Monografija_NIR na delovnem mestu

Strokovna monografija
Ljubljana, 13. 5. 2014
Poklicna izpostavljenost neionizirnim sevanjem
Strokovna monografija
Avtorja:
Peter Gajšek in Blaž Valič
Izdajatelj
Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana
Pohorskega bataljona 215
1000 Ljubljana
www.inis.si
Ljubljana, 13.5.2014
Pokrovitelja
Inštitut za neionizirna sevanja, www.inis.si
Narda STS za Slovenijo, www.narda-sts.de
Oblikovanje
Inštitut za neionizirna sevanj, Ljubljana
stran 1 od 16
Kazalo
1.
UVOD
2
2.
EMS IN ZDRAVJE
3
3.
OPTIČNA SEVANJA IN ZDRAVJE
4
4.
POKLICNA IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM
7
5.
ZAKONODAJA NA PODROČJU NEIONIZIRNIH SEVANJ
9
6.
MERITVE, STANDARDI IN OCENJEVANJE TVEGANJA
11
7.
UKREPI VARSTVA PRED NEIONIZIRNIMI SEVANJI
13
8.
VIRI
15
stran 2 od 16
1.
UVOD
1.1.
Kaj so sevanja
Elektromagnetna sevanja (EMS) nastanejo zaradi nabitih delcev. Električno polje nastane v okolici nabojev,
magnetno polje pa je posledica gibanja nabojev. Pri nizkih frekvencah ju običajno obravnavamo ločeno, pri
visokih frekvencah pa sta načeloma medsebojno povezani in tudi vzrok drug drugemu.
1.2.
Delitev spektra
Slika 1: Delitev spektra sevanj.
Optična
EMS
Celoten spekter EMS je glede na frekvence oziroma valovne dolžine razdeljen na neionizirna in ionizirna
sevanja. Območje neionizirnih sevanj zajema statična električna in magnetna polja, nizkofrekvenčna in
visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (EMS), infrardeča sevanja, vidno svetlobo in ultravijolična
sevanja. Od tu dalje so ionizirna sevanja, ki imajo še višje frekvence oziroma krajše valovne dolžine in večjo
energijo fotonov.
Tabela 1: Delitev spektra neionizirnih sevanj na elektromagnetna sevanja (EMS) in optična sevanja.
Vrsta sevanja
Frekvenca
Valovna dolžina
Statična polja
0 Hz
∞
Nizkofrekvenčna EMS
0,1 Hz – 300 kHz
> 1 km
Visokofrekvenčna EMS
300 kHz – 300 GHz
1 km–1 mm
UV-C
3.000 THz – 1.070 THz
100 – 280 nm
UV-B
1.070 THz – 952 THz
280 – 315 nm
UV-A
952 THz – 750 THz
315 – 400 nm
VIS
750 THz – 385 THz
380 – 780 nm
IR-A
385 THz – 214 THz
780 – 1.400 nm
IR-B
214 THz – 100 THz
1.400 – 3.000 nm
IR-C
100 THz – 300 GHz
3.000 nm – 1 mm
stran 3 od 16
2.
ELEKTROMAGNETNA SEVANJA IN ZDRAVJE
Zaradi kompleksne interakcije človeškega organizma z EMS so tudi biološki učinki, ki nastajajo na podlagi
različnih mehanizmov interakcije, frekvenčno odvisni.
2.1.
Statična magnetna polja
V zelo močnih statičnih magnetnih poljih (nad 1,5 T) prihaja v telesu do sicer majhne, a zaznavne sile na
gibajoče se ione. Takšni ioni so prisotni v krvi, učinek pa je najbolj izrazit, če je smer gibanja ionov
pravokotna na smer magnetnega polja. Zaradi tega prihaja do zmanjšanega pretoka krvi v človeškem telesu,
pri izpostavljenosti glave lahko človek zazna nenavadne okuse v ustih.
2.2.
Nizkofrekvenčna električna in magnetna polja
Ko je človeško telo izpostavljeno električnem polju, se električno polje v neposredni bližini človeka močno
deformira, saj je človek v primerjavi z okoliškim zrakom odličen prevodnik. Obenem prav zaradi
prevodnosti tkiv v človeškem telesu prične teči električni tok. Velikost toka v posameznem predelu telesa je
odvisna od številnih dejavnikov, kot so jakost in smer zunanjega polja, dielektričnih lastnosti tkiv in oblike
tkiv, kar je pogojeno s starostjo, spolom, telesno težo, višino, fizičnim stanjem in telesnim ustrojem. V
splošnem je gostota električnega večja v bolj prevodnih tkivih, kot so mišice, poviša pa se tudi v zoženih
delih telesa, na primer v vratu ali kolenih.
Človeško telo na širjenje magnetnega polja nima skorajda nobenega vpliva. Če se magnetno polje s časom
spreminja, zaradi indukcije nastanejo krožni inducirani tokovi, katerih smer je v povprečju pravokotna na
smer magnetnega polja. Tudi pri statičnem magnetnem polju se pojavljajo biološki učinki, saj statično
magnetno polje povzroča silo na gibajoče se ione, ki so prisotni v krvi.
Pri nizkofrekvenčnih EMS je prevladujoči učinek vzdaženje živčnih ali mišičnih vlaken, do česar pride
zaradi električnega toka, ki teče v človeškem telesu. Električni tok je lahko posledica zunanjega magnetnega
in/ali električnega polja. Pri sočasno izpostavljenosti tako električnemu kot magnetnemu polju se učinka
obeh polj seštevata. Električni tok v telesu je povezan z električnim poljem v telesu. Če le to presega 6 V/m
dlje kot 100-200 µs, lahko povzroči depolarizacijo membrane živčne celice. Če vzdraženi živec oživčuje
mišico, se živčni signal prenese na mišična vlakna in povzroči njihovo vzdraženje – posredno električno
stimulacijo mišice. Pri poljih, ki znotraj telesa presežejo 6 V/m in trajajo dlje kot 1 ms, lahko pride tudi do
neposredne stimulacije skeletnih mišic. Nad 12 V/m lahko pride tudi do vzdraženja srca, kar lahko povzroči
njegov zastoj ali nepravilno delovanje.
Eden od najbolj občutljivih organov v človeškem telesu za električno stimulacijo je oko oziroma očesna
mrežnica. Že pri električnih poljih, katerih jakost znotraj telesa znaša 50-80 mV/m lahko pride do stimulacije
očesne mrežnice, kar ljudje zaznamo kot bliskanje oziroma svetlikanje v očesu - fosfen. Glede na to, ali
fosfeni nastanejo ob izpostavitvi zunanjemu električnemu ali magnetnemu polju, jih delimo na elektrofosfene
in magnetofosfene.
Tovrstni učinki so prevladujoči do frekvence 1 MHz, pri višjih frekvencah pa prevladuje segrevanje tkiv.
2.3.
Visokofrekvenčna EMS
Pri frekvencah nad 1 MHz prevladujejo termični učinki, ki so posledica absorpcije sevanja v človeških
tkivih. Količino absorbirane energije izražamo s stopnjo specifične absorpcije (SAR), ki pove, koliko
energije se absorbira na kilogram telesne teže. Vrednosti SAR, ki privedejo do povišanja temperature v
telesu za več kot 1°C, lahko povzročijo trajne poškodbe tkiv. Izpostavljenost posameznih tkiv v telesu je
odvisna od frekvence, smeri in jakosti sevanja kot tudi od lege tkiva, saj se vrednosti EMS ob prodiranju
skozi tkiva nižajo, zato so tkiva globlje v telesu manj izpostavljena. Pri frekvencah, višjih od nekaj GHz,
velika večina energije absorbira v tankem vrhnjem predelu telesa, je poleg vrednosti SAR pomembna tudi
gostota pretoka moči sevanja, ki vpada v človeško telo, da se ne bi pojavljalo prekomerno segrevanje
površine telesa.
stran 4 od 16
3.
OPTIČNA SEVANJA IN ZDRAVJE
Zaradi majhne prodorne globine sta za škodljive vplive optičnih sevanj pomembna organa koža in oko. Če
pri EMS niso tako dobro poznani pozni (kronični) učinki izpostavljenosti, pa so za optična sevanja poznani
in točno določeni tako takojšnji (akutni) kot tudi kronični vplivi. Akutni učinki so večinoma posledica
kratkotrajne izpostavljenosti velikim intenzitetam sevanja in se pojavijo že po nekaj minutah ali urah. Kažejo
se z vnetnimi ali nekrotičnimi spremembami kože in oči. Za kronične učinke pa je značilno, da so posledica
dolgotrajnih izpostavljenosti, ki ne povzročajo akutnih vplivov, pojavijo se lahko tudi po več desetletjih in so
lahko zelo resni, kot npr. kožni rak in siva mrena – katarakta.
Zaradi različni lastnosti, predvsem kože, obstajajo velike razlike med nekaterimi biološki učinki optičnih
sevanj pri posamezniku. Biološki učinki so odvisni tako od valovne dolžine sevanja, intenzitete,
geometrijskih razmerij kot tudi od posameznikovih lastnosti in celo interakcij ali vplivov drugih kemičnih
dejavnikov na občutljivost za optična sevanja, nima pa vpliva to, ali je vir sevanja naravni (predvsem sonce
in ogenj) ali umetni.
Slika 2: Prikaz udorne globine optičnih sevanj v očesu in v koži
3.1.
UV sevanja
3.1.1. Akutni učinki na kožo - eritem
Čeprav se večina UV sevanja absorbira v vrhnjici kože, se udorna globina občutno poveča pri daljših
valovnih dolžinah UVA sevanja. Kratkoročna izpostavljenost UV sevanju povzroča tako imenovani eritem –
pordelost in oteklost kože. Simptomi so lahko resni, največji učinek pa nastopi 8 do 24 ur po izpostavljenosti
in se povečuje tekom 3 do 4 dni preko izsuševanja kože in luščenja vrhnje poškodovane plasti kože.
Izpostavljenost UV sevanju povzroči tudi takojšnjo kratkotrajno pigmentacijo ter zapoznelo pigmentacijo
zaradi dodatnega nastajanja pigmenta v koži. Nekateri ljudje imajo nenormalne kožne odzive na
izpostavljenost UV sevanju, bodisi zaradi genetskih, presnovnih ali drugih nepravilnosti ali zaradi kontakta
oz. vnosa različnih kemikalij ali zdravil v telo.
3.1.2. Zapozneli učinki na kožo
Najresnejši kronični (dolgoročni) učinek UV sevanj je kožni rak. Pri belopoltih ljudeh so relativno pogosti
ne-melanomni tipi raka, to je bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Najpogosteje se pojavijo na soncu
izpostavljenih delih telesa, kot sta obraz in roke. Z višanjem starosti se tudi pogostost pojava nemelanomnega raka povečuje, na srečo pa so le redko usodni. Ugotovitve epidemioloških študij kažejo, da je
tveganje za obe vrst ne-melanomnih rakov povezano s kumulativno izpostavljenostjo UV sevanju.
Maligni melanom je glavni razlog za smrt zaradi kožnega raka, čeprav je manj pogost od ne-melanomne
oblike. Pogostejši je pri ljudeh z velikim številom kožnih pik in peg, tistim s svetlejšo kožo, rdečimi ali
svetlimi lasmi in tistimi, ki na soncu zelo hitro dobijo opekline ali pa jim koža sploh ne porjavi. K tveganju
stran 5 od 16
malignega melanoma lahko prispevajo tako akutne opekline zaradi izpostavljenosti soncu kot tudi kronična
profesionalna ali rekreacijska izpostavljenost soncu.
Poleg melanoma kronična izpostavljenost UV sevanju povzroči staranje kože, ko koža izgubi elastičnost in
postane usnjeno-zgubana. UVA sevanja so pri tem najbolj učinkovita, saj lahko prodrejo do vlaken kolagena
in elastina v usnjici. Prav tako izpostavljenost UV sevanjem učinkuje na imunske odzive.
3.1.3. Učinki na oči
UV sevanja se v očesu absorbirajo v roženici, veznici in leči. Roženica in veznica največ absorbirata v
valovnih dolžinah krajših od 300 nm. Tako se UVC sevanja absorbirajo v površinskih plasteh roženice, UVB
pa v roženici in leči. UVA preidejo skozi roženico in se absorbirajo v leči. Odziv človeškega očesa na
previsoko dozo UV sevanj se kaže v fotokeratitisu in fotokonjunktivitisu (vnetju roženice in veznice),
pogosteje poznana pod izrazom snežna slepota. Simptomi, od blagega draženja, občutljivosti na svetlobo ,
solzenja in hude bolečine, se pojavijo v času od 30 minut do enega dne po izpostavljenosti, odvisno od
intenzivnosti izpostavljenosti, in so običajno pozdravi v nekaj dneh.
Valovne dolžine nad 295 nm prehajajo roženico in veznico ter se absorbirajo v leči. Kronična izpostavljenost
UVA in UVB sevanjem lahko, zaradi proteinskih sprememb v očesni leči, povzroči nastanek sive mrene. V
mrežnico pride le majhen del UV sevanj (manj kot 1 % UVA), saj pred tem preide ostala očesna tkiva in se v
njih absorbira. Vendar zaradi operacije katarakte nekateri ljudje nimajo več naravne leče in posledično lahko
UV sevanja prodrejo vse do mrežnice in jo poškodujejo že pri tako kratkih valovnih dolžinah kot je 300 nm.
Poškodba mrežničnih celic nastopi zaradi fotokemično nastalih prostih radikalov.
3.2.
Vidna sevanja
3.2.1. Učinki na kožo
Vidna sevanja prodrejo v kožo in lahko povzročijo lokalno takšen dvig temperature, da nastanejo opekline.
Telo reagira tako, da poveča krvni pretok (s katerim prenaša stran toploto) in pričnemo se znojiti. Če je
osvetlitev prekratka, da bi povzročila akutno opeklino (10 s ali manj), bo oseba, ki je izpostavljena, zaščitena
z naravno reakcijo na vročino. V primeru daljše izpostavljenosti je glavni negativni učinek dodaten
temperaturni pritisk na zaposlenega, ki ga povzroči termalni stres (povišana telesna temperatura). Direktne
toplotne poškodbe so za nelaserske vire optičnih sevanj zelo redke.
3.2.2. Učinki na oči
Ker oči zbirajo in fokusirajo vidna sevanja, je mrežnica podvržena večjemu tveganju kot koža in gledanje v
vir direktne svetlobe lahko povzroči poškodbo mrežnice zaradi prekomernega segrevanja mrežnice. Naravni
zaščitni mehanizem človeka je instinktivni odmik očesa od direktne svetlobe, zaradi česar so tovrstne
poškodbe redke. Poškodbe lahko nastanejo samo zaradi virov, ki lahko dovedejo dovolj energije v kratkem
času, kot so lahko ksenonske luči, nuklearni blisk ali laserji. Toplotne poškodbe lahko nastanejo tudi na
površini leče, kjer so pomembna tako vidna kot tudi IR sevanja.
Poleg toplotnih poškodb lahko vidna sevanja povzročijo tudi fotokemične poškodbe (podobno kot UV
sevanja). Verjetnost nastanka poškodb je največja v območju valovnih dolžin modre svetlobe med 435 in
530 nm, zaradi česar se to imenuje »tveganje modre svetlobe«.
Posebno tveganje predstavljajo laserska sevanja. Ker sevanja vstopijo v oko v obliki vzporednega snopa z
zelo nizko divergenco, se lahko fokusirajo v sliki, ki zavzame zelo majhno območje v mrežnici. Celotna
energija snopa se zato koncentrira v sevanje z veliko površinsko gostoto moči na mrežnici (do nekaj 100.000
krat višje vrednosti gostote pretoka moči) in povzroči hudo okvaro. V teh primerih lahko svetloba preseže
vse druge znane in človeško ustvarjene vire svetlobe.
stran 6 od 16
3.3.
IR sevanja
3.3.1. Učinki na kožo
Sevanja v IRA delu spektra prodrejo nekaj milimetrov v tkivo, torej prodrejo dobro v usnjico kože, medtem
kot IRB sevanja prodrejo manj kot 1 mm v tkivo. Zaradi še krajše valovne dolžine IRC sevanja prodirajo
samo v najvišje plasti odmrlih celic kože.
IRA in IRB sevanja lahko povzročijo enake toplotne vplive kot vidna sevanja. V IRC delu spektra se
uporabljajo zmogljivi laserji, ki lahko ablirajo najvišje plasti odmrlih celic in poškodujejo nižje ležeča tkiva.
Povzročena škoda je največkrat termična, vendar lahko močni pulzni laserji povzročijo tudi
mehansko/akustične poškodbe. Pri vidnih, IRA in IRB valovnih dolžinah moramo upoštevati tudi toplotno
sevanje in nelagodje zaradi termalnega stresa, same toplotne poškodbe pa so za nelaserske vire zelo redke,
saj nelaserski viri ne morejo dovesti dovolj energije v času, krajšem od reakcijskega časa za bolečino.
Edini znan kronični učinek na koži je pojav ti. eritema ab igne, nepravilne mrežaste rdečine na koži, ki je
trajna.
3.3.2. Učinki na oči
Kakor vidna sevanja tudi IRA sevanja prehajajo skozi roženico in lečo do mrežnice. Ob preveliki dovedeni
energiji lahko povzročijo IRA sevanja akutne termične poškodbe mrežnice na enak način kakor vidna
sevanja. Ker mrežnica ne zazna IRA sevanj, ni nikakršne naravne zaščite z instinktivnim odmikom pogleda
od vira sevanja. Kronična izpostavljenost IRA sevanjem pa lahko povzroči nastanek sive mrene.
Za valovne dolžine okrog 1400 nm je prekatna vodica (vodi podobna snov, ki zapolnjuje prostor med lečo in
roženico) zelo močan absorber, še daljše valovne dolžine (UVB sevanje) pa so oslabljene zaradi steklovine.
Mrežnica je tako pred UVB sevanji dobro zaščitena, povzročajo pa UVB sevanja segrevanje prekatne vodice
in šarenice ter bližnjega tkiva, ki pa so slabo prekrvavljene in lahko le slabo kontrolirajo svojo temperaturo.
Kot posledica dolgotrajnih izpostavljenosti UVB sevanjem je znana in pri nekaterih poklicih, kjer je delavec
izpostavljen virom z visoko temperaturo (izdelovalci/pihalci stekla, železarski delavci) pogosta poklicna
bolezen pojav sive mrene.
IRC sevanja se absorbirajo v roženici, zato je njihova glavna nevarnost opeklina roženice. Na proces
nastajanja opekline roženice pa poleg samih IRC sevanj vpliva odvajanje toplote zaradi izhlapevanja in
mežikanja, ki pa je povezano z drugimi dejavniki okolja.
stran 7 od 16
4.
POKLICNA IZPOSTAVLJENOST NEIONIZIRNIM SEVANJEM
4.1.
Viri optičnih sevanj
Viri optičnih sevanj so lahko naravni viri, kot so npr. sonce ali ogenj, ali pa so ustvarjena v umetnih virih
optičnih sevanj. Umetna optična sevanja lahko optična sevanja ustvarjajo namerno, lahko pa so viri optičnih
sevanj taki, kjer optična sevanja nastajajo kot nezaželen stranski produkt. Namerno so optična sevanja
ustvarjena za različne namene, na primer za razsvetljavo, za delovanje različnih naprav (npr. televizija,
računalnik) ali zaradi različnih delovnih procesov, kjer so potrebna optična sevanja – na primer pri
nedestruktivnem preverjanju materialov, kjer se za sprožitev prodornega flourescenčnega barvila uporablja
UV sevanje. A ob varjenju nastajajo UV sevanja, ki za sam proces varjenja niso potrebna, vendar se jim ni
mogoče izogniti.
Tabela 2: Pregled virov sevanja na delovnih mestih.
Vrsta optičnih
sevanj
UVC
UVB
UVA
Vidna
IRA
IRB
IRC
Namerno povzročena
Stranski produkt procesa
sterilizacija, fluorescenca (laboratoriji), fotolitografija,
luči za razsvetljavo, projekcijske
utrjevanje barvil
luči, obločno varjenje
solariji, fototerapija, fluorescenca (laboratoriji),
luči za razsvetljavo, projekcijske
fotolitografija, utrjevanje barvil
luči, obločno varjenje
fluorescenca (laboratoriji, nedestruktivno testiranje,
zabavni učinki, kriminalistika, označevanje lastnine),
luči za razsvetljavo, projekcijske
luči, obločno varjenje
fototerapija, solariji, utrjevanje barvil, pasti za mrčes,
fotolitografija
luči za razsvetljavo, signalne luči, odstranjevanje dlak in
krčnih žil, utrjevanje barvil, fotolitografija, fotokopiranje, solariji, luči za razsvetljavo, varjenje
projekcije, računalniški in TV ekrani
osvetlitev za varnost in nadzor, gretje, sušenje,
luči za razsvetljavo, varjenje
odstranjevanje dlak in krčnih žil, komunikacije
gretje, sušenje, komunikacije
luči za razsvetljavo, varjenje
gretje, sušenje
luči za razsvetljavo, varjenje
Umetno ustvarjena optična sevanja so prisotna na večini delovnih mest, zlasti pa v nekaterih dejavnostih:
• vroča industrija, kot so: obdelava kovin ter stekla, pekarne. Tveganje se pojavlja povsod, kjer imamo
vire (peči) z visokimi temperaturami in zato veliko IR sevanj;
• tiskarska industrija, kjer se črnila in barve pogosto utrjene s fotoinducirano polimerizacijo z UV sevanji,
• nedestruktivno preskušanje ter preverjanje zlitin in ulitkov. Uporablja se UV sevanje, ki obarva
fluorescentno barvilo v morebitnih razpokah ulitka;
• kovinsko predelovalna industrija, kjer obdelava kovin vključuje varjenje (tako obločno, kjer je visoka
izpostavljenost UV sevanjem, kot avtogeno, kjer je visoka izpostavljenost IR sevanjem);
• laserski razrez, spajanje, varjenje, označevanje, vrtanje... kovine, lesa, umetnih mas...;
• umetnost in zabava, kjer so nastopajoči, izvajalci in modeli neposredno osvetljeni z reflektorji, različnimi
svetlobnimi učinki, laserskimi efekti ter bliskavicami. Sem spadajo tudi tisti zaposleni, ki se nahajajo v
območju publike in so izpostavljeni takšnim virom sevanj (varnostniki, natakarji in ostalo osebje)
• nakupovalni centri in industrijska skladišča, kjer so velike stavbe osvetljene s pomočjo močnih lokalnih
reflektorjev;
• fotografi: Profesionalni fotografski studii, kjer je močnim bliskom izpostavljen tako fotograf kot tudi
oseba ki je fotografirana – model;
• kozmetika, kjer se uporabljajo različni viri sevanj, kot so IR viri (za segrevanje, IR savne…), kot tudi
laserski viri (depilacija, odstranjevanje lepotnih pik in peg) ter različne UV vire, kot je na primer solarij;
• sterilizacija, ki se uporablja v farmaciji, različnih laboratorijih (prehrambna industrija, mikrobiološki
laboratoriji…) ter za čiščenje pitne in odpadnih vod;
stran 8 od 16
•
•
•
•
medicina in zobozdravstvo, kjer so tako bolnik kot tudi zdravstveno osebje lahko izpostavljeni različnim
virom optičnih sevanj (operacijske luči, panoji za pregledovanje rentgenskih slik, različna laserska
diagnostična oprema, UV in podobni fototerapevtski viri, kirurški in oftalomloški laserji, sončni
simulatorji, dermatološki, zobni in podobni laserji…);
optično merjenje razdalj z laserskimi viri, 3D snemanje objektov, laserski merilniki hitrosti in vibracij;
telekomunikacije: prenos podatkov po optičnih povezavah in zraku, povezave s sateliti;
raziskave in znanost, kjer se uporabljajo laserji, različni UV viri in veliko drugih virov optičnih sevanj.
4.2.
Viri EMS
V naravi je stalno prisotno statično magnetno polje zemlje, ki ima na območju Slovenije vrednost med 45 in
50 µT. Vsem je poznano tudi statično magnetno polje, katerega srečujemo, ko se v suhem zraku slečemo
oblačilo, izdelano iz volnenih ali sintetičnih tkanin. Drugih pomembnejših naravnih virov EMS ni.
V delovnem okolju se zaposleni srečujejo s številnimi viri EMS, ki povzročajo zelo velike sevalne
obremenitve. Za statična polja so to lahko:
• naprave za magnetno resonančno slikanje (MR), kjer so prisotna zelo velika statična magnetna polja.
Zaradi premikanja v bližini MR naprave lahko pride do preseganja sevalnih obremenitev v človeku.
Poleg statičnega magnetnega polja so med postopkom slikanja prisotna tudi časovno spremenljiva
gradientna magnetna polja in visokofrekvenčna EMS, ki prav tako povzročata visoke sevalne
obremenitve;
• naprave za elektrolizo (pridelava aluminija, klora), ki uporabljajo zelo velike enosmerne tokove (do
60 kA), problematične so tudi harmonske komponente s frekvencami 300, 600 in 900 Hz, ki se
pojavljajo zaradi močnostnih usmernikov, ki nimajo idealnega filtriranja.
Pri nizkih frekvencah so največji viri električnih in magnetnih polj:
• posledica različnih naprav v elektroenergetiki. V stikališčih je lahko električno polje preseženo predvsem
v okolici visokonapetostnih vodnikov, magnetno polje pa v bližini nizkonapetostnih zbiralk pri
transformatorjih in generatorjih v elektrarnah, kjer je zaradi velikih tokov prisotno močno magnetno
polje.
• različni postopki varjenja, kjer še posebej izstopa uporovno varjenje. Pri uporovnem varjenju so prisotni
zelo veliki tokovi, tudi do 100 kA, kar povzroča zelo močna magnetna polja, velike sevalne obremenitve
pa so prisotne tudi pri drugih oblikah varjenja z električnim tokom;
• indukcijsko kaljenje in taljenje, ki se uporablja v metalurgiji, livarstvu in strojegradnji za pridobivanje in
obdelavo kovin.
Najpomembnejši visokofrekvenčni viri, kjer lahko prihaja do prekomernih sevalnih obremenitev, so:
• radijski in TV oddajniki, kjer so lahko v bližini oddajne antene sevalne obremenitve zelo visoke. Na tleh
so običajno bistveno nižje in ne predstavljajo tveganja, zaposleni, ki plezajo na stolpe v neposredno
bližino anten, pa so lahko zelo izpostavljeni. To velja tako za srednjevalovne in FM radijske oddajnike
kot tudi za televizijske oddajnike;
• radarji, kjer se srečujemo s pulznimi polji, ki lahko imajo v pulzu zelo velike moči več 10 MW. Obenem
je antena radarja zelo usmerjena, zaradi česar sevalne obremenitve tudi v sami neposredni bližini antene
radarja niso velike, če se ne nahajamo v samem snopu antene, če pa smo v snopu antene, pa so sevalne
obremenitve lahko presežene tudi na večjih oddaljenostih;
• naprave za dielektrično varjenje plastike, ki uporabljajo izmenično električno polje (običajno frekvence
okoli 30 MHz) za segrevanje in varjenje plastike. V okolici naprave je lahko zelo visoko polje in možne
so tudi brezkontaktne opekline pri delavcih;
• mikrovalovno sušenje, ki se uporablja za sušenje lesa v lesni industriji ter za sušenje po poplavah in
drugih poškodbah z vodo;
• mobilna telefonija, ki po deluje pri frekvencah 900, 1800 in 2100 MHz, je predvsem v javnosti pogosto
vzrok za zaskrbljenost, dejansko pa so izpostavljenosti v okolici baznih postaj zelo nizke. Opozorilne
vrednosti za zaposlene so presežene zgolj v glavnem snopu neposredno pred oddajno anteno.
Sevalne obremenitve na različnih delovnih mestih oziroma za različne naprave so podrobneje predstavljene v
članku avtorjev Kos, Valič, Kotnik in Gajšek iz leta 2010.
stran 9 od 16
5.
ZAKONODAJA NA PODROČJU NEIONIZIRNIH SEVANJ
Neionizirna sevanja predstavljajo veliko tveganje za varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih. Da bi
preprečili negativne učinke teh sevanj ter čim bolj zaščitili delavce, morajo delodajalci upoštevati predpise
na tem področju.
V Republiki Sloveniji poleg Zakona o varnostni in zdravju pri delu, sprejetem konec leta 2011, od leta 2010
velja tudi uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem.
Uredba o varovanju delavcev pred umetnimi optičnimi sevanji se nanaša na tveganja za varnost in zdravje
delavcev zaradi škodljivih vplivov na oči in kožo. Pri tem povzema bistvene zahteve evropske direktive
2006/25/ES.
Za področje EMS v Sloveniji zakonodaje trenutno še ni, zaradi v letu 2013 sprejete direktive 2013/35/EU pa
bo tudi Slovenija najkasneje do leta 2016 morala sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo uredila poklicno
izpostavljenost EMS. Glede na izkušnje s področja optičnih sevanj je pričakovati, da slovenska zakonodaja
ne bo uvajala strožjih kriterijev varovanja kot evropska direktiva 2013/35/EU, ki postavlja minimalne
kriterije, ki jih morajo izpolnjevati vse članice EU.
V precejšnjem delu zahtev sta tako direktiva 2006/25/ES za umetna optična sevanja in posledično slovenska
uredba kot tudi direktiva 2013/35/EU za EMS podobni, razlikujeta se predvsem v mejnih vrednostih. Ostale
obveznosti, ki jih morajo izpolniti delodajalci, so predvsem:
• ocena tveganja: delodajalec mora oceniti tveganja za delavce, ki so posledica izpostavljenosti EMS ali
umetnim optičnim sevanjem na delovnem mestu, pri ocenjevanju tveganja je delodajalec pozoren na
mejne vrednosti, frekvenco, raven, trajanje in vrsto izpostavljenosti, vse vplive na varnost in zdravje
posebno ogroženih delavcev, predvsem delavcev, ki nosijo aktivne ali pasivne medicinske vsadke, kot so
srčni spodbujevalniki, delavcev z medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske
črpalke, in nosečnic, vse posredne vplive;
• izvedba, meritev in izračunov izpostavljenosti, ki jih načrtujejo in izvajajo pristojne službe v primernih
presledkih v skladu z direktivo 89/391/EGS oziroma Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in ostalimi
podzakonskimi akti;
• ukrepi: v oceni tveganja se določi, katere ukrepe je potrebno sprejeti ali razloge, zakaj delodajalec meni,
da nadaljnja podrobna ocena tveganja ni potrebna;
• preprečevanje in zmanjšanje tveganj, z namenom zmanjševanja izpostavljenosti mora delodajalec ob
upoštevanju tehničnega napredka in razpoložljivih možnosti tveganja zaradi izpostavljenosti EMS ali
optičnim sevanjem odpraviti ali zmanjšati na minimum;
• obveščanje in usposabljanje delavcev,
• zdravstveni nadzor ter
• posvetovanje z delavci in njihovo udeležbo.
5.1.
Mejne vrednosti za izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem
Mejne vrednosti za izpostavljenost optičnim sevanjem so določena za točno znane škodljive vplive in
preprečujejo, da bi nastali akutni škodljivi vplivi, tveganje za kronične vplive za zmanjšujejo na kar
najmanjšo možno mero. To pomeni, da so za nekatere dejavnike, kjer so kronične izpostavljenosti še posebej
pomembne – npr za izpostavljenost UV sevanju, mejne vrednosti določene strogo, saj mora biti prispevek, ki
ga lahko zaposleni prejme v času službe, ustrezno majhen. Poleg poklicne izpostavljenosti je namreč
posameznik izpostavljen optičnim sevanjem tudi v po službi.
Mejne vrednosti so tako določene za:
• efektivno izpostavljenost očesa in kože UV sevanju HS v območju od 180 do 400 nm;
• izpostavljenost očesa UVA sevanju HUVA v območju od 315 do 400 nm;
• izpostavljenost mrežnice modri svetlobi v območju od 300 do 700 nm;
• izpostavljenost mrežnice vidni svetlobi in IRA sevanju v območju od 380 do 1400 nm;
• izpostavljenost očesa IR sevanju v območju od 780 do 3.000 nm in za
• izpostavljenost kože vidnim in IR sevanjem v območju od 380 do 3000 nm.
stran 10 od 16
Mejne vrednosti so odvisne tako od časa izpostavljenosti kot tudi od geometrijskih razmerij, zato je za vsako
delovno mesto potrebno mejne vrednosti izračunati glede na delovni proces in razmere na delovnem mestu.
Za nekatere dejavnike, kot npr. izpostavljenost mrežnice modri svetlobi, je tudi sam postopek meritev
odvisen od časa izpostavljenosti, saj je od tega odvisno, katero veličino je potrebno izmeriti.
5.2.
Mejne vrednosti za izpostavljenost EMS
Za izpostavljenost EMS direktiva 2013/35/ES določa mejo vrednost izpostavljenosti (exposure limits) in
opozorilno vrednost (action values). Mejne vrednosti izpostavljenosti so določene za veličine znotraj
človeškega telesa in se razlikujejo glede na frekvenčno območje. Za statična magnetna polja so mejne
vrednosti izpostavljenosti določene kot gostota magnetnega pretoka. Pri nizkih frekvencah do 100 kHz so
mejne vrednosti izpostavljenosti podane kot električna poljska jakost v telesu. Podane so dvojne mejne
vrednosti izpostavljenosti, in sicer za vplive na zdravje, ki so višje in jih je nedopustno preseči, in vplive na
čutila, ki jih je ob izpolnjevanju določenih pogojev dopustno preseči. Pri preseganju mejnih vrednosti
izpostavljenosti za čutila lahko prihaja do motene čutne zaznave in nekoliko motene možganske funkcije
delavcev.
V frekvenčnem območju od 100 kHz do 10 MHz so mejne vrednosti izpostavljenosti določene tako za
električno poljsko jakost v telesu kakor tudi za SAR. Za SAR so določene dvojne mejne vrednosti
izpostavljenosti, in sicer za celotno telo ter lokalna vrednost SAR (povprečni SAR v 10 g tkiva), kar
preprečuje prekomerno gretje tako celotnega telesa kakor tudi dela telesa. V frekvenčnem območju od
10 MHz do 6 GHz so omejitve določene le za SAR. Med 6 in 300 GHz so mejne vrednosti izpostavljenosti
določene kot gostota pretoka moči, da je preprečeno prekomerno segrevanje tkiva na ali tik pod površino
telesa, saj se večina energije EMS zaradi majhne vdorne globine absorbira v zelo tanki plasti. Če so v
smernicah ICNIRP predvideni veliki varnostni faktorji med znanimi kratkoročnimi škodljivimi vplivi in
določenimi mejnimi vrednostmi (varnostni faktor 10), teh varnostnih faktorjev v mejnih vrednostih
izpostavljenosti direktive ni več.
Direktiva predvideva izjeme, kdaj so mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene:
• če so izpostavljenosti povezane z namestitvijo, preizkušanjem, uporabo, razvojem, vzdrževanjem ali
raziskavami naprav za slikanje bolnikov z magnetno resonanco v zdravstvenem sektorju pod pogojem,
da je bila izvedena ocena tveganja, uporabljeni vsi tehnični in/ali organizacijski ukrepi, okoliščine
utemeljujejo preseganje, delodajalec pa pokaže, da so delavci še vedno zaščiteni pred škodljivimi vplivi
na zdravje in tveganji za varnost;
• za osebje, ki dela v operativnih vojaških objektih ali sodeluje v vojaških dejavnostih, vključno s
skupnimi mednarodnimi vojaškimi vajami, kjer se lahko uporabijo enakovredni ali bolj specifični sistemi
zaščite (kot so mednarodno dogovorjeni standardi, na primer standardi STANAG), pod pogojem, da so
preprečeni škodljivi vplivi na zdravje in tveganje za varnost. Država mora o vsaki takšni izjemi poročati
Komisiji;
• če se država odloči, da so za specifične sektorje ali specifične dejavnosti na podlagi utemeljenih
okoliščin dovoljena preseganja mejnih vrednosti izpostavljenosti. Takšne izjeme so mogoče samo za
obdobje, ko so utemeljene okoliščine prisotne, kar pomeni: da ocena tveganja pokaže, da so mejne
vrednosti izpostavljenosti presežene, uporabljeni so vsi tehnični in/ali organizacijski ukrepi, upoštevane
so vse posebnosti delovnega mesta, delodajalec pa pokaže, da so delavci še vedno zaščiteni pred
škodljivimi vplivi na zdravje in tveganji za varnost. Država mora o vsaki takšni izjemi poročati Komisiji.
V praksi je ugotavljanje, ali so izpolnjene mejne vrednosti izpostavljenosti, zahtevno opravilo. Vse veličine,
razen gostota pretoka moči, se namreč nanašajo na notranjost človeškega telesa in jih je neposredno
nemogoče izmeriti. Zaradi lažje uporabe se zato primarno uporabljajo opozorilne vrednosti, ki se ne nanašajo
na razmere v samem človeškem telesu, ampak na EMS v prostoru brez človeka. Določene so za veličine, ki
so merljive v prostoru: električna poljska jakost, magnetna poljska jakost, gostota magnetnega pretoka in
gostota pretoka moči. Podobno kakor za mejne vrednosti izpostavljenosti so tudi za opozorilne vrednosti
frekvenčno odvisne.
Opozorilne vrednosti so določene konzervativno, kar pomeni, da če niso presežene opozorilne vrednosti,
niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti.
stran 11 od 16
6.
MERITVE, STANDARDI IN OCENJEVANJE TVEGANJA
Namen meritev je določiti velikost neznane fizikalne veličine. Vsaka meritev je povezana z določeno
merilno negotovostjo, ki je odvisno od izbrane merilne metode, merilne opreme ter okoljskih dejavnikov, ki
vplivajo na rezultat meritev. Da lahko rezultatom meritev zaupamo, je potrebno zagotoviti sledljivost meritve
do osnovnih etalonov veličin, za kar je poleg ustreznih kalibracij uporabljene merilne opreme potrebna tudi
ustrezna usposobljenost in znanje, pri izvajanju meritev pa je potrebno slediti ustreznim merilnim
postopkom, ki jih lahko vsak laboratorij definira samostojno, običajno pa se uporabljajo ustrezni standardi, ki
določajo merilne postopke.
6.1.
Standardi za meritve optičnih sevanj
Za izvajanje meritev optičnih sevanj na delovnih mestih je bila pripravljena družina standardov SIST EN
14255, od katerih sta za izvajanje meritev skladno z Uredbo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem (UL RS 34/2010) pomembna standarda SIST EN 14255-1:2005
in SIST EN 14255-2:2006. Za meritve nekoherentnih, to je nelaserskih optičnih sevanj, obstaja tudi
obsežnejši standard, ki se ne nanaša le na poklicno izpostavljenost, ampak na kakršno koli izpostavljenost
optičnim sevanjem: SIST EN 62471:2008 - Fotobiološka varnost sijalk in sistemov s sijalkami.
Običajno se izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem nekoherentnih virov ugotavlja z meritvami, čeprav
jo je mogoče določiti tudi s pomočjo podatkov proizvajalcev ali računsko, pomembno pa je, da morajo v teh
dveh primerih biti na voljo ustrezni podatki proizvajalcev.
Določanje izpostavljenosti koherentnim, to je laserskim virom, pa običajno temelji na proizvajalčevih
podatkih in na podlagi posnetka stanja. Proizvajalec naprave, ki vsebuje laserski vir, ali laserja samega, mora
namreč za takšno napravo določiti, v kateri razred glede na standard SIST EN 60825-1:2009 - Varnost
laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve takšen laser ali naprava z laserjem spada. Prav
tako proizvajalec na napravi navede, kakšna je valovna dolžina in moč laserja. Če so ti podatki na voljo, se
naprava uporablja kot je predvideno in v skladu z navodili proizvajalca, se meritev običajno ne izvaja, saj je
izpostavljenost mogoče določiti na podlagi proizvajalčevih podatkov in dodatne meritve niso potrebne. Če pa
podatkov proizvajalcev ni na voljo ali se naprava uporablja drugače od predvidene uporabe, je za oceno
izpostavljenosti potrebno opraviti tudi meritve, in sicer v skladu s standardom SIST EN 60825-1:2009 Varnost laserskih izdelkov - 1. del: Klasifikacija opreme in zahteve.
6.2.
Standardi za meritve EMS
Merilni postopki za merjenje EMS so določeni v več različnih standardih, ki so lahko splošni: npr. SIST IEC
61786:2005 - Merjenje nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj z vidika izpostavljenosti ljudi – Posebne
zahteve za instrumente in napotki za merjenje, SIST EN 50413:2009 - Osnovni standard za merjenje in
izračunavanje izpostavljenosti ljudi električnim, magnetnim poljem in elektromagnetnim sevanjem (0 Hz –
300 GHz), ali pa specifični za določene naprave oziroma tehnologijo: npr. SIST EN 50492:2009 - Osnovni
standard za terensko merjenje jakosti elektromagnetnega polja v zvezi z izpostavljenostjo ljudi v okolici
baznih postaj ali SIST EN 50364:2010 - Omejevanje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem
naprav, ki delujejo v frekvenčnem obsegu od 0 Hz do 300 GHz in se uporabljajo za elektronski nadzor blaga
(EAS), radiofrekvenčno razpoznavanje (RFID) in podobne namene.
Odločitev, po kateremu standardu je potrebno izvesti določeno meritev, je lahko odvisna od naročnika, ki
želi imeti določeno meritev izvedeno po točno določenem standardu, v praksi pa je zaradi nepoznavanja
problematike odločitev o tem večinoma prepuščena izvajalcu meritev. Pri tem je pomembno, da izvajalec
standarde pozna in se odloči za tisti standard in s tem povezane tiste merilne metode, ki so namenjeni za
merjenje vira in bodo zato podali ustrezne rezultate.
6.3.
Ocenjevanje tveganja
Ocena tveganja je bistveni sestavni del izjave o varnosti, to je listine, s katero delodajalec pisno izjavi, da
izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, izvedbo ocenjevanja tveganja pa zahteva že
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, 43/2011). Glede na zakonodajo mora oceno tveganja izdelati
stran 12 od 16
vsak delodajalec, v njej pa opredeli tveganja ter način in ukrepe za njegovo zmanjševanje in zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu.
V splošnem se za ocenjevanje tveganja za posamezen dejavnik uporabljajo različne metode. Specifičen
standard, pripravljen posebej za ocenjevanje tveganja zaradi izpostavljenosti EMS na delovnem mestu, je
standard SIST EN 50499:2009, za osebe z medicinskimi vsadki pa sta bila pripravljena standarda SIST EN
50527-1:2010 ter EN 50527-2-1:2011. Za optična sevanja posebnega standarda za ocenjevanje ni, a že
standardi iz družine SIST EN 14255 določajo nekaj splošnih načel o ocenjevanju tveganja.
Ocenjevanje tveganja po prej omenjenih standardih pa je usmerjeno zgolj v primerjanje izmerjenih oziroma
kako drugače določenih vrednosti s predpisanimi vrednostmi, drugih vidikov ocenjevanja tveganja pa se ne
dotika. Ko namreč določimo izpostavljenost zaposlenih, je naslednji korak vrednotenje te izpostavljenosti
oziroma določanje tveganja. V Sloveniji je med najbolj razširjenimi metodami metoda s točkovanjem, kjer se
posameznemu dejavniku tveganja s pomočjo tabele določi številčna vrednost tveganja, ki je med 1 in 5.
Višja kot je vrednost, višje je tveganje. V spodnji tabeli so podani kriteriji, kako bi lahko točkovali
posamezno situacijo v primeru izpostavljenosti EMS, slika pa to prikazuje v grafični obliki.
vrsta
tveganja
1
2
3
4
stanje
izpostavljenost pod izvedenimi mejnimi vrednostmi ali mejnimi vrednostmi za prebivalstvo
oziroma drugače ugotovljeno, da EMS ne more predstavljati tveganja za zaposlene, delovno
mesto je v skladu s tabelo 1 standarda SIST EN 50499
izpostavljenost nad mejnimi vrednostmi za prebivalstvo, a pod izvedenimi mejnimi
vrednostmi za zaposlene, opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena
tveganja, izvedeno je usposabljanje za varno delo z viri EMS
izpostavljenost nad izvedenimi mejnimi vrednostmi za zaposlene, a pod mejnimi vrednostmi
za zaposlene, opravljene so meritve oziroma izračuni, izdelana je ocena tveganja,
zagotovljen je zdravstveni nadzor, izvedeno je usposabljanje za varno delo z viri EMS
Sicer
R0
0
3
4
5
Slika 3: Prikaz udorne globine optičnih sevanj v očesu in v koži
Pri ocenjevanju tveganja je bistveno, da se upoštevajo tisti dejavniki, ki dejansko povzročajo tveganje. V
primeru neionizirnih sevanj, ki jih človek v veliki meri ne zaznava in ki lahko nimajo takojšnih škodljivih
učinkov, to ni tako samoumevno kot pri nekaterih drugih dejavnikih tveganja, zato je v pomembno, da so
tisti, ki ocenjevanje tveganja izvajajo, ustrezno usposobljeni, da znajo identificirati vire tveganja. Velikokrat
se ocenjevanje tveganja nato lahko izvede že na podlagi podatkov proizvajalcev vira, kar dopušča tudi
zakonodaja, velikokrat pa so za ocenjevanje tveganja potrebne tudi meritve, ki naj jih izvedejo akreditirane
institucije z ustrezno usposobljenim osebjem.
stran 13 od 16
7.
UKREPI VARSTVA PRED NEIONIZIRNIMI SEVANJI
Ko se v oceni tveganja ugotovi, da so potrebni ukrepi, je že v sklopu ocene tveganja potrebno določiti tako
odgovorne osebe kot roke za izvedbo ukrepov. Ukrepi so različni, njihov namen pa je zmanjšati tveganja na
sprejemljivo raven oziroma zmanjšati nepotrebna tveganja na minimum. V procesu izvajanja ukrepov in
nadzora nad njimi so v ta proces vključeni tako vodstvo podjetja kot pooblaščenci za varnost in zdravje ter
vsi zaposleni. Za dosego cilja ustrezne varnosti in zdravja na delovnem mestu je potrebno doseči vzajemno
sodelovanje vseh ključnih oseb znotraj podjetja - tako delavcev pri virih sevanja, vzdrževalcev, drugih
pooblaščenih oseb, vodstva kot tudi odgovornih za varnost pri delu. Če ne bo potrebnega medsebojnega
sodelovanja za dosego želenega cilja, se postavlja pod vprašaj tudi uspeh celotne izvedbe ukrepov varstva
pred EMS in optičnimi sevanji.
Glede na ugotovitve o škodljivosti sevanj je nujna vzpostavitev zaščitnih ukrepov. Ločimo tri vrste zaščitnih
ukrepov: tehnični, administrativni in organizacijski. Pri izbiri ustreznih ukrepov se ravnamo po pravilu, da
tveganja najprej odpravljamo pri viru tveganja, ko to ni mogoče oziroma neupravičeno, pa se preprečevanja
tveganja lotevamo tudi s pomočjo ukrepov, ki temeljijo na uporabi osebne varovalne opreme.
Tehnična zaščita je zelo zanesljiva in učinkovita, zato je eden prvih ukrepov, ki se ga poslužimo. Tehnične
zaščitne ukrepe izvajamo pri izvoru samem. Če to ni mogoče, se izvaja z zasloni na poti širjenja sevanja, s
preprečevanjem dostopa do vira, z zmanjšanjem moči vira ali zaustavitvijo vira in podobno. Zelo pomemben
tehnični ukrep so meritve sevalnih obremenitev, saj šele te ponudijo vpogled v dejanske sevalne obremenitve
in tudi odločajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Ko je poskrbljeno za tehnične zaščitne ukrepe poskrbimo še
za administrativne zaščitne ukrepe.
Med administrativne zaščitne ukrepe sodijo: ustanovitev delovne skupine za izpostavljenost sevanjem,
priprava internih vodil o delu z viri sevanja, vodenje podatkov o virih, postavitev opozorilnih znakov,
avtorizacija dostopa in hierarhija pristojnosti, določitev in spremljanje časa izpostavljenosti, prilagoditev
delovnih procesov in upravljanje solokacij. Namen delovne skupine za izpostavljenost sevanjem je zagotoviti
sodelovanje vseh vpletenih v zagotavljanje varnega delovnega okolja. Zato so v delovno skupino vključeni
posamezniki iz vseh segmentov podjetja, tako iz vodstva kot iz službe za varnost in zdravje pri delu in
predstavniki zaposlenih. Z namenom dostopa do podatkov, informiranja zaposlenih ter vodenja ustrezne
politike ravnanja z viri sevanja ter izvajanjem nadzora nad izpostavljenostjo, služba za varnost in zdravje pri
delu ob sodelovanju z eksperti s področja EMS pripraviti interna vodila za varno delo z napravami, ki so vir
EMS. Delodajalec za svoje lokacije in lokacije, kjer gostuje ali kjer delavci redno ali periodično opravljajo
svoja dela, vodi evidenco virov in sevalnih moči na lokaciji. Evidenca virov mora biti dostopna in razumljiva
delavcem, ki delajo s temi viri oziroma imajo pooblastilo, da lahko vstopajo v neposredno bližino teh virov.
Organizacijski ukrepi so povezani z usposabljanjem delavcev, dostopom od informacij ter problemom
solokacij. Dela in naloge v bližini virov lahko opravljajo le ustrezno kvalificirano osebje z opravljenim
usposabljanjem s področja neionizirnih sevanj. Ustrezno strokovno usposobljeno osebje se mora zavedati
vseh potencialnih nevarnosti ter biti usposobljeno, da pravilno uporablja osebno varovalno opremo. Poseben
primer predstavljajo solokacije, kjer je bistvenega pomena zagotavljanje izmenjave podatkov med vsemi
prisotnimi na lokaciji. V primeru solokacij je potrebno storiti kar največ, da se oblikujejo skupni postopki, ki
jih morajo spoštovati vsi delavci, ki so pooblaščeni za vstop v objekt oziroma v bližino virov sevanja. To bo
zavarovalo njihove interese in zagotovilo varnost, prav tako pa tudi vse zaposlene, ki se zadržujejo na
območju z viri sevanja. Uskladiti je treba ukrepe varstva pred neionizirnimi sevanji in tako zagotoviti varno
vzdrževanje in delo v bližini virov. Zagotoviti je potrebno, da delavci pred dostopom v bližino virov sevanja
preverijo, kateri viri so prisotni na lokaciji – tako lastni delavci kot tudi zunanji izvajalci in gostujoči. Za to
je potrebno voditi evidenco virov, kjer so navedeni bistveni podatki o virih.
Osebna varovalna oprema je zadnji ukrep v vrsti ukrepov, vendar je njena uporaba pogosto priporočljiva in
tudi potrebna. Osebna varovalna oprema za optična sevanja je precej pogosta, lahko dostopna in tudi zelo
učinkovita. Precej drugače je pri osebni varovalni opremi za EMS, saj za področje nizkih frekvenc praktično
ne obstaja, še posebej v primeru izpostavljenosti magnetnemu polju. Za področje visokih frekvenc pa se
danes že dobi ustrezno varovalno opremo, ki je tudi precej učinkovita. Zaščitne obleke, halje, pregrinjala,
zasloni, rokavice in čevlji iz metalizirane tkanine ali tkanine s prevodnimi vlakni občutno zmanjšajo vplive
stran 14 od 16
visokofrekvenčnih sevanj. Nepogrešljiva so tudi zaščitna očala iz poliranega stekla z metaliziranim slojem
svinčevega oksida ali stekla z mrežico iz bakra. Posebno zaščitno obleko iz tkanine s prevodnimi, imenovano
EMSafe, smo razvili tudi na INIS-u. Zaščitna obleka EMSafe je namenjena vsem, ki potrebujejo zaščito pred
visokofrekvenčnimi EMS. Še zlasti je namenjena delavcem, ki so izpostavljeni visokim sevalnih
obremenitvam v telekomunikacijah (radijski in televizijski oddajniki, oddajniki mobilne telefonije),
delavcem na radarskih sistemih in delavcem v industriji, ki uporabljajo stroje za visokofrekvenčno varjenje,
segrevanje in obdelovanje materialov. Laboratorijske meritve slabljenja zaščitne obleke EMSafe, ki jih je
izvedel akreditirani inštitut, so pokazale na slabljenje med 11 in 13 dB v področju visokofrekvenčnih
elektromagnetnih sevanj med 10 MHz in 10 GHz.
Poseben primer zaščite, o katerem se danes sicer zelo veliko govori, na delovnem mestu pa nanjo kar
pozablja, je zaščita pred soncem. Potrebno je poudariti, da količina UV sončnega sevanja z leti narašča,
osnovna zaščita pa se priporoča že pri minimalni izpostavljenosti UV sončnemu sevanju, ko UV indeks
znaša od 2 do 3. Pri zaščiti pred soncem se daje prednost naravni zaščiti, to je senca, obleka, pokrivalo in
očala. Šele v primeru nezadostne ali otežene naravne zaščite se uporablja zaščitne kreme.
Vse te zaščitne aktivnosti pa naj povezuje zdravstveni nadzor. Sproti naj se s kontrolnimi pregledi nadzoruje
zdravstveno stanje izpostavljenih oseb. Zelo pomembno je natančno vodenje statističnih podatkov
izpostavljenih. Gre za zbiranje rezultatov meritev o poljskih jakostih, trajanju izpostavljenosti, vrsti dela in
fizikalnih parametrih. Na podlagi teh rezultatov so potem možni zaključki in kasnejše epidemiološke
raziskave. Sproti, vsaj enkrat letno s kontrolnimi pregledi, naj se nadzoruje zdravstveno stanje izpostavljenih
oseb. S pomočjo zdravstvenega nadzora se lahko odkrijejo zgodnji znaki in simptomi bioloških učinkov še
preden le-ti resneje ogrozijo zdravje. Voditi je treba statistiko o zdravstvenem stanju zaposlenih pri izvorih
EMS (tudi o manj izrazitih zdravstvenih težavah, potrebni so redni zdravstveni pregledi). Potrebno je
predpisati postopke oziroma standardizirati preglede. Ker obstaja velika praznina na področju zakonsko
predpisanega nadzora nad poklicno izpostavljenostjo EMS v Sloveniji, je obstoječi sistem zdravstvenega
nadzora šele v svoji začetni fazi.
Še tako dobri zaščitni ukrepi pa niso učinkoviti, če se jih ne izvaja oziroma ne uporablja. Posebno pozornost
je zato potrebno posvetiti sprejemljivosti zaščitnih ukrepov, tako da njihovo izvajanje ali uporaba postaneta
rutinska. Pri osebni varovalni opremi (obleka, pokrivala, očala,…) je poleg učinkovitosti potrebno gledati
tudi na izgled, material, barvo in pravilno velikost za vsakega posameznika.
stran 15 od 16
8.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
VIRI
ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Static Magnetic Fields. Health Physics 96(4): 504-514, 2009.
ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic, and electromagnetic fields (up to 300
GHz). Health Phys 74: 494-522, 1998.
ICNIRP. Statement on the "Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic and electromagnetic
fields (up to 300 GHz). Health Physics 97(3):257-259; 2009.
ICNIRP. Guidelines for Limiting Exposure to Time-Varying Electric and Magnetic Fields (1 Hz – 100 kHz).
Health Physics 99(6): 818-836, 2010.
ICNIRP. Guidelines for Limiting Exposure to Electric Fields Induced by Movement of the Human Body in a Static
Magnetic Field and by Time-Varying Magnetic Fields below 1 Hz. Health Physics 106(3):418-425; 2014.
ICNIRP. Guidelines on limits of the exposure to ultraviolet radiation of wavelengths between 180 nm and 400 nm
(incoherent optical radiation. Health Physics, 87:171-186, 2004.
ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Incoherent Visible and Infrared Radiation. Health Phys 105(1):7496; 2013.
ICNIRP. ICNIRP statement on far infrared radiation exposure. Health Physics, 91:630-645, 2006.
ICNIRP. Guidelines on Limits of Exposure to Laser Radiation of Wavelengths between 180 nm and 1,000 µm.
Health Phys 105(3):271-295; 2013.
Direktiva 2004/40/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje, ki se nanašajo
na izpostavljenost delavcev tveganju, ki izhajajo iz fizikalnih dejavnikov (elektromagnetna polja) (18. individualna
direktiva v smislu prvega odstavka 16. člena direktive 89/391/EGS), UL EU L 159, 2004
Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in
varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov
(elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi
Direktive 2004/40/ES. UL EU L179.
Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in
varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov
(umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS).
Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem. UL RS 34/2010.
SIST EN 50499:2009. Postopki ocenjevanja izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem. 2009
SIST EN 50527-1:2010. Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi medicinskimi vsadki
elektromagnetnim poljem - 1. del: Splošno. 2010
SIST EN 50527-2-1:2011. Postopek ocenjevanja izpostavljenosti delavcev z aktivnimi medicinskimi vsadki
elektromagnetnim poljem - 2-1. del: Specifično ocenjevanje pri delavcih s srčnimi spodbujevalniki. 2011
SIST EN 14255-1:2005 - Merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju – 1.
del: Ultravijolično sevanje »umetnih« svetlobnih virov na delovnem mestu
SIST EN 14255-2:2006 - Merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti oseb inkoherentnemu optičnemu sevanju - 2.
del: Vidno in infrardeče sevanje svetlobnih virov na delovnem mestu
Maila Heitanen, Anna-Maija Hämäläinen, and Patrick von Nandelstadh, Electromagnetic fields in the work
environment, Helsinki: Finnish Institute of Occupational Health, 2002.
J. Bolte and M. Pruppers, Electromagnetic fields in the working evironment, Ministry of Social Affairs and
Employment (SZW), 2006.
Kos B, Valič B, Kotnik T, Gajšek P. Poklicna izpostavljenost elektomagnetnim sevanjem. Elektroteh. Vestn. 77:
200-207, 2010
CELOVITA REŠITEV NA PODROČJU VARSTVA PRED
NEIONIZIRMI SEVANJI
Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registrirana za raziskave in
razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih sevanj (NIS). V okviru INIS deluje
skupina, ki je usposobljena za najzahtevnejše razvojnoraziskovalne naloge s področja tehniškega,
administrativnega, pravnega in zdravstvenega nadzora nad NIS. Ker smo mednarodno priznana institucija na
področju varstva pred neionizirnimi sevanji, smo s strokovnim kadrom, mednarodnimi povezavami in
laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljeni, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja glede problematike
EMS v bivalnem in delovnem okolju.
Dejavnosti
• merjenje elektromagnetnih sevanj (EMS) v frekvenčnem območju od 0-40 GHz;
• merjenje optičnih sevanj od 200 do 3000 nm - (infrardeča sevanja, vidna svetloba in ultravijolična
sevanja)
• izobraževanje s področja vplivov neionizirnih sevanj na biološke sisteme
• 2D in 3D modeliranje sevalnih obremenitev v okolju
• modeliranje sevalnih obremenitev v bioloških strukturah v smislu določitve gostote toke in absorbirane
energije v človekovem telesu
• ocenjevanje obstoječega stanja delovnega in bivalnega okolja zaradi sevalnih obremenitev NIS;
• svetovanje pri tehničnih in administrativnih zaščitnih ukrepih;
• izvajanje presoj vplivov virov elektromagnetnih sevanj na okolje;
• preučevanje možnih negativnih bioloških učinkov v delovnem in bivalnem okolju;
• svetovanje pri načrtovanju novih virov sevanj in tehnoloških rešitev z uvajanjem razumnih preventivnih
ukrepov.
• izvajanje nalog iz področja varnosti in zdravja pri delu predvsem iz vidika elektromagnetnih in optičnih
sevanj na delovnem mestu
Reference
• opremljenost z vrhunsko merilno procesno opremo za merjenje neionizirnih sevanj (elektromagnetna in
optična sevanja) kakor tudi s programsko opremo za modeliranje morebitnih vplivov sevanj na človeka
in okolje;
• koordinacija projekta Forum EMS;
• nacionalni koordinator v okviru projekta COST 0704 o bioelektromagnetiki
• članstvo v mednarodnem svetovalnem odboru globalnega projekta o EMS, ki ga vodi
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO);
• članstvo v upravnem odboru evropskega združenja za bioelektromagnetiko (EBEA) ;
• sodelovanje v številnih mednarodnih organizacijah s področja NIS (WHO, BEMS, IEEE,
• COST, NATO Research Initiative, CENELEC);
• sodelovanje s priznanimi raziskovalnimi institucijami (US Airforce Research Lab, Microwave
Consulting Limited);
• prek 3000 izvedenih projektov o ugotavljanju čezmernih sevalnih obremenitev v delovnem in bivalnem
okolju ter izvedenih presoj vplivov različnih virov elektromagnetnih sevanj na okolje;
• prek 200 objav v znanstveni in strokovni periodiki s področja NIS.
Pooblastila
AKREDITACIJA
1. S strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje meritev EMS v območju od 0 do
40 GHz (LP-059)
2. S strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje meritev optičnih sevanj v območju od
200 do 3000 nm (LP-059)
POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR
1. Pooblastilo št. 35459-1/2009 za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire
nizkofrekvenčnega in visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja.
2. Pooblastilo št. 68-73/03 za izdelavo presoj vplivov na okolje zaradi obremenjevanja z emisijami
elektromagnetnih sevanj.
3. Smo nosilci pooblastila za okoljskega izvedenca
POOBLASTILA MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE
1. Pooblastilo 1865-4/2010-2 za izvajanje usposabljanja osebja v solarijih.
2. Pooblastilo 1865-12/2010-3 za izvajanje meritev optičnega sevanja solarijev.
POOBLASTILO MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
1. Pooblastilo za opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih škodljivosti v delovnem okolju
Več informacij:
Inštitut za neionizirna sevanja (INIS)
Naslov: Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana
Portal INIS: www.inis.si
e-mail: [email protected]
Telefon: + 386 1 568 2733
Z izjemno hitrim razvojem novih tehnologij se človekovo bivalno in delovno
okolje temeljito spreminjata. Umetno ustvarjena elektromagnetna sevanja
(EMS) danes po jakosti že bistveno presegajo naravna. Številne raziskave
kažejo, da lahko EMS nad določenim pragom jakosti negativno vplivajo na
zdravje. Pri tem predstavljajo otroci in nosečnice potencialno še posebno
izpostavljeni ciljni skupini. Problem predstavlja tudi poklicna izpostavljenost
v telekomunikacijah (radiodifuzni oddajniki, mobilna telefonija), industriji
(obdelovanje materialov z induktivnim in kapacitivnim segrevanjem) ter
medicini (elektrokirurgija ter fizioterapija), kjer so delavci lahko izpostavljeni
visokim, celo čezmernim sevalnim obremenitvam.
Ker je potrebno v primerih čezmerne izpostavljenosti ukrepati
v smislu uporabe osebnih zaščitnih sredstev, smo na INIS
razvili posebno zaščitno obleko EMSafe, ki je izdelana iz
posebne tkanine z vgrajenimi kovinskimi vlakni. Kovinska
vlakna v tkanini delujejo kot Faradayeva kletka in tako
ustvarjajo zaščito pred elektromagnetnimi sevanji.
PRINCIP DELOVANJA
Za zmanjševanje elektromagnetnega sevanja se najpogosteje
uporabljajo kovinski zasloni in mreže. Najučinkovitejši način je
popolni kovinski oklop ali tako imenovana Faradayeva kletka.
Ta princip izrablja tudi obleka EMSafe, saj je narejena iz
posebne tkanine z vgrajenimi kovinskimi vlakni, ki sestavljajo
kovinsko mrežo okrog osebe in tako ščitijo osebo pred
elektromagnetnimi sevanji.
KOMU JE OBLEKA NAMENJENA
Zaščitna obleka EMSafe je namenjena vsem, ki potrebujejo
zaščito pred elektromagnetnimi sevanji. Še zlasti je
namenjena delavcem, ki so izpostavljeni visokim sevalnih
obremenitvam v telekomunikacijah (radijski in televizijski
oddajniki, oddajniki mobilne telefonije), delavci na radarskih
sistemih in delavci v industriji, ki uporabljajo stroje za
visokofrekvenčno varjenje, segrevanje in obdelovanje
materialov ter delavci v medicini (elektrokirurgija ter
fizioterapija).
OBMOČJE IN UČINKOVITOST ZAŠČITNE OBLEKE
Laboratorijske meritve slabljenja zaščitne obleke EMSafe, ki
jih je izvedel akreditirani inštitut, so pokazale na slabljenje
med 11 in 13 dB v področju visokofrekvenčnih
elektromagnetnih sevanj med 10 MHz in 10 GHz.
Več informacij in prodaja
Inštitut z neionizirna sevanja
Pohorskega bataljona 215 / 1000 Ljubljana
01/568 27 32
[email protected] / www.inis.si
IDA 2
Analizator in lokator RF motenj
IDA 2 je ultimativni prenosni analizator in lokator radiofrekvenčnih motenj.
Združuje vse kar se pričakuje od najzmoglivejše laboratorijske opreme za
tovrstno analizo: sprejemnik, detektor, spektralni analizator, signalni anlizator
in triangulacijsko programsko opremo. Univerzalnost instrumenta se najbolje
izkaže tam kjer se motnje pojavljajo, to je na terenu, kjer se instrument izkaže
s svojo zanesljivostjo, hitrostjo, razčlenjeno analizo ter vrednotenjem in
lociranjem signalov.
Glavne lastnosti IDA 2:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
6 načinov delovanja: Spectrum, Direction Finding, Level Meter,
Multi-Channel Power, Scope, I/Q Analyzer
Frekvenčno območje: 9 kHz do 6 GHz
Izjemna hitrost: 12 GHz/s
Časovna resolucija: 32 ns
Izjemna občutljivost: NF 7 dB
Vgrajena GPS in kompas
smartDF za lociranje virov
I/Q analiza v realnem času
Nizka teža: < 3kg
Ergonomska oblika