začetki eksperimentiranja s tipografijo na slovenskem

UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO
ZAČETKI EKSPERIMENTIRANJA S TIPOGRAFIJO
NA SLOVENSKEM
SEMINARSKA NALOGA
Avtor: Surya DJALIL
Mentor: izr. prof. dr. Klementina Možina
Ljubljana, 2013
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE .............................................................................................. 1 SEZNAM SLIK ...................................................................................................... 2 1 UVOD .............................................................................................................. 4 2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................... 5 2.1 Vplivi na oblikovanje slovenskega konstruktivizma ........................... 5 2.1.1 Kubizem ............................................................................................. 5 2.1.2 Futurizem ........................................................................................... 7 2.1.3 Abstraktna umetnost ........................................................................ 10 2.1.4 Dadaizem ......................................................................................... 11 2.1.5 Ruski konstruktivizem ....................................................................... 13 2.1.6 Zenitizem .......................................................................................... 14 2.1.7 Bauhaus ........................................................................................... 16 2.2 Oblikovanje slovenske historične avantgarde ................................... 17 in konstruktivizma ......................................................................................... 17 2.2.1 Srečko Kosovel ................................................................................ 18 2.2.2 Avgust Černigoj ................................................................................ 18 3 EKSPERIMENTALNI DEL ............................................................................ 21 3.1 Namen in cilji ......................................................................................... 21 3.2 Kolaž ali lepljenka ................................................................................. 21 3.2.1 Kosovelove lepljenke ........................................................................ 21 3.2.2 Černigojeve lepljenke ....................................................................... 23 3.3 Linorezi .................................................................................................. 29 3.4 Konstrukcije .......................................................................................... 30 3.5 Revija Tank ............................................................................................ 36 4 ZAKLJUČEK ................................................................................................. 39 5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................... 40 SEZNAM SLIK
Slika 1: G. Braque – Portugalec (Emigrant), 1911 [1] ........................................... 6 Slika 2: G. Apollinaire – Lettere-Océan, 1916 [2] .................................................. 7 Slika 3: F. T. Marinetti – vzeto iz Dunes, 1914 [2] ................................................. 8 Slika 4: F. T. Marinetti – Ponoči, v njeni postelji, 1919 [2] ..................................... 9 Slika 5: C. Carrà – Manifest intervencionizma, 1914 [1] ....................................... 9 Slika 6: Malevič – Suprematizem, ok. 1915 [3] ................................................... 11 Slika 7: I. Zdanevič – Soirée du Coeur à Barbe, 1923 [2] ................................... 12 Slika 8: El Lisicki – Zarini rdeč klin med bele, 1919 [5] ....................................... 14 Slika 9: Naslovnica revije Zenit št. 40, 1926 [8] .................................................. 15 Slika 10: Plakat za razstavo Bauhausa, 1923 [9] ................................................ 17 Slika 11: S. Kosovel – Zrcala [12] ....................................................................... 22 Slika 12: S. Kosovel – Bomba [12] ...................................................................... 22 Slika 13: S. Kosovel – Prostor [13] ...................................................................... 23 Slika 14: A. Černigoj – Charlie Chaplin, 1926 [14] .............................................. 24 Slika 15: A. Černigoj – »Come attraverso la strada«, 1925 [15] ......................... 25 Slika 16: A. Černigoj – Kinoroman, 1926 [15] ..................................................... 26 Slika 17: A. Černigoj – Scenski osnutek za Goldonijevo Krčmarico Mirandolino,
1926 [14] ............................................................................................................. 27 Slika 18: A. Černigoj – Ferdo Delak, 1928 [11] ................................................... 28 Slika 19: A. Černigoj – TANK INTERNACIJONALNA REVOLUCIJA, 1927 [16] 29 Slika 20: A. Černigoj – Skulptura »El«, rekonstrukcija [16] ................................. 30 Slika 21: Povečava »El« [16] .............................................................................. 30 Slika 22: A. Černigoj – Relief »g«, rekonstrukcija [16] ........................................ 31 Slika 23: Povečava »g« (obrnjen) [16] ................................................................ 31 Slika 24: A. Černigoj – Relief »g«, original, 1924 (obrnjen) [14] ......................... 32 Slika 25: A. Černigoj – Relief »jublj«, original, 1924 [14] .................................... 33 Slika 26: A. Černigoj – Objekt »KLINIKA«, rekonstrukcija .................................. 34 2
Slika 27: Povečava »KLINIKA« ........................................................................... 34 Slika 28: A. Černigoj – Objekt »Wien KOLIN«, rekonstrukcija ............................ 35 Slika 29: Povečava »Wien KOLIN« ..................................................................... 35 Slika 30: E. Stepančič – Arte spettacolo, ok. 1927 [14] ...................................... 36 Slika 31: A. Černigoj – »Moj pozdrav!«, Tank, št. 1½, 1927 [11] ........................ 37 Slika 32: A. Černigoj – Tank, št. 1½ - 3, 1927 [14] .............................................. 38 3
1 Uvod
Umetniško dogajanje na slovenskih tleh je bilo že od nekdaj pestro. Naša
kulturna dediščina je polna barvitih primerkov, v katerih je razviden upor
majhnega naroda večjim, katerim je bilo slovensko ozemlje pripojeno skozi
stoletja. Prav ti primerki so ključnega pomena za ohranjanje narodne zavesti,
kažejo se v različnih, prepletajočih se oblikah, predvsem v literaturi in likovni
umetnosti, ki pa so v mnogih primerih odraz trenutnega političnega
in družbenega dogajanja, še posebej od 18. do 20. stoletja.
Industrijske revolucije (izum parnega stroja in nato motorja na notranje
zgorevanje) ter vzpon meščanstva so pripeljali do ponovnih delitev ljudstva
in do izoblikovanja proletariata.
V povezavi s tem dogajanjem se je razvijala tudi kultura, kjer smo od bohotnega
baroka prepotovali skozi neoklasicizem, romantiko, realizem in impresionizem.
Kasnejša družbeno-politična turbulenca ter vedno bolj pereča grožnja svetovne
vojne sta obrodila novo, modernistično smer v umetnosti, kjer umetniki pričnejo
zavračati naturalizem (realistično predstavljanje realnega sveta) ter akademsko
umetnost z njenim poudarjanjem klasičnih tradicij. Pripadniki te struje so postali
pionirji v eksperimentiranju z obliko in tehniko, prav tako pa so se začeli
spraševati o sami naravi umetnosti in človeškosti. [1]
V tem obdobju se poleg ekspresionizma, kubizma in drugih, pojavijo še
dadaizem, futurizem in, za to seminarsko nalogo najbolj pomemben,
konstruktivizem, bolj natančno, slovenski konstruktivizem. Izvori le-tega ter
eksperimentiranje njegovih protagonistov s tipografijo so bistvo te naloge.
V prvem delu se bom ukvarjal s predstavitvijo povodov za slovenski
konstruktivizem, oziroma, slovensko historično avantgardo in njeno formiranje,
v drugem delu pa sledi predstavitev del, v katerih je razvidna uporaba tipografije.
4
2 Teoretični del
2.1 Vplivi na oblikovanje slovenskega konstruktivizma
Za razumevanje konstruktivizma na slovenskem in pojav slovenske historične
avantgarde, moramo sprva pogledati nekaj umetniških smernic, ki so vplivale
na razvoj, mišljenje in delovanje slovenskih konstruktivistov. Mednje spadajo:
kubizem, futurizem, dadaizem, abstraktna umetnost, ruski konstruktivizem,
zenitizem ter nemški Bauhaus.
2.1.1 Kubizem
Ena izmed prvih smeri, ki je zamajala temelje umetnosti, je bil zagotovo kubizem.
Realizem, v smislu relistično upodobljenih motivov in s tem model
zahodnjaškega modela lepote, ki je bil poznan že od renesanse, so nedvomno
načeli že impresionizem, ekspresionizem in art nouveau, kubizem pa je popeljal
proces še korak dlje.
Nastal je v začetku 20. stoletja v Parizu, njegova glavna akterja sta bila Pablo
Picasso in Georges Braque na slikarskem področju, na literarnem pa Picassojev
prijatelj Guillaume Apollinaire.
Picasso in Braque sta med leti 1907 in 1909 svoje motive predstavljala v oglatih
oblikah, oziroma, kockah – od tu ime kubizem, slog pa je bil rahlo definiran tudi
s prvotno omejenim obsegom barv in kasnejšo zamenjavo le-tega s kolažem
(nova umetniška tehnika, pomembna tudi v kasnejših obdobjih), upodobljeni
predmeti so prikazani iz različnih perspektiv hkrati, tako upodobljeni motivi pa
prvič postavijo gledalca v pozicijo, da aktivno sodeluje v razvozlanju uganke,
ki jo vidi pred sabo.
5
Slika 1: G. Braque – Portugalec (Emigrant), 1911 [1]
S kolažem na likovnem področju se pojavijo tudi zametki eksperimentiranja
s tipografijo, kjer tipografski elementi postanejo del umetnine. Podobno pa je
opaziti tudi v Apollinairovih literarnih stvaritvah, kjer je besedilo urejeno tako,
da skupaj s praznim prostorom tvorita ploskve, oblike in različne motive. [1]
6
Slika 2: G. Apollinaire – Lettere-Océan, 1916 [2]
2.1.2 Futurizem
V istem časovnem obdobju kot kubizem se pojavi tudi futurizem, zato ni
naključje, da obstajajo nekatere likovne vzporednice med njima. Za razliko od
kubizma pa futurizem povsem odkrito zavrača klasične oblike prikaza motivov,
kar potencira z objavo raznih futurističnih manifestov, prirejanjem predavanj
in razstav, ter organizacijo »dogodkov« (oblika nastopa namenjena izzivanju
občinstva), svoje bistvo, kar je razvidno tudi iz imena, uperja v prihodnost.
Podobno kot v kinematografiji poskušajo futuristi v svojih delih ujeti dinamiko,
ki postane gonilna sila za njihovim gibanjem.
7
Gibanje samo ima korenine v Parizu in Italiji, kot začetek pa se smatra ustanovni
manifest Filippa Marinettija iz leta 1909, natisnjenega na naslovnici francoskega
časopisa Le Figaro, v katerem slavi tehnologijo, hitrost, dinamičnost in vojno
– s to objavo se začne eno najbolj odmevnih avantgardističnih gibanj v Evropi,
njihovo geslo je: »Umetnost + Akcija + Življenje = Futurizem«. Prav to geslo je,
v času, ko je Italija preživljala hude čase na družbeno-političnem področju,
zvenelo kot klic k orožju. Znano je tudi dejstvo, da je bil kasnejši, drugi val
futurizma (po 1. svetovni vojni) tesno povezan s fašizmom v Italiji.
Eksperimenti s tipografijo postanejo v literaturi že kar popularni (Marinettijeva
dela), kjer je besedilo postavljeno tako, da prevzame obliko predmeta, dinamika
je dodana še z onomatopoijo, različno velikostjo, različnimi tipografijami
(paragonnage) in ponavljanjem tipografskih elementov (ponavadi črk), s katerimi
je avtor apeliral na zvočnost samih besed, z uporabo matematičnih simbolov itd.
Vse to je pripomoglo, da je besedilo začelo gibati, tipografski elementi in besede
pa so postali »osvobojeni«. Enako zasledimo tudi v nekaterih likovnih delih,
predvsem v tistih, ki temeljijo na kolažu. [1] [2]
Slika 3: F. T. Marinetti – vzeto iz Dunes, 1914 [2]
8
Slika 4: F. T. Marinetti – Ponoči, v njeni postelji, 1919 [2]
Slika 5: C. Carrà – Manifest intervencionizma, 1914 [1]
9
2.1.3 Abstraktna umetnost
V zgodnjem 20. stoletju so svet pretresle nove, zgoraj omenjene umetniške
smernice, ki so dale nov zagon kulturi tistega časa. Kljub revolucionarnemu
umetniškemu izražanju pa so stvaritve vedno imele neko temo, neki lažje ali težje
prepoznavni motiv. Umetniki so vedno imeli težnjo v svojih delih predstaviti svet
skozi svoje oči. S prihodom abstraktne umetnosti, se tudi to postavi na glavo
in nastopi obdobje abstraktne, nepredmetne umetnosti – umetnost brez
predstavljanja predmeta upodabljanja.
Že impresionisti so v nekaterih primerih šli na skrajni rob resničnosti in vredno
je omeniti, da so tudi vsi abstraktni umetniki šli skozi impresionistično fazo.
Abstraktne motive je bilo opaziti tudi že prej, v dekorativni umetnosti, na raznih
tapetah, keramiki in pohištvu, tudi umetniki art nouveauja so podobne motive
upodabljali v svojih delih (npr. Gustav Klimt), a popolne abstrakcije še ni bilo
opaziti.
Velik vpliv na abstraktne umetnike sta imela tudi glasba in duhovnost. Z nizom
duhovnih idealov so želeli nasprotovati samoomejujočim materialnim vrednotam,
njihov pristop k ustvarjalnosti pa je bil zasidran v starodavni filozofiji, ezoteričnih
verovanjih Vzhoda in novih mističnih spisih. Zanimiva je v tem kontekstu tudi
glasba, saj so bili mnenja, da če lahko glasba ponese ljudi v druge dimenzije
s svojo abstrakcijo in čustveno nabitostjo, potem to lahko naredi tudi likovno delo.
V povezavi s kasnejšim konstruktivizmom so pomembna dela Vasilija
Kandinskija, Thea van Doesburga (tudi pripadnik de stijla) in ruskega
suprematizma, predvsem dela Kazimirja Maleviča, kjer so abstraktni motivi
predstavljeni z geometrijskimi liki (v večini krog in pravokotnik). [1]
10
Slika 6: Malevič – Suprematizem, ok. 1915 [3]
2.1.4 Dadaizem
Dadaizem se je razvil med 1. svetovno vojno kot odziv na njo in na buržoazne
konvencije. Ime dada je bilo naključno izbrano iz francosko-nemškega slovarja
in pomeni »konjiček«, izbral pa naj bi ga začetnik gibanja, nemški igralec,
gledališki producent in dramatik – Hugo Ball.
Cilj dadaizma je, podobno kot pri prej omenjenih gibanjih, uničiti tradicionalne
vrednote v umetnosti in ustvariti novo, nadomestno umetnost, zato so pripadniki
gibanja namerno povzročali škandale in ogorčenje med občinstvom, ustvarjali
in tiskali nesmislno poezijo (eksperimentiranje s tipografijo; znana so dela T.
Tzare) ter ustvarjali podobe in predmete, z namenom, da šokirajo gledalca.
Ta slog prvi zavestno izrablja igro naključij in grotesknih zamenjav in predstavlja
neke vrste »anti-umetnost«.
11
Ball je ustanovil majhno glasbeno dvorano v Zürichu (Cabart Voltaire).
Tej osrednji osebnosti so se kmalu pridružili tudi drugi emigranti: Hans Arp,
Tristan Tzara (z njim povezan tudi Ilja Zdanevič), Marcel Janco in Huelsenbeck.
Po vojni se je gibanje razširilo v Köln, Berlin (John Heartfield), Hannover (Kurt
Schwitters) in na koncu Pariz (Francis Picabia, Marcel Duchamp in Man Ray),
kamor se je leta 1921 večina pomembnih dadaistov zbrala ob pesniku in kritiku
Andreju Bretonu.
Pomemben doprinos dadaizma, v smislu likovne tehnike, je fotomontaža,
ki jo je začel uporabljati Heartfield v politične, anti-nacistične namene
in asemblaž, ki je neke vrste 3D kolaž iz najdenih predmetov (znana so dela
Schwittersa in Duchampa), v povezavi s tem pa tudi objet trouvé, to so dejansko
najdeni predmeti (kar dobesedno pomeni objet trouvé) iz našega vsakdana,
katere je umetnik povzdvignil v umetniško delo (znan je Duchampov Vodnjak,
ki je pravzaprav pisoar na podstavku). Zasluge za zadnji dve tehniki pripisujejo
tudi kubističnemu umetniku Pablu Picassu. [1] [4]
Slika 7: I. Zdanevič – Soirée du Coeur à Barbe, 1923 [2]
12
2.1.5 Ruski konstruktivizem
Konstruktivizem se pojavi v Rusiji že med oktobrsko revolucijo, njegova naloga
pa je bila vzpostaviti novo vlogo umetnosti v družbi. Ta vloga je v splošnem
pomenila pomoč pri gradnji delavske, komunistične družbe.
Vpliv na razvoj konstruktivizma je imel obisk Vladimirja Tatlina pri Picassu leta
1914. Tatlin je želel kubistične poslikave spremeniti v tro-dimenzionalne oblike,
se pravi, v resnične materiale v resničnem prostoru. Tega se je lotil tako, da je
začel izdelovati »poslikane reliefe«, ki so bili kot neke vrste slike iz kovine, lesa
in žic, vpete v steno (kasneje tudi steklo, plastika …) – izdeloval je konstrukcije.
Gradniki teh konstrukcij so se uporabljali v industriji in s tem so se tudi drugi
konstruktivisti povezovali s proletariatom. Po večini so ti umetniki raziskovali,
ob pomoči svojih učencev, strukturne lastnosti materialov (zgradba, prožnost,
trdota in barva) in oblik ter to povezovali tudi s samim prostorom oz. odnosom
do njega.
Po vzoru kubizma in dadaizma se pojavljajo tudi dvo-dimenzionalni konstrukti
v obliki kolažev, kjer je velikega pomena tudi uporaba tipografije.
Med 1920 in 1921 pa se pojavi politično razhajanje med konstruktivisti in ti
se ločijo na tiste, ki so zagovarjali, da mora umetnik ostati osebno vpleten
v ustvarjalni proces in na tiste, ki so verjeli, da so umetniki »intelektualni delavci«
in so zagovarjali uporabno (produkcijsko) umetnost, tj. umetnost, ki bi
zadovoljevala potrebe družbe. Slednji so kasneje svoje usluge ponudili novemu
režimu, ostali pa so se preselili na zahod.
Pomembno je omeniti tudi šolo INHUK v Moskvi, na kateri so učili konstruktivisti
in suprematisti, deljena pa je bila na umetniški (grafika, kiparstvo in arhitektura)
in industrijski del (tisk, tekstilstvo, keramičarstvo, lesarstvo in kovinarstvo), kar
nekoliko spominja na nemški Bauhaus.
Med najbolj znane konstruktiviste, ki so tudi po večini vplivali na razvoj
slovenskega konstruktivizma so: Vladimir Tatlin, Alexander Rodčenko, El Lisicki,
Naum Gabo in njegov brat Antoine Pevsner. [1] [4]
13
Slika 8: El Lisicki – Zarini rdeč klin med bele, 1919 [5]
2.1.6 Zenitizem
Leta 1921 v Ljubljani izide prva in edina številka revije Svetokret, izdal pa jo je
Branimir Micić, bolj znan pod imenom Virgil Poljanski ali Branko Ve Poljanski.
Revija predstavlja prvo pravo avantgardistično glasilo na slovenskih in celo
jugoslovanskih tleh, predstavlja pa predhodnico revije Zenit Branimirjevega brata
Ljubomirja Micića, ki je izšla istega leta in le dva meseca kasneje v Zagrebu
(kasneje je izhajala v Beogradu).
Zenitizem je gibanje, ki se je pojavilo okoli te revije, za katero je rečeno, da je
edina jugoslovanska avantgardistična revija, ki je izhajala kontinuirano (1921 do
1926) in bila mednarodno razpoznavna, zahvaljujoč sodelavcem iz Prage, Pariza
in Dunaja (večinoma srbski študenti – Dragan Aleksić, Rastko Petrović, Miloš
Crnjanski, Dušan Matić …). Zenitizem je predstavljal ostro kritiko družbe
14
in politike tistega časa, bil je proti-vojno usmerjen, uveden je bil tudi lik
»barbarogenija«, ki bo iz Vzhoda prinesel svežo moč propadli kulturi zahodne
Evrope.
Zenitizem se je nekako uveljavil tudi kot mednarodno avantgardistično gibanje
(celo francosko-nemški pesnik Iwan Goll se je nekaj časa imel za zenitista
in je sodeloval pri reviji), v njem pa je opaziti vpliv večine »izmov« tistega časa,
od ekspresionizma, kubizma, italijanskega in ruskega futurizma (prispeval
je Marinetti), dadaizma do konstruktivizma (ruskemu konstruktivizmu je bila
posvečena številka 17–18, naslovnico je oblikoval El Lisicki).
Decembra 1926 je bila objavljena zadnja številka Zenita, ki je vsebovala članek
»Zenitizem skozi prizmo marksizma«. Micića so oblasti spoznale krivega
vzpodbujanja revolucije in to je pomenilo konec revije. [6] [7]
Slika 9: Naslovnica revije Zenit št. 40, 1926 [8]
15
2.1.7 Bauhaus
Nemški Bauhaus predstavlja eno izmed najvplivnejših modernističnih
oblikovalskih šol 20. stoletja. Oče šole je bil arhitekt Walter Gropius, ustanovil
jo je v mestu Weimar, z namenom, da povzdvigne oblikovanje na isti nivo kot
visoko umetnost in ju v končni fazi združiti.
Pod svojo streho je združeval vse aspekte oblikovanja (arhitekturo, grafično
oblikovanje, vključno s tipografijo ter industrijsko in notranje oblikovanje),
umetnosti in celo obrti.
Predavanja so potekala v delavnicah, pred začetkom šolanja so morali študenti
opraviti začetni tečaj, nato so se lahko vpisali na željeni študij.
Prvi učitelj je bil Johannes Itten (barvna teorija, praktična uporaba materialov),
njegov naslednik pa je bil izumitelj in umetnik Laszlo Moholy-Nagy, ki je učil
risanje, slikanje in fotomontažo.
Leta 1928 Gropiusa nasledi arhitekt Hans Meyer, ki zagovarja nujnost
oblikovanja za potrebe ljudi (ustvaril je prva vnaprej izdelana stanovanja), a tudi
on leta 1930 odstopi zaradi levičarskih stališč in ga nadomesti Mies van der
Rohe.
Šola se je morala večkrat seliti (v Dessau in nato v Berlin), z vsako selitvijo pa se
tudi nekoliko preusmeri fokus, da bi ohranili možnost delovanja, a se,
po nacistični zmagi v Nemčiji leta 1931, šola kmalu zapre. [1]
16
Slika 10: Plakat za razstavo Bauhausa, 1923 [9]
2.2 Oblikovanje slovenske historične avantgarde
in konstruktivizma
Zgodnja slovenska historična avantgarda se začne s pesnikom in esejistom
Antonom Podbevškom v začetku 20. stoletja, nadaljuje s Srečkom Kosovelom
in konča z Avgustom Černigojem, ponoven preporod pa doživi nekaj desetletij
kasneje. Ker pa Podbevšek ne predstavlja poglavitne osebe v konstruktivizmu
in posledično v eksperimentiranju s tipografijo, se bom osredotočil le na zadnja
dva, predvsem na Černigoja. [10]
17
2.2.1 Srečko Kosovel
Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani, umrl pa že leta 1926. Kljub
mladosti ga lahko štejemo za enega naših največjih pesnikov.
Svojo literarno pot začne že zelo mlad, sprva pod vplivom impresionizma, motivi
se gibljejo od Krasa, matere in smrti, nato preide v ekspresionizem in razvije
vizionarno, družbeno religiozno tematiko. Šele leta 1967 izidejo Integrali, več kot
40 let po njegovi smrti, ki javnosti razkrijejo njegovo konstruktivistično poezijo.
Po pričevanju njegovih takratnih vrstnikov, je bil Kosovel znan kot vročekrven
socialist, tako kot njegov predhodnik Podbevšek, svoja radikalna družbenopolitična stališča pa je izrazil v svojih konstruktivističnih pesmih, napisanih v letih
1925 in 1926. [10]
2.2.2 Avgust Černigoj
Rojen je bil leta 1898 v Trstu, kjer se je tudi obiskoval umetno-obrtno šolo,
po koncu 1. svetovne vojne pa je učil risanje na šoli v Postojni. Leti 1922 in 1923
preživi v Münchenu, kjer se nadaljno šola na tamkajšnji umetno-obrtni šoli.
Pomlad leta 1924 preživi v Weimarju na Bauhausu kot učenec Laszla
Moholy-Nagya.
V avgustu istega leta obišče Ljubljano, kjer priredi svojo »Prvo konstruktivistično
razstavo«. Tam se pojavi ambient kot diferencirana, zavestna umetniška
stvaritev – v prostoru so viseli veliki napisi, postavljeni pokončno, poševno
ali narobe, na katerih je pisalo: »Kapital je tatvina«, »Umetnik mora postati
inžinir, inžinir mora postati umetnik« idr. Poleg napisov so bili razstavljeni tudi
predmeti in slike (platna s črnimi štirikotniki, z rdečimi polkrogi ali trikotniki). Med
predmeti so bila posamezna kolesa, motor in pisalni stroj – tu gre za reciklažo
že narejenih, ready-made, izdelkov, vse skupaj pa predstavlja novo vsebinsko
interpretacijo v okviru ruskega konstruktivizma. Tu gre za upor proti tradicionalni
18
umetnosti z njenim zanikanjem in vzpostavitev nove, anti-umetnosti. Černigoj
poudarja zavračanje starih načinov, proč od lepotnosti, ki je sama sebi namen
in se zavzema za umetnost, ki služi določenemu namenu.
Razstava na žalost ni bila dobro sprejeta, ljudje so bili zmedeni, saj niso bili
pripravljeni na takšen šok. Jasno je bilo le, da je razstava nakazovala protest
zoper kulturo in estetiko meščanskega razreda, ki je bila do tedaj neomajana.
Julija 1925 je Černigoj ponovno postavil razstavo, a tokrat z bolj izobraževalnim
namenom. S svojimi deli je poskusil nakazati umetniška dognanja, ki so bila
povod za konstruktivizem. Kljub lastnemu prizadevanju pa razstava zopet ni
obrodila željenih sadov. Kritiki so bili mnenja, da Černigoj s svojimi deli ne more
objektivno prikazati tega procesa. Kmalu po razstavi pa je bil Černigoj obtožen
posedovanja komunističnega propagandnega gradiva in je bil prisiljen zapustiti
Ljubljano ter se preseliti v Trst.
V svojem rodnem kraju nato odpre zasebno umetniško šolo, ki v svojem
programu nekoliko spominja na tistega iz Bauhausa (zajema celotno umetnostno
problematiko od arhitekture, slikarstva in kiparstva do grafičnega in industrijskega
oblikovanja ter slikarstva), in ustanovi »Tržaško konstruktivistično skupino«.
V svojih delih sledi Maleviču, Lisickemu in Rodčenku, v svojih linorezih, risbah
in skicah za gledališče jasno uporablja konstruktivistične zamisli. Pojavljajo se
stroji in deli le-teh, Černigoj pa opozarja na pomen strojne stvarnosti, navzočnosti
stroja in njegovo lepotnost, se pravi, na njegovo estetsko vlogo v naši civilizaciji.
Med tem delom pa se izoblikuje tudi trdna vez med njim in avantgardistom
in gledališčnikom Ferdom Delakom.
Černigoj v letu 1925 v Ljubljani sreča Branka Ve Poljanskega in se seznani
z zenitizmom. Ideologijo z navdušenjem sprejme, za razliko od Kosovela, ki je bil
kritičen do ideje o »barbarogeniju«, vidnega vpliva na njegova konstruktivistična
dela pa ni opaziti.
Leta 1927 Delak objavi dve številki revije Tank (ime verjetno izhaja iz dadaistične
skovanke Dragana Aleksića DADA-Tank), 1½ in 1½−3, v katerih je Avgust
Černigoj osrednji avtor. V prvem zvezku Černigoj trdi, da Tank s svojo
19
mednarodno usmeritvijo »ustvarja most nove umetniške civilizacije med Evropo
in Balkanom«, kar še bolj nakazuje na povezanost z Micićevim Zenitom.
Zadnjo številko uporabi za ostro kritiko slovenskih tradicionalističnih umetnikov,
predvsem bratov Franceta in Toneta Kralja.
Največji dosežek v Trstu je bilo sodelovanje njegove skupine (Edvard Stepančič,
Giorgio Carmelich, Ivan Poljak, Zorko Lah in Josip Vlah) na umetniški razstavi
v mestnem paviljonu, uresničila se je pa kot kolektivno delo konstruktivistične
skupine in kot umetniški ambient, hkrati pa ta razstava predstavlja največji uspeh
slovenskega konstruktivizma v svetu. Po tej razstavi konstruktivizem in z njim
prva slovenska historična avantgarda, doživi zaton.
Pred koncem pa se zgodi še en ključen dogodek, in sicer, Herwarth Walden leta
1928 posveti zvezek svoje revije Der Sturm slovenski avantgardi, naslovil jo je
z »Junge Slowenische Kunst«, predstavlja pa izredno priznanje naši skupini
konstruktivistov. [10] [11]
20
3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 Namen in cilji
Namen eksperimentalnega dela seminarske naloge je predstaviti delo slovenskih
konstruktivistov s poudarkom na tistih delih, kjer je razvidna uporaba tipografije
in eksperimentiranje z njo.
3.2 Kolaž ali lepljenka
Lepljenke so v konstruktivizmu razmeroma priljubljena tehnika. Pojavlja se tako
v pesništvu kot v drugih oblikah umetnosti.
3.2.1 Kosovelove lepljenke
Lepljenke Srečka Kosovela so širši javnosti postale znane šele po izdaji
v Integralih. Vse imajo družbeno-politično, revolucionarno ter pro-rusko vsebino.
Glede na to, da so nastale le tri, lahko sklepamo, da mu ta oblika ni bila tako
pri srcu, saj so lepljenke z avantgardističnega vidika konservativnejše, sodijo
v čas nereflektiranih avantgardističnih postopkov, pri katerih je bolj pomemben
estetski videz.
V spodnjih kolažih je opaziti, kako je avtor iz različnih časopisnih izrezkov
in geometrijskih likov zgradil svoje konstrukte, kar se popolnoma sklada
s konstruktivističnimi načeli.
S tipografskega vidika opazimo, da se v njih pojaljvajo skoraj vse skupine pisav:
renesančne (bolj francoske) in baročne, egipčanske, linearne, rokopisne, art
nouveau, od krepkih do navadnih in širokih do zožanih različic. [12]
21
Slika 11: S. Kosovel – Zrcala [12]
Slika 12: S. Kosovel – Bomba [12]
22
Slika 13: S. Kosovel – Prostor [13]
3.2.2 Černigojeve lepljenke
Černigojeve lepljenke so nekoliko bolj drugačne od Kosoveovih, v njih tipografija
ne prevladuje, a kljub temu ostaja pomemben sestavni del. Njegovi kolaži so
ponavadi sestavljeni iz fotografij, časopisnih izrezkov, pomaga pa si tudi
z raznimi drugimi tehnikami (akvarel, barvni svinčniki itd.)
23
Slika 14: A. Černigoj – Charlie Chaplin, 1926 [14]
Pri tem delu je opaziti besede »oscillazioni« (nihanje) in »si ottiene« (se
pridobiva), pisava spada med linearne, širina potez izgleda navadna, pisava
deluje podobno kot Abadi MT. Zaradi kompozicije, postavite tipografije in deluje
kot da slika niha.
24
Slika 15: A. Černigoj – »Come attraverso la strada«, 1925 [15]
Na kolažu je opaziti besede »Come attraverso la strada« (»kako prečkam
cesto«), so ročno napisane verzalke, spadala bi med linearne pisave.
25
Slika 16: A. Černigoj – Kinoroman, 1926 [15]
Slika vsebuje besede »ADI E IL MIGLIOR« v verzalkah in številka 55, napisane
so ročno, pisava je linearna in spominja na Linotype Britannic Bold. Zanimivo je,
da so postavljene v perspektivo in jih razbijejo drugi grafični elementi, kar še
poveča dinamičnost slike.
26
Slika 17: A. Černigoj – Scenski osnutek za Goldonijevo Krčmarico Mirandolino,
1926 [14]
V tem scenskem osnutku opazimo besedo »OSTERIA«, ki je tako kot pri
prejšnjih dveh ročno napisana, pisava je linearna. Nekoliko zmotijo črka »S«,
ki je zelo ozka, prečna črta pri »E«, ki je nizko postavljena in krak ter okrogla
poteza pri »R«, ki sta postavljena nizko. Zanimivo je, kako silnice (vijuge)
razbijejo besedo in kako je »A« razdeljen na optično višji del in nižji del, sama
postavitev zopet izraža dinamiko.
27
Slika 18: A. Černigoj – Ferdo Delak, 1928 [11]
Pri tej lepljenki je opaziti tekst »REVUE« v izraziti art nouveau pisavi, »tank«
in »delak ferdinand« v linearni Akzidenz-Grotesk (navadni), »teater« pa
v zožani, debelejši obliki. Černigojev podpis je napisan z renesančno pisavo.
28
3.3 Linorezi
Besede so na popolnoma konstruktivističen način razdeljene na več kosov
in nato ponovno »sestavljene«, tako da skupaj z ostalimi elementi, sestavijo stroj
– TANK.
Slika 19: A. Černigoj – TANK INTERNACIJONALNA REVOLUCIJA, 1927 [16]
29
3.4 Konstrukcije
Na spodnjih slikah so predstavljeni Černigojevi konstrukti s prve
konstruktivistične razstave v Ljubljani, na koncu je še Stepančičevo delo.
Slika 20: A. Černigoj – Skulptura »El«, rekonstrukcija [16]
Slika 21: Povečava »El« [16]
30
V tej skulpturi vidimo »EL« v bolj dekorativni serifni pisavi, ki spominja malce
na art nouveau. Po mnenjih strokovnjakov, naj bi to delo bilo »hommage«
El Lisickiju. Tipografija v tem delu deluje tako, da kompozicijo uravnoteža. [11]
Slika 22: A. Černigoj – Relief »g«, rekonstrukcija [16]
Slika 23: Povečava »g« (obrnjen) [16]
Tu opazimo narobe obrnjeno brez-serifno črko »g«. Poznavalci si niso enotni
glede pomena, najbolj verjetna pa je, da je znak za gravitacijo (Moholy-Nagy
31
je bil znan po tem, da je to preučeval na Bauhausu), ki v breztežnostnem stanju
lebdi (temeljna zahteva konstruktivistov). Tudi tu črka uravnoteža kompozicijo.
Zanimivo je tudi to, da je zaključek črke na zgornji fotografiji (rekonstrukcija) bolj
prirezan kot pri spodnjem originalu. [17]
Slika 24: A. Černigoj – Relief »g«, original, 1924 (obrnjen) [14]
Pri spodnjem Černigojevem delu je opaziti presekano besedo »jublj«. Nekateri
pravijo, da je delo posvečeno Kosovelovi sestri Karmeli (»ljubljeni«), a so njeni
starši to ljubezen »presekali«, morda pa je to ostanek imena mesta Ljubljana,
v katerem je bila razstava in za katero je trdil Kosovel, da se »pogreza
v močvirje«. [17]
32
Slika 25: A. Černigoj – Relief »jublj«, original, 1924 [14]
Spodnji dve deli sta bolj abstraktni konstruktivistični arhitekturni študiji, pri obeh
je opaziti napise v linearni pisavi, sami napisi pa tudi tu držijo kompozicijo
v ravnovesju.
33
Slika 26: A. Černigoj – Objekt »KLINIKA«, rekonstrukcija
Slika 27: Povečava »KLINIKA«
34
Slika 28: A. Černigoj – Objekt »Wien KOLIN«, rekonstrukcija
Slika 29: Povečava »Wien KOLIN«
35
Slika 30: E. Stepančič – Arte spettacolo, ok. 1927 [14]
Zgornja slika prikazuje eno izmed redkejših del Edvarda Stepančiča, ki prikazuje
razgibano konstrukcijo, kar pa še bolj poudarja dodana tipografija, tako
pomensko kot vizualno.
3.5 Revija Tank
V spodnjih besedilih lahko opazimo, kako je avtor sledil avantgardističnim
trendom. A bolj kot konstruktivističnim, je morda opaziti futuristične. Besede
so menjane z matematičnimi simboli in pojavljaja se paragonnage (različne
velikosti pisave in tudi različne pisave v istem stavku). V 1. besedilu je opaziti
na levi strani tudi velik klicaj, kar še bolj spominja na futuristično prakso,
v drugem besedilu na koncu najdemo še črn kvadrat, ki simbolizira
konstruktivizem.
36
Slika 31: A. Černigoj – »Moj pozdrav!«, Tank, št. 1½, 1927 [11]
37
Slika 32: A. Černigoj – Tank, št. 1½ - 3, 1927 [14]
38
4 ZAKLJUČEK
Ob pisanju in raziskovanju sem opazil, da imamo Slovenci bogato in pestro
zgodovino avantgardistične umetnosti, tudi na področju eksperimentiranja
s tipografijo (vplivi futurizma, Bauhausa ter ostalih avantgard se opazi tudi v izbiri
pisav v umetninah naše konstruktivistične skupine, predvsem Černigoja, kjer
prevladujejo linearne, tehnične, torej »moderne«), a se žal veliko stvari iz tistega
obdobja ni ohranilo. Presenečen sem nad izidom seminarske naloge
in ugotovitvami, ki sem jih lahko izpeljal.
Po mojem mnenju bi bilo zmotno naše konstruktiviste uvrščati med ostale, saj je
očitno, da se je pri nas izoblikoval kolaž avantgardističnih gibanj, cilj tega,
slovenskega gibanja pa je bil vseeno podoben ostalim, in sicer, zrušiti prejšnjo
buržuazno umetnost in družbo ter oblikovati novo.
Kljub prizadevanjem naših umetnikov pa večjih sadov ta boj ni obrodil. Kmalu se
je začela druga svetovna vojna in avantgardistična gibanja so se ali asimilirala
v politični sistem ali pa izginila.
Vse do 80. let prejšnjega stoletja ni bilo videti nobenih večjih odstopanj,
do pojava neoavantgardistov, ki so ponovno obudili misel konstruktivistov. Ena
izmed največjih paralel je prav gotovo Neue Slowenische Kunst, ki že po imenu
spominja na objavo v Der Sturm-u (tu moram dodati, da je del NSK – Novi
Kolektivizem tudi postavil stalno razstavo Avgusta Černigoja v Lipici).
Kam bo pot vodila novo avantgardo nam zaenkrat še ni povsem znano, a vedno
bolj je očitno, da obstaja možnost, da se evolucija spremeni v revolucijo.
39
5 VIRI IN LITERATURA
1. GRAHAM-DIXON, A. Likovna umetnost. Ljubljana : Mladinska knjiga,
2012.
2. DRUCKER, J. The visible word. Chicago : The university of Chicago
press, 1994.
3. Malevič Suprematizem [dostopno na daljavo], 2013 [citirano 7. 1.
2013], Dostopno na svetovnem spletu:
<http://4.bp.blogspot.com/_2yfuOK6nYaM/TUG5N8jfVXI/AAAAAAAAA
Ac/MUpY45kdtTI/s1600/Malevich+-+Suprematism.JPG>.
4. MENAŠE, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Ljubljana :
Mladinska knjiga, 1971.
5. El Lisicki Zarini rdeč klin med bele [dostopno na daljavo], 2013 [citirano
7. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: <
http://rebeccareilering.files.wordpress.com/2009/02/artwork_by_el_lissi
tzky_1919.jpg?w=510 >.
6. GOLUBOVIĆ, V. The Zenit periodical (1921-1926) [dostopno na
daljavo], 2008 [citirano 5. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: <
http://digital.nb.rs/zenit/english.html>.
7. DOVIĆ, M. Mož z bombami [dostopno na daljavo], 2012 [citirano 5. 1.
2013], Dostopno na svetovnem spletu:
<
http://books.google.si/books?id=31fn3Gi9m1cC&pg=PA51&lpg=PA51&
40
dq=zenitizem&source=bl&ots=kPNhyw_h_d&sig=hQ1PkLPPwxYqes9q3KuZ9RGhn0&hl=sl&sa=X&ei=2uzpUNy3B4nbsgbb0YG4Bw&ved=
0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=zenitizem&f=false>.
8. Zenit naslovnica [dostopno na daljavo], 2010 [citirano 6. 1. 2013],
Dostopno na svetovnem spletu: <
http://www.bibliofil.hr/upload/covers/ec8d4b62-f9ad-45c5-a9f8c77b45a2e8fd.jpg>.
9. Bauhaus plakat [dostopno na daljavo], 2012 [citirano 7. 1. 2013],
Dostopno na svetovnem spletu: <
http://www.dieselpunks.org/profiles/blogs/art-history-the-bauhaus>.
10. ERJAVEC, A. Ljubezen na zadnji pogled. Ljubljana : Založba ZRC,
2004.
11. KREČIČ, P. Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri.
Maribor : Obzorja, 1989.
12. OCVIRK, A. Srečko Kosovel - Integrali. Ljubljana : Cankarjeva založba,
2003.
13. KOSOVEL, S. Ikarjev sen. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004.
14. MODERNA GALERIJA. Tank. Ljubljana : Moderna galerija, 1998.
15. KREČIČ, P. Avgust Černigoj. Ljubljana : Nova revija, 1999.
16. DJALIL, S. Fotografije iz Černigojeve razstave v Lipici. (osebni vir, 29.
12. 2012). Lipica
41
17. VREČKO, J. Formiranje Kosovelovega konstruktivizma – spopad med
kompozicijo in konstrukcijo (separat). Ljubljana : Filozofska fakulteta,
2010
42