docNaše stopinje - Osnovna šola CENTER
download 
Report Transcription
Naše stopinje - Osnovna šola CENTER
Osnovna šola CENTER – Novo mesto Naše stopinje Šolsko glasilo osnovne šole CENTER 2012 Kazalo vsebine NAŠIM STOPINJAM NA POT ............................................... 1 PLANINCI ........................................................................... 42 DEVETOŠOLCI ODHAJAJO ................................................... 2 PROMETNO TEKMOVANJE ............................................... 42 PROJEKT »POKLICNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI« ............... 3 ŠAH ................................................................................... 43 22. OTROŠKI PARLAMENT .................................................. 4 ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA V LETU 2011/12 ........... 45 P R O J E K T »ZDRAVA ŠOLA« ........................................... 5 ATLETIKA ........................................................................... 45 EVROPSKA VAS ................................................................... 8 KROS ................................................................................. 45 EVROPA V ŠOLI ................................................................... 9 NAMIZNI TENIS ................................................................. 46 INTERVJU S FERIJEM LAINŠČKOM PREKO E-POŠTE .......... 10 MLADINA IN GORE ............................................................ 46 Šola v naravi četrtošolcev................................................. 11 VELESLALOM ..................................................................... 46 POMLADNI KONCERT NA NAŠI ŠOLI ................................. 12 KOŠARKA ........................................................................... 46 DAN ZA SPREMEMBE: DRUŽENJE DVEH GENERACIJ ........ 13 ROKOMET ......................................................................... 47 JAZ TEBI RADOST, TI MENI MODROST ............................. 14 ODBOJKA........................................................................... 47 INTERVJU S PRIMOŽEM KOBETOM .................................. 16 MALI NOGOMET ............................................................... 48 Intervju z Janijem Muhičem ............................................. 17 ŠAH ................................................................................... 48 NAJ UČENCA ..................................................................... 19 STRELJANJE ....................................................................... 48 ZLATA PRIZNANJA OŠ CENTER.......................................... 20 BADMINTON ..................................................................... 49 BRALNA ZNAČKA 2011/2012 ............................................ 21 NAJ ŠPORTNIKA 2011/2012 .............................................. 49 ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA 2012 ................................... 23 MOJ DAN NA MARSU........................................................ 50 RUSKA BRALNA ZNAČKA................................................... 24 VEVERICA .......................................................................... 50 RASTLINA, ŽIVAL, KAMNINA LETA 2011 ........................... 24 PESEM O GOBANU ............................................................ 51 ZDRAV DIH ZA NAVDIH ..................................................... 25 PES MAKI PRIPOVEDUJE ................................................... 52 PRVA POMOČ ................................................................... 26 ŽIRAFA IN ZOBNI APARAT ................................................. 53 PEVSKI ZBOR ..................................................................... 27 KAJ JE NA KONCU SVETA .................................................. 53 SLOVENŠČINA ................................................................... 29 IMEL SEM NORO DOGODIVŠČINO .................................... 54 MATEMATIKA ................................................................... 30 NAŠA MUCA TAČKA .......................................................... 54 RAZVEDRILNA MATEMATIKA ........................................... 33 IMELA SEM NORO DOGODIVŠČINO .................................. 55 LOGIKA ............................................................................. 34 JAZ SEM KOSOVIR ............................................................. 55 ANGLEŠČINA ..................................................................... 36 POTEP Z GLILI IN GLALOM ................................................ 56 NEMŠČINA ........................................................................ 36 POTEP Z GLILI IN GLALOM ................................................ 57 ZGODOVINA ..................................................................... 37 NAŠLA SEM ČUDNO ŽLICO ................................................ 58 BIOLOGIJA ........................................................................ 38 LEPO MI JE Z DEDEKOM .................................................... 59 FIZIKA................................................................................ 39 RIME.................................................................................. 59 KEMIJA .............................................................................. 40 UGANKI ............................................................................. 60 VESELA ŠOLA .................................................................... 40 PRESENEČENJE ZA MAMO ................................................ 60 GEOGRAFIJA ..................................................................... 41 PRESENEČENJE ZA MAMICO ............................................. 60 OBISK IVANKE MESTNIK ................................................... 61 AJDA IN MATIC.................................................................. 66 EMA HOČE V SVET ............................................................ 61 SLADKE SANJE ................................................................... 67 EMA HOČE V SVET ............................................................ 61 ŽELVA IN ŽELVAK............................................................... 67 MOJA PRAVLJICA .............................................................. 62 KUŽA IŠČE PRIJATELJA....................................................... 68 ZAČARANI GUMBI ............................................................ 62 RIBOLOV NA HOBOTNICO................................................. 68 POSKRBI ZA DRUGE IN ZATE BO POSKRBLJENO ............... 62 RUMENI STVOR IN ZEMLJAN ............................................ 69 SARA IN EVA ..................................................................... 63 LUKA IN ZMAJ ................................................................... 69 KNJIGA .............................................................................. 63 ZELENA OPICA .................................................................. 69 TIMO IN NJEGOV RDEČI ZMAJ .......................................... 64 SONCE ............................................................................... 70 LETEČI ŽABEC OLIVER ....................................................... 64 ČAROBNA URA .................................................................. 70 KO UGASNEJO LUČI .......................................................... 65 KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO.................................. 70 SKRIVNOSTNA JAMA ........................................................ 65 KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO.................................. 71 TRI MALE RAČKE ............................................................... 66 KAJ DIŠI? ........................................................................... 71 MORSKI PES RUDOLF IN MALA MORSKA DEKLICA EMILIJA KAJ VSE DIŠI? .................................................................... 71 .......................................................................................... 66 NAŠIM STOPINJAM NA POT Vabimo vas, da se sprehodite z nami po šolskem glasilu »Naše stopinje«, v katero smo ujeli nekaj utrinkov iz življenja in dela na naši šoli v iztekajočem se šolskem letu. Želimo vam prijetno branje in sproščujoče počitnice. DEVETOŠOLCI ODHAJAJO Dragi devetošolci, za vami je zahtevna pot, na kateri je bilo veliko uspehov in padcev. Prispeli ste na cilj, ki pa je začetek nove poti. Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega lahko napišeš najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo. To je čas pričakovanja rasti, je obdobje odprtih poti, čas, ko je vse mogoče. Julia Doria Vsi ste se odločili za pot znanja in se vpisali v različne srednješolske programe. V gimnazijske programe se vas je vpisalo 39 %, srednje strokovno in tehnično izobraževanje 55 % in srednje poklicno izobraževanje 6 %. Želimo vam veliko dobre volje in vztrajnosti, drobnih radosti, optimizma in veselja do življenja, v spominu pa naj vam ostanejo lepi trenutki iz otroštva. Mateja Rems, svetovalna delavka PROJEKT »POKLICNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI« V okviru poklicne vzgoje v osnovni šoli smo tudi letos vključili v projekt spodbujanja poklicne vzgoje in spoznavanja področja strojništva. Učenci sedmega razreda, ki jih je to področje zanimalo, so se vključili v delavnice, ki so jih izvajali na Srednji strojni šoli in v Revozu. Na delavnicah smo spoznali poklic avtokaroserista, avtoserviserja, monterja ogrevalnih naprav in se preizkusili v določenih spretnostih; lakiranju, ravnanju pločevine, menjavi pnevmatik, menjavi in brušenju zavornih ploščic ter oblikovanju cevi za ogrevanje. Spoznali smo delovno okolje, uporabljali številne naprave, orodje in različne materiale, predvsem pa uživali v novih preizkušnjah. Prijazni mentorji, številni stroji, naprave in sodobna tehnologija so na učence naredili izmen vtis. Delavnice so obiskovali: Gašper Bahor, Klemen Saje, Miha Per, Rok Mikec, Tomaž Jarc, Maj Malenšek, Žan Keglovič in Andraž Krivec. Mentorica Mateja Rems 22. OTROŠKI PARLAMENT Na letošnjem otroškem parlamentu smo se pogovarjali o junakih današnjega časa – kdo so in zakaj. Vsi učenci od 1. do 9. razreda so v delavnicah izbirali pravljične, knjižne, risane, športne, glasbene, poklicne in druge »vsakodnevne« junake. Na zasedanju 22. šolskega parlamenta v mesecu februarju so mladi parlamentarci predstavili oddelčne junake. Ugotavljali so, da so to zelo pogumni, srčni, vztrajni, sočutni ljudje, ki pogosto tvegajo svoja življenja. Med športniki in pevci so izpostavili tiste, ki del svojega zaslužka namenijo v humanitarne namene, organizirajo dobrodelne koncerte. Poleg gasilcev, reševalcev, policistov, zdravnikov in znanstvenikov so učenci večkrat izpostavili še Petro Majdič, Tino Maze, Samirja Handanovića, Lionela Messija, Majo Keuc, Dejana Zavca. Za mlajše učence so pravljični junaki: Supermen, Batman, Kekec, Obuti maček, Sneguljčica, Pika Nogavička, Tom in Jerry in drugi. Niso pa pozabili tudi na naše najbolj vsakdanje junake, ki nesebično pomagajo in vztrajajo v življenju. To so pogosto naključni mimoidoči, ki priskočijo na pomoč, naši starši in učitelji, ki se trudijo iz dneva v dan, pa seveda prijatelji, ki nam pomagajo in nas razumejo, ko to najbolj potrebujemo. Šolski parlament Po razpravi smo izvolili še učence, ki so šolo predstavljali na občinskem parlamentu. To so bili Nejc Avbar iz 1.b, Luka Kramarič iz 5.b in Liza Mirtič iz 8.b. Mentorica Mateja Rems PROJEKT »ZDRAVA ŠOLA« Na OŠ Center smo se v letošnjem letu vključili v slovensko mrežo Zdravih šol. Projekt organizira Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, ki daje osnovne smernice za delovanje. Je skupno delo treh evropskih organizacij: Svetovne zdravstvene organizacije, ki skrbi za promocijo zdravja, Sveta Evrope in Evropske unije, ki skrbita za povezavo med državami. V okviru projekta smo dosedanjim projektom, povezanim z zdravjem, ki jih izvajamo že vrsto let, dodali še nekaj novih: - V pritličju šole smo uredili kotiček zdrave šole, kjer mesečno namenimo pozornost izbrani temi. S plakati in prispevki učencev želimo dodatno opozarjati na probleme pri zdravju ter ozaveščati učence, učitelje in starše, kako lahko sami prispevamo k svojemu zdravju ali zdravju širše skupnosti na različnih področjih. Na ta način smo obravnavali teme: kajenje, vode, prostovoljstvo in druge. - Začeli smo z akcijo Podarimo sonce, s katero spodbujamo medvrstniško pomoč pri učenju. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. - Vsak dan med poukom izvajamo minuto za zdravje. - V okviru akcije Čas za spremembe smo izvedli druženje dveh genaracij. Babice in dedki so ob knjigah, igrah in pogovoru spoznavali razmišljanje in “svet” današnje mladine, sami pa so seznanjali učence o življenju njihove mladosti. V želji, da bomo prav vsi, učenci, starši in učitelji, začutili, da je zdravje največje bogastvo, bomo z aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. Nataša Dežan Avsec KULTURNI ŽIVŽAV STOPINJE MED PRAVLJICAMI Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga obeležujemo 8. februarja, smo na Osnovni šoli Center 7. februarja že 11. zapored imeli delavnice s skupnim zaključkom, ki je bil letos pravljični maraton in na katerem so tekmovali predstavniki oddelčnih skupnosti predmetne stopnje. To je bil pravi zaključek dela, ki je potekalo pod naslovom Stopinje med pravljicami. Spomnili smo se 200. obletnice prve izdaje Grimmovih pravljic, ki je bila natisnjena leta 1812. Delo učencev od 6. do 9. razreda je potekalo v dvajsetih delavnicah prve tri šolske ure. SPREHOD PO DELAVNICAH Šolski novinarki, Ana in Tina, sva imeli nalogo spremljati delo v čim več delavnicah. Najprej sva obiskali go. Brodar, pri kateri so učenci brali ljudske pravljice in pisali njihova nadaljevanja. Učiteljica jih je zelo pohvalila. Ko smo jo povprašali o najljubši pravljici, je po kratkem premisleku povedala, da ji je k srcu najbolj prirasla »Kdo je napravil Vidku srajčico« Frana Levstika. Učencem je bila delavnica všeč, najbolj pa se jim je vtisnila v spomin pravljica Tri modre lisičke. V učilnici ge. Krese je bil z učenci g. Ivan Potočar, ki nam je zaupal svojo najljubšo pravljico – »Janko in Metka«. Ena od učenk nama je povedala, da se je za to delavnico odločila, ker ima rada pravljice. Delavnica ji je bila zelo všeč, za najljubšo pravljico pa se ni mogla odločiti. Nato sva obiskali delavnico ge. Vlaste Pincolič, pri kateri so učenci prebirali slovenske narodne pripovedke in se o njih tudi pogovarjali. Učenci so bili pridni, učiteljičina najljubša pravljica pa je »O povodnem možu«. Eden izmed učencev je povedal, da mu je delo všeč in da je njegova najljubša pravljica »Vžigalica«. Eko delavnico je vodila ga. Darja Kavšek. Pisali in risali so ekološke pravljice. V delavnici je bilo zelo mirno. Učenci so delavnico izbrali zaradi učiteljice in zaradi teme ekologija, delavnica jim je bila všeč. Za najljubši pravljici pa sta bili izbrani »Janko in Metka« ter »Pepelka«. Po hodniku je dišalo in vonj po piškotih naju je popeljal do gospodinjske učilnice. Pri ge. Marinki Kastelic je potekala slaščičarska delavnica, pekli so čarobno pecivo. Učenci so bili zelo pridni. Učiteljici so najljubše pravljice iz knjige Pravljice iz Benečije, in sicer »Fižolček, slamica in ogeljček«, »Lisica in jež« in »Skrb, Žalost in Primojduš«. Ena od učenk se je za to delavnico odločila, ker rada kuha in zaradi učiteljice. Delavnica ji je bila všeč, v otroštvu pa je najraje prisluhnila pravljicama »Rdeča kapica« in »Trnuljičica«. Odpravili sva se do delavnice gospe Danice Rangus, ki je bila tudi vodja kulturnega dne. V delavnici so prebirali ruske pravljice in se o njih pogovarjali. Učiteljici Andreji Krošelj, ki je bila takrat v učilnici, je najljubša pravljica »Pepelka«. Nekaj mnenj, zakaj so se učenci odločili za delavnico: ker je šel tudi sošolec; ker me je povabila učiteljica; ker me to zanima; ker druge niso bile proste… Delavnica jim je bila zelo všeč. Njihova najljubša pravljica pa je »Zajec dela za lisico«, ki so jo prebrali na začetku ure. Odpravili sva se še do g. Valterja Rabiča, pri katerem so likovniki izdelovali reliefe iz gline, ki bodo krasili likovno učilnico. Učence je pohvalil s tremi besedami: »Genialni, pridni in ustvarjalni.« Njegova najljubša pravljica je »Obuti maček«, učenci pa imajo raje »Lepotico in zver« in »Rdečo kapico«. Učenci so se za delavnico odločili zaradi povabila učitelja, delavnica jim je všeč. Delavni so bili tudi v ostalih delavnicah. PRAVLJIČNI MARATON Ob 11. uri se je v telovadnici pričela sklepna prireditev. Učenci so pod vodstvom ge. Alenke Novak na različne inštrumente zaigrali Zdravljico, našo himno. Nato so peli Gumbki pod vodstvom ge. Jane Zorko, zaplesala je šolska folklorna skupina pod mentorstvom ge. Nataše Dežan Avsec, vokalna skupina pod taktirko ge. Alenke Novak je zapela Želim si starih pravljic spet, učenke so pričarale pravljični ples pod vodstvom g. Silva Kopača, za malo smeha pa so na oder prišle priljubljene Tercjalke pod mentorstvom ge. Alenke Krese in vodile drugi del prireditve – pravljični maraton. Učenci so pazljivo sledili novodobnim pripovedovalcem pravljic, odločilno besedo pri izbiri najboljših pa je imela stroga strokovna žirija, v kateri so bili ga. ravnateljica Marija Vranešič, g. Valter Rabič in vodja projekta Kulturni živžav ga. Danica Rangus. Ocenjevalci so poudarili, da so bili prav vsi nastopajoči pripovedovalci odlični in si zaslužijo naše občudovanje, za najboljše pa so bili izbrani Eva Lindič, 8. b, Anamarija Penca, 9. b, in Lea Šinkovec, 9. a. Vsem čestitamo! Po prireditvi smo se posladkali s čarobnim pecivom, ki so ga spekli učenci pod vodstvom ge. Marinke Kastelic. Tudi letošnji Kulturni živžav je uspel. Učenci so pod vodstvom učiteljev obnovili svoje znanje in spoznali kaj novega ter postavili slovensko kulturo na mesto, ki ji gre – združuje, oblikuje in dokazuje slovenski narod! Ana Čuk in Tina Lindič, 7. B EVROPSKA VAS V letošnjem šolskem letu smo se ponovno odločili za sodelovanje v projektu Evropska vas. Spoznavali in predstavili smo dve državi. To sta bili Poljska in Velika Britanija. Naloge smo se lotili zelo zavzeto. Spoznavanje in predstavitev obeh držav je bila večplastna. Ustvarjali smo na področju zgodovine, geografije, glasbe, likovne vzgoje, tehnične vzgoje, kulinarike in gledališkega kluba. Sodelovali so učenci iz različnih oddelkov. Nekateri izdelki so nastajali v okviru rednega pouka, to so bile predvsem makete stavb, ki so jih izdelovali učenci šestega razreda, in zastave držav, ki so jih izdelovali učenci petega razreda pri likovni vzgoji. Večino izdelkov, s katerimi smo se predstavili na prireditvi, so izdelali učenci izven pouka. Izdelali so plakate z geografsko in zgodovinsko vsebino. Učiteljica gospodinjstva je ob pomoči nekaterih učencev pripravila kulinarične dobrote, ki so še posebej razveselile goste na prireditvi, saj so se z njimi lahko okrepčali in posladkali. Za delavnico so učenci šestega razreda pod mentorstvom gospe Valentićeve izdelali oblačila za kraljico. Delavnico so poimenovali Quens Clothes. Za lažje pohajkovanje po Poljski sta Laura in Ana ob pomoči mentorice Zlatke napisali slovarček najpogostejših fraz in vprašalnic v poljsko-slovenskem jeziku. Za predstavitev Velike Britanije je dramsko uprizoritev pripravila učiteljica izbirnega predmeta gledališki klub. T'rcjalke (Grega, Tjaša in Maja), ki so v svojem skeču odšle raziskovat London, so tudi tokrat opravile odličen nastop. Požele so najdaljši aplavz in objavo v Dolenjskem listu. V projektu je aktivno sodelovalo več kot sto učencev in deset učiteljev. Vodja projekta: Vlasta Pincolič EVROPA V ŠOLI Evropski parlament in Evropska komisija sta razglasila leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Na osnovi tega je Nacionalni odbor 13. natečaja Evropa v šoli določil temo natečaja v šolskem letu 2011/2012 z naslovom TI MENI RADOST – JAZ TEBI MODROST. Na natečaju so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Center in Podružnične šole Mali Slatnik, ki so ustvarjali in razmišljali o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti. Regijska ocenjevalna komisija je izbrala deset del naših učencev in jih posredovala Nacionalnemu odboru natečaja Evropa v šoli, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Na državno raven so se uvrstili: 1. triada 1. Eva Kocjan, 2. razred (literarni natečaj) 2. Gea Bahč, 2. razred (likovni natečaj) 3. Monika Sanjkovič, 2. razred (likovni natečaj) 2. triada 4. Žan Križan, 4. razred (literarni natečaj) 5. Elizabeta Kranjec, 4. razred (literarni natečaj) 6. Gašper Volčjak, 4. razred (likovni natečaj) 7. Klemen Verček, Leon Gorše, Lana Cedilnik, 6. razred (natečaj raziskovalnih in projektnih nalog) 8. Lucija Kirar, Ana Bezjak, Ana Vrščaj, 6. razred (natečaj raziskovalnih in projektnih nalog) 3. triada 9. Lea Košmrlj, 7. razred (likovni natečaj) 10. Eva Lindič, 8. razred (literarni natečaj) Učenka Eva Kocjan je na literarnem natečaju (1. triada) s spisom Jaz babici radost – ona meni modrost osvojila 1. mesto, za kar ji je Nacionalni odbor podelil diplomo in aktivne petdnevne počitnice v enem od centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Naši učenci so se udeležili tudi zaključne prireditve nacionalnega natečaja Evropa v šoli, ki je bila 9. maja 2012 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na prireditvi so kot uvodni govorci nastopili Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, mag. Anže Logar, v. d. direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, in Andrej Beloglavec, namestnik vodje Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Za pester plesno-glasbeni program so poskrbeli Rok Trkaj, otroški pevski zbor OŠ Ketteja in Murna, Muzikalki Tanja in Maša, plesalci plesne šole Minimundo in harmonikarski orkester Pustotnik. V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo izbranih likovnih del natečaja. Helena Dugonjić, mentorica natečaja Evropa v šoli INTERVJU S FERIJEM LAINŠČKOM PREKO E-POŠTE V mesecu novembru sem prek elektronske pošte Feriju Lainščku poslala prošnjo za intervju. Ustregel mi je in mi že isti dan odgovoril na vsa vprašanja. Izvedela sem, da je svojo prvo knjigo izdal leta 1981, ko je bil star 22 let. Najbolj so ga spodbujali bralci, ki so imeli radi njegove knjige. Ko je bil še majhen, je sanjal, da bo postal pilot. Napisal je že več kot 100 knjig. Misli, da so ideje za njegove nove knjige v zraku, le občutiti jih je treba. Lahko piše kjerkoli in ne potrebuje posebne koncentracije. Ko se odloči za pisanje romana, se mora podrobno seznaniti s tematiko in snovjo, ki jo namerava obravnavati. Priprave lahko pomenijo tudi čakanje na navdih. V tujini je izšlo že veliko njegovih knjig, ki jih sam ne šteje, ampak to počne njegov agent za tujino. Ko konča s pisanjem nove knjige, čaka, kako se bodo na to odzvali bralci. Nekoč ga je med obiskom na šoli neki deček vprašal, kdaj je umrl. To je bila po njegovem mnenju zanimiva šala, saj je veliko pisateljev iz učbenikov mrtvih. Da je postal pisatelj, se je zgodilo samo od sebe. Pisatelj za njega ni poklic, ampak način življenja. Če ne bi postal pisatelj, bi bil kuhar. Kot otrok še ni pisal knjig, ampak samo preprostejše pesmi. Nekaj časa je bil tudi novinar na radiu. V prostem času gre najraje na sprehod s psom ali pa se druži z glasbeniki. Včasih piše tudi 24 ur na dan. Pri pisanju knjig mu je najbolj všeč, da nastaja nekaj novega, nekaj, česar še ni bilo. Pravi, da je vsaka pisateljska pot edinstvena, posebna in drugačna. Lahko nam reče le: ne bodite kot drugi! Po nekoliko resnejšem pogovoru sem ga nato vprašala še malce bolj sproščena vprašanja. Star je 52 let. Najraje jé ribe in morske sadeže, pije pa rdeča vina iz krajev, kjer je veliko sonca. Vzornikov nima, spoštuje pa vse pisatelje. Obiskoval je gimnazijo v Murski Soboti in FSPN v Ljubljani, kjer je študiral novinarstvo. Noben izmed predmetov v šoli mu ni bil preveč všeč, čeprav je bil odličen učenec. Njegov najljubši film je še vedno Cigani letijo v nebo. Njegova najljubša knjiga iz otroštva je Čudovite dogodivščine vajenca Hlapca avtorice Ivane Brlić Mažuranić. Sedaj najraje bere študije psihoanalitika C. G. Junga. Nima najljubšega pisatelja, ampak ima rad vse knjige, ki ga prijetno vznemirijo ali mu ponudijo občutke lepega. Rad ima svojega psa Goldija in muco Maco. Ne spomni se občutka največje zadrege, ampak je redko v zadregi, saj že zdaj ve, da življenje prinaša marsikaj in ga lahko človek vmes pošteno polomi. Ampak tako pač je. Z veseljem se spomni najbolj srečnega trenutka, ko se mu je rodila hčerka in ko se mu je rodil sin. V otroštvu se je bal hudobnih in strašnih ljudi in še zdaj se jih. Izdal mi je tudi skrivnost, da bo kmalu izšel njegov novi roman z naslovom Jadrnica. Njegove tri največje želje so, da bi ljubezen na tem svetu končno premagala zlo, da bi bila ta zmaga dokončna in da se ljudje življenja z ljubeznijo in v ljubezni ne bi naveličali. Vsem učencem OŠ Center želi sporočiti, da bodimo divji v srcu. Lara Gašpar, 5. a Šola v naravi četrtošolcev V ponedeljek, 2. aprila, smo zjutraj čakali na avtobus, se delali odrasle in nismo hoteli pokazati, da nam je malo tesno pri srcu, ko smo zapuščali svoje starše za kar nekaj dni. Vznemirjeni smo bili in težko smo pričakovali svoje sobe ter vse dogodivščine, ki so nas čakale. Pošteno povedano – kar malo strah nas je bilo, vsaj zase lahko to rečem. Na Medvedjem Brdu smo počeli veliko stvari. Plezali smo, uživali na orientacijskem pohodu, streljali z lokom, gradili bivališča – gnezda, opazovali zvezde in še veliko drugih reči. Najbolj mi je bilo všeč plezanje in seveda opazovanje živali. Radi smo se tudi zadrževali v sobah, se družili in si s sošolci delili male skrivnosti. Nesporazume smo hitro rešili. Učiteljici sta zvečer nadomeščali naše starše. Vsak večer nam je učiteljica Manca brala pravljice o Butalcih. Skoraj pri vsaki zgodbici se je nasmehnila ali pa se pričela celo smejati. Tedaj smo se tudi spomnili na starše in to so bili redki trenutki domotožja. S sošolkami smo se imele lepo v naši sobi in drugje. Povsod smo uživale in veselile smo se priznanja ob lepo urejeni sobi. Zadnji večer je morala vsaka soba kaj pokazati. Me košute smo si izmislile predstavo z naslovom Prijatelji. Vsi so se zabavali. V šoli v naravi ni bilo dolgočasno. Super je bilo! Veliko smo se naučili, postali še boljši prijatelji in še bolj samostojni. In super je bilo spet priti domov. Izabela Požar, 4. a POMLADNI KONCERT NA NAŠI ŠOLI 12. in 13. aprila so naši nadobudni pevci treh pevskih zborov pod vodstvom zborovodkinje Jane Zorko pripravili Pomladni koncert, tokrat že osmi po vrsti. Naslov letošnjega se je glasil: VAŠ CENTER in POP ŠOLA. Izvedli so ga kar trikrat. Prvi dan so nastopili za starše in stare starše, drugi dan pa kar dvakrat, prvič za učence predmetne in drugič za učence razredne stopnje. Na nastopu se je predstavilo 35 pevcev najmlajšega zbora, 36 pevcev tretjega in četrtega razreda in 25 pevcev mladinskega zbora. Poleg njih se nam je predstavila še šolska folklorna skupina, skupina Orffovega inštrumentarija, šest napovedovalcev in korepetitorka Ana Čop. Na prireditvi smo slišali dvajset pesmi različnih vsebin in avtorjev, tako tujih kot domačih, med njimi pa tudi nekaj ljudskih pesmi. Tako otrokom kot ostalim gledalcem na vseh treh prireditvah je bil nastop v obliki informativnega programa na televiziji neznansko všeč. Pohvaliti je potrebno tako izbor slišanih pesmi kot tudi samo izvedbo, ki je bila pod strokovnim, skrbnim in ustvarjalnim vodstvom Jane Zorko res odlična. Sara Mihalič (4. a) z mentorico DAN ZA SPREMEMBE: DRUŽENJE DVEH GENERACIJ 21. aprila so se Dnevu za spremembe, pobudi Slovenske filantropije, s katero že tretje leto zapored preko prostovoljskih aktivnosti spodbuja k povezovanju skupnosti, po številnih krajih po Sloveniji pridružili številni prostovoljci in prostovoljke. Ker je letošnje leto leto medgeneracijske solidarnosti in se lahko na Dan za spremembe spomnimo tudi starejših, smo se tudi na naši šoli odločili, da obeležimo ta dan. V četrtek, 19. 4. 2012, smo na naši šoli organizirali druženje dveh generacij. To so bili učenci naše šole in njihovi dedki in babice. Namen tega dne je bil popestriti vsakdan starejšim generacijam in jim ponuditi zabavo. Med druženjem so učenci spoznavali knjige, ki so jih brali gostje, in igre, ki so se jih igrali kot otroci. Našemu povabilu se je odzvalo 48 babic in dedkov. Vsi so nam odgovorili, da bi še prišli. Druženje jim je popestrilo 26 učencev od drugega do osmega razreda. Novinarja: Bor Ravbar, 6. c, Lara Gašpar, 5. a JAZ TEBI RADOST, TI MENI MODROST Čas, ki ga podarimo drug drugemu, nas bogati. Otroci s starimi ljudmi preživimo zelo malo časa. V šoli in popoldne se družimo z drugimi otroki, nekaj časa preživimo tudi s svojimi starši. S starimi starši in z drugimi starejšimi ljudmi pa se srečujemo bolj redko. Vendar mislim, da to ni prav. Kadar obiščem svojo babico, opazim, kako vesela me je. Še posebej jo razveselim, kadar ji zaigram na kitaro. Pravi, da jo s tem spomnim na njene mlade dni. Starejši ljudje se radi spominjajo svojih mladih let in iz njihovih zgodb se lahko mi, otroci, kaj naučimo. Nedavno mi je o svoji mladosti pripovedovala gospa, ki je še starejša od moje babice. Takrat je bil čas vojne, zato so živeli v velikem strahu, hrane so imeli zelo malo, igrač pa sploh ne. Ob njenem pripovedovanju sem si zaželela, da vojne ne bi doživeli nikoli več. Resničnih zgodb, ki so jih ljudje doživeli med vojno, ne smemo nikoli pozabiti. Če nam jih bodo starejši še naprej pripovedovali in jim bomo otroci znali prisluhniti, lahko iz njih dobimo modrost za svoje življenje. Zgodbe o vojni nas lahko naučijo, da se moramo vsi vsak dan truditi za prijateljstvo med ljudmi. Prav bi bilo, da bi otroci in starejši skupaj preživeli več časa, saj nas oni bogatijo s svojo modrostjo, mi pa v njihove dni prinašamo razigranost, ki jih radosti. ELIZABETA KRANJEC, 4. C V RUSKEM CENTRU IN NA RADIU SLOVENIJA Skupaj z dijaki novomeške gimnazije smo obiskali lepo urejen Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani. Tam so nas prijazno sprejeli in pogostili. Ogledali smo si center, knjižnico, izvedeli marsikaj o ruski kulturi ter književnikih in bili navdušeni nad virtualno predstavitvijo ruskih znamenitosti. Naučili smo se pripraviti piroške, ki smo jih nato spekli in slastno dišeče tudi pojedli. Na terasi centra smo se še fotografirali. Na Radiu Slovenija smo si najprej ogledali največji in tehnično najbolj izpopolnjen studio 26. V studiu, ki je domicil največjega glasbenega sestava Radiotelevizije Slovenija – osemdesetčlanskega simfoničnega orkestra – smo spremljali delček vaje za koncert Mozartine v Slovenski filharmoniji. V studiu 22 nam je Vojko Frelih razložil delo tonskega mojstra, poklica, ki ga tudi sam izvrstno opravlja. Na predvajanju drugega programa oziroma Vala 202 pa nam je urednica dneva Simona Habič razložila, kako poteka delo neposredno v eter. Napovedovala je Maja Šumej. Za hip smo ujeli tudi Radio Ga-ga. Ob petkih teče neposredno iz studia prvega programa; vodi ga Sašo Hribar s sodelavci. Med njimi so tudi Jure Mastnak, Tilen Artač in Nejc Mravlja. Če ste se kdaj vprašali, koliko osebnosti imitirajo, je odgovor, kot smo izvedeli: najmanj 50. Ogled smo sklenili v studiu 14, v katerem je imel vajo glasbeni sestav Big band z dirigentom in saksofonistom Tadejem Tomšičem in s pevko Evo Hren. Naša vodička po Radiu Slovenija je bila prijazna gospa Ivica Artič, ki nas je pohvalila kot zelo prijetno in izjemno disciplinirano skupino. Osmošolci - 3. raven INTERVJU S PRIMOŽEM KOBETOM 6. decembra 2011 smo učenci literarnonovinarskega krožka opravili intervju s Primožem Kobetom, novomeškim maratoncem in kandidatom za olimpijske igre. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Izvedeli smo, da je z resno športno kariero začel šele leta 2010 na svojo pobudo. Sicer pa je že od majhnega sanjal, da bo postal uspešen športnik. Njegov rekord v teku maratona je 2 uri, 16 minut in 18 sekund. Pred tekmo ima malo treme, vendar je ta pozitivna. Da jo zmanjšuje, zaupa vase in se skoncentrira. V svojih mislih preteče celo progo z zaprtimi očmi in pomisli, kaj je pomembno. Razmisli tudi, kdaj bo kaj popil ali pojedel poseben gel. Na tekmo se pripravlja s psihološko in telesno pripravo. Pretekel je že 10 maratonov in 15 polmaratonov v Sloveniji, Italiji, Španiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Postavil je četrti najboljši čas vseh Slovencev. Ko teče, mu je težko, a se počuti sproščeno. Najbolj zanimiva izkušnja s tekem je ta, ko se je izgubil na tekmi na Malem Lošinju, ker je bila proga slabo označena. Na olimpijske igre si želi iti zelo močno, saj so le-te sanje vsakega športnika in so največje tekmovanje. Za te igre obstajata dve normi, njemu je že uspelo doseči B normo, ki je 2 uri in 17 minut. Za dosego A norme pa mora teči še dve minuti hitreje. Rad smuča in deska na vodi, kot otrok pa je treniral inline hokej in nogomet. Po poklicu je profesor športne vzgoje. V prostem času rad igra harmoniko in se igra s svojim sinom. Odkar se resno ukvarja s športom, je imel dve poškodbi. Prvo lani na mišici na nogi, drugo pa letos v hrustancu v kolku. Trenira trinajstkrat na teden od ene do dve uri. Pri teku mu je najbolj všeč, ko teče po gozdu. Nam kot mladim športnikom vliva pogum z besedami, da vsak lahko nekaj doseže in vsak najde svoj talent. Zaupal nam je še, da je star 30 let. Najraje jé testenine in pije višnjev sok. Ima veliko vzornikov, med drugim Lanca Armstronga, Jureta Koširja in Haileja Gebrasija. Obiskoval je Osnovno šolo Bršljin, Srednjo gradbeno šolo in Fakulteto za šport. V šoli je imel najraje športno vzgojo, angleščino in geografijo. Njegov najljubši film je Milice, najljubša knjiga iz otroštva pa Pet prijateljev. Zdaj najraje prebira tekaške knjige in avtobiografije o tekačih. Njegova najljubša športnika sta Petra Majdič in Messi. Najljubša žival je njegov ljubljenček, pes Ris. Največkrat je v zadregi, če ga kakšen novinar vpraša vprašanje, na katero ne ve, kako odgovoriti. Največ mu pomeni tekaška kariera, zato je bil najbolj vesel, ko je dosegel normo za OI. Njegov največji strah v otroštvu je bil takrat, ko je sanjal, da ima pod posteljo kače, ki se jih boji še sedaj. Družino in šport težko usklajuje, njegovo udejstvovanje s športom pa ima tudi nekaj prednosti, saj je včasih veliko doma. V prihodnosti želi doseči A normo ter nastopiti na Ljubljanskem maratonu in olimpijskih igrah. Njegove tri velike želje so, da bi tekel slovenski državni maraton, bil na stopničkah in nastopil na Ljubljanskem maratonu ter ostal brez poškodb. Nam, učencem, je povedal, da je treba delati in se truditi, tudi če nam takoj ne uspe. Na koncu smo se mu zahvalili za čas, ki si ga je vzel za nas, in mu zaželeli veliko sreče. Literarno novinarski krožek 4. in 5. Razredov Intervju z Janijem Muhičem V torek, 8. maja 2012, smo h krožku povabili voditelja oddaje 24 ur zvečer, Janija Muhiča. Z njim smo opravili krajši intervju. Prišel je nasmejan in bil videti sproščen, saj se je za mizo usedel bolj po kavbojsko. (Njegov predlog smo upoštevali pri pisanju našega uvoda.) Najprej nas je zanimalo, kdo ga je za ta poklic navdušil. Izvedeli smo, da pravzaprav nihče. Čisto po naključju, ko je spremljal prijatelja na avdicijo na Studio D, so k branju povabili še njega. Na koncu se je izkazalo, da prijatelj, ki je imel veliko tremo, takrat ni bil sprejet, je bil pa sprejet naš gost. Od takrat naprej je bral novice na tej radijski postaji in jih tudi sam sestavljal. Že kot otrok se je sicer igral novinarje, ni pa imel kakšne močne želje to tudi postati. V oddaji 24 ur zvečer sodeluje že od vsega začetka, in sicer že pet let. Pred oddajo nima več treme. Na začetku kariere jo je sicer malo imel, a jo je pregnal z mislijo na druge stvari in sproščanjem. Novice sestavlja skupaj z urednikom. Skupaj določata tudi vsebino za objavo in vrstni red novic. Med oddajo se počuti dobro, saj ve, da je nanjo dobro pripravljen. V eni od oddaj smo ga gledalci lahko zalotili v kratkih hlačah. To se je zgodilo po nesreči, ker je bilo v studiu zelo vroče, on pa je pozabil na novo namontirane kamere, ki so jih namestili s ptičje perspektive. Svoje službe ne bi menjal, saj mu je zelo všeč, če pa bi jo vendarle moral, bi si izbral tako, pri kateri delo poteka v naravi. Vsak drugi teden vodi oddajo. Ko je ne vodi, pa pomaga pri zbiranju in pripravi prispevkov. Za pripravo ene oddaje je potreben cel dan od desetih zjutraj do enajstih zvečer. S sodelavci se zelo dobro razume. Velikokrat se med naporno službo pošalijo in gredo skupaj na kavo. Kar je najpomembneje, pa je to, da si med seboj pomagajo. Usklajevanje družine in službe se mu zdi kar naporno. Ko dela ves dan, jih vidi samo zjutraj in zvečer, ko že vsi spijo. Kadar ne vodi oddaj, pa veliko časa preživi z njimi. V prostem času se najraje igra z otroki, igrajo nogomet in košarko ali pa gredo vsi skupaj na izlet. Obiskoval je OŠ Katja Rupena – današnji Center, Gimnazijo Novo mesto in Pedagoško fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral biologijo in kemijo. Opravil je tudi 2-letno strokovno izobraževanje na RTV Slovenija in 4-letno šolo retorike. Njegovi najljubši šolski predmeti so bili naravoslovni, težav pa ni imel z nobenim. Rad je hodil v knjižnico, tam bral zanimive knjige in se tudi šalil s sošolci. Njegova največja življenjska izkušnja je bila, ko je bil sprejet na avdicijo na radiu. Živi v Novem mestu v hiši v petčlanski družini. Njegovi otroci so 11-letna Špela, 9letni Matic in 6-letni Žiga. Njegov najljubši film je Milice, v katerem je tudi sam igral, za najljubšo knjigo pa se kar ni mogel odločiti, ker jih je prebral zelo veliko. Najraje jé telečji zrezek v gobovi omaki z ajdovimi štruklji s sirom in pije vodo. Najbolj pri srcu so mu psi. Njegovi bližnji načrti za prihodnost so oddih na morju ter izlet na Florido ali New York. Največje tri želje pa so, da otroci uspešno izdelajo šolo, da bi njihova družina ostala zdrava in da bi videl veliko sveta. Na koncu smo ga povprašali še, kaj bi svetoval nam kot mladim novinarjem. Priporočil nam je, da naj nas zanima čim več stvari. Dobro je, če smo čim bolj zvedavi, ne pa tudi preveč nadležni. Pomembno pa je tudi, da dobro opazujemo okolico. Za vse nasvete smo mu zelo hvaležni in marsikdo od nas si jih bo gotovo zapomnil. Literarno novinarski krožek 4. in 5. razredov NAJ UČENCA Jakob Fabjan, 9. a Leja Šinkovec, 9. a Naj učenec je tisti, ki je v tekočem šolskem letu osvojil največ najvišjih priznanj na tekmovanjih v znanju in je šoli v ponos. Jakob Fabjan se je uvrstil na 6 državnih tekmovanj, osvojil je 4 zlata priznanja, 2 srebrni in 2 bronasti priznanji. Osvojil je: zlato priznanje in nagrado za 1. mesto na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, zlato priznanje iz logike, zlato Vegovo priznanje iz matematike, zlato priznanje iz geografije, srebrno priznanje na področnem tekmovanju iz zgodovine, srebrno Stefanovo priznanje na področnem tekmovanju iz fizike, bronasti priznanji iz biologije in kemije, uvrstil se je na državni tekmovanji iz fizike in kemije, bil je član zmagovalne ekipe prve pomoči, naši učenci so postali državni prvaki. Leja Šinkovec se je uvrstila na 4 državna tekmovanja in osvojila 2 zlati priznanji, 3 srebrna in 3 bronasta priznanja. Osvojila je: zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, zlato priznanje iz logike, srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz biologije, srebrno priznanje na področnem tekmovanju iz angleščine, srebrno Vegovo priznanje na področnem tekmovanju iz matematike, bronasta priznanja iz zgodovine, geografije in nemščine, uvrstila se je na področno tekmovanje iz zgodovine ter na državno tekmovanje iz angleščine. ZLATA PRIZNANJA OŠ CENTER Zlato priznanje OŠ Center lahko osvoji učenec, ki je prejel v času šolanja na višji stopnji vse možne pohvale naše šole, na nižji stopnji pa lahko manjka le pohvala v 1. razredu. Letos so si to čast prislužili štirje učenci: Grega Bajc, 9. a, Tin Malenšek, 9. a, Anja Fink, 9. b, Tjaša Okleščen, 9. c. Pripravila: Marinka Kastelic BRALNA ZNAČKA 2011/2012 V letošnjem šolskem letu je bralno značko opravilo 449 ali 82,08 % vseh učencev, na matični šoli od prvega do petega razreda 228 učencev, na predmetni stopnji (od 6. do 9. razreda) 153 učencev, na podružnici Mali Slatnik pa vseh 68 učencev. Bralce je vodilo in spodbujalo 19 mentorjev. Bralno značko smo slovesno zaključili 12. aprila z gostjo pisateljico DESO MUCK. Med devetošolci je 32 ZLATIH bralcev in bralk, ki so brali za bralno značko vseh devet let šolanja. V mesecu maju so prejeli knjižno darilo ZLATI BRALEC, delo Mira Cerarja KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO, ki ga podeljuje društvo Bralna značka Slovenije. 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. Skup aj Število vseh učencev 61 59 73 67 49 61 59 56 62 547 Število bralcev 58 59 73 61 45 40 40 40 33 449 Razred Zlati značkarji: 9. a: Grega Bajc, Mirjam Bele, Aleksander Bordelius, Kaja Čufer, Jakob Fabjan, Daša Janičijevič, Tin Malenšek, Katja Pavlin, Simon Pavlin, Erazem Pušnik, Irena Struna, Simon Šegula, Leja Šinkovec, 9. b: Jerica Črepinšek, Anja Fink, Pia Kavšček, Stella Krsnik, Mateo Matičević, Elvir Muratović, Tiara Pavlovič, Ana Marija Penca, Gašper Plankar, Zala Rihtar, Rebeka Udir, Nika Žagar, 9. c: Neja Barbič Zagorc, Blaž Kestnar, Tjaša Okleščen, Lija Plantan, Leja Seničar, Sara Strajnar, Blaž Toplak. Zbrala: Nevenka Granda ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA 2012 Tekmovanje je potekalo v skladu s šolskim pravilnikom v četrtek, 8. 3. 2012, šesto šolsko uro. Učenci so se potegovali za zlato priznanje, srebrno priznanje ter priznanje. RAZRED 4. 5. 6. 7. 8. 9. VSI ŠT. UČENCEV 17 16 18 23 15 8 97 (100 %) ZLATO PRIZNANJE 13 11 9 11 5 5 54 (55,6 %) SREBRNO PRIZNANJE 3 5 7 7 7 1 30 (30,9 %) PRIZNANJE BREZ PRIZNANJA 1 0 0 0 2 0 4 1 1 2 0 2 8 (8,2 %) 5 (5,2 %) Glede na to, da so se tekmovanja udeležili boljši učenci, odstotek zlatih priznanj ni presenetljiv. Naloge za učence od 6. do 9. razreda je pripravila Zlata Valentić, naloge je tudi popravila, za učence 4. in 5. r. pa je oboje opravila Andreja Krošelj. Tekmovalci, ki so osvojili zlato priznanje: 4. r.: Izabela Požar, 4. a, Sara Radulović, 4. b, Maj Dular, 4. c, Sara Mihalič, 4. a, Sergej Pelko, 4. a, Eva Hočevar, 4. b, Domen Zupančič, 4. c, Lovro Mirtič, 4. a, Kaja Mohar, 4. c, Elizabeta Kranjec, 4. c, Tjaša Remec, 4. a, Črt Hodnik, 4. c, Gašper Volčjak, 4. c, 5. r.: Luka Hadl, 5. a, Andraž Pavlin, 5. b, Janez Žužek, 5. b, Lara Gašpar, 5. a, Nika Molan, 5. a, Luka Kramarič, 5. b, Marko Zagorc, 5. a, Aljaž Klevišar, 5. a, Tian Subašić, 5. b, Leila Atanasova, 5. b, Naja Židan, 5. b, 6. r.: Leon Gorše, 6. b, Jan van Elteren, 6. b, Hana Bajt, 6. b, Nika Povšič, 6. c, Kim Malnarič, 6. b, Mark van Elteren, 6. b, Gregor Bahč, 6. c, Tadej Mohorčič, 6. a, Bor Ravbar, 6. c, 7. r.: Lea Košmrlj, 7. c, Lea Janković, 7. a, Jošt Rudman, 7. a, Ana Čuk, 7. b, Domen Mohorčič. 7. a, Lucija Zorko, 7. b, Žan Keglovič, 7. c, Jaka Kranjc, 7. b, Tina Lindič, 7. b, Ivo Pajer, 7. b, Teodor Hočevar, 7. a, 8. r.: Vanja Dobrijević, 8. b, David Šegula, 8. c, Aljaž Šmaljcelj, 8. b, Lara Tomše, 8. b, Katarina Malenšek, 8. c, 9. r.: Daša Janičijevič, 9. a, Lija Plantan, 9. c, Simon Šegula, 9. a, Sara Strajnar, 9. c, Tin Malenšek, 9. a. Zbrala: Zlata Valentić RUSKA BRALNA ZNAČKA Rusko bralno značko sta osvojili 2 učenki: Pia Kavšček, 9. b, Nadja Gvadjava, 6. b. Mentorica: Danica Rangus RASTLINA, ŽIVAL, KAMNINA LETA 2011 Ob dnevu naravoslovcev v mesecu decembru preteklega leta je Prirodoslovno društvo Slovenije razglasilo rezultate natečaja Rastlina, žival in kamnina leta 2011. Raziskovalna naloga o VRBAH, ki so jo izdelali udeleženci natečaja z naše šole, je bila nagrajena. Ob sodelovanju fotokrožka pod vodstvom Mojce Saje so nalogo ustvarjali: Laura Iskra, 7. b, Žiga Gazvoda, 6. c, Ana Henčič, Nika Bezjak, Maruša Šašek, Eva Vovko, Klara Smrekar iz 8. a, Nejc Žonta, Davor Avsec, Dushica Marjanovikj iz 8. c, Kaja Čufer, Jakob Fabjan, Maja Vene, Leja Šinkovec, Tjaša Jerman iz 9. a. Mentorica: Marinka Kastelic ZDRAV DIH ZA NAVDIH V soboto, 19. 5. 2012, je na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani potekala podelitev priznanj in nagrad ob zaključku 13. tekmovanja ZDRAV DIH ZA NAVDIH, ki ga je razpisalo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Namen tekmovanja je bil poudariti pomembnost zdravja dihal, seznaniti se z zgradbo in delovanjem dihal, poudariti odgovornost družbe in posameznika v skrbi za zdravo okolje in zdravje, povečati znanje sodelujočih in širše javnosti glede ohranjanja in krepitve zdravja dihal, preprečevanja bolezni, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov z boleznimi dihal. Priznanja je prejelo 9 učencev 6. a razreda ter vsi učenci 9. a razreda. Srebrno trstiko so prejeli: Irena Ilar, 8. a, Eva Lindič, 8. b, Irena Struna, 9. a, Tjaša Grčar, 9. a, Daša Jančijevič, 9. a, Katja Pavlin, 9. a. Bronasto trstiko so osvojili: Andraž Bajec, 6. a, Nika Kirn, 8. c, Grega Bajc, 9. a, Jakob Fabjan, 9. a, Simon Pavlin, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a. Vsi ostali sodelujoči učenci so prejeli potrdilo o sodelovanju. Na natečaju so sodelovali s projektnimi nalogami, posterji, intervjuji in literarnimi prispevki na temo DIHANJE JE ŽIVLJENJE. Mentorici: Alenka Krese in Marinka Kastelic PRVA POMOČ Tekmovalci, organizirani v trojicah, so na tekmovanju pokazali znanje iz cestnoprometnih predpisov, zgodovine organizacije Rdečega križa, teoretično ter praktično znanje nudenja prve pomoči pri reševanju ponesrečencev v določenih situacijah. Našo šolo sta na 6. občinskem tekmovanju iz znanja prve pomoči na OŠ Grm (29. 3. 2012) zastopali dve ekipi, 8. razred: Aljaž Penca, Jakob Muhič, Klara Smrekar, Eva Vovko, Karmen Zupančič, Anže Glušič iz 8. a ter Miha Fink iz 8. c, 9. razred: Mirjam Bele, Aleksandar Bordelius, Jakob Fabjan, Tin Malenšek, Simon Pavlin, Erazem Pušnik, Simon Šegula iz 9. a. Ekipa učencev devetega razreda je osvojila prvo mesto. Uvrstili so se na regijsko tekmovanje, ki je bilo 12. 4. 2012 v dvorani Leona Štuklja. Ekipa je bila nadvse uspešna. Naši učenci so osvojili prvo mesto in nastopili na državnem tekmovanju, ki je bilo 12. maja na Debelem rtiču, kjer so postali državni prvaki v znanju prve pomoči. Mentorica: Marinka Kastelic PEVSKI ZBOR Kultura petja je v našem prostoru globoko zakoreninjena. Slovenci radi zapojemo ob vsaki priložnosti, naj gre za vesele ali manj vesele trenutke. To dokazuje velika paleta ljudskih pesmi in obširni opusi naših kvalitetnih skladateljev. Šola ima edinstveno priložnost ljudsko in umetno pesem približati otroku in mladostniku ter tako ohranjati pevsko izročilo. Da učenci radi pojejo v organizirani skupini, potrjuje dejstvo, da se je v letošnjem šolskem letu število mladih pevcev povečalo do števila, ko je bilo nujno potrebno učence od 1. do 5. razreda razdeliti na dva zbora. V šolskem letu 2011/2012 na šoli aktivno in uspešno delujejo trije pevski zbori. Najmlajše GUMBKE sestavlja 35 učencev 1. in 2. razreda. V tem obdobju se otrokov ritmični in melodični posluh še razvija, zato je smoter zborovskega petja predvsem v tem, da učence za petje navdušimo. V najmlajši skupini pojejo vsi otroci, ki si petja želijo. V starejšem otroškem pevskem zboru sodeluje 35 učencev 3. in 4. razreda. Njihovo petje je kvalitetnejše, bolj ubrano, kar za posledico nosi zahtevnejši izbor pesmi. Mladinski pevski zbor pa sestavlja 25 učencev in učenk od 5. do 9. razreda. To šolsko leto smo nastopali na vseh šolskih prireditvah, na prireditvah v krajevnih skupnostih ter se udeležili območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Že vrsto let se udeležujemo prireditve Dežela Ju ju. Nastopili smo na zimski in poletni prireditvi. Z veseljem smo se odzvali povabilu na Upravno enoto Novo mesto, sodelovali na eko dnevu ob dnevu Zemlje in na prireditvi ob podelitvi zlatih bralnih značk. Tako smo se predstavili na kar 21 prireditvah. Višek pevskih dogodkov pa praznujemo z nastopom na pomladnem koncertu. Ti so postali že kar tradicionalni. Letošnji, 8. koncert, se je odvijal pod naslovom Vaš Center in Pop šola. Na koncertu se je svojim staršem in prijateljem predstavilo vseh 95 pevk in pevcev z dvajsetimi skladbami. Tokrat se je šolska telovadnica z gledalci povsem napolnila. Prijetno vzdušje, ki so ga pevci ustvarili s pestrim programom, je dopolnjevalo še vezno besedilo v obliki informativnega televizijskega programa. Vse nastope na klavirju je spremljala mlada glasbenica Ana Čop. Vsi skupaj pa se že veselimo nagradnega izleta. Posebno priznanje zasluži Anja Fink iz 9. b, ki je vsa leta šolanja prepevala v šolskem zboru. Mentorica: Jana Zorko TEKMOVANJA V ZNANJU SLOVENŠČINA Šolskega tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje (8. 12. 2011) se je udeležilo 157 učencev od 2. do 9. razreda. Bronasto Cankarjevo priznanje je osvojilo 63 učencev: 7 učencev 2. razreda: Neža Taufer, 2. a, Marko Pirnar, 2. b, Luka Kolegar, 2. c, Zala Brodarič, 2. a, Nina Plankar Hodžič, 2. b, Vito Husak, 2. c, Manca Bizjak, 2. a, 9 učencev 3. razreda: Zala Ilovar, 3. a, Ema Srebrnjak, 3. c, Nika Gašpar, 3. a, Zala Jakše, 3, b, Nejc Mikec, 3. c, Dejan Medle, 3. c, Adam Tibor Česnik, 3. c, Hana Povše, 3. c, Ema Čuk, 3. b, 8 učencev 4. razreda: Tjaša Remec, 4. a, Stela Miklavčič, 4. a, Eva Hočevar, 4. b, Sara Mihalič, 4. a, Lu Lu Liu, 4. a, Eva Malenšek, 4. a, Ožbej Bernik, 4. a, Mia Kočevar, 4. a, 6 učencev 5. razreda: Lara Gašpar, 5. a, Nika Molan, 5. a, Mija Kramar, 5. a, Ema Starešinič, 5. a, Leila Atanasova, 5. b, Luka Kramarič, 5. b, 9 učencev 6. razreda: Hana Bajt, 6. b, Jan van Elteren, 6. b, Leon Gorše, 6. b, Maja Kapš, 6. a, Kim Malnarič, 6. b, Angelika Kirar, 6. b, Jakob Vid Zupančič, 6. a, Lana Cedilnik, 6. a, Žiga Lavrič Gregorčič, 6. b, 10 učencev 7. razreda: Ana Čuk, 7. b, Zarja Fabjan, 7. a, Jaka Kranjc, 7. b, Domen Mohorčič, 7. a, Lucija Boršić Mesojedec, 7. a, Tina Lindič, 7. b, Laura Iskra, 7. b, Ema Molan, 7. c, Špela Rems, 7. b, Zala Rifelj, 7. c, 9 učencev 8. razreda: Eva Lindič, 8. b, Nika Bezjak, 8. a, Nika Kirn, 8. c, Vanja Dobrijević, 8. b, Liza Mirtič, 8. b, Eva Vovko, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, David Šegula, 8. c, Karmen Zupančič, 8. a, 5 učencev 9. razreda: Anja Fink, 9. b, Daša Janičijevič, 9. a, Pia Kavšček, 9. b, Tin Malenšek, 9. a, Tjaša Okleščen, 9. c. Na področno tekmovanje v znanju materinščine (26. 1. 2012) so je uvrstilo prvih šest učenk iz 8. in prve tri učenke iz 9. razreda. Srebrno Cankarjevo priznanje osvojili 2 učenki 8. razreda: sta Nika Kirn, 8. c, Vanja Dobrijević, 8. b. Mentorice: učiteljice oddelkov razredne stopnje, učiteljice slovenščine MATEMATIKA Na razredni stopnji je v znanju matematike (15. 3. 2012) tekmovalo 186 učencev od 1. do 5. razreda. Reševali so naloge tipa Kenguru. Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo 65 učencev. 1. razred: Mitja Dolšina, 1. c, Mija Prosinečki, 1. a, Aljaž Vidic, 1. b, Nika Grah, 1. a, Marko Jerman, 1. a, Anja Pevec, 1. a, Timotej Gornik, 1. c, Lan Hribar, 1. b, Katarina Barbara Kranjec, 1. c, Izak Muren, 1. c, Maks Reba, 1. a, Žan Zdešar, 1. b, Nina Pečnik, 1. b, Kaja Povšič, 1. a, Tilen Robek, 1. c, Jernej Slak, 1. a, 2. razred: 1. Liu Luxin, 2. a, 1. Neža Taufer, 2. a, 1. He Wentao, 2. a, 4. Manca Bizjak, 2. a, 4. Nik Leban Katanović, 2. b, 4. Nace Zajc, 2. b, 7. Gea Bahč, 2. b, 7. Zala Brodarič, 2. a, 7. Urh Kovačič, 2. a, 7. Nina Plankar Hodžič, 2. b, 7. Tilen Gregor Zupančič, 2. b, 12. Luka Blažič, 2. c, 12. Eva Kocjan, 2. b, 12. Teo Šinkovec, 2. c, 3. razred: 1. Ema Baša, 3. b, 2. Hana Povše, 3. c, 3. Vid Dović, 3. b, 3. Nika Gašpar, 3. a, 3. Neža Ilovar, 3. a, 6. Jakov Lev Barbarić, 3. b, 6. Jure Čuček, 3. a, 6. Lana Dragman, 3. b, 6. Tinkara Grum, 3. a, 10. Sandi Plevnik, 3. c, 10. Anja Putiš, 3. c, 12. Tina Mohorčič, 3. a, 12. Monika Udir, 3. a, 4. razred: 1. Marta Pirnar, 4. b, 2. Tjaša Remec, 4. a, 2. Domen Zupančič, 4. c, 4. Sara Mihalič, 4. a, 4. Sergej Pelko, 4. a, 6. Eva Malenšek, 4. a, 7. Lu Lu Liu, 4. a, 7. Žiga Vodopivec, 4. c, 9. Eva Hočevar, 4. b, 9. Anja Košmrlj, 4. b, 9. Elizabeta Kranjec, 4. c, 12. Stela Miklavčič, 4. a, 12. Tim Peterlin, 4. b, 5. razred : 1. Nika Andrejčič, 5. a, 1. Leila Atanasova, 5. b, 1. Tajda Gorše, 5. b, 1. Luka Hadl, 5. a, 1. Mojca Horvat Trunkelj, 5. b, 1. Luka Kramarič, 5. b, 1. Andraž Pavlin, 5. b, 8. Žana Gornik, 5. a, 8. Miha Žibert, 5. b. Mentorice: razredničarke posameznih oddelkov Na predmetni stopnji so se šolskega tekmovanja iz matematike udeležili 103 učenci. Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo 33 učencev. 6. razred: 1. Laura Bučar, 6. a, 1. Tadej Mohorčič, 6. a, 3. Nastja Kavšek, 6. c, 4. Leon Gorše, 6. b, 4. Jan van Elteren, 6. b, 6. Gregor Bahč, 6. c, 6. Petar Dobrijević, 6. a, 8. Filip Turk, 6. b, 9. Žiga Gazvoda, 6. c, 10. Nika Povšič, 6. c, 7. razred: 1. Žan Keglovič, 7. c, 1. Tina Lindič, 7. b, 1. Jošt Rudman, 7. a, 4. Anže Jenšterle, 7. a, 5. Zarja Fabjan, 7. a, 6. Domen Mohorčič, 7. a, 7. Teodor Hočevar, 7. a, 8. Lea Košmrlj, 7. c, 9. Laura Iskra, 7. b, 8. razred: 1. Katarina Malenšek, 8. c, 2. Karmen Zupančič, 8. a, 3. Ana Henčič, 8. a, 4. Anže Glušič, 8. a, 5. Eva Novljan, 8. c, 6. Aljaž Penca, 8. a, 9. razred: 1. Jakob Fabjan, 9. a, 2. Leja Šinkovec, 9. a, 3. Tjaša Okleščen, 9. c, 4. Daša Janičijevič, 9. a, 5. Tin Malenšek, 9. a, 6. Anja Fink, 9. b, 7. Blaž Kestnar, 9. c, 8. Grega Bajc, 9. a. Na področno tekmovanje iz MATEMATIKE, ki je bilo 28. 3. 2012 na OŠ Škocjan, se je uvrstilo 28 učencev – v 7. in 8. r. vsi zgoraj našteti učenci ter še: Peter Hrastar, 7. a, Lucija Zorko, 7. b, Maj Malenšek, 7. c, David Šegula, 8. c, Liza Mirtič, 8. b in Eva Vovko, 8. a. V 9. r. se je na področno tekmovanje uvrstilo prvih 7 učencev. Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 24 naših učencev, v 7. razredu: Domen Mohorčič, 7. a (1. mesto), Zarja Fabjan, 7. a (7. mesto), Peter Hrastar, 7. a, Maj Malenšek, 7. c, Tina Lindič, 7. b, Žan Keglovič, 7. c, Anže Jenšterle, 7. a, Lea Košmrlj, 7. c, Laura Iskra, 7. b, Jošt Rudman, 7. a, v 8. razredu: Katarina Malenšek, 8. c (1. mesto), Karmen Zupančič, 8. a (3. mesto), Aljaž Penca, 8. a (6. mesto), Anže Glušič, 8. a (6. mesto), David Šegula, 8. c, Eva Novljan, 8. c, Liza Mirtič, 8. b, v 9. razredu: Daša Janičijevič, 9. a (3. mesto), Jakob Fabjan, 9. a (7. mesto), Leja Šinkovec, 9. a, Tjaša Okleščen, 9. c, Blaž Kestnar, 9. c Anja Fink, 9. b, Tin Malenšek, 9. a. Na državno tekmovanje, ki je bilo 21. aprila 2012 na OŠ Mokronog, se je uvrstilo 10 naših učencev, prvi štirje v 7. in 8. razredu ter prva dva v 9. razredu. Zlato Vegovo priznanje matematike so osvojili 3 učenci: Domen Mohorčič, 7. a, Jakob Fabjan, 9. a, Daša Janičijevič, 9. a. Mentorici: Zinka Muhič (7. r, 8. r.), Karmen Novak (9. r.) iz RAZVEDRILNA MATEMATIKA Na šolskem tekmovanju (20. 9. 2011) je sodelovalo 27 učencev od 4. do 9. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev: Sergej Pelko, 4. a, Lara Gašpar, 5. a, Nika Molan, 5. a, Tadej Mohorčič, 6. a, Domen Mohorčič, 7. a, Zarja Fabjan, 7. a, Anže Glušič, 8. a, Karmen Zupančič, 8. a, Liza Mirtič, 8. b, Katarina Malenšek, 8. c, Jakob Fabjan, 9. a, Daša Janičijevič, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a, Anja Fink, 9. b, Tjaša Okleščen, 9. c. Na državno tekmovanje, ki je bilo 8. 10. 2011 na naši šoli, se je uvrstilo 19 učencev od 6. do 9. r., po eden v vsakem razredu redno, po zbranih rezultatih s šolskih tekmovanj na državnem nivoju pa še dodatno 15 učencev. Štirje učenci naše šole so osvojili 1. mesto, eden drugo, dva pa tretje. Na državnem nivoju je bilo podeljenih 58 zlatih priznanj, naši učenci so jih osvojili kar 14. Dobitniki zlatih priznanj iz razvedrilne matematike so: Ana Bezjak, 6. a, Tadej Mohorčič, 6. a (2. mesto in 2. nagrada), Zarja Fabjan, 7. a (1. mesto in 1. nagrada), Domen Mohorčič, 7. a (3. mesto in 3. nagrada), Ana Čuk, 7. b, Tina Lindič, 7. b, Anže Glušič, 8. a (3. mesto in 3. nagrada), Eva Lindič, 8. b, Katarina Malenšek, 8. c, Jakob Fabjan, 9. a (1. mesto in 1. nagrada), Anja Fink, 9. b (1. mesto in 1. nagrada), Tjaša Okleščen, 9. c (1. mesto in 1. nagrada), Leja Šinkovec, 9. a, Daša Janičijevič, 9. a. Srebrno priznanje so osvojili: Jošt Rudman, 7. a, Karmen Zupančič, 8. a, Liza Mirtič, 8. b, Eva Novljan, 8. c, Eva Vovko, 8. a. 16. maja 2012 se je 7 naših učencev udeležilo slovesne podelitve nagrad za vse nagrajene na državnih tekmovanjih, ki jih organizira DMFA Slovenije. Na prireditev, ki je bila v Koloseju v Ljubljani, so bili povabljeni: Tadej Mohorčič, Zarja Fabjan, Domen Mohorčič, Anže Glušič, Jakob Fabjan, Anja Fink, Tjaša Okleščen. Mentorica: Zinka Muhič LOGIKA Na šolskem tekmovanju iz logike, ki je bilo 23. 9. 2011, je sodelovalo 24 učencev od 6. do 9. r. Bronasto priznanje je osvojilo 21 učencev. 6. razred: Ana Bezjak, 6. a, Kim Malnarič, 6. b, Laura Bučar, 6. a, Gregor Bahč, 6. c, Tadej Mohorčič, 6. a, 7. razred: Zarja Fabjan, 7. a, Domen Mohorčič, 7. a, Jošt Rudman, 7. a, Tina Lindič, 7. b, Anže Jenšterle, 7. a, 8. razred: Karmen Zupančič, 8. a, Eva Lindič, 8. b, Anže Glušič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, Liza Mirtič, 8. b, Eva Vovko, 8. a, 9. razred: Jakob Fabjan, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a, Anja Fink, 9. b, Tjaša Okleščen, 9. c, Daša Janičijevič, 9. a. Na državno tekmovanje, ki je bilo 22. 10. 2011 na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, se je po doizboru uvrstilo 14 učencev – prvih pet učencev v 7. in 9. r. ter prvi štirje v 8. r. Redno se na državno tekmovanje uvrsti le prvouvrščeni tekmovalec v 7., 8. in 9. r. Zlato priznanje je osvojilo 5 učencev: Domen Mohorčič, 7. a, Tina Lindič, 7. b, Jakob Fabjan, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a, Tjaša Okleščen, 9. c, srebrno priznanje so osvojili 4 učenci: Anže Glušič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, Karmen Zupančič, 8. a, Daša Janičijevič, 9. a. Mentorica: Zinka Muhič ANGLEŠČINA Šolskega tekmovanja iz angleščine za 8. r. (13. 10. 2011) se je udeležilo 17 učencev. Bronasto priznanje sta osvojila 2 učenca: Jakob Muhič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c. Šolskega tekmovanja iz angleščine za 9. r. (23. 10. 2011) se je udeležilo 15 učencev. Bronasto priznanje je osvojilo 10 učencev: Sara Strajnar, 9. c, Ana Marija Penca, 9. b, Leja Šinkovec, 9. a, Aleksandar Bordelius, 9. a, Simon Šegula, 9. a, Lija Plantan, 9. c, Daša Janičijevič, 9. a, Erazem Pušnik, 9. a, Nika Primc, 9. c, Pia Kavšček, 9. b. Na področno tekmovanje (20. 1. 2011) so je uvrstilo prvih 6 učencev, srebrno priznanje sta osvojili dve učenki: Sara Strajnar, 9. c, Leja Šinkovec, 9. a. Obe učenki sta se uvrstili na državno tekmovanje iz angleščine (28. 3. 2012). Mentor: Jernej Lapanje NEMŠČINA Šolskega tekmovanja iz nemščine se je udeležilo 5 učencev. Bronasto priznanje je osvojila Leja Šinkovec iz 9. a. Mentorica: Alenka Krese ZGODOVINA Šolskega tekmovanja v poznavanju zgodovine (5. 12. 2011) se je udeležilo 45 učencev 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 20 učencev: Jakob Fabjan, 9. a, Eva Lindič, 8. b, Karmen Zupančič, 8. a, Jakob Marčič, 8. a, Liza Mirtič, 8. b, Mirjam Bele, 9. a, Miha Fink, 8. c, Ema Maznik Antić, 8. b, Leja Šinkovec, 9. a, Vanja Dobrijević, 8. b, Maja Vene, 9. a, Eva Novljan, 8. c, Aljaž Šmaljcelj, 8. b, Tjaša Volčjak, 8. c, Grega Bajc, 9. a, Tin Malenšek, 9. a, Katja Pavlin, 9. a, Erazem Pušnik, 9. a, David Šegula, 8. c, Simon Šegula, 9. a. Na področno tekmovanje, ki je bilo 16. 1. 2012 na OŠ Drska, se je v skladu s pravilnikom uvrstilo 11 učencev. Srebrno priznanje iz znanja zgodovine so osvojili: Jakob Fabjan, 9. a, Jakob Marčič, 8. a, Karmen Zupančič, 8. a. Mentor: Anton Andrejčič BIOLOGIJA Šolskega tekmovanja iz biologije za Proteusova priznanja, ki je bilo 20. oktobra 2011, se je udeležilo 27 (14+13) učencev osmega in devetega razreda. Bronasto priznanje iz biologije je osvojilo 18 učencev: Karmen Zupančič, 8. a, Grega Bajc, 9. a, Nika Kirn, 8. c, Eva Novljan, 8. c, Anton Darovic, 8. b, Eva Lindič, 8. b, Tin Malenšek, 9. a, Aleksandar Bordelius, 9. a, Vanja Dobrijević, 8. b, Liza Mirtič, 8. b, David Šegula, 8. c, Leja Šinkovec, 9. a, Jakob Fabjan, 9. a, Anja Fink, 9. b, Simon Šegula, 9. a, Katarina Malenšek, 8. c, Lija Plantan, 9. c, Tjaša Volčjak, 8. c. Na državno tekmovanje (2. 12. 2011) se je uvrstilo 12 učencev 8. in 9. razreda. Srebrno Proteusovo priznanje je osvojilo 5 učencev: Karmen Zupančič, 8. a, Liza Mirtič, 8. b, Eva Novljan, 8. c, Aleksandar Bordelius, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a. Mentorica: Marinka Kastelic FIZIKA Šolskega tekmovanja iz fizike (7. 3. 2012) se je udeležilo 10 učencev 8. r. in 5 učencev 9. razreda. Bronasto Stefanovo priznanje je osvojilo 5 učencev, v 8. razredu: Liza Mirtič, 8. b, Anže Glušič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, v 9. razredu: Jakob Fabjan, 9. a, Daša Janičijevič, 9. a. Na regijsko tekmovanje (23. 3. 2012) so se uvrstili vsi našteti učenci ter Vanja Dobrijević, 8. b, Karmen Zupančič, 8. a, Aljaž Penca, 8. a, Tjaša Okleščen, 9. c. Srebrno Stefanovo priznanje je osvojilo 5 učencev: Liza Mirtič, 8. b, Karmen Zupančič, 8. a, Aljaž Penca, 8. a, Jakob Fabjan, 9. a, Tjaša Okleščen, 9. c. Na državno tekmovanje (14. 4. 2012) sta se uvrstila: Liza Mirtič in Jakob Fabjan. Mentorica: Anica Ban KEMIJA Šolsko tekmovanje iz kemije je potekalo 23. 1. 2012, udeležilo se ga je 19 učencev 8. r. in 10 učencev 9. razreda. Bronasto priznanje iz kemije je osvojilo 10 učencev: Vanja Dobrijević, 8. b, Liza Mirtič, 8. b, Aljaž Penca, 8. a, Jakob Muhič, 8. a, Karmen Zupančič, 8. a, Eva Novljan, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, Tomaž Meglaj, 8. b, Jakob Fabjan, 9. a, Lija Plantan, 9. c. Na državno tekmovanje, ki je bilo 10. 3. 2012, so se uvrstili: Vanja Dobrijević, 8. b, Liza Mirtič, 8. b, Aljaž Penca, 8. a, ter Jakob Fabjan, 9. a. Mentorica: Darja Kavšek VESELA ŠOLA Šolsko tekmovanje iz vesele šole je bilo 16. 3. 2012. Udeležilo se ga je 17 učencev od 6. do 8. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev, 6. razred: Jožko Omerzel, 6. a, Žiga Medic, 6. a, Valentin Voglar, 6. a, Jakob Vid Zupančič, 6. a, 7. razred: Anže Jenšterle, 7. a, Domen Mohorčič, 7. a, 8. razred: David Šegula, 7. c, Vanja Dobrijević, 8. b, Anamarija Petrič, 8. b, Aljaž Penca, 8. a, Nika Kirn, 8. c, Dushica Marjanovikj, 8. c, Ema Maznik Antić, 8. b, Jakob Marčič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c. Na državnem tekmovanju (11. 4. 2012) je osvojil srebrno priznanje Tadej Mohorčič, 6.a. Mentor: Jernej Lapanje GEOGRAFIJA Na šolskem tekmovanju iz geografije (10. 1. 2012) je sodelovalo 42 učencev 7., 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje iz geografije je osvojilo 14 učencev: Eva Lindič, 8. b, Grega Bajc, 9. a, Jakob Fabjan, 9. a, Tina Lindič, 7. b, Vanja Dobrijević, 8. b, Anja Fink, 9. b, Tin Malenšek, 9. a, Katarina Malenšek, 8. c, Simon Šegula, 9. a, Zarja Fabjan, 7. a, Teodor Hočevar, 7. a, Liza Mirtič, 8. b, Domen Mohorčič, 7. a, Aljaž Šmaljcelj, 8. b. Prvih devet učencev se je uvrstilo na območno tekmovanje (13. 3. 2012), ki je bilo na naši šoli. Srebrno priznanje iz geografije so osvojili: Grega Bajc, 9. a (1. mesto), Vanja Dobrijević, 8. b (1. mesto), Jakob Fabjan, 9. a (1. mesto), Tin Malenšek, 9. a (4. mesto), Anja Fink, 9. b (5. mesto), Tina Lindič, 7. b. Na državno tekmovanje, ki je bilo 13. 4. 2012 na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, se je uvrstilo prvih 5 učencev na območnem tekmovanju. Zlato priznanje iz geografije so osvojili: Grega Bajc, 9. a, Tin Malenšek, 9. a, Vanja Dobrijevič, 8.b Jakob Fabjan, 9. a. Mentorica: Vlasta Pincolič PLANINCI V šolskem letu 2011/12 se je naša šola udeležila kar 5 tekmovanj, treh orientacijskih in dveh Mladina in gore. Na obeh področjih smo se uvrstili na državno tekmovanje. Dosegli smo skupno 1., 3., 5., 10. in 23. mesto. OŠ Center je ena redkih šol v naši okolici, ki se že 20 let redno udeležuje tekmovanj Mladina in gore. 12. novembra 2011 smo se udeležili tekmovanja Mladina in gore v Črnučah, kjer smo med 30 ekipami dosegli 10. mesto. Tekmovali so: Grega Bajc, Tin Malenšek, Stella Krsnik, in Jerica Črepinšek. 14. januarja 2012 smo sodelovali na državnem tekmovanju v Rušah pri Mariboru, tam smo dosegli 23. mesto. Udeležili smo se tudi več orientacijskih tekmovanj. 15. oktobra 2011 je naša ekipa na dolenjskem orientacijskem tekmovanju v Stranski vasi dosegla 3. mesto. 20. novembra 2011 smo se udeležili orientacijskega tekmovanja v Sostrem in dosegli 1. mesto. Ekipno smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 13. maja 2012 v Šmihelu nad Mozirjem, kjer smo dosegli 5. mesto v državi. Državnega tekmovanja so se udeležili: Stella Krsnik, Grega Bajc, Jerica Črepinšek, Maja Vene in Tjaša Jerman. Mentorja: Tone Andrejčič in Majda Markovič PROMETNO TEKMOVANJE 15. maja 2012 smo se udeležili občinskega prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu«. Tekmovanje, sestavljeno iz treh delov: poligon, testi in praktična vožnja v prometu, je potekalo na OŠ Grm. Daleč najboljši smo bili v znanju testov, manj sreče pa smo imeli na poligonu. Skupno smo se uvrstili na 3. mesto. Tekmovali so Tit Moretti, Anže Glušič, Erazem Gliha in Žiga Božič. Med posamezniki je bil na 5. mestu Erazem Gliha. Mentor: Tone Andrejčič ŠAH V letošnjem šolskem letu so mlade šahistke in šahisti OŠ Center Novo mesto tekmovali na številnih šahovskih tekmovanjih od občinskih do državnih prvenstev. Osvojili smo številne dobre uvrstitve, medalje in pokale, med katerimi velja še posebej poudariti 2. mesto Hane Bajt na Posamičnem državnem prvenstvu mlajših deklet. Podrobnejši opis naših dosežkov je naslednji (na občinskih in področnih prvenstvih so naštete uvrstitve med prvih dvajset, na državnih prvenstvih pa vse uvrstitve): 1) Občinsko posamično prvenstvo (OŠ Grm Novo mesto, 2. december 2011) Mlajši fantje 15. Adam Bajt, 20. David Kos Mlajša dekleta 2. Hana Bajt Starejši fantje 6. Teodor Hočevar 2) Področno posamično prvenstvo (OŠ Drska Novo mesto, 17. december 2011) Mlajši fantje 12. David Kos Mlajša dekleta 2. Hana Bajt Starejši fantje 11. Teodor Hočevar 3) Državno posamično prvenstvo (OŠ Hruševec Šentjur, 7. januar 2012) Mlajša dekleta 2. Hana Bajt 4) Občinsko ekipno prvenstvo (OŠ Bršljin Novo mesto, 25. januar 2012) Mlajši fantje 6. OŠ Center (David Kos, Leon Hočevar, Adam Bajt, Izidor Hočevar) Mlajša dekleta 1. OŠ Center (Hana Bajt, Larisa Peterlin) 5) Področno ekipno prvenstvo (OŠ Bršljin Novo mesto, 1. marec 2012) Mlajša dekleta 3. OŠ Center (Hana Bajt, Larisa Peterlin) 6) Občinsko posamično prvenstvo (prostori ŠD KRKA NM, 17. april 2012) Najmlajši fantje 8. Izidor Hočevar, 20. Vid Dovič 7) Posamično prvenstvo OŠ Center za šolsko leto 2011/12 (marec-april 2012) 1. Hana Bajt 2. Teodor Hočevar 3. Larisa Peterlin Ob tem ne gre spregledati tudi odličnih dosežkov izven šolskih športnih tekmovanj. Hana Bajt je osvojila tretje mesto na posamičnem državnem prvenstvu deklet do 12 let. V Dolenjski kadetski šahovski ligi 2011/12 (izvedenih je bilo pet turnirjev) je bila ekipa OŠ Center skupno deveta, v posamičnem skupnem vrstnem redu igralcev do 10 let je bila Larisa Peterlin šesta in David Kos osmi. Med igralci do 12 let je bila Hana Bajt prva, Adam Bajt pa petnajsti. V najstarejši skupini igralcev do 18 let je bil Teodor Hočevar dvaindvajseti. Mentor: Robert Rudman, prof. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA V LETU 2011/12 Tudi v tem šolskem letu smo se udeležili večine tekmovanj, ki jih organizira Agencija za šport Novo mesto. Na tekmovanjih smo bili, glede na pogoje, kakršne imamo za športno dejavnost na naši šoli, kar uspešni. ATLETIKA Na dvoranskem tekmovanju smo tako pri mlajših deklicah in mlajših dečkih kot tudi pri starejših dečkih in starejših deklicah osvojili tretja mesta. Na ekipnem področnem tekmovanju so bile naše deklice četrte, dečki pa šesti. Na posamičnem področnem tekmovanju je bil naš najboljši tekmovalec skakalec v višino, ki je po zmagi na občinskem tekmovanju prepričljivo zmagal tudi na področnem tekmovanju. V teku na 60 m sta bila bronasta Domen Mohorčič pri mlajših dečkih in Lea Seničar pri starejših deklicah, v teku na 60 m pa je bila prav tako tretja Zarja Fabjan. Maj Malenšek -1. m. Zarja Fabjan -3. m. Lea Seničar – 3. m. Domen Mohorčič – 3. m. KROS Na občinskem pomladanskem krosu so naše deklice letnik 2000 osvojile ekipno prvo mesto, deklice letnik 1998 so bile druge, dečki letnik 1997 in dečki letnik 1998 pa so osvojili tretji mesti. Deklice letnik 2000 – 1. m. Deklice letnik 1998 – 2. m. Dečki letnik 1997 – 3. m. NAMIZNI TENIS Na področnem tekmovanju je naša ekipa mlajših deklic in dečkov osvojila prvo mesto, med posamezniki pa sta bila najboljša Mitja Omerzel in Aljaž Šmaljcelj, ki sta vsak v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in uspeh ponovila tudi v četrtfinalu državnega tekmovanja ter se uvrstila v polfinale državnega tekmovanja, Mitja Omerzel pa je prišel celo do finala državnega tekmovanja, ki pa v času pisanja teh vrstic še ni bilo izvedeno. Ml. učenci – 1. m. Mitja Omerzel – 1. m. Aljaž Š. -1. m., Peter H. – 3. m. MLADINA IN GORE Na regijskem tekmovanju je naša ekipa zasedla osmo mesto, na državnem tekmovanju pa so bili štirinajsti. VELESLALOM V kategoriji starejših dečkov in deklic smo na področnem tekmovanju v Kranjski Gori osvojili ekipno drugo mesto, v posamični konkurenci je pri deklicah zmagala Katarina Malenšek, drugo mesto pa je osvojila Anja Fink. Aleksandra Tepavčević je med kategoriziranimi tekmovalkami letnik 1999/2000 osvojila drugo mesto. Katarina M. – 1. m., Anja F. – 2. m. KOŠARKA Naše košarkarice, starejše deklice, so bile letos ponovno zelo uspešne, saj so tako na občinskem kot tudi področnem tekmovanju osvojile drugo mesto. Tudi na četrtfinalu državnega tekmovanja so bile druge in so se uvrstile celo v polfinale državnega tekmovanja. Naši košarkarji - starejši dečki pa so bili še uspešnejši, saj so po zmagi na občinskem tekmovanju prišli preko področnega tekmovanja, četrtine finala in zmagi v polfinalu državnega tekmovanja med osem najboljših ekip v Sloveniji in se v polni dvorani Marof pomerili z ekipo OŠ Louis Adamič iz Grosuplja za vstop na zaključni turnir četverice najboljših ekip. Veliki met ni uspel, čeprav je bila ta generacija košarkarjev odlična, toda bilo je preveč zdravstvenih težav, saj ekipa na nobeni od tekem ni bila v popolnem sestavu. Košarkarice – starejše deklice Košarkarji – starejši dečki ROKOMET V konkurenci mlajših deklic, mlajših dečkov in starejših deklic so naši rokometaši osvojili tretja mesta, v konkurenci mlajših dečkov, kjer so bila naša pričakovanja najvišja, pa smo igrali brez za nas najpomembnejšega igralca, zato smo bili na naše veliko razočaranje šele četrti, čeprav je bil Maj Malenšek najboljši strelec turnirja. Maj Malenšek – naj strelec ODBOJKA V odbojki na pesku so naše starejše deklice osvojile tretje mesto, v odbojki pa prvo mesto, starejši dečki so bili tretji. V mali odbojki so bili mlajši dečki tretji, mlajše deklice pa druge. Mlajše deklice – 2. m. Starejše deklice – 1. m. MALI NOGOMET Starejše deklice so na občinskem prvenstvu osvojile drugo mesto, Stella Krsnik pa je bila s petimi zadetki naj strelka turnirja, starejši dečki so postali občinski prvaki. Nogometaši – st. dečki Nogometašice – st. deklice Naj strelki – Stella Krsnik (levo) ŠAH STRELJANJE V šahu so bile najuspešnejše naše mlajše deklice, ki so na občinskem prvenstvu osvojile prvo mesto, na področnem pa so bile tretje. Naša daleč najboljša posameznica pa je bila Hana Bajt, ki je na finalu državnega tekmovanja za posameznike osvojila drugo mesto. deklice - 1. m. Naše starejše deklice so na Mlajše občinskem tekmovanju osvojile prvo mesto, v posamični konkurenci pa sta Lea Janković in Tiara Pavlović osvojili prvo in tretje mesto. Naše strelke – 1. m. Lea J. – 2. m., Tiara P. - 3. m. BADMINTON Na občinskem ekipnem tekmovanju so naši, tako mlajši kot tudi starejši učenci, (ekipa šteje dve deklici in dva dečka) osvojili drugo mesto, v posamični konkurenci pa je bila najuspešnejša Stella Krsnik, ki je bila tretja na področnem tekmovanju in se je uvrstila v finale državnega tekmovanja. Mlajši učenci (levo) – 2. m. m. Starejši učenci (levo) – 2. m. Stella Krsnik – 3. NAJ ŠPORTNIKA 2011/2012 V tem šolskem letu sta naziv najboljšega športnika in športnice na šoli osvojila Stella Krsnik, 9. b, in Maj Malenšek, 7. c. Stella Krsnik je že nekaj let članica odbojkarskega kluba TPV Novo mesto. V tem šolskem letu je bila gonilna sila v prav vseh moštvenih igrah pri starejših deklicah. Šolska odbojkarska ekipa je bila v tem šolskem letu pod njeno taktirko občinski prvak, v nogometu so bile na občinskem prvenstvu naše starejše deklice z minimalno razliko druge, Stella pa je bila s petimi doseženimi zadetki proglašene za najboljšo strelko tekmovanja. V šolski košarkarski ekipi , ki je prišla vse do polfinala državnega tekmovanja, je bila glavna organizatorka igre in največkrat tudi naša najboljša strelka. Bila je tudi pomemben člen naše rokometne ekipe, ki je bila na občinskem tekmovanju tretja, na ekipnem tekmovanju v badmintonu, kjer je bila prav tako naša najboljša igralka, je bila z ekipo druga, na posamičnem področnem tekmovanju pa je osvojila bronasto medaljo in se uvrstila na finale državnega tekmovanja. Bila je tudi članica šolske ekipe, ki je na državnem tekmovanju Mladina in gore osvojila štirinajsto mesto. Maj Malenšek je izjemno prijazen, uspešen na vseh področjih in tako med sošolci kot tudi učitelji zelo priljubljen fant. Že nekaj let trenira rokomet v rokometnem klubu Krka. Letos je sodeloval v vseh igrah z žogo tako pri starejših kot tudi mlajših kategorijah. Na občinskem tekmovanju v rokometu je bil najboljši strelec, še posebej pa je bil uspešen na atletskih tekmovanjih, kjer je tako na občinskem kot tudi področnem tekmovanju zmagal v skoku v višino. Pripravil: Silvo Kopač USTVARJAMO…USTVARJAMO… USTVARJAMO MOJ DAN NA MARSU Zvezan sem letel na Mars. Niti najmanj mi ni bilo jasno, kaj se dogaja. Upiral sem se močnim vrvem, a vsakič, ko sem se premaknil, me je speklo. Bilo je grozno. Streslo se je in pristali smo. Odprla so se vrata in vstopila je oseba mračnega videza. Imela je okroglo glavo, namesto las pa je imela špice. Iz glave mu je spodaj rasla roka, na kateri je stal. Odvezala me je in mi nadela lisice. Spustila sva se po temnih stopnicah in stopil sem na marsovski pesek. Bil je hladen. Rekel sem "aleluja" in zaslišal mamin glas. Rekel je: "Ožbej, zbudi se!" Odprl sem oči in ugotovil, da ležim na mehki domači postelji. Ožbej Bernik, 4. a VEVERICA Tam v drevesu, sredi gozda, živela veverica je, tam plesala je in pela in smejala se. “Kaj si si vzel, kar moje je, zakaj nabral si nisi svoje. Hitro vrni mi nazaj želode, žire in še kaj.” Kar naenkrat pa jesen pojavi se in vsi vemo, da na delo treba je. Veverica hitro iz drevesa skoči in “hop” garanje spet napoči. Polhek ves užaljen in drhteč, ji odvrne ves boječ: “Prosim, dobra veverica, daj mi malo hrane, čisto malo, majčkeno, samo tisto, kar ostane. Veš, družinica me čaka, doma prezebla sama, smo jaz in šest otrok in naša dobra mama.” Nabira kostanje in želode, lešnike in obloge, da bo le preživela in pozimi ne bo trpela. Jih na varen prostor skrije in z odejo jih pokrije. A glej ga “spaka”, ti “kulaka”. Polhek hitro prihiti in zalogo vzame ji. Ko veverica to ugotovi, brž do njega prihiti: In veverica dobrosrčna izroči mu polovico, ona pa domov odide in si speče eno pico. Tako sta prijatelja postala in od takrat si vedno pomagala. Nika Molan, 5. a PESEM O GOBANU NEKOČ JE ŽIVEL NEK GOBAN, KI JE BIL POVSOD POZNAN. VEDEL JE, KAKO SE PEČE, REKEL JE, DA Z'LO RAD TEČE. V ŠOLO NIČ KAJ RAD NI HODIL IN SE PO HODNIKIH PODIL. KO PA ŠLI SO NA IZLETE, JE OBUL VISOKE PETE. DREVESA JE OBČUDOVAL IN ZELO VELIKO ZNAL. MAČKOV SE JE MAJHNIH BAL IN NA NJIVI JE ORAL. KO SO IZRAČUNALI, KOLIKO JE 3+3, REKEL JE, DA TO JE PET, SAJ NI ZNAL ŠTETI DO 10. RIBE JE OBOŽEVAL IN NA VES GLAS ZAKRIČAL: TO ŽE NI NOBENA ŠOLA, SAJ SE MI DOGAJA SMOLA!!! IN TAKO BILO JE KONEC, SAJ GLASNO JE ZAZVONIL ZVONEC. GOBAN JE ŠEL NA RIBOLOV IN ZAPIČIL V LIST JE KOL. KER NISEM MOGLA VEČ PISATI, SEM RESNO MORALA KONČATI. ZDAJ PA SE ŠE POSLOVIM, MEDTEM, KO ŽE DOMOV HITIM. LARA GAŠPAR, 5. A PES MAKI PRIPOVEDUJE Skotil sem se pred štirimi leti na veliki kmetiji. Bilo je vroče poletje. Imel sem veliko sestric in bratcev. Mama je bila pasme samojed, oče pa nemški ovčar. Kmalu so na kmetijo prišli neka deklica, moški in ženska. Deklica je stekla proti meni. Nisem razumel, kaj se dogaja. Naenkrat sem se znašel v velikem železnem stvoru, ki so mu rekli avto. A še vedno sem bil v naročju deklice, z imenom Mija. Tam sem se počutil varnega. Mija me je poimenovala Maki. Po dolgi vožnji smo prispeli na idealen kraj za psa, kot sem jaz! Veliko travnikov, gozdov in že na poti smo srečali zajčka, ki ga bom kasneje lovil. Bil sem prepričan, da bo to idealen novi dom. Dobil sem svoj pesjak in svojo pasjo uto. Vsak dan me spustijo iz pesjaka, da lahko prosto tekam po travnikih in gozdovih. Mija ima veliko obšolskih dejavnosti, a se vseeno med vikendom polovi z mano ali pa me pelje na sprehod. Na osem mesecev moram hoditi na pregled k veterinarju, kjer dobim tudi injekcijo. Nisem navajen na veliko prometa, saj ga na vasi ni. Sprašujem se, zakaj se vsi ljudje tako ustrašijo, če malo skočim na njih. Kaj ni to zabavno? Kadar gredo gospodarji na morje ali izlet, skrbi zame res prijazen sosed Dušan, ki ima blazno nadležnega psa Lorda. Ker me je izzival, sem ga ugriznil. Zaradi njega so mi gospodarji kupili nagobčnik, ker so se bali, da bom ugriznil še koga. Ko zaslišim svoje ime ali gospodarjev žvižg, stečem domov, ker mi je tam lepo in vedno se bom vračal. Maki - Mija Kramar, 5.a ŽIRAFA IN ZOBNI APARAT ŽIRAFA ZOBNI APARAT JE DOBILA, KI GA DOLGO JE NOSILA. PRVI TEDEN JE BOLELO, DRUGI TEDEN JE SKELELO. SKORAJ JE OBUPALA, A JI MAMA JE ZAŽUGALA: NA KONCU LEPE ZOBE BOŠ IMELA, ČE BOŠ MALCE POTRPELA! A USODA JE HOTELA, DA GRDE ZOBE BO VEDNO IMELA. KAJA STANČIN IN TAJDA GORŠE, 5. b KAJ JE NA KONCU SVETA V gozdu, kjer živali so doma, kviz se igra. Sova sprašuje: »Kaj je na koncu sveta?« Naj pove, kdor le zna. Mačka modruje in se sprašuje: »Le kaj je na koncu sveta?« Aha, na koncu sveta se sonce smehlja in z vetrom se igra. Želva tuhta in tuhta: »Kaj je na koncu sveta?« Na koncu sveta je žaba doma in skaklja sem ter tja. Sova reče: »Malica!« Mačka je takoj odšla, želva pa zadremala, ker zaspana je bila. Manca Judež, 4. B IMEL SEM NORO DOGODIVŠČINO Enkrat poleti smo šli na Triglav. Ko smo šli, sem prvi skakljal in cela karavana me ni mogla ujeti. Po dolgi hoji smo prišli do planšarije. Tam sem v kopalkah skočil v jezero. Voda je bila tako ledeno mrzla, da sem po treh sekundah prižgal vse pogonske motorje in se izstrelil ven še bolj hitro kot prej, ko sem skočil v vodo. Kmalu, čez dvajset minut, smo prišli do vrha Triglava. Ko smo se razgledali in malicali, smo se odločili, da odrinemo v dolino. Po nesreči mi je spodrsnilo in sem se prevrnil na bok. Kotalil sem se in kmalu naletel na kucelj. Odneslo me je vsaj dva metra v višino in pristal sem v nevzdržnem položaju, na bodečih se kamnih ter stisnjen med dvema velikima skalama. Ko sem se izvil ven, smo uro po tem prispeli do vznožja Triglava. Nato smo šli na vožnjo s kanujem. Naleteli smo na slap, visok meter in četrt. Zleteli smo čez in padli iz kanuja. Po končani plovbi smo šli do gostilne, kjer so nas čakale punce in nas počastile s picami in sladoledom, kar nam je po naporni poti šlo v veliko slast. Vid Dović, 3. b NAŠA MUCA TAČKA Naša muca je čisto bela. Ima šele tri mesece. Je zelo prijazna in veliko skače in rada grizlja žogo. Za seboj pušča veliko dlak. Ima svojo prijateljico muco Maco. Cele dneve se igrata skupaj. Nekega dne pa muce Mace ni bilo nikjer. Naša muca jo je iskala tri dni in tri noči, a muce Mace ni bilo od nikoder. Bila je zelo žalostna, saj je bila Maca njena najljubša prijateljica. Vedela je, da se ji je nekaj zelo hudega pripetilo in žal je bilo to tudi res. Zato se je naša muca Tačka odločila, da jo bo šla iskat po svetu. Hodila je po strašnih gozdovih, kjer je srečala gospo, ki je sovražila mačke, še posebej bele, z imenom Tačka. Tačka se je gospe ustrašila in zbežala do bližnje kavarne, ki je bila polna ljudi. Ljudje so začudeno gledali mačko, ki se je muzala po kavarni, dokler je niso spodili ven na mraz in sneg. Tačka je tavala okrog in žalostna na snegu otrpnila. Na srečo jo je kmalu zatem našla muca Maca, ki jo je pokrila s svojim šalom in jo tako ogrela. Spet sta bili srečni, ker sta bili skupaj, in se vrnili domov. Igrali sta se, si pripovedovali zgodbe in srečno sta živeli vse do konca svojih dni. Ana Davidović, 3.b IMELA SEM NORO DOGODIVŠČINO Nekoč, nedolgo tega, sem šla s sestrično in bratrancem k babici. Tam smo se takoj začeli igrati. V gozdu smo začeli postavljati hišico. Moja sestrična je bila glavna, saj je najstarejša. Ravno, ko smo prinašali listje za posteljo, je za drevesom nekaj zašumelo in takoj nato se je pred nami pojavil gozdni škrat. Škrat je prišel do nas in stegnil roko proti nam, kot da nam hoče reči dober dan. Takrat pa sem zaslišala mamin glas, ki je oznanjal, da gremo domov. Škrata sem hitro skrila v največji žep in stekla v avto. Doma, v moji sobi, je škrat skočil iz mojega žepa in kar naenkrat je čudno zapiskal in nato se je v moji sobi pojavila cela škratja družina. Ugotovila sem, da nočejo iz hiše, zato sem jim pod posteljo pripravila stanovanje. Ker jih do sedaj še nihče ni opazil, so še danes tam. Skratka, to je bila res nora pustolovščina. Ema Čuk, 3.b JAZ SEM KOSOVIR Nekaj let prej, ko je bila pomlad, se je v majhno mestece po imenu Sanjsko mesto kosovirjev naselil mali kosovir po imenu Roksun. Vsakemu, ki ga je srečal, je rekel: »Jaz sem kosovir.« To je govoril in govoril po ves dan. Čez nekaj časa je pred njega stopil župan Ažbej in mu ukazal, naj gre ven iz mesta, ker povzroča zgago. Mali kosovir je bil zelo užaljen. Zato se je vkrcal na zelenjavno štruco ter z njo odcepetal stran. Čez nekaj ur je zavohal smrad. Pogledal je okoli sebe in zagledal kosovirjico. Smrdela je po kanalizaciji kot morska kumara. Ni izgledala ravno najlepše, zato jo je umil. Iz te grde packe je zdaj skočila lepa, prekrasna kosovirjica Roksen. Z njo je kaj kmalu odpotoval po svetu, dokler nista prišla do zelo ozkega mostu. Pod njim je bila lava. Roksen in Roksun sta se ojunačila in prišla čez. Na pol poti pa je Roksun skoraj padel! Roksen ga je hitro zgrabila za roko, naredila hiter zasuk in ga povlekla na varno. Čez nekaj dni sta prispela do gozda. Tam mu je Roksen pokazala letečo žlico. Bila mu je zelo všeč, ker so na njej rasli paradižniki. Roksen se je odločila, da bosta skupaj poletela v daljne dežele. In res. Skupaj, kot najboljša prijatelja, sta se podala v raziskovalni svet, poln dogodivščin. Za staro mesto župana Ažbeja pa ju ni brigalo. Mia Kočevar, 4. A POTEP Z GLILI IN GLALOM Z Glili in Glalom smo se odpravili na potep. Vsak je zajahal svojo žlico in ker je še nikoli nisem vozila, mi je to delalo nekaj težav. Najprej sem krenila v napačno smer, nato sem naredila salto in pristala ravno pred zaskrbljenima kosovirjema. Kmalu bi se zaleteli! Menila sta, da je bolje, da ne vozim sama in raje sedem h Glili na žlico, drugače se bom še pred prihodom v drug kraj ubila! Sedla sem h Glili na žlico in končno se je potovanje začelo. Ko smo preleteli kar nekaj kilometrov, nam je postalo vroče. Slekla sem si toplo jopo, kosovirjema pa je po dlaki curjal pot. Zaslišali smo glasno bobnenje in rjovenje, ko pa smo pogledali dol, nam je v oči priletel pesek. Komaj smo razločili čredo prestrašenih slonov, za njimi pa veliko razjarjenih levov. Bili smo v Afriki. Ob tej predstavi seveda nismo gledali, kam letijo žlice, zato smo se zagozdili med veje drevesa. Približal se nam je lenivec in z žlic začel trgati paradižnike. Nemo smo ga gledali. Nihče si mu ni upal ugovarjati, le zaskrbljeno smo gledali, kako nam hrana izginja izpred oči. Ko je lenivec končal in se odpravil po svoje, smo lačni, žejni in utrujeni legli na žlico in počivali. Nismo si upali zaspati, saj smo se bali nepovabljenih gostov. Prišel je večer, a zaradi lakote nismo mogli zaspati. Začuda je na Glilini žlici zrasel paradižnik, ki smo si ga razdelili, ga z veseljem pojedli in zaspali. Zjutraj smo zaslišali tiho in otožno cviljenje. Velika kača je lovila majhno miško. To pa nam trem ni bilo všeč. Mehko vejo smo razrezali počez na štiri dele in jih zvezali skupaj, da je postala dovolj dolga. Na koncu pa smo pritrdili razcepljeno palico ter jo na obeh koncih namazali s smolo. Na tla smo vrgli ravno vejo. Poklicali smo miško in ji naročili, naj steče prek veje. Kača se je pognala za njo in ko je bila nad vejo, smo z namazano palico naredili past, kačo ujeli in jo potegnili navzgor v zrak. Miška je bila rešena. Ker je bila kača mlada, smo menili, da jo bo že rešila njena mama. Miško smo prosili, naj nam pomaga rešiti žlice. Miška se je zasmejala, odmaknila vejo in žlici sta bili prosti. Zahvalili smo se ji in odleteli nazaj v Kosovirijo. Ko smo prišli, je bil, vsaj zame, najhujši del potovanja, saj so vsi ponavljali vprašanje: »Kako je bilo?« Tjaša Remec, 4. a POTEP Z GLILI IN GLALOM Nekega popoldneva sem odšla na sprehod in po dolgem času sem srečala kosovirja Glili in Glala. Kako sem bila vesela, da smo skupaj. Že ko sta me od daleč zagledala, sta zavpila: «Živjo, Goli!« Skratka, bili smo srečni, da smo se stari prijatelji zopet srečali. Vsak je prijel svojo žlico in takoj smo odleteli. Med letenjem sem Glili vprašala, kam gremo. Odgovorila je, da v Čudežno mavrico. In res, v trenutku sem pred seboj zagledala prekrasno mavrico z različnimi barvami. »Tu smo!« je zavpil Glal. Zdaj pa moramo zleteti v svojo najljubšo barvo. Kar vsi trije smo poleteli v rdečo. Ko smo prispeli v novi svet, sem bila zelo navdušena. Tam so bila drevesa, na katerih so rasli bonboni in čokoladne pice. V bližnji vasici pa je bil postavljen lunapark. Takoj smo odhiteli vanj, vmes pa smo z drevesa smuknili vrečko bonbonov. Najprej smo odleteli k vrtiljaku. Jezdila sem kamelo, Glili čebelo in Glal nosoroga. Po eni vožnji smo se že naveličali. Nato smo kupili vstopnico za vlakec smrti. Sedela sem v prvem vagončku. Zaželeli smo si pijače. Za vsak nakup smo morali dati šest paradižnikov, a splačalo se je, saj smo tako lažje pozabili na grozo, ki smo jo doživeli na vlakcu. Odhiteli smo naprej in se ustavili še pri opici, ki nam je ponudila slastne banane. Naučila nas je nekaj norčij in spretnega plezanja po oblakih. Vsega lepega je enkrat konec. Začelo se je večeriti, Glili in Glal sta me opozorila, da se bo mavrica ob osmih razpršila in da moramo do takrat nujno izleteti. Nismo se zastonj razveselili drug drugega. Naše skupno druženje je bilo polno zabavnih trenutkov ter lepih presenečenj. Naučili smo se veliko novega in to čudovito potovanje nas je še bolj povezalo. Izabela Požar, 4. a NAŠLA SEM ČUDNO ŽLICO Nekega dne sem se šla malo igrat na zrak. Nekaj me je zavedlo, da grem v gozd. Zelo sem se oddaljila od doma. Kar naenkrat sem za ovinkom zagledala ogromno, a ravno pravšnjo žlico, da sem lahko zlezla vanjo in počivala. Zdela se mi je zelo čudna. Ker sem bila zelo utrujena, sem v žlici zaspala trdno kot top. Sanjalo se mi je, da sem v kraljestvu, kjer imam plažo in bazen, v katerem ravno plavam. Čez nekaj ur sem se prebudila. Tako sem sanjala, da sem bila prepričana, da se je vse res zgodilo. Ko sem se končno zavedala, da so bile vse le sanje, sem bila zelo žalostna. Tako zelo sem si želela, da bi se vse res zgodilo! Kar naenkrat pa se je začela žlica premikati in spoznala sem, da je čarobna. V zraku se je naredila črna luknja in žlica je z mano vred izginila v njej. Nekaj časa sem imela kar zaprte oči. Kmalu se je žlica ustavila. Ko sem pogledala, mi je kar dih zastal. Bila sem v tistem kraljestvu, o katerem sem sanjala. Začela sem iskati žlico. Ko sem jo videla, da leži na tleh, sem si oddahnila, saj sem že mislila, da se ne bom mogla vrniti. Tam sem se zabavala in spoznala nove prijatelje. Čez nekaj časa so mi prišli služabniki povedat, da je že zelo pozno in da me doma že vsi iščejo. To naj bi pomenilo, da se moram vrniti. Zahvalili so se mi, ker sem našla njihovo žlico, in vprašali, če bom še kdaj prišla. Seveda sem njihovo povabilo z veseljem sprejela. Povedali so mi še, da ko bova z žlico prišli, me bo pospremila do konca gozda. Poslovili sva se in hitro sem stekla domov. Vsi so me bili veseli. Ves čas so me spraševali in še zdaj me, kje sem bila. Jaz pa jim samo rečem: »Nekje že.« In se jim nasmejim. Oni pa me samo grdo gledajo in jim ne gre nič na smeh. Maša Berger, 4. b LEPO MI JE Z DEDEKOM MOJ DEDEK JE STAR ŠTIRIINSEDEMDESET LET. SKORAJ VSAK DAN SEM PRI NJEM, SAJ ŽIVI LE NEKAJ HIŠ STRAN. PRI NJEM USTVARJAM Z LESOM, KAR SI ŽELIM. NEKOČ SVA NAREDILA HIŠICO NA DREVESU, KI SE JE ŽAL ŽE SESULA. VČASIH GREVA NA SPREHOD PO TRAVNIKU. POKAŽE MI VELIKO RAZLIČNIH ROŽ IN MI POVE, KAKO SE IMENUJEJO. RES JE, DA JE ŽE KAR NEKAJ STAR, VENDAR JE PRED NEKAJ LETI ŠE KOLESARIL IN ŠE VEDNO TELOVADI. MOJ DEDI JE PRAVI MOJSTER Z LESOM. S KLADIVOM IN ŽEBLJI MI NAREDI, KAR SI ŽELIM. ZELO JE USTVARJALEN IN NATANČEN. VELIKOKRAT MI PRIPOVEDUJE , KAJ JE ŽE DOŽIVEL. VEM, DA ME IMA ZELO RAD. TO SKLEPAM PO TEM, DA MI VELIKO USTREŽE. OB SOBOTAH SE ODPRAVIVA NA TRŠKO GORO. PRI KAKEM POTOČKU SE USTAVIVA IN NAREDIVA MLINČEK. PRAVI MOJSTER JE ZA MLINČKE. TUDI MENE JE NAUČIL DELATI MLINČKE IN TUDI JAZ GA KAJ NOVEGA NAUČIM. ZADNJE DNI, KAKO ZDAJ RAČUNAMO. ČE KDAJ NE VE, KOLIKO CENTIMETROV NAJ ODREŽE, MU SVETUJEM. NEKOČ SVA ODŠLA NA POTEP PO GOZDU. VRNILA SVA SE ŠELE ZVEČER. DOMA NAJU JE ČAKALA VEČERJA IN SVEŽA POSTELJA. VEDNO, KO PRESPIM PRI NJEM, ZJUTRAJ TELOVADIVA. ŠE NIKOLI SE NISEM SKREGAL Z NJIM, KER JE TAKO PRIJAZEN DO MENE. VČASIH GREVA K NJEGOVEMU BRATU TONETU. TAM SE IGRAM Z MUCAMI. TUDI NJEGOV BRAT TONE JE ZELO PRIJAZEN. VEDNO MI PONUDI ČAJ IN PIŠKOTE, KI JIH NIKOLI NE ZAVRNEM, ZATO KER JIH OBOŽUJEM. UPAM, DA BOM DEDKA IMEL ŠE DOLGO. ŽAN KRIŽAN, 4. A RIME Rada pojem, rišem, ko končam, se še igram. Mama lika, očka štrika. Ko zvečer si zobe umijem, se v posteljo zavijem. Zjutraj se zbudim, oblečem in v šolo stečem. Po pouku grem domov odkopat skrivni rov. Mucu dam hrano, mami banano. Rim še ni konec, počil je lonec. Hana Gros, 2. b UGANKI Posluša v temi in miši lovi. Živi v morju Ponoči ne spi, rad ptiče plaši. pljusk, pljusk, pljusk, Eva Kocjan, 2. b in nima lusk. Hana Gros, Gea Bahč, 2. b PRESENEČENJE ZA MAMO Ko sta se starša odpravila na sprehod in jaz nisem hotel z njima, sem se odločil, da bom mamico presenetil. Naredil ji bom papirnato rožo! In tako se je tudi zgodilo. Malo sem že pozabil, kako se jo naredi, a sem se spomnil. V delavnici sem vzel malo kolaž papirja in lepilo. Z babi sva se lotila dela. Jaz sem jo učil. Ko se je roža sušila, sta starša prišla. Rekel sem jima: »Ne pridita še noter. Delava presenečenje zate, mami!« Ko se je roža malo posušila, sem jo odnesel k nam v zgornje nadstropje. Očka sem povabil v kopalnico, kjer imamo parfume, da jo malo nadišavi. Ko sem jo pokazal mamici, je od veselja zakričala, se nasmehnila in me objela. ADAM TIBOR ČESNIK, 3. C PRESENEČENJE ZA MAMICO Zjutraj sem se zbudila v lep topel dan in se pretegnila. Zelo sem pohitela z umivanjem in oblačenjem. Nato sem šla v kuhinjo. Najprej sem na mizo položila krožnik. Potem sem na krožnik položila velik kos pice. Okrasila sem jo z narezanim korenčkom. Zraven sem dodala še kavo in mleko. Čez nekaj časa je v kuhinjo prišla mami. Bila je zelo vesela in presenečena. Tudi jaz sem bila zelo vesela. Jaz in vsi drugi imamo mamico zelo radi, tudi če je včasih huda. Z bratci in sestrico ji že pripravljamo naslednje presenečenje. Skupaj z očkom ji bomo nabrali pomladnih rožic. Že zdaj se veselim njenega zadovoljstva. ANA BLAŽIČ, 3. C OBISK IVANKE MESTNIK Obiskala nas je Ivanka Mestnik. Predstavila nam je svojo novo knjigo. Naslov te knjige je Ema hoče v svet. Napisala je že dvanajst knjig. Povedala nam je, da je bila najprej učiteljica in šele potem je postala pisateljica. TEA VOVKO, 2. C Ko sem jo videl, sem bil presenečen, kako je stara. Ko sem po predstavi knjige, ki se mi je zdela prečudovita, vprašal, če je učila mojega očka, je rekla da. Bil sem žalosten, ker je odšla. NEJC ZUPANČIČ, 3. C Meni je bilo najboljše, ko nam je predstavila svojo novo knjigo Ema hoče v svet. Dobre pa so bile tudi plesne in pevske točke ter seveda recitacija Ljubezen. In hvala za prelepo novo knjigo! EMA SREBRNJAK, 3. C EMA HOČE V SVET EMA HOČE V SVET Ema je bila sebična, bila je lepa gospodična. Rada bi imela krila, da bi postala vila. Ema je bila gospodična, zelo, zelo sebična. Mama je jokala, šivati je znala. Rada srečala bi kraljico, da bi ji dala dobro potico. Ona pa v roke dobila je metlo, tako, zelo svetlo. Škrate je sanjala, med njimi sedem tednov prebivala. Krila je imela, vila jih je snela. Emo srečali so labodi, da bi ji pokazali smer. S hitrim letom so prišli, Ema se je stisnila k mamici. Ko kazen je opravila, v svet se je odpravila. Skupaj sta lepo živeli in prav dobro se imeli. Ema spozna, da dom je najlepši, in če bo ona doma, bo še lepši. ELIZABETA KRANJEC, 4. C Mama pod oknom je jokala, preden Emo je zagledala. Obe sta se objeli in od veselja peli. MIRJAM OGRINC, 4. C MOJA PRAVLJICA Nekoč je živel čevljar. Izdeloval je čevlje. Izdelal je tudi rdeče čeveljčke. Dal jih je v izložbo. Nihče jih ni hotel kupiti, zato se je odločil, da jih podari ubogi deklici. Deklica se jih je zelo razveselila. Ko jih je obula, se je spremenila v lepo princeso. S princem je šla na ples. Med plesom sta se zaljubila. Po enem mesecu sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni. Tako! Počil je lonec in pravljice je konec. ŽIGA HREN, 2. C ZAČARANI GUMBI Nekoč je živel krojaček, ki je šival začarane gumbe. Ti gumbi so se sami odpenjali in zapenjali, sami so suknjico obesili na obešalnik in sami so oblekli človeka. Prerokba je bila, da sčasoma ti gumbi ne bodo več začarani gumbi in ne bodo več pomagali ljudem. To bodo pokvarjeni gumbi, ki vodo ves čas suknjico nosili po stanovanju in spuščali zeleno brozgo za seboj. Kmalu je krojačeva služba propadla, gumbi pa so še naprej nosili suknjice po stanovanjih in spuščali zeleno brozgo za seboj. Čez teden dni se je rodil čarodej, ki je gumbe začaral po svoje in od takrat naprej imamo navadne gumbe. Zala Ilovar, 3. a POSKRBI ZA DRUGE IN ZATE BO POSKRBLJENO Nekoč je živela kmetica po imenu Teja, ki je imela štiri otroke, Lara, Tara, Sara in Tinkara. Bile so ubogljive in najmlajša je bila Tinkara, stara je bila šest let, najstarejša je bila Sara, ki je imela osemnajst let. Morala je paziti na svoje tri mlajše sestre, med tem ko je njihova mati delala na polju da bi prehranila svoje hčerke. Sara je za sestrice lepo skrbela, zanje je kuhala, prala perilo in pazila da jim se kaj ne zgodi, a tudi ona je želela kot vsa mlada dekleta uživati svojo mladost, pa se je marsičemu odrekla zaradi svojih sester. Skrb za sestrice in pomoč materi sta bila pomembnejša od vsega. Nauk te zgodbe je: Poskrbi za druge in zate bo poskrbljeno. Lana Kalanj 3. B SARA IN EVA Jaz sem Eva imam sestrico Ajdo. Moja najboljša prijateljica je Sara. S Saro hodiva v osnovno šolo, Ajda pa v vrtec poleg osnovne šole. Hodiva tudi v glasbeno šolo. Sara mi je rekla da bo drugo leto hodila na hip hop tako kot jaz. Ta petek je Sara šla z mano domov. Ko smo prišle domov, smo šle vse tri pogledati osla Miha, ki stanuje nad našo hišo. Naredile smo mu ražniče iz listov in palic. Ko smo opazile, da je moj oči prišel domov, smo stekle k njemu. Soseda Darja nam je rekla, da gremo lahko na trampolin. Na trampolinu smo se igrale slepe miši. Nato nas je poklicala moja mamica, da bomo šli na sladoled v Dolenske Toplice, vse tri smo šle k njej. Ko smo prišli v Dolenjske Toplice smo pojedle sladoled in šle na igrala. Želele smo si, da bi šle igrati šah, vendar tam so bili že drugi igralci. Trajalo je kar pol ure, da so nehali igrati. Hitro smo stekle tja in pričele igrati šah. Nato smo se nekaj časa igrale potem smo šle domov. Komaj čakamo, da bomo jutri začele spet z novo pustolovščino. Sara Radulović in Eva Hočevar 3. b KNJIGA Knjiga je moja najboljša prijateljica, iz nje se veliko učim, ko iz nje mi mamica pravljico bere in jaz prav sladko zaspim. Vredno je znanje, ki ga z njo pridobiš, še bolj pa je vredno, da se kaj naučiš. Morda pa takrat izveš čisto vse, kaj v sebi knjiga skriva še. Milan Radić 3. B TIMO IN NJEGOV RDEČI ZMAJ Nekoč davno, davno je bil otrok z imenom Timo, ki je sedel na travniku. Čez dvajset minut je opazil veliko rumeno jajce z vijoličnimi pikami. Stekel je in ga odnesel domov. Čez en dan se je iz jajca izvalil zmaj. Timo je skrbel zanj in mu dal ime Rdečko. Rdečko in Timo sta bila najboljša prijatelja, vse sta počela skupaj. Čez eno leto je zmajček Rdečko s Timotom odletel v džunglo. Pristala sta na obali in sta si iz bambusa zgradila hišico. Ponoči sta zakurila debla, ki sta jih nasekala. Ko sta se prebudila sta odšla po sadeže. Nabrala sta: jagode, robide, maline in kakije. Potem, ko sta prišla nazaj sta si pripravila malico. Med tem je hudobni Dino zavohal hrano, ki sta jo jedla Rdečko in Timo. Čez nekaj časa sta se Dino in Rdečko spopadla za hrano. Med spopadom je Timo Dina udaril natančno v glavo s trdo palico. Dino je padel v nezavest in izgubil spomin. Ko se je Dino prebudil je vprašal kako mu je ime in kaj tu počne. Timo je ugotovil, da Rdečko in Dino govorita. Potem je rekel: »Ime ti je Dino in midva sva tvoja najboljša prijatelja.« Timo se je zlagal, da so se lahko igrali skrivalnice. Tako so srečno živeli do konca svojih dni ali let. Jaka Petkovič 3. b LETEČI ŽABEC OLIVER V Žabji vasi živijo žabe. Če se kateri od njih kaj zgodi, pokličejo »žabjo pomoč«. To je pri njih pomembna služba. A ne more je opravljati vsaka žaba. To lahko dela le ena družina. Ta družina je posebna, saj imajo žabe v njej krila in letijo. Nekega dne pa je mama žaba iz leteče družine izlegla jajčece. Čudno je bilo, da je izlegla le eno jajčece. Cele dneve je čakala ob njem. Končno je na dan skočil majhen paglavček z majhnimi krilci. Poimenovali so ga Oliver. Oliver je rasel in rasel in bil je že dovolj velik, da bi lahko opravljal svojo službo. A letenje mu ni in ni šlo od »kril«. Ko pa je žabji glasbenik igral na svoje inštrumente, je plesal in pel. Včasih mu je tudi pomagal. Starša pa sta ga silila v službo, ki je ni znal opravljati. Končno sta se sprijaznila s tem, da bo postal glasbenik. Mali žabec Oliver je bil vesel. Cele dneve jim je igral in vsi so se zabavali ob glasbi. Marta Pirnar 3. B KO UGASNEJO LUČI Ko ugasnejo vse luči in ni nikogar, ki še ne spi, takrat sprehajam se po tihi ulici in mislim si: ko ljudje ne bi gledali na lepoto in bi raje pomislili, kakšno delajo sramoto. Ko ljudje bi raje mislil na smeh in s tem pregnali žalost v očeh. Ko se prižgejo vse luči in ni nikogar, ki še spi, takrat sprehajam se po razigrani ulici in mislim si: ko ljudje ne bi gledali na lepoto in bi raje pomislili, kakšno delajo sramoto. Ko ljudje bi raje mislil na smeh in s tem pregnali žalost v očeh. Ko spet ugasnejo luči, takrat v meni upanje gori, da ljudje spet bili bi nasmejani, lepim mislim vsi predani. Marta Pirnar 3. b SKRIVNOSTNA JAMA Trije otroci so iskali hišo in seveda tudi njihova mama je iskala hišo, kjer bi lahko živeli. Hišo pa so našli na sredini gozda, ki je bil temačen. In nihče si ni upal preseliti v to hišo, ker so vedeli, kaj jih čaka za vrati. Vsi, ki so se danes zvečer preselili v to hišo, sploh niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo. Nekega dne so ugotovili, da je okoli hiše krog, ki jih ščiti proti jami, a oni še zmeraj niso vedeli za skrivnostno jamo. Danes pa so deklica in dva dečka, ki so živeli v tej hiši ugotovili za to jamo, kjer so živele neke zverinice. In od takrat naprej so jih zverinice vsak dan napadale, otroci pa se jih niso morali rešiti. Odšli so v skrivnostno jamo in tam so hoteli priklicat zmaja, ki jim bi lahko pomagal. Ni jim uspelo in poskusili so še enkrat. Tokrat so imeli srečo. Zmaj jih je popeljal skozi jamo do izhoda in jim obljubil, da bo zverinice pojedel. Od tod so imeli še en kilometer hoje do mesta, kamor so se čez nekaj časa tudi preselili. In tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni. Eva Košmrlj 3. b TRI MALE RAČKE Tri male račke so šle z mamo v reko in čez nekaj časa so se izgubile. Iskale so jo na levi strani reke, na desni strani reke ampak jo niso našle. Zelo so bile žalostne, pa so vseeno iskale naprej. Ko se je zvečerilo in jih je zeblo so si poiskale zavetje. Skrile so se na bližnjo kmetijo in tam zaspale. Ko je prišlo novo jutro so si šle iskat hrano in pozajtrkovale. Videle so, da prihaja kmet in hlevu so čisto mirovale. Ampak čez nekaj časa je ena račka kihnila in kmet je to slišal, jih videl in ugotovil, da so se izgubile. Vzel jih je k sebi in jim dal hrano. Lepo jih je vzgajal in skrbel za njih, dovolil jim je priti tudi v hišo. V kuhinji je mali raček skoraj padel iz mize, vendar ga je kmet ulovil in ostal je živ. Nato je kmet nenadoma umrl. Za račke so prišli res težki časi. Odločili so se, da bodo šli naprej. Pa so se že znašli, poiskali so si mesto na drevesu in si zgradili čisto pravi domek Račke so za gnezdo uporabile vejice in liste pa tudi mehko travo. Med temi tremi račkami je bil en tak ki ni znal leteti. Čez nekaj časa je padel iz gnezda in si zlomil nogo. Bratca sta mu nosila hrano in lepo skrbela zanj. Ko pa se je noga pozdravila sta ga bratca takoj začela učiti letenja in prav kmalu so vsi trije leteli visoko pod nebo. Tako so tri male račke rasle in srečno živele na svojem drevesu. Anja Košmrlj 3. b MORSKI PES RUDOLF IN MALA MORSKA DEKLICA EMILIJA Živela je mala morska deklica, ki ji je bilo ime Emilija. Zelo rada se je igrala z ribami. Emilijaje šla nekega dne k svoji prijateljici, ribici Miji. Na poti je srečala morskega psa Rudolfa. Napadel jo je, a se je kmalu umaknil. Vprašal jo je, kako ji je ime. Z drgetajočim glasom mu je odgovorila: »Ime mi je Emilija.« »Kam si namenjena?« Povedala je, da gre k prijateljici Miji na zabavo.. Rudolf je rekel, da jo bo odpeljal k njej. Morska deklica ga je vprašala, če ve,kje stanuje Mija. Vedel je in skupaj sta odplavala. Pri Miji je bilo na stotine rib. Zabava je bila imenitna, celo Rudolfu je bilo všeč. Z Emilijo sta se spoprijateljila in se skoraj vsak dan igrala skupaj. Teja Zajc 3. b AJDA IN MATIC Živela sta bratec in sestrica, Ajda in Matic. Njun dom je bil Stoti grad. Tako ime je dobil, ker so ga stotega zgradili. Imela sta vsak svojo sobo. Zelo sta se imela rada in veliko časa sta preživela skupaj. Z njima ja živela še mama. Oče jima je umrl, ko sta bila stara komaj mesec dni. Umrl je v boju, ko so jih napadli sovražniki. Ajdi in Maticu je bilo vedno čudno, da sta se rodila na isti dan istega leta. Mama jima je obljubila, da jima bo povedala skrivnost, ko bosta dopolnila petnajst let. In res. Na petnajsti rojstni dan jima je povedala, da sta dvojčka. Ajda in Matic sta se spogledala. Matic je mamo vprašal, zakaj je to skrivnost tako dolgo skrivala. Mama jima je povedala, da jo je njun očka tako prosil. Od takrat niso več imeli skrivnosti med seboj. Lepo so se razumeli in še dolgo skupaj živeli. Teja Zajc 3. b SLADKE SANJE Ko se prižge prva zvezdica na nebu,gredo otroci spat. Ponoči sanjajo sladke sanje. Tudi Tinček je enkrat sanjal prečudovite sanje. Kar takoj vam jih povem. Takole se začne … Ko se je Tinček sprehajal po gozdu, je našel veliko jajce. Nesel ga je domov in pokazal mami. Čez nekaj dni se je iz jajca izvalil dinozaver. Tinček je bil zelo vesel, zato je lepo skrbel zanj. Ko je bil dinozaver star eno leto so praznovali njegov rojstni dan. Imeli so se zelo lepo. Kar naenkrat pa je Tinček zaslišal znan glas, ki ga je klical naj vstane. Ali morda veste kdo bi to bil? Ja prav ste imeli, to je bila mama, ki ga je klicala naj vstane. Tako so se Tinčkove sanje končale … Blaž Luštek 3. b ŽELVA IN ŽELVAK Nekoč je ob vodi živela želva. Nekega dne pa je prišel mimo želvak. Želva ga je pozdravila in se mu nasmehnila. Želvak se je že na prvi pogled zaljubil v želvo. Tudi želva se je zaljubila v želvaka. Sklenila sta, da se bosta poročila. Želva in želvak sta povabila vse sorodnike. Ko sta že napisala vabila, sta poklicala štorkljo. Rekla sta ji, da naj raznosi vabila še danes. Potem pa napoči dan za poroko. Želvaku že na vse zgodaj zjutraj pridejo prijatelji povedati, da je njegovo zaročenko odnesel neki otrok. Želvak jih prosi za pomoč. Skupaj se odpravijo v bližnjo vas, da poiščejo in rešijo želvo. Želvo zagledajo ograjeno v lepem vrtu. Zajec je predlagal, da gre on po njo in sicer tako, da bo preskočil ograjo. Vsi so nestrptno opazovali kako zajec rešuje želvo. Ko sta priskakljala nazaj je želvak močno objel in poljubil bodočo ženo. Zajcu pa se je zahvalil za pomoč. Nenadoma želvak ugotovi, da je napočila ura za njuno poroko in da ju zagotovo že vsi nestrpno čakajo. Želvak hitro razmisli kako bi najhitreje prišli na prizorišče poroke. Pokliče sokola, da ju odpelje na poroko. Sokol jih pripelje pred oltar in poroka se končno začne. Rajali so do petih zjutraj. Želvak je moral ničkolikokrat razložiti kako težko je prišel do neveste. Leto dni po poroki sta dobila otročičke. Kar 5 sta jih imela. Ime jim je bilo takole, Tuti, Tati, Titi, Muti in Suki. Vsi se radi kopajo, tudi želva, če nima opravkov. Čez nekaj let se poročijo že njuni otroci in tudi otroci od njunih otrok. In tako so srečno živeli do konca svojih dni. Manca Judež 3. b KUŽA IŠČE PRIJATELJA Nekoč je živel osamljen kuža. Ni imel nobenega prijatelja. Odločil se je, da ga poišče. Odšel ga je iskat v temni gozd. Srečal je žabo in jo vprašal, če bi lahko bila njegova prijateljica. Žaba je odgovorila, da kužki ne morajo dihati pod vodo. Kakšna škoda je rekel kuža, in odšel. Srečal je srako in jo vprašal, če bi bila njegova prijateljica. Sraka je rekla, oprosti ampak kužki ne letijo. Obupan je bil in spet žalosten odšel. ˝ Kaj pa, če …?˝ je rekel kuža in ga je sraka prehitela z njenimi besedami. Srečal je mačko in jo vprašal, zakaj se je tako naježila? Mačka je odgovorila, da zato, kerse mačke bojijo kužkov. Kuža je rekel, da on ne lovi mačk. Rekla je, da mu ne verjame. ˝Pa nič.˝ je rekel in žalosten odšel. Ni se mu dalo več hoditi. Mimo pa pride tudi zajec in ga vpraša zakaj je žalosten. Kuža je odgovoril, da išče prijatelja. Zajec je rekel, da se je spravil na napačnega zajca in rekel, da ne potrebuje nobenega prijatelja. Kuža je žalostno odšel in videl še enega kužka. Oba sta iskala prijatelja. Drug drugega sta vprašala, če bi bila prijatelja. Strinjala sta se. Vsak dan sta se srečala in se igrala. Postala sta najboljša prijatelja. Tim Peterlin 3. b RIBOLOV NA HOBOTNICO Nekaj časa nazaj sta šla Jože in Tone lovit hobotnico. Na avto sta naložila vrv z rakovico, iz katere sta se videla dva trnka, da bosta hobotnico potegnila iz vode. Pa se peljeta in piha tako močno, da se avto kar trese. Končno sta prispela. Potem sta rakovice na vrvi vrgla v vodo in vrvi navezala nase. Jožeta je potegnilo v vodo. Z otoka Krka ga je hobotnica vlekla v Rdeče morje. Tone je poklical policiste, vojake in rešilce. Hobotnico so potegnili iz vode in tako je bil Jože zapisan v Guinessovo knjigo rekordov za ulov največje hobotnice. Bine Ajdišek, 3. b RUMENI STVOR IN ZEMLJAN Nekega dne je Peter hodil po gozdu in je videl, da nekaj pada z neba. Potem, ko je padlo z neba, je Peter videl, da je to meteor. In čez pet minut se je meteor odprl. Ven je prišel Nezemljan. Potem je za njim priletel drugi Nezemljan in ta je bil zloben. Rumeni stvor se je predstavil in rekel: Jaz sem Rogec. In ko je to rekel, je za njim priletel hudoben Nezemljan. Rogec pa je bil tako hiter, da je Petra vrgel in hitro stekel stran. Rogec je rekel, da ga ta hoče ubiti. Peter ga je vprašal, zakaj. Zato, ker si pošten in če te bo ubil, bo postal pošten. Zloben je še enkrat priletel, Rogec pa je imel tega dovolj in je uničil zlobnega. Peter se je iskreno zahvalil. Rogec je rekel, nič takega in odletel v vesolje, kjer je doma. Timotej Saje 3. b LUKA IN ZMAJ Nekoč je živel Luka, ki je bil zmeraj vesel. Nekega dne se je šel igrat z žogo na travo. Ko se je igral, je našel veliko jajce. Odnesel ga je v hišo. Čez en teden se je izvalil zmaj, ki je bil lep. Luka mu je dal ime Zmaj. Zmaj je veliko jedel. Nekega dne je bil zelo velik. Šla sta se igrat na travo. Ko sta se nehala igrati, sta bila zelo žejna. Mama ju je poklicala jest. Ko sta pojedla, sta šla na sprehod. Ko sta prišla s sprehoda, je bila že noč in sta šla spat. Uroš Darovic 3. b ZELENA OPICA Nekoč je živela Zelena opica. Dom je imela na svinčniku, v moji puščici. Nekega sončnega dne se je odločila, da gre ven na potep. Pot jo je vodila čez sedem gora in sedem dolin. Na poti je doživela veliko zanimivih stvari. Srečala je letečega psa. Povabil jo je v svoj dom, ki je bil na Luni. Malo sta poklepetala in se poigrala. Zelena opica se je poslovila. Leteči pes ji je dal za spomin čarobno kost. Kost ji je pomagala pri hitrejšem potovanju. Nenadoma je prišla nekam, kjer je bilo zelo mrzlo. Zagledala je pingvine. Vprašala jih je, kje se nahaja. Povedali so ji, da je na Antarktiki. Zelo jo je zeblo. Pograbila je čarobno kost in odletela v mojo puščico. Bila je zelo zadovoljna, ker je obkrožila cel svet. Zelena opica še danes srečno živi na svinčniku v moji puščici. Luka Kovačič, 3. b SONCE Sonce žareče se okrog Zemlje vrti, pa čaka poletje, se otrok veseli. Igrali se bodo veliko stvari, ker na sončku je toplo, na dežju pa ni. Tinkara Grum, 3. A ČAROBNA URA V nekem mestu so se ravnokar odpravljali spat. Ura je bila deset do desetih, ko se je v temi nekaj zableščalo in se spet skrilo. Ko pa so vsi že trdno spali, je nekaj zašumelo in nenadoma se je pojavila močna svetloba. Veter jo je ponesel vse do zanemarjene hiše. Nekaj se je zabliskalo, potem pa spet zašumelo in zgodilo se je nekaj povsem čudnega. Ko so se prebivalci tega mesta zbudili, so zagledali novo hišo, ki je izgledala zelo nenavadno. Hiša je bila v obliki ure in na njej je res visela gromozanska ura. Joj, kako je bilo to strašno videti. Tisti dan je minil zelo čudno in ko se je zvečerilo, so vsi ljudje s težavo zaspali. Ko je neznana ura odbila polnoč, so se iz hiše zapodili zacoprani škratje. Ko so se naslednji dan ljudje prebudili, so bili vsi žalostni, saj je celo mesto prekrival siv pepel. To je bil najgrši dan v mestu in vsi so si nenadoma zaželeli lepših dni. Cel dan so se trudili biti pridni in so pospravljali ter urejali mesto. Pospravljali so in pospravljali, dokler ni bilo mesto zopet čisto in lepo urejeno, nato pa so vsi utrujeni odšli spat. Ker so se cel dan zelo trudili, jim je ura pričarala lepe, čudovite, najlepše sanje in zbudili so se v najlepši dan. Mesto je bilo tako lepo in ljudje v njem tako srečni, da jih je ura premaknila in skrila v čarobno škatlico, kjer bodo vsi na varnem živeli do konca svojih dni. Zala Ilovar, 3.a KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO Ko sem bil star štiri leta, sem se naučil voziti kolo. Nekega dne mi je oči snel pomožne koleščke in jaz sem se peljal. Vozil sem se za našo hišo. Bil sem zelo pogumen. Nekega dne sem se peljal v dolino in pritisnil na napačno zavoro. Padel sem na glavo in oči me je peljal v bolnišnico. Imel sem pretres možganov. Takrat sem sklenil, da bom vedno nosil čelado, ko se bom vozil s kolesom. Anej Slana, 3. a KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO Star sem bil štiri leta, ko sem dobil svoje prvo kolo. Najprej sem si pri vožnji pomagal s pomožnimi kolesi. Kolo sta me naučila voziti mami in ati. Svoje prve vožnje sem naredil okoli naše hiše. Na začetku sta mi kolo pomagala držati starša. Ko sem osvojil vožnjo s pomožnimi kolesi, mi je ata odstranil še te. Po prvih zavojih brez pomožnih koles sem nekajkrat padel. Malo sem odrgnil kolo in svoja kolena, vendar sem na bolečine hitro pozabil. Bil sem ponosen nase, ko sem samostojno vozil kolo. Danes pa se vsakič znova veselim nove vožnje s kolesom. Kevin Krajnc, 3. a KAJ DIŠI? Kaj diši? Sosedova češnja, ki v maju cveti. Na polju roža, ki veter jo boža. Morje, ki tiho šumi, ter gozd, kjer vse že brsti. A meni najlepše diši babičina kuha. To so makaroni, krompir in fižolova juha. Ana Čuk, 7. B KAJ VSE DIŠI? Ko v naše srce pomladi ptice poje, bi ves vonj spravili v velikanski dišeči balon. Ko nam učiteljica napiše petico, dobimo vsi od veselega vonja kar modrico. Ko počitnice pritečejo k nam, pokuka vonj zadovoljstva na plan. Ko pa nas objame mama, ena in edina sama, nam srce zaigra in ven odskaklja. Vsi trenutki, vsi občutki, tega lepega sveta, nam pomagajo prestati vse grdobe onkraj morja. Lucija Zorko, 7. B Pri izdelavi glasila smo sodelovali: Vsebina Danica Rangus, Zinka Muhič, Manca Pezelj Berger in posamezni avtorji Fotografije Foto krožek, šolski arhiv Oblikovanje Srečko Skube Novo mesto, junij 2012
