LETNO POROČILO - Pivovarna Union

Transcription

SKUPINA UNION
LETNO POROČILO
2013
Letno poročilo 2013 / Kazalo
KAZALO
UVOD.................................................................................................................................... 1
1.
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
1.8
Nagovor predsednika uprave............................................................................................................... 1
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila................................................................... 2
Podatki o poslovanju Skupine Union ................................................................................................ 4
Podatki o poslovanju Pivovarne Union, d.d. ..................................................................................... 8
Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji .....................................................................................13
Predstavitev Skupine Union ............................................................................................................. 14
Predstavitev obvladujoče družbe Pivovarne Union, d.d. ................................................................. 14
Razvojni mejniki ................................................................................................................................ 16
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
2.6
2.7
2.8
2.9
2.10
2.11
2.12
2.13
2.14
Upravljanje družbe ........................................................................................................................... 20
Izjava o upravljanju družbe oziroma spoštovanju kodeksa............................................................ 22
Poročilo uprave o odvisnosti po 545. členu ZGD-1........................................................................... 25
Delničarji ........................................................................................................................................... 30
Prodaja in trženje............................................................................................................................... 33
Nabava ............................................................................................................................................... 39
Kakovost in standardi ........................................................................................................................ 41
Investicije ...........................................................................................................................................43
Analiza uspešnosti poslovanja Skupine Union ...............................................................................45
Analiza uspešnosti poslovanja Pivovarne Union, d.d. .................................................................... 46
Upravljanje tveganj ........................................................................................................................... 49
Financiranje in odprodaja naložb ..................................................................................................... 53
Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2013 ................................................................................. 56
Dogodki po koncu obračunskega obdobja .......................................................................................58
3.1
3.2
3.3
3.4
Upravljanje s človeškimi viri ............................................................................................................. 61
Komuniciranje .................................................................................................................................. 64
Odgovoren odnos do družbenega okolja ......................................................................................... 65
Varovanje okolja................................................................................................................................66
4.1
4.2
4.3
4.4
Izjava o odgovornosti uprave............................................................................................................69
Poročilo neodvisnega revizorja ........................................................................................................ 70
Revidirani računovodski izkazi Skupine Union za poslovno leto 2013, v skladu z MSRP ........... 72
Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom .................................................................... 79
5.1
5.2
5.3
5.4
Izjava o odgovornosti uprave............................................................................................................ 133
Poročilo neodvisnega revizorja ....................................................................................................... 134
Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Union, d.d., za poslovno leto 2013............................. 136
Pojasnila k nekonsolidiranim računovodskim izkazom ............................................................... 144
POSLOVNO POROČILO ................................................................................................ 20
2.
TRAJNOSTNI RAZVOJ .................................................................................................. 61
3.
RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE UNION ................................................... 69
4.
RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBE PIVOVARNA UNION, d.d. ................ 133
5.
Letno po
oročilo 2013 / Uvod
1.
UVOD
D
1.1
Nagovorr predse
ednika u prave
Spoštovaani delničarrji, cenjeni poslovni parttnerji in sodelavci!
V letu 2
2013 se je Pivovarna
P
Union,
U
d.d., podobno kot druge čla
anice Skupiine Laško predvsem
p
soočala z izzivi rep
programiran
nja dolgov iiz preteklossti, zmanjševanja zadollženosti, pro
odajnimi
procesi ter hkrati intenzivni
i
skrbi
s
za tržžni položaj naših vrhunskih blagoovnih znam
mk, ki na
domačem
m trgu, kju
ub padcu ku
upne moči iin posledičn
no zmanjševvanju količin
n, ohranjajo
o ali celo
povečujeejo tržne deleže, na najp
pomembnejjših tujih trg
gih pa, podo
obno kot dru
uge družbe Skupine,
prodajnee količine po
ovečujejo.
Gospoddarska krizaa zaznamova
vala še eno le
leto poslovaanja
Globokaa gospodarsk
ka kriza, v kateri
k
se Sloovenija nahaaja že nekaj let, je kreppko vplivala na tržne
razmeree na domaččem trgu. Domači
D
kuppci so tudi v primerjavvi s prejšnjiimi leti še dodatno
zmanjšeevali potrošn
njo, zato je bilo
b potrebnoo v okviru Sk
kupine inten
nzivno delo,, da smo lah
hko padec
prodajniih količin naa domačem trgu nadom
mestili s poveečevanjem izvoza. To paa je bilo mo
ogoče le z
vrhunskkimi blagovn
nimi znamk
kami, ki soo bile tudi v letu 2013 nagrajene na najpresstižnejših
mednaroodnih ocenjevanjih kako
ovosti.
Uspeli ssmo nadaljeevati trend ohranjanja najuspešnejjših in lansiranja novih
h blagovnih
h znamk,
kupci soo dobro sprejeli novosti na
n področju
u vod z okusii. Pivovarna Union, d.d.., bo tako priihajajočo
150 letn
nico ustanovvitve, ki jo bomo obeeleževali v letu 2014, pričakala z vrhunskim
mi in na
najpomeembnejših trgih
t
dobro uveljavljenim
u
mi blagovnim
mi znamkam
mi.
Leto 20
013 so zazn
namovali tud
di začeti prrocesi odprrodaje prem
moženja s cciljem zman
njševanja
zadolžen
nosti družbee. Pivovarnaa Union, d.dd., je kot članica Skupin
ne Laško priistopila h ko
onzorciju
prodajallcev, ki je ju
unija 2013 po
odpisal proddajno pogod
dbo za večinsski paket drružbe Mercaator, d.d..
V jesenii smo pričelli tudi s prodajnim proccesom družb
be Birra Pejja, Sh.a., s K
Kosova. Kon
nec aprila
2014 sm
mo z bankam
mi tudi podp
pisali Sporazzum o restrrukturiranju in mirovan
nju ter s tem
m dosegli
reprograam večine krreditov do konca leta 20
016.
Priprave
ve na 150 letn
tnico družbe
be in družbeena odgovorrnost
Pivovarn
na Union, d.d.,
d
je skupaj z drugim
mi članicami Skupine La
aško v posloovno zahtevn
nem letu
2013 dokkazala, da ima
i
vrhunsk
ke blagovnee znamke, po
p katerih kupci
k
z veseeljem poseg
gajo in je
sposobn
na dosegati dobre
d
rezulttate iz posloovnega delo
ovanja. V lettu 2013 smoo že ob trad
dicionalni
podpori slovenskem
mu športu kot
k članica Skupine Laaško sodelovvali tudi kot
ot sponzorji največje
športne prireditve pri nas, Evvropskega pprvenstva v košarki. Projekt spon
nzorstvo je presegel
pričakovvanja tako po
o odmevnossti kot po dosseženih prodajnih rezulltatih.
Leto 20
014 bo zazn
namoval pom
membem m
mejnik v deelovanju Pivvovarna Uni
nion, d.d., saj bomo
praznovvali 150 letniico ustanovitve pivovarn
ne. V to častitljivo oblettnico vstopaamo z uveljaavljenimi
blagovniimi znamkaami, ki jih kupci
k
dobroo sprejemajo
o. Načrtujem
mo tudi, daa bo jeseni leta
l
2014
Ljubljan
na na lokaciiji Pivovarnee Union, d. d., dobila dolgo
d
pričakovano pivniico, v katerii si bodo
gostje laahko privošččili prav vsee vrhunske blagovne zn
namke Skup
pine Laško. Tudi tiste, ki jih ni
mogoče dobiti v red
dni prodaji.
mag. Du
ušan Zorko,
Predsed
dnik uprave Pivovarne
P
Union,
U
d.d.
Skupina U
Union in Pivovvarna Union, d.d.
1
Letno poročilo 2013 / Uvod
1.2
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila
PIVOVARNA UNION, d.d.
Nadzorni svet
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi
letnega poročila
Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe je v poslovnem letu 2013 deloval v naslednji sestavi:
Predstavniki kapitala
dr. Vladimir Malenković, predsednik (predsednik od 18.11.2013 dalje)
dr. Peter Groznik, član (predsednik do 6.9.2013)
g. Bojan Cizej, član
Predstavniki zaposlenih
ga. Terezija Peterka, namestnica predsednika
g. Primož Mlekuš, član
Delovanje nadzornega sveta
Poslovanje družbe Pivovarna Union, d.d., in Skupine Union je v letu 2013 v skladu z zakonskimi
predpisi in statutom družbe Pivovarna Union, d.d., nadziral nadzorni svet Pivovarne Union, d.d.
Nadzorni svet se je v letu 2013 sestal na 6-ih rednih sejah in 1 korespondenčni seji.
Skozi celotno leto 2013 je nadzorni svet tekoče preverjal delo uprave. Nadzorni svet je posebno
pozornost posvetil odprodaji naložb družbe, zlasti postopku prodaje delnic družbe Mercator, d.d.,
aktivnostim za reprogram finančnih obveznosti družbe, obvladovanju stroškov, pomembnejšim
pravnim zadevam ter preverjanju doseganja poslovnih rezultatov. Nadzorni svet se je z
omenjenimi temami kontinuirano ukvarjal oziroma so te teme bile tudi redne točke na dnevnem
redu sej nadzornega sveta.
Pomembnejši sklepi nadzornega sveta
Poleg zgoraj navedenih zadev je nadzorni svet obravnaval tudi ostale tekoče zadeve ter sprejel
naslednje pomembnejše sklepe:
 dne 20.3.2013: nadzorni svet je potrdil revidirano letno poročilo Pivovarne Union, d.d., in
Skupine Union za poslovno leto 2012,
 dne 14.6.2013: nadzorni svet se je seznanil z vsebino prodajne pogodbe delnic družbe
Poslovni sistem Mercator, d.d., in soglašal, da Pivovarna Union, d.d., proda družbi
Agrokor, d.d., Trg Dražena Petrovića 3, Zagreb, 464.390 navadnih imenskih delnic z
oznako MELR izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d., ki predstavljajo 12,33% delež
družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., po fiksni ceni 120 EUR na delnico,
 dne 14.6.2013: nadzorni svet je skupščini za revizorja družbe za revidiranje poslovnih
izkazov za leto 2013 predlagal družbo Ernst & Young d.o.o., Ljubljana,
 dne 30.8.2013: nadzorni svet je zadolžil upravo, da z družbo Ernst & Young, d.o.o., sklene
pogodbo o preveritvi poslov v Birra Peja, Sh.a., in takoj pristopi k realizaciji le - te,
Skupina Union in Pivovarna Union, d.d.
2
Letno po
oročilo 2013 / Uvod
 ddne 18.11.2013: nadzornii svet je dnee 18.11.2013 za
z predsedn
nika nadzorn
nega sveta Pivovarne
P
V
M
Malenkovića,,
Union, d.d.,, izvolil dr. Vladimirja
 ddne 18.11.20113: nadzornii svet je sogllašal, da uprrava Pivovarn
ne Union, dd.d., podpišee Okvirne
p
pogoje (Terrm Sheet) v vsebini, kki je v bistvvenih elementih enakaa osnutku Okvirnih
O
p
pogojev, s katerim
k
se jee seznanil naadzorni svett, ter podpiše
e sporazum
m o restruktu
uriranju v
sskladu s po
odpisanimi Okvirnimi ppogoji (Term
m Sheet), ob pogoju, dda je enako soglasje
p
podano tudii s strani dru
užb Pivovarn
na Laško, d.d
d., in Radenska, d.d., Raadenci,
 ddne 17.12.20
013: nadzornii svet je potrrdil Poslovn
ni načrt Skup
pine Union in Pivovarne Union,
d
d.d., za poslovno leto 20
014.
Preverritev letnega poročila
Nadzorn
ni svet je prreveril revidirano letno poročilo Pivovarne Un
nion, d.d., in
n Skupine Union
U
za
leto 2013 na svoji 31. redni sejii dne 23.5.2 014, na kateeri je prisosstvoval tudi pooblaščenii revizor.
Letno p
poročilo je bilo
b
revidiraano s stranii revizijske družbe Ern
nst & Youn
ng, d.o.o., Ljubljana.
L
Revizijskka družba jee dne 30.4.2
2014 k Letneemu poročilu
u Pivovarne
e Union, d.dd., in Skupin
ne Union
izdala poozitivni mneenji. Nadzorrni svet na pporočili revizzijske družb
be ni imel prripomb in jee z njima
soglašal.
Nadzorn
ni svet na revidirano
r
Letno
L
poroč ilo Skupinee Union in družbe Pivoovarna Union, d.d.,
za leto 2
2013 ni imeel pripomb in
i ga je na ssvoji 31. red
dni seji dne 23.5.2014 ssoglasno potrdil.
Predloog za upo
orabo bilaančnega d
dobička
Hkrati s potrditvijo revidiranega letnega pooročila Skup
pine Union in
i Pivovarnee Union, d.d
d., za leto
2013 je nadzorni svvet obravnavval in potrddil tudi pred
dlog uprave za uporaboo bilančnegaa dobička
ne Union, d.d., ki se glasi:
Pivovarn
»Bilanč ni dobiček na dan 31.112.2013 znaaša 2.255.5770,00 EUR in izhaja i z sprostitvee drugih
rezerv i z dobička za
z nameravaano izplačillo dividend v letu 2014.«
Nadzorn
ni svet ocen
njuje, da je bilo
b poslovan
nje Pivovarn
ne Union, d.d.,
d
in Skuppine Union,, ter delo
uprave v letu 2013,, glede na splošno
s
posllabšane gosspodarske ra
azmere in sspremenjene pogoje
financiranja, v sklad
du s pričakovvanji.
Nadzorn
ni svet je to
o poročilo sestavil
s
za sskupščino delničarjev
d
družbe
d
v sklladu z 282.. členom
Zakona o gospodarsskih družbah
h (ZGD-1).
Ljubljan
na, 23.5.2014
4
Skupina U
Union in Pivovvarna Union, d.d.
Pred
dsednik naddzornega sveeta:
Dr. Vladimir M alenković
3
1.3
Podatki o poslovanju Skupine Union
Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)
160,0
v mio. EUR
120,0
119,1
116,1
Čisti prihodki od prodaje
80,0
EBITDA - normalizirani
40,0
26,7
23,5
0,0
2012 popravljeno
2013
Skupina Union je v letu 2013 dosegla 116,1 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, 15,3 mio. EUR
normaliziranega dobička iz poslovanja ter 23,5 mio. normalizirane EBITDA - e.
Normalizirani EBIT za leto 2013 je izračunan iz dobička iz poslovanja, ki je povečan ali zmanjšan
za vpliv enkratnih poslovnih dogodkov (oblikovanje dolgoročnih rezervacij za zaposlence, slabitve
nepremičnin in naložbenih nepremičnin, prihodkov od odprave slabitve nepremičnin, poplačilo iz
stečajne mase družb Infond Holding, d.d. - stečaju ter Center naložbe, d.d. – v stečaju, krepitev in
prodaja naložbenih nepremičnin, prihodkov od v preteklosti preveč plačane koncesije za vodo ter
oprave obveznosti iz naslova kavcij). Normalizirani EBITDA je seštevek normaliziranega EBIT - a
in amortizacije.
Normalizirani čisti dobiček za leto 2013 je poleg naštetih prilagoditev prilagojen še za slabitev
finančnih naložb in obračunane terjatve za odloženi davek iz tega naslova, del oblikovanih
dolgoročnih rezervacij za zaposlence, odprave slabitve zaradi poplačila iz stečajne mase družb
Infond Holding, d.d. – v stečaju ter Center naložbe, d.d. – v stečaju ter preračun odloženih davkov
zaradi spremembe davčne stopnje.
Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)*
16,0
14,0
14,2
11,4
v%
12,0
10,0
Donosnost kapitala (ROE)
8,0
Donosnost sredstev (ROA)
6,0
5,3
4,3
4,0
2,0
0,0
2012 popravljeno
2013
* Pri izračunu donosnosti lastniškega kapitala in sredstev je upoštevan normalizirani čisti dobiček.
4
Pomembnejši podatki o poslovanju Skupine Union
(v EUR)
2012*
popravljeno
2013
EBIT
EBIT - normalizirani
EBITDA
Neto odhodki za obresti1
Čisti dobiček oz. izguba
Čisti dobiček oz. izguba - normalizirani
Dolgoročna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Kratkoročna sredstva + AČR
Kapital
Dolgoročne obveznosti + dolg. PČR
Kratkoročne obveznosti + krat. PČR
Neto kratkoročna sredstva oz. obveznosti2
Neto finančne obveznosti3
Neto finančni dolg 4
Denarni tok iz poslovanja
Denarni tok iz naložbenja
Denarni tok iz financiranja
Neto denarni tok
119.128.838
19.395.628
17.221.959
28.847.263
26.673.594
-6.310.505
-86.885
11.994.951
113.169.792
98.206.330
107.698.223
82.946.040
18.869.167
119.052.807
-11.354.584
117.815.662
42.940.788
17.253.693
-6.666.120
-30.063.641
-19.476.068
116.112.499
13.245.456
15.251.744
21.540.667
23.546.955
-4.700.039
-5.948.512
8.977.356
106.424.506
85.268.205
91.503.749
73.986.221
12.320.781
111.621.253
-20.117.504
101.565.779
47.663.697
19.836.537
-304.326
-19.057.067
475.144
1Finančni
prihodki za obresti - finančni odhodki za obresti
sredstva z AČR - Kratkoročne obveznosti s PČR
3Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti - denarna sredstva in denarni ustrezniki
4(Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti) - (dolgoročne finančne naložbe + kratkoročne finančne naložbe +
denarna sredstva in denarni ustrezniki)
*Vrednosti določenih postavk v tukaj prikazanih razkritjih so drugačne od vrednosti, poročanih v Letnem poročilu 2012.
Popravki računovodskih izkazov za pretekla obdobja so prikazani v posebnem razkritju v poglavju 4.4.5 Popravek
računovodskih izkazov za pretekla obdobja tega poročila.
2Kratkoročna
5
Kazalniki
Delež normaliziranega EBIT v čistih prihodkih od
prodaje
Delež normaliziranega EBITDA v čistih prihodkih od
prodaje
5
Pokritje obresti
Normalizirani čisti dobiček oz. izguba v čistih
prihodkih od prodaje
Donosnost kapitala (ROE)6
Donosnost sredstev (ROA)7
Obveznosti / kapital8
2012*
popravljeno
2013
14,5%
13,1%
22,4%
20,3%
2,7
3,2
10,1%
14,2%
5,3%
1,663
7,7%
11,4%
4,3%
1,675
5Normalizirani
EBIT/neto odhodki za obresti
čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju
7Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju
8(Obveznosti + časovne razmejitve + rezervacije) / kapital
6Normalizirani
Število zaposlenih
Zaposleni na dan 31.12.
Povprečno število zaposlenih iz ur
Dodana vrednost na zaposlenega9 (v EUR /
zaposlenega)
Čisti prihodki iz prodaje na zaposlenega10 (v EUR /
zaposlenega)
2012
577
568
2013
584
551
76.076
78.551
209.664
210.639
9(Poslovni
10Čisti
prihodki - stroški blaga, materiala in storitev - drugi poslovni odhodki) / povprečno število zaposlenih iz ur
prihodki iz prodaje / povprečno število zaposlenih iz ur
Po sklepu Nadzornega sveta so od 1. 3. 2013 dalje predsednik uprave in štirje člani uprave
Pivovarne Laško, d. d., za polovični delovni čas zaposleni tudi v Pivovarni Union, d. d.
6
Povzetek iz poslovnega načrta 2014
V preteklih letih je gospodarska kriza močno spremenila razmere na domačem kot tudi na vseh
ključnih izvoznih trgih Skupine Union. Posledice recesije se kažejo v občutnem zmanjšanju
kupne moči, racionalizaciji potrošnje, zmanjšanju zvestobe kupcev, rasti trgovskih blagovnih
znamk, zmanjšanju impulzivnih nakupov in namesto tega pogostejšem odločanju za nakup
izdelkov v akciji, v preusmeritvi kupcev v diskontne trgovine.
Kljub trendu padanja porabe pijač je cilj v letu 2014 ohraniti tržne deleže na slovenskem trgu, na
tujih trgih pa doseči še intenzivnejšo rast prodaje in utrjevanje pozicij nosilnih lastnih blagovnih
znamk. Uresničitev ciljev temelji na enotnem pristopu do ključnih kupcev, oblikovanju ustrezne
cenovne politike, zagotavljanju prodajno marketinške učinkovitosti, kakovostno obdelavo terena
in uvajanju novosti v kategoriji pijač.
Skupina Union v letu 2014 načrtuje prodajo 1,8 mio. hl piva, brezalkoholnih pijač in vod, od tega
54,3% na slovenskem trgu, ostalo na trgih izven Slovenije.
Skupina ob 115,7 mio. EUR načrtovanih čistih prihodkih od prodaje načrtuje 14,6 mio. EUR
dobička iz poslovanja ter 22,4 mio. EUR EBITDA.
Investicije v višini 6,6 mio. EUR bodo namenjene obnavljanju tehnološke opreme, deloma pa
tudi informacijskemu razvoju in investicijam v trg.
Zaradi visoke zadolženosti Skupine so med prioritetnimi cilji zaključek prodajnega postopka
delnic družbe Mercator,d.d., aktivno trženje ostalih finančnih naložb in ostalega poslovno
nepotrebnega premoženja, dogovor o dolgoročnem reprogramu posojil ter razdolžitev Skupine
delno iz prejetih kupnin, delno iz denarnega toka osnovne dejavnosti.
Okoljski cilji Skupine bodo tudi v letu 2014 naravnani v smeri znižanja obremenitev in količine
odpadnih vod ter odpadkov, kakor tudi v smer racioanalne porabe energentov. Pomemben cilj
ostaja tudi varovanje in zaščita lastnih vodnih virov ter preprečevanje vseh možnih negativih
vplivov nanje.
7
1.4
Podatki o poslovanju Pivovarne Union, d.d.
Prihodki od prodaje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA)
130,0
v mio. EUR
104,0
102,9
99,5
78,0
52,0
23,2
26,0
20,5
0,0
2012 popravljeno
2013
V letu 2013 so se prihodki od prodaje v primerjavi z letom 2012 zmanjšali za 3,4%. Zaradi manjše
amortizacije in manjšega normaliziranega dobička iz poslovanja za 12%, se je normalizirana
EBITDA zmanjšala za 11,5%.
Normalizirani EBIT, normalizirani EBITDA in normalizirani čisti dobiček Pivovarne Union, d.d.,
so izračunani na enak način kot pri Skupini Union, kar je pojasnjeno v poglavju 1.3 Podatki o
poslovanju Skupine Union tega poročila.
Donosnost sredstev (ROA) in lastniškega kapitala (ROE)*
18,0
15,0
15,3
12,3
v%
12,0
Donosnost kapitala (ROE)
Donosnost sredstev (ROA)
9,0
6,0
5,8
4,8
3,0
0,0
2012 popravljeno
2013
* Pri izračunu donosnosti lastniškega kapitala in sredstev je upoštevan normalizirani čisti dobiček.
8
Pomembnejši podatki o poslovanju Pivovarne Union, d.d.
(v EUR)
2012*
popravljeno
2013
EBIT
EBIT - normalizirani
EBITDA
Neto odhodki za obresti1
Čisti dobiček oz. izguba
Čisti dobiček oz. izguba - normalizirani
Kratkoročna sredstva + AČR
Kapital
Dolgoročne obveznosti + dolg. PČR
Kratkoročne obveznosti + krat. PČR
Neto kratkoročna sredstva oz. obveznosti2
Neto finančne obveznosti3
Neto finančni dolg brez naložb v odvisne družbe4
Denarni tok iz poslovanja
Denarni tok iz naložbenja
Denarni tok iz financiranja
Neto denarni tok
102.945.268
16.307.742
16.668.417
22.831.161
23.191.836
-5.025.204
-1.885.549
12.730.631
102.948.050
76.922.424
103.617.135
80.163.246
18.043.076
108.358.863
-4.741.728
110.139.467
26.486.854
14.069.141
-5.045.197
-28.357.630
-19.333.686
99.466.740
14.033.760
14.671.751
19.897.688
20.535.679
-3.600.654
-4.060.821
9.496.750
100.813.499
68.131.994
88.418.121
74.052.973
12.078.157
103.100.490
-14.682.369
96.233.040
32.472.410
17.576.343
-338.837
-16.770.577
466.929
1Finančni
prihodki za obresti - finančni odhodki za obresti
sredstva z AČR - Kratkoročne obveznosti s PČR
3Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti - denarna sredstva in denarni ustrezniki
4(Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti) - (dolgoročne finančne naložbe brez naložb v odvisne družbe+
kratkoročne finančne naložbe+denarna sredstva in denarni ustrezniki)
2Kratkoročna
9
Kazalniki
Delež normaliziranega EBIT v čistih prihodkih od
prodaje
Delež normaliziranega EBITDA v čistih prihodkih od
prodaje
Pokritje obresti5
Normalizirani čisti dobiček oz. izguba v čistih
prihodkih od prodaje
Donosnost kapitala (ROE)6
Donosnost sredstev (ROA)7
Obveznosti / kapital8
2012*
popravljeno
2013
16,2%
14,8%
22,5%
3,3
20,6%
4,1
12,4%
15,3%
5,8%
1,577
9,5%
12,3%
4,8%
1,555
5Normalizirani
EBIT/neto odhodki za obresti
čisti dobiček / povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju
7Normalizirani čisti dobiček / povprečno stanje sredstev v obdobju
8(Obveznosti + časovne razmejitve + rezervacije) / kapital
6Normalizirani
Število zaposlenih
Zaposleni na dan 31.12.
Povprečno število zaposlenih iz ur
Dodana vrednost na zaposlenega89 (v EUR /
zaposlenega)
Čisti prihodki iz prodaje na zaposlenega10 (v EUR /
zaposlenega)
2012
367
367
2013
378
371
95.796
100.085
280.360
267.931
9(Poslovni
10Čisti
prihodki - stroški blaga, materiala in storitev - drugi poslovni odhodki) / povprečno število zaposlenih iz ur
prihodki iz prodaje / povprečno število zaposlenih iz ur
Po sklepu Nadzornega sveta so od 1. 3. 2013 dalje predsednik uprave in štirje člani uprave
Pivovarne Laško, d. d., za polovični delovni čas zaposleni tudi v Pivovarni Union, d. d.
Delež izvoza v skupini prodaji pijač Pivovarne Union, d.d.
(v hl)
Prodaja vseh pijač
Izvoz
Delež (v %)
Tržni delež prodaje piva na slovenskem tržišču
(v %)
Pivovarna Laško, d.d.
Pivovarna Union d.d.
Pivo iz uvoza
Skupaj
2012
1.472.117
407.753
27,7
2013
1.462.526
444.662
30,4
2012
38,1
45,9
16,0
100,0
2013
39,0
45,0
16,0
100,0
10
Podatki o delnici PULG
Skupno število izdanih delnic
Čisti dobiček oz. izguba na delnico v EUR
Izplačana bruto dividenda na delnico v EUR
Knjigovodska vrednost delnice 31.12. v EUR10
2012*
popravljeno
451.114
-4,18
6,00
177,70
2013
451.114
-9,00
164,16
10Kapital
na dan 31.12. / skupno število delnic
11
Povzetek iz poslovnega načrta 2014
Kot kažejo makroekonomski kazalci in gospodarske razmere v državi in regiji, kjer svoje izdelke
prodaja Pivovarna Union, d.d., bo leto 2014 za poslovanje še zahtevnejše kot leto 2013. Negativna
makroekonomska gibanja, povečane davčne obremenitve in razmere zaostrene konkurence bodo
predvsem na slovenskem trgu pijač pomenile velik izziv, s katerim se bo Pivovarna Union, d.d.,
morala soočati, da bo dosegla zastavljene cilje.
Strategija družbe v letu 2014 je obramba domačega trga z zadržanjem tržnih deležev na domačem
trgu kljub trendu padanja potrošnje ter rast na tujih trgih. Pivovarna Union, d.d., v letu 2014
načrtuje prodajo 1,5 mio. hl piva, brezalkoholnih pijač in vod, od tega 67% na slovenskem trgu,
ostalo na tujih trgih.
Družba ob 97,3 mio. EUR načrtovanih čistih prihodkih od prodaje načrtuje 15,8 mio. EUR dobička
iz poslovanja ter 20,8 mio. EUR EBITDA.
Investiranje v višini amortizacije iz leta 2013 je namenjeno obnavljanju tehnološke opreme,
deloma pa tudi informacijskemu razvoju in investicijam v trg. Pomemben projekt za Pivovarno
Union, d.d., in s tem blagovno znamko Union je tudi lastna pivnica z otvoritvijo v septembru ob
150 letnici ustanovitvi družbe.
Zaradi visoke zadolženosti družbe so med prioritetnimi cilji zaključek prodajnega postopka delnic
družbe Mercator, d.d., odprodaja naložbe v družbo Birra Peja, Sh.a., aktivno trženje ostalih
finančnih naložb in ostalega poslovno nepotrebnega premoženja, dogovor o dolgoročnem
reprogramu posojil ter razdolžitev Pivovarne Union, d.d., delno iz prejetih kupnin, delno iz
denarnega toka osnovne dejavnosti.
Okoljski cilji Pivovarne Union, d.d., bodo tudi v letu 2014 naravnani v smeri znižanja obremenitev
in količine odpadnih vod ter odpadkov, kakor tudi v smer racioanalne porabe energentov.
Pomemben cilj ostaja tudi varovanje in zaščita lastnih vodnih virov ter preprečevanje vseh možnih
negativih vplivov nanje.
12
1.5
Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji
SKUPINA UNION
Vizija
Postati prva izbira kupcev
kakovostnih blagovnih znamk
v panogi in na trgih, kjer poslujemo,
vrhunska naložba za delničarje
ter atraktiven delodajalec za
zaposlene, ki so jim vodila odličnost,
razvoj in timsko delo.
Z visoko prepoznavnimi
blagovnimi znamkami bomo
ohranjali lojalnost potrošnikov
tako na slovenskem kot
na ostalih trgih, v okviru Skupine
Laško pa postati vodilni regijski
proizvajalec pijač z izrazito noto
ter visoko stopnjo ekološke zavesti.
Nadaljevali bomo z razvojno –
inovativnimi programi, s katerimi
bomo pobudniki sprememb in
tvorci novih trendov na tržišču.
Poslanstvo
S pomočjo blagovnih znamk, ki
negujejo tradicijo in usmerjajo
trende, ustvarjamo dodano
vrednost za naše kupce in delničarje,
s poudarkom na družbeni
odgovornosti ter spodbujanjem
motiviranosti zaposlenih krepimo
tržni položaj družb Skupine Union
na vseh relevantnih trgih.
S proizvodnjo visokokakovostnih
pijač, ki sledijo svetovnim in hkrati
razvijajo ter odkrivajo nove
segmente in trende, zadovoljujemo
potrebe najzahtevnejših
potrošnikov. Tako pri pivu kot pri
brezalkoholnih pijačah, ki jih
proizvajamo brez konzervansov,
upoštevamo zahtevne živilske in
tehnološke standarde. Za vse
zaposlene ustvarjamo urejeno
delovno okolje, ki spodbuja njihov
strokovni in osebnostni razvoj.
Strateški
cilji
Strateški cilji, ki smo si jih zadali za prihodnje obdobje, so proizvodnja in prodaja
inovativnih trendovskih izdelkov, ohranjanje tržnih pozicij lastnih blagovnih
znamk na domačem trgu, ponovna pridobitev in razširitev v preteklosti že
doseženih pozicij na trgih izven Slovenije. Načrtovano stroškovno učinkovitost
bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in
skladno z usmeritvami Skupine Union.
13
1.6
Predstavitev Skupine Union
Skupina Union združuje proizvajalce piva, brezalkoholnih pijač, izvirskih in naravnih vod,
opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko.
OBVLADUJOČA DRUŽBA
 PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana, Slovenija
ODVISNE DRUŽBE
 BIRRA PEJA, Sh.a., Peć, Kosovo
57,63% lastništvo
 Birra Peja, Sh.p.k., Tirana, Albanija
100% v lasti družbe Birra Peja, Sh.a., Peć, Kosovo
Od 18.1.2012 dalje je del Skupine Union do takrat pridružena družba Birra Peja, Sh.a., Peć,
Kosovo, saj je Pivovarna Union, d.d., postala 57,63% lastnica te družbe.
1.7
Predstavitev obvladujoče družbe Pivovarne Union, d.d.
Predhodnica današnje Pivovarne Union, d.d., je Koslerjeva pivovarna iz leta 1864, ki se je leta
1909 preoblikovala v Delniško družbo pivovarne Union in pridobila še danes aktualno ime. Od
takrat naprej tudi vse vrste piva vari pod blagovno znamko Union. Pivovarna Union, d.d., se je vsa
leta prilagajala potrebam potrošnikov in danes poleg piva proizvaja tudi brezalkoholne pijače, vode
z dodatki in izvirsko vodo.
1.7.1
OSEBNA IZKAZNICA
Pivovarna Union, d.d., Ljubljana, Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana, je vpisana v sodni register
pod številko registrstega vložka 1/00126/00 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod številko sklepa
SRG96/04913, z datumom 28.10.1996.
Skrajšano ime družbe:
Organizacijska oblika:
delniška družba
Osnovni kapital družbe:
Število izdanih delnic:
Kotacija delnice:
Oznaka delnica:
18.824.654 EUR
451.114 kosovnih delnic
delnica ne kotira
PULG
Matična številka:
Davčna številka:
5048591
43304699
14
Šifra dejavnosti:
11.050
Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti:
PROIZVODNJA PIVA, BREZALKOHOLNIH PIJAČ IN VOD
Petčlanska uprava:
mag. Dušan Zorko, predsednik uprave
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Matej Oset
Marjeta Zevnik
Predsednik nadzornega sveta:
dr. Vladimir Malenković
Transakcijski računi:











Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana
SKB banka, d.d., Ljubljana
Abanka Vipa, d.d.
Unicredit banka Slovenije, d.d.
Nova Kreditna banka Maribor, d.d.
Gorenjska banka, d.d., Kranj
Hypo Alpe-Adria-bank, d.d.
Factor banka, d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka, d.d., Maribor
Banka Koper, d.d., Ljubljana
Zagrebačka banka, d.d., Zagreb
IBAN SI56 0292 2001 1307 285
IBAN SI56 0310 0100 0008 020
IBAN SI56 0510 0801 0147 356
IBAN SI56 2900 0000 3096 388
IBAN SI56 0430 2000 1087 839
IBAN SI56 0700 0000 1055 062
IBAN SI56 3300 0000 2674 960
IBAN SI56 2700 0000 0093 880
IBAN SI56 2420 3900 1611 228
IBAN SI56 1010 0004 8948 329
IBAN HR94 2360 0001 1023 0619 3
Elektronski naslov:
Spletna stran:
[email protected]
http://www.pivo-union.si
Telefon:
Telefax:
+386 1 471 72 17
+386 1 471 72 55
15
1.8
Razvojni mejniki
1864: ROJSTVO PIVOVARNE
 Otroci Johanna Koslerja, enega od najbogatejših Kranjcev tistega časa, podedujejo veliko
premoženje.
 Odločitev Johanna mlajšega, Petra, Josefa in Marie za ustanovitev pivovarne.
 Izbor mesta za izgradnjo pivovarne: Spodnja Šiška z odličnim vodnim virom in železniško
povezavo.
1867: ZAČETEK PROIZVODNJE
 Januarja dokončana gradnja pivovarne.
 7. februarja odobreno obrtno dovoljenje.
 9. februarja vpis v trgovski register z imenom: Bratje Kosler – proizvodnja piva in
alkoholnih pijač (»Gebrüder Kosler – Bier und Spirituosenerzeugung«)
1909: USTANOVITEV DELNIŠKE DRUŽBE
 Odločitev Koslerjev za preoblikovanje v delniško družbo s sodelovanjem Avstrijskega





kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani ter graških pivovarn Göss, Puntingam in
Reininghaus.
Naziv novega podjetja: Delniška družba pivovarne Union.
Delniška glavnica: milijon kron.
Zastopanost Koslerjev v novi delniški družbi: 40%.
Pridružitev Auerjeve in Perlesove pivovarne v Ljubljani delniški družbi in hkrati ukinitev
proizvodnje v obeh.
Število zaposlenih v novoustanovljeni Delniški družbi pivovarne Union: 242.
1911 - 1918: PREVZEMI DRUGIH PIVOVARN
 Prevzem Pivovarne Ferles v Kočevju, Pivovarne Šmid v Škofji Loki, Pivovarne Mayr v
Kranju in Zimmerman v Lescah, Pivovarne Julius Stare v Mengšu, Pivovarne Fröhlich na
Vrhniki.
1923: PROIZVODNJA KVASA IN ŠPIRITA
 Izgradnja tovarne za proizvodnjo pekovskega kvasa z zmogljivostjo 1.800 ton letno in




tovarne za proizvodnjo špirita z zmogljivostjo 2.100 hl letno.
Izgradnja nove vrelnice.
Prenova in zvišanje vodnega stolpa.
Postavitev prvega samodejnega polnilnega stroja z zmogljivostjo 2.000 steklenic na uro.
Nova pnevmatska sladarna z zmogljivostjo 300 vagonov slada na leto.
1926: MONOPOL D. D. PIVOVARNE UNION
 Ukinitev proizvodnje v nekdanji Delniški družbi združenih pivovarn v Laškem, ki jo
Delniška družba pivovarne Union prevzame dve leti prej.
 Prevzem Pivovarne Thomasa Götza v Mariboru.
 Delniška družba pivovarne Union je edina industrijska pivovarna na ozemlju današnje
Slovenije.
1941: DRUGA SVETOVNA VOJNA
 Nastanitev jugoslovanskih vojakov v pivovarni v dneh pred začetkom vojne.
16
 Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije vojaki pustijo orožje v pivovarni, delavci ga skrijejo v
podzemne rove (tako imenovane katakombe).
 Poslabšanje položaja pivovarne zaradi pomanjkanja surovin in izgube prodajnega
območja.
1946: PODRŽAVLJENJE PIVOVARNE
 Podržavljenje prejšnjega podjetja Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani z
dekretom z dne 5. decembra.
1947:
 Nov naziv pivovarne: PIVOVARNA UNION.
1960: PESTREJŠA PONUDBA PIVA
 Popestritev ponudbe proizvodov: svetlo pivo Triglav, Jadran in Vesna (12%), svetlo pivo
Ležak (14%) in temno pivo Bok (16%).
 Povečanje proizvodnje piva na 147.618 hl.
1968: POSODOBITEV PIVOVARNE
 Izgradnja nove polnilnice (Polnilnica 1) z novo polnilno linijo z zmogljivostjo 36.000




steklenic na uro.
Nova vložna klet, v kateri lahko naenkrat hranijo štirideset tisoč hektolitrov piva.
Uvoz hladilnih naprav s posebnimi turbinskimi kompresorji iz Italije.
Namestitev novega pasterizatorja, od takrat so vse vrste Unionovega piva pasterizirane.
Ureditev nove energetske centrale v strojnici.
1971: NOVA EMBALAŽA
 Uvedba steklenic EURO.
 Uvedba rumenih plastičnih zabojev EURO, ki zamenjajo plastične rumene zaboje,
uvedene leta 1967.
 Montaža nove polnilne linije z zmogljivostjo 40.000 steklenic na uro.
1976: NOVA UPRAVNA STAVBA
 Selitev uprave Pivovarne Union iz stare upravne stavbe ob Celovški cesti v novozgrajeno
stavbo ob tedanji Medvedovi (danes Pivovarniški) ulici.
1978: NOVA POLNILNICA
 Izgradnja nove polnilnice (Polnilnica 2) z novo polnilno linijo z zmogljivostjo 80.000
steklenic na uro.
 Postavitev novih filtracijskih postaj s samodejno sterilizacijo.
 Opustitev proizvodnje slada.
1982: NOVA VRELNO - VLOŽNA KLET
 Opustitev starega načina alkoholnega vrenja v odprtih kadeh.
 Uvedba zaprtega načina vrenja s fermentorji.
 Višina fermentorja 21,6 m, premer 5 m, teža 25 ton in prostornina 3.560 hl.
17
1986: PIVOVARSKI MUZEJ
 Obnova opuščene sladarne.
 Postavitev Pivovarskega muzeja v tretjem nadstropju prenovljene stavbe.
1988:
 Dokončanje gradnje nove in računalniško vodene varilnice.
 Povečanje zmogljivosti na 1.000.000 hl piva letno.
1990:
 Priključitev Istrske pivovarne v Buzetu.
1991: PREOBLIKOVANJE V DELNIŠKO DRUŽBO
 Odločitev o preoblikovanju podjetja v delniško družbo.
 Nov naziv podjetja: Pivovarna Union, delniška družba.
1993: BREZALKOHOLNE PIJAČE
 Postavitev polnilne linije za polnjenje piva v pločevinke.
 Začetek proizvodnje brezalkoholnih pijač.
 Prva blagovna znamka: SOLA.
1995: UVEDBA EMBALAŽE NRW




Zamenjava pollitrskih steklenic EURO s steklenicami NRW.
Zamenjava zabojev EURO z zaboji NRW.
Postavitev nove polnilne linije z zmogljivostjo 60.000 steklenic na uro.
Prenova upravne stavbe.
1998: REGALNO SKLADIŠČE IN POLNILNICA
 Izgradnja novega regalnega skladišča z zmogljivostjo 10.500 palet.
 Gradnja nove polnilnice (Polnilnica 3) z novimi polnilnimi linijami za pločevinke, balone
(naravna pitna voda ZALA) in steklenice ter z aseptično linijo za brezalkoholne pijače.
2000: PREVZEM DRUŽBE FRUCTAL, D. D.
 Prevzem družbe Fructal, d.d., iz Ajdovščine.
 Opustitev proizvodnje kvasa.
 Preureditev kvasarne v diskont.
2001: ZAČETEK »PIVOVARSKE VOJNE«
 Pivovarna Laško, d.d., kupi 24,9% delnic Pivovarne Union, d.d..
 Začetek »pivovarske vojne« med belgijsko Pivovarno Interbrew in Pivovarno Laško za
prevzem Pivovarne Union.
2004:
 Ob stoletnici pivovarne posebna polnitev piva 1864.
18
2005:
 Konec »pivovarske vojne«, Pivovarna Laško, d.d., postane večinska lastnica (95,173%
delnic) Pivovarne Union, d.d..
2008: PRENOVA BLAGOVNE ZNAMKE UNION
 Prenovljena podoba blagovne znamke piva Union.
 Zamenjava pollitrskih steklenic NRW s steklenicami LN.
 Zamenjava rumenih plastičnih zabojev NRW za 20 pollitrskih steklenic z rdečimi zaboji.
2009: 145 - LETNICA OBSTOJA PIVOVARNE
 100 - letnica blagovne znamke Union.
2011:
 Prenova plastenk za brezalkoholne pijače.
 Prodaja družbe Fructal, d.d..
2012:
 Plastenkam Pivovarne Union smo dodali 20% reciklata oziroma predelane embalaže, zato
so naravi bolj prijazne.
 Začetek proizvodnje in polnjenja brezalkoholnega Radlerja z okusom citrusa in bezga.
2013:
 Začetek proizvodnje in polnjenja pijač Za Jazzy in Sola ledeni čaj z okusom cole.
 Priprava posebnih pločevink piva za športni dogodek Eurobasket 2013.
19
Letno poročilo 2013 / Poslovno poročilo
2. POSLOVNO POROČILO
2.1
Upravljanje družbe
Načela upravljanja Pivovarne Union, d.d., izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki
Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem
sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Union, d.d., so skupščina delničarjev, nadzorni
svet in uprava družbe.
2.1.1
SKUPŠČINA DELNIČARJEV
Skupščina delničarjev družbe je najvišji organ družbe, na katerem se neposredno udejanja volja
delničarjev družbe. Ena delnica predstavlja en glas. Družba nima delnic z omejenimi
glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovanja na skupščini. Skupščina se
skliče, kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in statutom
družbe. Skupščino skliče uprava na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarjev, ki imajo vsaj 5% osnovnega kapitala družbe. Delničarji lahko glasujejo neposredno
ali prek pooblaščencev. Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata
drugače.
V letu 2013 je bila 23.7.2013 izvedena 21. redna skupščina, na kateri je bilo od skupnega števila
delnic 451.114 oziroma 451.045 delnic z glasovalno pravico, prisotnih oziroma zastopanih 445.532
glasov oziroma 98,78% vseh delnic z glasovalno pravico.
Delničarji so se na skupščini seznanili z revidiranim Letnim poročilom Skupine Union in
Pivovarne Union, d.d., za leto 2012 in s Poročilom nadzornega sveta o preveritvi revidiranega
letnega poročila za leto 2012. Delničarji so se seznanili tudi s Poročilom nadzornega sveta o
preveritvi poročila o odnosih s povezanimi družbami.
Delničarji so se seznanili, da je na dan 31.12.2012 čista izguba družbe v poslovnem letu 2012
znašala 5.439.131,59 EUR in je bila pokrita v breme prenesenega čistega poslovnega izida v višini
3.304.858,70 EUR in v breme drugih rezerv iz dobička v višini 2.134.272,89 EUR.
Delničarji so se seznanili tudi s prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za
opravljanje nalog v družbi in njenih odvisnih družbah prejeli v letu 2012.
Skupščina delničarjev je potrdila delo uprave in nadzornega sveta ter jima podelila razrešnico za
leto 2012.
Delničarji so se seznanili z vsebino Kupoprodajne pogodbe za prodajo delnic Poslovnega sistema
Mercator, d.d., in soglašali, da družba proda 464.390 navadnih imenskih delnic družbi Agrokor,
d.d., po ceni 120 EUR na delnico.
Skupščina je za poslovno leto 2013 za pooblaščenega revizorja imenovala družbo Ernst & Young,
d.o.o., Ljubljana.
20
2.1.2
NADZORNI SVET
Naloga nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Nadzorni svet imenuje in
odpokliče predsednika uprave in člane uprave.
Sestava nadzornega sveta je določena s Statutom družbe. Nadzorni svet Pivovarne Union, d.d.,
šteje pet članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s Statutom določeno drugače.
Trije člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva
člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.
Ker je predsednik nadzornega sveta dr. Peter Groznik podal odstopno izjavo s funkcije
predsednika nadzornega sveta, je bil na 26. redni seji, dne 18.11.2013, za predsednika nadzornega
sveta Pivovarne Union, d.d., izvoljen dr. Vladimir Malenković.
na dan 31.12.2012
na dan 31.12.2013
Predstavniki kapitala:
dr. Peter Groznik, predsednik
dr. Vladimir Malenković
Bojan Cizej
Predstavniki kapitala:
dr. Vladimir Malenković, predsednik
dr. Peter Groznik
Bojan Cizej
Predstavniki zaposlenih:
Terezija Peterka, namestnica predsednika
Primož Mlekuš
Predstavniki zaposlenih:
Terezija Peterka, namestnica predsednika
Primož Mlekuš
2.1.3
UPRAVA
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo
nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno
ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in
poštenega gospodastvenika ter varuje poslovne skrivnosti družbe.
Uprava družbe šteje pet članov, in sicer:
 mag. Dušan Zorko - predsednik uprave,
 Marjeta Zevnik - članica uprave, odgovorna za pravno, kadrovsko in splošno področje,
 Mirjam Hočevar - članica uprave, odgovorna za finance,
 Gorazd Lukman - član uprave, odgovoren za prodajo oziroma komercialo ter
 Matej Oset - član uprave, odgovoren za proizvodno - tehnično področje.
Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani
uprave imenujejo na predlog predsednika uprave. Mandat predsednika in članov uprave traja 5
let. Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave.
Uprava lahko podeli prokuro.
21
Sestava petčlanske uprave
na dan 31.12.2012
Sestava petčlanske uprave
na dan 31.12.2013
mag. Dušan Zorko - predsednik
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Matej Oset
Marjeta Zevnik
mag. Dušan Zorko - predsednik
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Matej Oset
Marjeta Zevnik
2.1.4 UPRAVLJANJE V SKUPINI UNION
Skupino Union sestavljajo obvladujoča družba Pivovarna Union, d.d., odvisna družba Birra Peja,
Sh.a., Peć ter njena odvisna družba Birra Peja, Sh.p.k., Tirana.
Člani vodenja in upravljanja odvisnih družb na dan 31.12.2013:
 Birra Peja, Sh.a., Peć
Družba Birra Peja, Sh.a., ima enotirni sistem upravljanja.
Izvršni direktor
Sebastjan Gergeta
Upravni odbor
Ernest Jusufi - predsednik
mag. Dušan Zorko
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Virtyt Ibrahimaga
 Birra Peja, Sh.p.k., Tirana (odvisna družba Birra Peje, Sh.a., Peć)
Uprava
Korab Lluka (v odstopu)
Nadzorni svet
nima nadzornega sveta
2.2
Izjava o upravljanju družbe oziroma spoštovanju kodeksa
2.2.1
SKLADNOST UPRAVLJANJA DRUŽBE Z DOLOČBAMI KODEKSA
UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB
Pivovarna Union, d.d., spoštuje zakonska določila in predpise, etična načela poslovne kulture,
svoje notranje akte in mednarodno priznane standarde za odgovorno in kakovostno upravljanje
družbe.
Pivovarna Union, d.d., je bila na podlagi sprejetega sklepa na 11. redni skupščini delničarjev dne
30.8.2005 in odločbe Ljubljanske borze z dne 14.9.2005 izključena iz borzne kotacije.
22
Kljub temu, da delnice Pivovarne Union, d.d., od septembra 2005 niso uvrščene na organiziran
trg v Republiki Sloveniji, Pivovarna Union, d.d., sledi namenu in načelom Kodeksa upravljanja
javnih delniških družb in Izjavi o skladnosti. To izjavo je še kot delniška družba na borzi objavila
v letu 2004 in 2005, z namenom transparentnega delovanja do lastnika obvladujočega deleža,
katerega delnice kotirajo na organiziranem trgu, delničarjev in splošne javnosti, delovanja na
slovenskem trgu, v Evropi in drugih državah.
Uprava družbe je uredila večino odstopanj od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Od
kodeksa odstopamo oziroma delujemo s posebnostmi, ki jih v nadaljevanju opredeljujemo:
Določilo 13.1. Oblikovanje komisij
Družba nima imenovane revizijske, ne kadrovske kot tudi ne komisije za imenovanje.
Določilo 15. Sestava uprave
Na 17. skupščini delničarjev dne 26.8.2010 so delničarji potrdili spremembo statuta, ki določa, da
ima uprava največ tri člane, na 19. skupščini družbe dne 31.1.2012, pa so delničarji sprejeli sklep o
možni širitvi uprave na pet članov. Nadzorni svet družbe je na svoji 19. redni seji, dne 23.11.2012
na predlog predsednika uprave imenoval dva nova člana. Uprava Pivovarne Union, d.d., je tako s
1.12.2012 dalje petčlanska.
Določilo 16.1. Prejemki predsednika uprave
Pivovarna Union, d.d., nima posebnega pravilnika, ki bi opredeljeval način določanja višine
plačil, povračil in drugih ugodnosti člana uprave. Menimo, da zadošča ureditev, da to z vnaprej
določenimi kriteriji ureja Pogodba o poslovodenju.
Izjava o skladnosti Kodeksa upravljanja javnih delniških družb se nanaša na uveljavljenost
Kodeksa upravljanja javnih delniških družb od uveljavitve Kodeksa do izdaje Izjave o skladnosti s
Kodeksom.
2.2.2 GLAVNE ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN
UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKI
RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
Družba Pivovarna Union, d.d., upravlja s tveganji in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh
ravneh. Z notranjimi kontrolami zagotavlja pravilnost, zanesljivost, transparentnost in
preglednost vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim
poročanjem. Obenem sistem notranjih kontrol vzpostavlja mehanizme, ki preprečujejo
neracionalno rabo premoženja in omogočajo stroškovno učinkovitost.
Sistem notranjih kontrol vključuje postopke, ki zagotavljajo, da:
 so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin, ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga s svojim
premoženjem,
 so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno
zakonodajo,
 se prepreči oziroma pravočasno zazna morebitna nepooblaščena pridobitev, uporaba in
razpolaganje s premoženjem družbe, ki bi imela pomemben vpliv na računovodske
izkaze.
23
Notranjo kontrolo v družbi izvaja služba računovodstva, ki je odgovorna za vodenje poslovnih
knjig ter izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in
drugimi predpisi. Ustreznost delovanja kontrol v okviru informacijskega sistema letno preverjajo
pooblaščeni zunanji izvajalci. Družba je v letu 2012 ustanovila tudi službo notranje revizije,
katere ključna vloga je dajanje zagotovil o obvladovanju tveganj in ustreznosti postopkov
ocenjevanja ter obvladovanja tveganj.
2.2.3 ZUNANJA REVIZIJA
Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba Ernst & Young,
d.o.o., Ljubljana, ki v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča upravi in
nadzornemu svetu.
2.2.4 PODATKI PO 6. ODSTAVKU 70. ČLENA ZGD
 Podatki o pomembnem neposrednem imetništvu delnic družbe so prikazani pod točko




2.4.1 Lastniška sestava kapitala v tem letnem poročilu. Uprava nima ne neposredno ne
posredno v lasti delnic družbe. Podatki o neposrednem imetništvu delnic v odvisnih
družbah so prikazani pod točko 2.4.3 Lastniška sestava kapitala odvisnih družb v tem
letnem poročilu.
Statut družbe ne vsebuje določil, ki bi imetnikom vrednostnih papirjev zagotavljala
posebne kontrolne pravice.
Statut družbe ne vsebuje omejitev glasovalnih pravic na določen delež ali določeno
število glasov, veže pa prijavo na skupščino na rok prijave najkasneje 3 dni pred
objavljenim sklicem skupščine, sicer se delničar skupščine ne more udeležiti.
Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet Pivovarne Union, d.d.,
sestavlja pet članov, ki imajo enake pravice in dolžnosti. Trije člani so predstavniki
kapitala in jih izvoli skupščina, dva pa predstavnika delavcev, ki jih izvoli svet delavcev.
Izvoljeni so za štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Med sabo
izvolijo predsednika in namestnika. Upravo družbe, ki je pet članska, imenuje in
razrešuje nadzorni svet. Imenuje jo za obdobje pet let, z možnostjo ponovnega
imenovanja. O spremembah statuta odloča skupščina družbe.
Družba ima pooblastilo 20. skupščine z dne 27.8.2012, da lahko pridobi lastne delnice do
višine, ki ne sme preseči 10% osnovnega kapitala družbe.
2.2.5 PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE
Podatki o delovanju skupščine, ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu
njihovega izjavljanja, so vključeni v tem poročilu v poglavju 2.1 Upravljanje družbe.
2.2.6 PODATKI O UPRAVI IN NADZORNEM SVETU
Podatki o upravi in nadzornem svetu so vključeni v tem poročilu v poglavju 2.1 Upravljanje
družbe.
24
2.3 Poročilo uprave o odvisnosti po 545. členu ZGD-1
2.3.1
POROČILO O ODVISNOSTI – PIVOVARNA UNION, d.d.
Uprava družbe Pivovarna Union, d.d., je v poslovnih letih 2008 in 2009 kot uprava odvisne
družbe v okviru dejanskega koncerna po navodilu bivše uprave obvladujoče družbe Pivovarna
Laško, d.d., sklenila pravne posle, ki so se kasneje izkazali za škodljive. Posojila družbama
Center naložbe, d.d., in Infond Holding, d.d., skupaj z obrestmi niso bila poplačana. Koncernsko
krovna družba v večstopenjskem dejanskem koncernu Atka- Prima, d.o.o., prikrajšanja družbi
Pivovarna Union, d.d., ni nadomestila ne v istem poslovnem letu ne kasneje.
Uprava družbe Pivovarna Union, d.d., je kot skrben gospodar ukrenila vse potrebne postopke, ki
jih je dolžna ukreniti:
 Dne 29.3.2010 je prijavila terjatev v stečajni postopek zoper Infond Holding finančna
družba, d.d., - v stečaju in podala zahtevo za oblikovanje upniškega odbora. Stečajni
postopek je v teku. 24.9.2013 je Pivovarna Union, d.d., prejela delno plačilo iz stečajne
mase v višini 1.327.640,01 EUR.
 Dne 12.3.2010 je prijavila terjatev v postopek prisilne poravnave zoper družbo Center
naložbe, d.d.. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča z dne 13.8.2010 je bil nad družbo
Center naložbe, d.d., začet stečajni postopek. Podala je zahtevo za oblikovanje upniškega
odbora ter dne 10.11.2010 prijavo dopolnila še na ločitveno pravico in zakonske zamudne
obresti. Stečajni postopek je v teku. 30.12.2013 je Pivovarna Union, d.d., iz stečajne mase
prejela delno plačilo v višini 1.264.183,35 EUR.
 Dne 15.2.2011 je vložila odškodninsko tožbo zoper toženi stranki: družbo Atka - Prima,
d.o.o., in Boška Šrota kot njenega solastnika in takratnega zakonitega zastopnika ter
takratnega direktorja družbe Pivovarna Laško, d.d., za plačilo 51,7 mio. EUR s pripadki
(na dan 22.1.2014 po obračunu obresti zaradi delnega plačila družbe Infond Holding,
d.d., – v stečaju znaša zahtevek 62,5 mio. EUR). Postopek je v teku. Sodišče je zaslišalo
stranke in priče ter postavilo izvedenko. Za delno plačilo iz stečajne mase družb Infond
Holding, d.d., – v stečaju in Center naložbe, d.d., - v stečaju je bila tožba delno
umaknjena (za zneska 1.327.640,01 EUR in 1.264.183,35 EUR). Postopek je v fazi pred
nadaljevanjem glavne obravnave na sodišču prve stopnje.
 Dne 3.7.2012 je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe zoper družbo Atka – Prima,
d.o.o., in Boška Šrota zaradi prepovedi razpolaganja in obremenitve vrednostnih
papirjev, prepovedi odtujitev in obremenitve nepremičnin in drugo. Postopek o izdaji
začasne odredbe še ni pravnomočno zaključen, saj je vložena pritožba zoper sklep o
razveljavitvi začasne odredbe.
 Dne 3.7.2012 je bila vložena tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in predlog
za izdajo začasne odredbe (skupaj z družbami Pivovarna Laško, d.d., Radenska, d.d.,
Delo, d.d., in Fructal, d.d.) zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin ter
prepovedi razpolaganja in obremenitve vrednostnih papirjev zoper Anico Šrot Aužner.
Vzrok za vložitev tožbe je bil prenos vrednostnih papirjev in nepremičnin s strani družbe
Atka - Prima, d.o.o., in Boška Šrota na Anico Šrot Aužner. Posledica tega je oškodovanje
upnikov. V pravdni zadevi glede tožbe sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Postopek
za izdajo začasne odredbe je bil v letu 2013 pravnomočno zaključen, saj je
drugostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep prvostopnega
sodišča o izdaji začasne odredbe.
Družbi Pivovarna Laško, d.d., je bilo v letu 2011 dano posojilo v višini 1,2 mio. EUR po kreditni
pogodbi 3-2011/PU in tržni obrestni meri. Pogoj za zaključek prodajnega procesa delnic družbe
Fructal, d.d., (FRAG) je namreč bila sprostitev Fructalovih nepremičnin in delnic FRAG, ki so
25
bile zastavljene za zavarovanje kreditov. S hipoteko na Fructalovi nepremičnini v Ajdovščini je
bil zavarovan tudi kredit družbi Pivovarna Laško, d.d., v višini 6,2 mio. EUR. Zastavni upnik na
nepremičnini družbe Fructal, d.d., je bila Deželna banka Slovenije, d.d.. V transakciji sprostitve
Fructalove nepremičnine in vzpostavitve nadomestnega financiranja Pivovarne Laško, d.d., s
strani Deželne banke Slovenije, d.d, v višini 5 mio. EUR, je Pivovarna Laško, d.d., delno, v višini
1,2 mio. EUR, poplačala zastavno upnico Deželno banko Slovenije, d.d.. To je s posojilom
Pivovarni Laško, d.d., finančno omogočila Pivovarna Union, d.d., kot prodajalka družbe Fructal,
d.d.. S tem dodatno danim posojilom v letu 2011 družbi Pivovarna Laško, d.d., so znašale terjatve
iz naslova danih posojil na dan 31.12.2011 9,3 mio EUR, enake so ostale tudi na dan 31.12.2013 in
še niso zapadle v plačilo.
Preostalo financiranje Pivovarne Laško, d.d., s strani Deželne banke Slovenije, d.d., v višini 5
mio. EUR je bilo zagotovljeno z začasno prodajo 600.000 delnic družbe Radenska, d.d., (RARG)
na podlagi pogodbe med obema družbama (repurchase agreement), kjer pa kot reodkupni
sozavezanec in zastavitelj nastopa družba Pivovarna Union, d.d., ki je zato v zavarovanje Deželni
banki Slovenije, d.d., zastavila depozit v višini 2 mio. EUR.
Za zavarovanje kredita družbe Pivovarne Laško, d.d., v višni 2 mio. EUR pri Probanki, ki na dan
31.12.2013 znaša 1,907 mio. EUR ima družba Pivovarna Union, d.d., zastavljeno opremo v
knjigovodski vrednosti 1,719 mio. EUR in dano poroštvo v višini 1,907 mio. EUR.
V letu 2013 je Pivovarna Union, d.d., z obvladujočo in z njo povezanimi družbami opravila več
pravnih poslov, ki so bili opravljeni pod primerljivimi tržnimi pogoji. Podatki o transakcijah med
družbami (nakupi, prodaje, terjatve, obveznosti,...) so prikazani v poglavju 5.4.8 Odnosi s
povezanimi osebami tega poročila.
Na dan 31.12.2013 je imela Pivovarna Union, d.d., 9,820 mio. EUR odprtih terjatev do Pivovarne
Laško, d.d., iz naslova njej prodanih izdelkov in storitev, od tega je bilo zapadlih 7,485 mio. EUR.
Družba teh terjatev nima zavarovanih. Zapadle terjatve so v primerjavi s stanjem na 31.12.2012
večje za 1,9 mio. EUR. Na ta način je Pivovarna Union, d.d., pomagala vzdrževati likvidnost
obvladujoče družbe, ki je v težki likvidnosti situaciji. Pivovarna Laško, d.d., je zaradi zamude pri
plačilih svoji odvisni družbi v letu 2013 plačevala zamudne obresti.
Zaradi visoke zadolženosti obvladujoče družbe poplačila terjatev iz naslova danih posojil in
terjatev iz naslova prodanih izdelkov in storitev na kratek rok ni mogoče pričakovati. Poplačilo
pričakuje na dolgi rok, ko bo Pivovarna Laško, d.d., sanirala svojo zadolženost do bank. Večina
bank upnic Pivovarne Laško, d.d., (in Pivovarne Union ,d.d., ter Radenske, d.d.) je namreč
januarja 2014 podpisala okvirni sporazum, ki ureja glavne elemente dolgoročnega finančnega
prestrukturiranja teh družb. S 1.9.2013 je Pivovarna Laško, d.d., pričela tudi s postopkom
odprodaje družbe Radenska, d.d., podpisana pa je tudi pogodba o prodaji delnic MELR.
Predvideni scenariji finančnega restrukturiranja pa vsebujejo tudi iskanje strateškega investitorja
oziroma dokapitalizacijo. Z vsemi temi ukrepi naj bi obvladujoča družba dosegla vzdržno
stopnjo zadolženosti do bank in zmožnost poplačila dolgov do Pivovarne Union, d.d.. Glavno
tveganje pri tem je realizacija prodajnih postopkov in odločitve bank ter lastnikov.
V letu 2013 družba Pivovarna Union, d.d., z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami v
smislu 545. člena ZGD-1, na osnovi okoliščin, ki so ji bile znane v trenutku, ko so bili pravni posli
opravljeni, ni utrpela nobenega prikrajšanja.
Družba Pivovarna Laško, d.d., je s Pivovarno Union, d.d., dne 27.11.2011 sklenila Pogodbo o
obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna, ki je bila potrjena na skupščinah obeh
družb. Pivovarna Laško, d.d., je to pogodbo skladno s 1. odst. 539. člena ZGD-1 z dne 26.4.2012
26
Letno p
poročilo 2013 / Poslovno po
oročilo
odpoveedala, saj jee bil to tem
meljni pogoj , ki ga je ena
e
izmed bank upnicc postavila družbam
d
Pivovarrni Laško, d.d.,
d
Pivovarn
ni Union, dd.d., in Radenski, d.d., za reprogram
m njihovih finančnih
fi
obvezn
nosti. Pivovaarna Union, d.d., je dn
ne 31.12.2013 poslala Pivovarni Lašško, d.d., izzravnalni
zahteveek po 1. od
dst. 542. čleena ZGD-1 v višini zab
beležene čiste izgube za obdobje trajanja
pogodb
benega konccerna (od 11.4
4.2012 do 2 6.4.2012). Izzravnalni za
ahtevek je Piivovarna Lašško, d.d.,
z dopissom z dne 133.2.2014 zavrnila iz razlooga, ker ni bil
b podprt z ustreznimi pprilogami, iz katerih
bi bilo razvidno, kaako je bila čiista izguba iizračunana in
i da je bila potrjena s sttrani revizorrjev.
kazov za pretekla obdoobja (le-ti vp
plivajo na
Zaradi nejasnosti okoli popraavkov računoovodskih izk
č
trajanjaa pogodbeneega koncern
na) družba Pivovarna
P
U
Union d.d. do
d dneva
višino izgube za časa
n pridobilaa revizorjeveega poročila v zvezi z zaabeleženo izzgubo za
tega pooročila o odvvisnosti še ni
čas traajanja pogod
dbenega koncerna in pposledično novega izra
avnalnega zzahtevka obvvladujoči
družbi Pivovarna Laško, d.d. še ni izstavvila. To bo storila, ko bo
b ob odpraavljenih nejjasnostih
o pridobila in
n izravnalni zahtevek ne
edvoumno izzračunala.
omenjeeno revizorjevo poročilo
Ljubljaana, 27.3.20114
ma
ag. Dušan Z
Zorko
pre
edsednik upprave
Ma
arjeta Zevnikk
čla
anica upravee
Miirjam Hočevvar
čla
anica upravee
Go
orazd Lukmaan
čla
an uprave
Ma
atej Oset
čla
an uprave
Skupinaa Union in Pivovarna Union
n, d.d.
27
Letno p
oročilo
2.3.2 DODATE
EK K PORO
OČILU O O
ODVISNOSTI – PIVO
OVARNA UNION, d.d.
d
nion d.d. po
oslala družb
bi Pivovarnaa Laško, d.d
d., dopis
Dne 22.4.2014 je družba Pivvovarna Un
nalni zahtevvek po 1. odstavku 5422. člena ZG
GD-1«, s katterim jo je obvestila, da
d znaša
»Izravn
nerevid
dirana višinaa izravnalneega zahtevkaa za pokritje čiste izgube družbe Pivvovarna Union, d.d.,
za časaa trajanja po
ogodbenega koncerna ( od 11.4. do 26.4.2012)
2
z obvladujoččo družbo Pivovarna
P
Laško, d.d. 0 (ničč) EUR. Prilložen je bill tudi prikaz njenega izračuna.
i
V dopisu je bilo tudi
b poslovodstvo družbee Pivovarna Union, d.d
d., prizadevaalo, da bo potrditev
navedeeno, da si bo
višine iizravnalnegaa zahtevka s strani revizzorjev pridob
bilo čimprej in izravnaln
ni zahtevek ustrezno
dopoln
nilo.
4.4.2014 je družba
d
Pivovvarna Union
n, d.d., prejeela od družbe
e Pivovarna Laško, d.d., odgovor
Dne 24
na gorn
nji dopis, daatiran 23.4.2
2014, v katereem jo sledn
nja obvešča, da
d izravnaln
ni zahtevek jemlje na
znanje, in hkrati poziva k njeg
govi dopolnittvi s potrditvvijo njegove višine s straani revizorjeev.
i
družžbe Pivovarn
na Union, d.d.,
d
in Skup
pine Union zza obdobje, končano
V računovodskih izkazih
013, je obravvnavani izraavnalni zahttevek razkritt kot zunajb
bilančna pottencialna terjatev do
31.12.20
družbee Pivovarna Laško,
L
d.d.
4
ma
ag. Dušan Z
Zorko
pre
edsednik upprave
Ma
arjeta Zevnikk
čla
anica upravee
Miirjam Hočevvar
čla
anica upravee
Go
orazd Lukmaan
čla
an uprave
Ma
atej Oset
čla
an uprave
n, d.d.
28
Letno p
oročilo
2.3.3 POROČIL
LO O ODV
VISNOSTI – BIRRA PEJA,
P
Sh.aa.
Peja, Sh.a., kot
k odvisna družba
d
Pivovvarne Union
n, d.d., v sm
mislu 545. in 546. člena Zakona
Z
o
Birra P
gospod
darskih družžbah sporočaa, da v posloovnem letu 2013
2
z obvlad
dujočo družbbo Pivovarno Union,
d.d., in
n z njo povezzanimi družbami ni storrila ali na po
obudo ozirom
ma v interessu teh družb
b opustila
v preteeklem poslo
ovnem letu nobenega
n
ddejanja, ki bi
b jo pripravvilo do tega, da bi opraavila zase
škodljivv posel, ali da
d bi kaj storrila ali opusttila v svojo škodo.
š
Peć, Koosovo, 15.5.2014
n, d.d.
edsednik upprave
Pre
Seb
bastjan Gerggeta
29
Letno p
oročilo
2.4 Delničaarji
mela 853
Pivovarrna Union, d.d., je orgaanizirana koot delniška družba, ki je ob koncuu leta 2013 im
delničaarjev, kar je enako
e
število kot konec leta 2012.
2.4.1
LASTNIŠ
ŠKA SESTA
AVA KAPIT
TALA
Osnovn
ni kapital družbe
d
Pivovarna Unioon, d.d., znaaša 18.824.6
653,65 EUR
R in je razd
deljen na
451.114 kosovnih deelnic. Vse deelnice so navvadne, imen
nske, z oznak
ko PULG.
Lastnišška sestava kapitala
k
Pivo
ovarne Unio n, d.d., na dan
d 31.12.20133
Največjji delničarji
Deset n
največjih dellničarjev je imelo
i
na dan
n 31.12.2013 skupaj 446..378 delnic aali 98,95% celotnega
c
osnovn
nega kapitalaa, kar je za 25
2 delnic večč kot na dan 31.12.2012.
n, d.d.
30
Deset največjih delničarjev Pivovarne Union, d.d., na dan 31.12.2013
Delničar
število delnic
Pivovarna Laško, d.d.
441.765
May Alexander
3.652
Skandij, d.o.o.
384
Potočnik Marko
118
Pintar Nina
100
Molj Bojan
94
Srakar Drago
86
Pivovarna Union, d.d.
69
MIF Invest, d.d.
60
Slatnar Sonja
50
v%
97,93
0,81
0,09
0,03
0,02
0,02
0,02
0,02
0,01
0,01
Skupaj 10 največjih delničarjev
446.378
98,95
Ostali delničarji
Skupaj vsi delničarji
4.736
451.114
1,05
100,00
2.4.2 DELNICE
Delnice Pivovarne Union, d.d., so bile vpisane v sistem centralnega registra vrednostnih papirjev
pri Centralni klirinško depotni družbi na dan 30.1.2000. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev
na Ljubljansko borzo je dne 22.2.2000 sprejel sklep o sprejemu 451.114 navadnih delnic
Pivovarne Union, d.d., v borzno kotacijo A z oznako PULG. Prvi dan trgovanja je bil 6.3.2000.
Ker je skupščina delničarjev umaknila delnice z organiziranega trga vrednostnih papirjev, je bil
zadnji dan, ko je bilo še možno trgovati z delnicami PULG 13.9.2005, dejansko pa so bili zadnji
posli opravljeni 29.8.2005.
Družba nima ne odobrenega ne pogojno povečanega kapitala. Na dan 31.12.2012 ima v lasti 69
delnic, ki jih je odkupila od delničarjev, ki so na skupščini nasprotovali umiku delnic s trga.
Uprava družbe je na 20. skupščini dobila pooblastilo za nakup lastnih delnic do višine 10%
osnovnega kapitala.
Člani uprave in nadzornega sveta niso imetniki delnic Pivovarne Union, d.d.
Podatki o delnicah
Število delnic
Število lastnih delnic
Knjigovodska vrednost delnice v EUR
Čista izguba na delnico v EUR
31.12.2013
451.114
69
164,16
-9,00
31.12.2012*
popravljeno
451.114
69
177,70
-4,18
*Vrednosti določenih postavk v tukaj prikazanih razkritjih so drugačne od vrednosti, poročanih v Letnem poročilu
2012. Popravki računovodskih izkazov za pretekla obdobja so prikazani v posebnem razkritju v poglavju 5.4.5
Popravek računovodskih izkazov za pretekla obdobja tega poročila.
31
Letno p
oročilo
2.4.3 LASTNIŠ
ŠKA SESTA
AVA KAPIT
TALA ODV
VISNIH DRUŽB
D
koristil svojoo prodajno opcijo,
o
je
Ker je prejšnji lasttnik 18% deeleža v družbbi Birra Peja, Sh.a., izk
Pivovarrna Union, d.d., z naakupom doddatnega deleža postala večinska ((57,63%) lasstnica te
družbee. Prej naložb
ba v pridružženo družboo je z januarjjem 2012 postala naložbba v odvisno družbo.
k
Birra Peje, Sh.a ., na dan 31.112.2013
n dan 31.12..2013 dva deelničarja.
Družbaa Birra Peja,, Sh.a., ima na
Delničaar
Pivovarrna Union, d.d.
d
Globossos, Sh.p.k., Priština
Skupajj vsi delničarrji
število delnic
620
14.6
10.7
750
25.3
370
v%
57,63
42,37
100,00
k
Birra Peje, Sh.p
p.k., na dan 31.12.2013
3
Birra P
Peja, Sh.a., Peć,
P Kosovo je
j 100% lasttnik družbe Birra Peja, Sh.p.k.,
S
Tiraana, Albanijaa.
n, d.d.
32
2.5
Prodaja in trženje
2.5.1
PRODAJA SKUPINE UNION
Skupina Union (Pivovarna Union, d.d., in Birra Peja, Sh.a.) je v letu 2013 prodala za 1,2% več kot
v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 0,7% pod zastavljenim planom. V vseh segmentih
pijač je zaznati rast trgovskih znamk.
Leto 2013 so zaznamovali negativni makroekonomski kazalci. Povečanje brezposelnosti, dodatne
davčne obremenitve, padec kupne moči se posledično odraža v večji nagnjenosti k varčevanju.
Gospodarska situacija ima velik vpliv na pričakovanja kupcev in spremembe nakupnih navad.
Kupci so veliko bolj previdni, cene pa imajo vedno večji vpliv na nakupno odločitev. Spremnil se
je odnos kupcev do blagovnih znamk, ki postaja vedno bolj racionalen. Sprememba strukture
potrošnje se kaže v rasti diskontnih trgovcev ter vse večji naklonjenosti trgovskim blagovnim
znamkam.
Gospodarska situacija povzroča spremembe v maloprodaji in ustvarja popolnoma drugačno
poslovno okolje. Povečuje se plačilna nedisciplina, trgovci zaradi slabe likvidnosti krčijo število
artiklov in predvsem zmanjšujejo zaloge, delež proizvodov prodanih v cenovnih akcijah pa je
vedno večji.
Kljub oteženemu poslovanju pa v skladu s poslovno strategijo in izkoriščanjem sinergij
skupnega nastopa vseh družb Skupine Laško uspešno ohranjamo tržne deleže na slovenskem
trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.
Količinska prodaja pijač Skupine Union na slovenskem trgu in trgih izven Slovenije
Indeks
(v hl)
Real. 2012
Real. 2013
Plan 2013
2013/2012
Pivo
Izvirske vode
Vode z okusi
Brezalkoholne pijače
SKUPAJ
1.215.229
105.855
124.916
312.007
1.758.007
1.245.500
89.616
104.928
340.388
1.780.432
1.273.808
100.344
109.524
309.932
1.793.608
102,5
84,7
84,0
109,1
101,3
Indeks RE
13/PL 13
97,8
89,3
95,8
109,8
99,3
2.5.2 MARKETING IN RAZVOJ
BLAGOVNA SKUPINA PIVO
Skupina Union
V letu 2013 smo največji poudarek namenili sponzorstvu največjega športnega dogodka v
Sloveniji - Eurobasketu. Aktivacijo smo izvajali s športno glasbenimi dogodki po Sloveniji in
sosednjih državah Hrvaške in BiH z BasketPartyBus – om. Sponzorstvo Eurobasket 2013 smo
izkoristili tudi z aktivacijami na prodajnem mestu. Izvedli smo comarketinške akcije z trgovci in
gostinci.
Na nivoju Skupine Laško smo aktivirali projekt »Vrni se« in s tem spodbujali potrošnike k
nakupu vračljive embalaže. Komunikacija je potekala predvsem na prodajnem mestu v
33
sodelovanju s trgovci. Projekt pomeni nadaljevanje družbene odgovornosti Skupine Laško, pri
čemer poleg ugodne ponudbe za potrošnika sledimo tudi okoljskim smernicam. V juniju smo na
trgu Slovenije predstavili novost - priročen in ergonomsko oblikovan zaboj za deset vračljivih
steklenic. Za novi zaboj smo na regionalnem natečaju REGPACK osvojili nagrado za najboljšo
embalažo v regiji in svetovno nagrado za najboljšo embalažo WORLDSTAR.
Sodelovali smo na prestižnem mednarodnem ocenjevanju kakovosti Monde Selection, kjer smo
za blagovno znamko Union svetlo dobili zlato medaljo, za Radler pa celo veliko zlato medaljo.
Večina marketinških aktivnosti in tudi nagradna igra, ki je trajala od aprila do oktobra 2013 je
bila naravnana na Eurobasket. Poleg tega smo na televiziji oglaševali nov korporativni spot
Pivovarne Union, d.d. in s tem dvignili priklic blagovne znamke. Z oglasi smo pokrili tudi tisk,
internet in CL.
V segmentu radlerjev smo modificirali design za Union brezalkoholni Radler citrus-bezeg in
izdelek oglaševali na CL in TV z kampanjo namenjeno mlajšim potrošnikom. Ob koncu leta smo
pripravili in testirali tudi predlog redesigna za ta segment radlerjev.
V Pivovarni Union, d.d., smo v drugi polovici leta 2013 pričeli s pripravami 150 letnico obstoja
pivovarne in v ta namen v decembru pripravili poseben promocijski paket specialnega piva z
motivom visoke obletnice kot uvod v komunikacijo za leto 2014. Pripravili smo tudi projekt
izgradnje lastne pivnice v prostorih stare sladarne, ki bo zaživela jeseni 2014.
BLAGOVNA SKUPINA BREZALKOHOLNE PIJAČE
V začetku leta 2013 smo lansirali novi proizvod Sola Ananas v plastenki in ga podprli z BB oglasi
in promocijami ter degustacijami. V juniju smo prodajno uspešnim Sola ledenim čajem dodali
nov proizvod z okusom Cole in ga podprli z minimalnim oglaševanjem in aktivnostmi na
prodajnih mestih. Za celotno blagovno znamko ledeni čajev smo izvedli nagradno igro »Z dobro
družbo se daleč pride«, ki je bila oglaševana na zamaških izdelkov Sola in medijsko podprta na
BB, spletnih straneh, FB in avtobusih.
Za čas Eurobasketa 2013 smo pripravili nov design za Sola Ledenih čajev Breskev in Brusnica s
košarkašem Dragičem in Blažičem na etiketi, ki je bil pri potrošnikih zelo dobro sprejet. Novo
šolsko leto smo začeli z akcijo »Sola ni šala«, ki je bila oglaševana na BB in TV.
Za trg albanije smo razvili modificirano blagovno znamko Sola Ice Tea Peach s prilagojenim
dizajnom in okusom za to tržišče. Proizvaja se licenčno v Birra Peja, Sh.a..
BLAGOVNA SKUPINA VODE
Pripravili smo novo strategijo in redizajn blagovne znamke ZA ter razvili nov izdelek Za Jazzy, ki
smo ga tudi komunikacijsko podprli. V glavni sezoni smo izvajali promocijske in prodajne
aktivnosti v trgovini in Horeci.
Za blagovno znamko Zala je bila izvedena mini oglasna kampanja v času Eurobasketa,
vzporedne promocijske aktivnosti v središčih mest, FB aktivacija, nagradne igre ter prisotnost in
aktivacija na večjih prireditvah.
34
2.5.3 PRODAJA SKUPINE UNION IN PIVOVARNE UNION, d.d., NA
SLOVENSKEM TRGU
SKUPINA UNION
V letu 2013 smo smo veliko pozornost namenili uvajanju novih standardov izdelkov Skupine
Union na domačem trgu ter koncepta PIA – prisotnosti, vidnosti in aktivacije izdelkov na
prodajnem mestu, ki so bili narejeni na osnovi strateške usmeritve blagovnih znamk, vrednostne
in količinske prodaje, pozicije na trgu, tržnih deležev ter ostalih raziskav. Jasni in pregledni
standardi ureditve izdelkov Skupine so temelj za kakovostno implementacijo na prodajnih
mestih.
V letu 2013 je po podatkih Panela trgovin – Nielsen, padec vrednostne prodaje v kategoriji piva
na slovenskem trgu 5,2 odstotnih točk s primerljivim obdobjem lani. Vrednostna prodaja se je
pri blagovnih znamkah piva zmanjšala za 7,9 odstotnih točk, medtem ko so imele trgovske
znamke piva v trgovini (brez diskonterjev) rast prodaje za 14,1 odstotne točke. Znotraj kategorije
piva je največji padec pri mešanicah piva (Radlerji), in sicer za 19,8 odstotnih točk. Padec trga se
kaže tudi v skupini vod, ledenih čajev in sadnih pijač. Kljub padcu potrošnje v Sloveniji smo
ohranili in dodatno utrdili tržne pozicije blagovnih znamk Skupine Union.
Spremembe se kažejo v močni konkurenci med trgovci, vedno bolj opazen je trend povečanih
vlaganj v promocije in višjih cenovnih popustov tudi pri uveljavljenih blagovnih znamkah.
Zaradi vedno večje cenovne občutljivosti kupcev je bil velik izzivza kupca ustvariti višjo dodano
vrednost, ob istočasno nizkih cenah trgovskih znamk in ostalih konkurentov.
Pri svojem delu nenehno stremimo k izboljšavam, saj delujemo v okolju, kjer je pomembno biti
odzivnejši in drugačen od ostalih. Trgu se prilagajamo z atraktivnimi prodajno-marketinškimi
aktivnostmi, hitro odzivnostjo in učinkovitostjo prodajne ekipe na terenu ter uvajanjem novih
konceptov in izdelkov v vseh kategorijah. Aktivno komuniciramo z vsemi trgovskimi verigami in
ostalimi kupci v vsakodnevnem poslovanju. S ključnimi kupci sodelujemu pri pripravi
najučinkovitejših aktivnosti za potrošnike, programih zvestobe, izvajamo aktivnosti z dodanimi
vrednostmi za končne kupce, uvajamo inovativne promocijske materiale, opremo, itd.
Osredotočeni smo na iskanje najboljših rešitev za posamezni kanal s ciljem ponuditi
potrošnikom pravi izbor izdelkov in atraktivno nakupovalno izkušnjo.
Količinska prodaja pijač Skupine Union na slovenskem trgu
(v hl)
Pivo
Izvirske vode
Vode z okusi
Brezalkoholne pijače
SKUPAJ
Real. 2012
Real. 2013
Plan 2013
Indeks
2013/2012
713.709
76.141
124.217
150.298
1.064.364
702.682
65.704
104.268
145.210
1.017.864
708.789
68.614
108.628
148.976
1.035.007
98,5
86,3
83,9
96,6
95,6
Indeks RE
13/PL 13
99,1
95,8
96,0
97,5
98,3
PIVOVARNA UNION, d. d.
Prodaja Pivovarne Union, d.d., na domačem trgu je manjša za 4.4% od prodaje v letu 2012 ter za
1,7% manjša od planirane. Padec prodaje v segmentu piv beležimo predvsem na področju
35
pivskih mešanic, kjer smo kljub občutnemu padcu segmenta uspeli povečati naš tržni delež.
Velik padec segmenta beležimo tudi na področju vod z okusi.
2.5.4 PRODAJA SKUPINE UNION IN PIVOVARNE UNION, d.d., NA TRGIH
IZVEN SLOVENIJE
SKUPINA UNION
V letu 2013 je Skupina Union prodala na trge izven Slovenije za 9,8% več pijač kot v lanskem
letu ter več od načrtovanega. Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zaznamovale tudi
države, v katere izvažamo, je bilo leto 2013 zelo uspešno. Z intenzivnejšim delom in z
nadaljevanjem nove strategije skupnega nastopa v sklopu Skupine Laško na tujih trgih smo v
segmentu piva kot tudi v segmentu vod in brezalkoholnih pijač dosegli rast prodaje.
Podjetja v Skupini Union pretežni del poslov sklepajo na trgih JV Evrope in Italije, zato so
poslovni rezultati v veliki meri odvisni prav od gospodarske, politične in družbene situacije na
omenjenih trgih.
Tako kot slovenska je tudi izvozna komerciala Skupine Union organizirana na nivoju Skupine
Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice
Skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju z marketing službo
Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.
Na trgu Hrvaške je ustanovljena Laško Grupa, d.o.o., Zagreb, ki s svojo prodajno ekipo v okviru
Skupine Laško skrbi tudi za pospeševanje prodaje izdelkov Skupine Union na Hrvaškem. V
Bosni in Hercegovini ima Skupina svoje podjetje Laško Grupa, d.o.o., v Sarajevu za koordinacijo
z uvozniki in principali, vendar še nima svoje ekipe za pospeševanje prodaje.
Izvozna strategija Skupine je prodajati izdelke preko uvoznikov, s katerimi imamo vzpostavljene
dolgoročne poslovne odnose. Dolgoročno razvijamo partnersko sodelovanje s tudi s ključnimi
kupci na posameznem trgu, ter s tem zagotavljamo večjo prepoznavnost naših blagovnih znamk.
Poleg prodaje lastnih blagovnih znamk polnimo tudi trgovske blagovne znamke oziroma tuje
blagovne znamke.
Na izvoznih in intrakomunitarnih trgih je Pivovarna Union, d.d., v letu 2013 prodala za 9,1% več
pijač kot v letu 2012 in 8,8% več kot je bilo načrtovano.
Največji izvozni trgi za Pivovarno Union, d.d., so Italija, Kosovo, Bosna in Hercegovina ter
Hrvaška.
36
TRGI SKUPINE UNION
 ITALIJA
Skupina Union je na trgu Italije v letu 2013 dosegla rast prodaje za 34,6% glede na lansko leto in
6,2% več kot planirano. Večina je bilo prodanega piva.
Na trg Italije je prodajala samo Pivovarna Union, d.d.. V letu 2013 smo prodali tudi manjše
količine brezalkoholnih pijač in vod z okusi, kjer beležimo rast glede na 2012. Doseganje tako
velike rasti prodaje piva je rezultat intenzivnega dela z uvozniki, povečane prisotnosti v trgovskih
in diskontnih verigah, marketinšega vložka v oglaševanje, promocijo in pospeševanje prodaje
blagovnih znamk. Pri delu smo veliko pozornosti posvetili povečanju prepoznavnosti blagovne
znamke Union. Povečanje prodaje trgovskih blagovnih znamk je tudi posledica izboljšanja
proizvodnih postopkov ter fleksibilnejšega pristopa pri ponudbi izdelkov.
 HRVAŠKA
Skupina Union je na trg Hrvaške v letu 2013 zaradi 40% padca trga radlerjev izvozila manj kot v
letu 2013, kljub temu smo v segmentu radlerjev povečali tržni delež.
Na trg Hrvaške smo prodali tudi pivo pivovarne Birra Peja, Sh.a..
Poleg prodaje izdelkov Skupine Union smo v Pivovarni Union, d.d., v letu 2013 polnili tudi piva
Bavaria kot uslužnostno polnitev za trg Hrvaške v 0,5l in 0,25l povratne steklenice ter sode.
Prodajo smo povečali kar je 190%, predvsem zaradi začetka polnitve sodov v letu 2013.
 BOSNA IN HERCEGOVINA
Skupina Union je v letu 2013 na trg Bosne in Hercegovine prodala za 18,7% več kot v letu 2012 in
več kot načrtovano. Največ je bilo prodanega piva. Pri prodaji piva je vključen tako direkten izvoz
iz Pivovarne Union, d.d., kot tudi pivo v 2l plastenkah, ki ga polni Laško Grupa, d.o.o., na
Hrvaškem ter delno izvaža tudi v Bosno in Hercegovino.
Na trg Bosne in Hercegovine je tudi Birra Peja, Sh.a, prodala manjše količine piva.
Blagovne znamke piva in brezalkoholnih pijač pridobivajo svojo širšo prepoznavnost in so
poznane po svoji kvaliteti. Največji problem predstavlja cenovna pozicioniranost in nizke cene
domačih proizvajalcev predvsem v brezalkoholnem programu, kjer je konkurenca najmočnejša.
Poleg prodaje izdelkov Skupine Union smo v Pivovarni Union, d.d., v letu 2013 polnili tudi piva
Bavaria kot uslužnostno polnitev za trg Bosne in Hercegovine v sodih.
 KOSOVO
Skupina Union je v letu 2013 na trgu Kosova prodala za 3,1% več kot v letu 2012 in več kot
planirano. Močno smo povečali prodajo brezalkoholnih pijač, prodaja vod pa je bila pod lanskim
letom.
Na trgu Kosova Birra Peja, Sh.a., prodaja svoje blagovne znamke piva in izvirske vode Akull. V
sredini leta 2012 je Skupina Union začela tudi z licenčno proizvodnjo Sola ledenega čaja breskev
v Birra Peja, Sh.a., na Kosovu, s katero je nadaljevala tudi v letu 2013. Poleg licenčne proizvodnje
je Birra Peja, Sh.a., na trgu Kosova distribuirala tudi uvožen program Pivovarne Union, d.d..
37
Za skupno rast prodaje je zaslužna izključno povečana prodaja brezalkoholnih pijač Sola.
Prodaja piva blagovnih znamk Birra Peja ni dosegla planiranih rezultatov, saj se kljub
spremembi etikete v letošnjem letu ne more otresti percepcije potrošnikov, da je to pivo za
starejšo generacijo. Mladi potrošniki preferirajo modno pivo in posegajo po Tuborgu,
Heinikenu, Laškem pivu itd. Na Kosovu je 60% prebivalstva mlajše od 25 let in je to populacija,
ki mora biti naša ciljna skupina v naslednjih letih. Prodaja vode Akull se je zmanjšala zaradi
kroničnega pomanjkanja vode na Kosovu v poletni sezoni, saj je bila Birra Peja, Sh.a., brez vode
skoraj dva meseca. Posledično ni imela dovolj kapacitet v proizvodnji, saj je imel v proizvodnji
prioriteto licenčni ledeni čaj Sola. S povečanjem proizvodnih kapacitet v 2014 bomo ta problem
eliminirali. Povečana prodaja brezalkoholnih pijač Sola je rezultat sistematičnega zakupa polic
na vseh prodajnih mestih, direktnega marketinga ob prodajni polici in co-marketinga z najbolj
popularnim čipsom Patos na Kosovu.
Pivovarna Union, d.d., je v letu 2013 na trg Kosova izvozila za 19,6% manj kot v letu 2012. Največ
je bilo izvoženih brezalkoholnih pijač. Prodaja brezalkoholnih pijač Sola v letu 2013 je manjša
napram preteklemu letu, ker smo v letu 2012 začeli z licenčno proizvodnjo Sola ledenega čaja na
Kosovu v drugi polovici leta, v letu 2013 pa se je proizvajal celo leto že na Kosovu. V letu 2013 je
bila izvožena tudi manjša količina piva. Celotne izvožene količine Pivovarne Union, d.d., na
Kosovo je distribuirala Birra Peja, Sh.a., skupaj še z dodatnimi količinami licenčno
proizvedenega Sola ledenega čaja breskev.
 OSTALI TRGI
Skupina Union je na ostalih trgih v letu 2013 prodala za 7,6% več kot lani. Aktivno smo
pospeševali prodajo na trgih Srbije, Madžarske in Makedonije. Poleg navedenih trgov je Skupina
Union prodajala tudi na trge Albanije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Velike Britanije ter
Kanade. Poleg prodaje izdelkov Skupine Union smo v Pivovarni Union, d.d., v letu 2013
napolnili tudi piva Bavaria v sodih kot uslužnostno polnitev za trga Srbije in Črne gore.
38
2.6 Nabava
V Skupini Union smo v letu 2013 nadaljevali s koordiniranim delovanjem nabavnih služb
posameznih družb znotraj Skupine Laško. S takim delovanjem in enotnim pristopom do
dobaviteljev smo v preteklih letih dosegli velike sinergijske učinke.
V letu 2013 je bila sitaucija na trgu pivovarskih surovin stabilna, ustrezna je bila tudi kvalieteta.
Količinsko in kvalitativno najbolj občutljiv je hmelj, vendar je bil letnik 2012 za porabo v letu
2013 kvalitativno in količinsko zadosten.
V skladu s spremenjenimi tehnološkimi postopki v proizvodnji piva je bila v letu 2013 realizirana
vrsta dobav ječmena, ki naj bi v nadaljevanju kot surovina nadomestil uporabo koruznega
zdroba. Razmerje med posameznimi surovinami je odvisno od nabavnih cen in v zadnjem
kvartalu leta je cena koruznega zdroba padla. Koruzni zdrob je kot surovina predviden za
uporabo pri določenih vrstah piva tudi v letu 2014.
Zelo pomembna surovina v Skupini Union je sladkor, ki ga že drugo leto nabavljamo preko
nabavnega konzorcija, ki ga vodi Mercator, z namenom, da vsi veliki industrijski porabniki
sladkorja enotno pristopimo do dobaviteljev in si spogajamo najboljšo nabavno ceno. Kampanija
2012 je bila količinsko zadostna, zato v letu 2013 ni bilo motenj v količinskih dobavah sladkorja.
Kvaliteta je ustrezala dogovorjeni. V mesecu juniju 2013 se je na trgu zaradi zadostne ponudbe
saldkorja pojavil drastičen padec cene sladkorja, zato smo kljub podpisani letni pogodbi z
dobavitelji izvedli nov krog pogajanj in uspešno dosegli znižanje cene sladkorja. Ni običjana
poslovna praksa, da multinacionalke znižajo ceno v že podpisanih pogodbah. V mesecu juliju je
nabavna cena sladkorja padla za približno 8%, z novo letino sladkorja je bila v oktobru cena
dodatno znižana še za 13%.
Svetovni trendi na trgu PET granulatov so bili v letu 2013 relativno stabilni glede na pretekla leta
in cenovno ugodni. Večjih političnih pretresov, ki bi rezultirali v ceni, ni bilo. Po posameznih
mesecih smo beležili nihanja cen, za zakup granulata za daljše obdobje se nismo odločili. Cena
granulata je pred sezono nekoliko poskočila, po sezoni pa spet padla. Vsa nihanja cen predform
so bila minimalna, znotraj 1% ostopanj. V smislu obvladovanja tveganj na vhodu smo v letu 2013
testirali tudi predforme drugih EU in turških proizvajalcev. Testi so bili uspešni, cenovno so bile
ponudbe, tudi zaradi visokih transportnih stroškov in bolj zahtevne logistike, manj atraktivne.
Najdražja embalaža so pločevinke, cene so bile v letu 2013 stabilne, na trgu aluminija se sicer
pojavljajo določni trendi padanja, vendar pa rastejo stroški obdelave pločevink za namene
uporabe v živilski industriji. Obseg različnih designov, zaradi uvajanja novih trgovskih blagovnih
znamk za tuje trge, strmo narašča in obvladovanje te diverzifikacije vhodnih materialov postaja
vedno bolj zahtevno v smislu pravilnega obvladovanja zalog glede na dinamične plane prodaje.
Nihanja smo beležili tudi pri nabavnih cenah folij in pokrovčkov ter jih usklajevali po ICES ali
Plats indexu. Obseg nabav folije se nam stroškovno povečuje, ker se povečuje odstotek
potiskanih folij, ki se naročajo v relativno majhnih in zato dragih nakladah.
Kjub nihanju cen osnovnega materiala tesliner, kar se odraža tudi na rasti pix indexa, so bile
cene kartonske embalaže stabilne. Ker je na podočju kartonske embalaže prišlo do konsolidacije
v lastništvu proizvajalcev kartonaste embalaže v slovenskem prostoru, smo iskali in testirali tudi
alternativne vire.
39
Cene etiket, lepil, steklenic, industrijskih kemikalij in drugih strateških materialov so bile
pogodbeno dogovorjene in stabilne, dviga glede na pretekla leta nismo beležili.
Leto 2013 je zaznamovala tudi izvedba projekta nabave novih zabojev 1/10 in aktivnosti, ki so bile
vezane na Evropsko prvenstvo v košarki (novi designi za pločevinke, folije, etikete, ...) ter prenova
etiket na programu ZA produktov.
V poletnih mesecih pa vse do zgodnje jeseni je bila v Pivovarni Union, d.d., izvedena kontrola
poslovanja s strani Generalnega carinskega urada, ki je zajemala tako trošarinske kot carinske
postopke. Posebno pozornost so posvetili evidencam odpadne embalaže in vodenju vseh
carinskih postopkov začasnega uvoza in izvoza embalaže, kjer je Pivovarna Union, d.d., ena
izmed vodilnih gospodarskih subjektov v Sloveniji glede na obseg transakcij.
Leto 2013 je zaznamoval tudi vstop Hrvaške v EU in s tem premik evidenc poslovanja iz
carinskih evidenc v Intrastat evidence.
Poleg obvladovanja cenovnih in kvalitativnih tveganj smo v nabavi ves čas strmeli k optimizaciji
preskrbne verige na relaciji dobavitelj, Pivovarna Union, d.d., in kupec. V ta nameno smo
intezivno delovali tudi na pripravi organizacijskega predpisa za optimizacijo planiranja vseh
funkcij v družbi, kar vodi v stroškovno optimizacijo poslovanja, tako na strani vhodnih zalog kot
zalog končnih produktov z omejenim rokom uporabnosti, hkrati pa to pomeni tudi stroškovno
učinkovitejšo izrabo proizvodnih kapacitet.
V nabavi smo intenzivno sodelovali znotraj Skupine Laško in z našo odvisno družbo Birra Peja,
Sh.a., v smislu oblikovanja istih nabavnih virov in cenovnih usklajevanj za slad, pločevinke,
steklenice. Sicer Birra Peja, Sh.a., išče nabavne vire v svojem lokalnem prostorju zaradi cenovnih
razlik. Obseg sodelovanja z Birra Peja, Sh.a., se je v letu 2013 povečal tudi na področju
brezalkoholnih pijač, saj so pričeli z licenčnim polnjenjem naših SOLA produktov.
Kompleksnost nabave v Birri Peji, Sh.a., se je tako zelo povečala. Zaradi lastniških sprememb se
je preoblikovala tudi ekipa v nabavi, ki je v Pivovarni Union, d.d., opravila šolanje. V letu 2013 so
se izvajale predvsem aktivnosti pri stroškovni optimizaciji poslovnih procesov ter aktivnosti, ki so
vezane na vstop Hrvaške v EU. Potrebne so bile določene aktivnosti pri interesnih združenjih za
spremembo carinske zakonodaje Kosova, saj so surovine iz EU pri uvozu na Kosovo
obremenejene s carinskimi uvoznimi dajatvami. Zato je nujno, da bomo surovinske vire poiskali
na trgu CEFTE (Srbiji, Makedoniji ali na Kosovu).
Zaradi slabe bonitete države Slovenije in slabe finančne kondicije podjetja, je bilo potrebno
nekoliko več komunikcije z dobavitelji na temo stabilnosti poslovanja in usklajevanja zamud pri
plačilih. Zaradi korektne komunikacije in spoštovanja dogovorov, dobave praviloma niso bile
motene.
Sestavni del našega delovanja je tudi dvig ekološke zavesti, uporaba lažjih pakirnih materialov in
manipuliranje z različnimi vrstami povratne embalaže pri prevzemu različnih vhodnih
materialov.
V letu 2013 smo s skupnim koordiniranim delovanjem nabavnih služb v Skupini Laško ohranjali
sinergijske učinke ter enotni pristop na nabavnih trgih. Dolžnost nabave je intenzivno
sodelovanje z vsemi službami družbe in skupine v smislu doseganja najboljših finančnih
rezulatatov; spremljanje situacije na globalnih trgih surovin in ustrezno sprejemajne poslovnih
odločitev ter obvladovanje tveganj nemotene preskrbe in ustrezne kvalitete ob razpoložljivi
finančni kondiciji in boniteti podjetja in Skupine Laško.
40
2.7
Kakovost in standardi
V obeh proizvodnih družbah Skupine Union je izvajanje notranjega nadzora glede kakovosti in
varnosti v letu 2013 potekalo skladno z zahtevami veljavne zakonodaje in internimi predpisi. Ob
ugotovljenih odstopanjih smo izvajali ustrezne korekcijske in korektivne aktivnosti, s katerimi
smo tveganja na neustreznosti eliminirali ali jih zmanjšali na sprejemljivo raven.
Na področju kontrole posameznih dobaviteljev so tehnologi, predstavniki kontrole kakovosti in
nabave letos opravili pet pregledov dobaviteljev surovin in repromateriala. Za družbo Birra Peja,
Sh.a., kontrolo surovin in končnega proizvoda periodično preverjamo tudi v kontroli kakovosti
Pivovarne Union, d.d..
Na osnovi pregledov kakovosti v naših distribucijskih centrih smo se začeli intenzivno ukvarjati
tudi s problemi, ki med procesom niso vidni (skrite napake). To je na primer problem trganja
ročk pri brezalkoholnem programu in zaradi obrabljenosti vračljivih steklenic, slabši izgled.
Standardi ISO 9001, ISO 14001, NSF in IFS
S prvima dvema standardoma predvsem obvladujemo vse procese v družbi, njun neodvisen
nadzor s strani zunanjih inštitucij pa pomeni garancijo dobrega dela. IFS je standard, ki je nastal
na zahtevo velikih trgovskih verig, in nam omogoča lažji vstop vanje, oziroma sodelovanje na
tenderjih, kjer je pogosto zahteva prav obvladovanje IFS standarda.
Zunanjo presojo po standardih ISO 9001, 14001 in IFS smo v obvladujoči družbi v oktobru 2013
uspešno prestali, za standard IFS ponovno na višji stopnji. Na osnovi ugotovitev in priporočil
zunanjih presoj smo začeli z uvajanjem ključnih kazalcev procesov, ki bodo v bodoče eno od
spričeval naše uspešnosti.
Pivovarna Birra Peja, Sh.a., ima certificirana dva standarda, in sicer ISO 9001 in HACCP,
katerih veljavnost smo uspešno zagovarjali tako v letu 2013 kot tudi v prejšnjem letu. Marca 2013
smo pred zunanjo presojo izvedli tudi notranjo presojo.
Vhodna, medfazna, končna in procesna kontrola
Veliko pozornosti smo posvetili nadzoru dobaviteljev osnovnih surovin in repromateriala. V letu
2013 smo obiskali dobavitelje koruznega zdroba na Hrvaškem, dobavitelje pokrovčkov in etiket. S
temi obiski smo dosegli tudi boljše razumevanje naših potreb glede kakovosti.
V letu 2013 smo imeli nekaj težav z dobaviteljem baze za brezalkoholni program. Šlo je za
netipično aromo in z njimi smo dosegli dogovor o povračilu stroškov. Na začetku leta smo pri
sladu enega izmed dobaviteljev opazili problem rdečih zrn, ki lahko povzročijo problem
»gushinga« (prekomerno penjenje piva). Z dogovorom z dobaviteljem smo ta problem hitro
rešili.
Glede medfazne in končne kontrole se odstopanja rešujejo sproti. V letu 2013 so bili
mikrobiološki rezultati preverjanja medfaznih proizvodov še na nekoliko višji ravni kot leta 2012,
kemijski pa na enaki ravni.
Za pripravo vode uporabljamo reverzno ozmozo in nanofiltracijo. Vsaka od teh priprav ima za
proizvod fitrat (permeat) in koncentrat, ki je načeloma odpadna voda. Da ta koncentrat še
dodatno izkoristimo, uporabljamo dodatno linijo reverzne ozmoze, ki se imenuje KRO3. To vodo
redno kontroliramo in na tej osnovi po potrebi module tudi menjamo.
41
V letu 2013 smo postopoma prešli na uporabo pivovarskega ječmena, ki je za naše blagovne
znamke sedaj poleg slada glavna surovina.
V Birri Peji, Sh.a., smo nadaljevali s proizvodnjo brezalkoholnih pijač in uvedli nov proizvod,
pod našo blagovno znamko, samo za albanski trg. Pregled proizvodnje, vključno z analizo in
degustacijo vzorcev je pokazal, da je bila licenčna proizvodnja naših brezalkoholnih proizvodov v
tej družbi uspešna.
Procesna kontrola pomeni nadzor nad kontrolnimi napravami in procesi v proizvodnji ter v
področnih skladiščih. Predvsem ta zadnja je pomembna kot preverjanje naših proizvodov tik
pred prodajo končnemu kupcu. To je na primer problem trganja ročk pri brezalkoholnem
programu in zaradi obrabljenosti vračljivih steklenic, slabši izgled.
Zaradi slabše obstojnosti barve ledenega čaja brusnice nismo dovolili prodaje na kosovskem
trgu. S spremembo recepture, ki smo jo naredili v razvoju, je obstojnost zadovoljiva. V letu 2013
smo s soglasjem razvoja in prodaje podaljšali rok uporabe nekaterim artiklom zaradi
komercialnih razlogov (tretjinski rok uporabe).
V letu 2013 smo dvakrat izvedli šolanje degustatorjev. V juniju smo imeli interno šolanje za 15
degustatorjev in novembru še šolanje s strani FlavorActiva. Po novem smo vključeni tudi v ring
degustacije - Internetaster, ker bomo 6 krat letno prejeli neznane vzorce in jih bodo degustatorji
morali detektirati.
V preteklem letu smo imeli 167 pivskih in 53 degustacij brezalkoholnih pijač.
V segmentu piva smo:
 nadaljevali z enkrat tedensko degustacijo nefiltiranega piva,
 imeli preko 15 degustacij domačih pivovarn ter
 veliko naredili na razvojnih reklamacijah (ječmen, stabilnost piva, NF).
V segmentu brezalkoholnih pijač smo:
 25 krat z degustacijo določili ustreznost končnih proizvodov zaradi odstopanje od
internih normativov,
 5 krat degustirali vzorce forsirnih testov ter
 12 krat preizkušali vzorce s pretečenim rokom trajanja.
Reklamacije
Indeks reklamacij je pri vseh proizvodih pod lanskim, izjema so samo Zala baloni. Vzrok so bili
stari baloni, ker je prodaja upadala že nekaj let in novih nismo nabavljali. Dodatno smo zaradi
vonja povečali učinkovitost pranja balonov z drugimi bolj učinkovitimi sredstvi. Pri ugotavljanju
vzrokov neprijetnega vonja nam je zelo pomagalo tudi šolanje degustatorjev, na katerem smo se
poleg piva posvetili tudi degustaciji vod.
Varnost živil
V Skupini Union delamo po načelih HACCP - a, kar je v Sloveniji tudi zakonska zahteva. Načela
HACCP - a pomenijo obvladovanje kritičnih kontrolnih točk - pri surovinah, proizvodnih
procesih in distribuciji (prodaji) ter obvladovanje sledljivosti.
Agencija za varno hrano nas je v letu 2013 preverjala preko kontrole naših proizvodov s tržišča in
na podlagi tega ni bilo pripomb.
42
HACCP tim se je sestal 17 krat. Obravnaval je tveganja pri uvajanju novih proizvodov, glede
podaljševanja rokov uporabe ter glede na zahteve standarda IFS pa tudi nevarnost sabotaže.
Reklamacij izdelkov zaradi varnosti proizvoda nismo imeli.
2.8 Investicije
Strateške usmeritve na področju proizvodnje, vzdrževanja, investicij, energetike in ekologije v
Skupini Laško temeljijo na doseganju optimalne produktivnosti, ravnotežju med
prilagodljivostjo in učinkovitostjo posameznih delov proizvodnega procesa, doseganju
sinergijskih učinkov med družbami skupine, integraciji informacijske tehnologije v proizvodne
procese, možnostih modularnih povečav določenega sklopa proizvodnje in usmeritvi k
investicijam s čim višjo donosnostjo na investirani kapital. Tako smo tudi v letu 2013 nadaljevali
z razvojno in inovacijsko usmeritvijo na vseh področjih tehnologije pijač in dosledno izpolnjevali
cilje v okviru trajnostnega razvoja.
V letu 2013 smo uspeli uspešno proizvesti in napolniti celoten nabor proizvodov v družbah
Skupine Union ter hkrati uvesti nekaj pomembnih novosti, ki so potrdile razvojno usmerjenost
in inovativnost razvojnih timov Skupine. Ugotavljamo, da kakovostni standardi družb Skupine
Laško presegajo normative in standarde dobaviteljev, ki sicer svoje izdelke ali storitve dobavljajo
tudi svetovno znanim podjetjem v naši branži.
Ne glede na zastarelost določenih delov naše proizvodne opreme in investicijske omejite, smo
izpolnili ambiciozen cilj za doseganje nivoja optimiranih stroškov vzdrževanja. Izvedli smo vsa
preventivno vzdrževalna dela, ki so zagotavljala nemoteno obratovanje proizvodnih kapacitet v
sezonskih mesecih.
Skladno z usmeritvijo v optimiranje in racionalizacijo proizvodnih linij smo v letu 2013 skušali z
optimiranjem časa, potrebnega za realizacijo naročil s strani prodaje, in zalog ter logističnih
procesov doseči boljšo izkoriščenost kapacitet, hkrati pa z združevanjem proizvodnih programov,
kjer je to mogoče, vzpostaviti osnove za kasnejše investiranje po posameznih podjetjih Skupine
Union.
Nadaljevali smo z optimiziranjem porabe materialov in surovin ter si prizadevali doseči vse
prihranke, ki smo si jih zadali v letu 2013.
S projekti energetskega managementa in vzpostavitvijo popolnega nadzora nad porabo
posameznih energentov dosegamo nižjo specifično porabo posameznih energentov in
posledično nižje stroške, kljub temu da so cene energentov odvisne od borznih razmer.
Energetsko in okoljsko optimiranje proizvodnih procesov smo izvajali v določenem delu skupaj s
priznanimi slovenskimi inštituti ter uveljavljenimi izvajalci tovrstnih storitev.
Glede na trende v pivsko razvitih državah, kjer je opaziti vse več prehajanja na manjše zaboje,
zaradi boljšega obrata proizvodov, rasti prodaje povratne emblaže in lažje manipulacije pri
nakupu piva, smo v lastni izvedbi prilagodili polnilno linijo na novi tip zaboja, s katerim naj bi
uspeli do dolečene mere preusmeriti prodajo iz cenovno in ekološko manj primerne pločevinaste
embalaže na povratno steklo. Pivovarne uspevajo z manjšo embalažo tudi razširiti svoje tržišče
in nabor kupcev. Hkrati smo projektirali tudi prenovo celotnega »suhega« dela te linije ter
podpisali pogodbo o dobavi in postavitvi opreme. Rok za izvedbo predelave je v januarju in
februarju 2014.
43
V letu 2013 smo že nabavili del novih zabojev 10 x 0,5l s steklenicami, ki smo ga kot novost na
trgu predstavili v juniju.
V Pivovarni Union, d.d., smo izvedli tudi projekt predelave linije za pločevinke za pakiranje 18
pločevink na taso, ki jih zlagamo na polpaleto predvsem za potrebe izvoza. Del sredstev smo
porabili za predelavo tehnoloških poti za pivo v fermentaciji, s katero smo pridobili na
fleksibilnosti pivskih poti in tankov.
Dokončali smo tudi implementacijo in testiranje informacijskega sistema za spremljanje
proizvodnje (MEFIS). Sistem že deluje, na voljo so že tudi prvi podatki. Dokončno bomo sistem
prevzeli v začetku leta 2014 po optimiranju delovanja in odpravi nekaj manjših napak.
Na polnilni liniji za vračljive steklenice smo investirali v kontrolo polnjenja, ki predstavlja
bistven element pri zagotavljanju brezhibnosti proizvodov. Naprave za kontrolo smo namestili in
vgradili na polnilno linijo tako, da kontrola polnih steklenic že zagotavlja nadzor nad količino
polnjenja, prisotnostjo etiket ter kontrolo zaprtostjo steklenic.
V okviru energetske prenove smo nabavili in že vgradili nov zračni kompresor za pripravo
tehnološkega komprimiranega zraka. Kompresor je implementiran v sistem pridobivanja
komprimiranega zraka kot vodilni kompresor, kar nam bo zaradi njegovih energetskih
karakteristik v letu 2014 in prihodnjih letih prinesel prihranke pri porabi električne energije ter
zagotovil nemoteno preskrbo s komprimiranim zrakom.
V letu 2013 smo dokončali tudi investicijo v Pall filter za pivo, ki je potreben za filtracijo
manjših šarž piva. Ta po odpravi začetnih težav že deluje in zagotavlja vse potrebne tehnološke
parametre. Uradni prevzem bo v začetku leta 2014.
V letu 2013 smo uspešno zaključili tudi nekaj gradbenih investicij. Prenovili smo fasadi
polnilnic, zamenjali stara kopilit stekla ter izdelali montažni odprtini za vnos strojev. S tem smo
zadostili zahtevam zunanjih presoj in izboljšali izgled industrijskega objekta. Zamakanje v
prostoru fermentacije smo odpravili s sanacijo nosilne plošče fermentorjev. Za parkiranje in
polnjenje viličarjev smo zgradili nadstrešnico.
Del sredstev za investicije smo porabili za nakup vračlive embalaže (sodi, steklenice), opreme za
pospeševanje prodaje (hladilniki, hladilne omare, točilni aparati), IT, laboratorij in logistiko.
V odvisni družbi Birra Peja, Sh.a., smo v letu 2013 v proizvodnji povečali kapacitete tunelskega
pasterja ter kapacitete polnilnega stroja za pločevinke iz 8 na 12 tisoč pločevink na uro. Nabavili
smo stroj za kontrolo trdnosti pločevink ter nabavili nove programe za paletizacijo za pakiranje
piva v steklenicah. Nadgradili smo še pralni stroj s sistemom za odzračevanje, kar omogoča
uporabo Alu etiket, na polnilni liniji za pločevinke in plastenke pa sistem za kontrolo polnosti z
dodatno kontrolo tlaka v pločevinkah. Ta linija je tudi v fazi projektiranja za razširitev.
Ostale investicije v Skupini Union so bile namenjene nakupu vračljive embalaže, računalniški
opremi ter opremi za pospeševanje prodaje (hladilniki, hladilne omare, točilni aparati), IT,
laboratoriju in logistiki.
44
2.9 Analiza uspešnosti poslovanja Skupine Union
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
Skupina Union je v letu 2013 ustvarila 121,9 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, od tega 116,1
mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje. Na domačem trgu je ustvarila 85,6%, na tujih pa 14,4%
čistih prihodkov iz prodaje.
Drugi prihodki iz poslovanja v višini 6,2 mio. EUR so bili v primerjavi s preteklim letom višji za
72,9%. Glavni razlog povečanja so diskontirani prihodki iz naslova v preteklosti preveč plačane
koncesije za vodo v višini 2,2 mio. EUR, prihodki iz stečajne mase družb Center naložbe, d.d., –
v stečaju in Infond holding, d.d., – v stečaju v višini 0,9 mio. EUR, prihodki iz odprave
obveznosti iz naslova kavcije v višini 0,5 mio. EUR, prihodki od zamudnih obresti kupcev v višini
0,5 mio. EUR ter prihodki iz prevrednotenja nepremičnin in naložbenih nepremičnin v višini 1,4
mio. EUR, prihodki od prodaje embalaže v višini 0,3 mio EUR in ostalo v višini 0,4 mio EUR.
Skupina Union je v letu 2013 imela 108,7 mio. EUR poslovnih odhodkov, ki so bili 4,7% višji kot
v letu 2012. Glavnino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala (42,2%) v višini 45,9
mio. EUR, stroški storitev (22,9%) v višini 24,9 mio. EUR, stroški dela (13,5%) v višini 14,7 mio.
EUR ter odpisi (14,2%) v višini 15,4 mio. EUR. Ostalo v višini 7,8 mio. EUR so stroški nabavne
vrednosti prodanega blaga, stroški rezervacij ter drugi poslovni odhodki. Stroški materiala, dela,
in prevrednotovalni poslovni odhodki so višji kot v letu 2012. Najvišjo rast so imeli
prevrednotovalni poslovni odhodki za stalna sredstva, in sicer za 5,9 krat. Razlog je v koncu leta
2013 opravljeni cenitvi vrednosti nepremičnin, katerih učinke prevrednotenja v višini 6,9 mio.
EUR je Skupina pripoznala med prevrednotovalnimi odhodki za osnovna sredstva. Stroški
storitev, rezervacij, drugih poslovnih odhodkov in amortizacije so bili nižji kot v letu 2012.
Skupina Union je v letu 2013 ustvarila 13,2 mio. EUR. dobička iz poslovanja oziroma po
prilagoditvi za vplive enkratnih poslovnih dogodkov 15,3 mio. EUR normaliziranega dobička iz
poslovanja, kar je za 11,4% manj v primerjavi z normaliziranem za leto 2012.
Skupina Union je v letu 2013 ustvarila 21,5 mio. EUR negativnega izida iz financiranja. Finančni
prihodki v višini 3,7 mio. EUR so bili v primerjavi s preteklim letom nižji za 8,6%, kar je
predvsem posledica neizplačanih dividend družbe Mercator, d.d.. Med finančnimi prihodki so
bili v letu 2013 tudi prihodki iz naslova razveljavitev preteklih slabitev posojil, danih Infond
holdingu, d.d., in Centru naložbam, d.d., v višini 2,3 mio. EUR (prihodki iz stečajne mase).
76% vseh finančnih odhodkov so odhodki iz naslova slabitev delnic družbe Mercator, d.d., v
višini 14,9 mio. EUR in delnic družbe Elektro Maribor, d.d., v višini 4,3 mio. EUR. Zaradi padca
tečaja delnic MELR je prevrednotenje na nižjo tržno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki
povečuje finančne odhodke in negativno vpliva na čisti poslovni izid. Slabitev naložbe v družbo
Elektro Maribor, d.d., je bila narejena na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca. Med ostalimi
finančnimi odhodki predstavljajo glavnino obresti do bank v višini 5,8 mio. EUR, ki so zaradi
odplačila dela posojil, nižji za 18,5 %.
Skupina je zaradi negativnega finančnega izida v letu 2013 ustvarila čisto izgubo v višini 5,9 mio.
EUR. Ob upoštevanju normaliziranega dobička iz poslovanja ter upoštevanju prilagoditev za
slabitve naložb, razveljavitve slabitve naložb ter s tem povezanih odloženih davkov oziroma
davka od dohodka in spremembe v odloženih davkih zaradi spremenjene davčne stopnje, bi
ustvarili čisti poslovni izid v višini 9 mio. EUR, kar je za 25,2% manj kot znaša normaliziran za
leto 2012.
45
Pojasnila k izkazu finančnega položaja
Konec leta 2013 so sredstva Skupine Union znašala 197,9 mio. EUR, dolgoročnih sredstev je bilo
53,8%, kratkoročnih pa 46,2%.
Glavnino dolgoročnih sredstev sestavljajo osnovna sredstva v višini 85,3 mio. EUR (80,1%),
finančne naložbe v višini 10 mio. EUR (9,4%) in terjatve za odloženi davek v višini 8,3 mio. EUR
(7,8%) ter ostalo v višini 3,2mio. EUR (2,7%). Glavni razlog za zmanjšanje vrednosti osnovnih
sredstev za 12,9 mio. EUR je investiranje v manjšem obsegu, kot je znašala njihova amortizacija,
dodatno smo jih zmanjšali še za neto prevrednotenje nepremičnin v višini 8,7 mio. EUR. Med
dolgoročnimi finančnimi naložbami ima Skupina Union 9,3 mio. EUR danih posojil obvladujoči
družbi. Terjatve za odloženi davek so neto terjatve, izkazane kot razlika med terjatvami v višini
11,5 mio. EUR in obveznostmi v višini 3,2 mio. EUR. Glavnina terjatev za odloženi davek izhaja iz
naslova slabitve finančnih naložb. Obveznosti za odloženi davek pa izhajajo v glavnem iz
prevrednotenja nepremičnin. Njihovo povečanje je predvsem posledica slabitve finančnih naložb
in spremembe davčne stopnje.
Kratkoročna sredstva v višini 91,5 mio. EUR so 31.12.2013 v primerjavi s koncem predhodnega
leta nižje za 15% oziroma za 16,2 mio. EUR. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva v višini
40,5 mio. EUR so glede na leto 2012 manjša za 32,2%. Zmanjšanje se nanaša na prevrednotenje
delnic MELR na nižjo borzno vrednost v višini 14,9 mio. EUR in slabitev delnic EMAG v višini
4,3 mio. EUR. Stanje poslovnih terjatev znaša 35,3 mio. EUR, povečalo se je za 6,3 mio. EUR
oziroma za 21,7%. Glavnina povečanja izhaja iz povečanih terjatve do kupcev. Te so se zaradi
poslabšanja plačilne discipline in zamujanja s plačili ter povečane prodaje v decembru 2013
povečale za 4,9 mio. EUR. Stanje denarnih sredstev konec leta 2013 v višini 1,5 mio. EUR je bilo
višje za 44,2% v primerjavi s koncem predhodnega leta.
Kapital Skupine znaša na dan 31.12.2013 74 mio. EUR in je bil glede na leto 2012 manjši za
10,8% oziroma za 8,9 mio. EUR. Glavnino spremembe kapitala predstavlja izguba tekočega leta
v višini 5,9 mio. EUR in zmanjšanje presežka iz prevrednotenja v višini 2,9 mio. EUR iz naslova
cenitve nepremičnin.
Na dan 31.12.2013 celotne finančne obveznosti Skupine Union znašajo 103,1 mio. EUR in so se v
primerjavi s koncem leta 2012 zmanjšale za 13,3% oziroma za 15,8 mio. EUR. Neto zadolženost
na zadnji dan leta 2013, izračunana kot razlika med vsemi za prodajo razpoložljivimi finančnimi
sredstvi (brez odvisnih družb), danimi posojili in denarnimi sredstvi ter vsemi finančnimi
obveznostmi, je 47,7 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi
znaša 20,1 mio. EUR. Skupina načrtuje poplačilo finančnih obveznosti s kupnino od prodaje
finančnih naložb, z bankami upnicami pa je Skupina konec aprila 2014 podpisala Sporazum o
restrukturiranju in mirovanju, o katerem je več napisanega v poglavju 2.14 Dogodki po koncu
obračunskega obdobja tega poročila.
Celotne poslovne obveznosti Skupine so konec leta 2013 znašale 17,8 mio. EUR in so višje za 0,5
mio. EUR. Obveznosti do dobaviteljev so se povečale za 0,5 mio EUR, druge poslovne obveznosti
so ostale na ravni leta 2012.
2.10 Analiza uspešnosti poslovanja Pivovarne Union, d.d.
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
V Pivovarni Union, d.d., smo v letu 2013 ustvarili 99,5 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, ki
so za 3,4% manjši kot v letu 2012, kar je posledica padca prodaje na slovenskem trgu za 7,0%. Na
46
izvoznih trgih smo z intenzivnejšim delom, skupnim nastopom družb Skupine Laško ter s
pospešenim izvajanjem tržnih aktivnosti dosegli 15,4% rast prodaje.
Drugi prihodki iz poslovanja v višini 4,8 mio. EUR so bili v primerjavi s preteklim letom višji za
450%. Glavni razlog povečanja so diskontirani prihodki iz naslova v preteklosti preveč plačane
koncesije za vodo v višini 2,2 mio. EUR, prihodki iz stečajne mase družb Center naložbe, d.d. – v
stečaju in Infond holding, d.d. – v stečaju v višini 0,9 mio. EUR, prihodki iz odprave obveznosti
iz naslova kavcije v višini 0,5 mio. EUR, prihodki od zamudnih obresti kupcev v višini 0,5 mio.
EUR ter prihodki iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin v višini 0,3 mio. EUR.
Poslovni odhodki Pivovarne Union, d.d., v višini 90,2 mio. EUR so bili v letu 2013 za 3,3% višji
kot v letu 2012. Stroški materiala, storitev, dela, amortizacije in drugih poslovnih odhodkov so
nižji, medtem ko so stroški dela in prevrednotovalni poslovni odhodki višji kot v letu 2012.
Najpomembnejša kategorija stroškov med poslovnim odhodki so stroški materiala v višini 38,2
mio. EUR, ki so nižji za 0,3%. Razlog za zmanjšanje je delno v manjših proizvedenih količinah
brezalkoholnih pijač, nižjih cenah pri nekaterih materialih ter delno v racionalnejši rabi surovin
in materialov. Učinek zadnjega so delno izničile podražitve nekaterih osnovnih surovin ter
opremnega in embalažnega materiala. Med vrednostno pomembnejšimi so to predvsem slad,
ječmen, zdrob, folije, kartonska embalaža, etikete ter nevračlive steklenice. Zaradi znižanja cene
zemeljskega plina smo stroške energije zmanjšali za 8%.
Stroški storitev v višini 21,1 mio. EUR so bili v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 manjši za
2,2%. Z racionalnejšim poslovanjem, nadzorom nad stroški storitev in varčevanjem smo uspeli
zmanjšati nekatere skupine storitev, kot so stroški prevozov, vzdrževanja, kadrovskega
outsourcinga, študentskega dela in podobno.
Smo pa na drugi strani zaradi pospeševanja naše prodaje več sredstev namenili marketinškim
storitvam, kjer je bil poudarek na oglaševalskih akcijah za našo krovno blagovno znamko ter na
aktivnostih na prodajnih mestih, vezanih na Euro basket. Večji so bili tudi stroški storitev, ki so
vezani na prodajo naših naložb v Mercator, d.d., in Birro Pejo, Sh.a., stroški za najem posojil,
komunalne storitve, storitve varovanja ter stroški kooperacije.
Stroški dela v višini 12,7 mio. EUR so bili v letu 2013 višji za 6,1 % v primerjavi z letom prej. Višji
so predvsem zaradi prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas s 1.3.2013 na obe
pivovarni, uvedbe nove sistematizacije ter vkalkuliranih odpravnin za tehnološke viške ter
dolgoročnih rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine iz nalova aktuarskega izračuna.
Slednje v preteklem letu niso bile vključene med stroške dela.
Amortizacija v višini 5,9 mio. EUR se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 10,1%
predvsem zaradi že v veliki mere amortizirane opreme, ki je posledica nizke ravni investiranja v
zadnjih letih.
Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 4,6 mio. EUR so bili 13,6 krat večji kot v letu 2012 in
med seboj niso primerljivi. Konec leta 2013 smo namreč opravili cenitev vrednosti nepremičnin
in učinke prevrednotenja v višini 4,4 mio. EUR pripoznali med prevrednotovalnimi odhodki za
osnovna sredstva.
Drugi poslovni odhodki v višini 2,8 mio. EUR so bili nižji za 16,4% predvsem zaradi nižjih
stroškov za koncesijo, sodnih stroškov ter odhodkov za emisijske kupone.
47
V Pivovarni Union, d.d., smo v letu 2013 ustvarili 14,0 mio. EUR. dobička iz poslovanja, kar je
13,9% manj kot v letu 2012. Normalizirani dobiček iz poslovanja, to je dobiček iz poslovanja, ki je
povečan oziroma zmanjšan za vpliv enkratnih poslovnih dogodkov (v glavnem za prevrednotenje
nepremičnin in naložbenih nepremičnin ter prihodkov iz naslova v preteklosti preveč plačanih
koncesij in prihodkov iz stečajne mase v letu 2013), je znašal 14,7 mio. EUR in je manjši za 12,0%
od normaliziranega za leto 2012. EBITDA v višini 19,9 mio. EUR (normalizirana 20,5 mio. EUR)
je za 12,8% (normalizirana za 11,5%) nižja kot leta 2012.
V Pivovarni Union, d.d., smo v letu 2013 ustvarili 20,4 mio. EUR negativnega izida iz
financiranja. Finančni prihodki v višini 4,2 mio. EUR so bili v primerjavi s preteklim letom nižji
za 9,2%, kar je predvsem posledica neizplačanih dividend družbe Mercator, d.d.. Med
finančnimi prihodki so bili v letu 2013 tudi prihodki iz naslova razveljavitev preteklih slabitev
Infond holdinga, d.d., in Centra naložbe, d.d., v višini 2,3 mio. EUR (prihodki iz stečajne mase).
78% vseh finančnih odhodkov so odhodki iz naslova slabitev delnic družbe Mercator, d.d., v
višini 14,9 mio. EUR in delnic družbe Elektro Maribor, d.d., v višini 4,3 mio. EUR. Zaradi padca
tečaja delnic MELR je prevrednotenje na nižjo tržno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki
povečuje finančne odhodke in negativno vpliva na čisti poslovni izid. Slabitev naložbe v družbo
Elektro Maribor, d.d., je bila narejena na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca. Med ostalimi
finančnimi odhodki predstavljajo glavnino obresti do bank v višini 5,2 mio. EUR, ki so zaradi
odplačila dela posojil, nižji za 18,4%.
V družbi smo v letu 2013 zaradi negativnega finančnega izida ustvarili čisto izgubo v višini 4,1
mio. EUR, v letu prej 1,9 mio. EUR. Ob upoštevanju normaliziranega dobička iz poslovanja ter
upoštevanju prilagoditev za slabitve naložb, razveljavitve slabitve naložb ter s tem povezanih
odloženih davkov oziroma davka od dohodka in spremembe v odloženih davkih zaradi
spremenjene davčne stopnje, bi ustvarili čisti poslovni izid v višini 9,5 mio. EUR, kar je za 25,4%
manj kot znaša normaliziran za leto 2012.
Pojasnila k izkazu finančnega položaja
Konec leta 2013 so sredstva Pivovarne Union, d.d., znašala 189,2 mio. EUR, kar je 8,4% manj
kot konec leta 2012. Dolgoročna sredstva v višini 100,8 mio. EUR so bila v primerjavi s koncem
leta 2012 manjša za 2,1 mio. EUR. Glavni razlog je zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev za
8,8 mio. EUR. V osnovna sredstva smo investirali manj, kot je znašala njihova amortizacija,
dodatno smo jih zmanjšali za neto prevrednotenje nepremičnin v višini 6,4 mio. EUR. Med
dolgoročnimi sredstvi pa so bile za 89% oziroma za 3,9 mio. EUR višje terjatve za odloženi
davek, ki so na 31.12.2013 znašale 8,3 mio. EUR. Njihovo povečanje izhaja predvsem iz naslova
slabitve finančnih naložb in spremembe davčne stopnje. Dodatno pa družba izkazujeje
dolgoročne poslovne terjatve v višini 2,2 mio EUR iz naslova v preteklosti preveč plačane
koncesije za vodo.
Kratkoročna sredstva v višini 88,4 mio. EUR so konec leta 2013 v primerjavi s koncem
predhodnega leta nižje za 14,7% oziroma za 15,2 mio. EUR. Med kratkoročnimi sredstvi so bila
največja za prodajo razpoložljiva finančna sredstva v višini 40,5 mio. EUR, ki so glede na leto
2012 manjša za 32,2%. Zmanjšanje se nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo borzno
vrednost v višini 14,9 mio. EUR in slabitev delnic EMAG v višini 4,3 mio. EUR. Stanje poslovnih
terjatev znaša 35,3 mio. EUR, povečalo se je za 6,1 mio. EUR oziroma za 21%. Glavnina povečanja
izhaja iz povečanih terjatev do kupcev. Te so se zaradi poslabšanja plačilne discipline in
zamujanja s plačili ter povečane prodaje v decembru povečale za 4,7 mio. EUR. Stanje denarnih
sredstev konec leta 2013 v višini 1,5 mio. EUR je bilo višje za 44,4% v primerjavi s koncem
predhodnega leta.
48
Kapital družbe v višini 74,1 mio. EUR je bil glede na leto 2012 manjši za 7,6% oziroma za 6,1
mio. EUR. Glavnino spremembe kapitala predstavlja izguba tekočega leta v višini 4,1 mio. EUR
in zmanjšanje presežka iz prevrednotenja v višini 2,0 mio. EUR iz naslova cenitve nepremičnin.
Družba je izgubo pokrila v breme drugih rezerv iz dobička ter sprostila del rezerv v višini 2,3
mio: EUR za predvideno izplačilo dividend.
Na dan 31.12.2013 so celotne finančne obveznosti Pivovarne Union, d.d., znašale 97,8 mio. EUR
in so se v primerjavi s koncem leta 2012 zmanjšale za 12,1% oziroma za 13,4 mio. EUR. Neto
zadolženost na zadnji dan leta 2013, izračunana kot razlika med vsemi za prodajo razpoložljivimi
finančnimi sredstvi (brez odvisnih družb), danimi posojili in denarnimi sredstvi ter vsemi
finančnimi obveznostmi, je 32,5 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi
sredstvi znaša 14,7 mio. EUR. Družba načrtuje poplačilo finančnih obveznosti s kupnino od
prodaje finančnih naložb, z bankami upnicami pa je družba konec aprila 2014 podpisala
Sporazum o restrukturiranju in mirovanju, o katerem je več napisanega v poglavju 2.14 Dogodki
po koncu obračunskega obdobja tega poročila.
Celotne poslovne obveznosti družbe so konec leta 2013 znašale 14,5 mio. EUR in so višje za 0,9
mio. EUR. Obveznosti do dobaviteljev (vključno do družb v Skupini kot dobaviteljev) so se
povečale za 0,2 mio EUR in do ostalih za 0,7 mio. EUR.
2.11 Upravljanje tveganj
Za aktivno upravljanje oziroma obvladovanje tveganj je v Skupini Laško odgovorna uprava, od
nje pooblaščene službe oziroma vodje ter vsi ključni zaposleni v družbah, ki so opredeljeni kot
skrbniki posameznih tveganj.
V skrbi za čim boljše in pravočasno prepoznavanje tveganj in sprejemanje pravilnih in
učinkovitih ukrepov, ki identificirana tveganja preprečijo ali vsaj omilijo, je v letu 2013 v Skupini
Laško vzpostavljen sistematičen proces prepoznavanja in ocenjevanja tveganj, s katerimi se
družbe v Skupini srečujejo pri realizaciji postavljene strategije in poslovnih ciljev.
Pri vzpostavitvi tega procesa nedvomno predstavlja pomemben mejnik ustanovitev Notranje
revizijske službe, ki je v okviru svojega delovanja tudi na področju tveganj, predvsem s
svetovanjem, sistematičnim pristopom, ustrezno metodologijo prepoznavanja in ocenjevanja, v
pomoč upravi pri upravljanje in obvladovanju tveganj.
Tako je bila v letu 2013 zaključena analiza tveganj v vseh družbah v Skupini, vzpostavljen je bil
register tveganj, ustanovljen Odbor za upravljanje s tveganji ter definirani skrbniki posameznih
tveganj, kar je pravzaprav osnova za vzpostavitev sistematičnega prepoznavanja in učinkovitega
ravnanja s tveganji.
2.11.1 KLJUČNA TVEGANJA V LETU 2013
V tem letu so bili negativni vplivi gospodarske recesije še izrazitejši kot leta 2012, kar je imelo
velik vpliv na poslovanje vseh družb v Skupini in so bile posledično vse še bolj izpostavljene
vsem vrstam tveganj.
Med tveganji, ki so v 2013 najbolj vplivala na poslovanja družb v Skupini, so bila finančna
tveganja, predvsem likvidnostno tveganje, tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih
49
naložb, kreditno, kapitalsko in tržno tveganje. Izrazito visoko je bilo tveganje nelikvidnosti,
povzročeno predvsem z zamiki plačil s strani naših kupcev, kar je imelo velik vpliv tudi na
plačilno sposobnost in poravnavanje dospelih obveznosti vseh družb v skupini.
Prav tako je bilo v letu 2013 izrazitejše tveganje neuresničevanja projekcij Skupine do leta 2016,
saj smo že zaznali odmike od postavljene strategije, stekli pa so tudi določeni postopki na
področju prestrukturiranja Skupine.
Tem tveganjem je morala uprava pri svojih ukrepih in aktivnostih nameniti tudi največ
pozornosti.
2.11.2 POSLOVNA TVEGANJA
Poslovna tveganja so povezana z osnovno dejavnostjo in s samim poslovanjem Skupine Union.
Tudi v letu 2013 so bila med njimi najpomembnejša tveganja tveganja v procesu nabave na in
prodajnem trgu.
Tveganja v procesu nabave so bila pomembna predvsem zaradi izpostavljenosti cenam vhodnih
surovin in materialov, kjer je bilo, vsaj pri nekaterih, čutiti rahel pozitiven vpliv globalizacije.
Tudi v letu 2013 smo, tako kot v preteklih letih, v največji možni meri poskušali izkoristili
sinergije pri nabavi enakih in podobnih materialov za vse družbe v Skupini, preverjanje,
ocenjevanje in izbor dobaviteljev je bil opravljen na podlagi že vpeljanih standardov in
organizacijskih predpisov, ki so se pokazali za učinkovite že v preteklosti.
Posebna pozornost pri izboru dobaviteljev je poleg zahtevane kakovosti in dobavnih rokov,
veljala tudi za plačilne pogoje. Prav tako se je del nakupov surovin izvedel preko produktnih
borz, kar se je rezultiralo v določenih prihrankih v smislu fiksiranja nabavnih cen za določena
obdobja.
Tveganja na prodajnem trgu so se v letu 2013 zaradi negativnih vplivov gospodarske recesije in
padca kupne moči na vseh trgih, ki smo jih opredelili kot strateške, odrazila predvsem v
zmanjšanem obsegu povpraševanja po našem asortimanu.
Ta tveganja so se na domicilnem tržišču še povečala s prihodom konkurenčnih ponudnikov, ki
so potrošnikom ponudili cenovno sprejemljivejše izdelke. To je seveda narekovalo več naših
aktivnosti s trgovci oziroma distributerji, rezultat so bile solidne količine, vendar nižji izplen
zaradi več akcij in popustov.
2.11.3 TVEGANJE DELOVANJA
Tveganja delovanja so povezana z izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti v
Skupini Union ter s stroški, ki posledično nastajajo z izvajanjem teh procesov.
Zaradi nasprotovanja bank upnic se družbam Skupine Laško po preklicu oziroma odpovedi
pogodbenega koncerna ni uspelo organizirati kot pogodbeni koncern, tako da je Skupina v letu
2013 funkcionirala kot dejanski koncern. To je posledično pomenilo odmik od začrtane Strategije
in nezmožnost koriščenja sinergij, predvsem na področju zmanjševanja nekaterih operativnih
stroškov.
50
Tveganje odmika od Strategije je zelo povezano z ostalimi poslovnimi cenovnimi tveganji, prav
tako pa tudi z finančno obrestnimi in tveganji spremembe poštene vrednosti finančnih naložb.
Tveganje v zvezi s proizvodnim procesom, ki pomenijo nevarnost motenega delovanja
oziroma izpada proizvodnih zmogljivosti zaradi večjih okvar, je bilo po predvidevanjih zmerno
in smo ga v veliki meri nevtralizirali s preventivnim in tekočim vzdrževanjem ter rednimi
letnimi remonti in z zamenjavo izrabljenih delov z novimi.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi v letu 2013 vlaganja v proizvodnjo niso bila
optimalna in pričakovati je, da se bodo ta tveganja z leti povečevala.
Tveganja, ki so povezana z varnostjo zaposlenih in proizvodnjo brezhibnih izdelkov, smo
tako kot v preteklih letih tudi v letu 2013 obvladovali s pomočjo različnih standardov kot so: ISO
9001, ISO 14001, NSF, HACCP ter IFS.
V letu 2013 smo pri tveganjih delovanja posebno pozornost in aktivnosti namenili zlasti:
 regulativnim tveganjem (spremembe zakonodaje na različnih področjih kot na primer
proizvodnje živil, varovanja zdravja potrošnikov, davkov, trošarin in podobno) Največ
aktivnosti in truda strokovnih služb smo v letu 2013 usmerili v pogajanja in reševanje
problematike, povezane z Zakonom o vodah (koncesije za črpanje vod) in davkom na
sladkor.
 okoljskim tveganjem, povezanim z neučinkovito rabo različnih energentov,
neoptimalnega delovanja vgrajenih tehnologij in poslovnih procesov, kar smo poskušali
obvladovalti z varčevalnimi ukrepi, tekočim vzdrževanjem in z izvedbo investicij,
opredeljenih v poslovnem načrtu.
 kadrovskim tveganjem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov in zdravja zaposlenih. Ta
tveganja smo obvladovali predvsem z načrtovano zamenjavo oziroma pravočasnim
nadomeščanjem sodelavcev ter zdravstvenim ozaveščanjem vseh zaposlenih s pomočjo
različnega izobraževanja in v sodelovanju z zdravstvenimi službami.
 informacijskim tveganjem, do katerih bi lahko prišlo zaradi naravnih nesreč, požarov v
prostoru, odpovedi posameznih komponent sistema, nepravilnega delovanja sistemske
ali aplikativne programske opreme in smo jih obvladovali z izdelavo ažurnih varnostnih
kopij ključnih informacijskih sistemov ter njihovo segmentacijo in podvojevanjem.
 premoženjsko - pravnim tveganjem, ki smo jih obvladovali s sklepanjem ustreznih
zavarovalnih poslov (požar, strojelom, nezgodno zavarovanje...).
2.11.4 FINANČNA TVEGANJA
Finančna tveganja so tveganja, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja finančnih
prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti finančnih sredstev ter
obvladovanja finančnih obveznosti.
Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini Union se osredotoča na nepredvidljivost in
nelikvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani, in skuša
minimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost poslovanja
Skupine. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri
kreditnih tveganjih pa tudi prodajna služba.
Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito
spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2013 smo sledili zastavljenemu cilju
doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na
51
vzdržno raven. Pred vsemi tveganji se družbe ne morejo zavarovati v celoti, lahko pa jih s
pravočasnimi ukrepi zmanjšajo oziroma se jim izognejo. V ta namen družbe izvajajo sprotno
prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter glede na želeno izpostavljenost tveganjem sprejemajo
ustrezne ukrepe. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje, vsa
prepoznana tveganja imamo evidentirana v registru tveganj, ki se glede na nastalo situacijo po
potrebi dopolnjuje.
Med finančnimi tveganji so za Skupino in tudi za vsako družbo posebej, zlasti pomembna
likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in
do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter
ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.
 Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje
likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne
nesposobnosti. Skupina, predvsem pa Pivovarna Union, d.d., izkazuje presežek
kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega
likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili kratkoročni
plačilni nesposobnosti, družbe Skupine upravljajo z likvidnostnim tveganjem, oblikujejo
in izvajajo politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje pričakovanih
denarnih odlivov in zadostnih denarnih prilivov zanje na letnem in mesečnem nivoju. S
pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki
revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu zaenkrat še
zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev, vendar
ocenjujemo, da bo glede na zaostrovanje razmer na finančnem trgu in glede na še
trajajočo finančno krizo, likvidnostno tveganje vedno težje obvladljivo. Z vsemi bankami
upnicami Skupine Laško in s tem tudi Pivovarne Union, d.d., smo 29.7.2013 sklenili
podaljšanja vseh kreditov do najmanj 30.4.2014. Po skoraj leto dni trajajočih aktivnostih
smo z bankami dosegli dogovor o dolgoročnem finančnem restrukturiranju družb
Pivovarne Union, d.d., Pivovarne Laško, d.d., in Radenske, d.d., do konca leta 2016, ki
vsebuje tudi pomembne mejnike odprodaje finančnih naložb kot del procesa
restrukturiranja družb. Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in
nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne
sposobnosti po ZFPPIPP – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih
se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je
zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim
posledicam nastanka likvidnostne krize. Tudi v letu 2013 smo nadaljevali aktivnosti na
področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti
niso ključnega pomena, da bi dosegli vzdržno raven finančnega dolga. V času do
zaključka postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni
situaciji. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
glede na situacijo na finančnem trgu, kakor tudi v celotnem gospodarskem prostoru,
izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.
 Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene
vrednosti finančnih naložb, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin. Za Skupino je pomembno tveganje spremembe poštene vrednosti
finančnih naložb. Velja izpostaviti, da so le - te vse težje prodajljive po želenih cenah,
vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih
naložb pridobljena. To tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so
prikazani finančni odhodki iz oslabitve. V letu 2013 je imela Skupina za 19,2 mio. EUR
52
slabitev finančnih naložb. Slabitve so nastale iz naslova padca vrednosti naše strateško
najpomembnejše naložbe v Mercator, d.d. in naložbe v Elektro Maribor d.d.
 Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi
podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in
neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in
spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične
prodaje in aktivno izvajamo postopke upravljanja s terjatvami, pospešeno izterjujemo
dolžnike, tako s pisnim opominjanjem, telefonsko izterjavo kot tudi izterjavo na terenu
in izterjavo preko zunanje izterjevalne družbe in tudi po sodni poti. Terjatve do izvoznih
kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri SID zavarovalnici, z
nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do
kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, hipoteko na
nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo
le na avansno in na takojšnje plačilo in se tako do neke mere izognemo tveganju
neplačila za prodano blago. Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu
imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost
kreditnemu tveganju. V celem letu 2013 je bilo pri teh kupcih zaznati povečano plačilno
nedisciplino, kar se posledično odraža v konstantnih težavah pri zagotavljanju dnevne
tekoče likvidnosti Skupine. Do zamude pri plačilih prihaja zlasti s strani naših največjih
kupcev, kar nam povzroča še dodatne likvidnostne probleme. Ocenjujemo, da obstaja
precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v letu 2014, kar je posledica
finančne krize v vseh segmentih gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer
ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.
 Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na
finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo
obrestno mero (EURIBOR). Tudi v letu 2013 je imel EURIBOR tendenco padanja, kar je
imelo pozitiven učinek na stroške financiranja posojil z variabilno obrestno mero. Proti
koncu leta je referenčna obrestna mera sicer malenkostno zrastla, kar pa na obresti ni
imelo večjega vpliva. Je pa tendenco rasti, sicer minimalno, zaznati tudi v letu 2014.
Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega
financiranja skupine, ena tretjina zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno
mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne
zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov trenutno zapade v
obdobju, krajšem od enega leta. Smo pa z bankami že dosegli dogovor in sklenili
Pogodbo o dolgoročnem finančnem restrukturiranju dolga do konca leta 2016, zato
bomo dogajanja na finančnem trgu spremljali in v primernem trenutku tudi ustrezno
ukrepali. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še vedno
visoka, vendar obvladljiva.
2.12 Financiranje in odprodaja naložb
2.12.1 FINANCIRANJE
Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že od konca leta 2008 prisotna v slovenskem
gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti
tako v okviru Pivovarne Union, d.d., kot tudi Skupine Union.
53
Že nekaj let se srečujemo s težavami pri uravnavanju tekoče likvidnosti in kot običajno, so
likvidnostno najslabši predvsem prvi trije meseci leta, ko je naša prodaja zaradi nesezone nižja.
V tem obdobju je običajno slabša tudi plačilna disciplina naših kupcev. Vpliv nesezone se je
zaradi izrazito neugodnega vremena v začetku leta 2013 zavlekel še v junij, in šele v drugi
polovici junija in v juliju je bilo zaznati nekoliko boljšo finančno realizacijo količinske prodaje.
Največji problem zagotavljanja likvidnosti namreč predstavlja povečana finančna nedisciplina
predvsem naših največjih kupcev, ki predstavljajo preko 70% naše skupne realizacije. Naše
terjatve so plačane v povprečju v 70-tih dneh, pri nekaterih grosistih pa celo še v daljšem
časovnem obdobju. V prvem kvartalu je imela Pivovarna Union, d.d., še zaveze po kreditnih
pogodbah do bank v skladu iz leta 2012 dogovorjenim reprogramom kreditnih obveznosti do
31.3.2013. Kreditne pogodbe so se po tem datumu podaljšale še najprej do 30.9.2013, nato pa v
skladu s prodajnim procesom naložbe v Mercator še do 30.4.2014, ko je bil prvotno predviden
zaključek prodaje naložbe. Dne 28.2.2014 je prišlo med kupcem in prodajalci do pomembne
spremembe vsebine pogodbe o prodaji naložbe v Mercator, d.d., ko se je med drugim s
podpisom Aneksa k prodajni pogodbi spremenila cena iz 120 na 86 EUR na delnico in podaljšal
rok zaključka prodajnega procesa na 30.6.2014.
Skupina Union je v letu 2013 izpostavljenost do bank iz naslova glavnic kreditov znižala za 12,9
mio. EUR neto (upoštevajoč tudi spremembe depozitov), od tega Pivovarna Union, d.d., 11,4 mio.
EUR in Birra Peja, Sh.a., 1,5 mio. EUR neto.
Zadolženost Pivovarne Union, d.d., do Radenske, d.d, ostaja na enakem nivoju kot konec leta
2012, kar pomeni 1,1 mio. EUR. Hkrati ima Pivovarna Union, d.d., tudi terjatev do Pivovarne
Laško, d.d., iz naslova danih kreditov v višini 9,3 mio. EUR ter do Birre Peje, Sh.a., v višini 8,3
mio. EUR.
V letu 2013 je Skupina povprečno za obresti od prejetih kreditov namenila 24,5%
normaliziranega EBITDA - ja na letnem nivoju, medtem ko sama Pivovarna Union, d.d., 25,2%.
V absolutnem znesku so obresti iz naslova bančnih kreditov v Pivovarni Union, d.d., znašale 5,2
mio. EUR, v Birri Peji, Sh.a., pa 0,6 mio.EUR.
Z bankami smo sklenili Pogodbo o dolgoročnem restrukturiranju Skupine Laško do konca leta
2016, kjer so vključeni tudi pomembni mejniki dezinvestiranja.
V skladu s pogoji Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (SPA) v prodajnem procesu naložbe
Mercator smo tri družbe Skupine Laško, to je Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., in
Radenska, d.d., dne 29.7.2013 z zastavnimi upnicami podpisale pogodbo o skrbniških storitvah
(Escrow Agreement). Da bi Skupina Laško lahko zagotovila plačilno sposobnost v celotnem času
trajanja prodajnega postopka, smo z vsemi bankami upnicami Pivovarne Laško, d.d., Pivovarne
Union, d.d., in Radenske, d.d., dogovorili podaljšanje vseh kreditov najmanj do 30.4.2014, ko je
bil predviden najkasnejši finančni zaključek transakcije.
Do 29.7.2013 so bile podpisane tako kreditne pogodbe za podaljšanje financiranja z vsemi
bankami upnicami družb Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., in Radenska, d.d., do
30.4.2014, kot tudi Escrow Agreement in tako izpolnjen eden izmed pogojev SPA.
Krovni aneks za podaljšanje kreditov do 30.4.2014 zavezuje vse tri družbe k izvajanju postopkov
operativnega in finančnega restrukturiranja. Po skoraj leto dni trajajočih aktivnostih za podpis
krovne pogodbe o restrukturiranju družb do leta 2016, smo dosegli sklenitev pogodbe.
Razdolžitev iz kupnine prodanih delnic MELR je eden od ključnih mejnikov finančnega
restrukturiranja Skupine Laško, kar je zapisano v koncu decembra 2013 podpisanem Okvirnem
sporazumu (Term Sheet) in Pogodbi o restrukturiranju, sklenjeni z bankami upnicami.
54
Poslovodstvo Skupine Laško je ob tesnem sodelovanju bank od februarja 2013 izvajalo pripravo
plana operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško. Finančni svetovalec Skupine
Laško je skupaj s pravnimi strokovnjaki v procesu operativnega in finančnega restrukturiranja
finančno, davčno in pravno analiziral 17 različnih scenarijev finančnega restrukturiranja. Banke
upnice pričakujejo čim hitrejšo razdolžitev Skupine Laško na vzdržno raven dolga, zato uprava
družb Skupine na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja nadaljuje
prodajne procese družb, ki ne spadajo v njeno osnovno dejavnost. S 1.9.2013 je pričela tudi s
postopkom odprodaje družbe Radenska, d.d., in s 1.10.2013 še s prodajo družbe Birra Peja, Sh.a..
Predvideni scenariji finančnega restrukturiranja kot pomemben mejnik opredeljuje tudi
dokapitalizacijo družbe Pivovarna Laško, d.d.. Transparenten konkurenčen dvostopenjski proces
dokapitalizacije Pivovarne Laško, d.d., pomeni maksimizacijo vrednosti za vse deležnike Skupine
Laško, tudi lastnike in upnike, in hkrati omogoča nadaljevanje tradicije in razvoja, da se ohranijo
in razvijajo blagovne znamke ter ohranijo delovna mesta. Proces iskanja strateškega investitorja
za pivovarsko dejavnost zahteva odgovorno odločanje tudi lastnikov in upnikov in je zaradi
potrebnih korporativnih soglasij za uskladitev strategije restrukturiranja s poslovno strategijo in
zakonskimi zahtevami tudi časovno zahtevnejši, kar je upoštevano tudi v dogovorjenih mejnikih.
2.12.2 ODPRODAJA NALOŽB
Skupina Union je tudi v letu 2013 nadaljevala z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih
naložb kot tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja. Na podlagi projekta
operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško ter s tem Skupine Union se je za
doseganje cilja razdolžitve Skupine na vzdržno raven in zagotovitve ohranitve uveljavljenih
blagovnih znamk in delovnih mest, poleg nadaljevanja že začetih procesov dezinvestiranja, pričel
v septembru 2013 tudi proces prodaje naložbe v osnovno dejavnost, to je prodaja družbe Birra
Peja, Sh.a. (ter družbe Radenske, d.d.). Projekt prodaje vodi M&A svetovalec UniCredit banka
Slovenije, d.d..
Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., Radenska, d.d.,
Radenci, NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Gorenjska banka, d.d., Prvi faktor – Faktoring, d.o.o., Banka
Koper, d.d., Hypo Alpe-Adria Bank, d.d., NFD, d.o.o., Banka Celje, d.d., in NFD holding, d.d., je
dne 14.6.2013, z družbo Agrokor, d.d., podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupnega 53,12odstotnega deleža v družbi Mercator, d.d..
Podpis sporazuma o prodaji je rezultat obsežnega postopka, ki ga je vodila londonska skupina
mednarodne investicijske banke ING Bank, N.V. Postopek je bil voden v skladu z mednarodno
dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane investitorje. Ob tem je bila
zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse deležnike Mercatorja.
Skladno s prodajnim sporazumom bi člani konzorcija prejeli plačilo 120 EUR na delnico, kar za
skupni 53-odstotni delež predstavlja kupnino v višini 240 mio. EUR oziroma za 23,34-odstotni
delež družb Skupine Laško kupnino v višini 105,5 mio. EUR, od tega bi 55,7 mio. EUR dobila
Pivovarna Union, d.d..
Zaključek transakcije, kar vključuje nakazilo kupnine, je med drugim vezan na izpolnitev večih
pogojev, med drugim izdajo relevantnih regulatornih dovoljenj, reprogramiranje dolgov družbe
Mercator in podpis Escrow Agreement- a družb Skupine Laško z zastavnimi upnicami na
delnicah MELR. Najkasnejši predvideni datum zaključka transakcije je bil predviden konec aprila
2014.
55
Dne 28.2.2014 je bil s strani prodajnega konzorcija podpisan Aneks k Pogodbi za prodajo 53,12 %
deleža družbe Mercator, d.d. družbi Agrokor, d.d., ki med drugim spreminja ceno iz 120 na 86
EUR na delnico in podaljšuje datum za zaključek transakcije na 30.6.2014. Za Skupino Union to
pomeni sodelovanje pri prodaji v enakem obsegu kot do sedaj, to je prodaja 464.390 delnic
MELR. Nova prodajna cena 86 EUR na delnico pomeni, da bo Skupina Union v celoti prejela
kupnino v višini 39.937.540 EUR.
Eden od pogojev za uspešen zaključek prodajne transakcije je podpis Aneksa k Escrow
Agreement – u (EA) najkasneje do 15.5.2014.
Prodaja družbe Birra Peja, Sh.a, Peć se je pričela na podlagi projekta operativnega in
finančnega restrukturiranja Skupine Laško, in sicer s 1.10.2013. Za Birro Peja, Sh.a., je bil v
oktobru 2013 poslan teaser potencialnim kupcem in nato v januarju 2014, tistim, ki so
izpolnjevali pogoje za to, še informacijski memorandum. V marcu 2013 pa smo prejeli
nezavezujoče ponudbe.
Tudi v letu 2013 smo nadaljevali s prodajo za poslovanje nepotrebnega premoženja, in sicer:
 zemljišča in projekt “Center Bellevue” ter skladišča v Mariboru,
 pričeli smo tudi s postopki za prodajo počitniških kapacitet, del smo jih že prodali.
Skupina z odprodajo naložb in drugega poslovno nepotrebnega premoženja intenzivno nadaljuje
tudi v letu 2014.
2.13 Pregled pomembnejših dogodkov v letu 2013
2.13.1 PREGLED POMEMBNEJŠIH POSLOVNIH DOGODKOV V PIVOVARNI
UNION, d.d.
 Odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima, d.o.o. in Boška Šrota
V začetku leta 2011 so bile pred pristojnimi sodišči vložene odškodninske tožbe zoper toženi
stranki Atka-Prima, d.o.o., in Boško Šrot, s katerimi tožeče stranke od toženih strank zahtevajo
plačilo odškodnine iz naslova oškodovanja tožečih strank zaradi poslov v letih 2008 in 2009.
Tožbe so vložile: dne 12.1.2011 Pivovarna Laško, d.d., zaradi plačila 13.336.488,76 EUR s pp ter
dne 15.2.2011 Pivovarna Union, d.d., zaradi plačila 51.662.307,74 EUR s pp, Radenska, d.d.,
Radenci zaradi plačila 46.238.893,69 EUR s pp, Delo, d.d., zaradi plačila 8.003.311,06 EUR s pp
in Fructal, d.d., zaradi plačila 10.784.720,85 EUR s pp. Postopki so v teku.
 Tožba Ere Good
Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d.o.o., zoper tožene stranke Pivovarna
Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., in Radenska, d.d., zaradi plačila odškodnine v skupni višini
958.356,00 EUR (Pivovarna Laško, d.d., 509.749,55 EUR, Pivovarna Union, d.d., 348.458,24
EUR, Radenska, d.d., 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da
politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega
položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila
diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v
konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. Okrožno
sodišče v Ljubljani je dne 3.7.2012 izdalo sodbo, s katero je zahtevek tožeče stranke v celoti
zavrnilo. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, na katero so tožene stranke odgovorile
dne 26.10.2012. Dne 12.3.2013 je tožeča stranka umaknila pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo.
56
 Sprememba lastništva v družbi Birra Peja, Sh.a., Peć
Julija 2013 je g. Ekrem Lluka kot drugi solastnik družbe Birra Peja, Sh.a. svoj 42% delež v družbi
prodal družbi Globosos, Sh.p.k., iz Prištine, katere lastnik je kosovski poslovnež, g. Blerim
Devolli.
 Skupščina delničarjev obvladujoče družbe Pivovarne Union, d.d.
Dne 23.7.2013 je bila izvedena 21. skupščina delničarjev Pivovarne Union, d.d.. Sprejeti sklepi
skupščine in druge informacije so objavljene na spletni strani družbe in v poglavju 2.1
Upravljenje družbe tega poročila. Za podroben pregled sklepov glej tudi zapisnik skupščine s
prilogami, ki so dostopni na spletnih straneh AJPES (Poslovni register Slovenije).
 Dolžnik Infold Holding, d.d.
Zoper dolžnika Infond Holding, d.d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek. V stečajnem
postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d.d., v višini
1.892.319,26 EUR, Pivovarna Union, d.d., v višini 28.107.482,28 EUR, Radenska, d.d., Radenci v
višini 17.062.078,14 EUR in Delo, d.d., v višini 6.771.147,94 EUR, skupaj 53.833.027,62 EUR.
Stečajni postopek še ni zaključen.
Dne 24.9.2013 je bila izvedena prva vmesna delitev stečajne mase. Pivovarna Laško, d.d., je
prejela znesek 89.382,56 EUR, Pivovarna Union, d.d., znesek 1.485.332,23 EUR, Radenska, d.d.,
Radenci znesek 805.916,99 EUR in Delo, d.d. znesek 319.831,10 EUR. Stečajni postopek še ni
zaključen.
 Odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, UVK in takratnega direktorja
UVK– sedaj AVK
Družbe Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., in Radenska, d.d., Radenci (v nadaljevanju:
družbe Skupine Laško) so dne 14.9.2012 vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo
oziroma Urad za varstvo konkurence Republike Slovenije (v nadaljevanju: UVK) in direktorja
UVK. Razlog za vložitev tožb je po mnenju družb Skupine Laško protipravna preprečitev prodaje
delnic družbe Mercator, d.d., v lasti družb Skupine Laško, s strani UVK v letu 2011. Družbe
Skupine Laško namreč zaradi odločbe UVK z dne 26.4.2011, ki je družbam Skupine Laško v
zaključni fazi prodajnega procesa delnic družbe Mercator, d.d., v letu 2011 onemogočila
razpolaganje z delnicami družbe Mercator, d.d., zavezujoče ponudbe družbe Agrokor, d.d., za
nakup delnic družbe Mercator, d.d., v lasti družb Skupine Laško, niso mogle sprejeti. UVK je po
mnenju družb Skupine Laško družbam Skupine Laško protipravno preprečil sklenitev prej
omenjenega posla z družbo Agrokor, d.d., zaradi česar je družbam Skupine Laško do dneva
vložitve tožbe posledično nastala škoda v skupni višini 59,2 mio. EUR (Pivovarni Laško, d.d.,
21.877.385,84 EUR s pp, Pivovarni Union,d.d., 31.322.586,77 EUR s pp, Radenski, d.d., Radenci
6.157.355,78 EUR s pp).
Dne 14.10.2013 smo prejeli sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero je Vrhovno
sodišče ugotovilo, da je zgoraj navedena odločba UVK z dne 26.4.2011, nezakonita. Sodba
Vrhovnega sodišča je bila posredovana sodišču, ki obravnava odškodninske zahtevke tožečih
strank.
 Dolžnik Center naložbe, d.d.
Zoper dolžnika Center naložbe, d.d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek nad
dolžnikom. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi:
Pivovarna Laško, d.d., v višini 6.487.493,35 EUR, Pivovarna Union, d.d., v višini 19.991.859,46
EUR, Radenska, d.d., Radenci v višini 26.414.066,45 EUR in Delo, d.d., v višini 547.784,42 EUR,
skupaj 53.441.203,68 EUR.
57
Dne 30.12.2013 je bila izvedena prva vmesna delitev stečajne mase. Pivovarna Laško, d.d., je
prejela znesek 410.236,03 EUR, Pivovarna Union, d.d., znesek 1.695.898,66 EUR, Radenska,
d.d., Radenci znesek 1.670.291,01 EUR in Delo, d.d., znesek 34.639,10 EUR. Stečajni postopek še
ni zaključen.
 Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov
Več o poteku aktivnosti Skupine Union pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah je opisano
v poglavju 2.12 Financiranje in odprodaja naložb tega poročila.
 Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d.d.
Več o poteku postopkov pri prodaji delnic družbe Mercator, d.d., je opisano v poglavju 2.12
Financiranje in odprodaja naložb ter v poglavju 2.14 Dogodki po koncu obračunskega obdobja
tega poročila.
 Postopek prodaje delnic družbe Birra Peja, Sh.a.
Več o poteku postopkov pri prodaji delnic družbe Birra Peja, Sh.a., je opisano v poglavju 2.12
Financiranje in odprodaja naložb tega poročila.
 Potencialni izravnalni zahtevek po I. odstavku 542. Člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1)
Več o izravnalnem zahtevku o nadomeščanju prikrajšanja za čas trajanja pogodbenega koncerna
je opisano v poglavju 2.3.1.Poročilo o odvisnosti - Pivovarna Union, d.d., tega poročila.
2.14 Dogodki po koncu obračunskega obdobja
 Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d.d., v letu 2014
Konzorcij prodajalcev Poslovnega sistema Mercator, d.d., (v nadaljevanju: Mercator), v katerem
so Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., Radenska, d.d., NLB, d.d., Nova KBM, d.d.,
Gorenjska banka, d.d., Prvi faktor – Faktoring, d.o.o., Banka Koper, d.d., Hypo Alpe-Adria Bank,
d.d., NFD, d.o.o., Banka Celje, d.d. in NFD holding, d.d., (v nadaljevanju: Konzorcij prodajalcev),
je dne 14.6.2013, z družbo Agrokor, d.d., (v nadaljevanju: Agrokor) podpisal pogodbo o prodaji in
nakupu skupaj 53 - odstotnega deleža v družbi Mercator (v nadaljevanju: SPA).
Eden izmed pogojev za izpolnitev SPA je bil restrukturiranje dolgov družbe Mercator. Pogoj bi
moral biti izpolnjen do 31.1.2014. Kupec je 31.1.2014 pred iztekom roka z izjavo konzorciju
prodajalcev podaljšal rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 4.2.2014.
Kupec je dne 3.2.2014 posredoval izjavo s spremembo pogoja restrukturiranja dolga in podaljšal
rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 28.2.2014, kar je potrdil tudi konzorcij
prodajalcev.
Konzorcij prodajalcev in kupec Agrokor sta dne 28.2.2014 podpisala usklajen aneks k SPA.
Aneks med drugimi spremembami redefinira ceno, ki znaša 86 EUR na delnico in podaljšuje
rok za izvedbo transakcije do 30.6.2014.
Zaključek transakcije je vezan na izpolnitev nekaterih odložnih pogojev. Eden izmed odložnih
pogojev je pridobitev potrebnih soglasij ustreznih organov družb Skupine Laško.
Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., se je na 7. seji dne 6.3.2014 in 12.3.2014, skupaj z
nadzornim svetom Pivovarne Union, d.d., seznanil z vsebino aneksa št. 1 k prodajni pogodbi
58
delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., ter s podlagami in obrazložitvijo glede prodaje, in
na nadaljevanju 7. seje dne 14.3.2013, ločeno od nadzornega sveta Pivovarne Union, d.d., dal
soglasje, da Pivovarna Laško, d.d., proda družbi Agrokor, d.d., Trg Dražena Petrovića 3, Zagreb,
317.498 navadnih imenskih delnic z oznako MELR izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d., ki
predstavljajo 8,43% delež družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., po fiksni ceni 86 EUR za
delnico.
Nadzorni svet Pivovarne Laško, d.d., je na seji dne 14.3.2014 nadalje tudi soglašal s predlogom
uprave, da Pivovarna Laško, d.d., kot večinska lastnica Pivovarne Union, d.d., na skupščini
Pivovarne Union, d.d., ki je obvezna v skladu s 330. členom ZGD-1, glasuje za sklep, da
Pivovarna Union, d.d., proda družbi Agrokor, d.d., Trg Dražena Petrovića 3, Zagreb, 464.390
navadnih imenskih delnic z oznako MELR izdajatelja Poslovni sistem Mercator, d.d., ki
predstavljajo 12,33% delež družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., po fiksni ceni 86 EUR za
delnico. Skupščina Pivovarne Union, d.d., je bila sklicana za dne 15.4.2014. Na njej so prisotni
delničarji 100% izglasovali sklep o soglasju k Aneksu 1 h Kupoprodajni pogodbi za prodajo delnic
MELR.
Soglasje za prodajo delnic družbe Mercator, d.d., družbi Agrokor, d.d., po ceni 86 EUR za
delnico, je dne 11.3.2014 podal tudi nadzorni svet družbe Radenska, d.d., Radenci in dne 14.3.2014
nadzorni svet družbe Pivovarna Union, d.d.
 Potencialni izravnalni zahtevek po I. odstavku 542. Člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1)
Več o izravnalnem zahtevku o nadomeščanju prikrajšanja za čas trajanja pogodbenega koncerna
je opisano v poglavju 2.3.2.Dodatek k poročilu o odvisnosti - Pivovarna Union, d.d., tega poročila.
 Podpis Sporazuma o restrukturiranju in mirovanju
Pivovarna Laško, d.d., Pivovarna Union, d.d., in Radenska, d.d., so konec aprila 2014 podpisale z
vsemi 18 bankami upnicami Sporazum o restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira
pomembne mejnike finančnega restrukturiranja, končna zapadlost večine kreditov družb pa je
reprogramirana do konca leta 2016.
Projekt definiranja koncepta operativnega in finančnega restrukturiranja družb je z aktivnim
sodelovanjem družb, upnic in svetovalcev tekel celo leto 2013. Njegov cilj je bil definirati
sporazum, ki na eni strani zagotavlja družbam Skupine Laško finančno stabilnost z dolgoročnim
reprogramom kreditov in razdolžitvijo Skupine na vzdržno raven dolga. Na drugi strani pa
zagotavlja upnikom izpolnitev pričakovanj po čim hitrejši razdolžitvi ob hkratnem
maksimiziranju vrednosti tudi za lastnike. Na ta način zagotavlja družbam Skupine Laško
dolgoročni razvoj kvalitetnih blagovnih znamk in ohranitev delovnih mest.
Zdefiniranih je bilo 17 različnih scenarijev restrukturiranja Skupine in na podlagi analiz s
finančnega, davčnega in pravnega stališča je bil skrbno izbran koncept, ki je rezultiral v
podpisani Sporazum.
Sporazum za obdobje do konca leta 2016 regulira zaveze do upnikov. Poleg razdolževanja z
odplačili upnikom iz denarnega toka osnovne dejavnosti postavlja pomembne mejnike
razdolžitve iz konzorcijskega prodajnega procesa družbe Mercator, d.d., in prodajnih procesov
družb Radenska, d.d., Birra Peja, Sh.a., in Delo,d.d., ki so bili začeti v letu 2013.
59
Eden izmed ključnih mejnikov za vse deležnike, tako za upnike, družbo, kot tudi lastnike, je
dokapitalizacija Pivovarne Laško, d.d., o kateri bodo po transparentno speljanem procesu iskanja
vlagatelja v Pivovarno Laško, d.d., na skupščini družbe Pivovarna Laško, d.d., odločali lastniki.
Prvi pomemben mejnik je odplačilo kreditov iz kupnine prodaje naložbe Mercator do konca
julija 2014. Konec leta 2014 je drugi mejnik, ko so planirana odplačila kreditov iz kupnine za
naložbe neosnovne dejavnosti. Tretji, ključni mejnik, je razdolžitev iz dokapitalizacije v sredini
leta 2015.
Če prvi mejnik ne bi bil izpolnjen, je potrebno tretji mejnik izpolniti v krajšem roku.
Restruktiriranje s tem ne bi bilo prekinjeno, se pa super večina upnikov (85% terjatev bank
upnic) lahko odloča o drugačnih možnostih. Neizpolnjevanje določil Sporazuma, vključno z
načrtom odplačil iz denarnega toka osnovne dejavnosti in mejnikov dezinvestiranja, povzroči
prenehanje Sporazuma, samo če tako odloči super večina upnikov.
60
3. TRAJNOSTNI RAZVOJ
3.1
Upravljanje s človeškimi viri
Za vodenje uspešne skupine, ki ustvarja vodilne blagovne znamke z dodano vrednostjo za kupce
in lastnike, potrebujemo prave ljudi.
V Skupini Union se zavedamo pomena ključnih kadrov, zato stremimo k izvajanju programov,
ki motivirajo in dodatno stimulirajo naše zaposlene za doseganje zadanih ciljev Skupine Union.
Zato smo v letu 2013 naredili nekaj pomembnih korakov v kadrovski strategiji. Naš pristop je
povečati znanje in sposobnosti zaposlenih skozi praktično delo, izobraževanje in usposabljanje
ter kulturo, ki nagrajuje ljudi glede na dosežene rezultate. Lani sprejeta Podjetniška kolektivna
pogodba je postavila temelje za ciljno vodenje in nagrajevanje glede na rezultate posameznika.
Tako smo v letu 2013 izvedli letno ocenjevanje vseh zaposlenih in s tem vzpostavili pogoje za
prehod na nov sistem nagrajevanja zaposlenih. Na ta način smo opolnomočili vodstveni kader in
dodatno pudarili njihovo odgovornost za doseganje ciljev. Skupaj s predstavniki zaposlenih smo
dosegli konsenz o sistemu izplačevanja stimulativnega dela plač za naslednje leto.
3.1.1
ZAPOSLITVENA POLITIKA
Na osnovi reorganizacije poslovanja in optimizacije procesov, boljše tehnološke opremljenosti
družb in izboljšane izobrazbene strukture zaposlenih v zadnjih letih sistematično skrbimo za
optimalno število zaposlenih. Pri tem upoštevamo strategije posameznih družb in celotne
Skupine, kakor tudi obremenitve posameznika in zahtevnosti delovnega procesa. Ključnega
pomena je tudi dobro sodelovanje, ki smo ga tekom let razvili s predstavniki zaposlenih ter
strogo spoštovanje delovnopravne zakonodaje.
3.1.2
RAZVOJ KADROV
Na osnovi identificiranih potreb po razvoju dodatnih znanj in veščin v skupini skrbimo za razvoj
naših kadrov. Dodatna znanja in veščine zaposleni pridobivajo preko:
 prenosa najboljših praks in znanj znotraj Skupine
 zunanjega izobraževanja, namenjenega pridobivanju specifičnih strokovnih znanj, ki
niso interno razpoložljiva
 kombinacije internega in zunanjega izobraževanja.
3.1.3
STANJE ZAPOSLENIH
Skupina Union je na koncu leta 2013 zaposlovala 584 ljudi, od tega 35,27% v Skupini Birra Peja.
Po sklepu nadzornega sveta so od marca 2013 predsednik in člani uprave Pivovarne Laško, d.d.
polovično zaposleni tudi v Pivovarni Union, d.d..
61
Število zaposlenih po posameznih družbah v Skupini Union na dan 31.12.2013
Družba
število zaposlenih
378
Birra Peja, Sh.a.
206
Skupaj
Število zaposlenih za:
Nedoločen čas
Določen čas
Skrajšani delovni čas
Pripravniki
Skupaj zaposleni
delež v %
64,7
35,7
584
100,0
Skupina Union
2012 2013 Razlika 13 - 12
327
337
10
246
239
-7
4
4
0
0
4
4
577
584
7
2012 2013 Razlika 13 - 12
327
337
10
36
37
1
4
4
0
0
0
0
367
378
11
Skupno število zaposlenih v letu 2013 znaša 584 in se je v primerjavi z letom 2012 povečalo za 7
delavcev. Od tega jih je 337 zaposlenih za nedoločen čas, 239 pa za določen čas. Vseh 206
zaposlenih v Skupini Birra Peja je zaposlenih za določen čas.
3.1.4
IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH
Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31.12.2013
Skupina Union
Izobrazba
2012 2013 Razlika 13 - 12 2012 2013 Razlika 13 - 12
Osnovnošolska
86
87
1
53
54
1
Poklicna izobrazba
145
146
1
92
93
1
Srednja šola
213
220
7 134
133
-1
Višja strokovna izobrazba
36
38
2
28
31
3
Univerzitetna + visoka izobrazba
86
81
-5
54
60
6
Magisterij
11
12
1
6
7
1
Skupaj
577
584
7 367
378
11
Iz tabele je razvidno, da se je v letu 2013 v obvladujoči družbi v primerjavi z letom 2012 povečalo
število zaposlenih z višjo, visoko (univerzitetno) in magistrsko izobrazbo. Največ zaposlenih ima
V. stopnjo izobrazbe. Izobrazbena struktura se v pivovarni Union, d.d., z leti izboljšuje, kar je
posledica dodatnega izobraževanja zaposlenih in zaposlovanja višje izobraženega kadra.
62
3.1.5
STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH
Starostna struktura zaposlenih na dan 31.12.2013
Skupina Union
Starost
2012 2013 Razlika 13 - 12
Manj kot 30
49
61
12
30-40
175
151
-24
41-50
197
194
-3
51-60
143
166
23
Nad 60
13
12
-1
Skupaj
377
584
7
2012 2013 Razlika 13 - 12
19
34
15
124
99
-25
141
137
-4
79
103
24
4
5
1
367
378
11
Povprečna starost zaposlenih se dviga. Iz tabele je razvidno, da se je v letu 2013 tako v
obvladujoči družbi kot tudi v Skupini v primerjavi z letom 2012 povečalo število zaposlenih,
starih od 51 do 60 let ter zaradi zaposlovanja mlajšega kadra število zaposlenih, ki so mlajši od 30
let.
3.1.6
SKRB ZA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
Zaposleni v Skupini Union so bili v letu 2013 deležni dodatnih ugodnosti, kot so:
 plačevanja premije za dodatno pokojninsko zavarovanje vsem zaposlenim za nedoločen
čas v obvladujoči družbi,
 plačevanja dela dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaposlenim v odvisni družbi, ki
sicer ni urejeno v obliki javnega zdravstvenega sistema,
 nastanitve v naših počitniških kapacitetah, ki se nahajajo na morju, hribih in v termalnih
zdraviliščih,
 ažurnega ozaveščanja, skrbi in usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu, urejenega
delovnega okolja in rednih zdravniških pregledov.
Prav tako smo zaposlenim omogočili sodelovanje in dajanje koristnih predlogov za izboljšave in
razvoj tako na ravni organizacijske enote kot na ravni družbe kot celote.
3.1.7
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje je usmerjeno v razvoj specifičnih kompetenc kadrov, ki so pomembne za uspešno
poslovanje naših družb. S tem namenom smo sredstva za izobraževanje namenili predvsem v
ciljno usmerjene seminarje, tečaje in dodatna izpopolnjevanja. Zaposlenim smo omogočili
izobraževanje iz področja informatike, tujih jezikov, varstva okolja, zakonodaje in ostalih
specifičnih znanj po področjih dela.
V sklopu projekta Kompetenčnega centra proizvodnje pijač so se zaposleni udeležili konferenc
in seminarjev doma in v tujini. V letu 2013 je bilo izvedenih 22 usposabljanj s področja
mikrobiologije, računalniških znanj, vodenja projektov in prepoznavanja interesov ter
pričakovanj kupcev.
V okviru projekta zasledujemo cilj trajnostnega razvoja, saj zaposlene vključujemo v
usposabljanja, ki so namenjena zagotavljanju kakovosti proizvodov in povečanja konkurenčnih
63
prednosti. Taka izobraževanja bodo neposredno vplivala na njihovo delovno učinkovitost in
posledično pripomogla k izboljšanju poslovanja podjetja.
Kot družbeno odgovorno podjetje se zavedamo pomena razvoja mladih potencialov, tako smo v
obvladujoči družbi Pivovarni Union, d.d., preko razpisa in posebnim selektivnim postopkom
izbrali najboljše 4 študente, ki prejemajo naše kadrovske štipendije.
3.1.8
VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU
Zaposlene redno ozaveščamo na področju pomena varnih in zdravih delovnih pogojev ter jim
take pogoje tudi zagotavljamo. Redno jih tudi oskrbujemo s predpisano varovalno opremo in
zaščitnimi sredstvi. Pomembno vlogo pri zmanjševanju delovnih nezgod imajo redni pregledi
delovnih mest, nadzor nad koriščenjem delovnih in zaščitnih oblačil ter opozarjanje na
nevarnosti na delovnem mestu. Zagotavljamo redna usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu,
urejeno delovno mesto ter pošiljamo zaposlene na redne zdravniške preglede.
V primerjavi z letom 2012 se je število poškodb pri delu znižalo. Razlog je predvsem v bolj
pogostem preverjanju uporabe osebne varovalne opreme in opozarjanju na nevarnosti ter zaradi
spremembe načina najema delovne sile (razpis, razgovori,..). V primerjavi z letom 2013 se je
zmanjšala tudi bolniška odsotnost.
3.2 Komuniciranje
Pivovarna Union, d.d., je v letu 2013 nadaljevala s komunikacijsko strategijo sistematične
dvostranske komunikacije med podjetjem in njenim internim ter eksternim okoljem. Ekipa
Pivovarne Union, d.d. je komuniciranje izvajala v skladu z načrtom ter prilagajala taktike in
orodja interesom različnih javnosti, ki vplivajo na poslovanje družbe.
3.2.1
KOMUNICIRANJE Z VLAGATELJI
Pivovarna Union, d.d., je tako kot do sedaj skladno z zakonom obveščala vlagatelje in potencialne
vlagatelje z zadostnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. Informacije v okviru politike
razkrivanja informacij zajemajo uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja
družbe v prihodnje.
Komunikacijo z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji smo vršili preko redne skupščine družbe,
novinarskih konferenc, individualnih sestankov predstavnikov družbe s predstavniki
investicijskih družb ter večjih delničarjev in z objavami letnih poročil.
3.2.2 KOMUNICIRANJE Z MEDIJI
Pivovarna Union, d.d., preko skupne službe za odnose z javnostmi Skupine Laško, obvešča
medije o svojih dejavnostih, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah. Odnosi z mediji
temeljijo na načrtovanem, dvosmernem sodelovanju, pravočasnem ter sprotnem odzivanju na
vprašanja novinarjev v skladu z veljavnimi etičnimi standardi stroke odnosov z javnostmi.
64
3.2.3 KOMUNICIRANJE S KUPCI
V letu 2013 je bil kupcem Pivovarne Union, d.d., že peto leto na voljo Klicni center, v katerem so
na brezplačni telefonski številki 080 1825 na voljo operaterji, ki sprejemajo naročila kupcev za
vse izdelke Skupine Laško. Klicni center je lociran v distribucijskem centru Skupine Laško v
Ljubljani in sprejema naročila za vse distribucijske kanale (trgovina, gostinstvo in ustanove). V
petih letih delovanja so ga kupci sprejeli kot eno ključnih orodij za naročanje izdelkov, saj je
naročanje enostavnejše in uporabnikom prijaznejše. S kupci komuniciramo tudi preko
predstavnikov prodajne službe na terenu in distributerjev ter na individualnih sestankih z njimi.
3.2.4 KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI
Komuniciranje z zaposlenimi bazira na zdravih medsebojnih odnosih in je eden bistvenih
elementov za doseganje dobrih poslovnih rezultatov družbe. Ob primerni implementaciji
internih komunikacijskih načrtov zagotavlja zadostno informiranost, motivacijo in zadovoljstvo
zaposlenih. V Pivovarni Union, d.d., zaposlene sprotno seznanjamo s pomembnimi
informacijami ter obvestili za javnost. Z zapolenimi komuniciramo tudi preko predstavnikov
sindikata in sveta delavcev. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, v
zadnjih letih pa strmo narašča pomen obveščanja prek interneta. Pomembno orodje internih
komunikacij sta tudi intranet Pivovarne Union, d.d., in Skupine Laško. Raba tega orodja se v
zadnjih letih povečuje, saj se povečujejo tudi potrebe po komuniciranju med različnimi
organizacijskimi oddelki in mešanimi projektnimi timi. Intranet omogoča zainteresiranim
dostop do skupne rabe določenih dokumentov. Kot komunikacijsko orodje bistveno prispeva k
učinkovitosti poslovnih procesov.
V petih letih po ponovnem začetku izhajanja internega glasila Pivovarne Laško, d.d., »Laški
pivar«, ki je namenjeno tudi zaposlenim v Pivovarni Union, d.d., in sodelavcem v Skupini Laško,
pošiljamo pa ga tudi drugim zainteresiranim, se je glasilo uveljavilo kot eno ključnih orodij
informiranja internih in drugih zainteresiranih javnosti. Glasilo je na koncu leta 2013 doživelo
tudi vizualno prenovo z osnovo v spletni aplikaciji, ki bo luč sveta ugledala v letu 2014. Zaposleni
ga prejemajo v elektronski obliki, na dveh mestih je na voljo tiskana izdaja, ki jo prejemajo tudi
novinarji in predstavniki drugih pomembnih javnosti. Za zainteresirane je na voljo tudi na
spletni strani Pivovarne Laško, d.d..
3.3 Odgovoren odnos do družbenega okolja
Družbena odgovornost je ena najpomembnejših tradicionalnih vrednost, ki jo gojijo družbe
Skupine Union. Tudi v letu 2013 smo kljub težkim gospodarskim razmeram nadaljevali s
projekti, ki družbe Skupine Union trdno umeščajo v okolja, v katerih delujejo. Nadaljevali smo z
zmanjševanjem gramature plastenk in spodbujali projekte njihove reciklaže ter tako še dodatno
prispevali k zmanjšanju obremenitve okolja. Nadaljevali smo tudi s projekti, ki zmanjšujejo
okoljski odtis družb z zmanjševanjem ter racionalizacijo porabe naravnih virov in energije.
Skupina Union je bila, kot del Skupine Laško, tudi v letu 2013 največji sponzor slovenskega
športa in na ta način prispevale k uspehom slovenskih reprezentanc ter športnih ekip in
posameznikov tudi na drugih tekmovanjih. Skupina je bila aktivno vključena v organizacijo
največjega športnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije, Evropskega prvenstva v košarki,
ki je imelo pozitivne učinke. Aktivno sodelovanje se je nadaljevalo z Nogometno zvezo Slovenije,
65
Ljubljanskim maratonom, Teniško zvezo Slovenije Rokometnim klubom Krim in še mnogimi
drugimi zvezami, klubi in posamezniki. Prav tako smo nadaljevali s podporo kulture.
Skupina Union še naprej aktivno podpira tudi civilno družbene organizacije tako v lokalnih
okoljih kot na državni ravni.
3.4 Varovanje okolja
V Skupini se zavedamo pomembnosti varovanja okolja in trajnostnega razvoja. Kljub temu, da
razpolagamo z manj sredstvi za investicije v tehnološko in posledično tudi okoljsko bolj dovršene
sisteme, iščemo načine in dopolnjujemo obstoječe tehnološke procese s ciljem okoljske in
stroškovne učinkovitosti, kar je izjemnega pomena v današnjem poslovnem okolju. S tem
namenom izvajamo ukrepe, ki so tehnične in organizacijske narave ter izkazujemo konstanten
napredek pri varčevanju z naravnimi viri, energijo in nevarnimi snovmi.
Prav tako lahko ugotovimo, da je poslovanje v Skupini skladno z vsemi zahtevami, kot jih
predpisuje zakonodaja. Pri zunanjih presojah sistemov ravnanja z okoljem in v okviru drugih
sistemov kakovosti, ne beležimo neskladij, pač pa zgolj priporočila, ki so v pomoč k nadaljnim
izboljšavam obstoječega stanja.
Eden izmed ciljev Skupine je dvig ravni potrošnje pijač v povratni stekleni embalaži. Vsi vemo,
da je povratna steklena embalaža trajnostna iz več vidikov, tako socialnega, ekonomskega in
ekološkega. Zagotavlja odlično ohranjanje kakovosti in, kar je danes še posebej pomembno, je
cenovno ugodna za potrošnika.
V ta namen smo in še izvajamo več projektov. Eden izmed njih je tudi projekt »Radi vračamo«, v
sklopu katerega smo lansirali na trg naš novi zaboj 1/10, ki smo ga začeli razvijati že leta 2007. Z
uporabo povratne steklene embalaže bistveno pripomoremo k zmanjšanju količine komunalnih
odpadkov, surovin in energentov.
Pomemben napredek dosegamo tudi z uporabo recikliranega PET za polnenje pijač, kar je
možno zgolj z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in vizijo odgovornega okoljskega
ravnanja in na ta način prispevamo k krepitvi blagovnih znamk.
V letu 2014 si bomo poleg stalnih izboljšav z namenom varčevanja z vsemi surovinami, zaščito
naših vodnih virov in učinkovitega ravnanja z energijo prizadevali k poenotenju poročanja,
iskanja sinergijskih vplivov in izmenjavo izkušenj pri dobrih okoljskih praksah.
Pivovarna Union, d.d., pri svojem poslovanju namenja veliko pozornost tudi skrbi za okolje. V
svoji okoljski politiki smo se zavezali, da bomo nenehno izboljševali ravnanje z okoljem ter
preprečevali onesnaženje in izpolnjevali zakonske zahteve, ki se nanašajo na ravnanje z okoljem.
V družbi smo že vrsto let usmerjeni k učinkoviti rabi surovin, energije in zaščiti naravnih virov,
kar izkazujemo z že večletnim trendom nižanja rabe le teh. Zavedamo se, da na ta način poleg
varstva okolja ostajamo tudi konkurenčni v čedalje bolj zahtevnem gospodarskem okolju in da je
to glede na zmanjšan obseg investicij, ki bi ravno tako pripomogle k izboljšanju racionalne rabe
surovin in energije, glavna usmeritev vseh odgovornih. V zadnjih letih se bolj intenzivno
posvečamo tudi medprocesnim ukrepom oz. smo bolj sistematično pristopili tudi k postavljanju
kazalcev, tako imenovani KPI (key prosess indicatros), ki ne bodo odražali zgolj stanja v nekem
trenutku, obdobju, pač pa želimo izkazati tudi napredek. V to nas silijo, poleg lastnega
zavedanja, da so ti ukrepi nujni za zagotovitev nadaljevanja ugodnih trednov različnih porab,
66
tudi zahteve zunanjih presoj (ISO 9001, 14001, IFS), ki predstavljajo neodvisen, zunanji pogled
na naše delovanje.
Tudi zato smo v letu 2013 vpeljali sisteme CSRE (ciljno spremljanje rabe energije) v Pivovarni
Union, d.d. in MEPIS (informacijski sistem za spremljanje proizvodnje) v družbah Skupine
Laško, s katerimi bo moč znotraj vsakega podjetja v skupini spremljati bistvene kazalce, po drugi
strani pa bo moč narediti tudi primerjavo med podjetji po enakih merilih in v tem smislu iskati
nadgradnjo in optimizirati procese.
Pivovarna Union, d.d., je tudi v letu 2013 poslovala skladno z vsemi okoljskimi predpisi in
standardi.
V letu 2013 smo zaključili upravni postopek spremembe okoljevarstvnega dovoljenja (OVD), s
čimer smo dosegli, da niso potrebni ukrepi zmanjševanja emisij v obratu za varjenje piva – gre
za emisije hlapnih organskih snovi iz drozgalnih in kuhalnih ponev. V nasprotnem primeru bi
morali omenjene emisije omejevati z čistilnimi napravami, kar bi pomenilo večji strošek.
Dodatno spremenjen OVD pomeni tudi, da so se roki za roki za skladnost emisij v zrak iz
kurilnih naprav premaknili v leto 2017 in tako smo lahko ustrezno spremenili plan investicij.
Ker so bile v letu 2012 presežene emisije površinsko aktivnih snovi (PAS) v odpadnih vodah, smo
naredili analizo vzrokov oziroma pojavnosti PAS v odpadnih vodah, na podlagi analize smo
odpravili bistvene vzroke za povečane emisije. Zato so bili v letu 2013 parametri ob monitoringu
odpadnih voda na izpustu le teh iz Pivovarne Union, d.d., ustrezni.
V letu 2013 smo izvedli tudi meritve hrupa v okolje, z manjšimi tehničnimi ukrepi in
minimalnimi stroški (predelava ventilacijskih kanalov iz obrata proizvodnja) so bile emisje hrupa
v okolje v skladu z zakonodajo.
Generalna carinska uprava je ob trošarinskem nadzoru v letu 2013 izvedla nadzor poročanja o
okoljskih dajatvah. Zahtevala je vzpostavitev evidenc in hranjenje podatkov, ki so osnova za
poročila o okoljski dajatvi za odpadno embalažo. Pivovarna Union, d.d., je zahtevane evidence
vzpostavila.
V letu 2013 smo bili racionalnejši pri uporabi kemikalij kot leto prej, saj smo njihovo uporabo
zmanjšali predvsem zaradi uvedbe enofaznega pranja v obratu filtracije, kar v precejšnji meri
zmanjša tudi rabo pralnih sredstev in odpadne vode. Poleg enofaznega pranja smo spremenili
tudi frekvence pranja, mikrobiološki in pokazatelji snažnosti so ostali enako ugodni. Zaradi
dokaj dotrajane opreme in zaradi težav na transportnih trakovih pa smo močno povečali rabo
mazalnih sredstev.
Poraba kemikalij
Letna raba kemikalij
Natrijevhi droksid (25% NaOH)
Dušikova kislina (50% HNO3)
Solna kislina (30% HCl)
Mazalna sredstva
Sredstvo za enofaznopranje CIP (Calgonit SN 588)
Merska
enota
kg
kg
kg
kg
kg
2013
2012
Indeks
13/12
924.772
72.460
301.112
28.262
7.612
1.016.825
73.234
398.795
18.896
10.002
91
99
76
150
76
67
Letno p
oročilo
V preteeklih letih sm
mo zaradi raaznovrstnih ukrepov belležili trend padanja
p
poraabe vode. V letu 2013
smo p
porabili več vode kot leto
l
prej, veendar moraamo poudarriti, da indeeks rasti so
ovpada z
indeksoom rasti naapolnjenih količin
k
pijačč. Poraba vo
ode na enotto proizvedeenih količin
n pijač je
tako, kkjub ukrepom
m, ki smo jiih izvajala, oostala na enaakem nivoju
u kot leta 20
012. Osnovni razlogi,
ki so u
ustavili trend
d manjšanja porabe, so bili v zaradii mikrobiolo
oških težav u
ustavljenem
m procesu
3
rekupeeracije in po
ovečane kolličine padavvin (8 tisočč m ). Zarad
di ustavljen
ne rekuperaccije smo
izgubilli približno 20
2 tisoč m3 vode.
v
nutne kazalce bistveno vpliva števillo proizvodo
ov in velikost proizvodn
njih serij, čeesar pa z
Na tren
obstojeečim načinom spremljan
nja podatkoov ne morem
mo prikazati.. Zato bomoo v 2014 uvedli način
poročanja, ki bo bistveno
b
bolj natančno oopredelil kazzalnike in uspešnost
u
poosameznegaa procesa
dprocesnih aktivnosti.
a
in med
Porabaa naravnih viirov
Načrpaana in kanaliizirana vodaa
Voda n
načrpana
Porabaa rekuperiran
ne vode
Kanalizzirana voda na merskem
m jezu
Količin
na padavinsk
ke vode na površino
p
PU
Porabaa električne energije
e
Porabaa zemeljskeg
ga plina
Proizveedena količina ogljikoveega dioksida z
naslovaa delovanja kurilnih
k
nap
prav
Merska
M
Kum
mulativa Ku
umulativa
enota
e
2013
2012
[m
[ 3]
[m
[ 3]
[m
[ 3]
[m
[ 3]
[M
MWh]
[S
Sm3]
[t]
Indeks
13/12
644.838
6
9.407
550.931
5
57.261
18.150
3.5
546.073
598.902
28.127
498.057
49.525
18.092
3.561.431
108
33
111
116
100
100
6.738
6.767
100
Specifiična poraba vode na proizvedene, filltrirane in napolnjene
n
količine
k
piva v letu 2013
n, d.d.
68
Letno p
poročilo 2013 / Računovodssko poročilo – Skupina Union
4. RAČU
UNOV
VODSK
KO PO
OROČ
ČILO SSKUPINE
UNIO
ON
4.1
Izjava o odgovo
ornosti uuprave
P
Union,
U
d.dd., je odgo
ovorna za pripravo leetnega poro
očila ter
Upravaa družbe Pivovarna
konsoliidiranih raču
unovodskih izkazov Sku
upine Union
n na način, ki
k daje resniično in pošteeno sliko
premožženjskega stanja
s
in izzidov poslovvanja Skup
pine v sklad
du z Medn
narodnimi standardi
s
računoovodskega poročanja,
p
kot
k jih je s prejela Evro
opska unija
a in Zakonoom o gosp
podarskih
družbaah.
Upravaa Pivovarne Union, d.d.,, potrjuje pooslovno poro
očilo in konssolidirane raačunovodskee izkaze s
pojasniili za leto, ko
ončano na dan
d 31.12.20133, in izjavljaa:
 da so račun
novodski izk
kazi pripravlljeni ob pred
dpostavki, da bo Skupin
na Union naadaljevala
poslovanje tudi v priho
odnje,
no uporablja izbrane računovodsske usmeritve in da razkriva morebitne
m
 da dosledn
sprememb
be v računovodskih usm
meritvah,
 da so raču
unovodske ocene
o
pripraavljene poštteno in pre
emišljeno teer v skladu z načeli
previdnostti in dobregaa gospodarjaa.
orna za izzvajanje ukrrepov, s kaaterimi zag
gotavljajo oh
v
Upravaa je odgovo
hranjanje vrednosti
premožženja družb
be ter za prep
prečevanje in
n odkrivanjee prevar in drugih
d
nepraavilnosti.
4
Pivvovarna Uniion, d.d.
ma
ag. Dušan Z
Zorko
pre
edsednik upprave
Miirjam Hočevvar
čla
anica upravee
Go
orazd Lukmaan
čla
an uprave
Ma
atej Oset
čla
an uprave
Ma
arjeta Zevnikk
čla
anica upravee
n, d.d.
69
Letno p
4.2 Poročilo neodvvisnega rrevizorjaa
n, d.d.
70
Letno p
n, d.d.
71
Letno poročilo 2013 / Računovodsko poročilo – Skupina Union
4.3 Revidirani računovodski izkazi Skupine Union za poslovno
leto 2013, v skladu z MSRP
4.3.1
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE UNION NA DAN 31.12.2013
(v EUR)
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Naložbene nepremičnine
Za prodajo razpoložljiva dolg. finančna sredstva
Dolgoročna dana posojila
Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne terjatve za odloženi davek
Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih
aktivnih časovnih razmejitev
Zaloge
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od
dohodka
Za prodajo razpoložljiva krat. finančna sredstva
Kratkoročna dana posojila
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Skupaj kratkoročna sredstva
Skupaj sredstva
Pojasnilo
31.12.2013
31.12.2012*
popravljeno
1.1.2012*
popravljeno
1
2
3
4
5
6
7
8
106.424.506
118.389
135.000
85.268.205
433.689
347.234
9.628.190
2.190.784
8.303.015
113.169.792
97.788
0
98.206.330
385.935
347.233
9.735.931
2.694
4.393.881
104.770.944
94.342
0
78.687.647
0
339.293
20.371.839
110.314
5.167.509
9
10
90.961.400
10.164.934
35.272.028
107.600.086
11.411.721
28.993.239
128.317.359
8.667.861
24.212.047
11
12
13
14
48.472
40.491.427
3.435.231
1.549.308
1.329.252
59.683.479
5.108.231
1.074.164
0
74.993.454
58.106
20.385.892
15
542.349
91.503.749
197.928.255
98.137
107.698.223
220.868.015
112.914
128.430.273
233.201.217
* Vrednosti določenih postavk v tukaj prikazanih računovodskih izkazih so drugačne od
vrednosti, poročanih v Letnem poročilu 2012. Popravki računovodskih izkazov za pretekla
obdobja so prikazani v posebnem razkritju 4.4.5. Popravek računovodskih izkazov za pretekla
obdobja tega poročila.
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno
brati v povezavi z njimi.
72
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE UNION NA DAN 31.12.2013
(nadaljevanje)
(v EUR)
KAPITAL
Kapital lastnikov neobvladujočega deleža
Kapital lastnika obvladujočega deleža
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Presežek iz prevrednotenja
Čisti poslovni izid preteklih let
Prevedbena rezerva
OBVEZNOSTI
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Druge rezervacije
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne obveznosti za plačilo davka od
dohodka
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti do virov sredstev
Pojasnilo
31.12.2013
31.12.2012*
popravljeno
1.1.2012*
popravljeno
16
73.986.221
-525.390
74.511.611
18.824.654
31.197.455
8.354.534
13.912.781
2.255.570
-33.383
82.946.040
716.666
82.229.374
18.824.654
31.197.455
15.384.428
16.831.984
0
-9.146
86.399.866
0
86.399.866
18.824.654
31.197.455
17.551.249
18.826.508
0
0
123.942.034
137.921.975
146.801.351
1.553.692
1.399.078
154.614
0
1.233.411
1.220.611
1.394
11.406
922.481
912.744
9.737
0
18
10.767.089
10.767.089
17.635.756
17.635.756
12.838.094
12.838.094
19
110.172.948
17.824.950
118.566.203
17.312.133
132.663.849
12.284.494
20
0
92.347.998
0
101.254.070
2.956.693
117.422.662
1.448.305
111.621.253
197.928.255
486.605
119.052.807
220.868.015
376.926
133.040.775
233.201.217
17
21
73
4.3.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE UNION ZA OBDOBJE 1.1. –
31.12.2013
(v EUR)
Pojasnilo
2013
2012*
popravljeno
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje
Drugi poslovni prihodki
Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški dela
Amortizacija neopred. in opredmetenih osnovnih sredstev
Stroški rezervacij
Prevrednotovalni poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja
22
116.112.499
119.128.838
23
24
24
24
24
24
24
-394.423
6.229.095
-75.654.282
-14.651.583
-8.295.211
0
-7.108.218
-2.992.421
13.245.456
439.160
3.602.782
-76.545.708
-13.890.057
-9.451.635
-360.675
-127.759
-3.399.318
19.395.628
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Poslovni izid pred obdavčitvijo
25
25
3.707.837
-25.241.432
-8.288.139
4.055.216
-22.572.737
878.107
Davek od dohodka
Odloženi davek
26
-1.609.371
3.948.998
-1.851.019
886.027
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
-5.948.512
-86.885
Delež obvladujočega lastnika
Delež neobvladujočih lastnikov
-4.724.275
-1.224.237
189.724
-276.609
-13,19
-13,19
-0,19
-0,19
Čista izguba na delnico
Čisti dobiček/izguba na delnico
Popravljen čisti dobiček/izguba na delnico
27
27
74
4.3.3 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA SKUPINE UNION ZA
OBDOBJE 1.1. – 31.12.2013
2013
2012*
popravljeno
-5.948.512
-86.885
-6.350
-8.588
994
-42.056
0
-15.871
-47.411
-1.941.233
-30.364
-24.459
0
-1.659.695
-61.964
0
-10.535
0
-2.044.096
-2.091.508
-1.659.695
-1.684.154
Celotni vseobsegajoči donos
-8.040.020
-1.771.039
Delež obvladujočega lastnika
Delež neobvladujočih lastnikov
-6.797.964
-1.242.056
-1.487.705
-283.334
(v EUR)
Pojasnilo
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Odloženi davki iz naslova prevrednotenj za prodajo
razpoložljivih finančnih sredstev
Prevedbena rezerva
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo lahko v
prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida
Dobički/ izgube iz naslova prevrednotenja nepremičnin
Odloženi davki iz naslova prevrednotenj nepremičnin
Nerealizirani aktuarski dobički / izgube iz
pozaposlitevnih zaslužkov
Odloženi davki na nerealizirane aktuarske dobičke /
izgube
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo
pripoznan v izkazu poslovnega izida
Drugi vseobsegajoči donos
28
75
4.3.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE UNION ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2013
(v EUR)
Začetno stanje 1.1.2013
Čisti poslovni izid obdobja
Presežek prevrednotenja OOS
Presežek prevrednotenja
finančnih naložb
Presežek iz prevrednotenja aktuar
Davki povezani s posameznimi
postavkami vseobsegajočega
donosa - OOS
donosafin.naložbe
donosa-aktuar
Drugo
Skupaj spremembe na
vseobsegajočem donosu 2013
Pokrivanje izgube
Sprostitev rezerv za dividende
Drugo
Skupaj spremembe v kapitalu
Končno stanje 31.12.2013
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
za
lastne
Lastne
delnice
delnice
Zakonske
in (odbitna
rezerve deleže postavka)
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
13.501.961
16.831.984
0
0
-9.146
82.229.374
716.666
82.946.040
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-1.941.233
0
0
-4.724.275
0
0
0
-4.724.275
-1.941.233
-1.224.237
0
-5.948.512
-1.941.233
0
0
0
0
0
0
-6.350
0
0
0
-6.350
0
-6.350
0
0
0
0
0
0
-61.964
0
0
0
-61.964
0
-61.964
0
0
0
0
0
0
-30.364
0
0
0
-30.364
0
-30.364
0
0
0
0
0
0
994
0
0
0
994
0
994
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-10.535
0
0
0
0
0
0
-24.237
-10.535
-24.237
0
-17.819
-10.535
-42.055
0
0
0
0
0
0
-2.049.452
0
-4.724.275
-24.237
-6.797.964
-1.242.056
-8.040.020
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-4.774.323
-2.255.570
0
-7.029.893
0
0
-869.751
-869.751
50.048
2.255.570
-50.048
2.255.570
4.724.275
0
0
4.724.275
0
0
0
0
0
0
-919.799
-919.799
0
0
0
0
0
0
-919.799
-919.799
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
6.472.068
13.912.781
2.255.570
0
-33.383
74.511.611
-525.390
73.986.221
Druge
Presežek
rezerve iz
iz
dobička prevrednot
Čisti
Preneseni
poslovni
čisti
izid
poslovni obračunsk. Prevedbe
izid
obdobja
rezerva
Skupaj
kapital
lastnika
obvl.deleža
Kapital
lastnikov
neobvl.
deleža
SKUPAJ
KAPITAL
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
76
4.3.5 POPRAVLJEN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE UNION ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2012*
Čisti
Preneseni
poslovni
čisti
izid
poslovni obračunsk. Prevedbe
izid
obdobja
rezerva
Skupaj
kapital
lastnika
obvl.deleža
Kapital
lastnikov
neobvl.
deleža
SKUPAJ
KAPITAL
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve
Lastne
za lastne
delnice
Zakonske
delnice (odbitna
rezerve in deleže postavka)
18.824.654
0
18.824.654
31.197.455
0
31.197.455
1.882.465
0
1.882.465
15.080
0
15.080
-38.564
0
-38.564
19.338.926
-3.646.659
15.692.267
18.826.508
0
18.826.508
4.215.011
-4.215.011
0
0
0
0
0
0
0
94.261.537
-7.861.671
86.399.866
0
0
0
94.261.537
-7.861.671
86.399.866
Druga povečanja kapitala
Odtujitev lastnih delnic
Izplačilo dividend
Skupaj transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
23.484
0
23.484
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-2.706.270
-2.706.270
0
0
0
0
0
0
0
0
23.484
-2.706.270
-2.682.786
1.000.000
0
0
1.000.000
1.000.000
23.484
-2.706.270
-1.682.786
Presežek prevrednotenja OOS
Presežek prevrednotenja FN
Davki
Drugo
Spremembe na
vseobsegajočem donosu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
358.908
-48.195
0
0
-12.044
-367.496
-1.611.501
0
0
12.044
0
0
0
189.724
0
0
0
0
0
0
0
0
-9.146
189.724
0
-8.588
-1.659.696
-9.146
-276.609
0
0
0
-6.725
-86.885
0
-8.588
-1.659.696
-15.871
0
0
0
0
0
310.714
-1.991.041
12.044
189.724
-9.146
-1.487.706
-283.334
-1.771.039
Razporeditev dobička
Sprostitev rezerv (dividende)
Drugo
Skupaj spremembe v kapitalu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
205.252
-2.706.270
0
-2.501.018
0
0
-3.484
-3.484
-15.527
2.706.270
3.484
2.694.226
-189.724
0
0
-189.724
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
13.501.962
16.831.984
0
0
-9.146
82.229.374
716.666
82.946.040
(v EUR)
Prilagoditve za nazaj
Stanje 1.1.2012 - popravljeno
Končno 31.12.2012 popravljeno
Druge
Presežek
rezerve iz
iz
dobička prevrednot
* Vrednosti določenih postavk v tukaj prikazanih računovodskih izkazih so drugačne od vrednosti, poročanih v Letnem poročilu 2012. Popravki
računovodskih izkazov za pretekla obdobja so prikazani v posebnem razkritju 4.4.5. Popravek računovodskih izkazov za pretekla obdobja tega
poročila.
77
4.3.6 IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE UNION ZA OBDOBJE 1.1. - 31.12.2013
(v EUR)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Denar ustvarjen pri poslovanju
Plačane obresti
Izdatki za davke
Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev
Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev
Nakupi neopredmetenih sredstev
Nakupi/ prodaje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev
Prejete obresti
Prejete dividende
Neto denarni tok iz naložbenja
Pojasnilo
2013
2012
30
19.758.426
-175.755
253.866
19.836.537
23.373.441
0
-6.119.748
17.253.693
3
-4.050.608
-55.392
-42.488
1.720.267
1.940.193
183.702
-304.326
-6.087.863
-102.105
-7.440
-4.566.668
1.077.908
3.020.048
-6.666.120
-5.535.388
0
21.344.296
-34.842.988
-22.987
-19.057.067
-6.988.029
1.000.000
29.894.055
-51.302.061
-2.667.606
-30.063.641
475.144
-19.476.068
1.074.164
1.549.308
20.550.232
1.074.164
1
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Plačane obresti
Povečanje kapitala
Povečanje dolgov
Odplačila dolgov
Dividende izplačane lastnikom
Neto denarni tok iz financiranja
Neto povečanje/zmanjšanje denarja in denarnih ustreznikov
Denar in denarni ustrezniki na začetku leta
Denar in denarni ustrezniki na koncu leta
14
78
4.4 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom
4.4.1 SPLOŠNI PODATKI
Glavne dejavnosti Skupine Union so: proizvodnja piva, brezalkoholnih pijač in vode in trgovina.
Obvladujoča družba Skupine Union je Pivovarna Union, d.d., s sedežem:
Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Na podlagi odločbe sodišča št. SRG 96/04913 je Pivovarna Union, d.d, registrirana pri
Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 1/00126/00. Družba je velika družba in
zato zavezana redni letni reviziji. Glavne dejavnosti Pivovarne Union, d.d., so proizvodnja piva,
brezalkoholnih pijač, vod, prodaja na drobno in veleprodaja.
Obvladujoča družba je izdala navadne delnice z oznako PULG. V letu 2005 je bil izglasovan
umik delnic z organiziranega trga vrednostnih papirjev. Osnovni kapital družbe znaša
18.824.654 EUR, kar predstavlja 451.114 polno vplačanih kosovnih delnic.
Konsolidirane računovodske izkaze za Skupino Union je pripravila obvladujoča družba
Pivovarna Union, d.d., v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Odvisne
družbe, to so tiste, v katerih ima obvladujoča družba direktno ali indirektno več kot polovico
glasovalnih pravic ali drugače moč kontrole poslovanja, so polno konsolidirane v konsolidiranih
računovodskih izkazih.
Odvisne družbe v katerih ima Pivovarna Union, d.d., svoje finančne naložbe, sestavljajo
naslednje družbe:
Ime družbe
Država družbe
Odstotek udeležbe v kapitalu
Birra Peja, Sh.a., N.Basha 160, Peć
Birra Peja, Sh.p.k, Tirana.
Kosovo
Albanija
57,63%
100,00% v lasti Birra Peja, Sh.a.
Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, Laško sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog
družb v Skupini. Konsolidirano letno poročilo Skupine Laško je na vpogled na sedežu družbe
Pivovarna Laško, d.d..
79
Letno p
4.4.2 IZJAVA O SKLADN
NOSTI Z M
MEDNARO
ODNIMI ST
TANDARD
DI
RAČUNO
OVODSKEG
GA PORO ČANJA
h je sprejela EU.
Računoovodski izkaazi Skupine Union so prripravljeni v skladu z MSRP, kot jih
4.4.3 UPORAB
BA NOVIH
H IN PREN OVLJENIH
H MSRP TER
T
POJAS
SNIL OPM
MSRP
a. Staandardi in pojasnila,
p
kii so stopili v veljavo v tekočem
t
po
oročevalskem
m obdobju
V tekoččem obdobju
u veljajo nasslednji standdardi, sprem
membe obsto
oječih standaardov in pojaasnila, ki
jih je izzdal Odbor za
z mednarod
dne računovvodske stand
darde (OMR
RS) in sprejella EU:
 MSRP 13 »Merjenje
»
poštene
p
vreednosti«, kii ga je EU sprejela
s
11. ddecembra 20
012 (velja
za letna ob
bdobja, ki se začnejo 1. jaanuarja 20133 ali pozneje
e).
 Spremembbe MSRP 1 »Prva upporaba MSR
RP« – Visoka hiperinfl
flacija in od
dstranitev
dogovorjen
nih datumovv za uporabn
nike, ki prvič uporabljajo MSRP, kii ga je EU sp
prejela 11.
decembra 2012
2
(veljajo
o za letna obbdobja, ki se začnejo 1. ja
anuarja 20133 ali poznejee).
 Spremembbe MSRP 1 »Prva uporraba MSRP« – Državnaa posojila, kii ga je EU sp
prejela 4.
marca 20133 (velja za letna obdobjaa, ki se začneejo 1. januarjja 2013 ali poozneje).
 Spremembbe MSRP 7 »Finanččni instrum
menti: razk
kritja« - P
Pobotanje finančnih
fi
sredstev in
n obveznostii, ki ga je EU
U sprejela 133. decembra
a 2012 (velja za letna ob
bdobja, ki
se začnejo 1. januarja 2013
2
ali pozn
neje).
 Spremembbe MRS 1 »Predstavlja
»
anje računo
ovodskih izk
kazov« – Prredstavljanjee postavk
drugega vsseobsegajočega donosaa, ki ga je EU sprejela
a 5. junija 22012 (velja za letna
obdobja, kii se pričnejo
o 1. julija 20112 ali pozneje).
 Spremembbe MRS 12
2 »Davek iz dobičkaa« - Odlože
eni davek: Povrnitev zadevnih
z
sredstev, ki
k ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obbdobja z začčetkom 1.
januarja 20
013 ali pozneeje).
 Spremembbe MRS 19 »Zasllužki zap
poslencev« - Izboljšaave obraču
unavanja
pozaposlitvvenih zaslužžkov, ki ga jee EU sprejella 5. junija 2012 (velja zaa letna obdobja, ki se
pričnejo 1. januarja 2013 ali poznejje).
P (obdobje 2009 - 2011)«, ki
 Spremembbe različnih standarddov »Izboljšave MSRP
izhajajo iz letnega projjekta za izbooljšanje MSR
RP (MSRP 1, MRS 1, MR
RS 16, MRS 32, MRS
34), predvssem z namenom odpraavljanja nesskladnosti in
n razlage beesedila, ki jiih je EU
sprejela 277. marca 20113 (spremem
mbe je treba uporabljati
u
za
z letna obddobja, ki se začnejo
z
1.
januarja 20
013 ali pozneeje).
 OPMSRP 20 »Stroškki odstranjeevanja v prroizvodni faazi površinnskega najdišča«, ki
prejela 11. deecembra 20112 (velja za letna obdobja, ki se priččnejo 1. januarja 2013
ga je EU sp
ali poznejee).
bstoječih sttandardov ni
n privedlo do nikakrršnih sprem
memb v
Sprejettje teh sprrememb ob
računoovodskih usm
meritvah Sku
upine Union
n.
b. Staandardi in pojasnila,
p
kii jih je izdaal OMRS in sprejela EU
U, vendar šee niso stopiili v
velljavo
Na dattum odobrittve teh računovodskih iizkazov so naslednji
n
sta
andardi, sprremembe ob
bstoječih
standarrdov in pojaasnila, ki jih
h je izdal OM
MRS in spreejela EU, bilii izdani, ven
ndar še niso
o stopili v
veljavoo:
 MSRP 10 »Konsolidirrani računoovodski izkazi«, ki ga je EU sprejeela 11. decem
mbra 2012
ozneje).
(velja za lettna obdobja, ki se začneejo 1. januarja 2014 ali po
n, d.d.
80
Letno p
 MSRP 11 »Skupne ureditve«,
u
kki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
neje).
obdobja, kii se začnejo 1. januarja 22014 ali pozn
 MSRP 12 »Razkritje
»
deležev
d
v drrugih družb
bah«, ki ga je
j EU sprejeela 11. decem
mbra 2012







ozneje).
MRS 27 (sspremenjen
n leta 2011) »»Ločeni raččunovodski izkazi«, ki ga je EU sp
prejela 11.
decembra 2012
2
(velja za
z letna obdoobja, ki se pričnejo 1. jan
nuarja 2014 ali pozneje).
MRS 28 (sspremenjen
n leta 2011) »»Naložbe v pridružene
e družbe in
n skupna vlaganja«,
ki ga je EU
U sprejela 111. decembra 2012 (velja za letna ob
bdobja, ki see pričnejo 1. januarja
2014 ali po
ozneje).
Sprememb
be MSRP 10 »Konsoolidirani raačunovodskii izkazi«, MSRP 11 »Skupne
»
ureditve« in MSRP 12 »Razkritjje deležev v drugih družbah« - N
Napotki za prrehod, ki
jih je EU sp
prejela 4. ap
prila 2013 (veeljajo za letn
na obdobja, ki
k se pričnejjo 1. januarjaa 2014 ali
pozneje).
be MSRP 10
1 »Konsollidirani raččunovodski izkazi«, M
MSRP 12 »R
Razkritje
Sprememb
deležev v drugih drružbah« in MRS 27 (spremenjen
(
n 2011) »Loočeni račun
novodski
izkazi« - Naložbena
N
podjetja,
p
ki jjih je EU sp
prejela 20. novembra
n
22013 (veljajo za letna
o 1. januarja 22014 ali pozzneje).
Sprememb
be MRS 32
2 »Finančn
ni instrumeenti: predsttavitev« – P
fi
sredstev in
n obveznostii, ki jih je EU
a 2012 (veljaa za letna ob
bdobja, ki
2
ali pozn
neje).
be MRS 36
6 »Oslabiteev sredstevv« - Razkriitja nadomeestljive vred
dnosti za
Sprememb
nefinančnaa sredstva, ki
k jih je EU sprejela 19. decembra 2013
2
(veljajo za letna ob
bdobja, ki
se pričnejo
Sprememb
be MRS 39 »Finančni instrumen
nti: Pripoznavanje in m
merjenje« – Novacija
izpeljanih finančnih instrumen
ntov in nad
daljevanje obračunavan
o
nja varovan
nja pred
tveganjem,, ki jih je EU
U sprejela 19
9. decembra 2013 (veljajo
o za letna obbdobja, ki se pričnejo
1. januarja 2014 ali pozzneje).
Skupin
na se je odlo
očila, da ne bo
b sprejela tteh standard
dov, popravk
kov in pojassnil, preden le - ti ne
stopijo v veljavo. Skupina
S
priičakuje, da sprejetje teh
h standardo
ov, popravkoov in pojasn
nil ne bo
imelo b
bistvenega vpliva
v
na raču
unovodske iizkaze v obd
dobju začetn
ne uporabe.
c. Staandardi in pojasnila,
p
kii jih je izdaal OMRS, veendar jih EU
U še ni spreejela
Trenuttno se MSRP
P, kot jih je sprejela EU
U, bistveno ne
n razlikujejjo od predpiisov, ki jih je
j sprejel
Odbor za mednaarodne raču
unovodske sstandarde (OMRS) z izjemo nasslednjih standardov,
spremeemb obstojeečih standard
dov in pojassnil, ki na daan 30.4.2014
4 niso bili ppotrjeni za uporabo
u
v
EU:
 MSRP 9 »Finančni
»
instrument
i
ti« in nadalljnje sprem
membe (datu
um uveljavitve še ni
določen).
9 »Zaslužkki zaposlen
ncev« - Pro
ogrami z ddoločenimi zaslužki:
014 ali pozn
Prispevki zaposlencev
z
(velja za lettna obdobja,, ki se začne
ejo 1. julija 20
neje).
 Spremembbe različniih standarddov »Izbolljšave MSR
RP (obdobjje 2010-20
012)«, ki
izhajajo iz letnega pro
ojekta za izbboljšanje MS
SRP (MSRP 2, MSRP 3,, MSRP 8, MSRP
M
13,
MRS 16, MSR
M
24 in
n MRS 38), predvsem z namenom
m odpravljaanja nesklad
dnosti in
razlage bessedila (sprem
membe je trreba uporab
bljati za letna obdobja, kki se začnejo
o 1. julija
2014 ali po
ozneje).
 Spremembbe različniih standarrdov »Izbooljšave MSRP (obdobbje 2011-20
013)«, ki
ojekta za izbboljšanje MSRP
M
(MSRP
P 1, MSRP 33, MSRP 13 in MRS
40), predvssem z nameenom odpraavljanja nesk
kladnosti in razlage beseedila (sprem
membe je
treba uporaabljati za lettna obdobja, ki se začnejjo 1. julija 20
014 ali pozneeje).
n, d.d.
81
 OPMSRP 21 »Dajatve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali
pozneje).
Skupina predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v
obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze
Skupine.
Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in
obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.
Skupina ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi
sredstvi ter obveznostmi v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: Pripoznavanje
in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine, če bi bila
uporabljena na datum bilance stanja.
82
Letno p
4.4.4 POMEMB
BNE RAČU
UNOVODS
SKE USME
ERITVE
a. Po dlaga za sesstavo
Računoovodski izkaazi so priprravljeni v skkladu z MS
SRP, v sklad
du z Zakon
nom o gosp
podarskih
družbaah, drugimi zakoni in s Pravilnikkom o raču
unovodstvu družbe Pivoovarne Union, d.d..
Predstaavljeni so v evrih in zao
okroženi na evro. Med razkrivanjem
r
m in vrednot
otenjem posttavk smo
neposrredno uporaabljali določčbe standarddov. Izjemaa je bilo le vrednotenjee tistih posstavk, pri
katerih
h standardi dajejo
d
možnost izbire m
med več različčnimi metod
dami vrednootenja.
Računoovodski izkaazi so pripraavljeni ob uppoštevanju izvirnih vred
dnosti, razen
n finančnih sredstev,
nekratkkoročnih srredstev za prodajo
p
(ozirroma sredsttev in pripa
adajočih obvveznosti sku
upine za
odtujiteev), neprem
mičnin ter naaložbenih neepremičnin, ki so izkaza
ana po prevrrednoteni alli pošteni
vrednoosti. Detajlno je vredno
otenje posam
meznih sred
dstev in obvveznosti opiisano v posameznih
razdelkkih spodaj.
biri računovvodskih usm
meritev in oodločanju o njihovi uporabi kot tu
udi pri prip
pravi teh
Pri izb
računoovodskih izkazov je upraava družbe P
Pivovarna Un
nion, d.d., upoštevala
u
naaslednje tri zahteve:
z
 računovodski izkazi so
o razumljivi,, če jih njiho
ovi uporabniiki razumejoo brez težav,,
 informacije so primerne, če u
uporabniku pomagajo pri sprejem
manju ekon
nomskih
odločitev,
 informacije so bistvvene, če bbi njihov izpust ali neresničnoo podajanje lahko
vplival/vpliivalo na ekonomske odlločitve uporaabnikov.
meritve, ki so podane v nadaljevaanju, so bile
e dosledno uporabljenee v vseh
Računoovodske usm
obdobjih, ki so prik
kazana.
b. Preedpostavka delujoče Sk
kupine
Na dan
n 31.12.20133 so kratkorročne obvezznosti Skup
pine Union
n višje od n
njenih kratk
koročnih
sredsteev za 20.117.5504 EUR.
na je koneec aprila 2014
2
podpissala z vsem
mi 18 ban
nkami upniicami Sporrazum o
Skupin
restrukkturiranju in mirovaanju. Sporrazum deffinira pom
membne m
mejnike fin
nančnega
restrukkturiranja, končna
k
zapaadlost večin e kreditov družb
d
pa je reprogram
mirana do ko
onca leta
2016.
ukturiranja ddružb je z aktivnim
Projektt definiranjaa koncepta operativnegga in finanččnega restru
sodelovvanjem Sku
upine, upnicc in svetovaalcev tekel celo
c
leto 20
013. Njegov cilj je bil definirati
d
sporazu
um, ki na eni
e strani zaagotavlja Sku
upini finanččno stabilnost z dolgoroočnim repro
ogramom
kreditoov in razdolžžitvijo Skupiine na vzdržžno raven do
olga. Na dru
ugi strani paa zagotavlja upnikom
u
izpolniitev pričakovvanj po čim hitrejši razddolžitvi ob hkratnem
h
maksimiziran
m
nju vrednostti tudi za
lastnikke. Na ta način
n
zagotaavlja Skupin
ni dolgoročn
ni razvoj kvvalitetnih bblagovnih zn
namk in
h mest.
ohranittev delovnih
niranih je bilo 17 različčnih scenarrijev restruk
kturiranja Skupine in n
na podlagi analiz s
Zdefin
finančn
nega, davčn
nega in praavnega stali šča je bil skrbno izbrran konceptt, ki je rezzultiral v
podpisani Sporazu
um.
dobje do kon
nca leta 20116 regulira zaveze do upnikov.
u
Pooleg razdolžževanja z
Sporazzum za obd
odplačiili upnikom
m iz denarrnega toka osnovne dejavnosti
d
postavlja ppomembne mejnike
razdolžžitve iz konzzorcijskega prodajnega procesa dru
užbe Mercator, d.d., in
n prodajnih procesov
družb R
Radenska, d.d.,
d
Birra Peeja, Sh.a, in Delo, d.d., ki
k so bili zače
eti v letu 20 13.
n, d.d.
83
Letno p
Eden iizmed ključn
nih mejniko
ov za vse deeležnike, tak
ko za upnik
ke, družbo, kot tudi lasstnike, je
p transparentno speljan
nem procesu
u iskanja
dokapitalizacija Pivvovarne Laško, d.d., o kkateri bodo po
d na skupšščini družbee Pivovarna Laško,
L
d.d., oodločali lasttniki.
vlagateelja v Pivovarrno Laško, d.d,
m
je od
dplačilo kreeditov iz kupnine proda
aje naložbe Mercator do
d konca
Prvi poomemben mejnik
julija 2
2014. Konecc leta 2014 je drugi mejjnik, ko so planirana odplačila
o
kreeditov iz kup
pnine za
naložbe neosnovne dejavnostii. Tretji, klju
učni mejnik
k, je razdolžitev iz dokap
apitalizacije v sredini
leta 2015.
n bi bil izpolnjen,
i
jje potrebno
o tretji mejnik izpolniiti v krajšem roku.
Če prvvi mejnik ne
Restrukktiriranje s tem ne bi bilo prekin
njeno, se pa super večina upnikovv (85% terjatev bank
upnic) lahko odlo
oča o drugaččnih možnoostih. Neizp
polnjevanje določil Spoorazuma, vk
ključno z
m odplačil iz
i denarneg
ga toka osnoovne dejavn
nosti in mejjnikov dezin
nvestiranja, povzroči
načrtom
preneh
hanje Sporazzuma, samo če tako odlooči super veččina upnikov.
Poslovoodstvo obvlaadujoče družžbe Skupinee Union oceenjuje, da je uporaba prredpostavke delujoče
Skupin
ne pri pripraavi računovodskih izkazoov za obdobjje, končano 31.12.2013, u
ustrezna.
c. Ko nsolidacija
Konsollidirani raču
unovodski izzkazi združu
ujejo vplive računovodskih izkazovv obvladujoče družbe
Pivovarrna Union, d.d., in odvvisnih družbb, kjer ima obvladujoča
a družba prrevladujoči vpliv,
v
kar
pomen
ni zmožnost odločanja o finančnih iin poslovnih
h usmeritvah
h družbe zaa pridobivanje koristi
iz njen
nega delovan
nja.
Stroškii, odhodki in
i prihodkii odvisnih ddružb, ki so
o bile tekom
m poslovneega leta preevzete ali
prodan
ne, so vklju
učeni v kon
nsolidirani izkaz vseo
obsegajočega
a donosa ood dneva njihovega
n
prevzem
ma ali do dn
neva njihove prodaje. C
Celotni vseobsegajoči do
onos odvisn
nih družb je pripisan
obvladu
ujoči družbii in lastniko
om neobvladdujočega deeleža, tudi če to vodi doo negativneg
ga stanja
neobvlaadujočega deleža.
d
Kadar je potrebno
o, se v konso
olidacijskem
m procesu zaradi
z
poeno
otenja račun
novodskih usmeritev
u
naredijjo prilagodittve računovo
odskih izkazzov odvisnih družb.
V proccesu konsollidacije so izločeni
i
vpllivi vseh traansakcij me
ed družbam
mi v skupinii: odprte
postavkke, stroški, prihodki,
p
odh
hodki.
d. Tu
uje valute
Vse poostavke, ki so
s vključene v računovvodske izkaaze skupine,, so izražen
ne z uporab
bo valute
primarrnega gospodarskega ok
kolja, v katerrem skupinaa deluje (“fu
unkcijska valluta”). Račun
novodski
izkazi sso predstavljeni v evrih, ki so funkccijska in pred
dstavitvena enota
e
Skupin
ne.
Devizn
ne transakcije so preraču
unane v funkkcijsko valutto z uporabo
o menjalniškkih tečajev, veljavnih
v
na dan
n, ko so bile transakcije opravljene. Dobički in izgube, ki nastanejo
n
prri teh transakcijah in
pri preetvorbi denaarnih sredsttev ter obveeznosti, den
nominiranih
h v tuji valu
uti, so pripo
oznani v
poslovn
nem izidu.
Tečajne razlike, kii izhajajo iz pretvorbe ddolžniških vrednostnih
v
papirjev in
n drugih mo
onetarnih
finančn
nih sredstevv, pripoznan
nih po poštteni vredno
osti, so vklju
učene v dobbičke in izg
gube pri
transakkcijah s tujiimi valutam
mi. Tečajne razlike pri nemonetarn
nih postavkaah, kot so delnice
d
v
posestii za trgovan
nje, so prikazane kot deel povečanja ali zmanjša
anja poštenee vrednosti.. Tečajne
n, d.d.
84
Letno p
razlike pri za prod
dajo razpoložljivih vredn
nostnih papirjih so prip
poznane nepposredno v presežku
p
iz prevvrednotenja.
e. Up
poraba ocen
n in presoj
Pripravva računovod
dskih izkazo
ov temelji tu
udi na določeenih ocenah
h in predposttavkah poslo
ovodstva,
ki vplivvajo tako naa neodpisan
no vrednost sredstev in
n obveznostii Skupine kkot tudi na izkazane
prihodkke in odhod
dke obračunsskega obdobbja.
uje določiteev življenjsk
ke dobe in preostale vrednosti
v
Poslovoodska ocena med drugim vključu
neprem
mičnin, nap
prav in opreeme ter neeopredmeten
nih sredstevv, popravke vrednosti zalog in
terjatevv, predpostavvke, pomem
mbne za aktu
uarski izraču
un v zvezi z določenimi zaslužki zap
poslenih,
predpoostavke, ki so
o vključene v izračun m
morebitnih reezervacij za tožbe,
t
ter prredpostavke in ocene
za slab
bitev dobreg
ga imena. Ne
N glede na to, da poslo
ovodstvo me
ed pripravo predpostavk
k skrbno
prouči vse dejavnike, ki na to
t lahko vpllivajo, je možno,
m
da se
e dejanske posledice poslovnih
p
r
kih ocenah u
uporabiti prresojo ter
dogodkkov razlikujeejo od ocenjenih. Zato jje treba pri računovodsk
upoštevvati moreb
bitne sprem
membe posslovnega ok
kolja, nove poslovne dogodke, dodatne
inform
macije in izku
ušnje.
p
ke na dan izzkaza finanččnega polož
žaja, ki so vvezane na prihodnje
p
Glavnee ocene in predpostavk
poslovaanje in bi laahko povzro
očile vrednoostno pomem
mbnejše popravke knjiigovodskih vrednosti
v
sredsteev in obvezn
nosti, so naveedene v nadaaljevanju.
mbnih ocen
nah negotovvosti in od
dločilnih pre
esojah, ki jih je posllovodstvo
Podatkki o pomem
pripravvilo v proceesu izvajanjja računovoodskih usmeritev in kii najbolj vpplivajo na zneske
z
v
računoovodskih izkazih, so opissani v nasleddnjih pojasn
nilih:
 Skupina najmanj
n
en
nkrat na letto preverja, ali obstajjajo indikattorji za slaabitev za
posameznee denar ustvvarjajoče en
note, pri čem
mer se nado
omestljiva vrrednost nefi
finančnih
sredstev ug
gotavlja na osnovi
o
sedan
nje vrednostti prihodnjih
h denarnih ttokov, kar teemelji na
oceni priččakovanih denarnih
d
tookov iz den
nar ustvarja
ajoče enotee kot tudi določitvi
primerne diskontne
d
sttopnje.
 V okviru obvez
o
za do
oločene zasllužke so evvidentirane sedanja vreddnost odpraavnin ob
upokojitvi in jubilejnee nagrade. P
Pripoznane so na osno
ovi aktuarskkega izračun
na, ki ga
A
izzračun temelji na predp
postavkah in
n ocenah, veeljavnih v
odobri posslovodstvo. Aktuarski
času nastaanka izraču
una, ki se zaradi spreememb v prihodnje
p
laahko razliku
ujejo od
dejanskih predpostavk
k, ki bodo veljale takrrat. To se nanaša preddvsem na določitev
diskontne stopnje, occene fluktuaacije zaposleenih, ocene smrtnosti in ocene raasti plač.
Obveze zaa določene zaslužke so zaradi kompleksn
nosti aktuarrskega izraačuna in
dolgoročneega značaja postavke,
p
obbčutljive za spremembe
s
navedenih oocen.
 Rezervacijaa je pripozznana, ko iima Skupin
na zaradi preteklega
p
ddogodka prravne ali
posredne obveze,
o
ki jih
h je mogoče zanesljivo oceniti,
o
in če
e je verjetnoo, da bo pri poravnavi
p
obveze pottreben odtok
k dejavnikovv, ki omogoččajo gospodarske koristi
ti. Možne ob
bveznosti
v računovo
odskih izkaazih niso ppripoznane, ker bo njiihov dejanskki obstoj potrjen
p
z
nastopom ali nenastop
pom dogodkkov šele v nenapovedljivii prihodnostti, na kar pa Skupina
v
Posslovodstvo rredno preverrja, če je za
a poravnavoo možne ob
bveznosti
ne more vplivati.
verjeten od
dliv sredstevv, ki omogoččajo ekonom
mske koristi. V primeru, da postane verjeten,
se možna obveznost prerazporeddi tako, da se
s v računo
ovodskih izkkazih zanjo oblikuje
rezervacijaa v trenutku, ko se sprem
meni stopnjaa verjetnosti.
n, d.d.
85
Letno p
f. Priipoznavanjee prihodkovv
Prihod
dki se merijo
o po pošteni vrednosti pprejetega nad
domestila ali terjatve za prodajo pro
oizvodov,
blaga iin storitev, posredovani
p
ih pri običajjnem poslovvanju Skupiine. Prihodkki so prikazzani brez
davka n
na dodano vrednost
v
in trošarin, ocen
njenih povračil in popustov.
Prihod
dki od prodaaje proizvod
dov, trgovskeega blaga in
n materiala se pripoznaajo ob izpollnjevanju
vseh naavedenih po
ogojev:
 na kupca so
s prešla vssa pomembn
na tveganja in koristi v zvezi z laastništvom predmeta
p
prodaje,
 prodajalec izgubi upraavljanje in naadzor nad prredmetom prodaje
p
,
 znesek prih
hodkov je zaanesljivo izm
merljiv,
 visoka verjetnost pritok
ka gospodarrskih koristi v zvezi s tra
ansakcijo in
 stroški v zvvezi s transaakcijo so zan
nesljivo izmeerljivi.
p
see pripoznajo na naslednjji podlagi:
Ostale kategorije prihodkov
 prihodki od
d obresti se pripoznajo kot prihodk
ki obdobja, na
n katerega sse nanašajo, v skladu
z veljavno obrestno meero in ko je vverjetnost pritoka gospo
odarskih korristi visoka,
o dividend se pripozn
najo, ko nasstane pravica do prejem
ma plačil izz naslova
 prihodki od
dividend,
 prihodki od
d licenčnin se pripoznajjo na podlag
gi določil v liicenčnih poggodbah.
g. Po slovne zdru
užitve
Za obrračunavanje poslovnih združitev
z
see uporablja prevzemna
p
metoda.
m
V pposlovni zdrružitvi se
pridoblljena opredeeljiva sredstvva in prevzeete obveznossti (razen terrjatev in obvveznosti za odložene
o
davke, obveznosti in sredstva, povezanaa s pozaposslitveni zasllužki, obvezznosti ali kapitalski
k
inštrum
menti, povezani s plačiili z delnicaami ter nek
kratkoročna sredstva (in
n z njimi povezane
p
obvezn
nosti) za pro
odajo ozirom
ma skupine ssredstev (in z njimi povvezane obveeznosti) za odtujitev)
o
nostih na dan prevze
pripozn
najo po njjihovih pošštenih vredn
ema. Vsi sstroški, povvezani s
prevzem
mom (provizije, svetovaalne storitve....), se pripoznajo v poslovnem izidu
u.
Dobro ime se izmeeri kot razlik
ka med:
 skupno vreednostjo (a)) poštene vrrednosti preenesenega plačila
p
na ddatum prevzzema, (b)
zneska kak
kršnegakoli neobvladujoočega deležaa in (c) poštene vrednossti prevzemnikovega
predhodneega kapitalsk
kega deleža v prevzetem
m subjektu na
a datum preevzema in
m zneskom vrednosti
v
preevzetih opreedeljivih sred
dstev in prevvzetih obvezznosti na
 pobotanim
datum prevvzema.
Če je zzgornja razllika negativn
na, se iz tegga izhajajočči dobiček v poslovnem
m izidu pripozna kot
ugoden
n nakup.
Plačilo za prevzem
m vključujee tudi pošteeno vrednosst pogojneg
ga plačila naa datum prrevzema.
Spremembe pogo
ojnega plačilla, razvrščeenega med obveznosti, ki so poslledica dogo
odkov po
datumu
u prevzema, se pripoznajo v poslovn
nem izidu.
V prim
meru poslovn
ne združitvee s Skupinoo Birra Pejaa na dan 1.1.2012 je bil neobvladujo
oči delež
obraču
unan po poštteni vrednossti.
Če v p
poslovnih zd
družitvah, ki
k potekajo v fazah, prrevzemnik poveča
p
obsto
toječi delež, tako da
pridobii nadzor naad prevzetim
m subjektom
m, se predh
hodni kapita
alski delež ponovno izzmeri po
pošteni vrednosti na datum prevzema,
p
izz tega izhajaajoča izguba
a ali dobičekk pa se prip
poznata v
poslovn
nem izidu.
n, d.d.
86
Letno p
Če se lahko začetno obračun
navanje posl ovne združiitve določi samo
s
začasn
no do koncca prvega
na na podlag
gi začasnih vrednosti. Z
Začasne vrednosti je
obdobja poročanjaa, se združittev obračun
d
in ok
okoliščine na datum
dovoljeeno popraviiti v obdobju enega letta, tako da odražajo dejstva
prevzem
ma.
m
ddeleži) se v izkazu fin
nančnega ppoložaja prikažejo v
Neobvlladujoči delleži (prej manjšinski
kapitalu
u, in sicer ločeno
l
od kaapitala lastn
nikov obvlad
dujoče družb
be. Celoten vvseobsegajo
oči donos
se razp
poredi med neobvladujoči delež in
n lastnike obvladujoče družbe, tuddi če bi to pomenilo
p
priman
njkljaj v stan
nju neobvlad
dujočega deleeža.
ne združitvee, ki so se zgodile pred 1. januarjem
m 2010, so se
s obračunalle na podlag
gi določil
Poslovn
prejšnjje verzije MS
SRP 3.
h. Doobro ime
Dobro ime, ki izhaaja iz poslovn
ne združitvee, se izkazuje po vrednosti, določenii v skladu z MSRP 3,
zmanjššani za moreebitne slabittve.
Za potrrebe preverjjanja oslabittve se dobroo ime pripiše denar ustvvarjajoči enooti ali skupiini denar
ustvarjajočih enott, na katero
o bodo po ppričakovanjiih vplivali sinergijski
s
u
učinki, izhaajajoči iz
ne združitvee.
poslovn
u
enote, katerri je bilo do
obro ime prripisano, se preverja vssako leto
Oslabittev denar ustvarjajoče
ozirom
ma še bolj pogosto,
p
če obstajajo kaazalci njenee morebitne oslabitve. Č
Če je nadom
mestljiva
vrednoost denar usstvarjajoče enote
e
nižja od njene kn
njigovodske
e vrednosti, se oslabitevv najprej
razporeedi na dobrro ime, prip
pisano denaar ustvarjajo
oči enoti, in nato propoorcionalno na
n ostala
sredstvva denar ustvarjajoče enote glede na njihovo knjigovodsko vrednostt. Izguba izz naslova
oslabitvve dobrega imena se taakoj pripozn
na v kosnolid
diranem posslovnem iziddu. Slabitve dobrega
imena v kasnejših obdobjih nii mogoče oddpraviti.
meru odpravve pripoznan
nja denar usstvarjajoče enote
e
se nje
ej pripisano dobro ime vključi v
V prim
obraču
un izgube alii dobička v zvezi
z
z odpraavo njenega pripoznanja
a.
i. Neeopredmeten
na sredstva
Neopreedmetena srredstva s ko
ončno doboo koristnosti, ki so pridobljena poosamič (ne v okviru
poslovn
ne združitve) in niso ustvarjena znotraj sku
upine, se ra
ačunovodskoo vodijo po modelu
njšani za nabrano
nabavn
ne vrednostti oziroma so izkazaana po nab
bavni vredn
nosti, zman
amortizacijo in morebitne
m
osslabitve. Am
mortizirajo se
s po linearrni metodi v obdobju njihovih
namke licen
ocenjen
nih pričakovvanih funkccionalnih živvljenjskih dob (patenti, blagovne zn
nce 5 let;
program
mska oprem
ma 3 leta). Ocene priččakovanih funkcionalni
fu
ih življenjskkih dob terr metoda
amortiziranja se prreverjajo ob vsaki pripraavi računovo
odskih izkaz
zov; morebittne spremem
mbe ocen
omenjeenih kategorrij se upošteevajo za bodooča obdobja in ne za naz
zaj.
Neopreedmetena srredstva z needoločeno doobo koristno
osti, ki so prridobljena pposamič (ne v okviru
poslovn
ne združitvve) in niso ustvarjena znotraj sku
upine, so iz
zkazana po nabavni vrednosti,
zmanjššani za moreebitne oslabitve.
Pripozn
nanje neoprredmetenega sredstva jee odpravljen
no ob njegovi odtujitvi ali ko ni prričakovati
nikakrššnih bodočiih gospodarrskih koristti iz naslovva njegove nadaljnje
n
u
uporabe. Do
obički ali
izgube ob njegovi odpravi priipoznanja vpplivajo na poslovni
p
izid
d obdobja, v katerem jee njegovo
pripozn
nanje odpravljeno.
n, d.d.
87
Letno p
j. Op
predmetena osnovna srredstva
Zemljišča in zgraadbe, ki se uporabljajoo, se računo
ovodsko vod
dijo po moddelu prevrednotenja
ozirom
ma so izkazaani po njiho
ovi prevredn
noteni vredn
nosti na dan
n prevrednootenja, zman
njšani za
kasnejššo nabrano amortizacijjo ali oslabiitve. Prevred
dnotenje se opravlja doovolj redno, tako da
knjigovvodske vred
dnosti na daan izkaza fin
nančnega položaja
p
bisttveno ne oddstopajo od njihovih
poštenih vrednostii.
Prevred
dnotenje zeemljišč in zgradb navvzgor se prripozna oziiroma nabiira kot presežek iz
prevred
dnotenja v drugem vsseobsegajočeem donosu
u, razen če gre za oddpravo pred
dhodnega
prevred
dnotenja istiih zemljišč in zgradb n
navzdol, ki jee bilo pripoz
znano v posslovnem izid
du; v tem
primerru se do vred
dnosti predh
hodnega preevrednotenjaa navzdol prrevrednoten
nje navzgor pripozna
p
v posloovnem izid
du. Prevredn
notenje zem
mljišč in zg
gradb navzd
dol se v vrrednosti, ki presega
morebiitni predhod
dno pripozn
nani presežekk iz prevred
dnotenja istih
h zemljišč in
n zgradb, prripozna v
poslovn
nem izidu.
ovratna emb
balaža ter drobni inventar se
Proizvoodne napraave, stroji, vse vrste oopreme, po
računoovodsko vodijo po modeelu nabavnee vrednosti oziroma so izkazani poo nabavni vrednosti,
zmanjššani za nabrrano amortizzacijo in moorebitne oslaabitve.
Opredm
metena osn
novna sredsttva v pridobbivanju se merijo
m
po na
abavni vreddnosti, zman
njšani za
morebiitne oslabitvve. Nabavnaa vrednost vvključuje tu
udi stroške izposojanja
i
v skladu s sprejeto
računoovodsko usm
meritvijo. Razvrščajo
R
sse h kateg
gorijam oprredmetenih osnovnih sredstev,
katerim
m bodo prip
padala, ko bo
odo dokončaana in na vo
oljo za nameravano upoorabo. Opredmetena
osnovn
na sredstva se pričnejo
o amortiziraati v nasled
dnjem mese
ecu, potem ko so na voljo za
nameraavano uporaabo.
Zemljišča se ne am
mortizirajo.
Amortiizacija zgrad
db se pripoznava v posslovnem izidu, ob tem pa se odprravljanje preesežka iz
njihoveega prevred
dnotenja sproti pripozn
nava neposredno v za
adržanih doobičkih. Ob odpravi
morebitni preostali
pripozn
nanja zgradb
b se njihov pripadajoči
p
p
presežek iz preevrednotenjaa prenese
neposrredno v zadrržane dobičk
ke.
Amortiizacija je preračunana po linearn
ni metodi in
n se (razen
n za zemljiššča in opredmetena
osnovn
na sredstva v pridobivaanju, ki se ne amortizzirajo) pripo
oznava zato,, da se nab
bavna ali
prevred
dnotena vrednost opred
dmetenega oosnovnega sredstva,
s
zm
manjšana za m
morebitno preostalo
p
vrednoost, odpiše v obdobju njene
n
ocenjeene pričakovvane funkcionalne življjenjske dobee. Ocene
pričakoovanih funk
kcionalnih žiivljenjskih ddob in preosstalih vredno
osti ter metooda amortizziranja se
preverjjajo ob vsak
ki pripravi računovodskkih izkazovv; morebitne
e sprememb
mbe ocen om
menjenih
kategorrij se upošteevajo za bod
doča obdobj a in ne za nazaj.
n
Pričak
kovane funkkcionalne življenjske
dobe po posamezn
nih skupinah
h sredstev soo:
Zgradb
be
Napravve in stroji
Računaalniška strojjna in prograamska oprem
ma
Vozila
Druga oprema
Povratn
na embalažaa (sodi, stekllenice, zabojji)
10 - 66 let
5 - 14 let
3 leta
3 - 9 let
3 - 20 let
3 - 5 let
Stroškii posojil za financiranjee nakupa zeemljišč, grad
dnje zgradb in nakupa oopreme se do
d dneva
usposoobitve pripišeejo vrednostti opredmeteenega osnovvnega sredsttva. Stroški, kki nastajajo v zvezi z
opredm
metenim ossnovnim sreedstvom, ppovečujejo njegovo
n
nab
bavno vredn
nost, če po
ovečujejo
n, d.d.
88
Letno p
njegovee prihodnjee koristi v primerjavi
p
s prvotno ocenjenimi;
o
pri tem strroški, ki om
mogočajo
podaljššanje dobe koristnosti opredmeten
nega osnovn
nega sredstvva, najprej zzmanjšajo do
d takrat
obraču
unani amorrtizacijski popravek
p
njjegove vred
dnosti. S podaljšanjem
p
m dobe ko
oristnosti
opredm
metenega osnovnega sreedstva je miššljeno podalljšanje prvottno opredelj ene dobe, v kateri se
opredm
meteno osno
ovno sredstvvo amortizirra. Vsa druga popravila
a in vzdrževvanje so vključeni v
poslovn
ni izid v posslovnem letu
u, v katerem so nastali.
nanje opred
dmetenega osnovnega sredstva je odpravljeno
o ob njegovvi odtujitvi ali
a ko ni
Pripozn
pričakoovati nikakrršnih bodoččih gospodaarskih korissti iz naslova njegove nadaljnje uporabe.
Dobičkki ali izgube ob odpravi njegovega ppripoznanja vplivajo na poslovni
p
izidd obdobja, v katerem
je njegovo pripozn
nanje odpravvljeno.
k. Naaložbene ne premičninee
Naložb
bene neprem
mičnine so posedovanee z nameno
om prinašan
nja najemniine in/ali povečanja
p
njihovee dolgoročn
ne vrednostii. Ob pripooznanju se merijo po nabavni vrrednosti, za njihovo
kasnejšše merjenje pa se uporablja tako im
menovani model
m
pošten
ne vrednostii (amortizaccija se ne
obraču
unava), kar pomeni,
p
da povečanja ali zmanjšaanja njihove
e poštene vrrednosti vplivajo na
poslovn
ni izid obdob
bja, v katereem nastanejoo.
nanje naložžbene nepreemičnine je odpravljeno
o ob njeni odtujitvi
o
ali dokončni prekinitvi
p
Pripozn
njene uporabe in
n ni pričako
ovati nikakrršnih bodoččih gospoda
arskih korissti iz naslovva njene
o odpravi n
njenega pripo
oznanja vpliivajo na posslovni izid ob
bdobja, v
odtujitvve. Dobički ali izgube ob
katerem
m je njeno pripoznanje
p
odpravljenoo.
l.
Os labitev opreedmetenih osnovnih srredstev in neopredmet
n
tenih sredsttev (razen dobrega
d
im ena)
odskih izkaazov se za vsa opred
dmetena ossnovna sred
dstva in
Ob vssaki pripravvi računovo
neopreedmetena srredstva (razen dobregaa imena) prreveri, ali zanje obstajaajo morebittni znaki
oslabitvve. V primeru obstoja znakov
z
oslabbitve se za ovvrednotenje morebitne oslabitve om
menjenih
sredsteev oceni njjihova nado
omestljiva vvrednost. Če
Č nadomestljive vreddnosti posam
meznega
sredstvva ni mogoče oceniti, see poizkuša ooceniti nadom
mestljivo vre
ednost denaar ustvarjajoče enote,
kateri zzadevno sred
dstvo pripad
da.
Nadom
mestljivo vrednost sredsttva predstavvlja višja izm
med njene poštene
p
vreddnosti, zman
njšane za
stroškee prodaje, in
i njene vrrednosti prii uporabi. Slednja se oceni kot sedanja vreednost s
sredstvvom povezan
nih diskontiranih bodoččih denarnih
h tokov, upo
oštevajoč diskkontno stop
pnjo pred
davki, kki odslikava trenutno tržžno oceno ččasovne vred
dnosti denarja ter specifi
fična tveganjja v zvezi
s sredsstvom, ki prii oceni bodočih denarnih
h tokov niso
o bila upoštevana.
Sredstvvo (ali denaar ustvarjajoča enota) see oslabi na njeno nadomestljivo vrrednost, če je le - ta
nižja ood njene knjjigovodske vrednosti.
v
O
Oslabitev se takoj
t
pripoz
zna v poslovvnem izidu, razen če
se zadeevno sredstvvo računovo
odsko vodi ppo modelu prevrednote
p
nja; v tem pprimeru se oslabitev
pripozn
na kot zman
njšanje preseežka iz prevrrednotenja.
V prim
meru odpravve oslabitve se vrednost sredstva (alli denar ustvarjajoče en
note) poviša na novo
ocenjen
no nadomesstljivo vredn
nost, vendar le toliko, da nova nado
omestljiva n
ne presega vrednosti,
po kateeri bi bilo sredstvo
s
vreednoteno, čee v preteklo
osti oslabitve
e zadevnegaa sredstva (aali denar
ustvarjajoče enote)) ne bi bilo. Odprava osllabitve se tak
koj pripozna
a v poslovneem izidu, razzen če se
zadevn
no sredstvo računovodssko vodi poo modelu prevrednoten
nja; v tem pprimeru se odprava
oslabitvve pripozna kot prevred
dnotenje navvzgor v preseežku iz prevrrednotenja.
n, d.d.
89
Letno p
m. Daana posojila, depoziti, denarne
d
posstavke
Dana p
posojila, deepoziti, denaarne postavvke se kot finančna
f
sredstva na zzačetku izm
merijo po
pošteni vrednosti na
n datum njihove izdajee oziroma pllasmaja.
i
ppo odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti,
Po začčetnem meerjenju se izkazujejo
n. Za prodajo razzpoložljiva finančna srredstva
Za prodajo razpolo
ožljiva finan
nčna sredstvaa se na začetku izmerijo
o po poštenii vrednosti na
n datum
naka nabavn
ni vrednostii, vendar so včasih
pridobiitve. Taka poštena vreednost je pponavadi en
potrebn
ni popravki.
poznanju see za prodajjo razpoložlljiva finančn
na sredstvaa merijo po
o pošteni
Po začčetnem prip
vrednoosti v izkazu finančnega položaja, prri čemer se spremembe
e poštene vreednosti prip
poznajo v
drugem
m vseobsegaajočem don
nosu, razen
n njihovih oslabitev,
o
ob
bresti, prippoznanih z uporabo
efektivn
ne obrestne mere, ter teečajnih razlikk.
oštene vredn
nosti so kotiirajoče cene na delujoče
em trgu. Čee te niso na voljo, se
Najboljjši dokaz po
uporab
bijo tehnike vrednotenjaa, ki v največčji meri upo
oštevajo tržn
ne vhodne poodatke in vk
ključujejo
zadnje premišljenee tržne poslle, sklicevan
nje na trenuttno tržno vrrednost druggega instrum
menta, ki
ima poodobne bistvvene značilnosti, ter analliza diskontiiranih denarrnih tokov.
sredstva nii mogoče zanesljivo
nosti za pro
odajo razpooložljivega finančnega
f
Če pošštene vredn
izmeritti, se sredstvvo izkaže po nabavni vreednosti ob upoštevanju
u
njegove morrebitne oslabitve.
pravi pripozznanja ali trajni
t
oslabiitvi za prod
dajo razpolož
žljivega finaančnega sreedstva se
Ob odp
nabran
ni drugi vseo
obsegajoči donos
d
preneese v poslovvni izid obdo
obja, v katerrem je sred
dstvu bilo
odpravvljeno pripozznanje oziroma je bilo trrajno oslabljjeno.
o. Izvvedeni finan
nčni inštrum
menti
Izveden
ni finančni inštrumentti se koristij o za upravljjanje obresttnega tvegan
nja. Gre za obrestne
opcije iin obrestne zamenjave.
Izveden
ni finančni inštrumentti so začetn
no pripoznaani po pošte
eni vrednossti na dan sklenitve
pogodb
be zanje, kassneje pa se merijo
m
po njjihovi pošten
ni vrednosti na datum pporočanja. Dobički
D
in
izgube v zvezi s sp
premembo njihove pošštene vredno
osti so takoj pripoznanii v poslovneem izidu,
d tveganjem.
razen čče gre za varrovanje pred
p. Za loge
Zalogee se izkazujeejo po nižji izmed izvirrne ali čiste iztržljive vrednosti in pporabljajo po
o metodi
tehtaniih povprečniih cen. Čisto
o iztržljivo vvrednost predstavlja ocen
njena prodaj
ajna cena, zm
manjšana
za ocen
njene strošk
ke dokončanjja in prodajee.
ke predstavvljajo neposrredni strošk
ki materiala
a in surovin
n, dela, pro
oizvodnih
Proizvaajalne strošk
storitevv, amortizaacije..., ter posredni sstroški prozzvodnje (v okviru prooizvajalnega procesa
obraču
unani strošk
ki materiala in surovin
n, dela, storritev, amorttizacije..., kii pa jih ni mogoče
neposrredno povezo
ovati z nastaajajočimi prooizvodnimi učinki).
n, d.d.
90
Letno p
Zalogee surovin, materiala, rezervnih delovv, proizvodo
ov in trgovskega blaga see odpišejo naa podlagi
inventu
urnih zapissnikov, rekllamacijskih in drugih
h komisijskiih zapisnikkov, ali na predlog
odgovoorne osebe (ttudi škart, kalo,
k
lom), zaa kar je potrreben sklep uprave
u
družžbe. Zaloge je
j treba v
celoti oodpisati, če je njihova prodaja zaa vedno ustaavljena ali uporaba
u
preepovedana. Skupina
pregled
da uporabno
ost zalog materiala in rrezervnih deelov, ki nim
majo gibanjaa več kot 5 let, in po
potrebii 100% oslab
bi njihovo vrrednost.
q. Deenarna sredstva in denaarni ustrezn
niki
Za nam
mene izkazaa denarnih tokov denaar in denarn
ni ustreznik
ki obsegajo gotovino v blagajni,
depozitte na vpoglled pri bank
kah in naloožbe v instrumente den
narnega trgaa, brez prek
koračitev
bančniih računov. Prekoračitvve stanj naa bančnih računih
r
so v izkazu ffinančnega položaja
vključeene med kratkoročne fin
nančne obveeznosti.
r. Po slovne terjaatve
Poslovn
ne terjatve se sprva pripoznajo ppo pošteni vrednosti,
v
nato
n
pa se merijo po odplačni
vrednoosti z uporab
bo metode veeljavnih obreesti, zmanjššani za oslab
bitev.
c
Oslabittev posamiččne terjatve se oblikuje v primeru,, ko obstaja objektivni dokaz, da celotnega
zneskaa terjatve ne bo moč izteerjati. Višinaa oslabitve predstavlja
p
razliko
r
med njeno knjig
govodsko
vrednoostjo in sed
danjo vredn
nostjo z njjo povezaniih ocenjenih prihodnj ih denarnih
h tokov,
diskontiranih po veljavni
v
obreestni meri. Z
Znesek oslab
bitve terjatve
e se takoj prripozna v po
oslovnem
izidu.
s. Deelniški kapittal
Navadn
ne delnice se
s razvrščajo
o med kapittal. Transakcijski strošk
ki, ki so nepposredno po
ovezani z
izdajo novih delnic, ki ni poveezana s prevvzemom dru
užbe, so prikazani kot zzmanjšanje kapitala.
Vsakršni presežki poštene vreednosti prejjetega vplačaanega znesk
ka nad knjiggovodsko vrrednostjo
izdanih
h novih deln
nic so pripozznani kot vpllačani preseežek kapitala
a.
t. Lasstne delnicee
Naložb
be v lastne deelnice se izk
kazujejo kot negativna postavka
p
kapitala.
du z ZGD-1 se za delnicee družbe Pivvovarna Uniion, d.d., obllikujejo tudii ustrezne reezerve za
V sklad
lastne d
delnice kot del
d rezerv izz dobička.
Vsi učiinki transakcij z lastnim
mi delnicamii (tako že realizirani dob
bički ozirom
ma izgube prri njihovi
prodajii kot tudi njiihovo prevreednotovanjee navzgor alii navzdol) so
o prikazani n
neposredno v okviru
postavkk kapitala.
u. Divvidende
Doklerr niso odob
brene na sk
kupščini deelničarjev, so
s predviden
ne dividendde obravnavvane kot
zadržan
ni dobički.
n, d.d.
91
Letno p
v. Re zervacije
Rezervvacije se prip
poznajo, ko ima skupin
na sedanjo pravno
p
ali posredno
p
obbveznost kott rezultat
pretekllih dogodkovv, za katere obstaja v prrihodnosti velika
v
verjetn
nost, da bo m
morala to obveznost
poravn
nati in kadarr je znesek obveznosti
o
m
mogoče zaneesljivo oceniiti. Rezervaccije se ne prripoznajo
za izgu
ube iz prihod
dnjega poslo
ovanja.
nih rezervacij je najboljjša ocena od
dtokov dejavvnikov, potrrebnih za po
oravnavo
Znesekk pripoznan
sedanjee obveze na datum poro
očanja, upošštevajoč z njo
o povezane rizike in neggotovosti. V primeru
da se rrezervacija meri
m v višinii bodočih deenarnih tok
kov, potrebniih za poravn
navo sedanje obveze
se, če je časovna vrednost deenarja pomeembna, znesek le - teh
h diskontira na njihovo
o sedanjo
vrednoost.
no s podjetniiško kolektivvno pogodboo in zakonsk
kimi predpisi je Skupin
na dolžna ob
bračunati
Skladn
in izplaačati jubilejn
ne nagrade ter
t odpravniine ob upoko
ojitvi. Za izm
mero teh zasslužkov uporrabljamo
vrednootenje aktuarske obvezn
nosti v skladdu s pričako
ovano rastjo
o plač od dn
neva vredno
otenja do
predvid
dene upoko
ojitve zaposlene osebe.. To pomen
ni vračunavvanje zaslužžkov sorazm
merno z
opravljenim delom
m. Ocenjenaa obveznost je pripoznaana v višini sedanje vreednosti pričaakovanih
ov. Pri merrjenju je occenjeno tudii predvideno povišanjee plač in flu
uktuacijo
prihodnjih izdatko
zaposleenih.
Na osn
novi aktuarsk
kega izračun
na so pripozznani nerealiizirani aktua
arski dobičkki ali izgube tekočega
leta za odpravninee v kapitalu,, stroški sprrotnega služžbovanja in stroški obreesti pa so izzkazani v
izkazu poslovnega izida. Za ju
ubilejne nagrrade so v izk
kazu poslovn
nega izida pprikazani tak
ko stroški
sprotneega službovaanja, stroškii obresti kot aktuarski do
obički ali izg
gub.
Neto oobveznost Sk
kupine v zvvezi z dolgooročnimi ug
godnostmi iz
i naslova ddelovne dob
be, razen
pokojn
ninskih shem
m, je zneseek zaslužkoov, ki naj bi
b jih zaposleni dobili v zameno za svoje
službovvanje v tek
kočem in preteklih obddobjih. Obvveznost se izračunava z uporabo metode
predvid
dene pomem
mbnosti enot in se diskoontira na sed
danjo vredno
ost.
w. Preejeta posojila, finančnee in poslovn
ne obveznosti
Prejetaa posojila teer ostale finančne in pooslovne obvveznosti se na
n začetku izmerijo po
o pošteni
vrednoosti na datum
m pridobitvee.
Po prid
dobitvi se vse
v kategorije obveznossti merijo po
p odplačni vrednosti z metodo efektivnih
obrestii.
Obvezn
nostim se odpravi
o
prip
poznanje saamo v prim
meru, če so le - te izbbrisane, kar pomeni
izpolnjjene, razveljjavljene ali zastarane.
z
R
Razlika med
d knjigovodskim zneskoom obveznosti, ki so
izbrisane ali pren
nesene na drugo
d
stran
nko, in plaččanim nadom
mestilom, vvključno z morebiti
prenesenimi nedeenarnimi sreedstvi ali prrevzetimi ob
bveznostmi, se takoj priipozna v po
oslovnem
izidu.
x. Daavek od dohodka pravnih oseb
Znesekk davka od dohodka pravnih
p
osebb v izkazu vseobsegajo
očega donoosa predstavvlja vsota
tekočegga in odložeenega davka.
Tekoči davek je izrračunan na podlagi obddavčljivega dobička
d
tekoččega leta. Obbdavčljivi do
običek se
od dob
bička pred daavki v izkazu
u vseobsega jočega dono
osa lahko raz
zlikuje za poostavke prih
hodkov in
odhodkkov, obdavčeenih ali davččno priznaniih v drugih davčnih obd
dobjih, ali zaa postavke prihodkov
n, d.d.
92
in odhodkov, ki ne bodo obdavčeni ali davčno priznani nikoli. Tekoči davek od dohodka pravnih
oseb je izračunan upoštevajoč davčno stopnjo 18% v letu 2012 in 17% v letu 2013, razen v družbi
Birra Peja, Sh.a., kjer je bila davčna stopnja v obeh letih 10%.
Odloženi davek je prikazan v celoti z uporabo metode obveznosti zaradi začasnih razlik, ki se
ugotovijo s primerjavo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti z ustreznimi davčnimi
vrednostmi v računovodskih izkazih. Obveznosti za odloženi davek so načeloma pripoznane na
podlagi vseh začasnih razlik, medtem ko so terjatve za odloženi davek pripoznane le do takšne
višine odbitnih začasnih razlik, za katere je verjetno, da bodo v prihodnosti na podlagi zadostnih
obdavčljivih dobičkov tudi koriščene. Odloženi davek se določi po davčnih stopnjah (in zakonih),
ki so v veljavi ali vsebinsko veljajo na dan izkaza finančnega položaja in za katere je upravičeno
pričakovati, da bodo veljali tudi v času, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oziroma
obveznost za odloženi davek poravnana.
Terjatve za odloženi davek se preverjajo ob vsaki pripravi računovodskih izkazov in so
pripoznane, v kolikor je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil razpoložljiv obdavčljivi dobiček,
iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike.
Tekoči in odloženi davek sta pripoznana v izkazu poslovnega izida, razen kadar se nanašata na
postavke, ki so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali neposredno v kapitalu; v teh
primerih sta tekoči in odloženi davek pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu ali
neposredno v kapitalu.
93
4.4.5 POPRAVEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA PRETEKLA OBDOBJA
Popravki v Izkazu finančnega položaja Skupine Union na dan 1.1.2012
1.1.2012
(v EUR)
poročano
popravek
1
1.1.2012
popravljeno
SREDSTVA
Terjatve za odložene davke
13.029.180
-7.861.671
5.167.509
KAPITAL
Druge rezerve iz dobička
Preneseni čisti dobiček
19.338.926
4.215.011
-3.646.659
-4.215.011
15.692.267
0
Popravki v Izkazu finančnega položaja Skupine Union na dan 31.12.2012
31.12.2012
31.12.2012
(v EUR)
poročano
popravek
popravljeno
2
SREDSTVA
KAPITAL
8.701.970
-4.308.089
4.393.881
17.810.051
-4.308.089
13.501.962
Popravki v Izkazu poslovnega izida Skupine Union za obdobje 1.1.2012 - 31.12.2012
2012
2012
(v EUR)
poročano
popravek
popravljeno
3
Odloženi davki
2.667.555
-3.640.467
-3.553.583
3.553.583
-886.027
-86.885
Drugi vseobsegajoči donos obdobja
Celotni vseobsegajoči donos obdobja
-1.684.154
-5.324.621
3.553.583
-1.684.154
-1.771.039
Skupina Union je popravila računovodske izkaze za nazaj iz naslednjih naslovov:
 zmanjšala je terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev posojil, danih družbama
Center naložbe, d.d., in Infond Holding, d.d., v višini 9.202.333 EUR na dan 1.1.2012 ter
 v skladu s stališčem davčne uprave povečala terjatve za odložene davke iz naslova slabitev
finančnih naložb v družbe, v katerih ima več kot 8% delež lastništva, v višini 1.340.662
EUR na dan 1.1.2012.
Vplivi navedenih popravkov za nazaj so tabelarično prikazani za Izkaz finančnega položaja na
dneva 1.1.2012 in 31.12.2012, za Izkaz poslovnega izida in Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
pa za leto 2012.
94
Terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev posojil družbama Center naložbe, d.d., in Infond
Holding, d.d., so bile zmanjšane ob upoštevanju načel skrbnosti, previdnosti in konzervativnosti
v zvezi z izkazovanjem terjatev za odložene davke, povezanih z dokončnim davčnim
priznavanjem odhodkov iz predmetnih oslabitev s strani davčni oblasti. Vsekakor bo
poslovodstvo uporabilo vse zakonsko dovoljene možnosti dokazovanja, da bi se odhodki iz
naslova predmetnih oslabitev dokončno davčno priznali, saj ocenjuje, da za to obstajajo
utemeljeni razlogi.
4.4.6 RAZKRITJA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH
IZKAZOV
1
NEOPREDMETENA SREDSTVA 2013
(v EUR)
Licence in
druga NS
NS v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
1. januar 2013
Neposredne pridobitve
Prenos z investicij v teku
Odtujitve
31. december 2013
1.387.716
0
23.480
-6.873
1.404.323
0
42.488
-23.480
0
19.008
1.387.716
42.488
0
-6.873
1.423.331
Nabrani popravek vrednosti
1. januar 2013
Amortizacija v letu
31. december 2013
1.289.928
15.014
1.304.942
0
0
0
1.289.928
15.014
1.304.942
Sedanja vrednost
31. december 2013
99.381
19.008
118.389
1. januar 2013
97.788
0
97.788
95
(v EUR)
Licence in
druga NS
NS v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
1. januar 2012
Prva konsolidacija Birra Peja
Prenos iz sredstev za prodajo
Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev
Odtujitve
Slabitve
1.358.903
49.568
0
8
7.440
1.540
-8.742
-21.001
0
0
7.440
0
-7.440
0
0
0
1.358.903
49.568
7.440
8
0
1.540
-8.742
-21.001
31. december 2012
1.387.716
0
1.387.716
1. januar 2012
Amortizacija v letu
1.264.561
25.187
180
0
0
0
1.264.561
25.187
180
31. december 2012
1.289.928
0
1.289.928
97.788
94.342
0
0
97.788
94.342
Sedanja vrednost
31. december 2012
1. januar 2012
Neopredmetena sredstva niso dana kot poroštvo za obveznosti. Skupina nima finančnih in
poslovnih obveznosti iz nakupa neopredmetenih sredstev.
V letu 2013 je Skupina nabavila za 42.488 EUR novih neopredmetenih sredstev. Pridobljena
sredstva so računalniški programi.
Skupina nima neopredmetenih sredstev, vzetih v finančni najem.
2
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
135.000
135.000
0
0
Na dan 31.12.2013 ima Skupina Union 135.000 EUR dolgoročno odloženih stroškov iz naslova
pogodbenih obveznosti.
96
3
2013 (v EUR)
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalne
naprave in
stroji
Druge
naprave
in
oprema
Osnovna
Drobni
sredstva v
inventar pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
1. januar 2013
34.027.792 37.657.951
0
36.435
0
325.562
Prevrednotenja
-6.726.130 2.992.457
Odtujitve
0
0
31. december 2013
27.301.662 41.012.405
174.592.922 6.715.518
37.923 522.961
1.276.539
0
0
0
-684.508
-21.900
175.222.876 7.216.579
11.965.594
0
1.344.189
0
-171.693
13.138.090
2.671.790 267.631.567
3.453.289
4.050.608
-2.946.289
0
-738.073
-4.471.747
0
-878.101
2.440.716 266.332.326
Nabrani popravek
vrednosti
1. januar 2013
Amortizacija v letu
Prevrednotenja
Odtujitve
31. december 2013
0 6.097.988
0
956.577
0 4.180.568
0
0
0 11.235.133
148.968.924 4.709.548
5.463.270 706.613
0
4.466
-654.022
-730
153.778.172 5.419.897
9.648.777
1.153.736
0
-171.593
10.630.920
0 169.425.236
0
8.280.196
0
4.185.034
0
-826.345
0 181.064.122
Sedanja vrednost
31. december 2013
27.301.662 29.777.272
21.444.704 1.796.682
2.507.170
2.440.716
85.268.205
1. januar 2013
34.027.792 31.559.964
25.623.998 2.005.970
2.316.817
2.671.790
98.206.330
97
2012 (v EUR)
Zemljišča
Nabavna vrednost
1. januar 2012
27.323.126
Prva konsolidacija Birra
Peja
6.741.000
0
0
Prenos na naložbene
nepremičnine ter
neopredmetena sredstva
-36.335
Odtujitve
0
31. december 2012
34.027.792
Nabrani popravek
vrednosti
1. januar 2012
Prva konsolidacija Birra
Peja
Amortizacija v letu
nepremičnine ter
neopredmetena sredstva
Odtujitve
31. december 2012
Zgradbe
Proizvajalne
naprave in
stroji
Druge
naprave
in
oprema
30.541.227
149.576.212
152.359
11.029.217
2.639.232
221.261.374
7.534.971
0
219.573
24.186.477 5.792.263
711.441
493.619
3.888.872
398.001
0
0
1.105.907
762.108
4.882.803
-5.612.353
45.016.819
6.087.863
0
-592.820
-45.000
37.657.951
-1.540
0
-3.768.540 -120.725
174.592.922 6.715.518
0
-169.530
11.965.594
0
0
2.671.790
-630.694
-4.103.795
267.631.567
307
8.333.488
0
142.573.727
133.827.255
Osnovna
Drobni
sredstva v
Skupaj
0
412.678
0
0
4.993.128
976.195
12.773.782 3.861.074
6.004.768
961.078
0
1.484.406
0
0
21.627.984
9.426.447
0
0
0
-243.220
-40.793
6.097.988
-180
0
-3.636.701 -112.911
148.968.924 4.709.548
0
-169.117
9.648.777
0
0
0
-243.400
-3.959.522
169.425.236
Sedanja vrednost
31. december 2012
34.027.792
31.559.964
25.623.998 2.005.970
2.316.817
2.671.790
98.206.330
1. januar 2012
27.323.126
30.128.550
15.748.957
2.695.729
2.639.232
78.687.647
152.053
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev Skupine se je glede na zadnji dan preteklega leta
zmanjšala za 12.938.125 EUR. Na zmanjšanje vrednosti je poleg obračunane amortizacije v višini
8.280.196 EUR najbolj vplivala neto slabitev v višini 8.656.781 EUR. Pooblaščeni cenilec
nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo je namreč na dan 31.12.2013 opravil
prevrednotenje nepremičnin za namen računovodskega poročanja.
Skupni znesek vseh slabitev nepremičnin je znašal 10.245.118 EUR, skupni znesek krepitev je
znašal 1.592.679 EUR ter odprava slabitve 125 EUR. Skupina je učinke prevrednotenja na nižjo
pošteno vrednost v višini 6.921.422 EUR pripoznala med prevrednotovalnimi odhodki za
osnovna sredstva in za to prevrednotenje izkazala manjši poslovni rezultat. Slabitev v višini
2.403.898 EUR je pokrila s črpanjem presežka iz prevrednotenja, ki ga je v preteklosti za ta
sredstva oblikovala zaradi krepitve vrednosti. Za sredstva, ki jih je cenilec ovrednotil na višjo
pošteno vrednost, smo oblikovali nov presežek iz prevrednotenja v višini 462.664 EUR in
pripoznali prevrednotovalne prihodke v višini 1.130.015 EUR.
Skupina je v letu 2013 za nove investicije namenila 4.050.608 EUR. Pomembnejše nabave
osnovnih sredstev so bile nakup vračljive embalaže v višini 1.743.304 EUR, hladilnih omar in
točilnih aparatov v višini 501.316 EUR, nakup informacijskega sistema za spremljanje
proizvodnje v višini 116.602 EUR, začnega komresorja za pripravo tehnološkega
98
komprimeranega zraka v višini 152.093 EUR, za predelavo tehnoloških poti v fermentaciji smo
namenili 127.325 EUR.
Skupina ima na dan 31.12.2013 za zavarovanje prejetih kreditov zastavljena svoja opredmetena
osnovna sredstva, katerih sedanja vrednost je 58.141.457 EUR in za zavarovanje prejetih kreditov
obvladujoče družbe v višini 1.718.993 EUR.
Znesek finančnih in poslovnih obveznosti Skupine Union, ki se nanašajo na nabavo
opredmetenih osnovnih sredstev, je na dan 31.12.2013 znašal 758.004 EUR.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, znaša 258.833
EUR.
Izguba pri prodaji in izločitvi vseh opredmetenih osnovnih sredstev je znašala 36.002 EUR in je
razlika med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki v višini 5.183 EUR in prevrednotovalnimi
poslovnimi odhodki v višini 41.185 EUR.
4
NALOŽBENE NEPREMIČNINE 2013
(v EUR)
Nabavna vrednost
1. januar 2013
Prevrednotenje
Odtujitev
31. december 2013
1. januar 2013
Prevrednotenje
Odtujitev
31. december 2013
Sedanja vrednost
31. december 2013
1. januar 2012
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
36.335
274.406
-33.962
276.778
592.820
-212.315
-223.594
156.911
629.155
62.090
-257.556
433.689
0
0
0
0
243.220
-183.306
-59.913
0
243.220
-183.306
-59.913
0
276.778
156.911
433.689
36.335
349.600
385.935
99
(v EUR)
Nabavna vrednost
1. januar 2012
31. december 2012
1. januar 2012
31. december 2012
Sedanja vrednost
31. december 2012
1. januar 2012
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
0
36.335
36.335
0
592.820
592.820
0
629.155
629.155
0
0
0
243.220
243.220
0
243.220
243.220
36.335
349.600
385.935
0
0
0
Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za
opravljanje osnovne dejavnosti, in predstavljajo počitniške kapacitete.
Skupina je iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 27.798 EUR odhodkov predvsem iz
naslova vzdrževanja in upravljanja ter 30.518 EUR prihodkov iz naslova plačil za koriščenje
počitniških kapacitet.
Skupina ima na dan 31.12.2013 za zavarovanje prejetih kreditov zastavljene svoje naložbene
nepremičnine, katerih sedanja vrednost je 39.956 EUR.
Skupina nima naložbenih nepremičnin, vzetih v finančni najem.
Skupina nima finančnih in poslovnih obveznosti iz nakupov naložbenih nepremičnin.
Dobiček pri prodaji in izločitvi vseh naložbenih nepremičnin je znašal 32.456 EUR in je razlika
med drugimi poslovnimi prihodki v višini 53.538 EUR in drugimi poslovnimi odhodki v višini
21.082 EUR.
Pooblaščeni cenilec nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo je na dan 31.12.2013 opravil
prevrednotenje naložbenih nepremičnin za namen računovodskega poročanja. Skupina je
učinke prevrednotenja dela naložbenih nepremičnin na nižjo pošteno vrednost v višini 71.726
EUR pripoznala med drugimi poslovnimi odhodki in za to prevrednotenje izkazala manjši
poslovni rezultat. Prevrednotenje dela naložbenih nepremičnin na višjo pošteno vrednost je
izkazala med drugimi poslovnimi prihodki v višini 317.123 EUR in za to prevrednotenje izkazala
večji poslovni rezultat.
100
5
Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva
(v EUR)
Ostale naložbe v delnice in deleže, ki ne kotirajo
Skupaj
Gibanje za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev
(v EUR)
Stanje 1. januar
Spremembe v letu:
Pridobitve
Slabitev
Stanje 31. december
2013
2012
347.234
347.234
347.233
347.233
2013
2012
347.233
339.293
1
0
347.234
9.110
-1.169
347.233
Med večjimi delnicami oziroma deleži, vrednotenimi po nabavni vrednosti, ima Skupina na dan
31.12.2013 naložbe v družbe Davidov hram, d.o.o., v višini 240.000 EUR in Skupno pokojninsko
družbo, d.d., v višini 67.498 EUR, ostalo so deleži oziroma delnice Optimola, družbe Laško
Grupa Sarajevo ter družbe Infond Holdinga, d.d. – v stečaju.
6
Dolgoročno dana posojila
(v EUR)
Dolgoročna posojila obvladujoči družbi
Obresti od posojil obvladujoči družbi
Druga dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila drugim družbam
Popravek vrednosti posojil drugim družbam
Skupaj
2013
2012
9.300.000
45.022
283.168
4.800.000
-4.800.000
9.628.190
9.300.000
43.324
392.607
4.800.000
-4.800.000
9.735.931
Posojila Pivovarni Laško, d.d., v višini 9.300.000 EUR, so zavarovana z menicami, obrestna
mera znaša 5,7%. Poslovodstvo meni, da ne glede na dejstvo, da omenjena posojila niso
zavarovana, še ne obstajajo razlogi za oblikovanje popravka vrednosti terjatev iz naslova le - teh.
Skupina namreč pričakuje poplačilo na dolgi rok, ko bo Pivovarna Laško, d.d., sanirala svojo
zadolženost do bank. Banke upnice Pivovarne Laško, d.d., (in Pivovarne Union ,d.d., ter
Radenske, d.d. ) so konec aprila 2014 podpisale z vsemi 18 bankami upnicami Sporazum o
restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega
restrukturiranja, končna zapadlost večine kreditov družb pa je reprogramirana do konca leta
2016. S 1.9.2013 je Pivovarna Laško, d.d., pričela tudi s postopkom odprodaje družbe Radenska,
d.d., podpisana pa je tudi pogodba o prodaji delnic MELR. Predvideni scenariji finančnega
restrukturiranja pa vsebujejo tudi iskanje strateškega investitorja oziroma dokapitalizacijo. Z
vsemi temi ukrepi naj bi obvladujoča družba dosegla vzdržno stopnjo zadolženosti do bank in
zmožnost poplačila dolgov do Skupine Union. Glavno tveganje pri tem je realizacija prodajnih
postopkov in odločitve bank ter lastnikov.
Druga dolgoročna posojila so stanovanjska posojila zaposlenim, odobrena v preteklosti do
vključno leta 2005. Doba odplačevanja kreditov je do 20 let. Zadnji krediti zapadejo v plačilo leta
2022. Družba v letu 2013 zaposlenim ni dala novih kreditov.
101
Na dan 31.12.2013 Skupina izkazuje tudi v preteklosti dano in 100% popravljeno posojilo družbi
Center naložbe, d.d., v višini 4.800.000 EUR.
Gibanje dolgoročno danih posojil do družb v Skupini Laško
(v EUR)
Stanje 1.1.2013
Stanje 31.12.2013
Del, ki zapade
v letu 2014
9.300.000
9.300.000
9.300.000
7
(v EUR)
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
Skupaj
2013
2012
2.190.784
2.190.784
2.694
2.694
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami Skupina na dan 31.12.2013 izkazuje terjetev do države v
višini 2.189.775 EUR, za v preteklosti preveč plačano koncesijo za vodo zaradi spremembe
zakonodaje v decembru 2013. Država bo preplačilo vrnila v roku 30 let.
8
Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek
(v EUR)
Dolgoročne obveznosti za odloženi davek
Neto dolgoročne terjatve/obveznosti za odloženi davek
2013
2012*
popravljeno
11.486.505
-3.183.490
8.303.015
7.512.096
-3.118.215
4.393.881
102
Terjatve za odloženi davek*
Rezervacije
Obveznosti do
zaposlencev
Poštena
vrednost
(finančna
sredstva)
31. december 2011
42.714
153.559
13.851.326
461.525
14.509.125
Sprememba v poslovnem izidu prilagoditve za nazaj
31. december 2011 - popravljeno
0
42.714
0
153.559
-7.861.672
5.989.654
0
461.525
-7.861.672
6.647.453
-35.212
-19.260
1.041.670
-123.164
864.034
0
0
7.503
39.566
0
0
134.299
23.299
609
0
7.031.934
4.129.060
0
0
338.361
-207.976
609
0
7.512.096
3.983.949
0
0
47.069
-10.534
0
147.064
994
0
11.161.988
0
0
130.385
-9.540
0
11.486.505
(v EUR)
Sprememba v drugem
Sprememba v kapitalu
Sprememba v poslovnem izidu
Sprememba v drugem
31. december 2013
Ostalo
Skupaj
Obveznosti za odloženi davek
(v EUR)
1. januar 2012
Sprememba v drugem vseobsegajočem donosu
31. december 2012
31. december 2013
Poštena vrednost
(zmeljišča, zgradbe)
Ostalo
Skupaj
1.052.306
-62.718
1.660.306
-41
2.649.852
76.352
30.364
-41
2.756.527
427.639
40.725
0
0
468.363
-41.400
0
0
426.963
1.479.945
-21.994
1.660.306
-41
3.118.215
34.952
30.364
-41
3.183.490
Skupina Union v letu 2013 izkazuje terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov. Zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) je predvideval postopno znižanje stopnje davka z
letom 2007, ko je bila stopnja davka 23%. Obveznosti in terjatve iz naslova odloženih davkov so
bile posledično oblikovane z upoštevanjem davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko bodo
terjatve oziroma obveznosti zapadle. Obveznosti in terjatve za odloženi davek, ki so bile izkazane
že pred uveljavitvijo novega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in se nanašajo na
poslovna leta, ko veljajo druge davčne stopnje, so bile ustrezno popravljene.
Skupina je v letu 2013 pri izračunu odloženih davkov upoštevala 17% davčno stopnjo.
103
9
Zaloge
(v EUR)
Material in surovine
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi
Trgovsko blago
Skupaj
2013
2012
5.579.262
1.152.080
3.369.807
63.785
10.164.934
6.466.062
1.297.443
3.546.857
101.359
11.411.721
Ob letnem popisu vseh vrst zalog je Skupina ugotovila za 4.019 EUR presežkov in za 3.497 EUR
primanjkljajev.
Skupina ima za zavarovanje kreditov zastavljene zaloge v višini 2.683.472 EUR.
Knjigovodska vrednost zalog ne presega njihove čiste iztržljive vrednosti.
10
(v EUR)
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
na domačem trgu
na tujem trgu
Manj popravek vrednosti
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Predujmi
Skupaj
2013
2012
33.392.867
1.342.711
-2.112.584
32.622.994
28.953.261
1.044.006
-2.282.617
27.714.650
1.245.155
1.515.376
-111.497
35.272.028
2.271.450
394.639
-1.387.500
28.993.239
Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.
Gibanje popravkov vrednosti terjatev
(v EUR)
Stanje 1. januarja
Dokončen odpis terjatev
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu
Povečanje popravka iz naslova toženih
Zmanjšanje popravka vrednosti v letu
Prenos obresti na tožene
Ostalo
Stanje 31. decembra
2013
2012
3.670.117
-202.026
125.384
0
-1.440.722
39
71.290
2.224.082
3.802.547
-119.624
2.123
5.049
-39.863
469
19.417
3.670.117
104
Zapadlost bruto terjatev do kupcev
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31. decembra
2013
2012
17.099.935
7.027.153
2.217.375
2.490.884
5.900.232
34.735.579
16.740.807
5.469.979
1.962.612
2.543.886
3.279.983
29.997.267
Med vsemi zapadlimi terjatvami ima Skupina na dan 31.12.2013 zapadle terjatve do obvladujoče
družbe v višini 7.484.609 EUR.
Skupina je v letu 2013 dobila poplačilo iz stečajne mase za obresti, od v preteklosti danih posojil
družbe Infond Holding, d.d., - v stečaju v višini 840.266 EUR ter družbe Center naložbe, d.d., - v
stečaju v višini - 421.401 EUR. Zato je v letu 2013 odpravila slabitev obresti ter pripoznala
finančne prihodke v višini 1.261.667 EUR.
Skupina ima terjatve do tujih kupcev zavarovane pri Slovenski izvozni družbi v višini 2.350.000
EUR. Od kupcev je prejela garancije v višini 647.000 EUR, hipoteke na nepremičnine v višini
1.800.000 EUR in poroštvene izjave v višini 2.500.000 EUR.
Skupina je imela na dan 31.12.2013 zastavljene terjatve v višini 12.981.889 EUR za zavarovanje
prejetih kreditov.
11
Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka
(v EUR)
Terjatve za preveč plačan davek od dohodka
Skupaj
2013
2012
48.472
48.472
1.329.252
1.329.252
Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč
plačane akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2012.
12
Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva
(v EUR)
Naložbe v delnice in deleže, ki kotirajo
Naložbe v delnice in deleže, ki ne kotirajo
Skupaj
2013
2012
38.088.526
2.402.901
40.491.427
52.955.356
6.728.123
59.683.479
105
Gibanje za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev
(v EUR)
Stanje 1. januar
Spremembe v letu:
Slabitev
Prevrednotenje
Prenos iz rezerv
Stanje 31. december
2013
2012
59.683.479
74.993.454
-19.185.702
-6.350
0
40.491.427
-15.324.871
-8.588
23.484
59.683.479
 Finančna naložba v družbo Mercator, d.d.
Med delnicami, vrednotenimi po pošteni vrednosti, ima Skupina Union 464.390 delnic družbe
Mercator, d.d., v vrednosti 38.079.980 EUR, kar predstavlja 12,33% te družbe. Na dan 31.12.2013
je Skupina delnice MELR prevrednotila na tržno ceno 82,0 EUR na delnico. Skupina je
prevrednotenje na nižjo tržno vrednost pripoznala kot trajna slabitev, ki povečuje finančne
odhodke v višini 14.860.480 EUR in vpliva na poslovni izid.
Vse delnice MELR ima Skupina Union zastavljene za zavarovanje prejetih bančnih kreditov. Na
podlagi vknjižene zastavne pravice na delnice MELR v skladu s pogodbo pripadajo
posojilodajalcu vse pravice iz zastavljenih delnic, razen pravic glede donosov in glasovalne
pravice, če ni z vsakokrat veljavnimi predpisi določeno drugače.
Postopki pri prodaji naložbe v družbo Mercator, d.d.
Družbe Skupine Laško so na podlagi sprejete Strategije v letu 2012 nadaljevale z aktivnostmi za
prodajo njihovega 23,34% deleža v družbi Mercator, d.d. Tako je bil konec oktobra 2012 s strani
družb Skupine Laško in ostalih zainteresiranih družb za skupno prodajo delnic družbe Mercator,
d.d., (v nadaljevanju: prodajalci) sklenjen nov Sporazum o skupni prodaji delnic Poslovni sistem
Mercator, d.d. Sporazum so podpisali prodajalci, ki so skupaj imetniki večinskega deleža delnic v
družbi Mercator, d.d.. Januarja 2013 je bil izdan Teaser, na osnovi katerega so se pričeli izvajati
postopki neposredne prodaje. V mesecu februarju so prispele nezavezujoče ponudbe. Na predlog
finančnega svetovalca v prodajnem procesu je konzorcij k nadaljevanju postopka povabil štiri
ponudnike. Izbrani ponudniki so bili povabljeni, da opravijo skrbni pregled družbe in oddajo
zavezujoče ponudbe do predvidenega roka v maju 2013. Po opravljenem skrbnem pregledu
družbe Mercator sta zavezujočo ponudbo oddala dva potencialna investitorja. Ponudba
finančnega investitorja je predvidevala le dokapitalizacijo družbe Mercator, medtem ko je družba
Agrokor ponudila ceno 106 EUR za delnico MELR.
Dne 14.6.2013 je bila podpisana pogodba o prodaji in nakupu skupnega 53% deleža v družbi
Mercator, d.d., med konzorcijem prodajalcev in družbo Agrokor, d.d., po ceni 120 EUR za
delnico MELR. Podpis sporazuma o prodaji je rezultat obsežnega postopka, ki ga je vodila
londonska skupina mednarodne investicijske banke ING Bank N.V. Postopek je bil voden v
skladu z mednarodno dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane
investitorje. Ob tem je bila zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse
deležnike Mercatorja. Dostavljene so bančne garancije s strani kupca v višini 7,5% kupnine.
29.7.2013 je podpisan dogovor o sprostitvi zavarovanj (Escrow Agreement) s strani bank upnic, ki
so zastavne upnice na delnicah Mercatorja. Podpisane bilateralne kreditne pogodbe z dne
29.7.2013 definirajo zapadlost glavnine kreditov 30.4.2014 in definirajo mejnike izvedbe projekta
restrukturiranja. Najkasnejši predvideni datum zaključka transakcije je bil konec marca 2014.
106
Kupec je prodajalce 30.12.2013 obvestil, da je pridobil tudi soglasje regulatorja v Srbiji, in da se
hkrati odpoveduje pogoju konkurence (pridobitvi soglasij regulatorjev v državah Hrvaška ter
Bosna in Hercegovina, kjer regulatorji soglasja še niso izdali).
S tem so bili odložni pogoji SPA izpolnjeni z izjemo pogoja prestrukturiranja dolga družbe
Mercator.
Pogoj prestrukturiranja dolgov družbe Mercator bi skladno SPA moral biti izponjen najkasneje
do 31.1.2014. Če pogoj ni izpolnjen in če se kupec odložnemu pogoju ne odpove ali med
strankami ne pride do dogovora, SPA avtomatsko preneha veljati in transakcije ni. Ker pogoj do
31.1.2014 ni bil izpolnjen, je kupec dne 31.1.2014 zvečer pred iztekom roka z izjavo konzorciju
prodajalcev podaljšal rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 4.2.2014. Kupec je nato
dne 3.2.2014 posredoval izjavo s spremembo pogoja restrukturiranja dolga in podaljšal rok za
izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 28.2.2014. Pogoj za veljavnost izjave je bil, da jo do
5.2.2014 do 14:00 potrdi konzorcij prodajalcev. Konzorcij prodajalcev je izjavo v postavljenem
roku potrdil.
Od oktobra 2013 so potekala tudi pogajanja med kupcem in največjimi upnicami družbe
Mercator (CoCom banke) o prestrukturiranju dolgov družbe Mercator in pogojih za spremembo
lastništva družbe Mercator, ki bi bili sprejemljivi za CoCom banke.
CoCom banke so postavile zahtevo, da kupec zagotovi 250 mio. EUR dodatnega financiranja
družbi Mercator, od tega 200 mio. EUR za poplačilo upnic in 50 mio. EUR za obratni kapital.
Kupec je, da bi zagotovil s strani CoCom bank zahtevano financiranje družbe Mercator in
zagotovil čas za podpis dokumentacije restrukturiranja dolgov (“joint debt restructuring”),
predlagal znižanje cene in podalšanje roka za izvedbo transakcije (“long stop date (LST)”).
Na osnovi pogajanj med kupcem, prodajalci in bankami upnicami je družba Agrokor
prodajalcem ponudila aneks k prodajni pogodbi z dne 14.6.2013 s spremenjenimi nekaterimi
bistvenimi elementi prvotne pogodbe, in sicer: ponujena cena za delnico MELR je fiksna in
znaša 86 EUR, datum zakjučka transakcije je 30.6.2014 ter določen je pogoj, da se mora družba
Poslovni sistem Mercator, d.d., s svojimi bankami upnicami do 31.5.2014 dogovoriti o
dolgoročnem prestrukturiranju svojih dolgov na takšen način, da se upošteva, da bo kupec
vstopil v lastniško strukturo Mercatorja.
Dne 28.2.2014 so uprave članic konzorcija podpisale aneks k prodajni pogodbi po fiksni ceni 86
EUR za delnico MELR z odložnim pogojem, ki se je nanašal na soglasje oziroma potrditev s
strani nadzornih svetov ter v primeru Pivovarne Union, d.d., še s strani njene skupščine.
Odložni pogoj je tudi sklenitev novega Escrow Agreementa.
 Ostale finančne naložbe za prodajo
Skupina ima med delnicami, vrednotenimi po pošteni vrednosti, 2.131 delnic družbe Pivovarna
Laško, d.d., v vrednosti 8.546 EUR, ki jih je na dan 31.12.2013 prevrednotila na tržno ceno 4,01
EUR na delnico.
Med delnicami, ki ne kotirajo na trgu, ima Skupina 1.922.321 delnic družbe Elektro Maribor, d.d.,
ki jih je v preteklosti oslabila glede na ocenjeno pošteno vrednost na 6.728.123 EUR. V letu 2013
je Skupina naložbo dodatno oslabila za 4.325.222 EUR. Slabitev je bila opravljena na podlagi
cenitve pooblaščenega cenilca pri Slovenskem inštitutu za revzijo. Tržno vrednost naložbe v
delnice Elektro Maribor, d.d., (5,74% delež) je cenilec ocenil po povprečni ceni 1,25 EUR/delnico
v višini 2.402.901 EUR, in predstavlja povprečje med razponom ponudbenih cen delnice na
sivem trgu (med 1 in 1,5 EUR na delnico). Omenjeno ceno delnice je preveril tudi z metodo
107
kapitalizacije dividendnih donosov, pri čemer je izračunal sedanjo vrednost bodočih dividendnih
donosov na podlagi povprečne dividende na delnico (za pretekli dve leti je znašala 0,1
EUR/delnico), ob upoštevanju zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala 10% in pričakovane
rasti donosov 2% letno. Ocenjena sedanja vrednost je tako 1,275 EUR/delnico (=0,1*(1+2%)/(10%2%)) in že predstavlja vrednost za manjšinskega lastnika.
Vse delnice te družbe ima Skupina Union zastavljene za zavarovanje dolgoročnih in
kratkoročnih kreditov.
13
Kratkoročno dana posojila in depoziti
(v EUR)
Kratkoročni depoziti
Obresti od posojil drugim
Kratkoročna posojila
Skupaj
2013
2012
3.400.000
0
38.950.849
-38.915.618
3.435.231
5.053.000
55.231
39.950.000
-39.950.000
5.108.231
Gibanje kratkoročno danih posojil
(v EUR)
Kratkoročno dana posojila
Stanje 1.1.2013
Nova posojila
v letu 2013
Odplačila v
letu 2013
Stanje
31.12.2013
0
848.731
813.500
35.231
Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d.d., je sklenila v letu 2011 pogodbo za začasno prodajo
vrednostnih papirjev, kjer kot reodkupni sozavezanec in zastavitelj nastopa družba Pivovarna
Union, d.d., ki je zato v zavarovanje zastavila depozit v višini 2.000.000 EUR. Ostalo v višini
1.400.000 EUR so klasični depoziti pri bankah.
Na dan 31.12.2013 Skupina izkazuje v preteklosti dana in 100% slabljena posojila družbama
Infond Holding, d.d., in Center naložbe, d.d., v skupni vrednosti 38.915.618 EUR. Ker je Skupina
v letu 2013 dobila vrnjena posojila iz stečajne mase družbe Infond Holding, d.d., - v stečaju v
višini 238.195 EUR ter družbe Center naložbe, d.d., - v stečaju v višini 796.187 EUR, ki jih je v
preteklosti že 100% slabila, je v letu 2013 odpravila slabitev ter pripoznala finančne prihodke v
višini 1.034.382 EUR.
14
(v EUR)
Dobroimetje pri bankah
Kratkoročni depoziti pri bankah
Gotovina v blagajni in prejeti čeki
Denarna sredstva v tuji valuti
Denar na poti
Skupaj
2013
2012
1.477.330
38.696
31.160
32
2.090
1.549.308
719.009
344.727
7.611
32
2.785
1.074.164
108
15
(v EUR)
Skupaj
2013
542.349
542.349
2012
98.137
98.137
V letu 2013 Skupina med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazuje za 218.741
EUR obračunane trošarine od še ne prodanih proizvodov. V letu 2012 je obračunano trošarino od
še ne prodanih proizvodov izkazovala kot negativno postavko med krakoročnimi pasivnimi
razmejitvami v višini 327.127 EUR.
Na dan 31.12.2013 ima Skupina 270.000 EUR kratkoročno odloženih stroškov iz naslova
16
Kapital
(v EUR)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
zakonske rezerve
rezerve za lastne delnice in deleže
lastne delnice (odbitna postavka)
druge rezerve iz dobička
Prevedbena rezerva
Kapital lastnikov neobvladujočega deleža
Skupaj
2013
2012*
popravljeno
18.824.654
31.197.455
8.354.533
1.882.465
15.080
-15.080
6.472.068
13.912.781
2.255.570
-33.383
-525.390
73.986.221
18.824.654
31.197.455
15.384.427
1.882.465
15.080
-15.080
13.501.961
16.831.984
0
-9.146
716.666
82.946.040
Kapital Skupine Union sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička,
preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja ter predhodno še ne
razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.
Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Union, d.d., je opredeljen v statutu družbe in znaša
18.824.654 EUR. Razdeljen je na 451.114 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. Vsaka
delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku.
Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznako PULG. Na dan
31.12.2013 ima družba v lasti 69 lastnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Union,
d.d., na dan 31.12.2013 znaša 164,16 EUR.
Kapitalske rezerve družbe sestavljajo zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega
popravka kapitala v višini 28.859.278 EUR in zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri
odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic (vplačani presežek kapitala) v višini 2.338.177
EUR.
109
Rezerve iz dobička so namensko zadržani del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za
pokrivanje možnih izgub v prihodnosti.
Presežek iz prevrednotenja se nanaša na povečanje knjigovodske vrednosti sredstev po modelu
prevrednotenja.
Preneseni čisti dobiček prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend
razdeljen lastnikom kapitala in tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.
Predhodno razdeljeni čisti dobiček se pripozna na podlagi potrebnih izračunov za poslovno leto.
Kapital lastnika obvladujočega deleža je manjši za 7.717.763 EUR. Spremenjen je za 4.724.275
EUR čiste izgube leta 2013, ki pripada lastniku obvladujočega deleža oziroma Skupini Union,
2.919.203 EUR manjšega presežka iz prevrednotenja ter zmanjšan za ostalo v višini 74.285 EUR.
Skupina je v breme drugih rezerv iz dobička pokrila čisto izgubo leta 2013 v višini 4.724.275
EUR.
V breme drugih rezerv iz dobička je Skupina sprostila 2.255.570 EUR, ki jih je prenesla v čisti
poslovni izid preteklih let. Sredstva namerava Skupina porabiti za izlačilo dividend v višini 5
EUR bruto.
Skupina je zmanjšala presežek iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredsetv za 1.941.233
EUR, prevrednotenja finančnih naložb v višini 6.350 EUR ter aktuarskih izračunov od odpravnin
za zaposlence v višini 61.964 EUR. Davki, povezani s posameznimi postavkami prevrednotenja,
znašajo 39.905 EUR. Presežek iz prevrednotenja je manjši tudi zaradi spremembe amortizacije
in prevrednotenja osnovnih sredstev in v neto znesku 869.751 EUR.
Kapital lastnikov neobvadujočega deleža družbe Birra Peja, Sh.a., in Birra Peja, Sh.p.k., na
zadnji dan leta 2013 znaša - 525.390 EUR. Kapital lastnikov neobvladujočega deleža se je
zmanjšal za vnos čiste izgube leta 2013 v višini 1.224.237 EUR in prevedbene rezerve v višini
17.819 EUR.
17
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
(v EUR)
Druge rezervacije
Skupaj
2013
2012
1.399.078
154.614
0
1.553.692
1.220.611
1.394
11.406
1.233.411
110
Gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih razmejitev v letu 2013
(v EUR)
Stanje 1.1.2013
Povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Prenos na kratkoročne
pasivne razmejitve
Stanje 31.12.2013
Odpravnine
ob
upokojitvi
Jubilejne
nagrade
Druge
rezervacije
Dolgoročne
pasivne
časovne
razmejitve
697.014
121.148
-7.614
523.597
110.384
-45.451
1.394
166.902
-13.682
11.406
0
0
1.233.411
398.434
-66.747
0
810.548
0
588.530
0
154.614
-11.406
0
-11.406
1.553.692
Skupaj
Izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade je opravil pooblaščeni aktuar na
dan 31.12.2013. Izračun je opravljen za vsakega zaposlenega tako, da je upoštevan strošek
odpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po Pogodbi o zaposlitvi, ter strošek vseh pričakovanih
jubilejnih nagrad za skupno delovno dobo oziroma delovno dobo v družbi do upokojitve. Aktuar
je pri izračunu uporabil naslednje predpostavke:
 zaposlenim tako po kolektivni kot tudi individualni pogodbi pripada ob upokojitvi
odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece, oziroma v višini treh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje;
 jubilejne nagrade se zaposlenim po kolektivni pogodbi, kot tudi po individualni pogodbi,
izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50% ali 75% ali 100% povprečne
bruto plače v družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 ali 40 let
skupne delovne dobe;
 za leto 2014 in naslednja leta ni predvidene rasti plač;
 rast odpravnin in jubilejnih nagrad iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom,
ki se ne vštevajo v davčno osnovo, je upoštevana v višini 0,5% letno za leto 2014, 1% letno
za leto 2015 in 3% letno v nadaljnih letih;
 izračun rezervacij za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega
zaposlenca;
 izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,1% letno;
 fluktuacija zaposlencev je odvisna predvsem od njihove starosti;
 smrtnost zaposlencev je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti v letu 2007;
 sedanja vrednost rezervacij delodajalca pri razporeditvi delavca med tehnološke viške je
enaka sedanji vrednosti rezervacij za odpravnine;
 predpostavlja se, da bodo zaposleni izkoristili pravico do starostne upokojitve in zato
obveznost izplačila jubilejne nagrade, ki bi bila po projekciji izplačana kasneje, ne bo
nastopila.
Na osnovi aktuarskega izračuna je Skupina pripoznala nerealiziran aktuarski dobiček tekočega
leta za odpravnine v kapitalu v višini 61.964 EUR, stroške sprotnega službovanja v višini 27.775
EUR in stroške obresti v višini 31.409 EUR v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade je
Skupina v izkazu poslovnega izida izkazala tako stroške sprotnega službovanja kot tudi stroške
obresti in aktuarski dobiček v skupni višini, in sicer v višini 110.383 EUR.
Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročne pogodbene obveznosti v višini 135.000 EUR ter
ostale obveznosti v višini 19.614 EUR.
111
18
(v EUR)
Dolgoročno dobljena posojila pri bankah
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
Skupaj
Gibanje dolgoročnih obveznosti do bank
Glavnica Odplačila Prenos na
dolga
v letu kratkoročne
(v EUR)
1.1.2013
2013 obveznosti
Skupaj banke
66.335.759
4.303.956
1.979.811
2013
2012
60.051.992
191.682
60.243.674
-49.476.585
10.767.089
66.335.759
295.668
66.631.427
-48.995.671
17.635.756
Stanje
31.12.2013
Del, ki
zapade v
2014
Dolgoročni
del
60.051.992
49.187.564
10.864.428
Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti
(v EUR)
Zapadlost od 4 do 6 let
Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti
Skupaj
2013
2012
0
3.241.690
7.525.399
49.476.585
60.243.674
2.730.215
7.985.014
6.920.527
48.995.671
66.631.427
Na dan 31.12.2013 ima Skupina 60.051.992 EUR dolgoročnih posojil pri bankah, od katerih jih v
letu 2014 zapade 49.187.564 EUR (večina na 30.4.2014), ki so izkazana kot kratkoročna posojila.
Obresti za dolgoročna posojila pri bankah so v letu 2013 v povprečju znašale 4,48%. Izkazana
vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. Skupina ima vse
dolgoročne kredite zavarovane z bianco menicami, del kreditov z zastavo 707.321 delnic EMAG,
464.390 delnic MELR ter 350 delnic Birre Peje, Sh.a., v lasti Pivovarne Union, d.d.. Del kreditov
je zavarovan s poroštvom, del s terjatvami do kupcev ter z zastavo nepremičnin, naložbenih
nepremičnin in opreme. Del kreditov je zavarovan z garancijo banke, ki je pozavarovana z
zastavljenimi delnicami Pivovarne Union, d.d., v lasti Pivovarne Laško, d.d..
Banke nekatera dolgoročna posojila pogojujejo še z izpolnjevanjem pogodbenih finančnih zavez.
V primeru neizpolnjevanja le - teh lahko zahtevajo dodatno zavarovanje ali odpoklic posojil.
Skupina Union na dan 31.12.2013 nima neplačanih zapadlih obveznosti.
112
19
(v EUR)
Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini Laško
Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih:
do države
do zaposlencev
Kratkoročne obveznosti za predujme
Druge kratkoročne obveznosti
Skupaj
2013
9.019.429
1.591.705
6.118.339
2012
7.986.439
2.171.579
5.667.884
5.216.939
4.789.824
901.401
29.811
1.065.665
17.824.950
878.060
244.436
1.241.795
17.312.133
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi največji delež predstavljajo obveznosti do
dobaviteljev. Obveznosti do države so iz naslova trošarin, davka na dodano vrednost ter
obveznost za prispevke na plače. Glavnina drugih kratkoročnih obveznosti so obveznosti iz
naslova kavcije za embalažo.
Izkazana vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti odraža pošteno vrednost.
Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31.12.
20
v EUR)
- od tega kratk.del dolgoročnih posojil pri bankah
Kratkoročno dobljena posojila pri bankah
Kratkoročno dobljena posojila pri družbah v Skupini Laško
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil
Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja
Skupaj
2013
2012
8.051.817
891.908
262.621
70.562
1.334.226
10.611.134
7.829.926
337.024
-5.760
95.247
1.901.582
10.158.018
2013
2012
49.476.585
49.187.564
41.430.242
1.100.000
600.224
-259.053
92.347.998
48.995.671
48.854.146
49.711.488
1.100.000
893.203
553.708
101.254.070
113
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do posojilodajalcev
(v EUR)
Banke
Družbe v Skupini Laško
Skupaj kratkoročna posojila
Stanje dolga Nova posojila v
1.1.2013
letu 2013
49.711.488
20.344.296
1.100.000
0
50.811.488
20.344.296
Odplačila v
letu 2013
30.605.353
0
Prenos iz
dolgoročnih
obveznosti
1.979.811
0
Stanje
31.12.2013
41.430.242
1.100.000
30.605.353
1.979.811
42.530.242
Kratkoročne finančne obveznosti Skupine Union na dan 31.12.2013 znašajo 92.347.998 EUR, od
tega posojila pri bankah 90.617.806 EUR. Večina teh posojil zapade do 30.4.2014. V poglavju
4.4.7 b Likvidnostno tveganje tega poročila so razvidni zneski zapadlosti po posameznih
obdobjih leta 2014. Konec aprila 2014 je bil z bankami upnicami podpisan Sporazum o
restrukturiranju in mirovanju. Več o tem v poglavju 4.4.12 Dogodki po datumu izkaza
finančnega položaja tega poročila.
Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.
Pri kratkoročnih kreditih je obrestno tveganje zanemarljivo, ker je ročnost kratka.
Povprečna efektivna obrestna mera za kratkoročne kredite pri bankah je bila 4,80%.
Banke nekatera kratkoročna posojila pogojujejo še z izpolnjevanjem pogodbenih finančnih
zavez. V primeru neizpolnjevanja le-teh lahko zahtevajo dodatno zavarovanje ali odpoklic posojil.
Skupina ima kratkoročne kredite zavarovane z bianco menicami, hipotekami na nepremičnine
družbe, terjatvami, zastavo zalog in proizvodne opreme, poroštvom, kritjem z depozitom ter z
zastavo 1.215.000 delnic EMAG.
Skupina Union na dan 31.12.2013 nima neplačanih zapadlih obveznosti.
21
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
1.448.305
1.448.305
486.605
486.605
114
Gibanje vnaprej vračunanih stroškov ter odloženih prihodkov
(v EUR)
Obresti kupci
Neizkoriščeni dopust in ure
Odpravnine za teh.viške
Ostalo
Suprerrabati
Trošarine od neprodanih
proizvodov v netroš.skladišču
Odloženi prihodki
črpanje v
letu 2013
-496.967
0
0
-6.118.248
-3.133.735
novo
oblikovane
v letu 2013
807.771
413.024
276.880
6.367.376
3.133.735
-327.127 -14.668.014
17.109
0
Skupaj
486.605 -24.416.964
stanje
1.1.2013
339.485
366.923
44.133
46.081
0
odpravljene
-198.503
-366.923
-44.133
0
0
prenos z
dolgoroč
nih PČR
0
0
0
0
0
prenos v
prihodke
0
0
0
0
0
stanje
31.12.2013
451.786
413.024
276.880
295.209
0
14.995.141
0
0
0
0
11.406
0
-17.109
0
11.406
25.993.927
-609.559
11.406
-17.109
1.448.305
22
(v EUR)
2013
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na domačem trgu
Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu
Skupaj
(v EUR)
Prihodki iz prodaje na domačem trgu
Prihodki iz prodaje na tujem trgu
Skupaj
2012
94.512.366 99.607.637
16.627.733 13.971.366
4.854.525
5.550.607
117.875
-772
116.112.499 119.128.838
2013
2012
99.366.891
16.745.608
116.112.499
105.158.244
13.970.594
119.128.838
Čisti prihodki od prodaje so v primerjavi z letom 2012 manjši za 2,5%. Skupina je v letu 2013 na
domačem trgu ustvarila 85,6%, na tujih trgih pa 14,4% čistih prihodkov od prodaje. Prihodki iz
prodaje na tujih trgih so bili realizirani pretežno iz prodaje na trge bivše Jugoslavije in trge
Evropske unije.
23
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
(v EUR)
2013
Prihodki od odprave rezervacij
Prevrednotovalni poslovni prihodki pri kratkoročnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni prihodki pri dolgoročnih sredstvih
Skupaj
44.133
179.053
18.924
5.986.984
6.229.095
2012
97.282
39.863
281.236
3.184.400
3.602.782
V letu 2013 med drugimi poslovnimi prihodki Skupina izkazuje 2.189.775 EUR prihodkov od v
preteklosti preveč plačane koncesije za vodo, 1.130.015 EUR prihodkov iz naslova vrednotenja
nepremičnin, 885.175 EUR prihodkov iz prejetih plačil iz stečajne mase družbe Infond Holding,
115
d.d. – v stečaju in Center naložbe, d.d. – v stečaju, 526.636 EUR prihodka od odprave obveznosti
iz naslova kavcij, 496.966 EUR prejetih zamudnih obresti od kupcev, 317.123 EUR prihodkov iz
naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin, 310.273 EUR prihodkov od prodaje embalaže,
53.538 EUR prihodkov od odtujitve naložbenih nepremičnin, 48.234 EUR prejetih subvencij, ter
ostalo v višini 29.249 EUR.
Ob prvi konsolidaciji Skupine Birra Peja (Birra Peja, Sh.a., Kosovo in njena odvisna družba Birra
Peja, Sh.p.k., Albanija) v Skupino Union na dan 1.1.2012 se je v konsolidirani poslovni izid leta
2012 zabeležil tako imenovani pozitivni učinek poslovne združitve (po starem “badwill”) v višini
2.534.344 EUR, ki je v letu 2012, izkazan med drugimi poslovnimi prihodki.
24
Poslovni stroški in odhodki
(v EUR)
Stroški prodanega trgovskega blaga
Stroški materiala in surovin
Stroški storitev
Amortizacija
Stroški plač
Dajatve za socialno zavarovanje
Dajatve za obvezno pokojninsko zavarovanje
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Drugi stroški dela
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Stroški rezervacij
Skupaj
2013
2012
4.858.172
45.857.532
24.938.578
8.295.211
10.654.913
814.055
829.674
295.628
2.057.313
6.982.831
125.387
0
2.992.421
108.701.715
5.412.488
44.736.648
26.396.572
9.451.635
10.178.158
786.260
799.821
306.826
1.818.992
120.588
7.171
360.675
3.399.318
103.775.152
Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala so nižji za 10,2% zaradi zmanjšane
trgovske dejavnosti Skupine. Stroški materiala in surovin so višji kot v letu 2012 za 2,5% zaradi
večje količinske prodaje in s tem povezane večje proizvodne dejavnosti na račun trgovine.
Skupina je stroške storitev v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 5,5% in
druge poslovne odhodke za 12%. Stroške storitev v zvezi z restrukturiranjem (pravna in finančna
svetovanja) Skupina obravnava kot stroške, vezane na celoten znesek posojil, ki naj bi se ob
restrukturiranju odplačala. Tako ti stroški ob svojem nastanku v letu 2013 niso izkazani kot
strošek, temveč kot zmanjšana vrednost finančnih obveznosti (slednja se izmerijo po tako
imenovani odplačni vrednosti), izkaz poslovnega izida pa bremenijo sorazmerno z
odplačevanjem relevantnega celotnega zneska posojil v letih 2014 in 2015. V Skupini, je v letu
2013 nastalo 411.430 EUR tovrstnih stroškov. Ker so prva odplačila posojil po pogodbi o
restrukturiranju, ki je v fazi pogajanj, predvidena šele v letu 2014, ti stroški niso bremenili
poslovnega izida 2013, temveč 2014 v višini 270.762 EUR; njihov ostanek pa poslovni izid leta
2015.
Skupina je imela v letu 2013 za 6.982.831 EUR prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri stalnih
sredstvih, v letu 2012 pa 120.588 EUR. Na dan 31.12.2013 je opravila prevrednotenje nepremičnin
na tržno vrednost in učinke prevrednotenja na nižjo pošteno vrednost pripoznala med
prevrednotovalnimi odhodki za osnovna sredstva v višini 6.921.422 EUR.
116
Stroški plač so višji predvsem zaradi prezaposlitve članov uprave obvladujoče družbe Skupine
Union za polovični delovni čas na Pivovarno Union, d.d., in Pivovarno Laško, d.d. ter uvedbe
nove sistemizacije.
Med drugimi stroški dela je Skupina v letu 2013 izkazala tudi stroške rezervacij za odpravnine in
jubilejne nagrade v višini 115.172 EUR, v letu 2012 so bili ti stroški izkazani med stroški rezervacij
v višini 360.675 EUR. V obeh letih jih je na novo oblikovala v skladu z aktuarskim izračunom.
Gibanje rezervacij in predpostavke aktuarskega izračuna v letu 2013 so prikazane tem poročilu v
poglavju 17 Rezervacije in dolgoročne pasivne razmejitve.
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah za leto 2013
Proizvajalni
stroški prodanih
proizvodov in
(v EUR)
blaga
Stroški materiala, surovin in
trgovskega blaga
Stroški storitev
Amortizacija
Stroški dela
pri stalnih sredstvih
pri obratnih sredstvih
Drugi stroški
Skupaj
Stroški
prodajanja
Stroški
splošnih
dejavnosti
Skupaj
44.271.819
3.332.799
6.471.982
7.243.417
5.475.496
17.452.177
922.986
2.985.378
968.388
4.153.602
900.243
4.422.788
50.715.704
24.938.578
8.295.211
14.651.583
196.850
2.702.152
4.083.829
6.982.831
19.997
1.789.255
63.326.120
Proizvajalni
stroški prodanih
proizvodov in
(v EUR)
blaga
trgovskega blaga
Stroški storitev
Amortizacija
Stroški dela
Stroški rezervacij
Drugi stroški
Skupaj
0
105.390
125.387
163.942 1.039.224
2.992.421
29.702.131 15.673.465 108.701.715
Stroški
prodajanja
Stroški
splošnih
dejavnosti
Skupaj
42.842.195
5.148.284
7.229.469
7.151.875
6.058.860
16.793.207
951.565
3.082.964
1.248.081
4.455.080
1.270.601
3.655.218
50.149.136
26.396.572
9.451.635
13.890.057
95.302
7.560
17.726
120.588
0
0
1.859.790
64.326.915
0
0
100.532
26.994.688
7.171
7.171
360.675
360.675
1.438.996
3.399.318
12.453.549 103.775.152
117
25
Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki
(v EUR)
2013
2012
183.843
533.886
694.059
2.296.049
3.707.837
3.020.048
536.192
357.976
141.000
4.055.216
2013
2012
-19.185.702
-6.055.730
-25.241.432
-15.326.039
-7.246.698
-22.572.737
2013
2012
3.707.837
183.843
3.352.249
171.745
4.055.216
3.020.048
917.641
117.527
FINANČNI ODHODKI
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
-25.241.432
-19.185.702
-5.933.029
-122.701
-22.572.737
-15.326.039
-7.235.290
-11.408
NETO FINANČNI IZID
-21.533.595
-18.517.521
Finančni prihodki iz udeležbe v dobičku
Finančni prihodki iz obresti in dolgoročnih terjatev
Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev
Finančni prihodki od odprave slabitve posojil
Skupaj
Finančni odhodki
(v EUR)
Finančni odhodki za odpise finančnih naložb
Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
Skupaj
(v EUR)
FINANČNI PRIHODKI
Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Skupina Union je v letu 2013 ustvarila negativni izid iz financiranja v višini 21.533.595 EUR v
enakem obdobju leta 2012 je imela negativni izid iz financiranja v višini 18.517.521 EUR.
61,9% vseh finančnih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova razveljavitve preteklih slabitev
danih posojil družbama Infond Holding, d.d., in Center naložbe, d.d. v višini 2.296.049 EUR
zaradi poplačila iz stečajne mase omenjenih družb.
V letu 2012 je Skupina dobila 2.786.340 EUR izplačanih dividend družbe Mercator, d.d.,
medtem ko jih v letu 2103 ni bilo.
76% vseh finančnih odhodkov so slabitve naložb. Skupina Union je slabila naložbo v družbo
Mercator, d.d., v višini 14.860.480 EUR ter naložbo v družbo Elektro Maribor, d.d., v višini
4.325.222 EUR.
22,8% vseh finančnih obveznosti v višini 5.763.643 EUR predstavljajo obresti za dobljena
posojila od bank.
118
26
Davek od dohodka
(v EUR)
Davek od dohodka
Odloženi davek
Skupaj
2013
2012*
1.609.371
-3.948.998
-2.339.627
1.851.019
-886.027
964.992
(v EUR)
2013
2012
-8.288.139
878.107
Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji:
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov
Davčno nepriznani odhodki
Povečanje davčno priznanih odhodkov
Davčna osnova I
Sprememba davčne osnove
Davčna osnova II
Davčne olajšave
Davčna osnova III
Davčna izguba
Davek
-3.832.952
20.902.196
-1.182.193
10.015.316
39.479
10.054.795
-1.540.334
8.514.461
5.879.368
1.609.371
-3.298.194
16.470.367
0
12.251.616
101.936
12.353.552
-2.247.371
10.106.181
-4.926.940
1.851.019
-16.877
1.592.494
0
1.851.019
Odbitek tujega davka
Davek
Davek od dohodka Skupine Union je izračunan na podlagi izračunane razlike med davčno
priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki na ravni vsake posamezne družbe v Skupini.
Pivovarna Union, d.d., je izkazala pozitivno davčno osnovo ter posledično davčno obveznost v
višini 1.609.371 EUR, izračunano po 17% stopnji. Skupina Birra Peja ni imela davčne obveznosti,
saj izkazuje nepokrito davčno izgubo v višini 5.879.368 EUR.
Oblasti lahko preverijo poslovanje Skupine, v okviru katerega lahko nastanejo dodatne
obveznosti plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki
in prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen.
Poslovodstvo ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega
naslova.
Gibanje odloženega davka, ki vpliva na poslovni izid, je podrobno prikazano v tabeli gibanja
dolgoročnih terjatev za odloženi davek in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi
davek.
119
27
Čista izguba / dobiček na delnico je izračunana tako, da se deli čisti poslovni izid poslovnega leta
s tehtanim povprečnim številom delnic brez upoštevanja lastnih delnic.
(v EUR)
Čista izguba poslovnega leta
Tehtano število izdanih navadnih delnic
Popravljena čista izguba na delnico
2013
2012*
popravljeno
-5.948.512
451.045
-86.885
451.045
-13,19
-13,19
-0,19
-0,19
28
Spremembe drugega vseobsegajočega donosa
(v EUR)
Prevedbena rezerva
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo lahko v prihodnje
2013
2012
-6.350
-8.588
994
-42.056
0
-15.871
-47.411
-24.459
-1.941.233
-30.364
0
-1.659.695
-61.964
-10.535
0
0
pripoznan v izkazu poslovnega izida:
-2.044.096
-1.659.695
Drugi vseobsegajoči donos
-2.091.508
-1.684.154
Nerealizirani aktuarski dobički / izgube iz pozaposlitvenih
zaslužkov
Odloženi davki na nerealizirane aktuarske dobičke / izgube
29
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnega toka je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno
prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto, za
katero se sestavlja.
Skupina je v letu 2013 ustvarila 19.836.537 EUR pobotanega denarja, ustvarjenega iz poslovanja.
Kljub prejetim obrestim in dividendam je Skupina zaradi večjih izdatkov za nakup osnovnih
sredstev imela 304.326 EUR negativnega neto denarnega toka iz naložbenja. Neto denarni tok iz
financiranja je bil negativen v višini 19.057.067 EUR, predvsem zaradi plačila bančnih obresti ter
odplačila prejetih posojil bankam.
Končno stanje denarnih sredstev na 31.12.2013 je bilo 1.549.308 EUR.
120
Letno p
Denarn
ni tok iz posslovanja ugottovimo, izhaajajoč iz kateegorije dobičček iz poslovvanja, ki se prilagodi
p
za vse n
nedenarne transakcije.
t
Denarn
ni tok iz posslovanja
(v EUR
R)
Pojasnila
P
Dobičeek iz poslovaanja
20013
2012
13.245.4456
16
6.861.284
-1.130.0015
6.676.0026
-2.760.5544
0
0
18.483
-13.1137
26.588
8.280.1196
15.0015
0
189.2228
331.6687
-42.0055
61
11.546.4462
9.426.447
9
25.187
140.022
-307
56.058
-15.871
37
9.676.644
9
1.246.7787
-10.590.7728
4.310.4449
-5.033.4492
19.758.4426
314.131
-2
2.727.374
-751.244
-3
3.164.487
23
3.373.441
Prilagooditve za:
Davek
bitev neprem
mičnin
Prilagooditev za slab
Izločiteev drugih po
oslovnih prih
hodkov
Izločiteev prevredno
otovalnih po
oslovnih odh
hodkov
pri OO
OS
Amortiizacijo opred
dmetenih OS in naložbeenih
neprem
mičnin
Amortiizacijo neop
predmetenih
h sredstev
Odpis d
dolgoročnih
h sredstev
Neto od
dpis kratkorročnih sredstev
Neto giibanje v rezeervacijah
Preved
dbena rezervva
Neto teečajne razlik
ke iz poslovaanja
3
1
17
Spremembe obratn
nega kapitalla
oročna sredsstva za prodaajo
Zalogee in nekratko
Poslovn
ne terjatve in
n druge terjatve
Poslovn
ne obveznossti in druge obveznosti
Denar ustvarjen prri poslovanju
u
4.4.7 FINANČN
NI INŠTRU
UMENTI IIN TVEGA
ANJE
a. Za upanjsko (k
kreditno) tvveganje
dnost finančn
nih sredstevv je bila izpostavljena kre
editnemu tvveganju kot sledi:
s
Knjigovvodska vred
Izpostaavljenost kreeditnemu tveeganju
(v EUR
R)
Dana p
posojila
Terjatvve brez terjattev do države in danih ppredujmov
- od tegga terjatve doo kupcev
Denarn
na sredstva in
i denarni ustrezniki
u
Skupajj
20113
2012
13.063.4221
31.839.0331
32.622.9994
1.549.3008
79.074.7555
14
4.844.162
27
7.799.461
27.714.650
2
1.074.164
1
71
1.432.437
Kreditn
na tveganja zajemajo vssa tveganja, ki vplivajo na
n zmanjšan
nje gospodaarskih koristti družbe
zaradi plačilne nesposobnostii naših posllovnih partn
nerjev tako kupcev
k
kot posojilojem
malcev, ki
lahko vodijo do neizpolnjeevanja njihoovih pogod
dbenih obvveznosti. Zaato terjatvee tekoče
n, d.d.
121
spremljamo po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, opominjanjem,
zaračunavanjem zamudnih obresti ter tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev prispevamo k
izboljševanju plačilne discipline kupcev. Skupina Union kreditno tveganje obvladuje tudi z
zavarovanjem terjatev na tujih trgih. Terjatve do bolj tveganih partnerjev na domačem in tujem
trgu so dodatno zavarovane z bančnimi garancijami in hipotekami. Pri kupcih, kjer zavarovanja
ni mogoče z gotovostjo zagotoviti, poteka poslovanje na podlagi vnaprejšnjih (avansiranih) plačil.
V letu 2013 se je kreditno tveganje povečalo, povečano tveganje ocenjujemo tudi za leto 2014.
V celem letu 2013 smo zaznali povečano plačilno nedisciplino, do zamude pri plačilih je prihajalo
tudi s strani naših največjih kupcev, kar nam je povzročalo dodatne likvidnostne probleme.
Ocenjujemo, da obstaja precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v letu 2014, kar
je posledica vsesplošne krize v vseh segmentih gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih
razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31. decembra
2013
2012
17.099.935
7.027.153
2.217.375
2.490.884
5.900.232
34.735.579
16.740.807
5.469.979
1.962.612
2.543.886
3.279.983
29.997.267
Skupina je konec leta 2013 v primerjavi z 2012 stanje terjatev do kupcev povečala za 15,8%.
Glavnina terjatev na dan 31.12.2013 je nezapadlih ali zapadlih terjatev do 30 dni. Med zapadlimi
terjatvami nad 90 dni v višini 5.900.232 EUR je 2.112.584 EUR zapadlih terjatev še iz preteklih
let, ko je bil zanje že oblikovan popravek vrednosti. Za ostale zapadle terjatve nad 90 dni v višini
3.787.648 EUR Skupina ni oblikovala popravka vrednosti, saj pričakuje poplačilo teh terjatev.
Glavnina teh terjatev predstavlja zapadlo terjatev do obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d.d., v
Skupina ima terjatve do tujih kupcev zavarovane pri Slovenski izvozni družbi v višini 2.350.000
EUR. Od kupcev je prejela garancije v višini 647.000 EUR, hipoteke na nepremičnine v višini
1.800.000 EUR in poroštvene izjave v višini 2.500.000 EUR.
Skupina ima terjatve iz naslova danih posojil do družbe Pivovarne Laško, d.d., v višini 9.345.022
EUR (od tega 45.022 EUR obresti), ki, razen z menicami, niso zavarovane. Zaradi visoke
zadolženosti družbe Pivovarna Laško, d.d., poplačila omenjenih terjatev na kratek rok ni mogoče
pričakovati. Skupina namreč pričakuje poplačilo na dolgi rok, ko bo Pivovarna Laško, d.d.,
sanirala svojo zadolženost do bank. Banke upnice Pivovarne Laško, d.d., (in Pivovarne Union,
d.d., ter Radenske, d.d. ) so konec aprila 2014 podpisale z vsemi 18 bankami upnicami Sporazum
o restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega
122
Letno p
zmožn
nost poplačilla dolgov do
o Skupine U
Union. Glavn
no tveganje pri tem je rrealizacija prodajnih
p
postopkkov in odloččitve bank teer lastnikov.
b. Likkvidnostno tveganje
Med fiinančnimi tvveganji je izzrednega poomena sprem
mljanje likvidnostnega tveganja, kii pomeni
tveganjje nastanka izgube zarradi kratkorročne in dollgoročne plačilne nespposobnosti. Da
D bi se
izognilla plačilni nesposobnos
n
ti, Skupina upravlja z likvidnostnim
l
m tveganjem
m, oblikuje in izvaja
politikoo rednega upravljanja
u
likvidnosti, kki vključuje načrtovanje
e pričakovan
nih denarnih
h odlivov
in zadoostnih denarrnih prilivovv zanje. Skuppina s pomo
očjo ustreznih kreditnih
h linij za kratkoročno
uravnaavanje denarrnih tokov v obliki revollving kredittov in dovoljjenega limitta na transak
kcijskem
računu
u likvidnostn
no tveganje precej
p
težko obvladuje.
dnji dan leeta 2013 Sk
kupina Uniion izkazujje presežek
k kratkoročn
nih obveznosti nad
Na zad
kratkorročnimi sred
dstvi v višinii 20.117.504 EUR. Kljub
b temu, da kratkoročni kkoeficient, izzračunan
kot razmerje med kratkoroččnimi sredsstvi in krattkoročnimi obveznostm
mi, znaša 0,82, so
ni težko vn
novčljiva, zato lahko go
ovorimo o oobstoju preccejšnjega
kratkorročna sredstva po večin
likvidn
nostnega tveganja. Z vseemi bankam
mi upnicamii smo 29. 7.
7 2013 sklen
nili podaljšaanja vseh
kreditoov najmanj do 30. 4.
4 2014 in
n v nadaljeevanju sklenili Pogodbbo o dolgoročnem
restrukkturiranju do
o 31. 12. 2016
6. Aktivno s e izvajajo tu
udi postopki odprodaje ffinančnih naaložb kot
del proocesa prestru
ukturiranja družbe
d
do leeta 2016.
nih poslovniih obveznossti do dobaviiteljev
Ročnosst kratkoročn
(v EUR
R)
nezapaadle
do 30 d
dni
od 31 d
do 60 dni
od 61 d
do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31.12.
20113
2012
8.051.8117
891.9008
262.6221
70.5662
1.334.2226
10.611.1334
7.829.926
7
337.024
-5.760
95.247
1.901.582
1
10
0.158.018
nih finančniih obveznossti do bank in
n pogodbeno dogovorjen
nih obresti (v
( EUR)
Obdobje zapadlostti
Glavniica
Obresti
Skupaj
jan.-maar. 2014
apr.-jun
n. 2014
jul.-sep
p. 2014
okt.-dec. 2014
Skupajj
2.897.731
80.100.853
6.028.681
1.590.541
90.617.806
1.062.655
434.943
100.918
33.044
1.631.560
3.960.386
3
80
0.535.796
6.129.599
6
1.623.585
1
92
2.249.366
Ročnosst dolgoročn
nih finančnih
h obveznostti do bank in
n pogodbeno
o dogovorjen
nih obresti
(v EUR
R)
Glavniica
Obresti
Zapadllost od 2 do 4 let
Skupajj
n, d.d.
3.239.343
7.625.084
10.864.427
38.044
857.719
895.763
Skupaj
3.277.387
3
8.482.803
8
11
1.760.190
123
Letno p
Konec aprila 2014 je bil z ban
nkami podpiisan Sporazzum o restru
ukturiranju in mirovanjju. Več o
poglavju 4.4.12 Dogodki po datumu
u izkaza finan
nčnega polo
ožaja tega pooročila.
tem v p
c. Ob
brestno tveg
ganje
Obresttno tveganje Skupine izvvira iz dolgooročnih in krratkoročnih finančnih oobveznosti. Finančne
F
nosti izpostaavljajo Skupiino obrestneemu tveganju denarneg
ga toka. Tvegganje obresttnih mer
obvezn
predstaavlja možno
ost spremem
mbe višine obrestne mere
m
na fina
ančnem trggu, predvsem
m zaradi
najetja kreditov, veezanih na sp
premenljivoo obrestno mero
m
(EURIB
BOR). Že vsse od konca leta 2011
o pozitiven učinek naa stroške
ima EURIBOR teendenco paadanja, kar je v letu 2013 imelo
financiiranja posojjil z variabilno obrestn
no mero. Fiinanciranje pod pogoji variabilne obrestne
mere predstavlja dve tretjin
ni vsega ffinanciranja Skupine, ena tretjin
na zadolžen
nosti pa
o obrestno mero. Ocen
njujemo, da
a je izpostavvljenost Sku
upine do
predstaavljajo posojila s fiksno
obrestn
nih tveganj v letu 2013 (eenako kot v letu 2012) šee vedno zme
erna in obvlaadljiva.
(v EUR))
Višina
V
ob
bresti
Povpprečna
obrrestna
merra v % Razlika obresti
Dejanskki odhodki fin
nanciranja iz naslova obreesti
5.878
8.337
4,84
Odhodkki v primeru povečanja
p
obrrestne mere zza 1 odstotno
o
točko
2.869
7.092
5,84
1.214.532
Odhodkki v primeru zmanjšanja
z
obrestne
o
meree za 1 odstotn
no
točko
3.805
4.663
3,84
-1.214.532
-
0.136
7.700
6,34
1.821.799
4.056
6.538
3,34
-1.821.799
-
p
obrrestne mere zza 1,5 odstotn
ne
točke
z
obrestne
o
meree za 1,5
odstotn
ne točke
d. Ce novno tveganje
Skupin
na je izpostavvljena cenovvnim tvegan
njem na prod
dajni in nabavni strani.
m
ih cen v priimerjavi s padanjem
p
Na proodajni stranii predstavljaa tveganje zzviševanje maloprodajni
kupne moči preb
bivalstva. Naa višino maaloprodajnih
h cen vplivajo tudi maarža trgovca, višina
trošarin
n in stopnjaa davka na dodano
d
vreddnost. Gledee na situacijo
o v Slovenijii obstaja tveeganje za
dvig troošarin na allkoholne pijače - pivo, u
uvedba trošaarin na sladk
ke brezalkoh
holne pijačee ter dvig
stopnjee davka na dodano
d
vred
dnost. Vsa taa tveganja laahko povzroččijo dvig maaloprodajnih
h cen. To
povišan
nje pa lahk
ko povzroči prehajanje potrošniko
ov na cenejše proizvodde, substitu
ute naših
proizvoodov (npr. prehod s pivaa na vino, keer vino nimaa trošarine in
n je zato lahk
hko relativno
o cenejše)
ozirom
ma nakupovaanje v tujinii, kjer so te dajatve nižjje. Vsak pad
dec prodaje piva na slovvenskem
trgu zaa 1% predstavlja zmanjšaanje prihodkkov za 600.000 EUR gllede na prih
hodke v letu 2013. Na
to tvegganje, ki ga ocenjujemo
o kot pomeembno, imaa Skupina le
e delni vplivv, nima pa vliva na
spremeembo trošarrin in davkovv.
Tvegan
nja v processu nabave zaradi
z
izposstavljenosti cenam
c
vhod
dnih surovin
n, ki so od
dvisne od
letine p
posamezne vrste kulturr (ječmen, kkoruza, hmeelj), so ocenjjena kot zm
merna, saj vp
pliv rahlo
zmanjššuje globalizzacija. Pomeembni pri teem pa znajo
o biti tudi globalni
g
inflaacijski pritisski nafte,
slabe kkmetijske leetine, podnebne sprem
membe, valu
utna nihanja.... Tvegan
nja minimizziramo z
vključeevanjem vseeh primernih
h dobaviteljjev v naše nabavne
n
verige v okviru
u Skupine Laško
L
ter
tako doosegamo opttimalne cenee in nemoteeno dobavo.
n, d.d.
124
Letno p
e. Teččajno tveganje
Tečajno tveganje družbe je nepomembbno, saj im
ma Skupina
a večino poogodb z do
obavitelji
sklenjeenih v EUR, zato sprem
membe tečajeev nimajo diirektnih vpliivov na našee cene. Ravn
no tako je
s prodaajo naših izd
delkov, kjer vse
v fakture iizdajamo v EUR.
E
f. Up
pravljanje s kapitalom
Glavni namen up
pravljanja s kapitalom S
Skupine je zagotoviti čim
č
boljšo kkreditno bon
niteto in
kapitalsko ustrezn
nost za potreebe financiraanja poslovaanja in za doseganje
d
čim
m višje vred
dnosti za
lastnikke.
na Union redno
r
sprem
mlja ključnee kazalnike kapitalske ustreznostii in stanja plačilne
Skupin
sposob
bnosti glede na kriterijee 14. člena ZFPPIPP (Z
Zakon o fin
nančnem pooslovanju, postopkih
p
zaradi insolventno
osti in prisiln
nem preneh
hanju). Skupina v letu 20
013 izkazuje čisto izgubo
o v višini
č
ZFPPIP
PP Skupina ni kapitalsk
ko neustrezn
na in tudi nii trajneje
5.948.5512 EUR. Gllede na 14. člen
nelikvidna in dolgo
oročno plačiilno nesposoobna, kar po
omeni, da tu
udi ni insolvventna, saj se
s izguba
pokrivaa v breme reezerv.
Skupin
na spremlja gibanje kap
pitala z izraččunom razm
merja med neto
n
finančn
nimi obvezn
nostmi in
celotnim zneskom
m kapitala. V okviru n
neto finančnih obvezn
nosti Skupin
na vključujee prejeta
posojila in drugee finančne obveznosti, znižane za znesek denarnih
d
srredstev in denarnih
d
ustrezn
nikov.
n razmerja med
m neto fin
nančnimi obbveznostmi in
i kapitalom
m (gearing raatio)
Izračun
(v EUR
R)
Finanččne obveznosti
Denarn
na sredstva in
u
Neto fiinančne obveeznosti
Kapitall
Gearin
ng ratio (v %)
31.12.20113
103.115.0887
1.549.3008
101.565.7779
31.12.2012*
pop
pravljeno
118
8.889.826
1.074.164
1
117
7.815.662
73.986.2221
1377,3
82
2.946.040
142,0
*Vrednoosti določenih postavk v tuka
kaj prikazanih rrazkritjih so drugačne
d
od vrrednosti, poroč
očanih v Letnem
m poročilu
2012. Po
Popravki račun
novodskih izkaazov za pretekkla obdobja soo prikazani v posebnem raazkritju v pog
glavju 4.4.5
Popravek
ek računovodskkih izkazov za pretekla
p
obdobj
bja tega poročila
la.
merja med neto
n
finančn
nimi obvezn
nostmi in kaapitalom je razvidno, dda je Skupin
na Union
Iz razm
prezad
dolžena, saj neto
n
finančn
ne obveznostti presegajo kapital za 37
7,3%.
g. Tveeganje spreemembe poštene vredn
nosti finanččnih inštrum
mentov
Med fiinančnimi tvveganji je needvomno poomembno tu
udi tveganje
e spremembbe poštene vrednosti
v
finančn
nih naložb, opredmeten
nih osnovnih
h sredstev in
n naložbenih
h nepremičn
nin. Velja izp
postaviti,
da so ffinančne nalložbe vse težje prodajljiive po želen
nih cenah, ve
ezanih na n
nabavne, ki so
s veljale
nekaj let nazaj, ko je bila večin
na omenjeniih finančnih
h naložb prid
dobljena.
Skupin
na v letu 20
013 tveganjaa poštene vvrednosti zaa prodajo ra
azpoložljivih
h finančnih sredstev
(naložb
ba v delnice MELR) ni zavarovala.
z
T
Tržna cena delnice
d
MEL
LR na dan 331.12.2013 je bila
b 82,0
EUR. V primeru, da se cena delnice povveča ali zmaanjša, obstajja tveganje sspremembee poštene
vrednoosti, ki je oprredeljeno v spodnji
s
tabelli.
n, d.d.
125
Poštena Tržna
vrednost na
cena
dan delnice
v (EUR)
31.12.2013 MELR
38.079.980
82,0
povečanje cene za 20 %
45.695.976
98,4
zmanjšanje cene za 20 % 30.463.984
65,6
39.983.979
86,1
zmanjšanje cene za 5%
36.175.981
77,9
Neto vpliv
Vpliv na
na poslovni
Vpliv na
obveznost/
Vpliv
izid/
vrednost
terjatev za neposredno posredno na
naložbe odloženi davek
na kapital
kapital
7.615.996
-7.615.996
1.903.999
-1.903.999
-1.294.719
1.294.719
-323.680
323.680
6.321.277
-6.321.277
1.580.319
-1.580.319
Skupina razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z
MRS 39) v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:
 raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih
trgih vrednostnih papirjev,
 raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu,
ki jih je mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in
 raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na
trgih ni mogoče spremljati.
Merjenje poštenih vrednosti sredstev in obveznosti (hierarhija poštenih vrednosti) na dan 31.12.
(v EUR)
Sredstva merjena po
pošteni vednosti
raven 1
Dana posojila in
depoziti
Poslovne terjatve do
kupcev
Denarna sredstva
Obveznosti merjene po
nabavni vrednosti, kjer
je poštena vrednost
razkrita
Prejeta posojila
Poslovne obveznosti do
dobaviteljev
raven 1
raven 2
raven 3
2012
SKUPAJ
raven 3
38.088.526 58.926.438
2.402.901
99.417.865 52.955.356 68.121.356
6.728.123 127.804.835
2.402.901
40.491.427 52.955.356
0
6.728.123
59.683.479
0 67.735.421
0
67.735.421
Za prodajo razpoložljiva
finančna sredstva
38.088.526
0
OOS - po pošteni
vrednosti
(nepremičnine)
0 58.492.749
Naložbene
nepremičnine
0
433.689
Sredstva merjena po
nabavni vrednosti, kjer
je poštena vrednost
razkrita
2013
SKUPAJ
raven 2
0
58.492.749
0
433.689
0
385.935
0
385.935
1.549.308
0
45.686.415
47.235.723
1.074.164
0
42.558.812
43.632.976
0
0
13.063.421
13.063.421
0
0
14.844.162
14.844.162
0
1.549.308
0
0
32.622.994
0
32.622.994
1.549.308
0
1.074.164
0
0
27.714.650
0
27.714.650
1.074.164
0
0 113.783.088 113.783.088
0
0 128.190.973 128.190.973
0
0 103.171.954 103.171.954
0
0 118.032.955 118.032.955
0
0
0
0
10.611.134
10.611.134
10.158.018
10.158.018
126
4.4.8 ODNOSI S POVEZANIMI OSEBAMI
PRODAJA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Obvladujoča družba
Ostale povezane stranke
Skupaj
2013
18.117.627
1.191.395
19.309.022
2012
18.323.747
1.510.608
19.834.355
NABAVA PRI POVEZANIH STRANKAH
(v EUR)
Skupaj
2013
12.260.153
1.979.769
14.239.922
2012
12.493.230
2.164.349
14.657.579
2013
348.310
3.318
351.628
2012
328.353
2.963
331.317
ODPRTE POSTAVKE IZ PRODAJE/NABAVE PRI POVEZANIH STRANKAH
(v EUR)
2013
2012
OBRAČUN ZAMUDNIH OBRESTI POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
Terjatve iz poslovanja do povezanih strank
Skupaj
Terjatve iz naslova zamudnih obresti
Skupaj
(v EUR)
Obveznosti iz poslovanja do povezanih strank
Skupaj
Obveznosti iz poslovanja - obresti do povezanih strank
Skupaj
9.869.888
330.974
10.200.862
7.869.188
487.313
8.356.501
80.327
217
80.544
112.071
653
112.724
2013
2012
1.607.221
44.323
1.651.544
2.059.625
156.307
2.215.932
0
0
40
40
127
POSOJILA PRIDOBLJENA OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
Skupaj
2013
255.879
1.100.000
1.355.879
2012
174.946
1.100.000
1.274.946
OBRESTI OD PRIDOBLJENIH POSOJIL OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
2013
0
56.795
Skupaj
56.795
2012
5.249
64.087
69.335
ODPRTE POSTAVKE ZA OBRESTI OD PRIDOBLJENIH POSOJIL OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
2013
2012
0
7.495
4.800
4.884
4.800
12.379
Skupaj
POSOJILA DANA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
OBRESTI OD DANIH POSOJIL POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
2013
9.300.000
9.300.000
2012
9.300.000
9.300.000
2013
525.616
525.616
2012
525.374
525.374
ODPRTE POSTAVKE ZA OBRESTI OD DANIH POSOJIL POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
2013
45.022
Skupaj
45.022
2012
43.324
43.324
DANA POROŠTVA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
2013
1.907.352
1.907.352
2012
2.000.000
2.000.000
PREJETA POROŠTVA OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
Skupaj
2013
1.230.258
1.230.258
2012
1.890.354
1.890.354
128
ZASTAVA DEPOZITA
(v EUR)
Skupaj
2013
2.000.000
2.000.000
2012
2.000.000
2.000.000
ZASTAVLJENA OPREMA ZA ZAVAROVANJE KREDITA
(v EUR)
Skupaj
2013
1.718.993
1.718.993
2012
2.285.887
2.285.887
Obvladujoča družba je Pivovarna Laško, d.d.. Ostale povezane stranke so ostale družbe Skupine
Laško, družba Thermana, d.d., in družba Slopak, d.o.o., ter ostale povezane stranke po MRS 24,
razen članov uprave in nadzornih svetov.
4.4.9 PREJEMKI ČLANOV ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER
ZAPOSLENCEV PO INDIVIDUALNIH POGODBAH
2013 (v EUR)
Uprava
Zaposleni z
individualnimi
pogodbami
Fiksni del prejemkov
Drugi prejemki (bonitete)
Variabilni del (stimulacija)
Odpravnine
Sejnine - bruto
Skupaj
370.360
25.331
0
0
395.691
996.903
24.308
42.000
1.493
1.064.704
Nadzorni
svet Upravni odbor
75.530
75.530
12.000
12.000
Prejemki uprave
2013 (v EUR)
Dušan Zorko
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Matej Oset
Marjeta Zevnik
Sebastjan Gergeta
Skupaj
Fiksni del
prejemkov
Drugi prejemki
(bonitete)
88.432
64.432
64.432
64.432
64.432
24.200
370.360
9.403
11.645
0
0
4.283
0
25.331
Uprava družbe Pivovarna Union, d.d., šteje pet članov.
Družba Birra Peja, Sh.a., ima enotirni sistem upravljanja.
129
Poslovna terjatev do članov uprave je terjatev iz naslova stanovanjskih kreditov članom, ki so
prejeli kredit, ko še niso bili člani uprave. Saldo neodplačanih kreditov je še 45.436 EUR. V letu
2013 je bilo odplačanih 10.933 EUR kreditov.
Obveznosti družbe do uprave so obveznosti iz naslova decembrskih bruto plač, ki so bile
izplačane v letu 2014.
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2013
nadzorni svet
Peter Groznik
Terezija Peterka
Vladimir Malenkovič
Bojan Cizej
Primož Mlekuš
Skupaj
bruto sejnine
(v EUR)
17.870
15.070
14.870
13.870
13.850
75.530
Prejemki članov upravnega odbora v letu 2013
upravni odbor
Ekrem Lluka
Fatmir Gashi
Mirjam Hočevar
Ernest Jusufi
Virtyt Ibrahimaga
Skupaj
bruto sejnine
(v EUR)
3.500
3.500
2.000
1.500
1.500
12.000
4.4.10 POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN POTENCIALNA SREDSTVA
(v EUR)
Potencialne obveznosti
Potencialna sredstva
2013
2012
2.608.585
5.465.632
3.927.273
1.759.615
Potencialne obveznosti so poroštvene izjave v višini 2.608.585 EUR. Skupina je dala poroštva v
višini 1.907.352 EUR za zavarovanje posojil, ki jih je najela družba Pivovarna Laško, d.d., ter
701.233 EUR za zavarovanje ostalih.
Potencialna sredstva v višini 5.465.632 EUR predstavlja odobren, vendar neizkoriščen limit pri
bankah.
Med potencialnimi sredstvi na dan 31.12.2013 Skupina razkriva potencialno terjatev do družbe
Pivovarna Laško, d.d., iz naslova izstavljenega izravnalnega zahtevka za zabeleženo izgubo v času
trajanja pogodbenega koncerna v skladu s 542. členom ZGD-1 (več o tem v razkritju dogodkov po
datumu izkaza finančnega položaja v poglavju 4.4.12 Dogodki po datumu izkaza finančnega
položaja tega poročila). Trenutno se sicer ocenjuje, da Skupina iz tega naslova ni zabeležila
130
izgube, vendar je možno, da se bo izračun izgube v bodoče še spremenil, zato je bil vsebinski
zahtevek vseeno izstavljen.
Pravne zadeve in spori so opisani v poslovnem delu tega poročila v poglavju 2.13 Pregled
pomembnejših dogodkov v letu 2013 ter 2.14 Dogodki po koncu obračunskega obdobja.
4.4.11 ZNESKI, PORABLJENI ZA REVIZIJO
Strošek revizije za leto 2013, dogovorjen v pogodbi, znaša:
 v družbi Pivovarna Union, d.d.
18.000 EUR,
 v družbi Birra Peja, Sh.a.
14.000 EUR.
4.4.12 DOGODKI PO DATUMU IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
 Izravnalni zahtevek po 542. Členu ZGD-1
odpovedala, saj je bil to temeljni pogoj, ki ga je ena izmed bank upnic postavila družbam
Pivovarni Laško, d.d., Pivovarni Union, d.d., in Radenski, d.d., za reprogram njihovih finančnih
obveznosti. Pivovarna Union, d.d., je dne 31.12.2013 poslala Pivovarni Laško, d.d., izravnalni
zahtevek po 1. odst. 542. člena ZGD-1 v višini zabeležene čiste izgube za obdobje trajanja
pogodbenega koncerna (od 11.4.2012 do 26.4.2012). Izravnalni zahtevek je Pivovarna Laško, d.d.,
z dopisom z dne 13.2.2014 zavrnila iz razloga, ker ni bil podprt z ustreznimi prilogami, iz katerih
bi bilo razvidno, kako je bila čista izguba izračunana in da je bila potrjena s strani revizorjev.
Obvladujoča družba Skupine Union je ob popravljenih računovodskih izkazih za pretekla
obdobja izračunala izgubo za časa trajanja pogodbenega koncerna. Na tej osnovi je ob
upoštevanju sprememb davčne zakonodaje, ki so se zgodile od datuma konca trajanja
pogodbenega koncerna do tega trenutka, izračunala, da izravnalni zahtevek znaša 0 EUR. Višina
izravnalnega zahtevka sicer še ni revidirana, tako da se je poslovodstvo družbe vseeno odločilo,
da nov zahtevek vsebinsko z dokazili njegovega izračuna in s pripisom, da bo naknadno njegov
izračun tudi potrjen s strani revizorjev, izstavi. Izravnalni zahtevek je bil izstavljen dne
22.4.2014.
Dne 24.4.2014 je družba Pivovarna Union, d.d., prejela dopis družbe Pivovarna Laško, d.d.,
datiran 23.4.2014, da je potrebno nov izravnalni zahtevek dopolniti s potrditvijo njegovega
izračuna s strani revizorjev, četudi je njegova višina 0 EUR. Poslovodstvo družbe Pivovarna
Union, d.d., si bo prizadevalo, da bo omenjeno potrditev od revizorjev pridobilo čimprej in
izstavljeni izravnalni zahtevek ustrezno dopolnilo, do tedaj pa bo vsebinsko terjatev do družbe
Pivovarna Laško, d.d., iz naslova izravnalnega zahtevka v višini 0 EUR v računovodskih izkazih
družbe Pivovarna Union, d.d., in Skupine Union obravnavalo kot potencialno sredstvo.
131
podpisani Sporazum.
leta 2015.
132
Letno p
poročilo 2013 / Računovodssko poročilo – Pivovarna Union, d.d.
5. RAČU
UNOV
VODSK
KO PO
OROČ
ČILO D
DRUŽBE
PIVO
OVARN
NA UN
NION, d.d.
5.1
Izjava o odgovo
ornosti uuprave
P
Union,
U
d.dd., je odgo
ovorna za pripravo leetnega poro
očila ter
Upravaa družbe Pivovarna
računoovodskih izk
kazov na naačin, ki dajee resnično in
i pošteno sliko
s
premooženjskega stanja
s
in
izidov poslovanjaa družbe Pivovarne
P
U
Union, d.d., v skladu
u z Mednaarodnimi standardi
s
p
kot
k jih je spprejela Evro
opska unija, in Zakon
nom o gosp
podarskih
računoovodskega poročanja,
družbaah.
poslovno porročilo in računovodske iizkaze s pojjasnili za
Upravaa Pivovarne Union, d.d.., potrjuje p
leto, koončano na dan 31.12.20133, in izjavlja::
 da so raču
unovodski izzkazi pripraavljeni ob predpostavki
p
, da bo Pivvovarna Uniion, d.d.,
nadaljevalaa poslovanje tudi v prihoodnje,
 da dosledn
no uporablja izbrane računovodsske usmeritve in da razkriva morebitne
m
sprememb
be v računovodskih usm
meritvah,
 da so raču
unovodske ocene
o
pripraavljene poštteno in pre
emišljeno teer v skladu z načeli
previdnostti in dobregaa gospodarjaa.
Upravaa je odgovo
orna za izzvajanje ukrrepov, s kaaterimi zag
gotavljajo oh
v
hranjanje vrednosti
premožženja družb
be ter za prep
prečevanje in
n odkrivanjee prevar in drugih
d
nepraavilnosti.
4
Pivvovarna Uniion, d.d.
ma
ag. Dušan Z
Zorko
pre
edsednik upprave
Miirjam Hočevvar
čla
anica upravee
Go
orazd Lukmaan
čla
an uprave
Ma
atej Oset
čla
an uprave
Ma
arjeta Zevnikk
čla
anica upravee
n, d.d.
133
Letno p
5.2
Poročilo neodvvisnega rrevizorjaa
n, d.d.
134
Letno p
n, d.d.
135
Letno poročilo 2013 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Union, d.d.
5.3 Revidirani računovodski izkazi Pivovarne Union, d.d., za
poslovno leto 2013, v skladu z MSRP
5.3.1
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE UNION, d.d., NA DAN
31.12.2013
(v EUR)
SREDSTVA
Dolgorčne aktivne časovne razmejitve
Dolgoročne finančne naložbe v odvisne
družbe
Za prodajo razpoložljiva dolgoročna
finančna sredstva
Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih
aktivnih časovnih razmejitev
Zaloge
Kratkoročne terjatve za preveč plačan
davek od dohodka
Za prodajo razpoložljiva kratkoročna
finančna sredstva
Skupaj kratkoročna sredstva
Skupaj sredstva
Pojasnilo
31.12.2013
31.12.2012*
popravljeno
1.1.2012*
popravljeno
1
2
3
4
100.813.499
89.814
135.000
68.131.994
433.689
102.948.050
69.213
0
76.922.424
385.935
104.770.944
94.342
0
78.687.647
0
5
1.360.000
1.360.000
0
6
7
8
9
347.234
19.821.969
2.190.784
8.303.015
347.233
19.466.670
2.694
4.393.881
339.293
20.371.839
110.314
5.167.509
10
11
87.885.292
7.481.462
35.261.028
103.550.818
8.200.669
29.147.198
128.317.359
8.667.861
24.212.047
12
32.241
1.312.035
0
13
14
15
40.491.427
3.100.000
1.519.134
59.683.479
4.155.231
1.052.206
74.993.454
58.106
20.385.892
532.829
88.418.121
189.231.620
66.317
103.617.135
206.565.185
112.914
128.430.273
233.201.217
136
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA PIVOVARNE UNION, d.d., NA DAN 31.12.2013
(nadaljevanje)
(v EUR)
KAPITAL
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
OBVEZNOSTI
Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Druge rezervacije
Dolgoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne obveznosti za plačilo davka
od dohodka
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti do virov sredstev
Pojasnilo
31.12.2013
31.12.2012*
popravljeno
1.1.2012*
popravljeno
17
74.052.973
18.824.654
31.197.455
8.711.091
13.064.203
2.255.570
80.163.246
18.824.654
31.197.455
15.089.743
15.051.394
0
86.399.866
18.824.654
31.197.455
19.343.884
17.033.873
0
115.178.648
126.401.938
146.801.351
1.536.942
1.223.644
922.481
1.399.078
137.864
0
1.220.611
3.033
0
912.744
9.737
0
19
10.541.216
10.541.216
16.819.432
16.819.432
12.838.094
12.838.094
20
101.666.591
14.455.633
107.894.272
13.522.031
132.663.849
12.284.494
21
0
87.210.958
0
94.372.241
2.956.693
117.422.662
1.433.899
103.100.490
189.231.620
464.591
108.358.863
206.565.185
376.926
133.040.775
233.201.217
18
22
137
5.3.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PIVOVARNE UNION, d.d., ZA OBDOBJE 1.1.
– 31.12.2013
(v EUR)
Pojasnilo
2013
2012*
popravljeno
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in
nedokončane proizv.
Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški dela
Amortizacija neopred. in opredmetenih osnovnih
sredstev
Stroški rezervacij
Poslovni izid iz poslovanja
23
99.466.740
102.945.268
24
25
25
-65.171
4.788.185
-64.223.677
-12.676.073
-203.193
870.588
-65.075.697
-11.949.651
25
25
25
25
-5.863.928
0
-4.581.956
-2.810.360
14.033.760
-6.523.419
-360.675
-33.759
-3.361.719
16.307.742
Finančni prihodki
Finančni odhodki
26
26
4.170.874
-24.605.082
-6.400.448
4.595.370
-21.823.669
-920.557
Davek od dohodka
Odloženi davki
27
-1.609.371
3.948.998
-1.851.019
886.027
-4.060.821
-1.885.549
-9,00
-4,18
Čista izguba na delnico in popravljena čista izguba
na delnico
28
138
5.3.3
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA PIVOVARNE UNION,
d.d., ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2013
(v EUR)
Pojasnilo
2013
2012*
popravljeno
-4.060.821
-1.885.549
-6.350
-8.588
994
0
-5.357
-8.588
-1.941.233
-30.364
0
-1.659.696
-61.964
0
-10.534
0
-2.044.096
-1.659.696
-2.049.453
-1.668.284
-6.110.274
-3.553.833
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo lahko v
prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida
Dobički/ izgube iz naslova prevrednotenja
nepremičnin
Nerealizirani aktuarski dobički / izgube iz
pozaposlitevnih zaslužkov
Odloženi davki na nerealizirane aktuarske dobičke /
izgube
Drugi vseobsegajoč donos
Celotni vseobsegajoči donos
29
139
5.3.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA PIVOVARNE UNION, d.d., ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2013
(v EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne
delnice in
deleže
Lastne
delnice
(odbitna
postavka)
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
13.207.277
15.051.394
0
0
80.163.246
0
0
0
0
0
0
0
0
-4.060.821
-4.060.821
Druge
rezerve iz
Presežek iz
dobička prevrednotenja
Čisti poslovni
izid
Preneseni čisti obračunskega
poslovni izid
obdobja
SKUPAJ
KAPITAL
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Presežek prevrednotenja opredmetenih
osnovnih sredstev
Presežek prevrednotenja finančnih naložb
Presežek iz prevrednotenja - aktuar
postavkami vseobsegajočega donosa opred. OS
postavkami vseobsegajočega donosafin.naložbe
postavkami vseobsegajočega donosa-aktuar
Skupaj spremembe na vseobsegajočem
donosu 2013
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-1.941.233
-6.350
-61.964
0
0
0
0
0
0
-1.941.233
-6.350
-61.964
0
0
0
0
0
0
-30.364
0
0
-30.364
0
0
0
0
0
0
994
0
0
994
0
0
0
0
0
0
-10.534
0
0
-10.534
0
0
0
0
0
0
-2.049.453
0
-4.060.821
-6.110.274
Pokrivanje izgube
Pokrivanje preteklih izgub
Drugo
Skupaj spremembe na kapitalu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-4.060.821
-62.261
-2.255.570
0
-6.378.652
0
0
0
62.261
62.261
0
62.261
2.255.570
-62.261
2.255.570
4.060.821
0
0
0
4.060.821
0
0
0
0
0
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
6.828.625
13.064.203
2.255.570
0
74.052.973
Končno stanje na dan 31.12.2013
140
5.3.5
POPRAVLJEN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA PIVOVARNE UNION, d.d., ZA OBDOBJE 1.1. – 31.12.2012
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne
delnice in
deleže
18.824.654
0
31.197.455
0
1.882.465
0
15.080
0
-38.564
0
19.338.926
0
17.033.873
0
-174.108
-7.861.671
6.181.755
0
94.261.537
-7.861.671
0
18.824.654
0
31.197.455
0
1.882.465
0
15.080
0
-38.564
-1.854.024
17.484.902
0
17.033.873
8.035.779
0
-6.181.755
0
0
86.399.866
Odtujitev lastnih delnic - prenos na KFN
Izplačilo dividend
Skupaj transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
23.484
0
23.484
0
0
0
0
0
0
0
-2.706.270
-2.706.270
0
0
0
23.484
-2.706.270
-2.682.786
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Presežek prevrednotenja finančnih naložb
postavkami vseobsegajočega donosa
Spremembe na vseobsegajočem donosu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
358.908
0
-367.496
0
0
-1.885.550
0
-1.885.550
-8.588
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-48.194
310.714
-1.611.502
-1.978.998
0
0
0
-1.885.550
-1.659.696
-3.553.834
Pokrivanje izgube
Drugo
Skupaj spremembe na kapitalu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-1.882.068
-2.706.270
0
-4.588.338
0
0
-3.482
-3.482
-3.482
2.706.270
3.482
2.706.270
1.885.550
0
0
1.885.550
0
0
0
0
18.824.654
31.197.455
1.882.465
15.080
-15.080
13.207.277
15.051.394
0
0
80.163.246
(v EUR)
Prilagoditve za nazaj
Razporeditev preostalega dela čistega
dobička
Začetno stanje 1.1.2012 - popravljeno
Končno stanje 31.12.2012 - popravljeno
Lastne
delnice
(odbitna
postavka)
Druge
rezerve iz
Presežek iz Preneseni čisti
dobička prevrednotenja
poslovni izid
Čisti poslovni
izid
obračunskega
obdobja
SKUPAJ
KAPITAL
* Vrednosti določenih postavk v tukaj prikazanih računovodskih izkazih so drugačne od vrednosti, poročanih v Letnem poročilu 2012. Popravki
računovodskih izkazov za pretekla obdobja so prikazani v posebnem razkritju 5.4.5. Popravek računovodskih izkazov za pretekla obdobja tega
poročila.
141
5.3.6 IZKAZ DENARNIH TOKOV PIVOVARNE UNION, d.d., ZA OBDOBJE 1.1. –
31.12.2013
(v EUR)
Pojasnilo
2013
2012
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Denar ustvarjen pri poslovanju
Plačane obresti
Izdatki za davke
Pobotan denar ustvarjen iz poslovanja
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev
Dobički/izgube pri odtujitvi opredmetenih
osnovnih sredstev
Nakupi neopredmetenih sredstev
Nakupi/prodaja za prodajo razpoložljivih
finančnih sredstev
Prejete obresti
Prejete dividende in kapitalski dobički
Neto denarni tok iz naložbenja
30
16.732.164
528.163
316.015
17.576.343
20.188.889
0
-6.119.748
14.069.141
3
-3.453.289
-5.145.556
1
-34.222
-42.488
-8.105
-7.440
1.067.267
1.940.193
183.702
-338.837
-4.011.668
1.107.524
3.020.048
-5.045.197
-5.462.893
19.770.000
-31.054.698
-22.986
-16.770.577
-6.705.449
28.130.000
-47.114.575
-2.667.606
-28.357.630
466.928
-19.333.686
1.052.206
1.519.134
20.385.892
1.052.206
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Plačane obresti
Povečanje dolgov
Odplačila dolgov
Dividende izplačane lastnikom
Neto denarni tok iz financiranja
Neto povečanje/zmanjšanje denarja in denarnih
ustreznikov
Denar in denarni ustrezniki na začetku leta
Denar in denarni ustrezniki na koncu leta
15
142
5.3.7 BILANČNI DOBIČEK IN POKRIVANJE IZGUBE POSLOVNEGA LETA
Čista izguba leta 2013 znaša 4.060.821 EUR.
(v EUR)
2013
-4.060.821
Pokrivanje izgube:
 v breme drugih rezerv iz dobička
4.060.821
Povečanje prenesenega čistega poslovnega izida:
 v breme drugih rezerv iz dobička
2.255.570
BILANČNI DOBIČEK
2.255.570
Uprava je čisto izgubo leta 2013 v višini 4.060.821 EUR v celoti pokrila iz drugih rezerv iz
dobička.
Bilančni dobiček na dan 31.12.2013 znaša 2.255.570 EUR in izhaja iz sprostitve drugih rezerv iz
dobička za nameravano izplačilo dividend v letu 2014.
143
5.4 Pojasnila k nekonsolidiranim računovodskim izkazom
5.4.1
SPLOŠNI PODATKI
Na podlagi odločbe sodišča št. SRG 96/04913 je Pivovarna Union, d.d., registrirana pri
Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 1/00126/00. Družba je velika družba in
zato zavezana redni letni reviziji. Glavne dejavnosti Pivovarne Union, d.d., so proizvodnja piva,
brezalkoholnih pijač, vod, prodaja na drobno in veleprodaja.
Pivovarna Union, d.d., je obvladujoča družba Skupine Union.
Sedež družbe je:
Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Družba je pripravila tudi konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP) za Skupino Union. Odvisne družbe, to so tiste, v katerih ima
obvladujoča družba direktno ali indirektno več kot polovico glasovalnih pravic ali drugače moč
kontrole poslovanja, so polno konsolidirane v konsolidiranih računovodskih izkazih.
Uporabniki računovodskega poročila družbe Pivovarna Union, d.d., morajo za celovit vpogled v
finančno stanje družbe le-tega brati skupaj s konsolidiranim računovodskim poročilom Skupine
Union za poslovno leto 2013.
Pivovarna Union, d.d., je odvisna družba Pivovarne Laško, d.d.. Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva
28, Laško sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji in najširši krog družb v Skupini Laško.
Konsolidirano letno poročilo Skupine Laško je na vpogled na sedežu družbe Pivovarna Laško,
d.d..
144
Letno p
5.4.2 IZJAVA O SKLADN
NOSTI Z M
MEDNARO
ODNIMI ST
TANDARD
DI
RAČUNO
OVODSKEG
GA PORO ČANJA
P
U
Union, d.d., so pripravlje
eni v skladu
u z MSRP, kot
k jih je
Računoovodski izkaazi družbe Pivovarna
sprejela EU.
5.4.3 UPORAB
BA NOVIH
H IN PREN OVLJENIH
H MSRP TER
T
POJAS
SNIL OPM
MSRP
a. Staandardi in pojasnila,
p
kii so stopili v veljavo v tekočem
t
po
oročevalskem
m obdobju
V tekoččem obdobju
u veljajo nasslednji standdardi, sprem
membe obsto
oječih standaardov in pojaasnila, ki
jih je izzdal Odbor za
z mednarod
dne računovvodske stand
darde (OMR
RS) in sprejella EU:
 MSRP 13 »Merjenje
»
poštene
p
vreednosti«, kii ga je EU sprejela
s
11. ddecembra 20
012 (velja
za letna ob
bdobja, ki se začnejo 1. jaanuarja 20133 ali pozneje
e).
 Spremembbe MSRP 1 »Prva upporaba MSR
RP« – Visoka hiperinfl
flacija in od
dstranitev
dogovorjen
nih datumovv za uporabn
nike, ki prvič uporabljajo MSRP, kii ga je EU sp
prejela 11.
decembra 2012
2
(veljajo
o za letna obbdobja, ki se začnejo 1. ja
anuarja 20133 ali poznejee).
 Spremembbe MSRP 1 »Prva uporraba MSRP« – Državnaa posojila, kii ga je EU sp
prejela 4.
marca 20133 (velja za letna obdobjaa, ki se začneejo 1. januarjja 2013 ali poozneje).
 Spremembbe MSRP 7 »Finanččni instrum
menti: razk
kritja« - P
fi
sredstev in
n obveznostii, ki ga je EU
a 2012 (velja za letna ob
bdobja, ki
2
ali pozn
neje).
 Spremembbe MRS 1 »Predstavlja
»
anje računo
ovodskih izk
kazov« – Prredstavljanjee postavk
drugega vsseobsegajočega donosaa, ki ga je EU sprejela
a 5. junija 22012 (velja za letna
o 1. julija 20112 ali pozneje).
2 »Davek iz dobičkaa« - Odlože
eni davek: Povrnitev zadevnih
z
sredstev, ki
k ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obbdobja z začčetkom 1.
januarja 20
013 ali pozneeje).
 Spremembbe MRS 19 »Zasllužki zap
poslencev« - Izboljšaave obraču
unavanja
pozaposlitvvenih zaslužžkov, ki ga jee EU sprejella 5. junija 2012 (velja zaa letna obdobja, ki se
pričnejo 1. januarja 2013 ali poznejje).
P (obdobje 2009 - 2011)«, ki
 Spremembbe različnih standarddov »Izboljšave MSRP
izhajajo iz letnega projjekta za izbooljšanje MSR
RP (MSRP 1, MRS 1, MR
RS 16, MRS 32, MRS
n razlage beesedila, ki jiih je EU
34), predvssem z namenom odpraavljanja nesskladnosti in
sprejela 277. marca 20113 (spremem
mbe je treba uporabljati
u
za
z letna obddobja, ki se začnejo
z
1.
januarja 20
013 ali pozneeje).
 OPMSRP 20 »Stroškki odstranjeevanja v prroizvodni faazi površinnskega najdišča«, ki
prejela 11. deecembra 20112 (velja za letna obdobja, ki se priččnejo 1. januarja 2013
ga je EU sp
ali poznejee).
Sprejettje teh sprrememb ob
bstoječih sttandardov ni
n privedlo do nikakrršnih sprem
memb v
računoovodskih usm
meritvah dru
užbe.
b. Staandardi in pojasnila,
p
kii jih je izdaal OMRS in sprejela EU
U, vendar šee niso stopiili v
velljavo
Na dattum odobrittve teh računovodskih iizkazov so naslednji
n
sta
andardi, sprremembe ob
bstoječih
standarrdov in pojaasnila, ki jih
h je izdal OM
MRS in spreejela EU, bilii izdani, ven
ndar še niso
o stopili v
veljavoo:
 MSRP 10 »Konsolidirrani računoovodski izkazi«, ki ga je EU sprejeela 11. decem
mbra 2012
ozneje).
n, d.d.
145
Letno p
 MSRP 11 »Skupne ureditve«,
u
kki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
neje).
obdobja, kii se začnejo 1. januarja 22014 ali pozn
 MSRP 12 »Razkritje
»
deležev
d
v drrugih družb
bah«, ki ga je
j EU sprejeela 11. decem
mbra 2012







ozneje).
MRS 27 (sspremenjen
n leta 2011) »»Ločeni raččunovodski izkazi«, ki ga je EU sp
prejela 11.
decembra 2012
2
(velja za
z letna obdoobja, ki se pričnejo 1. jan
nuarja 2014 ali pozneje).
MRS 28 (sspremenjen
n leta 2011) »»Naložbe v pridružene
e družbe in
n skupna vlaganja«,
ki ga je EU
U sprejela 111. decembra 2012 (velja za letna ob
bdobja, ki see pričnejo 1. januarja
2014 ali po
ozneje).
Sprememb
be MSRP 10 »Konsoolidirani raačunovodskii izkazi«, MSRP 11 »Skupne
»
ureditve« in MSRP 12 »Razkritjje deležev v drugih družbah« - N
Napotki za prrehod, ki
jih je EU sp
prejela 4. ap
prila 2013 (veeljajo za letn
na obdobja, ki
k se pričnejjo 1. januarjaa 2014 ali
pozneje).
be MSRP 10
1 »Konsollidirani raččunovodski izkazi«, M
MSRP 12 »R
Razkritje
Sprememb
deležev v drugih drružbah« in MRS 27 (spremenjen
(
n 2011) »Loočeni račun
novodski
izkazi« - Naložbena
N
podjetja,
p
ki jjih je EU sp
prejela 20. novembra
n
22013 (veljajo za letna
Sprememb
be MRS 32
2 »Finančn
ni instrumeenti: predsttavitev« – P
fi
sredstev in
n obveznostii, ki jih je EU
a 2012 (veljaa za letna ob
bdobja, ki
2
ali pozn
neje).
be MRS 36
6 »Oslabiteev sredstevv« - Razkrritja nadomeestljive vred
dnosti za
Sprememb
nefinančnaa sredstva, ki
k jih je EU sprejela 19. decembra 2013
2
(veljajo za letna ob
bdobja, ki
se pričnejo
Sprememb
be MRS 39 »Finančni instrumen
nti: Pripoznavanje in m
merjenje« – Novacija
izpeljanih finančnih instrumen
ntov in nad
daljevanje obračunavan
o
nja varovan
nja pred
tveganjem,, ki jih je EU
U sprejela 19
9. decembra 2013 (veljajo
o za letna obbdobja, ki se pričnejo
1. januarja 2014 ali pozzneje).
Družbaa se je odloččila, da ne bo
b sprejela tteh standard
dov, popravk
kov in pojasn
nil, preden stopijo v
veljavoo. Družba pričakuje,
p
da sprejetje teh standardov, popra
avkov in poojasnil ne bo
b imelo
bistven
nega vpliva na
n računovod
dske izkaze družbe v ob
bdobju začetne uporabe..
c. Staandardi in pojasnila,
p
kii jih je izdaal OMRS, veendar jih EU
U še ni spreejela
Trenuttno se MSRP
P, kot jih je sprejela EU
U, bistveno ne
n razlikujejjo od predpiisov, ki jih je
j sprejel
Odbor za mednaarodne raču
unovodske sstandarde (OMRS) z izjemo nasslednjih standardov,
spremeemb obstojeečih standard
dov in pojassnil, ki na daan 30.4.2014
4 niso bili ppotrjeni za uporabo
u
v
EU:
 MSRP 9 »Finančni
»
instrument
i
ti« in nadalljnje sprem
membe (datu
um uveljavitve še ni
določen).
9 »Zaslužkki zaposlen
ncev« - Pro
ogrami z ddoločenimi zaslužki:
014 ali pozn
Prispevki zaposlencev
z
(velja za lettna obdobja,, ki se začne
ejo 1. julija 20
neje).
 Spremembbe različniih standarddov »Izbolljšave MSR
RP (obdobjje 2010-20
012)«, ki
ojekta za izbboljšanje MS
SRP (MSRP 2, MSRP 3,, MSRP 8, MSRP
M
13,
MRS 16, MSR
M
24 in
n MRS 38), predvsem z namenom
m odpravljaanja nesklad
dnosti in
razlage bessedila (sprem
membe je trreba uporab
bljati za letna obdobja, kki se začnejo
o 1. julija
2014 ali po
ozneje).
 Spremembbe različniih standarrdov »Izbooljšave MSRP (obdobbje 2011-20
013)«, ki
ojekta za izbboljšanje MSRP
M
(MSRP
P 1, MSRP 33, MSRP 13 in MRS
40), predvssem z nameenom odpraavljanja nesk
kladnosti in razlage beseedila (sprem
membe je
treba uporaabljati za lettna obdobja, ki se začnejjo 1. julija 20
014 ali pozneeje).
n, d.d.
146
 OPMSRP 21 »Dajatve« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali
pozneje).
Družba predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v
obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in
obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.
Družba ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi
ter obveznostmi v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: Pripoznavanje in
merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe, če bi bila
uporabljena na datum bilance stanja.
147
Letno p
5.4.4 POMEMB
BNE RAČU
UNOVODS
SKE USME
ERITVE
a. Po dlaga za sesstavo
Računoovodski izkaazi so priprravljeni v skkladu z MS
SRP, v sklad
du z Zakon
nom o gosp
podarskih
družbaah, drugimi zakoni in s Pravilnikom
m o računovodstvu dru
užbe. Predsttavljeni so v evrih in
zaokroženi na evrro. Med razkrivanjem iin vrednoten
njem postavvk smo nepposredno up
porabljali
določbee standardo
ov. Izjema je bilo le vrrednotenje tistih
t
postavvk, pri katerrih standard
di dajejo
možnoost izbire meed več različn
nimi metoddami vrednottenja.
Računoovodski izkaazi so pripraavljeni ob uppoštevanju izvirnih vred
dnosti, razen
n finančnih sredstev,
nekratkkoročnih srredstev za prodajo
p
(ozirroma sredsttev in pripa
adajočih obvveznosti sku
upine za
odtujiteev), neprem
mičnin ter naaložbenih neepremičnin, ki so izkaza
ana po prevrrednoteni alli pošteni
vrednoosti. Detajlno je vredno
otenje posam
meznih sred
dstev in obvveznosti opiisano v posameznih
razdelkkih spodaj.
biri računovvodskih usm
meritev in oodločanju o njihovi upo
orabi, kot tu
pravi teh
Pri izb
udi pri prip
računoovodskih izkazov, je upraava družbe P
Pivovarna Union,
U
d.d., upoštevala
u
n
naslednje tri zahteve:
 računovodski izkazi so
o razumljivi,, če jih njiho
ovi uporabniiki razumejoo brez težav,,
 informacije so primerne, če u
uporabniku pomagajo pri sprejem
manju ekon
nomskih
odločitev,
 informacije so bistvvene, če bbi njihov izpust ali neresničnoo podajanje lahko
vplival/vpliivalo na ekonomske odlločitve uporaabnikov.
meritve, ki so podane v nadaljevaanju, so bile
e dosledno uporabljenee v vseh
Računoovodske usm
obdobjih, ki so prik
kazana.
b. Preedpostavka delujočega podjetja
Na dan
n 31.12.2013 so
s kratkoroččne obveznoosti Pivovarn
ne Union, d..d., višje od njenih kratk
koročnih
sredsteev za 14.682..369 EUR.
prila 2014 (sskupaj s Pivoovarno Laško, d.d., in Ra
adensko, d.dd.) podpisalaa z vsemi
Družbaa je konec ap
18 bankkami upnicaami Sporazu
um o restrukkturiranju in
n mirovanju. Sporazum definira pom
membne
mejnikke finančneega restruk
kturiranja, končna zapadlost ve
ečine kredditov družb
b pa je
reprogrramirana do
o konca leta 2016.
ukturiranja ddružb je z aktivnim
Projektt definiranjaa koncepta operativnegga in finanččnega restru
sodelovvanjem dru
užb, upnic in svetovalccev tekel ceelo leto 20113. Njegov ccilj je bil definirati
d
sporazu
um, ki na eni
e strani zaagotavlja Pivvovarni Unio
on, d.d., finančno stabillnost z dolg
goročnim
reprogrramom kreeditov in razdolžitvijo ddružbe na vzdržno ravven dolga. Na drugi strani
s
pa
zagotavvlja upniko
om izpolniitev pričakkovanj po čim hitre
ejši razdolžžitvi ob hkratnem
h
maksim
miziranju vrednosti tud
di za lastniike. Na ta način zagottavlja družbbi dolgoročn
ni razvoj
kvalitettnih blagovn
nih znamk in
n ohranitev delovnih mest.
niranih je biilo 17 različn
nih scenarij ev restruktu
uriranja in na
n podlagi aanaliz s finančnega,
Zdefin
davčneega in pravneega stališča je bil skrbnoo izbran kon
ncept, ki je rezultiral v ppodpisani Sp
porazum.
dobje do kon
nca leta 20116 regulira zaveze do upnikov.
u
Pooleg razdolžževanja z
Sporazzum za obd
odplačiili upnikom
m iz denarrnega toka osnovne dejavnosti
d
postavlja ppomembne mejnike
razdolžžitve iz konzzorcijskega prodajnega procesa dru
užbe Mercator, d.d., in
n prodajnih procesov
družb R
Radenska, d.d.,
d
Birra Peeja, Sh.a., in
n Delo, d.d., ki
k so bili začčeti v letu 20
013.
n, d.d.
148
Letno p
Eden iizmed ključn
nih mejniko
ov za vse deeležnike, tak
ko za upnik
ke, družbo, kot tudi lasstnike, je
p transparentno speljan
nem procesu
u iskanja
dokapitalizacija Pivvovarne Laško, d.d., o kkateri bodo po
L
d.d., oodločali lasttniki.
vlagateelja v Pivovarrno Laško,d..d., na skupšščini družbee Pivovarna Laško,
m
je odplačilo
o
kreeditov iz ku
upnine prod
daje naložbee Mercator, d.d., do
Prvi poomemben mejnik
konca jjulija 2014. Konec leta 2014
2
je druggi mejnik, ko
o so planiran
na odplačilaa kreditov iz kupnine
za naloožbe neosn
novne dejavn
nosti. Tretjii, ključni mejnik,
m
je razdolžitev iiz dokapitallizacije v
sredinii leta 2015.
n bi bil izpolnjen,
i
jje potrebno
o tretji mejnik izpolniiti v krajšem roku.
Če prvvi mejnik ne
Restrukktiriranje s tem ne bi bilo prekin
njeno, se pa super večina upnikovv (85% terjatev bank
upnic) lahko odlo
oča o drugaččnih možnoostih. Neizp
polnjevanje določil Spoorazuma, vk
ključno z
m odplačil iz
i denarneg
ga toka osnoovne dejavn
nosti in mejjnikov dezin
nvestiranja, povzroči
načrtom
preneh
hanje Sporazzuma, samo če tako odlooči super veččina upnikov.
dpostavke delujočega ppodjetja pri pripravi
Poslovoodstvo družžbe ocenjuje, da je upporaba pred
računoovodskih izkazov za obdo
obje, končan
no 31.12.20133, ustrezna.
c. Tu
uje valute
Vse poostavke, ki so vključen
ne v računoovodske izkaaze družbe, so izražen
ne z uporab
bo valute
primarrnega gospo
odarskega ok
kolja, v katerrem družbaa deluje (“funkcijska valluta”). Račun
novodski
izkazi sso predstavljeni v evrih, ki so funkccijska in pred
dstavitvena enota
e
družbee.
ne transakcije so preraču
unane v funkkcijsko valutto z uporabo
o menjalniškkih tečajev, veljavnih
v
Devizn
na dan
n, ko so bile transakcije opravljene. Dobički in izgube, ki nastanejo
n
prri teh transakcijah in
pri preetvorbi denaarnih sredsttev ter obveeznosti, den
nominiranih
h v tuji valu
uti, so pripo
oznani v
poslovn
nem izidu.
v
papirjev in
n drugih mo
onetarnih
Tečajne razlike, kii izhajajo iz pretvorbe ddolžniških vrednostnih
nih sredstevv, pripoznan
nih po poštteni vredno
osti, so vklju
učene v dobbičke in izg
gube pri
finančn
transakkcijah s tujiimi valutam
mi. Tečajne razlike pri nemonetarn
nih postavkaah, kot so delnice
d
v
posestii za trgovan
nje, so prikazane kot deel povečanja ali zmanjša
anja poštenee vrednosti.. Tečajne
razlike pri za prod
dajo razpoložljivih vredn
nostnih papirjih so prip
poznane nepposredno v presežku
p
iz prevvrednotenja.
d. Up
poraba ocen
n in presoj
Pripravva računovod
dskih izkazo
ov temelji tu
udi na določeenih ocenah
h in predposttavkah poslo
ovodstva,
ki vplivvajo tako na
n neodpisan
no vrednostt sredstev in
n obveznostti družbe ko
kot tudi na izkazane
prihodkke in odhod
dke obračunsskega obdobbja.
Poslovoodska ocena med drugim vključu
uje določiteev življenjsk
ke dobe in preostale vrednosti
v
neprem
mičnin, nap
prav in opreeme ter neeopredmeten
nih sredstevv, popravke vrednosti zalog in
terjatevv, predpostavvke, pomem
mbne za aktu
uarski izraču
un v zvezi z določenimi zaslužki zap
poslenih,
predpoostavke, ki so
o vključene v izračun m
morebitnih reezervacij za tožbe,
t
ter prredpostavke in ocene
za slab
bitev dobreg
ga imena. Ne
N glede na to, da poslo
ovodstvo me
ed pripravo predpostavk
k skrbno
prouči vse dejavnike, ki na to
t lahko vpllivajo, je možno,
m
da se
e dejanske posledice poslovnih
p
dogodkkov razlikujeejo od ocenjenih. Zato jje treba pri računovodsk
r
kih ocenah u
uporabiti prresojo ter
upoštevvati moreb
bitne sprem
membe posslovnega ok
kolja, nove poslovne dogodke, dodatne
inform
macije in izku
ušnje.
n, d.d.
149
Letno p
Glavnee ocene in predpostavk
p
ke na dan izzkaza finanččnega polož
žaja, ki so vvezane na prihodnje
p
poslovaanje in bi laahko povzro
očile vrednoostno pomem
mbnejše popravke knjiigovodskih vrednosti
v
sredsteev in obvezn
nosti, so naveedene v nadaaljevanju.
mbnih ocen
nah negotovvosti in od
dločilnih pre
esojah, ki jih je posllovodstvo
Podatkki o pomem
pripravvilo v proceesu izvajanjja računovoodskih usmeritev in kii najbolj vpplivajo na zneske
z
v
računoovodskih izkazih, so opissani v nasleddnjih pojasn
nilih:
 Družba najmanj enkraat na leto preeverja, ali ob
bstajajo indik
katorji za slaabitev za posamezne
note, pri čem
mer se nad
domestljiva vrednost n
nefinančnih sredstev
denar ustvvarjajoče en
ugotavlja na
n osnovi seedanje vredn
nosti prihod
dnjih denarnih tokov, kkar temelji na oceni
pričakovan
nih denarnih
h tokov iz denar ustvaarjajoče eno
ote kot tudii določitvi primerne
p
diskontne stopnje.
o
za do
oločene zasllužke so evvidentirane sedanja vreddnost odpraavnin ob
 V okviru obvez
upokojitvi in jubilejnee nagrade. P
Pripoznane so na osno
ovi aktuarskkega izračun
na, ki ga
A
izzračun temelji na predp
postavkah in
n ocenah, veeljavnih v
odobri posslovodstvo. Aktuarski
času nastaanka izraču
una, ki se zaradi spreememb v prihodnje
p
laahko razliku
ujejo od
dejanskih predpostavk
k, ki bodo veljale takrrat. To se nanaša preddvsem na določitev
diskontne stopnje, occene fluktuaacije zaposleenih, ocene smrtnosti in ocene raasti plač.
nosti aktuarrskega izraačuna in
Obveze zaa določene zaslužke so zaradi kompleksn
dolgoročneega značaja postavke,
p
obbčutljive za spremembe
s
navedenih oocen.
 Rezervacijaa je pripozn
nana, ko imaa družba zarradi pretekle
ega dogodka pravne ali posredne
p
obveze, ki jih je mogo
oče zanesljivvo oceniti, in
n če je verjetno, da bo ppri poravnavvi obveze
o
dejavvnikov, ki oomogočajo gospodarske
e koristi. M
Možne obveeznosti v
potreben odtok
računovodskih izkazih niso priipoznane, ker
k
bo njih
hov dejanskki obstoj potrjen
p
z
nastopom ali nenastop
pom dogodkkov šele v neenapovedljivvi prihodnossti, na kar pa družba
ne more vplivati. Po
oslovodstvo družbe red
dno preverja, če je zaa poravnavo
o možne
obveznostii verjeten odliv
o
sredsteev, ki omog
gočajo ekon
nomske korristi. V prim
meru, da
postane veerjeten, se možna
m
obvezznost prerazzporedi tako, da se v raččunovodskih
h izkazih
zanjo oblik
kuje rezervaccija v trenutk
tku, ko se sp
premeni stop
pnja verjetnoosti.
e. Priipoznavanjee prihodkovv
Prihod
dki se merijo
o po pošteni vrednosti pprejetega nad
domestila ali terjatve za prodajo pro
oizvodov,
blaga iin storitev, posredovanih pri običaajnem poslo
ovanju družbe. Prihodkki so prikazzani brez
davka n
na dodano vrednost
v
in trošarin, ocen
njenih povračil in popustov.
Prihod
dki od prodaaje proizvod
dov, trgovskeega blaga in
n materiala se pripoznaajo ob izpollnjevanju
vseh naavedenih po
ogojev:
 na kupca so
s prešla vssa pomembn
na tveganja in koristi v zvezi z laastništvom predmeta
p
prodaje,
 prodajalec izgubi upraavljanje in naadzor nad prredmetom prodaje,
p
 znesek prih
hodkov je zaanesljivo izm
merljiv,
 visoka verjetnost pritok
ka gospodarrskih koristi v zvezi s tra
ansakcijo in
nesljivo izmeerljivi.
 stroški v zvvezi s transaakcijo so zan
Ostale kategorije prihodkov
p
see pripoznajo na naslednjji podlagi:
 prihodki od
d obresti se pripoznajo kot prihodk
ki obdobja, na
n katerega sse nanašajo, v skladu
z veljavno obrestno meero in ko je vverjetnost pritoka gospo
odarskih korristi visoka,
o dividend se pripozn
najo, ko nasstane pravica do prejem
ma plačil izz naslova
 prihodki od
dividend,
d licenčnin se pripoznajjo na podlag
gi določil v liicenčnih poggodbah.
 prihodki od
n, d.d.
150
Letno p
f. Naaložbe v odvvisne družbe
Odvisn
na družba jee družba, ki jo družba Pivovarna Union,
U
d.d., obvladuje, kkar pomenii, da ima
zmožn
nost odločanjja o njenih finančnih
f
in
n poslovnih usmeritvah.
u
nih računovvodskih izkaazih družbee Pivovarna Union, d.d
d., se naložbbe v odvisnee družbe
V ločen
merijo po nabavni vrednosti v skladu z MR
RS 27.
kih izkazih družbe Pivvovarna Uniion, d.d.,
V zvezzi z ugotavljjanjem, ali je treba v rračunovodsk
pripozn
nati kakšno izgubo zaraadi oslabitvee naložbe v odvisno
o
druž
žbo, se upošštevajo določčila MRS
39 ali M
MRS 27. Naadalje se v skladu z MR
RS 36 za oslaabitev testira
a celotna kn
njigovodska vrednost
naložbe kot eno sredstvo;
s
njegova knjiggovodska vreednost se primerja
p
z n
njeno nadom
mestljivo
ne vrednosti,, zmanjšanee za stroške prodaje,
p
in vvrednosti v uporabi).
u
vrednoostjo (višja izzmed pošten
g. Neeopredmeten
na sredstva
Neopreedmetena srredstva s ko
ončno doboo koristnosti, ki so pridobljena poosamič (ne v okviru
poslovn
ne združitvve) in niso ustvarjena znotraj dru
užbe, se računovodskoo vodijo po modelu
nabavn
ne vrednostti oziroma so izkazaana po nab
bavni vredn
nosti, zman
njšani za nabrano
amortizacijo in morebitne
m
osslabitve. Am
mortizirajo se
s po linearrni metodi v obdobju njihovih
nih pričakovvanih funkccionalnih živvljenjskih dob (patenti, blagovne zn
nce 5 let;
ocenjen
namke licen
program
mska oprem
ma 3 leta). Ocene priččakovanih funkcionalni
fu
ih življenjskkih dob terr metoda
amortiziranja se prreverjajo ob vsaki pripraavi računovo
odskih izkaz
zov; morebittne spremem
mbe ocen
omenjeenih kategorrij se upošteevajo za bodooča obdobja in ne za naz
zaj.
Neopreedmetena srredstva z needoločeno doobo koristno
osti, ki so prridobljena pposamič (ne v okviru
poslovn
ne združitvve) in niso ustvarjena znotraj družbe, so iz
zkazana po nabavni vrednosti,
Pripozn
nanje neoprredmetenega sredstva jee odpravljen
no ob njegovi odtujitvi ali ko ni prričakovati
nikakrššnih bodočiih gospodarrskih koristti iz naslovva njegove nadaljnje
n
u
uporabe. Do
obički ali
izgube ob njegovi odpravi priipoznanja vpplivajo na poslovni
p
izid
d obdobja, v katerem jee njegovo
pripozn
nanje odpravljeno.
h. Op
predmetena osnovna srredstva
Zemljišča in zgraadbe, ki se uporabljajoo, se računo
ovodsko vod
dijo po moddelu prevrednotenja
ozirom
ma so izkazaani po njiho
ovi prevredn
noteni vredn
nosti na dan
n prevrednootenja, zman
njšani za
kasnejššo nabrano amortizacijjo ali oslabiitve. Prevred
dnotenje se opravlja doovolj redno, tako da
knjigovvodske vred
dnosti na daan izkaza fin
nančnega položaja
p
bisttveno ne oddstopajo od njihovih
poštenih vrednostii.
Prevred
dnotenje zeemljišč in zgradb navvzgor se prripozna oziiroma nabiira kot presežek iz
prevred
dnotenja v drugem vsseobsegajočeem donosu
u, razen če gre za oddpravo pred
dhodnega
prevred
dnotenja istiih zemljišč in zgradb n
navzdol, ki jee bilo pripoz
znano v posslovnem izid
du; v tem
primerru se do vred
dnosti predh
hodnega preevrednotenjaa navzdol prrevrednoten
nje navzgor pripozna
p
v posloovnem izid
du. Prevredn
notenje zem
mljišč in zg
gradb navzd
dol se v vrrednosti, ki presega
morebiitni predhod
dno pripozn
nani presežekk iz prevred
dnotenja istih
h zemljišč in
n zgradb, prripozna v
poslovn
nem izidu.
n, d.d.
151
Proizvodne naprave, stroji, vse vrste opreme, povratna embalaža ter drobni inventar se
računovodsko vodijo po modelu nabavne vrednosti oziroma so izkazani po nabavni vrednosti,
zmanjšani za nabrano amortizacijo in morebitne oslabitve.
Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju se merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za
morebitne oslabitve. Nabavna vrednost vključuje tudi stroške izposojanja v skladu s sprejeto
računovodsko usmeritvijo. Razvrščajo se h kategorijam opredmetenih osnovnih sredstev,
katerim bodo pripadala, ko bodo dokončana in na voljo za nameravano uporabo. Opredmetena
osnovna sredstva se pričnejo amortizirati v naslednjem mesecu, potem ko so na voljo za
nameravano uporabo.
Zemljišča se ne amortizirajo.
Amortizacija zgradb se pripoznava v poslovnem izidu, ob tem pa se odpravljanje presežka iz
njihovega prevrednotenja sproti pripoznava neposredno v zadržanih dobičkih. Ob odpravi
pripoznanja zgradb se njihov pripadajoči morebitni preostali presežek iz prevrednotenja prenese
neposredno v zadržane dobičke.
Amortizacija je preračunana po linearni metodi in se (razen za zemljišča in opredmetena
osnovna sredstva v pridobivanju, ki se ne amortizirajo) pripoznava zato, da se nabavna ali
prevrednotena vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zmanjšana za morebitno preostalo
vrednost, odpiše v obdobju njene ocenjene pričakovane funkcionalne življenjske dobe. Ocene
pričakovanih funkcionalnih življenjskih dob in preostalih vrednosti ter metoda amortiziranja se
preverjajo ob vsaki pripravi računovodskih izkazov; morebitne spremembe ocen omenjenih
kategorij se upoštevajo za bodoča obdobja in ne za nazaj. Pričakovane funkcionalne življenjske
dobe po posameznih skupinah sredstev so:
Zgradbe
Naprave in stroji
Računalniška strojna in programska oprema
Vozila
Druga oprema
Povratna embalaža (sodi, steklenice, zaboji)
10 - 66 let
5 - 14 let
3 leta
3 - 9 let
3 - 20 let
3 - 5 let
Stroški posojil za financiranje nakupa zemljišč, gradnje zgradb in nakupa opreme se do dneva
usposobitve pripišejo vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. Stroški, ki nastajajo v zvezi z
opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo
njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo
podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat
obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. S podaljšanjem dobe koristnosti
opredmetenega osnovnega sredstva je mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se
opredmeteno osnovno sredstvo amortizira. Vsa druga popravila in vzdrževanje so vključeni v
poslovni izid v poslovnem letu, v katerem so nastali.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva je odpravljeno ob njegovi odtujitvi ali ko ni
pričakovati nikakršnih bodočih gospodarskih koristi iz naslova njegove nadaljnje uporabe.
Dobički ali izgube ob odpravi njegovega pripoznanja vplivajo na poslovni izid obdobja, v katerem
je njegovo pripoznanje odpravljeno
152
Letno p
i. Naaložbene ne premičninee
Naložb
bene neprem
mičnine so posedovanee z nameno
om prinašan
nja najemniine in/ali povečanja
p
njihovee dolgoročn
ne vrednostii. Ob pripooznanju se merijo po nabavni vrrednosti, za njihovo
kasnejšše merjenje pa se uporablja tako im
menovani model
m
pošten
ne vrednostii (amortizaccija se ne
obraču
unava), kar pomeni,
p
da povečanja ali zmanjšaanja njihove
e poštene vrrednosti vplivajo na
poslovn
ni izid obdob
bja, v katereem nastanejoo.
Pripozn
nanje naložžbene nepreemičnine je odpravljeno
o ob njeni odtujitvi
o
ali dokončni prekinitvi
p
njene uporabe in
n ni pričako
ovati nikakrršnih bodoččih gospoda
arskih korissti iz naslovva njene
odtujitvve. Dobički ali izgube ob
o odpravi n
njenega pripo
oznanja vpliivajo na posslovni izid ob
bdobja, v
odpravljenoo.
katerem
m je njeno pripoznanje
p
j.
Os labitev opreedmetenih osnovnih srredstev in neopredmet
n
tenih sredsttev (razen dobrega
d
im ena)
odskih izkaazov se za vsa opred
dmetena ossnovna sred
dstva in
Ob vssaki pripravvi računovo
neopreedmetena srredstva (razen dobregaa imena) prreveri, ali zanje obstajaajo morebittni znaki
oslabitvve. V primeru obstoja znakov
z
oslabbitve se za ovvrednotenje morebitne oslabitve om
menjenih
sredsteev oceni njjihova nado
omestljiva vvrednost. Če
Č nadomestljive vreddnosti posam
meznega
sredstvva ni mogoče oceniti, see poizkuša ooceniti nadom
mestljivo vre
ednost denaar ustvarjajoče enote,
kateri zzadevno sred
dstvo pripad
da.
Nadom
mestljivo vrednost sredsttva predstavvlja višja izm
med njene poštene
p
vreddnosti, zman
njšane za
stroškee prodaje, in
i njene vrrednosti prii uporabi. Slednja se oceni kot sedanja vreednost s
sredstvvom povezan
nih diskontiranih bodoččih denarnih
h tokov, upo
oštevajoč diskkontno stop
pnjo pred
davki, kki odslikava trenutno tržžno oceno ččasovne vred
dnosti denarja ter specifi
fična tveganjja v zvezi
s sredsstvom, ki prii oceni bodočih denarnih
h tokov niso
o bila upoštevana.
Sredstvvo (ali denaar ustvarjajoča enota) see oslabi na njeno nadomestljivo vrrednost, če je le - ta
nižja ood njene knjjigovodske vrednosti.
v
O
Oslabitev se takoj
t
pripoz
zna v poslovvnem izidu, razen če
se zadeevno sredstvvo računovo
odsko vodi ppo modelu prevrednote
p
nja; v tem pprimeru se oslabitev
pripozn
na kot zman
njšanje preseežka iz prevrrednotenja.
meru odprave oslabitve, se vrednostt sredstva (aali denar usttvarjajoče en
note) poviša na novo
V prim
ocenjen
no nadomesstljivo vredn
nost, vendar le toliko, da nova nado
omestljiva n
ne presega vrednosti,
po kateeri bi bilo sredstvo
s
vreednoteno, čee v preteklo
osti oslabitve
e zadevnegaa sredstva (aali denar
ustvarjajoče enote)) ne bi bilo. Odprava osllabitve se tak
koj pripozna
a v poslovneem izidu, razzen če se
no sredstvo računovodssko vodi poo modelu prevrednoten
nja; v tem pprimeru se odprava
zadevn
oslabitvve pripozna kot prevred
dnotenje navvzgor v preseežku iz prevrrednotenja.
k. Daana posojila, depoziti, denarne
d
posstavke
Dana p
posojila, deepoziti, denaarne postavvke se kot finančna
f
sredstva na zzačetku izm
merijo po
pošteni vrednosti na
n datum njihove izdajee oziroma pllasmaja.
Po začčetnem meerjenju se izkazujejo
i
ppo odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti,
n, d.d.
153
Letno p
l. Za prodajo razzpoložljiva finančna srredstva
Za prodajo razpolo
ožljiva finan
nčna sredstvaa se na začetku izmerijo
o po poštenii vrednosti na
n datum
pridobiitve. Taka poštena vreednost je pponavadi en
naka nabavn
ni vrednostii, vendar so včasih
potrebn
ni popravki.
Po začčetnem prip
poznanju see za prodajjo razpoložlljiva finančn
na sredstvaa merijo po
o pošteni
vrednoosti v izkazu finančnega položaja, prri čemer se spremembe
e poštene vreednosti prip
poznajo v
drugem
m vseobsegaajočem don
nosu, razen
n njihovih oslabitev,
o
ob
bresti, prippoznanih z uporabo
efektivn
ne obrestne mere, ter teečajnih razlikk.
Najboljjši dokaz po
oštene vredn
nosti so kotiirajoče cene na delujoče
em trgu. Čee te niso na voljo, se
uporab
bijo tehnike vrednotenjaa, ki v največčji meri upo
oštevajo tržn
ne vhodne poodatke in vk
ključujejo
zadnje premišljenee tržne poslle, sklicevan
nje na trenuttno tržno vrrednost druggega instrum
menta, ki
ima poodobne bistvvene značilnosti, ter analliza diskontiiranih denarrnih tokov.
sredstva nii mogoče zanesljivo
nosti za pro
odajo razpooložljivega finančnega
f
Če pošštene vredn
izmeritti, se sredstvvo izkaže po nabavni vreednosti ob upoštevanju
u
njegove morrebitne oslabitve.
pravi pripozznanja ali trajni
t
oslabiitvi za prod
dajo razpolož
žljivega finaančnega sreedstva se
Ob odp
nabran
ni drugi vseo
obsegajoči donos
d
preneese v poslovvni izid obdo
obja, v katerrem je sred
dstvu bilo
odpravvljeno pripozznanje oziroma je bilo trrajno oslabljjeno.
m. Izvvedeni finan
nčni inštrum
menti
Izveden
ni finančni inštrumentti se koristij o za upravljjanje obresttnega tvegan
nja. Gre za obrestne
opcije iin obrestne zamenjave.
Izveden
ni finančni inštrumentti so začetn
no pripoznaani po pošte
eni vrednossti na dan sklenitve
pogodb
be zanje, kassneje pa se merijo
m
po njjihovi pošten
ni vrednosti na datum pporočanja. Dobički
D
in
izgube v zvezi s sp
premembo njihove pošštene vredno
osti so takoj pripoznanii v poslovneem izidu,
d tveganjem.
razen čče gre za varrovanje pred
n. Za loge
Zalogee se izkazujeejo po nižji izmed izvirrne ali čiste iztržljive vrednosti in pporabljajo po
o metodi
tehtaniih povprečniih cen. Čisto
o iztržljivo vvrednost predstavlja ocen
njena prodaj
ajna cena, zm
manjšana
za ocen
njene strošk
ke dokončanjja in prodajee.
ke predstavvljajo neposrredni strošk
ki materiala
a in surovin
n, dela, pro
oizvodnih
Proizvaajalne strošk
storitevv, amortizaacije..., ter posredni sstroški prozzvodnje (v okviru prooizvajalnega procesa
obraču
unani strošk
ki materiala in surovin
n, dela, storritev, amorttizacije..., kii pa jih ni mogoče
neposrredno povezo
ovati z nastaajajočimi prooizvodnimi učinki).
Zalogee surovin, materiala, rezervnih delovv, proizvodo
ov in trgovskega blaga see odpišejo naa podlagi
inventu
urnih zapissnikov, rekllamacijskih in drugih
h komisijskih zapisnikkov ali na predlog
odgovoorne osebe (ttudi škart, kalo,
k
lom), zaa kar je potrreben sklep uprave
u
družžbe. Zaloge je
j treba v
celoti oodpisati, čee je njihova prodaja zaa vedno usttavljena ali uporaba prrepovedana. Družba
pregled
da uporabno
ost zalog materiala in rrezervnih deelov, ki nim
majo gibanjaa več kot 5 let, in po
potrebii 100% oslab
bi njihovo vrrednost.
n, d.d.
154
Letno p
o. Deenarna sredstva in denaarni ustrezn
niki
Za nam
mene izkazaa denarnih tokov denaar in denarn
ni ustreznik
ki obsegajo gotovino v blagajni,
depozitte na vpoglled pri bank
kah in naloožbe v instrumente den
narnega trgaa, brez prek
koračitev
bančniih računov. Prekoračitvve stanj naa bančnih računih
r
so v izkazu ffinančnega položaja
vključeene med kratkoročne fin
nančne obveeznosti.
p. Po slovne terjaatve
Poslovn
ne terjatve se sprva pripoznajo ppo pošteni vrednosti,
v
nato
n
pa se merijo po odplačni
vrednoosti z uporab
bo metode veeljavnih obreesti, zmanjššani za oslab
bitev.
Oslabittev posamiččne terjatve se oblikuje v primeru,, ko obstaja objektivni dokaz, da celotnega
c
zneskaa terjatve ne bo moč izteerjati. Višinaa oslabitve predstavlja
p
razliko
r
med njeno knjig
govodsko
vrednoostjo in sed
danjo vredn
nostjo z njjo povezaniih ocenjenih prihodnj ih denarnih
h tokov,
diskontiranih po veljavni
v
obreestni meri. Z
Znesek oslab
bitve terjatve
e se takoj prripozna v po
oslovnem
izidu.
q. Deelniški kapittal
Navadn
ne delnice se
s razvrščajo
o med kapittal. Transakcijski strošk
ki, ki so nepposredno po
ovezani z
izdajo novih delnic, ki ni poveezana s prevvzemom dru
užbe, so prikazani kot zzmanjšanje kapitala.
Vsakršni presežki poštene vreednosti prejjetega vplačaanega znesk
ka nad knjiggovodsko vrrednostjo
izdanih
h novih deln
nic so pripozznani kot vpllačani preseežek kapitala
a.
r. Lasstne delnicee
Naložb
be v lastne deelnice se izk
kazujejo kot negativna postavka
p
kapitala.
du z ZGD-1 se za delnicee družbe Pivvovarna Uniion, d.d., obllikujejo tudii ustrezne reezerve za
V sklad
lastne d
delnice kot del
d rezerv izz dobička.
Vsi učiinki transakcij z lastnim
mi delnicamii (tako že realizirani dob
bički ozirom
ma izgube prri njihovi
prodajii kot tudi njiihovo prevreednotovanjee navzgor alii navzdol) so
o prikazani n
neposredno v okviru
postavkk kapitala.
s. Divvidende
Doklerr niso odob
brene na sk
kupščini deelničarjev, so
s predviden
ne dividendde obravnavvane kot
zadržan
ni dobički.
t. Re zervacije
Rezervvacije se prip
poznajo, ko
o ima družbba sedanjo pravno
p
ali posredno
p
obbveznost kott rezultat
pretekllih dogodkovv, za katere obstaja v prrihodnosti velika
v
verjetn
nost, da bo m
morala to obveznost
poravn
nati in kadarr je znesek obveznosti
o
m
mogoče zaneesljivo oceniiti. Rezervaccije se ne prripoznajo
za izgu
ube iz prihod
dnjega poslo
ovanja.
Znesekk pripoznan
nih rezervacij je najboljjša ocena od
dtokov dejavvnikov, potrrebnih za po
oravnavo
sedanjee obveze na datum poro
očanja, upošštevajoč z njo
o povezane rizike in neggotovosti. V primeru
da se rrezervacija meri
m v višinii bodočih deenarnih toko
ov, potrebnih za poravn
navo sedanjee obveze,
n, d.d.
155
Letno p
se, če je časovna vrednost deenarja pomeembna, znesek le - teh
h diskontira na njihovo
o sedanjo
vrednoost.
Neto oobveznost družbe
d
v zveezi z dolgooročnimi ug
godnostmi iz naslova ddelovne dob
be, razen
pokojn
ninskih shem
m, je zneseek zaslužkoov, ki naj bi
b jih zaposleni dobili v zameno za svoje
službovvanje v tek
kočem in preteklih obddobjih. Obvveznost se izračunava z uporabo metode
predvid
dene pomem
mbnosti enot in se diskoontira na sed
danjo vredno
ost.
u. Preejeta posojila, finančnee in poslovn
ne obveznosti
Prejetaa posojila teer ostale finančne in pooslovne obvveznosti se na
n začetku izmerijo po
o pošteni
vrednoosti na datum
m pridobitvee.
Po prid
dobitvi se vse
v kategorije obveznossti merijo po
p odplačni vrednosti z metodo efektivnih
obrestii.
nostim se odpravi
o
prip
poznanje saamo v prim
meru, če so le - te izbbrisane, kar pomeni
Obvezn
izpolnjjene, razveljjavljene ali zastarane.
z
R
Razlika med
d knjigovodskim zneskoom obveznosti, ki so
izbrisane ali pren
nesene na drugo
d
stran
nko, in plaččanim nadom
mestilom, vvključno z morebiti
bveznostmi, se takoj priipozna v po
oslovnem
prenesenimi nedeenarnimi sreedstvi ali prrevzetimi ob
izidu.
v. Daavek od dohodka pravnih oseb
Znesekk davka od dohodka pravnih
p
osebb v izkazu vseobsegajo
očega donoosa predstavvlja vsota
tekočegga in odložeenega davka.
d
tekoččega leta. Obbdavčljivi do
običek se
Tekoči davek je izrračunan na podlagi obddavčljivega dobička
od dob
bička pred daavki v izkazu
u vseobsega jočega dono
osa lahko raz
zlikuje za poostavke prih
hodkov in
odhodkkov, obdavčeenih ali davččno priznaniih v drugih davčnih obd
dobjih, ali zaa postavke prihodkov
in odhoodkov, ki nee bodo nikolli obdavčenii ali davčno priznani. Te
ekoči davek od dohodkaa pravnih
oseb jee izračunan upoštevajoč
u
1
v letu 20
013.
davčno stoppnjo 18% v leetu 2012 in 17%
Odložeeni davek jee prikazan v celoti z upporabo meto
ode obveznosti zaradi zaačasnih razlik, ki se
ugotovvijo s primerjavo knjigo
ovodskih vreednosti sred
dstev in obvveznosti z u
ustreznimi davčnimi
d
vrednoostmi v raču
unovodskih izkazih.
i
Obvveznosti za odloženi
o
davvek so načelloma pripozznane na
podlagi vseh začassnih razlik, medtem ko so terjatve za odloženii davek prippoznane le do
d takšne
višine oodbitnih začčasnih razlik
k, za katere jje verjetno, da bodo v prihodnosti n
na podlagi zadostnih
z
obdavččljivih dobičk
kov tudi korriščene. Odlooženi davek se določi po
o davčnih sttopnjah (in zakonih),
z
ki so v veljavi ali vsebinsko
v
veeljajo na dan
n izkaza finaančnega položaja in za kkatere je up
pravičeno
pričakoovati, da bodo veljali tu
udi v času, ko bo terjaatev za odloženi davek realizirana oziroma
obvezn
nost za odložženi davek poravnana.
p
Terjatvve za odložženi davek se preverjaajo ob vsak
ki pripravi računovodsskih izkazo
ov in so
pripozn
nane, v kolik
kor je verjettno, da se boo v prihodn
nosti pojavil razpoložljivv obdavčljivi dobiček,
iz katerrega bo mog
goče koristiti začasne ra zlike.
Tekoči in odloženii davek sta pripoznana
p
oslovnega izida, razen kkadar se nan
našata na
v izkazu po
postavkke, ki so priipoznane v drugem vseeobsegajočem
m donosu ali
a neposreddno v kapitaalu; v teh
primerrih sta teko
oči in odlo
oženi davekk pripoznan
na v drugem
m vseobseggajočem donosu ali
neposrredno v kapittalu.
n, d.d.
156
5.4.5 POPRAVEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA PRETEKLA OBDOBJA
Popravki v Izkazu finančnega položaja Pivovarne Union, d.d., na dan 1.1.2012
1.1.2012
1.1.2012
(v EUR)
poročano
popravek
popravljeno
1
SREDSTVA
13.029.180
-7.861.671
5.167.509
KAPITAL
Preneseni čisti dobiček
Čisti dobiček poslovnega leta
19.338.926
-174.108
6.181.755
-1.854.024
174.108
-6.181.755
17.484.902
0
0
Popravki v Izkazu finančnega položaja Pivovarne Union, d.d., na dan 31.12.2012
31.12.2012
31.12.2012
(v EUR)
poročano
popravek
popravljeno
2
SREDSTVA
KAPITAL
8.701.970
-4.308.089
4.393.881
17.515.367
-4.308.089
13.207.277
3
Popravki v Izkazu poslovnega izida Pivovarne Union, d.d., za obdobje 1.1.2012 31.12.2012
2012
2012
(v EUR)
poročano
popravek
popravljeno
Odloženi davki
2.667.555
-5.439.132
-3.553.583
3.553.583
-886.027
-1.885.549
Drugi vseobsegajoči donos obdobja
Celotni vseobsegajoči donos obdobja
-1.668.284
-7.107.416
3.553.583
-1.668.284
-3.553.833
Družba Pivovarna Union, d.d., je popravila računovodske izkaze za nazaj iz naslednjih naslovov:
 zmanjšala je terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev posojil, danih družbama
Center naložbe, d.d., in Infond Holding, d.d., v višini 9.202.333 EUR na dan 1.1.2012 ter
 v skladu s stališčem davčne uprave povečala terjatve za odložene davke iz naslova slabitev
finančnih naložb v družbe, v katerih ima več kot 8% delež lastništva, v višini 1.340.662
EUR na dan 1.1.2012.
Vplivi navedenih popravkov za nazaj so tabelarično prikazani za Izkaz finančnega položaja na
dneva 1.1.2012 in 31.12.2012, za Izkaz poslovnega izida in Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
pa za leto 2012.
157
Terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev posojil družbama Center naložbe, d.d., in Infond
Holding, d.d., so bile zmanjšane ob upoštevanju načel skrbnosti, previdnosti in konzervativnosti
v zvezi z izkazovanjem terjatev za odložene davke, povezanih z dokončnim davčnim
priznavanjem odhodkov iz predmetnih oslabitev s strani davčni oblasti. Vsekakor bo
poslovodstvo družbe uporabilo vse zakonsko dovoljene možnosti dokazovanja, da bi se odhodki
iz naslova predmetnih oslabitev dokončno davčno priznali, saj ocenjuje, da za to obstajajo
utemeljeni razlogi.
5.4.6 RAZKRITJA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH
IZKAZOV
1
(v EUR)
Licence in druga NS
NS v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
1. januar 2013
Odtujitve
31. december 2013
1.359.141
0
23.480
-6.873
1.375.748
0
42.488
-23.480
0
19.008
1.359.141
42.488
0
-6.873
1.394.756
1. januar 2013
Amortizacija v letu
31. december 2013
1.289.928
15.014
1.304.942
0
0
0
1.289.928
15.014
1.304.942
70.806
69.213
19.008
0
89.814
69.213
Sedanja vrednost
31. december 2013
1. januar 2013
158
(v EUR)
Licence in druga NS
NS v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
1. januar 2012
1.358.903
0
7.440
0
7.440
-7.440
1.358.903
7.440
0
Prenos iz opredmetenih osnovnih
sredstev
Odtujitve
31. december 2012
1.540
-8.742
1.359.141
0
0
0
1.540
-8.742
1.359.141
1. januar 2012
Amortizacija v letu
1.264.561
25.187
0
0
1.264.561
25.187
Prenos iz opredmetenih osnovnih
sredstev
31. december 2012
180
1.289.928
0
0
180
1.289.928
69.213
94.342
0
0
69.213
94.342
Sedanja vrednost
31. december 2012
1. januar 2012
Neopredmetena sredstva niso dana kot poroštvo za obveznosti. Družba nima finančnih in
poslovnih obveznosti iz nakupa neopredmetenih sredstev.
V letu 2013 je družba nabavila za 42.488 EUR novih neopredmetenih sredstev. Pridobljena
sredstva so računalniški programi.
Družba nima neopredmetenih sredstev, vzetih v finančni najem.
Lastne blagovne znamke niso izkazane v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi
standardi.
2
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
135.000
135.000
0
0
Na dan 31.12.2013 ima družba 135.000 EUR dolgoročno odloženih stroškov iz naslova pogodbenih
obveznosti.
159
3
2013 (v EUR)
Proizvajalne
naprave in
Zgradbe
stroji
Zemljišča
Nabavna vrednost
1. januar 2013
27.286.792 30.167.981 149.700.649
0
0
0
0
325.561
1.276.540
Prevrednotenja
-3.308.020 -4.104.267
0
Odtujitve
0
0
-684.508
31. december 2013
23.978.772 26.389.275 150.292.680
Nabrani popravek
vrednosti
1. januar 2013
Amortizacija v letu
Prevrednotenja
Odtujitve
31. december 2013
0
0
0
0
0
1.000.689 134.372.969
813.732
3.881.445
-1.786.141
0
0
-654.022
28.280 137.600.392
Druge
naprave in
oprema
Osnovna
Drobni
sredstva v
Skupaj
152.360 11.965.594
0
0
0 1.344.189
0
0
0
-171.693
152.360 13.138.090
2.671.790
3.453.289
-2.946.290
-738.073
0
2.440.716
221.945.165
3.453.289
0
-8.150.360
-856.201
216.391.892
306 9.648.777
0 1.153.736
0
0
0
-171.593
306 10.630.920
0
0
0
0
0
145.022.741
5.848.913
-1.786.141
-825.615
148.259.898
Sedanja vrednost
31. december 2013
23.978.772 26.360.995
12.692.288
152.054
2.507.170
2.440.716
68.131.994
1. januar 2013
27.286.792 29.167.292
15.327.680
152.054
2.316.817
2.671.790
76.922.424
160
2012 (v EUR)
Zemljišča
Nabavna vrednost
1. januar 2012
27.323.126
0
0
nepremičnine ter
neopredmetna sredstva
-36.335
Odtujitve
0
31. december 2012
Nabrani popravek
vrednosti
1. januar 2012
Amortizacija v letu
nepremičnine ter
neopredmetna sredstva
Odtujitve
31. december 2012
Proizvajalne
Druge
naprave in naprave in
Zgradbe
stroji
oprema
30.541.227 149.576.212
0
262.753
219.573
3.524.764
-592.820
0
-1.540
-3.661.540
27.286.792
30.167.981 149.700.649
0
0
412.678 133.827.255
831.231
4.182.595
0
0
-243.220
0
0
Osnovna
Drobni
sredstva v
152.359 11.029.217
0
0
1 1.105.907
Skupaj
2.639.232
4.882.803
-4.850.245
221.261.374
5.145.556
0
0
-169.530
0
0
-630.694
-3.831.070
152.360 11.965.594
2.671.790
221.945.165
0
0
306
0
8.333.488
1.484.406
0
0
142.573.727
6.498.232
-180
-3.636.701
0
0
0
-169.117
0
0
-243.400
-3.805.818
1.000.689 134.372.969
306
9.648.777
0
145.022.741
Sedanja vrednost
31. december 2012
27.286.792
29.167.292
15.327.680
152.054
2.316.817
2.671.790
76.922.424
1. januar 2012
27.323.126
30.128.550
15.748.957
152.053
2.695.729
2.639.232
78.687.647
Na dan 31.12.2013 je pooblaščeni cenilec nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo opravil
prevrednotenje nepremičnin za namen računovodskega poročanja. Vrednost opredmetenih
osnovnih sredstev družbe se je glede na zadnji dan preteklega leta zmanjšala za 8.790.430 EUR.
Na zmanjšanje vrednosti je poleg obračunane amortizacije v višini 5.848.913 EUR najbolj
vplivala neto slabitev v višini 6.364.219 EUR.
Skupni znesek vseh slabitev nepremičnin je znašal 6.827.008 EUR, skupni znesek krepitev
jeznašal 462.664 EUR ter odprava oslabitve 125 EUR. Družba je učinke prevrednotenja na nižjo
pošteno vrednost v višini 4.423.110 EUR pripoznala med prevrednotovalnimi odhodki za osnovna
sredstva in za to prevrednotenje izkazala manjši poslovni rezultat. Slabitev v višini 2.403.898
EUR je pokrila s črpanjem presežka iz prevrednotenja, ki ga je v preteklosti za ta sredstva
oblikovala zaradi krepitve vrednosti. Za sredstva, ki jih je cenilec ovrednotil na višjo pošteno
vrednost, smo oblikovali nov presežek iz prevrednotenja v višini 462.664 EUR.
V skladu z MRS 16 je družba izvedla knjiženje prevrednotenja tako, da je stornirala celoten
popravek vrednosti ocenjenih nepremičnin v višini 1.786.141 EUR, za isto vrednost je stornirala
tudi nabavno vrednost. Preostanek nabavne vrednosti v višini 58.315.967 EUR je zmanjšala za
skupni učinek prevrednotenja v višini 6.364.219 EUR, ter s tem izkazala novo nabavno vrednost
ocenjenih nepremičnin v višini 51.951.748 EUR.
Pivovarna Union d.d.je v letu 2013 za nove investicije namenila 3.453.289 EUR. Pomembnejše
nabave osnovnih sredstev v Pivovarni Union, d.d., v letu 2013 so bile nakup vračljive embalaže v
višini 1.460.598 EUR, hladilnih omar in točilnih aparatov v višini 318.034 EUR, nakup
161
informacijskega sistema za spremljanje proizvodnje v višini 116.602 EUR, začnega kompresorja
za pripravo tehnološkega komprimeranega zraka v višini 152.093 EUR, za predelavo tehnoloških
poti v fermentaciji smo namenili 127.325 EUR.
Družba ima na dan 31.12.2013 za zavarovanje prejetih kreditov zastavljena svoja opredmetena
osnovna sredstva, katerih sedanja vrednost je 50.213.052 EUR in za zavarovanje prejetih kreditov
obvladujoče družbe v višini 1.718.993 EUR.
Znesek finančnih in poslovnih obveznosti Pivovarne Union, d.d., ki se nanašajo na nabavo
opredmetenih osnovnih sredstev, je na dan 31.12.2013 znašal 468.188 EUR.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, znaša 42.013
EUR.
Izguba pri prodaji in izločitvi vseh opredmetenih osnovnih sredstev je znašala 14.832 EUR in je
razlika med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki v višini 4.453 EUR in prevrednotovalnimi
poslovnimi odhodki v višini 19.285 EUR.
4
(v EUR)
Nabavna vrednost
1. januar 2013
Prevrednotenje
Odtujitev
31. december 2013
1. januar 2013
Prevrednotenje
Odtujitev
31. december 2013
Sedanja vrednost
31. december 2013
1. januar 2013
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
36.335
274.405
-33.962
276.778
592.820
-212.315
-223.594
156.911
629.154
62.090
-257.556
433.689
0
0
0
0
243.220
-183.306
-59.914
0
243.220
-183.306
-59.914
0
276.778
156.911
433.689
36.335
349.600
385.935
162
(v EUR)
Nabavna vrednost
1. januar 2012
31. december 2012
1. januar 2012
31. december 2012
Sedanja vrednost
31. december 2012
1. januar 2012
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
0
36.335
36.335
0
592.820
592.820
0
629.154
629.154
0
0
0
243.220
243.220
0
243.220
243.220
36.335
349.600
385.935
0
0
0
Med naložbenimi nepremičninami so evidentirane nepremičnine, ki se ne uporabljajo za
opravljanje osnovne dejavnosti, in predstavljajo počitniške kapacitete.
Družba je iz naslova naložbenih nepremičnin ustvarila 27.798 EUR odhodkov predvsem iz
naslova vzdrževanja in upravljanja ter 30.518 EUR prihodkov iz naslova plačil za koriščenje
počitniških kapacitet.
Družba ima na dan 31.12.2013 za zavarovanje prejetih kreditov zastavljena svoje naložbene
nepremičnine, katerih sedanja vrednost je 39.956 EUR.
Družba nima naložbenih nepremičnin, vzetih v finančni najem.
Družba nima finančnih in poslovnih obveznosti iz nakupov naložbenih nepremičnin.
Dobiček pri prodaji in izločitvi vseh naložbenih nepremičnin je znašal 32.456 EUR in je razlika
med drugimi poslovnimi prihodki v višini 53.538 EUR in drugimi poslovnimi odhodki v višini
21.082 EUR.
Pooblaščeni cenilec nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo je na dan 31.12.2013 opravil
prevrednotenje naložbenih nepremičnin za namen računovodskega poročanja. Družba je učinke
prevrednotenja dela naložbenih nepremičnin na nižjo pošteno vrednost v višini 71.726 EUR
pripoznala med drugimi poslovnimi odhodki in za to prevrednotenje izkazala manjši poslovni
rezultat. Prevrednotenje dela naložbenih nepremičnin na višjo pošteno vrednost je izkazala med
drugimi poslovnimi prihodki v višini 317.123 EUR in za to prevrednotenje izkazala večji poslovni
rezultat.
163
5
Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe
(v EUR)
Birra Peja, Sh.a. Pec, Kosovo
Skupaj
2013
1.360.000
1.360.000
2012
1.360.000
1.360.000
Podatki o odvisnih družbah Pivovarne Union, d.d., na dan 31.12.2013
Ime družbe
Birra Peja, Sh.a.,
N.Basha 160, Peć
Birra Peja,
Sh.p.k.,Tirana
Država
Dejavnost družbe družbe
proizvodnja pijač
Kosovo
grosistična
prodaja pijač
Albanija
Vrednost
celotnega
kapitala (v
Čisti
poslovni
izid (v
EUR)
EUR)
57,63%
5.580.169
874.511
100,00% v lasti
Birra Peja, Sh.a.
-627.525
-117.060
Odstotek
udeležbe v
kapitalu
Na dan 31. 12. 2013 ima Pivovarna Union, d.d., v lasti 14.620 delnic odvisne družbe Birra Peja,
Sh.a., oziroma njen 57,63% delež v vrednosti 1.360.000 EUR. Za namen priprave računovodskih
izkazov družbe Pivovarna Union, d.d., je bila na dan 31.12.2013 opravljena cenitev naložbe, ki jo je
opravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, vpisana pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
Najpomembnejši elementi in ugotovitve postopka vrednotenja so:
 Vrednotenje je bilo opravljeno za oceno nadomestljive vrednosti finančne naložbe v
57,63% delež lastniškega kapitala družbe Birra Peja, Sh.a., na dan 31.12.2013 za namen
računovodskega poročanja v skladu z MRS 36 (preverjanje morebitne slabitve naložbe).
 Predmet vrednotenja je bila finančna naložba v odvisno družbo, merjena po nabavni
vrednosti.
 57,63% večinski delež družbe omogoča večinskemu lastniku vplivati na sprejemanje
odločitev organov upravljanja družbe in oblikovanje strategije in poslovnih odločitev (o
investicijah, zadolževanju itd.), ne zagotavlja pa izpeljave statusnih sprememb.
 V postopku vrednotenja je bila ocenjena vrednost pri uporabi in poštena vrednost,
zmanjšana za stroške prodaje, da se je lahko ocenila nadomestljiva vrednost, to je tisti
znesek, ki je enak pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje ali vrednosti pri
uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
 Pri oceni vrednosti je bila uporabljena »metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih
denarnih tokov brez upoštevanja zadolženosti«. Pri tej metodi se najprej oceni sedanja
vrednost prostih denarnih tokov brez odplačil obresti in glavnice (vrednost celotnega
kapitala), nato pa zaradi predmeta vrednotenja, to je lastniški kapital družbe, odštejejo
vse finančne obveznosti družbe. Tako dobljena vrednost se še popravi za morebitne
potencialne obveznosti, premije in diskonte.
 V skladu z določili MRS 36 so bile pri oceni vrednosti pri uporabi upoštevane projekcije
denarnih tokov:
 zasnovane na razumnih in sprejemljivih predpostavkah, ki predstavljajo
najboljšo poslovodsko oceno spleta gospodarskih okoliščin, ki bodo obstajale v
preostali dobi koristnosti sredstva, pri tem pa je treba večjo težo pripisati
zunanjim dokazom;
 zasnovane na zadnjih finančnih napovedih, ki jih je sprejelo poslovodstvo, pri
čemer pa mora biti izključena ocena prihodnjih denarnih pritokov in denarnih
odtokov, ki jih je pričakovati iz prihodnjih reorganizacij ali iz izboljšanja ali
164








povečanja uspešnosti sredstva. Projekcije na podlagi teh napovedi morajo zajeti
največ 5-letno obdobje, razen če je daljše obdobje upravičeno;
 ocenjene za daljše obdobje, kot ga pokrivajo zadnje napovedi, in sicer z
ekstrapoliranjem projekcij, ki so zasnovane na napovedih z uporabo ustaljenega
ali padajočega odstotka rasti za naslednja leta, razen če je upravičen rastoči
odstotek. Ta stopnja rasti ne sme preseči povprečnega dolgoročnega odstotka
rasti pri proizvodih, v dejavnostih ali v državi (državah), kjer družba posluje, ali
na trgih, na katerih se sredstvo uporablja, razen če je višji odstotek upravičen;
 sprejemljivost domnev, na katerih temeljijo projekcije denarnih tokov, je
ocenjena tako, da so bili pregledani vzroki razlik med preteklimi projekcijami
denarnih tokov in dejanskimi denarnimi tokovi ter dejanskimi preteklimi izidi.
Pri ocenitvi bodočih donosov se je delno izhajalo iz plana poslovanja za leto 2014, ki ga je
pripravilo poslovodstvo, vendar so ga cenilci smatrali za izredno optimističnega in ga v
projekcijah 2014 niso v celoti upoštevali, delno pa iz strateškega načrta 2011-15, ki so ga
cenilci korigirali glede na potencial podjetja, pri čemer so izhajali iz dosedanjega
poslovanja podjetja ter spoznanj iz analize dejavnosti.
Pri pripravi projekcij je bilo predpostavljeno, da bo podjetje tudi v prihodnje ohranjalo
trenutne poslovne odnose s Skupino Laško (licenčna proizvodnja BZ piva Laško in Sola
po trenutnih licenčnih pogojih oziroma licenčnini ter prodaja trgovskega blaga), kar sta
zagotovili tudi vodstvi družbe Birra Peja, Sh.a., in matičnege družbe Pivovarna Union,
d.d.. Prav tako je bilo upoštevano, da družba Birra Peja, Sh.a., nima v lasti blagovnih
znamk “Birra Peja” in “Akull”. Tako se je v okviru vrednotenja predpostavilo, da bo
matična družba Pivovarna Union, d.d., ki je 100% lastnik omenjenih blagovnih znamk,
hčerinskemu podjetju od datuma cenitve naprej zaračunaval licenčnine za uporabo teh
blagovnih znamk (v višini licenčnine na prihodek od prodaje posamezne BZ, in sicer
4,25% za BZ Birra Peja, Sh.a., in 3,25% za BZ Akull).
Za izračun reziduala je bil uporabljen model stabilne rasti denarnega toka v
neskončnost. Pri tem se je izhajalo iz dobička iz poslovanja iz zadnjega leta načrtovanja,
pri čemer se je upoštevala ekonomska amortizacija v višini računovodske amortizacije iz
zadnjega leta načrtovanja na ravni 9,1% (optimistični) oziroma 9,5% (pesimistični
scenarij) prihodkov od prodaje, ker se je ocenjevalo, da le - ta predstavlja povprečno
(normalizirano) letno obnovo osnovnih sredstev v neskončnost, ki omogoča načrtovani
prosti denarni tok. Na ta način izračunani dobiček iz poslovanja se je še prilagodil za
davke na osnovi 10% davka na dobiček, za spremembo v obratnem kapitalu glede na
stanje obratnega kapitala v zadnjem letu načrtovanja in ocenjeno stopnjo rasti reziduala.
Na osnovi analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti družbe je bilo ocenjeno,
da bo družba po letu 2018 povečevala svoj prosti denarni tok s povprečno 2,0% letno
stopnjo rasti.
Kljub visoki zadolženosti del ocenjene vrednosti izhaja iz presežnih sredstev (depozita in
presežnih nepremičnin – zemljišča v Peći).
Premija za kontrolo je bila upoštevana v velikosti 0%, ker so se že v osnovi izdelali
prihodnji donosi za povprečnega večinskega strateškega lastnika.
Ocenjujeno je bilo, da so potencialni investitorji za nakup ocenjevanega deleža samo
strateški investitorji, zato smo na osnovi analize lastnosti delnice družbe, ki ne kotira na
borzi, pri ocenitvi vrednosti večinskega paketa delnic upoštevali diskont za pomanjkanje
likvidnosti (večinski delež) v višini 15%.
Zahtevana stopnja donosa celotnega (lastniškega in dolžniškega) kapitala je:
 rwacc - 2014 = 14,7%
 rwacc - 2015 = 14,2%
 rwacc - 2016 = 13,6%
 rwacc - 2017 = 13,0%
165

rwacc - 2018 = 12,3%,
Na osnovi vseh navedenih predpostavk je ocenjena poštena vrednost, zmanjšana za stroške
prodaje, finančne naložbe v 57,63% lastniškega kapitala družbe Birra Peja, Sh.a., za namen
računovodskega poročanja v skladu z MRS 36 enaka 1.490.000 EUR oziroma 102 EUR na
delnico, kar je več od knjigovodske vrednosti naložbe na dan 31.12.2013.
Za zavarovanje kredita, ki ga je najela družba Birra Peja, Sh.a., ima družba Pivovarna Union,
d.d., na dan 31.12.2013 zastavljenih 350 delnic.
6
Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva
(v EUR)
Ostale naložbe v delnice in deleže, ki ne kotirajo
Skupaj
Gibanje za prodajo razpoložljivih dolgoročnih finančnih sredstev
(v EUR)
Stanje 1. januar
Spremembe v letu:
Pridobitve
Slabitev
Stanje 31. december
2013
2012
347.234
347.234
347.233
347.233
2013
347.233
2012
339.293
1
0
347.234
9.110
-1.169
347.233
Med večjimi delnicami oziroma deleži, vrednotenimi po nabavni vrednosti, ima družba na dan
31.12.2013 naložbe v družbe Davidov hram, d.o.o., v višini 240.000 EUR in Skupno pokojninsko
družbo, d.d., v višini 67.498 EUR, ostalo so deleži oziroma delnice Optimola, družbe Laško
Grupa Sarajevo ter družbe Infond Holdinga, d.d. – v stečaju.
7
(v EUR)
Dolgoročna posojila obvladujoči družbi
Obresti od posojil obvladujoči družbi
Dolgoročna posojila družbam v skupini
Obresti od posojil družbam v skupini
Druga dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila drugim družbam
Popravek vrednosti drugih dolgoročnih posojil
Skupaj
2013
2012
9.300.000
45.022
8.253.257
1.940.522
283.168
4.800.000
-4.800.000
19.821.969
9.300.000
43.324
8.253.257
1.477.483
392.607
4.800.000
-4.800.000
19.466.670
Posojila Pivovarni Laško, d.d., v višini 9.300.000 EUR, so zavarovana z menicami, obrestna
mera znaša 5,7%. Poslovodstvo meni, da ne glede na dejstvo, da omenjena posojila niso
zavarovana, še ne obstajajo razlogi za oblikovanje popravka vrednosti terjatev iz naslova le - teh.
Družba namreč pričakuje poplačilo na dolgi rok, ko bo Pivovarna Laško, d.d., sanirala svojo
zadolženost do bank. Banke upnice Pivovarne Laško, d.d., (in Pivovarne Union ,d.d., ter
166
Radenske, d.d. ) so konec aprila 2014 podpisale z vsemi 18 bankami upnicami Sporazum o
restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega
zmožnost poplačila dolgov do Pivovarne Union d.d.. Glavno tveganje pri tem je realizacija
prodajnih postopkov in odločitve bank ter lastnikov.
Dolgoročno dana posojila v višini 8.253.257 EUR so posojila družbi Birra Peja, Sh.a., ki so v
primerjavi z 31.12.2012 ostala nespremenjena. Posojila so zavarovana z menicami, zastavo
nepremičnin, opreme, terjatev in zalog. Obrestne mere so od 6-mesečni EURIBOR + 3,8% do
fiksne obrestne mere v višini 5,7%. Vsa posojila bodo s precejšnjo verjetnostjo poplačana ob
prodaji odvisne družbe Birra Peja, Sh.a., saj naj bi kupec lastniškega deleža nase od Pivovarne
Union, d.d., prevzel tudi vse finančne terjatve do družbe Birra Peja, Sh.a..
Druga dolgoročna posojila so stanovanjska posojila zaposlenim, odobrena v preteklosti do
vključno leta 2005. Doba odplačevanja kreditov je do 20 let. Zadnji krediti zapadejo v plačilo leta
2022. Družba v letu 2013 zaposlenim ni dala novih kreditov.
Na dan 31.12.2013 družba izkazuje tudi v preteklosti dano in 100% popravljeno posojilo družbi
Center naložbe, d.d., v višini 4.800.000 EUR.
Gibanje dolgoročno danih posojil družbam v Skupini Laško
Stanje Nova posojila v Odplačila v
(v EUR)
1.1.2013
letu 2013
letu 2013
Dolgoročno dana posojila 17.553.257
1.400.000
1.400.000
8
(v EUR)
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
Skupaj
Stanje
31.12.2013
17.553.257
Del, ki
zapade v
letu 2014
17.553.257
2013
2012
2.190.784
2.190.784
2.694
2.694
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami družba na dan 31.12.2013 izkazuje terjetev do države v
višini 2.189.775 EUR, za v preteklosti preveč plačane koncesije za vodo zaradi spremembe
zakonodaje v decembru 2013. Država bo preplačilo vrnila v roku 30 let.
167
9
Dolgoročne terjatve in obveznosti za odloženi davek
(v EUR)
Dolgoročne obveznosti za odloženi davek
Neto dolgoročne terjatve/obveznosti za odloženi davek
2013
2012*
popravljeno
11.486.505
-3.183.490
8.303.015
7.512.096
-3.118.215
4.393.881
Terjatve za odloženi davek*
Rezervacije
Obveznosti do
zaposlencev
Poštena
vrednost
(finančna
sredstva)
1. januar 2012
42.714
153.559
13.851.326
461.525
14.509.125
1. januar 2012 - popravljeno
0
42.714
0
153.559
-7.861.672
5.989.654
0
461.525
-7.861.672
6.647.453
-35.212
-19.260
1.041.670
-123.164
864.034
0
0
7.503
39.566
0
0
134.299
23.299
609
0
7.031.934
4.129.060
0
0
338.361
-207.976
609
0
7.512.096
3.983.949
0
0
47.069
-10.534
0
147.064
994
0
11.161.988
0
0
130.385
-9.540
0
11.486.505
(v EUR)
Sprememba v drugem
Sprememba v drugem
31. december 2013
Ostalo
Skupaj
Obveznosti za odloženi davek
(v EUR)
1. januar 2012
31. december 2012
31. december 2013
Poštena vrednost
(zmeljišča, zgradbe)
Ostalo
Skupaj
1.052.306
-62.718
1.660.306
-41
2.649.852
76.352
30.364
-41
2.756.527
427.639
40.725
0
0
468.363
-41.400
0
0
426.963
1.479.945
-21.994
1.660.306
-41
3.118.215
34.952
30.364
-41
3.183.490
Pivovarna Union, d.d., v letu 2013 izkazuje terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) je predvideval postopno znižanje stopnje
168
davka z letom 2007, ko je bila stopnja davka 23%. Obveznosti in terjatve iz naslova odloženih
davkov so bile posledično oblikovane z upoštevanjem davčnih stopenj, ki bodo veljale v letu, ko
bodo terjatve oziroma obveznosti zapadle. Obveznosti in terjatve za odloženi davek, ki so bile
izkazane že pred uveljavitvijo novega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in se nanašajo
na poslovna leta, ko veljajo druge davčne stopnje, so bile ustrezno popravljene.
Družba je v letu 2013 pri izračunu odloženih davkov upoštevala 17% davčno stopnjo.
10
Zaloge
(v EUR)
Material in surovine
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi
Trgovsko blago
Skupaj
2013
2012
4.128.400
837.773
2.471.320
43.969
7.481.462
4.784.198
939.296
2.434.969
42.206
8.200.669
Med zalogami materiala je 37,5% zalog nadomestnih delov, 16,7% osnovnih surovin, 25,3%
nevračljive embalaže, 13,8% reklamnega materiala, 6,6% opremnega in pomožnega materiala ter
0,1% ostalih surovin in materialov.
Letni popis vseh vrst zalog je v družbi potekal 30.11.2013 in ni pokazal večjih odmikov med
dejanskim in knjižnim stanjem. Presežki so znašali 4.019 EUR, primanjkljaji pa 3.497 EUR.
Družba svojih zalog nima zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.
Knjigovodska vrednost zalog ne presega njihove čiste iztržljive vrednosti.
11
(v EUR)
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
na domačem trgu
na tujem trgu
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Predujmi
Skupaj
2013
2012
31.538.081
3.455.429
-2.105.807
32.887.703
27.763.773
2.673.398
-2.282.617
28.154.554
1.063.953
1.420.869
-111.497
35.261.028
2.097.060
283.084
-1.387.500
29.147.198
Izkazana vrednost vseh kratkoročnih poslovnih in drugih terjatev odraža pošteno vrednost.
169
Gibanje popravkov vrednosti terjatev
(v EUR)
Stanje 1. januarja
Dokončen odpis terjatev
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu
Povečanje popravka iz naslova toženih
Zmanjšanje popravka vrednosti v letu
Prenos obresti na tožene
Ostalo
Stanje 31. decembra
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31. decembra
2013
2012
3.670.117
-202.026
118.606
0
-1.440.722
39
71.290
2.217.304
3.802.547
-119.624
2.123
5.049
-39.863
469
19.417
3.670.117
2013
2012
17.518.441
6.664.309
1.691.514
2.918.099
6.201.147
34.993.510
16.840.929
5.096.898
2.263.031
3.101.382
3.134.931
30.437.171
Med vsemi zapadlimi terjatvami ima družba na dan 31.12.2013 zapadle terjatve do obvladujoče
družbe v višini 7.484.609 EUR.
Družba je v letu 2013 dobila poplačilo iz stečajne mase za obresti, od v preteklosti danih posojil
družbe Infond Holding, d.d., - v stečaju v višini 840.266 EUR ter družbe Center naložbe, d.d., - v
stečaju v višini - 421.401 EUR. Zato je v letu 2013 odpravila slabitev obresti ter pripoznala
finančne prihodke v višini 1.261.667 EUR.
Družba ima terjatve do tujih kupcev zavarovane pri Slovenski izvozni družbi v višini 2.350.000
EUR. Od domačih kupcev je prejela garancije v višini 447.000 EUR, hipoteke na nepremičnine v
višini 1.800.000 EUR in poroštvene izjave v višini 2.500.000 EUR.
Družba je imela na dan 31.12.2013 zastavljene terjatve v višini 10.860.000 EUR za zavarovanje
prejetih kreditov.
12
Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka
(v EUR)
Terjatve za preveč plačan davek od dohodka
Skupaj
2013
2012
32.241
32.241
1.312.035
1.312.035
Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb se nanašajo na preveč
plačane akontacije davka, ki so obračunane na osnovi obveznosti za leto 2012.
170
13
Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva
(v EUR)
Naložbe v delnice in deleže, ki kotirajo
Naložbe v delnice in deleže, ki ne kotirajo
Skupaj
Gibanje za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev
(v EUR)
Stanje 1. januar
Spremembe v letu:
Slabitev
Prevrednotenje
Prenos iz rezerv
Stanje 31. december
2013
2012
38.088.526
2.402.901
40.491.427
52.955.356
6.728.123
59.683.479
2013
2012
59.683.479
74.993.454
-19.185.702
-6.350
0
40.491.427
-15.324.871
-8.588
23.484
59.683.479
 Finančna naložba v družbo Mercator, d.d.
Med delnicami, vrednotenimi po pošteni vrednosti, ima Pivovarna Union, d.d., 464.390 delnic
družbe Mercator, d.d., v vrednosti 38.079.980 EUR, kar predstavlja 12,33% te družbe. Na dan
31.12.2013 je družba delnice MELR prevrednotila na tržno ceno 82,0 EUR na delnico. Družba je
prevrednotenje na nižjo tržno vrednost pripoznala kot trajna slabitev, ki povečuje finančne
odhodke v višini 14.860.480 EUR in vpliva na poslovni izid.
Vse delnice MELR ima Pivovarna Union, d.d., zastavljene za zavarovanje prejetih bančnih
kreditov. Na podlagi vknjižene zastavne pravice na delnice MELR v skladu s pogodbo pripadajo
posojilodajalcu vse pravice iz zastavljenih delnic, razen pravic glede donosov in glasovalne
pravice, če ni z vsakokrat veljavnimi predpisi določeno drugače.
Postopki pri prodaji naložbe v družbo Mercator, d.d.
Družbe Skupine Laško so na podlagi sprejete Strategije v letu 2012 nadaljevale z aktivnostmi za
prodajo njihovega 23,34% deleža v družbi Mercator, d.d. Tako je bil konec oktobra 2012 s strani
družb Skupine Laško in ostalih zainteresiranih družb za skupno prodajo delnic družbe Mercator,
d.d., (v nadaljevanju: prodajalci) sklenjen nov Sporazum o skupni prodaji delnic Poslovni sistem
Mercator, d.d. Sporazum so podpisali prodajalci, ki so skupaj imetniki večinskega deleža delnic v
družbi Mercator, d.d.. Januarja 2013 je bil izdan Teaser, na osnovi katerega so se pričeli izvajati
postopki neposredne prodaje. V mesecu februarju so prispele nezavezujoče ponudbe. Na predlog
finančnega svetovalca v prodajnem procesu je konzorcij k nadaljevanju postopka povabil štiri
ponudnike. Izbrani ponudniki so bili povabljeni, da opravijo skrbni pregled družbe in oddajo
zavezujoče ponudbe do predvidenega roka v maju 2013. Po opravljenem skrbnem pregledu
družbe Mercator sta zavezujočo ponudbo oddala dva potencialna investitorja. Ponudba
finančnega investitorja je predvidevala le dokapitalizacijo družbe Mercator, medtem ko je družba
Agrokor ponudila ceno 106 EUR za delnico MELR.
Dne 14.6.2013 je bila podpisana pogodba o prodaji in nakupu skupnega 53% deleža v družbi
Mercator, d.d., med konzorcijem prodajalcev in družbo Agrokor, d.d., po ceni 120 EUR za
delnico MELR. Podpis sporazuma o prodaji je rezultat obsežnega postopka, ki ga je vodila
londonska skupina mednarodne investicijske banke ING Bank N.V. Postopek je bil voden v
skladu z mednarodno dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane
171
investitorje. Ob tem je bila zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse
deležnike Mercatorja. Dostavljene so bančne garancije s strani kupca v višini 7,5% kupnine.
29.7.2013 je podpisan dogovor o sprostitvi zavarovanj (Escrow Agreement) s strani bank upnic, ki
so zastavne upnice na delnicah Mercatorja. Podpisane bilateralne kreditne pogodbe z dne
29.7.2013 definirajo zapadlost glavnine kreditov 30.4.2014 in definirajo mejnike izvedbe projekta
restrukturiranja. Najkasnejši predvideni datum zaključka transakcije je bil konec marca 2014.
Kupec je prodajalce 30.12.2013 obvestil, da je pridobil tudi soglasje regulatorja v Srbiji, in da se
hkrati odpoveduje pogoju konkurence (pridobitvi soglasij regulatorjev v državah Hrvaška ter
Bosna in Hercegovina, kjer regulatorji soglasja še niso izdali).
S tem so bili odložni pogoji SPA izpolnjeni z izjemo pogoja prestrukturiranja dolga družbe
Mercator.
Pogoj prestrukturiranja dolgov družbe Mercator bi skladno SPA moral biti izponjen najkasneje
do 31.1.2014. Če pogoj ni izpolnjen in če se kupec odložnemu pogoju ne odpove ali med
strankami ne pride do dogovora, SPA avtomatsko preneha veljati in transakcije ni. Ker pogoj do
31.1.2014 ni bil izpolnjen, je kupec dne 31.1.2014 zvečer pred iztekom roka z izjavo konzorciju
prodajalcev podaljšal rok za izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 4.2.2014. Kupec je nato
dne 3.2.2014 posredoval izjavo s spremembo pogoja restrukturiranja dolga in podaljšal rok za
izpolnitev pogoja in s tem veljavnost SPA do 28.2.2014. Pogoj za veljavnost izjave je bil, da jo do
5.2.2014 do 14:00 potrdi konzorcij prodajalcev. Konzorcij prodajalcev je izjavo v postavljenem
roku potrdil.
Od oktobra 2013 so potekala tudi pogajanja med kupcem in največjimi upnicami družbe
Mercator (CoCom banke) o prestrukturiranju dolgov družbe Mercator in pogojih za spremembo
lastništva družbe Mercator, ki bi bili sprejemljivi za CoCom banke.
CoCom banke so postavile zahtevo, da kupec zagotovi 250 mio. EUR dodatnega financiranja
družbi Mercator, od tega 200 mio. EUR za poplačilo upnic in 50 mio. EUR za obratni kapital.
Kupec je, da bi zagotovil s strani CoCom bank zahtevano financiranje družbe Mercator in
zagotovil čas za podpis dokumentacije restrukturiranja dolgov (“joint debt restructuring”),
predlagal znižanje cene in podalšanje roka za izvedbo transakcije (“long stop date (LST)”).
Na osnovi pogajanj med kupcem, prodajalci in bankami upnicami je družba Agrokor
prodajalcem ponudila aneks k prodajni pogodbi z dne 14.6.2013 s spremenjenimi nekaterimi
bistvenimi elementi prvotne pogodbe, in sicer: ponujena cena za delnico MELR je fiksna in
znaša 86 EUR, datum zakjučka transakcije je 30.6.2014 ter določen je pogoj, da se mora družba
Poslovni sistem Mercator, d.d. s svojimi bankami upnicami do 31.5.2014 dogovoriti o
dolgoročnem prestrukturiranju svojih dolgov na takšen način, da se upošteva, da bo kupec
vstopil v lastniško strukturo Mercatorja.
Dne 28.2.2014 so uprave članic konzorcija podpisale aneks k prodajni pogodbi po fiksni ceni 86
EUR za delnico MELR z odložnim pogojem, ki se je nanašal na soglasje oziroma potrditev s
strani nadzornih svetov ter v primeru Pivovarne Union, d.d., še s strani njene skupščine.
Odložni pogoj je tudi sklenitev novega Escrow Agreementa.
 Ostale finančne naložbe za prodajo
Družba ima med delnicami, vrednotenimi po pošteni vrednosti, 2.131 delnic družbe Pivovarna
Laško, d.d., v vrednosti 8.546 EUR, ki jih je na dan 31.12.2013 prevrednotila na tržno ceno 4,01
EUR na delnico.
172
Med delnicami, ki ne kotirajo na trgu, ima družba 1.922.321 delnic družbe Elektro Maribor, d.d.,
ki jih je v preteklosti oslabila glede na ocenjeno pošteno vrednost na 6.728.123 EUR. V letu 2013
je družba naložbo dodatno oslabila za 4.325.222 EUR. Slabitev je bila opravljena na podlagi
cenitve pooblaščenega cenilca pri Slovenskem inštitutu za revzijo. Tržno vrednost naložbe v
delnice Elektro Maribor, d.d., (5,74% delež) je cenilec ocenil po povprečni ceni 1,25 EUR/delnico
v višini 2.402.901 EUR, in predstavlja povprečje med razponom ponudbenih cen delnice na
sivem trgu (med 1 in 1,5 EUR na delnico). Omenjeno ceno delnice je preveril tudi z metodo
kapitalizacije dividendnih donosov, pri čemer je izračunal sedanjo vrednost bodočih dividendnih
donosov na podlagi povprečne dividende na delnico (za pretekli dve leti je znašala 0,1
EUR/delnico), ob upoštevanju zahtevane stopnje donosa lastniškega kapitala 10% in pričakovane
rasti donosov 2% letno. Ocenjena sedanja vrednost je tako 1,275 EUR/delnico (=0,1*(1+2%)/(10%2%)) in že predstavlja vrednost za manjšinskega lastnika.
Vse delnice te družbe ima Pivovarna Union, d.d., zastavljene za zavarovanje dolgoročnih in
kratkoročnih kreditov.
14
(v EUR)
Kratkoročni depoziti
Obresti od posojil drugim
Kratkoročna posojila
Skupaj
2013
2012
3.100.000
0
38.915.618
-38.915.618
3.100.000
4.100.000
55.231
39.950.000
-39.950.000
4.155.231
Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d.d., je sklenila v letu 2011 pogodbo za začasno prodajo
vrednostnih papirjev, kjer kot reodkupni sozavezanec in zastavitelj nastopa družba Pivovarna
Union, d.d., ki je zato v zavarovanje zastavila depozit v višini 2.000.000 EUR.
Na dan 31.12.2013 družba izkazuje v preteklosti dana in 100% slabljena posojila družbama Infond
Holding, d.d., in Center naložbe, d.d., v skupni vrednosti 38.915.618 EUR. Ker je družba v letu
2013 dobila vrnjena posojila iz stečajne mase družbe Infond Holding, d.d., - v stečaju v višini
238.195 EUR ter družbe Center naložbe, d.d., - v stečaju v višini 796.187 EUR, ki jih je v
preteklosti že 100% slabila, je v letu 2013 odpravila slabitev ter pripoznala finančne prihodke v
15
(v EUR)
Dobroimetje pri bankah
Kratkoročni depoziti pri bankah
Gotovina v blagajni in prejeti čeki
Denar na poti
Skupaj
2013
2012
1.472.949
38.696
5.399
2.090
1.519.134
702.020
344.727
2.674
2.785
1.052.206
173
16
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
532.829
532.829
66.317
66.317
V letu 2013 družba med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazuje za 218.741
EUR obračunane trošarine od še ne prodanih proizvodov. V letu 2012 smo obračunano trošarino
od še ne prodanih proizvodov izkazovali kot negativno postavko med krakoročnimi pasivnimi
razmejitvami v višini 327.127 EUR.
Na dan 31.12.2013 ima družba 270.000 EUR kratkoročno odloženih stroškov iz naslova
17
Kapital
(v EUR)
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
zakonske rezerve
rezerve za lastne delnice in deleže
lastne delnice (odbitna postavka)
druge rezerve iz dobička
Skupaj
2013
2012*
popravljeno
18.824.654
31.197.455
8.711.091
1.882.465
15.080
-15.080
6.828.625
13.064.203
2.255.570
74.052.973
18.824.654
31.197.455
15.089.743
1.882.465
15.080
-15.080
13.207.277
15.051.394
0
80.163.246
Kapital Pivovarne Union, d.d., sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz
dobička, preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja ter predhodno
še ne razdeljeni dobiček ali še ne poravnana izguba poslovnega leta.
Vpoklicani kapital družbe Pivovarna Union, d.d., znaša 18.824.654 EUR. Razdeljen je na 451.114
kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na
letni skupščini delničarjev in do udeležbe v dobičku. Vse delnice so navadne, imenske in so
izdane v nematerializirani obliki, z oznako PULG. Na dan 31.12.2012 ima družba v lasti 69
lastnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice Pivovarne Union, d.d., na dan 31.12.2013 znaša
164,16 EUR.
Kapitalske rezerve družbe sestavljajo zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega
popravka kapitala v višini 28.859.278 EUR in zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri
odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic (vplačani presežek kapitala) v višini 2.338.177
EUR.
174
Rezerve iz dobička so namensko zadržani del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za
pokrivanje možnih izgub v prihodnosti.
Presežek iz prevrednotenja se nanaša na povečanje knjigovodske vrednosti sredstev po modelu
prevrednotenja.
Preneseni čisti dobiček prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend
razdeljen lastnikom kapitala in tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.
Predhodno razdeljeni čisti dobiček se pripozna na podlagi potrebnih izračunov za poslovno leto.
Družba je v letu 2013 ustvarila 4.060.821EUR čiste izgube. Uprava je pokrila izgubo iz drugih
rezerv iz dobička.
V breme drugih rezerv iz dobička je družba sprostila 2.255.570 EUR, ki jih je prenesla v čisti
poslovni izid preteklih let. Sredstva namerava družba porabiti za izlačilo dividend v višini 5 EUR
bruto na delnico.
Družba je zmanjšala presežek iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredsetv za 1.941.233
EUR, prevrednotenja finančnih naložb v višini 6.350 EUR ter aktuarskih izračunov od odpravnin
za zaposlence v višini 61.964 EUR. Davki, povezani s posameznimi postavkami prevrednotenja,
znašajo 39.905 EUR. Presežek iz prevrednotenja je manjši tudi zaradi spremembe amortizacije
prevrednotenih osnovnih sredstev v neto znesku 62.261 EUR.
18
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
(v EUR)
2013
2012
Druge rezervacije
Skupaj
1.399.078
137.864
1.536.942
1.220.611
3.033
1.223.644
Gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih razmejitev v letu 2013
Odpravnine ob
Jubilejne
(v EUR)
upokojitvi
nagrade
Druge
rezervacije
Skupaj
3.033
135.000
-169
137.864
1.223.644
366.532
-53.234
1.536.942
Stanje 1.1.2013
Povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Stanje 31.12.2013
697.014
121.148
-7.614
810.548
523.597
110.384
-45.451
588.530
Izračun rezervacij za ocenjene pokojnine in jubilejne nagrade je opravil pooblaščeni aktuar na
dan 31.12.2013. Izračun je opravljen za vsakega zaposlenega tako, da je upoštevan strošek
odpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po Pogodbi o zaposlitvi, ter strošek vseh pričakovanih
jubilejnih nagrad za skupno delovno dobo oziroma delovno dobo v družbi do upokojitve. Aktuar
je pri izračunu uporabil naslednje predpostavke:
 zaposlenim tako po kolektivni kot tudi individualni pogodbi pripada ob upokojitvi
odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih bruto plač v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece, oziroma v višini treh delavčevih plač, če je to zanj ugodneje;
175
 jubilejne nagrade se zaposlenim po kolektivni pogodbi, kot tudi po individualni pogodbi,








izplačujejo glede na skupno delovno dobo, in sicer 50% ali 75% ali 100% povprečne
bruto plače v družbi za pretekle tri mesece za dopolnjenih 10 ali 20 ali 30 ali 40 let
skupne delovne dobe;
za leto 2014 in naslednja leta ni predvidene rasti plač;
rast odpravnin in jubilejnih nagrad iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom,
ki se ne vštevajo v davčno osnovo, je upoštevana v višini 0,5% letno za leto 2014, 1% letno
za leto 2015 in 3% letno v nadaljnih letih;
izračun rezervacij za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega
zaposlenca;
izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,1% letno;
fluktuacija zaposlencev je odvisna predvsem od njihove starosti;
smrtnost zaposlencev je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti v letu 2007;
sedanja vrednost rezervacij delodajalca pri razporeditvi delavca med tehnološke viške je
enaka sedanji vrednosti rezervacij za odpravnine;
predpostavlja se, da bodo zaposleni izkoristili pravico do starostne upokojitve in zato
obveznost izplačila jubilejne nagrade, ki bi bila po projekciji izplačana kasneje, ne bo
nastopila.
Na osnovi aktuarskega izračuna je družba pripoznala nerealiziran aktuarski dobiček tekočega
leta za odpravnine v kapitalu v višini 61.964 EUR, stroške sprotnega službovanja v višini 27.775
EUR in stroške obresti v višini 31.409 EUR v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade je
družba v izkazu poslovnega izida izkazala tako stroške sprotnega službovanja kot tudi stroške
obresti in aktuarski dobiček v skupni višini, in sicer v višini 110.383 EUR.
Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročne pogodbene obveznosti v višini 135.000 EUR in
obveznosti za emisijske kupone v višini 2.864 EUR.
19
(v EUR)
Dolgoročno dobljena posojila pri bankah
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
Skupaj
2013
2012
59.370.380
-98.134
59.272.246
-48.731.030
10.541.216
63.674.336
25.169
63.699.505
-46.880.073
16.819.432
Gibanje dolgoročnih obveznosti do bank
(v EUR)
Skupaj banke
Glavnica dolga
1. januarja 2013
63.674.336
Odplačila v
letu 2013
4.303.956
Glavnica dolga 31.
decembra 2013
59.370.380
Del, ki zapade v
letu 2014
48.717.486
Dolgoročni del
10.652.894
176
Ročnost dolgoročnih finančnih obveznosti
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
0
3.241.690
7.299.526
48.731.030
59.272.246
2.730.215
7.762.546
6.326.671
46.880.073
63.699.505
Na dan 31.12.2013 ima družba 59.370.380 EUR dolgoročnih posojil pri bankah, od katerih jih v
letu 2014 zapade 48.717.486 EUR (večina na 30.4.2014), ki so izkazana kot kratkoročna posojila.
Obresti za dolgoročna posojila so v letu 2013 v povprečju znašale 4,10%. Izkazana vrednost
dolgoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost. Družba ima vse dolgoročne kredite
zavarovane z bianco menicami, del kreditov z zastavo 707.321 delnic EMAG in 464.390 delnic
MELR, del s poroštvom, del s terjatvami do kupcev ter ostale z zastavo nepremičnin, naložbenih
nepremičnin in opreme.
Banke nekatera dolgoročna posojila pogojujejo še z izpolnjevanjem pogodbenih finančnih zavez.
V primeru neizpolnjevanja le - teh lahko zahtevajo dodatno zavarovanje ali odpoklic posojil.
Pivovarna Union, d.d., na dan 31.12.2013 nima neplačanih zapadlih obveznosti.
20
(v EUR)
Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini Laško
Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih:
do zaposlencev
do države
Druge kratkoročne obveznosti
Skupaj
2013
2012
7.238.973
1.253.239
4.897.757
820.481
4.077.276
1.065.664
14.455.633
6.302.887
1.944.430
4.032.920
788.012
3.244.908
1.241.795
13.522.031
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi največji delež predstavljajo obveznosti do
dobaviteljev. Obveznosti do države so iz naslova trošarin in davka na dodano vrednost v višini
3.947.644 EUR, obveznost za prispevke na plače v višini 129.536 EUR ter 96 EUR davka na
finančne storitve. Glavnina drugih kratkoročnih obveznosti so obveznosti iz naslova kavcije za
embalažo v višini 685.692 EUR.
Izkazana vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti odraža pošteno vrednost.
177
Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje na 31.12.
2013
2012
7.877.682
623.685
2.247
-5.529
-5.873
8.492.212
7.748.841
335.871
-69.721
35.429
196.897
8.247.317
2013
2012
48.731.030
37.100.271
1.100.000
538.711
-259.054
87.210.958
46.880.073
45.157.334
1.100.000
691.126
543.708
94.372.241
21
(v EUR)
Kratkoročno dobljena posojila pri bankah
Kratkoročno dobljena posojila pri družbah v Skupini Laško
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti iz posojil
Druge kratkoročne obveznosti iz financiranja
Skupaj
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti do posojilodajalcev
(v EUR)
Banke
Družbe v Skupini Laško
Skupaj kratkoročna posojila
Stanje dolga
1.1.2013
Nova posojila v
letu 2013
Odplačila v letu
2013
Stanje dolga
31.12.2013
45.157.334
1.100.000
46.257.334
19.770.000
0
19.770.000
27.827.063
0
27.827.063
37.100.271
1.100.000
38.200.271
Kratkoročne finančne obveznosti Pivovarne Union, d.d., na dan 31.12.2013 znašajo 87.210.958
EUR, od tega posojila pri bankah 85.817.757 EUR. Večina teh posojil zapade do 30.4.2014. V
poglavju 5.4.7 b Likvidnostno tveganje tega poročila so razvidni zneski zapadlosti po posameznih
obdobjih leta 2014. Konec aprila 2014 je bil z bankami upnicami podpisan Sporazum o
restrukturiranju in mirovanju. Več o tem v poglavju 5.4.12 Dogodki po datumu izkaza
finančnega položaja tega poročila.
Izkazana vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti odraža pošteno vrednost.
Pri kratkoročnih kreditih je obrestno tveganje zanemarljivo, ker je ročnost kratka.
Povprečna efektivna obrestna mera za kratkoročne kredite je bila 4,66%.
Banke nekatera kratkoročna posojila pogojujejo še z izpolnjevanjem pogodbenih finančnih
zavez. V primeru neizpolnjevanja le-teh lahko zahtevajo dodatno zavarovanje ali odpoklic posojil.
Družba ima kratkoročne kredite zavarovane z bianco menicami, hipotekami na nepremičnine
družbe, terjatvami, poroštvom ter z zastavo 1.215.000 delnic EMAG.
178
22
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
1.433.899
1.433.899
464.591
464.591
Gibanje vnaprej vračunanih stroškov
(v EUR)
Obresti kupci
Neizkoriščeni dopust in ure
Odpravnine za teh.viške
Superrabati
Trošarine od neprodanih
proizvodov v netroš.skladišču
Ostalo
Skupaj
stanje
1.1.2013
339.485
366.923
44.133
0
-327.127
41.176
464.591
novo
črpanje oblikovane odpravljene
-496.967
0
0
-3.133.735
807.771
413.024
276.880
3.133.735
-198.503
-366.923
-44.133
0
451.786
413.024
276.880
0
-14.668.014 14.995.141
-4.882.009 5.133.041
-23.180.725 24.759.592
0
0
-609.559
0
292.209
1.433.899
23
(v EUR)
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na domačem trgu
Prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga na tujem trgu
Skupaj
(v EUR)
Prihodki iz prodaje na domačem trgu
Prihodki iz prodaje na tujem trgu
Skupaj
stanje
31.12.2013
2013
2012
75.402.982
19.056.656
4.868.917
138.185
99.466.740
81.026.840
16.651.138
5.278.442
-11.152
102.945.268
2013
2012
80.271.899
19.194.841
99.466.740
86.305.282
16.639.986
102.945.268
Čisti prihodki od prodaje so v primerjavi z letom 2013 manjši za 3,4%. Razlog je manjša prodaja
na slovenskem trgu za 7,0%. Zaradi hkratnega povečanja prihodkov iz prodaje na tujih trgih za
15,4% se je delež teh prihodkov povečal s 16,2% na 19,3% vseh čistih prihodkov iz prodaje.
179
24
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
(v EUR)
2013
Prihodki od odprave rezervacij
Prevrednotovalni poslovni prihodki pri kratkoročnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni prihodki pri dolgoročnih sredstvih
Skupaj
44.133
179.053
18.924
4.546.074
4.788.185
2012
97.282
39.863
281.236
452.206
870.588
V letu 2013 med drugimi poslovnimi prihodki družba izkazuje 2.189.775 EUR prihodkov od v
pretekolosti preveč plačane koncesije za vodo, 526.636 EUR prihodka od odprave obveznosti iz
naslova kavcij, 496.966 EUR prejetih zamudnih obresti od kupcev, 317.123 EUR prihodkov iz
naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin, 885.175 EUR prihodkov iz prejetih plačil iz
stečajne mase družbe Infond Holding, d.d. – v stečaju in Center naložbe, d.d. – v stečaju, 53.538
EUR prihodkov od odtujitve naložbenih nepremičnin, 48.234 EUR prejetih subvencij, ter ostalo
v višini 28.627 EUR.
25
Poslovni stroški in odhodki
(v EUR)
Stroški materiala, surovin in trgovskega blaga
Stroški storitev
Stroški plač
Dajatve za socialno zavarovanje
Dajatve za obvezno pokojninsko zavarovanje
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Drugi stroški dela
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri stalnih sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Stroški rezervacij
Skupaj
2013
2012
43.120.138
21.103.539
8.975.777
681.792
829.674
295.628
1.893.202
5.863.928
4.463.350
118.606
0
2.810.360
90.155.994
43.498.208
21.577.489
8.490.230
655.166
799.821
306.826
1.697.608
6.523.419
26.588
7.171
360.675
3.361.719
87.304.921
Stroški materiala in surovin so nižji kot v letu 2012 za 0,3% zaradi manjše količinske prodaje in s
tem povezane manjše proizvodnje ter delno zaradi znižanja cen nekaterih materialov in
racionalizacije poslovanja, kljub temu da so se na drugi strani cene nekaterih osnovnih surovin,
opremnega in embalažnega materiala zvišale. Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in
materiala so nižji za 5%.
Družba je stroške storitev v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 2,2% in
druge poslovne odhodke za 16,4%. Stroške storitev v zvezi z restrukturiranjem (pravna in
finančna svetovanja) družba obravnava kot stroške, vezane na celoten znesek posojil, ki naj bi se
ob restrukturiranju odplačala. Tako ti stroški ob svojem nastanku v letu 2013 niso izkazani kot
strošek, temveč kot zmanjšana vrednost finančnih obveznosti (slednja se izmerijo po tako
imenovani odplačni vrednosti), izkaz poslovnega izida pa bremenijo sorazmerno z
odplačevanjem relevantnega celotnega zneska posojil v letih 2014 in 2015. V Pivovarni Union,
d.d., je v letu 2013 nastalo 411.430 EUR tovrstnih stroškov. Ker so prva odplačila posojil po
180
pogodbi o restrukturiranju, ki je v fazi pogajanj, predvidena šele v letu 2014, ti stroški niso
bremenili poslovnega izida 2013, temveč 2014 v višini 270.762 EUR; njihov ostanek pa poslovni
izid leta 2015.
Družba je imela v letu 2013 za 4.463.350 EUR prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri stalnih
sredstvih, v letu 2012 pa 26.588 EUR, ker je na dan 31.12.2013 opravila prevrednotenje
nepremičnin na tržno vrednost in učinke prevrednotenja na nižjo pošteno vrednost pripoznala
med prevrednotovalnimi odhodki za osnovna sredstva v višini 4.423.110 EUR.
Stroški plač so višji predvsem zaradi prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas na
Pivovovarno Union d.d. in na Pivovarno Laško, d.d. ter uvedbe nove sistemizacije.
Med drugimi stroši dela je družba v letu 2013 izkazala tudi stroške rezervacij za odpravnine in
jubilejne nagrade v višini 115.172 EUR, v letu 2012 so bili ti stroški izkazani med stroški rezervacij
v višini 360.675 EUR. V obeh letih jih je na novo oblikovala v skladu z aktuarskim izračunom.
Gibanje rezervacij in predpostavke aktuarskega izračuna v letu 2013 so prikazane tem poročilu v
poglavju 18 Rezervacije in dolgoročne pasivne razmejitve.
Proizvajalni
stroški prodanih
proizvodov in
(v EUR)
blaga
trgovskega blaga
Stroški storitev
Stroški dela
Amortizacija
Drugi stroški
Skupaj
Stroški
prodajanja
Stroški
splošnih
dejavnosti
Skupaj
36.814.887
2.158.955
6.459.682
4.606.608
5.499.905
16.106.208
2.985.378
922.986
805.346
2.838.376
3.231.013
334.334
43.120.138
21.103.539
12.676.073
5.863.928
175.680
2.702.152
1.585.518
4.463.350
0
1.789.255
52.005.067
0
163.942
28.380.571
118.606
857.163
9.770.356
118.606
2.810.360
90.155.994
181
Proizvajalni
stroški prodanih
proizvodov in
(v EUR)
blaga
trgovskega blaga
Stroški storitev
Stroški dela
Amortizacija
Stroški rezervacij
Drugi stroški
Skupaj
Stroški
prodajanja
Stroški
splošnih
dejavnosti
Skupaj
36.388.869
2.635.271
6.345.054
5.186.289
6.081.036
15.709.208
3.082.964
951.565
1.028.303
3.233.009
2.521.633
385.565
43.498.208
21.577.489
11.949.651
6.523.419
1.302
7.560
17.726
26.588
0
0
1.859.790
52.416.576
0
0
100.532
25.932.865
7.171
360.675
1.401.397
8.955.480
7.171
360.675
3.361.719
87.304.921
26
Finančni prihodki
(v EUR)
Finančni prihodki iz udeležbe v dobičku
Finančni prihodki iz obresti in dolgoročnih terjatev
Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev
Finančni prihodki od odprave slabitve posojil
Skupaj
Finančni odhodki
(v EUR)
Finančni odhodki za odpise finančnih naložb
Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
Skupaj
2013
2012
183.843
996.925
694.057
2.296.049
4.170.874
3.020.048
1.072.434
361.888
141.000
4.595.370
2013
2012
-19.185.702
-5.419.380
-24.605.082
-15.326.039
-6.497.630
-21.823.669
182
(v EUR)
2013
2012
4.170.874
3.815.286
183.843
171.745
4.595.370
1.453.875
3.020.048
121.447
FINANČNI ODHODKI
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
-24.605.082
-19.185.702
-5.302.978
-116.402
-21.823.669
-15.326.039
-6.492.548
-5.082
NETO FINANČNI IZID
-20.434.208
-17.228.299
FINANČNI PRIHODKI
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
55% vseh finančnih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova razveljavitve preteklih slabitev
danih posojil družbama Infond Holding, d.d., in Center naložbe, d.d. v višini 2.296.049 EUR
zaradi poplačila iz stečajne mase omenjenih družb.
V letu 2012 je družba dobila 2.786.340 EUR izplačanih dividend družbe Mercator, d.d., medtem
ko jih v letu 2103 ni bilo.
78% vseh finančnih odhodkov so slabitve naložb. Pivovarna Union, d.d, je slabila naložbo v
družbo Mercator, d.d., v višini 14.860.480 EUR ter v družbo Elektro Maribor, d.d. v višini
4.325.222 EUR.
21,1% vseh finančnih obveznosti v višini 5.185.194 EUR predstavljajo obresti za dobljena posojila
od bank.
27
Davek od dohodka
(v EUR)
Davek od dohodka
Odloženi davek
Skupaj
2013
2012*
1.609.371
-3.948.998
-2.339.627
1.851.019
-886.027
964.992
183
(v EUR)
2013
2012
-6.400.448
-920.557
Davek, izračunan po veljavni davčni stopnji:
Davek od dohodka, obračunan po davčni stopnji 18% (2012)
ter 17% (2013)
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov
Davčno nepriznani odhodki
Davčna osnova I
Sprememba davčne osnove
Davčna osnova II
Davčne olajšave
Davčna osnova III
Davek
-1.088.076
-2.702.937
20.071.129
10.967.744
39.479
11.007.223
-1.540.334
9.466.889
1.609.371
-165.700
-3.298.194
16.566.346
12.347.595
101.936
12.449.531
-2.166.091
10.283.440
1.851.019
-16.877
1.592.494
0
1.851.019
Odbitek tujega davka
Davek
Pivovarna Union, d.d., ima davčno leto enako poslovnemu letu. V davčnem letu 2013 je
odmerjeni davek od dohodka pravnih oseb znašal 1.609.371 EUR. Obveznost za davek je bila
obračunana po stopnji 17% od osnove za davek v višini 9.466.889 EUR. Davčne olajšave se v
glavnem nanašajo na invalide, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nabave
opredmetenih osnovnih sredstev ter drugo v skladu z davčnimi zakoni.
Oblasti lahko preverijo poslovanje družbe, v okviru katerega lahko nastanejo dodatne obveznosti
plačila davka, obresti za nazaj ali kazni v zvezi z davkom na dobiček ali drugimi davki in
prispevki kadarkoli v roku petih let po letu, v katerem bi moral biti davek odmerjen. Uprava
družbe ne pozna nobenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale pomembne obveznosti iz tega
naslova.
Gibanje odloženega davka, ki vpliva na poslovni izid, je podrobno prikazano v tabeli gibanja
dolgoročnih terjatev za odloženi davek in v tabeli gibanja dolgoročnih obveznosti za odloženi
davek.
184
28
Čista izguba / dobiček na delnico je izračunana tako, da se deli čisti poslovni izid poslovnega leta
s tehtanim povprečnim številom delnic brez upoštevanja lastnih delnic.
(v EUR)
Tehtano število izdanih navadnih delnic
Čista izguba na delnico iz poslovanja
Popravljena čista izguba na delnico
2013
2012*
popravljeno
-4.060.821
451.045
-1.885.549
451.045
-9,00
-9,00
-4,18
-4,18
29
Spremembe drugega vseobsegajočega donosa
(v EUR)
2013
2012
-6.350
-8.588
994
0
-5.357
-8.588
-1.941.233
-30.364
0
-1.659.696
-61.964
-10.534
0
0
pripoznan v izkazu poslovnega izida:
-2.044.096
-1.659.696
-2.049.453
-1.668.284
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo lahko v prihodnje
Nerealizirani aktuarski dobički / izgube iz pozaposlitvenih
zaslužkov
Odloženi davki na nerealizirane aktuarske dobičke / izgube
30
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnega toka je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno
prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto, za
katero se sestavlja.
Družba je v letu 2013 ustvarila 17.576.343 EUR pobotanega denarja, ustvarjenega iz poslovanja,
kar je za 24,9% več kot v letu 2012. Kljub prejetim obrestim in dividendam je družba zaradi
večjih izdatkov za nakup osnovnih sredstev imela 338.837 EUR negativnega neto denarnega toka
iz naložbenja. Neto denarni tok iz financiranja je bil negativen v višini 16.770.577 EUR,
predvsem zaradi plačila bančnih obresti ter odplačila prejetih posojil bankam.
Končno stanje denarnih sredstev na 31.12.2013 je bilo 1.519.134 EUR in je za 466.928 EUR večje
kot leto prej.
185
Letno p
Denarn
ni tok iz posslovanja ugottovimo, izhaajajoč iz kateegorije dobičček iz poslovvanja, ki se prilagodi
p
za vse n
nedenarne transakcije.
t
Denarn
ni tok iz posslovanja
(v EUR
R)
Poj
ojasnilo
Dobičeek iz poslovaanja obdobjaa
20113
2012
14.033.7660
16
6.307.742
4.177.7114
0
-13.1337
-2.760.5444
26.588
18.483
5.848.9113
15.0115
118.6006
313.2999
661
7.699.9227
6.498.232
6
25.187
0
301.163
37
6.869.690
6
719.2006
-7.623.6338
1.902.9009
-5.001.5223
467.192
-4
4.780.936
1.325.201
1
-2
2.988.543
16.732.1664
20
0.188.889
Prilagooditve za:
Prilagooditev za slab
bitev neprem
mičnin
Izločiteev prevredno
otovalnih po
oslovnih odh
hodkov
pri OO
OS
Izločiteev drugih po
oslovnih prih
hodkov
Amortiizacijo opred
dmetenih ossnovnih sreddstev
in naloožbenih neprremičnin
Amortiizacijo neop
predmetenih
h sredstev
Odpisee kratkoročn
nih sredstev
Neto giibanje v rezeervacijah
Tečajne razlike iz poslovanja
p
3
1
18
nega kapitalla
Spremembe obratn
oročna sredsstva za prodaajo
Zalogee in nekratko
Poslovn
ne terjatve in
n druge terjatve
Poslovn
ne obveznossti in druge obveznosti
Denar, ustvarjen pri
p poslovanjju
5.4.7 FINANČN
NI INŠTRU
UMENTI IIN TVEGA
ANJE
a. Za upanjsko (k
kreditno) tvveganje
Knjigovvodska vred
dnost finančn
nih sredstevv je bila izpostavljena kre
editnemu tvveganju kot sledi:
s
Izpostaavljenost kreeditnemu tveeganju
(v EUR
R)
Dana p
posojila
Terjatvve brez terjattev do države in danih ppredujmov
- od tegga terjatve doo kupcev
Denarn
na sredstva in
u
Skupajj
20113
2012
22.921.9669
33.406.0662
32.887.7003
1.519.1334
90.734.8668
23
3.621.901
28
8.451.554
28.154.554
2
1.052.206
1
81
1.280.215
Kreditn
na tveganja zajemajo vssa tveganja, ki vplivajo na
n zmanjšan
nje gospodaarskih koristti družbe
zaradi plačilne nesposobnostii naših posllovnih partn
nerjev tako kupcev
k
kot posojilojem
malcev, ki
lahko vvodi do neizzpolnjevanjaa njihovih poogodbenih obveznosti.
o
Zato
Z
terjatvee tekoče spremljamo
po posllovnih partn
nerjih in po zapadlosti tter s sprotno
o izterjavo, opominjanje
o
em, zaračun
navanjem
zamud
dnih obresti ter tudi s so
odno izterjavvo zapadlih terjatev
t
prispevamo k izzboljševanju
u plačilne
n, d.d.
186
discipline kupcev. Pivovarna Union, d.d., kreditno tveganje obvladuje tudi z zavarovanjem
terjatev na tujih trgih. Terjatve do bolj tveganih partnerjev na domačem in tujem trgu so dodatno
zavarovane z bančnimi garancijami in hipotekami. Pri kupcih, kjer zavarovanja ni mogoče z
gotovostjo zagotoviti, poteka poslovanje na podlagi vnaprejšnjih (avansiranih) plačil. V letu 2013
se je kreditno tveganje povečalo, povečano tveganje ocenjujemo tudi za leto 2014.
V celem letu 2013 smo zaznali povečano plačilno nedisciplino, do zamude pri plačilih je prihajalo
zlasti s strani naših največjih kupcev, kar nam je povzročalo dodatne likvidnostne probleme.
Ocenjujemo, da obstaja precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v letu 2014, kar
je posledica vsesplošne krize v vseh segmentih gospodarstva.
(v EUR)
nezapadle
do 30 dni
od 31 do 60 dni
od 61 do 90 dni
nad 90 dni
Stanje 31. decembra
2013
2012
17.518.441
6.664.309
1.691.514
2.918.099
6.201.147
34.993.510
16.840.929
5.096.898
2.263.031
3.101.382
3.134.931
30.437.171
Družba je konec leta 2013 v primerjavi z 2012 stanje terjatev do kupcev povečala za 15 %.
Glavnina terjatev na dan 31.12.2013 je nezapadlih ali zapadlih terjatev do 30 dni. Med zapadlimi
terjatvami nad 90 dni v višini 6.201.147 EUR je 2.105.807 EUR zapadlih terjatev še iz preteklih
let, ko je bil zanje že oblikovan popravek vrednosti. Za ostale zapadle terjatve nad 90 dni v višini
4.095.340 EUR družba ni oblikovala popravka vrednosti, saj pričakuje poplačilo teh terjatev.
Glavnina teh terjatev predstavlja zapadlo terjatev do obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d.d., v
višini 2.820.407 EUR in do odvisne družbe Birra Peje, Sh.a., v višini 644.644 EUR.
Družba ima terjatve do tujih kupcev zavarovane pri Slovenski izvozni družbi v višini 2.350.000
EUR. Od domačih kupcev je prejela garancije v višini 447.000 EUR, hipoteke na nepremičnine v
višini 1.800.000 EUR in poroštvene izjave v višini 2.500.000 EUR.
Družba ima terjatve iz naslova danih posojil do družbe Pivovarne Laško, d.d., v višini 9.345.022
EUR (od tega 45.022 EUR obresti), ki, razen z menicami, niso zavarovane. Zaradi visoke
zadolženosti dolžnika poplačila omenjenih terjatev na kratek rok ni mogoče pričakovati. Družba
pričakuje poplačilo finančnih terjatev družbe Pivovarna Laško, d.d., na dolgi rok, ko bo le –ta
sanirala svojo zadolženost do bank. Banke upnice Pivovarne Laško, d.d., (in Pivovarne Union
d.d. ter Radenske, d.d. ) so konec aprila 2014 podpisale z vsemi 18 bankami upnicami Sporazum
o restrukturiranju in mirovanju. Sporazum definira pomembne mejnike finančnega
zmožnost poplačila dolgov do Pivovarne Union d.d.. Glavno tveganje pri tem je realizacija
prodajnih postopkov in odločitve bank ter lastnikov.
Terjatve do Birre Peje, Sh.a., v višini 10.193.779 EUR (od tega 1.940.522 EUR obresti) so le delno
zavarovane z nepremičninami. Vse finančne terjatve do družbe Birra Peja, Sh.a., bodo s
187
Letno p
precejššnjo verjetno
ostjo poplaččane ob njen
ni prodaji, saj
s naj bi ku
upec lastniškkega deleža nase od
Pivovarrne Union, d.d.,
d
prevzell tudi vse fin
nančne terjattve do družb
be Birra Pejaa, Sh.a..
b. Likkvidnostno tveganje
Med fiinančnimi tvveganji je izzrednega poomena sprem
mljanje likvidnostnega tveganja, kii pomeni
tveganjje nastanka izgube zarradi kratkorročne in dollgoročne plačilne nespposobnosti. Da
D bi se
izognilla plačilni nesposobnos
n
sti, družba u
upravlja z liikvidnostnim
m tveganjem
m, oblikuje in izvaja
politikoo rednega upravljanja
u
likvidnosti, kki vključuje načrtovanje
e pričakovan
nih denarnih
h odlivov
in zadoostnih denarrnih prilivovv zanje. Dru
užba s pomo
očjo ustrezniih kreditnih
h linij za kratkoročno
uravnaavanje denarrnih tokov v obliki revollving kredittov in dovoljjenega limitta na transak
kcijskem
računu
u zaenkrat še zagotavlja pokritje moorebitnih dn
nevnih likvid
dnostnih pri
rimanjkljajevv, vendar
hkrati ocenjuje, daa bo glede na
n še vednoo trajajočo gospodarsko
g
in finančnoo krizo likvidnostno
tveganjje vedno težje obvladljivvo.
dnji dan letaa 2013 Pivovvarna Union
n, d.d., izkazuje preseže
ek kratkoroččnih obvezn
nosti nad
Na zad
kratkorročnimi sreedstvi v viššini 14.682 .369 EUR. Kljub tem
mu, da krat
atkoročni ko
oeficient,
izračun
nan kot razm
merje med kratkoročnim
k
mi sredstvi in
i kratkoroččnimi obvezznostmi, znaaša 0,86,
so krattkoročna sreedstva po veečini težko vvnovčljiva, zato
z
lahko govorimo o oobstoju preccejšnjega
likvidn
nostnega tveganja. Z vseemi bankam
mi upnicamii smo 29. 7.
7 2013 sklen
nili podaljšaanja vseh
kreditoov najmanj do 30. 4.
4 2014 in
n v nadaljeevanju sklenili Pogodbbo o dolgoročnem
restrukkturiranju do
o 31. 12. 2016
6. Aktivno s e izvajajo tu
udi postopki odprodaje ffinančnih naaložb kot
del proocesa prestru
ukturiranja družbe
d
do leeta 2016.
nih poslovniih obveznossti do dobaviiteljev
(v EUR
R)
nezapaadle
do 30 d
dni
od 31 d
do 60 dni
od 61 d
do 90 dni
nad 90 dni
Stanje na 31.12.
20113
2012
7.877.6882
623.6885
2.2447
-5.5229
-5.8773
8.492.2112
7.748.841
7
335.871
-69.721
35.429
196.897
8.247.317
8
nih finančniih obveznossti do bank in
n pogodbeno dogovorjen
nih obresti (v
( EUR)
Obdobje zapadlostti
Glavnica
Obreesti
Skupaj
jan.-maar. 2014
apr.-jun
n. 2014
jul.-sep
p. 2014
okt.-dec. 2014
Skupajj
2.013.565
2
79
9.604.348
2.904.922
2
1.294.922
1
85
5.817.757
924.6609
319.6624
14.8840
8.8853
1.267.9926
2.938.174
2
79
9.923.972
2.919.762
2
1.303.775
1
87
7.085.683
Ročnosst dolgoročn
nih finančnih
h obveznostti do bank in
n pogodbeno
o dogovorjen
nih obresti
(v EUR
R)
Glavnica
Obreesti
Skupajj
n, d.d.
3.239.343
3
7.413.551
7
10
0.652.894
38.0044
851.8867
889.9911
Skupaj
3.277.387
3
8.265.418
8
11
1.542.805
188
Letno p
Konec aprila 2014 je bil z ban
nkami podpiisan Sporazzum o restru
ukturiranju in mirovanjju. Več o
poglavju 5.4..12 Dogodki po datumu izkaza finan
nčnega položaja tega pooročila.
tem v p
c. Ob
brestno tveg
ganje
Obresttno tveganje družbe izviira iz dolgorročnih in krratkoročnih finančnih oobveznosti. Finančne
F
nosti izpostaavljajo družb
bo obrestnem
mu tveganju
u denarnega
a toka. Tvegganje obresttnih mer
obvezn
predstaavlja možno
ost spremem
mbe višine obrestne mere
m
na fina
ančnem trggu, predvsem
m zaradi
najetja kreditov, veezanih na sp
premenljivoo obrestno mero
m
(EURIB
BOR). Že vsse od konca leta 2011
o pozitiven učinek naa stroške
ima EURIBOR teendenco paadanja, kar je v letu 2013 imelo
financiiranja posojjil z variabilno obrestn
no mero. Fiinanciranje pod pogoji variabilne obrestne
mere p
predstavlja dve
d tretjini vsega financiiranja družb
be, ena tretjina zadolžen
nosti pa pred
dstavljajo
posojila s fiksno ob
brestno merro. Ocenjujeemo, da je izzpostavljenost družbe doo obrestnih tveganj
t
v
letu 20
013 (enako ko
ot v letu 2012
2) še vedno zmerna in obvladljiva.
o
(v EUR))
Dejanskki odhodki fin
nanciranja iz naslova obreesti
p
obrrestne mere zza 1 odstotno
o
točko
z
obrestne
o
meree za 1 odstotn
no
točko
Pon..povprečna
Višina obreestna mera
obresti
v%
Razlika
obresti
5.2
241.989
4,60
6.3
381.552
5,60
1.139.563
102.426
4.1
3,60
-1.139.563
-
p
obrrestne mere zza 1,5 odstotn
ne
točke
951.333
6.9
6,10
1.709.344
z
obrestne
o
meree za 1,5 odsto
otne
točke
532.645
3.5
3,10
-1.709.344
-
d. Ce novno tveganje
Družbaa je izpostavvljena cenovn
nim tveganj em na prodajni in naba
avni strani.
Na proodajni stranii predstavljaa tveganje zzviševanje maloprodajni
m
ih cen v priimerjavi s padanjem
p
kupne moči preb
bivalstva. Naa višino maaloprodajnih
h cen vplivajo tudi maarža trgovca, višina
n in stopnjaa davka na do
odano vredn
nost. Glede na
n situacijo v državi obsstaja tveganje za dvig
trošarin
trošarin
n na alkoho
olne pijače - pivo, uveedba trošarin
n na sladke
e brezalkohoolne pijače ter dvig
stopnjee davka na dodano
d
vred
dnost. Vsa taa tveganja laahko povzroččijo dvig maaloprodajnih
h cen. To
povišan
nje pa lahk
ko povzroči prehajanje potrošniko
ov na cenejše proizvodde, substitu
ute naših
proizvoodov (npr. prehod s pivaa na vino, keer vino nimaa trošarine in
n je zato lahk
hko relativno
o cenejše)
ozirom
ma nakupovaanje v tujini, kjer so te ddajatve nižje. Vsak padecc prodaje pivva na domaččem trgu
za 1% p
predstavlja zmanjšanje
z
prihodkov zza 600 tisočč EUR glede
e na prihodkke v letu 20
013. Na to
tveganjje, ki ga occenjujemo kot pomem
mbno, ima družba
d
le delni
d
vpliv, nima pa vpliva
v
na
spremeembo trošarrin in davkovv.
nja v processu nabave zaradi
z
izposstavljenosti cenam
c
vhod
dnih surovin
n, ki so od
dvisne od
Tvegan
letine p
posamezne vrste kulturr (ječmen, kkoruza, hmeelj) so ocenjena kot zm
merna, saj vp
pliv rahlo
zmanjššuje globalizzacija. Pomeembni pri teem pa znajo
o biti tudi globalni
g
inflaacijski pritisski nafte,
slabe kkmetijske leetine, podnebne sprem
membe, valu
utna nihanja,... Tvegan
nja minimizziramo z
vključeevanjem vseeh primernih
h dobaviteljjev v naše nabavne
n
verige v okviru
u Skupine Laško
L
ter
tako doosegamo opttimalne cenee in nemoteeno dobavo.
n, d.d.
189
Letno p
e. Teččajno tveganje
Tečajno tveganje družbe
d
je nepomembnoo, saj ima dru
užba večino pogodb z ddobavitelji sk
klenjenih
v EUR, zato sprem
membe tečajev nimajo ddirektnih vplivov na našše cene. Ravvno tako je s prodajo
naših iizdelkov, kjeer vse fakturee izdajamo v EUR.
f. Up
pravljanje s kapitalom
Glavni namen up
pravljanja s kapitalom družbe je zagotoviti
z
čiim boljšo kkreditno bon
niteto in
nost za potreebe financiraanja poslovaanja in za doseganje
d
čim
m višje vred
dnosti za
kapitalsko ustrezn
lastnikke.
s
klj učne kazaln
nike kapitalske ustreznoosti in stanjaa plačilne
Pivovarrna Union, d.d., redno spremlja
sposob
bnosti glede na kriterijee 14. člena ZFPPIPP (Z
Zakon o fin
nančnem pooslovanju, postopkih
p
zaradi insolventno
osti in prisiln
nem preneh
hanju). Družžba v letu 20
013 izkazuje čisto izgubo
o v višini
G
na 14. člen ZFPPIIPP družba ni kapitalsk
ko neustrezn
na in tudi nii trajneje
4.060.821 EUR. Glede
oročno plačiilno nesposoobna, kar po
omeni, da tu
udi ni insolvventna, saj se
s izguba
nelikvidna in dolgo
pokrivaa v breme reezerv.
Družbaa spremlja gibanje
g
kapiitala z izraččunom razm
merja med neto
n
finančn
nimi obvezn
nostmi in
celotnim zneskom
m kapitala. V okviru netoo finančnih obveznosti
o
družba
d
vklju
učuje prejetaa posojila
in drugge finančne obveznosti, znižane za znesek denaarnih sredstev in denarn
nih ustreznikov.
Izračun
n razmerja med
m neto fin
nančnimi obbveznostmi in
i kapitalom
m (gearing raatio)
20113
2012*
pop
pravljeno
Finanččne obveznosti
Denarn
na sredstva
Neto fiinančne obveeznosti
97.752.1774
1.519.1334
96.233.0440
111
1.191.673
1.052.206
1
110
0.139.467
Kapitall
Gearin
ng ratio (v %)
74.052.9773
1300,0
80
0.163.246
137,4
(v EUR
R)
*Vrednoosti določenih postavk v tuka
kaj prikazanih rrazkritjih so drugačne
d
od vrrednosti, poroč
očanih v Letnem
m poročilu
2012. Po
Popravki račun
novodskih izkaazov za pretekkla obdobja soo prikazani v posebnem raazkritju v pog
glavju 5.4.5
Popravek
ek računovodskkih izkazov za pretekla
p
obdobj
bja tega poročila
la.
merja med neto
n
finančn
nimi obvezn ostmi in kap
pitalom je razvidno, da je družba Pivovarna
P
Iz razm
Union,, d.d., prezad
dolžena, saj neto finanččne obveznossti presegajo
o kapital za sskoraj tretjin
no.
g. Tveeganje spreemembe poštene vredn
nosti finanččnih inštrum
mentov
Med fiinančnimi tvveganji je needvomno poomembno tu
udi tveganje
e spremembbe poštene vrednosti
v
finančn
nih naložb, opredmeten
nih osnovnih
h sredstev in
n naložbenih
h nepremičn
nin. Velja izp
postaviti,
da so ffinančne nalložbe vse težje prodajljiive po želen
nih cenah, ve
ezanih na n
nabavne, ki so
s veljale
nekaj let nazaj, ko je bila večin
na omenjeniih finančnih
h naložb prid
dobljena.
Družbaa v letu 20
013 tveganja poštene vrrednosti za prodajo razpoložljivih
h finančnih sredstev
(naložb
ba v delnicee MELR) ni zavarovala. Tržna cena delnice ME
ELR na dan 31.12.2013 jee bila 82
EUR. V primeru, da se cena delnice povveča ali zmaanjša, obstajja tveganje sspremembee poštene
vrednoosti, ki je oprredeljeno v spodnji
s
tabelli.
n, d.d.
190
Poštena Tržna
vrednost na
cena
dan delnice
v (EUR)
31.12.2013 MELR
Stanje 31.12.2013
38.079.980
82,0
45.695.976
98,4
zmanjšanje cene za 20 % 30.463.984
65,6
39.983.979
86,1
zmanjšanje cene za 5%
36.175.981
77,9
Neto vpliv
Vpliv na
na poslovni
Vpliv na
obveznost/
Vpliv
izid/
vrednost
terjatev za neposredno posredno na
naložbe odloženi davek
na kapital
kapital
7.615.996
-7.615.996
1.903.999
-1.903.999
-1.294.719
1.294.719
-323.680
323.680
6.321.277
-6.321.277
1.580.319
-1.580.319
Družba razdeljuje merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev (kategoriziranih v skladu z
MRS 39) v izkazu finančnega položaja po naslednjih nivojih:
 raven 1: poštene vrednosti izhajajo iz tržnih cen (brez njihovih prilagoditev) na aktivnih
trgih vrednostnih papirjev,
 raven 2: poštene vrednosti so neposredno ali posredno izpeljane iz drugih virov na trgu,
ki jih je mogoče spremljati, razen tržnih cen na aktivnih trgih vrednostnih papirjev, in
 raven 3: poštene vrednosti izhajajo iz tehnik vrednotenja, ki temeljijo na virih, ki jih na
trgih ni mogoče spremljati.
Merjenje poštenih vrednosti sredstev in obveznosti (hierarhija poštenih vrednosti) na dan 31.12.
(v EUR)
raven 1
Sredstva merjena po pošteni
vednosti
Za prodajo razpoložljiva
finančna sredstva
OOS - po pošteni vrednosti
(nepremičnine)
2013
SKUPAJ
raven 1
raven 2
2012
SKUPAJ
raven 2
raven 3
raven 3
38.088.526 52.187.271
2.402.901
92.678.698 52.955.356 56.840.018
6.728.123 118.671.163
38.088.526
0
2.402.901
40.491.427 52.955.356
0
6.728.123
59.683.479
0 51.753.582
0
433.689
0
0
51.753.582
433.689
0 58.601.750
0
385.935
0
0
58.601.750
385.935
Sredstva merjena po nabavni
vrednosti, kjer je poštena
vrednost razkrita
1.519.134
0
55.809.672
57.328.806
1.052.206
0
51.776.455
52.828.661
Dana posojila in depoziti
Poslovne terjatve do kupcev
Denarna sredstva
0
0
1.519.134
0
0
0
22.921.969
32.887.703
0
22.921.969
32.887.703
1.519.134
0
0
1.052.206
0
0
0
23.621.901
28.154.554
0
23.621.901
28.154.554
1.052.206
0
0 106.601.574 106.601.574
0
0 118.870.113 118.870.113
0
0
98.109.362
98.109.362
0
0 110.622.796 110.622.796
0
0
8.492.212
8.492.212
0
0
Obveznosti merjene po
nabavni vrednosti, kjer je
poštena vrednost razkrita
Prejeta posojila
Poslovne obveznosti do
dobaviteljev
8.247.317
8.247.317
191
5.4.8 ODNOSI S POVEZANIMI OSEBAMI
PRODAJA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
2013
2012
18.081.750
3.702.022
1.191.395
22.975.168
18.299.345
4.035.144
1.510.608
23.845.097
2013
2012
11.702.627
274.003
1.977.048
13.953.678
11.933.954
231.548
2.163.549
14.329.051
2013
2012
348.310
3.318
351.628
328.353
2.963
331.317
ODPRTE POSTAVKE IZ PRODAJE/NABAVE PRI POVEZANIH STRANKAH
(v EUR)
2013
2012
Odvisne družbe
Skupaj
NABAVA PRI POVEZANIH STRANKAH
(v EUR)
Odvisne družbe
Skupaj
OBRAČUN ZAMUDNIH OBRESTI POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
Terjatve iz poslovanja do povezanih strank
Odvisne družbe
Skupaj
9.819.673
2.301.153
330.973
12.451.799
7.865.037
1.889.655
487.313
10.242.004
Terjatev iz naslova zamudnih obresti
80.327
217
112.071
653
Skupaj
80.545
112.724
2013
2012
1.219.470
49.285
44.323
1.313.078
1.773.855
58.620
156.307
1.988.782
0
0
40
40
(v EUR)
Obveznosti iz poslovanja do povezanih strank
Odvisne družbe
Skupaj
Obveznosti iz poslovanja - obresti do povezanih strank
Skupaj
192
POSOJILA PRIDOBLJENA OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
1.100.000
1.100.000
1.100.000
1.100.000
OBRESTI OD PRIDOBLJENIH POSOJIL OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
56.795
56.795
64.087
64.087
ODPRTE POSTAVKE ZA OBRESTI OD PRIDOBLJENIH POSOJIL OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
2013
2012
Skupaj
4.800
4.800
4.884
4.884
POSOJILA DANA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
2013
2012
9.300.000
8.253.257
17.553.257
9.300.000
8.253.257
17.553.257
2013
2012
525.616
463.039
988.655
525.374
536.242
1.061.615
Odvisne družbe
Skupaj
OBRESTI OD DANIH POSOJIL POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Odvisne družbe
Skupaj
ODPRTE POSTAVKE ZA OBRESTI OD DANIH POSOJIL POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
2013
Odvisne družbe
Skupaj
DANA POROŠTVA POVEZANIM STRANKAM
(v EUR)
Skupaj
PREJETA POROŠTVA OD POVEZANIH STRANK
(v EUR)
Skupaj
2012
45.022
1.940.522
1.985.544
43.324
1.477.483
1.520.807
2013
2012
1.907.352
1.907.352
2.000.000
2.000.000
2013
2012
1.230.258
1.230.258
1.890.354
1.890.354
193
ZASTAVA DEPOZITA
(v EUR)
Skupaj
ZASTAVLJENA OPREMA ZA ZAVAROVANJE KREDITA
(v EUR)
Skupaj
2013
2012
2.000.000
2.000.000
2.000.000
2.000.000
2013
2012
1.718.993
1.718.993
2.285.887
2.285.887
Obvladujoča družba je Pivovarna Laško, d.d.. Odvisne družbe so družbe Skupine Birra Peja.
Ostale povezane stranke so ostale družbe Skupine Laško, družba Thermana, d.d., in družba
Slopak, d.o.o., ter ostale povezane stranke po MRS 24, razen članov uprave in nadzornih svetov.
5.4.9 PREJEMKI ČLANOV ORGANOV VODENJA IN NADZORA TER
ZAPOSLENCEV PO INDIVIDUALNIH POGODBAH
2013 (v EUR)
Uprava
Zaposleni z
idividualnimi
pogodbami
Fiksni del prejemkov
Drugi prejemki (bonitete)
Variabilni del (stimulacija)
Jubilejne
Odpravnine
Sejnine - bruto
Skupaj
346.160
25.331
371.491
996.903
24.308
42.000
1.493
1.064.704
Nadzorni svet
75.530
75.530
Prejemki uprave
2013 (v EUR)
Dušan Zorko
Mirjam Hočevar
Gorazd Lukman
Matej Oset
Marjeta Zevnik
Skupaj
Fiksni del
prejemkov
Drugi prejemki
(bonitete)
88.432
64.432
64.432
64.432
64.432
346.160
9.403
11.645
0
0
4.283
25.331
Uprava družbe Pivovarna Union, d.d., šteje pet članov.
Poslovna terjatev do članov uprave je terjatev iz naslova stanovanjskih kreditov članom, ki so
prejeli kredit, ko še niso bili člani uprave. Saldo neodplačanih kreditov je še 45.436 EUR. V letu
2013 je bilo odplačanih 10.933 EUR kreditov.
194
Obveznosti družbe do uprave so obveznosti za december 2013 iz naslova bruto plač v višini
30.750 EUR, ki so bile izplačane v letu 2014.
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2013
nadzorni svet
bruto sejnine
(v EUR)
Peter Groznik
Terezija Peterka
Vladimir Malenkovič
Bojan Cizej
Primož Mlekuš
Skupaj
17.870
15.070
14.870
13.870
13.850
75.530
5.4.10 POTENCIALNE OBVEZNOSTI IN POTENCIALNA SREDSTVA
(v EUR)
Potencialne obveznosti
Potencialna sredstva
2013
2012
2.608.585
5.246.333
3.927.273
1.564.677
Potencialne obveznosti so poroštvene izjave v višini 2.608.585 EUR. Družba je dala poroštva v
višini 1.907.352 EUR za zavarovanje posojil, ki jih je najela družba Pivovarna Laško, d.d., ter
701.233 EUR za zavarovanje ostalih.
Ostala potencialna sredstva v višini 5.246.333 EUR predstavljajo odobrene, vendar neizkoriščene
limite pri bankah.
Med potencialnimi sredstvi na dan 31.12.2013 družba razkriva potencialno terjatev do družbe
Pivovarna Laško, d.d., iz naslova izstavljenega izravnalnega zahtevka za zabeleženo izgubo v času
trajanja pogodbenega koncerna v skladu s 542. členom ZGD-1 (več o tem v razkritju dogodkov po
datumu izkaza finančnega položaja v poglavju 5.4.12 Dogodki po datumu poročanja tega
poročila). Trenutno se sicer ocenjuje, da družba Pivovarna Union, d.d., iz tega naslova ni
zabeležila izgube, vendar je možno, da se bo izračun izgube v bodoče še spremenil, zato je bil
vsebinski zahtevek vseeno izstavljen.
Pravne zadeve in spori so opisani v poslovnem delu tega poročila v poglavju 2.13 Pregled
pomembnejših dogodkov v letu 2013 ter 2.14 Dogodki po koncu obračunskega obdobja.
5.4.11 ZNESKI PORABLJENI ZA REVIZIJO
Strošek revizije za leto 2013, dogovorjen v pogodbi, znaša 18.000 EUR.
5.4.12 DOGODKI PO DATUMU IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
 Izravnalni zahtevek po 542. Členu ZGD-1
195
odpovedala, saj je bil to temeljni pogoj, ki ga je ena izmed bank upnic postavila družbam
Pivovarni Laško, d.d., Pivovarni Union, d.d., in Radenski, d.d., za reprogram njihovih finančnih
obveznosti. Pivovarna Union, d.d., je dne 31.12.2013 poslala Pivovarni Laško, d.d., izravnalni
zahtevek po 1. odst. 542. člena ZGD-1 v višini zabeležene čiste izgube za obdobje trajanja
pogodbenega koncerna (od 11.4.2012 do 26.4.2012). Izravnalni zahtevek je Pivovarna Laško, d.d.,
z dopisom z dne 13.2.2014 zavrnila iz razloga, ker ni bil podprt z ustreznimi prilogami, iz katerih
bi bilo razvidno, kako je bila čista izguba izračunana in da je bila potrjena s strani revizorjev.
Družba Pivovarna Union, d.d., je ob popravljenih računovodskih izkazih za pretekla obdobja
izračunala izgubo za časa trajanja pogodbenega koncerna. Na tej osnovi je ob upoštevanju
sprememb davčne zakonodaje, ki so se zgodile od datuma konca trajanja pogodbenega koncerna
do tega trenutka, izračunala, da izravnalni zahtevek znaša 0 EUR. Višina izravnalnega zahtevka
sicer še ni revidirana, tako da se je poslovodstvo družbe vseeno odločilo, da nov zahtevek
vsebinsko z dokazili njegovega izračuna in s pripisom, da bo naknadno njegov izračun tudi
potrjen s strani revizorjev, izstavi. Izravnalni zahtevek je bil izstavljen dne 22.4.2014.
Dne 24.4.2014 je družba Pivovarna Union, d.d., prejela dopis družbe Pivovarna Laško, d.d.,
datiran 23.4.2014, da je potrebno nov izravnalni zahtevek dopolniti s potrditvijo njegovega
izračuna s strani revizorjev, četudi je njegova višina 0 EUR. Poslovodstvo družbe Pivovarna
Union, d.d., si bo prizadevalo, da bo omenjeno potrditev od revizorjev pridobilo čimprej in
izstavljeni izravnalni zahtevek ustrezno dopolnilo, do tedaj pa bo vsebinsko terjatev do družbe
Pivovarna Laško, d.d., iz naslova izravnalnega zahtevka v višini 0 EUR v računovodskih izkazih
družbe Pivovarna Union, d.d., in Skupine Union obravnavalo kot potencialno sredstvo.
podpisani Sporazum.
196
leta 2015.
197

LETNO POROČILO - Pivovarna Union

Transcription

Similar documents

Strategija kot orodje za obvladovanje tveganj, Andrew

RK Celje Pivovarna Laško club data 2010/11

PowerPointova predstavitev - Spletno mesto Staranje.si

Več - Društvo za fibromialgijo

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

o vtisih z zdravljenja v Zdravilišču Laško

Financiranje razvojnih projektov v lesarstvu, Velislav Žvipelj

Fredy Motoh - Društvo za fibromialgijo