Publikacija ob 100-letnici

Transcription

STO LET OŠ PRULE (1911-2011)
OS PRULE 100 LET KNJIGA postavitev.indd 1
5.10.2011 13:59:10
5.10.2011 13:59:12
5.10.2011 13:59:14
CIP
UREDNIŠKI ODBOR:
Andreja Golob, Andreja Kovač, Suzana Zgonec, Bojana Mlinar, Dušan Merc
FOTOGRAFIJE Peterlin Borut, Sebastjan Vodušek in Vito Tofaj
Vinjete: Tjaša Osvald, 9.a
Priprava za tisk : Maja Cerar
Tisk TKBM
Izdala Osnovna šola Prule 2011
Za OŠ Prule Dušan Merc
Naklada 250 izvodov
5.10.2011 13:59:15
OSNOVNA ŠOLA PRULE LETOS, PO STOTIH LETIH OBSTOJA
Sto let, odkar stoji Osnovna šola Prule, sedanjim učencem in učiteljem ne pomeni veliko. Sto
let ni predstavljiv čas, če ga ne ilustriramo, če ga ne vpnemo v realni svet politike, vsakdanjega življenja ljudi, v prostore, dogodke, odnose in v življenje in delo posameznika.
Sto let ne pomeni nič tudi, ko se vprašamo, kakšna je šola danes. Vsekakor se je vsako od
teh stotih let spreminjala, kakšno leto so bile spremembe velike, hitre in sunkovite, včasih
komaj opazne. Vendar razvoj v šolstvu, in torej v sami šoli, ne pomeni vedno in samo napredka, pomeni lahko amo spreminjanje, ki gre vzporedno z družbenimi spremembami in ki le
napoveduje tudi prihodnost. Vendar je ne napoveduje tako, da bi jo lahko prepoznali in o njej
z gotovostjo napovedovali karkoli. Šola na poseben način napoveduje prihodnost s svojimi
učenci, definira njihovo usposobljenost za bodoče življenje in delo.
100 šolskih kronik je bilo napisanih v tem času, sto pričevanj o nekih dogodkih in ljudeh v
šoli, učencih in učiteljih, ki pa so ilustracija preteklosti, na sedanjost imajo z odmikanjem časa
vedno manjši vpliv.
Zato smo se na Osnovni šoli Prule odločili, da v počastitev te lepe in okrogle obletnice izdamo
publikacijo, ki pa je drugačne od publikacij drugih šol ob njihovih obletnicah. Vsi pregledujejo in se hvalijo z nekdanjimi časi, mi pa se obračamo v prihodnost in se hvalimo z našo
sedanjostjo.
Osnovna šola danes in sedaj je sporočilo in naše pedagoško delo za naše zanamce. V tem
sporočilu je namreč skrita prihodnost, teleološki značaj vzgoje in izobraževanja – sadovi
našega dela in prizadevanj bo obrodila prihodnost naših učencev. Vzgojno in izobraževalno
delo sedanjosti se bo uresničevalo dokler bodo živi naši učenci. To je pomembno, na to moramo misliti, ko delujemo v sedanjosti. Ne moremo biti preroki, poznati pa moramo naša
temeljna stališča pri vzgoji in izobraževanju, uveljavljati jih moramo strokovno in v skladu z
zakoni, ki jih predpisuje država in stroka.
Ali je potrebno našteti temeljne vrednote, ki jih moramo privzgojiti učencem za družbo prihodnosti? Vsekakor je to težko, ni pa nemogoče. Nedvomno gre za reprodukcijo družbenih
vrednot Republike Slovenije, za njihovo sprotno uveljavljanje pri našem delovanju, gre pa
tudi za vnašanje strokovnih in tehnoloških spoznanj v sam učno vzgojni proces.
Sedanjost in prihodnost predstavljajo ljudje, učenci in učitelji, ki oblikujejo današnjo Osnovno šolo Prule. Njihova družbena realnost je tudi realnost Osnovne šole Prule. Zato Osnovna
šola Prule v svojem konkretnem delovanju pomeni najprej izrazito socialno vzgojno institucijo. Vizija Osnovne šole Prule je biti socialna ustanova, ustanova z izrazitim poudarkom na
etičnih vrednotah, strpnosti, tolerance, razumevanja in dialoga za vse, ki živimo in delamo v
njej. Samo te osnove pomenijo lahko obstoj in razvoj šole za tiste visoke in zahtevne izobrazbene cilje, ki si jih zastavljajo učenci in učitelji. Zaradi stališča, da je šola vzgojna ustanova,
so tudi izobraževalni rezultati Osnovne šole Prule zelo dobri.
Ob tem naj se ve: Prule so bile vedno tudi bolj ali manj kritične in uporne zoper nasilje države
in birokratov in njihovih neutemeljenih in oblastniških zahtev, vedno so bile pokončne in
neupogljive. V stotih šolskih kronikah od začetka delovanja šole, ki so shranjene v Mestnem
arhivu Ljubljana, bi našli podatke, na katere bi lahko bili zelo ponosni. Uporni, intelektualno
samozavestni in tudi nekoliko samosvoji učitelji: Tone Seliškar, Janez Jaln, Julijan Slapšak,
Branka Jurca, Angela Vode in drugi. Prvi ravnatelj in ustanovitelj Osnovne šole Prule je bil
znameniti pedagog Janez Levec, šolski nadzornik, ki je posebno pozornost namenil otrokom
z zmanjšanimi umskimi sposobnostmi. Zato je jubilej naše osnovne šole obenem tudi jubilej
začetka slovenskega šolskega sistema za otroke s posebnimi potrebami. Tako je tudi Osnovna
5
5.10.2011 13:59:18
šola Janeza Levca, ki je danes samostojna institucija, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami, del
našega praznovanja.
Resnično šolsko delo v šoli opravijo učiteljice in učitelji z vsakdanjim delom v razredu, z vsakim
učencem posebej in z njihovo skupnostjo, to je z razredno skupnostjo. Tako je bilo vedno in tako je
še danes. Vseh 100 let vsak dan posebej – šola je odvisna od vsakdanjega dela učiteljic in učiteljev
in od dela učencev, ne od jubilejev in praznovanj. To so samo vzporedni dogodki, ki minejo, vsakodnevno šolsko delo pa ostaja.
Seveda pa je po zakonitosti časa in družbenih sprememb današnja Osnovna šola Prule neka druga
šola kot je bila osnovna šola Prule pred 100 ali pred 50 leti – še vedno ista in enaka je prelepa stavba
v secesijskem slogu ob Ljubljanici – v njej se uči in vzgaja, vendar so v posebni kontinuiteti, ki
prehaja iz roda v rod. Osnovna šola Prule so vedno drugi ljudje, drugi učenci, druge družbene in
politične okoliščine.
Glavni predstavniki šole nismo mi odrasli, ki hodimo sem v službo, pač pa njeni učenci. Ti so tisti,
ki v resnici definirajo šolo, ki jo bodo kot odrasli na nek poseben način vedno nosili v sebi – v dobrem in slabem, kar so in česar niso dobili od šole, kako jih je in kako jih ni vzgojila.
Ko bodo naši zanamci mogoče dobili v roke to jubilejno publikacijo, bodo lahko ugotovili, kakšno
je bilo šolsko leto 2010/2011. Videle se bodo podobe učenk in učencev, videlo se bo, kaj in kako so
ustvarjali, kakšne rezultate so dosegali, kakšni so bili, in tudi, kakšni so bili prostori te šole v tem
šolskem letu.
Če hočemo resnično videti Osnovno šolo Prule moramo imeti pred seboj vsaj še nekaj dokumentov: izvleček iz poročila o realizaciji letnega delovnega načrta, kroniko za šolsko leto 2010/2011 in
seveda tudi vse tri številke šolskega glasila Osnovne šole Prule Iskrice. To bogastvo materiala bo
za bežnega preiskovalca ali za resnejšega analitika šolske klime zagotovo zelo zanimivo. Zastonj bi
bilo poudarjati, da je v resnici slikovnega in tekstualnega materiala ob vsem pričujočem še nekajkrat
več.
Hrbtenjačo celotne monografije »Sto let Osnovne šole Prule (1911-2011) tako tvori zgodovinska
raziskovalna naloga treh učencev šole »IV. mestna deška ljudska šola v Ljubljani med prvo svetovno vojno«, ki so jo izdelali pod vodstvom mentorice za zgodovino učiteljice Janje Bec in govori o
Osnovni šoli Prule, kakor se imenuje danes, in kakor se je v bistvu vedno imenovala ne glede na
pravni status šole v družbenem redu v katerem od obdobij v stotih letih.
Za to nalogo so učenci skupaj z mentorico v jubilejnem šolskem letu dosegli prvo mestu za raziskovalno nalogo s področja zgodovine na Državnem srečanju mladih raziskovalcev. Naloga je v monografiji objavljena samo kot ilustracija dela enega od krožkov na šoli, v skrajšani obliki in brez
obsežne navedbe bibliografije in drugih strokovnih navedb …
Spremljevalno so dodani literarni prispevki učenk in učencev, njihovi likovni izdelki in nekaj fotografij iz vsakodnevnega življenja in dela v Osnovni šoli Prule. Konec jubilejne publikacije pa
predstavlja Dodatek: Poročilo o realizacije letnega delovnega načrta za šolsko leto 2010/2011, ki je
bilo sprejeto na 15. redni seji Sveta osnovne šole Prule 29.9.2011.
6
In kakor se za 100 letnico spodobi: napoved prihodnosti.
Osnovna šola Prule ravno za svojo prvo 100 letnico uvaja v prve razrede poseben računalniško podprt sistem poučevanja. To pomeni, da bomo s tem šolskim letom začeli v tej šoli, prvi v Sloveniji,
poučevati z elektronskimi tablami iz z računalniškim programom v prvem razredu.
S tem ne bomo okrnili osnovnih ciljev vzgoje in izobraževanja v prvih razredih, kjer morajo biti
osnovni izobraževalni cilji v razvoju učenca za to obdobje doseženi in ki jih lahko dosežemo samo
s klasičnimi didaktičnimi postopki, pač pa to pomeni, da bomo nekatere elemente poučevanja povsem posodobili – učenci ne bodo uporabljali več učbenikov, pač pa bo knjige nadomestil računalniški
program. Za ta način dela je bila potrebna najprej sprememba v zavesti o učenju med nami učitelji,
potrebna so posebna znanja in posebni metodološki in didaktični pristopi. O tem, da jih zmoremo
5.10.2011 13:59:21
in obvladamo, smo prepričani.
Nadaljevanje je pot, po kateri bodo šle nedvomno vse osnovne šole na Slovenskem in ki
se ji ne bo mogoče izogniti po tem prvem koraku v letošnjem prvem razredu: metodično in
didaktično delo bo definirano z uporabo računalniških sistemov v vseh letih izobraževanja te
in bodočih generacij.
Do tega strokovnega preloma s tradicijo nismo prišli zaradi potrebe po neprestanem prenavljanju in revoluciji šolskega dela, pač pa zaradi zakonitosti, ki v šolo vdira iz življenja samega.
Preobrat je z novim načinom definiran samo tako, da šola pač ne bo capljala za življenjem
izven nje same, pač pa se je s tem vključila in prevzela pobudo na spoznavnem in vzgojnem
področju.
Ta korak v prihodnost je utemeljen in določen s celotnim delom šole. Že v minulem šolskem
letu smo tako posodobili delo učiteljskega zbora z računalniškim vodenjem in beleženjem
dogodkov in sestankov, v višjih razredih je pri mnogih predmetih že potekalo poučevanje in
komunikacija med učenci in učitelji preko računalniških programov …
Priprava na prve korake v novo stoletje Osnovne šole Prule so se začeli že s predhodnimi
šolskimi leti, sedaj jih bomo samo izvedli. Če je poslovanje šole, administrativno delovanje
šole skorajda povsem računalniško vodeno, potem je Osnovna šola Prule ravno na svojo 100
obletnico z uvedbo računalniških učbenikov za 1. razrede storila nujen korak v bodočnost.
Poti nazaj ni več.
Vseeno pa: bistvo vsake šole ostaja vzgoja za znanje, vzgoja za medčloveške odnose, vzgoja
za svobodo vsakega posameznika in za njegovo poštenost. Tem ciljem ne moremo slediti z
računalniki, te cilje moramo uveljavljati mi sami – učenci in učitelji.
Posebej pa je treba poudariti, da je monografija »Sto let osnovne šole Prule (1911-2011)«
samo priložnostna in posebna publikacija ob njeni 100 letnici. S Šolsko kroniko 2010/2011 in
tremi številkami šolskega glasila Iskrice in Poročilom o realizaciji letnega delovnega načrta
za šolsko leto 2010/2011 pa učenci in učenke ter vsi zaposleni brez posebne pozornosti do
stote obletnice Osnovne šole Prule predstavljamo pravzaprav samo eno običajno šolsko leto.
Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule ob njeni 100 letnici
7
5.10.2011 13:59:24
8
5.10.2011 13:59:31
Osnovna šola Prule
Ljubljana
Raziskovalna naloga s področja zgodovine
IV. MESTNA DEŠKA LJUDSKA ŠOLA V
LJUBLJANI MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Mentorica:
Janja BEC
Avtorji:
Ira MEŠIČEK, 9. b
Miha ŠETINA, 9. b
Matevž ŠTULAR, 9. b
9
5.10.2011 13:59:39
Uvod
10
Prva svetovna vojna je bila prelomno obdobje, ki je odločalo o usodi mnogih držav. Za vedno je spremenila politični okvir, znotraj katerega so živeli Slovenci, in zaznamovala gospodarstvo in življenjske pogoje cele generacije. Njene posledice so bile vidne tudi v šolstvu.
Namen raziskovalne naloge je prikazati usodo Osnovne šole Prule (IV. mestne deške ljudske šole) med prvo svetovno vojno. Naša raziskovalna naloga in njene ugotovitve so hkrati prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina, saj Osnovna šola Prule letos praznuje
stoletnico svojega obstoja. Prva svetovna vojna je imela velik vpliv na življenje v Ljubljani.
Današnja slovenska prestolnica je bila glavno mesto dežele Kranjske in s tem pomembno
središče v zaledju soške fronte. Ugotavljanje in raziskovanje vpliva velike vojne na organizacijo in potek pouka na IV. mestni deški ljudski šoli ter na vsakdanje življenje učiteljstva,
učencev in njihovih družin predstavlja glavni cilji naše projektne naloge.
Naše raziskovalne hipoteze so sledeče:
□
Pouk na IV. mestni deški ljudski šoli je bil zaradi prve svetovne vojne otežen oz.
prekinjen.
□
Zaradi pomanjkanja, ki ga je prinesla vojna, so se poslabšale življenjske razmere
učencev.
5.10.2011 13:59:42
□
V času prve svetovne vojne se je poslabšalo zdravstveno varstvo in s tem zdravstveno stanje učencev.
□
Pri šolskem delu se je v času vojne kazala velika skrb za domovinska čustva.
□
Zaradi vsesplošnega pomanjkanja je šola v času vojne učence vzgajala v skromnosti in dobrodelnosti.
□
Po odprtju soške fronte so na šolo prišli otroci beguncev iz Posočja.
□
Aktualni vojni in politični dogodki so zaznamovali vsakdanje šolsko delo in
življenje na IV. mestni deški ljudski šoli.
Pri raziskovanju in pisanju raziskovalne naloge smo uporabili naslednje raziskovalne
metode: metoda analize arhivskih dokumentov, metoda analize časopisnih virov in
metoda spraševanja. Arhivski dokumenti, ki smo jih analizirali, so šolske kronike
IV. mestne deške ljudske šole za šolska leta 1911/12–1918/19, konferenčni zapiski
IV. mestne deške ljudske šole za šolska leta 1911/12–1918/19, katalogi učencev za
šolska leta 1914/15–1918/19 in popis šolskega inventarja, ki jih hranijo v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Glavna uporabljena časopisna vira, dosegljiva tudi na spletni
strani Digitalne knjižnice Slovenije, sta časnika Slovenec in Slovenski narod. Metodo spraševanja smo uporabili pri delno strukturiranem intervjuju s prof. dr. Petro
Svoljšak, predstojnico Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, strokovnjakinjo za čas
11
5.10.2011 13:59:54
KAJ VSE DIŠI?
Kaj vse diši?
Diši kaša,
kadar na ognju stoji,
diši tudi maša,
kadar v cerkvi smo vsi,
to je prava paša
za oči.
Diši tudi šola?
O, ne, šola smrdi.
To pa že ne,
šola prav fino
po učenju diši!
Kaj najlepše diši?
Meni dišiš
najlepše ti.
Zala Dornig, 7. b
KAJ VSE DIŠI?
Kaj vse diši?
Diši pita,
ko se peče,
diši tudi očka,
dišijo tudi moje obleke,
ki so vedno lepo oprane.
Dišijo tudi palačinke?
O, ne, palačinke smrdijo.
To pa že ne,
palačinke fino po DOBREM
dišijo!
Kaj najlepše diši?
Najlepše diši vse,
kar imam rada.
Nika Rozman, 7. b
12
prve svetovne vojne pri nas. Med raziskovanjem smo obiskali tudi Slovenski šolski muzej,
kjer smo se udeležili učne ure računstva z začetka 20. stoletja. Porodila se nam je ideja, da
tudi sami pripravimo scenarij za učno uro, ki bo prikazala dogajanje v šolskih klopeh IV.
mestne deške ljudske šole. Nastala je kratka igra z naslovom »Učna ura pravopisa«, ki je v
nalogo vključena kot priloga. Dogajanje je postavljeno v četrti razred IV. mestne deške ljudske šole na Prulah, ko učna ura pravopisa zaradi »vesti o strahotnem sarajevskem zločinu«
28. junija 1914 ni bila mogoča.
5.10.2011 14:00:00
Šolsko leto 2110/2111
Končno, moj prvi delovni dan se
bo začel čez pol ure. Pred šolo
sem parkiral svoj leteči avtomobil, sedaj pa bom vkorakal v
štirismerno dvigalo. Zbornica se
nahaja v 20. nadstropju. Razgled
je res čudovit. Pred očmi mi letijo
čudoviti pisani ptički, ki jih je naš
ravnatelj pripeljal iz tropskega
pragozda. Vsi moji kolegi so zelo
prijazni. Za dobrodošlico so mi
pripravili presenečenje. Podarili
so mi vse najnovejše učiteljske
pripomočke; flomaster, ki mu
nikoli ne zmanjka barve, redovalnico, ki je povezana z vsemi
ostalimi učitelji …
Zvonec je zazvonil in odpravim
se v razred. Pot do mojega razreda
je nadvse zanimiva. Sprehajam
sem se mimo najrazličnejših
učilnic. Iz tiste za biologijo se
slišijo glasovi različnih živali, iz
kemijske učilnice se vali dim, iz
fizikalne pa švigajo električne
strele. Seveda ni nikomur nič
hudega, saj imamo na naši šoli
najmodernejšo in najboljšo
zaščitno opremo.
Na koncu hodnika zagledam
svoj razred. Pred vrati me
pričaka dežurni učenec in me
lepo pozdravi. Skupaj vstopiva
v razred in se usedeva vsak na
svoje mesto. Razgledam se in
naštejem petindvajset zvedavih
otrok. Na hitro se predstavim
in že sprašujejo, kaj je tisto
ogromno platno na steni. Z
nasmeškom se približam platnu
in se ga dotaknem. Učenci
začudeno pogledajo. Kar naenkrat se platno spremeni v živi
zemljevid. Gore zrastejo, reka
in morja zašumijo, puščavski
pesek pa zapraši naša tla. »To je
čarobni zemljevid,« vsi vzkliknejo v en glas. »Kar počasi,«
rečem, »dotikate se
lahko vsega, pazite le
na bruhajoče vulkane!«
Vsi so začudeni, saj niso
vedeli, da se vse, kar je
na zemljevidu, lahko
čuti ravno tako, kot je v
resnici.
Zvonec je prehitro
zazvonil. Ura se je
končala in učenci so
nadaljevali s poukom pri
drugem predmetu, jaz
pa sem ostal v razredu
in pospravil »čarobne«
pripomočke. »To leto bo
res fantastično,« sem si
mislil. Moji učenci so se
mi zdeli res vedoželjni
in prijazni. Upam, da mi
bo ta služba prinašala
veliko veselja in zanimivih dni.
Zheng Dong Hu, 9. a
13Pirc, 5.b
Patricija
5.10.2011 14:00:05
2 Četrta mestna deška ljudska šola v Ljubljani od ustanovitve do
konca prve svetovne vojne
2.1 Prva leta deške šole na Prulah
2.1.1 Gradnja in otvoritev šole
Četrto mestno deško ljudsko šolo je ustanovil deželni šolski svet 10. julija 1910. Gradnja
šolskega poslopja se je po odloku št. 4150 pričela jeseni 1910 in je bila zaključena do naslednje jeseni 1911. Na državni posesti med današnjo Praprotnikovo, Prijateljevo, Janežičevo
ulico in Prulami naj bi po prvotnih načrtih stala državna obrtna šola, ki pa so jo med leti
1909 in 1911 zgradili ob današnji Aškerčevi cesti.
Načrte za poslopje IV. mestne deške šole je izdelal mestni arhitekt Ciril Metod Koch. Stavba
je bila zgrajena po modernih načelih tedanjega secesijskega sloga in je ustrezala standardom
popotresne obnove Ljubljane. Njen tloris je bil zasnovan simetrično, v obliki črke E.
14
Otvoritev IV. mestne deške ljudske šole je bila 16. septembra 1911. Slovesnost se je pričela
5.10.2011 14:00:10
Benjamin Zobarič, 1.b
s »sv. mašo in klicanjem sv. Duha ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba«. Po maši je šolsko
poslopje blagoslovil katehet Janez Smrekar. Ker šola ob otvoritvi še ni bila dokončana,
se je pouk pričel 25. septembra 1911, medtem ko se je vpisovanje »izvršilo dne 13.,
14., 15. septembra«.
O otvoritvi nove ljudske šole na Prulah je 16. septembra 1911 s kratko notico poročal
časnik Slovenec.
15
5.10.2011 14:00:22
16
5.10.2011 14:00:28
2.1.2 Organizacija šole v predvojnih letih
Poleg šestrazredne IV. mestne deške ljudske šole, v katero je bilo v šolskem letu
1911/12 vpisanih 295 učencev, so v poslopju delovali še »enorazredna pomožna šola«
in »strokovna obrtna nadaljevalna šola za umetelne in oblačilne obrti«. Medtem ko
je bila slednja razdeljena na sedem oddelkov s skupaj 215 vajenci, je pomožno šolo
obiskovalo 24 učencev, ki so bili razdeljeni v dva oddelka po 12 učencev.
Z razpisom c. k. mestnega šolskega sveta 5. decembra 1912 št. 1601 je bilo na IV.
mestni deški ljudski šoli ustanovljeno »dnevno zavetišče«, ki so ga lahko obiskovali
učenci II. in IV. mestne ljudske šole ter gojenci in gojenke pomožne šole. Zavetišče je
bilo namenjeno otrokom revnih staršev, ki so bili »zaposleni v tovarnah, delavnicah
in drugod« in zaradi tega niso zmogli nadzorovati svojih otrok v izvenšolskem času.
V dnevno zavetišče so bili učenci vključeni po pouku od 10.30 do 13.30 in popoldne
od 16.00 do 18.00. Opoldne so varovanci dobili »toplo kosilce iz ljudske kuhinje«, po
pouku in popoldne pa kos kruha. Zavetišče je sprejelo 30 otrok brezplačno, 20 pa proti
dnevnemu ali tedenskemu plačilu.
Šolsko poslopje IV. mestne deške ljudske šole se je ponašalo z enajstimi učilnicami
z visokimi okni, telovadnico, kopalnico, ordinacijo za šolskega zdravnika, šolsko
knjižnico za učence in učitelje, centralno kurjavo, sistemi za odplakovanje in zračenje
ter šolskim vrtom.
Da so na IV. mestni deški ljudski šoli namenili prav posebno skrb gojenju in proučevanju
rastlin, priča šolska botanična greda s »poljskimi, lepotičnimi in strupenimi rastlinami«,
ki jo je osebno oskrboval šolski vodja Janez Levec. Poleg žita vseh vrst in raznih
krmilnih rastlin so na njej uspevali lan, konoplja, hmelj, sirk, solnčna roza, paprika,
paradižnik, bob, goršica, rips; dalje kuhinjske dišavne rastline; žajbelj, meta, melisa,
janež, kumina, timijan, pehtran, vinska rutica, koper, peteršilj, zelena itd. Greda je bila
znana tudi po številnih strupenih rastlinah, kot so »volčja črešnja (Atrepa Belladona),
grenkoslad (Solanum Dulcamara), bunika ali volčič (Scopolia carniolica), kristavce
(Datura Stramonium), črni zobnik (Hyoscyamus niger), kmetski tobak (Nicotiana
rustica), navadni tobak (Nicotiana Tabacum), vrtni tobak (Nicotiana finis), volčja jagoda
(Paris quadrifolia), prava preobjeda (Aconitum Napellus), navadna orlica (Aquilegia
vulgaris), črni teloh (Helliborus niger), rdeči naprstanec (Digitalis pupurea), strupena
ločika (Lactuca virosa), pikasti mišjak (Conium maculatum), velika trobelika (Cicuta
virosa)«. Vse rastline so bile v učne namene tudi »primerno etikirane«.
Medtem ko so v šestrazredni IV. mestni deški ljudski šoli poučevali večinoma učitelji,
usposobljeni za obrtno-trgovske predmete, sta bila oba oddelka pomožne šole in
dnevno zavetišče zaupani učiteljicam. Verski pouk je vodil duhovnik, ki je poučeval
še na drugih ljubljanskih mestnih šolah. Šolarje je vsakih 14 dni preiskoval šolski
zdravnik ter jim dajal potrebna navodila glede nalezljivih bolezni, negovanja zob,
prezračevanja sob itd. Enkrat na leto je zdravnik cepil proti kozam. V šolskih letih
1911/12 in 1912/13 je bil za zdravstveno varstvo na IV. mestni deški šoli zadolžen dr.
Jernej Demšar, od šolskega leta 1913/14 naprej pa dr. Mavricij Rus.
V šolski kopalnici, ki je imela »18 priprav in meblirano garderobno sobo«, se je vsak
razred po enkrat na teden okopal, za kar se je z dovoljenjem c. k. mestnega šolskega
sveta porabila po ena telovadna ura.
Na šoli je potekal »nerazdeljeni dopoldanski pouk«, ki je trajal od 16. septembra do 15.
julija tekočega šolskega leta. Tako začetek kot zaključek šolskega leta se je vselej pričel
17
5.10.2011 14:00:38
s šolsko mašo v cerkvi sv. Jakoba ali v cerkvi sv. Florjana. Šolski maši ob zaključku šolskega leta je
sledila razdelitev »šolskih naznanil«. Nedeljske svete maše so bile obvezne za vse učence, učitelji pa
so jih morali med obredom nadzorovati. Ob praznikih, kot so god cesarja Franca Jožefa I. (4. oktobra)
in v tistem času že rajne cesarice Elizabete (18. novembra), so se učenci skupaj z učitelji udeležili
slovesne svete maše. Oba dneva sta bila pouka prosta. V šolskem letu 1912/13 so z mašo in proslavo
obeležili še petdesetletnico smrti Antona Martina Slomška in dvestoletnico pragmatične sankcije.
Šolska kronika slednje praznovanje opiše takole: »Po skupni šolarski maši so se zbrali vsi razredi s
svojimi učitelji v s kipi, slikami in zelenjem okrašeni telovadnici, kjer je učitelj Likar učencem razložil
pomen pragmatične sankcije za obstoj Avstrije in še posebej za naš vladarski rod. Potem so sledili
patrijotične deklamacije in predavanja učencev V. in VI. razreda. Slavnost se je zaključila z »živio«
klici Avstriji in cesarski hiši in s petjem cesarske pesmi.« V šolskem letu 1913/14 so poleg godov
Franca Jožefa in pokojne Elizabete obeležili še stoletnico »bitke pri Lipskem«. Omenjeni praznik,
posvečen avstrijskim uspehom nad Napoleonom, šolska kronika opiše takole: »Ta zgodovinski dan je
učiteljstvo po razredih na primeren način pojasnilo, učenci pa so deklamovali zgodovinsko patrijotične
pesmi in ob sklepu zapeli cesarsko pesem. Ta dan je bil pouka prost.«
S pomočjo katalogov (redovalnic), ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, ugotovimo, katera znanja
oziroma spretnosti so ocenjevali v posameznih razredih IV. mestne deške ljudske šole.
2.1.3 Šolski vodja Janez Levec
Janez Levec (1855–1937)
Janez Levec se je rodil 10. 5. 1855 v Radomljah pri Kamniku. Po končani osnovni šoli in petih
gimnazijskih razredih se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Po maturi leta 1876 je začel poučevati v
Borovnici, nato pa v Waldherrjevem zavodu v Ljubljani. Učitelji so takrat poučevali daleč od doma
in tudi Janez Levec je poučeval v Murauu (danes v Avstriji) in Kapeli na Štajerskem. Od tam je odšel
v Radeče, Mokronog, Boštanj in zopet v Radeče, kjer je kot nadučitelj služboval do leta 1901. Med
leti 1901 in 1911 je bil stalni učitelj na III. mestni šoli v Ljubljani. S šolskim letom 1911/12 je postal
nadučitelj in upravitelj novozgrajene šole na Prulah. Poleg vodenja »šestrazredne IV. mestne deške
ljudske šole« ter »enorazredne pomožne šole« je opravljal tudi funkcijo vodje »strokovne obrtne
nadaljevalne šole za umetelne in oblačilne obrti«. Ob odprtju »dnevnega zavetišča« januarja 1913 je
bil imenovan še za predsednika kuratorija dnevnega zavetišča. Z razpisom c. k. deželnega šolskega
sveta je bil Janez Levec 25. septembra 1913 kot »veščak« (izvedenec) izvoljen v c. k. mestni šolski
svet. Leta 1918 so mu podelili naziv »šolski ravnatelj«. Četrto mestno deško ljudsko šolo in pomožno
šolo je vodil vse do svoje upokojitve leta 1924. Njegovo službovanje je trajalo polnih 48 let. Umrl je
10. 3. 1937 v Ljubljani, star 82 let. Pokopan je bil na pokopališču Sv. Križa.
Janez Levec je med vodenjem pomožne šole na Prulah posvetil veliko svoje pozornosti razvoju
pomožnega šolstva in s tem doprinesel pomemben napredek v stroki specialnega šolstva pri nas. Bil
je tudi član izpraševalne komisije za učitelje, ki so se nameravali posvetiti tej veji šolstva. Znotraj
18
omenjene
komisije je prevzel predmet psihofiziologija govora in pisanja. »Vse motnje in ovire govora
5.10.2011 14:00:41
Srečen sem, da sem
Vsak človek ima do življenja
drugačen odnos, saj so ljudje
lahko v življenju srečni ali
nesrečni. Čeprav nekateri ljudje
gledajo na življenje le s slabe strani, ga je vredno živeti. Življenje
hitro mine in se izteka. Ker pa
se veliko ljudi tega zave šele ob
smrti, jih mnogo živi nesrečno.
Srečo si prav tako kot življenje
vsak razlaga po svoje. Menim,
da jo najdeš le, če živiš polno in
si prizadevaš, da dosežeš svoje
cilje. Kdor se ukvarja s stvarmi, ki
so mu všeč, in z delom, ki ga rad
opravlja, ima večjo možnost, da
najde srečo.
Za svoje življenje je odgovoren
vsak sam in nanj vpliva s svojimi
dejanji. Vendar mnogo ljudi v
življenju počne neumnosti, obre-
menjeni so z raznimi oblikami
odvisnosti, kar povzroča, da so v
življenju nesrečni.
Sreča pa je odvisna tudi od tega,
kakšne cilje si postavljaš in kaj si
pripravljen narediti za to, da jih
dosežeš.
Janez Nemanič, 8. a
Srečen sem, da sem
Najdragocenejše od vsega je
življenje samo. Življenje smo dobili
v dar, a vseeno je najdragocenejše.
Kaj naredimo z življenjem, pa je
odvisno od vsakogar posebej.
Sam si želim, da bi v življenju imel
možnost, da bi čim več dosegel.
Želim si tudi, da bi bil zdrav, da
bi se lahko učil in končal čim več
šol. Sedaj še ne vem, kateri poklic
bi rad opravljal, upam pa, da se
bom resnično odločil za takega, ki
me bo veselil. Če rad in z veseljem
opravljaš svoje delo, si srečen
človek. Seveda pa moraš biti
delaven in ustvarjalen, saj ti ni nič
podarjeno. Življenje nikakor ni le
ustvarjanje premoženja;, pomembno je, da si znaš vzeti tudi prosti
čas, ki ga preživiš z ljudmi, ki jih
imaš rad.
Nekateri ljudje šele, ko so stari
spoznajo, da niso pravilno živeli in
jim je življenje steklo neizpolnjeno.
Nekateri pa tudi nimajo sreče, da
bi živeli tako, kot si želijo.
Z Grafenauerjem se strinjam, da je
življenje kratko in hitro mine, zato
je pomembno, da živimo veselo in s
pozitivnim odnosom do sebe in do
drugih.
Matic Dejak, 8. a
19
5.10.2011 14:00:47
in pisanja (afazije in agrafije) je do potankosti znanstveno proučil in sam izdelal k temu
študiju potrebne skice.«
Ker je menil, da je zelo pomembno učence naučiti lepega pisanja, je leta 1904 objavil knjigo
Lepopisne vaje.
Kot ljubitelj »prirode« se je Levec »vedno zanimal za rastlinstvo in ni je bilo ob potih
rastline, ki je on ne bi poznal in prav zaradi tega je zaslovel v krogih prirodopiscev«. Po
besedah Levčevih sodobnikov, je pravo podobo Levčeve originalnosti predstavljal šolski vrt
na Prulah. »Seveda, odlikovanja z njegovo ureditvijo ni dosegel, saj to je bil vse prej kot
vzoren šolski vrt. Toda kot rečeno: bil je priča njegove svojskosti. Tu si našel na primer vse
vrste naših strupenih rastlin – vsake po en eksemplar –, vse redke cvetlice in rastline naših
logov in planin, ki so bile Levčeve najboljše prijateljice.«
2.2 Četrta mestna deška ljudska šola in začetek prve svetovne vojne
Ob koncu šolskega leta 1913/14 je avstro-ogrsko monarhijo pretresla vest o strahotnem
zločinu v Sarajevu, kjer je »ostudna roka nečloveškega morilca« 28. junija umorila Njegovo
cesarsko Visokost prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Njegovo prevzvišeno soprogo
nadvojvodinjo Hohenberško. V znak iskrenega sočutja »povodom tega groznega dogodka«
so se učenci IV. mestne deške ljudske šole 3. julija 1914 udeležili »maše zadušnice za
Visokega pokojnika«. Ta dan je bil pouka prost.
Tega »nadvse žalostnega dogodka« se je šolski voditelj Janez Levec spomnil tudi v
uvodnem delu dvanajste redne mesečne učiteljske konference 7. julija 1914 z naslednjimi
besedami: »Čestiti zbor! Predno preidemo k dnevnemu redu, nas veže žalostna dolžnost, da
se spomnimo groznega dogodka in ostudnega zločinstva, ki se je izvršil nad Nj. cesarsko
Visokostjo presvetlim prestolonaslednikom Francom Ferdinandom in Nj. svetlo gospo
soprogo vojvodinjo Hohenberško. To je grozna nesreča, ki je zadela vso Avstrijo, osobito
pa našega sivolasega vladarja Nj. Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. V teh težkih časih
prosimo Vsemogočnega za pomoč Njegovemu Veličanstvu, celi Avstriji in vsej vladarski
hiši, kateri ostanemo z neomajno zvestobo in ljubeznijo udani.« Zbor je predsednikovo
izjavo sožalja poslušal stoje.
Zaradi začetka vojne in številnih odredb šolskih oblasti so se morali šolski voditelj in
učiteljstvo IV. mestne deške in pomožne ljudske šole v času šolskih poletnih počitnic
udeležiti dveh izrednih konferenc učiteljstva. Na prvi izredni konferenci 21. avgusta 1914
je učiteljstvo razpravljalo o možnostih sodelovanja pri »pomožnih akcijah« učiteljstva in
šolske mladine »pri poljedelstvu« in »na polju humanitete«, h katerim je pozval c. k. deželni
šolski svet 14. avgusta. Šolski vodja je ob koncu debate razrednikom naročil, naj ugotovijo,
»katerih otrok starši so neporedno (!) prizadeti po mobilizaciji in imajo otroke, za katere bi
bilo treba skrbstva od strani učiteljstva«.
Na drugi izredni konferenci učiteljstva 7. septembra 1914 je šolski vodja navzoče seznanil,
da šolski prostori niso uporabni, saj so »zasedeni od vojaščine«. Ker se ni vedelo, kdaj bo
vojska zapustila šolsko poslopje, šolske prostore pa bi bilo po tem potrebno popraviti in
dezinficirati, je Levec predlagal, da se prične s šolskim poukom šele meseca novembra.
Obenem je učiteljstvo opozoril na dopis, po katerem naj se »samoučila« in knjige daje »v
prvi vrsti onim ubogim učencem, katerih očetje so bili vpoklicani k vojaški službi«.
20
Kot kaže, vodstvo šole po konferenci 7. septembra ni dobilo nikakršnega zagotovila, da bo
vojska šolsko poslopje zapustila v doglednem času. Zato je začetek pouka v šolskem letu
1914/15 organiziralo na nadomestni lokaciji, in sicer na šentjakobski šoli. Pouk, ki je bil
zelo okrnjen in prestavljen v popoldanske ure, se je začel 21. septembra 1914, torej en teden
5.10.2011 14:00:52
POHOD
Včeraj smo šli na pohod. Hodili smo
in hodili, dokler ni učiteljica Andreja
rekla, da se ustavimo za par požirkov.
Potem, po kaki uri hoje, je Matjaž našel
v gozdu borovnice. Vsi, čisto vsi smo
nabirali borovnice, do avtobusa. Z avtobusom smo se odpeljali do šole in naš
izlet se je zaključil.
Sara Šega, 2. a
DRSANJE PO LISTJU
Ko smo prišli v gozd, smo se ustavili.
Tam smo Marcel, Nejc in jaz stekli v
dolino. Tam smo se spuščali po suhem
listju. Nato smo šli naprej proti vrhu.
Ko smo šli še kakšen kilometer naprej,
smo prišli do prvih borovnic. Nato smo
jih zelo veliko nabrali. Stisnili smo jih,
da smo iz njih naredili sok.
Matjaž Pogačnik, 2. a
HIŠICA
Ko smo prišli do drugega postanka,
sva s Tianom postavila hišico iz palic.
Potem smo šli po ozkih poteh. Čisto na
koncu pohoda smo jedli borovnice in so
bile zelo sočne.
Žiga Likar, 2. a
Albinca Podkrižnik, 9.a
pozneje kot običajno.
2.3 Vpliv vojne na organizacijo pouka in šolsko delo
2.3.1 Šolsko leto 1914/15
Šolsko poslopje IV. mestne deške ljudske šole so takoj ob začetku vojne, poleti 1914,
izpraznili v vojaške namene. Sprva so se v njem zbirali črnovojniki, potem pa je bila
vanj nastanjena druga »kompanija« 27. pehotnega polka. V njem je bil nekaj časa
tudi oddelek vojnih invalidov, od 15. junija 1915 dalje pa je bila šola v rabi kot vojna
infekcijska bolnišnica. Vojaška zasedba in poznejša predaja šolskega poslopja vojaški
bolnišnici sta onemogočili pouk šestrazredne IV. mestne deške in pomožne ljudske
šole v šolskem poslopju na Prulah. Zaradi nevarnosti okužb je moral svojo pisarno
zapustiti tudi šolski vodja, iz poslopja pa se je izselil tudi šolski sluga. Edina prostora,
ki ju vojska ni uporabljala, sta bila soba okrajne učiteljske knjižnice in soba za učila.
Pouk šestrazredne IV. mestne deške ljudske šole se je 21. septembra 1914 preselil
v dekliško šolo pri sv. Jakobu. Potekal je vsak torek, četrtek in soboto od enih do
21
5.10.2011 14:00:55
Jure Kogoj, 5.a
22
petih popoldne. Ker je šolsko vodstvo predvidelo, da bo uspešnost pouka v popoldanskih
urah slabša kot v dopoldanskih, je Levec ob začetku šolskega leta učiteljem naročil, naj se
»manj važni predmeti« popolnoma opustijo, glavnim predmetom pa naj se nameni več ur.
Ravno tako je navzočim naročil, naj se realije goje le v petem in šestem razredu, medtem
ko se jih v nižjih razredih popolnoma opusti. S 30. septembrom je bila šola za tri tedne
premeščena v šolsko poslopje I. mestne šole na Ledini, kjer je pouk potekal vsak dan od
enih do petih popoldne. Ker je nato vojska zasedla tudi šolsko poslopje na Ledini, so se
učenci 24. oktobra zopet preselili na šentjakobsko šolo, kjer se je poučevalo po enakem
učnem redu kot ob začetku šolskega leta, a le do 6. novembra 1914. Takrat je tudi poslopje
dekliške šole sv. Jakoba prešlo pod upravo vojske, ki ga je namenila za vojaško rezervno
bolnišnico. Ker pozimi 1914 v Ljubljani ni bilo na razpolago primernih prostorov, se je pouk
5.10.2011 14:01:04
Draga šola!
Iskreno ti čestitam, še posebej pa se zahvaljujem tistim, ki so jo naredili, vodili, v njej poučevali
in tako dalje. Upajmo, da bo šola stala še mnogo, mnogo let. Tistim, ki se šele bodo vpisali, jo
priporočam. Zelo dobro bi bilo, če bi imeli pravo nogometno igrišče, bazen, večje telovadnice in
dvigalo pri starem stopnišču.
Jana Intihar, 5. b
na IV. mestni deški ljudski šoli kot tudi na drugih mestnih šolah prekinil za nedoločen
čas. Šola je ostala zaprta vse do konca šolskega leta. Medtem ko so bile učiteljice IV.
mestne deške ljudske šole v času prekinjenega pouka zaposlene na šentjakobski šoli,
kjer so izdelovale in krpale perilo za vojake, je bilo moško učiteljstvo z razpisom
c. k. mestnega šolskega sveta 15. aprila 1915 vpoklicano k sodelovanju pri krušnih
komisijah.
Pomožna šola je bila ob začetku šolskega leta nameščena na nekdanji II. mestni šoli,
pozneje pa na šentjakobski šoli. Po preureditvi dekliške šole sv. Jakoba v vojaško
bolnišnico je pouk trikrat tedensko v dveh oddelkih potekal v prostorih II. mestnega
slovenskega vrtca v Cerkveni ulici v Trnovem. Dnevno zavetišče je ob začetku šolskega
leta začelo delovati v poslopju dekliške šole sv. Jakoba. S predajo šentjakobske šole
23
5.10.2011 14:01:36
24
Janina Lucignano, 1.b
5.10.2011 14:01:45
Ljubo doma, kdor ga ima
Dom je moj najljubši prostor. Je kraj, kjer sem vedno dobrodošel in se dobro počutim. Človeku je že
od nekdaj nudil toplino, prijaznost. Ni pomembno, ali je družina revna ali bogata, vsakomur dom
pomeni največ in vedno se vanj rad vrača.
Beseda dom skriva v sebi ne le pomen kraja, ki ga imamo radi, ampak tudi prostor, ki ga uporabljamo za življenje. Tam spimo, jemo, se učimo … V svojem domu sem ušpičil že tudi marsikatero
neumnost.
Človek je razumno bitje, zato si je skozi razvoj dom nenehno izboljševal, pa naj si bo votlina, v
katero se je zatekal v prazgodovini, lepa grajska sobana ali pa stara delavska hišica. Skozi čas se je
ureditev doma spreminjala in dopolnjevala. Z urejanjem stanovanja ali hiše si vsakdo opremi svoj
najljubši kotiček.
Sodobni svet nas z veliko hitrostjo samo priganja in pelje v čas, ko se bomo čedalje manj zadrževali
doma. Večkrat se sprašujem, kako so živeli naši predniki, ko pa niso imeli televizije, računalnikov,
telefonov … Mislim pa, da so bili srečni, ker so bili več doma in v živo s svojimi bližnjimi.
Tudi sam se počutim v našem domu krasno. Imam ljubeče starše, ki me imajo radi in me podpirajo.
Naš dom je topel, lepo opremljen, skratka krasen. Nudi mi varnost. Imam svoj prostor, kjer me nihče
ne moti in kjer so dobrodošli tudi moji prijatelji. Vesel in srečen sem, da vse to imam, saj dnevno
slišim, kako je po svetu. Otroci brez doma, hrane in staršev.
Doslej sem jemal misel » Ljubo doma, kdor ga ima« zgolj kot skupek nekih besed, ki se lepo sliši.
Bolj odraščam, bolj se zavedam globljega pomena teh besed. Hvaležen sem staršem za lep in varen
dom in upam, da bo še dolgo tako, kot je sedaj.
Tim Kalin, 7. b
25
5.10.2011 14:01:51
vojski novembra 1914 je 15 dečkov prevzelo »Dnevno zavetišče v Rokodelskem domu,
5 deklic pa »Dnevno zavetišče v Lichtenturnični zavetiščnici«. Oba zavoda je vzdrževala
»Družba Vincencija Pavlanskega«
.
2.3.2 Šolsko leto 1915/16
Pouk v šolskem letu 1915/16 se je za vse učence I., II., III. in IV. mestne deške ljudske šole
po razglasu c. k. mestnega šolskega sveta pričel 1. oktobra 1915 v poslopju I. mestne deške
ljudske šole na Ledini. Pouk je potekal po »provizoričnem urniku«, kar pomeni, da se je
večjo pozornost namenjalo le glavnim predmetom, medtem ko se je »manj važne predmete«
izpuščalo. V poslopju na Ledini je potekal tudi pouk pomožne šole in dnevno zavetišče.
2.3.3 Šolska leta 1916/17–1918/19
Novo šolsko leto 1916/17 je Janez Levec, šolski vodja, pričel z naslednjimi besedami:
»Ker se nahajamo v 3. letu svetovne vojne, nam ne dopuščajo razmere, da bi pouk pričeli
v svojem prijaznem poslopju in v polni meri. Poučevali bodemo tudi letos pod tujo streho
in skrčiti bo treba, kakor lani, učno snov tako, da se bo poučevalo le v glavnih predmetih.
Ta omejitev nam jemlje razne priročnosti glede učil, samoučil i. t. d., a ni nikake primere z
mukami naših hrabrih bojevnikov, ki v samozatajevanju nesebično delujejo za večjo moč in
boljšo bodočnost naše države.«
Kot v šolskem letu 1916/17 se je tudi v sledečih vojnih šolskih letih 1917/18 in 1918/19 pouk
IV. mestne deške ljudske šole vselej pričel brez zamude, torej 15. oz. 16. septembra. Ker je
bilo šolsko poslopje na Prulah še vedno oddano v vojne namene, je pouk potekal v poslopju
I. mestne šole na Ledini. Pouk je bil večinoma omejen le na popoldanski čas, poučevalo se
je le glavne predmete. Medtem ko je bil v šolskem letu 1916/17 skrčen na vsako popoldne
od 2. do 4. ure, je v šolskem letu 1917/18 potekal ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17.
ure popoldne, vsak torek in soboto od 8. do 10. ure zjutraj in vsak četrtek in petek od 10.
do 12. ure dopoldne. Telovadba je »vsled skrčenja pouka« odpadla. V letu 1917 je bil pouk
dvakrat prekinjen. Prvič od 13. januarja do 20. februarja 1917, ker je zmanjkalo premoga
za kurjavo, drugič pa od 19. oktobra do 12. novembra 1917, ker je poslopje I. mestne šole
»okupiralo vojaštvo«. S koncem vojne je vojska zapustila šolsko poslopje na Prulah, tako da
Ljubo ima, kdor ga ima
Poslušam ljudi, kako si pripovedujejo, kam vse bi radi šli živet. Ko sem sam razmišljal o tem, pa sem
pravzaprav ugotovil, da nočem iti nikamor.
Mesto, v katerem živim, imam zelo rad. Tu sem se rodil, tu živim in upam, da bom vedno ostal tu. Moje
mesto je staro mesto in je tudi glavno mesto Slovenije. Stanujem v starem delu Ljubljane, na Gornjem
trgu. Lepote tega dela mesta vsakodnevno privabljajo mnogo obiskovalcev. Ta del mesta ima poseben
čar. Najlepše se je sprehajati skozi sončno in vročo Ljubljano, ravno tako ji posebno vzdušje da božičnonovoletni čas. Obiskovalce vedno znova navdušujejo spomeniki: Prešernov spomenik, Ljubljanski grad,
Križanke, Nebotičnik.
Ljubljana je moj dom. Poleg družine imam tudi dobre prijatelje in prijazne sosede, in prav s slednjimi
imamo vsako leto ob koncu počitnic skupno srečanje. Praktično vsi sosedi se družimo in takrat je še posebej lepo in veselo.
Prijazni ljudje, dobri prijatelji, moja družina in lepota mojega mesta so razlogi, da bi rad ostal tu, kjer
živim. Res sem vesel, da imam tak dom.
26
Luka Zaletelj, 7. b
5.10.2011 14:02:02
se je 5. novembra 1918 pouk IV. mestne deške ljudske šole že »vršil […] celodnevno
v lastnem poslopju na Prulah«.
Pouk IV. šestrazredne mestne ljudske šole je bil zaradi prekinitev in selitev v začasne
prostore tako časovno kot vsebinsko močno okrnjen. Ves čas vojne je potekal večinoma
v popoldanskem času po »provizoričnem urniku«, kar je pomenilo, da se je poučevalo
le »glavne predmete«. Učenci so bili med poukom prikrajšani za uporabo številnih
učnih pripomočkov in učil, ki so jim bili na razpolago v matičnem poslopju na Prulah.
Zato ni presenetljivo, da so učitelji kmalu začeli opozarjati na pomanjkljivo usvajanje
osnovnih znanj, še posebej v lepopisju. Šolski vodja Janez Levec je po pregledu
zvezkov vseh razredov marca 1917 na primer ugotovil, da se »pomanjkanje rednega
pouka […] opazi semtertja pri pisavi, ki je včasih celo neokretna, zlasti pri begunskih
otrocih«.
Pomožna šola je bila vse od začetka šolskega leta
1916/17 pa do konca vojne nastanjena v prostorih II.
mestnega oblastnega vrha v Cerkveni ulici v Trnovem.
Pouk v drugem razredu je potekal vsak dan od 8. do
10. ure, v prvem pa od 10. do 12. ure. Ob dnevih, ko se
je v šolskih prostorih poslovalo s krušnimi kartami, je
pouk odpadel. S 1. majem 1917 je pomožna šola dobila
še eno paralelko, tako da je zavod skupaj razpolagal
s tremi oddelki (dva oddelka sta bila namenjena nižji
skupini, eden pa višji). Ob koncu vojne, 5. novembra
1918, se je pomožna šola preselila nazaj v prostore IV.
mestne šole na Prulah.
Dnevno zavetišče IV. mestne šole je bilo od začetka
Draga šola!
Za 100 let ti želim,
da se ti izpolnijo vse želje,
ki so v tebi.
Da boš ostala zdrava
in vesela in še 100 let doživela.
Vse najboljše ti želim,
zlata šola, draga ti.
Patricija Pirc, 5. b
27
5.10.2011 14:02:10
šolskega leta 1916/17 pa do konca vojne nameščeno v mestni ubožnici na Karlovški cesti
št. 7. S 5. novembrom 1918 je bilo zopet nastanjeno v prostorih IV. mestne šole na Prulah.
2.4 Poudarjanje domoljubnih čustev
28
Z izbruhom prve svetovne vojne se je Avstro-Ogrska zapletla v neusmiljene boje, ki so
vsakodnevno terjali številna življenja vpoklicanih vojakov iz vseh delov monarhije. Vojna
je zahtevala tudi ogromna finančna sredstva, ki pa jih državna blagajna kmalu ni bila več
zmožna pokrivati. Da bi si oblast zagotovila potrebno moralno in finančno podporo ljudi za
vojno, je posebno pozornost namenila vzpodbujanju domoljubja. Oblasti so se še posebej
zavedale pomena vzdrževanja čustev vdanosti in pripadnosti dvojni monarhiji ter njenemu
cesarju med otroki in mladino. To kažejo številni dopisi in ukazi, ki jih je prejela IV. mestna
deška ljudska šola s strani c. k. šolskega deželnega urada, vojnega ministrstva in drugih
državnih institucij.
Poleg poziva k »pomožnim akcijam« učiteljstva in šolske mladine avgusta 1914 je šola že
takoj ob začetku šolskega leta 1914/15 s strani c. k. deželnega šolskega sveta prejela navodila
o »patriotični vzgoji šolske mladine povodom vojne«. Vsebina dopisa iz ohranjenega
arhivskega gradiva sicer ni razvidna, je pa ohranjen dolg uvodni govor šolske vodje Levca
s prve učiteljske konference, ki je poln izjav domoljubja. Levec je govor pripravil 21.
septembra 1914, torej tri dni po prejemu omenjenega dopisa. Ker njegov uvodni nagovor
pripomore k razumevanju tedanjih izrednih razmer in odziva učiteljskih krogov ob začetku
vojne, ga kljub njegovi dolžini navajamo v celoti:
»Letošnje šolsko leto pričenjamo spričo izrednih dogodkov, kakršnih sedanji rod zlasti pa
nobeden izmed nas do sedaj še ni učakal. Težavni so časi, v katerih se nahaja sedaj naša
Avstrija. Vsak pošten državljan sočustvuje iz dna globočine svojega srca z njo, zlasti pa
ljudskošolsko učiteljstvo, ki je v prvi vrsti bilo in bo poklicano, da položi prvi kal ljubezni
in zvestobe v nežna srca mladine do svoje avstrijske domovine in visoke vladarske hiše. –
In to svojo vzvišeno nalogo je slovensko učiteljstvo vsikdar in povsod z vnemo in vestno
vršilo, spodbujevalo, zlasti pa vsi mi tukaj navzoči. Trud našega patriotičnega delovanja
pa ni bil zaman, ampak ravno v sedanjih hudih časih se je pokazalo, kak sad je obrodil.
Najvišje vojaške oblasti javno priznavajo z največjo pohvalo izredno junaštvo in skrajno
požrtvovalnost naših slovenskih fantov. Tak izreden pogum nasproti sovražniku, taka
neizčrpna požrtvovalnost na bojnem polju, pa ne more izhajati iz tope, nezavedne mase,
teh čednosti je zmožen le človek, ki se zaveda, da gre svojo kri prelit za vzvišen blagor in
namen, le tak gre z zaničevanjem življenja v boj proti sovražniku z zavestjo, da se bori ne
zase, ampak za slavo, srečo in zmago domovine! In ta ideal – kdo mu je vcepil v srce nego
ljudski učitelj. Od nežne mladosti, od šestega leta se mu zbujajo ob zvokih cesarske pesmi,
ob patriotičnih slavnostih in sto in sto prilikah vzvišena čustva, ki mu ostanejo nehote vodilo
in vzor za poznejše življenje. In četudi otopi pozneje v boju življenja, v vzvišenih trenutkih
se oglasi zopet tisti idealizem, ki ga je že njim navdahnila in napojila ljudska šola v mladosti,
da gre kot junak za svojo idejo v boj. In med temi vojaki so tudi naši fantje, naši bivši učenci.
Mnogo izmed njih je padlo, mnogo jih je kri prelilo, ali iz te krvi se mora roditi slavna
zmaga in zatorej: Slava jim! (Navzoče učiteljstvo vzklikne: Slava!) Mi pa, slavni učiteljski
zbor, vztrajajmo kakor do sedaj v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti do svoje avstrijske
domovine in prevzvišene vladarske hiše, kateri iz dna srca želimo, da skoraj triumfira nad
svojimi sovražniki.«
Zapisniki mesečnih učiteljskih konferenc kažejo, da je šolski vodja Janez Levec namenjal
veliko skrb domoljubno obarvanim uvodnim govorom, ki so še posebej izraziti ob začetku
vsakega šolskega leta ter ob pomembnih državnih dogodkih. Pri tem je pogosto izpostavljal
5.10.2011 14:02:14
vse pomembnejšo vlogo učitelja v vojnem času, ki naj »vestno in z vnemo izrablja
tesno odmerjen čas za vzgojo otrok in pouk« ter pouči in vzgoji mladino »v pravem,
moč države dvigajočem patriotizmu«. Pri tem je učitelje spodbujal, naj v pouk vključijo
aktualne vojne dogodke in sestavke iz beril, ki govorijo o »spodbudljivih vzgledih
brezmejne domovinske požrtvovalnosti ter vdanosti in zvestobe do naše domovine,
prevzvišene cesarske hiše in do preljubega cesarja«.
Na mesečnih učiteljskih konferencah se je veliko govorilo tudi o učenju cesarske
pesmi. Medtem ko so se učenci 1. in 2. razreda morali naučiti prvo in zadnjo kitico,
so se v ostalih štirih razredih poleg vseh petih kitic cesarske pesmi naučili še prvo in
drugo kitico zahvalne pesmi. Na oktobrski mesečni konferenci leta 1916 je vodja šole
učiteljem izrecno naročil, naj cesarsko pesem vadijo vsak teden po vseh razredih. »V
nižjih razredih naj se memorira in deklamira, v srednjih in višjih razredih, pa naj se poleg
cesarske pesmi vadi tudi petje cerkvenih pesmi, da so otroci pripravljeni za cerkvene
proslave patriotičnih praznikov.« Kljub navedenim zahtevam Levec ob zaključku
šolskega leta ni bil zadovoljen z znanjem cesarske pesmi. Od učiteljev je zahteval,
naj se v prihodnje učenci naučijo pesem ne le zapeti, temveč tudi pripovedovati s
pravilnimi poudarki. Pri tem je poudaril, kako pomembno je, da se učenci zavedajo
»resnosti in veličanstva« in da učitelj strogo pazi tudi na zunanjost in obnašanje med
petjem in pripovedovanjem cesarske pesmi.
Na podlagi razpisa c. k. naučnega ministrstva je c. k. deželni šolski svet 22. oktobra
1915 poslal zahtevo o reviziji šolske knjižnice. Šola je morala organizirati natančen
pregled knjig, pri čemer so morali izločiti vse knjige, ki bi utegnile biti v državljanskem
ali nravstveno-verskem oziru sumljive. Obenem je c. k. deželni šolski svet ukazal, naj
se nabavijo le »knjige, ki so zmožne vzgojiti pri šolski mladini dinastični čut, ljubezen
k skupni avstrijski domovini in druge državljanske krepkosti«. Dovoljene so bile tudi
»knjige, ki imajo namen buditi ljubezen do ožje domovine in rodovinske narodnosti«.
Na zahtevo omenjenega dopisa je šolska knjižnica »z ozirom na nove politične
razmere, ki so nastale vsled vojne«, 9. februarja 1915 izločila tri knjige: »Pripovedke o
Petru Velikemu – Ivan Steklasa, Turki pred sv. Tilnom – Jurij Slapar, Knez Črni Jurij,
osvoboditelj Srbije.«
Šolska kronika za šolsko leto 1915/16 poroča o uničenju šolske knjižnice s strani
vojaštva, ki je »vlomilo v knjižnično omaro in zbirko razteplo«. Sledila je obnova
šolske in učiteljske knjižnice, pri čemer je šola pri nabavi sledila napotkom c. k.
deželnega šolskega sveta in kupila knjige z izrazito »patriotično vsebino«, kot so npr.
»Lev Smole, Kaiser Karl I. Ein Bild seines Lebens – Franc Petrič, Veliki cesar – Anton
Kosi, Domoljubne in vojaške pesmi; časopisi, letniki 1917: Zvonček, Vrtec, Angeljček,
Jungösterreich, Mlada Avstrija.«
2.5 Pomanjkanje, draginja, begunci, sirote, vzgojne težave
Vojni čas v Ljubljani sta zaznamovala veliko pomanjkanje najosnovnejših živil in
surovin ter velika draginja. Številni moški so bili vpoklicani na bojišča, v mesto je
prihajalo vse več beguncev. Iz arhivskega gradiva, ki ga o IV. mestni šoli na Prulah
hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, se jasno vidi, da so opisane vojne razmere močno
vplivale tudi na vsakdanje življenje šolskih otrok in mladine.
Šolske kronike in konferenčni zapisniki o hudih razmerah večinoma pišejo le posredno.
O velikem pomanjkanju, ki je pestilo prebivalstvo, največ izvemo iz poročil o številnih
dobrodelnih zbiralnih akcijah za revne otroke, katerih starše so vpoklicali v vojno
ali pa so v njej že izgubili življenje. O veliki draginji pričajo zvišane cene dnevnega
29
5.10.2011 14:02:17
prispevka za hrano v dnevnem zavetišču. Tako se je prispevek na gojenca v januarju 1915
zvišal z 18 na 28 vinarjev, kar je za več kot 55 odstotkov. V šolskem letu 1915/16 je bilo v
dnevno zavetišče IV. mestne šole, ki je bilo nastanjeno v mestni ubožnici na Karlovški cesti,
sprejetih 30 gojencev brezplačno, 6–9 gojencev pa je za varstvo plačevalo. Pri izboru otrok
za zavetišče so imeli poleg otrok mobiliziranih očetov in čez dan izven doma zaposlenih
mater prednost otroci, ki so bili zanemarjeni zaradi revščine ali obilice otrok v družini.
Zaradi pomanjkanja živil in velike draginje, ki sta še posebej neugodno vplivala na prehrano
otrok revnejših slojev prebivalstva, je bil pod predsedstvom župana dr. Ivana Tavčarja 14.
decembra 1916 ustanovljen upravni odbor dnevnih zavetišč. Odbor je skrbel za revno,
zapuščeno in zanemarjeno šolsko mladino vseh ljubljanskih javnih in zasebnih ljudskih šol.
Poskrbel je za njihov nadzor, prehrano, pa tudi za druge potrebščine, kot so obutev, obleka
itd. Odbor je upravljal troje zavetišč: ljubljansko dnevno zavetišče na Bleiweisovi cesti,
šišensko dnevno zavetišče in dnevno zavetišče Vincencijeve družbe v Rokodelskem domu.
V dnevno zavetišče na Bleiweisovi cesti je bilo vključenih tudi 20 otrok IV. mestne šole
in 1 učenec pomožne šole na Prulah. Zaradi vojnih razmer je c. k. mestni šolski svet na II.
mestni šoli od 9. avgusta do 12. septembra ustanovil počitniško zavetišče za mladino vseh
ljubljanskih šol. Zavetišče so nadzorovali učitelji, ki so se prostovoljno javili. Med njimi sta
bili tudi dve učiteljici IV. mestne šole.
30
5.10.2011 14:02:19
Zadnja naloga
Počasi se končuje moje osmo in hkrati zadnje leto na OŠ Prule in le še
poletje me loči od nadaljevanja šolanja na gimnaziji.
Ko pomislim na tako spremembo v mojem življenju, postanem kar malce
žalostna – pogrešala bom šolo, prve prave prijatelje, prvo simpatijo,
učitelje –, po drugi strani pa sem radovedna glede novih poznanstev,
okolja in znanja, ki me čakajo.
Pišem zadnjo pisno nalogo pri slovenščini in hkrati simbolično zadnji preizkus v osnovni šoli, začenjam se zavedati končnosti vsega.
Sicer se bo vse nadaljevalo, ne bo pa se ponovilo. Ne bom več sedela
v tej učilnici in za to mizo s tem znanim občutkom ščemenja v prstnih
blazinicah, ki sem ga občutila vedno ob pisanju testa. Treba bo obrniti
nov list. List, ki bo nekoč prav tako gosto popisan s spomini, doživetji,
norčijami, šalami, čustvi …
Hja, kdo ve, morda pa se spet kdaj srečamo? Če ne na kakšni šolski
proslavi ali prireditvi, ki jo bom z velikim veseljem obiskala, pa morda,
ko bo moj otrok dovolj velik za šolo. Takrat ga bom pripeljala sem in mu
povedala: »Vidiš, ljubček, tu pa je v šolo hodila tvoja mamica.«
Nika Aleša Strle, 9. a
Draga šola!
Želim ti, da dobiš,
karkoli si želiš!
Konja ali pa kobilo,
le da ti bo zadostilo!
Ker sto let ni veliko,
tale verz zaključim s piko.
Za naslednjih 20 let,
si priskrbi zdravja spet!
Da zdrava bi bila,
polna smeha, radostna!
Laura Novakovič, 5. b
31
5.10.2011 14:02:25
Prav posebej je moralo biti učiteljstvo pozorno na otroke mobiliziranih očetov. Nanje je
vodja šole opozoril že takoj ob začetku vojne, ko je učiteljem naročil, naj tem otrokom
prvim zagotovijo »samoučila« in knjige.
Šola je sprejela tudi nekaj beguncev. Iz tabele 3 spodaj je razvidno, koliko očetov otrok
IV. mestne deške ljudske šole je bilo v posameznih šolskih letih mobiliziranih ter koliko
je bilo na šoli beguncev. Omenjene podatke smo zbrali na podlagi »katalogov učencev«
(redovalnic), kamor so razredniki v »opomnijah« (opombah) ali poleg podatkov o starših
učenca največkrat z rdečim svinčnikom zabeležili besede, kot so »begunec«, »mobiliziran«,
»padel«. V prvem letu vojne ne zasledimo nobene beležke o beguncih, kar je tudi razumljivo,
32
5.10.2011 14:02:29
saj so do odprtja soške fronte boji potekali v precejšnji oddaljenosti od Ljubljane.
Bolj nenavadno pa je, da v prvem vojnem šolskem letu v redovalnici ni zaznamkov o
mobiliziranih očetih. Predvidevamo, da razredniki omenjenih podatkov v tem šolskem
letu niso zapisovali, saj je bil pouk prekinjen po komaj dveh mesecih. Zato sklepamo,
da je bilo število otrok mobiliziranih očetov najverjetneje precej večje kot kaže tabela
3.
Sodeč po zapisnikih mesečnih učiteljskih konferenc so vojne razmere močno vplivale
tudi na vedenje otrok. Da se je neprimerno vedenje le še stopnjevalo, so na konferencah
ugotavljali predvsem po skoraj celoletni prekinitvi pouka v šolskem letu 1914/15.
33
5.10.2011 14:02:36
34
5.10.2011 14:02:40
Tako je na januarski konferenci leta 1916 šolski vodja prisotne opozoril, da se otroci
obešajo »na vojaške omnibuse, ki vozijo ranjence skozi Komenskega ulico iz bolnic
na kolodvor ali obratno zadaj na stojalo, drže se obenem za okna in potem, ko je
voz v največjem diru, pred šolo poskačejo doli«. Ker bi se pri tem početju lahko kdo
poškodoval ali okužil s kakšno boleznijo, je od učiteljev zahteval, »naj se jim to početje
strogo zabrani«.
Pri naslednji mesečni konferenci je šolski vodja povzel naslednja opažanja: »V
vojnem času so otroci posuroveli in postali razbrzdani. To kažejo tudi mnoge pritožbe
izmed občinstva in policijska obvestila šolskemu vodstvu, in sicer da delajo škodo,
ker pobijajo okna ali pa se proti ljudem na cesti nespodobno vedejo.« Razloge za
»posurovelost« otrok je Levec razdelil v tri sklope: »1. Ker so bili skoro celo leto brez
šolskega nadzorstva. 2. Razburljivo ulično življenje med vojno. 3. Vpoklic očetov v
službo in so vsled tega otroci prepuščeni le materam, ki jih ne znajo ustrahovati.« Ker
je bilo učiteljstvo po Levčevih besedah »poklicano, da vpliva po svojih močeh kolikor
mogoče na dostojno vedenje zunaj šole«, je na koncu učiteljem predlagal naslednje:
»1. Pri vsaki poškodbi je otrokom naročiti, da poravnajo škodo in prosijo odpuščanja
stranke. 2. Po šoli naj spremlja vsak učitelj svoje učence po Komenskega ulici do
učiteljišča in jih tam z opominom na spodobno vedenje odpusti. 3. Prepove naj se
strogo vsako kepanje po ulicah in obljudenih krajih.«
Posebno skrb glede »discipline in morale« so prinesli poletni meseci, ko ni bilo pouka
in je bila šolska mladina pogosto prepuščena sama sebi. Da učenci ne bi brez nadzorstva
tavali in pohajkovali po mestu, je naučno ministrstvo poslalo IV. mestni šoli cesarjevo
lastnoročno pismo z zahtevo, naj šola poskrbi za njihovo zaposlitev. Ker v poletnem
zavetišču ni bilo prostora za vse otroke, je šolski vodja učiteljem naročil, naj med
počitnicami ostanejo v Ljubljani in po potrebi sodelujejo v poletnih akcijah. Obenem
je moral Levec ob koncu počitnic podati naučnemu ministrstvu posebno poročilo o
»počitniških priredbah, zlasti z ozirom na disciplino in moralo«.
2.6 Dobrodelnost: »pomožne akcije« šolske mladine in učiteljstva
V šolskih kronikah in konferenčnih zapisnikih je mogoče že od samega začetka prve
svetovne vojne slediti pozivom k različnim dobrodelnim in zbiralnim akcijam v vojne
namene.
Prvi poziv k »pomožnim akcijam« učiteljstva in šolske mladine »pri poljedelstvu«
in »na polju humanitete« je c. k. deželni šolski svet na IV. mestno deško ljudsko šolo
poslal 14. avgusta 1914. O njem je učiteljstvo pod vodstvom šolskega vodje Janeza
Levca razpravljalo na izredni konferenci 21. avgusta 1914. Medtem ko so nekateri
učitelji izrazili pomisleke glede udeležbe učencev na pomožnih akcijah pri poljedelstvu
(»Na deželo pošiljati mestne otroke pa nikakor ne kaže, ker otrok boljših rodbin starši
ne bodo hoteli pošiljati na deželo, slabo vzgojeni pa bi bili prebivalstvu na deželi
le v veliko nadlogo. Sploh pa mestni otroci nimajo potrebnih spretnosti in vaje v
kmetijskih delih.«), je učiteljstvo končno sklenilo, da bo »radevolje na razpolago za
vsako pomožno akcijo, katero bi mu oblastva odkazala«.
S prvimi pomožnimi akcijami so učenci IV. mestne deške ljudske šole pričeli že
avgusta 1914, ko se je 22 dečkov prijavilo »k pomožni akciji bodisi pri poljedelskih
opravilih, pri Rdečem križu ali pri kakem obrtu«. Ostali učenci so med počitnicami in
ob začetku šolskega leta 1914/15 »pridno nabirali robidovo listje«, ki so ga posušenega
in očiščenega oddali v vojni nabiralnici na Gregorčičevi ulici za čajni nadomestek
35
5.10.2011 14:02:46
Vse najboljše!
Za 100 let ti bom kupil brivnik, ker mislim, da imaš
že zelo dolgo in košato brado.
Upam, da se boš vsak dan brila z njim.
36
Leon Jablanovec, 5. b
5.10.2011 14:02:49
Draga šola!
Čestitam ti za 100 let.
Čestitam ti, da si poplave preživela
in požare pretrpela,
učencev si veliko nosila
ter jih pisati učila.
Pretrpela si vse krike
in nosila si vse slike,
kuhinjo držala
in vse knjige si prebrala, računalnike kupila
in igrišče preuredila.
Še sploh pa ti čestitam,
da še tu stojiš
in nas vsak dan kaj novega naučiš.
Ema Novakovič, 5. b
37
5.10.2011 14:02:53
38
5.10.2011 14:02:56
vojakom. Med zimo 1914/15 so v dnevnem zavetišču izdelali »več tisoč papirnatih
podplatov in obujk iz Bitrothovega papirja«. Med prekinitvijo pouka so šolske učiteljice
pomagale izdelovati in krpati perilo za vojake na šentjakobski šoli.
Pozivi k dobrodelnim (zbiralnim) akcijam so po pričetku bojev na soški fronti
postajali vse pogostejši. Decembra 1915 je »Vojnooskrbovalni urad pri c. i. k. vojnem
ministrstvu sklenil prirediti po vsej Avstriji zbirke za božično darila vojakom na
bojnem polju, pri katerih naj bi bila udeležena tudi šolska mladina«. Zato je c. k.
deželni šolski svet 29. oktobra 1915 z razpisom št. 5717 izdal vsem šolskim zavodom
na Kranjskem naslednji poziv: »Vsakemu šolskemu otroku naj se nudi prilika, da
pokaže svoje resnično patrijotično mišljenje, hvaležnost in občudovanje naših vojakov
na bojnem polju s tem, da jim za božič nakloni malo ljubezensko darilo kot pozdrav
iz domovine. Darila naj se spravijo v male zavojčke ter naj obsegajo stvari, ki otroka
ne stanejo mnogo, a so vendar vsakemu vojaku potrebne: robec, žveplenke, šivanke,
niti, gumbi, razglednice s pozdravi in voščili in vojne dopisnice z naslovom šole,
razreda in darovalca. Te zavojčki naj se povežejo s čednimi trakovi in okrasijo z
jelovo ali smrekovo vejico.« Učenci prulske šole so darovali 185 daril, ki so jih dne
27. novembra izročili vojnooskrbovalnemu uradu v Ljubljani. Obdarovani vojaki so
šolski mladini poslali dopisnice z zahvalami in pozdravi, zahvalo pa jim je 8. februarja
1916 z razpisom izrekel tudi c. k. deželni šolski svet. Božična darila za vojake na
V GLEDALIŠČU
DOŽIVETJE V NARAVI S PRIJATELJI
Ko smo prišli na Mali oder, so nas tam
čakali starši. Ko smo se preoblekli, smo
začeli igrati predstavo. Ko je bilo konec,
smo staršem podarili darila.
Z avtobusom smo se odpeljali na Medvedje Brdo.
Tam smo raziskovali, se igrali in tekli na smučeh.
Tako so minevali dnevi. Zadnji dan smo se dričali
po toboganu.
Klara Bedenčič, 2. b
LIKOVNA VZGOJA
Ta dan sem komaj čakala, da bo likovna
vzgoja. Čas se je vlekel kar po tleh. Končno
se je likovna vzgoja začela.
Dan Andrej Tomšič, 2. b
MIKLAVŽEV SEJEM
Nekega dne smo komaj dočakali Miklavžev sejem.
Prodajali smo blazine, glinene posode, obeske,
hranilnike in lampijone. Dobro smo se imeli.
Liza Fortuna, 2. b
Klara Jakšič, 2. b
bojnem polju so šolarji zbirali tudi v letu 1916 in 1917. Novembra 1916 so nabiralnici
vojnoskrbstvenega urada v Ljubljani oddali 98, konec oktobra 1917 pa 41 zavojčkov
božičnih daril.
Mladina je zbirala zlate, srebrne, medeninaste in aluminijaste izdelke. Nabrane
kovinske predmete (99 medeninastih, 13 bakrenih in 5 aluminijevih predmetov) so
decembra 1915 v dveh zabojih poslali na pristojno mesto na Dunaj. Učenci, ki so se
»močneje udeležili vojnopomožne akcije za c. i. k. vojaštvo«, so bili z razpisom c.
k. deželnega šolskega sveta nagrajeni s posebnimi spominskimi listi, ki jih je izdalo
vojno ministrstvo.
Ker se spominski list v arhivu IV. mestne deške ljudske šole ni ohranil, navajamo prepis
vsebine spominskega lista, objavljenega v letnem poročilu III. mestne petrazredne
deške ljudske šole za šolsko leto 1915/16:
»Ljubi otroci! Danes prihajam, da se Vam prisrčno zahvalimo! Vi ste naši prošnji, da
bi pomagali pri nabiranju kovin za vojne namene, ustregli na tako izvanreden način, da
smo bili globoko ganjeni zaradi Vaše požrtvovalnosti, Vaše vestnosti v izpolnjevanju
39
5.10.2011 14:03:02
prevzetih nalog, predvsem pa zaradi ljubezni, ki ste jo pokazali s tem do naše krasne in
slavne domovine. Vi ste v teh hudih dneh, polnih žrtev, naša velika tolažba, naša najljubša
nada. V tem času, ko stoje Vaši očetje in bratje v vojni zoper zunanjega sovražnika, vidimo
v Vas cvet na drevesu domovine in po vsem tem, kako ste po svojih še slabih močeh z
veseljem pohiteli na delo za javni blagor, pričakujemo, da dozori ta cvet nekoč v krasen sad.
Še enkrat se Vam zahvaljujemo, hkratu (!) tudi v imenu tistih vrlih mož, katerim bode, kadar
se nekoč ranjeni in nesposobni za delo vrnejo iz vojne domov, izkupilo Vaše zbirke nudilo
njihovo preskrbo. Bodite pridni, otroci, pridni v učenju in pridni v ljubezni do vladarske
rodbine ter do domovine, da se izpolnijo vesele nade, ki jih gojimo do Vas.
Georgi, gen. inf., c. kr. minister za deželno brambo.
Krobatin, fzm., c in kr. vojni minister.«
Med šolskim letom 1915/16 je spominski list vojnega ministrstva na IV. mestni deški ljudski
šoli prejelo 40 učencev.
Šola se je udeleževala tudi zbiralne akcije »Zlato za železo«, za katero je pomožni vojni biro
c. k. notranjega ministrstva v šolskem letu 1916/17 poslal 8 železnih spominskih prstanov
za darovalce zlatnine.
Od 8. do 30. junija 1916 so zbirali volno in kavčuk, tovorni voz s 47 zavoji so poslali na
mestni magistrat. Med šolskim letom 1916/17 so zbirali star papir, ki so ga oddajali v
vojaški nabiralni voz. Večkrat so učenci posameznih razredov hodili na bližnje hribe nabirat
robidovo in jagodovo listje za čajni nadomestek. V šolskem letu 1916/17 so nabrali 65 kg
robidovega listja, ki so ga poslali v kemično tovarno v Oberlad pri Dunaju.
40
5.10.2011 14:03:06
Oblasti niso pozivale mladine le k zbiranju materialnih dobrin, temveč tudi k darovanju
in posojanju svojih in družinskih prihrankov. Z zbiranjem denarnih prispevkov za
pomoč vojakom pod imenom »Tedenski darovi šolarski (Schulwochenspende)« so
pričeli z novim letom, januarja 1916. Tedenski prispevek je moral znašati vsaj dva
vinarja in ni smel presegati 1 krone. Na IV. mestni šoli so z akcijo zbrali od 12 do 28
kron mesečno, vse ljubljanske šole pa so na mesec zbrale od 800 do 900 kron.
Z namenom povečati denarne prispevke je šolski nadzornik dr. Mihael Opeka zložil
otroško pesem »Pesem o vinarjih«, za enoglasno otroško petje pa jo je uglasbil dr. Fran
Kimovec. Vodstvo šole je naročilo 240 izvodov te pesmi, in sicer 140 izvodov na račun
dotacije (ti so se razdelili brezplačno), 100 izvodov pa je šola kupila brez računa in
so se učencem prodali po 2 vinarja. Šolski voditelj je na konferenci učiteljem naročil,
naj z učenci pridno vadijo pesem deklamirati, medtem ko je učitelja Skulja zaprosil,
naj sprva poizkusi naučiti zapeti pesem le v svojem razredu. Do konca šolskega leta
1915/16 so Pesem o vinarjih »učenci vseh razredov pridno memorirali in se jo naučili
tudi peti«. V šolskem letu 1916/17 so skupne vinarske zbirke znašale 131 kron in 53
vinarjev, v 1917/18 pa 301 kron in 96 vinarjev.
Cesarsko-kraljevi šolski svet je z razpisom večkrat pozval učitelje in šolarje ter njihove
starše naj s podpisom t. i. vojnega posojila svoj denar zaupajo državi in ne drugim
denarnim zavodom. Pri tem so poudarjali, da »država ne prosi milodarov, ampak le
sredstev v njenem najtežavnejšem položaju, da izvede srečno vojno ter doseže častni in
trajni mir«. Obenem naj bi »ob določenem času […] vsak udeležnik vojnega posojila
[dobil] svoj denar povrnjen z obrestmi, kakršnih ne daje nobena hranilnica«. V šolski
kroniki 1915/16 tako zasledimo poziv k tretjemu vojnemu posojilu, s katerim so 10.
41
5.10.2011 14:03:10
42
5.10.2011 14:03:17
oktobra 1915 pozvali učiteljstvo in šolsko mladino. V ta namen so do konca novembra
zbrali 7515 kron. Denar je prispevalo 132 učencev z največjim zneskom 4,44 krone in
najmanjšim 10 vinarjev. V šolskem letu 1916/17 sta bili podpisani dve vojni posojili. V
okviru petega posojila so na območju prulskega šolskega okoliša zbrali znesek 26 650
kron, sama šola pa je iz prostovoljnih prispevkov svojih otrok prispevala še nadaljnjih
50 kron. S šestim vojnim posojilom je šolski okoliš zbral precej skromnejši znesek
2890 kron. Obe posojili so starši odobrili na ime svojih otrok. V šolskem letu 1917/18
so zbrali 57 200 kron za sedmo in 400 kron za osmo vojno posojilo.
Podpore pa niso potrebovali le vojaki na frontah. Zato so ljubljanske oblasti kmalu
vpeljale dobrodelne akcije, s katerimi so zbirale denar za vdove in sirote, katerih število
je med vojno hitro naraščalo. V ta namen so na pobudo takratnega ljubljanskega župana
Ivana Tavčarja postavili »brambni ščit«, v katerega je ljudstvo in predvsem šolska
mladina zabijala žeblje, učiteljstvo pa je zabijanje nadzorovalo. Zabijanje žebljev se je
začelo 18. avgusta 1915 po proslavi 85-letnice goda presvetlega cesarja Franca Jožefa
I. Prvi žebelj je v »brambni ščit« v cesarjevem imenu zabil njegov zastopnik, najvišji
general (ime?) v Ljubljani. Zabijanja žebljev, ki je trajalo več tednov, so se udeležile
skoraj vse mestne šole. Vsak učenec je s tem prispeval krono, 50 ali 20 vinarjev. Učenci
prulske mestne deške šole so bili na vrsti 22. decembra 1915. V sklad so prispevali
28,34 kron. V spomin je šolska mladina dobila listek z »brambnim ščitom«, na šolarje
in učiteljstvo pa je pismo z zahvalo naslovil tudi ljubljanski župan. O zabijanju žebljev
»v prid zakladu za vdove in sirote kranjskih vojakov« je poročal tudi časnik Slovenski
narod, ki je zapisal, da so učenci IV. mestne deške ljudske šole z omenjeno dobrodelno
akcijo zbrali 28,34 kron, pomožna šola na IV. mestni deški šoli pa 7,96 kron.
2.7 Skrb za zdravstvo otrok
Šolsko poslopje na Prulah je razpolagalo s posebno sobo, v kateri je zdravnik vsakih
14 dni pregledal šolsko mladino, učence cepil proti kozam in jim dajal navodila glede
nalezljivih bolezni, negovanja zob, prezračevanja sob itd. S šolskim letom 1913/14 je
šolski zdravnik postal Dr. Mavricij Rus.
Dr. Mavricij Rus se je rodil 12. avgusta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Po končani
diplomi na Dunaju se je zaposlil v novomeški bolnišnici, nato pa se je preselil v
Ljubljano, kjer je bil štiri leta zaposlen kot pomočnik primarija na dermatološkem
oddelku. Nato je prišel na IV. mestno deško ljudsko šolo, kjer je okoli dvajset let
deloval kot šolski zdravnik. Med prvo svetovno vojno je bil odsoten zaradi vojnega
odmora. Kot šolski zdravnik na prulski IV. mestni šoli je ponovno začel delovati 2.
januarja 1919. Učencem je dajal razna navodila o higieni in jih seveda tudi zdravil. Za
tem je postal mestni fizik. Umrl je 22. marca 1977.
V prvem letu vojne je pouk IV. mestne deške šole na začasnih lokacijah potekal le do
novembra 1914, nato pa je bila šola do konca leta zaprta. Čeprav je bilo zdravstvo
otrok redna tema vsake šolske kronike v predvojnem obdobju, za šolsko leto 1914/15
o njem izvemo le to, da je c. k. mestni šolski svet 18. februarja 1915 na šolo poslal
dopis o novem cepljenju učencev v Mestnem domu. Na podlagi tega lahko sklepamo,
da šola v šolskem letu 1914/15 ni imela svojega šolskega zdravnika, ki bi tako kot v
predvojnem času pregledoval učence vsakih štirinajst dni in opravljal cepljenja. Zaradi
prekinitve pouka se je najverjetneje poslabšala tudi osnovna higiena, za katero so v
predvojnem obdobju učenci poskrbeli s tuširanjem v šolski kopalnici v času telovadbe.
Veliko manj pozornosti kot v predvojnem času so glede na zapise v šolskih kronikah
zdravstvu in higieni posvetili tudi v naslednjih vojnih letih. Naslednji zaznamek o
43
5.10.2011 14:03:22
Draga šola!
Čestitam ti za 100 let.
Čestitam ti, da si poplave preživela
in požare pretrpela,
učencev si veliko nosila
ter jih pisati učila.
Pretrpela si vse krike
in nosila si vse slike,
kuhinjo držala
in vse knjige si prebrala, računalnike kupila
in igrišče preuredila.
Še sploh pa ti čestitam,
da še tu stojiš
in nas vsak dan kaj novega naučiš.
44
Ema Novakovič, 5. b
STOLETNA ŠOLA
Šola, sto let si doživela,
a upam, da boš še dlje živela.
Stavba, ki je sto let živela,
je veliko doživela.
Pesmi, spisi, knjige in debele rime
so se govorile, brale in pisale.
Če ostaneš živa in ne boš varljiva,
tako dolgo boš še stala,
da novih sto let si boš nabrala!
Pablo Jakob de Brea, 5. b
5.10.2011 14:03:26
zdravstvu zasledimo šele v šolskem letu 1916/17, in sicer da je 31. maja 1917 mestni
fizik v Mestnem domu necepljenim otrokom »stavil koze«. Glede na zgornje ugotovitve
in dejstvo, da je bila v vojnem času zaradi pomanjkanja in velike draginje prehrana
mnogih otrok v Ljubljani osiromašena, lahko sklepamo, da se je zdravstveno varstvo
učencev IV. mestne deške ljudske šole po septembru 1914 močno poslabšalo. Ker se je
med vojno v šoli poučevalo le glavne predmete, so bili učenci prikrajšani tudi za pouk
telovadbe.
V šolskem letu 1915/16 je izgubil življenje en tretješolec, v šolskem letu 1918/19 pa kar
štirje učenci. Da se je zdravstveno stanje učencev ob koncu vojne zelo poslabšalo, priča
tudi šolska kronika, ki v rubriki »zdravstveno stanje« zapiše naslednje: »Zdravstveno
stanje ni bilo posebno ugodno, mladina je bolehala zlasti na španski hripi. Umrli so
štirje učenci: Stanislav Mrku, učenec I. razreda (16. okt. 1918), Anton Kržin, učenec
III. razreda (24. okt. 1918), Franc Juvan, učenec IV. razreda (14. novembra 1918), Ivan
Chwatal, učenec II. razreda (19. maja 1919).« Zaradi španske gripe je bila šola od 4.
oktobra do 4. novembra 1918 zaprta.
2.8 Vpliv aktualnih vojnih in političnih dogodkov na šolsko delo v
času prve svetovne vojne
V času prve svetovne vojne so spopadi potekali na frontah, frontna linija pa se je
le malo spreminjala. Rečemo lahko, da se je civilno prebivalstvo v zaledju fronte z
vojno soočalo posredno. Življenje ljudi so poleg velikega pomanjkanja osnovnih živil
in surovin pretresale izgube svojcev, ki so bili vpoklicani v vojno. Ker je Ljubljana
predstavljala najpomembnejše središče v zaledju soške fronte, je bilo v mestu veliko
vojakov. Ti so se nastanili tudi v poslopju IV. mestne deške ljudske šole, zaradi česar
pouk med vojno v njej ni bil mogoč.
Spokojno bela Ljubljana, v katero je veter občasno prinesel bobnenje s soške fronte,
je 18. februarja 1916 doživela velik preplah. Povzročila so ga italijanska letala, ki
so med 10. in 12. uro v šentjakobskem in trnovskem okraju ter pred staro Cukrarno
odvrgla precejšnjo količino bomb in poleg materialne škode terjala tudi življenje enega
dečka, učenca I. mestne šole. Njegovega pogreba, ki ga je priredila mestna občina na
lastne stroške, so se poleg vojske udeležili tudi učenci IV. mestne deške ljudske šole.
Zaradi nevarnosti ponovnih letalskih napadov je c. k. mestni šolski svet 25. februarja
in 6. marca 1916 na šolo poslal dva razpisa z natančnimi navodili učiteljstvu, »kako
je treba mladino glede varnosti poučiti, bodisi doma, na ulici ali pa v šoli, dalje kako
se je učiteljstvu ob napadih na šolsko poslopje vesti in skrbeti za varnost mladine«.
Posebna komisija je na šoli sestavila načrt evakuacije iz višje ležečih učnih prostorov.
Učenci IV. mestne deške šole so poslopje I. mestne šole na Ledini, v katerem so bili
začasno nastanjeni skupaj z ostalimi ljubljanskimi ljudskimi šolami, za vajo večkrat
izpraznili. S poskusnimi alarmi »se je pokazalo, da je mogoče v 2–3 minutah izprazniti
obe nadstropji in mladino spraviti v klet in v garderobe v pritličju, kjer so bili najbolj
varni pred bombami in pred izstrelki z Grada«.
Vojna ni pustila posledic le na zmanjšanem obsegu pouka v šoli, ampak so se aktualni
vojni dogodki odrazili tudi v praznikih, ki so jih vpeljali na novo. Čedalje večja
avstrijska navezanost na Nemčijo se je kazala s praznovanjem godu nemškega cesarja
27. januarja 1916. Ob tej priložnosti so na ukaz c. k. deželnega šolskega sveta na
ledinskem šolskem poslopju razobesili avstrijsko in mestno zastavo. V proslavo
zavzetja Bukarešte je bil 9. decembra 1916 pouka prost dan.
45
5.10.2011 14:03:31
46
Novembra 1916 je cesarstvo pretresla novica o smrti »presvetlega cesarja Franca Jožefa«.
Na dan njegovega pogreba (30. novembra) ni bilo pouka. Mladina IV. mestne deške ljudske
šole se je 1. decembra 1916 ob 8.00 skupaj z učenci drugih mestnih ljudskih šol udeležila
slovesne sv. maše v stolnici. Istega dne je na šoli potekala tudi izredna žalna učiteljska
konferenca. Na njej je šolski vodja učiteljem predstavil zahteve c. kr. šolskega sveta, kako
naj šole glede na »duševno obzorje ljudsko-šolske mladine« v vseh razredih organizirajo
žalno slovesnost in proslavo pokojnega vladarja. Pri tem je Levec poudaril, da je na nižji in
srednji stopnji poleg biografičnih podatkov mogoče »plemenite lastnosti rajnega vladarja
pojasniti le na podlagi različnih pripovedk, ki se nahajajo v šolskih berilih, na višji stopnji
pa se jim pokaže njegova vladarska modrost na podlagi zgodovinskih dejstev«. Nato je
učitelje pozval, naj »obravnavano tvarino« uporabijo za spisne naloge, »da se vtisne mladini
neizbrisljiv spomin na blagega pokojnega vladarja v dušo in srce«.
»[S]tarosti in stopnji primerno« žalno šolsko slavje so učitelji po razredih izvedli 2. decembra
1916. Ob koncu polletja je šolski vodja pregledal zvezke vseh razredov in zadovoljno
ugotovil, da se je »pri spisnih nalogah […] povsod obdelovala patrijotična snov« ter v nadalje
predlagal, naj se pri pouku v kratki in preprosti obliki uporabijo aktualni vojni dogodki,
»da se otrokom kolikor toliko odpro oči, da začnejo slutiti sedanji velikanski zgodovinski
moment«.
Še isti dan, ko je umrl cesar Franc Jožef, je oblast v Astro-Ogrski prevzel cesar Karel, ki je
državi vladal skupaj s svojo ženo cesarico Cito, »hčerjo vojvode Parmskega in Burbonskega«.
Ob nastopu novega cesarja je učiteljstvo prejelo pozive, naj poduči šolsko mladino o novem
cesarju in cesarici, snov o novem vladarskem paru pa naj črpa iz »Zvončka«. Z odredbo c.
k. ministrstva za nauk in bogočastje so v šolah uvedli dva nova praznika: 27. aprila se je
praznoval god, 9. maja pa rojstni dan nove cesarice Cite. Ob obeh praznikih ni bilo pouka.
Učenci so se ob osmi uri zjutraj zbrali pri maši v cerkvi sv. Florjana, ki so jo zaključili s
petjem prve in pete kitice cesarske pesmi.
Vladarski nastop cesarja Karla I. in cesarice Cite so po navodilih šolskega mestnega sveta na
ljubljanskih šolah proslavili šele junija 1917. Na IV. mestni šoli so za proslavo omenjenega
5.10.2011 14:03:34
praznika namenili kar dva dneva. 20. junija 1917 je potekala šolska slovesnost po
razredih. Učiteljstvo je v »skrbno pripravljenih govorih mladini pojasnilo pomen
slavnosti«, nato pa je sledilo petje domoljubnih in vojaških pesmi. Ob zaključku so
šolarji od ljubljanske mestne občine prejeli »lične spominske slike Njiju Veličanstev«.
Naslednji dan, 21. junija, se je šolska mladina z učiteljstvom udeležila cerkvene
slovesnosti v cerkvi sv. Florjana. Po maši so se učitelji IV. mestne šole, pomožne šole
in zavetišča zbrali na slavnostni seji v poslopju I. mestne šole. Šolski vodja Janez
Levec je ob tej priložnosti prebral t. i. »udanostno izjavo«, v kateri je izrazil vdanost,
pokorščino in neomajno zvestobo novemu cesarskemu paru. Pri tem je zagotovil, da
bo učiteljski zbor »kakor do sedaj tako tudi nadalje vzgajal poverjeno mu mladino v
pravem patrijotičnem duhu, da bo zagotavljal vse svoje sile v dosego tega visokega
cilja, da bo vsak slovenski otrok, ko doraste, popoln junak, ki bi brezpogojno zastavil
svoje moči, svoje imetje, svojo kri in svoje življenje za priljubljeno cesarsko dvojico,
za dinastijo habsburško in za veliko slavno našo domovino«.
V naslednjem šolskem letu so na IV. mestni šoli poleg godovnega in rojstnega dne
cesarice Cite (27. april in 9. maj) obeležili še god cesarja Karla (3. november). 18.
novembra 1917 se je šolska mladina udeležila zahvalne sv. maše v cerkvi sv. Florjana
»s primernim cerkvenim govorom o srečni rešitvi Nj. Vel. cesarja Karla I. iz smrtne
nevarnosti, v kateri se je nahajal 10. novembra. Pouka prost dan pa je bil tudi 21.
november 1917, ko so se na prvo obletnico smrti cesarja Franca Jožefa učenci zbrali v
cerkvi sv. Florjana pri maši zadušnici.
47
5.10.2011 14:03:41
KROS
Tekli smo pri gradu. Bila sem druga. Zelo sem bila ponosna nase. Potem smo odšli na igrišče. Tam so
učiteljice prvemu, drugemu in tretjemu podelile medalje iz fimo mase.
Gaja Koporčič, 2. b
48
5.10.2011 14:03:45
2.9 Kaj je IV. mestni deški ljudski šoli prinesel konec vojne?
Jeseni leta 1918 o usodi evropskih držav, ki so bile udeležene v prvi svetovni vojni,
ni bilo več dvomov. Po kapitulaciji turškega cesarstva 30. oktobra se je 3. novembra
zlomila Avstro-Ogrska, 11. novembra pa je kapitulirala še Nemčija. Revolucionarne
ideje in upori z željo po spremembah so kmalu dosegli Avstro-Ogrsko. Cesar je hotel
pomiriti ljudstvo in rešiti monarhijo pred razpadom in je tako 17. oktobra 1918 v svojem
manifestu »Mojim narodom« med drugim zapisal: »[…] Storiti hočem vse, da čim prej
končam vse strahote in žrtve vojne, da zopet pridobim svojim narodom težko pogrešani
blagor miru, čim to dopusti čast našega orožja, življenjski pogoji mojih držav in njenih
zvestih zaveznikov ter klubovalnost naših sovražnikov. Mojim narodom hočem biti
pravičen in ljubezni poln knez. Visoko bom čislal njihove ustavne svobodščine in
druge pravice in skrbno čuval enakost pred pravico. Moje neprestano prizadevanje bo,
pospeševati nravni in duševni blagor Mojih narodov, ščititi svobodo in red v Mojih
državah in zagotoviti vsem pridobitvenim slojem družbe sadove poštenega dela /…/«
Na pariški mirovni konferenci 18. januarja je ameriški predsednik Woodrow Wilson
»proglasil svobodo in popolno neodvisnost« vseh narodov v Avstro-Ogrski in še posebej
pravico Jugoslovanov do samoodločbe. Tako se je začel razpad habsburške monarhije,
cesar Karel pa se je moral odpovedati vladarskemu prestolu. 29. oktobra 1918 je bil
na Kongresnem trgu v Ljubljani slovesno razglašena Država Slovencev, Hrvatov in
Srbov, ki se je po enomesečnem obstoju 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo
v novo državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Velike politične spremembe, ki jih je prinesel konec vojne, so močno vplivale na potek
in organizacijo šolskega dela IV. mestne deške ljudske šole, o čemer pričajo zapisi v
šolski kroniki in konferenčni zapisniki. Šolska kronika za leto 1918/19 poda podroben
kronološki pregled političnih dogodkov ob koncu vojne, iz katerega izvemo, da se
je 29. oktobra 1918 šolska mladina udeležila ljudskega zborovanja na Kongresnem
trgu, kjer je »Ljubljana in žnjo ves slovenski narod v veličastnem sprevodu slovesno
manifestirala za osvobojeno Jugoslavijo«. Glavni govornik je bil v odsotnosti
predsednika Narodnega veća dr. Antona Korošca podpredsednik Ivan Hribar, ki
je na koncu vojnega govora dejal: »Prejmi torej naše poklonstvo ti naša krasna, ob
neizmernih mukah rojena in večno neporušljiva Jugoslavija.«
O združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo šolska kronika zapiše naslednje: »Dne
24. novembra 1918 pa je Narodno veče v slovesni seji sklenila, da se bivše avstroogrske jugoslovanske dežele nemudoma združijo s Srbijo in Črno goro v eno in enotno
kraljevino pod vlado kralja Petra I. Karađorđevića in prestolonaslednika Aleksandra.
Srbska vlada z Aleksandrom na čelu je ta sklep sprejela in je dne 1. decembra 1918 to
uedinjenje slovesno proklamirala. V spomin na ta dogodek so 1. december razglasili
za narodni praznik za vso državo. Nato se je ustanovila v Beogradu skupna vlada. Ta je
sklenila, da se imenuje nova država »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev« /SHS/
in je odločila skupni državni grb in državne barve, namreč »modro – belo – rdeče«.«
Novi državni praznik 1. december so s štirinajstdnevnim zamikom s proslavo obeležili
tudi na IV. deški ljudski šoli. Slavnostni dogodek šolska kronika opiše takole: »Narodni
praznik v proslavo uedinjenja naroda SHS se je letos obhajal dne 14. decembra
namesto 1. decembra 1918. Ob 8. uri zjutraj je bila sv. maša v cerkvi sv. Florijana z
zahvalno pesmijo. Pri maši je prebral katehet Tomo Tavčar adreso Narodnega veča na
srbsko vlado z dne 24. novembra in odgovor Nj. kraljeve Visokosti Aleksandra z dne 1.
49
5.10.2011 14:03:53
50
decembra 1918. Po maši se je zapela tudi srbska himna. Nato se je vršila skupna slovesnost
v telovadnici, ki je bila okrašena z zelenjem in sliko kralja Petra. Tam je imel voditeljev
namestnik Alojzij Kecelj slavnostni primeren rodoljuben govor, v katerem je podal tudi
zgodovino Karađorđevićev in še posebej pojasnil izredne zasluge sedanjega vladarja za naše
osvobajanje in je končno šolsko mladino pozval, da zakliče kralju trikrat: Slava! Govoru je
sledilo petje slovanskih himen in petje in deklamiranje rodoljubnih pesmi. K sklepu se je
zapela jugoslovanska himna »Lepa naša domovina«.«
Z razpadom Avstro-Ogrske in ustanovitvijo Kraljevine SHS konec leta 1918 so nekdanja
praznovanja nadomestila nova. Godove in rojstne dneve najvišjih predstavnikov cesarske
hiše Habsburg so zamenjali osebni prazniki predstavnikov vladarske družine Karađorđević.
Poseben pomen pa so imeli tudi prazniki, namenjeni obujanju pomembnih dogodkov iz
srbske zgodovine.
28. junija 1919 so tako poleg goda Nj. V. kralja Petra I. na IV. mestni deški ljudski šoli
praznovali še Vidov dan: »Po skupni maši v cerkvi sv. Florijana, pri kateri se je zapela
srbska himna »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«, se je napotila šolska mladina v
svoje razrede, kjer je učiteljstvo učni stopnji primerno pojasnilo pomen dneva na podlagi
že obravnavane zgodovinske tvarine. Poleg tega so se brale srbske narodne pesmi o bitki
na Kosovu, deklamovale in pele rodoljubne pesmi. Slavnost se je sklenila s ponovitvijo
obeh himen, na kar so se otroci spustili domov.« 30. aprila 1919 so bili v stolni cerkvi
sv. Marka v Zagrebu pokopani ostanki narodnih mučenikov Petra Zrinskega in Frana
Krištofa Frankopana. Po navodilu deželne vlade se je ta zgodovinski dan praznoval tudi
na četrti mestni šoli s tem, »da se je mladini pojasnil pomen obeh mučenikov za svobodo
jugoslovansko«.
Z novim političnim režimom pa se je spremenil tudi šolski predmetnik. Že na III. redni
učiteljski konferenci 4. decembra 1918 je šolski vodja Alojzij Kecelj s šolskim učiteljstvom
razpravljal o predlogu o odpravi nemščine iz ljubljanskih ljudskih šol. Soglasno so sprejeli,
da se nemščina »eliminira iz vseh razredov slovenskih« ter da se te ure v šolskem letu
nadomestijo s poučevanjem slovenščine, saj otroci zaradi vojnih razmer, ki so botrovale
k prekinitvi ali otežitvi pouka, ne znajo niti brati niti pisati. 10. januarja 1919 je Višji
šolski svet sprejel odredbo, s katero je bila do tedaj obvezna nemščina na vseh ljudskih in
ljubljanskih šolah odpravljena. Celotno ljubljansko učiteljstvo je bilo 20. februarja poslano
na tečaje srbohrvaščine, ki se je začela poučevati s pričetkom šolskega leta 1919/20 od
četrtega razreda naprej. Za poučevanje novega jezika so namenili ure za slovenščino, v
četrtem razredu po eno uro na teden za branje in pisanje cirilice, od petega razreda naprej
pa po dve uri tedensko s popolnim poukom srbohrvaščine. Alojzij Kecelj je o poučevanju
srbohrvaščine na slovenskih šolah zapisal: »Mi Slovenci nimamo nobene potrebe, da bi
se zaradi občevanja s Hrvati in Srbi učili njihovega jezika, ker se lahko brez specijalne
jezikovne priprave med seboj razumemo. Pouk srbohrvaščine ima bolj kulturen kot
praktičen namen. Zatorej bi Slovencem po večini zadoščalo pasivno znanje srbohrvaščine,
namreč zmožnost citiranja in razumevanje srbsko hrvaških knjig. Pač pa se pojavlja neka
druga praktična potreba, odkar smo združeni v Jugoslavijo, namreč znanje tiskane in pisane
cirilice.« Spremenili in preuredili so tudi zgodovinski pouk, saj je bil »zaukazan preustroj v
občeslovanskem in jugoslovanskem smislu«.
Na IV. in VI. redni učiteljski konferenci 24. januarja in 31. marca je bilo učiteljstvo pozvano,
naj s šolsko mladino obravnava in vadi domoljubne pesmi, kot so Hej Slovani, Hej vojaki,
Kje doma je maj in Ilirija oživljena. V višjih razredih naj se naučijo tudi srbsko narodno
himno Bože pravde, da bo šolska mladina pripravljena v primeru »patrijotičnih praznovanj«.
V učilnicah so slike avstro-ogrskega cesarja zamenjali s slikami srbskega kralja Petra I.
Karađorđevića. Odstranjena je bila tudi cesarska pesem na lepenki.
5.10.2011 14:03:57
Odšla bi
V današnjem svetu človek
stežka najde dom in
zavetje, službo in denar
za preživetje. Nekaterim
največ pomeni, da imajo
dober avto, veliko hišo,
skratka materialne dobrine, meni pa se zdi, da
je najprej pomembno to,
da ima človek streho nad
glavo, hrano in dobre
medsebojne odnose.
Naša preljuba, prelepa
majhna Slovenija nam
nudi marsikaj, kar nam
kakšna druga država ne
nudi. Imamo lep gorski
svet, čiste reke, kraške
jame, urejen javni prevoz,
odvoz smeti, bolnišnice,
šole, trgovine … Veliko
ljudi dnevno prihaja v
Slovenijo, nekateri celo
ostanejo tu za vedno.
Izberejo si jo za novo
domovino. Verjamem,
da nam druge države
marsikdaj zavidajo. Na
zunaj morda res izgleda
vse lepo, vendar pa ni
vse tako rožnato; na
ulicah pogosto srečujemo
berače. Vidiš ga, pa mu
daš kakšen evro ali dva,
ko pa odide, se sprašuje, ali bo lahko za ta denar nahranil družino, otroku kupil kakšno igračo, mu
plačal šolanje … Nekateri služijo mastne denarce, tudi na nepošten način, nekateri pa beračijo, in to
mi ni všeč. Vedno več ljudi iz obupa popiva, krade, grozi, ubija za denar in še veliko več. Zdi se mi,
da država proti kriminalu naredi premalo, zato se včasih bojim živeti tu čez dvajset let.
Odšla bi, samo kam? Zaenkrat se bom borila za lepše čase v tej lepi Sloveniji. Če bi pa šla v tujino,
pa bi zelo pogrešala svojo družino.
Nika Kalin, 7. b
Zaradi obiska prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani je bila 14. aprila 1919 sklicana
izredna učiteljska konferenca. »Njega Visočanstvo« so šolske oblasti ob tej priložnosti
povabile na ogled nekaterih ljubljanskih šol in med njimi tudi na IV. mestno deško
ljudsko šolo. Program sprejema na tukajšnji šoli je učiteljstvo razčlenilo na pet delov:
udeležitev sprejema na ulici ob prihodu prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljano,
dekoracijo šolskega poslopja, sprejem pri obisku šole, učno pripravo za obisk razredov
ter skupno poklonitveno slavnost tukajšnje šole. Šolarji so pričakali prestolonaslednika
pred šolo z zastavicami in zelenjem, pred šolsko poslopje so postavili mlaje, zvezane z
51
5.10.2011 14:04:00
zelenimi venci, ki so jih spletli otroci, okna so okrasili s cvetlicami in zelenjem, stene v veži
so okrasili s podobami iz srbske zgodovine, v učilnice pa so obesili slike prestolonaslednika,
ki jih je 20. marca poklonil mestni šolski svet.
3 Zaključek
Z ustanovitvijo IV. mestne deške ljudske šole na Prulah v neposredni bližini reke Ljubljanice
je septembra 1911 zraslo novo šolsko poslopje. V njem sta poleg šestrazredne ljudske šole
imeli svoje prostore še »enorazredna pomožna šola« ter »strokovna obrtna nadaljevalna
šola za umetelne in oblačilne obrti«. Od decembra 1912 je v njenih prostorih delovalo tudi
dnevno zavetišče.
Od otvoritve prulske šole niso minila niti tri leta, ko je ustaljeni ritem šolskega dela prekinila
prva svetovna vojna. Da bi ugotovili, kako je vojna vihra med letoma 1914 in 1918 vplivala
na organizacijo in potek pouka na IV. mestni deški ljudski šoli, smo pregledali obsežno
arhivsko gradivo, ki ga v fondu »Osnovna šola Prule, Ljubljana« za čas prve svetovne vojne
hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Da bi bila naša slika o času, ki ga raziskujemo, čim bolj jasna in nazorna, smo poleg literature,
dostopne v splošnih knjižnicah, v svojo študijo vključili še pregled tedanjega časopisja in
intervju s strokovnjakinjo za prvo svetovno vojno pri nas. Pregledovanje časopisov Slovenec
in Slovenski narod preko spletnega portala dLib se je izkazalo kot zelo praktično, saj so
vse številke omenjenih časopisov dostopne brezplačno, članke pa je mogoče v obliki pdfdatotek shraniti tudi na osebni računalnik. Nekaj več težav smo imeli s pregledovanjem
arhivskega gradiva. Šolske kronike in zapisniki konferenc, ki so predstavljali temeljni
vir našega raziskovanja, so pisani v na prvi pogled zelo lični pisavi, ki pa je za branje
zaradi izrazitih serifov zelo težavna. Razumevanje tedanjih virov otežuje tudi jezik, ki je
poln arhaizmov ter nemških popačenk. Kot posebej težke za branje so se izkazale šolske
kronike iz vojnih let, saj jih – najverjetneje zaradi izrednih razmer – niso nikoli uspeli v
celoti zapisati v čistopisu in se je njihov večji del ohranil le v obliki osnutkov. Zato smo
jih morali najprej pretipkati, za kar smo potrebovali veliko časa, vztrajnosti in potrpljenja.
Z zlaganjem podatkov in podrobnosti, zapisanih v časopisnih člankih, šolskih kronikah,
zapisnikih konferenc in drugih arhivskih dokumentih, smo počasi sestavili in rekonstruirali
dogajanje na IV. mestni deški ljudski šoli med prvo svetovno vojno.
52
Raziskovalna naloga je potrdila vse naše hipoteze, v številnih pogledih pa jih je tudi
nadgradila z zanimivimi in včasih presenetljivimi podrobnostmi.
Šolsko poslopje na Prulah je že ob začetku vojne zasedla vojska, kasneje pa je bilo predano
v uporabo vojaški bolnišnici. Pouk je zato do novembra 1914 potekal na dekliški šoli pri sv.
Jakobu in na I. mestni deški šoli na Ledini, nato pa bil prekinjen za nedoločen čas. Ponovno
so učenci začeli obiskovati šolo šele oktobra 1915, a tudi tokrat ne v lastnih prostorih, temveč
v poslopju I. mestne šole na Ledini. Pouk je potekal večinoma le v popoldanskem času.
Poučevanje se je skrčilo le na glavne predmete, zato so bili predmeti, kot sta telovadba in
»realije«, do konca vojne ukinjeni. Pouk tako ni bil samo prekinjen oz. otežen, kar potrjuje
našo raziskovalno hipotezo, ampak tudi vsebinsko in časovno okrnjen.
Za šolsko mladino so bila med vojno ustanovljena dnevna zavetišča, v katerih so po
koncu rednega pouka poskrbeli za njihovo vzgojo, prehrano in krajšanje prostega časa. 14.
decembra 1916 je bil ustanovljen še upravni odbor dnevnih zavetišč, ki je skrbel za revno,
zapuščeno in zanemarjeno šolsko mladino vseh ljubljanskih javnih in zasebnih ljudskih šol.
Poskrbel je za njihov nadzor, prehrano, oblačila in obutev ter organiziral številne dobrodelne
akcije za revne otroke. Šolske kronike in zapisniki konferenc poročajo o naraščanju števila
5.10.2011 14:04:03
otrok v dnevnem zavetišču in o številnih zbiralnih akcijah. Zato lahko sklepamo, da
so se življenjske razmere šolske mladine v času vojne poslabšale. Učiteljstvo je na
svojih konferencah ugotavljalo, da so slabe življenjske razmere imele negativen vpliv
na vedenje, disciplino in moralo učencev IV. mestne deške ljudske šole, nad čemer so
se pritoževali tudi prebivalci šolskega okoliša.
IV. mestna deška ljudska šola med prvo svetovno vojno ni imela šolskega zdravnika,
saj je bil dr. Mavricij Rus, ki je bil na šoli zadolžen za redne preglede in cepljenje
šolske mladine, odsoten zaradi vojnega odmora. Medtem ko je za cepljenje otrok proti
kozam v vojnem času skrbel mestni fizik v Mestnem domu, učenci od zdravnikov niso
dobivali posebnih navodil o nalezljivih boleznih, negi zob in prezračevanju sob, kot
je bilo to v navadi v predvojnem času. Učenci so bili prikrajšani tudi za tuširanje, za
katero je bilo pred vojno poskrbljeno v šolski kopalnici v času telovadbe. Na podlagi
naštetega sklepamo, da se je osnovna higiena otrok in s tem tudi njihovo zdravstveno
varstvo v času vojne močno poslabšalo. Jeseni 1918 je izbruhnila še pandemija španske
gripe, zaradi katere je bila šola en mesec zaprta. Za njenimi posledicami so umrli kar
štirje učenci.
Šolske oblasti so se zavedale pomena domoljubnih čustev za zagotavljanje finančne
in moralne podpore vojni, zato so vestno spodbujale zavest o vdanosti in pripadnosti
cesarju ter dvojni monarhiji. Šolsko mladino so pozivali, naj hodi na bližnje hribe
nabirat robidovo listje, iz katerega so izdelovali čajni nadomestek za vojake. Država je
preko šole vedno znova spodbujala starše otrok, naj podpisujejo vojna posojila. Učenci
so zbirali tudi papir, kavčuk ter različne kovine, zlasti zlate, srebrne, medeninaste in
aluminijaste predmete. Pred božičem so za vojake na frontah pripravili posebna darila.
Za svoje darove so učenci in učiteljstvo večkrat prejeli zahvalo c. k. deželnega šolskega
sveta, kar je samo še povečalo požrtvovalnost ter predanost šolske mladine monarhiji
53
5.10.2011 14:04:07
in cesarju.
Za domoljubje je še posebej skrbel šolski vodja Janez Levec s svojimi emocionalnimi uvodnimi
govori na učiteljskih konferencah. Učiteljstvo je pozival, naj v pouk vključijo aktualne
vojne dogodke ter sestavke iz beril, ki govorijo o domovinski vdanosti, požrtvovalnosti,
skromnosti in zvestobi do domovine in cesarja.
Z odprtjem soške fronte so na Prule prišli primorski begunci, o čemer pričajo zaznamki v
katalogih učencev. V šolskem letu 1915/16 je IV. mestno deško ljudsko šolo obiskovalo 6
beguncev, v letu 1916/17 14 beguncev, 1917/18 5 beguncev in v šolskem letu 1918/19 2
begunca.
Vsakdanje šolsko delo so v vojnem času zaznamovali aktualni vojni in politični dogodki,
na katere je učiteljstvo po navodilih šolskih oblasti opozarjalo šolsko mladino. V zvezi z
njimi so vpeljali nove praznike. Leto 1916 ter obe sledeči vojni leti je najbolj zaznamovala
smrt »presvetlega cesarja Franca Jožefa«, ki je svoji monarhiji vladal celih 68 let. Žalnim
slovesnostim ob cesarjevi smrti so sledila praznovanja ob nastopu novega cesarja Karla I. in
njegove žene Cite. V naslednjem šolskem letu so na IV. mestni šoli po navodilu šolskih oblasti
poleg obletnice smrti cesarja Franca Jožefa praznovali še godova novega vladarskega para
ter Citin rojstni dan. Leta 1916 so na šoli prvič obeležili še god nemškega cesarja, kar kaže
na vse večjo navezanost Avstro-Ogrske na svojo vojno zaveznico Nemčijo. V proslavitev
avstrijskega vojaškega uspeha ob zavzetju Bukarešte decembra 1916 je bil pouka prost dan.
Po italijanskem bombardiranju Ljubljane 18. februarja 1916 je učiteljstvo učence podučilo
o varnosti in ravnanju v primeru letalskega napada, posebna komisija pa je sestavila načrt
za evakuacijo šole.
Obdobje od ustanovitve šole na Prulah do konca prve svetovne vojne je razmeroma kratko.
Naša raziskovalna naloga je zato le majhen drobec v pisanem mozaiku, ki ga predstavlja
stoletna zgodovina šole. Mlajše gradivo, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, zato še
naprej skriva številne zanimive zgodbe in predstavlja izziv za nadaljnje raziskave.
Srečen sem, da sem
Vsak človek ima do življenja drugačen odnos, saj so ljudje lahko v življenju srečni ali nesrečni. Čeprav
nekateri ljudje gledajo na življenje le s slabe strani, ga je vredno živeti. Življenje hitro mine in se izteka.
Ker pa se veliko ljudi tega zave šele ob smrti, jih mnogo živi nesrečno.
Srečo si prav tako kot življenje vsak razlaga po svoje. Menim, da jo najdeš le, če živiš polno in si
prizadevaš, da dosežeš svoje cilje. Kdor se ukvarja s stvarmi, ki so mu všeč, in z delom, ki ga rad opravlja,
ima večjo možnost, da najde srečo.
Za svoje življenje je odgovoren vsak sam in nanj vpliva s svojimi dejanji. Vendar mnogo ljudi v življenju
počne neumnosti, obremenjeni so z raznimi oblikami odvisnosti, kar povzroča, da so v življenju nesrečni.
Sreča pa je odvisna tudi od tega, kakšne cilje si postavljaš in kaj si pripravljen narediti za to, da jih
dosežeš.
54
Janez Nemanič, 8. a
5.10.2011 14:04:12
55
5.10.2011 14:04:16
Šola, ki sanja
Šola, ki sanja,
nikoli ne ve,
kaj zares se godi.
Ko se prebudi,
se zasmeji.
Ko učenci pridejo,
se razveseli in znova zaživi.
Kadar v šoli zazvoni,
do streh vse zadoni,
učenci hrupno se igrajo,
medtem učitelji
držijo se za glavo.
Laura Avdič, 4. a
56
5.10.2011 14:04:21
Srečen sem, da sem
Najdragocenejše od vsega je življenje samo. Življenje smo dobili v dar, a vseeno je najdragocenejše.
Kaj naredimo z življenjem, pa je odvisno od vsakogar posebej.
Sam si želim, da bi v življenju imel možnost, da bi čim več dosegel. Želim si tudi, da bi bil zdrav,
da bi se lahko učil in končal čim več šol. Sedaj še ne vem, kateri poklic bi rad opravljal, upam pa,
da se bom resnično odločil za takega, ki me bo veselil. Če rad in z veseljem opravljaš svoje delo, si
srečen človek. Seveda pa moraš biti delaven in ustvarjalen, saj ti ni nič podarjeno. Življenje nikakor
ni le ustvarjanje premoženja;
pomembno je, da si znaš vzeti
tudi prosti čas, ki ga preživiš z
ljudmi, ki jih imaš rad.
Nekateri ljudje šele ko so stari
spoznajo, da niso pravilno
živeli in jim je življenje steklo
neizpolnjeno. Nekateri pa tudi
nimajo sreče, da bi živeli tako,
kot si želijo.
Z Grafenauerjem se strinjam,
da je življenje kratko in hitro
mine, zato je pomembno,
da živimo veselo in s pozitivnim odnosom do sebe in do
drugih.
Matic Dejak, 8. a
Draga šola Prule,
želim ti lepo stoto obletnico.
Naj se ti godi vse dobro
in ostani tako dobra, kot si.
Vsak naslednji ravnatelj naj
bo tako dober kot ta, ki ga
imaš sedaj.
Ostani stabilna (ne podri se)
in imej se lepo.
Tai Guček, 5. b
3.b razred
57
5.10.2011 14:04:26
Šola čez sto let
(razmišljanje)
Hm … Šola čez 100 let? Kaj pa vem. Težko rečem, kakšna bo. Znanstveniki in raziskovalci sicer napovedujejo mnogo novega na področju medicine, genetike, podaljševanja mladosti in podobnih reči, vendar
klub temu težko ocenim stanje čez stoletje … Šola bo verjetno vse to preživela in bo stala tu na Prulah še
nadaljnjih sto let in več.
Novi izzivi za prihodnost zahtevajo veliko znanja, iznajdljivosti in preučevanja, odpirajo se vedno nova in
nova področja, nove zamisli, nove stvari, zato bo znanje še naprej ostalo cenjeno in zelo iskano. Predvsem
tisti, ki se bodo izkazali s svojim umom, bodo zelo cenjeni in od njih se bo pričakovalo veliko … Ljudje
bodo čakali na velike stvari, tako kot nekoč, ko so znanstveniki svet obogatili z neštetimi inovacijami, ki so
življenje naredile lažje, lepše, bolj prijetno.
In vse to zahteva dolgoletno šolanje. Mnoge generacije so se zvrstile na prulski šoli, veliko šolarjev je v
vseh teh letih gulilo šolske klopi in verjetno so se v življenju mnogi med njimi še posebej izkazali. Z velikimi
in malo manj velikimi stvarmi. Tako bo tudi v prihodnje. Sto let je dolgo obdobje, ali pa tudi ne. Kot za
koga. Šola se je v zadnjih letih zelo spremenila, način učenja in predvsem pripomočki, ki jih v šoli uporabljamo danes, so precej drugačni kot pred dvajsetimi leti, kaj šele pred stotimi. Vendar pa si šolo težko
predstavljam zelo drugače kot danes. Lahko bo na primer takšna: klasični zvonec bo zamenjal elektronski
opomnik na tabličnem računalniku. Vsak šolar bo imel seveda svojega. Zvezki in pisala … kaj to sploh je?
Šolske torbe in nahrbtniki – pozabljeni. Močno bo zrasla prodaja torbic za prenosnike. Učbeniki – hm,
samo še nekaj arhivskih izvodov v knjižnici. Šolska knjižnica pa samo še zbirka najnovejših računalnikov
z elektronskimi različicami vseh mogočih knjig. In obvezno – z dostopom do svetovnega spleta, seveda
najhitrejšim. Zapiski nove snovi nepotrebni – gradivo bo že prvi šolski dan naloženo na računalnike
šolarjev. Snovi bo mnogo več, vsak šolar pa bo lahko urnik prilagajal svojim željam. Malo več genetike in
malo manj retorike, ali pa morda samo kibernetika. Kaj pa vem. Učitelji bodo v takem sistemu skoraj nepotrebni. No, morda samo za vzdrževanje reda. In seveda za preverjanje znanja.
Učenci pa bodo še vedno hiteli po hodnikih, morda le malo bolj vsak zase. Saj bodo imeli zmenke in pogovore kar po konferenčnih zvezah na daljavo. No, tole je pa precej odbijajoče. Vsaj zame, ki imam raje bolj
oprijemljive stvari. Vendar se bodo morali že navaditi …
Dora Levstek, 8. b
Draga Šola!
Ljubezen in šola
Za 100 let
morda v tebi
bo zapel oktet!
Nihče ne more brez ljubezni,
ki je na svetu najbolj važna stvar.
Najprej sta fant in punca,
pozneje sta že par.
In se šibile bodo
vse police od pokalov
za slalom, tek in pletenje šalov!
Želim si, draga Šola,
da končno bi dobili pravice,
da vsak bi razred v sebi držal
zajčke, miške, prepelice!
58
Zatorej, draga Šola,
daj, zdrži zdrava
še naprej,
da ti bodo še v letu
3333353
učenci salutirali
v pozdrav!
Ana Arhar Finžgar, 5. b
Vsak doživi tudi zlomljeno srce.
Takrat nisi čisto pri stvari.
Ko fant pusti dekle,
se začnejo problemi pravi.
Ko na hodniku srečaš svojo fantazijo,
vse naloge izpuhtijo.
Naj bo matematika ali slovenščina,
zate je vse pravljica.
Šola je vseeno pomembna stvar,
tam dobivaš štirice in petice.
Ko fant sreča dekle,
ga ne zanimajo niti enice.
Laura Burjak in Neža Šarlah, 4. b
5.10.2011 14:04:30
Šola čez sto let
(razmišljanje)
Po mojem mnenju se bo šola čez sto let v mnogih potezah zelo spremenila, v nekaterih pa morda sploh ne.
Šola pred stotimi leti je bila drugačna od današnje, učitelji so na primer lahko fizično kaznovali učence,
kar je danes strogo prepovedano. Ohranila pa se je na primer kreda, ki je v primerjavi z nekaterimi sodobnimi pripomočki, ki jih imamo na voljo, primitivna in zastarela. V stotih letih se poleg napredka v tehnologiji lahko spremeni tudi način mišljenja, tako da je možno, da bodo čez sto let v šolah prav tako fizično
kaznovali učence, kot so jih včasih, a takšnih stvari zagotovo ne morem vedeti.
Zagotovo pa bomo uporabljali sodobne tehnološke pripomočke. Danes pri nekaterih predmetih že uporabljamo računalnike in projektorje. Tehnologija se bo v stotih letih verjetno nepredstavljivo razvila in morda
bomo v šolah lahko imeli miniaturne ekrane, ki se lahko zgibajo kot papir in stlačijo v žep, na njih pa
lahko shranjujemo podatke, projiciramo slike ali videoposnetke ter druge vsebine, saj nekateri znanstveniki
takšne izume že napovedujejo za bližnjo prihodnost, vprašanje pa je, ali bodo takšne stvari uporabljali v
šolah.
Spremenil se bo verjetno tudi izgled prostorov, to pa je odvisno od stila, ki bo takrat moderen. Morda
se bodo spremenile tudi nekatere učne vsebine, saj se skozi čas spreminja tudi človekov način mišljenja
(včasih je bilo na primer suženjstvo čisto vsakdanje). Morda bo svet zapadel v veliko krizo zaradi pomanjkanja denarja ali čistega zraka, ekoloških, družbenih ali drugačnih problemov, zato se bodo učenci v šoli
morda učili bolj o preživetju v zunanjem svetu in podobnih stvareh. A vse je odvisno od takratnega stanja
ljudi in tehnološkega napredka, pa tudi države in kulture, v kateri ta šola je. Na vprašanje, »kakšna bo šola
čez sto let«, je tako nešteto odgovorov.
Max Rakušček, 7. b
59
5.10.2011 14:04:33
UČITELJSKI ZBOR OŠ PRULE, julij 2011
V PRVI VRSTI OD LEVE PROTI DESNI:
Mojca Brnot Kastelic, Jožica Okorn, Metka Turk, Dušan Zof in Dušan Merc
DRUGA VRSTA OD LEVE PROTI DESNI:
Jana Slivniker, Mirjam Černe, Teja Razpotnik, Mojca Mali, Valerija Janež, Maja Oblak,
Gregor Kunstelj, Lilijana Bučar, Aleksandra Šeme, Nataša Lenarčič, Aleksandra Šturm,
Danica Zupančič Pavlič, Mojca Tisovic in Darko Danjko
TRETJA VRSTA OD LEVE PROTI DESNI:
Magdalena Hribernik, Janja Klander, Aleksandra Petek, Zarja Švajncer Trček, Vida Zupančič,
Barbara Krištofič Kobal, Darja Pochyla, Eva Černe, Vojka Lasič, Andreja Golob, Andreja Kovač,
Sabina Bauer, Gregor Škrlj, Andreja Kolman, in Irena Petrič
ZADNJA VRSTA OD LEVE PROTI DESNI:
Bojana Mlinar, Petra Bozovičar, Irena Goričanec, Tina Pančur, Andreja Popovič, Suzana Zgonec,
Patrik Ipavec in Darja Grdadolnik
60
5.10.2011 14:04:38
61
5.10.2011 14:04:44
Dodatek:
Izvleček iz realizacija letnega delovnega načrta OŠ Prule za šolsko
leto 2010/2011
POSEBNI POUDARKI ŠOLSKEGA LETA
Šolsko leto se je začelo s 394 učenci, ki so bili razdeljeni v 18 oddelkov. Vpis prvošolčkov je bil
ponovno visok, sploh v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo vpisanih le 33 učencev 1. razreda,
saj je šola za minulo leto vpisala 50 prvošolčkov. Za skupine podaljšanega bivanja je Ministrstvo za
šolstvo in šport šoli odobrilo 172 ur. Jutranje varstvo se je izvajalo v dveh skupinah od 6.00 do 8.10
in v eni skupini od 7.00 do 8.10.
V naselju je prišlo do poskusa spremenjenega prometnega režima, saj se je vse pripravilo, da bi
Janežičeva cesta postala enosmerna cesta, s tem pa je bilo šolskemu avtobusu odvzeto ustrezno in
varno postajališče. Kasneje se to ni izvedlo.
S 1. 9. 2010 so se na šoli zaposlile štiri nove učiteljice, in sicer ga. Barbara Krištofič Kobal, ki je za
čas porodniškega dopusta nadomeščala učiteljico matematike in tehnike in tehnologije, za polovičen
delovni čas ga. Uršula Jaklič Žagar, ki je vodila skupino podaljšanega bivanja v 5. razredu, ga. Teja
Razpotnik, ki je vodila skupino podaljšanega bivanja v 3. razredu in ga. Aleksandra Petek, ki je
opravljala dela in naloge druge učiteljice v prvem razredu.
Glede na normative je šoli v tem šolskem letu pripadalo 18 skupin izbirnih predmetov in je izvajala
nemščino, ruščino, gledališki klub, turistično vzgojo, sodobno pripravo hrane, izbrani šport: ples,
šport za zdravje, obdelavo gradiv: les, robotiko v tehniki, poskuse v kemiji, Sonce, Luna in Zemlja,
urejanje besedil in multimedijo. Prvič je bilo izkazano zanimanje za izbrani šport: ples, robotiko v
tehniki in za poskuse v kemiji.
Šola je vsem učiteljem in ostalim strokovnim delavcem kupila male prenosne računalnike, s tem
pa so se vsi sestanki začeli izvajati preko programa Microsoft Office Groove, kar je prispevalo k
boljši pripravljenosti na posamezne sestanke in konference, prav tako pa k večji učinkovitosti samih
sestankov.
Temeljna novost šolskega leta je bil Zakon o šolski prehrani, ki je stopil v veljavo 1. 9. 2010 in
Svetu zavoda OŠ Prule naložil sprejem Pravil šolske prehrane OŠ Prule, nekaterim zaposlenim pa
naložil več administrativnega dela. Zakon je namreč omogočil splošno subvencijo za malico za vse
učence, posameznim, iz socialno šibkih družin, pa tudi dodatno subvencijo za malico in subvencijo
za kosilo. Zakon tudi zahteva, da se je natančno vodilo število izdanih obrokov, število prevzetih in
neprevzetih obrokov, ravnanje z neprevzetimi obroki in tudi vsakomesečno sporočanje teh podatkov
na Ministrstvo za šolstvo in šport. Zakon določa, da ceno šolske malice s sklepom določi pristojni
minister, tako da je bila cena malice v celotni Sloveniji enaka in je na dan uveljavitve zakona
znašala 0,80 €. Svet zavoda OŠ Prule je že v začetku julija sprejel Pravila šolske prehrane.
Vzgojno – izobraževalno delo je potekalo skladno s šolskim koledarjem, ki ga predpiše minister.
Pouk je potekal po programu. Učitelji so poleg pouka temeljnih in izbirnih predmetov ponudili in
izvajali različne interesne dejavnosti, z zunanjimi sodelavci pa je šola sodelovala pri izvedbi še 4
interesnih dejavnostih.
62
Organiziranih in v glavnem uspešno izpeljanih je bilo 5 šol v naravi, težje izvedljiv je bil le program
šole v naravi s poudarkom na tečaju plavanja, ki so ga učitelji izvedli na Rogli. Glavni razlog za
težjo izvedbo tečaja plavanja je bil premajhen bazen, vendar se je šola za to lokacijo odločila zaradi
cenovne ugodnosti, saj se zavedamo, da mnogi starši težko plačajo stroške šole v naravi. Poleg
5.10.2011 14:04:48
tega so eno šolo v naravi organizirale učiteljice naravoslovnih predmetov, in sicer v Piranu za
naravoslovno nadarjene učence 6. in 7. razreda. Za učence 1. in 3. razreda je bil v sodelovanju
z Agencijo za šport izveden tečaj plavanja. Za učence izbirnega predmeta turistična vzgoja in
za nadarjene učence 9. razreda so učitelji organizirali enodnevno ekskurzijo v Zagreb.
Šola je posebno skrb namenila tudi učno šibkejšim učencem. Realizacija ur, namenjenih
individualni in skupinski učni pomoči oz. dodatni strokovni pomoči, je zelo visoka in višja
v primerjavi s preteklimi šolskimi leti, razlika pa je v tem, da je vse več ur, ki jih izvajajo
učitelji, vrednotenih po realizaciji in niso več element sistemizacije delovnih mest oz. niso
več element učiteljeve učne obveznosti. Kljub temu pa je delež delovnega mesta učiteljev
za izvajanje dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami večji od 2. Vsako
leto se izvaja tudi učenje slovenščine za učence tujce oz. tise, ki se v Sloveniji šolajo prvo ali
drugo leto.
Učenci so v šolskem gledališču oz. na Malem odru pripravili številne razredne prireditve za
starše, kulturni program za starše, nastopila sta dramska krožka, odvijale pa so se tudi številne
medrazredne prireditve. Učenci in učiteljice 1. in 2. razreda so v telovadnici gostili otroke iz
VVZ Prule. Med številnimi pomembnejšimi dogodki so bili novost predvsem interni likovni
natečaj na temo Povodni mož Franceta Prešerna, interni likovni natečaj Odslikave, sodelovanje
mladinskega pevskega zbora na festivalu “Krilatie kacheli” na Bledu, sodelovanje učencev
izbirnega predmeta ruščina na vseslovenskem festivalu Rusijada v Škofji Loki in sodelovanje
učencev 5. a razreda na festivalu Igraj se z mano. V teku pa sta še mednarodni likovni natečaj,
področje grafike, in izdelki bodo razstavljeni na šoli ob praznovanju 100-letnice šole ter
enodnevna kiparska kolonija mladih ob Ljubljanici.
V okviru vzgojnega načrta je bilo izpeljanih veliko število načrtovanih proaktivnih dejavnosti,
oživeli so šolski plesi, večji poudarek je bil na vzgoji za okolje, nadaljevalo se je povezovanje
starejših in mlajših učencev (1. in 5. razred, 2. in 6. razred), ki se je začelo že prvi šolski
dan s sprejemom prvošolcev v šolo, nadaljevalo pa s številnimi skupnimi dejavnostmi in
dejavnostmi, ki so jih starejši pripravili za mlajše in obratno, z dejavnostmi v tednu otroka,
pred novim letom, pri sprejemu prvošolcev v šolsko skupnost, na šolskih prireditvah in
proslavah. Ker taka oblika sodelovanja izboljšuje odnos starejših do mlajših, se bo sodelovanje
nadaljevalo tudi v šolskem letu 2011/12.
Organiziranih je bilo več proslav in prireditev, na katerih so se učenci pod mentorstvom
učiteljev predstavili navzven, pri organizaciji dneva odprtih vrat in izvajanju posameznih
dejavnosti na njem pa se je aktivno vključilo veliko staršev; nekateri so dopoldan prevzeli
poučevanje posameznih predmetov, nekateri pa so dejavnosti vodili popoldan. Odziv je bil
zelo dober.
Posebna pozornost je bila tudi v tem šolskem letu namenjena učencem, ki se v šolo in domov
vozijo s šolskim avtobusom. Zanje je že vrsto let po pouku organizirano posebno varstvo, v
katerem učenci lahko opravijo domače naloge ter koristno in varno preživijo prosti čas do
odhoda šolskega avtobusa. To je bilo v šolskem letu 2010/11 zelo dobro organizirano in obisk
učencev je bil dober.
Učenci so pod mentorstvom učiteljev sodelovali na mnogih različnih tekmovanjih in natečajih
in dosegli izjemne dosežke, številna zlata in srebrna priznanja v znanju z različnih predmetnih
področij, poudarjava pa 1. mesto na šolskem državnem prvenstvu v judu, 1. mesto na
lokalnem, regijskem in na državnem nivoju v tekmovanju ekip prve pomoči, 1. mesto in zlato
priznanje na državnem nivoju z raziskovalno nalogo z naslovom IV. mestna deška ljudska šola
v Ljubljani med 1. svetovno vojno in bronasto priznanje na državnem nivoju z raziskovalno
nalogo z naslovom Žejni planet.
63
5.10.2011 14:04:51
Izdane so bile tri številke šolskega glasila Iskrice. Glasila so se objavljala kot stenski časopis in na
spletni strani šole.
Veliko časa se je namenjalo razvijanju bralne kulture, zato so se učenci 7. razreda udeležili projekta
Rastem s knjigo, učenci od 6. razreda dalje so se udeležili Knjižnega sejma, veliko učencev od 1.
razreda dalje je sodelovalo na tekmovanju za slovensko bralno značko, nekateri učenci 9. razreda so
tekmovali za zamejsko bralno značko, mnogi so sodelovali na raznih natečajih.
Mnogi učitelji so vzpostavili spletne učilnice za posamezna predmetna področja in preko njih
učencem omogočili poglabljanje in razširjanje znanja.
UČNI USPEH UČENCEV
Dosežki učencev 9. razreda kažejo, da so rezultati pri slovenščini, angleščini in matematiki višji od
slovenskega povprečja;
predmet
slovenščina
angleščina
matematika
število učencev
42
42
42
rezultat šole
59,96
61,52
60,38
državno povprečje
55,00
61,04
55,55
Opomba: Rezultati so prikazani v številu odstotnih točk.
Dosežki učencev 6. razreda kažejo, da so rezultati pri slovenščini, angleščini in matematiki nižji od
državnega poprečja;
predmet
slovenščina
angleščina
matematika
število učencev
34
33
34
rezultat šole
45,18
58,46
57,94
državno povprečje
47,61
58,60
64,35
Opomba: Rezultati so prikazani v številu odstotnih točk.
64
5.10.2011 14:04:54
REALIZACIJA POUKA (v odstotkih) na dan 24. 6. 20111
1.A
1.B
2.A
2.B
3.A
3.B
4.A
4.B
5.A
5.B
6.A
6.B
7.A
7.B
8.A
8.B
9.A
9.B
SLJ
100
100
100,4
100,8
100
100
100
100
100
98,1
MAT
100
100
100
100
100
100,6
100
100
96,4
99,3
NIT
DRU
100,9
101
96,2
100
101,4
104,3
96,2
98,1
SLJ
MAT
TJA
NAR
99,4
99,4
95
97,8
101,2
101,2
102,1
106,3
101,4
105
102,8
97,1
94,3
95,7
101,6
100,8
90,7
86,4
94,3
100
94,3
98,1
104,2
101
97,1
97,1
103,8
103,8
BIO
97,1
103,8
98,4
93,8
GOS
SPO
100
100
102
100,9
100
101,9
94,3
100
KEM
94,3
95,7
100
103,1
LVZ
100
101,4
103
100
100
100
104,3
102,9
100
100
FIZ
ZGO
GEO
98,6
95,7
101,6
100
94,3
102,9
90
91,4
92,9
87,1
93,8
96,9
105,7
117,1
98,6
94,3
104,8
97,1
104,7
98,4
GVZ
100
101,4
100
101,4
100
100
95,2
97,1
99
93,3
ŠVZ
100
100
100
100,9
100
100
100
101
100
99,1
DDE
TJA
98,6
98,6
98
93,3
GOS
TIT
ŠVZ
LVZ
GVZ
101,9
100
90
98,6
108,6
100
97,1
102,9
100
101,9
102,9
102,9
101,4
101,4
100
101,6
91,4
108,6
108,6
102,9
100
108,6
106,3
100
102,9
102,9
97,1
97,1
102,9
102,9
103,1
106,3
88,6
88,6
117,1
105,1
100
100
Realizacija pouka izbirnih predmetov (v odstotkih) na dan
24. 6. 2011
PREDMET
Nemščina 1
Nemščina 2
Nemščina 3
Ruščina 1
Ruščina 2
Šport za zdravje
Izbrani šport: ples
Gledališki klub
REALIZACIJA
77,1
78,6
89,1
101,4
101,4
101,4
91,4
111,4
PREDMET
Turistična vzgoja
Urejanje besedil
Multimedija
Obdelava gradiv: les
Robotika v tehniki
Sodobna priprava hrane
Sonce, Luna in Zemlja
Poskusi v kemiji
REALIZACIJA
102,8
97,1
98,7
88,6
88,6
97,1
91,4
106,3
Realizacija dni dejavnosti – šolsko leto 2010/11
RAZRED
1.
ŠPORTNI DAN
30.9. – kros
19.10. – pohod na
Mengeško kočo po trim
stezi
9.3. – drsanje
15.4. – Pohod na Golovec
1.6. – športne igre v naravi
KULTURNI DAN
23.9. – ogled baletne predstave Picko in Packo
1.12. – ogled simfoničnega
koncerta Orkestrska olimpijada
15.12. – gledališka predstava Sneguljčica
24.1. – plesne delavnice
NARAVOSLOVNI
DAN
13.12. – peka prazničnih
piškotov
19.4. – dan eksperimentov
17.5. – živalski vrt
TEHNIŠKI DAN
12.10. – iz starega novo
14.2. – obdelava lesa
10./11.3. – polstenje
65
5.10.2011 14:04:58
RAZRED
ŠPORTNI DAN
KULTURNI DAN
NARAVOSLOVNI
DAN
TEHNIŠKI DAN
2.
15.9. – kros
9.2. – zimski pohod
10.2. – igre na snegu
12.2. – tek na smučeh,
sankanje
1.6. – pohod na Golovec,
Orle
19.10. – lutkovna predstava
Izgubljeni ton
22.3. – gledališko-glasbenoplesna predstava »In če
pride zmaj nazaj«
1.4. – gledališka predstava
Cesarjeva nova oblačila
19.5. – ogled razstave v
Narodni galeriji
29.9. – obisk ekološke
kmetije
17.1. – dan eksperimentov:
ločevanje
7.2. – gozd
9.11. – od ideje do izdelka
10.12. – izdelajmo nenavadna glasbila
15.4. – polstenje
3.
14.9. – kros
13.11. – pohod na Golovec
18.11. – plesne delavnice
25.1. – drsanje
18.5. – pohod na Šmarno
goro
1.12. – ogled simfoničnega
koncerta Orkestrska olimpijada
22.3. – gledališko-glasbenoplesna predstava »In če
pride zmaj nazaj«
13.5. – ljudske pesmi in
plesi
1./2.6. – kiparska zbirka v
Narodni galeriji
5.10. – delavnica ARHEOPESKOVNIK
2.2. – zvezdogled
23.3. – naravoslovni festival
Hokus pokus
29.11. – izdelovanje novoletnih okraskov
12.4. – življenje na Ljubljanskem barju nekoč
4.
15.9. – kros
19.10. – pohod na Krim
7.3. – drsanje
25.3. – orientacijski
pohod
1.6. – športne igre
18.1. – glasbena predstava Ostržek
23.3. – kiparstvo
1.4. – učna ura lepopisa
(Slovenski šolski muzej)
2.9. – Arboretum Volčji
Potok (drevesne vrste,
grmi, živali)
22.3. – električni krog
3.5. – poklici nekoč
(Tehniški muzej Bistra)
12.10. – škatlica iz lesa
17.11. – izdelava vozička
na notranji pogon
17.12. – izdelava vodnega kolesa
20.4. – izdelava
svetilnika
5.
16.9. – kros, met vorteksa
21.10. – pohod na Osolnik
28.2. – drsanje
20.4. – plavanje
31.5. – pohod na Lubnik
5.11. – ogled mladinske
opere Pastir
13.11. – rimska Emona
(arheološka zbirka)
18.1. – glasbena predstava
Ostržek
8.10. – naravoslovna učna
pot (Rakov Škocjan)
22.3. – pomen vode za
življenje
12.5. – učna pot Vače in
orientacija
8.12. – hladilna torba
20.5. – kolesarski poligon
6.6. – izdelava »moža
Mahača«
6.
14.9. – kros
22.11. – plavanje
28.1. – alpsko smučanje,
sankanje, tek na smučeh,
pohod
10.5. – pohod na Mestni vrh
13.6. – medrazredna športna
tekmovanja
30.9. – o strpnosti
12.11. – Ljubljana v
obdobju prazgodovine in
antike
7.12. – ogled gledališke
predstave Oliver Twist
19.1. – ogled Botaničnega
vrta
15.4. – merjenje
6.6. – kraški pojavi (jama
Dimnice)
13.11. – izdelava izdelkov
za Miklavžev sejem
22.3. – tretji kamen od
Sonca
20.5. – odlagališče odpadkov Deponija Barje
1.6. – plovila, vozila
7.
14.9. – kros
22.11. – plavanje
pohod
tekmovanja
1.10. – ogled mednarodne
razstave AIEXPO – čebele
med nami
14.3. – morje
15.4. – Arboretum Volčji
potok
19. 10. – 5 X STOP je
COOL
za Miklavžev sejem
Sonca
16.5. – tekstil in oblačenje
8.
14.9. – kros
22.11. – plavanje
pohod
tekmovanja
11.3. – baročna Ljubljana
15.11. – gozd
6.5. – Kraški rob
6.6. – zabavno naravoslovje
(eksperimentalno delo)
19. 10. – 5 X STOP je
COOL
za Miklavžev sejem
Sonca
15.4. – Rokodelski center in
muzej Ribnica
9.
14.9. – kros
22.11. – plavanje
pohod
10.5. – pohod na Mestni vrh
tekmovanja
11.11. – fotografija kot
likovni medij
19.1. – astronomija
15.4. – zabavno naravoslovje
9.6. – Zavod za transfuzijo
krvi in reševalna postaja
UKC Ljubljana
7.10. – sejem Narava –
zdravje
19. 10. – 5 X STOP je
COOL
13.11. – stanovanje;
pohištvena oprema
Sonca
66
5.10.2011 14:05:01
RAZŠIRJENI PROGRAM – 2010/11
RAZRED
1.
2.
ŠOLA V NARAVI, TABORI, TEČAJI…
7. – 11. 2. 2011: šola v naravi v Domu Medved, Medvedje Brdo
3.
4.
23. – 24. 12. 2010: plavalni tečaj; Hala Tivoli
5.
13. – 17. 9. 2010: šola v naravi s poudarkom na tečaju
plavanja; Rogla, Mladinsko prenočišče Jelka
21. – 25. 3. 2011: šola v naravi v Domu Čebelica, Dolenja
vas pri Čatežu
Ljubljana – Postojnska jama – Predjamski grad – Park
vojaške zgodovine v Pivki – Ljubljana
6.
7.
8.
EKSKURZIJA
14. – 25. 3. 2011: navajanje na vodo; Hala Tivoli
14. – 18. 3. 2011; šola v naravi v Domu Breženka, Fiesa
Ljubljana – Kropa – Vrba – Kranj - Ljubljana
15. – 19. 11. 2010: šola v naravi v Domu Rak, Rakov
Škocjan
Ljubljana – Bogenšperk – Muljava – Rašica –
Ljubljana
Ljubljana – Tržič (Dovžanova soteska) – Celovec –
Gospa Sveta – Ostrovica
9.
14. 6. 2011: zaključni izlet na Bled
DRUGO
23. – 25. 5. 2011: naravoslovni tabor za nadarjene učence
6., 7. razred, Piran
17. 5. 2011: izlet za učence, ki so prejeli zlato bralno
značko
28. 5. 2011: ekskurzija za učence izbirnega predmeta
turistična vzgoja in za nadarjene učence 8. in 9. razreda
REALIZACIJA DODATNIH AKTIVNOSTI – šolsko leto
2010/11
DOPOLNILNI
POUK
DODATNI
POUK
RAZISKOVALNE NALOGE
INTERESNE
DEJAVNOSTI
UČNA
POMOČ
1. – 5. RAZRED
šolsko leto 2010/11
190 (od 175)
172 (od 175)
48
677 (od 660)
1057
6. – 9. RAZRED
šolsko leto 2010/11
120 (od 137)
126,5 (od 137)
43
445,5 (od 548)
881
SKUPAJ
310 (od 312)
99,36 %
298,5 (od 312)
95,67 %
91*
1123,5** (od 1208)
92,92 %
1938
*Opomba: Ure, ki so bile namenjene izdelavi raziskovalnih nalog, bi lahko obravnavali kot ure dodatnega pouka. V tem primeru bi bilo realiziranih ur 389,5, kar je 124,84 %.
**Opomba: Skupno število ur, vključno z urami, ki so jih izvedli zunanji sodelavci, je 1379,5 ur, kar
je 114,19 %.
67
5.10.2011 14:05:04
DRUGO DELO v šolskem letu 2010/11
VRSTA DELA / SESTANKA
DATUMI IZVEDBE
Pedagoške konference
27. 8. 2010, 18. 1. 2011, 11. 4. 2011, 4. 7. 2011
4
Ocenjevalne konference
6
Sestanki po govorilnih urah
10
Sestanki vodstva šole z učitelji podaljšanega bivanja
30. 11. 2010, 18. 5. 2011,
26. 5. 2011 (orientacijske)
25. 1. 2011, 9. 6. 2011, 20. 6. 2011
6. 9.,11. 10., 8. 11., 6. 12. 2010,
10. 1., 10. 2., 7. 3., 11. 4., 9. 5.,
6. 6. 2011
4
30. 9. 2010, 12. 11. 2010,
19. 1. 2011, 9. 5. 2011
5
22. 9. 2010, 28. 9. 2010, 15. 12. 2010,
3. 3. 2011, 20. 5. 2011
Sestanki vodstva in šolskega knjižničarja
Sestanki vodstva z delovnimi skupinami (za sprejem bodočih
prvošolcev, za izvedbe šol v naravi, za analizo izvedbe šole v naravi,
za organizacijo ekskurzije, za izvedbo kulturnih dni, za organizacijo
tehniških dni, za organizacijo zbiralnih akcij, za izvedbo popisa, za organizacijo Miklavževega sejma, za organizacijo proslave, za obeleženje
kulturnega praznika, za organizacijo dneva odprtih vrat, za obeleženje
stoletnice šole, za oblikovanje redne publikacije, za oblikovanje vzgojnega načrta, za organizacijo roditeljskega sestanka s starši bodočih
prvošolcev…)
30. 8., 31. 8., 7. 9. (2 sestanka), 20. 9., 30. 9. (3 sestanki), 11. 10., 21.
10.,
4. 11., 8. 11., 15. 11., 6. 12. 2010,
17. 1., 3. 3., 28. 3., 7. 3. (2 sestanka), 7. 4., 19. 5., 23. 5., 1. 6., 16. 6.
2011
24
Sestanki oddelčnih učiteljskih zborov:
3. a (1), 4. a (1), 4. b (1), 5. a (1), 5. b (1),
6. a (3), 6. b (3), 7. a (4), 7. b (2), 8. a (3), 8. b (2),
9. a (1), 9. b (2)
30. 8. (6), 31. 8. (6), 30. 9. (5),
1. 10. (2), 18. 10. (2), 30. 11. 2010,
21. 3., 11. 4., 18. 4. 2011
25
Sestanki s tehničnimi delavci
5
Sestanki vodstva šole in svetovalne službe
31. 8., 19. 10. 2010,
11. 4., 21. 6., 1. 7., 5. 7. 2011
vsak ponedeljek
32
Sestanki s starši bodočih prvošolcev
27. 1. 2011 in 16. 6. 2011
2
Spremljanje pouka (hospitacije)
Za potrebe priprav na strokovni izpit.
5
Pregled realizacije pouka
6
Pregled pedagoške dokumentacije
22. 10., 24. 12. 2010,
18. 2., 1. 4., 19. 5., 24. 6. 2011
1. 9. 2010 – 1. 7. 2011
kompletov: 39
po osebah: 40
Seje Sveta staršev OŠ Prule
3
Seje Sveta zavoda OŠ Prule
7
Seje Upravnega odbora šolskega sklada
Redne:
27. 9. 2010, 10. 2. 2011, 30. 5. 2011
Redne:
28. 9. 2010, 17. 2. 2011, 13. 4. 2011, 25. 5. 2011, 21. 6. 2011
Dopisni:
31. 5. 2011, 2. 6. 2011
3. 11. 2010, 3. 2. 2011, 15. 6. 2011
3
68
5.10.2011 14:05:07
POMEMBNEJŠI DOGODKI v šolskem letu 2010/11
MESEC
september
oktober
november
december
januar
februar
marec
april
DEJAVNOST
sprejem prvošolcev
UČENCI
(razredi)
MENTORJI
1., 5.
Švajncer Trček, Petrič, Petek, Bauer,
Lenarčič, Goričanec, Kovač, Debeljak
Babnik
začetek prenove fasade prizidka in menjava oken
/
Merc, Jenko
dejavnosti ob tednu otroka
1.–9.
razredniki, učitelji PB, Turk, Okorn
prvi sestanek s pomočjo programa Groove
/
Tisovic, Klander
projekt »Rastem s knjigo«
7.
Škrlj, Popovič
Evropski dan varnosti
1.-5.
razredniki
CIPS
9.
Slivniker
Kolesarski dan
6. b
Mali
teden »Bilo je nekoč«
obiski babic in dedkov
2. a, b
Golob, Šeme
obisk eko kmetije Čemažar
6.
(nadarjeni)
Janež
26. slovenski knjižni sejem
6.-9.
Škrlj
Miklavžev sejem
1.-9.
vsi učitelji
prireditev za starše
1. b
Petrič, Bauer, Goričanec
delavnice za otroke in starše
2. b
Golob, Zgonec
2. b
Golob, Zgonec
5. a
Debeljak Babnik
5. b
Kovač
branje pravljic učencem
1. b v jutranjem krogu
5. b
Kovač
šolski ples
6.-9.
Okorn, ostali učitelji
izid 1. številke glasila Iskrice
1.-9.
Popovič, Oblak, Tisovic, ostali učitelji
praznično druženje učencev
2. b, 6. b
Golob, Janež
proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
1.–9.
Popovič, Pančur, Ipavec, Mali, Šeme,
Petek, Razpotnik, Golob, Brnot Kastelic
praznični december v prenovljeni šolski knjižnici
1.-5.
Škrlj, Turk
interni likovni natečaj na temo Povodni mož
Franceta Prešerna
1.-9.
učitelji PB, razredniki 1.-5. r., Oblak
»Moja dežela je moja država – Slovenija že 20
let«
6.-9.
Bec, Mlinar
poezija je družila
2. b, 6. b
Bec, Mlinar
obeleženje kulturnega praznika
1.–9.
Golob, Janež
šolski ples
6.-9.
vsi učitelji
Pozdrav pomladi; »Gregorčki«
1. b, 2. a
Petrič, Bauer
ogled razstave v Prirodoslovnem muzeju
6., 7.
(nadarjeni)
Janež, Zupančič
izid 2. številke glasila Iskrice
1.-9.
nastop OPZ Prule na Reviji pevskih zborov
»Pomladna prepevanja 2011«
3.-5.
Pančur
vseslovenski festival Rusijada v Škofji Loki
učenci izbirnega predmeta
ruščina
Popovič
festival “Krilatie kacheli” na Bledu
učenci MPZ
Pančur, Popovič
2. b
Golob, Zgonec
dan odprtih vrat šole
1.-9.
vsi učitelji
na obisku pri geologih Naravoslovne fakultete
6., 7.
(nadarjeni
Janež, Zupančič
likovna razstava učencev – Odslikave - v Centru
za kulturo mladih v Ljubljani
1.-9.
Oblak, Petrič, Bauer, Bozovičar, Mali,
Kunstelj, Lasič, Kovač, Debeljak Babnik,
Zgonec, Petek
obisk Inštituta Jožef Štefan
9.
(nadarjeni, izbirni predmet)
Kolman
69
5.10.2011 14:05:10
MESEC
DEJAVNOST
UČENCI
(razredi)
MENTORJI
maj
vaja izpraznitve šole za primer potresa
1.-9.
Merc, vsi učitelji
vrtec na obisku
1., 2.
Petrič, Bauer, Švajncer Trček, Petek,
Šeme, Golob, Slivniker
Igraj se z mano - festival
5. a
Olga Debeljak Babnik
1. a
Švajncer Trček, Petek
ogled predstave v Cankarjevem domu
9.
(zlata BZ)
Popovič, Pušič
zaključek tekmovanja za bralno značko
1.-5.
razredniki, Škrlj
ogled razstave strupenih živali v veterinarski
ambulanti Biba Grosuplje
krožek Strupene živali
1.-3.
Goričanec
nastop za 1. b, 2. a, 2. b, 5. a
1. a
Petek,
Švajncer Trček
izid 3. številke šolskega glasila Iskrice
1.-9.
valeta
9.
Černe E., Kolman, Pančur, Turk
zaključno druženje v oddelkih podaljšanega
bivanja
1.-5.
učitelji PB
junij
zaključna prireditev za starše
3. a
Zupančič Pavlič
zaključni nastop za starše
1. b
Petrič, Bauer, Goričanec
2. b
Golob, Zgonec
3. b
Mali, Razpotnik
5. b
Kovač
zaključno druženje 2. b in 6. b razreda
2. b, 6. b
Golob, Klander
zaključno druženje 2. a in 6. a razreda
2. a, 6. a
Šeme, Klander
zaključno druženje 1. b in 5. b razreda
1. b, 5. b
Petrič, Bauer, Kovač
gledališka predstava 1. b: Povodni mož
1. a, 2. a,
2. b, 5. a
Irena Petrič,
Sabina Bauer
4. b
Kunstelj, Pančur, Brnot Kastelic,
Lenarčič, Bozovičar
4. a
Lasič, Pančur
nastop učencev IP ruščina za sošolce
7. b in 8. b
Popovič, Mlinar
2. a
Šeme, Danjko
5. a
zaključno druženje 1. a in
5. a razreda
1. a, 5. a
Švajncer Trček, Debeljak Babnik
gledališka igra Martin Krpan za učence 6. a, 5. a,
5. b, 4. a in 4. b razreda
učenci 4., 5. in 6. r.
dramski krožek
gledališka predstava Princeska na zrnu graha za
učence 1.-5. r.
3. a, 3. b
Hribernik
ura angleščine, posvečena domovini ob dnevu
državnosti: My country and its twentieth birthday
7. b
Mlinar
sprejem zlatih odličnjakov pri županu MOL
9. a, 9. b
Jankovič
POMEMBNI DOSEŽKI UČENCEV IN UČITELJEV v šolskem letu
2010/11
PODROČJE
DOSEŽEK
UČENCI
MENTORJI
šolsko državno prvenstvo v judu
1. mesto
Maruša Štangar, 8. b
Olga Shtyrba
prva pomoč
1. mesto na državnem nivoju
Kaja Virant, 8. b
Manca Milavec, 9. a
Matic Povh, 9. a
Val Sevnik, 9. a
Ira Mešiček, 9. b
Miha Šetina, 9. b
Matevž Štular, 9. b
Darja Grdadolnik
70
5.10.2011 14:05:13
PODROČJE
DOSEŽEK
UČENCI
MENTORJI
raziskovalna naloga – IV.
1. mesto in zlato priznanje na
mestna deška ljudska šola v
državnem nivoju
Ljubljani med 1. svetovno vojno
Ira Mešiček, 9. b
Miha Šetina, 9. b
Janja Bec
raziskovalna naloga – Žejni
planet
bronasto priznanje na državnem
nivoju
Eva Andjelić, 6. a
Mia Golob, 6. a
Vid Mlakar, 6. a
slovenščina
srebrno priznanje
Ira Mešiček, 9. b
Vanja Pušič
slovenska bralna značka
zlato priznanje
Dolores Bačer, 9. a
Veronika Iskra, 9. a
Božidar Jakovljević, 9. a
Eva Korenjak Lalović, 9. a
Jure Novak, 9. a
Albinca Podkrižnik, 9. a
Matic Povh, 9. a
Val Sevnik, 9. a
Kjara Špoljar, 9. a
Stela Špoljar, 9. a
Amar Ajdinović, 9. b
Maša Arnšek, 9. b
Sara Bevc, 9. b
Ira Mešiček, 9. b
Mateja Novinec, 9. b
Vanja Pušič
matematika
srebrno priznanje
Jan Kosmač, 7. a
Zala Dornig, 7. b
Jan Kromar, 8. b
Anže Urankar, 8. b
Matic Povh, 9. a
Manca Milavec, 9. a
Maša Arnšek, 9. b
Ira Mešiček, 9. b
Jožica Okorn
Vida Zupančič
Barbara Krištofič Kobal
logika
srebrno priznanje
Veronika Koletič, 7. a
Jožica Okorn
angleščina
srebrno priznanje
Katarina Jagarinec, 9. b
Patrik Etienne Kristl, 9. b
Eva Černe
angleška bralna značka
zlato priznanje
20 učencev
4. in 5. razred
Mojca Brnot Kastelic
srebrno priznanje
31 učencev
4. in 5. razred
Mojca Brnot Kastelic
zlato priznanje
24 učencev
6.–9. razred
Eva Černe
Bojana Mlinar
srebrno priznanje
25 učencev
6.–9. razred
Eva Černe
Bojana Mlinar
geografija
srebrno priznanje
Ira Mešiček, 9. b
Patrik Ipavec
zgodovina
zlato priznanje
Janja Bec
zgodovina
srebrno priznanje
Ina Zalar, 9. a
Janja Bec
fizika
srebrno priznanje
Anže Urankar, 8. b
Andreja Kolman
Jožica Okorn
astronomija
zlato priznanje
Jasmin Feratović, 9. b
Andreja Kolman
astronomija
srebrno priznanje
Andreja Kolman
kemija
zlato priznanje
Maša Arnšek, 9. b
Andreja Kolman
kemija
srebrno priznanje
Matej Vidmar, 8. a
Kim Ana Badovinac, 8. b
Andreja Kolman
biologija
srebrno priznanje
Ira Mešiček, 9.b
Valerija Janež
znanje o sladkorni bolezni
srebrno priznanje
Ira Mešiček, 9. b
Darja Grdadolnik
71
5.10.2011 14:05:16
PODROČJE
DOSEŽEK
UČENCI
MENTORJI
konstruktorstvo in tehnologija
obdelav
srebrno priznanje
Jan Kosmač, 7. a
Vida Zupančič
mali in veliki atletski pokal
ljubljanskih osnovnih šol
1. mesto v metu vorteksa
2. mesto v metu vorteksa
2. mesto v teku na 600 m
Eva Jamnik, 6. b
Filip Senegačnik, 7. b
Mirjam Černe
Dušan Zof
Mirjam Černe
dvoranska atletika ljubljanskih
osnovnih šol
1. mesto v teku na 60 m
3. mesto v skoku v višino
Amir Bašić, 7. b
Filip Senegačnik, 7. b
Dušan Zof
prvenstvo ljubljanskih osnovnih
šol na jesenskem krosu
1. mesto
3. mesto
Neža Krulc, 6. b
Mirjam Černe
tekmovanje v nogometu med
ljubljanskimi osnovnimi šolami
2. mesto
Amra Ljubijankić, 7. b
Tjaša Trampuš, 8. b
Zala Intihar, 8. b
Kaja Virant, 8. b
Nuša Kancilja, 9. a
Ira Mešiček, 9. b
Neža Jarc, 9. b
Mirjam Černe
nemška bralna značka
zlato priznanje
Lana Lavrač, 8. b
Tjaša Trampuš, 8. b
Val Sevnik, 9. a
Ira Mešiček, 9. b
Janja Bec
nemška bralna značka
srebrno priznanje
Veronika Koletič, 7. a
Urška Jagarinec, 7. a
Jan Kosmač, 7. a
Zala Intihar, 8. b
Janja Bec
Vesela šola
srebrno priznanje
Jan Kosmač, 7. a
Patrik Etienne Kristl, 9. b
Patrik Ipavec
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz
knjižna nagrada
Florijan Dremelj, 6. a
Gregor Škrlj
»Dadin« likovni natečaj na
temo Tu je moj dom
priznanja
Žana Otoničar, 1. a
Zoja Rigler, 1. a
Jaka Strnišnik, 1. a
Jaka Kosmač, 1. b
Hannah Buxton Lukančič, 3. a
Neja Goličnik, 3. a
Zarja Švajncer Trček
Irena Petrič
Sabina Bauer
Aleksandra Petek
Likovni in literarni natečaj
Naravne in druge nesreče – Kdo
in kako nam lahko pomaga ob
različnih nesrečah
regijsko priznanje in nagrada za
likovni izdelek: »Gasilci v 3D«
Klemen Šneberger, 1. a
Likovni natečaj Živim zdravo,
živim z naravo
priznanje za likovni izdelek:
»Fantazijski vrt«
učenci 1. a
Likovni natečaj Živim zdravo,
živim z naravo
priznanje
Neja Goličnik, 3. a
Tim Praznik, 3. a
Martin Šteblaj, 3. a
Aleksandra Petek
Likovni natečaj Žuželke
priznanje
Dora Levstek, 8. b
Žana Rigler, 8. b
Maja Oblak
72
5.10.2011 14:05:19
IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV - šolsko leto
2010/11
PRIIME, IME
BAUER
NASLOV
•
•
Inter+aktivno 1. Triletje
2. mednarodna konferenca: Drugačna
pot do znanja – projektno učno delo
po modelu PUD - BJ
E-spletna učilnica
Uvajanje posodobljenih učnih
načrtov
9. 2. 2011
22. 10 2010
•
Sodelovalno delo v spletni učilnici
Moodle
13. 9., 20. 9., 4. 10. 2010 (pop)
•
Srečanje predmetnih učiteljev za
analizo NPZ
Izobraževanje za mentorje mladih
raziskovalcev
12. 10. 2010
2. letnik študija integrativne psihoterapije
Priprava na strokovni izpit
Mediacija in komunikacija pri
reševanju konfliktov v šoli
Strokovna ekskurzija na Finsko
2010/11
E-spletna učilnica
Kako učenca naučiti upravljati s
svojimi čustvi
Spodbujanje kreativnega mišljenja
pri učencih
Pozitivna psihologija, socialne
spretnosti, mediacija in evalvacija v
vzgojno-izobraževalnem procesu
načrtov
9., 16., 23. 11. 2010
1. 2. 2011
•
•
BEC
•
BOZOVIČAR
•
•
•
•
BRNOT KASTELIC
DATUM
•
•
•
•
•
9., 16., 23. 11. 2010
29. 6. 2011
1. – 3. 2. 2011
20. – 22. 1. in
3. – 5. 2. 2011
14. – 16. 4. 2011
25. – 28. 8. 2011
15. 3. 2011
7. – 9. 4. 2011
28. – 29. 6. 2011
BUČAR
•
Božične delavnice
9. – 10. 11. 2010
ČERNE Eva
•
•
E-spletna učilnica
načrtov
9., 16., 23. 11. 2010
28. 6. 2011
ČERNE Mirjam
•
Novosti pri poučevanju odbojke v
tretjem triletju osnovne šole s primeri
dobre prakse (začetni seminar)
Stres in tehnike sproščanja v šoli in
vsakodnevnem življenju
načrtov
1. – 3. 2. 2011
načrtov
28. 6. 2011
Strokovno potovanje v Varšavo za
mentorje prometne vzgoje
Gledališki seminar
Slovenski ljudski plesi
Kulturni bazar
Priporočilo za delo z integriranim
učencem, dijakom s čustvenimi in
vedenjskimi motnjami
načrtov
13. – 17. 10.
•
•
•
DANJKO Darko
•
•
DEBELJAK BABNIK
•
•
•
•
•
•
•
FICKO
Porodniški dopust.
GOLOB
•
•
•
•
•
•
Spoznavajmo matematične zakonitosti s pomočjo igre in umetnosti
Družine z najstniki – ko se vzgoja ne
obnese več
E-spletna učilnica
Matematične igre na razredni stopnji
Spoznavanje okolja – priložnosti za
aktivno učenje
19. – 20. 5. 2011
28. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
25. – 28. 8. 2011
18. – 19. 10. 2010
12. 3. 2011
15. 3. 2011
24. – 26. 3. 2011
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
12. 10. 2010
20. 10. 2010 (pop)
9., 16., 23. 11. 2010
19. – 20. 11. 2010,
14. 1. 2011
18. – 19. 3. 2011
25. – 28. 8. 2011
73
5.10.2011 14:05:22
PRIIME, IME
GORIČANEC
NASLOV
•
•
Tečaj keramike
E-spletna učilnica
•
Didacta 2011 Stuttgart in obisk
bavarske šole
Mozaik
•
•
GRDADOLNIK
•
•
•
HRIBERNIK
•
•
•
IPAVEC
•
•
•
DATUM
12. 10. 2010
20. 10. 2010 (pop)
9., 16., 23. 11. 2010
19. – 20. 11. 2010,
14. 1. 2011
18. – 19. 3. 2011
25. – 28. 8. 2011
Ekološka živila v vzgojnoizobraževalnih zavodih
načrtov
9. 3. 2011
Usposabljanje sindikalnih zaupnikov
za socialni dialog
Uporaba aplikacije »centralna
evidenca«
18. – 19. 1. 2011
E-spletna učilnica
načrtov
9., 16., 23. 11. 2010
28. 6. 2011
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
30. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
25. – 28. 8. 2011
JAKLIČ ŽAGAR
Porodniški dopust.
JANEŽ
•
•
•
Izbrane drevesne in grmovne vrste
Organizmi kot živi sistemi
E-spletna učilnica
24. 9. (pop)
21. – 22. 10. 2010
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
•
načrtov
27. 6. 2011
E-spletna učilnica
Napredovanje v plačne razrede in
ocenitev za napredovanje v letu 2011
po Zakonu o interventnih ukrepih na
plačnem področju v javnem sektorju
Osnovna šola na Slovenskem
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
27. 1. 2011
Moodle
11. dnevi astronomije
načrtov
13. 9., 20. 9., 4. 10. 2010 (pop)
20. 10. 2010 (pop)
•
KLANDER
•
•
•
•
KOLMAN
•
•
•
•
KOVAČ
•
25. – 28. 8. 2011
5. – 6. 4. 2011
25. – 28. 8. 2011
12. – 13. 5. 2011 (pop)
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
•
Družine z najstniki – ko se vzgoja ne
obnese več
Ocenjevanje in sestavljanje preizkusov znanja
E-spletna učilnica
načrtov
KRIŠTOFIČ KOBAL
•
25. – 28. 8. 2011
KUNSTELJ
•
Strokovna konferenca: Kognitivni
stili oz. modeli pri otroku z avtizmom
23. 9.
Strokovna konferenca: Kognitivni
stili oz. modeli pri otroku z avtizmom
Matematične igre na razredni stopnji
načrtov
23. 9.
Priporočilo za delo z integriranim
učencem, dijakom s čustvenimi in
vedenjskimi motnjami
E-spletna učilnica
24. – 26. 3. 2011
•
•
•
•
LASIČ
•
•
•
•
LENARČIČ
•
•
•
4. – 5. 3. 2011
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
25. – 28. 8. 2011
19. – 20. 11. 2010
28. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
25. – 28. 8. 2011
74
5.10.2011 14:05:25
PRIIME, IME
MLINAR
NASLOV
•
•
•
•
•
MALI
•
•
•
•
•
•
MERC
•
•
•
OBLAK
•
•
•
•
DATUM
Slovenski slavistični kongres: vloge
središča – konvergenca regij in kultur
IATEFL konferenca 2011
E-spletna učilnica
načrtov
30. 9. – 2. 10. 2010
Strokovno potovanje v Varšavo za
mentorje prometne vzgoje
E-spletna učilnica
Posvet za mentorje prometne vzgoje
Usposabljanje mentorjev za prometno
vzgojo
načrtov
13. – 17. 10. 2011
Dnevi javnih uslužbencev (seminar z
aktivno udeležbo – prispevek)
Osnovna šola na Slovenskem
23. – 25. 9. 2010
E-spletna učilnica
Novosti v likovni pedagogiki – informacije in podatki, novi pristopi, ideje
za nadgradnjo v pedagoški praksi,
ozaveščanje tekoče problematike z
različnih vidikov
načrtov
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
3., 4. 3., 7. 5. 2011
10. – 13. 3. 2011
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
27. – 28. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
9., 16., 23. 11. 2010
14. 12. 2010
5. 4. 2011
30. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
5. – 6. 4. 2011
25. – 28. 8. 2011
28. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
OKORN
E-spletna učilnica
Uvajanje posodobljenih učnih načrtov
24. 1., 31. 1., 24. 2. 2011
27. 6. 2011
PANČUR
•
•
•
Mala zborovska šola
E-spletna učilnica
načrtov
15. – 16. 10. 2010
24. 1., 31. 1., 24. 2. 2011
28. 6. 2011
E-spletna učilnica
Načrtovanje vzgojno izobraževalnega
dela v podaljšanem bivanju
načrtov
9., 16., 23. 11. 2010
25. – 26. 3. 2011
•
PETEK
•
•
•
•
•
25. – 28. 8. 2011
12. 3. 2011
29. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
PILETIČ BRSAN
•
Razvijanje in vrednotenje jezikovne
zmožnosti pri pouku slovenščine v
3. triletju
4. – 6. 11. 2011
PETRIČ
•
•
•
•
E-spletna učilnica
Inter+aktivno 1. triletje
Didakta 2011 Stuttgart in obisk
bavarske šole
Razvijanje socialnih in čustvenih
strategij pri otroku z avtizmom
9., 16., 23. 11. 2010
27. 11. 2010
9. 2. 2011
24. – 26. 2. 2011
Moodle
Generacija Y in pouk slovenščine v
osnovni šoli
Seminar za učitelje ruščine
Sistematično učenje socialnih veščin
13. 9., 20. 9., 4. 10. 2010 (pop)
Božične delavnice
Priprava na strokovni izpit
E-spletna učilnica
načrtov
9. – 10.11.2010
20.–22. 1. 2011, 3.–5. 2. 2011
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
29. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
•
•
POPOVIČ
•
•
•
•
•
RAZPOTNIK
•
•
•
•
•
SEČKAR
Porodniški dopust.
SLIVNIKER
•
•
Delo z družinami – s starši
strategij pr otroku z avtizmom
4. 5. 2011
25. – 28. 8. 2011
22. 1. 2011
25. 3. 2011
12. 4. 2011
25. – 28. 8. 2011
11.1.2011
4. 5. 2011
75
5.10.2011 14:05:28
PRIIME, IME
ŠEME
NASLOV
•
•
•
•
•
ŠKRLJ
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ŠTURM
•
•
ŠVAJNCER TRČEK
•
•
•
•
•
TISOVIC
•
•
•
•
TURK
•
•
•
•
DATUM
E-spletna učilnica
Branje za veselje, branje za učenje
Zakonitosti risanja vzorcev za
klekljanje
načrtov
9., 16., 23. 11. 2010
20. 1. 2011
5. 3., 19. 3., 2. 4. 2011
Volitve in delo svetov ter postopek
imenovanja ravnateljev VIZ
Kongres šolskih knjižničarjev (seminar z aktivno udeležbo – prispevek)
Uporaba servisa WEB of Science
Segmenti programske opreme
COBISS 3
E-spletna učilnica
Bibliopedagoška šola
Obisk sejma v Bologni
XXIII. proljetna škola školskih
knjižničara Republike Hrvatske
Strokovno srečanje članov predmetne
razvojne skupine za KIZ
COBISS/OPAC Online javno dostopni katalogi
23. 9. 2010
Specifične učne težave v vseh
obdobjih
Creative Vision
1., 2.10. 2010
16. – 18. 5. 2011
Sodobni didaktični pristopi učenja
alpskega smučanja v okviru zimskih
športnih dni in šol v naravi s primeri
dobre prakse
Obnovitveni seminar za organizacijo
in vodenje 20 urnih plavalnih tečajev
v 1. triletju osnovne šole
Stres in tehnike sproščanja v šoli in
vsakodnevnem življenju
7. - 9. 12. 2010
bavarske šole
SIRKT
načrtov
24. – 26. 2. 2011
obdobjih
E-spletna učilnica
Kako se uspešno soočati z jezo in
agresivnostjo
1., 2. 10. 2010
29. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
21. – 23. 10.2010
25. – 29. 10. 2010
5. 11. 2010
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
23. – 25.3. 2011
28. 3. 2011
8. – 11. 5. 2011
27. 6. 2011
11.7. – 15.7.2011
25. – 28. 8. 2011
31. 1. – 1. 2. 2011
12.3.2011
19. – 20. 5. 2011
25. – 28. 8. 2011
14. – 15. 4. 2011
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
7. – 9. 4. 2011
25. – 28. 8. 2011
ZAKRAJŠEK
•
obdobjih
1., 2. 10. 2010
ZGONEC
•
•
Posvet o obravnavi nasilja v družini
21. 10. 2010
25. – 28. 8. 2011
ZOF
•
načrtov
27. 6. 2011
ZUPANČIČ PAVLIČ
•
•
strategij pr otroku z avtizmom
27. 11. 2010
4. 5. 2011
Srečanje predmetnih učiteljev za
analizo NPZ
Srečanje mentoric in mentorjev
logike na osnovnih in srednjih šolah
E-spletna učilnica
bavarske šole
načrtov
6. 10. 2010
•
ZUPANČIČ
•
•
•
•
•
•
25. – 28. 8. 2011
8. 10. 2010
24. 1., 31. 1., 14. 2. 2011
24. – 26. 2. 2011
27. 6. 2011
25. – 28. 8. 2011
76
5.10.2011 14:05:31
DELO STROKOVNIH AKTIVOV v šolskem letu 2010/11
STROKOVNI
AKTIV
DATUMI
SESTANKOV
Aktiv 1. razreda
6 sestankov
30., 8., 31. 8., 7. in
8. 9. 2010
16. 2., 5. 4., 9. 5.
2011
Aktiv 2. razreda
4 sestanki
30. 8. 2010
10. 2., 4. 5., 10. 5.
2011
Aktiv 4. razreda
5 sestankov
31. 8., 17. 12. 2010
17. 2., 6. 4., 5. 5.
2011
Aktiv 5. razreda
8 sestankov
30. 8., 21. 9., 30.
11.,
14. 12. 2010
6. 1., 23. 2., 5. 4.,
20. 4. 2011
Aktiv podaljšanega
bivanja
Organizacija prvega šolskega dne; načrt udeležbe na
tekmovanjih v šol. l. 2010/11; uresničevanje vzgojnega
načrta; oblikovanje letnih priprav za posamezne predmete; kriteriji ocenjevanja znanja in oblikovanje redovalnice; priprava prvega roditeljskega sestanka; načrtovanje
dni dejavnosti; izbor učbenikov za šol. l. 2011/11; izbor
šole v naravi za šol. l. 2011/12; šolske potrebščine za šol.
l. 2011/12; dejavnosti ob 100-letnici šole.
POHVALE, PREDLOGI,
IDEJE...
•
Šola v naravi v šol. l. 2011/12,
ko bodo ti učenci v 2. r., naj ima
poudarek na naravoslovju.
•
Ustvarjanje izdelkov za
Miklavžev sejem naj se v šol. l.
2011/12 začne prej.
•
Preveč podobnih interesnih
dejavnosti, ki so vsaka zase
slabo obiskane, zato bi bilo
smiselno združevanje interesnih
dejavnosti.
Učitelj PB naj bi v času ID ostal
v svoji matični učilnici, saj tako
lažje nadzira številčno stanje
svojih učencev.
Prisotnost učiteljic PB na
sestanku z razredniki in
psihologinjo, da se seznanijo,
kako pomagati učencem, ki
imajo individualiziran program.
11 sestankov
30. 8., 4. 11., 2. 12.
2010
6. 1., 28. 1., 17. 2.,
9. 5.,
10. 5., 12. 5., 19.
5.,
16. 6. 2011
Aktiv 3. razreda
OBRAVNAVANE TEME
5 sestankov
31. 8., 17. 9. 2010,
4. 1., 11. 5., 20. 5.
2011
Organizacija prvega dne pouka; načrtovanje prvega
roditeljskega sestanka; načrtovanje dni dejavnosti; kriteriji ocenjevanja; oblikovanje letnih in tedenskih priprav;
načrtovanje ur pouka v knjižnici in računalniški učilnici;
dejavnosti za Miklavžev sejem; podrobno načrtovanje
vsebin posameznih dni dejavnosti; načrtovanje vsebin
dejavnosti na taboru; izbor učbenikov za šol. l. 2011/12;
načrtovanje dejavnosti ob 100-letnici šole; izbor DZ in
drugih učnih gradiv za šol. l. 2011/12; pregled realizacije
pouka; priprave na zaključno prireditev.
Načrtovanje dni dejavnosti; načrtovanje pouka v
računalniški učilnici; načrtovanje književne vzgoje;
kriteriji ocenjevanja znanja; pregled in oblikovanje letnih
priprav za posamezne predmete; načrtovanje prvega
šolskega dne pouka; načrtovanje prvega roditeljskega
sestanka; izbor učbenikov za šol. l. 2011/12; načrtovanje
dejavnosti ob 100-letnici šole; izbor DZ in drugih
potrebščin za šol. l. 2011/12.
Načrtovanje dni dejavnosti; načrtovanje pouka v
računalniški učilnici; načrtovanje književne vzgoje;
kriteriji ocenjevanja znanja; priprave na prvi roditeljski
sestanek; analiza Miklavževega sejma; priprave na šolo v
naravi; analiza tehniškega dne; načrtovanje tem plakatov
za pouk naravoslovja in tehnike; analiza govornih
nastopov učencev; izbor učbenikov za šol. l. 2011/12;
vzpostavitev spletne učilnice za 4. razred; sodelovanje
na internem likovnem natečaju ob kulturnem prazniku
in natečaju Odslikave; oblikovanje pisnega preizkusa
znanja za naravoslovje; načrtovanje domačega branja in
anketa v zvezi s tem; evalvacija šole v naravi in izbor
za šol. l. 2011/12; sodelovanje na dnevu odprtih vrat;
fleksibilna diferenciacija 2011/12; izbor DZ potrebščin za
šol. l. 2011/12.
Načrtovanje dni dejavnosti; organizacija poletne šole v
naravi; načrtovanje domačega branja in tekmovanja za
bralno značko; načrtovanje pouka v računalniški učilnici;
načrtovanje književne vzgoje; načrtovanje prometne
vzgoje; kriteriji ocenjevanja znanja; načrtovanje prvega
roditeljskega sestanka; sprejem prvošolcev v šolsko
skupnost; načrtovanje dejavnosti ob tednu otroka; organizacija posameznih dni dejavnosti; sodelovanje na evropskem dnevu varnosti; načrt obravnave domačega branja;
izbor učbenikov za šol. l. 2011/12; izbor dejavnosti
preko CŠOD za šol. l. 2011/12; načrtovanje šole v naravi
na Debelem rtiču v šol. l. 2011/12; izpeljava vadbe na
kolesarskem poligonu; fleksibilna diferenciacija v šol. l.
2011/12; izbor DZ in drugih potrebščin za šol. l. 2011/12;
Smernice za delo v šol. l. 2010/11; dnevne in letne
priprave za delo v PB; skrb za žoge; higiena v prostorih
pred telovadnicami; delu z učenci, ki imajo individualizirani program; projekt »izboljšanje vedenja v jedilnici«;
materialne potrebe in potrebe po igračah;
naloge v delovnem prostoru programa Groove z imenom
PB; načrtovanje dejavnosti v tednu otroka; oblikovanje
letnega načrta dela aktiva učiteljev PB; problematika
interesnih dejavnosti; likovni natečaj ob kulturnem
prazniku; predlog za novega predstavnika zaposlenih
v Upravni odbor šolskega sklada OŠ Prule; zaključno
druženje oddelkov PB.
•
•
77
5.10.2011 14:05:34
STROKOVNI
AKTIV
DATUMI
SESTANKOV
Naravoslovni aktiv
8 sestankov
30. 8., 4. 11. 2010
10. 1., 3. 3., 12. 4.,
9. 5.,
18. 5., 30. 6. 2011
Družboslovni aktiv
7 sestankov
31. 8., 8. 10., 13.
12. 2010
16. 2. in 28. 2., 14.
4., 9. 5.,
29. 6. 2011
Opomba:
En KD se ne more
organizirati v dveh
delih, kot se to
predlaga – ½ kot
obisk knjižnega sejma in ½ kot ogled
likovne razstave.
OBRAVNAVANE TEME
POHVALE, PREDLOGI,
IDEJE...
Program naravoslovnih in tehniških dni; kriteriji
ocenjevanja znanja; načrtovanje tekmovanj in raziskovalnih nalog; predlogi za nakup učnih pripomočkov;
organizacija naravoslovnega tabora za nadarjene učence;
identifikacija nadarjenih učencev 9. r.; realizacija ND in
TD; poročilo in rezultati šolskih in regijskih tekmovanj;
organizacija TD in prodaja izdelkov na Miklavževem
sejmu; večkrat - pregled rezultatov šolskih in državnih
tekmovanj; organizacija posameznih ND in TD;
načrtovanje dejavnosti za nadarjene učencev; izbor
učbenikov za šol. l. 2011/12; načrtovanje dejavnosti in
šol v naravi preko CŠOD; oblike diferenciacije pouka
v šol. l. 2011/12; izbor DZ in drugih gradiv za šol. l.
2011/12; dnevi dejavnosti ob 100-letnici šole; priprave
na izvedbo naravoslovnega tabora za nadarjene učence;
potencialno nadarjeni učenci 8. r.;
zaključna analiza izvedbe naravoslovnih in tehniških dni;
fleksibilna diferenciacija pri matematiki v 6. razredu.
•
Pri organizaciji TD na temo
ekologije naj zaradi številnih
različnih dejavnosti sodelujeta
dva učitelja.
Oblikovanje kriterijev ocenjevanja znanja; sodelovanje
na tekmovanjih; načrtovanje kulturnih dni in ekskurzije;
načrt sodelovanja pri drugih dejavnostih šole; priprave na
prvi šolski dan; priprava prvega roditeljskega sestanka;
evalvacija ekskurzije in večkrat – evalvacija kulturnega
dne; izbor učbenikov za šol. l. 2011/12; izbor KD in
šol v naravi preko CŠOD v šol. l. 2011/12; izbor DZ in
drugih gradi v šol. l. 2011/12; oblike diferenciacije za
šol. l. 2011/12; predlogi za dneve dejavnosti ob 100-letnici šole; uvajanje posodobljenih učnih načrtov; letno
poročilo o delu družboslovnega aktiva.
•
Pri malici naj se učitelji poenotijo glede ravnanja in nadzora
učencev.
Ekskurzija za 6. r. naj bo v
bodoče časovno krajša, izpuščen
naj bo ogled muzeja v Pivki.
Izbrani film za KD je bil v
svojem ritmu prepočasen in
nekoliko predolg v bodoče
učence vnaprej pripraviti na
ogled filma v obliki pogovora o
vsebini filma.
Predstava Oliver Twist je bila
za 6. r. nekoliko prezahtevna
(preabstraktna).
Pohvala organizacije obiska
knjižnega sejma (posebna pohvala: učni listi).
Knjižni sejme naj se organizira
kot KD.
V šol. l. 2011/12 naj se ponovno
uvede srečanje učencev, ki
osvojijo BZ, z literarnim ustvarjalcem.
Učenci slabo motivirani za
pouk, znanje slabše, domače
naloge neredne, slabi rezultati
učencev 6. r. pri NPZ.
Dvom v uspešnost prenovljenih učnih načrtov – glede na
posodobljeni načrte prisiljeni
prilagoditi kriterije ocenjevanja,
zato prenovljeni načrti niso
rešitev za opisane težave.
•
•
•
•
•
•
•
•
Športni aktiv
3 sestanki
31. 8. 2010
18. 5., 27. 6. 2011
Načrtovanje dela v šol. l. 2010/11 (letne priprave, urejan- •
je igrišča in tekaške steze, priprave na šolo v naravi, načrt
udeležbe tekmovanj); oblikovanje kriterijev ocenjevanja; •
materialne potrebe; pregled rezultatov športnih tekmovanj; načrt organizacije športnega dne maja in junija;
priprave na izvedbo šole v naravi s tečajem plavanja;
•
najboljši športnik in najboljša športnica leta; zaključna
analiza dela v šol. l. 2010/11.
Zelo dobra realizacija ur pouka
športne vzgoje.
Težave v času PB: učiteljice po
žoge pošljejo učence, neredno
vračanje žog ipd.
Potrebe za šol l. 2011/12: več
žog.
78
5.10.2011 14:05:37
POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE
Cilji, ki so bili zastavljeni z Letnim delovnim načrtom za šolsko leto 2010/2011, so bili
realizirani. Poleg v letnem načrtu zastavljenih ciljev in nalog, sem si med letom zastavil in
uresničil še dodatne cilje.
1 INTERNO STROKOVNO BIBLIOTEKARSKO DELO
Interno bibliotekarsko delo je potekalo izven stika z uporabniki. Obsegalo je nabavo
knjižničnega gradiva; strokovno obdelavo knjižničnega gradiva; opremo, ureditev in strokovno postavitev knjižničnega gradiva; vodenje podatkovnih baz, urejanje baz članov, urejanje
lokalnih šifrantov, vodenje dnevne statistike in druge dokumentacije o gradivu, oblikovanje
letnega delovnega načrta, oblikovanje letne priprave na pouk.
Knjižnično gradivo sem obdeloval po predpisih bibliotekarske stroke. Inventariziral in
pripravil sem potrebno kataložne vpise za gradivo, opravil formalno in vsebinsko obdelavo gradiva, določil predmetne oznake in vrstilce (fond knjižnice je voden računalniško
- knjižnično gradivo je opremljeno s črtnimi kodami). Tehnična oprema gradiva (nalepke,
žigosanje) se je vršila tekom celega šolskega leta.
V šolskem letu 2010/2011 je bila primarna naloga obdelave gradiva povezana z urejanjem
zaloge jezikoslovja, književnosti in zbranih del, čitalnice in strokovne knjižnice (gradiva
učiteljske zbirke - priročniki, učbeniki, avdiovizualno gradivo). Opravil sem inventarizacijo
jezikoslovja, književnosti, zbranih del, dela avdiovizualnega gradiva ter zaloge učbenikov
za učitelje. Urejene so bile signature, nove postavitve leposlovja in gradiva, razporejenega
po načelu prostega pristopa. Do konca šolskega leta (do 24.6.2011) je bilo vnesenih 7.971
naslovov, kar predstavlja 12695 inventarnih številk in pomeni novi del kataloga šolske
knjižnice.
Knjižnično gradivo je urejeno v prostem pristopu na osnovi sistema univerzalne decimalne
klasifikacije (UDK), prilagojeno za otroke in mladino. Leposlovno gradivo za učence je
v prostem pristopu razvrščeno po starostnih stopnjah (zbirka za 1. triletje ima gradivo z
velikimi črkami opremljeno z rdečim hrbtnim trakom, pesmi pa z modrim trakom). Ljudsko
slovstvo in gradivo v tujih jezikih (za tuje bralne značke) je postavljeno na policah ločeno
od ostalega leposlovja.
1.1 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Za izposojo v okviru COBISS3 je bilo potrebno izdelati tudi nove članske izkaznice. Za
učence, ki imajo mesečno vozovnico MOL za Urbano (terminsko), so si gradivo lahko
izposojali z njo. Ravno tako sem omogočil izposojo z izkaznico MKL (Mestne knjižnice
Ljubljana). Učenci so novosti sprejeli z odobravanjem, izkaznice so redno prinašali s seboj. Šolska knjižnica je bila učiteljem na razpolago vedno, kadar sem bil prisoten v šolski
knjižnici. Po dogovoru tudi izven tega časa za potrebe pouka, ogleda avdiovizualnega
gradiva, za prireditve in podobno. Učenci so si gradivo izposojali po urniku. Kot zanimivost
navajam, v šolskem letu 2010/11, največkrat izposojeni zbirki Lov na pošasti in zbirka o
Anici.
2 BIBLIOPEDAGOŠKO DELO
Individualno bibliopedagoško delo je potekalo vsak dan ob izposoji in referenčnih pogovorih. Za potrebe pouka (izdelovanje plakatov, referatov, nalog), so učenci in učitelji uporabljali
knjižnico skoraj vsak dan in po dogovoru s knjižničarjem. Veliko časa sem namenil delu s
posameznikom in skupinami v spletni učilnici šolske knjižnice.
2.1 SKUPINSKO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE
Pri skupinskem bibliopedagoškem delu sem usposabljal učence za skupne vzgojnoizobraževalne cilje:
79
5.10.2011 14:05:40
učenci so spoznavali knjižnični fond, knjižno in neknjižno gradivo ter druge informacijske vire v
šolski knjižnici;
učenci so se seznanjali z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva;
učenci so spoznavali primarne in sekundarne informacijske vire;
učenci so poleg lokalnih podatkovnih zbirk uporabljali tudi globalno informacijsko omrežje kot
orodje za iskanje podatkov (OPAC);
2.2 KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA
Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na
uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda osnovne šole. Njihovemu izvajanju sem
namenil do 3 pedagoške ure letno. Vsebine in cilji tematskih sklopov se nadgrajujejo od 1. do 9.
razreda osnovne šole. Knjižnična informacijska znanja sem izvajal skupaj z učitelji.
3 STROKOVNO SODELOVANJE Z DELAVCI ŠOLE
Posebno sem delo knjižnice usklajeval z učitelji ob načrtovanju in pripravi knjižnično informacijskih znanj. Posvetoval sem se o nakupu gradiv za določena strokovna področja, pomagal pri
organizaciji in pripravi seznamov za vse bralne značke. Udeleževal sem se sestankov z vodstvom,
z aktivi (na začetku leta vseh aktivov, zaradi usklajevanja pouka v knjižnici) in drugimi odbori,
v katerih sem sodeloval. Sodeloval sem na pedagoških in drugih konferencah, ob načrtovanju
ur kulturnih dni in seznanjal sodelavce z novostmi v šolski knjižnici in knjižničarstvu. Sredstvo
obveščanja kolektiva o novostih je bil referenčni pogovor, obvestila na sestankih, konferencah,
objave na oglasni deski, spletni strani šolske knjižnice, pošiljanje elektronskih obvestil ter preko
foruma v spletni učilnici, ki je zaživela v tem šolskem letu in s pomočjo katere sem promoviral
knjižnično dejavnost. Sodeloval sem tudi pri šolskem glasilu in pripravi redne publikacije OŠ
Prule. V okviru spletne strani OŠ Prule sem vzpostavil spletno stran šolske knjižnice.
4 STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Izobraževal sem se v okviru šole, strokovnih aktivov, študijske skupine, seminarjev v okviru
ZRSŠ, Narodne in univerzitetne knjižnice, Mestne knjižnice v Ljubljani, Zveze bibliotekarskih
društev Slovenije in Društva šolskih knjižničarjev Slovenije ter spremljal strokovno literaturo.
Ravno tako sem objavljal strokovne članke. V mesecu oktobru, 22. 10. 2010, sem se udeležil
4. kongresa šolskih knjižničarjev Slovenije, z naslovom Kompetence šolskega knjižničarja,
zmožnosti, priložnosti, izzivi in skupaj s kolegico mag. Lidijo Janeš, predstavil članek Pomoč ali
zaviranje študentovega dela: kako biti dober mentor ter izpeljal delavnico Poenotenje praktičnega
usposabljanja v šolski knjižnici.
S kolegico mag. Lidijo Janeš, sva se v mesecu maju (8. 5. – 11. 5. 2011) aktivno udeležila 23. Proljetne škole školskih knjižničara v Osijeku in predstavila članek Osvetlitev bralnih navad učencev
tretjega triletja osnovne šole..
80
5 DRUGE NALOGE
Ob ponedeljkih in torkih sem v jutranjem varstvu privajal učence prve skupine na šolo in ustvarjalno delo. V okviru interesne dejavnosti Namizne družabne igre, ki je bila namenjena učencem
4. razreda, sem uspel realizirati zgolj tri (3) ure. V okviru interesne dejavnosti Knjižničarski
krožek, ki je bila namenjena učencem 5. in 6. razreda, sem realiziral 29 ur ter učence podrobneje
seznanil s knjižnico, formalnimi in vsebinskimi postopki skladno z letnim načrtom. Sodeloval
sem z zunanjimi vzgojnimi in kulturnimi institucijami, Mestno knjižnico Ljubljana – enoto
KOŽ, Nacionalno knjižnico, društvom šolskih knjižničarjev ter Sekcijo za šolske knjižnice pri
ZBDS, različnimi založbami, IZUM-om in Filozofsko fakulteto. Na šolsko uro o delu šolskega
knjižničarja sem sprejel skupino študentov bibliotekarstva in predavateljico dr. Šauperl (15.
3. 2011). V okviru projekta Rastem s knjigo, ki ga koordinira Javna agencija za knjigo, sem s
sedmošolci obiskal Mestno knjižnico Ljubljana, enoto KOŽ (7. a, 11. 10. 2010 in 7. b, 12. 10.
2010). Kot koordinator za slovensko bralno značko, sem se udeleževal sestankov Društva Bralna
5.10.2011 14:05:43
značka Slovenije – ZPMS, urejal statistike in naročal gradivo. Ob koncu šolskega leta sem
za učence od 1. do 5. razreda pripravil slovensko zaključno prireditev s kvizom. Učiteljem
sem na začetku šolskega leta pripravil okvirne sezname za slovensko bralno značko. Kot
mentor projekta Moja najljubša knjiga, sem učence spodbujal k branju in glasovanju. Glasovali so lahko vsi učenci, ki so določeno knjigo sami prebrali.
Sodeloval sem na kulturnih in prazničnih prireditvah na šolski ravni (s tedenskimi aktivnostmi tudi ob tednu otroka), organiziral ogled Slovenskega knjižnega sejma v mesecu
decembru 2011. Z interesno dejavnostjo knjižničarski krožek sem pripravil tudi dogodke ob
dnevu odprtih vrat. Pripravljal sem tematske razstave vezane na dogodke, knjige in obveščal
učence o knjižnih in drugih novostih.
Pripravljal sem uganko meseca, ki je učence po triletjih opismenjevala na inovativen način.
Pripravljal sem tudi mesečne in tematske razstave, ki so večkrat podkrepile knjižno uganko
ter obeležile pomembne dogodke.
5.1 UČBENIŠKI SKLAD
Na naši šoli deluje učbeniški sklad. Strokovni aktivi šole so skrbno pregledali Katalog
učbenikov in se, v skladu z 10. členom Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, samostojno odločili o racionalnem izboru učbenikov, tako da so izbrane učbenike po novem
lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti. Ravnatelj je o izboru odločil. O izboru smo
s seznamom obvestili učence oz. njihove starše. Na Svetu zavoda OŠ prule sem poročal o
učbeniškem skladu. Udeležil sem se izobraževanja za skrbnike na Ministrstvu za šolstvo
dne 27.5.2011, spremljal okrožnice in pripravil potek dejavnosti za prihodnje šolsko leto.
Aktivnosti skrbnika učbeniškega sklada so usklajene s Pravilnikom o upravljanju učbeniških
skladov (7. 5. 2010 je bil objavljen nov Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov). Naloge
skrbnika učbeniškega sklada in obveznosti v tem šolskem letu so obsegale veliko dejavnosti,
ki so opredeljene v posebnem dokumentu.
81
5.10.2011 14:05:45
POROČILO O DELU NA PODROČJU RAČUNALNIŠTVA
Delo organizatorja informacijske dejavnosti je v letu 2010/11 obsegalo: pomoč pri delu v
računalniški učilnici med urami, ki so jih vodili drugi učitelji, načrtovano delo v računalniški
učilnici je bilo izvedeno s 100% realizacijo. Namesto programov, katerih licenc nimamo oz.
programi, katerih ni možno namestiti na nov operacijski sistem, so učitelju uporabljali spletne
strani namenjene, želja po delu v računalniški učilnici je vse večja, administracijo pedagoškega
in administrativnega omrežja, formatiranje računalnikov, ponovna instalacija programov in
gonilnikov na šolskih računalnikih in nekaterih osebnih računalnikih učiteljev, podaljšanje domene osprule.si, delo z digitalnimi potrdili na administrativnem delu (uvoz digitalnih potrdil,
ustvarjanje zaščitne kopije in podaljšanje), sodelovanje z delavko v računovodstvu ga. Ferdinando
Muha – arhiviranje podatkov, uvoz trajnikov, svetovanje učiteljem, učencem in administrativnim
delavcem, pomoč sodelavcem pri oblikovanju in objavljanju prispevkov na šolski spletni strani
ter izdelavi spletnih učilnic na moodlu, zamenjava računalnikov iz razpisa, zamenjava kartuš
tiskalnikom, pomoč in reševanje težav pri delu s programoma NPZ, uporaba programa Lopolis pri
socialni delavki ga. Magdi Hribernik, pomoč pri tiskanju spričeval, podaljšanje uporabniški imen
učiteljev in učencev za elektronsko pošto in osebni dostop do omrežja preko internetnega ponudnika Arnes, oblikovanje publikacije za izbirne vsebine ter pomoč pri oblikovanju, pisanju, objavljanju na spletu in tiskanju publikacij, administracija spletne strani z joomlo, in sprotno izdelovanje
backupov, izdelava spletne učilnice, njena administracija in izdelovanje backupov, izpeljava
Natečaj za sofinanciranje računalniške strojne in programske opreme vzgojno-izobraževalnim
zavodom, uvajanje brezžičnega omrežja v okolici zbornice, sodelovanje s kolegi iz e-šolstva.
SKLEPNI DEL
Šolsko leto so posebej analizirali (samoevalvacija) tudi učitelji, in sicer z anonimnim anketnim
vprašalnikom, ki je bilo razdeljeno na pet temeljnih področij, in sicer vodenje in obveščanje,
inovacije in novosti, izobraževanje, klima, timsko delo in strokovna podpora. Splošna ugotovitev
je, da je vodenje in obveščanje zelo dobro, ažurno in kvalitetno; da so učitelji zelo zadovoljni z
možnostmi za izobraževanje, klima je zelo dobra; timskega dela je dovolj, posebej pa je pomembno timsko sodelovanje v strokovnih aktivih.
Vodstvo šole ocenjuje, da je bilo šolsko leto izjemno uspešno z več vidikov:
• z vidika izvedbe obveznega in razširjenega programa,
• z vidika organizacije dela,
• z vidika organiziranih prireditev in dejavnosti,
• z vidika tekmovanj in dosežkov na njih in
• z vidika izobraževalnih možnosti zaposlenih.
82
5.10.2011 14:05:48
5.10.2011 14:05:51
84
5.10.2011 14:05:58

Publikacija ob 100-letnici

Transcription

Similar documents

Vloga za prepis otroka

prospekt - IMAG kamini

Article 445069

Smernice za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete

elektroncek.si

JARNÍ VYDÁNÍ PLNÉ LÁSKY Na co myslí Vojta

Ženske na vrhu Deloitte SheXO Klub

Kada bol zahvati živac - HDLB, Hrvatsko društvo za liječenje boli

1. PDF dokument

1. PDF dokument

File

šolski časopis OŠ Ivanjkovci

Prenesi cenik Lacoform 2014