hi!tech - Siemens

Revija za inovacije
hi!tech
www.siemens.com/hitech
Na e-avtocesti
Vozna mreža za
hibridne tovornjake
Neskončna
energija
Energija iz
geotermalne toplote
Globalna
ekonomija
Produktna
sestavljanka je izziv
za logistiko
Novi svet dela
Povezan, fleksibilen, mobilen in odprt
hi!tech – Siemensova revija za inovacije
Vsebina
Čista voda ................................. 18
Upravljanje vodnih rezerv je ključnega
pomena za globalni družbeni in ekonomski
razvoj.
Zaloge, ki se izplačajo ............... 20
Zaradi nihajočih cen energije in
nestanovitne proizvodnje elektrike iz
obnovljivih virov postajajo baterije vse bolj
zanimive tudi za industrijo.
Močan partner .......................... 23
Siemens z različnimi modeli omogoča
financiranje projektov na področju
infrastrukture in industrije.
4
hi!future
hi!biz
Zgodba z naslovnice
Novi svet dela ............................. 4
Kolofon
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllll
hi!tech – Siemensova revija za inovacije
Kontaktna oseba:
Martina Merslavič
Naslov:
Siemens d.o.o., Bratislavska 5, 1000 Ljubljana
Založnik in izdajatelj:
Siemens AG Austria, Siemensstraße 90,
A-1210 Vienna
Za založnika:
Gerald Oberlik, Communications (CC)
Glavna urednica:
Elisabeth Dokaupil
[email protected]
www.siemens.com/hitech
Prihodnost mesta ...................... 24
The Crystal v Londonu je novi Siemensov
center za mesta in trajnostni urbani razvoj.
Novice ....................................... 25
Medicina po meri človeka ......... 26
Komunikacije in informacije določajo naš
vsakdan, služba in zasebnost se prelivata.
Značilnosti novega sveta dela so projekti in
fleksibilnost.
Raziskovalci se ukvarjajo s personalizirano
medicino prihodnosti, ki bo mogočila
zdravljenje pacientov na individualni osnovi.
Ekstremni pogoji ...................... 10
Visoke temperature v notranjosti Zemlje
lahko uporabimo za okolju prijazno
proizvodnjo toplotne energije in elektrike.
Geotermalna energija postaja vedno bolj
zanimiva.
Vesoljsko vozilo Curiosity je nastalo s
pomočjo programske opreme Siemens PLM.
Novice ....................................... 11
Prihodnost je brezžična ............ 12
Zanesljiva identifikacija in zmogljiva
podatkovna povezava spadata med ključne
tehnologije za industrijo prihodnosti.
Brezžična tehnologija ima pri tem
pomembno vlogo.
Neskončna enegija .................... 28
Tovornjaki
na električni avtocesti ............... 32
Vozila na hibridni pogon lahko opremimo
s pantografi za napajanje s tokom iz vozne
mreže elektrificirane avtoceste.
Nova globalizacija ..................... 14
Elektrika iz mraza ...................... 34
Države v razvoju in rastoči trgi so novi
gonilci rasti. Izdelki postajajo globalne
sestavljanke, logistika pa izziv.
Vedno več vetrnih turbin obratuje v
ekstremnih klimatskih območjih, kjer
kljubujejo ostrim vremenskim pogojem.
hi!tech
Uvodnik
32
hi!life
Udobno prestopanje ................. 36
Potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi je
udobno – posebej z eVozovnico.
Novice ....................................... 37
Popolne miniature .................... 38
Pomanjšane verzije vlakov morajo do najmanjše podrobnosti posnemati svoje originale. Pri Rocu to dosežejo z inteligentno
programsko opremo.
Majhni leteči velikani ............... 40
Majhna letala ali troti postajajo univerzalno
sredstvo za reševanje poslovnih težav, hkrati
pa so tudi zabavne igračke.
Nevarni tovor ............................ 43
Ladje v svoji balastni vodi po vsem svetu
prevažajo vodne živali in mikroorganizme in
s tem povzročajo veliko škodo.
Varnost na prvem mestu .......... 44
Varno mesto je rezultat popolne kombinacije sistemov in organizacij.
Nova svilena cesta ....................46
Tunel med Evropo in Azijo bo izboljšal prometni položaj v Istanbulu, hkrati pa je tudi
manjkajoči člen pri oživljanju ene najstarejših trgovskih poti na svetu.
Zelo velik majhen trend ............ 48
Kako uspešni internetni poslovni modeli
oblikujejo nova specializirana tržišča.
Dragi bralci,
svet dela se spreminja, predvsem po
zaslugi globalnih trendov globalizacije, mobilnosti, digitalizacije in mreženja. Stalen dotok komunikacij in informacij oblikuje naš vsakdan, službeno
in zasebno življenje pa se prelivata. Na
milijone ljudi deli informacije preko
interneta, ponuja svoje obsežno znanje in sodeluje s kolegi po celem svetu.
Te veščine bodo v prihodnosti zelo
pomembne. Tako kot v ostalih podjetjih tudi pri Siemensu narašča število
projektov s kratkim dobavnim rokom, v katerem je treba specifične želje kupca izpolniti z inovativnimi rešitvami. Čedalje več zaposlenih je
globalno delujočim strankam na voljo 24 ur na dan. Tak pristop zahteva
večjo fleksibilnost, vendar tudi ustreza novim predstavam, kako naj bi življenje bilo organizirano. Še posebej
mlajši zaposleni želijo svoje delo in
zasebno življenje koordinirati bolje
kot prej.
Za omogočanje fleksibilnega dela v
pisarni, na poti ter doma Siemens uvaja novi koncept pisarne.
Vendar pa ta nova svoboda ni brez tveganj. Pri fleksibilnih oblikah dela lažje
spregledamo preobremenjenost zaradi
stresa. Siemens je v Avstriji razvil nov
program z naslovom »Življenje v ravnotežju«, ki zaposlenim pomaga, da živijo
uravnoteženo življenje. Program ponuja
številne seminarje in delavnice, ki prispevajo k psihološki in fizični kondiciji zaposlenih. Tematika programov in seminarjev sega od prehrane do razgibavanja na
delovnem mestu in v telovadnici, pa vse
do premagovanja stresa in konfliktov.
Tudi drugi prispevki v tej številki revije za inovacije hi!tech se dotikajo megatrendov sedanjosti in prihodnosti. V
njih lahko preberete več o varnosti v
mestih, globalizaciji, geotermalni energiji, skladiščenju energije, brezpilotnih
letalih in električnih tovornjakih.
hi!tech
02 ■ 03
Arbeiten, wo immer man will – das
Büro findet in einem Trolley Platz,
fährt mit oder wartet in Pausen sicher
verwahrt im Locker.
Novi svet dela
Vedno povezani –
digitalna tehnologija
nas dan in noč povezuje
s celim svetom ter
omogoča stalen pretok
komunikacij in
informacij. Delo in
zasebno življenje se
prelivata in svet dela se
spreminja.
Novi delovni in bivanjski modeli
Da bi vsak dan, pet desetletij, od devetih
do petih preživeli v isti pisarni? Ta podoba
dela se danes mnogim pripadnikom mlajše generacije zdi nepojmljiva.
Toda kako, kje in v kakšni obliki bomo
delali v prihodnje? Kateri dejavniki bodo
oblikovali svet dela v prihodnosti? Digitalizacija, mobilnost in mreženje, globalizacija in ekonomija znanja so nedvomno gonilne sile novega razvoja. Po drugi strani
pa v svet dela vstopajo generacije, ki so
odrasle z novimi tehničnimi možnostmi
in razvile nove vrednote, ki se odražajo
tudi v njihovem načinu dela. Eden glavnih
trendov je občutek nove odprtosti.
Na milijone ljudi preko družbenih
omrežij s prijatelji deli podrobnosti o svojem življenju. Wiki strani vsebujejo ogromno znanja, ki je na voljo vsem uporabni-
kom. Podjetja, kupci in dobavitelji čedalje
bolj uporabljajo neposredni dostop kot
način medsebojnega posredovanja dokumentov.
Podpora preko platforme TechnoWeb
Pri Siemensu se pretok informacij in problemska podpora odvijata preko platforme TechnoWeb. Crowdsourcing (iskanje
idej in navdihov v množici ljudi) se je izkazal kot ustrezen način za oddajanje razvojnih nalog in reševanje problemov, saj
lahko pri tem sodeluje ogromna množica
uporabnikov svetovnega spleta, zato ga
uporablja tudi Siemens. Največja sprememba na področju gospodarstva je prehod od hierarhij k omrežjem.
Podjetja, kot je Siemens, pod svojo
streho združujejo štiri generacije zaposlenih z zelo različnimi komunikacijskimi in
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Petra Meisel
Cover
Naslovna zgodba
življenjskimi modeli. Med njimi so tako
tradicionalisti in pripadniki baby boom
generacije iz povojnega obdobja kot tudi
pripadniki generacije X (rojeni do leta
1976) ter generacije Y (rojeni med 1977 in
2000). Posebej opazne so spremembe
med digitalnimi domorodci, ki so »online« že od rojstva. Njihove vrednote so globalno timsko delo, njihova zaposlitev
mora imeti cilj in smisel, pri vsem skupaj
pa se radi tudi zabavajo.
Vseživljenjsko učenje je za njih prav
tako pomembno kot stalen dotok informacij. Pri tem so učenje in informacije lahko
zapakirane celo v igre. Za to generacijo je
tekmovalnost del vsakdanjosti. Mednarodno povezani v družabnih omrežjih so popolnoma prilagojeni na globalizacijo, ki je
v zadnjih desetletjih spremenila tudi podobo podjetij in zahteve, ki jih postavljajo
zaposlenim.
Dosegljivost za zahteve kupca štiriindvajset ur na dan v različnih časovnih pasovih je postalo nekaj običajnega, kot tudi
izpolnjevanje različno velikih naročil v
najkrajšem možnem času ter reševanje
posameznih problemov z inovativnimi rešitvami. Delo po meri je zelo iskano.
Projektifikacija
»Na splošno tudi v velikih korporacijah
upada število rutinskih nalog. Namesto
tega narašča tako imenovana projektifikacija,« piše v analizi Zukunftsinstituta z naslovom »Življenjski stil postaja delovni
stil«. Delež časovno kritičnih nalog narašča, obvladovanje izrednih situacij pa je
vedno bolj normalen pojav.
V zadnjih desetletjih so se spremenila
tudi zasebna življenja ljudi. Število zaposlenih žensk narašča, moški čedalje bolj
prevzemajo skrb za otroke, oba spola pa
se želita ukvarjati tudi z interesnimi dejavnostmi. Dan je pogosto prekratek in še
posebej pripadniki generacije Y popoldneve raje preživljajo z družino in nato
zvečer opravijo službene naloge. »Že leta
del svojih službenih nalog opravljam
izven pisarne, tako da sem vesel možnosti, ki mi jih ponuja Siemensov koncept pi-
sarne. Omogoča mi fleksibilno prilagajanje zahtevam moje kariere in družine,
poleg tega pa mi ni treba vsak dan v pisarno,« pravi Jens Schröter, ki je v Siemensovem učnem centru Global Learning Campus zadolžen za področje družbenih
medijev.
Siemensovemu konceptu pisarne (Siemens Office Concept) je botrovalo spoznanje, da mnogi zaposleni že sedaj večino
delovnega časa preživijo izven pisarne:
pri kupcih, v drugih oddelkih, na sejmih,
konferencah, sestankih in seveda tudi
doma v okviru fleksibilnega delovnega
modela. Razen tega imajo moderni delovni nomadi vse dokumente shranjene v
elektronski obliki. V novi Siemensovi podružnici v Düsseldorfu se kot »pisarna«
lahko uporabijo tudi kotički za odmor in
pulti. Na voljo so tiha območja za koncentrirano delo ter območja, ki so namenjena
timskemu delu in za telefonske konference.
Dodatne osebne dokumente lahko zaposleni shranijo v mobilnem arhivu, ki se
hi!tech
04 ■ 05
lahko uporablja povsod v podjetju. Zaposleni lahko delajo, kjer in kadar želijo, v
pisarni, doma ali na službeni poti. Z drugimi besedami, pisarna je tam, kjer se trenutno nahajaš. Novi sedež korporacije Siemens, ki ga gradijo v Münchnu, je dober
primer takega novega delovnega okolja.
Siemensov koncept pisarne je že v uporabi v pisarnah v Moskvi in Šanghaju. Na
Dunaju privlačna arhitektura stavbe s prostornim osrednjim hodnikom ComLine
omogoča intenzivno komunikacijo preko
meja posameznih oddelkov. Tako imenovani viseči vrtovi z brezžično povezavo,
naslanjači in mizicami za sestanke so prostor za koncentrirano in kreativno samostojno in skupinsko delo.
Delovne skupine pa se lahko srečujejo
tudi na drugih lokacijah, na primer v tako
imenovanih coworking centrih. Takšne
pisarne, ki so deloma last podjetij, deloma
pa zasebna last in jih je možno najeti, obstajajo v mnogih evropskih mestih. Ponujajo najmodernejšo opremo za sodelovanje med posameznimi skupinami, še
posebej pri tehnologiji, kjer je potrebna
visoka hitrost prenosa, na primer 3D podatkov in kompleksnih simulacij. Trenutno se v ta namen uporabljajo samo optična omrežja, v prihodnje pa naj bi tudi
mobilne naprave imele sposobnost prenosa več kot 100 MB na sekundo.
Robustna IT arhitektura
Še en ključni pogoj za fleksibilno delo na
katerikoli lokaciji je robustna IT varnostna arhitektura, ki jo Siemens nenehno
nadgrajuje z najnovejšimi produkti in o
problematiki poučuje tudi zaposlene.
Kako fleksibilno pa delo sploh lahko postane, dokazujejo pionirji tega trenda,
podjetja v IT sektorju. Tako na primer
podjetje T–Systems gradi globalne delovne time, katerih člani sploh nimajo stalnega delovnega mesta, ampak se v rednih časovnih presledkih srečujejo na
raznih lokacijah.
Vendar pa ta novi svet dela ni primeren za vse poklice. »Ko smo uvajali Siemens Office, smo upoštevali to dejstvo in
se trudili izpolniti tudi individualne potrebe
zaposlenih,«
poudarja
Jens
Schröter. »Ta proces zahteva globoke
spremembe.« Za takšen novi svet dela bo
potrebno postaviti tudi nova pravila. Na
primer, v fleksibilni pisarni zelo težko
najdeš sodelavca. Zato statusna vrstica
na računalniku Jensa Schröterja vedno
prikazuje, kje se Jens v danem trenutku
nahaja. V takem fleksibilnem okolju se
morajo vodje in zaposleni zavedati svoje
dolžnosti upoštevanja zakonskih zahtev
glede delovnega časa ter se v celoti ravna-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Petra Meisel
Cover
Naslovna zgodba
ti po njih. Ker nadzor nad delovnimi urami na osnovi delavčeve prisotnosti na delovnem mestu ni več mogoč, bo zaupanje
v odnosih med vodji in zaposlenimi postalo še bolj pomembno kot do sedaj. V
prihodnosti bo vodenje podjetja vedno
bolj temeljilo na doseganju rezultatov.
»Na splošno bo svet dela postal bolj raznolik. Poklici ne bodo več fiksni, saj delovne naloge postajajo vse bolj personalizirane,« pravi Wilhelm Bauer, direktor
inštituta Fraunehofer IAO. V prihodnosti
se bodo ljudje vse bolj opredeljevali po
tem, kaj in kje delajo ter predvsem, kako
to delajo. TrendUpdate Zukunftsinstituta
navaja 11 različnih tipov poklicev. Eden
takih poklicev je »strokovnjak znanja« ali
tako imenovani knowledge worker, od
koder je izraz ekonomija znanja tudi dobil svoje ime. V tehničnem in raziskovalnem sektorju se razvija skupina »hiper-
specialistov«, ki v okviru outsourcinga
službo najdejo po celem svetu. Poleg tega
obstajajo še »agitatorji«, ki dajejo pobude za kreativne spremembe, ter »posredniki«, ki olajšajo sodelovanje med posameznimi skupinami. »Job hopperji« ali
pogosti menjalci službe imajo številne
talente, vendar pa se morajo pogosto
sprijazniti z negotovo zaposlitvijo.
Nove razmere so izziv tudi za sindikate, ki se bodo prav tako kot podjetja morali prilagoditi novim fleksibilnim delovnim navadam. Za Friedricha Hagla,
predsednika delavskega sveta pri Siemensu v Avstriji je pomembno, da delo
zaposlenim omogoča varno eksistenco:
»Vemo, da danes obstaja potreba po večji
fleksibilnosti. Vendar pa se zaposleni
tudi morajo držati pravil.« Hagl poudarja, da morajo modeli prihodnosti izražati
resnost: »Vsakdo mora dati svoj prispe-
Boj proti poplavi
e-sporočil
Mnogi službo povezujejo s poplavo
elektronskih sporočil. Čeprav so elektronska sporočila še vedno nujen del
komunikacije navzven, pa se interna
komunikacija vedno bolj nagiba k
družbenim omrežjem. Komunikacija v
realnem času, blogi in wikiji vedno bolj
nadomeščajo elektronsko pošto kot
orodje interne komunikacije. Mladi
zaposleni, ki so odrasli s to vrsto komunikacije, bodo v prihodnje to možnost
zahtevali tudi od svojih delodajalcev. IT
podjetje Atos je naredilo prvi korak v to
smer: CEO Thierry Breton je oznanil, da
želi ukiniti vso elektronsko pošto kot
sredstvo interne komunikacije. Nadomestile je bodo aplikacije družbenih
omrežij in integrirane cockpit rešitve.
i
www.atos.net
hi!tech
06 ■ 07
vek k temu, da bo novi svet dela življenjski za zaposlene.«
Tudi delodajalci so takega mnenja, saj
je v globaliziranem okolju in v kritični gospodarski situaciji kvalificirana delovna
sila zelo pomembna. Hkrati je vedno več
pritiskov za povečanje produktivnosti, s
čimer naraščajo tudi simptomi preobremenjenosti zaradi dela. Siemens v svojih
podružnicah po celem svetu uvaja program varovanja zdravja, ki bo podjetju
omogočila povečevati zdravje zaposlenih
še v večji meri, kot to zahtevajo zakonska
določila.
Nova fleksibilnost ter prelivanje zasebnega in službenega življenja zahtevata od
vseh udeleženih, da prevzamejo odgovornost. Vsak zaposleni je dolžan skrbeti zase
ter za svoje zdravje, pa tudi za svojo nadaljnjo izobrazbo. »Vsakdo naj razmisli, kaj
mora storiti, da bo ostal kompetenten na
svojem strokovnem področju – skupaj s
svojim nadrejenim, vendar pa naj ne čaka,
da bo predloge podal nekdo drug,« poudarja Stefan Lange, ki je pri Siemensu Avstrija odgovoren za vodenje, razvoj in pridobivanje
talentov
v
regiji
CEE.
»Vseživljenjsko učenje, radovednost ter veselje do izzivov so najboljši načini, kako iz
svojih delovnih potencialov izvleči največ.«
Podjetja se bodo morala prilagoditi tudi
demografskim spremembam, ki v tradici-
Rekrutiranje 3.0
Agencija Razorfish je za McDonaldsovo
kampanjo »Moj burger« razvila »Burger
konfigurator«. Pričakovala je poskuse
vdora v program, vendar teh poskusov ni
kaznovala. V izvorni kodi je vlomilcu pustila sporočilo: »Čestitamo. Malo ljudi pride
tako daleč. Naslednji korak je: talents@
razorfish.de.«
onalnih industrijskih državah vodi do pomanjkanja mlade delovne sile, po drugi
strani pa narašča število starejših ljudi z
različnimi zahtevami za delovno okolje.
»Za starejše zaposlene ponujamo rešitve tako pri oblikovanju delovnega mesta
kot tudi pri možnostih nadaljnjega izobraževanja,« našteva Lange. Pomemben dejavnik so tudi medgeneracijske skupine,
kjer se mladi učijo iz izkušenj starejših,
starejši pa se učijo, kako se mladi spopadajo z izzivi. »Uspešna integracija različnih
generacij ima številne prednosti pri prenosu znanja in predanosti, ki jo zaposleni
vložijo v izpolnjevanje nalog, s tem pa pridobijo tako zaposleni kot tudi podjetje,« še
doda Lange.
i
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Petra Meisel, Rita Newman
siemens.com/jobs
siemens.com/pof
Cover
Naslovna zgodba
Odgovoren partner
Sibylle Würthner, vodja kadrovske službe v regiji Srednja in Vzhodna Evropa,
nam je razkrila, kako se Siemens pripravlja na svet dela v prihodnosti.
Katere spremembe v načinih dela so še
posebej pomembne za podjetje, kot je
Siemens?
Naraščajoča potreba po fleksibilnosti in s
tem dosegljivost za kupce 24 ur na dan ter
vse večji poudarek na projektih, pa seveda
povezanost poslovnega in zasebnega življenja, ki jo omogočajo sodobne mobilne
komunikacije, so pomembni trendi za vsa
večja podjetja in seveda tudi za nas. Vendar pa so v nasprotju »mladimi« sektorji,
kot so IT ali internetna podjetja, pri Sie-
mensu zaposlene 4 generacije z zelo različnimi pogledi na delo in življenje.
Kaj za podjetje pomenijo razlike v
življenjskih nazorih med zaposlenimi?
Z uspešnim kombiniranjem tradicionalnih vrednot in novih oblik dela postaja
Siemens vse bolj zanimiv zaposlovalec.
Naše stranke cenijo delovne skupine, ki
so sestavljene tako iz digitalnih domorodcev kot tudi izkušenih strokovnjakov.
Zaupajo partnerjem, ki imajo inovativne
rešitve in so hkrati zanesljivi. Potencialni
iskalci zaposlitve tudi iščejo delodajalce,
ki svoje zaposlene spoštujejo v tradicionalnem pomenu te besede.
Kako Siemens podpira prehod v nove
načine dela v organizacijskem in tudi v
tehnološkem smislu?
En primer je oblikovanje novega koncepta pisarne Siemens Office. V prihodnosti
naj bi Siemens po vsem svetu uvedel odprte pisarne. Nove komunikacijske tehnologije omogočajo fleksibilne načine
dela, ki niso vezani na pisarniško mizo in
se lahko izvajajo na različnih mestih v
poslovni stavbi, na poti ali doma. Fleksibilnost v smislu delovnega mesta in delovnega časa pa je tudi naše menedžerje
prisilila, da so usmerjeni k cilju in da zaupajo zaposlenim.
Sibylle Würthner: »Siemens postaja vse bolj
zanimiv zaradi uspešnega kombiniranja
tradicionalnih vrednot in novih trendov v
načinu dela.«
Ali že obstajajo izkušnje, kako se
zaposleni spoprijemajo z novo
fleksibilnostjo dela?
Posebej mlajše generacije zaposlenih
imajo svoje delovno mesto vedno pri
sebi, v obliki prenosnega računalnika, tablice ali pametnega telefona. Svoj dan si
prizadevajo urediti tako, da imajo čas za
službo, za družino in ukvarjanje s športom ali pa za srečanje s prijatelji. Tudi
delo za krajši čas je s tem pridobilo nov
pomen. Enako velja za starejše zaposlene, ki so v digitalni svet vstopili s pomočjo svojih otrok.
Kako se pri takšnih modelih upošteva
delovni čas?
Zaposleni se morajo zavedati svojih odgovornosti v zvezi z delovnim časom. Potrebno je veliko discipline, da si vzameš
dovolj časa za delo, vendar da po drugi
strani ne dovoliš, da ti delo vzame ves
tvoj čas. Razen tega pa v Avstriji za fleksibilne načine dela velja zakonodaja v zvezi z delovnim časom in počitkom. Če zaposleni torej dela ne more opraviti v
času, ki mu je bil dodeljen, potem mora
to takoj povedati.
Kljub novim fleksibilnim načinom dela pa
je čedalje več primerov obremenjenosti.
Kaj gre torej narobe?
V trenutni težki gospodarski situaciji je
veliko zahtev po visoki produktivnosti in
obremenjenost zaposlenih narašča. Vendar je stres tudi posledica vedno večje želje po prostem času. Zato je zelo pomembno, da se zaposleni potrudijo, da
njihovo zasebno življenje ostane nedotaknjeno. Zavedanje je najpomembnejša
oblika zaščite pred stresom – tako zase
kot tudi za sodelavce na vseh ravneh hierarhije in v vseh oddelkih. Siemens v Avstriji je razvil nov program z naslovom
»Življenje v ravnotežju«, ki s številnimi
ukrepi pomaga zaposlenim, da živijo
uravnoteženo življenje.
hi!tech
08 ■ 09
Vesoljsko vozilo Curiosity
zbira vzorce kamnin.
Ekstremni pogoji
NASA je za načrtovanje, simuliranje in virtualno sestavljanje novega vesoljskega
plovila uporabila programsko opremo Siemens PLM. Curiosity mora vzdržati
ekstremne temperaturne razlike, hitre pospeške, tresljaje in sevanje.
Več podatkov o Marsu
900 kilogramov težko vesoljsko vozilo Curiosity prenaša podatke na Zemljo brez
motenj. Njegova tehnologija lahko deluje
v najtežjih pogojih. K temu je prispevala
tudi Siemensova programska oprema za
načrtovanje življenjskega cikla izdelkov,
ki so jo strokovnjaki uporabljali v celotnem procesu razvoja vozila. Znanstveniki v Nasinem laboratoriju Jet Propulsion
Lab so programsko opremo uporabili za
digitalno načrtovanje vozila, simulacijo
njegovega delovanja in njegovo virtualno
sestavljanje brez izgradnje prototipa.
Curiosity mora vzdržati ekstremne
temperaturne razlike, hitre pospeške,
tresljaje in sevanje. Pri razvoju vozila so
Nasini znanstveniki uporabili programsko opremo za modeliranje NX, kot pro-
gram za upravljanje podatkov pa so uporabili Teamcenter, ki različnim razvojnim
skupinam kadarkoli omogoča dostop do
najnovejših podatkov.
Sevanje, podobno sevanju sonca
Temperaturni model vozila je bil izdelan
s pomočjo programa NX. Raziskovalci so
vozilo preskusili tudi v posebni komori,
ki posnema pogoje na površini Marsa, z
atmosfero iz ogljikovega dioksida, ledeno mrzlo površino in sevanjem, ki je podobno sevanju sonca. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov je orodje
NX izračunalo temperaturni model, ki
lahko posnema tudi pogoje, ki jih na Zemlji ni mogoče zagotoviti.
Uporaba programske opreme Siemens PLM je omogočila tudi, da so stro-
ški ostali v začrtanih mejah, saj za začetek sploh ni bilo potrebno zgraditi
fizičnega prototipa vozila. Končni izdelek
je trenutno najbolj dovršeno vesoljsko
vozilo. »Curiosity nam bo pomagal, da
bomo bolje razumeli Rdeči planet, hkrati
pa bo tlakoval pot bodočim raziskovalcem,« pravi Doug McCuistion, direktor
programa za raziskovanje Marsa pri Nasi.
Programska oprema Siemens PLM je
sicer zelo razširjena v letalski in avtomobilski industriji. V kombinaciji s Siemensovo avtomatizacijsko tehnologijo lahko
skrajša čas do uvedbe izdelka na tržišče
za do 50 odstotkov ter prihrani pri virih
in energiji.
i
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil, Eva Zwanzinger
NASA/JPL-Caltech, Siemens
siemens.com/plm
www.nasa.gov
hi!biz
Novice
Meglica
gasi bolje
Industrija varčuje z energijo
Siemens tudi v svojih proizvodnih obratih izkorišča visoke potenciale za energetske prihranke v industriji, na primer v
nemškem mestu Kemnath, kjer izdelujejo sestavne dele za naprave za magnetno
resonanco in računalniško tomografijo.
V tem obratu so letne stroške za energijo
zmanjšali za približno 20 odstotkov. Investicija v vrednosti okoli 3,4 milijona
evrov se bo povrnila v manj kot šestih letih. Obrat sedaj proizvede za četrtino
manj izpustov ogljikovega dioksida.
K temu so prispevali različni ukrepi: namesto starega plinskega kotla se potrebna toplota sedaj proizvaja s kotlom na biomaso ter z drugimi sistemi. Elektriko
proizvaja kogeneracijska naprava na zemeljski plin. Ventilatorje in črpalke klimatske naprave so opremili s frekvenčnimi pretvorniki, ki krmilijo njeno
delovanje. Prezračevanje vključijo samo
po potrebi.
i
siemens.com/industry
Stabilna dobava
energije
Manj prahu, nižji stroški
Pri proizvodnji jekla nastajajo ogromne
količine prahu. Pri običajnih napravah
za mokro odpraševanje so potrebni tudi
sistemni za predelavo odpadne vode in
blata. Vendar pa obstaja tudi drugačen
način. Turški proizvajalec jekla Karabük Demir Celik Sanayi ve Ticaret
A.S. (Kardemir) bo za nov plavž z letno proizvodno zmogljivostjo približno 1,2 milijona
ton postavil napravo za
Sistem za gašenje, ki takoj pogasi
ogenj, je učinkovito dopolnilo
sistema za zgodnje zaznavanje
požara. Sistemi za avtomatsko
gašenje hitro pogasijo ogenj ali pa
ga zadušijo že v
začetni fazi.
Gasilniki na vodno
meglico z visokim
pritiskom so še
posebej učinkoviti.
Za gašenje požara
uporabljajo zelo
majhne kapljice, kar
poveča učinek hlajenja in prispeva k
intezivnejšemu izpodrivanju kisika
zaradi izparevanja v centru žarenja
požara.
■ www.siemens.com/sinorix
suho odpraševanje. Pri tej napravi separacija grobega prahu poteka v posebej
izdelanem centrifugalnem separatorju
(ciklonu), fini prah pa se nato nabira v
vrečastih filtrih. Nova Siemensova naprava zmanjša skupno vsebnost prahu v odpadnih plinih, ki nastanejo
pri proizvodnji jekla, na manj kot tri
miligrame na standardni kubični
meter. Novi ciklon pa tudi izboljša
separacijo železnih delcev v
prahu, ki jih je mogoče reciklirati.
i
siemens.com/
metals
Izpad električne
energije, ki ima za
posledico
prekinitev
proizvodnje, je
lahko zelo drag za
naftno in plinsko
industrijo. Da bi
zagotovil stabilnost v napajalnih
omrežnih otokih ali omrežjih, ki
lahko delujejo kot otoki, je Siemens
razvil rešitev za avtomatsko
zmanjšanje obremenitve.
V primeru nestabilnosti med
proizvedeno energijo in njeno
porabo se izključijo porabniki z nižjo
prioriteto, tako nastala prosta
energija pa se porabi za stabilizacijo
omrežja.
■ siemens.com/smartgrid
hi!tech
10 ■ 11
Prihodnost je brezžična
Zanesljiva identifikacija in zmogljiva podatkovna povezava spadata med
ključne tehnologije za industrijo prihodnosti. Po mnenju Siemensovih
strokovnjakov Markusa Weinländerja in Karla Glasa ima brezžična
tehnologija pri tem zelo pomembno vlogo.
Podjetje BIA-Galvanik se pri
napravi za galvanizacijo zanaša
na brezžično tehnologijo.
Katere so najpomembnejše zahteve, s
katerimi se srečujejo današnja
industrijska podjetja?
Markus Weinländer: Poleg globalno porazdeljenih ali mobilnih proizvodnih
obratov je ena najpomembnejših zahtev,
s katerimi se srečujejo današnja indu-
strijska podjetja, zagotovo variantna proizvodnja namesto masovne proizvodnje.
Centralno upravljani sistemi v takem primeru hitro pridejo do meja svojih zmogljivosti. Kljub decentralizaciji je nekje
na najvišjem nivoju še vedno nek centralni sistem vodenja, ki upravlja vse pod
sabo. Po drugi strani pa smo se na spletu
naučili, da so samoorganizirani decentralni sistemi stabilnejši, robustnejši in
cenovno sprejemljivejši. Preneseno v industrijo to pomeni, da v proizvodnih
obratih samoorganizirane strukture prevzamejo naloge od načrtovanja proizvodnje pa vse do upravljanja.
Kakšno vlogo ima pri novih rešitvah za
proizvodnjo brezžična tehnologija?
Markus Weinländer: Omogočena mora
biti identifikacija vsakega posameznega
sestavnega dela produkta. Za prevzem
nalog upravljanja in nadzora pa mora biti
ta sestavni del sposoben prenašati tudi
metapodatke, kot so na primer navodila
za proizvodnjo ali podatke o kakovosti –
podatke, ki jih je glede na zahteve potrebno tudi posodabljati. Trenutno je za ta
koncept na voljo samo ena rešitev: RFID
(radiofrekvenčna identifikacija), tehnologija, ki omogoča tudi pisanje podatkov.
Tu pa je potrebna brezžična tehnologija.
Toda tudi pri samoorganiziranih strukturah so potrebne podatkovne povezave.
Tehnologija RFID se je uveljavila kot način
komuniciranja med stroji in produkti. Za
komunikacijo med stroji ter med nadzornimi in upravljalskimi sistemi pa pride v
poštev WLAN tehnologija.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
advance, Magazine for Totally Integrated Automatiion
Siemens, Annette Kradisch
hi!biz
Industrija
Markus Weinländer,
vodja produktnega
upravljanja,
oddelek Industrial
Identification in
Karl Glas, oddelek
Industrial Network
Components: »Tudi
v kritičnih okoljih se
da vzpostaviti in
vzdrževati
zanesljivo in
robustno
komunikacijo v
realnem času.«
Komunikacija v realnem času ter varnost
sta nujna člena avtomatizacijske tehnike.
Kako je to možno zagotoviti pri brezžični
tehnologiji?
Karl Glas: Brezžično omrežje je tako imenovani »deljeni medij«, kar pomeni, da si
vsi uporabniki delijo prenosno pot po
zraku. Brezžični sistemi sami skrbijo, da
se razpoložljiva pasovna širina dinamično porazdeli med uporabniki. Pri WLAN
sistemu po standardu IEEE 802.11 pa
ima vsak uporabnik enakopraven dostop
do celotne pasovne širine v določenem
časovnem obdobju, po načelu »kdor prvi
pride, prvi prenaša«. Vsi ostali uporabniki morajo medtem čakati. Tudi če je pasovna širina dovolj široka in postopek
dovolj hitro poteka, komunikacija v realnem času s tem sistemom ni nujno zagotovljena, saj brez dodatnih ukrepov zaporedje prenosa podatkov ni predvidljivo
oziroma se ga ne da vnaprej določiti.
Kakšna pa je rešitev za to težavo?
Karl Glas: Patentirani protokol iPCF (industrial Point Coordination Function)
skrbi, da je vsak uporabnik naslovljen v
vsakem ciklu in na ta način zagotavlja komunikacijo v realnem času. S to metodo
pa je možno realizirati tudi varno komunikacijo preko vseh celic brezžičnega sistema.
Kakšno vlogo imata v industriji
standarda mobilne komunikacije
UMTS in LTE?
Karl Glas: Brez sodelovanja na osnovi
spletnih tehnologij, brez storitev, kot so
vzdrževanje ali odpravljanje napak ali pa
enostavno SMS sporočilo preko mobilnega telefona, si današnjega industrijskega
okolja ne moremo več predstavljati.
UMTS, mobilno omrežje tretje generacije, je danes svetovni standard. LTE, mobilno omrežje četrte generacije, ponuja s
pasovno širino do 50 Mbit/s osnovo za integracijo dodatnih storitev v brezžično
omrežje prihodnosti.
Kakšno vlogo pa ima v industriji UHF
tehnologija, ki se je uveljavila v trgovini?
Markus Weinländer: Zaradi relativno dolgega dosega, ki znaša od pet do osem metrov, in v kombinaciji z nizkimi stroški
transponderja je UHF–RFID tehnologija
privlačna kot sistem integrirane identifikacije v proizvodnji in logistiki. Vendar
pa je prednost večjega dosega lahko tudi
ovira. V proizvodnem okolju se nahaja
veliko kovin in tekočin in s tem tudi veliko motenj zaradi odboja. Kljub temu pa
lahko rečemo, da so UHF–RFID sistemi, ki
se uporabljajo v prozvodnji, stabilni v
območju od enega do dveh metrov.
Kakšen je bil namen razvoja UHF
tehnologije?
Markus Weinländer: UHF tehnologija je
bila razvita za trgovino s ciljem, da se pri
skupinskem odčitavanju identificira čimveč posameznih delov. Skupinsko odčitavanje je primerno za proizvodne obrate z
nizko vertikalno integracijo, ko vsi dobavitelji svoje dele opremijo s transponderji. Vendar pa mora sistem imeti sposobnost selekcije, kar pomeni, da mora biti
pri skupinskem odčitavanju nedvoumno
jasno, ali gre za zračno blazino ali pa za
karoserijo. To ni čisto brez pomena, kajti
motnje zaradi odboja lahko povzročijo,
da ustrezni transponderji niso zaznani,
neustrezni pa so.
Ali je izzive pri uporabi UHF tehnologije
mogoče premagati?
Markus Weinländer: Razvili smo novo generacijo UHF čitalcev in UHF pametnih
nalepk, s katerimi smo lahko zelo dobro
razrešili težave in dosegli, da je UHFRFID tehnologija primerna tudi za industrijo. Dober primer je uporaba RFID sistema Simatic RF600 v Mercedesovih
tovarnah v nemškem Rastattu in madžarskem Kecskemétu. Pri tem sistemu enosmerni transponderji spremljajo karoserijo od njene izdelave do končne montaže
avtomobila. S povprečno stopnjo odčitavanja, ki znaša 99,99 odstotka, je sistem
izpolnil vse zahteve naročnika. UHF tehnologija je tudi popolnoma združljiva z
WLAN tehnologijo, saj se frekvenčni širini ne prekrivata.
i
siemens.com/rfid
www.siemens.de/automation/magazine
www.siemens.com/automation
hi!tech
12 ■ 13
Mednarodno aktivna podjetja oskrbujejo globalna tržišča in imajo proizvodne
obrate v številnih državah sveta. Koncept tovarne elektronike v indijskem
mestu Goa je prilagojen lokalnim zahtevam.
Nova globalizacija
Države v razvoju in rastoči trgi so novi gonilci rasti, razvite države se
morajo uveljavljati z inovacijami, izdelki postajajo globalne sestavljanke,
logistika pa izziv.
Svetovna ekonomija se spreminja
Smo v obdobju pospešene globalizacije,
ki jo dodatno podpirajo moderne informacijske in komunikacijske tehnologije,
njeno gonilo pa so tudi naraščajoč obseg
proste trgovine in liberalizacija tržišč.
Obseg svetovne trgovine se je od leta
1970 povečal za skoraj petdesetkrat, na
več kot 15.000 milijard dolarjev. Hkrati
je prišlo do premika pri pretoku blaga.
Okoli 40 odstotkov svetovne blagovne
menjave sedaj poteka v državah v razovju in na rastočih trgih, medtem ko je še
leta 2000 ta številka znašala samo 25 odstotkov. V zadnjih nekaj desetletjih so se
spremenili tudi glavni igralci na področju globalizacije. Pri tem še zdaleč ne
gre samo za Kitajsko. Brazilija, Indija,
Indonezija, Mehika in Turčija so trda
konkurenca tradicionalnima trgovinskima velikanoma Evropi in ZDA. »Očitno
je, da se struktura globalne ekonomije
temeljito spreminja,« pravi Tom Kirchmaier iz London School of Economics.
»V prihodnosti se bo rast konvencionalnih industrijskih sektorjev odvijala
predvsem na današnjih rastočih trgih.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Pictures of the Future
Siemens
hi!biz
Ekonomija
Kitajska zelena
revolucija
Za visoko razvite države to pomeni, da
bodo za doseganje rasti morale proizvajati še več inovacij.«
V državah v razvoju in na rastočih
trgih se odpirajo proizvodni obrati, ki
imajo pomembno funkcijo poddobavitelja, hkrati pa tudi optimalno izpolnjujejo potrebe lokalnih tržišč. Po
mnenju profesorja Danija Rodrika,
ekonomista na harvardski univerzi, je
proizvodnja pomembna za ekonomsko
napredovanje države. »Proizvodnja
ustvarja relativno dobro plačana delovna mesta, spodbuja investicije v zasebnem sektorju ter tlakuje pot za nadaljnjo diverzifikacijo ekonomije. To
pa je tudi začetna točka, s katero se
začne sistematsko ustvarjanje visoke
stopnje zaposlenosti.«
Tehnološke multinacionalke kot je Siemens se na te trende odzivajo z investicijami v izjemno kompleksno industrijsko
proizvodnjo in raziskovalne dejavnosti v
visoko razvitih državah. Vendar pa proizvodni obrati v razvijajočih se državah
niso samo poddobavitelji, ampak so tudi
sposobni izpolnjevati zahteve lokalnih
tržišč. Inovacije se tako vedno bolj doga-
jajo na rastočih trgih, ki imajo vedno večje potrebe po lokalnim tržiščem prilagojenih izdelkih.
Pametni izdelki
Multinacionalke bodo v prihodnje prisiljene decentralizirati svoje strukture in
procese in uvesti poslovanje v »multi–lokalnem« načinu. Z investiranjem v rastoče trge želi Siemens doseči dolgoročni
cilj povečanja tako imenovanih pametnih
izdelkov v svojem globalnem portfelju.
To so izdelki, katerih uporaba je enostavna, so prijazni za vzdrževanje, cenovno
sprejemljivi, robustni in na ta način popolnoma prilagojeni za potrebe specifičnih tržnih segmentov. Izbira proizvodnih
obratov je zaradi tega za multinacionalna
podjetja čedalje bolj kompleksna naloga.
Časi, ko so podjetja kratkoročno reagirala na pričakovane prednosti zaradi razlike v stroških dela, so že zdavnaj mimo.
Načrtovanje globalne proizvodne
mreže poteka v skladu s strategijo korporacije in zahtevami kupcev. »Pri Siemensu smo razvili nov pristop k globalnemu
proizvodnemu odtisu, ki sistematično
pregleduje in optimira obstoječe omrež-
Najučinkovitejša
termoelektrarna na premog
na svetu je Waigaoqiao III na
Kitajskem, opremo pa je
dobavil Siemens.
S približno četrtino svetovnega z
energijo povezanega izpusta
ogljikovega dioksida je Kitajska
prehitela ZDA in postala največji
onesnaževalec s toplogrednimi plini.
Vendar pa je dežela že začela ukrepati.
Varovanje okolja in povečanje
učinkovitosti sta sedaj ključna faktorja
v gospodarskih načrtih Kitajske.
Kitajska je trenutno največje svetovno
tržišče za vetrno energijo in ima nekaj
največjih svetovnih podjetij za
izkoriščanje vetrne energije. Zaradi
svoje položne obale ima ogromen
potencial za izgradnjo vetrnih
elektrarn na morju. Siemens, vodilno
podjetje na trgu morskih vetrnih
elektrarn, je odprl tovarni za izdelavo
lopatic rotorja ter za sestavljanje
gondol vetrnih turbin za vetrne
elektrarne ob obali blizu Šanghaja.
Vodna energija je že sto let stalnica
v kitajskem energetskem portfelju.
Pred sto leti je Siemens v provinci
Junan postavil generatorje za prvo
hidroelektrarno v državi. Vendar pa je
večina hidroelektrarn na stotine
kilometrov oddaljena od najbližjih
centrov porabe. Visokonapetostni
enosmerni (HVDC) sistemi prenosa
zagotavljajo prenos energije z nizkimi
izgubami.
Tianjin Eco-city je kitajski model
zelenega mesta. Približno dvajset
odstotkov energije za to okolju
prijazno mesto bo pridobljeno iz
obnovljivih virov, poraba vode bo za
polovico manjša kot pri mestu
primerljive velikosti in 90 odstotkov
mestnega transporta se bo odvijalo s
kolesi, javnim mestnim prometom ali
električnimi avtomobili.
hi!tech
14 ■ 15
hi!biz
Ekonomija
Spreminjanje trendov v Južni Ameriki: hitro rastoče države, kot sta Brazilija in Kolumbija,
postajajo proizvajalci visokotehnoloških izdelkov. Siemens v Braziliji proizvaja kondenzatorje
za visokonapetostne enosmerne sisteme prenosa, v Kolumbiji pa transformatorje.
je,« poroča Jörg-Henning Kaske, strokovnjak za proizvodne standarde in vodenje pri Siemensu. Pri vsem tem lahko
celo pride do krepitve proizvodnih
obratov v industrijskih deželah.
»Pri visokokakovostnih izdelkih, kjer
je pri proizvodnji potrebna kvalificirana
delovna sila ter intenzivno raziskovanje,
je dostop do inovacij veliko bolj pomemben kot pa poceni delo,« poudarja Eric
Spiegel, izvršni direktor Siemensa v
ZDA. Najpomembnejši faktorji v Siemensovem procesu načrtovanja za proizvodne obrate so stopnja donosa, hitrost, fleksibilnost pri dobavi, kakovost
procesov in sposobnost za inovacije.
V okiru nove globalizacije se proizvajajo izdelki, pri katerih veliko sestavnih
delov nastaja v številnih proizvodnih
korakih v različnih delih sveta. Kovine,
polprevodniki in plastika se spremenijo
v različne polizdelke kot so mikročipi,
tiskano vezje in prikazovalniki, ki jih
nato v končnih proizvodnih obratih sestavijo v končne izdelke in distribuirajo
kupcem po celem svetu. Globalna logistična veriga za visokokavostne izdelke
se sestoji iz ladij, letal, vlakov in tovornjakov. Pri obvladovanju dobavnih rokov in zaloge pomaga edino računalnik.
Takšne globalne dobavne verige so pogosto izpostavljene tveganjem, ki jih ni
mogoče izračunati. Po mnenju strokov-
njakov, ki so sodelovali v raziskavi družbe Pricewaterhouse Coopers, so največji izziv klimatske spremembe in
naraščajoči stroški energije. Večina teh
strokovnjakov se strinja, da se bodo zaradi naraščajočih stroškov transporta
do leta 2030 uveljavile regionalne proizvodne mreže z bližnjimi dobavitelji.
Vendar pa to ne pomeni, da bodo
podjetja z globalnimi dobavnimi verigami na valu antiglobalizacije proizvodnjo prenesla v domače države. Ravno
nasprotno – oblikovala se bodo avtonomna omrežja, še posebej na rastočih trgih Azije, ki bodo z nizkimi transportnimi stroški oskrbovala lokalna
tržišča.
Zavedanje o trajnosti
Strokovnjaki tudi napovedujejo, da bo
vedno večje zavedanje o trajnosti med
potrošniki povzročilo občutne spremembe v njihovih navadah. Tako naj bi
se do leta 2030 predvsem potrošniki v
zahodnem svetu bolj pogosto odločali
za izdelke domače proizvodnje kot pa se
sedaj. Hkrati strokovnjaki pričakujejo,
da bo že do leta 2030 prišlo do večjega
napredka v smislu inteligentnih sistemov za vodenje prometa in avtonomnih
transportnih sredstev za prevoz blaga,
kar bo prispevalo k bolj učinkoviti in
okolju prijazni logistiki.
Naravne nesreče so eden od posebej
kritičnih faktorjev za »globalizirane izdelke«. Nedolžen izbruh vulkana na
Islandiji je ohromil celoten letalski promet v Evropi, katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima pa je imela popolnoma
drugačne posledice. »Nikoli ne moreš
biti pripravljen na vse možne primere.
Ko pa gre zares, je pomembno, da si hiter, ustvarjalen in prilagodljiv ter predvsem, da se iz vsake krize nekaj naučiš,«
pravi Martin Bellhäuser, eden od Siemensovih strokovnjakov za koordinacijo globalne dobavne verige v kriznih situacijah. Pri katastrofi v Fukušimi se je
naučil predvsem nekaj: »Spoznali smo,
da lahko zaideš v velike težave, če imaš
za nek izdelek samo enega dobavitelja,
zato se trudimo najti tudi druge vire.«
Poplave na Tajskem so pokazale, kako
nevarno je lahko, če večina svetovne
proizvodnje računalniških trdih diskov
poteka v eni sami regiji.
Kljub tem izzivom pa nihče ne dvomi,
da bodo države v razvoju nadaljevale lov
za ravitimi državami. Stopnja ekonomske rasti v teh državah je osupljiva, vendar pa je po drugi strani manj osupljiv
indeks človekovega razvoja, ki meri kakovost življenja. Glede na ta indeks je
Kitajska trenutno na 101. mestu, medtem ko je Indija, za katero ocenjujejo, da
ima največji potencial rasti, na 134. me-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Pictures of the Future
Siemens
Christina Lehner
Posebno jeklo za transformatorje
Ruski proizvajalec jekla NLMK je ena od
redkih družb na svetu, ki proizvaja
elektropločevino za transformatorje. Za
doseganje potrebne kakovosti NLMK
potrebuje strokovno znanje in izkušnje.
V postopku proizvodnje je posebej
kritičen dejavnik izdelava pravilne
zlitine, ki preprečuje »brnenje«
transformatorske postaje. Poleg zlitine
je pomembna tudi mikrostruktura
materiala, na katero lahko vplivajo
temperatura, stopnja deformacije ter
kemična sestava. Vse to pomeni, da
mora biti oprema za izdelavo pločevine
najsodobnejša v industriji. Ključno
stu. Brazilija in Južnoafriška republika
zasedata 84. oziroma 124. mesto. Še več,
vse te države so padle na lestvici v primerjavi s prejšnjim letom. Po oceni
OECD se je dohodkovna neenakost od
leta 1980 naprej dramatično povečala.
Po mnenju Svetovnega ekonomskega foruma je dohodkovna neenakost trenutno ena navječjih svetovnih nevarnosti.
Stroga pravila
»Današnja globalizacija se razlikuje od tiste, ki smo jo doživeli pred dvajsetimi
leti, in te razlike se bodo še povečevale,«
poudarja profesor Dani Rodrik z harvardske univerze. »Šele sedaj začenjamo razumeti slabosti nenadzorovane globalizacije. Finančna kriza nam je dala
pomemben nauk: prosta tržišča so čudovita zadeva, vendar pa jih mora država
občasno poriniti v pravo smer.« Profesor
Rodrik zahteva, da svetovne trgovinske
organizacije postavijo strožja pravila, ki
bi pomagala preprečevati manipulacije z
deviznimi tečaji. Nasprotno pa bi bilo potrebno sprostiti pravila na področju mobilnosti delovne sile.
Nerešen ostaja tudi problem vpliva
na okolje, ki bi nastal, če bi se milijarde
ljudi odločile živeti na enak način kot
prebivalci industrijskih držav. Potrebujemo nov, globalen model trajnosti, ki
bo ekonomsko izvedljiv in bo zmanjšal
socialne neenakosti. Najti moramo na-
vlogo pri tem imajo Siemensovi
avtomatizacijski sistemi za nadzor
proizvodnih procesov. Po drugi strani pa
je Siemens potencialni kupec za NLMK
jeklo, ki ga lahko uporabi pri proizvodnji
transformatorjev in elektromotorjev.
Siemens je prvo nemško podjetje, ki je
vstopilo v strateško partnerstvo s
pobudniki bodočega mesta inovacij
Skolkovo, kjer namerava skupaj s
partnerji razviti visoko zmogljiv radijski
frekvenčni generator za linearne
pospeševalnike delcev.
i
www.nlmksteel.com
čin, kako doseči višji življenski standard, ne da bi hkrati uničili svet.
i
siemens.com/industry
siemens.com/pof
Nova ekonomija: Države v razvoju so gonilci rasti
BDP na prebivalca (v USD)
Izvoz blaga, v mrd. USD
100.000
8.000
7.000
80.000
2050
2009
60.000
Industrijske države
Države v razvoju in rastoče države (brez BRIC)
Države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska)
6.000
5.000
4.000
40.000
3.000
20.000
0
2.000
1.000
A
da
ZD na
Ka
ja
VB
či
N
em
Fr
ija
c
an
ka
a
lij
Ita
Ja
p
s
on
ija
s
Ru
a
ik
M
eh
ja
či
r
Tu
Br
a
lij
i
az
a
ja
ja
zi
di
jsk
In
ta one
i
K
d
In
Države v razvoju dohitevajo razvite države. V prihodnjih letih bo
njihova rast hitrejša kot pa rast industrializiranih držav.
1980
1990
1995
2010
2015
2010
Globalna trgovina hitro narašča, kar dokazuje izvozna statistika.
Pomembno vlogo imajo rastoče države in države BRIC.
hi!tech
16 ■ 17
Glavna dunajska čistilna
naprava ebswien
Čista voda
Proizvodnja in dobava pitne vode
ter čiščenje odpadnih voda so osnova za kakovost življenja in dela.
Upravljanje vodnih rezerv
Voda je eden najdragocenejših virov na Zemlji. Tretje poročilo OZN o stanju voda
(United Nations World Water Development
Report) poudarja pomembnost učinkovitega ravnanja z vodnimi rezervami za doseganje družbenih in ekonomskih ciljev.
Medtem ko v mnogih državah odpadne
vode uspešno prečiščujejo ter tako zagotavljajo stalen dotok sladke vode, pa je pomanjkanje infrastrukture v drugih državah vzrok, da ogromne količine
nepredelanih industrijskih odpadnih voda
in odplak iz gospodinjstev končajo na kmetijskih površinah. Učinkovita proizvodnja
pitne vode ter čiščenje odpadnih voda sta
torej pomembni temi za prihodnost.
Singapur je tipičen primer države, kjer
je zaradi njene geografske lege upravljanje
vodnih virov zelo pomembno. Ta majhen,
gosto naseljen polotok namreč nima okoliških področij, ki bi dovajali sladko vodo,
zato je razsoljevanje morske vode pomemben vidik upravljanja vodnih virov.
Za pridobivanje enega kubičnega metra sladke vode konvencionalni obrati za
razsoljevanje porabijo med 7 in 70 kilovatnih ur elektrike. Bistveno bolj učinkoviti so obrati, ki uporabljajo tehnologijo
reverzne osmoze, vendar ti za pridobivanje enega kubičnega metra sladke vode
še vedno porabijo med 3,4 in 4,8 kilovatnih ur elektrike. Nova tehnologija, ki jo
je razvil Siemens, pa porabi približno
samo pol toliko energije.
Sistem je kombinacija dveh metod:
elektrodialize, ki je namenjena predvsem za visoko vsebnost soli, ter kontinuirana elektrodeionizacija (CEDI), ki
odstranjuje manjše količine soli. Metoda
električnega razsoljevanja vode temelji
na električnem polju. Pri tem v vodi raztopljene ione soli – pozitivno nabite ione
natrija in negativno nabite ione klorida –
privlačijo elektrode z nasprotnim nabojem. Membrana za izmenjavo ionov omogoča, da se med postopkom ioni soli
izločijo iz vode, rezultat pa je voda z
vsebnostjo soli manjšo kot 0,5 odstotka,
torej sladka voda.
Izgube zaradi puščanja napeljave
V državah, kjer so zaloge vode skromne ali
pa vodo le stežka pridobivajo, je zmanjševanje izgub med dobavo porabnikom velikega pomena. Razen tega uhajanje vode
tudi ogroža zdravje. V državah, ki imajo velike zaloge vode, je uhajanje »samo« stvar
stroškov, čeprav so ti včasih ogromni.
»V Indiji imajo vodovodna omrežja, kjer
do 60 odstotkov vode izteče iz napeljave,
preden pride do porabnika,« pravi Martin
Geiger, vodja komiteja za pitno vodo pri
Svetovni fundaciji za naravo. Kakovost
vode se na ta način znižuje, saj onesnaževalci, denimo mikroorganizmi, lahko pridejo v poškodovano omrežje. Vendar pa
tudi v industrializiranih državah vodovodna napeljava ni brez poškodb. Uradni podatki za London navajajo, da se v 30.000 kilometrov dolgem vodnem omrežju vsak
dan izgubi 217 litrov pitne vode na priklju-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
LBS, ebswien, Siemens
hi!biz
Odpadne vode
Proizvodnja prigrizkov:
tovarna je za do 70 odstotkov
zmanjšala količino potrebne
sladke vode.
ček. Če bi odstotek izgube znašal samo eno
točko manj, bi z vodo lahko oskrbovali
224.000 ljudi več.
Ker so merilci pretoka ponavadi nameščeni samo na glavnih vodih v omrežju, je
iskanje delov, kjer napeljava pušča, zamudno in drago, analize meritev pa se večinoma ne izvajajo za celotno omrežje. Nov Siemensov sistem Siwa LeakControl omogoča
avtomatsko izvajanje teh opravil. Sistem
uporablja ultrazvočne merilce pretoka, ki
delujejo po principu globinomerja ter merijo pritoke in odtoke. Metoda je uporabna
za različne vrste tekočin, na primer za nadzor odplak. Merilci so nameščeni na zunanji strani kanalizacijske cevi, meritve pa se
po radijski zvezi pošiljajo v center za obdelavo podatkov. Za ugotavljanje izgub se
uporabijo nočne meritve, saj je takrat odvzem vode s strani porabnikov zelo nizek,
puščanje v ceveh pa je še vedno prisotno.
Nenaden porast v vrednosti nočnih meritev je jasen pokazatelj, da je prišlo do novega puščanja v ceveh.
Poleg porazdelitve tlaka in pretoka sistem omogoča tudi hidravlično simulacijo
vodnega omrežja ter primerjavo izračunanih vrednosti s podatki, pridobljenimi iz
senzorjev. Priporočljivo je, da se analiza
omrežja izvede kvartalno. Za analizo 500
kilometrov dolgega omrežja z nekaj sto odcepi računalnik potrebuje približno deset
minut. Prvi preizkus v evropskem mestu z
zelo dobro vzdrževanim vodnim omrežjem je pokazal, kako pomembna je takšna
programska oprema, saj so v vseh delih
mesta našli vsaj eno mesto, kjer je napeljava puščala.
Učinkovita uporaba vode je vedno bolj
pomembna tudi v industriji. Trajnostne
pobude v podjetjih, strožja okoljska pravila ter zniževanje stroškov so gonilo tega
trenda. Siemens je razvil rešitev za tovarno
prigrizkov v Čilu, s katero je tovarna za do
70 odstotkov zmanjšala porabo sladke
vode pri izdelavi čipsa in drugih prigrizkov.
Tehnologija pa se razvija naprej. Raziskovalci razvijajo sisteme za gospodarjenje z vodami, ki bodo omogočali učinkovitejšo porabo zalog vode, ter sisteme za
prečiščevanje vode, ki bodo omogočali temeljito čiščenje odpadnih voda ob hkratni
nizki porabi energije, ta voda pa bi se ponovno lahko uporabila v industriji ali celo
kot pitna voda.
Siemensov sistem LeakControl
samodejno išče uhajanje vode iz
omrežja. Uporablja ultrazvočne merilce
pretoka, ki delujejo po principu
globinomerja.
hi!tech
18 ■ 19
Siestorage z litij
ionskimi
akumualtorji
pomaga
italijanskemu
distributerju Enel
pri stabilizaciji
električnega
omrežja.
Zaloge, ki se
izplačajo
Zaradi nihajočih cen energije in obremenitev
elektroenergetskega omrežja, ki nastanejo zaradi
neredne dobave iz alternativnih virov energij, postajajo
baterije vse bolj zanimive tudi za industrijo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Jan Oliver Löfken
Siemens, Fraunhofer UMSICHT
hi!biz
Skladiščenje energije
Redox flow
baterije, ki jih
trenutno razvija
konzorcij
Frauenhoferjevih
inštitutov, se
lahko uporabijo
tudi kot sistemi
za skladiščenje
energije v
podjetjih.
Neprekinjena dobava elektrike
zagotovljena?
Evropa ima najbolj zanesljivo elektroenergetsko omrežje na svetu. V Nemčiji
se je povprečen odjemalec v letu 2011
moral odpovedati elektriki samo za 15
minut. Na gospodinjstva takšna prekinitev dobave električne energije skoraj ne
vpliva, za industrijske obrate ali bolnišnice pa ima že kratek izpad lahko velike
posledice. Tehnološka podjetja, centri
za vodenje prometa in podatkovni centri
se pri zagotavljanju nemotene oskrbe z
električno energijo zanašajo na kratkotrajne zalogovnike na osnovi svinčenih
akumulatorjev.
Pri zapletenih industrijskih proizvodnih procesih lahko že sekundna prekinitev napajanja povzroči izpad sistemov,
za katere je potrebno več dni, da se ponovno vključijo v obratovanje. S prehodom na uporabo vse večjega števila virov
obnovljive energije smo soočeni s tveganjem, da se bo zanesljivost oskrbe z energijo znižala, cene v konici porabe pa se
bodo hkrati zvišale.
»Evropska industrija porabi preko 40
odstotokov vse v Evropi proizvedene
energije,« je na srečanju Evropske investicijske banke v Luksemburgu povedal
evropski komisar za energijo Günther
Oettinger. Razpoložljivost energije naj bi
postala ključni standard oz. splošno merilo za industrijske lokacije v Evropi.
Novi baterijski sistemi postajajo zanimiva rešitev za popolnoma zanesljivo lastno energetsko oskrbo. Takšni sistemi bi
lahko bili veliko bolj učinkoviti kot pa trenutno uveljavljeni sistemi pomožnega
napajanja ter bi hitreje premagovali ozka
grla pri dobavi energije kot pa dizelski
agregati.
Manjše izgube s sistemom »redox flow«
Številni strokovnjaki po svetu se ukvarjajo z razvijanjem prav takšne rešitve. Zelo
obetaven kandidat za skladiščenje energije so tekoče baterije, ki jih trenutno
razvija in preskuša konzorcij več inštitutov raziskovalne organizacije Frauenhofer. »Take baterije bodo lahko zelo dobro
uravnavale nihanja pri proizvodnji vetrne in sončne energije,« pravi Sascha
Berthold iz Fraunhoferjevega inštituta za
okoljsko, varnostno in energetsko tehnologijo v nemškem Oberhausnu. Tako
imenovane »redox flow« baterije ali baterije s povratnim tokom bi se kot energetski zalogovniki lahko uporabili tudi v
podjetjih. Kemijske vezi, ki jih ustvari ko-
vina vanadij, sprejemajo ali oddajajo elektrone v več zaporedno postavljenih reakcijskih komorah. Celice so med sabo
ločene s posebnimi sintetičnimi membranami, dosežejo pa tako visok nivo
učinkovitosti, da ima ena tekoča baterija
samo približno 30 odstotkov izgube. »Na
ta način lahko sestavimo zelo robustno in
obstojno baterijo,« pravi Tom Smolinka
iz še enega Fraunehoferjeva inštituta, ki
sodeluje pri projektu, Inštituta za sisteme solarne energije ISE v Freiburgu. Za
zadovoljevanje večjih energetskih potreb
se redox flow baterije lahko razširijo z
dodatnimi moduli, s čimer pridobijo dodatno prednost pred navadnimi svinčenimi baterijami. Frauenhoferjevi strokovnjaki na podlagi 2–kilovatne pilotne
naprave razvijajo sisteme za skladiščenje
z desetkrat večjo zmogljivostjo, že v nekaj letih pa bi lahko presegli mejo enega
megavata. Berthold ocenjuje, da so redox
flow baterije še vedno dvakrat do trikrat
dražje kot pa že uveljavljeni svinčeni
akumulatorji, vendar pa bi z razvojem
velikih membran lahko zmanjšali stroške
za manjše sisteme skladiščenja na manj
kot tisoč evrov na instalirani kilovat.
Do takrat pa bo še naprej potekal razvoj drugih tehnologij shranjevanja, ki
so hkrati tudi konkurenca redox flow baterijam. Ameriško podjetje Aquion Energy s sedežem v Pittsburghu za baterijske
elektrode uporablja lahko dosegljivi in
cenovno ugodni snovi, kot sta mangan in
natrij. Ti energetski zbiralniki so napolnjeni z vodnim elektrolitom in so vse
prej kot lahki in enostavni za uporabo.
Toda moduli v velikosti naftnega soda se
enostavno lahko povezujejo v večje sisteme. Direktor podjetja Aquion Scott Pearson verjame, da je izdelek z nizko ceno
približno 240 evrov na kilovatno uro
shranjevalne zmogljivosti dokaj konkurenčen. Preskusi so tudi pokazali, da natrij-manganove baterije vzdržijo približno 5000 polnilnih ciklov, kar pomeni, da
hi!tech
20 ■ 21
hi!biz
Skladiščenje energije
imajo življenjsko dobo, ki je približno trikrat daljša kot pri običajnih svinčenih baterijah.
Podoben princip uporabljajo elektrode iz natrija in niklja, katerih rezultat so
baterije za stacionarno uporabo, ki ne
potrebujejo vzdrževanja. Ambri, majhno
spin-off podjetje univerze MIT, izdeluje
cenovno ugodne trislojne celice za shranjevanje energije na osnovi magnezija.
Prva plast, ki nastane s segrevanjem kovinskega prahu do 700 stopinj Celzija, je
narejena iz čistega magnezija in deluje
kot negativna elektroda. Druga plast, ki
vsebuje sol iz magnezija, kalija, natrija in
klora, služi kot elektrolit. Tretja plast je iz
zlitine magnezija in antimona in deluje
kot pozitivna elektroda. Takšen tip baterije naj bi imel dolgo življenjsko dobo in
bil hkrati cenovno ugoden. Prvi prototip,
pri katerem se na stotine majhnih modulov nahaja v zabojniku v velikosti kubičnega metra, je dosegel kapaciteto shranjevanja 2000 kilovatnih ur.
Vmesno skladiščenje obnovljive
energije
Siemens pri mnogih produktih za shranjevanje energije stavi na dokazano tehnologijo litij ionskih akumulatorjev. V začetku leta je pri italijanskem energetskem
podjetju instaliral pilotni sistem Siestorage. Zmogljivost sistema je 500 kilovatnih
ur, omogoča pa lažjo stabilizacijo energetskega omrežja ter skladiščenje energije iz obnovljivih virov. Če je povezan na
posebej prilagojeno močnostno elektroniko, se zmogljivost tega modularnega
sistema lahko poveča na 2000 kilovatnih
ur ter izhodno moč 8 megavatov.
Poleg njene veliko večje zmogljivosti
je pomembna prednost litij ionske tehnologije pred cenejšimi svinčenimi ali
natrij–manganovimi baterijami tudi v hitrih časih polnjenja in praznjenja, kar
pomeni, da je za shranjevalni sistem potrebno manj prostora in se lahko tudi
V virtualni
elektrarni je več
manjših
decentraliziranih
sistemov za
proizvodnjo
električne
energije
povezanih v eno
samo elektrarno.
Tudi industrijska
podjetja so lahko
del virtualne
elektrarne.
uporabi na več načinov. Zbiralnik energije lahko služi za napajanje v sili, za povečanje energetske učinkovitosti stavb, za
otočne elektrarne ali manjša zaprta pomožna napajalna omrežja, za javni transport ter na področju elektromobilnosti.
Shranjevanje energije na osnovi litija
nudi tudi največ možnosti za optimizacijo. Medtem ko teoretična zmogljivost trenutno priljubljenih litijevih akumulatorjev
s
pozitivno
elektrodo
iz
litij-kobaltovega oksida znaša nekaj manj
kot 400 vatnih ur na kilogram, lahko litijžveplovi sistemi teoretično že dosežejo
zmogljivost več kot 2500 vatnih ur na kilogram. Pri litij-zračni tehnologiji pa o
mejni zmogljivosti govorimo šele pri
okoli 3500 vatnih urah na kilogram. Vsekakor pa so ti tehnološki pristopi še vedno v preskusni fazi številnih raziskovalnih projektov po celem svetu. Tako so
raziskovalci na univerzi St. Andrews v
kraju Fife na Škotskem šele pred kratkim
v labolatoriju uspeli izdelati litij-zračni
akumulator z zmogljivostjo približno
1000 vatnih ur na kilogram.
Ta akumulator je zdržal približno 100
polnilnih ciklov, vendar je tudi vseboval
drage katode iz nanoporoznega zlata.
Preden bi taki akumulatorji bili primerni
za uporabo, na primer, v električnih avtomobilih, ki morajo prevoziti preko 500
kilometrov z enim polnjenjem, je potrebno povečati njihovo stabilnost na vsaj
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Jan Oliver Löfken
Siemens
1000 polnilnih ciklov in najti materiale,
ki bodo cenovno bolj ugodni kot pa zlato.
Industrijskim podjetjem ni potrebno
čakati na te visokokavostne sisteme za lastno shranjevanje energije, saj so sistemi, ki so trenutno na voljo in že skoraj
pripravljeni za komercialno uporabo,
primerni za večino zalednih aplikacij. Poleg tega bodo verjetno v bližnji prihodnosti cene energije veliko bolj prilagodljive, kot pa so danes. Že nekaj let
namreč spreminjanje urne cene za kilovatno uro na Evropski energetski borzi v
Leipzigu dokazuje, kako močni vetrovi
ali pa sončen dan lahko vplivajo na padec
cen.
Ko bodo dobavitelji ponudili cene električne energije, ki se navezujejo na tiste
iz leipziške borze, se bo za podjetja odprl
čisto nov model preračunavanja. V takem
primeru bi se investicija v lasten sistem
shranjevanja električne energije lahko
povrnila že v nekaj letih. Energetska avtonomnost bi v industrijskem okolju lahko postala pomembna konkurenčna
prednost. Kot del virtualne elektrarne pa
bi lahko podjetja tudi sama delovala kot
dobavitelj energije - kar bi se posebej
med konico porabe lahko izkazalo kot donosen posel.
i
siemens.com/siestorage
siemens.com/energy
www.aquionenergy.com
www.ambri.com/technology
hi!biz
Financiranje
Plinsko-parna elektrarna
T-Power v Belgiji: Siemens je
imel delež v projektnem
podjetju, financiranje pa je
zagotovil konzorcij 10 bank.
Močan partner
Siemens z različnimi modeli omogoča financiranje
projektov na področju infrastrukture in industrije.
Močni živci, trdno financiranje
Podjetja, ki načrtujejo večje infrastrukturne projekte, na primer elektrarne, letališča ali bolnišnice, potrebujejo najprej
močne živce, nato trdno financiranje in
na koncu še zanesljivega partnerja. Za izgradnjo plinsko-parne elektrarne T-Power v Belgiji sta Siemens Financial Services (SFS) in belgijska družba Tessenderlo
Chemie v letu 2005 kot delna lastnika
ustanovila projektno podjetje. Financiranje je zagotovil konzorcij desetih finančnih ustanov.
»Belgijska elektrarna je odličen primer, kako SFS uporablja joint venture
podjetja za velike infrastrukturne projekte,« pojasni Hans-Joachim Schulz iz
oddelka Project & Structured Finance
Energy družbe SFS. SFS vedno sodeluje z
zanesljivimi lokalnimi partnerji, saj tako
zagotovi, da se lokalni pogoji, kot so postopki za pridobitev dovoljenj, zahteve
okoliške skupnosti in podobno vključijo
v načrtovanje že v zgodnji fazi projekta.
Enako velja za Lincs, vetrno elektrarno
Pictures of the Future, Katrin Nikolaus
na morju, ki jo gradijo ob zahodni obali
Velike Britanije.
Pogodbeno zagotavljanje prihrankov
energije je instrument, ki omogoča nabavo modernih tehnologij za doseganje
energetskih prihrankov tudi z omejenimi
finančnimi sredstvi. Siemens oceni prihranke pri porabi energije in stroških
Podzemna železnica Santo Domingo: SFS je
organiziral financiranje preko konzorcija.
obratovanja ter izvede modernizacijo
stavbe. Njeni lastniki pa sredstva za investicije pridobijo iz prihrankov, ki so pogodbeno zagotovljeni. S pomočjo energetskega pogodbeništva je Siemens
obnovil več kot 4.500 stavb po vsem svetu. Upravniki stavb so privarčevali več
kot milijardo evrov, za 9,7 milijonov ton
pa so se znižali tudi izpusti ogljikovega
dioksida.
Upravljanje tveganj
SFS se ukvarja tudi z upravljanjem zavarovalnih tveganj, denimo v primeru elektrarn, ki zaradi uporabljene tehnologije
lahko sklenejo samo delno zavarovanje
tveganj. Tako je SFS izdelal zavarovalni
koncept za najmočnejšo plinsko turbino
na svetu v plinsko-parni elektrarni v
nemškem kraju Irsching.
Siemens partnerskim podjetjem pomaga tudi pri financiranju nabave strojev, na primer v Rusiji. Po nakupu finančne družbe DeltaLeasing s sedežem v
Vladivostoku je SFS v Rusiji ustanovil 15
podružnic. Družba ServiceMontageIntegratsiya (SMI) je v Rusiji najela nove stroje in sisteme za predelavo kovin v vrednosti 1,36 milijarde evrov. Ena
najmodernejših klinik v Moskvi, Perinatalni medicinski center, se je v sodelovanju s Siemensom odločila za nakup sistemov za računalniško in magnetno
resonančno tomografijo. Financiranje
projekta je prevzel SFS Rusija.
i
Siemens
www.siemens.com/finance
www.siemens.com/pof
22 23
15
■
hi!tech
hi!tech 03|12 ■
Siemens je v kompetenčni
center za mesta investiral
približno 35 milijonov evrov.
Prihodnost mesta
The Crystal, Siemensov center trajnostnega urbanega razvoja, bo za svoje
delovanje potreboval samo pol toliko energije kot primerljive stavbe.
Urbani razvoj v živo
Siemens je v Londonu odprl svoj prvi center za trajnostni urbani razvoj. V futuristični zgradbi v londonskem predelu Royal
Victoria Docks domuje največja svetovna
razstava o prihodnosti mest in urbanem
razvoju. The Crystal je konferenčni center,
platforma za dialog o urbanosti ter tehnološki in inovacijski center v enem.
Družba želi za stavbo pridobiti certifikata LEED Platinum in BREEAM Outstanding – najvišji nagradi za trajnostno gradnjo. S tem bi stavba postala prva stavba
na svetu, ki je pridobila najvišje ocene po
obeh standardih. Pasivna arhitektura
zgradbe ter tehnologije, ki so bile vgrajene z namenom ohranjevanja virov energije, zagotavljajo, da bo The Crystal po-
treboval samo pol toliko energije kot
primerjive pisarniške zgradbe ter v zrak
izpustil za približno dve tretjini manj izpustov ogljikovega dioksida.
Steklena fasada je videti kot črn kristal. Fasadne površine so postavljene pod
koti, ki omogočajo, da kar največ sončne
svetlobe prodre v stavbo, hkrati pa so deli
stavbe, kjer sonce ni zaželjeno, zasenčeni. Veliko gradbenega materiala in komponent je iz okolju prijaznih materialov
in se lahko reciklirajo.
Niti ena kapljica vode ne propade
Elektrika se delno proizvede s pomočjo
fotovoltaičnih sistemov na strehi. Obnovljivi viri energije na lokaciji napajajo
skoraj celotni ogrevalni in hladilni sis-
tem. Solarni kolektorji in geotermalna
črpalka ogrevajo vodo ter omogočajo
prezračevanje stavbe. V celotni stavbi se
ne izgubi niti ena kapljica vode.
Okolje za nosilce odločanja
Siemens je v kompetenčni center za mesta investiral približno 35 milijonov
evrov. Na stavbi namenoma ni logotipa
družbe. Siemens želi nosilcem odločanja
o infrastrukturnih projektih, upravljalcem mest ter načrtovalcem in arhitektom
mest ponuditi nevtralno okolje, kjer se
bodo lahko srečevali v odprtem dialogu.
Družba načrtuje nadaljnje kompetenčne
centre v Šanghaju in Washingtonu.
i
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Siemens, Eva Zwanzinger
Siemens
siemens.com/thecrystal
hi!future
Novice
Enaka energija,
več moči
Inteligenten
nadzor
V preteklosti se je nadzor srednjenapetostnega omrežja, ki obsega napetosti od 1
do 75 kV, vedno izvajal s pomočjo simulacij ter periodičnih usklajevanj. Nova
programska oprema, ki jo je razvil Siemens, sedaj omogoča avtomatizacijo ne
samo visokonapetostnih, ampak tudi
srednjenapetostnih omrežij. S pomočjo
te programske opreme je mogoče izračunati status celotnega omrežja na podlagi
majhnega števila pridobljenih meritev.
Na tej osnovi nato program za optimizacijo nadzoruje napetost, tako da energetsko omrežje fleksibilno reagira na porabo in lahko na splošno obratuje v
zadovoljivem napetostnem območju. Inteligenten nadzor celotnega omrežja je
osnova za močnejšo integracijo decentraliziranih sistemov za proizvodnjo alternativne energije, kot so majhne vodne
elektrarne, sončne elektrarne in fotovol-
Nadzorni center za elektroenergetsko
omrežje Salzburga, kjer uporabljajo nov
nadzorni sistem za srednjo napetost.
taični strešni sistemi. Elektrodistributerji na ta način pridobijo možnost, da z
obstoječim omrežjem napajajo več odjemalcev. Siemens je tehnologijo razvil
skupaj z distributerjem Salzburg Neth
GmbH v okviru projekta ZUQDE, ki ga je
financiral Avtsrijski sklad za podnebje in
energijo. Od januarja se uporablja v Lungau v avstrijski zvezni deželi Salzburg.
i
siemens.com/smartgrid
Velikost pomeni učinkovitost
Siemens je na testni lokaciji za 6-megavatno vetrno elektrarno na morju v danskem mestu Østerild zagnal vetrno turbino z največjimi kraki rotorja na svetu. Z
dolžino 75 metrov so kraki tipa B75 skoraj
Krak največje svetovne vetrne turbine se
izdeluje v kalupu iz steklenih vlaken.
tako dolgi kot Airbus A380 in imajo površino več kot 18.600 kvadratnih metrov,
kar ustreza velikosti dveh in pol nogometnih igrišč. Posamezni kraki so bili s pomočjo Siemensovega patentiranega postopka IntegralBlade izdelani v enem
kalupu iz epoksidne smole s steklenimi
vlakni in lesa balsa in nimajo robov ali
povezovalnih spojev. So izjemno robustni, pri hitrosti vetra 10 m/s pa zajamejo
energijo iz 100 ton zraka. S tem postopkom je teža krakov v primerjavi z običajnimi postopki izdelave manjša za 20 odstotkov.
i
siemens.com/windpower
Z izboljšanimi turbinami se iz istega
obsega primarne energije proizvede
več moči kot prej: to je možno s
pomočjo Siemensove tehnične
izboljšave, ki izboljša izkoristek za do 2
odstotka. Bioplinarne, plinsko-parne
elektrarne ter manjše termoelektrarne
imajo od tega še posebno korist. Zagon
novih turbin je
veliko hitrejši.
Industrijski obrati
lahko učinkoviteje
izkoriščajo odpadno
toploto.
■ siemens.com/energy
Programska ali
strojna oprema
Odločitev za programsko
(mikrokontroler) ali strojno opremo
(ASIC) ali za vmesno pot s
programirljivimi logičnimi
komponentami je odločilna za 80
odstotkov porabe električne energije
vezja. Raziskovalna skupina
avstrijskega Siemensa
pod vodstvom
Johanna
Notbauerja razvija
orodje za simulacijo, ki ga
bodo elektrotehniki lahko
uporabili v zgodnji fazi načrtovanja
vezij z namenom optimizacije porabe
energije in stroškov mikročipa. Orodje
celotno funkcijo vezja razdeli v
posamezne korake.
■ siemens.com/innovation
hi!tech
24 ■ 25
Achim Plum: »Namen
molekularne medicine je
prilagoditi način zdravljenja
posameznemu bolniku.«
Medicina po meri
človeka
Achim Plum, glavni Siemensov svetovalec za inovativne strategije
v biotehnologiji, govori o inovativnih trendih v biomedicini
ter o medicini prihodnosti.
Kaj se skriva za pojmom personalizirana
medicina, ki jo nekateri vidijo kot trend
prihodnosti?
Namen koncepta personalizirane medicine
je oblikovati postopek zdravljenja tako, da
je bolj naravnan na potrebe posameznega
pacienta. S tem bi se izboljšale možnosti za
uspeh, hkrati pa bi se tudi zmanjšali stroški zaradi nepravilnega zdravljena. Običajni postopki zdravljenja za mnoge razširjene bolezni, kot je rak, so pogosto
neučinkoviti pri več kot polovici bolnikov.
Študije izvedene na osnovi statističnih podatkov nam kažejo samo, da so nova zdravila boljša od običajnega zdravljenja. Da pa
bi lahko predvideli, ali bo neka terapija
učinkovita za določenega bolnika, moramo
biti sposobni določiti, ali ta terapija odpra-
vlja molekularne vzroke bolezni. Ti vzroki
se od bolnika do bolnika razlikujejo.
Kako deluje personalizirana medicina?
Personalizirana medicina temelji na veliko
bolj natančni molekularni diagnostiki, kar
pomeni, da pregledamo molekularne vzroke bolezni ter nato v idealnem primeru izberemo terapijo, ki napade natančno te
vzroke. Vendar pa je koncept širši. Že danes lahko za mnoga zdravila napovemo, ali
se bodo v telesu pacienta razgradila hitro
ali počasi in ali bodo imela neželene stranske učinke. Če pogledamo dolgoročno, pa
želimo bolezni preprečevati, namesto da bi
jih zdravili. Da bi to dosegli, je seveda potrebno razumevanje, kakšno tveganje je
prisotno pri vsakem posameznem pacien-
tu za nastanek določenih bolezni, na osnovi tega pa se nato razvijejo primerne personalizirane strategije za preprečevanje
nastanka bolezni.
Ali personalizirana medicina že obstaja?
Na voljo imamo že nekaj zdravil, posebej
za zdravljenje raka, ki se lahko predpišejo
samo, če so prisotni določeni molekularni
razlogi. Na primer, določene terapije na
osnovi protiteles proti receptorju, ki je na
površini celic tumorja ušel iz nadzora, se
lahko uporabijo samo v primeru, da gen,
imenovan KRAS, še ni mutiral. V primeru
mutacije gena so protitelesa neučinkovita.
Samo v ZDA so s testom za to mutacijo pri
bolnikih z rakom na debelem črevesu prihranili 600 milijonov dolarjev letno.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Siemens, Science Photo Library/picturedesk.com
hi!future
Molekularna medicina
Kako farmacevtska industrija gleda na ta
razvoj?
Medtem ko se za diagnostično industrijo
odpirajo številne nove priložnosti, so v farmacevtski industriji na začetku prevladovali mešani občutki. Prisoten je namreč velik strah, da se bodo nekoč velika tržišča
razdelila na vse manjše in manjše celote,
ki ne bodo mogle pokrivati ogromnih
stroškov razvoja določenega zdravila.
Vendar se hkrati tudi uveljavlja spoznanje, da je mogoče z natančnim poznavanjem molekularne pomanjkljivosti na
dolgi rok hitreje in bolj namensko razvijati zdravila za določeno bolezen.
Ali bomo čez nekaj let bolezni še vedno
poimenovali po telesnih organih, čeprav
se terapije lahko zelo različne?
Rekel bi, da smo na robu sprememb v načinu klasifikacij bolezni. Trenutno sta lokalizacija in simptomatika pri postavljanju diagnoze še vedno v ospredju, v
prihodnosti pa bomo bolezni verjetno
klasificirali na osnovi njihove molekularne strukture. Na koncu koncev bi to ponovno povečalo farmacevtska tržišča, saj
bi se aktivne sestavine, ki kompenzirajo
določeno molekularno pomanjkljivost,
lahko uporabile za vse bolezni, ki izhajajo
iz te pomanjkljivosti.
Kako lahko določimo molekularni vzrok
neke bolezni?
Z vedno večjim poznavanjem molekularnih mehanizmov bolezni se bo povečeval
tudi obseg kompleksnih podatkov, na
podlagi katerih se bomo lahko odločali o
vrsti terapije. Gonilna sila te smeri razvoja
so nove in cenejše tehnologije za izdelavo
obsežnega molekularnega zapisa posameznega pacienta. Čedalje več spoznanj
je tudi o tem, kako brati take zapise in iz
njih pridobivati novo znanje. Bolj kot se
bodo takšni raziskovalni pristopi kot »precizna diagnostika« uporabljali v klinikah,
logije. V prihodnosti bo čedalje večja vloga pripadala informacijskim sistemom za
podporo pri medicinski diagnostiki, ki
bodo lahko prebrali molekularni zapis pacienta, ga povezali z znanjem o konkretni
bolezni ter načinih zdravljenja in zdravniku ponudili opcijo z visoko možnostjo
uspeha. Vendar pa bo že iz pravnih razlogov zadnja odločitev vedno zdravnikova.
Kakšna bo medicina v letu 2050?
Na koncu bomo seveda poskušali virtualizirati posamezne paciente, kar pomeni,
da jih bomo prikazali na zaslonu v obliki
»Trenutno sta lokalizacija in simptomatika
pri postavljanju diagnoze še vedno v ospredju, v
prihodnosti pa bomo bolezni verjetno klasificirali
na osnovi njihove molekularne strukture.«
bolj bo na znanju temelječa medicina izpodrivala tisto, ki temelji na statistiki.
Kako lahko informacijska in
komunikacijska tehnologija prispevata k
molekularni medicini?
Najprej mora seveda obstajati možnost
varne obdelave in shranjevanja teh velikih količin podatkov, ki bodo uporabniku
na voljo na hiter in prijazen način, kadarkoli ji potrebuje. Za to so potrebne ogromne zmogljivosti za izvajanje računskih
operacij ter za shranjevanje in prenos podatkov. Vendar pa zdravnik o diagnozi ne
more odločati samo na osnovi take tehno-
čimbolj natančnega računalniškega modela, ki bo hkrati simuliral preventivne in
zdravstvene strategije. Kako daleč je še do
tega, je odvisno tudi od nadaljnjega razvoja informacijske in komunikacijske
tehnologije, saj trenutne zmogljivosti računalnikov ne zadostujejo za simulacijo
celotnega virtualnega pacienta. Vendar pa
delo na teh izzivih že intenzivno poteka v
okviru različnih javnih raziskovalnih iniciativ, pri katerih sodeluje tudi Siemens.
i
siemens.com/innovation
hi!tech
26 ■ 27
Neskončna energija
Visoke
temperature v
notranjosti
zemlje se lahko
uporabijo za
proizvodnjo
toplotne energije
in elektrike na
ozračju prijazen
način.
Geotermalna
energija ima
vedno več
podpore.
Zemlja je vroča, zelo vroča
V 99 odstotkih našega planeta je temperatura višja od 1000 stopinj Celzija, v Zemljini skorji na globini preko 2900 kilometrov
pa lahko doseže celo 5000 stopinj Celzija.
Ta ogromen energetski rezervoar je posledica preostanka toplote ob nastanku planeta pred 4,6 milijardami let ter razpadanja
radioaktivnih elementov. Dokaz tega praktično neusahljivega vira energije so vulkanski izbruhi in izviri vroče vode na površini našega planeta.
»Geotermalna energija kot energetski
vir ima nekaj ključnih prednosti,« pravi
nemški strokovnjak za geotermalno energijo Horst Kreuter, ki je tudi član upravnega odbora organizacije International Geothermal Association. Pri izkoriščanju
geotermalne energije ni nevarnih izpustov
ogljikovega dioksida, za postavitev elektrarne za proizvodnjo toplote ali elektrike
je potrebno relativno malo prostora, elektrarne pa so vedno na voljo, ne glede na
vremenske pogoje. Preko 60 držav že desetletja izkorišča geotermalno energijo, še
posebej na območjih, kjer vroča termalna
voda priteka neposredno iz Zemljinega površja ali pa je do nje mogoče priti z vrtanjem le nekaj sto metrov v globino. Države,
kot so Islandija, Kostarika in Nova Zelandija lahko z geotermalnimi elektrarnami pokrijejo od 5 do 20 odstotkov svojih energetskih potreb.
Tudi na evropskem kontinentu možnosti izkoriščanja geotermalne energije niso
zanemarljive. V mestecu Larderello v Toskani vroči vrelci že celo stoletje poganjajo
geotermalno elektrarno. Sistem so stalno
dopolnjevali, tako da danes kompleks elektrarn proizvaja približno 4.800 milijonov
kilovatnih ur energije letno, kar zadostuje
za okoli milijon gospodinjstev. Tudi v Nemčiji geotermalna energija pridobiva vedno
več podpornikov, predvsem kot cenovno
dostopen in okolju prijazen vir toplote. Z
geotermalnimi sondami neposredno pod
površino ali pa relativno plitvimi vrtinami
do globine 400 metrov je tako imenovana
površinska geotermalna energija v letu
2011 proizvedla 6.300 milijonov kilovatnih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Jan Oliver Löfken
Kim Hart/Robert Harding/picturedesk.com
hi!future
Geotermalna energija
Geotermalna elektrarna na Islandiji:
na tem vulkanskem otoku iz Zemlje
priteka ogromna količina vroče
vode, ki pokriva velik del potreb po
elektriki v tej deželi.
hi!tech
28 ■ 29
Elektrika iz
geotermalne
energije
Za proizvodnjo elektrike iz
geotermalne energije sta potrebni
dve vrtini, trajen pretok termalne
vode ter elektrarna. Izčrpano vodo
po uporabi izpustijo nazaj v
rezervoar.
ur energije za ogrevanje. V Nemčiji trenutno obratuje približno 270.000 geotermalnih elektrarn, njihovo število pa še narašča.
Zaradi naraščajočih cen nafte in zemeljskega plina pa se zanimanje za geotermalno energijo povečuje tudi v državah Donavskega bazena. Prvi podatki o geotermalnih
potencialih v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem so bili zbrani v okviru
projekta Transenergy ter predstavljeni septembra 2011. Zaradi edinstvene geološke
sestave tal v tej regiji je pretok toplote skozi
zgornje plasti zemeljske skorje izjemno visok in znaša do 100 vatov na kvadratni meter. Meritve izvedene v približno 2500 vrtinah so pokazale, da so avstrijska Štajerska
in območje okoli mesta Győr ter Dunaja še
posebej primerni za postavitev geotermalnih elektrarn.
V prihodnjih letih se bo v teh regijah povečala uporaba geotermalne energije za
ogrevanje stavb, saj je ustrezna tehnologija, katere osnova so plitve vrtine, geotermalne sonde, toplotne črpalke ter dobro
Jan Oliver Löfken
Parna turbina mora biti prilagojena za
delovanje v geotermalni elektrarni.
Značilnost Siemensove turbine je
posebna pot pretoka pare.
izolirane zgradbe, že zrela in konkurenčna. Voda, ki jo geotermalna energija segreje od 40 do 100 stopinj Celzija, zadostuje za
gospodarno obratovanje naprav. Situacija
pa je drugačna pri proizvodnji elektrike s
pomočjo geotermalne energije – za proizvodnjo pare preko izmenjevalca toplote,
ki nato s pomočjo parne turbine poganja
električni generator, je potrebna temperatura, ki je višja od 150 stopinj Celzija.
Uspešni pilotni projekti
V Evropi že poteka nekaj projektov, ki raziskujejo možnost proizvodnje električne
energije iz geotermalnih virov. Tako na primer od leta 2000 v avstrijskem mestu
Altheim obratuje kogeneracijska elektrarna, ki s pomočjo vode s temperaturo 160
stopinj Celzija, načrpane iz globine 3000
metrov, proizvede približno 12 megavatov
toplote in 1 megavat elektrike. V Alzaciji
voda doseže temperature do 175 stopinj
Celzija in že štiri leta poganja elektrarno z
zmogljivostjo 1,5 megavata elektrike ter 30
megavatov toplote. Ta elektrarna v mestu
Siemens, GFZ Potsdam
Soultz-sous-Forêts je edina take vrste na
svetu, saj ne črpa termalne vode. Namesto
tega se hladna voda pod visokim pritiskom
skozi vrtino potiska pod površje do globine
približno 5000 metrov, kjer jo segrejejo
vroče kamnine kot v kakšnem pretočnem
grelcu, nato pa se skozi drugo vrtino izčrpa
na površje. Strokovnjaki to metodo imenujejo Hot Dry Rock (HDR) tehnologija ali petrotermalna geotermalna energija.
Čeprav temperature nad 100 stopinj
Celzija teoretično zadostujejo za proizvodnjo vodne pare za zagon parne turbine,
pa je izkoristek pri tem zelo majhen. Boljše
pogoje je mogoče doseči z mediji, ki izhlapijo pri nižji temperaturi kot voda. Takšne
turbine z organskim Rankinovim procesom (Organic Rankine Cycle – ORC) se uporabljajo v elektrarni v Alzaciji in Altheimu
kot tudi v geotermalni elektrarni v mestu
Landau v nemški zvezni deželi RheinlandPfalz. V tej elektrarni namesto vode uporabljajo organsko kemično sestavino izopentan, ki v fazo izhlapevanja preide že pri
nekaj manj kot 30 stopinj Celzija. Elektrar-
hi!future
Geotermalna energija
na obratuje od leta 2008 in ima proizvodno
zmogljivost približno 3 megavate elektrike.
»V globalnem merilu povpraševanje po
geotermalnih parnih turbinah občutno narašča, saj je to tehnologija, ki omogoča proizvodnjo električne energije na trajnosten
način in ima kar nekaj potencialov,« je prepričan Markus Tacke, izvršni direktor poslovne enote Industrial Power iz Siemensovega poslovnega sektorja Energija.
Siemens je razvil lastno parno turbino SST
400 GEO, ki lahko doseže do 60 megavatov
moči. Za razliko od običajnih turbin je ta
narejena iz materialov, ki so izjemno odporni na korozijo, s čimer lahko na dolgi
rok prenese tudi kemijsko agresivne tekočine in hlape. V okviru ORC raziskovalnega
projekta skupaj z Moskovskim energetskim inštitutom ter Moskovsko državno
univerzo Siemens uporablja novi delovni
medij ameriškega podjetja 3M, ki sestoji iz
karbonata, fluora in kisika in ki pri normalnem pritisku začne izhlapevati že pri temperaturi 49 stopinj Celzija. Kot poudarja
Martin Tackenberg iz Siemensovega oddelka Corporate Technology je prednost tega
medija v tem, »da je v celoti okolju prijazen, kar je z vidika trajnosti za Siemens
zelo pomembno.«
Visoki stroški vrtanja
Kljub visokemu geotermičnemu potencialu, ki se skriva pod površino Zemlje, ter dovršeni tehnologiji turbin pa proizvodnja
elektrike s pomočjo geotermalne energije
le počasi napreduje. Eden od razlogov so
visoki stroški vrtanja v globino nekaj kilometrov, ko ni vedno zagotovljeno, da bo vrtina naletela na zadostne zaloge termalne
vode. Tehnična alternativa – tehnologija
vroče suhe kamnine – pa je pred nekaj leti
doživela težavo: decembra 2006 je v okviru
projekta Deep Heat Mining v švicarskem
mestu Basel črpanje vode v vrtino sprožilo
nekaj potresov z močjo do 3.5 po Rihterjevi
lestvici. Čeprav ni bilo večjih poškodb, je
bil projekt zaradi skrbi prebivalcev mesta
ustavljen. Strokovnjaki na področju geotermalne energije se sedaj trudijo ustaviti
Slovaška
Avstrija
Dunaj
Bratislava
Budimpešta
Madžarska
Ljubljana
Slovenija
območje
izvajanja
projekta
Zaradi enkratne
geološke sestave
tal v Srednji
Evropi je pretok
toplote skozi
zgornje plasti
zemlje izjemno
visok in lahko
znaša tudi do 100
vatov na
kvadratni meter.
To je pokazala
študija v okviru
evropskega
projekta
Transenergy.
nasprotovanje lokalnih prebivalcev tako,
da jim omogočajo dostop do več informacij
ter intenzivneje raziskujejo potencialna
tveganja.
Čeprav je res, da črpanje vode v zemeljske vrtine lahko povzroči potrese, pa ti potresi nikoli ne morejo biti močnejši kot tisti, ki se v nekem okolju zgodijo naravno.
Takšne elektrarne bi bilo torej potrebno
omejiti samo na tista področja, kjer je verjetnost potresa zelo nizka. Konec koncev
bodo potencialni investitorji nad takšnimi
prelomnimi projekti navdušeni le vprimeru, da jim ni potrebno skrbeti, ali bo projekt propadel zaradi prestrašenih prebivalcev in politikov. »Geotermalna energija se
sedaj uporablja že približno sto let in v
vsem tem času ni bilo niti enega večjega
dogodka, kjer bi bila ogrožena življenja
ljudi ali ki bi imel katastrofalne ekonomske
posledice,« je leta 2009 v intervjuju v odgovoru na vprašanje o Baselskem potresu poudaril geoznanstvenik Ernst Huenges,
vodja oddelka Resevoir Technologies pri
Nemškem raziskovalnem centru za geološke znanosti,.
Z vedno več znanja o geotermalni energiji pa se topi tudi odpor med ljudmi do
tega vira energije. Najnovejši dokaz je geotermalna elektrarna v nemškem mestu Insheim z močjo 5 megavatov, ki bo kmalu
začela obratovati in bo z elektriko oskrbovala približno 8000 gospodinjstev. Če bodo
v skladu z načrti uresničeni tudi dodatni
projekti, bo dosežen ali pa celo presežen
cilj nemške vlade, da bi do leta 2020 v Nemčiji proizvedli približno 1700 milijonov kilovatnih ur elektrike iz geotermalnih virov.
i
Helge Cladrowa
siemens.com/energy
www.geothermal-energy.org
transenergy-eu.geologie.ac.at
hi!tech
30 ■ 31
hi!future
E-logistika
Tovornjaki na
električni avtocesti
Je prihodnost tovornjakov električna? Vozila na hibridni
pogon bi lahko opremili s kolektorji za napajanje s tokom iz
vozne mreže elektrificirane avtoceste.
Transportne potrebe dramatično
naraščajo
Trenutne projekcije predvidevajo dramatičen porast obsega cestnega tovornega
prometa – do leta 2050 naj bi narasel najmanj za 50 odstotkov, v nekaterih regijah
pa celo za 100 odstotkov. Nekaj transportnih zmogljivosti je sicer še na voljo v
okolju prijaznem železniškem sistemu,
ki pa ne more nadomestiti vseh potreb
po transportu. Blago je torej potrebno
prevažati po cestah. Toda kako lahko kamionski tovorni promet postane energetsko učinkovit in okolju prijazen?
»Obstajajo številni dobri razlogi za
elektrifikacijo cestnega transporta,« poudarja Michael Lehman iz Siemensa. Za
razliko od motorjev z notranjim zgorevanjem električni motorji maksimalni navor dosežejo že pri ničelni hitrosti, kar je
idealno za zagon tovornjaka s težkim tovorom. Električni motorji tudi ne potrebujejo kompliciranih mehanskih komponent, kot je menjalnik. Izkoristek
motorjev z notranjim zgorevanjem znaša
približno 40 odstotkov, električni motorji
pa skoraj vso proizvedeno električno
energijo spremenijo v gibanje – pri čemer praktično ni izpustov ogljikovega dioksida.
»Posebej zanimivo pri elektromobilnosti je,« pravi Lehman, »da je elektriko
mogoče pridobivati na različne načine –z
Aktivno krmiljeni tokovni
odjemniki se samodejno
dvignejo in spustijo.
dizelskim motorjem in generatorjem ali
pa z gorivnimi celicami v samem vozilu,
kot tudi v stacionarnih elektrarnah na
obnovljive vire energije, kot so sonce, veter ali bioplin.« S tem bi varovali okolje,
hkrati pa tudi zmanjšali vse večjo odvisnost cestnega transporta od vse manjših
zalog nafte in političnih nemirov v državah proizvajalkah nafte.
V okviru raziskovalnega projekta Eunuba, ki ga je financiralo nemško okoljsko ministrstvo, je Siemens razvil holistični pristop k uporabi energije v
cestnem tovornem prometu. V dva stan-
dardna 18-tonska Mercedes-Benzova tovornjaka je vgradil serijski hibridni pogon. Takšen dizel-električni pogon iz
generatorja, usmernika, začasnega zalogovnika, pretvornika in pogonskega motorja se že dolgo vgrajuje v tirna vozila,
sedaj pa se uspešno uporablja tudi v mestnih avtobusih na hibridni pogon. Pri
hibridnih pogonih se namesto generatorja in pogonskega motorja uporabi sinhroni izmenični motor s stalnim vzbujanjem, ki za razliko od električno
vzbujanih motorjev za nastanek magnetnega polja ne potrebuje električne energije in do 97 odstotkov elektrike spremeni v kinetično energijo.
Zelo visok izkoristek
Dizel-električni pogon pa ima še druge
prednosti. Motor z notranjim izgorevanjem, ki le poganja generator, lahko deluje konstantno z optimalnim številom vrtljajev in brez neprestanega menjavanja
bremena, ki je običajno za normalno vožnjo. Tudi električno zaviranje s pogonskim motorjem, ki nato prevzame še vlogo generatorja, ter povratno napajanje
pri tem proizvedene električne energije
(ali rekuperacija) je brez težav izvedljivo.
Pri tramvajih in železniških vozilih je rekuperacija že standardna tehnologija. Serijski hibridni pogon je zelo fleksibilen,
ker se za proizvajanje energije glede na
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Siemens como
Siemens
E-tovornjaki
v praksi
■ Cestna infrastruktura se lahko razširi z
relativno nizkimi stroški,
lahko se nadgradi v električno avotcesto in
nadzoruje s standardnimi sistemi za nadzor
prometa.
■ E-tovornjaki so posebej prilagodljivi kot
vozila z dvojnim pogonom. Zaradi diesel
električnega pogona lahko vozijo tako
elektrificirani kot tudi po neelektrificirani cesti.
■ Odvisno od uporabljenega energenta lahko
obratujejo brez izpustov ogljikovega dioksida.
Vozila lahko proizvajajo zaviralno energijo, jo
med sabo izmenjujejo preko vozne mreže ali pa
jo dovajajo nazaj v elektroenergetsko omrežje.
■ Oblikovalci vozil pri konstrukciji motorja
lahko opustijo težak menjalnik, pri vgradnji
pesta motorja pa tudi kardansko gred in
diferencial. Na ta način prihranijo pri teži in
volumnu, odprejo pa se tudi nove oblikovalske
možnosti.
potrebe lahko uporabijo dizelski ali bencinski motor ali pa motor na tekoči plin.
Uporabijo se lahko tudi gorivne celice,
plinske turbine ali pa sklop baterij. Eunuba tovornjaki, za katere sta Daimler in Siemens pred kratkim podpisala dogovor o
nadaljnjem razvoju, bodo kot prava vozila z dvojnim napajanjem energijo lahko
pridobivali tudi iz vozne mreže. Transformator in usmernik bosta izmenični tok iz
javne električne napeljave pretvarjala v
enosmerni tok z napetostjo 650 voltov.
Krmiljeni razsmernik pa bo skrbel za to,
da se bo električna zavorna energija, ki jo
bosta proizvajali vozili, pravilno dovajala
nazaj v električno omrežje.
Tudi vozna mreža, ki so jo postavili na
1500 metrov dolgi testni stezi v nemškem mestu Uckermark, ima nekaj posebnosti. Medtem ko je za tramvaj potreben samo en vozni vod, ima ta steza dva
vozna voda. Železniška vozila namreč
lahko povratni tok pošiljajo v tirnice, cestna vozila, kot so trolejbusi, pa vedno
potrebujejo dva voda, enega za napajanje, drugega pa za povratni tok. Kljub
temu se premikajo z relativno nizko hitrostjo.
Na avtocesti pa morajo tovornjaki doseči hitrost najmanj 90 kilometrov na
uro. »Zaradi tega smo postavili elastično
visečo vozno mrežo z napajalnimi in povratnimi kontaktnimi vodniki, kot jih
uporabljajo v železniških sistemih,« pojasnjuje Michael Lehman. »Nosilna žica
in kontaktna žica sta s pomočjo zategovalnega sistema konstatno trdno napeti
med dvema nosilnima drogovoma. To je
sicer dražja rešitev, vendar pri visokih hitrostih zagotavlja tehnično zanesljiv in
nizkoobraben prenos električnega toka v
vozilo.«
»Tudi dvotokovni odjemnik e–tovornjaka je zastavljen čisto na novo. Tokovni
odjemnik se mora pri vsaki hitrosti zanesljivo dvigniti in spustiti ter mora aktivno kompenzirati premikanje znotraj
voznega pasu,« pripoveduje Frank Schilberg iz Siemensovega raziskovalnega
centra oddelka Infrastructure Logistics v
Berlinu. »Novi tokovni odjemnik je nameščen na paličju škarjastega odjemnika
in ima dve glavi ter pnevmatski sistem, ki
nadzoruje položaj in naleganje glave na
kontaktno žico,« pravi Gerstenberg. Inteligentni nadzorni sistem tokovnega odjemnika zazna žico vozne mreže in se samodejno dvigne. Nadzorni sistem tudi
določi, ali naj tokovni odjemnik kompenzira premikanje vozila ali pa naj se nagne
vstran ter s tem zmanjša obrabo. Ko voznik vklopi smerni signal za prehitevanje
ali pa rahlo zavije, se odjemnik takoj spusti. »Za preizkušanje koncepta in sistema
je bilo potrebnih približno 1700 meritev
in poskusnih voženj, med temi dostikrat
s prikolico in skupno 40 ton težkim vozilom,« je poudaril vodja raziskovalnega
projekta Holger Sommer.
i
siemens.com/mobility
siemens.com/hybrid-drives
hi!tech
32 ■ 33
Zaradi ekstremnih
vremenskih razmer je
potrebno ogrevanje
menjalnika in hidravličnega
olja, steber pa je izdelan iz
posebne zlitine.
Elektrika
iz
mraza
Vedno več vetrnih turbin obratuje v ekstremnih klimatskih območjih,
kjer kljubujejo ostrim vremenskim pogojem.
Izpostavljena, neizkoriščena območja
Energija vetra osvaja vedno več območij
našega planeta (tudi odprto morje in kraje s hladnim podnebjem), veliko neizkoriščenih možnosti je še posebej na severu
Skandinavije, Amerike in Azije. Lokacije v
hladnih podnebjih so ponavadi izpostavljene - veter tam neovirano piha skozi pokrajino in doseže rekordne hitrosti. »Izkoristek na teh lokacijah je zelo visok in ker
ni prebivalcev, tudi ni nikogar, ki bi ga velike turbine motile,« pravi Hans-Günter
Heil, vodja delovne skupine Cold Climate
Version
pri
Nemškem
združenju
inženirjev.
Predeli s hladnim podnebjem so kot
ustvarjeni za izkoriščanje vetrne energije,
vendar so vremenski pogoji zelo ostri.
»Največji problem je mraz,« pravi Hans-
Günter Heil. Nizke temperature do minus
45 stopinj Celzija, viharni vetrovi z
močnimi vrtinci ter ponekod močnimi padavinami predstavljajo ogromen izziv za
naprave. Potem je tu še problem montaže.
Nenaseljeno območje ima svoje prednosti
pri obratovanju naprav, je pa tudi ovira,
ko jih je potrebno sestaviti. Ta območja nimajo nobene infrastrukture, torej ni cest,
po katerih bi prevažali sestavne dele, ni
namestitvenih možnosti za montažno
osebje in seveda ni električnega priključka
za dovajanje elektrike. Vse to je potrebno
zgraditi od začetka.
Siemens svoje vetrne turbine opremi
posebej za uporabo v ekstremnem mrazu.
Prvi sistem s tako imenovanim »paketom
za mrzlo vreme« je bil že leta 1986 postavljen v kanadski provinci Quebec. Paket
sestoji iz ogrevanega menjalnika, ogrevanega hidravličnega olja ter ogrevanega
anemometra za merjenje hitrosti vetra na
gondoli motorja. Podjetje že od leta 1994
zbira podatke o delovanju vetrnih turbin v
ekstremnih podnebnih conah. Danes Siemens ponuja sistem za odtaljevanje krakov rotorja. V krak so vgrajeni električni
ogrevalni elementi, ki se vključijo po potrebi in stalijo led ter tako omogočijo nemoteno delovanje turbine. Preskušanje
najnovejše generacije teh sistemov poteka
na Švedskem na dveh različnih lokacijah:
Brahehus in Kyrkberget, vsaka z vetrnimi
turbinami z močjo 23 megavatov.
»Pomembno je predvsem prepoznavanje trenutnih vremenskih pogojev,«
pravi Finn Daugaard Madsen, direktor za
inovacije pri podjetju Siemens Wind Pow-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Daniel Hautmann
Siemens
hi!future
Vetrna energija
er v danskem mestu Brande. Ali obstaja
možnost zaledenitve? Ali je potrebno krake odtajati ali pa sistem na splošno
izključiti? Odgovori na ta vprašanja prihajajo neposredno iz sistema samega, kajti
led na krakih povzroči motnje aerodinamike in zmanjša donos, pojavijo pa se
tudi neravnovesja, ki jih sicer lahko enostavno merimo. Vendar ne gre samo za led
na krakih rotorja. Strokovnjaki razmeram
celo prilagodijo izbiro materiala za stolp
turbine. Za ekstremni mraz je potrebna
posebna zlitina. »V zadnjih letih smo na
Švedskem inštalirali petnajst 2,3 megavatnih sistemov s takim paketom,« pravi
Madsen in doda, da želijo podatke zbrane
iz teh naprav uporabiti za izboljšanje sistema za odtaljevanje ledu ter nadzornega
sistema.
V gondoli motorja na vrhu stolpa pa
morajo mrazu kljubovati predvsem mazivna olja in maščoba v ležajih in menjalniku. Med obratovanjem turbine olja in
maščoba dosežejo temperaturo približno
60 stopinj Celzija, postanejo redko tekoča
in so s tem idealno mazilo za zobnike in
drsne površine. Če so mazila hladna in
gosto tekoča, je učinek mazanja manjši,
obraba pa toliko večja. V najhujšem primeru lahko pride do izpada sistema iz
električnega omrežja. V tem primeru se
sistem shladi na zunanjo temperaturo, ki
lahko znaša tudi minus petdeset stopinj
Celzija.
Stanje šoka
Ko operater želi sistem ponovno vključiti
v obratovanje, na primer po izvedenem
popravilu, je potrebno najprej segreti
njegove različne dele, saj je sistem v stanju šoka. Naprave ni mogoče enostavno ponovno vključiti. Olje in različne elektronske komponente za začetek ponovnega
obratovanja potrebujejo toploto. Če zaustavitev traja dlje časa, na primer zaradi izpada energije, močni akumulatorji proiz-
vajajo tok, ki je potreben za napajanje
najpomembnejših funkcij, kot je propeler
za krake rotorja ter obračanje gondole v
veter. Na ta način turbine preživijo orkanske vetrove.
Nekatere smučarske žičnice v Avstriji
za napajanje že uporabljajo elektriko iz
vetrnih turbin. Pravilo je enostavno - bolj
je mrzlo, več je elektrike. Kajti pri hudem
mrazu je zrak suh. In če ni padavin, se na
krakih rotorja ne more narediti led. V osrednji Nemčiji pa je situacija popolnoma
drugačna. V zimskih mesecih se temperature ponavadi zadržujejo okoli ledišča,
zato se na krakih rotorja pogosto naredi
led. S krakov se lahko odlomijo in odletijo
celi kosi ledu. Sneg in led vplivata tudi na
aerodinamiko in izkoristek turbine.
Da pa sploh ne bi prišlo do nevarnih situacij, skrbijo senzorji, ki merijo vlažnost
in temperaturo zraka. Nevarnost zaledenitve nastane med približno plus šest in
minus deset stopinj Celzija. Pri takih temperaturah mnoge sisteme preventivno ustavijo, posledica pa je manj elektrike. Ena
od rešitev je ogrevanje krakov rotorja.
Ogrevanje se praviloma vključi za nekaj
minut v skladu s posebnim postopkom,
medtem pa sistem ne obratuje. Pogosto
kamere nadzorujejo taljenje ledu. Vendar
pa se strokovnjaki o tem, da na krakih ni
več ledu, lahko prepričajo šele, ko v delovanju sistema ni več neravnovesij.
Takšne sisteme za taljenje ledu ponujajo številni proizvajalci: pri nekaterih ventilatorji pihajo vroč zrak v krake, pri drugih pa laminirana prevodna zanka segreje
njihovo površino. Siemens se je odločil za
slednjo rešitev. Seveda pa tudi ogrevalni
sistemi za delovanje potrebujejo energijo.
Raziskovalci preučujejo površino z lotosovim učinkom, ki povzroča, da se sneg in
led ne moreta oprijeti površine. Vendar pa
so te tehnologije še vedno v fazi prototipov.
i
siemens.com/windpower
hi!tech
34 ■ 35
eVozovnica zazna različne
načine prevoza ter začetno in
končno točko posamezne
etape poti.
Udobno
prestopanje
Potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi je udobno – posebej z
eVozovnico. Pametna kartica registrira vrsto prevoznega sredstva za
izračunavanje cene vozovnice.
Enotna eVozovnica
Če bomo v prihodnosti želeli hitro in
okolju prijazno potovati od točke A do
točke B, bo prestopanje glavno vodilo: iz
avtomobila na javno prevozno sredstvo,
nato na kolo ali v avto ponudnika delitve
avtomobilov (car sharing). Siemensovi
inteligentni IT sistemi pomagajo pri organizaciji novih verig javnega prevoza.
V prihodnje potnikom ne bo več potrebno skozi nadležen postopek kupovanja vozovnic pri različnih prevoznikih.
Zaračunavanje prevoza se bo izvajalo s
pomočjo elektronske vozovnice. eVozovnica je pametna kartica v obliki kreditne
kartice, ki je opremljena z aktivnim RFID
čipom. Kartica zazna različne načine pre-
voza ter začetno in končno točko vsake
posamezne etape potovanja. Ta postopek
se lahko izvede na dva različna načina: v
načinu »check–in/check–out« uporabnik
kartico s čipom prisloni na čitalec pred in
po uporabi določenega prevoznega sredstva. Pri brezkontaktnem »be–in/be–out«
načinu pa to ni več potrebno.
Brezkontaktna transakcija
Kartica se registrira brezkontaktno, ko
potnik vstopi v vozilo ter nato ponovno
večkrat med potovanjem. Ko sistem kasneje obdeluje podatke, se rekonstruira
celotna pot, izračuna cena vozovnice, ki
je za potnika najboj ugodna, plačilo pa se
izvede ali s kreditno kartico ali pa se zni-
ža dobroimetje na pametni kartici.
Siemensova pametna kartica je ključna komponenta povezovanja različnih
prevoznih sredstev. Omogoča interoperabilnost med posameznimi ponudniki
javnega prevoza, lahko pa je tudi multimodalna osnova za povezovanje s parkirišči in sistemi za delitev avtomobilov ali
najem koles.
Prodaja, obračunavanje in plačevanje
potekajo centralno preko sistema Ptnova,
ki temelji na SAP platformi in omogoča
enostavno integracijo v obstoječe IT sisteme institucij, ki so udeležene v mreži
takega javnega prevoza.
i
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil, Eva Zwanzinger
siemens.com/mobility
Siemens, Dieter Möbus / ChromOrange / picturedesk.com
hi!life
Novice
Hitro in varno
do cilja
Svetloba z malo
vzdrževanja
Prehod EU iz žarnic na druge učinkovitejše
vire svetlobe velja tudi za cestno razvsetljavo. Številne skupnosti se odločajo za LED
tehnologijo, ki je energetsko varčna in tudi
potrebuje manj vzdrževanja. LED žarnice
tudi veliko bolje osvetlijo barve kot druge
vrste razsvetljave in tako pridejo zgodovinske zgradbe ponoči še bolj do izraza. Za
večino starinskih cestnih svetilk ni nadomestnih delov, saj so bile narejene ročno in
v manjšem številu. Vendar je Osram pred
kratkim razvil standardni modul, ki bi lahko bil rešitev za ohranitev starih svetilk. Sestavljen je iz kompaktnega LED modula in
šestih plošč s tiskanim vezjem, od katerih
vsaka vsebuje sedem Oslon LED žarnic s
toplo belo svetlobo. Modul se lahko prilagodi tako, da ustreza kateri koli svetilki,
fleksibilna sestava modula pa omogoča
Novi kompaktni LED moduli se lahko
prilagodijo za uporabo v cestnih svetilkah.
ohranjanje značilnosti zgodovinske mestne razsvetljave. Vsaka plošča v modulu ima
svojo vezavo, s čimer je omogočeno krmiljenje po potrebi. Če je svetilka nameščena
na zidu, se LED žarnice, ki so obrnjene proti zidu lahko izključijo. Nadzorna enota
lahko s pomočjo ustreznih predstikalnih
naprav ter na osnovi astronomskih tabel
samodejno prilagodi svetlobo ob zori in ob
mraku.
i
www.osram.com/led
Zasebna elektrarna na strehi
Popvraševanje po fotovoltaičnih sistemih
za proizvodnjo elektrike je trenutno zelo
visoko. Franz Ziering, ki je pri podjetju
Bosch Solar Energy AG odgovoren za projekte na področju fotovoltaike, vidi dodaten potencial za to čisto obliko proizvodnje
električne energije. Na svojo streho je dal
namestiti dva fotovoltaična sistema, investicija pa se mu bo povrnila najkasneje v
15 letih. Z manjšim sistemom (4,6 kV)
oskrbuje svojo hišo, z večjim (15 kV) pa v
omrežje vrača presežek proizvedene elektrike. Regulacija sistema poteka s pomočjo
Siemensovega pretvornika Sinvert, monokristalni moduli pa so Boschevi. Zasebni
fotovoltaični sistemi omogočajo trajnostne
spremembe v navadah potrošnikov, saj se
električne naprave bolj uporabljjo podnevi
kot pa ponoči.
i
Val, novi popolnoma avtomatizirani
sistem mestne podzemne železnice v
južnokorejskem mestu Uijeongbu bo
letno prepeljal preko 30 milijonov
potnikov. Vozila Val 208 s
pnevmatikami ter Siemensov sistem
za avtomatski nadzor vlakov (ATC –
Automatic Train Control) omogočajo
visoke hitrosti ter hkrati kratke
pospeševalne in zaviralne faze, s
čimer omogočajo varno potovanje v
nagibih proge in ozkih ovinkih.
■ siemens.com/mobility
siemens.com/sinvert
Inteligentna
požarna zaščita
Elektrika je vzrok za približno tretjino
vseh požarov. Oblok, ki nastane
zaradi poškodbe
kabla v tokokrogu,
pogosto ostane
neopažen in lahko
povzroči požar na
kablih. Novo
požarno stikalo s
pomočjo porgramske opreme preko
tokovnega in napetostnega profila
namensko identificira nevarne obloke
ter v delčku sekunde prekine
tokokrog.
■ siemens.com/brandschutz
hi!tech
36 ■ 37
Novi Rocov večprotokolni nadzorni center je
idealni nadzorni sistem za lokomotive z DCC
ali Motorolinimi dekoderji ter za vse digitalne
komponente. Sistem preko wi-fi poveže
vlakovno kompozicijo in digitalno lokomotivo
s pametnim telefonom ali tablico, ki imata
naloženo aplikacijo za krmiljenje, kot je Z21.
Popolne miniature
Vsaka podrobnost v natačnem merilu
Na tir dva prihaja railjet, elegantni vlak s
sedmimi vagoni, ki jih poriva ali vleče ločena lokomotiva. Moderni, hitri medkrajevni vlak Avstrijskih železnic povezuje
mesta srednje Evrope kot so München,
Dunaj in Budimpešta. Pri natančno pomanjšanem modelu izdelovalca Roco se
dejanska dolžina vlaka iz 205 metrov skrči na komaj 2,4 metra. Vsaka podrobnost,
od brezhibnih oznak in napisov do voznega voda, je natančno reproducirana v
razmerju 1:87 in vlak je pripravljen za
vožnjo po metrih in metrih tirnic v očarljivem svetu modelnih železnic. Rocovi
modeli so zaradi zelo natančnega merila
ter visokega deleža detajlov zelo priljubljeni zbirateljski kosi z dolgotrajno vre-
dnostjo. Vendar pa se proizvajalec pri izdelavi teh modelov srečuje z mnogimi
težavami: razvojni cikli so kratki, paleta
proizvodov je široka, izdelava ter potrebno orodje pa zelo zapletena.
Več kot kopiranje
Od začetnega načrtovanja novega izdelka
do končne proizvodne faze ponavadi preteče eno leto. Najprej se ustvari 3D model
celotnega vozila z vsemi sestavnimi deli.
Tudi če so na voljo zelo dobre skice originalnega vlaka, je postopek konstrukcije
veliko več kot le kopiranje, saj je v modelu vlaka potrebno upoštevati drugačne fizikalne povezave. Tako na primer sorazmerno pomanjšanje trdnosti ohišja v
skladu z merilom modela ni izvedljivo,
pa tudi sestavljanje vlaka iz sestavnih delov sledi drugačnim zakonitostim kot pri
originalu.
Razen motorjev, komponent menjalnika ter koles so modeli vlakov v glavnem
sestavljeni iz delov iz kovinske zlitine ali
brizgane plastike. Ko so podrobnosti do
konca dodelane, se začne oblikovanje kalupov in orodij za proizvodnjo modelov.
Pri railjetu je za vsak vagon potrebnih
približno 20 orodij iz brizgane plastike.
Ker z mehkimi kalupi ni mogoče zanesljivo reproducirati vsake podrobnosti, so
orodja narejena iz trdnih materialov s
pomočjo elektroerozijske obdelave. Roco
med postopokom razvoja, od modeliranja do oblikovanja kalupov in orodja ter
programiranja strojev za izdelavo upora-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Roco, Modelleisenbahn München GmbH
hi!life
Modelna železnica
Kakovost do
najmanjše
podrobnosti
blja Siemensovo programsko opremo
NX. Z nadgradnjo programske opreme
na NX 7.5 in 64–bitno procesiranje je
Roco skrajšal cikel obdelave podatkov za
polovico.
Od začetne skice do proizvodnje
Integrirana sistemska platforma programa NX omogoča Rocovim modelarjem,
da celotni postopek razvoja novega izdelka pokrijejo samo z enim programom –
od začetne skice do oblikovanja modelov
ter orodij, potrebnih za njihovo izdelavo,
pa vse do programiranja strojev za izdelavo modelov. Samo na ta način lahko
podjetje izdela modele, ki so neverjetno
in do najmanjše podrobnosti podobni
originalom, imajo odlične vozne sposobnosti, so pripravljeni za trdo delo na tirnicah modelne železnice, ter niso prevelika obremenitev za denarnice številnih
navdušencev.
»Ponavadi se geometrija izdela z iztiskanjem, na osnovi tega pa sledi sestavljanje,« pojasni Andreas Püber, ki je že
od leta 2006 kot oblikovalec zaposlen v
tovarni v avstrijskem mestu Gloggnitz.
Njegova naloga je zagotavljanje in izboljšanje kakovosti in proizvodnosti v okviru
procesa stalnih izboljšav. S pomočjo programske opreme NX, ki je pri Rocu standardno razvojno okolje, se izvajajo tudi
preskusi trka. Ti preskusi so pomembni,
saj morajo posamezni sestavni deli, ki se
premaknejo iz celotnega sklopa, kot so
okvir, ohišje vozila, streha, okenski trakovi in notranja oprema, na vidni zunanji strani biti povezani z brezšivnimi prehodi, z notranje strani pa se morajo
prilegati z oblikovnim mehanskim vprijemom.
Ko se posamezni sestavni deli odstranijo iz sklopa, se v drugem oddelku prične oblikovanje orodij iz brizgane plastike
ter kovinskih kalupov, ki so potrebni za
njihovo proizvodnjo. »S pomočjo programa NX lahko hitro oblikujemo orodja, ki
so brez izjeme sposobna izdelati podrob-
Andreas Püber: »S Siemensovo PLM
opremo lahko hitro oblikujemo orodja za
brezkompromisno izdelavo podrobnosti
na naših modelih.«
nosti naših modelov po vzoru originalov,« pravi oblikovalec orodij Rudolf Vogel. V tej fazi oblikovalci veliko
uporabljajo programski modul Mold Wizard, ki je standardna komponenta programske opreme NX. Mold Wizard olajša
avtomatizacijo posameznih korakov postopka izdelave orodij, ki se izvedejo na
fleksibilen, hiter in zanesljiv način.
S tem pa se pri Rocu uporaba programske opreme NX kot razvojnega
orodja še ne zaključi. V posebnem oddelku za računalniško podprto proizvodnjo
(CAM) na osnovi geometrijskih podatkov
za kalupe ter s pomočjo NX sestavijo programe za obdelovalne stroje, vse do izdelave elektrod. S tem so na voljo vsi predpogoji za ročno izdelavo miniaturnih
vlakov, v veselje vseh ljubiteljev, ki se
navdušeni nad čudovitim svetom modelnih železnic.
i
Roco je skupaj s tradicionalnim nemškim
izdelovalcem modelnih železnic
Fleischman del družbe Modelleisenbahn
Holding GmbH s sedežem v mestu
Bergheim blizu Salzburga. Podjetje ima
vodilni tržni delež v segmentu
enosmernega toka in je drugo v Evropi v
segmentu modelnih železnic. 690
zaposlenih je leta 2011 ustvarilo prihodke
v višini 47 milijonov evrov. Roco je pojem
za absolutno najvišji standard glede
natančnosti merila, bogatstva detajlov,
kakovosti in najnovejše tehnologije.
Podjetje se odlikuje tudi z digitalnimi
inovacijami in mednarodno paleto
izdelkov.
■ www.roco.cc
siemens.com/plm
hi!tech
38 ■ 39
Letalo vodilnega
svetovnega
proizvajalca
Microdrones v zraku
pregleduje in kartira
zemljišča.
Majhni leteči velikani
Majhna letala brez posadke, imenovana tudi brezpilotna letala ali troti, so
najnovejši hit, uporabljajo pa se v poslovne namene in za zabavo.
Poslovni potencial
Miniaturna letala so prerasla svoje večje
brate. Po oceni berlinskega letalskega sejma Berlin Air Show je ta segment eden
najhitreje rastočih v panogi, kar samo potrjuje, da so majhna letala, troti, v smislu
njihovega tržnega potenciala že popolnoma odrasla. Letala brez posadke, ki so bila
prvotno namenjena za uporabo v vojaške
namene, so sedaj običajna tudi v civilni
sferi. Televizijske družbe jih uporabljajo
za spektakularne posnetke iz ptičje perspektive, na primer na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Londonu. Minia-
turna letala imajo eno pomembno
prednost: za profesionalno rabo so občutno cenejša kot pa helikopterji, ki stanejo
okoli tisoč evrov na uro. Samo v ZDA vsak
mesec vzleti približno tisoč novih trotov.
Poljedelci jih uporabljajo za pregledovanje posevkov, naftne družbe za preverjanje cevi, lovci za oceno živalskih populacij, naravovarstveniki za nadzor razvoja
živalskih skupin, amaterski piloti pa za
vohljanje okoli sosedovega piknika.
V tehnološkem smislu so najmanjši
troti približno enakovredni pametnim telefonom. Funkcijo avtopilota v trotih kr-
milijo enake elektronske komponente, kot
so uporabljene za zagotavljanje udobnosti pri iPhonu. GPS, položajni senzorji,
merilci pospeška, giroskopi in glavni procesor omogočajo trotom neodvisno orientacijo in sledenje začrtani poti. Vsak standardni pametni telefon že vsebuje
tehnološko zahtevne inercijske senzorje,
s katerimi lahko določi svoj položaj. Ta
funkcija je vgrajena v skoraj vseh aplikacijah, vključno z igrami, zemljevidi in razširjeno resničnostjo. Podobno, kot je potreba narekovala, da pametni telefoni
vsebujejo fotoaparate z visoko ločljivo-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Christian Pressler
microdrones.com, Draganfly Innovations Inc.
hi!life
Brezpilotna letala
stjo, so revolucijo doživeli tudi čipi za zajem slike v trotih. Z manjšimi in boljšimi
GPS sprejemniki za pametne telefone je ta
tehnologija postala dostopna tudi za trote. In seznam se nadaljuje z radijsko vodenimi moduli, spominom in akumulatorji.
Edina pomanjkljivost je sposobnost letenja. Ker troti igračke redko presegajo
težo enega kilograma, potrebujejo za vzlet
samo en majhen električni motor. Odvisno
od zmogljivosti akumulatorja lahko letijo
od pol ure do nekaj ur, so malce glasnejši
od čebele, ko pa jim zmanjka energije, jih
enostavno ponovno napolnimo.
Tudi troti na sončni pogon že nekaj
časa lebdijo na nebu. Eden od modelov
britanskega vojaškega proizvajalca QinetiQ je leta 2010 v zraku lebdel cela dva tedna. V okviru študijskega programa Letalstvo na univerzi za uporabno znanost
Joanneum iz Gradca pa razvijajo trote na
sončni pogon s premerom kril v dolžini
sedmih metrov, ki naj bi jih uporabili za
iskanje ponesrečenih v plazovih.
Industrija je že pred časom zaznala
uporabnost trotov in njeni najbolj nadarjeni raziskovalci so začeli razvijati primerne rešitve. Siemensovi strokovnjaki
trenutno razvijajo sistem za nadzor gradbišč, s katerim bo ob uporabi optimiranega načrtovanja in logistike mogoče prihraniti čas, denar in energijo. Ključna
značilnost sistema je nadzorovanje stanja
gradbišča iz številnih zornih kotov. Na ta
način zbrane podatke bodo uporabili za
izdelavo in sistematično analizo časovno
odvisnega tridimenzionalnega modela.
Pridobljeni model bo omogočal primerjanje z načrti gradbišča, na podlagi
česar bodo lažje odkrili pomembna odstopanja v napredovanju gradnje. Identifikacija bo potekala s pomočjo tehnologije razširjene realnosti, ki bo načrte
gradbišča postavila nad pridobljene slike,
odstopanja pa bodo označena z barvnimi
vzorci. Na ta način bodo projektni vodje
svoje načrtovanje lahko prilagodili trenutnim potrebam. Sistem trenutno preizku-
šajo na različnih gradbiščih v Avstriji,
njegov namen pa je tudi pridobivanje pomembnih podatkov za vzdrževanje stavb
in tehničnih sistemov. Sistem bi bil primeren tudi za razvoj urbanih okolij ali
načrtovanje postavitve semaforjev.
Pred kratkim je trot poletel nad sosesko Aspern, projektom razvoja urbane soseske na Dunaju. Opremljen je bil z dokumentacijskim sistemom Siemensovega
oddelka Corporate Technology in je zajel
aktualne podatke o napredovanju gradnje. Preko 1500 pridobljenih fotografij
iz ptičje perspektive je služilo kot osnova
za fotogrametrično analizo in za izdelavo
tridimenzionalnih modelov različnih
gradbišč.
Robot škropi vinograde
Seveda pa uporabnost trotov ni omejena
samo na opazovanje in pregledovanje. Z
nekaj dodatne tehnologije se lahko spremenijo v leteče robote. V Luksemburgu
njihovo uporabnost preverjajo v vinogradih. Majhen helikopter brez posadke lahko vinogradniku pomaga pri škropljenju
trt na strmih površinah. Začetni model takega trota je že prestal ustrezne preskuse.
85 cm visoki in 180 cm dolgi helikopter
lahko leti približno en meter nad trtami.
Za določanje njegove poti se izdela tridimenzionalni načrt, s katerim se potem helikopter usmerja v pravilno
smer. Kapaciteta cisterne s škropivom
zadostuje za približno pol hektarja.
Največji delež na svetovnem trgu
brezpilotnih letal za komercialno uporabo in uporabo v komunalne namene
ima nemško podjetje Microdrones.
Podjetje je prodalo že preko 1000 primerkov teh letal – večinoma policiji,
gasilcem in reševalnim službam. »Naši
modeli so se izkazali kot zelo koristni
tudi v geodeziji in arheologiji,« poudarja Michael Weilguny, ki je aprila
2012 prevzel odgovornost za avstrijski
trg. »Začetna cena naših ročno izdelanih modelov je 20.000 evrov, troti pa
so enostavni za uporabo in imajo
ogrodje iz lahkih, vendar močnih karbonskih vlaken, kot jih uporabljajo
tudi pri vozilih Formule 1.« Trote je s
pomočjo posebne programske opreme
mogoče programirati tako, da sami
preletijo vnaprej določeno smer poleta. Pri tem električni motor zadostuje
za 20 do 30 minut letenja, kar je dovolj,
da se tudi v alpski republiki dvigneš do
neba. »Trenutno je v naši državi v uporabi 25 takih letal,« pravi Weilguny.
Model
Dragonflyer je
zelo lahek in
zložljiv.
hi!tech
40 ■ 41
hi!life
Brezpilotna letala
Siemensov sistem za nadzor gradbišč omogoča
optimirano načrtovanje in logistiko ter prihrani čas,
denar in energijo. Sistem ustvari in redno posodablja
tridimenzionalni model gradbišča, dokumentira
napredovanje del in prepozna odstopanja.
Aeryon Scout je zelo natančen in uporabniku prijazen.
Troti dajejo boljše posnetke kot sateliti, letala ali helikopterji
in se pogosto uporabljajo v industriji.
Navdušenje nad mini letali pa ni samo
posledica širokih možnosti uporabe v poslovne, komunalne in znanstvene namene. Mini letala so namreč tudi izjemno zabavna. Na razstavi Hobby Expo China v
Pekingu so številni modelarji pokazali
svoje najnovejše modele, podjetja kot je
DJI Innovations iz kitajskega Shenzena pa
so v veliko veselje kupcev ponudila že izdelane modele z vgrajenimi visokoločljivimi fotoaparati za manj kot tisoč dolarjev.
Privatna brezpilotna letala v ničemer
ne zaostajajo za svojimi vojaškimi vrstniki. Skoraj se zdi, kot bi se ponavljala zgodovina računalnika. Računalnik je bil namreč dolgo le v pristojnosti vojske, dokler
ni družba Commodore na tržišče poslala
modela C64, ki je bil cenovno sprejemljiv,
idealnih mer za domačo uporabo in je deloval kot močna platforma za obsežno in
kreativno konjičkarsko sceno. Današnji
konjičkarji pa imajo na razpolago veliko
več. Na spletu se nahaja na tisoče interesnih skupin, ki jih zanimajo brezpilotna
Christian Pressler
letala in kjer navdušenci lahko izmenjujejo zamisli in informacije, kako nadgraditi
svoje napravice, da bodo letele višje, hitreje in močneje.
Krmiljenje preko pametnega telefona
Najboljši primer je AR.Drone. Ta rekreacijski model je mogoče krmiliti z nagibanjem z njim povezanega pametnega telefona. Če dvakrat tapnete po zaslonu, se
bo letalo zavrtelo okoli lastne osi. Na pametnem telefonu se vseskozi prikazuje
slika iz vgrajene kamere na letalu. Zadeva
je zelo zabavna - in popolnoma legalna.
Rekreacijska brezpilotna letala kot je AR.
Drone, veljajo za igračke in torej spadajo
med daljinsko vodena modelarska letala.
Vsakdo, ki ga to zanima, jih lahko pošilja
v nebo. Njihova uporaba je prepovedana
samo v bližini letališč ali nad kazenskimi
ali poboljševalnimi zavodi. Proizvajalec
pravi, da je koncept takšnih letal zelo
uspešen, saj so po svetu prodali že na tisoče modelov AR.Drone. In ko neka sku-
Siemens, Aeryon Labs Inc.
pnost raste s takšno hitrostjo, interesne
skupine ponavadi ne zaostajajo veliko. Na
spletu se že najde navodilo, kako kvadrokopter priključiti na daljinsko vodenje, da
bi dosegel višino 100 metrov.
Vse to prikazuje, kako široka je lahko
uporaba brezpilotnih letal. Ni čudno torej, da Evropska komisija že izdeluje »celovit načrt« uporabe v civilne namene, s
katerim bi se zračni prostor v 27 državah
članicah odprl za težka brezpilotna letala
z vletno težo preko 150 kilogramov. Pod
to mejo države članice EU same regulirajo
uporabo njihovega zračnega prostora.
Vendar je treba hitro ukrepati, saj v 19 državah članicah že razvijajo približno 400
različnih tipov brezpilotnih letal.
i
www.microdrones.de
www.aeryon.com
www.siemens.com/innovation
www. draganfly.com
www.ardrone.parrot.com
exertiongameslab.org/joggobot
hi!life
Balastna voda
Nevarni tovor
Ladje v svoji balastni vodi po celem svetu prevažajo vodne živali
in mikroorganizme in s tem povzročajo veliko škodo.
Živali in bakterije potujejo z ladjo
Ladja potrebuje balastno vodo, zato da
ladijski vijak ostane pod vodo, ko ladja ni
naložena s tovorom. Tudi ko plujejo, morajo ladje nadomestiti težo goriva, ki ga
porabijo med dolgo plovbo. V ta namen v
posebne cisterne načrpajo na tone vode
iz oceana. Ko priplujejo v pristanišče, te
vode ne potrebujejo več, zato jo enostavno spustijo v morje – in z njo tudi na tisoče morskih živali, ki ne spadajo tja. Na ta
način se vsako leto po svetu prevaža več
milijard živalskih vrst in patogenih organizmov, vključno s kolero.
Grožnja za morsko okolje
Po mnenju Združenih narodov so ti
»svetovni popotniki« ena od štirih največjih groženj za morsko okolje, kar je
tudi razlog za razvoj novih tehnologij, ki
bi preprečile njihovo preseljevanje. V ta
namen je Mednarodna pomorska organizacija (MPO) iz Londona leta 2004
sprejela standard D1. Standard zahteva,
da se balastna voda izmenja na odprtem
morju, daleč proč od obale, kar pa ni dovolj. »Sedaj vemo, da je ta ukrep razmeroma neučinkovit,« pravi morski biolog
Onno Groß iz organizacije za varovanje
oceanov Deepwave. »Največ organizmov
se nahaja v usedlinah na dnu cistern in
ostanejo tam tudi, ko se voda zamenja.«
Zaradi tega mora strožji standard D2
stopiti v veljavo najkasneje do leta 2016.
Ena od zahtev standarda D2 je, da se
voda lahko izčrpa le, če na vsak kubični
centimeter vsebuje največ 10 mikroogranizmov, ki ne presegajo velikosti 50
mikrometrov.
Za zagotavljanje skladnosti s tem standardom so na voljo mehanske, fizikalne
in kemične metode, ki temeljijo na filtrih, ultravijolični svetlobi in kloru. »Večina proizvajalcev sistemov za čiščenje
balastne vode uporablja kombinacijo teh
metod, na primer najprej je na vrsti faza
filtriranja, ki ji sledi faza z ultravijolično
svetlobo ali centrifugalnim separatorjem,« pojasni Christoph Peickert, strokovnjak za upravljanje balastne vode pri
podjetju za klasifikacijo ladij Germanischer Lloyd iz Hamburga.
Siemensov system SiCure, ki ga je
MPO odobrila pred kratkim, se prične s
fazo filtriranja, ki ji sledi faza elektrolize,
v kateri se iz morske vode proizvaja hipoklorit, snov za dezinfekcijo. Za razliko od
drugih sistemov ta rešitev omogoča tudi
prečiščevanje vode v hladilnem sistemu.
»Trenutno v eno največjih kontejnerskih
ladij na svetu vgrajujemo prototip našega SiCure sistema. Montaža poteka v ladjedelnici Hyundai Heavy Industries v južnokorejskem Ulsanu. Hkrati pa izvajamo
vse preskuse in pridobivamo vsa dovoljenja, ki so potrebna, da ta inovativni sistem za čiščenje balastne vode pripeljemo
na tržišče,« pojasnjuje Lars Nupnau, produktni menedžer pri Siemensovi diviziji
Industrijska avtomatizacija. Povpraševanje po takih sistemih je ogromno, saj bo
prej ali slej potrebno opremiti približno
50.000 tovornih ladij. Posebej pomembno je, da so sistemi hitri, saj čiščenje balastne vode ne sme potekati dlje kot raztovarjanje in natovarjanje v pristanišču.
i
siemens.com/industry
siemens.com/water
Kombinacija različnih
metod – kot pri
Siemensovem SiCure
– je najzanesljivejši
način za
preprečevanje
transporta živali in
mikroorganizmov.
hi!tech
42 ■ 43
Varnost na
prvem mestu
Varno mesto je rezultat
popolne kombinacije
sistemov in organizacij,
ki inteligentno obdelajo
aktualne informacije.
Vse pomembne informacije so prikazane na enem zaslonu.
Varnost je kakovost življenja
Mesta po vsem svetu tekmujejo za uvrstitev na seznam pametnih mest. Če želi
mesto zasesti čim boljši položaj, mora
njegova mestna uprava obvladovati tako
kakovost okolja in vode kot tudi mestnega prometa. Predvsem pa mora mesto
biti varno. Varna mesta ponujajo visoko
kakovost življenja in so tudi privlačna za
investitorje.
Da bi mesto postalo varno, ne zadostuje samo nadzorovanje javnih površin,
dobro delujoča reševalna, policijska in
gasilska služba ali zagotavljanje varnosti
velikih podjetij. V izrednih primerih
mora biti zagotovljeno odlično sodelovanje vseh varnostnih sistemov in služb za
ukrepanje v izrednih razmerah. »Trenutno se pogosto dogaja, da si dogodki sle-
dijo zaporedno. Reševalna vozila obtičijo
v kolonah in vsaka reševalna skupina
ima drugačne informacije,« pravi Siemensov strokovnjak za varnostne tehnologije Walter Michor. »V idealnem primeru pa bi upravljanje virov in obveščanje
ekip moralo potekati v centrali mestnega
centra za ukrepanje ob nesrečah, ki opravlja tudi naloge mestne prometne centrale.«
Pri modernih sistemih so informacije
na voljo na zaslonih v centru upravljanja,
hkrati pa tudi na mobilnih napravah, ki
jih uporabljajo reševalne ekipe. Centrala
nudi obremenjenim ekipam podporo pri
ocenjevanju razmer in odločanju o konkretnih ukrepih za njihovo izboljšanje.
Intenzivnost sodelovanja med različnimi službami je odvisna od stopnje ne-
varnosti. Zahteve pri svetovnem nogometnem prvenstvu so drugačne kot pri
lokalni grožnji z bombnim napadom.
Sistemi vseh služb morajo torej delovati
tudi samostojno – kar pa ni težava, če
lahko delujejo v večopravilnem okolju.
Razlike v smislu tveganj in možnih posledic so tudi na področju varovanja infrastrukture, saj mora biti nadzor na letališčih in železniških postajah intenzivnejši
kot pa na drugih javnih površinah. V poslovnem sektorju so občutljiva področja
rafinerije in farmacevtske družbe.
Vendar pa se naprave nadzornega sistema ne odločajo same o varnostnih razmerah. »Kamere, na primer, so vedno
manjše in vedno bolj cenovno dostopne.
Razlika med njimi je v njihovi inteligenci
in sposobnosti povezovanja z drugimi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Elisabeth Dokaupil
Caro/Caro/picturedesk.com, Siemens
hi!life
Varnost
napravami in zalednimi sistemi,« pravi
Michor. Namen takih kamer ni samo
shranjevanje ogromnih količin podatkov,
ampak tudi avtomatska ocena nevarnih
situacij. Moderne kamere samostojno
analizirajo video posnetke in prepoznajo
z varnostjo povezane situacije. Če na primer nekdo pleza čez ograjo, nekje manjkajo predmeti ali pa se na letališču nahaja prtljaga brez nadzora, potem kamere
sprožijo alarm. Če so opremljene z najnovejšo programsko opremo, so sposobne v vrsti pred vhodom na nogometno
igrišče izločiti razgrajače, med samo igro
pa prepoznajo morebitna prerivanja na
hodnikih ali izbruh neredov na tribunah
ter ponudijo ustrezne rešitve za blažitev
položaja.
Simulacija krizne situacije na
računalniku
V kriznih situacijah nova Siemensova
programska oprema olajša evakuacijo
stadionov in stavb. Razvijalcem je uspelo
ustvariti program, ki lahko simulira obnašanje velike množice ljudi in se lahko
uporabi za preskušanje različnih evakuacijskih scenarijev. Pri delu so jih vodila
naslednja vprašanja: kakšno je vedenje
množice in čas potreben za evakuacijo
pod vplivom različnih faktorjev? Kako se
lahko skrajša evakuacijski čas? Kje nastanejo križanja in ozka grla in kako je mogoče te preprečiti? Programska oprema
se lahko uporabi v preventivne namene,
lahko pa tudi služi za neposredno vplivanje na potek evakuacije.
Ta model se lahko uporabi tudi za
podjetja, najbolje kot del celotnega sistema za upravljanje varnosti. »Siemensova
platforma Siveillance Fusion omogoča
integracijo kontrole pristopa, video nadzora in protivlomnega nadzora in se lahko uporabi kot celovit varnostni nadzorni sistem,« pojasnjuje Werner Gletthofer
iz Siemensa. »Rezultat je popoln pregled
in nadzor dnevnih varnostnih dogodkov
v podjetju.« Z dodatno integracijo siste-
ma za upravljanje stavbe je možna tudi
optimizacija porabe energije.
V tem sistemu se dostop in identifikacija na osnovi biometričnih funkcij lahko izvaja tudi za lokacije, razpršene po celem
svetu. Verifikacija je omogočena preko video sistema. »Vse varnostne aplikacije se
lahko dinamično prikažejo na enem zaslonu. Stavba avtomatsko reagira na varnostni dogodek in sproži alarmni sistem – ki
prihrani čas in varuje življenja,« poudari
Gletthofer. Takšni inteligentni opozorilni
sistemi lahko o nevarnosti tudi ustrezno
obvestijo osebe znotraj in izven nevarnih
območij, bodisi preko evakuacijskih sistemov, ki dajejo konkretna navodila, kaj
mora kdo storiti, bodisi preko elektronske
pošte, SMS sporočil ali telefonskega klica.
»V prihodnosti bodo pametni informacijski in obveščevalni sistemi del standardne opreme mesta v veliko večjem obsegu kot pa danes,« pravi Michor. Delno
je za to zaslužen razvoj tehnologije senzorjev. Senzorji bodo na različnih lokacijah redno preverjali kakovost zraka in
vode in avtomatsko objavili rezultate.
Sistemi za upravljanje prometa nas bodo
vodili na cilj brez prometnih zamaškov –
razen če se bomo že na začetku poti odločili za javna prometna sredstva, ker je to
pač najhitrejša pot do cilja.
i
Tehnologija centra za
ukrepanje ob
nesrečah nudi
podporo
obremenjenim
ekipam na terenu pri
sprejemanju
ustreznih odločitev.
Identifikacija
z roko
Infrardeča kamera poskenira vene na
dlani in posnetek shrani v slikovni bazi.
Če uporabnik nato podrži roko pred
čitalcem, vgrajeni senzor preko LED
diod na dlan seva bližnje infrardeče
žarke. Kri z nizko vsebnostjo kisika
vsrka te žarke in tako nastane venska
slika. Če je ta identična s sliko iz
slikovne baze, je dostop dovoljen.
Naprava deluje brezkontaktno ter tako
izpolnjuje vse higienske zahteve. Doslej
je to tehniko po celem swvetu
uporabilo že
približno 8
milijonov ljudi.
Venska slika dlani
je zelo zapletena
in varna pred
manipulacijami,
saj se nahaja v
notranjosti telesa.
siemens.com/buildings
siemens.com/infrastructure-cities
hi!tech
44 ■ 45
hi!life
Istanbul
Eden od obeh
mostov preko
Bosporja: Pot preko
ožine v Istanbulu
traja tudi do tri ure.
Nova svilena cesta
Tunel med Evropo in Azijo bo izboljšal prometni položaj v Istanbulu,
hkrati pa je tudi manjkajoči člen pri oživljanju ene najstarejših
trgovskih poti na svetu.
Zgodovinski zakladi
V izgradnjo tunela skozi Bosporsko ožino
se je najprej nekajkrat vmešala zgodovina. Močan stroj za vrtanje tunelov, ki se
je pod površjem prebijal skozi Bospor, se
je vedno znova moral ustavljati in čakati,
da so arheologi izkopali vse zgodovinske
zaklade iz barvite preteklosti Istanbula,
na katere je naletel na svoji poti: ostanke
starodavnega pristanišča Konstantinopla, bizantinskih vojnih ladij ali grobov
iz kamene dobe. Že leta 1860 so otomanski sultani sanjali o izgradnji tunela čez
ožino med Evropo in Azijo. Trasa, ki so jo
imeli v mislih, je bila presenetljivo podobna tej, ki so jo uporabili sedaj. Vendar
pa v tistem času niso imeli na voljo tehnologije za tak podvig.
Železniški tunel Marmaray, ki naj bi
ga odprli proti koncu leta 2013, je resnično veličasten projekt. Podvodni del v dolžini 1,4 km je že končan, delo pa še poteka na priključnih prograh v skupni
dolžini 12,2 km ter na izgradnji treh novih podzemnih postaj ter modernizaciji
37 obstoječih železniški postaj.
Tudi nadzemne proge v dolžini približno 63 km bodo doživele temeljito prenovo. Skupno 440 vozil bo vsakih dve do
deset minut potovalo med azijskim in
evropskim delom Istanbula, večina teh
vozil pa je izdelanih v Turčiji.
To bo veliko olajšanje za prometni sistem v tej edinstveni prestolnici, ki se razteza preko dveh celin. Čeprav čez Bosporsko ožino peljejo številni trajekti, Evropo
in Azijo pa povezujeta tudi dva mosta,
potniki in vozniki pogosto porabijo tudi
do tri ure za vožnjo v eno smer. Istanbul
je s 7000 prebivalci na kvadratni meter
najbolj gosto naseljeno mesto v državi in
tudi mesto z največjo gostoto prometa.
Vsako peto registrirano vozilo v Turčiji se
pelje po ulicah tega megamesta.
Po končani izgradnji tunela Marmaray
naj bi se tudi povečalo število uporabni-
kov javnega prevoza. Predvideva se, da
bo to število iz 3,6 odstotkov v letu 1997
že od leta 2014 naprej naraslo na 28 odstotkov. Vendar pa bosta tudi za tiste, ki
še naprej želijo uporabljati avto, Evropa
in Azija kmalu bližje kot poprej, saj se je
že začela gradnja tunela za cestni promet. Za pot med celinama od evropskega
do azijskega dela Istanbula bo tako potrebnih samo 15 minut. S tem bo tudi občutno skrajšana pot med letališčema Atatürk in Sabiha Gökçen.
Priprave za izgradnjo tega tunela, ki
ga bodo imenovali Avrasya, so se začele
februarja 2011, odprli pa naj bi ga po vsega 55 mesecih gradnje. Projekt se izvaja v
obliki javno–zasebnega partnerstva po
modelu zgradi–upravljaj–prenesi v last,
po trenutnih ocenah pa bo stal približno
900 milijonov evrov. Predaja javnemu
partnerju je predvidena po 26 letih zasebnega upravljanja.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Siemens ITS magazine
Guido Alberto Rossi/TIPS/picturedesk.com, ATAŞ S.
Skupna dolžina tunela
čez ožino bo znašala
5,4 kilometra. Cesta
bo potekala približno
27 metrov pod
morskim dnom.
Osem do deset metrov vrtanja na dan
V prvi od treh faz projekta je predvidena
razširitev 5,4 km dolge ceste iz predela
Kazlıçeşme do obalnega področja Cankurtaran, in sicer iz šestpasovnice v
osempasovnico. Neposredno zatem se bo
s pomočjo najnovejših strojev za vrtanje
tunelov, ki dnevno lahko napredujejo za
osem do deset metrov, začela gradnja
dvonadstropnega tunela s premerom
13,7 metrov. Dolžina tunela čez ožino bo
znašala skupno 5,4 km, cesta pa bo potekala približno 27 metrov pod morskim
dnom.
Tretja faza projekta obsega izgradnjo
nove cestne povezave na azijski strani in
razširitev priključne ceste do avtoceste
D100 v osempasovnico. Projekt je izjemen dosežek inženirstva v svetovnem
merilu, saj se morajo stroji za vrtanje tunela prebijati skozi morske usedline in
geološke plasti z različno odpornostjo na
pritisk. Zaradi zapletenosti in težavnosti
izvedbe so strokovnjaki ta projekt postavili ob bok štirim tunelom, ki povezujejo
polotok Manhattan s preostalim delom
mesta New York, tunelu S.M.A.R.T. v malezijski prestolnici Kuala Lumpur ter tunelu A86 v Parizu.
Odgovorni za projekt so prepričani,
da se bo 900 milijonov evrov vredna investicija povrnila. Pričakujejo, da bo tunel
uporabilo približno 90.000 vozil dnevno,
čeprav bo uporaba dovoljena samo za
lahka vozila. Ta edinstveni tunel bo zaprt
za tovornjake in avtobuse in tudi za motoriste, kolesarje ter pešce. Uporabnina
za eno vozilo naj bi znašala približno 4
evre za eno smer. Pobudniki projekta so
prepričani tako o dobičkonosnosti kot
tudi o pomembnosti tunelov na Bosporju
za istanbulski promet. Ustvarjalci javnega mnenja so oba projekta razlasili za
manjkajoči člen pri ponovni oživitvi najstarejše trgovske poti na svetu, svilene
ceste.
i
eurasiatunnel.com
hi!tech
46 ■ 47
Majhni trendi, velike posledice
Mikrotrendi imajo velik potencial. Pogosto iz njih nastanejo uspešna
internetna podjetja, ki ustvarijo nove tržne niše.
Lovci na kupone
in specializirani Facebook
Ne samo veliki, tudi majhni tredni so pomembni. Tudi če so na začetku samo aplikacija ali storitev, lahko postanejo pomembno gibanje. Zukunftsinstitut, inštitut
za raziskovanje trendov prihodnosti, ki ga
je ustanovil raziskovalec Matthias Horx, je
mikrotrendom posvetil posebno študijo in
v nadaljevanju bomo predstavili nekaj njenih zanimivih podrobnosti.
Mikrotrendi pogosto nastanejo iz uspešnih internetnih poslovnih modelov, ki
ustvarijo nove potrošniške potrebe in s tem
tudi poslovne priložnosti. Takšen primer je
Coupflip, podjetje, ki svoje poslovanje temelji na približno 40 odstotkih kuponov, ki
jih uporabniki pridobijo na spletni strani
Groupon, vendar jih ne unovčijo. Coupflip
se je specializiral za prodajo teh kuponov
kupcem, ki iščejo cenovno ugodne priložnosti. Storitev Wifarer izkorišča dejstvo,
da GPS ne deluje v zaprtih prostorih. Uporabnik, ki se želi orientirati v zaprtem prostoru, lahko uporabi WIFI.
Tržne niše obstajajo tudi na področju
družbenih medijev. Vodilno omrežje Facebook ima trenutno ogromno uporabnikov
in tisti s posebnimi interesi se zelo težko
najdejo. Specializirana družbena omrežja
omogočajo uporabnikom s podobnimi zanimanji, da se povežejo med sabo. Seveda
mnoga omrežja, ki so danes na voljo, lahko
izginejo enako hitro, kot so nastala, vendar
pa že sedaj podjetjem ponujajo nekaj zanimivega: vpogled v navade teh specifičnih
ciljnih skupin. Portal Lawyrs povezuje odvetnike in študente prava iz 184 držav, spletno stran Netmoms.de pa uporablja
350.000 mamic, ki razpravljajo o svojih
otrocih ter svetlih in temnih plateh njihove
vzgoje. Trend crowdfundinga oz. množičnega zbiranja kapitala s pomočjo donacij je
dober primer, kaj zmorejo skupnosti, saj
platforme, kot je Kickstarter, financirajo
različne vrste projektov.
Skupna ideja se lahko izoblikuje z majhnimi prispevki večjega števila posameznikov. Želja po pripadanju neki skupini je
tudi podlaga za nastanek novih skupnosti
urbanih prebivalcev, ki se lotijo skupnih
projektov, od skupinskih vrtičkov, plavalnih bazenov pa vse do gradnje mostov. Skupnosti prebivalcev lahko oblikujejo ali celo
preoblikujejo podobe mest. Spletna stran
spacehive.com se, na primer, ukvarja s projekti v javnem prostoru, kot so vrtičkarske
skupnosti ali pa otroška igrišča. Nova kultura angažiranosti naj bi spodbudila tudi
podjetja k uvajanju novih projektov na področju družbene odgovornosti kot
del njihove dolgoročne trženjske
strategije.
Mehanizni družbenih omrežij pa
se selijo tudi na področje potovanj.
Platforme, kot je Flinc, omogočajo
potnikom najti prevoz v realnem času. Letalska družba KLM ponuja takoimenovani
»social seating«, storitev, ki uporablja podatke iz Facebook ali Linked–In profilov, da
lahko osebe s kompatibilnimi interesi posede skupaj, na ta način pa je njihovo potovanje bolj prijetno. Pametni telefoni so vedno
bolj razširjeni in številni uporabniki so tako
postali lastniki zmogljivega žepnega računalnika, ki z različnimi aplikacijami lahko
opravlja številne naloge in je dobrodošel
spremljevalec na vseh področjih življenja.
Dober primer uporabe takega telefona je
»social metering«, ali socialno merjenje porabe energije. Pametni števci odčitavajo porabo energije, kar je podlaga za stabilno
energetsko omrežje, hkrati pa porabnikom omogočajo, da optimalno prilagodijo svojo porabo. Aplikacija za socialno
merjenje porabe energije
nemškega startup podjetja
GreenPocket na osnovi igre
med uporabniki priredi
tekmovanje na Facebooku, s katero zvišuje zavedanje o pomembnosti zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Sabine Nebenführ
Christina Lehner
hi!tech
48