Urban Ferčec - Osnovna šola Slave Klavore Maribor

Transcription

Urban Ferčec - Osnovna šola Slave Klavore Maribor
»Mladi za napredek Maribora 2009«
26. srečanje
Osnovna šola Slave Klavore Maribor
NAMIŠLJENA ZABAVA
Raziskovalno področje: Računalništvo
Raziskovalna naloga
Mentorica: Petra DIVJAK
Avtor: Urban FERČEC
Januar, 2009
KAZALO
POVZETEK.............................................................................................3
1. UVOD .................................................................................................4
2. TEORETIČNI DEL ..............................................................................5
2.1 Zgodovina računalniških iger ........................................................................ 5
2.1.1 Križci in krožci....................................................................................................... 5
2.1.2 Računalniški tenis................................................................................................. 5
2.1.3 Na zaslonu se spopadejo rakete........................................................................... 6
2.1.4 Lov na wumpe ...................................................................................................... 7
2.1.5 Pustolovščina v gromozanski jami ........................................................................ 7
2.1.6 Igranje domišljijskih vlog ....................................................................................... 9
2.1.7 Gospodar temnic .................................................................................................. 9
2.1.8 Arkadne igre ........................................................................................................10
2.1.9 Tetris ...................................................................................................................10
2.1.10 Navidezni piloti...................................................................................................11
2.1.11 Strateške igre.....................................................................................................11
2.1.12 Prepovedano za mladino ...................................................................................11
2.1.13 Prince of Persia .................................................................................................12
2.1.14 Obračun v blodnjaku ..........................................................................................12
2.1.15 Wolfenstein 3-D .................................................................................................13
2.2 Skupine izdelovalcev računalniških iger .................................................... 14
2.2.1 Vodja projekta (oblikovalec igre) ..........................................................................14
2.2.2 Beta tester ...........................................................................................................14
2.2.3 Zvočni inženirji .....................................................................................................14
2.2.4 Programer............................................................................................................14
2.2.5 Oblikovalec ..........................................................................................................15
2.2.6 Založnik ...............................................................................................................15
2.3 Zvrsti računalniških iger............................................................................... 15
2.3.1 Prvoosebna strelska igra......................................................................................15
2.3.2 Tretjeosebne akcijske igre ...................................................................................15
2.3.3 Igre igranja vlog ...................................................................................................16
2.3.4 Avantura ..............................................................................................................16
2.3.5 Strategija .............................................................................................................16
2.3.6 Ploščadne igre .....................................................................................................16
2.3.7 Simulacija ............................................................................................................16
1
2.3.8 Športne igre .........................................................................................................17
2.3.9 Dirkalne igre.........................................................................................................17
2.3.10 Gospodarske igre...............................................................................................17
2.3.11 Priložnostne igre ................................................................................................17
2.4 Enoigralske in večigralske igre, računalniška inteligenca ........................ 18
2.4.1 Enoigralske igre ...................................................................................................18
2.4.2 Večigralske igre ...................................................................................................18
2.4.3 Umetna inteligenca ..............................................................................................18
3. RAZISKOVALNI DEL ....................................................................... 19
3.1 Namen raziskave ........................................................................................... 19
3.2 Hipoteze ......................................................................................................... 19
3.3 Predstavitev rezultatov................................................................................. 19
3.3.1 Anketni vprašalnik................................................................................................19
3.3.2 Intervju.................................................................................................................21
4. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK........................................................ 24
5. VIRI IN LITERATURA....................................................................... 25
6. PRILOGE.......................................................................................... 26
6.1 Računalniške igre ......................................................................................... 26
6.2 Anketni vprašalnik ........................................................................................ 28
6.3 Intervju ........................................................................................................... 30
2
POVZETEK
»Računalnik je danes nepogrešljiv del vsakega doma, šole, podjetja, ... Torej lahko
rečemo, da je sestavni del našega življenja.« (PIL Vesela šola, št. 8, april 2008,
str.32)
Za to temo sem se odločil, ker so računalniške igre zelo razširjene med otroci moje
starosti (od 10 do 12 let), ker jih tudi sam igram in me vse v zvezi z njimi zanima. S to
nalogo sem hotel poglobiti in razširiti znanje o tem.
Z raziskovalno nalogo želim poizvedeti o:
•
razvoju računalniških iger
•
razširjenosti računalniških iger med vrstniki.
Predvidevam, da igranje računalniških iger zelo vpliva na preživljanje prostega časa
otrok, starih od 10 do 12 let, da jih zanimajo predvsem igre same in manj, kako te
igre nastanejo.
3
1. UVOD
Predstavil sem različne zvrsti računalniških iger, nastajanje računalniške igre,
zgodovino računalniških iger in kdo načrtuje delovanje in nastanek računalniške igre.
Razdelil sem tudi ankete, s katerimi sem želel izvedeti, katere zvrsti računalniških
iger učenci 6. in 7. razredov naše šole najraje oziroma najbolj igrajo. Vključil sem tudi
intervjuja s strokovnjakoma za računalništvo.
V raziskovalni nalogi sem poizvedoval o nastanku, razvoju in razširjenosti
računalniških iger med otroki, starimi od 10 do 12 let.
Gradivo sem poiskal v revijah in po internetu, sestavil in izvedel anketo ter opravil
dva intervjuja.
Predvideval sem, da otroci te starosti mnogo svojega prostega časa in pozornosti
posvečajo računalniškim igram. Otroci razmeroma dobro obvladajo spretnosti, ki so
potrebne za igranje računalniških iger. Menil sem, da otroci malo vedo o nastanku in
razvoju računalniških iger. Otroci imajo nejasne predstave o umetni inteligenci.
Vsi anketirani otroci starosti dvanajstih do trinajstih let posedujejo osebni računalnik
in igrajo računalniške igre.
Tretjina otrok posveča računalniškim igram do 30 minut, povprečno pa več kot eno
uro svojega prostega časa.
Največ igrajo priložnostne, dirkalne in športne igre. Večina otrok igra enoigralske igre.
Otroci te starosti nimajo predstave o razvoju računalniških iger.
Otroci podcenjujejo znanje, ki je potrebno za ustvarjanje računalniških iger.
Izkazalo se je, da otroci ne poznajo poklicev, ki se ukvarjajo z izdelovanjem njim tako
priljubljenih računalniških iger.
Precejšnje število otrok meni, da umetna inteligenca lahko nadomesti človeka
(precenjuje zmožnost umetne inteligence).
Otroci te starosti se nedoločno zavedajo sposobnosti računalnika, vedo, da je
omejena, a mogočna.
Računalniške igre pospešujejo logično mišljenje in gotove spretnosti. Priporoča se
igranje miselnih iger in takih, ki omogočajo sočasno igranje skupini prijateljev.
Pretiravanje z računalniškimi igrami vodi v odvisnost.
4
2. TEORETIČNI DEL
2.1 Zgodovina računalniških iger
»Prve računalnike so v štiridesetih letih prejšnjega stoletja uporabljali v hudo resne
vojaške namene, a že takrat so prvi programerji, ko so šli generali na malico, počeli
tudi kaj bolj zabavnega. Le da se ne ve več prav natančno, kaj. Kljub temu lahko s
precejšnjo gotovostjo trdimo, da je bila prva igra, ki so jo znali igrati računalniki, križci
in krožci.
2.1.1 Križci in krožci
Že v prvi polovici 19. stoletja je Charles Babbage pisal o tem, da bi lahko njegov
nikoli dokončani mehanski računalnik Difference Engine igral tudi križce in krožce.
Leta 1951 jih je znal igrati eden prvih elektronskih računalnikov, iz 2800 elektronk
sestavljeni Illiac na Univerzi Illinois. Igra je približno najenostavnejša, kar si jih sploh
lahko predstavljamo, a v tistih časih so bili vsi navdušeni nad tem, da so se lahko
pustili premagati elektronskim možganom. Stvari so seveda kmalu postale
zanimivejše.
2.1.2 Računalniški tenis
Na ameriškem državnem inštitutu za atomske raziskave Brookhaven National
Laboratory so imeli težave z dnevi odprtih vrat. Iz varnostnih razlogov obiskovalcem
laboratorijev in reaktorjev niso mogli pokazati v živo, ogled fotografij in načrtov pa je
bil precej dolgočasen, zato je fizik William Higinbotham leta 1958 sklenil narediti prvo
računalniško video igro.
Uporabil je analogni računalnik Donner, priključen na osciloskop. Na okroglem
zaslonu osciloskopa je bila na dnu zarisana daljša črta, ki je predstavljala tla
teniškega igrišča, in na sredi krajša pokončna, ki je predstavljala mrežo. Igralca sta
čez mrežo odbijala svetlečo piko, ki je predstavljala žogico. Igrica je bila enostavna, a
ne samo obiskovalci, tudi zaposleni na inštitutu so se v vrsti gnetli pred malim 13centimetrskim zaslonom.
Ko je Higinbotham naredil računalniški tenis, se njegovega pomena ni nihče prav
dobro zavedal, kasneje pa so na inštitutu postali ponosni nanj. Leta 1997 so ob
5
petdeseti obletnici inštituta igro rekonstruirali in jo, delujočo s prvotnim analognim
računalnikom in osciloskopom, pokazali obiskovalcem.
2.1.3 Na zaslonu se spopadejo rakete
Konec leta 1961 so na MIT dobili DECov računalnik PDP-1 in se takoj vprašali, kako
novo pridobitev pokazati obiskovalcem. Problema so se lotili Wayne Witanen, J.
Martin Graetz in Stephen R. Russell ter ga rešili s prvo vesoljsko strelsko igro
Spacewar!, v kateri sta ste igralca vsak s svojo raketo preganjala in obstreljevala po
okroglem računalniškem zaslonu, posutem z zvezdami.
Že takrat so ugotovili, da je za igro najpomembnejša igralnost. Igra je bila sprva
zastavljena tako, se je spremenila v besno udrihanje po tipki za streljanje in hitro
postala dolgočasna.
Zato so na sredo zaslona postavili sonce, ki je s svojo težnostjo privlačilo raketi in
otežilo manevriranje. Kmalu so dodali tudi pobeg v nadprostor. Če je bil zadetek
neizbežen, je lahko igralec uporabil skok v peto dimenzijo in ta ga je v hipu prestavil
na drug konec zaslonskega vesolja.
Hitro so tudi ugotovili, da tipkovnica, vgrajena v pult računalnika, ni najprimernejša za
družno udrihanje po tipkah, zato so naredili igralni vmesnik. To sicer še ni bila igralna
palica, temveč so v leseno škatlico z bakelitnim pokrovom vgradili dva vzvoda, za
spreminjanje smeri in pospeševanje, in tipko za streljanje.
Spacewar! je doživel javno predstavitev maja 1962, ob dnevu odprtih vrat na MIT.
Obiskovalci so bili navdušeni, igra se je hitro razširila in v ameriških raziskovalnih
ustanovah kmalu ni bilo več računalnika, na katerem ne bi bilo tudi Spacewar!
Star Trek, poimenovan po nadaljevanki Zvezdne steze, je nastal sredi šestdesetih let,
verjetno leta 1966 ali 1967, in se hitro širil med takratnimi računalniki. Prilagodili so
ga različnim modelom, marsikateri programer pa ga je mimogrede še predelal,
dopolnil ali prilagodil svojemu okusu. Deset le po nastanku je kot Super Star Trek
postal zelo priljubljen tudi na prvih hišnih računalnikih.
6
2.1.4 Lov na wumpe
Med programerji so bile poleg znanstvene fantastike zelo priljubljene tudi fantazijske
pravljice za odrasle, s Tolkienovim Hobbitom in Gospodarjem prstanov na čelu. Iz te
ljubezni so se rodile prve pustolovske igre. Sprva seveda samo tekstovne. Na
zaslonu ali tiskalniškem izpisu je igralec prebral kratek opis svojega položaja, vtipkal
ukaz in prebral, kaj se je zgodilo.
Prvo tako igro je leta 1972 napisal Gregory Yob. V Ulovite Wumpa (Hunt the
Wumpus ali, krajše, kar Wump) se je igralec prvič v zgodovini računalniških iger
znašel v podzemskem blodnjaku. Oborožen z lokom in petimi puščicami, se je potikal
po sobanah in iskal skrivnostnega wumpa. V vsaki od sob je dobil nekaj namigov, kaj
se skriva v sosednjih, potem pa je moral v eno od njih bodisi vstopiti ali izstreliti
puščico. Če je pravilno ugotovil, v kateri sobi se skriva Wump, in je vanjo ustrelil
puščico, je zmagal, če pa je v sobo s pošastjo neprevidno stopil, se mu seveda ni
pisalo nič dobrega.
2.1.5 Pustolovščina v gromozanski jami
Lov na Wumpa je bila zelo enostavna igra in pravzaprav sploh ni bila prava
pustolovščina, temveč le blodnjak s pošastjo in nekaj ovirami, a programerji so že
pisali tudi veliko bolj zapletene.
Takole nekako je bil videt začetek tekstovne pustolovščine. Zgodba se je seveda
kmalu zapletla, prikazali so se škrati, pa čarovniki in zle vile, manjkati ni smel niti
zmaj.
Prvo pravo pustolovsko igro, Collosal Cave Adventure, znano tudi samo kot
Adventure, je leta 1973 v fortranu za DECov računalnik PDP-10 napisal Will
Crowther, ljubiteljski jamar in navdušen igralec tedaj še čisto nove in zelo priljubljene
družabne igre Temnice in zmaji (Dungeons & Dragons). Igralec je moral v
zapletenem blodnjaku podzemskih dvoran in prehodov odkriti zaklad, pri tem pa se
izogibati različnim sovražnikom. Kmalu je, predvsem seveda med programerji,
postala zelo priljubljena. Podobno kot Star Trek je v tistem času Pustolovščina
doživela veliko manjših in večjih izboljšav, saj jo je v duhu, ki bi mu danes rekli "prosti
programi", lahko vsakdo po svoje predelal.
7
Vzporedno s Collosal Cave Adventure je nastajala še ena legendarna pustolovščina.
Zork je bil sprva prav tako napisan za PDP-10, leta 1979 pa so ga priredili za
Tandyjev TRS-80 in naslednje leto še za Apple II. Kasneje so igro priredili še za
nekatere druge računalnike, jo prodali kar v milijon primerkih in naredili še številna
nadaljevanja.
Tu pa omenimo še eno od legendarnih – The Hitchikers Guide to Galaxy.
Leta 1979 je na Univerzi v angleškem Essexu Roy Trubshaw na računalniku PDP-10
napisal prvo večigralsko pustolovščino – MUD (Multi User Dungeons). Bila je seveda
tekstovna, dogajala se je v podzemskem blodnjaku, od drugih pa se je ločila po tem,
da je hkrati lahko igralo več igralcev, ki so se prijavili v računalniški sistem. Rojeno je
bilo omrežno igranje.
A napredek ni miroval in besedilu so se kmalu pridružile slike. Mystery House je bila
leta 1980 prva pustolovščina, opremljena s slikami. Skrivnostna hiša je bila, kar se
samega igranja tiče, skromnejša od Zorka in tudi grafika je bila kar se da enostavna,
a za tiste čase je vseeno pomenila pravo malo revolucijo.
Za Apple II sta jo napisala zakonca Roberta in Ken Roberts. Boljša polovica para si je
izmislila zgodbo, možakar pa je vse skupaj sprogramiral. Podjetje zakoncev Roberts
se je imenovalo On-Line, po uspehu Skrivnostne hiše pa sta ga preimenovala v
Sierra On-Line.
Sierra On-Line, ena največjih založb računalniških iger, je v naslednjih letih izdala še
približno 20 iger za Apple II, leta 1983 pa jo je IBM prosil, naj naredi nekaj takega še
za njihov osebni računalnik. V novo igro so vložili za tedaj skoraj neverjetnih 700.000
dolarjev, rezultat pa je bil še ena legenda - King's Quest, prva pustolovščina z
animiranimi liki. Prodali so jih skoraj tri milijone in izdali še osem nadaljevanj. Sledile
so številne podobne pustolovščine, na primer Space Quest, pa Monkey Island,
Indiana Jones, Myst ..., a to pravzaprav ni več zgodovina.
In ko smo že ravno pri pustolovščinah, se spodobi, da omenimo še Kontrabant,
slovensko pustolovščino za Spectrum iz leta 1984.
8
2.1.6 Igranje domišljijskih vlog
V začetku sedemdesetih let je postala silno priljubljena družabna igra Temnice in
zmaji (Dungeons & Dragons). Vsak od igralcev je prevzel eno od vlog (bojevnik,
duhovnik, čarodej ali tatič), s svojim junakom je po igralni plošči napredoval z
metanjem kocke in v igri izgrajeval svoj lik. Rojeno je bilo igranje domišljijskih vlog in
samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo nastala prva računalniška priredba.
Za prvenec se potegujeta najmanj dve. Rogue je nastajal konec sedemdesetih in v
začetku osemdesetih na velikih računalnikih z operacijskim sistemom UNIX in bil šele
nekaj let zatem prirejen tudi za osebne računalnike. Igralec si svoje vloge tu še ni
izbiral, temveč je le izgrajeval svoj lik, cilj igre pa je bil kot pri vseh pustolovščinah - v
podzemnem blodnjaku je bilo treba odkriti čarobni amulet in mimogrede pokončati
kup pošasti.
Temple of Apshai je nastal leta 1979, sprva za Commodor PET, pozneje pa so ga
prevedli še za Apple II, TRS-80 in druge takratne osebne računalnike, ter napisali
dve nadaljevanji. Igra je imela že vse lastnosti igranja domišljijskih vlog in bila precej
priljubljena, a pravi uspešnici sta postali šele dve drugi tovrstni igri, ki sta nastali
skoraj hkrati, Ultima in Wizardry.
2.1.7 Gospodar temnic
Igre so postajale vedno bolj izpopolnjene. Dungeon Master iz leta 1987 je bil prvi
primerek igranja domišljijskih vlog v resničnem času. Ko se je prikazal nasprotnik, je
bilo treba začeti udrihati po njem ali pa morda bežati, a časa za premislek in vpis
naslednjega ukaza kar naenkrat ni bilo več. Igralec je lahko z likom tudi interaktivno
preiskoval okolje in delal s predmeti. Nič več ni bilo treba vtipkati "odpri vrata",
temveč jih je lahko z miško kar sam odprl.
Gospodarja temnic so sprva napisali za Atari ST in je bil sploh najbolje prodajana igra
za ta računalnik. Kmalu so jo priredili tudi za PC, različica za Amigo pa je bila prva
računalniška igra z interaktivnim stereo zvokom - igralec je lahko slišal, iz katere
smeri prihaja pošast.
9
2.1.8 Arkadne igre
Takšne in drugačne pustolovščine seveda niso bile edine računalniške igre.
Spacewar! in Pong sta bili igri hitrih refleksov, ki se jih je pozneje prijelo ime arkadne
igre. Igrali so jih namreč predvsem na igralnih avtomatih v lokalih, ki so jim v
Združenih državah pravili zabavišče arkade (Amusements Arcade). Programerji
velikih računalnikov so bili v tistih časih nekoliko vzvišeni nad takimi plebejskimi
igricami, pa še za igranje v resničnem času takrat računalniki niso bili najprimernejši.
Večinoma si je namreč njihov dragoceni procesorski čas delilo več uporabnikov, ki
so, vsak za svojim terminalom, lepo v vrsti čakali, da pridejo na vrsto.
Kakor hitro so nastali osebni računalniki, so začeli pisati oziroma prepisovati arkadne
igre tudi zanje. A prvi računalniki so bili šibki in predvsem njihove grafične
sposobnosti so bile zelo omejene. Kakšen Pong so še zmogli, Space Invaders ali
Pac Man pa so bili komaj podobni izvirnikom. A napredek je bil hiter in že igrice, ki
smo jih sredi osemdesetih let igrali z "mavrico" ali "štiriinšestdesetko", so bile videti
boljše kot na igralnikih, tiste na Amigah in Atarijih pa boljše od najbolj izpopolnjenih
igric z igralnih avtomatov.
2.1.9 Tetris
Tetris je legenda, ki je v svet ponesla slavo ruskih programerjev. Leta 1985 si jo je
zamislil Aleksej Pažitnov, uslužbenec Računalniškega centra Akademije znanosti v
Moskvi. Igro je v pascalu napisal za ruski računalnik Electronica 60, za PC pa jo je
predelal takrat 16-letni Vadim Gerasimov. Igra se je leta 1985 hitro razširila po takrat
še redkih moskovskih pecejih.
Tetris je kmalu postal znan tudi na Zahodu in za avtorske pravice, ki jih je imela
sovjetska akademija znanosti, so se začele potegovati številne računalniške založbe
ter se pri tem med seboj zapletle v številne sodne spore. Igralcev pa to seveda ni
pretirano zanimalo, kajti pecejevska različica se je v obliki piratskih kopij širila skoraj
kot virus in verjetno konec osemdesetih let na vsem svetu ni bilo peceja, na katerem
ne bi bilo tudi datoteke tetris.com.
10
2.1.10 Navidezni piloti
Leta 1978 je Bruce Artwick napisal prvi Flight Simulator za takrat še sveži Apple II.
Današnji mladini bi se zdel prav kamenodoben in navidezno letenje je zahtevalo
veliko domišljije, a te takratnim igralcem očitno ni primanjkovalo, saj so bili vsi po vrsti
navdušeni. Program je nato kupil Microsoft, z njim pa se je začel trend, ki traja do
danes. Flight Simulator je namreč tekoče deloval le na najmočnejših pecejih, zato je
marsikdo prav zaradi njega kupil zmogljivejši računalnik. In seveda je vsaka
naslednja različica zahtevala še nekoliko zmogljivejši PC.
2.1.11 Strateške igre
Konec sedemdesetih let so imele nekatere tekstovne pustolovščine na velikih
računalnikih že posamezne strateške elemente, a verjetno prva povsem strateška
igra je bila Utopia, ki jo izdal Mattel leta 1981 za svoj igralnik Intellivision. V njej ste se
znašli v vlogi poglavarja otoškega ljudstva, za katerega ste morali skrbeti in ga
varovati pred nevarnostmi.
Prva vojaška strateška igra za osebne računalnike je bila The Battle of the Bulge leta
1982. Sledile so številne druge, vojaške in bolj miroljubne, med katerimi omenimo le
nekatere najpomembnejše. M.U.L.E. iz leta 1983, v kateri so štirje igralci hkrati
kolonizirali planet Irata, je bila prva večigralska strateška igra in ima še dandanes
veliko zvestih igralcev. Zelo priljubljena je bila Elite, legendarna vesoljsko-trgovska
igra iz leta 1987. Leta 1989 je igralce zasvojil prvi SimCity, leta 1991 pa še slavna
Meierjeva Civilization. Obe igri sta dobili številna nadaljevanja in še številnejše
posnemovalce, ki jih z veseljem igramo še danes.
2.1.12 Prepovedano za mladino
Letos je javnost razburil seks v igri Grand Theft Auto: San Andreas, a to seveda ni
bilo prvič, da so se čistuni spravili na to ali ono računalniško igro. Prva igra, ki se je
znašla na črnem seznamu, je bila leta 1976 Death Race 2000. Howell Ivey jo je
napisal za podjetje Exidy, zamisel zanjo pa je dobil v istoimenskem filmu, ki ga je leto
prej posnel znani režiser drugorazrednih filmov Roger Corman. V igri je bilo treba z
avtomobilom povoziti čim več pešcev in to je seveda takoj vzbudilo obilo zgražanja.
Igro, ki je bila takrat napisana samo za igralne avtomate, so morali zaradi protestov
zaskrbljenih staršev kmalu umakniti iz prometa. V zabavni igrici Leisure Suite Larry -
11
The Land of the Lounge Lizards iz leta 1987 ni bilo omembe vrednega nasilja, a je
bilo zato v njej nekoliko več gole kože in nanjo se je usul plaz obtožb, da kvari
nedolžne otročiče. V resnici so bili tako prvi Leisure Suite Larry kot njegova številna
nadaljevanja prav nedolžne igrice, resda polne malce bolj kosmatega humorja in z
oblinami obdarjenih ter pomanjkljivo oblečenih lepotic, a pohujšale bi lahko le najbolj
zadrte puritance. Kot zanimivost omenimo, da so v igri takrat prvič uporabili tako
imenovano šefovsko tipko (boss key), ki je v hipu zbrisala sliko z zaslona, da bi šef,
ali mati, ne videl(a), kaj nas je tako prikovalo pred računalnik.
2.1.13 Prince of Persia
Dobrih petnajst let mineva, odkar je na osebnih računalnikih vladal Perzijski princ. V
osnovi klasična ploščadna igra, kakršnih smo videli že nič koliko, se je od drugih
ločila po neverjetno gladkem premikanju likov za tiste čase. Avtor Jordan Mechner si
je pomagal s posnetki svojega brata in na njihovi podlagi narisal na stotine sličic, te
pa potem prelil v gladko animacijo. Vse skupaj je trajalo kar štiri leta in leta 1989 je bil
Prince of Persia končno nared.
Igro je najprej napisal za Apple II, a je bil ta takrat že v zatonu, in je pravi uspeh
doživela šele, ko so jo priredili za PC. Vsega skupaj so jo prodali okoli 2 milijona
izvodov in dandanes jo najdemo na vseh seznamih najbolj priljubljenih klasičnih
računalniških iger.
Prince of Persia je zaradi svoje priljubljenosti povzročil nastanek novega igralnega
žanra - akcijskih pustolovščin. Iger torej, v katerih glavni lik teka po takem ali
drugačnem blodnjaku prostorov, rešuje uganke, ki mu omogočijo prehod v nove
prostore, in se mimogrede še spopada s številnimi sovragi.
Leto 1989 je bilo prelomno za razvoj računalniških iger. Poleg Perzijskega princa so
tisto leto izdali prvo igro na CD-ROM-u (The Manhole) in prvo igro v ločljivosti VGA,
pri Creativu pa so na trg poslali prvi Soundblaster, ki je omogočil, da je PC postal
najboljši računalnik za igre.
2.1.14 Obračun v blodnjaku
Programerji v Yantx F/X so leta 1987 izkoristili priključek MIDI Atarija ST za prvo
večigralno strelsko igro MIDI Maze. S priključkom, ki je bil sicer namenjen
12
priključevanju elektronskih glasbil, je bilo mogoče povezati do 16 računalnikov v malo
igralno omrežje. Liki, ki so še najbolj spominjali na tiste iz Pac Mana, so se lovili in
streljali po trirazsežnem blodnjaku. Zamisel skratka, ki so jo kasneje uporabili v
Doom, Quake in še marsikje. MIDI Maze je bila prva večigralska prvoosebna strelska
igra.
2.1.15 Wolfenstein 3-D
MIDI Maze je ostala v krogu med seboj povezanih Atarijev razmeroma neznana igra,
zato pa je leta 1992 pravo malo revolucijo v igranju zanetil Castle Wolfenstein 3-D. V
vlogi stotnika Williama J. Blazkowicza, med prijatelji in soborci bolj znanega kot B. J.,
ste se znašli zaprti v kleti nacističnega dvorca Wolfenstein. Na začetku oboroženi
samo z nožem in pištolo, ki ste ju odvzeli neprevidnemu ječarju, ste se morali prebiti
iz dvorca in mimogrede dobiti še načrte za nemško operacijo Eisenfaust. Malenkost.
Id Softwarova igra je postala silno priljubljena, igralcem, do takrat povsem nevajenim
podobnih trirazsežnih iger, pa se je zaradi hitrega in tekočega premikanja slike
pogosto kar zvrtelo v glavi. Opozorilo pred vrtoglavico je bilo zapisano tudi v
spremnem besedilu, zaradi krvavih prizorov pa so igro odsvetovali mlajšim od 13 let.
A ti prizori so dandanes videti povsem nedolžni, saj razen nekaj rdečih pik, ki so
predstavljale kri smrtno zadetih Švabov, ni bilo videti ničesar.
Wolfenstein je bil prvi in ima še danes številne zveste privržence, sledila pa mu je
prava poplava podobnih iger, z Doom in Quake na čelu, ki še do danes ni usahnila. A
s tem smo pravzaprav prišli do današnjih dni in do konca našega zgodovinskega
potepa.« (Nikolaj Pečenko, MONITOR – revija za računalništvo, štev. 12/2005, 24.
december 2005)
Računalniške igre so spremenile svet. Ljudje so začeli množično igrati te igre, kar je
privedlo do manj zdravega načina življenja. Tudi pojav nasilja v računalniških igrah
ne deluje ravno pozitivno na igralca. Vseeno pa računalniške igre vnašajo v našo
kulturo toliko novega, da jih lahko smatramo kot napredek v preživljanju prostega
časa.
13
2.2 Skupine izdelovalcev računalniških iger
Pri načrtovanju računalniških iger sodeluje več ljudi. Vsi so več ali manj navdušeni
igralci iger. Igranje iger je zabavno in polno domišljije, izdelovanje iger pa zahteva
tudi veliko sposobnosti in znanja za tako delo. Najprej je treba določiti vrsto igre, nato
pravila igre, izmisliti si je potrebno junake, jih primerno pobarvati, da so vabljivi za
igro, izmisliti si je treba zvok. Tudi potem, ko so že zaposleni, se razvijalci iger nikoli
ne nehajo učiti, saj se tehnologija razvija zelo hitro.
Računalniške igre izdelujejo razvijalni studii, ki so lahko zelo majhni in vključujejo le
nekaj ljudi, lahko pa imajo tudi po več sto zaposlenih z vsega sveta. Njihova naloga
je, da izdelajo igro, ki bo zanimiva za igralce. Razvoj iger največkrat plačajo založniki,
ki dokončane igre nato tudi reklamirajo in prodajajo.
2.2.1 Vodja projekta (oblikovalec igre)
Odloči se, kakšna bo igra ,napiše scenarij zanjo in je idejni vodja celega projekta.
Določi tudi kakšne so naloge igralca, kakšna bo tematika igre, kakšna so pravila igre
in nadzoruje celotni projekt.
2.2.2 Beta tester
To so igralci, ki igrajo z namenom, da bi odkrili čim več napak in nepravilnosti v igri,
še preden se le ta izda.
2.2.3 Zvočni inženirji
So odgovorni za zvoke in glasbo v igri. Zvok je v igrah zelo pomemben, saj igralce
dodatno privlači, igra pa deluje bolj realno.
2.2.4 Programer
Pri igri sodeluje s tem, da igro sestavi v celoto in združi različne elemente igre,
predvsem zvok in grafiko, piše pa tudi programske kode, da imajo vsi člani dovolj
raznega orodja.
14
2.2.5 Oblikovalec
Izdela podroben načrt za svet, v katerem se bo gibal igralec. Njegova naloga je, da
igralca čim bolje pelje skozi igro in naredi svet zanimiv in privlačen, hkrati pa
upošteva vodila drugih.
2.2.6 Založnik
To so v glavnem vsi izdelovalci iger, na koncu pa se jim pridruži še založnik s svojo
ekipo ljudi, ki izdatno testirajo igro in na koncu poskrbijo, da se znajde v lepem ovitku
in CD-ju.« (Vir: PIL Vesela šola, št. 8, april 2008, str. 38)
2.3 Zvrsti računalniških iger
»Računalniške igre se, podobno kot filmi in knjige, delijo na številne zvrsti. Včasih je
za nekatere igre težko določiti, kam spadajo, mnoge bi lahko uvrstili tudi v več zvrsti.
Najbolj značilne so:
2.3.1 Prvoosebna strelska igra
Igralec je postavljen v prostor tako, kot da bi bil sam zares v njem, vse okoli sebe vidi
skozi oči junaka. V rokah ima orožje, v ospredju je streljanje in bojevanje. Večina
prvoosebnih strelskih iger je zelo hitrih in zahtevajo zelo hitre odzive in dojemanje
dogajanja.
2.3.2 Tretjeosebne akcijske igre
Junaka se vidi iz tretje osebe, po navadi v hrbet. Kamera (pogled) se pri tem lahko
vrti veliko bolj kot pri prvoosebni strelski igri, saj ni »pritrjena« na igralčeve oči. Zato
lahko na primer vidi tudi, kaj se dogaja za hrbtom igralca, čeprav se junak v igri ne
obrne. Tako lahko veliko bolje opazuje, kaj se okoli njega dogaja. Igralec mora
opravljati različne naloge, ki vključujejo veliko akcije.
15
2.3.3 Igre igranja vlog
Ta zvrst igre je ena od prvih zvrsti računalniških iger in je še danes zelo priljubljena.
Igralec ima v igri svojega junaka, ki ima posebne sposobnosti (lahko uporablja
različne uroke, se zelo dobro bojuje in podobno). S tem junakom nato raziskuje
različne svetove, ki jim večinoma vladajo različne pošasti. Med igro junak še naprej
razvija svoje sposobnosti, ki se merijo s posebnimi točkami. Več ko ima igralec točk,
bolj izkušen naj bi bil.
2.3.4 Avantura
Glavna sestavina avanture je raziskovanje. Igralec mora reševati različne naloge in
uganke, pri tem pa komunicira z različnimi osebami v igri, ki mu pri tem lahko
pomagajo. V pomoč so mu tudi številni predmeti. To niso hitre igre, potrebno je
predvsem veliko razmišljanja in povezovanja.
2.3.5 Strategija
Pri tej zvrsti je pomembno predvsem to, da igralec pazljivo in preudarno razmisli in
določi potek igre, da doseže zmago. Igralec ima na voljo določeno število ljudi ali
drugih bitij z različnimi značilnostmi, ki jih mora nato primerno uporabiti, pri tem mora
tudi graditi, raziskovati, v nekaterih igrah pa se mora tudi bojevati z nasprotnikom.
2.3.6 Ploščadne igre
Ta zvrst je nastala med prvimi, včasih je bila tudi ena najbolj priljubljenih zvrsti, danes
pa jo že zamenjujejo druge. Gre za igre, pri katerih mora igralec s svojim junakom
skakati med različnimi ploščadmi, pri tem pa pobira različne bonuse. Gre za
enostavne in zabavne igre, ki večinoma delujejo kot risanke.
2.3.7 Simulacija
Ta zvrst iger simulira, posnema različna doživetja, izkušnje in pri tem skuša to
narediti na čim bolj realen način. Igralca postavijo v kabino letala, za krmilo tanka ali
kaj podobnega. Nekatere simulacije pa niso narejene le za zabavo, ampak lahko
zares pomagajo pri usposabljanju za kakšno delo.
16
2.3.8 Športne igre
So najbolj znana in prodajana zvrst iger. Igralec se lahko preizkusi v skoraj vseh
najbolj priljubljenih športih: nogometu, košarki, hokeju, golfu, tenisu in podobno. Kar
nekaj jih temelji na resničnih osebah in njihovih značilnostih, zato po navadi izhajajo
enkrat na leto, skupaj z začetki športnih sezon, da so vedno aktualne.
2.3.9 Dirkalne igre
Igralec vozi avto ali kakšno drugačno dirkalno sredstvo. Te igre so zelo hitre in
adrenalinske. Igralec tekmuje proti drugim tekmovalcem, lahko pa je njegov
nasprotnik tudi čas. So zelo dobro in predvsem varno nadomestilo za dirkanje po
pravih cestah.
2.3.10 Gospodarske igre
Igralec se loti gospodarskih podvigov, kot so postavljanje in vzdrževanje mest,
upravljanje svojega hotela, zabaviščnega parka, verige restavracij in podobno.
Poskrbeti je treba za zadovoljstvo prebivalcev in gostov, pa tudi nekaj zaslužiti in ta
denar premišljeno uporabiti.
2.3.11 Priložnostne igre
To so enostavne igre, ki so dostopne vsem starostnim skupinam. Večina je kopija že
obstoječih iger, le da so prenesene na računalnik. Njihova prednost pred
tradicionalnimi igrami je, da jim lahko igralec, ki igra sam proti računalniku, določi tudi
težavnost, primerno svojemu znanju igre. Sem spadajo na primer monopoli, človek,
ne jezi se, sudoku, igre s kartami in podobno.« (Vir: PIL Vesela šola, št. 8, april 2008,
str.36-37)
17
2.4 Enoigralske in večigralske igre, računalniška inteligenca
2.4.1 Enoigralske igre
To so igre, pri katerih en sam igralec igra proti računalniku, torej proti umetni
inteligenci. Pri takem igranju lahko posameznik sam odloča, kakšna bo težavnost
igranja, ter jo lahko prilagodi svojim sposobnostim in željam. Navadno si lahko igralec
tudi shrani trenutni položaj v igri, kamor se lahko vrne, če se kaj zalomi.
2.4.2 Večigralske igre
Pri njih igralec igra proti pravemu nasprotniku. Pri teh igrah se ne da določiti
težavnosti igranja. Tudi shranjevanja ni. Gre za merjenje moči. Lahko igramo proti
enemu nasprotniku ali proti več nasprotnikom. Lahko pa se igralci razporedijo in
igrajo drug proti drugemu, tako kot pri športu. Nekatere igre se igrajo tudi tako, da se
igralci razdelijo v skupine, ki igrajo druga proti drugi. V zadnjem času pa so vse bolj
priljubljene igre, ki jih igramo preko interneta in jih igra več tisoč ljudi hkrati. Take igre
imenujemo množične večigralske igre. Več tisoč igralcev se poveže na en strežnik,
izoblikujejo svoje junake in z njimi živijo v navideznem svetu.
2.4.3 Umetna inteligenca
Večina računalniških iger danes še vedno deluje tako, da igra igralec proti
računalniku. Da pa lahko računalnik učinkovito igra proti človeku, potrebuje umetno
inteligenco. Le-ta omogoča, da računalnik »odloča« o svojih potezah. Vse te
možnosti predvidijo programerji, ki določijo tudi pogoje, kdaj se bo umetna inteligenca
odločila za eno od teh možnosti.
Tako odločanje je zelo zapleten proces, zato je bila umetna inteligenca v prvih igrah
še zelo pomanjkljiva.« (Vir: PIL Vesela šola, št. 8, april 2008, str.34-35)
18
3. RAZISKOVALNI DEL
3.1 Namen raziskave
Namen raziskave je ugotoviti, kaj menijo o računalniških igrah učenci in odrasli.
Anketiral sem učence šestih in sedmih razredov OŠ Slave Klavore in opravil intervju
z poznavalcema računalništva.
3.2 Hipoteze
H1: Predvidevam, da vsi učenci stari od 10. do 12. let igrajo računalniške igre.
H2: Predvidevam, da učenci igrajo računalniške igre dnevno.
H3: Predvidevam, da učenci igrajo vse vrste računalniških iger.
H4: Predvidevam, da učenci poznajo zgodovino razvoja računalniških iger.
H5: Predvidevam, da učenci vedo kako nastane računalniška igra.
H6: Predvidevam, da učenci menijo, da umetna inteligenca lahko nadomesti človeka.
3.3 Predstavitev rezultatov
3.3.1 Anketni vprašalnik
Anketo je izpolnjevalo 55 učencev 6. in 7. razreda, od tega 21 dečkov in 34 deklic.
Iz šestih razredov jo je izpolnilo 25, od sedmih pa 30 učencev.
1. Ali igraš računalniške igre?
a.) DA – 55 učencev
b.) NIKOLI – 0 učencev
2. Koliko časa dnevno porabiš za igranje računalniških iger?
a.) Do 30 min – 17 učencev
b.) od 30 min do 1 uro – 13 učencev
c.) od 1 uro do 2 uri – 15 učencev
d.) 2 uri in več – 10 učencev
19
3. Oceni rabo zvrsti računalniških iger
zvrst
1-zelo pogosto
2-občasno
3-najmanj pogosto
Prvoosebna strelska igra
14
7
34
Tretjeosebna akcijska igra
10
15
30
Igra igranja vlog
11
14
30
Avantura
12
12
31
Strategija
14
10
31
7
8
40
Simulacija
10
11
34
Športna igra
18
13
24
Dirkalna igra
16
14
25
Gospodarska igra
14
13
28
Priložnostna igra
18
9
28
Ploščadna igra
4. Ali veš, kdaj je nastala prva računalniška igra?
a.) v 18. stoletju – 17 učencev
b.) v 19. stoletju – 20 učencev
c.) v 20. stoletju – 18 učencev
5. Katere od spodaj naštetih iger najraje igraš?
a.) enoigralske – 28 učencev
b.) večigralske – 10 učencev
c.) oboje - 17 učencev
6. Ali veš, kdo od spodaj naštetih oblikuje računalniško igro?
a.) programer – 20 učencev
b.) oblikovalec – 9 učencev
c.) ne vem – 26 učencev
7. Ali bi lahko izdelal-a svojo računalniško igro?
a.) da - 17 učencev
b.) ne – 14 učencev
20
c.) ne vem – 24 učencev
8. Meniš, da lahko računalnik ali umetna inteligenca nadomesti človeka?
a.) da – 18 učencev
b.) ne – 24 učencev
c.) ne vem – 13 učencev
3.3.2 Intervju
INTERVJU ŠT. 1
Ime: Tomaž
Starost: 34 let
Spol: Moški
Poklic: Učitelj matematike in računalništva
Izobrazba: profesor računalništva z matematiko
1. Koliko let se že ukvarjate z računalništvom?
Od leta 1987 (Ko sem dobil svoj prvi računalnik - Commodore 64C) - se pravi 21 let
2. Zakaj ste se odločili ravno za ta poklic?
Računalniki naredijo natančno to, za kar jih sprogramiramo - nič več in nič manj.
3. Poznate računalniške igre?
Poznam
4. S katerimi leti ste se srečali z njimi?
Bil sem star okoli 12 let, ko sem igral svojo prvo računalniško "igrco" na legendarnem
ZX Spectrumu, ki je imel gumijaste tipke in se je priključil na TV zaslon.
5. Katere vrste iger ste igrali takrat?
Najraje smo takrat igrali arkadne igre - podobne, kot so se pojavljale na t.i. video
avtomatih v raznih zabaviščnih parkih.
6. Koliko časa ste jim posvetili pri 12. letih?
Zelo malo, kakšno leto kasneje (ko sem dobil svoj prvi računalnik) pa nekoliko več vendar me nikoli niso tako pritegnile da bi kateri od njih namenil več časa - sem raje
pisal enostavne ukaze v BASIC-u (programski jezik), s katerimi sem izdelal hudo
primitivne mini programčke.
7. Kako po vaše vplivajo računalniške igre na razvoj otrok?
21
Kakršnokoli pretiravanje ni dobro; če čas za igre ustrezno odmerimo, zagotovo ne
zavirajo razvoja otrok - če pa pretiravamo, pa se lahko oblikuje posebna oblika
odvisnosti, ki prav gotovo negativno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov.
8. Katere vrste iger bi vi priporočili in katere ne?
Priporočil bi tiste, ki so zabavne in po možnosti omogočajo hkratno igranje manjši
skupini prijateljev.
Odsvetoval ne bi nobene - to je naloga staršev, da ocenijo kaj je za njihove otroke v
izbranem obdobju primerno in kaj ne.
9. Koliko časa dnevno bi po vašem otrok smel posvetiti rač. igram?
Tudi če otrok igra vsak dan samo 20 minut lahko postane odvisen. Tudi nekaj urno
igranje ni problematično, dokler se to zgodi zgolj izjemoma.
Osebno sem mnenja, da otroci ne bi smeli vsak dan igrati "igric" - računalnik se da
uporabiti tudi na bolj zanimiv način - pa tudi prosti čas se da uporabiti na bolj zanimiv
način, kot je sedenje pred računalnikom.
10. Ali ste sami naredili kakšno računalniško igro?
Naredil sem nekaj krajših izobraževalnih programov, ki bi jim stežka rekli "Igrice" vendar se ob njih otroci zabavajo in učijo hkrati.
INTERVJU ŠT. 2
Ime: Miran
Starost: 52 let
Spol: Moški
Poklic: Računalniški programer
Izobrazba: Univ.dipl.ing.
1. Koliko let se že ukvarjate z računalništvom?
33 let
2. Zakaj ste se odločili ravno za ta poklic?
Ker so me zanimali računalniški algoritmi in ker mi logično razmišljanje pomeni izziv.
3. Poznate računalniške igre?
Poznam jih zelo dolgo in še vedno jih rad igram.
4. S katerimi leti ste se srečali z njimi?
22
S prvimi računalniškimi igricami sem se srečal na začetku sedemdesetih let (1937),
in sicer na računalniku IBM1130 in VAX850
5. Katere vrste iger ste igrali takrat?
Ker so bili takrat grafični vmesniki slabše kvalitete so bile igre takrat tipa pet v vrsto,
križci pike in podobne.
6. Koliko časa ste jim posvetili pri 12. letih?
Pri dvanajstih letih nisem igral računalniških iger, ker jih ni bilo.
7. Kako po vaše vplivajo računalniške igre na razvoj otrok?
Sam sem zagovornik igranja računalniških iger vendar zmerno ( do ene ure na dan),
saj
pospešujejo
logično
razmišljanje
in
povečujejo
motorične
sposobnosti.
8. Katere vrste iger bi vi priporočili in katere ne?
V glavnem miselne.
9. Koliko časa dnevno bi po vašem otrok smel posvetiti računalniškim igram?
Do ene ure na dan.
10. Ali ste sami naredili kakšno računalniško igro?
Nisem.
23
4. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
Vsi učenci od 10. do 12. let igrajo računalniške igre. Tretjina učencev igra
računalniške igre dnevno do 30 min, povprečno pa več kot 1 uro, do 2 uri in več
skoraj ena petina učencev. Učenci te starosti igrajo vse vrste računalniških iger.
Večina učencev igra enoigralske igre, verjetno zato, ker igralec običajno zmaga.
Učenci nimajo predstave o nastanku, razvoju in času nastanka računalniških iger,
zato podcenjujejo znanje, ki je potrebno za njihovo kreiranje in izdelavo. Večina trdi,
da so nastale računalniške igre že pred 100 in več leti. Učenci ne vedo, kdo izdela
računalniško igro in kako. Precejšnje število učencev meni, da umetna inteligenca
lahko nadomesti človeka.
Izkušena računalničarja menita o računalniških igrah naslednje:
Pretiravanje z računalniškimi igrami lahko vodi v odvisnost. Priporoča se igranje takih
iger, ki omogočajo hkratno igranje skupini prijateljev. Vsakodnevno igranje
računalniških iger ni priporočljivo ali pa le zelo zmerno. Računalniške igre
pospešujejo logično mišljenje in nekatere motorične sposobnosti. Priporoča se zlasti
miselne igre. Računalniške igre so najbolj razširjen način preživljanja prostega časa,
prav tako pa tudi zabava otrok in mladostnikov današnjega časa v razvitem svetu.
Ker otroci posvečajo sorazmerno velik del prostega časa računalniškim igram (temu
času bi bilo dobro dodati tudi čas, ko se pogovarjajo in razpravljajo o teh igrah med
seboj), lahko iz tega sklepamo, da ostalim družabnim igram posvečajo vse manj
pozornosti in časa, ter tako le-te izgubljajo pomen. Igralci računalniških iger
razmeroma dobro obvladajo spretnosti, ki so potrebne pri računalniških igrah.
Sklepamo lahko, da je njihovo znanje o uporabi računalnika omejeno na zabavni del
zmožnosti računalnika.
24
5. VIRI IN LITERATURA
Pečenko, N. (2005). MONITOR – revija za računalništvo, št. 12.
Bizjak, I. (1995). MONITOR – Samo za otroke. Let. 5, št. 6.
PIL Vesela šola, št. 8, april 2008, str.34-35, 36-37, 38.
Stephenson, J. W. (1984). Brain games for kids and adults. Priročnik.
Kerlow, I. V. (2004). The art of 3D: computer animation and effects. NJ.
25
6. PRILOGE
6.1 Računalniške igre
Mistery House, prva pustolovščina, opremljena s slikami.
Iz igralnih avtomatov
so v domače
računalnike prišle
arkadne igre, kakršna
je Pac Man.
26
6.2 Anketni vprašalnik
NAMIŠLJENA ZABAVA
Sem Urban Ferčec iz 7. a razreda. Izdelujem raziskovalno nalogo o računalniških igrah, zato te
prosim, da odgovoriš na vsa vprašanja v tem anketnem vprašalniku in mi s tem pomagaš pri
raziskovanju.
Spol:
M
Ž
Razred: _______
1. Ali igraš računalniške igre?
a) DA
b) NIKOLI
2. Koliko časa dnevno porabiš za igranje računalniških iger?
a) Do 30 min
b) od 30 min do 1 uro
27
c) od 1 uro do 2 uri
d) 2 uri in več
3. Oceni rabo zvrsti računalniških iger? (označi z 1, 2 ali 3)
4. Ali veš kdaj je nastala prva računalniška igra?
a) 18. stol
b) 19. stol.
c) 20. stol.
5. Katere od spodaj naštetih iger najraje igraš?
a) enoigralske
b) večigralske
c) oboje
6. Ali veš kdo od spodaj naštetih oblikuje računalniško igro?
a) programer
b) oblikovalec
c) ne vem
7. Ali bi lahko izdelal/a svojo računalniško igro?
a) DA
b) NE
c) NE VEM
8. Meniš, da lahko računalnik ali umetna inteligenca nadomesti človeka?
a) DA
b) NE
c) NE VEM
Hvala za sodelovanje!
28
6.3 Intervju
1. Koliko let se že ukvarjate z računalništvom?
2. Zakaj ste se odločili ravno za ta poklic?
3. Poznate računalniške igre?
4. S katerimi leti ste se srečali z njimi?
5. Katere vrste iger ste igrali takrat?
6. Koliko časa ste jim posvetili pri 12. letih?
7. Kako po vaše vplivajo računalniške igre na razvoj otrok?
8. Katere vrste iger bi vi priporočili in katere ne?
9. Koliko časa dnevno bi po vašem otrok smel posvetiti rač. igram?
10. Ali ste sami naredili kakšno računalniško igro?
29