Marjetica1_2010.pdf

založnik: Javno podjetje Komunala Koper d.o.o.,
ureja uredniški odbor, zanj: Igor Hrvatin,
zasnova in izvedba: Ideja 8 d.o.o.,
fotografije: Valter Rihter, Marina Zemljak
tisk: Tiskarna Vek,
naklada: 18.500 izvodov
Časopis o urejanju in varovanju okolja
Komunala Koper – Marec 2010 – št. 15
Nov zagon,
nove naloge
Kaj bi o lanskem letu, čeprav je bilo pestro in tudi
na trenutke težavno … Oplazila nas je kriza, prilagajali smo se spremembam, nekatere spremembe
pa smo sami uvedli.
Ena od takih, pomembnih za vse vas, občane
Mestne občine Koper in uporabnike naših storitev,
je nov način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki mu rečemo od vrat do vrat. Poskusili smo najprej v strnjenih mestnih okoliših, kjer
je bila težava najti prostor za začasno odjemno
mesto in kjer je bilo največ pritožb zaradi nereda,
ki so ga povzročale akcije. Kaj hitro smo ugotovili,
da to ni samo bolj prijazno do vas, uporabnikov
storitev, temveč je ugodno tudi za nas. V začetku
letošnjega leta je padla odločitev – od vrat do vrat
bomo zbirali kosovne odpadke po vsej Mestni
občini Koper. Na prijazen in učinkovit način bomo
odstranili kosovne odpadke in res bo težko najti še
kakšen izgovor za divja odlagališča v naravi. Ugotavljamo sicer, da jih je manj, ampak sploh jih ne bi
smelo biti! V tej Marjetici vam predstavljamo tudi
načrtovane naložbo v komunalno infrastrukturo,
s katero odpravljamo bremena preteklih časov in
urejamo priključke na javni kanalizacijski sistem,
ki se konča s centralno čistilno napravo.
Ta je končala poskusno obratovanje in
pred nami je čas, v katerem bomo uveljavljali morebitne reklamacije.
Vzpostavili smo službo javne razsvetljave, ki je že prevzela velik del javnega
omrežja, da ga vzdržuje, popravlja in obnavlja. Obnova javne razsvetljave pomeni
zamenjavo svetilk in sijalk, da bodo energetsko
varčne in učinkovite v svoji funkciji. Obnova bo
postopna, saj imamo trenutno registriranih kar 8000 svetilk, računamo pa,
da se bodo vlaganja v obnovo in zamenjavo obrestovala v kratkem času.
Vse, kar delamo in načrtujemo, je skladno
z okoljsko zakonodajo in naravovarstvenimi predpisi, ki zahtevajo znatna vlaganja, a verjamemo,
da tudi prinašajo koristi. Tako okolju kot ljudem.
Večkrat smo že opozorili, da je veliko našega dela
(pa tudi denarja) na videz neopaznega, večina infrastrukture poteka pod zemljo, a prav vsak korak
vpliva na kakovost življenja na njej. To je rezultat
skupnih prizadevanj in rezultat kakovosti, ki jo je
mogoče opaziti na vsakem koraku.
Želimo vam prijazno pomlad in dolgo poletje v
čistem in lepem okolju!
Igor Hrvatin, direktor
Pomladni pozdrav
iz Vrtnarije
Načrti za leto 2010
Področje kanalizacije
V letu 2010 bomo nadaljevali z aktivnostmi na projektu »Zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v obalnem
porečju s podprojektom Izgradnja kanalizacijskega sistema in
čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola ter
podprojektom Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne
naprave za Občino Piran«.
Celotni projekt rešuje problematiko odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda na obalnem območju, in sicer
zajema dva podprojekta: »Izgradnja kanalizacijskega sistema
in čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola«
ter »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za
Občino Piran«.
Celotna vrednost projekta znaša okrog 28,90 milijonov evrov, od česar je predvideno sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada EU v deležu 53 %, iz sredstev okoljske dajatve
za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
32 % in iz lastnih sredstev Mestne občine Koper, Občine
Izola in Občine Piran okrog 15%. Do konca leta 2009 je bilo
realiziranega skoraj 99 % projekta in je bila večina objektov
zaključenih.
V oktobru lani je bilo zaključeno poskusno obratovanje CČN
Koper in nadaljuje se z obdobjem za reklamacije celotnega
podprojekta Koper-Izola v katerem investitor uveljavlja morebitne napake in pomanjkljivosti izvedenih del. Za vse objekte
tega podprojekta smo pridobili uporabna dovoljenja. Podprojekt Koper-Izola je bil do konca leta 2009 tudi finančno
zaključen, sredstva iz kohezijskega sklada EU so bila porabljena skladno s pogodbo in Odločbo Komisije EU do konca leta
2009. Obdobje za ugotavljanje in reklamacijo napak traja do
oktobra 2010.
Za podprojekt Piran pa so bila dela zaključena avgusta 2009,
ko se je pričelo poskusno obratovanje CČN Piran, ki se bo
zaključilo v maju 2010.
V okviru podprojekta Koper-Izola so bili izvedeni sledeči
objekti:
Navezava kanalizacijskega omrežja občine Izola na kanalizacijsko omrežje Kopra v dolžini 4275 m z izgradnjo sistema objektov predčiščenja (zadrževalnega bazena, razbremenilnika,
finih grabelj, peskolova in črpališča za komunalne odpadne
vode v Izoli), črpališče prelivnih odpadnih voda s podmorskim
izpustom (dolžina 550 m) in varnostni preliv (dolžina 320 m).
Zadrževalni bazena »Ž« ob stadionu v Izoli.
Zadrževalni bazen deževnih vod v Semedeli z rekonstrukcijo
dotočnih kanalov v skupni dolžini 460 m.
Rekonstrukcija in dograditev dveh
glavnih črpališč v Kopru z odtočnimi
kanali v dolžini 790 m.
Rekonstrukcije in dograditev Centralne čistilne naprave Koper (CČN)
z mehansko, biološko in terciarno
stopnjo čiščenja kapacitete 84.500
PE. Prva faza tega objekta zajema
tehnološke objekte linije čiščenja
komunalne odpadne vode (dotočni
in iztočni kanal na CČN, črpališče, fine
grablje, peskolov, SBR bazene, objekt meritve pretoka in vzorčevanja,
zgoščevalec, objekt za dehidracijo
blata, kompresorsko postajo in trafo
postajo). Druga faza objektov na CČN
pa zajema servisni objekt peskolova,
delavnice, upravni objekt, zunanjo
ureditev.
Izgradnja fekalnih zbiralnikov od
območja Iplasa do Spodnjih in Zgornjih Škofij dolžine 3300 m in izgradnja fekalnega zbiralnika Iplas – Dekani
– Miši v dolžini 3876 m.
Ostale investicije na področju kanalizacije:
V letu 2010 je skladno s sprejetim odlokom o proračunu
Mestne občine Koper (MOK) za leto 2010, ki predvideva tudi
izgradnjo javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja
iz sredstev MOK, predvidena rekonstrukcija kanalizacije na
območju starega mesta Koper (odseki, kjer imamo vdore slane
vode v kanalizacijo), izgradnja nove kanalizacije v Šmarjah,
na Škofijah (I.faza) in v Dekanih (I.faza), za kar MOK pridobiva
nepovratna sredstva EU. Vzporedno bo potekala tudi obnova
vodovoda.
V Sv. Antonu (Tomažiči) in Hrvatinih pa je predvidena izvedba
hišnih priključkov na že zgrajeno javno kanalizacijo.
V letu 2010 predvidevamo končanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v naseljih Škofije
(II.faza-Zg.Škofije), Dekani (II.faza), Barižoni, Kolomban in
Škocjan. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega sistema v Žusterni (Moleto), Belega Kamna in Poletičev.
Področje ravnanja z odpadki
V Dvorih smo julija 2009 prenehali odlagati komunalne odpadke. V letu 2010 je predvidena izdelava projektne dokumentacije v fazi PZI za sanacijo odlagališča Dvori in začetek
sanacijskih del.
Zbirni center Srmin za komunalne odpadke
V letu 2010 nameravamo pridobiti projektno in investicijsko
dokumentacijo za izvedbo tega objekta, pridobiti gradbeno
dovoljenje in pričeti z izvedbo del.
Področje pokopališč
V letu 2006 je bil za pokopališče Škocjan v Kopru sprejet odlok
o lokacijskem načrtu za razširitev pokopališča Škocjan v Kopru.
Lokacijski načrt (LN) obravnava potrebno širitev pokopališča
za obdobje trideset let in predvideva nova grobna polja za
klasične, talne žarne in stenske žarne grobove, kostnico, lapidarij, servisni objekt, ureditev žalne ploščadi ter izgradnjo
Praznjenje greznic in malih
komunalnih čistilnih naprav
Komunala Koper d.o.o.-s.r.l., kot izvajalec javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvešča
vse občane, da v skladu s 13. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske
vode zagotavlja:
• redno praznjenje nepretočnih greznic,
• prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na
štiri leta,
• prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav
najmanj enkrat na štiri leta.
Praznjenje poteka s posebnimi komunalnimi vozili, ki
prečrpane greznične gošče oziroma blato prepeljejo na
Centralno čistilno napravo Koper, kjer gre v nadaljnje
čiščenje. Potrebno je izpostaviti zelo pomembno informacijo, ki je »življenjskega« pomena za nadaljnji razkroj
blata v greznici ali mali komunalni čistilni napravi: ob
praznjenju je potrebno pustiti v greznici ali mali komunalni čistilni napravi 1/6 blata, da inficira sveže blato in s
tem pospeši presnovo tega blata.
POMEMBNO!
Vse lastnike obstoječih greznic obveščamo, da v skladu z
19. členom Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, da morajo
sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici,
najpozneje do:
• 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem
območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem
območju.
• 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na takem
območju
Glede na to, da je lega Mestne občine Koper skoraj 80
odstotno na prispevnem in vplivnem območju, velja za
ta del rok 31.december 2015.
Okoljska dajatev za onesnaževanje voda
Skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je posameznik,
ki ima vgrajeno malo komunalno čistilno napravo
upravičen do znižanja okoljske dajatve, z upoštevanjem
učinka čiščenja, to je 90 odstotkov.
Postopek za naročanje praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav
vse druge spremljajoče infrastrukture (poti, parkirišča, vodovod, kanalizacija, elektrika). Zaradi lastniške problematike
(potrebno je odkupiti zemljišča in objekte na lokaciji predvidene širitve) ter lažje realizacije finančno zahtevnega objekta,
je predvidena fazna širitev pokopališča. Prva faza zajema izvedbo jugovzhodnega dela nove glavne sprevodne poti in
grobnih polj med to sprevodno potjo, ki je zaradi nagnjenosti
terena zasnovana v obliki ležeče črke V in predstavlja glavno
komunikacijsko os novega dela pokopališča.
Druga faza zajema ureditev grobnih polj na severozahodnem
in parkirišča na južnem delu širitve. Zaradi lastniške problematike se je v letu 2009 pričelo izvajati podfazo druge faze, za
katero smo v letu 2009 pridobili gradbeno dovoljenje.
V letu 2010 načrtujemo skladno z zagotovljenimi finančnimi
sredstvi MOK dokončati 80 novih klasičnih grobov in 25
žarnih grobov.
Ostale investicije
V teku je izdelava projektne dokumentacije za premestitev
črpališča meteornih vod Kanala Grande na semedelski bonifiki. Črpališče bomo prestavili zaradi predvidene gradnje
kopališča ob stari semedelski cesti. Po pridobitvi gradbenega
dovoljenja bomo skladno s predvidenimi sredstvi proračuna
MOK pričeli z izvedbo.
Goran Štrancar, univ.dipl.inž.grad.
Vodja službe za razvoj in investicije
• Občani sporočijo potrebo po praznjenju greznice ali
male komunalne čistilne naprave na številko (05) 66 33
700
• Na dogovorjen dan pridejo k naročniku izvajalci Komunale Koper s posebnim komunalnim vozilom
• Po končanem delu naročnik podpiše delovni nalog o
opravljenem delu in prejme račun, ki ga poravna na
kraju samem
Račun, ki ga prejme stranka velja kot dokazilo o praznjenju greznice ob inšpekcijskem pregledu, zato ga je potrebno hraniti najmanj štiri leta, do naslednjega praznjenja.
Že iz navedenega je razvidno, da je praznjenje greznic
obvezno in ga je mogoče izvajati samo na opisan način
najmanj na vsake štiri leta.
Valter Rihter, kom. inž.
Vodja obratovanja in vzdrževanja kanalskih sistemov
Javna
razsvetlja
Urejanje javne razsvetljave za Mestno občino Koper postopoma prehaja pod okrilje Komunale Koper. Občinski odlok o
tem je bil izdan že decembra 2007, potem pa je bila sklenjena
koncesijska pogodba. Začelo se je v sklopu gradbene službe,
lani pa se je oblikovala posebna služba znotraj Komunale Koper, služba Javna razsvetljava. Vodi jo Darij Špeh, ki s štirimi
sodelavci zagotavlja stalno in kvalitetno vzdrževanje objektov in naprav javne razsvetljave. Vzdrževalna dela se izvajajo
po letnem programu vzdrževanja, ki se predhodno uskladi s
pristojnim organom občine – Uradom za gospodarske javne
službe in promet. Poleg vzdrževalnih del se ureja tudi kataster
javne razsvetljave, ki vsebuje podatke o javni razsvetljavi in
tehničnih lastnostih objektov in naprav javne razsvetljave. Na
pristojni urad občine posredujemo predloge za izboljšanje trenutnega stanja javne razsvetljave, vključno z ocenjeno višino
sredstev za potrebe investicij in investicijskega vzdrževanja
javne razsvetljave. Obstoječo javno razsvetljavo je treba do
31.12.2016 izboljšati do te mere, da bo skladna s Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta
2007.
Glavne zahteve te uredbe so, da do leta 2017 prilagodimo
javno razsvetljavo tako, da nič svetlobe ne sega v polje nad
svetilko ter da letna poraba elektrike vseh svetilk na območju
občine vgrajene v razsvetljavo javnih površin in občinskih
cest, ne sme presegati 44,5 KWh na prebivalca. Po domače
povedano, osvetljujemo lahko le proti tlom, ne v nebo in uporabljamo svetilke z največjimi svetlobnimi izkoristki. Zahteva
uredbe zveni preprosto, v praksi pa pomeni kar precej težav.
Kaj vse delajo v javni razsvetljavi?
Darij Špeh pove, da med naloge
službe Javne razsvetljave sodi
še redno opravljanje pregledov nad stanjem celotne javne razsvetljave na območju
starega mestnega jedra Kopra
z vplivnim območjem, Semedele, Olma, Žusterne, Prad in
Ankarana. Odločanje in izdajanje soglasij za projektne rešitve
javne razsvetljave novogradenj
ter posegov v objekte in naprave javne razsvetljave. Sodelujemo pri pripravi letnih programov razvoja za načrtovanje
in varčevanje z energijo ter posodobitev javne razsvetljave v
skladu s programi občine, pri okrasni osvetlitvi javnih površin,
vzdržujemo fontano na Ljubljanski cesti... Območja, ki jih
imamo na skrbi so mesto Koper, Ankaran, Prade, Vanganelska
cesta do polovice, do stare Šmarske ceste, dogovori potekajo
za prevzem službe za Dekane, Bertoke, Hrvatine. Upravljavec
je občinski urad za gospodarske javne službe in promet, iz-
Najvišje svetlobne izkoristke dobimo z nizkotlačnimi natrijevimi sijalkami (170 lm/W), vendar oddajajo monokromatsko svetlobo valovne dolžine 589 nm (izrazita rumena barva
svetlobe), zaradi česar zaznavanje barv ni mogoče.
V zadnjem času so se začele pojavljati na trgu tudi svetilke, ki
uporabljajo kot svetlobni vir led diode. Te svetilke so še precej
drage, vendar bo cena verjetno padla. Imajo pa dobre svetlobne izkoristke (100 lm/W), barvo svetlobe (3000-7000 K),
dobro barvno reprodukcijo (Ra 80) ter dolgo življensko dobo
(50.000 ur).
Naslednji podatek o javni razsvetljavi pa je poraba električne
energije na prebivalca, ki je omejena na 44,5 Kwh. Sedaj
presegamo to mejo, kar pa se bo spremenilo ob zamenjavi
obstoječih svetilk z novejšimi, ki imajo visoke svetlobne izkoristke.
Varčevanje je tudi v tem primeru najprej strošek…
va
vajalec pa Komunala Koper s svojo službo. Prioriteto in vrsto
del na javni razsvetljavi določa občinski urad, odvisna je od
načrtov in razpoložljivih sredstev.
Med prvenstvenimi nalogami je zamenjava obstoječih
svetilk, ki ne ustrezajo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ter obnova razdelilnih omaric
(prižigališč), ki so predvsem v starem mestnem jedru Kopra
zelo zastarele, večkrat pa se pojavljajo napake na električnih
instalacijah, tam kjer se gradi in obnavlja. Ker še ni natančnega
katastra javne razsvetljave, se pri raznih izkopih zgodi, da strojniki poškodujejo kabel, na katerega naletijo. Poškodbe ne prijavijo, kabel samo prelepijo in nato zasujejo. Sčasoma izolacijska upornost kabla pada ter pride do električnega preboja
kabla. Potrebno je ponovno izkopavanje, da se lahko odpravi
napaka. Tudi te težave bodo manjše, ko bo na voljo kataster z
vsemi podatki o poteku kablov in postavitvi svetilk.
Koliko in kakšne svetilke imamo na območju Mestne
občine Koper?
Okrog 8.000 svetilk imamo in več kot 280 prižigališč. Svetilke
so zelo različne, njihova raznovrstnost je pogojena s starostjo,
pa z namenom, zaradi katerega so bile postavljene, z vrsto
svetlobe, ki jo oddajajo in z različnimi svetlobnimi viri, ki jih
uporabljajo. Ločimo svetlobne vire z žarilno nitko (žarnice) ter
svetlobne vire na razelektrenje, ki so polnjene z inertnimi plini (sijalke). Le del dovedene energije na svetlobni vir se spremeni v vidno sevanje (380nm do 780nm) valovne dolžine, ves
preostali del pa je v glavnem termično sevanje. Razmerje med
dovedeno energijo in dobljenim vidnim sevanjem nam podaja svetlobni izkoristek svetlobnega vira (lm/W). Žarnice imajo
najnižji svetlobni izkoristek (okoli 20 lm/W). Sijalke imajo
dosti boljše izkoristke (do 170 lm/W). Za osvetljevanje javnih
površin se uprabljajo sijalke zaradi višjih svetlobnih izkoristkov, daljše življenske dobe in ekonomičnosti. V to skupino
sijalk spadajo visokotlačne živosrebrne sijalke, visokotlačne
metal-halogene sijalke ter visokotlačne natrijeve sijalke.
Pomemben dejavnik pri izbiri svetlobnega vira je še barva
svetlobe in stopnja barvne reprodukcije. Osnovne skupine
barve svetlobe so: topla barva (3000 K), bela barva (4000 K) ter
barva dnevne svetlobe (6000K). Stopnje barvne reprodukcije
pa so: 1 stopnja (Ra 85-100), 2 stopnja (Ra 70-84), 3 stopnja
(Ra 40-69), 4 stopnja (Ra < 40). Visokotlačne natrijeve sijalke sijejo z zlato rumeno svetlobo (K 2000), svetlobnim izkoristkom okoli 120 lm/W (lumnov na vat) ter indeksom
barvne reprodukcije Ra 25. Primerne so za cestno razsvetljavo, kjer barvna reprodukcija ni tako pomembna.
Visokotlačne metal-halogene sijalke dajejo belo svetlobo (K 4000), svetlobni izkoristek 90 lm/W, ter Ra 60.
Uporabljamo jih na javnih površinah kjer je zaželena
bela svetloba in dobro razločevanje barv.
Da, vendar strošek, ki je neizogiben. Še 6 let imamo časa, da
obnovimo in zamenjamo svetilke in sijalke, ki niso skladne
z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
Začetni strošek se bo kmalu povrnil z manjšo porabo energije
in daljšo življenjsko dobo sijalk. Res pa je, da nas strožja uredba
kot jo imajo drugje v Evropi, omejuje pri izbiri svetilk in kupujemo dražje kot drugi. Varčujemo lahko na več načinov, tudi
z ugašanjem nepotrebnih svetilk in z dobrim vzdrževanjem
prižigališč. V teh so namreč fotoreleji, ki se včasih aktivirajo že
v oblačnem ali meglenem vremenu in ulične svetilke prižgejo
tudi podnevi. Občanom bomo hvaležni, če nas na to opozorijo. Sploh je dobro sodelovanje z občani pomembno, saj
ne moremo nadzorovati vseh svetilk vsak dan in vsak klic je
za nas dobrodošla informacija. Za gospodarno ravnanje smo
zadolženi vsi in naša naloga je, da vsako opozorilo preverimo
na terenu.
Zgodba o javni razsvetljavi ni le skrb za delovanje svetilk,
kot je videti od daleč. Je to delo za vas izziv?
Prav gotovo. Cela znanost stoji za tem in nenehno se je treba
učiti. V svoje delo vlagam izkušnje, znanje, voljo in čas. Zame
osebno je trenutno največji izziv vzpostavljanje katastra javne razsvetljave, ki bo temelj nadaljnjega dela. Ko Komunala
Koper izdaja projektne pogoje za novogradnje, je po novem
vključena tudi javna razsvetljava, določimo kakšna svetila in
kakšne sijalke so skladne z Uredbo in z varčevalnimi ukrepi.
Če imate kandelaber javne svetilke na svojem dvorišču
ali vrtu, ste kot občan dolžni poskrbeti, da ni zarasel z
zelenjem, da veje dreves ne zastirajo svetilke.
Ko pokličete
Javno razsvetljavo
Ko pokličete Javno razsvetljavo, da bi sporočili napako
ali okvaro pri delovanju svetilke, skušajte biti čim bolj
natančni:
· Sporočite lokacijo s hišno številko – samo ime ulice
ne zadošča,
· Sporočite vrsto napake – na primer, da se svetilka
samodejno ugaša po določenem času, kar se dogaja
pogosto ali da se sploh ne prižge
Z natančnejšimi podatki boste pomagali k hitrejši
rešitvi težave, saj se sicer dogaja, da ob naši intervenciji vse svetilke gorijo, kasneje pa kakšna ugasne. Tako
prihaja do nezadovoljstva in do nesporazumov, občani
so prepričani, da nismo upoštevali njihovega klica, v
resnici pa ob ogledu nismo opazili napake.
V delovnem času lahko pokličete na centralo
Komunale Koper – telefon 66 33 700,
izven delovnega časa, ob praznikih in vikendih pa je
dežurna številka 051 644 377.
Izven delovnega časa - v času pripravljenosti na domu
- odpravljamo samo večje napake in okvare, izpade cele
ulice ali okvaro posameznega prižigališča, kar opravimo
v čimkrajšem možnem času. Okvare posameznih svetilk
odpravljamo v delovnem času po vrstnem redu prijav.
Kaj nam povedo številke?
6 % manj mešanih komunalnih odpadkov
Količina mešanih komunalnih odpadkov se je v letu 2009
zmanjšala za dobrih 6 odstotkov, kar lahko v celoti pripišemo
boljšemu ločevanju odpadkov na izvoru. Tako se počasi
približujemo cilju – manjšim količinam trajno odloženih odpadkov.
21,3 % več ločeno zbranih odpadkov
V primerjavi z letom 2008 smo zbrali 21,3 % več ločenih odpadkov, se pravi odpadkov, ki jih lahko predamo za nadaljnjo
predelavo in koristno uporabo. V enem letu smo naredili kakovosten preskok, bolje povedano, ta preskok ste naredili vi
– občani, ki odpadke ločujete in s tem pomagate ohranjati
naše okolje.
V poročilih in evidencah, ki jih moramo po zakonu predložiti
ministrstvu za okolje, so ločene frakcije veliko bolj natančno
zajete, vsak material ima svojo oznako in vsak material
beležimo ločeno. Tako tudi spremljamo količine, ki spodbudno naraščajo:
• kovinska embalaža za skoraj 96 %
• steklena embalaža za 13,5 %
• papir in karton za 13%
• plastična embalaža za 12 %
• stara oblačila za 15 %
• tudi lesa smo zbrali v letu 2009 za 35,5 % več kot lani
• ločeno zbrani nevarni odpadki so se povečali za 17,3%
• količina ločeno zbrane električne in elektronske opreme
pa se je povečala kar za 51,12 %
Vsi podatki veljajo za primerjavo med količinami, zbranimi v
letu 2008 in 2009. Zbiranje nevarnih odpadkov raste – govo-
rimo o ločeno zbranih nevarnih odpadkih iz gospodinjstev
– kar pomeni, da je manj nevarnih snovi v kanalizaciji in v
podtalnici.
51,12% več ločeno zbrane
električne in elektronske opreme
Je podatek, ki zasluži posebno razlago. Nekaj teže ima pri tako
visokem porastu v vsej državi uveden sistem, po katerem je
treba te aparate in opremo oddajati v predelavo kot posebno
frakcijo. Ostalo težo pa je pripisati tudi dejstvu, da zbiramo
kosovne odpadke po sistemu Od vrat do vrat, da te naprave
pripeljemo v zbirni center nepoškodovane in nerazstavljene.
Le tako pa se uvrstijo v kategorijo odpadne elektronske in
električne opreme, ki gre v enem kosu do pooblaščenega
podjetja, kjer jih razstavijo in pripravijo za predelavo. Tudi
v našem zbirnem centru jih hranimo za žičnato ograjo, da
preprečimo namerno ali nenamerno poškodovanje.
Več odvozov …
Že nekaj časa opažamo, da so zabojniki na ekoloških otokih
vse bolj polni, zato bomo povečali število odvozov. Tako
bomo poskrbeli, da bodo zabojniki za ločeno zbiranje primerno pripravljeni za odlaganje koristnih odpadkov. Spremembe
se dogajajo na celotnem območju Mestne občine Koper,
manj je razlik med mestnimi naselji in podeželjem, kot smo
jih opažali v preteklosti. Vse, kar zberemo ločeno na ekoloških
otokih, oddamo direktno pooblaščenim družbam s strani
ministrstva.. Se pravi, da nam ločeni odpadki ne povzročajo
dodatnega dela in (razen izjem) dodatnih stroškov.
Nevarnosti iz
gospodinjstev
Običajno gospodinjstvo v svojem vsakdanjem ravnanju
povzroča kar veliko škode okolju. Začne se z uporabo
vode, ki jo onesnažimo s čistili, detergenti, splakovanjem
stranišča, nadaljuje z uporabo jedkih in močnih čistil, pa
s številnimi spreji, s kozmetičnimi preparati, pa z odpadnim oljem po cvrenju hrane, z laki in barvami, sijalkami,
baterijami, pesticidi, herbicidi in zdravili. Celoten seznam
bi bil dolg, zato naj vas spomnimo vsaj na najpogostejše
nevarne odpadke iz gospodinjstev:
Vse vrste barv in barvam sorodnih snovi, premazi, lepila,
črnila, kartuše, tonerji… Čistila, organska topila, jedka
čistila, kot je na primer varikina, odstranjevalci maščob,
odstranjevalci madežev…
Kozmetika, predvsem laki, barve za lase, odstranjevalci
laka za nohte…
Baterije, tudi gumbne urne baterije
Sijalke, neonske in varčne sijalke, žarnice z žarilno nitko,
halogenske sijalke…
Odpadna embalaža – spreji in tlačne posode, embalaža
vseh nevarnih snovi…
Olja - mazalna, motorna, zavorna, hidravlična olja in odpadno jedilno olje…
Fitofarmacevtska sredstva, insekticidi, herbicidi, fungicidi, sredstva proti zajedavcem… Zdravila, tablete, sirupi,
mazila, preparati, kapsule…
Kemikalije vseh vrst, ki se jih najde v gospodinjstvih in
se včasih niti ne zavedamo, da so nevarne tako nam kot
okolju.
Nov način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev odslej na vsem območju Mestne občine Koper!
Januarskemu računu za odvoz odpadkov iz gospodinjstev
smo priložili dopisnico za prijavo v sistem odvoza kosovnih
odpadkov OD VRAT DO VRAT.
To dopisnico lahko uporabite vse do junija, ko bomo
pomladni del akcije zaključili. Septembra bomo
nadaljevali in takrat dobite novo dopisnico.
Namenjena je vsem občanom, saj smo z uvedbo sistema
odvoza kosovnih odpadkov Od vrat do vrat dobili večinoma
dobre odzive. Občanom nov način odvoza koristi, ker nimate
skrbi zaradi prevoza od doma do začasnega odjemnega mesta ali do zbirnega centra, nam pa koristi zato, ker nimamo več
težav z začasnimi odjemnimi mesti in neredom na njih.
Še več, s tem načinom smo postali bolj prijazni do uporabnikov, ne nazadnje pa smo celo zmanjšali stroške zbiranja kosovnih odpadkov. Manj je prevozov, manj je čiščenja, manj je
neuporabnih kosov, ki smo jih morali odlagati kot nekoristne
odpadke.
NOVO
Kaj morate storiti?
• pomembno je, da dokaj natančno vpišete predmete, ki se
jih želite znebiti
• pomembno je, da natančno vpišete svoj naslov in dostop
do hiše
• pomembno je, da kosovne odpadke pripravite po skupinah, tako kot ste jih vpisali
• pomembno je, da nam sporočite telefonsko številko, na
kateri ste dosegljivi in
• če ste v dvomih, kaj sodi med kosovne odpadke in kaj ne,
pokličite na našo številko 66 33 700, da vam svetujemo še
pred načrtovanim odvozom
Kaj je dobro vedeti?
• v akciji Od vrat do vrat ne odvažamo mešanih odpadkov
• ne odvažamo zelenega reza
• in ne odvažamo odpadkov, ki sodijo med ločeno zbrane
odpadke na ekološke otoke
Kaj si želimo?
• Na prijazen in urejen način odstraniti kosovne odpadke
• Biti pri tem gospodarni in učinkoviti
• Ostati vaš zanesljiv zaveznik v skrbi za urejeno in čisto okolje.
Ostanke zdravil in zdravila s pretečenim rokom
uporabe lahko znova oddate v lekarnah. Naj vas še
spomnimo, da lekarne sprejemajo tudi še uporabna
zdravila v originalni embalaži.
Varno shranjevanje nevarnih odpadkov
Najbolje je, da vse nevarne odpadke pred oddajo hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta. Originalna embalaža je dovolj varna, saj je prilagojena vrsti
snovi, ki jo vsebuje.
Opozorilo: Nikar ne zlivajte raznih ostankov nevarnih
snovi skupaj v eno steklenico ali plastenko, saj lahko
pride do nepredvidenih in neželenih reakcij med snovmi.
Do akcije shranite te ostanke na suhem, temnem mestu,
nedosegljivem otrokom. Na praktičen način jih ločite od
drugih nevarnih snovi, ki jih še uporabljate in niso namenjene oddaji v akciji zbiranja nevarnih odpadkov.
Le tako, pravilno pripravljeni in varno shranjeni, bodo nevarni odpadki odstranjeni na varen način, brez škodljivih
vplivov na okolje. Zato vsako leto dvakrat organiziramo
akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s
premično zbiralnico, poleg tega pa lahko te vrste odpadkov vse leto brezplačno oddate v zbirnem centru Dvori.
Nevarnih nikar v zabojnike
Plastenka, steklenica ali pločevinka z nevarnimi odpadki
je najprej nevarna za naše delavce, ki praznijo zabojnike, saj jih lahko poškodujejo jedke ali zdravju škodljive
snovi. Ker vsebino vsakega zabojnika v vozilu stisnemo,
da zmanjšamo volumen, se lahko embalaža poškoduje
in steče med gospodinjske odpadke, ki lahko onesnažijo
AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
AZIONE DI RACCOLTA DI RIFIUTI PERICOLOSI PER USO DOMESTICO
pomlad / primavera 2010
KS / CL
KS KOPER / CL CAPODISTRIA
• parkirišče pri Ukmarjevem trgu /
parcheggio presso Piazza Ukmar
• Dijaška ulica (za dijaškim domom) /
Calle degli studenti
KS ŽUSTERNA / CL GIUSTERNA
• konec Krožne / alla fine della Krožna
• križišče Kozlovičeve in Beblerjeve /
incrocio tra la Kozlovičeva e la Beblerjeva
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadi
KS ZA GRADOM / CL AL CASTELLETTO
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin
• pri gostilni Rodica / presso l’osteria Rodica
KS SEMEDELA / CL SEMEDELLA
• pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin
• Tomšičeva (opuščeni bencinski servis) /
Via Tomšič (presso la stazione di servizio abbandonata)
KS OLMO - PRISOJE / CL OLMO - PRISOJE
• Prisoje (pri garaži) / Prisoje (presso la autorimessa)
• parkirišče na ul. Istrskega odreda /
parcheggio in via Istrskega odreda
KS ŠKOCJAN / CL SAN CANZIANO
• Partizanska ulica (pri avtobusni postaji)/ Strada
dei partigiani (presso la stazione degli autobus)
KS VANGANEL / CL VANGANEL
• za vaškim domom / dietro alla casa del popolo
KS SVETI ANTON / CL SVETI ANTON
• center ob pokopališču / centro presso il cimitero
KS POBEGI-ČEŽARJI / CL POBEGI–ČEŽARJI
• ob zadružnem domu / presso la casa del popolo
KS BERTOKI / CL BERTOCCHI
• Prade (pri šoli) / Prade (presso la scuola)
• Bertoki (pri zadružnem domu) /
Bertocchi (presso la casa del popolo)
KS ANKARAN / CL ANCARANO
• Jadranska 74 / Strada dell’ Adriatico 74
• Srebrničeva / Via Srebrnič
KS HRVATINI / CL CREVATINI
• nasproti pokopališča / di fronte al cimitero
KS ŠKOFIJE / CL ŠKOFIJE
• Elerji / Elerji
• Plavje / Plavje
• nasproti pokopališča / di fronte al cimitero
• Tinjan / Tinjan
KS DEKANI / CL DEKANI
• parkirišče pri pokopališču /
parcheggio presso il cimitero
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Cepki, Rižana, Krnica (za vrtcem) /
Cepki, Rižana, Krnica (dietro l’asilo)
• Rožar, Stepani / Rožar, Stepani
• Gabrovica - Osp / Gabrovica - Osp
datum / data
ura / ora
10. 04.
8.00 - 9.15
10. 04.
9.30 - 10.45
10. 04.
10. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
10. 04.
14.00 - 15.15
10. 04.
10. 04.
14.00 - 15.15
15.30 - 16.45
10. 04.
10. 04.
14.00 - 15.15
17.00 - 18.15
11. 04.
11. 04.
08.00 - 9.15
9.30 - 10.45
11. 04.
11.00 - 12.15
11. 04.
12.30 - 13.45
11. 04.
14.00 - 15.15
11. 04.
15.30 - 16.45
11. 04.
11. 04.
17.00 - 18.15
18.30 - 19.45
17. 04.
17. 04.
8.00 - 9.15
9.30 - 10.45
17. 04.
11.15 - 12.30
17. 04.
17. 04.
17. 04.
17. 04.
12.45 - 14.00
14.30 - 15.45
16.00 - 17.15
17.30 - 18.45
18. 04.
8.00 - 9.15
18. 04.
9.30 - 10.45
18. 04.
18. 04.
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
podtalnico. Poleg tega je še povečana nevarnost samovžiga odpadkov in drugi nepredvideni dogodki, ki lahko vodijo do večje ali manjše okoljske nesreče. Kar je nevarno ljudem, je
nevarno tudi okolju. In če s previdnostjo in pozornostjo ravnamo z nevarnimi snovmi sami,
pomislimo tudi na druge!
Ostanki škropiv in ostalih fitofarmacevtskih pripravkov morajo biti registrirani
Vsi občani, ki imajo status kmeta oziroma so registrirani kot pridelovalci sadja, zelenjave, grozdja in oljk, morajo ostanke sredstev za zaščito rastlin oddati v zbirnem centru Dvori, kjer do-
KS / CL
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Spodnji Črni kal (pri krajevni skupnosti) /
Spodnji Črni kal (presso la comunità locale)
• Zgornji Črni kal (pri cerkvi) /
Zgornji Črni kal (presso la chiesa)
• Kastelec - Socerb / Kastelec - Socerb
KS PODGORJE / CL PODGORJE
• pred vasjo / di fronte l’abitato
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Praproče / Praproče
• Črnotiče / Črnotiče
• Predloka (pred vasjo) / Predloka (di fronte l’abitato)
• Loka - Bezovica / Loka - Bezovica
• Podpeč (pred vasjo) / Podpeč (ai piedi dell’ abitato)
KS ZAZID / CL ZAZID
• pod vasjo / ai piedi dell’ abitato
KS RAKITOVEC / CL RAKITOVEC
• pred vasjo / di fronte l’abitato
KS GRADIN / CL GRADIN
• Pregara / Pregara
• Brezovica / Brezovica
• Sirči / Sirči
KS GRAČIŠČE / CL GRAČIŠČE
• Popetre, Poletiči, Galantiči /
Popetre, Poletiči, Galantiči
• Sočerga / Sočerga
• Smokvica, Movraž / Smokvica, Movraž
• Gračišče / Gračišče
• Kubed / Kubed
KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL
• Hrastovlje - Dol / Hrastovlje - Dol
KS MAREZIGE / CL MAREZIGE
• Trsek (center vasi) / Trsek (centro dell’abitato)
• Truške (pri šoli) / Truške (presso la scuola)
• Lopar (center vasi) / Lopar (centro dell’abitato)
• Marezige (igrišče) / Marezige (campo giochi)
• Montinjan / Montinjan
• Babiči (križišče za Pomjan) / Babiči (incrocio per Pomjan)
KS BORŠT / CL BORŠT
• Glem / Glem
• Labor (na začetku vasi) / Labor (all’inizio dell’abitato)
• Boršt (nasproti igrišča) / Boršt (di fronte il campo giochi)
KS ŠMARJE / CL ŠMARJE
• Župančiči (pred vasjo) / Župančiči (di fronte l’abitato)
• Pomjan / Pomjan
• Šmarje (pri krajevni skupnosti) /
Šmarje (presso la comunità locale)
• Gažon (center) / Gažon (centro)
• Grintovec (pred vasjo) / Grintovec (di fronte l’abitato)
• Koštabona (center vasi) / Koštabona (centro dell’abitato)
• Puče (ob gostilni) / Puče (presso l’osteria)
• Krkavče (nasproti gasilskega doma) /
di fronte alla stazione dei vigili delfuoco)
datum / data
ura / ora
18. 04.
14.00 - 15.15
18. 04.
15.30 - 16.45
18. 04.
17.00 - 18.15
24. 04.
8.00 - 9.15
24. 04.
24. 04.
24. 04.
24. 04.
24. 04.
9.30 - 10.45
11.00 - 12.15
13.15 - 14.30
14.45 - 16.00
16.15 - 17.30
24. 04.
17.45 - 19.00
24. 04.
19.15 - 20.30
25. 04.
25. 04.
25. 04.
8.00 - 9.15
9.30 - 10.45
11.00 - 12.15
25. 04.
12.30 - 13.45
25. 04.
25. 04.
25. 04.
25. 04.
14.00 - 15.15
15.45 - 17.00
17.15 - 18.30
18.45 - 20.00
08. 05.
8.00 - 9.15
08. 05.
08. 05.
08. 05.
08. 05.
08. 05.
09. 05.
9.45 - 11.00
11.15 - 12.30
12.45 - 14.00
14.15 - 15.30
15.45 - 17.00
8.00 - 9.15
09. 05.
09. 05.
09. 05.
9.30 - 10.45
11.00 - 12.15
12.30 - 13.45
09. 05.
09. 05.
09. 05.
14.15 - 15.30
16.00 - 17.15
17.30 - 18.45
15. 05.
15. 05.
15. 05.
15. 05.
15. 05.
9.00 - 10.15
10.30 - 11.45
12.15 - 13.30
13.45 - 15.00
15.15 - 16.30
bijo potrdilo o vrsti in količini oddanih ostankov teh sredstev. Na področjih, kjer je intenzivna
kmetijska, sadjarska in vrtnarska pridelava, ostanki teh sredstev pomenijo veliko nevarnost
za okolje. Poleg nesmotrne in pretirane uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki slabo vpliva na
naravni ekosistem, je neprimerno odstranjevanje ostankov teh sredstev dodatna grožnja za
okolje. Ozaveščanje pridelovalcev vrtnin, sadja in poljščin poteka že več let, tudi njihova prodaja in nakup je nadzorovana. V naših semenarnah, cvetličarnah in v vrtnariji imamo strokovno usposobljene prodajalce – agronome, ki vam že ob nakupu svetujejo in vas opozorijo na
vse nevarnosti pri njihovi uporabi.
posebej za odpadke oddane v zbirnem centru in posebej za
odpadke zbrane v akciji na terenu. Količine stalno naraščajo
in to je tudi naš cilj – da bi vse nevarne odpadke zbrali in
odstranili na varen način.
Kako pa akcija Od vrat do vrat za kosovne odpadke
vpliva na delo v zbirnem centru?
V Dvorih se zbirajo ločeni
odpadki za predelavo
Podatki, ki jih zbiramo že vsa leta, odkar ločujemo odpadke
po vrstah in po možnosti za ponovno uporabo v industriji,
kažejo na vedno boljše ločevanje na izvoru. Količina mešanih
odpadkov iz gospodinjstev na prebivalca se tako zmanjšuje.
Celo več, v skupni količini ohranjamo približno enako količino
ne glede na rast števila prebivalcev v Mestni občini Koper.
Nov delovni čas zbirnega centra
od ponedeljka do sobote
8.00 h
Prevoz je pri vsakem zbiranju odpadkov eden večjih stroškov,
zato smo zbirni center Dvori opremili z napravami za
zmanjševanja volumna odpadkov. Tako karton, plastične folije in stiropor stiskamo v bale, plastično embalažo (gajbice)
meljemo, iz odpadnega lesa pripravimo sekance, ki so že
surovina za izdelavo peletov. S tem zmanjšujemo število prevozov in njihove stroške.
Zbirni center se tako sproti polni in prazni, odvoz naročamo
takrat, ko imamo dovolj pripravljenega materiala. Ločeno
zbrane odpadke iz ekoloških otokov pa odvažamo direktno
k zbiralcem – prevzemnikom, tako da ni dvojnih poti in podvajanja dela.
16.00 h
Kako sezone vplivajo na vaše delo?
Precej, čeprav sedaj nismo več tako obremenjeni ob pomladanski in jesenski akciji zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Se pa vsako pomlad zelo povečajo
količine zbranih rastlinskih odpadkov iz zelene rezi, drevesa
in veje, potem dobivamo veliko pokošene trave in drugih
ostankov rastlin. Večje veje in drevesa predelamo v lesne
sekance, manjše zelene vejice in travo pa kot biološke odpadke oddamo v kompostarno.
Vmesna postaja zato, ker v zbirnem centru te materiale še
natančneje sortiramo, da jih lahko oddamo v predelavo. Pri
gospodarjenju z odpadki je namreč ravno sortiranje pomemben korak do končnega cilja – recikliranja.
Obseg dela v centru se povečuje s povečano stopnjo sortiranja, več je zabojnikov za posamezne vrste odpadkov, več
nadaljnjega ločevanja, da lahko oddamo čiste frakcije. Specializirana podjetja, zbiralci kot so na primer Surovina in Dinos, Zeos in drugi, namreč prevzemajo le ločene frakcije.
Telefonska številka je še vedno 66 33 737
Zbirni center, ki deluje v Dvorih od leta 2004, je za nas vmesna
postaja za določene vrste ločeno zbranih odpadkov: za karton,
stiropor, plastično embalažo, kovine, izrabljeno elektronsko
in električno opremo, male in velike gospodinjske aparate, za
odpadni les in za zeleni rez, za izrabljene sijalke, akumulatorje, odpadne barve in lake, prazne pločevinke sprejev, ostanke
fitofarmacevtskih sredstev in še kaj.
Sredi julija 2009 smo v Dvorih zaprli odlagališče, zasuli zadnje
odlagalno polje, ki ga pripravljamo za zazelenitev in tako imamo le še zbirni center, kamor lahko občani še vedno pripeljejo
odslužene predmete. Zbirni center je tudi vmesna postaja pri
zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih tukaj še
natančneje ločimo in pripravimo za odvoz k predelovalcem.
Akcija je uspešna in dobrodošla. Po eni strani pomaga
občanom, ki nimajo primernega prevoza za večje kose, po
drugi strani pa na ta način dobimo veliko bolj sortirane odpadke in – kar je najpomembnejše – ti ostanejo v enem kosu.
Kolikokrat smo opozarjali na nevarnosti zaradi vandalizma na
začasnih odjemnih mestih, na škodo, ki so jo povzročali občasni
zbiralci. Ti so na naših odjemnih mestih videli priložnost za
zaslužek in so razstavljali računalnike, hladilnike in druge aparate, pri tem pa puščali za seboj razbitine, spuščali v zrak nevarne pline iz aparatov… Sedaj dobimo cele aparate, televizorje brez razbitih ekranov in take lahko oddamo. Z akcijo Od
vrat do vrat lahko oddamo 95 odstotkov zbranih odpadkov,
prej je večina te količine končala na odlagališču, ker niso bili
primerni za predelavo. Z načrtovanjem se je zmanjšalo tudi
število prevozov.
Fabjo Tuljak je v Dvorih že od začetka delovanja tega zbirnega
centra in opaža veliko razlik med začetnimi prizadevanji in
dosežki zadnjih let.
Kaj so najpomembnejše razlike v ravnanju občanov?
Veliko jih je, opažamo, da so občani vse bolj osveščeni in kar
pogosto obiskujejo zbirni center. Sami pripeljejo stvari, ki se
jih želijo takoj znebiti in tudi vedo, kako morajo biti stvari
sortirane. Če smo v začetku še imeli težave pri odlaganju v
prave zabojnike, danes tega ni več. Seveda še vedno vsakomur pomagamo razvrstiti odpadke v prave zabojnike, saj jih
je vse več – za boljše ločevanje. Veseli me, da vse več posameznikov prinaša k nam odpadno jedilno olje, saj je le-to veliko nevarnejši odpadek, kot si predstavljamo. Tudi v Marjetici
smo opozarjali na to, da jedilno olje nikakor ne sodi v kanalizacijo ali med mešane odpadke, ker onesnažuje podtalnico
in zemljo. Napredek opažamo tudi pri pravilnem ravnanju z
drugimi nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, z ostanki barv,
sijalk, spreji, fitofarmacevtskimi pripravki… Očitno je, da
postajamo vse bolj ozaveščeni in tudi pripravljeni narediti kaj
za varovanje našega okolja.
Ne pozabite, da je zbirni center Dvori koristna
vmesna postaja za zbiranje ločenih odpadkov
za ponovno predelavo.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev zbiramo tudi v dveh
akcijah s premičnimi zbiralnicami, kaj se zgodi s tako
zbranimi nevarnimi odpadki?
V akciji zbrani nevarni odpadki gredo po koncu zbiranja takoj k pooblaščenemu podjetju za njihovo varno uničenje. V
Dvorih zbiramo samo nevarne odpadke, ki jih k nam pripeljejo občani. Varno jih shranimo in pokličemo za odvoz, ko je
količina primerna. S tem načinom imajo občani dve možnosti,
da se varno znebijo nevarnih odpadkov in vse več ljudi jih
tudi s pridom uporabi. Sicer pa tudi evidenco vodimo ločeno,
Kaj pa se dogaja v kotičku Pridiprav?
V njem pa se poznajo posledice recesije. Več ali manj je prazen,
ljudje veliko manj zamenjujejo še uporabne aparate, manj je
prenov stanovanj in hiš, zato je manj stvari, ki so za koga še
uporabne. Recesija je vplivala tudi na podjetnike, predvsem
v gradbeništvu.
Zacvetela je Marjetka v Kolombanu
Cvetličarna in semenarna Marjetka 2 v Kolombanu pa je
odprta od januarja in že kaže, da bo cvetela. Za ves Miljski
hrib, za Hrvatine in vse okoliške kraje je edina prodajalna semen in sadik, gnojil, okrasnih loncev in večje keramike, pa
seveda fitofarmacevtskih sredstev, ki jih lahko prodajajo le
strokovnjaki. Marija Markežič je vodja druge Marjetke in pri
njej najdete številne koristne nasvete pred nakupom. Ljudje
se namreč k zemlji vračamo in mnogi jo obdelujejo prvič, zato
so vprašanja kar pogosta. Izkušnje so potrebne že za izbiro
prave vrste vrtnin, pridelek je odvisen
od semena in od zemlje.
Agro ključ s profesionalno opremo
Kaj je manjkalo Kopru in predvsem
njegovemu podeželskemu zaledju?
Profesionalna ponudba vrtnarske in
kmetijske mehanizacije s stalno zalogo
potrošnega materiala in z zanesljivim
servisom.
Okoliški oljkarji in vinogradniki bodo
našli vse, kar potrebujejo, pa tudi izbirali bodo lahko, saj je zastopanih več
proizvajalcev. Skušamo dajati prednost
domačim proizvajalcem, v ponudbi pa
Semenarno in cvetličarno v Sv. Antonu smo vam že predstavili, tokrat bi
vas radi opozorili na novost v ponudbi
– čebelarski kotiček. Tudi ta Marjetka
pokriva ves hrib, široko zaledje vrtnarjev, poljedelcev in vinogradnikov.
Agro ključ pri koprskem pokopališču je
zapolnil to vrzel v ponudbi in dopolnil enote naše Vrtnarije z
izborom, ki zadovolji tako profesionalce kot ljubitelje. Izbrali
smo koncept, da prodajamo le tisto mehanizacijo, za katero
lahko ponudimo tudi popravila in servis, da zagotavljamo kakovost na daljši rok.
Denis Jurada je vodja poslovalnice, Nerino Babič pa serviser,
oba preizkušena strokovnjaka in v taki kombinaciji je ključ uspeha. Vodja trgovine je poudaril, da prej v 15 letih ni prodal
toliko motornih žag, kot v mesecu in pol v Agro ključu – od
sredine novembra do novega leta kar dvajset.
V Agro ključu srečate znana imena kot so Stihl, Ramda, Brigs &
Straton, Viking, Landini, Oleo-Mac, Aktiv, Agrimaster, Biagioli,
Zupan in še kaj. Stalno imamo na zalogi ves potrošni material,
olja, maziva, nitke za kosilnice, originalne rezervne dele pa dobavljamo v najkrajšem možnem času. Kot pravi Denis Jurada,
mora biti čas za popravilo nekega stroja izredno kratek, kajti
narava zahteva vse ob svojem času. In kmetovalci se ji prilagodijo, ker je od tega odvisen pridelek.
Čebelarski kotiček Marjetke
v Sv. Antonu
Čebelarji pa so novi stalni obiskovalci
njenih prostorov. Kako tudi ne, saj je ponudba skoraj popolna: ponujajo pribor za vzrejo matic, za njihovo označevanje,
pribor za delo v panjih, kadilnike, satnice, pribor za žičenje,
hrano za čebele in pitalnike, pribor za zdravljenje čebel,
zaščitno opremo za čebelarje, panje raznih vrst, točila za med,
nerjaveče posode za med, kuhalnike voščin, orodje za odkrivanje satja, cedila in filtre …
so tudi biološka škropiva in sredstva za nego in vzgojo rastlin. Marjetka v Kolombanu je enako založena kot Vrtnarija v
Škocjanu, semenarski del je celo bolj bogat in raznovrsten. V
tem času bi vas radi opozorili na izbor sadik sadnega drevja,
okrasnih grmovnic, glinastih posod, korit in vrtnega pohištva.
Še je čas za semenski krompir in za umetna gnojila, saj pomlad zamuja tudi pri nas.
Sicer pa sta za okoliš enako pomembni tako semenarna
kot cvetličarna, kjer vam Damjana Bradač pripravi aranžma,
šopek, aranžira darilo ali pomaga izbrati pravo lončnico za vaš
dom.
Traktorji, priključki za traktorje, motorne žage, kosilnice,
mulčarji, pršilniki in škropilnice, motorne kose, črpalke za
vodo.
V prihodnosti bomo enkrat mesečno organizirali sejem rabljene kmetijske in vrtne mehanizacije, saj se pri nas srečujejo
pridelovalci z različnimi potrebami in interesi. V trgovini in
servisu Agro ključ jim lahko res prisluhnemo in pomagamo.
od ponedeljka do petka 7.00 h 16.00 h, sobota 8.00 h 12.00 h
Tel. št.: 66 33 737
Na policah Marjetke so tudi zaščiteni kozarci za slovenski
med, ki jih lahko prodajajo samo določene trgovine.
Lepša vozila …
Naša vozila za ločene odpadke
smo grafično polepšali s tablami,
ki označujejo katero vrsto odpadkov prevažamo tisti dan. Vsak dan
v tednu namreč odvažamo drugo
vrsto odpadkov. In kar pogosto
smo slišali od uporabnikov, da
na koncu vse, kar ločujete, mi
pomešamo na istem vozilu. Pa
to ne drži, ker pomešanih odpadkov ne bi nihče sprejel kot
sekundarno surovino. No, odslej
lahko že od daleč opazite kaj se
vozi v našem vozilu …
Nagrajenci velike križanke September 2009
pisali ste nam
»Zahvaljujem se vaši organizaciji za odlično izpeljan
odvoz kosovnih odpadkov, ki ste ga opravili 8.9.2009 v
Čežarjih, Montinjančevo naselje. Predvsem se iskreno
zahvaljujem gospodu Dragu Marsetiču, ki je z menoj
opravil telefonski razgovor in razumel mojo stisko. Veliko
občanov bi si moralo vzeti vašo skrb za okolje za zgled.
Vso pohvalo vašim delavcem na terenu in vam vsem, ki
si prizadevate ohraniti čisto okolje,« je takoj naslednji
pisala gospa Nada Brkič iz Kopra.
GESLI: OD VRAT DO VRAT, KOSOVNI ODPADKI
KRIŽMAN ALEŠ, Dekani 225 D, 6271 Dekani, BRAJNIK ANTONIJA, Dekani 257, 6271 Dekani, SAKSIDA TANJA, Bernetičeva 16, 6000 Koper, PUCELJ ANDREJA, Vena Pilona
2, 6000 Koper, PETRIČ KRISTINA, Vanganelska 45 F, 6000 Koper, DEMŠAR BORUT, Garibaldijeva 9, 6000 Koper, GORENC MARIJA, Turki 44, Sv. Anton, 6276 Pobegi, MAJER
BRANKO, Sv.Anton, Vrtnine 6, 6276 Pobegi, TOMINC VALERIJA, Gregoriči 20, 6276 Pobegi, BARTOL MELISSA, Plavje 62 A, 6281 Škofije, KOPRIVEC VIRGILIJA, Koštabona
33, 6274 Šmarje, VATOVEC ALDO, Čežarji, Istrske brig. 87, 6276 Pobegi, MOHORČIČ EDI, Puče 1E, 6274 Šmarje, ŠTEKAR MARIJA, Rozmanova 64 A, 6000 Koper, FURLANIČ
PETRA, Partizanska 8 B, 6000 Koper, JURINČIČ IRMA, Bazoviška 36, 6000 Koper, ŽBOGAR ZDENKA, Prisoje 7, 6000 Koper, PAJMON KAROLINA, Jurčičeva 7, 6000 Koper,
BORDON DRAGICA, Strunjan 135 A, 6320 Portorož, ČESNIK ALBINA, Bošamarin 60, 6000 Koper
Geslo, ki ga ob pravilni rešitvi dobite na obarvanih poljih, napišite na dopisnico in jo do 22. aprila 2010 pošljite na naslov:
Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper. Ne pozabite na svoj naslov. Izžrebane nagrajence bomo obvestili po pošti.