1 MERILA ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH

MERILA ZA VOLITVE V NAZIVE
VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN
VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV
1. člen
S tem aktom določa GEA College-Visoka šola za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu:
VŠP) podrobnejše pogoje, minimalna merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcevin visokošolskih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: merila).
2. člen
Izobraţevalno, znanstveno in strokovno delo na VŠP opravljajo visokošolski učitelji,
znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:
redni profesor,
izredni profesor,
docent,
lektor,
višji predavatelj,
predavatelj.
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
znanstveni svetnik,
višji znanstveni sodelavec,
znanstveni sodelavec.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
asistent,
strokovni svetnik,
višji strokovni sodelavec,
strokovni sodelavec,
učitelj tujega jezika,
učitelj veščin,
učitelj športne vzgoje,
bibliotekar.
3. člen
1
V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev so
lahko voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim,
izobraţevalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ustvarjalnost, pedagoško in
strokovno usposobljenost, imajo strokovne izkušnje v ustrezni praksi, ter obvladajo
aktivno vsaj en svetovni jezik.
Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce.
4. člen
V naziv
1. rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega
znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat
znanosti in preverjene pedagoške sposobnost;
2. lektorja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje ali
študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk in ima preverjene
pedagoške sposobnosti izpolnjuje druge pogoje iz teh meril;
3. višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge
stopnje in ima preverjene pedagoške sposobnosti ter vsaj 5 let strokovnih izkušenj v
ustrezni praksi;
4. predavatelja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje
ali študijski program prve stopnje v obsegu najmanj 240 kreditnih točk in ima preverjene
pedagoške sposobnosti in 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
5. asistenta je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve stopnje in je
bil zelo uspešen pri študiju; ali kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje in
z referencami dokazuje sposobnost za pedagoško in znanstveno delo;
6. strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve
stopnje in 15 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
7. višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski
program prve stopnje in 10 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
8. strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve
stopnje ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in 2 leti strokovnih izkušenj v ustrezni
praksi;
9. učitelja tujega jezika je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve
stopnje in 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
2
10. učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve
stopnje ustrezne smeri in praviloma 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
11. učitelja športne vzgoje je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program
prve stopnje ustrezne smeri ter 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
12. bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program prve stopnje
ustrezne smeri, bibliotekarski izpit in 3 leta ustrezne prakse.
5. člen
Kandidati so lahko voljeni v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev
zaznanstvene in strokovne discipline VŠP ali za področja, ki jih določa študijski program
in študijsko področje VŠP.
6. člen
Pri presoji ustvarjalnosti kot merila za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naziv se
upošteva kandidatova znanstveno raziskovalna in strokovna dejavnost.
Pri sodelovanju z ustrezno prakso zunaj VŠP se upoštevajo kandidatova zaposlitev na
področju izvolitve ter realizacija znanstvenih in strokovnih doseţkov v praktični
dejavnost področja, na katerem se zaposlujejo diplomanti študijskega področja.
Pri presoji znanstvenoraziskovalne dejavnosti se za izvolitev upoštevajo:
1. objavljena znanstvenoraziskovalna dela in podeljeni patenti s področja
izvolitve;
2. sodelovanje v raziskovalnih projektih (mednarodnih, nacionalnih, regijskih in
lokalnih);
3. mednarodna odmevnost (citiranost) v znanstveni literaturi;
4. mednarodna in nacionalna priznanja in nagrade za znanstvenoraziskovalno
delo;
5. uspešno reševanje znanstvenih problemov, razvoj znanstvenih metod in
opreme;
6. vodenje raziskovalne skupine ali aktivno sodelovanje v njej;
7. prenašanje izkušenj na mlade raziskovalce (mentorstva na II. In III. Stopnji
študija);
8. aktivno delo pri oblikovanju raziskovalne politike (mednarodne in nacionalne);
9. sodelovanje v mednarodnih znanstvenih odborih evropskih in svetovnih
posvetovanj;
10. sodelovanje v mednarodnih uredniških odborih znanstvenih revij;
11. recenzentsko delo (članki, knjige, projekti) v mednarodnem in nacionalnem
okolju.
Pri presoji strokovne dejavnosti se za izvolitev upoštevajo:
3
1. objavljena strokovna dela in podeljeni patenti s področja izvolitve;
2. sodelovanje v strokovnih projektih (mednarodnih, nacionalnih, regijskih,
lokalnih, podjetniških);
3. sodelovanje v nacionalnih svetih, organih vlade ali drţavne uprave;
4. uspešno reševanje strokovnih problemov, razvoj strokovnih metod in opreme;
5. realizacija strokovnih projektov, investicij, razvoja in opremljanja;
6. realizirane inovacije, organizacijske in tehniške izboljšave v gospodarskih ali
storitvenih organizacijah zunaj izobraţevanja in raziskovanja;
7. mednarodna in nacionalna priznanja ter nagrade za strokovno delo;
8. članstvo v mednarodnih in nacionalnih strokovnih društvih ter funkcije v njih;
9. vodenje strokovne skupine v gospodarskih ali storitvenih organizacijah
zunajizobraţevanja in raziskovanja;
10. prenašanje izkušenj na mlade strokovnjake (mentorstva v gospodarskih ali
storitvenih organizacijah zunaj izobraţevanja in raziskovanja);
11. sodelovanje v uredniških odborih strokovnih revij.
Pri presoji sodelovanja z ustrezno prakso zunaj VŠP se za izvolitev upoštevajo:
1. delovne izkušnje (zaposlitev) v gospodarskih ali storitvenih organizacijah zunaj
izobraţevanja in raziskovanja na strokovnem področju izvolitve;
2. delovne izkušnje v raziskovalnih organizacijah zunaj VŠP;
3. realizirani raziskovalni in razvojni projekti v gospodarskih ali storitvenih
organizacijah zunaj izobraţevanja in raziskovanja;
4. vodenje gospodarskih ali storitvenih organizacij zunaj izobraţevanja in
raziskovanja;
5. vodenje organizacijskih enot, odborov, komisij, del in dejavnosti v
izobraţevanju, raziskovanji;
6. organizacija mednarodnih in nacionalnih posvetovanj (znanstvenih, strokovnih)
v izobraţevanju, raziskovanju.
7. člen
Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upoštevajo:
1. razgledanost na področju, na katerem kandidat opravlja izobraţevalno delo;
2. sposobnost za organizacijo izobraţevalnega dela, inovativnost, sodobnost,
razumljivost in uspešnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij in izpitov;
3. razvijanje študijskih programov, smeri, predmetov, laboratorijev;
4. zavzetost in uspešnost pri uvajanju študentov v znanstveno ter strokovno delo;
5. mentorstvo pri diplomskih, specializacijskih, magistrskih in doktorskih delih,
pri dopolnilnem ali drugem podiplomskem izobraţevanju;
6. odnos do sodelavcev in študentov, uvajanje in spodbujanje posebno mlajših
sodelavcev k znanstvenemu, pedagoškemu in strokovnemu delu ter k objavljanju
in javnemu poročanju o svojem delu, skrb za učiteljski naraščaj;
7. mnenje študentov o pedagoškem delu;
4
8. strokovna, pedagoška in metodična vrednost pedagoških pripomočkov,
predvsem učbenikov.
8. člen
Kandidati za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja morajo biti ustrezno pedagoško
usposobljeni skladno s 7. členom teh meril.
Pri prvi izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev se pedagoška usposobljenost ugotavlja
z javnim preizkusnim nastopom za ustrezni naziv v okviru VŠP.
Za prvo izvolitev v enega izmed nazivov na VŠP mora kandidat imeti dokazilo, da
obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik.
Pri nadaljnjih izvolitvah pa se morajo kandidati izkazati z uspešnim izobraţevalnim
delom ter ustreznimi mednarodnimi izkušnjami v obdobju po prvi izvolitvi.
Pri ponovni izvolitvi v isti naziv morajo kandidati izpolniti vsaj 50% točk, ki se v 13.,
15., 16. in 17. členu poleg drugih pogojev zahtevajo za prvo izvolitev v naziv.
9. člen
Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat VŠP za neomejeno dobo.
Izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje, višje znanstvene sodelavce,
znanstvene sodelavce in lektorje voli senat VŠP za dobo petih let.
Asistente voli senat VŠP za dobo treh let.
Druge visokošolske sodelavce voli senat VŠP za neomejeno dobo.
V naziv je asistent lahko drugič izvoljen (po treh letih), če je dokazal uspehe v
izobraţevalnem in znanstvenem delu, ima dokazila o pedagoški usposobljenosti ter je
opravil vse obveznosti razen magistrskega dela po programu za pridobitev magisterija
oziroma drugih zaključnih obveznosti na podiplomskem študiju.
Asistent je lahko tretjič (po šestih letih) izvoljen v naziv, če ima vsaj magisterij ali
magisteriju enakovredno specializacijo po programu za pridobitev izobrazbe oziroma je
vpisan v tretji letnik enovitega doktorskega študija, za četrto izvolitev (po devetih letih)
pa je potreben doktorat znanosti.
Izvolitvena doba visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih
sodelavcev se lahko podaljša za čas odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta, ali če
ima oseba dolgotrajne zdravstvene teţave. Ob tem si je potrebno pridobiti mnenje senata
VŠP. Odločbo o podaljšanju izvolitvene dobe izda na prošnjo visokošolskega učitelja,
znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca dekan VŠP.
5
10. člen
V naziv asistenta je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1. je končal študijski program v skladu s 4. členom teh Meril;
2. je pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno delo;
3. ima pozitivno oceno strokovne komisije.
11. člen
V naziv bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1. je končal študijski program v skladu s 4. členom teh Meril;
2. ima bibliotekarski izpit in 3 leta ustrezne prakse;
3. je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo;
4. ima pozitivno oceno strokovne komisije.
12. člen
V naziv predavatelja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1. je končal študijski program v skladu s 4. členom teh Meril;
2. ima 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
2. se je uveljavil v svoji stroki oziroma na področju, za katero ţeli biti izvoljen;
3. opravi javno preizkusno predavanje;
4. ima pozitivno oceno strokovne komisije.
13. člen
V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1. je končal študijski program v skladu s 4. členom teh Meril;
2. ima 5 let strokovnih izkušenj v ustrezni praksi;
3. ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katero
ţeli biti izvoljen;
4. ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero ţeli biti izvoljen;
5. ima pozitivno oceno pedagoškega dela;
6. ima pozitivno oceno strokovne komisije;
7. opravi javno preizkusno predavanje.
Kandidat glede obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. točke tega člena, če pri
ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 16 točk kumulativno, od tega najmanj 6 točk
po zaključenem podiplomskem študiju. Šteje se, da ima kandidat ustrezno bibliografijo,
če ima, med drugim, najmanj 3 dela objavljena v domačih ali tujih izdajah oziroma v
revijah, ki jih stroka priznava kot primeren način prezentacije področja.
14. člen
V naziv lektorja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
6
1. je končal študijski program v skladu s 4. členom teh Meril;
2. ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece delovanja v ustreznem
jezikovnem okolju;
3. je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;
4. ima pozitivno oceno strokovne komisije.
15. člen
V naziv docenta, znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse naslednje
pogoje:
1. ima doktorat znanosti;
2. je uspešen pri reševanju znanstvenih ali strokovnih problemov;
3. ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero ţeli biti izvoljen;
4. je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za
uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero ţeli
biti izvoljen;
5. uspešno sodeluje z ustrezno stroko zunaj VŠP;
6. ima pozitivno oceno strokovne komisije.
V naziv docenta je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka tega člena in
še naslednje pogoje:
1. ima preverjene pedagoške sposobnosti.
Kandidat glede obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. in 3. točke tega člena, če pri
ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno iz naslova znanstvene
dejavnosti, najmanj 2 deli - pri katerih mora biti kandidat prvi avtor - morata biti
objavljeni ali predstavljeni na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali
pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo. Šteje se, da ima kandidat
ustrezno bibliografijo, če ima objavljena dela v domačih in tujih izdajah revij, ki jih
stroka priznava kot primeren način prezentacije področja. Izmed 3 del navedenih v
prejšnjem odstavku mora imeti kandidat za docenta objavljenih v tujih izdajah oziroma v
tujih revijah najmanj 1 (eno) delo.
16. člen
V naziv izrednega profesorja, višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor
izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1. ima doktorat znanosti;
2. je sposoben samostojno znanstveno delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve
na svojem področju;
3. ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero ţeli biti izvoljen;
4. je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za
uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero ţeli
biti izvoljen, in druga objavljena, strokovni kritiki podvrţena znanstvena;
7
5. skrbi za raziskovalni naraščaj kot mentor, komentor ali recenzent na I., II. ali
III. stopnji študija;
6. ima izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju;
7. uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj VŠP;
8. ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje;
9. ima pozitivno oceno strokovne komisije;
10. uspešno pedagoško ali raziskovalno dela s študenti.
V naziv izrednega profesorja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka
tega člena in še naslednje pogoje:
1. ima preverjene pedagoške sposobnosti (za preteklo izvolitveno obdobje);
2. ima pozitivno mnenje študentov.
Kandidat glede obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 3., in 4., točke tega člena, če
pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže najmanj 50 točk
kumulativno, od tega najmanj 25 točk iz znanstvene in najmanj 12.5 točk iz pedagoške
dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene
dejavnosti in najmanj 7.5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 6 del mora biti
objavljeno ali predstavljeno na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost
ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 3 dela
po zadnji izvolitvi). Pri 3 delih (od zgoraj navedenih 6 del) mora kandidat biti prvi avtor.
Šteje se, da ima kandidat ustrezno bibliografijo, če ima objavljena dela v domačih ali
tujih izdajah oziroma v domačih in tujih revijah iz seznama revij, ki jih stroka priznava
kot primeren način prezentacije področja. Izmed 6 del navedenih v prejšnjem odstavku
mora imeti kandidat za izrednega profesorja objavljenih v tujih izdajah oziroma v
izbranih tujih revijah najmanj 50% del.
17. člen
V naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse
naslednje pogoje:
1. ima doktorat znanosti;
2. znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja;
3. objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna
dela;
4. poglablja in dopolnjuje znanstvene doseţke ter skrbi za njihovo uporabo
oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje;
5. ima izkazano mednarodno odmevnost in mednarodno sodelovanje;
6. je sposoben reševati najteţavnejše znanstvene ali vrhunske strokovne
probleme;
7. ima sposobnost vodenja raziskovalne skupine;
8. skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja;
9. ima ustrezno bibliografijo za področje, za katero ţeli biti izvoljen, v kateri
morajo biti navedena samostojna (oziroma je prvi avtor) znanstvena dela, ki so
pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;
8
10. je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo stroka priznava za
uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero ţeli
biti izvoljen;
11. je bil mentor diplomantom na I. in II. in mentor ali komentor diplomantom na
III. stopnji študija;
12. uspešno sodeluje z ustrezno prakso zunaj VŠP;
13. ima pozitivno oceno strokovne komisije;
14. uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti.
.
V naziv rednega profesorja je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka
tega člena in še naslednje pogoje:
1. ima preverjene pedagoške sposobnosti (za preteklo izvolitveno obdobje v
celoti);
2. ima pozitivno mnenje študentov.
Kandidat glede obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 3., 4.,5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11.
točke tega člena, če pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže
najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene in najmanj 20 točk iz
pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz
znanstvene dejavnosti in najmanj 7.5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 12 del mora
biti objavljeno ali predstavljeno na način, ki mu stroka priznava mednarodno
pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega
najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od zgoraj navedenih 12 del) mora kandidat
biti prvi avtor. Šteje se, da ima kandidat ustrezno bibliografijo, če ima objavljena dela v
domačih ali tujih izdajah oziroma v domačih in tujih revijah iz seznama revij, ki jih
stroka priznava kot primeren način prezentacije področja. Izmed 12 del navedenih v
prejšnjem odstavku mora imeti kandidat za izrednega profesorja objavljenih v tujih
izdajah oziroma v izbranih tujih revijah najmanj 50% del.
18. člen
Znanstvena dela, ki jim stroka priznava mednarodno pomembnost, so:
1. znanstvena monografija;
2. samostojni znanstveni sestavek v monografiji;
3. izvirni znanstveni članki v revijah;
4. izvirni znanstveni članki v revijah z mednarodnim recenzijskim odborom,
uvrščenih v mednarodnih bibliografskih bazah.
Znanstvena dela, ki jim stroka priznava nacionalno pomembnost so:
1. znanstvena monografija;
2. samostojni znanstveni sestavek v monografiji;
3. izvirni znanstveni članki v revijah;
4. izvirni znanstveni članki v revijah z mednarodnim recenzijskim odborom,
uvrščenih v mednarodnih bibliografskih bazah.
19. člen
9
Točkovanje bibliografije
1.
1.1.
1.2.
1.2.1.
1.2.2.
1.3.
1.3.1.
1.3.2.
1.4.
1.4.1
1.4.2.
1.5.
1.5.1.
1.6.
1.9.
1.9.1.
1.9.2.
2.
2.1.
2.1.1.
2.1.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
2.5.1.
2.5.2.
2.5.3.
2.5.4.
2.5.5.
2.5.6.
3.
3.1.
3.1.1.
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Monografija
Del monografije
Doma
V tujini
Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih
in znanstvenih seminarjih
Domači
Mednarodni
Uvodno, objavljeno plenarno predavanje
Na sestankih z domačo udeleţbo
Na sestankih z mednarodno udeleţbo
Članki z recenzijo
Domače in tuje revije, ki imajo recenzijo, mednarodno
izmenjavo in povzetek v tujem jeziku
Objavljene recenzije v obliki članka
Sodelovanje v raziskovalnih projektih na področju
podjetništva in managementa
Mednarodni projekti
Domači projekti
PEDAGOŠKA DEJAVNOST
Univerzitetni učbenik z recenzijo
Nova, dopolnjena izdaja
Visokošolski učbenik
Ostali učbeniki
Študijsko gradivo
Gostujoči profesor (na tuji univerzi oziroma primerljivi
visoki šoli v trajanju najmanj enega semestra)
Mentorstvo (somentorstvo se točkuje s polovičnim št. točk)
Pri diplomah
Pri študentskih raziskovalnih nalogah
Pri Prešernovih nagradah (fakultetnih)
Pri Prešernovih nagradah (univerzitetnih)
Na podiplomskem študiju (pri magisterijih in specializaciji)
Pri doktoratih
STROKOVNA DEJAVNOST
Poljudno-znanstvena knjiga
Doma
10
do 20 točk
do 5 očk
do 8 točk
do 1 točke
do 2 točki
do 2 točki
do 5 točk
do 8 točk
do 2 točki
do 4 točke
do 3 točke
do 10 točk
do 5 točk
do 8 točk
do 5 točk
do 2 točki
do 8 točk
do 0.5 točke
do 0.5 točke
do 1 točke
do 2 točki
do 2 točki
do 3 točke
do 3 točke
3.1.2.
3.2.
3.2.1.
3.2.2.
3.3.
3.4.
3.5.
3.6.
V tujini
Urednik ali sourednik revije, knjige
Domače
Tuje
Strokovni članek v revijah in časopisih
Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize
Poljudno strokovni članki
Ostala dokumentirana strokovna dejavnost po presoji
strokovnih komisij, npr.: organizacija znanstvenih srečanj,
podeljeni patenti, prenos rezultatov znanstvenega dela v
prakso, specilizirana usposabljanja v tujini, sodelovanje pri
pripravi predpisov, zakonodaje itd., aktivnosti v organih
mednarodnih in domačih zdruţenj in mednarodnih ţirij,
komisij itd., članstvo v nadzornih svetih ali upravnih
odborih podjetij, podjetniške in managerske izkušnje.
do 6 točk
do 3 točke
do 6 točk
do 1 točke
do 0.5 točke
do 0.1 točke
do 20 točk
Podrobnejši bibliografski kriteriji morajo biti v skladu z Navodili za izvajanje meril za
volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev na VŠP, sprejme pa jih senat VŠP.
Pri tem se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti.
Navodila za izvajanje Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev na
VŠP so priloga tega pravilnika.
20. člen
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega
delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebni prodlog kandidata.
Pri ponovni izvolitvi in izvolitvi v višji naziv je potrebno prošnjo vloţiti najkasneje 6
mesecev pred potekom izvolitvene dobe.
Prošnja za izvolitev je predčasna, če je vloţena prej kot 9 mesecev pred potekom
izvolitvene dobe.
21. člen
V prošnji mora biti navedeno predmetno področje, za katero kandidat ţeli pridobiti naziv,
priloţene pa morata biti ţivljenjepis in bibliografija.
Če je prošnja nepopolna, ali so nepopolne priloge, oziroma so te nerazumljive ali niso
pravilno sestavljene, pozove za kadrovske zadeve pristojna sluţba VŠP kandidata, da
pomanjkljivosti v določenem roku odpravi.
Če kandidat pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se šteje, da je prošnjo
umaknil.
11
Rok za dopolnitev vloge je najmanj 15, največ pa 30 dni.
22. člen
Prošnjo kandidata obravnava senat VŠP in najkasneje v enem mesecu po vloţitvi prošnje
imenuje komisijo najmanj treh članov za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem
izpolnjevanju pogojev za izvolitev v ustrezni naziv.
Komisija mora biti sestavljena iz visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki
imajo enak ali višji naziv, kot je naziv, za katerega kandidat kandidira.
V komisiji morata biti vsaj en visokošolski učitelj, ki ima naziv s področja, za katerega se
kandidat voli. V komisiji lahko sodelujejo tudi upokojeni učitelji oziroma znanstveni
delavci.
23. člen
Strokovni poročevalec, ki ga določi senat, izdela skupno poročilo, o tem, kako kandidat
izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti, znanstvene ustvarjalnosti, praktičnih
izkušenj v stroki in glede pedagoške sposobnosti, ter predlaga naziv, v katerega naj se
kandidat izvoli.
Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška sposobnost ugotavlja s preizkusnim
predavanjem, določi komisija v sporazumu s kandidatom temo in datum preizkusnega
predavanja ter oceni uspeh preizkusnega predavanja, lahko pa tudi imenuje posebno
komisijo, ki oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem poročevalec poda posebno
pisno poročilo.
24. člen
Komisija pripravi poročilo najkasneje v roku treh mesecev od njenega imenovanja.
Poročilo mora vsebovati:
1. mnenje o znanstveni ustvarjalnosti kandidata;
2. mnenje o strokovni usposobljenosti in strokovni dejavnosti kandidata;
3. mnenje o strokovnih izkušnjah kandidata v ustrezni praksi in njihovi ustreznosti;
4. mnenje o pedagoški usposobljenosti in uspešnosti kandidata, posebej tudi mnenje
študentov;
5. mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova inovativnost, raziskovalna dejavnost na
doseţkih sodobne znanosti ter stroke;
6. mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti in delu znotraj VŠP;
7. predlog naziva, v katerega naj se kandidat izvoli.
Kandidata v naziv izvoli senat VŠP na podalgi predhodno pridobljenega soglasja Sveta za
visoko šolstvo pri ministrstvu pristojnem za visoko šolstvo.
12
25. člen
Kandidatu mora biti ves čas trajanja postopka kot tudi po njem omogočen vpogled v vso
dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo poročil in izdajo odločbe o izvolitvi.
Poročila s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata se nato
predloţijo v obravnavo in odločanje senatu VŠP.
26. člen
Mnenje o pedagoških sposobnostih se oblikuje na podlagi mnenja poročevalcev ali
komisije ob nastopnem predavanju in ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po
končanih predavanjih.
27. člen
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci so lahko v višji naziv
izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če so si po izvolitvi pridobili višjo stopnjo
izobrazbe oziroma izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv.
Visokošolski učitelji so lahko še pred potekom izvolitvene dobe izvoljeni v višji naziv le,
če so bili vsaj eno celotno izvolitveno dobo v dosedanjem niţjem nazivu in izpolnjujejo
vse zahtevane pogoje za izvolitev v višji naziv.
28. člen
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdrţijo
naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
29. člen
V tujini in na drugih visokošolskih izobraţevalnih inštitucijah v Sloveniji pridobljene
habilitacije VŠP prizna, če kandidat predloţi ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da je v
tujini pridobljena habilitacija enakovredna oziroma primerljiva po merilih oziroma
kriterijih, ki se zahtevajo za izvolitev v ustrezni naziv na VŠP.
Kandidat mora za priznanje ţe pridobljene habilitacije posredovati vlogo senatu VŠP. K
vlogi mora kandidat priloţiti vsa dokazila, ki so bila podlaga za izvolitev v naziv v tujini
ali drugi visokošolski izobraţevalni inštituciji v Sloveniji.
13
PRITOŢBA V POSTOPKU ZA IZVOLITEV V NAZIV
30. člen
Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bil
njegova prošnja za izvolitev v naziv zavrnjena, oziroma s katero je bilo odločeno o
njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv, vloţi pritoţbo na senat VŠP.
31. člen
Pritoţba se lahko vloţi iz naslednjih razlogov:
- če so bile kršene določbe zakona, statute ali teh meril o postopku za izvolitev v
naziv,
- če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki
so pomembna za odločitev.
32. člen
Pritoţba se vloţi na senat VŠP, ki na svoji prvi seji po prejemu pritoţbe določi izmed
svojih članov poročevalca. Poročevalec izdela v roku 30 dni poročilo in ga predloţi
senatu VŠP. Senat VŠP odloča o pritoţbi na prvi seji po prejemu poročila poročevalca.
Če iz poročila poročevalca izhaja, da je pritoţba prepozna, dekan pritoţbo zavrţe in o
tem obvesti senat.
33. člen
Obravnavanje pritoţbe se začne s poročilom poročevalca, ki obrazloţi zadevo in predlaga
senatu ustrezen sklep. Senat VŠP lahko po opravljeni razpravi pritoţbo zavrne ali ji
ugodi, s tem da odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje v fazo postopka,
v kateri je prišlo do kršitve. Razpravi o pritoţbi na senatu VŠP lahko prisostvuje
pritoţnik. Odločitev senata VŠP je dokončna.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev
sprejme Senat VŠP in stopijo v veljavo z dnem sprejetja.
Številka: 439/19/2010
Datum: 25.04.2010
Predsednik senata
doc. dr. Jaka Vadnjal
14
Navodila za izvajanje Meril za volitve v nazive
visokošolskih učiteljev in sodelavcev na VŠP
1. Senat VŠP na osnovi soglasja Sveta za visoko šolstvo voli kandidate v nazive
visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Komisija za izdelavo strokovne
ocene usposobljenosti kandidata VŠP pred predloţitvijo Svetu za visoko šolstvo
izpelje postopek ocenitve izpolnjevanja predpisanih pogojev za izvolitev v naslednje
nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih sodelavcev in visokošolskih sodelavcev:
Rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, višjega predavatelja in
predavatelja,
Znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega
sodelavca
Asistenta, strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega
sodelavca, učitelja tujega jezika, učitelja veščin, učitelja športne vzgoje,
bibliotekarja.
2. Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca se
začne na prodlog kandidata. Kandidat za pridobitev naziva:
Predloţi prošnjo s polnim naslovom, v kateri mora navesti predmetno področje.
Predloţi ţivljenjepis z vsemi bistvenimi podatki.
Predloţi svojo klasificirano bibliografijo, sestavljeno v skladu z 12. členom
"Meril" za volitve in prikazano v "Pregledu dela". Bibliografija mora biti
pripravljena po splošnih bibliografskih načelih oziroma po navodilih za citiranje
literature v znanstvenem časopisju po moţnosti v sistemu COBISS.
- Pri vsakem delu naj bo navedeno: avtor(ji), naslov dela, kratica za revijo,
letnik, letnica, zvezek, strani (od strani... do strani...) - ISBN (International
Standard Book Number), ISSN (International Standard Serial Number).
- Če je avtorjev več, se mora iz bibliografskih podatkov videti, ali je kandidat
(predlagatelj) vodilni oziroma prvi avtor članka. Vodilni avtor je tisti, ki je
napisal članek. Prvi avtor je tisti, ki je vodil raziskavo in raziskovalno
skupino.
- Pri delih, objavljenih v zbornikih srečanj in monografijah, naj bodo navedeni:
avtorji, naslov dela, naslov zbornika, uredniki, zaloţba, letnica, strani (od
strani... do strani...).
- Za dela, ki še niso natisnjena, naj bodo priloţena dokazila, da so sprejeta v
tisk.
- Pri objavljenih povzetkih iz znanstvenih in strokovnih srečanj je potrebno
navesti: avtorje, naslov dela, naslov znanstvenega srečanja, kraj, datum
srečanja, revijo (če so izvlečki objavljeni v reviji), stran.
- Pomembna izvedena dokumentirana strokovna dela.
- Dela morajo biti razporejena po skupinah (npr. monografije, članki brez
recenzije doma, članki brez recenzije v tujini, članki z mednarodno recenzijo,
članki v domačih in tujih revijah z recenzijo, mednarodno izmenjavo in s
15
-
-
povzetkom v tujem jeziku itn.) tako, kot je razpored v "Pregledu dela". Vsaka
skupina mora biti vidno razdeljena na dve polovici. V prvi naj bodo navedena
tista dela, ki so izšla po zadnji izvolitvi v naziv.
Pod vsako bibliografsko enoto kandidat vnese naslednje podatke: število
točk/delo (ŠTD=) in število točk/kandidata (ŠTK=). ŠTK se praviloma
izračuna tako, da se ŠTD deli s številom avtorjev. Drugačen izračun je treba
posebej utemeljiti.
Poleg objav v revijah, ki jih indeksira Science Citation Index (SCI), Social
Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JCR), priročnika
Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI), se upoštevajo vse revije
(publikacije), ki jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način
prezentacije in vrhunski doseţek in je verificiran na senatu VŠP. Navedeni
indeksi so na voljo v Narodni in univerzitetni knjiţnici, Centralni tehnični
knjiţnici, Centralni ekonomski knjiţnici pri EF v Ljubljani, knjiţnici VŠP in
Univerzitetni knjiţnici v Mariboru.
Dokazilo o izvolitvi v naziv, če ga je ţe imel, oziroma overjene prepise diplome,
magistrske in doktorske diplome ter nostrifikacijo v tujini pridobljene diplome.
Dokazilo o članstvu v nadzornih svetih in upravnih odborih podjetij in ustanov ter
o izkušnjah s področja podjetništva in managementa.
Dokazilo o znanju tujega jezika za prvo izvolitev v enega izmed nazivov mora
predloţiti tisti kandidat, za katerega iz ţivljenjepisa ni razvidno, da aktivno
obvlada tuj jezik oziroma na dodiplomskem študiju ni opravil izpita iz tujega
jezika. Potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika izda ustrezni oddelek fakultete ali
druga pooblaščena institucija.
Kandidatovo pedagoško usposobljenost ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv
ugotavlja habilitaciska komisija z javnim preizkusnim predavanjem ali z drugim
pedagoškim načinom preverjanja usposobljenosti kandidata, ki ga predpiše senat
VŠP.
3. Komisija za izdelavo strokovne ocene usposobljenosti kandidata VŠP oceni vlogo
kandidata za izvolitev v ustrezni naziv in izdela prošnjo za izvolitev, h kateremu mora
pridobiti soglasje Sveta za visoko šolstvo, dokončno pa opravi senat VŠP.
4. Predlog komisije za izdelavo strokovne ocene usposobljenosti kandidata mora
vsebovati naslednje elemente:
Predstavitvene podatke kandidata, ki vsebujejo:
priimek in ime,
prošnjo za izvolitev v naziv za področje oziroma predmet,
navedbo področja oziroma predmeta v prošnji kandidata,
rojstne podatke,
dosedanji naziv z datumom izvolitve,
dosedanje delovno mesto,
podatke o doseţenih stopnajh izobrazbe z datumi (diploma, magisterij, doktorat),
datum nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom,
16
a.
b.
c.
d.
e.
5.
podatki o izvolitvah oziroma ponovnih izvolitvah z natančnimi datumi,
seznam prilog v prošnji.
Prošnja kandidata.
Ţivljenjepis.
Klasificirano bibliografijo vseh objavljenih del s preglednico rezultatov
točkovanja, iz katere mora biti razvidno, da kandidat izpolnjuje kriterije iz
“Meril”.
Morebitno dokazilo o znanju tujega jezika, pri prvi izvolitvi v naziv.
Posebno oceno raziskovalnih in strokovnih nalog, pedagoške usposobljenosti
kandidata, kandidatovih podjetniških in managerskih izkušnjah in drugih
dokumentiranih dejavnostih v skladu s presojo kandidata.
Poročilo naj vsebuje tudi končni predlog za izvolitev v ustrezni naziv z navedbo
področja oziroma predmeta.
redni profesor,
izredni profesor,
docent,
lektor,
višji predavatelj,
predavatelj.
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
znanstveni svetnik,
višji znanstveni sodelavec,
znanstveni sodelavec.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
asistent,
strokovni svetnik,
višji strokovni sodelavec,
strokovni sodelavec,
učitelj tujega jezika,
učitelj veščin,
učitelj športne vzgoje,
bibliotekar.
17