2. brez naglasnih znamenj

Transcription

2. brez naglasnih znamenj
Dr. A. Breznik
Slovenski
pravo p is
Slovenski pravopis.
Sestavil dr. A. Breznik.
V Ljubljani 1920.
Založila Jugoslovanska knjigama.
Tiskala Jugoslovanska tiskarna.
Kazalo.
Stran
O ra b i velikih in m a lih črk
O razzlogovanju
O p isavi sestav ljen ih besed
O ra b i nag lasn ih znam enj
Ločila
K ratice
Slovar
1
11
13
18
20
31
32
Pravopisna pravila.
I. O rabi velikih in malih črk.
1.
Velike črke odlikujejo besede in ločijo
stavke. Zato se pišejo z v e l i k o začetnico:
I.
L a stn a i m e n a , t. j. imena, ki zaznamenjujejo d o l o č e n e osebe ali predmete, n. pr.
Župančič, Jugoslovan, Slovenija, Kras, Bal­
kan, list Vrtec, Zvonček, časopis Čas, p ev­
sko društvo Slavec.
Imena, ki imajo s p l o š e n pomen, ne
zaznamenjujejo določenih oseb ali predmetov,
temveč njihovo v r s t o ; taka im ena so o b ­
č n a in se pišejo z malo začetnico, n. pr.
mesto, gora, planina, dolina, list, vestnik,
društvo, zveza, tiskarna, stranka itd.
Kadar je l a s t n o i m e se sta v lje n o iz več 2.
imen, se piše z a č e t n o i m e z v e l i k o ,
ostala imena z v e l i k o , če so l a s t n a , z
m a l o črko, če so o b č n a imena.
Sem prištevamo:
1. K r a j n a i me n a .
a)
Če je lastno ime sestavljeno iz pri­
devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je že
sam zase l a s t n o ime, se piše samostalnik
z v e l i k o črko, n. pr.
Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slo­
venska Bistrica, Kamniška Bistrica (reka),
Tržiška Bistrica (reka), Bela Krajina, Suha
Slov. pravopis.
1
2
Krajina, Koroška Bela, Bohinjska Bela, Škoija
Loka, Banja Loka, Nemška Loka, Stara Loka,
Velika Loka, Mala Loka, Nova Oslica, Stara
Oslica, Spodnja Idrija, Velika Nedelja, Mala
Nedelja, Stara Vrhnika, V eliki Otok, Mali
Otok.
Enako je pisati:
Spodnja Avstrija, Zgornja A vstrija, Mala
Azija, Prednja Azija, Zahodna Indija, Pred­
nja Indija, Velika Britanija, Visoka Tatra,
Mala Tatra, Visoke Ture, N izke Ture, Za­
hodni Karpati, Mali Karpati, Beli Karpati,
Gozdni Karpati, Tržaški Kras, Dinarski Kras,
Osrednje Alpe, A vstralske Alpe, Kranjski
Snežnik, Goteniški Snežnik, Moravska Ostra­
va, Poljska Ostrava, Velika Kaniža, Mlada
Boleslava, Nova Fundlandija, Nova Zelandija.
3.
b) Če je krajno ime sestavljeno iz pri­
devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je
sam zase o b č n o ime, se piše samostalnik z
m a l o črko, n. pr.
Bela cerkev, Nova cerkev, Sladka gora,
Šmarna gora, Višnja gora, Kranjska gora,
Šenturška gora, Š entvidska gora (na Gori­
škem), Žalostna gora, Sveta gora, Kamna
gorica, Sinja gorica, Slovenske gorice, Go­
spa sveta, pri Gospe sveti, Zlato polje, Babno
polje, Velo polje, Pusto polje, Malo polje,
Loški potok, Voleji potok, K rvavi potok.
Beli potok, Črni potok, Stari grad, Mali
grad, Gornji grad, Volčji grad, Š tepanja
vas, Dolenja vas, Gorenja vas, Nova vas,
Zdenska vas, Krška vas, Radohova vas,
Sinča ves, Dobrla ves, Lipalja ves, Kot-
3
mara ves, Slovenska ves, Bela peč, Debela
peč, Mirna peč, Vranja peč, Strelčeva peč,
Novo mesto, Laški trg, Stari trg (pri Ložu),
Stari trg (pri Poljanah), Nadanje selo, Staro
selo, Četena ravan, Martinj vrh, Martinjega
vrha, Crni vrh, Mrzli vrh, Sinji vrh, Vinji
vrh, Martinj hrib, Zidani most, Lisičja ja ­
ma, Volčja jam a, Ravni dol, V eliki dol,
Hudi log, Zali log, Mrzla draga, Suhi plaz,
Crna prst, Trnovski les, Bovška vrata.
Tako pišemo tudi imena ulic, cest, pred­
mestij ter jezer, planot, dolin itd., n. pr. Go­
sposka ulica (v Ljubljani), Gosposvetska cesta
(v Ljubljani), Ljubljansko barje, Dravsko
polje, Mursko polje, Ziljska dolina, Tržaški
zaliv, R eški zaliv, Postojnska jama, Skocijanske jam e, Cerkniško jezero, Bohinjsko
jezero.
Enako je p isati:
Zedinjene države, Zlati rog, Železna vrata
(pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta
Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt,
Črno morje, Jadransko morje, Rdeče morje,
Vzhodno morje, Belo morje, Ledeno morje,
Veliki ocean (Veliko morje), Tihi ocean, In­
dijski ocean, Češka grmada, Sudetsko gorstvo.
Češko sredogorje, Nemško sredogorje, Fran­
cosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko
višavje, Dinarske planine, Savinjske planine,
Kamniške planine, Julijske planine, Bal­
kanski polotok, Apeninski polotok, Dunajska
kotlina, Črna gora, V eliki voz (ozvezdje).
Op o mn j a . Pri domačih krajnih imenih 4.
loči narod občno ime od lastnega imena ta­
1*
4
kole: če je samostalnik l a s t n o ime, ga narod
rabi tudi brez pridevnika, tedaj: grem na
Belo, Bistrico, v Loko, na Otok itd. Pridevnik
se pristavlja samo zaradi razločevanja. Če je
pa samostalnik o b č n o ime, narod pridevnika
ne i z p u š č a in govori: grem v Zlato polje,
v Višnjo goro, na Vranjo peč, v Volčji potok,
Loški potok itd.
N a p a č n o je pisati sestavljena imena
skupaj, tedaj n e: Krškavas, Krškevasi, v
Krškivasi ; Hudilog, Hudegaloga, Št. Vidskagora, Sinčaves, Dobrlaves, Opatj e s e lo ... P r a ­
v i l n o je: Krška vas, Hudi log, Šentvidska
gora, Sinča ves, Dobrla ves, Opatje selo.
c) Če so imena sestavljena iz t r e h ali
v e č besed, se prav tako pišejo lastna imena
z veliko, obči a imena in druge besede z malo
črko, n. pr. Danajsko Novo mesto, Bohinjska
Srednja vas ali Srednja vas v Bohinju,
Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Jurij v
Slovenskih goricah, St. Jurij ob ju žn i že­
leznici.
Enako je pisati:
Dinarski obmorski Kras, Južne apneniške Alpe, Severne apneniške Alpe, Polabsko
(ali Labsko) peščeno pogorje, Severno Le­
deno morje, Južno Ledeno morje (Ledeno
morje je lastno ime), R t dobre nade.
Opomnj a. Tuj a lastna imena pišemo tako,
kakor so v tuji obliki navadna, n. pr. Sierra
Nevada,l Rio Grande,2 Rio de Janeiro.3
1 Slov.: Sneženo po g o rje; 2 slov.: V elika rek a;
3 slov.: Jan u a rsk a reka.
5
Glede pisave krajnih imen, ki se ime- 6.
nujejo po kakem s v e t n i k u , pomni:
a) Pridevek Šent (nastal iz lat. s a n c t u s)
se je popolnoma spojil z lastnim imenom, tako
da tvori z njim e n o besedo. Piše se na dvojen
način: ali po tuje v skrajšani ali po domače v celi
obliki, n. pr. Š t Vid nad Ljubljano ali Šentvid
(ne: Šent V id !); pridevnik se piše v celi
obliki: šentvidski (šentviški). — St. Janž ali
Šentjanž (ne: Šent Janž!), pridevnik: šentjanški. — Št. Jernej (na Dolenjskem) ali
Šentjernej, pridevnik: Šentjernejski.
Pridevek Sveti pišemo v skrajšani ali v
celi obliki, n. pr. Sv. Lovrenc (na Dravskem
polju) ali Sveti Lovrenc, pridevnik: svetolovrenški.
b) Pridevek Šent se je v nekate ih imenih
skrajšal in ga ne smemo ločiti ou lastnega
imena. Taka imena so: Števerjan, Štandrež,
Štanijel, Škabrijel (gora), Šturje, Šenpas
(iz: St. Bassus), Šenčur (pri Kranju), Šenklavž
(v Ljubljani), Šmartno, Šmarna goja, Šmarca
pri Kamniku (iz: St. Mauritius), Šmaver.
Pridevek Sveti in Šent je treba rabiti
tako, kakor se med ljudstvom rabi, n.pr. Št.V id
je nad Ljubljano, Sv. Vid pa nad Cerknico.
— St. Jakob je ob Savi, Šv. Jakob pa nad
Škofjo Loko. — Šmarjeta je na Dolenjskem,
Sv. Marjeta pa pod Ptujem.
Ako se piše sv. z malo, n. pr. sv. Lovrenc,
sv. Ana itd., pomeni to s v e t n i k a , ne kraja,
ki se po njem imenuje.
2. I m e n a ( n a s l o v i ) l i s t o v , k n j i g , 7.
s l o v s t v e n i h i z d e l k o v itd.
6
Začetna imena se pišejo z veliko, ostala
z veliko, če se rabijo kot lastna, z malo črko,
če se rabijo kot občna imena. N. pr.:
a) Slovenski Narod, Slovenski Gospodar,
Slovenski Pravnik, Slovenski Učitelj, Ljub­
ljanski Zvon.
Imena Narod, Gospodar, P ravnik... imajo
določen pomen in se rabijo lahko brez pri­
devnika.
b) Uradni list, Š ko fijski list, Obrtni
vestnik, Dom in svet, Naša moč, Glas na­
roda (ameriški slov. list), Zlata doba, Časopis
za zgodovino in narodopisje, Časopis za slo­
venski je z ik , književnost in zgodovino.
Imena, takor list, vestnik . . imajo
splošen pomen; določen pomen dobijo šele
v zvezi s pridevnikom. Takisto nima določe­
nega pomena beseda svet, moči naroda
temveč ga debi šele v zvezi z ostalimi bese­
dami, zAto se piše Dom in svet, Naša moč itd.
8.
Enako je pisati naslove knjig, slovstvenih
izdelkov itd. N. p r.:
Josip Jurčič: C vetin sad. — F. S. Finžgar:
Pod svobodnim solncem. — Oton Župančič:
Č ez plan. — Ivan Cankar: Podobe iz sanj.
— O. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi.
9.
3. I m e n a (naslovi) d r uš t e v , zad ru g ,
s t r a n k itd.
Muzejsko društvo za Slovenijo. — Leo­
nova družba. — Družba sv. Mohorja (toda:
Mohorjeva družba). — Nova založba. — Ti­
skovna zadruga. — Narodna tiskarna. — Za­
družna zveza— Gospodarska zveza. — Zveza
slovenskih zadrug. — Slovenska ljudska
stranka.
7
Op o mn j a . Z veliko začetnico se pišejo 10.
imena, ki so sestavljena iz občnih imen, kakor
družba, zveza, zadruga itd., le tedaj, kadar
rabimo c e l o im e; če rabimo samo občno
ime, ga pišemo z malo, n. pr. Koledar Družbe
sv. Mohorja za leto 1919. Koledar nam letos
ugaja; iz njega posnemamo, da šteje družba
(pisati se mora z malo, ker ne zaznamenjujemo imena, ampak le bližnji razpol!) letos
90.512 udov.
II. S ta ln i p rid ev k i, ki se rabijo kot lastna 11.
imena, n. pr. Luka Svetec Podgorski, Dušan
Silni, Aleksander Veliki, Ludovik Sveti, Ludovik Pobožni, Friderik s Praznim žepom,
srbski ju n a k Črni Jurij, kralj Peter Prvi
(navadno se piše z rimsko številko: I.), Be­
nedikt Petnajsti (XV.).
III. Bog in imena, ki jih rabin o o Bogu, 12.
n. pr. Stvarnik, Gospod. Enako: Oče, Sin,
sv. Duh, sv. Trojica, sv. Rešnje Telo, Odre­
šenik, Tolažnik, Jagnje božje. — Prav tako pi­
šemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv. De­
vica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Kra­
ljica.
O p o m n j a . Z veliko črko pišemo ta
imena tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena
ali kot stalen pridevek, n. pr. Stvarnik, toda:
Bog je stvarnik; Mati božja, toda: Marija je
mati božja; Marija je rodila sinu; sv. Duh
j e tolažnik.
IV. Z veliko začetnico pišemo sv o jiln e 13.
p rid e v n ik e , ki so narejeni od o se b n ih lastnih
imen ali od imen, ki se rabijo kot osebna
lastna imena, n. pr. Meško: Meškove črtice;
Cankar: Cankarjev slog; M ilčinski: Mil-
8
činskega pravljice.1 Enako: Zvon: Zvonov
urednik (vendar je bolje: urednik Zvona,
urednik Doma in sveta itd.). — Gospodov
dan, Gospodnje ime, Marijin praznik.
14.
Sem spadajo samostalniško rabljeni pri­
devniki in iz njih narejeni sam ostalniki, ki
pomenijo godove in praznike, n. pr. Šmaren?,
veliki Šmaren, mali Šmaren; Gospojnica, ve­
lika Gospojnica, mala Gospojnica; Telovo
(sv. Telo), Duhovo (sv. Duh), Matijevo, Jurjevo, Jurjeva nedelja. — Grozdje se leže do
Urbanovega. (Plet.) — Na Gregorjevo — otec,
še veš? — se p tički ženili so. (Žup.)
15.
Pridevniki, narejeni iz lastnih imen, ki
niso o s e b c a imena, se pišejo z malo za­
četnico, n. pr. K am nik: kam niški, Škofja Loka :
škofjeloški, London: londonski; Sava: savski
valovi, Triglav: triglavske rože, A frika :
afriški.
Op o mn j a . Primeri, v katerih bi bila
pisava z malo začetnico n e r a z u m l j i v a , se
pišejo lahko z veliko, n. pr. Poljski km etje
(t. j. iz občine Polje), Vaški prebivalci (t. j. pre­
bivalci z Vač), Gorski cerkovnik (Gora).
Z veliko začetnico pišemo lahko tudi
pridevnike t u j i h lastnih imen, če bi bili dru­
gače težko umljivi, n. pr. N ilski pragovi,
t. j.pragovi reke Nila; Padsko porečje, t. j.po­
rečje Pada.
16.
Pomni: k lastnim imenom ne prištevamo
imen za strokovne pojme (občna imena).
1 P ridevn ik i, ki n i s o s v o j i l n i , se pišejo z
malo, n. pr. Cankar: cankarski, enako: cankarstvo
(n. pr. cankarstvo v slov. slovstvu).
2 N astalo iz Šent-M arijin (god, praznik).
9
Taka imena so:
a) Imena za godove, p r a z n i k e , l et ne
č a s e itd., n. pr. božič, sv. večer, sv. dan (sveti
večer, sveti dan), tepežni dan (pam etiva, dan
nedolžnih otročičev, drobna deca), na starega
leta dan, novo leto, svečnica, pust, pepelnica,
sredozimci, hudozimci (svetniki, katerih god
se obhaja v najhujši zimi), ti h i teden, cvetna
nedelja, v elik i ponedeljek, veliki- četrtek,
v eliki petek, v elika sobota, velika nedelja,
velika noč, vuzem, velikonočni torek, bela
nedelja, križev teden, šmarne maše itd.
Primeri, v katerih bi bila pisava z malo
začetnico d v o u m n a , se pišejo lahko z ve­
liko, n. pr. Novo leto, Velika noč, Vsi sveti itd.
O
pisavi godov, ki so lastna imena,
gl. čl. 14.
b) Imena za redove, verske družbe itd.,
n. pr. usmiljenke, misijonarji (misijonska
družba), usmiljeni brat, je zu it (dru žba Jezu­
sova), frančiškan (red sv. Frančiška), bene­
diktinec, Marijina družba itd.
c) Imena za bajeslovne predmete in osebe,
n. pr. vile, rojenice, sojenice, povodni mož,
morske deklice, vedomec, deveta dežela; dalje:
deseti brat, desetnica itd.
v) Posamezna imena, n. pr. križarske
vojske, sedemletna vojska, londonski pro­
tokol velesil (iz 1. 1852), pariški m ir (1856);
brižinski spomeniki, celovški rokopis,
stiški rokopis;
sv. pismo, novi zakon, evangelij; dalje:
stolica, sv. oče (papež).
10
Posebej pomni: zbornica, državni zbor,
narodna skupščina, deželna vlada, višj i šolski
svet, vseučiliški svet, mestna elektrarna
(n. pr. v Ljubljani);
zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad
Ljubljano itd,
17.
V. V zn am en je sp o što v a n ja se pišejo z
veliko začetnico
1. osebni in svojilni zaimek Vi, Vas, Vam ...
Vaš, Vaša, Vaše . . . v pismih (in v povesti);
zaimek Ti, Tvoj se piše lahko tudi z malo;
2. osebni in svojilni zaimki v slovesnih
o g o v o r i h na visoke osebe, na Boga, Ma­
rijo itd., n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj,
Ti me v rajski dom pokliči S v o j;
3. naslovi visokih oseb, n. pr. Vaše kra­
ljevo Veličanstvo!
Tako se pišejo tudi zaimki za t r e t j o
osebo, n. pr. Njegovo Veličanstvo kralj Pe­
ter I. — Njegova Svetost papež Benedikt X V.
Pomni pa, da se piše z malo: m. (mati),
o. (oče), p. (pater), n. pr. m. Elizabeta, o. Sta­
nislav Š krabec, p. Hipolit.
18.
VI. Z veliko začetnico se piše vsaka p r v a
b e s e d a v sta v k u , n a p is ih , p o d pisih, za piko,
v p ra ša je m ter v premem govoru za dvopičjem,
n. pr. Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih.
Spisal F. S. Finžgar. V Ljubljani 1912.
V
premem ali dobesednem govoru za dvo
pičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih
dneh in neki gospod mi je rekel: M anj besed,
gospodje, in več dela! (Cankar.)
19.
Kadar po dvopičju ne n a v a j a m o besed
kakega d r u g e g a , se piše prva beseda z m al o
11
začetnico, n. pr. S plamenečimi prsti je za­
pisala vojska tisto prastaro vprašanje: ka j
j e življenje? (Al. Ušeničnik.) — Človek se
uči v ljudski šoli najpotrebnejšega: brati in
pisati.
Kadar je stavek med narekovajem le d e l 20.
celotnega stavka in se ta z vmesnim stavkom
ali za klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, se
piše z malo začetnico, n. pr. „Saj res,“ pravi
cesar. „precej moram poslati po Krpana." —
Ko Peter vpraša moža: „Oče, ali bo danes
k a j dežja ?“ m u km et odgovori: „Kakor Bog
hoče.“ — Po stezi, po stezi! kliče prepelica
po polju hodečim.
Ako navajamo ali uporabljamo le kako 21.
posamezno besedo druge osebe, jo pišemo z
malo, n. pr. Vera je tisti „da !“ k i odgovarja
na toliko vprašanj življenja! — Zavedamo
se, da ni prav lagati, krasti itd. Odkod ta:
m oraš, odkod ta: n e sm eš v našem srcu?
II. O razzlogovanju.
Zloge tvorijo samoglasniki (t. j. ali pravi 22.
samoglasniki ali dvoglasniki in samoglasniški
soglasniki), ki morejo stati sami ali pa v zvezi
s soglasniki.
Kadar je treba v pisavi besede deliti na
zloge, se je ravnati po teh pravilih.
1.
Z l o ž e n e b e s e d e se delijo po svojih
sestavinah, n. pr. iz-e-nač-ba, naj-i-skre-nejši, po-šljem, po-vsod, rab-ljen, ver-je-ten, 1jub­
ljan-ski, po-tis-njen, srb-šči-na, navz-križ,
po-mlad, člo-ve-ški (nastalo iz člo-več-ski),
12
mo-ški, mo-štvo (iz mož-s tvo ), u-bo-štvo, Ko­
se-s k i .
2. Soglasnik med dvema samoglasnikoma
se vedno jemlje k naslednjemu zlogu (tudi
pri zloženkah), n. pr. de-la-ti, u-če-nec, o-četov, ma-te-rin je-zik.
3. Kadar je med dvema samoglasnikoma
v eč s o g l a s n i k o v , se dele besede po izrekljivosti soglasnikov.
a) Če ima zlog take soglasnike, ki morejo
kako besedo začenjati, jih jemljemo k na­
slednjemu zlogu, n. pr. ti-ska-ti (zlog ska
more besedo začenjati, n. pr. sk a-ka-ti), misli-ti (primeri: sli-na), ra-skav, de-kla, j u ­
tro, do-br o, pa-stir, se s tra , me-gla, ge-slo,
no-tra-nji, m esto , gospa, zve-zda, po go­
zdui, bi-strost, i-skra.
Deli t re j: s pri-ti-akom , toda v zloženki:
n a -g la s-k o n ; de-ska, to d a v zloženki: gos-ka.
b) Če ima zlog take soglasnike, ki ne
morejo besede začenjati, se jemljejo k na­
slednjemu zlogu tisti soglasniki, ki morejo
besedo začenjati, drugi ostanejo pri prvem
zlogu, n. pr. ov-ca, mor-je, mrav-lja, majh­
no, last-na, rojst-no, srč-nost, obč-no, končni-ca, davč-na (oblast), grozd-je, og-njišc-ni,
kra-ljev-ski, a v s t r ij s k i , sinč-ki, hol-mec,
rodilnik: holm-ca; soln-ce.
4. Skupine šč ter topljenih lj, nj ne de­
limo, n. pr. i-ščem, sla-šči-ca, pu-šča-va, so­
d išče; po-lje, ko-ljem , zna-nje, ža-njem ;
toda: z dlan-jo, pe-te-lin-ji, z ži-val-jo, s
sol-jo (ker tu skupina nj, lj ne izraža toplje­
nega soglasnika, temveč obsega dva samo­
stojna glasova).
13
III. O pisavi sestavljenih besed.
Besede so sestavljene na dva načina: ali 23.
so med seboj tako spojene, da tvorijo e n o
besedo in imajo samo en naglas (spojenke),
n. pr. vinograd, velikonočni, morebiti, dasiravno, ali pa hrani vsaka posameznica svoj
naglas ali svojo obliko (sestavljenke In sklop­
ki), n. pr. velika noč, m ož beseda, po poli brat.
Glede pisave pomni:
Sestavljene besede, ki so prave spojenke,
se pišejo sknpaj. Take besedne zveze so:
1.
Samostalniki, n. pr.hudournik, polnoč,
kuripečič, zahvalibogca (bogomoljk a ), neboditreba, nepridiprav, po siliživ; dalje lastna
imena, n. pr. Šentvid, Šenčur itd
Sestavljene besede, ki n i s o spojenke, se
pišejo narazen, n. pr. po poli bn t, rodilnik:
po poli brata, po poli sestra, mož beseda, žal
beseda, narobe svet, pol m iš pol ptič.
Enako se pišejo samostalniški prilastki;
vezaj med njimi ni potreben, n. pr. šolarček
jecljaček (ne: šolarček-jecljaček!), možicelj
vstajač, čebela delavka, mojster skaza.
V
sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 2
imenih, sklopljenih iz d v e h ali več imen, se
rabi vezaj, n. pr. Janežič-Sketova slovnica
(t. j. slovnica, ki jo je spisal Janežič, predelal
pa Sket), W olf-Pleteršnikovslovar (t. j. slovar,
ki ga je sestavil Pleteršnik, založil pa Wolf),
Srbo-Ii rvatje (pomeni: Srbi in Hrvatje, ali
pa: Srbi ali Hrvatje), Čeho-Slovaki, železnica
Ljubijan a-Kamnik.
Enako v prispodobah, n. pr. Nevesta-duša
mora biti pripravljena, da vredno sprejme
14
ženina-Boga (Cankar; pomeni: n e v e s t a =
duša,
ženin = Bog).
V
kakih nenavadnih sestavah, kakor n. pr
Za naš ne-vemo-č e-samoglasnik r (t. j. ne­
kateri so smatrali r med soglasnikoma za
soglasnik, drugi za samoglasnik) piše stara
slovenščina r (Škrabec). — Ti imaš pravo
pamet, k i hočeš, da naj potepuhe in zlodejjih-poznaj v hišo jemljem. (Jurčič.)
26.
2. Pridevniki, n. pr. golorok, sadonosen,
nadobuden, vsakdanji, sladkosneden itd.
Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih
lastnih in občnih imen, so prave s p o j e n k e ,
zato se pišejo skupaj, n. pr. novomašni (nova
maša), velikonočni (velika noč), zlatopoljski
(Zlato polje), črnovrški (Črni vrh); po te h
zgl edi h pi š e mo tudi : maloazijski (Mala Azi­
ja), prednjeindij ski (Prednja Indija) Južnoame­
riški (Južna Amerika), velikobritanski (Velika
Britanija), sevornonemški (severna Nemčija),
staroslovenski (stara slovenščina), južnoslo­
vanski (južni Slovan).
Prave spojenke so tudi besedne zveze, ka­
kor: častilakomen, častihlepen, boježeljen itd.
Po tem zgledu pišemo tudi sestavljenke,
kakor svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, rumenordeč itd.
Po nemškem zgledu pa so tvor j ene zveze,
kakor: milostipoln (pravilno slovenski je :
milostiv, ali: poln milosti, milosti poln),
ljubeznipoln (slov.: ljubezniv, ali: poln lju­
bezni, ljubezni poln), trudapoln (slov.: utrud­
ljiv, naporen), usodepoln (slov.: usoden),
nadepoin (slov.: nadobuden, ali: nade poln,
poln nad).
15
Sestavljeni pridevniki, ki niso prave spo- 27.
jenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen
obraz, kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica,
dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašu­
joči pogledi.
Pri pridevnikih, ki so narejeni iz s k l o p - 28.
l j e n i h imen (primerjaj čl. 25.), se rabi vezaj,
n. pr. srbsko-hrvatski (pomeni n. pr. srbski ali
hrvatski, ali: srbski in hrvatski), češko slo ­
vaška vlada, rusko-japonska vojska (t. j. vojska
med Rusi in Japonci), Francosko - švicarski
Jura, ustnično-zobni soglasnik (t. j. soglasnik,
ki se tvori n. pr. s spodnjo ustnico in z zgor­
njimi zobmi), hrvatsko - slavonsko - dalma­
tinska vlada.
Enako se rabi vezaj v kakih nenavadnih
sestavah, n. pr. Grenko-zasmehljivo s e je sme­
jala (Tavčar). Predivasto-rumeni k iti, pojočemodro oko (Kraigher).
3.
Zaimki in z zaimki zloženi prislovi, 2
n. pr. kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj,
marsikdo, marsikak, marsikateri, raznoter,
mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vsekako, vsekdar, takisto, tačas, tostran, onkraj, vsepovsod, kdorkoli, kjerko li, karkoli.
Osebni zaimki se pišejo skupaj s predlogi,
n. pr. name (ne: na-me!), nate (ne: na-te!), nase,
pome, pote, ponj, ponjo, nanj, vanj, medenj,
skozenj, predenj, zanje, vanje, ponje itd.
Zaimki, ki med seboj n iso spojeni, se 30.
pišejo narazen, n. pr. kdor si bodi, kar si bodi,
kakor si bodi; kdor bodi, kar bodi, kolikor
toliko, kar moči, kolikor moči; kdo ve, Bog
(bog) ve, n. pr. kdo ve kam, kdo ve kolikokrat,
Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, Bog (bog)
16
si ga vedi, n. pr. Tisti, k i hočejo Bog vedi
kam in Bog vedi kako (Cank.); kar se da ;
ne vem kdo, ne vem kdaj, n. pr. Tega ne dam
iz rok, ko bi ne vem kdo prišel (Plet.). —
Nekdaj si to rajši imel kakor ne vem kaj
(Strit.). Prislov koli se lahko tudi loči od
zaimka, n. pr. kateri koli, kakor že koli
(Škrabec), kakor bom koli mogel (Levst.). In
koder on koli po svetu leti (Aškerc).
31.
4. Števniki, in sicer od 11 do 20 ter dese­
tice od 20 do 90, tedaj: enajst, dvanajst, tri­
najst.. . devetnajst, dvajset, trideset, štirideset,
petdeset... devetdeset; enajsti, enajsta, enajsto,
dvajseti, dvajsetega, dvajsetemu itd.
32.
Vsi drugi števniki se pišejo narazen, n. pr.
eno in dvajset, dvajset (in) ena, devet in trideset, pet in osemdeset, sto in prvi, dve sto,
tri sto, sedem sto, dva tisoč, osem in dvajset
tisoč; tisoč se) lahko tudi sklanja, n. pr. trije
tisoči, v sto tisočih izvodov; tisoč devet sto
in devetnajst.
Napačno je n. pr. Od milijona devetstodevetindevetdesettisočdevetstodevetindevetdeset, vsi razen enega (Lj. Zvon 1909, 477).
33.
5. Prislovi, n. pr. bržda, bržčas, bržkone,
čedalje, čezdalje, čimdalje, čimprej, dokaj,
dovolj, docela, iznova (znova), skratka, hkratu
(hkrati), kvečjemu, kaj pa, kajpak, kajpada,
kajne, kajneda, kmalu, kvišku, malone, malo­
dane, morda, morebiti, napak, naprodaj, na­
posled, nalašč, naravnost, narobe, narazen,
natanko, navzkriž, odsihmal, okoli, okrog,
počasi, popolnoma, pogostoma, posebej,potem­
takem, potlej, poredko, pogodu, popoldne,
opoldne, prej kone, sčasoma, včasih, včasi, seve,
17
seveda, semtertja (v pomenu včasih), šele,
vendar, večidel, venomer, vobče, zares, zmerom,
zmeraj, zapored, zbogom (z Bogom).
Sestavljeni prislovi se pišejo narazen, 34n. pr. malo in dosti, kratko in malo, p ia v
za prav, krog in krog, okoli ih okoli, bolj
in bolj, gori in doli, tja in sem, sem in tja
( = tja i n nazaj), več ali manj, prej ali slej, na­
prej in naprej, ka r najbolj, ka r najbliže, kar
najprej mogoče, zdaj pa zdaj, dan na dan,
noč in dan, tako rekoč, tako zvan, prav tako,
prav zato.
6. Predlogi, n. pr. izmed, iznad, izpod, iz- 36.
pred, izza, kljub, navzlic, vzlic.
Glede izrazov, ki se rabijo s predlogi, 36.
pom ni: narazen se piše: po večini, iz večine,
po navadi, iz navade, od začetka, od početka,
v začetku, po večjem , pred včerajš n jim ,
pred sinočnjim, pred kratkim , na pamet, na
izu st; v kratkem , pred nedavnim ; radi tega,
zaradi tega, zbog tega, poleg tega, razen
tega, vzlic temu, navzlic temu, kljub temu,
vkljub temu; na jesen, v jeseni.
7. Vezniki, n. pr. anti, bodisi, dasi, dasi- 37.
ravno, dasitudi, dasiprav, medtem, najsi, niti,
nato, potem, zakaj, zato, zatorej, zategadelj,
potemtakem, akoravno, akoprav, čeprav, če­
tudi, odkoder, dokoder.
Toda narazen se piše: ne le — ampak tudi, 38.
ne samo — ampak (tem več) tudi,p ri vsem tem,
čim več — tem bolje, čim bolj (manj, bliže)
— tem bolj (manj), prej ko, manj ko, bolj
ko, dalj ko, brž ko, kakor hitro, medtem ko,
hitro ko, v tem ko. N. pr. Dalj ko j e pravil,
Slov. pravopis.
2
18
39.
bolj g a je brat zavidal (Milč.). — Bolj ko boš
priden, rajši te bomo imeli (Plet.).
Zaradi razločevanja pišemo, nekatere be­
sede z vezajem, n. pr. ka-li (da se loči od kali),
n. pr. A li gori, ka-li ? Dalje: le-ta, le-ta, le-to,
le-tega, le-te, le-temu, le-te j; le-oni, le-ona,
le-ono; le-sem, le-tod; brez vezaja se rabi:
tale, takle, takale, takole, timi le, todle.
IV. O rabi naglasnih znamenj.
40.
V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih
znamenj, in sicer ostrivec (´) in strešica (^) v
d o l g i h ter krativec (`) v k r a t k i h zlogih.
1. O s t r i vec rabimo za d o l g e zloge in
zaznamenjujemo z njim le mesto (ne pa ka­
kovosti) naglasa, n. pr. roke, noge: na roke,
na noge; vodo, glavo (tožilnik): na vodo, pod
glavo (tožilnik); četver: v četver; uho: v uho;
oči: v oči mi je padlo; srca (rod.): od srca;
skrbi (rod.): brez skrbi bodi; pomlad: na
pomlad,posoda: naposodo, prodaja: naprodaj.
2. S t r e š i c a se rabi samo za širok i dolgi
e in o, n. pr. Po zem lji srečno hodi, moj up
je šel po v odi, le jadrajmo za njim (Preš.).
— Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno,
veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike
jaše. Z glavo namigne — trava se vzdigne,
obraz okrene — veje odene. Jurij Zeleni,
ne hodi drugam. (Žup.)
41.
Strešica se rabi zlasti tedaj, kadar ho­
čemo ločiti š iroki e, o (e, o) od ozkega e, o
(e, o), n . pr. meni (jaz, mene, meni, pri men i...),
toda: on, ona, ono m eni; gospoda, toda: gospoda (tožilnik od: gospod); mora (mora ga
19
tlači), toda: on, ona, ono m ora; bode (n.pr. trnje
bode izpod rož, Žup.), pa: bodem, bodeš, bode
(bom, boš, bo); velelniki: v odi, dovoli, p o kori
se, pa: on v odi, dovoli, pokori se; pod zel enim drevesom (nedoločena oblika), pod ze­
lenim drevesom (določena oblika); čas preteče, toda: bojim se preteče nevarnosti. —
Okrutnež pohodi, ka r mu je na poti, in se
ne m eni za jo k trpečih (Cankar).
N a p a č n o je rabiti strešico v rod. množ.
moških in ženskih samostalnikov, n. pr. otrok
(pravilno: otrok), v oz (prav: v oz), k onj (prav:
k onj); vodâ, gorâ (prav: voda, gora). In ni
ti mejâ ? (Žup.); pravilno: meja.
3.
K r a t i v e c pišemo samo na kratkih 4
zlogih, n. pr. brat (rodilnik: brata), m eč (ro­
dilnik: meča), otrok (rodilnik: otroka), k onj
(rodilnik: k onja); napojen, do dna, šel, šla.
V
navadni pisavi se rabijo naglasna zna- 4
menja le tedaj, kadar hočemo na naglas po­
sebej opozoriti.
Rabijo se n. p r.:
1. V pesmih pri tistih besedah, ki imajo
s v o b o d e n poudarek, da se določi poudar­
jeni zlog, n. pr. V mladosti v e n d a r trdniše
so mreže, toda: Mladost, v e n d a r po tvoji
t e m n i zarji (Preš). — T e m n a je noč in
stresa grom oblake, toda: Mož in oblakov
vojsko je obojno končala t e m n a noč (isti). —
Kak je čisto morje (isti). — Kaj nisi še šla
skoz te m o z brlečo svečko v r o k a h? (Žup.)
— Ptičica znanka v goščavi vsak dan l e p o
ga pozdravi. (Žup.)
2. Na zlogih, ki jih pesnik naglaša dru­
gače, kakor je navadno v knjižnem jeziku,
2*
20
n. pr. Od tega, kar raste pri njega gradu.
(Preš.) — Pokoj veder, čist, ne s k a l j e n s
s tr a s tm i. (Aškerc.) — Oči so iskale, n a š le
so ne dom, vse več: domovino. (Žup.)
3. Kadar hočemo enako pisane besede
med seboj razločevati, n. pr. sv et, sv eta (sveta
vprašam), sv etnik, pa: sv et, sveta ; kraljev,
pa: kraljev; sedi (velelnik), pa: on sedi, v e­
lika nedelja, pa: velika noč. — Ž ivljenje,
mladost, pomladje kakor v el i k a maša. (Cank.)
— V el i k i zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada
trdo na njeno glavo. (Žup.) — In n ebes in gora
sta mojim željam se odzivala (isti). — Kdo
ima to moč, da d a smer njegovemu življenju?
— Srce n jegovo je bi lo za vesoljno človeš­
tvo. (Strit.) — Stotnik je s e d e l in naročil
običajnih okrepčil. Vojaška odločnost stotni­
kova je zanimala človeka, k i je s e d e l poleg
njega. (Žup.)
4. Pri manj znanih besedah, da pisatelj
označi pravi naglas, n. pr. Narod vas bo iz­
pljunil kot z a v r elic o (Žup.). France je za­
pustil kmetijo v najsilnejšem delu, o pričetku
jesenske o r i (Grafenauer).
Večkrat se piše naglasno znamenje pri
besedah, ki se semtertja napačno naglašajo;
najbolj navadni zgledi so: p azduha, biti za
varuha, v erujem, moledujem, sv etovati itd.
V. Ločila.
44.
Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi,
da ločimo posamezne stavčne člene ali stavke
med seboj.
Vejica (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:
21
a) Loči zvalnike, samostojne medmete in
vzklike od celotnega stavka, n. pr. Tako si
šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez
blagoslova! (Cankar.) — Gorje, k dor nima
doma! (Jenko.) — Ostrigli, oh, so mi peroti!
(Greg.) — Mislil sem si: Majčkeno poženem,
da bodo vsaj konji na suhem. A li toliko da
sta pretegnila konja, pok, je že ustrelil Francoz
name in, fiu, krogla mimo ušes pa, ššk, v
vodo. (Finžgar.)
Če medmeti nimajo posebnega poudarka
(n. pr. i, o, oj), se ne piše vejica, n. pr. O rodni
dom, o hiše očetove streha ti! (Žup.) — Oj
sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno!
b) Loči pristavek od besede, ki jo po­
jasnjuje, n. pr. Primož Trubar, prvi slovenski
pisatelj, je umrl l. 1586. — Od mene, tvojega
prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov.
Brez vejice pišemo: Prvi s iovonski p i­
satelj Primož Trubar je umrl l. 15S6.
c) Loči nedoločnik, kadar nadomešča od­
visni stavek z da (da bi, ne da bi, namesto
da bi .), n. pr. Bog ima pravico, grešnike
kaznovati. — Tako ga bom premikastil, da
se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne
želje, po Dunaju razsajati. (Levst.)
Brez vejice se piše n. pr. Nemogoče mi
je opaziti vse neznatne razločke. (Žup.) —
Menda ne bo odveč tukaj našteti besede, k i
imajo polglasnik v korenu. (Škrabec.) — Na­
pačno je med lastna imena in njih sklonila
devati vezaj. (Levec.) — Po toči zvoniti je
prepozno. — Človeku ni dobro samemu biti.
č) Loči take stavčne člene, ki se dado zve­
zati z veznikom »in«, n. pr. Iglica gre skozi
22
oplen, blazino, soro in os. — Široka, rodo­
vitna polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne
vasi. — Človeško telo je ustvarjeno po gotovih
pravilih: višina, obseg prsi, dolgost vratu, nog
in rok, ja ko st kosti, velikost glave, širokost
pleč in razvitost mišičevja morajo biti med
seboj v določenem razmerju. — Ne bojim se
ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega
orodja. (Levst.) — Voda gine, pada, sahne.
Take stavčne člene m orem o zvezati z vezni­
kom „in", n. pr. Iglica gre skozi oplen in blazino in
soro in os. Široka in rodovitna polja se razprosti­
rajo okoli lepa in prijazne vasi. Pri členih, ki se
ne dado zvezati z „in“, se ne piše v ejica, n. pr.
Blaž Kocen ji bil z n a m e n i t s l o v e n s k i zem ljepisec.
— Najbolje j e pod l j u b o d o m a č o streho.
45.
Kadar so i sto v rstn i stavčni čle n i zvezani
med seboj z vezniki in , pa, ter, ali, kakor,
i—i, tak o — tak o r, n i —n i ( n iti—n iti), n i (niti),
se ne piše vejica, n. pr. Zemlja se vrti okoli
svoje osi in teka okoli solnca. — Otroci,
pukajoč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li
v pekel a l i v vice a li v nebesa. (Erjavec.) —
Kakor Herkul na razpotju smo stali v tem
odločilnem trenutku. — Še več grušča k a k o r
Sava sama prinašajo njeni mnogi dotoki. (Erj . )
— Na Prešernove pesmi smo Slovenci lahk o
bolj ponosni k a k o r na vse drugo, kar imamo.
— Hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj.
(Žup.) — Kaj nimate ni srca ni pameti ? —
Že dve leti je lakota v deželi in bo še pet
let v katerih se ne bo oralo ni želo. (Dal­
matin.) — N iti sebi niti drugim (ni sebi ni
drugim) se ne laži!
O p o m n j a . Tudi pred veznikom ne,
n e —ne, se ne piše vejica, če se rabi v po-
23
menu n i, n i t i , ni —ni, n i t i — n i t i , n. pr.
Grdih napak ni konca ne kraja. (Levst.) —
Kaj nimate ne srca ne pam eti? — N i po­
vedal natanko ni ure ne dneva.
Pri vseh drugih veznikih (n. pr. ne le — 46.
ampak tudi, tudi, a, toda, vrh tega, potem,
nato, zdaj—zdaj, nekoliko—nekoliko itd.) stoji
vejica, n. pr. Bil je tak netek, da so ljudje
zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar
siti. (Levst.) — Zgodovina nam kaže ne le
lepa in slavna dela, temveč tudi strasti in
hudobije. — Žetev je velika, ali delavcev
je malo.
d) Stoji pred besedami in kraticami, ki
napovedujejo kako naštevanje (n. pr. in sicer,
in to, na primer, posebno, zlasti, kakor), n. pr.
Slovenijo delimo na več delov, in sicer na
Kranjsko, Koroško, Štajersko itd.
e) Loči v p rired jih in p o d red jih posamezne
stavke med seboj, n, pr. Tvoja roka, moj otec,
zemlje m i lepoto je odpirala, ti kazal si n jiv
mi plodove, sprovajal me v les, raz kladal
skrivnosti glasov in družine dreves in vedela
sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji
m ož hodi, k je vile se skrivajo v gozdi. (Žup.)
Posebej pom ni: pred in , p a, te r se v
priredjih ne piše vejica, n. pr. Časi se iz preminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu,
kdor ostane zadaj! (Cankar.) — Kralj je predse sklical može in jih vprašal, ali so ka j
slišali o zlati hruški in ali rodi ta hruška
ka k sad. (Milč.)
Vejica stoji pred temi vezniki le, ako jo
zahteva spred stoječi stavek, n. pr. Sava na­
stane iz dveh rek: iz Save Dolinke, k i iz-
24
vira blizu Rateč, i n Save Bohinjke, k i prihaja
iz Savice. — Velik razloček je med zakoni,
k i vladajo naše svobodne sile, te r zakoni,
k i vladajo naše telesne sile.
f) Loči deležnike, ki se rabijo namesto
zavisnega stavka, od ostalih stavčnih členov,
n. pr. Točiš cvetlicam v čaše medu, da pride
bučela, g n a n a od t a j n e s k r b i, spomladi na
delo za božič. (Žup.) — Izgubivši pravo pot
v življenju, smo zašli v nesrečo. — Bili smo
sanjači, hrepeneči v neskončnost in v solnce
zato, ker je bilo tedaj naše življenje tako
tesno in temno.
g) Loči vrinjene, vmesne ali skrajšane
stavke v celotnem stavku, n. pr. Jurko pa,
ne b o d i le n , je pobral kost golenico in jim
je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Milč.) —
Ciganka je zbolela sredi noči; cigan, k a j j e
h o t e l , je š el okrog sosedov prosit pomoči
(isti). — Res prete, da bi tako ne, državlja­
nom še večji davki. (Levst.) — Vsak človek
ima trenotja, ko ga, h o t i a l i n e h o t i , ob­
idejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v nje­
go vi moči. (Strit.) — Slovenski pisatelji,
upamo, bodo po svoji moči radi pripomogli,
da se povzdigne naš književni jezik. (Skrabec.)
h) Vejica stoji tudi v skrajšanih stavkih,
n. pr. Danes človek, ju tri črna zemlja. —
Bogi, da si prišel! Še Bog, da je toliko!
Pastir je v vse dovolil, še Bog, da je službo
dobil. (Valjavec.)
47.
Op o mn j a . Vejica se ne piše pri se­
s t a v l j e n i h prislovih, n. pr. Prestrašil s e j e
s a m B o g v e d i zakaj. — Bežale so Bog vedi
1 SkiUjšano za .B og bodi h valjen" a li kaj takega.
25
kam in Bog vedi pred kom. (Cankar.) Po­
jasnil si hodijo iskat sam ne vem kam vse­
povsod, edino k nam ne. (Žup.) — Naložil
sem nekaj polen v peč, k je r se je kuhalo
kaj vem kaj. (Žup.) — Jaz nisem kdo ve
koliko prispeval (isti).
Neslovenski je rabiti vejico pri prislovnih 48.
in povednih določilih. Taka raba je francoska.
N a p a č n o je rabiti vejico pri pr i š l ovn i h določilih, n. pr. Mislil je na kovača, k i
je bil obležal ob cesti s preklano glavo;
bled je bil njegov obraz, od čela mu je kapala kri, v ta n k e m cu rk u , čez oko. (Cankar;
prav: kri mu j e kapala od čela čez oko v
tankem-curku.) — Zaspana vasica si je m ela
oči; ponekod so se budili petelini te r so pre­
pevali, visoko na gredeh, z iztegnjenimi
vratovi. (VI. Levstik; prav: ter so p repevali
visoko na gredeh z iztegnjenimi vratovi.) —
Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo. (Cankar;
prav: v krčmi za toplo pečjo.) —
Nap a č no je rabiti vejico pri p o v e d n i h 49.
določilih, n. pr. Bežala je z drobnimi koraki,
v s a z a s o p la . (Cankar; prav: Bežala j e vsa
zasopla z drobnimi koraki.) — Om am l j e n ,
v e s v s a n j a h , sem šel dalje po beli ce­
sarski cesti (Cankar; prav: Omamljen, ves v
sanjah sem šel po beli cesarski cesti.) — Glavo
je stisnil v pebti in strmel v tla, ves razrvan
od ljutega jada. (Golar; prav: in strmel je
v tla ves razrvan od ljutega jada.) — „Ali
te je Lenart srečal ?" ga je pozdravila stara
kov nčica, ko je stopil v izbo, dolgočasen in
slabe volje. (Golar; prav: ko je stopil v izbo
dolgočasen in slabe volje.) — Mati je pri-
26
čakovala, da je j pade k nogam, skesan in
spokorjen. (Kraigher; prav: da je j pade k
nogam skesan in spokorjen; ali: da je j skesan
in spokorjen pade k nogam.) —
V
takem primeru se tudi ne sm e rabi
pika, n. pr. Prečudna bolečina mu je zarezala
ob srcu, d a je obstal sredi koraka. O m očen,
top. (Prav: da je obstal omočen, top sredi
koraka.)
50.
P ik a (.) se piše:
a) Na koncu vsakega stavka, ki ni vpra­
šalni ali klicalni stavek.
Posebej pomni, da se piše pika v odvisnih
vprašalnih stavkih, n. pr. Cesar je v prašal
Krpana, kaj nosi v tovoru.
Pazi na piko p ri n arek o v alu in o k lep aju ; n.
pr. N ajlepša Levstikova p ovest se im enuje „M artin
K rpan " (ne: „M artin K rpan.")
b) Po napisih, naslovih, podpisih, po kra­
ticah in za vrstilnimi števniki, n. pr. Mladim
srcem. Spisal Fr. Ks. Meško. II. zv. ( = zve­
zek). Celovec 1914. Izdala Družba sv. Mohorja.
Brez pike se pišejo kratice za d e n a r ,
mer o, ut ež in za k e mi č n e pr vi ne , n. pr.
km (kilometer), S (sulphur, žveplo), CO2 (oglenčeva kislina).
51.
D vopičje (:) se rabi, kadar hočemo opozo­
riti na kako besedo ali stavek. Pišemo ga:
a)
Pri naštevanju, in sicer pred deli, k
jih naštevamo, n. pr. Dva sveta Janeza sta:
eden dan krči, drugi ga razteza.
b) Po pripravljajočih stavkih, kadar je
izrek, ki se da posneti iz njih ali ki se na­
poveduje, zvezan z njimi brez veznika, n. pr.
Kdo je večji: stvarnik ali stvar? (Cankar.)
27
— Vprašam vas: ali veste, kaj je skrb? (Cank.)
— Iz pesmi gozda in njiv, neba in zvonov
poje tisto edino, kar je božjega na zem lji:
ljubezen in m ir (isti).
c)
Po napovednem stavku pred premim
ali dobesednim govorom, n. pr. Kristus pravi:
„Ljubite svoje sovražnike."
č) Sredi mnogočlenske periode, da se
loči p r o r e k od p o r e k a , n. pr. Kdor j e čul
v svojih otročjih letih doma blažene glasove
božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na
drugem koncu sveta, naj mu bode otrplo
srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu
pride sveti večer, tedaj se mu zbuai teh
glasov spomin; zdi se mu, da m u zopet done,
kakor so mu nekdaj doneli v daljni domo­
vini, v srečni mladosti, k i je tai o daleč,
tako daleč za njim ! (Stritar.)
Podpičje (;) nekoliko krepkeje loči po- 52.
samezne stavke ali besede kakor vejica; rabi se:
a) Med prirednimi nezavisnimi stavki, ki
niso tesno zvezani med seboj, n. pr. Dokler
je človek mlad in krepak, je ves svet njegov;
kamor položi trudno glavo, tam je doma;
vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in
srce. (Strit.)
b) V d a l j š i h stavkih, zlasti v protivnih,
vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr. Stara
slovenščina le im ej svoje pravice; naši zato
ne jem ljim o njenih! (Škrabec.)
c) V krajši periodi loči prorek od poreka;
v mnogočlenski periodi loči posamezne stavke
prve in druge polovice, n. pr. Ko izgublja
jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica
za cvetico in pada list za listom; tedaj se
28
začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja
krdela. — Ko bi se sklicali narodi pred
sodni stol, naj se izkažejo, kako so go­
spodarili z izročenimi talenti; kako se je
vsak po svoje udeležil vesoljne človeške
omike: bi se smel mali slovenski narod brez
strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo,
kateri se pravi: Prešernove poezije. (Strit.)
53.
V p rašaj (?) stoji:
a) Po posameznih samostojnih vprašalnih
besedah, n. pr. Kdo? — Kaj? — Zakaj? Komu
pišeš? Bratu?
b) Po neodvisnih vprašalnih stavkih, n. pr.
Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne
bi vprašal, temu? — O blažena leta vesele
mladosti, zlata doba učilniškega življenja,
kam si pobegnila? (Levst.)
54.
K licaj (!) se stavi:
a) Na koncu samostojnih želelnih, velelnih
in klicalnih stavkov, n. pr. Srečne oči, ki
štiriperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, k i
jo utrgajo!
b) Pri samostojnih me d me t i h in v z k l i ­
kih, n. pr. „Križ božji !" tako se pobožno reče,
kadar se začne kako delo. — Koj se je zdramil,
ko so sredi noči zaškripale duri in je , tof,
tof! prilomastilo po sobi. (Milč.) — Čakaj
me; lop, lop! bo pelo po tvoji grbi.
55.
P o m išljaj (—) nam rabi:
a) Da loči vrinjeni stavek od celotnega
stavka, n. pr. Komaj je zatisnil oči — človek
bi mislil, da je minila le minuta — se je
zbudil in dan je bil. (Cank.) — Bog ne bo
udaril samo tebe, k i kazen zaslužiš — da
bi tako ne! — ampak vso hišo. (Cank.)
29
b) Da nasprotje močneje poudarja, n. pr.
Mladost, lepota, moč, razum — lesen križ
na grobu ta m kje na daljni bojni poljani.
(Cank.)
c) Kadar hočemo kako besedo ali misel
posebej poudariti, n. pr. Skrb — to je vse
trpljenje življenja. (Cank.) Tam kaj v Ameriki,
tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več
ne doseže jih naše oko. (Žup.)
c) V eliptičnih (nepopolnih) stavkih, n.
pr. Slam niki so bili razmetani vse križem
gruča otrok, k i se love po travniku ( =
izpuščeno: b i l i so k a k o r gruča otrok, ki
se .). Cankar. — Okno je bilo odprto, zvezde
so sijale v izbo, od cerkve je še potrkavalo
— mehka, sladka pesem kakor o daljnem
paradižu ( = izpuščeno: bi l a je mehka, sladka
pesem .). Cankar.
Namesto pomišljaja stoji časi samo vejica,
n. pr. Roke so mi omahnile, stal seiri kakor
od kamena, podoba vseh bridkosti ( = izpu­
ščeno: b il sem p r a v a podoba .. .). Cankar.
d) Kadar se pričeta misel ne dovrši, n.
pr. Takoj tiho, če ne — ! A li mislite, da
sem — ?
Namesto pomišljaja rabimo včasi tri pike,
n. pr. Molitev je kakor blaga m ise l. . . pride,
kamor je poslana. (Cankar.)
N arek o v aj („ “) nam r a b i:
56.
a)
Da zaznamenjuje premi ali dobesedni
govor, n. pr. In sto in sto glasov grmi: „Rešitelj Jefte naj živ i!" (Greg.) — „Bog vas
prim i, kraljeva Venus!" tako je pozdravil
l. 1227. koroški knez s svojim i vitezi Ulrika
30
Lichtens teinskega, k i je kot Venera oblečen
potoval.
b) Da posamezne besede ali stavke in
naslove posebej označimo, n. pr. D ivji petelin
jam e „skrtati“, potem „poči" in „prevrže"
in nazadnje „zabrusi", pravijo lovci. — „Bog
z vami" je odgovor na „Bog vas prim i". —
V naslovih, n. pr. „
J urja K ozjaka" in „Domna"
je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec.
c) Kadar je treba med besede z nareko­
vajem pisati še kake besede, ki imajo na­
rekovaj, se rabi znamenje: , ‘ ali » «, n. pr.
L evstik piše: „Cegnarju se n jeg o v ,Pegam in
Lambergar' ni posrečil.« A li: „ . . . se njegov
»Pegam in Lambergar« ni posrečil.“
57.
Vezaj (-) nam rabi:
da ločimo sklonilo in slovenske končnice
pri tujih lastnih imenih, zlasti francoskih, n.
pr. Impresionizem Manet-jev je bistveno to,
ka r tehnika George-ova ali Momberte-ova.
Napačno je rabiti vezaj pri domačih lastnih
imenih; tedaj ne: spisi Matije Valjavec-a,
Luka Svetec-a, Frana L evstik -a , temveč:
Valjavca, Svetca, Levstika.
58.
Opuščaj (’), ki se rabi navadno v pisavi
nar. pesmi in starejših pesnikov, naznanja,
da se je izpustil kak glaspik, navadno samo­
glasnik, n. pr. Spredaj šilce, zadaj v il'ce, v
sredi usta, kamen hrusta (plug).
31
Kratice.
Najbolj navadne kratice so:
bl. (blaženi, blažena)
cg (centigram )
cl (centiliter)
cm (centim eter)
č. (častiti, častita)
č. g. (častiti gospod), č. s.
(častita sestra)
dr. (doktor), Dr. I. U. (docto r iu risu triu sq u e , d oktor
obojega p ra v a ); Dr. M. U.
(d. m edicinae un iversae,
d. vsega zdravilstv a)
ex of fo ( = ex officio), u ra d ­
no, službeno
fo l. (folio, v obliki pole)
fr. (frater, brat)
g l. (glej)
g (gram)
h. š . (hišna številka)
ha (nektar)
h l (hektoliter)
I . I. (ime in priim ek)
i. dr. (in drugo)
kr. (kraljevski)
km (kilom eter)
l
(liter)
l. l. (lanskega leta)
L. S. (loco sigi lli, n a m estu
pečata)
m (meter)
m g (m iligram )
μm (m iriam eter)
m. m. (m inulega meseca)
m. p. (m anu p r opria, s
svojo roko)
nam. (nam esto)
n. n. m. (na navedenem
mestu)
n. pr. (na prim er)
o. (oče, p ri red o v n ih ime­
nih)
p. (pater, oče, p ri redovnih
im enih)
p. n. (po lnronaslovno, s pol­
nim naslovom )
po Kr. (r.) (po K ristusu,
po Kr. r o jstvu)
pr. Kr. (r.) p red K ristusom ,
p red Kr: rojs tvom )
prim . (prim erj aj)
prof. (profesor, p redavatelj)
P. S. (postseriptum . p rip is)
q (m etrski stot)
r. t. (ravno tam )
s l (slavni, slavna)
sl. (sledeč, sledeča stran )
s. r. (svoj eročno)
str. (stran)
sv. (sveti, sveta, sveto)
št. (šent), Š t. (Šent)
št. (številka)
t. j. (to je)
t. l. (tega leta)
t. m. (tega meseca)
t (tona, 1000 kg)
všt. (vštevš i)
32
Slovar.
Opazke.
1. Številke, ki stoje za besedo, kažejo na p ra ­
vila v prvem delu knjige.
2. Besede, k i so zaznam enovane s križem (†),
se ne sm ejo rab iti. P osebno se je o g ib ati besed in
rečenic tu jeg a (nem škega, francoskega in ita lija n ­
skega) izvora. P ri latin sk ih in g ršk ih besedah so
p rista v lje n i slo v en sk i izrazi; k jer im am o dobre
slovenske besede, se izogibajm o tu d i la tinskih
in gršk ih tu jk !
3. K ratice pom enijo:
angl. = a n g leški
pren. = v prenese­
del. = deležnik
nem po­
dv.
= dvojina
m enu
edn. = ednin a
prepr. = p re p ro sta
fr.
= francosko
ra b a
germ . = g e rm anska
prid. = p rid ev n ik
p risl. = p rislo v
posebnost
glagol
rod. = ro d iln ik
gl.
it .
== italijan sk o
rom. = ro m an sk a
m adž. = m adžarsko
p o s e b n o s t;
m.
= m oški spol
ro m an sk e­
mn. = m nožina
ga izvora
nem. = nem škega
sam. = sam ostalnik
= sred n ji spol
izvora
sr.
tož. = to žiln ik
ž.
= ženski spol
A.
afici ra ti; dirniti, dirati ; t o
me d ira
† a la (fr.); kakor, kakršen Afričan, A fričanka, afrišk i
ali podobno; n. pr. g leda­ ag en t; 1. opravnik, o p rav iliške burke a l a K otzebue
telj, 2. zastopnik, p o tn ik
ali N estroj (tak sklad je agio (it. a g g io ); pridav, a va
v francoščini sam i nedo­ ajd, a jda, ajdinja, ajdovski
pusten!), slo v .: burke, ka­
kršne so N estrojeve. — ajdovica
akoravno 37.; bolje slov.:
U ra a la Pom padour,
slov.: pom padou rsk a u ra
† a b o n ira ti (f r. ab o n ner);
najeti, n a r o č iti; najem,
a bonnem ent
a b so lv ira ti; zvršiti
a b so rb ira ti; vsrkati, vpiti;
vpoj, v pojnost
a bstinenca; zdržnost
a b stra k te n ; pojmoven, odmšiljen od česa; a b strak ­
cija, odmišljanje, odm išlja j; a b stra h ira ti, o dmi­
sliti
a b su rd e n ; nezmiseln, brez­
umen, nem ožen
a d a p tira ti; pril i č i ti, p rim en iti čemu, p rilag o d iti
adekvaten; enak
a d ju stira ti (se); [pren.] (služ­
beno) obleči (se)
a d m in istra cija; u prava
† adresa (f r. adresse); nadpis, naslov; adresse de
la Cham bre, spomenica;
adresat, naslovljenec
† ad u t (nem.; po f r. ato u t);
pretkan, p re v ejan
† afera (f r. affaire); stv ar,
posel, zadeva; pravda;
spor
Slov. pravopis.
dasi, d asitu d i
ak o rd ; 1. sozvok, 2. sk lad ­
n o st (v barvah), 3. po­
godba, a k o rd n o d e lo : po­
godbeno delo, p lača od
kosa
a k re d itira ti ; poveriti, po­
oblastiti
a k t ; 1. dejanje, č in ; 2. akti,
spisi, a k tu alen, (trenutno)
važen
aloa
Ambrož (pr epr.), A m brozij
Američan, Am eričanka,
am erišk i
a m n e stija ; pomilostitev
a m o rfe n ; brezličen
Ana, Anica, Ančka
a n aliza ; razkroj, razgloba;
a n alizirati, razkrojiti, raz=
globit i, razčlen iti
a n alo g ija; nalika, prid. na­
ličen, gl. n alik o v ati
an ek d o ta; zgodbica
angel, ela; angelček, an­
gelski
Anglež, angleški
an o m alija; nepravilnost
an o n im en ; brezimen; sa­
most. brezimenik, neime­
novani
3
34
† anonsa (fr. annonce);
oglas ; † anonsn i zavod,
oglasni zavod
antagonizem ; nasprotje
anti = p a č , vsaj, n .p r . an ti
veš, kako se tak i reči
streže (L evst.); a n t i je
težava, je pač težava
a n tik v a ria t; starina rnica
a n tip a tija . 1. nejevolja, z
n. kaj d e la ti; 2. mržnja,
m rž n jo do koga im e ti;
m rzkost, zamrza; gl.
m rz iti k o g a ; antip atičen ,
zoprn
a o rta ; odvodnica
a p a tija ; brezčutje
a p o d ik tič en ; nu jen,
ovržen, odločen
ne-
ap o k rifen ; podvržen, pod­
taknjen
artiljerija (f r.); topništvo
a rz e n a l; orožnica, o ro žarn a
a sp ira c ija ; nadih, pridih
† a ta k ira ti (fr . attaquer),
napasti koga
† a te lie r (f r.); delavnica
atm o sfera; ozračje
† a v an sira ti (f r. avan cer);
napredovati; avancem ent,
(službeno) napredovanje
† avizo (it. avviso); obve­
stilo ; a v izirati, obvestiti
a v to g ra f; svojepis
a v to m a t; samogib ; av to m a­
tičen, samogiben
avtonom en; sam oupraven;
avtonom ija, samouprava
B.
baba, babica, b ab iš če, ba-
a p o sterio ri (modrosl.), iz­
b in a
kustven; a p ri ori, um­ bacniti, becni ti, ba cnem
stven
bačva in bečva
apostol, ola; apost elj, eljna, † bag atela (fr. b agatelle);
ap o sto lski, ap osto lstv o ;
malenkost, m alo ta
ap osteljski, a p osteljstv o bager, g ra = šk rlat, b a g ren,
april; ap rilsk o († a p r ilovo)
b ag ren ica (šk rla tn i plašč),
vrem e
b a g rc, g r ca (šk rla tn a b a r­
va)
apro k sim ativ en ; približen
† a ra n žira ti (fr. a rra n g e r); baje, b ojda
prirediti, urediti
bakla — slov. plamenica,
a re n a ; pozornica
baklati, baklonosec
† a re tira ti ( fr .a r r eter, u sta ­ bala, ba la p latn a, balo peviti) ; prijeti, † a re st (f r.
ljajo
a r r et), zapor
† b a la n sira ti (fr.b alan cer);
a rija ; napev
držati se (v ravnotežju);
arm atura); oprema
balance (fr.; p rv. pom. te h t­
a ro m a ; vonj
nica), ravnotežje, ra v n o ­
† a ro n d ira ti (fr. a rro n d ir);
vesje
zaokrožiti, † a ro n d ira n , † b a la st (nem.); teži n a ;
zaokrožen
(pren.) napota; brem e
a rtik u lira ti; 1. členiti, ra z ­ † b an alen (fr.); omleden,
členiti, 2. i zrekati
prazen, plehek
35
banavzič e n ; rokodelsk i ,
(pren.) omejen
bandero, banderce
banja
banjka, dve b anjk i vina
† b an k et (fr. b a nq u e t); obed,
slav n o stn i obed
barigla, bariglica, baril, barilče k
baržun (m adž.); žam et
† basati, nab asati (iz nem.
fassen); n a tla č it i (si žepe
z jabolki, želodec z jed ­
m i, pipo s tobakom , sla­
me v vrečo, veliko lju d i
na voz; cerkev je n a tla ­
čena); nabiti (puško, to ­
p ič; n. si žepe, želodec;
n. in najesti se); nadeti,
nadevati (puško, k lobase;
n. kom u poln žep češenj);
natrcati ( = na p o ln iti, kar
se n a jtrje da ; n. mošnjo,
sena v koš; vreča je natrcana, krava im a n a trcano vim e); žep je naprčen
basen, sni, ba se nca, basen-
(†notica), beležnica (†no=
tes), beležnik (notar), beležništvo († biležnik, blležnica . . .); belegovati,
beležiti, punzieren
beliti, b eljen je; glavo si be­
liti (ne: glavo si u b ijati)
beljak, b e ljak o v in a
beluš, d e r S pargel
bera, p riti po bero
bergla, b e rg la st
bersa (plesnoba n a vinu),
bers iti se, be rsa ti se, bersast († b irsa ti . . . )
bes, bes (n e : p e s !) te plentaj ! b. te lopi ! b. te o p a li !
betica, l.k o l, 2. g la v a ; dati
kom u po betici, n eu k retn e
b etice; b e ti č, iča († b u­
tiča)
bezalo, beza n ik
bezeg, zga, be zgov, bezgovo
cvetje, bezgov izgovor
bezgati, a m ; b. pipo, cevko
bezgalnica, 1. za klobase
bezgavka, bezgavke, die
S k ro fel, bezgavkast, skrofu los
ski, basenski sv et
bezja k, bezjaški († bizjak)
bat, bata in bet, b eta , b eta, bezljati, bezljanje, bezljav,
batec in b e tec, betec
bezljavka
baterija; bitnica (stre lsk a bibavica, die Fluktuation
b.), b a tte rie
biblioteka; knjižnica
baza; podstava, podstavek, bičevnik
podanek, nka, osnova
biglica (vžigalica, treščica)
beč, beček, čka
bil, i ž.; slam n ata bil, bilka,
bedenj, bednja in bedenj,
biln at, bilje, b ilja r (bo­
bednja
tanik), b ilja rstv o
bedeti, im
b ila n c a; r ačunski sklep
Bela Kr a jina, Beli Kranjec, bingelj, rod. b in g lja in bing e ljn a ; bingeljc, bingeljbelokranjski
c a; bin g ljati, am
beleg, ega(znak, znam enje),
beležek, beležiti, zabele­ binkošti, o b in k o štih, b inž iti, obeležje; beležka
košten, tna
36
biografija; životopis, živ- bližnji († b ližnjik); b ližn ji­
ljenjepis
ca, po b. hoditi
bljuvati, b ljujem († bljebirič, b iriš ki
vati), ogenj b., bljuvek,
bir ma, birm ati
b lju v en
bisaga
biser, sera, biseren, erna, blodnomiseln, seln a
ern o ; b isernica
bistrc, trc a (b ister um)
bistroumen, b istro g la v
(† brihten, iz nem.), bistrook, b istro vid, b istrom iselo
'
bistven, stvena, stveno
biti ; v pom enu to lči se lah­
ko rabi naglasek, n. pr.
Žila m u je m očno b ila;
kako burno m u je bilo
srce!
† bizaren (f r. b iz a rre) ; ču­
den, čudaški
blaginja; na občno blaginjo
(blagor v tem pom enu na­
pačno!)
blago; in n a tu ra zah len, v
b l a g u plačati
blagor; b lag o r v a m ! b la­
g o r si vam !
blagrovati, ujem
blagosloviti, b lag o slo v ljenje, blag o slav ljati
† blam irati (fr. b lâ m er, g ra­
ja ti koga); (osram otiti,
(o)smešiti koga; † bla­
m aža (f r. — nem ška tvo r­
ba!), sram ota, zasm eh
† blan k et (fr.); golica
blazniv († blaznjiv)
blebetav, blebetavec, blebe­
tavka
bleščati, im. b. se († bliščati); blešči se m i
blisk († blisek)
blizu († blizo ); p rislo v bliže
† bloc (fr.); en bloc kaj
sp re jeti = v celoti sp rejeti
† blokada (angl. b lo ck ad e);
zapora, zapor; † b lo k irati,
zapreti (kako luko)
bobneti, bobnenje
bodalo, bodalce
bodlja ti, a m, bodljaj
Bog, vbogajme, zbogom m
z B ogom ! Bog se usm ili
bogastvo († bogatstvo)
bogat, pom ni: bogat z zla­
tom, b . z žitom, ali b. zla­
ta, žita (ne: b. n a zlatu,
žitu)
bogomiseln, seln a
bogom oljec , b o g o m o lje n ;
bogom oljka (kobilica)
bogotaj, bogotajec, bogotajen
bohoten, bohotno raste, b.
polje
boj, zveza za b o j in o d ­
b o j, b o jn a in o d b o j n a zveza, das Schutzu n d T ru tzb u ndnis
boježeljen, boježeljna, boježeljnost, ali boja željen
bojišče († bojno polje)
bolan, bolen, bolna († bolana), bolno, bolnik, b o l ­
n i c a ; b o l n i c a = bolniš n ic a ; b olan za sm rt,
bo lan n a sm rt
bolehav, b olehavec, bole­
havka
boleti, l a s j e g a b o l e , er
h a t einen K atzenjam m er
37
bolj, bolj črno; b o l j k o
boš priden, ra jši te bo­
mo im eli
bolje, prislo v ; bo lniku je
b o l j e (n e : b o ljše ); bolje
gospodari, k a k o r sem
m islil
† bom bast (angl.; p rv. po­
men bom baž) ; (pren.) n a­
buhlost, o p u h lo st; bo m ­
bastičen, nabuhel
bore, bore m ati, b o re m la­
dost, bore m alo
† borniran (fr . borner, om e­
jiti); omejen, kratk o u m en
botanik († botaničar)
boter, botrica, botrski, bo­
trstvo, b o trin a; v b o tri­
ni smo si
božič, 16.; božičnica, der
C hristbaum
božji, ves božji dan, to u te
la s a i n t e jo u rn ee, den
ganzen 1i e b e n T a g ; na
vsem božjem s v etu ; ves
božji čas; Sin božji, Mati
božja
božur der Safran
save sam ostalnikov in pri­
devnikov na -vec, -vka,
-ven, - v n a , -vno itd. te r
-lec, -lka , -len p o m n i :
1. Sam ostalniki, ki zaznam enjujejo delujoče osebe,
se končujejo na -avec ,
-avka, -ivec, -ivka, -avnica, -ivnica itd .; izvedeni
so večinoma iz glagolskih
p rid evn iko v n a -v (n. pr.
d rem av : drem avec, dre­
m avica, d rem av o st; del a v ; d e la v e c , delavka,
d elav n ica; h irav: hiravec,
hiravka, h ira v n ic a ; voj­
skovav: vojskovavec itd.),
n ekateri pa iz glagolske­
ga debla, na katero j e p r i­
stopil - (n. p r. bravec,
b ra v k a ; klavec, klaven,
klavnici itd.). Prvotna
končnica se hrani še v
m nogih prim erih (n. pr.
b ahavec; brivec, brivski,
b riv n ica ; k im av ec; k ra ­
tiv e c ; m ikaven, m ik av ­
n o st; pevec, pevski, pev­
bradlja
k a ; pivec, pivka, pivski,
piven,
p iv n ik ; strad av ec;
bramor, o rja ; bram o rji, die
učak a v e n , neu čak av en ;
S krofeln
zajedavec; žvižgavec, žvibrana; b ra n a pri k o z e l c u
žgavka itd.), v drugih pa
(del kozelca med dvem a
stebrom a)
okno; im a m
se poleg prvotnih končnic
tri b rane (okna) pšenice
-avec, -avka ; -ivec, -ivka
in dve b rani (okni) ječ­
p iše tudi -alec , -alka: -ilec,
menu ; b ra n a pri m ostu
-ilka (n. p r. š ivavec in
okno; m ost v pet bran, šiv alec ; šiv av k a in šivalm ost na pet oken
k a ; p oslušavec in poslu­
† branža (fr. bra n c he, veja);
šalec itd.). 2. izvedenke a)
iz sam ostalnikov na -lo
panoga, vrata,
b
stroka
rašno († brešno), jed
in b) iz deležnikov na -1,
b ratovski in b ra tski
imajo končnico -lec, -lka,
bavec;
r
glede izvora in p i­
-len itd. a) P rim eri , k i so
38
iz vedeni iz samostalnikov
na -lo (prvotno -dlo), ki
zaznamenjujejo kako sred­
stvo, s o : m otovilec (po­
stalo iz: motovilo), pralec
(od pralo), vrelec (od vre­
lo), budilnik, b udilnica
(od budilo), k u halnica;
p ih a ln ik ; k a d iln ic a; k ro ­
pilnik, k ro p ilen , k ro p iln i
kam en, k ro p iln ica ; nosil­
n ica (od n o silo); u m iv al­
nik, um ivalnica itd. P i­
sava, kakor pihavnik, kuhavnica itd. j e napačna,
b) Izvedenk iz tvornopreteklega deležniku na -1, -la,
-lo, j e le malo; take so:
pogorelec (izvedeno iz po­
gorel), um rlec (iz umrl),
prišlec, osam elec, prelec,
prebivalec
† b ra v u ra (it); pogum, ju ­
naštvo
savka, brisača, brislja,
brisa
† b ris k ira ti (fr. b ru s q u e r;
brusque = osoren); ob­
regniti se na koga ali
n ad kom ; z a d r e t i s e
nad kom, na koga, v
k o g a; o s o r e n b iti
britevca (nož)
brivec, vca, brivčev, b riv ­
ski, b riv n ica
brizgalnica
brklja ti, am, po tem i b.
brljav, a va
brlog, b rlo žn ica = ro p o ta r­
nica, R um pelkam m er
brneti, brnenje
bron, b ro n a s t; bronec, bronče n
† b ro širati (fr. brocher, se­
šiti). sešiti ; † b ro šu ra (fr.)
sešitek; knjižica, zvezek
bršljan
bruno
brbljati
† b ru ta le n ; sirov
brdek, dka in brhek h k a ; † b ru to (it.); celotna teža,
b rd k o st in brhkost
B ru tto g e w ic h t; čista teža,
N ettogew icht
brencelj, clja
brz,
a, o: brzi s el, Eilbote,
brenkljati, a m
brzovozno blago, E ilgut
breskev, k v e ; prid. breskov,
brž, brž ko, brž ko bo m o­
breskova koščica
goče, bržkone, bržčas 33.
brezno in brezen
bucika, die Stecknadel
brezovka
brezpetnik, napetn ik , pan- bučela, bolje: čebela
† bu dget(angl.,fr.), proračun
to u fle
budilnik, b u d iln ica (ura)
brglez
bridek, dka, dko b rid k o st bulec (vol)
† b riljanten (fr. b rillan t); b uljiti, izbuljiti, oči b.
bunka, bunčica
sijajen, bleščeč
burja († bora)
brin; brinov, brinovec
(† br injevec), b rin o v k a; burka (glum a); farce
burkelj, kl ja, burkeljc
b rinje
burkle, kel; b u rk last, burbrisalica, R adiergum m i
k lati, bu rk lež
brisaljka (iz brisalja), b ri­
39
† buržoazija (fr.); meščan,
m eščanstvo
b u rn u s; (beduinski) plašč,
plašč z oglavnico
butelj, e ljna
C.
capljati, am
ceder, d ra ra.; cedro v
cedilo, cedilce, cedilnik, cedilnica
cel; glede pomena pom ni:
k upica je c e l a (se ni
ubila); hleb ni več c e l ,
pa je še ves; cel hleb
prinesi, t. j. ne reži ga
p re j; c e l i hleb prinesi,
t. j. tis ti hleb, ki je še
cel, ne tiste g a, ki je že
načet; po c e l e m snegu
gaziti, sneg v c e l o ga­
ziti ; iz c e 1 e g a je, k a r ni
sestavljeno iz delov; na
celem si iz m isliti; toda:
v e s dan, v s o noč, ves
čas, vse leto, ves svet,
vse sv. pism o (ne: cel
dan, celo noč, cel č a s ...)
† ceha, c. plačati (nem );
zapitek, z apitnin a, na za­
pitku dolžan o stati
cen, cenen p rid .; nam. p r i­
devnika j e bolje rabiti
p rislov: ceno , poceni, v
ceno, to je ceno, p rim erj.:
cenejši, ceneje
cenilen, n a ; cenilni možje,
cenilnica
cenik, cenovnik († ta rif
arabsko)
cen tru m ; središče, sre d , i
ž.; c en tra len , osrednji,
središčni, s re d n ji; osred ­
nje gibanje Z entralbew egung, sred n ja A frika Zentra l-A frik a , sred iščn i h rib
Z en tra lb erg , središče
Z e n tralp u n k t; zasrediti,
sre d iti z e n trie re n , odsredni z en trifu g al (sredobežni), dosredni zentrip etal (sredotežni); pro­
jekcija iz sred išča (srede)
Z en tralp ro jek tio n
cepil o, cepilnik, cepilnica,
cep iln i vosek
cepljenka, cepljenec
cerkev, c erk v en, cerkveni
lis t; cerkoven, cerkovnik
(† cerkvenec)
cesarica , prid. cesariči
ina, ino
cesarična, cesarjevič, cesarič
† cilj (ne n.); smoter, na­
m en
cimbora
cingelj, g lja ; cingeljc, eljca
cingljati, im
c irk u la r, okrožnica
c itir a ti; navesti, n av ajati
c iv ilen ; grajanski
c iv ilizacija; om ika; civiliz ira ti, omikati; om ikan
cokla, coklati, co k lar
cu la, v culo povezati
cvetek, tk a , die Floskel
cviliti, cviljenje
cvreti, cv rem ; o cv rta († pohana) pišk a; o cv rt k ru h ;
c v r t i n a d e r Schm arn,
c v r t n i k († flancat), lah k i c v rtn ik ; cvrk, cv rt­
je, ocvirek, ocvirkovica
(† špehovka)
40
Č.
čaplja
čas, sčasoma, sčasorn, počasi, včasi, včasih, časi,
časih; nim am časa (po
nem ) = n e u te g n e m ;
dolg čas, čas p ro d a ja ti;
začasa, tačas
časnik, časopis († revija)
čast, častiti, čaščen; častivec in častilec; v m olit­
vah : češčen, češčena, an ­
gelovo češčenje
čebela, p rid .; čebelen in če­
belji, č e b e l n j a k
čebljati, a m
čebula, tudi čebul m., čebulov, čebulnik
čečkati, am
čelesnik, čelešnjak,čelešnik
čelni zid, die Giebel n a u e r,
bočni zid, FeueriL auer
čeljust,čeljustati,čeljustalo,
čeljustač
čemer (prv. pom .: stru p ),
čem eren, čm eren; čem erika, čm erika; čm erikav,
čm erikavec ; čem eriti se,
čm eriti se
-čen, -čna, -čno; s to p r i­
pono obrazu jem o tuje p r i­
devnike, n. p r. psihičen
(ne: psihiški), psih o lo g i­
čen, fiziologiče n , m eto­
dičen itd.
čeprav, čeravno 37.
česalo, česalnik, češelj, lja
česen († češenj), česnov
česmina, č esm inje; češmin,
češm inje
čestitati, č estitka († častita ti); č. kom u n a čem
če sto, prim erj. češče
češ ; n. pr. Menijo, češ, zdaj
je končano. — Pa je šel
h gospodarju in se po­
slovil, češ, slu žb a mu ne
godi. — Vsi b erači dodijo
k meni, češ, (da) im am
vsega zadosti
češarek, rk a
Češko-s lo v a šk a re p u b lik a
(† Č eho-slovaška); češko­
slovaški polki
češplja, češpljev, češp ljevec
češulja
četrt, i ž.; zadnja č etrt vola;
vsako č etrt u re ; tri četrti
hoda; ob tre tji četrti na
deset
četudi = dasi 37.
četver, i ž. ; v četv e r se vo­
ziti v ie rsp ann ig fahren,
četve riti, četvem ik
četver, ločilni štev n ik († čvete r); četvere vilice v ier
G abeln, četvero lju d i;
četv ero g lasen , č e tv e ro p eresen
čigav († čegav), č ig a v e r;
čigar
čim . . . te m ; čim dalje
tem bolje, čim bliže .. .
tem h uje 38, n. pr. Imel
je tr i sinove, p a č im bolj
so doraščali, t e m manj
je bilo dom a jela in dela ;
prislov: čim prej, čimdalje,
čedalje, čezdalje 33.
čislo, v čislu ali v čislih
biti, im eti; čislati, čislani
gospod! (v naslovu)
čist; čista te ž a Nettogew icht, čisti dobiček Nettogew inn
čistil o, čistilnica, čistiln ik
41
član, članica; člen
čmrlj
čofotati, am († čoftati)
čohalnik (ščetalo),der Striegel, čohati konja, očohan
čreda in čeda
črep in čep
črepi n a in čepina;
č re slo , čre slen , č re slena
k o lin a , č reslov in a
črešnja in češnja; črešnjev,
češnjev
črevo in čevo
črez in čez; čez vzeti (je­
m ati) p ri p e tju , p o č e z
in Bausch u n d Bogen
č rk o v a ti, ujem , buchstab ie re n
črm n j ak
(rum enjak p ri
jajcu)
črnec, nca
č rn ic a , črn a zem lja, der
H um us
črn k lja, črna k ra v a ali ko­
bila
črtanec, der Faulen zer
črtk ati, sch raffieren
č u d, i, ž. (p riro d n o svojstvo), das N a tu re ll
čudo; čudo, prečudo! č u d a
(rod.), ni čuda; za čudo
tih o ; čudo lepa noč, za
čudo p riden
čuvstvo, čuvstven, čuvstvovati
D.
da; v odvisnih vprašalnih
stavkih se „da“ ne sme
rabiti (ital.) Napačno:
„K akšna d a je vojska, to
povej, M atijče! (Cank.);
(prav.: kakšna je vojska,
to povej). T udi žalosten
n isem b il, k e r nisem
vedel, kaj d a je stra h
in žalo st; le radoveden
sem b il, kaj d a se bo
nenadom a p rikazalo po­
sebnega n a tem siv k a­
stem o b razu , kaj d a bo
p re v rn ilo ta čudni m ir
in kedaj d a se bo zgenila sp o d n ja u sten te r
izp reg o v o rila n a glas.
(Cank.); (prav.: . . . Kaj je
s t r a h . . . Kaj se bo nena­
dom a p r ik a z a lo ...) . Ko
sem v id el, kdo d a je tam
(prav. kdo je tam )
d a h n iti in debniti, dahnem
d a lja , e, ž . ; odtod prid.: d a­
ljen, ljn a, o, d aljn o strelen († dalokostrelen),
d aljn o v id e n
d a lje , p r i s l .; odtod prid.:
d a ljn ji, n ja , e, n ad aljn ji,
n. pr. K ralj p ro si m odre­
g a m oža d a l j n j i h ( =
n ad aljn jih ) napotkov. —
Ne bom vas danes izpodb u jal k n a d a l j n j e m u
delovanju. Toda: Stoži se
m u po d a l j n i (od dalja,
e, ž.!) vasici. — P riše l je
z d a ljn ega p o to v an ja do­
m ov
† d a m a (fr .); gospa, gospo­
d ična; dam ski, gospenji
d an, d ne; za d n e, danes,
današnji, dandanes, dan­
d a n ašn ji; noč in dan
(† nočindan)
darovitost, Begabung, Ta­
le n t
dasi, d asitu d i, d a sip rav 37
† da ta; podatki (podatek)
42
datelj, eljna,
dateljnova
palm a
dati; pom ni: d a j m i, da
izpregovorim , laß m ich
aussprechen; niso m u
d a l i o diti; ne d a mi
sp ati; d a l i smo m u do­
govoriti (ne: p u stili smo,
da je nehal govoriti).
Hčeri ni d a l a sp ati m a­
te rin a ljubezen (Jurč.) —
Straži ga in nik o m u r ne
d a j do njega. (Žup.)
† d a tira ti (fr. d a te r); za­
čenjati se, začeti se, š teti
se, n. pr. tedaj se začenja
(se je začela) en o tn o st
h rv aškega slo v stv a (ne:
od tedaj d a tira . . . )
davi, davišnji
davno, zdavnaj, oddavnaj,
n. pr. ni tega davno, k a r
se je b ralo . .
† d e b atira ti (f r. deb a ttre
zbesed iti se, o p reti se);
razgovarjati se; † d e b a ta
(iz nem. po fr. le d eb a t);
razgovor; kaj na r. d a ti;
r. se je vnel
† debut (fr.) : (prvi) nastop;
debuter, nastopiti, n. pr.
odmev F lauberto v eg a debuta (slov.: nastopa) je
bil silen in m nogostranski
dečla
dedič ,
d e d ič n a ; dedina
S tam m haus, E rb b esitz;
(† dedš čin a);
dedišk i
dedikacija ; posvetitev
d educirati; i zvajati, izvesti,
izvoditi
dediščina
d e fin irati; opredeliti, o p re­
d e lja ti; definicija, opred elb a; definitiven, stalen,
dokončen, p risl., za trd n o
† d eg en erirati; i zroditi se,
izvreči se; izrod, izrodek,
izrodstvo
dehor († dihur)
dehteti, im († d u h te ti); ro ­
že d e h te, dehteč
dejanje, d e ja n sk i; dejanje
in nehanje (po nem.),
bolje: delo in nedelo
dejati, dejem ; deti, dem ;
to m i dobro de (ne: dene!), to nič ne de ; kaj
deš = p ra v iš; dej, dejta,
dejte z nedoločnikom —
daj, dajta, dajte, n. pr.
dej ga vzdigniti, dej na­
prav iti sobo. — Ampak
to je m ičen k atek izem ,
d e j t e , naj vam g a prečitam . (Žup.) — D a j t e
ga p re g o v o riti; d a j t e ,
da končam o to reč. (Plete rš nik.)
dejaven, d ejav n o st; dejalen, d ejaln o st
dekla, deklica, deklič, de­
k lin a
dekle, eta sred. in žen. sp . ;
tož. tudi: dekleta; dekletce
† dekoracija, ukras, u krasje ; ukrasen, ukrasno sli­
k a rstv o D ekorationsm alerei, ukrasnik D ekora­
tionsm al er, ukrasiti dek o rie re n , u krasni pridev­
nik e p ith eto n o rn an s
d e k re t; odlok
del, večidel
† d e lik aten ; rahločuten, ne­
žen, rah el, m ehak; kočljiv
43
deliti, deljenje
delnica, delnič en, d elnični
odrezek A ktiencoupon
† delokrog (po nem.); pod­
ročje
potanko, podrobno nave­
sti, razložiti
dete, d eteta (stari naglas),
d ete ta , detetce, d etečji,
detetčen, detinji, detinski
detel, tla
detelja, d eteljen , ljn a, de­
telj no seme; d eteljica, deteljišče
† deviza; geslo, nakaz(ilo)
d ezin ficirati; razkužiti
dež, dežja
dežela; v m estu in na km e­
tih (na deželi)
delom a . . . d e lo m a , bolje
s lov. nekaj . . . nekaj
deloven, A rbeits-, delovne
ure, delovno v o d stv o ;
delovni čas (delovnica)
die Schicht
† deložirati (fr. d elo g e r);
izstaniti, izseliti koga
† d em enti (fr.); preklic, po­ diadem
p ra v e k ; d em en tirati (fr.
dem entir), preklicati, po­ diagonala; prekotnica
d id ak tičen ; poučen, čna
p ra v iti
dieta; dnevnina
demokratski
dihljaj, d ih lja ja ; izdihljaj,
denunciant; ovaduh, deljaja
nunciacija, ovaja, ovadba;
denuncirati, ovaditi, ova­ d ile ta n t ( i t .); dobrovoljec,
začetnik;
d iletan tizem ,
ja ti
dobrovoljs tvo
† d ep a rte m e n t (fr.); oddel, d ilu v ia le n ; potopen
oddelek ; okrožje; oddelni † d in er (fr.); južina; o p o l­
na čelnik
d anski obed
† depeša (fr. d e peche); br­ dirjati († d irja ti), tra b e n ;
zojavno poročilo, brzo­
dir; v d i r u jezd iti, im
javka
T rab re ite n ; v d i r iti,
d e riv irati, izvesti, izvajati,
tra b e n ; d i r k a das W ettde riv a c ija, izvod
rennen, d i r j a l n i c a die
† d e sa v u ira ti(fr. d esavouer),
R ennbahn
zanikati, z an ik av a ti ; u ta­ d ish arm o n ija; 1. razglasje,
jiti, tajiti, p re k lic a ti; k o ­
2
neskladnost, nosklad
g a na cedilu p u stiti, po­ d isk re te n ; obziren, molčeč
p u stiti
d isk u rs (fr.); govor, (daljši)
d e sk rip tiv e n ; opisen
pogovor, ra z g o v o r; pod e stilira ti; prekapati, d e­
g o v arjati se
stilat, prekapina, d estila­ d is k u sija ; pretres, razp rav a
cija, prekap
dlan, i ž.
† detajl (fr. det a il) ; podrob­ dlje, dlje časa (dalje)
nost, p otankost, posa­ do; p om ni: do tega mi je
m eznost; prid. podroben,
(† na tem m i je ležeče);
p o sam ezen ; detajlirati),
ako nam je kaj do zdravja
44
dobava Lieferung, dobav­ doneti, donenje
ljati lie fe rn , dobavitelj, † d o p asti, dopadati (se)
(po nem .); ugajati, goditi,
dobavnik L ieferan t
všeč b iti; ljubi mi kaj;
dodobra, 33.
zrak
m u ljubi, ta jed mu
docela. 33.
ne lju b', to m i godi
dober († dober sto jim , po
nem. gut stehen) — po­ dopoldan, dopoldneva, m.;
rok b iti, za po ro k a biti,
ves dop o ld an ; dopoldne
j amčiti
sr., tisto dopoldne; dodobičkonosen, dobičkožepoldanji
ljen, d običkoželjnost
dopolniti, dopolnjevati,
(† dopolnovati)
dobiti, sed. dobi m in dobom,
dobodem
† d o p rin esti (po nem .); opra­
† dobrobit; slov. blaginja
viti n. pr. žrtev, pokoro;
dostati n. pr. pokoro
dobršen, šna (precej velik)
dogled, Sehw eite; n a do- dosegam al, d osih m a l, pogleda b iti, in A ussicht
sihm al 33
stehen
dosleden, d n a , doslednost
doslej
dogodek († dogodljaj)
dosorej
doiti, doidem in dojdem
dojem, dojm a Ein druck; do­ dostajati , a ja m n. pr. Kar
se m ene d o staja; dostati,
jeti, dojm em
sto jim ; do sto ji m i (spo­
dokod, dokoder
dobi se mi)
dokorej
dosti
dolenji, dolnji
dotičen;
(† d o tič n ik , † dodolg čas, od dolgega časa;
dolg čas m i je
doli, dol; pom ni: ne: dol
m isli, dol spom ini! (C an­
k a r; prav.: p r o č m isli,
proč s p o m in i!); dol z brez­
vladjem (p ra v. p r o č z
brezvladjem )
doljan, d o ljanec, dolja n k a
dom; od doma, z d o m a ; zdom u († zdom i); dom anji
(dom ač)
Dom in svet (list) ; Doma
in sveta; v D omu in svetu
domisel, sli, dom islica Einfa ll; dom iseln, s eln a
domišljija
domov († domu)
t ič n i, ki je dežnik poza­
bil, bolje slov.: tisti, ki
je ...)
dotlej
dovolj
dovoliti, dovoljenje
drag, p r isl. draže
† d ra p ira ti (fr. d ra p e r, od
d rap = blago, sukno,
rubo); (kako blago) ogr­
niti, razg rn iti, nagubati,
v gube n a b ra ti; n. pr.
K akor ogrom na zelena
rjuha, na veliko z d r a p i r a n a (slov. razg rn jen a),
je globel p ritrje n a na t r i
grebene (dr. Šorli) ; d ra -
45
pe r i j a, n abrano ruho,
ubrano blago, zastor; na­
slikano ruho, zastorje
d rastičen; si len
drdravka (raglja)
dremav, drem avec, d. me
d u rgelj, eljn a
duri, durce
† duš (fr. d o u c h e); poliv,
p ršn a kopel
dvoj ; dvoje vilice, dvoji
šk o rn ji, dvoja ža lo st
je p rije l; drem avica
dren, d ren a († d rin a ); dre­
E.
nov, drenove volje b iti
† drenj, d ren jati se (nem.); e d e n ; p red samostalnikom
gneča, gnesti se
e n ; en, eden se rabi le,
† d re sira ti (fr. d resser vzrav­
k je r j e go vo r o določenem
nati) ; n aučiti, navaditi
š t e v i l u , n. pr. K jer je
koga
b
o g astv o , je e n hudič;
dreveneti, zu Holz w erden;
k je r je uboštvo, jih je pa
roka od m raza dreveni
sedem . - Dve lo d rici je
drevi
e n to v o r vina. — P red
dreviti, im, d. koga (poditi),
m ano sta šla d va m oža;
d. se
n a ra z p o tju s ta za hip
drgetati, d. od m raza, od
o b stala in tedaj je izprestrah u = drhteti, im, d.
g o v o ril e d e n za slovo.
od veselja, d. po čem
(Finžgar.) - Nam es to ne­
drhal
določnega člena se rabi
drozg
nedoločni zaim ek neki,
društvo
kak, k a te ri itd., k je r j e
drva, drv, d rv om, drva, p ri
potreben, n . p r. Ali bi h o ­
drveh, z drvm i
tel p riti k a k (ne: en!)
držati besedo, zapovedi;
večer k n a m n a p re jo ?
— In kaj je Tonček zad­
m ost drži (ne: pelje);
govor † držati (fr. - nem.)
njič neki (ne; en!) večer
= imeti
n a re d il? — No, Lenka,
duh, tož. duha v pomenu
p a recite kako (ali kak­
duša, duh v pomenu v o n j;
šn o ; ne; eno) pam etno!
— Izvedel sem b il, da
† duh jezika, n. p r. to je
im a precej ru sk ih knjig;
proti d u h u slov. jezika
— slov.: p ro ti svojstvu
sk len il sem, da ga po­
p ro sim za katero (ne; za
slov. jezika
eno!). — P rid i z brano,
duhovnik, duhovni, ega
(† duhoven)
m i boš kake (ne; ene!)
dulec, lca
tri kraje p o v le k e l! — Na
d u p lik a t; dvojnik
pačno j e n. pr. V saka reč
duplja (votlina), d u p e lj,
le en čas (prav: naka)
p lja (votel), d u p lja s t; to­
časa) trp i. — Zakaj en
da duplo, du p lin a
vrček (prav.: vrček ali
46
cel vrček) piv a n a en
dušek u dušiti, je njem u
ig ra č a !
edin, edinec, edinost, ediniti, zedinjenje
† eklatanten (fr . ec la ta n t);
bleščeč, sijajen, blesteč
e k sa k te n ; točen, določen,
čna
e k sa ltiran ; odušev ljen,
vzhičen; prenapet
ekscentričen; izsreden; raz­
nosi eden; exzentr ische
Kreise, raznosred n i krogi;
e kscentričnost,
izsrednosit; (pren.) prenapet,
prenapetost
e k scerpirati; i zpisati iz česa;
ekscerpti, izpiski
eksekutiven; zvršilen
eksem plar; izvod; eksem ­
plaričen, zgleden , v zgled
in s tra h
eksistenca; bivanje, b itje ;
e k sis tira ti, biti, b iv a ti;
Existenzberechtigung,
prav ica do obstanka
eksotičen; tuj
ek sp e d ira ti; odpraviti
† e k sp lo a tirati (fr. exploiter); izrabiti, iz rab ljati;
izkoristiti; sam. izraba
e k sp lo d ira ti; počiti, razle­
teti se
e k sp o rt; i zvoz
e k s p r o p riira ti; razsvojiti,
ra z la stiti
ekstaza; zanos
ekstem p o rir a ti; z mesta, ne­
p rip ra v lje n g o v o riti
e k ste rito ria le n , i zdeželen,
sam. izdeželje
ekstremen; skrajen; eks-
tremitete, krajni udje,
končine
† e lan (fr. elan, napad);
ognjevitost, pogum
eleganten; zal, okusen, od­
ličen, g osposki; zalo n a­
p ra v lje n
e le m e n t; p rv in a ; Lebenssto ff, živelj; g a lv an sk i
č le n ;p o č e tk i; E lem entarb e g riff, osnovni p o jm i;
E lem entariehre, početni
n au k
elim in irati, izločiti
e lip sa ; izpast; e lip tičen ,
izpusten (stavek)
e lizija; izpah
e m a n cip ira ti se; osamo­
svojiti se, sam. osamosvoja
em blem ; znamenje, podoba
e m in en ten ; izvrsten, o d li­
čen, izreden
emocija; razburjenost, vzne­
m irjen o st
em p iričen ; izkustven, sam.
izkustvo
em p o rij; sk lad išče, tržišče
enak († jed n ak ), enakost
encik lo p ed ijsk i slovar, vseučni slo v ar
e n erg ičen; krepak, odločen
† e n g ažirati (fr. engager,
v službo vzeti), eng. se.
(p ri gledišču) s e uslužiti;
uslužiti koga
e n k lav e; osredek
† enketa (fr. en q u ete, pre­
iskava), r azgovor, pre­
tres, posvet
enkrat; † na en k ra t (po
nem.) = kar, koj, ta k o j;
enkrat se rabi le, k je r je
govor o številu, n. pr. P red
47
nedavnim časom se je † estr a d a ; odet, podstenje
oče še e n k r a t razjezil eter, ete rič en ; etrsk i
nad m enoj. — Osel gre † etik eta (f r. e tiquette
1. napis, 2. o b ič a j); (d ru ­
e n k r a t n a led, m odrec
žabni) običaj
dvakrat. Za nedoločni čas
rabimo k(e)daj, nekdaj, evangelij, evangeljski
nekoč itd. n. pr. Skrbim o, † ev en tu ale n ; moreobiten
da se bo naše dru štv o evfo n ija ; lepoglasje, evfoničen, lepoglasen
lepo razvijalo, da bo ro ­
dilo kedaj (ne enkrat!) e v id e n ca ; razvid, v razvidu
im eti
m nogoteren sad. — Dih­
neš je tako, a nekdaj (ne Evropec, ev ro p sk i († Evro­
pejec, evropejski)
en krat!) je bilo drugače.
— Ko sem ga nekoč (ne;, ex p licite ; izrečno, izreko­
ma
enkrat!) vprašal, kaj ho­
če postati, m i je ponosno
F.
odgovoril: „To, k ar je
oče, k a p ita n na ladji!" fac-sim ile; snimek
— Če je svet končen, te ­ fa k to r; či nitelj
daj se bo sveto v n i raz- † farsa (fr.) ; gluma, b u rk a
voj nekoč nujno končal., fasad a; lice, pročelje
Svetovna u ra se bo ra ­ fa s c in ira ti; očarati, om a­
di izžarjevalnega p ritisk a
m iti
nekoč ustavila. Napačno † faso
n irati (fr. faço n n e r);
j e n. pr. V ztrajajte n a tej
1. oblikovati, o b ra z iti;
poti, u čite se jezikov, de­
2. ličiti
lajte in e n k r a t bodete faza; (lunina) m ena; (pren.)
iz src a veseli svoje m la­
stopnja
dosti (prav.: in bodete februar,
a rja
kedaj i z s r c a . . . )
† feljton (fr. fe u ille to n ); li­
e n o rm ; ogromen, neizm e­
stek, p o d liste k ; † feljto ­
ren
n is t; listkar
† ensem ble (fr.); skupnost, † filtrira ti, precediti, p re ­
celota
cejati, n ced iti
e p o h a ; doba, razdobje
† fin (rom . izvora: dovršen);
† epoleta (fr. e p au lette);
tenek, droben, rahel, n e­
n a ra m n ik, naram n ica
žen; tenak nos († fin nos),
† ese (f r. essai poskus);
te n a k sluh, tenak okus,
ra z p ra v a ; (leposloven)
im a dobra (tanka) uše­
članek
s a ; tenko platno, tenko
sukno, ten k a d lak a; tenesk o m p tira ti; odbitovati
kočuten, ten k o las, tenko† eskorta (fr. escorte); sprem­
slu šen ;
drobna p ila :
stvo, straža
† esp la n ad a ; ploščad
droben, živ prah; rahel
48
čut, ra h lo č u te n ; rahlosluš en feinhore n d , nežnočuten; olikano vedenje
(† fino), u glajenost, je ­
zik, vedenje ugladiti; pre­
brisana gla v a ein fein er
K o p f; umetno delo feine
A rbeit, čisto, suho zlato,
feines G old; pražnja s ra j­
ca, pražnje predivo, pražnje platno-, izglajen verfe in e rt
† fin esa; tenkoča, tenkost,
nežnost ; čistina Feingeh a lt des S ilb ers; olikanost F einheit d er S itten
fin g ira ti; i zmisliti, del. iz­
m išljen, nam išljen
fiziolog, fiziologičen
† flenča (iz nem. Flietschen);
deklina
† fleten (nem.); ljubek, srč ­
kan, nežen, p relesten
foliant, folio, in folio; v
celo polo, na celem listu ;
foliira ti, listovati
fo rm u la r; obrazec
† fo rsirati (fr. fo rc e r); si­
liti, s. se
fosforescirati; svetlikati se
frača in prača
fragm ent; odlomek
frakelj, eljn a ; frak eljc
Franc, France, F ran čišek ;
Franca, F ran ja , F ran či­
ška
Francoz, francoski
† franža (fr. fra n g e ); robica
† fra p ira ti (fr. fra p p e r,
tolči, udariti); presenetiti
freska; al fresco m alen, n a
moker omet slik a ti; na
mokro slik a ti
† friv o len (fr.); n e nr av en,
nečist, um azan, nesram en
frflja ti
frfra, frfra v , frfravec, frfrav k a
frkavec
† fu rn ira ti (fr. fo u rn ir ob­
ložiti); oplatiti, fournier,
oplatica; n ade l, e la
g.
gaber, ra, gabre
† gala (it. n ak it); † galaobleka, pražnja, slavnost­
na obleka, † gala-voz,
slavnostni voz
† g alan ten (it., fr.); vljuden;
pazen, v itešk i; gizdav
† galop, (fr.); skok; galoper fr.; v skok jah ati,
je z d iti, d irja ti; po črnih
g ro b ih v skok le te (Preš.);
skokoma je z d iti, d irjati
ganiti in g e n iti, ganem ;
gani in geni! gan il in
g en il, g an ljiv in g en ljiv
† g a ra n tira ti (fr. g a ra n tir),
jamčiti, p o ro š tv o v a ti; ga­
ran cija, poroštvo, jam ­
stvo
† garaža (fr.); klonica
† g a rd a (fr. g a rd e ); straža;
† g ardedam a (fr.), nadzirateljica; † garderoba,
oblačilnica
garje, rod. g arij, g arjav, g ar­
ja v a ovca, garjavec
† g a rn ira ti (fr. garnir); vde­
la ti, o k ra siti, o p rem iti;
g a rn itu ra, oprema
† g arn izija (fr.); posada,
posadka; na p. b iti
gasivec in g asilec; g asilsk i
49
(† gasilni) dom ; gasilnik,
gasilnica; g asilen , g asil­
no društvo († po žarn a
bram ba)
† gaža (fr .); plača
genij (†ženi); duh, veleum
† gen re -s lika; slika iz (vsak­
danjega) življen ja; genre
= svoj (poseben) način,
okus
† gepelj (nem .); vitel, tla
gibati, gibljem in gibam ,
gibljaj, g ibalnica
gimnazija (†gim nazij), gim ­
gnev, gnevati se
gnezdece († gnezdice)
gnida, gnidav, gnidavec
gnjat
gnoj, zmesni gnoj, d er K om ­
p o st
gnus
goba; gobov, gobova juha;
gobav, gobavec
gobezdati, am
godlja, g o d ljati
† g o flja (iz nem. Gaffel); gobezdač, h la stač , širo k o u stn ež; glagol: u s titi se
golša der K ropf
gomazeti in gomezeti
gomolj, lja ; g o m o ljast
gorčica, der Senf; gorčično
zrno
gori in g or; g o ren ji, go rn ji, g o rn jica , G orenjec,
G orenjsko
gorjup (gre nak), gorju p o
m aslo, gor ju p o kom u b iti
gos, goska, goščica († gos­
čica)
gosli, goseln, g o slar
gospa; 1. gospa, 2. gospe,
3. g ospe († gospej), 4. gosp o, B. p ri gospe († go­
spej), 6. z g ospo ; dvojina
1. 2. 4. gospe, 3. 5. 6. gosp em a; m nož . 1. gospe,
2. g o sp e in g ospa, 3. go­
spem, 4. gospe, 5. gospeh,
6. gospem i; gospenji, gosp ejn i
gospod, gospodov = gospodnji, gosposki
gospostvo, gosposka, go­
spoščina
gospodaren w irtsch aftlich,
g o sp o d arn a žena
nazijec, gim nazijski
gladilnik (likalnik)
glas; glasba, glasben, g la s­
k a ( = n o ta ); († g laso v ir =
= klavir); glasom predi,
(nem. laut), slov.: po, n. p r.
† g l a s o m zadnjih u ra d ­
nih poročil, slov. po zad­
njih u ra d n ih p o ro čilih ;
† g l a s o m tu u ra d n e g a
do p isa, g l a s o m t a mu rad n eg a u k a z a . . . slov.:
po (tukajšnjem ) u ra d ­
nem dopisu, po (tam k aj­
šnjem ) urad n em ukazu
ali z urad n im ukazom
glavnja († glovna)
glede, g. na stro šk e, glede
pašnikov (†z ozirom n a ..)
glen m ., d e r Schleim , glen ast
gleženj, žnja
glina, g lin e n, g lin a st
glista, glistav, glistav ec
globok, glo blji, globočji,
globši, prisl, globlje, globoče, globokeje
glumpec in gum pec
gnesti, tem ; gneča († gnje­
ča), gnetenec d er Knodel gospodična
Slov. pravopis.
4
50
goslač, gostačka in gostaška
gotov, gotov denar, goto­
šča k , graščakinja, g ra ­
ščin sk i ; g rajsk i
vin a; pom ni: nam. tujega g ra šica, grašičen, g rašičn a
m oka
gotov (fr. certain, nem.
ein gew isser) se rabi v g ra v ira ti; vrezati, vrezo­
v a ti; g ra v er: vr ezo v alec
slov. nedoločni zaim ek ne­
ki, nekak, nekateri, ne­ grbav, grbavec, g rb av k a
kaj itd., n. pr. P rišle so grčav, grčav k a (grčava pa­
lica), g rčavina
n e k e (ne: gotove!) stv a ri
vm es (a li: n e k a j je p ri­ g rd iln ica,p o g rd ica Schm ahsch rift
šlo vmes). — Res je, da
se n e k a t e r i ljudje (fr. greblja
certain es personnes) iz- gredelj, eljna, g r ed eljn ica
lahka sp rija z n ijo z ne- grenčica
p rilik a m i življenja. — † g res (nem.); zdrob, oba
Nove sm eri v u m etn o sti † g rin ta (nem. d e r G rind),
prha, prhe na životu, p.
zadnjih let niso ug ajale
n a glavi,; prhaj
vsem, am pak le n e k a ­
te rim
(ne: gotovim !), Grintovec, G rintovci
slovstveno izob raženim gristi (†grizti), grizem , g riž­
bravcem . Napačno je n.
ljaj, u g riž lja j, g riz a v ic a
p r. S ta ra cerkv en a slo- griža, g rižav, g rižav j o tro ci
v a n ščina je p riv zela p ri grm; v tem g rm u tič i zaSrbih polagom a go t o v e
jec, da lie g t d er H und
žive oblike (prav: n e k a ­
b eg rab en
t e r e , ali: v e č , m n o g o grm ada in g ro m ad a
živih oblik). — Pom ni grmeti (†grom eti), g rm en je,
tudi: s t o r j e n a obleka
g rm lja va
(† izgotovljena, fertig es groblja
K l e id ) ;n a r e d il, s t o r i l , grodelj, d lja (taljeno železo)
k o n č a l. . . sem ( ne: gotov grohot in krohot, g ro h o ta ti
sem),
in k ro h o tati se
gotski
† g ro tesk en (it.); čuden,
govoriti o čem (ne: od česa!)
čudnolik, spačen
gozd, g ozda († gojzd), go­ g ru n t (nem.); zemljišče, zem­
zden
lja, posestvo, posed; cela
gozditi, zagozditi († gvozem lja, celo zem ljišče,
zditi)
posestvo; pol zem lje, če­
grabiti († grabiti), g rab im
t r t zem lje; g raščin a im a
grablje, el j; g rabljišče
sedem zem elj; zem ljak,
polzem ljak, četrtzem ljak
g racioznost; m ilina
gramoz, oza (grušč) der † g ru p a (it.); skupina
gugati, gugav, gugavec, guS chotter
g a v k a; g u g a l o , gugagraščina († grajščina), gra­
51
lica, gugalen, gugalnica, hliniti, h linjenje, hlim ba;
h lin av in h lin ja v , h linjavec
se, guncalica, g u n caln ik hm elj, hm eljen, ljna, hm elja r
gaščer in kuščar, rja
† g u v e rn a n ta (fr.); vzgoji­ hodulje in hodalje die S telteljica
zen
hom ogen; i stovrsten, isto ­
roden, enak
H.
† ho n eten (fr. h o n n ete), ča­
sten, častit, čislan, pošten
h abati in heba ti, am ; habn iti in hebni ti; h ab a t in h o n o ra r; nagrada, g l . n a­
g ra d iti
heba t
h a h ljat i , a m ; voda iz lu ­ h o riz o n t; obzor, obzorje;
kenj h ah lja ; h a h lja ti se,
h o rizo n talen , vodoraven
h a b lja v, hahljav ec, hah- hoteti, hočem, čem; nečem,
ljavk a
nočem ; češ (glej pod češ!)
h a lja , h aljica
hoč ( = hočeš), noč (nočeš)
h a rm o n ija ; soglasje, sklad, hraniti, hranjenje, hram ba;
skladnost; prid. soglasen,
hranilnica, h r a n i l n i k
skladen
das F u tte r al
† h a se k , hasen (madž.); ko­ hrapav, ava o
rist, p rid
hrbtica, Kiel
hči, hčere, hčerin, ina, ino hrepenenje
(† hčerni), hčerin ji, hčer- hribolazec, h rib o lastv o
nji
h ripa († g rip a; nem. G rippe,
h egem onija; vodstvo, n a ­
fr. g rip p e, je slovanskega
čelstvo, p rv e n stv o
izvora!); hripav, h rip a hehetat i, am (se)
vec, h rip a v ic a
h etero g en ; raznovrsten,
h rkati, hrkav, hrkavec, h rra z n o te re n ; različen
kavka,
h rk a v i ca
h ia t; zev
hru stati, h ru s ta v , h ru sta hijena
vec,
hrustavka
hirati, ara; h ira v , h iravec,
hiravka, h ira v n ic a in h i­ hruška, h ru šev , h ruševec,
h ruševka, hruševica, h r u ­
ra ln ic a
šev in a
hišna
hrvatski in hrvaški
hiš trna
hrzati,
hrzavec
hitre (kdor h itro dela)
h ud, hujši, p r is l. huje
hkratu, h k ra ti
hudiča
(udnica, sk rn in a)
hlam udrati in ham edrati
die Gicht
hlastati, hlastav, h lastav ec,
h udobni († hudobnik)
h lastavka in h v a sta ti,
hujskati, h ujskač
hvastav
g ugalnik
gunca (gugalnica), guncati
4*
52
hvala; † na hvalo (fr. g ra ce
a , nem. dank —) = po,
radi; n a p a č n o je: Na
hvalo prizadevanju v. škega župana so razde­
lili kosilo (prav: po p ri­
zadevanju ali na p.) Noga
se m u na hvalo širokim
čevljem res ni razb o lela
(VI. L evst.; prav: zaradi
širokih čevljev)
† h v alisati (neslovanska
končnica — s — !): h v a ­
liti
I.
ideal, vzor; idealen, vzo­
ren; idealizirati, vzoriti,
povzoriti ; idealnost, vzor­
nost
id eja; misel, pojem, pom i­
sel; om iselje, Id e e n k re is;
fixe Idee: upr ta m isel
id en tičen ; i stoveten, is ti;
istovetiti, istovetn o st
i geljc, igeljca
i gla, iglavec (iglasto d re v ­
je); ig elc, igelca .
ig n o rira ti; prezirati
igrc, rca
igroželjen
ikra, ikrav, ikrnat, ikrnica,
poved, n. p r.: M oral bi
p ridnejši biti (†im el bi);
nikalno: P ri vas ne sme
tako b iti († n im a b iti);
2. n a j, če s e izraža želja,
ukaz, zahteva, n. p r.: kaj
naj sto rim († im am sto­
riti), d a dosežem večno
življenje? 3. bodem, bom,
če se izraža prihodnjost,
pričakovanje, n. pr. Ali
si ti tisti, k i bo p rišel,
a li: k i prid e ? († ki im a
p riti)
imetnik, im etelj (+ im e jitelj)
im p lic ite ; vštevno; (pren.)
po zm islu
im p o n d erab ilija m nožina;
netežnine (k ar nič ne
tehta)
† im p o n irati (fr.); ugajati
k o m u ; spoštovati koga
† im p re g n ira ti; prepojiti
im p u lz; pobuda
im u n ite ta ; svoboščina;
im u n 1. svoboden, neod­
g o v o ren ; 2. zavarovan
(zoper nalezljivo bolezen)
† in cid en t (it., fr.); pripet­
ljaj, dogodek
in d iferen te n ; n erazlo čen ,
s re d n ji; (pren.) mlačen,
m alom aren, n em aren
in d ire k te n ; posreden
in d isk re te n ; nemoldeč, n e ­
p rem išljen, brezo b ziren ;
e r is t in d isk re t: ne zna
ik rn ik
il, ila ; ilov, ilovec, ilovica,
ilovina
ilu z ija ; slepilo, slepitev,
omama, m am itev ; iluzoričen, slepilen, omamen
molčati
im a g in a re n ; umišljen
† im endan (po nem.) = god, in d iv id u u m ; posameznik,
godovno
poedinec, poedinka, edi­
im e ti;pom ni: za nem .haben,
nec; in d iv id u alen , oseben,
sollen s e rabi v slov.: 1. gl.
p oseben; s. osebnost, po­
morati, če se izraža za­
seb n o st
53
indoevropski, († indoger- † in te re s (fr.); 1. prid, ko­
m anski)
rist; državi je v prid,
in d o le n te n ; n e o b ču tljiv ;
(pren.) nemaren, len
in d u c ira ti; navesti, n av a­
ja ti, našteti, n a šte v a ti;
in d u k cija n avod, indukto r n avodič; navoden,
n. pr. navodno vreteno
in d u s trija ; obrtnost, in d u ­
strijsk i, obrten
in fa n te rija ; pehota, pešci
m nož .
in fe rio re n ; podreden, dna,
slabejši
† in fo rm ira ti (it., fr.); po­
učiti, obvestiti
in geren ca; posezan je, po­
seg; gl. posezati , vtikati
se, vp le ta ti se v kaj
in h ib ira ti; zavirati
in ic ia tiv a ; začetno delo;
(pren.) pobuda
inje (ivje), in ja s t, injavica
inkluzive; vštevši, do v š t e ­
t e g a 1918. leta
in k o g n ito ; pod tu jim im e­
nom
in se ra t (p rv. pom. u v rstek ,
in s e rira ti u v rstiti); oglas,
oznanilo
in stan ca; oblast prve, d ru ­
g e ... stopnje, sodna stop­
n ja; sodišče prve, d ru ­
g e . . . stopnje
in s tin k t; (prirodn i) nagon
in stitucija; uredba, n ap ra v a
in stru m e n t; orodje, poseb­
no g l a s b e n o
integralen, docelen, lna, o.
celovit; nerazd elen, lna;
s. docelnost, celo k u p n o st
in tenziven; j ak, intenziteta,
j akost
n a k o rist (ne: v in te re su
države je); k a r se tiče
p r i d a občine (Levst.; das
Interesse der Gemeinde);
ne: Ako je izkoriščanje
v m ojem in teresu (slov.:
v m o j p r i d , m eni v ko­
ris t; 2. zanimanje; † inte re sira ti (fr. in teresser)
zanimati koga, deležen
b iti česa, m a ra ti za kaj,
n. p r. L judem je do tega
(sont in tere sses), da bi
življenje o h ra n ili (Žup.);
† in te re sen t; deležnik
in te r v e n ir a ti; posredovati
† in terv iev (angl. interview ,
izg. in te rv ju , sestanek)
razgovor; † in te rv ie v a ti
k o g a; sestati, razgovarjati se s kom
† in trig a (
fr .); spletka
intuicija, gledanje; gl. gle~
dati, zreti n a kaj
irh , irhast, irh ar, irhovec,
irh o v in a
ira c io n a le n : nerazložen,
žna, o
iro n ija, podsmeh; ironičen;
podsmešen
iskati, i. k ruha, službe
iskra, isk ren
i steje, osteje, m esteje
isti; neslov. j e n. pr. P o d ­
pisani p ro si sl. o k rajn o
g la v a rstv o , da bi m u
i s t o d o v o lilo ... (prav:
da bi m u dovolilo)
iti, g rem ; gre za kaj (brez
s e !); p o zl u , p o d z1o
iti zu g runde geben
iver m. in ž.
54
iz, predl.; p om enja 1. p rem i­
kanje, ki j e namerjeno iz
kake stva ri, n. pr. izbiti
si kaj iz glave, izp eljati
kaj iz česa; 2. zv r šite v
dejanja, n. pr. izbliskalo
se je, izgotoviti; 3. do­
sego kakega namena, n. pr.
iz m isliti si, izg o v o riti si
kaj. Predlog i z pa je v
m nogih prim erih izgubil
svo j ja sn i pom en in se
je i obrusil; zato pišem o
v m nogih prim erih b r e z
r a z l i k e iz ali z (s). Pol­
na oblika se piše p r i no­
vejših tvorbah (n. p r. izvestje, izraz) in pa tedaj,
kadar j e prvotn i pomen
predloga še razviden, n.
pr. iz dihniti d u šo, izo stati
i z šole, iz p isati kaj iz
kn jig itd.
g reh , ro k e, k a r je na
deski nap isan o
i zbrusiti in zb ru siti, n. pr.
noge, čevlje
i zbuljiti oči
i zcediti, izcedek
i zceliti in sce liti ran o
izcela, scela, iz celega (ne iz
enega kova, a u s einem
Guß)
izcimiti se
izčakati (se) in sčak ati (se)
i zčim žati in sčim žati, sčim ženo telo
i zčista, sčista, sčisto m a
i zčistiti, vino se je izčistilo
i zdati, izdajati, izd ajatelj,
izdaten
izdelati in zdelati šole, kako
delo; ves (i)zdelan, b o ­
lezen g a je (i)zdelala
i zdelek d as P ro d u k t, E la­
b o rat, izd elo v ati (proiz­
izba
v ajati)
izbebit i in zbebiti
izdihniti
dušo
i zbrati, izbirati, izbirčen,
izbirek, izbor, izber; toda i zdirati, iz d re ti m eč, zob,
i zdolbsti
z b ra ti zusam m enlesen
i zbiti, i. si kaj iz g la v e ; zob, izenačiti
oko kom u i.; toda z b i t i , izganjati, izgnati
zbijati, n. p r. klo b u k z izginiti in z g in iti
† izg led ati (po n e m ); na­
glave, z žeblji z.
pačno: ta p o k ra jin a lepo
i zblebetati
izgleda (slov.: je lep a vi­
izbleknit i
deti ali je lep a); slabo,
izbliskati se
dobro izgledaš (slov.: bo­
izbočiti, izbočeo, izbokel,
lan, zd rav si [videti]); reč
konvex, izbokati
je vid eti lepa, bela, č rn a
izboljšati in zboljšati
iz bositi in zbositi, n. pr. izglodati in zglodati
konja, kolo se je (i)zbo- i zgotoviti in zgotoviti
s ilo
i zgovor, izg o v arjati se
izbrisati, vino se izbriše i zgubiti in zgubiti, (i)zguba
(ubriše), izbrisan a glava; i zgurati in z g u ra ti; (i)zgu(i)zbrisati madež, dolg,
ra n
55
izhajati, časniki izhajajo, izkuhati in sk u h ati jed
to izhaja iz tega; † izha­ izkupiti in skupiti, sk u p il
ja ti dobro, slabo, s čim
(po nem. auskom m en) =
prebiti, prebijem, prebom,
n. pr. Slovenščina lahko
jo je ; izkupiček in skupiček
izkusiti in skusiti, izk u šn ja
(iz p it), sk u šn ja E rfahru n g ; toda izkustvo, iz­
k u stv en
izkvariti in s k v ariti
izloči, izležem, p tica m lade
izleže
izlesti iz česa
izlikati in zlik ati sukno,
p erilo
izliti kaj iz česa
izlizati in zlizati (se); m ed
iz skodele
izločiti, izlo čati iz sebe
izložiti, iz la g ati, izložba
(razstaviti)
izmanjšati in zm anjšati
p rebije (ne: izhaja) brez
vseh tujk. — Z njim ni
moči p re b iti († izhajati);
ob vodi in k ru h u prebiti;
z m alim p re b iti; tudi: ne
m orem strpeti brez česa
( = p re b iti brez česa)
i zhladiti in sh lad iti
izhod, izhoden, izhodišče
A u sg a n g ; izhoditi in sho­
diti, izhojena in shojena
pot
izid pom eni konec, (ne uspeh)
izimek, izimen, izjem a, iz­
izmed
jem en
iztekati
izmakniti in m a k n iti (zmekiziti, izidem , izšel, izšla,
niti) sto l izpod nog, toda
izšlo
zm akniti (vzeti)
izjasniti se in zjasn iti se izmena, iz m en jav a; po iz­
izjava, izjaviti
m eni = izm enom a (v rste
se); i z m e n i t i a b losen,
izjed in izjeda f.; izjedi
d elati
izjokati se, toda zjokati (za­
jokati)
izkazati in skazati moč,
m ilost
izkidati in skid ati sneg,gnoj;
toda skidaj se odtod !
i zklasti, izkladem (iztožiti)
izklesati in sklesati kamen,
luknjo v živo skalo
izključiti iz d ruštv a, toda
skliučena stark a, sk lju ­
čen hoditi
i zkopati oči, zaklad; izko-
pina
izkrcat i, am
i z m e n i t e l j der A blose r;
n eslo v. je v pom enu izm e­
n ja ti besede, n. p r. P r i­
b ližal se m u je in sta
i z m e n j a l a nekaj besed
(fr. ils o n t echange des
paroles), slov.: sta spre­
govorila nekaj besed a li:
s ta g o v o rila
izmet, et a ; izm etati kaj iz
česa ; toda zm etati kaj s
česa, seno z voza; vse je
zm etano
izmisliti in zm isliti si kaj,
izm išljo tin a; toda z m isliti
se n a kaj
56
izmodriti, to me je izmo- izpolniti m sp o ln iti, izpol­
njevanje, spolnjevanje
drilo
izmotati in zm otati v klob- i zpoved ( = izjava); spoved
ček
in izpoved, spovednik in
i zmrcvariti in zm rcv ariti
izpovednik
izprehod in sprehod, (izi zmuzniti se iz hiše
p re b a ja ti se in sp re h a ­
i znad
ja ti se)
iznajti, iznajdem , iznašel,
i zpremeniti in sp re m en iti
iz n a š le c
izpričati in sp ričati
iznebiti se in znebiti se
izpriditi in s p rid iti
i znemoči = obnem oči
iznenada, iznenaditi koga, izprva in sp rv a
i zraslek, leka
iz nenaden, dena
izneveriti se in zn ev eriti se izrečen, čna, o, izreči m isel,
izrek
iznimek, m ka
izreden († izvanreden)
iznova in znova
izrezati kaj iz česa, izrezek
izobčiti
i zrin iti se, m eh u rci so se
izobrazba
izogibati se
iz rin ili
iz o lir a ti; osamiti, s a m iti; izročiti, izročilo
izolacija; osama, osam itev izrod, izrodek
i zpahniti koga iz česa; toda i zružiti fižol, koruzo
sp ah n iti (zvariti, zvezati) izrvati, izru v ati, izrujem
izpeh ati in spehati konja izsekati podobo iz k am en a
i zpeljati kaj iz česa, p tičk i izsiliti
izskočiti iz stre ln e g a ja rk a
se izpeljejo
izslediti, izsledovati, izslei zpisati, izpis, izp isek
dovateli F o rsch er
izpit
izpiti (se), izpite oči
i zstopiti iz d ru štv a
izplačati delavce; izplačilo, iz suti, izspem
izplača; se ne izplača in iztegniti in - steg n iti roke,
splača
v ra t
izplati, izpoljem vodo iz iztakniti in stak n iti kom u
čolna
i zpod
izpodbiti kom u kaj
i zpodbosti in spodbosti
(† vzpodbosti)
izpodbuda in spodbuda
(† vzpodbuda)
izpodleteti in spod leteti
i zpodrecati se in sp o d recati
se
izpodriniti in sp o d rin iti
kaj, oči
izterjati
iztrebiti, iz tre b a
iztrezniti se in s tre zn iti se
iztrgati palico kom u iz ro k ;
toda s trg a ti (raztrg ati)
obleko
izučiti
izumiti, izum itelj
izuti (sezuti)
izvaliti, p tič i so se izv a lili
57
izvarek, rk a († žlindra)
i zvedeti in zvedeti, zvedav,
jajcem ; jajčece († jajčice),
jajčn a jed
jak, jačji, p risl. jače
zvedavost
iz večine; po večini, veči­ jalov, jalo v a k ra v a ; jalo v
izgovor
nom a 36.
izveličati in zveličati
januar, a rja ; prosinec
izvid der B efund
jarem, rm a
izviniti in zviniti, (i)zvinek jasli, jaselce
izvirati, izv ir
jastreb
izviti kom u kaj iz ro k
jaščerica († jaščarica) in
izvleček
gaščerica
izvoliti, izvolitev
eln e (nem ško ja wohl
izvreči, izvržem , iz v rž e k ; † jav
n
= komaj
k ra v a je (i)zvrg la, sad jaz;icht)
p o m n i: vse m oje b i ­
se je (i)zvrgel
s t v o , m ein ganzes I c h ;
i zvršiti in zvršiti, (i)zvršilna
on je za d v a mene m oo b last
čen
izvrtati
jazbec, beca, jazbečev
izven
jecav, jecavec, jecljati
izvzeti, izvzem ši
ječati, ječav, j ečavec, j eizza, izza mize v stati
čavka
izzvati, izzovem
ječmen ček, ječm enka, ječ­
izžeti, izžmem.
m enova k a ša († ješp ren j,
iz nem. G erstbrein)
J.
jedro, je d rn , je d rn a t, je d r­
n
a to st
jablana in jablan, i ž. ja- j egulja
blanov, jabolko, jabolčen, jeli, jelita, je lite ; jeli, da
jabolčnik, jabolkovec
je re s; jelite, d a je p ra v ;
j adrati, am ; ja dravec, j agrd o je, jelite, če nam
drar, jad ra rstv o
očitajo ?
j adrn in jed rn (hiter), ja­
jela,
jelka, jelkov
drno iti, ja d rn korak, jajelša, jelšev
d rn o st
†
jen
jati
(iz nem. h e n g en );
j adro, jadrnik, jad rn ica
nehati
jaglo (pšeno), laško jaglo =
= riž
jerbas, jerbašček
jagned m., jagnedov, jagne- ječmen, jerm en je
dovina
j etika, jetičen
j agnje, jagnječji, jagnjetov, jetniš nica
j agnjič, pasi m oje jagnji- jetra, jeter, je tro m ; jetrca,
če; j a n j e c , janjčji, janjjetrčn ik , je trn , je trn ik ,
ček
je trn ic a
jajce, množ .: jajca, j ajec; jezav, j ezavec, jezavka
58
jezdec, deca, jezdenje, je- k a -li; a li g o ri, k a -li? Ali
ženje (starejša oblika);
jezdariti, jezdarjenje
j ezero, jezeren, zerna, jezer­
nica, jezerski
j ezikati (prepirati se), jezika v, jezika vec, jezikavka
j eziti vodo, zaježen
jezuit, jezuitski
j okati, jokav, j okavec
Jožko († Joško)
jugovzhod, jugozahod; južnovzhoden, južnozahoden
j ulij, ju lijs k a vročina
j unij, ju n ijsk i
Jurij, J u rija († J u ri); Jur,
J u rja (v preprosti rabi),
Jurček, Jurjevo
† ju riš (turško); naskok,
napad, n a v a l; ju rišiti, n a ­
skočiti, na p asti n a v aliti
jurski, ju rsk a tv o rb a
jutro, ju trn , ju tr n ji; ju trn a
m e g la , ju trn ji
sapa;
† ju tr o v = j utrn , jutrnji;
† ju tro va dežela - jatrna,
vzhodna dežela, vzhod
(V zhod); † Ju tro v o =
= vzhod (Vzhod); na vzho­
du, n a ju trn e m ; napačno
j e : N ahar je b ila lep a ko
roža Ju tro v a (Fr. B.) = ko
roža Jutra (Vzhoda)
jutri, ju trišn ji, ju tra n ji
južina
K.
k predl.; pred k in g se piše
h, n. pr. h kovaču, h glav a rju
† kab in et (fr.); 1. izba, soba,
sobica, h ra m ; 2. (pren.)
vlada, m in istrstv o ; 3.
zbirka
smo sam i razbojniki, k a­
li? 39.
kabel- in kebe l, la
kaber, bra, k a b rn
kadar, k a d a r koli, k a d ar si
bodi
kadilo, kadilnica, k adilnik,
k adilen
kadulja d e r Salbei
kadunja, k ad u n jast
kahljati (se); h a h lja ti (se)
kajpada
kakor, k a k ršen († k akoršen), k a k ršn o st
k a lig ra f; lepopisec
kalcij das K alzium
kali das Kali, kalij das Kaliu m
† k a lk u l (fr.); račun, (pren.)
načet; k a lk u lira ti; ra č u ­
nati, i zračunati, preraču­
nati
kam en, ro d . k am en a in
k a m n a ; k am nat i , am ;
k am niten, kam n o lo m (tu­
di lom)
kam, kam li; n im a beliča,
kam († kam o) li d in a r
† k a n al; vodotok, vodotoč;
prekop, pretok, p rotok,
p re liv
kanja, kanjec
k ao s; zmeda
kapelj, kaplja, e ljn a
kapnik, stoječ k., v iseč k.
† k a p ric a (it., fr.); sitnost,
trm a ; prid. hudomušen,
trm a s t
kar, česar, čem ur, p ri čem er,
s čim er
Karel, rla
† k a rto n ; lepenka
59
kašelj, ka šlja ti; k a šljav ,
k ašljavec, kašljav k a
k a talog; imenik, zapisnik
k a ta ra k t; slap, prag, sla ­
povi, pragovi reke Nila
k a ta stro fa ; prekret, p re ­
v ra t; pren. poguba, pogibelj
kateri; o rabi zaim ka k ateri
in ki pom ni: 1. kateri se
rabi kot oziralni zaim ek
navadno le, kadar m islim o
na eno ali več i z m e d dveh
ali m nogih oseb ali reči,
n. pr. K a t e r i ste s tem
zadovoljni, vzdignite ro ­
ke. K a t e r e g a bom po­
klical, tis ti naj se oglasi.
V saka pšenica, k a t e r o
kupim , je snetjav a. Ezav
se je po v rn il po oni poti,
po k a t e r i je p rišel. —
2. kateri se rabi poleg ki
za predlogi, n. pr. Zadušil
sem silom a vzdihljaj, s
katerim se m i je hotelo
ola jšati nesrečno srce.
(Strit.) To so b ili dnevi,
ki časih n a tihem zahre­
peni po njih srce. (Cank.)
Stog je m očen kol, okrog
k a t e r e g a se žito, seno
ali slam a sklada. — D ru ­
gega nim a k a k o r pot, k i
hodi po njej, pa še tis ta
n i njegova. — 3. Kadar
se govori o stva ri s a m i
zase ne glede na druge,
se rabi navadno ki, n. pr.
T ista pšenica, ki jo zdaj
kupuješ, je snetjava. —
Im enovani lis t p ro sim
da popravi krivico, ki
m i jo je sto ril. — To ni
za velikana, ki se m u
p ra v i B rdavs, p a tu d i
zam e ne, ki m i p rav ite
Krpan. — 4. ki nadomešča
lahko tudi kak predlog, n.
p r. Živel je pobožen mož,
ki ( = o katerem ) so p ra ­
vili, d a m u je vse v edeče.
N a m oje plaho, razbolelo
srce so trk a li ponočni
glasovi, ki človek ne ve,
a li se vijejo iz zem lje a li
lijejo z neba. (Cank.) —
P rid e ta n a cesarsk i dvor,
k i p ravijo, da je neki
siln o velik. (Levst.)
katoličan
kava, kaven, vna, k a v n a
(† kavina) prim es
† k a v cija; varščina, jam ­
ščin a
kavelj, e ljn a , k avljast, kavlja t
kavkelj, k lja
k av zaln o st; vzročnost;
vzročna zveza d e r K ausalnexus
kazalo, kazalnik, kazalnica,
k a z a le n ; toda kazavec ali
kazalec
kaznovati († k a zn jev a ti),
znujem
kdaj, nek d aj; 1. vprašalni
za im ek: od kda j? 2. nedoločni zaim ek, n. pr. Če
sem ti k d a j kaj dobrega
sto ril. K ot nedol. zaim ek
tudi kedaj, n. p r. Se bomo
že k e d a j videli. Če p ri­
demo kedaj v nebesa, nam
bo vse jasno,
kdor, 2. ko g ar in čigar, 3.
kom ur, 4. kogar, 5. p ri
komer, 6. s kom er
60
kljub, vklju b : (na)vzlic
kemik († kem ičar)
kes, kesa (v tem pomenu ključavnica, k lju č a v n iča r;
bolje k e sa n je ); kesen, kes a n : kesnejši, k ašn ji,
p risl. kesneje
k i (glej p r i kateri)
kij, kijec († kic)
kilav, kilavec, k ila v k a
kimavec (septem ber)
† kinč (iz madž. kincs za­
klad), kras, nak itje, lišp ;
† kinčati, (o)krasiti, zaljšati, okititi, lišp a ti
kisel, kisela, selo (stara
oblika), kisla, slo (mlajša
obl.); kislec, kisleca, k i­
sik, k islin a
† k it (nem.); lepilo, zamaz-
ka
kje, kje drugje, kje kdo
k ladivo, k la divce († klad-
vece)
k la sifik a cija; razredba, oce­
n a ; klasificirati, (po)razrediti, oceniti
klavec, klaven, v n a , o ; k lav ­
nica
klavrn, k la v rn o st
k la v z u la ; pristavek, ute­
snitev
klecati, klecav, klecav a no­
ga, k lecavec
klečalnik
klečeplastvo
klepalnik, k le p a ln o k la ­
d ivo; klepavec
klepetav, klepetavec
kleveta (obrekovanje)
† k lik a (fr. clique); pom eni;
drhal, svolat
klim a; podnebje
† k liš e (fr.), ploskanica,
p lo sk a; † klišarn a, plo-
skarn(ic)a
klju k a, kljukec
kljun, kljunač, k lju n a st
kljusa in kljuse, eta
kljuvati, klju jem in k lju ­
vam
klobko, klobčič († klopčič),
klobček
† k lo fu ta (nem.); zaušnica,
† k lo fu tati, u d a riti, biti,
tepsti, u h ati
† k lo v n (angl. clown, izg.:
k la v n ), glumec
klopca in k lo p ica
km alu († km alo)
kmet, n a km etih, s km etov
p riti
kmetiški in km ečki
knez, knezovati, k nežovina
(kneževina); k n e g i n j a
(knezova žena), k n e ž n a
(knezova hči)
knjiga, deželna k n jig a († de­
želna deska, L an d tafel);
(pren.) k n jig o žer, Bu cherw urm , -n a r r
k o; 1. ko = k o t = k a k o r;
m olči k o (kot, k akor)
rib a ; 2. ko = čim, n. pr.
Dalj ko je p rav il, bolj
ga je b ra t zavidal. — Bolj
ko je te k la k ri, več je
bilo k ristja n o v
k o a lic ija ; zveza
kobila, prid. ko b ilji, k o b ilje
m leko
k ocelj, c lja ; k ocast = k o ­
d ra s t ; k ocasta glava, oble­
ka, k ocast k lo b u k
kočijaž, k o čijašk i
kočnik (zob)
kod († kodi), odkod, dokod
kodelja, sk o d eljk ati se
61
koder, k o d rc, kodrav, ko­ † kolosalen; ogromen, ve­
lik an sk i ; kolos, velikan
dravec, kodrcija
kohezija; zlepnost, zvez­ † k o lp o rtira ti (fr. c o lp o rte r
k ro šn jariti), raznašati
nost, sodržnost
(časnike, knjige); † kol† kokarda (fr., pom eni pent­
p o rte r; raznašavec, razlja); trak, znak
našalec, † kolportaža: raz­
† koketen (fr.); spogledljiv,
našanje
k o k e tira ti, spogledovati
† kom ašna, gam aša (fr. gase
m ache); golenica; golenkoklja († kokla)
ke m nož. (zavojci).
† kokon (fr.); zapredek
k om binacija; sestava, ko m ­
kokolj
bin irati, sestavljati, spa­
kola, kolca
ja ti; (pren.) (prim erjajo
k o lacio n irati; prim erjati (v
več reči) domisliti se
pravem pomenu: p. p rep is
ko
m en zu rab el; soizmeren
z izvirnikom )
† kom fort (angl.); u dobje,
kolek, kolka, kolk o v ati
udobnost; prid. udoben
(† koleka, kolekovati),
† kom ij (fr. com m is); u služkolkovina,prid.kolkoven,
benec, (trgovski) sotru dvna, o
koleno, prid. kolenji, nad † knoikm ite (i a n g l); odbor
kolenjo zgibo, kolenji
† kom oden (fr.); lagoden,
upogib
zložen, ud o b en ; po lagodi
koleselj, sija, seljna
m i je; sam. lagoda in lak o lid ira ti; s okobiti s čim,
got, lag o d n o st; p r isl. zla­
nasprotovati si ; kolizija,
goma, lagodno
sokob m., sp o r
komolec, lca
kolikaj, količkaj, kolikšen, k o m p ak ten ; strnjen, o k len,
kolik ršen
jeklen, jedrn, je d ren
kolk, ka († kovk Strit.), die kom penzirati, nadomestiti,
H ufte
izrav n ati, odškodovati,
sam. nadom estek, nado­
kolnica in klo n i ca, kolarnica, vozarna, la rem ise,
m estilo
k o m p etenca; pristojnost,
d er Schuppen, garage
p risto jn a o b last
kolo, kolešček († kolesček),
k o n ip ilira ti; sestaviti (iz
koleščast
† kolo (it. collo); naklade k
razn ib k n jig )
k o lo n a ; stolpec, razp re- k o m p lek s; sojem, j m a ; ob­
del(ek)
seg, celota
k o lo n ija ; naselbina, našel je; k o m p liciran ; zapleten, za­
kolonizirati, naseliti, n a ­
m otan
seljevati; kolonist, nasel­ † k o m p ro m itira ti (franc.);
osramotiti, osm ešiti
nik, doselnik, doselec
62
k o n c e n trira ti; usrediti, sos re d iti, s re d iti; zbrati,
zgostiti; koncentričen,
sosreden, dna; istosreden,
enosreden; koncentracija,
usredba, sosredba
k oncept; osnutek, zasnova,
osnova
k o n c esija ; pripust, dovoli­
tev, p rip u stilo (pism o o
p rip u stu )
k o n c ip ira ti; 1. sestaviti, za­
snovati, osnovati, načrta ti; 2. zamisliti, zam iš­
lja ti kaj, koncepcija, za­
misel, sli
koncizen, jeder, dra, o, je ­
drn, je d ren, k len
končati, p o m n i: v neprehajalnem pom enu k o n čati
se; napačno: Tu konča
tre tja s tra n Čopovega ro ­
kopisa. — S et m konča
Čopov odlom e k ( = f r.
nem.); slov.: tu se k onča
tre tja s tra n ; s tem se
konča odlom ek
končen, čna († konečno) =
= dokončen, čna, čno
(† končnoveljav en , po
nem. endgiltig)
k o n d e n zira ti; zgostiti, zgo­
ščati, g o stiti; sam. zgo­
stitev, zgoščanje
k o n d o lira ti; sožalje izreči;
sožalnica (pismo)
konec, pokonci p r e d i; ko n ­
ci m nožina = su k an ec;
† konec vzeti (fr. p ren d re
fin, nem. ein Ende nehm en); pokončati se, po­
giniti, u n ič iti se
k onferenca; posvet, posve­
to v an je; k o n feren čn a so­
ba, posvetovalnica
k o n fid en t; zaupnik
† k o n fis c ira ti; zaseči, zase­
gati, z ap len iti; sam. za­
sega = z ap len itev
k o n flik t; sokob, a ; spor ; gl.
sp re ti se s kom , zadeti
ob kaj
konfuzen; zmeden
kongres, shod
k o n g ru e n c a; sk ladnost
p rid . skladen, p rilič e n ,
soglasen, gl. s k lad a ti se,
u jem ati se
konica, k o n ičast (šilast)
konjederec († konjedirec),
k o n jed erk a
konjica (konjenica), k on jik
(konjenik)
k o n je k tu ra ; ugibanje
k o n k re te n ; predmeten,
stv a re n
konopec der S tric k
konoplja, k o n o p ljen
k o n s ta tira ti; ugotoviti, ugo­
ta v lja ti
k o n stelacija (p rv . pom en:
stan je z v ez d ; ozvezdje)
položaj
k o n stitu c ija ; ustava, k o n s titu a n ta ,
ustavodajna
skupščina
k o n s tru ira ti; narediti, de­
lati, tv o riti, z m isliti; se­
staviti, se s ta v lja ti, nak o n ta k t; dotik, tik, gl. (do)
ta k n iti se
k o n te k st; zveza ; v besedilu;
ustroj stavka, stav čn i
u stro j
k o n tin e n t; celina, k opno
63
† konto (it.); račun; a
conto, n a račun; conto
corrente, tekoči račun
† k o n tu ra (fr.); očrt, začrt;
gl. očrtati, z ačrtati
k o n tra d ik to riče n ; prekoslo ven, protislov en
k o n tra re n ; protlven
k o n tra s t; nasprotje
† k o n tro b a n t (it. contrabbando tihotapstvo), tiho­
tapstvo, gl. tihotapiti;
sam. tihotapec
† k o n tro la (fr. co n trole) prigled, n ad zo rstv o ; † kontro 1i r a t i , p rigledovati,
n a d zira ti, nadzo ro v ati;
kontrolor, priglednik
konvencija, dogovor, k on­
vencionalen, dogovorjen;
običajen
kopača († kram p nem.)
kopel, eli († kopelj), kopel-
nica Badew anne
k o pija; prepis, snim ek ; ko­
p ira ti, prepisati, posneti,
snim ati, (sliko) p re slik a ti
kopneti, im, kopnenje
koprc, koprčev, der Fenchel
koprneti, im, k oprn en je, ko­
p rn e ti od strahu , od žeje,
po čem k.
korakoma († k o ra k za ko­
rakom roman., nem.); na­
pačno: A li nekoč pride
u ra — ne pob lisk o m a,
tem več počasi, k o r a k
z a k o r a k o m (C ank.);
prav: k o r a k o m a , stopnjem a
k o rek tu ra, poprava, p o p ra ­
vek; popravna p ola (Korrek tu rb o g en ); korekten,
pravilen, brezhiben
k o re lativen, soodnosen
korobač
Koseski,
rod. Koseskega,
s K oseskim ; K oseskega
(† Koseskove, K oseskita)
p e sm i; enako H radeckega
most, Palackega zgodo­
v in a
kositer, tr a ; k o sitrn , k o sit r en ; k o sitrn ik ; k o sitriti,
k o s itra ti
kosten = k o ščen ; kostolom B einbruch († kostilom ),kostenica,kostenjak,
koščica
† kostim (fr. co stu m e); kroj,
n o ša; † ko stim iran , zgo­
d ovinski dobi p rim ern o
oblečen
† k ošarico d ati, nem. einen
Korb gel en = odreči k o ­
m u kaj, odbiti (prošnjo),
zavrniti koga
košček († kos ček)
k ot (g lej p ri ko)
k o tanec die S p irale
kotljati se
kovčeg, ega († kovček, čka)
kozelc, k o z elca ; vezani
kozelc, die D o p p elh arfe;
s a m č a s t k o z e lc ali s a m e c
(v nasprotju z vezanim k.);
brana, okno p ri k.
koženica; p erg am en t
kragulj, u lja
kraguljec, k raguljček, k ragu ljiti
kraj, k r ajeven, s kraja d e r
e rste beste
kralj, k ra ljev (osebno), k raljev = k ra lje v s k i; k ra ­
ljestvo, k raljič, k raljev ič,
k ra ljič n a († kraljičin a)
64
kramljati, v pesm i tudi stara krmežljav, k rm ežljiv
oblika kra m o lja ti
krn, prvi, zadnji konec
Kranjec, kra n jsk i
krasta = hrasta, k rastav ,
k rastavec, k ra sta v o st
krat, p rvikrat, d ru g ik rat,
d e se tk ra t; če k ra t skla ­
njam o, se piše narazen,
n. pr. koliko krato v, druge
k rati, neke k ra ti
kratek, k rajši, k račji, p risl.
k r a je ; k ra tk e pam eti biti,
k ra tk ih besedi b iti; k ra t­
ko (ia) m alo ne, sk ratk a,
iz k ra tk a ; pom ni: den Kurzeren ziehen i zgubiti, iz­
gubo im e ti; p re m a g a n
biti, n a škodi b iti
krcelj, clja
† kredenca d e r K redenztisch (it., f r.); s lov.: l a va,
la vica
k re d it; z a u p, v z. d ati
krehati , krehav, k r ehavec
kr elj ut, i
krem pelj , p lja , k rem p eljc
krhelj, hlja, krh ljev ec
k r hlika, krhlikov, k rh lik o vec
k ri; krvni udor, B lu tstu rz ;
krvni obtok, B lu tk reislauf
krilatica Schlagw ort
kristjan, k rščenik, K ristus,
rod. K ristu sa in K rista
k ritik († k ritiča r) presoje­
valec (-lec), ocenjevavec
(-lec)
k ritik a ; ocena, p re tre s ;
k ritičen, usoden, odločen,
opazen
križavec, križavce p re šte ­
vam
k rlj
la d je ; prid. k rn , k rn a ,
k rn o (okrnjen); krn zbor
R u m p fp arlam en t
krnica, p riti m ed krnice in
pečine ( = m ed Scilo in
Karibdo)
krogla († k ro g lja)
krpavec, d e r F lick er, Pfusch er
kruh, pom ni: dva kosa k r u ­
h a (ne: dva kruha), po­
sodi m i tri hlebe (tako j e
popravil Hren Trubarjevo
in Dalmatinovo tujo rabo:
tr i k ru h e ); p e t hleb o v
(tako pravilno Pohlin za
p rejšn je : pet k ruhov)
krvolitje, p re liv a n je k rv i
(† k rv o p relitje)
krvoželjen, krvožejen
kuhalnica
kukavica, ku k av ičji
† k u la n te n (fr. c o u la n t,
gladko tekoč) = ustrež­
ljiv, vljuden, udvoren
k u lm in ira ti; vrhovati, do
vrba p riti, n a v rh u b iti;
kulm inacija, vrh
k u ltu ra ; omika, izobrazba,
n a o b ra zb a , o m ik a n o st,
obrazovanost, prosveta
† k u p o n (fr .); odrezek
† k u v e rta (fr.); ovojnica
kvačkati h ak eln
k v a lifik a c ija ; 1. k o t last­
nost: usposobljenost, 2.
usposobljenostna ocena,
p o p is; k v a lific ira ti uspo­
sobiti, o cen iti; del. u spo­
sobljen
k v aliteta, kakovost
k v a n tite ta , kolikost
65
las, la šček, laščast; las­
k v a rt; četvorka
nica = lasn a igla, lasna
kvatrn, k v atrni teden, kvaključica
t r nica
lasciv en ; opolzel, pohoten
kvišku
laskati, la skav, laskavec
k v ocient; količnik
laskrn (sladkosneden)
k vota; delež, razd elek
lastovica († lastavica), la ­
stovka, lastovičji
laščic in loščec, čeca (klop)
L.
la te n te n ; zvezan, sk rit, tajen
labod, labodji, labodnica
† lav o ar (fr. lav o ir); umi­
ladja, ladjin in ladijen, jna,
valnik, u m ivalnica
la d ijski; ladjica, lad jišče; laž, i, laž beseda, lažn iv ;
ladjevje
v sestavah laži = slutvo
† lafeta (die L afette); pre­
(P seu d o -, A fte r-) lažim a, sp re d n ja prem a
u stav n o st ; lažiučenjak,
slutvoučenjak
lagati in le g a ti lag a l in lega l, lažem
le, le-ta , le-ta, le to ; le-tega;
le-ti mož je; le-oni, lelahek, hka, o, lehak (legak),
ona, le-on o; le-onega; lehka, lahen, hna, določna
to d ; tod takle, takale,
oblika lahki, h ka, o; lažji;
tak o le 39.
prisl, laže, laglje, (lažje); pom ni: lahko se rabi tudi leči, ležem, velel. lezi, le ­
nam. sm eti, moči, n. pr.
zita, te
Lahko bi pom agal, p a ne- ledje, sr.; množ. ledja
češ. — Ali grem lahko z le g itim irati se i zkazati se,
v am i? — Lahko nehaš,
le g itim a c ija ; i zkaznica ,
lahča ti, lehčati
izkaz
laik; 1 svetni človek (na­ lemež
sproti
duhovniku);
2. lepenka, P appendeckel
(pren.) n estrokovnik (na­ lepotiti = ličiti, schm insproti strokovnjaku)
k e n ; lepotilo, lep o tica die
lajati, lajam in lajem
Schminke; lepotilec der
laket, kta, k tu in lahet. hta,
Schm inker
h tu ; množ. la kti m., lahti, les ; divjak drg n e dva kosa
lehti ž., tr i la h ti; n ad ­
lesa (ne: dva lesa), da si
lahti, podlehti, nadlahti,
zaneti ogenj
p odlahti
lesti († lezti), lezem
lani († vlani), lanski
lešnik
la p id a re n ; j eder, klen, k ra ­ leto ; koliko le t im aš? desettek
let m i je, im am (to j e
slov. nam. koliko si star,
la por, rja der Mergel, la10 let sem star); leten ski,
porjeva jama
5
Slov. pravopis.
66
letina, dobra l . letošnji,
letošnjik: poleti
† ležeren (fr. leger, lahko­
m iseln); nemaren
li vprašalna besedica, n. p r.
Je li re s? Je li ne? Bog
vedi, ni li to znam enje
priho d n jih tem nih u r? —
Bo li kdo († bo-li) vsaj
eno solzo potočil za m e­
noj? — Gospod, sem li
jaz? — Je li bolje († je-li)?
N ajdete li med n jim a
bistven razloček? — Ni
li to prav očiten dokaz,
da n i bistvenega razloč­
k a ? — S lišiš li, m o ja h či?
(Dalm.) — Je li Savel tu d i
med p re ro k i? (Trub.) —
Hočem se m alo okrog:
ozreti, je li de kek o r pred
toliko leti. (Strit.) — toda
jeli, jelita, je lite (g le j p ri
je li!), n. pr. Ne poznaš
me, jeli, ženica? (Strit.)
† lift (angl.); dvigalo
likalo, likalnik, likalnica
† lim b a r; lilija
lisica, lisič ji;
list, listov, listovec
† lista (die L iste); pola,
izkaz, seznam
lišček († lisček)
lišpati, liš paln ik (o ro d je, s
k a te rim se lasje žgo in
kodrajo); lišpav, lišpavec
lite ra tu ra ; slovstvo, knji­
ževnos t; slovstven, k n ji­
ževen
locen, cna († locenj), locnat
ločnica S ich erh eitsm ark e
† lojalen (fr. loyal zakonit)
zvest, polten, dober, p ra ­
vičen, resničen, o d k r ito ­
srčen)
loščiti, čevlje 1. w ichsen,
loščilo W ichs
† lo tati (nem. loten); spojiti,
spajati
Lovrenc
† lo žirati (fr. loger); stano­
vati ; koga kam nastaniti
l ub, lubov, lubad
luč, lučca († lučica)
Ludovik, toda L ju d ev it
† lu k su s; gizda. razkoš, i
ž.,
p o trata,
Lux usw are
gizdnina, g izdovina
luska, lu sk av , luskavec
lutka, l a p o u p ee, die P uppe
lutk o v n o gledišče, Kas
p e rlth e a te r
M.
macesen,
sna, m acesnov,
m acesnovec
mačeha, m ačehin, a
m ačka,m ačica,m ačji; m a č je
(†m ačkine) so lze; mačko
v vreči k u p iti (po nem.)
= na slepo k u p iti
m aditi = m ed iti, m la d iti
sad je; m ada. sadje v mado
d ejati; m aden, dna
† m a g a ri (iz turšk.); čeprav,
ljubezniv
četudi
ljudje, rod. ljudi
ljuljka († ljulika), ljuljčen m ahalo, m ah aln ik
l jut, lju titi se, lju tic a
m ahljati,am ; m ahljaj, m ah
lobanja
na mah, m ahom a
67
maj, m ajsko († m ajevo) marec, rc a (sušec), m a r č n a
solnce; m ajnik. m ajn išk i
(† m arčeva) v staja l .1848.
(† m ajnikov) izlet
marenj, n ja in m arnja, nje
maj = m la j; maje, m laje † m ario n eta (fr. m ario n n ette
postav ljati
majcen, ena, o, m ajčken,
čkena, o
m ajuskula; velika črka
m aklen, ena
m aksi ma; načelo
m ak sim aln i; največji
m al, dosegam al, dosihm al,
odsihm al
malce (malo)
m a li, prid., ima samo do­
ločno obliko: m ali, a, o,
n. pr. m a l i hla p e c; za
nedoločno obliko se rabi
m ajhen, n. pr. h lapec je
m ajhen (ne m al ali m ali);
m alo po m alo sukzessiv,
v m alo dneh. z m alo be­
sedam i; m anjši, m anj ; m a­
lokdaj, m alokdo, m alokje
m a lica, dopoldanja m., pop oldanja m., m a licati
m a lin, m lin
m alina, m alinica, m alino­
vec
malomaren, n o n c h alan t;
m alom arnost, nonchalance
† m a ltre tirati (fr. m altraite r); s kom grdo, hudo,
slabo, zlo, trd o delati,
ravnati, p o stopati; m učiti
mandelj, e ljna, m andeljnov
† m anira (fr. m aniere) 1. na­
čin; 2. množ. običaj, n a­
vada; spodob, oba
m a n jk a ti (nedostajati česa)
† m anšeta (fr.); z apestnik
mar, tega m i ni m ar, ali
m ar ne veš?
prv. pom. Micika, M arička)
lutka, p unca; († polišinel,
ital., fr. Cankar), lutkovno
gledišče
m ark an ten ; očiten, značilen,
izrazit
Marko in M arka
marm or, rja
marsikaj, m arsikak, m a rsi­
kdo
† m a ršira ti (fr. m archer);
stopati, hoditi
martinček
† m asa; 1. kepa , gruda,
g rm ad a; 2. množica, sila,
sila ljudi, sila snega, sila
o p rav k o v ; 3. snov, tv a r;
† m asiven, 1. i z celega, ce­
lo te n ; 2. samorasel, sam o ro d en ; brez p rim esi;
suho (zlato); e in m assi ver
Mensch, debel, zarobljen,
neotesan
† m a sa k rira ti (fr. massacrer), poklati, pom oriti
maseljc, eljca
† m aska (it., fr.); krinka,
obličnica, korelek, obrazina
maša, velik a m a ša das Hocha m t; † m ašo b ra ti ( p o
nem.) maševati, m ašo
o p ra v iti
† m atad or (špan.); 1. biko­
borec, 2. voditelj, prvoboritelj
m a te rija ; tvar; m aterialen,
tvaren, rna; m aterial, gra­
divo, tvorivo, potrebščine
5*
68
m aterin, i na, in o ; mate­ mešan, m ešana luč (somrak)
das Zw ielicht
rinska hiša M utterhaus,
m a t e r i n s k a dežela, mešnica, Dudelsack; km etič,
n. pr. G rki so se iz svojih
naselbin radi v račali v
m aterinsko deželo; ma­
terinska šola (naspr. pod r u ž n a šola)
† m a tra c ; žim nica; Federm atratze, vzmetnica
† m edalja ( fr ) ; svetinja,
(† kolajna, iz it. co llan a
o v ra tn a verižica)
medleti, im od lakote, od
žalosti, po kom (čem)
mehak , mehek, hka, o ; mečji,
m ekši , m ehkejši, p r is l.
m eče (mečje)
m ehir in m ehur, r ja
† m emo ar (f r .); množ.; za­
piski, zapisi
m enjati, m en jalo-, m en jalnik, m e n ja ln ic i; m enjavec in m enjalec
m e rito re n ; stvaren, s tro ­
koven
merjasec, neresec
merodajen (po nem.)) bolje
odločilen
mesec, eca in sca; v izve ­
denkah le m eseca: me­
sečen, ečna, mesečina, m e­
sečnik
meso v ju h i T ellerfleisch
mesto, mestece († m estice);
z m esta = iznenadno go­
v oriti aus dem S tegreif
sprechen; pom ni: za nem.
Stelle se rabi v slov. na­
tančneje določena beseda
urad, služba, o b la s t; n. pr.
sodniška služb a je raz­
p isana († m esto so d nika);
u ra d († službeno mesto)
ki zna n a m ešn ice piskati
(T rubar)
meter, m e trsk i
† m e tin g (angl., m eeting izg.
m itin g ); zbor, shod
m e tro p o la ; prestolnica
metulj, prid. m etulji, m etu­
lje k rilo
mezinec († mazinec), nca
meževen in muževen, drevo
je sp o m lad i m.
Micika in M icka
migljati, m igljaj
milijon
† m ilje (fr. m ilieu, sreda)
osredje, kraj, okolje, oko­
lica, pokrajina, n. p r. O pi­
sovanju m i l j e j a (prav:
k rajev ) je p o sv etil p isate lj posebno sk rb
m ilostiv (stara o b l.), m ilo st­
ljiv (m lajša obl.); † milo stip o ln (po nem.) = m i­
lo stiv
† m im ik ri (angl. m im icry
posnem anje, o p o n ašan je)
prienačenje, p rilag o d itev
mimo, m im ogrede
m in im u m ; najmanj, m in i­
m alni, najm anjši
ministrski, m in istrstv o
miniti, m inem , m i n i l in
m inul, m in u li teden
† m inuciozen (po fr.); ma­
lenkosten, n atan čen
m in u sk u la; m ala črka
mislec, sleca
m išjica (arzenikov prah)
miza; mizna, nam izna o p ra ­
va, serv ice de table
69
mizantrop; lju dom rzec, od-
nica B eth a u s; m olitev,
m o lite v c a ; m olitven, m o­
litv e n a in m o litev n a; molitev n a žen sk a; m olitve­
n a k n jig a
molsti, m lesti († m lezti),
molzem
m o m e n t; trenutek, momentanen, trenuten, hipen
m o n o to n en ;
enozvočen ;
(pren.) enoličen,enakom eren ; prim . Pod zem ljo pojo
jim rovnice pesem ne­
skončno enozvočno (Žup.)
† m o n tirati (fr. m onter, po­
stav iti [stroj]); stromiti,
u stro m iti, † m o n ter; stromec, stromitelj
m oralen († m o raličen );
ljudnik
m ladenič, niča
m nog, ga, go; O Gospod,
kako so tvoja dela velika
in m n o g a (Dalm.). — In
je v E giptu p ostal velik,
močan m m n o g n aro d
(isti). — L jubljanica pije
m n o g e potoke in stu ­
dence (Levst.)
m očerad
moči, m orem ; o rabi nedo­
ločnika moči pom ni: m o­
či je ( = je mogoče), n i
moči, n. pr. Vse je m o č i
(† moč) s to r iti; ni m o č i
do njega p riti. — Boga­
stvo naše je toliko, da ga
nraven
n i moči († moč) z ap rav iti
(Milč.) — Vsem se je b ra ­ morebiti (ne znabiti), m ore­
lo
z obrazov hrepenenje, b iten
k ar m oči dobro se zaba­ motika
vati (isti). Napačno: Bi m o tiv ; 1. nagib; 2. pobuda;
3. povod; 4. razlog; mo­
spom nil njim a zmage več­
tiv irati, z razlogi pod­
no slavo. Ak bi, d a jo
p re ti; 5. zamisel ( = kon­
doseči moč (prav: m oč’ =
cepcija)
moči) je, sodil (P re š .);
kolikor moči, kar moči † m oto (it. m otto izrek );
geslo; izrek
(† karm oč)
močilo, m očilnica, m očilen motvoz, oza Spagat, Schnur,
m otvozec
močvir, m očvar, m očvara
m o d e l; vzorec, lik, obrazec, mozeg, zga, mozgov, mozgovni živ c i; mozgav,mar(† kalup iz turšk.)
kig, mozgave kosti
modrec, dreca (m odrijan)
mozolj,
m ozoljnat, mozolj† m odrc, d rca (iz nem. das
čast
M leder); životnik, živomož, m oš ki
tec, plečnja k
možgani
m ojstrski, m ojstrstv o
mokrc, k rc a (deževni veter) možicelj, celjna, clja
moleti, i m, m olenje
m ravlja, prid. m rav ji, m ravmoliti, m oljenje ; m olivec
ljinji, m rav ljin čji († m rain molilec, molek, lk a ;
veljni)
m olilnik B et bank; m olil­ mrčes, esa
70
mrda la grim ace, d ie Gri- nadalje, n a d aljn ji, glej
d aljn ji
masse († grim asa = mrda,
pom rda); napačno: delal nadeti, nadevati, n a d e n e m ;
nade v, e va die F u lle (pri
j e s iln o sm ešne g r i m a s e
iu se lom il (F. B.) ; nem.
G rima ss e n ,
G esichter
schneiden = slov.: m rdati
se, n a m rd n iti se k o m u ;
mrgoditi se, nam rg o d iti
čelo, usta, obraz; n. se;
m rgodniti, dnem, mrgoden obraz grim assig ; mrdo n a p e ti, mr dec n a re d iti;
mrščiti s e, n a m rščiti se,
(na)m rš čiti čelo, obrvi,
obraz; spačiti se kom u,
s p ak o v a ti; p ačiti obraz,
u sta
mrtvašnica
mrtvec, veca
m rzek, zka, o ; m rzko mi je
nad čim, zoprno m i je
kaj
m u h a ln ik in mu h ovnik
m uren, rn a
m urva, m urvov, m urven,
m urvovo, m urv n o drevo.
N.
nabirati novince, v o ja k e ;
n a b o r, na b ira ln ik Samm elkasten
nabrekel, n a b re k la u stn a
načelek († š a p e lj)
načeln ik († šef, fr. chef)
nad p r e d i; p om ni: jezili se
n a d kom († čez koga);
nam. nad — (nem. Ober-,
Erz-) j e bolje rabiti višji,
n. pr. višji prig led n ik ,
O berkontrollor
nada, n adejati se
jestvinah)
nadmeren, n ad m ern i s tro ­
ški M ehraufwand
nadobuden († nadebuden)
naduti (nado ti), nadm em
(n ap ih n iti)
nagatiti, im, n agačena ptica
nagelj, eljna, nageljc, nageljček
nagibati; napačno je n. pr.
C arigrad je že dolgo n a ­
gib al k razk o lu (slov.: se
je nagibal)
nagniti, nagnem , nagnjen,
n a g n je n a p isav a die Kurs iv sc h rift
nah ajati; n a jti; po gorah
n a h a j a m o (je n a j t i )
lep ih cv etic; † n ah ajati
se (fr., nem.); napačno je
n. pr. Ž upanstvo se nah a j a (f r . se tro u v e, odtod
nem. befin d et sich) pol
u re odtod (slov.: žu p an ­
stv o j e...). S v etišče boga
V ulkana v R im u se je
n a h a j a l o daleč od h iš
(slov.: je stalo). Tu doli
se n a h a j a p re k ra sn o
polje (slov.: lezi)
† n aiv en (fr.) ; preprost;
neuk, nevešč; n euki člo­
v ek d er n aiv e Mensch
(naspr. stro k o v n o izo b ra­
ženi človek)
najeti, n ajinem in n a ja mem
najin, jina, jin o
najti, najdem , n ašel († n a j­
de!) sem
n a klo in nakovalo
71
nalašč, zaradi na1aš č nega n art (zgornji del no g e; usnje
zavijanja
za zgornji del)
naličiti schm inken, cesar † nasesti, je nasedel (po
se j e dal na lič iti kakor
nem. er is t aufgesessen);
slov.: ujel se je (ptiček)
igravec
šel je v zanko, v p a st;
namesto in nam estu , (†
mesto) nam esto b ra ta
(= za brata) p lačati; po
fr., nem. zgledu se rabi
veznik nam esto (fr. au
lieu de, nem . a nstatt,statt);
n a m e s t o da bi me bil
pohvalil, me je g ra ja l;
bolje slov.: ni me pohvalil,
am pak g ra ja l ; n e d a b i
me bil pohvalil, am pak
g rajal me je. Ne da bi
ga pozdravil, še pogledal
ga ni. (Plet.)
nanosnik, ščip aln ik , der
Zw icker
naočniki, naočnice († očala
po it.)
naperiti, n. zajca s slan in o ;
purm an se naperi, n. kaj
zoper koga
naprsnik, la chem isette,
naprstec, p rstn ik, der Fing erh u t
napustek das Gesims
napušč das Vordach
narav, i , ž. das N aturell
narava (v pomenu b istv o ;
sicer bolje:) priroda, prirodopisje, z b irk a prirodnin, priroden človek
naravnost
narazen, dve uri narazen
(vsaksebi)
na red, i ; nareden = narok,
hiša je na rok = stoji na
priliki
naročje, otroka v naročje
vzeti
dal se je n a led sp eljati
naslednji, toda: naslednik,
n asled n ica; slednji, po­
sled n ji, toda: dosleden,
nedosleden, nedoslednost
n asledovati koga ali kom u
(nastopiti za kom), n asledovati dedino
naslon, n a slo n ek ; naslo n k i
n a obeh stra n eh sto la
naslonja k, n aslan jač der
Leh n stuhl
nastil, s tila ; nastelja
nastlati, n a s tilja ti
nastrgana († ribana) kaša
nastroj, die Stim m ung, n a strojiti, im
našiv, našiva, die Einfassung am Kleide
n ašopiriti, n. se, našopirjen,
sich aufputzen
natanko
nato, potem
natvesti, zem († natveziti)
navček, čka die Zilgenglocke
navdušiti, navdušenje
navpik, navpičen
navkreber,
navzdol, navzdolnji, navzdolnjik (stalaktit)
navzgor, n av zg o rn ji; navzgornjik (stalagm it)
navzkriž
navzlic, vzlic
navzočen, navzoč, navzočnost
72
nazivati, sed. n azi vam in na- † n ia nsa (fr.); odtenek, n ka,
odličica, razlika
zivljem († nazivljam )
nečak, nečakinja, n etjak
nič; 1., 4. nič, 2. ničesar, B.
nečke, ak
ničemur, 6. pri ničemer,
nedro in n edrje
6. z ničimer
negoda, negode, eta,
ničemuren, ničemurnost;
neizmeren, rna, k a r se ne
ničem rn, n ič e m rno st
da izm eriti; — nezm eren nič ica (ničla)
(v pijači)
nihče, n ik d o , 2. nik o g ar,
neješč
3. nik o m u r, 5. p ri niko­
nejevera, nejeveren
mer, 6. z n ik o m er
nejevolja, nejevoljen
n im b ; žar; s sv etim žarom
nekateri, n ek ateri človek
o sv etljen
(† nekaternik)
nekdaj, nekdanji
neki (glej eden)
neki, kaj neki hoče? b ra t
je neki že odšel
nekod, ponekod
n e krolog; osm rtnica
nemar, znem ar, vnem ar p u ­
s titi; nem aren nem a rn o st in v n emar en, v n em arn o st
nenaden, unverho fft, unvorhergesehen
neokreten, neroden ; — neukreten, neupog ljiv
† n iv e lira ti (fr. n iv e le r m e­
riti pad vode [razliko v i­
šine], izm er i t i ; iz ravnati,
izenačiti
† n iv o (fr. niveau, ra v n o ­
vesje n a te h tn ici); g la ­
dina, p ovrš in a, višina;
slabo je n. p r. n iv o naše
izobrazbe bo padel (bolje:
pad li bom o z dosedanje
v i š i n e naše izobrazbe)
nizek, zka, nižji, p r is l. niže
nju h ati, no sljati, n ju h a le n
nobeden, noben
† n o b el; gosposki, odličen
nocoj, nocojšnji
noč, nočca
neposreden
neprenehljiv († n eprejen- nogavica
ljiv)
nogalnik (podnožnik p ri
neprodušen,
nepro p u sten ,
m izi, k am o r se noge nazrakodržen, vododržen
slo n e)
(†zrakotesen, †vodotesen) nohet, h ta
† n e rg a ti (iz nem. nergeln); norec, rc a ; n o rca (norce)
godrnjati, zab av ljati
si d elati (tudi se delati)
nespotakljivin nesp o tek ljiv
iz k o g a ; (po)norčevati se
nesti, nesem ; trp. del. pre­
s kom († vleči, potegniti
nesen, odnesen († p re­
koga, po nem.)
nesen, odnešen)
norišnica
neutegoma
n o rm a ; pravilo, norm alen,
neužiten, tn a
pravilen; n o rm a ln a lega
nevoščljiv
= o snovna lega
73
not, pod nos, po n osu do­
biti, dati (ne nos dobiti, obklej
oblastvo, die Behorde
po nem!)
nosilnica
obleči se, n a p ra v iti se (†na­
noter (na v p ra š a n je : kam?),
p ra v iti toaleto, fr. faire
toilette)
notri (na vpr.: kje?); no­
ob lig acija; 1. zadolžnica;
tri n a = n o tranjščin a
2 . obveznica
nozdrv, i, ž.
nožnice das F utteral, n. za oboj, oboje vilice
obraz, obrazček; obraznik
britev, za naočnike
d e r P o r tra tm aler
nuditi; † p rilik a se m u je
n u d i l a (fr., nem ) = slov. obrednik, das Zerem oniell
p rilik a je nanesla; p ri­ obrezek, obrezček
liko dobiti, im eti
o b sce n ; nesramen, umazan
o b serv ato rij, motriln ica,
o pazovalnica
O.
obstati, obstojim (sestati,
oaza ; zelenica
sestoj im), obstoječ, o b sta­
ob (okrajšana oblika: o)
jati, obstajam († obstojati,
predl., ob (o) palici ho­
o bstojam ); človek sestoji
diti, ob k ru h u in vodi ži­
(bolje: je ) iz duše in telesa
veti; pom ni: b r a ti, pisati, obujek, jk a, nav. množ.,
govoriti, slišati, m eniti,
o bujki Schuhfetzen
dvom iti . . . o čem (ne: obutel, teli, obutev, tve
od če-a); napak: B ral sem
obveza,
o bvezati koga z
v sv. pism u od siro m a­
robcem ; obvezen (oblikove ovce (prav: o siro ­
g
aten);
obveznica (obli­
m akovi ovci); ali si od
gacija)
moža zvedela? (prav: o
†
očigled,
v očigled (po
m ožu); od se rabi za osebo,
nem .); spričo, njega m o ra­
od katere kaj zvemo, sli­
mo
spričo
tolike drznosti
šim o itd., n. pr. od soseda
re s pom ilovati
sem zvedela o možu
očim,
očima,
očim ski
obala in obal, i
očitati, am († predbacivati,
obara das Eingem achte
po nem.)
obči (ima le določno obliko),
očividen († očeviden), oči­
obči (skupen) svet
videc
obirati, obirač, obirav, obiravec (obiralec), obirek od; 1. napačno je rabiti gol
rodilnik
p ri neprehajalnih
in oberek
in povratnih glagolih, k jer
objekt; 1. predmet, stvar,
bi
moral
biti od (ali kak
reč; objektiven, predm e­
drug predlog) , k i znači
ten, stvaren, neoseben;
vzrok;
napačno
j e : Zemlja
2. zgradba, oddelek
se je tresla groze (pr a v :
74
od groze, ali v grozi). odklej, odkod, odkoder, doDrevo se šibi sam ih ja­
korej, odnekod, odnikobolk (prav: od jabolk, ali:
der, odondod, odslej, od­
veje se šibe pod težkim
tod, odspred, odzad, odsadjem ). D vorana se je
zdaj, od zunaj . . .
k a r bleščala zlata, sre b ra odpirač d er D ietrich
in dragocenega kam enja odraslek, od raslek a
(prav: od z la ta ...). U m rl odreveneti, im, odrevenel
je lakote (prav: od lakote,
ali za lakoto). T rav n ik i odsevati, od sten e odseva,
sreča se odseva iz o č i; na­
so zevali žeje ( = od žeje).
pačno: oči odsevajo srečo
P rim e ri: obraz se sveti
(Cankar), p ra v: iz oči (se)
od veselja; m edleti, m reti
odseva sreča, ali oči si­
od lakote; srce se topi
jejo od sreče
od žalosti, v ra ta so n a ­
peta od m okrote, od ve­ odvetrn, o d v etrn a s tra n
selja (se) p la k a ti; — odvisen; od m ene je o d ­
2.
predlog od kaže, od visno, bolje s lo v.: na
meni je
česar je kaj oddaljeno,
n. pr. južno od Ljub ljane ogel, ogla in vogel
ogel,
ogla, o g la r, ogelnat,
(ne: južno L jubljane!),
ogelnica, ogelnjak, ogelseverno od Lvova (ne:
č e k ; oglen, oglenec, oglenseverno Lvova!)
čev, o g len čat; oglje (skup­
odboj, odbojnica, o d bijača
no ime), o g ljik = ogljikov
d er P u ffe r
ogla vnica († kapuca)
odcedek d e r A bguß
ogenj ; † ognjetrden, feueroddel, a p p arte m en t
fest, slov.: trd e n od ognja,
odetel, e li; odetev, tve die
nezgoren, nepregoren, neDecke
zg o rljiv
oder, d ra ; odrnica (deska
ogoliti, im (gol), ogoljen a
na odru)
glava, ogoljen k o žu h ; ogu odgovoriti; † ne o d g o ­
liti, ogu ljen
v a r j a sedanjim zahte­
vam (f r .-nem.) = ne ustre­ ograditi se (p ro ti čemu),
sich gegen etw as verza sed. zahtevam . V paw ahren
leolitiški dobi, ki o d g o ­
ogražati
(† o g rožati); Ne­
v a r j a v geologiji ledeni
m ec ograža našo severno
dobi, so p rebivali lju d je v
mejo; — ogroziti; ogrožen
sk aln atih d u plin ah (slov.:
se zlaga, ujema, sk lada, ogrc, rca (ličinka rjav eg a
da prim erjati z ledeno
hrošča)
dobo)
ogrod, i (oprsje)
odhodnja, Abschiedsvalete ojn ic e ; iz ojnic skočiti, u ber
odirati, oderuh
die Sch n u r hauen
75
oknice množ., m edoknice
die Jalousien, o. n a potezo,
re gulierbare Jalousien
oko; iz o č i v o č i pogle­
dati (ne oko v oko m i gle-
di, Greg., p rav: iz oči v
oči); govoril sem z njim
oko v oko k o t zdajle z
vami, prav: iz oči v oči
† okom, v okom p riti (ital.)-,
slov. preprečiti
okoli, okoli in okoli; okolen,
okolna vožnja R undreise;
okolnust; neslov. je n . pr.
Tudi o k o l n o s t , da je
kost sestav ljen a iz sosrednih plojk, pripom ore
nekaj k njeni trdnosti-,
bolje: tu d i to, da je . . .
okopi, die Schanzen
okov, v a; množ. okovi, oko­
vov; tudi okova, e
† o k tro ira ti (fr. octroyer)
vsiliti, s silo uvesti
o k u p ira ti; zasesti; zasede­
no ozemlje
okns, okusen, oku siti
ol, ola (olu); pivo
o lje, oljen; ljn a ; oljni slaj
olj ka, o ljkov, oljčen († oljk in), oljčna n ed elja; Olj­
ska gora
olša = jelša, Olševek
omaka, la sauce
omamljiv (prelesten)
ondan
ondi
oni, ona, ono; neslov. je
C ankarjeva ali Ž upanči­
čeva). — Češka je b ila z
M oravsko skoro vedno
združena, zato se je na
tem delu slovansko p re ­
bivalstvo o hranilo, dočim
se je ono n a severu po­
nem čilo (prav: dočim se je
n a severu ponemčilo). —
P reb iv alstv o v deželi se je
zelo pomnožilo, posebno
ono (brez zaim.!) ob vodah.
— V tajnem sv etu so pretreso v ali vse važne zadeve, zlasti one zunanje
politike (p rav ; zlasti zadeve zunanje politike)
oni, ona, ono, rod. onega;
o n e g a in o n e se rabi
tudi k ot im enovalnik n.pr.
Neki on e se pred njim
je ra z p rezal. (Žup.) — Veš,
bil je one, tisti dolgi Ja­
nez. (Detela.)
opaž, zidani opaž, die Feu erm au er
opna die Tapete; opna r
d er T ap ezierer; prečna
o pnica Zw erchfell
opokel, kla b lasiert, abgestu m p ft
opoldan in opoldne, opol­
dneva; opoldanji
o p o n ira ti;
nasprotovati,
p roti viti se, prerekati,
u g o v a rja ti, izpodbijati,
p o b ijati
o p o rtu n en ; primeren, pri-
rabiti zaim ek oni v p r i­
ličen, prikladen
m erih, kakor: G regorčiča
m nogo bero, najbrže zato, oral, i
k e r so njegova dela lažja ordinariat
kot ona C ankarja ali Zu­ o rg a n ; člen, u d ; orodje;
ustroj, organski, ustrojen,
pančiča (prav; lažja kot
76
j n a ; organizacija, u stroj;
organizem , ustrojstvo
orgle, gel, orglice, o rg lati,
orglavec
orel, orlov, orlji, o rlje gne­
zdo, o rlo vski
o rig in a l; i zvirnik, o rig in a ­
len, izviren, p rv o tvoren,
p rvoten; O riginaltex t, p r ­
votno besedilo, p rv o p is
† o rie n tira ti se (fr. s’or i en­
ter, ogledati se, n a jti se
v čem ); razgledati so;
† o rie n tira n je ; razgledba,
množ. razgledi (prim. Žup.,
M lada pota: P roti raz­
†
ožigosati (neslovanska
k ončnica - s - ) ; ošibati,
prim . P recej je Novomeščane ošibal († ožigosal)
T rd in a v bajk ah o Gor­
jancih.
P.
paberek, rka, p a b erkovati
padati, padav, pa davec (božjastnik), p a d av ica; p a­
dalo, p ad aln i ca
pagan in pogan
paglavec, pag lav k a
pahljati, pahljača, pahljač
gledom)
pahniti in peh n iti, pahnem
osebenjek, njk a (ka jžar, pajčina in p ajčev in a
g ostač), oseben jk o v ati
† pajčolan (iz ital.); koprena
oseniti, n u a n c e r sch attieren pajek, jka, pajkov, p ajčji
† p a k et; zavoj, zavojec, za­
osepnice, os pice, ošpic e
vitek, om ot
osir, o sirja (osje gnezdo)
oster, tra († ojster) o stre = p a k t; pogodba; p a k tira ti,
pogajati se, p o g o d iti se
bistre, b is te r u m ; g o ra
p alec, l ca, palčen, palčn a
O jstrica
m era das Z ollm aß
osvaljek, ljka, o sv aljk a ti,
palica, pa lička, p aličica
am
osupniti, osupel
panj, p an ju , p a n ja
oteči, otekel († otečen)
pa noga (neprava, stra n sk a
otka
noga, veja)
otohel, zatohel
papež, p ap eš ki
otore j ; o torej = t a k ; n aša papir in p o p ir
pšenica n i o t o r e j ( = z a - † p a r; dvojica; ro k av ici si
t orej) ko vaša ( = ni tako
n ista v red (sind n ic h t
lepa)
p a a r); sodev, p a arig
otročja beseda L allw o rt, p a ra fra z ira ti; preizraziti
otročji govor, L allsprache † p a rira ti (fr. p a re r); odbiti,
otrpel, p la
o d b ijati (udarec)
ovirati, ovira, o po v ira
p a rite ta ; enakost, enakoovoza die Schleife
pravnost
ozir, ozirati se na kaj († v p ariti, p erilo p a r i t i († žeozir jem ati)
h tati, nem. sechteln), parozek, ožji, p ris l. o že (ožje)
nja († žehta), p arilo
77
(† žehtanje), p ariln ik , pariln ica
Pariz, p arišk i
parkelj, klja ; p a rk e ljn, p a r­
keljna kuga, parkeljc
parnik († parobrod); paroploven, paroplo v n ik
† p a rte r (fr. p a rte rre ); pri­
tličje
pastirica, p astiričica
pastorek, pastorka, p astork in ja
p a to s; zanos; p atetičen ,
v znesen
patoka (zadnje slabo vino,
pivo, žganje), der F u sel
† pavšal, pavšalen (iz nem.
P ausch, B ausch. prim .
in Bausch u nd Bogen);
po(v)prečnina, po(v )pre­
čen g l . po(v)prečno od­
meriti, določiti
pazder, pazderja, p azd ern at
p azduha za pod pazduho
se voditi, držati (ne: roko
v roki hoditi, fran., nem.)
pecelj, clja, peceljnat
pečati se (iz ital.), bolje:
baviti se
pečatnik S tam piglie
pečka
pedenj, dnja
pega, p egav, p egavec
pehalnik der Stoßel
pekel
† pen d an t (fr .); protives, p ro ­
tivesje, privesek; (pren.)
dopolnilo, enačica
peniti se (o pivu itd .); † mus ira ti (fr. m ousser, pe­
niti se)
pentlja, petlja († mašna, die
Masche)
p ercip irati, ap ercip irati; za­
znati, zazn av ati; dočutiti ;
zaznateo, d o ču ten ; zazna­
vanje
peresnik, pernik, das Federm esser
p erfid en ; verolomen
p erg am en t; k oženica
periferija; obod, Peripheriew inkel k ot v o b odu; na
p e rife riji d ržav e; na meji
države
perilnik, p e rilnica, p eriln a
deska
p erio d a; doba, razdobje,
obdobje; periodičen, ob­
doben; v računstvu: povračaj
p e rip e tija ; preobrat, obrat,
p re k re t
perišče in p rgišče (starejša
obl.)
p erm utacija, prem ena ; per­
m u tira ti. premestiti
† pero n (fr. p e rro n [predvežne] stopnice); po stajn i
( = n a postaji) hodnik
perot in p e ru t
† p e rsiflira ti (fr. p e rs ifle r
n o rčev ati se iz koga, za­
frk n iti koga, posm eho­
vati se komu, iz siffler
žvižgati); osmešiti k oga;
rogati se k o m u ; podsmevati se kom u; p e rsiflag e:
podsmeh
pesem in p esen (star. o b l):
pesm ica in pesem ca
pesjan, p e sla jn a r d e r Kann ib ale
pestunja († p e strn a); p estovati, pestujem
petelin, petelinov, petelinji,
p etelinje hlače
78
pičica
pieteta: spoštljivost; prid.
spoštljiv, sp o štljivo po­
zdraviti. spoštljivo o kom
govoriti
pihati, pihalo, p ihalnik,
(† pihavnik)
† pikanten (fr. piq u an t re ­
zek. zbadljiv; d ražljiv [o
jedeh]) ; d ra ž ljiv ; pren.
om am ljiv. dražesten
piruh piru h a
pisalnik, pokončni p isa ln ik
das S tehpult
pisec sca, pisčev
pisemce
pisen, nepisen, n ep isn ik,
analfabet, n e p isn o st
piška, pečena, ocv rta
piškur
pivec, piven, pivnica
plakat; lepa k
p lan ; načrt, črtež, umislek
† p la n ira ti; ravniti, iz ra v ­
plesniti, im in plesnovati,
p lesn u jem ; plesniv, plesnivec, p lesn jav
plesti, pletem, z iglo p le sti
s tric k e n ; pletenina fr.
tric o t; p le tilja
† p let; (škotska) ogrinjalka
(angl. plaid)
plin, p lin o v n a luč
pljuča, 2. pljuč, 3. pljučem
pljuniti, p lju v ati, p lju v a l­
n ik
pljuskati, p lju s n iti
pločevina das Blech
† plom ba (fr.) ; zalivka
ploščad, fr. p la te - forme
plug, p lu žen ; plužno
plunka (harfa)
pluti, plovem, p la v a ti
† p o an ta (fr. p o in te , ost,
o st rica), ostrina, želo, du­
hovitost, d u h o v ita misel,
opazka
† p o d ati se, n. pr. n a pot
(nem. sich begeben); od­
praviti se, n a p o titi se, iti
podkev, podkevca
p odlaka,
podloga
(pri
obleki)
podplatiti,opodplatiti čevlje
podplati, p lovem (plujem )
p o d p lu ta k ri, pod p lu te
oči
n ati
† p lantaža (fr.); zasad
plašč, pla šč a r
plati, poljem vodo
† plav (iz nem. blau); višnjev,
sinji, moder; domača be­
seda pa j e plav v pomenu
belkast, b e l; plavolas,
blond
plaža S c h u n d lite ra tu r
† pled irati (fr. plaider); za­ podružnica
podšiv, U nte rfu tte r
govarjati, braniti
plehek, hka, deževnica j e podvez, i ; podveza, podvežnja, S tru m p fb an d
plehka voda; p l e h e k
† podvzeti, podvzetje (nem.);
glas Fistelstim m e
podjeti, podjamem
plemenitaš
plesna P la ttfu ß ; mn. p le­ podzglavje
sne = blazine († legnar, podzemlje souterrain
nem.) p ri vozu
poganjek, njka
79
pogibel, eli,
pomladen in pom ladnji, po-
† pojac (it.bajazzo) 1. možic,
m ladanji, pom ladanjec
m ožicelj; 2. glumač
ponedeljek, ljka, ponedeljkati, ponede ljkovati (kdor
pol m. pol ure, čez pol kaj
v ponedeljek ne dela);
p re re z ati; za predlogi, k i
zaspani ponedeljek der
nimajo tožilnika poleg se­
B laum ontag
be, stoji poli, n. pr. po
poli brat, po poli sestra ; ponesrečiti; napačno: padel
je in je p onesrečil; slov.:
od. do, po, ob, o poli ene;
in se je ponesrečil
poldan in poldne, opol­
dan in opoldne, popol­ p o n d e ra b ilija ; množ. težnine
dan in popoldne, polnoč,
polnočnica, polletje, pol- ponjava († p la h ta nem.)
dnevnica: polkonj, pol­ ponuda, Offerte
mesec, p o lspanje, p o lb ra t poobedek, d essert, Nachtisc h ; poobeden, poobed† p olirati (fr., lat.); uglano vino D essertw ein
diti, gladiti, (o)lik a ti; po­
popoln
litu ra uglajenost
polje; ita l.-fra n c. j e raba v popred, poprej, poprej ko
prim erih, kakor na lepo­ poprek in povprek, popre­
čen in p o vprečen
slovnem polju (slov.: v
leposlovju, ali: v lepo- p o p u la re n ; poljuden, prostonaroden
slovni stroki); † na po­
lju našega zadružništva poročiti se s kom (ne: poročiti koga)
(slov. v našem zadruž­
n ištvu); † na bojnem po­ † portfelj (fr. portefeuille
listnica, denarnica); 1. lis tlju = na bojišču ; k a k o r
nica, 2 (m inistrski) nrad;
na v seh d r u g ih p o ­
m in iste r brez l is t n ice
l j i h duševnega življenja
(slov.: v vsem duševnem † p o rtre t (fr. n o rtrait, narisek, slika); obraz;obrazživljenju) je tu d i n a p o ni k, slik a r obrazov
1ju verstva (slov.: v v er
stvu) polagom a izpod­ posamen, posamezen, po­
rin il domače rim ske na­
samez
vade grški vpliv
posebej
† položiti n. pr. izp it (po posihmal
nem.); slov.: izp it napra­ poskus, p oskusiti
viti, delati
poslej
p o lt, koža, b arv a kože, le poslednji, poslednjič
te in t
† poslužiti se č e s a (fr.
polžek, zka, po polzkem
nem.); slov.: rabiti, upo­
potu
rabiti kaj
pomije, pomijnik,pomijn ica posreden, neposreden, po­
pomislek, sleka
srednik;
80
postament; podnožje
postelja ; posteljna om ara,
om arica († nočna om ara,
po nem.); posteljna p o ­
soda († nočna p.); posteljnjak
postlati, steljem , p o stilja ti
postovka
postrežček, žčka; postrežnik
postrojiti, pra p arieren
postrv, i; prid. p o strv ji
poštev; v poštev vzeti, je­
m ati, tudi upoštevati, šteti
soneta, p o t e m k o se je
om ožila v Italijo (slov.:
ko se je o m o ž ila ...) P o ­
t e m k o so uvedli v sli­
k arstv o realizem , so iz­
dali m lad i s lik a rji geslo,
da je tre b a iti iz delav­
nice v p ro sto n a r a v o ;
slo v.: Ko so uvedli
P o t e m k o so vse o p ra ­
vili, so se v rn ili dotpov;
slov.: Ko so vse o p ra ­
v ili . . .
v k a j; († v poštev p riti, potemtakem
po nem .); n e : tu p r i d e j o v potlej
poštev besede, k a k o r . . . ; † potom p redl, (po ital.),
slov.: po, z ; napačno: Tu­
slov.: sem gredo besede,
berk u lozn i bacil se p o ­
ali sem štejemo besede.
t o m dihal prenese n a
N eslov.: K iparstvo je bilo
človeka (slov.: se po d i­
p ri B abiloncih r a zlično.
h alih p re n e se ...). P o to m
V p rvi v rsti p r i d e j o v
vojnih poročil je po stalo
poštev reliefi n a stenah
im e D oberdob po vsem
svetišč in p a la č .. (slov.:
sv etu znano (slo v .: po
tu sem štejemo v p rv i
vojnih poročilih, a li: iz
v rs ti...)
vojnih poročil). To se do­
pot, spoti iti, spotjo o p ra ­
seže p o t o m zasebnega
viti, spotom a, gre svojim
p o uka (sl.: z zasebnim
potem
poukom )
potehmal
potek; neslov. je : potek potomec, m ca
slavn osti; slov.: slav n o st poudarek, p o u d a riti
se vrši (vino poteka, čas použiti, použijem
poteka, a slav nost se vrši) ; povalnik d e r S tru d el (jed)
ne: Tak je bil p o t e k povreslo
seje v Št. Vidu n. L jub­ povir in p over (trstje), po­
ljano; slov.: tako se je
virje, poverje
vršila seja v Št. Vidu
povoden, povodni mož, po­
vodne
živali
potem, potem ko; ogibati
se j e šolskega veznika povodenj, d nji
potem ko (po lat. post- povodi ti, im, povojen, po­
quam ); slov.: ko; prim .
v o je n o (prekajeno) meso,
H rvatski pesnici Cveti
p o v o j e n a (prežgana)
Zuzoričevi je sam Torm oka
quato Tasso zapel dva povprašati
81
povrh ; površen, površnik;
povrhnji
povse, povsem
povšeči, všeč
povzpeti se, povzpnem se
p ozabivši, pozabeljši († pozabljivši)
pozen, zn a; poznejši, prisl.
pozneje
p o z ira ti, pozivam in p o zivljem († poz ivljam)
p oznam eniti, poznam enjevati
poželeti, im, poželenje
požeti, požinjati, p o žin jk a
p ožirek, rk a
p ra g m a tik a ;
o p ra v iln ik ;
prag m atičen , opravilen,
vzročen, stv aren
praktičen ; izku še n ; u p o ra ­
ben (človek), p rip ra v e n ;
(pri)ročen; dejanski
p r a p r o t p ra p ro tje, p ra p ro ­
ten
prasec, prašiča, prašiček,
p ra s etin a p ra šič ji; p ra ­
šič, prašček
pras ketati, ogenj p ra sk eta,
tudi p rsk a
pralec, s pralcem tolčejo
platno
prav, p risl. p ra v za prav ,
prav zares, p ra v o božiču;
su k n ja m i ni p rav
pravi, prid. (nima nedoločno,
oblike), sem še p r a v i čas
prišel, p ra v i denar, ta ni
p ravi
pravičen, določ. ob l.p rav ičn i
(prisiljeno pravičnik)
pravilnik (zbirka pravil,
določil); reglem ent, sta tu t
pravšen, všna, prav šn a obli­
ka, v p ravšni d a ljav i
Slov. pravopis.
p ražn ji (prazničen)
prebiti, prebom in prebijem ,
z njim n i moči p reb iti
prebivalec, p rebivalstvo
prebuditi se (iz spanja)
p recej (takoj), p recej (veli­
ko)
p recizen ; točen
p re d ; namesto neslovanske
predpone pred (n. pr. predokus, V orgeschmack, avant-gou t; p re d jem, p red ­
ujem , V orschuß ; bolje
slov. z a je m , zajma) nam
rabi: 1. kak pridevnik,
n. pr. prednji, poprednji,
predhoden,
naprejš nji,
prvi, n. pr. p re d n ja soba
(† p redsoba, Vorzimmer,
ant cham bre),
p red n ja
str. ža
(† predstraža,
Vo rposten, av an t-p o ste),
p r e dn ja vojska, prednje
čete, die V orhut, avantg a r de (nasproti z a d n j e
čete, die N achhut, arr ie re - garde),
pred n ji
želodec, d er Vormagen,
pred n ji rek, V ordersatz,
p ro rek (naspr. drugi rek,
porek, Nachsatz ) ; - pop red n ja p reiskava († predp re isk a v a , poprednja p ri­
p rava († p red p rip rav a, die
V o rb ereitu n g ; zadostuje
tudi samo: priprava), po­
p red n ja sodba, das P r aju d ik a t; p o p r e d n j a
izobrazba
(ne: predizo brazba); — predhodno
vprašanje, d i e V orfrage;
predhodna vožnja, die
V o rfah rt; predhodno po­
gajanje, die V orverband6
82
lu ng, p r e lim in aire; —
n ap re jšnje delo, d i e Vora r heit, tudi p rip rav a,
p rip re ma, p rire d b a ; naprejšnje volilo, das P ra ­
legat; n a p re jšn ja odpo­
ved; — prvi telovadec
(ne: predtelovadeč, der
V orturner); prvi delavec,
der V o ra rb e ite r; prvoboritelj, d e r V orkatnpfer;
prvom estnik, d er Vorsitzende; p rv o sed n ik (so
rabili p re j za sed. neslov.
predsednik, V orsitzender,
lat. p raesidens) ; — 2. kak
predlog namesto tuje se­
stavljenke, n pr. večer
pred prazniki m ali pred
večerom praži ika(† p re d ­
večer praznika, d e r Vorabeod des Fest tages); pred
peklom († p r e dpekel), šel
je pred pekel; iz pred pekla
je š el v nebesa; pred vicam i († predvice, antipurgatorio, D a n te ); —
3. kak prislov, n. pr. pred
stoječi k ra tk i ,,e“ († predstoječi k ra tk i »e«); —
4 kaka nesestavljena be­
seda, n. pr. pogoj († pred­
pogoj,
die
V orbedingung); p ri p rava, p ri prem a († p re d prip rav a, die
Vor bereitung),
podoba
(† predpodoba, das Vorbild), poizvedba (začetna,
prva p oizvedba;† predpoizvedba): predstvo, predstvena p ra v ica († p re d ­
pravica) itd.
predal, la ; predalček, p re­
delen, p redaln a om ara,
predalnik (omara s pre­
deli)
predel, le coupe
predelek, die Rubrik
preden († predno)
pre deno († štrene, die
S trahne)
predilnica
predjem, jema († predujem),
der Vorschuß), fr. avance ;
zajem, zajma
predpoldan in predpoldne
preduverjen, voreingenommen
pred včerajšnjim, pred v če­
rajšn ji, p re d v če ra n ji
pregnem (list),
p re g ni! pregnil, pregnjen
pregnan, p reg n an e cene;
p reg n an a ocena die Hyp e rk ritik
preiti, preidem in prejdem
prej († p reje), prejšnji, prej
a li s le j
prekašati, preseg ati koga
† p rek eren (fr. p r ecaire);
pregniti,
omahljiv, negotov
prekla, p re k la sti fiž o l; preklovje, p rek lo v in a; pre­
k le ti se s kom
prekleti, prekolnem , pre­
klin jati, p rek let
preko in prek ; preko (prek)
Save
p re k o ra č iti; ne: vozni čas
pre k o ra č iti, die Aufentha ltsze it u b ersch reiten ,
slov. vozni čas podaljšati
prelec (neka v rsta vešč),
prelci (predci)
prelest; 1. p re v a ra ; 2. om a­
ma, lepota
prelja (predica)
83
† prelom iti s kom (čim)
(fr. rom pre avec q u elqu’
u n , odtod nem. brechen
m it jm .); slov. spreti se
s kom, zbesediti se, razdruži t i se s k o m ; obrniti
se od koga, zveze s kom
p re trg a ti, p u stiti koga;
rom pre avec (la trad itio n) opustiti (tradicijo)
prem iera (fr.); prva uprizo-
ritev
† prem ostiti nasprotja, raz­
like (po n em ); izravnati
n asprotja, razlike
prepečenec, prepečen kruh,
Zwieback
prepelica, prepeličji
preplah, panika
preprost
prerok prerokovati
p resad (sajenica)
preseka († preska), p resek ar
presen, opresen ; presno
(sirovo) m aslo, presno
(opresno) zelje
† p re stati, s lov. prebiti;
prim. Srbom ni bilo v
17. stoletju pod tu r škim
jarm om več mogoče p r e s t a t i (s loven.: prebiti);
† vojsko prestati, s lov.
prebiti, prebom in p re ­
bijem
† prestiž (fr. prestige, sle­
pilo, žar, ugled); ugle d,
veljava
S pitzfindigkeit; izgublja­
ti se v p re ta n k osti
protokol, preteklo nedeljo
(† pretečen)
p re te n z ija; pravica, zahte­
va
pretiti, pre te n je
preudarek, p reu d aren , p re­
u d a riti
preval = p rag , Dnep rsk i
p rev ali (pragovi)
p re v e n tiv e n ; odvraten, pre­
stižen, žna, o
preuredba
prezebati, p rete k l. del. p re­
zebel
prežgati (povodi ti, im), mo­
ko, kavo r osten
p rič a ; predl. vpričo, vpričo
ljudi
† p rič u jočn o st du h a (po nem.) slov.:
zaveda, zavednost
pričut (privid, prisluh) Sinn esta uschung
pridiga ; p rižn ica (pridižnica)
pričujočn os t;
pridržek; pod pridržkom,
da —,
vzemimo, da — ;
u n te r der V oraussetzung;
vzeti, m isliti, da -(† predpoložiti, p red p o lagati, suponirati)
pridruženec (privrženec)
prigovarjati, bema nge l n ;
tudi u g o v arjati
prihajati, voda p rih aja; noalov. v pomenu postati,
prešeren, prešernost
biti (po it. divenire fr.
preštica († prešča), prešta
devenir); napačno: Diha­
(iz nem.)
nje je p r i h a j a l o vedno
močnejše (sa re sp iration
prešuštvo, prešušten, tna;
p re š u štnik
d e v e n a i t plu s forte),
s lov. j o bilo, ali je postapretankost, pretenkoča, die
6*
84
jalo. Napačno: Kakor so prodaja, n a p rodaj biti, po­
s tav iti
gospodarji bogateli, tako
so p r i h a j a l e izbe lepše p ro d u c ira ti; proizvesti, pro­
in lepše (VI. L e v s tik );
izv ajati; pridelati, p rid e ­
slov.: s o b i l e , p o s t a ­
lo v a ti; i zdelati; p ro d u ­
c en t, prolzvodnik, prija le . Vdovin obraz p r i ­
h a j a m ehkejši (isti); slov.
delovavec, izdelovavec;
je, postaja
p ro d u k t, proizvod, priprihodnji, p rih o d n o st; p ri­
dele k, izdelek
hodnjik, prihodnjič
produh, Luftloch, produšpriimek, raka
nica
prijatelj, e lja ; prijateljica p ro fil; presek, p rerez
prijazn iv
p ro h ib itiv e n ; zabranilen
p rikor, T a d e l; cesarski pri- † p rom enada (fr.); izprehod,
k o r; n eprikoren, tad ello s
sprehod
prilepka (na dru g i s tra n i
† p ro n o n sira n (fr. p ro nonpism a), die O blate
ce);
izrazit, očiten
p rim itiv e n ; 1. p rv o te n ; 2.
propalica; toda prep asti,
preprost
prep ad
p rin c ip ; 1. počelo, izvor,
p ro p o rcio n a le n ; sorazme­
2. načelo, 3. zakon
ren
priprega; re la is (p ri pošti, prosevati, proseven, tra n s ­
stro jih itd.)
p a re n t
prirediti, n a p ra v iti prim . prosinec,
nca
II a v ait donne une g ra n de
fete, je priredil, n ap rav il prositi koga k a k e re č i;
te g a vas p ro sim ; tudi
(ne : dal) . . .
teg a p ro sim od v as; k ru ­
pristati, pristan em ; p rim .
ha p ro siti († za kaj p ro ­
Počasi p r i s t a l je p a r­
siti po nem.)
nik, nalahno n a slo n il je
proslaviti, proslava, p ro ­
bok ob b re g
s lav ljati
pristati, pristojim ; o b leka
mu pristoji, tebi ne p ri- prost; p ro sti (bolje prazni)
stoji tako g o v o riti; p ra ­
čas, die Muß e ; s prostim i
vica mi p risto ji
(bolje z g o l i m i ) rokam i
pritilikov, pritlikovec
k ruh slu žiti; s p ro stim i
(bolje
z golimi, p r a z ­
p riv aten ; zaseben, sa m o st.
n i m i ) očmi gledati
zasebnik
prosta
čina
P obel
prizvok, A nklang
problem ; vprašanje, za­ prostor, o ra ; † p ro s to r vzeti
datek
(fr. p re n d re p lace, odtod
probula, narodna probuja,
nem. P la tz nehm en) =
pr obuditi se
se sti ; † vzem ite p ro sto r,
s
lov. sedite
p roč, vse je proč († preč)
85
p ro te s tira ti; prosvedovati;
protest, prosved
proti; namesto neslo v. pred­
pone proti, nam rabi n a sproten, protiven, n. p r.
protivni ali n a sp ro tn i raz­
log († protirazlog, Gegeng ru n d ); n asp ro tn i tok
(Gegenstrom ), n a sp ro tn a
moč, G egenkraft; p rotivna utež, Gegeng ew ich t
protokol, z apisnik
p ro to tip ; pralik
proučiti
R.
† ra b a t (fr.); popust
r abelj, b lja
† ra b ia te n ; besen, divji,
stekel
rabiti, kom u v kaj, to m i
n e ra b i; lo čiti je treba
ra b iti od potrebovati;
ne: rab im veliko d en arja
(= potrebujem, m i je
treb a) ; pom oči p o treb u ­
jem
rabota, ra b otati, rab o tn ik
racio n alen ; umen, umoven;
v ra č. razložen, žna, o
rad , rajši, b ra t ra jši († raje)
dela, se s tra rajši (rajša)
b e re ; dete ra jš i (rajše)
spi
ra d ik a le n ; korenit, tem e­
ljit; odločen, brezobziren
ra d ira ti; strugati, s trg a ti;
stru g o t n a ra d ie rte S te lle ,
R asu r
† ra fin ira ti (fr.) ; čistiti;
iz č is titi; ra fin ira n , oči­
ščen ; (pren.) premeten,
p ro v in c a ; 1. pokrajin a ;
2. dežela, n a deželi (V
p ro vinci); p ro v in cia le n,
pokrajinski) podeželen
p ro v iz ija ; opravnina, na­
grada
prsi množ., ž.
prtljaga, prtljažen, žn a
ptica, ptič, ptiček ; v p re ­
nesenem pom enu tudi tič,
tič e k ; z vit tiček
† publikum , občinstvo
† puč (švicarskonem . der
P u ts c h ); pobuna
† pum pa (fr .); sesaljka, črepretkan, zvit
palka; (†pum pati); vodo reglja (ropotulja), ra g lja ti
goniti, zajem ati, čre p ati r a nlja ti, a m, z ra h lja ti; rahliti
punca, punčka, punčica
pustiti; neslov.: p rijatelj te ra jn i, jna, ra jn ik ; rajni,
ra jn k i (staro: rajn ik ) oče;
p u s t i pozdrav iti, slo v.;
rajna, ra jn k a (staro: re j­
to pozdravlja, ali te je
nica) m a ti; rod. rajnega,
dal pozdraviti, več o tem
rajn k eg a (rajnika) očeta
g lej p ri dati
(† ranj i, ranjki, r a n jk a ...)
pustolovec, av en tu rier, pustolovina (pustolovšči- ra k lja in ra k u lja (rakovica)
na), avanture
ra l, i ; ralen, lna, ra ln i
puščica, stre lic a ; nadpis
svet, raln ik
pušica, v pušico pobirati) ram a, e ž. in r ame, ena
† pušeljc, šopek, slov. sno p e c sred.; († ram o ob r am i
† pušpan (nem.); zeleni k a
nem. - romunsko,
slov.
86
skupno, složno, v zvezi,
napačno: Janežič se je
ram o ob ram i z L evsti­
kom b oril za svobodo
kritik e)
† ram pa (f r.) ; ograja
ran, rana, rano; ran o so ln ce,
zarana, za raneg a ju tr a
† ra p id e n ; deroč, sile n ;
pren., p risl. brzo, hitro
† rasa (fr. race); 1. pasma,
plem e; 2. rod, v rsta
raskav, va, o
rasti, rastem in rasem ;
rasel, sla, s lo ; ra s tlin a ;
ra šč, ra ščav (bohotno
rastoč)
ra tific ira ti; odobriti
rava n, ra v n i († ra va ni), v
ravni, na ravni
raven, v na, vno; † rav n o
(po nem.) = p rav ; p rav
o božiču; prav daj, prav
ti si b il; p r a v k a r ; p rav
ta čas; čeprav v sam o
sredo († rav n o v sredo),
n a sam o novo le to ; n a
samo veliko noč
raz se rabi s tožiln ikom ,
r a z mizo vzeti = z mize
vzeti, raz drevo pasti =
z d revesa p asti
razbirati, razbrati, so rtie re n
razbositi, se, r. k o n ja =
izbositi
razpolaga ;
to ji je n a (p rosto) u porabo, v ra b o ;
sto ji ti n a volji
† razp o ložen je; ubranost,
nastroj, občutek, čuvstve­
no soglasje, soobču tje ;
dobro, slabo razpoložen
= dobre, slab e volje b iti;
pri volji b iti, nisem p ri
v o lji; n as tro jen b iti
razvid, ev id en ca; im eti kaj
v ra z v id u , i n E videnz
h a lte n
razvozla ti, l am
raženj, žnja
rdeč († ru d e č ); rd e ti (se),
rd im (se)
re a liz ira ti, ostvariti; uve­
ljaviti
realka, realčen, čna
reber, b ri; nav k reb er, rebro,
r e b rnat, re b rn , re b rn ic a
rebula
recelj, clja
redek, dka, re d k a († tekoča)
h ra n a (naspr. g o sta h.);
ne m ore n ič g o steg a uži­
v ati, le redko
re fle k tira ti; odbijati, odbiti;
odsevati, odsijati ; odra­
žati, o d ra z iti; refleksija,
odboj, odsev, odsij, odraz;
(pren.) razmišljanje, re­
flek siv n a lirik a, razm išljovalna lirik a
razcefrati
re
g
is te r; seznam , p o p is;
razčleniti, razčlem ba
v p isn ik
razen († razun, † razven)
re
g
lja
(k ruh z regam i)
razen tega
razhuditi se, shu d iti se
† re is ira ti (fr .reussir) uspeti,
u speh imeti
razjokati se, zjokati se
različica, odličica = odte­ re k a p itu li ra ti, povze ti; povzem ati, sam . povzem ek,
nek, nka, nuance
r azor, ora
povzetek
87
† reklam irati (fr.) 1. zahte­
vati, lastiti si; 2. prito­
žiti se, u govarjati
† rekord (angl.); višek, v.
doseči
† re k ru t (fr.) n o v in ec, novak; re k ru tira ti, novačiti,
na b ira ti (vojake); r. se;
† režija (fr.); u prava
† režim (fr.) ; 1. vlada, 2. vla­
davina
† režiser (fr.); ravnatelj
rilec, lca
risalo Reißzeug, risa lnik
Reiß feder
riv a l; tekmec
dopolnjevati se
† riziko (fr.); nevarnost
re k tific ira ti; izpraviti
rja, rja s t
† rem iza (fr.); klonica, vo- riav, ava, o
zarn(ic)a
rjuha
† renom e (fr.) ; ugled, sloves rjuti, rjovem , rjujem
† re p e rto a r (fr. r ep erto ire) rk elj, r k lja
rm an, rm anec
razpored, seznam
rocelj, clja (ročaj)
repetnica = pe rotn ica
reprezentacija; zastopstvo); roča (ročaj), sabljo za ročo
p rijeti
zastopstven
† repriza (fr.); ponovitev, ro gljič das Kipfel
p onavljanja (igrokaza)
rogoznik di e Matte
re p ro d u c ira ti; obnoviti, po­ ro k a ; † ro k o v roki hoditi
nov iti; obnavljati, ponav­
(r om an. - - nem. Hand in
lja ti; obnova
Ha nd gehen), slov.-, za ro­
re z erv at; p ridržek
ko se voditi, prim . nar.pes.
† re so lu te n (fr.); odločen
za bele roke se v odita;
† re so rt (fr.); področje, ob­
ročica
močje, posel, stroge, u ra d rokav, ro k av ica
re s ta v rira ti; vzpostaviti
rokovni k angl. muff, nem.
re strin g ir a t i ; stesniti, utes­
d e r Muff
n iti, omejiti
ropotarna, ro potarnica, die
† revija (fr.) č asopis, obR um pelkam m er
zornik
† re v a n šira ti (se); (fr. re- † rotovž (iz nem. R athaus);
svetovalnica (mestna)
vancher, m aščevati se);
rov (jama) Schacht
vrn iti , vračati
re v e rs; odpovodnica, po­ rovaš, zareze n a ro v ašu;
Im ava še nekaj na rovašu
godbeni list
(na dolgu), gre n a rovaš
revo lu cija; p re v ra t; p re ­
vraten, prev ratn ik
(račun)
rt, r ta (konica, vrh), p rv i
rezanci, množ. N udeln
rezgetati, rezget in rzgetati
r t (prt ladji), zadnji r t ;
† rezim i ra ti (fr. r esum er)
rtič
povzeti) povzem ati
ru b rik a: stolpec, razpre­
re z u lta t; posledek, uspeh
del(ek)
88
r uda, rudo slediti, schu rfen, ru dosledna jama, d er
Sch urf
rum en, rum enjak
ru n ja (kosem, koder, kušter), ru n ja s t
† ru tin a (fr.) sp re tn o st, roč­
nost, veščina
rv a ti (ruvati), rujem , rv ač
(ruvač), rvanje (ruvanje)
rza ti, rzam , ržem ; konji
rzajo
rž, ržen, rženi cv et
S.
s (pred sam oglasniki in zve ­
nečim i soglasniki z) pred­
log; često se rabi predlog
od ali gol r o d il uk , kjer
m ora s ta ti predlog s (z),
ki znači sredstvo; napačno
je n. p r.: k a k o r bi b ili
o svetljeni od večerne
z arje; od ju tra n ji ga solnc a obžarjen; g rič i,o b d a n i
od vode (p ra viln o : o sv et­
ljeni z večerno z a rjo : z
ju tra n jim solncem o bžar­
je n ; obdan z vodo). N a­
pačen je rodilnik, n. pr.
Ves p ro sto r je b il za­
stav ljen sam ega d ijaštv a
(prav: zastavljen s sam im
d ijaštvom ). Vsa cerkev
je b ila n a b ita pobožnega
lju d stv a (p rav ; n a b ita s
pobožnim ljudstvom , ali:
p o l n a pobožnega lju d ­
stva. — Glede razlike m ed
iz in s (z) pom ni: pred­
pona s (z) pom eni , da s e
kaj a česa od zgoraj
pa vzdol p rem ik a, n. p r.
seno z voza zm etati (seno
je bilo n a vozu); sn eti
k lobuk s klin a ; kam en
sp u stiti z gore
sablja, sa b lja ti , a m
† sab o tira ti (fr. saboter, v
coklah b o d iti; trd o sto­
pati) m otiti, razbijati
s adonosen († sadunosen)
sa j, ja, d o ch ; saj si vedel;
saj te ne bo konec, če se
m alo zm očiš — toda vsaj
w en ig sten s; vsaj to mi
povej, če že d rugega nečeš
saja , sajav , s a j a v e c , sajav
le š n ik ; sajav ina, sa jav k a
† saldo ( it.) ; prebitek, o sta­
n ek ; sa ld ira ti, skleniti,
s k lep a ti (raču n ): porav­
nati, p lačati
salovec, das F ederw eiß
samodrš tvo
s a m ; pom ni: sam s seboj
je g o v o ril (ne: sam seboj);
sam a s seboj je d e ja la
(ne; sam a seboj)
sam o rasel, s la ; sam orašč
sam o strel, ela
s a ni in s eni, m nož. ž .; n a
s an eh , san in ec; s anke,
san k a ti se
san je (tudi edn. sanja) sanja v, sa n ja vec; sanjske
b u k v e; san ja ti, a m ; p o ­
m ni: s an ja ti o čem (kom)
(napačno: s an ja la sem te,
franc.)
sč a k a ti s e , sčakovati s e ;
tu se lju d je sčakujejo
sčasom a
sčeniti so, sčenem s e
sčesati, p ra h z glave
sčutiti se (zavesti se, za­
vedel sem se)
89
sebe, s e ; s ebi, si ; 1. s po­
vratnikom s e delajo prehajalni glagoli trpno obli­
ko; osebek mora stati v
im enovalniku, n. pr. Kmet­
je se vidijo n a polju.
Napačno je : Kmete se
vidi n a polju (ital.sklad).
Napačno j e n. pr. P rim e r­
no bi bilo, če bi se knjigo
o krasilo s pisateljevo podobo (prav; če bi s e k n jig a
o k ra sila s pisateljevo po­
dobo). — Treba bi bilo,
da se ga p re stav i v d ru g
k raj (p ra v: da s e prestavi
v d ru g kraj, ali: da ga
prestavijo v d ru g kraj).
— K om ur je n a tem , da
se pop rav i š kodo, k i jo
je . . . (prav: da s e po­
p rav i š koda, ali: d a po­
pravijo š kodo). — H rvatje
so vedno za htevali, da
se jih politično loči od
Ogrske (prav: da s e poli­
tično ločijo, ali: da jih
politično ločijo). — 2. Povratni glagoli ne morejo
im eti trpne oblike, n. pr.
K jer se p re p ira jo in p rav ­
dajo, tam gine ljubezen
(ne; k je r se p re p ira in
pravda). — U pirali so se
tem u (ne: u p ira lo se je
tem u). — Izgovarjali s o
se (ne; izgovarjalo se je).
— 3. Kadar je od povrat­
nega glagola odvisen drug
povratni glagol, se p ri
drugem se izpušča, n. pr.
Dečku se ni hotelo u čiti
(ne: dečku se ni hotelo
Učiti se). - 4. Zaim ek t l
nadomešča časih tudi se,
kar je mlajšega izvora,
n .pr. B lagor si je človeku,
ki mene poslu ša l Schonleben. Gorje s i je tem u
človeku ! (isti). B lagor se
meni, ki o p rav ljam ta
sveti posel! (Cankar). Če
Bog ne bo m ileje sodil,
gorje se n a m i (isti)
sedaj in z d aj; sedanji, se­
d a n jik ; zdajci ( = takoj)
sedalo; zahodno sedalo =
zahodnik L e ib stu h i; sedalnica S itzkissen
seči, sežem, vel. sezi, seziva,
sezite
sejalni k, sejalnica = selnica
s e k lja t , am
s ek u la re n ; stoleten, sto let­
nica Sa k u la rja h r
s el, sla (ne: sela!), sle po­
s la ti; b r zi, h itri sel
semenj, mnja, sem anji, semn jar, sem njevati, sem njin a ; tudi sejem, jm a ; sejmar
se n, sn a 1. spanec, 2. sanje
senčn ik L ichtschirm
senzacija, s. zbuditi, hrup,
ia m n a p ra v iti
ser, b rk a ti s er ; ser prid.
(siv), sera g lav a; serec
(belec, bel konj), serka
(sera raca), sero st (†sirec,
sirk a, siro st)
sesaljka in sesavka; Saugpum pe, sesalen, sesalnik
sestra, po poli s estra ; prid.
sestrin , i na, o ; sestrin ji,
s e s trs k i; sestrična ; sestrn a = n ečak in ja; sestrn ik
= nečak
90
ra], šesta ura) pladnovati,
sesvedrat i , sesvedrani lasje
u jem
k rauseln
† skala; les tvica
sestradati, izstradati
s kaliti, im († vzkaliti)
seveda
sever, severa, severen, r na, † šk an d a liz ira ti se; spoti­
kati se, zgražati se, prim .
rno, severnica, sev ern ik
Nad tak im početjem se
† sezona (fr.) čas, letn i čas
je vse zgražalo
shema († š ema[tizem ]); pre­
glednica, razpred eln ica, sk a n d ira ti,ra z m e riti zloge;
kolikovati
izkaz, obrazec
skaza, skaziti, lovec skaza
shirati († izhirati)
shujšati
skede nj, d n ja, sk ed n jen,
sila, od sile bogat = silo
bogat; s ila die Masse,
Menge, s ila lju d i, s ila
snega, s ila o p ra v k o v ;
toda p r is l .
s ilo , silo
(† sila) bogat silo po
treben, s i l o v elik = sil­
no velik
si lueta, la silhouette, 1. p o ­
ten jic a ; 2: črtica
sim etrija, som ern ost, sim e­
tričen, someren
sinica († senica) sin ičji
sinji (višnjev), sin ji kam en
sinoči in s noči, sinočnji,
s nočnji
sinteza, sklad, sestav ; sin ­
tetičen, sestaven
sinonim en, soznačen
s p a S treusand
sir, sira
sirek, rk a (koruza)
sirišče (posušeni telečji že­
lodec), s iriščnik
sk ed n jen a v ra ta
sk ele t; o kostnica, kostnjak,
ogrodi
sk ica 1. pročrt, p rv i načrt,
zač rt; 2. očrt, o č rte k ; 3.
č rtic a ; procrtn ik Skizzenb u ch ; sk icira ti n ačrtati,
o č r ta l, začrtati, osnovati
skipeti, m leko je skipelo
skisati , v ino se je skisalo
sklad, sk lad n i k o le d a r
B lo ck k alen d er
skladalnica,
sk la danica
drv , sk la dovnica
sk leti in skeleti, im
skliti in vzk liti
skloniti se; skloni se in
p o b e ri; e n a ko : pokonci
se s k lo n iti († vzkloniti)
skoba die K lam m er, die
Leiste
skobelj, b lja ; sk o beljnik
= s tra ž n ic a H o belbank;
skobljati, h o b ein ; sko bljanci = ostružki, skob­
sirota
lja = strg alo
si rotka in si ra tk a
sistem ; sosta v; sistem ati­ skodela, skodelica († Sko­
dela) die Schale
čen, so stav en
s is tira ti, u staviti, p rep o ­ skodla, s skodlam i k rita
stre h a
vedati
skomina, skom ina m u je ;
situacija, položaj
skom inati, skom ina me
† sjesta (špan. iz sexta [ho-
91
† skon to (ita l.) ; odbitek
sk o ra j, skorajšnji
sk oriš in o sk o riš , der
S peierling
skoz, s kozi
s k rajen, jna, sk rajn i čas,
s k ra jnost, sk rajn ik
skril, i, ž. in sk rila ; sk rilav ,
s k rilavec, tudi šk ril, šk rila st, š k riln ik
s k rin j a
skrivši, sk riv aj
s krob († škrob)
s kržat († škržat)
skubsti , sk u b em , skubel,
bla, blo, oskuben († sk u ­
b iti, skubil, oskubljen)
sla
s la d ; ječm enov, ovsen slad,
das M alz; sla d č ica, sladčičar, slad čičarn a
slavje († s la v lje)
sleči, čem, v e l. sleci
slednji (vsak), sled njič, po­
slednji, nasled n ji
sleherni († slehern ik )
slep, slepa cena, d e r Spottpreis ; slepi ogenj (če se
s ta r les s v e tlik a ); († slep
strel, b lin d e r Schuß) =
p ra zen strel
sles m. d e r Eibisch, slezov
čaj
slin a , s linav, slin av ec (sli­
nav deček), slin a v k a
s ljuda, sljudovec
slo g a , složnost (edinost),
s ložen, toda zložen (lago­
den, udoben)
s luča j; † v slučaju (rom. nem.), n. pr. v slu čaju p o ­
treb e = s lov. če bi bilo
tre b a ; v slučaju dežja =
če bo dež, a li: ob slabem
vrem enu, ob dežju. Napačno je n. pr. Kralj je
n a p ra v il veliko žitnico,
ki je zabranjevala lakoto
v s l u č a j u slabih letin
(slov.: ob slabih letinah,
ali: v slabih letinah)
sluti, slovem , slujem
sluz, der Schleim, sluzav,
sluzavec
služkinja
smeja ti, sm ejem in smejam
se
smetiščnica
sm isel in zm isel
smodnišni ca
smokva, prid. sm okov in
sm o k v in ; sm okovec
smotka († smodka)
sm
o t laka, das Gesindel
smotrn, s m o trn o st
smrek a, sm rekov
smrkav, sm rkavec
sm rt; na s m rt koga obho­
d iti (ne: k sm rti)
sm uč, i žen.
sn a h i († sneha, s inaha)
snet (prisad), snetiv, sn et­
ljiv, sn etja v, snetje
sniti se, snidem se, sešli
sm o se (n e ; skupaj p riti)
sn ubec, snubač
soba, sobna obleka († negliže, f r. n eg lig e)
socialen
soden, d n a; s odni dvor,
sodna odpoved, sodni dan
sokol, prid. sokolji
sokrvica
† so ld atesk a (it.); vojačin a
s o lid a re n ; v zajem en, soli­
darnost, v zajem no st
soliden. 1. trd en, jedrn, k len ;
2. reden, red o v it
92
spon ka Heftk lam m er
soliter, rja, soliter, tr a ; so- sp o n tan en ; samohoten, sam
litro v , so litra , s o litra s t
od sebe, rad o v o ljen ; ne­
solnce, solnčece
hoten, u n w illku rlich
† sondirati (fr. son der), pre­ sp o ra d iče n ; samoter; ra z ­
iskovati , p re is k a ti, do­
tresen , redek
gnati
spored in vzpored
† so n o re n ; zvonek, n ka
sporočiti († izporočiti)
† s o rtira ti (it.); razbrati, spotekniti, s p o tak n iti, spo­
oddeliti, izbrati
taknem se, spotika, spo­
tik a ti se († izpodtekniti,
soseska, soseščina, sosed­
izpodtika)
stvo
spovedati se in izpovedati se
sova, prid. sovji
spozabiti se in izpozabiti se
spaka, spačiti se
spred, sp red aj, sp re d n ji
sosed, soseden in sosednji,
spakedrati
spačen = soparen
spašnik, sp aša
specialen, 1. poseben, 2. de­
len; posam ezen; p otanki,
sprejeti
sprevod, sp rev o d n ik
spričo, s. teg a († vzpričo)
sprijeti, sp rim e m ; Bog te
s p r im i!
podrobni zem ljevi d, Spe- sprostreti, ra z p ro stre ti
z ia lk a rte ; specif ikacija, sprožiti († izprožiti)
razvrstitev, specificirati, sramežljiv
razvrstiti
s rčece
sp ek u la c ija ; razmiš ljanje, srebrn, sre b rn in a
pro um ovanje; gl. ra zm iš - sredi, sred predl .
l jati, razm atrati, proum o- sreda, sreden, srednik, sredvati
nica; sre d o p o ste n ; srednji
s p en ja ti se in vzpenjati se
(k ar je v sredi), srednjik,
spet = zopet
sred n jica
spiritual
srenja, v sren jo koga voliti.
sren
ja n , sre n jsk i
splesni ti, sp lesn im , k ru h
srež (ivje, s r en)
je sp le sn il
spletična die K am m erjung- srna, prid. srn ji
srobot, sro b o tje
frau
splezati n a drevo († vzple- stab ilen ; stojen, stab iln o st;
stojnost; pren. stanoviten
zati), z d revesa
spodaj, spodnji, spo d n jica stalo, stojalo, das S tativ
(spodnja obleka)
stan († v sta n u biti, rom .spoditi koga iz h iše
nem., fr. etre en etat, nem.
spodrec in izpodrec
im stan d e sein) = s l. uteg­
spojka Lasche
niti, moči, utrpeti in p o ­
spokoren, sp o k o riti se
dobno; p rim eri: ne m orem
spol in sp o li; n a sp o l (na(† nisem v s ta n u ); daj mi,
spoli) orati
93
k o lik o r u trpiš (m oreš);
dajte nam k ru h a , ako
u trp ite ; ne u trp im si, da
bi ga ne s v a ril: ne u t egnem plačati dolga ( = ne
m orem ); to ti utegne ko­
ris titi; zavpil je, k o lik o r
je duša dala
stanek, s lik a rsk i postavek,
die Staffelei
s tanjšati
star, st a re jši
starši (roditelji)
starešina, starešin stv o , sta­
re šin iti, starešin k a
stati, sto jim ; mesto, vas,
hiša, poslopje stoji (ist
gelegen); polje, n jiv a ,
travnik leži; la d ja n a
m ačku (sidru) sto ji (liegt
v o r A nker)
statve in s tative, tk alci p ri
sta tiv a h
steber, stebrc, stebrn, steb rski
steblo, stebelce, stebeln, steb e lnat
steči, ta t je stekel, zibel
je stek la; pes je stekel,
bunka m u je stekla, ste­
klina
† stelaža (nem s f ranc. konč­
nico) polica, stojalo
stelja, steljen, ljna
stenj, v rv ič a sti stenj, tle­
čega s te n ja ne bo u g a snil
stežaj, v ra ta na stežaj († iz­
te žaj) o d preti
stežer = stožer ; steže r le
cadre
stlati, s te l jem
stogla in stogljaj (jerm en
p ri čevljih)
stolba (stopnice, lestve)
stopalnik (v stremenu)
stopnica
stopnja in sto p in ja
stoprv (stoprav), šele
storž, sto ržast († sterž)
straža; stražni načelnik
(† stražm ojster)
stre č i, strežem , vel. strezi,
s tre z ita, te
strel, s tre liv o , strelnica,
s tre liti; stre lja ti, streljaj
strežnik ; strega, postrežba
(enkratna), strežb a
strgalce R adierm esser
s tric, s tričev, va, vo; strin a,
s trin ič
striči, striž e m ; vel. striz i
strugač († ribežen) stru g lja,
s trg u lja
stru žec d er Hobel
stvarca († stvarica)
s u b stra t; podlog, oga
sukane c d e r Zw irn
suknja suknjič
s u p o n ira ti; podstavljati
sirov, siro v a d rv a
sušilnica († dira, is nem.
Dorre)
suveren (fr. souverain) vrho­
ven, neo d v isen ; suveren iteta, vrhovnost, v rhov­
na o b la st
suženj, ž n ja; suženjski, su ­
ženjstvo;s užna in sužnja
(ženska), prid. sužen, žna
žno in sužnji
svaljek, ljk a : svaljek kruha,
n ekaj svaljkov p red iv a;
die P ille ; svaljčica (ciga­
reta), s v a ljkat i
svečan, an (sečen, čna)
svest, v svesti sem si ; s
svestjo se nadejati
94
svet, sv eta. sv etn ik († sv eta,
svetnik); koga sv eta vpra­
šati ; v sv ete h komu p riti
svetovljan, kozm opolit
s vetel, svetal, tla († svital),
svetloba, sv e tliti, svetilniča
s vetiljka
svetozor das K osm oram a
svež; često se ta beseda
rabi v nem škem pomenu;
slovenski je n. pr. presno
zelje, sadje, m leko, p resn a
voda, rana, presen les
(†sveže z e l j e , d j e , le s...);
sirov (zelen) les, siro v a
drva, sirova slanina, si­
rovo jeklo (†svež le s ...) ;
oprana sra jc a , rjuha,
oprano perilo, a h srajca,
rju h a p o p e r i l u ; b e l o
p erilo († sveže p.); nov
sneg, nov m raz († svež
sn eg ); na novo o strižen
(† sveže o s triž e n ); mlad
sneg, m lad kruh, mehak,
voljan kruh, ali: k ru h po
peki; goleno sadje, golene h ru š k e ; studena,
m rzla, hladna voda († sve­
ža voda); dalje: gorka,
to p la kava; um ita posoda,
u m it kozarec; spočit, čil
človek († svež čl.); na­
molzeno m leko , m leko
izpod krave
svojepis , a v to g ra f, avto­
gram
svojta, Sippschaft
svrha; († v s v rho = slov.
za, z a ra d i, glede ; ne: de­
n a r v s v r h o zboljšanja
trav n ik o v (tudi v nem ščini
ni d obro: zum Zweck
von . . a mp a k : fu r) =
slov.: za zboljšanje tra v ­
nikov. — R igveda vsebuje
nad t isoč pesm i v s v r h o
d aritev (prav: za daritve,
ali, ki so se pele p ri da­
ritvah). — D ržavni zbor
im enuje poseben odsek v
s v r h o , d a preišče za­
devo (prav: za to, da p re ­
išče . . .). R av n ateljstv o
m u je dovolilo dopust v
s v r h o n ad aljev an ja š tu ­
dij ( = zaradi n a d alje ­
vanja štu d ij)
Š.
šak a, šakelj, k lja (perišče),
šakelj tra v e
š ala, š a l i t i se, šale c ; šaljiv,
šaljivec
ša r (barva), ša re n , rn a (b a r­
ven), Šarec scheckiges
Pferd
† š a rla ta n ( it.- fr.); kričač,
slepar
† šarm an ten (fr. ch arm ant,
od ch arm er, zagovarjati,
začarati, očarati) očarljiv,
sveženj, žnja
dražesten
svinja, s v in ja k ; svinjko bi ti
(fr. charge) ; služba,
svitek, svitek sm okev, sv i­ † šarža
čin
tek žice, voščeni sv itek šator
in šo to r
sviž († svišč)
š čebljati, č e b lja ti: ščebetati,
svobodnomiseln, svobodnoščebe t
m ise lnost
95
ščemeti ; ščem i ga (če ga
d e la ti; sukati koga. pre­
glavica d elati, sitnosti
prizadevati
šilo, š ila st († šilja st) šiliti
spitzen
šivati, šivalni stroj (bolje:
šivalnica, Stritar); š ivavec, š ivalec, šiv ilja
kaj uščipne)
ščep (iver), ščepec, pca in
š či pec(kake d ro b n e s tv ari
toliko, kolikor se je s
trem i prsti p rim e ); ščepec
= jem ljaj, die Dose
ščet, i, ščetka, ščetica die
Bu rs te ; š četalo (čohalnik) škatla
škilav, š k ilavec, škileč, š kider Striegel
lavka, šk ilja
ščetina
ščinkavec, ščinkavka, ščin- školjka
škopa, škopnik
klja
ščip 1. lu n a je v šči pu, 2. der škorenj, rn ja ; dvoji škornji
Kniff
zwei P a a r S tiefel; škorščipati, p am, p ije m ; ščipalnja 1. škorenj, 2. golenica
n ik, ščipavec (škorpijon),
(† štib a la)
ščipavka (rakova)
škripec, v š kripcih biti (v
ščuka
zadregi), n a škripcih (†
šč urek
š k rp ec)
ščuvati, ujem
škropiti († šk ro fi ti), š kropšele, šele zdaj s i p rišel
lje n je, šk ro p iln ik
š lesko († Šlezko)
š ega, šega v, šega vec
š egetati, ta m, šega čem, še- Šm aren veliki Šm aren,m ali
gečka ti (žgečkati)
Šma ren 14.
šen, še na in všen, der Rot- † šofer (fr. cha u ffeur, k u r­
lauf
jač) vozitelj, k rm ite lj)
šepati, na eno nogo š., še­ šoja
pav, šepavec († š vepav) šolen, ln a
šepet, t a ; šepeta t i, šep e tn iti, šopiriti, perje, la se š . ; kokoš
še pnili, še pnem (ne : Šep­
se š o p ir i; šo p iriti se sich
niti!), šepetavec in šepew ichtig t u n ; šopirnica,
talec († sufler, fr. so u fšopirnež
fleur) šep etaln ica der † š paga, šp ag at (it.); motSouffleurkasten
voz, voza ; sv itn ik, vrvca
† š ifra (fr. chiffre); ta jno- špica die Radspeiche
pis , š ifrira n tajnopisen ; † šp ičast (nem.); oster, šiš ifrir a ti; ta jn o p is a ti; delast, koničast ostnat; ko­
šifrirati; ta jnopis razb rati
nica, ost, vrh die Spitze
šija (tilnik), šijn ja k (ši a) † šp u la (nem. die Spule),
vretenic a, v ratilo
† š ikana (fr. chicane, zvi­
janje postave ali pravice, šteti ; po f r . -nem . se rabi
napačno, n. pr.: Brezglasni
zvijaštvo) zvijače množ .
e v francoski pesm i š t e j e
† šik an ira ti, zvija č e ple sti,
9
6
kot zlog (slov. : to šteje † tarif; cenovnik, cenik
k ot zlog). — Službena leta tarnati
mu štejejo od d n e ... (slov. : ta v to lo g ija ; istorečje
tegoba (težava)
leta se m u štejejo)
tekma, tekmec
štorklja
tekst, bes edilo
š trcelj, clja
† štre n a (nem. die S trahne), telog († telob)
predeno m otovi lka
temelj, elja ; slov. vklada;
š trk a ti (brizgati), š trk a =
h iša ni dobro vkopana
štrk alica, štrc aljk a
(nim a tem elja)
š t rukelj, k lja
tempelj, eljna, lja ; tem p elj­
ska († te m p ljeva) straža
temveč, tem uč
T.
tepežkati, tepežkanje
terača, o terač (b risa ljka)
ta b e la; ra zp redelnica
† teren (f r .) ; ozemlje, okoliš
tabernakelj, eljna, k lja
† tab lo (fr. tableau ) s li ka, teril j a = te rica, terišče (razobraz, pregled kot v z k lik :
bojeno mesto, k je r se vrši
tableau! = tu im aš! ta ­
kako delo), Tum m elplatz,
kole je!
to rišče
tabor, ora
terjati koga za kaj; ne: t.
ta k prisl.; ta k ta k o ; t a k
od koga kaj
tiho govori, t ak n ik a r ne te rm in o lo g ija; i menstvo;
vpij! (Cank.) T ak kaj sta
te rm in u s technicus =
vid e la ?
s trokovni izraz
† taksa; pristojbina, ta k si­ tesla
rati, ceniti
tešč, a, e; tudi nesklonljivo,
tal, la, lo; ta lo je, k a d ar
n. pr. m ati je še tešč
začne po odm eki sneg tetična (tetin a hči)
kopneti
težek, težka, te žk o ; težji,
talen, ln a ; ta ln a v o d a; t a 1n i
prisl. te ž je; težkoumje,
n a č r t († tlo ris)
c hw erm ut
S
ta le n tira n ; darovit, u m ovit til, tilek. tiln ik
tam kajšnji
tir, tirn ic a (tračnica)
tančica in tenčica
tirati, ovce tira ti, lju d i t.
tanek, tenek, tan jši, prisl. tlak († tisek)
ta n je ; prisl. natanko, od­
tod prid. natančen († na- tjulenj, e n ja, d er Seehund
tanek); napačno: P a saj tkalec, tkalka, tk a ln ic a
nism o tako n a t a n k i tnalo sr. († tn a la ž.)
(C ankar); prav: n atanko tobak, to b a č en , to b ačn a
u p ra v a
ali natančni
† tantiem a (fr. ta n tieme = tohel, hla, o ; tohneti, m rt­
veci tohnijo, g lej zatohel
tolikšen [del]),delež(ni na)
97
to le ra n te n ; strp ljiv , sam. troska 1. gošča, drožje; 2. die
strpljivost
Schlacke, tro sk av
tolik, tolikšen. — Pisavec † tro to ar (fr.); (stranski) tlak,
hodnik
j e želel, da bi bil p rič u ­
joči snopič vsaj d v a k ra t trska in tre sk a
tolik, kakor je (Škrabec); trst, trsto v , trs tik a
prisl. to lik o ; pom ni: to­ trš m. (parobek, † štor, nem.)
trša v (k ar slabo raste)
liko, koliko se ne sklanja,
trša st, trš a sta živina
n. pr. voz s toliko k o le si;
s koliko ljudm i si prišel ? † tru d a p o ln (po nem.); tru­
den, (u)trodljiv; poln tru ­
Napačno: Po tolik ih letih
da, naporen
m u je šele zdaj p rišla
†tucat
(fr.-nem.);dvanajstica
zavest (prav: po toliko
le tih); voz s t o l i k i m i tuj († ptuj)
tukaj,
tu k a jšn ji
kolesi pom eni: voz s t o ­
t ul; 1. d er Kocher, 2. der
l i k š n i m i kolesi
Schlauch, vino p retak ati
topol, a in topol, i
skozi tu le ; tulec, tuljava
torej († toraj)
(kratk a cev, o d p rtin a)
torek, rk a
tu rb in a ; motva
tovariš, iš a ; to varišica
† tu rn u s ; vrsta; glag. na
tra n s fo rm ira ti; pretvoriti,
vrsto p riti, vrstiti se
p re tv a rja ti; tra n sfo rm a ­ turščica, tu rš č ičen
tor, pretvornik
tvesti, tvezem , natvesti,
tra n sm isija ; prenos; p re ­
(† tve ziti, im)
nosno v ra tilo T ransm isaionsw elle
U.
transverzalen; prečen; tra n s
u,
predl.; kot predpon
verzala, prečnic a
m eni 1. odmikanje, odstra­
† tra sira ti (fr.); obeležiti
nitev, umanjšanje, n. pr.
tre m u lira ti; z glasom poubežati,
u krasti, u šteti s e ;
tresati ; tresoč glas, treso2. dovršitev kakega de­
g lasen
janja,
n.
pr. učlovečiti se,
trenutek, tre n u te n
upokojiti, u č istiti se itd .;
tresk († tresek)
predponi u- in v- se v p i­
trgovnica die M arkthalle
savi razločujeta po stari
trib u n a ; (govorniški) oder
cerkv. s lovanščini in po
tripetrn, trip e trn a ladja, der
drugih slovanskih je z ik ih ;
D reidecker
(besede, katerih ni najti
triu m f; zmagoslavje, zma­
pod u-, išči pod v-)
goslavni pohod
ubadati (zbadati, ujedati),
† triv ia le n ; pren. pro s taš k i
toda vbadati (šivati)
trn, trn o v , trn o v venec, ubeg, ubežen, ubegniti
trn o v a krona († trnjev) ubeliti, platno u., lase u,
Slov. pravopis.
7
98
ubiti, u b ijati, uboj, u b o jn i k;
voda je v m lin v d rla;
— vbiti, vbijati n. p r. kom u m o st , zem lja se vdre,
v d rte oči, v d rt obraz
kaj v glavo
udrihati po čem
u blažiti, u. um, srce
ubog, ubožec, ubo žček ; (u)- udržati , n i ga m oči u.;
u d rž a ti si, reserv ieren
boren, (u)born o s t;pom ni:
ubog s časnim blagom ; udušiti, z ad u šiti
ubog z besedam i, ubog uediniti
pri pšenici, penezih, pri uganiti, uganka, u g ib ati
pam eti (ne: ubog n a čem) ugasniti, ugasel
† ubog ati (iz nem. folgen), ugladiti
slušati ; † ubogljiv, po- uglajenost d er Schliff
ugled, ugleden, u g led ati
slušen; p o slušn o st
uglobiti, u. se, u g lo b iti se
ubraniti, u. se sk u šn jav i
n. pr. v m isli, v pesem
ubrati, u b ira ti, u b ra n i zvonovi, ubranost, dte Stim - ugnati 1. odgnati, 2. prem a­
m ung
g a ti; u tru d iti, — vgnati,
ubrisati, vino se u briše,
n. pr. živino v hlev
u b risa n e glave biti
ugoden, u g o d iti, u g ajati
uceniti, žito se j e ucenilo ugonobiti
ugotoviti, u g o ta v lja ti
učakati kaj a li česa
ugovor, u g o v a rja ti
učiniti, u činek
ugrabiti
učistiti, u. kaj
ugrezniti, pogreza iti se
učlovečiti se
ugriz, u g r isti kaj, u g rizem,
učvrstiti
u g rizek ; — v g rizn iti n.
udar, udarec, u d a riti
pr. v jabolko
udelati, u. njivo iz puščave,
ud elan sv e t; vrem e se uima († ujm a)
uiti,
uidem , u bajam
ud e la ; — vdelati, n. pr.
ujasniti, u . se
kam en vdelati v zlato
ujed,
ujeda, u je d a ti
udeležit i se
† u d in ja ti (iz nem. d in g e n ); ujeti, ujam em , ujemati, u. se
najeti, -jamem, pogoditi ukaniti
se (za kako delo, službo); ukaz, ukazati, ukazovati
zadati se, zadala sem se ukleti, u k lin ja ti
za deklo, zadal sem se ukloniti, u k la n ja ti (se)
za h la p c a; usložiti se
ukoreniniti
udoben (zložen, lagoden)
ukrasti
udolžiti, u. se, zadolžiti se ukratiti
udomačiti
ukreniti, u k rep ati, uk rep
udomiti
ukrotiti
udreti, u d re ti jo kam , za ukuhati, u. se (nasp r.: n a ­
k om ; solze se udero po
k u h ati s e ) ; — vk u b ati n.
lic u ; — vdreti, v d o r; n. pr.
p r. sadje, einkochen
99
ukvarjati se
upodobiti
uleči, uležem, uleči se
upogniti, u p ogibati
u leteti, čakaj, da se beseda upokojiti
u le ti
uporaba
uležati se, uležano sadje
upoštevati
uliti, zvon u .; dež se je upotrebiti
ulil, k ri se m u je u lila ; uprava, u p rav itelj
— v liti n. pr. vodo v soti upravičiti b e rech tig en ; —
ulom , ulom ek (odlomek),
o p ra v ič iti (se) n. pr. p red
u lo m iti (vejo, kos k ru h a );
— vlom iti n. pr. v hišo
uloviti, u jeti
umanjšati
umazan, um azati se
umeriti, u m erjeno st
umesiti te sto , m oko; —
Bogom
upreti, u. se, u por, u p o rn ik
urad, uradovati
uravnati
urediti, u rejati, u rejev ati
uresničiti
urezati, u. se, u. palico (od­
rezati); — vrezati ime v
vm esiti v testo
d revesno skorjo
nje. u sto lič en je ; um esten u rg ira ti; naganjati, priti­
skati ; u rgenca, pogon
umeti, um em in u m ejem ;
usad, v sad iti se, u sajati se;
um eten, umetnik
m e lina n ad cesto se je
umiriti
u s a d i la; — v sad iti n. pr.
umisliti, iz m isliti
k ru h v p e č ; drevo vsaditi
umiti, u m it, um iv aln ik
usehniti in u sahniti, usehel
um olkniti
in u s a h e l; u sih ati
umoriti, u m o r
usekati, o d sek ati; — vse­
umreti, u m rlec
kati, n. pr. znam enje v
unesti (odnesti); u. se, m lad
drevo
človek se unese
usesti
se, usedem se
trni verzalen; občen, splošen,
un iv erzu m , vesoljnost, uskok, u sk o čiti, ubežati
usl
i
a
š
ti
vesoljni svet
upasti, voda upada, lica usločiti, u. palico (skriviti)
m u upadajo, pogum u p a­ usluga, uslužen, uslužiti
de, u p ad ; — v p asti v kako usmiliti se, usm iljenje
usmrtiti, usm rčen
reč, vpadel, vpadišče
usnje, usnjar, u sn jarn ic a
upehati
upepeliti
usoda († osoda); usoditi,
upihniti, u. luč; — v p ihn iti
u so ja ti se (ne; s i !), usoden
(vdihniti), v p ih n iti iskro,
v erh a ngnisvoll
ogenj (iz: vzpibniti)
usopsti se, u sopiti
upijaniti
usovršiti, izp o p o ln iti
uplemeniti
uspati, uspavalen
upleniti
uspeti, uspeh, uspešen
7*
umestiti, um eščati, um ešča­
100
uvrstiti († v v rstiti)
usposobiti, u sposobljen
užiti, uživati, u ž ite k ; (†uži­
ustaviti, u stav ljati
v ati n. pr. velik ugled,
usten († ustm en) ustnik Zič a s t; slo v,: imeti u g le d ...)
g a rre n s p itz ; M undstuck;
ustničnik L ip p en lau t
ustrašiti
V.
ustreliti
ustreči, u s tre z a ti; ustreči v, predl.; kot predpona po
želji (ne: zadostiti); ustroj
m eni prestavljanje iz kraja
ustvariti, u stv a rja ti
v kraj, zlasti v njegov
usušiti
notranji del (nem . e in,
u sati, u s p e m ; dež se je u s u l;
hinein), n. pr. vdeti n it v
to ča se u s p e ; — v su ti
šivanko. Kadar z a p red ­
pono v- stoji tudi v, p i­
u šteti, u. se (zm otiti se p ri
šem o predpono u, n. pr.
š te tju ); — všteti, vš tevši,
uvesti, u v o d ... nam . vvesti,
do vš tetega 1920. le ta
v vod; (besede, katerih ni
u ta jiti
najti pod v-, išči pod u-)
uteči, utečem
v a d ij; j amščina, varščina
utegniti, utegnem
valj d e r Zylinder, valja st
uteha, u te šiti
varav, p rid.; varav sklep,
utelesiti, u te le šen
T ru g sc h lu ß
utemeljiti
utepati se; u. se u tru d iti varian ta, inačica
se; u te p a se mi (pokorim va rovati, varuh, varu h in ja,
va ru štv o
se za k a j); — vtepsti n.
vbeležiti, v p isati
pr. kom u kaj v glavo
vbogajme
p ro siti, d ati
utesniti, o m ejiti
vbrizgniti
utež, i ž.
vcepiti, v. sekiro v parobek
utihniti
včasi, v č asih ; časi, časih
utoliti, uto la ž iti
včeraj, včeranji, v čerašn ji
utopiti, u. se j po m n i: u to ­ včrtati, v. k ro g u m nogop iti se v m is li; v ra d o sti
k o tn ik
u to p lje n (oblike v to p iti vdati
se, v. se v eselju, le ­
ni!)
n obi, v voljo božjo; vdan
utrditi, u tr j a ti
k
o
m
u ; deska se je vdala
utripati, u trip
vdahniti in v d eh n iti, vdih
utrpeti; to lahko u trp im
vdelati,
vdeti, vdenem n it
utruditi, u tru d ljiv
vdelati, v. kaj v zlato
utržiti, u trg o v a ti
vdolbsti
uveniti, uv en em ; u vel
vdova, vdovec, vdovski
uveriti
uvesti, uvod
vdreti, voda je v m lin v d r la ;
uvoz, uvozen, uvoziti
v d rte oči, v d rt obraz
n. pr. žito v vrečo
101
več, pom ni: več se ne skla­ virtuoz, um etnik; v irtuoz­
nja, n. pr. od več gospo­
nost, i zvrstnost
dov se je zvedelo, o več visok, v išji, p risl. više
gospodih se je govorilo, viš ( = vidiš) ; viš jo, viš
z več gospodi smo govo­
g a († viž ga)
rili (ne: od večih gospo­ višek,zviška p a s ti; na višku
dov, o večih g o sp o d ih ...)
večji, večja, večje in veči,
veča, veče
vedomec, m ca
vedro, vedrce, ved rn
† v e g etira ti; životariti
† vehem enten; silen, stra­
sten
b iti, auf dem L aufeoden
sein, etre au co u ran t
vitez, v iteški, v iteštvo
vkleniti († ukleniti), vkle­
p a ti
vkljub = kljub, (na)vzlic
vknjižiti
vkopati; stoji, k a k o r bi m u
b ile n oge vkopane
velik, velika, velik o ; do­
ločna oblik a : veliki, ve- vkovati, v. kaj v sreb ro
vkreber = n av k reb er
lika, ve liko
velnica
ven
vendar
venomer, zmeraj, zm erom
v en til; zaklopnik
vereja († vareja)
verjeti, verjam em , v erjeten
veslati
vesoljni, ljna, ljno
v estib u l; veža
vetrc, vetrn, v e trn i m lin;
vetrnica, v e trn ik
vezilk a (potica, v vezilo
podarjena)
vgnezditi se (po i m n.-nem .);
slo v .: žaleči se, črv i so se
zalegli; zarediti se (črvi,
m iši), zakotiti se (kobi­
lice): pren. kuga se je
zakotila; tako se v jezik
zakote besede tu jeg a lica;
zasejati se, kug a se je
zaseja la k nam
vgozditi, im
vbod († uhod), vhod im eti
v mesto, vhajati, v n iti
† vibrirati, trepetati,tresti se
vkup
vlača die Schleife
vladoželjen
Vlah, vlašk i d er W alache
vlesti vlezem, sm ola se v
n it vleze
vliti, v. vodo v vino
vljuden († uljuden)
vloga; † ig ra ti vlogo (fr.
jo u er u n r o le) slov. imeti
pom en ; n. pr. P tice igrajo
veliko vlogo v stv arstv u ,
s lov.:im ajo velik pomen,
so velikega pom ena
vmes, vm esen
vmešati, v m ešavati se
vmeti, vmanem, vm eti ma­
zilo v kožo
vnanji
vnapred, vnaprej
vnem ar, vnem aren , v n e ­
m arnost, vnem ar puš čati
vneti, vnam em , vnem a
vnuk, vnuka, vnu k in ja
vobče
vogel, gla, voga l, v o g lariti
vojašnica
102
vojka, povodec
vojska = vojna ; prid. vojni,
jna, vojni sv et († vojskin)
vojvoda, vojvodin ja (oseba);
vojvodina, n. p r. bivša
K ranjska
volčič (vnetje n a vim enu)
vos (brada), nav. množ. vosi
(† usi, k ito v i usi)
vot e l tla, v o tlin a
vozel, zla, za-, razv o zlati
vpičiti, sek iro v čok
vsekati znam enje v drevo
vsekdar
vsiliti, v siljiv , vsiljenec
† v sled ; zaradi, radi; u tru ­
jen v s l e d hoje
od
hoje
vsota
vstati, vstaja, vstaš, vstanek
vsoti, vspem m oko v vrečo
všeč, všečen, n evšečen
vštric
vtisniti
vune, vun), v n e = zunaj
vzad, vzadi, zadaj na vnraš. :
vpisati
vpiti, vpijem
k je ?
vplesti kaj v koga
vz, predpona. Polna oblika
vpliv, v p liv a ti
te predpone s e j e navadno
vpogled, n a vpogled b iti
obrusila in s e rabi zdaj
vprašati
s- ali z-. Ohranila pa sc je
vprav († uprav), v p ra v zato
vpreči, vprežem , v p re zi!
polna oblika vz- v novih
tvorbah in pa v besedah,
vprek, vse vprek, d ela k a­
k o r v p r e k (splo h ) p ijan ci
v ra ta , v ra tc a
vreči, vržem, v rz i! († v obraz
vreči — v o b ra z povedati)
vretenica, die S p a le
vrezati, črko v kam en
vib in v rh u p r e d i
vrhnji, v rh n ja su k n ja
vriniti, pom ota se je v rin ila
iz drugih slovanskih jv,z ik o v izposojenih
vzbibati, vzblbano m orje
vzbočiti se, vzbokel
vzbuditi in zb u d iti
vzburiti
vzdati, vzdam dobro ju tro
vzdet i , vzdem , vzdenem
k om u p riim ek
vzdihovati in zdihovati
vrtavka
vsaj, w enig s te n s ; vsaj ti vzdramiti in zd ram iti
pojdi, če že d ru g i nečejo vzdržati se česa in zdržati se
vzgajati
vsak, vsak d a n ; vsakteri
vsebina, obsežek (ne: zapo- vzglavja in zglavje
vzhajati, vzhod
padek)
vziti, vzidem ; vzšel, vzšla, o
vsebovati, v sebi im eti
vseeno († vseeno vendar, vzkipeti in sk ip eti
le), p rim . „Na n ašeg a ne vzklik, vzklicen
p rid e v rsta ,“ tako s e je vzkliti
to lažila žena. In v en d ar vzmet, i, die S pringfeder,
vzmetnica F ed erm atratze
si je b ris a la solze: če bi
pa v s e e n o (s lo v .: le) vzmnožiti potenzieren
m oral iti (Finžgar)
vznak in znak
103
vznemiriti
letu 1860. p r i č e n j a p ri
vznožje
Levu Tolstem doba m ir­
vzor, vzoren, vzo rn ik ; vzo­
nega dela (slov.: se p ri­
re c ; († vzor-mož) = vzor
čenja . ..)
moža ali vzornik, vzoren zad, zadi, zadaj
mož
zadehel, zadehla soba, zavzpeti, vzpnem
dehla m oka = zatohel,
vzplamteti
zatohla koča; zagaten
vzpored in spored
zadnji, zadnjič
vztrajati
zagozda († zagvozda) za­
vzvišen
gozditi
vzvod
zaiti, zaidem in zajti, zajdem
v z v ra te n , vzv ratn o delo­ zajed, i, ž. (fjord)
vanje, die Ru ck w irkung zajedati, zajedav, zajedavec
vžgati, vžgem, vžigati
(der P arasit), zajedavka
zajutrek, rk a in zajtrk , za-
Z.
z, predl. ; glede pomena p rim .
s ; (besede , katerih ni najti
pod z-, išči pod iz -, vz-)
za, predl.; predlog za se ne
sm e vezati z nedoločnikom;
prim. Im am m nogo pove­
dati, ali m nogo m i je po­
v edati (ne: im am m nogo
za p o v e d a ti!). — A li im ate
kaj je sti? (Tako j e p rev e l
Trubar nem ško besedilo:
H abet Ih r w as zu essen?)
Voda za pitje, ali p itn a
voda (ne: voda za piti!),
slam a za klajo (ne; za poklasti!)
zablodnice (skale), e rra tische B locke
začeti, začnem ; po fran.nem. načinu se rabi na­
pačno, n. pr. Z Vukom je
z a č e lo š ele prav o srb sk o
slovstvo (slov.: se je za­
čelo). Severno od Idrije
p r i č e n j a krašk a zem lja
(s lov. : se pričenja). — Po
ju trk o v a ti in zajtrk o v a ti;
mesni zajtrk, G abelfru hs tuck, deje u n e r a la fourchette
zakaj = k a jti = k e r
zakovica, die Niete, zakovati, zakujem n ieten
zakrknjen, zakrknjeno jajce,
das Ochsenauge
zali (se rabi le v določni
obliki); piše se zali in zal,
zdaj si pa že zali ( = zdaj
si pa že zal)
zaljšati
zanka
zaponec, zaponka, die Heftel
zapoga, der B u g an Kleidern
zaradi, zarad, radi; zbog
zarebrnica , zarebrna pe­
čenka († krem enateljc, die
K arbonade)
zarezaljka in zarezavka
zategadelj
† za teg a voljo (po nem.);
zaradi, radi, zbog
zatič, i ča d e r S topsel, zatičn ik d e r Sto pselzieh er
zaup, kredit
104
zavetnik († patron)
znotraj, zn o tra n ji
zavdati kom u
† zo p ersta v iti se (po nem.);
ustaviti se, u sta v lja ti se,
zdajci = takoj
zdavnaj
upreti se, u p ira ti se; po
zdolaj, z dolenji
robu se postaviti, zoprvati
zdoma, zdom u
zrasti, stem , zrasel, zra sla
zdraha, e, m nož. zd rah i m. zrno, zrno soli; z rn je (sk upn o
zdrzniti se, zdrizati se
ime)
zediniti, u e d in iti
zunaj, zu n an ji
zehati, am, zeha se m i ; ze­ zveličali, am, zveličaven in
h avica, zehavec i n dre-
zv eličalen
m avec († zdehati, am)
zvoniti, zvonjenje
(zel), zla, zlo; po zlu iti, zvrniti, voz († iz v rn iti)
zugrunde gehen
zelje, zeljar, zelja k ; zel, i,
zeln at, z eln ata glava, zel­
nik, zelnica
zgaga
zgled
zgodaj, zgodnji, godnjlk
zgolj
zgoraj, zgor, zgornji
zigravati , z. se, b lisk i se
zigravajo po ne bu
zjutraj, zju tra n j i
zlasti
zlodej, zlodeja (v p esm i tudi
zlodi, dja)
zmeraj, zm erom († zm iraj)
ž.
žal, žala, žalo; ž a l a beseda,
tudi žal b esed a; († žalibog) = žal, na žalost
že
želeti, zaželen, zaželena, o
† ž en ira ti se (f r . se g ener)
v zadregi biti, motiti se
dati
žerjav
žerjavica
žeti, žan jem ; ne: slavo žeti
(po nem.), slov.: slav o s i
steči, doseči, dobiti
zmerjati, am koga
zmesoma in B ausch un d žila, žilav, ž ilavec, otekla
B ogen
žila die K ram pfader
živalca
zmrzniti, zm rzel, zla
znati, am (v pom enu moči, † žongler (f r.); glumač
m orem j e n e m šk i); † zna- † ž u rn a lis t (fr.); novinar,
b iti = morebiti
časnikar
žužnja, žužnjav, žužnjavec
znemar, z. sp u stiti