Več o strojnih ometih
Transcription
Več o strojnih ometih
Strojni in sušilni ometi 15 Dobršen del življenja preživimo v bivalnih prostorih med stenami, ki so ometane z različnimi vrstami ometov. Pričakujemo prilagojenost ometa stilu, v katerem je objekt zgrajen, redko pa razmišljamo, kakšne zahteve mora izpolnjevati. Poleg tega, da ometi nudijo ravne in plemenite površine, je njihova osnovna naloga ustvarjanje človeku prijaznih pogojev za bivanje. Sem sodijo uravnavanje vlage v prostoru, zvočna zaščita in ognjevarnost. V primerjavi s klasično pripravljenimi in za ročno vgradnjo namenjenimi ometi imajo tovarniško pripravljene suhe mešanice veliko prednosti. Ne le kakovostnejša izvedba, tudi sami stroški izvedbe so pri uporabi suhih mešanic za strojno ometavanje nižji. Omalt strojni ometi so poleg klasične embalaže na voljo tudi v mobilnih silosih. Silosi s pnevmatskimi transporterji – silomati omogočajo izvajalcem del bistveno enostavnejšo in lažjo izvedbo, predvsem takrat, ko je potrebno dela izvesti na večnadstropnih objektih, še posebno, če se nahajajo v mestnih jedrih z ozkimi in slabo dostopnimi ulicami. Silos in pnevmatski transporter Poleg naštetega se racionalnost uporabe silosov pokaže tudi ob upoštevanju dejstev, da: • praktično ni izgub materiala, • je suha mešanica vedno na voljo v zadostni količini, • izvedba poteka brez vsakršnega škodljivega prašenja, • so mešanice zavarovane pred krajo in neugodnimi vremenskimi razmerami, • po zaključku del ni nobenih težav z odvečno embalažo, • je gradbišče čisto in urejeno. Strojni ometi se med seboj razlikujejo glede na vrsto in vsebnost veziva ter na način končne obdelave: Silose dostavimo na gradbišča po vsej Sloveniji Omalt CASO je industrijsko pripravljen lahki omet za izdelavo zaribanih notranjih in zunanjih površin. Narejen je iz cementa, hidriranega apna, perlita in posebnih dodatkov. Namenjen je vgradnji na površine, kjer je potrebno zagotoviti povišano trdnost ter odpornost na zmrzovanje in vlago, kot so zunanje površine, kleti, hodniki in delovni prostori. Omet odlikuje dobra tlačna in upogibna trdnost, vsestranska uporabnost in enostavna vgradnja. Skladen je z obvezujočim standardom EN 998 – 1, ki specificira malte za zidove in pokriva tovarniško pripravljene suhe mešanice za pripravo notranjih ali zunanjih ometov na osnovi cementa in apna. Glavne karakteristike ometa so navedene v okviru CE oznake na embalaži ali na spremljajoči dokumentaciji. Omalt MASO in Omalt MASO G sta industrijsko pripravljena lahka ometa za izdelavo zaribanih ali zaglajenih notranjih površin. Narejena sta iz mavca, apna, perlita in posebnih dodatkov. Ometa se ne krčita, imata sposobnost vpijanja vlage in s tem uravnavata ter nevtralizirata vlago v prostoru. Odlikuje ju visoka obstojnost, dobra paropropustnost in enostavna vgradnja. Skladna sta z obvezujočim standardom EN 13279 – 1, ki specificira omete na mavčni osnovi. Omalt MCSO je mavčno cementni strojni omet, ki združuje prednosti mavčnega in cementnega ometa. Glavne karakteristike ometov so navedene v okviru CE oznak na embalaži ali spremljajoči dokumentaciji. Omalt MCSO je mavčno cementni strojni omet, ki združuje prednosti mavčnega in cementnega ometa. Funkcionalne lastnosti zgradbe so precej odvisne tudi od kakovosti ometa. Na kakovost vplivajo mnogi dejavniki, ki jo lahko zmanjšajo, kar pomeni zmanjšanje kakovosti celotnega objekta. Ti dejavniki so predvsem: • prenapeti gradbeni roki (nenačrtovani časi sušenja ometov, vgradnja v zimskem času, pred ali istočasna vgradnja notranjega in zunanjega ometa ali fasade…); Stiki zidakov naj bodo zapolnjeni STIKE MED RAZLIČNIMI GRADBENIMI MATERIALI ARMIRAMO (vsaj 10 cm armirne mreže na vsako stran stika) Podlaga iz različnih gradbenih materialov vedno pomeni zelo problematično ometno podlago, ker materiali z različnimi lastnostmi učinkujejo hkrati in tako za omet ne predstavljajo homogene podlage oz. je omet mestoma podvržen vplivom različnih obremenitev. Površine, na katere bomo položili keramiko, samo porežemo in poravnamo. Pred lepljenjem keramike na mavčne omete jih obvezno impregniramo. Cement se med procesom sušenja in strjevanja krči, kar lahko privede do nastanka razpok. Zato smo pri vgradnji ometov na cementni osnovi še posebno pozorni, da jih pri potrebnih večjih debelinah vgradimo v večih slojih. Morebitne nastale razpoke v ometni površini po potrebi saniramo pred nadaljnjo obdelavo, ko je omet popolnoma suh. 16 Strojni in sušilni ometi • načrtovanje gradnje brez upoštevanja splošno veljavnih pravil (nezadovoljivo stanje ometne podlage, istočasno izvajanje drugih del na ometnih površinah…); • nestrokovna vgradnja (oddajanje del najcenejšim izvajalcem, neizkušenost izvajalcev,…); Da bi se izognili težavam pri vgradnji in kasnejšim dodatnim stroškom, zaradi zmanjšane kakovosti vgrajenih ometov, je potrebno pravilno izbrati vrsto ometa, izbira pa je najbolj odvisna od namembnosti površin in stanja ometne podlage. Pred vgradnjo namestimo vogalne zaščitne letve in ometna vodila. Pritrdimo jih točkovno na vsakih 50 cm. Malto nanašamo v goseničastih vrstah. Debelina naj bo čim bolj enakomerna. Omet porežemo in poravnamo s pomočjo aluminijaste letve. Ometna podlaga ali osnova ima odločilen vpliv na način dela: predhodna obdelava in priprava ometne podlage, debelina ometa… Pred začetkom del mora izvajalec pregledati stanje podlage in ugotoviti njeno primernost. Izvedbene napake pri izdelavi ometne podlage vplivajo tudi na gotovi omet. Izstopajoči zidaki, bloki ali plošče lahko povzročijo neenakomerno debelino ometa, kar na tankih mestih pomeni povečano nevarnost pokanja ometa. Enako velja za nezapolnjene oz. premalo zapolnjene stike. Na teh mestih ometni sloj visi kot most preko stika in že pri majhnih premikih ali napetostih podlage (temperaturna sprememba) lahko pride do pokanja ometa. Za izvajalca je smiselno, da naročniku pisno poda morebitne pomisleke glede izvedbe ometnih del in ga opozori na pričakovane napake ter mu poda predloge za njihovo odpravo. Ometna podlaga mora biti: • ravna, nosilna in čvrsta, • oblikovno dovolj stabilna, • enakomerno vpojna, homogena, ne sme biti vodoodbojna, • hrapava, suha, odprašena, brez nečistoč, • brez škodljivega izsoljevanja, • nezmrznjena. Vgradnja ometov Vsaj tri dni pred vgradnjo ometa zapolnimo vse inštalacijske, zidne in stropne fuge ter luknje in podobne nepravilnosti v ometni podlagi. Po potrebi izvedemo dodatno armiranje stikov različnih materialov v podlagi, zelo gladke, nevpojne in druge dvomljive podlage obdelamo z obrizgom ali sredstvom za izboljšanje oprijema. Nato pritrdimo vogalne zaščitne letve in letve za ometavanje ter po potrebi še dilatacijske in ometne profile. Med ometavanjem in vezanjem mora biti temperatura podlage, okolice in malte med +5 in +25 ºC. Za pripravo malte uporabimo vodo iz vodovoda. Malto nanašamo s primernim strojem za ometavanje v vodoravnih goseničastih vrstah v želeni debelini do 2 cm. Debelina nanosa naj bo čim bolj enakomerna. Še svež naneseni omet posnamemo (porežemo) z letvijo in ravnamo ob upoštevanju vodoravne in navpične poravnave. Ko dovolj otrdi, ga navlažimo in končno obdelamo. Ob potrebi po ogrevanju moramo zagotoviti zadostno prezračevanje ter preprečiti neposredno ogrevanje obdelanih površin. Pri neposrednem soncu ali vetru površine zaščitimo z zaščitnimi zavesami. Pred nadaljnjo obdelavo mora biti omet popolnoma suh. Čas sušenja je odvisen od vrste ometa, debeline nanosa in letnega časa ter znaša 10 do 14 dni za vsak cm debeline. Osušen omet je primerna podlaga za pleskanje (po potrebi zaribani omet fino izravnamo ali zakitamo), polaganje tapet, keramike in drugih oblog. čas, potreben za končno obdelavo (20 °C, 65 % zračna vlaga) Površine po delni osušitvi končno obdelamo, zaribamo ali zgladimo. čas, potreben za nadaljno obdelavo (čas sušenja ometa) Omalt CASO Omalt MASO Omalt MASO G 4 do 5 ur 2 do 3 ure 1 do 2 uri 10 do 14 dni za cm debeline ometa 10 do 14 dni za cm debeline ometa 10 do 14 dni za cm debeline ometa Strojni in sušilni ometi, estrihi 17 Sušilni ometi Posledice nepravilne ali nepopolne izvedbe hidroizolacije konstrukcijskih elementov ima največkrat za posledico propadanje stavb, ki so najprej vidni v pojavitvi plesni in neprijetnega vonja, sledi luščenje beleža in drugih oblog, to pa vodi do odpadanja ometa. Sanacijo vlažnih zidov in zidov, obremenjenih s kapilarno vlago lahko učinkovito izvedemo s sušilnimi ometi. Ti ometi imajo zelo porozno strukturo, vsebujejo vsaj 35% zračnih por, ki so med seboj povezane s finimi mikro kapilarami. Takšna struktura omogoča difuzijo vodne pare iz sten v prostor, na ta način se površine izsušijo, preprečeno pa je tudi izsoljevanje, saj škodljive soli ostanejo v porah. Omalt SOG grobi sušilni omet in Omalt SOF fini sušilni omet sta primeren sistem tudi za zaščito površin v novogradnjah na z vlago in solmi obremenjenih področjih, npr. kot omet za fasadne podzidke, kot omet v vlažnih prostorih, ipd. Po treh tednih lahko površine dekorativno zaščitimo s fasadno barvo, ki pa mora imeti vsaj takšno ali pa boljšo paroprepustnost kot omet. Za zaščito lahko uporabimo apneni belež ter silikatne ali silikonske fasadne barve. Estrihi Estrih je eden najpomembnejših in najstarejših gradbenih elementov. Vgradimo ga na nosilno podlago in služi neposredno za hojo ali kot podlaga za vgradnjo keramike, parketa ali drugih oblog. Osnovna naloga estriha je zmanjšanje udarnega zvoka in izboljšanje toplotne izolacije. Zaradi njegove konstrukcijske pomembnosti, so zahteve zelo visoke. Kakovost in lastnosti estrihov predpisuje standard EN 13813. Cementni estrih vgradimo kot zemeljsko vlažno mešanico, ki jo ročno razporedimo po površini v želeni debelini, jo zgostimo in površinsko zgladimo. Konstrukcijsko ločimo več vrst estrihov: 1 PODLOŽNI BETON 2 TOPLOTNA in ZVOČNA IZOLACIJA 3 ROBNI TRAK za ločitev od ostalih konstrukcijskih elementov 4 5 BETONSKI SLOJ armiran z mrežo ali mikrovlakni Plavajoči estrihi (estrihi na izolaciji) so najprimernejši za stanovanjske objekte, ker nudijo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Estrih se ne dotika nosilne konstrukcije, s plastjo izolacije pa je ločen tudi od sten. To preprečuje prenos zvoka skozi posamezne etaže in tudi v sosednje prostore. Plavajoči estrihi so sestavljeni iz vsaj 10 mm debelega izolacijskega materiala, pokritega s folijo in vsaj 50 mm debelega sloja armiranega betona. V beton vložimo varjene mreže iz gradbenega železa brez nosilne funkcije ali pa mu dodamo mikroarmaturo. Lahko uporabimo jeklena, umetna, steklena ali naravna vlakna. S tem betonu izboljšamo deformabilnost in duktilnost, dodatek polipropilenskih vlaken pa izboljša odpornost proti ognju in lastnosti zgodnjega krčenja betona. Estrihi z ločilnim slojem so namenjeni izravnavi neravnin pred polaganjem končnega sloja. Uporabimo jih na površinah, kjer ne smemo vzpostaviti stika s podložno konstrukcijo (stare talne obloge, lesena tla, ipd). Estrihi so namenjeni uporabi pri visoki obremenitvi, tlaku in obtežitvi ter pri manjših zahtevah po toplotni izolaciji in izolaciji proti prenašanju udarnega zvoka. Zelo primerni so za kleti in garaže. Kot ločilni sloj, ki mora trajno preprečevati stik med estrihom in podlago ter odbijati vodo, uporabimo dovolj debele polietilenske folije, ostale plastične folije s približno enako pretežno trdnostjo in elastičnostjo, bitumenske trakove in podobne izdelke. Vezni estrihi se sprimejo s podlago po vsej površini. Za dober oprijem je bistveno, da je podložni beton zadostno hrapav. Priporočljivo je, da nanj s krtačo nanesemo emulzijo ali sredstvo za izboljšanje oprijema. Ti estrihi so prav tako namenjeni uporabi pri visoki obremenitvi, tlaku in obtežitvi ter pri manjših zahtevah po toplotni izolaciji in izolaciji proti prenašanju udarnega zvoka. 3 ZAŠČITNA FOLIJA 5 4 2 1 Omalt CE in Omalt MCE estrihi so primerni tako za izvedbo estrihov na izolaciji ali z ločilnim slojem kot tudi veznih estrihov. Njihova racionalna uporaba v silosih s priključki omogoča: • hitrejšo izvedbo del z manj delovne sile, • čisto in urejeno gradbišče, • zaščito materiala v vseh vremenskih razmerah, • stalno kakovost.