NAŠI IZVIRI št. 73 - Občina Miklavž na Dravskem polju

Transcription

Naši izviri
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
Številka 73 / Letnik XIV / december 2014
FOTOKRONIKA
Pakiranje Miklavževih paketov – pridne roke miklavških upokojenk
Dobrovce
Miklavž
Dravski Dvor
Skoke
Foto: Z. M.
ŽUPANOV UVODNIK
strokovnjake, prostore, komitente, odjemalce in je nedolžno čista, pa bomo
zdaj prodali. Za ta posel je v imenu bog
ve koga zadolžena neka madžarska
banka, ki ponuja 150 milijonov evrov.
Prodali jo bodo za dvesto in govorili,
kako smo naredili dober posel. Edino
vprašanje, na katerega nihče ne zna ali
noče odgovoriti, je, zakaj jo je sploh treba prodati.
Podpisal sem peticijo proti razprodaji
Slovenije! Sicer zelo redko podpisujem
peticije, le nekaj v življenju sem jih.
Skrbno izbiram. In zakaj tokrat? Mislim,
da je nujno. Če se bo udinjanje grobemu tujemu kapitalu nadaljevalo, nam ni
pomoči. Ko bodo prodali še teh nekaj
državnih podjetij in bank, bo na vrsti
šolstvo, zdravstvo, vodooskrba, vodni
viri, gozdovi, dokler bo še kaj. Mi pa
bomo govorili o novih delovnih mestih,
podjetjih z visoko dodano vrednostjo, s
fantastičnimi finančnimi multiplikatorji,
tujim kapitalom, ki komaj čaka, da pride k nam in iz nas naredi obljubljeno
deželo, kjer bomo vsi imeli zaposlitev,
kjer ne bo čakalnih vrst v zdravstvu, kjer
bo dovolj policistov, da bomo varni,
kjer se bodo učitelji ukvarjali s poukom
in ne razmišljali, kako dolgo bodo še
učili, kjer sedanji in bodoči upokojenci
ne bodo trepetali, ali bodo dobili edini vir preživljanja. Našo drugo največjo
banko smo dokapitalizirali vsi državljani z devetstotimi milijoni evrov, prenesli
slabe terjatve na slabo banko in s tem
posledično spet na iste državljane v še
bistveno višji vrednosti. Banko, ki ima
Zakaj je treba prodati Telekom, ki zelo
dobro posluje, ustvarja dobiček in ga
vrača svojemu lastniku, državi? Zakaj
bo treba prodati DARS in s tem vse avtoceste? Slovenska železnice? Zakaj smo
prodali ljubljansko letališče, Tobačno
tovarno Ljubljana, Mercator, Lek, Helios
in še kaj? Kaj imamo od teh prodaj,
razen selitve dobička v tujino, množice
brezposelnih in tujejezično govorečih
lastnikov. Vse te prodaje niso ustvarile novih podjetij, novih delovnih mest,
novega denarja v državni in občinskih
blagajnah. In predvsem, kaj bo jutri in
pojutrišnjem, ko bomo prodali še to?
Od česa bomo živeli takrat? Predlagam, da se naša vlada usede v avtobus, se odpelje v Grčijo in tam preživi
nekaj dni. Pa ne v turističnih krajih in
nobel hotelih. Naj poskusi kdo izmed
njih poiskati kakšno zdravstveno storitev
tam, kjer je že več kot tri milijone ljudi
brez zdravstvenega zavarovanja, pa naj
vidi našo svetlo prihodnost. Ali pa naj
se odpeljejo na prvo kmetijo, kjer imajo
krave mlekarice in naj vprašajo kmeta,
ali bo kravo, ki je zdrava, mlada, daje
ogromno mleka in je vredna nekaj tisoč evrov, denimo, prodal za nekaj sto
evrov in potem pač ne bo imel mleka
za prodajo. Takšnega kmeta ni. Ker ima
zdravo pamet. Kje smo jo mi zgubili?
In kaj ima to opraviti z nami, z našo
občino? Veliko. Vsi smo del tega političnega kotla in vsi srebamo to vedno
bolj redko in vedno bolj mlačno juho. V
tem času se občine intenzivno ukvarjamo s pripravami proračunov za prihodnje leto in vsi imamo resne težave. Ne
samo Maribor. Pred kratkim mi je kolega iz druge občine povedal, da so se
odpovedali projektu, za katerega bi dobili sofinanciranje iz evropskih skladov,
ker so ugotovili, da ne morejo zagotoviti svojega deleža. In tako je projekt
prestavljen v prihodnost. Do kdaj, če
sploh. Resno se spopadamo z državo,
ki hoče znižati prihodke občinam, hkrati
pa smo te občine v zadnjih letih dobile
veliko novih nalog, brez dodatnega denarja za izvajanje teh nalog. Stroški se,
posebej na sociali zelo povečujejo. In
jim sledimo. Prav je tako. Vprašanje je,
do kdaj bo tako šlo. Kot je videti, bodo
takšne investicije, kot je naše dokončanje kanalizacije v Skokah, Dobrovcah
in Dravskem Dvoru, postale znanstvena
fantastika. Pa čeprav gre za osnovne
potrebe ljudi.
Sicer pa končujemo eno zelo turbulentno leto. Mnogi z njim nismo zadovoljni.
Tudi sam komaj čakam, da mine. Zmeraj v upanju, da bo prihodnje boljše.
Enkrat mora biti. Zakaj ne bi bilo to že
prihodnje? To vam želim. Veliko vsega
dobrega, predvsem pa zdravja in osebne sreče, dela, urejene države in znotraj tega občin, vseh državnih sistemov.
Obenem, hvala vsem, za razumevanje
in potrpežljivost tudi takrat, ko je neprijetno in hudo. Hvala občanom Skok,
Dobrovc in Dravskega Dvora, ki so
prenašali, krajani Skok in Dobrovc jih
še, krajani Dravskega Dvora pa jih še
bodo, vse tegobe izgradnje komunalne
infrastrukture. Bilo je in je zelo zahtevno, zelo moteče in hkrati nujno. Torej
vse najboljše v prihodnjem letu. Bodite
zdravi in srečni! Več ne potrebujemo.
Leo Kremžar, župan
OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju
Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: [email protected] internet: www.miklavz.si
NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU,
Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART •
Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: [email protected]
• Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica:
(Foto: 123RF) • Naklada: Glasilo je tiskano v 2000 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno
Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno
št. 25. Za glasilo se plačuje 9,5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum
pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in
podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na cd-ju. Besedilo naj
bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje
ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe
naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.
03
OBČINA
Imenovana so
delovna telesa občinskega sveta
in nadzornega odbora
Novoizvoljeni sestav
občinskega sveta za
mandat prihodnjih štirih
let je v drugo sedel na
svoje občinske stolčke,
in sicer v petek, 28.
novembra, ko so se sestali
v izrednem sklicu. Glavni
razlog sklica te občinske
seje z le petimi točkami
dnevnega reda je bilo
predvsem imenovanje
predsednikov in članov
delovnih teles občinskega
sveta in imenovanje
sestava nadzornega
odbora občine.
ustrezajo. Skoraj dva meseca so
tako potekala politična kupčkanja odborov, ki v večini primerov
štejejo 5 članov. Pri oblikovanju
oziroma dogovarjanju sestavov
je bila osnova vsekakor volilni rezultat, ki je določil, koliko
predsedniških, podpredsedniških
in članskih mest pripada posamezni stranki ali listi. Med drugim se upošteva tudi to, da mesto
predsednika ali podpredsednika
in enega člana v odboru lahko
zasede samo občinski svetnik;
zunanji kandidati (vsi, ki niso občinski svetniki) pa se tako lahko
imenujejo zgolj za člane odborov, ki pa sta v posameznem odboru lahko samo dva.
O
S soglasno potrditvijo občinskega sveta smo torej na tej občinski seji dobili kadrovsko zasedbo odborov, kot je navedeno
v nadaljevanju. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predstavniki najmočnejših političnih
strank v občinskem svetu, predseduje Dušan Janžek, podpredsednik je Iztok Peterin, člani pa:
Rafael Izlakar, Dragica Centrih in
Edvard Škrabl. Odbor za šolstvo,
kulturo in šport sestavljajo Iztok
Peterin (predsednik), Stanislav
Petek (podpredsednik) ter Dušan
Janžek, Peter Rodeš in Ernest Centrih. V odboru za socialo in zdravstvo bodo aktivni Leonida Gavez
Šerbinek (predsednica), Majda
Dobaj (podpredsednica), Danica
Korošec, Milena Roj in Ljubislava
Škrabl pa so članice. Občinske
bčinski svet namreč za
svoje mandatno obdobje
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru
svojega delovnega področja v
skladu s Poslovnikom občinskega sveta Občine Miklavž na Dravskem polju obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja
in predloge.
Same lokalne volitve so se
tako zgodile že 5. oktobra in so
določile sestav občinskega sveta oziroma zasedbo političnih
strank in list. Vse do 28. novembra pa je trajalo, da so se slednje
dogovorile oziroma premešale
sestave odborov tako, kot jim
04
Naši izviri
finance bodo razporejali v Odboru za finance in gospodarstvo,
ki bo domena Edvarda Škrabla
(predsednik) ob podpori Damijana Simiča (podpredsednik) ter
članov Egona Repnika, Davida
Perka in Franca Visinskega. Odbor za kmetijstvo bodo sestavljali Gordana Paska (predsednica),
Danica Korošec (podpredsednica), Ksenija Rodeš, Iztok Štiglic
in Milena Štiglic. Mesta v odboru
za komunalo, v katerem je obvezna prisotnost predstavnikov
vseh krajev občine, so zasedli
Egon Repnik v vlogi predsednika,
Petra Gorjup v vlogi podpredsednice; članska mesta pa zasedajo
Dragica Centrih, Boštjan Hočevar in Drago Repnik. Statutarno
komisijo bo vodil Rafael Izlakar
(predsednik) ob podpori Zdravka Lamota (podpredsednik) in
preostalih članov: Petre Gorjup,
Dominika Krsnika in Bojana Janžeka. Komisijo za oddajo poslovnih prostorov sestavljajo: Stanislav Petek (predsednik), Zdravko
Lamot (podpredsednik), Damijan
Simič, Jožef Ekart in Marija Čuš.
V odboru za mladino pa je vloga
predsednika pripadla Roku Florjančiču, podpredsedniško mesto
Kseniji Rodeš in člansko mesto
Leonidi Gavez Šerbinek, Vladu
Maksimoviću in Borisu Boroviću.
Po potrditvi navedenih imen
bodo ti posamezniki kaj kmalu
lahko zavihali rokave, saj je že
pred vrati priprava in obravnava proračuna za leto 2015. Ker
pa so se odbori in komisije poleg
občinskih svetnikov in svetnic po
županovih besedah dopolnili s
strokovnimi „zunanjimi“ posamezniki, si torej tudi v prihodnjem
letu lahko obetamo razvoj in lokalno uravnoteženost na prav
vseh področjih. Gotovo pa bodo
to kadrovsko strukturo na svoj način presodili občanke in občani.
V nadaljevanju te občinske
seje pa so imenovali še tretji organ občine (poleg župana in
občinskega sveta), to je nadzorni odbor, ki je tudi najvišji organ
nadzora javne porabe v občini in
v katerem članstvo na podlagi Poslovnika občine Miklavž na Dravskem polju ne sme biti združljivo
s članstvom v komisijah ali odborih ali z delom v občinski upravi.
In kot kaže, so vse to upoštevali
ter tako za predsednika nadzornega odbora imenovali Borisa
Potrča, za podpredsednika San-
dija Staklenaca in člane: Mirjano
Vazzaz Ferčec, Zdenko Izlakar in
Verico Mom.
Navedeni sestav nadzornega odbora bo tako na podlagi
z zakonom podanih pristojnosti
opravljal naslednje:
• nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine,
• nadzor namenskosti in smotrnosti porabe sredstev občinskega proračuna,
• nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih
sredstev.
Kar zadeva nadzorni svet občine in prej navedenih pristojnosti,
pa je vendarle potrebno omeniti,
da bi si gotovo prav vsi občani
in ne nazadnje tudi župan želeli,
da je nadzorni odbor izredno aktiven sestav, ki se zaveda, zakaj
je imenovan.
Delovno ekipo lokalne skupnosti smo torej na tej občinski
seji dobili, a v primeru, da se bo
zasedlo podžupansko mesto, se
bo posledično premešal še kak
sestav odbora ali komisije.
V zadnjem mesecu pa so delovno zagnani že krajevni sveti
po krajih občine, ki so že pred
časom izmed svojega članstva
izvolili predsednike v posameznih krajih. Predsednik Krajevnega sveta Miklavž bo v prihodnjih
letih Ernest Centrih, Krajevnega
sveta Dobrovce Ivan Klasinc, Krajevnega sveta Skoke Milan Godec
in Krajevnega sveta Dravski Dvor
Leopold Vnuk.
Map
05
OBČINA
65 let
Mariborske knjižnice
Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem
S
lovensko knjižničarstvo je v
zadnjih šestih desetletjih izjemno napredovalo in doseglo
razvoj, ki je primerljiv z najbolj
naprednimi knjižničnimi sistemi v
svetu: nekdanje ljudske knjižnice
so se postopoma profesionalizirale, notranje organizirale, tehnološko opremljale in modernizirale ter
prerasle v informacijska središča
in središča vseživljenjskega učenja. Dober in strokovno podkovan
kader je dorasel spremembam in
zahtevam sodobnega časa. Slovenske splošne knjižnice, ki so
danes organizirane v mrežo 57
osrednjih knjižnic z 260 krajevnimi
knjižnicami in skoraj 700 postajališči bibliobusov, letno obišče skoraj
10 milijonov obiskovalcev.
Tudi Mariborska knjižnica je
skozi čas razgibano in dejavno
spreminjala svojo podobo in posodabljala svojo organiziranost.
06
Naši izviri
Od žlahtnega
ljubiteljstva do
profesionalne dejavnosti
Za njen začetek štejemo ustanovitev Mestne knjižnice KUD Jože
Hermanko 8. februarja leta 1949
s prostori na Partizanski cesti 7. V
okviru sindikata je ob mestni takrat
že delovala tudi Delavska knjižnica, najprej na Gregorčičevi ulici,
kasneje na Taboru, leta 1953 pa je
Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knjižnico, ki je dobila prostore v zadružnem domu na
Partizanski cesti 8. Pri kulturnih in
prosvetnih društvih so delovale številne ljudske knjižnice. To je bil čas,
ko je splošno knjižničarstvo še temeljilo na žlahtni ljubiteljski tradiciji številnih zagnanih posameznikov,
ki pa so postavili trden temelj za
kasnejšo profesionalizacijo in razmah dejavnosti.
Na Partizanski cesti 7 so v
šestdesetih letih odprli prvo
samopostrežno trgovino, zato
so Mestno knjižnico preselili na
Rotovž. Tudi Pionirska knjižnica
je morala zgradbo nekdanjega
zadružnega doma zapustiti sku-
paj z lutkarji KUD Jože Hermanko.
Mariborski knjižnični vizionarji so
proti koncu 60-ih let uresničili idejo
o enotni knjižnični mreži v mestu in
okolici in zasnovali današnjo Mariborsko knjižnico: najprej združitev
Mestne in Delavske knjižnice, potem pa postopno pridružitev ljudskih knjižnic v celotnem takratnem
mariborskem okraju. Stavba na
Partizanski, od koder so pregnali
pionirske knjižničarje in lutkarje,
ki je bila namenjena za rušenje,
stoji še danes, Lutkovno gledališče
Maribor je po več desetletjih sobivanja s knjižnico dobilo svoj kulturni hram, knjižnica pa še vedno
čaka na svojo renesanso.
Načrt, ki je vključeval centralno nabavo in obdelavo gradiva,
ustanovitev potujoče knjižnice in
skupne strokovne službe ter upravo
za celotno mrežo, je v sedemdesetih letih začel uresničevati takratni
ravnatelj Ignac Kamenik. Združena
knjižnica se je najprej preimenovala v Mariborsko knjižnico, v mrežo
knjižnic so se pridružile knjižnice
Tezno, Pobrežje, Hoče, Šentilj, Pekre, Ruše, Kamnica, z vožnjami je
začel prvi bibliobus, prve pravljičarke v pionirski knjižnici so zastavile svoje dragoceno poslanstvo,
dobili smo edinstveno vzajemno
knjižnico s premičnimi zbirkami in
izposojo po delovnih organizacijah, revijo Otrok in knjiga, interno
glasilo Informator, ki je še danes
eden od pomembnih načinov komunikacije med zaposlenimi.
V 80-ih letih, ki jim je s svojim
vodenjem dala pečat Darja Kramberger, se je mreža knjižnic še širila,
prvič pa je knjižnica delovanje enot
začela pogojevati tudi s primernejšimi in večjimi prostori ter telefonski-
mi povezavami. Ukinili smo članarino za otroke, kupili prvi računalnik
Commodore in z vožnjami je začel
novi bibliobus. Uvajali smo nove
dejavnosti, racionalizirali in posodabljali procese, delo Mariborske
knjižnice je bilo opaženo v javnosti
– leta 1985 je knjižnica prejela listino mesta Maribor.
Devetdeseta leta je zaznamovala informacijska doba – kupili
smo prvi računalnik Mikrowax in
se vključili v sistem znanstvenih
in tehničnih informacij in potem
v vzajemni katalog COBISS. Na
pohodu so bile avtomatizacija obdelave gradiva, izposoje in drugih
postopkov, računalniške povezave
enot. Leta 1992 smo odprli Knjižnico Nova vas in Pionirsko knjižnico
Nova vas, ki sta bili naši prvi enoti
z računalniško izposojo in komunikacijsko povezavo z osrednjo knjižnico. Ukinili smo članarino, mrežo enot še razširili, uvedli izposojo
igrač, univerzo za 3. življenjsko
obdobje, izposojo na domove za
tiste naše bralce, ki sami ne morejo v knjižnico, ustvarili smo prvo
spletno stran, kar 8 enot smo posodobili ali preselili v nove, večje
prostore in dobili tudi novi, že tretji
bibliobus, tokrat sodobno vozilo z
računalniško izposojo.
Od socialne vloge do
virtualne dostopnosti
na daljavo
Novo tisočletje se je začelo z
novim Zakonom o knjižničarstvu
in podzakonskimi akti, Mariborska knjižnica pa je prejela Čopovo diplomo, najvišje strokovno
priznanje. Naš bibliobus je bil na
Nizozemskem razglašen za bibliobus leta, revija Otrok in knjiga je
prejela Glazerjevo listino. Postali
smo osrednja območna knjižnica,
prenovili smo večino enot v mreži
in uvedli celo vrsto novih storitev in
dejavnosti: izposojo v bolnišnico,
pravljično šolo in pravljične večere za odrasle, računalniške ustvarjalnice, servis Vprašaj knjižničarja,
bibliofon, Borzo dela, Filmoteko in
Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v
kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer
je bila v pritličju Pionirska knjižnica.
druge posebne zbirke, odprli smo klavž na Dravskem polju, Pesnica,
Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dracelo vrsto e-knjižnic.
vi, Starše in Šentilj. V občinah in
Vzpostavljena imamo strokovna krajih, kjer nimamo krajevne knjisodelovanja in študijske izmenjave žnice, se na 48 postajališčih ustas knjižnicami po Evropi in delamo vlja naš bibliobus, ki seže tudi na
na področju upravljanja s kadri, območje Knjižnice Josipa Vošnjaka
posodabljamo notranjo organi- Slovenska Bistrica in na bistriško
zacijo. Z uvedbo sistema vodenja Pohorje. O našem delu se lahko
kakovosti v letu 2005 smo kot prva seznanite prek spletne strani knjiknjižnica v Sloveniji pridobili certifi- žnice, marsikaj pa ostaja javnosti
bolj skrito: na primer, kako pride
kat kakovosti ISO 9001.
gradivo med bralce, kako poteka
Danes govorimo o virtualnih nakup in strokovna obdelava ter
knjižnicah, na pohodu so digitalni ovijanje in ustrezna oprema. V knjidokumenti, elektronske knjige, ne- žnici so knjigovezi, ki znajo vrniti žikaj klikov zadostuje, da se odstre vljenje še tako utrujenim knjigam,
pred vami vesolje informacij in vse računalničarji, vzdrževalci in drugi,
znanje tega sveta. Do elektronskih brez katerih si sodobne knjižnice ni
podatkovnih zbirk in do elektron- mogoče predstavljati.
skih knjig lahko naši člani dostopajo od doma, na daljavo, prek Moje Ponovno s članarino
knjižnice si lahko od doma celo
V letu 2013 smo bili zaradi zninaročijo in rezervirajo želeno gra- ževanja proračunskih sredstev pridivo. Ob tem pa poskušamo knji- siljeni ponovno uvesti članarino in
žnico ohranjati v njeni domačnosti pomirjeni ugotavljamo, da je vein izpolnjevati tudi drugi pomem- čina naših članov ta ukrep sprejeben del poslanstva, ki je povezan la z razumevanjem. Sicer pa smo
s pristnim človeškim odnosom do poskušali biti s članarino še vedno
vsakega uporabnika, od najmlaj- kar se da prijazni in dostopni. Polših do tistih v tretjem življenjskem no članarino 13 EUR plačajo zaobdobju.
posleni, študentje in upokojenci 10
EUR, otroci in mladina do 18. leta
Dejavnost Mariborske knjižnice so oproščeni članarine po zakonu,
dosega prebivalce v Mariboru in v prav tako pa smo možnost brezobčinah Duplek, Hoče – Slivnica, plačnega članstva omogočili vsem
Kungota, Lovrenc na Pohorju, Mi- socialnim kategorijam, tako da je
07
OBČINA
knjižnica še naprej ostala dostopna resnično vsem. V knjižnici smo
s tako pridobljenimi sredstvi kupili
skoraj 20 % več gradiva kot leto
prej, kupili smo nekaj prepotrebne
računalniške opreme in del sredstev namenili za vzdrževanje dotrajanih prostorov, predvsem osrednje
knjižnice in Knjižnice Tezno.
Vse naše potujoče
knjižnice…
Prvi bibliobus iz leta 1974
Drugi je bil na poti od 1987
do 1998.
knjižnice s sloganom: Pod arkadami modrosti, na pozabljenem
trgu. Tudi zato, da spet opozorimo na nujnost načrtovane investicije v osrednjo knjižnico. Rdeča
nit praznovanja je 65 obrazov,
povezanih z Mariborsko knjižnico
in okolji, v katerih knjižnica deluje, dogajanja so razpršena po
vseh krajevnih knjižnicah. Poleg tega praznovanje zaznamuje
65 sladkih, 65 ljubezenskih, 65
zdravilnih, 65 basni… 65 obrazov se predstavlja v naših enotah
z Literarnimi postajami, Odprtimi horizonti, Bralnim klubom,
z razstavami, hkrati pa nastaja
zbirka zanimivih portretov ljudi,
ki bo osnova za spletni biografski
leksikon Štajerci.si, s katerim se
pridružujemo drugim slovenskim
knjižnicam pri ustvarjanju slovenskega spletnega biografskega
leksikona Znanislovenci.si. Med
našimi uporabniki sta vse bolj
znana in uporabljana tudi regijski
portal Kamra in slovenska digitalna knjižnica dLib. Tudi mariborski knjižničarji smo portal že
obogatili z nekaterimi zanimivimi
zgodbami, na primer z zgodbo o
mariborskem propadlem gigantu
TAM, pa o nekdanjem zanimivem življenju na gradu Vurberk,
o gledališki dejavnosti v Občini
Duplek, objavili smo raziskovalne
naloge lovrenških šolarjev, stare
razglednice Ruš in Lovrenca...
Ali bo tudi v Miklavžu
kmalu občinska
knjižnica?
Sedanji potuje že 16. leto.
Praznično leto
Praznovanje
letošnje
65.
obletnice Mariborske knjižnice
poteka čez vse leto, najbolj intenzivno je bilo med 6. 5. in 5. 6., ko
smo tradicionalni dan knjižnice
razširili v mesec Mariborske
08
Naši izviri
V Občini Miklavž na Dravskem
polju, ki je soustanoviteljica Mariborske knjižnice, že več desetletij
izvajamo knjižnično dejavnost s
potujočo knjižnico, bibliobusom.
Bibliobus se ustavlja na dveh
postajališčih v samem Miklavžu (pri
Vauhniku in pri šoli), v Dobrovcah,
Dravskem Dvoru in v Skokah.
Bibliobus je bil v letu 2013 na teh
postajališčih na razpolago 112 ur,
obiskalo ga je 748 mladih in 1.400
odraslih občanov, izposodili pa so
si skupaj 12.631 knjig, časopisov
in drugega gradiva. Člani knjižnice
lahko od doma dostopajo tudi do
elektronskih podatkovnih zbirk, kot
so Finance, Podjetnik, Uradni list
online, Delo, Večer, Encyclopedia
britanica in druge.
Sedanjemu bibliobusu se po več
kot 15 letih izteka življenjska doba
in za jesen 2015 z veseljem najavljamo novega. Glavnino sredstev zanj bo zagotovilo Ministrstvo
za kulturo, v deležih pa ga bodo
sofinancirale tudi občine, ki jih
obiskuje. Veseli smo, da ga bo izdelalo mariborsko podjetje Dualis
in upam, da bo vsaj tako dobro in
vsaj toliko let kot sedanji služil svojemu namenu in razveseljeval svoje
zveste obiskovalce.
Seveda si želimo, da bi tudi
občani Miklavža v prihodnosti
dobili »pravo« knjižnico, ki bi lahko ponudila veliko večjo zbirko
gradiva, stalne dejavnosti, vsaj
trikrat tedensko odprtost in s tem
boljšo dostopnost do gradiva in
informacij, torej knjižnico, ki bi
bila družabno, informacijsko in
kulturno središče za občane vseh
starosti.
Skupaj z vodstvom občine in
predstavnico občine v svetu knjižnice, dr. Zdenko Petermanec smo
bili že nekajkrat blizu rešitve, žal pa
doslej še nismo našli najprimernejše. Prostor za knjižnico bi moral biti
čim bolj dostopen, najbolje v pritličju brez ovir, velik vsaj 300 m2.
Morda pa sta prav novo mandatno
obdobje in nov začetek delovanja
občinskega sveta priložnost, da se
občinski svetniki spopadejo s tem
izzivom. Občani bodo za tako pomembno javno dobro, kot je knjižnica v domačem kraju, gotovo
hvaležni.
Dragica Turjak,
direktorica Mariborske knjižnice
Vključevanje mladih invalidov
v delo in družbo s programom
zaposlitvene rehabilitacije
Vsako leto se s koncem
šolskega leta v evidenco
brezposelnih vpišejo mladi,
ki jim je potekel status v
izobraževalnem procesu.
Največkrat življenjsko pot
nadaljujejo z iskanjem
delodajalca, ki bo
pripravljen izkoristiti njihovo
znanje in tudi izkušnje,
pridobljene s študentskim
delom ali prakso v šoli.
Skozi svetovalni proces na
Zavodu RS za zaposlovanje
(v nadaljevanju Zavod)
spoznajo in natančneje
določijo svoje zaposlitvene
cilje ter pridobivajo
informacije, kako najti
zaposlitev.
Z
a večino mladih iskalcev dela
predstavlja največjo oviro
pomanjkanje delovnih mest
v okviru pridobljene izobrazbe. Sicer se zelo dobro znajdejo v svetu
informacijske tehnologije, uporabljajo različna družbena omrežja,
govorijo tuje jezike, njihov adut je
mladost, aktivnost in ne nazadnje
tudi zdravje. Pri svojem delu pa
svetovalci srečujemo tudi ljudi, ki se
zaradi zdravstvenih težav brez dodatne pomoči ne zmorejo vključiti v
delo in družbo, in tem je namenjena zaposlitvena rehabilitacija, ki jo
izvajamo na Zavodu.
Strokovni delavci, ki izvajamo
programe za osebe s težavami na
področju zaposlovanja, ki so posledica zdravstvenih dejavnikov, ugotavljamo, da šolski sistem precej dobro
poskrbi za otroke in mladino. Že od
vrtca naprej je mogoče izkoristiti dodatno strokovno pomoč in prilagoditve, če je otrok prepoznan kot otrok
s posebnimi potrebami. Šole so se
v glavnem pripravljene potruditi in
zagotavljajo maksimalno podporo
tem otrokom, mladostnikom in staršem. Seveda je v času vključenosti
v izobraževalni proces vloženega
ogromno truda, energije in dostikrat
tudi garanja vseh udeleženih, da se
doseže uspeh, katerega vrhunec je
seveda dan, ko se pridobi zaključno
spričevalo in s tem potrditev, da napor ni bil zaman.
Ravno zato, ker je sfera šolstva
pri nas razmeroma varen sistem,
ki zagotavlja vključenim kar nekaj
ugodnosti, se mladi vpisujejo v različne programe in s tem ohranjajo
status dijaka ali študenta. Žal pa
država odpove pri programih, ki
bi zagotavljali socialno in delovno
vključenost mladih po izteku izobraževanja. Na Zavodu se zato večkrat
zglasijo starši z otroki, ki so zdaj
‚brezposelne osebe‘ in pričakujejo
pomoč v smislu ‚vključite ga nekam, saj ne more biti doma ves dan
sam‘. Kljub integraciji otrok s posebnimi potrebami v redne izobraževalne programe in čeprav ti otroci
šolske obveznosti z ogromnim angažiranjem in podporo največkrat
zmorejo, pa na socialnem področju
ostajajo na robu in jih sovrstniki ne
vključujejo v svojo družbo. Potem,
ko nehajo obiskovati izobraževalne
programe, se njihovo družabno življenje skrči na družinske člane, ki
so zaradi službe pogosto odsotni,
in na uporabo družbenih omrežij iz
domačih prostorov.
Svetovalci zaposlitve so največkrat tisti, ki prepoznajo potrebo po
dodatni strokovni pomoči pri lju-
deh, ki jih obravnavajo. Se pa
zgodi, da starši otrok s posebnimi
potrebami sami poiščejo stik z rehabilitacijsko svetovalko na Zavodu, saj jim je že ob vstopu v svet
odraslih jasno, da njihov otrok
zaradi zdravstvenih težav ne more
konkurirati ostalim iskalcem zaposlitve. Po pogovoru in pregledu
zdravstvene in druge dokumentacije se lahko odločijo za vložitev
vloge za priznanje statusa invalida, če tega nimajo priznanega
po drugih predpisih, in pravico do
zaposlitvene rehabilitacije. Vključijo se k enemu od izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije na krajšo
obravnavo, kjer strokovni delavci
(zdravnik, spec. med. dela, prometa in športa, socialni delavec,
psiholog in delovni terapevt) na
podlagi pregledov, testiranj in delovnih preizkusov oblikujejo mnenje o vplivu zdravstvenega stanja
na delazmožnost, delovanju v
delovnih situacijah ter predlagajo nadaljnje aktivnosti. Mnenje in
zdravstveno dokumentacijo pregleda še rehabilitacijska komisija
na Zavodu in na podlagi obravnave pri tej komisiji Zavod izda odločbo o priznanju statusa invalida
in pravice do zaposlitvene rehabilitacije.
Program zaposlitvene rehabilitacije je zelo podoben vključitvi v
‚pravo‘ zaposlitev, vendar poteka
prilagojeno posameznikovim zmožnostim. To pomeni, da je treba vsak
dan vstati, priti na delovno mesto in
09
OBČINA
se potruditi za čim boljšo delovno
učinkovitost. Ker se v zaposlitveno
rehabilitacijo velikokrat vključujejo
invalidi brez delovnih izkušenj ali
dolgotrajno brezposelni, je na začetku pričakovana šesturna navzočnost, ki pa se v skladu s pridobivanjem delovne kondicije podaljšuje
do polnega delovnega časa. V začetku se izvaja v prilagojeni delovni
sredini pri izvajalcih zaposlitvene
rehabilitacije, ob nenehnem spremljanju in s podporo strokovnih delavcev. Ko invalid napreduje do te
mere, da je zmožen vključitve v realno delovno okolje ali prilagojene
oblike zaposlovanja, kot so invalidska podjetja ali zaposlitveni centri,
se prične usposabljanje na konkretnem delovnem mestu, seveda
spet s strokovno pomočjo in spremljanjem tako strokovnih delavcev
izvajalca zaposlitvene rehabilitacije
kot tudi rehabilitacijskih svetovalk
Zavoda. Če je invalid na delovnem
mestu uspešen, ga delodajalec
največkrat zaposli. Vpliv invalidnosti na zaposljivost pa je lahko tudi
tako pomemben, da kljub doseženi
izobrazbi invalid ni zaposljiv. Kadar
se v postopku zaposlitvene rehabi-
litacije ugotavlja, da tudi ob veliki
angažiranosti invalida in strokovni
podpori njegova delovna učinkovitost daljše obdobje (vsaj tri mesece)
ostaja pod 30 % pričakovane delovne učinkovitosti, invalid ni zaposljiv.
Trajanje zaposlitvene rehabilitacije prilagajamo potrebam vključenih
invalidov. V času vključitve invalid
dobi povrnjene prevozne stroške,
upravičen je tudi do denarnega prejemka v višini 40 % minimalne plače
mesečno, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu
najmanj 100 ur in če rehabilitant ni
prejemnik denarnega nadomestila
ali denarne pomoči po predpisih z
naslova pravic brezposelnih oseb ali
nadomestila po predpisih z naslova
invalidskega zavarovanja.
Ob zaključku zaposlitvene rehabilitacije Zavod izdela oceno zaposlitvenih možnosti in izda odločbo
o zaposljivosti ali nezaposljivosti.
Kar se je v programu zaposlitvene
rehabilitacije izkazalo kot dobro, je
možnost postopnega obremenjevanja in napredovanja invalidov,
strokovna podpora pri vključevanju
v delo, dodatna pomoč pri iskanju
ustreznega dela in ne nazadnje
tudi umestitev v programe socialne
vključenosti, če gre za invalida, ki
zaradi svoje invalidnosti ni zaposljiv.
Praktične izkušnje kažejo, da je
za mnoge mlade invalide res velik
šok spoznanje, da jim pridobljena
izobrazba ne koristi pri vstopu na
trg dela, vsaj ne v smislu možnosti
opravljanja svojega poklica. Proces
soočanja z realno situacijo je dolgotrajen in lahko zelo boleč. Še teže
je sprejeti dejstvo, da po vsem vloženem lastnem angažiranju in angažiranju okolja v času šolanja invalid ni zaposljiv. Tudi vključevanje
v programe socialne vključenosti,
ki so namenjeni tem invalidom, je
proces, zaradi katerega del zaposlitvene rehabilitacije večkrat poteka
ravno na način, da se invalida umesti v program. Pogrešamo pa možnosti za invalide, ki se ne najdejo v
obstoječih programih in ki jih je vedno več. Zanje je žal za zdaj edina
realnost, da ostajajo osamljeni za
zidovi domov. In naša skupna družbena odgovornost je, da oblikujemo nove možnosti za povezovanje,
s tem pa odvzamemo skrb z ramen
staršev in obogatimo življenja tudi
tej skupini mladih ljudi.
Mira Zapečnik
Naj sije sonce,
ker je svet potem svetlejši,
dnevi pa ne daljši
in ne krajši,
samo lepši.
Veliko srečnih in s soncem obsijanih dni
vam v letu 2015 želijo
člani sveta KS Dobrovce,
KS Dravski Dvor,
KS Miklavž in
KS Skoke.
10
Naši izviri
Pravilno kurjenje z drvmi
v lokalnih kurilnih napravah
Les je obnovljiv vir energije
in z zgorevanjem v kurilnih
napravah ne povečuje
izpustov toplogrednih plinov,
kar pomeni, da je z vidika
CO2 nevtralno gorivo. Pri
zgorevanju lesa žal nastajajo
tudi delci, ki so manjši kot
10 mikronov (PM10) in
predstavljajo nevarnost za
zdravje ljudi.
Z
a male kurilne naprave je
značilno, da imajo več kot
90 % mase delcev v izpustih
manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka
je treba znižati tudi izpuste PM10
iz kurilnih naprav. To še posebej
velja v gosto poseljenih območjih,
kjer so v celinskem delu Slovenije
koncentracije delcev v času kurilne
sezone pogosto previsoke.
Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje
emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno
velikostjo polen, pravilna zakuritev
in dodajanje drv v kurišče, pravilna
regulacija zgorevalnega zraka in
redno vzdrževanje kurilnih naprav.
Pri specialnih kurilnih napravah
pa je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisije
dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO
in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti
zgolj 40 %.
Priprava drv za kurjenje
V kurilnih napravah se lahko
kuri le zračno suha drva, polena
morajo biti primerne velikosti, kar
dosežemo z naslednjimi ukrepi:
• Podiranje dreves in sekanje drv
naj se opravi decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost
vlage v lesu najnižja.
• Najbolj primerna oblika polena
je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9 cm oziroma
z obsegom polena približno 21
– 25 cm. V primeru zelo malih
kurišč kot so npr. v štedilnikih,
se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču.
Sicer pa se glede velikosti polen
upošteva navodila proizvajalca
kurilne naprave.
• Nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno
gibanje zraka okoli drv, sušenje
naj bo na sončni legi, drva naj
bodo pokrita.
• Priporočljiv čas sušenja drv iz
smreke in topola je približno 1
leto, iz jelše, lipe, breze približno 1, 5 leta, iz bukve, gabra,
sadnega drevja približno 2 leti,
hrasta pa 2 do 3 leta.
• Drva, razen nekaterih vrst lesa,
se lahko v dobrih pogojih sušenja, posušijo tudi v obdobju
enega leta, vendar je priporočljivo, da se v tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem preveri
z merilnikom vlage.
• Primeren delež vlage je med 8
in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost
drv nad 20 % je previsoka.
• Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem
Polena naj bodo nasekana,
okrogla polena so manj
primerna za sušenje in kurjenje
Nasekana drva sušiti zložena
in z naravnim prezračevanjem,
pokrita proti dežju, na sončni
strani (Vir: www.bosy-online.de)
toplotna moč kurilne naprave
zvišuje, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako
predrobna kot tudi predebela
polena pomenijo višje emisije
dimnih plinov.
• Uredba o emisiji snovi v zrak iz
malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se v malih kurilnih napravah v bistvu lahko
kuri le mehansko obdelan les.
• V malih kurilnih napravah je
tako prepovedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke),
kot tudi embalažo iz lesa (npr.
zaboji za sadje, zelenjavo), paGlasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
11
OBČINA
pir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalaža pijač in
hrane (npr. plastenke, vrečke,
zamaščen papir) ali drugi gorljivi materiali (npr. blago, čevlji,
plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno
poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih.
hlapne sestavine izhlapijo, zato
je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je
vidno kot plamen. Če te hlapne
sestavine ne zgorijo (CO, CxHy),
gredo z dimnimi plini skozi dimnik
v okolico, kar pomeni zniževanje
izkoristka pri energetski izrabi lesa
in tudi škodljive emisije, tudi delcev
manjših od deset mikronov.
Povprečna sestava zračno suhega
lesa – polen je C @ 40 %, H @ 5
%, O @ 35 %, W < 18 %, P < 1 %,
ostalo < 1 %. Kurilnost zračno suhega lesa je približno 14 - 15 MJ/
kg oziroma približno 3,8 do 4,2
kWh/kg.
Zniževanje vlažnosti bukovih
razcepljenih in nerazcepljenih drv
v obdobju dveh let (Vir: TFZ Bayern)
Osnovno pravilo pravilnega
kurjenja drv je, da se v kurišču
doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem
se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance,
da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa.
Priprava kurišča
na zakuritev
Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od
deleža vlage v drveh in vlažnosti
drv (Vir: TFZ Bayern)
Zakaj je les zahteven
za kurjenje?
Pri kurjenju lesa je ključnega
pomena upoštevati, da je večina
gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te
Iz kurišča in pepelišča, če ga
kurilna naprava ima, je treba pred
ponovno zakuritvijo odstraniti
pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očisti rešetka in
reže za dovod zgorevalnega zraka.
Pred zakuritvijo se odpre loputa za
dovod zgorevalnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se
tudi, ali je zagotovljen dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih
plinov.
Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern)
12
Naši izviri
Zakuritev na
naloženih drveh –
zgornje odgorevanje
V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če
proizvajalec ne določi drugače, v
kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena.
Naloži se od dva do štiri polena,
več le v primeru, če to priporoča
proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno,
posebno še, če gre za kurišče brez
rešetke in to kurišče omogoča. Če
proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali
tudi večjega števila polen, je to v
primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč.
Na ta polena se križno doda
najmanj štiri drobna polena dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno volno
za podžig teh drobnih polen. Tako
naložena drva se zakuri s prižigom
lesne volne z vžigalico ali plinskim
vžigalnikom.
Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv.
Zgorevanje je primerno, če je
plamen svetle barve, v nobenem
primeru naj ne bo temno rdeče ali
celo temno rdeče z odtenki črne barve niti v posameznih delih plamena.
Če je plamen neprimerne barve ali
ga celo ni, je treba odpraviti razloge
za slabo zgorevanje. Če nam to ne
uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom.
Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le v primeru, če
je nujno potrebno omejiti toplotno
moč oziroma temperaturo kurilne
naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka
to opravi regulator zgorevalnega
zraka.
Zakuritev pod drvmi –
spodnje odgorevanje
Drugi način zakuritve, ki je v
praksi bistveno bolj uveljavljen, je,
da se na rešetko oziroma kurišču
najprej pripravi drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig in
naloži polena za kurjenje. Število
polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče,
če gre za večje kurišče.
V tem primeru so po zakuritvi
plamen in dimni plini vodeni skozi
naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Če je količina drv večja,
praviloma zmanjka zgorevalnega
zraka za zgorevanje tudi hlapnih
snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi
dimnik v okolico, ne da bi zgorele.
V tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev itd.
Edina prednost takega načina
kurjenja je, da se naložena drva zelo
hitro vžgejo, in s tem doseže ogrevanje v najkrajšem možnem času,
zaradi tega je tudi višja povprečna
toplotna moč kurilne naprave.
Za izboljšanje takega načina kurjenje je priporočljivo, da se v kurišče
nalaga le ena vrsta polen, oziroma
eno ali dve poleni, več le v primeru
večjih kurilnih naprav.
Pri ponovni naložitvi se
praviloma doda eno ali
dve poleni na žerjavico
(Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de)
Koliko drv in
kako ponovno
naložiti v kurišče
Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne
glede na način odgorevanja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiv le na žerjavico, ki je že v
kurišču, kar pomeni, da naslednja
naložitev odgoreva po principu
pregorevanja.
Toplotno moč se določi s
količino dodanih polen, le
izjemoma z regulacijo zrak (Vir:
www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de)
Naj čas nikoli ne mine tako hitro,
da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje,
se nasmehnili in občutili lepoto tega,
da imamo drug drugega.
Vesele božične praznike, obilo zdravja, miru in osebne sreče
ter vsem prijazno in uspešno
NOVO LETO 2015
želijo: KO RK Dobrovce, KO RK Dravski Dvor, KO RK Miklavž in KO RK Skoke.
13
OBČINA
Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega pa tudi finančnega razloga najmanj sprejemljiv,
naj se za izboljšanje takega načina
zgorevanja naloži v kurišče le toliko
polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne
naprave, tudi v tem primeru eno ali
dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče.
Zapiranje dovoda zraka se izve- Temno rdeč plamen pomeni
de le v primeru, če je treba znižati slabo zgorevanje lesa z veliko saj,
ali omejiti toplotno moč kurilne na- CO, …
prave, sicer je priporočljivo, da se
toplotna moč regulira s količino dodanega goriva.
Temnejši ali temen gost dim
na vrhu dimnika je kazalec zelo
slabega zgorevanja
(Vir: www.richtigheizen.at)
Kako ravnati s kurilno
napravo po končanem
kurjenju?
Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod
zgorevalnega zraka in tako prepreči
ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko ku- Zaželen je svetel plamen, ki
rilno napravo, kot je npr. krušna pomeni dobro zgorevanje lesa
(Vir: Hausbau Ratgeber)
ali lončena peč.
Dovod zgorevalnega zraka v
kurilno napravo, ko se le-ta ne
kuri, naj bo zaprt, da se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov in kovati stalne meritve kakovosti
zniževanje bivalnega ugodja ter zgorevanja, lahko uporabnik prienergetske učinkovitosti stavbe, mernost kurjenja oceni vizualno,
posebno, če gre za kurilno napra- in sicer na naslednji način:
• z barvo plamena (primeren je
vo, odvisno od zraka v prostoru.
svetel plamen, brez rdečih ali
temnih delov), s sivostjo dima
Vizualna presoja
na izstopu iz dimnika (dim, ki
kakovosti zgorevanja
je viden, razen pare, je nepriKakovost zgorevanja se lahko
meren),
strokovno določi le z meritvami • z vsebnostjo goriva v pepelu
(O2, CO, NOx, delci, tdpl., qdpl. itd.).
(pepel naj bo svetlo siv, čim
Ker pa v praksi ni mogoče pričamanj delcev oglja),
Svetel – neviden dim, razen pare
je pokazatelj dobrega zgorevanja,
za strokovno presojo so sicer
potrebne meritve emisij
• z oblogami kurišča (kurišče,
tudi morebitna šipa na vratih,
naj bo svetlo brez saj ali smol),
• z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez
saj in smol, malo pepela, ki naj
bo le sivo-bele barve),
• katranske obloge v dimniku in
posledično celo dimniški požar
so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja.
Obvestilo urednika
Naslednja številka bo izšla konec januarja, zato prosim vse sodelavce, da svoje prispevke
pošljejo na naslov uredništva najkasneje do 16. januarja 2015.
14
Naši izviri
Redno vzdrževanje
kurilnih in dimovodnih
naprav
Za čim boljše zgorevanje je
treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo:
• odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča,
• redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z
dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi
zračnika (storitve javne dimnikarske službe),
• zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov
(kot npr. tesnila vrat, rešetka,
šamotne obloge),
• zamenjava ostale morebitno poškodovane dele kurilne naprave.
Dodatne informacije
o kurjenju
Dodatne informacije o kurjenju
lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav, predpisih o dovoljenih
Pepel svetlejše in sive barve
ima manj ostankov lesa in je
posledica boljšega zgorevanja
(Vir: www.bioregio.info)
emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih goriv, izvajanju
storitev javne dimnikarske službe itd.
so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor www.
mop.gov.si/. Informacije o pravilnem
kurjenju so dostopne, tako tekstualno
Katranske obloge v dimniku
kot posledica zelo slabega
zgorevanja zaradi vlažnih drv in
nepravilnega kurjenja
kot tudi z video posnetki, na spletnih
straneh posameznih proizvajalcev
kurilnih naprav in domačih ter tujih
združenjih s tega področja.
Avtor: Jože Kaplar
Koordinacija: mag. Jože Jurša
Naj iskrivost pisanih decembrskih luči
polepša drobne trenutke v mozaiku časa,
naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli,
naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto.
Vesel božič in srečno novo leto 2015 !
Otroci in zaposleni vrtca Vrtiljak in Ciciban
15
DRUŠTVENA DEJAVNOST
ŠEST DESETLETIJ
zborovodje Antona Kirbiša
Cerkveni pevski zbor v
Dobrovcah že polnih 34 let
vodi in povezuje zborovodja
Anton Kirbiš, ki se je v prvih
dneh letošnjega junija srečal
z osebnim jubilejem in obrnil
60. list. Pevke in pevci, ki
se z njim srečujejo tako
na vajah kot tudi ob svetih
mašah, so mu ob prazniku
pripravili zahvalni govor,
izročili darilo in torto. Tudi
za zapis teh vrstic so glavni
krivci prav njegovi »sotrpini«,
ki so prepričani, da tudi
srčni ljudje, kot zborovodja
Tonček je, zaslužijo prostor
v občinskem glasilu. Zato je
nastal pogovor, zapisan v
naslednjih vrsticah.
P
evke in pevci, s katerimi
bogatite cerkveno bogoslužje v Dobrovcah, niso
spregledali, da ste 2. junija
praznovali 60. rojstni dan, in
so vas presenetili. Gotovo se
človeka besede, ki jih izrečejo
ljudje, s katerimi ustvarjate,
delate že toliko let, še posebej
dotaknejo.
Zelo sem bil vesel in počaščen
nad izkazano pozornostjo pevcev
in pevk. Sam govor je bil resnično
edinstven, usklajen na petje in glasbo, prepletala se je harmonija in
posebne melodije.
Pa dajva ta pogovor usmeriti na sam vaš začetek, v mladost. Kako ste praktično začeli
živeti z glasbo, kaj vas je popeljalo v te vode?
Prepričan sem, da človek veliko
odnese od tega kar se mu zgodi tako
rekoč v prenesenem smislu » v do-
16
Naši izviri
odhiteti k maši v Slivnici, ki pa jo je
daroval starejši župnik. Ker pa je po
nedeljski maši župnik Slavko imel
na Dobrovcah mladinski verouk, se
mu ni več tako mudilo, če sem zato
na Dobrovcah orglal jaz. Seveda
sem jaz ta čas bil tudi med mladinci
in se mi je pač ena rožica tukaj dopadla in sem se tako tudi poročil v
ta kraj oziroma živim tukaj od jeseni
leta 1980.
mačem gnezdu«, torej iz otroštva. V
družini, moram reči, sem imel srečo,
da so imeli tako stari starši kot tudi
moji starši posluh in predvsem veselje do petja, tako da se je pri naši
hiši veliko prepevalo. Seveda pa je
starejši brat v mladih letih začel igrati
harmoniko in kaj hitro za njim sem
tudi sam posegel po blok flavti. Igral
sem tako v šolskem orkestru, svoje
strokovno glasbeno znanje pa zatem
še nadgrajeval na Pedagoški gimnaziji v Mariboru. Prav tam je bil velik
poudarek na glasbeni vzgoji in pa
igranje instrumenta. Zato sem takrat
pričel še z igranjem klavirja. Po zaključenem gimnazijskem šolanju sem
privat nadgrajeval znanje v glasbeni
šoli Jožeta Hermanka v Mariboru.
Tam sem tako nadaljeval s šolanjem
igranja klavirja in paralelno s študijem solo petja. Veliko pa sem obiskoval tudi seminarje za zborovodstvo.
Kdaj in kako pa vas je pot
pripeljala v Dobrovce?
Pot v Dobrovce me je v bistvu
pripeljala tudi preko glasbe. Pokojni župnik Slavko Krof, ki je bil moj
prijatelj, me je povabil na Dobrovce, da nadomeščam organistinjo, ki
je vedno po dobrovski maši morala ob prevozu župnika Slavka hitro
Poleg službenih in družinskih obveznosti ste vedno našli in ga še najdete, čas za vodenje cerkvenega pevskega
zbora v Dobrovcah. Gotovo bo
ob tem držalo, da za tisto kar
človek dela s srcem in dušo, se
vedno najde čas!
Prav gotovo, da to drži. Za tisto
kar imaš rad, ni ovir, pa naj se zgodi karkoli. Včasih je res bilo težko,
še posebej v povezavi s službo. Velikokrat sem prišel zvečer iz službe in
brez večerje kar šel na pevske vaje.
Ob vseh življenjskih obveznostih tako
ni čudno, da je minilo tudi že 34 let
mojega vodenja dobrovškega zbora.
V tem času se je sestav cerkvenega zbora velikokrat
spremenil. Menjale so se generacije, pa če ob tem še dodamo, da vedno združujete prav
vse starosti pevcev tako mlade
kot starejše, lahko povzameva, da kot zborovodja morate
znati najti stik z različnimi ljudmi. Torej poleg posredovanja
glasbenega znanja, še biti del
psihologa tudi mediatorja.
Skoraj da. Včasih je bistveno
lažje zboru posredovati strokovno,
glasbeno znanje kot pa recimo povezovanje, usklajevanje raznih želja
in tudi karakterjev, ki so med pevci
in pevkami. Skratka včasih je težje skupino obdržati skupaj, vzame
več energije kot pa samo strokovno
delo. Vedno se skušam približati tudi
mlajšim in menim, da imam poseben odnos do njih. Razumem, da
kdaj manjkajo in jim to ne očitam.
Vendar sem vesel, ko vidim, da je
čas priprav na nastope, da pa so takrat voljni delati. In tako sem vesel,
da imamo vedno med nami mlade
upe; kar si kakšen cerkveni zbor le
želi. Sem mnenja, da le z mladimi
gre svet naprej.
Vsekakor pa moram pohvaliti
vse moje pevce tako mlade kot tudi
starejše zato,da si vzamejo čas za
pevske vaje, zato ker znajo na pevskih vajah tudi kdaj potrpet, pa tudi
včasih kaj odpustiti. Ravno tako kot
zborovodja.
pevcev. Takrat se vedno snidemo in
poveselimo. Udeležujemo se srečanja cerkvenih pevskih zborov naše
dekanije, kjer čast gostovanja vsakič
pripade drugi župniji. Skoraj vsako
leto si organiziramo izlet, na katerem ne manjka petja in se nam takrat seveda pridružijo naši družinski
člani ali drugi sokrajani, ki si želijo
naše družbe. Obvezno pa je naše
vsakoletno srečanje ob godovnem
dnevu svete Cecilije (22.november),
ki je zavetnica cerkvenega petja
oziroma nas pevcev. Letos smo ta
dan obeležili z darovano mašo za
vse žive in pokojne cerkvene pevce,
nato pa smo v učilnici pripravili večerjo, ki pa ji je sledilo prijetno druženje z obilo prepevanja.
Zbor povezujejo tudi trenutki, ki jih preživljate v sproščenem vzdušju. Tekom leta tako
znate poskrbeti tudi za vaša
druženja!
Pri nas niso samo pevske vaje
tisto, kar združuje, ampak so to
druženja ob okroglih obletnicah
V preteklosti oziroma v
osemdesetih in začetku devetdesetih pa ste vodili tudi oktet Prosvetnega društva Matej
Bor, kjer ste tako vrsto let bili
še dodatno angažirani!
12 let delovanja zbora je bilo
resnično zelo aktivnih. Veliko je
bilo nastopov v domačih krajih kot
tudi širše, med njimi tudi vsakoletna udeležba na reviji pevskih zborov mariborskega območja. Zelo v
lepem spominu pa mi je ostal nastop ob koncu vojne za Slovenijo,
proslava za teritorialno obrambo
v Tam-u, kjer smo imeli čast našim
borcem za samostojnost, zapeti
tudi mi. Drugače pa smo izredno
pogosto peli na pogrebih. Tako, da
lahko povzamem, bila so zelo pestra leta.
Vaš osebni praznik je bil
tako razlog najinega pogovora, tudi vi se torej vse bolj
približujete
upokojenškemu
stanu, a vaše obveznosti do
glasbe ob tem gotovo ne bodo
drugačne!
Upam, da ne in če bo zdravje
dopuščalo, bi lahko bila še kakšna
obveznost več ali pa te bolj poglobljene. Čas pa mi vsekakor izpolnjujejo tudi vnuki, ki jih z glasbo tudi že
malo spoznavam.
Map
Naj vam prihodnje leto
nakloni storiti prave reči,
ubrati prave poti ter v vsem
najti le dobre plati.
Vesel božič
in srečno novo leto 2015
vam želi
uredniški odbor Naših izvirov.
17
V Pesniško dolino in na Kozjak
Ko je pridelek pospravljen in
ko se mošt umiri in postane
vino, je čas za sprostitev.
Miklavški vinogradniki v
sodelovanju s turističnim
društvom smo zasnovali
strokovno turistično
potovanje po dolini Pesnice.
N
ismo pričeli pri izviru niti pri
izlivu, ampak na obronkih
Svečinskih goric poraslimi z
vinogradi in posejanimi z vinskimi
hrami.
Naš prvi cilj je bila hiša vina Doppler. Na poti do kleti pa smo se
ustavili pri našem članu Francu Butolenu, ki je lastnik hiše, stare več
kot dvesto petdeset let. Butolen hišo
neguje, obnavlja in ji daje prvotni
videz, ne pa tudi namen. Notranjo
opremo krasi stara preša, mlin za
sadje s kamnitimi valji, obokana
klet, kamnita miza iz prvotnih časov, pohištvo častitljive starosti in
videza, štedilnik in krušna peč in še
kup malenkosti, ki jih vsak ne opazi.
V kleti Doppler nas je sprejela lastnica Mihaela Krsnik Kopše, diplomirana inženirka kmetijstva, in nam
strokovno predstavila okolico kleti,
zasajeno z vinsko trto. Poudarila
je rastišče in sorte, ki na obronkih
Svečinskih hribov in Počehove najbolje uspevajo. Potarnala je tudi o
letošnjih vremenskih nevšečnostih
in boleznih, ki so spremljale neugodne vremenske pogoje. Nato smo
si ogledali sodobno vinsko klet in se
bežno seznanili z novejšo opremo
za stiskanje, fermentiranje in negovanje mošta.
Sledili smo razlagi zorenja vina,
kjer oksidacijo preprečujejo z inertnim plinom. Šele pri polnitvi vino
žveplajo.
Izbor sort grozdja in vrst vina
nam je dal pogled v obseg ponudbe v kleti Doppler. Nato je sledila
18
Naši izviri
pokušnja pet sort vina in primerjava
med njimi.
Sončni dan nas je spremljal skozi
kraj Sv. Jurij, ki ga imamo v spominu kot mednarodni mejni prehod.
Prosto kot nekoč naši dedje smo se
zapeljali v Avstrijo skozi kraj Pesnica, kjer izvira istoimenska reka, in
do Lučan. Tu smo naredili odmor
za ogled mogočnega klopotca in
osvežitev.
Pot nas je vodila na Sv. Duh, kjer
smo si ogledali krajevno etnološko
zbirko, ki je v prostorih bivšega mejnega prehoda. Sledil je ogled kape-
le sv. Avguština in cerkve sv. Duha.
Ob poti smo si ogledali spomenik
Ðakoviču in Hečimoviču, ki sta bila
umorjena v neposredni bližini leta
1929.
Na kmetiji Vališer, kjer imajo pašno-košni sistem reje goveje živine,
smo imeli kosilo in v mraku zaključili ogled kmetije.
Spreten voznik avtobusa nas je
zapeljal proti Miklavžu, kjer smo se
razšli s kupom novih spoznanj in
spominov, predvsem na lep sončni
dan.
Vlado Belšak
Kudov nagrajenec
za najboljšo moško vlogo
Zveza kulturnih društev in
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava
Maribor, priredita vsako leto
Dan kulturnih društev.
L
etos je bil že osmi po vrsti 28. novembra v Unionski dvorani. Med
bogatim kulturnim programom
podelijo nagrade in priznanja za
dolgoletno delovanje in za posebne dosežke na kulturnem področju.
Podelijo pa tudi regijska priznanja
za dosežke na področju gledališča
za preteklo sezono. Namen priznanja je nagraditi najbolj kakovostne
ljubiteljske gledališke skupine, njihove člane in sodelavce ter s tem
vzpodbuditi razvoj in kakovost tovrstne gledališke produkcije. Priznanja
prejmejo igralci za najboljšo moško
vlogo, za najboljšo stransko moško
vlogo in za najboljšo žensko ter najboljšo stransko žensko vlogo. Ni pa
nujno, da so vsa taka priznanja tudi
vsako leto podeljena.
Selektorica v sezoni 2013/2014 je
bila dramska pisateljica, scenaristka
in režiserka, Aleksandra Blagojevič.
Po ogledu vseh prijavljenih gledaliških skupin na regijskem srečanju je
odločila, da dobi priznanje za glavno moško vlogo BOJAN KOCBEK, in
sicer za glavno moško vlogo Cinca
v predstavi Cinco in Marinko režiserja Boža Hadlerja in v izvedbi KUD-a
Zvonke Antoličič Miklavž.
Njena obrazložitev za priznanje
je takale: „Bojan Kocbek je v predstavi apatičen, k alkoholu nagnjen
gastarbajter, moški poznih srednjih
let. Odlično nam prikaže zagrenjenega, skrajno pasivnega in za življenje nezainteresiranega moškega, ki
si končno zasluži mirno in spokojno
življenje. Odrska interpretacija igralcu tako nastavlja kar nekaj pasti:
zapleten in temačen značaj, prizor
pijanosti, evforije, strahu, trenutek
omračenosti uma, monološki prizor
in še kaj. Bojan se iz vseh pasti suvereno reši in izvede igralski presežek,
vreden profesionalca! V njegovi igri
se kaže odlično razumevanje lika,
zavedanje lastnega telesa kot večplastnega igralskega aparata, občutek za intenzivnost in ritem, hrati
pa je tudi zanesljiv igralski partner.“
Priznanja smo poleg igralca veseli tudi vsi člani dramske skupine.
To je namreč že tretje naše tovrstno
priznanje.
Milka Hadler
Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja
Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja
naj postanejo resničnost.
naj postanejo resničnost.
Vesele praznike in srečno novo leto 2015!
Vesele praznike in srečno novo leto 2015!
Društvo prijateljev mladine Miklavž
Društvo prijateljev mladine Miklavž
19
Bili smo na izletu
Po dolgem, dolgem času je
tukajšnje kulturno-umetniško društvo za svoje člane
organiziralo izlet.
U
deležilo se nas je 42 članov vseh treh sekcij: pevske, tamburaške in dramske. Izlet pa ni bil namenjen
samo druženju in zabavi, temveč
je imel tudi kulturni pomen. Obiskali smo namreč dvorec Strmol,
muzej v notranjosti dvorca ter
muzej na prostem.
Lepa sončna oktobrska sobota, živo srebro se je dvignilo vse
do 18 stopinj, z avtobusom podjetja Globus smo se odpravili v
Rogatec. Lepo vreme je dodatno
vplivalo na naše vedro razpoloženje, saj je že zjutraj bilo kar
dovolj smeha in veselega pričakovanja.
Rogatec leži v dolini, pogled
nanj je prelep. Tu so številni predeli neokrnjene narave, kulturne
in naravne dediščine na Donački gori, Boču, zaščitena območja
Kozjanskega parka in dve naravni zdravilišči, Rogaška Slatina in
Terme Olimje.
Kot trg se Rogatec prvič omenja leta 1283, pred tem pa je
bil eno od upravnih središč posestev Breže–Selskih. Dobro je
ohranjeno trško jedro z Marijinim
znamenjem na sredi trga in dvema cerkvama. Cerkev sv. Jerneja
sodi med najkvalitetnejše, celostne spomenike v Sloveniji.
Zavod za kulturo, turizem in
razvoj Rogatec upravlja muzej na
prostem Rogatec, kulturni spomenik v državni lasti in spomenik državnega pomena, ki je bil
20
Naši izviri
leta 1997 nominiran za Evropski
muzej leta. Leta 2006 je Zavod
prevzel tudi drugi pomembni kulturni spomenik v kraju, renesančno–baročni dvorec Strmol, ki je v
lasti občine Rogatec.
Prijazni vodički tamkajšnjega Zavoda sta nas popeljali na
ogled muzeja tako v dvorcu kot
muzeju na prostem.
Dvorec Strmol se je razvil iz
srednjeveškega stanovanjskega
stolpa, ki so ga leta 1436 Celjski
grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. V
renesančnem stavbnem tkivu je
ohranjena srednjeveška zasnova. Močan vpliv baroka s štukaturami, freskami in privlačno
poslikavo fasad ga uvršča med
pomembne fevdalne objekte na
Slovenskem. V današnjih dneh
pripravljajo v dvorcu razstave,
koncerte, tematska vodstva in
gledališke prizore iz življenja v
času baroka.
V pritličju dvorca smo si ogledali črno kuhinjo z odprtim ognjiščem, nad katerim visi kotliček,
ob ognjišču pa burkle (pripomoček za oprijemanje loncev),
grebljica , metlica za pometanje
pepela, lopar za kruh. V tem prostoru je tudi velika miza, ob njej
pa klopi in stoli. Na željo obiskovalcev ogenj zakurijo in pripravijo hrano ( v glavnem enolončnice ). V nadstropju smo si lahko
ogledali razstavljene predmete,
ki so jih v tem času uporabljali
v gospodinjstvu. Lončeno posodo vseh vrst, sita, cedila, lesene
žlice, kuhalnice, kavni mlin, petrolejko, svečnike, na steni visi
sklednjak, v katerem so lončene
sklede, skratka, vse, kar so uporabljali. Razstavljeni so tudi šte-
dilniki, prvotni iz zarjavele pločevine, namizni emajlirani, vzidani,
obloženi s ploščicami in tudi novejši. Na steni pa visijo dekice,
kar je tedaj imela vsaka kuhinja.
V naslednjem nadstropju je
razstavljeno pohištvo, značilno
za tisto obdobje. In v naslednjem
je velika dvorana, opremljena s
znamenitimi stoli. Tu se odvijajo
razni simpoziji, sestanki in tudi
poroke. Poleg pa je stalna razstava umetniških del domačih in
tujih avtorjev.
Muzej na prostem, doslej največji v Sloveniji, predstavlja življenje in delo kmetov in obrtnikov v 19. in v začetku 20. stoletja
. Petnajst različnih, prenesenih
oz. rekonstruiranih objektov sestavljajo domačijo ( rojstna hiša
pesnika Jožeta Šmita z ograjenim
vrtom, gospodarsko poslopje z
ognjiščem in poljskim straniščem,
čebelnjak, svinjak in kozolec),
upravni del predstavlja »lodn« trgovino z mešanim blagom, ki
ima danes tudi funkcijo muzejske
trgovine z upravnim prostorom,
ter gostinski del z vinsko kletjo in
gostilniško izbo v viničarski hiši.
Slednja je bila zaprta tako, da
si njene notranjosti nismo mogli ogledati. Ogledali pa smo si
notranjost ostalih hiš. Notranjost
hiše, ki nam jo je vodička pokazala, ima prav tako črno kuhinjo
z odprtim ognjiščem, kotliček
nad ognjiščem, burkle, grebljico,
metlico in lopar. Tu so tudi vratca, s katerimi je zaprta odprtina
krušne peči. V izbi stoji ob steni
postelja, ki so ji rekli »špampet«
in na kateri sta spala oče in mati,
velika miza s klopmi in stoli, saj
je bilo v vsaki družini od šest do
deset otrok, skrinja za perilo, na
stropu pa visi iz debele deske po-
lica, katero so uporabljali namesto kredence in so nanjo nalagali
vse potrebne predmete, tu je tudi
krušna peč, ob njej pa klopi, na
katerih so posedali in se ob krušni peči greli.
V naslednjem manjšem prostoru so spali otroci, kar po tri
dekleta na eni postelji. Fantje
poleg deklet niso spali. Vrata v
ta prostor, kjer so spala dekleta,
so ob odprtju močno zaškripala,
tako sta oče in mati lahko slišala
morebitnega obiskovalca deklet.
V lodnu so zelo zanimivi izdelki iz ličja: predpražniki, torbice, copati, razni okraski in tudi
proizvodi čebelarja. Vse stvari je
mogoče tudi kupiti. Ogledali smo
si kovačnico, kjer so razstavljeni
poleg ognjišča in meha tudi vsi
predmeti, ki so bili potrebni tako
za živali kot za ljudi in katere
so ročno kovali kovači. Meh pa
je moral »goniti« vajenec. V eni
od hiš so razstavljene obleke in
spodnje perilo, ki so ga takrat
nosili. Na dvorišču je ohranjen
studenec, ki je globok štiri metre,
pokrit z lesenim pokrovom in lesenim vedrom na vzvod. Povedali so nam, da voda ni pitna, je
pa za živali. Ob studencu je leseno korito, v katerem so napajali živino. Hiše imajo slamnato
streho. Tudi konjušnjica je bila
zaprta, ogledali pa smo si lahko
vse predmete in orodja, katere
so v tistem obdobju uporabljali
za kmečka opravila. Na dvorišču
stoji tudi mogočen kozolec. Na
zunanji strani je obešena rumena
koruza, v sredini pa je iz rdeče
koruze napravljen velik križ. Oba
muzeja sta zares vredna ogleda.
Po našem izobraževalnem delu
izleta smo se odpravili na hrib Kočice, kjer nas je v lepo urejenem
gostinskem lokalu čakalo kosilo,
saj smo bili že pošteno lačni. Naš
izlet pa ne bi bil popoln, če Peter
ne bi raztegnil svojega »meha«,
pomagala sta mu še ostala dva
muzikanta in kulturniki so veselo
zarajali. Zunaj gostišča so mize
in klopi, toplo sonce nas je kar
vabilo, da smo jih zasedli, in razvil se je sproščen klepet, pa tudi
smeha je bilo obilo.
Milka Hadler
»Kje ste, snežinke, rahle, sanjave,
da posrebrite slavnostno drevo,
da sporočite praznične pozdrave,
kje ste, snežinke, rahle, sanjave?«
V šopek prazničnih pozdravov smo povezali
iskreno zahvalo za sodelovanje v letu, ki odhaja,
čudovito doživetje božičnih praznikov,
mir in razumevanje pa naj plemenitita
vaše življenje v prihajajočem letu 2015. Turistično društvo Miklavž
21
MIKLAVŠKE sončnice 2014
tudi tisti, ki ocenjujejo področje širše regije, smemo
biti ponosni na
estetski smisel
in
prizadevnost vseh, ki se
trudijo ohraniti lepo bivalno
okolje.
Že četrto leto zapored so bile
podeljene. In naši člani, ki
ocenjujejo urejenost okolja,
čedalje težje izbirajo najlepše med lepimi.
Č
eprav letošnje leto ni bilo
naklonjeno rožicam, ki rade
obračajo glavice k soncu,
so naši občani skrbno urejali svoje
balkone, cvetlične gredice, grmičke in zelenice. Še več truda je bilo
potrebno vložiti, saj je bilo treba še
posebej negovati vse to okrasje, na
katerem si odpočijemo oči in napolnimo dušo.
Tudi Režijski obrat občine Miklavž, ki ga vodi Roman Lorenčič,
je svoje delo vzorno opravljal, saj je
njihova skrb za lepo in čisto občino
vidna na vsakem koraku. To potrjuje tudi priznanje Štajerske turistične
zveze Maribor, ki je maja letos podelila naši občini »Zlato metlo« za
lepo urejeno občino za leto 2013.
Ko urejenost nekega kraja opazijo
22
Naši izviri
V praznično okrašeni dvorani Kulturnega
doma v Miklavžu smo prav
na dan svetega Miklavža, v soboto, 6. decembra, sprejeli naše
občane - prejemnike priznanj za
leto 2014. Priznanje so jim s svojo
prisotnostjo izkazali tudi župan Leo
Kremžar in predsedniki krajevnih
skupnosti. Kako lepo je zadonela
pesem »Okoli hišice so same rožice«, ki so jo uvodoma zapeli člani
moškega zbora DU Miklavž! Lepše
ne bi mogli izbrati. Sledili sta še
dve ubrano zapeti pesmi. Med podelitvijo priznanj pa so zapele pevke skupine Lastovke iz Dobrovc,
ki so nas s svojim nastopom prav
tako očarale.
Turistično društvo Miklavž
je za leto 2014 podelilo 68
priznanj.
• Pohvale je prejelo 60 družin
iz vseh štirih KS za lepo urejeno
okolje stanovanjskih hiš,
• Režijski obrat občine Miklavž za
skrb za lepo in čisto občino,
• župnik Ivan Kralj za zasluge pri
obnovitvi farne cerkve Svetega
Miklavža,
• Irena Beranič za lepo urejeno
kmetijo.
Najvišje priznanje, zlato
sončnico, za izredno lepo urejeno
okolje pa so prejeli:
• družina Perenčevič in družina
Hauptman iz Miklavža,
• družina Raduha iz Skok,
• družina Gojčič Meglič iz Dobrovc,
• Anica Lah iz Dravskega Dvora.
Čestitke in pohvale sta prejemnikom priznanj v svojih nagovorih izrekla tudi župan občine Leo
Kremžar in predsednica Turističnega društva Miklavž Sonja Horvat
Tušek. Veliko lepih in spodbudnih
besed jim je namenila tudi Mateja
Pleteršek, ki je prireditev vodila in
jo z velikim občutkom za pomembnost dogodka vsebinsko obogatila.
Milena Roj
Borovo leto 2014
Ura leta 2014 tiktaka in kazalec na njej se vedno bolj
pomika proti dvanajsti. Ko
odbije polnoč, ni več časa
za vprašanja, kaj še, ostaja
samo, kaj bo. Ujeti moramo ritem in uri vštric narediti analizo leta, kaj vse smo
postorili in za kaj je še prav
dovolj časa.
T
akšna in podobna vprašanja
se porajajo v nas vseh in tudi
v Prosvetnem društvu Mateja
Bora. Po kitajskem horoskopu je v
letu 2014 na prestolu konj, ki ga
označuje zelena barva in element
les. Ali lahko kaj od navedenega
postavimo v naš prostor? Zelene
barve je zaradi obilice dežja bilo
več kot dovolj, z lesom pa je v letu
bila bolj žalostna zgodba. Kot konj
ne pozna srednje poti, tako je tudi
v naravi. Vse je bilo dovršeno in vsi
mi, kakor tudi narava, bomo to popolnost čutili še leta, dokler si narava ne opomore. Tudi v izvajanju
dejavnosti društva je obilica dežja
in izvajanje kanalizacijskih del v
kraju dodalo svoje.
S pustom, v začetku marca,
smo za las ušli pohodu mehanizacije na naš Flančič. Navdušeni nad
izvirnostjo nastopajočih skupin je
komisija izbrala le eno za najbolj
izvirno. To so bile domače »mistrese«. Upam, da vam še niso ušle
iz spomina, saj tako velike skupine »pobožnih« ženic ne vidite vsak
dan.
Po velikonočnih praznikih, ko
smo si z veseljem ogledali razstavo Ročnodelske sekcije društva, so
srce vasi, Flančič, pričele objemati
velike kovinske žlice. Potekale so
priprave na Flančič pisker. Pa smo
skupaj s »piskrom« romali v go-
ste. Prireditev v času občinskega
praznika občine v mesecu aprilu
je potekala na tratah Športnega
parka Dobrovce. Vreme je bilo,
ja, pa so svoje na ta dan dodale
tudi kapljice dežja. Vsi veseli, pa
čeprav pod marelo, smo pokušali dobrote kuharjev in bili smo si
edini. Fantje treh vasi imajo najboljšo zmes, kar pa tako mora
biti, če so v njej bile vse dobrote,
kar iz treh vasi.
Lepo rasle trate so padale, toda
mi smo čakali, da je trava dozorela, da so čebelice popile ves med
in da je veter razsejal seme. Pozno
majskega popoldneva je padla
tudi naša trava. Preprosta južina
na prtu, vrženem na strnišče, lonček domačega kvintona, v redi
razporejeni kosci, kmetice z vilami,
grabljami in pesmijo na ustih. Vse
pa je dopolnila množica obiskovalcev od blizu in daleč. Bili so tudi
novi obrazi. Tega smo bili še posebej veseli. V topli junijski noči pod
zvezdnatim nebom so odmevale
melodije, odpete v Borovi poletni
noči. Vsako leto se najde kdo, ki
je izviren ali boljši od drugih, in ta
pripomore, da ga ljudje obstopijo
in skupaj z njim zapojejo melodije
srca. In v tej noči so to bile »Vesele
polajnke« iz Cirkovc.
Priprave na trgatev modre kavčine smo kaj kmalu črtali iz seznama, saj je na brajdi ostalo le prgišče zdravega grozdja, ki ga je
negoval viničar Lojze. Poimenovali
smo jo kar kanalizacijska trgatev.
Da ne bi dogodek tonil v pozabo,
bomo drugo leto naredili dvojno trgatev. Za letos pa smo se zadovoljili le s kostanji in moštom, ki smo
ga člani prinesli iz svojih kleti.
Kot je zorelo vino, je zorela tudi
pesem na ustih Lastovk. Te so na
martinovo soboto na široko odprla vrata dvorane in s pesmijo in
plesom skupaj z gostujočimi »Fanti
na vasi« iz Rač, plesalci plesne šole
Samba in Tota salsa priredile nepozaben večer, ki se ga bomo še
vsi dolgo spominjali.
Božič je že skoraj pred vrati in
v teh dneh potekajo številne glasbene prireditve. Tudi člani društva
bi si želeli ogledati katero. Tako
smo v društvu pohiteli in priredili
Miklavžev koncert. O teh se malo
sliši, pa je sv. Miklavž bil prav tako
dober mož, kot je Božiček. Pa smo v
naši dvorani tega dne imeli številne
nove obraze. To pot ne samo med
gledalci, ampak med nastopajočimi. Zelo veseli smo bili nastopa
Miklavških tamburašev. Posebej še
skupnih pesmi z domačimi cerkvenimi pevci. Peter Januš, Fantje izpod Vurberga pa Tina in Julijan Velišček, vokalna skupina »Pomlad«
in seveda domače Lastovke. Ujeli
smo jih na zadnjem letu. Zima je
pred vrati in kličejo jih južni kraji.
Pa nam ostane le še Božiček na
Flančiču. Kanalizacijski Božiček!
Tudi ta bo letos v gosteh in našli ga
boste pri vrtcu, kjer ga čakajo otroci. Tja pravzaprav spada. Otroci še
verjamejo v pravljice in del otroka,
ki je še vedno v nas, tudi. Naj živi
pravljica. Verjemimo vanjo, saj bo
tako leto 2015 veliko lepše!
-KA-
23
MLADI UPI
NOVOLETNO voščilo
»Nekaj je v zraku. Lepega.
Nežnega. Mimobežnega.
Nekaj je v zraku...«
L
eto je minilo, kot bi mignil, in
že stojimo na pragu novega;
polni pričakovanj in upanja,
kot majhni otroci pred Miklavžem,
dedkom Mrazom in Božičkom!
Decembrski možje se pripravljajo
izpolniti svojo nalogo. Vznemirljivo pričakovanje!
Veselje v otroških očeh in radosten klepet odraslih.
To lepoto je težko ujeti v besede, saj ima nešteto različnih podob in oblik. Od hiše do hiše začne romati MIKLAVŽ in nosi darila:
sladke dobrote in drobne igrače.
Jabolk, orehov, rožičev in fig – s
tem je nekoč razveseljeval otroke
– natrese le še za vzorec in v spomin na stare čase!
Se veselite praznikov? Ali pa vas
je nemara že vnaprej strah mrzlič-
nih priprav, nakupovanja, lova na
primerna darila pa kuhe in peke,
zavijanja in krašenja ter vsakoletnih idej o najboljših željah?
Poskusite letos drugače! Vzemite si čas zase, za svoje najbližje
in za predpraznične priprave. Ne
poskušajte za vsako ceno preseči
svojih zmožnosti! Ni pomembno
koliko, ampak kako, pri čemer
ta » kako » pomeni z veseljem, v
miru, počasi in v družbi ljudi, ki jih
imamo RADI!
Kako lep je lahko prihod dobrih
mož, se odrasli zavemo šele, ko
ga pogledamo skozi otroške oči!
Doživi ga kot pravljično zaporedje
čarobnih vtisov; zbere se družina,
praznik je v hiši!
Obstaja čudovit, skrivnosten
zakon narave, da tri reči, po katerih v življenju najbolj hrepenimo
– srečo, svobodo in duševni mir vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu!
Kdaj ste bili srečni kar tako,
brez razloga, da ste tiho popevali v sebi, se nasmehnili mimoidočemu, se prepustili trenutku?
Ali je res potrebno, da se zgodi nekaj pomembnega, nekaj
velikega, da začutimo, da smo
srečni?
Zakaj ne bi raje poiskali SREČE v sebi in z njo osrečili druge!? Naj bo vaša SREČA darilo
za vaše bližnje, prijatelje, sodelavce, za vsakogar, s katerim se
srečujete!
Začnimo danes, začnimo
v mesecu, v katerem smo in v
katerem bomo pogosto slišali in
izrekli besedico – SREČNO!!!
In videli boste, da je lepoto
te besede mogoče videti v očeh
vseh, ki jim jo podarimo.
SREČNO v 2015 Vam želimo:
ravnateljica,
otroci, učenci in zaposleni
OŠ Miklavž na Dravskem polju
ODPRTJE gibalnice
ŠPORT je univerzalna
mednarodna govorica,
nekakšen esperanto, je
tudi skupni imenovalec
posameznikov, ki prisegajo
na zdrav duh v zdravem
telesu.
J
e navdih, prinašalec pozitivnih
misli, hkrati pa preganjalec
slabe volje in dolgčasa. Verjetno so prav to imeli v mislih ustanovitelji »KORAKI za KORAKCE«
in izkazalo se je, da je razmišljanje
šlo v pravo smer, saj smo tudi mi
z donacijo Koraki za korakce
našim otrokom opremili prostor
24
Naši izviri
in čeprav je v skritem kotičku šole,
vedo za njega prav vsi, saj bodo
lahko v njem kakovostno izkoristili del časa, ki ga preživijo v šoli
in vrtcu. Na našo novo gibalnico
smo resnično ponosni, saj otrokom
prinaša številne koristi. Potrudili se
bomo, da bo postala nepogrešljiv
del našega vsakdana.
Gibalnica pripomore k temu,
da je delo z učenci kvalitetnejše in
bolj zanimivo. Otroci lahko v njej
sproščajo svojo energijo, izražajo
svojo kreativnost, razvijajo koordinacijo, ravnotežje in motoriko
skozi igro in šport ter ostale veščine, ki so pomembne za njihov
razvoj.
In kaj sploh je gibalnica?
Gibalnica je ciljno opremljen
prostor za izvajanje inovativnih učnih pristopov, ki ob didaktičnih pripomočkih ponuja dodatno opremo, namenjeno gibanju v smislu
učnih, specialnopedagoških, športnih in interesnih dejavnosti.
In katere cilje dejavnosti želimo v gibalnici uresničiti:
• spodbujanje gibalnega, telesnega in duševnega razvoja,
• spodbujanje in razvijanje psihomotoričnega razvoja,
• zmanjševanje hiperaktivnosti in
obvladovanje impulzivnosti,
• zmanjševanje vedenjskih in čustvenih težav,
• sproščanje, umirjanje,
• spodbujanje samozavesti.
Gibalnica prispeva k večji kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela
in predstavlja dodano vrednost
pri pouku na šoli in dejavnostih v
vrtcu, kar so ob njenem odprtju z
demonstracijo prikazali navzočim.
V imenu otrok, učiteljev in v osebnem imenu pa sem imela čast, da
se zahvalim združenju Koraki za
korakce, saj je njen osrednji namen organizirati pomoč tistim, ki jo
najbolj potrebujejo. In kljub temu
da so mlado združenje – ostajajo
veliki v svojih delih.
Zahvala gre tudi Občini Miklavž
na Dravskem polju za finančno pod-
poro in razumevanje, da bo gibalnica pripomogla h kvalitetnejšemu
vzgojno-izobraževanemu procesu.
Ne nazadnje gre zahvala tudi vsem,
ki ste celo šolsko leto zbirali star papir, saj so le-ta sredstva bila namenjena opremi v gibalnici.
Ravnateljica,
otroci, učenci in zaposleni
OŠ Miklavž na Dravskem polju
VRTEC v gibalnici
Potrebi po gibanju in
igri sta primarni otrokovi
potrebi. Z gibanjem telesa
je pogojeno zaznavanje
okolice, prostora, časa
in samega sebe. Gibanje
ima pomembno vlogo pri
socialnem in emocionalnem
razvoju otroka.
V
ta namen vrtec otroku nudi
razne gibalne dejavnosti za
razvoj posameznikovih sposobnosti in osvajanje gibalnih konceptov. Da bi ta razvoj bil čim bolj
optimalen, se v vrtcu trudimo že ves
čas. Vendar pa smo v tem šolskem
letu dobili ogromno pridobitev, ki
bodo omogočala še boljše pogoje
za otroke kot za zaposlene. Dobili
smo gibalnico. Že beseda sama da
vedeti, da gre za gibanje. Tako se
v njej izvaja športna dejavnost na
rekvizitih, ki jih do sedaj še nismo
imeli.
In kakšna je bila pot do gibalnice? Za začetek smo se povezali
z dobrodelnim združenjem Koraki za korakce, ki je v mesecu maju
organiziralo dobrodelni pohod.
»Namen naših korakov je pomagati korakcem, da bo njihov korak
kljub strmi poti lahkotnejši,« pravijo
v samem združenju. Ob prijavi na
pohod, ki je potekal po Mariboru,
so sodelujoči z nakupom majice še
dodatno omogočili zbiranje sred-
stev za športno opremo. Sredstva
pa so se še dodatno nabrala ob
celoletnem prinašanju starega papirja v vrtcu in osnovni šoli.
Gibalnica se nahaja nad glavnim vhodom v športno dvorano pri
Osnovni šoli Miklavž na Dravskem
polju. Torej je v neposredni bližini vrtca, kar je za vrtčevske otroke zelo pomembno. Tako jo lahko
obiskujejo prav vsi oddelki vrtca
Vrtiljak. Otroci v njej enostavno
uživajo in jo težko zapuščajo. In
kakšna je športna oprema, ki tako
navdušuje otroke in vzgojiteljice?
Odlična, bi bil najlažji odgovor.
Pa naj vsaj nekaj naštejem: kombinirano plezalo Robin Hood s
toboganom, ogromna gugalnica,
bazen z malimi žogami, stenske
motorične igre labirintov, taktilne
igre, tuneli, ravnotežnostne podloge, tekaška steza, eliptično in sobno kolo ter mnoge naprave, ki jih
otroci dnevno uporabljajo za razvijanje gibalnih sposobnosti.
Otroci se sproščeno in z veseljem vključujejo v spontane in vodene dejavnosti. V takšnem vzdušju in pod takšnimi pogoji se odrasli
skupaj z otroki veselimo vsakega
njihovega napredka in uspeha. Ker
se dejavnosti s področja gibanja
tesno prepletajo z vsemi drugimi
področji, upam, da bo v gibalnici
telovadilo še mnogo generacij miklavških otrok.
Petra Krašna
25
MLADI UPI
Teden otroka
v vrtcu Vrtiljak in Ciciban
Ker jesen ponuja veliko
raznolikih možnosti za
spodbujanje ustvarjalnosti
in razigranosti, smo v
letošnjem Tednu otroka
posebno pozornost
namenili dejavnostim,
ki otroke spodbudijo
k igri, kreativnosti in
ustvarjalnosti.
T
ema Tedna otroka 2014, ki je
potekal od 6. – 12. oktobra,
je bila »ZA RAZIGRANO IN
USTVARJALNO OTROŠTVO«.
Otroštvo je polno nenehnega
raziskovanja, preizkušanja lastnih
sposobnosti ter izkušenj , ki jih
otroci pridobijo pri druženju s sovrstniki, ter socialne veščine, ki so za
vsakega otroka neprecenljive.
V vrtcu Vrtiljak in Ciciban smo
v tem tednu dejavnosti še posebej
načrtovali in otrokom ponudili de-
26
Naši izviri
javnosti, ki v njih vzbudijo prijetne
občutke in jim dajo možnost raziskovanja in novega spoznanja.
Povezovali smo se z zunanjimi
izvajalci, z Društvom prijateljev
mladine Miklavž, ki je v naše okolje
pripeljalo čarodeja, ki nas je »začaral« s svojimi triki.
V vrtcu Ciciban so strokovne delavke pripravile lutkovno predstavo
» Razbita buča«, izpeljale so športne igre za vse otroke ter jesenske
delavnice, kjer so otroci razvijali
svojo kreativnost in ustvarjalnost.
Jesenske delavnice so pripravili tudi v vrtcu Vrtiljak, kjer so tudi
najmlajši s svojimi prstki ustvarjali
z različnimi materiali.
V obeh vrtcih so se nam predstavili lutkarji Term Banovci in nas
skozi igro in pesem poučili o pomenu prijateljstva. Pogostili so nas
tudi s pristno, še toplo gibanico prijateljstva.
V vrtcu Ciciban so teden otroka
zaključili s pravo jesensko zabavo,
kjer se je pelo, plesalo in veselilo s
prijatelji.
Otroke vrtca Vrtiljak pa je najbolj razveselil obisk Centra eksperimentov Maribor, saj so nam
pripravili kar nekaj eksperimentov
za preizkušanje in več kemijskih
delavnic (izdelava vulkana, plavajoča svečka, spreminjanje barv z
indikatorjem, duhec iz stekleničke).
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim iz Centra
eksperimentov Maribor, še posebej
Zdenki Kresnik, ki nas je popeljala
v svet eksperimentov.
Otroci so bili ob vseh dejavnostih zelo igrivi in ustvarjalni, mi odrasli pa moramo poskrbeti, da jim
tega daru ne vzamemo, saj so se
iskrice veselja in nasmeha nenehno prižigale v njihovih očeh.
Urška Suhodolčan Homer
V vrtcu ohranjamo tradicijo
in kulturno dediščino
Vse od najmanjše travice,
najmanjšega žužka
do najmogočnejšega
drevesa je povezano
z ljudstvi tega Planeta in
materjo Zemljo,
z njenimi vetrovi, ognji in
vodami.
(Julia Doria)
V
našem vrtcu že več kot desetletje ohranjamo tradicijo
medgeneracijskega
sodelovanja – Sonce nas druži. V letošnjem šolskem letu so otroci v prvi
polovici oktobra povabili svoje babice in dedke na kostanjev piknik.
Otroci drugega starostnega obdobja ( 3-6 let ) so se v toplem, s sončnimi žarki prežetem dopoldnevu
družili s svojimi babicami in dedki
pred domom Društva upokojencev
Miklavž. Dobrovoljni člani društva
so poskrbeli za pečen kostanj, velika gneča pa je bila pred lokomotivo - Pozdrav jeseni. »Jaz bi čokoladno palačinko, babi!«, »Meni pa
palačinko z marmelado,« je bilo
slišati iz množice radostnega počutja obeh generacij.
Naslednji dan so člani DU obiskali prvo starostno skupino otrok naše najmlajše v starosti od enega
do treh let. Prve dežne kapljice so
sicer padle, a kar hitro so se odločile, da bodo ostale v sivih oblakih.
Igrivi malčki so s stopicanjem in
čebljanjem ter ponosnimi babicami in dedki uspeli obesiti deževne
oblake sušit nazaj na sonce. Tudi
letošnji kostanjev piknik nam je s
pomočjo članov DU Miklavž z izraženim zadovoljstvom obeh generacij lepo uspel, za kar se vam
strokovni delavci vrtca Vrtiljak zahvaljujemo.
Ob nacionalnem tednu kulturne
dediščine (v času od 27. septem-
bra do 4. oktobra) smo po skupinah ozaveščali otroke o pomenu
naravne in kulturne dediščine.
Poslušali smo ljudske pravljice, se
igrali rajalne igre naših dedkov in
babic, zbirali in predstavili razstavo starih predmetov našega okolja,
si ogledali najstarejšo stavbo in
naše znamenite gomile v Miklavžu.
Skupina otrok je odšla na kmetijo
Petrovič, kjer so sodelovali pri starem ljudskem opravilu – ličkanju in
luščenju koruze ter zbiranju bučnih
semen. Odšli smo na bližnjo njivo
s koruzo, kjer so otroci primerjali
višino svojega telesa z višino koruznih stebel, tipali koruzne storže
in preizkušali, koliko moči potrebuje njihova dlan, da se koruzni
storž odtrga. Ob ličkanju koruze so
spodbujali svojega prijatelja, kako
naj potegne »ličke dol«, ob samem
luščenju koruznih storžev pa so
med seboj tekmovali, kdo ima več
naluščenih koruznih zrn.
Kljub opozorilu, da je čas vrnitve
v vrtec, so otroci ob starem opravilu na kmetiji vztrajali. Polni čutnih
izkustev in zadovoljni, da so zličkali
vso koruzo iz košare, so med potjo
poti proti vrtcu o tem navdušeno
klepetali.
Čeprav rojeni v modernem
času, ko se naši malčki spoznajo že na mobitele, računalnike,
računalniške igrice, sodobne televizorje in ostalo tehnologijo, je še
kako pomembno, da kjer sobivajo
otroci in odrasli, ki se med seboj
bogatijo s prenašanjem izkušenj,
ustvarjajo sožitje svojih prednikov.
Majda Kajzba
27
PABERKI
Fantastičen zaključek
sezone petankarjev
V mesecu novembru smo
petankarji zaključili sezono,
ki je bila prav v zadnjem
delu najuspešnejša v vseh
osmih letih delovanja
kluba.
Ž
e konec oktobra smo dosegli
zmago na TOUR tekmovanju
trojk na Jančah, še pred tem
tretje mesto na domačih igriščih v
tekmovanju dvojk in vse to je potrditev, da se dobro delo in redni
treningi obrestujejo ter nam dalo
slutiti, da pred koncem sezone še
lahko presenetimo.
In res se je zgodilo, zadnjo soboto v novembru v pokriti dvorani
na Zarji v Ljubljani, na tekmovanju
v natančnem izbijanju, kjer je naš
član in predsednik Bogdan Kirbiš
suvereno premagal vso konkurenco in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka.
Letošnja sezona je tako zaključena na najboljši možen način.
Člani kluba petanke Hrast Vam
želimo lepe praznike in SREČNO
2015.
B. K.
Dajte vsakemu dnevu priložnost,
da bo najlepši v vašem življenju.
Veliko takih dni vam v letu 2015 želi
Prosvetno društvo Matej Bor,
Dobrovce
28
Naši izviri
Eksplozija
pri tretjem ribniku
Petek zvečer 5. 12. 2014,
okrog 22.30 ure je spokojni
mir v naselju Miklavž
zmotila močna eksplozija,
ki jo je bilo slišati dva
kilometra daleč.
Eksplodirala je neznana naprava, ki so jo neznanci ali neznanec podstavili pod nadstrešnico
za kolesarje, ki je bila postavljena
pri tretjem ribniku v Miklavžu. Silovitost eksplozije je bila vidna na
tramovih nadstrešnice, saj je nekatere, ki so bili premera 20 cm,
prelomilo na polovico. Posamezne
dele pa je odneslo tudi na območje
ribnika v oddaljenosti 50 m in več.
V tem času v ribniku ni vode, zato
je bilo to podnevi dobro vidno. Po
dosedanjih ugotovitvah pri tem ni
bila nobena oseba poškodovana,
nastala pa je le materialna škoda,
kar pa je seveda le srečen splet
okoliščin.
Domačini v okolici nadstrešnice
pravijo, da so se pod njo v večernih urah zbirale osebe sumljivega
slovesa, vendar nekih posebnih izgredov do sedaj ni bilo.
Ob tem pa se moramo zamisliti tudi nad reakcijo okoliških stanovalcev. Kljub siloviti eksploziji
in glede na to, da so bližnje hiše
oddaljene skoraj 70 m, se nihče
ni odzval s tem , da bi obvestil o
dejanju policijo ali katero drugo
reševalno službo. Lahko bi bil kdo
ranjen in bi potreboval pomoč. Kaj
bi se zgodilo če bi razstrelili kakšno
hišo, ali tudi takrat ne bi nihče nudil pomoči ali šel pogledat, kaj se
dogaja? Policija je bila o dejanju
obveščena šele čez 12 ur, kar o reakciji občanov pove vse. V boljših
časih se je temu reklo samozaščitno ravnanje, danes pa ta beseda
skorajda izgublja svoj smisel.
S samim dejanjem je nastala
materialna škoda, ki znaša nekaj
tisoč evrov, seveda pa smo s tem
oškodovani tudi vsi krajani, saj je
nadstrešnica služila izletnikom,
sprehajalcem, kolesarjem in drugim, ki so potrebovali počitek ali
pa se pred dežjem umaknili pod
streho.
Dušan Janžek
V Marjeti na
Dravskem polju je
odprla vrata nova
mednarodna
zasebna glasbena
šola, v kateri učijo
priznani slovenski
glasbeniki, vešči dela
z mlajšimi in nekoliko
starejšimi učenci.
Pouk poteka v
popoldanskih urah,
za vse informacije
pa pokličite na
041 447 545.
29
ZA BISTROGLAVCE
MOŽGANSKA masaža
Že 10 minut MASAŽE MOŽGANOV Z ENIGMATIKO ALI ISKANJU
REŠITEV dnevno koristi spominu oz. UPOČASNENJU DEMENCE!
(Rešitve: v naslednji številki Izvirov)
Kaj imajo skupnega te besede oz. stavki?
NEŽEN, POTOP, ALI SE BO ANA OBESILA, EMA ZAKAJ NI VINJAKA ZAME,
EDO SUČE MEČ USODE, MONOM, NE RADODAREN, MATEJ JE TAM.
Koliko trikotnikov je na
tej sliki ?
Prestavimo dve palčici tako, da
dobimo štiri kvadrate?
Bliža se božič in z njim praznovanje,
ki že nestrpno ga čakamo vsi.
Božje drevesce krasi stanovanje,
v jaslicah detece božje leži.
Naj uresničijo vaše se sanje,
toplina vsa vrata naj božič odpre,
naj srečno obdobje za vas se prične.
A leto prihodnje naj zdravja vam da,
obilja, ljubezni pa v čaši brez dna.
VESEL BOŽIČ
in SREČNO NOVO LETO vam želi
30
Naši izviri
DU DOBROVCE,
DU MIKLAVŽ,
DU MODRA JESEN DRAVSKI DVOR
in DU SKOKE.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 71
SESTAVIL
RAFKO
IZLAKAR
SOVA, KI
SKOVIKA
NOETOVA
BARKA
???
CE-TUNG,
ORJAŠKA
OPICA
OSNOVNA
ŠOLA
KRAŠKO
VINO
TEMNEJŠE
BARVE
LETOPISI
PRODAJALEC RIB
ČLOVEK, KI
ŽIVI SAM
SREČNO
2015
LITER
24.ČRKA ABC
RTV
NAPOVEDOVALKA IDA
LADJA ZA
PREVOZ TOVORNJAKOV
ORGAN VIDA
JADRANSKI
OTOK
IVAN
TAVČAR
SELEN
VRSTA VRBE
PLOŠČICA
INTEGRIRA- ITALJANSKO
NEGA VEZJA DIRKALIŠČE
FORMULE 1
DVORANA
PRSTOR ZA
PRISTAJANJE
LETAL
RAVNILO
(ZASTAR)
PROSITI ZA
MILOŠČINO
ENOTA ZA
ELEK.TOK
JEZERO V
KANADI
ŽENSKA ZA
JAMSTVO
NEZNANEC,
NE PODPISANEC
MITO
TREFALT
GLAS O
DEŽEVANJU
RIM.ŠT.
1000
OLEK
ENOČLENVIDOV
SKI
ALGEBRAJ- GRENKI ZEL.
SKI IZRAZ
LIKER
PRIMORSKI
VZKLIK
PRIPRAVA
ZA
OMETANJE
SVETILKA
KRAVAL,
TRUŠČ
ST. PLOŠČ.
MERA 57,5 m
ŠPAN. M.
SPOLNIK
SL. PROIZVAJALEC SMUČI
GER. BOGINJA. USODE
NEK.PREB.
LATVIJE
TEKOČINA V
ČLOVEKU
20. IN 11.
ČRKA ABC.
DIRKALIŠČE
V LIZBONI
IZDELOVALEC
NALEPK
GRŠKI
OTOK V
KIKLADIH
FANT DO
PUBERTETE
PRIDIGAR,
JAVNI
GOVORNIK
ZAČETEK
ŠIR. VESOLJA
PIJAČA IZ
MEDU,VODE
IN KORENIKE
MONOTIPIJA, EDINI
PRIMEREK
SODNI
ZBOR,
MESTNI
SVET
100 m2
ZMEDA,
NERED
DOMIŠLJAVI
MOŠKI
OTOŠKA
SKUPINA V
ALEUTIH
TERMO
ELEKTRAR.
PRIJETEN
VONJ
AVTO.
OZNAKA ZA
PORTUGALSKO
MLEČNI
IZDELEK
EG. BOG
SONCA
POTOMEC
ŽUPANČIČ
OTON
NERAT
VLADIMIR
NAPARAVA
ZA
PREDENJE
VOLNE
Ugankarski slovarček: KEA – grški otok v Kikladih, KURI – nekdanje finsko ljudstvo na ozemlju današnje Latvije, PRAPOK – začetek širjenja
vesolja, RAE – jezero in mestece v Kanadi, RAT – otoško ljudstvo v Aleutih, SALEP – pijača iz medu, vode in korenike dišeče mošnjice, zlasti v Srbiji,
URD – germanska boginja usode, preteklosti, Norna.
Rešitev križanke 70, Vodoravno: FOKSTROT, ZAVETIŠČE, LIRIK, KA, Z, ARAK, TAM, AMATER, EMA, ŽALUJKA, IL, IRENE, AUKN, VIJAK, RK, I, N,
ABA, TASA, KARTE, LO POT, NA, BAER, IRHAR, FAM, ESSO, KA, AUL, TD, AKORD, PEN, DARILO, MONO, KANU, ESKIM, MAPER, ANI, JEŽEK,
MALAJ LAKOTA, RE. Rešitev:ZAVETIŠČE ZA ŽIVALI MARIBOR, NE ZA DARILO, JEŽEK, NERODNO MI JE.
Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne
nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 16. 1. 2015 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju.
Nagrajenci prejšnje križanke št. 70 so: Jožica Polš, (Ulica Paherjevih 9, Miklavž), Martina Gangl (Nad gramoznico 11, Miklavž) in
Ines Čuček (Ulica Luke Kruniča 8, Miklavž).
31

NAŠI IZVIRI št. 73 - Občina Miklavž na Dravskem polju

Transcription

Similar documents

ss_1 - OŠ Miklavž pri Ormožu

P O R O Č I L O - Občina Miklavž na Dravskem polju

obvestilo – odpust dolgov - OŠ Miklavž na Dravskem polju

Zapisnik 2. IZREDNE seje OS - Občina Miklavž na Dravskem polju

Zapisnik 14. izredne seje OS - Občina Miklavž na Dravskem polju

Zapisnik 12. redne seje OS - Občina Miklavž na Dravskem polju

Načrt_2014_2015 - OŠ Miklavž pri Ormožu

Zapisnik 34. redne seje OS - Občina Miklavž na Dravskem polju

Bilten tekme LD Vinski vrhovi

Osnovna šola Miklavž pri Ormožu

Osnovna šola Miklavž pri Ormožu

Začetek kurilne sezone 2014/2015

SPOROČILA

Jeseniške novice, prispevek Dimnikarstvo Dovrtel

ABC bilten

novice izpod krvavice november 2014

Državna javna služba - Dimnikarstvo Dovrtel, doo

SZPV 407

Vam prijazne sanitarne armature UNITAS!

Obvestilo o izbranih delih za otvoritveno razstavo

Cenik — ERAGON - Vrecek

Obvestilo o izbranih delih za otvoritveno razstavo 6