del SLO - Adria A

Transcription

del SLO - Adria A

ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI OŽIVLJANJA
PROMETA NA PROGI KREPLJE - REPENTABOR
- d.m. – (OPČINE) (WP2)
naročnik:
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
Langusova ulica 4
1000 Ljubljana
predstavnik naročnika:
mag. Fendre Boštjan
objekt:
ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI OŽIVLJANJA
PROMETA NA PROGI KREPLJE REPENTABOR - d.m. – (OPČINE) (WP2)
Končno poročilo
vrsta študije:
12500 KREPLJE-REPENTABOR
datum:
maj 2014,
dopolnitev junij 2014
ŠTUDIJA IZVEDLJIOSTI OŽIVLJANJA PROMETA NA PROGI KREPLJE REPENTABOR - d.m. – (OPČINE) (WP2)
Končno poročilo
Investitor:
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
Langusova ulica 4
1000 Ljubljana
Predstavnik naročnika:
mag. Fendre Boštjan
Izdelovalec:
PROJEKT d.d. NOVA GORICA,
Kidričeva 9a
5000 Nova Gorica
Odgovorna oseba
izdelovalca:
Vladimir DURCIK, univ.dipl.inž.grad.
Podpis:
Odgovorni izdelovalec
študije:
Maca UHLIŘ, univ.dipl.inž.grad.
Podpis:
Podizvajalec:
SUDOP BRNO spol.s.r.o.
Kounicova 26
61136 Brno
Podizvajalec:
SPIT d.o.o. Nova Gorica
Vojkova 19
5000 Nova Gorica
Številka študije:
12500 KREPLJE - REPENTABOR
Kraj in datum izdelave
projekta:
Nova Gorica, maj 2014, dopolnitev junij 2014
PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.:05 338 00 00, fax:05 302 44 93, e-mail: [email protected]
IZDELOVALCI
Sodelavci PROJEKT d.d. NOVA GORICA:
mag. BERNARDKA JURIČ, univ.dipl.gosp.inž.
Urška ZORIČ, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Andrej SEDEJ, univ.dipl.inž.grad.
Igor LOBODA, graf.obl.
Davor ROZMAN, univ.dipl.inž.grad.
OSTALI POGODBENI SODELAVCI ŠTUDIJE
SUDOP BRNO, spol s.r.o., Kounicova 26, 61136 Brno, Češka
Področje železnice – tehnični del, dokumentacija SVTK
telekomunikacije in tehnološke študije in tehnologija prometa:
Odgovorni vodja: Ing. Radomír HANÁK
Tehnologija prometa: Ing. Miroslav POSEL
Signalno varnostne naprave: Ing, Tomáš TOMA
Elektrifikacija: Mr. Radim CIKL
Tehnični del – zasnova proge: Ing. Pavol PUKLUŠ
in
voznega
omrežja,
SPIT d.o.o. Nova Gorica, Vojkova 19, 5000 Nova Gorica
Področje predora: Mag. Miran LOZEJ, univ.dipl.inž.grad.
PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.:05 338 00 00, fax:05 302 44 93, e-mail: [email protected]
ŠTUDIJA IZVEDLJIOSTI OŽIVLJANJA PROMETA NA PROGI KREPLJE - REPENTABOR - d.m. – (OPČINE)
KAZALO
1
Uvod .................................................................................................................................................... 7
1.1
2
Obseg naloge............................................................................................................................ 9
Izhodišča za pripravo študije ........................................................................................................... 9
2.1
3
Namen študije ........................................................................................................................... 9
OBSTOJEČE STANJE ....................................................................................................................... 9
3.1
3.1.1
Potniški in tovorni promet ......................................................................................................... 9
Zmogljivost proge ....................................................................................................... 10
4
NAPOVED PRIHODNJIH PROMETNIH TOKOV ............................................................................. 10
5
Tehnični del študije ......................................................................................................................... 11
5.1
5.2
5.2.1
5.2.2
5.3
5.3.1
5.3.2
5.4
5.4.1
5.4.2
5.4.3
5.4.4
5.4.5
5.5
5.5.1
5.5.2
5.5.3
5.5.4
5.5.5
5.5.6
5.5.7
6
Uvod
................................................................................................................................ 11
Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni podatki ........................ 11
Obravnavano območje .................................................................................................. 11
Strokovne podlage in uporabljeni podatki ..................................................................... 11
Obratovalna in prometna tehnologija ...................................................................................... 12
Časovni vidik potovanja ................................................................................................. 12
Ocena zmogljivosti / kapacitete proge........................................................................... 13
Trenutno stanje ....................................................................................................................... 15
Zgornji in spodnji ustroj proge ....................................................................................... 15
Predor Dol ..................................................................................................................... 15
Premostitveni objekti ..................................................................................................... 16
Postaje in objekti ........................................................................................................... 17
Elektrifikacija in oprema za oskrbo z električno energijo............................................... 18
Tehnična rešitev – načrtovano stanje ..................................................................................... 18
Zgornji in spodnji ustroj proge ....................................................................................... 18
Postajališče oziroma postaja Repentabor ..................................................................... 21
Objekti............................................................................................................................ 21
Tunel - Predor Dol ......................................................................................................... 21
Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture) ..................................................... 23
Signalno varnostni sistem ............................................................................................. 23
Elektrifikacija.................................................................................................................. 23
PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA ................................................................... 27
6.1
6.2
Hrup
................................................................................................................................ 27
Vibracije ................................................................................................................................ 27
7
OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE ........................................................... 29
8
ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 30
8.1
9
Nadaljnji postopki priprave dokumentacije ............................................................................. 31
LITERATURA .................................................................................................................................... 33
PRILOGA: GRAF HITROSTI ..................................................................................................................... 34
PRILOGA:
SITUACIJA S PRIKAZANIMI POTREBNIMI UKREPI IN DOSEŽENIMI HITROSTMI ... 35
PRILOGA:
SITUACIJA POSTAJE REPENTABOR ........................................................................... 36
5
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50) .................................................. 7
Slika 2: Vzdolžni prerez progovnega odseka Kreplje - Repentabor (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.) ......... 8
Slika 3: Prikaz izračuna potovalnega časa ............................................................................................ 13
Slika 4: Proga št. 73, postajni odsek Kreplje - Repentabor , vhodni portal v smeri Repentabor ......... 16
Slika 5: Opuščena postaja Repentabor (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) ................................................ 17
Slika 6: Skica postajne tirne sheme postajališča Repentabor (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje
prometa) ................................................................................................................................................ 17
Slika 7: Prikaz vodenja sistema elektrifikacije na območju tunela ....................................................... 25
Slika 8: Prikaz vodenja sistema elektrifikacije na območju tunela ....................................................... 26
KAZALO TABEL
Tabela 1: Smerni in višinski podatki obstoječe proge (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.) ............................. 18
Tabela 2: Prikaz hitrosti po stacionaži, glede na nadvišanje ................................................................ 19
Tabela 3: Smerni in višinski podatki proge po nadgradnji ..................................................................... 20
6
1
UVOD
Predmet študije je pregled obstoječega stanja železniške proge Kreplje - Repentabor in
preučitev izvedljivosti oživljanja prometa na progi.
Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50)
Proga Kreplje - Repentabor je v slovenskem železniškem omrežju regionalna proga, ki z
vidika domačega lokalnega potniškega in tovornega prometa nima večjega pomena.
7
Prikaz vzdolžnega prereza progovnega odseka Kreplje - Repentabor
Slika 2: Vzdolžni prerez progovnega odseka Kreplje - Repentabor (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.)
8
1.1
Obseg naloge
Naloga je izdelana skladno s projektno nalogo za projekt ADRIA A, sklop 5, Študija
izvedljivosti oživljanja prometa na progi Kreplje - Repentabor - d.m. – (Opčine) (WP2).
Študija obsega pregled in opis obstoječega stanja železniške infrastrukture, cepišča in
postajališča, analizo potenciala za tovorni in potniški promet ter analizo smiselnosti oživitve
prometa na tem železniškem odseku.
2
2.1
IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE
Namen študije
Namen gradnje je zlasti:
- izboljšanje tehničnih pogojev in parametrov obravnavanega odseka proge,
- povečanje konkurenčnosti proge, ki se priključuje na regionalno progo Nova Gorica Sežana,
- možnost uporabe proge, kot nadomestne / rezervne za povezavo Trsta s Slovenijo,
- izboljšani parametri na celotnem progovnem odseku, za učinkovito delovanje
železniškega tovornega in potniškega prometa,
- izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov,
- zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,
- in nenazadnje, vključitev proge v novi sistem železniškega regionalnega potniškega
pometa v okviru projekta ADRIA A.
3
OBSTOJEČE STANJE
Obravnavani progovni odsek Kreplje - Repentabor – d.m., v dolžini 2,5 km, št. odseka proge
št. 73.
3.1
Potniški in tovorni promet
Proga zgolj z vidika domačega lokalnega potniškega in tovornega prometa nima večjega
pomena. Potniški promet se na progi NE odvija. Potniški vlaki vozijo le izjemoma, in sicer v
primeru zapore progovnega odseka Sežana - Kreplje.
Obseg tovornega prometa je majhen oziroma občasen.
Skladno s določili projektne naloge se za analizo prometnih tokov upošteva Analiza možnosti
in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji (Izdelovalec Prometni
institut Ljubljana s partnerji, Ljubljana 2011, naročnik Ministrstvo za promet RS), saj ostalih
predhodno izdelanih dokumentov, navedenih v projektni nalogi, nismo prejeli.
Glede na navedeni dokument lahko povzamemo da potniškega in tovornega prometa na tem
odseku ni. Številčno to pomeni, da lahko za leta 1995 - 2008, 2009 delež tovornih vlakov
9
glede na podatke po letnem številu tovornih vlakov in letnem številu prepeljanega tovora v
neto tonah (t) podamo s cifro 0.
Enako velja za potniški promet, kjer lahko za leta 1995 - 2008, 2009 obseg glede na podatke
po letnem številu potniških vlakov ter letnem številu prepeljanih potnikov in opravljenih
potniških kilometrih podamo s cifro 0.
3.1.1
Zmogljivost proge
Glede na navedeno ne moremo oz. ni smiselno določiti izkoriščenosti glede na zmogljivost
proge.
Sama zmogljivost proge je prikazana v nadaljevanju v poglavju 5.3 Obratovalna in prometna
tehnologija.
4
NAPOVED PRIHODNJIH PROMETNIH TOKOV
Številčne podatke napovedanih prometnih tokov bi morali skladno s projektno nalogo povzeti
po dokumentu oziroma predhodno izdelani študiji DS4 projekta ADRIA A, ki pa je v celoti
nismo prejeli. Prejeli smo le kratek povzetek poglavja Ocenitev bodočega povpraševanja na
področju transporta predvideva porast prometa. Kot osnova obstoječega stanja je privzeto
leto 2010. Podatki, napovedi za leto 2020 so določeni na podlagi napovedi BDP za
analizirano obdobje. Za območje Notranjsko-kraške regije je ocenjeno, da sprememb v
deležu bodočega povpraševanja po javnem transportu ne bo.
Kot izhaja iz povzetka predhodno izdelane študije DS4 se lahko povpraševanje po javnem
transportu pričakuje v primeru vzpostavitve specifičnega infrastrukturnega scenarija, kot je
vzpostavitev lahke železnice. Za območje Notranjsko-kraške regije je ocenjeno, da bo v tem
primeru bodoče povpraševanje po javnem transportu naraslo za 15%.
Navedenega povečanja povpraševanja po javnem prometu za ta odsek proge ne moremo
enoznačno povzeti. Na obstoječem odseku proge namreč govorimo o oživljanju prometa
oziroma o novi liniji.
10
5
TEHNIČNI DEL ŠTUDIJE
5.1
Uvod
To poglavje obravnava pregled predhodno že izdelanih oz. predlaganih tehničnih rešitev na
infrastrukturi mejnih železniških odsekov vključno z objekti, ki sodijo v sklop železniške
infrastrukture. Gre za rekonstrukcijo obstoječe proge od italijanske meje do železniškega
cepišča Kreplje. Osnovna naloga študije je preveriti možnost revitalizacije (rekonstrukcija)
tega dela trase in povezave s progo v Italiji. Predlog mora biti usklajen s tehnično opremo na
italijanski strani in tehnično rešitvijo proge Nova Gorica-Sežana.
Osna obremenitev proge je C2, proga je brez elektrifikacije in v tem času se ne uporablja.
V sklopu revitalizacije (rekonstrukcije) se predvidi nadgradnjo za osno obremenitev D4
oziroma tudi manj, če ne bo uveden tovorni promet, povečanje hitrosti, rekonstrukcijo postaje
Repentabor, novo signalizacijsko-varnostni sistem in elektrifikacijo.
5.2
Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni
podatki
5.2.1
Obravnavano območje
Območje je opredeljeno z italijansko mejo in železniškim cepiščem Kreplje. Cepišče Kreplje
ni več predmet obdelave.
5.2.2
-
-
Strokovne podlage in uporabljeni podatki
Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki
Sloveniji,
DS4 ADRIA A (Predhodno izdelanih dokumentov v okviru projekta ADRIA A,
navedenih v projektni nalogi, nismo prejeli, ker izdelovalec delovnega paketa
napovedi prometnih tokov še ni razpolagal s končnimi podatki),
podatki o železniških tirih – informacija o zgornjem ustroju (prejeti opisni podatki
Slovenskih železnic d.o.o.),
informacija o spodnjem ustroju (prejeti opisni podatki Slovenskih železnic d.o.o.),
situacijske sheme varnostne opreme (prejeti obseg Slovenskih železnic d.o.o.),
karte - 1:10000 rastrska karta
dokumentacija o predorih (tekstualni opis - prejeti obseg Slovenskih železnic d.o.o.).
Naslednjih podatkov nismo prejeli:
- karta enotirne železnice v merilu 1:1000,
- dokument o elektrifikaciji proge Nova Gorica - Sežana in italijanskega dela proge,
- uporaba varnostne opreme na italijanskem delu proge.
11
Opomba: Kljub temu, da zgoraj omenjenih treh dokumentov nismo dobili, smo lahko s
strokovnim sklepanjem in predvidevanjem na podlagi izkušenj, uspešno zaključili nalogo, kar
je razvidno v nadaljevanju.
5.3
Obratovalna in prometna tehnologija
Progovni odsek Kreplje-Repentabor - d.m. ne obratuje. Študija "Analiza možnosti in potreb
razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji" ne podaja podatka o obstoječem
prometu in tudi za prihodnost ni prognoze predvidenega prometa.
Na zahtevo naročnika je v študiji podana ocena za prognozo prometa (Pomeni možno število
vlakov in ne količina potencialnih potnikov!) za leto 2020 iz dveh vidikov:
- ocene potovalnega časa,
- kapaciteta / zmogljivost proge;
Obe alineji se v sklopu prometne tehnologije upoštevata za del med cepiščem Kreplje in
postajo Repentabor.
Podatki o progi na Italijanski strani niso znani (Glej opombo v točki 5.2.2).
5.3.1
Časovni vidik potovanja
5.3.1.1 Programska oprema in metodologija izračuna
Za izračun potovalnega časa in optimizacije časa vožnje vlakov je bila uporabljena
programska oprema "Sklony 1,2 W" in "Časy chodu", podjetja »Juve-soft«.
Vhodni parametri za izračun potovalnega časa so dopustne progovne hitrosti, vzdolžni profil
(vzdolžni skloni, prehodnice, klančine in radiji horizontalnih krivin) in prečni profili (nadvišanje
krožnih krivin) obravnavanega progovnega odseka. V postopku izračuna časa potovanja za
posamezne odseke so se upoštevale vlečne značilnosti vlaka.
Skladno s določili metodologije UIC je pri teoretičnih izračunih potrebno upoštevati časovni
pribitek, 4% za potniške in 10% za tovorne vlake.
Vsi rezultati so zaokroženi na 30 sek.
Prognoze prometa (točnih podatkov št. vlakov) s strani naročnika ali upravljavca nismo
prejeli. Po navodilih naročnika se proga oživlja v glavnem za potrebe potniškega prometa, ob
predpostavki, da se bo lahko odvijal tudi tovorni promet, če bo na ostalem delu omrežja
prihajalo do kakršnihkoli motenj ali zapor.
Potovalne čase za predvideno stanje je ocenjeno za električno kompozicijo vlaka model 312
(Siemens Desiro) in za primerljivo različico motornega vlaka, ki dosega enake potovalne
čase za potovanje v obeh smereh.
12
5.3.1.2
Prikaz rezultatov potovalnih časov
Slika 3: Prikaz izračuna potovalnega časa
V tabeli uporabljene kratice:
LP – drugi potniški vlaki (uporabljajo SŽ)
JT – potovalni čas
ST – čas postanka
5.3.2
Ocena zmogljivosti / kapacitete proge
Za končno stanje po oživitvi proge je bila preverjena analiza zmogljivosti infrastrukture.
Glede na dejstvo, da ne razpolagamo s podatki o številu vlakov in tovornih vlakov, ki bi
izhajali iz napovedi prometnih tokov, njihove časovne relacije, je kot osnova upoštevan
avtobusni promet med naseljem Kreplje in Repentabor. V izračunu so upoštevani koeficienti
in varnostni faktorji za 3. kategorijo. (upoštevani 1minutni intervali vlakov). Med dvema
prometnima točkama na progi Kreplje – Repentabor se lahko zaradi opremljenosti proge s
tirnimi napravami nahaja hkrati le en vlak.
13
Ocena zmogljivosti je bila izvedena v skladu z UIC-Codex št 406 (junij 2004).
Na podlagi analize fiktivnega 120-minutnega diagrama je povprečni čas ene železniške poti
znašal 3,5 minute.
Na tej osnovi so bili za obravnavani progovni odsek Kreplje - Repentabor izračunani novi
kazalniki zmogljivosti proge. Določene so bile infrastrukturne zmogljivosti za celodnevno
(1440 minut), dnevno (900 minut) in za izbrano obdobje »prometne konice« (120 minut), ki
so prikazane v spodnjih tabelah.
Legenda:
T - časovno obdobje (min)
Toccup. - skupni čas potovanja (min)
Texcl. – ekskluzivni čas (min)
Treg. manip. - časi manipulacij (min)
tooccp. - povprečni čas zasedenosti (min)
trecom. krat - časovni intervali (min)
kapaciteta - zmogljivosti, povezane s potrebnim številom intervalov za navedeno obdobje (min)
14
Na podlagi izračunov zmogljivosti proge po metodi UIC-Objava št. 406 (junij 2004) izhaja, da
je zmogljivost proge sledeča:
• celodnevno obdobje (0:00-24:00 uri) zmogljivost 243 vlakovnih poti;
• v dnevnem obdobju (5:00-20:00 uri) zmogljivost 159 vlakovnih poti;
• v prometni konici (izbrano obdobje 14:00-16:00) zmogljivost 21 vlakovnih poti.
Iz prikazanih zmogljivosti proge (kapaciteta v številu vlakov) sledi, da je zadosti velika za
vključitev te proge v bodočo potniško medregionalno železniško povezavo »lahke
železnice«.
5.4
5.4.1
Trenutno stanje
Zgornji in spodnji ustroj proge
Trenutno stanje zgornjega in spodnjega ustroja progovnega odseka Kreplje - Repentabor
opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture,
SŽ Infrastruktura, d.o.o..
Proga Cepišče Kreplje - Repentabor - d.m. (Opčine), v skupni dolžini 2501 m je bila leta
1985 obnovljena z rabljenim gornje-gradbenim materialom, tirnicami 49E1, lesenimi pragovi
s »K« pritrditvijo. Takrat je bila proga nadgrajena za kategorijo C2 (20t/os v 6,4 t/m1).
Projektirana je za hitrost 65km/h.
Objekti spodnjega ustroja, so v solidnem stanju.
5.4.2
Predor Dol
Podatki o svetlem profilu in stanju predora so povzeti po posredovanih podatkih upravljavca
SŽ Infrastruktura, d.o.o..
Po pregledu predora so opažene in ugotovljene deformacije obzidave:
• med prvo in drugo nišo so rege izprane v temenskem svodu,
• med 3. in 4. ter 4. in 5. nišo se kruši betonski omet,
• med 7. in 8. nišo so v temenu na približno 5,00 m2 razpadle rege kamnite obzidave.
Vhodni in izhodni portal prekriva bujna vegetacija. Pregled krilnih zidov, parapetih zidov je
otežen. Na vhodu v portal je počena betonska plomba.
Predor je deloma neobzidan, hribina je na pogled stabilna.
V odvodnih jarkih so prisotne naplavine. Predor je mestoma vlažen.
Glede na to, da izgradnja predora »Dol« sega v čas prvih let dvajsetega stoletja in o njej ni
nikakršnih materialnih podatkov (načrti, opisi, itd.) lahko o načinu njegove izvedbe sklepamo
na osnovi predvidevanj o načinu gradnje predorov v takratnem času.
Predor je gradila Avstro-Ogrska država in poteka po kraškem svetu, grajenem pretežno v
apnenčasti hribini. Predor je bil zgrajen leta 1906.
Oblika prečnega prereza predora je parabolična, raztegnjena v vertikalni smeri zaradi
zagotovitve potrebnega svetlega profila, ki ga potrebuje vlakovna kompozicija.
15
Maksimalna svetla višina predora znaša 5,50 m, njegova največja širina pa je 5,40 m.
Konstrukcija predora najverjetneje vključuje osnovno podgradnjo, torej »cementni torkret« z
nosilnimi jeklenimi oboki, verjetno brez sidranj v zaledni prostor. Na tako izvedeni osnovni
nosilni konstrukciji je izvedena betonska notranja obloga debeline ca. 30 - 50 cm.
Konstrukcija predora je izvedena predvidoma brez talnega oboka in ima obojestransko
izveden pasovni temelj, vklesan in zabetoniran v skalni podlagi, v katerega so vgrajeni nosilni
jekleni loki osnovne konstrukcije.
Slika 4: Proga št. 73, postajni odsek Kreplje - Repentabor , vhodni portal v smeri Repentabor
(vir: SŽ infrastruktura d.o.o.)
5.4.3
Premostitveni objekti
Trenutno stanje premostitvenih objektov (mostovi, oporni in podporni zidovi, prepusti, tunel)
na progovnem odseku Kreplje - Repentabor opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s
strani upravljavca železniške infrastrukture.
Na obravnavanem odseku proge je en tunel dolžine 492 m, dva mostova in dva nivojska
prehoda.
6.5.5 Signalno varnostne naprave
Na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture ni
nameščene nobene signalno varnostne opreme. Na progi se ne odvija redni železniški
promet.
16
5.4.4
Postaje in objekti
Obstoječa postaja Repentabor je opuščena. Po prejemu podatkov od upravljavca se je
glavna stavba uporabljala kot čakalnica za potnike in za stanovanja za zaposlene. Preostale
zgradbe so bile za tehnologe.
Slika 5: Opuščena postaja Repentabor (vir: Projekt d.d. Nova Gorica)
Slika 6: Skica postajne tirne sheme postajališča Repentabor (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje
prometa)
17
5.4.5
Elektrifikacija in oprema za oskrbo z električno energijo
Proga ni elektrificirana.
5.5
5.5.1
Tehnična rešitev – načrtovano stanje
Zgornji in spodnji ustroj proge
Skupna dolžina predlagane rekonstrukcije proge Kreplje - Repentabor znaša 2,457 km.
Na začetku odseka je predvidena sprememba kretnic 1:11-300. Izvedba tega posega
omogoča dvig hitrosti vlaka s 40 km/h na 50 km/h.
V nadaljevanju, tabeli 1 podajamo smerne in višinske podatke obstoječe proge.
Tabela 1: Smerni in višinski podatki obstoječe proge (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.)
18
Za ponovno uvedbo železniškega prometa, je priporočljiva nadgradnja proge, vključno s
spodnjim ustrojem proge, spodnje plasti in drenažo. Glede na obremenitev je priporočljiva
zamenjava obstoječih starorabnih tirnic z novimi železniškimi tirnicami S49 (nova oznaka 49
E1). Potrebna je tudi zamenjava lesenih pragov z novimi lesenimi pragovi. V fazi izdelave
bodočega projekta nadgradnje se, glede na geološke značilnosti terena, preuči uporaba
pragov iz betona ki pa morajo biti zaradi toge podlage vgrajeni na elastično podlago.
Največja hitrost na tako nadgrajenem železniškem progovnem odseku Kreplje - Repentabor
bo do 80 km/h.
Tabela 2: Prikaz hitrosti po stacionaži, glede na nadvišanje
Trenutna
hitrost
km 0+000
40
Hitrost ob
primanjkljaju
nadvišanja
∆hp≤100 mm
50
km 0+070
65
80
65
70
km 2+100
km 2+457
V nadaljevanju, v tabeli 3 podajamo smerne in višinske podatke proge po nadgradnji.
19
Tabela 3: Smerni in višinski podatki proge po nadgradnji
20
5.5.2
Postajališče oziroma postaja Repentabor
V študiji smo preverili možnost nove (spremenjene) lokacije za postajo Repentabor.
Glede na območje poselitve, področje storitev in prostorske ureditve je predvideno samo
postajališče na obstoječi lokaciji. Zato se predvidi rekonstrukcija obstoječe železniške
postaje.
Predvidi se postajališče oziroma postaja s peronom. Poleg starega ob tehnološkem objektu
je prostor za nov peron. Predvidna dolžina postajnega tira je 600 m, peronov 100 m. Peron je
višine 550 mm nad gornjim robom tirnice (GRT), ki omogoča lažji dostop za invalide, kakor
tudi za vse druge potnike.
Glavni tir je drugi, šteto od objekta. Na postajališču Repentabor se priporoča vgradnja kretnic
tipa 1:9-300 in 1:11-300, tako se omogoči hitrost vlaka 50km/h.
5.5.2.1 Oprema perona
Na ploščadi perona se predvidi novi »objekt« za zaščito pred vremenskimi vplivi za potnike.
Predvidi se da se razsvetljava in informacijski sistem na ploščadi perona Repentabor nadzira
z iste nadzorne točke kot postajališče Kreplje. Rešitve uskladiti z rešitvami predvidenimi v
študiji Nova Gorica - Sežana.
5.5.3
Objekti
V glavni objekt na postaji se ne posega, se ne rekonstruira.
5.5.4
Tunel - Predor Dol
Predvideno obstoječe stanje nosilne konstrukcije predora bo potrebno v primeru oživitve
proge preveriti z ustreznimi preiskavami na kraju samem in potrditvijo podanih predpostavk.
Na osnovi omenjenih preiskav se bo izvedla računska analiza napetostnega stanja v
obstoječi konstrukciji, na osnovi katere bo možno opredeliti stopnjo varnosti obravnavanega
objekta.
Za potrebe preverbe ustreznosti svetlega profila predora »Dol« je bil izveden strokovni ogled
pristojnih služb (prereza prikazana na sliki 3 in sliki 4).
Iz prikazanega poteka obstoječega in potrebnega svetlega profila objekta je razvidno, da
obstoječi svetli profil zagotavlja potrebno velikost odprtine za potrebe elektrificirane proge, v
kolikor se bodo vgradili, na tržišču dostopni, ustrezni nosilci voznega voda, ki jih je možno
tako pritrditi na betonsko notranjo oblogo predora, da bo omogočena polna funkcija voznega
omrežja, brez oviranja prevoznosti vlakovne kompozicije, torej brez poseganja v njen svetli
profil.
Poleg nosilcev voznega voda so predvideva na obstoječi notranji obzidavi predora izvedba
hidroizolacijske obloge po celotni notranji površini predora, z odmikom od obstoječe površine
za ca 15 cm.
21
Obenem obstoječa širina svetlega profila predora »Dol« zagotavlja izvedbo enostranskega
evakuacijskega hodnika za primer reševanja iz predora, širine 75 cm, zaradi česar bo
potrebno prestaviti tirnice s pragovi enostransko za cca 30 cm.
Na mestu izvedbe evakuacijskega hodnika bo naknadna hidroizolacijska notranja obloga
izvedena z minimalnim odmikom od obstoječe površine 5 - 8 cm.
Opis predvidenih posegov v predoru »Dol«:
1. Izvedba 3 jedrovanih sondažnih vrtin s terena nad predorom do predorske cevi z
vsemi potrebnimi laboratorijskimi preiskavami okolne hribine v kateri je izveden
predor.
2. Izvedba 3 notranjih razkopov dimenzij do največ 100 x 100 cm z namenom ugotovitve
izvedene nosilne podgradnje konstrukcije predora s kasnejšo sanacijo in povrnitvijo v
prvotno stanje.
3. Izvedba računske analize napetostnega stanja in deformacij v hribini v neposredni
okolici predorske cevi z namenom ugotovitve dejanske stopnje varnosti obstoječe
konstrukcije.
4. Odstranitev tirnic s pragovi v predoru in odstranitev obstoječega kamnitega nasipa –
kamnite grede v predoru.
5. Izvedba novega spodnjega ustroja proge za zagotovitev ustrezne nosilnosti,
predvidene s posodobitvijo proge.
6. Popravilo oz. prilagoditev ali zamenjava zgornjega ustroja proge glede na nove
prometne parametre na trasi proge. Pri tem je potrebno izvesti premik konstrukcije
zgornjega ustroja za ca 30 cm v prečni strani, da bi omogočili postavitev
evakuacijskega hodnika širine 75 cm na drugi strani, obenem pa bi obstoječa
notranja obloga še vedno zagotavljala potrebni minimalni svetli profil.
7. Izvedba kinete v kamniti gredi spodnjega ustroja za vodenje SV in TK naprav skozi
predor.
8. Ureditev odvodnje v predoru z vzdolžno drenažo ob bočnih straneh predorske cevi.
9. Izvedba AB konstrukcije evakuacijskega hodnika koristne širine 75 cm vzdolž celotne
dolžine predora.
10. Izvedba sanacije notranje kamnite obloge predora z injektiranjem poškodovanih mest
(razpok, poškodb), skozi katere prodira vlaga iz zaledja predora. Postavka vključuje
čiščenje obloge predora z vodnim curkom (min. 400 bar), vrtanje in vgradnja
injekcijskih cevk, injektiranje z vodoodbojno injekcijsko maso.
11. Montaža ustreznih nosilcev vozne mreže z uvrtanjem v kamnito notranjo oblogo
predora, ustrezno sanirano na mestu fug med kamni (kot npr. nosilci SIEMENS Sicat
8WL4200). Na mestu pritrditve nosilcev vozne mreže je potrebno dopolniti kamnito
oblogo (v kolikor le-ta ni v celoti izvedena) tako, da bo kamnita obloga izvedena
celovito po notranjem obodu površine predora v širini minimalno 2,0 m,
12. Izvedba notranje sekundarne obloge predora, kot notranje hidroizolacijske zapore,
izvedene na distanci 15 cm od obstoječe površine kamnite obloge. Na mestu
22
izvedenega evakuacijskega hodnika se notranja hidroizolacijska obloga izvede z
minimalnim odmikom od obstoječe kamnite obloge v velikosti od 5 – 8 cm.
13. Podobno se po izvedbi notranje sanacije predorske cevi pristopi tudi k sanaciji obeh
portalnih konstrukcij,
14. Izvedba sanacije portalnih konstrukcij s krilnimi zidovi in ustrezno oblogo s
predhodnim čiščenjem njihove površine z vodnim curkom pod visokim pritiskom (min.
400 bar), vrtanjem in vgradnjo injekcijskih cevk ter injektiranjem z vodoodbojno
injekcijsko maso.
15. Večje poškodbe bo potrebno sanirati z reprofilacijo površine z ustreznimi nekrčljivimi
sanacijskimi maltami na cementni osnovi.
5.5.5
Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture)
Vse mostove je potrebno rekonstruirati, dosežena mora biti nosilnost za osno obremenitev
proge kategorije D4, v kolikor bo v bodoče na tej progi potekal tudi občasni mednarodni
tovorni promet. V kolikor tovornega prometa definitivno ne bo, je dopustna tudi nižja
kategorija, odvisna od obratovalnih vlakov.
5.5.6
Signalno varnostni sistem
Predvidi se, da bo odsek proge Kreplje - Repentabor opremljen s tirnim elektronskim
sistemom (Axel ali podobnim) s števci za detekcijo osi vlakov. Največja hitrost bo 80 km/h.
Nivojski prehod v km 0+598 bo opremljen z novim sistemom. V fazi projektiranja se preveri
možnost z in brez zapornic.
Tehnično mora biti zasnova signalnovarnostnega sistema zasnovana v odvisnosti od rešitev
študije Nova Gorica – Sežana in Divača Sežana.
Postajališče Repentabor bo opremljeno z elektronskim sistemom signalizacije, ki bo podpiral
daljinski nadzor in diagnostiko.
Odsek proge Repentabor - državna meja - (Opčine), bo prav tako opremljen s tirnim
elektronskim sistemom signalizacije (Axel ali podobnim) s števci za detekcijo osi vlakov.
Največja progovna hitrost bo 80km/h. Sistem mora biti združljiv in usklajen s sistemom na
Italijanski strani.
5.5.7
Elektrifikacija
Elektrifikacija progovnega odseka cepišče Kreplje - Repentabor - d.m. sama zase, brez
elektrifikacije proge Nova Gorica – Sežana seveda ni smiselna. Zaradi tega je treba ukrep
elektrifikacije predmetnih tirnih naprav razumeti v kontekstu elektrifikacije omenjene proge
Nova Gorica – Sežana, kakor tudi elektrifikacije proge na italijanski strani.
Elektrifikacija železniške proge med cepiščem Kreplje in postajo Repentabor bi se začela na
mestu stikala 1 v km 0+008,064 od cepišča Kreplje v smeri postajališča Repentabor, to je
točka, ki je povezana s sistemom elektrifikacije progovnega odseka Nova Gorica – Sežana,
ter se napaja tir 101 in 201 postaje Kreplje.
23
Elektrifikacija cepišča Kreplje je obdelana v študiji, ki obravnava odsek med Novo Gorico in
Sežano. Konec elektrifikacije na železniški postaji Repentabor, z železniškim stikalom v km
2+405,17. Skupna dolžina novih vodov za elektrifikacijo je približno 2,8 km.
5.5.7.1 Sistem oskrbe z električno energijo
Predpostavljamo, da je v študiji Nova Gorica - Sežana predvidena uporaba napajalnega
sistema za elektrifikacijo s 3kV DC, ki sestoji iz voznega voda iz dveh bakrenih (Cu)
kontaktnih vodnikov s prečnim prerezom 100 mm2 in nosilno bakreno žico s prečnim
prerezom 120 mm2. Ta sistem bi se uporabljal za glavni tir.
Lokacija samostojne direktne navezave na napajalno mesto v bližini železniške postaje
Kreplje je za enkrat neznan. Če upoštevamo prometne tokove za zelo kratek odsek
železniške proge (okoli 2,8 km en tir), se uporabi najbližja možna točka navezave, ki izhaja iz
študije Nova Gorica-Sežana.
Glede na njegovo dolžino, je možna tudi rešitev, da se ne predvidi posebna ENP, ampak se
napajanje izvede iz ENP, ki bo zagotavljala energijo za progo Nova Gorica - Sežana. Pri tem
način napajanja odseka Kreplje - Repentabor – d.m. smiselno načrtovati skupaj z italijanskim
upravljavcem, tako da v primeru izklopa ali okvare ENP enega upravljavca, energijo
zagotavlja ENP drugega upravljavca. Pri tem se redno napajanje zagotavlja enosmerno iz
ENP na slovenski strani.
5.5.7.2 Nosilna konstrukcija
Jeklen steber se pritrdi na armirano betonski temelj. Prečni prerez stebra je cevast profil s
konzolo z izoliranim dvojnim bočnim držalom za dve žici in nosilno žico.
Osnovna višina (nad tirnico) samega vodnika je zasnovana na 5500 mm. Razdalja med
kontaktnimi vodniki in nosilno žico na mestu stebra bo med 1300 - 1500mm, v odvisnosti od
poteka tirov.
Glede na geometrijske značilnosti odseka se vozni vod na celotnem poteku načrtuje na
standardni višini 5.350 mm od GRT. Odstopanje od te višine je dovoljeno znotraj tolerančnih
mej (min. 4.950 oziroma max. 6.200 mm nad GRT), pri tem pa se na nivojskem križanju od
te višine ne sme odstopiti. Na nivojskem prehodu se na razdalji 8 m od najbližje tirnice,
merjeno po cestni osi, namesti višinski zaščitni profil na višini 4,5 m. Profil se namesti na
ustrezne kovinske drogove.
Opisano ne velja za potek preko tunela »Dol«.
5.5.7.3 Elektrifikacija tunela
Na obravnavanem odseku proge je tunel Dol.
Za lokacijo namestitve (pritrditev) elektrifikacije v predoru je treba preučiti njegov profil v
celotni dolžini. V primeru manjših razlik v svetlem profilu tunela se izvede potrebna gradbena
dela za doseganje ustreznega profila za elektrifikacijo.
Površina preseka predora je zelo majhna. Elektrifikacijo na območju tunela se izvede z
uporabo elastičnega stranskega držala (Sicat 8WL4200, http://tinyurl.com/qxvchac), ki je
primerno za 2 kontaktni žici.
24
Višina kontaktnega vodnika nad samo tirnico je v tunelu zasnovana na višini 5000 mm.
Nosilne bakrene žice s prerezom 120 mm2 v notranjosti predora ne smejo biti brez izolacije.
Oddaljenost med izolacijo in oblogo predora mora biti najmanj 150mm. Vodenje sistema
elektrifikacije preko predora je prikazano na spodnji sliki, slika 3 in slika 4.
Slika 7: Prikaz vodenja sistema elektrifikacije na območju tunela
25
Slika 8: Prikaz vodenja sistema elektrifikacije na območju tunela
26
6
PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA
Projektna naloga ne zahteva pregleda nadgradnje proge z okoljskega vidika. Kljub temu
podajamo nekaj osnovnih komentarjev z vidika hrupa in vibracij.
6.1
Hrup
Hrup prometa predstavlja največji vir okoljskega hrupa, pri čemer prevladuje cestni hrup, ki je
po ocenah do petkrat več kot hrup, ki ga povzroča železniški promet.
Proga je že obstoječa vendar lahko rečemo da po njej promet ne poteka1
Kot izhaja iz povzetka predhodno izdelane študije DS4 se lahko povpraševanje po javnem
transportu pričakuje v primeru vzpostavitve specifičnega infrastrukturnega scenarija, kot je
vzpostavitev lahke železnice in sicer za 15%. To bi vplivalo na privlačnost potovanja in
povečanje prometa, kar bi za posledico imelo povečanje števila vlakov in hrupa.
V nadaljevanju, v času izdelave projekta revitalizacije (rekonstrukcije), je zato nujno potrebno
izdelati študijo obremenitve s hrupom in predlog protihrupnih ukrepov. Ker se trenutno po
progi promet ne odvija se bo v primeru vzpostavitve redne železniške linije povečala tudi
obremenjenost okolja s hrupom. Ne glede na to je največje povečanje obremenjenosti okolja
s hrupom možno pričakovati v času gradnje/revitalizacije (rekonstrukcije). Ob tem je
potrebno poudariti, da bo vpliv začasen in vplivno območje sega na ožje območje ob progi.
Med gradbenimi deli in med obratovanjem železniške proge se izvaja monitoring hrupa
železniške proge, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. V primeru prekoračitev
mejnih vrednosti je potrebno izvesti protihrupne ukrepe.
6.2
Vibracije
V splošnem velja, da lahko povzročajo vibracije nizkih frekvenc poškodbe stavb pri hitrostih
pomikov nad 50 mm/s, kar pa ne velja za posebej občutljive zgradbe, kot so zgodovinski
spomeniki. Mejna hitrost, pri kateri vibracije stavbe z veliko verjetnostjo predstavljajo motnjo
za njihove prebivalce je 1 mm/s (ISO 2361-2), zmerno motnjo med 0,5 in 1 mm/s, pod
vrednostjo 0,5 mm/s pa vibracije niso zaznavne.
Najmanjše hitrosti, pri katerih je neposredno ogroženo zdravje ljudi, so bistveno višje. Kriteriji
za oceno vpliva vibracij so določeni glede na to, ali vibracije učinkujejo samo na gradbeno
konstrukcijo stavbe, dodatno pa, če je stavba naseljena. V prvem primeru se ocenjuje vpliv
na gradbeno konstrukcijo, če je stavba naseljena, pa še dodatno ocenjuje vpliv vibracij na
ljudi.
1
Potniški promet se na progi NE odvija, oziroma le izjemoma, in sicer v primeru zapore progovnega
odseka Sežana - Kreplje. Obseg tovornega prometa je majhen oziroma občasen.
27
Pričakovati je da vpliv obratovanja železniške proge po rekonstrukciji na obremenjevanje
okolja z vibracijami ne bo poslabšano glede obstoječe stanje proge (ob zdajšnjih občasnih
prevozih), oziroma lahko tudi izboljšano (manjše vibracije) in to zaradi uporabe novih voznih
sredstev in izboljšanja stanja spodnjega in zgornjega ustroja proge.
Občasno povečano obremenjevanje posameznih stavb z vibracijami je pričakovano
predvsem med gradnjo zaradi gradbenih del, ki povzročajo vibracije (utrjevanje spodnjega in
zgornjega ustroja,U) ter zaradi transporta gradbenega materiala.
Natančno je potrebno vpliv vibracij preučiti v nadaljnjih fazah izdelave dokumentacije
revitalizacije (rekonstrukcije) proge Kreplje – Repentabor.
28
7
OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE
Investicijske vrednosti posameznih del, v sklopu Študije izvedljivosti oživljanja prometa na
progi Kreplje - Repentabor - d.m. – (Opčine) (WP2), opisanih ukrepov so izražene v tisoč €
BREZ dajatev (DDV).
29
8
ZAKLJUČEK
Analiza obstoječega stanja je izvedena na podlagi terenskega ogleda, podatkov upravljavca
proge Slovenske železnice in dokumentov »Analiza možnosti in potreb razvoja javne
železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, končno poročilo marec 2011.
Podrobne analize glede potreb oz. predvidenem povpraševanju po potrebi javnega
železniškega prevoza niso bile izvedene. V že izdelani študiji Analiza možnosti in potreb
razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji je podana ocena, da se tudi v
prihodnje promet na tem odseku ne odvija. Na podlagi kratkega povzetka poglavja Ocenitev
bodočega povpraševanja na področju transporta predvideva porast prometa, predhodno
izdelane študije DS4 ADRIA A (povzetek smo prejeli od naročnika) je ocenjeno, da se za
območje Notranjsko - kraške regije v bodoče poveča povpraševanja po javnem transportu za
15%. Navedenega povečanja povpraševanja po javnem prometu za ta odsek proge ne
moremo enoznačno povzeti. Na obstoječem odseku proge namreč govorimo o oživljanju
prometa oziroma o novi liniji javnega železniškega prometa.
Trenutno se po obravnavanem progovnem odseku promet ne odvija. Proga je v zelo slabem
stanju. Oživitev prometa je možna po temeljiti revitalizaciji oz. celo rekonstrukciji proge.
Pred oživitvijo progovnega odseka Kreplje – Repentabor – državna meja je potrebna
nadgradnja proge za osno obremenitev D4 (oziroma tudi manj, če ne bo uveden tovorni
promet), kar zahteva posega na spodnjem in zgornjem ustroju, spremembe elementov, ki
omogočajo povečanje hitrosti, rekonstrukcijo postaje oz. postajališča Repentabor,
vzpostavitev novega signalno-varnostnega sistema in elektrifikacijo proge. Na progovnem
odseku je tudi predor »Dol«, znotraj katerega je poleg vseh navedenih ukrepov potrebna tudi
prestavitev horizontalnega poteka tira za izvedbo evakuacijskega hodnika. Zelo obsežni
posegi so predvideni tudi za izgradnjo postajališča Repentabor, ki mora ustrezati z vidika
zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe, dvig peronov na višino 550
mm nad gornjim robom tirnice GRT.
Glede na navedeno je ocenjeno, da je osnovne tehnične ukrepe za vzpostavitev proge na
nivo, ki omogoča oživitev prometa na njej in da so izpolnjene varnostne zahteve ter da so
rešitve ustrezne glede na sodobne standarde potovanja, izvesti s stroški v višini
11.038.000,00 EUR brez DDV.
Pred samo odločitvijo o dejanski potezi oživitve proge za namen javnega potniškega in
tovornega prometa je potrebno izdelati podrobnejše študije prometa, ki bodo kot rezultat
podale dejanske potrebe po oživitvi proge. Potrebni so številčni podatki o letnem številu
tovornih vlakov, letnem številu prepeljanega tovora v neto tonah (t) in povprečne letne in
skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov ter tudi številčne podatke za potniški promet, kot
so podatki po letnem številu potniških vlakov, povprečne letne in skupne stopnje rasti števila
potniških vlakov ter letnem številu prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrih.
30
Enake številčne podatke je potrebno pridobiti tudi za odsek, ki bi se nadaljeval na italijanski
strani.
Sama oživitev prometa na obravnavanem progovnem odseku bi poleg vzpostavitve javnega
prevoza imela tudi druge pozitivne učinke, ki so lahko glede na samo geografsko lokacijo
progovnega odseka celo pomembnejši. Oživitev proge pomeni novo infrastrukturno
povezavo, ki lahko vpliva na izboljšanje socialno-demografskih razmer na območju, zmanjša
se preseljevanje lokalnega prebivalstva in morda celo pozitivno vpliva na priseljevanje.
V kolikor je interes tudi na italijanski stani, bi oživitev obravnavanega odseka proge pozitivno
vplivala na sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, kar bi imelo za
pozitivno posledico povečanje čezmejne in med-regijske povezave tako na gospodarskem,
turističnem in medosebnem nivoju. Gospodarstvu se zagotovi dodatno povezavo Trsta s
Slovenijo, tako za tovorni kot potniški promet, poveča se varnost in zanesljivost v
železniškem prometu.
Glede na navedeno ocenjujemo, da bi z oživitvijo proge regija dobila potencial za hitrejši
razvoj in si izboljšala povezavo z evropskim prostorom.
Oživitev proge je smiselna tudi v povezavi z drugimi dejavnostmi in se na ta način izkoristi
vse zmogljivosti, ki se ponujajo v širši okolici. S sinergijskimi učinki delovanja se lahko dvigne
število obiskovalcev na vseh lokacijah na ožjem območju s tem se poveča tudi potencial
turistične dejavnosti v povezavi z železnico, (kolesarski/pohodniški turizem z vključitvijo
lokalnih znamenitosti).
8.1
Nadaljnji postopki priprave dokumentacije
V predhodnih poglavjih študije je skladno s projektno nalogo opravljen pregled obstoječega
stanja železniške proge Kreplje - Repentabor in preučitev izvedljivosti oživljanja prometa na
progi. V kolikor se naročnik oz. investitor odloči, da so pozitivni učinki oživitve prometa
prevladujoči nad s tem povezanimi stroški, je v nadaljevanju pred samo gradnjo potrebno
izpeljati vse za to predpisane postopke in pripraviti vso dokumentacijo, skladno z veljavno
zakonodajo v R Sloveniji.
V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS,
št. 109/11) tudi železniška proga Kreplje – Repentabor, kot regionalna proga spada med
objekte državnega pomena. Zato je v nadaljevanju v prvi fazi potrebno speljati vse postopke
Državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN), skladno z Zakonom o umeščanju
prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in
57/12). V sklopu postopka DPN bo potrebna tudi izdelava investicijske dokumentacije, ki se
umešča v prostor z državnim prostorskim načrtom, ki se izdela skladno z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne
železniške infrastrukture (uradni list RS, št. 6/08), v povezavi z Uredbo o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 54/10).
31
Postopek DPN se zaključi s pridobitvijo pozitivnih mnenj in pravnomočnega
okoljevarstvenega soglasja ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, ko,
koordinator in pobudnik pošljeta predlog načrta v sprejem vladi, ki načrt sprejme z uredbo.
Pred samo gradnjo je potrebno izdelati projektno dokumentacijo (PGD in PZI) in pridobiti
gradbeno dovoljenje.
32
9
LITERATURA
•
•
•
•
•
Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 93/2013 z dne
11.11.2013) (začetek veljave 26.11.2013, začetek uporabe 26.5.2014);
Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 92/2010 z dne
19.11.2010);
Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki
Sloveniji, Ljubljana: Prometni institut Ljubljana, 2011. XII, 703 str., (prejeta od
naročnika);
Podatki SŽ infrastruktura d.o.o.;
Podatki GURS (DOF, linija železniške proge), uporabljeni v grafičnih prilogah.
33
PRILOGA: GRAF HITROSTI
34
PRILOGA:
SITUACIJA S PRIKAZANIMI POTREBNIMI UKREPI IN DOSEŽENIMI
HITROSTMI
35
PRILOGA:
SITUACIJA POSTAJE REPENTABOR
36

del SLO - Adria A

Transcription

Similar documents

Vladimira Klun Žerjav, Vonj po Kavi

Vzgojno izobraževalna ponudba

CPS KRŠKO - ZSD Trbovlje

RALLY OBEDIENCE - Kinološko društvo Ljubljana

Maj 2011 - Občina Škofja Loka

strategija razvoja prometa v republiki sloveniji

Uradni list RS 050/2011, Uredbeni del