Čiščenje rastlinskega olja za energetske namene

Transcription

Čiščenje rastlinskega olja za energetske namene
Alternativni energetski viri
XII (2008) 3
23
^i{~enje rastlinskega olja
za energetske namene
Metode za rafinacijo olja v mikro in mini oljarnah na
kmetijah morajo biti izredno preproste. Olje je treba v prvi
fazi mehansko o~istiti od ne~isto~ s pomo~jo postopka
sedimentacije ali filtracije oziroma kombinacije obeh metod.
nuiranega tipa odvisna od {tevila vrtljajev vijaka – pol`a; ve~je {tevilo
vrtljajev pol`a pomeni tudi ve~jo koli~ino ne~isto~ in obratno).
^i{~enje olja lahko opravimo s postopkom sedimentacije ali filtracije. Najcenej{i na~in ~i{~enja olja je s pomo~jo sedimentacije. Ta metoda ~i{~enja je u~inkovitej{a, kot si predstavljamo. Za uspe{no delovanje te metode mora olje stati nekaj ~asa na enem mestu pri kon-
K
o se odlo~imo za postavitev manj{e stiskalnice za stiskanje semena oljnic, moramo pripraviti tudi druge spremljajo~e stroje, naprave in objekte. Za transportiranje osnovnega materiala se priporo~a
uporaba gravitacijske metode, kar pomeni, da je stiskalnica oziroma
oljarna locirana v objektu z najmanj enim ali tudi ve~ nadstropji.
Seme oljnic, ki ga bomo stiskali, je lahko uskladi{~eno zunaj objekta, kjer opravljamo stiskanje. Dnevna koli~ina semena, ki ga bomo
predelali, pa je najbolje, da je uskladi{~ena v prostoru, kjer je stiskalnica. Seme lahko spu{~amo v stiskalnico s pomo~jo gravitacije ali
pol`nega transporterja. Proces stiskanja je mo`no v popolnosti avtomatizirati, kar pomeni kontinuirano dovajanje semena v nasipnico
stiskalnice ter kontinuirano odvajanje olja in peletov. Obstaja tudi
mo`nost ra~unalni{ke kontrole delovanja sistema.
Zelo pomembno je, da seme o~istimo od kamnov, delcev kovine
in rastlin ter drugih ne~isto~. ^i{~enje omogo~a enakomernej{o kakovost olja in zmanj{uje mo`nosti po{kodbe stiskalnice. Na vhodu v
nasipnico stiskalnice moramo namestiti sito, ki odstranjuje ne~isto~e,
ter magnet za odstranjevanje kovin. Za seme, ki prihaja v stiskalnico,
se priporo~a temperatura okoli 20 °C. Na omenjeno temperaturo ga
lahko predgrejemo z uporabo odpadne toplote iz postopka stiskanja.
Kot odpadna toplota se lahko uporablja toplota, ki nastane s hlajenjem stiskalnega dela stiskalnice oziroma pri hlajenju oljne poga~e
ali peletov. Oljno poga~o ali pelete lahko odstranjujemo s posodami
na vozi~kih ali s pomo~jo pol`nega transporterja.
Pri dvofaznem stiskanju bodo nastajale tudi velike koli~ine olja (od
33 do 38 odstotkov), ki vsebuje relativno velike koli~ine ne~isto~,
zato je treba vedeti, kako ravnati z njim.
^i{~enje olja s postopkom sedimentacije
Za doseganje predpisane ~isto~e olja moramo opraviti mehansko
~i{~enje olja po kon~anem procesu stiskanja. V olju, ki pride iz stiskalnice, je manj{a ali ve~ja koli~ina ne~isto~, kar je povezano s tehniko
stiskanja (koli~ina ne~isto~ je pri stiskanju z vija~no stiskalnico konti-
Enofazno stiskanje oljnic in ~i{~enje olja s pomo~jo sedimentacije
Proces ~i{~enja olja s pomo~jo sedimentacije
stantni temperaturi. Olje lahko stoji od nekaj dni do nekaj tednov ali
celo do enega meseca. Trdi delci, ki so prisotni v olju, se po~asi z
gravitacijo spu{~ajo proti dnu sedimentacijske posode. Metoda ni
zahtevna, ker potrebujemo samo nekoliko ve~ji prostor za postavitev
nekaj skupno vezanih posod s prelivnimi cevmi. Proces sedimentacije je odvisen od vrste semena, ki smo ga uporabili za stiskanje olja,
temperature olja, izvedbe posod itn. Pri sedimentacijski metodi ostaja dolo~ena koli~ina olja v sedimentih. Sedimente lahko me{amo v
dolo~enem razmerju z oljno poga~o ali peleti in jih dodajamo krmi.
Kako poteka proces sedimentacije? Olje, ki prite~e iz stiskalnice, se
dovaja do dna sedimentacijske posode, ki mora biti ~im vi{ja in o`ja.
Na zgornjem delu posode je preliv, prek katerega olje odteka v naslednjo posodo. Olje moramo ves ~as po~asi dotakati. Nenaden
pljusk olja povzro~i turbulentno premikanje olja v posodi in ponovno motnost olja, ki je bilo `e bistro.
24
XII (2008) 3
Alternativni energetski viri
^i{~enje olja s pomo~jo filtracije
Olje, ki ga bomo filtrirali, se pripravi v homogenizacijskem rezervoarju, iz katerega ga bomo pre~rpali skozi filter. Na~in ~i{~enja s pomo~jo filtracije je zasnovan na prepu{~anju olja z ne~isto~ami skozi
filtrirne elemente, ki zadr`ujejo mehanske delce v porah filtra. Od
velikosti por filtra je odvisna u~inkovitost filtra. Filtri z drobnimi porami bodo odli~no prefiltrirali olje, vendar se bodo hitreje zama{ili, in
obratno. @ivljenjska doba filtra je odvisna od njegove prepustne sposobnosti. Filter se v delovanju po~asi zapolnjuje z delci ne~isto~ in
pretok olja skozenj se postopno zmanj{uje. Zapolnjen filter lahko v
popolnosti ustavi pretok olja. Bolj{e izvedbe plo{~atih filtrov so
opremljene z manometrom, na katerem lahko preberemo nara{~anje
tlaka olja. Ko tlak olja prese`e dolo~eno vrednost, moramo opraviti
~i{~enje filtrov oziroma zamenjavo filtrnih elementov.
Za fino ~i{~enje olja se uporabljajo plo{~ati filtri.
Za pre~rpavanje olja so namenjene zobni{ke izvedbe ~rpalk.
sedimentacije. Olje se me{a v posodi, trdi delci pa zaradi centrifugalne sile odletijo na stene posode. Ta metoda ~i{~enja olja je hitra in
u~inkovita, vendar od vseh na{tetih metod najdra`ja zaradi zahtevnosti strojev za centrifugiranje.
Ko je mehansko ~i{~enje opravljeno, lahko sledi {e kemi~ni na~in
~i{~enja.
Skladi{~enje olja
Enofazno stiskanje oljnic in ~i{~enje olja s pomo~jo filtracije
V primeru ~i{~enja olja s plo{~atim filtrom olje prepu{~amo prek
sistema plo{~atih filtrov, kjer se odstranijo ne~isto~e. Plo{~ati filtri so
narejeni tako, da jih lahko razstavimo, njihovo notranjost operemo
ter ponovno sestavimo. Filtrne vlo`ke, ki so v popolnosti zama{eni,
zavr`emo in uporabimo nove. Postopek filtracije omogo~a hitro ~i{~enje olja, potrebujemo zelo majhen prostor, izguba olja pa je majhna v primerjavi s postopkom sedimentacije, vendar je cenovno tudi
precej dra`ji v primerjavi z njim.
V primeru uporabe olja za gorivo v predelanem dizelskem motorju mora biti olje filtrirano (velikost delcev do najve~ 5 µm), da za{~itimo sistem za dobavo goriva pred po{kodbami, ki jih lahko povzro~ijo mehanske ne~isto~e v gorivu. Po opravljenem sedimentacijskem
~i{~enju zato sledi {e obvezno dodatno ~i{~enje s pomo~jo finega filtriranja, ki ga izpeljemo s pomo~jo zobni{ke ~rpalke in plo{~atih filtrov.
Olje se lahko o~isti tudi s postopkom centrifugiranja. Pri tej metodi se uporablja centrifugalna sila namesto gravitacijske pri postopku
Olje, nastalo pri procesu stiskanja, ki smo ga o~istili s pomo~jo sedimentacije ali filtracije oziroma s kombinacijo obeh metod, pre~rpamo v posode za skladi{~enje.
Za skladi{~enje olja so pomembni:
– ni`je temperature skladi{~nega prostora;
– zmanj{evanje temperaturnih sprememb, in s tem posledi~no nastajanje vodnega kondenza;
– tema (kovinski rezervoarji so bolj{i od plasti~nih, ker so nepresojni), da se onemogo~i razvoj mikroorganizmov;
– za dalj{e skladi{~enje (ve~mese~no skladi{~enje) potrebujemo
rezervoarje, iz katerih se izlo~i zrak, da prepre~imo oksidacijo ter
razvoj mikroorganizmov;
– rezervoarji morajo biti v izvedbi, da se preprosto ~istijo;
– nizka vsebnost ne~isto~ v olju (prepre~uje se razvoj mikroorganizmov).
Slabi skladi{~ni pogoji na dalj{i ~as povzro~ajo oksidacijo olja. Razvoj mikroorganizmov bomo prepre~ili z: odsotnostjo svetlobe, zraka,
vode in ne~isto~ v olju ter z ni`jimi temperaturami skladi{~enja.
Viktor Jej~i~