Polno besedilo - Univerza v Mariboru

Transcription

TEHNOLOGIJA OBNOVE
STARODOBNIH VOZIL
Diplomsko delo
Študent:
Denis SLODNJAK
Študijski program:
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo
Smer:
Proizvodne tehnologije in sistemi
Mentor:
izr. prof. dr. Ivo PAHOLE
Somentor:
red. prof. dr. Jože BALIČ
Maribor, junij 2013
I
II
IZJAVA
Podpisani Denis SLODNJAK izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof.
dr. Iva Paholeta in somentorstvom red. prof. dr. Joţeta Baliča;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 14. 6. 2013
Podpis: ___________________________
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Ivu Paholetu, in
somentorju, red. prof. dr. Joţetu Baliču, za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
IV
TEHNOLOGIJA OBNOVE STARODOBNIH VOZIL
Ključne besede: tehnologija, starodobna vozila, obnova, motorno kolo, Tomos
UDK: 629.331.4.083.8(043.2)
POVZETEK
V diplomskem delu je predstavljena tehnologija obnove starodobnih vozil. Opisujemo
klasifikacijo po razredih starodobnikov in kako naj bi se obnove lotili po določenih postopkih.
Za obnovo starodobnikov je potrebno kar precejšnje tehnično znanje.
V drugem delu je prikazana obnova motornega kolesa Tomos Colibri T 12, letnik 1968. Hoteli
smo se približati čim bolj originalnemu stanju, kakršno je bilo, ko je motorno kolo prišlo iz
tovarne.
V
TECHNOLOGY OF RENOVATION OLDTIMERS
Key words: technology, old-style vehicles, renovation, motorcycle, Tomos
UDK: 629.331.4.083.8(043.2)
ABSTRACT
The diploma paper describes the renovation technology of old-style vehicles. We described
the classification of different classes of old-style vehicles and the way of renovation by using
certain procedures. The renovation of old-style vehicles demands a considerable amount of
expertise.
The second part of the diploma paper shows the renovation of a Tomos Colibri motorcycle T
12, year 1968. Our purpose was to get closer to the original condition of the motorcycle as
much as possible, the condition it was in when it came from the factory.
VI
KAZALO
1
2
UVOD ........................................................................................................................... - 1 1.1
OPREDELITEV DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... - 1 -
1.2
NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ - 1 -
1.3
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................................... - 2 -
1.4
PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJE....................................................................... - 2 -
PREDSTAVITEV IN KLASIFIKACIJA STARODOBNIH VOZIL ..................... - 3 2.1
DEFINICIJA STARODOBNEGA VOZILA......................................................................... - 3 -
2.2
KAKO IZKAZUJEMO STATUS STARODOBNIKA ............................................................ - 3 -
2.2.1
Namen .............................................................................................................. - 4 -
2.2.2
Kategorizacija starodobnikov .......................................................................... - 4 -
2.2.3
Ocenjevanje starodobnika za pridobitev izkaznice ......................................... - 5 -
2.2.4
Olajšave pri uporabi starodobnika ................................................................... - 9 -
2.3
PRVA REGISTRACIJA STARODOBNIKA ...................................................................... - 10 -
3
ZAJEMANJE PODATKOV IN DOKUMENTIRANJE STANJA VOZILA ...... - 11 -
4
PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE, KI ŠE OBSTAJA, ZA VOZILO V
OBNOVI ............................................................................................................................. - 12 5
6
POSTOPKI PRI RESTAVRIRANJU ..................................................................... - 13 5.1
ČIŠČENJE ................................................................................................................ - 13 -
5.2
DEMONTAŢA ........................................................................................................... - 13 -
OBDELAVA POVRŠIN ........................................................................................... - 14 6.1
LAKIRANE POVRŠINE............................................................................................... - 14 -
6.2
OBDELAVA Z ABRAZIVNIMI CURKI .......................................................................... - 14 -
6.2.1
Peskanje s suhim ledom................................................................................. - 15 -
6.2.2
Peskanje s kremenčevim peskom .................................................................. - 16 -
6.3
KEMIJSKI POSTOPKI................................................................................................. - 17 -
6.4
GALVANSKA ZAŠČITA KOVIN .................................................................................. - 18 VII
6.4.1
Dekorativno kromanje ................................................................................... - 18 -
6.4.2
Trdo kromanje ............................................................................................... - 22 -
6.4.3
Cinkanje ......................................................................................................... - 24 -
6.4.4
Bakrenje ......................................................................................................... - 29 -
6.4.5
Nikljanje ........................................................................................................ - 30 -
6.4.6
Poliranje ......................................................................................................... - 31 -
7
LAKIRANJE .............................................................................................................. - 32 -
8
MONTAŢA ................................................................................................................ - 33 -
9
PRAKTIČNI PRIMER OBNOVE ........................................................................... - 34 9.1
ZGODOVINA ............................................................................................................ - 34 -
9.2
TEHNIČNI PODATKI ................................................................................................. - 37 -
9.3
DOKUMENTIRANJE STANJA VOZILA ......................................................................... - 38 -
9.4
POPIS DELOV ........................................................................................................... - 41 -
9.5
PREIZKUSNO SESTAVLJANJE IN RAZSTAVLJANJE ..................................................... - 43 -
9.6
PRIPRAVA NA ZAŠČITO KOVIN ................................................................................. - 47 -
9.6.1
Cinkanje ......................................................................................................... - 47 -
9.6.2
Kromanje ....................................................................................................... - 48 -
9.6.3
Peskanje ......................................................................................................... - 49 -
9.6.4
Poliranje ......................................................................................................... - 49 -
9.7
LAKIRANJE.............................................................................................................. - 52 -
9.8
SESTAVLJANJE MOTORNEGA KOLESA ...................................................................... - 54 -
10 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ - 61 11 LITERATURA .......................................................................................................... - 62 12 PRILOGE ................................................................................................................... - 64 -
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1: Diagram poteka obnove in pridobitve izkaznice o starodobnem vozilu .................. - 7 Slika 2: Izkaznica o starodobnem vozilu ............................................................................... - 8 Slika 3: Peleti suhega leda[4] .............................................................................................. - 15 Slika 4: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo suhega ledu [4].......................... - 15 Slika 5: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo kremenčevega peska [4] ........... - 16 Slika 6: Skica priklopa polov na posodo goriva .................................................................. - 17 Slika 7: Odstranjevanje korozije iz posode za gorivo [5].................................................... - 17 Slika 8: Skica priklopa kadi in polov pri kromanju ............................................................. - 18 Slika 9: Prikaz priklopa polov pri razkromanju................................................................... - 19 Slika 10: Poliranje platišča pred nanosom bakra [19] ......................................................... - 20 Slika 11: Ponovno poliranje in čiščenje platišča po nanosu bakra [19] .............................. - 20 Slika 12: Na platišču je nanos niklja [19] ............................................................................ - 21 Slika 13: Končni izgled platišča po nanosu kroma [19] ...................................................... - 21 Slika 14: Skica priklopa polov in kadi pri trdem kromanju ................................................ - 22 Slika 15: Primer uporabe trdega kromanja na sprednjih vilicah motornega kolesa [22] .... - 23 Slika 16: Skica priklopa kadi in polov pri vročem cinkanju ............................................... - 24 Slika 17: Obešeni elementi za cinkanje [17] ....................................................................... - 25 Slika 18: Kad, v katero potopimo elemente [17] ................................................................. - 25 Slika 19: Končano cinkanje [17] ......................................................................................... - 26 Slika 20: Skica priklopa kadi in polov pri galvanskem cinkanju ........................................ - 27 Slika 21: Primer uporabe galvanskega cinkanja [] .............................................................. - 27 Slika 22: Skica priklopa kadi in polov pri bakrenju ............................................................ - 29 Slika 23: Primer bakrenja raznih kosov [15] ....................................................................... - 29 IX
Slika 24: Skica priklopa polov in kadi pri nikljanju ............................................................ - 30 Slika 25: Primer nikljanja različnih kosov .......................................................................... - 30 Slika 26: Prikaz poliranja aluminija [20] ............................................................................. - 31 Slika 27: Logotip Tomos [10] ............................................................................................. - 34 Slika 28: Tomos Colibri T 12, letnik 1962 [12] .................................................................. - 35 Slika 29: Tomos Colibri T 12, letnik 1964 [13] .................................................................. - 36 Slika 30: Originalna tovarniška slika [14] ........................................................................... - 38 Slika 31: Desna stran vozila ................................................................................................ - 38 Slika 32: Leva stran vozila od spredaj ................................................................................. - 39 Slika 33: Leva stran vozila od zadaj .................................................................................... - 39 Slika 34: Desna stran vozila od zadaj .................................................................................. - 40 Slika 35: Motor .................................................................................................................... - 40 Slika 36: Poskus namestitve ščitnika za noge ..................................................................... - 43 Slika 37: Poškodovano krmilo............................................................................................. - 44 Slika 38: Popravljeno krmilo ............................................................................................... - 44 Slika 39: Razstavljanje vozila.............................................................................................. - 45 Slika 40: Razstavljeno vozilo .............................................................................................. - 45 Slika 41: Motor .................................................................................................................... - 46 Slika 42: Popis delov za cinkanje ........................................................................................ - 47 Slika 43: Pocinkani sestavni deli ......................................................................................... - 47 Slika 44: Popis delov za kromanje ...................................................................................... - 48 Slika 45: Kromani sestavni deli ........................................................................................... - 48 Slika 46: Speskano ogrodje vozila ...................................................................................... - 49 Slika 47: Fino brušenje pesta kolesa ................................................................................... - 50 Slika 48: Spolirana pesta kolesa .......................................................................................... - 50 X
Slika 49: Primerjava med nepoliranim in poliranim delom blaţilnika ................................ - 51 Slika 50: Polirani pokrovi motorja ...................................................................................... - 51 Slika 51: Pripravljeni deli na lakiranje ................................................................................ - 52 Slika 52: Lakirani deli v komori .......................................................................................... - 53 Slika 53: Polakirani sestavni deli ........................................................................................ - 53 Slika 54: Obnova blaţilnikov .............................................................................................. - 54 Slika 55: Obnovljen blaţilnik .............................................................................................. - 54 Slika 56: Sestavljena kolesa ................................................................................................ - 55 Slika 57: Sestavljen sprednji del vzmetenja ........................................................................ - 56 Slika 58: Sestavljanje vozila ................................................................................................ - 57 Slika 59: Sestavljanje vozila ................................................................................................ - 58 Slika 60: Nameščeno krmilo................................................................................................ - 58 Slika 61: Vozilo na kolesih.................................................................................................. - 59 Slika 62: Vozilo na kolesih.................................................................................................. - 59 Slika 63: Tovarniška fotografija [14] .................................................................................. - 60 Slika 64: Končana obnova ................................................................................................... - 60 -
PRILOGE
Priloga 1 Evidenčni list ....................................................................................................... - 64 Priloga 2 Eksplozijske risbe ................................................................................................ - 67 -
XI
UPORABLJENE KRATICE
SVS
–
Starodobna vozila Slovenije
SVAMZ
–
Slovenska veteranska avto-moto zveza
DMV
–
Davek na motorna vozila
RS
–
Republika Slovenija
ZDMV
–
Zakon o davku na motorna vozila
AMZS
–
Avto-moto zveza Slovenije
UPORABLJENI SIMBOLI
I
(A) –
električni tok
U
(V) –
napetost
T
(°C) –
temperatura
XII
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo
Diplomska naloga
UVOD
1
1.1 Opredelitev diplomskega dela
Starodobna vozila so del zgodovine in predstavljajo tehniko izdelave, tehnologijo in čas, v
katerem so se izdelovala in uporabljala. Predstavljajo materiale, ki so se v tistem času
uporabljali za izdelavo vozil. Med starodobna vozila štejemo vsa motorna vozila, ki so
starejša od 30 let. Status starodobnika se podeli vozilu, ki je tehnično vzdrţevano in tako
ohranjeno, da je skladno z originalno konstrukcijsko obliko in sestavo. V zadnjem času je
obnova starodobnih vozil zelo v porastu. Ljudje smo se začeli zavedati preteklosti oz. obujati
tehniko, ki smo jo nekdaj uporabljali za prevoz ali drugačne namene. Pri obnovi vozila
moramo biti zelo natančni oz. moramo uporabljati pravilno tehniko obnove. Vendar se
nekateri ne posvetijo dovolj obnovi vozila na pravilen način in s tem še bolj škodujejo oz.
pripomorejo k razpadanju vozila.
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je opis klasifikacije starodobnih vozil po razredih in opis postopkov, ki
se uporabljajo za obnovo. Predstavitev postopkov priprave vozila na restavriranje, kot so:

fotografiranje pred in med obnovo,

popis manjkajočih delov,

čiščenje oz. razmastitev,

postopek shranjevanja demontiranih delov,

ponovna sestava.
-1-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo
Diplomska naloga
1.3 Predpostavke in omejitve
Izhajali bomo iz naslednjih predpostavk:

pisanje diplomskega dela bo temeljilo na proučevanju literature obravnavanega
področja in na lastnem znanju, ki smo ga pridobili med študijem in med obnovo
starodobnih vozil;

predpostavljeno bo, da se bomo pri obnovi starodobnega vozila čim bolj drţali
pribliţku originalnega stanja.
Omejitve diplomskega dela so:

obstaja zelo malo podrobno opisane literature o vozilu in klasifikaciji starodobnih
vozil.
1.4 Predvidene metode raziskovanje
Vsebina diplomskega dela bo razdeljena na dva dela. V prvem delu bomo opisali klasifikacijo
vozil po razredih. V drugem delu pa bomo prikazali praktično obnovo starodobnega vozila oz.
motornega kolesa.
V diplomskem delu bomo uporabili naslednje metode:

študij literature s področja diplomskega dela,

prikaz obnove vozila na praktičnem primeru,

podatki vozila, pridobljeni s strani proizvajalca.
-2-
2
Diplomska naloga
PREDSTAVITEV IN KLASIFIKACIJA STARODOBNIH
VOZIL
2.1 Definicija starodobnega vozila
Definicija starodobnega vozila, zapisana v Zakonu o varnosti v cestnem prometu
(v nadaljevanju ZVCP), Uradni list št. 83/2004, člen 194, 3. alineja, [1]:
»Starodobno vozilo je mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot petindvajsetimi leti,
ohranjeno in tehnično vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju, za katerega skrbi oseba ali
organizacija in se ga zaradi njegovega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne
uporablja za vsakodnevne prevoze. Ministrstvo, pristojno za homologacijo, izda odločbo o
statusu takega vozila.«
Kot vozilo, ki se ne uporablja za vsakodnevni prevoz, se razume tisti starodobnik, ki ga
lastnik uporablja v ljubiteljske namene. Za vsakodnevne prevoze pa sam poseduje drugo
registrirano (sodobno) vozilo.
2.2 Kako izkazujemo status starodobnika
V Sloveniji obstajata dve zvezi, pri katerih lahko pridobimo certifikat za svoje starodobno
vozilo. Ti zvezi se imenujeta Starodobna vozila Slovenije (SVS) in Slovenska veteranska
avto-moto zveza (SVAMZ). V nadaljevanju bomo opisali pridobitev certifikata pri zvezi SVS,
pri kateri smo tudi sami člani.
Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil ali skrajšano Zveza SVS, je bila
ustanovljena 3. oktobra 1997. Sedeţ Zveze SVS je na Šmarski 3, Škofljica, kjer ima Zveza
prostore z vso opremo za nemoteno delo za sestankovanje in za večja srečanja ter predavanja.
Zveza SVS deluje na ljubiteljski in nepridobitni osnovi. Organizirana je z namenom
ohranjanja tehniške dediščine na področju starodobnih cestnih vozil in zdruţevanja interesov
lastnikov in ljubiteljev starodobnih cestnih vozil pri njihovem pridobivanju, restavriranju,
vzdrţevanju in uporabi v rednem cestnem prometu. SVS izvaja tudi turistične prireditve ter
točnostna in spretnostna tekmovanja s starodobnimi vozili, ne organizira pa hitrostnih
tekmovanj. [2]
-3-
Diplomska naloga
2.2.1 Namen
Evidentiranje starodobnih vozil okviru Zveze SVS pomeni voditi podatke o starodobnikih kot
predmetih tehniške dediščine z namenom:

izdelave statističnih podatkov o vozilih in članih društev ter jih uporabiti za doseganje
ciljev članstva, v pogajanjih z drţavnimi organi in drugimi organizacijami (urejanje
stroškov zavarovanja, cestnine, registracije …);

izdelave registra vozil Zveze SVS;

informacijskega sredstva za potrebe društev in Zveze SVS;

objektivnega ovrednotenja vozil društev in Zveze SVS (število, starost, pomen v
nacionalnem in mednarodnem prostoru);

kategorizacije in ocenjevanja kakovosti starodobnika.
Kategorizacija in ocenjevanje starodobnikov imata naslednji namen:

ohranjanje in vzdrţevanje vozil v voznem stanju, v duhu prvobitnosti – stanju, v
katerem ga je izdelovalec predal v uporabo (upoštevajo se tudi dovoljeni in moţni
dodatki iz časa vozila);

identifikacije istovetnosti vozila in potrditev izpolnjevanja kriterijev starodobnika;

na osnovi kategorizacije uveljavljati ugodnosti, ki gredo posamezni kategoriji
starodobnikov.
2.2.2 Kategorizacija starodobnikov
2.2.2.1 Kategorija »A« - 1
Vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe po opravljenem
točkovanju po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 81 do 100 točk.
2.2.2.2 Kategorija »B« - 2
Vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe po opravljenem
točkovanju po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 46 do 80 točk.
2.2.2.3 Kategorija »C« - 3
V kategorijo C se razporedi starodobnik, ki glede ohranjenosti in namena uporabe izpolnjuje
naslednje pogoje:
-4-

Diplomska naloga
ohranjenost in vzdrţevanost v zgodovinskem stanju tako, da so osnovni sklopi vozila:
šasija in/ali karoserija, pogonski sklop in podvozje istega tipa vozila, kakor ga je
načrtoval proizvajalec, in sicer v takem stanju, da bo zagotovljen opravljen tehnični
pregled vozila in tudi nadaljnje restavriranje ali konzerviranje vozila v teţnji k
popolnejšemu stanju vozila v duhu pribliţevanja prvobitnemu stanju;

za ohranjenost in vzdrţevanost v zgodovinskem stanju se šteje tudi stanje sklopov, ki
so različnega porekla zaradi namenske, tehnično neoporečne predelave ali preureditve
vozila v smislu posamično predelanega ali preurejenega vozila (npr. tekmovalno
vozilo, predelano vozilo za posebne namene ali posamično izdelano vozilo), ki ima s
tem posebno tehniško vrednost zaradi pričevanja individualne kreativnosti in morda
tudi zgodovinsko vrednost zaradi osebe, ki je ta poseg izvedla, ali zgodovinsko
zanimivih oziroma pomembnih dejavnosti pri katerih je bilo vozilo udeleţeno;

se ne uporablja za vsakodnevni prevoz.
Oziroma vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe pri ocenjevanju
po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 30 do 45 točk.
Vse te kategorije so enake za motorna kolesa, osebne avtomobile, traktorje, avtobuse,
avtodome in tovornjake. [3]
2.2.3 Ocenjevanje starodobnika za pridobitev izkaznice
Član društva, ki je član Zveze SVS, lahko praviloma zaprosi za pričetek postopka ocenjevanja
svojega starodobnika v lastnem društvu. Vlogo je moţno vloţiti samo na enem mestu in je v
času trajanja postopka ni moţno ponoviti. Potrebno dokumentacijo (Priloga 1) pridobi od
osebe, ki je v društvu zadolţena za organizacijo ocenjevanja in komuniciranje z Zvezo SVS.
Popolna in v celoti izpolnjena ter lastnoročno podpisana dokumentacija:

3 enake fotografije 9 x 13 s tretjinskim pogledom (istočasno od spredaj in z boka)
vozila z nevtralnim ozadjem,

fotokopija prometnega dovoljenja starodobnega in sodobnega vozila,

literatura o vozilu,

dokazila o udeleţbi na prireditvah Zveze SVS (potrdilo o plačani pristojbini za
uprireditev, potrdilo organizatorja o udeleţbi) ali dokazila o članstva v društvu člana
SVS (članska izkaznica in dokazilo o plačanih članarinah) lastnik predloţi odgovorni
osebi v društvu, ki organizira čas in kraj, medtem ko tehnični komisar ob prisotnosti
-5-
Diplomska naloga
lastnika izvede ocenjevanje. Ocenjevanje mora biti organizirano najmanj enkrat
mesečno.
Na osnovi predloţene dokumentacije tehnični komisar pregleda vozilo, opravi točkovanje in
določi kategorijo, ki jo je starodobnik dosegel v skladu s tabelo za točkovanje Zveze SVS. V
primeru, da je dokumentacija nepopolna ali nepopolno izpolnjena, tehnični komisar zavrne
vlogo za dopolnitev. Po zaključenem ocenjevanju mora tehnični komisar vso dokumentacijo
nemudoma predati odgovorni osebi v društvu, le-ta pa jo dopolni z elektronskim zapisom
evidenčnega lista, dokazilom o vplačanem sorazmernem deleţu pristojbine na ţiro račun
Zveze ter vse skupaj pošlje tehnični komisiji Zveze (velja tudi za primere negativne ocenitve
za katere se izkaznica ne bo izdala).
Tehnična komisija Zveze SVS izda Izkaznico o starodobnem vozilu ustrezne kategorije
najpozneje v roku 15 dni po prejemu dokumentacije od društva. V primeru, da se ugotovi
kakšna nepravilnost (neskladje med dejanskimi in zapisanimi podatki), ima Zveza SVS
pravico, da ne izda izkaznice oziroma odvzame ţe izdano izkaznico.
Če ţeli lastnik vozila pridobiti višjo kategorijo, se postopek ponovi. Izdana izkaznica oziroma
certifikat ima veljavnost 5 let. Po prenehanju veljavnosti se postopek za pridobitev ponovi. [3]
-6-
Diplomska naloga
Obnova vozila
–
Zaključek obnove
Pregled vozila pri
tehničnem komisarju
Ali
je?
Pregled neuspešen,
NE
ponovitev postopka
DA
Pregled uspešen
Izdaja izkaznice o
starodobnem vozilu
Registracija vozila
Slika 1: Diagram poteka obnove in pridobitve izkaznice o starodobnem vozilu
-7-
Diplomska naloga
Slika 2: Izkaznica o starodobnem vozilu
-8-
Diplomska naloga
2.2.4 Olajšave pri uporabi starodobnika

oprostitev plačila DMV pri nakupu starodobnika starejšega od 25 let,

olajšave pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti,

olajšave pri nadomestilu za uporabo cest – »cestnina« (pogoj je, da ima vozilo v
registru vozil v rubriki "dodatni opis nadgradnje" vpisano: starodobnik). [3]
Pojasnitev oprostitve plačila davka na motorna vozila oz. DMV je zapisana v uradnem list:
Peta točka prvega odstavka 5. člena ZDMV določa oprostitev plačila davka na motorna
vozila od »rabljenih vozil muzejske vrednosti, starejših od 30 let«. Ob pripravi ZDMV je bila
ta dikcija povzeta neposredno iz predpisov s področja ugotavljanja skladnosti vozil. Odredba
o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98), ki je veljala do leta 2004, je med vozili, za
katera postopek ugotavljanja skladnosti ni potreben, navajala tudi »rabljena vozila muzejske
vrednosti«, v kateri je bilo določeno, da se kot taka štejejo tudi vozila, starejša od 30 let.
Obenem je bilo tudi določeno, da v izjemnih primerih lahko tak status vozilom podeli Urad
Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje po predhodnem mnenju Tehničnega
muzeja Slovenije in AMZS. Iz navedenega izhaja, da se je pod izrazom »rabljeno vozilo
muzejske vrednosti« razumelo vozilo, starejše od 30 let, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno
iz uvoza ali v Republiki Sloveniji, ki pa je poleg tega izpolnjevalo tudi druge kriterije za
opredelitev njegove muzejske vrednosti, ki so jih preverjale navedene organizacije.
Glede na navedeno je potrebno določbo pete točke 5. člena ZDMV razumeti v smislu,
da se oprostitev za »rabljena vozila muzejske vrednosti« nanaša na status »starodobna vozila
(starodobniki)«, kakor so opredeljena v prometnih predpisih, ne glede na to, ali so
pridobljena v Republiki Sloveniji ali izven nje. Starost teh vozil pa je glede na davčne
predpise še vedno opredeljena nad 30 let.[16]
-9-
Diplomska naloga
2.3 Prva registracija starodobnika
Za registracijo starodobnega vozila je potrebno predloţiti naslednja dokazila:

za vozila, ki so ţe registrirana v RS, stranka predloţi certifikat za starodobno vozilo, ki
ga izda zveza SVS,

potrdilo o skladnosti vozila za tista vozila, ki še niso bila registrirana v RS,

dokumente o lastništvu,

o sklenitvi avtomobilskega zavarovanja,

poravnati mora letno povračilo za uporabo cest.
Fizična oseba predloţi dokazilo o istovetnosti (veljavna listina, opremljena s fotografijo
osebe, ki jo je izdal drţavni organ).
Pravna oseba predloţi dokazilo o registraciji pravne osebe (AJPES obrazec) in ţig podjetja.
Če niste lastnik vozila, morate predloţiti pooblastilo lastnika vozila.
Vsa dokazila morajo biti predloţena na vpogled v izvirniku. [3]
- 10 -
Diplomska naloga
ZAJEMANJE PODATKOV IN DOKUMENTIRANJE
3
STANJA VOZILA
Priporočeno je, da si stanje vozila pred restavriranjem oz. razstavljanjem fotografiramo z vseh
zornih kotov. Fotografiramo si tudi dele, ki so sestavljeni iz več sklopov. S tem si olajšamo
delo, ko sestavne sklope sestavljamo. To naredimo v primeru, da si bomo vozilo sami
restavrirali. S tem pridobimo tudi pregled stanja od začetka do konca restavriranja kot
nekakšno fotozgodbo. Če nam bo vozilo restavriral kdo drug, to ni potrebno, vendar je
priporočeno.
Poznamo tri kategorije, v katere razporejamo starodobna vozila. Odločiti se moramo, v katero
kategorijo bi se radi uvrstili, in od tega je tudi odvisno, kako bomo vozilo obnovili:

prvotno stanje vozila, odstrani se korozija, se očisti in zaščiti, tako da ne propada več;

vozilo se obnovi tako, kot je bilo izdelano v tovarni.
- 11 -
Diplomska naloga
PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE, KI ŠE OBSTAJA, ZA
4
VOZILO V OBNOVI
Za vozilo, ki ga bomo restavrirali, je najboljše, da si pridobimo:

slike,

katalog vozila,

servisno knjiţico,

eksplozijske risbe,

navodila za vzdrţevanje.
Vse te stvari lahko dobimo:

v muzejih,

na internetu,

pri lastnikih.
Katalog vozila potrebujemo, če na primer našo vozilo ni v originalnem stanju. Vendar lahko v
današnjem času to poiščemo na spletu, kjer je razporejeno po letniku in modelu našega vozila.
S tem postopkom ugotovimo, če je naše vozilo skladno s tistim, ki je prišlo iz tovarne. S
servisno knjiţico ugotovimo, kako je bilo vozilo vsa ta leta tehnično vzdrţevano. To je
najboljša znana zgodovina vozila. Eksplozijske risbe sestavnih delov potrebujemo tam, kjer je
sklop sestavljen iz več delov, da vidimo, če nam mogoče kakšen sestavni del manjka. V teh
risbah piše, za kakšen del gre, da tako lahko kupimo oz. izdelamo novega. PRILOGA 2
- 12 -
Diplomska naloga
POSTOPKI PRI RESTAVRIRANJU
5
5.1 Čiščenje
Obstaja več načinov čiščenja. Prvo čiščenje je čiščenje umazanije, šele potem se lahko
odločimo za čiščenje kovine. Za odstranjevanje barve in korozije se uporabljata postopek
peskanja in čiščenje s kemičnimi topili. Čistimo lahko tudi z visokotlačnim čistilcem.
Za čiščenje manj poškodovanih delov, ki so barvani, uporabimo različna topila. Topilo
nanašamo s čopičem, po potrebi večkrat. Ko je plast barve dovolj mehka, jo z visokim tlakom
ali lopatico odstranimo. Potem moramo tudi površino dobro razmastiti.
Galvansko zaščitene dele se očisti, obrusi, spolira in se jih da ponovno galvansko zaščititi.
Vse dele je potrebno razmastiti. To lahko storimo s pomočjo:

antisilikonskega čistila,

nitro redčila,

bencina.
5.2 Demontaţa
Sestavne dele demontiramo v nasprotnem vrstnem redu od logičnega vrstnega reda montaţe.
Pri demontaţi si je priporočeno fotografirati določene sklope, da pri sestavljanju vozila ne bi
prišlo do teţav. Vse dele, ki jih odstranimo, si je priporočeno shranjevati po sklopih in si jih
po potrebi tudi označiti. Med tem si sestavne dele ločimo na dobre, poškodovane in potrebne
za zamenjavo. Shranjujejo se tudi vijaki. Sestavljanje vozila gre v obratnem vrstnem redu kot
razstavljanje.
- 13 -
Diplomska naloga
OBDELAVA POVRŠIN
6
Najprej pregledamo oz. določimo, kako so bile površine v originalu narejene.
6.1 Lakirane površine
Če so lakirane površine v dobrem stanju, jih samo očistimo in spoliramo. Včasih pa to ni
mogoče in moramo celotni del popraviti in zlakirati.
6.2 Obdelava z abrazivnimi curki
Pri obnovi starodobnih vozil se kot medij uporabljajo:

suhi led,

kremenčev pesek,

steklene perle,

orehove lupine.
Medije nanašamo na površino pod visokim tlakom zraka in z veliko hitrostjo. Z visokim
tlakom se površina očisti in postane hrapava. Hrapavost pa je osnova za nanašanje zaščitnih
sredstev. Suhi led, steklene perle, orehove lupine uporabljamo tam, kjer površine nočemo
poškodovati. Hrapavost določamo glede na potrebe [4].
Peskanje je najhitrejši in najučinkovitejši postopek čiščenja površin. Zato se uporablja skoraj
v vseh vrstah industrije, kot so:

kovinarstvo,

orodjarstvo,

farmacija,

lesna industrija,

letalska industrija,

ţivalska industrija,

steklarstvo,

gumarstvo.
- 14 -
Diplomska naloga
6.2.1 Peskanje s suhim ledom
Je postopek, podoben peskanju, pri katerem suhi led zamenja pesek, steklo, plastiko ... Suhi
led je ogljikov dioksid v trdnem stanju, ki se proizvaja v obliki peletov ali blokov različnih
velikosti. Temperatura suhega leda pri atmosferskem tlaku je – 79 ºC. [4]
Slika 3: Peleti suhega leda[4]
Slika 4: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo suhega ledu [4]
- 15 -
Diplomska naloga
6.2.2 Peskanje s kremenčevim peskom
Pri tem postopku se uporablja kremenčev pesek, ki z veliko hitrostjo udarja na površino. Je
najbolj razširjen postopek uporabe.
Slika 5: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo kremenčevega peska [4]
- 16 -
Diplomska naloga
6.3 Kemijski postopki
S pomočjo elektrolize lahko odstranimo korozijo, ki nastane v posodi za gorivo. Na določeno
količino vode dodamo kristalno sodo. Pri količini 5 litrov vode dodamo 4 jedilne ţlice
kristalne sode. Glede na prostornino posode za gorivo spreminjamo koncentracijo. Negativni
pol pritrdimo na obdelovanec, pozitivni pol pa na kovinski predmet, ki je v elektrolitu. Za vir
napetosti uporabljamo enosmerni tok. Pri tem je pomembno, da sponka pozitivnega pola ni v
elektrolitu. Obdelovanec in prevodnik se med seboj ne smeta dotikati. Kot pozitivno elektrodo
smo uporabili kovinski predmet iz sive litine in ne iz jekla. Ta proces je malo daljši, vendar je
zelo uporaben.
katoda
anoda
voda + kristalna soda
U=12V
I=15A
Slika 6: Skica priklopa polov na posodo goriva
Slika 7: Odstranjevanje korozije iz posode za gorivo [5]
- 17 -
Diplomska naloga
6.4 Galvanska zaščita kovin
6.4.1 Dekorativno kromanje
Kromanje je nanos kroma na površino, kar izredno izboljša odpornost proti obrabi. V tem
primeru je debelina nanosa od 10 do 1000 mikronov (tisočinka milimetra). Kadar kromamo za
dekorativne namene, je debelina nanosa le 0,25 do 1 µm. Kromanje poteka v kopeli iz krom
trioksida CrO3 in ţveplove kisline H2SO4, med 35 do 45 °C.
Kromamo lahko:

jeklo,

baker,

medenino,

druge kovine.
katoda
anoda
kromova kislina
I = 10 – 20Adm-2
T = 35 – 45°C
Slika 8: Skica priklopa kadi in polov pri kromanju
- 18 -
Diplomska naloga
Za ponovno kromanje moramo sestavne dele razkromati. Dele pri razkromanju namakamo v
raztopini natrijevega hidroksida (NaOH). Predmet je anoda, katoda pa je iz nerjavečega jekla.
Za odstranitev 1 µm kroma predmet v kopeli namakamo pribliţno 3 minute pri napetosti 5 V.
katoda
anoda
natrijev hidroksid
U = 5V
Slika 9: Prikaz priklopa polov pri razkromanju
- 19 -
Diplomska naloga
Potem dele zbrusimo, spoliramo.
Slika 10: Poliranje platišča pred nanosom bakra [19]
Nato dele bakrimo in s tem se odstranijo porozne pore. Zatem sledi ponovno poliranje.
Slika 11: Ponovno poliranje in čiščenje platišča po nanosu bakra [19]
- 20 -
Diplomska naloga
Pred kromanjem pa še sledi nanos niklja.
Slika 12: Na platišču je nanos niklja [19]
Z nikljanjem se doseţe velik sijaj in nato sledi še končni nanos kroma. [6]
Slika 13: Končni izgled platišča po nanosu kroma [19]
- 21 -
Diplomska naloga
6.4.2 Trdo kromanje
Trdo kromanje se uporablja za zniţevanje trenja, izboljšanje trajnosti in odpornost proti
obrabi. Nanos trdega kroma se vrši neposredno na ţeleno mesto pri temperaturi 55 °C. Pri
trdem kromanju mora biti površina obdelovanca groba zaradi boljšega oprijema zaščitne
plasti. Kopel za kromanje je iz krom trioksida CrO3 z dodatki ţveplove kisline H2SO4.
Pokromane dele izpiramo v vodi ter sušimo in brusimo na končno mero. Trdo kromanje se
uporablja za obnovo ali dodatni nanos kroma na batnice, osi, plošče in ostale strojne dele.
Debelina trdega kroma je odvisna od zahteve ali potrebe, od 5 µm do 1 milimetra. Zaščitna
plast iz kroma je od 2- do 3-krat trša od zaščitne plasti iz niklja. Trdo lahko kromamo:

vsa jekla,

inox,

jeklene, sive litine,

baker,

medenino,

bron. [8]
katoda
anoda
krom trioksid + ţveplova kislina
T = 55 °C
I = 50 Adm-2
Slika 14: Skica priklopa polov in kadi pri trdem kromanju
- 22 -
Diplomska naloga
Slika 15: Primer uporabe trdega kromanja na sprednjih vilicah motornega kolesa [22]
- 23 -
Diplomska naloga
6.4.3 Cinkanje
Cinkanje, zaščita jekla, je okolju prijazen in cenovno dostopen postopek protikorozijske
zaščite. Kovine v naravi teţijo k bolj stabilnim oblikam, ki za večino predstavljajo njihove
okside, sulfide in podobne spojine. To pa predstavlja gonilno silo korozije – kovina prehaja v
vedno bolj stabilno obliko, pri čemer se sama raztaplja oziroma korodira. Pri ţelezu temu
pojavu pravimo rja. Pri cinkanju jekla v vroči talini cinka, Zn, pride do metalurške vezave
cinka in jekla, pri čemer se ustvari zaščitna oksidna plast. Debelina sloja cinka je definirana s
standardom od 5 do 15 μm, odvisno od namena uporabe.[7]
6.4.3.1 Vroče cinkanje
Vroče cinkanje se uporablja kot protikorozijska zaščita kovin. Izvaja se tako, da elemente
potapljamo v talino cinka pri 450 °C. Debelina nanosa cinka je v povprečju med 50 do
100 µm. Elementi se z ţico obesijo na posebne gredi ali pa se jih nasuje v bobne. Sledi
kemijska predpriprava površine elementa:

čiščenje rje,

razmaščevanje,

čiščenje ostalih kovinskih oksidov,

sušenje.
katoda
anoda
kopel iz cinka
T = 450 °C
Slika 16: Skica priklopa kadi in polov pri vročem cinkanju
- 24 -
Diplomska naloga
Slika 17: Obešeni elementi za cinkanje [17]
Pripravljene elemente potopimo v raztaljeni cink pri 450 °C, kjer pride do vezave cinka in
ţeleza.
Slika 18: Kad, v katero potopimo elemente [17]
- 25 -
Diplomska naloga
Nato sledi ohlajevanje in čiščenje. [17]
Slika 19: Končano cinkanje [17]
- 26 -
Diplomska naloga
6.4.3.2 Galvansko cinkanje
Galvansko cinkanje se imenuje tudi gladko cinkanje. Pri tem postopku pomakamo predmete v
kopeli iz cinkovega sulfata ZnSO4, aluminijevega sulfata Al2(SO4)3 in nekaj ţveplove kisline
H2SO4. Za cinkanje se uporablja električni tok od 200 do 300 A/m2. Predmete v kopeli
namakamo od 10 do 20 minut. Tako dobimo tanko zaščitno plast iz cinka, ki ima odlično
obstojnost proti koroziji. Pri galvanskem cinkanju dobimo enakomeren nanos cinka na
material, tudi do 20 µm. Kovini galvanskega elementa se raztopita v dve različni razmerji v
elektrolitu. Če kovini poveţemo z ţico ali direktno, nastane med njima električni tok in se ioni
najbolj aktivne kovine (anode) prenesejo na manj aktivno kovino (katodo) kot nekakšna
prevleka. Za anode se porabljajo plošče iz elektrolitskega cinka. S cinkanjem lahko doseţemo
modro, rumeno in črno barvo. [18,8]
katoda
anoda
I = 200 – 300A / m2
cinkov + aluminijev sulfat +
ţveplova kislina
U = 15V
T= 200 - 400°C
Slika 20: Skica priklopa kadi in polov pri galvanskem cinkanju
Slika 21: Primer uporabe galvanskega cinkanja []
- 27 -
Diplomska naloga
Sestavne dele, ki so pocinkani, najprej očistimo, razmastimo z bencinom ali nitro redčilom.
Potem dele dalj časa namakamo v fosforjevi kislini. Sledi čiščenje z vodo in nato obdelava z
ţičnato ščetko. Če z obdelavo nismo zadovoljni, postopek ponovimo. Ko vse to naredimo, je
sestavni del pripravljen za nanos cinka. Tega pa ne moremo narediti doma, zato to predamo
podjetju, ki se s tem postopkom ukvarja.
Največkrat s tem postopkom zaščitimo vijake, osi in tiste dele, ki so največkrat na udaru
korozije. Velikokrat bi lahko uporabili nove vijake, vendar s tem ne ohranimo originalnosti
vozila.
- 28 -
Diplomska naloga
6.4.4 Bakrenje
Pri bakrenju z galvanskim postopkom se uporablja kopel iz cianbakra Cu(CN)2, ciankalija
KCN in sode z dodatkom ţveplene kisline H2SO4. Za anode se uporabljajo plošče iz čistega
bakra. Postopek poteka pri temperaturi od 54 do 83 °C, odvisno od debeline sloja nanosa.
Bakrenje se uporablja kot predpriprava površine pred kromanjem. Baker dobro izravna
površino. Uporablja se tudi kot premaz za dekorativne namene. Debelina nanosa je od 3 do
30 µm ali več, odvisno od uporabe in zahtevnosti naročnika. [8]
katoda
anoda
cianbaker + ciankali + ţveplova
I = 2 – 6A / dm2
U = 6V
kislina
T = 54 – 83 °C
Slika 22: Skica priklopa kadi in polov pri bakrenju
Slika 23: Primer bakrenja raznih kosov [15]
- 29 -
Diplomska naloga
6.4.5 Nikljanje
Z nikljanjem pridobimo zaščitno plast, ki je odporna na korozijo. Ponikljan predmet dobi zelo
lepo in gladko površino. Ponavadi se niklja zaradi lepega videza. Predmet moramo najprej
očistiti, nato pa ga potopimo v kopel iz nikljevega sulfata NiSO4, citronske kisline C6H8O7 in
drugih različnih dodatkov. Kopel ima temperaturo od 35 do 60 °C. Nikljasta prevleka doseţe
debelino od 0,1 do 0,25 mm, odvisno kako dolgo drţimo predmet v kopeli. Ne moremo pa
doseči poljubno debele zaščitne plasti. Za nikljanje potrebujemo električni tok z gostoto 100
A/m2 pri napetosti 2,5 V.
katoda
anoda
nikljev sulfat + citronska kislina
I = 100 A / m2
U = 2,5 V
+ dodatki
T = 35 – 60 °C
Slika 24: Skica priklopa polov in kadi pri nikljanju
Slika 25: Primer nikljanja različnih kosov
- 30 -
Diplomska naloga
6.4.6 Poliranje
Površine lahko poliramo na različne površine. Največ uporabljamo navadno poliranje, kjer gre
za postopek odrezovanja in preoblikovanja z zelo drobnimi zrni. Orodje je podobno brusnemu
kolutu, ampak je iz mehkejših materialov (prešitega platna, usnja). Nanj nanašamo pasto za
poliranje. Pri poliranju se pasta med delom segreje, zato se njena zrnca premikajo več ali manj
prosto. Zrnca so največkrat iz:

korunda ali glinice,

apna,

kromovega oksida,

drugih materialov.
Vedno začnemo z bolj grobo zrnatimi pastami. Kolute in paste potem postopoma menjujemo
do najfinejših, odvisno od zahtevane kvalitete. S poliranjem je mogoče doseči bleščečo,
gladko površino. S tem postopkom izboljšamo videz površin, zlasti galvansko zaščito [9].
Slika 26: Prikaz poliranja aluminija [20]
- 31 -
7
Diplomska naloga
LAKIRANJE
Lakiranje vozila je razmeroma drag in dolgotrajen postopek. Površino moramo pred
barvanjem temeljito pripraviti. Vse nepravilnosti ali slaba priprava se pokaţejo po končanem
lakiranju ali sestavi. Karoserijske dele naprej očistimo. Nato se odločimo, kako bomo
odstranili barvo. Lahko jo odstranimo z brušenjem ali s peskanjem. Površina mora biti pred
nanosom temeljne barve dovolj hrapava. Nato na poškodovane dele nanesemo poliestrsko
maso. Ko se vse to dobro posuši, lahko nadaljujemo z brušenjem površine. Sledi nanos
brizgalnega kita. Površino zopet zbrusimo do ustrezne kakovosti, da lahko nanesemo končni
nanos barve. Z brizgalnim kitom pridemo do končnih linij vozila. Pokaţe se, kako naj bi
površina izgledala po lakiranju. Površino pred nanosom barve še očistimo in razmastimo z
antisilikonskim čistilom. Sledi še nanos barve. Po potrebi še karoserijo naknadno spoliramo.
Vse to naj opravi za to strokovno usposobljeni delavec oz. avtoličar v za to namenjenem
okolju.
- 32 -
8
Diplomska naloga
MONTAŽA
Montaţa oz. sestavljanje vozila se začne ravno obratno kot razstavljanje vozila. Če
obnavljamo npr. motorno kolo ali moped, je vozilo priporočeno poskusno sestaviti pred
lakiranjem, saj še lahko določene stvari popravimo, če se kaj ne bi prilegalo. To pa za to, ker
je po lakiranju teţko kaj popraviti, npr. zavariti …
- 33 -
9
Diplomska naloga
PRAKTIČNI PRIMER OBNOVE
V nadaljevanju bomo predstavili postopek obnove motornega kolesa znamke Tomos Colibri
T 12, letnik 1968. Motorno kolo bomo obnovili v takšno stanje, kot je prišlo iz tovarne
Tomos.
9.1 Zgodovina
Oktobra leta 1954 se je tedanja slovenska vlada odločila, da se bo tovarna motorjev zgradila v
Kopru. Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959. Kmalu zatem je bila podpisana
licenčna pogodba z avstrijsko tovarno Steyr – Daimler – Puch, ki je ustrezala Tomosovim
načrtom o ekonomičnih in robustnih motornih kolesih, primernih za slabe, povojne
makadamske in strme ceste. Prvi motor, ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model Tomos Puch
SG 250. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tudi ţe tekla proizvodnja lastnih serijskih
modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda Puch MS 50, ki so jih poimenovali Colibri.
Leta 1962 je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil
v sodobno opremljen inštitut. Sedemdeseta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini
tovarne.
Slika 27: Logotip Tomos [10]
- 34 -
Diplomska naloga
Colibri T 12 je bil v 60. letih najbolj prodajano, priljubljeno in vsestransko uporabno motorno
kolo. Bilo je prvo prevozno sredstvo, narejeno za prevoz v sluţbo. Leta 1966 je model Colibri
T 12 predstavljal 70,2 % proizvodnje v tovarni in 66 % v celotni Jugoslaviji med proizvodnjo
mopedov.
Na trgu je bil predstavljen leta 1961 na sejmu tehnike v Beogradu. Proizvajal se je do leta
1972. Izhajal je v dveh izpeljankah. Razlika med njima je bila samo v rezervoarju goriva in
ščitniku za noge. [11]
Slika 28: Tomos Colibri T 12, letnik 1962 [12]
- 35 -
Diplomska naloga
Slika 29: Tomos Colibri T 12, letnik 1964 [13]
- 36 -
Diplomska naloga
Tehnični podatki
9.2

motor: pokončno postavljen enocilindrski enobatni, dvotaktni motor, zračno hlajen,
prostornine 49 cm3,

moč motorja: 2,3 kW,

vţig motorja: noţni vţig,

mazanje motorja: 4 % mešanica olja in bencina,

uplinjač: Bing 50,

ostale značilnosti motorja: cilinder iz sive litine, glava motorja iz lahke kovine
(aluminij),

pogonski prenos: omogočen z verigo,

menjalnik: 3 ročne prestave,

prestavno razmerje:
prestava 1 : 26,
prestava 1 : 11,7,
prestava 1 : 7,1,

sklopka: večlamelna, v oljni kopeli,

okvir motorja: sestavljen iz pločevine,

vilice: hidravlično ublaţene teleskopske vilice,

zavore: spredaj in zadaj bobnaste zavore,

mere in teţe: dolţina/širina/višina 180/48/98, odmik od tal 190 mm, višina sedeţa 820
mm, teţa 57 kg, skupna dovoljena masa 205 kg, prostornina rezervoarja za gorivo 5 l.
[13]
- 37 -
9.3
Diplomska naloga
Dokumentiranje stanja vozila
Najbolje je, da vozilo pred razstavljanjem fotografiramo iz vseh zornih kotov. Če se znajdemo
v dilemi, kam kateri del spada, lahko s tem veliko pridobimo.
Slika 30: Originalna tovarniška slika [14]
Slika 31: Desna stran vozila
- 38 -
Diplomska naloga
Slika 32: Leva stran vozila od spredaj
Slika 33: Leva stran vozila od zadaj
- 39 -
Diplomska naloga
Slika 34: Desna stran vozila od zadaj
Slika 35: Motor
- 40 -
9.4
Diplomska naloga
Popis delov
Glede na stanje vozila moramo pregledati, ali kakšni deli manjkajo ali jih je potrebno
zamenjati. V našem primeru smo ugotovili, da manjka ščitnik za noge, ki ga bo treba kupiti.
Zamenjati bomo morali krmilo in rezervoar goriva, ker sta v takšnem stanju, da ju ni mogoče
popraviti.
Naredili smo si tudi seznam delov, ki jih moramo zamenjati:

prevleka zagonske ročice,

okrasni trak (sivi) za tank 3m,

napere (špice) M3 × 192 / 120° 36 kosov,

platišče kolesa 1,35-19",

bovden zadnje zavore,

bovden merilnika hitrosti,

bovden sprednje zavore, sklopke,

bovden plina,

bovden menjalnika,

bovden hladnega vţiga,

nosilna objemka sprednje zavore,

pnevmatika 2,25-19" 2 kom,

zračnica 2 kom,

vzmet stojala,

vzmetna varovalka osi stojala,

vzmet zadnje zavore,

zunanja lamela z oblogo,

veriga s 94 členi,
- 41 -
Diplomska naloga

zobnika z 11 in 34 zobmi,

zagonska ročica,

pločevinasta varovalka zadnjega zobnika,

zatič, puša zagonske ročice,

guma zavore,

guma zagonske ročice,

guma za hupo,

leţaji, tesnila,

vzmet za ročico zadnje zavore,

tesnilo za števec,

tesnila za vilice,

znak Tomos,

centralno stojalo,

oblazinjenje sedeţa,

gume ročk,

guma ščitnika 1,6 m,

vijaki,

ključ za zaklep krmila in kovčkov za orodje.
- 42 -
Diplomska naloga
9.5 Preizkusno sestavljanje in razstavljanje
Kupili smo rabljeni ščit za noge in krmilo. Ščit smo morali poskusno pritrditi na ogrodje, da
smo videli, če se prilega. Ščit se je prilegal brez kakršnih koli popravkov.
Slika 36: Poskus namestitve ščitnika za noge
Nato je sledilo popravilo krmila. Na začetku je bila razdalja med lučjo in krmilom prevelika,
morda zaradi padca. Krmilo smo zamenjali z drugim, saj je bilo prvo zvito. Zamenjali smo
tudi rezervoar goriva.
- 43 -
Diplomska naloga
Slika 37: Poškodovano krmilo
Slika 38: Popravljeno krmilo
Drugih delov ni bilo treba kleparsko popraviti. Nato smo začeli motorno kolo razstavljati.
Vemo, kam kateri del spada, če bo obnova trajala dalj časa.
- 44 -
Diplomska naloga
Slika 39: Razstavljanje vozila
Slika 40: Razstavljeno vozilo
Na motornem agregatu smo preventivno naredili generalno obnovo. Zamenjali smo:

motorno gred,
- 45 -

bat,

vse leţaje,

tesnila,

sklopko.
Diplomska naloga
Vsi ostali deli so ostali enaki, saj niso bili obrabljeni.
Slika 41: Motor
- 46 -
Diplomska naloga
9.6 Priprava na zaščito kovin
9.6.1 Cinkanje
Popisali smo, katere dele bomo dali galvansko zaščititi. To moramo narediti, da potem vemo,
kaj smo dali podjetju, ki se s tem ukvarja. Ker tega postopka ne moremo opraviti doma, smo
to predali podjetju, ki se s tem ukvarja.
Slika 42: Popis delov za cinkanje
Slika 43: Pocinkani sestavni deli
- 47 -
Diplomska naloga
9.6.2 Kromanje
Enako kot za cinkanje smo popisali tudi dele, ki gredo na kromanje. Tega postopka ne
moremo opraviti sami, zato smo to dali podjetju, ki opravlja ta postopek.
Slika 44: Popis delov za kromanje
Slika 45: Kromani sestavni deli
- 48 -
Diplomska naloga
9.6.3 Peskanje
Ogrodje motornega kolesa smo speskali s kremenčevim peskom. S tem postopkom smo
odstranili staro barvo. Ta postopek je glede odstranjevanja barve najhitrejši in
najučinkovitejši.
Slika 46: Speskano ogrodje vozila
9.6.4 Poliranje
Poliranje aluminijastih delov smo izvedli sami. S poliranjem smo očistili umazanijo, ki se je
40 let nabirala na motorju. Polirali smo do visokega sijaja. Polirali smo pokrove motorja,
pesta koles, ročice in blaţilnike. Vsak aluminijasti del smo pred poliranjem zbrusili s finim
smirkovim papirjem oznake 1500. Nato smo polirali v dveh fazah. Najprej s trdim polirnim
kolutom in za na konec še z mehkim kolutom. Uporabljali smo posebne paste, ki so temu
namenjene.
- 49 -
Diplomska naloga
Slika 47: Fino brušenje pesta kolesa
Slika 48: Spolirana pesta kolesa
- 50 -
Diplomska naloga
Slika 49: Primerjava med nepoliranim in poliranim delom blaţilnika
Slika 50: Polirani pokrovi motorja
- 51 -
Diplomska naloga
9.7 Lakiranje
Lakiranje smo predali avtoličarski delavnici. Pred končnim nanosom barve smo vse dele
pripravili sami. Tako smo dele prelakirali s temeljno barvo in če je bilo kje potrebno, smo
nanesli maso za izravnavo površine. Glede barve smo se hoteli čim bolj pribliţati originalni
barvi. Tovarna Tomos namreč nima ohranjenih kod barv, s katerimi so v tistih časih lakirali
motorna kolesa. Avtoličar je opravil postopek lakiranja v za to posebno namenjeni komori.
Slika 51: Pripravljeni deli na lakiranje
- 52 -
Diplomska naloga
Slika 52: Lakirani deli v komori
Slika 53: Polakirani sestavni deli
- 53 -
Diplomska naloga
9.8 Sestavljanje motornega kolesa
Obnovili smo tudi blaţilnike udarcev. V celoti smo tesnila zamenjali z novimi.
Slika 54: Obnova blaţilnikov
Slika 55: Obnovljen blaţilnik
- 54 -
Diplomska naloga
Kolesa so na novo centrirana. Obroči in špice s privojko so novi, ker starih ni bilo mogoče
obnoviti. Ceneje je kupiti nov del kot pa obnoviti starega. V pestu so zamenjani leţaji, saj so
bili stari izrabljeni.
Slika 56: Sestavljena kolesa
- 55 -
Diplomska naloga
Ker smo imeli vse potrebno za sestavo ogrodja motornega kolesa, smo začeli sestavljati tudi
to. Naprej smo sestavili sprednji sistem vzmetenja. Tudi tukaj so bili blaţilniki obnovljeni.
Zamenjana so bila tesnila in vzmeti.
Slika 57: Sestavljen sprednji del vzmetenja
Sledilo je sestavljanje:

zadnjih nihajk,

blaţilnikov,

sprednjega vzmetenja,

zadnje luči,

torbic za orodje,

stikal, koles,

izpuha,

posode za gorivo,

krmila,

vseh bovdnov.
- 56 -
Diplomska naloga
Namestili smo tudi motor. Pred tem smo naredili novo električno napeljavo za zadnjo luč in
stikala.
Slika 58: Sestavljanje vozila
- 57 -
Diplomska naloga
Slika 59: Sestavljanje vozila
Slika 60: Nameščeno krmilo
- 58 -
Diplomska naloga
Ko smo vse namestili, je bil čas, da motorno kolo postavimo na kolesa. S tem smo skoraj
končali z obnovo motornega kolesa. Sledilo je samo še nastavljanje motorja in nato prva
voţnja po 4 mesecih.
Slika 61: Vozilo na kolesih
Slika 62: Vozilo na kolesih
- 59 -
Diplomska naloga
Slika 63 prikazuje, kakšno naj bi bilo vozilo v originalu, slika 64 pa kakšno je stanje po
obnovi in primerjava z originalno tovarniško sliko.
Slika 63: Tovarniška fotografija [14]
Slika 64: Končana obnova
- 60 -
Diplomska naloga
10 ZAKLJUČEK
Namen diplomske naloge je predstavitev in prikaz obnove starodobnikov. V nalogi je
predstavljeno motorno kolo. Obstaja zelo malo literature, kako obnoviti starodobnika.
Večinoma se znanje pridobiva iz lastnih izkušenj oz. iz pogovora z ljudmi, ki so ţe kakšno
vozilo obnovili. Obnavljanje starodobnikov ni poceni. Stroški se večajo z vrsto vozila in
natančnostjo obnove. Pri obnovi vedno teţimo k originalnemu stanju vozila pred obnovo.
Ko vozilo sami obnavljamo nekaj mesecev ali celo let, je občutek proti koncu in na
koncu obnove nepopisen. Pričakovanja so velika. Ko vse končamo in je vse preverjeno za
zagon motorja, samo čakamo, kaj se bo zgodilo. Če se motor zaţene v prvo, so vse skrbi
odveč.
Občutek, ko se zapelješ s starodobnikom, ki je plod slovenskega znanja, je neprecenljiv.
S tem motornim kolesom so se nekdaj vozili naši predniki. Marsikdo se je s tem motornim
kolesom naučil voziti.
- 61 -
Diplomska naloga
11 LITERATURA
[1]
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), Uradni list Republike Slovenije, št.
83/2004.
[2]
http://www.zveza-svs.si/index.php/zveza.html
[3]
Zveza SVS, Pravilnik o ocenjevanju. Škofljica, 2006.
[4]
http://blasttehnik.com
[5]
http://www.strojnistvo.com/images/forum/1342797339_Clipboard011.jpg
[6]
http://en.wikipedia.org/wiki/Chrome_plating
[7]
Zveza pocinkovalcev, Priročnik za inženirje in arhitekte: Vroče pocinkanje. Celje,
2007.
[8]
Polde Leskovar, Preizkušanje kovin, litje, važnejša nekovinska gradiva, korozija in
površinska zaščita. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 1978.
[9]
Hinko Muren, Odrezavanje. Tehniška zaloţba Slovenije, Ljubljana, 1976.
[10] http://www.wbscooters.nl/Tomos/TOMOS.html
[11] Boris Brovinsky, Motorji iz Kopra. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana, 2001.
[12] http://starodobnik.net/portal/attachment.php?attachmentid=20059&d=1352231627
[13] http://www.hans-sandmann.nl/colibrifolder1964-t12-1gr.jpg
[14] http://www.tomos.si/slo/o-tomosu/arhiv-vozil
[15] http://www.iskra-isd.si/index.php?id=72
[16] Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV), Uradni list Republike Slovenije, št.
423-178/2008/4, 13.10. 2008.
[17] http://www.cinkanje.com/potek-vrocega-cinkanja
[18] http://www.strojnistvo.com/forum/viewforum.php?f=16&sid=0638ff2142529c1b1f
73c0b 83fa7ef30
[19] http://www.calchrome.com/Chroming-Process
[20] http://i2.ytimg.com/vi/e13dafqipFc/hqdefault.jpg
- 62 -
Diplomska naloga
[21] http://www.smv-online.eu/images/content/verzinken/03.jpg
[22] http://www.pittedforks.co.uk/motorbike-forks.php
[23] http://www.zveza-svs.si/files/Evidencni_izkaznica_EP04.doc.
[24] Navodila za uporabo in vzdrževanje motornega kolesa Colibri, Tovarna motornih vozil
Tomos Koper, 1967.
- 63 -
Diplomska naloga
12 PRILOGE
Priloga 1 Evidenčni list[23]
Št. Izkaznice
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL
ASSOCIATION OF SLOVENIAN OLD-TIMER VEHICLES CLUBS
Šmarska c. 3, 1291 Škofljica, Slovenija
ANF Autorite Nationale FIVA
Lastnik
Vozilo
Izpolni SVS
Evidenčni list in Prijava za pridobitev
izkaznice za starodobno vozilo
(v skladu s Pravilnikom SVS o evidentiranju in ocenjevanju starodobnih vozil
oziroma v skladu s Tehniškim pravilnikom FIVA)
Izkaznica je last SVS oziroma FIVA in se na zahtevo mora vrniti. Izkaznice ni mogoče uporabljati kot
identifikacijski dokument, v trţne namene oziroma za dokazovanje zgodovine vozila.
Datum prejema prijave v društvo
Datum prejema prijave na SVS
Podatki o lastniku vozila (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)
Priimek in ime
Slodnjak Denis
Leto rojstva
Poklic Strojni tehnik
Ulica bivanja
Mezgovci ob Pesnici 56c
Kraj
Pošta
Telefon
Dornava
Poštna št. 2252
Sluţba
Doma
Član društva
GSM
Vitezi Pesničarji
Podatki o vozilu (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)
Znamka
Tip / model
Leto izdelave
Tomos
Drţava izdel.
Jugoslavija
Colibri T12
Reg. številka
MB GT-70
1968
Prostornina (ccm)
Premer/gib bata
Št. karoserije
Št. šasije
Št. Valjev
Tomos
Oblika karoserije
38
Medosje
Moč (KW)
Št. motorja
Znamka motorja
(dimenzije v mm)
Kolotek spr/zad
1
Mere(dxšxv)
Motorno kolo
Barva vozila
Teţa (kg)
Pnevmatike (h/R)
- 64 -
50
Diplomska naloga
Podatki o uporabi vozila (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)
Uporabljam :
za prireditve v domovini
Letno prevozim
200
Vozilo vzdrţuje:
sam
za vsakodnevno potrebo
servis
Restavriral (je / bo)
V zadnjih treh letih sem bil udeleţen v prometnih nesrečah:
‫ٱ‬nisem bil udeleţen
sem povzročil nesrečo ........ krat
Vozilo je edino moje vozilo
DA
sam
servis
sem bil samo udeleţen ........ krat
NE
Vozilo, ki ga uporabljam za vsakodnevno rabo je:
(znamka, tip, letnik vozila)
za prosti čas
za prireditve v tujini
km
druţinsko
moja last
drugo ______________________________
Renault Megane 2004
Dokumentacija o vozilu (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)
Knjiga o uporabi in vzdrţevanju
DA
NE
Priročnik za servisiranje
DA
NE
Katalog rezervnih delov
Drugo:
DA
NE
Priročnik za restavriranje
DA
NE
Ţelim, da se mi izda:
Izkaznica SVS
(ustrezno označi z X v kvadratku)
homologacijska tablica
Kraj in datum: __________________________________________
Izkaznica
MNENJE
Podpis lastnika vozila: _________________________________
Izjavljam, da dovoljujem svojemu društvu in Zvezi SVS, da zbira in uporablja moje osebne podatke in podatke o vozilu, v skladu s pravili Zveze SVS in Zakoni.
- 65 -
Ocena o splošne stanju vozila
Podatki o stanju vozila
original
neorig. dobro
10
Karoserija/
rezervoar, blatniki
9
8
Menjalnik
7
Prenos
6
S. podvozje/vilice
5 in <
Z. Pod./vzmetenje
Notranjost
točke
Vrhunsko ohranjena (avtentična) ali restavrirana vozila v originalnem stanju v vseh delih,
nedotaknjena glede izgleda in odlična glede vseh mehanskih delov - kot nova. Vozila primerna
tudi za lepotna tekmovanja.
Vozila ohranjena v odličnem stanju ali restavrirana v celoti, ob spoštovanju originalnosti in
pravil stroke. Vzpostavljeno tovarniško stanje na mehanskih delih, notranjosti in karoseriji, ob
popolnem spoštovanju originalnosti.
Vozila v zelo dobrem splošnem stanju, originalna v dobrem stanju ali profesionalno
obnovljena ob spoštovanju originalnosti (delne reparature, lakiranje samo karoserije, obnova
samo notranjosti …).
80
0
- 100
Vozila z originalnimi deli v dobrem stanju ali z obnovitvami izvedenimi profesionalno, vendar
ne v zadnjem času ali v zadnjem času, vendar ne spoštujejo v celoti originalnosti oziroma pravil
stroke.
Vozila z originalnimi deli, slabše ohranjena ali obnovljena pred daljšim časom, potrebna
popravil (zbledelost, udrtine, praske, rja,...), z delujočimi mehanskimi deli potrebni popravila ali
zamenjave. Vozila obnovljena vendar vsebujejo dele vozila drugega modela ali znamke.
Vozila v slabem stanju potrebna večjih popravil na karoseriji in mehanskih delih (prerjaveli
karoserijski deli, luščen krom, slabo delujoč motor, amortizerji...), nekompletna ...
- 200
- 400
Brez
uvrstitv
e
Stopnja SKLADNOSTI vozila: (ustrezno označi
AVTENTIČNO
Opombe:
Krmilni meh.
(vse izpolni Tehnični komisar)
Opis splošnega stanja vozila
ocena
Šasija/okvir
Motor
Diplomska naloga
ORIGINALNO
RESTAVRIRANO
SESTAVLJENO
El. napeljava
Kolesa/Pnevmatike
Barva
Odbijači, letve ...
Število točk za splošno oceno vozila se sešteje z oceno v Tabeli za ocenjevanje vozila in se kot celota uporabi za določitev kategorije (A-1;
B-2; C-3; velja za vse vrste vozil).
Datum prejema zahtevka za ogled vozila: _________________
Kraj in datum ogleda: ________________________________ Tehnični komisar:_________________________
(tiskano ime in priimek)
Število doseţenih točk ____________
številka licence _______________
Doseţene kategorija __________
podpis __________________________
Predsednik Tehnične komisije: ______________________
podpis : _______________________
Opombe:
Podatke bomo varovali v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov !
Priloge:
fotografija, na kateri je hkrati vidna sprednja in bočna stran vozila - 3 kosi (9x13),
fotokopija prometnega dovoljenja (računa, če ni prometnega),
fotokopija prometnega dovoljenja modernega vozila,
fotokopija članske izkaznice društva (vozila mlajša od 30 let),
dokazilo o udeleţbi na minimalno dveh prireditvah SVS (vozila mlajša od 30 let)
- 66 -
Diplomska naloga
Priloga 2 Eksplozijska risba[24]
- 67 -

Polno besedilo - Univerza v Mariboru

Transcription

Similar documents

Kuhljevi dnevi 2011

Prenos naslovnice

Kratka predstavitev življenjepisov obeh jubilantov.

Obnova mopeda TOMOS PUCH MS 50 letnik 1957

Dolomiti Vojaški starodobniki Belšakov danfar zopet na

Mehanika in bionika

Pojasnilo SVS z mnenjem odvetnika Belec Silva

pdf prilogi - LIV Kolesa, doo

V MODI - Tomos.si

14. informativni bilten društva

50 let TEHNIŠKIH FAKULTET

kazalo - Študentski svet Fakultete za strojništvo

2 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI

Svet strojništva - FEBRUAR 14

CINKANJE V CELOVCU: HITRO, ZANESLJIVO IN UČINKOVITO

POROČILO O DELU DRUŠTVA STARODOBNIKOV

TWISTER - Tomos.si

Puchove poti po Prlekiji - Društvo Johann

Učenje hoje po najlonskem traku - Fakulteta za šport