(splošno) + varno delo v pisarni - CPV, varstvo pri delu, požarna

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
PROGRAM USPOSABLJANJA
1.
2.
3.
3
4.
5.
6.
Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu
Pojem izjave o varnosti z oceno tveganja
Temeljna načela
Evidence s področja varnosti in zdravja pri delu
Delo s slikovnim zaslonom
Varstvo pred požarom
1
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Na podlagi določb zakonodaje varnosti in zdravja pri delu (24.člen ZVZD Ur.l. RS, št. 56/99) so vsi delavci dolžni opraviti usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstvapred požarom.
ter varstvapred požarom
Usposabljanje se izvaja periodično, in sicer na obdobja, kot je to določeno v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
KAJ JE VARNOST PRI DELU?
Celokupnost ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si zaposleni v podjetju ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varnosti in zdravja pri delu.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
KAJ JE ZDRAVJE?
Zdravje ni samo odsotnost bolezenskih znakov, ampak je
stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega
blagostanja.
j si mora človek p
g
Torejj p
po sodobnih ggledanjih
polegg telesnega
dobrega počutja, počutiti tudi dobro duševno in socialno.
Dobro duševno počutje pri človeku je pogoj, da človek vloži
vse svoje sile in sposobnosti v delo, ki ga opravlja. Daje mu
tudi moč, da to delo spelje do učinkovitega konca in pri tem
premaguje vse ovire.
2
POMEMBNI PREDPISI S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
o Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD/ (Ur.l. RS, št. 56/99, 64/01)
o Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.l. RS, št. 30/00)
o Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/99)
o Pravilnik o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav ter o periodičnih preiskavah kemičnih in bioloških škodljivosti (Ur.l. SFRJ, št. 26/1967)
o Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 56/99) o Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur. l. RS, št. 30/00, 73/05)
o Pravilnik o varnosti strojev (Ur.l. RS, št. 25/06)
o Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur.l. RS, št. 56/99) o Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/02)
3
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI
o Predhodni zdravstveni pregledi (pregledi pred nastopom dela)
o Obdobni zdravstveni pregledi (rok določi pooblaščeni zdravnik)
o Specialistični in sistematski pregledi delavcev
NEZGODE PRI DELU
PRIJAVA NEZGODE PRI DELU
Vsako nezgodo pri delu je delavec dolžan takoj
prijaviti svojemu vodji del, v njegovi odsotnosti pa
njegovemu namestniku. Ta mora poskrbeti, da bo
delavcu nudena strokovna prva pomoč in da bo
nezgoda evidentirana.
Vsaka nezgoda pri delu, ki zahteva več kot 3 (tri )
delovne dni bolniške je potrebno obvezno javiti
pristojni inšpekciji za delo.
NEZGODE PRI DELU
JAVLJANJE NEZGOD NA POTI NA DELO IN IZ DELA
•Nezgodo naj delavec javi sam, po pošti, po telefonu, po svojcu ali
sodelavcu v roku 48 ur svojemu vodji del oziroma njegovemu namestniku.
Ta mora poskrbeti, da bo nezgoda javljena osebi zadolženi za varnost in
zdravje pri delu. Prijava nezgode na poti na delo oziroma z dela pa je
veljavna samo skupaj z izjavo očividca oziroma organa za notranje zadeve,
zato naj si poškodovanec, če je le mogoče, zabeleži osebne podatke
očividca, če pa so na mesto nezgode pozvani organi NZ pa izjava očividca ni
potrebna.
•V primeru, da nezgoda na delu ni javljena neposredno nadrejenemu
oziroma njegovemu namestniku ali če nezgoda na poti na delo in z dela ni
pravočasno in na zgoraj opisan način evidentirana se ne izplača 100 %
nadomestilo za čas odsotnosti z dela.
4
OMARICA PRVE POMOČI
OMARICA PRVE POMOČI
STATISTIKA NEZGOD PRI DELU
LETO
SKUPNO
ŠTEVILO SMRTNIH
NEZGOD
1998
25.399
30
1999
26.485
27
2000
25.940
26
2001
25.176
34
2002
26.362
26
oPOŠKODBE PRI DELU PO DNEVU POŠKODBE: PONEDELJEK
oPOŠKODBE PRI DELU PO STAROSTI: 15‐25 LET
oPOŠKODBE PRI DELU PO DELIH TELESA: ZAPESTJE, DLANI IN PRSTI, GLAVA
oPOŠKODBE PRI DELU PO OBLIKI NEZGOD: PADCI OSEB , HOJA PO PREDMETIH, UDARCI OB PREDMETE ALI TRČENJE S PREDMETI, PADCI PREDMETOV
5
ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU /ZVZD/ (Ur. list RS, št. 56/99, 64/01
o S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
KATERE SO PRAVICE , DOLŽNOSTI IN UKREPI DELAVCA IN DELODAJALCA ?!?
ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU /ZVZD/ (Ur. list RS, št. 56/99, 64/01
DOLŽNOSTI DELODAJALCA
‐ POVERI OPRAVLJANJE NALOG VARNOSTI PRI DELU STROKOVNEMU DELAVCU
‐ NALOGE VAROVANJA ZDRAVJA PRI DELU PA POVERI POOBLAŠČENEMU ZDRAVNIKU SPECIALISTU MEDICINE DELA
‐ OBVEŠČA DELAVCE O UVAJANJU NOVIH TEHNOLOGIJ IN DELOVNE OPREME TER O NEVARNOSTIH ZA POŠKODBE IN ZDRAVSTVENE OKVARE, KI SO POVEZANE Z NJIMI
‐ SKRBI, DA SO VSI DELAVCI USPOSOBLJENI ZA VARNO DELO
6
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELODAJALCA
‐SPREJME UKREPE ZA ZAGOTAVLJANJE VARSTAV PRED POŽAROM V SKLADU S POSEBNIMI PREDPISI
‐SPREJME UKREPE ZA ZAGOTAVLJANJE PRVE POMOČI IN EVAKUACIJE V ‐SPREJME
UKREPE ZA ZAGOTAVLJANJE PRVE POMOČI IN EVAKUACIJE V
PRIMERU OGROŽENOSTI
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELODAJALCA
SKRBI ZA USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA VARNO DELO
Kako?
o TEORETIČNO – oseba z ustreznim pooblastilom in opravljenim strokovnim izpitom
o PRAKTIČNO – nadrejena oseba, neposredno na delovnem mestu
daj
Kdaj?
o OB NASTOPU DELA
o OB RAZPOREDITVI NA DRUGO DELOVNO MESTO
o OB UVAJANJU NOVE DELOVNE OPREME
o OB UVAJANJU NOVE TEHNOLOGIJE
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELODAJALCA
‐
ZAGOTAVLJA DELAVCEM PREDPISANO OSEBNO VAROVALNO OPREMO, JIH SEZNANI Z UPORABO IN VZDRŽEVANJEM LE‐TE
‐
ZAGOTAVLJA PERIODIČNE PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA IN PERIODIČNE PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME
7
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCA
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCA
‐delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in
zdravje pri delu,
‐delovni proces mora biti prilagojen telesnim zmožnostim delavca, delovno
okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu
varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja,
‐delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje
in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb,
‐delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisano
osebno varovalno opremo,
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVCA
‐ redno se udeleževati usposabljanj s področja varnosti in zdravja pri
delu ter vartsva pred požarom
‐redno opravljati zdravstvene preglede, na katere je poslan s strani
delodajalca
‐seznaniti se z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva, ter
da se usposablja za njihovo izvajanje
‐pravica do odklonitve dela, če ni predhodno seznanjen z vsemi
nevarnostmi in škodljivostmi pri delu, če mu grozi neposredna
nevarnost za zdravje ali življenje
Izjava o varnosti
z oceno tveganja
8
IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA
IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA
DOLŽNOST DELODAJALCA!
Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, d j j
dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih dil t
ii
ti t
t lj j
t b ih
materialnih sredstev v ta namen.
Temelji na 14. Členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št.56/99) in Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.l.RS, št. 30/00)
IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA
Pri izdelavi sodelujejo:
‐ delodajalec
‐ strokovna služba varstva pri delu
‐ specialist medicine dela
VSEBINA:
‐ datum in kraj izdaje izjave,
‐ podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
‐ podatke o prejšnjih pregledih in preskusih,
‐ podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
‐ ocenjevanje tveganja,
‐ organogram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu
IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA
Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.
Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.
9
ŠKODLJIVOSTI PRI DELU
ŠKODLJIVOSTI PRI DELU
Škodljivosti zaradi splošnih nezdravih pogojev dela:
•
•
•
•
•
neprimerni delovni prostori,
nepravilna in slaba organizacija dela,
fizično pretežko delo,
nočno delo,
delo v prisilnem položaju telesa.
Fizikalne škodljivosti:
•
•
•
•
•
•
•
mikroklimatski pogoji (delo v mrazu, delo v vročini, prepihu, vlagi itd.),
ropot,
vibracije,
sevanja (ultravijolično, rentgensko, radioaktivno itd.),
razsvetljava,
električni tok (magnetna polja),
mehanska sila.
ŠKODLJIVOSTI PRI DELU
Kemijske škodljivosti
•Strupeni plini, pare, aerosoli,
•skoraj vsaka kemikalija je lahko zdravju škodljiva, če jo vnesemo v telo v večji količini.
Psihološke škodljivosti:
•medsebojni odnosi,
•odnosi starih in mladih delavcev,
•posebno je pomemben odnos delavci – neposredno vodstveni delavci.
Socialno‐ekonomske škodljivosti:
• osebni dohodek, pravično po vloženem delu ob upoštevanju vseh oblik solidarnosti in
vzajemnosti,
• skrb za reševanje stanovanjskega vprašanja,
• dodatna prehrana itd.
OPREDELITEV NEVARNOSTI
10
DOKUMENTACIJA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
DELODAJALEC HRANI VSO DOKUMENTACIJO IN VODI EVIDENCO O:
•PERIODIČNIH PREISKAVAH KEMIČNIH, FIZIKALNIH IN BIOLOŠKIH ŠKODLJIVOSTI
•PERIODIČNIH PREIZKUSIH IN PREGLEDIH DELOVNE OPREME
•NEVARNIH SNOVEH, KI JIH UPORABLJA, ČE TAKO DOLOČAJO POSEBNI PREDPISI
•PREIZKUSIH IN PREGLEDIH OSEBNE VAROVALNE OPREME
DOKUMENTACIJA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
•OPRAVLJENEM USPOSABLJANJU S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
•PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDIH DELAVCEV
• POŠKODBAH PRI DELU, KOLEKTIVNIH NEZGODAH, NEVARNIH POJAVIH, UGOTOVLJENIH POKLICNIH BOLEZNIH IN O BOLEZNIH V ZVEZI Z DELOM TER O NJIHOVIH VZROKIH
Delo s slikovnim zaslonom
11
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
Delovno mesto s slikovnim zaslonom ne sme povzročati nevarnosti za poškodbo ali zdravstvenih okvar delavca.
Delodajalec mora zagotoviti pri pooblaščenem zdravniku zdravstveni pregled oči in vida delavcev v okviru preventivnih pregledov:
pregled oči in vida delavcev v okviru preventivnih pregledov:
– pred začetkom dela na delovnem mestu,
– v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik,
– na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z zaslonom.
Delavci imajo pravico do specialističnega pregleda oči in vida, če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je potreben.
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
Osebe, ki delajo na delovnih mestih pred zaslonom tožijo predvsem zaradi:
•Glavobolov
•Psihičnih napetosti
•Bolečin v vratu
•Bolečin v ramah in rokah
•Pekočih in solzečih oči
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
OPREDELITEV NEVARNOSTI PRI UPORABI OPREME S SLIKOVNIM ZASLONOM oOkvara vratne hrbtenice in brahialnega pleksusa (okvara živčevja zgornjega uda)
oSindrom karpalnega kanala (okvara živčevja v zapestju)
oUtrujanje oči, težavna akomodacija oči
oPsihosocialni problemi (stres, konfliktne situacije, nezadovoljstvo)
oNeustreznost toplotnih razmer, razsvetljave
oHrup opreme in sevanje
12
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
VARNOSTNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA OZ. NEGATIVNIH VPLIVOV SO:
oVarnost delovne opreme (zaslon, tipkovnica, stol, miza, držala za predloge)
oUstreznost delovnega okolja (prostorske zahteve, fiziološka drža, osvetljenost)
oPreprečiti bleščanje in odseve
oUstreznost toplotnih razmer, el. magnetnih sevanj, hrupa (v skladu s predpisi)
oNavodila za uporabo delovne opreme
oSeznanjanje in usposabljanje zaposlenih (seminarji, antistresni programi)
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
ZASLON
•
Oddaljenost zaslona od oči 500 mm
•
Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopačeni in razločno oblikovani
•
Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju delavec brez težav prilagaja razmeram v delovnem okolju.
•
Zgornja vrstica na zaslonu naj bo 5 cm pod višino oči
•
Stabilna slika, brez utripa, bleščanja in odseva
•
Gibljiv zaslon
•
Očiščenost zaslona
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
TIPKOVNICA
•Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm
•Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm
•Prosto gibljiva po delovni površini
•Pred tipkovnico najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca
13
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
DELOVNA MIZA
Ustreznost materiala (npr.les), brez leska, na otip ne sme biti hladna
•Ustreznost
materiala (npr les) brez leska na otip ne sme biti hladna
•Površina najmanj (800 x 1200) mm
•Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina x višina).
•Po možnosti nastavljiva ali pa višina med 720 mm in 750 mm
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
DELOVNI STOL
• Stabilen, višinsko nastavljiv
• Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona
hrbta
• Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to želi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj in naklon nog.
• Oblazinjena sedalna površina
• Zaokrožen prednji rob sedala
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
DELOVNO OKOLJE
• Prosta talna površina na delovnem mestu > 2 m2
• Minimalna širina 1000 mm
• Pravilno neovirana postavitev priključkov, kablov
Pravilno neovirana postavitev priključkov kablov
• Svetlobna telesa vzporedno s smerjo delavca
• Možnost vzporednega pogleda z oknom / zaslon postavljen pravokotno glede na okono
14
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
DELOVNO OKOLJE – parametri
• Osvetljenost: 500 lx (SIST EN 12464)
j
(
)
• Hrup: zadosti tiho, max. 55 dB(A)
• Toplotno udobje: PMV = do ‐0,7 do 0,7
• Brez prepiha (hitrost gibanja zraka < 0,15 m/s)
DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM
OSTALI UKREPI
p
,
• Možnost prekinitev dela z računalnikom ,odmori
• Proučitev psihične preobremenjenosti (ne
preobremenjevanje delavca z del. zadolžitvami)
• Prikazovanje informacij v pozitivni obliki (temna/svetla)
• Usposobljenost za računalniške operacijske programe
NEPRAVILNO UREJENO DELOVNO MESTO
15
NEPRAVILNO SEDENJE
glavobol,
solzenje oči,
srbenje oči,
suhost oči
okorel vrat
bolečine v
ramenih
vnetje kit zapestja
bolečine v
prštih
bolečine v
ledvenem
deliu
hrbtenice
(križu)
teniški
komolec
otekle noge,
krčne žile
PRAVILEN POLOŽAJ TELESA PRI SEDENJU
Stopala naj ležijo plosko na tleh, koti v sklepih (gležnjih, kolenih, kolkih in komolcih) naj bodo med 90
naj bodo med 90o in 120 in 120 o.
VIŠINA DELOVNE MIZE
Višina delovne mize naj bo nastavljena približno v višini komolcev.
16
STOL
Nastavljanje višine stola:
Sedite tako, da bo razdalja med prednjim robom sedala in spodnjim delom noge enaka velikosti stisnjene pesti.
Naslonjalo stola nastavite tako, da bo podpiralo vbočeni del ledvenega dela hrbta.
STOL
VIŠINA SEDALNEGA DELA PRI DELOVNEM STOLU
Nastavljanje višine stola:
Postavite se pred stol. Nastavite višino stola tako, da bo najvišja točka sedala malenkost nad pogačico kolena. VARSTVO PRED POŽAROM
VARSTVO PRED POŽAROM
17
Zakoni in predpisi
p p
ZAKONI IN PREDPISI
•
Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz‐UPB1/ (Ur.l. RS, št. 3/07)
•
Zakon o gasilstvu (Ur.l. RS, št. 71/93)
•
Pravilnik o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/07)
•
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07)
(Ur l RS št 31/04 10/05 83/05 14/07)
•
Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS, št. 67/05)
•
Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sisitemov aktivne požarne zaščite (Ur. l. RS, št. 45/07)
•
Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS, št. 22/95)
ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM /ZVPoz‐UPB1/ (Ur.l. RS, št. 3/07)
¾ DEJAVNOSTI IN CILJE VARSTVA PRED POŽAROM
¾ PROGRAMIRANJE IN RAZISKOVANJE VARSTVA PRED POŽAROM
¾ IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLANJE
‰USPOSABLANJE ZAPOSLENIH IN PREBIVALSTVA
‰ DELODAJALEC MORA POSKRBETI, DA JE VSAK, KI JE REDNO ALI
ZAČASNO OZIROMA OBČASNO ZAPOSLEN PRI NJEM, POUČEN O VARSTVU PRED POŽAROM OB NASTOPU DELA
18
ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM /ZVPoz‐UPB1/ (Ur.l. RS, št. 3/07)
Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali,
premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo.
Za uresničevanje ciljev pa je treba zagotoviti:
1. načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
1 načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
2. odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
3. varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;
4. preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;
5. vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo.
ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM /ZVPoz‐UPB1/ (Ur.l. RS, št. 3/07)
Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za varstvo pred požarom ob:
1. nastopu dela;
2. premestitvi na drugo delovno mesto;
2 premestitvi na drugo delovno mesto;
3. ob uvajanju nove delovne opreme;
5. ob uvajanju nove tehnologije.
ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM /ZVPoz‐UPB1/ (Ur.l. RS, št. 3/07)
UKREPI VARTSVA PRED POŽAROM
1. Požarni red;
2 Odgovorna oseba za varstvo pred požarom;
2. Odgovorna oseba za varstvo pred požarom;
3. Požarna straža;
4. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom.
19
Požarni red
POŽARNI RED
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno kalsifikacijo dejavnosti morajo izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.
POŽARNI RED
VSEBINA:
1.
Organizacija varstva pred požarom (naloge odgovornih oseb, zaposlenih…);
2.
Ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahetvajo delovne in bivalne razmere;
3.
Odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek deal iz požarno ogroženih prostorov;
4.
Podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na nanamebnost objekta;
5.
Ukrepi zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih, plinksih naprav in drugih virov vžiga;
6.
Ukrepi za varno evakuacijo in hitro intervencijo;
7.
Drugi prevetivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom, način in in kotrola izvajanja teh ukrepov;
8.
Navodila za ravnanje v primeru požara ter naloge in odgovornosti po požaru;
9.
Vrste in načini usposabljanja zaposlenih.
20
ORGANIZACIJSKO TEHNIČNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
¾V POSLOVNIH PROSTORIH MORA BITI ZAGOTOVLJENA ZADOSTNA KOLIČINA SREDSTEV ZA PREPREČITEV POŽARA, GAŠENJE POŽARA, REŠEVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA
¾VSE NAPRAVE, ORODJA IN SREDSTVA ZA GAŠENJE MORAJO BITI, ¾VSE NAPRAVE, ORODJA IN SREDSTVA ZA GAŠENJE MORAJO BITI,
TEHNIČNO PREGLEDANA KOT TO DOLOČA ZAKON, TER NAMEŠČENA NA DOLOČENIH MESTIH, BITI MORAJO VEDNO DOSTOPNA, VIDNO OZNAČENA IN REDNO VZDRŽEVANA. USLUŽBENCI PA MORAJO BITI USTREZNO PODUČENI Z PRAVILNO UPORABO LE TEH
ORGANIZACIJSKO TEHNIČNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
¾VSE EVAKUACIJSKE POTI OZ. POTI ZA UMIK MORAJO BITI VEDNO PROSTE IN VIDNO OZNAČENE,
¾STROJE IN DRUGE OPREMO JE POTREBNO VSAKODNEVNO ČISTITI,
¾VSE NEVARNE SNOVI JE POTREBNO SHRANJEVATI LE V ORIGINALNIH EMABALAŽAH IN NA ZA TO DOLOČENEM MESTU (V OGNJEVARNI OMARI)
ORGANIZACIJSKO TEHNIČNI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
¾VGRAJENI SISTEMI AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE (varnostna razsvetljava, javljalniki požara,…) MORAJO BITI REDNO KONTROLIRANI IN VZDRŽEVANI
¾PO KONČANEM DELU MORA ZAPOSLENI, KI ZADNJI ¾PO KONČANEM DELU MORA ZAPOSLENI KI ZADNJI
ZAPUSTI PROSTOR PREGLEDATI, ČE JE STANJE V PROSTORU BREZ NEVARNOSTI ZA NASTANEK POŽARA
¾INTERVENCIJSKIH POTI IN DOSTOPI ZA INTERVENCIJSKA VOZIL A MORAJO BITI VEDNO PROSTE 21
NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA
¾V PRIMERU POŽARA SE NAJPREJ OCENI STANJE, OBSEG NEVARNOSTI IN
OGROŽENOST OD POŽARA TER NA PODLAGI TEGA DOLOČI POTEK
GAŠENJA IN REŠEVANJA.
¾KDOR OPAZI, DA GROZI NEPOSREDNA NEVARNOST POŽARA ALI
EKSPLOZIJE OZIROMA KDOR OPAZI POŽAR, MORA NEVARNOST
ODSTRANITI OZIROMA POŽAR POGASITI, ČE TO LAHKO STORI BREZ
NEVARNOSTI ZASE ALI DRUGE
¾ČE SAM TEGA NE MORE STORITI, MORA TAKOJ OBVESTITI NAJBLIŽJO
GASILSKO ENOTO OZ. CENTER ZA OBVEŠČANJE (112). PRI TEM MU
MORA POMAGATI VSAK, KI RAZPOLAGA S SREDSTVOM ZA ZVEZE ALI
PREVOZNIM SREDSTVOM.
NAVODILA ZA RAVNANJE V PRIMERU POŽARA
1. OCENI NASTALO SITUACIJO in sodeluj skladno z lastno 2.
3.
4.
5.
6.
oceno oz. zapusti objekt
OBVEŠČAJ! z aktiviranjem ročnega javljalnika požara ali z glasnim vzklikom ‘’POŽAR!’’
REŠUJ! ljudi, če si zmožen
IZKLOPI GLAVNE ZAPORNE ELEMENTE V OBJEKTU!
glavno električno stikalo, glavna plinska požarna pipa
GASI! z ustreznim gasilnim sredstvom, če to lahko storiš brez navrnosti zase ali za druge
OBVESTI CENTER ZA OBEVŠČANJE (112) in posreduj naslednje podatke:
9 kdo kliče (ime, priimek),
9 kje gori,
9 kaj gori,
9 obseg gorenja,
9 ali so v neposredni nevarnosti ljudje.
TELEFONSKE ŠTEVILKE
22
OZNAKE
MESTO NAMESTITVE ROČNEGA GASILENGA APARATA
MESTO NAMESTITVE ZIDNEGA HIDRANTA
MESTO NAMESTITVE ROČNEGA JAVLJALNIKA POŽARA
EVAKUACIJA
NAVODILA ZA EVAKUACIJO
¾UPOŠTEVAJ OZNAKE EVAKUACIJSKIH POTI;
¾POSKRBI ZA UMIK IZ OBJEKTA PO NAJBLIŽJI VARNI POTI;
¾UMIK SKOZI OKNA LAHKO UPORABIŠ LE V PRITLIČJU IN
TO LE TAKRAT, KO PREVERIŠ DA JE TO VARNO OZIROMA
NI MOGOČE UPORABLJATI DRUGE POTI;
¾DOSLEDNO UPOŠTEVAJ NAVODILA GASILSKE SLUŽBE EVAKUACIJA
“BEŽI DEČEK” – SMER EVAKUACIJE
23
IZVLEČEK POŽARNEGA REDA
NAČRT EVAKUACIJE
ODGOVORNA OSEBA
ODGOVORNA OSEBA ZA VARSTVO PRED POŽAROM
•sprejme požarni red,
•skrbi, da so vsi delavci z njim seznanjeni,
•poskrbi za namestitev izvlečka požarnega reda in načrta evakuacije,
•zaposlene opozraja na ravnanje, ki bi lahko ogrozilo varstvo pred požarom,
•skrbi, da vsi zaposleni poznajo gasilna sredstva,
•skrbi da vsi zaposleni poznajo gasilna sredstva
•nadzoruje delavce pri opravljanju del,
•skrbi za odpravljanje pomanjkljivosti in nevarnosti,
•odloča o razvojnih in finančnih programih varstva pred požarom,
•zagotavlja finančna sredtva za izvajanje ukrepov varstva pred požarom,
•skrbi, da se zaposleni redno udeležujejo usposabljanj s področja varstva pred požarom…
24
ZAPOSLENI
DOLŽNOSTI ZAPOSLENIH
•Se seznanijo s požarnim redo,
•Skrbijo, da njihovo delo ne predstavlja nevarnosti za nastanek požara,
•Poznajo gasilna sredstva, njihovo lokacijo in jih znajo uporabljati,
•Prenehajo z delom ,če preti neavrnost za nastanek požara,
•Sodelujejo pri gašenju (če to lahko strorijo brez nevarnosti zase ali za druge),
•Se obvezno udeležujejo usposabljanj s področja varstva pred požarom…
GORENJE
KO SO IZPOLNJENI VSI TRIJE POGOJI ZA GORENJE, SE SNOV VNAME
GORLJIVA
SNOV
OGENJ
KISIK‐ZRAK
TOPLOTA
‐TEMPERATURA
GORENJE
GORENJE=GORLJIVA SNOV+ O2 (KISIK)
SPROŠČA SE TOPLOTA IN SVETLOBA
¾ČE MANJKA LE EDEN OD NAVEDENIH POGOJEV, GORENJE PRENEHA
¾ZATO ONEMOGOČANJE POGOJEV ZA GORENJE IMENUJEMO GAŠENJE
¾SPAJANJE GORLJIVE SNOVI S KISIKOM IMENUJEMO OKSIDACIJA
‰POČASNA OKSIDACIJA JE RJAVENJE FE
‰HITRA OKSIDACIJA JE GORENJE
‰PRISOTNOSTI VEČJE KOLIČINE VNETLJIVEGA PLINA IN IZVOR VŽIGA IMENUJEMO EKSPLOZIVNO ZGOREVANJE
25
GORENJE
¾ PRODUKTI GORENJA
‰ CO2‐PRODUKT GORENJA ™ PLIN BREZ BARVE
™ TEŽJI OD ZRAKA
™ NI STRUPEN
™ V PREVELIKIH KONCENTRACIJAH SE NABIRA NA TLEH IN IZPODRIVA KISIK, MOŽNOST ZADUŠITVE
‰ CO‐PRI NEPOPOLNEM ZGOREVANJU
™ PLIN BREZ BARVE, VONJA, OKUSA
PLIN BREZ BARVE VONJA OKUSA
™ LAŽJI OD ZRAKA
™ IZREDNO STRUPEN
™ VEŽE SE NA RDEČE KRVNA TELESA, V KONCENTRACIJI 1% POVZROČI SMRT V 1 SEKUNDI
™ V PRAKSI NI POPOLNEGA IZGOREVANJA ZATO JE VEDNO PRISOTEN, PREDVSEM MORAMO PAZITI V ZAPRTEM PROSTORU
™ ALKOHOL ŠE POSPEŠUJE DELOVANJE CO ZATO MORAMO BITI PRI GAŠENJU VEDNO TREZNI GORENJE
¾PRODUKTI GORENJA
‰DRUGI NEVARNI PLINI
™PAZLJIVI MORAMO BIT ČE GORIJO KEMIKALIJE IN UMETNE SNOVI
™ŽVEPLO ZGORI V ŽVEPLOV DIOKSID SO2, KI JE ZELO DRAŽLJIV PLIN, POVZROČA KAŠELJ IN DRAŽI SLUZNICO
™HCL KLOROVODIKOVA KISLINA KI NASTANE PRI GORENJU ™HCL KLOROVODIKOVA KISLINA KI NASTANE PRI GORENJU
POLIVINILKLORIDA (PVC) IN POVZROČA KAŠELJ IN DRAŽI SLUZNICO
™NEVAREN JE DIM GOREČEGA CELULOIDA(TRAK ZA FILME) , KI POLEG CO2 VSEBUJE ŠE ZELO STRUPEN CIANOVODIK (HCN) IN DUŠIKOVE OKSIDE (NO)
VRSTE IN UČINKI GASILNIH SREDSTEV
¾VRSTE – RAZREDI POŽAROV
‰A‐POŽARI TRDIH SNOVI (LES, TEKSTIL, PREMOG, RASTLINSKE SNOVI, SLAMA, PAPIR, IPD.)
‰B‐POŽARI VNETLJIVIH TEKOČIN (BENCIN, BENCOL, OLJA, MASTI, LAKI, ASFALT, SMOLA, VOSEK, ETER, ALKOHOL IPD.)
‰C‐POŽARI PLINASTIH SNOVI (METAN, BUTAN, PROPAN, Ž
VODIK, ACETILEN, MESTNI PLIN IPD)
‰D‐POŽARI LAHKIH KOVIN , KI GORIJO Z MOČNIM ŽAROM(ALUMINIJ, MAGNEZIJ, NJUNE LEGURE, TITAN, IPD.)
26
VRSTE IN UČINKI GASILNIH SREDSTEV
¾SREDSTVA ZA GAŠENJE POŽAROV
‰ VODA‐GLAVNI UČINEK TEMELJI NA HLAJENJU, ODSTRANITEV TOPLOTE
‰ PENA‐GLAVNI UČINEK TEMELJI NA DUŠENJU OZ. ODSTRANITEV KISIKA
‰ GASILNI PRAŠKI‐GLAVNI UČINEK TEMELJI NA ANTIKATALIZI, TO JE NA MOTENJU KEMIJSKE REAKCIJE MED GORLJIVO SNOVJO IN KISIKOM
‰ CO2‐ GLAVNI UČINEK TEMELJI NA DUŠENJU OZ. ODSTRANITEV KISIKA
‰ POMOŽNA GASILA‐
Ž
PESEK, KUHINJSKA IN ŽIVINSKA SOL, GASILNE ODEJE, Ž
ZEMLJO
‰ VELJA NAČELO
ŽERJAVICA‐OHLADITI
PLAMEN‐ ZADUŠITI
VRSTE IN UČINKI GASILNIH SREDSTEV
UPORABNOST GASILNIH SREDSTEV GLEDE NA RAZRED POŽAROV
A
VODA
PENA
ABCD PRAH
B
PENA
CO2
ABCD PRAH
BC PRAH
C
ABCD PRAH
BC PRAH
CO2
D
ABCD PRAH
D PRAH
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Gašenje z vodo
Vodo uporabljamo:
¾predvsem za gašenje trdnih snovi;
¾ohlajevanje posod, v katerih so stisnjeni plini in vnetljive tekočine,
ki so izpostavljene toplotnim učinkom;
¾zaščito okolice zaradi izžarevanja vročine, plamenov, isker ;
¾za
¾ vpijanje
ij j in
i potiskanje
ti k j plinov,
li
hlapov,
hl
prahu
h in
i dima
di
iz
i prostorov,
t
da preprečimo nevarnost eksplozije;
¾za izpiranje in razredčevanje nevarnih kemikalij, npr. kislin;
¾za zaščito gasilcev pred plamenom, izžarevanje vročine;
¾za ohlajevanje prostorov, ki jih je zajel požar.
27
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Kako gasi voda?
•Voda gasi na ta način, da goreči predmet ohladi izpod
vnetišča, s čimer je izpolnjen eden glavnih pogojev
gašenja.
•Vodo lahko uporabimo pri gašenju v obliki:
¾polnega
p
g curka;;
¾razpršenega curka;
¾kombiniranega curka;
¾vodne megle.
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Gašenje s prahom
¾Gašenje požarov s prahom je eden najuspešnejših načinov gašenja
tistih vrst požarov, ki gorijo s plamenom.
¾Curek prahu, usmerjen na gorečo površino, omogoča dostop v
neposredno bližino goreče površine, ker se lahko za njim krijemo pred
vplivom izžarevajoče toplote.
¾Prah
tekstila,
¾P h nii strupen, ne uničuje
ič j kovin,
k i lesa,
l
k il ne povzroča
č odrgnin
d i na
premičnih delih strojev itd.
¾Ni pa priporočljiv pri gašenju telefonskih in radio televizijskih naprav,
ker jih preveč zapraši, kar vsekakor kvarno vpliva na te instalacije. V
zaprtih prostorih dosežemo večji gasilni učinek kot na prostem.
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Kako bomo gasili z gasilnim prahom?
¾požar bomo gasili v smeri vetra in se mu čim bolj približali;
¾površinske požare bomo gasili, tako da začnemo od samega
roba;
¾plamen vnetljivih tekočin bomo gasili s spodnje strani v
smeri vetra nad samo površino tekočine v cikcak obliki;
¾pri začetnem večjem požaru moramo uporabiti več
aparatov naenkrat in z njimi gasiti vsaj z dveh strani, ne pa
uporabljati enega za drugim;
¾gašenje mora potekati neprekinjeno, ker bi se zaradi
začasne prekinitve požar ponovno pojavil
28
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Gašenje z ogljikovim dioksidom (CO2)
¾uporabljamo pri manjših požarih vnetljivih tekočin.
¾uspešno gasi v notranjih prostorih, vse vrste električnih
naprav pod tokom – nizke in visoke napetosti, telefonskih
in radijskih naprav, dragocenih predmetov in dokumentov
¾ je
sredstvo
za preprečevanje
j najučinkovitejše
j či k it jš gasilno
il
dt
č
j
eksplozije hlapov vnetljivih tekočin, plinov in gorljivega
prahu v prostoru.
¾ni pa priporočljivo gasiti z ogljikovim dioksidom vročih
avtomobilskih motorjev, ker bi zaradi hitrega ohlajevanja
(ki ga povzroči sneg) lahko počil blok motorja.
SREDSTVA ZA GAŠENJE
Kako gasimo z ogljikovim dioksidom?
¾Curek ogljikovega dioksida ima zelo kratek domet,
zato se moramo približati v neposredno bližino
ognja.
¾ S curkom gasimo od začetnega roba v cikcak obliki
od spodaj navzgor naprej v žarišče, pri vnetljivih
tekočinah
k či h pa nad
d samo gladino
l di vnetljive
lji tekočine.
k či
¾Uporaba ogljikovega dioksida v aparatih in
jeklenkah je časovno omejena
¾Gašenje mora potekati neprekinjeno, ker bi se
zaradi začasne prekinitve gorenje nadaljevalo.
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
IZVLEČEMO VAROVALKO
29
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
IZVLEČEMO VAROVALKO
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
CEV…
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
...
30
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
…
AKTIVIRANJE ROČNEGA GASILNEGA APARATA
… USMERIMO V ŽARIŠČE POŽARA
GAŠENJE
PRIČNEMO Z GAŠENJEM
31