Program Fabula 2013

Transcription

Program Fabula 2013
Literature sveta – Fabula 2013
(od 27. februarja do 9. marca)
Že deseto leto zapored bo začetek pomladi v slovenski prestolnici obeležil
mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula, ki v Ljubljano privablja tudi
največja mednarodno priznana pisateljska imena, s katerimi se slovensko občinstvo
lahko srečuje na literarnih dogodkih. Presežek tega festivala so vsekakor izdaje
knjižnih del gostujočih avtorjev, ki bodo tudi letos bralcem dostopne po izjemno
ugodni ceni, ter seveda številni spremljevalni dogodki, na katerih bodo gostje in
strokovnjaki razpravljali o nekaterih aktualnih temah, ki se bodo letos navezovale
na osrednji fokus festivala Mitologija: ključ do razumevanja preteklosti ali pogled
v prihodnost? Ne bodo pa umanjkali niti literarni dogodki za otroke in mladino ter
že tradicionalni prozni mnogoboji, ki že pred začetkom festivala na literarnih odrih
po vsej Sloveniji omogočajo ljubiteljskim piscem, da javno predstavijo svoje kratke
zgodbe, s čimer si prislužijo knjižne nagrade, najboljši pa revijalno objavo svojih
besedil in letos prvič tudi izdajo e-knjige. In še bi lahko naštevali, saj bo spemljevalnih
dogodkov še veliko.
Na literarnih večerih bo letos v gosteh pet tujih in štirje slovenski pisatelji posebnega
slovesa. Vabilu k sodelovanju na festivalu so se namreč odzvali Irvine Welsh, Dorota
Masłowska, Ilija Trojanow, Eduardo Sánchez Rugeles, Drago Glamuzina, Stanka
Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar.
V okviru festivalskega fokusa se bo zvrstil niz različnih dogodkov, ki bodo z več
zornih kotov osvetljevali osrednjo festivalsko tematiko. Skupaj s številnimi priznanimi
strokovnjaki, akademiki in literati bomo odkrivali mitologijo mesta, razpravljali o
političnih mitologijah, se seznanjali s skrivnostmi urbanih legend, ugotavljali, kakšno
vlogo ima mitologija v fantastični in znanstveno-fantastični literaturi, in nenazadnje
izvedeli več o pomenu mitologije v psihoanalizi.
Za najmlajše obiskovalce bomo v sodelovanju z društvom Pripovedovalski variete
pripravili pravljične urice za najmlajše, z živo besedo pa bomo, kot že vsa zadnja
leta, spet obiskali varovance nekaterih domov za starejše občane in kriznih centrov
ter tako poskrbeli, da bo letošnja Fabulina literarna pomlad obiskala čim več ljudi,
ki jih razveseljuje dobra literatura.
Festival Literature sveta – Fabula 2013 bo v dneh med 27. februarjem in 9.
marcem 2013 gostoval na številnih prizoriščih, od Cankarjevega doma, kjer bodo
potekali literarni večeri z avtorji, do Trubarjeve hiše literature, Kavarne Union,
knjigarne Konzorcij, Slovenske kinoteke in Kavarne SEM. Prijazno vas vabimo, da
se nam pridružite na dogodkih, ki bodo v času trajanja festivala nadeli Ljubljani
literarni obraz.
SREDA, 27. 2.
20.00, Ljubljana, Klub CD
Slavnostna otvoritev festivala:
Literarni večer z Eduardom Sánchezom Rugelesom
Povezuje: Mojca Mavec
ČETRTEK, 28. 2.
18.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature
Miti o literarnih zvezdah — poklon genijem
ali premišljena reklama?
Sodelujeta: Andrej Blatnik, dr. Gašper Troha
Povezuje: Tina Košir Mazi
ČETRTEK, 28. 2.
20.00, Ljubljana, Štihova dvorana, CD
Tajanje – srečanje glasbe in literature
Bere: Ilija Trojanow
Glasba: Hans Hyssen
Glasbena spremljava: Antoinette Lohmann (violina),
Michaela Reingruber (saksofon), Hans Hyssen (čelo)
SOBOTA, 2. 3.
med 11.00 in 13.00 uro, Kavarna Union
VARIETEJČEK
Produkcija: Pripovedovalski Variete in Grand Hotel Union
SOBOTA, 2. 3.
20.00, Ljubljana, Klub CD
Literarni večer Irvinom Welshem
NEDELJA, 3. 3.
med 10.00 in 14.00 uro, Breg ob Ljubljanici
Podarimo si zgodbe
Sejem zgodb
NEDELJA, 3. 3.
20.00, Ljubljana, Klub CD
Literarni večer z Doroto Masłowsko
Povezuje: Tina Košir Mazi
PETEK, 1. 3.
19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature
Mitologija mesta
NEDELJA, 3. 3.
21.00, Ljubljana, Slovenska kinoteka
TRAINSPOTTING
Sodelujeta: ddr. Igor Grdina, Božidar Jezernik
Povezuje: Manca G. Renko
Režija: Danny Boyle; Velika Britanija; 94'
V sodelovanju s Slovensko kinoteko. Film bo napovedal Irvine Welsh.
PETEK, 1. 3.
20.00, Ljubljana, Mala drama
PRI NAS JE VSE V REDU
PONEDELJEK, 4. 3.
19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature
Zakaj spreminjamo politiko v mitologijo
(in včasih tudi obratno)?
Režija: Ivana Djilas, koprodukcija: SNG Drama Ljubljana in
Društvo Familija Ljubljana
Sodelujejo: dr. Mirt Komel, dr. Aleš Debeljak, dr. Nikolai Jeffs
Povezuje: Kristina Božič
TOREK, 5. 3.
18.00, Knjigarna Konzorcij
(Po)ustvarjanje mitov s fantastično literaturo
Sodelujejo: Boštjan Gorenc Pižama, Sergej Hvala, Bojan Meserko
Povezuje: dr. Jakob J. Kenda
SREDA, 6. 3.
19.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature
Urbane legende
Pogovor z dr. Ambrožem Kvartičem
Povezuje: Carmen L. Oven
SREDA, 6. 3.
20.00, Ljubljana, Klub CD
LITERARNI VEČER Z DRAGOM GLAMUZINO
Povezuje: Špela Kožar
ČETRTEK, 7. 3.
11.00, Ljubljana, Cankarjev dom M3, M4
Simpozij: Poetika in logika slovenskih mitov
Sodelujejo: dr. Zmago Šmitek, dr. Marija Stanonik, dr. Vladimir Nartnik,
dr. Ljupčo Risteski, dr. Izar Lunaček, dr. Katja Hrobat, Damjan J. Ovsec, dr.
Ljubinko Radenković
ČETRTEK, 7. 3.
19.00, Ljubljana, Modri salon, Grand Hotel Union
O psihoterapevtski moči mitov
Pogovor z Matjažem Lunačkom, dr. med.
Povezuje: dr. Manca Košir
ČETRTEK, 7. 3.
20.00, Ljubljana, Kavarna SEM
Finale proznih mnogobojev
Povezuje: Boštjan Gorenc- Pižama
PETEK, 8. 3.
18.00, Ljubljana, Cankarjev dom, M3, M4
Mitologija na meji med vidnim in nevidnim
Sodelujejo: ddr. Evgen Bavčar, dr. Aksinja Kermauner, Nataša Zorc, Ljoba Jenče
Povezuje: Zoran Mihajlovič
SOBOTA, 9. 3.
med 11.00 in 13.00 uro, Kavarna Union
Varietejček
Produkcija: Pripovedovalski Variete in Grand Hotel Union
SOBOTA, 9. 3.
20.00, Ljubljana, Klub CD
SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK FESTIVALA:
MITI NAŠI VSAKDANJI
Sodelujejo: Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič, Dušan Šarotar
Povezuje: Tina Kozin
FILMSKI PROGRAM
SREDA, 27. 2. ob 20.05, TVS. Prvi program
Film po literarni predlogi Ilije Trojanowa:
Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom (S. Komandarev, 2008)
NEDELJA, 3. 3. ob 21.00, Slovenska kinoteka
Film po literarni predlogi Irvina Welsha:
TRAINSPOTTING (D. Boyle, 1996)
Pred projekcijo: filmski pogovor z Irvinom Welshem!
Povezuje: Gorazd Trušnovec
FABULA PRED FABULO
PONEDELJEK, 18. 2.
19.00, Kamnik, Matična knjižnica Kamnik
Pogovor z Dušanom Šarotarjem
Povezuje: Tina Kozin
PONEDELJEK, 18. 2.
19.00, Kranj, Mestna knjižnica Kranj
Pogovor z Miho Mazzinijem
Povezuje: Tina Vrščaj
Sreda, 20. 2.
19.00, Koper, Knjigarna Libris
Literarno branje iz trilogije Marjana Tomšiča
UROKI POLNE LUNE.
V sodelovanju s Slavističnim društvom Koper.
Foto: Tomaž Zajelšnik
Mihail Šiškin, Fabula 2012
Osrednji
gostje
Fabule
2013
Foto: Jeffrey Delannoy
Eduardo Sánchez Rugeles se je rodil v
Caracasu leta 1977 ter tam diplomiral iz
primerjalne književnosti in filozofije, nato je
v Madridu magistriral, zdaj pa na univerzi
v Salamanci pripravlja doktorat. Pred
romanom Ljubljana je že objavil romana
Blue Label / Etiqueta Azul in Transilvania,
unplugged, in s prvim leta 2010 v Venezueli zmagal na iberoameriškem literarnem
natečaju Arturo Uslar Pietri ter tako prišel
v finale kot nominiranec za nagrado, ki jo
podeljujejo venezuelski literarni kritiki.
V Klubu CD v Ljubljani
bo nastopil v sredo,
27. 2. 2013 ob 20. uri.
Irvinu Welshu, škotskemu pisatelju, rojenemu leta 1958, je pisateljsko slavo prinesel
roman Trainspotting (1993), ki mu je po
prenosu na film v režiji Dannya Boyla vtisnil
oznako kontroverznega pisatelja. Trenutno
velja za enega najbolj priznanih, hkrati pa
tudi razvpitih škotskih avtorjev. Omenjenemu romanu je sledilo nadaljevanje z
naslovom Porno (2002), nato pa še pet
romanov, med njimi Posteljne skrivnosti
kuharskih mojstrov (2006). Welsh piše
tudi gledališke igre in filmske scenarije,
sam je režiral tudi nekaj kratkih filmov.
Ilija Trojanow, rojen 1965 v Sofiji, je leta
1971 s starši emigriral v Zvezno republiko
Nemčijo, leta 1972 pa se je družina preselila
v Kenijo, kjer je oče dobil službo kot inženir.
Ilija je po štirih letih osnovnega šolanja v
Nemčiji do leta 1984 živel v Nairobiju, kjer
je maturiral. Potem je v Münchnu študiral
pravo in etnologijo. Pisateljski prodor se mu
je posrečil leta 2006 z romanom Zbiralec
svetov. Živel in delal je na različnih koncih
sveta, trenutno se je ustalil na Dunaju.
Dorota Masłowska, rojena leta 1983, velja
za eno najuspešnejših poljskih proznih in
dramskih avtoric mlajše generacije. Že
leta 2002 ji je pisateljsko slavo in številne
nagrade prinesel romaneskni prvenec Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo,
njena gledališka besedila, drame, med
njimi tudi Pri nas je vse v redu, pa so na
sporedu nekaterih najbolj znanih svetovnih
gledališč. Pred kratkim so omenjeno delo
uprizorili tudi v ljubljanski Drami.
V Štihovi dvorani CD v
Ljubljani bo nastopil v
četrtek, 28. 2. 2013 ob
20. uri.
V Klubu CD v Ljubljani
bo nastopila v nedeljo,
3. 3. 2013 ob 20. uri.
Foto: Marcin Nowak
V Klubu CD v Ljubljani
bo nastopil v soboto,
2. 3. 2013 ob 20. uri.
Drago Glamuzina (1967, Vrgorac) je eden
najvidnejših sodobnih hrvaških pesnikov
in pisateljev, ki se je uveljavil že s svojim
pesniškim prvencem Mesarji (2001). Zanj je
prejel več pomembnih nacionalnih nagrad,
imamo pa ga tudi v slovenskem prevodu.
Z nagrado T-portala potrjeni avtorjev prvi
roman Trije (2008) je osupljivo prepričljivo
in berljivo napisan tekst, ki Glamuzino
postavlja ob bok najbolj sugestivnim
hrvaškim prozaistom. Leto kasneje izide
še odmevna pesniška zbirka Ali je to vse?
Glamuzina je tudi eden od ustanoviteljev
in direktor zagrebškega sejma knjig, bil
je urednik pri založbah Profil in VBZ ter
novinar in urednik pri dnevniku Vjesnik
in tedniku Nacional. Leta 2002 je kot
sourednik objavil pregled hrvaške erotične
zgodbe Libido.hr.
Hanif Kureishi in Vesna Milek, Fabula 2012
NOVO
Žepnice festivala so tudi e-knjige.
Poiščite jih na Apple iBookstore in
kmalu tudi v e-knjigarni in knjižnici
Biblos (www.biblos.si)
NOVO
Finalisti natečaja Prozni mnogoboji
bodo letos prvič dobili svojo publikacijo: e-knjigo z zgodbami vseh finalistov!
NOVO
Po koncu festivala bodo samo v
knjigarni Beletrina na voljo žepnice
festivala s podpisi avtorjev.
Pohitite – količine so omejene!
Foto: Tomaž Zajelšnik
V Klubu CD v Ljubljani bo nastopil v sredo, 6. 3.
2013 ob 20. uri.
Milan Kleč je pesnik, predvsem pa izviren
pisatelj in dramatik, zazrt v fantastiko,
absurd in grotesko. Rodil se je leta 1954 v
Ljubljani, kjer je po končanem šolanju nekaj
časa poučeval, nato pa se je kot samostojni
književnik v celoti posvetil literaturi. Objavil je številne pesniške zbirke, gledališke
igre, novele in romane. Prevajali so ga v
srbščino, hrvaščino, angleščino, nemščino,
italijanščino in ruščino. Prejel je nagrade
zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev
SKOJA (1989) ter istega leta (1989) tudi
Župančičevo nagrado, leta 2006 pa še
nagrado Prešernovega sklada. Letos bo
izšel njegov najnovejši roman Ura resnice.
Foto: Jože Suhadolnik
Vsi štirje avtorji bodo nastopili na slavnostnem
zaključku festivala v Klubu CD v Ljubljani v soboto,
9. marca ob 20. uri.
Foto: Agnese Divo
Marko Sosič je diplomirani gledališki in
filmski režiser, rojen v Trstu leta 1958,
ki se je na ustvarjalno pot v leposlovju
podal leta 1991 z zbirko novelet Rosa na
steklu. Šest let pozneje ji je sledil izjemno
odmeven roman Balerina, balerina, ki je
avtorju prinesel nagrado vstajenje, bil je
tudi uvrščen med deset najboljših slovenskih romanov po letu 1989, med finaliste
za kresnika ter izbran za evropski projekt
100 slovanskih romanov. Po romanu Tito,
amor mio (2005), ki je bil prav tako nominiran za kresnika in hkrati za nagrado
Prešernovega sklada, se je Sosič z zbirko
kratkih zgodb Iz zemlje in sanj (2011) spet
vrnil h kratki prozi. Ob tem je izdal tudi
knjigo spominov Tisoč dni, dvesto noči in
najnovejši roman Ki od daleč prihajaš v
mojo bližino.
Foto: Jože Suhadolnik
Foto: Borut Peterlin
Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj iz
Krškega je doslej objavila pesniški zbirki
Nizki toni (Založba GOGA, 2005), Gospod,
nekaj imamo za vas (Študentska založba,
2009) in roman Igranje (Mladinska knjiga,
2012). Za svoje literarno delo je prejela
več nagrad, med njimi modro ptico na
natečaju za najboljši roman (2012), naziv
vitezinja poezije (2007), nagrado za najboljši prvenec (2005) in naziv najboljša
mlada pesnica Slovenije (2001). Poleg
pisanja se ukvarja z organizacijo in moderiranjem kulturnih dogodkov, literarnim
mentorstvom in oblikovanjem keramike.
Dušan Šarotar, rojen leta 1968, je kot
pisatelj prvič opozoril nase ob koncu
prejšnjega tisočletja, ko je objavil prozno
delo Potapljanje na dah. Nekajkrat se je
preizkusil na polju poezije, spisal pa je
tudi nekaj scenarijev za dokumentarne in
igrane filme ter filmske portrete. Značilne
za njegov celotni opus so metaforične
in simbolne podobe, ki jih nemalokrat
zaznamujejo tudi emocionalni vpadi. Te
je mogoče najti tudi v delu Nostalgija,
v katerem se prepletajo spomini na deportacijo soboških Judov z razmišljanji o
končnosti človeškega življenja.
Žepna
Beletrina
Drago Glamuzina
Trije
Prevod: Jurij Hudolin, roman
Irvine Welsh
Pogreto zelje
Prevod: Breda Biščak, Andrej E. Skubic in Jernej Županič, kratke zgodbe
Trije je roman nežne okrutnosti in obsedene miline, bolestne sprevrženosti in čiste ljubezni, ki ne
govori samo o avtorjevi liberalnosti, temveč tudi
o nezmožnosti nadzorovati čustva, ki nas vedno
pripeljejo tja, kamor smo najmanj pričakovali. Na
ošvrk enostavna zgodba o ljubezenskem trikotniku
se sprevrže v javno storijo, ki v svoji provokativnosti
ne jenja do poslednje strani. Trije je roman, ki bralcu
ne pusti dihati, zgodba o ljubezni, za katero nam
ni jasno, ali jo poganja erotika, posesivnost ali gola
objestnost, in nenazadnje pripoved, polna bodic
in tolerance, seksa in milovanja, grobosti in nežnosti – izvirna simbioza večplastnega sunka strasti.
Najnovejša zbirka kratkih zgodb enfant terribla
sodobne škotske literature je avtorjev izbor njegovih
starejših zgodb, ki so izhajale v različnih časopisih
in drugih publikacijah. Mnogi kritiki ugotavljajo, da
je Welsh predvsem mojster kratke zgodbe (tudi
Trainspotting je bil sprva mišljen kot niz kratkih
zgodb, ki naj bi jih povezovali skupni junaki), dokaz
za takšne trditve pa je zagotovo njegova zadnja
zbirka, ki združuje zgodbe, v katerih so poudarjene
najbolj značilne Welsheve pisateljske vrline: divja
domišljija, izostren občutek za narečni govor, smisel
za črni humor, predvsem pa sposobnost ustvarjanja nekaterih najizvirnejših junakov sodobne
književnosti.
.
r
265 st
5€
EDUARDO SÁNCHEZ RUGELES
Ljubljana
Prevod: Marjeta Prelesnik Drozg, roman
Ilija Trojanow
Tajanje
Prevod: Mojca Kranjc, roman
Gabriel Guerrero, venezuelski zdomec v Španiji, se
spominja svojega otroštva v eni od četrti Caracasa,
kjer je bilo nekoč med otroško igro po naključju
izgovorjeno ime Ljubljana. Eden njegovih vrstnikov
je vprašal: »Glavno mesto Slovenije?«, Gabriel pa
je izstrelil: »Ljubljana«. Carla, sestrica njegovega
prijatelja, je tedaj vzkliknila: »Kako čudovito ime!« in
kasneje dejala, da bi nekoč to mesto rada obiskala.
Gabriel ji je tedaj obljubil, da se bosta nekega dne
zagotovo srečala v tem mestu čudovitega imena.
A preden se Gabrielove in Carline poti znova
prekrižajo, minejo leta. Medtem se Gabriel poroči,
dobi službo v manjši nevladni organizaciji, vendar
ne v službi ne v zakonu ni srečen. S Carlo se čez
leta res dogovorita za srečanje na Zmajskem mostu
in preživita v Ljubljani romantične trenutke, ki
Gabriela povsem prevzamejo in mu dramatično
spremenijo življenje.
Roman Tajanje (2011) je dnevnik, ki ga neki
nemški glaciolog piše kot strokovni vodja
turističnega križarjenja okrog Antarktike.
V bližino – vsaj za zdaj in vsaj za silo zaščitenega – ljubljenega ledu se tako rekoč
zateče pretresen zaradi smrti ledenika
v Alpah, ki ga je dolga leta opazoval in
proučeval. Med platnicami njegove beležnice pa ni le ladijski dnevnik, temveč
tudi ironičen opis tistih varuhov narave,
ki uničevanje planeta izrabljajo za lastno
promocijo, predvsem pa refleksija o nemoči stroke pred plenilsko logiko kapitala
in njegove sužnje politike.
r.
388 st
€
5
r.
340 st
5€
r.
168 st
5€
STANKA HRASTELJ, MILAN KLEČ, MARKO SOSIČ, DUŠAN ŠAROTAR
Miti naši vsakdanji, kratke zgodbe
Amitav Ghosh, Fabula 2012
Štiri priznane slovenske pisatelje smo povabili, da napišejo kratke zgodbe, za katere
naj poiščejo navdih v slovanski mitologiji. Tako spoznamo novodobno Lepo Vido,
ki tokrat svoje bridke usode ne obžaluje, mladenko, ki na svojem potovanju v Krakow odkrije množico slovanskih božanstev in bajeslovnih bitij, žensko, ki se, da bi
obvarovala svojega moža pred kaznijo, kot bela dama devinska spremeni v skalo,
ter mladega pripravnika iz odvetniške pisarne, ki se mu ob nenavadnem srečanju
razkriva v tančico skrivnosti zavita usoda, zapisana morda le v zvezdah. V vsaki izmed
zgodb, katerih razpon seže od duhovitih vsakdanjih prigod do sanjskih podob, se
zrcali nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ne moremo popolnoma dojeti, nekaj, kar nas
opominja, da je v našem vsakdanjiku marsikaj nepojasnljivega in da so naša življenja
nemalokrat podobna — bajkam.
r.
100 st
5€
Foto: Tomaž Zajelšnik
Pred zaključkom Fabule 2012
o
programu
Literarni večeri z osrednjimi gosti Fabule
Mitologija mesta
Na literarnih večerih v Cankarjevem domu bodo osrednji gostje Fabule 2013 brali
iz svojih del in se pogovarjali o svojem literarnem ustvarjanju. Odlomke iz njihovih
knjig v slovenščini bodo brali znani dramski igralci, z gosti pa se bodo pogovarjali
izbrani poznavalci njihovih del.
Čeprav mite največkrat povezujemo s tradicijo in podeželjem, ni tančica, ki obdaja »mestno« mitologijo, nič manj skrivnostna od tiste, ki se je spletla po vaseh.
Miti se močneje oprijemljejo ruralnega, ker je ruralno starejše: pravo mesto v
današnjem pomenu besede obstaja, vsaj pri nas, šele dobrih sto let, odkar se je v
poznem devetnajstem stoletju začela pospešena urbanizacija. Takrat je nekdanji
meščanski mir zamenjala naglica, preudarnost je izrinila nervoza, zavest je postajala odraz podzavesti, saloni so se preselili v kavarne, skodelica kave je bila odraz
demokracije, cigareta je dogorevala hitreje, časnikarji so oblikovali javnost, mestni
hrup je preglasil ptičje petje, mestni prah pa onesnažil zrak. Ali je res, da mesto
brez kavarn, cigaret, naglice, nervoze in prometa ne bi bilo mesto? Ali pa so to le
miti, ki so si jih izmislili meščani, da se lahko brez slabe vesti predajajo svojim razvadam? Kako se z meščanskimi miti hrani Ljubljana, kateri miti so se ohranili še iz
avstro-ogrskih časov do danes? Kje je meja med videzom in doživljajem mesta? O
vsem tem in še mnogočem drugem se bo z gosti pogovarjala publicistka in odgovorna urednica spletnega portala AirBeletrina Manca G. Renko.
Petek, 1. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.
Ilija Trojanow: Tajanje – srečanje glasbe in literature
Večer z enim osrednjih literarnih gostov letošnje Fabule Ilijo Trojanowom bo
tudi glasbeno in gledališko obarvan. Avtor namreč prihaja v Ljubljano skupaj z
glasbenim triom, s katerim bo nastopil na prav posebnem glasbeno-gledališkem
večeru. Ilija Trojanow bo ob glasbeni spremljavi, ki jo je prav zanj napisal priznani
južnoafriški skladatelj Hans Huyssen, interpretiral odlomke iz svojega najnovejšega romana Tajanje, ki je za to priložnost izšel tudi v slovenskem jeziku v odličnem
prevodu Mojce Kranjc. V tem performansu, s katerim je avtor nastopil že v več
evropskih gledališčih, bomo lahko doživeli spoj avtorjeve žive besede z glasbo, ki
poustvarja in poudarja vzdušje romana ter značaje njegovih junakov.
Četrtek, 28. 2. ob 20. uri, Štihova dvorana, CD.
FOKUS: MITOLOGIJA: KLJUČ DO RAZUMEVANJA PRETEKLOSTI ALI POPOGLED V PRIHODNOST?
Mitologija je širok pojem, čeprav nam ob tej besedi navadno najprej pridejo na
misel bajeslovna bitja, nacionalne mitologije in bajke. Vendar pa je mitologija
precej več kot to. Na letošnji Fabuli bomo festivalski fokus namenili mitom, njihovemu vplivu na literaturo in kulturo, reinterpretaciji mitov, prav tako pa tudi novonastalim mitom, s katerimi si v časih hitrega tehnološkega napredka ter nepredvidljivih družbenih sprememb pomagamo pojasnjevati sedanjost ter poizkušamo
odstreti pogled v še neznano prihodnost.
Miti o literarnih zvezdah — poklon genijem ali premišljena
reklama?
Že od nekdaj so nekaterim literarnim osebnostim pripisovali močno karizmo, o njih
so se širile najrazličnejše, ne nujno resnične, govorice, za današnje literarne zvezde
pa to morda velja še bolj kot je veljalo v preteklosti. Zakaj miti o literarnih zvezdah
marsikdaj pripomorejo k uspešnosti posameznih avtorjev, in kdo te mite ustvarja? Je
dandanes mit osebnosti pomembnejši od samega literarnega izdelka? O tem se bosta
z moderatorko Tino Košir Mazi pogovarjala pisatelj in urednik Andrej Blatnik ter komparativist, urednik in programski vodja literarnega festivala Vilenica dr. Gašper Troha.
Četrtek, 28. 2. ob 18. uri, Trubarjeva hiša literature.
Zakaj spreminjamo politiko v mitologijo (in včasih tudi
obratno)?
V pogovoru, ki ga bo vodila novinarka Kristina Božič, se bodo priznani strokovnjaki dr. Aleš Debeljak, redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede, pisatelj in publicist; dr. Mirt Komel, filozof in publicist ter sociolog in
esejist dr. Nikolai Jeffs pogovarjali o političnih mitologijah, njihovem nastanku ter
pomenu in vplivu na oblikovanje družbe in njenih vrednot.
Ponedeljek, 4. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.
(Po)ustvarjanje mitov s fantastično literaturo
Miti so prisotni v našem vsakdanjem življenju, v vsem, kar nas obdaja, še posebno
pa v literaturi. Ob tem nikakor ne moremo zaobiti žanrov fantastične in znanstveno-fantastične literature, v kateri miti včasih dobijo nekoliko drugačno, fantazijsko
ali pa futuristično preobleko, včasih pa ohranijo svojo prvotno obliko. V pogovoru
z gosti, ki ga bo vodil dr. Jakob J. Kenda, med drugim prevajalec slavnega Harryja
Potterja v slovenščino, poleg tega pa zagotovo eden največjih poznavalcev fantastične literature pri nas, bomo skušali osvetliti vlogo mita v fantastični in znanstveno-fantastični literaturi ter vlogo teh žanrov pri ustvarjanju novih mitologij
oziroma njihov širši družbeni vpliv nasploh.
Torek, 5. 3. ob 18. uri, Knjigarna Konzorcij.
Urbane legende
Po mestih se od ust do ust širijo nenavadne, vendar »resnične« zgodbe. To so
sodobne pripovedke ali urbane legende. Med seboj si jih pripovedujejo prijatelji,
znanci, sodelavci v službah, svojo pot pa najdejo tudi v medije ... Včasih se jim
nasmehnemo, včasih se nad njimi zgrozimo, največkrat pa jih sprejemamo z nejevero. So se zares zgodile? Kako so nastale? Kaj iz njih odseva? Odgovore na ta
in še mnoga druga vprašanja bo v pogovoru z voditeljico Carmen L. Oven razkril
poznavalec in raziskovalec urbanih legend, etnolog dr. Ambrož Kvartič.
Sreda, 6. 3. ob 19. uri, Trubarjeva hiša literature.
»Čeprav mite odlikuje svoboda imaginacije, to niso besedila, ki bi nastajala brez
notranje logike. Miti nam ponujajo ključe do razumevanja neke druge, vzporedne
realnosti, ki smo se ji v novejšem času že nekoliko odtujili, a so jo poznale in ji
sledile mnoge generacije naših prednikov.« Tako je zapisal naš ugledni etnolog dr.
Šmitek, svoje poglede na mitologijo, od teoretičnih do terensko-raziskovalnih, pa
bodo na simpoziju predstavili priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Četrtek, 7. 3. ob 11. uri, Cankarjev dom, M3, M4.
O psihoterapevtski moči mitov
Dr. Manca Košir se bo s psihoterapevtom Matjažem Lunačkom, ki se ukvarja tudi
s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih literature in vzgoje, pogovarjala o psihoterapevtski moči mitov ter o tem, kako si je mogoče nekatere mite včasih razlagati tudi nekoliko drugače, kot smo jih vajeni sicer razumeti.
Četrtek, 7. 3. ob 19. uri, Modri salon, Grand hotel Union.
Finale proznih mnogobojev, Kavarna SEM, Fabula 2012
Mitologija NA MEJI MED VIDNIM IN NEVIDNIM
Mednarodni simpozij – Poetika in logika slovenskih mitov
Letošnji osrednji festivalski fokus bo zaokrožil mednarodni simpozij z naslovom
Poetika in logika slovenskih mitov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z etnologom
dr. Zmagom Šmitkom in bo v sklopu festivala potekal v Cankarjevem domu.
Foto: Tomaž Zajelšnik
Kako gledati življenje skozi simbole in kako skoznje videti svet, si ga bogatiti z domišljijo in risati nova obzorja mogočega? Ob slepoti oziroma slabovidnosti je vsebina, ki je skrita v mitologiji, bogastvo ki napolnjuje boga za izražanje lastnih občutkov, dojemanja sebe in odnosov v družbi. So miti, mitološka bitja, legende le domišljija, ali pa so resničnost, ki je ne znamo videti? Simbolizem duhovnega razvoja
v mitologiji ter nadnaravne moči junakov — jih imajo lahko tudi slepi in slabovidni?
Česa nas uči mitologija, kako nam lahko obogati življenje in kako nam pomaga ob
notranjih izzivih v kritičnih življenjskih trenutkih? Kakšen pomen imajo pravljice,
mitologija, legende na razmah domišljije za videče in slepe? To je le nekaj vprašanj,
na katera bomo skušali najti odgovore v pogovoru, v katerem bodo sodelovali ddr.
Evgen Bavčar, dr. Aksinja Kermauner, Ljoba Jenče in Nataša Zorc.
Petek, 8. 3. ob 18. uri, Cankarjev dom, M3, M4.
Spremljevalni
program
OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM
Fabula za najmlajše – Varietejček na Fabuli
Varietejček je program za promocijo branja med najmlajšimi, ki ga že četrto leto
zapored pripravlja Pripovedovalski Variete v sodelovanju z Grand hotelom Union.
Program poteka vsako soboto med 11.00 in 13.00 v kavarni Grand hotela Union
in je sestavljen iz bralnih gnezd, predstave oziroma pripovedovanja in kreativnih
delavnic.
Pripovedovalski Variete že več let aktivno goji sodobno odrsko pripoved, namenjeno tako mladim kot tudi nekoliko starejšim poslušalcem. Vodita ga pripovedovalki Špela Frlic in Ana Duša, pogosto pa se jima pridružijo tudi izvajalci, ki
so izšli iz pripovedovalskega kolektiva Za 2 groša fantazije. Mednje sodita tudi
Rok Kušlan in Katja Preša, ki bosta v okviru festivala Fabula nastopila za otroke
ljubljanskih vrtcev. Oba sta izkušena pripovedovalca, ki ju otroci dobro poznajo z
zgoščenk Za 2 groša fantazije. Te so zadnjih devet let izhajale kot priloga vsakokratni junijski številki revij Ciciban in Cicido. Na svojem repertoarju imata ljudske
zgodbe z vsega sveta, ki jih vsakič sproti prilagodita številu in starosti poslušalcev.
.
SOBOTA, 3. 3.
od 11.00 do 13.00 / Kavarna Union, Miklošičeva 1
Varietejček
Tokrat bo na Varietejčku nastopila Katja Preša, dolgoletna članica kolektiva Za
2 groša fantazije in samostojna pripovedovalka, ki jo odlikuje predvsem izjemen
smisel za humor, izražen tako v pripovedovanjih za odrasle kot tudi za mlajše poslušalce.
SOBOTA, 9. 3.
od 11.00 do 13.00 / Kavarna Union, Miklošičeva 1
Varietejček
Na Varietejčku bo tokrat nastopil pripovedovalec Srečko Meh, dolgoletni član
kolektiva Za 2 groša fantazije. Njegov zaščitni znak sta globok, umirjen glas in
violina.
Podarimo si zgodbe
Na festivalu Fabula 2013 govorimo o mitih, ki nas spremljajo že iz davnine, in
o tistih, ki jih izumljamo za prihodnost. A mitološka govorica je na poseben in
neponovljiv način živa tudi v vsakem od nas. Vse otroke in njihove starše, vse
gimnazijce in študente ter seveda vse ostale zainteresirane vabimo, da nam na
stojnico, ki bo v nedeljo, 3. marca stala na bolšjem trgu na Bregu, prinesete knjige,
okrasje, različne predmete, najljubše kolačke, igrače, skratka kar koli, kar vam veliko pomeni in kar imate posebej radi, ter nam o izbranem darilu napišete kratko
zgodbo: kaj izbrani predmet je, kaj vam pomeni in zakaj, od kod prihaja in zakaj ga
imate tako radi. Na sejmu boste imeli priložnost svoja darilca predstaviti ter jih po
želji izmenjati za druge prinesene predmete in druge zgodbe. S seboj domov pa
boste odnesli tudi knjižno darilo Študentske založbe!
Beseda na obisku
Veliko ljudi se zaradi neprijaznih življenjskih okoliščin ne more udeleževati festivalskih dogodkov, a se kljub temu želijo počutiti del dogajanja, uživati v kulturnih
stvaritvah, priti v stik z zanimivimi ljudmi in bogatimi vsebinami. Zanje v okviru Fabule 2013 pripravljamo obiske posebej priljubljenih gledaliških in filmskih igralcev,
ki bodo bolnikom in varovancem v teh ustanovah brali iz knjižnih novosti Žepne
Beletrine.
PROZNI MNOGOBOJI
V sklopu tega niza dogodkov, ki se iz leta v leto zvrstijo v mnogih slovenskih mestih, je doslej nastopilo že več kot 400 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali,
očarali in nasmejali. Vedno znova se je izkazalo, da je zgodbarstvo še kako živo
med slovenskimi amaterskimi pisatelji, čeprav so se med nastopajočimi včasih pojavila tudi nekatera znana pisateljska imena. Mnogoboji so postali sinonim za zanimivo literarno druženje in nemalokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni
svet. Prozni mnogoboji bodo v letu 2013 oživili pet literarnih odrov po Sloveniji, in
sicer v Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Celju in Kranju. FINALE PROZNIH MNOGOBOJEV, na katerem se bodo soočile zmagovalne trojice vseh petih mnogobojev, bo tudi letos potekal v Ljubljani. Žirija treh literarnih strokovnjakov bo izbrala
zmagovalno zgodbo, ki bo objavljena v reviji Literatura.
FABULA PRED FABULO
Že pred začetkom festivala Fabula bomo s serijo literarnih večerov po vsej Sloveniji, ki bodo potekali v zadnjih tednih februarja 2013, aktivno napovedovali
festivalsko dogajanje v različnih slovenskih mestih. K sodelovanju smo pritegnili
nekatere slovenske knjižnice in knjigarne, v katerih bodo izbrani slovenski avtorji
predstavili svoje najnovejše knjige.
FILMSKA PROJEKCIjA V SLOVENSKI KINOTEKI: TRAINSPOTTING
Danny Boyle, VB, 1996, 35mm, 1.85, barvni, 94', sp
Mojca Kumerdej in Jurij Krpan, Fabula 2012
»Hiperkultni, ultradekadentni, maničnonihilistični, seropozitivni heroinonirični
drive preluknjane generacije, ki vprašanj več ne potrebuje. Imajo vstopnico in zanesljivo bodo ujeli vlak. Pouk: heroinu lahko pobegneš, življenju, ki si si ga nabral
z njim, nikoli. Eden prelomnih filmov devetdesetih, ki je v prvo hollywoodsko ligo
izstrelil režiserja Dannyja Boyla in igralca Ewana McGregorja, posnet po znamenitem istoimenskem romanu avtorja Irvina Welsha. Temu škotskemu pisatelju, rojenemu leta 1958, je pisateljsko slavo prinesel prav roman Trainspotting (1993),« je o
filmu zapisal kritik Jurij Meden.
Projekcijo bo uvedel pogovor z Irvinom Welshem. V sodelovanju s Slovensko kinoteko.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: PRI NAS JE VSE V REDU
Ob obisku pisateljice in dramske avtorice Dorote Masłowske na festivalu Fabula
bo na sporedu ljubljanske Drame več ponovitev avtoričine zadnje gledališke igre
Pri nas je vse v redu.
Prva slovenska uprizoritev igre Pri nas je vse v redu Dorote Masłowske v režiji
Ivane Djilas ter izvedbi koproducentov SNG Drama Ljubljana in Društva Familija
Ljubljana je kolaž slik urbanega človeka, ki presega klasične gledališke in dramske
strukture. Gledalce skozi atraktivno gledališko pripoved, ki jo omogočajo tudi
mobilna scenografija in inovativne videoprojekcije na odru Male drame, sooča s
temami, ki vzbujajo strahove in se zato z njimi ne želimo ukvarjati. Govori o treh
generacijah žensk, deklici, materi in babici, ki živijo v skromnem stanovanju in si
večine dobrin in idealov, ki jih ponuja današnja hiperpotrošniška družba, ne morejo privoščiti. Skozi njihove omejene svetove se sestavlja podoba življenja, ki je
»reciklirano« iz spominov in zavrženih predmetov, iz nesmiselnih oglaševalskih gesel, iz neupoštevanja nasvetov za zdravo življenje in iz bogate ponudbe vsega, kar
zanje ni dosegljivo. Junakinje živijo življenje v nekakšnem »negativu«. (Navedba iz
promocijskega gradiva SNG Drama Ljubljana.)
Reto Sorg, Fabula 2012
Foto: Tomaž Zajelšnik
Mala drama, 22. februar in 1. marec ob 20. uri.
ORGANIZATOR
KOPRODUCENT
KOLOFON
Literature sveta – Fabula 2013
FESTIVAL SOFINANCIRA
MEDIJSKI POKROVITELJI
Borštnikov trg 2
1000 Ljubljana
Tel.: + 386 1 20 03 100
Fax.: + 386 1 25 22 618
E-mail: [email protected]
Organizator: Študentska založba / Direktor: Tomaž Gerdina / Programski svet festivala: Miljana
Cunta, Tomaž Gerdina, Janina Kos, Anja Kovač, Marko Mikulin, Dušan Šarotar, Manca G. Renko, Aleš
Šteger, Renata Zamida / Programski vodja fabule 2013: Janina Kos / Promocija in PR: Renata Zamida
/ Tehnični direktor: Marko Hercog / Grafična podoba: Jure Legac (Juhuhu) / Izdelava spletne strani:
Neostudio / Izvedba: Denis Blagajčević, Igor Brlek, Timea Campbell, Rok Grča, Vida Črnivec, Tomaž
Gerdina, Marko Hercog, Branka Jeretina, Janina Kos, Anja Kovač, Renata Zamida
Organizator si pridržuje pravico do sprememb v programu, ki bodo pravočasno objavljene na spletni
strani festivala www.festival-fabula.org
Dodatne informacije in festivalsko gradivo so obiskovalcem na voljo na Infotočki festivala v Knjigarni
Beletrina na Novem trgu 2 vsak delovnik od 10. do 19. ure
Na vse dogodke je vstop brezplačen, razen na projekcijo filma Trainspotting v Slovenski kinoteki
ter na uprizoritev predstave Pri nas je vse v redu v SNG Drama. Brezplačne vstopnice za dogodke
v Cankarjevem domu lahko prevzamete v Informacijskem središču Cankarjevega doma v pasaži
Maximarketa ali v Knjigarni Beletrina na Novem trgu 2.
Vsi pogovori s tujimi gosti bodo simultano ali konsekutivno tolmačeni.
FABULA NA PORTALU WWW.AIRBELETRINA.SI
Na literarnem portalu Airbeletrina, ki spremlja ter s svežimi in novimi pogledi
komentira literarno dogajanje pri nas in po svetu, bo prisoten tudi festival Fabula
2013. Festivalsko dogajanje bo mogoče na njihovi spletni strani spremljati tudi
prek napovednikov, reportaž, fotografij in videoposnetkov.