Germanizmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika

Transcription

Masarykova univerzita
Filozofická fakulta
Ústav slavistiky
Slovinský jazyk a literatura
Jiří Bernát
Germanizmi v Slovarju slovenskega knjižnega
jezika
Magisterská diplomová práce
Vedoucí práce: Mgr. Mateja Kosi
2012
Prohlašuji, že jsem diplomovou práci vypracoval
samostatně s využitím uvedených zdrojů a literatury.
..................................................................................
2
Zahvaljujem se mentorici mgr. Mateji Kosi za njen čas, mentorstvo ter nasvete pri izdelavi
diplomskega dela.
3
Uvod
Jezik kot družbeni pojav je sredstvo za komunikacijo, menjavo idej in medsebojnega
razumevanja v kolektivu ljudi. Jezik je povezan z družbo, če se razvija družba, se razvija tudi
jezik. Vsaka sprememba v družbi zrcali spremembo v jeziku. Predvsem besedni zaklad jezika
se zelo občutljivo odziva na spremembe, ki so se odigrale v družbenem življenju in v načinu
življenja; nov predmet ali nov pojav mora imeti poimenovanje zato, da bi ga lahko uporabljali
pri komunikaciji in izražanju. Zato je jezik pojav, ki je vedno v teku. Na jezik naših prednikov
(Slovencev in Čehov), ki so živeli skupaj v Habsburški monarhiji, je zaradi zgodovinskih
pogojev najbolj vplivala nemščina. Če smo pozorni, še danes v naših dveh jezikih lahko
čutimo besede, ki so prišle iz nemščine.
Germanizmi so nemške besede, ki so prisotne v mnogih jezikih in so v te druge jezike
vključene kot izposojenke ali tujke. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno
slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi
v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Čeprav se mnogi
germanizmi uporabljajo le v narečju, jih najdemo tudi v knjižnem jeziku. V tej diplomski
nalogi se ukvarjam z germanizmi v knjižnem ali pogovorem jeziku, ki jih najdemo v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika.
Tako v Sloveniji kot na Češkem je nekoč živelo veliko prebivalcev nemškega izvora.
Njihov jezik je vplival na domači jezik slovanskega prebivalstva. Za to temo sem se odločil
predvsem zato, ker se mi zdi zelo zanimiva. Zainteresiran sem verjetno tudi zato, ker živim
v kraju, ki je bil do konca druge svetovne vojne večinoma nemški. Še danes, ko slišim
govoriti recimo svoje stare starše, slišim, da v govoru uporabljajo germanizme. Mislim, da je
v češčini dosti germanizmov tako v pogovornem jeziku kot v knjižnem jeziku. Vendar pa
ljudje niti ne vejo, da je beseda prišla iz drugega jezika. Ko sem o tem razmišljal, me je
zanimalo, kakšna je situacija v zvezi z germanizmi v Sloveniji, kajti Slovenci so tako kot Čehi
4
živeli v neposredni bližini nemškega prebivalstva. Zanimalo me je tudi, ali imamo za
slovenske germanizme v češčini tudi germanizme.
V teoretičnem delu sem predstavil slovenski jezik, njegov nastanek, njegovo
zgodovino in tudi sodobnost. Posvetil sem se temu, na kakšne načine je slovenščina prejemala
germanizme. Nato so me tudi zanimale besede kot tujka, izposojenka ter germanizem iz
slovenskega, češkega in nemškega vidika. Ugotovil sem, daso si razen razen manjših razlik te
definicije kar podobne.
V drugem delu svoje diplomske naloge, empiričnem, sem iskal germanizme,
ki so danes v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Glavni cilj empiričnega dela je potrditev
mnenja, da tudi v slovenskem knjižnem jeziku (ne le v narečjih) obstajajo besede nemškega
izvora in tudi ugotovitev, ali je beseda izvorno iz nemščine ali je bila v slovenski jezik preko
nemščine sprejeta. Poleg tega pa še, ali slovenskim germanizmom lahko najdemo v češčini
ustreznice – prav tako germanizme. Omenjam, da sem se ukvarjal le z leksikalnimi
germanizmi. Germanizme sem iskal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pod
črkama š in t, kjer sem predvideval veliko primerov, in si z etimološkimi slovarji pomagal
prepoznati germanizme. Pri vsakem germanizmu, ki sem ga zapisal, sem pojasnil njegov
pomen ali dodal slovensko sopomenko, izvor ter sem dodal še etimologijo. Poleg tega
najdemo v slovarju tudi izvorno nemško besedo (eventualno iz drugega jezika, kadar je bil
germanizem le izposojenka) in njen pomen, ekvivalent germanizma v češčini in njegov
pomen, sorodne besede germanizma. Za pojasnitev, ali je beseda živa, ali se uporablja med
govorci slovenščine, sem uporabil dva slovenska korpusa: Nova beseda in Fidaplus.
Korpusa sta pojasnila, da se večina gesel iz mojega slovarja bolj ali manj uporablja
še danes. Na koncu med statistikami vidimo, da je gesel, ki jih noben korpus ni našel, res zelo
malo. Kot problem bi videl le to, da korpusa ne razlikujeta med pomenom besed, npr.
vključuje lastna imena (osebna imena, priimke, imena raznih skupin ...), 3. os. ed. glagolov,
5
rodilnik ed. raznih samostalnikov ali drugo besedno vrsto. Zato sem moral narediti tudi
seznam gesel, pri katerih število zadetkov ne odgovarja pomenu gesla. Ta seznam lahko
vidimo na koncu empiričnega dela. Potem sledi še zaključek, v katerem sem pridobljeno
gradivo še statistično obdelal.
6
Kazalo
Uvod ...........................................................................................................................................4
Kazalo .........................................................................................................................................7
Teoretični del ..............................................................................................................................8
Slovenski jezik........................................................................................................................8
Zgodovina slovenskega jezika................................................................................................9
Slovenščina in nemščina.......................................................................................................11
Vpliv nemščine na različne jezikovne ravnine .....................................................................12
Razdelitev slovenskega besednega zaklada..........................................................................16
Tujka.................................................................................................................................19
Izposojenka (sposojenka) .................................................................................................20
Razdelitev češkega besedišča ...............................................................................................24
Nemški pogled ......................................................................................................................25
Germanizem (nemčizem) .....................................................................................................26
Empirični del ............................................................................................................................28
Slovar....................................................................................................................................30
Seznam krajšav .................................................................................................................30
Razlaga znamenj...............................................................................................................31
Š ........................................................................................................................................32
T........................................................................................................................................70
Izrazi, pri katerih število zadetkov v korpusih ne odgovarja pomenu *.........................106
Zaključek ................................................................................................................................111
Resumé ...................................................................................................................................114
Viri in literatura ......................................................................................................................116
7
Teoretični del
V tem delu bi rad predstavil slovenski jezik iz vidika njegove funkcije danes,
v zgodovini, kakšne je imel odnose z drugimi jeziki, predvsem bi se rad posvetil povezanosti
z nemščino in tudi temu, kako je slovenščina prevzemala besede iz drugih jezikov. Na splošno
bi tudi predstavil definicije germanizmov, tujk in izposojenk, kar je potrebno za to temo. Ker
sem Čeh, me je zanimalo tudi, kakšen je češki in kakšen nemški pogled na germanizme.
Slovenski jezik
Slovenski knjižni jezik ima danes dve obliki, t. i. zborno in pogovorno: zborna oblika
knjižnega jezika se predvsem piše in bere, redkeje tudi govori, pogovorna se predvsem
govori, le redkeje se tudi piše. Pogovorni knjižni jezik se v opisih šele vzpostavlja in nato tudi
uzavešča, medtem ko je zborni jezik močno uzaveščen, ker se ga je v večji meri kakor
pogovornega treba učiti, ima pa tudi slovnico in slovar ter veliko množico zapisanih besedil,
ki se pogosto prebirajo ali slušno uživajo; deloma ima tudi močno uzaveščeno ali vsaj znano
zgodovino od 16. stoletja sem.
Knjižni jezik veliko Slovencev še vedno izenačuje z njegovo pisno in bralno podobo,
nekako neradi se sprijaznijo z njegovo dvojno, tj zborno in pogovorno varianto, čeprav
je slednja sedaj sicer že krepko zaživela tudi na odru. Lažje se je privaditi na pokrajinske
pogovorne variante slovenskega jezika, žive zlasti v nevaškem okolju. (Toporišič, 2000, s.
825)
Slovenski knjižni jezik se še zmeraj opira na osrednje narečno področje Dolenjske
in Gorenjske z naravnim središčem v Lubljani in okoliških mestnih področjih, ki obe dokaj
raznoliki narečni ploskvi precej nevtralizira. To velja za izrazno in pomensko stran jezika.
To dejansko pomeni, da v knjižni jezik iz drugih narečij ni več mogoče prevzemati niti
fonemov, niti morfemov, pa v bistvu tudi ne besed, če jih že ima tu osrednji gorenjsko-
8
dolenjski del. S tega stališča so izjema samo t. i. nove oblike z začetka 50-ih let 19. stoletja,
ki pa so bile v knjižni jezik lahko sprejete tudi zato, ker so nekatere imele vsaj pisne
predhodnike tudi v osrednji slovenščini, sicer pa so bile deloma take, da so se jih kot
zgodovinsko bolj upravičenih morali učiti praktično vsi Slovenci.
Slovenski knjižni jezik ima osrednjo orientacijsko točko v praktično sporazumevalni
funkcijski zvrsti, ta ima svojo normalno neprisiljeno obliko z ene strani v vseh zemljepisnih
podeželskih narečjih slovenskega jezika, z druge strani pa v pokrajinskih nadnarečjih
(interdialektih), ki imajo svoja težišča v mestih, npr. mariborsko-ptujski okoliš, obmurski,
celjski, koroško-štajerski, gorenjski, goriško-obmorski, dolenjski, posavski, ljubljanski
z izrastki v gorenjsko, notranjsko in dolenjsko stran. (Toporišič, 2000, s. 826)
Zgodovina slovenskega jezika
Slovenščina je južnoslovanski jezik, ki ga danes govori več kot dva milijona
prebivalcev Slovenije, pripadniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter
slovenski emigranti drugje po svetu. Samostojno se je začela oblikovati kmalu po naselitvi
Slovanov v Vzhodnih Alpah, na Krasu in v slovenskem delu Panonske nižine v 6. stoletju.
Prvi slovenski rokopis so v karolinški minuskuli napisani Brižinski spomeniki, ki so nastali
okoli leta tisoč. Brižinski spomeniki, ki obsegajo dve verziji javne spovedi in izpoved vere,
so najstarejše besedilo kakega slovanskega jezika, napisano v latinici. Iz naslednjih stoletij
je ohranjenih nekaj rokopisov, npr. Celovški, imenovan tudi Rateški, Starogorski in Stiški
rokopis. Pravi začetek slovenskega jezika se začne z reformacijo v drugi polovici 16. stoletja.
Trubar, Dalmatin, Bohorič idr., ki so knjižni jezik zasnovali predvsem na dolenjskem narečju,
vendar iz njega izločili večino posebnosti, ki to narečje ločujejo od ostalih
osrednjeslovenskih, zlasti gorenjskega in notranjskega, so slovenščino postavili ob bok
drugim evropskim jezikom. Proti koncu 16. stoletja je tako slovenščina že bila uvrščena med
9
evropske knjižne jezike, kar potrjuje tudi dejstvo, da jo je v svoj večjezični slovar sprejel
nemški slovaropisec Hieronim Megiser. (Snoj, 2003, 6)
Z letom 1550 se začenja knjižno izročilo in traja v bistvu nepretrgoma od tedaj v naše
dni, seveda v sedmih obdobjih. Ta obdobja bi lahko določili takole: zapovrstno, časovno,
splošno in glede na knjižni jezik.
I
1550–1615
Reformacijsko-protireformacijsko
ustanovitev in ustalitev
II
1615–1675
Katoliško
zastoj in rokopisnost
III
1675–1750
Pridigarsko-bratovščinsko
obnavljanje in iskanje
IV
1750–1805
Prerodno
pokrajinskost in prerod
V
1805–1848
Predmarčno
ustaljevanje in normiranje
VI
1848–1900
Narodno
slovenskost in slovanskost
VII
1900–
Moderno
slovenskost in jugoslovanskost,
državna samostojnost
Čeprav se je slovenščina razvijala zlasti od 16. stoletja naprej, so bili tuji jeziki
(predvsem nemščina) še vedno glavni jezik (ne le) piscev slovnic. Za slovenskega
jezikoslovca, ki se hoče ukvarjati s starejšimi obdobji slovenskega knjižnega jezika (in tudi
z narečji), je zelo pomembno znanje tujih jezikov, saj se slovenske slovnice in tudi sicer
osnovna dela pišejo vse do sredine 19. stoletja v tujih jezikih, zlasti v nemščini. V tujih jezikih
pa niso samo stari literarnozgodovinski (če jih tako imenujemo) in jezikovni priročniki,
ampak seveda tudi praktično vsa korespondenca, razprave in članki. (Toporišič, 1991, 82, 85)
Šele na koncu 18. stoletja se oblikuje slovenski pisni jezik, predvsem zaradi
znanstvenikov in pesnikov. S prihajajočim 19. stoletjem, podobno kot pri drugih narodih
v Evropi, se kaže slovenski nacionalizem. Namesto tujih nastajajo nove, domače besede.
V tem stoletju se je slovenščina znebila velike količine nemških vplivov, ki so pri njej
10
delovali že od 8. stoletja, ko so prišli na slovensko območje prvi nemški priseljenci. (Deutsche
Lehnwörter im Slovenischen, 1963, 10, 11)
Slovenščina in nemščina
Odnosi med slovenskim in nemškim jezikom obstajajo več kot tisoč let. Že v 8.
stoletju so prišli slovanski naseljenci, predniki poznejših Slovencev, v stik z južnonemškimi,
bavarskimi plemeni, ki so prodirala s severozahoda proti jugovzhodu. Področje prvega
srečanja je bil prostor ob zgornjem toku Drave. Ta prvi stik se je nato razpotegnil na širok pas,
ki je bil omejen vglavnem z Alpami (južno od teh so prebivali pretežno Slovani).
Tipično pri tem je, da tu ni šlo pretežno za frontalne, tj. mejne stike, temveč zaradi
podjarmljenja alpskih Slovanov s strani Bavarcev tudi prav kmalu za, če se sme tako reči,
ubikvitetne adstratne odnose, ki so nastajali z neprestanim naseljevanjem Nemcev sredi
slovanskega prebivalstva. Slovenski (politično) vodilni sloj je bil sorazmerno hitro izgubljen,
lastništvo gradov in vsega, kar spada zraven, je bilo paviloma v nemških rokah; podobno
je bilo tudi okrog trgov in mest, ki so nastajali pretežno okrog gradov in samostanov.
(Toporišič, 1991, 13)
Šele po prvi in drugi svetovni vojni se je slovenska politika združevalno usmerila
k južnim Slovanom in z njimi vztrajala vse do politične osamosvojitve leta 1990. Toda ves
ta čas je na severu ostajala germanska meja, torej fizični stik med obema jezikoma ni bil
nikoli prekinjen. (Stramljič Breznik, 2007, 291)
Razmerje do nemščine je dvojne narave: enkrat gre za prisotnost prvin nemškega
jezikovnega sestava v slovenskem (besede, njihovi pomeni, raba oblik, vezanje besed), drugič
za nemščino kot jezik, ki bi prav lahko opravljal vlogo slovenskega (knjižnega) jezika.
Do prvega se je za Kreljem negativno jasno opredelil že Hren, za njim vidno Hipolit, Vodnik,
pa Kopitar in njegova šola, pozneje zlasti Levstik, v jezikovni praksi pa tudi vsi kasnejši.
11
Tako je bil napad prvin nemškega jezika na slovensko jezikovno zgradbo in njene sestavine
odbit povsod tam, kjer je bilo to zlasti očitno in kjer so se nemške (in pozneje tudi druge)
sestavine dale izločiti. Propadla je tudi naravno dana težnja pripadnikov večjih jezikov,
da se slovenščina ne bi bila uveljavila kot knjižni jezik (prim. nasprotno agitacijo P. Vergerija
pri Trubarju), dogajal pa se je individualni jezikovni odpad rojenih Slovencev (zelo viden
pri Vrazu v 30-ih letih in Karlu Dežmanu v 60- ih 19. stoletja, sicer manj viden pri tistih
Slovencih, ki niso živeli na slovenskem narodnostnem ozemlju).
Žal pa se ni posrečilo zbuditi dovolj zavesti in dati dovolj podpore Slovencem
na jezikovni meji nasproti nemščini in drugim jezikom (za prvo prim. Slomškovo pridigo
v Jarnikovi župniji Moosburg na Koroškem iz I. 1838), tako da se je, zlasti po 19. stoletju
nemščina zelo nezadržno širila do današnje slovenske državne meje, deloma z naseljevanjem
nemško govorečih med Slovenci, deloma prek dvojezičnosti slovensko govorečih (in zaradi
mešanih zakonov), ki so zaradi političnih in gospodarskih koristi (pa tudi zaradi ideološkega
in psihološkega pritiska) opuščali slovenščino. (Toporišič, 2000, 800)
Vpliv nemščine na različne jezikovne ravnine
S tem, kako je nemščina vplivala na slovenski jezik na začetku 19. stoletja,
se je ukvarjal tudi Jernej Kopitar v svojem delu Slovnica slovanskega jezika
na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem. Njegov pregled je predstavil tudi Toporišič v svoji
knjigi Družbenost slovenskega jezika, iz katere sem izhajal:
•
Na izrazni ravnini v fonologiji skoraj ni prišlo do nobenega nemškega vpliva.
Tudi f v medmetih in v iz teh tvorjenih besednih vrstah (predvsem glagolih) je
obstajal že prej. V določenem smislu se je torej iz jezikovnega obrobja
s pomočjo nemščine utrdil tudi v jezikovnem središču, če to ni zasluga notranje
pogojenemu razvojnemu poteku slovenščine (prim. razvoj f-ja iz b ali v: suaf iz
slab, sif iz siv).
12
•
Po drugi strani na pisno stran izrazne ravnine obstaja kar močen vpliv
nemškega jezika. To deloma vidimo tudi pri pisanju velikih črk, veččrkovnih
prikazov šumevcev (v slovenščini v glavnem poenostavljeno na dvočrkja) in
drugem. “Kopitar se je že lotil ta tevtonizem, kakor se izraža, na podlagi
cirilice strogo kritizirati in poudarjati slovanskemu geniju ustrezajoče načelo –
en fonem eno pisno znamenje, kar je bilo potem tudi hitro uresničeno, tako da
je bil vpliv nemščine tudi na ravni pisne izrazne strani razveljavljen kot
neustrezen.“1
•
Pri ob1ikos1ovju ni izpričano nikakršno vplivanje nemškega jezika na
(knjižno) slovenščino. Kopitar je opozarjal na to, da se nemške besede
uporabljajo v slovenščini, ampak se pregibajo kot slovanske besede, in to že
v smislu besednih vrst, npr. frisch – frišen, erfrischen – ofrišati, die Meinung –
majninga, die Andacht – andoht -i, der Schrei – šraj -a. Ampak skladnja
določenih glagolskih oblik je že nekaj drugega. Tu en jezik lahko veliko lažje
vpliva na drugega, npr. gre v osnovno šolo nam. hodi v osnovno šolo, po
nemškem edinem er geht zur Grundschule, ali kdo pa pride nam. kdo pa
prihaja, po nemškem wer kommt denn da.
•
Ena od največjih možnosti vplivanja enega jezika na drugega je pa na področju
besedja, kjer se lahko prevzemajo tudi take besede, ki jih sposojajoči si ima
tudi v lastnem besednem zakladu, npr. leben, špiza, gnada, špraha, čeprav
so v jeziku že život (pozneje življenje), hrana, milost, jezik (govor). “To se
dogaja verjetno zato, ker besedje ne tvori tako trdnega sestava kakor glasovje
(vključno z naglasom) ali oblikovje, ki obojno deluje z relativno močno zaprtim
(omejenim) številom prvin. Še lažje poteka prevzemanje besedja iz drugega
1
Toporišič, 1991, 14
13
jezika, če za zaznamovano ni na razpolago lastnih znamenj.“2 Kot primer za to
bi lahko navedli (neknjižne) besede špegu (špega) – zrcalo, taler – krožnik,
knofl(ic)a – sponka, petlar (pekler) – berač, eksempel – zgled, cagovati –
tarnati, flajšter – obliž ipd. S temi so povezani primeri kot hiša (knj.) – stavba
za prebivanje ljudi, oferten – domišljav, almožna – miloščina, šac – zaklad
ipd., ki naj bi se za svoj prevzem v slovenščino zahvalili principu razločevanja,
bodisi iz predmetnih razlogov (hiša – boljša hiša, kamnita? – koča, ki sedaj
prevzame pomen bajte). Ali gasa – ulica, ki se zdi ima pomen stranske ceste
v mestu ali naselju, medtem ko ulica tudi označuje stransko cesto na vaškem
področju, v nasprotju z vas (v pomenu vaška glavna ulica), ali pa iz
naravstvenih razlogov ali ker je bila znana na širšem prostoru kakor npr.
almožna, leben (morda) itd.
•
Slednja jezikovna ravnina, na katero močno vpliva drug jezik, je morfemska
jezikovna ravnina. Pri tem ne gre toliko za neposredni prevzem morfemov
za besedotvorje (in mogoče oblikoslovje), čeprav se dogaja tudi to (npr.
neknjižno ljudsko: kaj te to an gre – kaj se te to tiče; vzeti si van – opaziti
Mostec), vse samo narečno, ne knjižnojezikovno, kakor za dobesedno
(neknjižno) prevajanje morfemske zgradbe besede, ki naj se prevzame: gori
vstati – aufstehen, auferstehen, dolisesti – sich niedersetzen, (knjižno nazajpriti
– zurückkommen, kar je toliko posebno zanimivo, (kolikor) vodi do protislovja
s pomenskimi sestavinami, saj so s tem nekatere pomenske sestavine izkazane
po dvakrat: v primeru gori vstati je pomen auf v slovenščini podan z vz- in
z gori, v doli sesti pa je nieder enkrat odražen notranje (s pomensko sestavino
besede sesti) in nato podvojen s prislovom doli). Poleg takih prevzemov
2
Toporišič, 1991, 15
14
je naravnost brez števila drugih, ki ne prinašajo s seboj nič motečega in zato
tudi ne zbujajo nobene pozornosti.
•
Pri skladenjski jezikovni ravnini je tudi mogoč vpliv enega jezika na drugega.
Tak primer lahko deloma opazimo pri slovničnih besednih vrstah, npr. pri
veznikih (nem. obgleich/wenngleich – slov. čeravno/čeglih, wennauch –
četudi/ čeglih (neknj.), pri členkih v pravem pomenu (ja, ziher) in kar se členov
tiče, tudi pri samostalnikih (ta ta to). V slovenščini (slovanščini), ki ima
samostalnike implicitno določne, so določni členi taki kot ti, ki jih lahko
najdemo pri protestantih v 16. stoletju in malo redkeje tudi v naslednjih
stoletjih (prim. ta hiša tiga moža – das Haus des Mannes). Samostojno pa se je
člen razvil verjetno za imensko zvezo, ki je sestavljena iz pridevnika in
samostalnika (ta lepa roka – die schöne Hand, ta prvi ljudje – die ersten
Leute). To ostane tudi takrat, če se iz uvedene zveze (pridevnik + samostalnik)
pridevniška beseda posamostali (ta stari – der Alte, ta prva – die erste, ta
pravo – das Rechte). Nedoločni člen -en -a -o, ki se v slovenščini manj
uporablja kot v nemščini, je bil verjetno razvit samostojno prek nedoločnega
poljubnostnega zaimka, s strani nemščine morda le pospeševan: ena človeka
sta zunaj, en Človek te išče, eni ljudjete čakajo – zwei Leute warten auf dich,
einer fragt nach dir, gewisse Leute warten auf dich.
Sicer je največje vplivanje na slovensko skladnjo s strani nemškega jezika pri
besednih oblikah, npr. neupoštevanje naglašenih in naslonskih oblik osebnih
zaimkov v rodilniku, dajalniku, tožilniku vseh oseb in števil (tudi
pri oziralniku), neizpustnost zaimenskega osebka, ko ni težišča na tistem,
kar tak zaimek označuje, raba, čeprav redka, nemškemu es ustrezajočega
(formalnega osebka) (ono je res, da ... es ist wahr, daß ...), nepopovratenje
15
zaimkov, ki se nanašajo na 1. ali 2. glagolsko osebo (to velja tudi za svojilne);
opazujem me, reži s tvojim nožem; prepogosta raba trpnih oblik, poleg tega
včasih še narobe tvorjenega s pomožnikom bom namesto s sem za sedanjost,
prim. nem. nevtralizacijo ich werde getragen (werden), t. i. polstavki, tj. stavki
z nedoločno glagolsko obliko, v glavnem z nedoločnikom ali z deležnikom
oz. deležjem (2e lubci bit na poti – um der Geliebten nicht im Wege zu stehen),
kar je v slovenščini že takrat odmiralo. Obstaja vprašanje, kako velik
je bil vpliv nemščine pri tvorbi slovenskih svojilnih pridevnikov (npr.
če se rabi samo prihod očeta in ne očetov prihod, kar se je prej pogosteje
dogajalo).
Znani so tudi primeri, da je včasih prihajalo do besedotvorne pretvorbe besedne
zveze po nemškem prednostnem vzorcu in ne po bolj primernem slovenskem
vzorcu (npr. da se besedotvorna podstava zlaga, namesto da bi se iz nje
izpeljevalo, npr. parobrod – Dampfschiff namesto parnik). Treba bi bilo tukaj
tudi omeniti področje vezljivosti predmetnopomenskih besednih vrst, kjer se je
zagotovo marsikaj slovenskega prilagojilo nemškemu (npr. veliko mislim nate
– ich denke viel an dich ali biti bogat na – reich sein an)
•
Treba bi bilo sem pritegniti tudi frazeologijo.
(Toporišič, 1991, 14–17)
Razdelitev slovenskega besednega zaklada
Besede, morfemi in besedne zveze, tj. vse, kar je predmet etimološke obravnave,
so glede na izvor lahko domačega ali tujega izvora. V slovenščini so domačega izvora vse
tiste besede (morfemi in besedne zveze), ki so tvorjene in so bile vsaj v času nastanka
pomensko motivirane v kontinuumu slovenskega jezika, tj. v kontinuiranem jezikovnem
16
razvoju od praindoevropskih (in še starejših) časov prek praslovanščine do danes. Besede
domačega izvora so torej tiste, ki so jih iz znanih morfemov (ne glede na izvor) naredili
Slovencem bolj ali manj davni jezikovni (ne nujno tudi genetski) predniki, in današnji
Slovenci so jih podedovali.3 Taka beseda je npr. brat, ki se je razvila iz praindoevropske
*bhraHtōr in za katero ne vemo, kaj je prvotno pomenila, taka beseda je tudi nebo, za katero
s pomočjo primerjalnega jezikoslovja ugotavljamo prvotni pomen oblak, megla, in je tudi
plavica, ki je tvorjena iz pridevnika plav moder, ta pa ni domačega izvora, saj je bila prevzeta
od sosednjih Bavarcev, kjer se narečna ustreznica visokonemškemu pridevniku blau še danes
glasi plau.
Iz višje napisanega se izkazuje, da so besede tujega izvora vse tiste, ki niso nastale
v jezikovnem kontinuumu slovenščine, temveč v jezikovnem kontinuumu katerega koli
drugega, živega ali mrtvega jezika. Če beseda tujega izvora pride v slovenščino, če so jo torej
začeli uporabljati tudi slovenski govorci v slovenskem kontekstu, rečemo, da je bila beseda
prevzeta. Besede tujega izvora lahko torej nekoliko krajše imenujemo prevzete besede.
Večinoma se prevzema iz jezikov, katerih nosilci so kulturno, civilizacijsko, politično
ali gospodarsko močnejši od drugih. Za Slovence so bili to predvsem Nemci, prek njihovega
jezika je bila prevzeta tudi večina grško-rimskih in francoskih jezikovnih sredstev. (Toporišič,
1992, 218)
Prevzete besede so pomemben del besednega zaklada jezika. Pestrijo in obogatevajo
strokovno izražanje in tudi razmnožujejo sopomenske vrste. Kar dosti prevzetih besed se je že
popolnoma prilagodilo govoru domačih besed tako, da se njihov tuji izvor niti ne čuti.
Vendarle jih ima veliko še vedno znake tujega izvora: imajo drugo zvočno sestavo
in so v jeziku izolirane, to pomeni, da se težje izgovarjajo in so manj razumljive.
(Holub, Lyer, 1982, 12)
3
Toporišič tudi pravi, da so domače tudi tvorjenke iz prevzetih podstav, npr. socialističen glede na nedomači del
morfemov take besede lahko imenujemo napol domače ali napol prevzete. Enciklopedija slovenskega jezika,
s. 28, Ljubljana 1992.
17
Prevzete besede so npr. že omenjeni pridevnik plav, dalje samostalnik šporget, ki je bil
prevzet iz bavarskonemške različice knjižno nemškega Sparherd, taka je beseda plin, ki so jo
Slovenci v 19. stoletju prevzeli iz češčine, Čehi pa iz poljščine, taka je beseda recesija,
ki izvira iz lat. recessiō vračanje, umikanje, nazadovanje, in taka je tudi beseda ful,
ki jo je najstniška generacija 90-ih let prejšnjega stoletja prevzela iz angleške full.
(Snoj, 2006, 343)
Včasih je prevzeta beseda enakega pomena kot domača beseda. Takšna situacija
nastane takrat, ko je k stari domači besedi z neposrednim stikom prevzeta tuja beseda,
npr. plesti – štrikati. Ali pa obratno, k prevzeti besedi je bila kasneje oblikovana domača
beseda, karfiola – cvetača. Takšni pari se ponavadi stilistično razlikujejo tako, da je tuja
beseda omejena le na ljudski jezik, manj pogosto postane knjižna ali strokovna, včasih je
arhaizem. Včasih se tuja beseda v jeziku drži ali v jezik prihaja kot beseda čustveno obarvana.
Večinoma so to pejorativne in vulgarne ali slengovske besede, npr. hohštapler. Včasih
se obratno tuja beseda prevzema tam, kjer naj bi nadomestila domačo besedo, ki ni
odgovorna za družabne odnose, npr. korpulenten – debel. Močno ekspresivni izrazi
za preklinjanje so skoraj vedno tujega izvora. (Holub, Lyer, 1982, 12)
Razdelitev prevzetih besed je pri vsakem avtorju malo drugačna ali drugače
poimenovana, ampak podlaga razdelitve je v bistvu ista:
•
Polcitatna beseda (tujke, izposojenke)
•
Citatna beseda – prevzete besede, ki jih ne prilagodimo slovenskemu knjižnemu
jeziku, se pravi, da ohranijo tuji izgovor, zapis in slovnične lastnosti.
•
Kalk – dobesedni prevodi tujih jezikovnih besed v slovenščino. V slovenščini
je zgodovinsko še posebej izrazito kalkiranje iz nemščine. Zgleda takšnih besed sta
na primer: osnovna šola – Grundschule, predstojnik – Vorstand.
18
•
Popačenka – prevzem tujih besed v neknjižnih jezikovnih zvrsteh (sleng, narečje,
žargon), npr. šrauf, cvikcange, šporget itd.
Polcitatne besede se še delijo na tujke in izposojenke (sposojenke). Toporišič jih
je v Enciklopediji slovenskega jezika definiral takole:
Tujka
1. Prevzeta beseda, ki ni povsem prilagojena slovenščini, npr. jazz (kot
sposojenka džez);
2. V starejšem pojmovanju iz zahodnoevropskih ali klasičnih jezikov prevzeta
beseda, npr. avto, kros, nacionalen nasproti domačemu naroden, emocija
nasproti čut (in iz slovenščine prevzetemu čustvo), hiša, rotovž (oboje sicer iz
nemščine). (Toporišič, 1992, 334)
Z drugo definicijo tujke se ne strinja Marko Snoj, ki trdi: “[P]rva Toporišičeva
definicija je dragocena zato, ker pri tujkah izpostavlja pisani jezik, vendar pa se ni mogoče
strinjati z nazorom, da bi bila džez druga beseda kot jazz, pač pa sta to samo alografa iste
besede, kot sta alografa npr. trikrat in 3-krat. Tudi weekend (v izgovoru z dvoustničnim v)
ni druga beseda kot vikend, pač pa je vikend prilagojeni kontinuant besede weekend, iz katere
se je razvil v drugi polovici 20. stoletja, podobno kot je npr. domača beseda miš kontinuant
praslovanske *myšь.“ (Snoj, 2006, 344)
Potem še opozarja, da prva Toporišičeva definicija v Enciklopediji slovenskega jezika
pravi, da so tujke le besede, ki se niso prilagodile slovenščini, po drugi so to vse
iz zahodnoevropskih in klasičnih jezikov prevzete besede. Če bi za merilo pri sestavi
geslovnika slovarja tujk upoštevali prvo definicijo, bi tak slovar vseboval le maloštevilne
besede tipa jazz, weekend, wehrmacht, manjkala pa bi recesija, nevma, kloramfenikol,
ki so prilagojene našemu jeziku; če pa bi upoštevali drugo definicijo, bi se v takem slovarju
19
poleg besed recesija, nevma, kloramfenikol znašle tudi malha, hiša, Žlemprga, fajmošter,
ki so prevzete iz zahodnoevropskih jezikov, manjkale pa bi besede tipa černozjom, hazena,
hatišerif, sarafan, karaoke, ki so prevzete iz vzhodnoevropskih oz. orientalskih jezikov. (Snoj,
2006, 344)
Izposojenka (sposojenka)
Beseda ali besedna zveza, ki je prišla v slovenščino iz drugega jezika in je popolnoma
prilagojena zgradbenim lastnostim prvin slovenskega (knjižnega) jezika.4 (Toporišič, 1992,
300)
Izvorno neslovenske besede se na izposojenke in tujke delijo že pri Brezniku,
v njegovem članku O tujkah in izposojenkah iz leta 1906. Izposojenke so zanj besede, ki si jih
je izposodil preprosti narod, občujoč s sosedi, ter jih vzel za svoje, ko jim je tuje zveneče
glasove spremenil v bližnje domače. Tujke so za Breznika vse one besede, ki jih rabimo
navadno v znanstvu, v tehniki in sploh v omikanem svetu ter jih pozna le tisti, ki je zvedel
zanje po izobrazbi, po kakršni koli že. (Breznik, 1906, 149)5
Snoj še dodaja, da delitev prevzetih besed na izposojenke in tujke vsekakor ustreza,
Breznikovi definiciji pa le deloma. Izposojenka je točneje izraženo beseda, ki jo je preprosto
ljudstvo prevzelo iz enega sosednjih jezikov. To pomeni, da je izposojenka praviloma beseda,
ki je iz enega od sosednjih narečij (beneške italijanščine, tergestinščine, furlanščine, bavarske,
tirolske nemščine, zahodne madžarščine, kajkavske ali čakavske hrvaščine, romščine)
prevzeta v sosednje slovensko narečje in od tod eventualno v druga slovenska narečja ter
v knjižni jezik. Slovenščina je tako besedo po svoje prekvasila le po potrebi, in sicer:
4
Tako imenujemo občnoimenske besede; lastnoimenske prevzete besede te vrste imenujemo podomačena lastna
imena, npr. Amerika, Amazonka, Pariz itd.
5
Tudi viz. http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-RP1WJICP/03c19339-97bf-4d9f-b8d9-959f48b8f1c7
20
1. če je tujejezična predloga vsebovala slovenščini tuj glas ali glasovno skupino,
najpogosteje podvojitev, npr. bakla iz srvnem. vackel (slovenščina tistega časa
ni imela niti glasu f niti spirantičnega β, ki se je v srvnem. zapisoval z v), cimet
iz star. nem. Zimmet, iz česar je današnje Zimt;
2. če je bila potrebna morfološke prilagoditve, npr. ponev iz stvnem. pfanna,
coprati iz bavarsko srvnem. zoupern, kar ustreza širše srvnem. zoubern, frajla
iz bav. nem. Frailein, kar ustreza knjiž. nem. Fräulein, lajbič iz bav. nem.
Leiblein telovnik;
3. pa tudi iz drugih, manj opredeljivih razlogov, npr. marajon prek majaron
iz furl. majaron. Do nepričakovanega premeta soglasnikov je tu v nekaterih
slovenskih narečjih prišlo zato, ker prevzete besede v jeziku prejemniku niso
motivirane. Del našega ljudstva si je besedo preprosto slabo zapomnil
in iz prvotnega majarona po pomoti naredil marajon.
4. Dodati je treba, da je marsikatera sprememba v slovenščini le navidezna, saj
ne smemo izhajati iz sosednjega knjižnega jezika, temveč iz narečja. Če
rečemo, da je pavola prevzeto iz nem. Baumwolle, je to le delno res in nikakor
ne točno. Pavola je prevzeta iz narečne avstrijsko-bavarske besede
pa(um)wolle bombaž, ki ustreza nemški knjižni Baumwolle. Tudi ponk ni
iz nemške besede Bank, temveč iz bavarske ponk, ki se je po bavarskonemških
zakonih razvila iz srvnem. bank (klop, miza). (Snoj, 2006, 345)
Pri tujkah se tuji glasovi zamenjajo z našimi približki, beseda pa prilagodi našemu
morfološkemu sistemu. V besedi recesija, ki je prevzeta iz lat. recessiō, se je tako tujejezični
dvojni soglasnik zamenjal z našim enojnim. Beseda je ohranila lat. slovnični spol, se zato
uvrstila v produktivno žensko sklanjatev, zaradi česar se je lat. pripona -ion- zamenjala z našo
-ija. Tujka se v slovenščini prilagodi le v zgoraj navedenih točkah 1. in 2., tj. tujejezični
21
glasovi in glasovne skupine, ki jih slovenščina ne pozna, se nadomestijo z našimi približki,
in tujka se rada prej ali slej vklopi v naš morfološki sistem. Nepričakovanih glasovnih
razvojev tipa marajon pri tujkah ni in tudi narečnih posebnosti tujega jezika tujke praviloma
ne izražajo. Breznik ima prav, ko trdi, da se tujke navadno uporabljajo v znanosti, v tehniki,
v omikanem svetu, da so posledica izobrazbe, vendar to ni zaprta definicija, zlasti pa ne
zadošča danes, ko nekatere tujke, kot npr. avto, sodijo med prvih deset besed, ki se jih nauči
otrok že v plenicah. Tujke je zato bolje definirati kot besede, ki so jih slovenski izobraženci
vpeljali v slovenski knjižni jezik iz tujih knjižnih jezikov. Nekaj so jih prinesli že protestanti
v 16. stoletju, npr. cedra, element, velika večina pa je prevzeta šele v drugi polovici 19.
stoletja in kasneje. Zaradi te večine po občutku sodimo, da so tujke pri nas mlade besede
in s tem delamo krivico onim, ki imajo pri nas knjižno tradicijo že tri ali štiri stoletja. Pri
Janezu Svetokriškem npr. beremo S. Joannes Apoſtel njega ſashilo, ali puls prime. Tujka pulz
je torej stara že vsaj 300 let. (Snoj, 2006, 343)
Osnovna razlika med izposojenko in tujko je, da je izposojenko preprosto ljudstvo
prevzelo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje, tujka pa je prevzeta beseda,
ki jo je v slovenski knjižni jezik iz tujega knjižnega jezika vpeljal izobraženec. Povedano
še krajše: izposojenka je ljudska, tujka pa učena prevzeta beseda, pri čemer je izposojenka
prevzeta iz govorjenega tujega v slovenski govorjeni jezik, tujka pa iz tujega pisanega v naš
pisani jezik. Zato se med tujkami najdejo tudi primeri, ki se izgovarjajo pod vplivom pisave
jezika dajalca, npr. embalaža (iz frc. emballage), detergent (iz frc. détergent), punč (iz agl.
punch), mulčiti (iz agl. mulch), klub (iz agl. club) namesto ombalaža, deteržon, panč, malčiti
in klab, kot bi se besede glasile, če bi jih prevzeli prek govorjenega jezika. (Snoj, 2006, 346)
Izposojenke najprej zaživijo v govorjenem jeziku, praviloma narečju, tujke pa
v napisanem, praviloma knjižnem, pogosto strokovnem jeziku. Iz izhodiščne pozicije
si prevzeta beseda lahko ali pa ne utre pot tudi v druge zvrsti: majaron je kot prvotna
22
izposojenka našla mesto tudi v knjižnem jeziku, avto pa kot prvotna tujka tudi v pogovornem
jeziku in narečjih. Motiv za prevzem je pri izposojenkah in tujkah enak. Preprosti človek
ali izobraženec je besedo, ki jo je slišal oz. videl zapisano v tujem jeziku, uporabil v svojem
jeziku, ker je z njo hotel poimenovati stvar, pojem ali dejanje, za katerega v svojem besednem
zakladu ni našel ustreznega poimenovanja; bodisi da za ustrezno besedo v svojem jeziku
ni vedel, bodisi da je dejansko ni bilo.
Snoj je tudi v svojem članku objavil naslednjo tabelo, s katero si lahko pomagamo
pri ločevanju tujk in izposojenk:
tujka
izposojenka
da
ne
jezika
da
ne
Beseda se izgovarja pod vplivom tuje pisave
da
ne
Beseda vsebuje nepredvidljive glasovne spremembe
ne
da
Beseda vsebuje narečne značilnosti
ne
da
Beseda se pomensko v slovenščini razvija samostojno
ne
da
Beseda je prevzeta iz/prek nesosednjega jezika
Beseda je prevzeta iz/prek v času izposoje mrtvega
Kočljive primere, pri katerih odločitev na osnovi preglednice ni mogoča, mora reševati
natančna filološka analiza, tj. raziskava, katere cilj je ugotoviti, ali je posamezna beseda prišla
v slovenščino prek govorjenega ali prek pisanega jezika. (Snoj, 2006, 347)
23
Razdelitev češkega besednega zaklada
(Příruční mluvnice češtiny, 2008, 100)
V češčini je situacija besednega zaklada podobna kot v slovenščini. Razen domačih besed
obstajajo tudi besede tujega izvira. To so:
1. Lexikální jednotky citátové (leksikalne citatne enote) – besede in predvsem
besedne zveze, pri katerih ostane izvoren pravopis, večinoma tudi izgovarjavo in
razlikujejo se od domačega morfološkega sistema. Besede se uporabljajo predvsem
v istem socialnem, kulturnem in poklicnem krogu, npr. fair play, status quo ipd.
2. Lexikální jednotky částečně přizpůsobené (leksikalne polcitatne enote) – besede,
ki jih še vedno čutimo kot tuje, toda imajo tuji ali nepravilen pravopis, npr. computer
in komputer, dabbing in dubbing.
3. Lexikální jednotky zcela zdomácnělé (leksikalne popolno udomačene enote) –
besede, ki so se na češki jezik adaptirale in so se prilagodile češkemu jezikovnemu
okolju, npr. košile, anděl, kalich.
4. Kalkování (kalkiranje) – kalki so besede, ki so dobesedno prevedene iz tujega jezika.
Kalki so lahko:
•
slovotvorné
(besedotvorni)
–
nastajajo
iz
prevoda
besedotvornih
delov,
npr. selbst/verständlich - samo/zřejmý (samo/umeven).
•
frazeologické (frazeološki) – nastajo iz prevoda strukture frazema, npr. im Bilde sein
- být v obraze (biti informiran).
•
sémantické (semantični) – besede, ki po tuji predlogi dobijo tudi drug pomen,
npr. zámek (ključavnica) – priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo
s ključem – dobila drug pomen kot palác (palača) pod vplivom nemškega Schloss,
ki ima oba pomena.
24
•
hybridní slova (hibridne besede) – nastajanje novih domačih besed z uporabo tuje
sestavine, npr. fotobuňka (foto celica).
Kar se tiče razdelitve je situacija v češčini kar podobna kot v slovenščini. To pomeni,
da so med avtorji majhne razlike v razdelitvi besedišča, toda podlaga njihovih razdelitev je
podobna.
Nemški pogled
Tujka
Wörter fremdsprachlicher Herkunft, die im Unterschied zu Lehnwörter lautliche oder
morphologische Kennzeichen ihrer Ursprungsprache beinhalten und vom einheimischen
Sprachbenutzer noch als fremd empfunden werden. (Bertelsmann Lexikon, 1990, 1027)
Besede tujejezičnega izvora, ki v primeri z izposojenkami vsebujejo fonetične
ali morfološke značilnosti svojega izvornega jezika in domači uporabnik jezika jih še čuti
kot tuje.
Izposojenka
Ein aus einer fremden Sprache übernommenes, im Unterschied zum Fremdwort
in Phonetik, Morphologie und Orthographie der übernehmenden Sprache angepasstes Wort
(zum Beispiel Mauer < lat. maurus). Eine strikte Abgrenzung vom Fremdwort ist nicht
möglich. (Brockhaus Enzyklopädie, 1990, 217)
Iz tujega jezika prevzeta beseda, ki je v primeri s tujko prilagojena v fonetiki,
morfologiji in v pravopisu prevzemajočega jezika (npr. Mauer < lat. maurus). Točna
razmejitev od tujke ni mogoča.
25
Germanizem (nemčizem)
Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je germanizem element nemščine v kakem
drugem jeziku. Jože Toporišič je v Enciklopediji slovenskega jezika germanizem definiral
kot:
1. Iz nemščine prevzeta jezikovna prvina, zlasti besedna in v knjižno normo
nesprejeta, npr. merkati, ketna, fleten, fejst, lavfati, viža, ohcet, gnada, fara.
Tudi skladenjska hoditi k nogam, ta hiša tiga človeka, redkeje pravopisna
odkod („woher“, odkud) ali izgovorna [münstǝr].
2. Iz nemščine prevzeta prvina sploh.
Češki pogled
Po elektronskem slovarju češkega knjižnega jezika (Slovník spisovného jazyka
českého) je germanizem jezikovni element, prevzet v drug jezik iz nemščine ali po nemški
predlogi v njem izoblikovan.
Jozef Mistrík je v svojem delu Encyklopédia jazykovedy iz leta 1993 definiral
germanizem kot jezikovni element, večinoma beseda ali stavčna zgradba, ki ima svoj izvor
v nemščini. Delimo jih na:
1. prevzete jezikovne elemente (predvsem v preteklosti), v sodobnosti že popolnoma
udomačene, npr. šlechta, rytíř, barva, flaška, futro, groš, švagr; toda večina germanizmov je
ostala le v dialektih, nesprejete v knjižni jezik, npr. šmakovat, fošna, kvér, piglovat.
2. jezikovne elemente, ki prodirajo v neki jezik iz nemščine kot izposojenke, ki jih ni treba,
npr. fest, fertig ali čezmerno uporabljanje zaimkov v funkciji osebka ipd.
Posebno skupino germanizmov tvorijo leksikalni citati v literaturi s temo druge
svetovne vojne. Gre za stilna funkcijska jezikovna sredstva, npr. feldvébl, halt, führer ipd.
26
Definicije germanizma iz drugih čeških virov se praktično strinjajo s temi, ki so bile
tukaj navedene. Kot vidimo nižje pri nemškem pogledu, so definicije pravzaprav
enakovredne. Razliko vidimo, če primerjamo češki in nemški pogled s slovenskim.
Toporišičeva definicija pravi, da je germanizem jezikovna prvina, nesprejeta v knjižno normo.
Tega pri češkem in nemškem pogledu ne najdemo.
1emški pogled
Wort, das aus der deutschen Sprache in den Wortschatz einer anderen Sprache
überging, es sind Entlehnungen aus allen Varianten des Deutschen (österreichisches Deutsch,
Schweizerdeutsch u. Ä.).
Die Übertragung einer für die deutsche Sprache charakteristischen Erscheinungen auf
eine nicht deutche Sprache. (Duden Fremdwörterbuch 1997, 699)
Nemci torej pišejo, da so besede, ki iz nemščine preidejo v besedni zaklad nekega
drugega jezika, izposojenke iz vseh različic nemščine (avstrijske, švicarske itd.) ter da gre pri
tem za prenos karakteristik nemščine na nenemški jezik.
27
Empirični del
V empiričnem delu sem iskal germanizme v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Hkrati sem si pomagal z etimološkimi slovarji, po katerih sem določil, ali je germanizem
prevzet iz nemščine ali gre za tujko, ki je bila prek nemščine prevzeta. Uporabljal sem
predvsem slovenski etimološki slovar6, ki sem ga v geslih označil s kratico SES, pri tem sem
si pomagal s češkima etimološkima slovarjema7, ki sem ju v geslih označil z ESJČ oz. ESJČ2,
ter z nemškim etimološkim slovarjem8, ki je v geslih označen z DEW. Obravnavo sem začel
pri črki Š in nato sem nadaljeval pri črki T. Iz izbranih besed sem s pomočjo navedenih
slovarjev naredil slednji slovar germanizmov, ki vsebuje 298 gesel. Razen teh germanizmov
slovar vsebuje tudi besede, ki so iz teh germanizmov nastale, etimologijo, ekvivalent
germanizma v češkem jeziku ter sem tudi določil, kako je dana beseda živa v slovenščini.
Za pomoč pri določanju, kako je dana beseda živa v jeziku, sem uporabil dva jezikovna
korpusa slovenskega jezika, Nova beseda9 in Fidaplus10.
6
Snoj, Marko, Slovenski etimološki slovar, 2003.
Holub, Josef; Lyer Stanislav, Stručný etymologický slovník jazyka českého, 1982 in drug slovar Machek,
Václav, Etymologický slovník jazyka českého, 1968.
8
Köbler, Gerhard, Deutsches Etymologisches Wörterbuch, 1995.
9
Nova beseda je besedilni korpus, namenjen predvsem za slovaropisne potrebe Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU, obenem pa tudi vsem drugim, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem
slovenskega jezika. Korpus se je začel s spletno postavitvijo elektronske zbirke leposlovnih besedil v letu 1999,
skupaj 3 milijone besed, spomladi 2000 je bilo korpusu dodano še gradivo časopisa DELO, 1998–2000, kar je
obseg povečalo na 28 milijonov besed. Poleti 2000 se je obseg korpusa z dodatki novih besedil, predvsem
časopisa DELO, povečal na 48 milijonov besed. V naslednjih letih sta se obseg in zvrstnost korpusa postopoma
povečevala, konec pomladi 2005 na 162 milijonov besed s 4,158 besedil. Korpus je sestavljen iz šestih glavnih
delov: besedil 2,310 izvodov časopisa DELO, 1998–2005, govorjena besedila Zapisov 711 sej Državnega zbora
Republike Slovenije 1996–2004, 778 leposlovnih del v slovenskem jeziku, vključena so tudi zbrana dela Draga
Jančarja, Cirila Kosmača in Ivana Cankarja, 78 izvodov računalniške revije Monitor 1999–2004 in revije za
zdravo življenje Viva, 251 polleposlovnih besedil ter 26 znanstvenih oz. tehničnih monografij. Vsa besedila so v
razmeroma dobrem stanju, očiščena so bila pretežnega dela tipografskih napak in napak, nastalih pri prenašanju
in zlaganju besedil. Velika večina besedil je iz zadnjih desetih let. (http://bos.zrc-sazu.si/a_about_si.html)
10
Jezikovni korpus Fidaplus, ki je naslednik korpusa Fida, je bil končan leta 2006 in obsega 621 milijonov
besed in vsebuje besedila različnih zvrsti iz večine slovenskih časopisov, revij ter mnogih knjižnih publikacij
različnih založb (literarna besedila, učbenike, stvarno literaturo), objavljenih od leta 1990 do 2006. Zajema pa
tudi besedila z interneta, parlamentnih govorov, t. i. besedilni drobiž (reklamna besedila, plačilni listki). Fidaplus
je enojezični korpus, to pomeni, da so vanj vključena le slovenska besedila, tujejezični elementi pa se pojavljajo
le kot sestavni del besedila. Zajema predvsem pisna besedila in prvotno pisna besedila, namenjena govorjenju.
Fidaplus kot referenčni korpus je obsežna elektronska besedilna zbirka, ki obsega vzorčni delež besedil
slovenskega jezika. Osnovni namen takega korpusa je, da omogoča temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših
ravneh in področjih. (Gantar, 2007, 29–30)
7
28
Vsako geslo v mojem slovarju vsebuje pojasnitev pomena ali slovensko sopomenko,
izvor in etimologijo, število podatkov v jezikovnih korpusih, kar pojasnjuje, ali je dana beseda
živa ali ne. Poleg tega vsako geslo vsebuje še ekvivalent danega germanizma v češkem jeziku
s pomenom in tudi izpeljanke iz slovenskega germanizma.
29
Slovar
Seznam krajšav
agl.
angleško
ags.
anglosaško
arab.
arabsko
av.
avestijsko
avstr.
avstrijsko
bav.
bavarsko
dan.
dansko
furl.
furlansko
galorom.
galoromansko
germ.
germansko
got.
gotsko
gr.
starogrško
hebr.
hebrejsko
ide.
(pra)indoevropsko
it.
italijansko
jid.
jidiš
klas.
klasično
langob.
langobardsko
lat.
latinsko
let.
letonsko
madž.
madžarsko
nar.
narečno
nem.
nemško
novolat.
novolatinsko
niz.
nizozemsko
perz.
perzijsko
pgerm.
pragermansko
pog.
pogovorno
poznolat.
poznolatinsko
30
provan.
provansalsko
pslovan.
praslovansko
slovan.
slovansko
sloven.
slovensko
spnem.
spodnjenemško
srb.
srbsko
star.
starejše
srfrc.
srednjefrancosko
srgr.
srednjegrško
srlat.
srednjeveškolatinsko
srniz.
srednjenizozemsko
srspnem.
srednjespodnjenemško
srvnem.
srednjevisokonemško
stfrank.
starofrankovsko
stfrc.
starofrancosko
stind.
staroindijsko
stnord.
staronordijsko
stperz.
staroperzijsko
stprovan.
staroprovansalsko
stvnem.
starovisokonemško
špan.
špansko
štaj.
štajersko
turš.
turško
vlat.
vulgarnolatinsko
vulg.
vulgarno
zahgerm.
zahodnogermansko
Razlaga znamenj
* beseda ali pomen ni izpričan(a), temveč rekonstruiran(a) s primerjalnojezikoslovno metodo
< se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz
> se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo v
31
Š
šablóna -e ž (ȏ )̣ 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim
posnemanjem vzorca 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa;
obrazec, vzorec; prevzeto prek nemškega Schablone in srspnem. schampelūn iz frc.
échantillon, kar je skrajšano iz stfrc. eschanteillon de bois ‛lesen vzorec’, kar vsebuje
izpeljanko iz stfrc. eschanteler ‛razbiti’ in rod. samostalnika bois ‛les’ (SES)
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 44
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 145
češki ekvivalent: šablona v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šablónar, šablonírati , šablonizíranje,
šablonizírati, šablonizíran, šablónski, šablónstvo
šabráka -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja; prevzeto prek nemškega Schabracke v enakem
pomenu prek madž. csábrák iz turš. čaprak v enakem pomenu (ESJČ)
češki ekvivalent: šabraka/ čabraka v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šafót -a m (ȏ )̣ knjiž. oder za obglavljanje obsojencev; prevzeto prek nemškega Schafott
v enakem pomenu iz stfrc. chafaud/ chafaut, frc. échafaud ‛tribuna, krvavi oder’ iz poznolat.
catafalcium, catafalicum ‛ogrodje, konstrukcija’ (DEW)
češki ekvivalent: šafot v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šagrín -a m (ȋ) usnj. mehko usnje s hrapavo površino; prevzeto prek nemškega Chagrin
v enakem pomenu iz frc. chagrin, kar je iz turš. šagri v enakem pomenu (ESJČ)
češki ekvivalent: šagrén v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šagrínast
šáh -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata
doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu 2. šah. položaj v igri,
32
v katerem je napaden kralj; prevzeto prek nemškega Schach in srniz. s(c)haec iz stfrc. eschac
‛šah’, kar je izposojeno iz perz. šāh ‛kralj’; ta igra je poimenovana po glavni figuri, po kralju
(SES)
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.755*
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.370*
češki ekvivalent: šach v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šahíranje, šahírati, šahíst, šahístka, šáhovec,
šahóvnica, šáhovski, šáhovsko
šájtrga -e ž (ȃ) nižje pog. samokolnica; beseda iz bav. nem. Scheibtruhe v enakem pomenu,
kar je zloženka iz. bav. nem. scheiben ‛riniti, porivati, kotaliti’ in Truhe ‛skrinja, zaboj’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šakál -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki 2. slabš. grabežljiv,
izkoriščevalski, brezobziren človek; prevzeto prek nemškega Schakal v enakem pomenu
in frc. chacal iz turš. çakal, kamor je prišlo prek perz. šagāl iz stind. śṛgālá- ‛šakal’; izvor
in etimologija nista jasna (SES)
češki ekvivalent: šakal v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šakálji, šakálski
šál -a m (ȃ) daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu; prevzeto prek
nemškega Schal (v enakem pomenu), frc. châle in agl. shawl iz perz. šāl ‛ogrinjalo, ruta, šal’,
kar je mogoče izpeljano iz indijskega krajevnega imena Šāliāt (SES)
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 819*
češki ekvivalent: šál/ šála (v enakem pomenu)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálast
šálica -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica; beseda iz srvnem. schāle ‛skodelica’, iz česar je današnje
bav. nem. Schale v enakem pomenu; to se je kako stnord. skál ‛skodelica’ razvilo iz pgerm.
*skǣlō, kar je sorodno s *skalō(n), ohranjeno v nem. Schale ‛lupina’ (SES)
33
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5*
češki ekvivalent: šálek v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom:šalótka -e ž (ȏ )̣ čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic;
prevzeto prek nemškega Schalotte v enakem pomenu iz frc. échalote, kar se je razvilo
iz stfrc. eschaloigne ‛šalotka’, to pa iz lat. Ascalōnia (cēpa) v enakem pomenu, dobesedno
askalonska čebula; poimenovanje temelji na imenu kraja gr. Askálōn v Palestini (SES)
češki ekvivalent: šalotka (v enakem pomenu)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálter -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami;
okence; beseda iz nemškega Schalter (okence, stikalo, odklopnik, pretikalo), kar je izpeljano
iz nem. schalten ‛preklopiti, pretakniti, star. potisniti, zasuniti’, nem. Schalter prvotno pomeni
zapah, tj. ‛priprava, s katero se zapira in odpira vrata’, iz tega se je beseda pomensko razvila
v ‛okence, stikalo (na pošti, v banki) ’, ki je v uradnih urah odprto, sicer pa zaprto (SES)
češki ekvivalent: šaltr v enakem enakem in tudi ‛delavec v tem okencu’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálterski
šalúpa -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla; prevzeto prek nemškega Schaluppe
v enakem pomenu in frc. chaloupe, iz niz. jezika (ESJČ)
češki ekvivalent: šalupa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamán -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik
z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje 2. knjiž. vrač; prevzeto prek nemškega
Schamane v enakem pomenu, iz sanskrta (ESJČ)
češki ekvivalent: šaman v enakem pomenu
34
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamánski, šamánstvo
šamót -a m (ȏ )̣ žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah; beseda iz nemškega
Schamotte v enakem pomenu, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno, ker se beseda v star.
nem. piše Charmotte, je možno, da je prevzeta iz it. sciarmotti, kot so italijanski delavci
v Turingiji prenaredili nar. nem. besedo Schärm, ki ustreza knjiž Scherben ‛črepinje’ (SES)
češki ekvivalent: šamot v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamotárna, šamóten
šánce šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop; beseda iz nemškega Schanze ‛okop, krmni
krov’, danes tudi ‛smučarska skakalnica’, prvotno je beseda pomenila les, ki je deloval kot
ograja, v zgodovini so pletene koše napolnjene peskom delovali kot ograja pred topovi
(ESJČ)
češki ekvivalent: šance v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šánk -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza; beseda iz nemškega Schank v enakem pomenu,
izpeljanka iz nem. schenken ‛točiti, krčmariti’ (SES)
češki ekvivalent: šenk v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šánsa -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje 2. priložnost, prilika; prevzeto prek nemškega
Chance v enakem pomenu iz frc. chance ‛srečen slučaj, sreča’, kar se je razvilo iz vlat.
cadentia ‛padec, namreč padec igralnih kock’, izpeljanka iz lat. cadere ‛pasti’ (SES)
češki ekvivalent: šance (v enakem pomenu)
šaráda -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti; prevzeto
prek nemškega Scharade v enakem pomenu iz frc. charade v enakem pomenu, onom. izvora,
provan. charrado ‛čvekati, kvasiti, govoriti’, poglej tudi šarlatan (ESJČ)
35
češki ekvivalent: šaráda v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šaráden
šárkelj/ (šártelj) -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami;
prevzeto iz avstr. nem. Schärtel v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz refleksa srvnem.
schart ‛pekač’, ohranjeno v bav. nem. Schart ‛pokrit pekač, ki ga pri peki zagrebejo
v žerjavico’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja,
sposobnosti 2. goljuf, slepar; prevzeto prek nemškega Scharlatan v enakem pomenu
in frc. charlatan iz it. ciarlatano ‛mazač, slepar’, kar se je po ljudskoetimološki naslonitvi
na it. ciarlare ‛čvekati’ razvilo iz it cerretano ‛mazač in sejmar’; beseda je izpeljanka
iz krajevnega imena it. Cerreto v Umbriji in prvotno pomeni ‛prebivalec Cerreta’, to mesto
je namreč slovelo po zvitih sejemskih prekupčevalcih, izvorno onom., poglej tudi šarada
(SES)
češki ekvivalent: šarlatán v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarlatánski, šarlatánstvo
šárm -a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost; prevzeto prek nemškega Charme v enakem
pomenu iz frc. charme, izpeljanka iz glagola charmer ‛očarati, začarati, uročiti’, kar se je
razvilo iz srlat. carminare ‛očarati’, prvotno ‛pesniti, zlagati pesmi’; beseda je izpeljana
iz lat. carmen ‛pesem, poezija’ (SES)
češki ekvivalent: šarm v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarmánten, šarmêr, šarmírati
šarnír -ja m (ȋ) teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka
na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; prevzeto prek nemškega Scharnier v enakem
pomenu iz frc. charnière, kar se je razvilo iz lat. cardo ‛tečaj’ (ESJČ)
36
češki ekvivalent: šarnýr v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarnírski
šárža -e ž (ȃ) zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin;
prevzeto prek nemškega Charge ‛služba, stopnja napredovanja’ iz frc. charge ‛služba,
obveznost, naloga’; beseda prvotno pomeni ‛breme’ in je izpeljana iz frc. charger ‛naložiti,
natovoriti, obremeniti’ (SES)
češki ekvivalent: šarže v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatráj -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj; prevzeto prek
srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei, nem. Saturei (danes besede ni v slovarju, Bohnenkraut/
Pfefferkraut) iz lat. saturēia ‛šatraj’ (SES)
češki ekvivalent: - (le ekvivalent nemške besede, saturejka v enakem pomenu)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatúlja -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti
dragocenosti; prevzeto prek nemškega Schatulle ‛šatulja, privatna blagajna’ iz srlat. scatula
‛zlata skrinjica, šatulja’ (SES)
češki ekvivalent: škatule v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatúljica
šéjk -a m (ȇ )̣ v arabskem okolju 1. starešina, poglavar plemena, vasi 2. predstojnik, vodja
muslimanske verske skupnosti, sekte; prevzeto prek nemškega Scheich v enakem pomenu
ali agl. sheik(h) iz arab. šaiḫ ‛plemenski poglavar’, dobesedno ‛starejši’, izpeljanka iz arab.
šāḫa ‛starati se’ (SES)
češki ekvivalent: šejk v enakem pomenu
37
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šejkát
šélf -a m (ȇ )̣ geogr. dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov; prevzeto prek nem.
Schelf iz agl. shelf v enakem pomenu in tudi ‛polica, regal’ (SSJČ)
češki ekvivalent: šelf v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šélfen
šéma -e ž (é )̣ 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu 2.
slabš. neprimerno, smešno oblečen človek 3. slabš. nespameten, neumen človek; beseda
iz srvnem. schëme ‛maska, privid’, iz česar je nem. Schemen ‛privid’, bav. nem. Schem/
Scheme ‛maska, šema’; beseda je sorodna z ags. scima ‛senca’ in je izpeljana iz iste ide. baze
*sk´eḭ- ‛svetiti se, lesketati se’ kot pslovan. *sễnь, sloven. sênca (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šemaríja, šemáriti, (na)šemáriti, našemárjen,
našemárjenost, šémast
šénkati -am dov. (ē )̣ nižje pog. podariti, pokloniti; beseda iz nemškega schenken (podariti,
natočiti), kar se je razvilo iz zahgerm. *skankiia ‛natočiti’, izpeljanka iz skanka- ‛poševen,
nagnjen’; beseda torej prvotno pomeni *‛nagniti posodo in natočiti’; pomen ‛darovati’
se je od tod razvil zaradi navade, da so na slavnostnih sprejemih točili pijačo in delili darove,
glej tudi šank (SES)
češki ekvivalent: šenkovat ‛točiti pivo’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šénk
šíbra -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev; beseda iz srvnem. schiver (kamena
ali lesena iver), nem. Schiefer ‛skrilavec’, kar je v nar. zloženki Schieferkügelchen prav tako
razvilo pomen ‛šibra’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šíbrast
38
šífra -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti
sporočila b) za ohranitev tajnosti avtorstva c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje;
prevzeto prek nemškega Chiffre v enakem pomenu iz frc. chiffre ‛šifra, številka’, prvotno
‛ničla’, kar se je razvilo iz srlat. cifra ‛ničla’ (SES)
češki ekvivalent: šifra v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šifránt, (de)šifránt, šifrántka, šifrêr, šifrêrka,
šifríranje, (de)šifríranje, šifrírati, (de)šifrírati, (raz)šifrírati, (za)šifrírati, šifríren,
(de)šifríren, šifrírnica
šíht -a m (ȋ) nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: 2. služba, delo, zlasti v rudniku,
tovarni; beseda iz nemškega Schicht ‛plast, sloj, izmena delavcev’, v pomenu ‛izmena
delavcev’ se je beseda razvila iz srvnem. schicht ‛delovni čas v rudniku’, kar je ali pomensko
specializirano iz ‛plast, sloj’ kot *‛čas, ki ke potreben za odkop enega sloja’ ali nastalo pod
vplivom agl. shift ‛izmena’, kar je sorodno z nem. Scheibe ‛rezina’ (SES)
češki ekvivalent: šichta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šíhtar, šíhten
šík -a m (ȋ) knjiž. čednost, urejenost, elegantnost
šík prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten; prevzeto prek nemškega Schick v enakem
pomenu iz frc. chic ‛okusno, po modi oblečen’, kar je prevzeto iz spnem. schick, nem. Schick
‛pravilnost, uravnanost’, izpeljanka iz srvnem. schicken ‛ravnati, urejati’ (SES)
češki ekvivalent: šik v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šikána -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti; prevzeto prek
nemškega Schikane v enakem pomenu iz frc. chicane ‛šikana, zakonska prevara’, izpeljanka
iz frc. chicaner ‛šikanirati, zaobiti zakon’, kar etimološko ni pojasnjeno (SES)
češki ekvivalent: šikana v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šikaníranje, šikanírati, šikanózen
39
šíkati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren; beseda iz nem.
sich schicken v enakem pomenu, kar j pomensko specializiran povratni glagol od srvnem.
schicken ‛ravnati, urejati’, iz katerega se je razvilo današnje nem. schicken ‛poslati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom:
šíling -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo
dvajsetinke funta; beseda iz nemškega Schilling v prvem pomenu, kar je prišlo iz stvnem.
skilling ‛dati komu batinanje’ (ESJČ2)
češki ekvivalent: šilink ‛stari kovance različne vrednote’ in tudi ‛javno batinati’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šímelj -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve 2. zastar. obrazec, formular; beseda
iz nemškega Schimmel v enakem pomenu in tudi ‛šablona, plesen’, prvotno ‛konj plesnive
barve’, kar je sorodno z nem. Schimmel ‛plesen’, kar se je razvilo iz stvnem. skimbal ‛plesen’,
kar etimološko ni pojasnjeno (SES)
češki ekvivalent: šiml v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šímeljček
šímfati -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake; beseda iz nemškega schimpfen
‛zmerjati’, kar se je razvilo iz stvnem. skimphen ‛šaliti se, igrati, zasmehovati’, izpeljanka
iz skimph ‛šala’, ki je sorodna z niz. schimp ‛psovka, žalitev’, germ. beseda etimološko
ni pojasnjena (SES)
češki ekvivalent: šimfovat ‛zmerjati’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šimpánz -a m (ȃ) človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki;
prevzeto prek nemškega Schimpanse v enakem pomenu in agl. chimpanzee iz nekega
zahodnoafriškega jezika Angole ali Konga, vendar predloga ni znana (SES)
40
češki ekvivalent: šimpanz v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šimpánzinja, šimpánzovka
šíntar -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel;
konjač 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna; beseda iz nem. Schinder ‛konjederec’,
kar je izpeljano iz schinden ‛odirati kožo z mrtve živali’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šípa -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine; beseda iz bav. srvnem.
scips, schipa, kar ustreza stvnem scība, iz česar se je razvilo nem. Scheibe ‛plošča, šipa
in rezina, kolut’; nem. beseda je prvotno verjetno pomenila *‛od debla odžagan kolut’,
izpeljano od ide. baze *skei- ‛rezati, ločevati, cepiti’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šípast
škàf škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma 2. nar.
prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov; beseda iz srvnem. schaf, nem. Schaff
‛škaf, omara, regal’, stvnem. sca(p)f ‛škaf’, etimloško ni zadovoljivo pojasnjeno, morda
izposojeno iz lat. scaphium ‛posoda, skodelica’, kar je izpeljano iz scapha ‛drevak, kanu’,
to pa je prevzeto iz gr. skáphē ‛posoda, skleda, korito, čoln’ (SES)
češki ekvivalent: verjetno škop/ škopek v prvem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: škáfar, škáfarski, škáfarstvo, škáfček, škáfec,
škáfek, škáfen, škáfič, škáfnica, škáfoma, škáfov
škandál -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje
javnosti 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota; prevzeto prek nemškega
Skandal ‛škandal, sramota’ in frc. scandale iz lat. scandalum, kar je izposojeno
iz gr. skándalon ‛pohujšanje, spotiklivost’, beseda prvotno pomeni ‛past’ in je sorodna
z lat. scandere ‛dvigati se, stopati’, stind. skándati ‛skače, hiti’ (SES)
41
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.618
število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.406
češki ekvivalent: skandál v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: škandálček, škandálen, škandalizíranje,
škandalizírati, škandalózen, škandalóznost
škárje -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata
v obliki črke V: 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih 3. ekspr. položaj med
dvema postrani približujočima se nevarnostma 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost,
nesorazmerje; beseda iz srvnem. schære, nem. Schere v enakem pomenu, stvnem. scāri
‛škarje’, kar je sorodno s stvnem. skeran, nem. scheren ‛striči, rezati’, to pa dalje z lit. skìrti
‛deliti, rezati’, gr. keírō ‛režem, strižem’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škís -a m (ȋ) 1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: 2. slabš. neprijeten, zoprn človek;
beseda iz nemškega Sküs v enakem pomenu, kar je izposojeno iz frc. excuse ali it. scusa
‛opravičilo, pardon’; poimenovanje te karte verjetno temelji na navadi, da se je igralec,
ki je z njo pobral štih, po francosko oz. italijansko opravičil (SES)
češki ekvivalent: škýz ‛najvišja igralna karta pri taroku’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno
bradato bitje, navadno nagajivo 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja 3. ekspr. zelo majhen
človek 4. ekspr. poreden, neugnan otrok; beseda iz stvnem. scrato, nem. Schrat ‛gozdni
demon’, kar je sorodno s stnord. scrat(t)i ‛gozdni demon, velikan’, beseda etimloško
ni zadovoljivo pojasnjena (SES)
češki ekvivalent: skřet v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrátast, škrátec, škrátek, škrátelj, škráteljc,
škráteljček, škratíca, škrátji, škrátovka, škrátovski
škríc -a m (ȋ) 1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka 2. star.
gosposki človek, meščan, človek, ki nosi suknjo s škrici; beseda iz iz stvnem. scurz, srvnem.
42
schurz ‛kratka suknja, skrajšana obleka’, kar je v moškem spolu posamostaljeni stvnem.
pridevnik scurz ‛kratek’; različna posamostaljenja iz te germ. osnove zasledimo še v nem.
Schurz ‛krilo’, Schürze ‛predpasnik’, ags. skyrte ‛srajca’, agl. skirt ‛krilo’, shirt ‛srajca’;
pgerm. *skurta- ‛kratek, odrezan’ se je razvilo iz ide. *skrto- ‛odrezan’, preteklega trpnega
deležnika iz korena *sker- ‛rezati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrícast, škrícman, škrícovski
škrnícelj -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina
s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala; beseda iz avstr. nem. Skarnizel/ bav.
nem. Scharnützel ‛škrnicelj’, kar je izposojeno iz neke rom. predloge, sorodne z furl. scarnòç,
tržaško it. scartozo v enakem pomenu in pomešano z neko romansko osnovo, nastalo iz srlat.
carta cornuta, iz katere je izposojeno češ. kornout, frc. cornet ‛škrnicelj’; tržaško it. scartozo
je sestavljeno s it. predpono s- (lat. < ex-) (iz) in ustreznice knjiž. it, cartoccio, kar se je
razvilo iz srlat. cartotius ‛škrnicelj’, prvotno ‛papirnat’, izpeljanke iz klas. lat. charta ‛papir’
(SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrníceljček
škrofulóza tudi skrofulóza -e ž (ȏ )̣ med. skrofuloza, tuberkuloza vratnih bezgavk; prevzeto
prek nemškega Skrofulose v enakem pomenu, izpeljanke iz lat. scrōfulae ‛bezgavke’, kar
je domnevno manjšalnica (v množinski obliki) od lat. scrōfa ‛svinja’ (SES)
češki ekvivalent: skrofulóza/ skrofulosa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrofulózen
šláger -ja m (á) zastar. popevka; beseda iz nemškega Schlager ‛popevka, uspeh, uspešnica’,
prvotno ‛kar udari v očesa’, povezano z nem. schlagen ‛udariti, udarjati’ (ESJČ)
češki ekvivalent: šlágr v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlágerski
43
šlamástika -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj; beseda iz avstrijskega Schlamastik/
Schlammastik v istem pomenu, kar je izposojeno iz jid. nem. Schlamassel ‛nesreča, smola’,
različice od schlimasl v enakem pomenu, kar je zloženka besed, ki ustrezata knjiž. nem.
schlimm ‛slab’ in jid. masl (usoda, sreča) < hebr. mazzal ‛srečno naključje’ (SES)
češki ekvivalent: šlamastika v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlámpast -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab; beseda iz nemškega schlampig ‛nemaren’,
prvotno ‛slabo oblečen, oblečen tako, da mahedra’, kar je izpeljano iz nem. Schlampe
‛neurejena ženska’, Schlampfen ‛cunje, krpe, slaba obleka’, schlaff ‛mlahav, mahedrav,
ohlapen’, schlampen ‛mahedrati’, srvnem. slampen ‛ohlapno viseti’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlamparíja
šlápa -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata 2. slabš. neodločen,
bojazljiv človek; beseda iz nemškega Schlappe ‛copata’, izpeljanka iz nem. schlapp ‛’ohlapen,
slab, medel’, to je prvotno spnem. različica, ki ustreza nem. schlaff v enakem pomenu,
izpeljanka iz nem. schlafen, stvnem. slāf(f)an ‛spati’ v star. pomenu *‛biti slab, slaboten’
(SES)
češki ekvivalent: - (le v etimološkem slovarju šlápka v pomenu ‛copata’)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlapáti, (pri)šlapáti, (raz)šlapáti, šlápica
šlaráfija -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno
jedro; prevzeto prek nemškega Schlaraffia v enakem pomenu; ni mi uspelo najti etimologije
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlíc -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah); beseda iz nemškega Schlitz ‛špranja, razporek,
reža, odprtina, zareza, zasek, luknja’, kar se je razvilo iz stvnem. sliz, izpeljanka iz stvnem.
slīzan, nem. schleißen ‛raztrgati, razparati’ (SES)
44
češki ekvivalent: - (le pogovorno šlic v enakem pomenu)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlôgati -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ȏ )̣ nižje pog. vedeževati, prerokovati; iz nem. zveze
Karten schlagen ‛vreči karte in z njih vedeževati’, v bav. izreki šlogen; nem. schlagen sicer
v prvi vrsti pomeni ‛tolči, udarjati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlúk -a m (ȗ) nižje pog. požirek; beseda iz nemškega Schluck, izpeljanka iz nem. schlucken
‛pogoltniti, požreti’, kar je sorodno s srvnem. slūchen in dalje z gr. lúdzō ‛pogoltnem’ (SES)
češki ekvivalent: šluk (v češčini bolj povezano s kajenjem kot pitjem)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmínka -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve 2. sredstvo za barvanje,
lepšanje obraza; ličilo; beseda iz nemškega Schminke v enakem pomenu, kar se je razvilo
iz star. nem. schmicke ‛mazilo’, to pa je sorodno z nem. smeicheln v star. pomenu ‛mazati,
gladiti’, kar je izpeljano prek srlat. smīgma iz gr. smēgma ‛mast’ (SES)
češki ekvivalent: šminka v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmínkanje, šmínkar, šmínkarski, šmínkati,
šmínkan, (na)šmínkati, našmínkan, (raz)šmínkati
šmír -a m (ȋ) nižje pog. kolomaz; beseda iz nem. schmieren ‛mazati, namazati’, kar
se je razvilo iz stvnem. smirwen v enakem pomenu; to je izpeljano iz stvnem. smer(o),
nem. Schmer ‛salo’ in torej prvotno pomeni ‛obdelati s salom’ (SES)
češki ekvivalent: šmír v enakem pomenu
45
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmírati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati 2. žarg., igr. pri igri s soigralci
prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre; beseda iz pog. nem.
schmieren v enakih pomenih, kar v knjižnem jeziku prvotno pomeni mazati, pog.
pa še ‛slabo igrati (na glasbilo ali v gledališču), prilizovati se, podkupovati (tj. podmazati,
da zadeva lažje steče)’ (SES)
češki ekvivalent: šmírovat ‛mazati s kolomazom’, pogovorno tudi ‛zasledovati’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmírgel -gla m (í) nižje pog. smirkov papir; beseda iz nemškega Schmirgel v enakem
pomenu, kar je izposojeno iz it. smeriglio, prek srlat. smerilium in dalje iz gr. smýris ‛smirek’
(SES)
češki ekvivalent: šmirgl v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmôren -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi
in zdrobljena; praženec 2. kar je malo vredno, nepomembno; beseda iz nemškega Schmarren
v enakem pomenu, prvotno ‛kašasta mastna masa’, kar je sorodno z nem. Schmer ‛salo’
in schmieren ‛mazati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnávcer -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca;
beseda iz nemškega Schnauzer (v enakem pomenu), kar je izpeljanka iz nem. Schnauze
‛smrček, gobec’, v pog. pomenu ‛brki’, kar ustreza knjižni zloženki Schnauzbart ‛brki’;
ta vrsta psa ima namreč izrazite brke in brado (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: -
46
šníta -e ž (í) nižje pog. rezina; beseda iz nemškega Schnitte v enakem pomenu, sorodno
z nem. schneiden ‛rezati’ in torej prvotno pomeni ‛rezina’ (SES)
češki ekvivalent: šnyt v enakem pomenu in v zgodovini tudi ‛majhno pivo’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: (krém)šníta
šnófati -am nedov. (ȏ )̣ nižje pog. 1. vohati, duhati 2. poizvedovati, povpraševati; beseda
iz bav. nem. schnopfen, nem. schnupfen ‛njuhati’, nem. beseda, ki v starem jeziku pomeni
še ‛sopihati’, je intenziv od glagola, ki se ohranja v nem. schnauben ‛sopsti, sopihati’,
stvnem. snūben ‛smrčati’ (SES)
češki ekvivalent: šňupat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnôps in šnòps šnôpsa m (ȏ; ȍ ȏ) 1. nižje pog. žganje 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri
zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek; beseda iz nemškega Schnaps ‛žganje’,
v avstr. nem. Schnapsen ‛vrsta igre s kartami’, izposojeno iz spnem. schnaps ‛požirek’, kar
je sorodno s knjiž. nem. schnappen ‛hlastniti’ in dalje s Schnabel ‛kljun’ (SES)
češki ekvivalent: šnaps v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnôpsar
šóder -dra m (ó )̣ nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz; beseda
iz nemškega Schoder/ Schotter ‛gramoz’, to pa je prvotno narečna različica od nem. Schutt
‛material za nasip’ danes tudi ‛ruševine, odpadni gradbeni material’, izpeljanka iz nem.
schütten ‛sipati’ (SES)
češki ekvivalent: verjetno šutr ‛kamen, gramoz’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šofêr -ja m (e) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik; prevzeto prek nemškega Chauffeur
v enakem pomenu, iz frc. chauffeur ‛poklicni voznik’, prvotno in tudi danes še ‛kurjač’;
pomenski razvoj iz ‛kurjač’ v ‛voznik’ se je izvršil prek vmesnega pomena ‛kurjač na
47
lokomotivi’; izpeljanka iz frc. chauffer ‛greti, kuriti’, kar se je razvilo iz vlat. *calefare, klas.
lat. calefacere v enakih pomenih, zloženka iz lat. korena cal- ‛topel’ in facere ‛delati’ (SES)
češki ekvivalent: šofér v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šofêrka, šofêrski
šók -a in šòk šôka m (ȏ ;̣ ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo,
na duševni pretres 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost; prevzeto prek nemškega Schock/
schockieren ‛šok/ šokirati’ iz frc. choc ‛trk, sunek, udar pretres’, choquer ‛trčiti, užaliti,
šokirati’, od koder je tudi agl. shock ‛udarec, sunek, pretres, napad’; frc. beseda je prvotno
pomenila le ‛udarec’ in je domnevno onomatopeja (SES)
češki ekvivalent: šok v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šokánten, šokántno, šokántnost, šokíranje,
šokírati, šokíran, šokóven
šóla -e ž (ȏ )̣ 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano,
sistematično pridobivanje znanja, spretnosti 2. pog. pouk 3. navadno s prilastkom privrženci,
učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika,
učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju; beseda iz srvnem. schoule, nem.
Schule v enakem pomenu, kar je izposojeno iz vlat. scōla, to pa ustreza klas. lat. schola ‛šola,
nauk, učena razprava’, kar je izposojenka iz gr. skholḗ ‛prosti čas, počitek’ in tudi ‛kar kdo
dela v prostem času, predavanje, učen pogovor, šola’ (SES)
češki ekvivalent: škola v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šólanec, šólanje, šólanost, šólar, šólarček,
šólarica, šólarka, šólarski, šólati (se), šólan, šólnik, šolnína, šólniški, šólniško, šólski,
šólsko, šólstvo
šólen -lna m (o) nav. mn., star. čevelj, ki ne sega do gležnja; nizki čevelj; beseda iz srvnem.
schuochlin, manjšalnica iz srvnem. schuo(ch), kar je današnje nem. Schuh ‛čevelj’, beseda
je dalje sorodna z got. skohs, stnord. skór, ags. scōh, stfrank. skōh ‛čevelj’, etimološko ni
zadovoljivo pojasnjeno (SES)
češki ekvivalent: -
48
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šólmošter -tra m (ō )̣ star. učitelj; beseda iz srvnem. schoulmeister, knjiž. Schulmeister
‛učitelj’, kar je zloženo iz srvnem. schuole ‛šola’ in meister ‛mojster’ (SES)
češki ekvivalent: šulmajstr v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šòp šôpa m (ȍ ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši 2. star. šopek
(cvetja) 3. redko pramen, snop; beseda iz nemškega Schopf ‛šop, čop’, kar je enako s got.
skuft in stnord. skopt v enakem pomenu, germ. besedna družina ni etimološko pojasnjena
(SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šôpast, šôpasto, šôpek
šópati -am nedov. (ȏ )̣ nižje pog. gačiti; beseda iz nemškega schoppen ‛pitati, trpati s hrano’,
kar je intenziv od schieben ‛riniti, porivati, potiskati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našópati
špága -e ž (ȃ) nižje pog. vrvica; prevzeto prek nemškega Spagat ‛vrvica’, iz it. spago ‛vrvica’
iz poznolat. spacus (vrvica), kar je verjetno sorodno z gr. spáō ‛vlečem’ (SES)
češki ekvivalent: špagát v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špágarica
špalír -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni
za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnostiv 2. agr. ogrodje iz drogov, letev,
žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte;
prevzeto prek neškega Spalier v enakem pomenu iz it. spalliera ‛naslonjalo, ograja, ogrodje,
namenjeno vzgoji nizkega drevja ali trte’, star. ‛oklep za ramena’, furl. spalière ‛ogrodje,
49
namenjeno vzgoji nizkega dreva ali trte’, izpeljanka iz it. spalla ‛rama’ < lat. spatula
‛lopatica’ (SES)
češki ekvivalent: špalír v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špalíren, špalírka, špalírski
špámpet -a m (á) nižje pog. postelja; beseda iz srvnem. spanbette/ spambette ‛postelja
z žimnico na napetih trakovih’, kar je zloženo iz srvnem. spannen ‛napeti, napenjati’ in bett(e)
‛postelja’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špancirati -am nedov. (i) nižje pog. sprehajati se; prevzeto prek nemškega spazieren
v enakem pomenu, iz it. spaziare ‛bloditi, postopati’ iz lat. spatiārī ‛sprehajati se, postopati’,
izpeljanka iz lat. spatium ‛prostor’ (SES)
češki ekvivalent: (jít na) špacír ‛iti na sprehod’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špánga -e ž (ȃ) nižje pog. lasna sponka; beseda iz nemškega Spange v enakem pomenu,
domnevno izpeljanka iz pgerm. spannan ‛napeti, napenjati’ iz česar je današnje nem. spannen
v enakem pomenu (SES)
češki ekvivalent: špangle ‛vrsta vezanja’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špárati -am nedov. (á) nižje pog. varčevati; beseda iz nemškega sparen v enakem pomenu,
sorodno z agl. spare ‛varčevati, imeti v zalogi’, beseda je verjetno sorodna z stind. sprnóti
‛osvobodi, spravi na varno’ in verjetno tudi z lat. parcere ‛varčevati, varovati’ (DEW)
50
češki ekvivalent: - (event. spořit v enakem pomenu)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špárovček, špárovec, špároven
špárgelj -glja m (á) pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek;
beluš; prevzeto prek nemškega Spargel ‛beluš’, iz it. asparago ali lat. asparagus, kar
je izposojeno iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ (SES)
češki ekvivalent: špargl v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špás -a m (ȃ) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina; prevzeto
prek nemškega Spaß ‛šala, zabava, veselje’, iz it. spasso ‛zabava, kratek sprehod’, izpeljanka
iz it. spassare ‛zabavati’, kar se je razvilo iz lat. expassus ‛razširjen’, preteklega trpnega
deležnika glagola expandere ‛razširiti, popustiti, sprostiti’ (SES)
češki ekvivalent: špás v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špásati se, špásen
špecati -am nedov. (e) žarg. tožiti, ovajati; beseda iz nemškega petzen ‛špecati’, etimološko
ni zadovoljivo pojasnjena, morda je izpeljana iz nem. Petze ‛psica, kuzla’ kar pog. pomeni
‛lahkoživka’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špèc, špêca, špêcar, špêcarka, zašpêcati
špeceríja -e ž (ȋ) pog. živila, jestvine; prevzeto prek nemškega Spezereihandlung ‛trgovina
z mešanim blagom’, Spezerei ‛trgovina z začimbami, izbrana jed, delikatesa’, iz it. spezieria
‛lekarna, drogerija, trgovina z začimbami’, kar je izpeljano iz it. spezie ‛začimbe, dišave’,
lat. speciēs ‛podoba, predstava, vrsta, zvrst’, srlat. tudi ‛začimba’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špeceríjski, špeceríst
51
špedícija tudi spedícija -e ž (í) delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem
prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora; prevzeto prek
nemškega Spedition ‛prevoz, odprava’, iz it. spedizione ‛špedicija, prevoz, odprava’, kar
se je razvilo iz lat. expedītiō ‛pohod, vojni pohod’, izpeljanka iz lat. expedīre ‛pripraviti
na bojni pohod’, prvotno ‛osvoboditi, odstraniti okove’, sestavljanke iz lat. ex ‛iz, od’
in izpeljanke iz pedica ‛okovi’ (SES)
češki ekvivalent: spedice v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špedicíjski, špeditêr
špégati -am nedov. (ȇ )̣ nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati; iz nemškega
spähen ‛oprezati, gledati za’, beseda je tvorba iz ide. korena *spek- ‛gledati, opazovati’,
iz katerega je še npr. lat. specere ‛gledati’, stind. paśyati ‛vidi’ (SES)
češki ekvivalent: špehovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: (po)špégati
špégli -ov m mn. (ȇ )̣ nižje pog. očala, beseda iz bavarske nemščine Augenspiegel ‛očala’, kar
je zloženo iz nem. Auge ‛oko’ in Spiegel ‛ogledalo’, prek srlat. spegulum izposojeno iz lat.
speculum ‛ogledalo, obličje’, kar je izpeljanka iz lat. specere ‛gledati, opazovati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špéglar
špèh špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku 3. ekspr.
debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov; iz bavarske srvnem. spëch,
nem. Speck ‛slanina, salo’, nem. beseda je enaka s stnord. spik ‛kitovo salo’ in dalje sorodna
z lat. pingius ‛debel’, le enkrat zapisano besedo lat. spectile ‛salo na trebuhu’ pa tudi
z gr. piar, stind. píva- ‛maščoba’ (SES)
češki ekvivalent: špek v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špeháč, špehár, špêhast, špehàt, špêhek
52
špekulírati -am nedov. (ȋ) 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na
tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju
na dobiček, uspeh; beseda iz nemškega spekulieren ‛špekulirati, prežati na nezaslužen
dobiček’, iz lat. speculārī ‛prežati, opazovati’, to je prek lat. specula ‛preža, zaseda,
opazovalnica’, izpeljano iz lat. specere ‛gledati, opazovati’ (SES)
češki ekvivalent: spekulovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špekulacija, špekulacíjski, špekulánt,
špekulántski, špekulántstvo, špekulatíven, špekulíranje, špekulírati, (pri)špekulírati,
prišpekulíran, (za)špekulírati
špendáti -ám dov. in nedov. (á ȃ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga; beseda iz nem.
spenden ‛dati, darovati’, kar je iz stvnem. spentōn ‛dati, darovati, oddati, predati, prepustiti’,
kar je izposojeno iz lat. expendere ‛tehtati, odtehtati, izdati, razdeljevati’, kar je zloženka
iz lat. e-, ex- ‛iz’ in pendere ‛tehtati, ceniti, plačati’ (DEW)
češki ekvivalent: špendýrovat ‛darovati, zaslužiti’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špendírati
špetírati se -am se nedov. (ȋ) nižje pog. prepirati se, prerekati se; beseda iz nemškega
disputieren ‛diskutirati, razpravljati o’, prevzeto prek it. disputare ali lat. disputāre v enakih
pomenih) (SES)
češki ekvivalent: - (le germanizem od nemškega disputieren čes. disputovat)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špetír
špíc -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim
repom; beseda iz nemškega Spitz ‛špic, ustnik’, kar je posamostaljeno iz nem. spitz ‛koničast,
oster’, ta vrsta psa je tako poimenovana zaradi priostrenih uhljev in koničastega smrčka (SES)
češki ekvivalent: špic v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: -
53
špíca -e ž (í) pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica; beseda iz nemškega Spitze
(konica), kar je v ženskem spolu posamstaljeni pridevnik spitz ‛koničast, oster’, beseda
je sorodna z nem. Spieß ‛kopje, sulica’ in dalje z lat. spīna ‛trn’ (SES)
češki ekvivalent: špice v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špičák, špíčast, špíčasto špíčenje, špíčiti,
(na)špíčiti, našpíčen, (o)špíčiti, ošpíčen, zašpíčiti
špícelj -clja m (í) 1. ekspr. vohun 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto
dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic; beseda iz avstrijskega Spitzel ‛ovaduh’, izpeljano
iz spitzen (v rokovnjaškem žargonu ‛prežati, oprezati’), domnevno izpeljano iz nem. spitz
‛koničast, oster’ in je prvotno pomenilo *‛našpičiti, izostriti čutila (vid, sluh)’ (SES)
češki ekvivalent: špicl v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíčmoh -a m (i) nar. rovka; beseda iz nemškega Spitzmaus v enakem pomenu, kar
je zloženo iz nem. spitz ‛oster, koničast’ in Maus ‛miš’; rovka se tako imenuje zaradi
koničastega gobčka (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špijón -a m (ȏ )̣ vohun; prevzeto prek nemškega Spion v enakem pomenu in frc. espion
iz it. spione ‛vohun’, izpeljanka iz it. spia v enakem pomenu, kar je izposojeno iz germ.
spaihon ‛kdor opreza, ogleduh’, kar je izpeljano iz glagola, ki je soroden z nem. spähen
‛gledati, oprezati’ (SES)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špion v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špijonáža, špijonážen, špijónček, špijonírati,
špijónka, špijónski
špíla -e ž (ȋ) tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev b) za pečenje na žerjavici;
beseda iz srvnem. spīl ‛konica, sponka’, iz česar se je razvilo bav. nem. Speil (špila), nem.
54
Speiler, nem. beseda je kakor sorodno nem. spitz ‛koničast, oster’, izpeljano iz ide. korena
*spei- ‛oster, koničast’ (SES)
češki ekvivalent: špejle v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíliti, zašpíliti
špílati -am nedov. (í) nižje pog. igrati; beseda iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’,
sorodno z niz. spelen ‛plesati’; k pomenskemu prehodu prim. srb. igrati ‛igrati in plesati’
(SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našpílati, zašpílati
špirála tudi spirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako,
da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej
krivulji 3. predmet take oblike; prevzeto prek nemškega Spirale ‛spirala, viba, polžnica’,
iz srlat. spiralis ‛zavit’, kar je izposojeno iz gr. speĩra ‛zavoj’ (SES)
češki ekvivalent: spirála v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: spirálast, špirálast, špirálen
špírit -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih
pijačah; prevzeto prek nemškega Spirit/ Spiritus v enakem pomenu, iz latinskega spīritus
‛duh’, izpeljanka iz spīrāre ‛pihati, dihati’; pomenski razvoj iz ‛duh’ v ‛alkohol’ se je izvršil
alkimističnem žargonu v srednjem veku, ko je lat. spïritus označevalo ‛vsako, z destilacijo,
tj. prek hlapov, prek duha pridobljeno tekočino’ (SES)
češki ekvivalent: špiritus/ spiritus v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíriten, špíritov, špíritovka
špitál -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica 2. zastar. sirotišnica, ubožnica; beseda iz nemškega
Spital v enakem pomenu, kar je ljudska izposojenka iz lat. hospitāle ‛bolnica’ ali lat.
hospitalium ‛soba za goste’, kar je sorodno z lat. hospitalis ‛gostoljuben’ (SES)
55
češki ekvivalent: špitál v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špitálar, špitálski
špôgati -am dov. in nedov. (ȏ) nižje pog. dati, žrtvovati; beseda iz srvnem. spulgen ‛imeti
navado uporabljati’, kar je v današnjem knjižnem jeziku pozabljena beseda (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špôgati si
špórt -a m (ȏ )̣ 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne
zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo 2. ekspr. zabava, razvedrilo; prevzeto prek nemškega
Sport v enakem pomenu iz agl. sport ‛šport’, kar je prišlo iz disport ‛uživati, zabavati se’
iz srfrc. desporter, kar je iz lat. deportare ‛obnašati se, uživati’, sestavljanka iz klas. lat. dē
‛od’ in portāre ‛nesti’ (SES)
češki ekvivalent: sport v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: špórten, špórtnica, špórtnik, špórtniški,
špórtno... (prvi del zloženk)
špráha -e ž (ȃ) nižje pog. jezik; beseda iz srvnem. sprache, nem. Sprache ‛jezik, govor’,
iz srvnem. sprāche in stvnem. sprāhha v enakem pomenu, sorodno z germ. *sprēko, sprēkjō
‛jezik, govor’, kar je izpeljano od ide. baze *sprēg- ‛truati, trzniti, šiniti, posuti, razstreliti,
škropiti’ (DEW in ESJČ)
češki ekvivalent: šproch ‛govor, govorjenje’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šprícati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno
izostajati od pouka, iz šole; beseda iz nemškega spritzen v enakem pomenu, v avstr. pog. nem.
pomeni tudi ‛ne se naučiti neke snovi, prešpricati, ne opraviti naloženega dela’, ta pomen
temelji na pog. nem. ‛narediti kratek izlet, brizgniti nekam’ iz srvnem. sprützen ‛brizgati’, kar
je sorodno z nem. sprießen ‛brsteti, kliti, poganjati’ (SES)
56
češki ekvivalent:besede, ki so v povezavi z germanizmom: našprícati, šprícanje, šprícar, (po)šprícati,
pošprícan, (pre)šprícati
špúla -e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence; beseda iz srvnem. spuole ali nem. Spule
‛cevka, tulec, navitek, motec’, sorodno pgerm. spōlōn ‛beseda etimološko ni pojasnjena’
(SES)
češki ekvivalent: špulka v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrafírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. označevati z vzporednimi črtkami, črtkati; beseda
iz nemškega schraffieren ‛šrafirati, senčiti’, izposojeno iz it. sgraffiare ‛razpraskati’,
sestavljanka iz it. s- ‛raz’ in graffiare ‛praskati’ (SES)
češki ekvivalent: šrafovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrafíran
šránga -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino
za nevesto, balo; beseda iz bav. srvnem. schrange ‛ograja, plot, planke’, nem. Schranke/
Schranken ‛zapornica’, kar je izpeljano iz predhodnika nem. glagola schränken ‛postaviti
počez, prekrižati’ (SES)
češki ekvivalent: šraňk ‛zapornica’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šránganje, šrángar, šrángati
šrapnél -a m (ȇ )̣ topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom;
prevzeto prek nemškega Schrapnell v enakem pomenu, iz agl. shrapnel, kar je poimenovano
po iznajditelju Henryju Shrapnelu (SES)
češki ekvivalent: šrapnel v enakem pomenu
57
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrapnélski
šrávfati -am nedov. (ȃ) nižje pog. odvijati in privijati vijake; beseda iz avstrijskega
schraufen/ nem. schrauben ‛priviti, privijati’, kar se je razvilo iz srvnem. schrūbe, kar
je prevzeto iz srlat. scrofa ‛matica pri vijaku’, izhodiščni pomen srlat. besede je ‛nožnica,
vagina’, izvorno v klas. lat. edini znani pa ‛svinja’; iz tega je tudi stfrc. escrou, danes frc.
écrou ‛matica pri vijaku’, enak pomenski razvoj zasledimo v špan. puerca ‛svinja’ in ‛matica
pri vijaku’, kar se je razvilo iz lat. porca ‛svinja’; pomen je zaradi tega, da je šravf imel zavoje
kot svinjski rep (SES in ESJČ)
češki ekvivalent: šroubovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrót -a m (ȏ )̣ nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze; beseda iz nemškega Schrot ‛grobo
zmleto zrnje, danes tudi šibra’, kar se je razvilo iz stvnem. scrōt ‛nekaj odrezanega’,
izpeljanka iz scrōtan ‛rezati’ (SES)
češki ekvivalent: šrot v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štáb -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti 2. vodstveni organ kake
organizacijske enote; beseda iz nemškega Stab v enakem pomenu in tudi ‛palica’, pomen štab
se je razvil iz ‛palica’ v 17. st. prek vmesnega ‛žezlo, palica kot simbol poveljujočega’ (SES)
češki ekvivalent: štáb v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štáben, (pri)štáben, štábovec
štaféta -e ž (ȇ )̣ 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni
razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo 2. pog. štafetna palica 3. nekdaj sli, zlasti na
konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu; prevzeto prek nemškega Stafette v prvem
pomenu, iz it. staffetta v enakem pomenu, prvotno ‛sel na konju’, kar je izpeljanka iz it. staffa
‛streme’, to pa je prevzeto iz langob. *staffo ‛streme’ ali iz s tem sorodne stvnem. besede
stapfe, stapfo ‛stopinja, stopnica’; današnji pomen ‛tekmovanje pri katerem se tekmovalci
posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo’ se je iz prvotnega
‛jezdec, sel’ razvil prek ‛sli, ki predajajo pošiljko drug drugemu’ (SES)
58
češki ekvivalent: štafeta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štaféten
štála -e ž (á) nižje pog. hlev; prevzeto prek it. stalla v enakem pomenu iz germ. *stala-, iz
česar se je razvilo stvnem. stal ‛hlev’, srvnem. stall, nem. Stall, iz ide. korena *stah2- ‛stopiti,
stati’, ker živina v hlevu stoji; vzporedni tvorbi iz izpeljank iz istega ide. korena sta tudi
sloven. staja in sorodno ter lat. stabulum ‛staja, hlev’ (SES)
češki ekvivalent: maštal v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štámprl -a m (á) nižje pog. šilce; beseda iz bav. nem. Stamperl v enakem pomenu, kar
je manjšalnica od Stamper v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz bav. nem. stampern
‛udariti, tolči’, štamprl je torej kozarec, s katerim se po izpraznitvi udari ob mizo (SES)
češki ekvivalent: štamprle v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štánca -e ž (ȃ) teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje; beseda iz nemškega
Stanze ‛štanca, prebijalo, sekalo’ in stanzen ‛štancati’, kar ustreza spnem. stenzen ‛udariti,
trdo postaviti’ in kar je dalje sorodno z nar. dan. stunte ‛tolči, udarjati’ (SES)
češki ekvivalent: štance/ štancna v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: naštancati, štáncanje, štáncar, štáncati, štáncan
štánga -e ž (ȃ) nižje pog. železna palica, drog; beseda iz nemškega Stange ‛drog, palica’,
iz pgerm. stangō ‛drog’, izpeljanka iz pgerm. *stengan ‛bosti’, kar se ohranja v stnord. stinga,
stvnem. stingen in je dalje sorodno z lat. instīgāre ‛gnati, spodbosti, dražiti’ (SES)
59
štànt štánta m (ȁ á) 1. nižje pog. stojnica 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno;
beseda iz nemškega Stand ‛stojnica, stoja, stojišče, stanje, položaj, status, stan’, beseda je
izpeljanka iz glagola, ki se ohranja v stvnem. stantan, ags. standan, agl. stand, got. standan
‛stati’, sorodno z nem. stehen ‛stati’ (SES)
češki ekvivalent: - (event. stánek ‛stojnica’)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štántar
štêmpelj -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat 2. zastar. kolek; beseda iz nemškega Stempel
‛štampiljka, žig, pečatnik’, kar je spnem. izpeljanka iz spnem. stampen, knjiž. nem. stampfen
‛teptati, tolči, phati’, beseda torej prvotno pomeni nekako ‛tolkač, teptalo’ (SES)
češki ekvivalent: štempl v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šténga -e ž (ȇ )̣ nižje pog. stopnica; iz srvnem. stëge, stiege, nem. Stiege v enakem pomenu,
kar je sorodno z nem. steigen vzpenjati se, dvigati se (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štìh štíha m (ȉ í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju) 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak
igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek; beseda iz nemškega
Stich v enakem pomenu, kar je sorodno z nem. stechen ‛bosti, zbadati’ (SES)
češki ekvivalent: štych v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíhati -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo; beseda iz nemškega stechen
‛sekati rušo, prekopavati zemljo’, prvotno ‛bosti, zbadati’, iz stvnem. stehhan ‛bosti’; sorodno
je s stnord. steikja ‛peči na ražnju’ in dalje z lat. instīgāre ‛spodbosti’, stind. tigmá- ‛oster,
koničast’ (SES)
60
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíharica, (pre)štíhati
štíkati -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem; beseda iz nemškega sticken v enakem pomenu,
iz stvnem. sticken, intenziva od stvnem. stehhan, nem. stechen ‛bosti, zbadati’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíkan
štíma -e ž (í) nižje pog. glas: beseda iz srvnem. stimme ‛ton, klic’, nem. Stimme ‛v enakem
pomenu’, kar je iz stvnem. stimma, stimna ‛glas, zvok, govor’ sorodno z germ. *stemnō ‛glas’
(DEW)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štímati -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati; beseda iz nemškega stimmen ‛uglaševati,
spraviti v določeno razpoloženje’, bestimmen ‛določati’, kar se je razvilo iz stvnem.
(gi)stimmen ‛uglaševati’, izpeljanka iz gistimmi ‛harmoničen, soglasen, uglašen’, stimma <
stimna ‛glas’, nem. Stimme v enakem pomenu, slovenski pomen se je prek ‛pripravljati
glasbeni inštrument’ razvil iz ‛uglaševati’ (SES)
češki ekvivalent: - (v češčini obstaja glagol štymovat, v pomenu ‛pripravljati glasbeni
inštrument, uglaševati’)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štímati se, naštímati, naštímati se
štipéndija -e ž (é )̣ denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno
izpopolnjevanje; prevzeto prek nemškega Stipendium v enakem pomenu, iz lat. stīpendium
‛denarna podpora, vojaška plača, mezda, davek’, kar je nastalo iz *stipi-pendiom, zloženka
iz lat. stips ‛denar, dar’ in izpeljanka iz pendere ‛plačati’ (SES)
češki ekvivalent: stipendium v enakem pomenu
61
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štipéndij, štipendíjski,
štipendírati, štipendíst, štipendístka, štipendítor
štipendíranje,
štírka -e ž (í) nižje pog. škrob; beseda iz nemškega Stärke v enakem pomenu, kar
je izpeljano iz nem. stärken ‛štirkati, škrobiti’, prvotno ‛krepiti (perilo s škrobom) ’,
to pa iz nem. stark ‛krepak, močan’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štírkati, (po)štírkati, poštírkan
štókati -am nedov. (ó ̣ ō )̣ nižje pog. dregati, suvati; beseda verjetno iz nemškega stochern
‛drezati, bezati, žokati’ in glasovno prilagojeno sloven. štok ‛palica’, kar je izposojeno
iz sorodne nemške predloge (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štókniti
štóla -e ž (ȏ )̣ 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine
2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva
pri opravljanju bogoslužja 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron,
navadno z rokavi; prevzeto prek nemškega Stola v enakem pomenu in lat. stola ‛dolgo vrhnje
oblačilo’ iz gr. stolḗ ‛oprava, oprema, obleka’, kar je izpeljano iz gr. stéllō ‛napravljam,
oblačim, krasim, odpravljam, pošiljam’, prvotno ‛postavljam, urejam’ iz ide. baze *stel‛postaviti, pripravljati’ (SES)
češki ekvivalent: štóla v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štopati -am ustavljati avtomobile; beseda iz pog. nem. zveze auf stop reisen ‛potovati
na štop’, nem. stop je prevzeto iz agl. stop ‛ustaviti se’ (SES)
češki ekvivalent: stopovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: avtoštopar
62
štór -a tudi štòr štôra m (ȏ ;̣ ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla 2. zelnato steblo,
zlasti pri zelju, ohrovtu 3. slabš. neroden, okoren človek; iz bav. srvnem. *stor, kar ustreza
srvnem. storre ‛štor’, nem. Storren v enakem pomenu, nem. beseda prvotno pomeni *‛štrcelj,
kar štrli’ in je sorodno z nem. starren ‛štrleti’, agl. stare ‛strmeti’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štórček
štórklja -e ž (ȏ )̣ 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in
dolgimi golimi nogami: 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letal;
beseda mogoče pod vplivom bav. Storkel, nem. Storch v enakem pomenu, ni jasno od kod
je beseda prišla (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štorkljáč, štorkljánje, štórkljast, štorkljáje,
štorkljajóč, štorkljàv, štorkljávo, štórkljež, štórkljin
štorkljáti -ám nedov. (a a) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki; beseda iz nemškega
storkeln ‛štorkljati, nezanesljivo hoditi’, kar je različica od torkeln v enakem pomenu, od tod
je izposojeno sloven. torkljati, nem. besedna družina etimološko ni pojasnjena (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: (od)štorkljáti, (pri)štorkljáti, (za)štorkljáti
štós -a m (ȏ )̣ žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina; beseda
iz nemškega Stoß in v prvi vrsti pomeni ‛udarec, sunek’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štosêr
štrájk -a m (ȃ) pog. stavka; prevzeto prek nemškega Streik v enakem pomenu iz agl. strike
‛stavka’, kar je posamostaljeni glagol strike ‛stavkati’, ki v prvotno pomeni udariti (SES)
63
češki ekvivalent: štrajk v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrájkar, štrájkati, štrájkoven
štrapác -a m (ȃ) nižje pog. velik napor, zlasti fizičen; prevzeto prek nemškega Strapaze
v enakem pomenu, iz it. strapazzo ‛napor, garanje’, strapazzare ‛mučiti, naprezati, gnati’, kar
je verjetno tvorjeno iz it. stra- < lat. extrā ‛zunaj, izredno’ in vlat. *patium ‛trpljenje’,
izpeljanka iz lat. pati ‛trpeti’, če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛izredno
trpljenje’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrapácen, štrapacírati
štréna -e ž (é )̣ pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev; iz nemškega Strähne (pramen,
štrena), kar se je razvilo iz srvnem. strene v enakem pomenu, kar je verjetno sorodno z nem.
Striemen ‛proga, svaljek, greben’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrénast
štrígelj -glja m (í) nar. čohalo; beseda iz srvnem. strigel, nem. Striegel v enakem pomenu,
kar je izposojeno iz lat. strigilis ‛skobelj, strugalo, čohalo’, izpeljanka iz glagola stringere
‛potegniti, narediti potezo, drgniti, oplaziti’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríhati -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati; beseda iz nemškega streichen v enakem
pomenu, kar je sorodno z nem. Strich ‛črta, poteza’, nem. glagol se je razvil iz stvnem.
strihhan ‛delati potezo, gladiti’ in je soroden s stnord. strýkja, strýkva, ags. strīcan, agl. strike
‛udariti’; glej tudi štrajk (SES)
64
češki ekvivalent: štrychovat/ štrejchovat ‛mazati’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrìk štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv; beseda iz srvnem. stric, nem. Strick ‛vrv, konopec‛, sorodno
z ags. strician ‛plesti, popravljati mrežo’ in etimološko ni pojasnjeno; glej tudi štrikati (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríkati -am nedov. (í) nižje pog. plesti; beseda iz nemškega stricken v enakem pomenu, kar
je izpeljanka iz nem. Strick ‛vrv, konopec’ (SES)
češki ekvivalent: štrikovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríkan
štrúca -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh 2. ekspr. povit dojenček; beseda iz avstr. nem.
Strutz, nem. Strietzel (štruca, štručka), sorodno s srvnem. strutzel, strietzel ‛podolgovat kruh
iz fine moke’ (SES)
češki ekvivalent: štrycle ‛dolg kruh ali pecivo’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúčica, štrúčka
štrúdelj -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi;
zavitek; beseda iz nemškega Strudel v enakem pomenu, kar je izpeljano iz stvnem. stredan
‛valoviti, kipeti’; štrudelj je poimenovan kot ‛vrtinec’ zaradi prvotno polžaste oblike (SES)
češki ekvivalent: štrúdl v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúkelj -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi:
2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi; beseda iz avstr. nem.
Struckel, narodna različica od ‛štrudelj’ (SES)
65
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúkeljc, štrúkeljček
študènt -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, é )̣ 1. kdor
si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli 2. star. učenec srednje šole; dijak; prevzeto prek
nemškega Student v enakem pomenu, iz lat. studēns, kar je posamostaljeni sedanji tvorni
deležnik glagola studēre ‛učiti se, študirati’, prvotno ‛ukvarjati se, truditi se, prizadevati si’,
iz tega glagola je prek nem. studieren prevzeto sloven. študirati (SES)
češki ekvivalent: student v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: študentaríja, študêntek,
študentovánje, študentováti, študêntovski, študêntovstvo, študêntski
študêntka,
štúdij -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli 2. glagolnik od študirati; prevzeto prek
nemškega Studium v enakem pomenu, iz lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost,
znanstveno prizadevanje, delo’, glej tudi študent (SES)
češki ekvivalent: studium v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúdija, štúdije, štúdijski, štúdijsko,
študírati, študirajóč, študíran
štúk -a m (ȗ) um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur;
prevzeto prek nemškega Stuck v enakem pomenu, iz it. stucco v enakem pomenu, kar je
izposojeno iz langob. *stuchhi ali stvnem. stukki ‛skorja, omet’, glej tudi štukatura (SES)
češki ekvivalent: štuk v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúkast
štùk štúka m (ȕ ú) nižje pog. nadstropje; beseda iz nemškega Stock(werk) v enakem pomenu;
na zidanih temeljih hiše nepremično nadstropje (DEW)
66
češki ekvivalent: star. štok v enakem pomenu in tudi ‛chmeljev grm, vrsta mize, tiskovna
ploščica s sliko ali napisom’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štukatúra -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah; prevzeto prek nemškega Stuckatur
(v enakem pomenu), iz it. stuccatura, kar je izpeljanka iz it. stucco ‛zmes drobnega peska,
apnenega mleka in mavca’; glej tudi štuk (SES)
češki ekvivalent: štukatura
besede, ki so v povezavi z germanizmom: štukatêr
štúpa -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek; beseda iz srvnem. stuppe ‛zdravniški čarovniški
prašek’, kar je sorodno s srvnem. stoub, nem. Staub ‛prah’ in dalje s srvnem. stieben, stiuben,
nem. stieben ‛razpršiti se’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúpati, (po)štúpati
šúft -a m (ȗ) nižje pog. netovariški, nesramen človek; beseda iz nemškega Schuft ‛podlež,
baraba’, izposojeno iz srspnem. schūvūt ‛sova’, kar je verjetno onomatopejskega izvora ali
pa je spnem. beseda sorodna z nem. schaben ‛strgati’, njen prvotni pomen pa nekako
*‛ostrgan, oskubljen’, tj. ‛obubožan, reven’ (SES)
češki ekvivalent: šuft v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šuko prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica, varnosten; prevzeto
iz nemškega Schucko- iz začetkov členov zloženke nem. Schu(tz)ko(ntakt) ‛varovni stik’,
iz Schutz ‛varovanje’ in Kontakt ‛stik’ (SES)
67
šúnd -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti; beseda iz nemškega Schund
v enakem pomenu, v 16. stol. še ‛umazanija, odpadki’, prvotno *‛odpadki ki nastanejo
pri odiranju živali’, iz nem. schinden ‛dreti, odirati’; glej tudi šuntati (SES)
češki ekvivalent: šunt v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúnka -e ž (ȗ) pog. gnjat; beseda iz bavarske nemščine Schunken, nem. Schinken v enakem
pomenu, kar se je razvilo iz stvnem. skinco ‛šunka’, to pa je v prevojnem razmerju s srvnem.
schenkel, nem. Schenkel ‛stegno’, kar je sorodno s stind. sákthi- ‛v enakem pomenu’ (SES)
češki ekvivalent: šunka v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúnkarica
šúntati -am nedov. (ú) nižje pog. hujskati; beseda iz bav. srvnem. schunten, nem. schinden
‛mučiti, odirati’, kar ustreza srvnem. schünden, schunden ‛podžigati, dražiti’, sorodno
s srvnem. schinden, nem. schinden ‛mučiti, odirati’; glej tudi šund (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našúntati
šúpa -e ž (ū) pog. lopa, kolnica; beseda iz srvnem. schupfe, nem. Schuppen (šupa, lopa,
baraka), sorodno z ags. scypen ‛hlev’ in morda tudi z nem. Schober ‛skedenj, kopa, stog’
(SES)
češki ekvivalent: šopa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šús -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel 2. žarg. negativna ocena (v šoli)
3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek; iz nemškega Schuß ‛strel’, kar se je razvilo
iz stvnem. scuz, kar je sorodno s stvnem skiozan ‛gnati, loviti’ > nem. schießen ‛streljati’
(SES)
68
češki ekvivalent: šus v prvem pa tretjem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči
škratec; beseda iz srvnem. schuohster, kar se je razvilo iz schuohsūtære, iz česar se je razvilo
nem. Schuster ‛čevljar’, srvnem. beseda je zložena iz schuoh ‛čevelj’ in izposojenke iz lat.
sūtor ‛čevljar’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúštarski
šváb -a m (ȃ) 1. slabš. 2emec, zlasti kot okupatorski vojak 2. zool. ščurku podobna žuželka,
ki živi v hišah, Blatella germanica; beseda iz nem. Schwabe ‛Švab, ščurek’, kar se je razvilo iz
nem. schaben ‛drgniti, strgati’ (ESJČ)
češki ekvivalent: šváb le v drugem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: švabaríja, švábski, švábščina
švêrcati -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti; beseda iz avstr. nem. schwärzen ‛črniti, počrniti,
tihotapiti’, kar je izpeljano iz nem. schwarz ‛črn’, prvotno tudi ‛delati na črno, protizakonito,
prodajati na črni borzi’, tj. ‛delati ponoči v temi, na skrivaj’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: švíndel -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo; beseda
iz srvnem. swindeln, nem. schwindeln ‛goljufati’, izpeljanka iz Schwindel ‛omotica,
vrtoglavica’, kar je tvorjeno iz izpeljanke iz stvnem. swintilōn ‛onesvetiti se’, kar je sorodno
s stvnem. swintan, nem. schwinden ‛izginiti’ (ESJČ in SES)
češki ekvivalent: švindl v enakem pomenu
69
besede, ki so v povezavi z germanizmom: -
T
tabéla -e ž (ȇ )̣ pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih,
razpredelnica; prevzeto prek nemškega Tabelle ‛tabela, preglednica’, iz lat. tabella ‛deščica,
ploščica, sličica’, kar je manjšalnica od lat. tabula ‛deska, plošča, slika’ (SES)
češki ekvivalent: tabulka v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tabeláren, tabelárno, tabeláričen tabelárično,
tabélen, tabélica, tabelíranje, tabelírati, tabelírka, tábeln, tábelski, tabélski
tabernákelj -klja m (á) rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene
hostije; prevzeto prek nemškega Tabernakel v enakem pomenu, iz lat. tabenāculum
‛tabernakelj, kočica, hišica’, prvotneje ‛kočica, hišica’, kar je manjšalnica od lat. taberna
‛koča, hiša, prodajalna, gostilna’ (SES)
češki ekvivalent: tabernákl/ tabernákul v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tabernákeljski
tábla -e ž (ȃ) 1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno 2. navadno temna plošča,
na katero se piše s kredo 3. nar. slika 4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru
vrat, oblog; beseda verjetno iz srvnem. tavele ‛tabla, miza’, kar je prek romanskih jezikov,
prim. it. tavola ‛miza’ izposojeno iz lat. tabula ‛deska, plošča, tabla’, to je tvorba iz ide. baze
*telH- ‛plosk, ploščad, deska’ (SES)
češki ekvivalent: tabule v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: táblica, tábličen
tabléta -e ž (ȇ )̣ zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice; prevzeto prek nemškega Tablette
‛tableta’, iz frc. tablette ‛ploščica’, kar kar je manjšalnica od frc. tableau v star. pomenu
‛plošča, deska’, danes beseda pomeni zlasti ‛oljnata slika’, to pa je manjšalnica od frc. table
‛miza plošča’, kar se je razvilo iz lat. tabula ‛deska, plošča’ (SES)
češki ekvivalent: tableta v enakem pomenu
70
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tablétka, tabletomán, tabletomaníja
táca -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev 2. slabš. noga, roka; beseda iz srvnem.
tatze, nem. Tatze ‛taca, šapa’, kar je verjetno ekspresivna tvorba, sorodna z nem. tappen
‛tipati, tipaje hoditi’ ali srspnem. tacken v enakem pomenu (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: potácati, táčka, táčica, tácast, tacáti, tackáti
táksa -e ž (ȃ) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno
storitev, uporabo česa, pristojbina; prevzeto prek nemškega Taxe ‛taksa, pristojbina,
kolkovina’, iz frc. taxe ‛pristojbina’, kar je izposojeno iz srlat. taxa v enakem pomenu, kar
je izpeljanka iz lat. taxāre ‛ceniti, prvotno ‛tresti, pretresati’, kar je intenziv od lat. tangere
‛dotakniti se, tipati’ (SES)
češki ekvivalent: taxa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: táksen, taksíranje, taksírati, taksíran
táksi -ja m (ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze;
prevzeto prek nem. Taxi v enakem pomenu in agl. taxi, iz frc. taxi v enakem pomenu)), kar je
skrajšano iz taximètre prvotno taxamètre ‛taksimeter’, zloženka iz srlat. taxa ‛pristojbina’
in frc. mètre ‛meter’; beseda je bila prvič zapisana leta 1906, je prvotno označevala napravo
za izračunavanje voznine (SES)
češki ekvivalent: taxi v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: taksíst, taksístičen, taksístka
tákt -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi; beseda
iz nemškega Takt v enakem pomenu, kar je izposojeno iz lat. tāctus ‛tip, dotik, čut’,
izpeljanka iz lat. tangere ‛datakniti se, potipati’; sodobni pomen se je iz prvotnega ‛dotik’
razvil prek ‛lahen udarec ob začetku takta’ (SES)
češki ekvivalent: takt v enakem pomenu
71
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tákten, (brez)tákten, táktnost, (brez)táktnost
tákt -a m (ȃ) 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob
2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov; prevzeto prek nemškega Takt v enakem
pomenu, iz frc. tact ‛obzirnost, diskretnost’, prvotno ‛tip, dotik, čut’, kar je izposojeno iz lat.
tactus v enakih pomenih (SES)
češki ekvivalent: takt v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tákten, taktírati, taktírka, táktnica, taktomér,
táktoven, táktovski
táktika -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego
manjšega vojaškega ciljav 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja
za dosego kakega cilja; prevzeto prek nemškega Taktik v enakem pomenu in frc. tactique
‛taktika’ iz gr. taktikḗ ‛spretnost postavljanja vojske v bojni red’, kar vsebuje gr. tékhnē
‛spretnost’ in žensko obliko prid. taktikós ‛ki zadeva razvrstitev vojske’, kar je izpeljano
iz gr. tássō ‛razvrščam, urejam, postavljam’ (SES)
češki ekvivalent: taktika v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: táktičen, táktično, taktičnost, taktik, taktizêr,
taktizêrski, taktizêrstvo, taktizíranje, taktizírati,
talár -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov 2. v nekaterih deželah uradno
vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev; prevzeto prek nemškega Talar v enakem pomenu, iz it.
talare v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. tālāris ‛do gležnjev segajoč’, kar je izpeljano
iz lat. tālus ‛gleženj’ (SES)
češki ekvivalent: talár v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: talènt -ênta m (ȅ é) 1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost,
dar2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj; prevzeto prek nemškega Talent in frc. talent
v enakem pomenu iz lat. talentum ‛utežna enota 26 kg, denarna enota’, kar je izposojeno
iz gr. tálanton ‛utežna enota 36 ali 26 kg, denarna enota 6000 drahem’, prvotno ‛tehtnica’,
izpeljanka iz gr. tlēnai, talássai ‛nesti, prenesti, prestati’, sodobni pomen ‛prirojena
sposobnost’, se je razvil iz ‛(od Boga) zaupano bogatstvo’, kar temelji na svetopisemski
priliki o talentih: Gospodar je svojim služabnikom razdelil denarja in odšel na pot. Ko se
72
je vrnil, je bogato nagradil ona dva, ki sta si s trgovanjem pomnožila imetje. Tistemu, ki
je zaupani talent shranil, da ga ne bi izgubil, ga je vzel in dal onemu, ki je največ pritrgoval.
(SES)
češki ekvivalent: talent v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: talentíran, talentíranost
tálisman -a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče; prevzeto prek
nemškega Talisman v enakem pomenu, frc. talisman in špan. talismán iz. arab. tilasmān,
dvojinske oblike od tilasm ‛čarobna podoba’; arab. beseda je prevzeta iz srgr. télesma
‛čarobni predmet’, kar se je razvilo iz klasično gr. télesma ‛izdatek, plačilo, posvečen
predmet’, izpeljanka iz télos ‛cilj, konec, namen’ (SES)
češki ekvivalent: talisman v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: talón -a m (ȏ )̣ 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi 2. fin. del
vrednostnega papirja, ki obsega kupone; prevzeto prek nemškega Talon ‛talon, odrezek’,
iz frc. talon ‛talon, konec, ostanek, krajec’ in prvotno ‛peta’, kar se je razvilo iz vlat. tālō,
besedotvorna različica od klas. lat. tālus ‛gleženj’ (SES)
češki ekvivalent: talón v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamaríska -e ž (ȋ) bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti
v socvetjih, Tamarix; prevzeto prek nemškega Tamariske ‛tamariša, tamariska’, iz srlat.
tamariscus v enakem pomenu, kar je kakor različica tamarix verjetno izposojeno iz arab.
tamār ‛tamariska’ (SES)
češki ekvivalent: tamaryšek v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamburín -a m (ȋ) glasbilo iz ozkega valjastega oboda, v katerem so kovinske ploščice, in ene
same opne; prevzeto prek nemškega Tamburin ‛v enakem pomenu’, iz frc. tambourin, kar
73
je manjšalnica od frc. tambour ‛boben’, kar je domnevno prek katal. tambor izposojeno iz
perz. tabīr ‛tamburin’, pri čemer ostaja vriv glasu -m- nepojasnjen, morda zaradi vpliva arab.
tanbūr ‛vrsta ljudskega brenkala’ (SES)
češki ekvivalent: tamburína v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamburína
tampón -a m (ȏ )̣ 1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje
tekočine 2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, področje 3. žarg., grad. plast gramoza pod
vrhnjo plastjo cestišča; tamponski sloj; prevzeto prek nemškega Tampon v prvem pomenu,
iz frc. tampon v prvem pomenu, kar je različica od frc. tapon ‛zmečkan sveženj, zamašek’,
kar je izposojeno iz stfrank. *tappo ‛čep, zatič’; slednje je sorodno z nem. Zapfen v enakem
pomenu (SES)
češki ekvivalent: tampón v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamponáda, tamponírati, tampónski
táncati -am nedov. (ȃ) nižje pog. skakati po eni nogi, beseda mogoče iz nemškega tanzen
‛plesati’ ali izpeljana iz taca, pri čemer je nosnik kakor v primerih špancirati in štenga vrinjen
(SES)
češki ekvivalent: tancovat v pomenu plesati
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tándem tudi tandém -a m (ȃ; ȇ )̣ 1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim,
dvosedežno kolo 2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par; prevzeto prek nemškega Tandem
v enakem pomenu, iz agl. tandem v enakih pomenih, kar je izposojeno iz lat. tandem
‛končno’; pomena ‛kolo z dvema sedežema, skupaj nastopajoča dvojica’ sta se razvila
iz prvotnejšega ‛vprega dveh konj drug za drugim’, slednji pa v agl. dijaškem žargonu, kjer
je lat. tandem ‛končno’ zamenjal agl. at lenght ‛končno’, dobesedno ‛po dolžini’, s čimer
je lahko mišljeno ‛drug za drugim’ (SES)
češki ekvivalent: tandem v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tándemski
74
tangírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. tikati se, zadevati; prevzeto prek nemškega tangieren
v enakem pomenu, ki ima svoj izvor verjetno v latinščini, etimološkega izvora nisem uspel
najti
češki ekvivalent: tangovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tánk -a m (ȃ) 1. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo 2. oklepno vozilo z gosenicami
in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom 3. navt. zaprt prostor ali
del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin; prevzeto prek
nemškega Tank ‛tank, rezervoar, zbiralnik’, iz agl. tank v enakih pomenih, kar je izposojeno
iz modernih indijskih jezikov, gudžarati tākū, marati tākē ‛rezervoar za vodo’ (SES)
češki ekvivalent: tank v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tánkanje, tánkati
tapecírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti 2. oblagati
s tapetami; prevzeto prek nem. tapezieren ‛tapecirati, polepiti, oblepiti’, iz it. tappezzare
‛tapecirati’, izpeljanka iz it. tappeto ‛preproga’ (SES)
češki ekvivalent: tapecírovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tapecíran, tapecíranje
tapéta -e ž (ȇ )̣ prevleka za stene, pohištvo; prevzeto prek nemškega Tapete v enakem
pomenu, kar je izposojeno iz srlat. tapetia ‛stenska ali talna obloga iz blaga’ (SES)
češki ekvivalent: tapeta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tapétar, tapéten, tapetírati, tapetíran, tapétnica,
tapétnik, tapétniški, tapétništvo
tapiseríja -e ž (ȋ) ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi;
prevzeto prek nemškega Tapisserie v enakem pomenu, iz frc. tapisserie, kar je izpeljano
iz tapis ‛preproga’, kar je prevzeto iz srgr. tapetion, manjšalnice od gr. tápēs ‛preproga’ (SES)
75
češki ekvivalent: tapiserie/ tapisérie v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tára -e ž (ā) teža embalaže; prevzeto prek nemškega Tara v enakem pomenu, iz it. tara
‛tara’, kar je izposojeno iz arab. tarh ‛odbitek, odstranitev’, izpeljanka iz arab. taraha
‛odstraniti, odšteti’ (SES)
češki ekvivalent: tára v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarírati
tarantéla -e ž (ȇ )̣ 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula 2.
živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu; prevzeto prek
nemškega Tarantel v enakem pomenu, iz it. tarantola v enakem pomenu, kar je verjetno
izpeljanka iz it. krajevnega imena Taranto (SES)
češki ekvivalent: tarantule v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarók -a m (ȏ )̣ družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset
z rimsko številko; prevzeto prek nemškega Tarock v enakem pomenu, iz it. tarocco ‛tarok’,
kar etimološko ni pojasnjeno (SES)
češki ekvivalent: tarok v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarokírati
tása -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi;
pladenj; prevzeto prek nemškega Tasse ‛skodelica’ in frc. tasse, iz it. tazza, kar je izposojeno
iz arab. tāsa v enakem pomenu (SES)
češki ekvivalent: tác v enakem pomenu
76
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tastatúra -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica 2. knjiž. bele
in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura; prevzeto prek nemškega Tastatur
‛črkovnik, tipke, tastatura, tipkovnica’, iz it. tastatura v enakem pomenu, kar je izpeljanka
iz it. tasto ‛tipka’, tastare ‛tipati’, kar se je razvilo iz vlat. *tastāre, kar je verjetno v zvezi
s klas. lat. tangere ‛dotakniti se, tipati’ (SES)
češki ekvivalent: tastatura v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: táška -e ž (ȃ) nižje pog. 1. torbica 2. aktovka; prevzeto prek star. it tasca v enakem pomenu
(danes pomeni le ‛žep’), kar je verjetno izposojeno iz stvnem. tasca, nem. Tasche ‛žep,
torbica, torba’, beseda etimološko ni dokončno pojasnjena (SES)
češki ekvivalent: taška v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: távžent -a [žǝn] m (ȃ) nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč;
beseda iz nemškega Tausend ‛tisoč’
távžent [žǝn] štev. neskl. (ȃ) nižje pog. 1. tisoč 2. izraža nedoločeno večjo količino, beseda
iz nemškega Tausend ‛tisoč’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: teáter -tra m (á) 1. žarg. gledališče 2. pog., ekspr. hrupno, zelo opazno, na učinek
preračunano nastopanje, dogajanje; prevzeto prek nemškega Theater ‛gledališče, teater,
cirkus’ in frc. théâtre, iz lat. theātrum, kar je izposojeno iz gr. théātron ‛gledališče’, kar
je izpeljanka iz gr. theáomai ‛gledam, vidim’, théa ‛gledanje, opazovanje, pogled, prizor’
(SES)
češki ekvivalent: teátr/ tyátr v enakem pomenu
77
besede, ki so v povezavi z germanizmom: teatráličen, teatrálično, teatráličnost, teatrálik,
teatrálika, teatralizírati, teatrálnost, teatrológ, teatrologíja, teatrolóški, teatromán,
teátrski, teátrsko, teátrskost
téhnika -e ž (é )̣ 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih
priprav, materialnih dobrin 2. izdelki te dejavnosti 3. navadno s prilastkom strojna in druga
oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti 4. urejen, ustaljen način, postopek
opravljanja kakega dela, dejavnosti; prevzeto prek nemškega Technik v enakem pomenu,
iz frc. technique ‛tehnika’, kar je posamostaljeno iz technique ‛tehnika, tehničen, umeten’,
to je izposojeno iz gr. tekhnikós ‛umetniški, umeten’, kar je izpeljanka iz gr. tékhnē ‛veščina,
umetnost, stroka’ (SES)
češki ekvivalent: technika v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: téhničar, téhničarka, téhničen, téhnično, téhnik
tékst -a m (ȇ )̣ besedilo; prevzeto prek nemškega Text v enakem pomenu, agl. text, frc. texte,
kar je izposojeno iz lat. textum ‛sestava, zgradba, tkanina’, v srednjem spolu
posamostaljenega preteklega trpnega deležnika glagola texere ‛tkati, plesti, graditi’ (SES)
češki ekvivalent: text v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: téksten, tekstuálen, tekstuálno, tekstúra
tekstíl -a m (ȋ) izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem; prevzeto prek nemškega Textil
in frc. textile v enakem pomenu, iz lat. textilis ‛tkanina, platno’, kar je posamostaljeni
pridevnik textilis ‛stkan, spleten’, izpeljan iz lat. textum ‛tkanina’ in ‛sestava, zgradba’, texere
‛tkati, plesti, graditi’ (SES)
češki ekvivalent: textil v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tekstílec, tekstílen, tekstílije, tekstílka, tékstoven
téma -e ž (ȇ )̣ osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela; prevzeto prek
nemškega Thema v enakem pomenu in lat. thema ‛položaj, lega, stavek, snov govora,
iz gr. théma ‛položaj, vložek, lega, stavek, kar je postavljeno’, beseda je sorodna z gr. títhēmi
‛postavim’ in je nastalo iz ide. *dhəimen- ‛kar je postavljeno’, tvorba iz korena *dhəi- ‛položiti,
postaviti’ (SES)
78
češki ekvivalent: téma v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: temátičen, temátično, temátika, tematizácija,
tematizírati, tematizíran, temátski, temátsko
têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno; prevzeto prek nemškega
Tempel ‛svetišče, tempelj’, in stfrc. temple iz lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje
ptičjega leta(na osnovi katerega so vedeževali)’, kasneje splošneje ‛posvečen prostor’, iz česar
je izpeljano lat. contemplāre ‛opazovati’; beseda etimloško ni dokončno pojasnjena, morda
je njen prvotni pomen *‛zaobsežen prostor’, kar bi bilo sorodno z lat. tempus ‛pravi čas, izsek
časa, doba’, prvotno ‛kar se razteza’ (SES)
češki ekvivalent: templ ‛antično svetišče’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: têmpeljček, têmpeljski
témpera tudi têmpera -e ž (ȇ ;̣ ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija 2.
slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami; prevzeto prek nemškega Tempera
v enakem pomenu, iz it. tempera v enakih pomenih, kar je izpeljanka z it. temperare ‛pravilno
odmeriti’ in ‛kaliti (železo) ’; s poimenovanjem te barve in tehnike je domnevno mišljeno
*‛pravilno odmerjanje, pravilno mešanje vode, barvila in veziva’, manj verjetno *‛kaljenje,
utrjevanje nanesene barve’ (SES)
češki ekvivalent: tempera v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: témperen
temperamènt -ênta m (ȅ é) 1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja,
zlasti čustvenega 2. živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev; prevzeto prek nemškega
Temperament v enakem pomenu in frc. tempérament, iz it. temperamento ‛značaj, narava’,
kar se je razvilo iz lat. temperamentum ‛pravilna zmes lastnosti, prava mera’, izpeljanka iz lat.
temperāre ‛pravilno mešati, pravilno odmeriti’ (SES)
šeski ekvivalent: temperament v enakem pomenu
besede v povezavi z germanizmom: temperamenten, temperamentnost
temperatúra -e ž (ȗ) stopnja toplote; prevzeto prek nemškega Temperatur ‛temperatura,
vročina, iz lat. temperātūra ‛toplota, skladje, pravilno mešanje’, prvotno ‛odmeriti pravi čas’,
izpeljanka iz lat. tempus ‛pravi čas’ (SES)
79
češki ekvivalent: temperatura v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: temperatúren, temperírati
tempírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da pride do eksplozije ob določenem času
2. publ. časovno določiti uresničitev kakega prihodnjega dogodka, stanja z namenom doseči
učinkovitost, uspešnost; beseda iz nemškega tempieren v enakem pomenu, iz lat. tempus, rod.
temporis ‛čas’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tempíranje, tempíren, tempírnik
témpo -a m (ȇ )̣ 1. hitrost poteka, dogajanja 2. muz. hitrost izvajanja; prevzeto prek
nemškega Tempo v enakem pomenu, iz it. tempo ‛čas, hitrost’, kar se je razvilo iz lat. tempus
‛čas, izsek časa, doba’, rod. temporis ‛pravi čas, izsek časa, doba’, kar je domnevno izpeljanka
iz ide. korena *ten- ‛vleči, raztegovati’; če je domneva pravilna, je lat. tempus prvotno
pomenilo *‛kar se razteza’ (SES)
češki ekvivalent: tempo v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: temporálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. časoven; prevzeto prek nemškega temporal ‛temporalen,
časen, časoven’, iz lat. temporālis ‛časoven, časen’, izpeljanka iz lat. tempus ‛čas’ (SES)
češki ekvivalent: temporální v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: temporálnost, temporáren
tén -a m (ȇ )̣ 1. knjiž. polt 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred
pudranjem, ličenjem; prevzeto prek nemškega Teint ‛ten, barva’, iz frc. teint ‛ten, barva’, kar
je v moškem spolu posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola teindre ‛pobarvati’, kar
se je razvilo iz lat. tinguere ‛pobarvati’, prvotno ‛omočiti, namočiti’; ten torej prvotno pomeni
‛obarvanost’ (SES)
80
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tendénca -e ž (ȇ )̣ 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja 2. kar ima namen doseči
prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu; prevzeto prek nemškega Tendenz
‛tendenca, trend, težnja’, iz frc. tendance, kar je izpeljanka iz frc. tendre ‛težiti k’, prvotno
‛napenjati, nategovati’ < lat. tendere ‛napenjati’ (SES)
češki ekvivalent: tendence v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tendenciózen, tendenciózno, tendencióznost,
tendénčen, tendénčno, (brez)tendénčen, tendénčnost
tenór -ja m (ȏ )̣ najvišji moški glas; prevzeto prek nemškega Tenor v enakem pomenu,
iz it. tenore v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. tenor ‛tek, potek, trajanje, vsebina’, kar
je izpeljanka iz lat. tenēre ‛držati, obsegati’; sodobni pomen se je razvil prek izhodiščnega
‛potek glasbe, melodija’ (SES)
češki ekvivalent: tenor v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tenórček, tenoríst, tenórski
teologíja -e ž (ȋ) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje 2. pog. teološka
fakulteta; prevzeto prek nemškega Theologie v prvem pomenu, iz lat. theologia, kar
je izposojeno iz gr. theología, zloženke iz gr. theós ‛bog’ in izpeljanke iz lógos ‛beseda,
govor, pripoved’ (SES)
češki ekvivalent: teologie v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: teológ, teológinja, teolóški
teoríja -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa,
razlaga 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti
3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje 4. splošna, abstraktna,
od uresničevanja ločena spoznanja, načela; prevzeto prek nemškega Theorie v enakem
pomenu in lat. theoria iz gr. theōria ‛sistem znanstvenih trditev, prvotno pogled, naziranje’,
izpeljanka iz gr. theōrós ‛opazovalec’, sprva predvsem ‛poslanec, ki ga mesto pošlje
v preročišče, v tempelj ali na igre’ (SES)
81
češki ekvivalent: teorie v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: teorétičen, teoretično, teorétičnost, teorétik,
teoretizíranje, teoretizírati, teorétski, teorétsko, teoríjica, teoríjski
tépih -a m (é )̣ nižje pog. preproga; beseda iz nemškega Teppich v enakem pomenu, kar
se je razvilo iz stvnem. teppih, izposojenka iz srlat. tapetia ‛stenska ali talna obloga iz blaga’,
kar ustreza klas. lat. tapētum, tapēte, tapēs ‛stenska preproga, tapeta’, kar je izposojeno iz gr.
tápēs v enakem pomenu; gr. beseda je verjetno prevzeta iz neke perz. predloge, sorodne
s perz. tāftan ‛viti, vrteti, presti’ (SES)
češki ekvivalent: tepich/ tébich v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terapíja -e ž (ȋ) zdravljenje; prevzeto prek nemškega Therapie v enakem pomenu,
iz gr. therapeía ‛zdravniška obravnava, oskrba’, prvotno ‛služenje, služba’, kar je izpeljanka
iz gr. therápōn ‛služabnik’ (SES)
češki ekvivalent: terapie v enakemu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terapíjski
terása -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej 2. stopnici podobna tvorba
na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda; prevzeto prek nemškega Terasse v enakem
pomenu, iz frc. terrasse, kar je izposojeno iz stprovan. terassa ‛zemeljska terasa, na pobočju
narejena ravna površina’, izpeljanka iz terra ‛zemlja’, stprovan. beseda je enaka z it. terrazza
‛terasa’ (SES)
češki ekvivalent: terasa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terásast, terásasto, terásen, terasírati
têrca -e ž (ȇ) muz. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj; prevzeto prek nemškega Terz
‛terca, terc’, iz it. terza ali srlat. tertia v enakem pomenu, v ženskem spolu posamostaljeni
vrstilni števnik it. terzo, srlat. tertius ‛tretji’ (SES)
82
češki ekvivalent: terce v enakem pomenu in v kartah ‛tri karte’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terén -a m (ȇ )̣ 1. zemljišče, sve 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer
se opravlja določena dejavnost 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja
svojo dejavnost 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša
organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih; prevzeto prek
nemškega Terrain ‛teren, ozemlje, področje, območje’, iz frc. terrain v enakem pomenu, kar
se je razvilo iz lat. terrēnum ‛od zemlja’, v srednjem spolu posamostaljeni pridevnik od lat.
terra ‛zemlja’, kar se je razvilo iz ide. *tersah2 ‛suha, presušena’, tvorba iz baze *ters- ‛suh,
presušen biti’ (SES)
češki ekvivalent: terén v enakem pomenu, razen četrtega primera
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terénec, terénka, terénski
teriêr -ja m (ȇ) manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto
dlako in kratkimi, koničastimi uhlji; prevzeto prek nemškega Terrier v enakem pomenu,
iz agl. terrier dog ‛dobesedno zemeljski pes’; agl. terrier ‛zemeljski’ je izpeljanka iz lat. terra
‛zemlja’; terierji so tako poimenovani zato, ker jih pri lovu uporabljajo za iskanje
in preganjanje živali iz podzemskih brlogov (SES)
češki ekvivalent: teriér v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: teriêrka
teritórij -a m (ó )̣ ozemlje; prevzeto prek nemškega Territorium v enakem pomenu,
iz lat. territōrium ‛ozemlje, k mestu pripadajoče podeželje’, kar je izpeljanka iz lat. terra
‛zemlja’ (SES)
češki ekvivalent: teritorium v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: teritoriálen, teritorializírati
têrma -e ž (ȇ) 1. knjiž. topli izvir, vrelec 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira,
vrelca; toplice 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi
83
prostori; prevzeto prek nemškega Therme ‛toplice, topli vrelec’, frc. thermes in lat. thermae
iz gr. ta thermá ‛toplice’, kar je v kolektivu posamostaljeni pridevnik thermós ‛topel’ (SES)
češki ekvivalent: terma/ termy ‛termalna voda’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: termálen, termálka, têrmičen, têrmično, têrmika
termín -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj; prevzeto prek nemškega Termin
‛rok, termin, datum, narok’, kar je v 16. st. izposojeno iz lat. terminus ‛meja, mejnik, skrajna
točka’ (SES)
češki ekvivalent: termín v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: termínski
terminál -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor
blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje
ali oddajanje informacij na daljavo; prevzeto prek nemškega Terminal v enakem pomenu,
iz agl. terminal (station) ‛končna postaja/ priprava’, agl. zveza vsebuje prid. terminal
‛končni’, izposojeno iz lat. terminālis ‛končni, mejni’, kar je izpeljanka iz lat. terminus ‛meja,
mejnik, skrajna točka (SES)
češki ekvivalent: terminál v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terminálen
termít -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom;
prevzeto prek nemškega Termite v enakem pomenu in frc. termite ‛termit’ iz lat. termes,
različice od tarmes, rod. -itis ‛lesni črv’, kar je izpeljanka iz ide. baze *terh1- ‛treti, drgniti,
vrtati’ iz katere je še npr. lit. trendéti ‛biti požrt od moljev ali črvov’, valiž. cynrhonym ‛lesni
črv’, lat. terere ‛treti’ (SES)
češki ekvivalent: termit v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: termitnják, termítski
84
termofór -a in -ja m (ȏ )̣ blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo; beseda
iz nemškega Thermophor v enakem pomenu, kar je neoklasična zloženka iz. gr. thermós
‛topel’ in phorós ‛nesoč’; s poimenovanjem je mišljeno ‛ki nosi toploto’ (SES)
češki ekvivalent: termofor v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terpentín -a m (ȋ) teh. smola nekaterih iglavcev; beseda iz nemškega Terpentin v enakem
pomenu, kar je izposojeno in skrajšano iz srlat. terebintina resina ‛terpentinovčeva smola’,
srlat. terebintinus ‛terpentinovčev, iz terpentinovca’ je izposojeno iz gr. terebínthinos/
termínthinos v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz gr. términthos ‛terpentinovec – vrsta
pistacije, iz katere pridobivajo terpentin’, kar je verjetno izposojenka iz neke neznane
predloge nekega predantičnega sredozemskega jezika (SES)
češki ekvivalent: terpentýn v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: terpentínov, terpentínski
tést -a m (ȇ )̣ 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga,
preizkus: 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa 3. testiranje, preizkušanje
4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga; prevzeto
prek nemškega Test ‛test, preizkus, preizkušnja’, iz agl. test ‛poskus, star. lončena posoda
za preizkušanje kovine’, iz. frc. test ‛lončena posoda, črepinja’, kar je izposojeno iz lat. testu,
testa ‛lončena posoda’; pomenski prehod je omogočila agl. fraza to put to the test ‛postaviti
(kovino) v lončeno posodo (na preizkušnjo)’ (SES)
češki ekvivalent: test v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: testátor, testíranje, testírati, testíran
testamènt -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka;
prevzeto prek nemškega Testament ‛oporoka, testament, zaveza’, iz lat. testāmentum
‛oporoka, dobesedno pričevanje’, kar je izpeljano iz lat. testārī ‛pričevati’, testis ‛priča’ (SES)
češki ekvivalent: testament v enakem pomenu
85
besede, ki so v povezavi
testamentárično, testamentírati
z germanizmom:
testamentáren,
testamentáričen,
tétanus -a m (ȇ )̣ med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč;
prevzeto prek nemškega Tetanus v enakem pomenu, iz lat. tetanus, kar je izposojeno
iz gr. tétanos ‛krč, napetost’, izpeljanka iz gr. teínō ‛napnem, napenjam’; ta bolezen je tako
poimenovana zato, ker so njeni simptomi krči in napeto mišičevje (SES)
češki ekvivalent: tetanus/ tetan v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tétanusen
tetovírati -am dov. in nedov. (ȋ) z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej
neizbrisne podobe, znake; prek nemškega tätowieren v enakem pomenu in frc. tatouer,
iz agl. tattoo v enakem pomenu, kar je v 18. st. prišlo iz nekega polinezijskega jezika,
v katerem tatau pomeni ‛tetoviranje’; polinezijska beseda je zložena iz ta ‛tolči’ in tau ‛znak,
vzorec, slika’ (SES)
češki ekvivalent: tetovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tetovíranec, tetovíranje, (v)tetovírati, tetovíran,
tetovíren
téza -e ž (ȇ )̣ 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti 2. knjiž., navadno s prilastkom misel,
sporočilo 3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče 4. knjiž. (doktorska)
disertacija; prevzeto prek nemškega These v enakem pomenu, frc. thèse in lat. thesis
iz gr. thésis ‛trditev’, prvotno ‛postavljanje, kar je položeno’; besede sorodne z gr. tithēmi
‛položim’ (SES)
češki ekvivalent: teze v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tezávrus -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane
v določenem jeziku; prevzeto prek nemškega Thesaurus v enakem pomenu in srlat. thesaurus
‛obširnejši slovar’, iz lat. thēsaurus ‛zaklad, zakladnica, žitnica, kašča’, kar je prevzeto iz gr.
thēsaurós ‛v enakem pomenu’; gr. beseda etimološko ni pojasnjena, verjetno je izposojena
iz nekega neznanega predantičnega jezika (SES)
86
češki ekvivalent: thesaurus v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tíger -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami 2. ekspr.
drzen, napadalen človek 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med
drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom; prevzeto prek nemškega
Tiger v enakem pomenu in frc. tigre iz lat. tigris, kar je izposojeno iz gr. tígris ‛tiger’, kar
je verjetno prevzeno iz neke iranske predloge, sorodne s stperz. tigra- ‛oster, koničast’,
av. tigri- ‛puščica’ iz ide. baze *(s)teig- ‛bosti, koničast’ (SES)
češki ekvivalent: tygr v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tígra, tígrast, tígrček, tígrica, tígrič, tígrov,
tígrovski, tígrski
tík -a m (ȋ) med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic; prevzeto prek
nemškega Tick v enakem pomenu, iz frc. tic v enakem pomenu, kar je morda izposojeno
iz spnem. tick ‛lahen gib, trzljaj’ (SES)
češki ekvivalent: tik v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tílda -e ž (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega
izgovora n v španskem jeziku; prevzeto prek nemškega Tilde v enakem pomenu, iz špan. tilda
‛tilda, naglasno znamenje’, prvotno ‛napis’, kar se je razvilo iz lat. titula, besedotvorne
različice od titulus ‛napis, naslov, naziv’ (SES)
češki ekvivalent: tilda v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tímijan -a m (ȋ) vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in
drobnimi rožnatimi cveti; prevzeto prek nemškega Thymian ‛timijan, materina dušica’, iz lat.
thymiāma ‛kadilo’, thymum ‛timijan, šatraj’, kar je izposojeno iz gr. thӯmíāma ‛kadilo’,
thýmon ‛šatraj’, izpeljanka prek thӯmiáō ‛zažigam kadilo, kadim’ in thӯmós v nepotrjenem
pomenu *‛dim’ iz thӯó ‛kadim, darujem (žgalno daritev)’ (SES)
87
češki ekvivalent: tymián/ dymián v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tímijanov
tinktúra -e ž (ȗ) farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi; prevzeto prek nemškega
Tinktur v enakem pomenu, iz lat. tinctūra ‛barvanje, pomakanje’, izpeljanka iz lat. tingere
‛barvati, pomakati’; tinktura je tako poimenovana zato, ker nastane z namakanjem rastlinskih
delov (v alkoholu) in je navadno primerno barvilo (SES)
češki ekvivalent: tinktura v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tínta -e ž (ȋ) pog. črnilo; beseda iz nemškega Tinte v enakem pomenu, kar se je razvilo
iz srvnem. tincta, izposojenke iz srlat. (aqua) tincta ‛obarvana voda’, srlat. zveza vsebuje
žensko obliko od lat. tinctus ‛obarvan, pobarvan’, preteklega trpnega deležnika glagola
tingere ‛pobarvati, pomakati’ (SES)
češki ekvivalent: tinta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tíntar, tíntast
típ -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti,
zlasti glede oblike, zgradbe 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti,
značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste 3. slabš. človek
z določenimi negativnimi lastnostmi 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo
poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza; prevzeto prek nemškega Typ v enakem
pomenu in frc. type ‛tip, vzorec, mdel, standard’, iz lat. typus ‛kip, odoba, oblika’, kar
je izposojeno iz gr. týpos ‛zgled, vzor, primer, obris, načrt, podoba’, prvotno ‛sunek, udarec’,
izpeljanka iz gr. týpō ‛tolčem, udarim’, to je sorodno z gr. týptō ‛tolčem, udarjam’ (SES)
češki ekvivalent: typ v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: típičen, típično, tipizácija, tipizíranje, tipizírati,
tipizíran
típtòp in típ tòp prid. neskl. (ȋ-ȍ) pog. izvrsten, odličen; prevzeto prek nemškega tiptop
v enakem pomenu, iz agl. tiptop v enakem pomenu, kar je sklopljeno iz agl. tip ‛konica’
in top ‛vrh’, torej prvotno pomeni ‛konica vrha’ (SES)
88
češki ekvivalent: tiptop v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tiráda -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila; prevzeto prek
nemškega Tirade v enakem pomenu, iz frc. tirade v enakem pomenu, izpeljano iz frc. tirer
‛vleči’, torej prvotno pomeni ‛nekaj razvlečenega’ (SES)
češki ekvivalent: tiráda v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: títel -tla m (í) pog. naslov, naziv; prevzeto iz nemškega Titel v enakem pomenu, kar
je izposojeno iz lat. titulus ‛napis, naslov, naziv’ (SES)
češki ekvivalent: titulek v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: toaléta -e ž (ȇ )̣ 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti 2. oblačenje, urejanje svoje
zunanjosti 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih; prevzeto
prek nemškega Toilette v enakem pomenu, iz frc. toilette ‛oblačenje, obleka’, kar
je manjšalnica od frc. toile ‛tkanina, platno’, beseda je prek zveze cabinett de toilette ‛prostor
za oblačenje in urejanje’, v frc. in posledično nem. ter sloven. pridobila pomen ‛’stranišče
in umivalnica’ (SES)
češki ekvivalent: toaleta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: toaléten
tóbogan -a m (ȏ )̣ 1. priprava v obliki nagnjenega korita z gladkim dnom za drsenje,
spuščanje sede ali leže 2. pri severnoameriških Indijancih dolge nizke sani; prevzeto prek
nemškega Tobogan v enakem pomenu, iz agl. toboggan, kar je izposojeno iz nekega
severoameriškega indijanskega jezika skupine Algonkin, v katerem beseda pomeni ‛vleka,
vlečenje’ (SES)
89
češki ekvivalent: tobogan v pomenu prvega primera
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tóksičen -čna -o prid. (ó )̣ 1. nanašajoč se na toksin 2. knjiž. strupen; beseda iz nemškega
toxisch (v enakem pomenu), kar je izpeljanka iz nem. Toxikum ‛strup’, kar je prek lat. toxicum
izposojeno iz gr. toksikón ‛strup’, kar je izpeljanka iz gr. tókson ‛lok, puščica’ (SES)
češki ekvivalent: toxický v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tóksičnost
tólar -ja m (ó )̣ nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja; beseda
iz nemškega Taler (v enakem pomenu), kar je v 16. stol. skrajšano iz Joachimsthaler ‛srebrn
kovanec’, prvotno ‛kovanec iz srebra iz doline svetega Joachima’; v tej dolini (nemško
se ji reče Sankt Joachimstal, danes leži na Češkem in se uradno imenuje Jáchymov) so namreč
v 16. stol. začeli kopati rudo in iz nje pridobivati srebro, iz katerega so kovali denar; nem.
beseda Taler je torej v končni konsekvenci izpeljana iz nem. Tal ‛dolina’; iz tega nem. vira
je prek spnem. daler, dollar izposojeno agl. dollar ‛dolar’ (SES)
češki ekvivalent: tolar v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tólarček
toleránca -e ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnostv 2. toleriranje 3. med.
sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi 4. teh.
največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa;
prevzeto prek nemškega Toleranz ‛tolerantnost, toleranca, dopustna napaka’, iz lat. tolerāre
‛prenašati’, kar je sorodno z lat. tollere ‛dvigniti’ in dalje z gr. talássai, tlenai ‛prenesti,
pretrpeti’, let. iz-tilt ‛donositi, povreči’ (ESJČ in SES)
češki ekvivalent: tolerance v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: toleránčen, toleránten, tolerántno, tolerántnost,
toleríranje, tolerírati, toleríran
tón -a m (ȏ )̣ 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve 2. vsaka od barv iste barvne
osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja,
zlasti govorjenja, pisanja 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost; prevzeto prek
90
nemškega Ton ‛zvok, zven, ton, odtenek, niansa’ iz lat. tonus ‛glas, ton strune, napetost
strune’, kar je izposojeno iz gr. tónos ‛glas, zvok, ton’, izhodiščno ‛struna, glas strune’,
prvotno ‛napenjanje, kar je napeto, napetost’, izpeljanka iz gr. teínō ‛napenjam’ (SES)
češki ekvivalent: tón v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tónoven, tónovski
tóna -e ž (ȏ )̣ utežna mera, 1.000 kg; prevzeto prek nemškega Tonne ‛sod, kad, boja, tona,
smetnjak’, iz stfrc. tonne ‛velik sod’, kar je izposojeno iz srlat. tunna ‛sod’; beseda
je keltskega izvora in sorodna s srir. tond, tonn ‛koža, površina’, pomen ‛sod’ se je prek ‛meh
za shranjevanje tekočin’ razvil iz ‛koža’, pomen (1000 kg) pa prek enote ladijske prostornine,
zadostne za prevoz enega soda, ki je znašala 42 kubičnih čevljev, tj. 1327,2 m3 (SES)
češki ekvivalent: tuna v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tónski
tornádo -a m (ȃ) meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim,
navadno s pokončno osjo; prevzeto prek nemškega Tornado v enakem pomenu, iz špan.
tornado v enakem pomenu, kar je posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola tornar ‛vrteti,
obračati’, ki se je razvil iz lat. tornāre ‛vrteti, krožiti, strugati’ (SES)
češki ekvivalent: tornádo v enakem
besede, ki so v povezavi z germanizmom: torpédo -a m (ȇ )̣ 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika
do cilja navadno pod vodno gladino 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča
prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje
pri potiskanju pedalov nazaj; prevzeto prek nemškega Torpedo v prvem pomenu in agl.
torpedo, iz špan. torpedo v enakem pomenu, prvotno ‛električni skat’, kar se je razvilo iz lat.
torpēdō ‛električni skat’ (SES)
češki ekvivalent: torpédo v prvem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: torpéden, torpedíranje, torpedírati, torpedíran,
torpédovka
91
tórta -e ž (ȏ )̣ pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi
je nadev; prevzeto prek nemškega Torte v enakem pomenu, iz it. torta ‛torta’, kar se je razvilo
iz poznolat. tōrta ‛vrsta okroglega in ploščatega kruha’, to je dalo tudi srlat. turta, torta
‛kolač, pšenični kruh’, frc. tourte ‛z mesom napolnjen kolač’; beseda je morda v kolektivni
obliki posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola torquēre ‛viti, sukati, obračati’; če je
domneva pravilna, je torta oz. njena predhodnica poimenvana po okrogli oz. zaviti obliki;
razlaga zaradi dolgega ō ni neoporečna, vendar boljše v literaturi ni zaslediti (SES)
češki ekvivalent: dort v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórten, tórtica
tortúra -e ž (ȗ) knjiž. mučenje; prevzeto prek nemškega Tortur ‛mučenje, muka’,
iz lat. tortūra ‛mučenje’, izpeljanka iz lat. torquēre ‛viti, sukati, obračati’ in ‛mučiti’ (SES)
češki ekvivalent: tortura v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórzo -a m (ȏ )̣ 1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov
2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh; prevzeto prek nemškega Torso v enakem pomenu,
iz it. torso v enakem pomenu, prvotno ‛trup, kocen’, kar se je razvilo iz poznolat. tursus, klas.
thyrsus ‛steblo, trs’, izposojenka iz gr. thýrsos ‛Bakhova palica’, tj. ‛lahka, na gornjem koncu
z bršljanom ali trtnim listjem ovita palica, znamenje bakhovske službe’ (SES)
češki ekvivalent: torzo v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórzen
tradícija -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod;
navada, običaj 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake
dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek;
prevzeto prek nemškega Tradition v enakem pomenu, iz lat. trāditiō ‛predaja, izročilo’,
izpeljanka iz lat. trādere ‛predati, izročiti’, sestavljeno iz lat. trā-, trans ‛prek’ in dare ‛dati’
(SES)
češki ekvivalent: tradice v enakem pomenu
92
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tradícijski, tradicionálen, tradicionálno
trafíka -e ž (ȋ) prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov; prevzeto prek avstr. nem. Trafik
v enakem pomenu, iz it. traffico ‛promet, trgovina, trgovanje, blagovni promet’, izpeljanka
iz it. trafficare ‛trgovati, barantati’, kar je domnevno v 12. stol. prevzeto iz neke katal. besede,
ki se je razvila iz vlat. *transfaecāre s prvotnim pomenom ‛pretočiti tako, da se izloči
usedlina’, sestavljanka iz lat. trans ‛prek’ in izpeljanke iz faex ‛gošča, usedlina’; ta glagol
se ohranja v katal. trafegar ‛pretočiti, mešati vino’ (SES)
češki ekvivalent: trafika v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trafikánt, trafikántka
tragédija -e ž (é )̣ 1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi
neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra 2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda
nesreča; prevzeto prek nem. Tragödie iz lat. tragoedia, kar je izposojeno iz gr. tragōidía
‛dramska igra s tragičnim koncem, žalosten dogodek’, izpeljanka iz tragōidíos ‛traged, igralec
tragedije’, kar je zloženka iz gr. trágos ‛kozel’ in izpeljanke iz ōidē ‛pesem’, vendar razlogi
za takšno poimenovanje niso jasni; po enem od verjetnejših mnenj je bil traged prvotno tisti,
ki je ob žrtvovanju kozla pel pesem v čast zmagovalcu gledališkega tekmovanja (SES)
češki ekvivalent: tragédie v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tragéd, tragédinja, tragédka, trágičen,
trágičnost, trágik, trágika, trágiški
trajékt -a m (ȇ )̣ ladja za prevoz vozil in potnikov; prevzeto prek nem. Trajekt v enakem
pomenu iz lat. trāiectus ‛prevoz, prehod’, kar je izpeljanka iz glagola trāicere ‛prepeljati,
prehoditi’, prvotno ‛vreči čez’, ki je sestavljen iz lat. trā-, trans ‛prek’ in iacere ‛vreči, metati’
(SES)
češki ekvivalent: trajekt v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trajékten
trákt -a m (ȃ) 1. krilo, del stavbe 2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih
notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; prevzeto prek nemškega Trakt
v enakem pomenu, iz lat. tractus ‛vlačenje, poteza, pokrajina, prostor, lega, raztezanje’,
izpeljanka iz lat. trahere ‛vleči’ (SES)
93
češki ekvivalent: trakt v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: traktát -a m (ȃ) knjiž. razprava, teoretični sestavek; prevzeto prek nemškega Traktat
v enakem pomenu, iz lat. tractātus ‛razprava, obravnava, razlaga’, izpeljanka iz glagola
tractāre ‛razpravljati, razlagati, ukvarjati se’, prvotno ‛vlačiti’, kar je intenziv od trahere
‛vleči’ (SES)
češki ekvivalent: traktát v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tráktor -ja m (á) motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu; prevzeto prek nem.
Traktor iz lat. tractor ‛vlačilec’, kar je izpeljanka iz lat. trahere ‛vleči’; traktor je zato
poimenovan, ker vleče plug ali kak drug poljedeljski priključek (SES)
češki ekvivalent: traktor v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: traktoríst, traktorístka, traktorizácija,
tráktorski
transplantírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto
telesa ali v drug organizem; presaditi; prevzeto prek nemškega transplantieren ‛presaditi,
transplantirati’, iz lat. transplantāre ‛presaditi rastlino’, sestavljanka iz lat. trans ‛prek, čez’
in plantāre ‛saditi’, izpeljanka iz planta ‛rastlina, sadika’ (SES)
češki ekvivalent: transplantovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: transplantácija, transplantát, transplantíran
transportírati -am nedov. in dov. (ȋ) prepeljavati, navadno kaj večjega, težjega; prevzeto
prek nemškega transportieren in frc. transporter iz lat. transportāre ‛prenesti, prepeljati,
spraviti čez’, kar je sestavljenka iz lat. trans ‛prek’ in portāre ‛nesti’ (SES)
94
češki ekvivalent: transportovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: transpórt, transpórten, transportêr
tranzístor tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj
tremi priključki 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji; prevzeto prek nem.
Transistor iz agl. transistor ‛elektronski element s polprevodnikom’, kar je okrnjeno az agl.
zveze trans(fer res)istor, v kateri transfer pomeni ‛prenos,prevodnost, prepustnost’ in resistor
‛upor’; s poimenovanjem je mišljen elektronski element, pri katerem je ena smer prepustna,
druga pa ima upor in je zaviralna (SES)
češki ekvivalent: transistor/ tranzistor v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tranzistorírati, tranzistorizírati, tranzístorski
tranzít -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto; prevzeto prek nem. Transit iz it.
transito ‛tranzit’, kar se je razvilo iz lat. transītus ‛prehod’, kar je izpeljanka iz lat. transīre ‛iti
na drugo stran, prekoračiti, prečkati’, iz lat. trans ‛prek’ in īre ‛iti’ (SES)
češki ekvivalent: tranzit v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tranzíten, tranzitírati
trása -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu; prevzeto prek nemškega
Trasse v enakem pomenu, iz frc. tracé, posamostaljenega preteklega trpnega deležnika
glagola frc. tracer ‛trasirati, določiti smer, začrtati, narisati’, ki se je razvil iz vlat. tractiāre
‛potegniti’, izpeljanka iz lat. tractus ‛povlečen, potegnjen’, thrahere ‛vleči’ (SES)
češki ekvivalent: trasa v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trasêr, trasíranje, trasírati, trasíran
tráta -e ž (á) z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina; beseda prevzeta
iz srvnem. trat, nem. Tratte ‛trasirana menica, trata’, beseda se je razvila iz stvnem. trata
‛pašnik, sled, steza; mesto, kjer je zemlja zaradi paše steptana’, povezano s stvnem. trottōn,
nem. treten ‛stopati’ (SES)
95
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trática, trátina
travêrza -e ž (ȇ) jeklen nosilni element, navadno profil; prevzeto prek nemškega Traverse
‛traverza, prečnik, preček’, iz frc. traverse ‛prečka, železniški prag’, izpeljanka iz traverser
‛iti čez, prečkati, prekoračiti’, kar se je razvilo iz lat. transversāre v enakem pomenu,
izpeljanka iz transversus ‛prečen’, transvertere ‛obrniti, spremeniti’, kar je sestavljeno iz lat.
trans ‛prek’ in vertere ‛vrteti, obračati’ (SES)
češki ekvivalent: traverza v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: travestíja -e ž (ȋ) 1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega
dela; prevzeto prek nem. Travestie in agl. travesty v enakem pomenu iz frc. travesti
‛preobleka’, izpeljanka iz travestir, kar je izposojeno iz it. travestire ‛preobleči’, kar
je sestavljanka iz it. tra ‛prek, pre-’ in vestire ‛obleči’ (SES)
češki ekvivalent: travestie v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trávma -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega
delovanja zunanje sile; poškodba 2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa
3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje; prevzeto prek nem. Trauma v enakem pomenu,
iz gr. traũma ‛poškodba, rana’, kar je sorodno z jonsko gr. trōma ‛poškodba, rana’ in dalje
z gr. trṓō ‛preluknjam, ranim, poškodujem’ (SES)
češki ekvivalent: trauma v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: travmátičen, travmatizírati, travmatizíran,
travmátski
trenírati -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini
2. ekspr. uriti, vaditi; prevzeto prek nemškega trainieren v enakem pomenu, iz agl. train
‛vzgajati, uriti, vaditi, trenirati, prvotno vleči’, kar je prevzeto iz stfrc. trahiner, traïner (danes
trainer) ‛vleči’ (entrainer ‛vleči’ in ‛trenirati’, entraineur ‛trener’), to pa se je razvilo
iz galorom. *tragīnāre izpeljanke iz *tragere, različice od klas. lat. trahere ‛vleči’ (SES)
96
češki ekvivalent: trénovat v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: treníranje, treníranost, treníran, (s)trenírati,
streníran, trenírka
trezór -ja m (ȏ )̣ posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti;
prevzeti prek nemškega Tresor v enakem pomenu, iz frc. trésor ‛zaklad, zakladnica,
blagajna’, kar se je razvilo iz lat. thēsaurus ‛zaklad, zakladnica, kašča’ (SES)
češki ekvivalent: trezor v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: triángel -gla m (á) 1. knjiž. trikot, trikotnik 2. muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu
odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot; prevzeto prek
avstr. nem. Triangel ‛trikot, triangel’, iz lat. triangulum ‛trikotnik’, kar je zloženo iz lat. trēs,
v zloženkah tri- ‛tri’ in izpeljanke iz angulus ‛kot’; dobesedni prevod tega izraza je star.
sloven. trivoglina (SES)
češki ekvivalent: triangl (glasbilo, trikotnik)
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tribúna -e ž (ȗ) 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na
javnih prireditvah 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem
vprašanju; prevzeto prek nemškega Tribüne v enakem pomenu in frc. tribune iz it. tribuna
v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. * tribūna, kar je izpeljanka iz lat. tribūnus ‛tribun’,
tribūnal ‛lesen polkrožni oder’, beseda je prvotno pomenila ‛za tribuna narejen oder’ (SES)
češki ekvivalent: tribuna v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tribunál -a m (ȃ) knjiž. sodišče; prevzeto prek nemškega Tribunal v enakem pomenu,
iz lat. tribūnal ‛sodišče, prvotno načelniko sedež, lesen, polkrožen oder’, izpeljanka iz lat.
tribūnus ‛tribun, načelnik, poveljnik’ (SES)
97
češki ekvivalent: tribunál v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trík -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči 2. dejanje, s katerim
kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega
potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti 4. tehnični postopek v kinematografiji,
fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov; prevzeto prek
nemškega Trick ‛trick, prijem’, iz agl. trick ‛trik, ukana, zvijača, zvijača, spletka’, kar
je prevzeto iz stfrc. trique, narečne različice od triche ‛goljufija’, kar se je razvilo iz lat. trīcae
‛burke, zadrege, nadloge, neprijetnosti, intrige’, prvotno domnevno *‛kriva pota, vitice’ (SES)
češki ekvivalent: trik v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trikó -ja m (ȏ )̣ strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina; prevzeto prek nemškega Trikot
v enakem pomenu, iz frc. tricot ‛pletenina, pleteno blago’, izpeljanka iz frc. tricoter ‛plesti’,
kar je izpeljano iz tricot v star. pomenu ‛pletilka, kratka palica’, to je manjšalnica od frc.
trique ‛gorjača, palica’, narečna različica od estrique, kar je izpeljano iz stfrc. estriquer,
izposojenke iz niz. strikken ‛plesti, vezati’; niz. beseda je sorodna z nem. stricken ‛plesti’
(SES)
češki ekvivalent: triko v podobnem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trím -a m (ȋ) rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje; beseda
iz nemškega Trimm/ Trim-dich-Pfad ‛trimska steza’, iz velelnika nem. sich trimmen ‛utrjevati
se s športno dejavnostjo’, izposojeno iz agl. trim ‛spraviti v red, urediti, spraviti v dobro
stanje’; agl. beseda pomeni tudi ‛okrasiti, spraviti (ladjo) v ravnovesje’ in se je verjetno
razvila iz ags. trymian ‛utrditi’, trum ‛trden, močan’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trímski
triviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden 2. vsakdanji,
nepomemben; prevzeto prek nemškega trivial v enakem pomenu, iz frc. trivial v enakem
pomenu, iz lat. triviālis ‛navaden, pouličen, prostaški’, prvotno ‛takšen, ki ga srečamo
98
na križpotjih, povsod’, izpeljanka iz lat. trivium ‛križpotje’, kar je zloženka iz lat. tri- ‛tri’
in izpeljanke iz via ‛pot’ (SES)
češki ekvivalent: triviální v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trivializírati, triviálka, triviálnost
troféja -e ž (ȇ )̣ 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage 2. kar se da,
izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju; prevzeto
prek nemškega Trophäe v enakem pomenu, iz frc. trophée ‛znamenje zmagoslavja, trofeja’,
kar je prek lat. trophaeum, tropaeum, izposojeno iz gr. tropaĩon ‛znak zmage, na drevo
obešen bojni plen v čast Zevsu’, izpeljanka iz gr. (Zeus) Tropaios ‛’(Zevs) ki podeli zmago’;
Zevsov vzdevek Tropaios dobesedno pomeni ‛ki obrača (bojno srečo) ’ in je izpeljan iz gr.
trépō ‛obrnem, spremenim’ (SES)
češki ekvivalent: trofej v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: troféjen
tróla -e ž (ȏ )̣ slabš. neumna, nespametna ženska; beseda iz nemškega Drolle/ Trolle ‛debela,
nerodna in neumna ženska, donda, kmetavzarica’, kar je ženska oblika od Troll ‛debel,
neroden in neumen moški, kmetavz’, beseda je sorodna s stnord. troll ‛gozdni demon,
velikan’, etimološko ni pojasnjeno (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trompéta -e ž (ȇ )̣ nižje pog. trobenta; beseda iz nemškega Trompete v enakem pomenu,
kar je izposojeno iz stfrc. trompette v enakem pomenu, kar je manjšalnica od trompe ‛troba’,
to je kakor it. tromba verjetno prevzeto iz neke germ. predloge, sorodne s stvnem. trumba
‛troba’ (SES)
češki ekvivalent: trumpeta/ trompeta v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: trompetíst
99
trón -a m (ȏ )̣ nižje pog. prestol; prevzeto prek nemškega Thron ‛prestol, stolček’,
stfrc. throne in lat. thronus iz gr. thrónos ‛stol, prestol’, kar je sorodno z gr. thrānos ‛klop’,
stind. dhíra- ‛trden’, dhāráyati ‛drži, nosi, vsebuje’ (SES)
češki ekvivalent: trůn v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tróšt -a m (ȏ )̣ nižje pog. 1. tolažba, uteha 2. upanje; beseda iz nemškega Trost v enakem
pomenu; nem. beseda je dalje sorodna s stnord. traust, stfrank. trāst ‛tolažba’, stnord. traustr
‛zanesljiv, močan’, got. trausti ‛zveza, pogodba’, kar so verjetno vse izpeljanke iz iste ide.
baze kot nem. treu ‛resničen’, trauen ‛upati’ (SES)
češki ekvivalent: trošt v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tróštati, tróštati se
trubadúr -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih
pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih 2. ekspr. dvorljivec, slavilec; prevzeto prek nemškega
Troubadour v enakem pomenu, iz frc. troubadour, kar je izposojeno iz provan. trobador
‛trubadur, pesnik’, izpeljanka iz provan. trobar ‛zlagati pesmi’, ta glagol, ki je enak s stfrc.
trover in frc. trouver, je izpeljan iz lat. tropus ‛način, melodija,slika’ (SES)
češki ekvivalent: trubadúr v enakem pomenu
besede, ki so povezane z germanizmom: trubadúriti, trubadúrski, trubadúrstvo
trúpa -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina 2. igralska skupina; prevzeto prek
nemškega Truppe ‛enota, četa, družina, skupina’, iz frc. troupe ‛četa, tolpa’, kar se je razvilo
iz galorom. troppus ‛čreda’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túba -e ž (ú) cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo; prevzeto prek nemškega Tube
v enakem pomenu, iz agl. tube ‛tuba, prvotno cev’, kar je prek frc. tube izposojeno iz lat.
tubus ‛cev’ (SES)
100
češki ekvivalent: tuba v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: túba -e ž (ú) muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom; prevzeto
prek nemškega Tuba v enakem pomenu, iz lat. tuba ‛vojaška ravna trobenta z nizkim
zvokom’, kar je sorodno z lat. tubus ‛cev’ (SES)
češki ekvivalent: tuba ‛v enakem pomenu’
besede, ki so v povezavi z germanizmom: túcat ali dúcat -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov; prevzeto prek
srvnem. tutzen, tutzet, nem. Dutzend, kar je izposojeno iz stfrc. dozeine, frc. douzaine ‛ducat’,
to pa je izpeljano iz frc. douze ‛dvanajst’ < lat. duodecim ‛dvanajst’ (SES)
češki ekvivalent: tucet v enakem pomenu
besede, ki so povezane z germanizmom: dúcaten
túlipan tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ) okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi
listi; prevzeto prek nemškega Tulipan v enakem pomenu ali it. tulipano, iz novolat. tulipanus
‛tulipan’, kar je izposojeno iz turš. tülbend ‛turban’; oblika tulipanovih pestičev, ko odpadejo
venčni listi, namreč spominja na turban; tulipan je iz Turčije v Evropo v 16. stol. prinesel
Ghislain de Busbecq, francoski ambasador pri Sulejmanu Velikem; listina, v kateri je prvič
omenjen, navaja cvetico, kateri naj bi Turki rekli tulipan; običajna turš. beseda za ‛tulipan’
je lâle, vendar se figuralično, v pesniškem jeziku namesto nje lahko uporabi tudi tülbend
z osnovnim pomenom ‛turban’ (SES)
češki ekvivalent: tulipán v enakem pomenu
besede, ki so povezane z germanizmom: túlipanast, túlipanov, túlipanovec
túlpa -e ž (ȗ) redko tulipan; beseda iz nemškega Tulpe v enakem pomenu, kar
je v 17. stol. skrajšano iz Tulipan (SES)
101
češki ekvivalent: tulipán v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tunél -a m (ȇ )̣ 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor:
2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod; prevzeto prek nemškega
Tunnel v enakem pomenu in agl. tunnel v enakem pomenu, iz frc. tonnel ‛obok’, kar
je izpeljano iz stfrc. tonne ‛velik sod’, kar kaže na sodasto obliko predora (SES)
češki ekvivalent: tunel v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tunélec, tunelnína, tunélski
túnjka -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje
masti; manjšalnica od túnja, kar je prek srvnem. tunna ‛kad, čeber, sod’ in stvnem. tunna
prevzeto iz srlat. tunna ‛sod’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túnkati -am nedov. (ȗ) pog. 1. potapljati, pomakati 2. navadno v zvezi z v spravljati koga
v neprijeten, zapleten položaj, stanje; beseda iz nem. tunken ‛pomakati’, kar se je razvilo
iz stvnem. thuncōn v enakem pomenu in kar je sorodno z gr. téngō ‛omočim, zmočim,
namočim’, lat. tingere ‛zmočiti, omočiti’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: potúnkati
túra -e ž (ȗ) navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem; prevzeto prek
nemškega Tour ‛izlet, tura, vrtljaj, obrat, način, kolo v šahu’, iz frc. tour ‛tura, pot, potovanje,
prvotno krožna pot, krožno gibanje, krog’, kar se je razvilo iz lat. tornus ‛lončarsko kolo,
stružnica, rezbarski nož’, pod pomenskim vplivom od tod izpeljanega stfrc. glagola tourner
‛vrteti, obračati’, lat. tornus je izposojeno iz gr. tórnos ‛rezbarski nož, krivilno železo,
stružnica, železo za črtanje kroga’, izpeljanko iz teírō ‛tarem, pritiskam’ (SES)
102
češki ekvivalent: túra v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: turíst, turístičen, turístično, turístika , turístinja,
turístka, turístovski
turbína -e ž (ȋ) strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina
ali vode v mehansko delo; prevzeto prek nemškega Turbine v enakem pomenu, iz frc. turbine,
kar je tvorjeno iz lat. turbō ‛’(zračni) vrtinec, kar se vrti’ (SES)
češki ekvivalent: turbína v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: turbínski
túren -rna m (ú) nižje pog. cerkveni stolp, zvonik; beseda iz srvnem. turn, nem. Turm
v enakem pomenu, to je izposojeno in prenarejeno iz stfrc. torz, kar se je razvilo iz lat. turris
‛stolp, grad, palača’, izposojenke iz gr. týrsis ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’
(SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túrenski
turkíz -a m (ȋ) poldrag kamen modrikasto zelene barve; prevzeto iz nem. Türkis < srvnem.
turkīs, kar je izposojeno iz frc. turqoise, v ženskem spolu posamostaljena star. frc. pridevnika
turqois ‛turški’; v Turčiji so namreč bogata nahajališča tega kamna (SES)
češki ekvivalent: tyrkys, tyrkyz v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: turkízen
turnír -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev,
ki poteka v več tekmah 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število
vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih; beseda iz nemškega Turnier
v enakem pomenu, kar je izpeljano iz srvnem. turnieren ‛udeležiti se viteškega turnirja’,
to pa je izposojeno iz stfrc. tornier v enakem pomenu, dobesedno ‛obračati, premikati’, iz tega
glagola, ki se je razvil iz vlat. tornāre ‛vrteti, obračati’ in ki je dal današnje frc. tourner
v enakem pomenu, je tvorjeno tudi frc. tournoi ‛turnir’ (SES)
103
češki ekvivalent: turnaj/ turnýr v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: turnírski
túrnus -a m (ȗ) 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem
redu na določenem delovnem mestu, izmena 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti
od ene do druge ustaljene menjave 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost
v času od ene do druge ustaljene menjave; prevzeto prek nemškega Turnus v enakem
pomenu, iz srlat. *turnus ‛sprememba, obračanje, vrstni red’, kar se je razvilo iz klas. lat.
tornus ‛lončarsko kolo, stružnica, rezbarski nož’, pod pomenskim vplivom od tod izpeljanega
glagola tornāre ‛vrteti, obračati’, ki se ohranja npr. v frc. tourner in it. tornare ‛vrteti,
obračati’ (SES)
češki ekvivalent: turnus v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: túrnusen
túš -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj 2. um.
slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom; beseda iz nemškega Tusche
v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz nem. tuschen ‛nanašati črno barvo’, kar je izposojeno
iz frc. toucher v enakem pomenu, kar sicer v prvi vrsti pomeni ‛dotikati se’ (SES)
češki ekvivalent: tuš v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušíranje, tušíranka, tušírati, tušíran, tušíren
túš -a m (ȗ) pog. prha; beseda iz nemškega Dusche v enakem pomenu, v avstr. in bav. izreki
Tusch ‛prha’, kar je izposojeno iz frc. douche ‛prha, raka, napeljava vode (na mlin) ’, kar
je prevzeto iz it. doccia v enakem pomenu, kar je sorodno z it. doccione ‛vodna napeljava’,
to pa se je razvilo iz lat. ductiō ‛napeljava’, izpeljanka iz lat. dūcere ‛peljati, voditi’ (SES)
češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušíranje, tušírati
túš -a m (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in
bobni; beseda iz nemškega Tusch, kar je v 18. stol. prevzeto iz avstr. narečij, kjer beseda
pomeni ‛udarec, ropot, hrup trobent ali tolkal’ (SES)
104
češki ekvivalent: tuš v enakem pomenu
besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušírati
105
Izrazi, pri katerih število zadetkov v korpusih ne odgovarja pomenu *
šáh vsebuje osebno lastno ime (ime Šah)
šál vsebuje tudi samostalnik šala (rod. mn. šal)
šálica vsebuje tudi lastno ime (recimo pesem Šalica)
šamán vsebuje lastno ime (recimo dok. film Šaman iz 20. stoletja)
šance vsebuje osebno lastno ime (oddajnik Šance)
šank vsebuje lastno ime recimo (skupina Šank rock)
šaráda vsebuje lastno ime (recimo film Šarada)
šárm vsebuje lastno ime (recimo Šarm el Šejk)
šárža vsebuje lastno ime (recimo kulturni center Šarža)
šéjk vsebuje lastno ime (recimo Šarm el Šejk)
šéma vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Šema)
šíbra vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Šiber)
šífra vsebuje lastno ime (recimo knjiga Da Vincijeva šifra)
šík vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šik)
šikána vsebuje lastno ime (recimo strip Šikana)
šíling vsebuje lastno ime (recimo oddaja Šiling)
šímelj vsebuje lastno ime (recimo klub Šimelj, oktet Šimelj)
šimpánz vsebuje osebno lastno ime (operacija Šimpanz)
škárje vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Škarja)
škís vsebuje lastno ime (recimo zveza študentskih klubov ŠKIS)
škràt vsebuje lastno ime (recimo društvo Škrat, trgovina Škrat)
šláger vsebuje lastno ime (recimo oddaja Šlager na šlager)
šlúk vsebuje lastno ime (recimo pesem Šluk)
šmínka vsebuje lastno ime (recimo predstava Tinka Šminka)
106
šóder vsebuje lastno ime (vzdevek Šoder)
šók vsebuje lastno ime (recimo oddaja Rock šok)
šóla vsebuje lastno ime (recimo oddaja TV šola)
šólen vsebuje lastno ime (recimo roman Šolen)
šòp vsebuje tudi drug pomen (recimo seks šop)
špága vsebuje lastno ime (recimo ansambel Suha špaga)
špalír vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Špalir)
špárgelj vsebujelastno ime (recimo knjižica Špargelj)
špás vsebuje lastno ime (recimo teater Špas)
špeceríja vsebuje lastno ime (recimo ekipa Špecerija Bled)
špèh vsebuje osebno lastno ime (priimek Špeh)
špíc vsebuje lastno ime (recimo športno informativni portal ŠPIC)
špíca vsebuje lastno ime (recimo ansambel Špica)
špíla razen samostalnika vsebuje tudi 3. os glagola špilati)
špirála vsebuje lastno ime (recimo show Špirala sreče)
špírit vsebuje lastno ime (recimo skupina Špirit band)
špitál vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Špital)
špórt vsebuje lastno ime (recimo hotel Šport)
špráha vsebuje osebno lastno ime (rod. edn. priimka Šprah)
šránga razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola šrangati
šrót vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šrot)
štáb vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štab)
štaféta vsebuje lastno ime (recimo knjiga Štafeta hvaležnosti)
štánca razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola štancati
štánga vsebuje lastno ime (recimo občina Štanga)
107
štêmpelj vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štempelj)
štìh vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štih)
štíma vsebuje tudi 3. os. edn. glagola štimati
štírka razen samostalnika vsebuje tudi številko štiri
štór vsebuje osebno lastno ime (priimek Štor)
štórklja razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola štorkljati
štós vsebuje lastno ime (recimo oddaja ŠTOS)
štrúca vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Štruc)
štrúkelj vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štrukelj)
študènt vsebuje lastno ime (recimo Radio Študent)
štúk in štùk oba pomena
šúnd vsebuje lastno ime (recimo film Šund)
šús vsebuje lastno ime (recimo Športna unija Slovenije ŠUS)
šúštar vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šuštar)
šváb vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Švab)
táca vsebuje lastno ime (recimo predstava Taca maca)
tákt oba pomena
táktika vsebuje lastno ime (recimo oddaja Taktika in znanje)
talon vsebuje lastno ime (recimo oddaja Talon)
tára vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Tara)
tarantéla vsebuje lastno ime (recimo diskoteka Tarantela)
tása vsebuje lastno ime (recimo kratica TAS, rod. edn. TASa)
téhnika vsebuje tudi rod.samostalnika tehnik
téma vsebuje tudi samostalnik temà
108
tén na število vpliva več faktorjev (recimo besedna zveza Top-ten)
têrca vsebuje lastno ime (recimo podjetje Terca)
têrma vsebuje lastno ime (recimo ekipa Termo, rod. edn. Terma)
testamènt vsebuje lastno ime (recimo skupina Testament)
tíger vsebuje osebno lastno ime (recimo moško ime Tiger)
tík vsebuje tudi druga pomena (tropsko drevo in kratek glas pri udarcu)
tílda vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Tilda)
tínta vsebuje lastno ime (recimo oddaja Tinta)
típ vsebuje tudi druge izraze (recimo besedna zveza tip top)
títel vsebuje lastno ime (recimo Film ohne Titel)
tólar vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Tolar)
tón vsebuje tudi rod. mn. samostalnika tona
tóna vsebuje tudi rod. edn. samostalnika ton
tornádo vsebuje lastno ime (recimo razne ekipe, ki se imenujejo Tornado)
torpédo vsebuje lastno ime (recimo razne ekipe in institucije, ki se imenujejo Torpedo)
trafíka vsebuje lastno ime (recimo oddaja Trafika)
tráta vsebuje lastno ime (recimo Lokateks Trata)
trávma vsebuje lastno ime (recimo oddaja Travma)
triángel vsebuje lastno ime (recimo vlečnica Triangel)
tribúna vsebuje lastno ime (recimo časopis, oddaja idr.)
trikó vsebuje lastno ime (recimo predstava Triko)
tróla tudi druga pomena (trolejbusni tokovi, trolejbus)
trón vsebuje lastno ime (recimo računalnik Tron)
tróšt vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Trošt)
trubadúr vsebuje lastno ime (recimo opera Trubadur)
109
trúpa vsebuje tudi rod. edn. samostalnika trup
túba oba pomena
túlipan vsebuje lastno ime (recimo gostišče, ansambel idr.)
túlpa vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Tulpa)
turkíz vsebuje lastno ime (recimo operacija Turkiz)
túš vsi pomeni in tudi vsebuje lastno ime (recimo trgovina Tuš)
110
Zaključek
V svoji diplomski nalogi Germanizmi v slovenskem jeziku sem se ukvarjal
z germanizmi, ki jih najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). V teoretičnem
delu sem najprej predstavil slovenski jezik, definicije germanizmov, tujk in izposojenk
iz slovenskega, češkega in nemškega pogleda. Definicije germanizmov se razlikujejo v tem,
da Toporišičeva (slovenska) definicija pravi, da so germanizmi jezikovne prvine, nesprejete
v knjižno normo, ampak niti češke niti nemške definicije ne govorijo o tem, da germanizmi
niso sprejeti v knjižno normo.
V drugem delu svoje diplomske naloge, empiričnem, je bil moj cilj najti germanizme,
ki se nahajajo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in tudi določiti, ali se dani germanizmi
v slovenskem knjižnem jeziku danes uporabljajo. Naredil sem slovar, ki vsebuje dani
germanizem, njegov pomen in izvor, številko podatkov v jezikovnih korpusih, ekvivalent
germanizma
v češčini
s pomenom
in
izpeljanke
iz
danega
germanizma.
Gesla
so v mojem slovarju urejena po abecednem redu po slovenskem izrazu. Kadar sem
pojasnjeval pomen germanizma, sem izhajal iz SSKJ. Za naslednji postopek, določitev
etimološkega izvora, sem uporabljal etimološke slovarje11. Dalje sem uporabljal jezikovna
korpusa Nova Beseda in Fidaplus, da bi pokazal, kako živi so danes dani germanizmi.
Za določitev češke verzije germanizma sem uporabil slovar češkega knjižnega jezika ter
etimološki slovar češčine. Slovar vsebuje 299 gesel.
Kot sem predvideval, obstaja veliko besed, ki so prišle iz ali prek nemškega jezika.
Nemščina je obogatila ne le slovenski, ampak tudi češki jezik. Od vseh izrazov v SSKJ pri
črki Š najdemo 161 izrazov in 107 od njih ustreza germanizmom v češkem jeziku. Pri črki T
je razmerje med slovenskimi in češkimi germanizmi še višje. Za 138 germanizmov obstaja
11
Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar, 2003; Holub, Josef; Lyer Stanislav: Stručný etymologický slovník
jazyka českého, 1982; Machek, Václav: Etymologický slovník jazyka českého, 1968; Köbler, Gerhard: Deutsches
Etymologysches Wörterbuch, 1995
111
126 ustreznic v češkem jeziku. K višjemu razmerju pri črki T pripomore tudi to, da je tukaj
več strokovnih in mednarodnih izrazov kot pri črki Š, torej besed, ki so v slovenski jezik
preko nemškega le prišle, kar vidimo na prvem diagramu.
Število germanizmov v slovenščini in češčini
180
161
število germanizmov
160
138
140
126
120
107
germanizmi v slovenščini
100
ekvivalenti slovenskih
germanizmov v češčini
80
60
40
20
0
črka Š
črka T
Na drugem diagramu vidimo, da 78 germanizmov, torej skoraj polovica germanizmov
pri črki Š, se nahajajo na ravni besed pogovornih ali nižje pogovornih. Razlika je pri črki T,
kjer je takšnih besed le 15. Na število spet vpliva to, da je tukaj preveč strokovnih
poimenovanj za različne stvari.
Pogovorne ali nižje pogovorne besede med
germanizmi
180
161
160
138
140
120
100
80
germanizmi v slovenščini
78
iz tega pogovornih ali
nižje pogovornih besed
60
40
15
20
0
črka Š
črka T
112
Dalje sem opazoval, koliko izrazov iz mojega slovarja bi lahko šteli med žive besede.
V sedmih primerih pri črki Š noben od korpusov ni našel niti enega podatka, pri črki T je bil
takšen le en primer. V trinajstih primerih pri črki Š je samo en korpus našel vsaj en podatek in
pri črki T so bili takšni štirje primeri. To prikazuje slednji diagram.
Živost germanizmov
180
160
161
141
celotno število
germanizmov
138 133
140
120
germanizmi, pri katerih
sta oba korpusa našla
vsaj en podatek
100
80
noben od korpusov ni
našel niti enega podatka
60
40
20
7
13
1
0
črka Š
4
samo en korpus je našel
vsaj en podatek
črka T
Za 109 primerov iz celotnih 299 izrazov mojega slovarja na žalost jezikovnim
korpusom ni uspelo določiti točnega števila podatkov. Na podatke so v teh primerih vplivali:
iskani izraz se ujema recimo z lastnim imenom (npr. tára – Tara), s poimenovanjem
nekaterega društva ali ekipe ali sta se ujemala samoglasnik in tretja oseba glagola (npr. špíla
/špaličica/ – špila /igra/) ali se je iskani izraz ujemal med sabo, četudi je imel drug pomen
(npr. tuš /sredstvo za pisanje/ – tuš /prha/ – tuš /glasbeni uvod/). Iz tega razloga bi se zdel kot
najboljši način preverjanja tega, ali se beseda uporablja v slovenščini, anketa. Neposredno bi
lahko vprašal ljudi, ali germanizem poznajo in ali ga uporabljajo. Na žalost je bilo število
oseb, ki bi jih lahko vprašal, premajhno in zato sem se odločil za določanje s pomočjo
korpusa. Kljub temu to diplomsko delo kaže, da se germanizmi v slovenskem jeziku
uporabljajo ne le v ljudskem jeziku, ampak tudi na ravni knjižnega jezika in jih ni malo.
113
Resumé
Ve své diplomové práci Germanismy ve slovinském jazyce jsem se zabýval
germanismy, které dnes najdeme ve slovníku spisovného slovinského jazyka (Slovar
slovenskega knjižnega jezika). V teoretické části práci jsem nejdříve představil slovinský
jazyk, definice germanismů, cizích slov a jazykových výpůjček z pohledu slovinského,
českého a také německého. Definice se rozchází v pojetí označení germanismus. Definice
slovinského jazykovědce Toporišiče říká, že germanismy jsou jazykové prvky, které nebyly
přijaty do knižní normy, ovšem české ani německé definice nemluví o tom, že by germanismy
měly stát mimo knižní normu.
V druhé části diplomové práce, praktické, jsem měl za cíl najít germanismy, které
se nachází ve slovníku spisovného slovinského jazyka (SSKJ) a také určit, zda se tyto
germanismy ve slovinském spisovném jazyce dnes používají. Vytvořil jsem slovník
germanismů, který obsahuje daný výraz, jeho význam a původ, počet hesel v korpusech
slovinského jazyka, ekvivalent daného germanismu v češtině s významem a příbuzná slova
daného germanismu. Hesla v mém slovníku jsou uspořádaná abecedně podle slovinského
výrazu. Pro objasňování významu germanismu jsem použil slovník spisovného slovinského
jazyka. Při dalším postupu, určování etymologického původu, jsem používal slovníky
etymologické. Pomůckou pro určení živosti slov jsem použil jazykové korpusy Nova Beseda
a Fidaplus. Pro určení české verze germanismů a jejich významů jsem použil Etymologický
slovník jazyka českého a Slovník spisovné češtiny. Slovník mnou vytvořený obsahuje 299
výrazů.
Jak jsem se přesvědčil, existuje mnoho slov, která přišla z němčiny a nebo byla přes
německý jazyk přejata. Němčina obohatila nejen slovinský, ale také český jazyk. Ze všech
výrazů v SSKJ najdeme u písmene Š 161 těch, které přišly z němčiny a 107 z nich má český
ekvivalent. U písmene T je poměr mezi slovinskými a českými germanismy ještě větší.
114
Pro 138 slovinských výrazů je 126 českých ekvivalentů. Vyššímu poměru nahrává to,
že je tu více odborných a mezinárodních výrazů než u písmene Š, takže slov která
do slovinštiny pouze přes německý jazyk přišla.
Dále vidíme, že 78 germanismů, takže téměř polovina z písmene Š, se nachází v rovině
hovorové. Rozdíl je u písmene T, kde je takovýchto výrazů jen 15. Tento počet opět ovlivňuje
to, že jsou u tohoto písmene odborné výrazy pro různé věci.
Také jsem sledoval, kolik germanismů z mého slovníku, bychom mohli zařadit mezi
živá slova. U písmene Š nastalo v sedmi případech, že žádný z jazykových korpusů nenašel
ani jeden výsledek. U písmena T byl takový případ pouze jeden. Ve třinácti případech
u písmene Š našel pouze jeden jazykový korpus alespoň jeden výsledek a u písmene T byly
čtyři tyto případy.
Bohužel musím také zmínit, že ve 109 případech z celkových 299 výrazů mého
slovníku, nebyly jazykové korpusy schopny určit přesný výsledek pro hledaný výraz.
Výsledné číslo tak bylo ovlivněno faktory jako: hledaný výraz se shodoval s některým
vlastním jménem (např. tára ˗ Tara), názvem např. nějakého spolku či se shodovalo např.
podstatné jméno s třetí osobou slovesa (např. špila /špejle/ ˗ špila /hraje/) anebo se hledaný
výraz shodoval, i když měl jiný význam (např. tuš /tuš jako psací prostředek/ ˗ tuš /sprcha/ ˗
tuš /tuš jako fanfára/). Z tohoto důvodu by bylo lepší použít pro určení živosti slov, kde bych
se mohl zeptat přímo lidí, zda daný výraz znají a zda jej používají. Avšak z důvodu malého
počtu potencionálních dotázaných jsem se rozhodl pro určování pomocí jazykových korpusů.
I přesto tato práce dokazuje, že germanismy se ve slovinském jazyce používají nejen mezi
lidmi v jazyce hovorovém, ale na v nejvyšším stupni jazyka, v jazyce knižním a není jih málo.
115
Viri in literatura
Bertelsmann Lexikon. Gütersloh: Bertelsmann Lexikon Verlag, 1990.
Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977.
Brockhaus Enzyklopädie. Mannheim: F.A. Brockhaus, 1990.
Breznik, Anton: O tujkah in izposojenkah. Dom in svet 18, str. 149–153. Ljubljana, 1906.
Duden Fremdwörterbuch. Mannheim: Dudenverlag, 1997.
Filipec, Josef: Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost. Praha: Academia, 1998.
Gantar, Polona: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC
SAZU, 2007.
Grepl, Miroslav in kolektiv: Příruční mluvnice češtiny. Praha: Lidové noviny, 2008.
Holub, Josef; Lyer Stanislav: Stručný etymologický slovník jazyka českého. Praha: Státní
pedagogické nakladatelství, 1982.
Klančar, Marija: Germanismen im sloweinischen mittesteirischen Dialekt. Diplomsko delo.
Maribor: Filozofska fakulteta, 2010.
Köbler, Gerhard: Deutsches Etymologisches Wörterbuch. Tübingen: Mohr, 1995.
Kumprecht, Karel; Ostmeyer, Jürgen: Česko-německý a německo-český slovník. Vimperk,
Papyrus, 1997.
Machek, Václav: Etymologický slovník jazyka českého. Praha: Academia, 1968.
Mistrík, Jozef: Encyklopédie jazykovedy. Bratislava: Obzor, 1993.
Snoj, Marko: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku Slavistična revija, let. 54,
posebna št., str. 343–349. Ljubljana, 2006.
Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan, 2003.
Stramljič Breznik, Irena: Samostalniški germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega
knjižnega jezika od a do h. Maribor: Slavistično društvo, 2007.
116
Striedter-Temps, Hildegard: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: OsteuropaInstitut, 1963.
Toporišič, Jože: Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991.
Toporišič, Jože: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Toporišič, Jože: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 2000.
Trajber, Aleksander-Saša: Germanismen im slowenischen Dialekt von Prekmurje. Diplomsko
delo. Maribor: Filozofska fakulteta, 2010.
Verbinc, France: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976.
Http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html (jezikovni korpus Nova beseda).
Http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (elektronski Slovar slovenskega knjižnega jezika).
Http://ssjc.ujc.cas.cz/ (elektronski slovar češkega knjižnega jezika).
Http://www.fidaplus.net/ (jezikovni korpus Fidaplus).
117

Germanizmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika

Transcription

Similar documents

PREPOZNAVNOST NAŠEGA DELA – IZZIV ALI ZAHTEVA?

Nemščina v vrtcu - Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona

"JAZ SEM ŽE" CARPE EU! Kristina Bitenc je stara 27 let in v vzponu

Kožni zrastki po nepotrebnem obremenjujejo…

Ziar-12 - Sedliacka Dubová

Avtor: Brina Kvasič Mentor: V. Kušar Pomlad 2014

1 MB - Srce