docStrokovni članki: Klinični primeri: Raziskave - VET
download 
Report Transcription
Strokovni članki: Klinični primeri: Raziskave - VET
Strokovni članki: Perianalne fistule pri nemških ovčarjih 3 Resorpcija zob pri mačkah 4 Laringealna paraliza 6 Klinični primeri: Travmatska rana pri konju in okužba z MRSA 3 Fibroadenom mlečne žleze pri podgani 7 Raziskave: Koze razmišljajo v kategorijah 5 Literatura: Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije 7 Spoštovani kolegi veterinarji! Z največjim veseljem vam sporočam, da smo tudi na področju veterinarske medicine dočakali neodvisno strokovno revijo v slovenskem jeziku, ki pokriva tako strokovni kot družabni del veterinarske stroke! Prebirali boste lahko o zanimivih kliničnih primerih svojih kolegov, najnovejših dognanjih z raziskovalnega področja, novih izidih literature, na enem mestu boste našli zbrane objave o izobraževalnih srečanjih v Sloveniji in po svetu ter se seznanili z novostmi iz veterinarske industrije. Najpomembneje je, da objavljamo popolnoma brezplačno revijo, ki je neprestano dostopna na spletni strani www.vet-magazin.si. Tako lahko kjerkoli in kadarkoli brskate po vseh prispevkih, ki so že bili in še bodo objavljeni. Pred vami je prva tiskana izdaja revije VET-MAGAZIN.si, s katero smo vas želeli hkrati seznaniti z našim delom ter vas povabiti, da si vse članke, skupaj z videoposnetki in fotografijami v celoti ogledate na spletu. Obenem se najlepše zahvaljujemo vsem avtorjem člankov za njihove izjemne prispevke ter podjetjema Siemens in CelsusMED, ki sta nam v samem začetku bili pripravljeni priskočiti na pomoč ter vam tako omogočili brezplačen dostop do strokovnih vsebin! Želimo vam prijetno branje in upamo, da nas kmalu obiščete na www.vet-magazin. si! Nina Cizej, dr.vet.med. Lep pozdrav iz uredništva VET-MAGAZIN.si, Nina Cizej, dr.vet.med. XXVI. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali Slovensko združenje veterinarjev za male živali in Veterinarska fakulteta v Ljubljani ponovno vabita, tokrat že na XXVI. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali. Letos bo dogodek med 22. in 23. marcem 2013 v Ankaranu. SZVMŽ vabi, da se udeležite XXVI. Simpozija o aktualnih boleznih malih živali v Ankaranu. Pretežni del predavanj bo potekal na glavni temi oftalmologije in nevrologije. Letošnji glavni predavatelji so prof. dr. David Wilkie, DVM, Dipl ACVO; Tadej Zemljič, DVM, Dipl. ECVO in prof. dr. Boris Pirkić, DVM. 21. marca 2013 se bo tudi letos odvijal predkongresni dan na temo kardiologije v organizaciji SZVMŽ in Novartisa, na katerem vam bodo tematiko predstavili doc. dr. Domanjko, DVM; dr. Venco, DVM, SCPA, Dipl. EVCP; Kelemen, DVM. Izobraževanje veterinarskih tehnikov bo v okviru simpozija potekalo v soboto, 23. marca 2013. Kotizacija za veterinarske tehnike vključuje kongresni material z zbornikom referatov, osvežitve v odmorih, kosilo in slavnostno večerjo 22. marca. Dodatne informacije lahko dobite pri Igorju Firmu (tel. 041 459 613) ali pri Darji Pavlin in Barbari Celinšek (tel. 01 4779 277). http://vet-magazin.si/NL102 Hotel Convent **** 2 Osnovni podatki: Produkcija: VET MAGAZIN.si - FeliVet, Nina Cizej s.p., Mladinska ulica 20, SI-2000 Maribor; odgovorni urednik: Nina Cizej, dr.vet.med. Založba: COMMUNITOR Internetservice GmbH, A-1100 Dunaj, tisk: digitaldruck.at, A-2544 Leobersdorf 1. izdaja, februar 2013, naklada: 500 izvodov, kontakt: [email protected], spletna stran: www.vet-magazin.si Perianalne fistule pri nemških ovčarjih Perianalne fistule (PAF) niso fistule v pravem pomenu besede, temveč gre za progresivne, gnojne, globoke ulcerirane trakte perianalnih tkiv, ki jih najdemo najpogosteje pri nemških ovčarjih, občasno pa tudi pri drugih pasmah. Perianalne fistule pred zdravljenjem © Tanja Plavec Konformacija repa in perianalne regije, zamašitev analnih kript s fekoliti ter infekcija paranalnih vrečk so možni, a nedokazani etiološki dejavniki; v zadnjem času se pa najbolj uveljavlja hipoteza, da je vzrok imunološki. Bolezen se namreč pogosto pojavlja skupaj z vnetno boleznijo črevesja (VBČ) in dobro odgovori na imunosupresivno zdravljenje. Živali s fistulami se ližejo, grizejo ali drsajo po perianalnem področju, blatenje je boleče, ob njem se napenjajo, so zaprte ali imajo drisko. Potek bolezni je progresiven, lezije so sprva minimalne v obliki manjših odprtinic, večinoma pa so ob pregledu že precej napredovale – v obliki več secernirajočih globokih ulceracij, iz katerih se izceja gnoj, področje pa je tudi zelo boleče. V rezultatih laboratorijskih preiskav krvi ni odstopanj oziroma so ta nespecifična. Zdravljenje perianalnih fistul je zaradi pogostih recidivov lahko zapleteno. Vključuje dieto, mehčanje blata, redno čiščenje področja ter rabo analgetikov in antibiotikov, kar precej olajša blatenje in ublaži sekundarno vnetje, fistul pa ne odpravi. Bolj ciljano je kirurško zdravljenje z izrezovanjem nekrotičnega tkiva in stimulacijo sekundarnega celjenja, kar lahko vodi v inkontinenco ter nastanek stenoze anusa, recidive pa so kljub temu pogoste. Zato se zanj v zadnjem času ne odločamo, razen ko so fistule odporne na medikamentozno zdravljenje ter ko komunicirajo s paranalnimi vrečkami in je le-te indicirano odstraniti skupaj z lezijami. Priporočamo tudi visoko amputacijo repa in kastracijo moških živali. Medikamentozno zdravljenje, ki je trenutna metoda izbora, vključuje imunosupresivna zdravila: prednizon, ciklosporin ter azatioprin in metronidazol sistemsko ali takrolimus topikalno. Najuspešnejše je zdravljenje s ciklosporinom v odmerku 5 mg/kg (peroralno (PO) na 12 ur), ki pa ga zaradi cene zdravila pogosto kombinirajo s ketokonazolom. Ta kot inhibitor citokroma P450 upočasni presnovo ciklosporina in s tem zniža uporabljen odmerek ter stroške zdravljenja. Odmerek ketokonazola je v tem primeru 10 mg/kg PO na 24 ur, ciklosporina pa 1 mg/kg na 12 ur. Ker pa v Sloveniji in sosednjih državah ketokonazol nima več veljavnega dovoljenja za promet in je zaradi tega nedostopen, ga zaradi podobnega metabolizma lahko nadomestimo z itrakonazolom. Tekom zdravljenja, ki praviloma traja 16 tednov, je zaradi možnega pojava neželenih učinkov potreben stalen nadzor kliničnega stanja pacienta ter koncentracije ciklosporina v krvi. Klinični znaki se izboljšajo že po enem tednu zdravljenja, po 8 tednih je klinično stanje 80 – 90 % boljše. Pacient s perianalnimi fistulami po 8 tednih zdravljenja; © Tanja Plavec Na kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete trenutno poteka klinična študija zdravljenja perianalnih fistul pri nemških ovčarjih z omenjeno kombinacijo zdravil. Ta se je zaenkrat izkazala kot uspešna ter s stališča stranskih učinkov in stroškov sprejemljiva, zato vabimo lastnike morebitnih pacientov k aktivni vključitvi v študijo, veterinarjem pa smo na voljo za dodatna pojasnila. Reference na www.vet-magazin.si/NL103 (Tanja Plavec, dr.vet.med.) Klinični primer: Travmatska rana pri konju in okužba z MRSA Refilona, 13 letna kobila pasme lusitano, se je 17. aprila 2011 med pašo prestrašila, zbežala ter padla na steber ograje. Rezultat nesreče je bila okoli 90 cm velika abdominalna laceracija. Steber je penetriral skozi trebušno votlino in izstopil skozi prsa, kljub temu pa na srečo ni poškodoval nobenega od vitalnih organov. Ob tem je kobila imela tudi nekaj manjših ran po nogah. Pred hudo nesrečo je Refilona bila v dobrem zdravstvenem stanju ter ni uživala nikakršnih zdravil. Kobilo so takoj po nesreči prepeljali na Univerzitetno kliniko v Utrechtu (Nizozemska), kjer so jo tri in pol ure operirali pod splošno anestezijo. V operativnem posegu, s katerim so temeljito očistili in primarno zašili vse rane, je kobila pridobila okoli 300 šivov. Na dan operativnega posega so Refiloni aplicirali naslednje pripravke: midazolam, butorfanol (za obvladovanje bolečine), benzilpenicilin natrij, detomidin hidroklorid (Domosedan),ketamin (Narketan), Ringerjevo raztopino in meloksikam (Metacam). Ob tem je postoperativna terapija vključevala tudi prokain penicilin (Depociline do 26. aprila) in gentamicin (do 23. aprila). Takoj po operaciji so rano obvezali s povoji. Preden so jo lahko odpustili iz bolnišnice, se ji je rana inficirala z MRSA, zaradi česar je kobila ostala na kliniki v karanteni. Iz rane so se izločale velike količine eksudata, zaradi katerega so robovi rane popustili in rana se je ponovno razprla. Tako se je rana morala pričeti celiti per secundam. Nadaljnji postopek in potek zdravljenja z uporabo izdelkov iz medicinskega medu ter končne rezultate s fotografijami si v celoti oglejte na spletu: http://vet-magazin.si/NL104 (A. Brander, RN, Hoorn, The Netherlands ) 3 19. FECAVA EuroCongress Veterinary Ireland in BSAVA (British Small Animal Veterinary Association) s ponosom naznanjata že 19. FECAVA evropski kongres, ki se bo med 2. in 5. oktobrom odvijal v irskem Dublinu. Strokovna komisija organizatorjev je za letošnji kongres pripravila pester program, ki bo zadostil izobraževalnim željam vseh udeležencev in je akreditiran z 22 točkami. Ob sočasnem družabnem programu in nepozabnih lepotah Irske bo FECAVA EuroCongress nepozabno doživetje. Predavanja bodo potekala v Kongresnem centru Dublin. V času kongresa se boste lahko udeležili tudi družabnega programa, kjer boste imeli priložnost za srečanje s starimi in spoznavanje z novimi kolegi veterinarji. Člani SZVMŽ imajo pri zgodnji prijavi popust, vse dodatne informacije in povezave pa najdete na spletni strani http://vet-magazin.si/NL105 II. Simpozij veterinarjev male in velike prakse Bosne in Hercegovine 25. in 26. aprila 2013 bo v Sarajevu potekal že drugi mednarodni Simpozij veterinarjev male in velike prakse. Dogodek organizirajo Veterinarska fakulteta Univerze v Sarajevu, North American Veterinary Conference (NAVC) in Veterinarska zbornica Federacije Bosne in Hercegovine. Tudi letos so predavanja razdeljena na veliko in malo prakso, predavali pa vam bodo ugledni strokovnjaki iz Združenih držav Amerike, Turčije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Dodatne informacije na: http://vet-magazin.si/NL106 Resorpcija zob pri mačkah Resorpcija zob pri mačkah je bolezen, ki je v (starejši) literaturi pogosto imenovana tudi odontoklastična resorptivna lezija mačk (ang. feline odontoclastic resorptive lesion, FORL). Bolezen se pojavlja precej pogosto, saj prizadene vsaj tretjino domačih mačk (28,5 – 67,0%). Kljub temu, da je bolezen tudi že dolgo poznana, pa vzroka za njen nastanek še vedno ne poznamo. Čeprav se v zadnjem času v patofiziologiji bolezni omenja vpletenost vitamina D, vzročna zveza ni dokazana. Za bolezen je značilna izguba zobovine zaradi aktivacije odontoklastov na površini zoba. V začetni fazi je lezija omejena na sklenino ali cement ter nato napreduje v dentin in zobno pulpo. V končni fazi vodi v izgubo zoba. Zanimivo je, da zobna pulpa, četudi je pri napredovali leziji izpostavljena, ostane vitalna, zato bolezen povzroča živali izjemno bolečino. Prizadetost zob je velikokrat bilateralno simetrična, najpogosteje pa sta v začetnih fazah bolezni prizadeta tretja premolarja na spodnji čeljusti. S starostjo živali se prevalenca bolezni veča, in lahko napreduje do te mere, da zajame vse zobe. Lezija je ponavadi že zelo napredovala, ko je klinično opazna (ponavadi dejansko opazimo vneto hiperplastično dlesen, ki prekriva lezijo). Lezije na koreninskem delu zob pa lahko diagnosticiramo le z rentgenskim slikanjem, ki je zato nujno, da ocenimo obseg lezije in določimo način zdravljenja. Smiselno je, da slikamo celotno zobovje. V primeru, da z rentgenskim slikanjem diagnosticiramo resorpcijo 5. stopnje tipa 2, ko so na rentgenski sliki vidni le še ostanki resorbiranih korenin, dlesen na tem mestu pa je zdrava, zdravljenje ni potrebno. Ko je zob prizadet z resorpcijo, z rentgenskim slikanjem pa ugotovimo, da je parodontalni ligament intakten (resorpcija tipa 1) (slika), moramo takšen zob v celoti odstraniti (izdreti). Ko pa z rentgenskim slikanjem prizadetega zoba ugotovimo resorpcijo tipa 2, torej da je večina korenine resorbirana, in da zob ni prizadet s parodontalno ali endodontalno boleznijo, lahko opravimo amputacijo krone zoba. Pri tem posegu zobno korenino načrtno pustimo v čeljusti, rano pa prekrijemo z dlesninim režnjem. Pri mačkah z gingivostomatitisom je v vsakem primeru zobe nujno izdreti, saj se smatra, da zaostale korenine lahko prispevajo k nadaljnjemu vnetju. Tehnika amputacije kron je bistveno manj travmatska za žival, poseg je sorazmerno hiter in enostaven ter rezultati dobri, vendar se priporoča uspeh zdravljenja redno spremljati z rentgenskim slikanjem. Zdravljenja, ki bi preprečilo ali zaustavilo napredovanje bolezni, trenutno ne poznamo. Restavracija zgodnjih lezij, ko zobna pulpa še ni izpostavljena, je možna, a ne prepreči ali zaustavi napredovanja bolezni. Reference in slikovno gradivo v celoti na www.vet-magazin.si/NL108 (doc.dr. Ana Nemec, dr.vet.med.) Buiatrissima 2013 4 Med 28. in 30. avgustom 2013 bo v švicarskem Bernu kongres Buiatrissima 2013. Organizatorji dogodka so SVW (Swiss Association for Ruminant Health), kliniki za proizvodne živali na fakultetah Vetsuisse Bern in Vetsuisse Zürich, ECBHM (European College of Bovine Health Management), visoka šola za kmetijske, gozdne in živilske znanosti v Zollikofenu in tehnična visoka šola ETH (Eidgenössische Technische Hochschule) Zürich. Buiatrissima 2013 je tudi uradni vsakoletni kongres ECBHM. Prisotni bodo referenti in specialisti za prežvekovalce iz vse Evrope. V jubilejnem letu Švicarske skupnosti veterinarjev (GST) je Buiatrissima vsekakor dogodek, ki ga kot praktik s področja veterinarske medicine velikih živali ne smete zamuditi! http://vet-magazin.si/NL107 Ana Nemec Rentgenska slika desnega spodnjega četrtega premolarja (408) in prvega molarja (409) pri mački. Vidna je napredovala parodontalna bolezen s horizontalno izgubo alveolne kosti s prizadetostjo koreninskih razcepišč obeh zob. 409 je prizadet tudi s 3. stopnjo resorpcije tipa 1 (parodontalni ligament je intakten), zato je potrebno obe korenini tega zoba izdreti. © Ana Nemec Znanstveniki iz nemškega Dummerstorferja so dokazali, da koze razmišljajo v kategorijah Kako vpliva visoka učna sposobnost na obnašanje, dojemanje življenjskega prostora in dobro počutje vzrejnih živali so proučevali znanstveniki preiskovalnega oddelka za vedenjsko fiziologijo na dummerstorfskem Leibniz-inštitutu za biologijo rejnih živali (FBN). Na primeru pritlikavih koz so v okviru posebnega projekta analizirali sposobnost rejnih živali za splošno razumevanje, ki ga pri človeku imenujemo kognitivno razumevanje. S pomočjo novih dognanj o njihovih učnih in kognitivnih sposobnostih se bo dolgoročno lahko izboljšalo njihovo življenjsko okolje in posledično dobro počutje teh živali. Napačne predstave in znanja o njihovi učni sposobnosti lahko namreč vodijo v napačen odnos do proizvodnih živali. Nasprotno pa se bodo tudi same s stalnim učenjem sposobne bolje prilagajati na stresne situacije. V delu raziskovalnega projekta so se znanstveniki osredotočili na kognitivne sposobnosti proizvodnih živali za mišljenje v kategorijah v realnih rejnih razmerah. Za hitro dojemanje mnogih in kompleksnih informacij iz stalno spreminjajočega se okolja ter za primerno in učinkovito reakcijo na novosti, inteligentni organizmi reducirajo informacije o predmetih na podlagi skupnih značilnosti in jih razvrščajo v abstraktne kategorije. V zadnjih dvajsetih letih je bilo razmišljanje v kategorijah že dokazano za številne sesalce ter nekatere vrste ptic. Ali so za to sposobne tudi pritlikave koze, ki so zastopale vzorec socialno živečih prežvekovalcev, so preiskovalci ugotavljali na podlagi učnih nalog. Iz črede inštituta FBN so 26 samic pritlikavih koz (Capra hircus) razdelili v dve skupini ter jih nastanili pod enakimi življenjskimi pogoji. Hleva sta ob udobnih ležiščih polnih slame, s površino okoli dvanajst kvadratnih metrov imela tudi dvonadstropno plezalno piramido ter stalno dostopno krmišče, ki je vsaki živali odmerilo 300 g močnih krmil na dan. Ob tem pa so dostop do vode imele le preko popolnoma avtomatiziranega učnega avtomata, ki so ga razvili na FBN in je bil postavljen na odmaknjenem delu hleva. Ob prihodu so živali na računalniškem zaslonu ponudili izbiro med štirimi različnimi Pritlikave koze v učnih napravah; © BN/Jan Langbein simboli, pri čemer je vsak simbol imel svojo stikalno ročico. Trije od simbolnih slik živali niso ponudili nagrade. Ob pritisku s smrčkom na stikalo ob simbolu, ki je bil definiran kot pravilen, je žival za nagrado dobila odmerek vode v napajalnik pod zaslonom. Po vsaki izbiri so se simboli zamenjali v naključnem zaporedju. Po krajšem začetnem učnem procesu so lahko koze pokrile svoje dnevne potrebe po pitni vodi s ponavljajočim izbiranjem pravilnega stikala ob simbolih. Dodatno slikovno gradivo, potek raziskave in ugotovitve najdete na http://vet-magazin.si/NL109 5 Laringealna paraliza Napovedujemo objavo izjemnega istrokovnega prispevka o Laringealni paralizi, katerega zaradi veliko slikovnega gradiva in videoposnetkov v celoti objavljamo na spletni strani naše revije VET-MAGAZIN.si. Avtor tega izjemnega prispevka o laringealni paralizi je Emir Mujagić, dr.vet.med.. Po končani diplomi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani se je udeleževal številnih seminarjev in kongresov doma in v tujini. Področje njegovega dela je mehka kirurgija, endoskopija (predvsem kaže interes za minimalno invazivno kirurgijo) in ortopedija psov in mačk. Opravil je podiplomsko izobraževanje iz kirurgije ESAVS (European School For Advanced Veterinary Studies) na Dunaju ter se strokovno izpopolnjeval v Rimu na področju minimalno invazivne kirurgije (endoskopije), Tuttlingenu na področju torakalne kirurgije, Salzburgu na Rrima glottidis pred posegom; © Emir Mujagić področju rekonstruktivne kirurgije, na AOVET tečaju v Portorožu in Fixin locking plates tečaju v Laškem na področju ortopedije, v Londonu na Veterinary Referal Cancer and Critical Care Center na področju onkološke kirurgije, na Colorado State University, College of Veterinary Medicine and Biomedical Sciences v Fort Collinsu, Colorado na področju endoskopije. Soavtor Vice Zaninovič, dr.vet.med. je solastnik Klinike za male živali na Gorkičevi 6 v Ljubljani. Njegovo področje dela obsega nevrologijo, mehko kirurgijo in ortopedijo psov in mačk. Strokovno se je izpopolnjeval na številnih seminarjih in kongresih doma in v tujini ter na specialističnih nevroloških klinikah v Nemčiji in na Češkem. Opravil je podiplomsko izobraževanje iz nevrologije ESAVS. V obsežnem strokovnem članku, ki ga lah- ko v celoti preberete na spletu, je dodobra predstavljena sama anatomija in fiziologija larinksa ter pojasnjena etiologija laringealne paralize. V predstavitev pojava so vključeni klinični znaki, pristop k pacientu in razumevanje rezultatov fizikalnega pregleda, laboratorijskih in radiografskih izvidov ter samega laringealnega pregleda. V prispevku boste ob pomoči slikovnega gradiva izvedeli o postopkih zdravljenja s postoperativno nego, opisani pa so tudi možni med in postoperacijski zapleti ter prognoza pri pacientu z laringealno paralizo. V prispevek sta vključena tudi dva videoposnetka, zato vam brez dvoma priporočamo obisk spletne strani www.vet-magazin.si/NL110 kjer najdete publikacijo v celoti. (Emir Mujagić, dr.vet.med., Vice Zaninović, dr.vet.med.) Avtorja Emir Mujagić, dr.vet.med. in Vice Zaninovič, dr.vet.med., strokovnjaka iz Prve K, Klinike za male živali v Ljubljani sta konec meseca januarja tudi predavala na strokovnem seminarju o brahiocefaličnem sindromu. Seveda smo se uredniki revije VET-MAGAZIN.si udeležili srečanja in objavili aktualne fotografije. Album v celoti se nahaja na spletni povezavi www.vet-magazin.si/NL111 PRVA-K pogosto organizira strokovna predavanja za kolege veterinarje v prostorih svoje klinike na Gorkičevi 6 v Ljubljani. Tako smo že objavili teme seminarjev s predstavitvijo predavateljev v marcu, aprilu in maju. Kotizacije za izobraževanje ni, zato si oglejte članek z razpisanimi datumi in tematiko ter se prijavite preprosto s telefonskim klicem ali preko elektronske pošte. Datumi in kontaktni podatki na www.vet-magazin.si/NL112 6 Rima glottidis po posegu; © Emir Mujagić Fibroadenom mlečne žleze pri podgani (Rattus norvegicus) V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali nesterilizirano samico bele podgane (Rattus norvegicus), staro 2 leti. Lastnica je pred dvema tednoma opazila manjšo okroglo tvorbo v podkožju na področju trebuha. Tvorba v podkožju ingvinalnega področja 5. levega mlečnega kompleksa. © Marko Zadravec, Jožko Račnik Tvorba se je sprva počasi večala, zadnjih 5 dni pa so opazili zelo intenzivno rast. Podgana je sicer normalno ješča in živahna, občasno lastnica zazna le rdeč izcedek iz nosnic in oči. Predhodno je bila pri veterinarju le na preventivnem kliničnem pregledu, ko je bila podgana stara 1 leto. Zdravstveno stanje podgane pri kliničnem pregledu je bilo dobro. Bila je živahna ter imela telesno maso 380 g. Tvorba, ki jo je lastnica opisala, je bila premera 3 × 3 cm, pomična in dobro omejena. Nahajala se je v podkožju ingvinalnega področja 5. levega mlečnega kompleksa. V okolici oči je bila opazna obojestranska kromodakrioreja – t.i. rdeče solze. Rdeče solze so rdeče obarvani porfirinski pigmenti, ki ga izločajo Harderjeve žleze, kot odgovor na akuten stres (najpogosteje na bolečino, bolezensko stanje ali prisilno rokovanje). Med diferencialne diagnoze tvorbe na področju trebuha smo uvrstili novotvorbo na mlečni žlezi, benigno hiperplazijo mlečne žleze ter ognojek mlečne žleze. Zaradi zelo hitre rasti in dobre omejenosti tvorbe smo lastnici priporočali kirurško odstranitev. Stradanje pred posegom ni zaželeno. S tem preprečujemo možnost nastanka hipoglikemije med in po posegu ter zapletov, ki bi lahko ob tem nastali. Podgano smo pred anestezijo premedicirali z butorfanolom (Butomidor®) v odmerku 0,5 mg/ kg s/c in meloksikamom (Metacam®) 0,3 mg/kg s/c. Dvajset minut po premedikaciji smo jo inducirali v anestezijo v komori, kamor je speljan dovod anestezijskega plina izoflurana (Izofluran Torrex®). Dovajali smo ga v 4 % mešanici s 100 % kisikom in pretokom plinov 2 l/min, dokler se podgana ni več odzvala na dražljaje iz okolice. Po indukciji smo ji poveznili masko na gobček in jo anestezijsko vzdrževali z izofluranom v 2,5 % mešanici s 100 % kisikom in pretokom plinov 1 l/min. Podgana je dihala spontano. Površino očesa smo namazali z debelejšo plastjo gela (Hypotears®), ki je preprečeval izsuševanje površine roženice med posegom. Med anestezijo smo delovanje srca nadzorovali z Dopplerjevo sondo (Ultrasonic doppler flow detector, Parks Medical Electronics), ki smo jo namestili na kožo prsnega koša v področju srca. Operacijsko polje smo pobrili, očistili z milom in razkužili z alkoholom. Na robove operacijskega polja smo namestili sterilne komprese. S skalpelom smo naredili rez v obliki elipse. Potekal je v kranio-kavdalni smeri, da bi bile natezne sile po posegu čim manjše. S preparirnimi Večja žila na področju proti trebušni steni, ki je edina napajala tvorbo. © Marko Zadravec, Jožko Račnik Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije Izvirno strokovno delo Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije dr. Zlatka Goloba je prvo te vrste na Slovenskem Besedilo je plod desetletnega dela strokovnjaka, ki je svoj podiplomski, magistrski in doktorski študij namenil prav proučevanju ptičev. Avtor dr. Zlatko Golob je širši javnosti poznan kot uspešen veterinar, strokovnjak, pesnik, občudovalec narave in zaprisežen ljubitelj ptičev. Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije dr. Zlatka Goloba je vsebinsko, kvalitativno in oblikovno zelo bogat generacijski učbenik z obsežnim izrazoslo- škarjami in topim prepariranjem tkiv smo izluščili tvorbo iz podkožja ter jo postopoma oddvojili od trebušne stene. Na področju proti trebušni steni smo opazili večjo žilo, ki je edina napajala tvorbo. Žilo smo podvezali z večnitnim razgradljivim šivalnim materialom (Serafit 4/0®) in tvorbo odstranili ter shranili za nadaljnje preiskave v 10 % puferiran formalin. Preverili smo manjše krvavitve, ki so se pojavile na površini izreza ter jih zaustavili. Kožo smo zašili s tekočim ˝obratnim˝ Schmiednovim šivom. Uporabili smo enonitni razgradljiv šivalni material (Carprosyn 4/0®). Podgana se je pričela prebujati kmalu potem, ko smo prenehali dovajati anestezijski plin. Prestavili smo jo v ogrevan prostor (inkubator) s temperaturo 30°C do popolnega okrevanja in ji aplicirali antibiotik amoksicilin s klavulansko kislino (Synulox®) v odmerku 12,5 mg/kg s/c. Podgano smo odpustili iz oskrbe naslednji dan. Enodnevno hospitalizacijo priporočamo predvsem zaradi možnosti pooperacijskih zapletov. Najpogosteje se pri tovrstnih posegih pri podganah srečujemo z dehiscenco šivov, ki jo povzročajo podgane z lizanjem in natančnim grizenjem področja rane. Ob odpustu smo podgani predpisali nadaljevanje antibiotične (amoksicilin s klavulansko kislino v odmerku 12,5 mg/kg p/o (Synulox®) 2-krat dnevno, 5 dni) in protibolečinske (meloksikam 0,3 mg/kg p/o 1-krat dnevno, 3 dni) terapije. Odstranjeno tvorbo smo poslali na histološko preiskavo. Bila je fibroadenom mlečne žleze. Celoten članek, ki vključuje tudi razpravo z literaturnimi podatki, zaključke, zahvalo in seznam uporabljenih virov ter slikovno gradivo v celoti je objavljeno na spletu na povezavi http://vet-magazin.si/NL113 (asist. dr. Marko Zadravec, dr.vet. med., doc. dr. Jožko Račnik, dr.vet. med.) vjem in terminološkimi izrazi. Posebno vrednost delu dajejo številne originalne risbe, fotografije, endoskopski in rentgenski posnetki, preglednice ter prosojnice. Ta odlična Knjiga vsebuje: 434 strani o evoluciji ptičev, klasifikacijo in anatomijo z osnovami fiziologije, 26 poglavij, trdo vezavo, pregledno oblikovanje z uporabo barv in simbolov, 148 risb oz. slik, 134 fotografij, 40 fotografij histoloških preparatov, 8 rentgenskih posnetkov, 56 tabel oz. preglednic, obarvane latinske izraze, pregleden seznam slikovnega gradiva, stvarno kazalo latinskih izrazov, prosojnice z barvno vsebino, ki ob prekrivanju dajo celostno sliko anatomije štorklje. Ostale informacije in kontaktne podatke smo objavili na spletu. http://vet-magazin.si/NL114 7 Testiraj pametneje. Delaj hitreje. Siemensove rešitve združujejo klinično in izvedbeno odličnost za vaš uspeh. siemens.com/test-smarter Izvajanje kliničnih diagnostičnih testov je deloma znanost in deloma posel. To pomeni, da je vaša učinkovitost odvisna od tega, kako dobro znate povezati oboje. Siemens Healthcare Diagnostics vam pri tem lahko pomaga. Ponujamo rešitve, ki združujejo širok nabor primernih testov, ki jih želite, ter najsodobnejšo tehnologijo, ki jo potrebujete za njihovo učinkovito izvajanje. Ne zagotavljamo le testov, ki bodo podprli vašo klinično odličnost, temveč vse svoje tehnično znanje posvečamo razvoju inovativnih diagnostičnih rešitev, ki povečujejo vašo storilnost. Poleg tega poskrbimo za izobraževanje, storitve in podporo, da boste lahko delali na najvišjih možnih obratih. Zdaj lahko torej združite ter preobrazite svojo klinično in delovno učinkovitost, s čimer boste zagotovili najkakovostnejšo skrb za bolnike. Spoznajte, kako lahko Siemens dela z vami, da vam pomaga delati bolje. Obiščite siemens.com/test-smarter. Answers for life.
