Nasveti za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in

Transcription

Nasveti za zatiranje rastlinskih
škodljivcev, bolezni in plevela ter
evidenca opravljenih tretiranj
2012/2013
Zaupajte tradiciji,
Pinus z Vami že 130 let
Kazalo
KAZALO
KAZALO _________________________________________________________________1
NAGOVOR _______________________________________________________________4
PREDSTAVITEV PODJETJA ___________________________________________________5
Zemljevid regije ____________________________________________________________ 6
NAPOTKI _________________________________________________________________7
Kontakti __________________________________________________________________ 9
Zemljevid Slovenije ________________________________________________________ 10
Legenda_________________________________________________________________ 11
VINSKA TRTA ____________________________________________________________12
Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 12
Program varstva vinske trte __________________________________________________ 17
Varstvo vinske trte _________________________________________________________ 19
Zatiranje plevela v vinogradih ________________________________________________ 27
JABLANE ________________________________________________________________28
Varstvo jablane _______________________________________________________________ 34
HRUŠKE ________________________________________________________________41
BRESKVE ________________________________________________________________44
Varstvo breskev ___________________________________________________________ 47
VIŠNJE IN ČEŠNJE ________________________________________________________49
SLIVE IN ČEŠPLJE _________________________________________________________51
POLJŠČINE ______________________________________________________________53
KORUZA ________________________________________________________________53
Razvojne faze _____________________________________________________________ 53
Bolezni in škodljivc_________________________________________________________ 53
Varstvo koruze ____________________________________________________________ 55
Program varstva koruze _____________________________________________________ 56
2
Kazalo
ŽITA ___________________________________________________________________57
Razvojne faze _____________________________________________________________ 57
Program varstva žit ________________________________________________________ 60
Čiščenje strnišč s sredstvom Boom efekt ________________________________________ 61
KROMPIR _______________________________________________________________63
Razvojne faze _____________________________________________________________ 63
Program varstva krompirja ___________________________________________________ 65
Varstvo krompirja __________________________________________________________ 66
Zatiranje plevela na travnikih in pašnikih ________________________________________ 68
VRTNINE ________________________________________________________________69
PARADIŽNIK _____________________________________________________________69
Bolezni __________________________________________________________________ 69
Varstvo paradižnika ________________________________________________________ 70
Varstvo Zelja _____________________________________________________________ 71
Varstvo kumar ____________________________________________________________ 71
ČEBULA, ČESEN IN POR ____________________________________________________72
Varstvo čebule in česna _____________________________________________________ 73
TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI MOTORNIMI ŠKROPILNICAMI ______________________74
Priporočila za tretiranje z nahrbtnimi motornimi škropilnicami _______________________ 75
Poljedelstvo ______________________________________________________________ 75
Sadjarstvo _______________________________________________________________ 75
TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE________________________76
OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE____________________77
SEZNAM SREDSTEV _______________________________________________________78
LATINSKA IMENA ________________________________________________________112
PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ________________________125
RAVNANJE Z ODPADKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV _______________________126
PRVA POMOČ V PRIMERU NESREČE ALI ZASTRUPITVE _________________________129
EVIDENCA TRETIRANJ ____________________________________________________130
3
Nagovor
NAGOVOR
Predstavljamo vam izboljšano 52. izdajo priročnika Pinusov
ključ, s katerim vsako leto znova razveseljujemo naše uporab
uporabnike.
vrV tem, za slovenske kmetovalce, vinogradnike, sadjarje in vr
tičkarje nepogrešljivem priročniku boste našli koristne nasvete
za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevela ter široko
paleto inovativnih fitofarmacevtskih sredstev, ki predstavljajo
najboljšo in celovito rešitev za uspešno kmetijsko pridelavo in
primarno proizvodnjo kakovostne hrane. Skupaj z našimi par
partnerji ustvarjamo trajnostne rešitve v kmetijstvu, ki so bistvene
za boljše, varnejše in bolj zdravo življenje. Naša zmožnost učinkovitega prilagajanja spremem
sprememslovenbam in učenja nam je omogočila, da postanemo vodilno fitofarmacevtsko podjetje v sloven
vreskem prostoru. Vendar kljub nenehnim spremembam in razvoju ostajajo naše temeljne vre
dnote nespremenjene: zavzemanje za varnost in zdravje, skrb in odgovornost do okolja, visoko
etično ravnanje in spoštovanje ljudi. Pinusov ključ smo zasnovali tako, da uporabnik hitro in
enostavno najde potrebne informacije
o varstvu posameznih kultur, uporabi, delovanju in učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev ter
kavarnem in skrbnem ravnanju z njimi. To vam bo prihranilo veliko časa in pomagalo doseči ka
kovostno zaščito vašega pridelka. Če v njem ne boste našli vseh odgovorov na svoja vprašanja,
se lahko vedno obrnete na naše agronomske svetovalce, ki vam bodo z veseljem pomagali.
Želim vam veliko uspehov,
Marko Klemenčič
Predsednik uprave Pinus TKI d.d.
4
Predstavitev podjetja
PREDSTAVITEV PODJETJA
Pinus TKI d. d. je družba z dolgoletno tradicijo v agrokemijski industriji, katere začetki segajo
že v leto 1888. Danes naša dejavnost temelji na proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, proizvodnji biodizla ter biocidov, svojo odgovornost do okolja pa izražamo tudi skozi strokovno
in kakovostno nudenje storitev ravnanja z odpadki in logistike. Skupina Pinus s sedežem in
proizvodnjo v Račah je danes zaokrožena celota s hčerinskimi družbami v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.
V Pinusu smo kot vodilni slovenski proizvajalec ter zastopnik in distributer fitofarmacevtskih
sredstev poleg dokaj razširjene lastne palete sredstev ponosni na dolgoletno partnerstvo s
številnimi priznanimi proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev kot so Du Pont, Isagro, Nufarm,
United Phosphorus Limited ter ostalimi mednarodnimi podjetji. Združuje nas razvojna naravna-nost, saj vsi posebno pozornost namenjamo razvoju tehnologije in stalnim izboljšavam, ki
so človeštvu sprejemljivejše in ponujajo okolju prijazne rešitve.
Še posebej pa smo v naši paleti ponosni na sredstvo Boom efekt®, totalni herbicid, ki je plod
lastnega razvoja. Z evropsko registracijo tržimo Boom efekt® na domicilnih, kot tudi na trgih
številnih držav Evropske unije.
5
Zemljevid
ZEMLJEVID REGIJE
Avstrija
Madžarska
Rače
Ljubljana
Slovenija
Romunija
Hrvaška
Osijek
Novi Sad
Banja Luka
Bosna in
Hercegovina
Srbija
Črna gora
Makedonija
Albanija
6
G
Napotki
NAPOTKI
Pinusov ključ – nepogrešljiv za slovenske kmete in vrtičkarje
Vsa aktualna fitofarmacevtska sredstva so zbrana v Pinusovem ključu, nepogrešljivem spremljevalcu slovenskih kmetov in vrtičkarjev.
Pinusov ključ je razdeljen v pet glavnih sklopov varstva rastlin: vinska trta, sadno drevje, poljščine, vrtnine in okrasne rastline. V vsakem od sklopov so poglavja namenjena posameznim
rastlinam.
Pinusov ključ – pregleden, jasen in jedrnat priročnik
Poglavja začenjamo z opisi in fotografijami najpogostejših bolezni in škodljivcev za posamezno
kulturo. Sledijo ključne razvojne faze (fenofaze). Najpomembnejši del predstavljajo programi
varstva rastlin. V Pinusovem ključu so predstavljena tista sredstva, ki imajo veljavno registracijo
v Republiki Sloveniji. Nasveti za uporabo sredstev temeljijo na biologiji bolezni in škodljivcev,
na pogojih za njihov razvoj, na lastnostih fitofarmacevtskih sredstev in na pogojih, ki vplivajo
na hitrost njihove razgradnje. Za uspešno varstvo rastlin je zelo pomembna tudi tehnika tretiranja, ki mora biti prilagojena razvojni fazi in vzgojni obliki rastlin. Zato ne moremo ponuditi
programa varstva posameznih rastlin, ki bi ga lahko šablonsko izvajali tekom celega leta. Programe varstva posameznih kultur upoštevajte zato le kot osnovo.
Pri podatku o času tretiranja je pomembno vedeti, da gre le za okviren podatek. Dejanski čas
tretiranja je namreč odvisen od vremenskih razmer, pogojenih z geografsko lokacijo kakor tudi
z vremenom v letu tretiranja. Navedene količine sredstev na določeno površino so takšne, kot
so se izkazale za najučinkovitejše in so navedene v dovoljenjih za promet. Prenizki odmerki preslabo ali pa ne delujejo na ciljne organizme, previsoki odmerki pa lahko rastline poškodujejo.
Količina vode, ki naj bi jo uporabili, je predlagana vrednost, ki po izkušnjah zagotavlja najboljšo
porazdelitev sredstva po ciljni površini. Količino lahko prilagodimo vremenskim razmeram, tipu
škropilnice, velikosti rastlin in drugo. Za tiste, ki uporabljate manjše (hrbtne) škropilnice, smo v
tabele dodali tudi podatek o odmerku sredstva na 10 L vode. Količina vode pri kombinacijah je
vedno navedena za celotno kombinacijo.
Pri vsakem sredstvu je v tabeli zapisana karenca (varovalna doba). Z izdajo novih dovoljenj lahko pride do sprememb, zato je karenco potrebno preveriti v navodilu o uporabi, ki je priloženo
sredstvu.
Za dodatne nasvete in v primeru nejasnosti pred uporabo sredstva, kontaktirajte naše
agronomske svetovalce (naslovi in telefonske številke so navedeni na strani 9).
7
Napotki
V drugem delu Pinusovega ključa so predstavljena fitofarmacevtska sredstva po abecednem
vrstnem redu. Za vsako sredstvo so navedeni osnovni podatki: vrsta sredstva, vsebnost aktivne
snovi, vrsta formulacije, uporaba in karenca. Z ikonami so prikazane kulture v katerih se sred
sredstvo lahko uporablja. Pomen ikon je prikazan in opisan v legendi.
PINUSOV KLJUČ služi kot pripomoček pri varstvu nasadov sadnega drevja, vinske trte, poljščin,
in vrtnin. Za doseganje visokih pridelkov morajo biti izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji: gnojenje
z mineralnimi in organskimi gnojili, pravilen rez, obdelava tal, zaščita pred divjadjo in voluharji,
upoštevanje poročil in rokov za tretiranje, ki jih objavljajo kmetijski inštituti na radiu, avtomat
avtomatskih odzivnikih, časopisih in spletnih straneh. Kot vsak koledar tretiranja je tudi naš le okviren.
Pridelovalcem je namenjen kot pripomoček za postavljanje lastnega načrta tretiranja za posa
posamezne kulture.
Želimo vam veliko uspeha in naj vam bo Pinusov ključ v pomoč pri vašem delu.
Agronomski svetovalci
Rače, avgust 2012
8
Kontakti
KONTAKTI
VODJA PRODAJE ZA SLOVENIJO
Franci Mesarič
T: +386 (0)2 60 90 248
F: +386 (0)2 60 90 236
M: +386 (0)41 514 915
E: [email protected]
AGRONOMSKA SVETOVALCA
Območje severovzhodna Slovenija
Ana Ramšak, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 619 937
Območje jugozahodna Slovenija
Tone Pečarič, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 615 853
9
Zemljevid
ZEMLJEVID SLOVENIJE
Avstrija
Slovenija
Primorska in
Notranjska
Gorenjska,
Dolenjska in
Bela krajina
Dravsko in Ptujsko
polje, Koroška in
Savinjska dolina
Prlekija in
Prekmurje
Kozjansko in
Krško polje
Hrvaška
10
Legenda
LEGENDA
BUČE, LUBENICE,
MELONE
ČEBULA, ČESEN,
POR
DREVNINE
JABLANE
FIŽOL, GRAH
ŽITA
HRUŠKE
KORUZA
JAGODE, MALINE,
RIBEZ, ROBIDE
KAPUSNICE
KORENČEK,
PETERŠILJ
PAPRIKA
MARELICE
KROMPIR
KUMARE
SOLATNICE
PARADIŽNIK,
JAJČEVEC
SADNO DREVJE
OLJNA OGRŠČICA
VIŠNJE, ČEŠNJE
TRAVNIKI, PAŠNIKI
VINSKA TRTA
SLIVE, ČEŠPLJE
LEGENDA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
FUNGICIDI
INSEKTICIDI
HERBICIDI
PRED UPORABO NATANČNO PREBERITE NAVODILO ZA UPORABO,
KI JE PRILOŽENO VSAKEMU SREDSTVU!
PRI DELU SE RAVNAJTE PO NAPOTKIH, KI SO NAVEDENI
V NAVODILU ZA UPORABO!
11
Vinska trta
VINSKA TRTA
BOLEZNI IN šKODLJIVCI
Ime
Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola)
opis
Peronospora je bolezen, ki lahko v naših podnebnih razmerah popolnoma uniči grozdje
in vse zelene dele vinske trte. Zimski trosi, ki povzročajo prve okužbe, pri nas običajno
dozorijo sredi maja. Prva znamenja opazimo na listih v obliki kroglastih, rumenih, nekoliko
razvodenelih peg. Čez dan ali dva se na spodnji strani listov pojavi plesniva prevleka, s katere se okužba širi. Bolezen v ugodnih razmerah okuži tudi kabrnke. Ti se posušijo in odpadejo. Kasneje bolezen napada grozdne jagode in pecljevino. Grozdne jagode napade skozi
lenticele (sledi pojav »vijolične rozine«), kasneje pa skozi pecljevino. Pojav peronospore je
poznan tudi na listih, še posebej na vršičkih, kjer opazimo svetlozelene oglate pege.
Peronospora na vinski trti
Pozna peronospora na grozdju
Ime
Pepelovka vinske trte (oidij) (Uncinula necator)
opis
Za pepelovko vinske trte ali oidij je značilna siva pepelasta prevleka, ki se lahko razvije na
vseh delih vinske trte. Okuženi deli rastlin izgledajo kot posuti s pepelom. Gliva je najbolj
vidna v sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja. Idealne
razmere za razvoj pepelaste plesni so vroči, soparni in oblačni poletni dnevi.
12
Vinska trta
Pepelovka vinske trte (oidij)
Pepelovka vinske trte (oidij) - detajl
Ime
Siva plesen – grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana)
opis
Gliva sive plesni se na trti ohranja skozi vse leto, saj okuži vse dele trte. Poleg gnitja kabrnkov v mokrih in hladnih letih nastaja največja škoda takrat, ko se gliva naseli na grozdne
jagode. Po okužbi še zelenih jagod nastane »surova« oziroma »kisla« gniloba. Najpogosteje
se to zgodi v vročih in suhih poletjih. Na zrelih jagodah se pojavi »siva« gniloba; siva prevleka popolnoma preraste površino jagod. Pri občutljivih sortah trte se lahko v letih, ugodnih
za razvoj bolezni, pojavi tudi gnitje pecljevine, zaradi česar odpadajo celi grozdi.
Siva plesen - grozdna gniloba
Siva plesen - detajl
13
Vinska trta
Ime
Pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella),
križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)
opis
Gosenice metuljčkov imajo v Sloveniji ponavadi dve do tri generacije letno. Ko dorastejo,
so velike okrog 10 mm. Gosenica pasastega grozdnega sukača ima črno glavo in rdečerjavo
telo, gosenica križastega gozdnega sukača pa je sivozelene barve in ima rumeno glavo.
Gosenice prve generacije se hranijo s kabrnki oziroma cvetovi, gosenice druge generacije
pa z dozorevajočimi plodovi. Takrat se zaradi poškodb poveča okužba s sivo plesnijo. Vpliv
na razvoj sive plesni je glavni razlog za zatiranje grozdnih sukačev.
Gosenica križastega grozdnega sukača
Metuljček križastega grozdnega sukača
Ime
Pršice – akarinoza (Calepitrimerus vitis), rdeča sadna pršica
(Panonychus ulmi)
opis
Pršice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Opazimo le poškodbe na vseh
delih trte. Te poškodbe imenujemo akarinoza. Pršice prezimujejo za luskolisti očes in se
začnejo intenzivneje hraniti takoj, ko očesa nabreknejo. Največje škode povzročajo v letih,
ko zaradi hladnejšega vremena trta počasneje odganja. Iz napadenih očes se razvijejo zakrnele mladike ali pa oko sploh ne odžene.
14
Vinska trta
Pršice na vinski trti (akarinoza)
Rdeča sadna pršica
Ime
Črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)
opis
Gliva napada vinograde po vsej Sloveniji. Oslabi predvsem manj bujne vinograde in sorte šibkejše rasti (zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot in drugo). Gliva
okužuje trsje celo rastno dobo. Saprofitsko in parazitsko živeča gliva se zaje globoko v les in
spremeni barvo rozg, ki pozimi značilno pobelijo. Če črne pegavosti ne zatiramo, se okužbe
stopnjujejo iz leta v leto. Gliva lahko okuži vse zelene dele vinske trte. Pojavi se kot drobne
vijoličaste temne nekrozirane pege, ki se počasi večajo.
Črna pegavost vinske trte
Črna pegavost vinske trte - detajl
15
Vinska trta
MYSTIC® 250 EC
NOVEJŠA GENERACIJA SISTEMIČNEGA FUNGICIDA
Z DOLGOTRAJNIM DELOVANJEM ZA ZATIRANJE GLIVIČNIH
BOLEZNI NA TRTI ZA PRIDELAVO VINSKEGA IN NAMIZNEGA
GROZDJA
Aktivna snov: tebukonazol 250 g/l
Uporabljamo ga za zatiranje oidija vinske trte
(Uncinula necator) od fenološke faze jasnovidnih
kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod
(razvojna stopnja 53 do 83 po BBCH).
Mystic® 250 EC je temelj kakovostnega varstva trte.
16
www.pinus-tki.si
05
10
KOCIDE DF
14
PROGRAM VARSTVA VINSKE TRTE
16
61
BOOM EFEKT
71
MYSTIC 250 EC
73
STEWARD
75
81
FLOWBIX BLAU®
CURZATE M
BOTECTOR
KOCIDE 2000
EQUATION PRO + PENNCOZEB 75 DG
VALIS F
KOCIDE DF
ALLEATO 80 WG + PENNCOZEB 75 DG
PENNCOZEB 75 DG, PINOZEB M-45
AMALINE FLOW
Vinska trta
17
Vinska trta
Inovativen fungicid proti peronospori
vinske trte (
)
Aktivnejši, učinkovitejši, zanesljivejši.
Na osnovi
valifenalata in
folpeta.
VALIFENALAT - karakteristike nove
aktivne komponente
odlično kurativno, eradikativno in preventivno delovanje z dolgotrajnim učinkom. Z zaviranjem gradnje
celičnih sten deluje proti vsem razvojnim stadijem glive peronospore vinske trte (Plasmopara viticola)
� na površini rastline zavre tvorbo in kalitev spor - preventivno delovanje
� v notranjosti rastline preprečuje rast in tvorbo micelija - kurativno delovanje.
odličen MEZO – SISTEMIČEN način delovanja v primerjavi s standardnimi pripravki omogoča zelo hitro
translaminarno premeščanje in s tem pospešeno aktiviranje delovanja. Dobro se izraža tudi akropetalno sistemično premeščanje. odlična odpornost proti izpiranju (močno se veže na kutikolo lista in
na površino grozdnih jagod). inovativen mehanizem delovanja omejuje možnost pojava rezistence.
18
ff E-F
APRIL-MAJ
mladice so dolge
10 – 15 cm
ff D
APRIL
očesa so odgnala
3 - 4 lističi
mladice do 5 cm
ff C-D
APRIL
600 L
500 L
500 L
očesa se napenjajo
ff B
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
VARSTVO VINSKE TRTE
s sistemičnim pripravkom
Mystic škropimo v
vinogradih, ki so bili
preteklo leto močno
okuženi z oidijem
MYSTIC 250 EC
ali
pripravek na osnovi
močljivega žvepla
akaricid
pršice trsne kodravosti ,
akarinoza, erinoza
oidij
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000
OGRIOL
jajčeca rdeče sadne pršice,
prve ličinke pršice šiškarice
črna pegavost vinske trte,
rdeči listni ožig
pripravek na osnovi
močljivega žvepla
Sredstvo
pršice trsne kodravosti
akarinoza, erinoza, oidij
Bolezen ali
škodljivec
6 - 10 L
10 kg
0,4
0,24 L
0,25 - 030 1,5 kg
0,15 - 0,20 1 kg
2
2
Konc. v % Odmerek
na ha
4 mL
25 g
15 g
200 mL
200 g
Odmerek na
10 L vode
Vinska trta
19
20
Priporočena
poraba vode/ha
ff J
JUNIJ
po cvetenju
intenzivna rast in
debeljenje
grozdnih jagod
ff H-I
MAJ
pred cvetenjem ali
v cvet
ff G
MAJ
1000 L
900 L
mladice dolge
800 L
20 – 30 cm,
kabrnki dobro vidni
Razvojni stadij
in čas
0,025
TALENDO +
pripravek na
osnovi močljivega
žvepla
oidij
0,25
0,1
0,04
0,1
0,025
0,2
0,25
0,1
0,04
0,04
ALLEATO 80 WG +
PENNCOZEB 75 DG
ali
EQUATION PRO +
PENNCOZEB 75 DG
TALENDO +
pripravek na osnovi
močljivega žvepla
VALIS F ali
ALLEATO 80 WG +
PENNCOZEB 75 DG
MYSTIC 250 EC +
pripravek na
osnovi močljivega
žvepla
*BOTECTOR
(škropimo samo
v coni grozdja,
ko odpade 80 %
cvetnih kapic)
peronospora
oidij
siva grozdna plesen
ali botritis
oidij
0,2
VALIS F ali
peronospora
0,2 – 0,3
0,2
0,2
CURZATE M ali
PENNCOZEB 75 DG ali
PINOZEB M-45
peronospora
400 g
0,4 L
2 kg
2,5 kg
1 kg
0,23 L
0,4 kg
1 kg
2,5 kg
1 kg
1,8 kg
2L
2,3 kg
1,6 kg
1,6 kg
Odmerek
Konc. v % na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
4g
4 mL
20 g
25 g
10 g
2,5 mL
4g
10 g
25 g
10 g
20 g
2,5 mL
30 g
20 g
20 g
Odmerek na
10 L vode
Vinska trta
ff L
JULIJ
jagode v grozdu
strnjene
ff K
JULIJ
jagode kot grah
debele
1000 L
1000 L
1000 L
debeljenje
grozdnih jagod
JUNIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
*BOTECTOR
(škropimo samo
v coni grozdja)
siva grozdna plesen ali
botritis
0,4
pripravek na
osnovi močljivega
žvepla
0,015
oidij
STEWARD
grozdni sukači, ameriški
škržat (tretiramo po napovedi
prognostične službe)
0,025
0,225
AMALINE FLOW ali
PENNCOZEB 75 DG ali 0,2
0,2
PINOZEB M-45
TALENDO +
pripravek na
osnovi močljivega
žvepla
oidij
peronospora
EQUATION PRO +
PENNCOZEB 75 DG ali
CURZATE M ali
AMALINE FLOW
peronospora
0,04
0,1
0,2 – 0,3
0,225
0,4 L
0,25 L
MYSTIC 250 EC ali
TALENDO +
pripravek na osnovi
močljivega žvepla
0,04
0,025
oidij
0,25
0,1
ALLEATO 80 WG +
PENNCOZEB 75 DG
400 g
2,2 L
2 kg
2 kg
0,150 kg
0,25 L
0,4 kg
1 kg
2 – 3kg
2,25 L
4g
22 mL
20 g
20 g
1,5 g
3 mL
4g
10 g
20 – 30 g
22 mL
4 mL
2,5 mL
25 g
10 g
20 g
2,5 kg
1 kg
0,2
VALIS F ali
25 g
2 kg
0,2 – 0,3
CURZATE M ali
peronospora
Odmerek na
10 L vode
2 – 3 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
Vinska trta
21
22
1000 L
jagode se mehčajo
0,22
0,2
0,2
0,25
AMALYNE FLOW ali
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU
pripravek na
osnovi močljivega
žvepla
0,4
*BOTECTOR
(škropimo samo v coni
grozdja)
peronospora
oidij
siva grozdna plesen ali
botritis
400 g
2,2 L
2 kg
2 kg
2,5 L
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
4g
22 mL
20 g
20 g
25 mL
Odmerek na
10 L vode
*BOTECTOR – biotični pripravek, botriticid, primeren za ekološke programe varstva vinske trte. Škropimo samo v coni grozdja, priporočena poraba vode je zato 400 L/HA.
Foliarni pripravki za gnojenje vinske trte v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
ff M
AVGUST
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
Vinska trta
Preventiven duet
Na osnovi
aktivnih snovi
zoksamida in
bakra
Proti peronospori vinske trte (Plasmopara viticola)
ZOKSAMID - KArAKterIStIKe AKtIvne učInKOvIne
� odlično preventivno delovanje,
�edinstven način delovanja na glive
iz rodu Oomycetes, kamor spada Peronospora vinske
trte (Plasmopara viticola),
� prehajanje iz voščenih prevlek lista in grozdja tudi v notranjost tkiva vinske trte,
� odlična odpornost na izpiranje zaradi padavin že uro po škropljenju je posledica močne in
hitre vezave v voščene prevleke na listju in grozdnih jagodah ter prehajanja zoksamida
v notranjost rastlinskega tkiva,
� primeren za programe antirezistenčne strategije.
STEWARD®
NOV, VAREN IN SODOBEN INSEKTICID Z EDINSTVENIM NAČINOM
DELOVANJA, PRIMEREN ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO SADJA,
GROZDJA IN VRTNIN
Zagotavlja učinkovito varstvo pred vsemi generacijami
grozdnih sukačev: križasti grozdni sukač (Lobesia botrana) in
pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella) na vinski trti.
24
www.pinus-tki.si
• Na vinski trti deluje tudi proti škržatkom - ameriški škržatek
(Scaphoideus titanus), zeleni škržatek (Empoasca vitis).
• Na jablanah in hruškah za zatiranje jabolčnega zavijača
(Cydia pomonella) ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana,
Pandemis spp., Archips podana).
• Na breskvah in nektarinah deluje proti breskovem zavijaču
(Cydia molesta) in breskovem molju (Anarsia lineatella).
• Na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega
zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella).
• Na paradižniku in papriki za zatiranje glagolke (Plusia gamma)
in južne plodovrtke (Helicoverpa armigera).
SLO
Boom efekt
®
KI PROIZV
NS
E
V
-
-
|
26
|
|
|
Vinska trta
ZATIRANJE PLEVELA
V VINOGRADIH
Kemično zatiranje plevela v vinogradih lahko popolnoma nadomesti ročno okopavanje in
zniža število medvrstnih kultiviranj. Svetujemo vam uporabo sredstev BOOM EFEKT®.
BOOM EFEKT® je sistemičen translokacijski herbicid, ki se v rastline premešča samo preko
listov, od koder prehaja v podzemne dele rastline. Pleveli polagoma venejo, po 20 do 25
dneh se popolnoma posušijo, korenine oz. rizomi propadejo. Na ta način zatremo tudi zelo
trdovratne plevele kot so prstasti pesjak, divji sirek, pirnica, njivski slak, pelin, robida, šaš,
trstika in druge.
Pri uporabi herbicida Boom efekt upoštevamo naslednje
uporabljamo ga v bujni rastni dobi plevelov
po 4. letu starosti vinograda
� priporočamo odmerek 3 - 8 L/ha, odvisno od vrste in razvojne faze plevela
� divji sirek, na primer, škropimo pred cvetenjem, ko ta doseže višino okrog 50 do 60 cm,
pirnico uspešno uničujemo jeseni, isto pa velja tudi za robido in ostale večletne plevele
� priporočena poraba vode na hektar škropljene površine je 200 litrov
� v programih integiranega varstva vinske trte oz. grozdja lahko uporabimo Boom efekt le
1 krat v rastni dobi
� lokalno škropimo z 2 % raztopino Boom efekta
� z dodatkom amonsulfata povečamo učinkovitost.
�
�
Pri škropljenju s herbicidi v vinogradu preprečimo zanašanje škropiva na liste vinske
trte. Škropimo suhe rastline v mirnem, ne prevročem vremenu.
Ko trta cveti, odsvetujemo uporabo vseh herbicidov, zlasti hormonskih.
27
Jablane
JABLANE
Ime
Jablanov škrlup (Venturia inaequalis)
opis
Jablanov škrlup je najnevarnejša bolezen, na katero moramo biti pozorni tekom cele rastne
dobe, predvsem pa v času primarnih okužb. Škrlup napada vse nadzemne organe od brstenja do konca rastne dobe. Gliva prezimi v odpadlem listju, kjer do začetka vegetacije dozorijo
spolni ali zimski trosi. Ti izbruhnejo ob dežju spomladi (navadno dozorijo že v začetku aprila)
in okužijo listje jablan, če je to dovolj časa mokro. Prvi znaki prisotnosti glivice se kažejo kot
mastne, olivno zelene žametaste pege na listju. Glivica okužuje tudi plodove. Tam se okužba
kaže kot krastave pege, ki kasneje razpokajo. Sadeži ob močnejši okužbi odpadejo.
Jablanov škrlup na listu
Jablanov škrlup - detajl
Ime
Jablanova pepelovka (Podosphaera leucotricha)
opis
Bolezen se pojavlja na vseh zelenih delih od brstenja do konca rastne dobe. Prezimi lahko
v brstih jablan ali v površinskem miceliju. V primarnih okužbah lahko glivica okuži tudi
cvetove. Meseca maja se v nasadih pojavljajo beli, plesnivi poganjki. Če je le možno, jih
izrežemo, nato jablane tretiramo z ustreznim sredstvom. Najbolj občutljivi sorti za okužbo
z jablanovo pepelovko sta idared in jonatan.
28
Jablana
Jablanova pepelovka
Jablanova pepelovka - detajl
Ime
Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga (Erwinia amylovora)
opis
Bakterija, povzročiteljica hruševega ožiga okužuje več kot 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov
družine rožnic (Rosaceae). Po okužbi skozi cvetove in rane prodre v veje ter povzroči hitro venenje napadenih delov rastlin. Cvetovi se posušijo, napadeni poganjki se ukrivijo navzdol (značilna oblika pastirske palice). Iz plodov in razpok na vejah se prične cediti sluzasti bakterijski izcedek. Prezimi v ranah in rakastih tvorbah na drevesu. Za zatiranje hruševega ožiga se lahko od
brstenja do začetka cvetenja uporabljajo sredstva na osnovi bakra. V času cvetenja, še posebej
v letih, ko so vremenske razmere za razvoj in širjenje bolezni optimalne (visoka temperatura,
obilica dežja, toča), pa je možno preventivno uporabiti sredstvo BLOSSOM PROTECT, s katerim
lahko dosežemo do 80 % učinkovitost pri varstvu proti okužbam s to bakterijo.
Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga
Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga - detajl
29
Jablana
Ime
Jabolčni zavijač
(Cydia pomonella)
opis
Jabolčni zavijač je predvsem v zadnjih letih
v Sloveniji hud škodljivec jablanovih nasadov. Do 20 mm velika gosenica povzroča
škodo tako, da se zavrta do peščišča in začrvivi plod. Prvi metuljčki se navadno začnejo
izlegati v začetku druge dekade maja oziroma ob koncu cvetenja. Ker metuljčki letajo
od maja do septembra, lahko v tem času
pričakujemo tudi škodo, ki jo povzročajo
gosenice. Zavijač prezimi v razpokah lubja
kot gosenica. Metuljčki najraje izlegajo jajčeca na drobne plodove, ki rastejo v šopih.
Jabolčni zavijač
Ime
Zavijači lupine sadja (Tortricidae)
opis
V nasadih jablan se pojavljajo tudi zavijači lupine sadja. Pojavijo se ob koncu meseca junija
in v začetku julija, ko njihove gosenice zapredajo in objedajo vršičke poganjkov. Kasneje se
preselijo na plodove, kjer izjedajo plitve kotanjice. Poznamo tri vrste zavijačev lupine sadja;
sadni zavijač (Adoxophyes reticulana), rjav sadni duplinar (Archips podanus) in pasasti sadni duplinar (Pandemus heparana).
Zavijači lupine sadja
30
Zavijači lupine sadja - detajl
Jablana
Ime
Jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)
opis
Osice jabolčne grizlice letajo konec aprila in v začetku maja ter odlagajo jajčeca na cvetne
čašice. Ličinke najprej vrtajo pod lupino. Njihovi rovi se zarastejo s pluto. Kasneje se ličinke
zavrtajo v plodiče in ti odpadejo. Grizlice se hranijo s plodiči, ki še niso dosegli velikosti
oreha. Za spremljanje pojava tega škodljivca uporabljamo bele plošče. Proti grizlicam tretiramo tik pred koncem cvetenja jablan.
Poškodbe zaradi jabolčne grizlice
Pagosenica jabolčne grizlice
Ime
Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)
opis
Rdeča sadna pršica spada med najhujše škodljivce jablanovih nasadov. Pojavnost je zelo
odvisna od vremenskih razmer, predvsem od temperature. Rdeča sadna pršica prezimi v
obliki zimskih jajčec svetlo rdeče barve na razpokah lubja. V začetku aprila se izležejo ličinke. Pršice povzročajo škodo z izsesavanjem soka iz listja. Poškodovano listje izgubi lesk in
postane bronasto rdeče barve. Pršice lahko s prostim očesom opazimo na spodnji strani
listov. Ker ima pršica veliko naravnih sovražnikov, je potrebno proti njej uporabljati sredstva, ki nanje učinkujejo.
31
Jablana
Poškodbe listja zaradi rdeče sadne pršice
Rdeča sadna pršica - detajl
Ime
Zelena jablanova uš (Aphis pomi), mokasta jablanova uš
(Dysaphis plantaginea), jablanova uš šiškarica (Dysaphis
devecta)
opis
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti in izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medene rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo
v obliki črnih jajčec (velikost 0,5 mm), odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki s
svojimi izločki povzroči tako izrazite deformacije plodov, da postanejo neužitni.
Mokasta jablanova uš
32
Jablana
Ime
Krvava uš
(Eriosoma lanigerum)
opis
Krvava uš povzroča poškodbe v obliki rakastih ran na lesu, ki so obdane s kolonijami
uši. Prezimujejo samice in sicer na vejicah
ali koreninskem vratu. Kolonije uši so prekrite z belimi vatastimi kosmiči. To so dolge,
voščene nitke, s katerimi so uši porasle. Napadene veje se sušijo. Jeseni se lahko pojavijo krilate oblike uši, ki se selijo na druge
jablane.
Krvava uš
Ime
Sadni listni duplinar (Leucoptera scitella), jablanov listni
zavrtač (Stigmella malella), sadni listni zavrtač (Lyonetia clercella)
opis
Listnih zavrtačev, ki se pojavljajo v naših nasadih, je več vrst. Vsem je skupno to, da gosenice metuljčkov vrtajo rove v listih sadnih dreves. Po teh ločimo posamezne vrste zavrtačev.
Za naše kraje so značilne prerazmnožitve teh škodljivcev, predvsem v jablanovih nasadih.
Do prerazmnožitev pride zaradi različnih dejavnikov: vremenskih razmer, uporabe insekticidov in drugo. V Sloveniji imajo ti metuljčki ponavadi dva rodova letno. Prvi se pojavi od
maja do začetka junija, drugi pa v drugi polovici julija in začetku avgusta. Metuljčke zatiramo v času odlaganja jajčec, najkasneje pa do pojava rovov, velikih 1 – 2 mm.
Sadni listni duplinar
Poškodbe na listu zaradi sadnega listnega
duplinarja
33
34
800 L
ff E2
APRIL
cvetni peclji so
razviti
APRIL
800 L
presledki med tretiranji so
7 do 10 dni.
ff E-F
cvetni peclji se
razvijajo
ff D-E
APRIL
začetek razvoja
cvetnih pecljev
(mišje uho)
ff B-C
MAREC
600 L
600 L
predspomladansko
tretiranje
odpiranje brstov
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
VARSTVO JABLANE
400 mL
400 mL
Odmerek na
10 L vode
0,1
upoštevajte navodila
proizvajalca
pripravek na
osnovi močlj.
žvepla
jablanova pepelovka
1,6 kg
proizvajalca
20 g
1,6 – 2 kg 20 g
PINOZEB M 45
pripravek
na osnovi močlj.
žvepla
0,2 – 0,25
proizvajalca
pripravek
na osnovi bakra
PENNCOZEB 75 DG
proizvajalca
pripravek
na osnovi bakra
24 L
24 L
Konc. v % Odmerek
na ha
BELO OLJE–FRUTAPON 4
4
ali OGRIOL
Sredstvo
škrlup
jablanova pepelovka
škrlup
škrlup
zgodnji škrlup
prezimeli škodljivci
(jajčeca listnih uši,
zimska jajčeca rdeče sadne
pršice, kaparji)
Bolezen ali
škodljivec
Jablana
PENNCOZEB 75 DG ali 0,2 – 0,25
0,2
PINOZEB M 45
upoštevajte navodila proizvajalca
0,018 0,027
pripravek na
osnovi močlj. žvepla
CORAGEN
škrlup
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač,
sadni zavijač, listni
duplinarji
ff H
MAJ
1000 L
120 g
0,375 0,750
MAXCEL
redčenje plodičev
(plodiči premera 7 – 15 mm)
(glej opis sredstva)
CORAGEN
jabolčni zavijač, sadni listni
duplinarji
3,7 - 7,5 L
27 - 75 mL
1,8 - 2,7 mL
0,018 0,027
pripravek na
0,18 0,27 L
PENNCOZEB 75 DG
1,8 - 2,7 mL
jablanova pepelovka
0,18 0,27 L
2,0 – 2,5 kg 20 g
2 kg
20 g
meter višine
krošnje
6 kg na
škrlup
1,2
* biotični pripravki, glej med opisi pripravkov. Foliarni pripravki za gnojenje sadnega drevja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
ff I
KONEC MAJA
plodiči velikost
lešnika
1000 L
močan prirast listja,
velika nevarnost
škrlupa
konec cvetenja
(glej opis sredstva)
* BLOSSOM PROTECT
hrušev ožig
ff F
APRIL-MAJ
v cvet ne tretiramo
z insekticidi
pripravek na
Odmerek na
10 L vode
1,6 – 2 kg 20 g
1,6 kg
20 g
Konc. v % Odmerek
na ha
jablanova pepelovka
Sredstvo
PENNCOZEB 75 DG ali 0,2 – 0,25
0,2
PINOZEB M 45
800 L
cvetenje
Bolezen ali
škodljivec
škrlup
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
Jablana
35
36
1200 L
1200 L
STEWARD
*BONI PROTECT
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
krepitev odpornosti proti
skladiščnim boleznim
(škropimo 2 – 3 krat pred
obiranjem)
0,1
0,02
0,1
*BONI PROTECT
krepitev odpornosti proti
skladiščnim boleznim
(škropimo 2 – 3 krat pred
obiranjem)
(karenca 8 dni)
0,2 – 0,25
PENNCOZEB 75 DG
škrlup
0,018 0,027
CORAGEN
jabolčni zavijač, sadni listni
duplinarji
0,02
0,2 - 0,25
PENNCOZEB 75 DG
škrlup
STEWARD
0,02
STEWARD
lupine sadja
lupine sadja
pripravek na
osnovi moč. žvepla
2g
1,8 - 2,7 mL
2g
1 kg/ha
na 2 m
višine
krošnje
0,24 kg
1 kg/ha
na 2 m
višine
krošnje
10 g
2g
10 g
2,4 – 2,6 kg 26 g
0,22 kg
0,18 0,27 L
0,2 kg
20 g
jablanova pepelovka
2 – 2,5 kg
0,2 – 0,25
PENNCOZEB 75 DG
škrlup
Odmerek na
10 L vode
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
* biotični pripravki, glej med opisi pripravkov. Foliarni pripravki za gnojenje sadnega drevja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
SEPTEMBER
zorenje
ff K
AVGUST
plodovi se debelijo
ff J-K
JULIJ
plodovi se debelijo
1000 L
1000 L
plodiči velikost
oreha
ff J
JUNIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
Jablana
BLOSSOM PROTECT™
NOVA GENERACIJA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN.
PRIMEREN ZA INTEGRIRANO IN BIOLOŠKO PRIDELAVO.
Sredstvo s preventivnim delovanjem na osnovi mikroorganizmov.
Preprečuje cvetne okužbe z bakterijo Erwinia amylovora, povzročiteljico
hruševega ožiga.
www.pinus-tki.si
Fito regulator
Za redËenje in izenaËenost velikosti plodiËev jablan
©tevilo in velikost plodov pod naπo kontrolo
Delovanje
MaxCel™ se uporablja za redËenje plodiËev jablan. Z njegovo
uporabo prepreËujemo ali prekinjamo alternanco. Izboljšana je
tudi diferenciacija cvetnih brstov, ki vpliva na izenaËenost plodov.
MaxCel™ je
specifiËni rastni
regulator za
jablane iz skupine
citokininov.
MaxCel™ ne deluje na cvetove, tako kot druga kemiËna sredstva
za redËenje, temveË le na plodiËe v fazah med koncem cvetenja
do velikosti plodiËev 15 mm.
Na rastlino vpliva na zelo hiter in enostaven naËin: zmanjša
koliËino plodiËev ter poveËa in izenaËuje velikost preostalih
sadeæev. Rezultati, ki jih lahko doseæete z MaxCel™ glede velikosti
in oblike, so veËji kot pri roËnem redËenju ali pri uporabi drugih
fitofarmacevtskih sredstev.
MaxCel™
Velikost plodiËev
RoËno redËenje
ObiËajni
standardi redËenja
NeredËeno
©tevilo plodiËev
38
MaxCel™ je blagovna znamka podjetja Valent BioSciences™ Corporation, 870 Technology Way, Libertyville, IL 60048 USA
Valent BioSciences™ je nosilec registracije sredstva MaxCel™
Dodana moËila in sredstva
za boljπe oprijemanje
obËutno poveËajo
sposobnost penetracije
v notranjost lista in skupno
hitrost absorbcije v rastline.
Skupna vsrkana koliËina
Penetracija v notranjost lista jablane 14C-6-benziladenin
60%
Jonatan
zgornja stran lista
50%
spodnja stran lista
40%
30%
20%
10%
0%
druga formulacija
na osnovi 6 BA
druga formulacija
na osnovi 6 BA
Ëista 6_BA
brez formulacije
Skupna vsrkana koliËina
Zlati delišes
60%
zgornja stran lista
50%
spodnja stran lista
40%
30%
20%
10%
0%
druga formulacija
na osnovi 6 BA
druga formulacija
na osnovi 6 BA
Ëista 6_BA
brez formulacije
NaËin uporabe
Optimalni Ëas za uporabo
MaxCel-a je takrat, ko so plodiËi
velikosti premera med 7 in 15
mm. Uporaba sredstva v fazi
razvoja plodiËev od 7 do 10 mm
je uËinkovita samo v idealnih
vremenskih razmerah.
Med uporabo sredstva MaxCel™
je potrebno upoštevati sledeËe dejavnike:
• raznolikost rastlin
• vremenske razmere
• nadmorsko višino - lega nasada
• starost nasada
• æeleno intenziteto redËenja
MaxCel-a ne uporabljamo v nasadih jablan na sušnih in osiromašenih
tleh; glede uporabe v nasadih novih sort je priporoËljivo opraviti
preliminarne poizkuse.
MaxCel™ se uporablja v odmerkih od 375 ml/100 litrov vode (75 ppm)
do 750 ml/100 litrov vode (150 ppm).
MaxCel™ je opravil intenzivna preizkušanja za daljša Ëasovna
obdobja v razliËnih obmoËjih, kjer se je potrdila prednost pred
drugimi izdelki, tako na podroËju redËenja plodiËev kot na podroËju
prepreËevanje in prekinjanja alternance.
MaxCel™ je vrhunska
formulacija, ki omogoËa
optimizirano absorbcijo
tudi ob slabših pogojih.
Idealna temperatura za uporabo MaxCel™-a je med 20 in 25°C;
sredstvo nanesemo, ko je predvidena najvišja dnevna temperatura za
dan uporabe in za naslednja dva dneva 15°C.
Za optimalne rezultate uporabljamo vodo s pH med 5 in 7
in nikoli višjim od 8,5.
Pinus TKI d.d., Grajski trg 21, 2327 RaËe,
T: 02 60 90 211, E: [email protected],
www.pinus-tki.si
Belo olje - Frutapon
Ogriol
SREDSTVA ZA PREDSPOMLADANSKO
ŠKROPLJENJE
Belo olje – Frutapon
■ za uporabo v zgodnjih razvojnih fazah
pečkatega in koščičastega sadja
■ učinkovit proti kaparjem, listnim ušem,
rdeči sadni pršici
Ogriol – naravni insekticid iz olja oljne ogrščice
■ zatira številne škodljivce tekom celotne
rastne dobe rastlin
■ brez karence; ni razvrščen med nevarne
pripravke
■ primeren za ekološko in integrirano varstvo rastlin
40
Hruške
HRUŠKE
Ime
Hrušev škrlup
(Venturia pyrina)
opis
Hrušev škrlup napada vse zelene dele rastline. Za razliko od jablanovega škrlupa je napad hruševega škrlupa na vejicah močnejši.
Škrlup, ki v obliki micelija prezimi na vejicah,
predstavlja vir primarne okužbe spomladi.
Hrušev škrlup okužuje tudi plodove, na katerih se pojavijo krastave pege, ki kasneje
razpokajo. Takšni plodovi ponavadi zgnijejo
in odpadejo.
Hrušev škrlup
Ime
Hruševa rja
(Gymnosporangium sabinae)
opis
Bolezen se pojavlja na hruškah, ki rastejo v
bližini nekaterih okrasnih vrst brina (na vrtovih). Ima dva gostitelja. Na zgornji strani
lista hrušk povzroča do 1 cm velike, okrogle, svetlordeče mesnate pege. Hruške
pred rjo varujemo z rednimi tretiranji od
aprila do junija.
Hruševa rja
41
Hruške
Ime
Hruševa grizlica
(Hoplocampa brevis)
opis
Podobno kot pri jabolčni grizlici tudi pri
hruševi škodo povzroča pagosenica, ki najprej izvrta plitek rov v plodičih hrušk, nato
pa zavrta do peščišča. Ena pagosenica lahko uniči več plodičev. Proti hruševi grizlici
tretiramo tik pred koncem cvetenja hrušk.
Hruševa grizlica
Ime
Hruševa mokasta uš (Dysaphis pyri), rjava hruševa uš
(Melanaphis pyrarius), hruševa uš šiškarica (Anuraphis
farfare), zelena jablanova uš (Aphis pomi)
opis
Uši s sesanjem na poganjkih in plodovih povzročajo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Na deblih in vejicah prezimijo zimska jajčeca. Zatiranje uši je potrebno zaradi
omejevanja prenosa virusov.
Rjava hruševa uš
42
Hruške
Ime
Navadna hruševa bolšica (Cacopsylla pyri)
opis
Okuženo drevje prepoznamo po zakrnelih, sajastih poganjkih, ki so posledica izločene medene rose in sesanja sokov. Bolšica se najpogosteje pojavlja na bujno rastočih drevesih. V
enem letu razvije štiri rodove. Ličinke se lahko v velikem številu pojavijo še v mesecu maju
in povzročijo veliko škodo na cvetovih in mladih plodičih. Hruševa bolšica je škodljivec, ki
najpogosteje napada dobro oskrbovane, gnojene nasade. Ker je škodljivec skozi vse leto
prisoten v vseh stadijih razvoja (jajčeca, ličinke, imago), tretiramo po opazovanju in sicer
takrat, ko se izleže večina ličink. Prvi pregled opravimo že v marcu. Če je prisotnih veliko
jajčec, opravimo predspomladansko tretiranje. Kasneje tretiramo po potrebi.
Navadna hruševa bolšica - ličinke
Navadna hruševa bolšica - imago
43
Breskve
BRESKVE
Ime
Listna luknjičavost
koščičarjev
(Stigmina carpophila)
opis
Že ime pove, da bolezen napada vse koščičarje. Na listih povzroča okroglaste rdečerjave pege, ki so včasih obdane z rdečim
robom. Notranji, odmrli del lista izpade in
nastane značilna luknjica. Ob močnejšem
napadu bolezni je listje na drevesu videti
kot prestreljeno.
Listna luknjičavost koščičarjev
Ime
Cvetna monilija
(Monilinia laxa)
opis
Cvetna monilija povzroča sušenje cvetov.
Ko se drevo razcveti, opazimo, da so mnogi
cvetovi porjaveli in suhi. Pogosto se začnejo
sušiti tudi vejice. Na njih opazimo sivkaste
prašne kupčke. To so poletni trosi, ki ob dežju širijo okužbo.
Cvetna monilija
44
Breskve
Ime
Breskov zavijač
(Cydia molesta)
opis
Breskov zavijač spada med najpomembnejše škodljivce breskev, saj njegove gosenice
začrvivijo tako poganjke kot tudi plodove.
Konec aprila in v začetku maja se pojavijo
metuljčki, katerih gosenice povzročajo škodo predvsem na poganjkih. Ti se zvijejo in
posušijo. Škodljivec ima pri nas več generacij. Največjo škodo povzročajo gosenice
metuljčkov zadnjih generacij, saj začrvivijo
plodove. Taki plodovi so neuporabni in večinoma tudi nagniti. Do močnejšega pojava breskovega zavijača prihaja predvsem
pri poznih sortah breskev. Tretiranje proti
breskovemu zavijaču je treba izvajati od
konca maja do obiranja (menjava sredstev
iz različnih kemijskih skupin). Pri zadnjem
tretiranju moramo biti še posebej pozorni
na karence.
Breskov zavijač
Ime
Breskova kodravost
(Taphrina deformans)
Breskova kodravost
opis
Gliva napade breskve že zgodaj spomladi
pri odpiranju brstov. Spoznamo jo po značilnih mehurjastih, rdeče obarvanih listih.
Za okužbo sta potrebna dež in hladnejše
vreme. Listje, ki odganja, spreminja barvo,
se deformira in odpada. Pri močni okužbi
gliva napade tudi cvetove in plodiče. Okuženi plodiči odpadajo. Za zaščito pred breskovo kodravostjo je pomembno pravočasno zgodnje tretiranje.
45
Breskve
Ime
Listne uši (Aphididae spp.)
opis
Med ušmi, ki napadajo breskve, je najpogostejša rjava breskova uš. Uši deformirajo
listje in mlade poganjke. Napadeno listje
se deformira in se v vrhovih zvija v obliki
gnezd. Listi se predčasno posušijo, vendar
ne odpadejo. Uši prezimijo v obliki zimskih
jajčec in v svojem razvojnem ciklusu ne
menjajo gostitelja.
Siva breskova uš
46
škropljenje takoj
po cvetenju
V primeru slabega, deževnega vremena, škropimo samo proti cvetni moniliji. Prvič v začetku
cvetenja in drugič v drugi polovici cvetenja. Čeprav navedena sredstva niso nevarna za
čebele,škropimo proti večeru, ko se večina čebel umakne v panje.
KOCIDE 2000
pripravek na osnovi
močlj. žvepla
breskov škrlup,
listna luknjičavost,
pozna kodravost
breskova pepelovka
25 g
300 mL
300 mL
cvetenje
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
murvov kapar,
uši, jajčeca rdeče
sadne pršice
škropljenje pred
cvetenjem
50 g
25 g
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000
breskova kodravost
skozi brste že preseva
rožnata barva
50 g
25 g
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000
breskova kodravost
50 g
25 g
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000
brsti se napenjajo
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
breskova kodravost,
ožig breskove skorje,
breskov rak, breskova
bakterijska pegavost
Bolezen ali
škodljivec
zimsko škropljenje
(lahko opravimo že jeseni,
po odpadanju listov)
Čas uporabe in faza razvoja
VARSTVO BRESKEV
Breskve
47
48
2,5 g
1,8-2,0 mL
STEWARD ali
CORAGEN
KOCIDE 2000
škropimo
1. v začetku odpadanja listov
2. proti koncu odpadanja
listov
25 g
Odstranimo okužene veje - rane zamazati s pasto.
Z bakrovimi pripravki škropimo v nižjih koncentracijah.
bolezni lesa,
ožig breskove skorje
breskova bakterijska
pegavost,
od konca septembra do
konca odpadanja listja
Odstranimo okužen les in ga sežgemo.
2,5 g
1,8-2,0 mL
STEWARD ali
CORAGEN
breskov molj,
breskovzavijač
breskov zavijač 2. rod
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
Foliarni pripravki za gnojenje breskev, ki jih uporabljamo v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
jesensko škropljenje
konec junija
začetek julija
poletna škropljenja
Čas uporabe in faza razvoja
Breskve
Češnje
VIŠNJE IN ČEŠNJE
Ime
Češnjeva listna pegavost (Blumeriella japii)
opis
V zadnjih letih je češnjeva listna pegavost v Sloveniji ena najbolj škodljivih bolezni češenj
in višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice, ki so manjše
od tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem vremenu
se lahko povežejo med seboj. Pogosto so zaradi te bolezni okužena drevesa že julija ali
avgusta popolnoma brez listja.
Češnjeva listna pegavost
Češnjeva listna pegavost - detajl
Ime
Črna češnjeva uš
(Myzus pruniavium)
opis
Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih
dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih
drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji
strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki pa
zaostanejo v rasti. Pojavi se tudi obilica medene rose, ki privablja mravlje.
Črna češnjeva uš
49
Češnje
Ime
Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila)
opis
Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, višnjah in breskvah. Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in posušijo. Listje izgleda kot bi bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti
koščičarjev tretiramo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma
v razvojni fazi brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna tretiranja v aprilu in maju.
Listna luknjičavost koščičarjev
Ime
Cvetna monilija
(Monilinia laxa)
Cvetna monilija
50
opis
Cvetna monilija spada med najpogostejše
bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi
druge vrste koščičarjev. Cvetovi (pa tudi
vejice) se posušijo, pogosto se smolijo ter
ostanejo čez poletje na drevju. Proti cvetni
moniliji tretiramo občutljive sorte koščičarjev, prvič v začetku cvetenja (odprtih 10 %
cvetov). Tretiranje ponovimo, ko začnejo
odpadati prvi venčni listi oziroma pred napovedanim dežjem.
Slive, češplje
SLIVE IN ČEŠPLJE
Ime
Češpljeva grizlica
(Hoplocampa spp.)
opis
Črna in rumena češpljeva grizlica sta pri nas
zelo pogosti in lahko uničita ves pridelek
kljub temu, da so slive ali češplje lepo odcvetele. Plodiči odpadejo takoj po cvetenju.
Na njihovi površini opazimo značilno luknjico, notranjost pa je popolnoma izjedena.
Češpljeva grizlica
Ime
Češpljev zavijač
(Laspeyresia funebrana)
Češpljev zavijač
opis
Češpljev zavijač je hud škodljivec češpelj in
sliv, saj povzroča črvivost plodov. Metuljčki prve generacije odlagajo jajčeca takoj
po cvetenju, njihov let pa se lahko podaljša
tudi na 4 do 5 tednov. Plodovi, v katere se
je zavrtala gosenica, se vijolično obarvajo in
odpadejo. V juliju se pojavijo metuljčki drugega rodu. Njihove gosenice se zavrtajo v
plodove normalne velikosti. Vhodna luknjica
je ponavadi pokrita s smolnato snovjo. Škoda, ki jo povzroči prvi rod ni velika, saj plodiči odpadejo z junijskim trebljenjem plodov.
Tretiramo predvsem proti drugemu rodu, ki
povzroči največ škode na poznih sortah sliv.
51
Slive, češplje
Ime
Rdeča listna pegavost
češpelj (Polystigma rubrum)
opis
Bolezen spoznamo po pojavu rumenih, kasneje rdečih mesnatih peg, ki nabreknejo in
potemnijo. Okuženo listje odpade že v poletnem času. Pri tej bolezni tretiramo že v času
odpiranja brstov (sredstva na osnovi bakra).
Rdeča listna pegavost
52
Koruza
POLJŠČINE
KORUZA
RAZVOJNE fAZE
Ime
Strune (Elateriade)
opis
Strune spadajo med najhujše škodljivce poljedelskih kultur, predvsem posevkov redkega
sklopa. Poleg koruze napadajo tudi sladkorno peso, krompir in zelenjavo. Strune so ličinke
hroščkov temne barve, dolgih 7 – 15 mm, ki sami ne delajo škode. Škodo povzročajo ličinke
rumeno rdeče barve, ozkega podolgovatega telesa, ki spominjajo na dele žice. Hranijo se s
koreninami, koreni in gomolji nekaterih poljedelskih kultur. Strune zatiramo preventivno,
po pregledu polja, z nanosom insekticida na semenski material (semenske hiše) ali z vnosom granuliranih insekticidov v zemljo pred ali med setvijo kulture.
53
Koruza
Posledica napada strun
Poškodovana korenina koruze
Ime
Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)
opis
Gosenice koruzne vešče prezimijo v koruznici ali v notranjosti drugih rastlin na njivi. Metuljčki,
ki lahko preletijo tudi do 20 km, letajo aprila in maja. Iščejo koruzna polja, kjer na posamezne
rastline odlagajo jajčeca. Mlade gosenice se premikajo proti osnovi lista in se hranijo v listnih
pazduhah. Tipične poškodbe, ki jih povzroča ta škodljivec, so prelomljeni listi ali cele rastline,
kot posledica izjedenega stebla rastline. Ker se gosenica zabubi v notranjosti rastline, je najpomembnejši zaščitni ukrep mehanično odstranjevanje koruznice s polj in zaoravanje ostankov.
Koruzna vešča
54
Koruza
VARSTVO KORUZE
Čas uporabe
Škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
po setvi, pred
vznikom koruze
in plevelov ali po
vzniku do 3. lista
koruze, pleveli so
v fazi vznikanja
enoletni semenski pleveli
FRONTIER X2 ali
TERANO WG 62,5
1- 1,4 L
1 kg
koruza 2-6 liste
enakomeren vznik enoletnih
ozkolistnih (v razvojni fazi 1 – 2
prava lista)
in širokolistnih plevelov
(v razvojni fazi 2 – 4 pravih
listov) vključno z baržunostim
oslezom (Abutilon)
prisotnost večletnih
koreninskih trav ter večletnih
širokolistnih plevelov
F4 kombinacija
celovita rešitev:
STOMP 400 SC +
FRONTIER X2 +
MOTIVELL +
ARRAT +
BREAK THRU S 240
(močilo)
1,5 L
0,7 L
0,5 L
100 g
0,25 L
prevladujejo ozkolistni, tudi
večletni pleveli (enoletni v
fazi od 2 listov do začetka
odganjanja stranskih
poganjkov, večletni ozkolistni
pleveli v fazi 2 – 6 listov) ter
nekateri širokolistni semenski
pleveli
NICOSH +
TREND 90
(močilo)
1L
0,1%
prevladajujejo širokolistni,
tudi večletni pleveli (enoletni
v fazi 2 – 4 listov,
večletni širokolistni pleveli
v fazi 2 – 6 listov)
ARRAT +
BREAK THRU S 240
(močilo) ali
HARMONY 75 WG ali
HEBOCID
200 g
0,25 L
koruza 3 do 5
(največ 7) listov
korekcije
15 g
0,8 L
Sredstev NICOSH, ARRAT, HERBOCID in kombinacij ne uporabljamo v vročem in vetrovnem vremenu.
Izogibamo se stresnim situacijam.
Foliarni pripravki za gnojenje koruze v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
55
56
05
09
10
11
FRONTIER X2
TERANO WG 62,5
12
NICOSH
14
15
F4 KOMBINACIJA
HARMONY 75 WG
HERBOCID
PROGRAM VARSTVA KORUZE
16
17
34
53
63
Koruza
Žita
ŽITA
RAZVOJNE fAZE
Ime
Žitna pepelovka
(Blumeria graminis)
opis
Pepelovke so postale pri intenzivnem pridelovanju žit zelo nevarna bolezen. Najnevarnejša je v zgodnjih razvojnih fazah rasti,
ker okužuje samo mlado tkivo rastlin. Iz micelija se razvijejo bele kosmičaste prevleke.
Če se bolezen razširi na zgornje liste, je asimilacijska sposobnost rastline zmanjšana,
kar se kasneje pozna tudi na pridelku.
Žitna pepelovka
57
Žita
Ime
Fuzarioze (Fusarium spp.)
opis
S fuzariozo se lahko okužijo žitni klasi, predvsem kadar je med cvetenjem in mlečno zrelostjo vreme toplo in vlažno. Nekateri soji gliv iz
rodu Fusarium povzročajo značilno pobeljenje
delov klasa, medtem ko je značilen simptom za
povzročiteljico snežne plesni (Microdochium
nivale) neobičajna rožnata barva okuženih klasov. Okuženi klasi ostanejo prazni. Fuzariozam
se zaradi tvorbe mikotoksinov zadnje čase tudi
pri nas posveča vedno več pozornosti.
Fuzarioze
Ime
Rdeči žitni strgač
(Oulema melanopus)
opis
Žitni strgač spada med najhujše škodljivce
strnih žit v Sloveniji. Škodo povzročajo ličinke, ki delajo značilne poškodbe (izgrizene
proge) na listih. Žita od daleč izgledajo, kot
da zorijo. Strgač se na poljih pojavi v otokih,
iz katerih se širi na vse strani.
Rdeči žitni strgač
Ime
Žitna progasta rja
(Puccinia graminis)
opis
Rja se pojavi predvsem na listih in steblih vseh žit.
Pojav ni odvisen od temperature, ugodno pa nanj
vpliva visoka zračna vlaga. Bolezen povzroča rane
oziroma luknjice na listih. Zaradi tega je močno povečana transpiracija, kar vodi do prehitrega sušenja
in odmiranja listja. To je poleg zmanjšane asimilacije
glavni vzrok za nižje pridelke, ki jih povzročajo rje.
58
Žitna progasta rja
MEZZO® Orbit®
DUOPAK
KOMPLETNA IN ZANESLJIVA ZAŠČITA
VAŠEGA POSEVKA
DUOPAK sestavljata herbicida MEZZO® + Orbit®,
s katerima zatremo kompleten spekter
enoletnega in večletnega širokolistnega
plevela v ozimni in jari pšenici ter v ozimnem in jarem ječmenu.
Dobro deluje na plezajočo lakoto ali smolenec (Galium
aparine).
Uporaba: tretiramo v času od treh listov do konca razraščanja žit
(BBCH 13 – 30).
Pakiranje DUOPAK MEZZO® Orbit®
zadostuje za 1 ha površine.
www.pinus-tki.si
60
00 09 11 12
13
14
21
25
29
30
MEZZO ORBIT DUOPAK
GRANSTAR 75 WG
CORBEL
PROGRAM VARSTVA ŽIT (ječmen, pšenica)
31
32
37
39
49
51
59
61
63
BOOM EFEKT
65
Žita
Žita
ČIŠČENJE STRNIŠČ
S SREDSTVOM BOOM EFEKT®
Čiščenje strnišč s sredstvom BOOM EFEKT® je ukrep, s katerim z malo stroški zatremo trdovratne plevele in tako zmanjšamo zapleveljenost v naslednji kulturi.
V pozno poletnem oziroma jesenskem času, ko je od žetve ozimnih in jarih žit ali oljne
ogrščice minilo že toliko časa, da se je plevel po mehanskem čiščenju že dobro razrastel,
uporabimo sistemični herbicid BOOM EFEKT®.
BOOM EFEKT® za svoje delovanje na trdovratne plevele potrebuje poleg primernih temperatur še dobro razvito zeleno maso plevela. Za popolno uničenje globokih korenin in
rizomov plevela, zemljišča, ki ga nameravamo tretirati, ne smemo predhodno obdelovati
vsaj 40 dni pred in 28 dni po tretiranju.
Odmerek herbicida BOOM EFEKT® je odvisen predvsem od vrste prisotnih plevelov. Kadar
prevladujejo semenski, enoletni pleveli uporabimo sredstvo BOOM EFEKT® v odmerku 3 –
4 L/ha. Za zatiranje trdovratnejših, koreninskih plevelov (slak, plazeča pirnica, njivski osat in
drugih) priporočamo uporabo sredstva v odmerku 6 L/ha, v primeru prisotnosti njivskega
slaka pa 8 L/ha. Optimalno delovanje sredstva BOOM EFEKT® dosežemo, če njivski slak
tretiramo v fazi cvetenja, divji sirek pa v fazi metličenja.
Pri zatiranju plevelov na strniščih moramo biti pozorni na porabo vode, ki naj ne preseže
200 L/ha. Kapljice pripravljenega sredstva za tretiranje morajo biti dobro razporejene po
površini listov plevela.
Za boljše delovanje sredstva BOOM EFEKT® priporočamo dodatek močila TREND 90 v 0,1
% koncentraciji. Uporabimo lahko tudi ureo ali amonsulfat v 2 – 5% koncentraciji, katerega
dodamo v tank škropilnice pred herbicidom BOOM EFEKT®.
61
SLO
Boom efekt
®
KI PROIZV
NS
E
V
-
-
62
|
|
|
|
Krompir
KROMPIR
RAZVOJNE fAZE
Ime
Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)
opis
V ugodnih razmerah lahko bolezen uniči listje krompirja v manj kot tednu dni. Na spodnji
strani listov se pojavi snežna bela plesniva prevleka. Gliva lahko okuži tudi gomolje.
Krompirjeva plesen
63
Krompir
Ime
Črna listna pegavost
krompirja (Alternaria solani)
opis
Okužijo se lahko listi in stebla v vsej rastni
dobi. Okrogle, precej velike pege se najprej
pojavijo ob vznožju grmov. Bolezen povzroča predčasno sušenja listja.
Ime
Koloradski hrošč
(Leptinotarsa decemlineata)
opis
Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec
krompirja pri nas. Škodo povzročajo hroščki
in ličinke oranžno rdeče barve z izjedanjem
listov krompirja. Pri nas ima koloradski hrošč
tudi do tri generacije letno. Najpomembneje
je dosledno zatirati prvo generacijo, ki zaradi
manjše listne površine naredi največjo škodo. Brez zatiranja tega škodljivca proizvodnja
krompirja ni možna. Ukrepe prilagodimo pojavnosti generacije. Tretiramo, ko se iz jajčec
izležejo ličinke, navadno proti vsaki generaciji posebej.
64
Koloradski hrošč
00
09
14
15
samo ozkolistni plevel
ARAMO 50
PROGRAM VARSTVA KROMPIRJA
19
31-33
39
PENNCOZEB 75 DG
PINOZEB M-45
51-69
EQUATION PRO
KOCIDE DF
KOCIDE 2000
FLOWBRIX BLAU SC
70-79
81-87
DESSICASH 200 SL
Krompir
65
Krompir
VARSTVO KROMPIRJA
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
takoj po vzniku
krompirja
(krompir največ
10 cm)
ozkolistni plevel:
enoletni, večletni
ARAMO 50
1 – 1,5 L
v začetku napada
(začetek izleganja
prvih ličink iz jajčec)
koloradski hrošč
CORAGEN
60 mL
PENNCOZEB 75 DG
PINOZEB M 45
(za začetna,
preventivna tretiranja)
1,7 kg
2 kg
EQUATION PRO
(za daljše delovanje
mu dodamo 1 kg
Penncozeba)
0,4 kg
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU SC
1,5 - 2 kg
2 kg
2,5 L
DESSICASH 200 SL
4L
prvi znaki bolezni
(od cvetenja naprej
na 12 - 15 dni)
krompirjeva plesen,
črna listna pegavost
zaključna škropljenja
14 dni pred
spravilom pridelka
sušenje (desikacija)
krompirjevke (zelenih
delov rastlin)
Foliarni pripravki za gnojenje krompirja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL
66
FLOWBRIX® BLAU SC
NEPOGREŠLJIV PREVENTIVNI KONTAKTNI FUNGICID NA
OSNOVI BAKRA V OBLIKI BAKROVEGA OKSIKLORIDA
Edinstvena lastnost sredstva Flowbrix® Blau SC so izredno drobni,
mikdrodelci bakra, ki omogočajo optimalno razporeditev sredstva po
površini lista rastlin in omejitev pojava fitotoksičnosti.
Zavira rast in razvoj bolezni, katere povzročajo patogene glive na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zmanjševanje okužbe s
peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola)
- krompirju za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora
infestans)
- paradižniku za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora
infestans).
Uporabniku prijazna oblika koncentrirane suspenzije (SC), omogoča
enostavno pripravo sredstva in enostavnejše odmerjanje.
www.pinus-tki.si
Travniki in pašniki
ZATIRANJE PLEVELA NA TRAVNIKIH IN PAŠNIKIH
Čas uporabe
Za
Pleveli
Sredstvo
Odmerek
na ha
Količina Odmerek
vode na na 10 L
ha
vode
Spomladi,
v fazi aktivne
rasti plevelov
površine, kjer
je močna
zapleveljenost
s širokolistnimi
pleveli
*
TANDUS 200 EC
0,75 - 2 L
300 –
400 L
50 mL
V rastni dobi,
za plevele
z močnimi
koreninami
je najbolj
priporočljiv
jesenski čas
površine, kjer
je močna
zapleveljenost
s širokolistnimi
pleveli
**
HARMONY 75 WG
15-20 g
300 L
1g
Širokolistni pleveli, kot so velika kopriva, navadni vratič, osat, navadno korenje, navadna
preslica, mrtva kopriva, navadna zvezdica, kislice (ščavje) in regrat, povzročajo težave v
pridelovanju travinja na travnikih in pašnikih.
*TANDUS 200 EC
- za zatiranje navadne zvezdice (Stellaria media) do višine 50 mm v na novo posejanih travnikih v odmerku 0,75 L/ha (7,5 ml na 100 m²), ob porabi 200-400 L vode na ha (2- 4 L vode
na 100 m²);
- za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela v odmerku 2 L/ha, ob porabi 300-400 L
vode na ha (3-4 L vode na 100 m²), in sicer:
veliko koprivo (Urtica dioica) in navadni regrat (Taraxacum officinale) se tretira
med aktivno rastjo pred cvetenjem (do sredine junija),
kodrastolistno kislico - ščavje (Rumex crispus) in topolistno kislico - ščavje (Rumex obtusifolius) se tretira spomladi, ko je kislica visoka 15 do 20 cm,
robide (Rubus spp.) se tretira v času aktivne rasti (med junijem in avgustom).
**HARMONY 75 WG
Na površinah, kjer prevladujejo kislice (ščavje,več kot 2 rastlini /m2) priporočamo tretiranje
cele površine s herbicidom HARMONY 75 WG v odmerku 15 - 20 g/ha.
Poraba vode naj bo 200-300 L/ha. Za boljšo oprijemljivost in hitrejši učinek priporočamo
dodatek močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Škropimo suhe rastline. Priporočamo jesensko tretiranje pred mrazom. Če je zapleveljenost manjša, lahko tretiramo posamezne
rastline (po “spot”metodi). Količino 1 g sredstva HARMONY 75 WG raztopimo v 10 L vode
in dodamo še 10 mL močila TREND 90.
Tretiramo samo rozete in šope plevela. Jesensko tretiranje manj zavre rast trav in detelj.
68
Paradižnik
vrtNINE
PARADIŽNIK
Ime
paradižnika
(Alternaria solani)
opis
Bolezen opazimo kot temno rjave do črne
okroglaste ali oglate pege s koncentričnimi
krogi. Gliva najprej okuži spodnje liste, nato
pa preide na gornje dele in plodove. Nevarnejša je v vlažnem vremenu.
Črna listna pegavost paradižnika
Ime
Paradižnikova plesen
(Phytophthora infestans)
opis
Paradižnikova plesen povzroča propadanje
listov in rjavenje ter gnilobo plodov. V vlažnem in toplem vremenu se gliva zelo hitro
širi in lahko v nekaj dneh uniči cele nasade
paradižnika.
Paradižnikova plesen
69
Paradižnik
VARSTVO PARADIŽNIKA
Čas uporabe,
faza razvoja
Sredstvo
pred presajanjem
na pripravljeno
površino
širokolistni in ozkolistni
semenski pleveli
DEVRINOL 45 FL
(inkorporacija 3 - 5 cm)
30 mL
po presajanju,
ko se rastline
primejo
in v rastni dobi
listne uši, rastlinjakov
ščitkar
OGRIOL
200 mL
v rastni dobi
paradižnikov molj,
glagolka, južna plodovrtka
STEWARD
1- 2 g
paradižnikova plesen,
pegavost
PINOZEB M 45 ali
KOCIDE 2000 ali
KOCIDE DF ali
FLOWBRIX BLAU SC
20 g
15 – 20 g
20 g
25 mL
Foliarni pripravki za gnojenje zelenjave v rastni sezoni so AMINOPIN in AMALGEROL.
70
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
Zelje, kumare, bučke
VARSTVO ZELJA
Čas uporabe,
faza razvoja
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
3 - 4 dni pred
semenski ozko in
presajanjem na
širokolistni pleveli
pripravljeno površino
DEVRINOL 45 FL
(inkorporacija
5 – 8 cm)
20 - 30 mL
vzgoja sadik
in v rastni dobi
semenski ozkolistni pleveli
ARAMO 50
10 – 15 mL/100 m2
večletni ozkolistni
pleveli (ko dosežejo
velikost 10 – 20 cm)
ARAMO 50
20 mL/100 m2
listne uši,
mokasta kapusova uš
OGRIOL
200 mL
kapusova sovka, kapusov
belin, repni belin, kapusov
molj
STEWARD
1g
Foliarni pripravki za gnojenje zelenjave v rastni sezoni so AMINOPIN in AMALGEROL.
VARSTVO KUMAR
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
v vegetaciji
kumarna plesen
ALLEATO 80 WG
(zaradi narave aktivne
snovi priporočamo
škropljenje 3 x
zaporedoma)
40 g
listne uši
resarji – tripsi, rastlinjakov
ščitkar, listne uši
OGRIOL
200 mL
glagolka, južna plodovrtka
STEWARD
2g
71
Čebula, česen, por
ČEBULA, ČESEN, POR
Ime
Čebulna plesen (Peronospora destructor)
opis
Čebulna plesen je gospodarsko najpomembnejša bolezen čebule. Pogostejša je v hladnem in vlažnem vremenu. Bolezen okuži vse dele čebule. Najprej se pojavijo bledo rumene pege na mladih listih. Pege se kasneje povečajo. Okužba se prenese tudi na čebulice, ki
postanejo mehke in zgubane ter v shrambi močno gnijejo.
Čebulna plesen
Čebulna plesen - detajl
Ime
Porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma)
opis
Muha porova zavrtalka je velika, svetlejše rjavo rdeče barve. Podobno kot pri čebulni muhi
povzročajo škodo žerke, ki meseca maja vrtajo rane po notranji strani listov proti dnu čebulice. V srčne liste se ne zavrtajo. Napadeni listi se zvijajo, porumenijo in na koncu odmrejo.
72
Čebula, česen, por
Ime
Čebulna muha
(Hylemya antiqua)
opis
Napadene rastline venejo, listi se zvijajo,
srčni list se suši in ga lahko izvlečemo. Škodljivec ima 2 – 3 generacije letno. Muha
nekoliko manjša in tanjša kot hišna z izrazitimi rdeče rjavimi očmi. Za čebulo je najbolj
škodljiva prva generacija, druga in tretja pa
največ škode naredita na poru. Rane, ki jih
muha naredi na čebuli, postanejo vdorna
mesta za glivice, ki povzročajo gnitje rastlin.
Čebulna muha
VARSTVO ČEBULE
Čas uporabe,
faza razvoja
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
po vzniku čebule in
plevelov
enoletni in večletni
ozkolistni pleveli
ARAMO 50
10 – 20 mL
bolezni in škodljivci
v rastni dobi
čebulna plesen
PENNCOZEB 75 DG
20 g
čebulna muha, porova
zavrtalka
30 cm nad
RUMENE LEPLJIVE
tlemi v JV
PLOŠČE PINUS
(za ugotavljanje začetka smeri
naleta in zaščito)
73
TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI
MOTORNIMI ŠKROPILNICAMI
Danes imamo na naših kmetijah, predvsem pri vinogradnikih, sadjarjih pa tudi pri pridelovalcih krompirja večje število motornih nahrbtnih škropilnic. Delo s temi škropilnicami je
lažje in bolj ekonomično, če se pravilno uporabljajo. Hitrejše in manj naporno delo, predvsem pa manjša poraba vode, so osnovne prednosti uporabe motornih škropilnic.
Če smo pri navadni škropilnici uporabili 0,25 % koncentracijo sredstva, pomeni, da smo
porabili 2,5 kg sredstva na hektar, pri porabi 1000 litrov vode. Pri motorni škropilnici porabimo le 300 litrov vode na hektar, kar pomeni, da moramo za to količino vode narediti tri do
štirikrat močnejšo koncentracijo sredstva. Računamo lahko, da so koncentracije fungicidov
in insekticidov običajno podane za rabo 1000 litrov vode na hektar s predpostavko, da je
povprečen hektar zemljišča zasajen s približno 3500 do 4000 vinskih trt. Zato velja pravilo:
KOLIKOKRAT ZMANJŠAMO KOLIČINO VODE, TOLIKOKRAT
POVEČAMO KONCENTRACIJO SREDSTVA ali UPOŠTEVAMO
PRIPOROČENE HEKTARSKE ODMERKE (glej tabele)
Nahrbtne motorne škropilnice ne uporabljamo za tretiranje s herbicidi.
74
PRIPOROČILA ZA TRETIRANJE
Z NAHRBTNIMI ŠKROPILNICAMI
Primer izračuna porabe vode in količine sredstva na površino:
POLJEDELSTVO
Nekatera sredstva imajo navedene hektarske odmerke in v primeru porabe 1 L sredstva
in porabi približno 400 litrov vode na hektar, kolikor porabimo pri tretiranju z nahrbtno
škropilnico, sledi pri manjših površinah:
Poraba vode
Sredstvo
Površina
0,4 L
1L
2L
3L
4L
1 mL
2,5 mL
5 mL
7,5 mL
10 mL
10 m2
25 m2
50 m2
75 m2
100 m2
SADJARSTVO
V sadjarstvu je za dobro in enakomerno razporeditev sredstva pri tretiranju z nahrbtno
škropilnico potrebno porabiti približno 800 litrov vode na hektar, kar pomeni pri manjših
površinah v gostih enovrstnih nasadih s krošnjami višine 2,5 – 3 m naslednje:
Primer se nanaša na porabo 1 L sredstva in 800 L vode na hektar :
Poraba vode
Sredstvo
Površina
0,8 L
2L
4L
6L
8L
1 mL
2,5 mL
5 mL
7,5 mL
10 mL
10 m2
25 m2
50 m2
75 m2
100 m2
75
76
4
5
7
10
15
20
25
30
40
50
60
70
80
100
150
200
250
300
400
500
10
5
6
8
12
18
24
30
36
40
60
72
84
96
120
180
240
300
360
480
600
12
20
7
9
13
18
27
36
45
54
72
90
108
126
144
180
270
360
450
540
720
900
8
10
14
20
30
40
50
60
80
100
120
140
160
240
300
400
500
600
800
1.000
3
Gramov oz. cm sredstva:
18
20
25
35
50
75
100
125
150
200
250
300
350
400
500
750
1.000
1.250
1.500
2.000
2.500
50
Volumen tanka škropilnice v litrih:
6
8
11
15
23
30
38
45
60
75
90
105
120
150
230
300
380
450
600
750
15
24
30
42
60
90
120
150
180
240
300
360
420
480
600
900
1.200
1.500
1.800
2.400
3.000
60
32
40
56
80
120
160
200
240
320
400
480
560
640
800
1.200
1.600
2.000
2.400
3.200
4.000
80
40
50
70
100
150
200
250
300
400
500
600
700
800
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
4.000
5.000
100
80
100
140
200
300
400
500
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
2.400
3.000
4.000
5.000
6.000
8.000
10.000
200
10 g = 1 dag; 100 g = 10 dag; 1.000 g = 1 kg; 10.000 g = 10 kg; 10 cm3 = 0,1 dl; 100 cm3 = 1 dl; 1.000 cm3 = 1 L; 10.000 cm3 = 10 L
0,04
0,05
0,07
0,1
0,15
0,2
0,25
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
1
1,5
2
2,5
3
4
5
Potrebna
koncentracija
v%
TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE
120
150
210
300
450
600
750
900
1.200
1.500
1.800
2.100
2.400
3.000
4.500
6.000
7.500
9.000
12.000
15.000
300
160
200
280
400
600
800
1.000
1.200
1.600
2.000
2.400
2.800
3.200
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
16.000
20.000
400
OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE
I. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
• pesticid
• količina vode:
• vrsta šob:
• približna delovna hitrost:
II. TEHNIČNI PODATKI
• vrsta škropilnice:
• max. kapaciteta črpalke:
• delovna širina:
• prestava:
l [kg]/ha (=Dha)
l/ha
km/ha
, hitrost:
l/min
m
do
km/ha
III. IZRAČUN PRETOKA ŠRKOPILNE ARMATURE (K)
-------------------------- = ____________ l/min
• pretok za eno šobo (k) = ---------------- = ________ l/min
IV. IZRAČUN HITROSTI
-------------------------- = ____________ km/h
Q = količina vode/ha
v = delovna hitrost
K = pretok škropilne armature
r = delovna širina
V. KONTROLA – KONČNI IZRAČUN Q
--------------------------------------- = _____________ l/ha
VI. IZRAČUN KOLIČINE SREDSTVA, KI GA POTREBUJEMO ZA EN SOD (D sod)
______________ l(kg)/sod
VII. ZAPIS PODATKOV ZA TRETIRANJE
• traktor:
• prestava:
• plin:
• hitrost:
• štev.obratov:
• pritisk:
• vrsta (tip) šobe:
• količina sredstva (pesticida) za en sod:
______________________
______________________
______________________
_______________ kg [l]/sod
_______________ kg [l]/sod
_______________ kg [l]/sod
VIII. OPOMBE – OPOZORILA:
Kraj:
Datum:
Podpis:
77
Seznam sredstev
ALLEATO 80 WG
NOVO!
Helm AG
fungicid
Aktivna snov: fosetil - Al 80 %
Način delovanja: sistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: 100 g, 1 kg
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Sredstvo na osnovi Al. fosetila nudi zanesljivo varstvo proti peronospori vinske trte in kumarni
plesni. Kombiniramo ga s kontaktnimi sredstvi kot sta Pinozeb M 45 ali Penncozeb DG v polovičnih odmerkih.
Uporaba:
Sredstvo ALLEATO 80 WG se uporablja kot fungicid s sistemičnim delovanjem na:
- trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v
odmerku 2,5 kg/ha (25 g/100 m²) ob priporočeni porabi vode do 1000 L/ha (do 10 L vode/100
m²). Tretira se od pojava kabrnkov (BBCH 53) do zapiranja grozdov (BBCH 79), v presledkih 10
do 14 dni.
- bučkah in kumarah v zaščitenih prostorih in na prostem za zmanjševanje okužb s kumarno
plesnijo (Pseudoperonospora cubensis) v odmerku 1- 4 kg/ha (10 - 40 g na 100 m²), ob priporočeni porabi vode 400- 1200 L/ha (4-12 L vode/100 m²). Prvič se tretira v odmerku 1 kg/ha v
času, ko je drugi pravi list na glavnem steblu v celoti razvit (BBCH 12). Za vsa nadaljnja tretiranja se priporoča uporaba odmerka 4 kg/ha v presledkih 10 - 14 dni.
Karenca: 3 dni za bučke in kumare, 28 dni za trto za pridelavo vinskega grozdja.
78
Seznam sredstev
AMALGEROL®
NOVO!
Hechenbichler Gmbh Austria
biostimulant
Aktivna snov: eterična olja, rastlinska olja in izvlečki, izvlečki morskih alg,
destilati mineralnih olj.
Način delovanja: vzpodbuja rast rastlin, izboljšuje kakovost pridelka in povišuje
donose kmetijskih rastlin in zelenjave, pospešuje razgradnjo rastlinskih ostankov
in izboljšuje strukturo in kakovost tal.
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: 1 L
Značilnosti: Organski biostimulant-izboljšuje kakovost in količino pridelka ter povečuje
rodnost tal.
Uporaba:
žita: (min. 2 tretiranji) 3 L/ha v jeseni; ko imajo žita 8 do 10 listov, 3 L/ha spomladi; od konca
razraščanja do začetka kolenčenja, 3 L/ha začetek klasenja do začetka cvetenja.
Za razkroj slame: AMALGEROL® 3 L/ha + 10 kg uree na slamo, ki ji sledi takojšnja obdelava
zemljišča (s plugom ali kultivatorjem);
oljna ogrščica: (min. 2 tretiranji) 3 L/ha v jeseni, ko ima oljna ogrščica 5 listov. 3 L/ha - 2 krat
spomladi, tretiramo skupaj z insekticidi oz. fungicidi.
koruza: 5 L/ha pred obdelavo zemljišča (s plugom ali kultivatorjem), 3 L/ha ko ima koruza 4-8
listov, ponoviti pred zapiranjem vrst.
Za razkroj slame: AMALGEROL® 6 L/ha + 10 - 20 kg uree na slamo, ki ji sledi takojšnja odelava
zemljišča (s plugom ali kultivatorjem);
krompir: 3 L/ha, med debelitvijo stolona in nastankom kot grah velikih gomoljev. Ponoviti 3
treiranja v 10 - 14 dnevnih presledkih. Uporaba 300 - 1000 L vode na hektar;
grah, fižol, soja: 5 L/ha pred cvetenjem (min. 2 tretiranji z insekticidi);
vinska trta: 3 L/ha, 4 - 5 tretiranj v fazi med razvojem socvetij in dotikanjem jagod. Uporabiti
300 - 1000 L vode na hektar;
sadno drevje: 3 L/ha, 4 - 5 tretiranj od stadija rožnatih popkov (pečkarji)/čašni listi odprti
(koščičarji) do začetka barvanja plodov. Uporabiti 300 - 1000 L vode na hektar;
jagode: 3 L/ha, 3 - 4 tretiranja od začetka marca do barvanja jagod, nato 1 - 2 tretiranji v jeseni.
Uporabiti 300 - 1000 L vode na hektar;
zelenjava: 3 L/ha prvič uporabiti 14 dni po sajenju/vzniku, nato ponoviti 3 - 5 tretiranj v 10
dnevnih presledkih. Zadnje tretiranje opraviti 3 dni pred spravilom pridelka: Uporabiti 300 1000 L vode na hektar;
trata: 1 - 2 L + min. 100 L vode na 1000 m². Po uporabi priporočamo namakanje, da se zagotovi
prodiranje sredstva v območje korenin. Čas uporabe: 2 - 3 dni po košnji, tretiranje ponoviti
vsake 4 - 6 tednov;
79
Seznam sredstev
vrtnarstvo/rastlinjaki: Hidroponski sistemi - hkratni dobavi vode in rastinskih hranil skozi
namakalni sisistem dodamo 0,02 % - 0,05 % AMALGEROL®-a (200 ml - 500 ml na 1000 L vode),
tretiramo v 10-14 dnevnih presledkih.
Foliarno tretiramo z 0,3 % - 0,5 % sredstva AMALGEROL® (300-500 ml na 100 L vode), v 10 - 14
dnevnih presledkih.
AMALINE® FLOW
NOVO!
Nufarm
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega sulfata 48,48 %, zoksamid 4 %
Način delovanja: kontaktno- preventivno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka 0,25 L, 1 L
Značilnosti:
Fungicid je kombinacija dveh kontaktnih učinkovin , bakra in zoksamida, ki se dobro dopolnjujeta v delovanju proti Peronospori vinske trte za zaključna škropljenja.
Uporaba:
Sredstvo AMALINE® FLOW se uporablja na trti kot preventivni fungicid za zmanjševanje okužb
s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2,25 L/ha (22,5 ml/100 m²) ob
porabi 400 do 1000 L vode/ha (4 do 10 L vode/100 m²).
Tretira se preventivno v 7 do 12 dnevnih presledkih oziroma po napovedi opazovalno napovedovalne službe.
Sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ tri krat v eni rastni dobi.
Pripravek vsebuje 267 g/L čistega bakra. Pri enkratni uporabi tega sredstva v odmerku 2,25 L/
ha, znaša vnos čistega bakra 600 g/ha.
AMALINE® FLOW odlikuje izredna odpornost proti izpiranju zaradi padavin.
Pripravek je priporočljivo uporabljati za zaključna škropljenja vinske trte.
Karenca: 28 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja.
80
Seznam sredstev
AMINOPIN®
NOVO!
APC EUROPE S.A., Barcelona, Spain
biostimulant
Aktivna snov: aminokisline, dušik, kalij in organske snovi
Način delovanja: AMINOPIN je naravno organsko mineralno gnojilo - biostimulant z visoko
vsebnostjo aminokislin, pridobljenih z encimsko hidrolizo. AMINOPIN aktivira in krepi
biokemične in encimatske procese v rastlini, vzpodbuja in uravnava metabolizem rastlin
ter procese anabolizma oziroma sinteze. Vsebuje 100 % L - α aminokisline, ki so potrebne
za sintezo proteinov, ki jih rastlina zelo hitro absorbira. Proste aminokisline stimulirajo
razvoj in metabolizem v številnih organih rastlin ter pospešijo transport mikorelementov
po rastlini na mesta, kjer so potrebni. Z uporabo sredstva AMINOPIN izboljšamo
fotosintezo, sintezo proteinov, sintezo ogljikovih hidratov, nukleinskih kislin in lipidov.
AMINOPIN stimulira vznik in ukoreninjanje rastlin, vzpodbuja rast in razvoj korenin ter
obnovo rastlinskih tkiv po mehanskih poškodbah, pospešuje rast rastlin in cvetenje,
izboljšuje velikost plodov ter pomaga rastlinam pri premagovanju različnih stresnih situacij
kot so: previsoke in prenizke temperature, toča, suša, pozeba, pomanjkanje hranil.
Formulacija: mikrogranule
Pakiranje: 5 kg, 1 kg, 0,25 kg
Značilnosti: AMINOPIN je zaradi vsebnosti prostih in rastlinam lahko dostopnih aminokislin,
dušika, kalija in organskih snovi bogat vir hranilnih snovi. AMINOPIN je primeren za uporabo v
ekološkem kmetijstvu.
Uporaba: AMINOPIN uporabljamo v času aktivne rasti rastline: pri presajanju, v času rasti rastlin in cvetenja, kot tudi v času razvoja in zorenja plodov. Tretiramo dva- do trikrat oziroma po
potrebi tudi večkrat.
81
Seznam sredstev
Rastlina:
Čas uporabe:
Količina: (foliarno tretiranje)
jagode
od presaditve do pobiranja
pridelka
0,15% - 0,25%
(150 – 250 g/100 L vode)
zelenjava (paradižnik,
kumare, bučke, paprika, listnata
zelenjava)
od presaditve do pobiranja
pridelka
0,15% - 0,25%
(150 – 250 g/100 L vode)
sadno drevje (jablane, hruške,
breskve, marelice, češnje in dr.)
od konca cvetenja do začetka
pobiranja pridelka
0,15% - 0,25%
(150 – 250 g/100 L vode)
oljke
v začetku razvoja brstov (marec)
v času cvetenja (april-maj)
v času formiranja plodov (julij)
v času zorenja plodov
(september-oktober)
0,15% - 0,25%
trta za pridelavo vinskega in
namiznega grozdja
pred in po cvetenju
0,15% - 0,25%
(150 – 250 g /100 L vode)
žita, koruza in krompir
v stresnih situacijah in ob
tretiranju s fungicidi
0,15% - 0,20%
(150 – 200 g/100 L vode)
industrijske rastline
(oljna ogrščica in dr.)
med razvojem
0,15% - 0,25%
(150 – 250 g /100 L vode)
zelene in cvetoče okrasne
med razvojem in pred
cvetenjem
0,15% - 0,30%
(150 – 300 g/100 L vode)
(150 – 250 /100 L vode)
Priporočena poraba vode: jagode 400 – 500 L/ha; zelenjava 300 – 400 L/ha; sadno drevje,
oljke in trta 1000 L/ha; žita, koruza, krompir in industrijske rastline 300 – 400 L/ha; okrasne
rastline 300 L/ha.
Namakanje (fertigacija): AMINOPIN lahko uporabimo tudi v postopku namakanja (fertigacije). Uporabite 2-4 kg/ha na aplikacijo (tretiranje). Tretiramo skupaj z drugimi gnojili, ki vsebujejo
mikroelemente in NPK. Priporočamo pogostejše aplikacije (večkratno tretiranje), odvisno od
potrebe rastlin in vremenskih razmer.
Posebna tretiranja: Posebej priporočamo uporabo sredstva AMINOPIN za uspešno reševanje
in premagovanje vseh stresnih situacij (previsoke ali prenizke temperature oz. temperaturna
nihanja, pozeba, toča, moča, suša, pomanjkanje hranil). V tem primeru priporočamo tretiranje
najkasneje v roku 24-48 ur od dogodka. Tretiramo 1-2 krat v 7 dnevnem intervalu v dozi 250 –
300 g / 100 L vode.
82
Seznam sredstev
ARAMO® 50
BASF
herbicid
Aktivna snov: tepraloksidim (50 g/L)
Način delovanja: foliarno
Pakiranje: plastenka (1 L)
Značilnosti:
• selektivni herbicid za zatiranje ozkolistnih plevelov po vzniku v širokolistnih kulturah: fižol
za zrnje, krompir, grah za zrnje in stročje, česen, čebula, redkev, korenje, ohrovt, zelje in
ozimna ter jara oljna ogrščica.
Uporaba:
• za zatiranje vseh pomembnih enoletnih ozkolistnih plevelov v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha. Nižji
odmerek uporabimo, ko imajo pleveli 3 prave liste, višjega pa, ko trave zaključujejo razvojno
fazo razraščanja. Samonikla žita uspešno zatremo z odmerkom 1,0 L/ha, preden preidejo v
fazo razraščanja. V fazi razraščanja plevelnih žit uporabimo odmerek 1,5 L/ha;
• za zatiranje večletnih trav, kot so pirnica in divji sirek, v odmerku 2 L/ha; škropljenje opravimo,
ko pleveli dosežejo velikost 10 – 20 cm;
Oljno ogrščico škropimo jeseni do razvojne faze 9 listov, medtem ko jaro oljno ogrščico
škropimo samo do razvojne faze 6 listov.
Sredstvo lahko uporabimo samo enkrat v rastni sezoni v maksimalnem odmerku 2 L/ha ali pa
se uporabljajo deljeni odmerki, ki skupaj ne smejo presegati maksimalnega odmerka.
Karenca: 56 dni za fižol, 35 dni za krompir in grah, 28 dni za ohrovt, česen, čebulo in redkev, 21
dni za korenje in zelje, 90 dni za oljno ogrščico.
83
Seznam sredstev
BAYFOLAN
Pinus TKI
specialno tekoče gnojilo
Sestava: dušik (11 %), fosfor (8 %), kalij (6 %), mikroelementi
Način delovanja: sistemično prek listov in korenin
Formulacija: SL (vodotopen koncentrat)
Mikroelementi: železo (190 mg/l), mangan (162 mg/l), bor (102 mg/l), baker (81 mg/l),
cink (61 mg/l), molibden (9 mg/l), kobalt (3,5 mg/l)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L, 20 L)
Značilnosti:
Tekoče gnojilo za uporabo v poljedeljstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu,
zelenjadarstvu in okrasnih rastlinah.
Ima ugoden vpliv na rastline:
- pospešuje rast in tvorbo cvetov
- izboljšuje zdravstveno stanje rastlin
- povečuje vsebnost sladkorja v plodovih in pospešuje njihovo zorenje
- preprečuje in zdravi klorozo
- povečuje količino in kakovost pridelka
- dobro se meša s številnimi fungicidi in insekticidi.
Uporaba:
• poljedeljstvo (skupno letno 5,0 - 7,5 L/ha); za ozimna žita 1 - 2 škropljenji od razraščanja do
začetka kolenčenja, za jara žita 1 - 2 škropljenji od štirilistnega stadija do začetka kolenčenja,
za sladkorno peso 1 - 3 škropljenja od stadija prvega listnega para do zapiranja vrst na 14 dni,
za krompir prvič, ko je krompir visok 10 cm in nato po potrebi še dve škropljenji na 14 dni
• vinogradništvo in sadjarstvo (300 ml na 100 L vode); 4 - 6 škropljenj v času intenzivne rasti;
med cvetnjem ne škropimo
• hmeljarstvo (skupno letno 5 - 8 L/ha); 6 - 8 škropljenj pred cvetenjem
• zelenjadarstvo (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji v času bujne rasti na 14 dni
• okrasne rastline (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji na 14 dni
• jagode (300 ml na 100 L vode); škropimo štirikrat - ob začetku brstenja, tik pred cvetenjem,
takoj po obiranju in jeseni.
84
Seznam sredstev
BELO OLJE - FRUTAPON
Nufarm
insekticid, pomožno sredstvo
Aktivna snov: parafinsko olje (98 %)
Pakiranje: plastenka (500 mL, 1 L, 20 L)
Značilnosti:
Insekticid z dotikalnim delovanjem primeren za zimska in predspomladanska škropljenja sadnega drevja proti prezimelim škodljivcem.
Uporaba:
• uporabljamo ga kot insekticid z dotikalnim delovanjem od začetka vegetacije do razvojne
faze C in D oz. do faze mišjega ušesa (3 – 4 % konc.) proti naslednjih škodljivcem:
- kaparjem
- rdeči sadni pršici
- listnim ušem
- jablanovi bolšici
• 4 % koncentraciji (400 ml / 10 l vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadno drevje
• 3 % koncentraciji (300 ml / 10 l vode) za koščičasto sadje
• kombiniramo ga lahko z drugimi insekticidi za povečanje učinkovitosti (0,3 – 0,5 % konc.)
• za poletna škropljenja sadnega drevja proti listnim ušem, rdeči sadni pršici in ščitkarjem ga
uporabimo v 1 – 2 % konc.
• ne uporabljamo v vetrovnem ali vročem vremenu
Karenca: ameriška borovnica, hruška, jablana, koščičasto sadje, pečkato sadje, zagotovljena s
časom uporabe.
85
Seznam sredstev
BLOSSOM PROTECT ™
Bio-ferm
biotično sredstvo - mikrobiotični antagonist
Aktivna snov: 2 izolata Aureobasidium pullulans
Način delovanja: preventivno
Formulacija: komponenta B – 1,5 kg blastospore v naravnem mediju, komponenta A – 10,5
kg pufer (pH 3,5 – 4)
Pakiranje: vreča 1,5 kg + 10,5 kg
Značilnosti:
Sredstvo vsebuje blastospore glive Aureobasidium pullulans, izolirane iz cvetov jablan, ki so naravni antagonisti povzročiteljici hruševega ožiga (Erwinia amylovora). Sredstvo nanešeno na cvetove
jablan in hrušk preprečuje prodiranje patogena v cvet in na ta način ščiti drevesa jablan in hrušk
pred okužbo. Uporaba sredstva ne vpliva na obarvanje in na okus plodov.
Uporaba:
Sredstvo uporabljamo za preprečevanje okužb s hruševim ožigom (Erwinia amylovora) v intenzivnih nasadih jablan in hrušk.
S sredstvom se tretira v fenološki fazi od začetku cvetenja (BBCH 61) do konca cvetenja (BBCH 69)
v časovnih razmakih 2 do 5 dni, odvisno od napredovanja cvetenja, vremenskih razmer in infekcijskega pritiska bolezni.
Redno tretiranje v odprt cvet v času, ko je odprtih 10 %, 40 %, 70 % in 90 % cvetov, omogoča nanos
kvasovkam podobnih kolonij glive na vse dele cveta.
Uporablja se v odmerku 6 kg na ha na 1 m višine krošnje ali v 1,2 % koncentraciji (12 g/L škropilne
brozge) pri porabi 500 L vode/ha na vsak meter višine krošnje. Poraba vode ne sme manjša od 500L/
ha (na 1 m višine krošnje), da dosežemo zadovoljivo omočenost vseh delov cvetov.
Karenca: za jabolka in hruške ni potrebna
86
Seznam sredstev
BONI PROTECT®
Bio-ferm
Aktivna snov: Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14940) …500g/kg
Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14941)…500g/kg
Formulacija: močljiva zrnca (WG)
Pakiranje: 1,5 kg
Značilnosti:
Boni protect je biotično sredstvo z bakterostatičnim delovanjem, ki vsebuje spore glive Aureobasidium pullulans (de Bary) Arnaud (soj DSM 14940 in 14941)
Uporaba:
Boni Protect uporabljamo v nasadih jablan, hrušk in kutin za povečanje odpornosti proti skladiščnim
boleznim kot so: siva plesen (Botrytis cinerea), čopičaste plesni (Penicilium expansum) in navadna
sadna gniloba (Monilinia fructigena). Uporaba sredstva ne vpliva na obarvanje in na okus plodov.
Boni Protect uporabljamo v odmerku 1 kg/ha na 2 m višine krošnje pri porabi 1000 L vode/ha oziroma v 0,1 % koncentraciji. S sredstvom se tretira v fenološki fazi od začetka zorenja plodov (BBCH
81) naprej.. Pri tretiranju je potrebno sredstvo razpršiti v tankem sloju, ki čimbolj prekrije celotno
površino plodov. Uporablja se kot alternativno sredstvo ali se z njim tretira po tretiranju z ostalimi
sredstvi. Priporoča se za ekološko pridelavo.
Karenca: Karenca je zagotovljena s časom uporabe.
87
Seznam sredstev
BOTECTOR®
Bio-ferm
Aktivna snov: Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14940) ... 500g/kg
Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14941) ... 500g/kg
Pakiranje: 1,2 kg
Značilnosti:
Botector je biotično sredstvo z bakterostatičnim delovanjem, ki vsebuje spore glive Aureobasidium
pullulans (de Bary) Arnaud (soj DSM 14940 in 14941).
Uporaba:
Botector uporabljamo za zmanjšanje okužb s sivo plesnijo (Botrytis cinerea) na vinski trti v odmerku
400 g/ha ob porabi 400 L vode na ha. Sredstvo lahko na istem zemljišču uporabljamo 3-4 krat in sicer
v razvojni fazi, ko je odpadlo 80% cvetnih kapic (BBCH 68) do razvojne faze, ko so jagode zrele (BBCH
89). Uporablja se kot alternativno sredstvo, lahko pa se z njim tretira po tretiranju z ostalimi sredstvi.
Uporaba sredstva ne vpliva na kakovost grozdja in vrenje. Priporoča se za ekološko pridelavo.
Karenca: Karenca je zagotovljena s časom uporabe.
88
Seznam sredstev
BOOM EFEKT®
Pinus TKI
herbicid
Aktivna snov: glifosat (360 g/L) (N-fosfonometil glicin)
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 200 mL, 1 L, 5 L, 20L)
Značilnosti:
Deluje sistemično preko zelenih delov rastlin in se z rastlinskimi sokovi prenaša po rastlini.
Preprečuje delitev celic in s tem povzroči propadanje rastlin.
Uporaba:
Sredstvo lahko uporabljamo kot neselektivni sistemični herbicid za zatiranje enoletnega in
večletnega plevela v:
1. strniščih, sadovnjakih, vinogradih in na nekmetijskih površinah za zatiranje:
a) enoletnega plevela v odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml na 100 m2);
b) večletnega plevela in sicer odvisno od vrste v odmerku:
• 8-9 L/ha (80-90 ml na 100 m2) za zatiranje prstastega pesjaka (Cynodon dactylon), ko plevel
doseže višino 15-20 cm;
• 6-8 L/ha (60-80 ml na 100 m2) za zatiranje njivskega slaka (Convolvulus arvensis) v času
cvetenja;
• 6-7 L/ha (60-70 ml na 100 m2) za zatiranje robide (Rubus spp.) v septembru in oktobru;
• 4+1 L/ha v deljeni (split) aplikaciji (40 + 10 ml na 100 m2) za zatiranje okrogle ostrice (Cyperus
rotundus) v času cvetenja;
• 3,5-5 L/ha (35-50 ml na 100 m2) za zatiranje divjega sirka (Sorghum halepense) v fazi metličenja,
njivskega osata (Cirsium arvense), kodrolistne kislice (Rumex crispus) in topolistne kislice (Rumex obtusifolius) in navadnega pelina (Artemisia vulgaris), ko pleveli dosežejo 40 cm, ter navadnega regrata (Taraxacum officinalis),
• 2,5-3,5 L/ha (25-35 ml na 100 m2) za zatiranje plazeče pirnice (Elymus repens), ko doseže
višino 25-30 cm.
Navedene odmerke uporabljamo ob porabi vode 100-200 L na ha (1-2 L vode na 100 m2).
2. gozdnih nasadih in sicer:
a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdečega bora za zatiranje ozkolistnega in
širokolistnega plevela:
- v času mirovanja sadik v 1 % koncentraciji ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode
na 100 m2) s tem, da tretiramo celo površino, ali
- v času aktivne rasti v 2 % koncentraciji, ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode na
100 m2) s tem, da tretiramo med vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik.
89
Seznam sredstev
b) v mladih nasadih iglavcev za zatiranje olesenelega plevela listavcev v 1,5 % koncentraciji (75 ml v 5 L vode na 100 m2) ob porabi 300 L vode na hektar s tem, da tretiramo med
vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik.
c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz štorov listavcev (hrast, gaber in bukev)
v 15 % koncentraciji (1,5 L v 10 L vode), s premazovanjem takoj po poseki, od maja do decembra.
Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto.
BREAK THRU® S 240
BASF
močilo
Aktivna snov: polieter-polimetilsiloksan-kopolimer (100 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: AL (druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene)
Pakiranje: plastenka (0,25 L)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
BREAK THRU S 240 se uporablja kot dodatek škropilnim brozgam za izboljšanje omočljivosti
listov tretiranih rastlin.
Uporaba:
a) v poljedelstvu in zelenjadarstvu:
- pri tretiranju s sistemičnimi sredstvi v odmerku 0,2 L/ha;
- pri tretiranju s kontaktnimi sredstvi v odmerku 0,125 L/ha
b) v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu je odmerek odvisen od količine uporabljene
vode:
- do 400 L/ha vode v 0,05 - 0,10 % koncentraciji;
- med 400 in 800 L/ha v 0,03 - 0,05 % koncentraciji;
- nad 800 L/ha vode v 0,02 – 0,03 % koncentraciji.
Največji dovoljen odmerek je 0,5 L/ha.
c) na okrasnih rastlinah v 0,02 – 0,03 % koncentraciji. Največji dovoljen odmerek je 0,2 L/ha.
BREAK THRU S 240 se lahko uporabi tudi pri tretiranju z zmanjšano porabo vode.
Močilo BREAK THRU ni dovoljeno dodajati fitofarmacevtskim sredstvom, ki lahko povzročijo
fitotoksičnost. Sredstva se ne sme dodajati foliarnim gnojilom. Dodajanje drugih sredstev za
boljše oprijemanje ni dovoljeno.
Karenca: Upošteva se karenca sredstva, kateremu je bil dodan BREAK THRU S 240.
90
Seznam sredstev
CORBEL®
BASF
fungicid
Aktivna snov: fenpropimorf (750 g/L)
Pakiranja: plastenka (1 L)
Značilnosti:
Sistemični fungicid za zatiranje bolezni strnih žit.
Uporaba:
a) v pšenici, ječmenu in rži za zatiranje pšenične (ječmenove) pepelovke (Blumeria graminis) in žitnih rj (Puccinia spp.) v odmerku 0,75 L/ha (7,5 mL/100 m2), ob priporočeni porabi
vode 200 do 400 L/ha.
Tretiramo ob pojavu prvih znakov bolezni. Corbel lahko na isti površini uporabimo največ dvakrat letno.
Karenca: 42 dni za pšenico, ječmen in rž.
CURZATE® M
DuPont
fungicid
Aktivna snov: mankozeb (40 %), cimoksanil (4 %)
Način delovanja: dotikalno in lokosistemično
Pakiranje: škatla (1 kg)
Značilnosti:
Curzate® M je kombinacija mankozeba in cimoksanila z dopolnjujočim delovanjem. Mankozeb ima preventivno kontaktno delovanje z dolgotrajnim učinkom. Oblikuje zaščitno plast na
površini rastline in jo ščiti pred okužbo. Cimoksanil ima kurativno delovanje. Hitro prodre v
tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Curzate M je aktiven v vseh razvojnih stadijih
povzročitelja bolezni. Curzate M ne ščiti novih listov, ki se razvijejo po tretiranju. Pri tretiranju je
pomembno zagotoviti enakomerno nanašanje škropiva na vse dele rastlin.
Uporaba:
Curzate® M se uporablja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2-0,3 %
koncentraciji (2–3 kg na 1000 L vode na ha). Prvič se tretira, ko se pojavi nevarnost okužbe s
peronosporo, nato pa v 10-14 dnevnih presledkih, dokler obstaja nevarnost novih okužb.
Karenca: 28 dni za namizne sorte grozdja in 42 dni za vinske sorte grozdja.
91
Seznam sredstev
DESSICASH 200 SL
SHARDA Europe
herbicid
Aktivna snov: dikvat (200 g/L)
Način delovanja: kontaktno
Značilnosti:
DESSICASH 200 SL je neselektiven herbicid. Sredstvo deluje na zelene dele rastlin krompirja hitro
in že v nekaj dneh posuši posevek in plevel (proti izpiranju je odporen že 15 min. po tretiranju).
Uporaba:
a) na semenskem in jedilnem krompirju za sušenje (desikacijo) krompirjevke, v odmerku
4 L na ha (40 ml na 100 m2) ob porabi vode 200-600 L na ha (2-6 L na 100 m2), odvisno od
bujnosti krompirjevke.
Tretira se v času, ko imajo gomolji želeno debelino in čvrsto kožico oziroma 14 dni preden se
krompir izkoplje in skladišči.
Karenca: 10 dni za semenski in jedilni krompir
DEVRINOL® 45 FL
United Phosphorous
herbicid
Aktivna snov: napropamid (450 g/L)
Način delovanja: dotikalno (na kaleče plevele)
Značilnosti:
Devrinol 45 FL je selektivni herbicid, ki deluje na kaleče plevele. V tleh se počasi mikrobiološko
razgrajuje.
Uporaba:
Devrinol 45 FL uporabljamo za zatiranje nekaterih vrst enoletnega (ozkolistnega in
širokolistnega) plevela:
a) v poljščinah
- v paradižniku in papriki (ne za zgodnje sorte) iz sadik v odmerku 2,5 - 4 L/ha (25 - 40 ml
na 100 m2), tretiramo pred presajanjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm;
92
Seznam sredstev
- v zelju, brstičnem ohrovtu in cvetači iz sadik v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2),
tretiramo pred sajenjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm;
- v ozimni oljni ogrščici v odmerku 2,5 L/ha (25 ml na 100 m2), tretiramo pred setvijo s plitvo
inkorporacijo na globino 2 - 5 cm
- v bučah za pridelovanje olja v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2), tretiramo pred
setvijo z obvezno plitvo inkorporacijo;
b) v jagodah v odmerku 3 - 6 L/ha (30 - 60 ml na 100 m2), tretiramo med mirovanjem rasti pred
vznikom plevela.
Tretiramo ob porabi vode 300 - 600 L/ha (3 - 6 L na 100 m2).
Karenca: 72 dni za papriko in paradižnik, zelje, brstični ohrovt in cvetačo, 58 dni za jagode, za
oljno ogrščico in buče je zagotovljena s časom uporabe.
EQUATION® PRO
DuPont
fungicid
Aktivna snov: famoksadon (22,5 %), cimoksanil (30 %)
Način delovanja: dotikalno in lokosistemično
Pakiranje: škatla (100 g, 400 g)
Značilnosti:
Equation® Pro je kombinacija cimoksanila in famoksadona z dopolnjujočim načinom delovanja. Famoksadon deluje preventivno. Hitro in močno se oprime kutikule lista in preprečuje nastanek zoospor. Cimoksanil ima kurativne lastnosti. Hitro prodira v tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Equation® Pro je učinkovit v vseh razvojnih stadijih povzročitelja bolezni.
Famoksadon in cimoksanil se ne premeščata v rastlini in ne ščitita novih listov, ki se razvijejo po
tretiranju, zato je pomembno zagotoviti enakomerno in redno nanašanje škropiva.
Uporaba:
Equation® Pro je preventivni in kurativni fungicid. Uporablja se preventivno ali v zgodnji fazi
razvoja okužbe, preden so vidni bolezenski znaki:
a) na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 400 g/
ha pri porabi vode 400–1200 L/ha (4 g na 100 m2 na 4–12 L vode), v 10-12 dnevnih razmakih.
Prvič se tretira v razvojni fazi 5 listov, zadnjič mesec dni pred obiranjem.
b) na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v odmerku 400 g/ha
pri porabi vode 200–600 L/ha (4 g na 100 m2 v 2–6 L vode), tretira se v 8-10 dnevnih razmakih.
Karenca: 28 dni vinska trta in 14 dni krompir
93
Seznam sredstev
FLOWBRIX® BLAU SC
Montanwerke
fungicid
Aktivna snov: dibakrov klorid trihidroksid (< 65%)
Pakiranje: plastenka (200 mL,1 L, 5 L)
Značilnosti:
Flowbrix Blau SC je nesistemični fungicid/baktericid, ki zavira rast in razvoj bolezni, katere
povzročajo patogene glive in bakterije.
Uporaba:
Flowbrix Blau SC uporabimo v:
- vinogradih za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,25 % koncentraciji
(25 ml v 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 4 krat v rastni dobi.
- nasadih hmelja za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,5 % koncentraciji (50 ml na 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 6 krat v rastni dobi.
- poljščinah in vrtninah za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju v odmerku 2,5 L/ha (25 ml v 10 L vode na 100 m2) in paradižniku v 0,25 % koncentraciji
(25 ml v 10 L vode).
Karenca: 14 dni za hmelj, krompir in paradižnik (na prostem in v zaprtih prostorih) in 28 dni
za vinsko trto.
94
Seznam sredstev
FRONTIER® X2
BASF
herbicid
Aktivna snov: dimetenamid (720 g/L)
Način delovanja: talno, na kaleče plevele
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L)
Značilnosti: talni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in nekaterih širokolistnih plevelov
v koruzi.
Uporaba:
• v koruzi za zatiranje enoletnega ozkolistnega in nekaterih vrst širokolistnega plevela
pred setvijo z inkorporacijo v globino do 5 cm ali po setvi pred vznikom plevela v odmerku
1,0 – 1,4 L/ha (10 – 14 ml na 100 m²). Deluje tudi na vse vznikajoče plevele, zato se v primeru
pomanjkanja vlage v tleh s tretiranjem lahko počaka do razvojne faze vznika plevela. Sredstvo
ne deluje fitotoksično na koruzo v nobeni fazi njenega razvoja.
Proti širokolistnim plevelom v koruzi pripravku Frontier X2 razširimo spekter s kombinacijo
pripravka Stomp 400 SC, proti večini semenskih plevelov v koruzi po setvi pred vznikom v
odmerku 3 L/ha Stomp 400 SC + 1 L/ha Frontier X 2.
Karenca: zagotovljena je s časom uporabe.
95
Seznam sredstev
GRANSTAR® 75 WG
DuPont
herbicid
Aktivna snov: tribenuron-metil (750 g/kg)
Pakiranje: vodotopna vrečka (8 g)
Značilnosti:
Granstar 75 WG sodi v skupino sulfonilsečninskih herbicidov. Absorbira se skozi liste in se hitro
porazdeli po rastlini. Pri bolj občutljivih rastlinah zavira delitev celic v rastnih vršičkih poganjkov
in korenin. Rast plevela se ustavi samo nekaj ur po nanosu, vidni znaki (razbarvanje, nekroza) pa
se pojavijo 5 do 10 dni pozneje. Plevel propade v 15 do 25 dneh po tretiranju. Manj občutljivi
plevel, oziroma plevelne vrste in starejše rastline ne propadejo, vendar zaostanejo v rasti. Granstar 75 WG najbolj učinkuje na plevel v zgodnji razvojni fazi.
Uporaba:
Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokolistnega semenskega plevela v pšenici v
odmerku 10-25 g/ha (0,10-0,25 g na 100 m2), odvisno od občutljivosti in velikosti plevela:
- 10-20 g/ha (0,1-0,2 g na 100 m2) v začetni fazi razvoja plevela (stadij kličnih listov do 2 lista) ali
v kasnejši fazi, ko ima plevel razvitih 6 listov;
- 20-25 g/ha (0,2-0,25 g na 100 m2) z dodatkom 0,2 % močila TREND 90 za zatiranje odpornih
vrst plevela, kot je njivski osat (Cirsium arvense), v razvojni fazi 2-6 listov;
- kombinacija 15-20 g/ha GRANSTAR 75 WG + 0,3 - 0,5 L/ha sredstva na osnovi fluroksipirja (z
250 g/L aktivne snovi) (0,15-0,2 g + 3-5 ml na 100 m2) za zatiranje plezajoče lakote (Galium
aparine)in drugih odpornih vrst širokolistnega plevela.
Maksimalna količina vode za tretiranje je od 150 do 250 L/ha. Učinek pripravka je največji pri
mladem plevelu in tistem, ki aktivno raste (razvojni stadij plevela 2 do 4 liste). Granstar 75 WG
je selektiven od 2-3 listov dalje do konca kolenčenja.
Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot npr.: pasja
kamilica (Anthemis spp.), žarkasta dvoglavka (Bifora radians), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), bela metlika (Chenopodium album), dvoredec (Diplotaxis spp.), navadni zebrat (Galeopsis
tetrahit), njivska mrtva kopriva (Lamium amplexicaule), draguša (Lepidium spp.), njivsko ptičje
seme (Buglossoides arvensis), kamilica (Matricaria spp.), zajčja deteljica (Oxsalis spp.), poljski mak
(Papaver rhoeas), njivska redkev (Raphanusraphanistrum), kislica (Rumex spp.), njivska gorjušica
(Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media),njivski mošnjak (Thlaspi arvense), divje
rastoča sončnica in oljna ogrščica. Delno zatira tudi: plezajoča lakota (Galium aparine), jetičnik
(Veronica spp.), vratič (Tanacetum spp.), dresen (Polygonum spp.), njivska vijolica (Viola arvensis).
Karenca: zagotovljena s časom uporabe.
96
Seznam sredstev
HARMONY® 75 WG
DuPont
herbicid
Aktivna snov: tifensulfuron-metil (750 g/kg)
Pakiranje: vodotopna vrečka (15 g)
Značilnosti:
Selektivni herbicid iz skupine sulfonil sečninskih herbicidov za zatiranje širokolistnega plevela
in plevela odpornega na triazine (Amaranthus spp., Chenopodium spp.). Absorbira se skozi liste
in se hitro porazdeli po celotni rastlini. Pri občutljivih rastlinah zavira delitev celic v konicah
poganjkov in koreninah. Rast plevela preneha že nekaj ur po nanosu, medtem ko se vidni znaki
pojavijo v roku enega do dveh tednov (odvisno od pogojev za rast in občutljivosti plevela).
Herbicidno delovanje je učinkovitejše ob zadostni vlagi in višjih temperaturah. Hladno in suho
vreme lahko upočasni učinek delovanja.
Uporaba:
a) v koruzi za zatiranje širokolistnega plevela, tudi tistega, ki je postal odporen na atrazin:
metlika (Chenopodium spp.) in ščir (Amaranthus spp.) v odmerku 10-15 g/ha (0,10-0,15 g na
100 m2), z dodatkom močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji.
b) na travnikih in pašnikih:
- za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela: kislica (Rumex spp.), navadni vratič (Tanacetum vulgare), mrtva kopriva (Lamium spp.), velika kopriva (Urtica dioica), osat (Cirsium arvense), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivska zlatica (Ranunculus arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media), travniška penuša (Cardamine pratensis) v odmerku 20-30 g/ha
ob porabi 300-400 L vode na ha in dodatku močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji;
- za zatiranje posameznih rastlin oziroma gnezd nekaterih vrst širokolistnega plevela na travnikih in pašnikih v odmerku 0,6 g HARMONY 75 WG + 10 ml TREND 90 na 10 L vode.
HARMONY 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot so:
baržunasti oslezovec (Abutilon theophrasti), navadni ščir (Amaranthus retroflexus), ambrozija
(Ambrosia spp.), navadna loboda (Atriplex patula), bela metlika (Chenopodium album), komelina
(Commelina spp.), kristavec (Datura spp.), navadni zebrat (Galeopsis tetrahit), navadni oslez (Hibiscus trionum), lepi slak (Ipomea spp.), kamilica (Matricaria spp.), navadni slakovec (Polygonum
convolvulus), breskova dresen (Polygonum persicaria), ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolium), navadni tolščak (Portulaca oleracea), njivska redkev (Raphanus raphanistrum), kislica
(Rumex spp.), njivska gorjušica (Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media), njivski
mošnjak (Thlaspi arvense), drobnocvetna žametnica (Tagetes minuta), bodič (Xanthium spp.).
Cele površine tretiramo v jesenskem ali pozno poletnem času, ko je možnost fitotoksičnega
delovanja na želeno vegetacijo na travinju precej manjša kot v pomladanskem času. Posamezne plevelne rastline lahko tretiramo preko celega leta. Najboljši učinek pri zatiranju kislice
97
Seznam sredstev
dosežemo, ko je ta v bujni rasti v razvojnem stadiju rozete, ko doseže višino 15 cm oziroma 4
liste. Sredstvo ne deluje dovolj dobro, če prej kot v dveh urah po tretiranju dežuje. Optimalni
čas za zatiranje preostanka kislice je jeseni, pred prvo zmrzaljo.
Karenca: 21 dni na travnikih in pašnikih, v koruzi je zagotovljena s časom uporabe.
HERBOCID
Nufarm
herbicid
Aktivna snov: 2,4-D DMA (559 g/L)
Način delovanja: sistemično, dotikalno
Značilnosti:
Selektiven, translokacijski herbicid, ki ga uporabljamo za zatiranje širokolistnega plevela.
Uporaba:
Za zatiranje širokolistnega plevela:
a) v pšenici, ječmenu, rži in tritikali brez podsevka v odmerku 1,6 L/ha (16 mL na 100 m2).
Tretira se od sredine razraščanja do do začetka kolenčenja (fenofaze 23, 30, 31 GS po BBCH).
b) v koruzi v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha (10-15 mL na 100 m2). Tretira se v času, ko ima koruza
razvite 3 - 4 liste oziroma je visoka 15 - 20 cm.
c) na travnikih in pašnikih v odmerku 2,2 L /ha (22 mL na 100 m2). Tretira se, ko so trave v
polnem razraščanju oziroma po prvem odkosu, ko se začnejo ponovno razraščati.
Sredstvo HERBOCID dobro zatira naslednji širokolistni plevel: njivsko gorjušico (Sinapis arvensis),
navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivski osat (Cirsium arvense), metlike (Chenopodium
spp.) in njivski slak (Convolvolus arvensis). Sredstvo ni dovolj učinkovito za zatiranje plezajoče
lakote (Galium aparine).
Karenca: 28 dni za travnike in pašnike, za pšenico, ječmen, rž, tritikalo in koruzo je karenca
zagotovljena s časom uporabe.
98
Seznam sredstev
KOCIDE® DF
DuPont
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (61,45 %)
Pakiranje: vreča (vrtni program, 200 g, 1 kg, 10 kg, 25 kg)
Značilnosti:
Preventivni dotikalni fungicid.
Uporaba:
a) peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15 – 0,20 % koncentraciji (15 – 20 g na 10
L vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju vinske trte;
b) črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,30 % koncentraciji za prvo tretiranje (30 g
na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode);
c) krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju in paradižniku v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v hmelju v 0,20-0,25 % koncentraciji
(20-25 g na 10 L vode);
e) breskove kodravosti (Taphrina deformans) na breskvah v 0,5-0,7 % koncentraciji pri porabi
vode 1000 L na hektar.
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za vinsko trto, za breskve je zagotovljena
s časom uporabe.
99
Seznam sredstev
KOCIDE® 2000
DuPont
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (610,9 g/kg)
Pakiranje: vreča (vrtni program, 1 kg, 10 kg, 25 kg)
Značilnosti:
Preventivni dotikalni fungicid.
Uporaba:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji (15-20 g na 10 L
vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju trte;
- črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji za prvo tretiranje
(15- 20 g na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode).
b) na krompirju in paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v
0,15- 0,20 % koncentraciji (15 - 20 g na 10 L vode);
c) v hmelju za zatiranje hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) na breskvah za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina deformans) od 0,25 % koncentraciji
pri porabi vode 1000 L na hektar.
Sredstvo se lahko na isti površini uporabi v vinski trti največ štirikrat v eni rastni sezoni, pri
drugih gojenih rastlinah pa največ dvakrat. Sredstvo je na vinski trti primerno zlasti za tretiranje
po cvetenju.
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja, za breskve je zagotovljena s časom uporabe.
100
Seznam sredstev
MAXCEL®
Valent BioSciences
rastni regulator
Aktivna snov: 6-benziladenin (20 g/L)
Značilnosti:
Rastni regulator iz skupine citokininov. Uporablja se za redčenje plodičev jablan z dobrim delovanjem na preprečevanje in prekinjanje alternance, izboljšuje diferenciacijo cvetnih brstov in
pospešuje celično delitev in posledično povečuje plodove.
Uporaba:
Sredstvo za redčenje plodičev jablan za uporabo na različnih sortah jablan in v različnih
odmerkih:
Sorta jablan:
Odmerek:
Potrebna
količina vode:
Čas uporabe:
BBCH 71/72:
Maxcel uporabiti
v času, ko so
plodiči veliki
med 7 in 15
mm. Najbolši
učinek redčenja
dosežemo
pri velikosti
terminalnih
plodičev
10-12 mm.
Alkmene, Berlepsch,
Boskoop, Braeburn,
Cox-Orange, Gravensteiner,
Idared, Jonagold
375 - 500 mL
na 100 L vode
1,875 - 2,50 L/
ha na 1 m višine
košnje, največ
enkrat v rastni
sezoni
500 L/ha na 1
m višine košnje
Delbarestivale, Discovery,
Elstar, Fuji, Gala, Gloster,
Golden delicious, Pinova,
Rubinette, Summerred
500 - 750 mL
na 100 L vode
2,50 - 3,75 L/
ha na
1 m višine košnje,
največ enkrat v
rastni sezoni
500 L/ha na 1
m višine košnje
*različni odmerki se uporabljajo glede na sorto in na naravno obloženost s plodovi.
101
Seznam sredstev
MEZZO Orbit DUOPAK
Nufarm
herbicid
Učinkovina: metsulfuron-metil 200 g/kg, cinidon- etil 20 %
Način delovanja: foliarno sistemično
Pakiranje: škatla (20 g + 0,25 L - za 1ha)
Formulacija : (WG) močljiva zrnca, (EC) koncentrat za emulzijo
Značilnosti:
Foliarna herbicidna kombinacija za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela,
tudi plezajče lakote, v pšenici in ječmenu.
Uporaba :
- v ozimni in jari pšenici, ozimnem in jarem ječmenu, po vzniku, ko ima pšenica vsaj dva lista
(BBCH 12), ječmen vsaj tri liste (BBCH 13) vse do konca razraščanja žit
- v primeru močne zapleveljenosti, predvsem s plezajočo lakoto, lahko kombinacijo uporabimo že jeseni.
- v vseh omenjenih žitih se uporablja pri porabi 200 L vode na hektar
Karenca : za jaro in ozimno pšenico, jari in ozimni ječmen zagotovljena s časom uporabe.
MYSTIC® 250 EC
Nufarm
fungicid
Aktivna snov: tebukonazol (250 g/L)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 1 L)
Način delovanja:
Mystic 250 EC je sistemični fungicid z dolgotrajnim delovanjem za zatiranje glivičnih bolezni
v vinski trti.
Uporaba:
a) na vinski trti za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula necator), v odmerku 0,4 L/ha, od
fenološke faze jasno vidnih kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod (razvojna stopnja 53
do 83 po BBCH). Tretiramo v časovnih intervalih 10 do 12 dni, odvisno od vremenskih razmer
in pritiska bolezni.
Sredstvo se lahko na istem zemljišcu uporablja največ tri krat v eni rastni sezoni.
Karenca: 7 dni za vinsko trto.
102
Seznam sredstev
NICOSH
SHARDA Europe
herbicid
Aktivna snov: nikosulfuron (40 g/L)
Način delovanja: foliarno sistemično
Formulacija : SC (koncentrirana suspenzija)
Značilnosti: Translokacijski herbicid iz skupine sulfonil urea z aktivno snovjo nikosulfuron.
Sredstvo je v obliki tekoče koncentrirane suspenzije. Namenjen je zatiranju ozkolistnega in
širokolistnega plevela v koruzi po vzniku.
Uporaba:
Za zatiranje plevela v koruzi in sicer:
- za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela, ko ima 2 do 6 listov, v
odmerku 1 L/ha;
- za zatiranje večletnega ozkolistnega (rizomskega) plevela, ko je velik 20 -30 cm, v odmerku 1,25 L/ha.
Učinkovitost sredstva, zlasti na divji sirek (Sorghum halepense), je boljša ob škropljenju v split
aplikaciji (dvakrat po 0,625 L/ha). Prvo tretiranje je potrebno opraviti v času, ko imajo pleveli 2-6
listov, drugo pa po 10 do 14 dneh.
Selektivnost za koruzo je najboljša, ko ima koruza 3 do 6 listov. Priporočena poraba vode je
150-250 L/ha.
Optimalno delovanje sredstva NICOSH je v toplem in vlažnem vremenu. Optimalna vlažnost tal
pred tretiranjem in po njem pospešuje učinkovitost herbicida. Delovanje sredstva je slabše, če
so rastline v času tretiranja v fiziološkem stresu (dolgotrajna suša), saj je sprejem aktivne snovi
upočasnjen.
NICOSH se lahko uporablja kot korekcijski herbicid po slabo uspelih ali neuspelih aplikacijah s
talnimi herbicidi ali pa kot samostojen herbicid za tretiranje po vzniku plevela in koruze, brez
predhodnega zatiranja plevela, še posebej na površinah zapleveljenih z divjim sirkom (Sorghum halepense) in laškim muhvičem (Setaria italica).
Karenca: 60 dni
103
Seznam sredstev
OGRIOL
Pinus TKI
insekticid, sinergist, pomožno sredstvo
Aktivna snov: olje oljne ogrščice (92 %)
Pakiranje: plastenka (200 mL, 1L, 5 L, 20 L)
Registrirano v
programih
varstva:
Značilnosti:
Vsebuje olje oljne ogrščice in ga uporabljamo kot insekticid ali kot dodatek k insekticidom in
herbicidom za izboljšanje oprijemljivosti in učinkovitosti. Sredstvo OGRIOL je naravni insekticid,
primeren za uporabo v integriranem in ekološkem varstvu rastlin.
Uporaba:
a) Sadjarstvo:
- v času mirovanja do razvojne faze mišjega ušesa (ff C-D) za zatiranje ameriškega kaparja
(Comstocaspis perniciosa) in drugih kaparjev (Coccina) ter za zatiranje zimskih jajčec rdeče
sadne pršice (Panonychus ulmi) v 4 % koncentraciji (400 mL na 10 L vode) na pečkatem sadnem drevju in v 3 % koncentraciji (300 mL na 10 L vode) na koščičastem sadnem drevju.
Rastline je potrebno dobro omočiti.
- na pečkatem in koščičastem sadnem drevju v rastni dobi proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi), listnim ušem (Aphididae) in kaparjem (Coccina) v odmerku 10 L/ha na 1 m višine
krone (100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Opravimo do 3 tretiranja v rastni dobi.
- proti pršicam šiškaricam (Eriophydae) v času selitve v odmerku 10 L/ha na 1 m višine krone
(100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni. Opravimo 3 tretiranja v rastni dobi.
b) Vinogradništvo:
- proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi) proti zimskim jajčecem in prvim ličinkam in pršicam
šiškaricam (Eriophydae) v odmerku 8 L/ha (80 mL na 100 m2). Tretiramo v razvojni fazi C-D
(volna do prvi lističi). Rastline je potrebno dobro omočiti.
c) Vrtnine:
- v kapusnicah (nad 50cm) proti mokasti kapusovi uši (Brevicoryne brassicae) v 2% koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 600-800 L škropilne mešanice na ha. Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni in sicer do 3 krat v rastni dobi.
- v fižolu proti navadni pršici (Tetranychus urticae) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode)
ob porabi 600 L škropilne mešanice na hektar (6 L na 100m2) za nizek, grmičast fižol in 800 L
na hektar (8 L na 100 m2) za visok fižol. Tretiramo do 2 krat v rastni dobi.
- v ostalih vrtninah na prostem in pod steklom večjih od 125 cm proti rastlinjakovemu
ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 700
L škropilne mešanice na hektar (7 L na 100 m2). Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer
do 6 krat v rastni dobi.
d) Okrasne rastline (iglavci, vrtnice itn.) na prostem in pod steklom:
- proti pršicam prelkam (Tetranychidae), kaparjem (Coccina), listnim ušem in ušem na
smrekah (Aphididae), rastlinjakovemu ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 700-900 L škropilne mešanice na ha (7-9 L na 100 m2).
Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer največ 3 krat v rastni dobi.
e) Kot dodatek insekticidom še posebej za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla
104
Seznam sredstev
pyri) in krvave uši (Eriosoma lanigerum) za povečanje učinkovitosti v 0,5% koncentraciji (50 mL
na 10 L vode).
f ) Kot dodatek herbicidom za izboljšanje delovanja v odmerku 0,5 -2 L/ha, odvisno od herbicida in kulture, v kateri ga uporabljamo:
- herbicidom na osnovi sulfonilsečnine dodamo 1-2 L/ha ( 10-20 mL na 100 m2);
- herbicidom za uporabo v sladkorni pesi dodamo 0,5-2 L/ha (5-20 mL na 100 m2).
Karenca: karence ni.
PENNCOZEB® 75 DG
UPL
fungicid
Aktivna snov: mankozeb 750 g/kg
Način delovanja:kontaktno- preventivno
Pakiranje: 1 kg, 5 kg, 20 kg
Značilnosti:
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni.
Uporaba:
Penncozeb 75 DG je preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni:
a) na vinski trti:
- za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2,0 kg na ha. Tretira se v fenološki fazi od razvoja listov do zorenja
jagod (BBCH 11-83) ob upoštevanju karence.
b) na jablanah:
- za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v 0,2 - 0,25 % koncentraciji (20 – 25 g
na 10 L vode); ob uporabi 500 – 1000 L vode na ha, oziroma v največjem dovoljenem odmerku 2,5 kg na ha. Tretiramo od fenološke faze nabrekanja cvetnih brstov do faze začetka
zorenja plodov (BBCH 51- 81). Dovoljena so največ 4 tretiranja v eni rastni sezoni.
c) na krompirju:
- za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v odmerku 1,7 kg/ha ob uporabi 200
– 600 L vode na ha (17 g na 2 – 6 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko je drugi
list glavnega stebla razgrnjen (> 4 cm) do faze, ko je 50% listov rjavkastih (BBCH 12 do 95).
Dovoljenih je največ 8 tretiranj v eni rastni sezoni.
b) na pšenici:
- za zatiranje listne pegavosti (Septoria spp.) v odmerku 2,0 kg/ha ob uporabi 200 – 400 L vode
na ha (20 g na 2 – 4 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko sta dva lista razgrnjena
do faze vodene zrelosti: prva zrna dosegla polovico končne velikosti (BBCH 12 - 71). Dovoljena
so največ 3 tretiranja v eni rastni sezoni.
d) na čebuli:
- za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor) v odmerku 2,0 kg/ha ob uporabi 200 –
1000 L vode na ha (20 g na 2 – 10 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko je drugi
list (> 3 cm) jasno viden do faze ko pridelek doseže 50% predvidenega premera (BBCH 12 –
45). Dovoljena so največ 4 tretiranja v eni rastni sezoni.
Karenca: 7 dni za krompir, 28 dni za vinsko trto, jablane, pšenico in čebulo.
105
Seznam sredstev
PINOZEB M-45
Indofil Chemicals Company
fungicid
Aktivna snov: mankozeb 80 %
Način delovanja: kontaktno - preventivno
Formulacija: WP (močljivi prašek)
Pakiranje: škatla, vreča (0,1 kg, 1 kg, 5 kg, 25 kg)
Uporaba:
PINOZEB M-45 se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na:
• na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se
lahko na istem zemljišču tretira največ dva krat v eni rastni dobi, v feonološki fazi od razvitega
prvega lista do zapiranja grozdov (BBCH 11-79). Tretira se v časovnih intervalih 7 - 10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase.
• na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v največjem dovoljenem
odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ en
krat v eni rastni dobi, v fenološki fazi od brstenja do zorenja (BBCH 51-79).
• na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v največjem dovoljenem
odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ
osem krat v eni rastni dobi. Prvič se tretira preden se vrste sklenejo (BBCH od 30 dalje). Tretira
se vsakih 7-10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase.
• na paradižniku za zatiranje paradižnikove plesni (Phytophtora infestans) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira
največ pet krat. Tretira se v fenološki fazi od razvitega 4. lista do začetka zorenja plodov (BBCH
14-88). Tretira se vsakih 7-10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase.
Karenca: 3 dni za paradižnik (na prostem), 7 dni krompir, 28 dni za jablane ter za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja.
106
Seznam sredstev
STEWARD®
DuPont
insekticid
Aktivna snov: indoksakarb (300 g/kg)
Način delovanja: dotikalno in želodčno
Pakiranje: vrečka (15 g), plastenka (150 g, 500 g)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
Pripravek deluje dotikalno in želodčno na jajčeca in vse stadije gosenic.
Uporaba:
Pripravek Steward® uporabljamo kot insekticid za zatiranje številnih škodljivcev na različnih
gojenih rastlinah:
- na jablanah in hruškah za omejevanje številčnosti populacije jabolčnega zavijača (Cydia
pomonella), ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana, Pandemis spp., Archips podana) v
0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer
najvišji enkratni odmerek pripravka ne sme presegati 255 g/ha. Tretiramo v času odlaganja
jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov. V rastni sezoni ga uporabimo največ tri krat.
- na breskvah in nektarinah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača
(Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer najvišji enkratni odmerek pripravka ne
sme presegati 340 g/ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov.
Tretiramo največ štirikrat v eni pridelovalni sezoni.
- na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača (Cydia molesta) in
breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L
na višinski meter krošnje. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov.
Tretiramo največ dvakrat v eni rastni sezoni.
- na vinski trti:
• za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega
sukača (Eupoecilia ambiguella) v 0,0125 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/
ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov, največ dvakrat v eni
rastni sezoni;
• za zatiranje ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) v 0,015 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 1000 L/ha, tretira se v zgodnjih stadijih ličinke (L1 do L3), dva krat v eni rastni dobi;
• za zatiranje zelenega škržatka (Empoasca vitis) v koncentraciji 0,015 % pri izhodiščni porabi
vode 1000 L/ha. Zelenega škržatka je mogoče zatreti istočasno z zatiranjem druge generacije
grozdnih sukačev. Na vinski trti najvišji odmerek pripravka ne sme presegati 150 g/ha.
- na paradižniku in papriki:
• za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 85 g/ha pri porabi vode 5 –10 hL/ha (1 g na
10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V eni
rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 8–10 dni.
• za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku
125 g/ha pri porabi vode 5–10 L /ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja
jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke, preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi
ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
107
Seznam sredstev
• za zatiranje paradižnikovega molja (Tuta absoluta) v odmerku 37,5 g/ha. Prvič tretiramo ob
koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke preden se le te zavrtajo v rastlinske
dele. V eni rastni dobi ga uporabljamo največ 3 krat v razmiku 8 – 10 dni. Z namenom povečati
učinek pripravka Steward priporočamo dodatek omočila v predpisani koncentraciji.
- na kumarah, bučkah, bučah, melonah, lubenicah:
• za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2
g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V
rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni.
• za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku
125 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo v fazi izleganja
jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi
ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
- na zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, rdečem zelju in brokoliju za omejevanje številčnosti
populacije kapusove sovke (Mamestra brassicae), kapusovega belina (Pieris brassicae),
repnega belina (Pieris rapae) in kapusovega molja (Plutella xylostella) v odmerku 85 g/ha
pri porabi vode 300–700 L/ha (1 g na 10 L vode). Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali
v rastnem stadiju mlade ličinke. V rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni.
- na solati, radiču in endiviji za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera), tretiramo v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500 – 600 L/ha (2 g na 10 L
vode). Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade gosenice. V rastni
dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
Karenca: Karenca je za paradižnik, papriko, kumare, bučke, melone, lubenice, buče, zelje,
cvetačo, rdeče zelje, brokoli, solato, radič in endivijo 3 dni, za jablane, hruške, breskve, nektarine,
marelice 7 dni, za vinsko trto 10 dni in brstični ohrovt 28 dni.
108
Seznam sredstev
TANDUS® 200 EC
Nufarm
herbicid
Aktivna snov: fluroksipir 200 g/L
Formulacija: koncentrat za emulzijo (EC)
Pakiranje: 200 mL, 1L
Značilnosti:
Tandus® 200 EC je sistemičen herbicid- sredstvo za zatiranje plevelov. Uporabljamo ga v žitih
(pšenica, ječmen, oves, rž, tritikala, pšenica durum, krmna koruza), travnikih in pašnikih, ter v
zelenicah.
Uporaba:
Tandus® 200 EC uporabljamo kot sistemičen herbicid za zatiranje v:
- ozimni pšenici in ozimnem ječmenu: tretiramo v odmerku 2.0 L/ha ( 20 ml na 100 m2). Uporaba od faze kjer sta dva lista razgrnjena do pozne faze nabrekanja ko je listna nožnica vidno
nabrekla. (BBCH 12-45). Volumen uporabljene vode je 150- 400 L/ha.
- ozimnem ovsu, rži, pšenici durum in tririkali: tretiramo v odmerku 1.0 L/ha (10 ml na
100m2). Uporaba od faze kjer sta dva lista razgrnjena do faze kjer je prvo kolence vsaj 1 cm
nad mestom razraščanja (BBCH 12-31). Volumen uporabljene vode je 150- 400 L/ha.
- jari pšenici in ječmenu: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na 100 m2). Uporaba od faze
kjer sta dva lista razgrnjena do faze razraščanja, kjer je ploskev zgornjega lista zravnana in je
viden jeziček (ligula). (BBCH 12- 39). Volumen uporabe vode je 150-400 L/ha.
- jarem ovsu: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na m2). Uporaba od faze kjer so trije listi
razgrnjeni do faze kjer je prvo kolence vsaj 1 cm nad mestom razvrščanja (BBCH 13- 31). Volumen uporabe vode je 150-400 L/ha.
- koruzi za krmo: tretiramo v odmerku 1.0 L/ha (10 ml na m2). Tretiramo ko je koruza med
3-6 listnatim obdobjem (obdobje listenja je preden je letina visoka 20 cm). Odsvetujemo tretiranja ko se opora korenine (stranska korenina) začne razvijati. Volumen uporabe vode je
200-300 L/ha.
- novo posejane trave: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na m2). Tretiramo spomladi, ko
so plevelI v aktivni rasti, ko imajo trave vsa 3 popolnoma razširjena liste. Volumen uporabe
vode je 200-400 L/ha.
- trajnih travnikih in pašnikih: tretiramo v odmerku 2.0 L/ha. Tretiramo spomladi, ko pleveli
aktivno rastejo. Vodni volumen uporabe je 300-400 L/ha.
Karenca: živali ne smejo biti na tretiranih površinah vsaj 3 dni po tretiranju in dokler plevel ne
odmre.
109
Seznam sredstev
TERANO WG 62,5
BayerCropScience
herbicid
Aktivna snov: flufenacet, 60 %, metosulam 2,5%
Način delovanja: talno
Pakiranje: 1 kg
Značilnosti:
Herbicid za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela v koruzi.
Uporaba:
TERANO WG 62,5 je selektiven sistemični herbicid za zatiranje enoletnega ozkolistnega in
širokolistnega plevela v koruzi v odmerku 1 kg na ha (10 g na 100 m²) v obdobju po setvi pred
vznikom koruze in plevela, ali v odmerku 1 kg na ha (10 g na 100 m²) ob dodatku močila v
obdobju po vzniku do faze razvoja treh listov koruze.
Zaradi boljše učinkovitosti ga pri uporabi po vzniku kombiniramo z drugimi herbicidi. Če v
posevku prevladuje širokolisten plevel sredstvu dodamo 1 L mineralnega ali naravnega olja
(npr. OGRIOL). V primeru večje zastopanosti ozkolistnega plevela, se sredstvu TERANO WG 62,5
doda učinkovit graminicid.
Karenca: v koruzi zagotovljena s časom uporabe.
TREND® 90
DuPont
močilo
Aktivna snov: izodecil alkohol etoksilat (900 g/L)
Pakiranje: plastenka (200 mL, 1 L)
Značilnosti:
Površinsko aktivno sredstvo, ki omogoča boljše prodiranje herbicida v rastlino in s tem povečuje
njegovo učinkovitost.
Uporaba:
Kot dodatek herbicidom:
- v 0,1 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v koruzi, žitih in krompirju,
- v 0,05 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v sladkorni in krmni pesi.
110
Seznam sredstev
VALIS® F
NOVO!
Isagro
fungicid
Aktivna snov: folpet 48 %, valifenalat 6%
Način delovanja: mezo-sistemično + kontaktno
Pakiranje: škatla 1 kg, vreča 10 kg
Značilnosti:
Inovativen fungicid proti peronospori vinske trte. Deluje proti vsem razvojnim stadijem glive.
Zelo hitro se premešča v in po rastlini ter tako omogoči pospešeno aktiviranje delovanja. VALIS
F odlikuje odlična odpornost proti izpiranju zaradi padavin.
Uporaba:
Sredstvo VALIS F je mezo - sistemičen fungicid s preventivnim, kurativnim in eradikativnim ter
preventivnim - kontaktnim delovanjem, ki se uporablja na trti za pridelavo vinskega grozdja
za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 1,5 – 2 kg/ha.
Prvič se tretira, ko se pojavi nevarnost okužbe s peronosporo, vendar ne pred razvojno fazo 5
listov (BBCH15). Nato se tretira glede na napoved opazovalno napovedovalne službe za varstvo
rastlin oziroma ob nastopu ugodnih razmer za razvoj bolezni. Poraba vode na hektar je odvisna
od razvojne faze trte in opreme za škropljenje.
VALIS F uporabimo 2 – 3 x v sezoni.
Karenca: 42 dni za trto za pridelavo vinskega grozdja.
111
Latinska imena
LATINSKA IMENA
BOLEZNI RASTLIN
latinsko ime povzročitelja bolezni
Alternaria brassicae
Alternaria helianthi
Althernaria mali
Alternaria solani
Alternaria spp.
Ascochyta spp.
Aspergillus spp.
Biopolaris oryzae
Biopolaris sorokiana
Blumeria graminis
Blumeria graminis tritici
Blumeria graminis hordei
Blumeriella jaapii
Botryosphaeria obtusa
Botryotinia fuckeliana
Botrytis cinerea
Botrytis spp.
Bremia lactucae
Calonectria graminicola
Cerospora beticola
Cladosporium carpophilum
Cladoporium herbarum
Blasterosporium carpohilum
Coccomyces hiemalis
Cochliobolus miyabeanus
Coclioboous sativus
Collettotrichum lindemutrianum
Diaporthe helianthi
Diaporthe phaseolorum
Diplocarpon rosae
Drechslera avenae
Drechslera graminea
Drechslera teres
Drepanopezziza ribis
Erysiphe polygoni
Erysiphe betae
Erysiphe graminis
Erysiphe orontii in Sphaerotheca fusca
Erysiphe orontii
112
slovensko ime
črna listna pegavost kapusnic
temna pegavost sončnic
jablanova alternarijska pegavost
črna listna pegavost krompirja
črna listna pegavost paradižnika
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Alternaria
pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu Ascochyta
vrste iz rodu Aspergillus
glej Cocliobolus miyabeanus
glej Cocliobolus sativus
žitna pepelovka
pšenična pepelovka
ječmenova pepelovka
češnjeva listna pegavost
jablanova rjava listna pegavost
siva plesen
glej Botryotinia fuckeliana
sive plesni
solatna plesen
snežna plesen
pesna listna pegavost
glej Venturia carpophila
glej Mycocpaerella tulasnei
glej Stigmina carpophila
glej Blumeriella jaapii
riževa helimotosporiozna pegavost
žitna helmintosporiozna pegavost
fižolov ožig
črna pegavost sončničnih stebel
sojin ožig
črna listna pegavost vrstnic
glej Pyrenophora avenue
glej Pyrenophora graminea
glej Pyrenophora teres
ribezov listni ožig
glej Erysiphe pisi
pesna pepelovka
glej Blumeria graminis
pepelovka bučnic
tobakova pepelovka
Latinska imena
Erysiphe pisi
Erysiphe polyphaga
Erysiphe spp.
Fusarium graminearum
Fusarium moniliforme
Fusarium nivale
Fusarium spp.
Fusicoccum amygdali
Gaeumannomyces graminis
Gibberella fujkuroi
Gibberella zeae
Gyymnospsorangium sabinae
Guignardia bidwellii
Helminthosporium avenae
Helmintosporium gramineum
Helminthosporium oryzae
Helminthosporium sativum
Helminthosporium spp.
Helminthosporium teres
Helminthosporium turcicum
Leptosphaeria avenaria
Leptosphaeria maculans
Marssonia rosae
Monilia fructigena
Monila laxa
Monilia spp.
Monilinia fructigena
Monilinia laxa
Mycosphaerella graminicola
Mycosphaerella spp.
Mycosphaerella tulasnei
Nectria cinabarina
Nectria galigena
Oidium spp.
Penicillium spp.
Peronospora brassicae
Peronospora destructor
Peronospora farinosa
Peronospora manshurica
Peronospora parasitica
Peronospora schachtii
Peronospora schleideni
Peronospora spp.
Peronospora tabacina
Phaerosphaeria avenaria
slovensko ime
grahova pepelovka
glej Erysiphe orontii
pepelovke
glej Gibberella zeae
glej Gibberella fujikuroi
glej Calonectria graminicola
fuzarioze
ožig breskove skorje
črna žitna noga
stebelna fuzarioza koruze
žitna fuzarioza
hruševa rja
črna grozdna gniloba
glej Pyrenophora avenae
glej Pyrenophora graminea
glej Cochliobolus miyabeanus
glej Cochliobolus sativus
progavosti
glej Pyrenophora teres
koruzna progavost
glej Phaeosphaeria avenaria
suha trohnoba zelja
glej Diplocarpon rosae
glej Monilinia fructigena
glej Monilinia laxa
monilije
navadna sadna gniloba
cvetna monilija
pšenična listna pegavost
listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu
Mycosphaerella
žitna črnoba
sušica listavcev
jablanov rak
pepelovke
čopičaste plesni
glej Peronospora parasitica
čebulna plesen
pesna plesen
sojina plesen
kapusna plesen
glej Peronospora farinosa
glej Peronospora destructor
peronospore
tobakova plesen
ovsova pegavost
113
Latinska imena
Phoma betae
Phoma lingam
Phoma macdonaldii
Phoma spp.
Phomopsis helianthi
Phomopsis phaseoli
Phomopsis spp.
Phomopsis viticola
Phragmidium mucronatum
Phytohpthora capsici
Phytophthora cryptogea
Phytophthora infestans
Plasmopara halstedii
Plspomara viticola
Pleospora allii
Podosphaera leucotricha
Podosphaera tridactyla
Polystigma rubrum
Pseudocercosporella herpotrichoides
Pseudomonas solanacearum
Pseudoperonospora cubensis
Pseudoperonospora humuli
Pseudopeziza tracheiphila
Puccinia chrysanthemi
Puccinia coronata
Puccinia dispersa
Puccinia glumarum
Puccinia graminis
Puccinia helianthi
Puccinia hordei
Puccinia horiana
Puccinia pelargonii-zonalis
Puccinia recondita recondita
Puccinia recondita tritici
Puccinia simplex
Puccinia spp.
Puccinia striiformis
Puccinia triticina
Pyrenophora avenae
Pyrenophora graminea
Pyrenophora teres
Pyricularia oryzae
Pythium debaryanum
Pythium spp.
Rhizoctonia solani
114
slovensko ime
ožig pesnih kalčkov
glej Leptosphaeria maculans
črna pegavost sončnic
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phoma
glej Diaporthe helianthi
glej Diaporthe phaseolorum var.sojae
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phomopsis
črna pegavost vinske trte
šipkova rja
paprikina plesen
paradižnikova koreninska trohnoba
krompirjeva plesen
sončnična plesen
peronospora vinske trte
rjava hruševa pegavost
jablanova pepelovka
kutinova pepelovka
rdeča listna pegavost češpelj
lomljivost žitnih bilk
rjava bakterijska gniloba krompirja
kumarna plesen
hmeljna peronospora
rdeči listni ožig vinske trte
navadna krizantemina rja
ovsova rja
ržena rja
glej Puccinia striiformis
žitna progasta rja
sončnična rja
ječmenova rja
bela krizantemina rja
pelargonijeva rja
glej Puccinia dispersa
glej Puccinia triticina
glej Puccinia hordei
rje
rumena rja
pšenična rja
ovsova temna pegavost
ječmenova progavost
ječmenova mrežasta pegavost
siva riževa pegavost
padavica sadik
padavica
glej Thanathephorus cucumeris
Latinska imena
Rhynchosporium secalis
Sclerotinia minor
Sclerotinia sclerotiorum
Septaria apiicola
Septaria avenae
Sepatria lycopersici
Septoria nodorum
Septoria spp.
Septoria tritici
Sphaeropsis malorum
Sphaeroheca aphanis
Sphaerotheca fusca
Sphaerotheca macularis
Sphaerotheca mors-uvae
Sphaerotheca pannosa persicae
Sphaerotheca panosa rosae
Stagonospora nodorum
Stemphylium vesicarium
Stigmina carpophila
Taphrina deformans
Taphrina pruni
Thanathephorus cucumeris
Tilletia caries
Tilletia tritici
Trnszschelia pruni-spinosae
Uncinula necator
Uromyces betae.
Uromyces dianthi
Ustilago avenae
Ustilago hordei
Ustilago maydis
Ustilago nuda
Ustilago tritici
Ustilago zeae
Venturia carpophila
Venturia inaequalis
Venturia pyrina
Venturia spp.
slovensko ime
rženi listni ožig
ječmenov listni ožig
solatna bela gnilova
bela gniloba
listna pegavost zelene
glej Phaeosphaeria avenaria
okrogla listna pegavost paradižnika
glej Stagonospora nodorum
listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu
Septoria
glej Mycosphaerella graminicola
glej Botryosphaeria obtusa
jagodna pepelovka
pepelovka bučnic
hmeljeva pepelovka
ameriška kosmuljeva pepelovka
breskova pepelovka
šipkova pepelovka
rjavenje pšeničnih plev
glej Pleospora allii
listna luknjičavost koščičarjev
breskova kodravost
rožičavost češpelj
bela noga krompirja
rizoktonijska padavica kapusnica
rizoktonijska uvelost graha
pšenična trna snet
glej Tilletia caries
češpljeva rja
oidij vinske trte
pesna rja
nageljnova rja
ovsova prašnata snet
ječmenova pokrita snet
glej Uytilago zeae
ječmenova gola snet
prašnata pšenična snet
koruzna bulava snet
breskov škrlup
jablanov šklrup
škrlupi
navadna bakterija fižolova pegavost
115
Latinska imena
LATINSKA IMENA
ŠKODLJIVCI GOJENIH RASTLIN
latinsko ime škodljivca
Acanthoscelides obtectus
Acarina
Acarus siro
Adoxophyes orana
Adoxophyes reticulana
Agromyzidae
Agrotis segetum
Atrotis spp.
Aleurodes brassicae
Aleyrodes proletella
Aleyrodidae
Anarsia lineatella
Anthonomus pomorum
Anthonomus spp.
Aphididae
Aphis fabae
Aphis pomi
Aphodemus sylvaticus
Archips podana
Arge rosae
Arvicola terrestris
Athalisa rosae
Atomaria linearis
Autographa gamma
Boris laticollis
Blatella germanica
Blatta orientalis
Boarmia rhomboidaria
Bothynoderes punctiventris
Brevicoryne brassicae
Bruchus atomarius
Bruchus lentis
Bruchus pisorum
Cacopsylla pyri
Cacopsylla pyrisuga
Calepitrimerus vitis
Carpocapsa pomonella
Cemiostaminae
Ceratitis capitata
Ceroplastes rusci
116
slovensko ime
fižolar
pršice
močna pršica
sadni zavijač
glej Adoxophyes orana
listne zavrtalke
ozimna sovka
sovke iz rodu Agrotis
glej Aleyrodes proletella
kapusov ščitkar
ščitkarji
breskov molj
jablanov cvetožer
cvetožerji
listne uši
črna fižolova uš
zelena jablanova uš
gozdna miš (belonoga miš)
rjavi sadni lupinar
šipkova grizlica
voluhar (veliki voluhar)
repna grizlica
mahovinar
glagolka
kapusov koreninar
rjavi ščurek, švab
črni ščurek, žohar
glej Peribatodes rhomoidarius
veliki pesni rilčkar
mokasta kapusova uš
bobar
lečar
grahar
navadna hruševa bolšica
velika hruševa bolšica
pršica trsne kodravosti, akarinoza
glej Cydia pomonella
listni zavrtači iz družine Cemistomidae
breskova muha
smokvin kapar
Latinska imena
Ceutorhynchus assimilis
Ceutoryhnchus spp.
Chaetocnema tibialis
Cheimatobia brummata
Cicadina
Coccina
Coccinellidae
Coleopera
Colomerus vitis
Comstocaspis perniciosa
Contarinia spp.
Cricetus cricetus
Cryptolests spp.
Curculio nucum
Cydia funebrana
Cydia molesta
Cydia pomonella
Cydia spp.
Dacus oleae
Delia radicum
Diaspididae
Diptera
Ditylenchus dipsaci
Elateridae
Ephestia elutella
Ephestia spp.
Epitrimerus piri
Erannis defoliaria
Eriophyes piri
Eriophyes vitis
Eriphydae
Eriosoma lanigerum
Eulecanium corni
Eulecanium persicae
Eupoecilia ambiguella
Euproctis chrysorrhoea
Eurydema ventrale
Eurygaster integriceps
Eurygaster maura
Eurygaster spp.
Euxoa spp.
Frankliniella occidentalis
Geometridae
Gracillariidae
Gryllotalpa gryllotalpa
Halticinae
slovensko ime
luskov kljunotaj
kljunotaji
pesni bolhač
glej Operopthera brumata
škržati
kaparji
polonice
hrošči
trna pršica
ameriški kapar
hržice iz rodu Contarinia
hrček
žitniki iz rodu Cryptolestes
lešnikar
češpljev zavijač
breskov zavijač
jabolčni zavijač
zavijači
oljčna muha
kapusova muha
kaparji iz družine Diaspididae
dvokrilci
stebelna ogorčica
strune
tobakova vešča
vešče iz rodu Ephestia
hruševa rjasta pršica
veliki zimski pedic
hruševa pršica
glej Colomerus vitis
pršice šiškarice
krvava uš
glej Parthenoleucarnium corni
breskov kapar
pasasti grozdni sukač
zlatoritka
pisana stenica
azijska žitna stenica
navadna žitna stenica
žitne stenice
sovke iz rodu Euxoa
cvetlični resar
pedici
listni zavrtači iz družine Gracillariidae
bramor
bolhači
117
Latinska imena
Hedya dimidioalba
Heliothis spp.
Heterodera schachtii
Hibernia defoliara
Hoplocampa spp.
Hylemyia antiqua
Hyphtantria cunea
Ips typographus
Lacanobia oleracea
Lasioderma serricorne
Lema melanopa
Lepidoptera
Leptinotarsa decemlineata
Leucopetera malifoliella
Leucoptera scitella
Liriomyza spp.
Lobesia botrana
Loxostege sticticalis
Lygus pratensis
Lygus rugulipennis
Lygus spp.
Lymantria dispar
Lyonetia clerkella
Lyonetia spp.
Lyonetiidae
Malacosoma neustrium
mamestra brassicae
Mamestra oleracea
Mamestra spp. + Lacanobia spp.
Meligethes aeneus
Melolontha melolontha
Microtus arvalis
Mus musculus
Musca domestica
Myzus persicae
Myzus varians
Napomyza gymnostoma
Nemapogon granella
Neopulvinaria innumerabilis
Nuctuidae
Operophtera brumata
Oryzaephilus surinamensis
Oscinella frit
Ostrinia nubilalis
Oulema melanopus
Oulema spp.
118
slovensko ime
sivi brstni sukač
sovke iz rodu Heliothes
pesna ogorčica
glej Erannis defoliaria
sadne grizlice
čebulna muha
murvov prelec
knaver
zelenjadna sovka
tobakar
glej Oulema melanopus
metulji
koloradski hrošč
sadni listni duplinar
glej Leucoptera malifoliella
listne zavrtalke
križasti grozdni sukač
metlica
travniška stenica
motna poljska stenica
stenice iz rodu Lygus
gobar
sadni listni zavrtač
listni zavrtači iz rodu Lyonetia
zankasti listni zavrtači
prstančar
kapusova sovka
glej Lacanobia oleracea
listne sovke
repičar
poljski majski hrošč
poljska miš
hišna miš
navadna hišna muha
siva breskova uš
zelena breskova uš
porova zavrtalka
žitni molj
veliki trtni kapar
sovke
mali zimski pedic
zobati žitnik
švedska mušica
koruzna ali prosena vešča
rdeči žitni strgač
žitni strgači
Latinska imena
Pandemis heparana
Panonyhus ulmi
Parthenoleucanium corni
Pegomya hyoscyami
Peribatodes rhomdoidarius
Phorbia brassicae
Phorodon humuli
Phyllobius oblongus
Phyllobius spp.
Phyllonorycter blancardelia
Phyllonorycter spp.
Phytodecta fornicatus
Pieridae
Pieris brassicae
Pityogenes chalcographus
Planococus citri
Pladia interpunctella
Plutella maculipennis
Plutella xylostella
Prays oleae
Pseudaulacaspis pentagona
Pseudococcidae
Pseudocossuc citri
Psylla mali
Psylla piri
Psylla pirisuga
Psylla spp.
Psyllidae
Pulvinaria vitis
Quadraspidiotus perniciosus
Rottus norvegicus
Rattus rattus
Rhagoletis cerasi
Rhizopertha dominica
Sciaridae
Sitophilus granarius
Sitophilus oryzae
Sitopthilus spp.
Sitophilus zeamais
Sitotroga cerealella
Sparganothis pilleriana
Spilonota
Spilonota ocellana
Stegobium paniceum
Stephanitis pyri
Stigmella malella
slovensko ime
pasasti sadni lupinar
rdeča sadna pršica
češpljev kapar
pesna muha
zemljemerka
glej Delia radicum
hmeljeva uš
rjavček
rilčkarji iz rodu Phyllobius
sadni listni sitar
listni sitarji
lucernovka
belini
kapusov belin
šesterozobi smrekov lubadar
agrumov volnati kapar
krhljev molj
glej Plutella xylostella
kapusov molj
oljčni molj
murvov kapar
volnati kaparji
glej Planococcus citri
jablanova bolšica
glej Cacopsylla piri
glej Cacopsylla pyrisuga
bolšice
bolšice
mali trtni kapar
glej Comstocaspis perniciosa
siva podgana
črna podgana
češnjeva muha
žitni kutar
mrtvaške mušice
črni žitni žužek
rižev žužek
žužki
koruzni žužki
koruzni molj
trsni sukač
brstni sukači
rdeči brstni sukač
kruhar
hruševa stenica
jablanov listni zavrtač
119
Latinska imena
Sullia lurida
Tanymecus dilaticollis
Tanymecus palitaus
Tanymecus spp.
Tenebrio mmolitor
Tenebrioides mauretanicus
Tephritidae
Tetranychidae
Tetranychus telarius
Tetranychus urticae
Thaumatocampa pityocampa
Thaumotopoea pityocampa
Theresimina ampelophaga
Thrips tabaci
Thysanoptera
Totricidae
Totrix viridana
Trialeurades vaporariorum
Tribolium castaneum
Tribolium confusum
Tribolium spp.
Trogoderma granarium
Tyroglyphus farinae
Trypetidae
Yponomeuta malinella
Yponomeuta spp.
Zabrus tenebrioides
120
slovensko ime
česnova muha
koruzni rilčkar
mali pesni rilčkar
rilčkarji iz rodu Tanymecus
mokar
mavrtanski mokar
sadne muhe
pršice prelke
lipova pršica prelka
navadna pršica
pinijeva sprevodnica
glej Thaumatocampa pityocampa
trsni brstar
tobakov resar
resarji
zavijači
zeleni hrastov zavijač
rastinjakov ščitkar
rižev mokar
mali mokar
mokarji
indijski žitnik
glej Acarus siro
glej Tephritidae
jablanov molj
molji iz rodu Yponomeuta
žitni brzec
Latinska imena
LATINSKA IMENA
LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki
PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH PLEVELOV
Abutilon teohrasti
Achilliea millefolium L.
Aegopodium podagraria L.
Agrostemma githoga L.
Ajuga reptans L.
Alnus spp. L.
Alopecurus myosuroides
Ambrosia artemisifolia
Amaranthus lividus
Aramanthus retroflexus L.
Anagallis Arvensis L.
Antehmis arvensis L.
Anthemis cotula L.
Anthriscus silvestri (L) H.
Apera spicaventi L.
Aristolochia clematitis L.
Artemisia vularis L.
Atriplex patula L.
Avena fatua L.
Bidens tripartitus L.
Bifora radians MB
Brassicas nigra L.
Bromus spp. L.
Cakystegia sepium (L) R.
Capsella B.pastoris (L)M.
Caramine pratensis L.
Cardaria draba
Carex spp. L.
Carpinus betulus L.
Centarea cyanus L.
Cerastium arvense L.
Chenopidum album L.
Chenopodium polyspermum L.
Chrystantemum segetum
Cichorium intybus L.
Cirsium arvense (L) Scop.
Clematis vitalba L.
Colchicum autumnale L.
Conolida regalis
Convolvulus arvensis L.
slovensko ime
baržunasti oslez
navadni rman
navadna regačica
navadni kokalj
plazeči skrečnik
jelše
njivni lisičji rep
navadna ambrozija
zelenkasti ščir
srhkodlakavi ščir
njivska kurja češnjica
njivska pasja kamilica
smrdljiva pasja kamilica
gozdna krebuljica
navadni srakoperec
navadni podraščec
navadni pelin
navadna loboda
gluhi oves
deljenolisti mrkač
žarkasta dvoglavka
črna ogrščica
stoklasa
navadni plotni slak
navadni plešec
travniška penuša
navadni poprovnik
šaš
navadni gaber
modri glavinec
njivska smiljka
bela metlika
mnogosemenska metlika
žitna ivanjščica
navadni potrošnik
njivski osat
navadni srobot
jesenski podlesek
poljski ostrožnik
njivski slak
V
P
G
M
SV
TP
121
Latinska imena
122
slovensko ime
V
glog
predenica
prstasti pesjak
ostrica
navadna pasja trava
navadni kristavec
navadno korenje
krvava srakonja
navadna kostreba
plazeča pirnica
resa
kanadska hudoletnica
navadni čapljevec
njivska preslica
mleček
navadna rosnica
navadni zebrat
drobnocvetni rogovilček
plezajoča lakota
bršljanasta grenkuljica
navadna sončnica
navadni dezen
volnena medena trava
ječmen
črni zobnik
ločje
brin
njivska mrtva koprivka
škrlatna rdeča mrtva kopriva
mrtva kopriva
grahor
navadno njivno zrcalce
navadni poprovnik
navadna madronščica
njivski železnik
ljulka
kukavičja lučca
slezenovec
prava kamilica
nedišeča trirobka
vonjava kamilica
meta
enoletni golšec
njivska spominčica
razrasli pojalnik
toga zajčja deteljica
P
G
M
SV
TP
Crategus spp.L.
Cuscuta spp.
Cynodon dactylon (L.) Pers.
Cyperus spp. L.
Doctylis glomerata L.
Datura stramonium
Daucus carota L.
Digitaria sanguinalis Scop.
Echinochloacrus-galli L.
Elymus repens (A.r.) Beauv.
Erica spp. L.
Erigeron canadensis L.
Erodium cicutarium L.
Equisetum arvense L.
Euphorbia spp. L.
Fumaria officinalis L.
Galeopsis tetrahit L.
Galinsoga paraviflora C.
Galium aparine L.
Glechoma hederacea L.
Helianthus anhnuus L.
Heracleum sphondylium L.
Holcus lanatus L.
Hordeum spp. L.
Hyoscyamus niger
Juncus spp. L.
Juniperus spp. L.
Lamium amplexicaule L.
Laium purpureum L.
Laium spp. L.
Lathyrus spp. L.
Legousia speculum (L.) Ch.
Lepidium draba L.
Linaria vularis MII.
Lithospermum arvense L.
Lolium perenna L.
Lychnis floscuculi L.
Malva L.
Matricaria chamomila L.
Matricaria inodora L.
Matricaria matricarioides L.
Mentha spp. L.
Mercurialis annua L.
Myosotis arvensis (L.) Hill.
Orobanche ramasa L.
Oxalis sricta L.
Latinska imena
Panicum milleaceum L.
Panicum spp. L.
Papaver rhoeas L.
Phragmites communis L.
Potentilla reptans L.
Plantago spp. L.
Poa annua L.
Polygonum aviculare L.
Polygonum persicaria L.
Polygonum convolvulus L.
Polygonum lapathifolium
Portulaca oleracea L.
Prunus spinosa L.
Pteridium aquilinum (L.)
Ronunculus arvensis L.
Ranunculus repens L.
Raphanus raphaistsrum L.
Rhinanthus major Rach.
Rorippa silvestric (L.) B.
Rosa canina L.
Rubus caesius L.
Rumex acetosa L.
Rumex acetosella L.
Rumex crispus L.
Rumex obtusifolius L.
Sambucus spp. L.
Senecio vulgaris L.
Secaria glauca (L.) P.B.
Setaria viridis (L.) P.B.
Shgerardia arvensis L.
Sinapis arvenis L.
Sisymbrium spp. L.
Sonchus aarvensis L.
Sonchus oleraceus L.
Solanum nigrum L.
Sorghum halepense (L.) Pers
Spergula arvensis L.
Stachys annua L.
Stachys arvenis L.
Stellaria media (L.) Vill.
Symphytum officinale L.
Tanacetum spp. L.
Taraxacum oficinale Web.
Thaspis arvense L.
Tussilago farfara L.
Typha spp. L.
slovensko ime
divje proso
proso
poljski mak
navadni trst
plazeči petoprstnik
trpotec
enoletna latovka
ptičja dresen
breskova dresen
navadni slakovec
ščavjelistna dresen
navadni tolščak
črni trn
orlova praprot
njivska zlatica
plazeča zlatica
njivska redkev
veliki škrobotec
gozdna potočarka
šipek
sinjezelena robica
navadna kislica
mala kislica
kodrastolistna kislica
topolistna kislica
bezeg
navadni grint
sivozeleni muhvič
zeleni muhvič
njivska rdečina
njivska gorjušica
dihnik
njivska škrbinka
navadna škrbinka
pasje zelišče
divji sirek
njivski oklast
enoletni čišljak
njivski čišlajk
navadna zvezdica
navadni gabez
vratič
navadni regrat
njivski mošnjak
navadni lapuh
rogoz
V
P
G
M
SV
TP
123
Latinska imena
Urtica dioica L.
Urtica urens L.
Veronica agrestis L.
Veronica arvenis L.
Veronica hederifolia L.
Veronica persica
Vicia craccca L.
Vicia sativa L.
Viola arvensis Murr.
slovensko ime
velika kopriva
mala kopriva
njivski jetičnik
poljski jetičnik
bršljanostilistni jetičnik
perzijski jetičnik
ptičja grašica
navadna grašica
njivska vijolica
V
P
G
M
SV
TP
124
Pravilna uporaba
PRAVILNA UPORABA
FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
NAKUP
Pred nakupom fitofarmacevtskih sredstev moramo biti dobro seznanjeni z njegovimi lastnostmi.
Pri izbiri sredstva upoštevamo njegovo nevarnost za človeka in živali. Če imamo proti istim škodljivcem ali boleznim na razpolago enako učinkovita sredstva, ki so različno strupena, se bomo
vsekakor odločili za manj strupena. Sredstva kupujemo sami. Ko kupujemo sredstvo preverimo
njegov rok uporabe in embalažo (ali je nepoškodovana in originalno zaprta).
Seznam fitofarmacevtskih sredstev, ob nakupu katerih ne potrebujemo potrdila o strokovnem
usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine:
OGRIOL
BELO OLJE-FRUTAPON
BOOM EFEKT
COSAN
vsa pakiranja
vsa pakiranja
pakiranje 100 ml
pakiranje 100 g
SHRANJEVANJE
Prvo in najpomembnejše opravilo pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva je branje priloženega navodila. Kratki napotki, ki so navedeni na embalaži, nikakor ne zadoščajo. Vsa fitofarmacevtska
sredstva moramo shranjevati v originalni, dobro zaprti embalaži, v suhem, hladnem in zaklenjenem
prostoru, kjer ni živil in ne krmil, in kamor otroci in neodgovorne osebe nimajo dostopa. Paziti moramo tudi, da sredstva ne zmrznejo. Priporočljivo je sredstva shranjevati ločeno po vrsti sredstva (herbicidi, insekticidi, fungicidi). Če nimamo posebnega prostora za shranjevanje, si moramo omisliti
vsaj posebno omarico ali omaro, ki jo lahko zaklenemo.
UPORABA
Včasih so potrebna tudi zaščitna očala in zaščita za dihalne organe. Ko pripravljamo sredstvo oziroma brozgo za tretiranje (škropilno brozgo), moramo potrebno količino sredstva natančno stehtati
oziroma odmeriti. Sredstvo najprej razredčimo z malo vode, nato pa vlijemo v rezervoar škropilnice,
ki je do polovice potrebne količine napolnjen s čisto vodo. Med mešanjem dodamo še preostalo
količino vode. Najprej pripravimo praškasta sredstva, nato dodamo sredstva v tekočih formulacijah.
Za pripravo brozge za tretiranje moramo imeti na razpolago posebno posodo, ki je ne uporabljamo
za druge namene. Brozge za tretiranje ne pripravljamo v zaprti prostorih, temveč na prostem.
Ko začnemo tretirati, se držimo napotkov, navedenih v navodilu za uporabo – med delom ne smemo jesti,
piti ali kaditi. Ne tretiramo v vetrovnem vremenu. Pazimo, da ne pride do zanašanja na sosednje kulture ali v
vode. Med delom se včasih odpočijemo. Če se ne počutimo dobro, nas začne boleti glava in podobno, takoj
prenehamo z delom! Ko smo končali s tretiranjem, slečemo umazano delovno obleko, jo očistimo ter se
dobro umijemo z milom in po možnosti s toplo vodo. Prav tako očistimo ves uporabljeni pribor. Zlasti moramo biti previdni, če tretiramo spomladi v vinogradu z nahrbtno škropilnico s sredstvom za zatiranje plevela.
Škropilnico moramo dobro oprati s toplo vodo, ki smo ji dodali sodo ali pralno sredstvo, nato
pa jo še večkrat splaknemo s hladno vodo. Čistilno in čisto vodo spustimo tudi skozi škropilno
palico, preden škropilnico uporabimo za tretiranje s fungicidi.
125
Ravnanje z odpadki FFS
RAVNANJE Z ODPADKI
FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTEV (FFS)
1.1 Splošno
Zakonodaja na področju odpadnih FFS (embalaža in ostanki), je na območju RS urejena zelo
kompleksno. Področje urejajo trije zakoni in njihovi podzakonski predpisi:
Zakon o varstvu okolja z tremi krovnimi uredbami
Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08)
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l.
RS, št. 119/2006)
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (RS 84/06,106/06 in 110/07)
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Pravilnik o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije (Ur.l. RS,
št. 59/2003; Spremembe:Ur.l. RS, št. 6/2005)
Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/2003 Spremembe:
Ur.l. RS, št. 5/2007) – 10 člen
Zakon o kemikalijah
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Ur.l. RS, št. 35/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2007, 88/2008)
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Ur.l. RS, št. 67/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 137/2006, 88/2008)
Odpadna FFS se (z vidika ravnanja z odpadki) delijo v dve skupini:
- odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva in ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: odpadki
iz kmetijstva), ki niso komunalni odpadki in
- ločene frakcije, ki so komunalni odpadki.
Pri oddajanju odpadkov FFS je potrebno ločiti, ali gre za pravilno očiščeno prazno embalažo
FFS, ali pa za neuporabna FFS ter odpadno embalažo z ostanki FFS, ki ni bila pravilno očiščena.
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l.
RS, št. 119/06) določa, da mora končni uporabnik odpadna FFS hraniti ločeno, tako, da se ne
mešajo z drugimi odpadki, dokler jih ne odda distributerju ali zbiralcu. Uredba o ravnanju
z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07) pa določa, da mora
končni uporabnik hraniti ločeno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, tako da se ne
meša z drugimi odpadki in da je mogoče nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi.
Povzročitelj odpadkov, pri katerem letno nastane več kot 5 kg nevarnih odpadkov ali več kot 10 t
vseh odpadkov, mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega leta poročati
o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Poroča se na obrazcu, ki je
objavljen na spletni strani Agencije RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/ODP.pdf
126
1.2. Priprava in oddaja odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev
Odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju del v kmetijstvu se uvršča med odpadno
embalažo, ki ni komunalni odpadek, skupaj z odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju
proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v gozdarstvu, ribištvu in
prometu. Prepovedano jo je prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki ali kot ločeno
zbrano frakcijo komunalnih odpadkov (izjema velja le za ločeno zbrano odpadno embalažo,
ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, ki se lahko prepušča kot ločeno
zbrana frakcija).
Pravilno očiščena embalaža fitofarmacevtskih sredstev ni nevaren odpadek. Izjema je embalaža
FFS v kateri so bila sredstva s skupino nevarnosti T ali T+, ki ima tudi po ustreznem čiščenju še
vedno lastnosti nevarnega odpadka.
Embalaža se izprazni ob pripravi škropilne brozge. Odpadno embalažo tekočih fitofarmacevtskih
sredstev, ki so pakirana v ročke, plastenke, steklenice in pločevinke – je po uporabi potrebno
trikrat izprati in osušiti. Zamaške hranimo ločeno ob embalaži. Odpadno embalažo trdnih fitofarmacevtskih sredstev npr. granulatov, prahu, WP, WG formulacij, je obvezno temeljito izprazniti.
Odpadnih vrečk, kjer so bili granulati ali prah, ne izpiramo. Kadar je pripravek pakiran tako, da
ga sestavljata dve embalažni enoti npr. karton/papir in PE vrečka, lahko sekundarno kartonasto/
papirnato embalažo odložite kot komunalni odpadek, vendar le, v kolikor sta obe embalažni
enoti ustrezno označeni z etiketami proizvajalca, v nasprotnem primeru je primarna embalaža
že s strani proizvajalca pritrjena na sekundarno embalažo in jo v celoti oddate zbiralcu odpadne
embalaže FFS. Očiščeno embalažo hranimo odprto in suho do oddaje na zbirno mesto.
3-5 krat
20-25% vsebine embalaže
napolnimo s čisto vodo
3-5 krat stresemo, sporanje
ponovimo vsaj trikrat
Popolnoma izprana
plastenka
Slika 1: Postopek ročnega izpiranja plastenke, ponoviti ga je potrebno trikrat
Pred oddajo na zbirno mesto na pravilno pripravljeno embalažo napišite svoje osebne podatke: ime, priimek in naslov. Ob oddaji več kosov embalaže, jih je najbolje zložiti v prozorno
plastično vrečo ali kartonsko škatlo, prav tako jih je potrebno opremiti z osebnimi podatki.
127
1.3. Odpadna
fitofarmacevtska sredstva
Odpadna embalaža FFS, ki ni bila pravilno
očiščena ali pa je ni bilo mogoče očistiti, zaloge FFS in FFS, ki jim je potekel rok uporabe,
nastala pri izvajanju del v kmetijstvu, so prav
tako nekomunalni odpadki, ki se brezplačno
oddajo zbiralcu odpadnih FFS.
Osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska
gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno
oddajo odpadna FFS distributerju oz. trgovcu,
ki odpadna FFS sprejema najmanj v času, ko
se izvaja prodaja fitofarmacevtskih sredstev;
osebe, ki nimajo registrirane dejavnosti pa
odpadno embalažo FFS oddajo izvajalcu javne službe ali v primeru zbiranja odpadnih
FFS, ki vsebujejo nevarne snovi na nivoju
občin (zbiralne akcije,…). Prejemnik odpadnih FFS, končnemu uporabniku ob prevzemu
odpadnih FFS na njegovo zahtevo potrdi prevzem teh odpadkov s svojim podpisom na
dokumentu o prevzemu odpadnih FFS.
Slika 2: Vreča, v kateri je izprana odpadna
embalaža, namenjena za brezplačno oddajo
družbi za ravnanje z odpadno embalažo
Pravilno izpraznjeno in očiščeno embalažo
osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska
gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno
oddajo distributerju, trgovcu ali na eno izmed
zbirnih mest družbe za ravnanje z odpadno
embalažo (Slopak, Interseroh, Zbiranje in
predelava odpadnih surovin d.o.o.,…) v nadaljevanju DROE, osebe ki nimajo registrirane
dejavnosti pa odpadno embalažo FFS oddajo
izvajalcu javne službe ali DROE. Distributer/
trgovec lahko (ni pa to njegova obveza) odpadno embalažo prevzame tudi od oseb, ki
nimajo registrirane dejavnosti.
128
1.3.1. Zaloge fitofarmacevtskih sredstev
S Pravilnikom o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije je določeno, da je FFS, ki je bilo do izteka veljavnosti odločbe o registraciji dano v
promet, lahko v prometu in uporabi do izteka
roka uporabnosti, vendar najdlje 18 mesecev
po izteku veljavnosti odločbe o registraciji, če
FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti
za zdravje ljudi, živali in okolje kot v času registracije. Ne glede na to pa je poraba zalog
FFS pri končnih uporabnikih dovoljena do
izteka roka uporabnosti, če FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti za zdravje ljudi,
živali in okolje kot v času registracije.
Blažič, M. in soavtorji. 2009. Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin. Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava
Republike Slovenije, Ljubljana. 94 s.
Prva pomoč
PRVA POMOČ V PRIMERU
NESREČE ALI ZASTRUPITVE
V primeru zastrupitve, moramo takoj prenehati z delom in nuditi ponesrečencu prvo pomoč:
1. Zastrupljenemu slečemo umazano delovno obleko.
2. Temeljito umijemo izpostavljene dele telesa z vodo in milom.
V primeru draženja poiščemo zdravniško pomoč.
3. Če je sredstvo prišlo v oči, s palcem in kazalcem razpremo očesni veki
in oči temeljito nekaj minut spiramo z vodo. Pokličemo zdravnika.
4. Če je prišlo do zaužitja, ponesrečencu speremo usta z vodo in takoj
pokličemo zdravnika. Ravnamo po priloženih navodilih.
Zdravniku predložimo, če je le mogoče, etiketo z embalaže sredstva ali navodilo za uporabo
ali varnostni list.
V navodilih za uporabo je natančno navedeno, kako ukrepati ob zastrupitvi. Če navodil
nimamo, zdravniku sporočimo ime sredstva.
V primeru zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi se posvetujte z eno od naslednjih ustanov:
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Center za zastrupitve
Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 522 25 89
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Oddelek za internistično intenzivno
terapijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, Tel: (02) 321 29 30 ali (02) 321 29 39
SPLOŠNA AMBULANTA ZD KRANJ - NUJNA MEDICINSKA POMOČ
Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj, Tel: (04) 208 41 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA
Ulica padlih borcev 13/A, 5290 Šempeter pri Gorici, Tel: (05) 330 10 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA
Polje 35A, 6310 Izola, Tel: (05) 660 60 00
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO - NUJNA MEDICIDNSKA POMOČ
Kandijska cesta 4, 8000 Novo Mesto, Tel: (07) 391 67 89 ali (07) 391 67 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA
Ulica Dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota, Tel: (02) 512 31 00
ali pa pokličite številko 112
129
Evidenca tretiranj
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
130
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
Evidenca tretiranj
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
131
Evidenca tretiranj
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
132
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
Pinus TKI d.d.
Grajski trg 21
2327 Rače
T / +386 (0)2 60 90 211
F / +386 (0)2 60 90 410
E / [email protected]
www.pinus-tki.si
Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljate varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Nasveti za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in

Transcription

Similar documents

10 korakov do pridelka 10 ton pšenice/ha

Teme za TMI_2011.pdf

evidenca tretiranj

BIOLOšKE RAZISKAVE V DOLENJSKIH PODZEMELJSKIH VODAH

čas uporabe - Kmetijski zavod

Priročnik za varstvo poljščin

Prevzemi kot PDF - BASF Slovenija varstvo rastlin

SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA 1. Veljavnost 1.1

Navodilo za pripravo žganja iz jerebik, trnulj, bezga, malin

Navodilo za pripravo žganja iz grozdja ali tropin

Navodilo za pripravo žganja iz češenj, sliv, mirabel, ringloj

Zelenjadarstvo

zadruznik 05 14 - Kmetijska zadruga Ptuj

programi zaštite u povrtlarstvu

LISTA PREPOVEDANIH SNOVI IN POSTOPKOV 2015

Beović B - Pregled protimikrobnih zdravil.pdf

NEEM DELUJE NA PREKO 200 ŠKODLJIVCEV IN

Varsvo vinske trte nasveti Karsia 08-2012

Katalog Lacuna zaščita dihalnih poti

pregled prognostičnih obvestil

pikapolon`ca 2014 pikapolon`ca 2014

Načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic