wellness 3 plus oblikovanje integralnih turističnih produktov

Transcription

WELLNESS 3 PLUS
OBLIKOVANJE INTEGRALNIH TURISTIČNIH
PRODUKTOV
Podsreda, december 2011
NAROČNIK:
RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA, Aškerčev trg 24, 3240 Šmarje pri Jelšah
Odgovorna oseba: Bojana Žaberl
PREDMET:
OBLIKOVANJE INTEGRALNIH
WELLNESS 3 PLUS
TURISTIČNIH
PRODUKTOV
PRI
PROJEKTU
IZVAJALEC:
JAVNI ZAVOD KOZJANSKI PARK, Podsreda 45, 3257 Podsreda
Odgovorna oseba: mag. Hrvoje Teo Oršanič
Avtor: Tatjana Zalokar
Podsreda, december 2011.
WELLNESS 3 PLUS – OBLIKOVANJE INTEGRALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV
Stran 2
KAZALO
1. UVOD ............................................................................................................................. 4
2. METODOLOGIJA DELA .............................................................................................. 5
3. DESTINACIJA WELLNESS 3 +................................................................................... 6
3.1 Splošni opis ........................................................................................................................................... 6
3.2. Wellness ponudba .............................................................................................................................. 7
4. TRENDI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NA PODROČJU PRODUKTOV V
TURIZMU ........................................................................................................................ 12
4.1 Trendi v turizmu ................................................................................................................................ 12
4.2 Svetovna turistična statistika in trendi turističnega razvoja................................................ 12
4.3Trendi »zelenega turizma« .............................................................................................................. 13
4.4 Trendi na območju destinacije Wellness 3+ .............................................................................. 16
5. KROVNI TURISTIČNI PRODUKTI DESTINACIJE WELNESS 3 +...................... 18
6. TEMATSKI KONCEPT OBLIKOVANJA INTEGRALNIH TURISTIČNIH
PRODUKTOV ................................................................................................................. 19
ITP 1: AKTIVNE POČITNICE IN ZABAVA ...................................................................................................... 20
ITP 2: DOŽIVETJE (ENOGASTRONOMIJA, NARAVA) ................................................................................ 30
ITP 3. KULTURA NA PODEŽELJU..................................................................................................................... 46
7. TRŽENJE – INDIVIDUALNE IN SKUPNE AKTIVNOSTI...................................... 66
7.1 Individualne aktivnosti.................................................................................................................... 66
7.2. Skupne aktivnosti ............................................................................................................................. 67
8. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 73
9. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 73
Stran 3
1. UVOD
Dokument Oblikovanje turističnih produktov za destinacijo Wellness 3 + obravnava
območje 12 slovenskih občin (Oplotnica, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec,
Šmarje pri Jelšah, Dobje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče) in
območje Krapinsko – Zagorske županije.
Glavni cilj tega dokumenta je predlagati zasnovo in razvoj integralnih turističnih
produktov, ki bodo predstavljali podporo wellness turizmu, ki je na tem območju glavna
turistična gonilna sila.
Destinacija Wellness 3 + je namreč bogata s ponudbo termalnih zdravilišč, katerih
nosilci so večja turistična podjetja. Letno obišče zdravilišča na tem območju 150.000
turistov, kljub temu pa podeželsko okolje čezmejnega območja ne prepozna priložnosti,
ki jo tovrstni potencial nudi.
Cilj oblikovanja novih produktov je zadržati zdraviliškega gosta in privabiti nove goste,
ki bodo prišli, zaradi teh novih produktov, ki odražajo lokalno oziroma regijsko
identiteto.
Dokument vsebuje analizo projektnega območja z vidika obstoječe turistične ponudbe in
predlog oblikovanja novih integralnih turističnih produktov.
Zadnji del dokumenta pa podaja smernice za razvoj in trženje nove bodoče turistične
destinacije Wellness 3+.
Stran 4
2. METODOLOGIJA DELA
Za pripravo dokumenta smo uporabili preverjeno metodologijo:
- preverjanje in usklajevanje s smernicami lokalnih, regijskih in nacionalnih
strategij razvoja turizma,
- sodelovanje in usklajevanje vsebin z naročnikom dokumenta – Razvojna
agencija Sotla,
- raziskovanje turistične ponudbe preko spleta in telefonskih razgovorov
posameznih ponudnikov,
- terenski ogled posameznih turističnih zanimivosti,
- sodelovanje z Zagorsko razvojno agencijo, ki je že oblikovala pilotni projekt
modela Wellness 3+.
Stran 5
3. DESTINACIJA WELLNESS 3 +
3.1 Splošni opis
Destinacija Wellness 3 + obsega čezmejno območje Obsotelja, Kozjanskega, Dravinjske
doline in Zagorsko –Krapinsko županije.
Slovenski del destinacije leži v vzhodnem delu Slovenije, znotraj dveh statističnih regij
(Savinjske in Podravske) in obsega 12 občin: Oplotnica, Kozje, Podčetrtek, Rogaška
Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Dobje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in
Zreče. Razgibano območje od Pohorja, ki je največje hribovje v slovenskem delu
Vzhodnih oziroma Centralnih Alp, preko valovitih Dravinjskih goric se preko Boča
nadaljuje na Voglajnsko gričevje, Obsotelje in obsežno Kozjansko. Mozaična pokrajina,
bogata z gozdovi, številnimi vodotoki in z visoko stopnjo ohranjenosti naravne in
kulturne dediščine se preko mejne reke Sotle povezuje z Zagorsko – Krapinsko županijo.
Zagorsko – Krapinska županija se nahaja v severozahodnem delu Hrvaške in obsega 32
lokalnih samouprav z glavnim administrativnim centrom v Krapini. Županija se razteza
od hribovitega sveta z vrhovoma Macelj in Ivanjščica na severu preko hribovitega sveta
do Medvednice na jugovzhodu. Županija združuje elemente alpskega in v manjšem delu
panonskega sveta. Alpski del sestavljajo Ivanjščica s Strugačom ter Cesargradsko in
Desiničko goro. Območje je bogato s hribi in dolinami ter bogato z vodami.
Stran 6
3.2. Wellness ponudba
Wellness ponudba na slovenski strani
Slovenija je kljub majhni površini bogata s termalnimi vodami. Na Štajerskem, kamor
sodi večji del destinacije Wellness 3+, je največ slovenskih naravnih zdravilišč.
Terme Olimia
Terme Olimia, nekoč Atomske toplice, ležijo v Obsotelju, v Podčetrtku. Po ustnem
izročilu so zdravilno vodo iz teh krajev poznali že Kelti in Rimljani, vodo v zdravilne
namene pa naj bi izkoriščali tudi pavlinci iz Olimja. Ta blagodejno deluje na revmatična
obolenja, kožne bolezni, arterijsko obtočne motnje, stanja po operativnih posegih in
poškodbah kosti in mišic.
Za kvaliteto bivanja v Termah Olimia je poskrbljeno v dveh visoko kvalitetnih hotelih s
štirimi zvezdicami - v Wellness Hotelu Sotelia, nagrajenem s Plečnikovo nagrado in v
prenovljenem Hotelu Breza. Zasnovana sta za tiste, ki zahtevajo najboljše in si želijo
tesne povezanosti z naravo. Tu sta še Aparthotel Rosa in Kamp Natura s štirimi
zvezdicami, za vse, ki bežijo pred hotelskim vzdušjem, pa zatočišče ponuja apartmajsko
naselje Vas Lipa s tremi zvezdicami. Apartmajsko naselje ima 25 hiš in 136 apartmajev.
Najnovejša luksuzna pridobitev je Wellness Orhidelia, ki se je v letu 2009 uvrstila v ožji
izbor 11 finalistov World Architecture Festivala 2009, v kategoriji »Holiday«.
Wellness ponudbo nudijo tudi v Wellness centru Termalia, kjer so savne, masaže in
bazeni.
Terme Zreče
Terme Zreče so se razvile pod obronki Pohorja. Le slabe pol ure vožnje od tod se nahaja
priznano klimatsko zdravilišče Rogla, ki deluje od leta 1996. Blažilni učinki klime na
nadmorski višini 1517 metrov na sončnih in zavetrnih legah so primerni za vse, ki imajo
težave s pljučnimi boleznimi in motnjami dihal. Z blago srednje-gorsko klimo in
neskončnimi možnostmi za šport in rekreacijo skupaj s termami ponuja enkratno
dopolnitev turistične in zdraviliške ponudbe v vseh letnih časih.
V Termah Zreče je na voljo kar nekaj namestitev. Hotel Dobrava 2000 s štirimi
zvezdicami je namenjen oddihu ali poslovnim srečanjem, v Hotelu Dobrava s tremi
zvezdicami, ki deluje v okviru Hotela Dobrava 2000, pa nudijo rehabilitacijo po
operacijah. V urejenem parku se nahajajo Vile Terme Zreče, kategorizacije štirih
zvezdic, z desetimi apartmajskimi hišicami. V Vilah Terme Zreče lahko gostje najem
kombinirajo s prehrano v hotelu. Dobrodošli so tudi hišni ljubljenčki. V letu 2012 bo
dograjen nov Hotel Atrij, s katerim bodo Terme Zreče pridobile 45 sob s 100 ležišči, med
njimi tudi wellness suite, razširjen restavracijski del s 173 dodatnimi sedeži, sodoben
konferenčni center ter nove wellness površine v Wellness centru Idila.
Indikacije Term Zreče temeljijo na akratotermalni zdravilni vodi, pohorski šoti
inzdravilni gorski klimi, ki jih dopolnjujemo z različnimi rehabilitacijskimi postopki.
Stran 7
Pomagamo pri postoperativnih stanjih in poškodbah gibal, degenerativnem in vnetnem
revmatizmu, pri poškodbah in obolenjih perifernega živčnega sistema ter motnjah
perifernega krvnega obtoka.
Terme Dobrna
Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj se ponašajo z
več kot šeststoletno tradicijo. Leta 1403 so vodo prvič uporabljali v zdravstvene namene.
Srce zdravilišča je termalni vrelec, ki se nahaja v osrednjem delu Zdraviliškega doma.
Voda s temperaturo pri izviru od 35 do 36 stopinj C prihaja iz globine 1.200 metrov in
blagodejno zdravilno vpliva na vse vrste ženskih bolezni. Bolnicam ponujajo linijo
izdelkov za intimno nego blagovne znamke Terme Dobrna z dodano zdravilno termalno
vodo iz termalnega vrelca. Hotel Vita s štirimi zvezdicami je najmlajši hotel z
restavracijo, seminarskimi prostori, savno, bazeni z zdravilno termalno vodo in centrom
za lepoto telesa. Vila Higiea, ki ima štiri zvezdice, je hotel iz leta 1855, prvo nadstropje
pa je urejeno po načelih Feng Shui-ja. V kletnih prostorih vile je urejena vinska klet.
Hotel Park s tremi zvezdicami je primeren za aktivno preživljanje prostega časa, saj je
namenjen pohodnikom in kolesarjem. Tu je še Zdraviliški dom iz leta 1624, kjer je
osrednji termalni vrelec z zdravilno vodo. V njem se nahaja več manjših dvoran in velika
zdraviliška dvorana, primerna za seminarje, konference in poročna slavja.
Zdravilni dejavniki - termalna voda, organski in anorganski peloidi, bioklimatsko
zdravljenje. Indikacije ginekološka obolenja, urološka stanja, artritis, degenerativni
izvensklepni revmatizem, okvare in obolenja gibalnega sistema, nevrološke bolezni,
zdravljenje prekrvitvenih motenj, borelioza, osteoporoza, prekomerna telesna teža,
posledice stresnih stanj.
Zdravilišče Rogaška
Rogaška Slatina je starodavni zdraviliški kraj s štiristoletno tradicijo. Leži na vzhodu
Slovenije, na robu vinorodnega kozjanskega gričevja. Legenda pripoveduje, da je grški
bog Apolon ukazal mitološkemu krilatemu konju Pegazu, naj udari s kopitom ob tla. Na
tem mestu je na dan privrel rogaški vrelec, vir zdravja in resnična božja moč. To
zdravilno moč Donata Mg poznamo še danes. Pravi razcvet je zdravilišče doživelo v
drugi polovici 19. stoletja, ko so mondeni zdraviliški kraj obiskovale vladarske družine
in plemstvo iz cele Evrope. Danes je Zdravilišče Rogaška poznano po največjem
medicinskem centru v Sloveniji z najcelovitejšo ponudbo za zdravje in
lepoto. Zdravilišče Rogaška odlikuje imeniten osrednji zdraviliški park, ki je eden
najlepših prikazov jasnega klasicističnega koncepta čistih linij v urbanizmu in
arhitekturi.
Zdravilišče Rogaška je poznano po svetovno znanem viru magnezija. Pitje zdravilne
mineralne vode Donat Mg pomaga pri boleznih prebavil, jeter, žolčnika, trebušne
slinavke, živčevja, srca in ožilja. Ugodno deluje na koncentracijo sladkorja, holesterola in
povišan krvni tlak, nepogrešljiv je pri odpravljanju zaprtja, debelosti, zgage in
pretiranega izločanja želodčne kisline. Imajo največji medicinski center v Sloveniji z
najsodobnejšo opremo in vrhunskim osebjem. V Medical centru Rogaška izvajajo
Stran 8
specialistične preglede, diagnostiko in preventivne menedžerske preglede. Oblikovali so
učinkovite programe za zdravje: hujšanje, post, lajšanje kroničnih gastroeneteroloških
težav, protistresni program; programe za lajšanje težav z diabetesom, holesterolom in
osteoporozo. Temeljijo na fizioterapiji, akupunkturi in naravni balneoterapiji, ki jo
sestavljajo pitna kura na zdravilnih izvirih, kopeli, masaže, fango in druge obloge.
Programi za mladostni videz pa vsebujejo pomlajevanje in zdravljenje kože, kozmetiko,
oblikovanje telesa, odpravljanje prezgodnjih znakov staranja kože, estetsko plastično
kirurgijo, žilno kirurgijo.
Hotel Aleksander*****
1 Zdraviliški trg 3
2 Tel.: +386 (0)3 812 28 00
3 E-pošta: [email protected]
Url.: www.hotel-aleksander.com
Ponudba: 20 sob, 52 ležišč, Wellness, a la carte restavracija, Lobby bar, Salon
bar, konferenčni center, …
Grand hotel Donat ****Superior
Zdraviliško trg 10
T.: +386 (0)3 811 30 00
E-pošta: [email protected]
Url.: http://www.ghdonat.com
Ponudba: 167 sob, 267 stalnih ležišč, 55 dodatnih ležišč, Wellness, a la carte
restavracija, restavracija Apolonia, Pegasus bar, kavarna in slaščičarna,
notranji in zunanji bazen, Casino Fontana, fitnes center, Kozmetični salon
Afrodita, Beauty center Afrodita, kongresna dvorana, …
Grand hotel Sava**** Superior
Hotel Zagreb****
Zdraviliško trg 6
T.: +386 (0)3 811 40 00
Url.: http://www.rogaska.si
Ponudba: GH Sava – 249 sob, 395 ležišč, Hotel Zagreb – 51 sob, 100 ležišč,
Wellness Lotus spa&beauty, Lotus terme, Restavracija Kaiser, Restavracija
Kristal, kavarna in slaščičarna Imperial, kavarna Capuccino, Lobby bar,
kozmetični salon Afrodita, fitnes center, kongresne dvorane, …
Terme SPA d.d.
Grand hotel Rogaška****Superior
Hotel Strossmayer****
Hotel Styria****
Ponudba: GH Rogaška – 81 sob, 151 ležišč, 12 dodatnih ležišč, Hotel Strossmayer
– 75 sob, 118 ležišč, 3 dodatna ležišča, Hotel Styria – 46 sob, 92 ležišč, Modra
restavracija, kavarna in slaščičarna, Wellness in spa center Vis Vita, Eliksir bar,
fitnes center, brezplačno kopanje v Rogaški rivieri, Kristalna dvorana,
kongresna dvorana, Glasbena dvorana, …
Zdraviliški trg 10
T.: +386 (0)3 811 20 00
Hotel Slovenija****
Stran 9
Celjska cesta 1
T.: +386 (0)3 811 50 00
Ponudba: 65 sob, 120 ležišč, 5 dodatnih ležišč, restavracija, bar, fitnes center,
whirpool, savna, masažno-kozmetični salon Marine Spa center, brezplačno
kopanje v Rogaški rivieri, …
Grand Slam Hotel***
Janina 1b
T.: +386 (0)3 818 62 50
Ponudba: 25 sob, 50 ležišč, tenis igrišča, squash igrišče, fitnes, savna,
brezplačno kopanje v Rogaški rivieri, …
Url.: http://www.terme-rogaska.si
Hotel Slatina***
Celjska cesta 6
T.: +386 (0)3 818 40 00
Url.: http://www.hotelslatina.com
Ponudba: 62 sob, 127 ležišč, restavracija z dietno prehrano, negovalno –
rehabilitacijski oddelek, bar, notranji bazen, savna, …
Wellness ponudba na hrvaški strani
Posledica postvulkanskih procesov na območju Krapinsko – Zagorske županije so
termalni izviri: Tuheljske, Krapinske, Šemničke, Sutinske in Stubičke toplice. Bogastvo
voda in termalnih izvirov so izkoriščali že v rimski dobi. Danes na območju županije
živijo Tuheljske, Stubičke in Krapinske toplice in Terme Jezerčica. Obstajajo pa še
številni termalni izviri, ki so se nekoč izkoriščali, danes pa so opuščeni.
Terme Tuhelj
Terme se nahajajo v občini Tuhelj, ki je oddaljena 46 km od Zagreba. Namestitev nudi
hotel Terme Tuhelj 3* s kapaciteto 220 ležišč.
Wellness center SpaVita je največji kompleks savn na Hrvaškem z 11 prostori za različne
vrste savn. Gostom ponujajo preko 100 različnih oblik razvajanja: masaže, programi
detoksikacije, relaksacije, lepote, sprostitve za nosečnice itd.
Stubičke toplice
Poznano termalno kopališče in zdravilišče se nahaja v istimenskem kraju, 40 km
oddaljenem od Zagreba. Termalna voda je posebej zdravilna za revmatične bolnike in za
bolnike s postravmatskim sindromom.
Specialistična bolnica ima 285 ležišč v treh medsebojno povezanih objektih. Hotel
Matija Gubec 2* ima 211 ležišč dvorano za kongresni turizem do 250 oseb.
Stran 10
V letu 2008 je bila podpisana pogodba o realizaciji Zdravstveno turističnega projekta
Stubičke toplice med koncernom Sunce in Krapinsko – Zagorske županije. Predvideva se
izgradnja 3 hotelov visoke kategorije od 4 do 5 zvezdic, skupno 1180 ležišč. Zgradili
bodo tudi nov kompleks termalne & wellness spa zone, športne dvorane, kongresnega,
trgovinsko-poslovnega in polikliničnega centra ter vrsto eko-etno objektov.
Terme Jezerčica
Terme v občini Donja Stubica so od Zagreba oddaljene 50 km. Namestitev gostov nudi
hotel Terme Jezerčica 3* s kapaciteto 102 ležišč.
V sklopu term je wellness center Kapljica z zunanjimi in notranjimi bazeni, savnami,
masažami itd. V ponudbi imajo tudi različne tretmaje za nego telesa in obraza,
shujševalne in anticelulitne programe, ayurvedske programe in drugo wellness
ponudbo.
Stran 11
4. TRENDI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NA PODROČJU PRODUKTOV V TURIZMU
4.1 Trendi v turizmu
Trendi v globalnem turizmu narekujejo razvoj turizma v Evropi in posledično v Sloveniji.
Turisti kljub recesiji še vedno veliko potujejo. Potovanja so krajša in potrošnja je nižja
kot pred letom 2008.
Poznavanje turističnih trendov in gibanja turistične dejavnosti je bistveno za njeno
načrtovanje na nacionalnem, regionalnem, lokalnem in operativnem nivoju.
4.2 Svetovna turistična statistika in trendi turističnega razvoja
Svetovna gospodarska kriza je v zadnjih treh letih močno vplivala tudi na turistično
dejavnost. Spodbudno je, da številke že za leto 2010 kažejo pozitiven predznak.
Mednarodni turistični prihodki so v letu 2010 znašali 693 milijard EUR (919 milijard
US$) in so rastli počasneje (5 %) kot mednarodni turistični prihodi (7 %), ki jih je bilo za
940 milijonov. Več kot 50 % turistov je potovalo v Evropo, sledijo Azija in Pacifik (22 %)
Ameriki (16 %), Afrika (5 %) in Srednji Vzhod (6 %). V letu 2010 se med top 10
turističnih destinacij na svetu glede na turistični prihodek po vrsti uvrščajo: ZDA,
Španija, Francija, Kitajska, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Avstralija, Hong Kong in
Turčija; glede na svetovne turistične prihode pa: Francija, ZDA, Kitajska, Španija, Italija,
Združeno kraljestvo, Turčija, Nemčija, Malezija in Meksiko. Med 10 držav, katerih
prebivalci so največ potrošili se po vrsti uvrščajo: Nemčija, ZDA, Kitajska, Združeno
kraljestvo, Francija, Kanada, Japonska, Italija, Ruska federacija in Nizozemska.
Kljub trenutnemu stanju v turistični dejavnosti, napovedujejo strokovnjaki, da bo
turizem ostal generator globalnega razvoja in rasti (povprečna 4 % letna rast) ter
delovnih mest tudi v naslednjih desetih letih (leta 2019 že 275 milijonov zaposlitev v
turizmu oz. 8,4 % zaposlenih).
Ljudi z denarjem in prostim časom, kot najdragocenejšo sestavino življenja, ki
pričakujejo maksimalno doživetje užitkov v čim krajšem času, je vedno več.
Turisti so vedno bolj zahtevni, pričakujejo izjemno kakovostne turistične storitve,
vendar po ugodnejši ceni in v varnem okolju. Kakovostna namestitev in hrana sta
samoumevni in ju pričakujejo kot standard. Doživetja in omogočanja nevsakdanjih
užitkov, pa pomenijo dodano vrednost, na osnovi katere izberejo turistični paket. Še
vedno pa ostaja cenovna politika ključnega pomena.
Iz tega je moč sklepati, da bodo potovanja v prihodnje cenejša, krajša, vendar
intenzivnejša in relativno dobro organizirana že od doma, kar omogočata uporaba
interneta in aktivno spletno trženje organizatorjev potovanj in samih turističnih
ponudnikov. Več potovanj se obeta bliže domu, torej se pričakuje hitrejša rast
kontinentalnih potovanj, ki jo omogočata večja mobilnost in frekvenčnost prebivalstva.
Stran 12
Turisti so vedno manj zvesti določenim destinacijam, ne glede na to, če potujejo sami, v
skupini istega spola ali v parih, stari starši sami ali z vnuki, v razširjeni družini ali kako
drugače. Odločitev za destinacijo temelji na njenih naravnih, kulturnih in socialnih
posebnostih ter doživetjih, ki jih obljublja oziroma so jih kot posebna doživeli zaupanja
vredni prijatelji, sorodniki, znanci.
Vedno večje zavedanje o zdravem načinu življenja in potreba po sprostitvi po
vsakdanjem stresu, vplivata na porast povpraševanja po nišnih produktih kot so
prvobitna doživetja narave, sprostitev telesa in duha, aktivne počitnice, adrenalinska
doživetja, križarjenja ipd. Prav trend vračanja k naravi postaja najpomembnejši. Raste
povpraševanje po zelenih in ekoloških turističnih produktih, ki omogočajo rekreacijo v
relativno neokrnjenem okolju, osebnostno rast in druženje ter spoznavanje življenja
domačinov. S tem se spleta globlja emocionalna in kulturna zavezanost z obiskanimi
skupnostmi.
4.3 Trendi »zelenega turizma«
Dolgoročna strategija razvoja turizma v Sloveniji napoveduje smer ”zelenega turizma”:
1. TREND : Potovanje z razlogom
-
Pretekla polovica stoletja je bila priča ogromni rasti paketnega povpraševanja
(ki jo turistični strokovnjaki imenujejo tudi »vedro in lopatka« kultura), ki nam
je vsiljevalo prepričanje, da je smisel potovanja letenje nekam, kjer bomo dobili
dva tedna sonca, peska in spominkov. Prihod nizkocenovnih letalskih
prevoznikov pred nekaj leti pa je za mnoge spremenil turizem v hitenje od
destinacije do destinacije, za odkljukanje določenih doživetij in znamenitosti.
-
Vse večji poudarek je danes na tem,kaj želim, pričakujem, potrebujem od
počitnic – in kaj lahko dam nazaj destinaciji in ljudem, ki tam živijo, za to mojo
izkušnjo.
-
Že danes iščemo avtentičnost, prave izkušnje (in ne umetno kulturo, ki je
narejena za turiste), ampak potovanja v prihodnosti bodo šla še globlje. Vse bolj
bo šlo za spoštovanje lokalne identitete, posebnosti, stvari, ki delajo neko
destinacijo drugačno, posebno. Pa naj bo to vonj svežih začimb v Kerali v Indiji
ali pa borovnice v slovenskem gozdu.
2. TREND: Lokalno
-
Z naraščanjem stroškov letenja bomo doživeli konec resnično poceni letov – kot
posledica bo v ospredje prišel lokalni pristop do potovanj, ne zgolj kot posledica
novega razmišljanja in iskanja lokalnih posebnosti, temveč tudi kot faktor, ki bo
vplival na našo izbiro destinacij.
Stran 13
-
Potovanja v prihodnjih letih bodo »geo-lokalna« (geo-local). To pomeni, da bodo
popotniki potovali veliko bližje svojemu domu – več znotraj svoje domovine in
kontinenta, manj pogosto pa izven. Popotniki bodo vse bolj spoznavali, da
odkrivanje eksotičnosti neznanega ne potrebuje biti v obliki osamljenega otoka
sredi Pacifika.
-
V prihodnjih letih bo večina hotelov svoje produkte, materiale, storitve in
zaposlene dobivale iz neposredne bližine.
3. TREND: Alternativni transport
-
Z naraščanjem stroškov letenja bodo potovanja sledila slow food trendu. Vedno
bolj se bomo zavedali vrednosti »počasnega potovanja«, z uporabo vlakov,
čolnov, koles. Ljudje bodo bolj začeli ceniti samo potovanje (pot), ne pa se
nemirno podili za naslednjo destinacijo.
-
Z višanjem stroškov goriva (če se bodo to nadaljevalo) poceni leti ne bodo več
dolgo z nami. To bo močno vplivalo na spremembe konvencionalnega
potovalnega trga. Let za 20 EUR preprosto ne more biti trajnosten – trenutno še
uspeva zgolj zaradi pametnih trženjskih prijemov, a dnevi so šteti.
-
Na enak način, kot že danes popotniki izbirajo bolj odgovorna potovanja in
hotele preko organizatorjev potovanj, ki nudijo tovrstno ponudbo, bodo nove
spletne strani popotnikom omogočale, da izberejo let od tistih letalskih družb, ki
za določeno potovanje povzroča najmanj emisij.
4. TREND: Spreminjajoče se podnebne razmere in načrtovanje prihodnosti
-
Podnebne spremembe že imajo močen vpliv na turizem in kmalu bodo
spremenile naše percepcije o tem, v kateri destinaciji se počutimo prijetno – in
kdaj. Tradicionalne migracije iz Severne Evrope v Južno Evropo v poletnih
mesecih bodo ogrozile temperature, ki bodo prevroče za večino turistov.
-
Destinacije bodo vse bolj morale načrtovati vnaprej, da bodo zagotovile fokus na
prave produkte in pritegnile prave obiskovalce, na pravo območje − na najbolj
trajnostni način. Predolgo je potekalo ozko razmišljanje v sledenju povečanih
številk turistov, brez da bi resnično razumeli koristi, ki jih imajo lokalne
skupnosti od turizma ali pa bil ocenjen resnični strošek turizma za lokalne
skupnosti in okolje. Turistični ministri bodo postali bolj pametni pri načrtovanju
– še pred nekaj leti so postavljali cilje podvojitve turističnih številk in verjeli, da
bo to prineslo več denarja. Zdaj se bodo zavedali, da to ni nujno pravi način za
povečanje koristi in prihodkov iz naslova turizma. Zdaj bodo pogledali tudi
strošek turizma za lokalno okolje in kulturo. Španiji je na primer šlo tri desetletja
res odlično, ko so ljudje leteli tja po sonce in plaže, zdaj pa se resno sprašujejo, ali
so naredili pravo stvar. Ljudje plačujejo po 100 EUR za teden dni bivanja v
hotelu, ki so ga zgradili, dobiček gre tujemu organizatorju potovanj, oni pa
morajo zatem počistiti. Zakaj je to dober poslovni model?
Stran 14
-
Pametne destinacije ne bodo zgolj sledile prizadevanjem za večje število turistov
– namesto tega se bodo bolj osredotočale na to, kakšne turiste želijo, le-te pa
bodo nato usmerjale v najbolj primerna področja. Na ta način bodo koristi za
lokalne skupnosti večje, stroški varstva okolja pa manjši.
-
Spremembe bodo tudi v tem, kako bodo destinacije predstavljene in tržne. V
porastu bodo potovalni forumi in deljenje izkušenj s strani potrošnikov,
popotnikov, kar bo spodbudilo demokratizacijo potovanj. Tako popotniki kot
tudi lokalni ljudje bodo bolj spodbujeni, da delijo izkušnje o novih in zanimivih
destinacijah. Vsak bo imel priložnost prispevati, povedati svoje mnenje, kar bo
ogrozilo monopol tako imenovanih »must sees« destinacij, atrakcij, pa naj bodo
to Taj Mahal ali pa Kilimanjaro.
-
Reakcije destinacije bodo obsežne – negativni vplivi, kot so prevelika
obremenjenost, bodo zmanjšani, koristi turizma pa bolj enakomerno
porazdeljene.
5. TREND: Označevanje počitnic & potovanj
-
V preteklih nekaj desetletij smo bili priča, kako je prehrambena industrija uvedla
številne znamke in označevanja, kot so pravična trgovina, organsko, lokalno
pridelano − podobnemu konceptu bomo priča tudi v turistični in potovalni
industriji. Čeprav bo težko implementirati, bo holistični pristop k odgovornemu
turizmu vključeval označevanje počitnic glede na to, kako vplivajo na lokalno
skupnost in kulturo ter okolje.
Stran 15
4.4 Trendi na območju destinacije Wellness 3+
Slovenska stran destinacije
Ključni atributi in generatorji turizma na slovenski strani destinacije Wellness 3 + so
zdravilišča, Zreško Pohorje, Kozjanski park in podeželje.
Zdravilišča in zdraviliško-wellness centri so enakomerno razpršeni po celotni destinaciji
in so že tradicionalni magnet za obiskovalce iz celotne Evrope (Rogaška Slatina,
Dobrna), medtem ko se mlajša zdravilišča (Terme Olimia in Terme Zreče) ponašajo z
zelo trendovskimi programi dobrega počutja, diferenciacije v smeri zdrave prehrane,
duševne aktivnosti in osebne sprostitve. Sledijo specializacije v smeri lepotnih
tretmajev in tretmajev dobrega počutja, preventive in kurative, kar omogoča
nagovarjanje ciljnih trgov.
Kozjanski park je edino biosferno območje, ki je bilo uvrščeno na seznam Unescove
dediščine. Vzporedno z njim vabijo trajnostno naravnane obiskovalce na območju
številne naravne atrakcije, znotraj območja Natura 2000, ki je zastopano v vseh občinah
destinacije (Boletina z velikonočnico, Jerica na Bohorju, Lovrenška barja, Hudičev
graben na Dobrni, Rakovec v Vitanju).
Podeželje je edinstven učni poligon za bodoče generacije, pomeni možnost srečanja z
lokalnimi prebivalci preko folklornih dogodkov, prikazov starih običajev in z okušanjem
lokalne hrane.
Turisti največ povprašujejo po wellness in rehabilitacijskih storitvah zdravilišč, ki so
tudi največji razlog za odločitev prihoda v destinacijo. Ciljna skupina, ki jo zanima
tovrstna ponudba se razlikuje glede na letni čas obiska. V času šolskih počitnic (poleti in
pozimi) so najpogostejše družine z otroki, v jesenskem in spomladanskem času pari,
posamezniki, seniorji in poslovni gosti.
Pomembna ciljna skupina zdravilišč in term so poslovni in kongresni gosti, ki
pomembno zapolnijo kapacitete poslovnih in kongresnih centrov v spomladanskem in
jesenskem času.
V času šolskih počitnic je v mikro destinacijah za aktivne počitnice prav tako največ
družin z otroki in parov, v spomladanskem in jesenskem času prevladujejo individualni
rekreativci, ki pridejo v paru ali manjši skupini ter športniki na pripravah.
Pomembno sestavino turističnega gospodarstva destinacije in s tem turističnega
povpraševanja poleg termalnih centrov in zdravilišč predstavlja še izletniški turizem
oziroma dnevni turizem, ki je vezan na posamezne dogodke, kulturne, športne in druge
prireditve, posebno gostinsko ponudbo, kopališča, wellness, seminarje, konference,
obisk muzejev in objektov s kulturnimi znamenitostmi.
Stran 16
Z razvojem dodatne ponudbe se želi v destinaciji zmanjšati vpliv sezone. Z novimi
investicijami v zdraviliških (termalnih) centrih se želi vpliv raznolikega sezonskega
povpraševanja minimalizirati.
S prepoznavanjem navad in pričakovanj turistov in segmentacijo ponudbe in trženja se
razen zdravilišč in term ter večjih rekreacijskih centrov turistični ponudniki zelo malo
ukvarjajo.
Hrvaška stran destinacije
Krapinsko Zagorska županija je danes najbolj prepoznavna po termah in njihovih
zdravilnih izvirih. Stubičke in Krapinske toplice so bile zgrajene v 19. stoletju in so v
tistem času predstavljale mondena termalna kopališča. Danes so, zaradi slabe
privatizacije in ne dovolj velikega investiranja v izboljšanje turistične infrastrukture, v
nezavidljivi situaciji – slaba kvaliteta uslug. Na drugi strani pa so Tuheljske toplice in
Terme Jezerčica, objekti, ki so tržno usmerjeni in konkurenčni. Poleg wellness ponudbe
je v županiji tudi turizem na podeželju, ki pa je v začetnih povojih razvoja. Območje
županije je že od nekdaj vikend destinacija prebivalcev Zagreba in zato so se mnoge
restavracije razvijale ob tej predpostavki. Danes vse več gostiln nadgrajuje svojo
ponudbo in ustvarjajo avtentične zgodbe. Zelo bogata kulturna dediščina, vezana na
fevdalizem in gradove, poznane plemiče, znanstvenike, politike, književnike in ostale je
premalo izkoriščena. Prav tako ne obstaja organizirana ponudba vezana na aktivnosti v
naravi.
Županija ima danes nizke rezultate pri doseganju števila turistov. Turistični razvoj je
namreč do danes temeljil izključno na ponudbi term in wellnessa, razvoj ostale ponudbe
pa ni imel zadostne pozornosti.
Stran 17
5. KROVNI TURISTIČNI PRODUKTI DESTINACIJE WELNESS 3 +
Destinacija Wellness 3 + je bogata s ponudbo termalnih zdravilišč, katerih nosilci so
večja turistična podjetja. Letno obišče zdravilišča na tem območju 150.000 turistov,
kljub temu pa podeželsko okolje čezmejnega območja ne prepozna priložnosti, ki jo
tovrstni potencial nudi. Celotno območje se ponaša z izredno ohranjeno naravno in
kulturno dediščino, na voljo je bogata podeželska ponudba (izdelki zdrave prehrane,
kmečki turizmi, aktivno preživljanje prostega časa, zeliščarstvo, vinotoči, turistične
vinske ceste, pohodništvo, kolesarjenje;). Srečujemo se s problemom nepovezovanja
posameznih ponudnikov turističnih storitev na območju, slabo prepoznavnostjo
ponudbe ter pomanjkanjem znanja, kako posamezne priložnosti v pravi obliki ponuditi
trgu – turistu, ki na območje pride predvsem zaradi „standardne“ zdraviliške ponudbe.
Na osnovi identificiranih slabosti je nujna krepitev povezovanja in sodelovanja pri
skupnem načrtovanju, oblikovanju integralnih turističnih produktov z višjo dodano
vrednostjo za turista, ki postaja vse bolj zahteven in ki pričakuje, da mu nudimo več. Z
izoblikovanimi atraktivnimi in specializiranimi integralnimi podeželskimi wellness
produkti bo Wellness 3 plus destinacija postala trajno zaželena in prepoznana, ki bo
nadgradila standardno ponudbo zdravilišč.
Tovrstno ponudbo bomo združili v tri tematske sklope: aktivne počitnice in zabava,
doživetje narave in enagastronomije ter kultura na podeželju in jih preko novih
integralnih turističnih produktov vpeli v obstoječo turistično ponudbo območja, s ciljem
da združimo in povežemo ponudbo podeželja v eno samo, edinstveno, čezmejno,
srednjeevropsko wellness destinacijo, prepoznano po specializirani, izvirni in povezani
ponudbi.
Stran 18
6. TEMATSKI KONCEPT OBLIKOVANJA INTEGRALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV
(ITP) – TEMATSKI PRODUKT IN PODPRODUKTI
ITP 1: AKTIVNE POČITNICE IN ZABAVA
1) POHODNIŠTVO
2) KOLESARJENJE ZA SPROSTITEV
3) ŠPORT IN REKREACIJA
ITP 2: DOŽIVETJE (ENOGASTRONOMIJA, NARAVA)
1) VINSKO – KULINARIČNA DOŽIVETJA
2) NARAVNI PARKI
3) ROMARSKI TURIZEM
ITP 3: KULTURA NA PODEŽELJU
1) UMETNOSTNA DEDIŠČINA (GRADOVI, DVORCI, SAMOSTANI, SREDNJEVEŠKI TRGI)
2) ZNANE OSEBNOSTI
3) MUZEJI IN ETNOLOŠKA DEDIŠČINA
4) TRADICIONALNE PRIREDITVE
Stran 19
ITP 1: AKTIVNE POČITNICE IN ZABAVA
1) POHODNIŠTVO
Splošni opis produkta:
Pohodništvo postaja vedno bolj aktualna aktivnost, saj vedno več ljudi spoznava, da se v
vsakdanjem tempu življenja odtujujejo od narave. To spoznanje je še posebno živo v
urbanih sredinah. Zaradi mestne utesnjenosti in pomanjkanja gibanja a hkrati s
širjenjem športa, vedno več ljudi privlači telesni napor v naravi.
Razvoj pohodništva pa je, kot del kulturnega pojava moderne dobe, potrebno gledati
tudi v povezavi z družbenimi razmerami. Za razvoj pohodništva je potrebno dvoje:
ugodni naravni pogoji (primerno prehodna in zanimiva pokrajina) in človek, ki čuti
potrebo po stiku z naravo in razpolaga z dovolj prostega časa ter posredno tudi denarja
(predvsem za nakup opreme in potovanja oziroma počitnice). Povečuje se splošno
zavedanje o pozitivnih učinkih bivanja in rekreacije v naravi, ob tem pa se, predvsem
zaradi značilnosti sodobnega življenja, večajo tudi tovrstne potrebe ljudi.
Pohodništvo, sprehodi v naravi, spoznavanje naravne in ostale dediščine pa v splošnem
privlači mnogo ljudi. V spletu vseh teh okoliščin se pohodništvo z vsemi svojimi vejami
oziroma oblikami, razvija do tako pomembne stopnje, da ga danes v svetu (posebno še v
Evropi) štejemo za množični kulturni pojav moderne dobe.
Opis in izbor ponudbe na slovenski strani
V destinaciji Wellness 3 + je označenih okrog 46 različnih pohodnih in tematskih poti na
slovenski strani in okrog 65 na hrvaški strani.
Občina
Dobje
Dobrna
Št.
poti
1
5
Kozje
5
Vrsta in tematika poti
Rogaška
Slatina
7
Rogatec
Slovenske
Konjice
Šentjur
1
2
Na poti z Guzajem
Pot od Miklavža do Miklavža; Loška pot; Gozdna učna Dobrna;
Anina pot; Trim steza zraven Zdraviliškega parka
Pešpot Podsreda; Učna potTravnik na Vetrniku; Pot BučePodsreda; Pot Zdole-Zagorje; Pešpot Pilštanj;
Geološka učna pot na Rudnico in Virštanj; Odsek evropske
pešpoti E7; Trim steza Palčnik; Po brvi čez mejo (Sprehajalna pot
(SP) 1); Od cerkvice do cerkvice (SP 2); K sveti Emi (SP 3);
Med izviri Rogaške Slatine; Turistična vodna pot Kostrivnica;
Gozdna učna pot Galke; Gozdna učna pot Na vrh Boča; Gozdna
učna pot iz Poljčan na Boč; Gozdna učna pot Po gozdovih
zdravilišča; Pešpoti in izletniške točke
Planinska pot Donačka gora - Boč
Zmajčkova gozdna učna pot; Dolina svetega Janeza Krstnika
5
Kraška vodna učna pot Stanka Buserja; Pot treh znamenitih
Podčetrtek 6
Stran 20
Šmarje pri 3
Jelšah
Vitanje
3
Zreče
8
Skupaj
46
Ponkovških mož; S klopce na klopco – Vezna pot GradiščePeseke-Sveta Helena-Col; Drameljska planinska pot; Pohodniška
pot Blagovna;
Grad Jelše do Sladke Gore; Sladka Gora do Šmarje pri Jelšah;
Šmarje pri Jelšah na Tinsko
Kratka pot, Srednja pot, Daljša pot
Vodna učna pot Zreče,Pohodniške poti od 1 (PP1) do 7
Opis in izbor ponudbe na hrvaški strani
Označene poti:
- Grebengrad - Čevo (21 odsekov poti)
- Kajbumščakova pot
- Brezovica
- Maceljska gora (Lupinjak – M. Kravnjak – izvirSotle, Gornji Macelj – Loborščak –
izvir Sotle)
- Kostelsko gorje in Kunagora
- Cesargradska gora (Ž.p. Klanjec – Klanjec – planinska koča– Cesargrad; Zelenjak
– Mihanovićev dol – planinska koča)
- Medvednica (Gornja Stubica – Slani Potok – Tepčina Špica – planinski dom
«Lipa»;Donja Stubica – Donja Podgora – planinska koča «Lojzekov izvor» Kulmerica –Hunjka, Stubičke Toplice – Kapelšćak – Pila – Križ – Horvatove stube
– Hunjka; povezovalna pot planinski dom «Lipa» - Hunjka – Sljeme;
Zgodovinsko-učna pot Kamenjak)
- Tuheljske toplice (4 poti v bližini toplic)
- Krapinske toplice (medicinske poti(5), trim steze (2), rekreativne ali krajše poti
(2)
- Tuheljske toplice (4)
- Turistična pešpot Marija Bistrica – Vinski Vrh
Celotno območje ponuja različne pohodniške možnosti, ki pa so s strani organizacije in
trženja v večji meri neizkoriščene. Kljub temu, je na območju nekaj dobrih praks trženja
in organiziranja vodenih pohodov po določenih tematskih poteh. Primer dobre prakse
na slovenski strani je Kozjanski park, ki ima v svoji stalni ponudbi za obiskovalce
organizirane vodene pohode po svojih učnih oz. tematskih poteh. To so: geološka učna
pot na Rudnico in Virštanj in učna pot Travnik na Vetrniku ter pešpot Podsreda.
Omenjene poti se tržijo v okviru naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole ter tudi za
ostale zainteresirane skupine. Na hrvaški strani destinacije pa je primer dobre prakse
Park prirode Medvednica, ki ponuja možnost organiziranja planinskih pohodov po
vrhovih Maclja, Ivanščice in Strahinjščice.
Vizija razvoja produkta
Vizija razvoja pohodništva temelji na številnih danostih okolja in tradiciji povezanosti
ljudi z naravo. Zaradi svoje oblikovanosti terena in dostopnosti, nudi destinacija
Stran 21
Wellness 3+ idealne možnosti razvoja pohodniške ponudbe. Turistični produkt
pohodništva mora zato v bodoče postati jasno definiran produkt aktivnih prostočasnih
doživetij v naravi in kot tak še pomembnejši element komplementarne turistične
ponudbe na celotnem območju destinacije. Kot samostojen produkt se v prvi vrsti
ponuja in trži predvsem že pri obstoječih ponudnikih: Kozjanski park, Park prirode
Medvednica, različna planinska društva. Pomembno mesto pa ima pohodništvo v okviru
dodatne ponudbe številnih term in zdravilišč. Primer dobre prakse so npr. Terme
Olimia, Terme Zreče, klimatsko zdravilišče Rogla, ki svojim gostom že sedaj ponujajo
informacije o pohodniških poteh, ki so v neposredni bližini.
Vizija razvoja produkta pohodništva v destinaciji je zasnovana na dveh nivojih. In sicer
tržnem in razvojno-izobraževalnem. Tržna smer vizije je usmerjena k:
- oblikovanju atraktivne pohodniške ponudbe na destinacijski ravni, ki bo v prvi
vrsti (predvsem tujcem) omogočala pohodniško spoznavanje destinacije preko
krovno določenih in urejenih pohodniških poti (npr. 10 glavnih poti).
- spodbujanju komercialnih ponudnikov vseh potrebnih storitev (vodenje po
poteh, gostinstvo, nastanitve, oprema, zanimivosti in dogajanje ob poti...),
- spodbujanju konkurenčnosti, inovativnosti in kvalitete proizvodov ter
povezovanju ponudnikov .
Razvojno - izobraževalna vizija razvoja pohodniškega produkta pa se nanaša predvsem
na:
- aktivnejšo popularizacijo tovrstne rekreacijske aktivnosti v javnosti (vključno z
aktivno medijsko promocijo),
- osveščanje o pomenu hoje v naravi za zdravje .
Navedene aktivnosti so namreč pomembne za prepoznavanje pomena in vloge
pohodništva za zdravo življenje in dolgoročno zagotavljajo večje povpraševanje po
tovrstnem produktu tudi s strani domačih gostov.
Celostno zasnovan produkt pohodništva na edinstven način predstavlja bogastvo in
raznovrstnost dediščine območja ter aktivnega doživljanja le te, oziroma vzpodbuja
gibanje ter z njim povezan razvoj športnih aktivnosti v raznolikem naravnem okolju. V
skladu s sodobnimi trendi skrbi za zdravje in dobro počutje dopolnjuje pravzaprav vse
vrste turistične ponudbe, posebno še športno rekreacijsko in wellness ponudbo.
Stran 22
2) KOLESARJENJE ZA SPROSTITEV
Opis produkta:
Destinacija ima odlične naravne danosti za razvoj kolesarjenja. Kolesarjenje prinaša
številne prednosti:
- je ekološka oblika turizma z minimalnim vplivom na obremenjenost okolja in
lokalno skupnost, ki lahko pomembno vpliva na zmanjšanje pretiranega prometa
s preusmeritvijo avtomobilskega h kolesarskemu cestnemu prometu.
- s spodbujanjem in razvojem kolesarjenja lahko izkoristimo obstoječo, največkrat
neizkoriščeno infrastrukturo, kot so stranske in podeželske poti, oziroma
predstavlja alternativen način uporabe zapuščenih poti.
- kolesarski turist v veliki večini uporablja storitve lokalnih ponudnikov (lokalne
gostilne, trgovine, manjše lokalne zanimivosti in manjše nastanitvene objekte) in
tako predstavlja priložnost za razvoj podeželja ali manj razvitih področij
(uporaba lokalnih ponudnikov poveča verjetnost, da denar, ki ga potroši kolesar,
dejansko ostane v lokalnem gospodarstvu) – način ekonomske revitalizacije
manj razvitih geografskih območij.
- razvoj turističnega kolesarjenja lahko spodbudi dodatne investicije v različno,
tudi kolesarsko infrastrukturo, kjer veliko pridobijo tudi lokalne skupnosti,
- kolesarjenje lahko predstavlja dodatno atraktivnost in aktivnosti, kar poveča
možnost, da turisti bodisi podaljšajo dolžino bivanja na območju ali pa ponovijo
obisk,
- kolesarski turizem lahko spodbudi priložnostno oziroma vsakodnevno
kolesarjenje,
- kolesarski turizem beleži izjemno rast in predstavlja dragocen trg
- kolesarski turist se uvršča v kategorijo nadpovprečnih potrošnikov
- kolesarjenje je priljubljena dodatna ponudba wellness turizma.
Opis in izbor ponudbe na slovenski strani:
Občina
Dobje
Dobrna
Kozje
Podčetrtek
Rogaška
Slatina
Rogatec
Št.
Kolesarske poti
poti
1 Kolesarska pot 6: Dobje - Repuš - Presečno - Žegar - Košnica Gorica pri Slivnici - Voglajna - Dobje (dodatna možnost: vzpon na
Slivnico)
4 Dobrna – Loka, Dobrna – Parož – Sv. Jošt, Dobrna – Parož –
Krištaje – Dobrna, Dobrna – lovska koča – Dobrna, Dobrna –
Brdce nad Dobrno - Dobrna
2 Virštanjska kolesarska pot; Kolesarska pot na Veternik
9 Po slovenskih in hrvaških gričih, Lahkotno po dolini zdravja;
Navkreber in navzdol
16 S kolesi med vrelce mineralne vode Donat; Kolesarske poti od 1
do 15;
6 Kolesarska pot Rogatec – Miljana; Kolesarska pot Do izvira Sotle;
Kolesarska pot Do ribnika; Kolesarska pot Do trških goric;
Stran 23
Slovenske
Konjice
Šentjur
Šmarje pri
Jelšah
Vitanje
Zreče
Skupaj
Kolesarska pot Na Donačko goro; Kolesarska pot V log
2 Kolesarske poti: Slovenske Konjice, Žička kartuzija
10 Kolesarska pot 1: Dramlje - Razbor - Ponikva – Sladka gora – Loče
– Žiče – Zgornje Slemene – Dramlje
Kolesarska pot 2: Šentjur - Kameno - Primož - Hotunje - Razbor Dramlje - Svetelka - Razgor - Cerovec - Blagovna - Goričica –
Šentjur
Kolesarska pot 3: Ponikva - Boletina - Srževica - Okrog - Ponkvica
- Uniše – Ponikva
Kolesarska pot 4: Šentjur - Resevna - Vodruž – Šentjur
Kolesarska pot 5: Planina pri Sevnici - Visoče –Mrzlo Polje Trobni dol - Šentrupert - Kalobje - Vezovje - Planina pri Sevnici
Kolesarska pot 6: Dobje - Repuš - Presečno - Žegar - Košnica Gorica pri Slivnici - Voglajna - Dobje (dodatna možnost: vzpon na
Slivnico)
Kolesarska pot 7: Gorica pri Slivnici - Loka pri Žusmu - Dobrina Žegar - Košnica - Gorica pri Slivnici (dodatna možnost: vzpon na
Bukovje)
Kolesarska pot 8: Prevorje - Dobje pri Lesičnem - Planinski vrh Planinska vas - Loke pri Planini - Dobje pri Planini - Repuš Presečno – Žegar - Dobrina - Gubno – Prevorje
Kolesarska pot 9: Kozje - Pilštanj - Lesično - Šentvid pri Planini Planina pri Sevnici - Zabukovje nad Sevnico - Mrzla planina Zalog – Kozje
Kolesarska pot 10: Planina pri Sevnici - Plešivec - Zagorje Šentvid pri Planini - Podpeč pri Šentvidu - Podvine - Planinska
vas - Sveti Križ - Planina pri Sevnici
3 Grad Jelše do Sladke Gore; Sladka Gora do Šmarje pri Jelšah;
Šmarje pri Jelšah na Tinsko
3 Kratka pot, Srednja pot, Daljša pot
5 Kolesarske poti: Gorenje, Loška gora, Križevec, Stranice – Stenica,
Terme Zreče - Rogla
64 Okrog 64 kolesarskih poti
Na hrvaški strani destinacije je obsežna mreža različnih kolesarskih poti. Kolesarske
poti, namenjene za en dan ali več so naslednje:
- Donja Stubica – Gornja Stubica – Oroslavje – Stubičke toplice (35 km)
- Zlatar – Belec – Ivanjščica – Zlatar
- Krapinske toplice – Veliko Trgovišće- Luka – Strmec – Klanjec – Risvica –
Kumrovec – Zagorsa sela – Plavić – Veliki Tabor – Desinić, Velinci, Tuhelj,
Tuheljske Toplice – Krapinske Toplice (82 km)
- Krapina – Đurmanec – Lupinjak – Hum na Sotli, Druškovec Humski – Pregrada –
Valentinovo – Krapinske Toplice – Gornja Pačetina – Krapina (60 km)
Stran 24
-
Zabok – Gubaševo – Veliko Trgovišče – Stubička Slatina – Oroslavje – Stubičke
Toplice – Donja Stubica – Gornja Stubica – Gusakovec – Poznanovec – Mače –
Sutinske Toplice – Gornja Šemnica – Sveti Križ Začretje – Zabok (72 km)
- Zlatar – Zlatar Bistrica – Tugonica – Marija Bistrica – Poljanica Bistrička –
Konjščina – Budinščina – Pažurovec – Donja Selnica – Završje Belečko – Belec –
Gornja Batina – Zlatar (47,8 km)
Kolesarske poti namenjene za gorskoobliko kolesarjenja pa so naslednje:
- Kolesarska pot občine Kumrovec (Kumrovec – Veliki Tabor; 12 km)
- Kolesarska pot občine Marija Bistrica (Lukeci – Srebačići – Lukeci; 9,6 km)
- Kolesarska pot občine Tuhelj (Tuheljske Toplice – Lenišće – Tuheljske Toplice;
18,6 km)
- Kolesarska pot občine Krapinske toplice (Krapinske toplice – Vrtnjakovec – Viča
Sela – Jalšje – Ravnice – Tuheljske toplice; 14,9 km)
- Kolesarska pot občine Stubičke toplice (Stubičke toplice – Mokrice – Oroslavje –
Hruševec – Gornja Stubica – Milekovo selo – Podgora – Donja Stubica – Pustodol
– Stubičke toplice; 30, 5 km)
- Kolesarska pot občine Huma na Sutli )Klenovec – Orešje – Hum – Mali Tabor –
Brezno – Druškovec Gora – Košenine – Hum na Sutli – rusnica – Klenovec; 48,5
km)
- Kolesarska pot Miljana – Donje Brezno; 19,2 km
- Kolesarska pot Miljana – Zagorska Sela – Razvor; 27,9 km)
- Kolesarska pot Razvor – Kumrovec – Zelenjak; 13, 3 km)
Destinacija Wellness 3+ ima obsežno mrežo kolesarskih poti. Nekaj od njih so že
čezmejno povezane. Primer dobre prakse so kolesarske poti, ki so se oblikovale v okviru
čezmejnega projekta S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Izdana
je bila kolesarska karta, kjer so podani opisi prikazanih poti za kolesarjenje, opremljeni z
navedbo znamenitosti ob poti in grafičnim prikazom poteka poti. Karta obsega na
slovenski strani osem občin (Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška
Slatina, Šentjur in Šmarje pri Jelšah) ter na hrvaški strani osem občin (Hum na Sutli,
Pregrada, Desinić, Zagorska Sela, Kumrovec, Tuhelj, Krapinske Toplice in Klanjec).
Primer dobre prakse je tudi ”Fajn Center Rogla” v Zrečah, kjer je na voljo izposoja koles
in druge športne opreme, oblačil in obutve ter športne prehrane in pijače. Ponujajo
vodene aktivnosti, med drugim tudi lažje in težje pohode.
Kolesarjenje je ena izmed tistih aktivnosti, ki v sebi združuje različne oblike
udejstvovanja in se lahko uporablja v različne namene. O kolesarjenju lahko govorimo
kot o tekmovalni športni panogi, športno-rekreativni in turistični dejavnosti in kot o
načinu prevoza. Razvoja produkta v destinaciji Wellness 3+ je usmerjen v razvoj
naslednjih vrst kolesarjenja:
- Športnorekreativno kolesarjenje
Predstavlja udejstvovanje rekreativnih športnikov z željo po sprostitvi in razvedrilu ter
pridobivanju kolesarske kondicije in morebitno pripravo za udeležbo na različnih
Stran 25
kolesarskih prireditvah in športnorekreativnih tekmovanjih kot npr.: Kolesarjenje okoli
Pohorja itd.
- Izletniško kolesarjenje
Pomeni tisto zvrst kolesarjenja, ki ne traja več kot en dan z namenom bivanja v
naravnem okolju, kjer ta dejavnost poteka z razmeroma nezahtevno intenzivnostjo.
Izleti so lahko vezani samo na kolo kot prevozno sredstvo ali pa v kombinaciji z drugimi
prometnimi sredstvi kot npr. osebni avto, avtobus, vlak. Prav tako pa so lahko izleti
kombinacija kolesarjenja in hoje na določene točke, kamor s kolesom npr. ne
(z)moremo.
- Popotniško kolesarjenje
Pomeni tisto zvrst kolesarjenja, ki traja več dni. Kolesarji na svojih poteh spoznavajo
različne znamenitosti in posebnosti krajev ter posameznih turističnih območij.
Popotniško kolesarjenje je povezano z nočitvami v različnih okoljih kot npr. v turističnih
kampih, hotelih, penzionih, na turističnih kmetijah ter v planinskih kočah in zavetiščih.
- Gorsko kolesarjenje
Za gorsko kolesarjenje je značilno, da se najpogosteje odvija v gozdnem in gorskem
svetu, pri čemer kolesarje privlači predvsem neokrnjena narava, razgibanost terena,
večja zahtevnost in velika izbira možnih lokacij. Gorski kolesarji so navadno mlajši moški
in ženske, ki so z vidika turizma zanimivi kot kolesarji športniki, rekreativni kolesarji,
izletniki, popotniki in tudi kolesarji avanturisti.
- Turistično kolesarjenje
Je v bistvu kombinacija različnih zvrsti kolesarjenja (izletniško, gorsko, popotniško itd.),
kjer kolesarji kot turisti, bodisi domači ali tuji, spoznavajo naravne lepote, kulturne
znamenitosti in etnološke posebnosti posameznih krajev in turističnih območij.
- Družinsko kolesarjenje
Glede na kriterije za opredelitev posameznih vrst kolesarjenja je treba zaradi drugačnih
želja, potreb in zahtev kolesarjenja posebej obravnavati družinsko kolesarjenje. Družina
je speci ična družbena skupina, ki ima skupen in uporaben prosti čas za kolesarjenje ob
vikendih in v času dopustov oz. šolskih počitnic, zato je potrebno skrbno pripraviti
posebne programe za različne vrste družin. Ko je družina na kolesu, je mogoče celostno
vplivati na njihovo ravnovesje, še posebej pa je pomembno navajanje otrok na različne
gibalne in športne dejavnosti, kamor spada tudi kolesarjenje. Otroci imajo praviloma
gibanje radi, tudi kolesarjenje, zato naj bi ga v družini še posebej spodbujali. Prav s
pomočjo kolesarjenja je mogoče že v mlajšem starostnem obdobju otroka oblikovati in
postaviti temelje za kasnejše redno in sistematično športnorekreativno udejstvovanje
mladostnika oz. odraslega človeka. Ob kolesarjenju se bogatijo tudi notranje družinske
vezi, medsebojno razumevanje, pomembna pa je tudi doživljajska komponenta.
Stran 26
Kolesarjenje lahko bistveno pripomore k zdravemu življenjskemu slogu družine ter k
oblikovanju trajnih in koristnih navad za naravno in s športom obogateno družinsko
življenje. Zaradi tega lahko upravičeno družinsko kolesarjenje uvrstimo v poseben
kolesarski turistični proizvod.
3) ŠPORT IN REKREACIJA
Opis produkta:
V prostem času se ljudje ukvarjajo s številnimi dejavnostmi. Z njimi zadovoljujejo
potrebe po druženju, sprostitvi in obnavljanju svoje moči. Kot protiutež dnevnim
naporom in različnim stresom se ob splošno povečani skrbi za zdravje ter želji po
ohranjanju dobrega počutja in kondicije, vse več ljudi različnih starostnih skupin v
prostem času ukvarja s športom in rekreacijo. Šport in rekreacija se glede na zvst
odvijata v naravnem okolju, na zunanjih rekreacijskih površinah ali znotraj telovadnic.
Šport kot dejavnost obenem pomembno vpliva na zdrav način življenja, to pa pomeni, da
je potrebno zagotoviti pogoje, da se bo čim več ljudi lahko ukvarjalo s športom.
Razširitev ponudbe in kvalitete športno-rekreacijske infrastrukture javnega tipa lahko
pomembno prispeva k zdravju ljudi, posledično pa tudi k njihovi produktivnosti in
kreativnosti. Ugotovljeno je, da se dobrih 15 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije
ukvarja s športom (rekreacijo in rekreativnim športom) najmanj 2-krat do 3-krat na
teden, ena tretjina prebivalcev 1-krat na teden, več kot polovica prebivalcev pa manj kar dobrih 45 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije naj se ne bi ukvarjalo z nobeno
športno dejavnostjo. Športna dejavnost je tako eden temeljev zdravega načina življenja
in prav ustrezna ponudba programov v športnih objektih in na športnih površinah lahko
bistveno pripomore k odločitvi prebivalcev za zdravo življenje s športom.
Opis in izbor ponudbe na slovenski strani:
Športno-rekreativna ponudbav destinaciji Wellness 3+ je dobro razvita, v vseh večjih
središčih so urejene športno rekreativne površine, večji športni centri (nogometno
igrišče, atletska steza, rokometno in košarkaško igrišče) in športne dvorane, ki se
nahajajo v mestih in večjih krajih (Šentjur, Zreče, Slovenske Konjice, Podčetrtek). Na
podeželju in manjših mestih primanjkuje ustrezno urejenih površin in prostorov za
športne aktivnosti. Obstoječi objekti večkrat niso ustrezno vzdrževani. Prav tako se v
okviru planiranja razvoja naselij ni v zadostni meri upoštevalo potreb po športnorekreativnih površinah, ki lahko služijo tudi kot prireditveni prostori in obenem nudijo
možnost rekreacije turistom.
Športni center Rogla
V okviru destinacije je največji športni center Rogla, kjer se odvijajo tekme
mednarodnega značaja. Rogla, ki z novim Tekaškim centrom Petre Majdič postaja nov
svetovni center teka na smučeh, v poletnem času pa nudi možnost priprav vrhunskih
športnih ekip, saj razpolaga z vso za to potrebno infrastrukturo. Športni center Rogla, na
nadmorski višini 1517 metrov, je priljubljena destinacija za priprave vrhunskih
Stran 27
športnikov tako v poletnem kot tudi v zimskem času. Številne ekipe izberejo Roglo kot
kraj za vadbo in nabiranje kondicije pred pomembnimi športnimi dogodki in
tekmovanji. Je eden izmed najbolje opremljenih srednje gorskih turističnih centrov in s
čudovito lego sredi smrekovih gozdov in je idealna namestitev za aktivne priprave
športnikov. Največja pozornost se namenja prehrani za športnike, športni rehabilitaciji
in testiranjem. Na Rogli je tudi adrenalinsko sankališče Zlodejevo in v letu 2011 odprt
Skike center, ki nudi možnosti najema raznovrstne športne opreme za pohodništvo,
kolesarjenje, hojo, plezanje, skupaj z možnostjo vodenja. Smučarjem zagotavljajo
najmanj sto smučarskih dni na vzorno urejenih smučiščih, pokritih z naravnim in
kompaktnim snegom. Na približno 100 ha urejenih smučiščih za začetnike, rekreativce,
vrhunske smučarje in tekmovalce se nahaja 11 vlečnic, 2 štiri sedežnici in več deset
kilometrov urejenih prog za smučarje tekače. Tisti, ki jim ne manjka energije in
adrenalina, se dobro znajdejo tudi na ovirah v ”Fun parku Rogla, poligonu za deskarje in
'free style' smučarje, ki poteka vzdolž leve strani smučišča Mašin Žaga. Nudijo tudi šolo
snežnih športov.
Golf
V Slovenskih Konjicah, Podčetrtku in Šmarju pri Jelšah sogolf igrišča, ki dopolnjujejo
termalno ponudbo Term Olimje in Term Zreč. Povezovanje ponudbe s termami pomeni
obojestransko dopolnitev ponudbe.
- V Slovenskih Konjicah je Golf igrišče Škalce v idiličnem okolju škalskih
vinogradov. Zaradi naravnih danosti je izredno razgibano in v celoti obkroženo z
vinogradi. Igralna polja so popestrena s potokom, ki teče po sredini celotnega
igrišča, vodnimi ovirami, gozdom in grmovjem. Igrišče ima 9 igralnih polj,
katerih skupna dolžina je 2448 metrov in ima par 36. Golf igrišče je odprto od
marca do novembra. V sklopu je urejeno tudi golf vadišče, kjer organizirajo učne
ure golfa, nadaljevalne tečaje za otroke in mladino in individualne učne ure.
- V lepo urejeni vasi Olimje, blizu Podčetrtka, je ”A golf igrišče Amon” z devetimi
luknjami. Organizirajo tudi učne ure golfa.
- Na območju Šmarja pri Jelšah, v parku dvorca Jelšingrad, se na 21 ha razprostira
golf igrišče z 9 luknjami.
Jahanje
V neposredni bližini srednjeveškega dvorca Strmol in Muzeja na prostem Rogatec je
Konjeniški center Rogatec, ki vabi turiste na ogled veličastnih živali, v urejeni konjušnici
s klubskimi prostori in zunanjo manežo. Konjeniški klub Strmol ponuja pester asortiman
ponudbe na področju konjeništva. Poleg vhlevitve nudijo tudi dnevno oskrbo in nego
konjev. Njihova ponudba vključuje razen ogleda in ježe v maneži tudi izvedbo šole
jahanja (osnovni in nadaljevalni tečaji), za tiste bolj izurjene pa ponujajo terensko
jahanje po urejenih jahalnih poteh po območju občine Rogatec.
V bližini Slovenski Konjic sta dva konjeniška kluba Slovenske Konjice in Holer. V
Šentjurju pa kluba Lastrad in Žonta.
Stran 28
Sladkovodni ribolov
Športno ribolovno društvo Rogatec ponuja ribolov na ribniku Žabnik. Ribniki so tudi
vdolini Koprivnice, v Stranicah ter ribnik Jernejček v Zbelovem. Na Slivniškem jezeru je
tudi dovoljen ribolov z dovoljenjem Ribiškega društva Voglajna.
Paragliding in druge aktivnosti v zraku
Jadralno padalstvo je v Rogatcu na Donački gori, v sklopu kluba Jadralno padalstvo
Donačka gora.
V Ločah je manjše športno letališče Senožet (800m dolgo vzletišče), kjer se že od leta
1983 organizirajo jadralni mitingi in šola letenja.
Rekreativni bazeni
Na območju destinacije so v nekaterih občinah tudi rekreativni bazeni, ki so v prvi vrsti
namenjeni potrebam lokalnega prebivalstva, vendar se lahko koristijo tudi širše, kot del
turistične ponudbe.
Športno rekreativna ponudba na hrvaški strani je raznolika in nekoliko drugačna od
slovenske. Ravno iz tega razloga je turistični produkt bolj razgiban, saj vsebuje toliko
različnih vsebin.
Sladkovodni ribolov
V Zagorju obstaja več manjših umetnih jezer, ki se izkoriščajo za športni ribolov.
Bedekovčanska jezera (sedem) v bližini Zaboka, Špiljakova jezera (štiri) nedaleč od
Pregrade in jezero Jarki blizu Stubičkih toplic so med drugim namenjena za športno –
ribolovne aktivnosti. Z njimi upravljajo športno – ribolovna društva.
Jahanje
Na robu Krapinsko – Zagorske županije, v Budinščini, se nahaja konjeniški klub,
ustanovljen l. 2008. Nudijo šolo jahanja, rekreativno, terensko in terapijsko jahanje.
Vožnje s štirikolesniki in terenskimi vozili, painball
Ponudba se izključno trži preko specializiranih potovalnih agencij (potovalna agencija
Potepuh). Ponudnik tovrstne adrenalinske vožnje v naravi je podjetje Fun factory –
Tovarna zabave d.o.o. v Ivancu.
Stran 29
Jadralno padalstvo in ostale aktivnosti v zraku
Vzletišče se nahaja na Ivanjščici in je primerno za vse pilote. Start je na 1060 m
nadmorske višine, 700 m višinske razlike pa nudi pogled na zagorsko hribovje.
Ponudnik jadranja je specializiran klub jadralnega padalstva Jastreb iz Radoboja.
Ozaveščenost tako domačih kot tujih gostov je na področju zdravega življenja vedno
večja, s tem pa se postavljajo tudi pričakovanja po zahtevnejših storitvah, ki potrebujejo
ustrezno infrastrukturo. Vse pomembnejši element turistične ponudbe tako postaja tudi
področje športno-rekreacijske ponudbe, pri čemer pa je ključno, da so ti produkti in
infrastruktura konsistentno in celovito vključeni v ponudbo širših območij oz. destinacij.
Naravne danosti nam omogočajo, da se gostom vseh zahtevnosti ponudi kvalitetno
bivanje in kvalitetno vadbo, hkrati pa se omogoči tudi organizacijo različnih prireditev,
kar lahko prinaša dodatne multiplikacijske učinke na razvoj širšega območja. Z javno
športno-rekreacijsko infrastrukturo je torej mogoče spodbuditi razvoj turističnih
destinacij z novo dimenzijo oz. kvaliteto, to je športno-rekreacijskim turizmom.
ITP 2: DOŽIVETJE (ENOGASTRONOMIJA, NARAVA)
1) VINSKO – KULINARIČNA DOŽIVETJA
Opis produkta
Gastronomija predstavlja pomemben del turistične ponudbe. Pomeni enega temeljnih
načinov spoznavanja kulture in načinov življenja krajev, ki jih obiskujemo, saj gre za
ponudbo, ki zaposli vsa človeška čutila in tako omogoča polno spoznavanje in
(dobesedno) okušanje obiskanih krajev in kulture.
V dobi popolne globalizacije so (p)ostale regionalne kuhinje prvine identitete držav, ki
živo in izrazito slikajo značaj prebivalcev. Prav zato je lahko gastronomska ponudba
pomembna privlačnost turistične destinacije. Prehranjevanje je postalo že zdavnaj več
kot zgolj zadovoljevanje človekove potrebe po hrani – z naraščajočo vlogo hedonizma pa
postaja uživanje v konzumiranju hrane nepogrešljivi del kakovosti življenja. Da bi
ustregla tem razvojnim težnjam, mora uvajati gastronomija zato nujno v ponudbo vedno
znova novosti, kar dela to področje razburljivo in izzivalno – rekli bi lahko celo, da
postaja gastronomija pustolovščina, odkrivanje neznanega.
Gastronomija omogoča kot del narodne kulture vsaki, še tako majhni državi ali pokrajini,
da predstavi številne posebnosti, ki sodijo med njene razlikovalne prednosti in
posebnosti, ki so privlačne in zanimive za turiste.
Stran 30
Ponudba kulinarike in vina je zelo pestra. Razdeljena je na turistične kmetije, ponudnike
vina in ekološke kmetije. V destinaciji Wellness 3+ je 44 turističnih kmetij, 20
ponudnikov vin in 11 ekoloških kmetij.
Turistična kmetija je kmetija, na kateri se ukvarjajo poleg kmetovanja tudi s turističnimi
in gostinskimi storitvami kot z dodatno in dopolnilno dejavnostjo. Delimo jih na kmetije
odprtih vrat (obiskovalcem ponujajo ob koncu tedna le hrano in (ali) pijačo) in na
kmetije z nastanitvijo (ponujajo tudi prenočitvene zmogljivosti za turiste). V laični rabi
naletimo pogosto na napačen in popolnoma neustrezen izraz »kmečki turizem« (po
analogiji z mladinskim turizmom bi naj torej šlo za kmečki živelj, ki potuje).
Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v
sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten,
enovit sistem, v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih
elementov. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z
uporabo organskih gnojil. V dobro pripravljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob
pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Na ekološki kmetiji se
pridela kakovostna krma, ki ob ustreznih bivanjskih razmerah, prilagojenim potrebam
živali, prispevajo k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa,
mleka, jajc.
Turistične kmetije:
-
Turistična kmetija Šumečnik, Strmec nad Dobrno 11, 3204 Dobrna, tel.: 03 57786-17, www.kmetija.sumecnik.si.
Turistična kmetija Črešnar, Fošt 14, 2317 Oplotnica, tel.: 02 801-93-10,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Arbajter, Skomarje 46, 3214 Zreče, tel.: 03 576-23-90,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Ločnikar, Skomarje 47, 3214 Zreče, tel.: 03 576-22-62,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Medved, Skomarje 34, 3214 Zreče, tel.: 03 576-22-15,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Kovše – Kočnik, Resnik 33, 3214 Zreče, tel.: 03 576-11-28,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Ramšak, Padeški vrh 2, 3214 Zreče, tel.: 752-08-23,
www.kmetija-ramsak.si.
Turistična kmetija Gričnik, Planina na Pohorju 36, 3214 Zreče, tel.: 03 576-04-93,
www.gricnik.com.
Turistična kmetija Pačnik, Resnik 21, 3214 Zreče, tel.: 03 576-22-02,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Arzenšek, Stranice 10, 3206 Stranice, tel.: 03 576-24-00,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Urška, Križevec 11a, 3206 Stranice, tel.: 03 759-04-10,
www.kmetija-urska.com.
Stran 31
-
Turistična kmetija Jager, Straža na Gori 7, 3222 Dramlje, www.podezelje.com.
Turistična kmetija Podkrajšek, Podgaj 2, 3232 Ponikva, tel.: 03 579-23-25,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Fatur, Slatina pri Ponikvi 12, 3232 Ponikva, tel.: 03 748-2336, www.podeželje.com.
Hiša s tradicijo Zdolšek, Okrog 16, 3232 Ponikva, tel.: 03 748-22-50,
www.podezelje.com.
Turistična kmetija Žurej – JEČOVO, Javorje 32, 3263 Gorica pri Slivnici, tel.: 03
579-31-80, www.podezelje.com.
Turizem na kmetiji Gorca pri Krašu, Spodnje Tinsko 13, 3223 Loka pri Žusmu,
tel.: 031 642-442, www.podezelje.com.
Domačija Stiplošek – Jožetov grič, Sela 27, 3254 Podčetrtek, tel.: 03/580-55-21,
www.turizem-podcetrtek.si.
Turistična kmetija Velbana gorca, Gostinca 18, 3261 Lesično, tel.: 03/580-55-40,
www.slovenia.info/velbanagorca.
Turistična kmetija Jakopina, Olimje 75, 3254 Podčetrtek, tel.: 03/582-90-93,
Turistična kmetija Grobin, Sodna vas 11, 3253 Pristava pri Mestinju, tel.:
041/470-338, www.turizem-podcetrtek.si.
Domačija Štraus Kramer, Virštanj 3, 3254 Podčetrtek, tel.: 03/580-56-09,
Domačija Volavšek »Pri Škorcu«, Verače 9, 3254 Podčetrtek, tel.: 03 580-55-13,
Pod Lipo, Olimje 79, 3254 Podčetrtek, tel.: 041 231-174, www.haler-sp.si.
Turistična kmetija Marjanca, Sp. Kostrivnica 5, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03
581-42-64, www.tk-marjanca.net.
Turistična kmetija Mijošek, Zg. Negonje 43, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 041 386510, www.mijosek.com
Turistična kmetija Perkovič, Vid Ivanuševa 20, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03
581-46-34, www.slovenia.info.
Turistična kmetija Ogrizek, Zg. Gabernik 13, 3241 Podplat, tel.: 03 582-43-02,
http://freeweb.siol.net/fogrizek/.
Turistična kmetija Bizjak, Orehovec 3, 3253 Pristava pri Mestinju, tel.: 03 81030-50, www.turisticna-bizjak.com
Turistična kmetija Založnik, Orehovec 6, 3253 Pristava pri Mestinju, tel.: 03 58231-24.
Turistična kmetija »Gorca pri Krašu«, Spodnje Tinsko 13, 3223 Tinsko, tel.:
03/582-34-72, www.slovenia.info.
Turistična kmetija Smoletova gorca, Polžanska vas 9, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel.:
03/582-42-70, www.slovenia.info
Izletniška kmetija Minke Švent, Klanc 29, 3204 Dobrna, tel.: 03 577- 83-33,
www.podezelje.com.
Izletniška kmetija Petre, Vitanjsko Skomarje 6, 3205 Vitanje,
www.podezelje.com.
Izletniška kmetija Ravničan – Hribernik, Boharina 20, 3214 Zreče, Tel.: 03 57208-54, www.podezelje.com.
Stran 32
-
Izletniška kmetija Ančka, Bork 6, 3214 Zreče, tel.: 03 752-11-16,
www.podezelje.com.
Izletniški turizem Kukovičič, Klokočovnik 47a, 3215 Loče, tel.: 03 576 -30-20,
www.podezelje.com.
Izletniški turizem Mužerlin, Brezje 6, 3264 Sveti Štefan, tel.: 03 748-50-03,
www.podezelje.com.
Izletniška kmetija Jus, Cerovec pod Bočem 3, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03/58133-81, www.slovenia.info.
Izletniška kmetija Jezovšek, Sp. Selce 5, 3231 Grobelno, tel.: 03 579-41-23,
www.podezelje.com.
Izletniška kmetija Hrastnik, Slivnica 22b, 3263 Gorica pri Slivnici, 03 579-31-28,
www.podezelje.com.
Kmetija odprtih vrat Loknar, Loka pri Žusmu 27, 3223 Loka pri Žusmu, tel.: 03
Izletniški turizem Jožetov grič, Sela 27, 3254 Podčetrek, tel.: 03 580-55-21,
www.podezelje.com.
Piršev izletniški turizem, Zdole 15, 3260 Kozje, tel.. 03 580-11-76,
www.podezelje.com.
Prodaja vina:
-
Prodaja vina Janez Vreže, Bobovo 6, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel.: 03 582 -10 -30,
www.podezelje.com.
Prodaja vina Franc Namurš, Spodnje Tinsko 9, 3223 Loka pri Žusmu, tel.: 03 81030-53, www.podezelje.com.
Vinogradništvo Čebular, Polžanska Gorca 1, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel.: 03 58242-34, www.podezelje.com.
Prodaja vina Ivan Tacer, Koretno 5, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel.: 041 698-718,
www.podezelje.com.
Kmetija Polajžer Jože, Drevenik 33, 3241 Podplat, tel.. 041 794-066,
www.podezelje.com.
Prodaja vin Miroslav Planinšek, Vršna vas 3, 3253 Pristava pri Mestinju, tel.: 03
Vinogradništvo Pečnik, Sedlarjevo 21, 3255 Buče, tel.: 03 580-80-42,
Vinogradništvo Karel Koželj, Vrenska Gorca 11, 3255 Buče, tel. 041 290686.www.podezelje.com.
Vinogradništvo Edvard Kolar, Pilštanj 62a, 3261 Lesično, tel.. 03 580-52-27,
www.podezelje.com.
Družina Zakošek, Pilštanj 22, 3261 Lesično, tel.:03 580-51-42,
www.podezelje.com.
Vinotoč Martinčič, Imenska Gorca 21b, 3254 Podčetrtek, tel.: 03 582-94-07,
Prodaja vina Jug Jože, Virštanj 34, 3254 Podčetrtek, tel.. 031 765-466,
www.podeželje.com.
Vinotoč Jankovič, Aškerčeva 5, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03 819-23-53,
http://www.vino-jankovic.com/.
Stran 33
-
Sekirnikova Gorca, Kamence 5, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03 581-44-95,
www.slovenia.info.
Vinogradništvo Šverko, Velike Rodne 13, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03/819-2100, www.slovenia.info.
Vinska klet Kregar, Cerovec pod Bočem 10, 3250 Rogaška Slatina, tel.:03/58140-14, www.kletkregar.com.
Vinogradništvo Sekirnikova Gorca, Kamence 5, 3250 Rogaška Slatina, tel.: 03
Škrabadjekova klet, Tlake 3, 3252 Rogatec, tel.: 03 582-76-38,
www.podezelje.com.
Vinogradništvo Celcer, Gabrovnik 22, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 031 399-442,
www.podezelje.com.
Vinogradništvo Založnik, Škalce 18a, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03 575-49-16,
www.podezelje.com.
Ekološke kmetije:
-
Ekološka kmetija Krivec, Poklek, 31, 3257 Podsreda.
Ekološka kmetija Bračun, 3257 Podsreda.
Ekološka kmetija Zakošek, Lesično 69 c, 3261 Lesično.
Ekološka kmetija Maček, 3261 Lesično.
Ekološka kmetija Zdolšek, Slatina pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva.
Ekološka kmetija Blatnik, Kostrivnica 14 a, 3233 Kalobje.
Ekološka kmetija Beštjan-Petaci, Brezen 15, 3205 Vitanje.
Ekološka kmetija Magu, Brezen 14, 3205 Vitanje.
Ekološka kmetija Jenštrle, Cesta na Rifnik 7a, 3230 Šentjur.
Ekološka kmetija Valpatič, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva.
Ekološka kmetija Jeseničnik, Paka 63, 3205 Vitanje.
Ostala gostinska ponudba:
-
Okrepčevalnica pri Firštu, Cezlak 13, 2317 Oplotnica, tel.: 845-01-56,
www.podezelje.com.
Marka d.o.o., dvorec Strmol, Cesta 80, 3252 Rogatec, tel.: 03 582-73-66,
www.gostisce-jutrisa.si.
Okrepčevalnica ”HAM HAM”, Ceste 15, 3252 Rogatec, tel.: 03 582-72-42,
www.podezelje.com.
Planinski dom ”Rudijev dom”, Donačka gora 37a, 3252 Rogatec, tel.: 03 582-7979, www.donackagora.si.
Restavracija Gastcom, Ceste 54, 3252 Rogatec, tel.: 03 620-98-66,
www.gastcom.net.
Na Hrvaškem je ponudba nekoliko drugačna, saj je razdeljena na ponudnike hrane in
vina na podeželju ter na restavracije, ki so večinoma v mestih in v v večjih krajih.
Ponudnikov turizma na kmetiji in vina je okoli 16, restavracij pa 35.
Stran 34
Turizem na kmetiji:
-
Klet Gorica, Bregi Radobojski 1a, Radoboj, tel.: 049/349-712
Vinarija Vinski Vrh, Gornjaki 56, Hraščina, 01/6611-101 049.
Klet Kozjak, Kozjak Začretski 18 a, Sv Križ Začretje, tel.: 049/228-800.
Vinotočje Škalec, Mrzlo Polje 76, V. Trgovišče, tel.: 049/236-259.
Vinotočje Coha, Juraščak 148r, Stubički Strmec, tel.: 049/282-300.
Vinotočje Čmarec, Donja Podgora 144, D. Stubica, tel.. 049/282-300.
Vinotočje Pišković, A. Gradičaka 13, Oroslavje, tel.: 098/251-453.
Vinotočje Zdolc, Klenice 17, Pregrada, tel.: 049/376-181.
Vinotočje Hajduk, Gaber 50, Desinić, tel.. 049/343-373.
Agroturizam Kos, Brezova 26, Sveti Križ Začretje, tel.: 098/405-032.
Kmečki turizem Trsek, Trnovec Desinićki 23, Desinić, tel.: 049/343-464.
Grešna gorica, Taborgradska 3, Desinić, tel.: 049/343-001.
Bodren vina, Rusnica 64, Hum na Sutli, tel.: 049/340-466.
Vinogradniška klet družine Broz, Lijepe naše 24, Klanjec, tel.: 049/550-169.
Kmečki turizem Masnec, Luke Poljanske 41, Zagorska Sela, tel.: 049/552-133.
Kmečki turizem Šumak, Miljana 16, Zagorska Sela, tel.: 046/553-066.
Restavracije
-
Restoran ”Rody”, Samci 13, Gornja Stubica, tel.. 049/289-828.
Vinarija-penzion-restavracija ”Vuglec breg”, Škarićevo 151, Krapina,
tel.:049/345-015.
Villa ”Zelenjak – Ventek”, Risvica 1, Kumrovec, tel.: 049/233-333.
Restoran Dvorac Mihanović, Ljudevita Gaja 6, Tuheljske Toplice, tel.: 049/556224.
Hotel & Restavracija Dvorac Gjalski, Gredice Zabočke 7, Zabok, tel.: 049/201100.
Restavracija Zaboky, Matije Gupca 2, Zabok, tel.: 049/223-113.
Gosilna Tratinčica, Ulica Zagorske brigade 71, Bedekovčina, tel.: 049/208-650.
Restavracija Jezera, Matije Gupca 3, Bedekovčina, tel.: 049/215-714.
Degustacija vin, Tri breze, Kraljevec Gornji 5, Budinšćina, tel.: 049/459-280.
Restavracija Grof Ratkaj, Trg sv. Jurja 3, Desinić, tel.: 049/343-255.
Restavracija Zagorka, Đurmanec 139, Đurmanec, tel.: 049/346-128.
Restavracija ”Kod Žarka”, Podbrezovica 2c, Đurmanec, tel.: 049/346-990.
Restavracija Čuček, Đurmanec 50, Đurmanec, tel.: 049/346-651.
Klet ”Pod lipom” Zagrebačka 8, Gornja Stubica, tel.. 049/289-160.
Ugostiteljska obrt ”Lavica”, Matije Gupca 73, Gornja Stubica, tel.: 049/289-294.
Klet ”Lojzekova hiža”, Gusakovec 116, Gornja stubica, tel.: 049/469-325.
Bistro dvorca Oršič, Samci 64, Gornja Stubica, tel.. 095/8355-655.
Restavracija Tabor, Lupinjak bb, Hum na Sutli, 049/347-474.
Restavracija Iva, Hum na Sutli 160, Hum na Sutli, tel.: 049/341-245.
Krčma Zagorcu, Lijepe naše 38, Klanjec, tel.. 049/550-054.
Restavracija Neandertal pub, Hušnjakovo, Krapina, tel.: 049/370-666.
Restavracija Preša, Tkalci bb, Krapina, tel.. 049/372-664.
Stran 35
-
Restavracija Krapina Nova, Frana Galovića 15, Krapina, 049/328-039.
Restavracija penzion ”Stara vura”, Josipa Broza Tita 13, Kumrovec, 049/553-137.
Restavracija ”Dobro nam došel prijatel”, Nova cesta 1, Marija Bistrica, tel..
049468-458.
Restavracija Slatinski gaj, Stubička Slatina 12, Oroslavje, tel.. 049/274-276.
Restavracija Bibi, Milana Prpića 32, Oroslavje, tel.. 049/284-567.
Restavracija As, Janka Leskovara 20, Pregrada, tel.: 049/377-777.
Restavracija Zagorac, Trg Gospe Kunargorske 15, tel.. 049/376-151.
Restavracija – catering ”Dunav”, Ivana Kukuljevića Sakcinskog 29, Sveti Križ
Začretje, tel.: 049/587-579.
Restavracija Sermage, Ivana Krizmanića 15, Sveti Križ Začretje, tel.: 049/227362
Restavracija Maxxx, Vrankovec 1, Sveti Križ Začretje, tel.: 049/227-002.
Restavracija Grgić, Ljudevita Gaja 2, Tuheljske Toplice, tel.: 049/556-168.
Restavracija Zelengaj, Dubrovčan 21, Veliko Trgovošće, tel.: 049/236-259.
Penzion in restavracija Kušan, Lug Zabočki 71 f, Zabok, tel.. 049/225-870.
Kulinarična ponudba in ponudba vin je pomemben turistični produkt, ki dopolnjuje
wellness ponudbo. Turisti, ki se odločijo za preživljanje dopusta v termah oz. toplicah,
zelo radi obiskujejo podeželje in ga s pomočjo specifične vrste hrane in domačega vina
tudi najbolje spoznajo. Zato je zelo pomembno, da produkt temelji na razvoju
tradicionalne kuhinje, ki živo in izrazito slikajo značaj prebivalcev. Prav zato je lahko
gastronomska ponudba pomembna privlačnost turistične destinacije. Gastronomija
omogoča vsaki državi, pokrajini, turistični destinaciji, da predstavi številne posebnosti,
ki so privlačne in zanimive za turiste. Temeljne prednosti, ki jih lahko v destinaciji
Wellness 3+ razvijemo na področju kulinarike so:
-
Razvijanje palete lokalno tipičnih gastronomskih produktov s poudarkom na
ekološko pridelanih živilih. Lokalni pridelki in izdelki predstavljajo temelje
regionalne gastronomije. Pri njihovi pripravi je pomembno upoštevati, da
povprašuje vse več odjemalcev po ekološko neoporečno pridelani hrani, ki jo
uvrščamo med storitve z visoko dodano vrednostjo. Ekstenzivno poljedelstvo in
živinoreja zagotavljata naraven okus pridelkov, kmetje (predvsem v tujini) pa
poskusno vzgajajo vse več poljščin, ki so bile do pred kratkim pozabljene, saj so
jih v preteklosti opustili kot ekonomsko nezanimive. Razvijanje ekološke
gastronomije se ujema z načelom trajnostnega razvoja turizma.
-
Ohranjanje lokalnih posebnosti, razvijanje gastronomske identitete destinacije
ter zaščita prehranskih pridelkov, izdelkov ter receptur. Sodobna kulinarika želi
z uporabo lokalnih prehranskih pridelkov poudariti izvirnost in tipiko regije ter
tako hkrati pospešiti njihovo prodajo. Gastronomska identiteta regije tako
združuje vse ponudnike prehranskih pridelkov in vin ter gostinskih storitev, ki
izvirajo iz lokalnih pridelkov in dediščine okolja. Sveže in sodobne inačice
interpretacij slovenskih in hrvaških jedi se približajo okusu sodobnega gosta.
Vključevanje sestavin dediščine v gostinsko ponudbo je splošna težnja sodobne
Stran 36
kulinarike (npr. francoska nouvelle haute cuisine), prav tako kot zaščita
tradicionalnih pridelkov, izdelkov in receptur, s katero prispevamo k njihovem
ugledu in boljšim možnostim za trženje. Na jedilnih in vinskih kartah (tudi – ali
pa predvsem – v restavracijah najvišje kakovosti) bi morali bolj samozavestno in
sistematično ponujati jedi in vina, ki so tipična za destinacijo Wellness 3+.
-
Vzpodbujanje gastronomskega individualizma in specializacije ponudbe. Osebni
stil se mora čutiti tudi v prehrani. Pridelki in izdelki morajo nositi »podpis« in
zgodbo pridelovalca ali ponudnika, zato je primerno poiskati in promovirati
takšne dejavnike ponudbe posameznika, ki se po kakovosti in tradiciji razlikujejo
od konkurence.
2)NARAVNI PARKI
Opis produkta
Naravni parki so območja, na katerih je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti
najvišja, zato postajajo eno »najimenitnejših« območij, ki že zdaj sooblikujejo del
turistične infrastrukture (informacijska središča, poti ...). Preživljanje prostega časa v
ohranjeni naravi in privlačni krajini je v sodobni družbi vse bolj priljubljeno. Naravni
parki, ki omogočajo mir, sprostitev, doživljanje neokrnjene narave, uživanje v naravnih
lepotah, opazovanje žive in nežive narave, doživljanje krajine, spoznavanje tamkajšnje
kulture ter odkrivanje zgodovine posameznega kraja in tradicionalnega življenja v
pogovoru z domačini ter številne dejavnosti, povezane z naravo (fotolov, sprehodi,
planinarjenje ipd.), zato postajajo »nadstandard« v turistični ponudbi.
Na območju destinacije Wellness 3+ se nahajata dva parka. Kozjanski park kot drugo
največje zavarovano območje v Sloveniji in krajinski park Boč, kot eno najbolj raznolikih
zavarovanih območij v Sloveniji.
Kozjanski park
Kozjanski park je območje, veliko 206 km², s statusom regijskega parka. Kozjansko je
pokrajina, katere meje niso natančno definirane. S tem imenom pojmujemo območje
južno od Voglajne, zahodno od Sotle, vzhodno od Savinje ter severno od hribov
vzhodnega Posavskega hribovja. Kozjanski park obsega območje, na severu omejeno z
Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu pa preko Vetrnika in Orlice prehaja v Senovsko in
Bizeljsko gričevje. Za območje je značilna prehodnost iz predalpskih hribovitih in
pretežno z gozdovi poraščenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem
in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je vinogradniško terciarno gričevje. Regijski
park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli
prvobitne narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen.
Glede na želje in zanimanje so organizirani različni vodeni ogledi gradu Podsreda,
Stran 37
srednjeveških trgov, starih mlinov, romarskih cerkva, učnih poti, visokodebelnih
sadovnjakov in drugih naravnih in kulturnih znamenitosti parka. Vredni ogleda:

mokrišča ob Sotli, slikovita rečna soteska Bistrice in soteska Zelenjak ter dolina
Gruske,

suhi travniki na Vetrniku in Oslici z izredno raznovrstnostjo rastlinskih in
živalskih vrst,
Nujčev hrast v Gregovcah, najdebelejši hrast (Quercus robur) v Sloveniji,
visokodebelni travniški sadovnjaki,
gradovi – Podsreda, Bizeljsko in Pišece ter ruševine gradu Kunšperk, samostan
Olimje (vstopnina),
obnovljen trg v Podsredi, trg Pilštanj, romarsko središče na Sveti gori, številne
cerkve in znamenja,
ohranjene in obnovljene tipične kmečke hiše in gospodarska poslopja, repnice...
Emina romarska potpovezuje kraje, povezane z življenjem sv. Eme (pred 995–ok.
1045). Pot poteka čez Koroško, Štajersko, Dolenjsko in Gorenjsko ter je povezana
z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma Pilgerweg);
Pešpot Podsreda(32 km, krožna pot) povezuje naravne in kulturne zanimivosti v
okolici srednjeveškega trga Podsreda. Ima tri izhodišča: trg Podsreda, grad
Podsreda in Trebče;
Pešpot Pilštanj(4 km, krožna pot) povezuje naravno in kulturno dediščino
srednjeveškega trga Pilštanja ter razgledno točko na hribu Vino gora;
Geološka učna pot(10 km, krožna pot) poteka okoli naselja in samostana Olimje.
Poleg 21 geoloških točk, ki prikazujejo geološko zgodovino in geološke
posebnosti Kozjanskega, je ob poti vredna ogleda še marsikatera naravna in
kulturna znamenitost;
Učna pot Travnik–Vetrnik(2 km, krožna pot) vodi prav okoli najvišjega vrha
Vetrnika (709 m). Poleg izrednega razgleda po kozjanski pokrajini obiskovalcu
prikaže bogastvo in raznovrstnost življenjskega prostora suhih travnikov;
Sedež uprave parka je v trgu Podsreda.











Krajinski park Boč
Širše območje Boča s Plešivcem je zaradi enkratnosti, pestrosti in množice naravnih
vrednot zavarovano kot krajinski park. Geološko in greografsko je najvzhodnejši del
Karavank, ki se nadaljujejo z Donačko goro in z Macljem potonejo v Panonsko kotlino.
Zaradi izjemne naravne dediščine je bil Boč z okolico najprej v domačem in nato tudi v
evropskem merilu prepoznan kot naravovarstveno območje, ki ga je treba ohranjati –
velika večina območja je del evropskega ekološkega omrežja NATURA 2000.
Opazujemo lahko, kako se skoraj na vsakem koraku spreminjajo rastiščne razmere, saj
na območju nekaj kvadratnih kilometrov rastejo tako alpske rastline kot predstavniki
submediteranske, panonske in ilirske floristične regije – velikonočnica ali veliki
kosmatinec je najbolj znana rastlina na Boču in predstavlja simbol gore.
Najdragocenejše rastlinske in drevesne vrste, ki se pojavljajo na Boču so poleg
velikonočnice še dišeči volčin, kranjski šebenik, sivkasti popon, tisa in škorž. Pester
živalski svet predstavljajo divji prašiči, srnjad, neavtohtoni mufloni, ki so iz naravnega
Stran 38
habitata že izrinili gamsa, redek in plah golob duplar, kar 65 vrst hroščev in 82 vrst
metuljev. Na območju krajinskega parka je pet gozdnih rezervatov: Boč, Galke,
Plešivec, Mala Kopa in Šodergraben. Obiskovalci si lahko ob sprehajanju po tematskih
in gozdnih učnih poteh ogledajo tudi različne naravne in kulturne vrednote kot so
Galke – pečine, kraško dolino s ponorno jamo oz. Forimilo, kjer se nahaja tudi stara
partizanska bolnica, kraško jamo Balunjačo, cerkev sv. Miklavža iz leta 1545 ter
seveda rastišče velikonočnice. Za najbolj vztrajne pa sta urejeni tudi dve kolesarski
poti.
Krajinski park Boč nima upravljavca.
Na hrvaški strani destinacije Wellness 3+ je samo eno zavarovano območje narave, ki
pa je z vidika hrvaškega nacionalnega interesa, varstva narave in turizma, zelo
pomemben in obiskan park narave.
Naravni park Medvednica
Medvednica se nahaja se v neposredni bližini severnega dela Zagreba z najvišjim vrhom
Sljeme (1032 m). Redko katera evropska prestolnica ima v svoji bližini naravni park, kot
ga ima Zagreb. Do podnožja Medvednice se lahko pride iz različnih strani Zagreba –
avtom, tramvajem, avtobusom, do vrha Sljemena pa peš ali z žičnico.
Ohranjeni gozdovi Medvednice so glavno rekreacijsko območje Zagreba. Poleg
možnostisprehajanja po gozdovih, Medvednica ponuja tudi ogled različnih jam, od
katerih je najbolj zanimiva Veternica, ena od največjih na Hrvaškem.
Poleg srednjeveške utrdbe Medved grad je postavljen Oltar domovine, spomenik padlim
v vojni za osamosvojitev.
Podnebne razmere so značilne za srednjeevropske gore. Snežna odeja povprečno traja
100 dni na leto. Sonca je na Medvednici več kot v Zagrebu in Zagorju in zato je takrat
tudi največ obiskovalcev.
Prvi planinski objekt v zgodovini hrvaškega planinstva je bil zgrajen na vrhu Sljemena
leta 1870. Do danes so na območju parka številni planinski in smučarski objekti, gostilne
in pešpoti. Pozimi je odprto smučišče, na katerem že tradicionalno organizirajo tekmo
”Snow Queen”, ki je posvečena svetovno uspešni smučarki Janici Kostelić.
Strokovno vodenje po parku omogoča uprava parka.
Na zavarovanih območjih je možen le razvoj trajnostnega turizma; na najstrožje
varovanih predelih pa celo zgolj njegove najbolj prijazne oblike ekološkega turizma.
Stran 39
Obiskovalci naravnih parkov lahko parke spoznavajo s pomočjo številnih informacij, ki
jih je mogoče dobiti v informacijskih središčih in točkah, na informativnih tablah, lahko
jih neposredno doživljajo, ko gredo po označenih parkovnih poteh, se udeležujejo
vodenih izletov, naravoslovnih in ustvarjalnih delavnicah ali pa različnih izobraževalnih
programov. Pešpoti, kolesarske steze, vinsko-turistične ceste povezujejo naravne lepote,
kulturne spomenike, privabljajo obiskovalce in jim omogočajo, da navezujejo stike z
domačini.
Za spoznavanje najlepših in najzanimivejših kotičkov naravnih parkov so za obiskovalce
organizirani tudi vodeni izleti po parku pod strokovnim vodstvom naravovarstvenih
nadzornikov – parkovnih vodnikov. Doživetja še dodatno popestrijo številne prireditve s
prikazi tradicije in sodobne ustvarjalnosti, zbirke, razstave, delavnice, koncerti. V
naravnih parkih so tudi možnosti za prenočitev, enodnevne in večdnevne družinske
izlete ter različne druge oblike spoznavanja narave in kulturne dediščine ter za
rekreacijo, kot so sprehod, tek, čolnarjenje, jahanje, kolesarjenje in druge oblike tovrstne
ponudbe.
Vizija razvoja produkta tako temelji na trajnostnem razvoju, ki zagovarja izključno samo
naravi prijazne oblike preživljanja prostega časa v naravi.
3) ROMARSKI TURIZEM
Opis produkta
Slovenski etnolog Janez Bogataj trdi, da so bile davne oblike romanj prve oblike turizma.
Niko Kuret pa pravi: »Božjepotništvo je bilo – če ne upoštevamo njegove verske plati –
»turizem« prejšnjih stoletij.«
Moderna romanja so vsekakor močno povezana s turizmom. Verski turizem se pojavlja v
treh oblikah: romanje, množični shodi ob večjih cerkvenih praznikih in obiskovanje
sakralnih objektov oz. svetih mest. Ker je turizem pojav, ki ga zaznamuje gibanje, je
razumljivo, da so prav romanja tista, ki zavzemajo prvo mesto pri potovanjih z verskimi
motivi.
Dejstvo je, da je pri romanjih dominanten verski motiv, vendar je vsako romanje obenem
tudi potovanje, ki ima seveda tudi turistično dimenzijo. Ta se kaže predvsem pri
organizaciji romanj, pri nastanitvah, prehrani, prevozu in pri ostalih turističnih
storitvah, ki se jih romarji poslužujejo.
Slovenija je dežela, kjer skoraj na vsakem hribu stoji cerkev. Destinacija Wellness 3+ ni
izjema. Raznolika sakralna dediščina in številne romarske poti tvorijo bogato ponudbo
za razvoj romarskega turizma:
Stran 40
Svete gore nad Bistrico ob Sotli
Svete gore so prastaro romarsko središče. Marijina cerkev se prvič omenja leta 1265 kot
Monte Sancte Marie. Pod cerkvijo je kapela sv. Jurija, nižje kapela sv. Martina. Obe
spadata med najstarejše sakralne zgradbe v Sloveniji. Arheologi njun nastanek
postavljajo celo v 6. stoletje. Na kapeli sv. Jurija najdemo Oransa – podobo moža, vrisano
v kamen, in nečitljiv napis na ločni pregradi portala, ki ga do danes še niso razvozlali.
Nad Marijino cerkvijo sta kapeli sv. Sebastijana in Fabijana, na vrhu je kapela, posvečena
Lurški Materi božji.
Sedanja zgodnjebaročna cerkev ima podobo bazilike. V glavnem oltarju se pred nami
zvrstijo glavni dogodki iz Marijinega življenja. V polkrožni niši kraljuje Marija Kraljica z
žezlom v levici in otrokom v desnici. Osrednji del je posvečen Marijinemu rojstvu, nato
sta tu Marijino oznanjenje in Marijino vnebovzetje. Na oltarju so zbrani tudi ostali
Marijini sorodniki.
Romarji se obračajo k Mariji na prestolu v ladji. Znamenitost kipa je, da ga preoblačijo.
Na Svete gore so romarji vselej radi prihajali. Tudi Jožef II. s svojimi reformami in
Hirschhofer, bizeljski graščak tistega časa, ki je hudo odiral romarje, nista mogla
zaustaviti božjepotništva. Močno je zaživela božja pot v drugi polovici prejšnjega
stoletja, ko so vso cerkev prenovili in poslikali.
Romarji so prihajali iz različnih koncev Slovenije in Hrvaške. Na prvem mestu je bilo in
je še danes Ptujsko polje in Haloze, takoj za tem pa Dravsko polje in Slovenske gorice,
Kozjansko, Dolenjska, Hrvaško Zagorje, Međimurje, Zagreb in vse do Karlovca.
Glavni shod na Svetih gorah je 8. septembra, na Mali šmaren. Priljubljeni shodi so tudi
15. avgusta – Marijino Vnebovzetje (velika maša) in na zahvalno nedeljo (po Vseh
svetih).
Včasih je bilo pod vznožjem Svetih gor tudi gostišče in sejmišče, kjer so se odvijali
številni sejmi.
Danes je seveda romarjev na Svetih gorah manj kot nekoč, vendar še vedno prihaja
veliko obiskovalcev in romarjev predvsem iz celotne Slovenije. Upadla pa so romanja iz
sosednje Hrvaške, predvsem zaradi vojne in novonastale meje.
Mimo Svetih gor poteka tudi Slomškova romarska pot, saj je Anton M. Slomšek v Marijini
cerkvi na Svetih gorah pogosto maševal.
Zagorje (pri Lesičnem), cerkev Marije pomočnice
Mogočna cerkev Zagorske Matere božje že na zunaj kaže, da ni navadna podeželska
podružnica. Po legendi naj bi na tem mestu, že v času sv. Eme Krške (v 11. stoletju) stala
kapela. Nad glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, vendar je cerkev starejša, saj o
Stran 41
tem priča majhna nadstropna kapela sv. Duha ali »celjska kapela« na južni strani cerkve,
ki je gotsko obokana, na sklepniku pa je izklesan celjski grb s šestkrakimi zvezdami.
V začetku 18. stoletja je Ignac Maria grof Attems dal prizidati prezbiterij in obe kapeli ter
obokati in poslikati ladjo ter predelati oratorij.
Veliki oltar je iz 18. stoletja, delo Janeza Gregorja Božiča iz Laškega. Na oltarju kraljuje
mnogo starejši Marijin kip, ki je obdan z angelčki, nad njo pa Bog Oče s Sv. Duhom.
V plitvih vdolbinah sta naslikana dva stranska oltarja: sv. Lenarta, Uršule in Marjete, ki
pa sta zakrita z misijonskim križem in plastiko sv. Uršule.
Omeniti moramo še masiven zvonik in dve stranski kapeli: sv. Jožefa, ki je poslikana s
prizori iz njegovega življenja, ter sv. Družine. Desna pa je posvečena sv. Dizmi – desnemu
razbojniku.
Občudovanja vredne so freske, delo Antona Lerchingerja, ki prikazujejo prizore
Marijinega kronanja, evangelistov, skupine ubogih in grofa Attemsa kot jetnika.
Cerkev ima tudi lepe baročne orgle, delo mojstra Janečeka iz leta 1731, in izredno
bogato, razkošno pozlačeno baročno prižnico.
Znano je dvoje glavnih romanj; »zagorsko ali štajersko romanje« na šesto nedeljo po
veliki noči ter »leskovško romanje« na nedeljo pred sv. Lovrencem.
Približno 250 m južno od Marijine cerkve v Zagorju leži v gozdu ob vznožju naravnega
skalnega previsa Lurška jama, spodmol v peščenjaku, močno porasel z mahom in
bršljanom.
Pod spodmolom je oltar s kipcem Lurške Marije. Ob oltarju je vodni izvir, pozna že v
preteklosti. Romarji, ki so hodili skozi jamo so verjeli, da je v potočku, ki teče tu skozi,
zdravilna voda za oči.
Po drugi svetovni vojni in je bila jama zapuščena in zanemarjena, polna smeti in
odpadkov, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. Leta 2011 je bila jama v celoti
obnovljena.
Brinjeva gora nad Zrečami
Brinjeva goraje bila poseljena že pred tisočletji, vendar je zaslovela šele potem, ko so
začeli leta 1769 na njej graditi Marijino cerkev. Verniki iz širše okolice so k njej pogosto
naravnali svoje misli in korake, danes pa označena planinska pot marsikoga zvabi tudi
na bližnji skalnat rob, kjer sta žig in vpisna knjiga. Brinjeva gora je del valovitega hrbta,
ki se na obrobju Pohorja vleče proti jugovzhodu. Na njem sta nedaleč stran še cerkvi sv.
Martina in sv. Neže.
Marijino cerkev na Brinjevi gori imenujejo tudi Male Višarje, saj je ovita v podobno
legendo kot cerkev na Svetih Višarjah. Izročilo pravi, da so pastirji nekoč v brinjevem
grmovju našli Marijin kip, potem pa se ljudje nikakor niso mogli dogovoriti, kam bi ga
postavili. Strasti so se umirile šele takrat, ko se je pojavil skrivnostni mož z grabljami v
rokah in jim naročil, naj sezidajo cerkev v čast Mariji.
Stran 42
Sladka Gora, cerkev Čudodelne Matere božje
Dvostolpna romarska cerkev Matere božje, položena med vinorodne sladkogorske griče,
je prvovrstna baročna umetnina in po čudoviti arhitekturi in bogati opravi sodi med
najpomembnejše kulturne spomenike na Štajerskem.
Zgodovinski viri navajajo, da so romarji začeli obiskovati Sladko Goro zaradi razodetja
na hribu nad cerkvijo. Ker se je na Goro zatekalo vse več vernikov, je prvotna cerkev sv.
Marjete, zgrajena v 14. stoletju, postala premajhna. Leta 1744 so na istem mestu pod
vodstvom arhitekta Janeza Fuchsa začeli graditi sedanjo cerkev in jo končali v desetih
letih.
Zgrajena je v značilnem baročnem slogu z igrivimi stolpiči in zalomljeno streho.
Notranjost prekrivajo stenske slikarije, ki sodijo med naše osrednje umetnostne
stvaritve baroka. Freske so delo Franca Jelovška, enega najbolj znanih slovenskih
baročnih slikarjev, ki je tu ustvaril tudi avtoportret.
Kiparske stvaritve in izdelki umetnega mizarstva, ki krasijo pet oltarjev, dve spovednici
in orgelsko omaro, je ustvarjalo več delavnic. Posebno pozornost priteguje glavni oltar s
kipcem čudodelne sladkogorske Marije v osrednji vdolbini, ki se koplje v čarobni
osvetljavi.
V cerkvi najdemo tudi oljno sliko Marijinega sprejema v nebesih, delo še enega
znamenitega baročnega slikarja, Antona Cebeja. Orgle je izdelal celjski mojster Janeček
leta 1755. Cerkev obdaja ovalno obzidje in župnijski vrt, med domačini imenovan tudi
»park«.
Na Sladki Gori je vsakoletno romanje 13. avgusta. Na predvečer romanja ponovno
oživljajo romarsko procesijo, ki so jo nekoč poimenovali Romarski vrtec.
Kalvarija-Sveti Rok
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah z znamenito romarsko cerkvijo sv. Roka je eden naših
vrhunskih baročnih umetnostnih spomenikov in velja za najobsežnejši kompleks v
Sloveniji in bolj kot kateri koli se približuje ljudskemu čustvovanju in doživljanju poti
trpljenja.
14 kapel križevega pota opremljenih z bogatim baročnim dekorjem je razporejenih ob
cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Romarja, popotnika ali turista pot med
kapelicami vodi tako, da vedno vidi le svoj naslednji cilj, druga ureditev pa je
razporejena zato, da oblikuje le nekakšno kuliso, prav podobno gledališču. Kalvarija je
bila zgrajena med leti 1743-1753, postaviti jo del dal tedanji župnik v Šmarju dr. Matej
Vrečar.
Cerkev je bila zgrajena med leti 1646-1666 in je okrašena z izjemno bogatim baročnim
okrasjem.
Stran 43
Romarska cerkev Prihova
Postavljena je bila sredi 15. stoletja. K zidavi tega izredno lepega svetišča jih je
vzpodbudila ob božiču cvetoča češnja, kar je med ljudmi obveljalo kot poseben božji
namig, naj tu postavijo cerkev. Na tem mestu so najprej zgradili kapelico v čast Mariji
cvetlici, v letu 1464 pa že cerkev – sedanjo cerkveno ladjo. V letih 1562 – 1564 so ji
prizidali zvonik, v začetku 17. stoletja zamenjali ravni strop z obokanim in okrog leta
1650 v njej postavili oltar Marije Zavetnice. Glavni donator pri gradnji prihovške cerkve
je bil Wolfgang Valzej iz rodbine bogatih nemških grofov. V letu 1997 je bila cerkev
prekrita z novim škriljem, veliko pridobitev pa pomenijo nove orgle s povečanim korom
in novo korno ograjo v svetem jubilejnem letu 2000.
Marijina romarska pot
Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz
Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa
skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško.
409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je namenjena romarjem,
pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati
še neodkrite, zanimive kraje.
Med romarskimi središči na projektnem območju v Sloveniji po pomenu izstopata
Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli, ki imata dolgoletno romarsko tradicijo.
Na Hrvaškem pa ima poglavitno mesto romarski center Marija Bistrica, ki je hkrati
hrvaško nacionalno svetišče.
Velik del Marijine romarske poti, označene v letu 2011, poteka po območju Wellness 3+.
Na tej poti je zajet velik del bogate sakralne dediščine območja v povezavi z ostalo
turistično ponudbo, ki jo najdemo ob poti.
Emina romarska pot
Emina romarska pot obsega na območju Wellness 3+ kraje, ki so posredno in
neposredno povezani z dediščino slovenske svetnice in najpomembnejše srednjeveške
vladarice našega prostora – Ema Krška ali Ema Pilštanjska. Kraji, ki so vpeti v romarsko
pot so: Sv. Ema, Podčetrtek, samostan Olimje, Pilštanj, Zagorje pri Lesičnem, Planina pri
Sevnici, Kozje in Podsreda.
Emina romarska pot pa je drugače največja romarska pot v Sloveniji, povezana z
avstrijskim delom poti na Koroškem. V Sloveniji je v celoti dolga 700 km, in bo označena
kot pešpot v letu 2013.
Slomškova romarska pot
Slomškova romarska pot, posvečena Antonu Martinu Slomšku, poteka na območju
Wellness 3+ preko naslednjih krajev: Ponikva, Šmarje pri Jelšah, Sv. Rok, Dragomilo,
Stran 44
Škofije, Zibika, Brecljevo, Tinjsko, Rudnica, samostan Olimje, Virštanj, Pilštanj, Kozje,
Podsreda, Rogaška Slatina, Kostrivnica, Sv. Rozalija, Sladka Gora, Pečica, Dom na Boču,
Ložno, Stara graba, Rudijev dom na Donački gori.
Na Hrvaškem ima zaradi kulturne dediščine, religija prav poseben pomen. Številna
romarska središča, romarske poti pričajo o pomembnosti romarskega turizma na
Hrvaškem:
Marija Bistrica, hrvaško državno svetišče
Marija Bistrica je eden najpomembnejših romarskih centrov na Hrvaškem. V 16. st., ko
so prebivalci pričakovali turški napad, so v cerkev skrili kip Črne Marije z detetom. Kip
so našli šele nekaj desetletij kasneje, kar pa so verniki razglasili za čudež, v katerega
verjamejo še danes. Hrvaški sabor je leta 1715 Marijo Bistrico razglasil za svetišče. leta
1883 je svetišče obnovil slavni arhitekt Hermann Bollé, Sama cerkev je bogata z zlatimi
in srebrnimi predmeti, cerkvenimi oblekami in pohištvom. V procesu razglasitve
kardinala Alojzija Stepinca za blaženega, je Marijo Bistrico leta 1998 obiskal papež Janez
Pavel II..
Lepoglava, Marijina cerkev
Barokizirana gotska cerkev je bogata z baročno notranjostjo in freskami Ivana Rangerja.
Velik del umetnin, je bil v 18. St. Prenešen na Dunaj, v Budimpešto, Varaždin in Zagreb.
Cerkev je bila močno poškodovana pri potresu l. 1880 in v požaru l. 1943. Po 2. svetovni
vojni je bila zaprta in prepuščena propadanju. Po osamosvojitvi Hrvaške, pa so cerkev
obnovili in jo odprli za vernike leta 1990.
Marijina romarska pot
Hrvaški del Marijine romarske poti obsega 393 km in zajema vsa pomembna Marijina
svetišča v Krapinsko – zagorski županji.
Velik del svetovne populacije je veren, zato mnogi trdijo, da so versko motivirana
potovanja vzrok za največje migracijske premike v sodobnem času.
Slovenci in Hrvatje smo po mednarodni raziskavi na samem vrhu glede romanja. Romali
smo predvsem pred 2. svetovno vojno in v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja. To je
eden od razlogov, da ima romarski turizem pri nas velike razvojne potenciale.
Romarska središča in romarske poti danes predstavljajo turistično atrakcijo za vse
obiskovalce in tako romarski turizem nima več izrazito verskega značaja, ampak gre pri
večini teh potovanj za kombinacijo verskih oz. duhovnih in turističnih motivov.
Stran 45
Romanja so bila še do nedavnega v domeni Cerkve, ki je organizirala različna romanja za
svoje vernike v svete kraje. Le nekaj turističnih agencij ponuja romarske vsebine, pa še
te so vezane na tuja romarska središča. Z nastankom dveh romarskih poti Emine in
Marijine, sta slovenski in hrvaški prostor pridobila nova turistična produkta (označene
poti, informacijske table, promocijska gradiva, spletna stran), ki pa čakata, da jih nekdo
prične tržiti. Romarski turizem je velika tržna niša (dokaz je npr. Avstrija), ki bi
predvsem ruralnemu okolju prinesel razvoj gostinske, nastanitvene in druge ponudbe, ki
so vezane na romarje, pohodnike oz. turiste, ki jih zanima sakralna dediščina podeželja
in druge naravne in kulturne znamenitosti ob poti.
ITP 3. KULTURA NA PODEŽELJU
1) UMETNOSTNA DEDIŠČINA
Opis produkta
Destinacija Wellness 3+ je bogata z nepremično umetnostno dediščino, ki obsega
gradove, dvorce, samostane in lepo ohranjene srednjeveške trge. Vse tri kategorije
predstavljajo nepremično kulturno dediščino, ki s svojimi arhitekturnimi značilnostmi in
zgodovinsko ter umetnostno vsebino predstavljajo temelj razvoja kulturnega turizma na
podeželju.
Grad Podsreda- najbolj grajski med gradovi na Slovenskem.
Grad Podsreda se nahaja na severnem pobočju Orlice, na nadmorski višini 475 m. S
severne strani gradu se obiskovalcu razprostre lep pogled na srednjeveški trg Podsreda,
dolini Bistrice in Sotle ter Hrvaško Zagorje. Sodi med najpomembnejše objekte
romanske arhitekture na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro skozi stoletja
ostalo skoraj neokrnjeno. Sestavljata ga dva palacija, stolp s kapelo ter obrambni stop.
Kapelo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1612 posvetil sv. Filipu, Jakobu in sv. Ani.
Grad stoji na ozemlju ki ga je grofica Ema Krška prepustila ženskemu benediktinskemu
samostanu v Krki na Koroškem. Po njeni smrti je bil samostan razpuščen in posest je
prešla v last novoustanovljene krške škofije. Sredi 12. stoletja so ga pozidali krški škofje,
v virih pa se prvič omenja šele leta 1213.
Je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe na Slovenskem, ki je v zadnjih 30
letih iz stanja propadanja ob celoviti prenovi postal pomemben nosilec kulturne,
promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe, saj se na gradu izvajajo
številne vsebine: muzejska dejavnost, razstavna dejavnost, glasbene, izobraževalne in
druge kulturne prireditve, promocijske in poslovne prireditve, poroke in družabna
srečanja. Upravljavec gradu je Kozjanski park.
Stran 46
Dvorec Strmol
Severozahodno nad trgom leži grajski kompleks Strmola, prvič omenjen leta 1436, ko so
celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem stolp pri Rogatcu.
Stolp je zametek graščine in je v jedru današnjega gradu še ohranjen. V 16. stoletju so ob
prvotnem stolpu prizidali še en stolp ali trakt in celotno zgradbo obdali z obzidjem in
obrambnimi obzidnimi stolpiči. S prezidavo je bila stavba sklenjena z obliko črke T v
tlorisu in je izgubila prvotno utrdbeno vlogo. V gradu je bila tudi kapela, posvečena sv.
Vincenciju Ferrerskemu, omenjena prvič leta 1682. Konec 17. stoletja so obrambne
stolpiče podrli, obzidje pa nadomestili z nizko zidano ograjo. Višino prvotnega stolpa so
prilagodili ostali stavbi in ob njej pozidali manjšo enonadstropno stavbo z notranjim
dvoriščem. V tej stavbi je bilo v 19. in v začetku 20. stoletja okrajno sodišče, o čemer
pričajo še ohranjene ječe v kleteh. V njih je sedaj vinoteka z vinskimi tabernaklji. Ob
gradu je bil zasnovan tudi lep angleški park z obzidanim studencem. Park se ni ohranil,
graščina pa je po vojni služila kot stanovanjska stavba. V sklopu dvorca obratuje
restavracija in vinoteka. Upravljanje dvorca se izvaja preko TIC Rogatec.
Dvorec Trebnik
Zgodovina dvorca Trebnik sega daleč nazaj v 14. stoletje, natančneje v leto 1308, ko je
bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot »Trebnikke«, kot dvor pod konjiškim gradom
pa je bil omenjen leta 1362. Dokončno podobo, kot jo ima danes, je dvorec dobil v 16.
stoletju.
Dogajanja skozi čas so vplivala nanj in na njegove lastnike. Najbolj značajski in
pomemben lastnik je bila rodbina Windischgräetz, ki je posedovala dvorec od leta 1828
in vse do konca druge svetovne vojne. V njem so živeli le občasno, služil jim je bolj kot
letna rezidenca. Ogromno pozornosti so posvečali okolici, predvsem urejanju vrtov.
Imeli so urejeno vrtnarijo in svojega vrtnarja. Od tod izhaja tudi nekakšna ljubezen do
rož, ki se je razširila in živi še danes v Slovenskih Konjicah.
Po vojni je dvorec prišel v last Občine Slovenske Konjice, ki je dvorske prostore
namenjala različnim dejavnostim, kot so kino, kavarna, otroški vrtec… Le to je
najverjetneje vplivalo na dokaj revno in zapuščeno stanje, v katerem je bil dvorec leta
1997.
Od takrat naprej pa se je začelo novo obdobje dvorca Trebnik. Sledile so prenove
poslovnih prostorov. Zaposleni na dvorcu so leta 1999 proizvedli prve izdelke in jim
vdahnili rdečo nit, ki spremlja blagovno znamko Dvorec Trebnik tudi danes – naravni
izdelki, s katerimi ljudje ne samo skrbijo za svoje zdravje in boljše počutje, ampak z njimi
razvajajo tudi druge.
Kmalu so pričeli prihajati tudi prvi obiskovalci, za katere so se pripravili animacijski
programi. Vsem animacijskim programom se je dodala tudi izobraževalna nota, tako da
so se obiskovalci skozi voden ogled razvedrili in ogledali dvorec z oglednimi točkami
(zeliščni vrt, Zeliščna galerija, grajski park, razstavne zbirke, predstavitveni film), hkrati
Stran 47
pa so se informirali tudi o zdravilnih rastlinah ter spoznavali, kako si lahko pomagajo
sami, bodisi ob določenih težavah ali pa le, kako lahko izboljšajo svoje splošno počutje.
Stari grad v Slovenskih Konjicah
Zaradi bogate zgodovinske vrednosti predstavlja Stari grad pomemben kulturno
zgodovinski spomenik v Slovenskih Konjicah. Prve omembe segajo v 12. stoletje, ko je
grad zaživel pod rodbino Traungaua, ki so predstavljali najvplivnejšo plemiško rodbino
na slovenskem Štajerskem. Kasneje so si skozi stoletja grad prilaščali številni lastniki,
med katerimi je pomembno omeniti rodbino Tattenbach, ki je imela na Konjiškem
posebno ime. Med drugim so bili tudi lastniki mogočne graščine v Slovenskih Konjicah.
Kljub ruševinam, ki so ostale od Konjiškega gradu, je zanimiv predvsem zaradi svoje
lege.. Leži nekaj sto metrov nad cerkvico Sv. Ane, v osrčju Konjiške gore.
Oplotniški dvorec
Na območju Oplotnice naj bi grad stal že v 11. stoletju, ko se v arhivih omenjajo gospodje
Oplotniški. Leta 1182 ga je štajerski vojvoda Otokar Traungavski podaril žičkemu
samostanu skupaj s prisojnimi vinogradniškimi legami v okolici. Za nadzor in
upravljanje svojih posestev so si žički kartuzijani na oddaljenih posestvih postavljali
pristave in prav oplotniška je bila naimenitnejša.
Graščino v današnji podobi so kartuzijani postavili kmalu po kmečkem uporu 6. maja
1635, ko je bilo staro poslopje izropano in uničeno. Takrat so pozidali in okrasili tudi
kapelo, ki so jo dodali nad glavnim portalom. Bogato štukaturno okrasje so izdelali
umetniki, ki so opremljali mavzolej cesarja Ferdinanda II. v Gradcu. Izjemno kvalitetne
štukature leta 1639 posvečeno kapelo uvrščajo med najpomembnejše spomenike
zgodnjebaročnega štukaterstva v Sloveniji. V jožefinskih reformah je bila žička kartuzija
leta 1782 razpuščena in oplotniška graščina je postala državna last. Leta 1828 jo je
kupila rodbina Windischgrätz in jo imela v posesti do leta 1945, ko je bila ponovno
podržavljena. V poslopju je bila po vojni osnovna šola, potem pa so se vanjo naselili
različni stanovalci.
Obnovitvena dela za celovito prenovo graščine so se začela maja 2009. Načrt prenove je
prvotno predvideval izrabo poslopja za Krajevni urad in društvene dejavnosti
(Vinogradniško društvo in Društvo kmečkih žena) v pritličju in županstvo ter občinsko
upravo v nadstropju in mansardi. Med potekom prenove se je prvotna namembnost
spremenila, saj sta se župan in občinska uprava preselila v novozgrajeni bližnji kulturni
dom. Nadstropje graščine bo poslej namenjeno protokolarnim dogodkom in porokam, v
mansardi pa bo domovala podružnična enota glasbene šole iz Slovenske Bistrice.
Upravitelj dvorca je občina Oplotnica.
Samostan Olimje
Samostan pavlincev je bil postavljen na pobočje ob koncu doline. Poslopje je dal Hans
Tattenbach leta 1550 sezidati na prostoru, kjer je morda že l. 1015, gotovo pa l. 1208
Stran 48
stala utrdba. L. 1663 so grad preuredili v samostan za pavlince iz hrvaške Lepoglave.
Kasneje je bil v lasti Attemsov. Zadnja desetletja s samostanom gospodarijo minoriti.
Simetrično zasnovana trietažna renesančna grajska stavba je imela štiri trakte, zaščitene
z valjastimi vogalnimi stolpi. V letih 1665-1675 je bila osnovnemu kubusu arhitekture
na jugozahodnem delu prizidana enoladijska cerkev Marijinega vnebovzetja s
pravokotnim prezbiterijem, zvonikom in kvalitetno sočasno opremo. Poleg cerkve sta do
danes ohranjena južni in zahodni grajski trakt. Na zunanji in dvoriščni fasadi sta
poslikana z baročno arhitekturno poslikavo, s stebri in dekorativnimi sivimi
geometričnimi polji. Ohranjene so dvoriščne arkade. Notranji prostori so popolnoma
prezidani. Izjema je le prostor v pritličju južnega stolpa. Urejen je kot lekarna. Poslikal ga
je Anton Lerchinger l. 1780. Upodobljeni so znameniti antični zdravniki in zdravilci,
posamezne rastline ter biblijski prizori zdravljenja. Lekarniški prostor s preddverjem še
služi svojemu namenu.
Cerkev je banjasto obokana. Svod prezbiterija in slavolok je v letih 1739-1740
iluzionistično poslikal Ivan Ranger. Veliki zlati oltar je bil postavljen do l. 1680. Izdelali
so ga pavlinski rezbarji. Cerkvena oprema je delo Vida Koenigerja in Jožefa Holzingerja.
Izdelava treh stranskih oltarjev je pripisana Mihaelu Pogačniku. Cerkvi so l. 1766
prizidali kapelo Frančiška Ksaverja. Kiparski okrasje zanjo je izdelal Aleksij Koeniger.
Istega leta jo je s freskami s prizori svetnikove legende dopolnil Anton Lerchinger iz
Rogatca. Orgle so verjetno delo Janečka iz l. 1764.
Ureditev okolice samostana se je večinoma podrejala funkcionalnim zahtevam
samostanskega reda, saj so se pavlinci ukvarjali z zdravilstvom in farmacijo, kot številni
drugi redovi pa tudi s poljedelstvom, vinogradništvom in ribogojništvom. Kompleks je
obsegal urejeno notranje dvorišče, zeliščni in zelenjavni vrt. Strokovnjaki so razdelitev
namembnosti, ob pisnih in grafičnih virih, potrdili z arheološkimi izkopavanji. Prekatni
ribnik z dvižnim mostom pred samostanom so malo po svoje obnovili. Na vrtu pred
samostanom znova skrbno gojijo zdravilne rastline in druge zeli.
Bratje minoriti imajo bogato ponudba zeliščnih pripravkov in omogočajo ogled stare
lekarne in zeliščnega vrta.
Žička kartuzija
Žička kartuzija iz leta 1165 je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski
samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in
redovna cerkev.
Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega
razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških rokopisov in
skoraj 100 fragmentov. To je le majhen del nekdanjega bogastva in še ta je zvečine zunaj
slovenskih meja. Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih
krajev, kjer lahko govorimo o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem
delovanju samostanske skupnosti. Ker so rokopisi mnogoplastni spomeniki, nam
sporočajo marsikaj: ohranjene signature nam povedo, da je bilo v knjižnici Žičke
kartuzije resnično kakih 2000 rokopisov. Pod besedila so se nekajkrat podpisali menihi
Stran 49
in tudi prepisovalci iz zunanjega sveta, ki so nemara bili dobrotniki samostana, njihove
pisave so bogata paleta različnih paleografskih oblik. To je edina dovolj zaokrožena
skupina rokopisov pri nas, da lahko spremljamo razvoj okrašenih inicial in
spregovorimo o »žičkem slogu«. Poleg tega se jih nekaj postavlja z barvitim slikarskim
okrasom, ki so ga prispevali – v skladu s tedanjim načinom delovanja – poklicni, pogosto
potujoči slikarji. Razstava je na ogled v penovljenih prostorih Žičke kartuzije. V starih
obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče zorijo konjiške penine. Klet je
poimenovana po ustanovitelju kartuzije Otokarju, ki jo je ustanovil v davnem 12.
stoletju. O Žički kartuziji, ki je imela močan vpliv na kulturni in gospodarski razvoj
tukajšnjih dežel v takratnem obdobju in je bila vseskozi sedež vseh kartuzij takratnih
nemških dežel, obstajajo originalni pisni viri o njihovi gospodarski dejavnosti, med
katerimi je bilo vinogradništvo na vidnem mestu. Že v letu 1173 omenjajo lastne
vinograde, ki jim jih je podaril oglejski patriarh Ulrik II, da so lažje zidali potrebne
samostanske zgradbe. Leta 1485 pa je Paolo Santonino ob obisku samostana zapisal, "
Ta čas imajo sami več vina kakor vsa preostala pokrajina skupaj. "
V neposredni bližini kartuzije vabi Gastuž, najstarejša gostilna v Srednji Evropi, hiša
gostoljubnosti, namenjena popotnikom, ki niso imeli vstopa v notranjost kartuzije.
V zeliščni prodajalni Viva Sana, ki nadaljujejo tradicijo ene najstarejših lekarn pa
ponujajo različne zeliščne pripravke.
Pilštanj
Trg Pilštanj se je oblikoval na skromnem platoju med dvema vrhovoma. Na enem je stal
pilštanjski grad, ki se prvič omenja že leta 963, na sosednjem vrhu drenski grad
(Hartenstein). Oba sta danes že propadla. Naselje se je oblikovalo predvsem kot izjemna
strateška postojanka, saj je od tu omogočen širok razgled po celotnem južnem območju.
Tako je bila na Pilštanju tudi ena od obveščevalnih postaj, ki je s kresovi naznanjala
prihod Turkov v deželo. Trg Pilštanj, kot načrtno postavljeno naselje v zgodnjem
srednjem veku, ima tlorisno zasnovo s pravokotnim tržnim prostorom. Na južni strani
ga zaključuje cerkev sv. Mihaela, ki stoji na robu platoja, ob obeh straneh pa se nizajo
trški domovi, ki jim zelo omejen prostor ni dovoljeval, da bi razvili tipične trške parcele.
Trg je orientiran v smeri S-J, glavni dostop v naselje je s severa. Leta 1404 je Pilštanj
prvič omenjen kot trg, ki dobi leta 1431 pravico do Mihaelovega sejma, leta 1505 pravico
do sejma na dan svetega Primoža in Felicijana, kasneje pa še do štirih letnih sejmov.
Pilštanj je imel običajne trške pravice in privilegije, čeprav se na srebrnem pečatniku s
pilštanjskim grbom iz srede 15.st. pojavi naziv civitatis (mesto). Simbol trških pravic,
sodstva in pomena trga je predstavljal pranger ali sramotilni steber, kjer so kaznovali
manjše prestopnike. Namen kaznovanja na prangerju je bilo predvsem javno
zasmehovanje. Na Pilštanju je bilo v preteklosti razvito lončarstvo pa tudi sušenje drnulj,
kot pilštanjska posebnost. Tržani so se ukvarjali tudi z vinogradništvom in kmetijstvom.
Pilštanj je začel izgubljati svojo vlogo v 19. stoletju, ko so s pilštanjskega sedla
premaknili cesto v dolino Bistrice. Takrat je večino tržnih funkcij prevzelo nižje ležeče
Lesično, Pilštanj je pravzaprav ohranil samo še funkcijo farnega središča. Danes je
Pilštanj skoraj izumrla vas.
Stran 50
Kozje
Naselje Kozje se omenja že leta 1016 kot dvor s 30 kmetijami. Nastalo je ob cesti
Kunšperk - Pilštanj kot sejemsko naselje. Kdaj je dobilo trške pravice, ni znano. Kraj ni
bil nikdar utrjen, zaradi česar je trpel ob turških vpadih, močneje ga je prizadela tudi
epidemija kuge. Kozje je ponovno zaživelo proti sredini 19. stoletja. Postalo je sedež
sodnega in davčnega okraja, dekanije. Razživela sta se obrt in gostinstvo, leta 1828 je
dobilo tri letne sejme. Po vojni je bilo Kozje nekaj časa sedež občine in okraja, leta 1958
se je vključilo v šmarsko občino. V naselju se je razvila industrija, nekatere centralne
dejavnosti, šolstvo, zdravstvo. Najstarejši trški del sestavljajo osrednji tržni prostor,
obrobljen s trškimi parcelami, na katerih so se v nekoliko svobodnejši obliki formirali
trški domovi. V starem trškem jedru je veliko arhitekturne dediščine, tako
stanovanjskih, kot gospodarskih objektov ter cerkev sv. Eme in župnijska Marijina
cerkev.
Podsreda
Naselje Podsreda se je razvilo pod okriljem podsredškega gradu. Kakor se je pri trških
naseljih, ki so bila načrtno postavljena, običajno dogajalo, ima tudi trg Podsreda svojega
predhodnika v sejemski vasi. Nahaja se nekoliko južneje od današnje Podsrede (novega
trga) in se imenuje Stari trg. Podsreda se kot trg omenja leta 1377. Imela je običajne
trške pravice in privilegije, na kar spominja še do danes ohranjen pranger - sramotilni
steber. Naselje je v srednjem veku doživelo svoj razcvet, ko pa je v deželi nekajkrat
morila kuga in ko je trg katastrofalno pogorel, si ni več bistveno opomogel.
Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo.
Tlorisna zasnova naselja ima lijakasto obliko. Osrednjo ulico z obeh strani obrobljajo
trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na trški prostor in tako tvorijo »fasadni« plašč
trga. Gospodarska poslopja in pomožni objekti so razporejeni za stanovanjsko hišo, na
zunanjem pasu naselja. Pri večini trgov se je ta trška arhitektura ohranila. Podsreda je
leta 1798 v celoti pogorela. Prebivalci so nato hiše in poslopja ponovno pozidali in tako
se je ohranila izjemna srednjeveška urbanistična zasnova, ohranjene so tudi značilne
pritlične in enonadstropne hiše.
Rogatec
Rogatec kot trg se prvič omenja leta 1283.
Nastal je pod okriljem gradu Gornji Rogatec in graščine Strmol.
Njegova prometna vloga ob križišču pomembnih poti in obmejna lega sta omogočili
razcvet trgovine in obrti. Zaradi izjemne pričevalne vrednosti ohranjene srednjeveške
zasnove trga, dveh cerkva in dveh gradov je trško jedro razglašeno kot urbanistični
spomenik.
Srednjeveški trg leži na levem bregu potoka Draganja, ki teče v tesni dolini med dvema
hriboma. Severno od tod Donačka gora, južno reka Sotla z državno mejo, na
nadmorski višini 220 m. Prvi zapisi o Rogatcu segajo v leto 1130, ko se omenja pod
nazivom Purch von Rohacz. Ime se v poznejših listinah še večkrat uporablja v različnih
Stran 51
inačicah – Roas, Rohats, Rohates, prvotno ime pa je gotovo bilo slovensko in bržkone
izvira iz besede rog po Rogaški ali Donački gori, ki ima na pogled z zahoda obliko
roga. Trg je nastal pod okriljem danes razvaljenega gradu Gornji Rogatec in obnovljene
graščine Strmol, ki je bila v 15. stoletju postavljena na nasprotni strani grajskega hriba. V
14. in 15. stoletju se Rogatec večkrat imenuje mesto (oppidum), saj je imelo obzidje z
dvojnimi vrati, zaradi premajhnega števila prebivalcev pa mestnih pravic ni nikoli
dobilo. V tem času je bil Rogatec najpomembnejše tržno naselje v krški posesti in med
najpomembnejšimi v Savinjski marki. Njegova prometna vloga ob križišču pomembnih
poti in ne nazadnje obmejna lega, mu je omogočila razcvet trgovine in obrti in s tem
blagostanje trških prebivalcev. Trg je večkrat pogorel, tako da so sedanje fasade
večinoma iz bidermajerskega obdobja. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča
kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga.
Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih
kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v 19. stoletju in 1.
polovici 20. stoletja (kamniti brusi). Trg ima osrednji pravokotno zasnovan tržni
prostor, ob katerem so nanizane pravilne trške parcele. Vzporedno z njimi se je za
vzhodnim nizom trških stavb izoblikovala gospodarska ulica s ponovljeno parcelacijo, ki
se je iztekla v obzidju. V trgu je Marijino znamenje in tri kapelice. Na severnem obrobju
trga stoji nadžupnijska cerkev sv. Jerneja. V novejši dobi se je naselje razširilo proti jugu.
Na severu so meje srednjeveškega trga ohranjene in se skupaj z območjem grajskega
parka iztekajo v obrežne travnike in gozdnata pobočja.
Srednjeveško trško jedro Rogatca je ohranjeno v vseh svojih bistvenih sestavinah:
tlorisni zasnovi, parcelaciji, stavbni dediščini, višinskem gabaritu, dominantah.
Hrvaška je bogata z umetnostno nepremično dediščino, vendar je veliko objektov
opuščenih. V nadaljevanju so predstavljeni objekti, ki so v funkciji.
Grad Veliki Tabor
Utrjen grad se nahaja v Desiniću in je eden najbolj ohranjenih srednjeveških in
renesančnih utrjenih gradov celinske Hrvaške. Zgradila ga je plemiška družina Rattkay v
16. stoletju in je ostal v njihovi lasti vse do konca 18. stoletja. Eden izmed pomembnih
lastnikov je bil tudi hrvaški slikar Oton Iveković. Od leta 2008 je grad zaprt, zaradi
obsežnih restavratorskih del. Predvidena obnova bo predstavljala razvoj gradu, življenje
družine Rattkay, legendo Veronike Deseniške in življenje na gradu po Rattkayevih. Na
zunanjem dvorišču sta predvidena prodajalna spominkov in gostinski objekt.
Dvorec Bežanec
Grad se nahaja v vasi Valentinovo v Pregradi. Baročni dvorec je bil prenovljen v duhu
klasicizma na prelomu iz 18. st. v 19. st.. Najdlje je bil v lastništvu družine Otenffels iz
Koroške. Dvorec s 4 krili ima notranje dvorišče, urejen vrt in je preurejen v hotel s 3*.
Stran 52
Dvorec Gredice
Pozno baročni, klasicistični dvorec iz 18. st. se nahaja v Zaboku. Več kot 100 let je
središče političnega in kulturnega življenja Zaboka. Preurejen je v hotel s 3* z
restavracijo in z zmožnostjo organiziranja seminarjev in sestankov do 120 ljudi.
Zgodovina gradu je močno povezana z družino Babić in njihovim najbolj poznanim
članom, književnikom K. Š. Gjalskog.
Dvorec Stubički Golubovec
Baročni dvorec iz 17. st. v Spodnji Stubici je bil v lastništvu plemiške družine Domjanić,
katere potomec je pesnik Dragutin Domjanić. V dvorcu je dragocena knjižna zbirka na
kajkavskem narečju in hkrati sedež skupnosti Kajkavijanov. V parku je posebno
dragocen grm rastline sasafrasa, ki je zadnji primerek te vrste v parkih Hrvaškega
Zagorja. Dvorec je bil dolgo v lasti zagrebškega škofa Maksimiljana Vrhovca, ki je uredil
prekrasen park in sadovnjak.
Gradovi, dvorci, samostani, naselbinska dediščina predstavljajo pomemben delež
kulturnega turizma na podeželju in s tem pomembno dodatno wellness ponudbo.
Arhitekturne značilnosti, zgodovina, plemiške družine, pomembne osebnosti, kulturne
vsebine (razstave, delavnice, koncert,...) sestavljajo celoten produkt, ki pa seveda mora
biti ustrezno interpretiran. To pa je odvisno od upravljavca posameznega objekta. Pri
izboru ponudbe smo se torej osredotočili na tiste objekte, ki so obnovljeni, vzdrževani in
ki imajo upravljavca, kateri zagotavlja ogled.
Vizija razvoja produkta temelji na naslednjih prednostih:
- obnovitev opuščenih gradov, dvorcev in trških jeder
- programska oživitev kulturnih spomenikov
- vključitev lokalnega prebivalstva pri interpretaciji konkretnega spomenika
(lokalni turistični vodiči).
2) MUZEJI IN ETNOLOŠKA DEDIŠČINA
Opis produkta
Muzeji in etnološka dediščina so pomemben steber kulturnega turizma. Pestra
zgodovina (arheološke najdbe, kmečki upori, fevdalizem, 2. svetovna vojna, Josip Broz
Tito,...) in bogata kulturna dediščina sestavljajo ponudbo produkta.
Hiša s črno kuhinjo, Dobrna
Domačija Šumej v Brdcah nad Dobrno je ena redkih manjših kmetij, ki je do danes
ohranila del kulturne dediščine naših prednikov. V njej lahko podoživimo način bivanja
Stran 53
izpred tristo let. Ko stopimo v hišo, nas najprej pozdravi vonj po dimu in ko se privadimo
na mrak, prepoznamo obrise prostora – stojimo v črni kuhinji. Ognjišče, glinaste sklede
in drugi pripomočki so njena značilnost. Zraven kuhinje leži osrednji prostor, to je
»hiša«. V njej so nekdaj delali, spali, jedli, se veselili in žalostili. Prostori in njihova
oprema pričajo, da se je tukaj čas ustavil in nam ohranil trenutek, ki govori o življenju
nekdanjih kočarjev.
Dolina mlinov, Dobrna
Dolina mlinov se nahaja pod hribom Temnjak, kjer ob vznožju hriba priteče potok, ki je
bil včasih poln vode in je v tej dolini poganjal sedem mlinov. Ti so mleli za domače
potrebe ali pa za dodatni zaslužek. Najbolj ohranjen v Dolini mlinov je zgornji Vovkov
mlin, ki šteje okoli 400 let. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu, leta 2007
pa je bila slavnostna otvoritev obnovljenega mlina, v katerem se je ponovno vzpostavilo
delovanje mlina in s tem prikaz zelo zanimive obrti za turiste. Spodnji Vovkov mlin, ki je
bil postavljen okoli 18. st., je večinoma lesen in ima še ohranjene stope, ki so prava
redkost pri nas, saj imamo poleg Vovkovih samo še en tak primerek v Sloveniji.
Beškovnikova kašča, Vitanje
Obnovljena kašča je del domačije v zaselku Šentvid, kakšnih 7 km iz Vitanja na pobočju
hribčka s slikovito cerkvijo sv. Vida. V bližini je še rimsko pokopališče in pod njim
kapelica. Domačijo iz začetka 19. stoletja sestavljajo ometana lesena hiša, preužitkarska
hiša, gospodarski objekt in kašča iz leta 1814. Ta daleč naokoli edinstvena kašča je
lesena, pokrita s skodlami in postavljena na s kamnom zidano klet. V njej je muzej starih
predmetov, ki so jih včasih uporabljali, od sejanja žita, peke kruha, gospodinjskih
pripomočkov in orodja za rokodelce.
Muzej Sto frankolovskih žrtev, Frankolovo
Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem sodi med najhujše nacistične
zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941 – 1945. Okupator ga je storil 12. februarja
1945, kot maščevanje za partizansko zasedo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja
1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, Anton Dorfmaister. V
“zameno” za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih
izbrali sto talcev. Ob šestdeseti obletnici tega tragičnega dogodka so bili odprti prostori,
v katerih imata Spominsko društvo Sto frankolovskih žrtev in Muzej novejše zgodovine
Celje stalno spominsko razstavo.
Skomarska hiša, Skomarje
Skomarska hiša sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem, s
spominsko sobo pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku. Nastala je leta 1803 in je
zasnovana kot prehodni tip med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo
hišo s črno kuhinjo. Dimnična tradicija gradnje je najbolje ohranjena v veliki kuhinji, ki
ima v prostor pomaknjeno ognjišče z veliko dimnično pečjo: v prostor se zariva notranji
vogal “hijše”, tako da se kuhinjska peč podaljšuje v krušno peč, kar nakazuje na
Stran 54
sodobnejšo gradnjo hiš – črno kuhinjo. Po obnovi je hiša postala poleg muzeja kmečke
stavbne arhitekture tudi prizorišče kulturnega dogajanja.
Ošlakova domačija
Na zreškem območju je od ostankov stare kovaške obrti ohranjena le še Ošlakova
kovačija v Boharini. Po pisnih virih bi naj nastala okrog leta 1770, nad vhodom na ožji
strani fasade pa je ob vrsti kovaških okraskov še letnica 1789, ko je stavba dobila
današnjo podobo. V glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa
skladovnica za material in izdelke. Med znamenitosti domačije sodi poleg kovaškega
kladiva in brusa tudi tlačilka za zrak z vodnim padcem ter zračna batna dvostranska
tlačilka. Ogenj v kovačiji je ugasnil šele pred petimi leti. Kovačija je danes zavarovana kot
tehnični muzej.
Črna kuhinja pri cerkvi sv. Barbare, Oplotnica
Prenovljeno mežnarijo najdemo pri cerkvi svete Barbare. Nekoč so v njej živeli mežnarji,
danes pa je v njej etnološki muzej. Zgrajena je bila v 16. stoletju, kar lahko sklepamo po
črni kuhinji in tudi po tem, da še ni bila zapisana letnica na lesenem tramu v »hijši«. Kot
je značilno za hiše iz takratnega časa, je bila zelo preprosta in je imela »hijšo, lujpo«, črno
kuhinjo in kletne prostore. »Lujpa« povezuje črno kuhinjo in »hijšo«. »Hijša« je prava
kmečka izba, v kateri je krušna peč, omara, kolovrat, šivalni stroj in postelja. Danes v
mežnariji društva in krajani organizirajo različne aktivnosti in s tem ohranjajo stare
kmečke običaje.
Galerija Zgornji trg, Šentjur
Galerija Zgornji trg se nahaja v kletnih prostorih v stavbi na Ulici skladateljev Ipavcev
17, kjer sta v pritlični etaži urejeni muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi in stalna
razstava New Swing Quarteta – Pesem južne železnice. V neposredni bližini vhoda v
galerijo je razstavljeno tudi restavrirano kužno znamenje iz Marija Dobja iz leta 1641.
Muzej južne železnice
Muzej južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. Iz leta 1846 je
ohranjena kretniška bločna postavljalnica t. i. stellwerken. V njej se nahajajo signalnovarnostna naprava, bločni aparat, telefonske naprave različnih izvedb, zaporniški pogon
- mehanizem, železniška telefonska centrala za štajerske železnice, prometna
dokumentacija o izvajanju prometne službe, pravilniki, navodila iz vseh obdobij –
nekatera pisana še v gotici. Muzej hrani dokumentacijo o gradbenih objektih, mostovih,
tunelih in različne vrste svetil na karbid, petrolej in repično olje, ki si jo lahko ogledate v
Franc Jožefovem prometnem uradu. Na prostem pa je največ pozornosti deležna parna
lokomotiva.
Stran 55
Kozjanska domačija, Dobje
Je značilna lesena stavba zahodnega dela Kozjanskega, ena redkih v celoti obnovljenih
tipičnih kozjanskih hiš, kjer je možen voden ogled s predstavitvijo vseh kmečkih opravil
na kozjanski domačiji (žganjekuha, rezanje slame za krmo in ravnanje slame za »škope«,
prikaz načina kuhanja v črni kuhinji ...) s pokušino kmečkih dobrot. Iz predprostora
pridemo v dnevno-bivalni pro-stor in črno kuhinjo. Na južni strani ima manjšo klet, na
severni strani pa se je sprva nadaljevala v kozolec, ki so ga kasneje spremenili v manjšo
sobo. Ob hiši je bil zgrajen tudi hlev.
Sedovška domačija, Šmarje pri jelšah
Rodeževa ali po domače Sedovška domačija je dobila ime po hribu Sedovcu, ob katerega
vznožju stoji. Zaradi izjemne lege, časa nastanka, funkcionalnosti, načina gradnje z veliko
mero estetskega pristopa in kamnoseške tradicije predstavlja vrhunski kulturni
spomenik, edino tovrstno ohranjeno etnološko dediščino na Slovenskem. Domačijo
sestavlja 7 objektov: stanovanjska hiša, kovačnica, gostilna, kapelica, hlev z vodnjakom,
svinjak, večje gospodarsko poslopje s kozolcem.
Danes je Sedovška domačija v zasebni lasti Mužerlinovih in se razvija v pravi muzej na
prostem. V neokrnjenem okolju se še vedno občuti utrip podeželja, saj je kmetija še
vedno živa. Vse poletje se na bližnjih travnikih pase govedo, sama podoba domačije pa
dobiva novo preobleko. Obnovljena sta že kovačnica in gospodarsko poslopje s
kozolcem, delno je obnovljena tudi kapelica. Na domačiji obiskovalce vedno pričakajo
gostitelji Mužerlinovi, ki po naročilu pripravijo tudi kaj za pod zob ter vas povabijo v
klet.
Muzej na prostem v Rogatcu
Muzej na prostem v Rogatcu je doslej največji muzej na prostem v Sloveniji in ima
zaradi izjemnih kulturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti izjemen
pomen za celotno Slovenijo. Leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega
pomena (UL RS 81/99). V njem je predstavljeno življenje in delo kmetov in obrtnikov 19.
in začetek 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačka gore in
Maclja. Muzejska zbirka na prostem ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno
izročilo Posotelja iz časa od preloma 18. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja tvorijo
izvirne stavbe in rekonstrukcije obrtniških ter gospodarskih objektov, ki so jih postavili
v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja na izbrani lokaciji v neposredni bližini
zgodovinskega trga Rogatec. V muzeju se nahajajo Šmitova stanovanjska hiša,
gospodarsko poslopje "štala", dvojni vezani kozolec "toplar", svinjak "štalunci" in
vodnjak "štepih na čapljo", nato pa še rekonstrukcija čebelnjaka, viničarske hiše, brajd,
kovačije in "lodna", podeželske trgovine iz 30-ih let 20. stoletja. Na razširjenem območju
je rekonstrukcija kamnarske bajte s stalno razstavo o nekoč cvetoči kamnoseški obrti.
Poleg razstavljenih stavb in opreme v muzeju prirejajo aktivne etnološke delavnice, na
katerih obiskovalcem predstavljajo delo, življenje in običaje naših prednikov.
Stran 56
Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji
lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je
znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom
Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko
stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju
južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva,
razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in
vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v
preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Je znanstveno zasnovan
kulturni spomenik državnega pomena. Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in
rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji
ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine). Prestavitvi
stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in
svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije - vodnjak štepih na čapljo čebelnjak,
viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja,
strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. V muzeju je
poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program
aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne
delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja,
ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne
butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na
hoduljah). V muzeju se veliko dogaja, največkrat ob sobotah in nedeljah. Pri tem gre
največkrat za "muzejske" dejavnosti: Žulike moje babice (paka kruha v Šmitovi hiši);
Stara mama/stari ata so mi povedali so mi povedali (prikaz domačih obrti in opravil);
Nit čez nit,... ali kako nastane nit; Likof na taberihi (prikaz mlačve žita v avtentičnem
okolju). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto v
juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju.
Združujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom
življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom.
Strokovnjaki že pripravljajo načrte za razširitev muzeja. Kamnarska bajta z muzejsko
razstavo o tradicionalni kamnoseški obrti, sodarska delavnica, domačija manjšega
kmeta, vinograd in sadovnjak s sušilnico sadja bodo ob etnološki zbirki orodja in opreme
v obstoječih objektih še bolj živo ponazorili življenje ter šege in navade kmečkega
prebivalstva tega dela Slovenije. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta.
Muzej kmečke opreme Podčetrtek
Etnološka zbirka predstavlja življenje na deželi v preteklosti in pripomočke, ki jih je
uporabljal skromen kmečki človek. Zbirko bogati prek 4000 eksponatov, med katerimi
so nekateri izjemne starosti in so prave mojstrovine. Muzejska zbirka spada med
najbogatejše v tem delu Slovenije. Ogled je mogoč po predhodni najavi.
Levstikov mlin v Podsredi
Ugodne razmere so botrovale k temu, da so se ob Bistrici v preteklosti naseljevali
mlinarji kot uporabniki vodne sile reke. Nemogoče je določiti čas, kdaj se je mlinarska
dejavnost prvič pojavila ob reki Bistrici, saj je pisnih pričevanj zelo malo. Leta 1972 je
Stran 57
bilo ob reki Bistrici 14 mlinov, ki so občasno poganjali svoja kolesa, danes pa občasno
delujeta le še dva: Levstikov in Kukovičičev mlin. Prvo omembo Levstikovega mlina
najdemo v zapuščinskem inventarju mlinarja Martina Levstika, podsredškega
podložnika, iz leta 1801. Levstikova domačija obsega poleg mlina še gospodarsko
poslopje s hlevom, kaščo, ki danes služi bivanju, in novo hišo. V stavbi mlina so bili
nekdaj tudi stanovanjski prostori. V mlinu stojita dva mlinska mehanizma, ki sta z osjo
povezana s pogonskima kolesoma. V enem meljejo pšenico za belo, v drugem pa ostala
žita za zmesno moko. Nekdaj je bilo stanovanje v levem delu stavbe, v desnem pa mlin.
Danes gospodari na kmetiji Miran Levstik z ženo Sonjo. V mlinu za lastne potrebe še
vedno meljejo. Obiskovalcem, ki si želijo mlin ogledati, prijazno odprejo vrata in zavrtijo
tudi mlinska kolesa. V hiši je vedno na voljo tudi moka in okusni domači mlinci. Celovito
prenovo Levstikovega mlina je v letih 1988 – 90 izvedel Kozjanski park.
Slovensko-bavarska hiša, Podsreda
Nasproti farne cerkve sv. Janeza Krstnika v Podsredi stoji stara kaplanija, regionalno
značilna trška hiša, prvič omenjena v 17. stoletju. Leta 1996 je bila s pomočjo
Kozjanskega parka, Bavarsko–slovenskega društva in fare Podsreda preurejena v
Slovensko–bavarsko hišo, ki pa je shajališče slovenskih in bavarskih prijateljev ter
številnih obiskovalcev Kozjanskega parka. Je tudi izjemen prireditveni in razstavni
prostor, kjer se na leto izmenjata vsaj dve razstavi, ob velikonočnem in adventnem času
pa se v njenih prostorih odvijajo ustvarjalne delavnice, ki pritegnejo k ustvarjanju tako
mlajše, kot tudi starejše prebivalce Kozjanskega parka in širšega območja.
Muzej “Šola moje mame“
V samem središču kraja, v starodavnem trgu Kozje, je kozjanski rojak Marjan Marinšek
uredil muzejsko učilnico iz časov Kraljevine Jugoslavije. V zgodovinski stavbi, v kateri sta
danes še župnišče in banka, leta 1805 pa je začela delovati tu prva javna šola na
Kozjanskem, so razstavljena tudi originalna šolska vrata stare šole, ki je v Kozjem
delovala od leta 1882 do 1966 ter kompleten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo.
Prav tako je razstavljen pregled slovenskih prvih čitank iz 19. in 20. stoletja, kamnite
tablice s kamenčkom, raznovrstne lesene peresnice, stare šolske torbice, stoječe in
namizno računalo, globus, spužva, šestilo in trikotnik, šolski črnilnik in črnilniki za v
klop, peresniki in peresa, prve računice, slike za nazorni pouk, šolski križ in slika
državnega vladarja ter zidni šolski zvonec.
Kroflnov mlin, Kozje
Ob izteku Bistrega grabna stoji Kroflnova domačija z dvema poslopjema, hišo z
nekdanjim mlinom in gospodarskim poslopjem, stisnjena na ozko polico med potokom
in skoraj previsno steno strmega hriba Kozjeka. Nekoč je bila dom mlinarja, kleparja –
špenglerja, mizarja in delavca v bližnjem industrijskem obratu. Do prve polovice 19.
stoletja je tu stala še žaga. Obnovljena je bila med leti 1998 in 2000. V nekdanjem
stanovanjskem delu je na ogled stalna muzejska zbirka.
Stran 58
Muzejska zbirka Planina – Etnološka zbirka Šmid
Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko
etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred
njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še
posebej spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in
odtujevalo iz prvotnega okolja.
Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in
20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri
kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so prikazani tudi predmeti, ki
ponazarjajo pustovanje in druge običaje.
Muzeji hrvaškega Zagorja (MHZ) predstavljajo glavni kulturni subjekt Krapinsko –
Zagorske županije. MHZ predstavlja centralno ustanovo, ki upravlja 5 muzejev v Zagorju:
Muzej krapinskega neandertalca
Muzej se nahaja v Krapini, v dolini med Hušnjakovim in Josipovcem. 1200 m2
modernega muzeja, ki je bil odprt 2010, je namenjeno krapinskemu neandertalcu in
Dragutinu Gorjanoviću Krambergeru. Muzej je interaktiven in predstavlja odkrivanje in
raziskovanje najdenih kosti pod vodstvom Dragutina Gorjanovića Krambergerja.
Razstava govori tudi o geologiji in odkritjih v kamnolomu Neandertal in drugih
nahajališčih. Interaktivna zasnova muzeja vodi obiskovalca od nastanka Zemlje, njene
zgodovine, prvih organizmov, itd.. V muzeju je tudi prodajalna spominkov.
Muzej kmečkih uporov
Muzej se nahaja v Gornji Stubici, v dvorcu Oršić. Zbirka muzeja se deli na kulturnozgodovinsko, likovno in etnografsko. Prikazano je: vsakodnevno življenje v fevdalni dobi,
kmečki upori, kot nosilci ilirskega preporoda, ban Josip Jelačić in dogodki na Hrvaškem
leta 1848. V sklopu muzeja je tudi prodajalna spominkov.
Muzej Staro selo
Muzej je v Kumrovcu v dolini reke Sotle, med Cesragradsko in Kunšpersko goro. Je
edinstveni muzej na prostem z ohranjenimi originalnimi zagorskimi kmečkimi hišami,
na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
V sklopu muzeja je rojstna hiša Josipa Broza Tita, v kateri je etnološka in zgodovinska
razstava.
V Muzeju je urejenih 40 objektov, v katerih so zbirke in razstave tradicionalnega načina
življenja s konca 19. Stoletja: Zagorska poroka, Življenje mladega poročenega para, Od
konoplje do platna, Lončarstvo, Od zrna do pogače, itd.
Stran 59
V okviru muzeja je restavracija Stara Vura in nudi zagorske specialitete.
Veliki Tabor
Utrjen grad se nahaja v Desiniću in je eden najbolj ohranjenih srednjeveških in
renesančnih utrjenih gradov celinske Hrvaške. Zgradila ga je plemiška družina Rattkay v
16. stoletju in je ostal v njihovi lasti vse do konca 18. stoletja. Eden izmed pomembnih
lastnikov je bil tudi hrvaški slikar Oton Iveković. Od leta 2008 je grad zaprt, zaradi
obsežnih restavratorskih del. Predvidena obnova bo predstavljala razvoj gradu, življenje
družine Rattkay, legendo Veronike Deseniške in življenje na gradu po Rattkayevih. Na
zunanjem dvorišču sta predvidena prodajalna spominkov in gostinski objekt.
Muzeji in etnološka dediščina so odraz razvitosti kulture na nekem območju. Turisti z
obiskom tovrstnih objektov na neposreden, strokoven in voden način spoznajo in
doživijo turistično destinacijo. Glede na skupno zgodovino Slovencev in Hrvatov (kljub
Schengenski meji) in na bogato ohranjeno kulturno dediščino v destinaciji Wellness 3+
predlagamo:
- povezovanje muzejev in ponudnikov etnološke dediščine na obeh straneh meje
(primer dobre prakse je sodelovanje Muzeja Staro selo in Kozjanskega parka pri
izmenjavi razstav)
- oblikovanje skupnih manjših kulturnih produktov, ki povezujejo hrvaški in
slovenski del specifične skupne kulturne tematike (npr. kmečki upori, gradovi,
tradicionalno življenje na podeželju v 19.st., itd.,)
- izvajanje čezmejnih projektov sodelovanja, ki temeljijo na skupni promociji in
vsebinski usklajenosti.
3) ZNANE OSEBNOSTI
Opis produkta
V destinaciji Wellness 3+ je veliko zgodovinskih osebnosti, ki so krojile ne samo lokalno
kulturno zgodovinsko okolje, temveč tudi evropsko in svetovno zgodovino.
Spominska soba Hermanu Potočniku, Vitanje
Herman Potočnik je pomembno zaznamoval področje raketne tehnologije. Leta 1928 je
pod psevdonimom Noordung izšla knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju, ki
vsebuje genialne rešitve bivanja človeka v vesolju. Njegova mati izvira iz premožne
mariborsko-vitanjske rodbine Kokošinek, pra-stara starša sta bila lastnika kmečkega
posestva z gostilno (danes Rupnikova gostilna). Hermanov ded Franc Kokošinek je bil
upravitelj vitanjskega gospostva. Družina je živela v vitanjski graščini, kjer je bila
Stran 60
urejena tudi spominska soba, v kateri je bila med drugim na ogled izvirnik njegove
knjige Problem vožnje po vesolju.
V Vitanju gradijo Kulturno središče vesoljskih tehnologij, kjer bo urejena razstava o
Hermanu Potočniku.
Muzej Ipavčeva hiša, Šentjur
Ipavčeva hiša v Zgornjem trgu Šentjurja je bila dom skladateljev Ipavcev. Zgrajena je bila
okoli leta 1760 v bidermajerskem slogu ter kasneje obnovljena po skicah arhitekta
Jožeta Plečnika. V njej je postavljena stalna razstava o življenju in delu slavnih
skladateljev in zdravnikov, v Gustavovem salonu potekajo priložnostne razstave, v kleti
je vinoteka izbranih vin domačih vinogradnikov, vrt pa krasijo stara lipa ter kamnita
miza s Plečnikovim vodnjakom. V hiši je tudi poročna soba, ob vhodnem portalu pa raste
trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.
Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma
Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi
muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so
prelepi stekleni izdelki izstopajo pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na
območju Kozjanskega.
Slomškova rojstna hiša
V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova
rojstna hiša, ki predstavlja tudi primer hiše bogatega kmeta iz začetka 19. stoletja, je
obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot
velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva
prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999.
Posebno sobo, tako imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. Na Ponikvi si
lahko ogledate še baročno cerkev sv. Martina, v bližini je tudi rastišče velikonočnice,
zaščitene cvetlice, ki cveti zgodaj spomladi.
Na poti z Guzajem
Območje krajevnih skupnosti Prevorje in Planina ter občine Dobje je kljub bogati
kulturni in naravni dediščini, premalo poznano, zato je lokalno prebivalstvo uredilo
pohodno pot, posvečeno slavnemu razbojniku Guzaju.
Življenje Guzaja, t.i. kozjanskega Robin Hooda ima za to območje še vedno velik pomen,
saj je za časa svojega življenja s svojim delom dal ljudem upanje na boljše življenje.
Urejena in označena pešpot vodi mimo točk vezanih na življenje razbojnika.
Javerškova domačija, Podsreda
Na Javerškovi domačiji se je leta 1864 rodila Titova mati. V njej je Josip Broz pri svojem
dedu Martinu preživel svoja otroška leta. Sedanja podoba stavbe je iz 19. stoletja,
Stran 61
nespremenjeni so še veža s črno kuhinjo, "hiša" in kamra, ki so tudi muzejsko urejeni.
Domačija je v upravljanju Kozjanskega parka.
Gubčeva lipa
Gubčeva lipa se nahaja neposredno ob mestni cerkvi Sv. Jurija v Gornji Stubici in je edina
živa priča kmečkega upora leta 1573. Pod to lipo je Matija Gubec, vodja kmečkega upora,
nagovarjal somišljenike in upornike.
Galerija Antuna Augustinčića, Klanjec
Galerija je bila ustanovljena leta 1970, ko je Antun Augstinčić (1900-1979), zagrebški in
pariški dijak, eden od najpomembnejših hrvaških kiparjev in predstavnikov hrvaške
moderne umetnosti, daroval svojemu rodnemu kraju Klanjec svoj skulpturni opus.
Muzej Ljudevita Gaja
Muzej je odprt od leta 1966 in je posvečen življenju in delovanju slavnemu književniku
Ljudevitu Gaju. Ljudevit Gaj je bil rojen leta 1809 v Krapini. Že zgodaj v madosti je pričel
pisati in sicer leta 1826 je objavil delo Die Schloser bei Krapina, kjer je opisan zgodovina
kraja. Leta 1830 je objavil svoje najbolj poznano delo Kratka osnova hrvaškoslovanskega pravopisja in s tem postavil temelje pravopisne reforme. Leta 1840 so v vse
hrvaške šole uvedli Gajev pravopis in štokavsko narečje, čeprav je bila latinšina še vedno
uradni službeni jezik Hrvaške. Šele leta 1847 latinščni izpodrine hrvaški jezik in to po
zaslugi Ljudevita Gaja in njegovih sodelavcev.. To je bil t.i. ilirski preporod.
Muzej ”dr. Zlatko Dragutin Tudjina”
Muzej v centru Pregrade predstavlja tri zbirke: numizmatiko, rudarstvo in geologijo ter
lekarniško zbirko Thierry. Vse tri zbirke so ohranjene po zaslugi Tudijna, ki je v Pregradi
tudi deloval.
Rojstna hiša dr. Franja Tuđmana
Rojstna hiša prvega hrvaškega predsednika se nahaja v Velikem Trgovišču, na vhodu v
mesto. Hiša je obnovljena in primerna za ogled.
Muzej Staro selo
V sklopu muzeja je rojstna hiša Josipa Broza Tita, v kateri je etnološka in zgodovinska
razstava.
Vizija temelji na pomembnih posameznikih, ki so v določenem zgodovinskem obdobju
močno vplivali na sam tok zgodovine, na razvoj kulture, jezika, politično ideologijo in
nekateri tudi na ohranitev stavbne dediščine. Veliko je neizkoriščenega razvojnega
Stran 62
potenciala, saj številne osebnosti nimajo svojega spomenika, muzeja ali drugega objekta,
kjer bi se lahko obiskovalec seznanil z njegovo dediščino. Predlogi za razvoj produkta:
- dopolnitev ponudbe (neizkoriščeni potenciali: npr. pisateljica Ana
Wambrechtsammer iz Planine pri Sevnici, Valentin Orožen, Blaž Kocen, Mihael
Zagajšek, Ferdinand Ripšl,... )
- povezovanje skupnih čezmejnih zgodb (npr. Pot kmečih uporov na hrvaški in
slovenski strani)
- razvoj že obstoječe ponudbe v smeri modernejših in interaktivnejših
postavitvah.
4) TRADICIONALNE PRIREDITVE
Opis produkta
Tradicionalne prireditve je specifičen produkt, saj ga ne moremo defenirati kot ostale
produkte. Vsaka prireditev je namreč na nek način turistični produkt zase. Zato bo v
nadaljevanju naveden le izbor tradicionalnih prireditev, ki so različnih značajev:
kulturne, kulinarične, glasbene, etnološke, športne in druge prireditve.
Občina Šentjur:
- Jurjevanje v Šentjurju (april)
- Ohranimo kulturno dediščino naših dedkov in babic v Dobrini (junij)
- Kresna noč ob Slivniškem jezeru (junij)
- Klumpanje na Planini pri Sevnici (julij)
- Angelska nedelja na Planini (september)
- Bučn'ce, (vsako 3. soboto v oktobru)
- Martinovi dnevi na Ponikvi (november)
- Ipavčevi dnevi v Šentjurju (oktober in november)
Občina Rogatec:
- Likof na taberhi (začetek julija) – tradicionalna etnografska prireditev se odvija
v prostorih Muzeja na prostem Rogatec. Obiskovalci si lahko ogledajo prikaz
mlačve žita s cepci in na gepelj s kravjo vprego - prikaz rokodelcev in nekdanjih
opravil na kmetiji ob spremljavi glasbe in plesa.
- V Muzeju na prostem Rogatec se vsako soboto in nedeljo, od 16. do 18. ure,
odvijajo etnografske delavnice ali demonstracije (pletenje košar, opletanje
steklenic z vrbovim šibjem, pletenje cekarjev, kamnoseštvo, tkanje, itd.).
Občina Rogaška Slatina:
- Pustne šege tod naokoli (februar)
- Na Gregorjevo-revijalno srečanje otroških folklornih skupin (marec)
- Na Anino-turistična tržnica (julij)
- Božični promenadni koncert, Novoletni koncert, adventne tržnice (december)
- Pegazovi glasbeni večeri (celo leto)
- Festival Musica (avgust)
Stran 63
Občina Šmarje pri Jelšah
- Pohod turistična osmica pri Sv. Štefanu s kresovanjem (30. april)
- Pohod Od gorce do gorce na Sladki gori (zadnja sobota v juniju)
- Šmarski kolesarski maraton (avgust)
- Romarska triada Sladka gora – Tinsko – Šmarje in sv. Rok (12.-16. avgusta)
- Barbarin sejem (december)
Občina Podčetrtek:
- Kolesarski maraton (april)
- Jedrčev sejem (marec)
- Lovrenčev sejem (avgust)
- Sejem Dotik narave (julij)
- Dan mladosti – pohod iz Podčetrka v Kumrovec (maj)
- Poletje v Podčetrtku (različne vrste prireditev skozi poletje)
- Tradicionalna Virštanjska noč (julij)
- Bučarjada (oktober)
Občina Kozje:
- Kozjanski sejem (september)
- Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi (drugi vikend v oktobru)
- Glasbeno poletje na gradu Podsreda - koncerti in seminarji klasične glasbe (junijavgust)
Občina Dobje
- Pokaži kaj znaš, tekmovanje mladih glasbenih talentov (julij)
Občina Vitanje
- Otroški Živ žav (junij)
- Srečanje na Rakovcu (junij)
- Orbitalna akademija (december)
- Zimski pohod na Rakovec (februar)
- Pohod in srečanje na Paškem Kozjaku (maj)
- Nočni pohod na Stenico (junij)
- Kolesarski vzpon na Rakovec (junij)
- Šibančev memorial (junij)
- Konjeniške igre in galopske igre (avgust ali september)
Občina Zreče:
- Pohod po poteh Pohorskega bataljona (januar)
- Slovesnost ob obletnici frankolovskega zločina – Stranice (febrauar)
- ”Jaz mam en stari znucan koš” – literarni večeri v Skomarski hiši (celo leto)
- Tradicionalni lovski ples v hotelu Dobrava (marec)
- Jurijeva nedelja na Skomarju (maj)
- Veter v laseh, s športom proti drogi (maj)
- Zreški teden, različne prireditve v sklopu občinskega praznika (maj)
Stran 64
-
Vesele poletne nedelje na Rogli (julij, avgust)
Sejem obrti na Zreškem (avgust)
Kolesarski skok na Roglo (avgust)
Občina Slovenske Konjice:
- Občina Slovenske Konjice ima raznovrstne prireditve, ki pa nimajo ravno
tradicionalnega značaja. Iz številne ponudbe (sejmi, športni dogodki, koncerti,
delavnice za otroke) izstopajo Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji, kjer
gostijo številne znane glasbene umetnike.
Občina Dobrna:
- Glasbeno poletje v Zdraviliški dvorani na Dobrni (julij – september)
- Dobrna open – športni turnirji v košarki, odbojki na mivki in v nogometu
(avgust)
- Noč pod kostanji (avgust)
- Mlinarska nedelja v dolini mlinov (avgust)
Številne tradicionalne prireditve v Krapinsko – Zagorski županji so:
-
Vincekovo, obujanje domačih običajev (Titov vinograd, Kumrovec, januar)
Vip Trofeja Snežne kraljice, tekma FIS svetovnega pokala v slalomu (Slijeme,
januar)
Trije kralji, skupina pevcev gre od hiše do hiše in prepevajo ”Trikralske popevke”
(Muzej Staro Selo, Kumrovec, januar)
Srečanje pohodnikov in romarjev v Mariji Bistrici (marec)
Festival pesmi in tamburic v Krapini, največji tamburaški festival (marec)
Razstava gibanic v Zaboku (april)
Babičini kolači, manifestacija tradicionalnih receptov naših babic v Đurmancu
(april)
Kostelska velikonočna pištola v Kostelu, predstavitev tradicionalnega običaja na
Veliko noč (april)
Štruklijada v Gornji Stubici, razstavno – tekmovalna prireditev za ohranitev
tradicionalnega zagorskega štruklja.
Oživljanje bitke s Turki, spomin na leto 1545 v Starem gradu ”Kaštela” (maj)
Praznovanje irisa v Donji Stubici (maj)
Glasbeni festival ”Poletje v dvorcu Oršić ”(junij – avgust)
Viteški turnir – srednji vek v Hrvaškem Zagorju v Gornji Stubici (junij)
Mednarodna folklorna prireditev v Gornji Stubici (junij)
Vrtna zabava pri Luju Vranyczany v Oroslavju, (junij)
Nočna procesija od Marije Bistrice do Vinskega vrha (julij)
Dvodnevni kulturni program ”Tak se negda pri nami delale” v Budinščini (julij)
Poletje v Krapini (avgust)
Teden kajkavske kulture v Krapini (september)
Srednjeveški tabor pod Taborom, Dvor Veliki Tabor (september)
Zagorska svatba v Muzeju Staro selo v Kumrovcu (september)
Stran 65
-
Razstava starih sort jabolk v Donji Stubici, (september)
Dnevi kajkavske besede Zlatar (september, oktober)
Trgatev na star način v Pregradi (september)
Grofje Erdödy v trgu Klanjec, srednjeveški dan (oktober)
Zahvala jeseni v Klanjcu (oktober)
Sobota v etno vasi, Staro selo Kumrovec (oktober)
Gobarjenje v Stubakima (oktober)
Tradicionalne prireditve pokrivajo številna področja. Na slovenski strani prevladujejo
športne prireditve, sejmi in pohodi. Na hrvaški strani pa je veliko prireditev etnološkega
in zgodovinskega značaja. Destinacija Wellness 3+ je imenitna priložnost za izmenjavo
dobrih praks in za čezmejno sodelovanje.
Tradicionalne prireditve pa morajo na splošno slediti kulturnemu izročilu in se izogibati
preveč komercialnim vsebinam. Na ta način bodo močno prispevale k promociji in
pravilni interpretaciji destinacije Wellness 3+.
7. TRŽENJE – INDIVIDUALNE IN SKUPNE AKTIVNOSTI
7.1 Individualne aktivnosti
Hrvaška in slovenska stran imata svojstven interni razvoj. Hrvaška je še v fazi
privatizacije, izgradnje in izboljšave kvalitete ponudbe, medtem ko Slovenija
prvenstveno izboljšuje kvaliteto, se povezuje in dela na skupnem marketinškem načrtu.
Natančno se lahko opredelijo naslednje individualne aktivnosti v destinaciji Wellness
3+:
Slovenska stran
- Slovenski zdraviliški in wellness produkt, ki je na višji razvojni ravni kot hrvaški,
ima potrebo po specializaciji in usmerjanju svoje ponudbe (za določene
zdravstvene probleme, za določene tretmaje). Produkt je tudi usmerjen v
izobraževanje zaposlenih za namen dviga kvalitete ponudbe ter k modernejšim
pristopom marketinga.
- Neenakomerna razpršenost podeželske ponudbe zahteva vzpodbujanje razvoja
tovrstne ponudbe (tam, ki je ni) in vzpodbujanje ponudnikov za kvalitetnejšo
ponudb, ponudbo, ki bo odražala lokalno identiteto in trajnostno naravnanost.
- Kreativnejši marketing produktov.
Hrvaška stran
- Obnova in dopolnitev turistične infrastrukture wellness ponudnikov in
ponudnikov aktivnih počitnic.
- Vzpodbujanje razvoja in nastanka novih turističnih ponudnikov na podeželju
(turistične kmetije, ekološke kmetije, itd.,).
Stran 66
7.2. Skupne aktivnosti
Skupne aktivnosti so najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju prihodnje skupne
čezmejne destinacije Wellness 3+. Aktivnosti so razdeljene na strukturne in marketinške
aktivnosti in so predlagane glede na trenutno mejno situacijo (Schengen).
7.2.1 Strukturne aktivnosti
Strukturne aktivnosti imajo cilj postaviti temelje za ustanovitev čezmejne destinacije
Wellness 3+:
- oblikovanje delovne skupine (koordinacijsko telo), ki jo sestavljajo razvojne
agencije območja, turistične organizacije (regijske in lokalne) in ključni turistični
subjekti za obe območji.
- Inventarizacija in klasifikacija skupne atrakcijske osnove, da bi se smiselno
pristopilo k izgradnji temeljev turističnih produktov.
- Operacionalizacija skupne čezmejne ponudbe v obliki čezmejnih izletov.
- Strukturiranje skupne promocije s poudarkom na oglaševanju preko spleta –
oblikovanje spletne strani ter skupno nastopanje na domačin in mednarodnih
sejmih.
- Upravljanje z bazo podatkov ponudnikov in tržišča.
7.2.2. Marketinške aktivnosti
Vsak marketinški sistem, mora biti izdelan tako, da je skladen z razvojem skupne
turistične destinacije. Pri postavitvi marketinškega koncepta so pomembna štiri glavna
področja:
- Razvoj produkta kot sredstvo za porast atraktivnosti in konkurenčnosti
destinacije.
- Promocijska orodja kot sredstvo okrepitve edinstvene destinacije Wellness 3 +
v okviru komercializacije.
- Komunikacijski pristopi kot dominantna aktivnost.
- Trženjska infrastrukturna orodja, ki so nujna za tehnološko obvladovanje
sistema.
V nadaljevanju so predstavljeni ključni marketinški pristopi, ki se lahko izvajajo na ravni
koordinacijskega telesa Wellness 3+.
RAZVOJ PRODUKTOV bo temeljil na naslednjih aktivnostih, katerih nosilec bo
koordinacijsko telo:
1. IZBOR 20 NAJBOLJ PREPOZNAVNIH TOČK PROJEKTNE DESTINACIJE
-
Razvoj in oblikovanje privlačnih, konkurenčnih, drugačnih in doživljajskih
produktov, po katerih bo destinacija Wellness 3+ prepoznavna.
Stran 67
-
Trženje obstoječe uveljavljene turistične ponudbe zdraviliško-velneških in
nekaterih rekreacijskih programov destinacije DC ter vzporedno
nadgrajevanje in izboljševanje še neustrezno razvitih produktov.
-
Povečevanje dodatne potrošnje obiskovalcev / gostov z oblikovanjem tržno
privlačnih in dobro organiziranih programov.
-
Spremeniti prepoznane slabosti (npr. pomanjkljiva ponudba ob tematskih
poteh) v prednosti z razvojem aktivnosti, ki so potrebne za dolgoročno
uveljavitev tovrstne ponudbe.
-
Spodbujati produkte, ki blažijo sezonskost in razvijati produkte, ki lahko
predstavljajo diferenciacijo destinacije in gradijo njen imidž.
-
Pri razvoju produktov temeljiti na prepoznanih potrebah in pričakovanjih
ciljnih skupin obiskovalcev / gostov, krepitvi ciljne distribucije in
upoštevanju osrednjih prepoznanih vrednot – inovativnost, raznolikost
doživetij, edinstvenost, doživetja skozi pripovedovanje zgodb, izvirnost,
kakovost in avtentičnost – lokalnost.
2. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRODUKTOV
-
Oblikovanje sistema označevanja kakovosti različnih ponudnikov
-
Definicija kriterijev kakovosti
-
Definiranje znakov in imen za posamezne nivoje kvalitete
-
Kontrola kakovosti ponudbe
3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA
-
Vlaganje v razvoj novih malih nastanitvenih kapacitet družinske narave na
podeželju ter izboljšanje kakovosti in zasedenosti obstoječih v turističnih
centrih.
-
Dvig kakovosti na področju kakovosti ponudbe skozi vlaganja v raziskave in
razvoj, izobraževanje in usposabljanje, spodbujanje podjetniške iniciative ter
usmerjanje k večji specializaciji.
Stran 68
-
Izboljšanje zasedenosti z okrepljenim trženjem na nivoju krovne destinacije
in usmeritev v produktno trženje – kjer je nujno potrebna podpora s strani
ponudnikov, ki oblikujejo ciljnim skupinam prilagojene programe.
-
Spodbuja se gradnja turističnih nastanitvenih objektov, ki sledijo smernicam
za pridobitev znaka EU za okolje (EU marjetica), da bi dosegli nižje
onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov,
manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabo
ekološko (organsko) pridelane hrane.
-
Osveščanje pri gradnjah in prenovah obstoječih objektov, da se sledi
smernicam arhitekturno dovršenih objektov skladnih s kulturno in naravno
krajino destinacije.
-
Izkoriščanje obstoječih tradicionalnih objektov za preureditev v
nastanitvene in druge turistične objekte (npr. gradovi in dvorci, pristave).
-
Spodbujanje specializacije ponudnikov nastanitvenih kapacitet, da bi čim
bolj zadovoljili pričakovanja določenih ciljnih skupin, pridobili znake
specializacije in oblikovali specializirane programe.
4. INTERNETNI SKUPNI DESTINACIJSKI PORTAL
-
dnevno ažuriranje vsebin (posebne ponudbe, novosti, aktualni dogodki,
spremembe podatkov, vnašanje novih ponudnikov, aktualizacija vsebin, skrb za
forume, bloge idr.) s strani skrbnika na sistematičen način za kar je potreben
vnaprej odmerjen delovni čas
-
optimizacija prikaza spletnega naslova v spletnih brskalnikih ter nenehno
ustrezno pozicioniranje strani
-
razvijanje in upravljanje sodobnih spletnih servisov (npr. personalizirano
sestavljene spletne brošure, programi, paketi, informativni izračuni, inteligentni
vprašalniki, anketni vprašalniki ipd.)
-
oblikovanje in e-distribucija personaliziranih, relevantnih in hitrih informacij –
newslettrov z vsebino po meri obiskovalcev / gostov
-
močno in kompetentno e-komuniciranje s potencialnimi obiskovalci / gosti –
zmanjša se pošiljanje tiskanih materialov
-
kontinuirano spremljanje izkušenj uporabnikov s portalom ter implementacija
njihovih ugotovitev in priporočil
Stran 69
-
on-line prodaja turističnih storitev, programov, paketov
-
trženje oglasnega prostora na portalu s čimer se financira vzdrževanje in
upravljanje portal
-
povezava vseh drugih orodij s portalom in stalna tehnična podpora,
-
nadzor uredništva (urejanje vsebin na portalu, vzpostavitev članstva, urejanje
newslettra, komunikacija z LTOji, člani, novinarji, uporabniki) in delovanja
portala
5. OGLAŠEVANJE (TISKANI IN ELEKTRONSKI MEDIJI)
-
oglaševanje bo ciljno usmerjeno, preudarno načrtovano, kreativno izvedeno ter
stroškovno učinkovito
-
največji poudarek se namenja spletnemu oglaševanju na področju medijskega
on-line zakupa ciljano na določen trg oziroma segment, ki ga nagovarjamo
-
sredstva se združujejo z javno-zasebnim pristopom pri čemer se na splošno ali
produktno oglaševanje naveže določen ponudnik, ki vidi interes
-
oglaševanje se sistematično usmeri na priznane specializirane revije, časopise,
medije za določene produkte
-
oglaševanje se v veliki meri osredotoča na sodobna spletna orodja in
komunikacijske kanale, ki jih ponujajo socialna omrežja (Facebook, Myspace,
Twitter, Youtube idr.)
6. NEPOSREDNO TRŽENJE (DIREKTNI MARKETING)
-
Aktivnosti direktnega marketinga omogočajo personalizirano in ciljno
usmerjeno sporočilo, ki sta osnova za opredeljeno strategijo tržnih niš in
krepitev ciljnega trženja.
-
Za učinkovit direktni marketing je nujno vzpostaviti kakovostno bazo podatkov
(v obdobju treh let) o obstoječih in potencialnih obiskovalcih (CRM aplikacija) in
Stran 70
oblikovati ter distribuirati sporočila (ponudbe, pakete, novosti) po meri ciljnih
skupin.
7. SEJMI ZA SPLOŠNE JAVNOSTI IN POSLOVNE BORZE
-
Udeležba na sejmih in borzah (ter workshopih) predstavlja aktivnosti za krovno
promocijo in se izvaja na način skupnega destinacijskega nastopanja in
racionalizacije stroškov v sodelovanju s STO in LTO -ji na osnovi delitve stroškov
in možnosti, da se posamezni kraj ali mikro destinacija zaradi večjega interesa
tudi bolj izpostavi.
-
Vsako leto se na osnovi zastavljenih ciljev po posameznih trgih in glede na
izražen interes za sodelovanje s strani turističnega gospodarstva oblikuje
izvedbeni načrt sejmov za splošno javnost in strokovnih borz, kjer se izpostavlja
ponudnika vendar pod skupno destinacijsko tržno znamko.
-
Udeležba na specializiranih sejmih in dogodkih naj bo aktivnejša – sestavi se
seznam specializiranih dogodkov po prioritetnih produktih (zdraviliškovelneški, smučarski, pohodništvo / kolesarjenje, odkrivanje narave in kulturne
dediščine), nato se uskladi z relevantnimi in zainteresiranimi partnerji na
destinaciji in se na teh trgih naveže kakovostna partnerstva ter zagotovi
sofinanciranje in podporo STO in agentov specialistov za posamezne produkte.
-
Vzpostaviti fleksibilen model predstavitvene stojnice s podobo skupne
destinacijske znamke (hitra, preprosta in cenovno ugodna postavitev) ki
nagovarja ciljne skupine in pozicionira destinacijo.
-
Vzpostaviti aktivne predsejemske in predborzne aktivnosti – iskanje
potencialnih partnerjev in vzpostavitev kontaktov ter po sejemske in poborzne
aktivnosti (zahvale partnerjem in aktivno servisiranje dogovorjenega).
-
Sejmi in drugi dogodki so priložnost za gradnjo in razvoj podatkovne baze po
dolčenih ciljnih segmentih, zato je potrebno zanje načrtovati in izvajati
aktivnosti (nagradne igre in animacije za splošne javnosti ter sejemske dogodke
za strokovne javnosti) ter določiti skrbnika za vnos novih stikov.
8. ODNOSI Z JAVNOSTMI IN ORGANIZACIJA DOGODKOV
-
Organizacija predvsem študijskih obiskov za novinarje (splošne in specializirane
ture) v sodelovanju s STO ali samostojno.
Stran 71
-
Priprava sporočil za tuje javnosti (novosti, izpostavljeni določeni produkti,
zgodbe) prilagojena sporočila ciljnim trgom in distribuirana preko
specializiranih lastnih ali STO kanalov.
-
Profesionalna podpora tujim in domačim novinarjem pri iskanju informacij in
slikovnega gradiva.
-
Nagovor specializanih tujih medijev s partnerjem (PR agencijo) na opredeljenem
trgu, da se vzpostavi bolj aktivno pokrivanje trga.
-
Ustvarjanje dogodkov po posebnih interesnih skupinah in publiciteti destinacije
– organizirati vsaj en mednarodni dogodek za nagovor določenega tržnega
segmenta in v podporo promociji določenega produkta – izdelati projektni načrt
za pet let.
Stran 72
8. ZAKLJUČEK
Do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, bi se destinacija Wellness 3+ upravljala,
promovirala in tržila preko Koordinacijskega telesa, ki bi ga sestavljale:
-
Razvojna agencija Kozjansko
Zagorska razvojna agencija
Razvojna agencija Sotla
Gospodarska združenja
LTO, TIC in LAS območja
Javni sektor (zavarovana območja, muzeji, idr)
Zasebni sektor (terme, hoteli, turistične kmetije, ekološke kmetije in drugi
ponudniki na podeželju)
Po koncu Schengenske meje bodo postavljeni temelji za razvoj profesionalne
Destinacijske menedžment destinacije. Koordinacijsko telo se bo transformiralo v
upravljavsko organizacijo, ki bo integrirala razvojno – marketinške aktivnosti celotne
destinacije in s tem prevzela nosilno vlogo v razvoju turizma tega čezmejnega slovensko
– hrvaškega območja.
Stran 73
9. VIRI IN LITERATURA
Literatura:
1. Analiza turistične ponudbe za produkt kultura in mesta. (2007). Slovenska
turistična organizacija.
2. Marketinška strategija razvoja turizma na območju turistične destinacije Rogla
(december 2008)
3. Program razvoja turizma občine Šentjur 2009 – 2013, Razvojna agencija
Kozjansko
4. Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma na slovenskem 2009 – 2013,
Slovenska turistična organizacija, Multidisciplinarni raziskovalni institut
Maribor.
5. Strategija razvoja turističnega proizvoda wellness v Sloveniji – turizem dobrega
počutja (2004). Slovenska turistična organizacija. Hosting, d.o.o.
6. Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji, Slovenska
turistična organizacija, Mednarodni institut za turizam.
7. Strategija razvoja Krapinsko – Zagorske županije
8. Oblikovanje in izelava destinacijskih integralnih turističnih produktov v obdobju
2011 – 2013 za destinacijo Dežela Celjska (2011), Razvojna agencija Sotla
9. Strategija trženja destinacije Dežela Celjska (2011), Zavod Celeia Celje.
10. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011, (2006),
Ministrstvo za gospodarstvo.
Viri:
-
www.ra-sotla.si
www.podezelje.com
www.slovenia.info
www.kzz.hr
www.pp-medvednica.hr
Stran 74

wellness 3 plus oblikovanje integralnih turističnih produktov

Transcription

Similar documents

IZJEMNO KRATEK PROMOCIJSKI NAČRT www.aleo.si

prosojnice - 1. predavanje

Iz študentskih klopi do uspešnega globalnega podjetja

2013-06-27_01_POSEBNA PRILOGA_POS2

Srecanje vodnikov slo 2014 - Združenje turističnih vodnikov Slovenije

GOStInStVO In tURIzEM - višja strokovna šola

tukaj. - Združenje turističnih vodnikov Slovenije

Predstavitev 2 (.pdf)

Intervju Mateje Gruden z Dragom Bulcem v februarski številki

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

najbližja prenočišča - Krajinski park Goričko

TERME - Bonus