Welwitschia 6 (1_4) (2003) - Društvo prijateljev kaktusov Slovenije

Transcription

Glasilo dru{tva prijateljev kaktusov Slovenije
Journal of the Friends of Cacti Society of Slovenia
ISSN 1408-5984
Glavni in odgovorni urednik / Editor-in-Chief:
Uredni{ki odbor / Editorial Board:
Iztok Mulej
Sandi Bertoncelj
Darko Dolenc
dr. Marjan Donko
Zvone Rov{ek
Jure Slatner
dr. Matija Strli~
<[email protected]>
<[email protected]>
<[email protected]>
<[email protected]>
<[email protected]>
<[email protected]>
<[email protected]>
WELWITSCHIA je naslednik glasila Kaktusi in druge so~nice, ki je izhajalo od januarja 1972 do decembra 1997. Izdaja ga dru{tvo prijateljev kaktusov Slovenije. Prispevki v glasilu niso honorirani. Avtorske pravice zadrìjo avtorji, ki dajejo dovoljenja za reprodukcijo, delno ali v celoti. Izraèna mnenja in stali{~a so mnenja avtorjev prispevkov in ne
odraàjo nujno tudi mnenja uredni{kega odbora. Slikovnega gradiva ne vra~amo. Glasilo izhaja {tirikrat letno, praviloma
v marcu, juniju, septembru in decembru. Glasilo je brezpla~no in ga dobivajo vsi ~lani dru{tva prijateljev kaktusov
Slovenije.
WELWITSCHIA is the official journal of the Friends of Cacti Society of Slovenia and was published from January 1972
till December 1997 as Kakteje in druge so~nice'. Four issues are published per annum, in March, June, September and
December. Authors of individual contributions are copyright owners and a permission must be obtained from them prior
to reproduction in any form, either in part or as a whole. The journal welcomes contributions dealing with all aspects of
botany or horticulture of cacti and other succulents, exotic and alpine plants. Please direct all inquiries regarding manuscript submission, society membership or advertising to the editor-in-chief, DPKS, Na trati 2, SI-4248 Lesce, Slovenia.
NAVODILA ZA AVTORJE: V glasilu objavljamo predvsem prispevke, ki se ti~ejo botanike ali hortikulture kaktusov in
drugih so~nic, eksoti~nih ter alpskih rastlin. Strokovni teksti naj imajo povzetek (100-200 besed) in naj sledijo uveljavljeni obliki, kar velja tudi za literaturne navedbe. Rokopise po{ljite na naslov uredni{tva: DPKS, Na trati 2, 4248
Lesce ali v elektronski obliki na enega od gornjih naslovov. Strokovne tekste pregledata vsaj dva ~lana uredni{tva ali zunanji sodelavec. Poleg strokovnih so dobrodo{li tudi vsi prispevki, ki se ti~ejo vpra{anj dru{tva in ~lanstva ter odmevi,
razmi{ljanja in izku{nje gojiteljev po Sloveniji.
SESTANKI DRU[TVA so drugi petek v mesecu, razen julija in avgusta, v Ljubljani, v pritli~ni predavalnici srednje
gradbene in ekonomske {ole, Dunajska cesta 102, vsakokrat ob peti uri popoldne. Na sestanke ste vabljeni vsi, ~lani in
ne~lani. Slednji lahko izrazijo èljo po v~lanitvi tudi pisno na naslov uredni{tva revije ali elektronski naslov.
E-po{ta/E-mail:
Internet/URL:
Naslov/Address:
Telefon/Telephone:
Faks/Fax:
[email protected]
http://www.kaktus.si/
DPKS
Na trati 2
SI-4248 LESCE
SLOVENIA
+386 (04) 5302 320
+386 (04) 5302 321
NASLOVNICA:
Tephrocactus geometricus je manj znana, vendar zelo zanimiva raslina
srednjegorskega pasu Argentinskih Kordiljer. Pojavi se v re~nih koritih
nad 1000 metrov nadmorske vi{ine in se {iri v nizka pe{~ena pobo~ja
gorskih vrhov tja do 3500 metrov nad morjem. V krajih, kjer uspeva,
ni skoraj nobene ve~je rasline, ki bi mu nudila senco, zato v hladnem
gorskem zraku prena{a polno sonce. êprav je bil odkrit pred ve~ kot
petdesetimi leti, je v zbirkah {e vedno redek.
FRONT COVER:
Tephrocactus geometricus is less known but very interesting plant from
the central Argentinean Cordeliers. It can be found in dry riverbeds over
1000 m over sea level and in sandy slopes of the mountain inclines up
to 3500 m. No larger plant shadow can be found in Tephrocactus growing area and for that reason he can tolerate full sun in the cold mountain air. Although it was discovered more than 50 years ago Tephrocactus geometricus is still a rarity in private collections.
Uvodnik
Po dobrem letu je pred vami spet nova Wel-
VSEBINA (CONTENTS):
V SLIKI IN BESEDI
witschia, ki je tokrat bolj kaktusarsko obarvana. Spet smo zdruìli {tiri {tevilke v eno
samo. Kot boste opazili, je {tevilka bogata z
barvnimi stranmi in fotografijami va{ih
ljubljencev.
CACTI AND SUCCULENTS IN PORTRAIT
stran (page): 2
Tokrat v glasilu pozdravljamo nekaj novih avtorjev. Za sodelovanje se jim zahvaljujem in
upam, da bodo s sodelovanjem nadaljevali in
ne bodo prezgodaj vrgli pu{ke v koruzo. Svoje
fotografije je prispevalo tudi nekaj tujih fotografov, tako da glasilo postaja vedno bolj internacionalno.
Zvone Rov{ek:
Tephrocactus geometricus (A. Castellanos)
Backeberg
Poleg stalnih rubrik V sliki in besedi in Alpski
koti~ek se nadaljuje epopeja o pejotlu. Na novo so se v tej {tevilki za~eli, vsaj po obljubah
avtorjev, tri serije ~lankov. Prva nam predstavlja vse rodove kaktusov - stare in nove - s seznamom vseh obstoje~ih imen. Druga serija
govori o kaktusih, ki lahko preìvijo zimo na
prostem tudi pri nas, tretja pa se vrne v
zgodovino odkrivanja kaktusov. V {tevilki sami bomo zvedeli tudi nekaj o v zbirkah redkem
kaktusu iz argentinskih Kordiljer, o neljubem
gostu v na{ih zbirkah - rde~em pajku, eden od
~lanov pa nam je predstavil njegove izku{nje o
gojenju kaktusov na prostem na morju. Objavljeno je tudi pismo dr. Friderika Velbi~a znanemu botaniku W. J. Hookerju o odkritju velbi~evke, rastline, po kateri se imenuje tudi
na{e glasilo. Seveda tudi ne gre brez na{ega
stripovskega junaka, ki ima tokrat probleme z
vremenom - vsaka podobnost z leto{njim poletjem je zgolj naklju~na. .
Ponavljam se, vendar prosim vse, ki bi èleli
kaj napisati za na{e in va{e glasilo, naj to storijo, saj bomo le tako lahko nadoknadili zamudo
pri izhajanju.
Iztok Mulej
WELWITSCHIA 6 (1-4) 2003
Bo{tjan Kalamar:
Povest o dobrem pejotlu - 8. del
The Good Old Peyote Story. Part 8.
stran (page): 4
stran (page): 6
Iztok Mulej:
Kaktusi od A do Z - 1. del
Acanthocalycium - Ancistrocactus
Cacti from A to Z. Part 1.
Acanthocalycium - Ancistrocactus
stran (page): 10
Yannick Gregorn:
Zimotrdni ali prezimni kaktusi - 1. del
Winter hardy cacti. Part 1.
stran (page): 22
Drago Jakopec:
Gojenje kaktusov na prostem
Growing cacti outside
stran (page): 28
Zvone Rov{ek:
Rde~i pajek (Tetranychus urticae)
Red spider mite (Tetranychus urticae)
stran (page): 33
Manca Razbor{ek:
Zgodovina raziskovanja in odkrivanja
kaktusovk (Cactaceae) - 1. del
History of exploring and discovering Cactaceae
family. Part 1.
stran (page): 37
Friderik Velbi~:
Izvle~ek iz pisma W. J. Hookerju
stran (page): 40
Zvone Rov{ek:
Kaktus
The cactus.
stran (page): 66
ALPSKI KOTI~EK
ALPINE CORNER
Marija Prelec:
Rujevke
The sumach
stran (page): 43
1
V
SLIKI IN BESEDI
Pseudolithos cubiformis (P.R.O. Bally)
P.R.O. Bally
Sinonim: Lithocaulon cubiforme P.R.O. Bally
Pseudolithos cubiformis je zelo redka rastlina,
~eprav je bila prvi~ opisana è leta 1959.
Vzrok je verjetno predvsem to, da raste samo v
Somaliji, tja pa zaradi raznih vojn in spopadov
zelo redko kdo upa.
Rastlina se ne razra{~a, sprva je kroglasta, v
starosti postane kockasta, na kar nakazuje tudi
njeno ime. Obi~ajno ima v premeru 3-6 cm,
videl pa sem è 10 centimetrski primerek. Stebla 4-roba, po robovih pa so razporejene bradavi~aste tvorbe. Nekatere se spremenijo v
cvetni pecelj (pedunkel), iz katerega poène
kobulasto socvetje z do 30 cvetovi, ki cvetijo
isto~asno. Korona je znotraj medlo rumene
barve, krpe korole pa mesnate ali zelenkaste
barve in pokrite z drobnimi laski.
Vzgoja je zahtevna. Raste v zelo propustnem
substratu. Med rastno sezono zmerno zalivamo, pozimi pa je popolnoma suha. Minimalna
zimska temperatura mora biti vsaj 15 °C.
Iztok Mulej
Lobivia haematantha (Speg.) Br. & R
Takson: Echinopsis haematantha (Speg.) D.R.Hunt
Sinonim: Echinocactus haematanthus Speg.
Na splo{no velja, da so lobivije iz skupine
haematantha majhne 5-10 cm velike in 6-7 cm
debele rastline, ki rastejo samostojno in se ne
razra{~ajo. Cvetovi so {iroki od 5-7 cm, rde~e
barve z belim vratom. Ta oblika je zna~ilna za
vso populacijsko skupino. Raz{irjena je od
Catamarce preko Salte do province Jujuy v Argentini. Ju`ne populacije se po obliki mo~no
razlikujejo od severnih, tako da jih nepoznavalec lahko lahko ima za razli~ne vrste.
To potrjuje tudi raziskovalec in zbiratelj Walter
Rausch, ki v svoji knjigi Lobivija 85 opisuje in
razlaga problem pri iskanju prioritetnih imen
za posamezno populacijo. Obstaja ve~ varietet,
ki se kot è re~eno, razlikujejo med seboj.
Na sliki je Lobivia haematantha AW38
Leopold Scheicher
2
Notocactus concinnus var. rubrigemmatus
(Abraham) N. Gerloff
Takson: Parodia concinna (Monville) N.P. Taylor
Sinonim: Notocactus rubrigemmatus Abraham
Domovina notokaktusov je ju`na Amerika
(Argentina, Brazilija in Urugvaj). Imajo
rumene, oran`no rde~e in {krlatno rde~e
cvetove. Hitro rastejo in radi cvetijo. So sorazmerno majhne rasti. Njihova nizka, kroglasta stebla imajo dekorativne bodice, tako
da so nekateri zelo prisr~ni na pogled tudi
brez cvetja.
Notocactus concinnus var. rubrigemmatus
je pri nas redkej{a vrsta, ki se pona{a s
~udovito lepimi {krlatno rde~imi bodicami.
Kaktus raste kot samostojna rastlina v
pokon~ni valjasti obliki. Cveti ne`no rumeno, z za notokaktuse zna~ilnimi temno
rde~imi pesti~i. Zelo je ob~utljiv na preveliko in zastajajo~o vlago, zato moramo vedno paziti, da {e mokrega ponovno ne zalijemo. Da kaktus spomladi zacveti tako kot
kaè slika, je potrebno pravilno prezimovanje. Pozimi naj ne bo na prehladnem
mestu (okrog 10 °C) in mora biti v popolnoma suhem substratu.
Vsi notokaktusi so danes uvr{~eni v rod
Parodia.
Leopold Scheicher
Lithops gracilidelineata Dinter
Sinonim: Lithops streyi Schwant.
Ta zanimivi ìvi kamen~ek je kar precej raz{irjen po Namibiji, kjer raste v kremen~evem
drobirju. Barva rastlin je razli~na, od skoraj
bele do sivo mle~ne, najdejo se pa tudi ope~no
rde~e variacije, pa~ precej odvisno od barve
peska, v katerem rastejo. Gojenje je sorazmerno enostavno. Posajeni naj bodo v zelo mineralen ilovnat substrat, zaliva pa se jih od
poznega maja do konca novembra. Cvetijo v
jeseni z àrko rumenim cvetom, po oploditvi
pa v plodu dozori nekaj sto semen, ki se iztresejo v naslednji sezoni, ko se plod omo~i in
zaradi vode odpre. Razmnoèvanje je enostavno s setvijo v maju ali septembru. Seme je
drobno, zato ga je dobro pome{ati s kremen~evo mivko, da se ga laè poseje dovolj
narazen. Sejanci namre~ radi za~nejo gniti, ~e
so posejani pregosto.
Na sliki je mle~no bela varianta tega ìvega kamen~ka, ki ima ima tudi bolj neizrazite ~rte.
Zvone Rov{ek
3
Povest o dobrem pejotlu - 8. del
The Good Old Peyote Story. Part 8.
Bo{tjan Kalamar
Preko 50 alkaloidov najdemo v pejotlu, a jih je velika ve~ina slabo raziskana ali pa sploh ne. Par
preiskovanih substanc je imelo zanimive vplive
bodisi na ~loveka ali testne ìvali. Raziskave so
vr{ili predvsem z izoliranimi alkaloidi, a so rezultati zopet doìveli usodo ostalih raziskav pejotla danes jih obravnavajo kve~jemu kot zgodovinsko
zanimivost.
More than 50 alkaloids were found in peyote, although most of them have not been researched at
all or at least not well. It was demonstrated that
some of the substances had interesting effects on
humans and animals. Unfortunately, these studies
on selected alkaloids followed the footsteps of the
preceding peyote research: nowadays, they are
viewed upon as curiosity.
Klju~ne besede:
pejotl, alkaloidi, lofoforin, pelotin, anhalonidin, anhalonin, meskalin, fiziolo{ki vplivi, toleranca.
Keywords:
peyote, alkaloids, lofoforine, pelotine, anhalonidine, anhalonine, mescaline, physiological influnce, tolerance.
Fiziolo{ki vplivi pejotl alkaloidov
Kako so v ~asih raziskovanja izbirali testne ìvali,
mi ni jasno, so pa bili laboratoriji podobni
ìvalskemu vrtu, saj je tam po kletkah ~ivkalo,
regljalo in lajalo kar nekaj ubogih ìvalic, ki so jih
nato vrli raziskovalci veselo popikali v dobro
~love{tva. In naj {e kdo pore~e, da znanost ne
grize.
Na{a mala mehi{ka solata vsebuje zavidljivo
zbirko alkaloidov, ve~ kot 50 so jih dosedaj identificirali. In kot je pri znanosti v navadi - veliko
ve, a premalo razume - so iz tega morja pejotlovih
alkaloidov le nekaj substanc testirali in ugotavljali njihove fiziolo{ke vplive.
Lofofoforin
Lofoforin je dokaj toksi~en alkaloid, ki deluje podobno kot
strihnin, torej povzro~a hude
kr~e pri koncentraciji 12 mg/kg.
Ker kr~i niso zabavni, so lofoforin testirali na zajcih. V manj{ih dozah povzro~a slabost, zvi{anje sr~nega utripa in rde~ico
obraza.
Pelotin povzro~a hude kr~e pri
àbah, podko`na injekcija
okoli 50 mg tega alkaloida pri
~loveku povzro~i zniànje
sr~nega utripa, zaspanost ter
znià krvni pritisk. Po delovanju ga lahko uvrstimo med uspavala.
No, pa imamo novo zeleno
zdravilo; pro~ z baldrijanom,
~e ne morete spati in imate
povi{an krvni pritisk, `ve~ite
pejotl.
Pelotin
4
Anhalonidin ima stimulativne
efekte na centralni ìv~ni sistem, a je v primerjavi z pelotinom in lofoforinom potrebna
bistveno ve~ja doza za dosego
opaznih u~inkov.
liko. [e posebej, ~e upo{tevamo, da Indijanci tekom rituala zauìjejo 3-12 posu{enih pejotlovih vrhov, a moramo vedeti, da se pri `ve~enju izlo~i celo manj
kot 1 % vsebovanega meskalina. Udeleènec rituala lahko torej dobi pri zauìtju 5-10 vrhov pejotla nekako 200 mg
meskalina.
Slika 3: Anhalonidin
Izgube pri taki ve~erji so torej izredno
velike, a imajo udeleènci zaradi dolgotrajnega `ve~enja najverjetneje zdrave
dlesni in zelo malo zobnih oblog.
Mogo~e bi lahko v trafikah uspe{no
prodajali namesto nekih redilnih ~okoladic s tono emulgatorjev, stabilizatorjev
in konzervansov Pejotl-knofke. Za
ble{~e~ nasmeh, dobro po~utje in nizek
krvni pritisk.
Tudi na meskalin ~love{ki organizem
razvije toleranco, kar pomeni, da potrebujete za dosego istih u~inkov ve~jo
koli~ino. Encimi v telesu se namre~ privadijo na novo snov, torej v tem primeru
meskalin, ki ga redno vna{ate in ga
pri~nejo hitreje razgrajevati. A rezultati
Slika 4: Anholonin
raziskav tolerance na meskalin so problemati~ni, saj se toleranca razvije celo
Glede na delovanje anhalonidina bi lahko rekli: samo na nekatere u~inke meskalina, a ne na
pejotl ti da krila.
druge. Poleg tega so testne podgane reagirale na
Anhalonin povzro~i pri zajcih za~asno paralizo, meskalin druga~e kakor ~lovek.
ki ji sledi hiperekscitabilnost1.
Zaradi velike raznovrstnosti alkaloidov v pejotlu,
Torej najprej te zadeva malo ohromi, nakar
postane{ zelo posko~en in vzdra`ljiv. Sli{i se malodane kot Viagra za zaj~ke, ~eprav dvomim, da
jo potrebujejo, sode~ po prizorih, ki sem jim bil
pri~a, ko Kupid obsede kakega klenega doma~ega
zajca.
je o~itno, da se toleranca na nekatere razvije prej
in v ve~ji meri kot na druge. Poro~ila govorijo o
toleranci na nekatere stranske u~inke, kot so slabost in bruhanje, prav tako pa se toleranca hitro
izgubi po prenehanju rednega uìvanja pejotla.
Normalna odzivnost organizma na meskalin se
O najbolj znanem pejotl alkaloidu, meskalinu, vzpostavi è po 3 dneh po prenehanju uìvanja
sem è pisal, zato ne bom ponavljal njegovih za- pejotla.
nimivih vplivov. Ostali alkaloidi vsak v dolo~eni
In iz napisanega sledi: “papcajte” pejotl v trimeri nedvomno prispevajo k celotnemu spektru
dnevnih presledkih, sicer vam ga bo prehitro
doìvetij po dobri dozi pejotla. Iz par strukturnih
formul alkaloidov je razvidno, da so si zelo po- zmanjkalo. Veselja~enje s pejotlom je marsikje
dobni, a imajo majhne spremembe v strukturi ve- navzkri` z zakoni (ki so ponavadi itak navzkri`
sami s sabo), a o nekaterih pravnih vidikih ve~
lik vpliv na delovanje v organizmu.
prihodnji~.
Vsebnost meskalina, toleranca
Ocenjujejo, da kilogram posu{enega pejotla vsebuje 4,6-5,8 g meskalina, kar je sorazmerno ve* preob~utljivost, prekomerna vzdra`ljivost
Bo{tjan Kalamar
Koro{kega bataljona 5
SI – 1231 LJUBLJANA ^RNUÊ
5
Tephrocactus geometricus (A. Castellanos) Backeberg
Zvone Rov{ek
To malo rastlino sem izbral kot eno najzanimivej{ih rastlin, ki smo jih na{li med potovanjem
~ez argentinske Kordiljere v februarju 2005.
Rastlino sem sicer videl nekaj let pred tem, ko je
Robert Kiessling v Celovcu v dveh urah razprodal
poln kombi tefrokaktusov, T. geometricus pa so
izginili, preden sem sploh pri{el na vrsto. Vrsta se
mi je zdela {e posebej zanimiva, ker je v Haagejevem leksikonu iz leta 1986 sploh nisem na{el.
I selected this small cactus as one of the most interesting plants found on the trip across the Argentinean Cordilleras in February 2005. I saw a
specimen a few years earlier in Klagenfurt when
Robert Kiessling managed to sell out a van full of
tephros in two hours and while queueing, T. geometricus disappeared long before it was my turn. I
found the species even more interesting as I couldn't find it even in 1986 Haage’s Encyclopedia.
Klju~ne besede:
kaktus, Tephrocactus geometricus, gorski kaktus, nahajali{~e, Argentina, Kordiljere
Keywords:
cactus, Tephrocactus geometricus, location, Argentina, Cordillera
Rastlino je prvi opisal Castellanos v Kakteenkunde leta 1934 pod imenom Opuntia geometrica, kasneje pa ji je Backeberg dal dana{nje
ime. Kaè, da je bilo s sledenjem publikacij nekaj
teàv, saj te vrste Haage v svojem leksikonu Kak-
teen von A bis Z sploh ni omenil, pa tudi v
dana{njih registrih ni prav zanesljivih podatkov.
Na sre~o pa ni izginila sled za rastlinami, tako da
je registriranih kar nekaj nahajali{~ v severozahodni Argentini, najve~ v pokrajini Catamarca.
Rasti{~e T. geometricus v koritu reke Las Angosturas.
Foto: Zvone Rov{ek
6
O~itno iskalci kaktusov ne hodijo v Kordiljere, saj nahajali{~e v Las Angosturas, kjer smo jih na{li, sploh ni omenjeno. To je razumljivo, saj cesta od Fiambale proti zahodu vodi ~ez Kordiljere
v île in do Copiapa, dolgih 300 kilometrov ni veliko zanimivosti oziroma ne
raste veliko zanimivih rastlin
Tephrocactus geometricus je rastlina
srednjega vi{inskega pasu Kordiljer in
zgleda, da ni kaj dosti raz{irjena. Vendar
vtis lahko vara. Nahajali{~a vrste T. geometricus se namre~ za~nejo za Fiambalo,
kjer se za nabiralce kaktusov kon~uje zanimivo podro~je. V najni`jih legah {e uspeva ob vzno`jih pogorja Kordiljer, kjer
se skupaj z njim pojavijo {e zadnji
primerki vrst Echinopsis leucantha in
Denmoza rhodacantha, slednja {e nekaj
~asa vztraja do vi{ine 2000 m, nato pa
izgine tudi ta.
Mlado rastlino je hudournik izruval in naplavil na
pobo~je.
Foto: Zvone Rov{ek
T. geometricus raste v koritu reke Las
Angosturas v pesku in mivki, ki ga
nanese reka ob nalivih na obre`je. Tla so
dobesedno iz samega peska, kamor
Tephrocactus geometricus v suhem koritu reke Las Angosturas.
Foto: Zvone Rov{ek
7
Ime T. geometricus je nastalo po vidnih mnogokotnikih na povr{ini rastline.
Foto: Zvone Rov{ek
poènejo rastline globoko koreniko. Re~no korito metrov vi{ine v pu{~avi, se ne da razumeti, dokje nekaj sto metrov {iroka ravnica med nizkimi, ler ne za~uti{ sveìne in hladu pokrajine, ki àri v
barvitimi gri~i, ki se proti zahodu dvigajo v pred- polnem soncu. Nerazumevanje teh okoli{~in je
verje Kordiljer. Pesek je me{anica razli~nih, dokaj trdnih silikatov, med ve~jimi kamni pa
se ponekod pojavi rumenkasto
rjava mivka, v kateri se poleg
vrst T geometricus, Echinopsis
leucantha in Denmoza rhodacantha najdejo {e Pterocactus
kuntzei in Tunilla sp.
Podobno, vendar {e bolj surovo
nahajali{~e T. geometricus se
pojavi vi{je, kjer rastejo v
dru`bi popolnoma skritih
miniatur Puna bonniae na podro~ju Rumi Rayan, le da se tam
è pojavijo tudi prvi primerki
Maihuenopsis darwinii.
êprav smo pri{li v te kraje sredi poletja, nam na 2500 metrih
nadmorske vi{ine ni bilo niti
malo vro~e. Kaj pomeni 2500
8
Puna bonniae je dobro skrita v pesku.
Foto: Zvone Rov{ek
na{ih razmerah. Znano je, da so s kalenjem tefrokaktusov velike teàve. Tudi
sam sem imel pri setvah zelo slabe uspehe, ~eprav sem sejal sveè seme. Semena je v naravi na pretek, saj smo ga
na{li na obeh nahajali{~ih na skoraj vseh
odraslih rastlinah. Zamrzovanje semena
ni dobra re{itev, saj niìnske vrste, na
primer T. articulatus in njegove variacije, rastejo v topli mediteranski klimi.
Kaè, da dormanco semena povzro~a
snov, ki prepre~i kalitev semena in da to
vzkali le, ko se po dolgotrajnem namakanju te snovi sperejo iz semena.
Seme tefrokaktusov nima trde lupine. Je
sicer debelo, vendar ve~ino lupine tvori
nekak{na plutasta snov, ki prepre~uje
vdor vode v seme. Kaè, da seme pade
med kamenje in ga zasuje pesek, deèvje pa debelo plast peska omo~i za
dalj ~asa. Seme vzkali, ~e ga zareèmo
ali pa pred setvijo namo~imo v koncentrirano `vepleno kislino.
Primerek T. geometricus na nahajali{~u Rumi Rayan.
Foto: Zvone Rov{ek
verjetno tudi vzrok, zakaj te vrste
kaktusov v na{ih rastlinjakih le
vegetirajo.
Zvone Rov{ek
CZB 28
SI – 1270 LITIJA
[email protected]
Teorija, da v naravi ni mladih rastlin in da se generacija kaktusov
pojavi le v dolgih intervalih, je tu
padla na izpitu. Za majhno rastlino ni v hudourni{kih kanalih korita Las Angosturas za obstanek nobene mo`nosti. Tja prinese rastline reka iz vi{jih leg. îsto druga~e je na pe{~enem pobo~ju Rumi Rayan, kjer v pesku v plitvih
jarkih vzkali in obstane mnogo sejancev. Kljub temu, da jih ob deèvju hudourniki izrujejo, jih ostane zadosti, da vrsta tam ne izgine.
Ob tem, kako ìvijo ti tefrokaktusi
v naravi, sem za~el razmi{ljati, zakaj je tako teàvna setev teh vrst v
Prerez semena.
Foto: Zvone Rov{ek
9
Kaktusi od A do Z - 1. del
Cacti from A to Z. Part 1.
Iztok Mulej
V seriji ~lankov bodo opisani vsi rodovi kaktusov,
ki so bili do sedaj v uporabi. Mnogi rodovi so
danes samo {e sinonimi, {e vedno pa se uporabljajo njihova imena. Prav zaradi tega velja na tem
podro~ju prava zmeda. V serialu bodo predstavljeni posamezni predstavniki s starimi in novimi
imeni in vsemi sinonim, ki sem jih uspel najti.
Poskusil sem slediti najnovej{emu poimenovanju,
vendar povsod to ni mogo~e.
V prvem delu serije so predstavljeni rodovi Acanthocalycium , Acanthocereus , Acantholobivia ,
Acanthorhipsalis, Akersia in Ancistrocactus. Kot
rodova sta ostala samo prva dva, nekaj vrst roda Acanthorhipsalis morajo pa {e dodatno raziskati.
In a series of articles I am going to describe all
the genera in Cactaceae family in use until today.
Many of the species are nothing more than synonyms but their names are still in use and as a result a chaos in nomenclature is at hand. I will introduce individual cacti plants with old, new and
all synonymous names I could find. My aim was
to follow the latest nomenclature model although
this is not always possible.
In the first part genera Acanthocalycium, Acanthocereus, Acantholobivia, Acanthorhipsalis, Akersia and Ancistrocactus are presented. In the
latest nomenclature only the first two genera remained and some of the species of the Acanthorhipsalis are still to be researched.
Klju~ne besede:
kaktus, taksonomija, sinonim, Acanthocalycium,
Acanthocereus, Acantholobivia, Acanthorhipsalis, Akersia, Ancistrocactus.
Keywords:
cactus, taxonomy, synonym, Acanthocalycium,
Acanthocereus, Acantholobivia, Acanthorhipsalis, Akersia, Ancistrocactus.
Nedavno nazaj sem omenil na dru{tvenem
sre~anju, da bi bilo dobro napisati serijo ~lankov,
v katerem bi predstavili vse rodove kaktusov. Ker
ni bilo nobenega odziva, sem se dela spet moral
lotiti kar sam.
V preteklosti so kaktuse opisovali ve~inoma kar
nabiralci. Obi~ajno niso pre{tudirali raznih herbarijskih zbirk, ampak so za vsako “novo” najdbo
opisali kar novo vrsto, mnogokrat pa uvedli tudi
nov rod. Pogosto se je tudi zgodilo, da sta isto vrsto opisala dva avtorja pod razli~nimi imeni. Tako
je nastalo ogromno {tevilo rodov in vrst. Zbiratelji se v tej zmedi te`ko znajdejo, sploh ~e ne
morejo slediti aktualni literaturi s tega podro~ja.
Zato sem se odlo~il, da poleg pravih imen, predstavim {e vsa imena, pod katerimi je bila rastlina
v preteklosti znana (sinonimi). Za sprejeta imena
sem v preglednicah uporabil polkrepki po{evni
tisk, za za~asno sprejeta imena pa navaden tisk.
Sinonimi so pisani v po{evni pisav (kurzivi).
Acanthocalycium spiniflorum
Foto: Zvone Rov{ek
10
V zadnjem ~asu je vajeti v roke prevzela znanost.
Uporabljajo moderne metode za dolo~anje sorodnosti, ki temeljijo na morfolo{kih znakih in
preu~evanju organskih spojin in genov (DNK),
tako da lahko v bli`nji prihodnosti pri~akujemo,
da se bo izgubil marsikateri rod ali vrsta in se bo
na{ najbolj priljubljen kaktus verjetno imenoval
druga~e.
Acanthocalycium do Ancistrocactus
Acanthocalycium Backeberg 1935
(akantha (gr.) - trn, calyx (lat.) - ~a{a)
Predstavniki roda imajo na plodnici in cvetni ~a{i
bodi~aste luske, na kar nakazuje tudi ime. Telo
rastlin je okroglasto, v starosti se malo podalj{a.
Bodice so {tevilne. Cvetovi so lijakasti, z volnatim obro~em na cvetni osnovi. Raz{irjeni so v
okolici Cordobe v severni Argentini na nadmorski vi{ini okrog 1000 m.
Prvotno je bilo v rodu opisano 13 vrst, danes je
ostal samo A. spiniflorum. Kam so uvr{~eni vsi
ostali predstavniki, si lahko ogledate preglednici.
Acanthocalycium spiniflorum (K. Schumann)
Backeberg se imenuje po bodi~astih cvetovih.
Sprva je kroglaste oblike, stare rastline pa
doseèjo tudi 60 cm v vi{ino in 15 cm v premer.
Telo je temno zelene barve. Ima 20 ali ve~ ostrorobih reber: Iz areole izra{~a 14-20 togih, rjavkastorde~kasto rumenih bodic. Cvetovi so 4 cm dol-
Acanthocalycium glaucum (Echinocactus
thionanthus)
Foto: Zvone Rov{ek
gi in {iroki, lijakaste oblike. So ro`nate barve z
rumenim obro~em in rumenimi luskami. Doma
so iz SZ od Cordobe v Argentini.
Acanthocalycium klimpelianum (Weidl. & Werdemann) Backeberg se imenuje po berlinskem
vrtnarju Georgu Klimplu. Je splo{~eno kroglaste
oblike s premerom do 10 cm. Telo je temno zelene barve. Ima pribli`no 19 rahlo narezanih reber. Bodice so ravne. Ima 6-8 obrobnih in 2-3 osrednje bodice. Beli cvetovi so dolgi 3-4 cm. Doma je v bliìni Cordobe v Argentini.
Acanthocalycium violaceum (A. spiniflorum)
Foto: Zvone Rov{ek
Acanthocalycium klimpelianum (A.
spiniflorum)
Foto: Du{an Hrovatin
11
Prvotno ime in sinonimi
Uvr{~en v takson
Acanthocalycium andreaeanum (Backeb.) Donald
Neochilenia andreaeana Backeb.
Pyrrhocactus andreaeanus (Backeb.) F.Ritter
Acanthocalycium aurantiacum Rausch
Echinopsis aurantiaca (Rausch) H.Friedrich & G.D.Rowley
Acanthocalycium brevispinum F.Ritter
Lobivia thionantha var. brevispina (F.Ritter) Rausch
Acanthocalycium catamarcense F.Ritter
Lobivia thionantha var. catamarcensis (F.Ritter) Rausch
Acanthocalycium chionanthum (Speg.) Backeb.
Echinocactus chionanthus Speg.
Echinopsis chionantha (Speg.) Werderm.
Lobivia chionanthas Britton & Rose
Lobivia chionantha (Speg.) Britton & Rose
Neoporteria andreaeana (Backeb.) Donald & G.D.Rowley
Acanthocalycium ferrarii Rausch
Acanthocalycium thionanthum var. ferrarii nom. nud.
Echinopsis thionantha subsp. ferrarii (Rausch) M.Lowry
Lobivia thionantha var. ferrarii (Rausch) Rausch
Acanthocalycium formosum (Pfeiff.) Backeb.
Echinocactus formosus Pfeiff.
Lobivia formosa (Pfeiff.) Dodds
Soehrensia formosa (Pfeiff.) Backeb.
Trichocereus formosus (Pfeiff.) F.Ritter
Echinocactus thionanthus Speg.
Acanthocalycium glaucum F.Ritter
Lobivia thionantha var. glauca (F.Ritter) Rausch
Acanthocalycium griseum Backeb.
Acanthocalycium hyalacanthum (Speg.) Backeb.
Lobivia hyalacantha Speg.
Helianthocereus hyalacanthus (Speg.) Backeb.
Echinopsis hyalacantha (Speg.) Werderm.
Echinopsis huascha (Weber) H.Friedrich & G.D.Rowley
Acanthocalycium klimpelianum (Weidlich & Werderm.)Backeb.
Echinopsis klimpeliana Weidlich & Werderm.
Lobivia klimpeliana (Weidlich & Werderm.) A.Berger
Acanthocalycium spiniflorum (K.Schum.) Backeb.
Acanthocalycium klimpelianum var. macranthum (Rausch) J.G.Lamb.
Lobivia spiniflora var. macrantha Rausch
Acanthocalycium oreopogon (Speg.) Backeb.
Lobivia oreopepon Speg.
Soehrensia oreopepon (Speg.) Backeb.
Echinopsis oreopogon (Speg.) Werderm.
Acanthocalycium oreopepon (Werderm.) Backeb.
Acanthocalycium peitscherianum Backeb.
Lobivia spiniflora var. peitscheriana (Backeb.) Rausch
Acanthocalycium spiniflorum f. peitscheranum (Backeb.) Donald
Echinocactus spiniflorus K.Schum.
Echinopsis spiniflora (K.Schum.) A.Berger
Lobivia spiniflora (K.Schum.) Britton & Rose
Acanthocalycium thionanthum (Speg.) Backeb.
Echinopsis thionantha (Speg.) Werderm.
Lobivia thionantha (Speg.) Britton & Rose
Acanthocalycium thionanthum var. chionanthum (Speg.) Hoss.
Acanthocalycium thionanthum var. munitum (Rausch) J.G.Lamb.
Lobivia thionantha var. munita Rausch
Acanthocalycium variiflorum Backeb.
Lobivia thionantha var. variiflora (Backeb.) Rausch
Acanthocalycium violaceum (Werderm.) Backeb.
Echinopsis violacea Werderm.
Acanthocalycium spiniflorum f. violaceum (Werderm.) Donald
12
Echinopsis formosa (Pfeiff.) Jacobi ex Salm-Dyck
Echinopsis formosa (Pfeiff.) Jacobi ex Salm-Dyck
Acanthocereus (Berg) Britton & Rose
(akantha (gr.) - trn, cereus (lat.) vo{~en, vo{~ena sve~a)
Trnati stebri~ar je vitek, razvejan
stebri~ast kaktus s 3-4 rebri, ki so
pora{~ena z mo~nimi bodicami,
na kar nakazuje tudi rodovno ime.
Cvetovi so ve~inoma beli, plodovi
pa ìvorde~i, pora{~eni z bodicami in uìtni. Marsikje jih uporabljajo za sadje. Rod je raz{irjen v
toplih, suhih podro~jih od severa
Ju`ne Amerike do Floride v ZDA.
V zbirkah je redek, ker se preve~
razra{~a, posamezna stebla pa doseèjo kar precej{njo dolìno.
Acanthocalycium thionanthum (Echinocactus thionanthus)
MN 4
Foto: Mats Winberg
Od prvotno pribli`no sedemnajstih predstavnikov roda so ostale
{tiri veljavno sprejete vrste. Sedem je za~asno veljavnih vrst in
~akajo na nadaljnjo obravnavo.
Acanthocalycium peitscherianum (Backeberg) Friedr. & Rowland se imenuje
po vrtnarskem in{pektorju Peitscherju iz
Jene. Telo je splo{~eno kroglasto s premerom do 10 cm in 8 cm visoko, sivozelene barve s pribli`no 17 rebri. Svetlo
rumene areole so oddaljene 2 cm druga
od druge in so opremljene s 7 obrobnimi
in eno osrednjo bodico, ki so svetlo rjave
barve s ~rno konico. Cvetovi so dolgi 6
cm in so belo-vijoli~noro`nato obarvani.
Luske so rjavkaste barve. Kot prej{nji
dve tudi ta raste v bliìni Cordobe.
Acanthocalycium violaceum (Werdemann) Backeberg je mogo~e najbolj
raz{irjen od vseh teh. Imenuje se po vijoli~astih cvetovih. Sprva je kroglaste
oblike, v starosti se podalj{a in doseè v
vi{ino 20 cm in {irino 13 cm. Barva stebla je svetlo zelena. Ima 15 reber ali ve~.
Areole so bele barve in so 2 cm vsaksebi. Bodice so rumenkaste. V vsaki areoli
jih je 10-12. Cvetovi so dolgi do 7,5 cm
in svetlo ro`nati z belim obro~em, z zelenkasto rumenimi pra{niki in bledo zelenim pesti~em. Tudi ta raste v okolici
Cordobe.
Acanthocereus columbianus
Foto: Gérard Ardisson
13
Uvr{~en v takson
Acanthocereus acutangulus (Pfieiff.) A.Berger
Cereus acutangulus Pfeiff
Acanthocereus albicaulis Britton & Rose
Cereus albicaulis (Britton & Rose) Luetzelb
Mirabella albicaulis (Britton & Rose) F.Ritter
Monvillea albicaulis (Britton & Rose) R.Kiesling
Acanthocereus baxaniensis (Karw. ex Pfeiff.) Borg
Cereus baxaniensis Karw. ex Pfeiff.
Acanthocereus brasiliensis Britton & Rose
Pseudoacanthocereus brasiliensis (Britton & Rose) F.Ritter
Acanthocereus chiapensis Bravo
Acanthocereus columbianus Britton & Rose
Acanthocereus tetragonus (L.) Hummelinck
Acanthocereus floridanus Small ex Britton & Rose
Acanthocereus griseus Backeb.
Acanthocereus horribarbis (Salm-Dyck) Borg
Cereus horribarbis Salm-Dyck
Acanthocereus griseus Backeb.
Acanthocereus horribarbis (Salm-Dyck) Borg
Acanthocereus horridus Britton & Rose
Cereus horribilis A.Berger
Acanthocereus horridus Britton & Rose
Acanthocereus maculatus (Weing.) Bravo
Cereus maculatus Weing.
Peniocereus maculatus (Weing.) Cutak
Acanthocereus occidentalis Britton & Rose
Acanthocereus pentagonus (L.)Britton & Rose
Cactus pentagonus L.
Cereus tetragonus var. minor Salm-Dyck
Acanthocereus pitajaya (Jacq.) Dugand ex Croizat
Cactus pitajaya Jacq.
Cereus pitajaya DC.
Cereus variabilis Pfeiff.
Acanthocereus princeps (Pfeiff.) Backeb.
Cereus princeps Pfeiff.
Peniocereus maculatus (Weing.) Cutak
Cereus albicaulis (Britton & Rose) Luetzelb
Acanthocereus baxaniensis (Karw. ex Pfeiff.) Borg
Acanthocereus brasiliensis Britton & Rose
Acanthocereus chiapensis Bravo
Acanthocereus columbianus Britton & Rose
Acanthocereus occidentalis Britton & Rose
Cereus fernambucensis Lem.
Acanthocereus sicariguensis Croizat & Tamayo
Acanthocereus sicariguensis Croizat & Tamayo
Pseudoacanthocereus sicariguensis (Croizat & Tamayo) N.P.Taylor
Acanthocereus subinermis Britton & Rose
Cactus tetragonus L.
Acanthocereus tetragonus var. micracanthus Dugand
Acanthocereus subinermis Britton & Rose
Acanthocereus thalassinus (Otto & A.Dietr.) Borg
Cereus thalassinus Otto & A.Dietr.
Cereus thalassinus Otto & A.Dietr.
Acanthocereus undulosus (DC.) Croizat
Cereus undulosus DC.
Acanthocereus undulosus (DC.)Croizat
Acanthocereus tetragonus (L.) Hummelinck ali
{tiri-rebrni trnati stebri~ar raste v mladosti pokon~no, kasneje se upogne. Posamezna stebla doseèjo dolìno do 8 m. Imajo 4-6 reber. Areole so
oddaljene med seboj 3-7 cm. Iz areol izra{~ajo
sive bodice s temnej{o konico. 5-7 obrobnih bodic je dolgih do 2,5 cm, 1-3 osrednje bodice pa do
4 cm. Bel cvet je dolg kar 19 cm, cvetna cev je
slabo pora{~ena z bodicami. Plodovi so veliki,
okrogli in mo~no pora{~eni z bodicami. Vrsta je
14
precej raz{irjena, saj raste od severne Ju`ne
Amerike pa vse do ZDA
Acanthocereus horridus Britton & Rose (stra{ni
trnati stebri~ar) se mo~no grmi~asto razra{~a.
Posamezna stebla doseèjo vi{ino 3-5 m. So trirobi z izrazitimi robovi. Velike areole so 3-6 cm
vsaksebi. Bodice so rjavkaste do ~rne; obrobnih
bodic je do 6 in so redko dalj{e kot 1 cm. Osrednja bodica je ponavadi samo ena (redko sta 2) in
je precej mo~nej{a od obrobnih. Cvetovi so dolgi
18-20 cm, znotraj so beli, zunaj pa rjavi ali
zelenkasti. Ble{~e~e rde~i plodovi premera
3,5 cm so pora{~eni z belimi filcastimi areolami. Imajo svetlo rde~e meso. Doma je v
Gvatemali in zvezni dràvi Oaxaca v Mehiki.
Acanthocereus griseus Backeb. (sivi trnati stebri~ar) se prav tako grmi~asto razra{~a. Posamezna stebla so visoka 3-4 m in
debela pribli`no 6 cm. Sprva so zelene
barve, kasneje postanejo belkasto siva.
Posamezna rebra so visoka 2,5 cm in v
zgornjem delu mo~no zgo{~ena. Areole so
6 cm oddaljene druga od druge. Bodice so
sprva karminasto rde~e, kasneje belkaste s
temnej{o konico. Ima 5-6 obrobnih in eno
mo~nej{o osrednjo bodico na areolo. Cvetovi so dolgi do 9 cm. Znotraj so medlo zelene barve, zunaj rde~kasto zeleni. Doma
so v Mehiki.
Acanthocereus tetragonus (plod)
Foto: T. Ann Williams
Acanthocereus chiapensis Bravo se imenuje po
najdi{~u. Od vseh na{tetih je najmanj{i. Razra{~a
se grmi~asto s sivozelenimi stebli visokimi do
60 cm. Ima sedem reber. Okrogle areole so 3,5 cm
vsaksebi. Bodice so bele z rumenkasto konico. 68 obrobnih bodic je dolgih do 1,5 cm, ena osrednja pa je dvakrat dalj{a. Cvet je dolg 11 cm in je
bele barve z ro`natim nadihom.. Pet centimetrski
plodovi so {krlatno rde~i z belimi filcastimi areo-
lami in devetimi bodicami. ^rna semena imajo
obliko kapice. Kot è pove ime rastline, je doma
v mehi{ki pokrajini Chiapas med krajema Sojao
in Bochil.
Acantholobivia Backeb.
(akantha (gr.) - trn, lobivia - anagram od Bolivia
(Bolivija), ki je glavno nahajali{~e roda Lobivia)
Telesa predstavnikov tega biv{ega roda so zelene
barve, okrogla, s {tevilnimi rebri in bodicami.
Cveti pono~i, cvetovi so samoplodni, kar je bil tudi razlog za
uvedbo roda. Nahajajo se v Peruju, severni Argentini in vzhodni
Boliviji.
Acantholobivia incuiensis (Rauh
& Backeberg) Rauh & Backeberg
Acantholobivia incuiensis (Echinopsis tegeleriana)
WR 443
Imenuje se po nahajali{~u. Je do
11 cm velika kroglasta rastlina
temno zelene barve. Na telesu je
do 20 grbastih reber. Areole so
razmaknjene pribli`no 2 mm. Iz
njih izra{~a pribli`no 24 razprtih
bodic sivo vijoli~asto rjave barve.
Cvetovi so dolgi do 4 cm. So
rde~e barve, znotraj bolj ope~nato
rde~i, zunanji cvetni listi pa bolj
rjavkasto rde~i. Pra{ni~ne niti so
karminasto obarvane, pesti~ z
brazdo pa je zelen. Vrsta raste v
okolici Incuia v ju`nem Peruju.
Foto: Mats Winberg
15
Uvr{~en v takson
Acantholobivia euanthema (Backeb.) Y.Ito
Mediolobivia euanthema (Backeb.) Krainz
Rebutia euanthema (Backeb.) Buining & Donald
Lobivia euanthema Backeb.
Rebutia aureiflora Backeb.
Acantholobivia haagei (Fri~ & Schelle ex Werderm.) Y.Ito
Digitorebutia haagei (Fri~ & Schelle) Fri~ ex Buining
Mediolobivia haagei (Fri~ & Schelle) Backeb.
Rebulobivia haagei (Fri~ & Schelle) Fri~ & Schelle
Acantholobivia incuiensis (Rauh & Backeb.) Rauh & Backeb.
Lobivia incuiensis Rauh & Backeb.
Acantholobivia tegeleriana (Backeb.) Backeb.
Lobivia tegeleriana Backeb.
Acantholobivia tegeleriana var. eckardtiana Backeb.
Rebutia haagei Fri~ & Schelle
Acantholobivia tegeleriana var. medingiana Backeb.
Acantholobivia tegeleriana var. plominiana Backeb.
Echinopsis tegeleriana (Backeb.) D.R.Hunt
Acantholobivia tegeleriana (Backeberg) Backeberg je poimenovan
po gospodu Tegelerju iz Hamburga.
Rastlina se rada razra{~a. Telo je
zelene barve in ima sprva do 16 reber. Areole so podolgovate in so
razmaknjene za pribli`no 17 mm.
V vsaki areoli je pribli`no 12 razprtih bodic, dolgih do 6 mm. Vse so
malo ukrivljene, le najdalj{e so
rahlo kavljaste. So roèvinaste barve. Cvetovi so dolgi do 4 cm in so
ro`nato oran`ne barve. Poznani so
tudi trije razli~ki. A. tegeleriana
var. eckardtiana ima zelo dolge bodice, var. medingiana rumenobele
cvetove in var. plominiana rde~e
cvetove. Rastlina je doma v osrednjem Peruju na vi{ini okoli 3500 m.
Acanthorhipsalis (K. Schum.)
Britton & Rose
(akantha (gr.) - trn, rhips (gr.) izdelek iz pletenega protja)
Trnati koralnik je pove{ava, razvejana, grmi~asta rastlina s splo{~enimi ali trirobimi bodi~astimi stebli, belimi, oran`nimi ali rde~imi
cvetovi in rde~imi ali oran`nimi
plodovi. Doma je v Peruju, Boliviji
in SV Argentini. Rod ostaja samo
kot sinonim, ~eprav je status treh
taksonov po podatkih, ki jih trenutno imam, {e nedefiniran. Skoraj
vse predstavnike roda je Barthlott
16
Acantholobivia euanthema (Rebutia aureiflora)
Foto: Zvone Rov{ek
uvrstil v rod Lepismium, Kimnach pa
jih je kasneje nekaj uvrstil v rod Rhipsalis. Ker je njegovo zadnja rekombinacije brez kakr{nekoli utemeljitve,
sledim zadnji, znanstveno podprti
Barthlottovi reviziji.
Acanthorhipsalis monacantha (Lepismium
monacanthum)
Foto: Mats Winberg
Acanthorhipsalis crenata (Britton)
Britton & Rose je grmi~asta epifitna
rastlina, ki se stransko razveja. Tenka
stebla so dolga do 30 cm in do 6 cm
{iroka, narezana, z mo~no osrednjo
ìlo. Areole so filcaste, kar precej velike, s 3-8 zelo kratkimi bodicami (24 mm). Cvetovi so rde~i, majhni,
plodovi pa okrogli in imajo pribli`no
7 mm v premeru. Doma je v vi{inskih podro~jih pogorja Las Yungus
Boliviji. Imenuje so po narezanih steblih.
Uvr{~en v takson
Acanthorhipsalis asperula (Vaupel) Borg
Rhipsalis asperula Vaupel
Acanthorhipsalis brevispina F.Ritter nom. inval.
Rhipsalis brevispina (F.Ritter) Kimnach
Acanthorhipsalis conjungens F.Ritter
Lepismium micranthum (Vaupel) Barthlott
Acanthorhipsalis crenata (Britton) Britton & Rose
Hariota crenata Britton
Rhipsalis crenata (Britton) Vaupel
Lepismium crenatum (Britton) Barthlott/
Acanthorhipsalis houlletiana (Lemaire) S.A.Volgin
Rhipsalis houlletiana Lem.
Nothorhipsalis houlletiana (Lem.) Doweld
Hariota houlletiana (Lem.) Kuntze
Lepismium houlletianum (Lemaire) Barthlott
Acanthorhipsalis incachacana (Cardenas) S.A.Volgin
Rhipsalis incachacana Cardenas
Acanthorhipsalis incahuasina Cardenas
Pfeiffera incahuasina (Cardenas) P.V.Heath
Lepismium incachacanum (Cardenas) Barthlott
Acanthorhipsalis micrantha (Vaupel) Britton & Rose
Cereus micranthus Vaupel
Lymanbensonia micrantha (Vaupel) Kimnach
Lepismium micranthum (Vaupel) Barthlott
Acanthorhipsalis monacantha (Griseb.) Britton & Rose
Rhipsalis monacantha Griseb.
Pfeiffera monacantha (Griseb.) P.V.Heath
Acanthorhipsalis conjungens F.Ritter
Hariota monacantha Kuntze
Lepismium monacanthum (Grisebach) Barthlott
Acanthorhipsalis monacantha subsp. kimnachii Doweld
Pfeiffera monacantha subsp. kimnachii (Doweld) Ralf Bauer
Rhipsalis monacantha var. espinosa Kimnach
Acanthorhipsalis monacantha subsp. kimnachii Doweld
Acanthorhipsalis monacantha var. samaipatana (Cárdenas) Backeb.
Rhipsalis monacantha var. samaipatana Cárdenas
Acanthorhipsalis samaipatana F.Ritter
Acanthorhipsalis samaipatana F.Ritter
Acanthorhipsalis paranganiensis Cárdenas
Rhipsalis paranganiensis (Cárdenas) Kimnach
Lepismium paranganiense (Cárdenas) Barthlott
Lepismium brevispinum Barthlott
17
Acanthorhipsalis incahuasina Cardenas se imenuje po nahajali{~u. Je
epifit z vise~imi, do 60 cm dolgimi
~lenastimi trirobimi stebli svetlozelene barve. Posamezni ~lenki so dolgi do 6 cm in {iroki do 3 cm. Areole
za razmaknjene 2 cm in imajo 8-13
zvezdasto razprtih rumenkastih bodic dolgih od 2-12 mm. Majhni cvetovi so rde~kasto oran`ni, plod pa je
ro`nato karminaste barve. Doma je v
podru~ju Santa Cruz v Boliviji.
Acanthorhipsalis micrantha (Vaupel) Britton & Rose je grmi~ast epifit z do 20 cm dolgimi ve~inoma trirobimi stebli. Areole so razmaknjene
1 cm in imajo 3-10 splo{~enih in za-
Acanthorhipsalis micrantha (Lepismium
micranthum)
Foto: Moritz Grubenmann
sukanih bodic, ki so dolge do 1,5 cm. Cvetovi so
{krlatne barve, dolgi do 2,5 cm. Beli plodovi so
okroglasti ali podolgovati. Doma je v Peruju v podro~ju Sandie na vi{ino 2100 m.
Acanthorhipsalis monacantha (Griseb.) Britton
& Rose je vise~a epifitna rastlina s 45 cm dolgimi in 2-3 cm {irokimi ~lenastimi plo{~atimi ali
trirobimi stebli. Areole so razmaknjene 1,2 cm in
imajo 1-6 bodic, ki so dolge do 1 cm. Cvetovi so
dolgi do 1,5 cm, vo{~eno oran`ne barve, zunanja
stran je prekrita z majhnimi luskami in filcem.
Plodovi so prav tako oran`ni, kasneje pa postanejo bolj rde~kasti. Doma je v severni Argentini in
Boliviji. Vrsto ime pomeni enobodi~asta.
Acanthorhipsalis houlletiana (Lepismium
houlletianum)
Foto: Moritz Grubenmann
18
Acanthorhipsalis paranganiensis Cárdenas raste
v pe~inah na vi{ini 2600 m. Stebla so vise~a in so
dolga od 2-4 m in debela do 1,2 cm. Obi~ajno so
4-roba, {tevilo reber pa varira od 2 do 5. Areole
so razmaknjene 2,5-4 cm. Iz njih izra{~ata 1-2
bodici, ki sta dolgi do 10 mm in 1-4 tanj{ih in
kraj{ih bodic. Bodice so rumenkaste ali bele.
Cvetovi poènejo na koncu posameznih poganjkov. So dolgi do 2 cm in so bledo rumenkasti.
Konice zunanjih cvetnih listov so {krlatne.
Plodovi so splo{~eno okrogli, debeli 1 cm in rjavkasto rumene barve. Doma je v Boliviji v podro~ju Cochabamba in Parangani, po katerem se tudi
imenuje.
nej{o osnovo. Cvetovi so dolgi do 5 cm in 3 cm
{iroki, vijoli~asto ro`nate barve. Pokriti so s ~rno
rjavimi {~etinami, prav tako pa tudi plodovi. Doma je v severnem Peruju v podro~ju Inneren.
Ancistrocactus Britton & Rose
Trnkasti kaktus je majhen, kroglaste oblike, ki se
v starosti podalj{a, z repasto korenino. Rebra so
{tevilna in grbasta. Areole so okrogle ali ovalne s
{tevilnimi bodicami. Ena osrednja bodica je kavljasta. Cvetovi so majhni, lijakasti, svetlorumene,
rumenkaste ali ro`nate barve. Doma so v severni
Mehiki in v Teksasu (ZDA).
Ancistrocactus brevihamatus (Engelm.) Britton
& Rose (kratko kavljasti ancistrocactus) je kroglasti do jaj~asti kaktus, temnozelene barve z
ve~inoma 13 grbastimi rebri. V areoli ima 12-14
do 2 cm dolgih belih bodic in 4 osrednje bodice.
Spodnja od njih je kavljasta, dolga do 3 cm in
rjave ali ~rne barve. Cvetovi so svetlo ro`nati s
temnej{o osrednjo linijo. Nahajali{~e se razteza
od severne Mehike do ju`nega Teksasa.
Akersia roseiflora (Cleistocactus
samaipatanus)
Foto: Hannes Proschko
Akersia Buining
Ta monotipski rod je poimenovan po odkritelju,
John F. Akersu, poznanemu poznavalcu in zbiratelju kaktusov iz ZDA, ki je raziskoval v Peruju. Rod je po najnovej{i klasifikaciji podrod v rodu Cleistocactus.
Akersia roseiflora Buining je edini predstavnik
zdaj è biv{ega roda. Je pokon~na, stebri~asta
rastlina z do 1 m visokimi in 4-5 cm debelimi stebli sveè zelene barve. Steblo ima 16-17 nizkih
reber. Areole so dolge pribli`no 2,5 cm in imajo
30-40 bodic, ki do dolge do 1 cm, v cvetnem podro~ju pa do 3,5 cm. So svetlorumenkaste s temPrvotno ime in sinonimi
Akersia roseiflora Buining
Cleistocactus roseiflorus (Buining) G.D.Rowley
Borzicactus roseiflorus nom. nud.
Ancistrocactus crassihamatus (Sclerocactus
uncinatus var. crassihamatus)
Foto: Zvone Rov{ek
Uvr{~en v takson
Cleistocactus samaipatanus (Cardenas) D.R.Hunt
19
Ancistrocactus brevihamatus (Engelm.) Britton & Rose
Echinocactus brevihamatus Engelm.
Echinocactus scheeri var. brevihamatus (Engelm.) Weber ex
K.Schum.
Ancistrocactus crassihamatus (Weber) L.D.Benson
Echinocactus crassihamatus Weber
Glandulicactus crassihamatus (Weber) Backeb.
Hamatocactus crassihamatus (Weber) Buxb.
Ferocactus crassihamatus Britton & Rose
Ancistrocactus mathssonii (Berge ex K.Schum.) Doweld
Echinocactus mathssonii Berge
Ferocactus mathssonii (K.Schum.) N.P.Taylor
Glandulicactus mathssonii (Berge ex K.Schum.) D.J.Ferguson
Ancistrocactus megarhizus (Rose) Britton & Rose
Echinocactus megarhizus Rose
Ancistrocactus scheeri (Salm-Dyck) Britton & Rose
Echinocactus scheeri Salm-Dyck
Ferocactus scheeri (Salm-Dyck) N.P.Taylor
Ancistrocactus tobuschii (Marshall) Backeb. ex L.D.Benson
Ancistrocactus scheeri subsp. tobuschii (Marshall) Doweld
Mammillaria tobuschii Marshall
Ferocactus tobuschii (Marshall) N.P.Taylor
Ancistrocactus uncinatus (Galeotti) Benson
Echinocactus uncinatus Galeotti
Hamatocactus uncinatus (Galeotti) Orcutt
Echinomastus uncinatus (Galeotti) Knuth
Thelocactus uncinatus (Galeotti) Marshall
Ferocactus uncinatus (Galeotti) Britton & Rose
Ancistrocactus uncinatus subsp. crassihamatus (Weber) Doweld
Echinocactus crassihamatus A.Weber
Hamatocactus uncinatus subsp. crassihamatus (Weber) Glass
Pediocactus uncinatus var. crassihamatus (Weber) Halda
Sclerocactus uncinatus var. crassihamatus (Weber) N.P.Taylor
Ancistrocactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) Benson
Ancistrocactus uncinatus subsp. wrightii (Engelm.) Doweld
Echinocactus wrightii (Engelm.) J.M.Coult.
Echinocactus uncinatus var. wrightii Engelm.
Thelocactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) Kelsey & Dayton
Ferocactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) N.P.Taylor
Hamatocactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) Bravo
Hamatocactus wrightii Orcutt
Glandulicactus wrightii (Engelm.) D.J.Ferguson
Glandulicactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) Backeb.
Echinocactus uncinatus f. wrightii (Engelm.) Schelle
Echinomastus uncinatus var. wrightii (Engelm.) F.M.Knuth
Echinomastus uncinatus f. wrightii (Engelm.) Scheele
Sclerocactus uncinatus var. wrightii (Engelm.) N.P.Taylor
Ancistrocactus megarhizus (Rose) Britton & Rose
je do 8 cm visoka rastlina s spiralastimi rebri
razdeljenimi v sto`~aste bradavice. Obrobnih bodic
je ponavadi ve~ kot 20 in so zvezdasto razporejene.
Sprva so rumenkaste barve. Osrednje bodice os 4.
So pokon~ne, spodnja je mo~nej{a, kavljasta in 1,52 cm dolga. Zelenorumeni cvetovi so dolgi do
2 cm. Plod je zelen. Doma je v Mehiki.
20
Uvr{~en v takson
Sclerocactus brevihamatus (Engelm.) D.R.Hunt
Sclerocactus uncinatus var. crassihamatus (Weber) N.P.Taylor
Sclerocactus uncinatus (Galeotti) N.P.Taylor
Sclerocactus scheeri (Salm-Dyck) N.P.Taylor
Sclerocactus scheeri (Salm-Dyck) N.P.Taylor
Sclerocactus brevihamatus subsp. tobuschii (Marshall) N.P.Taylor
Sclerocactus uncinatus (Galeotti) N.P.Taylor
Sclerocactus uncinatus subsp. crassihamatus (Weber) N.P.Taylor
Sclerocactus uncinatus subsp. wrightii (Engelm.) N.P.Taylor
Ancistrocactus scheeri (Salm-Dyck) Britton &
Rose je najbolj znan predstavnik roda. Sprva je
kroglast, kasneje postane kijasto podalj{an. Visok
je do 10 cm in {irok do 6 cm. Ima pribli`no 13 reber, ki so razdeljena v bradavi~aste grbe. Ima 1518 obrobnih razprtih bodic belkaste do slamnate
barve in 3-4 osrednje bodice, ki so ~rno rjave
barve z belimi packami in dolge 2-5 cm. Naj-
Ancistrocactus tobuschii (W.T.Marshall)
Backeb. ex L.D.Benson se imenuje po poznavalcu kaktusov Hermanu Tobuschu. Kaktus je visok in {irok 7 cm. Telo rastline je do
dveh tretjin v zemlji, zgornja tretjina pa je
temnozelena ali sivozelena polkrogla. Ima 58 reber z bradavi~astimi grbami. Ima 7 obrobnih iglastih bodic, ki so dolge 1-1,5 cm.
Sprva so bele barve. Osrednje bodice so 3 in
so dolge 3 cm. Dve sta pokon~ni, tretja kavljasto zakrivljena. So svetlorumene s temno
konico. Cvetovi so dolgi do 4 cm in so kremne do zitornasto rumene barve. Plodovi so
zeleni do ro`nati. Nahaja se v podro~ju Vanderpoola v Teksasu.
Zahvala
Zahvaljujem se vsem, ki so mi s svojimi fotografijami pomagali pri ~imbolj{i predstavitvi posameznih rodov. To so: Gérard
Ardisson iz Francije, Moritz Grubenmann iz
[vice, Du{an Hrovatin iz Ljubljane, Hannes
Proschko iz Avstrije, Zvone Rov{ek iz Litije,
T. Ann Williams iz ZDA in Mats Winberg iz
Švedske.
Acknowledgement
I thank all who provided appropriate photos
to help me introduce the corresponding genAncistrocactus scheeri (Sclerocactus scheeri)
era: Gérard Ardisson from France, Moritz
Foto: Zvone Rov{ek
Grubenmann from the Switzerland, Du{an
Hrovatin and Zvone Rov{ek from Slovenia,
dalj{a je spodnja, ki je tudi kavljasto zakrivljena. Hannes Proschko from Austria, T. Ann Williams
Cvetovi so dolgi do 2,5 cm, zelenkasto do from the USA and Mats Winberg from Sweden.
rjavkasto rumeni. Plod je majhen in zelen. Doma
Iztok Mulej
je v Teksasu in Chihuahuai v Mehiki. Imenuje se
Na trati 2
po Friedrichu Scheeru, poznavalcu kaktusov iz
SI – 4248 LESCE
Rügna.
[email protected]
SuccSeed
Valsangsvagen 24
SE-633 69 SKOGSTORP
Sweden
E-mail: [email protected]
URL: http://www.succseed.com
V svojem katalogu imamo ve~ kot 2000 razli~nih vrst semen kaktusov in ostalih so~nic, zanimive knjige, pa {e
kaj
Specializirani smo za ju`noameri{ke rodove
Eriosyce, Lobivia in Rebutia in vam lahko ponudimo
zelo redka semena z na{e zelo znane zasebne
zbirke.
21
Zimotrdni ali prezimni kaktusi - 1. del
Winter hardy cacti. Part 1.
Yannick Gregorn
V zadnjem ~asu opaàmo vedno ve~je zanimanje
za skupino kaktusov, ki jih zaradi njihovih lastnosti imenujemo prezimni ali zimotrdni kaktusi.
Sem spadajo rastline iz zelo razli~nih predelov
ameri{ke celine, od Patagonije na skrajnem jugu,
do Kanade na severu, vsi pa imajo skupno lastnost, da prenesejo za kaktuse ekstremno nizke
temperature. Ta lastnost jim omogo~a preìvetje
tudi v na{em podnebju, ~e jim le nudimo ustrezne
pogoje. V to skupino spadajo kaktusi razli~nih
rodov, ki jih bom posku{al predstaviti v tem
prispevku.
The interest for a group of cacti called winterhardy recently increased because of their
qualities. In this group we find plants from various parts of the American continent such as
Patagonia in the South and Canada in the
North with all plants sharing the same characteristic, they can tolerate extremely low temperatures, for cacti at least. This quality enables them to survive also in our climate if kept
in appropriate conditions. Cacti from different
genera can be winter-hardy and are discussed
in the following article.
Klju~ne besede:
zimotrdni kaktusi, Opuntia, Pediocactus, odceden prostor
Keywords:
winter hardy cactus, Opuntia, Pediocactus,
drained soil
Med zimotrdne kaktuse uvr{~amo precej razli~nih rodov. Najve~ predstavnikov najdemo pri
rodu Opuntia, ki je med slovenskimi zbiralci zimotrdnih kaktusov tudi najbolj pogosta. Poleg velikih raznobarvnih cvetov se nad opuncijami navdu{ujemo tudi zaradi precej razli~nih oblik samih
rastlin, od opuncij z velikimi lopatastimi poganjki kot pri rastlini Opuntia basilaris, do zbitih, z
bodicami, ali pa tudi ne, okra{enih O. fragilis in
O. histricina. Same rastline rodu Opuntia pa so
tako priljubljene tudi zaradi njihove trdoìvosti in
predstavljajo, kot npr. Opuntia compresa, odli~no
podlago za kaktuse z na vodo bolj ob~utljivim koreninskim sistemom kot so razni predstavniki
rodov Pediocactus, Sclerocactus, Toumeya.
Na{teti kaktusi so malce manj pogosti, {e vedno
predstavljajo redkosti in so na listi ogroènih vrst
CITES. V zbirkah sre~amo tudi mnogo rastlin iz
rodu Echinocereus, ki s svojimi ~udovitimi cvetovi è na dale~ pritegnejo pogled obiskovalca,
zanimiva pa je tudi njihova stebrasta rast, ki je v okras skalnjaku tudi
kadar ne cvetijo. Ne smemo zanemariti eskobarij (Escobaria), ki s
svojo zbito rastjo in obilico majhnih
cvetov zapolnijo prostor~ke med
skalami.
Izbira primernega prostora
Opuntia histicina “Hanau”
Foto: Yannick Gregorn
22
Pri sajenju izberemo odceden, son~en prostor, za{~iten pred mrzlimi
severnimi vetrovi. Greda s kaktusi
naj bo po mo`nosti malce dvignjena ali celo nagnjena, da lahko odve~na voda res hitro odte~e. V njihovi domovini je podnebje, kjer
rastejo, precej bolj suho od na{ega
tako, da jim popolnoma enakih
pogojev res ne moremo nuditi, vendar se jim lahko z izbiro prostora in
za{~ito pred odve~nimi padavinami
zelo pribliàmo - koliko je uspelo
meni, lahko presodite sami iz foto-
grafij v prispevku, ki so
bile posnete pri meni doma v Celju. Izberemo primerno prst, ki naj bo ~im
bolj prepustna, vendar naj
le vsebuje manj{i dele`
ilovke, ki bo v hudi su{i
zadrèvala vlago, na dnu
pa naredimo dobro drenaò. Po sajenju povr{ino
zasujemo z manj{imi kamen~ki, ki naj ne bi bili
apnen~asti.
Opuntia fragilis var. denudata poleti
Opuntia fragilis var. denudata pozimi
S prezimnimi kaktusi ~ez
leto ni veliko dela, ker jih
v normalnih poletjih ni
potrebno zalivati, razen
tistih, ki rasejo pod nadstre{kom. V mesecu avgustu imajo kaktusi kraj{o dobo po~itka, tako da
moramo z vodo {e posebej paziti. Pozorni moramo biti tudi na {kodljivce, predvsem polè, katerim {e posebno teknejo.
Na slikah vidimo primerjavo iste rastline (Opuntia
fragilis var. denudata),
poleti in pozimi. Visoka
je pribli`no 10 cm in {iroka 15 cm. Ima zbite, majhne, ovalne poganjke, na
katerih so skupki glohid,
tu in tam pa iz njih poène
tudi kak{na dalj{a iglica.
Opuncija zgosti svoje rastlinske sokove in se tako
pripravi na zimo. Dobro je
~e jo prekrije sneg, ker je
pod sne`no odejo veliko
manj izpostavljena mrazu. Velikokrat se opuncijam lopatasti poganjki povesijo, vendar se spomladi spet lepo izravnajo. Tudi barva se spremeni, tako
da je temnej{a in okrog
iglic dobi rde~ rob. ê
rastline uspe{no prezimi-
23
jo pa nas spomladi razveselijo s
~udovitimi cvetovi kot Opuntia
polyacantha.
Na naslednji strani vidimo dva
malce manj pogosta kaktusa. Prvi
je Sclerocactus glaucus , ki bi na
lastnih koreninah le z veliko sre~e
preìvel na{e podnebne razmere,
zato je cepljen na podlago Opuntia compressa. Pod njim je Maihuenija poepigii, katere domovina
je skrajni jug îla in ji razmere pri
nas ne predstavljajo prevelikega
izziva.
Najbolj pogoste predstavnike
prezimno trdnih kaktusov pa
bom vzel malce pod drobnogled
in jih posku{al bolj natan~no
predstaviti.
Sledi njihova razvrstitev po najni`ji temperaturi, ki jo {e prenese-
Opuntia polyacantha
Opuntia polyacantha - cvet
24
jo, v naslednji {tevilki glasila pa
bom nadaljeval z opisom vsake
rastline posebej.
Razvrstitev
Prezimotrdne kaktuse uvr{~amo v
tri skupine:
Skupina 1: prenesejo temperature
-20 °C in manj
Skupina 2: prenesejo temperature
do minimalno -20 °C.
Skupina 3: minimalna temperatura
ne sme prese~i -15 °C
1. skupina:
Cylindropuntia imbricata (S
Mehika, J in Centralne ZDA)
Cylindropuntia viridiflora (Nova
Mehika (ZDA))
Sclerocactus glaucus
Echinocereus coccieneus (ColFoto: Yannick Gregorn
orado, Arizona, Nova Mehika in
Z Teksas (ZDA); J Sonora, Chi Coryphantha echinus (Z Teksas (ZDA); Z Chihuahua in Couahuila (Mehika))
huahua in Couahuila (Mehika))
Echinocereus raichenbachii (JZ ZDA)
Coryphantha macromeris (Nova Mehika, Tek Echinocereus reichenbachii subsb. baileyi (Oksas (ZDA); Chihuahua, Couahuila, Durango,
lahoma, Teksas (ZDA))
Zacatecas (Mehika))
Echinocereus triglochidiatus (JZ ZDA in Mehika)
Escobaria missouriensis (Idaho,
S Dakota, Kansas, S Arizona, Z
Nova Mehika (ZDA); Couahuila,
Nuevo Leon, (Mehika))
Escobaria vivipara (Velika podro~ja ZDA in Kanade)
Maihuenia poeppigii* (J île)
Opuntia fragilis (razli~ne variante, kriànci in hibridi)* (od
srednjih Z ZDA proti Kanadi)
Opuntia compressa* (S in SV
ZDA)
Opuntia phaecantha* (JZ ZDA
in S Mehika)
2. skupina:
Coryphantha (Escobaria) chihuahuensis (roza cvet) (Chihuahua
Mehika)
* kaktusi, ki ne potebujejo za{~ite pred padavinami (razen pred to~o)
Maihuenia poeppigii
25
Coryphantha runyonii (Teksas (ZDA))
Cylindropuntia spinosior* (Arizona, Nova Mehika (ZDA);
Sonora, Chihuahua,(Mehika))
Cylindropuntia whipplei*
(Utah, Colorado, Arizona,
Nova Mehika (ZDA))
Echinocereus russanthus
var. weedinii (Teksas (ZDA);
Chihuahua (Mehika))
Escobaria guadalopensis
(gorovje Guadalup, Culberson Country - Teksas (ZDA))
Escobaria sneedii var. leei
(gorovje Guandalup - Nova
Mehika (ZDA))
Opuntia compressa
Opuntia basilaris var. brachyclada (Kalifornija,
Nevada, Utah, Arizona (ZDA); Sonora (Mehika))
Escobaria sandbergii (gorovje San Andres - Opuntia clavata, Grusonia clavata (Srednje
Nova Mehika (ZDA)) (1800-2300 m))
ZDA in S Mehika)
Pediocactus despainii
26
Opuntia imbricata
Opuntia engelmannii* (Teksas, Oklahoma, Nova
Mehika, Lousiana (ZDA); S centralna Mehika)
Opuntia hystricina* (razli~ni kriànci) (Utah)
Opuntia macrorhiza* (S in J Zahod ZDA)
Opuntia polyacantha var. rifispina* (Z ZDA in
J Kanada)
Opuntia macrohiza var. pottsii* (Arizona, Nova Mehika, Teksas (ZDA); Sonora (Mehika))
Pediocactus pleebesianus var. fickeisenii (JZ
Grand Canyon, obmo~je Hualapai Hiltop, Coconino County - Arizona (ZDA))
Pediocactus paradinei (Coconino County, - S
Arizona (ZDA))
Pediocactus bradyi (Cocomino County - Arizona (ZDA))
Pediocactus despainii (San. Rafael Swell,
Emory County - Utah (ZDA))
Sclerocactus glaucus (Utah in Colorado (ZDA))
Sclerocactus parviflorus (Green River, Emery
County - Utah (ZDA))
Sclerocactus polyancistrus (JZ Nevada, JZ
Kalifornija)
Sclerocactus spinosior ssp. blainei (Nye County - Nevada (ZDA))
3. skupina
Cylindropuntia leptocaulis* (Arizona, Nova
Mehika, Oklahoma (ZDA); Chihuahua, Couahuila, Durango, Zacatecas, Tamaulipas, St.
Luis Potosi, Nuevo Leon, Sonora (Mehika))
Echinocereus adustus (Chihuahua, Durango,
(Mehika) (vi{ina 1800 m))
Escobaria albicolumnaria (Brewestern Country - Teksas (ZDA))
Escobaria minima (Brewster Country - Teksas
(ZDA))
Escobaria sneedii (gorovje Franklin - Z Teksas,
Florida, gorovje Guandlup - Nova Mehika (ZDA))
Yannick Gregorn
Zg. Hudinja 26
SI-3000 CELJE
E-mail: [email protected]
27
Gojenje kaktusov na prostem
Growing cacti outside
Drago Jakopec
Pri po~itni{ki hi{i v Zambratiji v Istri imam zasajeno gredo s kaktusi. V ~lanku je opisan moj
na~in gojenja kaktusov na prostem, kak{en substrat uporabljam in katere vrste kaktusov so
primerne za sajenje na prostem v severni jadranski klimi.
At my weekend house in Istria in the village Zambratija I have a small cacti bed. In the article I will
explain my way of growing cacti outside, the kind
of substrate I use and which species of cacti can
be grown outdoors in the northern Adriatic region.
Klju~ne besede:
kaktus, gojenje na prostem, substrat, greda, najni`ja temeratura
Keywords:
cactus, outside growing, substrate, bed, lowest
temperature
(verjetno Opuntia humifusa) z rumenim, v grlu
rde~kastim
cvetom. Bil sem presene~en. Vedel
Spomladi 1959 leta sem nasproti vhoda v vrtnasem
samo,
da
je to kaktus, pri{lek iz tropskih krarijo Grmske kmetijske {ole v Novem mestu na
jev
Novega
sveta.
Zbudila se mi je radovednost z
podpornem suhozidu opazil cveto~o opuncijo
èljo, da kaj ve~ zvem o kaktusih. Na{el
sem takrat dostopno literaturo, nabavil
nekaj kaktusov in strast do njih se je razplamtela. Po danes znanih podatkih naj bi
prve kaktuse pripeljali na staro celino {ele
koncem 16. stoletja, ko so se prve
grabe`ljive strasti osvajalcev Amerike è
polegle in so za~eli opaàti okoli sebe
raznolikost in lepoto narave, med katere
prav gotovo sodijo tudi kaktusi.
Kako se je za~elo
Echinocereus subinermis v gredi v Zambratiji
Foto: Filip Jakopec
28
Ne glede na to, da so te rastline iz posebnih podnebnih razmer - od tropskih do
kontinentalnih - in je njihovo rasti{~e
raznoliko, se mi je è takoj v za~etku ustvaril vtis, da so to zelo prilagodljive rastline, da pa se med mnogimi vrstami prav
gotovo najdejo primerki, ki bi jih bilo
mogo~e gojiti na prostem tudi pri nas.
Tako sem verjetno pod vtisom svojega
prvega sre~anja s kaktusom è na samem
za~etku za~el razmi{ljati, kako bi od
ustaljenih na~inov gojenja pri nas (v
lon~kih in za steklom) poizkusil preiti na
gojenje na prostem.
Na splo{no nisem bil nikoli prista{ gojenja kaktusov v lon~kih in {e danes se
zate~em k njihovi uporabi le v izjemnih
primerih, tako da sadim nekaj sorodnih
vrst kaktusov v korita. V njih se kaktusi
dobro po~utijo, saj prosto razvijajo svoj
koreninski sistem. Vzdrèvanje je enostavnej{e. Presajanje se lahko opravlja na
dalj{a obdobja. S podolgovato
lopatico - rovnico - se zemlja okoli
kaktusov rahlja in po potrebi se rastline lahko presadi ali dosadi. Korito
se v poletnem ~asu lahko prenese na
prosto.
Kak{no zemljo uporabljam
Zemlja naj bo propustna in zra~na.
Najva`nej{a sestavina zemlje je
kakovostna ilovica.
Osnovna me{anica zemlje je sestavljena iz {tirih enakih prostorninskih
delov, in sicer:
1. en del terrarosa - rde~a ilovica
Istre, ki je zelo podobna
mehi{kem lateritu; to je glina izjemnih lastnosti, katere pH je
nevtralen. V suhem stanju je grudasta. Sposobna pa je v zelo
kratkem ~asu vsrkati obilo vode,
nakar postane zelo rahla.
2. en del kremen~evega peska granulacije od 0-3 mm.
3. en del glinopora granulacije od 05 mm.
4. en del zemlje za kaktuse AGRO
Ru{e, ki nadome{~a zemljo listavko.
Cveto~i Acnthocalycium violaceum v gredi
Dobili smo pe{~eno, ilovnato prst, ki
Foto: Filip Jakopec
je zra~na in dobro prepu{~a vodo,
tako, da le-ta ne zastaja. V porah
Kako zalivamo
glinopora se voda zadrùje in ustvarja zadostno Kaktuse zalivamo z deèvnico. V ~asu najve~je
vlago, ki jo potrebujejo korenine.
vegetacije, od marca do julija, zalivamo dvakrat
To naj bi bila osnovna me{anica zemlje, uporab- na teden zgodaj zve~er. Od julija do konca oktona za ve~ino vrst kaktusov, razen za posebno bra enkrat na teden, prav tako zgodaj zve~er. Pri
ob~utljive vrste.
nizki zra~ni vlagi, posebno spomladi in poleti,
kakteje {kropimo z razpr{ilcem z mla~no vodo, s
Nekaj besed o glinoporu
finimi, drobnimi kapljicami. Na tak na~in
Glinopor je zape~ena ekspandirana glina. Origipove~amo odpornost povrhnjice kaktusa.
nalno so ga razvili za uporabo v gradbeni{tvu.
Gradbeni{ki glinopor vsebuje soli in za vrtnarst- Gnojenje
vo ni uporaben. Za gojenje rastlin je potrebno Gnojenje zdruìmo z zalivanjem. V za~etku vegeuporabiti vrtnarski glinopor. Kroglice glinopora tacije in v obdobju najve~je rasti zalivamo s
so popolnoma trde, v njihovi porozni kapilarni teko~im gnojilom za kaktuse, ki vsebuje malo
strukturi se zelo dolgo zadrùje vlaga. Sloj glino- du{ika. Gnojimo enkrat na teden. Od julija do
pora, posipan na povr{ju rasti{~a, {~iti zemljo konca novembra zalivamo z 2 % raztopino minepred izsu{itvijo. Poleg tega za{~iti tudi vrat rast- ralnega gnojila nitrofoskal (20 g/l vode - 1 velika
`lica). Praviloma je bolje, da se gnojila odmeri
line pred gnilobo.
manj kot preve~.
29
Naj navedem {e en zanimiv kitajski pregovor:
Eno najbolj{ih gnojil je vrtnarjeva senca.
Za~etki gojenja kaktusov na prostem
Mo`nost gojenja kaktusov na prostem se mi je
ponudila {ele 1969 leta na gredici ohi{nice po~itni{ke hi{ice v Istri - istrskem polotoku Savudrija
v vasi Zambratija, na pobo~ju hriba, ki se po~asi
spu{~a proti obali. Oddaljenost od obale je 50 m,
nadmorska vi{ina pa 10 m. Pod opornim zidom
terase, ki leì v smeri V-Z, sem uredil 0,5 m {iroko in 5 m dolgo gredico, obrnjeno proti jugu. V
gredico sem zasadil nekaj
kaktusov: Chamacereus silvestri, Echinopsis spec.,
ve~ vrst lobivij, Mammillaria gracilis, Opuntia microdasys in Opuntia subulata.
Vmesni prostor sem zapolnil s so~nicami in agavami. Kaktusi so ob rednem vzdrèvanju kar dobro
uspevali. Takoj v za~etku
sem opazil, da je bila prst
premalo rahla in zra~na.
Kaktusi so zelo slabo prena{ali obilno jesensko in
zimsko deèvje. Ker pozimi rastline niso bile za{~itene, so v nekaj mrzlih
dneh v januarju 1972 (bili
so 4 dnevi s temperaturami
od -3 do -8 °C) zmrznile,
razen vrst Opuntia microdasys in enega grmi~ka
Chamacereus silvestri. Tako sem doìvel prvi gojiteljski “hladni tu{” in
ugotovil, da kaktusi ne prena{ajo niti ob~asnih kratkih
podhladitev, razen omenjenih dveh vrst. Slednji so
sicer preìveli, vendar so
izgledali zelo klavrno, ìvih je ostalo le nekaj izrastkov.
Nisem odnehal. Poleti 1974
leta sem zemljo v gredici
obnovil, za rahljanje sem
dodal perlit in kremen~ev
30
pesek, dognojil sem {e z nekaj listavke. Iz rastlinjaka v Ljubljani sem prinesel {e 4 lobivije, 6
echinopsisov, 3 rastline Chamacereus silvestri, 3
rastline Gymnocalycium gibbosum in eno rastlino
Mammillaria gracilis. Iz previdnosti sem izdelal
dva lesena okvirja in nanje napel polivinilasto
folijo, ter ju jeseni naslonil na zidek terase nad
kaktusi. Tako so bile rastline delno za{~itene pred
preveliko mo~o in nenadnimi prodori hladnega
zraka. Kaktusi so uspevali dokaj dobro, so tudi
cveteli, vendar so izgledali slab{e od tistih, ki so
rasli v rastlinjaku v Ljubljani. Pozimi v februarju
Avtor ~lanka ob gredi s kaktusi v Zambratiji pri Savudriji
Foto: Filip Jakopec
Pre~ni prerez grede s kaktusi
1976 leta je pri{lo po podatkih iz mojega dnevnika ponovno do prodora zelo hladnega zraka. Zapadlo je 3 cm snega, ki se je podnevi na soncu topil, pono~i pa zmrzoval pri temperaturah do -9 °C.
Okvirji z polivinilom niso bili zadostna za{~ita,
zemlja se je namo~ila in ponekod zmrznila, z njo
pa tudi vsi kaktusi in sukulente, razen vrst Opuntia microdasys in Gymnocalycium gibbosum.
Povzetek prvega in drugega poskusa
Glede na to, da o gojenju kaktej na prostem nisem
imel nobenih informacij in zelo malo izku{enj,
sem jih posadil po lastnem ob~utku, pa~ na sre~o.
Pri~akoval sem, da bodo vsestransko vzdr`ljive
opuncije in drugi kaktusi visokogorja prenesli
mehke zime severnojadranske sredozemske
klime in jim ob~asni prodori hladnega zraka ne
bodo {kodili. Izkazalo se je, da so v mojem
primeru zdràle le opuncije in gimnokaliciji.
Ve~ina tudi nezahtevnih vrst ni sposobna
preìveti v severnojadranskem sredozemskem
podro~ju, kjer so mogo~i kratkotrajni padci temperature pod 0 °C. Preìvijo le redki in to pod
pogojem, da je rasti{~e pozimi suho, to se pravi
dobro pokrito.
kotom pribli`no 15° (gl. skico). Tako sem dosegel
dobro odcednost in zra~nost podlage. Zaradi
naklona son~ni àrki padajo pod ugodnej{im kotom, kar je {e posebno pomembno v zimskem
~asu. Zemlja okoli kaktusov je posipana s slojem
glinopora granulacije od 0-8 mm. Ta sloj zagotavlja suhost koreninskega vratu in vzdrùje na
povr{ini optimalno temperaturo in vlago rasti{~a.
Pozimi ta sloj akumulira son~no toploto in jo
pono~i po~asi oddaja. V ~asu prekopavanja in
dosajevanja rastlin se glinopor spu{~a v ni`ji sloj
zemlje in s tem stalno vzdrùje odcednost in
zra~nost tal.
V zimskem obdobju uporabljam pokritje. Prvo
leto so to bili leseni okvirji z dvojno prosojno polivinilasto folijo, sedaj imam v alu-profile vdelane poliuretanske plo{~e z dvojno steno debeline
10 mm. Ti pokrovi, kot je znano, odli~no
zadrùjejo toploto, ki jo sevata glinopor in kamniti zid. Kadar temperatura pade tudi do 14
stopinj pod ni~lo, ostane temperatura zraka pod
pokrovi 4-5 °C, pod pogojem, da vsaj vsake dva
do tri dni posije sonce in ogreje sistem. Spomladi
se pokrovi odstranijo. Namesto sen~enja v dolS poskusi presajanja kaktusov na prosto sem godnevnem poletnem obdobju sem zasadil portunadaljeval {ele 1997 leta. Pripravil sem gredico, lake.
{iroko 70 cm, pod opornim kamnitim zidom. Dejansko to ni gojitev kaktusov na prostem ~ez
Prelopatil sem obstoje~o rde~o glino, dodal celo leto, temve~ le v spomladanskih, poletnih in
glinopor, kremen~ev pesek in kompost (iz vej in jesenskih mesecih. Pozimi jih greje sonce in se
listja, star 3 leta). Kaktuse sem sadil v 10 cm pod pokrovom ustvarjajo pogoji rastlinjaka. Ko se
debel zgornji sloj, sestavljen po receptu, ki sem je zbirka pove~ala na 200 rastlin, je med njimi le
ga navedel v uvodu. Gredica je bila nasuta pod kak{nih 10 % vrst bolj ali manj odpornih na mraz.
31
Seznam kaktusov, ki prenesejo temperature pod ni~lo
Vrsta kaktusa
min. temp.
[°C]
Vrsta kaktusa
min. temp.
[°C]
Chamacereus silvestrii
-7
Escobaria leei
- 12
Gymnocalycium gibbsodum
-7
Escobaria orcutti v. koenigii
- 23
-2
Escobaria robbinsorum
- 12
- 12
Escobaria tuberculosa
- 12
Mammillaria gasseriana
Mammillaria meridiorosei
Mammillaria theresae albiflora
-4
Escobaria vivipara
- 23
Ancistrocactus crassihamatus
-7
Escobaria vivipara v. alpina
- 12
Ancistrocactus uncinatus
-7
Escobaria vivipara v. deserti
- 12
Ancistrocactus tobuschii
-7
Escobaria vivipara v. neomexicana
- 12
Coryphanta werdermanii
-7
Escobaria vivipara v. rosea
- 18
Ferocactus cylinderaceus
- 12
Coryphanta lavi
Coryphanta pulleineana
Coryphanta runyonii
- 12
-5
- 12
Ferocactus hamatacanthus
-7
Ferocactus wislizeni Aravaipa
- 12
Astrophytum capricorne
-7
Oroya peruviana
Astrophytum coahuilense
-7
Oroya borchesi
Echinocereus arizonicus
-7
Opuntia tuna
- 20
Echinocereus berlandieri
-1
Opuntia microdasys
- 23
Echinocereus coccineus
- 12
Opuntia subulata
- 23
Pediocactus simpsonii
- 23
- 12
Echinocereus delaetii
-8
/
/
Echinocereus engelmannii
- 12
Soehrensia (Lobivia) formosa
Echinocereus fasciculatus
- 12
Thelocactus bicolor
Echinocereus fendleri
- 12
Thelocactus bicolor v. flavidispinus
- 12
Echinocereus lloydii
- 12
Thelocactus hexadrophorus v. lloydii
- 12
Echinocereus nivosus
- 12
Thelocactus rinconensis
- 12
Echinocereus palmeri
- 12
Thelocactus rinconensis v. nidulans
Echinocereus reichenbachii
- 23
Toumeya papyrachanta
- 12
Turbinicarpus beguinii (gymnocactus)
- 12
Turbinicarpus beguinii v. senilis
- 12
Echinofossulocactus (Stenocactus) - suhi
ob~asno
Escobaria chaffeyi
Escobaria dasyacantha
-8
- 12
-7
Turbinicarpus subterraneus
- 12
Turbinicarpus valdezianus
Zaradi bojazni, da v primeru ve~jih ohladitev ne
bi zmrznil preostali del zbirke, v kateri so tudi izjemni primerki, sem za~el razmi{ljati o talnem
gretju. To pa è ni ve~ gojenje kaktusov na
prostem.
V zadnjih nekaj letih sem v literaturi in katalogih
opazil vedno ve~ podatkov o kaktusih, ki zdrìjo
temperaturo pod ni~lo, celo do -23 °C. Za mene
bi bil nov izziv zasaditi tako zbirko kaktusov.
Izdelal sem è skalnjak, ki je naslonjen na 2 m visok zid. V jesenskih in zimskih mesecih bom nadgradil napu{~ iz polietilenske plo{~e, ki bo
varovala kaktuse pred preveliko mo~o. Enak
32
-7
-7
-2
/
skalnjak v majhnem obsegu bom poskusil izdelati
tudi v Ljubljani.
Obseèn seznam kaktusov, ki naj bi prenesli temperature pod ni~lo, je v preglednici. V tuji literaturi sem zasledil, da so gojitelji in prodajalci
prezimnih kaktusov v Kanadi, na Finskem, v
Hamburgu, vendar nikjer niso bili navedeni to~ni
naslovi. Morda bi bilo mogo~e te kaktuse vzgajati
tudi v neogrevanih rastlinjakih, na oknih neogrevanih prostorov in zastekljenih balkonih.
Drago Jakopec
V Murglah 32
SI – 1000 LJUBLJANA
Rde~i pajek (Tetranychus urticae)
Red spider mite (Tetranychus urticae)
Zvone Rov{ek
Rde~i pajek (Tetranychus urticae) je neljub gost v
rastlinjakih, ki postopoma, vendar zanesljivo
po{koduje ali celo uni~i veliko {tevilo kaktusov in
drugih so~nic. Zaradi njegove majhnosti ga ne
opazimo takoj. Prisotnost pajkov opazimo {ele
zaradi ob{irnih posledic napada. Rde~i pajek zajeda mlado povrhnjico rastlin, kar se pokaè kot
rde~kaste zaplate med rebri kaktusov, pri
mo~nej{em napadu pa se rjasto obarva cela
rastlina. Rde~i pajek uspeva v suhem in toplem
okolju. Odpravimo ga s akaricidi, z naravnimi
sovra`niki, pomaga pa tudi pogostej{e pr{enje
rastlin.
The red spider mite is an unwanted guest in
glasshouses. It can gradually but surely harm or
even devastate a great number of cacti or succulents. Because of its miniature size, we cannot
notice it soon enough - only after the damage is
substantial. The red spider mite feed on young
epidermis, the attack becoming evident in the
form of reddish patches between ribs, sometimes even the whole plant becomes brown if
the attack is stronger. The red spider mite flourishes in a warm and dry environment. We can
control it with miticide, natural enemies or frequent drizzling.
Klju~ne besede:
rastlinski {kodljivci, zajedalec, rde~i pajek, Tetranychus urticae, uni~evanje {kodljivcev, akaricid
Keywords:
plant pests, parasite, red spider, Tetranychus urticae, pest control, miticide
V tej fazi je zadnji ~as za ukrepanje. ê je napad lokalen, bo zadosti navaden piretrin
(Biokill), ~e pa so pajki vsepovsod, bo potrebna dezinsekcija.
Foto: Zvone Rov{ek
V letu 2005 so se v zbirki pojavili {tevilni napadi cidih, da sem obvladal {irjenje rde~e golazni.
rde~ega pajka, ki sem ga spomladi sku{al zatreti s Rde~i pajek je stalna nadlega v na{ih rastlinjakih,
predatorskimi pajki vrste Phytoseiulus persimilis zato bo morda tale ~lanek pri{el komu prav.
in Amblyseus californicus1. Napadi rde~ega pajka 1 O predatorskih pajkih bo govara v enm od naslednjih
~lankov
so se ponavljali, zato sem moral pose~i po pesti-
33
Velika kolonija rde~ega pajka.
Foto: Zvone Rov{ek
Najprej naj povem, da rde~i pajek, ki ga spomladi vidimo v velikem {tevilu gomazeti po vrtninah,
kamenju in vsepovsod okoli nas, ni tista zverina,
ki jo obravnavamo. Nekaj milimetrov dolga
ìvalica je sicer zajedalec, vendar ne povzro~a niti stotinko tiste {kode, ki jo v enem tednu naredi
ena kolonija pravega rde~ega pajka. Tetranychus
urticae, dvopik~asti rde~i pajek, je namre~ le do
Mo~no pove~an primerek rde~ega pajka.
Foto: Zvone Rov{ek
34
0,2 mm velika ìval in jo lahko vidimo le z dobrim pove~alom.
Za za~etek poglejmo, kako sploh opazimo prisotnost rde~ega pajka na rastlinah. Mo~an napad tega zajedalca povzro~i uni~enje zgornje plasti povrhnjice in v nekaj tednih je rastlina videti nekaj
takega, kot je Turbinicarpus hoferi na sliki na
prej{nji strani. V tej fazi je ukrepanje prepozno,
vendar je potrebna generalna dezinsekcija
rastlinjaka.
T. urticae spada v druìno pajkov (Arachnida), med katerimi je v druìni Tetranychidae precej zajedalskih rastlinojedih
vrst. Nevaren je predvsem zaradi tega, ker
se hrani z razli~nimi vrstami rastlin in se
kljub redni dezinsekciji rastlinjaka lahko
raz{iri v zbirko od zunaj. Razmnoùje se
zelo hitro in pri ugodni temperaturi in vlagi se generacija pajkov zamenja v dobrih
desetih dneh. Dolo~evanje vrste je nujno
le v primeru, da nameravamo uporabiti biolo{ke metode. V na{ih krajih napada kaktuse tudi nepravi rde~i pajek Brevipalpus
Velikost rde~ega pajka lahko ocenimo iz slike bodic Frailea asterioides. Bodice so dolge
pribli`no milimeter.
Foto: Zvone Rov{ek
russulus, od katerega se
T. urticae lo~i predvsem
po dveh rde~ih pegah na
sprednji strani telesa. Za
B. russulus namre~ biolo{ka kontrola ni poznana.
T. urticae je tako majhna ìval, da bo navadna
lupa za dolo~evanje
premalo. Dobro oko ga
bo opazilo kot drobne
rde~kaste pikice, ki se
na sunek ali prepih
za~nejo premikati. Prve posledice napada so
vidne najprej med rebri kaktusa, kjer se pojavijo rjasto rde~e pege.
Larva, ena od petih razvojnih faz pajka, se je zarila med dlake v areoli
kaktusa.
Foto: Zvone Rov{ek
Na razvoj rde~ega pajka vpliva temperatura
35
Smrt larv je lahko posledica previsoke temperature, lahko pa je bil na delu tudi predatorski
pajek Amblyseus californicus, ki sem ga v zbirko zanesel spomladi.
Foto: Zvone Rov{ek
in vlaga. Ta vrsta je ljubitelj suhega in vro~ega
okolja, zato so rastlinjaki idealno okolje za razvoj
tega parazita. Razvoj pospe{uje suho okolje, najmanj{a smrtnost pa je pri 25 °C. Vi{ja temperatura pospe{i razvoj pajkov iz jaj~ec tako da se nova
generacija pri 35 °C razvije v pi~lih {estih dneh.
Ker so v na{ih rastlinjakih poleti temperature
ravno nekje tu vmes, lahko ra~unamo vsak
trenutek na bliskovite oku`be in hiter propad
rastlin.
Pozimi se oplojene samice rde~ega pajka skrijejo
v {pranjah ali v rastlinah in po~akajo na ugodnej{e pogoje za nadaljni razvoj. V ~asu mirovanja
dobijo temnej{o rde~kasto barvo, se ne prehranjujejo in ne leèjo jaj~ec. Ker mirujejo, jih
predatorji te`je najdejo, zato ~ez zimo odmrejo
tudi zasejani napadalci, ker ostanejo brez hrane.
Takoj, ko se dvigne temperatura na ugodno za
razvoj, pri~nejo le~i jaj~eca.
Rde~i pajek sicer ne ubije rastline, jo pa tako
po{koduje, da estetsko ni ve~ podobna kaktusu,
poleg tega pa po{kodbe omogo~ijo vdor glivicam.
Po dezinsekciji rastlinjaka s pesticidom je dober
ukrep ~i{~enje nesnage in red~enje pregosto natrpanih kotov. Rastline se sicer obrastejo, vendar
sledovi pajkovega dela nikoli ne izginejo. Rjave
ê so rastline v slabi rasti, je napad {e toliko bolj zaplate med rebri nas {e dolgo spominjajo na
uni~ujo~. Opaàm, da se oku`be sicer pojavljajo obisk neprijaznih gostov.
marsikje, vendar pride do invazij le v hladnih in
sen~nih kotih, kjer rastline le vegetirajo. Zdrave,
Zvone Rov{ek
CZB 28
dobro prehranjene rastline v bujni rasti obi~ajno
SI – 1270 LITIJA
niso ogroène.
Infekcije se {irijo predvsem s prena{anjem iz
rastline na rastlino in s stresanjem ìvalic na spodaj leè~e rastline. Oku`ba je torej hitrej{a, kolikor bolj se rastline gnetejo v rastlinjaku, marsikatero oku`bo pa povzro~imo sami z neprevidnim prena{anjem rastlin.
[email protected]
36
Zgodovina raziskovanja in odkrivanja kaktusovk (Cactaceae) - 1. del
History of exploring and discovering Cactaceae family. Part 1.
Manca Razbor{ek
V zadnjih 50 letih se je ljubiteljsko zbiranje kaktusov in so~nic sprevrglo v pravo industrijo, ki zalaga velike trgovine z majhnimi na hitro vzgojenimi kaktusi. Le-te ve~inoma pridejo v roke
kupcem, ki ne poznajo narave teh ~udovitih
rastlin, kaj {ele imena ali izvora. Rastlina precej
hitro odmre in è hitijo v nakupovalni center po
novo. In vendar ima odkrivanje in zbiranje kaktusov in so~nic svojo zgodovino, ki ni prav ni~
potro{ni{ka. Kdo so bili tisti prvi entuzijasti, ki so
odkrivali in poimenovali te ~udovite rastline iz
su{nih podro~ij? Kaj jih je premamilo, da so po
`go~i pu{~avi iskali nove in nove vrste, jih opisovali in predstavljali v svetu? V pri~ujo~em ~lanku
èlim bralcem odkriti zgodovino in najpomembnej{e akterje v odkrivanju druìne Cactaceae.
In the past 50 years the hobby of growing of cacti and succulents has become nothing more than
an industry of fast grown small species in big
shopping centers. These are bought by people
unaware of the plant identity, name and origin.
The plants may soon die and people rush into
shopping centres to buy new ones. Nonetheless,
discovering and collecting cacti and succulents
does have its own history that is not based on
mass consumption. Who were the first enthusiasts discovering and giving names to the magnificent plants from dry areas? What has tempted
them to explore deserts and to present new
species to the world? In the article I intend to reveal the most important scientists, botanists and
discoverers of the family Cactaceae.
Klju~ne besede:
nove rstlinske vrste, botani~ni vrt, Charles Plumier, Karl Linné, Philip Miller, taksonomija
Keywords:
new plant species, botanical garden, Charles
Plumier, Karl Linné, Philip Miller, taxonomy
Prvi stiki z bodicami
vernikov zbiral tudi nove rastlinske vrste. Leta
1588 je izdal ve~ razli~nih del, v katerih je opisoval tamkaj{njo floro in favno ter obenem zagovarjal teorijo, da je potrebno nove ìvalske in
rastlinske vrste obravnavati lo~eno od è znanih
evropskih.
Ko je leta 1492 Kolumb po pomoti odkril Novi
svet, se mu ni niti sanjalo, kak{ne posledice bo
imelo to odkritje za ~love{ko prihodnost. In niti
pribli`no ni mogel predvideti, da bo na tej Novi
zemlji na{el do tedaj Evropejcem nepoznane
okrogle in stebri~aste rastline, posute z bodicami,
ki jih bodo v prihodnosti nekateri mrzli~no zbirali
in ob~udovali v doma~ih zbirkah. Kolumbu se je
takrat pred o~mi iskrilo predvsem zlato.
Pomembna novost, ki je nastala kot posledica odkrivanja novih rastlinskih vrst, je bila ustanovitev
botani~nih vrtov. Prvi je bil ustanovljen v Pisi leta 1543. V botani~nih vrtovih so lahko
znanstveniki zasadili nove vrste in jih preu~evali.
Kmalu so botani~ni vrtovi postali osrednje
sti~i{~e znanstvenih idej in dognanj na podro~ju
naravoslovja. Manj kot 100 let kasneje je Univerza v Oxfordu ustanovila Oxford Physic Garden, ki je imel do leta najve~jo zbirko rastlin iz
novega sveta, predvsem iz Virginije. V Angliji in
Franciji so se oblikovala posebna znanstvena
dru{tva, ki so skrbela za preu~evanje in
razvr{~anje vsega novega. Okoli 1660 je bilo v
Angliji ustanovljeno Kraljevo dru{tvo, v Franciji
pa Kraljeva akademija.
[panci, ponosni na svoje odkritje, so se takoj
odpravili na veliko osvajanje in raziskovanje
novega sveta. @e naslednje leto je Kolumb s svojega drugega potovanja pripeljal prvo po{iljko
rastlin. Nove rastlinske in ìvalske vrste so
sproìle veliko intelektualno radovednost in
odprle povsem nova filozofska vpra{anja. Rastline, ki niso bile podobne ni~emur znanemu, so
vso tedaj{njo taksonomijo postavile na glavo.
Prvi, ki so v zgodnjem 16. stoletju opisovali floro
v Novem svetu, so bili {panski konkvistadorji in
kasneje misijonarji. Prvi raziskovalci so èleli odkriti predvsem nove rastline, uporabne v medici- Odkrivanje {e nepoznanega sveta se je nadaljevani in jih ni pretirano zanimala hortikulturna vred- lo s Cookovimi potovanji in v za~etku 17. stoletnost rastlin.
ja so evropski znanstveniki è mnoì~no potovali
Misijonar Jose d'Acosta (1539-1600) je v drugi po svetu in iskali nove vrste rastlin. S svojih popolovici 16. stoletja 20 let v Peruju poleg novih tovanj so prina{ali najbolj eksoti~ne rastline, njihova semena in potaknjence. V Angliji je bilo
37
tako v ~asu kraljevanja Jurija III (1760-1820)
predstavljeno okoli 6800 novih, eksoti~nih vrst
rastlin.
Eden prvih pomembnej{ih botanikov, ki so
pomembno prispevali k odkrivanju novih vrst, je
bil Charles Plumier (1646-1704), francoski pater
in botanik, ki ga je guverner njegove province
poslal na raziskovanje dana{njega Martiniqa in
Haitija, od koder je prinesel ve~ novih vrst, ki jih
je tudi klasificiral. Njegova pomembna najdba je
Pereskia. Ob vrnitvi je dobil laskavi naslov kraljevi botanik in kasneje {e trikrat potoval na
karibska oto~ja ter obale Brazilije. Pater Plumier
se je vpisal v zgodovino ne samo zaradi svojih
opisov in klasifikacije, ampak tudi zaradi podrobnih slik, ki jih je narisal za vse opisane rastline. V njegovo ~ast je Linné po njem poimenoval
rod Plumeria. Zaradi poplave novo odkritih ìvalskih in rastlinskih vrst je bila nujna nova taksonomija poimenovanja le-teh. Do tedaj so se
rastline in ìvali opisovale z latinskimi imeni, kar
Charles Plumier
je pomenilo, da je bila ista rastlina opisana na
ve~ na~inov - kakor jo je pa~ videl opazovalec.
Karl Linné
38
To zme{njavo je razre{il {vedski znanstvenik
Karl Linné (1707-1778), ki je poenostavil opisno
poimenovanje tako, da je dolo~il latinsko ime, ki
je poimenovalo rod in drugo ime, ki je poimenovalo vrsto. Zaradi enostavnosti je tak sistem
poimenovanja hitro pri{el v rabo. Linné se je izobraèval predvsem v botaniki in zdravilstvu in je
1735 iz rodne [vedske od{el na dokon~anje
{tudija medicine na Nizozemsko, kjer se je v treh
letih spoznal z velikimi imeni botanike. Po vrnitvi na [vedsko je na univerzi v Uppsali pou~eval botaniko in prirejal razli~ne botani~ne
odprave po [vedski. Opravljal je tudi zdravni{ko
prakso in postal celo uradni zdravnik kraljeve
druìne. Za svoje delo je bil 1761 nagrajen s plemi{kim nazivom in postal Karl von Linné. Linné
sam ni potoval po svetu, ampak je na ekspedicije po{iljal svoje {tudente, ki so mu na [vedsko
prina{ali povsem neznane primerke eksoti~nih
njem nastanejo nove oblike, je svoje mnenje spremenil. Postavil je teorijo, da ~e je v
naravi mo`na hibridizacija in s tem prilagoditev, je s procesom aklimatizacije
mogo~e vrste tudi spreminjati. Koliko kaktusov je zaradi njegove teorije na [vedskem
mrazu pomrlo v procesu aklimatizacije, ni
znano.
Millerjeva risba kaktusa Cereus perrotetianus
iz njegove knjige The Gardener's Dictionary
rastlin, ki jih je nato njihov mentor klasificiral in
poimenoval. Rodovi so~nic, ki jih je Linné tako
predstavil Evropi, so: Agave, Ceropegia, Crassula, Euphorbia, Opuntia (1754), Plumeria, Sedum,
Sempervivum, Stapelia in Yucca. Linné je svoj
novi sistem predstavil leta 1753 v knjigi Species
Plantarum. Njegovi {tudenti so mu s svojih potovanj è kmalu prinesli bodi~aste rastline, ki jih je
leta 1737 razdelil v dva rodova, Cactus in
Pereskia, s 16 podvrstami, kar pa je kasneje spremenil in v en sam rod Cactus uvrstil 4 podvrste,
opisane {e po starem sistemu: Cereus angulati
erecti, Cereus regret radiculis lateralibus, Melocacti subrotundi and Opuntiae compressae articulis proliferis. Na za~etku svoje znanstvene poti
je Linné zagovarjal, da so vse vrste nespremenljive, ko pa je tekom let opazil, da s krià-
Linnéjev sodobnik in eno najve~jih imen
botanike 18. stoletja je bil Philip Miller
(1691-1771). Od leta 1722 do 1770 je bil
direktor botani~nega vrta Chelsea. Pod njegovim vodstvom je vrt sprva z rastlinami za
uporabo v medicini postal eden najpomembnej{ih v Evropi. Ko je bil Linné leta 1736
na obisku pri Millerju mu je nadel vzdevek
“princ vrtov”. Miller je pomemben za botaniko 18. in 19. stoletja, saj je leta 1731 izdal prvi angle{ki slovar vrtnarskih imen in
izrazov The Gardener's Dictionary, ki je
doìvel kar 9 izdaj in je v svoji 8 izdaji
prevzel Linnéjevo taksonomijo. Ta slovar je
bil osnova za vse kasnej{e botani~ne in hortikulturne slovarje ter enciklopedije. Pomemben pa je tudi zato, ker je leta 1754 v
svoji 4 izdaji opisal 4 rodove kaktusovk:
Cactus, Cereus, Opuntia in Pereskia. V svoji 9 izdaji se postavi ob bok Linnéju in vse
rodove zdruì v enega: Cactus. Miller je veliko rastlin poimenoval po svojih prijateljih,
{tudentih in vrtnarjih, ki jih je poznal v tistem ~asu, zato je njegov vrtnarski slovar zelo osebno delo. Millerjev vrtnarski slovar je
opisal le tiste rastline, ki jih je gojil v svojem vrtu in posu{ene primerke, ki so mu jih prinesli, ne
pa, kot je bila v tistem ~asu navada, iz knjig ali
opisov drugih botanikov. Kako pomembna je bila
knjiga in koliko znanja je nosila, lahko pove podatek, da je tehtala kar osem kilogramov.
Botaniki so se v 18. stoletju ukvarjali predvsem z
razvrstitvijo, poimenovanjem in sistemom, ki bi
najbolje ustrezal novim odkritjem, ki so se
kopi~ila. [ele v 19. stoletju so se posamezniki
za~eli specializirati na odkrivanje posameznih
rodov in vrst znotraj njih. O teh ve~ naslednji~.
Manca Razbor{ek
Zgornje Pirni~e 40e
SI – 1215 MEDVODE
[email protected]
39
Izvle~ek iz pisma Siru W. J. Hookerju, podpisan F. Velbi~,
o botaniki zahodne Afrike, z dne 16. avgusta 1860, v S. Paulo de Loando1
V {irini Benguele se zna~ilnosti obalne flore iz
okolice Loande skoraj popolnoma porazgubijo;
druge vrste drugih rodov, celo druìn, se pojavijo
in vegetacija postane bolj raznolika in mnogotera
od tiste, ki jo najdemo vzdol` obalnega pasu med
izlivi rek Zaine in Guanza. Veliko {tevilo vrst
rodu Loranthus2, buhte~ v najsvetlej{ih barvah,
in ki so rasle ne le ob in na, temve~ tudi pod grmovji in tedaj v polnem cvetju, so mu je zdelo
posebej izstopajo~e. [tevilne vrste Mimoseae
so bolj ali manj prekrite z Roccella fuciformis
in dajejo orseljke3 in arabskega gumija v izobilju in najbolj{e kvalitete. V vrtovih
Benguelle, posebno ob bregovih reke Columbella, ob~udovanja vredno uspeva evropsko
so~ivje (Oleracea4) in z njimi ter med njimi
sadje tropskih in subtropskih regij kot Citrus,
Olea europaea, indijski ore{ki, ananas, Ficus
carica, Vitis vinifera, Elais, Musa paradisiaca,
Punica granatum, razne vrste Anona5 itd. Trta
rodi dvakrat letno grozdje izvrstnega okusa.
Kulturne rastline Mossamedesa ponujajo
raznolikost vrst razli~nih podnebnih pasov. Banane in krompir, maniok in p{enica, Saccharum officinarium in Linum usitatissimum, polja
Hordeum distichum, drugje Batatas paniculata
in njemu podobni, se pome{ani eno z drugim6.
Ananassa, Anacardium ter Elais7 pa~ ne uspevajo ve~ in zdi se, da Mossamedes pomeni
ju`no mejo teh vrst in mnogih drugih kulturnih
afri{kih tropskih polj{~in na zahodni obali.
1
2
3
4
5
6
7
8
Skoraj popolna odsotnost morskih Algae vzdol`
celih 30 zemljepisnih milj8 obale med Mossamedes in Cape Negro je osupljiva, z izjemo
dveh Ulvaceae in treh Rhodophycaceae. Nekaj
milj pred Cape Negro se obala dvigne na vi{ino
gre za izvle~ek pisma, ki ga je urednik za bralce sam
prevedel v tretjo osebo, in ga tu predstavljamo v prevodu
ohmelje
barvilo iz li{ajev vrste Roccella fuciformis
kljub uporabi velike za~etnice gre verjetno za uporabo
latinskega pridevnika, ki pomeni u iten ali jedilen, od
tod imena npr. Brassica oleracea - zelje ali Spinacia oleracea - {pina~a
figovec, vinska trta, oljna palma (danes Elaeis guineensis), bananovec, granatno jabolko, sladkorno jabolko
(danes Annona)
sladkorni trs, lan, je~men, sladki krompir (danes v rodu
Ipomoea)
ananas (danes Ananas), indijski ore{ek, oljna palma
1 zemljepisna milja = 1852 m
40
letje, obdrì dva lesnata lista, ki ju poène ob
vzkalitvi in poleg teh dveh nobenega ve~.
Celotno rastlino je primerjal s ~evelj visoko
okroglo mizo z dvema nasprotnima listoma,
pogosto seènj10 dolgima in 2-2,5 ~evlja
{irokima, do konca razprostrtima po zemlji;
ta lista sta razcefrana na trakove. Kratek, na
dvoje razvejajo~ se pecelj, poène iz pazduhe
(ad marginem disci axillaris), in na konceh
vejic nosi storàste ma~ice, 0,5-1 palec11
dolge, ko so v cvetu in 1-3 palce ko dozorevajo (saj jih v popolnoma zrelem stanju ni
videl), za prst debele, topo {tirirobe in prijetne rde~kaste barve. Te ma~ice sestoje iz
gosto razvr{~enih, o~itno poligamnih {estpra{nih, eno-plodni~nih cvetov, z dozdevno
trodelnimi pra{nicami in s {~itasto brazdo. Dr.
Velbi~ je predlagal, da bi se to nenavadno
pritlikavo drevo poimenovalo Tumboa (doma~insko ime je tumbo), in doda, da “verjetno predstavlja tipus precej svojevrstne druìne ju`noafri{kih tropov, katerih nadaljnje raziskovanje na
vzhod in obal proti jugu lahko razkrije nove
vrste”.
300-400 ~evljev9 in oblikuje dolgo planoto, pokrito z vegetacijo, ki je, ~eprav redka, karseda zanimiva. Najbolj nenavadno najdbo predstavlja pritlikavo drevo z olesenelim deblom in izlo~ajo~
smolo podobno iglavcem. Deblo je pogosto 4
~evlje v polmeru, a nikoli ve~ kot 1 ~evelj visoko;
medtem ko za ìvljenja, ki neredko preseè sto- Objavljeno v The Gardeners' Chronicle and Agricultural Gazette, vol. 21, 29. januarja 1861.
1 ~evelj = 30,48 cm
1 se enj = 182 cm
11
1 palec = 2,54 cm
9
10
Prevedel: Matija Strli~
Zbirka kaktusov v Roga{ki Slatini
V okviru projekta “Ureditev in prezentacija
zbirke kaktusov v Roga{ki Slatini” je Ob~ina Roga{ka Slatina odkupila zasebno zbirko kaktusov
g. Zvonka ôha z namenom, da jo razstavi, priblià ljudem in s tem dopolni turisti~no ponudbo.
Projekt sofinancira Evropska unija, sodeluje pa
tudi avstrijski partner Weize Energie, ki je
pripravil koncept energijskega upravljanja v steklenjaku.
Skozi projekt se bodo izvajale razli~ne delavnice
za otroke in mladino ter druge obiskovalce. V
za~etku leta 2006 na~rtujemo izvedbo dveh
delavnic. Na prvi bomo skupaj z avstrijskim partnerjem predstavili projekt, na drugo pa bi k sodelovanju povabili DPKS, da se predstavi, in da
za~rtamo nadaljnje sodelovanje, ki predvideva
pripravo mednarodnih posvetov in sre~anj.
Natan~en termin, spored in teme delavnic vam
Po strokovni oceni DPKS se nahaja v zbirki ve~ bomo sporo~ili naknadno, è sedaj pa vse ~lane
kot 5000 kaktusov in drugih so~nic razli~ne DPKS in ostale, ki imajo radi kuktuse, vabimo,
starosti. Zaradi neprimernih prostorov, v katerih da se udeleìjo delavnic.
se je zbirka nahajala, je Ob~ina Roga{ka Slatina
Podjetni{ki center Roga{ka Slatina, d.o.o.
zanjo postavila primeren steklenjak, kjer bo ogled
[email protected]
vsem, tako doma~inom kot tudi obiskovalcem
Roga{ke Slatine.
41
42
ALPSKI
KOTI~EK
Rujevke
The sumach
Marija Prelec
Slovenija je v severnem delu alpska deèla, ki se
pa proti jugu spusti do morja in jo pri{tevamo tudi
h sredozemskim deèlam. Vplivi toplega Sredozemlja so opazni v rastlinstvu obmorskih krajev.
med {tevilnimi toploljubnimi vrstami smo izbrali in
kratko opisali rujevke (Anacardiaceae), zastopane
v Sloveniji s tremi rodovi. Rod ruj (Cotinus) z vrsto
navadni ruj (Cotinus coggygria Scop.), posebno
slikovit v jeseni, ko z rde~ino listja krasi puste
kra{ke gmajne. Potem rod rujevina (Pistacia) z
vrsto terebint (Pistacia terebinthus L.), uporaben
za pridelavo ene vrste terpentina. Kot listopadno
drevo je v svojem rodu najbolj prilagojena hladnej{i klimi. Tretji rod pa je octovec (Rhus), zastopan z dvema vrstama: strupeni br{ljan (Rhus
radicans L.) in octovec (Rhus typhina Torn.), oba
priseljena iz Severne Amerike. Sta priljubljeni
parkovni rastlini zaradi svoje slikovitosti in ìvih jesenskih barv.
In the North, Slovenia is an alpine country and in
the Southwest it reaches the sea and is therefore
also a Mediterranean country. The influence of
warm Mediterranean climate is evident in the flora
of the seaside area. Among the many warmth-loving plant species I have chosen to shortly introduce
sumacs (Anacardiaceae), represented in Slovenia
with three genera. The genus sumac (Cotinus) with
species European smoke tree (Cotinus coggygria
Scop.) is especially picturesque in the autumn
when it colours the dull glades of Carst. The genus
Pistacia with terbinth (Pistacia terebinthus L.) is
useful for production of turpentine and as genus of
deciduous plants it is best adapted to colder climates. The third genus is hairy sumac (Rhus) with
poison ivy (Rhus radicans L.) and hairy sumac
(Rhus typhina Torn.) both from Northern America.
Because of their striking and lively autumn colours
they are popular park plants.
Klju~ne besede:
ruj, rujevina, octovec, Cotinus coggygria, Rhus
coriaria, Rhus radicans, Rhus typhina, Pistacia
terebinthus, Pistacia lentiscus
Keywords:
sumach, sumac, smoketree, poison ivy, Cotinus
coggygria, Rhus coriaria, Rhus radicans, Rhus
typhina, Pistacia terebinthus, Pistacia lentiscus
V kraljestvu rastlin, ki pogumno in zvesto
obra{~ajo na{ planet in tudi Slovenijo, je kar
te`ko izbrati kaj prav posebnega, saj ima vsaka
vrsta svoje zna~ilnosti in svojo lepoto. V mislih
sem se sprehodila po Sloveniji in si ogledovala v
spominu shranjene gorske cveto~e blazinice,
pisane travnike, temne {ume~e gozdove, obre`ja
rek, rastlinje malih mo~virij, bodi~evje suhih
goli~av, slikovite slanu{e ob morju… Kaj izbrati?
Misli so se mi vra~ale nazaj proti notranjosti
Slovenije. Tedaj sem se v duhu ozrla po kra{kih
gmajnah in glej - àrele so v rde~ih barvah ruja.
V hipu sem se odlo~ila: ruj naj bo! Nekaj o ruju
in njegovem bli`njem sorodstvu, tem majhnem
del~ku ogromne rastlinske mnoìce.
Najbolj razìrjen in poznan rod je ruj z eno samo
vrsto navadni ruj (Cotinus coggygria Scop.). Do
3 m visoko grmi~evje obra{~a son~ne kra{ke
planote in prisojna pobo~ja. Izjemoma ga najdemo tudi v notranjosti Slovenije. Gosto vejevje je
poraslo z lepo oblikovanimi ovalnimi listi, ki so
na zgornji strani zeleni spodaj pa belkasti. V maju in juniju razvije rahla socvetja malo opaznih
rumenkastih cvetov. Ob plodnih so tudi jalovi
cvetovi, ki ob zorenju podalj{ajo peclje v {trle~e,
dolgodlakave metlice ne`no vijoli~no rde~kaste
barve. Rujevo grmovje je videti kot obdano z
rde~kasto meglico. @e takrat je zelo lep. V jeseni
pa, ko so trte obrane in porde~ijo brajde terana,
zaàri tudi ruj. Listje porde~i v {iroki paleti
oran`nih, rde~ih in karminastih barv. Slamnato
Rujevke (druìna Anacardiaceae) so rastline suhe kamnite trate, temno zeleno borovje, vmes
toplih krajev, dobro se po~utijo v Sredozemlju, pa rde~e àre~i grmi~i ruja… Treba je videti.
nekatere vrste segajo v trope in le malo jih uspe- Ruj poène korenine do 1,5 m globoko in je
va tudi v Sloveniji. Pri nas sta samonikla rodova uporaben kot pionirska rastlina na erodiranih tleh.
ruj (Cotinus) in rujevina (Pistacia), naseljen pa je Les ruja ima kot vse rujevke smolnate kanale, ki
so morda vzrok za malo neprijeten vonj. Vsebuje
octovec (Rhus) z dvema vrstama iz ZDA.
barvila, ki so jih nekdaj uporabljali za barvanje
43
terih otokih v Sredozemlju.
Omeniti je treba se vrsto
pistacije, katere semena lahko
kupimo za prigrizek v trgovinah. Pridobivajo jih na kultivirani vrsti (Pistacia vera L.),
ki samoniklo raste na obmo~ju
od Male Azije do
Mezopotamije.
Tretji rod rujevk v
Sloveniji so octovci
(Rhus). Najbli`ja samonikla vrsta, grozdasti ruj
(Rhus coriaria L.), uspeva
na Hrva{kem, v Slovenijo
pa ne sega. Pa~ pa sta se
udoma~ili pri nas dve vrsti,
naseljeni iz Severne Amerike. To
sta strupeni br{ljan (Rhus radicans L.),
nizek plaze~ grm in octovec (Rhus typhina Torn.), do 6 m visoko drevo. Posebno octovec
je pogosto parkovno drevo s slikovito obliko. Ima
do 50 cm dolge liste z vsaj 11 pari suli~astih
listi~ev, dolgih do 12cm. To veli~astno listje je
~ez poletje zeleno, v jeseni pa zaàri v ìvo rumenih, oran`nih in rde~ih barvah. No, v sen~nih
Navadni ruj (Cotinus coggygria)
legah ali ob neugodnem vremenu ni te barvitosti.
Narisala Marija Prelec
Octovci so na splo{no strupene rastline. Vse vsebujejo mle~en sok, ki lahko povzro~i pri ljudeh
volne in lesa v oran`no, {krlatno in rjavo barvo. V hude opekline. Pri nekaterih vrstah è dotik listov
listju in lubju pa se nahaja tanin, znan kot sred- povzro~i opekline, zato jih drevesnice ne gojijo
stvo za strojenje usnja. Tako se v ruju zdruùjeta kljub priljubljenosti tega rodu v okrasne namene
lepota in koristnost
zaradi svoje slikovitosti.
Drugi rod rujevk je rujevina (Pistacia). V Na kratko smo po{kilili v del~ek rastlinskega sveSloveniji uspeva v obmorskih predelih vrsta tere- ta toplej{ih krajev, ki se prav malo dotika tudi
bint (Pistacia terebinthus L.). Je do 8 m visoko
na{e Slovenije. Pestrost rastlinstva pri nas je res
listopadno drevo ali grm. Liste, dolge do 20 cm,
velika. Veselimo se tega in jo varujmo!
sestavlja 9 do 11 suli~astih listi~ev. V pozni pomLiteratura:
ladi zacveto gosta zelenkasta socvetja. Na njih
pozneje dozorijo rde~i jagodasti plodovi, ki vse- Martin~i~, A. in ostali (1999): Mala flora Slovenije,
DZS, Ljubljana, str. 294
bujejo mnogo olja. Terebint uporabljajo tudi za
pridobivanje ene vrste terpentina.
Sili{, C. (1973): Atlas drve~a i grmlja, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, str. 127
Izven Slovenije, è v sosednji Hrva{ki, raste saWraber,
T. (1989): Rastline od krasa do morja, CZ,
moniklo vrsta pistacija (Pistacia lentiscus L.),
Ljubljana,
str. 15
zimzelen grm ali drevo, visoko do 5 m. Lub te
[iftar,
A.
(1974):
Vrtno drevje in grmovnice, DZS,
rastline je zanimiv zaradi di{e~ega smolnatega
Ljubljana,
str.
115
in 209
soka, ki se pocedi, ~e zareèmo vanj. Ta sok,
imenovan mastiks, uporabljajo v medicini in inMarija Prelec
dustriji. Poznan je è iz starega veka. Zdaj gojijo
Verov{kova 50
kultivirane rastline posebej v ta namen na nekaSI - 1000 LJUBLJANA
44
Organizacija za projektiranje in izvedbo
inèniringa, hidrotehni~nih objektov,
~istilnih naprav in drugih nizkih gradenj
Sloven~eva 95
1000 LJUBLJANA
tel.:
fax:
(01) 560 37 00
(01) 560 37 20
(01) 568 45 02
Cesta ~ez Rumi Rayan; T. geometricus rastejo na desni strani.
Tephrocactus geometricus na pono~ju Rubi Rayana.
Foto: Zvone Rov{ek

Welwitschia 6 (1_4) (2003) - Društvo prijateljev kaktusov Slovenije

Transcription

Similar documents

Kromoterapija življeje v harmonij z barvami

Keramični strešniki BRAAS

Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a

22200 SL VS.FH9 - Alfred Schellenberg GmbH

STROKOVNE INFORMACIJE