Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – stanje in dobre

Transcription

Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – stanje in dobre
Usklajevanje poklicnega in
družinskega življenja
– stanje in dobre prakse
mag. Tatjana KOZJEK,
Fakulteta za upravo
UVOD
ü večje število zaposlenih žensk
ü večji delež poročenih/vezanih zaposlenih, živečih v parih,
kjer sta zaposlena oba partnerja,
Ø problem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
KLJUČNI AKTERJI
ZAPOSLENI/SINDIKATI
üinformiranje delodajalcev o željah in potrebah
üskrb, da bo negativno vplivalo na zaposlitev/ napredovanje
üusposabljanje na področju odnosov, ravnanja s časom,
obvladovanja stresa, …
üaktivna skrb za zdravo prehrano, rekreacijo, sproščanje
ORGANIZACIJE/DELODAJALCI
ünotranje komunicirati, oblikovanje in uveljavljanje vrednot
ümožnost soustvarjanja družini prijazne politike
ü združiti cilje organizacije s potrebami zaposlenih
üfleksibilnost glede časovne in prostorske organizacije dela
üenakopravnost starševstva – angažiranost moških in žensk
üpomoč pri varstvu otrok in starejših svojcev (iskanje,
organizacija varstva, sofinanciranje, oprema, igralnice,
generacijska mreža v podjetju za usklajevanje prostovoljnih
storitev, obroki za svojce)
üusposabljanje za osebni razvoj
ünačrtovanje dolgoročnih in nediskriminatornih kariernih poti
DRŽAVA/LOKALNI PARTNERJI
üfinančne podpore (nadomestila za porodn. in staršev. dopust,
dodatki - ob rojstvu, otroški, za varstvo, za samohranilce itd.,
izdatki za financ. in subvenc. javnih storitev, za reševanje
stanovanjskih problemov mladih itd.)
üdavčni ukrepi (olajšave, davčne stopnje, davčni odtegljaji zaradi
otrok)
üsvetovanje, širjenje dobrih praks
üprostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje
üvrednote, družbeni odnosi
üstrategije, zakonodaja, drugi predpisi
üfleksibilne sheme starševskega dopusta (počitnice!)
üfleksibilne javne storitve (vrtci, šole, javni prevoz, domovi za
ostarele, zdravstvo, šport, kultura, kontaktne točke v mestih,
varstvo v času počitnic oz. izven delovnega časa ter ob vstopu
staršev na trg dela itd.)
üdogovor med različnimi lokalnimi akterji:
üvzpostavitev mestne spletne strani, ki vsebuje
informacije o ponudbah za družine
üvzpostavitev baze podatkov za posredovanje mest za
varstvo otrok
üvarstvo na poti v šolo
üpodpora prostovoljnim organizacijam in prostovoljcev,
ki se v prostem času ukvarjajo z varstvom otrok
PROJEKT INODEL
ü1. del raziskave – delodajalci
ü2. del raziskave – zaposleni
Mnenje UPDŽ – delodajalci/zaposleni
zelo slaba
slaba
dobra
možnost usklajevanja poklicnega in
družinskega življenja zaposlenih v vaši 1,2% 23,6%
organizaciji (n = 986)
30,3%
prav dobra
odlična
21,3%
23,5%
Povprečje (std. odklon)
1
3,42 (1,12)
100,0%1,00
,0%
zelo slabo
ocena usklajenosti poklicnega in zasebnega 5,9%
2,8%
življenja (n = 774)
,0%
2
34,0%
3
4
Povprečje (std. odklon)
odlično
42,1%
5,00
15,1% 1
1,00
100,0%
3,61 (,91)
5,00
Odstopanje stanja in želja od povprečja - delodajalci
Visoke želje
0,7
0,5
gibljiv delovni čas
nediskriminacija skupin
zaposlenih z večjo potrebo
po usklajenosti
obdaritev otrok
zgoščen delovni teden
0,3
varstvo na poti v šolo
0,1
-1,5 Slabo stanje
-0,5
0,5
delo od doma
-0,1
plačana odsotnost staršev
na prvi šolski dan
izleti/druženja za družine
polovični ali krajši delovni
zaposlenih
čas
Povprečna vrednost
-0,3
organizacija varstva za
predšolske in šoloobvezne
otroke (npr. počitnice,
prazniki)
delavnice na področju
ravnanja s časom in
obvladovanja stresa
-0,5
omogočena pomoč pri
skrbi za druge/starejše
družinske člane/partnerja
-0,7
Nizke želje
1,5
Dobro stanje
Odstopanje stanja in želja od povprečja - zaposleni
Visoke želje
1,50
socialna varnost
višji dohodki
1,00
organizacija varstva…
0,50
izleti/druženja za družine
delavnice na področju
športne aktivnosti
zaposlenih
ravnanja…
nediskriminacija skupin…
fleksibilnejši
delovni
čas
varstvo na poti v šolo
omogočena pomoč pri vrtcev in šol
plačana odsotnost
skrbi…
staršev…
0,00
-2,00Slabo stanje
-1,00
0,00
1,00
2,00
Dobro stanje
Povprečna vrednost
-0,50
povezanost s sodelavci
zgoščen delovni teden
polovični ali krajši delovni
čas
-1,00
gibljiv delovni čas
delo od doma
-1,50
Nizke želje
Kdo pomaga pri UPDŽ - zaposleni
nikoli
2
partner (n = 772)
3
22%
drugi družinski člani (n = 697)
4
16%
22%
52%
vrtec (n = 650)
prostovoljni negovalci (n = 733)
28%
%
2
1% 1%
1,78 (,94)
3% 3%3
1,70 (1,04)
15%
12%
26%
24%
3,11
4
2% 1%
1,70 (,91)
16%
5
1,48 (,76)
15%
6
1,46 (,75)
19%
15%
72%
drugo (n = 447)
24%
16%
70%
dom za ostarele (n = 654)
1
22%
68%
Povprečje (std. odklon)
30%
19%
56%
najeta varuška (n = 637)
10%
21%
60%
stari starši (n = 750)
vedno
15% 1% 7
23%
8
(1,52)
1,45 (,78)
2,42
100% 1,00
(1,12)
5,00
Posledice (ne)usklajenosti PDŽ - delodajalci
zanemarljive
večinoma zanemarljive
niti - niti
večinoma izrazite
zelo izrazite
Povprečje (std. odklon)
Negativne posledice
občutek preobremenjenosti/izgorelosti (n=986) 6% 14%
stres (n=986) 4%
konflikti pri delu/doma (n=986)
20%
7%
kronične bolezni (n=986)
26%
23%
30%
12%
25%
pogoste akutne bolezni (n=986)
54%
1
3,27 (,93)
54%
2
3,26 (,91)
33%
30%
3
2,85 (,93)
33%
31%
4
2,82 (1,00)
47%
27%
10% 5 1,88 (1,00)
6
16%
Pozitivne posledice
manj bolniških dopustov (n=986) 5% 16%
zadovoljstvo in produktivnost (n=986) 3% 12%
izboljšana komunikacija med zaposlenimi (n=986)
17%
večja pripadnost organizaciji (n=983)
9%
zboljšan ugled organizacije (n=986)
20%
7
48%
29%
28%
32%
33%
0
31%
34%
27%
9
16%
29%
34%
8
28%
15%
33%
10
11
1
1,00
4,21
3,65 (1,10)
3,50 (,96)
3,22
(1,19)
3,00 (,82)
5,00
Posledice (ne)usklajenosti PDŽ - zaposleni
zanemarljiva
2
3
občutek preobremenjenosti/izgorelosti (n = 761)
stres (n = 745)
konflikti pri delu s sodelavci (n = 752)
konflikti doma (n = 766)
konflikti pri delu z nadrejenim(i) (n = 693)
akutne bolezni (n = 700)
bolniške zaradi
kronične bolezni (n = 736)
varstva in nege (n = 755)
drugo (n = 25)
17%
19%
22%
21%
24%
23%
4
42%
5% 15%
Povprečje (std. odklon)
1
18%
18% 2
3
19%
17% 4
5
19%
6
17%
8% 6% 3% 7
7% 7% 1% 8
20% % 9
10
11
58%
12
61%
13
34%
45%
7% 14
52%
2% 15
16
13%
28%
20%
22%
23%
19%
24%
20%
20%
20%
19%
21%
22%
19%
20%
19%
18%
21%
19%
19%
73%
10%
73%
12%
44%
32%
4%
zadovoljstvo in produktivnost (n = 729) 1%3%
38%
izboljšana komunikacija med zaposlenimi (n = 711) 1%3%3% 32%
manj bolniških staležev (n = 771) 1% 18% 5%
večja pripadnost zaposlenih organizaciji (n = 726)
48%
izboljšan ugled organizacije (n = 759)
46%
drugo (n = 149)
40%
%
zelo izrazita
3,05
(1,35)
2,99
(1,37)
2,93
(1,43)
2,89
(1,38)
(1,45)
2,88
2,85
(1,42)
1,55 (1,06)
1,51 (,97)
2,28
(1,24)
4,52
4,49
3,88
3,59
3,55
2,83
100% 1,00
(,64)
(,78)
(1,11)
(,62)
(,53)
(1,69)
5,00
Načini reševanje NeUPDŽ - zaposleni
zelo redko ali nikoli
2
pogovor z nadrejenimi (n = 690)
3
4
22%
25%
pogovor z družinskimi člani (n = 713)
25%
pogostejša bolniška zaradi nege… (n = 643)
25%
zelo pogosto
26%
25%
1
2,63
2
2,50
9%
3
2,31
(,95)
(,89)
23%
26%
29%
Povprečje (std. odklon)
4%
25%
37%
(1,18)
(1,11)
prezentizem (n = 627)
20%
39%
32%
8%
4
2,30
pogostejša bolniška zaradi svoje bolezni (n = 675)
22%
34%
36%
7%
5
2,28
(,90)
pogostejša bolniška za urejanje… (n = 666)
24%
8%2% 6
2,27
(,97)
7
2,21
8
1,99
9
1,95
10
2,42
šport/sproščanje (n = 695)
27%
prekinitev zaposlitve (n = 768)
34%
menjava delodajalca (n = 773)
35%
drugo (n = 447)
28%
%
35%
31%
32%
32%
33%
33%
30%
35%
26%
8%
24%
23%
100% 1,00
(,94)
(,83)
(,81)
(1,12)
5,00
Višina bruto zneska, ki so se mu pripravljeni odreči
zaposleni za občutno večjo UPDŽ
Znesek (bruto)
manj kot 50 EUR
od 50 do 100 EUR
od 101 do 200 EUR
od 201 do 400 EUR
od 401 do 600 EUR
od 601 do 800 EUR
več kot 800 EUR
SKUPAJ
število delež (%)
71
23,5
157
52,1
45
15,0
15
5,0
8
2,7
3
1,0
2
0,7
301
100,0
ZAKLJUČEK
üzavedanje pomena usklajevanja poklicnega in družinskega
(zasebnega) življenja
üneusklajenost odraža v akutnih in kroničnih boleznih ter
izgorelosti (običajno pripisujejo vzroke psihosomatske narave)
ü ključni akterji nenehno iskati rešitve v izogib neučinkoviti izrabi
DČ, manjši pripadnosti organizaciji, izostajanju z dela in fluktuaciji
üINODEL: pozornost varstvu na poti v šolo, organizaciji varstva za
predšolske in šoloobvezne otroke