docBilTEŠ 2010 - Termoelektrarna Šoštanj
download 
Report Transcription
BilTEŠ 2010 - Termoelektrarna Šoštanj
Bilteš2010 Za nami je zelo aktivno leto V Letu 2010 smo nadaljevali z aktivnostmi za pridobitev potrebnih soglasij za izvedbo naše največje investicije v blok 6 TEŠ, ki je bila tudi v tem letu deležna velike medijske pozornosti. Z namenom, da je projekt čim bolje sprejet v širši javnosti, predvsem pa, da lahko ljudje neposredno dobijo informacije, ki jih zanimajo in razjasnijo dvome, ki se jim morebiti pojavljajo, so bile organizirane številne okrogle mize s predstavitvami našega delovanja. Obveščanje zainteresiranih javnosti je potekalo tudi preko dnevov odprtih vrat, saj smo lahko na ta način zainteresiranim pobližje predstavili tako delovanje obstoječe termoelektrarne kot samo investicijo v blok 6. Da je Termoelektrarna Šoštanj pomemben del slovenskega elektroenergetskega sistema je potrdil tudi obisk predsednika Vlade Republike Slovenije v TEŠ-u v mesecu maju. Mesec maj pa je prinesel še en pomemben mejnik v zgodovino TEŠ. Pričeli smo z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3 za pripravo gradbišča za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt bloka 6. Ob tem je bilo potrebno narediti prevezavo bloka 3 na hladilni stolp bloka 4, ki je bil velik in uspešen tehnični podvig za strokovnjake v TEŠ-u. V okviru priprave prostora za celotno gradbišče bloka 6 je bila porušena stara upravna stavba ter uspešno zaključena preselitev v novo upravno stavbo, kamor je bilo prestavljeno telekomunikacijsko vozlišče, ki omogoča stabilno in varno delovanje ne samo Termoelektrarne Šoštanj, temveč tudi Premogovnika Velenje in Holdinga Slovenske elektrarne. Zaposleni v družbi s svojim znanjem zagotavljajo izpolnjevanje zadanih standardov in so z izkušnjami kos vedno novim tehničnim izzivom o čemer priča tudi odličen rezultat ob zaključenem letu 2010 s proizvedenimi 3.946 GWh električne energije. Ob vseh dosežkih in aktivnostih v letu 2010, nismo pozabili na okolje v katerem delamo in živimo. Termoelektrarna Šoštanj je bila močno vpeta v lokalno in regionalno življenje, o tem priča tudi 2. mesto na tekmovanju za nagrado Horus – slovensko nagrado za družbeno odgovornost podjetij. Pred nami so pomembni načrti – izvedba remonta bloka 5, plinske turbine ter pričetek gradbenih del nadomestnega bloka 6, seveda pa osnovna naloga, to je proizvodnja električne in toplotne energije, nudenje sistemskih storitev ter s tem zagotavljanje stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Zaposleni v TEŠ to zmoremo in znamo. Direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon TOT 1.7 VSEBINA OGENJ. VODA. ZEMLJA. ZRAK. ENERGIJA! 1 UVOD 12 OPIS IZGRADNJE PROIZVODNIH KAPACITET 12 OPIS IZGRADNJE NAPRAV ZA EKOLOŠKO SANACIJO TEŠ 13 1.3 DOSEDANJI REZULTATI 14 1.4 OBRATOVALNE URE BLOKOV V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ 15 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO BLOKIH, SKUPNA PROIZVODNJA, DELEŽ V RS IN PORABA PREMOGA 17 1.5.1 Električna energija 17 1.5.2 Toplotna energija 19 OBRATOVALNA RAZPOLOŽLJIVOST BLOKOV PO UCPTE V % 20 1.1 1.2 1.5 1.6 VODA JE BREZBARVNA. ENERGIJA LAHKO PREVZAME KATEROKOLI BARVO. KATEROKOLI OBLIKO. 1.7 LASTNOSTI GORIVA V OBDOBJU 1980 – 2010 22 2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 26 ELEKTROENERGETSKE RAZMERE V SLOVENIJI V LETU 2010 26 2.1.1 Splošno o elektroenergetskih razmerah 26 2.1.2 Proizvodnja električne energije v TE Šoštanj 26 2.1.3 Proizvodnja toplotne energije v TE Šoštanj 26 2.1.4 Vloga TE Šoštanj v elektroenergetskem sistemu Slovenije 26 2.1.5 Tabelarični pregled proizvodnje, porabe in izmenjave električne energije v letu 2010 in primerjava z letom 2009 v Sloveniji 29 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TE ŠOŠTANJ 31 2 2.1 2.2 2.2.1 2.3 2.4 PRVOBITNOST ENERGIJE OGNJA. SODOBNOST TOPLINE VSAKDANA. 3 3.1 3.1 V ZEMLJI JE BOGASTVO. V ENERGIJI JE ŽIVLJENJE. Mesečna neto proizvodnja v letu 2010 in primerjava z letom 2009 31 DOSEŽENA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2010 IN PRIMERJAVA Z LETOM 2009 32 IZKORIŠČENOST IN RAZPOLOŽLJIVOST PROIZVODNIH BLOKOV V% 33 PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010 PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE PO MESECIH ZRAK JE NEVIDEN. VIDNE PA SO POSLEDICE DOBREGA ALI SLABEGA DELOVANJA. 4.2 PORABA PLINA 41 4.3 BILANCA GORIV IN TOPLOTE V 2010 42 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 46 EMISIJE V LETU 2010 46 5.1.1 Zakonski okvir 46 5.1.2 Zmanjšanje emisij 48 5.1.3 Pregled porabe aditiva ter emisij snovi v zrak od leta 1990 do leta 2010 55 5.2 KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA V OKOLICI TE ŠOŠTANJ 61 5.1.1 Ukrepi ob povečanih imisijah 61 5.2.2 Koncentracije SO2 v zunanjem zraku 63 5 5.1 36 36 LETNI PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE 37 4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 40 5.2.3 Koncentracije NO2 in NOx v zunanjem zraku 66 4.1 PORABA PREMOGA 40 5.2.4 Koncentracije O3 v zunanjem zraku 68 Količina premoga 40 5.2.5 Koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku 69 4.2.1 4.1.2 Kvaliteta porabljenega premoga 40 5.2.6 Kakovost padavin in količina usedlin 70 OBREMENITVE VODA 74 Splošno o obremenitvah voda 74 RAVNANJE S STRANSKIMI PRODUKTI 77 5.5 HRUP 78 5.6 ODPADKI 78 5.7 OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE 78 LETNO POROČILO ERICO 79 Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami 79 Monitoring kakovosti živil živalskega izvora iz domače reje z območja šaleške doline 81 Kontrola pojavljanja pelinolistne ambrozije na zemljiščih, ki so v lasti oziroma v uporabi termoelektrarne Šoštanj 82 5.3 5.3.1 5.4 5.8 5.8.1 5.8.2 5.8.3 5.8.4 Izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini 82 5.8.5 Povzetek poročila o meritvah emisij snovi v zrak iz silosov v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. za leto 2010 84 5.8.6 Povzetek monitoringa jezer DN 323 85 5.8.7 Monitoring vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem območju TEŠ – 2010 87 5.8.8 Monitoring življenjske združbe v hladilnih stolpih 88 5.8.9 Monitoring izcednih vod, prašne usedline in aerosolov iz deponije premoga 89 5.8.10 Projekt: ekološki monitoring področja sanacije ugreznin (eko-mon) 90 5.8.11 Monitoring mulja nad jezom teš in pod njim 91 5.8.12 Monitoring biotske pestrosti na območju sanacije ugreznin in ocena ustreznosti sanacijskih ukrepov 92 5.8.13 5.8.14 5.8.15 5.8.16 5.8.17 NARAVA NIMA OMEJITEV. VODA KI DERE, JE NEUSTAVLJIVA. V DRUŽBI VELJAJO DRUGA PRAVILA. NARAVA NIMA OMEJITEV. VODA KI DERE, JE NEUSTAVLJIVA. V DRUŽBI VELJAJO DRUGA PRAVILA. 6 Monitoring s čebelami na vplivnem območju termoelektrne Šoštanj 94 Monitoring stanja tal in rastlin ter sanacija zakisanih obdelovalnih površin v Šaleški dolini 95 Izvajanje aktivnosti v okviru Uredbe REACH v Termoelektrarni Šoštanj 95 Okoljsko izobraževalno središče 2010 96 Arzenove zvrsti v zunanjem zraku ter produktih izgorevanja in RDP v TEŠ Bloki 1 - 5 124 ANALIZA OSKRBE S TEHNOLOŠKO VODO 133 6.2.1 Tehnološke vode blokov 1-3 133 6.2.2 Tehnološke vode bloka 4 134 6.2.3 Tehnološke vode bloka 5 135 6.2.4 Tehnološke vode toplotnih postaj 136 6.2.5 Kemijsko področje priprave vode 137 PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV V TEŠ V LETU 2010 142 7.1 CILJI IN STRATEGIJA VZDRŽEVANJA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ 142 7.2 VZDRŽEVANJE BLOKA 3 143 7.2.1 Elektro del 143 7.2.2 Strojni del 144 VZDRŽEVANJE BLOKA 4 145 Osnovni podatki bloka 4 145 6.2 97 ANALIZA OBRATOVANJA 100 ISTEM ANALIZIRANJA ZAUSTAVITEV PROIZVODNIH BLOKOV 100 6.1.1 Blok 1 100 6.1.2 Blok 3 101 6.1.3 Blok 4 102 6.1.4 Blok 5 105 6.1.5 PT 51 107 6.1.6 PT 52 115 6.1 6.1.7 DA OGENJ NE UGASNE, POTREBUJE SKRBNIKA. ZAVEZANOST K DELU JE ODGOVORNOST. 7 7.3 7.3.1 6 7.3.2 7.6.2 Demineralizacija 155 7.6.3 Dekarbonatizacija 155 7.6.4 Vodikarna 155 7.7 TRANSPORT PREMOGA 156 7.8 TRANSPORT PEPELA IN PRODUKTOV RDP 156 152 7.9 INFORMACIJSKI SISTEM 156 152 7.9.1 Računalniški center 156 7.9.2 Izgradnja varnostne celice 156 7.9.3 Selitev računalniških in komunikacijskih sistemov 157 7.9.4 Telefonska centrala 157 7.9.5 Implementacija nadzornih in upravljavskih sistemov 157 Izvedeni in predvideni ukrepi za podaljšanje dobe trajanja 145 Vzdrževalni posegi na bloku 4 v letu 2010 146 VZDRŽEVANJE BLOKA 5 152 7.4.1 Kotlovsko področje 152 7.4.2 Dimno zračni trakt 7.4.3 Kurilni in dogorevalni sistem 7.3.3 7.4 7.4.4 Razžveplanje dimnih plinov na bloku 5 153 7.4.5 Napajalni in hladilni sistemi 153 7.4.6 Hladilni in turbinski sistem 153 7.4.7 Turbinsko področje 154 7.4.8 Kotlovsko področje 154 7.9.6 Varnost 157 7.4.9 Visokonapetostno področje 154 7.9.7 Certifikat kakovosti ISO 27001 157 7.4.10 Nizkonapetostno področje 154 7.9.8 154 Poslovni sistem - ERP KOPA 158 TOPLOTNA POSTAJA 1 IN 2 7.9.9 Sistem za podporo vzdrževanju - MAXIMO 158 Dokumentni sistem - ODOS 158 75 7.6 7.6.1 PRIPRAVA VODE 155 Surova voda 155 7 7.9.10 VODA JE NEPREDVIDLJIVA. ENERGIJA NAJ BO ZANESLJIVA. 7.9.11 Sistem za evidenco prisotnosti in malic – ŠPICA 158 7.9.12 Omrežje 158 7.9.13 Procesni sistem 159 7.9.14 Ekološki informacijski sistem - EIS 159 7.9.15 Storitveni center 159 8 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 162 8.1 UVOD 162 8.2 ZAMENJAVA GENERATORJA NA BLOKU 5 163 8.3 OBNOVA VODIKARNE 164 8.4 ZAMENJAVA MLINSKIH ROTORJEV NA BLOKU 5 164 ČISTOST ZRAKA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA. JASNI CILJI ZA ČIST PRETOK ENERGIJE. 9 NOVE INVESTICIJE 168 9.1 POSTAVITEV TK IN US 168 9.2 BLOK 6 168 OGNJENE STRASTI SO TEŽKO OBVLADLJIVE. VSAKDAN POTREBUJE ENERGIJO, KI JE LAŽJE UPRAVLJIVA. 10 10 VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 172 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 172 10.1.1 Sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 172 10.1.2 Izjava o varnosti z oceno tveganja 172 10.1.3 Sklepanje sporazumov o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču z zunanjimi izvajalci 172 10.1.4 Periodične meritve mikroklime, osvetljenosti, hrupa ter kemijskih škodljivosti na delovnih mestih 173 VARSTVO PRI DELU 173 10.2.1 Izobraževanje in usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva 173 10.2.2 Zdravstveno varstvo 173 10.2.3 Nezgode pri delu 173 10.2.4 Ostale dejavnosti 175 10.1 10.2 8 10.3 TEHNIČNO VARSTVO 176 10.3.1 Sevanja 176 10.3.2 Pregledi tehnoloških enot 176 POŽARNA VARNOST 176 10.4.1 Požari v TEŠ 176 10.4.2 Sistemi za javljanje požara 176 10.4.3 Hidrantno omrežje v TEŠ 177 10.4.4 Črpalka za povečanje tlaka v hidrantnem omrežju 177 10.4.5 Pregled gasilnikov v TE Šoštanj 177 10.4.6 Pregledi tehnološki enot iz požarne varnosti 177 10.4.7 Gasilske vaje in taktični ogledi 177 10.4.8 Komisija za pregled tehnoloških enot 177 SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM 180 USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI VZPOSTAVLJENEGA SISTEMA VODENJA 180 10.4 VODA JE VIR ŽIVLJENJA. ŽIVLJENJE SE NAPAJA S ČISTO ENERGIJO. 11 11.1 9 11.2 Z NOGAMI TRDNO NA TLEH. Z IDEJAMI DO OBLAKOV. 12 RAZVOJ SISTEMA VODENJA 180 INOVACIJE 186 OGENJ. ZEMLJA. VODA. ZRAK. ENERGIJA! Obstoj človeka je odvisen od osnovnih štirih elementov – ognja, vode, zemlje in zraka. Iz vsakega sprejemamo energijo in prilagajamo svojim potrebam. Energija nikoli ne ugasne, presahne, izgine. Termoelektrarna Šoštanj je ena izmed postaj, ki energijo usmeri v obliko, ki jo lahko vsakodnevno uporabljamo in brez katere udobje življenja, ki ga poznamo, ne bi bilo mogoče. 11 UVOD 1 UVOD 1.1 OPIS IZGRADNJE PROIZVODNIH KAPACITET Resnejši začetki raziskav in izkoriščanja premoga v velenjski kadunji so se pričeli leta 1875. Povojne raziskave so pokazale, da leži v globinah Šaleške doline blizu 600 milijonov ton premoga. Ker ima lignit nizko kurilno vrednost, ga je ekonomično izkoristiti čim bližje nahajališča. Bilo je nekaj poizkusov oplemenitenja premoga, da bi postal privlačnejši za široko potrošnjo, kar pa dolgoročno ni uspelo. Ta dejstva so privedla do odločitve, da se na tej lokaciji zgradi termoelektrarna. Prva elektrarna za napajanje električne mreže je bila zgrajena v Velenju, leta 1929. Imela je dva kotla KRUPP in dva turboagregata s skupno močjo 2 MW. Leta 1934 sta pričela obratovati še dva parna kotla BABCOCK-WILCOX in en turboagregat moči 5,25 MW, tako je bila skupna moč velenjske elektrarne 7,25 MW. Takoj po drugi svetovni vojni je želel Premogovnik Velenje povečati zmogljivost velenjske elektrarne, ki je takrat spadala še pod premogovnik. Pripravili so načrte za blok moči 15 MW in za vgradnjo predvideli agregat, ki je že bil zgrajen v Švici in čakal na odpremo v Jugoslavijo. Za pomoč so zaprosili tudi pristojno ministrstvo v Ljubljani, naj podpre omenjeno izgradnjo. Ni poznano, zakaj tega agregata ni bilo v Velenje, verjetno pa je vzrok v centralističnem odločanju o izgradnji industrijskih objektov, ki je stopilo v veljavo že v začetku leta 1946. Tako so v Beogradu odločili, da se poleg premogovnika Velenje zgradi Termoelektrarna Velenje II. Lokacijska komisija se je sestala 5. junija 1947 v Velenju in določila prostor za gradnjo Termoelektrarne Velenje II na osnovi medvojnih nemških načrtov na južnem robu Šaleške doline blizu Šoštanja. Elektrarna naj bi imela moč 4 x 20 MW. Prva dva bloka naj bi začela obratovati v letu 1951. Oprema je bila naročena na Češkem, s pripravljalnimi deli pa so pričeli jeseni leta 1947. Potekala so do pomladi 1950, ko je postalo jasno, da naročene opreme ne bo možno dobiti. Gradbišče so za dobri dve leti zaprli, v tem času pa so preprojektirali načrtovano elektrarno na zahodno opremo. V prvi fazi izgradnje sta bila predvidena dva bloka moči 30 MW, kasneje pa še dva bloka moči 30 MW. Leta 1952 so stekla prva dela na pomožnih objektih, na regulaciji Pake, na prestavitvi železnice in dovoza na plato 110 kV stikališča. Ko je bila naročena oprema v Švici (kotla pri firmi SULZER Winterthur, turbini pri ESCHER WYSS, generatorja pri ÖRLIKON, merilna oprema pa pri SIEMENS Karlsruhe), so stekla tudi dela na glavnem objektu. 12 Kmalu zatem so pričeli z vgradnjo opreme. Prvi blok je začel obratovati 16. maja 1956, drugi pa 31. avgusta 1956. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Gradis iz Ljubljane, vgradnjo opreme pa Hidromontaža iz Maribora ter Jugomontaža iz Zagreba. Zgrajena je bila tudi žičnica za dovoz premoga iz Prelog, cevovod za odplav pepela, pomožni objekti ter upravno poslopje. Že pri gradnji prve faze je bilo načrtovano, da bosta v drugi fazi izgradnje zgrajena še dva bloka. Zato so bili nekateri objekti že prej zgrajeni za končno moč. Predvsem velja to za glavni pogonski objekt, pa tudi za dimnik, črpališče vode in žičnico za dovoz premoga. Gradnja druge faze je tako lahko potekala hitreje. Vgrajena sta bila dva kotla firme Sulzer s kapaciteto 140 t pare na uro; namesto dveh turbin in generatorjev pa so vgradili le eno turbino in generator moči 75 MW. Dobavitelji opreme in izvajalci gradbenih ter montažnih del so bili isti kot pri izgradnji I.faze. Prva sinhronizacija bloka 75 MW je bila opravljena 25. novembra 1960, redna proizvodnja pa se je pričela 6. decembra 1960. Termoelektrarna Šoštanj je z inštalirano močjo 135 MW obratovala 12 let. Potrebe po električni energiji so zaradi pospešene industrializacije rasle vedno hitreje. Poleg tega je okrog leta 1967 nastala tudi kriza v Premogovniku Velenje. Ta ni mogel prodati vsega premoga zaradi vse cenejše ponudbe nafte in zemeljskega plina. Oba vzroka sta tako pripomogla, da je bila decembra 1968 podpisana pogodba za izgradnjo tretje faze Termoelektrarne Šoštanj. Generalni dobavitelj opreme za tretjo fazo je bila firma KRAFTWERK-UNION iz Erlangena v Zvezni republiki Nemčiji v konzorciju s firmo BABCOCK-WILCOX iz Oberhausna. KWU je izdelal turbino in generator, BABCOCK pa kotel z opremo, transport premoga ter pripravo vode. Firma SIEMENS je dobavila merilno in regulacijsko opremo. Gradnja se je pričela spomladi 1969. Vsa gradbena dela in večino montažnih del so opravila domača podjetja. Sodelovala so podjetja Hidromontaža, ESO, RŠC, METALNA, GRADIS in druga. Delež domače opreme je bil okrog 20% celotne vrednosti. Prva sinhronizacija je bila opravljena 15. marca 1972, blok pa je pričel redno obratovati 10. maja 1972. Vzporedno z gradnjo tretje faze je bil zgrajen tudi nov transport premoga z gumijastimi trakovi iz Prelog. UVOD Prestavljena je bila tudi deponija premoga, ker prejšnja, tik ob elektrarni, ni bila več dovolj velika za tako povečanje moči. Na deponiji je bil postavljen tudi nov deponijski stroj za nakladanje in razkladanje premoga. Že leta 1973 je bil izveden razpis za dobavo opreme bloka 5 z močjo 335 MW. Udeležile so se ga vse pomembnejše svetovne firme za proizvodnjo termoblokov. Izbrana je bila firma KWU iz Erlangena v konzorciju s firmo SULZER iz Winterthura. Pri izgradnji je z 42% sodelovala tudi domača industrija. Temeljni kamen je bil položen 1. februarja 1975, takoj nato pa smo pričeli z gradbenimi deli. Višek montaže je bil leta 1976, izgradnja pa končana 1977, ko so bili opravljeni tudi vsi potrebni preizkusi vgrajene opreme in naprav. Prva sinhronizacija je bila 25. septembra 1977, 27. januarja 1978 pa je pričel blok 335 MW redno obratovati. Pri projektiranju, gradnji in montaži opreme na bloku 5 so poleg KWU-ja in SULZER-ja sodelovale še domače firme Gradis, Hidromontaža, Brača Kavuric, IMP, IBE, Iskra, Metalna, ESO in drugi. Z izgradnjo bloka 5 je bila dosežena končna moč Termoelektrarne Šoštanj s 755 MW na generatorjih oziroma 669 MW na pragu elektrarne. TEŠ predstavlja enega od stebrov preskrbe Slovenije z električno energijo in proizvodnja se je večala iz leta v leto. Maksimum je dosegla leta 1983, takrat pa so se prvič pokazale tudi negativne posledice v okolici in začelo se je naslednje obdobje pri gradnji v Šoštanju, gradnja naprav za ekološko sanacijo elektrarne Šoštanj. Poleg ekoloških problemov so se pokazale tudi poškodbe na stavbah in betonskih konstrukcijah. Za podaljšanje dobe trajanja je bilo treba pričeti intenzivno sanacijo zgradb in konstrukcij. Do sedaj so že bili sanirani sledeči objekti: dimnik bloka 4, hladilna stolpa bloka 4 in bloka 5, konstrukcija transporta premoga od PE24 do blokov 1 - 4, kotlovski bunkerji blokov 1 - 3, dva bunkerja bloka 4, bunker PE24, zgrajeni pa so bili tudi novi elektrofiltri na bloku 5. Po 50 letih obratovanja blokov 1 in 2 smo se odločili, da jih nadomestimo s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi enotami za proizvodnjo električne energije. Tako smo leta 2006 pričeli z gradbenimi deli za postavitev dveh plinskih agregatov, nazivne moči 2 x 42 MW. Prvi agregat je bil sinhroniziran na omrežje 15.04.2008, drugi pa 02.09.2008. S pričetkom obratovanja plinskih enot so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev starejših in okolju manj prijaznih enot. Kot prvemu se je to zgodilo bloku 2, ki smo ga 18.10.2008 trajno zaustavili, 31.03.2010 mu je sledil še blok 1. Z leti pa so nekatere naprave bile potrebne tehnološke sanacije, ki je potekala paralelno z ekološko sanacijo. 1.2 OPIS IZGRADNJE NAPRAV ZA EKOLOŠKO SANACIJO TEŠ Zavedanje, da s proizvodnjo električne in toplotne energije povzročamo vplive na okolje, se je v Termoelektrarni Šoštanj pojavilo relativno zgodaj. Prva konferenca s področja varstva okolja je bila v okviru Organizacije združenih narodov organizirana šele leta 1972 v Stockholmu, globalno gledano se je šele takrat začelo konkretno zavedanje resnosti problematike onesnaževanja okolja. V Sloveniji smo sprejeli zakon o varstvu zraka leta 1975. Ta zakon, naše lastno zavedanje o problematiki ter seveda tudi želja po boljšem jutri, so nas spodbudili, da smo pričeli razmišljati o ekološki sanaciji TEŠ-a že davnega leta 1977. Po letu 1977 smo (najprej le znotraj tehničnih strokovnih krogov) pričeli pripravljati prve naravovarstvene ukrepe. Širša družba v začetku ni prav nič podpirala teh prizadevanj, šele po močnih pritiskih zelene alternative se je usmeritev v letu 1987 spremenila. V TEŠ smo do sedaj dosledno izvajali ekološki sanacijski program, sprejet že leta 1987, izvedli pa smo naslednje projekte: • zamenjava elektrofiltrov blokov 1 - 3 v letu 1978, • vgradnja lovilcev kapljic v hladilni stolp bloka 4 leta 1979, • vgradnja dušilcev hrupa na vse izpuhe v letih 1981 do 1994, • izgradnja ekološkega informacijskega sistema, 1990, • izgradnja aditivnega razžveplanja dimnih plinov za vse bloke, 1990, • izgradnja centralnih silosov kalcijevega karbonata, • uvedba primarnih ukrepov za zmanjšanje dušikovih oksidov na bloku 4 leta 1991, • izgradnja zaprtega kroga tehnoloških voda leta 1994, • izgradnja deponije za sadro oziroma stabilizat, • izgradnja popolnega razžveplanja dimnih plinov bloka 4 leta 1995, • izgradnja vseh emisijskih postaj na vseh blokih do leta 1997, • izgradnja nove centralne enote ekološkega informacijskega sistema, 1998, • zamenjava elektrofiltrov bloka 5 v letu 1999, • izgradnja popolnega razžveplanja dimnih plinov bloka 5 leta 2000, • izgradnja kanalov dimnih plinov blokov 1 - 3 do razžveplalne naprave bloka 4 13 • rekonstrukcija kotla bloka 5 z vgradnjo novih prašnih gorilnikov in s tem zmanjšanje emisije NOx na polovico leta 2003, • postavitev protihrupnih sten in komor za zmanjšanje emisije hrupa leta 2007/08, • izgradnja recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 za zmanjšanje emisije NOx leta 2007 • izgradnja dveh plinskih enot za proizvodnjo električne energije in trajna zaustavitev blokov 1 in 2 leta 2008/10 UVOD 1.3 DOSEDANJI REZULTATI Dosedanji kumulativni rezultati vseh blokov v Termoelektrarni Šoštanj, ki so podani v spodnji tabeli, dokazujejo, da je bila pri projektiranju izbrana ustrezna oprema, da je bilo vzdrževanje in posluževanje naprav vso dobo obratovanja ustrezno in da so vsi bloki obratovali dobro. Tudi če njihove rezultate primerjamo z rezultati podobnih blokov v zahodni Evropi, nam ni treba zardevati, posebno še ob upoštevanju velike obremenjenosti blokov, ki so letno obratovali veliko več ur kot je za termo bloke normalno. Tako ostane za vzdrževanje manj časa, obrabe in obremenitve vseh delov pa so bile večje. Poleg električne energije, ki je osnovni proizvod Termoelektrarne Šoštanj, pa od leta 1969 oziroma 1971 proizvajamo tudi toplotno energijo za daljinsko ogrevanje Velenja, Šoštanja in okolice. Do sedaj smo porabnikom oddali: PROIZVODNA ENOTA OBRATOVALNE URE PROIZVODNJA RAZPOLOŽLJIVOST (ure) GEN (MWh) (%) Blok 1** 319.554 7.405.175,8 Blok 2* 318.555 7.117.585,6 Blok 3 327.802 17.983.157,9 Blok 4 251.672 53.027.425,1 Blok 5 233.248 59.546.915,7 98,4 PT 51 7.441 228.709,0 99,4 PT 52 6.234 251.750,2 98,6 TEŠ skupaj 95,3 87,5 145.560.719,3 * blok 2 je bil 18.10.2008 trajno zaustavljen ** blok 1 je bil 31.03.2010 trajno zaustavljen ODDANA ENERGIJA ODDANA ENERGIJA (GWh) (TJ) Toplotna postaja 1 5.004,4 18.015,7 Toplotna postaja 2 9.435,4 33.967,4 TEŠ skupaj 14.439,8 51.983,1 14 UVOD 1.4 OBRATOVALNE URE BLOKOV V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ BLOK 1 LETO BLOK 2 BLOK 3 BLOK 4 BLOK 5 PT 51 PT 52 Dejan. NPPM* Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure 1956 3.474 2.090 1957 7.287 6.143 6.491 5.796 1958 6.549 5.654 6.819 5.774 1959 7.503 6.899 5.959 5.506 1960 4.260 3.542 5.444 4.357 260 84 1961 5.341 4.879 7.544 4.066 7.421 6.197 1962 6.635 5.952 6.898 6.036 7.555 6.206 1963 7.177 6.515 5.263 4.742 7.023 6.140 1964 6.410 5.887 7.196 6.817 7.143 6.691 1965 7.355 6.058 7.377 5.826 6.448 5.576 1966 7.558 5.972 7.196 5.779 7.455 6.320 1967 7.519 6.459 8.035 6.741 7.698 6.915 1968 7.720 7.011 7.358 6.396 7.744 6.621 1969 7.555 6.372 7.457 6.488 6.793 5.942 1970 7.502 6.132 7.523 6.165 7.703 6.416 1971 7.833 6.998 7.878 6.864 7.850 6.936 1972 7.053 5.525 7.136 4.953 7.811 6.136 5.040 3.207 1973 7.757 6.197 7.679 5.659 7.653 6.377 5.110 4.080 1974 7.170 5.336 7.719 5.551 7.716 5.815 7.139 6.202 1975 7.715 5.986 7.912 6.058 7.131 5.906 7.576 6.449 1976 8.013 6.233 8.080 6.296 7.233 5.986 8.189 7.305 1977 7.103 5.067 7.400 5.220 7.581 5.854 6.725 5.532 752 485 1978 4.568 3.388 4.699 3.427 4.040 3.119 7.028 5.666 5.808 4.582 1979 3.916 2.412 5.654 3.292 5.745 3.239 5.074 3.779 5.594 4.189 1980 3.823 2.310 4.749 2.872 5.125 3.071 6.794 5.430 7.121 4.874 1981 6.058 4.396 6.049 4.393 7.756 5.280 6.560 5.428 7.823 5.895 1982 4.581 3.910 5.428 4.301 5.432 4.042 7.119 6.009 7.209 5.874 1983 7.530 5.584 8.049 6.011 7.747 5.671 5.908 5.094 8.333 6.845 1984 4.570 3.222 5.470 3.656 6.518 4.095 6.814 5.755 6.981 5.551 1985 7.262 5.252 7.800 5.473 7.937 5.352 5.410 4.367 6.427 5.312 1986 4.199 3.117 5.707 3.965 6.833 4.305 6.558 5.143 7.029 5.557 15 UVOD BLOK 1 LETO 1987 BLOK 2 BLOK 3 BLOK 4 BLOK 5 PT 51 PT 52 Dejan. NPPM* Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM Dejan. NPPM ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure ure 3.097 2.174 3.724 2.471 6.568 3.893 5.011 3.839 6.268 4.613 1988 4.029 2.788 4.416 3.024 7.530 4.577 5.767 4.442 6.426 5.149 1989 6.065 4.178 7.241 4.728 6.918 4.441 4.164 3.296 7.036 5.379 1990 4.383 3.967 5.916 3.642 5.857 3.672 6.277 4.955 6.037 4.678 1991 1.950 1.224 4.265 2.575 6.958 4.328 3.788 2.799 7.295 5.136 1992 3.616 2.446 7.439 4.477 4.776 3.216 5.983 4.642 6.674 4.784 1993 2.319 1.283 3.861 2.050 4.157 2.576 6.011 4.496 7.904 5.626 1994 6.712 3.708 3.798 2.215 5.113 3.365 4.743 3.463 7.497 5.537 1995 4.276 2.391 5.778 3.172 4.597 2.892 7.660 5.502 5.776 4.153 1996 4.027 2.335 3.303 1.799 7.285 4.815 5.764 3.989 6.993 4.776 1997 4.703 2.784 2.546 1.457 4.660 3.045 7.239 5.397 7.258 5.150 1998 6.078 3.814 4.986 3.210 6.165 3.946 6.952 5.147 7.347 5.251 1999 5.782 3.823 5.809 3.871 6.113 4.055 7.658 5.596 5.512 3.683 2000 6.088 3.816 2.830 1.818 5.045 3.375 6.298 4.744 7.164 5.154 2001 4.968 3.536 3.727 2.789 6.346 4.422 6.837 5.177 7.367 5.491 2002 7.303 6.073 7.290 5.964 7.468 5.936 6.082 5.076 6.988 5.803 2003 6.831 5.411 6.425 5.207 6.934 5.112 6.987 5.711 6.140 4.867 2004 6.252 4.631 5.981 4.401 6.423 4.324 6.811 5.300 7.631 6.252 2005 6.249 4.871 7.013 5.368 6.518 4.928 6.091 4.973 7.590 6.071 2006 4.829 3.672 6.205 4.567 6.770 4.794 7.334 5.758 7.738 6.026 2007 8.078 6.228 7.762 5.833 4.716 3.595 8.192 6.665 6.684 5.229 2008 6.779 5.309 2.679 2.049 3.664 2.369 7.648 6.161 7.942 6.308 1.976 788 2009 6.051 4.490 0 0 6.465 4.023 6.378 5.076 8.111 6.301 2.990 2.937 1.908 1.562 0 0 5.720 4.954 7.564 6.006 8.253 6.433 2010 Vsota: 319.554 318.555 327.802 251.672 233.248 2.475 7.441 2.408 2.509 2.547 6.234 *NPPM - preračunano na primerjalno polno moč bloka; Obratovalne ure pri polni moči bloka preračunamo tako, da dejanske obratovalne ure pomnožimo z razmerjem dejanske in teoretično možne proizvodnje. Obratovalne ure pri polni moči so merilo dejanske obremenjenosti bloka, odvisne pa so predvsem od razmer v elektroenergetskem omrežju, pa tudi od stanja bloka. 16 UVOD 1.5 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO BLOKIH, SKUPNA PROIZVODNJA, DELEŽ V RS IN PORABA PREMOGA 1.5.1 Električna energija LETO 1956 GENER. 1 GENER. 2 GENER. 3 GENER. 4 GENER. 5 GENER. PT51/52 GENER. TEŠ PRAG TEŠ PROIZ. V RS DELEŽ TEŠ-P PORABA PREMOGA (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) (MWh) vRS(%) (ton) 104.214 62.701 166.915 152.228 1.703.623 8,9 223.442 1957 184.293 173.874 358.167 326.652 2.080.579 15,7 436.101 1958 169.613 173.219 342.832 311.309 2.297.919 13,5 408.667 1959 206.983 165.175 1960 106.268 130.710* 6.278 372.158 338.127 2.201.061 15,4 455.458 243.267* 217.927 2.425.978 9,0 305.347 1961 146.375 121.981 464.801 733.156 675.128 2.952.609 22,9 856.509 1962 178.568 181.067 425.446* 785.081* 756.899 3.000.474 25,2 996.832 1963 195.445* 142.266 460.528* 798.239* 731.918 3.212.213 22,8 1.032.678 1964 176.605 204.512 501.796 882.913* 810.123 2.958.122 27,4 1.048.495 1965 181.748 174.768 418.163 774.679 708.474 3.321.020 21,3 925.083 1966 179.157 173.355 474.028 826.540 744.380 3.286.067 22,7 956.288 1967 193.762 202.219 518.624 914.605 834.070 3.413.058 24,4 1.069.133 1968 210.327 191.886 496.598 898.811 817.618 3.681.325 22,2 1.078.256 1969 191.151 194.630 445.666 831.447 753.911 4.323.669 17,4 992.753 1970 183.964 184.938 481.171 850.073 763.224 4.570.048 16,7 1.038.652 1971 209.944 205.922 520.216 936.082 837.920 4.142.406 20,2 1.154.650 1972 165.744 148.600 460.195 881.817 1.656.356 1.479.802 5.107.742 29,0 1.940.965 1973 185.917 169.760 478.254 1.122.068 1.955.999 1.765.841 5.153.699 34,3 2.250.299 1974 160.077 166.524 436.156 1.705.676 2.468.433 2.245.733 5.622.187 39,9 2.581.434 1975 179.589 181.738 442.950 1.773.383 2.577.660 2.348.574 6.232.713 37,7 2.870.624 1976 186.996 188.886 448.920 2.008.753 1977 152.010 156.587 439.076 1.521.364 162.488 2.833.555 2.585.828 6.347.667 40,7 3.099.215 2.431.525 2.196.433 6.302.332 34,9 2.852.982 1978 101.647 102.807 233.909 1.558.205 1.535.115 3.531.683 3.209.759 7.172.255 44,8 3.948.020 1979 72.360 98.751 242.899 1.039.182 1.403.207 2.856.399 2.579.498 7.181.573 35,9 3.278.244 1980 69.301 86.150 230.304 1.493.157 1.632.771 3.511.683 3.183.027 7.528.303 42,3 4.032.561 1981 131.871 131.783 395.964 1.492.773 1.974.681 4.127.072 3.751.521 8.020.707 46,8 4.791.563 1982 117.288 129.028 303.176 1.652.602 1.967.920 4.170.014 3.801.817 9.349.545 40,7 4.975.633 1983 167.509 180.324 425.341 1.400.894* 2.292.997 4.467.065* 4.076.733 10.002.951 40,8 5.244.070 1984 96.668 109.683 307.133 1.582.717 1.859.565 3.955.766 3.600.512 10.146.258 35,5 4.649.297 17 UVOD LETO 1985 GENER. 1 GENER. 2 GENER. 3 (MWh) (MWh) (MWh) 157.572 164.204 401.413 GENER. 4 GENER. 5 GENER. PT51/52 (MWh) (MWh) (MWh) 1.201.054 1.779.670 GENER. TEŠ PRAG TEŠ PROIZ. V RS DELEŽ TEŠ-P vRS(%) (MWh) (MWh) (MWh) 3.703.913 3.354.139 9.678.348 34,7 PORABA PREMOGA (ton) 4.563.274 1986 93.498 118.948 322.903 1.414.211 1.861.519 3.811.079 3.448.216 9.689.196 35,6 4.617.161 1987 65.224 74.133 291.977 1.055.853 1.545.353 3.032.540 2.731.862 9.804.276 27,9 3.720.927 1988 83.637 90.719 343.296 1.221.597 1.724.849 3.464.098 3.124.504 9.602.193 32,5 4.180.618 1989 125.344 141.844 333.055 906.496 1.801.997 3.308.736 2.986.361 9.738.017 30,7 3.901.697 1990 118.999 109.248 275.372 1.362.650 1.567.282 3.433.551 3.099.275 9.561.397 32,4 3.909.290 1991 36.713 77.244 324.585 769.765* 1.720.642* 2.928.949* 2.624.029 10.085.200 26,0 3.212.200 1992 73.374 134.322 241.168* 1.276.366* 1.602.317* 3.327.547* 2.990.097 10.974.000 27,2 3.611.708 1993 38.480 61.488 193.186 1.236.292 1.884.689 3.414.135 3.069.897 10.552.000 29,1 3.920.132 1994 111.234 66.451 252.406 952.405 1.854.737 3.237.233 2.895.571 9.232.600 31,4 3.617.408 1995 71.728 95.145 216.884 1.512.938 1.391.319 3.288.014 2.908.940 9.130.700 31,9 3.665.368 1996 70.064 53.957 361.111 1.097.002 1.599.989 3.182.123 2.820.162 9.270.300 30,4 3.594.074 1997 83.506 43.723 228.349* 1.484.114 1.725.331 3.565.023* 3.173.754 10.115.235 31,4 4.040.740 1998 114.433 96.310 295.985 1.415.542 1.759.019 3.681.289 3.282.676 12.308.200 26,7 3.950.983 1999 114.690 116.128 304.139 1.538.890 1.233.865 3.307.712 2.938.263 11.833.300 24,8 3.726.092 2000 114.490 54.550 253.147 1.304.725 1.726.467 3.453.379 3.063.783 12.167.300 25,2 3.717.715 2001 106.092 83.657 331.622 1.423.663 1.839.491 3.784.525 3.335.915 12.904.200 25,8 3.981.257 2002 182.196 178.919 445.178 1.395.954 1.943.987 4.146.288 3.658.220 13.031.700 28,1 4.210.130 2003 162.326 156.214 383.396 1.570.615 1.679.013 3.951.564 3.464.495 10.413.500 33,3 3.934.502 2004 138.933 132.038 324.314 1.457.367 1.991.488 4.044.140 3.549.716 11.702.000 30,3 4.022.626 2005 146.133 161.038 369.622 1.367.438 2.094.430 4.138.660 3.640.745 11.342.000 32,1 3.871.295 2006 110.156 137.016 539.573 1.583.325 2.078.879 4.268.949 3.748.744 11.472.000 32,7 3.863.167 2007 186.847 174.984 269.632 1.832.970 1.803.867 4.268.299 3.756.139 11.330.000 33,2 3.951.925 2008 159.270 61.459 177.673 1.694.311 2.176.105 89.779 4.268.854 3.850.064 12.371.000 31,1 3.911.015 2009 134.687 0 301.708 1.395.792 2.173.819 238.288 4.244.293 3.752.988 12.644.000 29,7 3.822.949 2010 Vsota: 43.858 0 280.033 1.692.123 2.235.512 209.016 4.460.541 3.946.328 12.611.500 31,3 3.951.380 7.448.876 7.117.583 17.939.318 54.396.049 59.624.379 328.067 147.063.324 131.819.869 427.302.265 30.8 160.962.884 *Po preverbi so bile spremenjene vrednosti januarja 2001 Pri proizvodnji v Sloveniji je upoštevana samo proizvodnja javnih elektrarn skupaj s polovico proizvodnje nuklearne elektrarne Krško, za leto 1998 - 2002 pa je upoštevana celotna proizvodnja NE Krško. 18 UVOD 1.5.2 Toplotna energija LETO 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SKUPAJ TOPLOTNA POSTAJA 1 (GWh) (TJ) 70,0 252,0 156,8 564,5 159,2 573,1 161,5 581,4 167,1 601,6 197,6 711,4 222,3 800,3 150,0 540,0 120,1 432,4 143,0 514,8 121,1 436,0 127,0 457,2 140,3 505,1 134,3 483,5 112,8 406,1 93,6 337,0 145,3 523,1 167,5 603,0 133,0 478,8 155,3 559,1 195,9 705,2 162,9 586,4 144,0 518,4 96,7 348,1 178,3 641,9 155,7 560,5 123,0 442,8 104,3 375,5 147,0 529,2 120,1 432,3 115,0 414,0 62,8 226,1 113,2 407,5 67,1 241,4 74,2 267,1 71,1 256,0 73,3 263,8 34,0 122,4 29,3 105,3 58,8 211,6 5.004,4 18.015,7 TOPLOTNA POSTAJA 2 (GWh) (TJ) 137,8 138,1 149,9 212,8 195,6 203,9 248,1 243,5 273,0 253,4 271,5 300,9 289,2 306,8 298,3 306,8 328,7 292,0 341,2 344,0 342,6 283.8 272,7 302,3 311,1 290,5 358,5 375,7 354,2 326,0 374,8 359,4 348,3 9.435,4 19 496,1 497,2 539,6 766,1 704,2 734,0 893,2 876,6 982,8 912,2 977,4 1.083,2 1.041,1 1.104,5 1.073,9 1.104,5 1.183,3 1.051,2 1.228,3 1.238,4 1.233,4 1.021,7 981,6 1.088,3 1.120,0 1.045,7 1.290,5 1.352,5 1.275,2 1.173.8 1.349,3 1.293,7 1.254,0 33.967,4 SKUPAJ TEŠ (GWh) 70 156,8 159,2 161,5 167,1 197,6 222,3 287,8 258,2 292,9 333,9 322,6 344,2 382,4 356,3 366,6 398,7 439,0 433,9 444,5 502,7 461,2 450,8 425,4 470,3 496,9 467,0 446,9 430.8 392,8 417,3 373,9 403,7 425,5 449,9 425,3 399,3 408,8 388,6 407,1 14.439,8 (TJ) 252,0 564,5 573,1 581,4 601,6 711,4 800,3 1036,1 929,5 1054,4 1202,0 1161,4 1239,1 1376,6 1282,7 1319,8 1435,3 1580,4 1562,0 1600,2 1809,7 1660,3 1622,9 1531,4 1693,1 1788,8 1681,2 1608,8 1550,9 1414,1 1502,3 1346,0 1453,2 1531,9 1.619,7 1531,1 1.437,6 1.471,7 1.399,1 1.465,6 51.983,2 UVOD 1.6 OBRATOVALNA RAZPOLOŽLJIVOST BLOKOV PO UCPTE V % LETO BLOK 1 Dejan. Kumul. BLOK 2 Dejan. Kumul. BLOK 3 Dejan. Kumul. BLOK 4 Dejan. Kumul. BLOK 5 Dejan. Kumul. 1956 PT 51 Dejan. Kumul. PT 52 Dejan. Kumul. Začetek obratovanja Blok 1: 19.05.1956 1957 99,00 99,00 82,00 82,00 1958 87,20 93,10 84,50 83,25 Blok 2: 13.09.1957 1859 94,30 93,50 72,40 79,63 1960 55,70 84,05 85,80 81,18 1961 70,50 81,34 95,70 84,08 89,50 89,50 1962 87,00 82,28 87,10 84,58 95,10 92,30 1963 94,40 84,01 63,60 81,59 87,40 90,67 1964 79,70 83,48 90,70 82,73 86,40 89,60 1965 90,50 84,26 87,10 83,21 65,00 84,68 1966 90,80 84,91 90,40 83,93 90,20 85,60 1967 88,30 85,22 95,90 85,02 89,90 86,21 1968 95,00 86,03 90,60 85,48 87,60 86,39 1969 100,00 87,11 100,00 86,60 95,30 87,38 1970 92,90 87,52 93,90 87,12 90,90 87,73 1971 92,30 87,84 93,70 87,56 90,00 87,94 1972 87,30 87,81 88,40 87,61 92,60 88,33 66,70 66,70 1973 94,00 88,17 92,50 87,90 91,20 88,55 68,90 67,80 1974 90,80 88,32 91,20 88,08 95,30 89,03 81,50 72,37 1975 94,70 88,65 94,70 88,43 93,70 89,34 86,90 76,00 1976 99,20 89,18 98,80 88,95 90,90 89,44 93,00 79,40 1977 91,20 89,28 91,20 89,06 99,00 90,00 76,40 78,90 1978 58,70 87,89 60,60 87,76 50,60 87,81 94,00 81,06 83,50 83,50 1979 99,40 88,39 99,50 88,27 89,70 87,91 79,80 80,90 82,00 82,75 1980 91,20 88,50 92,00 88,43 88,10 87,92 95,30 82,50 72,10 79,20 1981 100,00 88,96 99,90 88,89 100,00 88,50 77,40 81,99 83,00 80,15 1982 91,60 89,07 91,10 88,97 91,30 88,62 92,10 82,91 85,70 81,26 1983 98,90 89,43 99,90 89,38 99,00 89,07 69,80 81,82 96,10 83,73 1984 88,10 89,38 91,80 89,46 86,80 88,98 94,60 82,80 81,70 83,44 1985 99,30 89,72 99,30 89,80 99,20 89,39 70,00 81,89 74,90 82,38 1986 87,00 89,63 87,70 89,73 85,00 89,22 94,70 82,74 95,00 83,78 Blok 3: 06.12.1960 20 Blok 4: 15.03. 1972 Blok 5: 25.09.1977 UVOD LETO BLOK 1 BLOK 2 BLOK 3 BLOK 4 BLOK 5 Dejan. Kumul. Dejan. Kumul. Dejan. Kumul. Dejan. Kumul. Dejan. Kumul. 1987 99,98 89,97 99,57 90,05 99,92 89,62 76,10 82,33 86,90 84,09 1988 88,90 89,93 90,60 90,07 90,90 89,66 95,30 83,09 91,20 84,74 1989 99,70 90,23 99,50 90,35 99,10 89,99 68,30 82,27 96,60 85,73 1990 99,10 90,49 99,90 90,63 83,20 89,76 98,40 83,12 81,30 85,38 1991 92,90 90,56 92,60 90,69 99,60 90,08 58,50 81,89 99,00 86,36 1992 100,00 90,82 99,50 90,94 87,80 90,01 95,10 82,51 85,00 86,27 1993 89,50 90,79 89,70 90,90 99,80 90,30 96,40 83,15 98,30 87,02 1994 98,70 90,99 99,10 91,12 99,50 90,57 64,80 82,35 94,30 87,45 1995 98,90 91,20 99,50 91,33 82,10 90,33 98,40 83,02 80,70 87,07 1996 99,80 91,41 99,80 91,54 99,60 90,59 84,00 83,06 95,40 87,51 1997 79,20 91,11 78,60 91,23 99,70 90,84 95,20 83,52 96,50 87,96 1998 99,40 91,30 98,60 91,40 98,90 91,00 92,20 83,80 98,80 88,50 1999 99,20 91,50 98,70 91,60 78,10 90,70 96,20 84,30 64,90 87,40 2000 99,10 91,70 100,00 91,80 99,70 90,90 93,60 84,60 91,20 87,50 2001 84,90 91,50 84,70 91,60 99,90 91,20 97,70 85,00 95,50 87,90 2002 99,10 91,70 98,10 91,90 99,44 91,40 80,00 84,80 95,80 88,20 2003 99,50 91,90 99,90 92,10 99,80 91,60 98,00 85,10 82,20 88,10 2004 93,80 91,90 95,00 92,10 92,10 91,60 99,50 85,50 99,10 88,50 2005 99,97 92,10 99,74 92,30 99,46 91,80 80,83 85,50 99,73 88,90 2006 100,00 92,30 99,97 92,40 100,00 92,00 99,81 86,00 99,36 89,30 2007 99,20 92,40 99,50 92,40 57,10 91,20 97,90 86,28 78,80 88,91 2008 99,00 92,53 98,10 92,52 52,00 90,37 93,70 86,48 97,00 2009 99,80 92,67 - - 99,80 90,59 99,90 86,83 2010 100,00 92,81 - - 100,00 90,76 95,20 87,04 Razpoložljivost blokov po UCPTE je razmerje med možno proizvodnjo in teoretično možno proizvodnjo. Teoretično možna proizvodnja je produkt nazivne moči bloka in celotnega časa v letu. To je tista energija, ki bi jo blok proizvedel, če bi celo leto neprekinjeno obra- PT 51 PT 52 Dejan. Kumul. Dejan. Kumul. 89,17 99,00 99,00 98,10 98,10 99,50 89,49 100,00 99,50 98,90 98,50 99,70 89,90 99,90 99,63 97,60 98,20 toval z nazivno močjo. Možna proizvodnja je manjša od teoretično možne za tisto energijo, ki je blok ni mogel proizvesti zaradi izpadov, oskrbe ali remontov. Če je 21 Začetek obratovanja PT 51: 10.06.2008 PT 52: 01.10.2008 blok v rezervi, se mu obratovalna razpoložljivost ne manjša. UVOD 1.7 LASTNOSTI GORIVA V OBDOBJU 1980 – 2010 Termoelektrarna Šoštanj je največji porabnik premoga v Sloveniji. Kvaliteto premoga spremljamo redno. Dnevno jemljemo vzorce goriva (od leta 2005 to poteka s pomočjo avtomatske vzorčevalne naprave; prej je zbiranje in jemanje vzorcev potekalo ročno) zaradi določanja vsebnosti vlage, pepela ter kurilnosti premoga. V kemijsko tehnološkem laboratoriju RTCZ Trbovlje, pa preskušajo vzorce na elementarno sestavo. Prva definira vsebnost vlage, pepela, gorljivih snovi, hlapnih snovi, koksa ter Cfix, poleg tega pa tudi spodnjo kurilnost; druga pa podaja deleže ogljika, vodika, žvepla, kisika, dušika, fluora in klora. Posebna pozornost je zaradi ekoloških razlogov namenjena vsebnosti žvepla v premogu. Sprva se je to podajalo le kot celotno in gorljivo žveplo ter žveplo vezano v pepelu, v zadnjih letih pa se podaja kot sulfid, sulfat in kot organsko žveplo. Vsi podatki za nazaj so bili zbrani v obliki laboratorijskih poročil, predstavljali pa so dragocen vir za tehnološke in ekološke študije. Problematična je bila le dostopnost podatkov in hitra možnost obdelave. Za nazaj je bila izdelana preglednica podatkov v obliki preglednice baze podatkov za Quatro Pro For Windows (do leta 2000, od leta 2001 pa v Excelu), narejenih pa je bilo tudi nekaj najosnovnejših statističnih obdelav. Baza se redno dopolnjuje, osnovne podatke pa bomo objavljali tudi v letnem tehničnem poročilu. Seveda bodo podane v poročilu le najosnovnejše vrednosti premoga, predvsem zaradi spremljanja trendov ter ocene ekoloških vplivov. Za ocenjevanje lastnosti goriva v tehnološkem smislu je pomembnejša tehnična analiza kot pa elementarna sestava, zato je primerno, da tehnične parametre pogledamo še podrobneje. LETO 1980 Vlaga Pepel Gorljivo Hd S cel MJ/kg % % % % 40,80 17,60 41,60 9,00 1,20 C % 26,60 1981 39,00 19,50 41,50 9,30 1,20 26,60 1982 39,10 20,90 39,90 8,60 1,40 25,60 1983 39,30 21,00 39,70 8,50 1,40 25,50 1984 40,10 19,80 40,10 8,60 1,30 25,80 1985 39,60 20,60 39,80 8,50 1,40 25,60 1986 39,20 20,90 39,90 8,40 1,30 25,70 1987 39,60 18,70 41,80 8,90 1,30 26,80 1988 38,90 21,30 39,80 8,40 1,30 25,60 1989 37,60 19,60 42,80 9,30 1,50 27,30 1990 37,60 19,40 43,00 9,30 1,50 1991 37,90 19,50 42,60 9,20 1,80 25,70 1992 37,70 18,60 43,70 9,60 1,70 26,30 1993 38,00 18,30 43,70 9,50 1,40 26,30 1994 38,30 17,60 44,10 9,50 1,30 26,40 1995 38,50 16,40 45,10 9,90 1,30 27,40 1996 37,70 18,60 43,70 9,60 1,40 24,10 1997 38,10 20,00 41,80 9,20 1,40 25,50 1998 37,70 17,80 44,40 10,00 1,40 27,10 1999 39,70 19,30 40,80 9,10 1,50 25,70 2000 38,20 16,90 44,50 9,60 1,50 27,90 2001 37,20 16,10 46,50 10,40 1,50 27,00 2002 38,30 16,40 45,30 10,40 1,40 28,80 2003 37,80 17,00 45,20 10,10 1,40 26,30 2004 37,47 16,71 45,82 10,10 1,45 29,59 2005 37,94 15,96 45,95 10,80 1,48 30,84 2006 37,76 13,82 48,51 11,10 1,37 31,63 2007 36,65 13,74 49,52 11,30 1,43 32,60 2008 37,29 14,94 47,77 10,90 1,49 31,66 2009 36,86 15,63 47,52 10,90 1,55 31,12 2010 36,58 14,34 49,09 11,10 1,48 31,63 22 UVOD 23 S skupno instalirano močjo 779 MW predstavljamo največji elektroenergetski objekt v Sloveniji. Proizvedemo povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pokrivamo čez polovico porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije se giblje med 3.500 in 3.800 GWh. VODA JE BREZBARVNA. ENERGIJA LAHKO PREVZAME KATEROKOLI BARVO. KATEROKOLI OBLIKO. 25 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.1 ELEKTROENERGETSKE RAZMERE V SLOVENIJI V LETU 2010 2.1.1 Splošno o elektroenergetskih razmerah 2.1.2 Proizvodnja električne energije v TE Šoštanj 2.1.3 Proizvodnja toplotne energije v TE Šoštanj Da je gospodarska kriza, ki je zaznamovala leto 2009, pričela popuščati, se je pokazalo tudi v večjem povpraševanju po električni energiji, ki je bilo vse mesece nad primerljivimi rezultati z letom prej. Neposredni odjemalci so mesečno prevzeli tudi do 70 % več električne energije kot v istem mesecu leta 2009. Tako je bilo leta 2010 iz prenosnega omrežja skupno prevzetih 12,09 TWh električne energije, kar je bilo za 7,9 % več kot leta 2009 in za 3,6 % več od prvotnih bilančnih napovedi. Povečanje odjema je bilo opaziti pri vseh neposrednih odjemalcih, katerih skupni odjem se je v primerjavi z letom 2009 zvečal za 27,7 %, medtem ko je bil odjem distribucije v primerjavi z letom prej večji za 3,4 %. Proizvodnja električne energije leta 2010 v TE Šoštanj je znašala 3.946 GWh in je bila od poslovnega načrta (3.806 GWh na pragu) večja za 3,69 % ali 140 GWh. Predvideno proizvodnjo smo presegli na blokih 1 - 3 za 6 %, na bloku 5 za 9 %, plinski enoti pa sta proizvedli 1 % več od načrtovanega. Blok 4 je proizvedel 2 % manj od načrtovanega. Dosežena proizvodnja je druga največja v zgodovini TE Šoštanj. Večja je bila le leta 1983, ko je bilo, sicer v drugačni sestavi proizvodnih enot, proizvedeno 4.076 GWh. V TE Šoštanj smo v letu 2010 proizvedli 407,1 GWh toplotne energije za ogrevanje, kar je 1,93 % manj od planiranih količin. Vzrok za neizpolnjen plan je v nekoliko višjih temperaturah okolice od povprečja. Pri tem smo pokrili vse potrebe po toplotni energiji, tako da oskrba porabnikov ni bila motena. Proizvajalci so v letu 2010 v PO oddali skoraj enako električne energije kot leto prej, in sicer 14 milijard 526,6 milijonov kWh (+ 0,1 %). HE so izjemno proizvodnjo iz leta 2009 skoraj ponovile (- 0,7 %), TE pa so lanski še dodale 2,0 %. Povečan odjem iz PO se je odražal v večjem prevzemu električne energije iz tujine. Iz tujine je bilo prevzeto 8 milijard 588,6 milijonov kWh električne energije, kar znaša 10,6 % več kot v letu 2009. (vir: ELES) V letu 2010 je bila kvaliteta dobavljenega premoga iz Premogovnika Velenje boljša kot v letu 2009. Povprečna kurilna vrednost dobavljenega premoga iz PV je znašala 11.097 kJ/kg. 26 2.1.4 Vloga TE Šoštanj v elektroenergetskem sistemu Slovenije Vsak sistem, vključen v interkonekcijo UCTE-L* mora pokrivati potrebe svojih porabnikov. Poleg tega mora imeti dovolj rotirajoče rezerve za takojšnje pokritje izpada največjega agregata v sistemu, pa tudi dovolj hladne rezerve za pokrivanje sezonskih nihanj porabe. Biti pa mora sposoben izravnavati porabo in proizvodnjo električne energije, torej imeti mrežno regulacijo moči. Precejšen del teh nalog je prevzela Termoelektrarna Šoštanj. Blok 4 in blok 5 sta opremljena z regulatorjem moči, ki ga upravlja mrežni regulator direktno iz Maribora s pomočjo impulzov. S tem se prilagajamo dnevnemu diagramu porabe. Moč blokov 1, 2 in 3 spreminjamo na osnovi dnevnega plana obratovanja. Pokrivamo torej trapezno in konično področje obremenitev, drugače bi lahko rekli, da proizvajamo najkvalitetnejšo električno energijo. Tudi velik del rotirajoče rezerve pade na TE Šoštanj. Posledica je seveda manjša povprečna obremenitev blokov, manjša letna proizvodnja in slabša delovna izkoriščenost naših blokov. *UCTE-L ’Union pour la Coordination de la Transport del ’Electricite (združenje,v katerem je Slovenija enakopravna članica od leta 1991). PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI PO MESECIH V 2010 GWh 1.400 Hidroelektrarne 1.200 Termoelektrarne 1.000 Nuklearna elektrarna Ostalo 800 600 400 200 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec mesec PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI NA PRENOSNEM OMREŽJU OD 1999 DO 2010 GWh 14.000 Neposredni odjem 12.000 Odjem distribucijskih podjetij 10.000 ČHE Avče 8.000 6.000 4.000 2.000 0 00 01 02 03 04 05 06 07 27 08 09 10 leto PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI PO MESECIH V 2010 GWh 1.400 Neposredni odjem 1.200 Odjem distribucijskih podjetij 1.000 800 600 400 200 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 28 okt nov dec mesec PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.1.5 Tabelarični pregled proizvodnje, porabe in izmenjave električne energije v letu 2010 in primerjava z letom 2009 v Sloveniji REALIZACIJA EEB EEB REALIZACIJA 2010 2009 2010 2010 J. - D. 2009 EEB 2010 EEB 2010 GWh GWh GWh GWh % % GWh 1. SEL 357,0 382,3 308,0 308,0 7,1 24,1 74,3 2. HESS 189,1 320,0 250,0 250,0 69,2 28,0 70,0 3. SEL + HESS (SAVA) (1+2) 4. DEM (DRAVA) 5. SENG (SOČA) 6. HE (3+4+5) 7. NE KRŠKO (100%) 546,1 702,2 558,0 558,0 28,6 25,8 144,2 3.265,5 2.827,5 2.349,0 2.349,0 -13,4 20,4 478,5 466,0 718,7 684,0 684,0 54,3 5,1 34,7 4.277,6 4.248,5 3.591,0 3.591,0 -0,7 18,3 657,5 5.452,8 5.370,7 5.390,0 5.390,0 -1,5 -0,4 -19,3 438,2 354,7 444,0 444,0 -19,1 -20,1 -89,3 9. ŠOŠTANJ 4 (a) 1.280,5 1.526,4 1.541,0 1.541,0 19,2 -0,9 -14,6 10. ŠOŠTANJ 5 (a) 1.979,2 2.011,4 1.821,0 1.821,0 1,6 10,5 190,4 11. TE ŠOŠTANJ SKUPAJ (8+9+10) 3.697,8 3.892,6 3.806,0 3.806,0 5,3 2,3 86,6 644,5 516,6 520,0 520,0 -19,9 -0,7 -3,4 0,0 0,0 0,0 0,0 -- -- 0,0 14. TE TRBOVLJE SKUPAJ (12+13) 644,5 516,6 520,0 520,0 -19,9 -0,7 -3,4 15. TE - TO LJUBLJANA 348,6 384,9 389,0 389,0 10,4 -1,1 -4,1 8. ŠOŠTANJ 1, 3, PT (a) 12. TRBOVLJE 4 13. TRBOVLJE plin 16. TE BRESTANICA 9,1 1,0 100,0 100,0 -89,0 -99,0 -99,0 86,6 112,3 / / 29,8 -- -- 18. TE (11+14+15+16) 4.700,1 4.795,1 4.815,0 4.815,0 2,0 -0,4 -19,9 19. TE + NEK (7+18) 10.152,9 10.165,8 10.205,0 10.205,0 0,1 -0,4 -39,2 20. PROIZVAJALCI SLO oddaja v PO (6+17+19) 14.517,1 14.526,6 13.796,0 13.796,0 0,1 5,3 730,6 17. KVALIFICIRANA PROIZVODNJA 21. PREVZEM IZ TUJINE (b) A. SKUPAJ ODDAJA V PO (20+21) 7.762,7 8.588,6 / / 10,6 -- -- 22.279,7 23.115,2 / / 3,7 -- -- OPOMBE: (a) ... obratovalni podatek, TE ŠOŠTANJ SKUPAJ pa je obracunski podatek na pragu (blok 1 zaustavljen v marcu 2010) (b) ... upoštevane so merilne tocke v SLO (c) ... na lokaciji je kvalificirana proizvodnja (KP) (d) ... brez izgub na mejnih daljnovodih Na zadnjem decimalnem mestu izvedenih podatkov lahko pride do napake zaokroževanja. 29 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE REALIZACIJA EEB REALIZACIJA 2010 2010 2010 J. - D. 2009 EEB 2010 EEB 2010 GWh GWh GWh GWh % % GWh 552,4 1. KIDRIČEVO (c) EEB 2009 623,2 630,0 630,0 12,8 -1,1 -6,8 2. RUŠE 17,3 77,8 43,0 43,0 349,1 80,9 34,8 3. ŠTORE 93,0 152,4 339,0 339,0 63,8 -55,0 -186,6 118,9 149,0 115,0 115,0 25,3 29,6 34,0 4. RAVNE (c) 313,3 396,3 145,0 145,0 26,5 173,3 251,3 6. NEPOSREDNI ODJEMALCI (1+2+3+4+5) 1.094,9 1.398,7 1.272,0 1.272,0 27,7 10,0 126,7 7. ELEKTRO CELJE 1.842,7 1.904,0 1.855,0 1.855,0 3,3 2,6 49,0 868,3 912,2 877,0 877,0 5,1 4,0 35,2 9. ELEKTRO LJUBLJANA 3.893,3 4.022,7 3.808,0 3.808,0 3,3 5,6 214,7 10. ELEKTRO MARIBOR 2.004,6 2.084,2 2.026,0 2.026,0 4,0 2,9 58,2 5. JESENICE (c) 8. ELEKTRO GORENJSKA 11. ELEKTRO PRIMORSKA 12. PREVZEM DISTRIBUCIJ iz PO (7+8+9+10+11) 13. ČHE Avče (črpanje) 1.493,3 1.521,3 1.461,0 1.461,0 1,9 4,1 60,3 10.102,2 10.444,4 10.027,0 10.027,0 3,4 4,2 417,4 8,5 245,1 365,0 365,0 2.777,4 -32,9 -119,9 14. ODJEMALCI SLO prevzem iz PO (6+12+13) 11.205,6 12.088,2 11.664,0 11.664,0 7,9 3,6 424,2 15. ODDAJA V TUJINO 10.847,8 10.760,2 / / -0,8 -- -- 22.053,5 22.848,4 / / 3,6 -- -- 226,3 266,8 236,0 236,0 17,9 13,1 30,8 (b) B. SKUPNI PREVZEM iz PO (14+15) C. IZGUBE PRENOSA (d) 15. ODDAJA V TUJINO (A-B) (b) 348,6 Oddaja v PO po skupinah HSE (DEM, SENG, HESS, TET, TEŠ) 8.262,9 8.275,4 7.609,0 7.609,0 0,2 8,8 666,4 GEN (SEL, TEB, 50% NEK) 3.092,5 3.068,6 3.103,0 3.103,0 -0,8 -1,1 -34,4 OPOMBE: (a) ... obratovalni podatek, TE ŠOŠTANJ SKUPAJ pa je obracunski podatek na pragu (blok 1 zaustavljen v marcu 2010) (b) ... upoštevane so merilne tocke v SLO (c) ... na lokaciji je kvalificirana proizvodnja (KP) (d) ... brez izgub na mejnih daljnovodih Na zadnjem decimalnem mestu izvedenih podatkov lahko pride do napake zaokroževanja. 30 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TE ŠOŠTANJ V TE Šoštanj smo v letu 2010 proizvedli 3.946 GWh električne energije, kar je 140 GWh ali 3,69 % več od poslovnega načrta in 5,15 % več kot v letu 2009. S tem je bila dosežena druga največja letna proizvodnja v zgodovini TE Šoštanj. 2.2.1 Mesečna neto proizvodnja v letu 2010 in primerjava z letom 2009 MESEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 MESEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2010 (GWh) 42,8 38,8 39,2 25,9 13,6 17,8 19,8 -0,4 23,3 23,5 15,8 26,7 2010 (GWh) 11,4 11,9 13,8 5,8 3,7 2,8 5,5 4,2 9,3 14,1 13,3 5,4 BLOKI 1 - 3 2009 (GWh) 42,1 36,7 40,4 37,3 35,1 32,4 38,6 0,0 13,9 43,4 37,0 34,5 2010/2009 (%) 101,6 105,9 97,2 69,3 38,7 54,9 51,3 168,0 54,2 42,6 77,4 2010 (GWh) 123,7 78,8 141,5 114,8 135,4 118,8 132,5 126,2 119,0 152,3 130,8 115,7 Plinska enota PT 51 2009 2010/2009 (GWh) (%) 3,9 293,0 6,6 181,6 2,3 604,4 0,8 737,8 0,0 0,8 369,7 14,0 38,8 18,8 22,6 18,5 50,3 22,7 61,9 20,9 63,8 12,7 42,7 2010 (GWh) 9,2 12,2 13,6 3,2 5,1 9,5 5,1 2,3 11,8 13,6 14,9 6,5 BLOK 4 2009 (GWh) 126,3 126,1 121,0 101,2 102,8 106,1 140,7 0,0 7,3 129,1 125,9 128,8 2010/2009 (%) 98,0 62,5 117,0 113,4 131,7 112,0 94,1 1628,8 118,0 103,9 89,8 Plinska enota PT 52 2009 2010/2009 (GWh) (%) 2,1 438,7 10,0 120,9 4,0 342,5 2,7 117,6 0,4 1198,6 4,8 195,9 15,0 34,1 9,1 25,2 9,5 125,0 23,6 57,4 21,6 69,0 12,5 52,2 31 2010/2009 (%) 99,5 93,8 110,3 128,5 97,3 108,2 109,4 92,6 93,0 108,4 87,3 111,3 2010 (GWh) 344,1 269,3 359,0 314,9 295,0 301,6 318,0 278,8 293,1 356,6 295,7 312,1 BLOKI 1 - 5 2009 (GWh) 346,9 324,5 322,9 274,1 288,1 291,0 330,8 165,2 183,4 339,3 333,9 315,7 Plinski enoti PT51 + PT52 2010 2009 2010/2009 (GWh) (GWh) (%) 20,6 6,0 344,1 24,1 16,6 144,9 27,4 6,3 437,9 9,0 3,5 255,7 8,8 0,4 2062,6 12,2 5,6 219,4 10,6 29,0 36,4 6,5 27,9 23,4 21,1 27,9 75,6 27,6 46,3 59,6 28,2 42,4 66,4 12,0 25,2 47,4 2010 (GWh) 364,7 293,4 386,4 323,8 303,8 313,9 328,6 285,3 314,2 384,3 323,9 324,0 SKUPAJ TEŠ 2009 (GWh) 352,9 341,1 329,2 277,6 288,5 296,6 359,8 193,1 211,3 385,6 376,3 341,0 2010 (GWh) 177,6 151,6 178,2 174,2 146,1 165,0 165,7 153,0 150,8 180,8 149,2 169,7 BLOK 5 2009 (GWh) 178,5 161,7 161,6 135,6 150,2 152,5 151,5 165,2 162,2 166,8 170,9 152,5 2010/2009 (%) 99,2 83,0 111,2 114,9 102,4 103,6 96,1 168,7 159,8 105,1 88,6 98,8 2010/2009 (%) 103,4 86,0 117,4 116,6 105,3 105,8 91,3 147,8 148,7 99,6 86,1 95,0 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.3 DOSEŽENA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2010 IN PRIMERJAVA Z LETOM 2009 2010 2009 2010/2009 2010 2009 (%) 2010/2009 (%) BLOKI 1 – 3 PT 51 GWh na generatorju 323,9 436,4 74,2 GWh na pragu 286,7 391,4 37,1 45,0 GWh lastna raba GWh po planu GWh na generatorju 101,6 122,5 83,0 73,3 GWh na pragu 101,1 121,9 83,0 82,5 GWh lastna raba 0,4 0,5 82,9 263,0 318,0 82,7 GWh po planu 103,0 145,0 71,0 Realizacija plana (%) 109,0 123,1 88,6 Realizacija plana (%) 98,2 84,1 116,8 Lastna raba (%) 11,5 10,3 111,1 Lastna raba (%) 0,4 0,4 99,9 7,7 48,6 BLOK 4 PT 52 GWh na generatorju 1692,1 1395,8 121,2 GWh na generatorju 107,4 115,8 92,7 GWh na pragu 1489,5 1215,2 122,6 GWh na pragu 107,0 115,3 92,7 GWh lastna raba GWh po planu 202,6 180,5 112,2 GWh lastna raba 1517,0 1280,0 118,5 GWh po planu Realizacija plana (%) 98,2 94,9 103,4 Lastna raba (%) 12,0 12,9 92,6 0,5 0,5 92,9 103,0 145,0 71,0 Realizacija plana (%) 103,8 79,5 130,6 Lastna raba (%) 0,4 0,4 100,1 39,8 51,4 BLOK 5 PT 51 + PT 52 GWh na generatorju 2235,5 2173,8 102,8 GWh na generatorju 209,0 238,3 87,7 GWh na pragu 1961,9 1909,1 102,8 GWh na pragu 208,1 237,2 87,7 GWh lastna raba GWh po planu 273,6 264,7 103,4 1820,0 1952,0 93,2 GWh lastna raba GWh po planu 0,9 1,0 87,7 206,0 290,0 71,0 Realizacija plana (%) 107,8 97,8 110,2 Realizacija plana (%) 101,0 81,8 123,5 Lastna raba (%) 12,2 12,2 100,5 Lastna raba (%) 0,4 0,4 100,0 52,5 BLOKI 1 – 5 GWh na generatorju 4251,5 4006,0 GWh na pragu 3738,2 3515,7 106,3 513,3 490,3 104,7 GWh lastna raba GWh po planu 106,1 3600,0 3550,0 101,4 Realizacija plana (%) 103,8 99,0 104,9 Lastna raba (%) 12,1 12,2 98,7 32 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 2.4 IZKORIŠČENOST IN RAZPOLOŽLJIVOST PROIZVODNIH BLOKOV V % 2010 2009 2010/2009 (%) BLOKI 1 – 3 Izkoriščenost možne proizvodnje 31,2 42,6 Izkoriščenost kapacitet 31,2 42,5 73,3 Razpoložljivost blokov 100,0 99,8 100,2 68,8 57,4 120,0 Izkoriščenost možne proizvodnje 66,3 50,5 131,4 Izkoriščenost kapacitet 61,8 50,4 122,6 Razpoložljivost blokov 93,2 99,9 93,3 Rezerve proizvodnje blokov 33,7 49,5 68,0 Izkoriščenost možne proizvodnje 65,4 63,5 103,1 Izkoriščenost kapacitet 64,9 63,2 102,8 Razpoložljivost blokov 99,2 99,5 99,7 Rezerve proizvodnje blokov 34,6 36,5 94,6 Izkoriščenost možne proizvodnje 60,7 55,5 109,2 Izkoriščenost kapacitet 58,9 55,4 106,3 Razpoložljivost blokov 97,0 99,7 97,3 Rezerve proizvodnje blokov 39,3 44,5 88,5 Rezerve proizvodnje blokov 73,1 BLOK 4 BLOK 5 BLOKI 1 – 5 33 Povprečna letna proizvodnja toplotne energije znaša 400 - 450 GWh. Z njo že več kot 50 let zagotavljamo udobje tople vode in prijetno topel dom prebivalcem Šaleške doline. PRVOBITNOST ENERGIJE OGNJA. SODOBNOST TOPLINE VSAKDANA. 35 PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010 3 PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010 3.1 PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE PO MESECIH 2010/2009 (%) 170,3 356,5 85,4 2010 19,3 15,6 9,4 0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 3,1 9,7 TP 1 2009 (GWh) 11,3 0,0 2,6 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,6 0,0 11,3 2010 (TJ) 69,4 56,0 33,7 6,5 11,1 34,8 TP 1 2009 (TJ) 40,8 9,5 8,6 5,7 40,7 2010/2009 (%) 170,3 356,2 85,5 MESEC 2010 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 MESEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2009/2006 (%) 81,7 71,4 85,6 136,4 120,6 98,0 73,2 103,9 142,6 121,9 89,1 113,4 2010 47,9 39,2 38,7 30,7 19,5 12,3 8,0 10,9 18,5 34,2 37,4 51,1 TP 2 2009 (GWh) 58,6 54,9 45,2 22,5 16,2 12,5 10,9 10,5 13,0 28,0 41,9 45,0 2010 (TJ) 172,3 141,3 139,3 110,5 70,2 44,2 28,8 39,3 66,7 123,0 134,5 183,8 TP 2 2009 (TJ) 211,0 197,8 162,8 81,0 58,2 45,1 39,4 37,8 46,8 100,9 150,9 162,1 2009/2006 (%) 81,7 71,4 85,6 136,4 120,6 98,0 73,1 103,9 142,6 121,9 89,2 113,4 36 67,1 54,8 48,1 30,7 19,5 12,3 9,8 10,9 18,5 34,2 40,4 60,7 SKUPAJ 2009 (GWh) 69,9 54,9 47,8 24,9 16,2 12,5 10,9 10,5 13,0 29,6 41,9 56,3 2010/2009 (%) 96,0 99,8 100,5 123,2 120,6 98,0 89,8 103,9 142,6 115,4 96,5 107,8 2010 (TJ) 241,7 197,3 173,1 110,5 70,2 44,2 35,4 39,3 66,7 123,0 145,6 218,6 SKUPAJ 2009 (TJ) 251,8 197,8 172,2 89,6 58,2 45,1 39,4 37,8 46,8 106,6 150,9 202,8 2010/2009 (%) 96,0 99,8 100,5 123,3 120,6 98,0 89,9 103,9 142,6 115,4 96,5 107,8 PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010 3.2 LETNI PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE Proizvodnja toplote Planirana proizvodnja toplote Realizacija plana GWh TJ GWh TJ % 2010 2009 407,1 388,6 1.466,0 1.399,0 415,0 416,0 1.494,0 1.498,0 2010/2009 104,8 99,8 98,0 93,0 105,0 0ddana tehnološka voda 3 10 m 33,5 27,7 120,8 Planirana poraba tehnološke vode 103m3 26,5 26,5 100,0 Poraba premoga 10 t 3 3 125,9 122,9 102,4 Poraba primarne energije TJ 1.392,3 1.327,6 104,9 Izkoriščenost instaliranih kapacitet % 23,8 22,8 104,8 Razpoložljivost toplotnih postaj % 100,0 100,0 100,0 37 Velenje se nahaja na največjem nahajališču lignita v Sloveniji. Z lignitom bogato podzemlje napaja življenje nad zemljo. Za letno proizvodnjo električne in toplotne energije porabimo med 3,5 in 4,2 milijonov ton premoga in okoli 60 milijonov m3 zemeljskega plina. V ZEMLJI JE BOGASTVO. V ENERGIJI JE ŽIVLJENJE. 39 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 4.1 PORABA PREMOGA 2010 Poraba premoga Dobavljena energija v premogu 103 t 2009 3.951,38 3.822,95 2010/2009 103,40 TJ 43.847,39 41.645,47 105,30 Toplot. vredn. porabljenega premoga kJ/kg 11.097,00 10.894,00 101,90 Planirana dobava premoga 103 t 3.722,25 3.991,88 93,20 Planirana energija premoga TJ 43.178,07 43.112,26 100,20 kJ/kg 10.700,00 10.470,00 102,20 Plan. topl. vrednost. dobav. premoga Dobava po količini % 106,20 98,80 107,50 Dobava po energ. vrednosti % 101,60 100,10 101,40 4.1.1 Količina premoga V letu 2010 je TE Šoštanj proizvedla iz premoga 4.251.462,200 MWh električne energije izmerjene na sponkah generatorjev in 407.101 MWh toplotne energije. Za to proizvodnjo je bilo porabljeno 3.951.380 ton premoga s povprečno kurilno vrednostjo 11.097 kJ/kg. Za proizvodnjo električne in toplotne energije je bilo tako porabljenih 43.847.386 GJ toplote iz premoga. četku leta, do septembra povečala na 572 tisoč ton, do konca leta pa se je zmanjšala na 371 tisoč ton, kar je primerljivo z vrednostjo na začetka leta. Največja poraba premoga v TE Šoštanj je bila v mesecu marcu, in sicer 388 tisoč ton, najmanjša pa v avgustu, 286 tisoč ton. Na deponiji premoga je bilo opravljeno veliko dela s težko gradbeno mehanizacijo, zaradi doriva oziroma odriva premoga in preprečitve samovžiga premoga. Prerinjenih je bilo več kot 2 milijona ton premoga. V letu 2010 so v Premogovniku Velenje izkopali 4.010.930 ton premoga. Dobava je precej nihala (od 263.738 v decembru do 424.236 v marcu) in ni bila vedno uravnotežena s porabo. Tako se je količina premoga na deponiji s 342 tisoč ton na za- 40 4.1.2 Kvaliteta porabljenega premoga V letu 2010 je bila kvaliteta dobavljenega premoga iz Premogovnika Velenje boljša kot leta 2009. Povprečna kurilna vrednost dobavljenega premoga iz PV je znašala 11.097 kJ/kg. Povprečni odstotek pepela v premogu je znašal 14,34 % in vlage 36,58 %. DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 MESEC PREMOG GORLJIVO PEPEL VLAGA KURILNOST ENERGIJA ton % % % kJ/kg GJ jan 384.925 48,35 15,13 36,52 10.964 4.220.460 feb 304.658 47,22 16,66 36,12 10.681 3.253.988 mar 387.941 47,76 16,20 36,04 10.889 4.224.076 apr 328.167 49,62 14,24 36,14 11.306 3.710.212 maj 303.379 50,39 13,37 36,24 11.446 3.472.626 jun 312.926 49,08 14,89 36,03 11.027 3.450.751 jul 325.292 49,77 14,32 35,91 11.166 3.632.250 avg 286.435 49,89 13,21 36,90 11.243 3.220.433 sep 311.266 48,69 14,26 37,05 10.911 3.396.166 okt 381.294 48,09 14,25 37,66 10.782 4.111.303 nov 298.358 50,01 12,64 37,35 11.320 3.377.346 326.739 50,84 12,24 36,92 11.562 3.777.775 3.951.380 49,09 14,34 36,58 11.097 43.847.386 dec SKUPAJ 4.2 PORABA PLINA V 2010 smo v TE Šoštanj iz zemeljskega plina proizvedli 209.015,786 MWh električne energije na sponkah generatorja. Za proizvodnjo te količine električne energije smo porabili 60.874.867 Sm3 zemeljskega plina. 41 4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 4.3 BILANCA GORIV IN TOPLOTE V 2010 TON kJ/kg GJ PORABA PREMOGA Blok 1 - 3 364.227,0 13.784 4.027.595 Blok 4 1.542.892,0 11.396 17.144.484 Blok 5 2.044.261,0 10.973 22.675.307 TEŠ SKUPAJ 3.951.380,0 11.357 43.847.386 PORABA TEK. GORIVA Blok 1 - 3 121,1 42.600 5.158 Blok 4 354,7 42.600 15.108 Blok 5 217,4 42.600 9.257 PT 52 25,3 42.600 1.077 718,4 42.600 30.600 TEŠ SKUPAJ PORABA PLINA Sm3 PT 51 29.659.272,0 34.080 1.010.788 PT 52 31.215.595,0 34.080 1.063.827 TEŠ SKUPAJ 60.874.867,0 34.080 2.074.615 DEJANSKA PORABA TOPLOTE Blok 1 - 3 4.032.753 Blok 4 17.159.592 Blok 5 22.684.564 PT 51 1.010.788 PT 52 1.064.904 TEŠ SKUPAJ 45.952.602 42 4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010 43 Družbeno odgovorno delovanje do naravnega okolja je pogoj za doseganje kakovosti bivanja, zato predstavlja temelj dobrega poslovanja. V Termoelektrarni Šoštanj posvečamo veliko pozornosti okolju, v katerem delujemo in ki ga aktivno sooblikujemo. Naša usmeritev je skladna z načeli trajnostnega razvoja. ZRAK JE NEVIDEN. VIDNE PA SO POSLEDICE DOBREGA ALI SLABEGA DELOVANJA. 45 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.1 EMISIJE V LETU 2010 5.1.1 Zakonski okvir V letu 2005 je bila sprejeta Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/05) (v nadaljevanju Uredba), ki povzema vsebino Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/80/ES o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27/11/2001 in L 319, 13/11/2002). Ostala področja, ki se nanašajo na emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav in jih Uredba ne ureja, pokriva Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07, pline skozi skupen odvodnik, pri čemer je njena VTM enaka seštevku vhodnih toplotnih moči posameznih naprav. Pripadajoče mejne vrednosti emisij (MVE) so določene na osnovi dobljenega seštevka. 70/08, 61/09). Segment obratovalnega monitoringa, ki določa zahteve s področja spremljanja onesnaževanja zunanjega zraka, ureja Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS 105/2008). Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, je 16. 4. 2010 izdalo TE Šoštanj delno okoljevarstveno dovoljenje št. 3540795/2006-30, ki med drugim opredeljuje: Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav definira velike kurilne naprave kot naprave, ki so namenjene proizvodnji energije in katerih vhodna toplotna moč je večja ali enaka 50 MW. Za eno veliko kurilno napravo se šteje tudi več kurilnih naprav (kotlov), ki odvajajo dimne • zahteve v zvezi z emisijami snovi v zrak, • dopustne vrednosti emisij snovi v zrak in • obveznosti v zvezi z izvajanjem obratovalnega monitoringa in poročanje o emisijah snovi v zrak, kot jih določajo z evropsko zakonodajo harmonizirani slovenski okoljski predpisi in jih je TE Šoštanj upoštevala in izpolnjevala že leta pred izdajo dovoljenja. Osnovne karakteristike, to je vhodne toplotne moči, vrste goriv, ki jih uporabljajo in oznake velikih kurilnih naprav z oznakami odvodnikov odpadnih plinov, ki obratujejo v sklopu TE Šoštanj, in jih vključuje Delno okoljevarstveno dovoljenje, so navedene v spodnji tabeli. TABELA KARAKTERISTIK IN OZNAK VELIKIH KURILNIH NAPRAV TE ŠOTANJ OZNAKA BLOK KOTEL/ PL. TURBINA N2 Blok 2 Kotel 2 105 N1 Blok 1 Kotel 1 105 Kotel 3/1 125 Kotel 3/2 125 N3 N4 Blok 3 VH. TOPL. MOČ [MW] OZNAKA NAPRAVE (1) TEŠ A TEŠ B OZNAKA VELIKE KURILNE NAPRAVE (2) /OZNAKA ODVODNIKA VKN2 Z2, Z1 (6) VH.TOPL. MOČ VELIKE KURILNE NAPRAVE [MW] 1200 GORIVO 1 GORIVO 2 premog (3) biomasa (4) premog (3) biomasa (4) premog (3) biomasa (4) premog (3) biomasa (4) premog (3) biomasa (4) biomasa (4) N5 Blok 4 Kotel 4 740 N6 Blok 5 Kotel 5 920 TEŠ C VKN3 Z3 920 premog (3) N45 Blok PT1 Plinska turbina PT1 120 / VKN4 Z4 120 N46 Blok PT2 Plinska turbina PT2 120 / VKN5 Z5 120 46 zem. plin (5) / zem. plin (5) ELKO (7) EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Oznaka naprave v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav Oznaka naprave v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št 73/05 in 92/07), (3) Lignit iz Premogovnika Velenje (4) Biomasa: biomasa v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (5) Zemeljski plin: zemeljski plin v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (6) Skozi izpust Z1 je dovoljeno izpuščati odpadne pline bloka 1, bloka 2 in bloka 3 samo v primeru okvare, motnje ali izpada mokrega pralnika v času, ki ne presega 120 ur na leto (7) Ekstra lahko kurilno olje, manj kot 500 ur na leto. (1) (2) Velika kurilna naprava z oznako VKN2 s skupno vhodno toplotno močjo 1200 MW pri svojem obratovanju izpušča odpadne pline le skozi 150 m visok izpust Z2. Izjemoma lahko v primeru okvare, motnje ali izpada in v trajanju največ 120 ur na leto, od tega največ 24 ur nepretrgoma izpušča odpadne pline iz Kotla 1 - N1, Kotla 2 N2, Kotla 3/1 - N3 in Kotla 3/2 - N4 tudi skozi 100 m visok izpust Z1. Velika kurilna naprava z oznako VKN3 (Kotel 5 - N6), katere VTM je 920 MW, emitira odpadne pline preko 250 m visokega izpusta Z3. Plinski blok PT1 (N45), to je velika kurilna naprava VKN4 z vhodno toplotno močjo 120 MW je priključena na odvodnik Z4 in Plinski blok PT2 (N46), ki nosi oznako VKN 5 in katerega vhodna toplotna moč je 120 MW, odpadne pline emitira v ozračje preko izpusta Z5. Odpadni plini kurilnih naprav so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, pri čemer prevladujejo emisije: V kurilnih napravah VKN2 in VKN3 je dovoljeno kot gorivo uporabljati premog in biomaso, v času zagona naprav pa tudi ekstra lahko kurilno olje. Plinski turbini VKN4 in VKN5 praviloma poganja zemeljski plin, plinska turbina VKN5 pa lahko kot rezervno gorivo za nujne primere uporablja tudi ekstra lahko kurilno olje, vendar ne več kot 500 ur na leto. • žveplovih oksidov (SOx, izraženih kot SO2), • dušikovih oksidov (NOx, izraženih kot NO2), • ogljikovega monoksida (CO) in • prahu. V prizadevanjih za obvladovanje klimatskih sprememb so pomembne tudi emisije toplogrednih plinov in to prvenstveno ogljikovega dioksida (CO2). Da bi zmanjšali emisije navedenih snovi v zrak, so za velike kurilne naprave (v odvisnosti od datuma pridobitve dovoljenja za gradnjo in začetka poskusnega obratovanja, vhodne toplotne moči in vrste goriva) določene še dovoljene koncentracije SO2, NOx, CO in prahu v dimnih plinih, ki predstavljajo mejne vrednosti emisij teh onesnaževal. Mejne vrednosti emisij snovi v zrak velike kurilne naprave z oznako VKN2 in na izpustih velike kurilne naprave z oznako VKN3, ki veljajo do 31. 12. 2010, so navedene v spodnji tabeli. TABELA MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ VELIKIH KURILNIH NAPRAV VKN2 IN VKN3 PRI UPORABI TRDNIH GORIV SNOV Celotni prah IZRAŽEN KOT MEJNA VREDNOST EMISIJE DO 31.12.2010 RAČUNSKA VSEBNOST KISIKA - 50 mg/m3 6 vol. % Ogljikov monoksid CO 250 mg/m 6 vol. % Dušikovi oksidi NOx NO2 3 500 mg/m 6 vol. % Žveplovi oksidi SOx SO2 400 mg/m3 6 vol. % 3 Mejne vrednosti emisij snovi v zrak plinskih turbin z oznakama VKN4 in VKN5, kot jih določa Delno okoljevarstveno dovoljenje, so navedene v spodnji tabeli. TABELA MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ PLINSKIH TURBIN VKN4 IN VKN5 PRI UPORABI ZEMELJSKEGA PLINA SNOV Celotni prah IZRAŽEN KOT DOPUSTNA VREDNOST (A.) - 5 mg/m RAČUNSKA VSEBNOST KISIKA 3 15 vol. % Ogljikov monoksid CO 100 mg/m3 15 vol. % Dušikovi oksidi NOx NO2 3 50 mg/m 15 vol. % Žveplovi oksidi SOx SO2 35 mg/m3 15 vol. % Na definiranih izpustih snovi v zrak mejne vrednosti emisij iz gornjih tabel ne smejo biti presežene. 47 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Veliki kurilni napravi z oznako VKN2 in VKN3, ki imata vgrajene naprave za čiščenje dimnih plinov, lahko obratujeta brez teh naprav samo v primeru okvare, motnje ali izpada in v trajanju največ 120 ur na leto, od tega največ 24 ur nepretrgoma v posameznih primerih. V letu 1997 je bil v TEŠ po zahtevah tedanjih zakonskih predpisov, ki jih glede na obseg in način izvajanja meritev ohranja tudi sedanji Pravilnik iz leta 2008, vzpostavljen obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Monitoring, ki deluje v okviru EIS TEŠ, obsega trajne avtomatske meritve emisijskih koncentracij SO2, NOx, CO, O2 in skupnega prahu na vseh premogovnih enotah ter avtomatske meritve NOx, CO in O2 na plinskih turbinah. Meritve se izvajajo na način, ki ga predpisuje Pravilnik o pr- vih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008), s čimer se zagotavljajo podatki o masnih pretokih in koncentracijah snovi v odpadnih plinih. Njegova določila veljajo od 1. januarja 2009 dalje in so zajeta tudi v delnem okoljevarstvenem dovoljenju. Obratovalni monitoring emisij snovi v zrak pa se izvaja tudi na način občasnih meritev. V tem okviru se na premogovnih enotah VKN2 in VKN3 občasno merijo koncentracije kadmija, benzo(a)pirena, talija, živega srebra, arzena, kobalta, niklja, selena, telurja, antimona, bakra, kositra, kroma, mangana, svinca, vanadija ter dioksinov in furanov. Skladno z zahtevami zakonodaje se spremljajo tudi emisije ogljikovega dioksida. 5.1.2 Zmanjšanje emisij V okviru odgovornosti do naravnega okolja veliko pozornost namenimo nadzoru emisij v zrak iz TEŠ, kvaliteti zraka v okolici ter analizi povečanja števila ur prekoračitev 2XMEV. Z navedenim načinom nadzora in ukrepov smo uspeli obdržati letna in mesečna povprečja polutantov kot so NOx, CO, SO2 in prahu pod mejnimi emisijskimi vrednostmi na vseh velikih kurilnih napravah. Znotraj dovoljene tolerance 120 h tako imenovanega statusa izpada čistilnih naprav so obratovale vse velike kurilne naprave. Posledično tako toleranca 24 h prekoračitev imisijskih koncentracij SO2 v zraku praktično na nobeni lokaciji ni presežena že četrto leto zapored. Kljub sicer ugodnim rezultatom pa je še vedno prisotna povečana prašnost ob zaustavitvah VKN 2 in 3. Znano je, da elektrofiltri obratujejo slabše, če dimni plini ne vsebujejo SO3, in takšno stanje je prisotno ob prisilnem hlajenju kotla, ki je nujno za varna vzdrževalna dela. V tem letu smo si tako nabrali 40 h statusa izpada čistilne naprave za prašne delce na VKN2. Ker zaradi drugačnega pristopa na VKN3 podatkov ob zaustavitvi ni, tega statusa na VKN 3 nismo spremljali vendar pa ocenjujemo, da je stanje podobno. Situacije v tem letu še nismo uspeli izboljšati, zato bo potrebno tudi v bodoče iskati nove rešitve. Na področju CO2 in s tem prispevka h globalnemu segrevanju okolja so bila prizadevanja usmerjena v izgradnjo bloka 6 s katerim bo omogočeno 30 % znižanje emisij CO2. PREGLED PORABE ADITIVA TER EMISIJE SNOVI V ZRAK V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010 (t) JAN. Aditiv FEB. MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. NOV. DEC. SKUPAJ 16165 13847 17631 14711 13563 14614 15086 11880 12382 14174 12546 14908 171507 SO2 431 275 367 308 339 314 343 317 330 358 303 352 4036 NOx 1496 1137 1479 1285 1238 1251 1340 1180 1193 1507 1179 1296 7835 Prah 17 12 15 12 11 11 13 11 11 13 10 11 147 CO 157 140 169 135 113 113 117 114 99 140 104 108 1510 CO2 464935 371412 471710 393979 364354 377402 391447 342825 377205 461721 364798 393459 4775247 48 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA PORABA ADITIVA V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010 (t) 18.000 VKN1 16.000 VKN2 14.000 VKN3 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 49 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA SO2 V LETU 2010 (t) 450 VKN1 400 VKN2 350 VKN3 VKN4 300 VKN5 250 200 150 100 50 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 50 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA NOX V LETU 2010 (t) 850 VKN1 800 VKN2 700 VKN3 VKN4 600 VKN5 500 400 300 200 100 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 51 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA SKUPNEGA PRAHU V LETU 2010 (t) 36 VKN1 32 VKN2 28 VKN3 VKN4 24 VKN5 20 16 12 8 4 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 52 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJE CO V LETU 2010 (t) 225 VKN1 200 VKN2 175 VKN3 VKN4 150 VKN5 125 100 75 50 25 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 53 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA PREGLED EMISIJE CO2 V ZRAK V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010 (t) JAN. FEB. MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. NOV. DEC. SKUPAJ Premog VKN 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 VKN 2 226029 166470 231109 175626 177677 167584 185661 150435 168299 214371 170692 177925 2211877 VKN 3 220407 186873 218825 204982 174182 195347 191613 181772 192708 227854 175343 201027 2370935 Skupaj premog 446436 353342 449934 380608 351859 362932 377274 332207 361006 442225 346036 378952 4582812 EL olje ZP Aditiv Skupaj 289 222 89 296 195 212 154 213 234 47 117 198 2267 7398 8587 9894 3236 3229 4484 3930 2459 7683 9969 10255 4339 75463 10811 9261 11792 9839 9071 9774 10090 7945 8281 9480 8391 9971 114705 464935 371412 471710 393899 364354 377402 391447 342825 377205 461721 364798 393459 4775247 EMISIJE CO2 V LETU 2010 (t) 500.000 VKN1 450.000 VKN2 400.000 VKN3 VKN4 350.000 VKN5 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep 54 okt nov dec mesec EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.1.3 Pregled porabe aditiva ter emisij snovi v zrak od leta 1990 do leta 2010 PORABE ADITIVA TER EMISIJ SO2, NOX, PRAHU IN CO V ZRAK OD LETA 1990 DO LETA 2010 (t) 1990 Aditiv 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 0 0 45000 35253 36581 68171 67731 76811 63968 79448 83455 137178 132062 158548 165345 177476 171800 194402 174025 176762 171507 SO2 93021 80459 80056 86147 80595 51701 51826 53110 55052 47665 44254 18071 22871 13334 7951 10341 6190 5285 4592 4125 4036 NOx 13278 10826 10492 11571 11333 10119 10163 11580 11963 9096 10379 11403 12779 10936 8877 9054 9130 8450 8380 7381 7835 Prah 5731 7495 6085 8121 4918 2765 1844 2376 2317 1078 460 467 632 480 419 332 158 254 216 202 147 CO 507 439 505 522 480 761 626 738 734 589 541 693 931 1033 1300 1236 1294 1254 1489 1277 1510 EMISIJA SO2; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010 (t) 100.000 VKN1 90.000 VKN2 80.000 VKN3 VKN4 70.000 VKN5 KOTLI 1 - 3 60.000 KOTEL 2 50.000 KOTEL 1 40.000 KOTEL 31 KOTEL 32 30.000 KOTEL 4 20.000 KOTEL 5 10.000 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 55 05 06 07 08 09 10 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA NOX; TE ŠOŠTANJ 1990 – 2010 (t) 16.000 VKN1 14.000 VKN2 12.000 VKN3 VKN4 10.000 VKN5 KOTLI 1 - 3 8.000 KOTEL 2 6.000 KOTEL 1 4.000 KOTEL 31 KOTEL 32 2.000 KOTEL 4 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 56 05 06 07 08 09 10 leto KOTEL 5 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA SKUPNEGA PRAHU; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010 (t) 10.000 VKN1 9.000 VKN2 8.000 VKN3 VKN4 7.000 VKN5 KOTLI 1 - 3 6.000 KOTEL 2 5.000 KOTEL 1 4.000 KOTEL 31 KOTEL 32 3.000 KOTEL 4 2.000 KOTEL 5 1.000 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 57 05 06 07 08 09 10 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA EMISIJA CO; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010 (t) 1.800 VKN1 1.600 VKN2 1.400 VKN3 VKN4 1.200 VKN5 KOTLI 1 - 3 1.000 KOTEL 2 800 KOTEL 1 600 KOTEL 31 KOTEL 32 400 KOTEL 4 200 KOTEL 5 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 58 05 06 07 08 09 10 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA LETO Premog Blok 1 - 3 Blok 4 Blok 5 VKN 1 VKN 2 VKN 3 Skupaj premog EL olje S olje ZP Aditiv SKUPAJ 2000 2001 490948 1329282 1736249 660056 1527161 1963295 EMISIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V TE ŠOŠTANJ V OBDOBJU OD LETA 2000 DO LETA 2010 2002 2003 2004 2005 2006 2007 1017690 1508149 2152163 875338 1630796 1787454 2008 2009 2010 84178 2341929 2243831 4819129 2560 0 2064245 2298720 4362965 2646 0 2211877 2370935 4582812 2267 49101 76571 4798170 130002 77775 4573388 75463 114705 4775247 720860 1579621 2160009 3556480 471 2166 4150513 329 2305 4678002 660 3598 4293588 596 3486 4460490 655 2979 223319 2073089 2244808 4541216 1450 1878 36820 3595937 59943 4213090 58216 4740476 68981 4366652 72752 4536876 78089 4622632 173728 2237407 2172054 4583189 2303 1346 180148 2344166 2294815 4819129 1937 286 75592 4662431 85537 4906889 EMISIJA CO2; TE ŠOŠTANJ 2000 - 2010 (t) 5.000.000 VKN1 4.500.000 VKN2 4.000.000 VKN3 3.500.000 BLOK 1 - 3 BLOK 4 3.000.000 BLOK 5 2.500.000 EL OLJE 2.000.000 S OLJE ZP 1.500.000 ADITIV 1.000.000 500.000 0 00 01 02 03 04 05 06 07 59 08 09 10 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA KOLIČINA PEPELA IZ PREMOGA IN ADITIVA TER SADRE V TEŠ OD LETA 1990 DO LETA 2010 (t) LETO 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 PEPELP 1 - 3 134487 116556 110710 71712 91821 73486 106272 96434 131410 128645 PEPELP 4 283283 162748 252696 247462 179956 280687 233372 315271 300216 322389 PEPELP 5 334901 376722 330274 388913 361778 239771 343866 395264 379606 289328 SKUPAJ 752671 656026 693679 708087 633555 593945 683510 806970 811232 740361 PEPELA 0 0 33750 26440 27436 19331 12418 9404 9083 9646 SADRA 4 0 0 0 0 0 153261 121156 99630 159389 196077 LETO 2000 2001 2002 2003 2004 2005 PEPELP 1 - 3 99161 111149 149789 132831 110497 PEPELP 4 274903 260690 233142 256425 PEPELP 5 355895 339764 324258 279764 SKUPAJ 729959 711603 707188 7435 1474 3738 217748 359624 400144 PEPELA SADRA 4&5 2006 2007 2008 2009 2010 117153 92646 93975 68307 78285 53642 248387 206411 196551 235137 246095 205102 220029 338079 316209 258001 230529 294647 313875 292808 669019 696963 639773 547198 559642 609049 597262 566479 4515 2166 3979 3782 3572 842 0 0 390656 384473 306199 377592 339565 421045 409984 406525 Legenda: PEPELP …. pepel iz premoga PEPELA …. pepel iz aditiva KOLIČINA PEPELA IZ PREMOGA IN ADITIVA TER SADRE; TEŠ 1990 - 2010 (t) 1.400.000 PEPELP 1 - 3 1.200.000 PEPELP 4 1.000.000 PEPELP 5 PEPELA 800.000 SADRA 4 SADRA 4 & 5 600.000 400.000 200.000 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 60 04 05 06 07 08 09 10 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA KOLIČINA VGRAJENEGA PEPELA IN PRODUKTA; TE ŠOŠTANJ 1990 – 2010 (t) 1.400.000 VGRAJEN PEPEL 1.200.000 PRODUKT 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 leto 5.2 KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA V OKOLICI TE ŠOŠTANJ V okolici TE Šoštanj se v okviru EIS TEŠ na 9 merilnih mestih redno spremlja kakovost zunanjega zraka. Stalna merilna mesta so naslednja: Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Graška gora, Velenje, Lokovica - Veliki Vrh, Pesje in Škale. V letu 2010 so se meritve izvajale tudi z mobilno postajo, ki se je nahajala na merilnem mestu Skorno. Konec oktobra je bila ta postaja preseljena na merilno mesto Aškerčeva cesta. Monitoring stalnih meritev kakovosti zunanjega zraka EIS TEŠ obsega: • koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih, • koncentracije NOx in NO2 na merilnem mestu Šoštanj, Zavodnje, Škale in mobilna postaja, • koncentracije O3 na merilnem mestu Zavodnje, Velenje in mobilna postaja, • koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih Šoštanj, Pesje, Škale in mobilna postaja, • koncentracije prašnih usedlin na vseh stalnih merilnih mestih EIS TEŠ, • monitoring kakovosti padavin na vseh stalnih merilnih mestih EIS TEŠ, • monitoring meteoroloških parametrov na vseh merilnih mestih, • radioaktivnost na merilnem mestu Šoštanj. Vse meritve potekajo pod stalnim strokovnim nadzorom. Za pravilnost in kakovost podatkov skrbi EIMV kot pooblaščena inštitucija za energetiko. EIMV izvede tudi redne preglede merilne opreme z referenčnimi materiali in kemijske analize padavin in usedlin. Okolica TEŠ je bila v preteklosti zaradi emisij iz elektrarne najbolj obremenjena z žveplovim dioksidom. Dolgoletni niz meritev ekološkega informacijskega sistema po letu 1995, ko je bila zgrajena razžveplovalna naprava na bloku 4, izkazuje opazno izboljšanje kakovosti zunanjega zraka zaradi onesnaženosti z SO2. Dodatno izboljšanje je vidno po letu 2000, ko je začela delovati čistilna naprava na bloku 5. V zadnjih letih se previsoke koncentracije SO2 v zunanjem zraku pojavljajo le občasno in za kratek čas. Podobno kot emisije žveplovega dioksida in prahu, so upadle, 61 vendar v manjši meri, tudi emisije dušikovih oksidov. Tudi ta prispevek je viden v izboljšanju kakovosti okoliškega zraka oziroma v zmanjšanju koncentracij NOx v zunanjem zraku. 5.1.1 Ukrepi ob povečanih imisijah V letu 2010 imisijskega navodila praktično nismo zaostrovali. Kljub temu so povprečne letne koncentracije SO2 izjemno nizke in tudi na urnem nivoju toleranca 24 h prekoračitev praktično na nobeni lokaciji ni presežena že četrto leto zapored. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA ŠTEVILO TERMINOV S PRESEŽENIMI KONCENTRACIJAMI LETO 2010 SO2 ŠOŠTANJ nad MVU AV nad MVD podatkov Mejna koncentracija SO2 za varstvo ekosistemov (20 µg/m3) urne v. 3 urne v. dnevne v. % Srednja koncentracija v obdobju od 1. oktobra 2009 do 31. marca 2010 (µg/m3) 95 ŠOŠTANJ 1 0 0 4 TOPOLŠICA 0 0 0 95 TOPOLŠICA 4 ZAVODNJE 0 0 0 95 ZAVODNJE 7 GRAŠKA GORA 0 0 0 95 GRAŠKA GORA 2 VELENJE 0 0 0 95 VELENJE 2 LOKOVICA - VELIKI VRH 0 0 0 95 LOKOVICA -VELIKI VRH 6 ŠKALE 0 0 0 93 PESJE 6 PESJE 0 0 0 95 ŠKALE 5 MOBILNA POSTAJA 0 0 0 91 MOBILNA POSTAJA 4 LETO 2010 nad MVU AV nad MVD podatkov Mejna koncentracija NOx za varstvo rastlin v naravnem okolju (30 µg/m3) NO2, PM10 urne v. 3 urne v. dnevne v. % Srednja koncentracija v obdobju od 1. oktobra 2009 do 31. marca 2010 (µg/m3) ŠOŠTANJ NO2 0 0 - 92 ŠOŠTANJ ZAVODNJE NO2 0 0 - 98 ZAVODNJE 21 8 ŠKALE NO2 0 0 - 92 ŠKALE 11 MOBILNA NO2 0 0 - 83 MOBILNA POSTAJA 11 ŠOŠTANJ delci PM10 - - 18 99 ŠKALE delci PM10 - - 12 95 PESJE delci PM10 - - 10 98 MOBILNA P. delci PM10 - - 8 82 Legenda kratic: MVU:(1)urna mejna vrednost MVD:(1)dnevna mejna vrednost AV:(1) alarmna vrednost OV:(1) opozorilna vrednost VZL:(1) ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi LETO 2010 nad OV nad AV nad VZL podatkov O3 urne v. urne v. 8 urne v. % ZAVODNJE 0 0 43 94 VELENJE 0 0 34 94 MOBILNA POSTAJA 0 0 55 90 62 Uporabljene kratice se nanašajo na zakonsko predpisane mejne vrednosti. (1) Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur.l. RS, Št.9/11 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.2 Koncentracije SO2 v zunanjem zraku Iz pregleda izmerjenih koncentracij SO2 v zunanjem zraku tudi v letu 2010 ugotavljamo na večini postaj trend zniževanja koncentracij SO2, ki se je pojavil po izgradnji čistilnih naprav na blokih 4 in 5 in ukrepih ob povišanih koncentracijah v okolici TEŠ. Z zmanjšanjem emisij SO2 so koncentracije SO2 v okolici TEŠ ustrezno nižje in imajo vpliv na manjšo površino. Iz podanih rezultatov meritev je razvidno, da na nobeni lokaciji letna koncentracija SO2 ni presegla mejne vrednosti 20 µg/m3. Najvišja urna koncentracija SO2 je enkrat presegla mejno vrednost na merilnem mestu Šoštanj, drugje pa ni zabeleženih preseganj. Števi- lo terminov s preseženimi koncentracijami SO2 je bilo na vseh merilnih mestih manjše kot v letu 2009 in predhodnih letih. PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA VELIKI VRH PESJE ŠKALE MOBILNA POSTAJA 1992 53 58 55 42 20 76 - - - 1993 51 55 47 47 20 58 - - - 1994 41 34 49 50 13 53 - - - 1995 29 20 26 27 6 49 - - - 1996 34 20 33 28 10 57 - - - 1997 29 18 42 36 11 53 - - - 1998 44 20 43 32 10 63 - - - 1999 42 17 42 32 10 72 - 16 - 2000 52 18 31 34 7 56 - 19 - 2001 50 11 20 15 5 51 - 11 - 2002 38 14 19 16 7 51 8 12 - 2003 24 16 15 10 8 45 15 12 9 2004 13 6 8 6 6 30 7 8 7 2005 11 5 12 6 4 33 6 8 5 2006 8 4 7 6 5 20 4 3 6 2007 9 3 7 5 4 14 5 4 6 2008 6 2 4 4 5 8 4 6 3 2009 4 3 6 3 2 5 4 5 4 2010 7 3 6 2 2 5 6 4 5 63 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA PREGLED MAKSIMALNIH DNEVNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA VELIKI VRH 1990 430 490 500 370 380 490 PESJE - ŠKALE - MOBILNA POSTAJA - 1991 420 410 520 320 150 500 - - - 1992 552 601 422 410 297 720 - - - 1993 472 335 459 382 196 380 - - - 1994 589 313 734 441 144 287 - - - 1995 381 132 224 240 74 353 - - - 1996 471 164 326 177 91 446 - - - 1997 281 149 497 366 127 368 - - - 1998 366 184 401 268 113 472 - - - 1999 453 184 1046 300 212 556 - - - 2000 560 255 344 343 60 383 - - - 2001 525 84 138 126 54 266 - - - 2002 538 243 427 192 55 348 - - - 2003 288 82 182 88 66 413 82 75 - 2004 165 102 72 99 64 263 55 55 - 2005 116 42 221 59 27 191 31 66 28 2006 308 29 85 55 24 105 31 41 40 2007 78 22 49 72 26 72 29 33 30 2008 54 26 40 30 22 101 31 19 16 2009 33 19 69 27 9 42 14 23 44 2010 85 10 22 16 14 28 25 26 22 64 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA PREGLED MAKSIMALNIH URNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA VELIKI VRH 1990 3300 1830 2270 2210 1550 2200 PESJE - ŠKALE - MOBILNA POSTAJA - 1991 3380 3720 3070 1240 1140 2080 - - - 1992 2558 2169 1628 3191 1461 2016 - - - 1993 2438 2431 3612 2044 1255 1448 - - - 1994 2940 1591 2431 2482 820 1226 - - - 1995 1945 878 1242 990 261 1493 - - - 1996 1412 1107 1131 1270 578 1543 - - - 1997 1536 1050 2154 1579 672 1720 - - - 1998 1495 1245 2255 1076 1316 1530 - - - 1999 2466 1345 1963 1844 709 2257 - - - 2000 2855 987 1198 1505 563 1687 - - - 2001 2099 835 954 990 228 1569 - - - 2002 2000 1350 1536 1024 725 1450 - - - 2003 1392 812 947 824 361 1320 495 396 - 2004 937 291 680 463 164 1329 198 220 - 2005 642 284 1106 497 210 1110 256 262 207 2006 1028 288 731 175 86 771 162 184 279 2007 643 144 252 509 87 535 118 100 147 2008 360 211 164 242 151 561 192 161 237 2009 342 118 577 345 37 344 51 104 264 2010 1357 52 98 106 110 268 81 73 152 65 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.3 Koncentracije NO2 in NOx v zunanjem zraku Koncentracije NO2 in vsoto vseh dušikovih oksidov NOx v zunanjem zraku merimo stalno na merilnem mestu Zavodnje in od leta 1999 tudi na merilnem mestu Škale. Iz večletnih podatkov lahko ugotovimo, da so koncentracije NO2 in NOx na tem območju zelo nizke in ne presegajo mejnih vrednosti. V letu 2010 so bile izmerjene PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ NO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ŠOŠTANJ ZAVODNJE ŠKALE koncentracije NO2 in NOx v zunanjem zraku nižje ali ostale na enaki ravni kot prejšnja leta. PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ NOx NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) MOBILNA POSTAJA LETO ŠOŠTANJ ZAVODNJE ŠKALE MOBILNA POSTAJA 1990 - *2 - - 1990 - *4 - - 1991 - *1 - - 1991 - *1 - - 1992 - *3 - - 1992 - *3 - - 1993 - 6 - - 1993 - 6 - - 1994 - 13 - - 1994 - 14 - - 1995 - 9 - - 1995 - 10 - - 1996 - 5 - - 1996 - 6 - - 1997 - 7 - - 1997 - 9 - - 1998 - 7 - - 1998 - 8 - - 1999 - 6 8 - 1999 - 7 9 - 2000 - 7 8 - 2000 - 9 9 - 2001 - 4 5 - 2001 - 5 7 - 2002 - 6 14 - 2002 - 8 16 - 2003 - 6 8 - 2003 - 7 11 - 2004 - 5 9 - 2004 - 7 10 - 2005 - 3 5 - 2005 - 5 6 - 2006 - 3 8 - 2006 - 5 10 - 2007 - 6 11 - 2007 - 7 13 - 2008 - 3 9 - 2008 - 5 10 - 2009 - 4 9 6 2009 - 5 10 7 2010 10 4 7 7 2010 16 6 9 11 * Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti 66 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA MAKSIMALNE DNEVNE KONCENTRACIJE NO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ŠOŠTANJ 1990 - 1991 1992 ZAVODNJE ŠKALE MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE NOx NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) MOBILNA POSTAJA LETO ŠOŠTANJ ZAVODNJE ŠKALE MOBILNA POSTAJA 7 - - 1990 - 26 - - - 7 - - 1991 - 28 - - - 14 - - 1992 - 42 - - 1993 - 39 - - 1993 - 129 - - 1994 - 103 - - 1994 - 198 - - 1995 - 71 - - 1995 - 153 - - 1996 - 34 - - 1996 - 69 - - 1997 - 37 - - 1997 - 73 - - 1998 - 31 - - 1998 - 91 - - 1999 - 42 28 - 1999 - 72 161 - 2000 - 45 35 - 2000 - 82 158 - 2001 - 33 31 - 2001 - 210 118 - 2002 - 42 42 - 2002 - 298 162 - 2003 - 31 41 - 2003 - 222 131 - 2004 - 57 33 - 2004 - 265 171 - 2005 - 44 36 - 2005 - 199 117 - 2006 - 38 46 - 2006 - 324 100 - 2007 - 72 52 - 2007 - 319 154 - 2008 - 28 29 - 2008 - 219 123 - 2009 - 29 37 40 2009 - 342 205 105 2010 29 27 31 27 2010 183 180 108 119 67 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.4 Koncentracije O3 v zunanjem zraku Ozon nima lastnega vira emisije. V zraku nastaja kot produkt vrste verižnih fotokemijskih reakcij. Kot sekundarni onesnaževalec zraka je dober indikator fotokemijske reaktivnosti v onesnaženi atmosferi, ki lahko povzroči veliko škode na vegetaciji in kvarno vpliva na zdravje prebivalstva. V Sloveniji je velik del visokih koncentracij O3 posledica daljinskega prenosa. Koncentracije ozona v zunanjem zraku stalno merimo samo na merilnih mestih Zavodnje, Velenje in z mobilno postajo. Zadnja leta se pojavljajo na tem območju, PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ O3 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO ZAVODNJE VELENJE kakor tudi drugod po Sloveniji, zelo visoke koncentracije O3, ki občasno presegajo predpisane mejne vrednosti. Iz zbranih podatkov je razvidno, da v zadnjih letih koncentracije O3 ne kažejo trenda naraščanja. V letu 2010 so najvišje izmerjene urne koncentracije O3 zaradi vremenskih razmer nekoliko višje od najvišjih koncentracij v letu 2009, a primerljive s prejšnjimi leti. Ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi je bila večkrat presežena. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE O3 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) MOBILNA POSTAJA LETO ZAVODNJE VELENJE MOBILNA POSTAJA 1990 * 80 - - 1990 210 - - 1991 80 - - 1991 190 - - 1992 * 85 - - 1992 202 - - 1993 79 - - 1993 204 - - 1994 * 78 - - 1994 194 - - 1995 71 - - 1995 170 - - 1996 66 - - 1996 189 - - 1997 72 35 - 1997 164 122 - 1998 72 43 - 1998 164 176 - 1999 64 41 - 1999 170 163 - 2000 58 38 - 2000 152 170 - 2001 75 39 - 2001 171 141 - 2002 66 53 - 2002 145 184 - 2003 78 55 - 2003 173 191 - 2004 64 43 - 2004 148 141 - 2005 75 46 51 2005 187 147 157 2006 76 54 69 2006 179 205 195 2007 71 51 68 2007 182 218 187 2008 65 42 68 2008 148 142 167 2009 72 49 67 2009 155 155 159 2010 73 51 67 2010 173 169 179 * Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti * Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti 68 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.5 Koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku Delci PM10 so delci, manjši od 10 mikrometrov. Delci PM10 lahko prodrejo globoko v dihalne organe. Zanje je predpisana dnevna mejna vrednost 50 µg/m3 in letna mejna vrednost 40 µg/m3. V letu 2010 so bile merjene koncentracije delcev PM10 na postaji Šoštanj, na deponiji premoga Pesje, v Škalah in z mobilno postajo. Iz rezultatov celoletnih meritev delcev PM10 lahko ugotovimo, da je onesna- ženost zraka z delci PM10 v sprejemljivih mejah, saj letne koncentracije delcev PM10 dosežejo le dobro polovico predpisane mejne vrednosti. Na vseh treh merilnih lokacijah v letu 2010 število prekoračitev dnevne mejne vrednosti (50 µg/m3) ni preseglo dovoljenega števila 35 prekoračitev v koledarskem letu. KONCENTRACIJE DELCEV PM10 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3) LETO 2004 LETNA KONCENTRACIJA ŠOŠTANJ 2005 MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA LETNA KONCENTRACIJA 2006 MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA LETNA KONCENTRACIJA 2007 MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA LETNA KONCENTRACIJA MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA - - - - - - - - PESJE 19 72 26 163 27 105 21 100 ŠKALE 18 57 25 163 23 113 24 96 - - 27 171 23 304 22 90 MOBILNA POSTAJA LETO 2008 LETNA KONCENTRACIJA ŠOŠTANJ 2009 MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA LETNA KONCENTRACIJA 2010 MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA LETNA KONCENTRACIJA MAKSIMALNA DNEVNA KONCENTRACIJA - - - - 24 101 PESJE 21 86 22 109 22 282 ŠKALE 22 102 23 128 23 143 MOBILNA POSTAJA 19 90 21 105 22 157 69 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.6 Kakovost padavin in količina usedlin Eno od pomembnih meril stopnje onesnaženosti zunanjega zraka je sestava padavin oziroma usedlin. Snovi se na površje usedajo kot: •mokre ali •suhe usedline. Mokre usedline nastajajo v procesu čiščenja plinov in delcev iz ozračja s tekočo (npr. kapljice vode) ali trdno (npr. kristali ledu) fazo. Suhe usedline pa se v obliki delcev ali plinov usedajo na površje v času, ko ni padavin. Kemijska sestava usedlin je tako merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Sestavine padavin so v večji meri produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal, kot so SO2, NOx, CO in ogljikovodiki. Z njihovim usedanjem prihaja do zakisljevanja in evtrofikacije okolja. S ciljem zmanjšati zakisljevanje kot tudi evtrofikacijo, je bila leta 1979 sprejeta Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Na njeni osnovi so države dolžne izvajati EMEP program, ki vključuje tudi spremljanje kakovosti padavin. V okviru mreže EMEP naj bi se v vzorcih padavin določalo sledeče komponente: pH, SO42-, NO3-, Cl-, NH4+, K+, Na+, Ca2+, Mg2+, elektroprevodnost in pa nekatere kovine. Po mednarodnem dogovoru je bila postavljena tudi mejna pH vrednost za kisle padavine, ki znaša 5,6 pH. S stališča škodljivosti za zdravje in naravo se vedno večkrat omenjajo tudi onesnaževala, kot so težke kovine in nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki. Ti naj bi predstavljali tveganje za zdravje ljudi tako s koncentracijami v zraku kot tudi z usedanjem in to v že zelo majhnih koncentracijah, zato je bila v EU sprejeta četrta hčerinska direktiva na področju kakovosti zunanjega zraka: •Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Pri monitoringu padavin je potrebno upoštevati tudi zahteve Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07). Določbe direktive so vnesene v slovenski pravni red z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih ogljikovodikih (Ur.l. RS, št. 56/2006). Prašne usedline V letu 2008 je bila sprejeta direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšemu zraku: •Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Omenjena pravna akta sicer ne predpisujeta mejnih vrednosti, vendar pa vključujeta zahteve po spremljanju kakovosti in količine usedlin. Koncentracije prašnih usedlin stalno merimo na sedmih merilnih mestih EIS TEŠ in na deponiji premoga Pesje. Z Uredbo o mejnih opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št.73/94), ki je prenehala veljati 08.08.2007, so bile določene sledeče mejne vrednosti: •mejne mesečne vrednosti 350 mg/m2/dan in •letne mejne vrednosti prašnih usedlin 200 mg/m2/dan. MAKSIMALNE MESEČNE KONCENTRACIJE SKUPNIH PRAŠNIH USEDLIN (mg/m2/dan) 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 85,73 141,40 249,53 103,33 152,80 33,83 32,23 99,33 77,67 109,33 60,67 68,93 88,67 108,07 110,80 100,47 TOPOLŠICA 123,73 54,93 79,47 61,33 57,13 18,17 18,10 90,80 124,00 59,67 62,00 75,93 35,33 41,33 85,00 45,40 ZAVODNJE ŠOŠTANJ 2004 104,40 63,47 56,20 36,67 106,67 17,33 18,00 102,00 76,00 50,53 58,00 55,00 52,27 43,60 86,67 44,33 GRAŠKA GORA 69,13 60,93 69,13 64,13 41,13 25,73 19,47 93,33 74,67 65,67 73,33 54,67 54,00 34,67 97,53 149,19 VELENJE 40,07 104,80 74,67 38,47 49,27 22,20 19,90 98,00 66,67 82,00 64,33 93,33 60,67 46,00 92,40 54,13 LOKOVICA - VELIKI VRH 41,93 45,73 81,67 48,00 87,33 20,67 25,47 103,00 66,33 61,87 46,67 58,00 47,13 36,00 104,53 104,40 DEPONIJA PESJE 94,00 84,00 116,07 84,13 48,73 40,67 24,20 110,60 64,33 64,53 66,67 110,67 37,87 40,67 107,87 56,67 - - - 83,33 40,07 99,00 71,00 98,67 60,00 65,33 60,33 43,33 60,67 40,13 153,00 67,80 ŠKALE 70 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA KONCENTRACIJE SKUPNIH PRAŠNIH USEDLIN V LETU 2010 (mg/m2/dan) JAN. FEB. MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. NOV. DEC. ŠOŠTANJ 69,33 63,73 21,27 41,73 55,87 42,93 100,47 43,87 59,01 19,63 25,53 96,16 TOPOLŠICA 43,47 39,33 5,60 9,33 40,00 14,00 45,40 25,07 15,35 12,43 13,31 11,27 ZAVODNJE 44,33 33,80 1,73 10,47 24,67 24,47 36,80 18,13 26,01 2,72 23,29 5,77 GRAŠKA GORA 39,47 46,80 2,40 9,53 38,47 41,33 42,07 36,53 149,19 14,74 17,11 20,92 VELENJE 54,13 38,20 6,25 5,30 21,05 12,67 46,60 10,27 9,78 15,28 52,56 2,58 LOKOVICA - VELIKI VRH 47,40 52,60 6,00 12,80 32,03 11,20 104,40 30,20 15,35 11,00 16,77 4,35 DEPONIJA PESJE 52,53 42,40 8,33 14,80 56,67 35,80 44,87 12,27 9,10 7,88 8,56 21,59 ŠKALE 23,47 42,80 8,07 19,13 38,47 33,27 67,80 54,40 57,11 3,67 0,95 17,11 Iz rezultatov analiz prašnih usedlin je razvidno, da v letu 2010 letne depozicije na nobenem merilnem mestu niso prekoračile mejne mesečne kot tudi letne vrednosti iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku, ki je bila v veljavi do 8. avgusta 2007. Koncentracije težkih kovin v prašnih usedlinah Četrta hčerinska direktiva Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku kot tudi Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo vključujeta zahteve po spremljanju kakovosti in količine usedlin arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št. 73/1994), ki je prenehala veljati 08.08.2007, je določala tudi letne mejne vrednosti za težke kovine: svinec, kadmij in cink v prašnih usedlinah. Letne mejne vrednosti so bile naslednje: •Svinec (Pb): 100 μg/m2/dan, •Kadmij (Cd): 2 μg/m2/dan, •Cink (Zn): 400 μg/m2/dan. SREDNJE LETNE KONCENTRACIJE TEŽKIH KOVIN V PRAŠNIH USEDLINAH V LETU 2010 Pb (μg/m2/dan) Cd (μg/m2/dan) Zn (μg/m2/dan) Ni * (μg/m2/dan) As* (μg/m2/dan) ŠOŠTANJ 5,14 0,08 45,42 1,87 1,08 TOPOLŠICA 5,90 0,24 47,12 ZAVODNJE 5,18 0,39 47,14 3,84 2,11 GRAŠKA GORA 6,52 0,18 39,20 VELENJE 6,97 0,09 59,60 LOKOVICA - VELIKI VRH 4,56 0,19 50,17 0,93 0,43 * …vsebnost arzena (As) in niklja (Ni) v vzorcih padavin se spremlja le na lokacijah Šoštanj, Zavodnje in Veliki Vrh Iz rezultatov analiz težkih kovin v prašnih usedlinah je razvidno, da v letu 2010 letne depozicije Pb, Cd in Zn na nobenem merilnem mestu niso prekoračile mejne vrednosti iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku, ki je bila v veljavi do 8. avgusta 2007. V letu 2010 je bila skladno z zahtevami četrte hčerinske direktive v vzorcih padavin določena tudi depozicija živega srebra in policikličnih aromatskih ogljikovodikov na lokaciji Šoštanj. Rezultati meritev so podani v tabelah v nadaljevnaju. KONCENTRACIJE HG IN PAH V PRAŠNIH USEDLINAH V LETU 2010 ŠOŠTANJ 71 Hg (μg/m2/dan) As* (μg/m2/dan) 0,31 0,20 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.2.6.1 Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je dober pokazatelj splošne onesnaženosti zraka določenega področja in vpliva transporta onesnaženih zračnih mas. V okviru monitoringa padavin določamo v mesečnih vzorcih padavin naslednje parametre: •pH (kislost padavin), •prevodnost, •koncentracije nitratov, •koncentracije sulfatov, Kislost padavin •koncentracije kloridov, •koncentracije amoniaka, •kovine Ca, Mg, Na, K in •usedline in težke kovine v usedlinah Pb, Zn, Cd, za katere so predpisane mejne vrednosti. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, ki imajo pH vrednost nižjo od 5,6. V okolici TEŠ se po posameznih merilnih mestih pH vrednost padavin precej razlikuje. Kislost padavin narašča z oddaljenostjo od termoelektrarne. V bližini termoelektrarne se redko pojavijo kisle padavine, ker je v zraku vedno nekaj najfinejših delcev pepela in prahu, ki dviguje pH padavin. V letu 2010 je bilo 15 kislih padavin na območju TE Šoštanj. V poročilu za leto 2010 podajamo podatke za najbolj značilne parametre, ki se jih določa v vzorcih padavin: •pH kot merilo kislosti padavin in •koncentracije sulfatov in nitratov. KISLOST PADAVIN – ŠTEVILO KISLIH VZORCEV PADAVIN 1995 ŠOŠTANJ 0 TOPOLŠICA ZAVODNJE 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 1 0 3 2 2 5 2 1 1 0 0 0 0 0 1 3 5 3 6 4 2 5 2 3 0 1 0 0 1 0 3 8 10 6 9 6 3 4 4 5 0 1 0 0 0 0 3 GRAŠKA GORA 3 6 2 4 0 0 2 2 2 0 1 0 0 0 0 1 VELENJE 0 4 2 3 2 0 2 2 2 0 0 1 0 0 0 0 LOKOVICA - VELIKI VRH 8 10 9 9 4 4 8 5 4 0 1 1 0 0 0 2 PESJE - - 1 1 0 1 5 3 1 0 1 0 0 0 0 3 5 3 0 5 6 3 0 1 1 0 0 0 2 22 36 23 40 21 12 36 26 21 1 6 3 0 1 0 15 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ŠOŠTANJ 5,66 5,48 5,78 4,69 5,23 4,43 4,73 5,50 5,00 5,60 5,85 5,81 6,05 6,00 6,00 5,46 TOPOLŠICA 5,10 4,74 4,25 4,71 4,59 5,08 3,54 5,20 5,10 5,96 5,34 5,91 5,88 5,40 5,62 5,19 ZAVODNJE 4,58 4,50 4,29 4,36 4,61 5,16 3,54 4,45 4,80 5,85 5,54 5,70 6,00 6,00 5,93 4,90 GRAŠKA GORA 4,49 5,06 4,22 4,76 5,78 5,84 5,34 5,30 5,00 5,90 5,44 6,02 6,00 6,05 6,05 5,54 VELENJE 5,64 4,88 4,54 5,14 5,12 5,89 5,03 5,50 5,00 5,85 6,00 5,50 6,00 5,95 6,10 6,23 LOKOVICA - VELIKI VRH ŠKALE SKUPAJ KISLOST PADAVIN – NAJNIŽJI pH 4,09 4,05 4,38 4,02 4,45 5,17 4,01 4,10 4,80 5,95 5,16 5,40 5,85 6,00 5,95 4,87 PESJE - - 4,86 4,96 6,04 5,50 4,75 5,10 4,80 5,84 5,53 6,00 5,90 6,10 5,87 5,13 ŠKALE - - 4,88 4,97 5,79 4,10 4,11 4,90 5,95 5,54 4,76 5,90 6,00 5,63 5,21 72 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA - VELIKI VRH PESJE ŠKALE JAN. 5,46 6,35 6,17 6,91 6,79 5,92 5,17 5,21 FEB. 6,35 5,83 5,15 5,54 6,52 5,99 5,74 5,73 Kisle padavine se pojavljajo predvsem v mrzlih mesecih leta. Največje število kislih padavin je bilo v let 2010 na lokaciji Topolšica, Zavodnje in Pesje, kjer so bili na vsaki od lokacij kisli trije od 12 vzorcev padavin. Najnižja pH vrednost je bila dosežena na ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA - VELIKI VRH PESJE ŠKALE ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA GORA VELENJE LOKOVICA - VELIKI VRH PESJE ŠKALE 1995 17,50 13,26 14,04 10,84 9,28 17,38 - 1995 6,57 5,56 5,49 4,44 4,27 4,51 - 1996 26,47 15,90 17,45 14,98 15,25 19,30 - 1996 7,46 6,15 7,16 5,83 6,15 6,08 - MAR. 6,90 6,86 6,16 6,11 6,25 6,35 6,60 6,32 pH VREDNOST PADAVIN V LETU 2010 APR. MAJ JUN. JUL. 7,02 5,77 6,98 6,30 7,14 5,50 6,79 6,13 6,95 5,74 6,54 6,90 7,18 5,70 7,32 6,30 6,88 6,23 6,52 7,30 6,89 5,90 6,48 7,33 7,10 5,79 6,75 6,21 7,19 5,99 6,43 6,27 lokaciji Veliki Vrh, kjer je znašala 4,87. Primerljiva pH vrednost je bila dosežena tudi na Zavodnjah, kjer je znašala 4,90. Obe minimalni pH vrednosti sta bili izmerjeni v mesecu oktobru. 1997 22,74 12,62 11,48 11,19 11,24 17,06 11,07 1997 6,50 5,41 3,38 5,37 4,42 4,25 6,62 AVG. 7,18 6,48 6,80 7,01 6,75 6,47 6,77 6,70 SEP. 7,32 6,12 7,62 6,98 6,35 7,75 7,13 6,25 Koncentracije sulfatov in nitratov v padavinah Sulfati in nitrati so končni produkti oksidacije SO2 in NOx in so glavni povzročitelji ki- OKT. 6,05 5,19 4,90 6,62 6,25 4,87 5,13 5,62 NOV. 6,01 5,53 5,17 5,85 6,47 5,28 5,53 5,36 DEC. 7,20 6,48 6,35 6,53 6,38 5,95 5,91 5,94 slih padavin. Zadnja leta smo v svetu in pri nas zasledili padec koncentracij sulfatov v padavinah in skupnih depozicijah sulfatov na površino tal. 1998 18,34 13,04 12,69 12,19 10,85 13,23 11,54 13,01 KONCENTRACIJE SULFATOV (mg/m2/dan) 1999 2000 2001 2002 2003 14,16 14,15 12,68 17,82 10,46 11,23 9,90 11,02 13,25 10,64 13,23 11,82 13,21 13,10 10,47 9,79 8,83 9,94 10,22 9,68 9,04 8,52 9,77 11,27 8,05 13,55 11,46 11,52 13,83 9,34 10,01 11,92 10,63 17,07 11,31 10,56 10,55 9,95 12,43 9,55 2004 13,68 13,90 13,06 11,83 9,81 11,75 14,08 10,23 2005 12,14 10,72 12,00 10,55 9,99 11,06 12,37 10,22 2006 10,08 12,15 9,87 8,53 7,20 8,43 10,64 21,63 2007 11,55 10,26 11,94 7,83 8,20 11,75 10,67 9,31 2008 10,46 10,34 10,72 10,09 10,71 9,12 11,51 8,36 2009 30,94 28,53 35,97 21,25 20,67 24,15 24,99 25,98 2010 7,11 6,90 9,56 7,26 8,02 8,02 7,90 5,63 1998 4,90 4,47 4,65 6,10 3,68 4,39 4,85 4,86 KONCENTRACIJE NITRATOV (mg/m2/dan) 1999 2000 2001 2002 2003 4,89 5,53 5,82 8,89 9,54 5,11 4,14 4,99 9,20 6,16 4,49 4,61 4,67 6,86 7,15 5,99 5,90 7,79 8,21 8,94 6,38 422 4,67 6,43 7,63 5,30 4,39 4,26 6,22 4,61 5,34 5,56 6,43 7,58 7,95 4,53 4,93 5,15 6,19 5,45 2004 15,40 11,46 8,24 10,36 12,15 7,68 9,19 7,59 2005 11,07 5,42 6,80 9,49 9,14 5,60 7,75 5,59 2006 9,52 5,32 5,61 6,56 6,56 5,43 6,69 6,02 2007 10,94 8,47 6,74 10,08 9,55 6,34 7,38 6,73 2008 10,49 8,08 10,51 8,32 7,91 5,29 8,58 4,81 2009 13,63 11,69 9,64 8,41 9,77 6,48 9,99 4,79 2010 7,75 5,55 10,15 5,16 6,23 4,03 7,08 4,52 73 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.3 OBREMENITVE VODA 5.3.1. Splošno o obremenitvah voda V tem letu smo preko izpustov odvedli v reko Pako 2.530.067 m3 neoporečnih hladilnih voda, na komunalno čistilno napravo Šoštanj pa normativno 10.470 m3 fekalnih voda. Ker količine fekalnih voda ne merimo, temveč jo izračunamo iz normativa po zaposlenem, smo v bilanci voda TEŠ ostanek 38.832 m3 pitne vode tudi letos računsko dodali količinam vode za namakanje nasipa. Ker pa le to po drugi strani ni zelo verjetno, te količine v bilanci ZKV nismo upoštevali. Na področje sanacije ugreznin je bilo dodano 0 m3 jamske vode, 395.970 m3 odpadnih voda TEŠ (tu ni upoštevana razlika do normativa pitne vode), 0 m3 surove vode iz Pake in 252.789 m3 padavin, skupaj to- rej 648.759 m3 dodatnih voda. Ker smo poleg tega na področje sanacije ugreznin delno ločeno delno pa kot produkt vgradili 259.572 ton takšnega pepela, ki še lahko veže vodo (0.8 ton vode /1 ton pepela) lahko torej 207.658 m3 dodanih odpadnih voda smatramo kot sistemsko koristno izgubo oziroma vgrajeno vodo. Od vse dodane vode je torej 207.658 m3 vezal pepel, izhlapelo pa je 200.910 m3. Hidrometeorološko stanje nasipa kaže, da je bilo padavin 51.879 m3 več kot pa izhlapevanja. Ker obenem ni bilo prelivanja ZKV se razlika v 240.191 m3, ki je sestavljena predvsem iz blatne vode TEŠ smatra kot nelegalna izguba. dodatno pripomogla k izboljšanju bilance ZKV. Izboljšana bilanca ZKV bo skupaj z odstranitvijo akumulacij na PSU nedvomno pripomogla dodatnemu izboljšanju kemijskega, kasneje pa tudi ekološkega stanja jezera. Dodatno planiramo izvesti še sistem vlaženja produktov iz ZKV cevovoda na lokaciji vmesnega skladišča. V okviru prizadevanj za zmanjšanje izgub voda smo se v tem letu usmerili v pridobivanje dokumentacije za izgradnjo centrifuge za blatno vodo dekarbonatizacije, ki bo Postopek lociranja onesnaževalcev, ki ga imamo uvedenega v TEŠ za potrebe pospešitve intervencij v tem letu, ni bil sprožen niti enkrat. 74 Sistem zbiranja voda iz področja transportne ceste in vmesnega skladišča produktov je v tem letu obratoval po pričakovanju in s prečrpavanjem v ZKV prispeval k učinkovitejšemu vodnemu čiščenju utrjenih površin in manjšemu onesnaževanju vodotoka. V okviru ekološko sprejemljivejše uporabe razpoložljivih voda in vzdrževanja ekološko sprejemljivega pretoka 400 l/s v Šoštanju še vedno ostaja naloga približati dotok za bogatenje reke Pake mernemu mestu v Šoštanju in avtomatizirati krmiljenje, kar bi bilo ob predpostavki dovolj velikega predtlaka (nivoja) izvedljivo direktno iz cevovodov Družmirskega jezera. V tem letu smo splavili tudi projekt razvojne možnosti jezer v Šaleški dolini, ki ima namen dolgoročno rabo vode za hladilne sisteme TEŠ združiti z drugimi možnimi dejavnostmi v tem okolju. Iz naslova optimiranja izkoriščanja surovih voda je bil izveden tudi večji del programa zmanjšanja porabe Topolške vode. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA BILANCA UPORABLJENIH VODA SUROVA VODA VIR m /leto DRUŽMIRSKO JEZERO 8658944 3 PROIZVODNJA obdelano Topolšica 330000 KPV 874850 števčne izg. 77721 0 5776866 blatna voda deka za rdp 341414 v HOP 341414 58000 deka za RDP 58000 hladilna za RDP 605288 kaluža 1320334 izhlapela 958477 kaluža 479238 HS4 3265271 izhlapela 2176847 blatna voda 28350 v HOP 28350 deka za rdp 17000 deka za RDP 17000 hladilna za RDP 357929 surova RDP 77721 surova za RDP 77721 kaluža 730495 števčne izg. 817 205771 za RDP 4 DEMI2 351681 11615620 3851244 1437715 števčne izg. 49302 izhlapela HS1-3 HOP 5712 67616 11615620 m3/leto HS5 za RDP 4 grmov vrh VSOTA 5109015 2014210 HOP TOPOLŠICA m /leto 5486418 surova RDP PORABA 3 DEKA 2 DEKA1 PAKA m /leto 3 0 5712 v HOP števčne izg. 817 0 5712 205771 za RDP 4 bloki1 - 3 62195 izhlapela 62195 blok4 111360 izhlapela 104360 blok5 94740 el. ČK v HOP 8000 toplotna p. 33429 izhlapela 33429 205771 el. ČK v HOP 7000 izhlapela 86740 eluati 11206 el. DM v HOP 11206 števčne izg. 38751 števčne izg. 38751 pitna 49302 fekalna 10470 ostalo v HOP 38832 11615620 75 števčne izg. 11615620 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA BILANCA PORABLJENIH VODA ŠTEVČNE IZG. IZHLAPELA VEZANA V PAKO V VEL. JEZ. NA KČN VSOTA m /leto m /leto m /leto m /leto m /leto m /leto m3/leto 3 HS 1 - 3 3 3 3 958477 3 3 479238 1437715 HS 4 2176847 730495 2907342 HS 5 3851244 1320334 5171578 BLOK 1 - 3 62195 62195 BLOK 4 104360 104360 BLOK 5 86740 86740 TOPLOTNA POSTAJA 33429 RDP BOKA 4 IN 5 1064852 33429 256857 HOP - ZKV 59885 VODA V ŽLINDRI 22364 NASIP SAN. UGREZ. 1321709 0 22364 352553 352553 FEKALNA ŠTEVČNE IZGUBE 45280 VSOTA 45280 Legenda: DEKA HS DEMI ali DM HOP, ZKV RDP ČK KČN KPV fekalna števčne izgube namakanje nas. 59885 10470 10470 10470 11615620 45280 8690697 339106 2530067 dekarbonatizaciji sta objekta za pripravo dodatne hladilne vode hladilni sistemi so naprave za primarno oddajanje odvečne toplote v hladilnih stolpih demineralizacija je objekt za pripravo deionata hidravlični odplav pepela je del zaprtega krogotoka voda naprava za mokro razžveplanje dimnih plinov naprava za demineralizacijo kondenzatov komunalna čistilna naprava, ki obratuje v sklopu KPV komunalno podjetje Velenje, ki nas oskrbuje s pitno vodo količina izračunana iz normativa in števila zaposlenih izgube voda, ki so posledica napak števcev in premalega števila meritev količina vode, ki se izgubi na nasipu in v kateri ni upoštevan višek padavin 76 0 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.4 RAVNANJE S STRANSKIMI PRODUKTI V letu 2010 smo za ugreznine pripravili 451.339 ton pepela in žlindre, 0 ton produktov aditivnega razžveplanja dimnih plinov (AODP) in 406.525 ton suspenzije sadre, ki je bila sestavljena iz 297.439 ton čiste sadre in 109.086 ton vode. Od teh količin smo v produkt RDP zmešali 374.807 ton suhega pepela, 63.896 ton mokre žlindre in vso suspenzijo sadre s čemer smo proizvedli 845.228 ton zemeljsko vlažnega produkta, 27.454 ton pepela smo oddali PV, ostanek pa hidravlično transportirali na področje sanacije ugreznin. Na ugreznine je bilo vgrajeno torej 382.353 ton suhega pepela in žlindre, 63.896 ton mokre žlindre in 406.525 ton mokre sadre, skupaj torej 852.774 ton produktov zgorevanja TEŠ ter 207.658 ton dodatnih voda, v jamo pa je bilo vgrajeno 27.454 ton pepela. STRANSKI PRODUKTI TEŠ V TONAH NA LETO Pepel + žlindra Produkti AODP Voda v žlindri Sadra 100 % Voda v sadri dodatna voda 451339 0 22364 297439 109086 207658 Pepel, žlindra in produkti AODP Voda v žlindri Suspenzija sadre dodatna voda 451339 22364 406525 207658 Voda v žlindri Suspenzija sadre dodatna voda oddano PV Ostanek pepela, žlindre in prod. AODP 27454 oddano PV 423885 Pepel, žlindra in prod. AODP žlindra 382353 41532 oddano PV 27454 hidravlično pepel suho 374807 oddano PV 7546 oddano PV hidravlično 27454 7546 vgrajeno v jami 27454 22364 406525 207658 Voda v žlindri Suspenzija sadre dodatna voda 406525 207658 mokra žlindra 22364 Suspenzija sadre dodatna voda 63896 406525 Transportirano kot zemeljsko vlažna mešanica 845228 207658 produkti vgrajeni v nasip dodatna voda 852774 207658 vgrajeno v jami produkti vgrajeni v nasip vključno z dodatno vezano vodo 27454 1060432 Količina hidravlično transportiranih produktov je izračunana na podlagi bilance stehtanih količin in analiz premoga in stehtanih stranskih produktov. Količina dodatne vode pa je določena na podlagi podatka, da 1 tona pepela, žlindre in produktov AODP lahko veže 0,8 ton vode. 207658 dodatna voda Kot je razvidno smo večino pepela, žlindre in ostalih stranskih produktov TEŠ predelali v produkt RDP imenovan tudi stabilizat TEŠ, ki ga koristno uporabljamo pri sanaciji ugreznin Premogovnika Velenje. Iz naslova učinkovite snovne izrabe odpadkov zgorevanja smo podrobneje nadzirali proizvodnjo v skladu s Slovenskim tehničnim soglasjem (STS) za stabilizat TEŠ ter uspeli 93 % stabilizata pripraviti s pravilno vsebnostjo sadre. Rezultati so slabi predvem na bloku 4, kjer je odstotek avgusta padel pod 80 %, predvsem zaradi težav z dinamiko prodaje pepela in sadre ter izjemno velikimi količinami žlindre. Za izboljšanje stanja so bili takrat za elektro službo pripravljeni algoritmi za ra- 77 čunalniški nadzor kot tudi za izvedbo avtomatskega krmiljena ustrezne mešanice. V kolikor to ne bi bilo dovolj, bo potrebno v naslednjem obdobju izvesti še nekatere kombinacije transporta, predvsem pepela iz bloka 5 na blok 4 in žlindre iz bloka 4 na blok 5. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Zunanji transport produkta V tem letu na področju transporta ni bilo večjih posebnosti. Odvodnjavanje ceste v skupni cestni zbiralnik s črpališčem za onesnažene vode je funkcioniralo dobro in omogočalo vlaženje ceste in pranje premikajočih se vozil. Kljub temu je prašenje še zmeraj zelo izrazito, zato bo potrebo izvesti še vlaženje produktov v vmesnem skladišču. Področje sanacije ugreznin -nasip-pregrada Na področju sanacije ugreznin v tem letu ni bilo znatnih sprememb. Koncentracije sulfata in molibdena so v okolici področja sanacije ugreznin še vedno občutne, zaznati je le padec v zgornji plasti Velenjskega jezera. Osnovni vzrok za visoke koncentracije obeh snovi je pretežno povezan s preteklim pronicanjem vode skozi nasip, ko so bile na nasipu še velike akumulacije voda. V kolikor se kvaliteta voda glede sulfata in molibdena ne bi dovolj hitro izboljševala pa bo potrebno proučiti tudi možno pronicanje meteornih voda in z ustreznim prilagajanjem naklonov površin omogočati hitrejše odtekanje padavin. čena, kar je presenetljivo, saj je jamska voda že nekaj časa odstranjena iz nasipa. Kaže, da bi lahko bila vzrok za to tudi voda, ki se zbira v kanalu ob zahodni strani nasipa in je močno obremenjena z nitriti .Ta kanal je namreč lociran na površini, kjer so bile nekoč gnojene njive. Koncentracija nitritov v vodi zaprtega krogotoka je bila v tem letu dvakrat prekora- 5.5 HRUP Na področju emisije hrupa je še naprej ostalo eno mesto s prekomernim hrupom v zahodni smeri od TEŠ zaradi hladilnega stolpa bloka 4. Ker pa se ta hrup lahko primerja tudi z mnogimi naravnimi pojavi, smo od ministrstva pridobili začasno dovoljenje za prekoračevanje do izgradnje bloka 6, ko blok 4 ne bo več obratoval. 5.6 ODPADKI V navedenem obdobju smo okoljsko ustrezno odstranili azbestna polnila iz obeh najstarejših hladilnih stolpov. Demontažo je opravilo podjetje z okoljevarstvenim dovoljenjem za tovrstna dela, kar je garancija, da so bila dela izvajana skrbno brez nepotrebnega prašenja. Azbest se je pakiral v neprepustno folijo. Odvoz je opravilo podjetje z dovoljenjem za zbiranje, odložilo pa se ga je na odlagališče z dovoljenjem za odlaganje tovrstnih odpadkov. Iz naslova ločevanja ostalih vzdrževalnih odpadkov smo še posebej spremljali trende nastajanja in odstranjevanja mešanih gradbenih in mešanih komunalnih odpadkov na komunalno odlagališče. Rezultati so na področju mešanih komunalnih odpadkov še vedno slabi, saj se je količina le malo zmanjšala. Iz mešanih gradbenih odpadkov pa nam je uspelo izločiti vsaj mešanico betona, opeke, ploščic in keramike, ki je bolj primernejša za recikliranje kot pa popolnoma pomešani gradbeni odpadki. rezervoarje snovi. V septembru je bila opravljena tudi še ena ustna obravnava in sestanek na agenciji zvezi z zanimanjem Avstrije za PVO. Oktobra smo se s predstavniki Republike Avstrije še sestali in jim obrazložili naše namene ter pokazali študije čezmejnih vplivov. V oktobru je bila javna razgrnitev OVD bloka 6 v novembru pa še v Avstriji. Kasneje smo pisno odgovorili še na vse pomisleke NVO, ki so jih predstavili v okviru javne razgrnitve. Do konca leta pa smo od republike Avstrije pridobili tudi že načelno strinjanje z blokom 6. 5.7 OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE V okviru OVD smo na zahtevo ARSO vlogo ločeno dopolnili z dodatnimi zahtevami za obstoječo napravo, ki zajema bloke 1 - 5 ter obe PT in ločeno še za večjo spremembo, ki zajema blok 6 nakar nam je bilo aprila za obstoječi del OVD tudi podeljeno. Iz naslova OVD za blok 6 je bilo pripravljeno še nekaj dopolnitev in sicer je bilo preverjeno in obnovljeno parcelno stanje in podano nekaj obrazložitev glede premaknjenega iztoka v Pako, emisije prahu in primarnih ukrepov. Iz celotne vloge so bile v strnjene dokumente zbrane tudi reference napram najboljšim razpoložljivim tehnologijam (ang. BAT) za samo kurilno napravo, hladilni sistem in vse nove 78 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8 LETNO POROČILO - ERICO 5.8.1 Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami Srnjad (Capreolus capreolus L.) predstavlja najpomembnejšo lovsko-gospodarsko vrsto v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena najprimernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije uplenjenih živali se vsako leto zberejo vse spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi; le-te zagotavljajo relevantne informacije o: (a) onesnaženosti okolja z nekaterimi vrstami anorganskih onesnažil (npr. fluoridi), in sicer tako v smislu akumulacijske kot tudi odzivne bioindikacije; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim onesnažilom (pojav zobne fluoroze); (c) vitalnosti srnjadi in spreminjanju kakovosti habitatov (meritve velikosti spodnjih čeljusti); (d) zdravstvenem stanju populacij (prisotnost anomalij). Fluoridi so naravna sestavina zemeljske skorje, k povišanim vsebnostim v okolju pa največ prispevajo človekove aktivnosti. V Sloveniji je največji vir emisij fluoridov Talum Kidričevo z letnimi emisijami > 300.000 kg fluoridov; sledita Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Trbovlje. Z namenom določitve izpostavljenosti srnjadi kot primerne ciljne bioindikatorske vrste smo v omenjenih območjih (Šaleška dolina, okolica Kidričevega, Zasavje; kot kontrolno območje še Zgornja Savinjska dolina) za leto 2007 oz. za obdobje 1997 – 2009 (Šaleška dolina: lovišče Oljka, Šmarno ob Paki) naključno izbrali 441 levih polovic spodnjih čeljusti srnjadi (vse starostne kategorije) in izvedli metodo akumulacijske bioindikacije, t.j. določitev vsebnosti fluoridov v čeljustih. Vsebnosti fluoridov v spodnjih čeljustih srnjadi s starostjo značilno naraščajo. S prostorsko primerjavo med omenjenimi območji smo ugotovili, da so bile najvišje vsebnosti pri vseh starostnih kategorijah srnjadi izmerjene v okolici Kidričevega (2 – 4 letna srnjad: n = 42; ā = 840 ± 64 mg/ kg; Max = 2.020 mg/kg). V Šaleški dolini (n = 22; ā = 175 ± 9,5 mg/kg; Max = 285 mg/kg) in Zasavju (n = 8; ā = 172 ± 31 mg/ kg; Max = 330 mg/kg) so bile te vsebnosti za cel velikostni razred nižje; še nekoliko nižje so bile v kontrolnem območju Zgornje Savinjske doline (n = 8; ā = 138 ± 13 mg/kg; Max = 201 mg/kg), kjer smo zabeležili tudi najnižje poznane vsebnosti teh snovi v Evropi. Popolnoma enak vrstni red onesnaženosti območij smo ugotovili tudi za vse druge starostne kategorije, tj. za mladiče, enoletno, srednje staro in staro srnjad. Za Šaleško dolino smo izvedli tudi zgodovinski biomonitoring z določitvijo vsebnosti fluoridov v časovni seriji 220 čeljusti srnjadi, odvzete v obdobju 1997 – 2009. Ugotovili smo statistično značilen trend zmanjševanja onesnaženosti okolja s temi onesnažili, in sicer pri vseh starostnih kategorijah; upad je tudi v linearni soodvisnosti z zmanjševanjem emisij SO2 (r = 0,86; p < 0,001) oz. prahu (r = 0,72; p < 0,001) iz TEŠ; prelomno leto je leto 2000, ko je bila zgrajena razžvepljevalna naprava na bloku 5 TEŠ. Sicer so znotraj lovišča Oljka, Šmartno ob Paki, s fluoridi nekoliko bolj obremenjeni ekosistemi na Velikem Vrhu, tj. emisijam iz TEŠ najbolj izpostavljenem predelu. Podobno smo dokazali tudi izra- zito in značilno zmanjševanje obremenjenosti ekosistemov s fluoridi z oddaljevanjem od največjega točkovnega vira teh onesnažil v Sloveniji – tovarne aluminija Talum Kidričevo. Na celotnem letnem odvzemu srnjadi v Sloveniji (odvzem leta 2007) smo izvedli metodo reakcijske bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi, in sicer z določitvijo stopnje zobne fluoroze (DLI: “dental lesion index”), tj. z vizualno oceno poškodovanosti sklenine vseh šestih stalnih kočnikov vseh odraslih osebkov srnjadi (n = 14.672; frekvenca zobne fluoroze (ZF) = 14,9 %; povprečen DLI = 0,6 ± 0,0; Max DLI = 25). Podatki kažejo, da je zobna fluoroza (tako pojavnost kot tudi njena intenziteta) v Sloveniji bistveno manjša kot v vseh drugih območjih Evrope, kjer so v preteklosti opravljali tovrstne raziskave (npr. Nemčija, Češka). Le v okolici Kidričevega, kjer se nahaja tovarna aluminija, je stopnja zobne fluoroze izrazito povečana (lovišče Boris Kidrič: povprečen DLI = 7,8 ± 1,3; Max = 20), kar je zaskrbljujoče, saj lahko zaradi hitre obrabe fluoroznega zobovja srnjadi v tem območju prihaja do ogrožanja vitalnosti srnjadi in skrajšanja pričakovane življenjske dobe osebkov. Nasprotno so vsa večja naravovarstveno pomembna območja Slovenije (EPO, območja Natura 2000, zavarovana območja) v smislu obremenjenosti s fluoridi v ugodnem ekološkem stanju, saj nobeno izmed teh območij nima povišane stopnje ZF srnjadi. 79 Od okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na zobno fluorozo, imajo največjo (negativno) vlogo antropogene točkovne emisije fluoridov (izražene kot oddaljenost od glavnega vira emisij v Sloveniji), starost osebka (s starostjo ZF narašča) ter delež gozda, ki preko prestrezanja dela plinastih in/ali prašnih depozitov teh onesnažil zmanjšuje pojav in intenziteto zobne fluoroze. Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti Šaleške doline s fluoridi smo izvedli tudi z določitvijo stopnje zobne fluoroze vse odrasle srnjadi, uplenjene v loviščih Oljka, Šmartno ob Paki, Velenje, Škale, Velunja in Smrekovec Šoštanj v obdobju 1997 – 2009 (n: 1.371; povprečen DLI = 0,7 ± 0,1; Max DLI = 15). Ugotovili smo trend upada tako pojavnosti kot tudi stopnje zobne fluoroze v celotnem obravnavanem obdobju (leto 1997: povprečen DLI = 1,6 ± 0,2; Max = 15; leto 2009: povprečen DLI = 0,2 ± 0,1; Max = 6). Tako stopnja zobne fluoroze kot tudi vsebnost fluoridov v čeljustih srnjadi, odvzete iz lovišč Šaleške doline, potrjujeta, da le-ta nikoli ni bila pretirano onesnažena s fluoridi, kar je očitno iz primerjav naših rezultatov z rezultati drugih študij iz Evrope. Še pomembneje pa je, da trend upada obeh parametrov potrjuje pomembno zmanjšanje onesnaženosti okolja s fluoridi in tudi izpostavljenosti ekosistemov v Šaleški dolini po letu 2000, ko je bila na 5. bloku TEŠ zgrajena naprava za čiščenje dimnih plinov. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA V tretjem delu raziskave smo s pomočjo meritev dolžin spodnjih čeljusti srnjadi določali velikost osebkov (vitalnost populacije) te vrste znotraj celotne Slovenije (n = 11.152). Najdaljše (največje) spodnje čeljusti ima srnjad iz vzhodne Slovenije (srnjaki: panonska Slovenija: ā = 158,6 ± 0,2 mm; subpanonska Slovenija: ā = 159,3 ± 0,2 mm), sledi centralna Slovenija (alpska Slovenija: ā = 157,3 ± 0,1 mm; visoke kraške planote: ā = 157,5 ± 0,2 mm). Najmanjše čeljusti ima srnjad iz jugozahodne Slovenije (submediteranska Slovenija: ā = 156,1 ± 0,3 mm). Mladiči srnjadi najhitreje rastejo v prvi polovici leta (med spoloma ni razlik), tj. do decembra, ko se rast upočasni, vendar osebek do drugega leta starosti še vedno raste. Začetne manjše rasti, ki je lahko zaradi določenih dejavnikov upočasnjena, osebek v kasnejšem času ne more nikoli nadomestiti; ko pa žival enkrat zraste, okoljski dejavniki ne vplivajo več na njeno velikost. Zaradi tega so spodnje čeljusti kot časovno standardiziran vzorec Prostorska razporeditev zobne fluoroze (tretji kvartil DLI) odrasle srnjadi, odvzete iz celotne Slovenije leta 2007 v resoluciji 1 km2. Povprečne dolžine spodnjih čeljusti odraslih srn, odvzetih iz celotne Slovenije v letu 2007 na nivoju lovišč. dober kazalnik vitalnosti populacije in kot take zelo primerne za uporabo v kontrolni metodi upravljanja z vrsto. Na podlagi rezultatov multivariatnih analiz smo ugotovili, da je velikost spodnjih čeljusti odvisna od starosti mladičev oz. enoletnih osebkov, saj s starostjo osebek raste; ta dejavnik pri mladičih pojasni skoraj 95 % vse pojasnjene variabilnosti v dolžini čeljusti, pri lanščakih pa 76 %. Od okoljskih dejavnikov, ki skupaj pojasnijo 4,8 % pojasnjene variance pri mladičih in 23 % pri lanščakih, največ variabilnosti v dolžini spodnjih čeljusti pojasnijo dejavniki, ki vplivajo na razpoložljivost in kvaliteto hrane, in sicer delež obdelovanih in travniških površin, pri enoletnih osebkih tudi delež listavcev in dolžina gozdnega roba. Poleg tega na velikosti čeljusti srnjadi vplivajo tudi klimatski dejavniki, predvsem povprečna letna količina padavin (0,9 % pri mladičih in 4,5 % pri lanščakih), ki pomeni izgubo energije zaradi termoregulacije, spremen- Nepravilnosti v številu zob odrasle srnjadi. Levo: prisotnost prvega predmeljaka (P1); desno: odsotnost drugega predmeljaka (P2). 80 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA ljivka pa je povezana tudi z nadmorsko višino in nižjimi povprečnimi temperaturami. Na velikost spodnjih čeljusti enoletnih osebkov vpliva tudi gostota jelenjadi (1,1 % pojasnjene variance), predvsem zaradi kompeticije za hrano v zimskih mesecih, ko je te manj na razpolago. Zdravstveni status srnjadi (nanašajoč se na žvekalni sistem, tj. čeljusti/zobovje) v Sloveniji smo določili z makroskopskim pregledom vseh čeljusti (> 39.000) in do- ločitvijo nekaterih anomalij, poškodb oz. bolezni. Prisotnost in pojavnost aktinomikoze (glivično-bakterijsko obolenje: 113 primerov oz. 7,4 ‰) in hipoplazije (izraz motenj v procesu tvorbe sklenine: 216 primerov oz. 14,1 ‰) je posledica vpliva okoljskih dejavnikov, onesnaženosti oz. parazitov, na kar kaže prostorska razporeditev obeh obolenj s tendenco po grupiranju v nekaterih delih Slovenije. Prisotnost prvega predmeljaka (evolucijsko sicer izgubljen zob srnjadi: 27 primerov oz. 0,6 ‰) je naključna, medtem ko se odsotnost drugega predmeljaka (v tem primeru gre po vsej verjetnosti za novodobno evolucijsko spremembo: 137 primerov oz. 3,3 ‰) pojavlja v skupinah, kar nakazuje na potencialni vpliv genetskih faktorjev. Kompleksne raziskave čeljusti srnjadi (in tudi ostalih vrst prostoživečih parkljarjev) imajo izjemen potencial tako v smislu bioindikacije/biomonitoringa onesnaženosti okolja, izboljšanja upravljanja s populaci- jami teh vrst in tudi za izvajanje relevantnega monitoringa kakovosti habitatov ter stanja naravovarstveno pomembnih območij Slovenije. Zaradi tega bi bilo s podobnimi raziskavami čeljusti parkljarjev smiselno nadaljevati tudi v prihodnje in pri tem vključiti nekatere nove izzive (npr. genetika, ugotavljanje dinamike poleganja različnih vrst) oz. jih uvesti kot standardiziran kazalnik stanja okolja v Sloveniji, a tudi v drugih evropskih državah. 5.8.2 Monitoring kakovosti živil živalskega izvora iz domače reje z območja šaleške doline V letu 2010 smo določili vsebnosti težkih kovin; As, Hg, Pb, Cd in PAH-ov v 45 vzorcih tkiv prašičev, 10 vzorcih mleka in 10 vzorcih jajc iz Šaleške doline in iz Zgornje Savinjske doline. Najpomembnejše ugotovitve so: (1) Vsebnosti Hg in As so bile v vseh analiziranih vzorcih tkiv prašičev, kravjem mleku in kokošjih jajcih bistveno nižje od zakonsko dopustnih vsebnosti in niso omejevale njihove primernosti za prehrano ljudi. (2) Vsebnosti Pb in Cd so bile prisotne skoraj v vseh vzorcih jeter in ledvic ter v posameznih vzorcih mesa prašičev. Primernost za prehrano ljudi so omejevale prekoračene vsebnosti Pb v jetrih iz Šaleške doline in mesu iz Zgornje Savinjske doline ter prekoračene vsebnosti Cd v treh vzorcih ledvic iz Šaleške, dveh iz Zgornje Savinjske doline in dveh vzorcih jeter iz Šaleške doline, kar potrjuje obremenjenost okolja s tem elementom v obeh območjih. Kokošja jajca in kravje mleko vsebujeta med kovinami Pb le v sledovih, zato sklepamo, da sta zagotovo primerna za prehrano ljudi. (3) V nobenem izmed analiziranih vzorcev nismo zasledili prisotnosti benzo [a] pyrena kot markerja genotoksičnosti in karcinogenosti v skupini PAH-ov; v skupini 16 spojin smo v ledvicah prašičev zasledili napthtalene, v jetrih in jajcih pa acenaphthene; spojini nista karcinogeni (rakotvorni), genotoksični vpliv še preučujejo, ker sta za okolje toksični. (4) Med Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino nismo ugotovili pomembnih razlik v onesnaženosti živil s PAH-i, kar kaže, da imajo PAH-i v obeh območjih zelo podoben izvor. (5) Prisotnost posameznih PAH-ov v živilih živalskega izvora iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline po vsej verjetnosti ni le posledica emisij iz Termoelektrarne Šoštanj, temveč tudi vpliva prometa in individualnega kurjenja lesne biomase, fosilnih goriv ter naftnih derivatov na kmetijah samih. (6) V prihodnje je v Šaleški dolini pomembno nadaljevati z monitoringom PAH-ov in kovin v živilih živalskega izvora. Primerjava povprečnih vsebnosti Cd v jetrih in ledvicah prašičev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v letu 2010. Podane so aritmetične sredine (mali kvadrati), standardna napake ocene (veliki pravokotniki) in odkloni zaupanja (kratke črtice); vzdolžne rdeče črte označujejo najvišje dovoljene vsebnosti (Ur. l. RS 69/2003, EC 1881/2006). 81 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.3 Kontrola pojavljanja pelinolistne ambrozije na zemljiščih, ki so v lasti oziroma v uporabi termoelektrarne Šoštanj Na zemljiščih, ki so v lasti oziroma v uporabi Termoelektrarne Šoštanj, smo v septembru in oktobru 2010 ugotavljali prisotnost in razširjenost pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.), ki je invazivna tujerodna vrsta. Na podlagi terenskih ogledov omenjenih zemljišč smo oblikovali naslednje zaključke oziroma priporočila: (a) Pelinolistna ambrozija je prisotna na območju sanacij ugreznin, na območju de- ponije premoga in v okolici Družmirskega jezera. Omenjena območja predstavljajo žarišča, od koder se lahko le-ta širi na druga območja. (b) Evidentirane populacije so majhne do srednje velike. Kljub številčnejšim populacijam pelinolistne ambrozije na nekaterih območjih, sklepamo, da je širjenje pelinolistne ambrozije v začetni fazi, saj gostih sestojev še nismo opazili. (c) Za zatiranje pelinolistne ambrozije predlaga- mo mehanske ukrepe (puljenje in košnja). Na območjih, kjer se bi izvajali ukrepi in tam, kjer so rastišča primerna za rast pelinolistne ambrozije, predlagamo vzpostavitev monitoringa in nadzora nad njenim pojavljanjem ter širjenjem. (d) Predlagamo popis prisotnosti in razširjenosti ostalih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki izpodrivajo domače vrste, spreminjajo vrstno sestavo območja in siromašijo bi- Moška socvetja na koncu vrhnjih vej (levo) in razrasla pelinolistna ambrozija (foto: S. Al Sayegh Petkovšek, 2010). otsko pestrost. Posebno pozornost je potrebno posvetiti naravovarstveno najbolj pomembnim območjem v okolici šaleških jezer (močvirja in gozdovi na vlažnih tleh), ki so najbolj ogroženi habitati, saj se invazivke rade širijo na odprte površine vzdolž vodotokov in v okolico jezer. (e) Zatiranje pelinolistne ambrozije in ostalih invazivnih tujerodnih vrst je treba izvajati kontinuirano (stalno). Prikaz lokacij, kjer smo v septembru in oktobru 2010 popisali pelinolistno ambrozijo. 5.8.4 Izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini Zrak je osnovna dobrina in njegova dobra kakovost je nujna za razvoj in obstoj ljudi, živali in rastlin. Izpostavljenost ljudi je Ott (1982) definiral kot dogodek, ko oseba pride v stik z onesnažilom v določeni koncentraciji v točno določenem obdobju. Z epidemiološkimi študijami so uspeli dokazati, da je onesnaženost zraka povezana s kardiorespiratornimi boleznimi. Večina epidemioloških in tudi drugih študij beleži vplive na zdravje ljudi pri relativno nizkih koncentracijah zračnih onesnažil in pri tem uporabljajo meritve zunanjih koncentracij zračnih onesnažil. Toda od 80 do 90 % ljudi svoj 82 čas večinoma preživi v zaprtih prostorih. Zato smo se odločili uporabiti prenosljive in lahke pasivne difuzivne vzorčevalnike kot primeren način za merjenje izpostavljenosti ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini. V prvem letu študije (2008) smo merili izpostavljenost ljudi tako, da so udeleženci vzorčevalnike nosili povsod s sabo. V drugem letu študije (2009) so imeli udeleženci vzorčevalnike izpostavljene v notranjih (bivalnih) in zunanjih prostorih (okolica bivališč). V tretjem letu študije (2010) pa smo vzorčevalnike izpostavili samo v zunanjem okolju bivališč udeležencev. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Namen raziskave je bil v zimskem in poletnem času določiti dejavnike (npr. delovno okolje, mesto bivanja, …), ki lahko vplivajo na različno osebno izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini. Določiti smo želeli izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom pred izgradnjo 6. bloka TEŠ. Meritve izpostavljenosti ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini smo izvajali s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki v 14 dnevnem poletnem (od 30.6.2008 do 14.7.2008, od 10.6.2009 do 23.6.2009 in od 9.6.2010 do 23.6.2010) in zimskem obdobju (od 29.1.2009 do 11.2.2009, od 20.11.2009 do 4.12.2009 in 24.11.2010 do 8.12.2010). Primerjali smo izpostavljenost zračnim onesnažilom pri ljudeh, ki spada- jo v različne starostne skupine in smo jih v statistični obdelavi meritev obravnavali v različnih skupinah. Te skupine so bile predšolski in šoloobvezni otroci, aktivno prebivalstvo (zaposleni) in upokojenci, ki pretežni del svojega časa preživijo v enem okolju. Primerjali smo ruralno in urbano okolje, zimski in poletni čas izpostavitve ter zaposlene, ki pretežni del delovnega časa preživijo v zunanjem okolju (terenski delavci) z zaposlenimi, ki pretežni del svojega časa preživijo v zaprtih prostorih (pisarne). V raziskavi je sodelovalo skupaj 61 ljudi v letu 2008, 51 ljudi v letu 2009 in 50 ljudi v letu 2010. Sodelovali so zaposleni, ki imajo svojo obrt ali so na vodstvenih mestih, zaposleni v prometu, v izobraževanju, zdravstvu, laboratoriju, trgovci, kmetovalci, delavci v proizvodnji… Ude- leženci vključeni v raziskavo so bili doma iz Velenja (urbano), Šoštanja (urbano), Topolšice, Lokovice, Gaberk, Šmartnega ob Paki, Graške Gore, Zavodenj, Plešivca, Vinske Gore, Lipja, Lajš in Škal. Izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini v obeh obravnavanih obdobjih v vseh treh letih raziskav, ni dosegla mejnih vrednosti, ki jih za posamezna zračna onesnažila določa evropska in slovenska zakonodaja. Ugotovili smo, da je bila izpostavljenost ljudi v zimskem obdobju za ozon in žveplov dioksid značilno manjša v primerjavi s poletnim časom. Razlike so tudi v izpostavljenosti ljudi dušikovim oksidom (NO, NO2, NOx) in sicer so bili udeleženci v zimskem času izpostavljeni večjim dozam teh onesnažil kot v poletnem delu izvedbe raziskave v vseh treh letih raziskav. Ugotavljamo še, da je izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini povezana z njihovim poklicem in osebnimi navadami (kajenje). Ženske so bile v zimskem času povprečno bolj izpostavljene dušikovim oksidom (NOx, NO, NO2) kot moški. Kadilci so bolj izpostavljeni dušikovim oksidom in manj ozonu kot nekadilci. Meritve s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki se od kontinuiranih meritev v primeru meritev ozona in žveplovega dioksida ne razlikujejo, za dušikove okside pa ugotavljamo, da so rezultati meritev s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki večji kot jih izmerijo avtomatske merilne postaje in bi meritve bilo potrebno še večkrat ponoviti. Koncentracije zračnih onesnažil (O3, NO2, NO, NOx) merjene s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki (PDV) v obeh okoljih Šaleške doline skupaj v poletnem času (9.6. - 23.6.2010) in zimskem času (24.11.2010 - 8.12.2010). 83 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.5 Povzetek poročila o meritvah emisij snovi v zrak iz silosov v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. za leto 2010 V skladu s slovensko zakonodajo – Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS 31/07, 70/08, 61/09) 3. člen, lahko silose opredelimo kot naprave za katere je potrebno opravljati občasne emisijske meritve prahu, saj pri njihovem obratovanju nastaja onesnaženost zunanjega zraka s prahom. Meritve prahu smo opravljali na silosu kalcita bloka 4 (REZ 3), silosu kalcita bloka 5 (REZ 3), centralnem silosu apnenca (REZ 5), silosu apna (REZ 6) silosu pepela bloka 4 (REZ 7), silosu pepela bloka 5 (REZ 8), silosu pepela bloka 5 (REZ 9). V času opravljanja meritev emisij prahu snovi v zrak iz silosa je odzračevanje silosov preko vrečastih filtrov delovalo s polno močjo. Meritve emisije snovi v zrak (prah) v podjetju TEŠ d.o.o. so bile opravljene v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS št. 31/07, 70/08, 61/09) in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08). Mejna vrednost celotnega prahu na posameznem izpustu je 150 mg/m3 pri masnem pretoku manjšim kot 200 g/h. Pri masnem pretoku večjim od 200 g/h je mejna vrednost celotnega prahu na posameznem izpustu 20 mg/m3. Izmerjene vrednosti prahu na nobenem posameznem mernem mestu niso presegale zakonsko predpisane mejne vrednosti. Predlagamo, da se meritve periodično ponavljajo vsako leto. Vzorčna mesta so kljub določenim omejitvam (dostop je urejen, premajhna ravna sekcija pred in za mestom vzorčenja, vzorčenje preblizu izpusta) omogočala odvzem reprezentativnega vzorca v skladu s standardom ISO 10780 in SIST EN 15259. V tabeli so prikazani rezultati meritev emitiranih količin celotnega prahu v mg/m3 in v g/h, ter njihova primerjava z zakonodajno vrednostjo. REZULTATI MERITEV EMITIRANIH KOLIČIN PRAHU IZ SILOSOV TEŠ (mg/m3 in g/h). Celotni prah [mg/m3] Masni pretok - Φm [g/h] 0,94 1,14 4,86 4,56 29,2 kg/leto 27,4 kg/leto MM3 – 1 od 4 centralni silosi apnenca (OWF 10) (REZ 5) < 0,21 < 0,14 < 0,02 kg/leto MM4 – 2 od 4 centralni silosi apnenca (OWF 20) (REZ 5) 1,38 0,84 / MM5 – 3 od 4 centralni silosi apnenca (OWF 30) (REZ 5) 0,50 0,22 / MM6 – 4 od 4 centralni silosi apnenca (OWF 40) (REZ 5) 0,44 1,15 0,14 kg/leto MM7 – Silos apna (REZ 6) 70,2 21,1 6,32 kg/leto MM8 – S ilos pepela bloka 4 (REZ 7) (levi izpust) 25,5 11,9 42,8 kg/leto MM9 – Silos pepela bloka 4 (REZ 7) (desni izpust) 45,3 20,4 73,4 kg/leto MM10 – S ilos pepela bloka 5 (REZ 8) (pomožni izpust) 0,32 4,24 0,64 kg/leto MM11 – S ilos pepela bloka 5 (REZ 9) (levi izpust) 4,97 57,0 160 kg/leto MM12 – S ilos pepela bloka 5 (REZ 9) (desni izpust) 19,8 239 1193 kg/leto SKUPAJ 171 365 1533 kg/leto Merno mesto (silos) MM1 – Silos kalcita bloka 4 (REZ 3) MM2 – Silos kalcita bloka 5 (REZ 4) Ocenjena letna obremenitev* Mejna vrednost (Ur. l. RS št. 31/07, 70/08, 61/09) 150 mg/m3 pri Φm < 200 g/h ali 20 mg/m3 pri Φm > 200 g/h * opomba: Ocenjena letna količina emitiranih količin prahu je odvisna od obratovalnih ur/leto posameznega odvodnika. Odvodnika OWF 20 (REZ 5) in OWF 30 (REZ 5) sta obratovala samo za potrebe meritev, drugače ne obratujeta. 84 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.6 Povzetek monitoringa jezer DN 323 1. Vsebnost sulfata v vodi se je v Velenjskem jezeru zmanjšala v primerjavi z leti poprej, a le v zgornji plasti jezera do globine 20 metrov. Vsebnost sulfata v globini pod 20 metrov je ostala enaka kot pred leti. Vzrok je v tem, da zaradi velike količine raztopljenih soli v vodi, ne prihaja do običajnega mešanja jezerskih plasti v zimski in spomladanski homotermiji. V Družmirskem jezeru pa se je vsebnost sulfata v vseh vzorčenjih rahlo povečala. 2. Vsebnosti kisika pod 1 mg /l so bile ob vseh vzorčenjih v Velenjskem jezeru izmerjene že na globini med 14 in 15 m, kar na osnovi kriterijev v Uredbi o stanju površinskih voda uvršča jezero med jezera, ki ne dosegajo dobrega ekološkega stanja. V Družmirskem jezeru še prihaja do mešanja zgornjih in spodnjih plasti vode v času spomladanske in jesenske homotermije, zato v letu 2010 ni prišlo do pomanjkanja kisika v spodnjih plasteh. VELENJSKO JEZERO - SULFAT mg/l DRUŽMIRSKO JEZERO - SULFAT 2010 mg/l 900 3. Mejne vrednosti razredov ekološkega stanja za posebna onesnaževala po novi uredbi v Velenjskem jezeru presegata sulfat in molibden. V zadnjih nekaj letih se koncentracije obeh zmanjšujejo. 120 maj povp. 08 800 povp. 09 100 avg. 700 povp. 10 80 sept. nov. 600 60 500 40 400 20 300 0 5 10 20 30 40 povp. 08 povp. 09 0 globina (m) 0 Koncentracija sulfata se je do globine 20 m zmanjšala, v spodnjih plasteh pa se zaradi gostotnih razlik ne more. 5 10 20 30 40 50 Vsebnosti sulfata v Družmirskem jezeru se je povečala. 85 60 globina (m) EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA KONCENTRACIJE KISIKA V DRUŽMIRSKEM JEZERU 2010 mg/l 12 maj 10 avg. 8 sept. 6 4 2 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 20 25 30 35 40 45 50 globina (m) KONCENTRACIJE KISIKA V VELENJSKEM JEZERU 2010 mg/l 12 maj 10 avg. 8 sept. nov. 6 4 2 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 86 13 14 15 20 25 30 35 40 45 50 globina (m) EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA VELENJSKO JEZERO MOLIBDEN ug/l 250 0m 200 LP-OSK 150 LP-OSK 100 50 0 2007 2008 2009 2010 leto Koncentracija Mo v Velenjskem jezeru se je od leta 2007 zmanjšala za 50%. 5.8.7 Monitoring vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem območju TEŠ – 2010 Stanje vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem območju TEŠ spremljamo že od leta 1989. Tudi v letu 2010 smo nadaljevali s preiskavami in v delo vključili vse elemente kakovosti in zahteve nove zakonodaje s področja površinskih voda. Nova zakonodaja: •Vodna direktiva - Water Framework Directive (2000/60/EC) •Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur.l.RS št. 10/2009) •Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l.RS št. 14/2009) in •Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda Opravili smo oceno kemijskega stanja površinskih voda glede na predpisane okoljske standarde kakovosti in oceno ekološkega stanja na osnovi vseh predpisanih elementov kakovosti (splošnimi fizikalno - kemijskimi parametri, posebnimi onesnaževali in biološkimi elementi kakovosti – fitobentosom in bentoškimi nevretenčarji). Za celovito oceno ekološkega stanja še ni na voljo vseh kriterijev in metod dela (za hidromorfološke elemente kakovosti) in za oceno stanja na podlagi preiskav rib. Merilna mesta v reki Paki so bila v Pesju, Prelogah, pred TEŠ, v Šoštanju in v Skornem. Ocena kemijskega stanja je pokazala dobro kemijsko stanje vodotoka Paka na vseh merilnih mestih ( v Pesju, v Prelogah, pred TEŠ, v Šoštanju in Skornem). Ocena stanja na osnovi bioloških elementov kakovosti je pokazala dobro ekološko stanje v Pesju in v Prelogah, zmerno ekološko stanje na merilnih mestih pred TEŠ, v Šoštanju ter v Skornem. Točne ocene ekološkega stanja še ne moremo podati, ker še ni na voljo vseh kriterijev kakovosti (ni vseh mejnih vrednosti, ki določajo pet razredov kakovosti ekološkega stanja, za vse splošne fizikalno - kemijske parametre in za posebna onesnaževala). 87 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.8 Monitoring življenjske združbe v hladilnih stolpih V letu 2010 smo opravljali monitoring življenjske združbe v hladilnih stolpih TEŠ. Preiskave smo opravljali v hladilnih stolpih 4 in 5. Prisotna življenjska združba v hladilni vodi hladilnih stolpov je bila tudi v letu 2010 zelo podobna tisti iz preteklih let. Opravljene analize, tako hladilne vode kot tudi izvorne vode Družmirskega jezera in Pake, ter pregleda prisotne združbe potrjujejo, da prisotna življenjska združba v hladilni vodi lepo sledi nihanjem in spremembam v inokulumu, ter seveda notranji mikrobiološki obdelavi hladilne vode. V hladilni vodi so prevladovali fitoplanktonski organizmi. V pomladnih vzorcih so predstavljali več kot 90 % vseh taksonov, v poletnih vzorcih pa 80 %. Med njimi so bile najpogosteje zastopane kremenaste alge. Vse dosedanje preiskave prisotnih taksonov skozi leta so pokazale zelo ugodne pogoje za razvoj organizmov v hladilnem sistemu. Dovolj je svetlobe, kisika, temperature so ugodne, dovolj je hranilnih snovi, poveča se koncentracija vseh ionov... Organizmi imajo vse pogoje za preživetje in razcvet. Notranje ravnovesje združbe pa je odvisno od prilagodljivosti in kompeticijskih sposobnosti posameznega taksona. Spremljali smo prisotno življenjsko združbo v hladini vodi pred in po dozaciji z biocidi. Ugotavljamo, da se učinek dodanega biocida pozna na prisotni življenjski združbi. Po doziranju z biocidom se močno zmanjša število prisotnih organizmov v hladilni vodi. Biocid vpliva na celokupno število bakterij, kakor tudi na ostalo življenjsko združbo organizmov, prisotnih v hladilni vodi. V nalogi so tudi smernice BAT tehnologije (najboljše razpoložljive tehnologije), za hladilne sisteme in novosti na tem področju. V iskanju najboljših rešitev, glede delovanja hladilnih sistemov, v svetu sodeluje veliko raziskovalcev in operativnih strokovnjakov, ki svoje izkušnje izmenjujejo. Nadaljevati bo potrebno z raziskavami o alternativnih tehnikah mikrobiološke obdelave hladilnih sistemov in o načinih, kako najbolj zmanjšati mikrobiološko tveganje. 88 Zelene alge, lepotke in Scenedesmus sp. (Foto: G. Triglav Brežnik) EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.9 Monitoring izcednih vod, prašne usedline in aerosolov iz deponije premoga Termoelektrarna Šoštanj uporablja za proizvodnjo električne energije lignit, ki je deponiran na deponiji vzhodno od elektrarne. Deponija premoga predstavlja v Šaleški dolini površinski vir izhajanja različnih plinov, prahu in izcednih vod. V okviru monitoringa spremljamo kvaliteto izcedne vode iz deponije premoga ter vpliv zapraševanja okolja s premogovim prahom. Od 2006 naprej poteka v okviru monitoringa tudi monitoring aerosolov na vplivnem območju deponije premoga. Vrsta premoga, velikost premogovih delcev in način skladiščenja predstavljajo pomembne faktorje, ki vplivajo na kvaliteto izcednih vod iz deponije premoga. V času močnejših padavin in posledično pri višjih pretokih izcedne vode iz deponije premoga so koncentracije posameznih parametrov (neraztopljene snovi, usedljive snovi, KPKd, sulfat) v izcedni vodi mnogo višje kot pa v suhem vremenu oziroma pri nizkih pretokih. Učinki sanacijskih ukrepov - zbiranja dela izcednih vod in prečrpavanja v ZKV se kažejo tudi pri rezultatih opravljenih meritev. Izmerjene koncentracije posameznih parametrov v izcedni vodi so po sanaciji nižje od izmerjenih koncentracij posameznih parametrov v odvzetih vzorcih izcedne vode v letu 2004 oziroma pred sanacijo. Izmerjene koncentracije posameznih parametrov v izcednih vodah zelo nihajo glede na merno mesto in so odvisne od več dejavnikov (sušno obdobje, količina padavin, trajanje padavin, čiščenja utrjenih površin,…). Pomemben dejavnik je tudi količina zaloge premoga na deponiji. V primeru manjših zalog premoga se spira s padavinami manjša površina deponije premoga in posledično so v odvzetih vzorcih izcedne vode v jašku, ki zaključuje kanal ob deponiji premoga, izmerjene nižje koncentracije posameznih parametrov. Še vedno pa rezultati analiz izcedne vode iz deponije premoga, ki se steka v kanal ob deponiji premoga (iztok iz Družmirskega jezera) in od tam naprej v reko Pako, dokazujejo, da te izcedne vode niso primerne za izpust v vode. Smiselna rešitev problema visokih koncentracij neraztopljenih snovi (premogovih delcev ter prašnih delcev z utrjenih površin) v izcedni vodi, bi bila izgradnja usedalnika pred skupnim iztokom izcednih vod v kanal, ki je speljan v reko Pako. S pomočjo usedalnika bi se zajeli omenjeni delci. S tem bi prišlo do zmanjšanja vsebnosti neraztopljenih snovi v izcedni vodi in posledično tudi do zmanjšanja usedljivih snovi in ostalih parametrov v izcedni vodi. Ekološki monitoring deponije premoga vključuje tudi raziskave prašne usedline. Prašno usedlino smo podobno kot v preteklih letih v letu 2010 spremljali na dveh mernih mestih (ob jugovzhodni strani deponije premoga - MM1 in med obema deponijama - na travniku, ki leži med deponijo premoga in Velenjskim jezerom - PSU - MM2). Vse mejne imisijske vrednosti veljajo le za merilno mesto MM2, lokacija MM1 predstavlja emisijski vir onesnaženja s prašno usedlino. Orientacijska mejna mesečna vrednost prašne usedline, ki znaša 350 mg/(m2/dan) ter orientacijska mejna letna vrednost prašne usedline, ki znaša 200 mg/(m2/dan) glede na sedaj neveljavno Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih koncentracijah imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.l. RS št. 73/94), v letu 2010 nista bili preseženi. Vsebnosti kovin (kadmij, svinec in cink) v prašni usedlini prav tako niso bile presežene 89 v letu 2010 glede na sedaj neveljavno Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih koncentracijah imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.l. RS št. 73/94). Od leta 2006 dalje je v monitoring vključen tudi segment aerosoli (lokacija pri Kinološkem društvu). Izmerjena količina aerosolov (delcev PM10) je bila nižja od mejnih dovoljenih koncentracij po veljavni slovenski zakonodaji (2010) (Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, Ur.l. RS št. 52/02, št. 18/03, št. 121/06). Izmerjena vsebnost svinca v aerosolih je bila glede na Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS št. 52/02, št. 18/03, št. 121/06) daleč pod predpisano mejno vrednostjo. Vrednosti kadmija in niklja v aerosolih so bile precej pod ciljnimi vrednostmi za kadmij in nikelj glede na Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS št. 56/06), medtem ko vrednost arzena ni dosegala ciljne vrednosti v letu 2010. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.10 Projekt: ekološki monitoring področja sanacije ugreznin (eko-mon) Poročilo EKO-MON za leto 2010, ki smo ga pripravili na ERICo d.o.o., je narejeno v skladu s pogodbama s TEŠ in PV za izvedbo projekta »Ekološki monitoring področja sanacije ugreznin – EKO-MON«. Podlaga za izvajanje ekološkega monitoringa je tudi občinski Odlok o ureditvenem načrtu za področje sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti razžveplanja (uradno prečiščeno besedilo), Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07. Na področju sanacije ugreznin (PSU), ki ga sanirajo s pepelom in stabilizatom iz TEŠ, izvaja ERICo Velenje že od leta 1996 ekološki monitoring (EKO-MON). V okviru programa spremljamo vplive vgrajenega materiala na vse segmente okolja: zrak (prašno usedlino, aerosole – delce PM10), vode (vodo zaprtega krogotoka – ZKV in črpališče, podtalnico na in v okolici območja sanacije, iztoka iz Velenjskega in Družmirskega jezera, Velenjsko jezero z naravnima pritokoma Lepeno in Sopoto ter Pako pred in za iztokom iz jezera), tla, hrano in krmo. V segmentih okolja določamo fizikalno kemijske parametre, opravljamo pedološke in biološke analize ter ugotavljanju prispevek tehnološko povečane naravne radioaktivnosti v okolju zaradi vgrajenega pepela in stabilizata na področju sanacije ugreznin. Za spremljanje vodne bilance pa na področju sanacije ugreznin dnevno spremljamo količino padavin in izhlapevanje. Področje sanacije ugreznin (PSU) uspešno sanirajo, kar se odraža tudi na okolju, oziroma ugotavljamo na osnovi dolgoletnih rezultatih meritev, ki jih izvajamo na ERICo Velenje. Rezultati analiz v letu 2010 kažejo podobno kot v preteklih letih, da ima področje sanacije ugreznin največji vpliv na vode, ki se zbirajo na samem območju (voda v ZKV in črpališču), vendar se te vode ne iztekajo v okolje, saj se vračajo po zaprtem sistemu nazaj v TEŠ na ponovno uporabo. Vplivi področja sanacije se kažejo tudi na Velenjskem jezeru in nadalje v reki Paki, vendar se ti vplivi zaradi vseh sanacijskih ukrepov, ki so jih v TEŠ in PV izvajali v preteklosti in jih izvajajo še danes, tekom let opazno zmanjšujejo, kar potrjujejo tudi rezultati meritev v okviru ekološkega monitoringa (EKO-MON). V Velenjskem jezeru so namreč koncentracije sulfata in Mo še vedno visoke in prekoračujejo povprečne letne mejne vrednosti, vendar se glede na pretekla leta koncentracije v zgornji plasti jezera opazno znižujejo. V Paki za vtokom vode iz Velenjskega jezera koncentracije sulfata ne prekoračuje mejnih vrednosti, le koncentracije Mo so nekoliko višje. Je pa ravno tako kot v Velenjskem jezeru tudi v Paki opazen trend zniževanja koncentracij. S pomočjo večletnih meritev (monitoringa) lahko opazujemo določene spremembe v okolju zaradi vgrajenega materiala, hkrati pa spremljamo tudi trende morebitnega poslabšanja oziroma zboljšanja stanja v okolju zaradi uvedbe sanacijskih ukrepov. Večletno spremljanje stanja nam omogoča pridobiti dolgoročno oceno sprememb in hkrati pravočasno ukrepanje v primeru slabšanja stanja. Rezultati ekološkega monitoringa so torej pomembni za načrtovanje potrebnih sanacijskih ukrepov, s katerimi se zmanjšujejo vplivi vgrajenega materiala na okolje. 90 Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga pod in v bližini področja sanacije ugreznin je območje še vedno aktivno, prihaja do stalnega pogrezanja in na površini nastajajo razpoke. V času urejanja območja je zaradi tega potrebno stalno spremljati vplive vgrajenega materiala na bližnjo in daljno okolico - projekt EKO-MON je smiselno nadaljevati. Tudi v primeru prenehanja vgrajevanja stabilizata na področje sanacije ugreznin bo potrebno spremljati vplive področja sanacije na okolico – seveda v tem primeru v prilagojenem obsegu programa EKO-MON. Kamionski prevoz stabilizata je pomemben sanacijski ukrep za zmanjšanje količine vode na PSU (Slika: L. Mljač, 2011). EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.11 Monitoring mulja nad jezom teš in pod njim Odpiranje zapornice na reki Paki zaradi čiščenja akumulacije mora biti nadzorovano, zato je potrebno kontrolirati kvaliteto mulja in vplive na reko Pako po odpiranju. Zapornico lahko ob ustreznih pretokih vodotoka, ki so enaki ali večji od 12 m3/s odprejo le v primeru, da je bilo v izdelanem mnenju to dovoljeno. Glede na zelo kratek čas, ko so izpolnjeni pogoji MOP o količini pretoka, ki dovoljuje odpiranje zapornic, opravljamo v ERICo periodično vzorčenje mulja. Za primerjavo in kontrolo onesnaževalcev odvzamemo vzorce mulja pred odpiranjem zapornice na vzorčnih mestih pred Velenjem (pri Trebeliškem), pred zapornico TEŠ in pri Skornem (za CČN Šaleške doline). Vzorčna mesta Pake po odpiranja zapornice so štiri in so izbrana tako, da omogočajo tako kontrolo vplivov odpiranja zapornice na vodotok kot kontrolo ostalih virov onesnaževanja vodotoka. Ti podatki so potrebni za oceno stopnje onesnaženosti in tako ogroženosti vodnega okolja zaradi odpiranja zapornice, načina ravnanja z muljem v primeru odstranjevanja mulja ter primerjavo onesnaženosti mulja z vzorci iz preteklosti – kontrolo onesnaževalcev. V Sloveniji nimamo sprejetih posebnih zakonskih normativov po katerih bi lahko ovrednotili onesnaženost rečnih muljev, zato smo primerjavo izvedli z normativnimi vre- dnostmi za odpadke in vnos v tla ter z nekaterimi tujimi normativi. Pri vzorčenju mulja smo tako kot v preteklih letih tudi v letu 2010 ugotovili, da so vrednosti kovin povečane že v mulju v Paki pri Trebeliškem. To kaže na vire onesnaževanja vodotoka že na območju Trebeliškega, ki vplivajo tudi na vsebnosti onesnažil v mulju in Paki pred zapornico TEŠ. V vseh analizirani vzorcih muljev prevladujejo anorganske snovi. Rezultati analiziranih parametrov v vseh vzorcih mulju pred jezom TEŠ kažejo sicer na dokaj majhno onesnaženost, glede na uporabljene mejne vrednosti za vrednotenje. Na osnovi rezultatov analiz ugotavljamo, da bi bilo potrebno za zmanjšanje transporta onesnažil in njihovega nalaganja v mulju zmanjšati onesnaževanje Pake že na vplivnem območju vzorčnega mesta pri Trebeliškem in sanirati vire onesnaževanja s sulfidom pred jezom oz. zapornico TEŠ. Za preprečevanje prekomernih negativnih vplivov na vodotok pri odpiranju zapornice pa je pomembna tudi nadaljnja kontrola onesnaženosti mulja in vplivov odpiranja zapornice na onesnaženost vodotoka Pake. Vzorčenje mulja pred zapornico 91 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.12 Monitoring biotske pestrosti na območju sanacije ugreznin in ocena ustreznosti sanacijskih ukrepov Zaradi izkopavanja lignita in sanacije premogovniških ugreznin s produkti gorenja in razžveplanja TEŠ nastajajo antropogeno spremenjena območja, ki jim dajejo posebni pomen vodna telesa. S spreminjanjem primarne pokrajine nastajajo hkrati tudi novi vodni in kopenski življenjski prostori (habitati), ki lahko nudijo življenjske pogoje številnim živalskim vrstam, med katerimi so tudi nekatere ogrožene zaradi izgube primarnih habitatov. V novo nastalih habitatih se pojavljajo predvsem vrste, ki so manj občutljive za spremembe življenjskih razmer. Postopoma, z večjo stabilnostjo, pa se število vrst veča, pojavljajo se tudi občutljivejše oz. redkejše vrste. Naraščanje števila vrst je torej znak stabilnosti in ustreznosti življenjskih razmer in odsotnosti motenj, npr. prekomerne onesnaženosti, hrupa… Z dobro načrtovano sanacijo območje tako dobiva nov pomen oziroma drugotno rabo, npr. za rekreacijo, turizem, izobraževanje… Biotska pestrost (prisotnost različnih rastlinskih in Samec črnega ploščca (Foto: J. Flis, 2010). živalskih vrst) je kazalec sonaravnosti ukrepov antropogeno spremenjenega okolja, s čimer se lahko spremlja ustreznost že izvedenih sanacijskih ukrepov, ter na podlagi spoznanj izdelajo usmeritve pri predvidenih delih. V ta namen smo spremljali prisotnost in številčnost posameznih vrst kačjih pastirjev, dvoživk in ptic. Popisali smo 88 različnih habitatnih tipov, med katerimi so tudi habitati primerni za navedene živalske skupine. V okolici Šaleških jezer smo v letu 2010 evidentirali 27 vrst kačjih pastirjev, od tega za 14 vrst lahko potrdimo najdišča, saj smo našli njihove ličinke ali leve. Pet vrst je po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam uvrščenih med ranljive vrste: rjava deva, deviški pastir, povirni oz. mačkov studenčar, povodni škratec in črni ploščec. Na 11 vodnih lokalitetah smo popisali 10 vrst dvoživk: velikega, navadnega in planinskega pupka, hribskega urha, navadno krastačo, zeleno rego, zeleno žabo, debeloglavko, sekuljo in rosnico. Skladno z zakonodajo v Sloveniji je potrebno varovati vse vrste dvoživk in njihove habitate. Zaradi prisotnosti različnih vodnih teles, ki jih dvoživke uporabljajo za mrestišča, smo na območju sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom popisali kar 10 vrst dvoživk. Na območju Šaleških jezer je še posebej raznolika združba ptic. Po letu 1988 je bila v širši okolici registrirana prisotnost 226 vrst ptic, od tega 91 vrst, ki so življenjsko vezane na sama jezera in njihova obrežja, ter 44 vrst, ki so vezana na sekundarne habitate, nastale v neposredni okolici jezer. Med navedenimi vrstami je 108 vrst zakonsko uvrščenih v kategorije ogroženosti. Številčnosti vrst tako kačjih pastirjev, kot dvoživk in ptic kažejo, da so sanacijski ukrepi dokaj uspešni in jih je potrebno v smislu ohranjanja oziroma večanja biotske pestrosti tudi nadaljevati. Učinki sanacijskih in rekultivacijskih ukrepov so pomembni Zelena žaba (Foto: G. Triglav Brežnik, 2010). 92 tudi z vidikov drugotnih rab območja kot so npr. rekreacijske, turistične ter učne, zato smo izvedli anketo o njihovi uspešnosti. Iz odgovorov anketiranih je razvidno, da je okolica jezer priljubljena turistična točka, tako za športnike, rekreativce kot tudi za sprehajalce. Dodatno vrednost pa dajejo območju tudi informativne table, kjer so obiskovalcem predstavljene za obravnavano območje značilne živalske vrste, ki smo jih evidentirali v preteklih letih. Zaradi navedenega je za ohranitev oz. izboljšanje pogojev pomembno tudi v prihodnosti spremljati stanje okolja, ne samo na nivoju onesnažil, temveč tudi z odzivom živih organizmov na kompleksnejše spremembe v okolju. Takšne razmere bodo nastale tudi s pričetkom obratovanja bloka 6 TE Šoštanj, zato predlagamo kontinuiran monitoring ornitofavne, dvoživk in kačjih pastirjev kot indikatorjev ustreznosti ekoloških razmer. Polojniki (tri ptice zadaj) (Foto: B. Pokorny, 2007). EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Različna vodna telesa na območju sanacije ugreznin s produkti gorenja in razžveplanja TEŠ nudijo bivališča številnim živalskim vrstam (Foto: J. Flis, 2010). 93 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.13 Monitoring s čebelami na vplivnem območju termoelektrne Šoštanj V okviru spremljanja stanja okolja v Šaleški dolini in njegovega izboljšanja na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj, se že štirinajsto leto izvaja projekt Raziskave in monitoring s čebelami na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Spremljanje obremenjevanja okolja z onesnažili nam omogoča spremljanje vsebnosti onesnažil v čebeljih pridelkih, zbranih v Šaleški dolini. Raziskava predstavlja oceno obremenjenosti okolja z emisijami TE Šoštanj na podlagi vsebnosti onesnažil v čebeljih pridelkih: med, cvetni prah, propolis in čebelji vosek. V letu 2010 se emisijsko območje TEŠ glede povprečno vsebnosti sulfata v medu uvršča med malo obremenjena območja. Glavna območja obremenjevanja so sovpadale z glavnimi smermi vetrov in sicer območja, ki ležijo SZ od TEŠ, lokacije, ki ležijo JZZ do Z od TEŠ. Obremenjenost lokacij na podlagi materialov. Za Arzen z veljavno zakonodajo še ni predpisanih mejnih vrednosti. Kot orientacijsko vrednost je uporabljena mejna vrednost za med, ki znaša 0,5 mg As/ kg (Ur.l. SFRJ, št. 59/1983). Vsebnosti tega elementa v čebeljih pridelkih so bile nižje od navedene mejne vrednosti. Vsebnosti Hg so bile v vseh analiziranih vzorcih čebeljih pridelkov pod mejo zaznavnosti uporabljene analitske metode. Glede na prisotnost spojin iz skupine PAH-ov glavnega vira prisotnosti posameznih PAH-ov v čebeljih pridelkih iz Šaleške doline in Zgornje Savinjske doline ni možno z zagotovostjo opredeliti. Prisotnost spojin fenantren iz skupine PAH z nizko molekulsko, najverjetneje izvira iz kurjenja lesne biomase ali fosilnih goriv v individualnih kuriščih, v okolici stojišča čebelnjaka na navedenih lokacijah. Prisotnost benz[a]antracena in fluorantena pa kaže še na PAH-e, ki izhajajo iz prometa. POVPREČNE VSEBNOSTI SULFATA V MEDU V OBDOBJU 1994 – 2010 SO42- (mg/kg) 500 Vsebnosti Pb v vzorcih cvetnega prahu ne presega mejnih vrednosti določenih za ta element v prehranskih dopolnilih. Vsebnosti v propolisu presegajo mejne vrednosti na lokaciji Lokovica za faktor 4.6 in na referenčni lokaciji: Kočevje za faktor 3.3 (Uredba ES št. 629/2008). Vsebnosti Pb v vzorcih propolisa na preostalih lokacijah so pod mejno vrednostjo. Vsebnosti Zn v vzorcih medu v letu 2010 so v povprečju znašale 2,7 mg Zn/kg. Vsebnosti Zn v vzorcu cvetnega prahu odvzetem na referenčni lokaciji v Kočevju so višje od povprečne vsebnosti tega elementa v vzorcih medu iz Šaleške doline, ki je znašala 47,96 mg Zn/kg s.s. Lokacije Plešivec, Veliki vrh in Zavodnje na podlagi vsebnosti Zn v propolisu ne kažejo na obremenjenost propolisa z Zn, saj so bile vrednosti nižje od 50 mg Zn/kg.s.s, pri ostalih lokacijah se kaže močan vpliv tehnike čebelarjenja zaradi uporabe neustreznih vsebnosti SO42- v vzorcih medu kaže podoben trend, kot ga kažejo srednje mesečne koncentracije SO2 izmerjene na avtomatskih merilnih postajah. Vsebnosti Cd v vzorcih medu zbranih v Šaleški dolini, z izjemo lokacij Topolšica in Gaberke, ne presegajo mejne vrednosti za Cd, določeno z Uredbo Komisije 1881/2006 za živila (meso in sveža zelenjava). Glede na rezultate raziskav iz prejšnjih let sklepamo, da visoke vsebnosti Cd v vzorcih medu iz Gaberk in Topolšice niso posledica imisij tega elementa v okolici stojišča čebelnjaka. Vsebnosti Cd v cvetnem prahu in propolisu ne presegajo mejnih vrednosti določenih prehranska dopolnila, z Uredbo ES št. 629/2008. Izmerjene vsebnosti Pb v vzorcih medu so presegale mejnih vrednosti, ki so z ES 1881/2006 predpisane za meso, svežo zelenjavo in mleko, kot tudi za skupino živil »začetne in nadaljevalne formule namenjene prehrani dojenčkov«. razžveplanje blok 4 razžveplanje blok 5 400 300 200 100 0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 94 2003 2004 2006 2007 2008 2009 2010 leto EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.14 Monitoring stanja tal in rastlin ter sanacija zakisanih obdelovalnih površin v Šaleški dolini V Šaleški dolini je minilo desetletje od izvedbe zadnjega posnetka stanja vrtnih tal in vrtnin na vplivnem območju TE Šoštanj. V raziskavo stanja onesnaženosti tal in rastlinskega materiala s težkimi kovinami je v letu 2010 skupno vključenih 20 lokacij. Na izbranih vzorčnih mestih so opravljene analize vsebnosti 10 potencialno najbolj nevarnih anorganskih nevarnih snovi (Pb, Cd, Mo, Co, Ni, As, Hg, Cu, Zn, Cr) v vrtnih tleh na globini 0 – 20 cm. Opravljene so tudi analize vsebnosti Cd, Pb, Zn in Hg v užitnih delih najpogosteje gojenih vrtnin – endivija, solata, korenje, hkrati so opravljene razlike v vsebnosti kovin med opranimi in neopranimi listi. V monitoring sanacije zakisanosti obdelovalnih površin so vključene površine, na katerih je bil monitoring izvedeno v letih med 2004 - 2006. Na osnovi zbranih podatkov je ugotovljeno, da se trend padanja emisij težkih kovin nadaljuje tudi v letu 2010. Vrtnine v Šaleški dolini so glede vsebnosti Pb neoporečne v primeru uporabe za prehranjevalne namene, previdnost pri opredeljevanju rabe tal je potrebna na lokacijah ob prometnih cestnih povezavah. Spremljanje stanja tal na apnenih površinah kaže na ohranitev reakcje tal. Povprečna reakcija tako pri travniški tleh, kot pri njivskih tleh v povprečju znaša pH 5,8 in je ostala v povprečju na enaki stopnji kot je bila v letih 2004 2006. Reakcijo tal nižjo od pH 5,5 ima po izvedenih sanacijskih ukrepih z apnjenjem še vedno 27 % izbranih travniških lokacij in 35 % izbranih njivskih lokacij. Te lokacije je potrebno vključiti v ponovno sanacijo z apnenjem. Založenost tal z rastlinam dostopnim fosforjem je v odvisnosti od reak- cije travniških tal višja v tleh z višjo reakcijo, medtem ko ta odvisnost pri njivskih tleh ni bila dokazana. Odvisnost zloženosti tal s kalijem pri različnih reakcijah tal prav tako ni bila dokazana. Kot občutljiva in odvisna od reakcije tal se je pokazala tudi mikrobiološka aktivnost tal pri transformacija dušika v tleh, v segmentu nitrifikacije. Kljub dobrim kazalcem je sanacija tal še vedno potrebna v smislu vzdrževanja obstoječega stanja že saniranih površin. 5.8.15 Izvajanje aktivnosti v okviru Uredbe REACH v Termoelektrarni Šoštanj Evropska Uredba REACH št.1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejitvi snovi je postala veljavna 1. junija 2007. Omenjena uredba predpisuje, da morajo vsi registracijski zavezanci prevzeti odgovornosti za varno ravnanje z snovmi in predložiti podatke o posamezni snovi. Tako morajo vsi registracijski zavezanci snovi registrirati, če njihova količina obsega ali presega eno tono letno. Roki za registracijo so odvisni od količine in nevarnih lastnosti snovi kot takih, ali v pripravkih in izdelkih. Zaradi obveznosti Uredbe REACH se je Termoelektrarna Šoštanj vključila v foruma za izmenjavo informacij o snoveh za pepel in žlindro (Ash-REACH-Consortium; EVO- NIK Steag GmbH) ter za sadro (Calcium Sulphate Consortium), v okviru katerih se naj bi pripravil skupinski registracijskega dosjeja (poročilo o kemijski varnosti, ki temelji na oceni kemijske varnosti) ter se izvedla skupinska registracija. upoštevati tako za pepel, kot za žlindro. Nova koncentracijska območja so praviloma širša, predvsem za npr. CaO, MgO, SO3… Dodatno so podane omejitve za prosti CaO ter natančneje podane zahteve za žarilno izgubo in kovine. Glede izvedbe poročila o kemijski varnosti ter posledično tudi izvedbe kemijskih analiz, je bila v letu 2010 bistvena sprememba, da je avgusta 2010 konzorcij sprejel odločitev, da delitev področja pepela na pepel na osnovi kalcija ter na osnovi silikatov ni več potrebna (kot je bilo predhodno definirano). Tako se bo izdelal enotni dosje za obe vrsti pepela. Podane so bile nove zahtevane glede kemijske in mineralne sestave substanc, katere je potrebno Glede zahtev o kemijski sestavi sadre ni bilo podanih dodatnih zahtev. Iz rezultatov izvedenih kemijskih analiz v vzorcih pepela, žlindre in sadre, s strani ERICo, je razvidno, da: •vsebnosti mangana v vseh vzorcih pepela in žlindre presegajo mejno vrednost 0,1 % (m/m), vendar ne presegajo mejno vrednosti 1 % (m/m); 95 •da znaša pri vseh vzorcih sadre vsota vsebnost vlage, kalcija in sulfata 100 %; •vrednost pH je pri vseh vzorcih sadre znotraj dovoljenega območja. Potrebno je ovrednotiti tudi rezultate drugih analiznih postopkov, katere ni izvajal ERICo (vsebnosti oksidov, žarilne izgube…). Poročilo vsebuje tudi seznam in osnovne karakteristike uredb Komisije (ES), katere so bile sprejete v obdobju od pričetka veljave Uredbe REACH do decembra 2010, za namen izvrševanja zahtev, podanih v Uredbi REACH. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA 5.8.16 Okoljsko izobraževalno središče 2010 Okoljski promocijsko-izobraževalni center smo na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje ustanovili leta 1998. Gre za projekt, v okviru katerega pripravljamo različne programe predavanj, ekskurzij, seminarjev, delavnic, terenskih vaj in jih ponujamo različnim ciljnim skupinam. Veliko večino naših obiskovalcev predstavljajo šolske skupine – pretežno učenci zaključnih razredov osnovne šole in dijaki. S programi udeležencem predstavljamo Šaleško dolino in njene družbene ter naravne značilnosti, predvsem pa premogovništvo in elektroenergetiko, ki sta našo dolino najbolj zaznamovali. V letu 2010 smo dosedanje izobraževalne projekte: Okoljski promocijsko-izobraževalni center, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino ter od premoga do energije in kako lahko varčujemo z njo združili v projekt Okoljsko izobraževalno središče. Ciljne skupine oziroma obiskovalci izobraževalnih programov so na eni strani učenci in dijaki iz šol v Šaleški dolini (MO Velenje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki), na drugi strani pa obiskovalci šol iz vse Slovenije. •Osmošolci vseh osnovnih šol iz Šaleške doline (okoli 400 učencev letno) Program: Varujmo in ohranimo Šaleško dolino •Devetošolci vseh osnovnih šol iz Šaleške doline (okoli 400 učencev) Program: Od premoga do energije in kako lahko varčujemo z njo •Obiskovalci iz osnovnih, srednjih šol in fakultet iz vse Slovenije (okoli 7.000 obiskovalcev letno) Program: Okoljski promocijsko izobraževalni center V letu 2010 smo v sklopu projekta Okoljsko izobraževalno središče zabeležili 8013 obiskovalcev. Okoljski promocijsko-izobraževalni center V letu 2010 smo posodobili že uveljavljene okoljske izobraževalno-promocijske programe, za katere se je tudi v tem letu odločala velika večina naših obiskovalcev. Še vedno se jih največ udeleži programa »Energija-ekologija«, ki je sestavljen iz predavanja in terenskega ogleda, mnogo skupin pa ga združuje še z ogledom Muzeja premogovništva Slovenije. V predavanju udeležence seznanimo z osnovnimi naravno in družbeno-geografskimi značilnostmi Šaleške doline, z zgodovino izkopavanja lignita in pridobivanja električne energije, predstavimo jim okoljske vplive teh dveh dejavnosti, poglavitni del predavanja pa namenimo spoznavanju zmanjševanja negativnih vplivov elektroenergetike na okolje in različnim okoljevarstvenim ukrepom ter izboljšavam, ki so prispevale k boljšemu stanju vode, zraka in drugih okoljskih elementov v dolini in na širšem območju. V sklopu terenskega ogleda udeležencem programa »Energija-ekologija« pokažemo dve ugrezninski jezeri (Škalsko in Velenjsko) ter rekultivirano ugrezninsko območje v okolici TRC Jezero. Glede na želje posameznih skupin ogled občasno razširimo še z vožnjo do objektov TEŠ, do Družmirskega jezera ali s krožno vožnjo po dolini oziroma po mestu Velenje. 96 Po množičnosti obiska sledil program »Od premoga do električne energije«, s katerim obiskovalcem natančno predstavimo zgodovino, pomen, delovanje in usmeritve Termoelektrarne Šoštanj, ki si jo po kabinetnem delu ob vodstvu zaposlenih TEŠ tudi ogledajo. S programom so obiskovalci zelo zadovoljni, v največji meri pa se zanj odločajo tehnične srednje šole (elektro, strojna) in gimnazije (dijaki zaključnih letnikov). Število udeležencev Okoljsko promocijsko-izobraževalnega centra je v letu 2010 glede na prejšnje leto malce naraslo, obiskalo nas je 7224 učencev, dijakov, študentov in njihovih spremljevalcev. Od premoga do energije in kako lahko varčujemo z njo Znanje o uspešni ekološki sanaciji, relativno majhnih sedanjih vplivih na okolje in pomenu gradnje novega bloka 6 z izobraževalnim programom »Od premoga do energije in kako lahko varčujemo z njo« predstavljamo devetošolcem osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg tega učencem prikazujemo sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki je drugi največji v Sloveniji. V izobraževalni program za devetošolce smo vključili naslednje sklope: •Enourno predavanje, kjer zajamemo razvoj termoelektrarne v Šoštanju, masne tokove, tehnološke postopke obratovanja, sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja v Šaleški dolini, ekološko sanacijo TEŠ in načrte za prihodnost. •Ogled Termoelektrarne Šoštanj – blok 5 in čistilna naprava bloka 5 – kjer se učenci seznanijo z obsegom in delovanjem elektrarne. •Ogled centralne energetske postaje (CEP) v stavbi PE Energetika Komunalnega podjetja Velenje, kjer učenci več izvejo o sistemu in pomenu daljinskega ogrevanja. Učencem smo podali osnovne podatke o vročevodnem sistemu in pridobivanju toplotne energije iz premoga v šoštanjski termoelektrarni. Ob tem so spoznali tako negativne (onesnaževanje zraka, voda …) kot pozitivne (manjše onesnaževanje zraka v naseljih zaradi odsotnosti individualnih kurišč, manjše emisije zaradi čistilnih naprav, boljši nadzor, večji izkoristki) posledice pridobivanja električne in toplotne energije v termoelektrarnah. Predstavili smo jim tudi načrte za bodočnost – možnost uporabe toplovodnega omrežja za hlajenje s pomočjo absorbcijskih hladilnih naprav. Ob ogledu obnovljene energetske postaje so učenci spoznali tehnično plat pridobivanja, prenosa in porabe toplotne energije. Zlasti smo se posvetili izgubam pri prenosu in izgubam pri porabi toplotne energije. S tem smo jih usmerili v razmišljanje, na kakšen način bi sami lahko prispevali k manjši porabi toplotne energije. Programa se je udeležilo 372 učencev in njihovih učiteljev osnovnih šol iz MO Velenje in občin Šoštanj ter Šmartno ob Paki. EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA Varujmo in ohranimo Šaleško dolino »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« (VOŠD) je prvi iz niza okoljskih izobraževalnih programov, ki smo ga pripravili na inštitutu ERICo d.o.o v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Namen projekta je bil mlade seznaniti z napori za izboljšanje stanja okolja v takrat (1994) okoljsko degradirani Šaleški dolini. Prvotni namen se je z leti sicer spremenil in prilagajal trenutnim razmeram, vendar pa naš cilj še vedno ostaja vsako generacijo seznaniti z dosežki na področju okoljske sanacije. Ob tem jih seveda moti- viramo za varčevanje z energijo, navajamo na sodobne sisteme ravnanja z odpadki in dvigujemo njihovo okoljsko zavest. Za učence, ki so vključeni v projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, vsako leto pripravimo predavanja in terenske oglede. Poglavitna tema predavanj in rdeča nit terenskega ogleda je predstavitev Šaleške doline in sicer predvsem z vidika njene celovite in dobro zastavljene ekološke sanacije. S predavanjem in terenskim ogledom jim predstavimo okoljske izboljšave v Šaleški dolini, delo na raziskovalnem področju in okoljske raziskave, ki se opravljajo in so v veliki meri vezane na njihovo domačo pokrajino. Na takšen način jim dosti lažje prikažemo rezultate varovanja okolja, sonaravnega in trajnostnega razvoja in pomen različnih raziskav za prihodnost doline. S terenskim ogledom področja sanacije ugreznine in Velenjskega jezera na terenu poglobijo znanje, pridobljeno na predavanju in si lažje ustvarijo sliko o ekološki sanaciji Šaleške doline. enako količino električne energije porabili skoraj tretjino manj goriva in ob modernejših čistilnih napravah še dodatno zmanjšali onesnaževanje zraka ter porabo vode. V okviru terenskega dela so si učenci ogledali področje sanacije ugreznin ter rekultiviran del ob južnem bregu Velenjskega jezera. V letu 2010 smo predavanja in ogled terena v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje pripravili v novembru. Poudarek je bil na izgradnji novega bloka VI v Termoelektrarni Šoštanj, povedali smo jim, da se ne bo izboljšala samo kakovost zraka, ampak se bo povečal izkoristek elektrarne, tako da bodo za Okoljskega izobraževalnega projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« so se tudi v tem šolskem letu udeležili osmošolci vseh osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki ter varovanci Centra za vzgojo in usposabljanje Velenje. Vseh udeležencev je bilo 417. 5.8.17 Arzenove zvrsti v zunanjem zraku ter produktih izgorevanja in RDP v TEŠ Arzen je kovina, ki je v naravi prisotna v različnih oblikah, od katerih so ene bolj, druge manj toksične, nekatere oblike pa so celo življenjsko pomembne (npr. arzenobetain, arzeno-sladkorji ipd.). Med najbolj toksične snovi nasploh spada As(III) medtem ko so druge zvrsti, npr. As(V) in ostali arsonati manj toksični. Analizirali smo vzorce različnih trdnih materialov (premog, pepel, žlindra, stabilizat in sadra) ter aerosolov z lokacije Kinološko društvo. V trdnih materialih je As v glavnem prisoten v obliki As(V), predvsem v produktih izgorevanja in razžveplanja. V premogu je zaznati tudi As(III) ter DMA in MMA. Organske oblike As, arzenobetaina, nismo zaznali v nobenem vzorcu. 97 V vzorcih zunanjega zraka (aerosoli) smo kot prevladujočo obliko odkrili As(V), v nekaterih vzorcih pa še sledove As(III). Rezultate obratovalne pripravljenosti blokov Termoelektrarne Šoštanj lahko primerjamo z boljšimi evropskimi termoelektrarnami. Kompleksen sistem znotraj blokov sestavljajo parni kotli, parne turbine, električen naprave in številna druga tehnologija, ki povezani ustvarjajo vir nove energije. NARAVA NIMA OMEJITEV. VODA KI DERE, JE NEUSTAVLJIVA. V DRUŽBI VELJAJO DRUGA PRAVILA. 99 ANALIZA OBRATOVANJA 6 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1 SISTEM ANALIZIRANJA ZAUSTAVITEV PROIZVODNIH BLOKOV 6.1.1 Blok 1 6.1.1.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 1 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 1 06/02 20:42 08/02 05:27 1 08:45 32:45 2 19/02 11:49 22/02 04:30 2 16:41 64:41 3 14/03 00:21 15/03 06:30 1 06:09 4 19/03 20:23 22/03 05:32 2 09:09 5 26/03 22:11 29/03 06:42 2 08:31 6 31/03 13:00 Od Do Mirovanje Skupaj GWh Vzrok 32:45 0,819 UES 64:41 1,617 UES 30:09 30:09 0,754 UES 57:09 57:09 1,429 UES 56:31 56:31 1,413 UES ZAUSTAVITEV 241:15 6.1.1.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 1 ZGODOVINSKA ZAUSTAVITEV BLOKA 1 - 31.03. 2010 ob 13.00 URI. 100 00:00 00:00 241:45 00:00 00:00 6,032 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.2 Blok 3 6.1.2.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 3 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. 18 1 2 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 15 16 17 18 18 18 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 27 Skupaj Od Dne 01/01 08/01 26/02 01/03 19/03 26/03 04/04 10/04 24/04 01/05 13/05 22/05 01/06 11/06 18/06 26/06 03/07 09/07 17/07 23/07 28/07 01/08 01/09 17/09 01/10 07/10 09/10 15/10 29/10 01/11 15/11 10/12 23/12 27/12 Do Ure, min. 00:00 22:26 20:23 00:00 21:12 22:41 00:05 23:52 01:48 00:23 00:34 01:10 00:00 23:32 23:21 00:43 00:42 23:57 00:11 17:55 16:59 00:00 00:00 20:56 23:34 23:50 01:58 23:19 21:04 00:00 05:51 15:14 21:18 06:30 Dne 04/01 11/01 28/02 01/03 22/03 29/03 06/04 12/04 26/04 03/05 17/05 31/05 07/06 14/06 21/06 28/06 05/07 12/07 19/07 26/07 31/07 31/08 06/09 20/09 04/10 08/10 11/10 18/10 31/10 15/11 15/11 12/12 27/12 27/12 Ure, min. 07:37 02:22 24:00 05:39 03:49 04:32 05:42 03:30 02:37 05:43 02:41 24:00 03:32 04:40 03:39 05:29 03:22 03:35 04:39 04:34 24:00 24:00 05:27 05:33 01:44 00:52 03:37 02:53 24:00 03:42 06:43 15:12 06:30 07:46 Mirovanje Dni Ure, min. 3 07:37 2 03:56 2 03:37 0 05:39 2 06:37 2 05:51 2 05:47 1 04:38 2 00:49 2 05:20 5 02:07 9 22:50 6 03:32 2 05:08 2 04:18 2 04:46 2 02:40 2 03:38 2 04:28 2 10:39 3 07:01 31 00:00 5 05:27 2 08:37 2 02:10 0 01:02 2 01:39 2 03:34 2 02:56 14 03:42 0 00:52 1 17:58 3 09:12 0 01:16 Nega Skupaj Izpad/Defekt Ure, min. Ure, min. Ure, min. 79:37 51:56 51:37 05:39 54:37 53:51 53:47 27:38 48:49 53:20 122:07 238:50 147:32 53:08 52:18 52:46 50:40 51:38 52:28 58:39 79:01 744:00 125:27 56:37 50:10 01:02 01:02 49:39 51:34 50:56 339:42 00:52 47:58 81:12 01:16 3040:13 00:52 01:02 101 Hlad. rez. Ure, min. 79:37 51:56 51:37 05:39 54:37 53:31 53:47 27:38 48:49 53:20 122:07 238:50 147:03 53:08 52:18 52:46 50:40 51:38 52:28 58:39 79:01 744:00 125:27 56:37 50:10 Ekologij Ure, min. Remont Ure, min. 49:39 51:34 50:56 339:42 47:58 81:12 3037:03 01:16 01:16 00:00 GWh Vzrok 4,299 4,804 2,787 0,305 2,949 2,908 2,895 1,492 2,636 2,880 6,594 12,897 7,967 2,869 2,824 2,849 2,736 2,788 2,833 3,167 4,267 40,176 6,774 3,057 2,709 0,056 2,681 2,785 2,750 18,344 0,047 2,590 4,385 0,068 166,168 UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES UES NEGA UES UES UES UES IZPAD UES UES SINHRONI. ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.1.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 1 Z 21: Zaustavitev bloka zaradi povečanih vibracij na TBA - nega. Z 25: Izpad bloka zaradi temperature na kotlu – posledično zapiranje parnega zasuna. Z 27: Zakasnitev pri sinhronizaciji. 6.1.3 Blok 4 6.1.3.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 4 od 01.01. do 31.12.2010 Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 3 05:00 77:00 22:51 0 21:51 21:51 13:37 0 12:17 12:17 26/01 17:26 1 03:17 08/02 23:52 0 01:17 03:17 10/02 17:17 1 18:45 13/02 08:10 2 13/02 08:10 17/02 02:50 19/02 23:00 22/02 05:03 7 30/03 14:47 31/03 8 04/04 01:28 8 06/04 06:00 9 10/04 9 11/04 10 10 Od Do Mirovanje Št. zau. Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni 22 01/01 00:00 04/01 05:00 1 17/01 01:00 17/01 2 24/01 01:20 24/01 3 25/01 14:09 4 08/02 22:35 5 09/02 5 10/02 5 6 GWh Vzrok 18,095 UES 21:51 5,135 DEFEKT 12:17 2,887 DEFEKT 27:17 27:17 6,412 DEFEKT 01:17 01:17 0,304 IZPAD 14:00 38:00 38:00 9,006 DEFEKT 13:25 61:25 61:25 14,566 DEFEKT 3 18:40 90:40 90:40 21,488 NEGA 2 06:06 54:03 54:03 12,810 NEGA 01:57 0 11:10 11:10 2,680 IZPAD 06/04 06:00 2 04:32 52:32 06/04 10:00 0 04:00 04:00 23:19 11/04 12:00 0 12:41 12:41 12:00 11/04 16:45 0 04:45 04:45 04:45 13/04 17:38 14/04 24:00 1 06:22 30:22 30:22 15/04 00:00 15/04 04:44 0 04:44 04:44 11 18/04 00:30 19/04 03:43 1 03:13 27:13 12 23/04 15:20 23/04 20:05 0 04:45 04:45 13 01/05 00:37 03/05 03:38 2 03:01 51:01 14 12/06 00:27 14/06 03:31 2 03:04 51:04 15 19/06 00:57 21/06 03:51 2 02:54 50:54 16 27/06 00:27 28/06 03:50 1 03:23 27:23 17 09/07 23:25 12/07 02:49 2 03:24 51:24 18 12/07 09:01 12/07 00:42 0 15:41 15:41 19 06/08 22:55 09/08 03:39 2 04:44 52:44 52:44 20 22/08 00:35 23/08 04:10 1 03:35 27:35 27:35 6,841 UES 102 77:00 11:10 52:32 04:00 12:41 04:44 27:13 12,608 UES 0,964 DEFEKT 3,057 UES 1,145 DEFEKT 7,318 DEFEKT 1,141 NEGA 6,559 UES 1,145 DEFEKT 51:01 12,295 UES 51:04 12,665 UES 50:54 12,623 UES 04:45 27:23 51:24 15:41 6,791 UES 12,747 NEGA 3,889 DEFEKT 13,078 UES ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 21 04/09 01:41 06/09 12:13 1 10:32 34:32 21 05/09 12:13 06/09 03:41 0 15:28 15:28 22 20/09 20:09 22/09 02:45 1 06:36 30:36 22 22/09 02:45 22/09 09:39 0 06:54 06:54 06:54 23 26/09 02:22 27/09 04:04 1 01:42 25:42 25:42 24 07/10 05:56 07/10 09:29 0 03:33 03:33 25 12/11 23:02 15/11 05:40 2 06:38 54:38 26 04/12 23:19 06/12 17:14 1 17:55 41:55 27 11/12 10:20 13/12 04:04 1 14:44 41:44 28 23/12 23:20 27/12 03:32 3 04:12 29 31/12 23:21 31/12 24:00 0 00:39 Od Do Mirovanje Skupaj 34:32 15:28 30:36 Vzrok 8,357 NEGA 3,743 UES 7,405 DEFEKT 1,670 UES 6,219 UES 0,856 IZPAD 13,057 NEGA 41:45 9,892 NEGA 41:44 9,849 UES 76:12 76:12 17,983 UES 00:39 00:39 0,153 UES 1195:41 6.1.3.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 4 Z 1: Blok zaustavljen zaradi netesnosti na VT vbrizgu. Z 2: Netesnost na ventilu VT vbrizga. Z 3: Netesnost kotla. Z 5: Blok zaustavljen zaradi vibracij na turbini. Z 5: Nega blok zaradi vibracij na turbini. Z 6: Nega bloka. Z 7: Izpad bloka zaradi preobremenitve vleka na RDP 4. Z 8: Okvara obtočnega zasuna. Z 9: Povečanje obsega del. Z 10: Defekt bloka zaradi okvare vbrizgov. Z 10: Nega bloka. Z 12: Defekt bloka zaradi zabitja PIŽ-a. Z 18: Netesnost kotlovskega sistema. Z 21: Nega bloka. Z 22: Netesnost kotla. Z 24: Izpad bloka zaradi zunanjega vpliva. Z 25: Nega bloka zaradi netesnosti kotla. Z 26: Nega bloka zaradi netesnosti kotla. 103 03:33 GWh 54:38 266:59 331:56 596:46 00:00 00:00 287,433 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.3.3 Preglednica zaustavitev in zagonov naprave RDP bloka 4 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 1 07/01 03:13 07/01 04:42 0 01:29 01:29 01:29 IZPAD 2 30/03 14:50 30/03 15:35 0 00:45 00:45 00:45 IZPAD 3 04/04 01:27 06/04 03:59 2 02:32 50:32 50:32 UES 4 11/04 00:09 11/04 15:52 0 15:43 15:43 15:43 UES 5 01/05 00:46 03/05 01:58 2 01:12 49:12 49:12 UES 6 12/06 00:24 14/06 02:28 2 02:04 50:04 50:04 UES 7 19/06 00:55 21/06 02:20 2 01:25 49:25 49:25 UES 8 26/06 00:25 28/06 02:40 1 02:15 26:15 26:15 UES 9 09/07 23:27 12/07 01:16 2 01:49 49:49 49:49 UES 10 06/08 23:11 09/08 02:25 2 03:14 51:14 51:14 UES 11 22/08 00:33 23/08 03:01 1 02:28 26:28 26:28 UES Od Do Mirovanje 12 29/08 19:27 29/08 19:38 0 00:11 00:11 13 04/09 01:41 06/09 02:43 2 01:02 49:02 49:02 UES 14 12/11 22:58 15/11 04:36 2 05:38 53:38 53:38 UES 15 11/12 10:18 12/12 14:25 1 04:07 28:07 28:07 UES 16 23/12 23:21 27/12 01:25 3 02:04 74:04 74:04 UES Skupaj 575:58 6.1.3.4 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev naprave RDP Z 1: Izpad RDP zaradi izpad okvare GAVA. Z 2: Izpad RDP zaradi izpad bloka 4. Z 12: Izpad RDP zaradi izpad bloka 4 temperatura dimnih plinov. 104 00:11 Vzrok 02:25 IZPAD 00:00 573:33 00:00 00:00 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.4 Blok 5 6.1.4.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 5 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 1 10/01 00:38 11/01 03:52 1 03:14 27:14 Od Do Mirovanje 27:14 Vzrok 8,207 UES 2 23/01 04:20 23/01 06:21 0 02:01 02:01 0,585 IZPAD 3 27/03 23:52 28/02 24:00 1 00:08 24:08 24:08 7,023 UES 3 01/03 00:00 01/03 05:51 0 05:51 05:51 05:51 1,697 UES 4 15/05 23:29 17/05 04:47 1 05:18 29:18 29:18 8,731 UES 5 23/05 00:43 25/05 03:11 2 02:28 50:28 50:28 15,039 UES 6 28/05 23:55 31/05 03:48 2 03:53 51:53 51:53 15,461 UES 7 05/06 01:37 07/06 03:39 2 02:02 50:02 50:02 15,260 UES 8 04/07 00:18 05/07 03:49 1 03:31 27:31 27:31 8,393 UES 9 31/07 00:33 31/07 24:00 0 23:27 23:27 23:27 7,152 UES 9 01/08 00:00 02/08 03:58 1 03:58 27:58 27:58 8,334 UES 10 15/08 01:06 16/08 05:14 1 04:08 28:08 28:08 8,581 UES 11 21/08 03:16 21/08 04:03 0 00:47 00:47 00:47 0,000 N.M.R 12 29/08 00:03 30/08 03:26 1 03:23 27:23 27:23 8,352 UES 13 11/09 23:57 13/09 03:30 1 03:33 27:33 27:33 15,565 UES 14 19/09 01:01 20/09 03:31 1 02:30 26:30 26:30 7,924 UES 15 17/10 01:15 17/10 02:25 0 01:10 01:10 0,000 N.M.R 16 20/11 00:19 21/11 22:00 1 21:41 45:41 13,431 NEGA 16 21/11 22:00 22/10 04:34 0 06:34 06:34 17 07/12 10:43 08/12 09:45 0 23:02 23:02 23:02 506:39 25:03 Skupaj 6.1.4.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 5 Z 1: Blok izpadel po nivoju v A7. Z 11: Negativna minutna rezerva. Z 15: Negativna minutna rezerva. Z 16: Nega bloka zaradi popravila sesalnih glav. Z 17: Netesnost kotla. 105 02:01 GWh 01:10 45:41 06:34 45:41 435:55 00:00 00:00 2,003 UES 6,726 DEFEKT 158,464 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.4.3 Preglednica zaustavitev in zagonov naprave RDP bloka 5 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 1 10/01 01:02 11/01 04:54 1 03:52 27:52 27:52 UES 2 27/02 23:52 28/02 24:00 1 00:08 24:08 24:08 UES 2 01/03 00:00 01/03 07:00 0 07:00 07:00 07:00 UES 3 15/05 23:35 17/05 06:54 1 07:19 31:19 31:19 UES 4 23/05 01:00 25/05 04:18 2 03:18 51:18 51:18 UES 5 28/05 23:57 31/05 05:23 2 05:26 53:26 53:26 UES 6 05/06 01:48 07/06 04:34 2 02:46 50:46 50:46 UES 7 04/07 00:26 05/07 04:40 1 04:14 28:14 28:14 UES 8 31/07 00:44 31/07 24:00 0 23:16 23:16 23:16 UES 8 01/08 00:00 02/08 04:47 1 04:47 28:47 28:47 UES 9 15/08 01:14 16/08 06:18 1 05:04 29:04 29:04 UES 10 29/08 00:09 30/08 04:35 1 04:26 28:26 28:26 UES 11 12/09 00:12 13/09 04:30 1 04:18 28:18 28:18 UES 12 19/09 01:13 20/09 04:37 1 03:24 27:24 27:24 UES 13 20/11 00:30 22/11 05:18 2 04:48 52:48 52:48 UES 14 07/12 10:57 08/12 09:55 0 22:58 22:58 22:58 UES Od Do Mirovanje Skupaj 515:04 6.1.4.4 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev naprave RDP 5 106 00:00 00:00 515:04 00:00 0:00 Vzrok ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.5 PT 51 6.1.5.1 Preglednica zaustavitev in zagonov PT 51 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 133 01/01 00:00 04/01 07:59 3 07:59 79:59 79:59 3,359 UES 1 04/01 20:10 07/01 07:43 2 11:33 59:33 59:33 2,501 UES 2 07/01 23:22 08/01 06:43 0 07:21 07:21 07:21 0,309 UES 3 08/01 20:58 11/01 06:48 2 09:50 57:50 57:50 2,429 UES 4 11/01 21:21 12/01 06:59 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 5 12/01 23:01 13/01 06:54 0 07:53 07:53 07:53 0,331 UES 6 13/01 23:04 14/01 06:37 0 07:33 07:33 07:37 0,317 UES 7 14/01 23:19 15/01 06:38 0 07:19 07:19 07:19 0,307 UES 8 15/01 21:01 18/01 06:38 2 09:37 57:37 57:37 2,420 UES Od Do Mirovanje GWh Vzrok 9 18/01 21:00 19/01 06:50 0 09:50 09:50 09:50 0,413 UES 10 19/01 21:11 20/01 06:38 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES 11 20/01 21:11 21/01 06:50 0 09:39 09:39 09:39 0,405 UES 12 21/01 21:09 22/01 06:38 0 09:29 09:29 09:29 0,398 UES 13 22/01 20:59 25/01 07:00 2 10:01 58:01 58:01 2,437 UES 14 25/01 21:03 26/01 06:39 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 15 26/01 21:00 27/01 07:03 0 10:03 10:03 10:03 0,422 UES 16 27/01 20:58 28/01 05:54 0 08:56 08:56 08:56 0,375 UES 17 28/01 21:14 29/01 07:40 0 10:26 10:26 10:26 0,438 UES 18 29/02 21:01 31/01 24:00 2 02:59 50:59 50:59 2,141 UES 18 01/02 00:00 01/02 06:43 0 06:43 06:43 06:43 0,282 UES 19 01/02 21:07 02/02 06:43 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 20 02/02 20:59 03/02 06:55 0 09:56 09:56 09:56 0,417 UES 21 03/02 21:03 04/02 07:17 0 10:14 10:14 10:14 0,430 UES 22 04/02 20:59 05/02 06:43 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 23 05/02 21:00 08/02 06:54 2 09:54 57:54 57:54 2,432 UES 24 08/02 21:00 09/02 06:49 0 09:49 09:49 09:49 0,412 UES 25 09/02 21:00 10/02 06:38 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 26 10/02 21:00 11/02 07:12 0 10:12 10:12 10:12 0,428 UES 27 11/02 21:15 12/02 06:50 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 28 12/02 21:05 15/02 06:38 2 09:33 57:33 57:33 2,417 UES 29 15/02 21:14 16/02 07:02 0 09:48 09:48 09:48 0,412 UES 107 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 30 16/02 20:58 17/02 07:02 0 10:04 10:04 10:04 0,423 UES 31 17/02 20:58 18/02 07:01 0 10:03 10:03 10:03 0,422 UES 32 18/02 21:01 19/02 06:50 0 09:49 09:49 09:49 0,412 UES 33 19/02 21:01 22/02 07:30 2 10:29 58:29 58:29 2,456 UES 33 22/02 07:30 22/02 07:31 0 00:01 00:01 0,001 SINHR0 34 22/02 21:00 23/02 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 35 23/02 21:01 24/02 06:43 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 36 24/02 21:00 25/02 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 37 25/02 21:00 26/02 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 38 26/02 21:04 28/02 24:00 2 02:56 50:56 50:56 2,139 UES 38 01/03 00:00 01/03 08:43 0 08:43 08:43 08:43 0,366 UES 39 01/03 21:01 02/03 06:46 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 40 02/03 21:00 03/03 06:45 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 41 03/03 21:15 04/03 06:58 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 42 04/03 21:00 05/03 06:46 0 09:46 09:46 09:46 0,410 UES 43 05/03 21:07 08/03 06:44 2 09:37 57:37 57:37 2,420 UES 44 08/03 21:01 09/03 06:42 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 45 09/03 21:00 10/03 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 46 10/03 21:00 11/03 06:54 0 09:54 09:54 09:54 0,416 UES 47 11/03 21:00 12/03 06:55 0 09:55 09:55 09:55 0,417 UES 48 12/03 21:05 15/03 06:55 2 09:50 57:50 57:50 2,429 UES 49 15/03 21:05 16/03 06:50 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 50 16/03 21:05 17/03 06:37 0 09:32 09:32 09:32 0,400 UES 51 17/03 21:00 18/03 06:50 0 09:50 09:50 09:50 0,413 UES 52 18/03 21:04 19/03 06:37 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 53 19/03 21:02 22/03 06:37 2 09:35 57:35 57:35 2,419 UES 54 22/03 21:02 23/03 06:38 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 55 23/03 21:00 24/03 06:38 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 56 24/03 21:02 25/03 06:37 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 57 25/03 20:58 26/03 06:38 0 09:40 09:40 09:40 0,406 UES 58 26/03 12:03 26/03 13:18 0 01:15 01:15 0,053 IZPAD 59 26/03 21:31 29/03 06:42 2 09:11 57:11 57:11 2,402 UES 60 29/03 21:18 30/03 06:43 0 09:25 09:25 09:25 0,396 UES Od Do Mirovanje 00:01 01:15 GWh Vzrok 61 31/03 01:30 31/03 05:35 0 04:05 04:05 04:05 0,172 UES 62 31/03 21:01 31/03 24:00 0 02:59 02:59 02:59 0,125 UES 108 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 62 01/04 00:00 01/04 06:43 0 06:43 06:43 06:43 0,282 UES 63 01/04 12:59 02/04 07:55 0 18:56 18:56 18:56 0,795 UES 64 02/04 13:09 06/04 07:43 3 18:34 90:34 90:34 3,804 UES 65 06/04 15:07 06/04 17:43 0 02:36 02:36 02:36 0,109 UES 66 06/04 21:40 07/04 07:43 0 10:03 10:03 10:03 0,422 UES 67 07/04 12:00 08/04 06:43 0 18:43 18:43 18:43 0,786 UES 68 08/04 12:14 09/04 06:55 0 18:41 18:41 18:41 0,785 UES 69 09/04 12:59 12/04 06:53 2 17:54 65:54 65:54 2,768 UES 70 12/04 12:01 13/04 06:54 0 18:53 18:53 18:53 0,973 UES 71 13/04 12:00 14/04 06:43 0 18:43 18:43 18:43 0,786 UES 72 14/04 21:00 15/08 06:54 0 09:54 09:54 09:54 0,416 UES 73 15/04 14:00 16/04 06:54 0 16:54 16:54 16:54 0,710 UES 74 16/04 14:00 19/04 06:35 2 16:35 64:35 64:35 2,713 UES 75 19/04 13:59 20/04 05:41 0 15:42 15:42 15:42 0,659 UES 76 20/04 12:00 21/04 06:43 0 18:43 18:43 18:43 0,786 UES 77 21/04 12:59 22/04 06:43 0 17:44 17:44 17:44 0,745 UES 78 22/04 14:00 23/04 06:45 0 16:45 16:45 16:45 0,704 UES 79 23/04 13:05 26/04 06:39 2 17:34 65:34 65:34 2,754 UES 80 26/04 06:44 26/04 07:07 0 00:23 00:23 0,016 IZPAD 81 26/04 13:09 27/04 06:39 0 17:30 17:30 17:30 0,735 UES 82 27/04 13:06 28/04 06:39 0 17:33 17:33 17:33 0,737 UES 83 28/04 13:15 29/04 06:41 0 17:26 17:26 17:26 0,732 UES 84 29/04 13:15 30/04 06:38 0 17:23 17:23 17:23 0,730 UES 85 30/04 13:15 30/04 24:00 0 10:45 10:45 10:45 0,452 UES 85 01/05 00:00 03/05 06:43 2 06:43 54:43 54:43 2,298 UES 86 03/05 13:00 04/05 06:43 0 17:43 17:43 17:43 0,744 UES 87 04/05 13:07 05/05 06:43 0 17:36 17:36 17:36 0,739 UES 88 05/05 13:08 06/05 06:43 0 17:35 17:35 17:35 0,739 UES 89 06/05 13:09 07/05 07:43 0 18:34 18:34 18:34 0,780 UES 90 07/05 13:00 10/05 06:44 2 17:44 65:44 65:44 2,761 UES 91 10/05 13:03 11/05 07:42 0 18:39 18:39 18:39 0,783 UES 92 11/05 14:00 12/05 07:41 0 17:41 17:41 17:41 0,743 UES 93 12/05 14:00 14/05 08:07 1 18:07 42:07 42:07 1,769 UES Od Do Mirovanje 00:23 GWh Vzrok 94 14/05 14:07 17/05 07:38 2 17:31 65:31 65:31 2,752 UES 95 17/05 14:15 18/05 07:40 0 17:25 17:25 17:25 0,732 UES 109 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 96 18/05 14:38 19/05 07:40 0 17:02 17:02 17:02 0,715 UES 97 19/05 14:09 20/05 07:40 0 17:31 17:31 17:31 0,736 UES 98 20/05 14:15 21/05 07:40 0 17:25 17:25 99 21/05 07:44 21/05 08:04 0 00:20 00:20 100 21/05 14:07 25/05 08:19 3 18:12 90:12 101 25/05 14:04 26/05 08:00 0 17:56 101 26/05 08:00 27/05 08:00 1 00:00 Od Do Mirovanje 17:25 GWh Vzrok 0,732 UES 0,014 IZPAD 90:12 3,788 UES 17:56 17:56 0,753 UES 24:00 24:00 1,008 DEFEKT 00:20 101 27/05 08:00 31/05 24:00 4 16:00 112:0 4,704 NEGA 101 01/06 00:00 23/06 17:19 22 17:19 545:1 22,903 NEGA 102 23/06 20:16 24/06 06:32 0 10:16 10:16 10:16 0,431 UES 103 24/06 20:00 25/06 06:58 0 10:58 10:58 10:58 0,461 UES 104 25/06 20:59 28/06 06:44 2 09:45 57:45 57:45 2,426 UES 105 28/06 20:58 29/06 06:48 0 09:50 09:50 09:50 0,413 UES 106 29/06 20:59 30/06 06:48 0 09:49 09:49 09:49 0,412 UES 107 30/06 21:05 30/06 24:00 0 02:55 02:55 02:55 0,123 UES 107 01/07 00:00 01/07 09:48 0 09:48 09:48 09:48 0,412 UES 108 01/07 16:00 02/07 09:41 0 17:41 17:41 17:41 0,743 UES 109 02/07 16:14 05/07 09:43 2 17:29 65:29 65:29 2,750 UES 110 05/07 16:14 06/07 07:43 0 15:29 15:29 15:29 0,650 UES 111 06/07 14:14 07/07 08:43 0 18:29 18:29 18:29 0,776 UES 112 07/07 15:12 08/07 09:43 0 18:43 18:43 18:43 0,778 UES 113 08/07 16:02 09/07 08:43 0 16:41 16:41 16:41 0,701 UES 114 09/07 14:59 12/07 09:34 2 18:35 66:35 66:35 2,797 UES 115 12/07 21:59 13/07 07:46 0 09:47 09:47 09:47 0,411 UES 116 13/07 13:59 14/07 09:47 0 19:48 19:48 19:48 0,832 UES 117 14/07 15:58 15/07 07:43 0 15:45 15:45 15:45 0,662 UES 118 15/07 14:27 16/07 08:43 0 18:16 18:16 18:16 0,767 UES 119 16/07 15:12 19/07 08:30 2 17:18 65:18 65:18 2,743 UES 120 19/07 15:14 20/07 09:44 0 18:30 18:30 18:30 0,777 UES 121 20/07 16:14 21/07 09:44 0 17:30 17:30 17:30 0,735 UES 122 21/07 16:13 22/07 08:45 0 16:32 16:32 16:32 0,694 UES 123 22/07 16:15 23/07 08:44 0 17:29 17:29 17:29 0,734 UES 124 23/07 15:13 26/07 08:43 2 17:30 65:30 65:30 2,751 UES 125 26/07 15:10 27/07 08:42 0 17:32 17:32 17:32 0,736 UES 126 27/07 15:14 28/07 08:43 0 17:29 17:29 17:29 0,734 UES 110 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 127 28/07 15:14 29/07 09:43 0 18:29 18:29 18:29 0,776 UES 128 29/07 15:59 30/07 08:43 0 16:44 16:44 16:44 0,703 UES 129 30/07 15:16 31/07 24:00 1 08:44 32:44 32:44 1,375 UES 129 01/08 00:00 02/08 09:43 1 09:43 33:43 33:43 1,416 UES 130 02/08 14:13 03/08 09:43 0 19:30 19:30 19:30 0,819 UES 131 03/08 14:12 11/08 08:45 7 18:33 186:33 186:33 7,835 UES 132 11/08 15:17 12/08 07:46 0 16:29 16:29 16:29 0,692 UES 133 12/08 15:07 13/08 08:45 0 17:38 17:38 17:38 0,741 UES 134 13/08 14:12 16/08 08:53 2 18:41 66:41 6641 2,801 UES 135 16/08 15:15 17/08 07:46 0 16:31 16:31 16:31 0,694 UES 136 17/08 14:04 18/08 09:45 0 19:41 19:41 19:41 0,827 UES 137 18/08 14:10 19/08 08:45 0 18:35 18:35 18:35 0,781 UES 138 19/08 13:09 20/08 07:45 0 18:42 18:36 18:36 0,781 UES 139 20/08 13:12 23/08 06:43 2 17:31 65:31 65:31 2,752 UES 140 23/08 13:16 24/08 07:41 0 18:25 18:25 18:25 0,774 UES 141 24/08 13:15 25/08 07:44 0 18:29 18:29 18:29 0,776 UES 142 25/08 12:05 26/08 08:44 0 20:39 20:39 20:39 0,867 UES 143 26/08 21:55 27/08 07:45 0 09:50 09:50 09:50 0,413 UES 144 27/08 18:48 30/08 06:53 2 12:05 60:05 60:05 2,524 UES 145 30/08 14:05 31/08 07:43 0 17:38 17:38 17:38 0,741 UES 146 31/08 16:29 31/08 24:00 0 07:31 07:31 07:31 0,316 UES 146 01/09 00:00 01/09 06:43 0 06:43 06:43 06:43 0,282 UES 147 01/09 21:01 02/09 06:40 0 09:39 09:39 09:39 0,405 UES 148 02/09 21:08 03/09 06:43 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 149 03/09 21:02 06/09 06:43 2 09:41 57:41 57:41 2,423 UES 150 06/09 21:00 07/09 06:45 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 151 07/09 21:00 08/09 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 152 08/09 21:00 09/09 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 153 09/09 21:00 10/09 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 154 10/09 21:13 13/09 06:47 2 09:34 57:34 57:34 2,418 UES 155 13/09 06:55 13/09 11:04 0 04:09 04:09 0,174 IZPAD 156 13/09 22:15 14/09 06:45 0 08:30 08:30 08:30 0,357 UES 157 14/09 21:00 15/09 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES Od Do Mirovanje 04:09 GWh Vzrok 158 15/09 21:14 16/09 06:40 0 09:26 09:26 09:26 0,396 UES 159 16/09 21:06 17/09 06:43 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 111 ANALIZA OBRATOVANJA Od Do Mirovanje Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Št. zau. Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. 160 17/09 21:04 18/09 06:00 0 08:56 08:56 08:56 0,375 UES 160 18/09 06:00 27/09 15:30 9 09:30 225:30 225:30 9,471 REVIZIJA 161 27/09 21:04 28/09 07:17 0 10:13 10:13 10:13 0,429 UES 162 28/09 22:10 29/09 06:41 0 08:31 08:31 08:31 0,358 UES 163 29/09 21:15 30/09 06:40 0 09:25 09:25 09:25 0,396 UES 164 30/09 21:00 30/10 24:00 0 03:00 03:00 03:00 0,126 UES 164 01/10 00:00 01/10 06:40 0 06:40 06:40 06:40 0,280 UES 165 01/10 21:10 04/10 06:43 2 09:33 57:33 57:33 2,709 UES 166 04/10 21:10 05/10 06:41 0 09:31 09:31 09:31 0,400 UES 167 05/10 21:15 06/10 06:40 0 09:25 09:25 09:25 0,396 UES 168 06/10 21:10 07/10 06:40 0 09:30 09:30 09:30 0,399 UES 169 07/10 21:10 08/10 05:41 0 08:31 08:31 08:31 0,358 UES 170 08/10 21:02 11/10 06:40 2 09:38 57:38 57:38 2,421 UES 171 11/10 21:00 12/10 05:57 0 08:57 08:57 08:57 0,376 UES 172 12/10 20:59 13/10 06:41 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 173 13/10 21:07 14/10 06:40 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 174 14/10 21:10 15/10 06:40 0 09:29 09:29 09:29 0,398 UES 175 15/10 21:00 16/10 07:39 0 10:39 10:39 10:39 0,447 UES 176 16/10 22:37 18/10 05:42 1 10:05 34:05 34:05 1,306 UES 177 18/10 22:57 19/10 05:43 0 06:46 06:46 06:46 0,284 UES 178 19/10 20:58 20/10 06:41 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 179 20/10 21:10 21/10 06:41 0 09:31 09:31 09:31 0,400 UES 180 21/10 20:59 22/10 06:41 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 181 22/10 21:11 23/10 16:43 0 19:32 19:32 19:32 0,820 UES 182 23/10 21:00 25/10 06:41 1 09:41 33:41 33:41 1,415 UES 183 25/10 21:00 26/10 06:41 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 184 26/10 21:16 27/10 06:49 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 185 27/10 20:58 28/10 06:41 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 186 28/10 21:59 29/10 06:41 0 08:42 08:42 08:42 0,365 UES 187 29/10 21:00 30/10 07:44 0 10:44 10:44 10:44 0,451 UES 188 30/10 22:10 31/10 24:00 1 01:50 25:50 25:50 1,085 UES 188 01/11 00:00 01/11 07:41 1 07:41 31:41 31:41 1,331 UES 189 02/11 21:06 03/11 06:41 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES GWh Vzrok 190 03/11 21:03 04/11 06:39 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 191 04/11 21:07 05/11 06:39 0 09:32 09:32 09:32 0,400 UES 112 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 192 05/11 21:05 06/11 08:38 0 11:33 11:33 11:33 0,485 UES 193 06/11 20:06 07/11 08:39 0 12:33 12:33 12:33 0,527 UES 194 07/11 21:05 08/11 06:41 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 195 08/11 21:00 09/11 06:33 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 196 09/11 21:05 10/11 06:37 0 09:32 09:32 09:32 0,400 UES 197 10/11 21:05 11/11 06:41 0 09:41 09:41 09:41 0,403 UES 198 11/11 12:59 11/11 16:01 0 03:02 03:02 03:02 0,127 UES 199 11/11 21:25 12/11 06:41 0 09:16 09:16 09:16 0,389 UES 200 12/11 21:00 15/11 06:43 2 09:43 57:43 57:43 2,424 UES 201 15/11 21:05 16/11 06:41 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 202 16/11 21:00 17/11 06:41 0 09:46 09:46 09:46 0,407 UES 203 17/11 21:15 18/11 06:27 0 09:12 09:12 09:12 0,386 UES 204 18/11 22:00 19/11 06:54 0 08:54 08:54 08:54 0,374 UES 205 19/11 20:59 22/11 07:27 2 10:28 58:28 58:28 2,456 UES 206 22/11 21:09 23/11 06:41 0 09:32 09:32 09:32 0,400 UES 207 23/11 21:15 24/11 06:41 0 09:26 09:26 09:26 0,396 UES 208 24/11 21:04 25/11 06:39 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 209 25/11 22:05 26/11 15:42 0 17:37 17:37 17:37 0,740 UES 210 26/11 20:10 27/11 09:42 0 13:32 13:32 13:32 0,568 UES 211 27/11 20:01 29/11 06:44 1 10:43 34:43 34:43 1,458 UES 212 29/11 21:15 30/11 06:41 0 09:26 09:26 09:26 0,396 UES 213 30/11 22:15 30/11 24:00 0 01:45 01:45 01:45 0,074 UES 213 01/12 00:00 01/12 07:28 0 07:28 07:28 07:28 0,314 UES 214 01/12 21:16 02/12 06:44 0 09:28 09:28 09:28 0,398 UES 215 02/12 21:17 03/12 06:45 0 09:28 09:28 09:28 0,398 UES 216 03/12 21:00 04/12 08:45 0 11:45 11:45 11:45 0,494 UES 217 04/12 21:10 05/12 15:46 0 18:36 18:36 18:36 0,781 UES 218 05/12 21:15 06/12 06:41 0 09:26 09:26 09:26 0,396 UES 219 06/12 22:15 07/12 06:41 0 08:26 08:26 08:26 0,354 UES 220 07/12 09:29 09/12 15:41 2 06:12 54:12 54:12 2,276 UES 221 09/12 20:16 10/12 06:42 0 10:26 10:26 10:26 0,438 UES 222 10/12 19:16 13/12 15:44 2 20:28 68:28 68:28 2,876 UES 223 13/12 20:01 14/12 15:46 0 19:45 19:45 19:45 0,830 UES Od Do Mirovanje GWh Vzrok 224 14/12 20:08 15/12 07:44 0 11:36 11:36 11:36 0,487 UES 225 15/12 20:11 17/12 07:30 1 11:19 35:19 35:19 1,483 UES 113 ANALIZA OBRATOVANJA Od Do Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 01:02 01:02 01:02 04:05 340:05 Mirovanje Št. zau. Dne Ure, min. Dne Ure, min. 225 17/12 07:30 17/12 08:32 0 226 17/12 19:55 31/12 24:00 14 Skupaj Dni Ure, min. 6284:41 6.1.5.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev PT 51 Z 33: Zakasnitev pri sinhronizaciji. Z 58: Izpad PT 51. Z 80: Izpad PT 51. Z 99: Izpad PT 51. Z 101: Defekt zaradi vibracije turbine PT 51. Z 101: Nega zaradi vibracije turbine PT 51. Z 155: Izpad PT 51 zaradi vibracij na drugem ležaju turbine. Z 160: Revizija. Z 223: Okvara merilnih pretvornikov na NT utilizatorju. 114 340:05 31:09 657:19 5370:42 225:30 00:01 GWh Vzrok 0,043 DEFEKT 14,284 UES 264,312 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.6 PT 52 6.1.6.1 Preglednica zaustavitev in zagonov PT 52 od 01.01. do 31.12.2010 Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 167 01/01 00:00 07/01 07:44 6 07:44 151:44 Od Do Mirovanje 151:44 01:10 GWh Vzrok 6,373 UES 1 07/01 11:58 07/01 13:08 0 01:10 01:10 0,049 IZPAD 2 08/01 00:01 08/01 06:48 0 06:47 06:47 06:47 0,285 UES 3 08/01 20:57 11/01 06:43 2 09:46 57:46 57:46 2,426 UES 4 11/01 21:21 12/01 06:43 0 09:22 09:22 09:22 0,393 UES 5 12/01 23:00 13/01 06:49 0 07:49 07:49 07:49 0,328 UES 6 13/01 23:12 14/01 06:42 0 07:30 07:30 07:30 0,315 UES 7 14/01 23:23 15/01 06:52 0 07:29 07:29 07:29 0,314 UES 8 15/01 21:00 18/01 06:44 2 09:44 57:44 57:44 2,425 UES 9 18/01 06:51 18/01 08:00 0 01:09 01:09 0,048 IZPAD 10 18/01 21:00 19/01 06:43 0 09:43 09:43 01:09 09:43 0,408 UES 11 19/01 21:15 20/01 06:43 0 09:28 09:28 09:28 0,398 UES 12 20/01 21:13 21/01 06:43 0 09:30 09:30 09:30 0,399 UES 13 21/01 21:10 22/01 06:43 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 14 22/01 21:03 25/01 06:44 2 09:41 57:41 57:41 2,423 UES 15 25/01 13:18 27/01 06:41 1 07:23 31:23 31:23 1,318 UES 16 27/01 06:45 27/01 07:05 0 00:20 00:20 00:20 0,014 IZPAD 17 27/01 07:09 27:01 07:29 0 00:20 00:20 00:20 0,014 IZPAD 18 27/01 07:31 27/01 07:52 0 00:21 00:21 00:21 0,015 IZPAD 19 27/01 07:53 27/01 08:15 0 00:22 00:22 00:22 0,015 IZPAD 20 28/01 21:00 29/01 06:36 1 09:36 33:36 33:36 1,411 UES 21 29/01 21:02 31/01 24:00 2 02:58 50:58 50:58 2,141 UES 21 01/02 00:00 01/02 06:39 0 06:39 06:39 06:39 0,279 UES 22 01/02 21:07 02/02 06:40 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 23 02/02 21:02 03/02 06:41 0 09:39 09:39 09:39 0,405 UES 24 03/02 21:03 04/02 07:17 0 10:14 10:14 10:14 0,430 UES 25 04/02 20:59 05/02 06:40 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 26 05/02 21:01 08/02 06:48 2 09:47 57:47 57:47 2,427 UES 27 08/02 21:01 09/02 06:45 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 28 09/02 20:58 10/02 06:43 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 29 10/02 21:01 11/02 06:43 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 115 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 30 11/02 21:16 12/02 06:43 0 09:27 09:27 09:37 0,397 UES 31 12/02 21:04 15/02 06:42 2 09:38 57:38 57:38 2,421 UES 32 15/02 21:09 16/02 06:44 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 33 16/02 21:02 17/02 06:43 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 34 17/02 21:00 18/02 06:44 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 35 18/02 21:02 19/02 06:42 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 36 19/02 20:55 22/02 07:30 2 10:35 58:35 58:35 2,461 UES Od Do Mirovanje 01:14 GWh Vzrok 36 22/02 07:30 22/02 08:44 0 01:14 01:14 0,052 SINHRO 37 22/02 21:00 23/02 05:44 0 08:44 08:44 08:44 0,367 UES 38 23/02 21:01 24/02 06:38 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 39 24/02 21:01 25/02 06:38 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 40 25/02 21:02 26/02 06:38 0 09:36 09:36 09:36 0,403 UES 41 26/02 21:06 28/02 24:00 2 02:54 50:54 50:54 2,138 UES 41 01/03 00:00 01/03 06:39 0 06:39 06:39 42 01/03 06:51 01/03 07:12 0 00:21 00:21 00:21 43 01/03 07:15 01/03 07:45 0 00:30 00:30 00:30 44 01/03 22:16 02/03 06:45 0 08:29 08:29 08:29 45 02/03 21:00 03/03 06:43 0 09:43 09:43 46 03/03 21:17 04/03 06:40 0 09:23 47 04/03 21:02 05/03 06:42 0 09:40 48 05/03 21:09 08/03 06:39 2 49 08/03 20:59 09/03 06:38 0 50 09/03 21:00 10/03 06:38 51 10/03 21:00 11/03 06:38 52 11/03 21:00 12/03 53 12/03 21:14 15/03 54 15/03 21:05 55 16/03 21:05 56 17/03 57 58 06:39 0,279 UES 0,015 IZPAD 0,021 IZPAD 0,356 UES 09:43 0,408 UES 09:23 09:23 0,394 UES 09:40 09:40 0,406 UES 09:30 57:30 57:30 2,415 UES 09:39 09:39 09:39 0,405 UES 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 06:41 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 06:49 2 09:35 57:35 57:35 2,419 UES 16/03 06:43 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 17/03 06:43 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 21:05 18/03 06:52 0 09:47 09:47 09:47 0,411 UES 18/03 21:05 19/03 06:43 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 19/03 21:02 22/03 06:42 2 09:40 57:40 57:40 2,422 UES 59 22/03 21:02 23/03 06:46 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 60 23/03 21:00 24/03 06:45 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 61 24/03 21:00 25/03 06:44 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 62 25/03 21:00 26/03 06:45 0 09:45 09:45 09:45 0,410 UES 116 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 63 26/03 21:31 29/03 06:41 2 09:10 57:10 57:10 2,401 UES 64 29/03 21:16 30/03 06:41 0 09:25 09:25 09:25 0,396 UES 65 30/03 14:57 31/03 06:40 0 15:43 15:43 15:43 0,660 UES 66 31/03 06:55 31/03 07:24 0 00:29 00:29 0,020 IZPAD 67 31/03 21:00 31/03 24:00 0 03:00 03:00 03:00 0,126 UES 67 01/04 00:00 01/04 06:37 0 06:37 06:37 06:37 0,278 UES 68 01/04 13:01 02/04 07:38 0 18:37 18:37 18:37 0,782 UES 69 02/04 13:07 07/04 07:46 4 18:39 114:39 114:39 4,815 UES 70 07/04 12:02 08/04 06:43 0 18:41 18:41 18:41 0,785 UES 71 08/04 12:14 09/04 06:45 0 18:31 18:31 18:31 0,778 UES 72 09/04 13:00 12/04 06:50 2 17:50 65:50 65:50 2,765 UES 73 12/04 12:00 20/04 20:00 8 08:00 200:00 200:00 8,400 SERVIS 73 20/04 20:00 21/04 06:43 0 10:48 10:48 10:48 0,454 UES 74 21/04 13:48 22/04 06:45 0 16:57 16:57 16:57 0,712 UES 75 22/04 13:00 26/04 06:45 3 17:45 89:45 89:45 3,770 UES 76 26/04 13:06 27/04 06:46 0 17:40 17:40 17:40 0,742 UES 77 27/04 13:11 28/04 06:59 0 17:48 17:48 17:48 0,748 UES 78 28/04 08:55 28/04 09:36 0 00:41 0,029 IZPAD 79 28/04 13:17 29/04 06:45 0 17:28 17:28 17:28 0,734 UES 80 29/04 13:09 30/04 06:45 0 17:36 17:36 17:36 0,739 UES 81 30/04 13:16 30/04 24:00 0 10:44 10:44 10:44 0,451 UES 81 01/05 00:00 03/05 07:58 2 07:58 55:58 55:58 2,351 UES 82 03/05 14:02 04/05 06:37 0 17:35 17:35 17:35 0,697 UES 83 04/05 13:17 05/05 06:38 0 17:21 17:21 17:21 0,729 UES 84 05/05 14:05 06/05 07:40 0 17:35 17:35 17:35 0,739 UES 85 06/05 14:06 07/05 06:41 0 16:35 16:35 16:35 0,697 UES 86 07/05 14:00 10/05 07:40 2 17:40 65:40 65:40 2,758 UES 87 10/05 14:06 11/05 07:44 0 17:38 17:38 17:38 0,741 UES 88 11/05 20:06 12/05 06:45 0 10:39 10:39 10:39 0,447 UES 89 12/05 14:02 14/05 08:13 1 18:11 42:11 42:11 1,772 UES 90 14/05 14:14 17/05 07:43 2 17:29 65:29 65:29 2,750 UES 91 17/05 14:16 18/05 07:49 0 17:33 17:33 17:33 0,737 UES 92 18/05 07:52 18/05 08:28 0 00:36 0,025 IZPAD 93 18/05 14:39 19/05 07:45 0 17:06 17:06 17:06 0,718 UES 94 19/05 14:09 20/05 07:44 0 17:31 17:31 17:31 0,739 UES Od Do Mirovanje 00:29 00:41 00:36 117 200:00 GWh Vzrok ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 95 20/05 14:17 21/05 07:44 0 17:27 17:27 17:27 0,733 UES 96 21/05 14:07 25/05 08:12 3 18:05 90:05 90:05 3,784 UES 97 25/05 14:13 26/05 08:45 0 18:32 18:32 18:32 0,778 UES 98 26/05 14:10 27/05 08:45 0 18:35 18:35 18:35 0,781 UES 99 27/05 14:56 28/05 07:44 0 16:48 16:48 16:48 0,706 UES 100 28/05 14:14 31/05 07:43 2 17:29 65:29 65:29 2,750 UES 101 31/05 14:00 31/05 24:00: 0 10:00 10:00 10:00 0,420 UES 101 01/06 00:00 01/06 08:46 0 08:46 08:46 08:46 0,368 UES 102 01/06 15:12 02/06 08:46 0 17:34 17:34 08:34 0,738 UES 103 02/06 15:15 04/06 08:08 0 40:53 40:53 40:53 1,717 UES 104 04/06 15:00 07/06 06:43 2 15:43 63:43 63:43 2,676 UES 105 07/06 19:02 08/06 06:42 0 11:40 11:40 11:40 0,490 UES 106 08/06 19:24 09/06 06:42 0 11:18 11:18 11:18 0,475 UES 107 09/06 21:00 10/06 06:42 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 108 10/06 21:00 11/06 06:42 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 109 11/06 21:00 14/06 08:45 2 11:45 59:45 59:45 2,508 UES 110 14/06 08:52 14/06 09:38 0 00:46 0,032 IZPAD 111 14/06 23:19 15/06 07:00 0 07:41 07:41 07:41 0,323 UES 112 15/06 22:02 16/06 06:46 0 08:44 08:44 08:44 0,367 UES 113 16/06 15:11 17/06 06:47 0 15:36 15:36 15:36 0,655 UES 114 17/06 17:00 18/06 06:45 0 13:45 13:45 13:45 0,578 UES 115 18/06 15:00 21/06 06:45 2 15:45 63:45 63:45 2,678 UES 116 21/06 21:00 22/06 06:40 0 09:40 09:40 09:40 0,406 UES 117 22/06 21:05 23/06 06:46 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 118 23/06 21:00 25/06 06:37 1 09:37 33:37 33:37 1,412 UES 119 25/06 21:00 28/06 07:45 2 10:45 58:45 58:45 2,468 UES 120 28/06 21:00 29/06 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 121 29/06 21:00 30/06 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 122 30/06 21:00 30/06 24:00 0 02:55 02:55 02:55 0,123 UES 122 01/07 00:00 01/07 09:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 123 01/07 16:00 02/07 09:48 0 17:48 17:48 17:48 0,748 UES 124 02/07 16:16 05/07 09:45 2 17:29 65:29 65:29 2,750 UES 125 05/07 16:16 06/07 07:46 0 15:30 15:30 15:30 0,651 UES 126 06/07 14:16 07/07 08:46 0 18:30 18:30 18:30 0,777 UES 127 07/07 15:07 08/07 09:52 0 18:45 18:45 18:45 0,788 UES Od Do Mirovanje 00:46 118 GWh Vzrok ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 128 08/07 16:02 09/07 08:47 0 16:45 16:45 16:45 0,704 UES 129 09/07 15:00 13/07 07:45 3 16:45 88:45 88:45 3,728 UES 130 13/07 14:13 14/07 09:42 0 19:29 19:29 19:29 0,818 UES 131 14/07 16:00 15/07 07:41 0 15:41 15:41 15:41 0,659 UES 132 15/07 14:27 16/07 08:40 0 18:13 18:13 18:13 0,765 UES 133 16/07 15:16 19/07 08:43 2 17:27 65:27 65:27 2,749 UES 134 19/07 15:16 20/07 09:40 0 18:24 18:24 18:24 0,773 UES 135 20/07 16:17 21/07 09:41 0 17:24 17:24 17:24 0,731 UES 136 21/07 16:14 22/07 08:41 0 16:27 16:27 16:27 0,691 UES 137 22/07 15:16 23/07 08:41 0 17:25 17:25 17:25 0,732 UES 138 23/07 15:14 26/07 08:41 2 17:27 65:27 65:27 2,749 UES 139 26/07 15:12 27/07 08:48 0 17:36 17:36 17:36 0,739 UES 140 27/07 15:10 28/07 08:46 0 17:36 17:36 17:36 0,739 UES 141 28/07 15:16 29/07 09:46 0 18:30 18:30 18:30 0,777 UES 142 29/07 16:00 30/07 08:46 0 16:46 16:46 16:46 0,704 UES 143 30/07 15:16 31/07 24:00 1 08:44 32:44 32:44 1,375 UES 143 01/08 00:00 02/08 09:48 1 09:48 33:48 33:48 1,420 UES 144 02/08 14:17 03/08 09:48 0 19:31 19:31 19:31 0,820 UES 145 03/08 14:10 04/08 07:43 0 17:33 17:33 17:33 0,737 UES 146 04/08 15:07 05/08 09:46 0 18:39 18:39 18:39 0,783 UES 147 05/08 17:16 06/08 07:46 0 14:30 14:30 14:30 0,609 UES 148 06/08 13:16 09/08 07:39 2 18:23 66:23 66:23 2,788 UES 149 09/08 14:09 10/08 09:47 0 19:38 19:38 19:38 0,825 UES 150 10/08 15:03 27/08 07:45 16 16:42 400:42 400:42 16,829 UES Od Do Mirovanje 01:08 GWh Vzrok 151 27/08 09:29 27/08 10:37 0 01:08 01:08 0,048 IZPAD 152 27/08 19:11 31/08 08:09 3 12:58 84:58 84:58 3,569 UES 153 31/08 16:39 31/08 24:00 0 07:21 07:21 07:21 0,309 UES 153 01/09 00:00 01/09 06:55 0 06:55 06:55 06:55 0,291 UES 154 01/09 21:04 02/09 06:42 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 155 02/09 21:10 03/09 06:41 0 09:31 09:31 09:31 0,400 UES 156 03/09 21:00 06/09 08:00 2 11:00 59:00 59:00 2,478 UES 156 06/09 08:00 06/09 10:45 0 02:45 02:45 0,116 SINHRONI. 157 06/09 21:00 07/09 06:48 0 09:48 09:48 0,412 UES 02:45 09:48 158 07/09 21:00 08/09 06:48 0 09:48 09:48 09:48 0,412 UES 159 08/09 21:00 09/09 06:48 0 09:48 09:48 09:48 0,412 UES 119 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 160 09/09 21:00 10/09 07:30 0 10:30 10:30 160 10/09 07:30 10/09 07:47 0 00:17 00:17 161 10/09 21:14 13/09 06:43 2 09:29 57:29 162 13/09 22:16 14/09 06:48 0 08:32 08:32 163 14/09 20:59 15/09 06:46 0 09:47 164 15/09 21:15 16/09 06:47 0 165 16/09 21:07 17/09 06:45 0 166 17/09 21:06 20/09 06:52 167 20/09 19:18 21/09 04:45 168 21/09 21:03 22/09 169 22/09 20:58 23/09 170 23/09 21:15 171 24/09 21:00 172 27/09 173 29/09 174 174 Od Do Mirovanje 10:30 GWh Vzrok 0,441 UES 0,012 SINHRONI. 57:29 2,414 UES 08:32 0,358 UES 09:47 09:47 0,411 UES 09:32 09:32 09:32 0,400 UES 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 2 09:46 57:46 57:46 2,426 UES 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES 06:41 0 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 06:53 0 09:55 09:55 09:55 0,417 UES 24/09 06:42 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES 27/09 06:44 2 09:44 57:44 57:44 2,425 UES 16:21 29/09 07:13 1 14:52 38:52 38:52 1,632 UES 21:16 30/09 06:47 0 09:31 09:31 09:31 0,400 UES 30/09 20:59 30/09 24:00 0 03:01 03:01 03:01 0,127 UES 01/10 00:00 01/10 06:46 0 06:46 06:46 06:46 0,284 UES 175 01/10 21:10 04/10 07:09 2 09:59 57:59 57:59 2,435 UES 176 04/10 21:09 05/10 06:43 0 09:34 09:34 09:34 0,402 UES 177 05/10 21:06 06/10 06:45 0 09:39 09:39 09:39 0,405 UES 178 06/10 21:10 07/10 08:30 0 11:20 11:20 11:20 178 07/10 08:30 07/10 10:45 0 02:12 02:15 179 07/10 22:03 08/10 05:44 0 07:41 07:41 180 08/10 20:59 11/10 06:44 2 09:45 57:45 181 11/10 21:00 12/10 05:59 0 08:59 182 12/10 21:00 13/10 06:43 0 09:43 183 13/10 21:06 14/10 06:44 0 184 14/10 21:11 15/10 06:43 0 185 15/10 20:59 16/10 07:54 0 00:17 0,476 UES 0,095 SINHRONI. 07:41 0,323 UES 57:45 2,426 UES 08:59 08:59 0,377 UES 09:43 09:43 0,408 UES 09:38 09:38 09:38 0,405 UES 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 10:55 10:55 10:55 0,459 UES 0,014 IZPAD 1,310 UES 0,015 IZPAD 0,317 UES 0,041 SINHRONI. 0,368 UES 186 16/10 10:35 16/10 10:55 0 00:20 00:20 187 16/10 22:41 18/10 05:53 1 07:12 31:12 187 18/10 06:01 18/10 06:22 0 00:21 00:21 188 18/10 22:57 19/10 06:30 0 07:33 07:33 188 19/10 06:30 19/10 07:29 0 00:59 00:59 189 19/10 22:00 20/10 06:45 0 08:45 08:45 120 02:15 00:20 31:12 00:21 07:33 00:59 08:45 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 190 20/10 21:10 21/10 06:45 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 191 21/10 21:00 22/10 06:46 0 09:46 09:46 09:46 0,410 UES 192 22/10 21:06 23/10 16:41 0 99:35 19:35 19:35 0,823 UES 193 23/10 21:00 25/10 06:43 1 09:43 33:43 33:43 1,416 UES 194 25/10 21:00 26/10 06:43 0 09:43 09:43 09:43 0,408 UES 195 26/10 21:15 27/10 06:48 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 196 27/10 20:59 28/10 06:43 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 197 28/10 22:01 29/10 06:43 0 08:42 08:42 08:42 0,365 UES 198 29/10 20:59 30/10 07:43 0 10:44 10:44 10:44 0,451 UES 0,407 IZPAD 1,092 NEGA Od Do Mirovanje 199 30/10 12:18 30/10 22:00 0 09:42 09:42 199 30/10 22:00 31/10 24:00 1 02:00 26:00 09:42 26:00 08:40 GWh Vzrok 199 01/11 00:00 01/11 08:40 0 08:40 08:40 0,364 NEGA 200 01/11 22:08 02/11 07:43 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 201 02/11 21:06 03/11 06:43 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 202 03/11 21:01 04/11 06:43 0 09:42 09:42 09:42 0,407 UES 203 04/11 21:06 05/11 06:43 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 204 05/11 21:07 06/11 08:48 0 11:41 11:41 11:41 0,491 UES 205 06/11 20:06 07/11 08:45 0 12:39 12:39 12:39 0,531 UES 206 07/11 21:00 08/11 06:44 0 09:44 09:44 09:44 0,409 UES 207 08/11 21:00 09/11 06:35 0 09:35 09:35 09:35 0,403 UES 208 09/11 21:05 10/11 06:39 0 09:34 09:34 09:34 0,402 UES 209 10/11 21:06 11/11 06:43 0 09:37 09:37 09:37 0,404 UES 210 11/11 14:00 11/11 16:02 0 02:02 02:02 02:02 0,085 UES 211 11/11 21:26 12/11 06:43 0 09:17 09:17 09:17 0,390 UES 212 12/11 21:00 13/11 15:42 0 18:42 18:42 18:42 0,785 UES 213 13/11 21:00 15/11 07:52 1 10:52 34:52 34:52 1,464 UES 214 15/11 21:05 16/11 06:46 0 09:41 09:41 09:41 0,407 UES 215 16/11 21:00 17/11 06:46 0 09:46 09:46 09:46 0,410 UES 216 17/11 21:15 18/11 06:31 0 09:16 09:16 09:16 0,389 UES 217 18/11 22:01 19/11 06:58 0 08:57 08:57 08:57 0,376 UES 218 19/11 21:00 20/11 08:00 0 11:00 11:00 11:00 0,462 UES 219 20/11 21:07 22/11 06:43 1 09:36 33:36 33:36 1,411 UES 220 22/11 21:10 23/11 06:43 0 09:33 09:33 09:33 0,401 UES 221 23/11 21:15 24/11 06:63 0 09:28 09:28 09:28 0,398 UES 222 24/11 21:08 25/11 06:38 0 09:30 09:30 09:30 0,399 UES 121 ANALIZA OBRATOVANJA Št. zau. Skupaj Izpad/Defekt Nega Hlad. rez. Ekologij Remont Dne Ure, min. Dne Ure, min. Dni Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. Ure, min. 223 25/11 22:06 26/11 15:38 0 17:32 17:32 17:32 0,736 UES 224 26/11 22:00 27/11 09:46 0 11:46 11:46 11:46 0,494 UES 225 27/11 21:16 29/11 06:43 1 09:27 33:27 33:27 1,405 UES 226 29/11 21:16 30/11 06:43 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES 227 30/11 22:16 30/11 24:00 0 01:44 01:44 01:44 0,073 UES 227 01/12 00:00 01/12 06:39 0 06:39 06:39 06:39 0,279 UES 228 01/12 21:16 02/12 06:43 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES Od Do Mirovanje Vzrok 229 02/12 11:47 02/12 12:13 0 00:26 02:26 0,018 IZPAD 230 02/12 21:16 03/12 06:43 0 09:27 09:27 09:27 0,397 UES 231 03/12 21:00 04/12 08:43 0 11:43 11:43 11:43 0,492 UES 232 04/12 21:11 06/12 06:43 1 09:32 33:32 33:32 1,408 UES 233 06/12 15:15 06/12 15:39 0 00:24 00:24 234 06/12 20:18 07/12 06:47 0 10:29 10:29 235 07/12 21:00 08/12 06:47 0 09:47 09:47 236 08/12 06:56 08/12 07:15 0 00:19 00:19 237 08/12 22:03 09/12 15:46 0 17:43 17:43 238 09/12 20:14 10/12 06:45 0 10:31 10:31 239 10/12 19:15 13/12 15:45 2 20:30 240 13/12 20:01 14/12 10:45 0 241 14/12 20:07 15/12 07:41 0 242 15/12 20:11 17/12 06:41 1 10:30 34:30 243 17/12 20:00 31/12 24:00 14 04:00 340:00 Skupaj 00:26 GWh 0,017 IZPAD 10:29 0,440 UES 09:47 0,411 UES 0,013 IZPAD 17:43 0,744 UES 10:31 0,442 UES 68:30 68:30 2,877 UES 14:44 14:44 14:44 0,619 UES 11:34 11:34 11:34 0,486 UES 34:30 1,449 UES 340:00 14,280 UES 6150:35 122 00:24 00:19 19:45 30:00 5893:20 00:00 207:30 258,374 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.5.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev PT 52 Z 3: Izpad PT 52. Z 9: Izpad PT 52 zaradi okvare termoelementa na gorilniku. Z 16: Izpad PT 52. Z 17: Izpad PT 52. Z 18: Izpad PT 52. Z 19: Izpad PT 52. Z 36: Zakasnitev pri sinhronizaciji. Z 42: Izpad PT 52. Z 43: Izpad PT 52. Z 66: Izpad PT 52. Z 73: Servis. Z 92: Izpad PT 52. Z 110: Izpad PT 52. Z 151: Izpad PT 52 previsoka koncentracija plina. Z 156: Zakasnitev pri sinhronizaciji težave z ventilom 52 MBP10. Z 178: Zakasnitev pri sinhronizaciji zunanji vplivi. Z 186: Izpad zaradi motnje na ventilu 52MBN35 AAD10. Z 186: Izpad PT 52 zaradi ventila. Z 188: Zakasnitev pri sinhronizaciji. Z 199: Izpad UPS sistema. Z 199. Nega UPS sistema. Z 229: Izpad zaradi previsoke koncentracije plina. Z 233: Izpad zaradi nedelovanja hladilne črpalke. Z 236: Izpad zaradi temperature olja. 123 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.7 Bloki 1 - 5 6.1.7.1 Pregled zaustavitev blokov v letu 2010 (primerjava z letom 2009) Izpad + Defekt Nega + Meritve Remont+ Revizija UES Sinhroni. + Ekolo. Obratovanje Bloki Leto Skupaj št. dog. BLOK 1 2009 26 1 09ur 05min. 1 54ur 11min. 2010 6 0 00ur 00min. 0 00ur 00min. BLOK 3 2009 20 2 23ur 14min. 0 00ur 00min. 1 1235ur 27min. 16 968ur 30min. 1 68ur 00min. 6464ur 49min. 2010 28 1 00ur 52min. 1 01ur 02min. 0 00ur 00min. 25 3037ur 03min. 1 01ur 16min. 5719ur 47min. BLOK 4 2009 29 5 148ur 13min. 3 39ur 05min. 1 1383ur 06min. 18 809ur 18min. 2 02ur 09min. 6378ur 09min. 2010 36 14 266ur 59min. 7 331ur 56min. 0 00ur 00min. 15 596ur 46min. 0 00ur 00min. 7564ur 19min. BLOK 5 2009 21 8 127ur 42min. 1 06ur 21min. 0 00ur 00min. 12 515ur 21min. 0 00ur 00min. 8110ur 36min. 2010 18 2 25ur 03min. 1 45ur 41min. 0 00ur 00min. 15 435ur 55min. 0 00ur 00min. 8253ur 21min. RDP 4 2009 8 3 55ur 25min. 0 00ur 00min. 1 1160ur 04min. 4 185ur 31min. 0 7359ur 00min. 2010 16 3 02ur 25min. 0 00ur 00min. 0 00ur 00min. 13 573ur 33min. 0 8184ur 02min. 2009 25 3 04ur 01min. 2 06ur 27min. 0 00ur 00min. 20 614ur 04min. 0 8135ur 28min. RDP 5 PT 51 PT 52 Št. dog. Trajanje Št. dog. Trajanje Št. dog. Trajanje Št. dog. Trajanje 0 00ur 00min. 23 2574ur 51min. 1 70ur 26min. 6051ur 27min. 0 00ur 00min. 6 241ur 15min. 0 00ur 00min. 1907ur 45min. Št. dog. Trajanje 2010 14 0 00ur 00min. 0 00ur 00min. 0 00ur 00min. 14 515ur 04min. 0 2009 123 5 15ur 12min. 1 03ur 50min. 0 00ur 00min. 115 5748ur 33min. 2 02ur 08min. Trajanje 8244ur 56min. 2990ur 17min. 2010 231 6 31ur 09min. 1 657ur 19min. 1 225ur 30min. 222 5370ur 42min. 1 00ur 01min. 2475ur 19min. 2009 175 29 67ur 03min. 2 58ur 31min. 0 00ur 00min. 143 5696ur 32min. 1 01ur 04min 2936ur 50min. 2010 252 19 19ur 45min. 1 30ur 00min. 1 200ur 00min. 226 5893ur 20min. 5 07ur 30min 2609ur 25min. 124 ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.7.2 Izpad možne proizvodnje v GWh zaradi ozkih grl na blokih v letu 2010 Mesec Ure 1 744 2 672 Blok 1 Blok 2 Blok 3 Blok 4 Blok 5 PT 51 PT 52 Blok 1-5 PT 51 52 (30 MW) (30 MW) (75 MW) (275 MW) (345 MW) (42 MW) (42 MW) (839 MW) 0,000 0,000 0,000 0,673 0,265 0,000 0,000 0,938 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 3 744 0,000 0,000 0,000 8,032 0,472 0,000 0,000 8,504 4 720 0,000 0,000 0,000 0,273 0,173 0,000 0,000 0,446 5 744 0,000 0,000 0,000 38,289 0,000 0,000 0,000 38,289 6 720 0,000 0,000 0,000 12,152 0,098 0,000 0,000 12,250 7 744 0,000 0,000 0,000 0,970 0,134 0,000 0,000 1,104 8 744 0,000 0,000 0,000 0,150 0,000 0,000 0,000 0,150 9 720 0,000 0,000 0,000 0,000 1,266 0,000 0,000 1,266 10 744 0,000 0,000 0,660 2,369 0,130 0,000 0,000 3,159 11 720 0,000 0,000 0,000 2,549 0,096 0,000 0,000 2,645 12 744 0,000 0,000 0,017 6,510 0,000 0,000 0,000 6,527 0,000 0,000 0,677 71,967 2,634 0,000 0,000 75,278 Skupaj Opombe: PT 51 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: PT 52 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: BLOK 1 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: BLOK 3 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: •povečanih vibracij na TBA •izpada kotla 1 bloka 3 BLOK 4 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: •čiščenja sesalne glave mlina 4 •zabitja PIŽ-a •izpada napajanja v pripravi vode •remonta mlina 2 •okvare PIŽ-a •remonta mlina 1 •remonta mlina 6 •remonta mlina 5 •remonta mlina 4 •remonta mlina 3 •zabitja PIŽ-a •nege mlina1 •nega mlina 5 •remont mlinov •zabitja sesalne glave mlina 4 •izpihovanja sesalne glave •vibracije na mlinu 6 •nege mlina 2 •nege mlina 3 •izpada vleka temperature dimnih plinov •okvare motorja mlina 5 •nege mlina 6 •nega mlina 4 125 BLOK 5 Blok je obratoval z znižano močjo zaradi: •zabitja mlina •izpada MR •okvare čistilne verige dodelilnika mlina •okvare čistilne verige •remonta mlina 6 •izpada mlina 1 •izpada mlina 2 •slabega premoga in zabitja mlina 6 •slabega premoga in dodajalnika mlina 4 •zabitja mlina 2 in 5 •okvare PIŽ-a ANALIZA OBRATOVANJA 6.1.7.3 Izpadi možne proizvodnje v GWh zaradi zunanjih vplivov EKOLOGIJA V LETU 2010 Blok 1 Blok 2 Blok 3 Blok 4 Blok 5 Blok 1 - 5 1 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 2 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 3 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 4 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 5 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 6 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 7 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 8 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 9 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 10 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 11 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 12 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupaj 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 Opomba: V letu 2010 ni prišlo do znižanj moči na blokih 1 - 5 zaradi prevelikih koncentracij SO2. BLOK 1 BLOK 4 RDP 4 PT 51 Blok je v letu 2010 obratoval 1907:45 ur. Imel je skupno 6 dogodkov v skupnem trajanju 241:15 ur, od tega 6 hladnih rezerv v skupnem trajanju 241:15 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 2149:00 ur ali 100,0 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila 88,8 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu. Blok je v letu 2010 obratoval 7564:19 ur. Imel je skupno 36 dogodkov v skupnem trajanju 1195:41 ur, od tega 15 hladnih rezerv v skupnem trajanju 596:46 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 8161:39 ur ali 93,2 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila 86,4 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu. RDP je v letu 2010 obratoval 8184:02 ur. Imel je skupno 16 dogodkov v skupnem trajanju 575:58 ur, od tega 13 hladnih rezerv v skupnem trajanju 573:33 ur. Časovna razpoložljivost RDP je bila tako 8757:35 ur ali 100,0 %. Časovna izkoriščenost RDP je bila 93,4 %. RDP v letu 2010 ni bil v remontu. PT 51 je v letu 2010 obratoval 2475:19 ur. Imel je skupno 231 dogodkov v skupnem trajanju 6284:41 ur, od tega 222 hladnih rezerv v skupnem trajanju 5370:42 ur. Časovna razpoložljivost PT 51 je bila tako 7845:37 ur ali 89,6 %. Časovna izkoriščenost PT 51 je bila 28,3 %. PT 51 je v letu 2010 imel revizijo 225:30 ur. BLOK 5 RDP 5 Blok je v letu 2010 obratoval 8253:21 ur. Imel je skupno 18 dogodkov v skupnem trajanju 506:39 ur, od tega 15 hladnih rezerv v skupnem trajanju 435:55 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 8688:46 ur ali 99,2 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila 94,2 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu. RDP je v letu 2010 obratoval 8244:56 ur. Imel je skupno 14 dogodkov v skupnem trajanju 515:04 ur, od tega 14 hladnih rezerv v skupnem trajanju 515:04 ur. Časovna razpoložljivost RDP je bila tako 8760:00 ur ali 100,0 %. Časovna izkoriščenost RDP je bila 94,1 %. RDP v letu 2010 ni bil v remontu. PT 52 BLOK 3 Blok je v letu 2010 obratoval 5719:47 ur. Imel je skupno 28 dogodkov v skupnem trajanju 3040:13 ur, od tega 25 hladne rezerve v skupnem trajanju 3037:03 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 8756:50 ur ali 100,0 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila 65,8 %. Blok v letu 2010 ni lil v remontu. 126 PT 52 je v letu 2010 obratoval 2609:25 ur. Imel je skupno 252 dogodkov v skupnem trajanju 6150:35 ur, od tega 226 hladnih rezerv v skupnem trajanju 5893:20 ur. Časovna razpoložljivost PT 52 je bila tako 8502:45 ur ali 97,1 %. Časovna izkoriščenost PT 52 je bila 29,8 %. PT 52 je v letu 2010 imel servis 200:00 ur. ANALIZA OBRATOVANJA Wm B 1 - 3 / Wd B 1 - 3 GWh 120 Wm - možna proizvodnja 100 Wd - realizirana proizvodnja 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Wm B 4 / Wd B 4 GWh 250 Wm - možna proizvodnja 200 Wd - realizirana proizvodnja 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 127 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA Wm B 5 / Wd B 5 GWh 300 Wm - možna proizvodnja 250 Wd - realizirana proizvodnja 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Wm PT 51 / Wd PT 51 GWh 35 Wm - možna proizvodnja 30 Wd - realizirana proizvodnja 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 128 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA Wm PT 52 / Wd PT 52 GWh 35 Wm - možna proizvodnja 30 Wd - realizirana proizvodnja 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Wm B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / Wd B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 GWh 700 Wm - možna proizvodnja 600 Wd - realizirana proizvodnja 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 129 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA Im 1 - 3 / Ik 1 - 3 / R 1-3 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - č asovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Im 4 / Ik 4 / R 4 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - č asovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 130 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA Im 5 / Ik 5 / R 5 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - časovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Im PT 51 / Ik PT 51 / R PT 51 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - časovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 131 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA Im PT 52 / Ik PT 52 / R PT 52 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - časovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci Im B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / Ik B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / R B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 GWh 120 Im - časovna razpoložljivost 100 Ik - č asovna izkoriščenost 80 R - delovna razpoložljivost pogodbena 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 132 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA 6.2 ANALIZA OSKRBE S TEHNOLOŠKO VODO 6.2.1 Tehnološke vode blokov 1 - 3 Kvaliteta kotlovskih voda je bila pri normalnem obratovanju v mejah predpisanih vrednosti. λ NH4OH SiO2 Fe (μS/cm) (μg/L) (μg/L) (μg/L) Nap. voda pred KF 2,00 - 2,80 200 - 300 1-8 5 - 20 Nap. voda za KF 0,05 - 0,15 15 - 20 10 - 50 1-8 5 - 20 Kaluža kotla 1,00 - 3,00 Sveža para 0,05 - 0,10 Kond. za KČ 0,05 - 0,10 V letu 2010 ni bilo netesnosti kondenzatorjev blokov 1 in 3. 31.3.2010 je bil dokončno zaustavljen blok 1. Do končne zaustavitve bloka je bilo 5 zagonov, ki so glede na fizikalno kemijske parametre potekali nemoteno. Porabljenih je bilo 14703 m3 deionata. Ob zaustavitvi je bil kotel izparjen ter suho konzerviran. Na bloku 3 je bilo v letu 2010 26 zagonov, ki so do zakuritve drugega kotla potekali 100 - 350 brez posebnosti, nato pa je prihajalo do povišane vsebnosti železa v napajalni vodi in kondenzatu (do 150 μg/L). Ob zaustavitvah bloka sta bila kotla mokro konzervirana, opravljenih je bilo 10 mokrih konzervacij (8 - 16 mg/L N2H4). OHV 1 - 3 Prevodnost (μS/cm) 9,23 - 9,39 75 - 266 Fe (μg/L) 12 - 33 Cu (μg/L) 2-5 133 9,0 - 9,3 9,0 - 9,3 Letna poraba deionata Kvaliteta vode v OHV sistemu blokov 1 - 3 se je vzdrževala s pravilno alkalnostjo in je dosegala naslednje vrednosti: pH pH Blok 1 - 3 OHV 1 - 3 62195 m3 618 m3 ANALIZA OBRATOVANJA 6.2.2 Tehnološke vode bloka 4 Na področju kotlovskih voda in pridobivanju pare na bloku 4 ni bilo posebnih težav, med normalnim obratovanjem so se dosegali zahtevani parametri. Med netesno- stjo kondenzatorja, ki je bila odpravljena 18.7.2010, so narasle prevodnosti za KF do 0,40 μS/cm. λ V času daljših zaustavitev bloka je bil kotel suho konzerviran (3-krat), vrednosti relativne zračne vlage pa so se gibale med 35 - 65%. NH4OH SiO2 Povprečne dnevne vrednosti fizikalno kemijskih parametrov so bile: Fe pH (μS/cm) (μg/L) (μg/L) (μg/L) Nap. voda pred KF 2,00 - 2,80 220 - 350 1-5 2 - 10 9,0 - 9,3 Nap. voda za KF 0,05 - 0,10 Sveža para 0,05 - 0,08 Kond. za KČ 0,05 - 0,08 200 - 300 1-5 2 - 10 9,0 - 9,3 V tem letu je bilo opravljenih 27 zagonov bloka. Med zagoni je bila kvaliteta pare v predpisanih mejah. Na čiščenju kondenzata je bilo opravljenih 26 regeneracij kationskih filtrov in 6 regeneracij anionskih filtrov. Regeneracije so potekale nemoteno, porabljenih je bilo 7000 m3 deionata. OHV 4 V maju je bil opravljen preventivni pregled in čiščenje OHV hladilnikov. OHV stran je bila čista in brez oblog, na hladilni strani pa je bil opažen tanek muljast nanos. Kvaliteta vode se je vzdrževala s pravilno alkaliteto in je dosegala naslednje vrednosti: 134 pH 9,38 - 9,49 Prevodnost (μS/cm) 256 - 488 Fe (μg/L) 20 - 67 Cu (μg/L) 5 - 39 Letna poraba deionata Blok 4 92745 m3 OHV 4 11615 m3 ANALIZA OBRATOVANJA 6.2.3 Tehnološke vode bloka 5 Kvaliteta kotlovskih voda je bila med normalnim obratovanjem v predpisanih mejah. Posamezne dnevno izmerjene vrednosti fizikalno kemijskih parametrov so bile v povprečju: λ NH4OH SiO2 Fe Cu (μS/cm) (μg/L) (μg/L) (μg/L) (μg/L) Nap. voda pred KF 2,00 - 3,20 220 - 320 2-8 2-5 1-3 Nap. voda za KF 0,05 - 0,08 Kaluža kotla 0,07 - 0,10 5 - 20 2 - 20 1-5 Sveža para 0,05 - 0,08 Kond. za KČ 0,05 - 0,07 2-8 2-5 1-5 V letu 2010 ni bilo nobenih netesnosti kondenzatorja, opravljenih je bilo 14 zagonov bloka, ki so, razen v dveh primerih, potekali nemoteno. V omenjenih primerih je bila vsebnost Fe v fazi pred pregrevanjem turbine presežena (> 100 μg/L). Na kondenzatnem čiščenju je bilo opravljenih 31 regeneracij kationskih filtrov in 6 regeneracij anionskih filtrov, regeneracije so potekale brez posebnosti, porabljeno je bilo 8000 m3 deionata. 150 - 250 OHV 5 V maju 2010 sta bila pregledana in očiščena hladilnika VG01 (4 cevi netesne) in VG02, ki je bil tesen. V decembru je bil ponovno očiščen in pregledan VG01 (2 cevi netesni). Kvaliteta vode v OHV sistemu se je vzdrževala s pravilno alkalnostjo in je dosegala naslednje vrednosti: pH 9,36 - 9,52 Prevodnost (μS/cm) 262 - 446 Fe (μg/L) 23 - 90 Cu (μg/L) 12 - 51 135 pH 9,1 - 9,3 9,0 - 9,2 Letna poraba deionata Blok 5 83573 m3 OHV 5 3167 m3 ANALIZA OBRATOVANJA 6.2.4 Tehnološke vode toplotnih postaj Kvaliteta grelnih kondenzatov TP 1+2 je bila med normalnim obratovanju v mejah predpisanih vrednosti. Ob netesnostih posameznih grelnikov je prevodnost skupnega grelnega kondenzata narasla na 0,30 μS/cm. Na grelnikih TP 1 v preteklem letu ni bilo netesnosti, na grelnikih in hladilcih TP 2 pa so bile ugotovljene naslednje netesnosti: λ (μS/cm) 0,07 - 0,10 0,05 - 0,10 Skupni GK TP 1 Skupni GK TP 2 λ (μS/cm) 10 - 30 10 - 30 Mag. vod (pred doz.) Mag. vod (po doz.) 8.3.2010 UK22 (2 cevi) 20.5.2010 UK22 W002 hladilec (2 cevi) 10.9.2010 UK17 W002 hladilec (1 cev) 12.11.2010 UK22 (1 cev) Fe (μg/L) 5 - 20 5 - 20 Fe (μg/L) 10 - 50 10 - 50 Povprečne izmerjene vrednosti fizikalno kemijskih meritev grelnih kondenzatov in magistralnega voda med normalnim obratovanjem so bile: Cu (μg/L) 2-5 2-5 NH4OH (μg/L) 300 - 1800 300 - 1800 N2H4 (μg/L) 150 - 560 150 - 560 SiO2 (μg/L) 2 - 10 2 - 10 Cu (μg/L) 3 - 10 3 - 10 pH 9,50 - 9,80 9,50 - 9,80 Letna poraba deionata za TP 1+2: 33429 m3. PORABA DEIONATA OHV 1 - 5 m3 2000 OHV 1 - 3 1800 OHV 4 1600 OHV 5 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 136 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA PORABA DEIONATA B 1 - 5 IN TP m3 14.000 Blok 1 12.000 Blok 3 10.000 Blok 4 Blok 5 8.000 TP 1+2 6.000 4.000 2.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci 6.2.5 Kemijsko področje priprave vode Skupno število regeneracij v DEMI je bilo: Proizvodnja deionata Poraba Topolšice v letu 2010 je bila 893164 m3, od tega se je proizvedlo 340475 m3 demineralizirane vode. Proizvodnja dekarbonatizirane vode Za proizvodnjo 10132956 m3 dekarbonatizirane vode smo porabili 10595433 m3 su- rove vode iz Pake in Družmirskega jezera. V DK1 smo proizvedli 4702986 m3, v DK2 pa 5429970 m3 dekarbonatizirane vode. KF1 + AF1 286 MF1 1 KF2 + AF2 298 MF2 0 KF3 + AF3 262 MF3 0 Dne, 15.5.2010 je prišlo do vdora sadre v hladilni sistem bloka 5. Zaradi kontaminacije hladilne vode smo takoj začeli z intenzivnim kaluženjem. Povprečna kvaliteta surove vode: pH λ (μS/cm) (meq/L) (meq/L) (μg/L) (μg/L) Jezero 7,6 - 8,4 250 - 550 2,2 - 3,1 3,0 - 4,4 31 - 671 1 - 16 Paka 7,6 - 8,4 300 - 1050 2,0 - 3,7 3,6 - 7,3 53 - 1060 1 - 71 m 137 CT Fe Cu ANALIZA OBRATOVANJA V laboratoriju analizirano skupno število aerobnih mikroorganizmov (ACP) v surovi vodi, to je v Družmirskem jezeru in Paki, je bilo v povprečju okoli 103 bacteria/mL. V hladilnih sistemih blokov 3 - 5 je bilo skupno število aerobnih mikroorganizmov v povprečju od 103 do105 bacteria/mL. S šokovno dozacijo biocidov smo uspešno zniževali porast mikroorganizmov v hladilni vodi. V tem letu nismo imeli nobenega razlitja nevarne snovi in s tem onesnaženja vodotoka Pake. PORABA SUROVE VODE V LETU 2010 m3 600.000 SV za DK 1 500.000 SV za DK 2 400.000 300.000 200.000 100.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 meseci KOLIČINA DODANE DEKA VODE NA HLADILNE SISTEME V LETU 2010 m3 600.000 HS 1 - 3 500.000 HS 4 400.000 HS 5 300.000 200.000 100.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 138 10 11 12 meseci ANALIZA OBRATOVANJA 139 Termoelektrarna Šoštanj je ogromen sistem, kjer vsak posamezen del zahteva strokoven nadzor. Ohraniti proizvodne zmogljivosti elektrarne pomeni zagotoviti dolgoročno zanesljivo in varno proizvodnjo električne in toplotne energije, kar zagotavlja konkurenčno pozicijo in energijo za okolju prijazno delovanje. DA OGENJ NE UGASNE, POTREBUJE SKRBNIKA. ZAVEZANOST K DELU JE ODGOVORNOST. 141 PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7P REGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV V TEŠ V LETU 2010 7.1 CILJI IN STRATEGIJA VZDRŽEVANJA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ Strategija vzdrževanja naprav je zastavljena tako, da nam omogoča doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev podjetja. Med kratkoročne cilje uvrščamo: • varno in za delavce zdravo delo, •racionalno izrabo uporabljenih materialov, •racionalno izrabo delavnega časa, •skrajševanje rokov za popravilo posameznih naprav, •s preventivno dejavnostjo preprečevanje nastanka ali ponavljanja istovrstnih okvar, •čim boljšo obratovalno pripravljenost elektrarne kot celote, •ekološko prijazno proizvodnjo električne in toplotne energije. Strategija temelji na lastnih izkušnjah in je prilagojena sodobnim trendom dejavnosti. Sistem vzdrževanja je podprt z informacijskim paketom Maximo. Že vrsto let izhajamo iz načel vzdrževanja »po stanju naprav« in »preventivnem vzdrževanju (remonti)«. Zaradi optimalne izrabe sredstev, ki jih namenjamo vzdrževalni dejavnosti, se strategija vzdrževanja spreminja v korist vzdrževanja »po stanju naprav«. To se odraža v periodiki remontov na posameznih blokih, ki je prešla od togih dvoletnih na tri do štiri letne periode in po izvajanju remontov na posameznih sklopih naprav mimo načrtovanih remontov blokov. Pogoj za učinkovito izvajanje vzdrževanja s to strategijo in doseganje prej omenjenih ciljev je vsekakor dobro obvladovanje stanja naprav in izkušenost vzdrževalnega osebja. Dolgoročni cilji pa so: •nizka cena proizvedene električne in toplotne energije, •konkurenčnost na trgu električne energije, •ohranjanje statusa proizvajalca električne in toplotne energije, ki temelji na predelavi lignita, •zagotavljanje obratovanja do ciljnih življenjskih dob posameznih blokov ( blok 3 – 2015, blok 4 – 2016, blok 5 – 2027). •vzdrževanje novih plinskih turbin do izteka dobe trajanja, ki znaša glede na predvidene letne obratovalne ure cca. 25 let. Za nemoteno proizvodnjo električne energije je bilo potrebno v elektrarni vzdrževati tri premogovne proizvodne enote (bloki 3, 4 in 5 - bloka 1 in 2 sta trajno zaustavljena), dve toplotni postaji, sistem transporta premoga, pripravo vode z vodikarno ter skupne objekte. Vse te objekte, naprave in napeljave je potrebno sistematično vzdrževati, če želimo obratovati varno in zanesljivo, ekološko neoporečno, z visoko razpoložljivostjo, z visoko fleksibilnostjo proizvodnih enot, z optimalnim izkoristkom do konca podaljšane dobe trajanja blokov. Naprave TE Šoštanj razen novo instaliranih plinskih turbin so glede na starost in obratovalne ure že v takem stanju, ko je potrebno sorazmerno zelo intenzivno vzdrževanje. Vzdrževalni posegi so se izvajali na podlagi spremljanja delovanja naprav, obratovalnih dogodkov, ocene preostale dobe trajanja, s pomočjo porušnih in neporušnih metod kontrole materialov, zahtev po varnem in zanesljivem obratovanju in sprejetih smernic oziroma strategije obratovanja in vzdrževanja naprav. Celoten sistem vzdrževanja delimo na: •Redno preventivno vzdrževanje, ki zajema preglede, kontrole analize ter izvedbo posegov, ki omogočajo zanesljivo obratovanje vseh naprav. V ta sklop sodijo tako popravila kot tudi zamenjave posameznih sklopov naprav. Posegi na napravah, ki jih ni mogoče izločiti, se izvajajo v času zaustavitev blokov, to je predvsem v času ob koncih tedna. Sem sodijo tudi večji posegi, kot so kot so pregledi in meritve, montaže in demontaže, popravila ter zamenjave rezervnih delov strojev in naprav, ki terjajo izločitev strojev in naprav ali celotne proizvodne enote iz obratovanja. 142 •Remonte-investicijsko vzdrževanje proizvodnih enot kjer so mišljeni večji posegi ob daljši zaustavitvi pogonske enote. Pogostost izvajanja remontov na posameznih enotah se giblje v intervalih od tri do štirih let in je odvisna od stanja naprav, števila obratovalnih ur in možnosti izločitve posameznih blokov iz obratovanja v kontekstu celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije. Periodika remontov posameznih enot v elektroenergetskem sistemu se koordinira na ravni celotnega sistema z začrtanimi izhodišči v smislu zanesljive dobave električne energije vsem potrošnikom v vsakem času in večinskemu pokrivanju potreb po električni energiji iz domačih virov. Navedeni segmenti vzdrževanja se v tehničnem smislu razlikujejo v načinu načrtovanja in po obsegu potreb. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.2 VZDRŽEVANJE BLOKA 3 7.2.1 Elektro del 7.2.1.1 Sekundarno preizkušanje zaščit generatorja 3, energetskih transformatorjev ter 110 kV daljnovodov V letu 2010 so bili izvršeni sekundarni preizkusi električnih zaščit generatorja bloka 3, blokovnega transformatorja 3AT01, transformatorja blokovne lastne rabe 3BT01 ter transformatorja splošne lastne rabe 1BS01. Omenjene naprave je preizkušalo podjetje ELEK Svetovanje d.o.o. iz Ljubljane skupaj z vzdrževalnim osebjem s področja upravljalnih sistemov TBA in VN naprav Termoelektrarne Šoštanj. Preizkušene so bile naslednje zaščitne naprave: GENERATOR 3SP01: •diferenčna zaščita generatorja, •rotorska zaščita generatorja, •nad-tokovna zaščita, •diferenčna zaščita bloka, •zaščita proti povratni energiji, •pod-frekvenčna zaščita, •prenapetostna zaščita, •zaščita proti nesimetrični obremenitvi, •zaščita proti izostanku vzbujanja, •statorska zaščita 100 %, •statorska zaščita 95 %. TRANSFORMATOR 3AT01: •diferenčna zaščita transformatorja, •nad-tokovna zaščita 110 kV, •nad-tokovna zaščita 10,5 kV, •Buholz rele (plinska zaščita), •zaščita proti previsoki temperaturi olja, •termična slika. TRANSFORMATOR BLOKOVNE LASTNE RABE 3BT01: •diferenčna zaščita transformatorja, •nad-tokovna zaščita 10,5 kV, •nad-tokovna zaščita 6,3 kV, •Buholz rele (plinska zaščita), •zaščita proti previsoki temperaturi olja, •termična slika. TRANSFORMATOR SPLOŠNE LASTNE RABE 1BS01: •diferenčna zaščita transformatorja, •nad-tokovna zaščita 110 kV, •nad-tokovna zaščita 6,3 kV, •Buholz rele (plinska zaščita), •zaščita proti previsoki temperaturi olja. Preizkusi so bili opravljeni s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC 256 ter SVERKER 750 skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih postrojev. Rezultati preizkusov so podani v poročilih ELEK in kažejo na brezhibno delovanje zaščitnih naprav. DALJNOVODI 110 kV: Preizkušena je bila distančna zaščita 110 kV daljnovodov Velenje 1, Velenje 2, Mozirje, Podlog 1 ter Podlog 2. Izvršena je bila tudi kontrola prenosa kriterija distančne zaščite. Preizkuse je opravilo podjetje HSE d.o.o. (oddelek zaščitnih ter prenosnih sistemov) ter ELES d.o.o. (služba za sekundarne sisteme) s pomočjo vzdrževalnega osebja Termoelektrarne Šoštanj. Zapisniki o opravljenih preizkusih pa so dostopni na portalu Centra zaščite HSE. 7.2.1.2 Prestavilo komunikacijske omare za prenos komand distančne zaščite 110 kV omrežja V okviru projekta prestavitve TK vozlišča ter zaščitnih sistemov TEŠ smo v dogovoru s HSE ter ELES izvedli rekonstrukcijo in ločitev naprav za prenos komand KDZ ločeno po napetostnih nivojih. V novi TK prostor je bila postavljena nova komunikacijska omara na pozicijo 2 - 05. V tej omari so bile v zgornjo etažo prestavljene ter vgrajene naprave za prenos komand NSD70D za daljnovod 110 kV Mozirje – zaščita Siemens 7SA511. V spodnjo etažo pa sto bile prestavljene naprave za prenos komand Nokia TPS64 za daljnovod 110 kV Velenje 1, Podlog 1 ter Podlog 2. Preko naprav NSD70D ter TPS64 prenašamo naslednje komande: •oddaja komande DZ, •prejem komande DZ, •izpad zveze. V omaro na DZ SOREL na lokaciji 2-06 pa smo vgradili nov optični delilnik OD-24, kjer se zaključi multimodni kabel z 24 vlakni 62,5/125 ter ST zaključki. V to omaro je bilo vgrajeno tudi novo Ethernet stikalo za sistem oscilografov SOREL tipa CISCO CATALYST 3750 24 TS. V letu 2010 je bilo zaradi rušenja stare upravne zgradbe potrebno prestaviti zbiralnice splošne lastne rabe SLR1 ter SLR2 na novo lokacijo in sicer v prostore blokovne lastne rabe. Na ostalih preostalih napravah področja upravljalnih sistemov TBA ter visokonape- 143 tostnih naprav pa so se vzdrževalna dela vršila med rednim zaustavitvam bloka 3. 7.2.1.3 Kotlovsko področje blok 3 Na kotlovskem področju ni bilo večjih vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila redna vzdrževalna dela, pri čemer so se koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih energetskih situacij. Tudi v času remontu so se opravila redna vzdrževalna dela, večjih posebnosti ni bilo. 7.2.1.4 Vzdrževalna Dela na NN področju v letu 2011 Vzdrževanje naprav elektrofiltra bloka 3: Ob zaustavitvah smo izvajali preglede elektrofiltra. Večjih težav z obratovanjem elektrofiltra v letu 2010 ni bilo. Aktivni del elektrofiltra je bil v remontu 2009 saniran, vgrajene so bile nove sevalne elektrode in rezultat je dobro delovanje elektrofiltra. Vzdrževanje naprav izpihovalcev saj: Sistem izpihovanja kotla je deloval brez večjih težav v letu 2010. Opravljali smo redne preglede izpihovalcev saj. Na kotlih blokov 1 in 2 smo demontirali motorje, saj jih je izginilo kar nekaj. Shranili smo jih v skladišče kot rezervo za blok 3. Vzdrževalna dela NN motorjev, zasunov in loput: Opravljena so bila redna vzdrževalna dela ob zaustavitvah bloka tako da ni bilo potrebno zaradi tega ustavljati bloka. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV Na področju pogonske tehnike je potrebno zamenjati frekvenčne pretvornike na dodelilnikih premoga. Stari INES frekvenčniki so že na koncu življenjske dobe. Izvedena je bila že zamenjava na dodelilniku 32NL13S003 s sodobnejšim ABB-jevim pretvornikom. Vzdrževalna dela 0,4 kV zbiralnic SLR1, SLR2 in BLR3 : Zaradi rušenja stare upravne stavbe smo morali na NN področju izvesti prestavilo napajanja 0,4kV porabnikov splošne lastne rabe 1 in 2. Sistem 0,4 kV razdelitve je bil v kletnih prostorih stare upravne stavbe (zgrajen je bil leta 1956) . Zaradi rušenja je bilo potrebno izvesti prestavitev 0,4 kV razdelitve v prostor blokovne lastne rabe na bloku 1 - 3. Zaradi obratovanja starega TK centra, jedilnice, hladilnega stolpa bloka 4, napajanja porabnikov bloka 3 (stikališča, upravljalnega sistema kotel+TBA) smo lahko prestavitev opravili le tako da smo izgradili novo 0,4 kV razdelitev. Ko smo novo razdelitev SLR1 stavili pod napetost smo lahko začeli s prestavitvijo kablov. Prestavljenih je bilo cca 50 porabnikov. Nova razdelitev je od SIEMENSA izvedena v SIVACON tehniki. Predelali smo tudi zbiralnico blokovne lastne rabe, ji povečali moč, izvedli smo povezavo z BLR3, dogradili zmogljivejše vklopnike z namenom oskrbe gradbišča bloka 6. Vzdrževalna dela sistema neprekinjenega napajanja : 7.2.1.5 Vzdrževalna dela na VN področju dimnih plinov ter s tem zmanjšanje tlačnih uporov proti RDP 4. Zaradi rušenja stare upravne stavbe smo morali prestaviti in na novo narediti sistem 24VDC in 220VDC razdelitve. Prejšnja enosmerna razdelitev je bila v prostorih stare upravne stavbe. Celoten sistem je bil dotrajan (iz leta 1956) zaradi tega smo se odločili za posodobitev in izgradnjo nove razdelitve, ki bo zagotavljala zanesljivo oskrbo enosmerne napetosti za krmilne omare in upravljalni sistem ter 110 kV stikališče GIS. Izvedli smo prestavilo 24VDC in 220VDC usmernikov. Vgradili smo nove omare z veznimi polji za enosmerno razdelitev. Večjih dogodkov in vzdrževalnih del na VN področju, ki bi zahtevali zaustavitev bloka ali bi kakorkoli vplivali na obratovanje bloka 3 v letu 2010 ni bilo. Večjih težav, ki bi povzročile omejitev moči bloka ni bilo. Zaradi rušenja stare upravne zgradbe sta se iz nje prestavili splošni lastni rabi 1 in 2 (SLR 1 in SLR 2), ki služita za oskrbo z električno energijo splošnih porabnikov v TE Šoštanj. Prestavili sta se v prostor blokovne lastne rabe blokov 1 in 2. Vsa dela so bila opravljena tako, da ni bilo moteno obratovanje bloka 3. Težav z vzdrževanjem kurilnih naprav skupno z dogorevalnim sistemom ni bilo, prav tako pa tudi vzdrževalni posegi na mlinih kotlov 1 in 2 bloka 3 niso bili moteči za proizvodnjo. Za vzdrževanje mlinov je bilo redno izdelano poročilo o stanju naprav v obliki remontnega poročila. Izvedena je bila zamenjava 220VDC baterije EE02. V naslednjem letu bo potrebno zamenjati še drugo 220VDC baterijo za sistem 220VDC napajanja bloka in stikališča. Življenjska doba baterije je cca. 15 let ta pa jih ima že 16. Opravljeni so bili redni polletni preizkusi kapacitivnosti baterij. 24VDC in 220VDC baterije so pozitivno opravile preizkuse. Zaključek Za nadaljnje obratovanje bloka je nujno potrebno v prihodnjem letu zamenjati baterijo EE01 220VDC, saj je baterija že pred iztekom življenjske dobe (cca 15 let). Iz tega sistema se napaja med drugim tudi stikališče GIS (napajanje krmiljenja odklopnikov in zaščit blokov 1-3 in PE51 ter PE52), ki pa bo delovalo še po zaprtju bloka 3. Prav tako je pričakovati tudi težave na usmernikih zato je tudi tam že potrebno razmišljati o zamenjavi v prihodnosti. 7.2.2 Strojni del KOTLOVSKO PODROČJE Na kotlih bloka 3 in pripadajoči opremi v preteklem letu ni bilo večjih vzdrževalnih posegov. Posegi, ki so bili izvršeni so bili v smislu sanacije netesnih armatur in rednega vzdrževanja oljno preskrbovalnih postaj ter hidravličnih pogonov ventilov. Za potrebne sanacije so bili koriščeni termini med zaustavitvami zaradi ugodnih energetskih situacij. Na aktivnih delih kotlov so bili izvršeni redni pregledi notranjosti kotlov. Večjih posebnosti ni bilo opaziti. DIMNO ZRAČNI TRAKT Na področju dimno zračnega trakta so se izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela. Mazanje ležajev je potekalo po protokolu. Zaradi neobratovanja blokov 1 in 2 se je zaslepila vezna povezava kanalov dimnih plinov bloka 1 in 2 ter bloka 3. Ta povezava je služila za enakomerno razporeditev 144 KURILNI IN DOGOREVALNI SISTEM Redne zaustavitve bloka so se izkoristile za preglede in odpravo pomanjkljivosti na kurilnem in dogorevalnem sistemu. Blok 3 je obratoval brez večjih posebnosti. V letu 2013 je predvidena zaustavitev zaradi remonta bloka 4 ter zaustavitve RDP-ja. Večjih remontnih del ni predvidenih, opravljena bodo manjša vzdrževalna dela. SISTEM RL Na napajalnih in hladilnih sistemih so bila opravljena letna vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. SISTEM VG Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. SISTEM RF Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV SISTEM UG, RQ in UH SISTEM RG, RH, RN SISTEM SC, SE Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. Skozi vso leto je bilo potrebno v času rednih zaustavitev odpraviti razne netesnosti na cevnih povezavah in sanirati netesne armature. Nekajkrat so se pojavile zunanje netesnosti na grelnikih, ki so bile odpravljene v času zaustavitev. Netesnosti samih cevnih registrov v letu 2010 ni bilo. Oljni sistem TBA je obratoval nemoteno. Potrebno je bilo le odpraviti nekaj oljnih netesnosti, kot je bila netesnost na kompenzatorju iztoka olja iz hitro zapornega ventila SA11S002. SISTEM SD, SL, SG Večjih rednih vzdrževalnih del na turbini ni bilo. Potrebno je bilo le v mesecu maju zamenjati ležaje vrtilne naprave zaradi povečanih vibracij. Je pa bila potrebna enkrat zaustavitev turbo agregata zaradi povišanih vibracij na šestem ležaju. Drugače pa so bile vibracije večkrat znižane ob rednih zaustavitvah bloka. SISTEM VE, VC Večjih težav z obratovanjem hladilnih sistemov ni bilo. Težave so bile le z nekoliko povišanimi temperaturami hladilne vode v letnem času zaradi povezave hladilnih sistemov bloka 4 in 3. SISTEM RM V okviru rednega vzdrževanja so se v času zaustavitev bloka izvajala dela na odpravi raznih netesnosti na samih armaturah. V času zaustavitev so se izvajala razna dela na odpravi netesnosti armatur. Težav med obratovanjem ni bilo. SISTEM SA, SB 145 OCENA OBRATOVANJA BLOKA 3 Blok 3 je v letu 2010 obratoval brez večjih posebnosti, ob zaustavitvah so bila opravljena potrebna vzdrževalna dela. V letu 2011 se ne predvideva kakršnihkoli remontnih posegov. Manjši remontni poseg bo opravljen predvidoma v letu 2013 ko bo hkrati remont bloka 4. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.3 VZDRŽEVANJE BLOKA 4 7.3.1 Osnovni podatki bloka 4 Začetek obratovanja 1972 Glavni dobavitelji TBA - Siemens in kotel - Babcock Instalirana moč 275 MW Število obratovalnih ur do konca 31.12.2009 251.672 Proizvodnja do 31.12. 2009 53.027.425 MWh Opravljen zadnji remont 2009 Ciljna doba trajanja 2015 7.3.2Izvedeni in predvideni ukrepi za podaljšanje dobe trajanja Od pričetka obratovanja bloka 4 do danes, so bile na napravah bloka, na osnovi spremljanja obratovanja in analiz ter opravljenih velikih remontov v letih 1977, 1983, 1989, 1996, 2002, 2005 in 2009 opravljene naslednje tehnološke sanacije: Že izvedeni ukrepi •zamenjan pregrevalnik PP2 kotla 1985 •zamenjan parovod sveže pare 1985 •revitalizacija VT dela turbine 1989 •dograjen sistem za aditivno odžveplanje dimnih plinov 1990 •izračun preostale življenjske dobe VT, ST, in NT dela turbine 1991 •dograjen sistem za primarno zmanjšanje dušikovih oksidov (NO2) 1991 •delno zamenjana kotlovski lijak in dogorevalna rešetka 1991 •obnovljen in zamenjan sistem meritev in regulacije 1991 •zgrajena emisijska postaja 1991 •zamenjan kotlovski lijak 1994 •saniran plašč hladilnega stolpa 1994 •obnovljena ventilatorja dimnih plinov 1994 •zamenjan notranji transport pepela 1994 •obnovljeni in povečani elektrofiltri 1994 •dograjen razžveplalni sistem - mokri kalcitni postopek 1995 •zamenjan stator generatorja 1996 •obnovljeni mazutni gorilniki 1996 •delno saniran dimnik 1996 •obnovljena napajalna črpalka RL11D001 1997 •sanirani dodelilniki premoga in mlinov 1997 •sanirani rešetke in podvodni iznašalec žlindre 1998 •sanirani gorilniki na premog 1998 •obnovljeni razpršilni cevovodi v pralniku RDP4 1998 •obnovljeni rotorji obtočnih črpalk HTD10-60 1998 •obnova napajalne črpalke RL12D001 1999 •obnova obtočnih črpalk rotorjev HTD1060 1999 •zamenjava 220 kV polja 2002 •revitalizacija EHR in OTN turbine 2002 •razširitev sistema zaščite in meritev tresljajev TBA 2002 •sanacija in posodobitev LUVO – sistem NH 2002 •zamenjava pršišča hladilnega stolpa 2002 •zamenjava nadzornega računalnika 2002 •zamenjava askarelnih transformatorjev 2002 •obnova fasad bloka 2004 •optimiranje obratovanja bloka do 60 % moči 2005 •rekonstrukcija prižigne naprave 2005 •rekonstrukcija obtočnih črplk RDP4 2005 •rekonstrukcija odsesovalne naprave bloka 2005 •rekonstrukcija mlinov kotla 2005 •rekonstrukcija ventilatorja in optimiranje obratovanja RDP4 2005 •rekonstrukcija ST varnostne postaje 2005 •optimiranje lovljenja ohlajene vode v hladilnemu stolpu 2005 •zamenjava parovoda ponovno pregrete pare 2005 146 •zamenjava izstopnih kolektorjev ponovnega pregrevanja kotla 2005 •zamenjava pregrevalnika 3 kotla 2005 •rekonstrukcija pulta vodenja bloka 2005 •rekonstrukcija VN in NN razvoda 2005 •izvedba protihrupne zaščite hladilnega stolpa 2007 •delna obnova aktivnega dela EF 2009 •delna zamenjava grelnika vode in uparjalnika kotla 2009 •rekonstrukcija LUVO paketov 2009 •revitalizacija dogorevalne rešetke kotla 2009 •obnova GAVO na RDP4 2009 •sanacija dimnika 2009 •zamenjava ponovnega pregrevanja 2 kotla 2009 •obnova gumiranih delov pralnika RDP 2009 •obnova vodilne konstrukcije kotla 2009 •obnova gorilnikov kotla 2009 Načrtovani remonti bloka 4 bodo v prihodnjem obdobju predvidoma vsaka štiri leta in sicer naslednji leta 2013. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.3.3 Vzdrževalni posegi na bloku 4 v letu 2010 Na področju aktivnega dela kotla in pripadajoče opreme so bila izvršena sledeča dela: V letu 2010 ni bilo remonta, imeli smo nekaj manjših posegov na napravah. V nadaljevanju opisujemo najpomembnejše dejavnosti na posameznih napravah. •Veliko je bilo netesnosti zaradi napetostnih razpok na raznih področjih usmerjenih v notranjost kotla in navzven. Netesne cevi so bile izrezane ali pa so bile razpoke izbrušene in sanirane z lokalnim navarjanjem. •Sanacija lijaka kotla je bila predvsem v smislu navarjanja cevi, katerih stena je bila stanjšana zaradi abrazijskega delovanja žlindre, ki potuje po dogorevalni rešetki in se drgne ob cevi. V lijaku kotla je bilo potrebno poleg sanacije abrazijskih poškodb še vršiti sanacijo cevi zaradi poškodb nastalih pri padcu žlindre na cevi. •Zamenjava stenskih panelov na steni uparjalnika med 3. in 4. vrsto gorilnikov na K+23m. Sanacija netesnih armatur v smislu menjave tesnilnega materiala in obnove tesnilnih površin. •Sanacija natokov iz izpustnih ventilov v U kolektor RT rezervoarja. •Sanacija vbrizgalnih ventilov •Sanacija netesnih armatur 7.3.3.1 Kotlovsko in turbinsko področje KOTLOVSKO STROJNO PODROČJE Preko celega leta so se vršila vzdrževalna dela, pri čemer so bile koriščene zaustavitve postrojenja zaradi ugodnih energetskih situacij in napovedane nege. Večina netesnosti kotla je bila odkrita med preizkusi tesnosti s hladnim vodnim tlakom. Prav tako pa je moral blok večkrat iz pogona zaradi raznoraznih netesnosti na kotlu in pripadajoči opremi in sicer: •Zaustavitev bloka zaradi težav z vbrizgalnimi ventili (3x) •Zaustavitev bloka zaradi porušitve nosilnih cevi na mestu privaritve konzolnih ploščic (2x) •Zaustavitev bloka zaradi porušitev stene uparjalnika med drugo in tretjo vrsto gorilnikov na K+23m. Vzrok porušitev je bilo stanjšanje debeline sten uparjalniških cevi zaradi erozijskega delovanja kratkih parnih izpihovalnikov in sulfidizacije pod gorilnikom 3 (3x) •Zaustavitev bloka zaradi napetostnih razpok na ocevju uparjalnika na K+44m (1x) •Prekinitev zagona zaradi izbitja mašilk na obvodnem ventilu glavnega parnega zasuna (2x) KURILNI IN DOGOREVALNI SISTEM TABELARIČEN PRIKAZ OBRATOVANJA MLINSKIH ROTORJEV Skupno št. obrat ur v letu 2010 Št. remontov Št. menjanjih kladiv Mlin 1 6970 2 80 Mlin 2 6882 2 56 Mlin 3 6054 1 60 Mlin 4 6962 2 80 Mlin 5 6865 2 76 Mlin 6 6012 1 52 Stanje kurilnega sistema na bloku je bilo zadovoljivo. Obratovanje je potekalo brez havarij. Vzdrževalni posegi so se v glavnem vršili ob zaustavitvah bloka, nočnih izmenah ter sobotah in nedeljah, ko je blok obratoval z nižjo močjo. Zaradi pogostega zažlindravanja sesalne glave mlina 4, predvsem zaradi zamašenosti in močne deformacije vstopnih kanalov primarnega zraka, se je le-ta v celoti zamenjal ob zaustavitvi bloka v začetku julija 2010. Prahovodi in prašni gorilniki so v zadovoljivem stanju, težav ni bilo. DIMNO ZRAČNI TRAKT Na področju dimno zračnega trakta so se izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela. Mazanje ležajev je potekalo po protokolu. Elektrofilter je bil ob zaustavitvah redno pregledan, večjih okvar ni bilo. Večkrat je bilo potrebno očistiti lijake izpod EF, predvsem na novem delu. Na ventilatorju RDP bloka 4 je zaradi loma cevi za izpiranje rotorskih lopatic v začetku aprila, prišlo do poškodb rotorskih lopatic ter gumirane obloge statorja-ohišja. Močneje poškodovanih je 6 lopatic, na ostalih so manjše sledi poškodb. Dodelilniki premoga so obratovali brez motenj. Dogorevalni sistem je predvsem v prvi polovici leta obratoval moteno saj je bilo kar nekaj izpadov PIŽ-a zaradi povečane količine žlindre ter večjih grud. Dogorevalna rešetka je bila zaustavljena samo ob izpadih PIŽ-a, razen občasnih izpadlih rešetnic ni bilo posebnosti. Lom cevi za izpiranje lopatic vleka RDP 147 PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV SISTEM UG, RQ in UH QLC/QHA/LBQ Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. TURBINSKO STROJNO PODROČJE TURBINA Poškodba lopatic vleka RDP Na ohišju statorja, kjer je snelo gumirano oblogo prihaja zaradi delovanja žveplene kisline do korozije in točkovnega preboja ohišja. Ob zaustavitvah RDP-ja se te poškodbe sanirajo z navarjanjem ter premažejo z zaščitnim premazom. Do remonta leta 2013 je še daleč zato bo potrebna predčasna zaustavitev ter sanacija poškodovanega statorja (navarjanje in gumiranje) ter zamenjava lopatic s starimi. Predvideva se zaustavitev cca. 7 dni. V začetku leta so bile težave z vibracijami na turbini. Zaradi tega je bilo opravljenih kar nekaj del na turbini. Dne 09.02.2010 ob 03:17 je bila sprožena hitra zapora zaradi povečanih vibracij na NT delu turbine. Vibracije gredi so po zagonu, ki je bil zaradi okvare na raztezku, pri približno 155 MW narastle do 240 μm in kasneje tudi do 400 μm, merjeno na ležaju 5. Kljub preizkusom nižanja moči in vakuuma vibracije niso padle. Ob nižanju moči so vibracije celo naraščale, zaradi tega je bila sprožena hitra zapora. Vibracije gredi dne 09.02.2010 Vibracije gredi so dejansko bile višje že nekaj dni prej. Začele so se višati že 07.02.2010 ob 04:30 in ob 06:30 dosegle že okoli 200 μm, občasno tudi do 230 μm, merjeno na ležaju 4. NAPAJALNI SISTEMI SISTEM RL-LAA, LAB, LAC, LAD Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti SISTEM VG – PGC, PBJ Vibracije ležajev dne 07.02.2010 Vibracije ležajev dne 09.02.2010 Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. SISTEM RF- LAC, LAD Opravljena so bila vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. 148 Vibracije gredi dne 07.02.2010 V času zaustavitve so bili preverjeni ležaji 3, 4 in 5 z odpiranjem okrovov. Najdene ni bilo ležajne kovine v ležajnem bloku, zaradi tega smo sklepali, da ležaji niso močno poškodovani. Temperature na turbini so bile še visoke (T ST gredi 460 °C), tako turbine nismo ustavljali in detajlno pregledovali ležajev. Našli smo samo povečane zračnosti na stranskih pritrditvah ležaja, ki so bile ponovno nastavljene. Po pregledu krivulj ni bilo najti nobenih povišanih temperatur. Tudi ostali parametri na turbini niso izstopali od normalnih vrednosti. Odprt je bil kondenzator in NT turbina pregledana iz strani kondenzatorja. Izstopne lopatice enojčka in dvojčka niso bile poškodovane. Turbina se je vrtela brez zatikanja. Tako smo smatrali, da rotor in vodilniki niso poškodovani. Poleg zgoraj omenjenih del so na področju 220SS3 bila opravljena naslednja dela: sanirana so bila vodila na ventilu 4LCC10AA001, odpravljena je bila netesnost na pokrovu nepovratne lopute in ročnem ventilu za dovod tesnilne pare 4SG10S001, odpravljena je bila netesnost na kolektorju tesnilne pare, na mašilki ventila 4RP03S002 - 4LCH03AA002 in na prirobnici ventila 4RG81S001. Po opravljenih delih je bil dne 10.02.2010 opravljen poskusni zagon po opravljenih delih na ležajih PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV NT dela turbine. Zagon je potekal nemoteno, ob 18:45 pa je bila sprožena hitra zapora zaradi povišanih vibracij gredi merjenih na ležaju 5. Vibracije so se pričele nekje pri 120 MW. Poskušali smo z odpiranjem in zapiranjem odjemov najti napako. Vibracije niso imele nobene povezave z ostalimi parametri. Gibale so se do 245 μm in po določenem času padle na normalno vrednost. Slišal se je tudi nenormalen zvok. Ležaj 3 je imel povečano zračnost, zaradi česar mu je bila z rezkanjem zmanjšana naležna površina stičišča obeh polovic. Ležaj 4 je bil zamenjan z novim, ostali pa so bili sanirani s strganjem. Najdeno pa je bilo tudi podrsanje rotorja ob labirintna tesnila in podrsanje zaradi odlomljenega zatiča. Dvojčku NT dela turbine je bilo odstranjeno zunanje in notranje ohišje. Najdeni so bili polomljeni vijaki vertikalnega nosilca difuzorja pritrjenega na zunanje ohišje, desna stran proti NT2. Nosilec je bil nazaj privarjen, na ostalih pa so se izdelali varnostni vari. Poškodbe ležaja 4 Podrsanje zaradi zatiča Vibracije ležajev dne 10.02.2010 Nosilec difuzorja Ležaj 6 Na enojčku NT rotorja je bilo prav tako odstranjeno zunanje in notranje ohišje. Najden je bil zlomljen zatič, ki drži bandažo na vodilno lopatico 7 stopnje. Tesnilne površine so bile očiščene in turbina pokrita nazaj. Na zunanjem ohišju so bile tudi sanirane počene ojačitvene rebre in počen kompenzator med NT deloma turbine, leva stran. Vibracije gredi dne 10.02.2010 Po zaustavitvi smo se odločili za popoln pregled ležajev in NT dela turbine. Na ležajih 3, 4, 5 in 6 so bile najdene poškodbe drsnih površin. Najbolj je bil poškodovan ležaj 4, ki je sicer imel še nekaj starih poškodb. Podrsanje ob labirinte Ležaj 5 Odlomljen zatič 7 stopne vodilne lopatice 149 PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV SISTEM KONDENZATORJA MAG (SD) SISTEM NIZKOTLAČNIH GRELNIKOV – LCJ (RG, RH) Netesnosti kondenzatorja v celotnem letu ni bilo opaziti. EVAKUIRNI SISTEM – MAM (SL) Sistem je obratoval brez večjih težav. V času zaustavitev so bile odpravljene netesnosti na ventilih. Počene rebre Počen kompenzator Po opravljenih delih je bil opravljen zagon bloka. Po sinhronizaciji so bile vibracije v mejah normale. OLJNI SISTEM – MAK, MAV (SC, SE) Sistem je med letom obratoval brez večjih težav. NT prelivna postaja – MAn, MAV (sf) Sistem je med letom obratoval brez večjih težav. Pojavljale so se le netesnosti na cevovodih ogrevalnih vodov posameznih ventilov, ki so bile med rednimi zaustavitvami odpravljene. Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih ventilih in cevovodih. Pojavljale so se tudi netesnosti na vodokaznih steklih. Netesnosti grelnikov, oziroma cevnih registrov ni bilo. SISTEM TESNILNE PARE – MAW (SG) SISTEM VISOKOTLAČNIH GRELNIKOV – RE, RD Sistem je obratoval brez večjih težav. V času zaustavitev je bilo potrebno le odpraviti nekaj netesnosti na ventilih in cevovodih. Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih ventilih in cevovodih. Netesnosti na grelnikih ni bilo. SISTEM ODVODNJAVANJA TURBINE – MAL (SH) SISTEM NIZKOTLAČNEGA STRANSKEGA KONDENZATA – LCJ (RN), LCH (RP) Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti netesnosti na cevovodih turbinskih odvodnjavanj in pa na ventilih odvodnjavanja. Cevovodi turbinskih odvodnjavanj so že močno stanjšani. Tako bo v remontu potrebno izmeriti debeline sten cevi in kritične odseke zamenjati. Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih ventilih in cevovodih. Prav tako so bile netesnosti tudi na meritvah nivoja. Na VT grelnikih A8 smo izdelali zaslepitve starih priklopov plovcev in tako onemogočili možnosti netesnosti na teh priklopih. Nekajkrat pa je bilo potrebno zaradi pogojev obratovanja odpraviti netesnosti tudi na tesnilu ohišja črpalke 04LCH11AP001 in 04LCH12AP001. KOTLOVSKO ELEKTRO PODROČJE Na kotlovskem elektro področju ni bilo večjih vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila redna vzdrževalna dela, pri čemer so se koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih energetskih situacij. Prav tako se je tekom celotnega leta izvajala optimizacija zgorevanja za zmanjšanje NOx. TURBINSKO ELEKTRO PODROČJE SISTEM GLAVNEGA KONDENZATA – LCC, LCB (RM) Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih ventilih in cevovodih. Pojavljale so se le težave z minimalnim ventilom kondenzata 04LCC10AA002 zaradi vibracij na cevovodu in posledično zlomom pogona. Potrebno je bilo spremeniti obešanje minimalnega cevovoda in pritrditve pogona. SISTEM HLADILNEGA SISTEMA – PAC, PAE (VC, VE) Sistem je obratoval nemoteno. V zimskem času je bilo uničenih zaradi ledu kar nekaj lovilnih pločevin na hladilnem stolpu. Te pločevine so bile izdelane nove in zamenjane. 150 Sekundarno preizkušanje zaščit generatorja 4, PT52, energetskih transformatorjev ter 220 kV daljnovoda V letu 2010 so bili izvršeni sekundarni preizkusi električnih zaščit generatorja bloka 4, blokovnega transformatorja ter transformatorjev lastnih rab. Prav tako je bil opravljen preizkus zaščite generatorja plinske turbine PT52 ter preizkus zaščite transformatorja 52BAT01. Omenjene naprave je preizkušalo podjetje ELEK Svetovanje d.o.o. Ljubljana skupaj z vzdrževalnim osebjem področja upravljalnih sistemov Termoelektrarne Šoštanj. Preizkusi so se vršili s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC256 ter SVERKER 750 skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih postrojev. Rezultati preizkusov so podani v poročilih ELEK in kažejo na brezhibno delovanje zaščitnih naprav. Preizkušeni sta bili tudi distančna zaščita ter diferenčna zaščita 220 kV daljnovoda Šoštanj - Podlog. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV in dve 24VDC bateriji. Iz preostalih dobrih celic baterije 4BTA smo izvedli zamenjavo dotrajanih celic na bateriji 4BTB. Omeniti velja, da je življenjska doba baterij cca. 12 - 15 let, starost naših baterij pa znaša že 15 let. Sistem HTL Med letom je bil izveden tudi izredni preizkus zaščite daljnovoda zaradi okvare diferenčnega zaščitnega releja ABB REL 561. VN ELEKTRO PODROČJE Sistem HTG Sistem HTH, HTJ, HTF, HTP Preostala redna vzdrževalna dela na področju US TBA in VN naprav so se izvajala med zaustavitvam bloka 4 v času ugodnih energetskih situacijah. V letu 2010 so bila opravljena vsa predvidena redna vzdrževalna dela na VN področju. V času zaustavitve so bila opravljeni detajlni vizualni pregledi naprav in opravljena samo predvidena manjša vzdrževalna dela. Črpalke 4HTG30/40 AM001 so bile pregledane in smo opravili navarjanje rotorjev in hrušk. Sistemi so bili pregledani in po potrebi obnovljeni ali zamenjani z novimi rezervnimi deli. Regulirni ventil je bil v celoti revidiran, ostale armature so bile pregledane in po potrebi zamenjane. ELEKTRO PODROČJE Izvršen je bil tudi test izklopa 220 kV odklopnika ob proženju diferenčnega releja ABB REL 561 ter distančnega releja SIEMENS 7SA513 s kontrolo prenosa kriterija distančne ter diferenčne zaščite. NN ELEKTRO PODROČJE V letu 2010 na bloku 4 ni bilo remonta. Med deli dela rednega vzdrževanja na NN področju bi omenil zamenjavo dotrajane 220VDC baterije in 24VDC baterije na čistilni napravi bloka 4. Tokrat smo vgradili baterijo tip OpZs proizvajalca TAB Mežica. Stare baterije so bile proizvajalca Baeren. Za zamenjavo proizvajalca baterije smo se odločili zaradi nižje cene baterije in na podlagi dobrih izkušenj s tem tipom baterije na bloku 5. V prihodnosti bo potrebno zamenjati še drugo 220VDC baterijo 4BTB Na kompresorjih oksidacijskega zraka so bili opravljeni redni servis po navodilih proizvajalca. Ostale naprave na sistemu so obratovale normalno. 7.3.3.2 Razžveplanje dimnih plinov Opravili smo zamenjavo merilnika gostote na bloku 4 sveže suspenzije na princip meritve dP. STROJNO PODROČJE Sistem HTE Sistem HTD Obtočne črpalke smo redno vzdrževali, kar pomeni, da smo navarjali rotorje in obrabne plošče, ter po potrebi menjali mehanska tesnila. Ostale naprave na tem področju so delovale normalno. Pri daljši zaustavitvi je bila pregledana antikorozijska zaščita rezervoarja in mešala. Elise mešal na katere smo predhodno nanesli keramični nanos so v zelo dobrem stanju. 151 Armature in cevovodi področja 4HTE so bili pregledani in revidirani oziroma zamenjani z novimi. Revizijo črpalk 4HTE11/12 AP001 smo opravili med obratovanjem. V letu 2010 so se na elektro področju RDP4 opravila vsa načrtovana vzdrževalna dela. Imeli smo okvaro na navitju motorja obtočne črpalke 2 in okvaro motorja oxi puhala. Na sistemu doziranja kalcita smo opravili zamenjavo poškodovanega (abrazija) merilnika gostote z novim merilnikom, ki meri gostoto na principu meritve dp. Na sistemu dimnih plinov smo na Gavu dodatno montirali analogno meritev obratov, predelali sistem za zagon pogonov in revidirali motor pogona tesnilih letev. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.4 VZDRŽEVANJE BLOKA 5 STROJNI DEL 7.4.1 Kotlovsko področje Preko celega leta so se vršila vzdrževalna dela, pri čemer so bile koriščene zaustavitve postrojenja zaradi ugodnih energetskih situacij. Med preizkusi tesnosti kotlov in pripadajoče kotlovske opreme sta bili ugotovljeni dve netesnosti. Zaradi netesnosti kotla ali pripadajoče opreme (defekta) je bil v preteklem letu blok zaustavljen enkrat, zaradi izbitja tesnil na sistemu soproizvodnje pa je bil ta sistem zaustavljen 2x. Na področju kotlu pripadajoče opreme so bila izvršena sledeča dela: •Kontrola tesnilnih površin in sanacija netesnosti kotlovskih izpustnih in odzračevalnih armatur •Kontrola in sanacija vbrizgalnih ventilov za VTR postajo. Ventili so dotrajani in jih bo potrebno v prihodnosti zamenjati z novimi. •Sanacija netesnosti na varilno tesnilni membrani izmenjevalca toplote – toplovodna stran, na sistemu soproizvodnje toplotne energije in na sitih primarnega kroga tega sistema. •Zamenjava tesnil na sitih primarnega krogotoka sistema soproizvodnje toplotne energije. Na področju aktivnega dela kotla so bila izvršena sledeča dela: •Sanacija netesnosti zaradi napetostnih razpok na raznih področjih usmerjenih v notranjost kotla in navzven. Netesne cevi so bile izrezane ali pa so bile raz- poke izbrušene in sanirane z lokalnim navarjanjem. •Sanacija lijaka kotla je bila predvsem v smislu navarjanja cevi, katerih stena je bila stanjšana zaradi abrazijskega delovanja žlindre, ki potuje po dogorevalni rešetki in se drgne ob cevi. V lijaku kotla je bilo potrebno, poleg sanacije abrazijskih poškodb, vršiti sanacijo cevi zaradi poškodb nastalih pri padcu žlindre na cevi. Večkrat je bila izvršena sanacija robnih pločevin v vogalih lijaka zaščitenih s šamotno malto. •Montaža zaščit proti izpadanju cevi iz nosilcev na nosilnih ceveh v področju pregrevalnika pare 2. •Delna zamenjava erozijsko poškodovanih cevi PP1 v področju delovanja parnih izpihovalnikov saj. 7.4.2 Dimno zračni trakt Na področju dimno zračnega trakta so se izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela. Mazanje ležajev je potekalo po protokolu. Rotorske lopatice ventilatorja recirkulacije so se redno čistile ob zaustavitvah bloka, zato med samim obratovanjem ni prihajalo do povečanih vibracij. Elektrofilter je bil ob zaustavitvah redno pregledan, večjih okvar ni bilo. V prihajajočem remontu se bodo zamenjali rezervno obrabni deli na ventilatorjih vlekov, v manjšem obsegu ventilatorjev podpihov. Prav tako se bo opravil pregled ventilatorja recirkulacije z vležajenjem, saniral se bo tesnilni sistem glavnih loput na odjemu za ventilatorji vlekov. Dotraja- ni kompenzatorji na tlačni in sesalni strani bodo zamenjani. Na kanalih DP se bo opravila menjava dotrajanih kompenzatorjev (predvsem na neočiščenih DP), menjava usmerjevalnih loput ter navarjanje in menjava večjih dotrajanih kosov pločevine kanalov DP. Na grelnikih zraka se bo izvedla delna menjava zgornjih grelnih paketov, del menjave je bil izveden v remontu 2007. Na grelniku dimnih plinov se bo izvedla menjava sornikov rotorja ter oba pogonska zobnika. Na ta način se bo doseglo mirnejše obratovanje rotorja saj je do sedaj grelnik dimnih plinov obratoval z močnimi vibracijami. Le-te so se deloma zmanjšale z izločitvijo enega pogona in obratovanjem s samo enim EM pogonom. 7.4.3 Kurilni in dogorevalni sistem Na kurilnem sistemu ni bilo havarij tako na mlinskem delu kot na predležjih in hidravličnih sklopkah. Vzdrževalni posegi in remonti mlinov so se planirali tako, da ni bila motena proizvodnja. Preko celega leta je bilo zamenjanih 13 rotorjev s povprečnim obratovalnim časom cca. 2500 ur. V remontu se bodo tako kot med letom pri vzdrževalnih posegih zamenjali vsi obrabljeni deli na mlinih, prahovodih in gorilnikih. 152 TABELARIČEN PRIKAZ OBRATOVANJA MLINSKIH ROTORJEV Št. Št. zamenjanih obratovalnih ur rotorjev Mlin 1 5122 2 Mlin 2 6018 2 Mlin 3 6356 2 Mlin 4 6397 2 Mlin 5 5463 2 Mlin 6 6432 3 Na dodelilnikih je prihajalo do povečane frekvence izpadov čistilnih verig kar je posledica dolgotrajnega obratovanja po zadnjem remontu (obraba verig). Za zmanjšanje izpadov čistilnih verig je v planu postopna menjava transportnih lusk z novimi, ki so oblikovane tako, da ne prepuščajo večjih kosov premoga. Poskusno je bila izvedena menjava transportnih lusk na kratkem dodelilniku 4, v remontu pa bo izvedena komplet menjava na dolgih dodelilnikih 3 in 4. V remontu bo montiran tudi nov sistem napenjanja čistilne verige s samodejnim napenjanjem in sicer na dolgi dodelilnik 4. Na dogorevalnem sistemu je obratovanje potekalo nemoteno brez vpliva na proizvodnjo. V remontu se bodo zamenjali komplet dogorevalna rešetka ter vlečna veriga s sojemalniki PIŽ-a. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.4.4 Razžveplanje dimnih plinov na bloku 5 7.4.5 Napajalni in hladilni sistemi 7.4.6 Hladilni in turbinski sistem Sistem HTD Sistem RL Sistem RM, RG, RH, RN, RE, RP, RT, RF, RQ Obtočne črpalke smo tekom leta izmenično izločevali in na njih opravljali redne revizije. Poleg tega smo sanirali poškodovane dele na gumijastih delih hruške in gumijasto oblogo poškodovanih konusov. Opravljena so bila letna vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. Sistem HTE Črpalke smo redno servisirali in menjavali obrabljene dele. Armature na sistemu so bile redno vzdrževane po potrebi tudi zamenjane. Pri daljši zaustavitvi je bila pregledana antikorozijska zaščita rezervoarja in mešala. Na napajalni črpalki 5RL12D001 se je zaradi netesnosti tesnila med notranjim blokom in ohišjem črpalke opravila delna revizija črpalke. Zaradi menjave tesnila je bilo potrebno demontirati in obnoviti sesalni in tlačni del črpalke. Sistem HTL Na kompresorjih oksidacijskega zraka so bili opravljeni redni servis po navodilih proizvajalca. Ostale naprave na sistemu so obratovale normalno. Sistem HTK, HTG, HTH, HTJ, HTF, HTP Menjava tesnila Na sistemih so bila opravljena vsa redna vzdrževalna dela, ki so potekala brez posebnosti. Demontaža tlačnega dela črpalke Na sistemih so se opravljala le redna vzdrževalna dela, kot so odprava različnih netesnosti na grelnikih A1, A3, A4 in A7, netesnosti na črpalkah, armaturah… Zaradi večkratnih netesnosti so grelniki A2, A3 in A4 že zamašeni več kot 10 % in bi jih bilo potrebno čim prej zamenjati. Sistem RF Sistem VC, VE Na sistemu RF ni bilo posebnosti in je normalno obratoval. Nekajkrat je bilo potrebno le odpraviti netesnost vodokaznega stekla, netesnost armatur in manjše netesnost na cevovodih. Na sistemu so se v letu 2010 opravljala le redna vzdrževalna dela. Sistem VG-OHV Sistemi so v letu 2010 normalno obratovali z nekaj manjšimi vzdrževalnimi deli. Nekajkrat so bile le težave z doseganjem vakuuma v kondenzatorju. Večkrat pa je bilo potrebno odpraviti tudi netesnosti na kondenzatorju, armaturah in oljnem sistemu turbine. V mesecu maju je bilo potrebno zaradi vibracij podložiti prvi in drugi ležaj turbine. Na sistemu VG-OHV večjih težav v preteklem letu ni bilo. Opravilo se je redno čiščenje OHV hladilnikov. Netesnosti na armaturah in cevovodih pa so se odpravile v rednem vzdrževalnem času. Sistem UG, RQ in UH - QLC/QHA/LBQ Na sistemih UG, RQ in UH je bilo čez leto odpravljenih nekaj netesnosti na armaturah in ceveh. Demontaža sesalnega dela črpalke 153 Sistem SA, SB, SC, SD, SC, SE, SF, SG, SH, SL PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV ELEKTRO DEL 7.4.7 Turbinsko področje Sekundarno preizkušanje zaščit generatorja 5, plinske turbine PT51, energetskih transformatorjev ter 400 kV daljnovoda V letu 2010 so bili izvršeni redni letni sekundarni preizkusi električnih zaščit generatorja bloka 5 (5SP01), blokovnega transformatorja (5AT01), transformatorja blokovne lastne rabe (5BT01), transformatorja splošne lastne rabe (5BS01) ter vzbujalnega transformatorja (5CU01). Omenjene naprave je preizkušalo podjetje ELEK Svetovanje d.o.o. skupaj z vzdrževalnim osebjem področja upravljalnih sistemov Termoelektrarne Šoštanj. Preizkusi so se vršili s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC256 ter SVERKER 750 skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih postrojev. Rezultati preizkusov so podani v poročilih ELEK in kažejo na brezhibno delovanje zaščitnih naprav. Preizkušeni sta bili tudi distančna zaščita ter diferenčna zaščita 400 kV daljnovoda Šoštanj - Podlog. Izvršen je bil tudi test izklopa 400 kV odklopnika ob proženju diferenčnega releja ABB REL 561 ter distančnega releja SIEMENS 7SA513 s kontrolo prenosa kriterija distančne ter diferenčne zaščite. V letu 2010 je bil opravljen tudi redni preizkus delovanja zaščite generatorja plinske turbine PT51 ter preizkus delovanja zaščite pripadajočega blokovnega transformatorja 51BAT01. Za ostala redna vzdrževalna dela na področju upravljalnih sistemov TBA ter VN naprav smo koristili zaustavitve blokov v času ugodnih energetskih situacij. Prestavitev TK vozlišča in zaščitnih sistemov v TEŠ Projekt je obsegal dobavo in vgradnjo omar, opreme ter prestavitev naprav za prenos kriterija DZ, prenos komand odklopnikov Q0 v RTP Podlog, prenos položajev odklopnikov v TEŠ ter prestavilo naprave SOREL. V novi TK prostor je bila nameščena komunikacijska omara DZ 400/220 kV TEŠ in sicer na pozicijo 2-04. V zgornjo etažo so bile prestavljene naprave za prenos komand NSD70D za 400 kV daljnovod – zaščita A (rele ABB REL 651). V spodnjo etažo pa je bila vgrajena naprava za prenos komand NOKIA TPS64 za 400 kV daljnovod – zaščita B. Med napravami za prenos komand in zaščito 400 kVdaljnovoda na bloku 5 je bilo potrebno položiti nove signalno krmilne kable tipa NYCY 16 x 1,5 mm2. Po teh kablih se prenašajo naslednji signali: 7.4.9 Visokonapetostno področje •oddaja DZ zaščita A ter zaščita B, •Q0 izpad zaščita A ter zaščita B, •Prejem DZ zaščita A, •Izpad zveze, •Q0 vklopljen v RTP Podlog. 7.4.10 Nizkonapetostno področje 7.4.8 Kotlovsko področje Na kotlovskem področju ni bilo večjih vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila redna vzdrževalna dela, pri čemer so se koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih energetskih situacij. 7.5 TOPLOTNA POSTAJA 1 IN 2 Obe toplotni postaji 1 in 2 sta obratovali po željah Komunalnega podjetja Velenje. Ugotovljeno je bilo nekaj netesnosti na posameznih armaturah in izmenjevalcih, ki pa so bile sanirane v rednem letnem vzdrževanju. 154 Večjih dogodkov in vzdrževalnih del na VN področju, ki bi zahtevali zaustavitev bloka ali bi kakorkoli vplivali na obratovanje bloka 5 v letu 2010 ni bilo. Opravljena so bila samo predvidena redna vzdrževalna dela. Poleg rednih vzdrževalnih del pa so se nadaljevale tudi priprave na remont, ki bo v letu 2011, v katerem se bo zamenjal generator. V letu 2010 na bloku 5 ni bilo remonta. Izvršena so bila dela rednega vzdrževanja na NN področju. Zamenjani so bili frekvenčni pretvorniki na pogonih obtočnih črpalk soproizvodnje toplote. Zaradi teh del ni bilo potrebno ustavljati bloka. Dela so bila opravljena ob zaustavitvah bloka zaradi ugodne energetske situacije. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.6 PRIPRAVA VODE 7.6.1 Surova voda STROJNO PODROČJE Zaradi dotrajanosti cevovoda na trasi Topolšica – Grmov vrh – Šoštanj – TEŠ, smo odpravljali netesnosti na cevovodu. ELEKTRO PODROČJE Na področju surove vode so se opravila redna vzdrževalna dela, večjih težav ni bilo. V črpališču topolške vode se je postavil GPRS komunikacijski sistem za prenos podatkov v TEŠ. Prav tako se je obnovil sistem prenosa podatkov v rezervoarjih Pusti grad zaradi nenehnih težav s komunikacijo. V naslednjem letu je predvidena povezava novega sistema zajema podatkov z obstoječim sistemom vodenja v pripravi vode. 7.6.2 Demineralizacija STROJNO PODROČJE Preskrba z demineralizirano vodo ni bila motena. Za potrebe regeneracije demi prog smo izvedli menjavo parnega grelnika z električnim grelnikom. Opravila se je modifikacija dela sistema vodenja zaradi menjave parnega grelnika DEMI vode z električnim grelnikom. 7.6.3 Dekarbonatizacija STROJNO PODROČJE Preskrba dekarbonatizacijske vode ni bila motena. Opravljena so bila redna vzdrževalna dela. Kompresor vodika ELEKTRO PODROČJE Na področju dekarbonatizacije so se opravila redna vzdrževalna dela. Zaradi težav in zastarelosti delovnih postaj sistema vodenja v dekarbonatizaciji 1, so bile le te zamenjane. 7.6.4 Vodikarna Vodikarna je obratovala brez posebnosti. Opravljena so bila letna vzdrževalna dela brez večjih posebnosti. Obnovljena je bila polnilnica kisika in vodika. Vgradila sta se nova kompresorja za vodik in kisik proizvajalca Hofer Nemčija. Kompresorja imata skupni hladilni agregat, ki se uporablja za hlajenje membranskih stopenj. Opravila se je tudi, zamenjava strojnih in elektro inštalacij. ELEKTRO PODROČJE V demineralizaciji so bila izvršena redna vzdrževalna dela. Zaradi težav in zastarelosti delovnih postaj sistema vodenja, so bile le te zamenjane. Kompresor kisika 155 PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.7 Transport premoga Zamenjava nadtračnih elektromagnetnih separatorjev na lokaciji PE24 Na transportnih trakovih PE02 in PE23 je bila opravljena zamenjava in nadgradnja sistema nadtračnih elektromagnetnih separatorjev, kar zagotavlja zanesljivo ter učinkovito izločevanje feromagnetnih tujkov iz premoga. Elektromagnetni separatorji so proizvajalca MDR Kalin, z močjo magnetnega jedra 7 kW. Kot pomožni sistem izločevanja sta bila na obeh trakovih vgrajena tunelna detektorja kovin, ki delujeta neprestano in nemoteno, dokler v ob- močje senzorskega dela ne pride kovinski tujek. Takrat elektronski sistem avtomatsko reagira s sprožitvijo alarma detekcije. Elektromagnetni separator v času detekcije poveča moč magnetnega jedra iz 30 % na 90 % ter izloči feromagnetni tujek. Poleg navedenega je bil sistem nadgrajen z nadzornim delom, ki ga sestavlja štirivrstični alfa-numerični LCD zaslon, membranska tipkovnica s sedmimi tipkami in s štirimi signalnimi lučkami. primeru naravnih nesreč (poplava, požar, …). Oba centra ustrezata tehničnim kriterijem in standardom za pridobitev akreditacije za E-poslovanje in E-arhiv. Posebno pozornost smo namenili tudi podvojenemu sistemu brezprekinitvenega napajanja. Zagotovili smo dovod električne energije iz treh izvorov (interne transformatorske postaje, iz bloka 5 in iz zagotovljene moči podprte z akumulatorskim sistemom). Ti izvori napajajo dva visoko redundantna UPS-a proizvajalca APC moči 2 krat po 120 KVA, ki sta modularne izvedbe z ustrezno avtonomijo. Tudi hlajenje Uniflair je izvedeno na podvojen način iz dveh hladilnih agregatov oskrbovanih iz večih napajalno hladilnih virov. 7.8 Transport pepela in produktov RDP Zamenjava analognih merilnikov nivoja v silosih pepela na bloku 5 Na bloku 5 je bila izvedena zamenjava analognih merilnikov nivoja (4 – 20 mA) v silosih pepela 150 m3 in 2500 m3. Merilniki dela po sistemu »downward-looking«, kar pomeni, da tečejo visoko frekvenčni signali od referenčne točke navzdol po jekleni vrvi, pri čemer se odbijajo od površine pepela. Elektronska naprava sprejema podatke, jih ovrednoti in pretvori v ustrezno informacijo. 7.9 Informacijski sistem 7.9.1 Računalniški center Namen izgradnje IT infrastrukture z vso potrebno strojno, mrežno in telekomunikacijsko opremo je zagotavljanje IT podpore vsem uporabnikom TEŠ, HSE in PV. Zaradi rušenja stare upravne stavbe in načrtovane selitve v nov telekomunikacijski center (varnostna celica) smo najprej zagotovili podporo vseh poslovnih procesov za uporabnike TEŠ, HSE in PV na rezervni lokaciji. Nov računalniški center smo začeli uporabljati v mesecu juliju. Podatkovne baze Oracle in SQL ter aplikacijske strežnike (KOPA-ERP, MAXIMO, ODOS, ŠPICA, Upis, Maks, Endur, Sicom) smo prenesli na konsolidiran računalniški center. Hkrati smo izvedli tudi ''požarno vajo'' za preizkus neprekinjenega obratovanja zaradi pridobivanju certifikata ISO 27001. Primarni center (na lokaciji TEŠ) in sekundarni center (na lokaciji PV) zagotavljata visok nivo razpoložljivosti informacijske podpore uporabnikom TEŠ, HSE in PV. Oba centra sta aktivna in s pomočjo replikacije podatkov zagotavljata visoko razpoložljivost podatkov in storitev za ključne aplikacije. Visoko razpoložljivost obeh centrov smo dosegli s pomočjo visoko zmogljivih komunikacijskih poti med centroma in SAN okoljem. Postavitev informacijskega sistema na dveh lokacijah nam zagotavlja delovanje sistema tudi v 7.9.2 Izgradnja varnostne celice Varnostna celica Lampertz pomeni v svetu najvišji nivo varnosti IT in komunikacijskih tehnologij z vidika zaščite proti požaru (FM-200), nepooblaščenim dostopom in vdorom, prahu, raznim plinom, elektromagnetnemu sevanju, eksplozijami in izlitjem vode, kar potrjuje tudi certifikat ECB-S. 156 Tako smo dobili neto 111 m2 visokokvalitetnega računalniško–komunikacijskega prostora. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.9.3 Selitev računalniških in komunikacijskih sistemov Pravzaprav se je ta selitev začela že davno prej, paralelno z izgradnjo varnostne celice. Nov prostor je bilo potrebno predhodno predožičiti ter povezati s tehnološkimi enotami TEŠ, HSE članicami, dolino, svetom. Položili smo skoraj 15.000 m optičnih in telefonskih komunikacijskih kablov. Zanje je bilo potrebno pripraviti trase: cevi, kanale, police, preboje na zelo zahtevnem, dinamičnem tehnološkem teritoriju TEŠ. Paralelno s centrom je potekala selitev daljnovodnih in generatorskih zaščit ELES-a in HSE, komunikacijske in tehnološke opreme ELES-a in HSE-ja, s Telemachom smo selili optično transverzalo Šaleške doline, na kateri so vitalne komunikacije Gorenja, Komunale, PV in Šoštanja. Poskrbeti je bilo potrebno za 10 Gb komunikacijski slovenski obroč HSE. V začetku julija je center začel delovati na novi lokaciji. 7.9.4 Telefonska centrala Pri izbiri nove telefonske centrale smo se ravnali po usmeritvi HSE, da poenotimo način komuniciranja med članicami. Osnova za tehnično povezljivost je tudi poenotenje telefonskih central. Zato smo izbrali Iskratelovo centralo SI3000 iCS, ki ohranja vse obstoječe TDM funkcionalnosti ter prinaša številne nove storitve. Temelji na digitalni arhitekturi ter »IP enabled« in zagotavlja integrirane storitve za prenos govora, podatkov in slike ter številne ISDN in IP dopolnilne storitve. Centrala ponuja integrirane telekomunikacijske rešitve za fiksno in mobilno telefonijo, omrežja naslednje generacije in upravljanje omrežij. 7.9.5 Implementacija nadzornih in upravljavskih sistemov Trenutno vzdržujemo v skupnem omrežju TEŠ, HSE in PV 180 strežnikov in okrog 1300 uporabniških delovnih postaj. Vse te računalnike redno spremljamo, varnostno posodabljamo in nadzorujemo z orodji družine System center in Vmware: •Operations Manager •Configuration Manager •ESX virtual center Upravljanje strežnikov System Center Operations Manager je Microsoftova rešitev za on-line upravljanje delovanja in spremljanje dogodkov v okolju Windows Server. Pomaga nam identificirati težave pri izvajanju strežniške programske opreme in nas usmerja k izvoru težav ter ponuja široko bazo znanja s hitrim reševanjem potencialnih težav. Računalniški centri TEŠ, HSE in PV so na različnih lokacijah, a delovanje strežnikov in ostale infrastrukture spremljamo centralno. Z namenom povečanja operativne učinkovitosti sistemske podpore smo različne sisteme poenostavili in avtomatizirali naloge, ki so povezane z upravljanjem in nadzorom vedno večje IT infrastrukture. Spremljanje revizijske sledi Z orodji Quest ChangeAuditor za aktivni imenik, Exchange, SQL in za datotečni sistem spremljamo in sledimo spremembam na ključnih konfiguracijah v realnem času. Spremljamo lahko tudi kdo je naredil kakšno spremembo in s katere delovne postaje. Primerjamo lahko prejšnjo in novo stanje, ki nam je v pomoč za hitrejše odpravljanje težav. Dogodki so zabeleženi, sistem pa tudi poroča in opozarja na kršitve politik v realnem času. Vse delovne postaje smo posodobili s paketom posodobitve SP3. Vse varnostne in proti virusne popravke redno instaliramo. Na nove delovne postaje smo instalirali najnovejši operacijski sistem WIN 7, ki je zelo dobro obnesel. Zato bomo z instalacijami nadaljevali v letu 2011. Merjenje zanesljivosti in poročanje o delovanju storitev Dogradili smo diskovno polje EVA 5000 s 16 diski po 300 GB. S tem smo uporabnikom omogočili nemoteno uporabo sistema DFS in elektronske pošte. Ključni vidik kakovosti storitev je razpoložljivost. Upravljanje razpoložljivosti pomeni, da razpoložljivost vsake storitve zadošča dogovorjeni razpoložljivosti ter da se nenehno proaktivno izboljšuje. Merjenje zagotavljamo s programi – agenti, ki neprestano testirajo delovanje storitev in pošiljajo statuse v centralno aplikacijo. Poročila izdelujemo enkrat mesečno in z njimi ugotavljamo kvaliteto delovanja storitev. Delovanje vseh storitev v letu 2010 je bilo skoraj 100 odstotno. 7.9.6 Varnost Pripravili smo varnostno politiko (group police) za varna gesla. Pripravili smo sistem za uvedbo na TEŠ, HSE in PV. Uvedbo bomo izvedli v letu 2011 po sprejetju dogovora med družbami TEŠ, HSE in PV. V mesecu marcu smo izvedli zunanji varnostni pregled sistema. V mesecu maju smo izvedli varnostni pregled sistema od znotraj. Varnostno arhiviranje izvajamo redno. Vsi skrbniki so opravili letni pregled vsebine, ki se redno arhivira. Časi arhiviranja so usklajeni s tehničnimi možnostmi. Rezervna lokacija za medije je v Velenju. Tedenski 'full backup' izvajamo na opremi, ki je v TEŠ-u. 157 Instalirali smo sistem za nadzor prijave uporabnikov v računalniškem sistemu, sledenje spremembam in spremljanju revizijske sledi. Rešitev na našem obstoječem računalniškem okolju nam omogoča revizijsko sled na področjih: aktivni imenik, MS Exchange, Datotečni sistem in MS SQL. 7.9.7 Certifikat kakovosti ISO 27001 Dopolnili smo sistemski postopek ISO 9001 - upravljanje sprememb aplikativne programske opreme (ASW) in sistemske strojne opreme (SSW), prijava/odjava uporabnika, prijava napak in sprememb. Izdelali smo postopek povrnitve v prvotno stanje v primeru katastrofe. Popisali smo storitve (skrbniki, namestniki in lastniki). Pripravili smo nove ocene tveganj za informacijska sredstva in revidirali postopke in navodila službe poslovne informatike. Opravili smo notranje presoje zaradi priprav na zunanjo presojo. Uspešno smo opravili zunanjo presojo in potrdili certifikat kakovosti. Izvedena je bila tudi revizija informacijskih sistemov TEŠ. Odpravili smo vse neskladnosti s področja informatike ugotovljene na zunanji presoji. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.9.8 Poslovni sistem - ERP KOPA V letu 2010 smo uspešno nadgradili transakcijski ERP z rešitvami poslovne inteligence – business intelligence. V celoti imamo implementirane rešitve za podporo vodenju dolgoročnih naložb, obvladovanju stroškovnega računovodstva, glavne knjige in portala za tehniko. Na tem področju smo z orodji Oracle Business Intelligence informacijsko podprli vodenje stroškov vzdrževanja. Povezali smo različne sisteme: KOPA-ERP, Maximo in dokumentacijski sistem ODOS. S tem smo postavili dobro osnovo za razvoj informacijskih rešitev v prihodnosti, saj gre za uporabo sodobnih tehnologij. Pripravili smo nov strežnik za prehod na novo verzijo aplikacij 11g. Testiranje nove verzije smo izvedli v mesecu maju. Prehod na novo verzijo smo izvedli po končanem testiranju v mesecu juniju. Dogradili smo aplikacijo za fakturiranje, ki omogoča avtomatsko delitev računov po vnaprej izbranem ključu. Na področju knjiženja plačil in avansov smo dopolnili sistem z možnostjo hkratnega knjiženja iz dveh virov, posebej za neto plačila in posebej za davek. Dopolnili smo funkcionalnosti na področju plačilnega prometa - SEPA. Nov plačilni sistem bistveno olajša in poceni izvajanje plačilnega prometa v celotni evropski uniji. Dogradili smo program za vodenje investicij s podatki o virih. Nova funkcionalnost nam omogoča ročne preknjižbe plačil in evidenco vrednosti plačil DDV iz kreditov za katera sredstva še niso bila vrnjena. Pripravili smo podporo spremljanju stroškov za tehniko z orodjem Oracle Business Inteligence. Sistem smo predstavili vsem uporabnikom. Instalirali smo dopolnitve portala BI na področju komerciale, financ in računovodstva. Začeli smo uvajati e-izobraževanje s planiranjem in spremljanjem izobraževanja. Pri e-izobraževanju nimamo klasične učilnice, ampak imamo spletno učilnico. Učne vsebine so podprte z multimedijskimi elementi. S projektom bomo nadaljevali v letu 2011. Instalirali smo modul za projekcijo upokojitev po novi pokojninski zakonodaji. S to rešitvijo lažje planiramo in izdelujemo projekcije upokojitev po novi pokojninski zakonodaji. 7.9.9 Sistem za podporo vzdrževanju - MAXIMO Na področju informacijskega sistema za podporo vzdrževanju – MAXIMO, smo dopolnili integracijo s poslovnim sistemom in sicer na področju izdaje materiala na delovni nalog. Izvedli smo šolanje za aplikacijo Izdaja materiala za uporabnike. V vzdrževanju se tako poleg opravljenega dela planira tudi potreben material. Potrjen dokument ''izdajnica materiala'' se avtomatsko prenese v poslovni sistem kot predlog izdaje, kjer jo skladiščnik po potrebi uredi in potrdi. V sistemu MAXIMO se iz poslovnega sistema prepiše dejansko izdana količina materiala. S tem smo pridobili vse potrebne podatke za obračun delovnih nalogov. Le ti so točni in predvsem zelo ažurni. 7.9.10 Dokumentni sistem ODOS 7.9.11 Sistem za evidenco prisotnosti in malic – ŠPICA Ureditev sistema za urejanje dokumentacije za Blok 6 in ločitev pogodb za Blok6. Omogočen dostop do dokumentacije za Blok 6 tudi za zunanji nadzor (vključen predstavnik HSE v postopek likvidacije računov za investicije). Sistem smo posodobili z najnovejšo verzijo, ki omogoča prijavo tipa Single Sign-on in uporabo različnih registracijskih kartic za istega uporabnika. Sistem je povezan z dokumentnim sistemom ODOS in poslovnim sistemom KOPA-ERP. Nova verzija omogoča tudi zaklepanje dogodkov in beleženje revizijske sledi. Zamenjali smo vse zastarele registracijske terminale. Izdelava podpore za ISO Ukrepi in izboljšave, ki zajema delotok od prijave neskladnosti, analize prijave, definiranje ukrepov ali korekcij in ugotavljanje vzrokov do določitve izvajalcev in opis izvedbe ter kontrole izvedbe. Nabavili in instalirali smo novo verzijo Adobe ColdFusion 9 za nemoteno delovanje sistema ODOS in uporabo vseh funkcionalnosti dokumentnega sistema ODOS. Izveden je bil avtomatski prenos podatkov iz obrazcev za izrabo delovnega časa v ODOS-u (potni nalog, dopust, izredna odsotnost, bolniška odsotnost, nadurno delo, dežurstvo, težki delovni pogoji) v sistem za evidenco ur (plače). Obrazec za dopust in izredne odsotnosti smo posodobili, da se glede na stanje registracije v Špici lahko avtomatsko zaključuje. Obrazci so bili uvedeni tudi v sektorju obratovanja za laboratorij. 158 7.9.12 Omrežje V TE Šoštanj smo opravili ločitev procesne in poslovne mreže. Namesto starih mrežnih stikal smo instalirali nova, ki so hitrejša in bolj zanesljiva. Povezali smo procesni sistem na TKV. V novi upravni stavbi smo postavili novo stikalno opremo in jo aktivirali. Na njo smo priključili vse uporabnike v novi upravni stavbi. Vzpostavili smo mehanizem za obvladovanje priklopnega nivoja varnosti komunikacijske opreme (NAC/NAP). Z vpeljanim orodjem lahko upravljamo razpoložljivost informacijskih sredstev za posameznega uporabnika. Dogradili smo brezžične povezave za blok 4, čistilno napravo bloka 4 in hladilnika bloka 4 zaradi priključitve kamer za nadzor gradbišča bloka 6. Postavili smo optično povezavo med hladilnikom bloka 4 in TKV zaradi priključitve seizmološkega sistema na hladilniku bloka 4. PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV 7.9.13 Procesni sistem V namen izboljšanja učinkovitosti nadzora in upravljanja smo postavili sistem CNS za nadzor in upravljanje TKV in upravne stavbe. To je SCADA sistem iFIX firme GE Intellution, ki s preko 8000 točk v bazi skrbi za nemoteno delovanje infrastrukturnih elementov. Instalirali smo programsko opremo GE Intelligent Platforms, ki nam omogoča uporabo iFix spletne aplikacije. Uporabniki, ki dostopajo do procesnih podatkov le občasno, lahko uporabljajo spletno aplikacijo, ki ne zahteva posameznih licenc za uporabo in ne zahteva posebnih instalacij programa. 7.9.14 Ekološki informacijski sistem - EIS AMS Blok 3: AMS bloka 1 smo uporabili za emisijski monitoring bloka 3/1. Prevezali smo merilno opremo, signale in prilagodili program za obdelavo podatkov. Dodali smo slike v fix-u za lažji nadzor kotlovskega strojnika pri optimizaciji delovanja kotlov 3/1 in 3/2. Letni nadzor količine emisij NOx: Za lažji nadzor kvote NOx -ov smo izvedli monitoring za sprotni nadzor količine emisij v zrak za tekoče leto. Nadzor porabe plina: Speljali smo signal porabe plina z Geoplinove plinske postaje, izvedli preračun porabe in prikaz v fix-u za nadzor. Računalniško vodena evidenca naprav za čiščenje odpadnih plinov Pogoj za pridobitev okoljskega dovoljenja je vodenje evidence naprav za čiščenje odpadnih plinov. Računalniško vodena evidenca je namenjena stalnemu nadzoru obratovanja čistilnih naprav. Omogoča hitro in enostavno pregledovanje s pomočjo procesnega portala. Kot neposredni vir podatkov se uporablja obstoječi informacijski sistem, ki vsebinsko obravnava posamezne kategorije podatkov, ki so potrebni za zahtevano analizo: ekološki informacijski sistem, procesni portal, portal proizvodnje in sistem za podporo vzdrževanju MAXIMO. 7.9.15 Storitveni center Skupni storitveni center za vse tri družbe TEŠ, HSE in PV obratuje od 1. decembra 2010 na lokaciji TEŠ. V storitvenem centru so trije operaterji. Dva sta stalno prisotna, eden pa je na terenu (lokacije HSE). Operaterji sprejemajo napake preko sistema ZENAS ali po telefonu. Dodatne naloge lahko storitvenemu centru dodeljujejo samo koordinatorji preko sistema ZENAS. Aplikacijo ZENAS smo dopolnili z novimi funkcionalnostmi (urejanje storitev, skrbnikov, poročila, SMS obveščanje, pregled za uporabnike, potrjevanje oz. zavračanje…). Uredili smo avtomatski prenos storitev iz sistema ODOS. Naredili smo vmesnik za nadzor in upravljanje VPN dostopov (vklop-izklop), ki ga uporablja storitveni center. Števčni nadzor prekoračitev emisijskih mejnih vrednosti Sistem nam omogoča avtomatski nadzor vseh prekoračitev velikih kurilnih naprav. Vizualizacija števcev je izdelana v sistemu FIX. Iz sistema FIX je narejena povezava na procesni portal, kjer se izpišejo datumi s prekoračitvami za tekoče in preteklo leto za vsako posamezno veliko kurilno napravo. AMP1 Šoštanj: Dopolnitev merilne postaje z dvema novima analizatorjema za merjenje koncentracij NOx in prahu (PM10 in PM2,5). Na imisijskih postajah smo zamenjali zastarele OPTO krmilnike in imisijski analizator, da lahko izvajamo zanesljive meritve, ki so zakonsko predpisane. 159 V procesu pretvorb energij je eden izmed najvažnejših členov termoelektrarne sistem voda - para. Voda je osnovni element zagona posameznega bloka. Njeno nepredvidljivo naravo ukrotimo s strokovnostjo, znanjem in obvladovanjem tehnologije. VODA JE NEPREDVIDLJIVA. ENERGIJA NAJ BO ZANESLJIVA. 161 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 8 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 8.1 UVOD Načrt vlaganja v zanesljivost proizvodnje za leto 2010 je bil postavljen na naslednjih izhodiščih: •zagotavljanje obratovanja do ciljnih življenjskih dob posameznih blokov (blok 3 – 2015, blok 4 –2016, blok 5 kot rezerva s proizvodnjo do 1050 GWh letno – 2027). Zaradi dotrajanosti blokov 1 in 2 ter priključitve dveh plinskih turbin na 110 kV omrežje in s tem zasedbe daljnovodnih polj je sta bila bloka 1 in 2 trajno zaustavljena. •Z vlaganjem v zanesljivost proizvodnje obratujočih blokov zagotavljamo varno in zanesljivo proizvodnjo znotraj predvidene dobe trajanja. Zagotavljamo potrebno proizvodnjo in ohranjamo razpoložljivost enot. •Trenutno je dolgoročno načrtovano največ vlaganj v zanesljivost proizvodnje na bloku 5, saj je ciljna življenjska doba izmed vseh blokov najdaljša, blok pa obratuje že krepko preko 230.000 obratovalnih ur. Za blok 5 so se izvajale aktivnosti za zamenjavo generatorja. Pogodba o zamenjavi je bila podpisana že leta 2008, zamenjava pa bo izvedena pri remontu leta 2011. Nadaljevana je bila obnova rotorjev mlinov na bloku 5 ter v celoti zaključena. Na področju skupnih naprav je bila zaključena obnova vodikarne. 162 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 8.2. Zamenjava generatorja na bloku 5 TE Šoštanj načrtuje v času remonta leta 2011 zamenjavo statorja in rotorja generatorja bloka 5 brez pomožnih sistemov, ki so nujno potrebni pri obratovanju generatorja. Novi stator in rotor bosta tako postavljena na mesto obstoječih ter povezana z obstoječimi pomožnimi sistemi, ki služijo za tesnjenje, hlajenje, oskrbo generatorja z vodikom ter oskrbo generatorja z ležajnim in tesnilnim oljem. Blok 5 je pričel z obratovanjem leta 1977. Od začetka obratovanja pa do 31.12.2010 je blok obratoval 233.248 ur. •slabo mehansko stanje statorskega paketa •neenakomerno segrevanje statorskega paketa z vročimi točkami •minimalni premer gredi rotorja •rotorske kape iz materiala, občutljivega na pojav SCC (Stress-Corrosion Cracking) •obraba izolacije na utorih •možne poškodbe telesa rotorja zaradi naleganja zagozd •razpokanje rotorskih zob Slika 2 Razlogi za zamenjavo so bile opravljene analize in pregled stanja generatorja (Slike 1 - 4): Novi generator bo izdelalo podjetje SIEMENS in bo enakih dimenzij. Prav tako bo tudi imel enake karakteristike kot obstoječi. Slika 5 V letu 2010 pa je ločeno potekala izdelava statorskega ohišja, navitja, paketa in gredi rotorja (Sliki 5 in 6). Slika 3 Slika 6 Slika 1 Slika 4 163 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 8.3 Obnova vodikarnE Obnova vodikarne v letu2010 je temeljila na zamenjavi kompresorja za vodik in kisik proizvajalca Hofer Nemčija. Kompresorja imata skupni hladilni agregat, ki se uporablja za hlajenje membranskih stopenj. Zaradi zaprtega sistema hlajenja je bilo potrebno zagotoviti nov prostor za vgradnjo hladilnega agregata za potrebe hlajenja kompresorjev. Z zamenjavo elektrolizerja in s tem višjih izstopnih parametrov kisika in vodika, je bilo potrebno dosedanje plinohrame za kisik in vodik zamenjati z tlačnimi posodami. Tako se kisik in vodik, ki nastaneta pri elektrolizi komprimirata v ločeni tlačni posodi. Tlačni posodi služita kot zalogovnik. Kisik, ki nastane pri elektrolizi se komprimira v tlačno posodo in nato služi kot, zalogovnik iz katerega kompresor komprimira kisik v jeklenke, ki je namenjen za potrebe vzdrževanja. Medtem ko z vodikom iz tlačne posode zagotavljamo oskrbo tehnoloških enot z vodikom za potrebe hlajenja generatorjev. Višek se s pomočjo kompresorja komprimira v jeklenke. 8.4 ZAMENJAVA MLINSKIH ROTORJEV NA BLOKU 5 V letu 2010 sta bila razstavljena ter obnovljena dva mlinska rotorja. Rotorja je bilo po demontaži ter razstavitvi potrebno navariti na konusnem delu, na zunanjih robovih in ob vpetju stremen. Po strugarski obdelavi je sledila sestava z novim prstanom, stremeni, vsemi potrebnimi vijaki in ostalimi elementi po načrtih. Z novimi stre- meni in mlinskimi prstani se je posamezen rotor sestavil, uravnotežil in vgradil. Do sedaj je bilo obnovljenih 8 rotorjev in sicer 7 v podjetju STTIM Trbovlje, ter še pred temi 1 rotor v podjetju Minel Beograd, ki pa ni zadostil zahtevam po kvaliteti. Odločitev o zamenjavi mlinskih rotorjev je bila podana predvsem na podlagi velike izrabljenosti in iztrošenosti rotirajočih delov, kar bi, ob nadaljnjem obratovanju, lahko privedlo do havarije, ter velike materialne škode. Predvsem pa takšno obratovanje močno zmanjša stopnjo varnosti. 164 V letu 2011 je predvidena še izdelava elaborata eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja in tehnični pregled objekta s strani pooblaščene institucije in izdaja ustreznih potrdil. VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE 165 Človek stremi k popolnosti. Izboljšati in nadgraditi obstoječe stanje je želja, ki se skriva v naši naravi in nas vodi do vselej novih priložnosti za svetlejšo prihodnost. Investicija v nove tehnologije je investicija v naš svet. ČISTOST ZRAKA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA. JASNI CILJI ZA ČIST PRETOK ENERGIJE. 167 NOVE INVESTICIJE 9 NOVE INVESTICIJE 9.1 Postavitev TK in US Izgradnja nove upravne stavbe v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. je bila potrebna zaradi izgradnje Bloka 6 kateri z vzhodnim delom posega v območje stare upravne stavbe. Zaradi prostorske stiske, objektov Bloka 6 ni bilo možno odmakniti od stare upravne stavbe. Uvedba v delo je bila 29.2.2009, gradnja pa se je zaključila z tehničnim pregledom 16.9 2010. Po opravljenem tehničnem pregledu se je pričela selitev iz stare upravne stavbe 18.9.2010. Rušenje stare upravne stavbe se je pričelo 1.10.2010. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo Uporabno dovoljenje št. 35106-45/2010 TŠ dne 29.10.2010. •Študija Vidiki vključitve bloka 6 TEŠ v elektroenergetski sistem Slovenije, junij 2005. •Paket 1 - Glavna tehnološka oprema •Paket 2 - Naprava za razžveplanje dimnih plinov •Paket 3 - Stikališče •Paket 4 - Hladilni sistem •Paket 5 - Gradbena dela •Paket 6 - Transport premoga •Paket 7 - Priprava in transport produktov •Paket 8 - Priprava hladilne vode •Paket 9 - Gradbene inštalacije •Paket 10 - Storitve naročnika. •vključitve celotnih stroškov emisijskih kuponov za emisije CO2 po letu 2012, •skrajšanje gradnje iz 63 mesecev na 60 mesecev, •sprememba stroškov financiranja v času gradnje na osnovi spremenjenih izhodišč v zvezi s strukturo in dinamiko virov financiranja. 9.2 Blok 6 Odločitev o gradnji 600 MW bloka 6 pomeni nadaljevanje ekološke sanacije, ki smo jo z veliko skrbjo za okolje pričeli že v letu 1983. Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu TEŠ, junija 2004, bo blok 6 s 600 MW postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Gre za nacionalno pomemben projekt, ki je uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023. Spomladi 2009 pa je bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo. Na osnovi sprejetega razvojnega načrta smo pričeli z izdelavo potrebne investicijske dokumentacije. Tako so bili izdelani naslednji dokumenti: •Predinvesticijska študija: Postavitev bloka 6 v TE Šoštanj, april 2005 •Dokument identifikacije investicijskega projekta, maj 2005 Predinvesticijska zasnova je bila predstavljena na strateški konferenci skupine HSE septembra 2005, na kateri je bil projekt izgradnje bloka 6 TEŠ uvrščen med prednostne projekte skupine HSE. Vse navedeno je bilo podlaga za izdelavo investicijskega programa za nadomestni energetski objekt imenovan Blok 6 TEŠ. Vzporedno s pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije so potekali drugi postopki, ki so potrebni za umestitev načrtovane investicije v energetski sistem in v prostor. Dne 10. julija 2006 smo prejeli energetsko dovoljenje. Dobava opreme in izvedba storitev, potrebnih za dokončanje energetskega objekta je razdeljena na več paketov: V oktobru 2009 je prišlo do noveliranja investicijskega programa. Glavni razlogi za novelacijo so bili: Novelirani investicijski program 3 (NIP3), oktober 2009 je bil v oktobru 2009 sprejet na NS TEŠ in obravnavan na NS HSE. V zvezi s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil dosežen pomemben mejnik, ko je bilo dne 11. novembra 2009 pridobljeno Okoljevarstveno soglasje za Blok 6. •znižanje pogodbene vrednosti glavne tehnološke opreme bloka 6, •znižanje vrednosti za napravo za razžveplanje dimnih plinov bloka 6, •sprememba načina evakuacije električne energije, Dne 16. februarja 2011 je bilo pridobljeno Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje nove velike kurilne naprave Blok 6, ki je v začetku marca 2011 postalo pravnomočno. S tem dovoljenjem so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za Blok 6. 168 NOVE INVESTICIJE Dobava opreme in storitev Oktobra 2006 je bil v Uradnem listu EU objavljen razpis – Periodično informativno obvestilo za izbiro sposobnih ponudnikov za dobavo glavne tehnološke opreme GTO za blok 6 moči 600 MW. Ustrezni prijavi sta oddala dva ponudnika. V avgustu 2006 je bil opravljen izbor najugodnejšega ponudnika. Septembra 2007 je bila podpisana rezervacijska pogodba s podjetjem Alstom Power Centrales, na podlagi katere je bila plačana rezervacija v višini 25 mio EUR. Na podlagi soglasja NS TEŠ k podpisu pogodbe za GTO, je bila dne 27. junija 2008 podpisana pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme med TEŠ in konzorcijem Alstom Power Centrals s.a. (Francija) in Alstom Power Systems GmbH (Nemčija). V podpisani pogodbi je natančno določeno, da se tehnični detajli dokončno uskladijo do 31. avgusta 2009 in takrat določi tudi končna cena GTO, s tem, da ima TEŠ kot investitor oz. naročnik pravico ponovnega pogajanja o ceni GTO. To je bilo tudi storjeno. Oprema je bila podrobno definirana, končna cena pa je bila s pogajanji dosežena na vrednost 694,9 mio EUR. TEŠ je 2. decembra 2009, po predhodno pridobljenem soglasju NS TEŠ, plačal prvi obrok dobavitelju GTO in s tem je postala veljavna pogodba (Start date) med TEŠ - Alstom Power Centrals - Alstom Power Systems. Z veljavnostjo pogodbe so se začeli realizirati tudi pogodbeni členi, kot je izdelava podrobnih načrtov potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja, naročilo opreme, začeli so teči terminski roki, itd. V času od 3. decembra 2009 (Start date) do danes potekajo vse aktivnosti na paketu Glavna tehnološka oprema v skladu s terminskim planom, težave in zamude pri začetku gradbenih del je povzročil dolgotrajni postopek pri izdaji Okoljevarstvenega dovoljenja za Blok 6. Z dobaviteljem Alstomom potekajo redne delavnice (predvidoma vsaj 1x mesečno), na katerih se preverjajo opravljene aktivnosti in usklajujejo posamezne dejavnosti. Na podlagi sklepa Vlade RS, 18. marca 2010, o potrebnem ponovnem pogajanju o znižanju cene za GTO so od začetka aprila 2010 do julija 2010 potekala ponovna pogajanja o izboljšanju pogodbenih določil, predvsem cene, z njo povezanih eskalacijskih določil, tehniško tehnoloških izboljšav in skrajšanja rokov izvedbe. Rezultat pogajanj je predlog o nižji pogodbeni vrednosti za 1 mio EUR zaradi spremenjene tehnološke opreme in fiksiranje 18,5 % pogodbene cene, ki ni več podvržena eskalacijski formuli. Sam način izračuna eskalacije se ni spreminjal. Aneks 2 k pogodbi je bil podpisan januarja 2011. Meseca novembra 2009 je bil v Uradnem listu EU objavljen razpis - Obvestilo o naročilu – gospodarske javne službe z naslovom »Hladilni sistem bloka 6 v TEŠ«. Pogodba z najugodnejšim ponudnikom (konzorcij Rudis&SPX) je bila podpisana februarja 2010. Gradnja hladilnega stolpa naj bi se začela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, poskusno obratovanje hladilnega sistema naj bi se začelo skladno s skupnim terminskim planom za blok 6, novembra 2014. Projektiranje PGD dokumentacije je zaključeno. Dne 3. septembra 2010 je bila oddana vloga za gradbeno dovoljenje, v mesecu oktobru 2010 pa je bila zaključena izdelava PZI dokumentacije za temeljenje HS. potekajo vse aktivnosti v skladu s pogodbo in terminskim planom. Te aktivnosti se spremljajo in usklajujejo na rednih koordinacijskih sestankih. V mesecu aprilu 2010 je bila v celoti predana PGD dokumentacija, prav tako se je tekom leta izdelovala in delno predajala PZI dokumentacija. Glede izvedbe pripravljalnih del je v letu 2010 potekal izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradbenih del za ureditev zahodnega uvoznega platoja v TEŠ. Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Primorje d.d., je bila podpisana pogodba. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno. V sklopu pripravljalnih del je bilo predvideno tudi rušenje hladilnih stolpov blokov 1 - 3, ki se je pričelo konec maja. Rušenje hladilnih stolpov 1 - 3 je potekalo z drobljenjem in rezanjem armiranega betona. Hladilna stolpa in stara upravna stavba so bili do konca leta 2010 porušeni. Razpis za preostala pripravljalna gradbena dela (ureditev brežine in platoja za hladilni stolp in transformatorje) je bil objavljen 25. februarja 2010 v UL EU št. 2010/S 39-057681. Za izvedbo del je bila izbrana družba RGP d.o.o. iz Velenja, pogodba v vrednosti 3,2 mio EUR pa sklenjena 17. junija 2010. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno 5. julija 2010, dela se izvajajo po zastavljenem terminskem planu. Razpisno dokumentacijo za gradbena dela GTO je jeseni 2010 izdelal HSE Invest. Objava razpisa je bila januarja 2011, začetek gradbenih del je predviden po pridobitvi gradbenega dovoljenja za GTO, predvidoma v aprilu 2011. Ostali razpisi (transport premoga, priprava in transport produktov, priprava vode, …) bodo objavljeni predvidoma v letih 2011 in 2012. Z izvajalcem za dobavo naprave za RDP 169 V letu 2009 je potekala zaključna faza izbora za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za Blok 6 (PGD + PZI). Z najugodnejšim ponudnikom podjetjem HSE Invest d.o.o. je bila 17. februarja 2010 podpisana Pogodba o izdelavi PGD in PZI za blok 6 v TEŠ z infrastrukturno ureditvijo v višini 1,5 mio EUR. Dokumentacija PGD je bila izdelana konec julija 2010. Od avgusta do oktobra 2010 se je izvajala revizija dokumentacije ter postopek pridobivanja soglasij k dokumentaciji. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za blok 6 je bila vložena na MOP 28. decembra 2010. Izvaja se tudi postopek priprave PZI dokumentacije, ki se bo izdelovala postopno in sočasno s predvidenimi gradbenimi deli. Financiranje projekta je predvideno v kombinaciji lastniških in dolžniških virov financiranja. Lastniški viri so načrtovani kot kombinacija lastnih virov TEŠ (dobiček in prosta amortizacija) in dokapitalizacija obvladujoče družbe HSE d.o.o. Za financiranje investicije je HSE d.o.o. že nakazala 122,1 mio EUR dokapitalizacije. Dolžniški kapital je načrtovan v obliki dolgoročnih kreditov. Aprila 2010 je bila podpisana pogodba z EIB za 440,0 mio EUR in aneks k pogodbi iz leta 2007, s katerim je bil znesek kredita znižan iz 350,0 mio EUR na 110,0 mio EUR. Vezano na problematiko statusa državnih pomoči je načrtovano, da bo država izdala državno poroštvo za 440,0 mio EUR kredita, za 110,0 mio EUR kredita pa bo investitor banki predložil bančno garancijo. Garancijska pogodba je bila sklenjena 24. novembra 2010 s petimi bankami garantkami. Konec januarja 2011 so bili izpolnjeni vsi pogoji za črpanje kredita in 17. februarja 2011 je EIB nakazala 110,0 mio kredita. V januarju 2011 je bila sklenjena finančna pogodba z EBRD banko za 200,0 mio EUR. Zagotavljanje zdravega okolja, varnega in zdravega dela je temeljni pogoj delovanja podjetja in skupni smoter tako vodstva kot vseh zaposlenih. Občutek varnosti je ena temeljnih človekovih potreb, ki vodi do zadovoljstva, zaupanja in pripadnosti. OGNJENE STRASTI SO TEŽKO OBVLADLJIVE. VSAKDAN POTREBUJE ENERGIJO, KI JE LAŽJE UPRAVLJIVA. 171 VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 10 VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 10.1 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 10.1.1 Sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 Z namenom izboljšanja stopnje varnosti in zdravja pri delu v TE Šoštanj smo v letu 2010 izdelali 4 nove programe VZD, in sicer: •SLUŽBA VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI: 3 programi 1. Izpolnitev zahtev Zakona o obrambi 2. Izdelava načrta območja varovanja v TEŠ 3. Organizacija Civilne zaščite (CZ) v TEŠ •SEKTOR TEHNIKA IN VZDRŽEVANJE: 1 program 1. Ureditev lokacij kontejnerjev na celotnem območju TEŠ V programih so bili določeni roki za izvedbo posameznih nalog, finančna sredstva, ki so za realizacijo nalog potrebna in odgovorne osebe. V letu 2010 je bilo skupaj aktivnih 6 programov, ki so bili izdelani v letih 2008, 2009 in 2010. Izvedena je bila presoja s strani zunanjih presojevalcev, ki niso imeli večjih pripomb na izvajanje in upoštevanje zahtev standarda OHSAS 18001 v TE Šoštanj. Nekaj njihovih priporočil smo z raznimi ukrepi realizirali. 10.1.2 Izjava o varnosti z oceno tveganja V letu 2010 se je izvajalo redno ažuriranje in prilagajanje Izjave o varnosti z oceno tveganja dejanskemu stanju v podjetju. Zaradi reorganizacije delovnih mest in drugih sprememb se je začela druga revizija ocene tveganja, skozi katero bodo temeljito pregledani obstoječi podatki in upoštevane vse spremembe in najnovejše ugotovitve na področju varnosti in zdravja pri delu. Revizija bo končana v letu 2011. Za vse spremembe se zaradi lažje sledljivosti sproti vodi »Evidenca sprememb ocene tveganja«, iz katere so razvidni vzrok za spremembo, vrsta spremembe, datum spremembe in predvideni ukrepi. 10.1.3 Sklepanje sporazumov o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču z zunanjimi izvajalci V letu 2010 ni bilo večjega remonta v Termoelektrarni Šoštanj, tako da je bilo za razliko od leta 2009, ko je bil remont na bloku 4, število delavcev zunanjih izvajalcev bistveno manjše. Kljub temu smo zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih in investicijskih del v skladu z 25. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 56/99 in 64/01) z zunanjimi izvajalci sklenili 122 Sporazumov o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču. Hkrati s sklepanjem sporazumov se je od vseh zunanjih izvajalcev zahtevala tudi ustrezna dokumentacija za njihove delavce, ki opravljajo delo na območju TE Šoštanj. 172 Za vsakega delavca se zahteva veljavno: •pogodbo o zaposlitvi, •socialno, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, •zavarovanje za primer poškodbe pri delu, •dokazilo o opravljenem usposabljanju s področja varstva pri delu in varstva pred požarom, •dokazilo o zdravstveni sposobnosti delavca za delo, ki ga opravlja, •delovno dovoljenje za državljane držav, ki niso članice Evropske unije. Zunanjih izvajalci ustreznost omenjene dokumentacije potrdijo z izjavo, ki jo z njihove strani podpiše pooblaščena oseba. VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 10.1.4 Periodične meritve mikroklime, osvetljenosti, hrupa ter kemijskih škodljivosti na delovnih mestih Začeli smo z izvajanjem periodičnih meritev mikroklime, osvetljenosti in hrupa na delovnih mestih. Meritve so bile izvedene na 75 lokacijah, in sicer. •LABORATORIJ; 3 lokacije •BLOK 3; 13 lokacij •BLOK 4; 18 lokacij •RDP BLOKA 4; 10 lokacij •BLOK 5; 17 lokacij •RDP BLOKA 5; 10 lokacij •CENTRALNI SILOSI ADITIVA; 1 lokacija •PLINSKI TURBINI; 3 lokacije Izvedli smo tudi periodične - kontrolne meritve koncentracij kemičnih škodljivosti, ki so jim pri delu izpostavljeni delavci na stalnih delovnih mestih, ali pa pri občasnih delih. Meritve so bile izvedene na 27 lokacijah in sicer: V letu 2011 bomo nadaljevali z meritvami v objektih delavnic, na transportu premoga, v pripravi vode, v skladiščih, v menzi in v upravni stavbi. •BLOK 3; 1 lokacija (alveolarni in inhalabilni prah) •BLOK 4; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah) •RDP BLOKA 4; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah) •BLOK 5; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah) •RDP BLOKA 5; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah) •TRANSPORT PREMOGA; 8 lokacij (alveolarni in inhalabilni prah) •DELAVNICE; 7 lokacij (alveolarni in inhalabilni prah, dušikov dioksid, ogljikov monoksid) 10.2 VARSTVO PRI DELU 10.2.1 Izobraževanje in usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva V letu 2010 je bil za triindvajset novo sprejetih delavcev in deset pripravnikov, osem študentov, ter sedem dijakov organiziran uvajalni seminar, na katerem so bili seznanjeni z osnovami varstva pri delu in požarnega varstva, osnovami varnega dela na njihovem delovnem mestu, pravicami, ki jih uživajo ob sklenitvi delovnega razmerja ter dolžnostmi, ki jih morajo pri opravljanju svojega dela upoštevati. Delavci so dobili predpisana osebna varovalna sredstva, do katerih so upravičeni in jih na svojem delovnem mestu potrebujejo. Za osemindvajset delavcev - upravljavcev energetskih naprav, ki so bili premeščeni na različna delovna mesta znotraj TE Šoštanj, je bilo opravljeno usposabljanje iz varstva pri delu in požarne varnosti. Usposabljanje je bilo izvedeno tudi za osem delavcev zunanjih izvajalcev, ki upravljajo z energetskimi napravami TE Šoštanj. V letu 2010 je bilo izvedeno usposabljanje za 91 delavcev, ki upravljajo z mostnimi žerjavi, ter 150 delavcev vzdrževanja, delavcev obratovanja, delavcev v menzi, delavcev tehnike ter delavcev uprave, ki so obnovili znanje iz prve pomoči. 10.2.2 Zdravstveno varstvo V letu 2010 je bila z Medicino dela VELENJE obnovljena pogodba, s katero se zagotovi, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščen zdravnik medicine dela. Na Medicini dela v Velenju so v letu 2010 skladno s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.list. RS, št. 87/02) opravili usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni kontrolni preventivni zdravstveni pregled za 26 delavcev in sicer; •vzdrževanje: 18 oseb •obratovanje: 6 oseb •elektro služba: 1 oseba •strojna služba: 1 oseba 173 Iz kontrolnih zdravniških spričeval z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem usmerjenem obdobnem preventivnem zdravniškem pregledu je razvidno, da pri večini delavcih, ki izpolnjujejo posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto s časovnimi in drugimi omejitvami bistvenih zdravstvenih izboljšav ni opaziti. 10.2.3 Nezgode pri delu Pri opravljanju dela vedno obstajajo tveganja in nevarnost, ki lahko povzročijo poškodbe pri delu. V letu 2010 se je v Termoelektrarni Šoštanj zgodilo 10 delovnih nezgod pri delu, in sicer v naslednjih organizacijskih enotah: VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST Zap. št. Organizacijska enota 1. 2. Število poškodb Služba kakovosti 0 Služba varstva pri delu 0 Služba poslovne informatike 0 4. Služba investicij 0 5. Elektro služba 0 6. Strojna služba 0 7. Gradbena služba 0 3. 8. Štabne službe Sektor tehnika in vzdrževanje Elektro vzdrževanje 0 9. Strojno vzdrževanje 5 10. Gradbeno vzdrževanje 0 11. Služba ekologije 0 12. Služba kontrole tehnoloških procesov 0 13. Izmena 0 14. Priprava vode 0 15. Sektor obratovanje Blok 3 0 16. Blok 4 2 17. Blok 5 2 18. Transport premoga 0 19. Kadrovska služba 0 20. Služba izobraževanja 0 21. Splošno kadrovski sektor Splošna služba 0 22. Podsektor menza 1 23. Služba kontrolinga 0 24. Ekonomski sektor 25. 26. Komercialna služba 0 Finančna služba 0 Pot na delo in z dela 0 SKUPAJ 10 174 VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST V Službi varstva pri delu vodimo predpisano evidenco o prijavljenih nezgodah in analizah teh poškodb. Iz evidence je razvidno, da so poškodbe v letu 2010: •pretežno poškodbe mehanskega značaja - štiri poškodbe, •dve poškodbe sta nastali zaradi nepravilnega dela, •dve poškodbi sta imele za posledico zvin noge, •dve poškodbi sta nastali zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe zaščitnih sredstev pri delu in sicer zaščitnih očal ter zaščitne čelade. Iz grafičnega prikaza števila poškodb, ki zajema poškodbe za daljše obdobje je razvidno, da je število poškodb, ki so se zgodile v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 v upadu. GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA POŠKODB OD LETA 2000 DO 2010 število poškodb 45 število poškodb 40 35 30 25 20 15 10 5 0 00 01 02 Mnenja o nezgodah pri delu in ob nastanku invalidnosti Za 10 delavcev je služba varstva pri delu in požarne varnosti na zahtevo zavarovalnic podala pisna mnenja o delovnih nezgodah, ki so se zgodila pri delu in zvezi z delom. 03 04 05 06 07 Za delavce, ki so bili zaradi nastanka invalidnosti premeščeni na druga, za njih ustrezna delovna mesta, je bila predhodno opravljena analiza delovnih mest z vidika ekoloških meritev in fizičnih obremenitev. 08 09 10 10.2.4 Ostale dejavnosti Deratizacija in dezinsekcija V pomladnih mesecih, marcu in juniju je bila opravljena deratizacija in dezinsekcija prostorov TEŠ. 175 leto VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 10.3 TEHNIČNO VARSTVO 10.3.1 Sevanja Neionizirajoča sevanja Neionizirajoča sevanja so prisotna povsod v našem življenjskem in delovnem okolju. Poznamo neionizirajoča sevanja nizkih in visokih frekvenc. Viri EMS nizkih frekvenc so naprave za prenos in distribucijo električne energije ter vse naprave, ki jih uporabljamo: gospodinjske naprave, računalniki, varnostni sistemi, radijski in TV oddajniki, radarji, bazne postaje operaterjev telefonije, mobilni telefoni in mikrovalovne pečice. Navedeni so glavni viri EMS visokih frekvenc. EMS je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližini ali dal povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo. Meritve neionizirajočih sevanj Skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja (Uradni list RS, št. 70/96) smo opravili meritve nizkofrekvenčnih neionizirajočih sevanj na novozgrajenih PT in v Vodikarni. Meritve je opravil Inštitut za neionizirajoča sevanja. Skladno s Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem Uradni list RS št. 34/2010 smo opravili meritve umetnih optičnih sevanj v laboratoriju. Ionizirajoča sevanja Pri Upravi za jedrsko varnost Republike Slovenije smo priglasili 168 javljalcev požara. 10.3.2 Pregledi tehnoloških enot Služba varstva pri delu tedensko opravlja preglede tehnoloških enot. V letu 2010 je bilo opravljenih 50 pregledov na blokih 1, 2, 3, 4, 5, pripravi vode, transportu premoga, RDP bl. 4 in 5., ki so zajemali: •pregled mlinov in njim pripadajočih naprav, •pregled odplava pepela, •pregled bagerskih črpalk, •pregled turbinskih naprav in njim pripadajočih naprav, •pregled generatorjev in njim pripadajočih naprav, •pregled presipnih mest na transportu premoga, •pregled bunkerskih prostorov, •pregled naprav v pripravi vode, •pregled dvižnih naprav, •pregled elektro prostorov, •pregled transformatorskih prostorov, •pregled stikališč, •pregled AKU – baterijskih prostorov, •pregled delovne dokumentacije, •pregled delavnice, skladiščnih prostorov, •pregled družbene prehrane, •ter še vse druge pomanjkljivosti. 10.4 POŽARNA VARNOST 10.4.1 Požari v TEŠ V Letu 2010 je bilo v TE Šoštanj šest manjših požarov, ki so evidentirani in sicer: 01 - 1 2.04.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja pri ohišju mlina 5, 02 - 2 1.05.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, ob osi pogonske rešetke 03 - 1 4.10.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja pri ohišju mlina 1, 04 - 1 7.10.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, med dvojnim ležajem in ohišjem mlina 5, 05 - 1 9.10.2010 - manjši požar na tran- sportu premoga, razdelilna omarica v prostoru komande transporta, 06 - 1 0.11.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja pri ohišju mlina 5 Vsi evidentirani manjši požari so bili hitro pogašeni s strani delavcev TE Šoštanj. Za vsak požar, je bilo s strani inženirja področja požarne varnosti, izdelano poročilo o požaru (ANALIZA POŽARA). 10.4.2 Sistemi za javljanje požara V TE Šoštanj imamo sisteme javljanja požara oz. javljalnike požara, ki so nameščeni v prostorih, kjer je povečana stopnja požarne nevarnosti. Informacije od javljalcev požara se zbirajo v posamezne javljalne postaje in sicer: •informacije iz blokov 1 - 3 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v novi komandi blokov 1 - 3, •informacije iz stikališča 110 kV se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v novi komandi blokov 1 - 3, 176 •informacije iz bloka 4 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 4, •informacije iz delavnic in skladišč se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 4, •informacije iz RDP bloka 4 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 4, •informacije iz bloka 5 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 5, •informacije iz RDP bloka 5 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 5, VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST •informacije iz transporta premoga ter ZKV se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi transporta premoga. Naprave za javljanje požara redno servisira pooblaščena institucija ZARJA iz Kamnika. V letu 2010 so bile naprave za javljanje požara servisirane ŠTIRIKRAT in sicer: •v mesecu MARCU 2010, •v mesecu JUNIJU 2010, •v mesecu SEPTEMBRU 2010, •v mesecu DECEMBRU 2010 10.4.3 Hidrantno omrežje v TEŠ Hidrantno omrežje v TE Šoštanj je bilo v letu 2010 pregledano in preizkušeno DVAKRAT, in sicer v mesecu APRILU in v mesecu NOVEMBRU. Pregledani in preizkušeni so bili vsi hidrantni priključki, tako zunanji kot notranji. Za vsak hidrantni priključek je izdelan hidrantni ter merilni list. Na vsakem hidrantnem priključku je izmerjen statični in dinamični tlak vode, ob katerem so izračunane tudi količine vode ob uporabi različnih šob ročnika. Pregledi in preizkusi so bili opravljeni s strani PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA iz Šoštanja. 10.4.4 Črpalka za povečanje tlaka v hidrantnem omrežju Črpalka za povečanje tlaka v hidrantnem omrežju se preizkuša tedensko (vsak petek). Pri preizkusu sodelujejo: •vodja priprave vode, •pooblaščen vzdrževalec elektro področja, •inženir področja požarne varnosti ali gasilec. 10.4.5 Pregled gasilnikov v TE Šoštanj Gasilnike v TE Šoštanj je v letu 2010 pregledovalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ. Pregledanih je bilo cca. 720 gasilnikov. 10.4.6 Pregledi tehnološki enot iz požarne varnosti Služba VPD tedensko opravlja preglede tehnoloških enot iz požarne varnosti. Pregledi zajemajo: •pregled opozorilnih oznak, •pregled hidrantnega omrežja, •pregled sistemov aktivne požarne zaščite, •pregled čiščenja opreme, •pregled skladišč, •pregled delovnih prostorov, •pregled elektro instalacij, •pregled transportnih poti, •pregled dovoljenj za delo, Pomanjkljivosti se tedensko obravnavajo na kolegiju. 10.4.7 Gasilske vaje in taktični ogledi Z gasilci iz PGD Šoštanj ter PGD Lokovica imamo sklenjene letne pogodbe s katerima si zagotavljamo uspešno izvajanje storitev na področju požarne varnosti. Gasilci iz PGD Šoštanj in PGD Lokovica mesečno izvajajo operativno taktične oglede za primere intervencije, če bi na določenih mestih prišlo do požara. Taktične oglede vodi inženir področja požarne varnosti. Gasilci iz PGD Šoštanj ter PGD Lokovica po operativnem ogledu izdelajo poročilo o taktičnem ogledu. Pri taktičnem ogledu se gasilci seznanijo : •z nevarnostmi, •z dostopi do mest kjer bi lahko prišlo do požara, •z možnimi načini taktičnih napadov, •z najprimernejšimi gasilnimi sredstvi za pogasitev požara. 177 V letu 2010 sta bili skupaj z gasilci z PGD Šoštanj ter PGD Lokovica izvedeni dve večji gasilski vaji, in sicer: •v mesecu APRILU 2010 je bila večja gasilska vaja na objektu RDP 5. V vaji je sodelovalo 58 gasilcev, vodja izmene v TE Šoštanj, center za obveščanje 112, služba VPD, vajo je vodil inženir področja požarne varnosti, •v mesecu OKTOBRU 2010 je bila večja gasilska vaja v OBMOČJU VODIKARNE. V vaji je sodelovalo 49 gasilcev, vodja izmene v TE Šoštanj, center za obveščanje 112, služba VPD, vajo je vodil inženir področja požarne varnosti. V vajah so prikazani možni dostopi, napajanje gasilne vode iz cistern, lokacije mest kjer se je možno priključiti na hidrantno omrežje, uporaba težke pene, zaščita posameznih kot objekta, odsesavanje dimnih plinov ipd.. Po končanih vajah so bile opravljene tudi analize. 10.4.8 Komisija za pregled tehnoloških enot V letu 2010 se je komisija za pregled tehnološki enot v smislu u požarne varnosti in varnostno tehnične problematike sestala dvakrat. Pregledala je blok 5 (dvakrat). O ugotovitvah so bili izdelani zapisniki, ki so bili obravnavani na tehničnem kolegiju. Odgovornost do okolja je odgovornost do ljudi. Strateško načrtovanje je del družbeno odgovornega ravnanja, ki upošteva vse vidike kakovosti bivanja. Takšno delovanje vključuje zanesljiv sistem spremljanja dogajanja in zaznavanja vsakršnih sprememb. VODA JE VIR ŽIVLJENJA. ŽIVLJENJE SE NAPAJA S ČISTO ENERGIJO. 178 179 SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM 11 Sistemi vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem 11.1 USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI VZPOSTAVLJENEGA SISTEMA VODENJA Ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti vzpostavljenega sistema vodenja poteka z integriranimi notranjimi presojami, zunanjimi presojami certifikacijskega organa in preko doseganja planiranih ciljev. Zunanja presoja, je potekala v mesecu aprilu 2010 in je bila integrirana po vseh štirih standardih. Zunanjo presojo je izvedel certifikacijski organ TÜV Management Service - TÜV SÜD Sava d. o. o.. Zunanji presojevalci so ocenili, da je presojani sistem vodenja, zlasti z ozirom na: •obseg in politiko •prepoznavanje in redno spremljanje/ vrednotenje tveganj (ki ogrožajo varnost informacij, varnost okolja, varnost in zdravje zaposlenih), varnostnih vidikov organizacije ter pravnih ali zakonskih zahtev •kvalifikacije, izkušnje in kompetence zaposlenih, ki so vezane na sistem vodenja •izbrane in vpeljane varnostne kontrole •aktivnosti za seznanjanje zaposlenih o sistemu vodenja •izvajanje notranjih presoj in vodstvenih pregledov •zagotavljanje procesa nenehnih izboljšav učinkovit in da so podane osnove, ki omogočajo vzdrževanje in izboljševanje sistema vodenja. 11.2 RAZVOJ SISTEMA VODENJA V letu 2011 bomo pričeli s projektom SIST EN 16001 Sistem upravljanja z energijo. Najvišje vodstvo vzpodbuja in podpira nadaljnji razvoj sistema vodenja ter ga postopno prenaša na zunanje podizvajalce in poslovne partnerje. 180 Uspešno smo zaključili projekt družbeno odgovorno podjetje. Projekt pokriva naslednja ključna področja: odnos do zaposlenih, odnos do okolja, odnos do širše skupnosti in odnos do kupcev in dobaviteljev. V sklopu projekta smo se prijavili na razpis za: »Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS« in dosegli drugo mesto v skupini velikih podjetij. SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM UČINKOVITOST PROCESOV Proces Merljiva karakteristika Cilj Doseženo 10-08 Zadovoljstvo kupca Povprečna ocena vprašalnika zadovoljstvo kupca ≥ 3,1 3,4 SP 20-03 Prodaja Prihodki od prodaje: električne in 3.806 GWh 218.023.380 EUR 3.946 GWh 229.574.154 EUR toplotne energije 415 GWh 4.651.062 EUR 407 GWh 4.478.110 EUR Obratovalna pripravljenost Proizvodnja energije: • Električna • toplotna K ≥ 97 % K = 98,77 % 3.806 GWh 415 GWh 3.946 GWh 407,1 GWh Specifična poraba goriva 1 - 3 < 14.300 kJ/kWh 4 < 11.700 kJ/kWh 5 < 10.900 kJ/kWh PLT < 9960 kJ/kWh 1 - 3 = 13.784 kJ/kWh 4 = 11.396 kJ/kWh 5 = 10.973 kJ/kWh PLT = 9969 kJ/kWh SP 20-05 Obratovanje tehnoloških enot SP 30-02 Tehnika in vzdrževanje SP 30-04 Poslovna informatika SP 30-04 Poslovna informatika • Proizvodnja električne energije iz les biomase 0 GWh (biomasa) 206 GWh (plin) 0 GWh (biomasa) 208,0 GWh (plin) Obratovalna pripravljenost Kumulativna razpoložljivost Stroški rednega vzdrževanja K > 97% + gradient Enako kot leta 2008 K = 98.77 % + gradient cca. 10.400.000 € Ekološki informacijski sistem: Procent (%) pravilnosti podatkov emisijskih in imisijskih vrednosti Procesni informacijski sistem: Število izpada dostopov do procesnih podatkov v tekočem mesecu Število inženirskih ur za odpravo napak in incidentov. Doseganje zanesljivosti obratovanja: DFS > 99,5% DFS = 99,98 % E-mail > 99,5% Internetni dostop > 99,8% ORACLE > 99,5% Spremljamo E-mail = 99,92 % Internetni dostop = 99,88 % ORACLE = 99,99% 3000 Število nesreč pri delu in nevarnih pojavov v procesu dela • 0 težjih nezgod pri delu. DA (0 težjih nezgod pri delu; 10 lažjih nezgod pri delu) • Pridobitev 20 kreditnih točk na posameznega DA pooblaščenega strokovnega delavca. • Prenova ocene tveganja. NE SP 43-01 Obvladovanje emisij plinov Koncentracije SO2, Nox, CO < 24 urnih prekoračitev MIKSO2 na EMP. < 18 urnih prekoračitev MIK NOx na EMP CO spremljamo Šoštanj 1 h SP 43-02 Obvladovanje emisij prahu Koncentracije prahu < 60 h prekoračitev 2x MEV na vsaki VKN VKN2 40 h VKN3 0 h 181 Razvoj je gonilo napredka. Je energija znanja in odprtega mišljenja, ki se povezuje v nove ideje za prihodnost. Kam gremo - v smeri inovativnosti. Z NOGAMI TRDNO NA TLEH. Z IDEJAMI DO OBLAKOV. 182 183 INOVACIJE 12 Inovacije Inventivna dejavnost v Termoelektrarni Šoštanj poteka že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1999 smo inventivno dejavnost vključili kot samostojen proces SP 10-10 Inventivna dejavnost v sistem vodenja V letu 2009 se je komisija za inventivno dejavnost sestala dvakrat. Na teh sestankih smo obravnavali: •9 novih predlogov, •8 predlogov smo zaključili 184 INOVACIJE 185 BilTEŠ 2010, Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2010, so s svojimi prispevki oblikovali: mag. Simon Tot, univ. dipl. inž el. mag. Jože Lenart, univ. dipl. inž. str. mag. Branko Debeljak, univ. dipl. inž. str. Franc Rosec, dipl. inž. str. EIMV Ljubljana Aleš Rednjak Aleš Mihelič, univ. dipl. inž. el. Andrej Novak, univ. dipl. inž. rač. Bojan Mašek, univ. dipl. inž. el. Boris Repnik, inž. el. Boštjan Božič, univ. dipl. inž. rač. Boštjan Menhart, dipl. inž. str. Damjan Vertačnik, dipl. inž. el. Danilo Delopst Davorin Štrukelj, dipl. inž. el. Dobrivoje Bizimoski Egon Jurač, univ. dipl. inž. kem. mag. Gorazd Stvarnik, univ. dipl. inž. el. Greta Srnovršnik, ing. kem. tehnol. Janez Brglez, inž. el. Janez Jelenko, dipl. inž. str. Janez Ramšak mag. Jože Borovnik, univ. dipl. inž. str. Majda Čujež, inž. kem. tehnol. Marko Balažic, dipl. inž. el. Marko Ojsteršek, varn. inž. Marko Založnik, inž. str. mag. Matjaž Dvoršek, univ. dipl. inž. str. Matjaž Ring, dipl. inž. str. Milan Vovk, inž. el. Nikola Vlahović, univ. dipl. inž. str. Peter Dermol, univ. dipl. inž. el. Renata Hlastec, ekon. Sandi Dolšak, univ. dipl. inž. el. Simon Čremožnik, dipl. varn. inž. Stane Tepej, univ. dipl. inž. el. Stane Tinauer, inž. str. Tomaž Hribar, univ. dipl. inž. str. mag. Vladimira Lepko, univ. dipl. org. ERICo Velenje: doc. dr. Boštjan Pokorny, univ. dipl. inž. gozd. dr. Nives V. Kugonič, univ. dipl. biol. mag. Nataša Kopušar, univ. dipl. inž. agr. mag. Samar Al Sayegh Petkovšek, univ. dipl. biol. mag. Emil Šterbenk, prof. geog., soc. mag. Liljana Mljač, univ. dipl. biol. mag. Andreja Bienelli Kalpič, univ. dipl. biol. dr. Helena Poličnik, univ. dipl. biol. Polona Druks Gajšek, univ. dipl. inž. kem. inž. Karin Savinek, univ. dipl. biol. Klemen Kotnik, univ. dipl. geog. Zoran Pavšek, prof. geog., soc. Meta Zaluberšek, dipl. inž. zoot. Melita Šešerko, univ. dipl. inž. kmet. spec. Alenka Rošer Drev, univ. dipl. biol. Anastazija Vrbovšek, dipl. inž. zooteh. Gabrijela Triglav Brežnik, univ. dipl. biol. Marko Videmšek, gozd. teh. Boris Jakop, kem. teh. mag. Mojca Bole, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Rudi Ramšak, univ.dipl. biol. Iztok Miklavžina, dipl. inž. fiz. Jelka Flis, univ. dipl. biol. Ida Jelenko, univ. dipl. geog. Boštjan Mikuž, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Vita Zorko, dipl. org. tur. Vesna Rožič RHMZ Ljubljana 186 BilTEŠ 2010 Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2010. Urednik publikacije: mag. Simon Tot, univ. dipl. inž el. Koordinacija: Boris Repnik, inž. el. Oblikovanje in grafična oprema: AV studio d.o.o. Fotografije: Fotoarhiv TEŠ, Fotoarhiv ERICO Naklada: 80 izvodov CD in 20 tiskanih izvodov Leto izdaje: 2011 187 Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. | Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj | T: 03/8993-100 | F: 03/8993-485 | E-pošta: [email protected] | www.te-sostanj.si 188
