klikni za ogled - Plavalni klub Radovljica

Transcription

klikni za ogled - Plavalni klub Radovljica
LET
a
Nataša
Alenk
Sara
Anja
Robert
Teja
Lavra
Luka
Marko
Darko
iz petnajstih držav, kar že samo po sebi kaže na velik
ugled, ki ga slovensko plavanje in miting uživata
v svetu. Poletna plavalna sezona se šele začenja.
Tekmovalci nabirajo moč in kondicijo ter tisoče
kilometrov v vodi, da bodo čim bolje pripravljeni
na letošnja velika tekmovanja, kot so sredozemske
igre, univerzijada in na vrhunec, svetovno prvenstvo
v Barceloni. Ker so sredi priprav, na mitingu najbrž
prav vrhunskih rezultatov ne moremo pričakovati, bo
pa zelo dober pokazatelj, kje smo in kaj lahko letos
pričakujemo. V zadnjih nekaj letih nas naši plavalci
nikoli niso razočarali. Na velikih tekmovanjih v malih
ali velikih bazenih so se vedno izkazali, zato njihove
dobre uvrstitve pričakujemo tudi tokrat.
Spoštovani!
Mednarodni plavalni miting v Radovljici bo letos
že sedemintridesetič po vrsti. Že dobrih deset let je
minilo, odkar nosi ime Mobitel, ki je danes nosilna
blagovna znamka Telekoma Slovenije in že od nekdaj
pomeni pojem za množične, vrhunske in napredne
storitve mobilnih komunikacij pri nas. Mobitel je
že od samega začetka pred več kot dvajsetimi leti
nosilec razvoja mobilnih telekomunikacij pri nas.
Kot tak postavlja standarde uporabniške izkušnje in
je zaupanja vredna blagovna znamka, kar potrjujejo
tudi številne raziskave.
Dovolite mi, da v imenu pokrovitelja - Telekoma
Slovenije in blagovne znamke Mobitel – zaželim
dobrodošlico vsem tekmovalkam in tekmovalcem,
udeležencem tradicionalnega mitinga v Radovljici.
Hkrati čestitam Plavalnemu klubu Radovljica za
častitljivi jubilej z željo, da bo tudi v prihodnje
prispeval k razvoju slovenskega plavanja kot doslej.
mag. Simon Furlan,
direktor Sektorja za marketing Telekoma Slovenije,
d. d.
S podobnimi predikati lahko označimo tudi Plavalni
klub Radovljica, ki letos slavi osemdesetletnico
obstoja, in tradicionalni mednarodni pomladanski
miting pod njegovim okriljem. Gorenjska že od nekdaj
slovi po odličnih plavalcih, če se spomnimo le na brata
Brinovec in brata Petrič iz Kranja pa sestri Kejžar, Saro
Isaković, Anjo Klinar iz Radovljice in številne druge,
ki so in še pišejo zgodovino slovenskega plavanja.
Plavalnega mitinga Mobitel 2013, združenim
z letošnjim državnim prvenstvom v absolutni
konkurenci in plavalcev invalidov, se bo po
napovedih udeležilo več kot tristo plavalk in plavalcev
3
Po kom se pa vi zgledujete?
V življenju, zasebnem in poklicnem, potrebujemo
navdih, pozitivne zglede, vzornike. Pogosto so
prav športniki tisti, ki si jih jemljemo za zgled in se
istovetimo z njimi. Plavalci so že zaradi življenjskega
sloga in jasnih ciljev, ki so jim popolnoma predani,
izjemno dober vzor. Njihovi uspehi, ki so merjeni z
zelo natančnimi in nedvoumnimi vrednostmi, nas
navdušujejo.
Brez vztrajnosti, energije, talenta, volje in trdega
dela ne gre. In ne brez visoke ravni strokovnosti,
profesionalnosti in podjetnosti organizatorjev. Vse
to že leta odlikuje mednarodni plavalni miting, ki je
danes del radovljiške, gorenjske in slovenske tradicije.
Težnjo po odličnosti bomo prek vrhunskega plavanja
v Radovljici lahko občudovali tudi letos. In se po njej
zgledovali.
Gorazd Trček
predsednik uprave Gorenjske banke
4
Cenjeni udeleženci in obiskovalci
odprtega absolutnega prvenstva
Slovenije Mobitel 2013
Prizorišče prvenstva, kopališče Radovljica, letos
praznuje svojo 80-letnico. Enak jubilej beleži
radovljiški plavalni klub. Tako kopališče kot klub so
najprej poimenovali po bližnji Obli gorici, katere gozd
kopališču še danes daje značilno podobo in zavetje.
Kopališče Obla gorica je bilo slovesno odprto 16.
julija 1933. Zgrajeno je bilo po načrtih priznanega
radovljiškega arhitekta Ivana Vurnika, danes častnega
občana občine Radovljica. Že tedaj je bilo več kot
športni objekt, vlogo športnega, rekreacijskega
ter družabnega središča mesta pa je z rednimi
posodobitvami skozi čas obdržalo in nadgrajevalo vse
do danes.
Kopališče z olimpijskim bazenom je že desetletja
prizorišče pomembnih plavalnih tekmovanj, na
katerih gostimo najboljše domače in tuje športnice
in športnike. Letošnje prvenstvo bo obarvano s
praznovanjem jubileja. Tako tekmovalcem kot
gledalcem želim, da bi se v Radovljici dobro počutili
in dosegli ter spremljali odlične rezultate.
Dobrodošli v pristno sladki Radol’ci!
Ciril Globočnik
župan občine Radovljica
5
Plavalni klub Radovljica je danes nedvomno eden
najuspešnejših športnih kolektivov v Sloveniji. To
nam dokazujejo imena kot so Sara Isaković, Teja
Zupan, Anja Klinar, Robi Žbogar, Darko Đurič, Miha
Potočnik, Tjaša Pintar. Da smo naravnani v pravo
smer govori preprost podatek, da je naš bazen prostor,
kjer kar dvesto mladih navdušencev išče svojo pot v
prihodnost.
Ob tej priliki pa bi rad izpostavil še eno pomembno
vlogo Plavalnega kluba Radovljica. Vsa leta delovanja
je nepogrešljiv dejavnik pri plavalnem opismenjevanju
najmlajših. Samo v lanskem letu se je na našem bazenu
naučilo plavati preko tisoč otrok.
Spoštovani!
Radovljica je lepo mesto z bogato zgodovino.
Obenem je tudi pravi zaščitni znak plavalnega športa
v Sloveniji. Je pa tudi mesto, ki že osem desetletij
daje ton organiziranemu plavanju. Prav uspehi na
področju plavanja ves ta čas pomembno umeščajo
Radovljico na zemljevid Slovenije in tudi širše.
Prvotni bazen, izdelan po načrtih arhitekta Vurnika, je
bil nekajkrat preurejen do današnje podobe modernega
kopališča z vso infrastrukturo za potrebe vrhunskega
plavanja. Število obiskovalcev radovljiškega kopališča
pa dokazuje, da je le-ta tudi prijetna točka rekreacijskega
in družabnega življenja občanov in ostalih gostov.
Plavalni klub Radovljica je v preteklih osemdesetih
letih predstavljal zatočišče številnim uspešnim
plavalcem in plavalnim delavcem: od Jožeta
Sekovaniča, Mirana Kende, Jožeta Ješeta, Janeza
Šarca, Špele Čebulj, Jožeta Piklja, Borisa Gorjanca,
Francija Černeta, Jožeta Smrekarja, Varje Jensterle,
Stanka Artička, Marka Jensterla, Mete Jovan do
Alojza Cilenška, Bogdana Juga, Cirila Globočnika,
Zdenke Maček, Polone Rob, Nataše Kejžar, Alenke
Kejžar, Tamare Sambrailo, Monike Močnik, Jožeta
Rebca, Anice Ježek, če naštejem samo nekatere.
6
Pred nami je Mednarodni plavalni miting Mobitel
2013 s katerim bomo na najboljši možni način obeležili
in praznovali 80-letnico delovanja Plavalnega kluba v
Radovljici. Ob tej priložnosti plavalcem, trenerjem,
staršem plavalcev, članom sodniškega zbora in
ostalim plavalnim navdušencem čestitam in vsem
želim prijetnega počutja v in ob našem bazenu.
Tudi v prihodnje bomo storili vse, da naš klub ostane
v ospredju plavalnega športa. Iskrena hvala vsem
generacijam plavalcev in plavalnim zanesenjakom, ki
so prispevali svoj delež, da se lahko danes v Radovljici
ponašamo z 80-letno uspešno plavalno zgodovino.
Zavedam se, da bi brez podpore okolja, naših sponzorjev
in donatorjev težko preživeli in dosegali odmevne
uspehe, zato se v imenu Plavalnega kluba Gorenjska
banka Radovljica tudi njim iskreno zahvaljujem.
In pred nami je naslednjih 80 let…
Aleš Klement
predsednik PK Gorenjska banka Radovljica
ČLANI ČASTNEGA ODBORA
Vlado BOBEN
Ciril DRAGONJA
Klemen FERJANIČIČ
Ciril GLOBOČNIK
Janez KOCIJANČIČ
Alenka KOŠIR
Andreja KOŠIR
Dušan OLAJ
Rudolf SKOBE
Jože SOKLIČ
Janko ŠTEFANČIČ
Gorazd TRČEK
Matija ŽIBERNA
CONTROLMATIK ABW D.O.O. DOMŽALE
FACTOR BANKA D.D. LJUBLJANA
TEHNIK D.D. ŠKOFJA LOKA
OBČINA RADOVLJICA
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE
ŽITO GORENJKA D.D.
ELAN D.O.O. BEGUNJE
DUOL D.O.O. BREZOVICA
TELEKOM SLOVENIJE D.D.
ELTERM BLED D.O.O.
GENIS D.O.O. KRANJ
GORENJSKA BANKA D.D. KRANJ
KOMUNALA RADOVLJICA, D.O.O.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
PREDSEDNIK: Aleš Klement
ČLANI: Janez Berce
Anica Ježek
Danijel Kašca
Andreja Košir
Alen Kramar
Zdravko Mohorič
Polona Rob
Iztok Vrabec
Tilen Zugwitz
7
IZVEDBA TEKMOVANJA
VODJA SODNIKOV: Iztok Vrabec
SODNIKI PK GORENJSKA BANKA:
Ahlin Rudi
Allakay John
Ambrožič Ana
Andreuzzi Verona
Baškovč Janez
Bregar Tine
Dacar Metka
Fermišek Matej
Fermišek Tadej
Globočnik Matej
Habjan Simon
Harbaš Elizabeta
Hribar Dejan
Hrovat Gašper
Jarc Blaž
Jenko Jan
Jenko Nejc
Justin Toni
Kanc Romana
Kern Jože
Kern Simona
8
Kozamernik Anka
Kramar Andrejka
Kramar Peter
Legat Janko
Lipovec Nika
Mandeljc Mišo
Markelj Tadej
Markovec Klemen
Mohorič Marko
Mohorič Vesna
Mohorič Zdravko
Možina Erik
Naglič Sašo
Noč Gašper
Noč Klemen
Palovšnik Alenka
Palovšnik Sonja
Paulus Barbara
Peternel Tanja
Pirc Matija
Podlesnik Peter
Pogačar Ivan
Pogačnik Nejc
Pogačnik Roman
Potočnik Marko
Potočnik Tevž
Reš Janez
Rob Polona
Soršak Slavica
Šolar Maruša
Štefančič Košir Tina
Štefelin Tine
Urgl Vlasta
Velikogne Sonc Matejka
Vouk Jana
Vovk Žiga
Zupan Blanka
Zupanc Marko
Zupančič Žiga
Žijan George
Žnidar Dare
Žnidar Simona
PREDSTAVITEV SKUPIN
1. SKUPINA
Anja Klinar
Robert Žbogar
trener: Miha Potočnik
Teja Zupan
trener: Alen Kramar
9
2. SKUPINA
Eva Kalan
David Klančar
Zala Markelj
Maja Mehlmauer
Dejan Pajič
Jernej Palovšnik
Špela Perše
Žan Pogačar
Teja Strajnar
Matevž Stranig
Gaber Surjan
Rafaela Rabič
trener: Aleš Rebec
3. SKUPINA
Karolina Bohinec
Mina Kašca
Gaja Kristan
Tjaša Legat
Maruša Lesničar
Tjaša Pintar
Maruša Rampre
Urša Ravnikar Šurk
Peter Ropač
Larisa Rošič
Živa Rus
Ajda Teran
Rok Tomaš
Iris Urbančič
trenerka: Urška Potočnik
10
4. SKUPINA
Žan Baškovč
Maša Gomboc
Vita Gomboc
Ervin Halkić
Urban Homan
Emil Jakupovič
Gašper Kokelj
Katrin Kristan
Matic Kukič
Laura Lepir
Mitja Mrak
Lana Numovska
Rok Pečar
Ema Pšeničnik
Nejc Pšeničnik
Jan Rebec
Lana Rozman
Mark Štular, Jan Toman, Val Wolte Sula, Isak Žvegelj, Maxim Žvegelj
trener: Alen Kramar
5. SKUPINA
Maša Arnež
Ema Babič
Jona Bajželj
Tjaša Benčina
Zala Pia Biček
Arbian Bytyqi
Lorena Bytyqi
Mirlinda Bytyqi
Tina Dolinar
Erazem Ferčej
Gia Gartner
Luka Golc
Miša Jelenc
Manca Jenkole
Maruša Jenkole
Vid Kenig
Sebastjan Klinar
11
Manca Končar
Jan Košir
Matej Kralj
Nejc Novosel
Karin Pesrl
Veronika Piber
Anina Plemelj
Uršula Por
Janez Potočnik
Vid Potočnik
Eva Ravnihar
Špela Sfiligoj
Zoja Stan
Tinkara Urbančič
Oskar Vovčak
Aljoša Vrabec
Andraž Žilih
trenerja: Miha in Urška Potočnik
6. SKUPINA
Alja Berčič
Andraž Bizjak
Demeter Lev Bole
Matic Gačnik
Bor Glavič
Taja Glavič
Alvin Halačevič
Jaka Hojkar
Jure Hojkar
Urška Hojkar
Montaž Kejžar
Lina Laharnar
Bronja Legat
Cecilija Legat
Lino Martinovič
Lucija Medja
Sara Meze
Samo Meze, Filip Mrak Vovk, Lučka Novak, Asja Okanovič, Erik Pristov, Žan Pristov, Diana Rogač, Elena Setnikar,
Tilen Štribl, Alea Hodžič Šuklje, Ela Vnučec
trenerja: Aleš Rebec in Anže Dacar
12
novo pozidano kopališče pri Vozovnikovem studencu
pod trgom Radovljica.
KOPALIŠČA V SREDNJEM VEKU
Čeprav so bila javna kopališča prisotna že na tisoče
let, je njihova priljubljenost v zahodni Evropi po
padcu rimskega imperija zbledela. Javna kopališča so
znova postala priljubljena šele, ko so križarji v Evropo
prinesli kulturo kopanja z Orienta.
Prepis Ortenburške listine iz leta 1417 je zanimivo
pričevanje o kopališčih v srednjeveških mestih in trgih
na Slovenskem. Radovljiško kopališče je bilo odprtega
tipa in je svojim lastnikom prinašalo dobiček. Kopališče
v Radovljici je bilo skupaj z običajno oskrbo, ki jo je v
njem nudil kopališčnik, pod enakimi pogoji na voljo
vsem tržanom in okoliškemu podeželskemu ljudstvu.
Kopališčnik je bil hkrati tudi brivec in padar, ni pa
smel opravljati gostinske dejavnosti, saj je bilo uživanje
hrane in pijače v prostorih kopališča prepovedano.
Ker je bilo radovljiško kopališče v lasti bratovščine sv.
Rešnjega telesa, je bil za njegovo vzdrževanje zadolžen
ključar farne cerkve sv. Petra, ki je moral skrbeti,
da je kopališče z Vozovnikovim domcem in vrtom
ostalo v takem stanju, kot je bilo bratovščini predano
iz rok Ortenburžanov. Na srednjeveško kopališče
v Radovljici danes spominjata le še hišni imeni »pr’
Vozu« in »pr’ Bajar« ter v betonsko korito zajeti izvir,
pri katerem so ženske iz bližnjega Predtrga še sredi
prejšnjega stoletja prale perilo.
Vir: Radovljiško kopališče v listini iz leta 1417 (Jure Sinobad;
Le malo srednjeveških hiš je imelo kopalnico, kar je
pomenilo, da so vsi, od plemičev do podložnikov,
obiskovali javna kopališča. Medtem ko so si bogataši
lahko privoščili kopeli v sveži vodi in so imeli
pomočnike, ki so ustregli vsaki njihovi želji, se je moral
revnejši sloj zadovoljiti s cenejšimi »pokopelmi« vodo, ki je bila že uporabljena.
Linhartovi listi, leto I. št. 2 / 2002)
Vir: Zgodovina znamke Nivea (splet nivea.si)
SREDNJEVEŠKO KOPALIŠČE V
RADOVLJICI
Radovljica je imela verjetno kopališče že pred koncem
14. stoletja, v virih pa se prvič neposredno omenja v
kopiji oz. prepisu listine iz leta 1417. Nadškofijski
arhiv v Ljubljani hrani prepis listine, s katero je zadnji
Ortenburžan, grof Friderik III., predal bratovščini sv.
Rešnjega telesa v farni cerkvi sv. Petra v Radovljici na
Slika: Namakanje v čebru (freska v Crngrobu)
Vir: foto Cene Avguštin
13
KOPALIŠČE V RADOVLJICI DO 19. STOLETJA
Zgodovina zdravstvene oskrbe v kopališču in Radovljici nasploh je v obdobju od druge polovice 15. stoletja
do konca leta 1755 izjemno bogata z imeni in dogodki. Ustanovitelji bratovščine sv. Trojice v cerkvi sv. Petra v
Radovljici so imeli precej visok družbeni položaj. To je bil brivec Lenart. Mesto Radovljica je leta 1565 kopališče
prodalo zdravniku Martinu Pergerju.
Vir: Marjana Grm Kratek oris razvoja zdravstvenega varstva v Radovljici in okolici do leta 1870,
Zdravstvena kultura v Radovljici in okolici nekdaj in danes 2003
PLAVALNE NAVADE RADOVLJIČANOV PRED 1933
Radovljica je od Save kar precej odmaknjena in meščani so se hodili kopat vanjo le takrat, kadar je bilo vroče.
Kolikor vem, je bilo najstarejše radovljiško »namakališče« v ta namen Rakovnik, tako se namreč pravi obrežju
Save tik preden zavije v sotesko pod Pustim gradom. Nekateri so hodili celo k Fuksovi brvi ob poti v Kamno
gorico, pozneje pa je postal bolj zanimiv Cajhnov jez in Bohinjka tik pod njim, preden se združi z Dolinko. Torej
je radovljiška mladina vsaj za silo znala plavati že prej.
Vir: Miran Kenda
Slika: Kopalci na »namakališču« “Rakovnik”
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
Stari Radovljičani, ki so bili večinoma kmečkega stanu, so imeli čas za kopanje v reki Savi le ob nedeljah, saj so
imeli med tednom preveč opravil. Ti, zbralo se jih je tudi do sto, so imeli svoj prostor na Rakovniku. Prve korake
so dekletom pokazali kar fantje, ki so se plavati naučili v vojski. Prvi pravi učitelj plavanja pa je bil radovljiški učitelj
Vili Puntar. Veliko manj kopalcev se je zbiralo ob Cajhnovem jezu, saj so se tam namakali tisti, ki doma niso imeli
kmetij. Nekaj Radovljičanov pa se je hodilo namakat k Fuksovi brvi.
Vir: Frančiška Lavrenčak
14
Slika: Kopalci na “Cajhnovem jezu”
Vir: osebni arhiv in foto Adi Fink
KOPANJE NA PRETRŠKEM STANU
Po letu 1920 (lahko tudi preje) so se kopali tudi
na ovinku Save pod travniki, ki smo mu rekli
Pretrški stan. Stan je bilo celotno področje današnje
gramoznice Graben. Do Save se je stan spuščal v treh
terasah. Najlepša in največja je bila druga. Zato so na
drugi planoti vsa leta po košnji sena (koncem junija)
južni del planote zasedli skavti in taborili na južnem
delu planote na Benčovem in Metežicovem travniku.
Bilo je postavljenih tudi do dvajset šotorov.
Spodnja plana je bila najožja, široka le kakšnih
petindvajset metrov. Višinska razlika med srednjo in
spodnjo plano je bila približno dvanajst metrov.
Slika: Fuksova brv
Vir: osebni arhiv Janez Pristavec
Na Metežicovi spodnji plani je izviral mrzel studenec,
ki ni nikoli presahnil. Tekel je po grabnu čez našo
parcelo in naprej čez Legatovo ter tam zavil v Savo.
Ta potok je bil neomejena zaloga biološko čiste vode
15
za skavte in nas lastnike travnikov. V njem se je napajala tudi živina, ko smo pasli na stanu do pozne jeseni. Potok
je danes zasut z odpadnim materialom (gramoznica Gorenc), je pa še vedno živ in teče pod nasutjem v Legatovo
parcelo in v Savo.
Na našem travniku je bil ob Savi urezan v celino tolmun površine okoli štirideset kvadratnih metrov. Tu so skavti
“parkirali” svoje sandoline in kanuje. V tem tolmunu smo se kopali otroci. Odrasli so plavali v Savi in se s kanuji
vozili po njej.
Oče nas je vedno opozarjal, da mladi in slabi plavalci ne smemo nikoli v ovinek Save. Tam so bili v vodi vrtinci.
Leta 1924 ali 1926 je tam utonil Galešnekov iz Predtrga. Moj oče ga je reševal pa bi še njega kmalu potegnilo v
vrtinec. S težavo je odplaval proč.
Vir: Franci Valant, p. d. Benč
Slika: Reka Sava, v sredini “Rakovnik”
Vir: osebni arhiv Zvone Razinger
POBUDA ZA IZGRADNJO KOPALIŠČA
V začetku tridesetih let dvajsetega stoletja je bil župan v Radovljici Vinko Resman, ki je bil glavni pobudnik
izgradnje kopališča. Okoli sebe je zbral kopico zanesenjakov, ki je načrt predstavila domačinu Ivanu Vurniku,
univerzitetnemu profesorju arhitekture, ki je zasnoval izreden objekt. Izvedbo samih del pa je prevzelo podjetje
Mavrič.
16
IDEJA O LEGI KOPALIŠČA
V.: Kako je prišlo do ideje, da je kopališče ravno
pod Oblo gorico?
Slika: Vinko Resman
Vinko Savnik: Idejo za lego kopališča je dal moj oče.
On je to povedal županu, župan pa je bil zainteresiran,
da Radovljica dobi neko prireditev, ki bi privabila več
“letoviščarjev” in gostov. Ker je bil tudi predsednik
Mestne hranilnice, ki je bila denarno zelo bogata,
mu je to tudi uspelo, in je hranilnica začela graditi
kopališče leta 1932. Imeli pa so probleme z vodo, kako
jo speljati, od kje in kam. Kdo je dal idejo, da so vodo
speljali iz Nove vasi, ne vem. Speljali so jo čez polje
do kopališča. Ker je kopališče imelo bakreno streho, je
voda tekla na streho in jo je sama narava grela. Tako je
bila voda v bazenu vedno prijetno topla.
Vir: Digitalni arhiv Radovljica
Drzen načrt je finančno podprla
Mestna hranilnica Radovljica.
Otvoritev kopališča je bila, mislim da 16. julija 1933,
ki so se je udeležili vsi veljaki takratne Radovljice.
Blagoslovil pa je kopališče takratni dekan gospod
Fatur. Cerkev je bila takrat zelo močna in je bila
povsod zraven. Ko je blagoslovil, je dejal, da želi čim
manj greha.
V.: Vi ste bili na tej otvoritvi?
Vinko Savnik: Ja, pa žena tudi. Zbrani so bili mladi
fantje in dekleta. Skakalni stolp je otvoril takratni
kopališki mojster Jože Sekovanič. Poleg njega so bili
dobri skakalci še oba brata Ješe, Igor Triler in Marjan
Sadar. Kopališče je bilo odprto od junija do septembra.
V bazenu je bilo nekaj časa tudi drsališče, kar pa ni
bilo dobro za bazen in so zato naredili drsališče pod
bazenom, kjer je bilo tenis igrišče. Gostov v Radovljici
je bilo vsako leto več in je Radovljica dosegla rekord
leta 1938, ko je bilo v njej čez tisoč sto gostov,
Radovljica pa je štela komaj osemsto prebivalcev.
Slika: Oglas Mestne hranilnice 1933
Vir: Gorenjska (Progres Novo mesto 1931)
17
V.: Ste tudi vi plavali?
Vinko Savnik: Jaz sem bil bolj “nedeljski” plavalec.
Ukvarjal sem se z vsemi športi. Tekmoval sem
recimo na petdeset metrov prsno in bil med šestimi
tekmovalci zagotovo šesti.
Vir: 94 letni Vinko Savnik v pogovoru s Francije Černetom maja
2013
Izvedbo samih del je prevzelo
podjetje Mavrič.
Podjetje Mavrič - izvajalec del pri gradnji kopališča
Mavrič Anton, pooblaščeni graditelj in sodni
izvedenec, Ljubljana. Leta 1927 ustanovljeno stavbno
podjetje obsega gradbeno in tesarsko stroko. Obratuje
in gradi z modernimi stroji, po najnovejših izkustvih.
Gradbeni material, ki se ravna po potrebi z ozirom
na višino in namen zgradbe, dobavljajo domače
opekarne in ostala tehnična podjetja. Podjetje je
pokazalo v zadnjih letih veliko delavnost in je močno
povečalo obratovanje. Gradi v Sloveniji in Dalmaciji.
Zaposluje tri uradnike in po potrebi sezonsko do
dvesto delavcev. Uvaža le najnujnejše stroje in
specialne keramične plošče.
Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine 1937
IVAN VURNIK
SNOVALEC KOPALIŠČA
OBLA GORICA
Slika: Ivan Vurnik - projektant objekta, 1935
Vir: Damir Globočnik Rodbina Vurnik iz Radovljice, zgibanka
18
Slika: Anton Mavrič
Vir: Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev,
publicistov in projektantov (NUK - spletna izdaja)
ARHITEKTURNI OPIS KOPALIŠČA POD OBLO GORICO
Leta 1932 je Vurnik pripravil načrte za kopališče
Obla gorica v Radovljici. Ta izjemna in v mnogočem
edinstvena arhitektura, ki je bila postavljena v
nenačeto naravno okolje, je bila svojemu kraju očitno
tako nerazumljiva, da jo je doletelo skoraj popolno
uničenje oziroma izničenje njenega bistva. Kopališče
v Radovljici namreč ni povzemalo običajne tipologije
tovrstnih objektov oziroma naprav (Badeanlage)
s samostojnim bazenom in okrog njega posebej
zgrajenih prostorov, temveč je izhajalo iz ideje, da je
celotno kopališče ena sama zgradba, ki jo obvladuje
enotna arhitektura. Ta vtis je bil že vnaprej vzpostavljen
tako, da je bila celotna ploščad z bazenoma podobna
kot pritličje zgradbe za kak poldrugi meter dvignjena
nad okolico ter s severnim robom prislonjena ob
gozdnato pobočje griča Obla gorica. Južna stranica
ploščadi je bila odprta in ograjena z masivnimi
betonskimi kvadri, ostale tri stranice pa so bile
obzidane s stavbnimi krili, med katerimi je bilo
zahodno namenjeno restavraciji, severno in vzhodno
pa slačilnicam in sanitarnim prostorom. Vzhodno
in zahodno krilo sta bili izvedeni kot gladka kvadra,
pri čemer je bila pred vzhodnim restavracijskim
krilom železobetonska senčnica. Severno krilo je
bilo izvedeno kot železobetonska nadstrešnica, pod
nadstrešnico pa so bile zgrajene lesene garderobne
in sanitarne kabine. Njegovi grobo obdelani okrogli
stebri so se na sprednji strani opirali na severni
podolžni robni zid bazena, in so bili seveda ravno
tako debeli kot ta zid. S tako izvedbo severnega krila je
bila še bolj poudarjena enovitost in popolna urejenost
arhitekturne celote, v kateri noben del, niti bazenska
ploščad z bazenoma, niti katerikoli od spremljajočih
objektov ni bil postavljen samostojno, saj bi to seveda
zmotilo tako zamišljen Vurnikov red.
Vir: Dušan Blaganje Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994)
Slika: Načrt Mestnega kopališča na Obli gorici, 1932-33
Vir: Dušan Blaganje; Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994)
19
Slika: Načrt kabin, prh in stranišč, 1932
Vir: Dušan Blaganje; Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994)
Veliki bazen kopališča je imel sicer olimpijsko dolžino petdesetih metrov, vendar je bil širok samo deset metrov,
na njegovi vzhodni stranici pa je bil postavljen vitek in eleganten, konstruktivistično zasnovan železobetonski
skakalni stolp s skoraj navpičnimi jeklenimi dostopnimi lestvami. Puristično enotnost arhitekture radovljiškega
kopališča so pri pozornem dokazovanju lahko zmotile le zaokrožnice-vute, s katerimi so na skakalnem stolpu
betonske plošče skakalnih ploščadi prehajale v poševna stebra. Čeravno so bile konstrukcijsko pogojene in s celoto
nikakor niso bile neskladne, pa je bil tak način povezave med dvema ravninama za funkcionalistično arhitekturno
oblikovanje vendarle nenavadno. Hkrati je bila njihova podobnost z eno od Vurnikovih oblikovalskih stalnic
– z zaokroženimi strešnimi napušči, ki so bili dediščina njegove najzgodnejše, še ekspresionistično obarvane
ustvarjalne dobe - tolikšna, da je tudi to arhitekturno kompozicijo označevala kot nekakšen avtorski monogram.
Vir: Dušan Blaganje Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994)
IN DELO SE ZAČNE...
Zemljišče za kopališče so podarili Ledrarjevi, ki so v zahvalo zato iz bazena dobivali odpadno toplo vodo za
zalivanje njihovega vrta.
20
V letu 1932 so se pričela prva dela...
Slika: Kopanje jame za bazen 1932
Vir: 110 let TD Radovljica (bilten, Radovljica 2006)
Gramoz za kopališče so vozili iz gramoznice, ki je bila v Mestnem polju (nad današnjo Poljsko potjo), deloma pa
tudi iz Mrak-Žilhovega peskokopa (ob današnji Kranjski cesti). Beton so mešali na gradbišču. Imeli so betonski
mešalec tipa aran s pogonskim motorjem na nafto. Beton so razvažali z lesenimi samokolnicami.
Slika: Betoniranje bazenske luknje 1933
Vir: arhiv PK Radovljica
21
“Gramoz so vozili predvsem z gramozne jame pri
današnji Poljski poti. Vozili so Predtržani: moj oče
Katež, Rašč in Legat. Imeli so konjsko enovprego, na
voz pa so položili metrske “truge” (zbit kvadrat v izmeri
meter krat meter, višine triintrideset centimetrov).
Več kot te višine naloženega peska pa konj ni zmogel
peljati. Takrat so bila še lesena kolesa. Spomnim se,
da je bila ena “fura” plačana tri dinarje, en kubični
meter pa tako devet dinarjev. Moj oče in ostali so na
dan opravil od petindvajset do sedemindvajset “fur”.
Pesek je bilo potrebno najprej s krampom izkopati in
z lopato naložiti v “trugo”. Na samem gradbišču pa
so ga stresli tako, da so nagnili cel voz - celo dero. Iz
“Žilhovega” peskokopa se je vozilo bolj malo, saj je bil
pesek ob “štreki” (Poljska pot) bližje, pa še pot je bila
po ravnem. Vozili so mimo Lectarjeve vile (kasneje
Magistrova vila, danes podrto op. p.) in mimo
Sokolskega doma.
kabine za preoblačenje in v garderobah omarice za
obleke.”
Vir: Pogovor Francija Valanta, p. d. Benča in Marjana Golmajerja,
p. d. Kateža
Oče mi je povedal tudi, da so luknjo za bazen kopali
na roke, s krampi in lopatami material pa so zvozili
z lesenimi samokolnicami. Šele proti koncu so “z
enim konjem” lahko iz luknje dvignili celo “trugo”
materiala.
Kovinarska dela je opravljal ključavničar Janez Fajfar
iz Predtrga, Janez Gašperšič iz Krope pa je položil
baker na streho kabin in garderob. Mizarska delavnica
Pogačar (p. d. Bajar) je izdelala lesene ležalne deske,
Slika: Ležalne deske pred 1940
Vir: osebni arhiv Adi Fink
Slika: Mizarstvo Pogačar
p. d. Bajar 1932
Vir: osebni arhiv družine Pogačar
22
OTVORITEV KOPALIŠČA
V do takrat precej zaspanemu podeželskemu mestecu, z bore tisoč prebivalci, je prineslo kopališče nov življenjski
utrip. Ljudje, ki so se odločili za to smelo dejanje, so vedeli, kaj hočejo. Težko bi rekli, da je še kaj drugega
prinesla toliko sprememb v življenje Radovljičanov kot novo kopališče. Takrat je bilo kopališče tretje v Sloveniji,
za ljubljansko Ilirijo in mariborskem Otokom, ki je imelo pravi petdeset metrski bazen. Za Radovljico je bil to
vsekakor velik dogodek. O tem so pisali tudi tedanji časniki.
Slika: Kopališče Obla gorica 1933
Vir: osebni arhiv družine Sartori-Čebulj
DNEVNIK JUTRO
Radovljica ima moderno kopališče - otvorjeno je 16. 7. 1933 ob 11. uri. - Načrte izdelal univ. prof. arhitekt Vurnik.
Sredstva dala mestna hranilnica. Glavno pobudo za izgradnjo je dal gospod Vinko Resman, izvedbo pa je prevzelo
stavbno podjetje gospoda Mavriča. Imenuje se kopališče Obla gorica.
Bazen se polni s studenčnico iz Zgoše. Voda potem teče po bakrenih (litoželeznih; op. informatorja) ceveh na
bakreno streho, kjer se segreva in nato v slapovih teče v cevi in bazen. Stroški za izgradnjo so bili visoki, a je
vstopnina kljub temu zelo nizka, da je dostopno vsakomur.
Na otvoritvi je bilo najmanj tisoč ljudi. Cerkveni obred posvetitve je opravil mestni dekan, gospod Fatur, za botro
pa je bila gospica Berta Hudovernikova. Po obredu za uvod skoči v beli obleki z deset metrskega stolpa mojster
Jože Sekovanič, zaplapola zastava Obla gorica, tik pod stolpom zadoni strel iz topa in oglasi se v pozdrav zvon v
23
radovljiški fari. Popoldan se je brez zamude začel sportski spored. Plavači in skakalci PK Ilirije iz Ljubljane so želi
splošno odobravanje, še največ skakači s stolpa, ki so izvajali zares krasne stvari.
Slika: Blagoslov na otvoritvi bazena, 1933
Vir: 110 let TD Radovljica (bilten Radovljica 2006)
TEDNIK TRIGLAV
Radovljica je letos dobila ob vznožju Oble gorice novo moderno kopališče, katerega svečana otvoritev se je vršila
preteklo nedeljo. S tem kopališčem je stopila Radovljica v vrsto naših prvovrstnih letovišč, kajti kopališče odgovarja
vsem predpisom športa, higijene in estetike, ter po svoji krasni legi naravnost prelestno vpliva na kopalce. Koliko
bo Radovljica pridobila z novim kopališčem v tujsko prometnem oziru, bo pokazala bodočnost že v najkrajšem
času. Gotovo pa je, da je Mestna hranilnica v Radovljici, ki je kopališče postavila, napravila Radovljici in njeni
okolici neprecenljivo uslugo, sebi pa postavila dostojen spomenik v prizadevanju nuditi prebivalstvu možnost
novih dohodkov ne glede na to, da je kopališče za prebivalce velikega pomena tudi v telesno-kulturnem oziru.
Kopališče leži na jugozapadnem parobku Oble gorice, par sto metrov oddaljeno od mesta, obdano od treh strani od
prijaznega smrekovega gozdička, ter s krasnim razgledom na Julijske Alpe, Karavanke in Jelovico. Okrog bazena je
obširno šetališče. Na južni in vzhodni strani so nameščene kabine, ob severni strani je restavracija, ki nudi kopalcu
razne vrste okrepčil. Nad bazenom je - moderno in tehnično dovršeno zgrajena skakalnica, raz katere so možni
skoki iz višine tri, pet in deset metrov. Kopališču se dovaja voda iz potoka Zgoše po ceveh dolgih cca dva kilometra.
Pred bazenom se vsa voda filtrira in je po ceveh napeljana preko bakrene strehe nad kabinami, kjer se segreje do
trideset stopinj, v bazen.
Načrte za kopališče je napravil domačin, univerzitetni prof. arh. Vurnik Ivan, ki je v tej zgradbi pokazal vse svoje
odlične sposobnosti. Zgradila pa je, kot že omenjeno, kopališče iz lastnih sredstev Mestna hranilnica v Radovljici,
predvsem na pobudo svojega predsednika gosp. Vinko Resmana, ki je vložil v celo napravo mnogo nesebičnega
truda, ter se ni strašil ogromnega dela in žrtev za dosego postavljenega cilja.
24
Otvoritveni svečanosti je prisostvovala pretečeno
nedeljo dopoldan tisoč glava množica prebivalstva,
med njimi pa je bilo mnogo tujcev, ki so z
zanimanjem ogledovali krasno napravo ter niso
štedili z zasluženimi pohvalami. Na častni tribuni pa
smo opazili zastopnike uradov in Mestne hranilnice.
Takoj v početku svečanosti je intonirala jeseniška
godba Molitev, nakar je po uvodnem govoru izvršil
svečani akt blagoslovitve radovljiški dekan gosp.
Fatur. Predsednik Mestne hranilnice, ravnatelj gosp.
Franc Resman, je pozdravil zastopnike oblastev in
uradov ter ostale udeležence, orisal zgodovino borbe
za lastno kopališče ter se spomnil projektanta arh.
Vurnika. Poudarjal je važnost kopališča za Radovljico
in okolico. Veliko odobravanje pa je žel njegov poziv
na skupno, složno delovanje vsega prebivalstva brez
ozira na politično prepričanje, za kar nas bo vesela
domovina Jugoslavija in kralj Aleksander. Godba je
intonirala državno himno. Sledili so pozdravni govori
sreskega načelnika dr. Vrečarja, mestnega župana
dr. Dobravca, prvega podpredsednika LPP gospoda
Gnidovca in dr. Trillerja, ki se je v imenu občinstva
zahvalil predvsem gosp. Resmanu, predsedniku
Mestne hranilnice, ki ima za zgraditev kopališča
največ zaslug.
Gospod ravnatelj Resman je stopil nato na rob bazena,
proglasil kopališče za otvorjeno, ter ga izročil splošni
uporabi občinstva. Zadoneli so streli iz možnarja, na
skakalnici se je dvignila bela zastava z monogramom
“OG” (Obla gorica), iz višine deset metrov pa je
izvedel krasen skok na glavo kopališki mojster gospod
Sekovanič. Iz vzhodnega roba bazena pa so se pognali
v vodo „Ilirijanci”, ter s trikratnim športnim , „Zdravo”
tudi športno krstili kopališče.
Kopališče je bilo otvorjeno, jeseniška godba je priredila
še kratek promenadni koncert in dopoldanski
program je bil končan.
Točno ob treh popoldne se je vršil športni program
otvoritve. Sodelovala je Ilirija z celokupno plavalno
ekipo, med katerimi smo opazili naše znane
rekorderje, tako v plavanju in skokih. Cel program je
bil izveden brezhibno. Številno občinstvo ni štedilo s
priznanjem pri posameznih točkah drznih Ilirijanov,
ki so se pokazali res prave mojstre v svoji stroki.
Naše občinstvo bo Ilirijane gotovo s simpatijami
vedno sprejelo v svoji sredi, spremljala pa jih bo tudi
s simpatijami v predstoječi težki borbi za državno
prvenstvo.
Po končanem oficijelnem delu se je pričela razvijati
prijetna domača zabava. Bazen je bil kmalu poln
domačega občinstva in številnih gostov. Tudi domačine
je občinstvo občudovalo v več ali manj posrečenih
točkah izvedenih iz vseh treh višin skakalnice.
Kopališče v Radovljici je otvorjeno. Upamo, da v
kratkem ne bo Gorenjca, ki ne bi posetil našega
kopališča, saj je vstopnina tako minimalna, da jo bo
zmogel prav vsakdo.
Slika: Jože Sekovanič okoli 1935
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
Vir: Triglav, 22. julij 1933
25
Slika: Omemba kopališča 1936
Vir: Alenka Klemenc Družabno življenje v Radovljici med obema vojnama (priloga brošure Društva za privabitev tujcev v Radovljico)
PONEDELJSKI SLOVENEC
Radovljica, 16. julija. Z današnjim dnem je stopila
Radovljica prav gotovo v novo dobo svojega razvoja.
Nihče ne bi verjel, kako lepe uspehe more roditi
načrtno delo, ki se je izkazalo prav pri modernem
letnem kopališču, čigar otvoritev je bila danes za vso
Radovljico in okolico lep praznik, šele čez nekaj let bo
Radovljica sama občutila, kaj pomeni tako dovršeno
kopališče, kakršno je zgradila Mestna hranilnica kakih
deset minut od kolodvora na mični Obli gorici. Tujski
promet, na katerega se naslanja zlasti naša Gorenjska,
ne zahteva v splošnem silnega razkošja, pač pa mu
je nujna potreba primerna udobnost in najvažnejše
naprave, ki ustvarjajo letovišče. Radovljica je že imela
poleg krasne lege in okolice že vse pripravljeno,
občutno pa so se je poznalo pomanjkanje primernega
kopališča. Z današnjim dnem pa je stopila Radovljica
popolnoma pripravljena v vrsto naših odličnih
gorenjskih letovišč in v bodoče bi marsikoga zvabilo
26
na letovanje v Radovljico njeno krasno kopališče.
Že z jutranjim vlakom se je pripeljalo v Radovljico lepo
število plavalcev in izletnikov na otvoritev kopališča.
Ko je ob četrt na dvanajst zaigrala na kopališču
jeseniška godba fanfaro, je krog in krog velikega
bazena stala množica gostov in Radovljiičanov. Okrog
tisoč ljudi je prišlo na tako lepo proslavo otvoritve.
Na tribuni so se zbrali zastopniki oblasti in uradov,
radovljiški dekan Fatur, okrajni glavar dr. Vrečar,
radovljiški župan Dobravec in drugi.
Pred blagoslovitvenim obredom je spregovoril g.
dekan. Po končanem obredu je imel slavnostni
govor ravnatelj Mestne hranilnice g. Franc Resman
in pozdravil najprej zastopnike oblasti in uradov,
športnike, goste in rojake. Prav posebno pa je pozdravil
rojaka univ. prof. ing. Vurnika, ki je izoblikoval idejo
kopališča in ji dal zunanje dovršeno lice z modernim
načrtom, po katerem je kopališče zgrajeno. Šele
tujci, ki se bodo čudili radovljiškemu kopališču,
bodo primerno ocenili modernost in arhitektonsko
zaključenost tega najlepšega gorenjskega kopališča.
Sedanjemu kopališču bo priključeno še razsežno
športno igrišče, tako da bomo mogli nuditi tujcu, ki
bo prihajal k nam na oddih, vse, kar bo potreboval
za telesno in duševno okrepčilo. V propagandi našega
tujskega prometa bo novo kopališče moglo zavzeti
važno mesto, če ne bomo Radovljičani dremavi.
Mestna hranilnica je dala zgled z nizkimi cenami za
kopališče, zmerne cene za stanovanje in hrano bodo
gotovo privabile lepo število tujcev. Kopališče ni
zamišljeno kot pridobitno podjetje, bo naj le koristen
in uspešen člen v napredku Radovljice. Danes je
tujski promet pri nas še v povojih, s složnim delom in
solidno postrežbo pa bomo privabili tujce in tako dali
Radovljici tisti pomen, kot ga zasluži. Naj bo današnji
dan vzpodbuda za nadaljnje delo in napredek tako, da
bomo v ponos Gorenjski in državi in da nas bo naš
kralj vesel!
Slika: Cenik Kopališča »Mestne hranilnice pod Oblo gorico«, 1933
Vir: Aleks Čebulj (posredovano KS Radovljica)
27
Godba je nato zaigrala državno himno, nakar je častital okrajni glavar Radovljici, da ima tako lepo kopališče,
župan Dobravec se je zahvalil Mestni hranilnici v imenu občine, podpredsednik Ljubljanske plavalne podzveze
Gnidovec je častital Radovljici v imenu športnikov, radovljiški odvetnik dr. Triller pa je v imenu občinstva poudaril
velike zasluge bivšega župana, predsednika Mestne hranilnice, g. Vinka Resmana za kopališče.
Po večletnem njegovem vztrajnem delu, mnogih težavah in dolgotrajnih naporih stoji uresničena njegova želja kopališče. Radovljica zaslužnega narodnega delavca ne bo pozabila! Hvala mu! (Aplavz!)
G. Fr. Resman je nato izročil kopališče prometu, na strel iz možnarja je zavihrala na stolpu bela kopališka zastava
z začetnicama Oble gorice, nakar je prvi skočil z vrha stolpa v obleki kopališki mojster Sekovanič, takoj nato pa je
zaživel bazen. - Popoldne pa so Iliriani priredili otvoritveno tekmo v plavanju, skakanju in vaterpolu, katere se je
udeležila velika množica občinstva.
Vir: Ponedeljski Slovenec, 17. julij 1933
Slika: Kopališče v zavetju Oble gorice
Vir: foto Alojz Vengar
28
Mesto je torej 16. julija 1933 dobilo moderno kopališče z izredno elegantnim stolpom, ki je postal v naslednjih letih
turistični simbol Radovljice na razglednicah in prospektih.
Lega kopališča je bila naravnost idealna, saj ga je ščitila pred hladnejšimi sapami Obla gorica in izkoriščalo je
čeprav na preprost način, sončno energijo za ogrevanje vode.
Slika: Skakalnica na prospektu 1965
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
29
Slika: Kopališki red Kopališča »Mestne hranilnice pod Oblo gorico« 1933
Vir: arhiv KS Radovljica
30
SONČNA ENERGIJA ZA OGREVANJE VODE
Vurnikovo kopališče je bilo prvo kopališče v takratni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je izrabljalo sončno
energijo za ogrevanje vode. Enokapna strešina nad kabinami je bila po celi dolžini prekrita z bakreno pločevino.
Na vrhu strešine je bila nameščena debelejša vodovodna cev, ki je bila naluknjana na vsakih pet centimetrov. Ko so
spustili vodo pod pritiskom v to cev, je voda brizgala skozi luknjice v curkih v zrak tako, da je padala na najvišjem
delu strešine. Strešina je bila dolga približno pet metrov. Voda je nato tekla po razgreti bakreni pločevini in se
ogrevala tudi do trideset in več stopinj celzija (odvisno od temperature v ozračju). Tako topla voda se je skozi filtre
(oglje) zlivala v bazen. Regulacijo je opravljal g. Janko Vidic.
Vir: Franci Valant
Slika: Bakrena streha - začetki izrabe sončne energije 1933 in sončna ploščad na Obli gorici
Vir: osebni arhiv Zvone Razinger
UPORABA ODPADNE VODE
Posebnost kopališča je bil tudi odvod vode iz bazena. Cevi večjega premera (če se prav spomnim dvajset centimetrov)
so vodo odvajale iz kopališča do Novakove hiše. Tam so bile cevi speljane proti mestu vse do župnišča. Toda padec
cevi je bil položen od župnišča do Avguština nazaj, ker je bil tu jašek in je vsa voda skupaj z mestno kanalizacijo
nato tekla po gasi (Sartorijevi ali Avguštinovi) pod železniško progo in po grabnu na Mlako.
V mestu je bil na vsakih petdeset metrov (nekje še bolj pogosto) izdelan jašek, ki je imel znotraj posebno zapornico,
tako da je bilo možno vodo ustaviti in jo iz jaška črpati z gasilsko brizgalno (v slučaju požara tudi z dvema). Vsi
31
dotoki in odtoki so se lahko regulirali. Voda iz bazena je bila tako koristno shranjena in na razpolago kot »požarna
voda«. Nekaj Radovljičanov je to vodo uporabljalo tudi za namakanje svojih vrtov in njiv. Voda je bila filtrirana z
ogljem in je tako ostala dovolj čista.
Vir: Franci Valant
Slika: Stebrišče, ki je nosilo streho
Vir: arhiv foto Vengar
BAZENSKA VODA POZIMI
Vodo iz bazena pozimi niso izpustili, ker so pustili, da je nastal led. Led so rezali in naložili v posebne komore, kjer
se je ohranil vse do poletja. Šest komor je bilo grajenih tako, da so imele v stenah za izolacijo pepel. Led so poleti
koristili v gostilnici za hlajenje pijač.
Vir: Alojz Maček
STANJE KOPALIŠČA OBLA GORICA DO 1941
Prav vse seveda ni bilo idealno. Dekanovemu blagoslovu navkljub je kopališču že prva zima pokazala zobe. Zaradi
slabše izvedbe in ilovnatega terena je škarpa, ki je s stopniščem mejila na teniško igrišče, ob prvi pomladanski
odjugi dobesedno vzcvetela. Potrebna je bila temeljita obnova. Kasneje se je pokazalo, da so povsod (razen pri
32
stolpu) »varčevali« s cementom in tako so se z leti pokazale razpoke tudi v bazenu in na stebrišču, ki je nosilo
streho nad kabinami. Ne glede na to pa je s kopališčem Radovljica postala pravi turistični kraj. V vseh naslednjih
letih so prihajali v vedno večjem številu letovat k nam gostje, ki jih je bilo največ iz Osijeka, Beograda in Zagreba.
Prihajali so tudi inozemci, za krajše izlete pa je bilo kopališče ob nedeljah izredno privlačno.
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
Slika: Prvi kopalci leta 1933
Vir: 110 let TD Radovljica (Radovljica 2006)
PETSTO KOPALCEV V RADOVLJICI
Tujski promet je postal v Radovljici jako živahen.
Še nobeno leto nismo imeli toliko tujcev, kot letos.
Vrvenje na kopališču je zelo pestro, saj se koplje
v vročih dneh do 500 kopalcev od blizu in daleč.
Kopališče funkcijonira v vseh ozirih odlično, samo
kar se tiče prireditve »a la nedelja” bi želeli, da se iste
v bodoče opuste, ker take prireditve v nobenem oziru
niso privlačne za tujce in domačine.
Vir: Triglav, 12. avgust 1933
Slika: Kopalci pred II. svetovno vojno okoli 1940
Vir: osebni arhiv Špela Budič
33
IDEJE ZA DRUGI BAZEN POD
OBLO GORICO
Mestni hranilnici v Radovljici
Ljubljana, dne 11. septembra 1937
Slišal sem, da namerava Mestna hranilnica graditi
še drugi plavalni bazen pod sedanjim kopališčem na
Obli gorici. Želel bi projektirati ta bazen in sledečih
razlogov:
Na tehničnem oddelku kraljevske banske uprave
imam referat za kopališča in so se zgradili po mojih
načrtih in pod mojim nadzorstvom plavalni bazeni
v Rogaški Slatini, Višnji gori in Gozd-Martuljku.
Sedaj pa projektiram za mesti Ptuj in Slovenjgradec.
Letos sem napravil študijsko potovanje po Nemčiji,
kjer sem si ogledal sedemnajst kopališč. Poznam vse
ureditve okolice kopališča, kabin in načina čiščenja
vode, kar je potrebno tudi v Vašem kopališču in se
je z enostavnimi sredstvi popolnoma obneslo po
mojih navodilih v kopališču Ilirije in Rogaške Slatine.
Važen je tudi specijalni premaz sten, ki sem ga videl v
Nemčiji in se obnese izvrstno.
Ker sem se specijaliziral za to stroko, je razumljivo, da
sem zainteresiran na tem, zgraditi tudi Vaš novi event.
bazen.
Z odličnim spoštovanjem
ing. Maček Stanko (podpis), Ljubljana, poštni predal
72.
26 . oktobra 1937
Gospod ing. Stanko Maček, Ljubljana. Poštni predal
št. 72.
Na Vaše c/ z dne 11. pr. m. katerega smo odstopili naši
upravi v rešitev, Vam sporočamo, da razširitev našega
kopališča še ni aktualna. Sporočiti Vam moramo pri
tej priliki, da bomo predvsem prvotnega projektanta
vprašali za mnenje v kakšnem stilu bi se event.
razširitev izvršila.
Za blagohotno naklonjenost se Vam zahvaljujemo in
beležimo - z odličnim spoštovanjem.
Vir: arhiv KS Radovljica
GORENJSKI GLAS
Kopališče. Za streljaj oddaljeno od tetinega in stričevega doma. Vpijanje dopoldanskega sonca. Ne veliko kopalcev,
ravno prav, da je bilo živahno.
V tem bazenu so me učili plavati. Oče je bil moj glavni učitelj, iskreno sem mu zaupal, saj je bil odličen plavalec in
s treh metrov tudi skakalec v vodo.
Svojega »izpita« se živo spominjam. Bazen sem moral preplavati po širini v globoki vodi pod stolpom. Ob robu
bazena pa je hodil oče in opazoval vsak moj gib. Potolažil me je, naj se ne bojim, če bi se mi sredi »proge« začelo
zatikati. V mislih sem ga zagledal, kako skače v vodo in mi pomaga prebroditi mojo nalogo do konca. Njegovo
spremljanje mojega podviga je moj prvi občutek varnosti. Po uspešno opravljeni nalogi so me mama in sorodniki
pričakali z aplavzom. Za nagrado - kepica sladoleda.
Ko se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. Vedeli smo, da se bo zgodil obred. Po lestvi se je na
stolp začel vzpenjati moški. Ko je prišel na vrh, je za migljaj zastal, se približal robu, naredil stojo in ko so hip nato
zvonovi zazvonili poldan, se je prevesil v vodo. Naš tedanji veliki skakalec Branko Ziherl. Začel je svoj vsakodnevni
trening. Posvečenost lepoti in zmogljivosti telesa.
Radovljiški bazen je bil sploh zelo priljubljen. Filmski kolega Vladimir Pogačnik - Šime, pred drugo svetovno vojno
34
znamenit nogometaš in skakalec v vodo, mi je pripovedoval, da so skakalni navdušenci večkrat sedli na kolesa, se
odpeljali v Radovljico na trening in se še isti večer vrnili v Ljubljano. Kje sta danes znamenita stolpa ljubljanske
Ilirije in radovljiškega bazena? (Strokovnjaki verjetno vedo, zakaj so ju odstranili. Zakaj pa ni novih?)
Vir: Peter Zobec, Gorenjski glas 2008
ŠPORT NA KOPALIŠČU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
SKOKI V VODO
Že ob otvoritvi kopališča leta 1933 je prevzel delo kopališkega mojstra (in jo obdržal do pričetka vojne) Jože
Sekovanič. Kot bivši član PK Ilirije je bil tudi športnik, imel je potrebno strokovno znanje in tako mu je uspelo
navdušiti za novi šport - plavanje in skoke v vodo - radovljiško mladino.
Slika: Mojster Sekovanič s prvimi tečajniki 1933
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
Časopis Jutro je 25. avgusta 1933 tako že poročal o tekmovanju v skokih v vodo: »V skokih so dame nastopile s
trimetrske deske, gospodje pa poleg tega tudi z desetmetrskega stolpa«.
Klub je deloval vsa predvojna leta, ali bolje rečeno, vse poletne sezone, in vseskozi gojil dve športni disciplini:
plavanje in skoke v vodo.
Takratne dosežke je težko primerjati z današnjimi razmerami, vendar bi lahko trdili, da so bili v predvojnem
radovljiškem klubu skoki v vodo na višjem nivoju kot plavanje. Radovljiški plavalni klub je tako imel v svojih
vrstah nekaj imenitnih tekmovalcev v tej panogi: med dekleti Dobravčeve in Trilerjeve, med fanti pa so se najbolj
35
uveljavili: Igor Triller, Jože Ješe in Marjan Sadar. Marjan Sadar je še pred vojno osvojil mladinsko državno prvenstvo
v skokih, kasneje pa je bil v zadnjih dneh vojne hudo ranjen.
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
Slika: Marjan Sadar, mladinski prvak Jugoslavije v skokih v vodo pred 1941
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
PLAVANJE
Ustanovljeni klub so tako kot kopališče poimenovali po gozdiču, ki ga obdaja: PK »Obla gorica«. Podatkov o
ustanovitvenem aktu ni, saj je morebitne arhivske zapiske odnesla vojna vihra. Vsekakor pa so mladi navdušenci
imeli s klubom resne namene, saj so si me drugim izbrali klubske barve in imeli belo modre grbe z oznako OG.
PLAVALNE TEKME V RADOVLJICI
Tednik Triglav je že v prvem letu poročal tudi o dobro organizirani tekmi v plavanju in skokih:
V nedeljo dne 20. avg. so se vršile v radovljiškem kopališču plavalne tekme, katerih so se udeležila moštva SK
Korotana iz Kranja, SK Bratstva z Jesenic in “Oble gorice” iz Radovljice. Za zmagovalca je podarilo domače
“Tujsko-prometno društvo” ličen prehodni pokal, katerega so si to pot priborili Kranjčani, ki so se plasirali na
prvo mesto s 34 točkami. Sledila je “Obla gorica” z 29 točkami in Bratstvo s 5 točkami. Pripomniti pa je, da so
Jeseničani tekmovali samo v skokih, v plavanju pa le Korotan in domačini. Zmago Kranjčanov je odločilo par
dobrih plavačev, ki so zasedli prva mesta ter s tem priborili svojemu klubu dragocene točke, med tem, ko so se
Radovljičani postavili pri skokih, kjer sploh niso imeli resne konkurence. Tu se je predvsem pokazal smotren
trening, katerega je imel v rokah tukajšnji kopališki mojster g. Sekovanič. V plavanju so domačini sicer zaostajali,
videti pa je bilo, da je na razpolago dober materijal. Organizacija prireditve je bila. kopališki mojster g. Sekovanič
se je jako potrudil, da je cela tekma izpadla v vseh ozirih jako zadovoljivo. Doseženi uspehi in neuspehi pa naj bodo
vsem tekmovalcem bodrilo za še boljše uspehe v prihodnjem letu!
Vir: Triglav, 8. september 1933
36
TENIS IGRIŠČE IN DRSALIŠČE
Slika: Tenis igrišče pod kopališčem okoli 1935
Vir: arhiv Leopold Kolman
Igrišče za tenis je bilo v zimskem času drsališče, ki je
bilo na platoju zahodno od kopališča in v neposredni
povezavi s samim kopališčem. Oskrbnik kopališča in
v letnem času tudi »kopališki mojster« je bil gospod
Janko Vidic, doma iz Koritnega. S šestčlansko družino
je živel v Radovljici v stavbi mestne hranilnice
(današnja Gorenjska banka), kjer je bil v službi kot
gospodar in vzdrževalec.
Ko so se začeli mrzli zimski dnevi, je osebno pripravil
drsališče. Drsali so takrat le premožni občani.
Spomnim se, kako smo hodili otroci gledat, kako so
nekateri znali izvajati vse mogoče obrate in figure.
Gospod Vidic si je omislil tudi posebnost. Napraviti
je dal poseben stol z naslonjalom in stranskimi držali,
pod nogami pa so bile izdelane drsalke - dve nogi na
eni drsalki. S tem stolom-sankami je drsalec lahko
vozil po ledu tudi nedrsalce.
Ker je bil g. Vidic osebni prijatelj mojih staršev, sem
imel posebno prednost, da me je večkrat vozil s tem
stolom. Sam je namreč zelo dobro drsal.
Franci Valant
Od otvoritve kopališča pod Oblo gorica leta 1933 je
bil to funkcionalen športno-rekreativni objekt, ki je
poleg plavanja, skokov v vodo in kasneje vaterpola,
Radovljičanom nudil tudi možnost igranja odbojke
(po drugi svetovni vojni tudi rokometa in košarke),
namiznega tenisa in tenisa. Prav na teniškem igrišču
so v zimskem času uredili drsališče.
Drsališče je bilo tako popularno, da je dobilo celo
svojo razglednico.
Goran Lavrenčak
37
Slika: Drsališče na kopališču Obla gorica, ok. 1935
Vir: osebni arhiv Jože Božič
POROČILO O DRSALIŠČU “MESTNE HRANILNICE” V RADOVLJICI ZA LETO 1938/39
Drsališče na tenis prostoru ob kopališču se je
pripravilo že v začetku decembra 1938, vendar pa je
neugodno vreme onemogočilo, da bi se drsališče ni
moglo uporabljati preje kot šele 23. in 24. decembra
1938. Zanimanje drsalcev je bilo veliko, vendar pa je
bil led zelo slab.
Ponovno zapadli sneg se je moral odstraniti 27. in
28. decembra 1938, tako da je bil 30. decembra led
ponovno napravljen, ki pa je bil prav dober. Zdržal
je do 9. januarja 1939, ko je nastopila odjuga. Tako je
bilo vsega skupaj drsališče uporabno v dnevih 23., 24.,
30. in 31. decembra 1938 ter od 1. do 9. januarja 1939,
to je trinajst dni.
Pritožb glede ledu in reda ni bilo, vendar pa se je
izrazila želja, naj bi bil v bodoče na razpolago stalni
učitelj drsanja.
38
Vstopnina se je pobirala kot prejšnja leta, in to od
otrok in dijakov po en dinar, od odraslih po dva
dinarja za ves dan. Prodanih vstopnic je bilo po en
dinar 155 kosov, po dva dinarja 80 kosov, to je bilo
skupaj 215 dinarjev.
Nabavilo se je 27 novih cevi, dve metli ter trije napisi
na kartonih, dva z napisom »Drsališče je odprto«,
izmed katerih je bil en nameščen v trafiki g. Fona,
drugi pa v kavarni g. Kokalja Milana, na enem napisu
pa je bilo označena vstopnina za drsalce, ta pa je bil
nameščen na drsališču.
V Radovljici, dne 9. februarja 1939.
Vir: Aleks Čebulj (posredovano KS Radovljica)
KOPALIŠČE MED DRUGO
SVETOVNI VOJNO
"STÄDTISCHES FREIBAD" (MESTNO
KOPALIŠČE) MED DRUGO SVETOVNO
VOJNO
Omenili smo že, da je bilo kopališče slabo zgrajeno in
da so se pojavljale razpoke že v prvem letu delovanja.
Tako stanje se je nadaljevalo vse do druge svetovne
vojne in kopališče so vsako leto popravljali z manjšimi
deli.
Pomlad leta 1941 pa je prinesla še večjo škodo, saj
je imela poražena jugoslovanska vojska na kopališču
skladišče za živinsko krmo. Ves prostor pod kabinami
je bil napolnjen s stisnjenimi balami slame.
OTVORITEV MESTNEGA KOPALIŠČA
Pred kratkim je bilo po delni popravi zopet
otvorjeno kopališče, po svoji izvedbi eno najlepših
na Gorenjskem. Okrožna hranilnica v Radovljici,
katere last je lepo kopališče, je izročila letošnje
poslovodstvo in upravo hotelirju Hubertu Kleeweinu.
Kopališče samo se nahaja na južni strani s smrekami
gosto zasajenega griča in dobiva stalno vodo potom
lastnega cevovoda iz okolice Karavank. Ta voda se
potem segreva na širokih strehah kabin in je speljana
v oba bazena. Naprava ima 114 kabin za po tri oz. šest
oseb, 132 omaric za odrasle in otroke, skakalni stolp,
ki dopušča skoke iz do 10 m višine, nadalje teniško
igrišče in več drugih prostorov za šport, zračno kopelj
in odpočitek.
Vir: Karawanken Bote, 9. junij 1943
Nemci so kmalu pospravili umazanijo in kopališče
uredili tako, da je bilo uporabno ves čas okupacije.
Na kopališču so ostali celo slovenski napisi (npr.
tabla z napisom arhitekta Ivana Vurnika). Kopališče
je bila prava oaza miru med vojno vihro. Tudi za
Radovljičane, predvsem mladino.
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
UTRIP NA KOPALIŠČU
Živahen obisk kopališča. Lepi dnevi zadnjega tedna
in osvežujoča voda privlačujeta vedno več kopalcev,
predvsem otrok, v kopališče pod senčnatim hribčkom,
ob katerem se nahaja mestno javno kopališče. Na
žalost ne gre vedno brez nesreč. Preteklo nedeljo si je
zlomil nek deček pri igri z žogo roko.
GOSTILNE V RADMANNSDORFU (RADOVLJICI)
Vir: Karawanken Bote, 31. julij 1943
Pred leti so Radovljico, potem ko je mestna uprava
zgradila s sredstvi mestne hranilnice plavalni bazen
in hotel, povzdignili v letovišče. Vsako leto so mogli
skupno s privatnimi bivališči nuditi prostora okrog
sedemsto letoviščarjem. Kopališče je privabljalo
kopalce tudi iz bližnjih krajev in v njegovi okolici se
je pričela živahna gradbena delavnost. Ti pričetki se
bodo po zaslugi sedanje občinske uprave nadaljevali.
Gostiln se sicer ne manjka, toda marsikatero se
lahko bolje opremi. Predviden je tudi velik hotel, ki
bo zadostil vsem zahtevam. Izmed sedanjih gostiln
so nekatere stare že nad sto let. Smatra se, da sta
najstarejši ona pri »Lectarju« in »Žanu« ...
Vir: Karawanken Bote, 18. februar 1942
KOPALIŠČE OBLA GORICA V LETIH
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
PRESKRBA Z VODO ZA KOPALIŠČE IN
BAZENE
Pri vasi Zgoša so za potrebe kopališča zgradili
zajetje potoka Zgoša. Iz zajetja so položili v dolžini
dveh kilometrov litoželezne cevi premera desetih
centimetrov. Voda je s prostim padom tekla v čistilno
napravo na Obli gorici, od tam pa na bakreno streho,
kjer se je voda ogrela tudi do trideset stopinj Celzija. S
strehe je tekla v bazena in tuše.
39
Po drugi svetovni vojni so za potrebe zdravstva na
Gorenjskem zgradili bolnico na Jesenicah. Vse občine
s tega področja so morale prispevati k izgradnji z
materialom ali denarjem. Občina Radovljica je poleg
denarja dala tudi litoželezne cevi, ki so jih izkopali na
celotni trasi od Zgoše do kopališča. Posledica je bila,
da je kopališče ostalo brez vode.
Občina Radovljica je sprejela zato sklep, s katerim
je preskrbo kopališča z vodo uredila tako, da se je
kopališče priklopilo na mestni vodovod. Sklenili
so tudi, da je preskrba kopališča z vodo brezplačna.
Od takrat dalje je bilo zaradi manjšega pritoka vode
(tri colske cevi) polnjenje bazenov oteženo. Bazene
polnimo tako, da se izkoristi višek vode iz Drage, tako
da ni motena preskrba ostalih porabnikov.
Podatke in sprejete sklepe smo želeli pridobiti v
občinskem arhivu, a takrat niso bili dosegljivi.
Navedene informacije so dali uslužbenci na občini v
povojnem času: Ivan Marinček, Slavko Trelc, Stane
Perc st., Zvonko Savnik, Pavel Jere, Jože Ješe in Ivan
Ravnik.
Občina Radovljica je lastnica kopališča. V določenih
obdobjih ga je dajala v upravljanje Komunali
Radovljica, TVD Partizanu Radovljica, Športnemu
društvu Radovljica, Krajevni skupnosti Radovljica
in danes PK Radovljica. Vsi upravljalci kopališča
(in po letu 1967 še kampa) so po svojih možnostih
skrbeli za urejenost in izboljšave (obnove objektov,
čistilne naprave, ogrevanje vode, gradnja kampa,
elektrifikacija...). Vsa dela smo opravljali brezplačno.
Kopališče in kamp sem vodil dvaindvajset let. V
tem času smo dobivali vodo iz mestnega vodovoda
brezplačno (v skladu s prej omenjenimi sklepi občine
Radovljica). Občina in komunala Radovljica sta nam
vedno nudili pomoč. Edino tako smo lahko delali!
Vir: Alojz Maček; tajnik KS in upravnik kopališča Radovljica
Slika: Živžav na kopališču okoli 1955
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
40
VSAKOLETNA POPRAVILA "OGREVANJA VODE"
Moj oče Franc (in kasneje jaz kot vajenec) je vsako leto opravil »remont« bakrenih cevi na kopališču. Takrat
namreč niso delali tako dolgih cevi kot danes in najdaljše so bile dolge en meter. Bakrena cev, ki je služila ogrevanju
vode je bila daljša kot petdeset metrov, saj je bila nameščena na vrhu strehe Vurnikovih kabin po vsej dolžini. Torej
je bilo potrebno na vsak meter zlotati dve cevi skupaj. Z ugašeno kositrno kislino je tako moj oče zalil vsak lot
posebej. Na vsakih šest metrov pa je moral narediti »flančno«, to je železno objemko, ki pa je morala »dihati« in
zato je nikoli ni smel popolnoma zapreti. Celotna bakrena cev pa je bila na vsakih petnajst do dvajset centimetrov
še namerno naluknjana, saj je skozi te luknjice hladna voda iz vodovoda tekla po bakreni strehi (baker je toplotni
prevodni) v žleb na koncu strehe. Ta topla voda je bila nato po cevi speljana v bazen.
Včasih so bile zime bolj hladne, celo mrzle in prav vsako leto nama vreme ni bilo nič naklonjeno. Zaradi
temperaturnih razlik je vsako leto večina lotov popokala in sva z očetom vsa povojna leta imela veliko dela, da sva
popravila »centralno ogrevanje pod Oblo gorico«.
Vir: Janez Bohinec Splošno kleparstvo Bohinec Franc
Slika: Pipa s pitno vodo na kopališču
Vir: osebni arhiv Zvone Razinger
41
OBNOVA MESTNEGA KOPALIŠČA RADOVLJICA 1967
Po končani prenovi telovadnice in postopni gradnji zunanjih športnih igrišč, je vodstvo društva že leta 1962 pričelo
resno razmišljati o obnovi propadajočega mestnega kopališča. Imenovali so iniciativni odbor za obnovo kopališča,
ki ga je vodil ing. Jože Mikeš, ostali člani pa so bili ing. Lado Gorišek, Jože Ahačič, Jože Bufolin, Miran Kenda
in Aleks Čebulj. Predstavnika plavalnega kluba sta že na prvih sestankih dvomila v uspešno izvedbo obnove, še
toliko bolj ob zamisli povečanja kopališča, kar bi po njunem mnenju gradnjo podaljšalo za najmanj dve leti, to pa
ogrozilo obstoj delovanja plavalnega kluba. Sodelovanje v odboru sta prekinila, med potekom obnovitvenih del
tako ni sodeloval nihče od vodstva plavalnega kluba.
Slika: Del gradbenega odbora obnove kopališča 1967
Z leve: Jože Rebec (predsednik KS Radovljica), Stane Kajdiž (predsednik občine 1968-1973), Lado Gorišek
(direktor Vodne skupnosti Gorenjske), Franc Jere (predsednik občine 1961-1967), Jože Ahačič (direktor SGP
Gorenc) in Jože Bufolin (predsednik PK Radovljica)
Vir: Plavalni klub Radovljica
Plavalni klub je zaradi obnove propadajočega objekta v sezoni leta 1966 moral treninge organizirati na drugih
kopališčih in tako skušal ohraniti kontinuiteto delovanja. Istega leta so pričeli s prostovoljnim delom članov kluba
in simpatizerjev objekt rušiti. Lep gradbeni dosežek ing. Vurnika, zgrajen leta 1933, je moral dočakati svoj konec,
ne le zaradi dotrajanosti, ampak tudi zaradi nefunkcionalnosti objekta, ki ni ustrezal takratnim predpisom.
42
Slika: Kopališče pred obnovo 1966
Vir: arhiv PK Radovljica
S pooblastilom občinskega in političnega vodstva sta Jože Mikeš in Franc Jere, direktor Vodne skupnosti Gorenjske,
poskrbela za najem kredita pri Gorenjski kreditni banki Kranj v višini 1,068.000 dinarjev. Društvo finančnega
dela investicije ni moglo voditi, zato je občina kot najemnik kreditov spomladi leta 1966 nalogo zaupala Krajevni
skupnosti, za kar je bil pooblaščen njen predsednik Jože Rebec. Gradbena dela je izvedlo radovljiško podjetja
Splošno gradbeno podjetje Gorenc, ki je z deli pričelo aprila 1967 in jih julija istega leta dokončalo. Po končani
obnovi je predsednik krajevne skupnosti Radovljica poskrbel za najem dodatnega kredita v višini 177.000 dinarjev
za poravnavo nastalih prekoračitev. Kredite je vračala občina z dvajsetletnim odplačilnim rokom. Končni stroški
obnove kopališča so znašali 1,245.000 dinarjev. Potek obnove je spremljal gradbeni odbor Športnega društva
Radovljica, nadzor pa gradbeni tehnik Vinko Magister st.
Krajevna skupnost je naročila pri Zavodu za urbanizem Bled idejni projekt adaptacije mestnega kopališča, ki naj bi
temeljito spremenila podobo kopališča. Predvidevali so prepolovitev obstoječega bazena v skakalni in rekreacijski
del, na spodnji terasi pa je bil predviden nov olimpijski bazen. Gradnja bi se zavlekla na dve leti.
Slika: Maketa kopališča Obla gorica,
1967 (nerealizirano)
Vir: ŠD Radovljica (foto Aleks Čebulj)
Op.: Maketa je ohranjena v celoti pri ŠD Radovljica
43
Projekt za gradbeni del adaptacije kopališča je izdelal gradbeni tehnik Jože Ahačič, projekt čistilnih naprav pa ing.
Lado Gorišek. Spomladi leta 1967 je Splošno gradbeno podjetje Gorenc, pod vodstvom direktorja Jožeta Ahačiča,
pričelo s temeljito obnovo kopališča in razširitvijo plavalnega bazena s trinajst na šestnajst metrov, vkopanim
objektom čistilnih naprav z ustreznimi inštalacijami, tuši, vodnimi zaporami, preureditvijo gostinskega objekta ter
povečanjem objekta garderob, kabin in sanitarij. Na spodnji terasi se je zgradil mali bazenček za otroke. Skakalni
stolp je kot simbol ostal in kljub dvomljivi varnosti še nekaj sezon služil svojemu namenu.
Istočasno se je zgradil tudi vhodni objekt za blagajno in potrebe kampa. Celoten kompleks s kopališčem in kampom
so ogradili z žično ograjo, ki vsaj prvo leto ni bila priljubljena. Prekinjena je bila dolgoletna tradicija prihoda na
kopališče iz vseh strani Radovljice.
Vir: Aleks Čebulj oktober 2012
Slika: Obnovljeno kopališče 1967
Vir: arhiv PK Radovljica
Podizvajalec Janez Bohinec p. d. Švelc je povedal: »Omenil sem že, da sva z očetom vsako leto popravljala “bakreno
streho” na kopališču. Končno je prišlo leto 1966, ko je “Gorenc” začel z temeljito obnovo objekta. Vem, da tudi
takrat ni bilo denarja, tako da sva morala biti z očetom zelo varčna. Zatrdim lahko, da sva prav vsak kos bakra, ki
sva ga snela, potem ponovno položila na strehi gostišča in na strehi nove upravne zgradbe z garderobami. Seveda
je bilo tudi veliko kala zaradi rezanja. Glavno je, da sva pri obnovi ponovno uporabila baker iz leta 1933 in da ni
bilo potrebno kupovati novega.«
Vir: Janez Bohinec
44
Otvoritev obnovljenega kopališča in kampa je
bila 17. julija 1967. Ob navzočnosti predstavnikov
občine, političnih organizacij, izvajalcev adaptacije
in športnikov, je imel otvoritveni govor predsednik
Krajevne skupnosti Jože Rebec. V govoru je poudaril
leto 1933, ko je novozgrajeno kopališče postalo
privlačno turistično športni objekt. Zahvalil se je
Skupščini občine Radovljica za finančno pomoč in
Gorenjski kreditni banki za odobritev kreditov, Vodni
skupnosti in SGP Gorenc, ki je kreditiralo pričetek
adaptacije.
Upravljanje obnovljenega kopališča je občina zaupala
Športnemu društvu Radovljica in kopališkemu
odboru. Predsednik odbora je bil Jože Mikeš, člani pa
Franc Debeljak, Boris Šetina, Franci Pretnar, Vinko
Magister st., in Aleks Čebulj. Upravnik kopališča je
postal Aleks Čebulj, ki je bil zaposlen kot sekretar
Športne zveze Radovljica.
Zagonska finančna sredstva za obratovanje kopališča
je zagotovilo Športno društvo kljub slabemu
finančnemu stanju za delovanje klubov in sekcij. Že
prva sezona obratovanja objekta je pokazala, da se
bodo stroški vzdrževanja pokrivali, z dohodkom
vstopnin kopalcev, predvsem pa z dohodkom nočitev
gostov kampa.
Slika: Stoja na skakalnici (pred 1940)
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica (podaril Tomaž Grohar)
Zanimiva je primerjava števila kopalcev, ki je od leta
1960 do 1966 v povprečju znašala pet do šest tisoč
na sezono, po adaptaciji pa se je obisk povečal že
prvo leto na 10.550, v naslednjih letih pa je naraščal
od 20.000 in več kopalcev v sezoni. Podobno se je
dogajalo z obiskom kampa, kjer je postopno naraščalo
število nočitev od 2.500 do 7.000 nočitev v sezoni. Od
sezonskega števila obiskov kopalcev in kampistov
je bilo odvisno rentabilno poslovanje, od presežka
dohodkov pa investicijska vlaganja v izboljšanje
pogojev obratovanja objekta.
Upravnik je postal tajnik krajevne skupnosti
Radovljica Alojz Maček, ki je kot bivši aktivni plavalec
dobro poznal življenje in obratovanje kopališča.
Vir: Aleks Čebulj (oktober 2012)
45
Slika: Plavalna šola na kopališču Radovljica 1968
V vodi Jože Smrekar, na kamnu sedi Stanko Artiček
Vir: foto Edi Šelhaus - Delo
PRENOS UPRAVLJANJA S ŠD RADOVLJICA NA KS RADOVLJICA
46
Slika: Dokument o sprejetju sklepa ŠD Radovljica, 1973
Slika: Dokument o prenosu upravljanja, 1973
Vir: arhiv Krajevna skupnost Radovljica
Vir: arhiv Krajevna skupnost Radovljica
PLAVALNI KLUB
PLAVANJE V PRVIH POVOJNIH LETIH
PRVO - 1946
Pri fizkulturnem društvu Radovljica smo ustanovili plavalno sekcijo. Za začetek nas je bilo le dvanajst - samih
fantov. Pravijo, da bomo pridobili tudi dekleta, saj zna v Radovljici skoro vsakdo plavati.
Na prvo tekmovanje gremo v Kranj. To je 21. julija. Ker nimamo denarja za enotne kopalke, smo si napravili vsaj
enotne kapice iz blaga. Rdeče so in zmagujejo. Vračamo se kot zmagovalci.
V Ljubljani zastopamo Gorenjsko na ekipnem mladinskem prvenstvu. Moška ekipa je sestavljena le iz naših fantov.
Tudi Gorenjsko prvenstvo osvojimo doma z velikim naskokom. Zdaj nas je že več - deklet in fantov. Zelo smo
ponosni na zmago.
NASLOV PRVAKOV GORENJSKE
Leta 1946 so razpisali prvenstvo Gorenjske v plavanju, določili datum (26. avgust) in poverjena nam je bila
organizacija tega tekmovanja. Kolikor je bilo v tedanjih razmerah možno, smo se za to tekmo temeljito pripravili.
Predvsem pa smo na bazen privlekli vso mladino, ki je bila količkaj sposobna preplavati vsaj 50 m v določenem
slogu. Prvenstvo smo osvojili z velikim naskokom, pred Bledom, Kranjem in Jesenicami.
DRUGO - 1947
Mnogo plavalcev je odšlo na delovne akcije. Le malo nas je ostalo od lanskih zmagovalcev. Najprej nas premagajo
Kranjčani, potem pa še bolj Blejci.
Trudimo se da bi pridobili mlajše. Ni jih veliko in tudi s treningi ne gre najbolje.
Na ekipnem mladinskem prvenstvu, ki ga topot osvojijo Gorenjci, nas je le še malo. Večino ekipe sestavljajo Blejci.
Na prvenstvu Gorenjske se pojavimo le še simbolično.
TRETJE - 1948
Pozimi so ustanovili novo športno društvo in mu - kdo ve zakaj - dali ime po Francetu Prešernu. Mi smo v tem
društvu le še aktiv v okviru plavalne sekcije, ki ima sedež na Bledu.
Treningi so bolj slabo organizirani, saj ni prave volje. Tudi tekmovanj je bolj malo.
ČETRTO - 1949
Blejci so na višku svoje moči in smo jim zaenkrat le bolj slabo v pomoč. Skupaj nastopamo na državnem mladinskem
prvenstvu v Crikvenici in na pionirskem v Zagrebu.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
47
Slika: Na taborjenju
Vir: arhiv Miran Kenda
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1949 - SLOVENSKE KONJICE
Vrstni red ekip: 1. Enotnost Ljubljana, 2. Polet Maribor, 3. Prešeren Bled, 4. Železničar Ljubljana, 5. Rudar Trbovlje,
6. Udarnik Kranj.
VATERPOLO
Leta 1949 je na prvenstvu Slovenije sodelovalo šest ekip: Enotnost Ljubljana, Polet Maribor, Triglav Kranj, Rudar
Trbovlje, Prešeren Radovljica in Gregorčič Jesenice.
Vir: Vaterpolo zveze Slovenije - zgodovina vaterpola/splet
SKOKI V VODO V PRVIH POVOJNIH LETIH
Jože Ješe je postal leta 1949 v Zagrebu državni prvak v skokih s stolpa v republiškem merilu. Kasneje se je hudo
poškodoval pri padcu z deske in se je nato kot trener vključil v sekcijo in nadaljeval dobro tradicijo skokov v vodo.
Uspel je pridobiti mlade skakalce, med katerimi se je v tem času uveljavil Janez Grilc. Ker pa ni bilo predvojne
osnove (telovadba pri Sokolu), je tako kot pri plavanju, tudi za skoke kazalo bolj slabo.
V petdesetih letih je nekaj časa za skoke kazalo bolje. Delo je za dve leti prevzel ing. Lado Gorišek. Imel je dobro
voljo in lepe načrte, a so bile razmere v telovadnicah čez zimo slabe. Najbrž je zato obupal in tako so skoki po
kvaliteti capljali za plavanjem.
Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983
48
PLAVANJE V PETDESETIH LETIH
PETO - 1950
Tako ni šlo več naprej. Sporočili smo spomladi
v Ljubljano, da bomo imeli odslej v Radovljici
samostojno sekcijo. Le ime bomo obdržali. Na mah
je vse drugače. Spet pridobivamo stare tekmovalce in
tudi mladih je veliko.
Kar naprej imamo tekmovanja. Tudi vaterpolo
smo pričeli igrati. V Slovenske Konjice gremo, na
prvenstvo drugega republiškega razreda in zmagamo.
Tudi vse prijateljske dvoboje dobimo. Celo v Mursko
Soboto nas zanese.
Doma imamo prvič svoje klubsko prvenstvo.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
Slika: Jože Ješe, državni prvak v skokih v vodo 1949
Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1950 (V OBLIKI LIGE)
Vrstni red ekip: 1. Enotnost II. Ljubljana, 2. Prešeren
Bled, 3. Železničar Ljubljana, 4. Polet Maribor, 5.
Železničar Kranj, 6. Rudar Trbovlje.
VATERPOLO 1950
Na republiškem članskem prvenstvu v Mariboru
ekipa Prešeren Radovljica ni nastopila, zato pa so bili
peti (med šestimi ekipami) vaterpolisti Bleda.
Sredi avgusta 1950 je bilo republiško mladinsko
prvenstvo v vaterpolu, kjer je slavila Enotnost
Ljubljana, 2. Železničar Ljubljana, 3. Železničar
Kranj, 4. Rudar Trbovlje, 5. Prešeren Radovljica, 6.
Gregorčič Jesenice.
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji (diplomska
naloga na FŠ v Ljubljani 1986)
Slika: Janez Šarec, 1952
49
ŠESTO - 1951
Že spet moramo ugotavljati, da smo zaradi lanskih uspehov preveč domišljavi. Gremo v Kranj z veliki željami,
pa nas potolčejo, da še nikoli tako. Potem gre vse narazen, posebno še disciplina. Uprizorimo pravcati proces in
črtamo iz sekcije skoro polovico članstva. Rezultati so potem seveda porazni, vendar, kar je ostalo, kaže na boljšo
prihodnost.
Ob koncu sezone nas premagajo celo Kamničani, ki so vendar začetniki.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1951 (SKUPINA 2. LIGE - KRANJ)
Vrstni red ekip: 1. Železničar Ljubljana, 2. Bled, 3. Ilirija II. Ljubljana, 4. Železničar Kranj, 5. Prešeren Radovljica,
6. Železničar II. Ljubljana, 7. Branik II. Maribor, 8. Sobota Murska Sobota, 9. Rudar Trbovlje.
SEDMO - 1952
Imamo prvi mednarodni dvoboj s VSV iz Beljaka. Res da pokličemo v pomoč nekaj tekmovalcev iz Ljubljane, a
prireditev je le uspela.
Tekmujemo v drugi ligi, ki je razdeljena v skupine. V svoji skupini sicer zmagamo, a rezultati posameznikov so
slabi. Nobenega pravega uspeha ni.
Ob koncu poletja gremo prvič v Maribor na finale druge lige. Smo zadnji, a kar naenkrat se nam je odprlo pri
rezultatih. Vsi dobro plavajo! Najbolj smo veseli, ker nam je prvič ženska plavala na sto metrov crawl manj kot ena
štirideset! To je uspeh!
Domače prvenstvo spremenimo v ekipno. Huje je, kot na državnem prvenstvu.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1952 (FINALE 2. LIGE - MARIBOR)
Vrstni red ekip: 1. Ilirija I. Ljubljana, 2. Železničar I. Ljubljana, 3. Branik I. Maribor, 4. Ilirija II. Ljubljana, 5.
Železničar Kranj, 6. Bled, 7. Branik II. Maribor, 8. Železničar II. Ljubljana, 9. Prešeren Radovljica.
OSMO - 1953
Za začetek gremo v Bohinj. Šotorov imamo le za dvanajst ljudi, ostali si jih napravijo pač iz rjuh - po partizansko.
Srečo imamo! Ves teden niti kaplje dežja. Tudi kuhamo sami - kar na prostem.
V svoji skupini druge lige spet zmagamo. Rezultati so vedno boljši. V prvo ekipo rinejo pionirji, ki smo jih sprejeli
v sekcijo pred tremi leti.
Prvič se pojavimo kot samostojna ekipa na mladinskem prvenstvu Slovenije v Kranju. Veliko točk sicer ni, a
rezultati so dobri.
Doma imamo finale druge lige. Prvič se srečamo topot s Celjani in prvič jih nabijemo.
50
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1953 (FINALE 2. LIGE - KAMNIK)
Vrstni red ekip: 1. Ilirija Ljubljana, 2. Kamnik, 3. Železničar Ljubljana, 4. Bled.
Slika: Pred treningom
Vir: arhiv Miran Kenda
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1953 (2. LIGE)
Vrstni red ekip: 1. Prešeren Radovljica.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janja Kacjan 8. na 100 prsno: 1:38.4, Špela Čebulj 9. na 100 metulj:
1:46.0, Janez Šarec 10. na 100 prsno: 1.28.2
DEVETO - 1954
Taborimo v Kropi, a le štiri dni. Imamo velik šotor za dvajset oseb, ki pa pušča. Neprestano dežuje in vse imamo
mokro. Voda v kroparskem bazenu ima le šestnajst stopinj, a vseeno treniramo.
Prva ligaška tekma nas najbolj skrbi. Tekmeci so nam namreč sosedje iz Bleda. Po sedmih letih jih premagamo.
Tudi povratna tekma je v našo korist. Kako se je vse obrnilo!
Doma imamo prvič veliko tekmovanje. Mladinsko prvenstvo Slovenije. Točk je že veliko več kot lani. Od samega
navdušenja opustimo domače prvenstvo in sprejmemo vabilo iz Bjelovarja. Tako gremo na prvo pot izven Slovenije.
Lepo nas pogostijo in v umazani vodi taktično namažejo.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1954 (FINALE 2. LIGE - LJUBLJANA)
Vrstni red ekip: 1. Ilirija II. Ljubljana, 2.-3. Prešeren Radovljica in Celje.
Opomba: 2. slovenska plavalna liga je bila razdeljena na tri skupine: ljubljansko, gorenjsko in štajersko. Tekmovalo se je v treh disciplinah
(skoki v vodo, plavanje in vaterpolo). Rezultat med Celjani in Radovljičani je bil 83:83.
51
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Dara Mladenovič 5. na 100 prosto: 1:24.9, Janja Kacjan 5. na 100
prsno: 1.36.9 in 10. na 200 prsno: 3:31.1, Špela Čebulj 8. na 100 prsno: 1:40.00 in 100 metuljček: 1:43.0, Tomaž
Grohar 8. na 400 prosto: 5:46.2, Lojze Cilenšek 9. na 1500 prosto: 25:53.2, Franci Grošelj 10. na 200 mešano: 3:22.6.
Omenjeni plavalci so tudi prvi, ki se jim je uspelo uvrstiti v »najboljše deseterice plavalcev« vsakega leta.
Slika: Plavalke PK Radovljica okoli 1955
Zgoraj (od leve): Dara Mladenovič, Milena Mavec in Špela Čebulj
Spodaj: Martina Pavšič, Nana Kristan, Alenka Mulej in Marjana Zalokar
Vir: osebni arhiv Špela Budič
DESETO - 1955
Zdaj se zares čutimo močne in trdne. Zato ustanovimo klub s pravim odborom. Tudi prvega pravega predsednika
imamo.
Spet gremo v Kropo na trening. Topot smo dobro opremljeni in vzdržimo ob soncu in dežju deset dni.
Tekmujemo v slovensko-hrvaški ligi. Resda v najnižji skupini, a tekmeci so nam Celjani in Bjelovarčani. Slednji nas
spet za nekaj pik premagajo, doma pa jim vrnemo z obrestmi. Ker opravimo s Celjani, ki so brez lastnega bazena,
kar mimogrede, smo torej prvi v svoji skupini. Tudi rezervno ekipo imamo, ki tekmuje v slovenski ligi.
Na Vrhniko gremo - na mladinsko prvenstvo, kjer smo zelo uspešni in prvič v Krško na moštveno prvenstvo
Slovenije.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
52
Slika: Na bazenu 1955
Desno čepi Boris Ahac, plavalec, vaditelj in organizator
Vir: arhiv Miran Kenda
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1955 (KRŠKO)
Vrstni red ekip: 1. ŽPK Ljubljana 186, 2. Triglav Kranj
153, 3. Kamnik 150, 4. Ilirija Ljubljana 56, 5. Branik
Maribor 47, 6. Prešeren Radovljica 17
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janja
Kacjan 2. na 100 prsno: 1:36.0 in 4. na 200 prsno:
3:18.0, Špela Čebulj 5. na 100 prosto: 1:21.7 in 100
metuljček: 1:35.1, Cena Magister 5. na 100 metuljček:
1:25.2, Alojz Maček 6. na 100 metuljček: 1:25.6, Janez
Šarec 6. na 100 prsno: 1:28.0, Boris Ahac 7. na 100
prsno: 1:28.5, Stojan Horvat 7. na 100 metuljček:
1:26.7 in 9. na 100 prsno: 1:30.6, Jože Pikelj 8. na 100
metuljček: 1:27.1, Marko Stanonik 8. na 100 prsno:
1:29.2, Magda Grošelj 19. na 100 prsno: 1:46.4.
Slika: Plavalke PK Radovljica okoli 1955
Od zgoraj navzdol: Martina Pavšič, Marjana Bolko,
Špela Čebulj, Milena Mavec
53
VATERPOLO 1955
Republiškega prvenstva, ki je v začetku avgusta potekalo v Kranju, se je udeležilo sedem moštev: ŽPK Ljubljana,
Ilirija Ljubljana, Branik Maribor, Triglav Kranj, Kamnik, Prešeren Radovljica in ŢŠD Celje. V kvalifikacijskem
tekmovanju, ki je odločalo, kdo se bo boril med najboljšo četverico, sta zmagala Branik Maribor in Triglav Kranj.
Branik Maribor je premagal Prešerna Radovljica s 15:0 (8:0), Triglav Kranj pa Kamnik z 9:1 (4:0). Ljubljana se je
med najboljšo četverico uvrstila brez tekme, ker Celjani niso prišli pravočasno na prvenstvo. Moštvo Ilirije pa je
po srečnem žrebu direktno prišlo v finale. Celjani so se v svoji skupini brez zmage uvrstili na zadnje mesto in tako
nazadovali v II. vaterpolo ligo
Vir: Polet, 1955, št. 32.
V končnem seštevku je naslov prvaka osvojila Ilirija pred ŽPK Ljubljana, Triglavom, Branikom, Kamnikom,
Prešernom in Celjem. Celjani so z zadnjim mestom nazadovali v II. vaterpolo ligo. Prvenstvo je prav tako zaznamovalo
tudi slabo sojenje sodnikov, saj je bila tekma med Ilirijo in Triglavom zaradi nepravilnosti razveljavljena. Mitja
Prešern je prvenstvo za časopis Polet komentiral: »Ocenjujoč kvaliteto igre in moštev ne opažamo velike razlike
od preteklih let. Vsa nastopajoča moštva lahko razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska
kluba in kranjski Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnje plasirana Prešeren in Celje zaostajata celo
za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma začetniški vaterpolo.«
Vir: Polet, 1955, št. 33
ENAJSTO - 1956
Še močnejši smo kakor lani. Tekmujemo v enotni slovenski ligi, a imamo grdo smolo. Tekme izgubljamo na račun
vaterpola in skokov. Posebno nesrečna je tekma z »Ilirijo«, ki je resda le senca nekdanjega velikega kluba, premagajo
nas pa le zaradi skokov in bolezni v naši ekipi.
Tekmovanj je zelo veliko. Celo državno prvenstvo v skokih organiziramo.
Predsednik, ki smo ga lani imeli, se je odselil. Treba bo najti drugega.
Zelo uspešni smo na mladinskem prvenstvu v Ljubljani - tretji smo v Sloveniji.
Ker nismo bili na taborjenju, gremo za oddolžitev v Split. Tam pa ni mladinskega prvenstva, zato se vračamo po
poti v Zagreb. Potem je še prvenstvo Slovenije v Kranju, pa tekme druge ekipe in še za zaključek prijateljski dvoboj
v Trbovljah.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij , Radovljica 1967
54
Slika: Špela Čebulj 1956
Vir: Bilten 70 let PK Radovljica
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1956 (KRANJ)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 221, 2. Ljubljana 212, 3. Kamnik 56, 4. Prešeren Radovljica 40, 5. Branik Maribor
37, 6. Ilirija Ljubljana 20.
Slika: Jože Pikelj 1956
Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela Čebulj 3. na 100 prosto: 1:20.5, 5. na 100 metuljček: 1:37.6
in 8. na 400 prosto: 6:48.6, Janja Kacjan 5. na 100 prsno: 1:39.1; Jože Pikelj 5. na 200 prsno: 3:04.6 ter 7. na 100
metuljček: 1:25.5 in 200 metuljček: 3:12.1, Marko Stanonik 7. na 100 prsno: 1:30.2, Lojze Cilenšek 8. na 1500
prosto: 22:51.6, Boris Žemva 8. na 100 prsno: 1:30.4, Peter Bolko 10. na 400 prosto: 5:39.0 in 1500 prosto: 23:31.6.
55
Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica okoli 1956
Zgoraj (od leve): Aleš Šarec, Janja Kacjan in Peter
Bolko
Spodaj (od leve): Janez Šarec, Štefka Mevlja, Alojz
Maček, NN
Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček
DVANAJSTO - 1957
Zdaj, ko imamo novega predsednika, smo se lotili celo
smučanja. Deset dni smo zdržali na Taležu.
To je poletje naših uspehov. Tekmovanja se vrste
drugo za drugim. V ligi premagamo Kamničane. To je
najlepša tekma na našem kopališču doslej. Šele zadnja
štafeta odloči dvoboj.
Potem imamo spet državno prvenstvo v skokih.
V Trbovljah se povzpnemo na tretjo stopnico v
Sloveniji. Le Kranjčani in Ljubljančani so pred nami.
Deset dni smo v Splitu. Startamo na mladinskem in
članskem državnem prvenstvu. Vračamo se preko
Mostarja, kjer nas pogostijo, da vsi zbolimo. V Krško
pridemo vsi onemogli, a vseeno uspešno plavamo na
mladinskem prvenstvu.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
Slika: Miran Kenda na kopališču 1957
Vir: osebni arhiv Miran Kenda
56
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1957 (TRBOVLJE)
VATERPOLO 1957
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 272, 2. Ljubljana 152,
3. Prešeren Radovljica 45, 4. Celuloza Krško 43, 5.
Rudar Trbovlje 34, 6. Kamnik 30, 7. Ilirija Ljubljana
22, 8. Branik Maribor 10.
Na Bledu je potekalo mladinsko prvenstvo v vaterpolu.
Turnirja so se udeležili Ljubljana, Ilirija, Prešeren,
Branik, Neptun, Bled in Triglav.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela
Čebulj 3. na 100 prosto: 1:18.2, 4. na 400 prosto: 6:34.0
in 100 metuljček: 1:31.5, 6. na 200 prsno: 3:30.0, Jože
Pikelj 3. na 200 prsno: 3:03.1, 6. na 100 prsno: 1:28.5,
9 na 200 metuljček: 3:08.2, Lojze Cilenšek 8. na 1500
prosto: 22:11.6, Alenka Mulej 9. na 100 hrbtno: 1:35.9
in 10. na 400 prosto: 6:44.0, Boris Žemva 10. na 100
prsno: 1:30.9.
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj, 2. Neptun Celje, 3.
ŽPK Ljubljana, 4. Ilirija Ljubljana, 5. Bled, 6. Branik
Maribor in 7. Prešeren Radovljica.
Vir: Tomica Matečić Razvoj vaterpola v Celju
od začetkov do leta 1959
(diplomska naloga; Fakulteta za šport-Univerza v Ljubljani, 2008)
Izvirni vir: Polet št. 36, 1954
TRINAJSTO - 1958
Na vrhu moči smo in se zavedamo, da bo sedanja
ekipa počasi razpadla. Lige v tem letu ni. Zato imamo
prijateljske dvoboje.
Vso skrb posvečamo pionirjem. Letos smo
organizatorji finalnega dela slovenskega pionirskega
prvenstva. Zelo smo uspešni. Drugo mesto, takoj za
Kranjčani osvojimo. To nam vliva nove moči.
Spet smo v Trbovljah, kjer smo četrti. Domači Rudar
nas je zamenjal na tretji stopnici. Mladinske ekipe pa
ni več. V Celju imamo zato le malo uspehov.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1958 (TRBOVLJE)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 301, 2. Ljubljana
152, 3. Rudar Trbovlje 72, 4. Celuloza Krško 47, 5.
Prešeren Radovljica 23, 6. Branik Maribor 11, 7.
Ilirija Ljubljana 2.
Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica, ok. 1956
Zgoraj (od leve): Dara Mladenovič, Branko Mevlja,
Nana Kristan, Peter Bolko, Alenka Mulej in Marjeta
Bolko
Spodaj: Leopold Mavec, Alojz Maček in Anže Bole
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela
Čebulj 3. na 100 prosto: 1:18.0 in 4. na 100 metuljček:
1:33.4, Jože Pikelj 5. na 200 prsno: 3:05.0, 9. na 200
metuljček: 3:05.9, Boris Žemva 8. na 200 prsno: 3:05.9,
Dara Mladenovič 8. na 100 metuljček: 1:38.6 in 10. na
100 prosto: 1:22.1.
Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček
57
Slika: Špela Čebulj med plavanjem »metuljčka«
pred 1960
Vir: osebni arhiv Špela Budič
ŠTIRINAJSTO - 1959
Zdaj gre zares! Starejši odhajajo in treba bo vzdržati. Najprej gremo v Fažano. Veliko šotorov imamo, zelo je vroče
in zelo smo žejni.
V slovenski ligi še vedno plavamo, premagamo pa samo Celjane ob koncu sezone, ki nam nikakor ne morejo do
živega.
Moštveno prvenstvo Slovenije so spremenili. Zdaj ne veljajo več mesta, temveč doseženi rezultati. Komaj obdržimo
peto mesto. Tudi Celulozar nas je prehitel.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
Slika: Trbovlje 1959
Z leve sedijo: Alojz Maček, NN, Mirko Ravnik, Janez Sekovanič, Boris Žemva, Jože Pikelj, Boris Gorjanc, Miran
Kenda, Marjana Zalokar, Studenka Mevlja, Janja Jaklič, Anton Baškovč, Brane Mevlja, Anže Bole, Janez Vidic,
Alojz Cilenšek, Milena Mavec, Špela Čebulj, Alenka Mulej, Polona Čebulj
Stojijo: NN, Ljubo in Slavka Meglič, NN
Vir: osebni arhiv Miran Kenda
58
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1959 (LJUBLJANA)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 25.963, 2. Rudar
Trbovlje 21.691, 3. Ljubljana 18.925, 4. Celulozar
Krško 18.168, 5. Prešeren Radovljica 13.397, 6.
Neptun Celje 12.953, 7. Ilirija Ljubljana 10.955, 8.
Domžale 4.270, 9. Fužinar Ravne 3.293.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Boris
Gorjanc 6. na 200 prosto: 2:37.4, Dara Mladenovič
8. na 100 prosto: 1:22.1, 10. na 100 metuljček: 1:39.4,
Janez Sekovanič 8. na 200 prsno: 3:06.6, Dora Prešeren
9. na 100 prsno: 1:39.9, Boris Žemva 9. na 200 prsno:
3:07.5, Lojze Cilenšek 10. na 200 prosto: 2:42.2.
Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 19191994, Ljubljana 1995
MLADINSKO PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1959
Vrstni red ekip:1. Neptun, Celje, 2. Triglav, Kranj,
3. Ljubljana, Ljubljana, 4. Bled, Bled, 5. Celulozar,
Krško, 6. Ilirija, Ljubljana, 7. Prešeren, Radovljica, 8.
Domžale, Domžale.
Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica pred 1960
Zgoraj (od leve): Janez Kozamernik, Peter Bolko in
Darinka Grošelj
V sredini: Branko Mevlja, Boris Žemva, Jože Pikelj,
Marjana Bolko, Nana Kristan, in Alojz Maček
Spodaj: Špela Čebulj, Anže Bole, Milena Mavec,
Alenka Mulej, Štefka Mevlja in »Zinka«.
Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
Slika: Mladinsko moštvo na prvenstvu SRS v vaterpolu 1959
Spredaj: Janez Sekovanič, Blaž Bole, Boris Gorjanc
Zadaj: Janez Prešeren, Mirko Ravnik, NN, Pavel Kristan
59
PLAVANJE V OBDOBJU 1960-1967
PETNAJSTO - 1960
Ekipa se je skoraj v celoti zamenjala. To poletje je zares prehodno. Nič razburljivega ni. Le v Izlake gremo pogledat
za teden dni in v Trbovlje. Pripravljamo se na moštveno prvenstvo Slovenije v Krškem. Tam se nam odpre. Rezultati
so ohrabrujoči.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1960 (KRŠKO)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 28.160, 2. Rudar Trbovlje 27.004, 3. Ljubljana 24.666, 4. Celuloza Krško 24.341,
5. Prešeren Radovljica 16.259, 6. Neptun Celje 15.798, 7. Ilirija Ljubljana 11.031, 8. Fužinar Ravne 5.663, 9. Bled
3.908, 10. Piran 365.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:02.8, Boris Gorjanc 10. na 1500
prosto: 21:59.6, Franci Černe 10. na 200 prsno: 3:03.6, Dora Prešeren 10. na 200 prsno: 3:30.0.
Slika: Franci Černe prvi republiški
(državni) prvak PK Radovljica v plavanju
Vir: osebni arhiv Franci Černe
ŠESTNAJSTO - 1961
Pridružilo se nam je šest fantov iz Bleda. Moška ekipa je s tem zelo ojačana.
V Izlake gremo s celo armado in dvema kuharicama. Ponoči nas zebe, čez dan pa je vroče. Celo sončarico imamo.
Pridni smo. Tudi v vaterpolu imamo zdaj ambicije.
Imamo imenitno klubsko prvenstvo.
Tudi v ligi plavamo zdaj na rezultate. Le Celjanom smo kos, a tudi ti nas ob koncu sezone premagajo. Vrnemo jim
na moštvenem prvenstvu, kjer obdržimo četrto mesto.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij PK Radovljica
60
Slika: Plavalni tabor Izlake 1961
Vir: osebni arhiv Stanko Artiček
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1961 (TRBOVLJE)
Vrstni red ekip: 1. Ljubljana 43.273, 2. Rudar Trbovlje 37.498, 3. Celulozar Krško 37.296, 4. Prešeren Radovljica
28.504, 5. Neptun Celje 28.116, 6. Ilirija Ljubljana 23.702, 7. Fužinar Ravne 5.161.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Miha Fürst 6. na 100 hrbtno: 1:19.1, Franci Černe 7. na 200 prsno:
3:02.9, Dora Prešeren 8. na 200 prsno: 3:25.1, 9. na 100 prsno: 1:39.0, Janez Sekovanič 8. na 100 prsno: 1:24.7, Varja
Jensterle 10. na 100 prsno: 1:39.2 in na 100 metuljček: 1:39.4, Jože Smrekar 10. na 100 metuljček: 1:21.3 in 200
metuljček: 3:06.4, Boris Gorjanc 10. na 400 prosto: 5:21.5, Boris Žemva 10. na 100 prsno: 1:25.1.
PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1961
Vrstni red ekip: 1. Ljubljana, Ljubljana, 2. Ilirija, Ljubljana, 3. Celulozar, Krško, 4. Neptun, Celje, 5. Prešeren,
Radovljica, 6. Rudar, Velenje.
Vir: Sreten Stanišič Zgodovina vaterpola v Sloveniji
Slika: Vaterpolo Radovljica 1961
Z leve: Janez Sekovanič,
Aleš Hočevar, Bojan Razinger
Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič
61
MLADINSKO PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1961
Vrstni red ekip: 1. Celulozar, Krško, 2. Neptun, Celje, 3. Koper, Koper, 4. Ilirija, Ljubljana, 5. Prešeren, Radovljica,
6. Rudar, Velenje.
Vir: Sreten Stanišič Zgodovina vaterpola v Sloveniji
Slika: Marjana Melink 1961
Vir: osebni arhiv Marjana Melink
SEDEMNAJSTO - 1962
Močnejši klubi so odšli v zvezno ligo. V republiškem merilu so nam tekmeci predvsem Celjani. V ligi so močnejši
od in nas hudo premagajo.
Potem gremo v Piran in ostanemo dva tedna. Vroče nam je in pridno treniramo.
V Celju imamo imenitno mladinsko ekipo, ki je zrasla iz pionirske pred štirimi leti.
Doma gostimo Holandce, potem pa smo prvič organizatorji republiškega prvenstva. Prvi večer imamo presenetljiv
naskok pred Celjani, kar privabi na kopališče veliko občinstva. Drugi večer je razlika zmanjšana, tretjega dne pa gre
le še za las. Uspeli smo in smo republiški prvaki (Navedba ni pravilna, saj so bili na finalu drugi. op. p.).
V Split pošljemo telegram. Brez posebnih ambicij se podamo tjakaj na kvalifikacije. Smo zadnji, a vračamo se s
košem klubskih rekordov.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
62
25. in 26. avgusta 1962 so člani ŠD Prešeren (plavalna
sekcija) organizirali Republiško prvenstvo v plavanju
(zahodni del). Med članicami je edino zmago osvojila
Varja Jensterle v disciplini 100 delfin (takrat še
metuljček).
Finalni del je bil nato v Celju, kjer so »Prešernovci«
osvojili prvi posamični republiški naslov: Franci Černe
je slavil v disciplini 200 m prsno, velja pa omeniti še
druga mesta Borisa Gorjanca (200 m prosto), Janeza
Sekovaniča (200 m prsno), Varje Jensterle (50 m
metuljček) ter obeh štafet »Prešerna«.
Slika: Mladinsko prvenstvo SRS Celju 1962
Od leve: Boris Gorjanc, Varja Jensterle in Franci
Černe
Vir: osebni arhiv Varja Jensterle
Slika: Ljubljana Kolezija 1962 (v starih trenirkah)
Zadaj (od leve): Slavko Trelc, Boris Gorjanc, Jože Smrekar, Stane Valant, Mirko Ravnik, Janez Sekovanič, Janez
Prešern, Franci Černe in Blaž Bole
Spredaj: Tatjana Žemva, Varja Jensterle, Marjana Selan, Dora Prešern, Zdenka Pristavec, Marjana Kunstelj,
Studenka Mevlja in Marjana Zalokar
Vir: osebni arhiv Varja Jensterle
63
REPUBLIŠKO PRVENSTVO - ZAHOD 1962 (RADOVLJICA)
Vrstni red ekip: 1. Prešeren Radovljica 25.756, 2. Neptun Celje 25.125, 3. Rudar Trbovlje 10.551, 4. Koper 6.140,
5. Ilirija Ljubljana 5.372.
Končni vrstni red (finale v Celju): 1. Neptun Celje 11.803, 2. Prešeren Radovljica 9.877, 3. Ilirija 8.910.
Slika: Skupni trening Piran 1962 (v novih trenirkah)
Stojijo (od leve): Boris Gorjanc, Janez Sekovanič, Janez Prešern, Miha Fürst, Franci Černe, Boris Žemva, Jože
Smrekar in Slavko Trelc
Čepijo: Mojca Avguštin, Dora Prešern, Tatjana Žemva, Marjana Zalokar, Meta Koman, Zdenka Pristavec, Varja
Jensterle in Janja Jaklič
Vir: osebni arhiv Varja Jensterle
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Boris Gorjanc 5. na 1500 prosto: 20:40.0, 6. na 400 prosto: 5:07.6
in 8. na 400 mešano: 6:05.9, Dora Prešeren 5. na 100 prsno: 1:37.2 in 9. na 100 metuljček: 1:40.8, Varja Jensterle
6. na 200 prsno: 3:21.6, 7. na 100 metuljček: 1:35.0 in 400 mešano: 7:26.8, Miha Fürst 6. na 100 hrbtno: 1:16.1, 9.
na 200 hrbtno: 2:46.3 in 10. na 1500 prosto: 22:04.3, Franci Černe 8. na 200 prsno: 2:59.4 in 10. na 200 metuljček:
3:06.2, Jože Smrekar 9. na 200 metuljček: 3:01.9, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.3, Marjana Zalokar 9. na
400 mešano: 7:35.8.
Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 1919-1994 Ljubljana 1995
64
Slika: Piran 1962
Zadaj (od leve): Boris Žemva, Miha Fürst,
Franci Černe
Predzadnja vrsta: Janez Sekovanič, Mojca Avguštin,
Janja Jaklič, Zdenka Pristavec, Dora Prešeren
Tretja vrsta: Slavko Trelc. Varja Jensterle, Tatjana
Žemva, Boris Gorjanc
Vmesna vrsta: Marjana Zalokar, Meta Koman
Spredaj: Janez Prešeren, Jože Smrekar
Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič
OSEMNAJSTO - 1963
Pozimi smo bili v Zagrebu na državnem zimskem
prvenstvu. Poletje odpremo v Zadru. Taborimo in
treniramo.
Domača sezona se prične s klubskim prvenstvom,
potem pa imamo slovensko ligo, kjer smo letos brez
konkurence. Zelo veliko tekmovanj je, a nas zanima
predvsem moštveno. Imamo ga v Ljubljani in en dan v Krškem, ker je zelo mraz. Silno smolo imamo. Za neznatno
število točk nas premaga druga ekipa Ljubljane. Smo ob pokal, a na kvalifikacije gremo vseeno.
To je Kikinda. Letos smo že drugi. Makedonci na niso več kos. Imenitno tekmovanje je bilo.
Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo 20. in 21. avgusta 1963, je tri naslove republiškega prvaka osvojil Boris
Gorjanc (400 m in 1500 m prosto ter 400 m mešano), enega pa Jože Smrekar (200 m mešano).
Slika: Piran 1962
Od leve: Janez Prešeren, Boris Žemva, Janez Sekovanič, Franci Černe
Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič
65
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1963 (LJUBLJANA)
Vrstni red ekip: 1. Ljubljana II. 14.644, 2. Radovljica 14.602, 3. Ilirija 12.324.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 4. na 200 prsno: 3:19.8, 8. na 400 mešano: 7:01.8 in
10. na 100 metuljček: 1:34.3, Franci Černe 5. na 200 prsno: 2:57.6, Boris Gorjanc 6. na 1500 prosto: 20:54.3, 7. na
400 prosto: 5:09.4 in 8. na 400 metuljček: 6:03.0, Jože Smrekar 8. na 200 metuljček: 2:57.8 in 10. na 400 metuljček:
6:18.4, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.3, Miha Fürst 10. na 200 hrbtno: 2:44.9.
Slika: Prvenstvo Gorenjske v 33 metrskem bazenu
Tržič 1963
Vir: osebni arhiv Drago Mandelc
DEVETNAJSTO - 1964
Poletje se prične v Krškem. Tu nam Trboveljčani
ponujajo zvezno ligo. Za trening sploh ni časa, samo
tekme so: po dve na teden. V Krško gremo, v Zagreb
in v Kikindo. Povsod nas premagajo.
Utrujeni smo, a vseeno se podamo v Zadar na
skupni trening. Moramo se pripraviti na finale. Trdo
treniramo, a nič ne pomaga. V Mostar pridemo vsi
utrujeni in zbolimo. Rezultati so porazni. Brez prave
volje smo in zdi se, da bo ekipa razpadla.
Slika: Tekma 2. zvezne lige Mostar 1964
Z leve: Drago Mandeljc, Ljuba
Stojilkovič, Vika Marolt, Franci Selan,
Franci Černe, Varja Jensterle, Mojca
Avguštin, Marjana Zalokar, Dora
Prešeren
Vir: osebni arhiv Drago Mandelc
Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo
10. in 11. avgusta v Kopru sta naslov
republiškega prvaka osvojila Varja
Jensterle in Franci Černe oba na 200
prsno.
66
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1964 (KOPER)
Vrstni red ekip: 1. Rudar Trbovlje, 2. Koper, 3.
Ljubljana II., 4. Ilirija Ljubljana …
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja
Jensterle 3. na 100 prsno: 1.34.9 in 200 prsno: 3.14.8
ter 9. na 400 mešano 7:03.0, Franci Černe 5. na 200
prsno: 2:57.0, Ljuba Stojilkovič 5. na 200 prosto:
3.20.5, Boris Gorjanc 6. na 100 hrbtno: 1:18.1, 7. na
1500 prosto: 20:37.2, 8. na 200 prosto: 2:37.4, 9. na
400 prosto: 5:03.5 ter 10. na 200 hrbtno: 2:48.8 in 200
metuljček: 3:03.3, Janez Sekovanič 7. na 100 prsno:
1:23.5 ter 200 prsno: 3:00.6, Jože Smrekar 7. na 200
metuljček: 2:57.0 in 9. na 100 metuljček: 1:21.1, Slavko
Arh 8. na 100 metuljček: 1:19.1, Stanko Artiček 10.
na 100 prsno: 1:26.6, ter 200 prsno: 3:03.08, Mojca
Avguštin 10. na 200 prosto: 3:29.3.
Slika: Nič kolajn, nič pokalov in nič nagrad,
samo diploma
DVAJSETO - 1965
Kaj bo z našim kopališčem. Ga bodo podrli?
Pojdemo spet za začetek spet v Zadar! Morda bodo kopališče do našega povratka popravili.
Vrnemo se, kopališče pa je še vedno na pol porušeno. Zato treniramo na Bledu. Kopališče odpro šele sredi poletja.
Ekipa je le še polovična, naraščaja pa ni. Zdaj nas premagajo tudi v slovenski ligi in vse kaže, da bomo klub
razpustili.
Slika: Pionirsko prvenstvo SRS Kolezija 1965
Zadnja vrsta (z leve): Metka Trelc, Rado Kuhar
Dušan Jukič, NN, Viktor Ravnikar, Vojko Brezovnik
Srednja vrsta: NN, Ljubo Brezovnik, Jure Legat
Barbara Pikon, Cvetka Žula, Alenka Meglič
Čepijo: Marko Jensterle, Luznar Ljuba
Franci Černe, Vesna Daševič, Stašo Prešeren
Vir: osebni arhiv Franci Černe
Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo 16. in 17. avgusta 1965, je naslov republiške prvakinje osvojila Varja Jensterle
na 400 mešano.
67
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1965 (LJUBLJANA)
Vrstni red ekip: 1. Ljubljana II. 16.722, 2. Ilirija Ljubljana 15.788, 3. Koper 13.473, 4. Radovljica 11.388.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 4. na 200 prsno: 3:16.8, 6. na 400 mešano: 6:53.9 in
10. na 100 hrbtno: 1:30.4, Jože Smrekar 4. na 100 metuljček: 1:15.2 in 8. na 200 metuljček: 3:00.9, Janez Sekovanič
4. na 200 prsno: 2:59.4, Boris Gorjanc 5. na 1500 prosto: 20:30.5, Franci Černe 10. na 200 prsno: 3:02.4.
ENAINDVAJSETO - 1966
Pomagali smo podreti kopališče. Zdaj smo zares brez
doma.
Trenirat hodimo na Bled in celo bedno obliko
klubskega prvenstva organiziramo tam. Tudi iz lige
izstopimo in tekmujemo v gorenjskem merilu kot
pred dvajsetimi leti.
Potem se razjezimo in gremo trenirat v Izlake. Tam
smo teden dni in štiri v Trbovljah. Veliko haska ni, a
v Trbovljah, na mladinskem, je le nekaj svetlih točk.
Še v Ljubljano gremo in potrdimo normo za republiški
razred. To pa je vse.
Slika: Stanko Artiček na tekmi
Vir: osebni arhiv Stanko Artiček
Slika: Obnova kopališča 1966/67
68
Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1966 (KRŠKO)
Vrstni red ekip: 1. Slavija Vevče 19.148, 2. Koper
15.359, 3. Neptun Celje 14.902, 4. Radovljica 13.902,
5. Fužinar Ravne 12.501, 6. Ljubljana II. 8.906, 7.
Triglav II. 8.843.
DVAINDVAJSETO - 1967
Imamo novo kopališče. Res je!
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja
Jensterle 5. na 200 prsno: 3.16.2 in 10. na 400 mešano:
6:52.6, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.7.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
VATERPOLO DO LETA 1966
Vaterpolo je bil od 1946 do 1966 umetno vzdrževan,
sicer klub ne bi mogel sodelovati na slovenskih,
oziroma na slovensko-hrvaških ligah.
Od 1966 do 1970 vaterpolo popolnoma zakrni.
Uveljavilo se je pravilo, da so plavalna, vaterpolo
in skakalna prvenstva popolnoma ločena. Tako je
vaterpolo v Radovljici za nekaj časa zamrl.
Odprli smo ga sicer šele sredi sezone, a imamo ga
- novega! Priliv novih članov ni tolikšen, kot smo
pričakovali. Zamudili smo sezono in kregamo se za
prostor na kopališču. Za nas je to prostor na soncu.
Imamo nekaj tekmovanj na Gorenjskem in mladinsko
prvenstvo v Krškem. Kako je medtem plavanje v
Sloveniji napredovalo! Nikakor ne moremo več slediti.
Potem teden dni treniramo doma in gremo v Koper.
Končno! Vsaj malo se nam je odprlo. Republiško
normo izpolnimo z lahkoto in smo spet v slovenski
ligi.
Kaj pa naprej?
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji (diplomska
naloga na FŠ Ljubljana, 1986)
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1967 (KOPER)
Op.: Do leta 1966 so bila vaterpolo tekmovanja obvezni del
plavalnih tekmovanj, a je PZS vse od leta 1946 vsako leto
organizirala tudi ločena tekmovanja za prvenstvo LRS (kasneje
SRS) v vaterpolu.
Vrstni red ekip: 1. Slavija Vevče 19.110, 2. Koper
16.129, 3. Fužinar Ravne 14.576, 4. Radovljica 13.132,
5. Neptun Celje 12.450.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja
Jensterle 8. na 200 prsno: 3:24.0 in 10. na 100 prsno:
1:36.0.
Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 1919-1994
(Ljubljana 1995)
Slike na naslednjih 3 straneh:
Klubski rekordi 1953-1967
Vir: osebni arhiv Miran Kenda
69
70
71
72
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Brez
radovljiškega plavalca med najboljšimi desetimi
plavalci v posamezni disciplini!
Slika: Anton Lazar, vzdrževalec kopališča
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Miran Kenda in Jože Smrekar
Premantura 1969
Vir: osebni arhiv Miran Kenda
REZULTATI PLAVALCEV IN VATERPOLISTOV
NA REPUBLIŠKIH PRVENSTVIH 1968-1982
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1968 (KRŠKO)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 37.614, 2. Ilirija
Ljubljana 35.662, 3. Ljubljana 30.766, 4. Rudar
Trbovlje 29.085, 5. Celulozar Krško 27.311, 6. Koper
26.994, 7. Fužinar Ravne 23.735, 8. Neptun Celje
20.267, 9. Radovljica 15.084, 10. Bled 10.056.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Brez
radovljiškega plavalca med najboljšimi desetimi
plavalci v posamezni disciplini!
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1969 (VEVČE)
Vrstni red ekip: 1. Ilirija 35.919, 2. Triglav Kranj
34.203, 3. Ljubljana 33.005, 4. Koper 32.308, 5. Rudar
Trbovlje 26.053, 6. Fužinar Ravne 25.066, 7. Neptun
Celje 20.561, 8. Celulozar Krško 20.410, 9. Radovljica
12.158, 10. Bled 11.577, 11. Jesenice 5.818.
V obdobju 1970-1974 med najboljšimi desetimi
ekipami in plavalci v posameznih disciplinah v
Sloveniji ni bilo nobenega plavalca Plavalnega kluba
Radovljica.
PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1971 / II. LIGA
Vrstni red ekip:1. Triglav III. Kranj, 2. Vodovodni
stolp Kranj, 3. Radovljica, 4. Kamnik
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1971
(II. ZVEZNA LIGA)
1. Triglav Kranj (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče,
4. Triglav III. Kranj, 6. Vodovodni stolp Kranj, 7.
Radovljica, 8. Kamnik
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
73
Slika: Vaterpolisti PK Radovljica okoli 1971
Stojijo (z leve): Drago Mandelc, Janez Praprotnik, Andrej Artiček, Boris Zrimc, Janez Mavec
Čepijo: Stane Artiček, Jure Legat, Marko Smrekar in Franci Selan
Vir: osebni arhiv Andrej Artiček
PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1972 / II. LIGA
Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Kamnik, 3. Neptun, Celje, 4. Radovljica.
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1972 (II. ZVEZNA LIGA)
1. Triglav Kranj. (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče, (II. liga SRS): 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Kamnik, 6. Neptun
Celje, 7. Radovljica.
74
Slika: Trenerska vaterpolo in plavalna ekipa 1973
Zadaj: Marko Smrekar
Srednja vrsta: Franci Hrustelj, Viktor Ravnikar,
Ciril Globočnik
Spredaj: Andrej Artiček, Marko Jensterle
Vir: osebni arhiv Marko Jensterle
PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1973
Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Delfin, Rovinj, 3. Slovan, Ljubljana, 4. Renče, 5. Kamnik, 6. Radovljica.
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1973 (II. ZVEZNA LIGA)
1. Triglav Kranj. (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče. (II. liga SRS), 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Kamnik, 6. Neptun
Celje, 7. Radovljica.
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
Slika: Pionirska plavalna ekipa 1973
Zadaj stojijo (vse z leve): Bogdan Jug, Matjaž Remec, Joža Remec, Marko Jensterle, Ksenija Doić, Bojana
Ažman, Bojana Ivnik
Sedijo: Zora Kukić, Renata Ambrožič, Meta Jovan, Mojca Jovan, Aleš Ježek
Ležita: Aleš Remec, Matej Žbontar
Vir: osebni arhiv Marko Jensterle
LETO 1974
Leta 1974 podatkov o rezultatih Radovljičanov v prvenstvu SRS ni. So pa osvojili sedmo mesto na Zimskem
prvenstvu.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 8. na 100 prsno 1:21.9.
ZIMSKO PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1974
Vrstni red ekip: 1. Triglav I., Kranj, 2. Triglav II. Kranj, 3. Koper, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Slovan Ljubljana, 6.
Kamnik, 7. Radovljica.
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
75
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1975 (KOPER)
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 55.157, 2. Ljubljana 49.702, 3. Ilirija Ljubljana 45.737, 4. Fužinar Ravne 43.384, 5.
Rudar Trbovlje 39.145, 6. Celulozar Krško 32.635, 7. Koper 27.215, 8. Neptun Celje 23.101, 9. Delfin 14.316, 10.
Radovljica 10.311, 11. Branik Maribor 8.662, 12. Jesenice 5.214, 13. Velenje 4.733, 14. Pomurje 1.921, 15. Olimpija
Ljubljana 1.794.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 7. na 100 prsno: 1:19.1 in 8. na 200 prsno: 2:56.5.
Slika: Delovna akcija barvanja bazena
Stojijo: Matej Žbontar, Primož Jovan, Marko Smrekar, Janez Sekovanič, Andrej Artiček
Čepijo: Renata Ambrožič, Meta Jovan, NN, Ciril Globočnik
Vir: arhiv Miran Kenda
PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1975 / II. LIGA
Vrstni red ekip: 1. Radovljica, 2. Domžale, Domžale
(Opomba.: Ekipe Triglava III., Kamnika II. in Kopra II. so nastopale izven konkurence.)
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1975 /II. ZVEZNA LIGA
1. Triglav Kranj, 2. Koper. (I. liga SRS): 3. Kamnik, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6. Neptun, 7. Radovljica,
8. Domžale.
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
76
Slika: S tekmovanja na kopališču v Radovljici 1976
Stojijo (z leve): Matija Markelj, NN, Miran Kenda
Za mizo: Peter Zupan, Darko Prešeren
Vir: osebni arhiv Miran Kenda
REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1976 (LJUBLJANA)
Na Republiškem prvenstvu v Ljubljani je naslov
najboljšega v Sloveniji v disciplini 100 prsno osvojil
Ciril Globočnik, na 200 prsno je bil tretji. Na 200
prsno je bila tretja tudi Meta Jovan.
Vrstni red ekip: 1. Ljubljana 51.689, 2. Triglav Kranj
49.858, 3. Ilirija Ljubljana 45.257, 4. Rudar Trbovlje
43.287, 5. Fužinar Ravne 43.151, 6. Celulozar Krško
34.274, 7. Koper 20.744, 8. Branik Maribor 17.573,
9. Radovljica 15.432, 10. Neptun Celje 11. 418, 11.
Olimpija Ljubljana 11.139, 12. Delfin 9.411, 13.
Velenje 8.515, 14. Jesenice 7.006, 15. Pomurje 2.922,
16. Radenci 362.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril
Globočnik 2. na 100 prsno: 1:17.28 in 4. na 200 prsno:
2:52.25, Meta Jovan 9. na 100 prsno: 1:29.08 in 200
prsno: 3:12.82.
Slika: Aleš Ježek, Ciril Globočnik, Klemen Pogačnik
Vir: arhiv PK Radovljica
77
Slika: Meta Jovan (na pripravah s PK Radovljica)
Vir: osebni arhiv Meta Jovan-Petriček
Leta 1976 v prvenstvu SRS ne zasledimo ekipe Radovljice, zato gre sklepati, da so nastopali le na Gorenjskem
prvenstvu.
Slika: Vaterpolisti PK Radovljica - Gorenjska liga Kranj 1976
Stojijo (od leve): Viktor Ravnikar, Franci Hrustelj, Bulovec, Klemen Lapuh, Bor Balderman in Lado Stružnik
Čepijo: Sandi Stojilkovič, Jože Mulej, Lado Hrustelj, Andrej Lapuh in Drago Mandelc
Vir: osebni arhiv Drago Mandelc
V letih 1977 - 1979 ni objavljenih vrstnih redov ekip.
78
Slika: Prvenstvo Slovenije Trbovlje 1977
Z leve: Matej Žbontar, Bogdan Jug, Renata Ambrožič, Meta Jovan, Ciril Globočnik, Primož Jovan, Aleš Remec
Vir: arhiv Miran Kenda
LETO 1977
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 4. 200 prsno: 2:48.54 in 5. na 100 prsno: 1:16.53,
Meta Jovan 6. na 100 prsno: 1:26.14
PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1977
1. Kamnik, 2. Vodovodni stolp, Kranj, 3. Renče, 4. Radovljica
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1977 / II. ZVEZNA LIGA
1. Triglav Kranj, 2. Koper. (prvenstvo SRS): 3. Kamnik, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6. Radovljica
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
Slika: Trening v Murski Soboti 1977
79
LETO 1978
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 3. na 200 prsno: 2:44.11 in 4. na 100 prsno: 1:15.42,
Meta Jovan 4. na 100 prsno: 1:24.0, Bogdan Jug 10. na 200 hrbtno: 2:38.49.
PRVENSTVA SRS - SLOVENSKA VATERPOLO LIGA 1978
Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Renče, 3. Radovljica
(Opomba.: Vrstni red: 1. Triglav II. Kranj, 2. Vodovodni stolp Kranj, 3. Renče, 4. Radovljica. Ekipa Triglav II. Kranj je nastopala izven
konkurence.
Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji
RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1978 / I. ZVEZNA LIGA
1. Triglav Kranj. (II. zvezna liga): 2. Koper, 3. Kamnik. (prvenstvo SRS): 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6.
Radovljica.
Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica
Slika: Meta Jovan, Renata Ambrožič
80
LETO 1979
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Bogdan Jug 10 na 100 hrbtno: 1:10.30 in na 200 m hrbtno: 2:33.88
Op.: Ciril Globočnik je prestopil v Triglav Kranj.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO KRANJ 1980
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 34.671, 2. Rudar Trbovlje 28.850, 3. Ljubljana 23.226, 4. Fužinar Ravne 16.934, 5.
Ilirija Ljubljana 8.854, 6. Velenje 6.814, 7. Radovljica 6.177, 8. Neptun Celje 3.109, 9. Olimpija Ljubljana 2.627, 10.
Branik Maribor 1.297.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Bogdan Jug 6. na 100 hrbtno: 1:09.83 in 10. na 200 hrbtno: 2:34.38.
Z leve: Tanja Cilenšek, Ciril Globočnik, Aleš Rebec, Januš Janc, Jure Šiftar, Zdenka Maček, Mojca Černe
Vir: arhiv PK Radovljica
REPUBLIŠKO PRVENSTVO RADOVLJICA 1981
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 31.123, 2. Ljubljana 25.371, 3. Ilirija Ljubljana 24.727, 4. Rudar Trbovlje 23.383,
5. Fužinar Ravne 19.799, 6. Branik Maribor 9.102, 7. Olimpija Ljubljana 8.053, 8. Radovljica 4.985, 9. Celulozar
Krško 3.870, 10. Velenje 3.733, 11. Koper 1.701.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Zdenka Maček 5. na 100 prsno: 1:22.28 in 200 prsno: 2:56.42, Ciril
Globočnik 9. na 100 prsno: 1:17.46
81
Slika: Republiško prvenstvo Radovljica 1981
Z leve: Tanja Cilenšek, Zdenka Maček, Tadej Markelj, Aleš Ježek, Ksenija Stipanovič, Tomaž Cilenšek, Tomaž
Jarc, Boštjan Lenac, Klemen Pogačnik
Vir: Tadej Markelj
REPUBLIŠKO PRVENSTVO KRANJ 1982
Na Republiškem prvenstvu v Kranju je Zdenka Maček
osvojila tri naslove republiške prvakinje na 100 in 200
prosto ter 100 hrbtno.
Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 30.146, 2. Ljubljana
15.082, 3. Radovljica 10.057, 4. Ilirija Ljubljana 9.787,
5. Fužinar Ravne 8.273, 6. Rudar Trbovlje 7.406, 7.
Branik Maribor 6. 085, 8. Olimpija Ljubljana 5.544, 9.
Velenje 5.350, 10. Neptun Celje 4.136, 11. Celulozar
Krško 3.096, 12. Koper 1.201, 13. VP 1098 1.150.
Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov:
Zdenka Maček 4. na 100 prosto: 1:04.3, na 200 prosto:
2:16.86 in 100 hrbtno: 1:12.60.
Op.: Do leta 1986 zopet ni objavljenih ekipnih rezultatov!
Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 19191994, Ljubljana 1995
82
Slika: Zdenka Maček
Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003
REZULTATI 1983 – 2013
1983
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V reprezentanci Slovenije sta nastopili Zdenka Maček in Polona Rob.
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- letno (Reka): Zdenka Maček 7. na 200 prosto
- zimsko (Maribor): Zdenka Maček 5. na 200 prosto
in 7. na 100 prosto
- člansko:
- bronasta medalja: Zdenka Maček
- mlajši pionirji B:
- zlate medalje: Polona Rob 4 in štafeti 2
Slika: Plavalci in funkcionarji ob 50 letnici kluba 1983
Vir: arhiv PK Radovljica
1984
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Plavalci PK Radovljica niso nastopili na mednarodnih tekmovanjih.
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- pionirji do 12 let (Reka):
- srebrna medalja: Polona Rob 200 delfin
- pionirji do 12 let (Celje):
- bronasta medalja: Polona Rob 200 delfin
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- mlajši pionirji A:
- zlata medalja: Polona Rob
- mlajši pionirji B:
- zlati medalji: Saška Robič
83
Slika: Polona Rob, Urša Praprotnik, Staša Melink in Saška Robič
Vir: arhiv PK Radovljica
1985
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Nastop v reprezentanci Jugoslavije Anita Praprotnik.
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letno:
- pionirji do 12 let:
- zlata medalja: štafeta 4x100 mešano
- srebrne medalje: Polona Rob 100 delfin, 200 delfin in 200 hrbtno, štafeti 4x100 in 4x200 prosto
- bronasta medalja: Polona Rob 400 mešano
- zimsko:
- pionirji do 12 let (Sarajevo):
- zlate medalje: Polona Rob 100 in 200 delfin, štafeta 4x100 mešano
- bronaste medalje: Primož Zadravec 100 in 200 prsno
Polona Rob 400 mešano
Staša Melink 200 prsno
Urša Praprotnik 100 delfin
84
Slika: Državno pionirsko prvenstvo
Radovljica 1985
Zadaj: Igor Podobnik, Ciril Globočnik,
Primož Zadravec, Miha Potočnik, Aleš
Smrekar, Pavel Baškovč, Petra Bole,
Spredaj: Saša Robič, Polona Rob,
Staša Melink, Petra Grahovac, Urša
Praprotnik, Katarina Zadravec, Nina
Sekovanič
Vir: arhiv PK Radovljica
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- mlajši pionirji A:
- zlate medalje: Staša Melink 2, štafeta 3
- mlajši pionirji B:
- zlate medalje: Nina Sekovanič 3
Slika: Pred legendarnim klubskim kombijem v Spittalu (A) 1985
Stojijo: Robi Stan, Janez Praprotnik, Andrej Artiček, Primož Bezjak, Saša Dvoršak, Aleš Rebec, Anita
Praprotnik, Jure Šiftar, Matjaž Vovk, Primož Zadravec, Ciril Globočnik,
Čepijo (z leve): Polona Rob, Staša Melink, Saška Robič, Petra Grahovac, Monika Kavčič, Katarina Zadravec,
Vesna Vidmar, Miha Potočnik, Urša Praprotnik, Petra Bole
Vir: arhiv PK Radovljica
85
1986
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Brez nastopov radovljiških plavalcev.
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letno:
- pionirji do 12 let (Reka):
- zlata medalja: Saška Robič 100 hrbtno
- zimsko:
- pionirji do 12 let (Zrenjanin):
- zlati medalji: Saška Robič 100 in 200 hrbtno
- člansko:
- srebrna medalja: Polona Rob
- mladinsko:
- zlata medalja: Polona Rob
- starejši pionirji:
- zlate medalje: Polona Rob 3, štafeta 1
- mlajši pionirji A:
- zlate medalje: Saška Robič 5, štafeta 1
- mlajši pionirji B:
- zlate medalje: Nina Sekovanič 4
1987
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V reprezentanci Slovenije sta nastopili Polona Rob in Saška Robič.
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letna
- člansko (Ljubljana):
- srebrna medalja : Polona Rob 400 mešano
štafeta 4. na 4x100 mešano
Staša Melink 5. na 200 prsno,
Polona Rob 6. na 200 delfin in 200 hrbtno
Saška Robič 8. na 400 mešano
- mlajši mladinci (Reka):
- zlata medalja: Polona Rob 200 hrbtno
- bronasta medalja: Polona Rob 400 mešano
- starejši pionirji (Radovljica):
- zlati medalji: Polona Rob 100 delfin in 400 mešano,
- srebrne medalje: Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno
Primož Zadravec 100 in 200 prsno
Staša Melink 100 prsno
štafeta 4x100 mešano
- bronaste medalje: Saška Robič 200 hrbtno
Staša Melink 200 prsno
štafeta 4x200 prosto
- mlajši pionirji (Zrenjanin):
- srebrna medalja: Nina Sekovanič 200 prsno
86
- zimska:
- člansko (Beograd):
Polona Rob 4. na 200 hrbtno in 400 mešano, Staša Melink 5. na 200 prsno in štafeta 6. na 4x100 mešano
- starejši pionirji (Celje):
- zlate medalje: Primož Zadravec 100 in 200 prsno in 400 mešano
Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno
- srebrna medalja: Polona Rob 400 mešano
- bronaste medalje: Staša Melink 100 in 200 prsno
Polona Rob 100 delfin
štafeta 4x100 mešano
- mlajši pionirji (Sarajevo):
- zlata medalja: Nina Sekovanič 200 prsno
- srebrna medalja: Nina Sekovanič 100 prsno
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- člansko:
- zlate medalje: Polona Rob 3, Staša Melink in štafeta po 1
- srebrne medalje: Saška Robič 2, Staša Melink, Polona Rob in štafeta po 1
- bronaste medalje: Petra Bole, Saška Robič, štafeta po 1
- starejši pionirji:
- zlate medalje: Polona Rob 8, Primož Zadravec 4, Staša Melink 2 , štafeta 3
- mlajši pionirji A:
- zlate medalje: Nina Sekovanič 3
Slika: Državno prvenstvo Maribor 1987
Zgoraj: Nina Sekovanič, Zdenka Murn, Nataša Kejžar, Jana Demšar
Spodaj: Primož Zadravec, Petra Grahovac, Polona Rob, Saška Robič, Miha Potočnik
Vir: arhiv PK Radovljica
87
1988
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Evropsko mladinsko prvenstvo Amersfort 1988
Polona Rob 13. na 4x100 mešano, 17. na 400 mešano, 18. na 200 delfin in 26. na 200 hrbtno
Balkansko prvenstvo Bukarešta 1988
Polona Rob 4. na 400 mešano in 7. na 200 delfin
Balkansko mladinsko prvenstvo Obrenovac 1988
- bronasta medalja: Polona Rob 200 delfin
Polona Rob 4. na 400 mešano
Saška Robič 5. na 200 hrbtno
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letna
- člansko (Reka):
- zlata medalja: Polona Rob 200 delfin
- mladinsko (Split):
- zlati medalji: Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno
- pionirsko do 14 let (Obrenovac):
- zlati medalji: Saška Robič na 100 in 200 hrbtno
- pionirsko do 12 let (Sarajevo):
- zlata medalja: Nina Sekovanič
88
Slika: Polona Rob
prva absolutna državna prvakinja Jugoslavije
na 200 delfin Reka 1988
Arhiv: PK Radovljica
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- člansko:
- zlate medalje: Staša Melink in Polona Rob po 3, štafeta 2
- srebrne medalje: Polona Rob 5, Saška Robič 2, Staša Melink in štafeta po 1
- bronaste medalje: Polona Rob 2, Saška Robič 1, štafeta 2
- mladinsko:
- zlate medalje: Polona Rob 10, Staša Melink 2, štafeta 6
- starejši pionirji:
- zlate medalje: Saška Robič 5
- mlajši pionirji A:
- zlate medalje: Nina Sekovanič 4, Nataša Kejžar 3
Slika: Državno prvenstvo Celje 1988
Zgoraj: Primož Zadravec, Ciril Globočnik
Sredina: Miha Potočnik, Urša Praprotnik, Staša Melink, Saška Robič, Monika Kavčič
Čepi: Polona Rob
Vir: arhiv PK Radovljica
1989
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V različnih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jana Demšar, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Polona Rob,
Saška Robič, Nina Sekovanič in Miha Potočnik.
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letna
- člansko (Reka):
- bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin ter 200 in 400 mešano
89
Jana Demšar 4. na 200 prsno in 6. na 100 prsno
Saška Robič 4. na 200 hrbtno in 7. na 100 hrbtno
Nataša Kejžar 7. na 400 mešano
- mladinsko (Reka):
- zlate medalje: Saška Robič 100 in 200 hrbtno
Jana Demšar 200 prsno
- srebrna medalja: Jana Demšar 100 prsno
- bronasta medalja: Nataša Kejžar 400 mešano
- kadetsko (Kruševac):
- zlati medalji: Jana Demšar 100 in 200 prsno
- srebrne medalje: Nataša Kejžar 200 mešano in 800 prosto
Miha Potočnik 400 mešano
štafeta 4x100 mešano
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 400 prosto in 400 mešano
Nina Sekovanič 100 prsno
Slika: Državno prvenstvo Kruševac 1989
Miha Potočnik, Nina Sekovanič, Nataša Kejžar,
Zdenka Murn in Jana Demšar
Vir: arhiv PK Radovljica
- zimska
- člansko (Zagreb):
- bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin ter 200 in 400 mešano
Saška Robič 4. na 200 hrbtno, 7. na 400 mešano in 8. na 100 hrbtno
- mladinsko (Zagreb):
- zlata medalja: Saška Robič 200 hrbtno
- bronasta kolajna: Saška Robič 100 hrbtno
- kadetsko (Split):
- zlata medalja: Miha Potočnik 200 mešano
- srebrne medalje: Nina Sekovanič 100 in 200 prsno
Nataša Kejžar 200 mešano
- bronasti medalji: Jana Demšar 200 prsno
Nataša Kejžar 400 mešano
90
Slika: Državno kadetsko prvenstvo Split 1989
Nina Sekovanič (druga) in Jana Demšar (tretja)
Vir: arhiv PK Radovljica
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- člansko:
- zlate medalje: Polona Rob 4, Jana Demšar
in štafeta po 1
- srebrne medalje: Polona Rob 5, Jana
Demšar, Saška Robič in štafeta po 1
- bronaste medalje: Nina Sekovanič 2, Nataša
Kejžar, Polona Rob in Saška Robič po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Saška Robič 5
- kadetsko:
- zlate medalje: Nataša Kejžar 4, Jana Demšar
in Nina Sekovanič po 2, štafeta 1
- mlajši pionirji:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 15
Slika: Alenka Kejžar petnajstkratna republiška
prvakinja 1989
Vir: arhiv PK Radovljica
91
1990
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V reprezentanci Slovenije sta nastopila Potočnik Miha in Saška Robič.
Evropsko mladinsko prvenstvo Dunkerque 1990
Nataša Kejžar 18. na 400 mešano in 19. na 200 mešano
Balkansko prvenstvo Skopje 1990
Polona Rob 5. na 200 delfin in 400 mešano ter 8. na 200 mešano
Mladinsko balkansko prvenstvo Bukarešta 1990
- zlata medalja: Jana Demšar 100 prsno
- srebrna medalja: Nataša Kejžar 200 mešano
- bronasta medalja: Jana Demšar 200 prsno
DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE
- letna
- člansko (Beograd 1990):
- bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin, 200 mešano in 400 mešano
Jana Demšar 4. na 200 prsno in 6. na 100 prsno,
Saška Robič 6. na 200 hrbtno in 8. na 100 hrbtno,
Nataša Kejžar 6. na 200 mešano
- mladinsko (Zagreb 1990):
- zlata medalja: Nataša Kejžar 200 mešano
- srebrni medalji: Jana Demšar 200 prsno
Nataša Kejžar 800 prosto
- bronasta medalja: Nataša Kejžar 400 mešano
- pionirsko (Split 1990):
- srebrni medalji: Alenka Kejžar 200 prsno in 200 mešano
- bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 prsno
- zimska (Maribor)
- člansko:
- srebrni medalji: Polona Rob 200 delfin in 400 mešano
- bronasta medalja: Polona Rob 200 mešano
Nataša Kejžar 5. na 400 mešano in 800 prosto, 7. na 100 prsno in 200 mešano
Miha Potočnik 5. na 400 mešano in 7. na 200 mešano
Jana Demšar 6. na 200 prsno in 8. na 100 prsno
Saška Robič 6. na 200 hrbtno in štafeta 5. na 4x100 mešano
- mladinsko (Maribor 1990):
- bronasti medalji: Nataša Kejžar 400 mešano in 800 prosto
- pionirsko (Celje):
- zlata medalja: Alenka Kejžar 200 prsno
92
- srebrni medalji: Alenka Kejžar 100 prsno in 200 mešano
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA)
- člansko:
- zlate medalje: Polona Rob 6, Saška Robič 2, Nataša Kejžar 1
- srebrne medalje: Jana Demšar 4, štafeta 1
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 5, Alenka Kejžar in Miha Potočnik po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Nataša Kejžar 6, Jana Demšar 4
- pionirsko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 7
1991
MEDNARODNE TEKME
V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi Jana Demšar, Alenka Kejžar in Polona Rob.
Evropsko mladinsko prvenstvo Antwerpen 1991
Nataša Kejžar 19. na 200 mešano
DRŽAVNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
- zimsko 25 m
- člansko:
- srebrne medalje: Polona Rob 200 delfin, 200 in 400 mešano
Nataša Kejžar 800 prosto
- bronasti medalji: Nataša Kejžar 200 in 400 mešano
Alenka Kejžar 4. na 200 prsno in v štafeti 4x100 mešano
Jana Demšar 6. na 100 prsno
Saška Robič 7. na 200 hrbtno
- mladinsko:
- srebrni medalji: Nataša Kejžar 50 prosto in v štafeti 4x100 mešano
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 200 in 400 mešano in 800 prosto
Jana Demšar 100 prsno
- kadetsko:
- zlati medalji: Alenka Kejžar 100 in 200 prsno
- srebrni medalji: Alenka Kejžar 200 in 400 mešano
- pionirsko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 100 in 200 prsno, 100 in 200 hrbtno ter 200 in 400 mešano
- letno 50 m
Zaradi osamosvajanja Slovenije se slovenski plavalci niso udeležili državnega prvenstva.
93
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Polona Rob 5, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar in štafeta po 1
- srebrne medalje: Alenka Kejžar 2, Polona Rob, Kejžar Nataša in štafeta po 1
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 4, Jana Demšar 3, štafeta 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Nataša Kejžar 3, štafeta 2
- deklice:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 14
1992
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V reprezentanci Slovenije sta nastopil Alenka Kejžar in Polona Rob.
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 6, Polona Rob 3, Nataša Kejžar 1
- srebrne medalje: Nataša Kejžar 7, Polona Rob 3, štafeta 2
- bronaste medalje: Polona Rob 5, Nataša Kejžar 4, Alenka Kejžar 2
- mladinsko:
- zlata medalja: Martina Mašič 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 20
94
Slika: Bronasta medalja državno prvenstvo
v 25 metrskih bazenih Slovenije Celju 1991
Z leve: Polona Rob, Saška Robič,
Nataša Kejžar in Martina Mašič
Vir: arhiv PK Radovljica
1993
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Palma de Mallorca 1993
Alenka Kejžar 8. na 200 prsno, 13. na 200 mešano in 20. na 100 prsno
Evropsko prvenstvo Sheffield 1993
- 50 m bazen
Alenka Kejžar 11. na 200 prsno, 19. na 200 mešano in 27. na 100 prsno
Sredozemske igre Narbonne 1993
- bronasta medalja: Alenka Kejžar 200 prsno
Alenka Kejžar 6. na 100 prsno in 4x100 mešano ter 9. na 100 hrbtno
Polona Rob 6. na 200 mešano in 7. na 400 mešano
Svetovni pokal Pariz 1993
Alenka Kejžar 8. na 200 prsno, 9. na 50 prsno in 14. na 100 prsno
Svetovni pokal Gelsenkirchen 1993
Polona Rob 18. na 200 mešano
Svetovni pokal Malmö 1993
Alenka Kejžar 8. na 200 prsno in 14. na 100 prsno
Svetovni pokal Milano 1993
Alenka Kejžar 7. na 100 hrbtno in 200 hrbtno, 11. na 200 prsno in 15. na 100 prsno,
Polona Rob 12. na 200 mešano in 19. na 200 hrbtno
Evropsko mladinsko prvenstvo Carigrad 1993
Alenka Kejžar 4. na 200 prsno in 200 hrbtno, 7. na 100 hrbtno in 8. na 100 prsno
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 8, Nataša Kejžar in Polona Rob 3, štafeta 2
- srebrne medalje: Nataša Kejžar in Polona Rob po 3
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 7, Polona Rob 1, štafeta 2
- mladinsko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 14
95
1994
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Rim 1994
- 50 m bazen
Alenka Kejžar 16. na 200 mešano in 18. na 200 prsno
Mladinsko evropsko prvenstvo Pardubice 1994
Alenka Kejžar 4. na 100 hrbtno, 200 prsno, 200 hrbtno in 200 mešano ter 8. na 100 prsno
Svetovni pokal Desenzano del Garda 1994
Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 6. na 100 prsno, 8. na 50 prsno, 9. na 200 hrbtno in 10. na 50 prsno
Polona Rob 9. na 400 mešano, 10. na 200 mešano in 21. na 200 hrbtno
Svetovni pokal Gelsenkirchen 1994
Alenka Kejžar 4. na 200 prsno, 8. na 200 hrbtno, 11. na 50 prsno in 13. na 100 prsno
Svetovni pokal Pariz 1994
Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 6. na 100 prsno, 9. na 200 hrbtno in 10. na 50 prsno
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA, ZIMSKA IN ŠPRINTERSKA)
- člansko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 10, Nataša Kejžar 6, Polona Rob in štafete po 3
- srebrni medalja: Nataša Kejžar 2
- bronasta medalja: Polona Rob 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 8
- dečki:
- zlate medalje: Jan Jenko 8
96
Slika: Jan Jenko
Vir: arhiv PK Radovljica
1995
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Matjaž Ančik, Maj Blatnik, Jan Jenko, Alenka Jereb, Andrej
Pirc, Eva Potočnik in Špela Potočnik.
Evropsko prvenstvo Dunaj 1995
Alenka Kejžar 10. na 200 prsno, 12. v štafeti 4x100 prosto, 14. na 200 hrbtno in 200 mešano
Nataša Kejžar 12. v štafeti 4x100 prosto, 23. na 200 mešano in 28. na 100 prosto
Marko Milenkovič 20. na 200 mešano in 21. na 400 mešano
Svetovni pokal Hong Kong 1995
Nataša Kejžar 5. na 50 in 100 prosto, 6. na 200 prosto in 200 prsno
Alenka Kejžar 5. na 200 prsno in 200 hrbtno, 7. na 50 prsno in 8. na 100 prsno
Svetovni pokal Pariz 1995
Alenka Kejžar 5. na 200 prsno, 6. na 200 hrbtno, 16. na 100 prsno, 19. na 50 prsno,
Marko Milenkovič 10. na 100 mešano, 11. na 400 mešano, 12. na 200 mešano,
Nataša Kejžar 16. na 200 prosto ter 20. na 50 in 100 prosto
Svetovni pokal Saint Vincent 1995
Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 7. na 200 hrbtno, 8. na 50 prsno in 10. na 100 prsno,
Nataša Kejžar 6. na 200 prosto, 7. na 100 prosto, 9. na 50 prosto in 14. na 200 prsno,
Marko Milenkovič 6. na 400 mešano in 8. na 100 in 200 mešano
Evropske olimpijske igre mladih Bath 1995
Tilen Pogačar 8. na 200 prsno in 12. na 200 mešano
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 10, Marko Milenkovič 7, Nataša Kejžar 5, štafete 3
- srebrne medalje: Nataša Kejžar 6, Marko Milenkovič 4, Alenka Kejžar 1, štafeta 2
- bronaste medalje: Nataša Kejžar, Špela Potočnik in štafeta po 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Tilen Pogačar 5, štafete 2
1996
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jan Jenko, Andrej Pirc in Tilen Pogačar.
Svetovni pokal - skupna uvrstitev (sezona 1995/1996)
Alenka Kejžar je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v hrbtnih disciplinah.
97
Olimpijske igre Atlanta 1996
Alenka Kejžar 19. na 200 mešano in 20. na 200 prsno
Slika: Olimpijske igre Atlanta 1996, Alenka Kejžar
Vir: arhiv PK Radovljica
Evropsko prvenstvo Rostock 1996
- 25 m bazen
Alenka Kejžar 2. 200 prsno in 100 hrbtno, 3. na 200 hrbtno in 4. na 200 mešano
Marko Milenkovič 4. na 200 in 400 mešano ter 13. na 100 mešano,
Nataša Kejžar 6. na 200 mešano, 10. na 200 prsno, 11. m 100 prsno in 13. na 50 prsno
Svetovni pokal Espoo 1996
Alenka Kejžar 1. na 200 prsno in 200 hrbtno, 2. na 50 hrbtno in 8. na 50 prsno
Marko Milenkovič 2. na 200 in 400 mešano ter 4. na 100 mešano
Nataša Kejžar 2. na 50 hrbtno, 3. na 200 prsno, 5. na 200 mešano, 7. na 50 prsno in 10. na 100 prsno
Tanja Blatnik 4. na 100 hrbtno, 6. na 200 hrbtno in 7. na 200 prosto
Svetovni pokal Malmö 1996
Alenka Kejžar 1. na 200 hrbtno, 2. na 50 hrbtno in 200 prsno ter 17. na 50 prsno
Nataša Kejžar 2. na 200 mešano, 8. na 200 prsno, 11. na 50 prsno in 13. na 100 prsno
Marko Milenkovič 4. na 400 mešano, 6. na 200 mešano in 10. na 100 mešano
Tanja Blatnik 6. na 100 hrbtno, 8. na 200 hrbtno in 13. na 200 prosto,
Svetovni pokal Imperia 1996
98
Alenka Kejžar 2. na 50 in 200 hrbtno, 3. na 200 prsno ter 4. na 100 in 200 mešano
Marko Milenkovič 2. na 400 mešano, 5. na 200 mešano in 8. na 100 mešano
Tanja Blatnik 8. na 200 prosto in 200 hrbtno
Nataša Kejžar 14. na 100 prsno
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Marko Milenkovič 9, Nataša Kejžar 7, Alenka Kejžar 6, Tanja Blatnik 5, štafete 7
- srebrne medalje: Nataša Kejžar 5, Marko Milenkovič 2, Tanja Blatnik in Alenka Kejžar po 1
- bronaste medalje: Tanja Blatnik 5, Alenka Kejžar in Tilen Pogačar po 1
- mladinsko:
- zlati medalji: Tilen Pogačar in štafeta po 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Jan Jenko 7
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Urša Ankerst 10, Tamara Sambrailo 1, štafete 4
Slika: Republiško prvenstvo Ljubljana 1997
Z leve: Urša Ankerst, Nika Kozamernik, Miha Potočnik, Ana Ambrožič in Tamara Sambrailo
Vir: arhiv PK Radovljica
1997
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Luka Babnika, Maj Blatnik, Andrej Pirc in Tilen Pogačar.
Svetovno prvenstvo Göteborg 1997
- 25 m bazen
Marko Milenkovič 9. na 400 mešano, 13. na 200 mešano in 31. na 200 hrbtno
Alenka Kejžar 17. na 200 hrbtno in 20. na 200 prsno
Nataša Kejžar 18. na 100 prsno, 17. na 200 mešano in 23. na 200 prsno
99
Evropsko prvenstvo Sevilla 1997
- 50 m bazen
Tanja Blatnik 9. v štafeti 4x100 prosto in 16. na 200 prosto
Nataša Kejžar 9. v štafeti 4x100 prosto, 12. na 100 prsno, 15. na 200 prsno in 24. na 200 mešano
Alenka Kejžar 9. v štafeti 4x100 mešano, 18. 200 prsno in 23. na 200 mešano
Marko Milenkovič 14. na 200 mešano, 18. na 400 mešano in 25. na 200 hrbtno
Univerziada Messina 1997
Nataša Kejžar 11. na 100 prsno in 200 mešano in 14. na 200 prsno
Alenka Kejžar 12. na 100 hrbtno
Tanja Blatnik 18. na 200 prosto in 25. na 100 prosto
Sredozemske igre Bari 1997
Nataša Kejžar 2. na 100 prsno, 3. na 200 prsno, 4. v štafeti 4x100 mešano in 6. na 200 mešano
Tanja Blatnik 4. v štafeti 4x100 mešano, 5. na 200 prosto in 9. na 100 prosto
Marko Milenkovič 5. na 400 mešano in 6. na 200 mešano
Urša Slapšak 7. na 50 prosto
Svetovni pokal Hong Kong 1997
Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 5. na 50 hrbtno in 200 hrbtno ter 6. na 100 hrbtno
Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 4. na 50 prsno ter 5. na 100 prsno in 200 mešano
Marko Milenkovič 5. na 200 mešano, 6. na 100 mešano in 8. na 400 mešano
Tanja Blatnik 8. na 400 prosto, 10. na 100 prosto in 11. na 200 prosto
Svetovni pokal Espoo 1997
Nataša Kejžar 1. na 100 mešano ter 3. na 100 prsno in 200 mešano
Alenka Kejžar 1. na 200 hrbtno, 2. na 200 prsno in 3. na 50 hrbtno
Tanja Blatnik 1. na 800 prosto, 3. na 400 prosto. 7. na 200 prosto in 14. na 100 prosto
Svetovni pokal Imperia 1997
Nataša Kejžar 3. na 100 mešano, 4. na 50 prsno, 6. na 100 prsno in 7. na 200 mešano
Alenka Kejžar 6. na 50 hrbtno in 9. na 200 hrbtno
Tanja Blatnik 8. na 200 in 400 prosto
Svetovni pokal Pariz 1997
Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 4. na 50 prsno in 200 mešano ter 5. na 100 prsno
Tanja Blatnik 4. na 800 prosto in 9. na 400 prosto
Evropske igre mladih Lizbona 1997
100
Jan Jenko 15. na 400 mešano in 21. na 200 hrbtno
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Nataša Kejžar 8, Marko Milenkovič 7, Tanja Blatnik in Alenka Kejžar 6, štafete 10
- srebrne medalje: Maj Blatnik 3, Tanja Blatnik in Urša Slapšak 2, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič,
Tilen Pogačar in štafeta po 1
- bronaste medalje: Tilen Pogačar 2, Tanja Blatnik, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič, Andrej Pirc,
Urša Slapšak in štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tilen Pogačar 5, Maj Blatnik in štafete po 2
- kadeti:
- zlati medalji: Jan Jenko 2
- deklice:
- zlata medalja: Urša Ankerst 1
- majši dečki in deklice:
- zlate medalje: Ana Ambrožič 6, Anja Klinar 4, Grega Vodišek 1, štafeta 11
Zadaj: Tanja Blatnik in Urška Slapšak
Spredaj: Nataša in Alenka Kejžar
Vir: arhiv PK Radovljica
101
1998
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Perth 1998
- 50 m bazen
Alenka Kejžar 19. na 200 mešano in 22. na 100 hrbtno
Marko Milenkovič 20. na 400 mešano in 28. na 200 mešano
Nataša Kejžar 21. na 100 prsno, 25. na 200 mešano in 200 prsno
Evropsko prvenstvo Sheffield 1998
- 25 m bazen
- srebrna medalja: Nataša Kejžar 100 mešano
Nataša Kejžar 5. na 100 prsno in 9. na 200 mešano
Alenka Kejžar 5. na 200 prsno, 200 hrbtno in 200 mešano
Marko Milenkovič 10. na 400 mešano in 24. na 200 mešano
Urša Slapšak 12. na 50 prosto, 15. na 100 prosto in 20. na 50 delfin
Tanja Blatnik 15. na 400 prosto in 16. na 200 prosto
Slika: Nataša Kejžar srebrna medalja na 100 mešano na evropskem prvenstvu Sheffield 1998
Vir: arhiv PK Radovljica
102
Svetovni pokal Imperia 1998
Alenka Kejžar 2. na 200 hrbtno, 5. na 100 mešano, 7. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno
Nataša Kejžar 4. na 50 prsno in 100 mešano in 5. na 100 prsno
Tanja Blatnik 6. na 400 prosto in 8. na 200 prosto
Urša Slapšak 14. na 50 prosto in 16. na 100 prosto
Svetovni pokal Pariz 1998
Alenka Kejžar 3. na 200 hrbtno, 4. na 100 mešano, 10. na 100 hrbtno in 12. na 50 hrbtno
Nataša Kejžar 4. na 50 in 100 prsno, 5. na 200 mešano in 6. na 100 mešano
Tanja Blatnik 6. na 200 prosto in 8. na 400 prosto
Urša Slapšak 19. na 50 prosto in 25. na 100 prosto
Slika: Plavalci PK Radovljica 1998
Vir: arhiv PK Radovljica
103
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Alenka Kejžar 7, Nataša Kejžar 6, Tanja Blatnik 5, Marko Milenkovič 3, Blatnik Maj in
Urša Slapšak 2, štafete 11
- srebrne medalje: Urša Slapšak 7, Alenka Kejžar in Nataša Kejžar 3, Maj Blatnik in Tilen Pogača 2,
Tanja Blatnik 1, štafete 3
- bronaste medalje: Tanja Blatnik in Urša Slapšak 3, Jan Jenko, Nataša Kejžar, Tilen Pogačar, štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tilen Pogačar 3, štafete 2
- kadetsko:
- zlate medalje: Saša Piškur 4
- deklice:
- zlate medalje: Tamara Sambrailo 10, Urša Ankerst 1
- mlajši dečki in deklice:
- zlate medalje: Anja Klinar 8, Sara Isaković 3, Luka Turk 2, Rebeka Babič 1
Slika: Ekipni državni prvaki Radovljica 1999
Zadnja vrsta: Jure Košak, Miha Potočnik, Primož Zorec, Žani Stošič, Anže Dacar, Grega Vodišek, Nejc
Pogačnik, Gašper Noč,
Sprednja vrsta: Nina Cesar, Andrej Vodišek, Petja Zorec, Pia Ažman, Jasna Ovsenik, Anja Klinar, Daša
Potočnik, Branka Pirc
Čepijo: Sara Isaković, Petra Klemenc, Neja Žnidar, Rebeka Babič, Lavra Babič, Alenka Palovšnik, Ana
Ambrožič, Gal Isaković, Matej Globočnik, Aleš Rebec, Luka Turk
Leži: Kristjan Anderle
Vir: PK Radovljica
104
1999
MEDNARODNA TEKMOVANJA
V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jan Jenko, Saša Piškur in Tamara Sambrailo.
Svetovno prvenstvo Hong Kong 1999
- 25 m bazen
Nataša Kejžar 8. na 100 mešano, 14. na 50 prsno, 17. na 100 prsno in 26. na 200 mešano
Alenka Kejžar 11. na 100 in 200 hrbtno ter 100 mešano
Urša Slapšak 15. na 50 prosto in 19. na 100 prosto
Tanja Blatnik 23. na 200 in 400 prosto
Marko Milenkovič 33. na 200 mešano
Evropsko prvenstvo Carigrad 1999
- 50 m bazen
Nataša Kejžar 8. na 100 prsno, 9. na 50 prsno, 12. v štafeti 4x100 mešano
Alenka Kejžar 8. na 200 mešano in 21. na 100 hrbtno
Marko Milenkovič 10. na 400 mešano
Slapšak Urša 12. na 50 prosto in 22. na 50 delfin
Tanja Blatnik 23. na 200 prosto in 33. na 100 prosto
Univerziada Palma de Mallorca 1999
Nataša Kejžar 4. na 100 prsno in 19. na 200 mešano
Alenka Kejžar 7. na 200 mešano in 15. na 200 hrbtno
Tanja Blatnik 17. na 400 prosto in 18. na 200 prosto
Vojaške svetovne igre Zagreb 1999
- srebrna medalja: Nataša Kejžar 200 mešano
- bronaste medalje: Nataša Kejžar 50 prsno in 100 prsno
Alenka Kejžar 200 mešano
Alenka Kejžar 4. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno
Svetovni pokal Pariz 1999
Nataša Kejžar 2. na 100 mešano ter 8. na 50 in 100 prsno
Alenka Kejžar 4. na 200 mešano, 5. na 100 mešano in 7. na 100 hrbtno
Urša Slapšak 8. na 50 delfin, 12. na 50 prosto in 17. na 100 prosto
Tanja Blatnik 10. na 400 prosto in 20. na 200 prosto,
Svetovni pokal Imperia 1999
Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 8. na 100 prsno, 9. na 50 prsno in 11. na 200 mešano
Alenka Kejžar 2. na 200 hrbtno, 3. na 50 hrbtno ter 6. na 100 mešano in 100 hrbtno
Urša Slapšak 5. na 50 prosto, 7. na 50 delfin in 14. na 100 prosto
Tanja Blatnik 11. na 400 prosto in 20. na 200 prosto
105
Evropski olimpijski dnevi mladih Esbjerg 1999
Tina Cesar 13. na 400 mešano, 19. na 200 prsno in 21. na 100 prsno
Evropsko prvenstvo Lizbona 1999
- 25 m bazen
- bronasta medalja: Nataša Kejžar 100 mešano
Nataša Kejžar 6. na 200 mešano in 7. na 50 prsno
Alenka Kejžar 4. na 200 hrbtno, 5. na 100 mešano 7. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno
Urša Slapšak 7. na 50 hrbtno, 10. na 50 prosto, 11. na 50 delfin in 14. na 100 prosto
Tanja Blatnik 17. na 200 prosto in 19. na 400 prosto
Svetovni pokal Washington 1999
- bronasta medalja: Nataša Kejžar 100 mešano
Nataša Kejžar 4. na 50 prsno, 5. na 100 prsno in 7. na 200 mešano
Marko Milenkovič 5. na 400 mešano in 11. na 200 mešano
Urša Slapšak 6. na 50 hrbtno, 9. na 50 prosto, 11. na 50 delfin, 14. na 400 prosto in 19. na 100 prosto
Alenka Kejžar 6. na 200 hrbtno in 10. na 200 prsno
Tanja Blatnik 14. na 400 prosto, 26. na 50 in 200 prosto in 31. na 100 prosto
PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Nataša Kejžar 6, Alenka
Kejžar in Urša Slapšak 4, Tanja Blatnik 2, Maj Blatnik
in Marko Milenkovič 1, štafete 9
- srebrne medalje: Tanja Blatnik in Urša
Slapšak 5, Nataša Kejžar in Marko Milenkovič 3, Jan
Jenko in Alenka Kejžar 1
- bronaste medalje: Maj Blatnik, Tanja
Blatnik in Nataša Kejžar 2, Alenka Kejžar, Marko
Milenkovič, Andrej Pirc, Saša Piškur, Tilen Pogačar
in Tamara Sambrailo po 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Tamara Sambrailo 3, Saša
Piškur 2, Tina Cesar in štafeta po 1
- dečki in deklice:
- zlate medalje: Anja Klinar 14, Anže Dacar
3, Lavra Babič 2, Sara Isaković 1 in štafete 5
- mlajši dečki in deklice:
- zlate medalje: Nejc Pogačnik 12, Monika
Močnik 7, Nina Cesar 3, Matej Štiherle 2 in štafete 7
Slika: Saša Piškur in Tina Cesar
državni kadetski prvakinji 1999
Vir: arhiv PK Radovljica
106
2000
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Olimpijske igre Sydney 2000
Nataša Kejžar 16. na 100 prsno
Alenka Kejžar 19. na 200 mešano
Marko Milenkovič 30. na 400 mešano
Slika: Olimpijske igre Sydney, 2000, Dimitrij Mancevič, Olga Davidova, Alenka Kejžar, Peter Mankoč, Nataša
Kejžar, Ciril Globočnik, Blaž Medvešek, Marko Milenkovič
Vir: arhiv PK Radovljica
Svetovno prvenstvo Atene 2000
- 25 m bazen
- bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 mešano
Alenka Kejžar 5. na 200 mešano
Urša Slapšak 7. na 50 hrbtno in 18. na 50 delfin
Nataša Kejžar 8. na 100 prsno, 14. na 50 prsno
in 15. na 200 prsno
Marko Milenkovič 15. na 400 mešano
Slika: Alenka Kejžar bronasta medalja Atene 2000
Vir: arhiv PK Radovljica
107
Evropsko prvenstvo Helsinki 2000
- 50 m bazen
Nataša Kejžar 8. na 50 prsno in 9. na 100 prsno
Marko Milenkovič 10. na 400 mešano
Alenka Kejžar 12. na 50 hrbtno in 200 mešano ter 14. na 200 hrbtno
Urša Slapšak 27. na 50 prosto in 32. na 100 prosto
Svetovni pokal Imperia 2000
Slapšak Urša 2. na 50 hrbtno, 6. na 50 prosto in 7. na 50 delfin
Alenka Kejžar 5. na 200 hrbtno, 7. na 50 hrbtno in 10. na 100 hbtno
Nataša Kejžar 7. na 100 prsno in 200 mešano, 8. na 100 mešano in 13. na 50 prsno
Marko Milenkovič 7. na 400 mešano in 16. na 200 mešano
Tanja Blatnik 15. na 200 prosto in 24. na 100 prosto
Tilen Pogačar 22. na 200 prsno in 25. na 50 in 100 prsno
Svetovni pokal Pariz 2000
Nataša Kejžar 2. na 50 prsno in 100 mešano ter 3. na 100 prsno
Alenka Kejžar 3. na 100 mešano in 4. na 200 mešano
Urša Slapšak 5. na 50 prosto, 6. na 50 delfin in 10. na 50 hrbtno
Evropsko prvenstvo Valencia 2000
- 25 m bazen
Marko Milenkovič 6. na 400 mešano
Nataša Kejžar 7. na 100 mešano in 15. na 50 prsno
Alenka Kejžar 10. na 200 mešano, 12. na 100 mešano in 18. na 50 hrbtno
Urša Slapšak 13. na 50 hrbtno, 14. na 50 delfin in 19. na 50 prosto
Slika: Ekipa 2000
Stojijo: Ciril Globočnik, Marko Milenkovič, Andrej Pirc, Sandi Savnik
Sedijo: Ines Medič, Tanja Blatnik, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Anja Soršak, Jana Vouk, Mario Ivankovič, Sašo
Stošič, Saša Piškur, Matija Cesar, Branka Pirc, Kaja Terlikar, Grega Piškur
Vir: arhiv PK Radovljica
108
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Urša Slapšak in Nataša Kejžar 7, Marko Milenkovič 5, Alenka Kejžar 3, Tanja Blatnik 2,
Tamara Sambrailo 1, štafete 5
- srebrne medalje: Tanja Blatnik in Marko Milenkovič 4, Alenka Kejžar 3, Nataša Kejžar, Andrej Pirc,
Tilen Pogačar in Urša Slapšak po 1
- bronaste medalje: Tanja Blatnik 3, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič in Andrej Pirc 2, Jan Jenko in
Urša Slapšak po 1, štafeti 2
- mladinsko:
- zlate medalje: Sašo Piškur 2, Tina Cesar 1, štafete 3
- kadetsko:
- zlate medalje: Tamara Sambrailo 11, štafeta 1
- dečki in deklice:
- zlate medalje: Anja Klinar 14, Matej Globočnik, Sara Isakovič 3, Jasna Ovsenik in Nejc Pogačnik 2,
Petra Klemenc 1, štafete 4
- mlajši dečki in deklice:
- zlate medalje: Gal Isaković 11, Nina Cesar 7, Monika Močnik 3, štafete 8
Slika: Zimsko prvenstvo Slovenije Celje 2000
Zadaj: Miha Potočnik, Ciril Globočnik, Urška Potočnik, Branka Pirc, Tanja Blatnik, Andrej Pirc, Sandi Savnik,
Matija Cesar
Spredaj: Jan Jenko, Marko Milenkovič, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Tilen Pogačar, Matjaž Ančik, Tamara
Sambrailo, Ines Medič, Anja Soršak
Vir: arhiv PK Radovljica
109
2001
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Evropsko prvenstvo Antwerpen 2001
- 25 m bazen
- srebrna medalja: Alenka Kejžar na 100 mešano,
- bronasti medalji: Alenka Kejžar na 200 in 400 mešano
Urša Slapšak 11. na 50 hrbtno in 50 delfin,
Tamara Sambrailo 11. na 50 prsno, 16. na 200 prsno in 18. na 50 prosto
Slika: Antwerpen 2001
Tamara Sambrailo, Urška
Slapšak, Alenka Kejžar
in Anja Čarman
Vir: arhiv PK Radovljica
Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001
- 50 m bazen
Urša Slapšak 9. na 50 delfin, 22. na 50 prosto in 26. na
50 hrbtno
Marko Milenkovič 16. na 400 mešano in 20. na 200
mešano
Alenka Kejžar 19. na 200 hrbtno in 200 mešano, 23.
na 100 hrbtno in 24. na 50 hrbtno
Slika: Urša Slapšak svetovno prvenstvo Fukuoka
2001
Vir: arhiv PK Radovljica
110
Sredozemske igre Tunis 2001
Tamara Sambrailo 4. na 100 prsno in 12. na 50 prosto
Urša Slapšak 4. na 50 prosto
Anja Klinar 5. na 200 prsno in 6. na 200 mešano
Slika: Sredozemske igre Tunis 2001
Ciril Globočnik, Miha Potočnik, Urška Slapšak, Tamara Sambrailo, Anja Klinar
Vir: arhiv PK Radovljica
Mladinsko evropsko prvenstvo Malta 2001
- srebrna medalja: Tamara Sambrailo na 50 prsno
- bronasta medalja: Tamara Sambrailo na 100 prsno
Evropski olimpijski dnevi mladih Murcia 2001
- zlata kolajna: Anja Klinar na 200 mešano,
- srebrni medalji: Anja Klinar na 200 prsno in 400 mešano
Lavra Babič 5. na 400 prosto, 10. na 200 prosto in 17. na 100 prosto
Anja Klinar 5. na 100 prsno
Alenka Palovšnik 13. na 800 prosto in 19. na 200 hrbtno
Anže Dacar 17. na 400 prosto in 19. na 200 prosto
Slika: Pokal Ježek v trajno last 2001
Stojijo: Nina Cesar, Robi Vovk, Miha Potočnik,
Urša Jerala, Lavra Babič, Anja Klinar,
Nejc Pogačnik, Jasna Ovsenik, Petra Klemenc,
Matej Globočnik
Čepijo: Aleš Rebec, Luka Turk, Anže Pretnar,
Maja Cesar, Monika Močnik, Petja Zorec,
Jure Košak
Vir: arhiv PK Radovljica
111
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Urša Slapšak 6, Marko Milenkovič in Tamara Sambrailo 2, Alenka Kejžar 1, štafete 3
- srebrne medalje: Urša Slapšak 4, Marko Milenkovič 3, Alenka Kejžar in Anja Klinar po 1
- bronaste medalje: Alenka Kejžar, Saša Piškur in Urša Slapšak in štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tamara Sambrailo 6, štafeta 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Lavra Babič 10, Anja Klinar 9, Sara Isaković in Anže Dacar 4, Alenka Palovšnik 3,
Matej Globočnik 2, Žan Stošič in Luka Turk 1, štafete 7
- dečki in deklice:
- zlate medalje: Nejc Pogačnik 13, Maja Cesar, Nina Cesar in Monika Močnik 1, štafete 3
- mlajši dečki:
- zlate medalje: Robi Žbogar 16, Robi Vovk 7, štafete 4
Slika: Maribor 2001
Stojijo: Jure Košak, Matej Štiherle, Gašper Hrovat, Denis Erlah, Žiga Vovk, Gal Isaković, Nejc Pogačnik, Denis
Medič, Aleš Rebec
Čepijo: Anže Pretnar, Urša Jerala, Monika Močnik, Nina Cesar, Ajda Terlikar, Maja Cesar
Vir: arhiv PK Radovljica
112
2002
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Moskva 2002
- 25 m bazen
- srebrna medalja: Alenka Kejžar na 400 mešano
Alenka Kejžar 4. na 100 in 200 mešano
Anja Klinar 12. na 200 prsno
Tamara Sambrailo 14. na 100 in 200 prsno ter 18. na 50 prsno
Marko Milenkovič 18. na 400 mešano, 32. na 200 hrbtno in 34. na 200 mešano
Urša Slapšak 18. na 50 delfin, 23. na 50 prosto in 29. na 50 hrbtno
Slika: Alenka Kejžar, srebrna medalja na 400
mešano na svetovnem prvenstvu v Moskvi 2002
Vir: arhiv PK Radovljica
Evropsko prvenstvo Berlin 2002
- 50 m bazen
- bronasta medalja: Alenka Kejžar na 200 mešano
Alenka Kejžar 7. na 200 hrbtno in 16. na 50 hrbtno
Marko Milenkovič 10. na 400 mešano in 22. na 200
mešano
Tamara Sambrailo 14. na 100 prsno in 15. na 50 prsno
Evropsko prvenstvo Riesa 2002
- 25 m bazen
- srebrna medalja: Alenka Kejžar 200 mešano,
- bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 mešano
Alenka Kejžar 4. na 400 mešano
Tamara Sambrailo 5. na 100 prsno, 17. na 50 in 200 prsno
Svetovni pokal Imperia 2002
Anja Klinar 4. na 400 mešano, 5. na 200 mešano in 6. na 200 prsno
113
Slika: Igre Alpe Adria Koper 2002
Stojijo: Nejc Pogačnik, Matej Globočnik,
Anže Dacar, Miha Potočnik
Čepijo: Sara Isaković, Anja Klinar,
Lavra Babič, Jasna Ovsenik
Vir: arhiv PK Radovljica
Mladinsko evropsko prvenstvo Linz 2002
114
- srebrna medalja: Tamara Sambrailo na 50 prsno
Lavra Babič 12. na 200 prosto, 15. na 400 prosto, 16. na 800 prosto in 21. na 100 prosto
Slika: Tamara Sambrailo srebrna medalja
na evropskem mladinskem prvenstvu v Linzu 2002
Vir: arhiv PK Radovljica
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Anja Klinar 11, Tamara Sambrailo in Urša Slapšak po 3, Sara Isaković in Alenka Kejžar
po 2, Marko Milenkovič 1, štafete 6
- srebrne medalje: Sara Isaković in Anja Klinar po 2, Alenka Kejžar in Marko Milenkovič po 1
- bronaste medalje: Lavra Babič 8, Anja Klinar 3, Tamara Sambrailo 2, Nejc Pogačnik 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Lavra Babič 10, Tamara Sambrailo 6, štafete 5
- kadetsko:
- zlate medalje: Anja Klinar 16, Sara Isaković 13, Nejc Pogačnik 3, Matej Globočnik in Jasna Ovsenik
po 2, Luka Turk 1, štafete 7
- deklice:
- zlate medalje: Monika Močnik 13, Nina Cesar 3, Maja Cesar in štafeti po 2
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Majna Jazbec 3
2003
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Barcelona 2003
- 50 m bazen
Alenka Kejžar 11. na 200 hrbtno in 12. na 200 mešano
Evropsko prvenstvo Dublin 2003
- 25m bazen
- zlata medalja: Alenka Kejžar na 200 mešano
- srebrna medalja: Alenka Kejžar na
100 mešano
Anja Klinar 4. na 400 mešano in 6. na
200 mešano
Alenka Kejžar 5. na 200 hrbtno
Tamara Sambrailo 14. na 50 prsno in 15.
na 200 prsno
Marko Milenkovič 16. na 400 mešano
Mladinsko evropsko prvenstvo Glasgow 2003
- zlati medalji: Anja Klinar na 200 in
400 mešano
Sara Isaković 4. na 100 prosto
Anja Klinar 5. v štafeti 4x200 prosto
Lavra Babič 5. v štafeti 4x200 prosto
Jasna Ovsenik 5. v štafeti 4x200 prosto
Slika: Anja Klinar zlata medalja na 200 mešano
na mladinskem evropskem prvenstvu v Glasgowu
2003
Vir: arhiv PK Radovljica
115
Mladinsko evropsko prvenstvo Sevilla 2003
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 11. na 5 km
Olimpijski festival evropske mladine Pariz 2003
Nejc Pogačnik 8. na 400 prosto
PRVENSTVO SLOVENIJE (ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Anja Klinar 7, Tamara Sambrailo 2, Sara Isaković in Lavra Babič po 1, štafete 3
- srebrne medalje: Sara Isaković 6, Lavra Babič in Anja Klinar po 2, Nika Kozamernik, Marko Milenkovič
in Tamara Sambrailo po 1
- bronaste medalje: Lavra Babič, Anže Dacar, Matej Globočnik, Marko Milenkovič, Nejc Pogačnik in
Tamara Sambrailo po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Anja Klinar 9, Sara Isaković 5, Lavra Babič 3, Anže Dacar 1, štafete 4
- kadetsko:
- zlate medalje: Nejc Pogačnik 5, Monika Močnik 1
- dečki:
- zlate medalje: Robi Žbogar 6, Robi Vovk 3
- mlajši dečki in deklice:
- zlate medalje: Saša Džever in Tadej Fermišek po 1
2004
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Olimpijske igre Atene 2004
Anja Klinar 13. na 400 mešano in 16. v štafeti 4x200 prosto
Sara Isaković 16. v štafeti 4x200 prosto in 18. na 200 prosto
Lavra Babič 16. v štafeti 4x200 prosto
Alenka Kejžar 18. na 200 mešano in 200 prsno
116
Slika: Olimpijske igre Atene 2004
Ciril Globočnik, Sara Isaković, Anja Klinar,
Alenka Kejžar, Lavra Babič, Miha Potočnik
Vir: arhiv PK Radovljica
Evropsko prvenstvo Madrid 2004
Slika: Evropsko prvenstvo Madrid 2004
Vir: arhiv PK Radovljica
- 50 m bazen
- srebrna medalja: Alenka Kejžar na 200 prsno
- bronaste medalje: Anja Klinar na 400 mešano
Anja Klinar 6. v štafeti 4x200 prosto
Sara Isaković 6. v štafeti 4x200 m prosto
Lavra Babič 6. v štafeti 4x200 m prosto
Tamara Sambrailo 9. na 10 prsno in 10. na 50 prsno
Slika: Srebrna Alenka Kejžar in bronasta Anja Klinar na evropskem prvenstvu v Madrid 2004
Vir: arhiv PK Radovljica
117
Mladinsko evropsko prvenstvo Lizbona 2004
- zlate medalje: Sara Isaković 100 in 200 prosto
Anja Klinar na 200 mešano
- srebrna medalja: Anja Klinar na 400 mešano
Anja Klinar 4. v štafeti 4x200 prosto
Sara Isaković 4. v štafeti 4x200 prosto
Jasna Ovsenik 4. v štafeti 4x200 prosto
Luka Turk 7. na 400 prosto
Nejc Pogačnik 14. na 400 mešano
Slika: Zlati Sara Isaković in Anja Klinar na evropskem mladinskem prvenstvu v Lizboni 2004
Vir: arhiv PK Radovljica
Mladinsko evropsko prvenstvo St. Affriqe 2004
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 12. na 5 km
Svetovno prvenstvo Indianapolis 2004
- 25m bazen
Tamara Sambrailo 14. na 100 prsno
Svetovno prvenstvo Abu Dhabi 2004
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 13. na 25 km in 16. na 5 km
Evropsko prvenstvo Dunaj 2004
- 25m bazen
Anja Klinar 4. na 200 mešano in 6. na 400 mešano
Sara Isaković 5. na 200 prosto, 8. na 400 prosto
Tamara Sambrailo 9. na 50 prsno
Lavra Babič 12. na 800 prosto
118
SEZONA 2003 – 2004
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 8, Tamara Sambrailo 6, Lavra Babič, Alenka Kejžar,
Marko Milenkovič po 1, štafete 6
- srebrne medalje: Sara Isaković 6, Tamara Sambrailo, Lavra Babič po 2, Anja Klinar, Marko Milenkovič,
Nejc Pogačnik po 1
- bronaste medalje: Lavra Babič 5, Luka Turk 2, Anže Dacar, Nejc Pogačnik, Tamara Sambrailo in
štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 10, Lavra Babič 3, Luka Turk 2, Anže Dacar 1, štafete 6
- kadetsko:
- zlate medalje: Monika Močnik 6, Nejc Pogačnik 2, Maja Cesar 1, štafeti 2
- dečki in deklice:
- zlate medalje: Robi Žbogar 5, Robi Vovk 2, Majna Jazbec 1
2005
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Sredozemske igre Almeria 2005
- zlata medalja: Anja Klinar na 200 mešano
Slika: Zlata in srebrna Anja Klinar (desno) in dvakrat srebrna Sara Isaković, sredozemske igre Almeria 2005
Vir: arhiv PK Radovljica
119
- srebrna medalja: Sara Isaković na 200 in 400 prosto
Anja Klinar na 400 mešano
Sara Isaković 4. na 100 prosto
Monika Močnik 5. na 1500 prosto in 6. na 800 prosto,
Jasna Ovsenik 5. na 4x200 prosto
Tamara Sambrailo 5. na 4x100 mešano in 6. na 50 prsno
Luka Turk 7. na 400 in 800 prosto
Slika: Sredozemske igre Almeria 2005
Z leve: Jasna Ovsenik, Sara Isaković,
Monika Močnik, Anja Klinar, Luka Turk
in Tamara Sambrailo
Vir: arhiv PK Radovljica
Svetovno prvenstvo Montreal 2005
Sara Isaković 5. na 200 prosto
Anja Klinar 11. na 200 in 400 mešano
Jasna Ovsenik 14. v štafeti 4x200 prosto
Luka Turk 17. na 1500 prosto
Tamara Sambrailo 28. na 200 prsno
Slika: Svetovno prvenstvo Motreal 2005
Z leve: Sara Isaković, Tamara Sambrailo, Luka Turk, Anja Klinar in Jasna Ovsenik
Vir: arhiv PK Radovljica
120
Mladinsko evropsko prvenstvo Budimpešta 2005
Monika Močnik 9. v štafeti 4x200 prosto in 11. na 800 m prosto
Teja Zupan 9. v štafeti 4x200 prosto
Maja Cesar 9. v štafeti 4x200 prosto
Evropski olimpijski dnevi mladih Lignano 2005
Robi Žbogar 11. na 100 prosto, 14. na 100 prsno in 15. na 100 delfin
Robi Vovk 14. na 100 prsno
Evropsko prvenstvo Trst 2005
- 25m bazen
Sara Isaković 8. na 200 prosto
Tamara Sambrailo 14. na 50 prsno
Luka Turk 17. na 400 prosto
Slika: Miha Potočnik in Ciril Globočnik
Vir: arhiv Miha Potočnik
SEZONA 2004 – 2005
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Sara Isaković 17, Anja Klinar 8, Tamara Sambrailo in Luka Turk po 2, Lavra Babič
Alenka Kejžar po 1, štafete 6,
- srebrne medalje: Lavra Babič 5, Anja Klinar in Luka Turk po 4, Alenka Kejžar 2, Nika Kozamernik,
Jasna Ovsenik, Tamara Sambrailo, Monika Močnik in štafeta po 1
- bronaste medalje: Lavra Babič 3, Jasna Ovsenik 2, Nika Kozamernik, Monika Močnik, Nejc Pogačnik,
Anže Dacar, Gal Isakovič in štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Sara Isaković 7, Nejc Pogačnik, Anja Klinar, Luka Turk po 3, Gal Isaković 2, Jasna Ovsenik,
Monika Močnik, Teja Zupan po 1, štafete 4
121
- kadetsko:
- zlate medalje: Monika Močnik 5, Robi Žbogar 4, Robi Vovk 2, Nina Cesar in Gal Isaković po 1,
štafete 4
- deklice:
- zlate medalje: Majna Jazbec 1
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Martin Slivnik 1
2006
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Evropsko prvenstvo Budimpešta 2006
- 50m bazen
Luka Turk 7. na 1500 prosto
Sara Isaković 8. na 200 prosto in 13. na 400 prosto
Anja Klinar 15. na 200 mešano in 16. na 400 mešano
Monika Močnik 17. na 800 prosto
Luka Turk 19. na 400 prosto
Tamara Sambrailo 21. mesto 200 prsno
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 19. na 5 km
Evropsko prvenstvo Helsinki 2006
- 25m bazen
Anja Klinar 7. na 400 mešano
Monika Močnik 15. na 800 prosto
Luka Turk 18. na 50 prosto
Tamara Sambrailo 23. na 200 prsno
Mladinsko svetovno prvenstvo Rio de Janeiro 2006
Monika Močnik 5. na 800 prosto in 6. na 1500 prosto
Robi Vovk 5. na 50 prsno in 11. na 100 prsno
Maja Cesar 11. v štafeti 4x200 prosto in 13. na 1500 prosto
Teja Zupan 11. v štafeti 4x200 prosto
Mladinsko evropsko prvenstvo Palma de Mallorca 2006
- bronasta medalja: Monika Močnik na 800 prosto
Monika Močnik 14. na 400 prosto
Teja Zupan 10. na 800 prosto
Maja Cesar 13. na 400 prosto
Gal Isaković 22. na 200 hrbtno
Nina Cesar 29. na 100 prosto
Slika: Monika Močnik bronasta medalja
na evropskem mladinskem prvenstvu v
Palma de Mallorca 2006
Vir: arhiv PK Radovljica
122
Svetovno prvenstvo Neapelj 2006
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 9. na 25 km in 13. na 5 km
SEZONA 2005 - 2006
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Sara Isaković 15, Monika Močnik 6, Luka Turk 5, Anja Klinar, Tamara Sambrailo,
Lavra Babič po 2, štafete 8
- srebrne medalje: Lavra Babič, Gal Isaković po 2, Jasna Ovsenik, Luka Turk in Robi Žbogar po 1,
štafeta 2
- bronaste medalje: Maja Cesar 5, Nina Cesar, Anže Dacar 3, Monika Močnik, Robi Žbogar po 2,
Jasna Ovsenik, Tamara Sambrailo, Gal Isaković po 1, štafeti 2
- mladinsko:
- zlate medalje: Monika Močnik 7, Gal Isaković 5, Robi Žbogar 3, Denis Medič, Nina Cesar, Maja Cesar
po 1, štafete 9
- kadetsko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 4, Robi Vovk 3, štafeta 1
2007
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Melbourne 2007
- 50m bazen
Sara Isaković 7. na 200 delfin
Luka Turk 11. na 800 prosto in 12. na 1500 prosto
Anja Klinar 13. na 400 mešano
Monika Močnik 16. na 1500 prosto
- daljinsko plavanje
Nika Kozamernik 9. na 5 km
Mladinsko evropsko prvenstvo Milano 2007
- daljinsko plavanje
- srebrna medalja: Teja Zupan na 5 km
Maja Cesar 10. na 5 km
Monika Močnik 24. na 5 km
Univerziada Bangkok 2007
- srebrna medalja: Sara Isaković na 200 prosto
- bronasta medalja: Sara Isaković na 200 delfin
Nika Kozamernik 11. na 1500 prosto
Luka Turk 20. na 400 prosto
123
Slika: Sara Isaković, srebrna in bronasta medalja na univerziadi v Bangkoku 2007
Vir: arhiv PK Radovljica
Mladinsko evropsko prvenstvo Antwerpen 2007
Neja Škufca 10. na 1500 prosto
Robi Vovk 12. na 50 prsno
Robi Žbogar 31. na 200 prosto
Evropsko prvenstvo Debrecne 2007
- 25m bazen
Nina Cesar 15. na 800 prosto in 27. na 400 prosto
SEZONA 2006 - 2007
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 10, Luka Turk 8, Tamara Sambrailo 3, Monika Močnik
Teja Zupan in Robi Žbogar po 1, štafete 9
- srebrne medalje: Monika Močnik, Robi Žbogar, Maja Cesar, Anja Klinar po 2, Teja Zupan, Anže Dacar,
Sara Isakovič po 1, štafeta 2
- bronaste medalje: Maja Cesar 4, Nina Cesar, Anže Dacar in Nika Kozamernik po 3, Gal Isaković 2,
Jasna Ovsenik, Denis Erlah, Monika Močnik, Luka Turk, Robi Žbogar po 1, štafeta 2
- mladinsko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 10, štafete 5, Gal Isaković 3, Teja Zupan, Nina Cesar in Robi Vovk po 2,
Maja Cesar in Neja Škufca po 1
124
2008
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Slika: Olimpijske igre Peking 2008
Vir: foto Aleš Fevžer
Olimpijske igre Peking 2008
- srebrna medalja: Sara Isaković na 200 prosto
Teja Zupan 10. na 10 km
Anja Klinar 16. na 400 mešano in 25. na 200 mešano
125
Slika: Sara Isaković, srebrna medalja in trener Miha Potočnik, Olimpijske igre Peking 2008
Vir: arhiv Miha Potočnik
Slika: Sara Isaković srebrna medalja na 200 prosto
na olimpijskih igrah v Pekingu 2008
126
Vir. arhiv PK Radovljica
Slika: Teja Zupan olimpijske igre Peking 2008
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Luka Turk olimpijske igre Peking 2008
Vir: foto Aleš Fevžer
127
Slika: Anja Klinar na olimpijskih igrah Peking 2008
Vir: foto Aleš Fevžer
Evropsko prvenstvo Eindhoven 2008
- 50m bazen
- zlata medalja: Sara Isaković na 200 prosto
Sara Isaković 8. na 100 prosto in 100 m delfin
Anja Klinar 6. na 400 mešano in 12. na 200 mešano
Teja Zupan 8. na 1500 prosto in 15. na 800 prosto
Luka Luka 10. na 800 prosto in 11. na 400 prosto
Mladinsko evropsko prvenstvo Beograd 2008
- bronasta medalja: Neja Škufca na 1500 prosto
Neja Škufca 6. na 800 prosto
Evropsko prvenstvo Dubrovnik 2008
- daljinsko plavanje
Teja Zupan 7. na 5 km in 10. na 10 km
Nika Kozamernik 23. na 10 km
Slika: Neja Škufca bronasta medalja na 1500 prosto
na mladinskem evropskem prvenstvu Beograd 2008
Vir: arhiv PK Radovljica
128
Evropsko prvenstvo Reka 2008
- 25 m bazen
Nina Cesar 10. na 800 prosto in 18. na 400 prosto
Teja Zupan 24. na 400 prosto
Neja Škufca 31. na 400 prosto
Svetovno prvenstvo Sevilla 2008
- daljinsko plavanje
Teja Zupan 6. na 5 km
Nika Kozamernik 23. na 5 km
Mladinsko evropsko prvenstvo Sette 2008
- daljinsko plavanje
- srebrna medalja: Teja Zupan na 5 km
Maja Cesar 4. na 5 km in 9. na 10 km
Slika: Teja Zupan srebrna medalja v
daljinskem plavanju na 5 km
na evropsko mladinsko prvenstvo v Setteju 2008
Vir: arhiv PK Radovljica
SEZONA 2007 - 2008
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Sara Isaković 13, Luka Turk 7, Robi Žbogar 5, Anja Klinar 4, Nina Cesar in Nika Kozamernik
po 3, Monika Močnik 2, Teja Zupan 1, štafete 7
- srebrne medalje: Robi Žbogar 4, Maja Cesar in Nina Cesar po 3, Anže Dacar 2, Sara Isaković,
Anja Klinar, Teja Zupan in Monika Močnik po 1, štafeta 3
- bronaste medalje: Nina Cesar 3, Anže Dacar, Anja Klinar, Monika Močnik in Robi Vovk po 2,
Teja Zupan, Robi Žbogar in štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 5, Robi Vovk 3, Neja Škufca 2, štafete 1
- deklice:
- zlate medalje: Špela Perša 1
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Mina Kašca 5, štafeta 2, Kristjan Dragovan Širnik
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA INVALIDE
- zlata medalja: Darko Đurić 1
129
2009
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Mladinsko evropsko prvenstvo Poreč 2009
- daljinsko plavanje
Neja Škufca 5. na 5 km
Svetovno prvenstvo Rim 2009
- 50m bazen
Sara Isaković 13. na 200 prosto
Anja Klinar 14. na 400 mešano in v štafeti 4x200 prosto
Robi Žbogar 18. v štafeti 4x100 mešano
Teja Zupan 24. na 1500 prosto
Vojaško svetovno prvenstvo Montreal 2009
- zlati medalji: Anja Klinar na 200 prsno
Luka Turk na 400 prosto
- srebrne medalje: Anja Klinar na 200 in 400 prosto ter 200 delfin in 200 mešano
- bronasti medalji: Anja Klinar na 100 delfin
Luka Turk na 1500 prosto
Evropsko prvenstvo (Carigrad 2009)
- 25 m bazen
Nina Cesar 5. na 800 prosto
Anja Klinar 6. na 400 mešano
Robi Žbogar 10. v štafeti 4x50 mešano, 35. na 200 prosto
Neja Škufca 21. na 400 prosto
Robi Vovk 41. na 50 prsno
Sredozemske igre (Pescara 2009)
130
- zlata medalja: Anja Klinar na 400 mešano
- srebrna medalja: Nina Cesar na 800 prosto
- bronasta medalja: Anja Klinar na 200 mešano
Robi Žbogar 4. v štafeti 4x100 mešano in 7. na 100 in 200 hrbtno
Nina Cesar 6. na 400 prosto
Slika: Anja Klinar,
Sredozemske igre Pescara 2009
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Nina Cesar,
Sredozemske igre Pescara 2009
Vir: arhiv PK Radovljica
SEZONA 2008 - 2009
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Anja Klinar 10, Luka Turk 8, Sara Isaković 7, Zupan Teja 5, Robi Žbogar 4, Nina Cesar 2,
Robi Vovk 1, štafeta 6
- srebrne medalje: Robi Vovk, Zupan Teja, Cesar Maja in Luka Turk po 2, Anja Klinar, Monika Močnik in
Robi Žbogar po 1, štafete 3
- bronaste medalje: Pogačar Juš, Monika Močnik in Nina Cesar po 2, Anja Klinar, Špela Škufca,
Teja Zupan, Robi Žbogar in štafeta po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tjaš Štihovič 2, Neja Škufca 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Martin Slivnik 2, Gaber Surjan 1
- deklice:
- zlate medalje: Gaja Kristan 3, Špela Perša 2
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Mina Kašca 3, Kristjan Dragovan Širnik, Žan Pogačar in štafeta po 1
131
2010
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Dubai 2010
- 25m bazen
Nina Cesar 11. na 800 prosto
Robi Žbogar 17. na 200 delfin
Evropsko prvenstvo Eindhoven 2010
- 25m bazen
- srebrna medalja: Anja Klinar na 400 mešano
Robi Žbogar 5. na 200 delfin
Nina Cesar 6. na 800 prosto
Vojaško svetovno prvenstvo Warendorf 2010
- zlati medalji: Anja Klinar na 200 mešano in 400 prosto
Evropsko prvenstvo Budimpešta 2010
- 50m bazen
Anja Klinar 4. na 400 mešano
Sara Isaković 9. na 100 delfin
- daljinsko plavanje
Teja Zupan 10. na 5 km in 21. na 10 km
Mladinsko evropsko prvenstvo Hoorn 2010
- daljinsko plavanje
Neja Škufca 11. na 5 km
Svetovno prvenstvo Roberval 2010
- daljinsko plavanje
Teja Zupan 8. na 5 km
Svetovno prvenstvo v plavanju za invalide Eindhoven 2010
Darko Đurić 7. na 100 in 200 prosto
SEZONA 2009 - 2010
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 12, Nina Cesar 6, Luka Turk in Robi Vovk po 2, Teja Zupan in Neja Škufca
po 1, štafete 9
- srebrne medalje: Anja Klinar in Nina Cesar po 2, Juš Pogačar , Monika Močnik, Tjaš Štihovič, Robi Vovk
in štafeta po 1
132
- bronaste medalje: Neja Škufca, Robi Vovk in Maja Cesar po 3, Juš Pogačar, Anja Klinar in Teja Zupan
po 1
- mladinsko:
- zlata medalja: Neja Škufca 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Špela Perše 3, Tjaša Pintar 1
- deklice:
- zlate medalje: Žan Pogačar 5, Mina Kašca 3, Tjaša Pintar 2, štafeta 3
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Gaja Kristan 3
2011
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Svetovno prvenstvo Šanghaj 2011
Evropsko prvenstvo v plavanju za invalide Berlin 2011
- 50 m bazen
Anja Klinar 12. na 400 mešano
Sara Isaković 15. na 200 prosto
Robi Žbogar 15. v štafeti 4x100 prosto
Maja Cesar 24. na 1500 prosto,
- daljinsko plavanje
Teja Zupan 14. na 10 km in 15. na 5 km
- srebrna medalja: Darko Đurić na 50 delfin
Evropsko prvenstvo Debrecen 2011
- 50 m bazen
Anja Klinar 5. na 400 mešano
Sara Isaković 5. na 200 prosto
Robi Žbogar 14. na 200 delfin
Evropsko prvenstvo Szczecin 2011
- 25m bazen
Robi Žbogar 8. na 200 delfin in 10. na 100
delfin
Anja Klinar 11. na 200 delfin in 14. na 400 m
mešano
Mladinsko svetovno prvenstvo Beograd 2011
Špela Perše 11. na 1500 prosto
Mladinsko evropsko prvenstvo Beograd 2011
Špela Perše 7. v štafeti 4x200 prosto, 8. na
1500 prosto in 11. na 800 prosto
Slika: Darko Đurić srebrna medalja na
evropskem prvenstvu v Berlinu 2011
Vir: arhiv PK Radovljica
133
Olimpijski festival evropske mladine Trabzon 2011
- srebrna medalja: Tjaša Pintar na 200 mešano
- bronasta medalja: Tjaša Pintar na 100 prsno in 4x100 prosto
Tjaša Pintar 4. na 400 mešano, 6. v štafeti 4x100 mešano
Slika: Tjaša Pintar srebrna in bronasta na Olimpijskem festivalu evropske mladine Trabzon 2011
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Osvojene medalje Tjaše Pintar
Vir: osebni arhiv Tjaša Pintar
134
SEZONA 2010 - 2011
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 12, Anja Klinar 7, Sara Isaković in Teja Zupan po 3, Nina Cesar in štafeta
po 2
- srebrne medalje: Anja Klinar 4, Robi Žbogar 3, Sara Isaković, Robi Vovk, Teja Zupan in Nina Cesar
po 1, štafete 3
- bronaste medalje: Anja Klinar in Nina Cesar po 2, Perše Špela, Neja Škufca, Tjaš Štihovič in Robi Vovk
po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Martin Slivnik in Neja Škufca po 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Tjašac Pintar 8, Žan Pogačar in Špela Perše po 3
- deklice:
- zlate medalje: Gaja Kristan 5 in Žan Pogačar po 5, Kristjan Dragovan Širnik 1, štafete 3
- mlajše deklice:
- zlate medalje: Rok Tomaš 1
2012
MEDNARODNA TEKMOVANJA
Evropsko prvenstvo Debrecen 2012
- 50 m bazen
- bronasta medalja: Anja Klinar in Sara Isaković na 4x200 prosto
Anja Klinar 5. na 400 mešano
Sara Isaković 5. na 200 prosto
Robi Žbogar 14. na 200 delfin
Slika: Sara Isaković (leva) in
Anja Klinar (desna)
bronasti medalji na
4x200 prosto na
evropskem prvenstvu
Debrecen 2012
Vir: foto Reuters
135
Svetovno prvenstvo masters v plavanju Riccione 2012
- zlata kolajna: Rado Hočevar na 200 prosto
- srebrna medalja: Rado Hočevar na 400 in 800 prosto
Slika: Rado Hočevar, svetovno prvenstvo
masters v plavanju Riccione 2012
Vir: Rado Hočevar
Mladinsko evropsko prvenstvo Antwerpen 2012
Špela Perše 7. na 800 prosto in 9. na 1500 prosto
Tjaša Pintar 7. na 50 prsno in 8. na 200 mešano
Iris Urbančič 15. na 1500 prosto
Mladinsko evropsko prvenstvo Koaceli 2012
- daljinsko plavanje
Špela Perše 5. na 5 km
Olimpijske igre London 2012
Anja Klinar 10. na 400 mešano, 11. na 200 delfin, 14. v štafeti 4x200 prosto
Sara Isaković 14. na 200 prosto in v štafeti 4x200 prosto
Robi Žbogar 24. na 200 delfin
Slika: Robi Žbogar olimpijske igre London 2012
Vir: foto Aleš Fevžer
136
Slika: Anja Klinar olimpijske igre London 2012
Slika: Sara Isaković olimpijske igre London 2012
Vir: foto Aleš Fevžer
Vir: foto Aleš Fevžer
Paraolimpijske igre London 2012
Darko Đurić 4. na 50 delfin in svetovni rekord na 50 delfin
Slika: Darko Đurić paraolimpijske igre London 2012
Vir: foto Reuters
137
Svetovno prvenstvo Carigrad 2012
- 25m bazen
Robi Žbogar 9. na 200 delfin in 15. na 100 mešano
Slika: Robi Žbogar, Svetovno prvenstvo Carigrad 2012
Vir: arhiv PK Radovljica
SEZONA 2011 - 2012
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 11, Sara Isaković 5, Anja Klinar 5, Špela Perše, Maja Cesar in Teja Zupan po
2, Žan Pogačar in Teja Zupan po 1, štafete 3
- srebrne medalje: Tjaša Pintar 3, Robi Žbogar 2, Maja Cesar, Nina Cesar, Sara Isaković in Teja Zupan po
1, štafeti 2
- bronaste medalje: Maja Cesar, Špela Perše, Tjaša Pintar, Teja Zupan, Nina Cesar, Rok Tomaš in štafeta
po 1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tjaša Pintar 6, Špela Perše 1
- kadetsko:
- zlate medalje: Žan Pogačar 10, Špela Perše in Tjaša Pintar po 3. Mina Kašča 1, ženske štafete 3
- deklice:
- zlata medalja: Rok Tomaš 1
138
Slika: Žan Pogačar kadetski državni rekord v
25 metrskem bazenu, 200 delfin, Zagreb 2012
Vir: Aleš Rebec
SEZONA 2012/13
PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO)
- člansko:
- zlate medalje: Robi Žbogar 8, Anja Klinar in Sara Isaković po 5, Žan Pogačar 1 in štafete 2
- srebrne medalje: Tjaša Pintar 5, Robi Žbogar 2, Maja Cesar, Nina Cesar, Sara Isaković, Žan Pogačar in
štafeta po 1
- bronaste medalje: Špela Perše in Žan Pogačar po 2, Robi Žbogar, Tjaša Pintar in štafeta po1
- mladinsko:
- zlate medalje: Tjaša Pintar 11, Špela Perše in Iris Urbančič po 1, štafeti 4
- kadetsko:
- zlate medalje: Žan Pogačar 9, Gaja Kristan 7, Ajda Teran 3, Mina Mašca 1, štafete 3
- deklice:
- zlate medalje: Karin Kristan 3
- mlajše deklice:
- zlati medalji: Ema Pšeničnik 2
Slika: Špela Perše na državnem prvenstvu v
daljinskem plavanju, Radovljica 2012
Vir: foto Aleš Rebec
139
PLAVALCI, VATERPOLISTI IN SKAKALCI
OD ZAČETKA DELOVANJA DO LETA 2013
PLAVALCI IN SKAKALCI V VODO PRED LETOM 1941
Plavalci in in skakalci:
Janez Cerar, Stana Dobravec, Jože Ješe, Pavel Ješe, Štefka Novak, Bojan Špicar, Slavko Šušteršič, Igor Triller
Plavalci:
Rozka Dobravec, Daša Jaklič, Mitja Jaklič, Janez Marinček, Nada Miklavčič, Tončka Mulej, Jože Novak, Krista
Novak, Bronka Ostaševski, Mara Perc, Alenka Pernuš, Franci Pernuš, Jože Pernuš, Jelena Robič, Franci Rotar,
Srečko Rus, Zvonko Savnik, Jože Štular, Meta Triller, Zora Triller
Skakalci v vodo:
Julička Burjan, Janko Magušar, Marjan Sadar, Srečko Skrt, Tonček Skrt, Milena Triller
Slika: Plavalke PK Obla Gorica 1934
Spredaj (od leve): Daša Jaklič, NN, Stana Dobravec-Božič
Druga vrsta: Jelena Robič, Burjan Julička
Tretja vrsta: Lada Perc-Martinček, Štefka Novak-Savnik, Rozka Dobravec-Jaklič, Zora Triller
Zgoraj: Nada Zarnik, Krista Novak, Bronka Ostaševski, p. d. Šivčeva
Vir: arhiv PK Radovljica
PLAVALCI V OBDOBJU 1946-1967
V dvaindvajsetih poletjih je bilo v klubu včlanjenih 428 članov. V tem številu smo večinoma aktivni tekmovalci od
katerih so mnogi kasneje postali organizatorji, vaditelji in trenerji. Le manjše število je takih, ki niso nikoli aktivno
nastopali, ampak so se pridružili klubu kot organizatorji.
Od članov, ki jih štejemo kot aktivne tekmovalce, so vsi vsaj po nekajkrat tudi nastopili na kakem tekmovanju. Več
140
kot polovica vseh članov (225) pa jih je nastopila tudi na večjih medklubskih tekmah, kjer so za klub osvajali točke.
Čeprav se je sistem točkovanja na raznih tekmah iz leta v leto spreminjal in je bilo posamezno mesto dostikrat
različno ocenjeno, dajejo tudi te točke neko določeno sliko.
Plavalci in točke osvojene za klub (pri ženskah so dekliški priimki):
Boris Gorjanc 805,7 točke, Špela Čebulj 669,5, Lojze Cilenšek 597,9, Varja Jensterle 498,6, Janez Sekovanič 468,9,
Boris Ahac 450,8, Dara Mladenovič 440,6, Jože Pikelj 420,0, Jože Smrekar 337,0, Alenka Mulej 325,6, Franci Černe
270,8, Janez Šarec 242,8, Dora Prešeren 238,3, Stanko Artiček 228,8, Marjana Zalokar 228,0, Janja Jaklič 224,8,
Boris Žemva 222,1, Miha Fürst 217,3, Janja Kacjan 205,0, Drago Mandeljc 200,7, Aleš Šarec 178,8, Franci Grošelj
176,3, Polona Čebulj 170,5, Alojz Maček 170,0, Franci Selan 166,9, Janko Grilc 161,8, Tomaž Grohar 158,3, Anže
Bole 151,0, Peter Bolko 151,0, Cena Magister st. 144,7, Marjana Selan 144,6, Barbka Pikon 144,4, Stojan Horvat
141,3, Studenka Mevlja 137,9, Mojca Avguštin 134,0, Darinka Grošelj 131,5, Jože Sekovanič 128,1, Rudi Pogačnik
126,9, Ljuba Stojilkovič 126,5, Štefka Mevlja 122,5, Lenka Cerar 122,2, Pavle Kristan 120,7, Slavko Trelc 117,9,
Metka Trelc 117,3, Janez Zupan 116,4, Jelena Mali 113,5, Aleš Hočevar 105,3, Tatjana Žemva 103,0, Irena Mali
99,5, Milka Prešeren 98,8, Slavica Arh 98,7, Magda Grošelj 97,3, Niko Ravnikar 96,1, Marija Skumavec 94,0, Vesna
Dašević 91,9, Janez Kokalj 90,5, Marko Stanonik 81,5, Dušan Mulej 79,9, Živana Simčič 78,3, Boris Jukić 78,2,
Jože Slivnik 77,3, Irena Demšar 77,1, Polde Mavec 76,5, Miran Kenda 76,1, Stana Černe 73,5, Magda Zagorc 73,4,
Janez Cerar 73,3, Mirko Ravnik 72,6, Nevenka Žerovnik 72,6, Zdenka Pristavec 71,2, Slavica Camlek 70,0, Marko
Jensterle 67,0, Darko Prešeren 63,9, Iva Žabkar 62,9, Janez Prešeren 62,0, Martina Pavšič 57,8, Lado Tratnik 55,5,
Mirko Birk 54,5, Alenka Meglič 54,5, Andrej Artiček 54,3, Boris Robič in Marinka Šlibar po 54,2, Bojan Razinger
in Ljuba Jurkovič po 52,2, Franci Pikelj 51,0, Tomaž Kokalj 48,3, Marjana Kunstelj 48,0, Boris Zrimc 46,7, Vida
Horvat 45,2, Milena Mavec 44,0, Tatjana Perc 43,0, Bojan Horvat 38,8, Jože Fürst 37,6, Zoran Bulut 36,8, Irena Erat
36,3, Janez Foršek 35,5, Darinka Mevlja in Lojze Pfajfar po 32,5, Štefka Prešeren 31,8, Marta Vogelnik 31,6, Nna
Kristan 31,5, Janez Grilc in Jože Ješe po 31,0, Mirko Kunšič 30,9, Saša Kenda 30,6, Milan Janc in Božidar Krištof po
30,5, Špela Kristan 30,0, Janez Mavec 29,2, Edo Mittoni 28,8, Bojana Šimčič 25,9, Helena Mulej in Olga Mohar po
24,8, Jože Pogačnik 23,7, Branko Kozamernik in Helena Mežek po 23,6, Andrej Vidic 22,5, Berta Senica 22,2, Mitja
Jaklič 21,9, Miro Franko 20,6, Meta Smolej 20,0, Peter Žula 19,7, Ivan Butinar 19,5, Ciril Bizjak 19,3, Franci Habjan
in Branko Mevlja po 18,0, Vito Rems in Slavko Mali po 17,0, Viki Marolt 16,9, Brezovnik Ljubo 16,7, Ljuba Luznar
16,3, Tugo Marinček 16,0, Blaž Bole 15,9, Jože Furlan 15,3, Metka Koman 15,2, Dušan Jukić 14,8, Liza Sfiligoj 14,4,
Stašo Prešeren 13,9, Danica Prešeren 13,5, Stane Valant 13,2, Cveta Mavec 13,0, Savo Zuzič 12,3, Marina Mihelač
12,0, Tatjana Pušnik 11,6, Marjana Bolko 11,5, Jure Legat 11,2, Marija Vidic 11,0, Janez Praprotnik 10,4, Arsen
Kuret 10,3, Marija Žumer 10,0, Franci Erjavec in Zinka Šušteršič po 9,0, Tonček Kavar 8,6, Rada Bulut 8,1, Ana
Roš, Janez Kozamernik, Brane Tadić, Marija Erman po 8,0, Branko Krištof 7,2, Maruša Hočevar in Marjeta Savnik
po 7,0, Olga Kočar 6,6, Brigita Franko 6,5, Franci Hrustelj 6,1, Tone Slivnik, Stanko Perc, Nataša Ješe in Cveto Trelc
po 6,0, Pavli Ješe 5,6, Marjan Selan in Vojko Brezovnik po 5,3, Krista Ažman, Jana Rogač, Živa Marinček in Aleš
Orel po 5,0, Janez Radelj 4,5, Breda Marinček 4,0, Sandi Stojilković 4,0, Stanko Blas 3,9, Rado Kuhar 3,8, Andrej
Jurkovič 3,7, Jože Mikeš, Tomaž Štangl, Miha Zupan, Bosiljka Domitrović, Špela Franc in Špela Legat po 3,5, Jaka
Sartori 3,3, Anica Hrovat, Lado Sadar, Staša Perc, Tanja Šušteršič, Sonja Božič, Irena Zorc in Danica Šisler po 3,0,
Cvetka Žula 2,7, Marjaž Černe, Tone Remic, Vojko Zupan, Marija Pesjak in Tadej Vidic po 2,5, Mirko Mulej 2,3,
Majda Deržaj, Janko Vidic, Slavko Pristov, Miha Vidic, Andrej Sežun in Marjeta Mrak po 2,0, Branko Pretnar
1,7, Nataša Jensterle 1,5, Dinko Černe, Nika Janc, Niko Lapuh, Rudi Finžgar, Marjana Mulej, Marina Srebotnjak,
Andrejka Bohinc, Mičo Ješe, Branka Palaversič, Darko Žabkar, Neva Ažman in Anton Dežman po 1,0, Borut
Gostič in Joža Jensterle po 0,5.
Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij , Radovljica 1967
141
PLAVALNO OBDOBJU 1967-2013
Plavalci 1967-1989
Renata Ambrožič, Jani Arh, Miha Arnol, Nataša Artiček, Grega Avguštin, Bojana Ažman, Melita Ažman, Janez
Baškovč, Pavel Baškovč, Kati Benedik, Marjanca Benedik, Gregor Bertoncelj, Tanja Bertoncelj, Primož Bezjak, Maja
Bohinc, Luka Bole, Petra Bole, Marcela Bogataj, Petra Bratuša, Ljubo Bremec, Nevenka Bremec, Ljubo Brezovnik,
Peter Brinovec, Vlado Brinovec, Igor Brinšek, Peter Brinšek, Tanja Cilenšek, Tomaž Cilenšek, Mojca Čadež, Samo
Čeh, Boris Čermelj, Vesna Dašević, Zdenka Derlink, Matej Dežman, Roman Dežman, Branko Dobar, Dejan
Dolenc, Saša Dvoršak, Barbara Eržen, Matej Gašperšič, Barbara Globočnik, Ciril Globočnik, Petra Grahovac, Aleš
Gregorc, Klemen Gregorc, Uroš Gričar, Slavko Grilc, Marko Grimani, Jaka Hrastnik, Tina Hrastnik, Aleš Hočevar,
Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Zdenka Humerca, Bojana lvnik Bojana, Toni Iskra, Jani Janc, Tomaž Jarc, Mojca
Jazbec, Janez Jazbec, Darko Jeglič, Marija Jekovec, Marko Jensterle, Aleš Jereb, Aleš Ježek, Meta Jovan, Mojca
Jovan, Primož Jovan, Bogdan Jug, Iztok Jug, Matjaž Kavar, Monika Kavčič, Iztok Kavčič, Alenka Kejžar, Nataša
Kejžar, Nevenka Kavčič, Branko Kavčič, Roman Kenda, Igor Kolarič, Milan Kopše, Ana Koren, Jure Košak, Alenka
Kralj, Borut Kralj, Tina Kralj, Alen Kramar, Sandi Kranjc, Mojca Krmpotič, Rado Kuhar, Teja Kučina, Zora Kukič,
Zdenka Lacko, Iztok Lapuh, Jure Legat, Boštjan Lenac, Danica Logar, Ivica Logar, Klemen Logar, Danica Lubur,
Ljuba Luznar, Zdenka Maček, Cene Magister ml., Tomaž Mandeljc, Breda Marjanovič, Andrej Markelj, Marko
Markelj, Peter Markelj, Primož Markelj, Tadej Markelj, Darko Marolt, Lidija Matjašič, Mojca Matjašič, Martina
Mašič, Brane Mavko, Alenka Meglič, Saša Meglič, Anže Melink, Staša Melink, Nataša Mertelj, Ljubo Mijatovič,
Klavdija Miko, Robert Metličar, Jože Mlinarič, Zdenka Murn, Mojca Novak, Simona Novak, Boštjan Oblak, Boštjan
Odar, Tanja Pajer, Mateja Pangerc, Tadej Petek, Tina Piber, Barbara Pikon, Ivka Pipan, Kristjan Pirc, Veselko Piškur,
Rebeka Poček, David Podlipnik, Igor Podobnik, Bojana Pogačar, Jože Pogačnik, Klemen Pogačnik, Lea Pogačnik,
Mojca Por, Miha Potočnik, Peter Pranjič, Sabina Pranjič, Anita Praprotnik, Borut Praprotnik, Janez Praprotnik,
Urša Praprotnik, Stašo Prešeren, Matej Pretnar; Tatjana Pušnik, Marjan Ravnik, Viktor Ravnikar, Aleš Rebec,
Aleš Remec, Jože Remec, Matjaž Remec, Vito Rems, Darja Rijavec, Tomaž Repinc, Petra Resman, Polona Rob,
Janez Robič, Saška Robič, Jure Rovanšek, Sead Salkič, Senad Salkič, Boštjan Sekovanič, Nina Sekovanič, Alenka
Selčan, Severin Sever, Živana Simčič, Jasna Smajič, Mojca Smodiš, Igor Smolej, Aleš Smrekar, Boris Sodja, Zlatko
Sodja, Tanja Soklič, Toni Soklič, Robert Stan, Ksenija Stipanovič, Sandi Stojilković, Sergeja Stušek, Tanja Stušek,
Andrej Svetina, Andrej Šafranič, Jure Šiftar, Boštjan Škrab, Viktor Šlibar, Marinka Šlibar, Robert Šmid, Nataša
Štefelin, Tamara Štefelin, Zinka Šušteršič, Neva Toman, Blaž Trček, Matija Trček, Metka Trelc, Janez Urevc, Vesna
Veskovič, Boštjan Vidmar, Katja Vidmar, Mojca Vidmar, Vesna Vidmar, Veri Vilfan, Gregor Vogelnik, Helena
Vogelnik, Miha Vogelnik, Rudi Vogelnik, Matjaž Vovk, Lilijana Vovk, Katarina Zadravec, Matjaž Zadravec, Primož
Zadravec, Berta Zormana, Boris Zrimc, Ksenija Zrimc, Marjan Zupan, Toni Zupan, Matej Žbontar, Janja Žlebnik,
Cvetka Žula, Peter Žula.
Plavalci 1990-1999
Špela Ahčin, Ana Ambrožič, Vili Ambrožiči, Janja Andrejčič, Matjaž Ančik, Kristjan Anderle, Urša Ankerst, Aljoša
Armuš, Pia Ažman, Lavra Babič, Rebeka Babič, Luka Babnik, Marko Bahun, Saša Bahun, Jure Berce, Maj Blatnik,
Tanja Blatnik, Petra Bole, Petra Bratuša, Maja Cesar, Matija Cesar, Nina Cesar, Tina Cesar, Aljoša Cvetko, Anja
Cvetko, Nina Čelesnik, Anže Dacar, Jana Demšar, Luka Demšar, Bogdan Dumka, Klemen Eniko, Peter Fischer,
Uroš Forjanič, David Frelih, Matej Frölich–Novkovič, Mojca Čadež, Barbara Globočnik, Matej Globočnik,
Grega Gluščič, Gašper Grašič, Katarina Grašič, Peter Grilc, Jure Grobovšek, Jan Horvat, Aljaž Golmajer, Uroš
Gričar, Mario Ivankovič, Anže Melink, Boštjan Jagodic, Blaž Jarc, Iztok Javornik, Jan Jenko, Marko Jenko, Nejc
Jenko, Alenka Jereb, Tomaž Justin, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Blaž Keše, Urša Klement, Katja Kopač, Nika
Kozamernik, Anita Lukančič, Grega Maček, Alen Marič, Martina Mašič, Januš Meglič, Marko Milenkovič, Jernej
142
Mlekuž, Marko Mohorič, Zdenka Murn, Nadja Obrulek, Nejc Omerza, Tomo Odar, Jasna Ovsenik, Katja Ovsenik,
Tamara Ovsenik, Alenka Palovšnik, Andrej Pirc, Rebeka Poček, Peter Podlesnik, Samo Podobnik, Bojan Pogačar,
Tilen Pogačar, Katarina Pogačnik, Jure Poljšak, Daša Potočnik, Eva Potočnik, Špela Potočnik, Aleš Praprotnik,
Domen Praprotnik, Tilen Praprotnik, Anže Pretnar, Sašo Pušenjak, Zmago Rems, Petra Resman, Eva Rogač, Jure
Rovanšek, Maja Rozman, Elvis Saluhovič, Tamara Sambrailo, Žiga Savnik, Špela Selan, Nina Sekovanič, Urša
Slapšak, Anja Soršak, Sergeja Stušek, Alen Suljič, Andreja Šanko, Robert Šmid, Blaž Šolar, Nejc Šublej, Anja Tolar,
Blaž Trček, Luka Turk, Vita Vidic, Katja Vidmar, Grega Vodišek, Andrej Vodišek, Anže Volk, Jana Vouk, Mitja
Vouka, Primož Zadravec, Marko Zemljič, Primož Zorec, Dušan Zugwitz, Maja Žnidar, Neja Žnidar.
Plavalci 2000-2013
Gašper Ahačič, Bea Avguštin, Lavra Babič, Bor Bajič, Rok Bajič, Žan Baškovč, Peter Bizjak, Kaja Blažič, Deni
Blekič, Karolina Bohinec, Renata Bogič, Petra Bohinc, Saška Bohinc, Gabrijela Brčinovič, Tine Bregar, Žiga Bric,
Grega Bric, Maja Cesar, Matija Cesar, Nina Cesar, Tina Cesar, Domen Cvenkel, Tilen Cvenkel, Matjaž Černe, Niki
Čop, Tini Čop, Marija Čuk, Urban Dacar, Kristjan Dragovan Širnik, Tjaša Dobravc, Mateja Dobravec, Nejc Dolenc,
Nina Dolenc, Saša Džever, Denis Erlah, Aljaž Fajfar, Timotej Fajfar, Matej Fermišek, Tadej Fermišek, Barbara
Frelih, Ana Geltar, Gašper Globočnik, Urša Gluščič, Maša Gomboc Vita Gomboc, Neža Golmajer Zima, Gašper
Grašič, Mia Gregorčič, Ažbe Grošelj, Urban Homan, Domen Hirci, Gašper Horvat, Ajda Hrovat, Gal Isaković, Sara
Isaković, Urša Jakše, Majna Jazbec, Tina Jazbec, Aleš Janša, Gregor Janša, David Jazbec, Ines Jelenec, Meta Jerala,
Urša Jerala, Tit Jerman, Igor Jurekovič, Mina Kašca, Eva Kalan, Rok Kene, Jan Kene, David Klančar, Petra Klemenc,
Sara Klemenčič, Anja Klinar, Juš Kolarič, Maša Kolarič, Kaja Kokelj, Pia Kokelj, Špela Kokelj, Katja Komljanec, Zala
Konda, Tinkara Konc, Gaja Kristan, Karin Kristan, Neja Kriveca, Mark Kozamernik, Matic Kukič, Laura Lepir,
Ana Lugonič, Anamarija Kuhar, Tjaša Legat, Maruša Lesničar, Uroš Lugonič, Zala Markelj, Denis Medič, Ines
Medič, Nika Meglič, Uroš Mihelič, Maja Mehlmauer, Anja Mejavšek, Monika Močnik, Sara Mikec, Janez Mulej,
Gašper Noč, Klemen Noč, Žiga Noč, Miha Novak, Žiga Omahen, Mateja Oblak, Ema Palovšnik, Anže Pazlar,
Benjamin Perko, Špela Perše, Tina Perše, Tjaša Pfajfar, Tjaša Pintar, Martina Pintar, Nina Pirc, Grega Piškur, Saša
Piškur, Žan Pogačar, Nejc Pogačnik, Teja Pogačnik, Vesna Pogačnik, Juš Pogačar, Barbara Potočnik, Jura Potočnik,
Polona Potočnik, Luka Pretnar, Tine Praprotnik, Anže Pretnar, Ema Pšeničnik, Rafaela Rabič, Tjaša Radič, Maruša
Rampre, Urša Ravnikar, Urša Šurk, Manca Ravnikar, Nejc Ravnik, Jernej Rejc, Jan Rebec, Eva Rebec, Peter Ropač,
Larisa Rosič, Lana Rozman, Živa Rus, Urša Šemrl, Ema Liza Šiler, Neja Škufca, Špela Škufca, Martin Slivnik,
Medeja Šmid, Ajda Štihovič, Matej Štiherl, Gaber Surjan, Sašo Stošič, Žani Stošič,Matevž Stranig, Ajda Teran, Ajda
Terlikar, Kaja Terlikar, Rok Tomaš, Jan Toman, Iris Urbaničič, Jaka Uzar, Ana Vidic, Sara Valenčič, Anže Vilfan,
Sandra Vončina, Robi Vovk, Rok Vovk, Žiga Vovk, Tinkara Vozel, Val Wolte Sulal, Petja Zorec, Davor Zupan, Teja
Zupan, Žiga Zupančič, Robi Žbogar, Maja Žnidar, Maksim Žvegelj, Isak Žvegelj.
Vaterpolisti 1948-1977
Boris Ahac, Miloš Andrejič, Zvone Andrejič, Andrej Artiček, Stane Artiček, Andrej Avsenek, Tristan Ažman, Tomo
Balderman, Mirko Birk, Ciril Bizjak, Ivan Brajdič, Ljubo Bremec, Ljubo Brezovnik, Zoran Bulut, Blaž Bole, Peter
Bolko, Jani Cerar, Lojz Cilenšek, Miran Cilenšek, Janez Cerar, Samo Čeh, Franci Černe, Zvone Delavec, Jože Dijak,
Borut Farčnik, Jože Fürst, Miha Fürst, Ciril Globočnik, Bojan Gregorčič, Boris Gorjanc, Tomaž Grohar, Borut
Gostič, Franci Grošelj, Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Vojko Hrustelj, Franci Habjan, Aleš Hočevar, Boris Hrovat,
Primož Jovan, Iztol Jug, Brane Kavčič, Roman Kenda, Matjaž Kobcek, Zdravko Kocijančič, Tomaž Kostanjšek,
Slavko Kunčič, Janez Kokalj, Janez Kozamernik, Pavle Kristan, Ivan Kržišnik, Andrej Lapuh, Klemen Lapuh, Miha
Lapuh, Jure Legat, Bojan Levičnik, Brane Lipovec, Miloš Lipovec, Zvone Logar, Alojz Maček, Vinko Magister,
Drago Mandeljc, Tomaž Mandeljc, Jože Marinček, Jure Markelj, Marko Markelj, Brane Mauko, Marjan Mežek,
Srečo Mihalinec, Jože Mulej, Janez Mavec, Jože Mikeš, Edo Mittoni, Dušan Mulej, Sašo Obreza, Srečo Pergar, Feri
143
Pernuš, Marko Pernuš, Igor Podobnik, Borut Praprotnik, Nikša Prezzi, Matija Plevel, Janez Pate, Ivan Piber, Peter
Pisek, Janez Prešeren, Mirko Ravnik, Boštjan Razinger, Viki Ravnikar, Mirko Rekar, Tone Remic, Boris Robič,
Lado Sadar, Janez Sekovanič, Franci Selan, Marko Smrekar, Sandi Stojilković, Ivan Stružnik, Jože Slivnik, Aleš
Šarec, Viktor Šlibar, Lado Tratnik, Slavko Trelc, Cveto Trelc, Lado Ulčar, Stane Valant, Andrej Vidic, Boris Zrimc,
Peter Zupan, Boris Žemva, Andrej Žilič, Andrej Žun, Grega Wagner.
Plavalci in vaterpolisti 1970-1974
Dejan Dolenc, Marko Grimani, Sandi Kranjc, Klemen Logar, Matej Pangerc, Matej Pretnar, Kristjan Pirc, Tomaž
Repinc.
Slika: Vaterpolisti okoli 1980
Vir: osebni arhiv Stane Artiček
TRENERJI IN VADITELJI
TRENERJI PLAVANJA DO 1941
Trener
Jože Sekovanič
Občasni trenerji (iz PK Ilirija Ljubljana)
Kordelič, Pribošek, Vilfan, Ziherl in oba Kržanova
Trener skokov v vodo (iz PK Ilirija Ljubljana)
Branko Ziherl
144
TRENERJI IN VADITELJI PO 1945
Boris Ahac, Renata Ambrožič, Franci Ankerst, Andrej Artiček, Stane Artiček, Maja Baškovč, Pavel Baškovč, Janez
Cerar st., Lojz Cilenšek, Špela Čebulj, Franci Černe, Anže Dacar, Ciril Globočnik, Matej Globočnik, Lado Gorišek,
Boris Gorjanc, Lado Hrustelj, Franci Hrustelj, Mito Jaklič, Aleksander Jalen, Bogdan Jug, Tomaž Justin, Meta Jovan,
Marko Jensterle, Miran Kenda, Alen Kramar, Jure Košak, Drago Mandelc, Tomaž Mandeljc, Primož Markelj, Tadej
Markelj, Janez Mavec, Jože Mikež, Dara Mladenovič, Alenka Mulej, Petra Omejec, Jasna Ovsenik, Katja Ovsenik,
Branka Pirc, Miha Potočnik, Janez Praprotnik, Aleš Rebec, Saša Robič, Polona Rob, Sandi Savnik, Marjana Selan,
Jože Slivnik, Jasna Smajič, Jože Smrekar, Marko Smrekar, Robert Stan, Igor Podobnik, Klara Popovič, Urška
Potočnik, Janez Praprotnik, Tilen Praprotnik, Anže Pretnar, Janez Sekovanič, Ksenija Stipanovič, Tonja Tratnik,
Slavko Trelc ml., Jana Vovk, Marjana Zalokar, Boris Zrimc, Blanka Zupan, Matej Žbontar.
Slika: Matej Žbontar, Ciril Globočnik
Vir: arhiv PK Radovljica
PREDSEDNIKI, SODNIKI, TEHNIČNI VODJE IN ORGANIZATORJI
Predsedniki
1946: Mito Jaklič
1947: Janez Cerar
1948 - 1949: Franc Pikelj st.
1950 - 1954: Miran Kenda
1955: Gorazd Kacjan
1956 - 1967: Jože Bufolin
1968: Jože Ješe
1969 - 1974: Peter Vogelnik
1975 - 1977: Matija Markelj
1978 - 1981: Cene Magister st.
1982 - 2011: Jože Rebec
2012 - 2013: Aleš Klement
Slika: Dolgoletni predsednik Jože Rebec
prejema veliko plaketo občine Radovljica 2001
Vir: arhiv PK Radovljica
145
Sodniki in organizatorji
Boris Ahac, Marjan Antonič, Andrej Artiček, Stane Artiček, Bojana Ažman, Ciril Ažman, Anton Baškovč, Janez
Baškovč, Marko Bezjak, Ljubo Bezovnik, Primož Bole, Blaž Bole, Jože Bufolin, Janez Cerar st., Janez Cerar ml.,
Lojz Cilenšek, Marina Cilenšek, Polona Čebulj, Špela Čebulj , Mojca Černe, Lado Gorišek, Boris Gorjanc, Franc
Grilc, Janko Grilc, Bojan Horvat, Boris Horvat, Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Janez Humerca, Mito Jaklič, Albin
Jensterle, Marko Jensterle, Tončka Jensterle, Vatja Jensterle, Jože Ješe, Anica Ježek, Vera Jug, Gorazd Kacjan, Boris
Kapus, Miran Kenda, Janez Kozamernik, Vito Lenac, Alojz Maček, Štefi Maček, Cena Magister st., Sonja Magister,
Drago Mandelc, Matija Markelj, Franc Marolt, Janez Mavec, Polde Mavec, Ljubo Meglič, Brane Mevlja, Darinka
Mevlja, Jože Mikež, Dara Mladenovič, Alenka Mulje, Gvido Melink, Franc Murn, Janez Pezdič st., Franc Pikelj st.,
Jože Pikelj, Jože Pogačnik, Marjan Pogačnik, Janez Praprotnik, Špela Praprotnik, Darko Prešeren, Jože Prešeren,
Štefka Prešeren, Janez Prešeren, Janez Pretnar, Janez Pristavec, Marjan Ravnikar, Jože Ravnik, Viki Ravnikar, Jože
Rebec, Jože Remec, Vito Rems, Slavko Rob, Janez Rovanšek, Lado Sadar, Janez Sekovanič, Marija Sekovanič, Franci
Selan, Jože Slivnik, Jože Smrekar, Marko Smrekar, Sandi Stojilkovič, Aleš Šarec, Drago Šiftar, Slavko Trelc ml.,
NikoTruhačev, Stane Valant, Andrej Vidic, Janez Vidic, Janko Vidic, Nuša Vogelnik, Peter Vogelnik, Franci Vovk,
Marija Vovk, Boris Zrimc, Peter Zupan, Boris Žemva.
Slika: Lojz Cilenšek in Jože Rebec
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Drago Šiftar
146
Vir: arhiv Sabina Šiftar Bohinc
Slika: Frenk Ovsenik,
vzdrževalec kopališča od 1999 dalje
Vir: arhiv PK Radovljica
Tehnični vodje - glavni trenerji
1947 - 1949: Janez Cerar
1957 - 1967: Miran Kenda
1968 - 1970: Jože Smrekar
1971 - 1975: Stane Artiček
1976 - 1978: Miran Kenda
1979 - 1983: Lojze Cilenšek
1983 - 2010: Ciril Globočnik
od 2010 dalje: Miha Potočnik
Slika: Ciril Globočnik glavni trener 1983-2010
Vir: arhiv PK Radovljica
Sodniki
Slika: Sodniški zbor med tekmovanjem
Vir: arhiv PK Radovljica
147
Slika: Janez Baškovč vodja sodnikov od 1993-2003
Vir: arhiv PK Radovljica
Slika: Iztok Vrabec, vodja sodnikov od 2003 dalje
Vir: Iztok Vrabec
Gašper Ahačič, John Allakey, Rudi Ahlin, Andrej Alauf, Marjan Ambrožič, Tončka Ambrožič, Vili Ambrožič,
Marjan Babnik, Verona Andreuzzi, Branko Bajič, Irena Bajič, Janez Baškovč, Marko Bezjak, Nada Blatnik, Tone
Blatnik, Tine Bregar, Metka Cesar, Lojz Cilenšek, Meta Dacar, Matej Fermišek, Tadej Fermišek, Mojca Globočnik,
Matej Globočnik, Simon Habjan, Elizabeta Harbaš, Dejan Hribar, Gašper Hrovat, Januš Janc, Blaž Jarc, Janez
Jenko, Jan Jenko, Nejc Jenko, Tomaž Justin, Toni Justin, Romana Kanc, Bogdan Kejžar, Kati Kejžar, Roman Kenda,
Jože Kern, Simona Kern, Ana Klemenc, Damjana Kopač, Anka Kozamernik, Alojz Maček, Andrejka Kramar, Peter
Kramar, Janko Legat, Nika Lipovec, Draga Maček, Grega Maček, Franc Markelj, Mišo Mandeljc, Klemen Markovec,
Primož Markelj, Tadej Markelj, Franci Marolt, Beno Medič, Karmen Medič, Gvido Melink, Petar Milenkovič,
Žanka Močnik, Erika Možina, Marko Mohorič, Zdravko Mohorič, Vesna Mohorič, Saša Naglič, Klemen Noč,
Gašper Noč, Viktor Oblak, Petra Omejec, Iztok Omerza, Franc Ovsenik, Sonja Palovšnik, Alenka Palovšnik, Ema
Palovšnik, Barbara Paulus, Stečko Paul, Tanja Peternel, Matija Pirc, Igor Podobnik, Peter Podlesnik, Jože Pogačar,
Ivan Pogačar, Roman Pogačnik, Eva Potočnik, Marko Potočnik, Tevž Potočnik, Tine Potočnik, Janez Praprotnik,
Janez Reš, Polona Rob, Slavko Rob, Milan Robič, Aljoša Rolc, Janez Rovanšek, Samo Salihovič, Janez Sekovanič,
Franci Selan, Slavica Soršak, Zvone Stojnšek, Mojca Šanko, Maruša Šolar, Tanja Šmid, Tine Štefelin, Tina Štefančič
Košir, Vlasta Urgl, Mateja Velikogne Sonc, Veronika Vilfan, Srečko Vodišek, Peter Vogelnik, Drago Vogrinec,
Simona Vogrinec, Ljubica Vouk, Urška Vovk, Žiga Vovk, Jana Vouk, Iztok Vrabec, Marko Zupanc, Blanka Zupan,
Dejan Zupančič, Žiga Zupančič, George Žijan, Dare Žnidar, Simona Žnidar.
148
Slika: Anica Ježek dolgoletna prostovoljna računovodkinja prejema šopek iz rok predsednika PK Radovljica
Jožeta Rebca
Vir: arhiv PK Radovljica
POSAMIČNI ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAKI V DRESU PK RADOVLJICA
92 × Anja Klinar 2001/02 – 2012/13
89 × Sara Isaković 2001/02 - 2012/13
67 × Alenka Kejžar 1991 - 2002/03
59 × Robi Žbogar 2006/07 - 2012/13
52 × Nataša Kejžar 1990 - 1999/00
36 × Marko Milenkovič 1994/95 - 2002/03
30 × Polona Rob 1987 - 1993/94
30 × Luka Turk 2003/04 - 2009/10
23 × Urša Slapšak 1997/98 - 2001/02
21 × Tamara Sambrailo 1999/00 - 2006/07
20 × Tanja Blatnik 1995/96 - 1999/00
12 × Nina Cesar 2007/08 - 2010/11
9 × Monika Močnik 2004/05 - 2006/07
5 × Lavra Babič 2002/03 - 2004/05
5 × Teja Zupan 2005/06 - 2012/13
4 × Staša Melink 1987 – 1988
3 × Maja Cesar 2006/07- 2012/13
3 × Varja Jensterle 1962 - 1965
3 × Boris Gorjanc 1963
3 × Zdenka Maček 1982
3 × Maj Blatnik 1997/98 - 1998/99
3 × Robi Vovk 2008/09 - 2009/10
2 × Saška Robič 1990
2 x Špela Perše 2012/13
2 x Žan Pogačar 2012/13
1 × Jože Smrekar 1963
1 × Franci Černe 1964
1 × Ciril Globočnik 1976
1 × Jana Demšar 1989
582 × PK Radovljica 1963 - 2012/13
125 × Štafete PK Radovljica 1987 – 2012/13
(Op.: Niso upoštevani zimski prvaki pred letom 1980)
149
POSAMIČNI ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAKI V DALJINSKEM PLAVANJU
12 × Teja Zupan 2008 - 2013
9 × Nika Kozamernik 2002 - 2008
7 × Luka Turk 2004 - 2008
1 × Lavra Babič 2005
1 × Neja Škufca 2009
NAJVEČJI MEDNARODNI USPEHI PK RADOVLJICA V ZGODOVINI
OLIMPIJSKE IGRE
2. m
Sara Isaković
200 m prosto
Peking 2008
10. m
Anja Klinar
400 m mešano
London 2012
11. m
Anja Klinar
200 m delfin
London 2012
12. mTeja Zupan10 kmPeking 2008
13. m
Anja Klinar
400 m mešano
Atene 2004
14. m
Anja Klinar
4 x 200 m prosto
London 2012
14. m
Sara Isaković
200 m prosto
London 2012
14. m
Sara Isaković
4 x 200 m prosto
London 2012
16. m
Nataša Kejžar
100 m prsno
Sydney 2000
16. m
Babič, Klinar, Isaković 4 x 200 m prosto
Atene 2004
16. m
Anja Klinar
400 m mešano
Peking 2008
18. m
Sara Isaković
200 m prosto
Atene 2004
18. m
Alenka Kejžar
200 m prsno
Atene 2004
18. m
Alenka Kejžar
200 m mešano
Atene 2004
19. m
Alenka Kejžar
200 m mešano
Sydney 2000
19. m
Alenka Kejžar
200 m mešano
Atlanta 1996
20. m
Alenka Kejžar
200 m prsno
Atlanta 1996
20. m
Sara Isaković
100 m delfin
Peking 2008
24. m
Robi Žbogar
200 m delfin
London 2012
30. m
Marko Milenkovič
400 m mešano
Sydney 2000
SVETOVNA PRVENSTVA
- 50m bazen
5. m
7. m
9. m
11. m
11. m
11. m
11. m
12. m
12. m
150
Sara Isaković
Sara Isaković
Urša Slapšak
Alenka Kejžar
Anja Klinar
Anja Klinar
Luka Turk
Alenka Kejžar
Sara Isaković
200 m prosto
200 m delfin
50 m delfin
200 m hrbtno
200 m mešano
400 m mešano
800 m prosto
200 m mešano
100 m delfin
Montreal 2005
Melbourne 2007
Fukuoka 2001
Barcelona 2003
Montreal 2005
Montreal 2005
Melbourne 2007
Barcelona 2003
Melbourne 2007
12. m
12. m
13. m
13. m
14. m
14. m
14. m
15. m
15. m
16. m
16. m
16. m
16. m
Luka Turk
Anja Klinar
Anja Klinar
Sara Isaković
Isaković, Klinar, Ovsenik
Anja Klinar
Anja Klinar
Sara Isaković
Robert Žbogar
Alenka Kejžar
Marko Milenkovič
Anja Klinar
Monika Močnik
1500 m prosto
400 m mešano
400 m mešano
200 m prosto
4 x 200 m prosto
400 m mešano
4 x 200 m prosto
200 m prosto
4 x 100 m prosto
200 m mešano
400 m mešano
200 m mešano
1500 m prosto
Melbourne 2007
Šanghaj 2011
Melbourne 2007
Rim 2009
Montreal 2005
Rim 2009
Rim 2009
Šanghaj 2011
Šanghaj 2011
Rim 1994
Fukuoka 2001
Melbourne 2007
Melbourne 2007
- 25m bazen
2. m
3. m
4. m
4. m
5. m
7. m
8. m
8. m
8. m
8. m
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Urša Slapšak
Alenka Kejžar
Nataša Kejžar
Nataša Kejžar
Blatnik, N. Kejžar, Slapšak
400 m mešano
100 m mešano
100 m mešano
200 m mešano
200 m mešano
50 m hrbtno
200 m prsno
100 m mešano
100 m prsno
4 x 100 m mešano
Moskva 2002
Atene 2000
Moskva 2002
Moskva 2002
Atene 2000
Atene 2000
P. de Mallorca 1993
Hong Kong 1999
Atene 2000
Hong Kong 1999
- daljinsko plavanje
6. m
Teja Zupan
5 km
Sevilla 2008
8. m
Teja Zupan
5 km
Roberval 2010
9. m
Nika Kozamernik
25 km
Napoli 2006
9. m
Nika Kozamernik
5 km
Melbourne 2007
13. m
Nika Kozamernik
25 km
Abu Dhabi 2004
13. mNika Kozamernik5 kmNapoli 2006
13. mTeja Zupan10 kmSevilla 2008
14. m Teja Zupan10 kmRim 2009
14. mTeja Zupan10 kmŠanghaj 2011
15. mTeja Zupan5 kmŠanghaj 2011
16. m
Nika Kozamernik
5 km
Abu Dhabi 2004
EVROPSKA PRVENSTVA
- 50m bazen
1. m
2. m
Sara Isaković
Alenka Kejžar
200 m prosto
200 m prsno
Eindhoven 2008
Madrid 2004
151
3. m
3. m
3. m
3. m
4. m
5. m
5. m
6. m
6. m
7. m
7. m
8. m
8. m
8. m
8. m
8. m
8. m
8. m
8. m
- 25m bazen
1. m
2. m
2. m
2. m
2. m
2. m
2. m
3. m
3. m
3. m
3. m
3. m
3. m
3. m
Alenka Kejžar
Anja Klinar
Sara Isaković
Anja Klinar
Anja Klinar
Anja Klinar
Sara Isaković
Babič, Isaković, Klinar
Anja Klinar
Alenka Kejžar
Luka Turk
Nataša Kejžar
Alenka Kejžar
Nataša Kejžar
Anja Klinar
Sara Isaković
Sara Isaković
Sara Isaković
Teja Zupan
200 m mešano
4x200 prosto
4x200 prosto
400 m mešano
400 m mešano
400 m mešano
200 m prosto 4 x 200 m prosto
400 m mešano
200 m hrbtno
1500 m prosto
100 m prsno
200 m mešano
50 m prsno
200 m mešano
200 m prosto
100 m prosto
100 m delfin
1500 m prosto
Berlin 2002
Debrecen 2012
Debrecen 2012
Madrid 2004
Budimpešta 2010
Debrecen 2012
Debrecen 2012
Madrid 2004
Eindhoven 2008
Berlin 2004
Budimpešta 2006
Carigrad 1999
Carigrad 1999
Helsinki 2000
Madrid 2004
Budimpešta 2006
Eindhoven 2008
Eindhoven 2008
Eindhoven 2008
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Nataša Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Anja Klinar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Nataša Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
Alenka Kejžar
200 m mešano
200 m prsno
100 m mešano
100 m mešano
200 m mešano
100 m mešano
400 m mešano
100 m hrbtno
200 m hrbtno
100 m mešano
200 m mešano
400 m mešano
100 m mešano
400 m mešano
Dublin 2003
Rostock 1996
Sheffield 1998
Antwerpen 2001
Riesa 2002
Dublin 2003
Eindhoven 2010
Rostock 1996
Rostock 1996
Lizbona 1999
Antwerpen 2001
Antwerpen 2001
Riesa 2002
Riesa 2002
- daljinsko plavanje
7. m
Teja Zupan
5 km
Dubrovnik 2008
10. mTeja Zupan10 kmDubrovnik 2008
10. mTeja Zupan5 kmBudimpešta 2010
152
SVETOVNI POKAL
- zmagovalci posameznih tekem
1. m
Alenka Kejžar
1. m
Alenka Kejžar
1. m
Alenka Kejžar
1. m
Nataša Kejžar
1. m
Alenka Kejžar
1. m
Tanja Blatnik
200 m prsno
200 m hrbtno
200 m hrbtno
100 m mešano
200 m hrbtno
800 m prosto
Espoo 1996
Espoo 1996
Malmoe 1996
Espoo 1997
Espoo 1997
Espoo 1997
- skupni seštevek svetovnega pokala
1. m
Alenka Kejžar
hrbtne discipline
sezona 1995/96
SREDOZEMSKE IGRE
1. m
1. m
2. m
2. m
2. m
2. m
2. m
3. m
3. m
3. m
Anja Klinar
Anja Klinar
Nataša Kejžar
Sara Isaković
Sara Isaković
Anja Klinar
Nina Cesar
Alenka Kejžar
Nataša Kejžar
Anja Klinar
200 m mešano
400 m mešano
100 m prsno
200 m prosto
400 m prosto
400 m mešano
800 m prosto
200 m prsno
200 m prsno
200 m mešano
Almeria 2005
Pescara 2009
Bari 1997
Almeria 2005
Almeria 2005
Almeria 2005
Pescara 2009
Narbonne 1993
Bari 1997
Pescara 2009
MLADINSKO PRVENSTVO
- svetovno
5. m
5. m
6. m
11. m
11. m
11. m Monika Močnik
Robert Vovk
Monika Močnik
Robert Vovk
Močnik, Zupan, M. Cesar
Špela Perše
800 m prosto
50 m prsno
1500 m prosto
100 m prsno
4 x 200 prosto
1500 m prosto
Rio 2006
Rio 2006
Rio 2006
Rio 2006
Rio 2006
Lima 2011
- evropsko
1. m
1. m
1. m
1. m
1. m
2. m
Anja Klinar
Anja Klinar
Anja Klinar
Sara Isaković
Sara Isaković
Tamara Sambrailo
200 m mešano
400 m mešano
200 m mešano
100 m prosto
200 m prosto
50 m prsno
Glasgow 2003
Glasgow 2003
Lizbona 2004
Lizbona 2004
Lizbona 2004
Malta 2001
153
2. m
2. m
3. m
3. m
3. m
Tamara Sambrailo
Anja Klinar
Tamara Sambrailo
Monika Močnik Neja Škufca
50 m prsno
400 m mešano
100 m prsno
800 m prosto
1500 m prosto
Linz 2002
Lizbona 2004
Malta 2001
Palma 2006
Beograd 2008
- daljinsko plavanje
2. m
Teja Zupan
2. m
Teja Zupan
4. m
Lavra Babič
4. m
Maja Cesar
5. m
Neja Škufca
5. m
Špela Perše
5 km
5 km
5 km
5 km
5 km
5 km
Milano 2007
Sete 2008
Bled 2005
Sete 2008
Poreč 2009
Koaceli 2012
EVROPSKI OLIMPIJSKI DNEVI MLADIH
1. m
2. m
2. m
2. m
3. m
3. m
Anja Klinar
Anja Klinar
Anja Klinar
Tjaša Pintar
Tjaša Pintar
Tjaša Pintar
200 m mešano
200 m prsno
400 m mešano 200 m mešano
100 m prsno
4x100 m prosto
Murcia 2001
Murcia 2001
Murcia 2001
Trabzon 2011
Trabzon 2011
Trabzon 2011
KLUBSKI REKORDI
25 m bazen
50 m prosto
Robert Žbogar
0:22,79
10. 10. 2009
Kranj
Urška Slapšak0:25,558. 12. 1999Lisbona
100 m prosto
Robert Žbogar
0:49,85
27. 11. 2009
Dunaj
Sara Isaković0:54,8622. 1. 2005Berlin
200 m prosto
Robert Žbogar
1:47,18
10. 12. 2009
Istanbul
Sara Isaković1:56,8622. 1. 2005Berlin
400 m prosto
Luka Turk
3:45,47
29. 1. 2009
Celje
Anja Klinar4:06,6824. 11. 2011Kranj
800 m prosto
Luka Turk
7:47,27
29. 11. 2007
Kranj
Nina Cesar8:22,4215. 12. 2010Dubaj
1500 m prosto
Luka Turk
15:05,32
27. 11. 2009
Dunaj
Nina Cesar16:25,8529. 11. 2007Kranj
50 m prsno
Robert Vovk
0:27,74
10. 12. 2009
Istanbul
Tamara Sambrilo0:31,819. 12. 2004Dunaj
100 m prsno
Robert Vovk
1:00,87
10. 12. 2009
Istanbul
Anja Klinar1:08,4229. 1. 2009Celje
154
200 m prsno
Robert Vovk
2:15,11
27. 11. 2009
Dunaj
Anja Klinar2:26,7229. 1. 2009Celje
50 m hrbtno
Rober Žbogar
0:24,65
10. 12. 2009
Istanbul
Urška Slapšak0:28,6016. 3. 2000Atene
100 m hrbtno
Robert Žbogar
0:53,95
21. 11. 2009
Zagreb
Alenka Kejžar1:01,2726. 11. 2001New York
200 m hrbtno
Robert Žbogar
1:57,62
24. 10. 2009
Reka
Alenka Kejžar2:08,0111. 12. 2003Dublin
50 m delfin
Robert Žbogar
0:24,06
15. 12. 2010
Dubaj
Urška Slapšak0:27,6321. 4. 2001Spittal
100 m delfin
Robert Žbogar
0:51,64
8. 12. 2011
Szczecin
Sara Isaković0:59,8029. 11. 2007Kranj
200 m delfin
Robert Žbogar
1:53,85
8. 12. 2011
Szczecin
Anja Klinar2:07,9725. 11. 2010Eindhoven
100 m mešano
Robert Žbogar
0:54,21
12. 12. 2012
Istanbul
Alenka Kejžar1:00,9013. 12. 2001Antwerpen
200 m mešano
Robert Žbogar
2:00,17
5. 1. 2012
Montebelluna
Alenka Kejžar2:09,3211. 12. 2003Dublin
400 m mešano
Marko Milenkovič
4:15,48
11. 12. 2003
Dublin
Anja Klinar4:30,8325. 11. 2010Eindhoven
50 m bazen
50 m prosto
Robert Žbogar
0:23,47
19. 12. 2009
Maribor
Urška Slapšak0:26,012. 8. 2001Koper
100 m prosto
Robert Žbogar
0:51,16
6. 8. 2009
Radovljica
Sara Isaković0:54,8618. 3. 2008Eindhoven
200 m prosto
Luka Turk
1:50,20
10. 8. 2009
Montreal
Sara Isaković1:54,979. 8. 2008Peking
400 m prosto
Luka Turk
3:50,72
25. 3. 2007
Melbourne
Sara Isaković4:06,3712. 6. 2008Kranj
800 m prosto
Luka Turk
7:54,58
25. 3. 2007
Melbourne
Nina Cesar8:31,2627. 6. 2009Pescara
1500 m prosto
Luka Turk
15:07,59
25. 3. 2007
Melbourne
Nina Cesar16:34,6422. 7. 2010Ravne
50 m prsno
Robert Vovk
0:28,58
19. 12. 2009
Maribor
Tamara Sambrailo
0:32,5210. 5. 2004Madrid
100 m prsno
Robert Vovk
1:03,33
19. 12. 2009
Maribor
Nataša Kejžar1:10,4416. 9. 2000Sydney
200 m prsno
Robert Vovk
2:20,40
24. 4. 2009
Dunaj
Alenka Kejžar2:29,7110. 5. 2004Madrid
50 m hrbtno
Robert Žbogar
0:26,23
6. 8. 2009
Radovljica
Alenka Kejžar0:30,1229. 7. 2002Berlin
155
100 m hrbtno
Robert Žbogar
0:56,15
6. 8. 2009
Radovljica
Alenka Kejžar1:03,7315. 6. 2003Zagreb
200 m hrbtno
Robert Žbogar
2:02,66
6. 8. 2009
Radovljica
Alenka Kejžar2:12,4329. 7. 2002Berlin
50 m delfin
Robert Žbogar
0:24,67
26. 7. 2009
Rim
Urška Slapšak0:27,1217. 7. 2001Fukuoka
100 m delfin
Robert Žbogar
0:53,89
21. 5. 2012
Debrecen
Sara Isaković0:58,689. 8. 2008Peking
200 m delfin
Robert Žbogar
1:57,71
24. 7. 2011
Shangaj
Sara Isaković2:07,056. 6. 2008Rim
200 m mešano
Marko Milenkovič
2:05,17
20. 7. 2003
Barcelona
Anja Klinar2:13,3724. 4. 2009Dunaj
400 m mešano
Marko Milenkovič
4:21,23
20. 7. 2003
Barcelona
Anja Klinar4:38,139. 8. 2010Budimpešta
MEJNIKI KOPALIŠČA
1933:
- 50 m bazen in skakalnica (podrta 1990)
- Vurnikove kabine (podrte 1967)
- restavracija
- športna igrišča (v rabi 1945-1960, podrta 1960)
Opomba: Na prostoru športnih igrišč je danes camp
Slika: Ograja in stebrišče radovljišega kopališča
Vir: arhiv PK Radovljica
156
1967:
- 50 m bazen (razširjen)
- čistilne naprave
- restavracija (nova)- nove kabine
- kamp- mali bazen
- recepcija- ograja
- upravljalec kopališča postane Športno društvo Radovljica
Slika: Obnova in razširitev bazena 1967
Vir: arhiv PK Radovljica
1970:
- razsvetljava
1970-72:
- žarometi
1973:
- upravljalec kopališča in kampa postane Krajevna skupnost Radovljica
1978:
- toplotno ogrevanje
Op.: Cisterna za olje je še danes (prazna) vkopana v zemljo ob stopnicah k restavraciji/piceriji.
Takrat je služila za ogrevanje vode v bazenu.
157
Slika: Kopališče iz zraka okoli 1987
Vir: prospekt TD Radovljica (foto Miran Kambič)
1985:
- sončni kolektorji
Opomba: Sončne celice so bile postavljene na ravno streho recepcije campa in še služijo za ogrevanje sanitarne vode v campu.
Slika: Delovna akcija, barvanje bazena 1985
Vir: arhiv PK Radovljica
158
1996:
- fitnes
- igrišči za odbojko na mivki
- upravljalec celotnega objekta postane in je vse do danes Plavalni klub Radovljica
Slika: Izvleček iz Pogodbe o prenosu kopališča v upravljanje plavalnemu klubu
Vir: arhiv PK Radovljica
159
1999:
Slika: Obnova olimpijskega bazena 1999
Vir: arhiv PK Radovljica
- olimpijski bazen (obnova)
- garderobe s prhami
Slika: Pred tekmo
Vir: arhiv PK Radovljica
160
2001:
Slika: Gradnja malega bazena 2001
Vir: arhiv PK Radovljica
- novi mali bazen
Slika: Otvoritev malega bazena 2001
Vir: arhiv PK Radovljica
161
- plinska kotlarna
- nova ograja
- prostostatična hala
Slika: Prostostatična streha
Vir: arhiv PK Radovljica
- fitness
2002:
2007:
- nova streha bifeja
- poslopje uprave
2005:
2008:
- kabina ob bazenu
- finska savna
- masažni salon
- dodatne garderobe
- toplotna črpalka
- širitev fitnessa
2009:
- prenova sanitarij
- klančina za invalide
162
MARKO SMREKAR: GRADNJA OBJEKTOV IN PROSTOROV TER ZASNOVE
ZA IZGRADNJO ZIMSKEGA BAZENA NA OBMOČJU LETNEGA KOPALIŠČA
IN KAMPA V RADOVLJICI
(Prispevek osvetljuje prostorske in arhitekturne posege na letnem kopališču Radovljica v obdobju med leti 1985
in 2013.)
1. ZIMSKI BAZEN
Z razširitvijo športne in kulturne aktivnosti na letnem kopališču kot športno rekreativnem objektu mesta
Radovljica in po letu 1968 nastalega kampa kot dopolnila turistični ponudbi Radovljice (poleg tedaj delujočega
hotela, penzionov in turističnih sob), so nastale tako potrebe in želje po razširitvi programov v okviru kopališča
in kampa.
Med leti 1983 in 1986 je bil narejen načrt dograditve in preureditve enotnega vstopnega objekta kampa (recepcije)
in blagajne kopališča in s katerim bi bila dana možnost za namestitev prvih kolektorjev za dogrevanje sanitarne
vode za potrebe kampa in delno tudi bazena. Že takrat se je intenzivno razmišljalo o možnosti izgradnje malega
zimskega bazena v okviru kopališkega prostora ali pa v njegovi neposredni bližini. Znana je ideja ing. Petra
Vogelnika, ki je bil aktivni član upravnega odbora Plavalnega kluba, vrhovni sodnik, pa tudi predsednik kluba
(1969-1974) o izgradnji zimskega bazena na Plani v Lescah (za tovarno Veriga) ali na območju kampa Šobec,
zaradi izkoriščanja tople hladilne vode in zraka iz tovarne.
Ideja o zimskem bazenu je zorela med zanesenjaki in simpatizerji plavalnega kluba, saj je bila pobuda najbolj
elementarna v okolju prežetim z vsakodnevno problematiko in aktivnostjo plavalnega športa.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je po letu 1991 v mestni politični zavesti prebudila ideja o potrebi po javnih
športnorekreativnih objektih, tudi za pospeševanje turistične ponudbe ter mestne in splošne kulture. Tako je bil
razpisan referendum za dva mestna projekta in to za
- pokriti petindvajsetmetrski bazen in
- Linhartov trg (1. faza: ureditev cerkvenega trga)
1. priloga: Grafika referendumskega lista z vrisano idejo malega zimskega bazena
163
Volivci so na referendumu izbrali izgradnjo trga in tako je bila usoda pokritega zimskega bazena prestavljena v
prihodnost.
V pripravi za razpisani referendum smo se resno lotili projektnih zasnov malega zimskega bazena s spremljajočimi
programi (trim, fitnes, savne, masaže…). Tako je v razmišljanju prihajalo tudi do smiselne povezava med obstoječim
letnim bazenom in programom nastajajočega športnega parka in mestnega kampa. Nastale so nastale variantne
ideje o zimskem bazenu na območju današnjega dela zunanjih igrišč ob bazenu (odbojka na mivki…).
2. priloga: Grafike variante malega zimskega bazena
S športnim in rekreativnim parkom mesta, ki je končno podobo dobil šele v kasnejših letih, je rasla tudi ideja
o premiku zimskega bazena na lokacijo ob zdravstvenem domu. Na prostem prostoru ob neposredni bližini
športnega parka, nastajajočih vadbišč, letnega bazena ter kampa, se je v okrnjeni prostorski možnosti načrtoval
natečaj za preveritev možnosti postavitve malega petindvajsetmetrskega zimskega bazena. Prišlo je do natečajne
rešitve, v kateri smo skupaj s krajinskim arhitektom Matejem Kučino oblikovali idejo, ki pa ni dobila zadostne
podpora za realizacijo.
3. priloga: Grafike natečajnega idejnega projekta
164
V obdobju 2001-2002 je bila za potrebe zimskega bazena postavljena “prostostatična” hala (z dvojno membrano),
ki prekriva celoten olimpijski bazen. S provizoričnim izkoristkom obstoječih garderob na severozahodnem delu
plavališča so se tudi za potrebe zunanjih uporabnikov, dogradile ob vstopnem delu nove garderobe, savna, masažni
prostor in preurejen vhodni del k bazenu z manjšim gostinskim delom ter v nadstropju prostori za administrativne
potrebe plavalnega kluba. V tedanjih zasnovah smo prišli do spoznanja o potrebni ločitvi vhodnega objekta za
potrebe obiskovalca tako letnega kot zimskega programa.
4. priloga: Grafika dogradnje garderob in ureditev vhodnega dela s spremljajočimi prostori fitnesa, savne…
V podzavesti vseh, ki smo se ukvarjali s problematiko zimskega bazena v dopolnitvi letnega bazena, je tlel razmislek
o pokritju velikega bazena, ki pa bi moral istočasno ohraniti tudi funkcijo odprtega letnega bazena.
Kot pri mnogih drugih naprednih tehničnih rešitvah so nam izvedbe pokritih plavališč v svetu dala nov pogled in
zagon na temo pokritega letnega bazena s funkcijo letno–zimsko plavališče (bazen na Reki, Hrvaška).
Iz tleče želje je vzplamtela ideja o našem letno-zimskem bazenu, plavališču kot nadgradnja infrastukturnega
objekta v sklopu športno rekreativnega parka Radovljica, ki naj bi ponudil celovito kvalitetno “vodno” ponudbo
občine. V letih 2009-2010 so tako nastale zasnove prekritega bazena s pomično streho, ki bi omogočile pripravo na
končno rešitev z upoštevanjem vseh tehničnih in prostorskih možnosti.
165
5. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove variante prekrija velikega bazena s pomično streho
Iz teh izhodišč je bila v letih 2011-2012 izdelana idejna zasnova projektantske skupine Stvar d.o.o. iz Ljubljane. Ta
zajema nadgradnjo plavališča s premično stekleno streho, ureditev zunanjih prostorov in rekreativnih površin,
umeščenje dodatnega programa (gostinska ponudba, dvorana za prikaz zgodovine bazena in razvoja plavalnega
športa v Radovljici), ter manjših prostorov kot so telovadnica, savne, fitnes, masažni prostori in podobno.
Osnovno oblikovno in tudi revitalizacijsko vodilo je bilo sledenje ideji in podobi enotnega kompleksa kopališča,
kot si ga je zamislil radovljiški arhitekt Ivan Vurnik, profesor in častni občan Radovljice, ki bi mu s takim pristopom
izkazali spoštovanje do njegovih idej in njihovih udejanjanj.
166
6. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove velikega bazena s pomično streho
167
7. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove velikega bazena s pomično streho
Avtorji grafik:
1, 2, 3, 5: Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh
4: Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh in Matej Kučina univ.dipl.ing. kraj.arh
6, 7: Stvar d.o.o. Ljubljana in Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh
168
2. GRAFIČNI ZNAK KLUBA
Začetek grafične podobe kluba sega v leta po drugi svetovni vojni, ko se je klub preimenoval v Plavalni klub
Radovljica. Simbol znaka je bil izpeljan iz mestnega grba.
Ob uspešnem delovanju Plavalnega kluba Radovljica in ob bližajoči se njegovi osemdesetletnici, se je porodila ideja
o novem simbolu-znaku, ki naj bi zaznamoval mladostno navdušenje, ki naj se zrcalil tudi v jasnih in razpoznavnih
grafičnih oblikah. Tako je nastal zametek iz črkovne zloženke “PK”, ki simbolizira tudi podobo “metuljčka”.
8. priloga: Grafika znaka ob 50. obletnici kluba
Znak je dobil tudi izpeljanke v odsevu podobe v vodi med progami in kasneje v zrcalni podobi v odsevu v vodi.
Osnovni znak, ki je nastal po letu 1985, je bil kasneje uporabljen tudi za izdelavo klubskim medalj, diplom in
znakov na trenirkah, kapah, v oglasih in ostalem gradivu.
9. priloga: Grafika znaka prve osnovne variante
10. priloga: Grafika znaka z vodnim odsevom
169
Leta 2009 sva z arhitektom Borisom Jukičem (Boris je vnuk Alojzije Hrovat, znane radovljiške kulturne delavke
in tudi aktivni plavalec) med njegovim počitnikovanjem izdelala aplikacijo za znak v podobi štartnega kamna in
poletele “radovljiške” čebele, kar naj bi ponazarjalo simboliko kraja in plavanja.
11. priloga: Grafika znaka z aplikacijo »čebelice«
Pri nastajanju znaka smo sodelovali Marko Smrekar kot idejni oče znaka in njegove izpeljave, Barbara Kokelj kot
sodelavka pri znaku z odsevom v vodi in Boris Jukič pri animacija znaka s čebelo.
Po letu 2010 je klub dobil nov znak, ki pa je domena novih razvojev in usmeritve kluba in je nastal z oblikovalci
sponzorjev-pokroviteljev kluba.
12. priloga: Grafika znaka
170
izdal in založil
Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica
Občina Radovljica
junij 2013
gradivo za bilten so pripravili
DAR - Digitalni arhiv Radovljica, Andrej Artiček, Stanko Artiček, Franci Černe, Ciril Globočnik, Marko
Jensterle, Miran Kenda, Goran Lavrenčak, Drago Mandelc, Marjana Melink, Janez Praprotnik, Polona Rob,
Janez Sekovanič, Marko Smrekar
grafično oblikovanje
Tina Cesar
oblikovanje naslovnice
Barbara Stan
priprava naslovnice za tisk
Blaž Samotorčan
tisk
Tiskarna Žbogar
naklada
250 izvodov
187