Osnove AERODInamike ali TEORIJA LETENJA

TEČAJ JADRANJA
POBOČNO JADRANJE



POGOJ: s p l o š e n ve t e r
p i h a č e z n e k o ov i r o :
n p r. POB OČJ E,
st olpnic a, oblak
KAKO: o s m i c e o b
poboč ju
POMEMBNO:
- ko si nad t erenom
p a zi n a za n o s ve t r a ,
l e t i m o n a p r av i
oddaljenost i od
poboč ja
- p a zi m o n a d r u g e
l e t a l c e (DESN O
POB OČN O J A DRA N J E

K a d a r ve t e r p i h a i z
s t r a n i s e i zo g i b a j m o
zave t r n i h l e g n a
poboč ju!
T U RBU L EN CA






PRIVETRNA STRAN: stran ki
je obrnjena v smer vetra le te nje
ZAVETRNA STRAN: stran ki
je obrnjena stran od smeri
vetra – turbule nc a!
LAMINARNI TOK: urejen, vsi
deli toka tečejo v isto smer
TURBULENTI TOK: neurejen,
intenzivno mešanje in
spreminjanje smeri in hitrosti
ROTOR – stalni vrtinec za
gorskim grebenom
Zavetrne lege, vetrovi iz
različnih smeri ali hitrosti
TURBULENCA OB POBOČJU


Pobočja s počasnih
prehodom na ravninski
del niso turbulentna, na
drugi strani lahko
pričakujemo propadanje.
Pobočja s hitrim
prehodom so ze lo
turbule ntna.
T U RBU L EN CA OB
POB OČJ U


Če je pobočje izredno
strmo in hitro prehaja
v ravninski del (p r i m e r
K ov k , L i j a k , Dr a žg o š k a
g o r a ), j e n a v r h u n a d
t erenom t urbulent no
o zr a č j e v d o l ži n i
3x višina poboč ja!
J akost t urbulenc e je
o d v i s n a o d hitrosti
vetra!
J A DRA N J E OB POB OČJ U


KO SONCE OGREVA
POBOČJE, SE ZRAK
DVIGA OB POBOČJU –
ANABATNI VETER
KO JE POBOČJE V
SENCI (npr. zvečer) SE
SITACIJA OBRNE,
HLADEN TEŽJI VETER
SE SPUŠČA OB
POBOČJU –
KATABATNI VETER
T U RBU L EN CA NA
POB OČJ U


Dviganje se na vrhu
grebena ali na
izbočenih delih
„odlepi“ od pobočja.
Za termičnim
dviganjem je
turbulentno ozračje.
TERMIČNO DVIGANJE
KAKO NAJTI DVIGANJE
DVE KLJUČ NI
VPRAŠANJI!


Katera podlaga najbolje
ogreva ozračje?
Kje bi se to bolj ogreto
ozračje dvigalo –
upoštevamo veter in
teren
KAKO NAJTI DVIGANJE –
podlaga
NEKAJ SPLOŠNIH
PRAVIL:



vlažna zemlja absorbira
veliko energije, slabo
ogreva ozračje
Listnati gozdovi imajo sicer
nizek albedo, a zadržujejo
veliko vlage – iglasti
gozdovi so boljši
Skalnata teren potrebuje
več časa da se ogreje, a se
počasneje ohlaja - ogreva
tudi v krajših obdobjih
prekritega neba.
KAKO NAJTI DVIGANJE podlaga






Suha peščena območja
imajo visok albedo.
Iglasti gozdovi in gozdne
čistine so odlični
proizvajalci termičnih
dviganj
Vlažna zelene travnate
površine niso dobre, suha
pokošena so dosti boljša.
Pšenična polja
Zorane njive so boljše kot
neobdelane
Parkirišča, pokopališča
KAKO NAJTI DVIGANJE - izvor
SEGRETI ZRAK RABI
DOLOČEN ZUNANJI
IMPULZ DA SE ZAČNE
DVIGATI



Sprememba terena ali
vegetacije (robovi gozdov,
greben, izbokline na
pobočju)
Sprememba temperature
(sneg, voda, senca)
Drugi zunanji dejavniki
(premikajoči objekti, zvok)
KAKO NAJTI DVIGANJE - izvor
KAKO NAJTI DVIGANJE –
iskanje dviganj in opazovanje






Drugi piloti
Ptiči
Listje, prah
Dim na tleh
Oblaki
Naključno iskanje
CIKEL OBLAKA
CENTRIRANJE DVIGANJA
CENTRIRANJE DVIGANJA





Na sliki piha veter iz leve
strani, steber je zanešen
Če prihajamo v steber iz
privetrne strani hitro
obrnemo in centriramo
Če prihajamo iz zavetrne
strani lahko dalj časa
čakamo preden naredimo
zavoj
Bolje je, če steber izgubimo
na privetrni strani
Popravljamo smer proti
vetru
DVIGANJE – zanos vetra



Termično dviganje je
vedno zanešeno iz
meri vetra
Jakost in smer vetra
se z višino spreminja
Inverzna plast
TERMIČNO DVIGANJE - oblike



„Dežurni steber“
„Balonček“
Več manjših se
združuje v
večjega, ...
TURBULENCA v dviganju


Na robu dviganja je
turbulentno ozračje.
Ko izstopimo iz stebra
lahko pričakujemo
turbulentno ozračje in
intenzivno spuščanje –
AKTIVNO LETENJE
T ERM I K A – l e t n i p r e s e k
POB OČJ E d n ev n i p r e s e k




Zjut raj najboljša
dviganja najdem o na
jugovzhodnih s trmih
poboč jih
Ok o l i p o l d n ev a s o
n a j b o l j š a manj s trma
južna p o b o č j a
Po p o l d n e n a j b o l j š a
dviganja najdem o na
jugozahodnih s trmih
poboč jih
Z ve č e r s o n a j b o l j š a
d v i g a n j a n a zahodnih
s trmih p o b o č j i h .