taksonomsko celostno ocenjevanje znanja iz
Transcription
taksonomsko celostno ocenjevanje znanja iz
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: Fizika in tehnika TAKSONOMSKO CELOSTNO OCENJEVANJE ZNANJA IZ TEHNIČNEGA RISANJA PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: dr. Janez Jamšek, doc. Kandidat: Marko Juretič Ljubljana, oktober 2010 Zahvala Zahvaljujem se večletnemu profesorju in mentorju pri diplomskem delu, dr. Janezu Jamšku, za potrpežljivost, vztrajnost, odgovornost ter vso pomoč pri pisanju diplomskega dela. Dr. Slavku Kocijančiču za nasvete in pomoč pri naboru obravnavanih podatkov. Posebna zahvala gre mojim domačim, očetu Igorju in mami Dragici, ki sta mi omogočila začetek študija in pomagala v vsakem trenutku. Hvala bratu Vasji z družino, ki mi je z nasveti in pomočjo olajšal in pomagal v prvih letih študija in noni Danici, ki me je vsa leta študija z velikim nasmehom in srečo na obrazu pričakovala doma. Zahvala prijateljem in prijateljicam. Še posebej Mojci Rebec, Teji Britovšek, Evi Sušnik in Klari Šuligoj, ki so s svojim znanjem pomagale pri ustvarjanju diplomskega dela. Hvala za vse spodbudne besede in dejanja, ki so me motivirala in spodbudila pri študiju, diplomskemu delu in v zasebnem življenju. Zahvala vsem ostalim, ki so mi kakorkoli priskočili na pomoč, me bodrili in mi vlivali pozitivno energijo. POVZETEK V preteklosti smo tehničnemu risanju pri tehnični vzgoji namenjali precej časa, zlasti v obdobju, ko je bil poklic tehničnega risarja še zelo iskan. Z uvajanjem računalniške programske opreme in računalniškega konstruiranja pa je pričel poklic izumirati in s tem tudi zahtevano znanje. Posledično se je začel posodabljati tudi učni načrt za Tehniko in tehnologijo, katerega posodobitev je pomenila spremembo osnovne naloge tehničnega risanja v osnovni šoli, ki ni več v pridobivanju spretnosti risarskih veščin, temveč služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov in konstrukcij. Risanja se učenci ne učijo samo zato, da bi predmete znali risati ali prerisovati, ampak da bi znali svojo zamisel tudi udejanjiti. V obliki skice ali s pravo tehnološko dokumentacijo, ki jo znajo tako izdelati, kot tudi brati. Diplomsko delo obravnava preizkus znanja iz tehničnega risanja (pravokotna in izometrična projekcija) in analizo dobljenih rezultatov ter primerjavo le-teh z rezultati nacionalnega preizkusa znanja (NPZ) iz leta 2008 in 2010. Pregledali smo vsebino učnega načrta iz leta 1983 in ga primerjali z novim učnim načrtom iz leta 1999. Naloge za tehnično risanje, ki so se pojavile na NPZ iz tehnike in tehnologije za leto 2008 in leto 2010, so namreč bile v veliki meri neustrezne, saj niso upoštevale napotkov državne komisije (DK), rezultate pa je komisija kljub vsemu ocenila kot zadovoljive. V ta namen smo preučili Bloomove taksonomske stopnje in sestavili preizkus znanja, ki bo ustrezal vsem zahtevanim kriterijem. Preizkus znanja, ki smo ga sestavili za preverjanje znanja otrok in primerjavo rezultatov z rezultati NPZ je pokazal, da je dejansko znanje otrok slabše, kot to kažejo rezultati NPZ. Zato smo poiskali morebitne vzroke v učbenikih in delovnih zvezkih ter podali še predloge učiteljem za izboljšanje znanja. KLJUČNE BESEDE: Tehnika in tehnologija, tehnično risanje, pravokotna projekcija, izometrična projekcija, CAD programska orodja, Bloomova taksonomska stopnja znanja, kotiranje. I TAXONOMIC COMPREHENSIVE KNOWLEDGE ASSESSMENT OF TECHNICAL DRAWING AT DESIGN AND TECHNOLOGY IN PRIMARY SCHOOL In the past, technical drawing on the level of primary school engineering education, was focused, to achieve skills. This was particularly the case, when a technical drawer as an occupation was a highly wanted profession. The introduction of computer software and computer construction began to extinct this profession along with the required knowledge. In consequence Design and Technology curriculum began to adapt. Basic task of technical drawing was no more in gaining drawing skills, but rather as a support for new subjects and constructions design ideas development. Drawing teaching enables pupils not only to draw but moreover to put their concepts into effect. Either in a form of a rough draft or with real technological documentation that they can make and interpret. Thesis encompasses technical drawing test (rectangular and isometric projection), it’s result analysis and a comparison to national examination results (2008 and 2010). Technical drawing exercises in the national examination for Design and technology have been substantially unsuited as directives of the National commission were not taken into account, but the results were nevertheless assessed as satisfying. By studying Bloom's taxonomy a test of knowledge was constructed, that will meet the required criteria. Comparison results showed, that pupils knowledge is worse than it was determinated by the national examination indicate. Eventual causes were searched within Design and technology textbooks and workbooks, furthermore solutions for knowledge improvement are presented. KEY WORDS: Design and Technology, technical drawing, right-angled projection, isometric projection, CAD programme tools, Bloom’s taxonomy, measurements II KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................... 2 1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge .......................................................................................... 2 1.3 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................................ 3 1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij ......................................................................................... 3 2 TEHNIČNO RISANJE V OSNOVNI ŠOLI ................................................................ 5 2.1 Tehnična vzgoja .................................................................................................................. 5 2.1.1 Povzetek učnega načrta ............................................................................................................. 6 2.1.2 Pravokotna projekcija ................................................................................................................ 7 2.1.3 Izometrična projekcija ............................................................................................................... 7 2.2 Tehnika in tehnologija ........................................................................................................ 8 2.2.1 Pravokotna projekcija .............................................................................................................. 10 2.2.2 Izometrična projekcija ............................................................................................................. 11 2.2.3 Splošni cilji predmeta TiT ....................................................................................................... 12 3 NIVO ZNANJA TEHNIČNEGA RISANJA V OŠ .................................................... 15 3.1 Preverjanje znanja ............................................................................................................. 15 3.2 Statistični podatki NPZ iz TiT .......................................................................................... 16 3.2.1 Leto 2008 ................................................................................................................................ 16 3.2.1.1 Analiza nalog izvedenega NPZ (R in N) iz predmeta TiT 2008 ...................................... 18 3.2.2 Leto 2010 ................................................................................................................................ 19 3.2.2.1 Pregled nalog ................................................................................................................... 21 3.2.2.2 Analiza nalog ................................................................................................................... 25 3.3.5 Primerjava rezultatov NPZ 2008 in 2010 ................................................................................ 26 3.3 Želeno stanje znanja tehničnega risanja v OŠ................................................................... 27 4 UGOTAVLJANJE ZNANJA UČENCEV .................................................................. 29 4.1 Bloomova taksonomska stopnja ....................................................................................... 30 4.2 Pokritost UN iz TiT glede na Bloomovo taksonomijo ..................................................... 33 4.3 Določitev preizkusa znanja ............................................................................................... 34 4.3.1 Tipi nalog za tehnično risanje.................................................................................................. 34 4.3.2 Primeri nalog ........................................................................................................................... 35 4.3.2.1 Poznavanje....................................................................................................................... 35 4.3.2.2 Razumevanje ................................................................................................................... 36 III 4.3.2.3 Uporaba............................................................................................................................ 37 4.3.2.4 Analiza ............................................................................................................................. 39 4.3.2.5 Sinteza ............................................................................................................................. 41 4.3.2.6 Vrednotenje...................................................................................................................... 44 4.4 Točkovanje po nalogah ..................................................................................................... 46 5. ANALIZA REZULTATOV ........................................................................................ 49 5.1 Analiza nalog .................................................................................................................... 50 5.1.1 Naloga 1 .................................................................................................................................. 50 5.1.2 Naloga 2 .................................................................................................................................. 50 5.1.3 Naloga 3 .................................................................................................................................. 50 5.1.4 Naloga 4 .................................................................................................................................. 51 5.1.5 Naloga 5 .................................................................................................................................. 52 5.1.6 Naloga 6 .................................................................................................................................. 52 5.2 Skupna analiza preizkusa znanja....................................................................................... 53 5.3 Primerjava rezultatov z NPZ 2010 .................................................................................... 56 6. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ZNANJA .............................................................. 59 6.1 Učbeniki in delovni zvezki ............................................................................................... 59 6.1.1 U in DZ za 7. razred ................................................................................................................ 59 6.1.2 U in DZ za 8. razred ................................................................................................................ 61 6.2 Priročniki za učitelja ......................................................................................................... 64 6.2.1 PZU za 7. razred ...................................................................................................................... 64 6.2.2 PZU za 8. razred ...................................................................................................................... 65 6.3 Vzroki in nasveti ............................................................................................................... 66 7 DISKUSIJA ................................................................................................................. 69 8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 73 9 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 75 10 STVARNO KAZALO ................................................................................................. 79 11 PRILOGE .................................................................................................................... I 11.1 Preizkus znanja .................................................................................................................. I 11.1.1 Naloga 1...................................................................................................................................II IV 11.1.2 Naloga 2 .................................................................................................................................. II 11.1.3 Naloga 3 .................................................................................................................................. II 11.1.4 Naloga 4 ................................................................................................................................ III 11.1.5 Naloga 5 ................................................................................................................................ III 11.1.6 Naloga 6 ................................................................................................................................ IV 11.1.7 Naloga 1 ................................................................................................................................ VI 11.1.8 Naloga 2 ................................................................................................................................ VI 11.1.9 Naloga 3 ................................................................................................................................ VI 11.1.10 Naloga 4 ............................................................................................................................. VII 11.1.11 Naloga 5 ............................................................................................................................. VII 11.1.12 Naloga 6 ............................................................................................................................VIII 11.2 Naloge izvedenega NPZ (R in N) iz TiT 2010 ................................................................ X 11.2.1 Naloga 1 ..................................................................................................................................X 11.2.2 Naloga 4 ..................................................................................................................................X 11.2.3 Naloga 10 .............................................................................................................................. XI 11.2.4 Naloga 16 ............................................................................................................................. XII 11.2.5 Naloga 1 ............................................................................................................................. XIV 11.2.6 Naloga 7 ............................................................................................................................... XV 11.2.7 Naloga 16 ........................................................................................................................... XVI 11.2.8 Naloga 18 ......................................................................................................................... XVIII 11.2.9 Naloga 20 ........................................................................................................................... XIX 11.3 Minimalni in temeljni standardi znanja za tehnično risanje v 7. in 8. razredu ........... XXII 11.3.1 Standardi v 7. razredu ........................................................................................................ XXII 11.3.2 Standardi v 8. razredu ........................................................................................................ XXII V AKRONIMI IN OKRAJŠAVE 2D Dvodimenzionalno 3D Tridimenzionalno CAD Computer Aided Design CAM Computer Aided Manufacturing DK Državna komisija DOP Naloge dopolnjevanja DZ Delovni zvezek ID Indeks diskriminativnosti IP Izometrična projekcija IT Izbirni tip naloge KO Naloge kratkih odgovorov L Lahka naloga MSZ Minimalni standardi znanja NPZ Nacionalno preverjanje znanja POV Naloge povezovanja PP Pravokotna projekcija PRB Problemske naloge PZU Priročnik za učitelja S Srednje težka naloga T Težka naloga TIT Tehnika in tehnologija TSZ Temeljni standardi znanja U Učbenik UC Učni cilji UR Naloga urejanja VI 1 UVOD Tehnika je v življenju nepogrešljiv spremljevalec. Ljudje se vsakodnevno srečujemo z najrazličnejšimi problemi, ki jih s pomočjo tehnologije poskušamo kar se da enostavno rešiti. Da lahko takšne probleme rešimo, potrebujemo strategije, načrte in najrazličnejše dokumentacije, ki nam prikazujejo zgradbo oziroma potek izdelave določenega izdelka ali polizdelka. Za razumevanje in izdelovanje tovrstne dokumentacije potrebujemo znanje iz tehničnega risanja. Prav v ta namen se že v osnovni šoli posreduje učencem tovrstno znanje v okviru predmeta Tehnika in Tehnologija (TiT). Leta 1999 je prišlo v Republiki Sloveniji do prvih posodobitev učnega načrta TiT in s tem tudi do sprememb temeljnih nalog predmeta. Ena izmed teh sprememb je bila, da pridobivanje spretnosti risarskih veščin za namen tehničnega risanja ni bilo več temeljnega pomena. Nadomestila ga je vsebina, katera služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov in konstrukcij v vsakdanjem življenju. Učenci in učenke z ročnim tehničnim risanjem osvojijo osnovna pravila, ki jih lahko kasneje uporabijo pri risanju z izbranim naborom CAD/CAM programskih orodji [1, 2]. Znanje tehničnega risanja pa kljub vsemu ni na nivoju in zadovoljivo. Nacionalni preizkus znanja (NPZ) le-to preverja, vendar so podani rezultati [14, 15] prej statistične kot pa realne narave. Znanje tehničnega risanja se preverja z nalogami različnih tipov, opredeljenih po Bloomovih taksonomskih stopnjah, ki so za potrebe TiT razporejene v tri skupine. Učenci izkazujejo različne komponente znanja in celovit večstopenjski razmislek na vseh taksonomskih stopnjah. Z nalogami uporabljenimi pri preizkusu znanja lahko preverimo, ali so učenci sposobni uporabiti svoje življenjske izkušnje, znanje in ideje ter tako pokazati ustreznost učnega načrta in pravilen pristop učiteljev in njihovega poučevanja. 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema Nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki ga učenci opravljajo ob koncu tretjega obdobja, oziroma ob koncu 9. razreda, se je prvič izvajal šele v šolskem letu 2007/2008 in nato drugič v šolskem letu 2009/2010. Pokazal naj bi sposobnosti učencev in znanje, ki so ga pridobili v učnem procesu. S pomočjo NPZ dobimo vpogled na stopnjo doseganja celotnega spektra standardov znanja, ki jih določa učni načrt. Prvotni cilj NPZ je izboljšanje kakovost učenja in poučevanja. S tem bi v nadaljevanju zagotovili, da bi bili učenci deležni boljšega in kakovostnejšega izobraževanja [2, 3]. Ob pregledu rezultatov NPZ iz leta 2008 in 2010 ugotovimo, da je znanje učencev solidno oziroma dobro. Leta 2008 je znašalo aritmetično povprečje 55,8 %, ki se je v letu 2010 zmanjšalo na 53,2 %. Čeprav so rezultati NPZ spodbudni, učitelji TiT opažajo, da imajo učenci vedno slabše sposobnosti razumevanja tehničnega risanja. Učenci ob soočenju z enostavnim problemom namreč pogosto ne najdejo rešitve. Postavi se logično vprašanje, ali dobljeni rezultati iz NPZ prikazujejo dejansko znanje in sposobnost učencev. 1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge Namen diplomskega dela je taksonomsko opredeljeno ugotoviti dejanski nivo znanja učencev in ga primerjati z rezultati NPZ 2008 in NPZ 2010 ter podati predloge učiteljem TiT za izboljšanje znanja. Cilji (C) diplomskega dela so: C1: Predstaviti vsebino tehničnega risanja v osnovni šoli glede na pretekli UN iz leta 1983 in sedanji učni načrt, ki je stopil v veljavo leta 1999. C2: Oceniti nivo znanja tehničnega risanja v osnovni šoli na podlagi izvedenih NPZ preverjanj za TiT. C3: Sestaviti celostno taksonomsko zasnovan preizkus znanja za tehnično risanje v 7. in 8. razredu. C4: Analizirati dobljene rezultate preverjanja in jih primerjati z rezultati iz NPZ. 2 C5: Ugotoviti ali obstaja povezava med rezultati preverjanj in vsebino razpoložljivih učbenikov in delovnih zvezkov za TiT. 1.3 Predvidene metode raziskovanja Izhodišče diplomskega dela je poznavanje učnega načrta. Iz njega smo izluščili vsebino, ki nas zanima, v našem primeru tehnično dokumentacijo (tehnično risanje). Glavne metode zbiranja podatkov: pridobivanje ustrezne literature (e-gradiva, učbeniki, delovni zvezki in strokovna literatura); študij virov in literature; sestava preizkusa znanja za analizo in preverjanje znanja tehničnega risanja; izvedba preizkusa znanja (pisno) učencev TiT in predstavitev rezultatov analize, tabelarično in grafično. 1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij V drugem poglavju je vsebinska primerjava tehničnega risanja glede na pretekli učni načrt, kjer se je predmet imenoval tehnična vzgoja in sedanji UN kjer se predmet imenuje Tehnika in tehnologija. Tretje poglavje je namenjeno pregledu splošnih ciljev predmeta, minimalnim in temeljnim standardom znanja ter želenemu stanju znanja tehničnega risanja v OŠ. V četrtem poglavju podajamo pregled možnih preizkusov znanja in tipe taksonomij, ki se v šolstvu uporabljajo, ter primere nalog, ki smo jih uporabili pri preizkusu znanja. Rezultate dobljene pri preizkusu znanja analiziramo v petem poglavju. V šestem poglavju ugotavljamo možne vzroke za ugotovljeni nivo znanja in podamo učiteljem predloge za izboljšanje le-tega. Sedmo poglavje podaja pregled doseganja zadanih ciljev v prvem poglavju dela. V zaključku so podane strnjene ugotovitve diplomskega dela. Zasnovani preizkus znanja, naloge in rešitve NPZ 2010 ter minimalni in temeljni standardi znanja za 7. in 8. razred so podani v prilogi. 3 4 2 TEHNIČNO RISANJE V OSNOVNI ŠOLI Tehnično risanje v osnovni šoli daje učencem pismenost na področju tehnične dokumentacije. Zaradi neprestanega tehnološkega razvoja napreduje tudi učni načrt za osnovne šole. Ko v določenih trenutkih in situacijah želimo nekomu nekaj povedati ali razložiti, velikokrat hitro ugotovimo, da izgovorjena ali zapisana beseda ne zadostuje za vsa področja medsebojnega sporazumevanja. V takšnih primerih si lahko pomagamo na najrazličnejše načine. Sporazumevamo se lahko z risbo, ki ni izdelana poljubno, ampak po točno določenih zakonitostih in standardiziranih pravilih. Standard je nek dogovor o obliki, velikosti, kakovosti, metodi preizkušanja, poimenovanju in podobnih dogovorjenih znakih ter veličinah za najrazličnejše izdelke. S pomočjo takšne risbe lahko izdelamo točno določen predmet, izvršimo montažo narisane naprave, izdelamo elektroinštalacijo, izvedemo servisni poseg na določeni napravi, itd. Vse to pa je možno le v primeru, če znamo risbo pravilno prebrati in interpretirati. Pravilnega branja risbe se naučimo le-tako, da se prvotno naučimo pravilno risati in narisano tudi prebrati. Pri tehničnem risanju moramo upoštevati vsa veljavna pravila in si jih zapomniti, da nam kasneje koristijo pri branju risb [4]. Za računalniško risanje tehničnih risb se uporabljajo v ta namen izdelana programska orodja, ki izpolnjujejo in ustrezajo vsem kriterijem priprave slike [5]. 2.1 Tehnična vzgoja Seznam učnih načrtov, predmetnikov in programov za osnovne šole, ki so izšli od leta 1945 naprej, je precej dolg. Čeprav v preteklosti zasledimo velikokrat izraz tehnični pouk, se je že na začetku druge polovice dvajsetega stoletja predmet imenoval tehnična vzgoja [6]. Učni načrt iz leta 1983 [7], ki je bil v veljavi vse do leta 1999 (17 let), je skupaj s katalogom znanja z učnimi cilji iz leta 1992 [8], predmet obravnaval kot tehnično vzgojo in še ne kot TiT. Tehnična vzgoja je v takratnem času imela med vsemi predmeti 5 v osnovni šoli veliko možnosti za celovit razvoj psihomotoričnih in socialnih sposobnosti učencev. Prav zato je bila takrat pripravljena opisna lestvica za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki je bila preizkušena in sprejeta v več okoljih [7]. Tehnično risanje se je takrat izvajalo in obravnavalo vse od 5. do 8. razreda in je skupaj zajemalo 36 ur. Vsebina tehničnega risanja je zajemala celoten potek od orodij in črt, pa vse do ustvarjanja dokumentacije in risanja projekcij. Danes v TiT obravnavamo to kot samostojno vsebino le še v 7. in 8. razredu, kjer pa se število ur obravnavanja pravokotne in izometrične projekcije zmanjša zgolj na 14 ur. 2.1.1 Povzetek učnega načrta V preteklem učnem načrtu iz leta 1983 [7] je tehnično risanje v 5., 6., 7. in 8. razredu zajemalo naslednjo vsebino: 5. razred: orodje in pribor za tehnično risanje, črte pri tehničnem risanju; tehnična pisava, velike črke in številke; kotiranje ravnih robov; tehnična skica in tehnična risba. 6. razred: tehnična pisava; kotiranje kroga, loka in kota; pravokotna projekcija; načrtovanje predmeta z računalniškim programom (CAD); delavniška in sestavna risba ter tehnološki list. 7. razred: risanje prerezov, šrafure, poenostavitve. 8. razred: izometrična projekcija; risanje predmeta v izometrični projekciji. 6 Pravokotna in izometrična projekcija sta bili tako le del vsebinskega sklopa v 6. in 8. razredu, kjer pa nista predstavljali samostojne učne vsebine. 2.1.2 Pravokotna projekcija Vsebino in cilje pri poglavjih pravokotne projekcije podajamo v nadaljevanju [7]. Vsebina: namen risanja v pravokotni projekciji; projiciranje, projicirni žarek, predmet, projicirna ravnina, projekcija; pravokotna projekcija, tloris, naris in stranski ris; zvrat ravnin; risanje predmeta v pravokotni projekciji na tri ravnine; sestavljanje predmeta na osnovi njegove risbe v pravokotni projekciji na treh ravninah. Učni cilji: učenec utemelji risanje predmetov v pravokotni projekciji; pozna pojme projiciranje, projicirni žarek, projicirna ravnina in projekcija; razloži nastanek projekcij na vseh treh projicirnih ravninah in ponazori zvrat ravnin; utemelji uporabo projicirnega telesa na več ravnin; skicira in nariše predmet v pravokotni projekciji na tri ravnine, v pomanjšanem ali povečanem merilu; na osnovi slike predmeta v pravokotni projekciji sestavi predmet iz gradnikov (npr. iz vžigaličnih škatel); dopolni pomanjkljive pravokotne projekcije. 2.1.3 Izometrična projekcija Izometrična projekcija se je vsebinsko delila na dva dela in zaradi tega imela v preteklosti dvojno vsebino in cilje. Izometrična projekcija in risanje predmeta v izometrični projekciji sta bili povsem ločeni poglavji, ki sta si sledili, vendar sta vsaka posebej od učenca zahtevali določeno znanje. 7 Izometrična projekcija Vsebina: namen uporabe aksonometričnih projekcij; značilnosti izometrične projekcije; nastanek risbe v izometrični projekciji; risanje kvadra v izometrični projekciji. Učni cilji: učenec pojasni uporabo različnih aksonometričnih projekcij (kavalirska, izometrična, dimetrična in trimetrična); opiše nastanek slike predmeta v izometrični projekciji; nariše kvadrasto telo v izometrični projekciji. Risanje predmeta v izometrični projekciji Vsebina: risanje predmeta v izometrični projekciji. Učni cilji: učenec nariše predmet sestavljen iz dveh ali več kvadrastih teles v izometrični projekciji; nariše krog in valj v izometrični projekciji; telo narisano v pravokotni projekciji nariše v izometrični in obratno; nariše telo v prostorski projekciji z računalniškim grafičnim programom. 2.2 Tehnika in tehnologija Novi učni načrt [1], ki je bil sprejet leta 1999 s strani Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, je bil prvič natisnjen šele leta 2002, vendar je stopil v veljavo takoj po sprejetju. V programu osnovnošolskega izobraževanja oziroma t. i. učnem načrtu predmeta TiT v 6. – 8. razredu devetletne osnovne šole zasledimo tehnično risanje tako 8 v šestem, sedmem kot tudi osmem razredu pri informacijski tehnologiji, vendar v zelo zmanjšanem obsegu. Pri TiT se učenci najprej seznanijo z osnovnimi pojmi tehničnega risanja, ko v šestem razredu obnovijo osnovna znanja in spretnosti (vlečenje črt, uporaba dveh trikotnikov, pravila skiciranja …), ki jih potem v sedmem razredu nadgradijo z risanjem predmetov v pravokotni projekciji na tri ravnine. Tu se v primerjavi s tehnično vzgojo izgubi vsebinski del iz preteklosti, ki je obravnaval pribor in orodje, tehnično pisavo, kotiranje kroga, loka in kota. V osmem razredu se tehnično risanje zaključi s predstavitvijo predmeta v prostorski – izometrični projekciji. Vsebine predmeta TiT se v treh letih razporedijo na 140 ur (70 + 35 + 35 ur). Uresničujejo se v samostojnem predmetu in so strukturirane podobno kot v drugih državah. Splošni cilji predmeta so zapisani v devetih točkah in zajemajo najrazličnejše metode in sposobnosti posameznega učenca. V primerjavi s preteklo tehnično vzgojo je pri TiT število ur, ki so namenjene obravnavanju tehničnega risanja, po mnenju učiteljev padlo. Premalo ur je namenjenih za zahtevne vsebine. Nov UN daje učiteljem srednje proste roke za izvajanje predmeta. To pomeni, da jih ne omejuje preveč in lahko pri določenih vsebinah prilagodijo izvedbo ure. Učna snov ni preveč podrobno obravnavana ali pa morda le pri določenih temah. Učitelje moti to, da je v ospredju predvsem teoretično videnje snovi in da je absolutno premalo časa namenjenega za praktikum [9]. V učnem načrtu je velik delež tehničnega risanja namenjen skiciranju. Temeljna naloga ni več v pridobivanju spretnosti risarskih veščin, temveč služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov in konstrukcij [10]. V nadaljevanju so zapisani operativni cilji, dejavnosti, vsebine, specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave, ki so pri tehničnem risanju opredeljeni v sedanjem učnem načrtu TiT. 9 2.2.1 Pravokotna projekcija Vsebina in učni cilji pravokotne projekcije so bili v preteklosti drugačni, kot so le-ti danes. Če jih primerjamo z današnjimi, ki jih najdemo v nadaljevanju, kaj hitro vidimo, da se je vsebinsko zahtevnost zmanjšala, delno prenesla na tehnološko dovršene računalniške programe in da bolj ali manj predvideva, da učenci že imajo osnovno znanje, ki naj bi ga prinesli s seboj. Učni sklop: 3.2.2 Pravokotna projekcija: Pravokotno projekcijo lahko izvedemo kot samostojno nalogo, kako prikazati predmet, da ga bo lahko izdelal delavec v delavnici. Lahko pa jo dodamo v načrtovanje in izdelavo predmeta iz umetnih snovi. Preglednica 2.1: Operativni cilji predmeta v sedmem razredu [1]. Operativni cilji • Učenec utemelji pomen risanja predmetov v pravokotni projekciji. • razloži nastanek pravokotne projekcije na projicirni ravnini. • Utemelji uporabo projiciranja na več ravnin. • Poišče možnosti uporabe pravokotne projekcije v praksi. Dejavnosti Vsebine • Učenec zbere različne načrte in risbe, kjer je uporabljena pravokotna projekcija. • Pravokotna projekcija. • Skicira in nariše predmet v pravokotni projekciji na tri ravnine. • Skicira naris kuhinje, stol, tloris učilnice, predmet, ki ga bo izdelal ... • Prostoročno skiciranje in risanje s CAD. • Pravokotna projekcija predmeta na eno in tri ravnine. 10 Specialnodidaktična priporočila • Pri razlagi pravokotne projekcije uporabi model prostorskega kota. Medpredmetne povezave • Likovna vzgoja, matematika. Minimalni in temeljni standardi znanja: (minimalni standardi so zapisani ležeče) Učenec zna: utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi; risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. 2.2.2 Izometrična projekcija Učni sklop: 3.3.2 Izometrična projekcija: Risanje predmeta v prostorski – izometrični projekciji poteka v obliki samostojnega projekta, ki izhaja iz potrebe po predstavitvi predmeta v obliki, ki najbolje ponazori stvarnost in daje opazovalcu največ informacij (prospekti, reklame …). Naredi lahko predstavitveno ali reklamno risbo za izbrani predmet. Preglednica 2.2: Operativni cilji predmeta v osmem razredu [1]. Operativni cilji Dejavnosti Učenec utemelji risanje predmetov v izometrični projekciji Učenec zbere različne načrte in risbe, kjer je uporabljena pravokotna projekcija. Nastanek slike demonstrira z obračanjem kvadra pred ravnino. skicira predmet v izometrični projekciji. nariše predmet, sestavljen iz več kvadrastih teles v izometrični projekciji. Opiše nastanek slike predmeta v izometrični projekciji. skicira in nariše predmet v izometrični projekciji. poišče možnosti uporabe izometrične projekcije v praksi. Vsebine • Pomen risanja v prostorski projekciji Izometrična (prostorska) projekcija. skiciranje in risanje predmeta v izometrični projekciji. 11 Specialnodidaktična priporočila • Ogledajo si reklamna in predstavitvena gradiva. Medpredmetne povezave • Likovna vzgoja. Učenci rišejo projekcije z roko in orodjem CAD. Matematika, likovna vzgoja. Minimalni in temeljni standardi znanja: (minimalni standardi so zapisani ležeče) Učenec zna: utemeljiti risanje predmetov v prostorski projekciji in opisati nastanek slike predmeta v izometrični projekciji; skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe te projekcije v praksi; risati projekcije z roko in grafičnim orodjem CAD. 2.2.3 Splošni cilji predmeta TiT Med splošnimi cilji predmeta, ki jih najdemo navedene v učnem načrtu ([1], str. 15., točka 6.), je navedeno, da se učenci (samostojno in s sodelovanjem v skupini) pri načrtovanju in projektiranju, razčlenjevanju, gradnji in vrednotenju, navajajo na samostojno izražanje misli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke dokumentacije ter spoznavajo z ustnim in pisnim sporočanjem. Znati morajo uporabljati tudi ročna in računalniška grafična orodja. Cilji, ki jih zasledimo v povezavi s tehničnim risanjem, so vsekakor zastavljeni pravilno in strmijo k temu, da bi lahko znanje, ki bi ga učenci pridobili, prenesli v prakso in ga tako s pridom izkoriščali. Žal pa se v osnovni šoli velikokrat dogaja, da se učenci učijo le teoretičnega dela tehničnega risanja in na praktični del pozabijo. Na takšen način ne moremo vedeti, ali so učenci sposobni narisati predmet oziroma svojo ustvarjalno idejo, ki jo imajo v glavi, preliti na list papirja. Nekateri učenci (glede na njihove rezultate in opažanja strokovnjakov) niso sposobni narisati tudi nekdaj že videne predmete, ki jih imajo potisnjene nekje v ozadje. Tudi najosnovnejših nalog, za katere bi pričakovali, da jih bodo rešili, ne znajo rešiti. Področje tehnike, zajeto v predmetu TiT in v tehničnih vsebinah predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika, je del človekove dejavnosti, ki se ukvarja s spreminjanjem narave. Povezano je z naravoslovnimi predmeti, ki naravo raziskujejo in ugotavljajo zakonitosti njenega delovanja. TiT išče odgovore na vprašanja, kako te zakonitosti uporabiti in jih spreminjati človeku v prid. Učenci najprej 12 dogajanje opazujejo v resničnem svetu in ga nato preselijo v šolsko delavnico. Pri pouku zgolj pridobivajo nova znanja in spretnosti, odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti ter oblikujejo svoj pogled na naravo in svojo vlogo v njej. Projekte začnemo s problemom, ki ga lahko predstavi učitelj sam, lahko pa organizira situacijo, v kateri ga učenci sami odkrijejo. Iskanje rešitev je najustvarjalnejši del projekta, zato je temu potrebno posvetiti dovolj časa. Učencem rešitev ne ponujamo, temveč jih zgolj usmerjamo, dokler ne pridejo do cilja. Pri oblikovanju idej je pomembno, da zna učenec svojo idejo prenesti na papir. Precejšen delež tehničnega risanja je prav zato namenjen skiciranju. Ročnemu risanju posvetimo le toliko časa, kolikor je potrebno, da učenec spozna osnovna pravila risanja, ki jih potem uporabi pri risanju z računalniškim grafičnim orodjem CAD. V Sloveniji je bil za osnovne šole izbran ciciCAD [1]. 13 14 3 NIVO ZNANJA TEHNIČNEGA RISANJA V OŠ Splošno znanje, ki se preverja tekom leta s strani posameznega učitelja oziroma strokovnega delavca, kažejo dosežene ocene učencev. Ker pa na ocene vpliva subjektivnost posameznega učitelja, je veliko bolj primerno preverjanje znanja, ki bi bilo za vse učence enako. 3.1 Preverjanje znanja Za ocenjevanje oziroma preverjanje znanja tehnike in tehnologije se v Republiki Sloveniji uporablja NPZ. To je zunanje pisno preverjanje znanja učencev ob koncu drugega in tretjega triletnega obdobja osnovne šole. Zagotavlja vsem učencem enake možnosti pri izkazovanju znanja, saj se preverjanje izvaja pod enakimi pogoji in ob istem času za vse učence v državi. Naloge pripravi predmetna komisija, katere člani so učitelji, strokovnjaki za posamezne predmete in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja. Preverja se znanje, ki ga vsebujejo učni načrti, in sicer na način, ki ga učenci poznajo iz vsakdanjega šolskega dela. Naloge se vrednotijo po enotnih, posebej pripravljenih kriterijih. Zakonsko ga opredeljujeta Zakon o osnovni šoli in Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, informacije o NPZ pa najdemo tudi v nekaterih drugih dokumentih in publikacijah [11]. Takšen preizkus znanja ni vedno najboljši pokazatelj dejanskega stanja. Po številnih raziskavah in trditvah lahko ugotovimo, da je znanje slabše, kot pa kažejo doseženi rezultati NPZ. V sklopu dokumentacija, ki zajema tako pravokotno kot tudi izometrično projekcijo, je kot minimalni in temeljni standard znanja zaželeno, da učenec zna: (minimalni standardi so napisani ležeče) razložiti namen tehničnega komuniciranja; skicirati predmet oziroma idejo zanj; brati tehniško in tehnološko dokumentacijo; 15 upodobiti predmet v pravokotni projekciji; utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi; upodobiti predmet v izometrični projekciji in utemeljiti risanje predmetov v prostorski projekciji in opisati nastanek slike predmeta v izometrični projekciji. 3.2 Statistični podatki NPZ iz TiT Nacionalni nivo znanja iz TiT smo na slovenskih šolah prvič preverjali v šolskem letu 2007/2008, drugič pa leta 2009/2010. Preizkusa sta bila glede na število nalog (20) in maksimalno število točk (33) enaka. V nadaljevanju je podan pregled NPZ rezultatov iz TiT za leti 2008 in 2010, s poudarkom na letu 2010. 3.2.1 Leto 2008 V rednem roku NPZ 2008 se je nacionalnega preverjanja znanja pri tretjem predmetu TiT udeležilo 4.841 učencev oziroma 98,4 % od 4.920 prijavljenih. Povprečni dosežek učencev je znašal 18,42 točke od 33 možnih točk (55,8 %). V naslednjem grafu je s piko na abscisi označeno nacionalno povprečje. Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti nacionalnega preverjanja znanja v rednem roku, so lahko preizkuse opravljali v naknadnem roku. K TiT se je prijavilo 45 učencev. Udeležilo se je 37 učencev ali 82,2 % prijavljenih učencev, ki so v povprečju dosegli 17,11 točke od 33 možnih točk (51,8 %) [12]. 16 Slika 3.1: Porazdelitev odstotnih točk pri predmetu tehnika in tehnologija − 9. razred redni rok 2008 [14]. Rezultate, ki so grafično prikazani na sliki 3.1, bomo v nadaljevanju interpretirali po posameznih področjih (zeleno, rumeno, rdeče in modro območje). Zeleno območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov. Učenci v zelenem območju: prepoznajo manjkajočo projekcijo stranski ris. Rumeno območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo med polovicama dosežkov. Učenci v rumenem območju: poznajo značilnosti pravokotne projekcije in prepoznajo posamezno projekcijo; razumejo posamezne projekcije v pravokotni projekciji, znajo prenesti posamezne dimenzije v izometrično projekcijo in znajo posamezno projekcijo skicirati v izometrični projekciji; razumejo izometrično projekcijo in znajo vsaj en pogled predmeta v izometrični projekciji skicirati v pravokotni projekciji. 17 Učenci v rumenem območju so uspešno rešili 6 postavk in uspešno rešujejo predvsem naloge II. kognitivne ravni iz vsebinskega področja tehnična dokumentacija. Učenci razumejo značilnosti risanja v pravokotni in v izometrični projekciji, imajo prostorsko predstavo o predstavljenem predmetu, le delno pa obvladajo transformacijo ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko projekcijo in obratno. Učenci v rumenem področju poleg nalog II. kognitivne ravni uspešno rešujejo tudi večino nalog I. kognitivne ravni. Rdeče območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornje četrtine dosežkov. Učenci v rdečem območju: imajo dobro prostorsko predstavo o narisanem predmetu, poznajo značilnosti pravokotne in izometrične projekcije ter znajo v pravokotni projekciji predstavljeni predmet skicirati v celoti v izometrični projekciji. Učenci v rdečem območju že znajo predmet v celoti pravilno skicirati v izometrični projekciji, uspešno pa rešujejo tudi nekaj nalog III. kognitivne ravni. Modro območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornjih 10 % dosežkov. Učenci v modrem območju: znajo v celoti pravilno narisati ali dopolniti posamezne projekcije pravokotne projekcije. Učenci v modrem območju so uspešno rešili 6 postavk in v celoti obvladajo transformacijo ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko projekcijo in obratno – v rumenem območju transformacijo obvladajo le delno. 3.2.1.1 Analiza nalog izvedenega NPZ (R in N) iz predmeta TiT 2008 Pri analizi nalog NPZ 2008 iz predmeta TiT so nam v pomoč navodila za vrednotenje [16, 17] in opisi o dosežkih učencev 9. razreda [14]. V analizo smo vključili naloge NPZ iz vsebinskega področja dokumentacije, ki obravnavajo samo pravokotno in izometrično projekcijo. Naloge, ki smo jih zasledili v rednem in naknadnem roku NPZ 2008 iz TiT, so preverjale popolnoma osnovne pojme pravokotne in izometrične projekcije, ki bi jih 18 učenci morali poznati in prepoznati. V rednem roku so njihovo znanje preverjale 4 naloge, v naknadnem roku pa je takšnih nalog bilo kar 6. Naloge so v obeh preizkusih bile po indeksu težavnosti ocenjene na lahke in srednje, le naloga 18.2 v rednem roku je imela indeks težavnosti 0,30, kar jo je uvrščalo med težje naloge [10]. Vsebinsko so vse naloge veljavne, vendar iz njih ne moremo ugotoviti dejanskega stanja znanja, ki je glede na učne cilje veliko zahtevnejše in bolj široko zastavljeno kot preverja NPZ. Doseženo znanje, ki bi ga ovrednotili s strani NPZ vsekakor ne bi moglo zadostovati za uporabo in prenos le-tega v vsakodnevno življenje oziroma prakso. Učni cilji in standardi sicer izhajajo iz učnega načrta, kakor veleva zakon, vendar niso zajeti v celoti in enakomerno. Kljub temu naloge iz vsebinskega sklopa dokumentacija, zajemajo vse standarde znanja, ki jih najdemo predpisane tudi v učnem načrtu. Sestavljene so po navodilih za pripravo preizkusov znanja, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ. V povprečju so se naloge izkazale za srednje težke. Vse, ki vsebujejo risbe pravokotnih ali izometričnih projekcij, so tehnično neustrezne, saj vsebujejo pravokotne projekcije vstavljene v pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih osi. Zaradi takšnih tehničnih nepopolnosti je veliko nalog neprimernih za NPZ [10]. Podrobnejšo analizo nalog NPZ za leto 2008 lahko najdete v diplomskem delu [10]. 3.2.2 Leto 2010 V rednem roku se je nacionalnega preverjanja znanja pri tretjem predmetu TiT udeležilo 4.762 učencev oziroma 98,0 % od 4.860 prijavljenih. Povprečni dosežek učencev je znašal 17,56 točke od 33 možnih točk (53,2 %). V naslednjem grafu je s piko na abscisi označeno nacionalno povprečje. Učenci, ki se zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov niso mogli udeležiti NPZ v rednem roku, so lahko preizkuse opravljali v naknadnem roku. K naknadnemu roku se je tako prijavilo za TiT 52 učencev. Preverjanja znanja se je kasneje udeležilo 46 ali 88,5 % prijavljenih učencev, ki so v povprečju dosegli 13,43 točke od 33 možnih točk (40,7 %) [15]. 19 Slika 3.2: Porazdelitev odstotnih točk pri predmetu tehnika in tehnologija − 9. razred redni rok 2010 [15]. Rezultate, ki so grafično prikazani na sliki 3.2, bomo v nadaljevanju interpretirali po posameznih področjih (zeleno, rdeče in modro območje). Zeleno območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov. Učenci v zelenem območju: z risbe v pravokotnih projekcijah prepoznajo preprosto geometrijsko telo; z analizo risbe pravokotne projekcije predmeta izberejo ustrezno risbo v izometrični projekciji. Učenci v zelenem območju znajo uporabiti in analizirati pravokotno projekcijo v praksi. Rdeče območje zajema učence, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornje četrtine dosežkov. Učenci v rdečem območju: s skice v pravokotnih projekcijah določijo dimenzije predmeta v izometrični projekciji. Poleg nalog I. kognitivne ravni uspešno rešujejo tudi posamezne naloge, ki zahtevajo uporabo znanja – II. kognitivna raven in naloge, ki zahtevajo analizo – III. kognitivna raven. Delno so uspešni pri skiciranju zahtevnejšega predmeta v izometrični projekciji. 20 Modro območje zajema učence, ki so v zgornji desetini dosežkov. Učenci v modrem območju: utemeljijo risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije; znajo si ustvariti prostorsko predstavo predmeta narisanega v pravokotni projekciji in ga skicirajo v izometrični projekciji. V modrem območju uspešno rešujejo naloge II. kognitivne ravni in III. kognitivne ravni, ki zahtevata višje miselne procese (uporabo znanja, analizo, sintezo). Učenci v tem območju imajo razvite prostorske predstave. 3.2.2.1 Pregled nalog Pri analizi nalog NPZ 2010 iz predmeta TiT so nam v pomoč navodila za vrednotenje [18, 19] in opisi o dosežkih učencev 9. razreda [15]. V analizo smo vključili naloge NPZ iz vsebinskega področja dokumentacije, ki obravnavajo samo pravokotno in izometrično projekcijo. Naloge s tega področja so preverjale poznavanje tehnične dokumentacije oziroma tehničnega risanja. Učenci so uspešno reševali nalogo s področja pravokotne projekcije (naloga 1), kjer so morali le prepoznati predmet narisan v pravokotni projekciji. Slabše rezultate so dosegli pri nalogah, ki so preverjale poznavanje izometrične projekcije (naloge 4, 10, 16.1, 16.2 in 16.3). Pri teh nalogah je bila potrebna dobra prostorska predstavljivost. Uspešnost je nihala od relativno visoke do nizke. Ena naloga s tega področja se je uvrstila v zeleno in kar štiri naloge v modro področje. Iz dosežkov je možno povzeti, da učenci poznajo pravila tehničnega risanja in so uspešni v znanju, prepoznavanju in razumevanju, ne znajo pa analizirati in znanje uporabiti v praksi oziroma na konkretnih primerih. V preglednici 3.1 so razvrščene naloge R in N NPZ 2010. Nalogam so pripisane taksonomske ravni, vrednost nalog v točkah, tip naloge, indeks težavnosti (InT), težavnost z oznakami (T, S in L) in indeks diskriminativnosti (ID). Težke naloge (T) so naloge, ki jih pravilno reši od 0 do 40 % učencev. Naloge srednje težavnosti (S) so naloge, ki jih reši od 40 do 60 % učencev. Lahke naloge (L) pravilno reši od 60 do 100 % učencev. Brez podatkov o odgovorih učencev lahko le predvidevamo te značilnosti 21 nalog na osnovi subjektivne presoje, ki je potrebna, vendar ta ne zadošča. Pri nalogah naknadnega roka smo predvideli le težavnost ne pa tudi InT, za katerega ni uradnih podatkov. Indeks težavnosti nam pove, kako uspešno so preizkus reševali učenci. Preglednica 3. 1: Analiza nalog za vsebinski sklop Dokumentacija na rednem in naknadnem roku NPZ iz TiT, kjer pomeni taksonomska stopnja (TS), indeks težavnosti (InT) in indeks diskriminativnosti (ID). Naknadni rok Redni rok NPZ Naloga 1 4 10 16.1 16.2 16.3 1 7 16.1 16.2 18.1 18.2 18.3 20.1 20.2 Takson. raven II II III I II III II II I III I II I II II TS Točke 2 1 3 1 2 3 2 2 1 3 1 2 1 2 2 1 1 1 3 1 1 2 3 2 Tip naloge s slikovnim gradivom Izbirnega tipa. Izbirnega tipa. Izbirnega tipa. Problemska naloga. Problemska naloga. Problemska naloga. Izbirnega tipa. Izbirnega tipa. Problemska naloga. Problemska naloga. Problemska naloga. Naloga povezovanja. Izbirnega tipa. Naloga dopolnjevanja. Naloga kratkega odgovora. InT 0,90 0,37 0,79 0,45 0,39 0,23 ID L S L S S T L L S S L L L S L 0,26 0,25 0,33 0,44 0,53 0,46 Naloga 1 R. Cilj naloge, priloga 11.2.1, je prepoznati telo, ki je narisano v pravokotni projekciji, kar po Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev sodi v II. kognitivno raven (razumevanje). Glede na cilj naloge je primeren izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih odgovorov. Naloga je pravilno zgrajena, saj je pravokotna projekcija narisanega predmeta pred zastavljenim vprašanjem, tako da učenec najprej pogleda uvodno informacijo (risbo) in za tem sledi navodilo reševanja. V nalogi manjkajo smeri koordinatnih osi in oznake osi (x, y in z). V splošnem so lahko posamezne projekcije predmeta poljubno razporejene v ravninskem kartezičnem koordinatnem sistemu in s tega stališča je naloga tehnično nepopolna ter zaradi tega neprimerna za NPZ. Naloga 4 R. Cilj naloge, priloga 11.2.2, je prepoznati eno od projekcij narisanega predmeta, kar po Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev sodi v I. kognitivno raven (poznavanje). Naloga je na NPZ napačno uvrščena v II. kognitivno raven. Glede na cilj je primeren izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi približno enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih 22 odgovorov. Naloga je pravilno zgrajena, saj je risba narisanega predmeta pred zastavljenim vprašanjem, tako da učenec najprej pogleda uvodno informacijo (risbo) in za tem sledi navodilo reševanja. Naloga je tehnično popolna in primerna za NPZ. Naloga 10 R. Za pravilno reševanje naloge, priloga 12.2.3, je potrebna dobra prostorska predstava in obvladanje transformacije pravokotne projekcije v prostorsko prikazan predmet. Naloga vsebuje kratka in jasna navodila reševanja ter nazorne risbe projekcij predmeta. Z danimi projekcijami učencem olajšamo in omejimo možnost pravilne predstave predmeta v zahtevani projekciji, zato je glede na zahtevnejši cilj tudi pravilen tip naloge. V nalogi manjkajo smeri koordinatnih osi in oznake osi (x, y in z) in s tega stališča je naloga tehnično nepopolna ter zaradi tega neprimerna za NPZ. Nalogi 16 R in 16 N. Nalogi, priloga 12.2.4 in priloga 12.2.7, sta zahtevnejši in preverjata znanje višjih kognitivnih ravni. Cilj je napačno zastavljen, preverja obvladanje transformacije ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko projekcijo s prenašanjem osnovnih dimenzij na projekcijske osi. Nalogi zahtevata povezovanje delov in elementov v novo celoto. Celotna naloga sodi po Bloomovi taksonomiji v III. stopnjo (sinteza). Navodila reševanja so kratka in jasna. Nalogi sta tehnično nepopolni, saj vsebujeta pravokotno projekcijo vstavljeno v pomanjkljiv koordinatni sistem brez poudarjenih in označenih osi in s tega stališča je naloga tehnično nepopolna ter zaradi tega neprimerna za NPZ. Pri risanju izometrične projekcije je učencem v pomoč 3D mreža z vsemi potrebnimi oznakami koordinatnih osi. Nalogi se razlikujeta le v vrsti predmeta, ki je narisan v pravokotni projekciji. Naloga 1 N. Cilj naloge, priloga 11.2.5, je prepoznati eno od manjkajočih projekcij narisanega predmeta, kar po Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev sodi v I. kognitivno raven (poznavanje). Glede na cilj je primeren izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi približno enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih odgovorov. Naloga je pravilno zgrajena, saj je risba narisanega predmeta pred zastavljenim vprašanjem, tako da učenec najprej pogleda uvodno informacijo (risbo) in za tem sledi navodilo reševanja. V nalogi manjkajo smeri koordinatnih osi in oznake osi (x, y in z). S tega stališča je naloga tehnično nepopolna in zaradi tega neprimerna za NPZ. 23 Naloga 7 N. Cilj naloge, priloga 11.2.6, je ugotoviti v kateri projicirni ravnini v pravokotni projekciji rišemo načrte za stanovanja. Glede na cilj je primeren izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi približno enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih odgovorov. Naloga je lahko nerazumljiva, če učenec preureja le postavitev omar na steni in ne celotnega pohištva. S tega stališča je naloga nepopolna in neprimerna za NPZ. Naloga 18 N. Cilj naloge, priloga 11.2.8, je prepoznati projekcijo, v kateri so narisane zmagovalne stopničke, pravilno povezati obliko črte z njenim namenom in uporabo ter prepoznati vrsto risbe, na kateri so prikazane stopničke. Prvi del naloge (KO) je preverjal poznavanje pojma izometrične projekcije. Drugi del naloge (POV) je pravilno zastavljen in daje učencu dovolj prostora za razločno povezovanje pravilnih odgovorov. Tretji del naloge (IT) je glede na cilj primeren izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi približno enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih odgovorov. Celotna naloga je pravilno zastavljena in primerna za NPZ. Naloga 20 N. Naloga dopolnjevanja in kratkih odgovorov, priloga 11.2.9, je pravilno zgrajena. Za uvodno informacijo ima risbo predmeta, ki ji nato sledi navodilo reševanja. Naloga se je izkazala kot najtežja naloga v vsebinskem sklopu Dokumentacija. Naloga zahteva celovit večstopenjski razmislek na višjih taksonomskih stopnjah. Naloga po Bloomovi taksonomiji sodi v II. stopnjo (analiza). Glede na cilj naloge je primeren tip naloge in vrednost naloge v točkah. V pravokotni koordinatni mreži manjkajo koordinatne osi z vsemi oznakami, zato je naloga tehnično nepopolna in neprimerna za NPZ. Vse naloge so vsebinsko veljavne, saj učni cilji in standardi izhajajo iz učnega načrta. Naloge iz vsebinskega sklopa dokumentacija, zajemajo vse standarde znanja predpisane v učnem načrtu. Naloge R in N NPZ iz TiT so v večini sestavljene po navodilih za pripravo preizkusov znanja, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ. Naloge so se v povprečju izkazale za srednje težke. Vse naloge, ki vsebujejo risbe pravokotnih projekcij, so tehnično neustrezne, saj vsebujejo pravokotne projekcije vstavljene v pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih osi. Zaradi te tehnične nepopolnosti je veliko nalog neprimernih za NPZ. 24 3.2.2.2 Analiza nalog Uspešnost reševanja po tipu naloge. Učenci so v povprečju najbolj uspešno reševali naloge izbirnega tipa (IT = 0,59), najmanj uspešno pa naloge dopolnjevanja, povezovanja in kratkih odgovorov (IT = 0,46), čeprav je razpršenost uspešnosti reševanja pri teh nalogah visoka (standardni odklon = 0,22). Povprečna uspešnost reševanja za naloge s slikovnim odgovorom je 0,36. Preglednica 3.2: Uspešnost reševanja po tipu naloge. V preglednici je označena naloga (N) ter indeks težavnosti (InT). N Tip naloge 1 IT 4 IT 10 IT 16 PRB Cilj Taks. raven InT Povprečno št. točk/ možnih II 0,90 0,90/1 I 0,37 0,37/1 IV 0,79 0,79/1 II 0,45 0,45/1 IV V 0,39 0,23 0,39/1 0,23/1 Zna utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. Pozna projekcije. Iz risbe v pravokotnih projekcijah prepoznajo preprosto geometrijsko telo, z analizo risbe pravokotne projekcije predmeta izberejo ustrezno risbo v izometrični projekciji. Iz skice v pravokotnih projekcijah določijo dimenzije predmeta v izometrični projekciji. Skicira predmet v izometrični projekciji. Pravilno skicira celoten predmet v izometrični projekciji. Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh. Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh je v skladu s pričakovanji. Učenci so v povprečju najbolj uspešno reševali naloge 1. taksonomske ravni (znanje in poznavanje, IT = 0,56), nekoliko manj uspešno naloge 2. taksonomske ravni (razumevanje in uporaba, IT = 0,48), najmanj uspešno pa naloge 3. taksonomske ravni (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje). V območju uspešnosti reševanja od 0,3 do 0,8 se nahajajo naloge vseh treh taksonomskih ravni. Preglednica 3.3: Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh. Naloga 1 4 Cilj Zna utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. Pozna projekcije. 25 Taks. raven Povprečno št. točk/ možnih II 0,90/1 II 0,37/1 10 16.1 16.2 16.3 Iz risbe v pravokotnih projekcijah prepoznajo preprosto geometrijsko telo, z analizo risbe pravokotne projekcije predmeta izberejo ustrezno risbo v izometrični projekciji. Iz skice v pravokotnih projekcijah določijo dimenzije predmeta v izometrični projekciji. Skicira predmet v izometrični projekciji. Pravilno skicira celoten predmet v izometrični projekciji. III 0,79/1 I 0,45/1 II III 0,39/1 0,23/1 Uspešnost reševanja po razredu. Iz rezultatov lahko zaključimo, da v uspešnosti reševanja glede na vsebine, ki se poučujejo v 7. oziroma 8. razredu ni statistično pomembnih razlik. Povprečna uspešnost reševanja vsebin, ki se poučujejo v 7. razredu je 0,54, povprečna uspešnost reševanja vsebin, ki se poučujejo v 8. razredu pa 0,51. Uspešnost reševanja po minimalnih in temeljnih standardih. Učenci so nekoliko uspešneje reševali naloge, ki so preverjale minimalne standarde (54,5 %), kot naloge, ki so preverjale temeljne standarde (48,5 %). 3.3.5 Primerjava rezultatov NPZ 2008 in 2010 NPZ je v obeh letih glede na povprečni dosežek presegel mejo 50 % doseženih točk od 100 % možnih in tako obveljal za solidnega. Uspešnost pri nalogah, ki so preverjale znanje o dokumentaciji, je precej nihala od relativno nizke do zelo visoke. Najslabše reševani nalogi v obeh letih sta bili nalogi povezani z izometrično projekcijo, najboljše pa nalogi kjer je bilo potrebno prepoznati pravokotno projekcijo. Najboljše reševana naloga v letu 2008 je bila 11.2 (povprečno št. točk – 0,84 od 1), v letu 2010 pa naloga 1 (povprečno št. točk – 0,90 od 1). Najslabše reševana naloga v letu 2008 je bila 18.2 (povprečno št. točk – 0,3 od 1), v letu 2010 pa naloga 16.3 (povprečno št. točk – 0,23 od 1). Iz dosežkov je mogoče povzeti, da učenci poznajo značilnosti pravokotne in izometrične projekcije ter znajo skicirati predmet v obeh projekcijah. Slabša rezultata sta bila pri preverjanju razumevanja in uporabe pravokotne projekcije ter pri pravilnem dokončanju celotne pravokotne projekcije. Skupni rezultati preizkusa znanja so bili v obeh letih pričakovani in primerljivi z nekaterimi sorodnimi naravoslovnimi predmeti in matematiko, pri čemer je oteževalno to, da predmeta ni v 9. razredu, zato je proces pozabljanja še nekoliko izrazitejši. Glede na preizkus iz leta 2008 se rezultat v letu 2010 tudi ni bistveno spremenil. Napoved 26 komisije pri razvrščanju nalog na lahke, srednje in težje je bila v povprečju skladna z dejanskimi rezultati, odstopanja pa so kljub temu precejšna. 3.3 Želeno stanje znanja tehničnega risanja v OŠ Želeno stanje, ki ga odreja UN se v praksi razlikuje od želenega stanja, ki ga pričakujejo učitelji TiT. Minimalni in temeljni standardi znanja določajo tiste vsebine, ki jih morajo učenci osvojiti, razumeti in prevzeti za svoje. V poglavju številka 2. so ti standardi tudi natančneje opisani in deklarirani. Glede na minimalne in temeljne standarde ugotovimo, da učenci nekoliko uspešneje rešujejo naloge, ki preverjajo minimalne standarde, kot naloge, ki preverjajo temeljne standarde. Slednje, ki naj bi jih dosegli vsi učenci, je v NPZ 2010 doseglo le 48,5 % učencev. 27 28 4 UGOTAVLJANJE ZNANJA UČENCEV Izobraževanje je proces, ki ima zastavljene cilje in ga je zato potrebno načrtovati. Učni načrt nam zapoveduje, da učno snov razporedimo tako, da uresničimo predvidene cilje, ki naj bi jih učenec dosegel. Taksonomije oziroma klasifikacije, razvrstitve, so orodje za opredeljevanje različnih vidikov znanja. Gre za klasifikacijo učnih ciljev glede na različne stopnje zahtevnosti. V svetu tako kot v pedagogiki je znanih več taksonomij kognitivnih znanj (taksonomija Biggsa in Collinsa, Bloomova taksonomija, Marzanova taksonomija, Gagnejeva taksonomija ...). Vse klasifikacije ali taksonomije predpostavljajo, da je struktura taksonomskih stopenj deloma hierarhična, predvsem pa se posamezne stopnje v posameznih nalogah prepletajo in jih včasih ni lahko enoznačno razmejevati in določevati. V diplomskem delu bomo uporabili Bloomovo taksonomijo znanj, ki je ena najbolj znanih in najbolj uveljavljenih taksonomij. Poleg tega je po tej taksonomiji zasnovano strukturiranje nalog pri maturitetnih in nacionalnih preizkusih znanja in tudi sam UN katerega obrazložitev vidimo v preglednici 4.1. Preglednica 4.1: Opredelitev minimalnih in temeljnih standardov iz UN glede na taksonomsko lestvico, pri čemer so minimalni standardi so zapisani ležeče. Minimalni in temeljni standardi Učenec zna utemeljiti risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. Učenec zna risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. Učenec zna utemeljiti risanje predmetov v prostorski projekciji in opisati nastanek slike predmeta v izometrični projekciji. Učenec zna skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe te projekcije v praksi. Učenec zna risati projekcije z roko in grafičnim orodjem CAD. 29 Taksonomska lestvica I. I. II. II. III. 4.1 Bloomova taksonomska stopnja Vse klasifikacije ali taksonomije predpostavljajo, da je struktura taksonomskih stopenj deloma hierarhična, predvsem pa se posamezne stopnje v posameznih nalogah prepletajo in jih včasih ni lahko enoznačno razmejevati in določevati. Taksonomije oziroma klasifikacije so v veliki meri namenjene postavljanju ciljev. Učili naj bi celoto, pri preverjanju pa je potrebno paziti, da preverjamo in dosežemo vse taksonomske stopnje. Velikokrat velja, da naj bi naloga, ki meri znanje na višjih, bolj kompleksnih spoznavnih ravneh, načeloma vsebovala tudi zahteve z nižje ali nižjih stopenj. Pri razvrščanju navadno tako nalogo uvrstimo na najvišjo stopnjo, ki jo doseže njeno preverjanje. Potrebno pa je poudariti, da pri razvrščanju nalog na taksonomsko stopnjo vpliva stanje v razredu, kaj se je v razredu pri TiT predhodno dogajalo, kaj in kako smo določene vsebine z učenci obravnavali, kakšne probleme smo z njimi že reševali. Odvisno je tudi od populacije, predznanja, izkušenj učencev s posameznimi tipi nalog. Zato določevanje taksonomskih stopenj praviloma ni enoznačno. Poleg vsega ne smemo pozabiti, da vse taksonomije niso enako uporabne za vsa predmetna področja [22]. Bloomova taksonomija kognitivnih ciljev je najbolj razširjena in jo je izdelala skupina strokovnjakov z namenom, da bi preprečila kopičenje izpitnih vprašanj »nižje ravni«. Taksonomija pomaga, da se strokovnjaki o posameznih vprašanjih lažje sporazumevajo, uravnavala pa naj bi tudi načrtovanje in izvajanje pouka. Vsebuje šest stopenj (poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje), vendar pogosto zadostuje tristopenjska klasifikacija (znanje, razumevanje in uporaba). V naših šolah se pogosto ugotavlja, ali so si učenci zapomnili določene informacije oziroma podatke, kar pa vključuje le psihološke procese pomnjenja ali spomina. Sodobna šola zahteva več. Od učiteljev zahteva, da iščejo tudi "kako so učenci usvojili in razumeli učno snov, kako jo znajo reorganizirati in jo med seboj povezati, predvsem pa, ali znajo pridobljeno znanje uporabiti v novih okoliščinah". Da pa bi učitelji lahko 30 ugotavljali te novo zahtevane cilje, ki vključujejo intelektualne spretnosti in sposobnosti, morajo najprej sami razumeti in sprejeti te cilje. Leta 1956 so Benjamin S. Bloom in sodelavci na podlagi večletnega proučevanja objavili svoje izsledke o klasifikaciji vzgojno-izobraževalnih ciljih v knjigi The Taxonomy of Educational Objectives ali Taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev. Raziskovati so začeli predvsem zaradi dogodkov na konferenci, kjer so se pojavile težave pri razlagi različnih ciljev. Ugotovili so, da imajo različni ljudje (profesorji) različne definicije za posamezne taksonomske cilje in da med različnimi profesorji in raziskovalci vlada pojmovna zmeda, ki otežuje ali celo onemogoča komunikacijo. Npr.: "Večini učiteljev se zdi na prvi pogled »razumevaje« dovolj enopomensko opredeljen smoter." Toda razumevanje je možno preveriti na veliko različnih načinov. "Dokaz za razumevanje je, če učenec pravilno izvaja navodila ali ukaze, ki jih dajemo v tujem jeziku (npr. da vstane, dvigne roko), če smiselno izpolni vrzeli v tekstu, odgovori na odprta vprašanja v zvezi z vsebino, pove vsebino s svojimi besedami, najde v tekstu napake ali nelogičnosti in podobno." Tudi pojem znanje pisci učbenikov, učitelji in učenci različno razumejo." Enemu je znanje predvsem množica objektivno ugotovljenih »gotovih« resnic – podatkov, dejstev, pravil, teorij …, ki jih bo neutrudno nizal oziroma kopičil, ne oziraje se na zmogljivost in interese učencev. Drugemu je znanje nekaj dinamičnega, kar se stalno preoblikuje, da bo pritegnil učence v avanturo nastajanja in spreminjanja spoznanj – pomagal jim bo (z raznimi pobudami za eksperimentiranje in razpravo, z vprašanji) pri pridobivanju strategij mišljenja in spoznavanja, pri urejanju in kritičnemu tehtanju, izbiranju in povezovanju spoznanj." Glavni namen sestavljavcev taksonomije je bil ob upoštevanju pedagoških, logičnih in psiholoških principov sestaviti dosleden uporaben sistem, ki bi olajšal sporazumevanje strokovnjakov o ciljih in poučevanju nasploh. Taksonomija naj bi bila v pomoč tistim, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s poukom, da bi začenjali bolje razumevati zvezo med učnimi izkustvi, ki jih dajejo različni učni postopki, in med spremembami, do katerih pride pod njihovim vplivom v učencih. Smotre ali cilje so avtorji Taksonomije vzgojno-izobraževalnih ciljev razdelili v tri poglavitna področja, vendar v TiT po učnem načrtu uporabljamo le eno, in sicer prvo: 31 1. Kognitivno ali spoznavo področje vsebuje šest kategorij, ki so hierarhično razvrščene od preprostega in konkretnega h kompleksnemu in abstraktnemu (reprodukcija in prepoznavanje učne snovi ter zahtevnejše oblike miselne aktivnosti). Taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev predstavljam še v preglednici, v kateri so zajeta vsa področja in tudi njihova natančnejša razdelitev. Preglednica 4.2:Taksonomsko področje in kratek opis. Področje Kognitivno ali spoznavno področje. Kratek opis Vsebujejo nova spoznanja, informacije, vrednosti, pojme, teorije in vključujejo tudi načine pridobivanja znanj – iskanje po virih, reševanje problemov, poročanje o spoznanem. Čeprav so Bloom in sodelavci vzgojno-izobraževalne cilje razdelili v tri različna področja, se le-ta med seboj ne izključujejo. Ko učenec opravlja biološki eksperiment, pri tem uporablja določeno poznavanje podatkov, razume procese in zakonitosti poteka eksperimenta in materiala. Obvladati mora osnovne psihomotorične spretnosti ravnanja z aparati, pripomočki, epruvetami, mikroskopom … Ob delu pa občuti tudi veselje nad uspehom, žalost nad neuspehom, občudovanje naravnih procesov, poveča se interes do tega področja … Bloom in sodelavci so vzgojno-izobraževalne cilje s kognitivnega ali spoznavnega področja razvrstili v šest poglavitnih kategorij. To so: 1. poznavanje, 2. razumevanje, 3. uporaba, 4. analiza, 5. sinteza in 6. vrednotenje ali evalvacija. Ti cilji so razvrščeni hierarhično, od nižjih proti višjim stopnjam, tako da običajno višja stopnja obsega tudi nižje (na primer: ne moreš rešiti problema, ki terja uporabo, če nimaš ustreznega in dobro razumljenega znanja). V tej klasifikaciji je najnižja 32 kategorija znanje (v ožjem pomenu besede, sedaj poznavanje), nato se zvrstijo vse bolj kompleksne kategorije znanja, ki zahtevajo višjo stopnjo abstrakcije in posplošitve. Vsaka višja kategorija zahteva obvladovanje znanja in miselnih operacij iz prejšnjih kategorij. 4.2 Pokritost UN iz TiT glede na Bloomovo taksonomijo UN iz TiT je organiziran in pripravljen tako, da ustreza vsem šestim stopnjam Bloomove taksonomije. S pomočjo posameznih ciljev postopno pripeljemo učenca do tega, da na koncu osvoji čisto vse zastavljene cilje. Kako učenec osvoji te cilje, je odvisno predvsem od njega samega. Učitelj ga le vodi in usmerja ter strmi k temu, da čisto vsak posameznik osvoji znanje tehničnega risanja, ki je razdeljeno po Bloomovi taksonomski lestvici. V učnem načrtu je tehnično risanje razpršeno med številne vsebinske sklope. Lastnosti črt in izdelava tehnične dokumentacije se obravnavata že pri lesnih gradivih. Pojme kot so naris, tloris in stranski ris ves čas uporabljamo tudi pri drugih vsebinah, kjer potrebujemo več pogledov na posamezen predmet. Uporabo računalniške opreme in samostojno reševanje problema se ravno tako nanaša na že poprej obravnavane vsebinske sklope. Pri pravokotni in izometrični projekciji učenec le sestavi vse znanje in ga konstruktivno uporabi, da lahko brez težav pride do rešitve zastavljenega problema. Skozi UN zasledimo prav vse vsebine, ki so povezane s tehničnim risanjem in ustrezajo vsem šestim Bloomovim taksonomskim stopnjam. V NPZ so te stopnje razdeljene v tri sklope. Vsebinsko se stopnje ne spremenijo, ampak se le smiselno sestavijo. Tako imamo znanje in poznavanje združeni v I. taksonomsko stopnjo, razumevanje in uporabo združeni v II. taksonomsko stopnjo in sintezo ter vrednotenje v III. Taksonomsko stopnjo. Te stopnje so v vsebini razporejene po odstotkih in zavzemajo približno vsaka po tretjino vsebine. Taksonomske ravni v NPZ: taksonomska stopnja: znanje in poznavanje (30 %); 33 taksonomska stopnja: razumevanje in uporaba (55 %); taksonomska stopnja: reševanje problemov, vrednotenje (15 %). Ob pregledu celotnega UN ugotovimo, da se vsebinsko sklada z zastavljenimi cilji. Problem, ki se tukaj zastavlja pa je ali bo učenec te cilje osvojil ali ne. 4.3 Določitev preizkusa znanja V praksi se srečujemo s številnimi nalogami, ki preverjajo znanje učencev, vendar se pri večini nalog najdejo kakšne pomanjkljivosti oziroma neustreznosti. Tudi v NPZ smo našli in pojasnili nekaj neustreznosti pri nalogah. V ta namen smo v tem poglavju podali po eno nalogo, ki smo jo zastavili glede na Bloomove taksonomske stopnje in s pomočjo katerih bomo kasneje analizirali dejansko stanje znanja pri predmetu TiT. Namen preizkusa znanja je ugotoviti, ali so učenci pridobili dovolj znanja, da lahko rešijo naloge, ki so zastavljene glede na vsebino UN, taksonomske stopnje in predvideno znanje. Struktura nalog je tako kot v NPZ omejena na največ štiri različne tipe nalog. Pri sestavljanju pa smo upoštevali: Izbiro standardov in ciljev iz UN. Določitev možnih tipov nalog. Načrt vsebine končnega preizkusa (število nalog, učno področje, različne taksonomske ravni). Konstrukcijo končne verzije preizkusa. Izdelava in moderacija navodil za vrednotenje. Izvedba preizkusa in vrednotenje odgovorov na ciljni populaciji. 4.3.1 Tipi nalog za tehnično risanje Pri sestavi nalog izhajamo iz učnega načrta in NPZ. Na ta način zagotovimo vsebinsko veljavnost in ustreznost samih nalog. Preverjamo samo učne cilje in standarde znanja, 34 priloga 11.3, ki jih določa učni načrt. V nadaljevanju so predstavljeni primeri nalog razvrščeni po Bloomovih taksonomskih stopnjah in z različnim tipom reševanja [10]. Tipi nalog so: Izbirni tip nalog (IT). Naloge povezovanja (POV). Naloge kratkih odgovorov (KO). Naloge urejanja (UR). Naloge dopolnjevanja (DOP). Problemske naloge (PRB). 4.3.2 Primeri nalog Vsaka taksonomska stopnja zahteva svoje značilnosti in preverja učenčevo znanje na točno določenem področju. Za preverjanje znanja po Bloomovih taksonomskih stopnjah smo sestavili šest nalog, ki so po zahtevnosti težje od NPZ, vendar kljub temu ne presegajo UN. Prva in druga naloga ustrezajo I. taksonomski stopnji. Tretja in četrta naloga ustrezata II. taksonomski stopnji, peta in šesta naloga pa III. taksonomski stopnji. Vsaka naloga preverja učenčevo znanje, spretnosti in sposobnosti uporabe znanja na vsakodnevnih in učencu že poznanih primerih. 4.3.2.1 Poznavanje Poznavanje se kaže kot prepoznava ali obnova izrazov, simbolov, pravil in postopkov tako v pravokotni kot tudi izometrični projekciji. Sem prištevamo razločevanje obeh projekcij med ostalimi projekcijami, poznavanje značilnosti obeh projekcij, prepoznavanje posameznih delov projekcij v celotni projekciji, poznavanje vseh ostalih projekcij v pravokotni projekciji in poznavanje pravil risanja obeh projekcij. Znanje na stopnji poznavanja je zapomnitev [2]. Naloga preverja I. hierarhično stopnjo taksonomije in določa, ali učenec pozna pojme kot so naris, tloris in stranski ris. Gre za izbirni tip naloge (IT), ki je sestavljena iz samih poznanih elementov in je kot problem že nastopala v učenčevem življenju. Vsebinsko je zastavljena tako, da od učenca ne zahteva nič novega, kajti igralna kocka je predmet, ki 35 ga vsi učenci dobro poznajo. Postavitev učenca v dano situacijo, prostorska predstava kocke, ki kaže število 6, in razumevanje ter poimenovanje projicirnih ravnin v pravokotni projekciji, so bistveni pri reševanju naloge. Naloga se navezuje na cilje in standarde znanja iz UN: C1: Učenec razloži nastanek pravokotne projekcije na projicirni ravnini. TSZ1: Utemeljiti risanje v pravokotni projekciji iz vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. Besedilo naloge: S prijatelji ste igrali družabno igro »Človek ne jezi se«. Pri enem od metov je bila igralna kocka na številu 6 (figuro premakneš za šest mest). Navodilo reševanja: Obkrožite projekcijo, iz katere bi bilo razvidno vrženo število. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. (1 točka) A V narisu. B V stranskem risu. C V zgornjem risu. D V tlorisu. E V spodnjem risu. Rešitev: Za pravilen odgovor D dobi učenec 1 točko. 4.3.2.2 Razumevanje Za razumevanje pravokotne in izometrične projekcije je značilno dojemanje smisla in bistva le-te. Sem prištevamo razumevanje nastanka pravokotne in izometrične projekcije, opis nastanka obeh projekcij s svojimi besedami, utemeljevanje pomena risanja predmetov v eni ali drugi projekciji, utemeljevanje pomena projiciranja na več ravnin, razumevanje posameznih delov projekcij v celotni projekciji in njihov medsebojni odnos, medsebojni odnos različnih pogledov v izometrični projekciji, 36 presojanje in napovedovanje učinkov v projekcijah ter sklepanje o posledicah na osnovi sprememb ene od dimenzij ali projekcij predmeta. V nadaljevanju je podana naloga, ki preverja prvo hierarhično stopnjo taksonomije razumevanje. Gre za nalogo kratkih odgovorov (KO) kako narisati predmet na papir tako, da bomo o njem imeli podatke o vseh treh dimenzijah. Pravokotna projekcija (naris, tloris in stranski ris) nam omogoča prav to, da s pomočjo dvodimenzionalne slike (2D) prikažemi vse tri lastnosti predmeta (dolžina, širina in višina), ki jih ima predmet v trodimenzionalni razsežnosti (3D). Naloga se navezuje na cilje iz UN: C1: Učenec utemelji pomen risanja predmetov v pravokotni projekciji. C2: Učenec utemelji uporabo projiciranja na več ravnin. Besedilo naloge in navodilo reševanja: Utemelji, zakaj v pravokotni projekciji običajno projiciramo predmet na tri ravnine, ki jih imenujemo naris, tloris in stranski ris? (1 točka) Rešitev: Predmeti imajo v okolju tri razsežnosti (dimenzije). To so dolžina, širina in višina. Na papirju lahko predmete rišemo le v dveh dimenzijah, zato predmete nazorno predstavimo in prikažemo z več strani oziroma pogledov. Za popolno informacijo o predmetu potrebujemo vsaj tri poglede na predmet, od spredaj, od zgoraj in od strani. Učenec dobi 1 točko, če omeni problem risanja trirazsežnih predmetov na dvodimenzionalni list papirja. 4.3.2.3 Uporaba Ta se kaže v uporabi splošnih pravil pri risanju pravokotne in izometrične projekcije v konkretnih, za učenca novih primerih. Na tej stopnji so problemi risanja pravokotne in izometrične projekcije lahko podobni že znanim, vendar z nekaterimi novostmi. Bistvo je samostojno reševanje in pojasnjevanje problemsko zastavljenih nalog za risanje obeh projekcij z geometrijskim orodjem in svinčnikom, napovedovanje učinkov in posledic 37 povezanih s projekcijama. Na osnovi usvojenih principov in posplošitev mora učenec reševati nove probleme povezane tako z eno kot tudi drugo projekcijo. V nadaljevanju je podana naloga, ki preverja II. hierarhično stopnjo taksonomije. Gre za problemski tip naloge (PRB). Namen naloge je preveriti, ali je učenec sposoben samostojnega reševanja problema v pravokotni projekciji. Narisati projekcijo, iz katere bo razvidno, da učenec razume problem in hkrati ve, kaj vse mora v projekciji narisati, da bo lahko nekdo drug prebral zapisano, je vsebinsko zahtevna naloga, ki pa poda celovit pogled na možnost abstraktnega mišljenja in reševanja naloge. Naloga se navezuje na cilje in standarde znanja iz UN: C1: Učenec poišče možnosti uporabe pravokotne projekcije v praksi. MSZ1: Risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. MSZ2: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati najustreznejšo. TSZ2: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt. Besedilo naloge: Peter je na družinskem izletu v gozdu našel zelo star, vendar dobro ohranjen kovanec, ki je po velikosti spominjal na kovanec za 2 €. Da bi iz njega naredil obesek za verižico, je potrebno izvrtati luknjo. Doma ni imel vrtalnega stroja s stojalom, vendar se je spomnil na soseda, ki ga ima. Navodilo reševanja: Nariši kovanec in vse podrobnosti v zvezi z izvrtino, skozi katero boš lahko potegnil vrvico na takšen način, da bo sosed lahko izvrtal luknjo. Nariši projekcijo na prazen del te strani. (5 točk) Rešitev: Smiselna slika oziroma skica in projekcija kovanca (lahko tudi samo en pogled) iz katere je jasno razvidno, da učenec ali učenka natančno ve, o čem govori naloga in kaj se od njega ali nje zahteva. Smiselna velikost kovanca in temu primerna smiselna velikost izvrtine. Upoštevanje pravil tehničnega risanja za izvrtine ter kotiranje celotnega elementa. 38 Primer rešitve naloge: Slika 4.1: Projekcija kovanca. 4.3.2.4 Analiza Analiza zajema razstavljanje in razčlenjevanje pravokotne projekcije ter izometrične projekcije na njune sestavne dele ali elemente, ugotavljanje odnosov med temi deli in načine medsebojne povezave. Sem prištevamo določanje posameznih elementov v pravokotni projekciji, razčlenjevanje, primerjanje, ugotavljanje odnosov in povezav med projekcijami in načinov medsebojnih povezav projekcij. Bistvo je videnje struktur oziroma idej, ki so za sporočilom pravokotne in izometrične projekcije. Naloga preverja drugo hierarhično stopnjo taksonomije in je problemskega tipa (PRB). Vsebuje že predhodno pripravljen in dokončan izdelek P1, ki ga imajo učenci pred seboj in ga lahko primejo v roke, mirijo, tipajo, gledajo ter na podlagi tega rešujejo nalogo. Namen naloge je povezati pisani del naloge, kjer morajo narisati pravokotno projekcijo predmeta P2 in fizično že pripravljen predmet P1 ter na ta način ugotoviti sposobnost povezovanja pravokotne in izometrične projekcije. Naloga zahteva od učenca razumevanje pravokotne projekcije in sposobnost risanja le-te v celoti. Predmet 39 P1 je enostaven in sestavljen iz samih kvadrov, robovi so pravokotni in mere na centimeter natančne. Naloga se navezuje na cilje in standarde znanja iz UN: C1: Učenec utemelji uporabo projiciranja na več ravnin. C2: Učenec poišče možnosti uporabe pravokotne projekcije v praksi. MSZ1: Risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. MSZ2: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati najustreznejšo. TSZ2: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt. Besedilo naloge: Na mizi imate predmet P1. Slika 4.2: Predmet P1 v prostoru. Navodilo reševanja: Nariši pravokotno projekcijo predmeta P2, da bo dopolnil podani predmet P1 do celotnega kvadra dimenzij 60 mm x 60 mm x 120 mm. Privzemi, da so vsi koti 40 pravokotni in dimenzije (mere) na centimeter natančne (kotiranje ni potrebno). Nariši projekcijo na prazen del te strani. (3 točke) Rešitev: Za vsako pravilno narisano projekcijo na ravnino dobi učenec po 1 točko. Možne so 4 različne rešitve. Primer rešitve naloge: Slika 4.3: Naris, tloris in stranski ris predmeta. 4.3.2.5 Sinteza Sinteza je povezovanje delov in elementov v novo celoto. V to stopnjo znanja sodi povezovanje posameznih projekcij v novo pravokotno ali izometrično projekcijo, razvijanje in oblikovanje novih idej v posamezni projekciji, priporočanje in načrtovanje idejnih rešitev v ena ali drugi projekciji. Gre za urejanje in kombiniranje delov in elementov tako, da sestavljajo vzorec ali strukturo, ki do tedaj še ni obstajala, ali pa ni bila razvidna. Sem prištevamo utemeljevanje odločitev, samostojno interpretiranje še nepoznane problemske situacije, samostojno načrtovanje strategij v pravokotni ali izometrični projekciji in oblikovanje novih modelov in struktur v projekciji. Ravnanje na tej stopnji oblikujeta kreativnost in divergentnost. Odgovori so novi in enkratni. 41 Naloga preverja tretjo hierarhično stopnjo taksonomije. Gre za nalogo, ki vsebuje tako izbirni tip naloge (IT) kot tudi tip naloge dopolnjevanja (DOP). Za pravilno rešitev naloge se dopolni pravokotno oziroma izometrično projekcijo z manjkajočimi elementi. Naloga je sestavljena iz dveh delov in ima 4 možne točke, katerih ni dosegel nihče. V prvem delu naloge je bilo potrebno dokončati pravokotno projekcijo, kjer je bil stranski ris predmeta že narisan. V drugem delu naloge je bilo potrebno med tremi 3D slikami prepoznati predmet, ki so ga v prejšnjem delu naloge risali v pravokotni projekciji. Namen naloge je preveriti prostorsko predstavo in ugotoviti, ali so učenci sposobni prenesti vizualno sliko ustvarjeno v glavi na papir in obratno. Naloga se navezuje na cilje in standarde znanja iz UN: C1: Učenec utemelji uporabo projiciranja na več ravnin. MSZ1: Risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. TSZ1: Utemeljiti risanje v pravokotni projekciji iz vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. TSZ2: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt. Besedilo naloge: Pri pouku je Ksenija narisala samo eno projekcijo predmeta. Navodilo reševanja: a) Dolžina celotnega predmeta je 65 mm. Širina vodoravne stopnice pa je 15 mm. Dopolni spodnjo sliko pravokotne projekcije predmeta in ga kotiraj. (3 točke) 42 Slika 4.4: Pravokotna projekcija (stranski ris) predmeta. b) Kateri predmet ima stranski ris v zgornji a nalogi? Obkroži črko pod pravilno sliko. (1 točka) A B C Slika 4.5: Slikovni izbor predmetov. Rešitev: a) Za vsako pravilno narisano projekcijo dobi učenec po 1 točko in za pravilno kotirane mere dobi učenec še 1 točko. Možne so 3 točke. 43 Slika 4.6: Pravokotna projekcija predmeta. b) Za pravilen odgovor C dobi učenec 1 točko. 4.3.2.6 Vrednotenje Vrednotenje ali evalvacija je presoja idej, argumentov, rešitev in izdelkov v skladu z nameni in po različnih kriterijih. Kriteriji so lahko notranji (presojanja primernosti podatkov, zanesljivost opazovanj) ali zunanji (presojanja učnega gradiva glede na izbrane ali spominske kriterije). Sem prištevamo vrednotenje raznih rešitev in postopkov nastanka pravokotne ali izometrične projekcije, presojo primernosti, ustreznosti, izčrpnosti podatkov, zanesljivosti opazovanj, postopkov v eni ali drugi projekciji ter presojo dela in dokumenta glede na argumente, dokaze. Naloga preverja tretjo hierarhično stopnjo taksonomije. Po težavnosti spada med zelo težke naloge in preverja sposobnost učencev celovitega in samostojnega reševanja problema. Nalogo je potrebno razumeti, jo preučiti, si zastaviti potek reševanja in jo po svoji zmožnosti smiselno rešiti. Problem je vzet iz vsakdanjega življenja in se je z njim že marsikdo vizualno tudi srečal. Maksimalno število točk, katere je lahko učenec dosegel, je bilo 9 točk in je zajemalo risanje izometrične projekcije, vidnih nevidnih 44 robov, risanje pasje ute v merilu in risanje vrat pasje ute. Dodatno so morali učenci utemeljiti obliko pasje ute ter mere pasje ute. S takšno nalogo smo preverili, ali so s pomočjo naučenega sposobni rešiti praktičen življenski problem, ki se jim zastavlja. Naloga se navezuje na cilje in standarde znanja iz UN: 1C: Učenec utemelji risanje predmetov v izometrični projekciji. 2C: Učenec opiše nastanek slike predmeta v izometrični projekciji skicira in nariše predmet v izometrični projekciji. 3C: Učenec poišče možnosti uporabe izometrične projekcije v praksi. MSZ3: Skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe izometrične projekcije v praksi. TSZ3: Utemeljiti risanje predmetov v izometrični projekciji in opisati nastanek slike predmeta v izometrični projekciji. Risati projekcije z roko in grafičnim orodjem CAD. MSZ4: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelavo preprostega uporabnega oziroma funkcionalnega predmeta. Besedilo naloge: Doma je Primož vztrajno prepričeval starše, naj mu kupijo psa. Starši so od njega zahtevali, naj najprej nariše načrt za pasjo uto. Višina slemena naj bo vsaj 1,2 m od tal. V njej naj bo dovolj prostora za psa, ki potrebuje vsaj 1 m2 ležišča. Navodilo reševanja: a) Nariši izometrično projekcijo pasje ute in upoštevaj dane pogoje. Nariši projekcijo na prazen del te strani. (5 točk) b) Zakaj predlagaš takšno rešitev (obliko pasje ute)? Odgovor zapiši na črto. (1 točka) c) Kaj vse si upošteval/a pri načrtu pasje ute? Odgovor zapiši na črto. (3 točke) 45 Rešitev: a) Možnih je 5 točk. Za izometrično projekcijo oziroma razmišljanje reševanja naloge v tej smeri dobi učenec 1 točko. Za risanje pasje ute v merilu dobi učenec 1 točko. Za pravilno narisano projekcijo dobi učenec 3 točke, za vsak pojem posebej po eno točko. b) Za utemeljitev oblike pasje ute dobi učenec 1 točko. c) Za utemeljitev mer dobi učenec 3 točke, in sicer za utemeljitev širine in višine vrat ter obliko prostora. Primer rešitve naloge: Slika 4.7: Izometrična projekcija pasje ute. 4.4 Točkovanje po nalogah Maksimalno število možnih točk je znašalo 23. Glede na težavnost in vsebino so posamezne naloge imele več oziroma manj točk. Točkovanje je prirejeno glede na obveznosti, ki jih mora učenec pri posamezni nalogi opravit. Nato se tudi sama zahtevnost naloge točkuje po kriterijih, ki jih uporabljajo pri točkovanju nalog NPZ. 46 Najmanjše število možnih doseženih točk pri posamezni delni nalogi je 1, največje pa 3. Točke se pri posameznih nalogah skupaj seštevajo. Pri šesti nalogi je skupaj 9 točk. V preglednici 4.3 je prikazan razpored točk glede na posamezen del naloge in kot celota. Preglednica 4.3: Pregled točkovanja posamezne naloge preizkusa znanja. Naloga 1 2 3 4 Rešitev 5 a) b) a) b) c) 6 Točke 1 1 5 3 3 1 5 1 3 SKUPAJ Skupaj 1 1 5 3 4 9 23 47 48 5. ANALIZA REZULTATOV Preizkus znanja iz TiT je opravljalo 50 učencev 9. razreda iz štirih OŠ (50 % učenk in 50 % učencev). Glede na lokacijo je bilo 16 % učencev iz Ljubljane, 14 % iz Idrije, 30 % iz Nove Gorice in 40 % iz Goriških brd. Kraji so bili izbrani z geografsko določenim namenom. Ljubljana kot glavno, obljudeno in veliko mesto, polno raznolikih učencev različnih narodnosti in sposobnosti. Idrija kot manjše, geografsko oddaljeno mesto s pretežno industrijskim in kmečkim prebivalstvom. Nova Gorica kot srednje veliko, obmejno in sofisticirano okrožje z mešanim prebivalstvom. Goriška brda kot najmanjše, ravno tako geografsko nekoliko od mesta odmaknjeno območje in s pretežno kmetijsko usmerjenim prebivalstvom. Med učenci in učenkami smo vedno izbrali enako število predstavnikov glede na spol. Preizkus znanja je obsegal skupaj 6 nalog. Maksimalno možno število točk, ki jih je lahko učenec dosegel, je bilo 23, priloga 11.1. V preglednici 6.1 so podane naloge preizkusa znanja in za vsako nalogo so v okviru vsebinskega področja podani cilji, taksonomska raven in vrsta standarda. Preglednica 5.1 Naloge in cilji preizkusa znanja. N 1 2 3 4 5a 5b 6a 6b 6c PRAVOKOTNA IN IZOMETRIČNA PROJEKCIJA Taksonomska Cilji raven Pozna projekcije. I Utemelji pomen projiciranja na več ravnin. I Razume pravokotno projekcijo in jo zna uporabiti. II V celoti zna narisati pravokotno projekcijo. II Zna dokončati pravokotno projekcijo. II Zna povezovati pravokotno projekcijo in 3D sliko. II V celoti zna narisati izometrično projekcijo. III Zna razložiti narisano izometrično projekcijo. II Zna razložiti, kaj je potrebno upoštevati pri izometrični projekciji. II Standard Minimalni Temeljni Temeljni Temeljni Minimalni Temeljni Temeljni Minimalni Minimalni V nadaljevanju si bomo pogledali analizo posamezne naloge in skupen dosežek učencev. 49 5.1 Analiza nalog V naslednjih poglavjih so predstavljeni rezultati nalog iz preizkusa znanja in interpretacija posameznih nalog. 5.1.1 Naloga 1 Nalogo je pravilno rešilo 78 % vseh učencev, od tega 36 % deklet in 42 % fantov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se glede na spol reševanje naloge bistveno ne razlikuje. Večina jih razume in pozna dele pravokotne projekcije in projicirne ravnine. Pri rezultatih in podanih odgovorih je pri nalogi 14 % učencev obkrožilo odgovor, ki ne spada k pravokotni projekciji (npr. odgovor E v spodnjem risu ali odgovor C v zgornjem risu). 5.1.2 Naloga 2 Učencev, ki so znali razumeti in omeniti problem risanja 3D predmetov, je bilo 64 %, od tega 36 % deklet in 28 % fantov. 5.1.3 Naloga 3 Naloga je predstavljala težji problem, katerega je v celoti rešilo 14 % učencev, kar lahko razberemu tudi s slike 5.1. Kar 28 % učencev naloge ni začelo reševati oziroma niso naredili ničesar, kar bi pokazalo, da vedo, kakšen problem je zastavljen. V povprečju so dosegli pri nalogi 42 % od možnih 100 %. Pri tej nalogi so bile naloge učenca, ki jih je moral opraviti in rešiti, risanje projekcije (skica), smiselna velikost kovanca in izvrtine ter kotiranje. Prav slednje - kotiranje, je predstavljalo največji problem. Iz tega lahko razberemo, da učenci le s težavo sami pripravijo dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko drugi razbrali rešitev. Le redki so sploh sposobni zaključiti nalogo s kotiranjem, katerega na podlagi rezultatov večina učencev sploh ne pozna oziroma ne zna uporabiti. Dekleta so v povprečju dosegla 2 točki, fantje 1 točko. 50 Slika 5.1: Porazdelitev odstotnih točk pri nalogi 3 (Bela – najmanj = 0 točk, črna – največ = 5 točk). 5.1.4 Naloga 4 Učenci so nalogo reševali pod pričakovanji, saj je le 6 % učencev nalogo rešilo v celoti. 60 % učencev naloge ni znalo rešiti, 34 % učencev pa je nalogo rešilo delno. Dekleta so v povprečju dosegla 0 točk, fantje 1 točko. Slika 6.1: Porazdelitev odstotnih točk pri nalogi 4 (Bela – najmanj = 0 točk, siva = 1 točka, črna – največ = 3 točke). 51 5.1.5 Naloga 5 Pri tej nalogi kar 48 % učencev ni doseglo niti točke, 40 % učencev je doseglo 1 točko, 8 % učencev 2 točki in 4 % učencev 3 točke. Glede na rezultate naloge lahko sklepamo, da učenci pravokotne projekcije ne znajo dokončati v celoti in jim takšen tip naloge predstavlja veliko težavo. Tako kot pri nalogi 2 tudi pri tej nalogi učenci niso znali kotirati predmeta. Tako dekleta kot fantje so v povprečju dosegli 1 točko. Slika 6.2: Porazdelitev odstotnih točk pri nalogi 5 (Bela – najmanj = 0 točk, svetlo siva = 1 točka, temno siva = 2 točki, črna – največ = 4 točke). 5.1.6 Naloga 6 Rezultati so pokazali, da je naloga vsekakor upravičeno veljala kot zahtevna, saj kar 52 % učencev pri nalogi ni dobilo nobene točke. 18 % učencev je doseglo 1 točko, 12 % učencev je doseglo 2 točki, 12 % učencev je doseglo 3 točke, 4 % učencev je doseglo 4 točke in le 2 % učencev je doseglo 7 točk. Učenci (dekleta in fantje) so pri nalogi v povprečju zbrali 1 točko, kar je za nalogo, ki je imela 9 možnih točk, zelo malo. 52 Slika 6.3: Porazdelitev odstotnih točk pri nalogi 6 (Bela – najmanj = 0 točk, svetlo siva = 1 točka, temno siva = 4 točke, črna – največ = 7 točk). 5.2 Skupna analiza preizkusa znanja Pri preizkusu znanja TiT smo obravnavali 50 učencev. Povprečni dosežek učencev je znašal 5,8 točke od 23 možnih točk oz. 25,3 %. V nadaljevanju podajamo analizo glede na doseganje minimalnih in temeljnih standardov znanja in analizo doseganja taksonomskih stopenj. Uspešnost je pri vseh šestih nalogah precej nihala od relativno nizke (naloga 6.), kjer so učenci v povprečju od 9. možnih točk dosegli le 1 točko, do dokaj visoke (naloga 1.), kjer je 78 % učencev pravilno rešilo nalogo. Iz uspešnosti dosežkov je mogoče povzeti, da učenci poznajo nekatere lastnosti in zakonitosti obeh projekcij, vendar pa ne v tolikšni meri, kot bi si želeli. Znanje pravokotne projekcije prevladuje nad znanjem izometrične projekcije. Ko pogledamo celoviten dosežek učencev in povzamemo skupno sliko rezultatov preizkusa znanja, ugotovimo, da so rezultati, ki smo jih obdelali in uporabili, pokazali zaskrbljujoče stanje znanja TiT. Če komentiramo in analiziramo diagram na sliki 6.4 vidimo, da je kar 96 % učencev doseglo rezultat nižji od 50 % možnih doseženih točk. S črno piko je na diagramu označen povprečnen odstotek doseženih točk, ki znaša 25,30 53 %. Največje število točk, ki je bilo doseženo, je bilo 12 točk, kar znaša 52 %. Najslabše pa 0 točk in znaša 0 %. Iz skupnega rezultata je razvidno, da učenci nimajo potrebnega znanja in da je njihovo znanje vse prej kot zadostno. V primerjavi z NPZ, kjer so rezultate ocenili na zadovoljive, bi lahko rekli, da so ti rezultati ravno nasprotni oziroma zaskrbljujoči. Učenci ne znajo prenesti znanja na bolj kompleksne in zahtevnejše primere in se ob nalogi, ki od njih zahtevajo nekaj samostojnosti in iznajdljivosti, preprosto ne znajdejo oziroma ne znajo poiskati rešitve. Že najosnovnejših nalog, kot sta nalogi 1. in 2. niso vsi rešili pravilno. Iz tega lahko sklepamo, da tudi najosnovnejših pojmov (oznaka in poimenovanje koordinat, imena projicirnih ravnin) pravokotne projekcije ne poznajo. Cilji, ki naj bi jih dosegli in katere smo pričakovali, da jih bodo osvojili v preizkusu znanja, so bili sicer postavljeni višje (več samostojnega dela, nepripravljene koordinatne mreže …) kot pri NPZ, vendar pa s povprečnim rezultatom vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Doseženih 5,8 točke, kolikor znaša povprečni rezultat, je brezkompromisno slab rezultat. Slika 6.4: Porazdelitev odstotnih točk pri preizkusu znanja iz TiT. Uspešnost reševanja po tipu naloge. Učenci so v povprečju najbolj uspešno reševali naloge izbirnega tipa, najmanj uspešno pa problemske naloge. Tako so pri prvi nalogi (IT) dosegli največje povprečno število točk 0,78 od 1 možne, pri zadnji nalogi pa 54 najmanj, 0,12 točke od 9 možnih. Sledile so naloge kratkih odgovorov (KO) z 0,64 točke od 1 možne in naloga dopolnjevanja (DOP) z 0,17 točke od 4 možnih. Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh. Glede na zahtevnost in vsebino posamezne taksonomske stopnje, so učenci le-te dosegali po pričakovanjih. V nadaljevanju bomo podali rezultate po taksonomskih stopnjah od prve do zadnje. Preglednica 5.2:Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh. Naloga 1 2 3 4 5 6 Cilj Pozna projekcije. Utemelji pomen projiciranja na več ravnin. Razume pravokotno projekcijo in jo zna uporabiti. V celoti zna narisati pravokotno projekcijo. Zna dokončati pravokotno projekcijo. Zna povezovati pravokotno projekcijo in 3D sliko. Zna dokončati pravokotno projekcijo. Zna povezovati pravokotno projekcijo in 3D sliko. V celoti zna narisati izometrično projekcijo. Taks. raven I I II III Povprečno št. točk/ možnih 0,78/1 0,64/1 0,42/5 0,17/3 II 0,17/4 III 0,12/9 (I) Znanje in poznavanje. Nalogi 1 in 2 sta bili podani z namenom preverjanja I. taksonomske stopnje. Ti dve nalogi sta bili glede na število doseženih točk tudi najboljše ocenjeni. Prvo nalogo je pravilno rešilo 78 % učencev, drugo pa 64 % učencev. Rezultati dokazujejo, da so učenci osvojili predvideni nivo znanja za UN. (II) Razumevanje in uporaba. Nalogi 3 in 4 sta preverjali II. taksonomsko stopnjo, kjer učenci že pokažejo svoje razumevanje problema in uporabo znanja. Učencev, ki so ti dve nalogi rešili v celoti, je bilo zanemarljivo malo in posledično se II. taksonomska stopnja ni dosegala v takšnem številu kot I. (III) Reševanje problemov in vrednotenje. Tretjo taksonomsko stopnjo sta preverjali 5. in 6. naloga. Glede na doseženo število točk oziroma na odstotek doseženih točk ugotovimo, da je le 2 % učencev doseglo tretjo stopnjo. To je stopnja, kjer učenci pokažejo svojo samostojnost in stopnjo razumevanja, da lahko sami rešijo zastavljen problem obeh projekcij v celoti. Najslabše dosežena III. taksonomska stopnja kaže, da je stanje znanja na I. in II stopnji. 55 Uspešnost reševanja po razredu. Iz rezultatov lahko zaključimo, da v uspešnosti reševanja glede na vsebine, ki se poučujejo v 7. oziroma 8. razredu, obstajajo ogromne razlike. Povprečna uspešnost reševanja vsebin, ki se poučujejo v 7. razredu, je 0,43, povprečna uspešnost reševanja vsebin, ki se poučujejo v 8. razredu, pa 0,15. Uspešnost reševanja po minimalnih in temeljnih standardih. UN podaja minimalne in temeljne standarde znanja, ki naj bi jih učenci dosegli, priloga 11.3. V preizkusu so učenci dosegli standarde TSZ1 in MSZ2, standard TSZ2 pa je doseglo le 14 % učencev. Standardov MSZ1, TSZ3 (delno) in TSZ4, ki vsebujejo oziroma temeljijo na uporabi računalnika in ustrezne programske opreme, nismo vključevali v obdelavo, ker se glede na izkušnje in opremljenost OŠ ne dajo enakovredno primerjati zaradi različne infrastrukture in opremljenosti šol. Če pogledamo minimalne in temeljne standarde 7. razreda, priloga 11.3.1, opazimo, da so naloge prevejale prav vse. Minimalna standarda MSZ1 in MSZ2 ter temeljni standard TSZ1, ki so jih preverjale naloge 1-3, so bili najbolje doseženi glede na analizo rešitev in odstotek točk. Temeljni standard TSZ2 pa jim je pri nalogah 3-5 predstavljal veliko težavo in ga je doseglo le 12 % učencev. Minimalna standarda MSZ3 in MSZ4 ter temeljni standard TSZ3 so standardi 8. razreda (priloga 11.3.2). Preverjali smo jih v nalogi 6 (priloga 11.1.6), vendar le-ti niso bili doseženi. Izometrična projekcija, ki je določena s temi standardi, je tudi v nalogi predstavljala problem, ki so ga bili le redki sposobni rešiti. Tako je le 2 % učencev doseglo 7 točk od 9 možnih. Vsi ostali rezultati so bili slabši od 5 doseženih točk, kar lahko razberemo v poglavju 6 na sliki 6.3. 5.3 Primerjava rezultatov z NPZ 2010 V nadaljevanju je zapisana primerjava rezultatov glede na tip naloge, taksonomsko raven, po razredu in minimalnih ter temeljnih standardih. Primerjava po tipu naloge. Po tipu nalog se v obeh primerih pokaže, da najboljše rešujejo naloge izbirnega tipa in najslabše rešujejo naloge problemskega tipa. Iz 56 dosežkov je možno povzeti, da učenci poznajo pravila tehničnega risanja in so uspešni v znanju, prepoznavanju in razumevanju le-tega. Ne znajo pa analizirati in znanje uporabiti v praksi oziroma na konkretnih primerih. Če primerjamo rezultate NPZ in rezultate preizkusa znanja, ugotovimo, da so v obeh primerih učenci uspešno reševali naloge s področja pravokotne projekcije (naloge 1, 2, 3, 4, 5), slabše rezultate pa so dosegli pri nalogah, ki so preverjale poznavanje izometrične projekcije (naloga 6), pri kateri je bila potrebna dobra prostorska predstavljivost, samostojnost in dobro poznavanje lastnosti izometrične projekcije. Razhajanj glede na tip naloge med NPZ in preizkusom znanja ni. Primerjava po taksonomskih ravneh. Naloge NPZ so v večini primerov sestavljene za nižje taksonomske stopnje in tako ne preverjajo zmožnost prenosa znanja v težjih primerih. Ko smo takšne naloge sestavili v preizkusu znanja, se je izkazalo, da učenci ne vedo oziroma ne znajo rešiti nalog, v katerih se od njih zahteva nekaj več, kar ni v U in DZ, a kljub temu ne presega UN. Vseeno lahko iz rezultatov povzamemo, da učenci ne absorbirajo želenega znanja in naloge, ki spadajo v II. in III. taksonomsko raven, le s težavo rešujejo. Takšne naloge, ki spadajo v višje taksonomske stopnje, so v NPZ nekateri učenci rešili, pri preizkusu znanja pa te stopnje niso bile dosežene. Razhajanja glede na taksonomsko raven so, saj so pri našem preizkusu znanja učenci dosegli le I. in II. taksonomsko raven, v NPZ pa so učenci dosegli tudi III. taksonomsko raven. Primerjava po razredu. Tako NPZ kot tudi preizkus znanja sta obsegala naloge iz 7. in 8. razreda. V obeh primerih se je izkazalo, da učenci dosegajo boljše rezultate pri nalogah, ki obravnavajo vsebino 7. razreda, in slabše rezultate pri nalogah, ki obravnavajo vsebino 8. razreda. Razhajanj glede na razred med NPZ in preizkusom znanja ni. 57 Primerjava po minimalnih in temeljnih standardih. Učenci so v obeh primerih nekoliko uspešneje reševali naloge, ki so preverjale minimalne standarde, kot naloge, ki so preverjale temeljne standarde. Razhajanj glede na minimalne in temeljne standarde med NPZ in preizkusom znanja ni. Vsi rezultati NPZ se skladajo z rezultati preizkusa znanja, razen rezultatov po taksonomskih ravneh. Razlika je zaznavna pri povprečnih doseženih točkah in končnem dosežku, ki pa ni nujno posledica razlik v znanju, temveč v načinu ocenjevanja in vrednotenja nalog. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da razhajanja obstajajo. Primanjkljaj se vidi zlasti v doseganju taksonomskih stopenj. 58 6. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ZNANJA Znanje, ki ga pridobijo učenci pri vsebini tehničnega risanja, ne dosega želenih rezultatov in ciljev. Čeprav so rezultati NPZ zadovoljivi, kaže preizkus znanja, ki presega smernice NPZ, ravno nasprotno. Predpostavimo, da UN določa za TiT primerne učne cilje in da učitelji poučujejo po svojih najboljših močeh. Tehnično risanje ni vsebina, ki bi jo lahko vsak učenec privzel kot lahko. Natančnost, strpnost, prostorska predstava in številni drugi dejavniki so tisti, ki še tako preproste cilje naredijo nedosegljive. 6.1 Učbeniki in delovni zvezki Ob pregledu učbenikov in delovnih zvezkov za TiT bomo v nadaljevanju poiskali povezavo v tem, ali je snov podana pomanjkljivo in/ali delovni zvezki ne zajemajo primernih nalog; na primer problemskih tipov in višjih taksonomskih stopenj, ki bi učence spodbudile k razmišljanju in doseganju boljših rezultatov. Pregledali bomo učbenike (U), od U1–U3 [24, 26, 28] za 7. razred in od U4–U6 [30, 32, 34] za 8. razred ter delovne zvezke (DZ), od DZ1–DZ3 za 7. razred in DZ4–DZ6 [25, 27, 29] za 8. razred [31, 33, 35]. 6.1.1 U in DZ za 7. razred U1 [24]. Pravokotna projekcija je pojasnjena z risanjem enostavnih predmetov, sledi risanje zahtevnejših predmetov. Pri razlagi pravokotne projekcije ni dovolj le govor, zato potrebujemo za prikaz nastanka pravokotne projekcije pripomoček, s katerim ponazorimo prostor in predmet v njem. V učbeniku sta pojma projekcije in pravokotne projekcije najprej obravnavana s pomočjo modela hiše, nato sledi razlaga projiciranja v prostorskem kotu. Po osvojitvi pravil risanja pravokotne projekcije učbenik nadaljuje z risanjem v programu ciciCAD. Postopno je po korakih opisan nastanek pravokotne projekcije predmeta v omenjenem programu. Na koncu poglavja je opisano risanje kvadra z geometrijskim orodjem in svinčnikom ter računalniškim CAD orodjem. 59 DZ1 [25]. V DZ1 prva naloga opisuje in zahteva izdelavo prostorskega kota. Druga naloga preverja, ali učenec prepozna telesa, ki so narisana v pravokotni projekciji. V tretji nalogi učenec dopolni pravokotno projekcijo predmeta tako, da nariše eno od manjkajočih projekcij. Sledijo naloge za samostojno risanje pravokotne projekcije danega predmeta. V delovnem zvezku ni nalog za risanje pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. U2 [26]. V poglavju Skiciranje in pravokotna projekcija so postopno razložena pravila skiciranja ter nastanka pravokotne projekcije. V nadaljevanju je postopoma (po korakih) podan nastanek prostoročne risbe z dodanim nazornim slikovnim gradivom. Nadaljujemo s podpoglavjem Pravila tehničnega risanja, kjer sta v uvodni razlagi opisani dve možnosti tehničnega risanja predmeta, in sicer: predmet lahko predstavimo s tehnično risbo, tako kot bi ga fotografirali, torej gledamo nanj v prostoru, lahko pa ga pogledamo pravokotno na stranico predmeta in jo narišemo. Sledi nazorno in postopno razložen ter prikazan nastanek pravokotne projekcije jeralnika. Za boljšo predstavljivost prikazane poti od predmeta do pravokotne projekcije je omenjena uporaba računalniških programov. DZ2 [27]. V DZ2 sta v poglavju Skiciranje in pravokotna projekcija dve nalogi dopolnjevanja skice predmeta. Za nastanek pravokotne projekcije imamo nalogo za sestavljanje prostorskega kota. Za risanje pravokotne projekcije je podana naloga, kjer učenec dopolni narisano pravokotno projekcijo pasje ute v prostorskem kotu ter v koordinatni sistem skicira njeno pravokotno projekcijo. Dani sta še dve nalogi dopolnjevanja projekcij skoblja in sestavljenega predmeta. V delovnem zvezku ni nalog za risanje pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. U3 [28]. V U3 je poglavje o pravokotni projekciji razdeljeno na več sklopov. Pri nastanku pravokotne projekcije je vsak korak ob slikovnem gradivu obširno pojasnjen z razlago. V poglavju pravokotna projekcija je velik del namenjen tehničnemu risanju s pomočjo grafičnega računalniškega orodja ciciCAD. Najprej je pojasnjeno delovanje programa, in sicer sta opisana dva načina: rišemo lahko s pomočjo ukaznih orodnih vrstic ali s pomočjo ikon. V učbeniku je predstavljen lažji način dela z ikonami. V več korakih in s slikovnim gradivom je opisan postopek nastajanja pravokotne projekcije črke L v programu ciciCAD. 60 DZ3 [29]. V DZ3 so tri naloge dopolnjevanja projekcij v koordinatnem sistemu pravokotne projekcije in tri naloge s slikovnim gradivom za tehnično risanje pravokotne projekcije danega predmeta. Pogrešamo primere nalog za tehnično risanje s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V vseh učbenikih za 7. razred OŠ imamo razlago nastanka pravokotne projekcije zgrajeno po učnih načelih postopnosti in nazornosti. Učbenika U1 in U3 imata poleg razlage nastanka pravokotne projekcije s svinčnikom in geometrijskih orodjem tudi široko razlago konstruiranja pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V nobeno razlago nastanka pravokotne projekcije ni vključena oznaka koordinatnih osi (x, y, z) v koordinatnem sistemu. Glede na to, da imajo naloge na NPZ za risanje pravokotne projekcije v pomoč pravokotno koordinatno mrežo, bi morali zaslediti vsaj kakšen primer takšnega tehničnega risanja. V DZ zasledimo naloge dopolnjevanja (DOP), naloge odprtega tipa s slikovnim gradivom in naloge pri katerih je zahtevan kratek odgovor (KO). Pravokotne projekcije so vstavljene v pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih osi. V nobenem DZ ni primerov nalog za razlago konstruiranja pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. Vsebinsko vsi DZ pokrivajo zastavljene cilje iz učnega načrta. Naloge zagotavljajo, da učenec utemelji pomen risanja predmetov v pravokotni projekciji, razloži nastanek pravokotne projekcije na projicirni ravnini, utemelji uporabo projiciranja na več ravnin in poišče možnosti uporabe pravokotne projekcije v praksi. 6.1.2 U in DZ za 8. razred U4 [30]. Uvodoma je predstavljen pomen in uporaba risanja izometrične projekcije v vsakdanjem življenju. Obravnava izometrične projekcije je zgrajena po načelu postopnosti. Nastanek izometrične projekcije je prikazan z risbami stola in kvadra z različno dolgimi robovi. Poleg same razlage nazorno z demonstracijskimi primeri prikazuje nastanek izometrične projekcije. V naslednjem poglavju po korakih prikazuje in razloži nastanek sestavljenega predmeta. Konstruiranje krogov v izometrični projekciji je dodano za sposobnejše učence, ki želijo risati predmete z izvrtinami ali 61 valjastimi deli. Risbe nenavadnih predmetov spodbudijo učence h konstrukciji samostojnega nenavadnega predmeta. Naloge v veliki meri pomagajo razvijati prostorsko predstavo. DZ4 [31]. DZ4 vsebuje štiri naloge v poglavju Izometrična projekcija. Prva naloga preverja obvladanje transformacije pravokotno prikazanega predmeta v izometrično projekcijo, kjer je v pomoč 3D mreža z označenimi koordinatnimi osmi za risanje izometrične projekcije. V naslednji nalogi je potrebno dokončati izometrično projekcijo tako, da se poudarijo vidni robovi. V tretji nalogi je potrebno v izometrični projekciji poudariti vidne robove in v pravokotni projekciji te hiše dodati manjkajoče elemente. V zadnji nalogi učenec med več prostorsko prikazanimi predmeti izbere enega in nariše izometrično projekcijo predmeta v 3D mreži brez označenih osi. U5 [32]. V U5 prvi primer prikazuje pravokotno in izometrično projekcijo sekača. Pravokotni pogledi na sekač nam pokažejo prave velikosti robov. Za risanje predmetov v izometrični projekciji je naprej razložen koordinatni sistem s posebnim kotom med x in y osjo. Nato sta ob slikovnem gradivu predstavljena dva načina nastanka izometrične projekcije sestavljenega predmeta. Pri prvem načinu narišemo posamezne sestavine od spodnje proti vrhnji in predmet sestavimo v celoto. Pri drugem načinu najprej narišemo zunanje mere predmeta, nato odvzemamo odvečne elemente enega za drugim in oblikujemo pravo podobo predmeta. V zadnjem podpoglavju je nazorno prikazana transformacija izometrične v pravokotno projekcijo za dva sestavljena predmeta. DZ5 [33]. Delovni zvezek vsebuje pet nalog za utrjevanje znanja iz izometrične projekcije. V prvi nalogi je dana izometrična projekcija, potrebno je dokončati pravokotno projekcijo. Drugi dve nalogi sta ravno obratni, saj imata dano pravokotno projekcijo in je potrebno dokončati izometrično projekcijo. Naslednja naloga zahteva, da si učenec izbere poljubni predmet, ki ga nariše v pravokotni in izometrični projekciji. Zadnja naloga vključuje uporabo računalniških programov, kjer učenec izbere pravokotno projekcijo poljubnega oglatega telesa in nariše zanj izometrično projekcijo ter nato z računalniškim programom preveri svojo rešitev. U6 [34]. Ob narisani mizi, ki jo potrebujemo v naši novi sobi, je v treh korakih predstavljen prikaz predmeta v izometrični projekciji. Sledi v številnih korakih prikazan 62 nastanek zvočne skrinjice, ki ima obliko kvadra v izometrični projekciji. Najprej je postopno prikazana konstrukcija kvadra v izometrični projekciji, nato se naloga nadaljuje z risanjem zvočne skrinjice z zvočniki, kjer je postopoma prikazan nastanek kroga v izometrični projekciji. V zadnjem koraku risba zvočnika ni popolna, manjkajo še vrisani manjši krogi. Učencem je podan razmislek, kako bi v narisano zvočno omarico vrisali še eno elipso. Sledi postopno sestavljen predmet, ki je po številnih korakih narisan v izometrični projekciji s pomočjo programa ciciCAD. V vsakem koraku je ob natančni razlagi poteka risanja izometrične projekcije dodana risba narisanega predmeta v ciciCAD-u in uporabljene sličice uporabljenih ikon. Kot namig in v razmislek je dodana projektna naloga o idejnem načrtu kompleksnejšega izdelka. DZ6 [35]. V DZ6 je več nalog o izometrični projekciji kot v ostalih DZ. Imamo sedem nalog za ročno tehnično risanje in dve nalogi za računalniško konstruiranje izometrične projekcije. V prvi in drugi nalogi je predmet narisan v izometrični projekciji, potrebno je dopolniti pravokotno projekcijo. V tretji in četrtni nalogi je obratno zastavljena naloga. V peti nalogi so dana geometrijska telesa, iz katerih učenec sestavi poljubno telo in ga skicira v izometrični projekciji. V šesti nalogi je dan krog, ki ga je potrebno konstruirati v izometrični projekciji in poimenovati nastali lik. V sedmi nalogi je prikazana zvočna skrinjica, v katero učenci poskušajo vrisati zvočnika, katerih primera sta podana v omenjeni pravokotni projekciji. Pri vseh nalogah je zahtevano dobro razumevanje nastanka izometrične projekcije, obvladanje transformacije pravokotno prikazanega predmeta v izometrično in obratno ter dobra prostorska predstava. Nadaljujemo z nalogami, ki jih rešujemo v programu ciciCAD. V osmi nalogi imamo dva primera predmetov, ki ju skonstruiramo s pomočjo računalniškega programa ciciCAD. Po končanem delu učenec pripiše k slikam kratke komentarje (po korakih), kako je konstruiral posamezno risbo. V uvodnih razlagah je v U velik poudarek na uporabi izometrične projekcije v vsakdanjem življenju, kar je tudi pravilno, saj učencem pomaga do lažjega razumevanja problema. V DZ5 in DZ6 zasledimo več primerov nalog za risanje s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V DZ4 je za hitrejše in enostavnejše tehnično risanje izometrične projekcije v pomoč 3D mreža, ki je vedno uporabljena tudi na NPZ. V DZ6 je v pomoč pravokotna koordinatna mreža (brez oznak koordinatnih osi) za prikaz in 63 dopolnjevanje pravokotne projekcije predmeta. Vse naloge so zaradi tega razloga tehnično nepopolne in neprimerne. Vsebinsko naloge v DZ sledijo zastavljenim ciljem učnega načrta. Učenec utemelji risanje predmetov v izometrični projekciji, opiše nastanek slike predmeta v izometrični projekciji, skicira in nariše predmet v izometrični projekciji ter poišče možnosti uporabe izometrične projekcije v praksi. 6.2 Priročniki za učitelja Ob pregledu priročnikov za učitelja bomo v nadaljevanju podali poglede na to ali je v priporočilih snov podana pomanjkljivo ali obsega navodila za doseganje višjih taksonomskih stopenj, ki bi učence spodbudile k razmišljanju in doseganju boljših rezultatov. Priročnika bomo označevali z (PZA), PZA7 za 7. razred in PZA8 za 8. razred [36, 37], ki se uporabljata pri pouku TiT v osnovnih šolah. 6.2.1 PZU za 7. razred PZU7 [36]. Priročnik v poglavju Risanje opisuje vse vsebinske sklope od skiciranja, pravokotne projekcije in prostorske predstavljivosti, podajanja teh pojmov, do uporabe računalniškega podprtega risanja in ocenjevanja. Odlično zastavlja, kako naj se učencem predstavi pravokotno projekcijo, ob tem pa podaja dva možna tipa naloge. Za vse učence lahko uporabi isto nalogo, kar zna pripeljati do diskriminacije boljši-slabši, ali pa različno zahtevno nalogo, ki od slabših zahteva minimalne standarde, od boljših pa konstruktivno razmišljanje. Nadaljuje z načeli postopnosti in nazornosti, potekom dala, prikazom predmeta v prostorskem kotu ter praktičnim delom. Sledi skiciranje pravokotne projekcije, utrjevanje razumevanja in praktično delo s priborom za risanje. Kot veleva UN, se dotakne tudi risanja z računalniškim grafičnim orodjem in uporabo le-tega. Priročnik ves čas opozarja na razlike med učenci in daje odprte možnosti glede odločanja strukture ure. Opozarja na to, da v večini primerov sposobnejši učenci 64 opravijo naloge hitreje in v primeru dodajanja novih nalog te prevzamejo kot ˝kazen˝ in označuje takšno postopanje kot neučinkovito. Zaradi tega je potrebno biti pripravljen na zahtevnost nalog na vseh taksonomskih stopnjah, od I. do III. Učiteljem bi takšen priročnik vsekakor pomagal do konstruktivnih, sistematičnih in dobrih rešitev. 6.2.2 PZU za 8. razred PZU8 [37]. Vsebina izometrične projekcije je v PZU8 opisana v zelo okrnjeni obliki in slabše kot pravokotna projekcija v PZU7. Navezuje se na predhodne priročnike in opozarja, da je poudarek na skiciranju idej, branju dokumentacije, osnovnih spretnostih in znanjih v risanju z geometrijskim orodjem ter osnovnih spretnostih in znanjih v risanju z orodjem za računalniško podprto načrtovanje – CAD. Nadaljuje s potekom dela, ki vsebuje teme, kot so izhodišče in motivacija, opredelitev meril za preverjanje in ocenjevanje, zbiranje in proučevanje primerov, opis grafičnega sporočila, kako učencem predstavimo izometrično projekcijo (IP), skiciranje, računalniško podprto risanje in dodatno poglavje za radovedne. Opozarja na poimenovanje osi, podajanje snovi in možne primere obravnave IP. Vidno primanjkuje napotkov pri poteku podajanja snovi IP in pri risanju le-te z računalniško podprtimi programi. Ne vsebuje nobenih nasvetov in razlag kako postopati v primeru razlik v doseganju taksonomskih stopenj, oziroma kako oblikovati in voditi učno uro pri kazanju razlik v znanju in interesih. 65 6.3 Vzroki in nasveti V preteklih poglavjih smo podali tako vsebino kot tudi rezultate NPZ in preizkusa znanja. Primerjava med doseženimi rezultati in obravnavo učnih vsebin v U in DZ kaže na to, da lahko vzroke za slabše rezultate iščemo tudi v povezavi z obravnavano snovjo v U, DZ in nalogami v NPZ. Če primerjamo naloge, ki jih najdemo v U in DZ, vidimo, da se le-te zelo razlikujejo od nalog na NPZ. Korelacije med U, DZ in NPZ bomo primerjali tudi s preizkusom znanja. V preglednici 6.1 je podan pregled nalog iz DZ za 7. in 8. razred, ki jih v nadaljevanju primerjamo z nalogami NPZ in preizkusom znanja. V učbenikih so naloge podane le za potek predstavitve risanja posamezne projekcije, ki pa jih ob preureditvi lahko uporabimo kot samostojno nalogo. Glede na vsebino U in DZ za 7. in 8. razred lahko povzamemo, da je izbira nalog za risanje izometrične projekcije obširnejša od izbire nalog za risanje pravokotne projekcije v U in DZ za 7. razred. Kljub temu lahko trdimo, da je tako v U kot v DZ snov podana pomanjkljivo in večinoma necelovito. Niti eden od DZ ne zajema primernih nalog problemskih tipov (PRB), čeprav je teh veliko, nalog višjih taksonomskih stopenj, ki bi učence spodbudile k razmišljanju in doseganju boljših rezultatov, pa sploh ni. Ključ do samostojnosti in znanja je ravno v risanju pravokotne projekcije in izometrične projekcije v celoti, kjer mora učenec sam priti do rešitve. Naloge v U in DZ se glede na naloge v NPZ in preizkusu znanja vidno razlikujejo. Na to opozarjajo in kažejo tudi rezultati. Podobnost nalog bi gotovo zagotovila enako izhodišče vsem učencem in učenkam. V primeru, da se vsebina obravnava in preverja samo z nalogami, ki jih najdemo v U in DZ, ne moremo pričakovati boljših rezultatov, kajti naloge na NPZ so zastavljene drugače. Razlikujejo se po tipu naloge, taksonomski stopnji, ki jo preverja, obsežnosti naloge in točkovanju. Taksonomske stopnje nalog v U in DZ preverjajo le I., II. in III. taksonomsko stopnjo glede na Bloomovo taksonomijo. Te stopnje so nižje kot tiste, ki jih preverja NPZ (IV. in V. taksonomska stopnja) ter v pripravljenem preizkusu znanja, ki preverja vseh šest stopenj. Rezultati kažejo, da kljub temu, da smo v preizkusu znanja uporabili naloge, ki so podobne tistim v U in DZ, a obravnavajo višje taksonomske stopnje, učenci nalog niso sposobni rešiti. Rezultati NPZ in preizkusa znanja izražajo podobnost, vendar kažejo na to, da učenci niso 66 sposobni rešiti nalog V. in VI. taksonomske stopnje, ki jih prav tako v U ali DZ ne obravnavajo. Preglednica 6.1: Pregled na log po DZ za 7. in 8. razred. Gradivo Naloga Vsebina DZ1 1 2 Izdelava prostorskega kota. Poznavanje teles, ki so narisana v pravokotni projekciji. Dopolnjevanje pravokotne projekcije predmeta. Samostojno risanje pravokotne projekcije kvadra. Samostojno risanje pravokotne projekcije hiše. Samostojno risanje pravokotne projekcije izbranega predmeta. Izrezovanje in lepljenje modela hiše. Projektna naloga. Dopolnjevanje skice predmeta. Dopolnjevanje pravokotne projekcije pasje ute v prostorskem kotu ter skiciranje njene pravokotne projekcije v koordinatni sistem. Dopolnjevanje projekcije. Dopolnjevanje projekcije sestavljenega predmeta. Dopolnjevanje projekcije v koordinatnem sistemu. Dopolnjevanje projekcije v koordinatnem sistemu. Dopolnjevanje projekcije v koordinatnem sistemu. Risanje pravokotne projekcije kvadra z luknjo. Risanje pravokotne projekcije stopničk za zmagovalce. Risanje pravokotne projekcije obrezanega predmeta. Izrezovanje in lepljenje modela hiše. Transformacija pravokotno prikazanega predmeta v izometrično projekcijo. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Poudarjanje vidnih robov ter dodajanje manjkajočih elementov. Izometrična projekcija predmeta. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Risanje pravokotne in izometrične projekcije. Izometrična projekcija in preverjanje rešitve z računalniškim programom. Dopolnjevanje pravokotne projekcije. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Dopolnjevanje izometrične projekcije. Risanje poljubnega telesa in skiciranje v izometrični projekciji. Risanje kroga v izometrični projekciji. Risanje zvočnika v izometrični projekciji. Risanje kocke v programu ciciCAD. Risanje sestavljenega predmeta v programu ciciCAD. 3 4 5 6 DZ2 DZ3 DZ4 7 1 2 3 5 6 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 DZ5 DZ6 4 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 67 Takson. stopnja II I Tip naloge PRB KO II III III III DOP PRB PRB PRB S S S T III III II II PRB KO DOP DOP L S S L II II II II II III III DOP DOP DOP DOP DOP PRB PRB S S L L L S S III III III PRB PRB PRB S L S II II DOP PRB L L III II II II III III PRB DOP DOP DOP PRB PRB S L L L S T II II II II III DOP DOP DOP DOP PRB L L L S S III III III III PRB PRB PRB PRB S S L S NT L L Cilje, katere preverja NPZ, lahko dosežemo z nalogami, ki jih vsebujejo DZ. Ti cilji pa so le nižjih taksonomskih stopenj (I. do IV.) in ne zagotavljajo celostnega znanja. Do razhajanj pride v obliki nalog, v tipu nalog in v navodilih, ki so v NPZ kvalitetnejše pripravljena. Iz preizkusa znanja je razvidno, da so učenci veliko uspešnejši pri nalogah kratkih odgovorov, izbirnemu in dopolnjevalnemu tipu nalog, ki jih obravnavajo U in DZ ter manj uspešni pri reševanju nalog problemskega tipa. Podobne ugotovitve lahko dobimo tudi iz rezultatov NPZ. Učitelji smo sposobni in imamo možnost sestaviti naloge, ki bi preverjale tudi III. taksonomsko stopnjo in ne le I. in II. Zahtevnejše naloge ne pomenijo nerešljiv problem, ampak možnost nadgradnje znanja tistih učencev, ki že tako dosegajo boljše rezultate. Gojenje tehničnega znanja bi v takšnih primerih pomenilo še višje in boljše rezultate. Če nismo prepričani, kako podajati in kako postopati pri urah, so PZU več kot dober smernik za potek dela. Čeprav so naloge NPZ 2008 in 2010 [20, 21] v veliko primerih tehnično neustrezne, lahko z določenimi popravki na podlagi le-teh ugotovimo ali so učenci pridobili osnovno znanje ali ne. Odličen didaktičen pripomoček je tudi diplomsko delo z naslovom Primeri nalog za tehnično risanje predmeta tehnike in tehnologije v 7. in 8. razredu osnovne šole za izbran nabor CAD programskih orodij [10]. S vsemi temi možnimi nalogami lahko preverjamo znanje učencev med samim letom. V primeru da ugotovimo, da so učenci na določenih vsebinah in kognitivnih stopnjah šibkejši, jim na ta način lahko namenimo več časa in večjo pozornost. 68 7 DISKUSIJA V nadaljevanju je po posameznih ciljih obrazloženo, na kakšen način in s kakšnimi rešitvami smo dosegli zadane cilje C1-C5 poglavja 1.2. C1: Predstaviti vsebino tehničnega risanja v osnovni šoli glede na pretekli UN iz leta 1983 in sedanji učni načrt, ki je stopil v veljavo leta 1999. V diplomskem delu je v drugem poglavju predstavljena vsebina učnega načrta iz leta 1983 [7], ki je bil v veljavi vse do leta 1999. Novi učni načrt [1], ki je bil istega leta sprejet s strani Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, je v veljavo stopil takoj po sprejetju in je v veljavi še dandanes. V tem poglavju so opisane glavne značilnosti obeh učnih načrtov, vsebinski sklopi ter minimalni in temeljni standardi znanja. C2: Oceniti nivo znanja tehničnega risanja v osnovni šoli na podlagi izvedenih NPZ preverjanj za TiT. Znanje, ki se preverja tekom leta s strani posameznega učitelja oziroma strokovnega delavca, kažejo dosežene ocene učencev. Zaradi subjektivnosti posameznih učiteljev tehnike, je bolj primerno preverjanje znanja, ki bi bilo za vse učence enako. Za ocenjevanje oziroma preverjanje znanja tehnike in tehnologije se zato v Republiki Sloveniji uporablja NPZ. Obsežnejši opis takšnega preverjanja znanja je zajet v tretjem poglavju. Glede na minimalne in temeljne standarde lahko ugotovimo, da učenci nekoliko uspešneje rešujejo naloge, ki preverjajo minimalne standarde, kot naloge, ki preverjajo temeljne standarde. Slednje, ki naj bi jih dosegli vsi učenci, je v NPZ 2010 doseglo 48,5 % učencev. 69 C3: Sestaviti celostno taksonomsko zasnovan preizkus znanja za tehnično risanje v 7. in 8. razredu. Četrto poglavje je namenjeno sestavi nalog za preizkus znanja. Izhajali smo iz učnega načrta in s tem zagotovili vsebinsko veljavnost. Naloge so sestavljene po napotkih, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ v osnovni šoli za sestavo preizkusov znanja, dodatno pa so razvrščene še po Bloomovih taksonomskih stopnjah. Naloge izbirnega tipa smo uporabili pri nalogah, kjer se preverja prepoznavanje pravokotne projekcije. V nalogah dopolnjevanja učenci uporabijo splošna pravila risanja pravokotne projekcije v konkretnih, za učenca novih primerih. Za razstavljanje pravokotne projekcije na njene sestavne dele in obratno povezovanje elementov v novo celoto smo uporabili problemske naloge. Takšne naloge namreč izkazujejo učenčev celovit večstopenjski razmislek na višjih taksonomskih stopnjah. C4: Analizirati dobljene rezultate preverjanja in jih primerjati z rezultati iz NPZ. Ob primerjavi rezultatov NPZ in rezultatov preizkusa znanja smo ugotovili, da so v obeh primerih učenci uspešno reševali naloge s področja pravokotne projekcije, slabše rezultate pa so dosegli pri nalogah, ki so preverjale poznavanje izometrične projekcije. Iz dosežkov opisanih in analiziranih v petem poglavju je možno povzeti, da učenci poznajo pravila tehničnega risanja in so uspešni v znanju, prepoznavanju in razumevanju, ne znajo pa analizirati in znanje uporabiti v praksi oziroma na konkretnih primerih. Naloge NPZ so v večini primerov sestavljene za nižje taksonomske stopnje in tako ne preverjajo zmožnost prenosa znanja v težjih primerih. Ko smo takšne naloge sestavili v preizkusu znanja, se je izkazalo, da učenci niso sposobni, oziroma ne znajo rešiti nalog, v katerih se od njih zahteva nekaj več, kar ni v U in DZ, a kljub temu ne presega UN. C5: Ugotoviti ali obstaja povezava med rezultati preverjanj in vsebino razpoložljivih učbenikov in delovnih zvezkov za TiT. Pregledali smo vse učbenike in delovne zvezke za TiT, na podlagi katerih smo podali pregled stanja ustreznosti nalog. V šestem poglavju so podane tako povezave med 70 vsebinami razpoložljivih učbenikov in delovnih zvezkov, ugotovitve in predlogi učiteljem. Ugotovili smo, da obstaja povezava med tipi nalog, ki jih učenci srečujejo v U in DZ ter NPZ. Povezave se kažejo tudi na nižjih taksonomskih stopnjah ( od I do IV taksonomske stopnje), razredih ter minimalnih in temeljnih standardih. Pregled literature je podal vsebinsko ustreznost in povezavo med DZ in U ter učnimi cilji v UN. 71 72 8 ZAKLJUČEK Ko pridejo učenci pri TiT prvič v delavnico, je vse kar jih tam zanima orodje, gradivo in stroji. Niti eden od njih ne bi pomislil, da mora, če hoče izdelati kak predmet, imeti najprej narisano njegovo obliko ter zapisan potek izdelave. To imenujemo tehnična in tehnološka dokumentacija, ki jo lahko izdela vsak posameznik sam, če le ima dovolj znanja. Cilj osnovnošolskega izobraževanja je učence seznaniti z pomembnostjo tehničnega risanja in uporabo le-tega. Kljub temu, da so se vsebine tehničnega risanja skrčile za 40 %, je poudarjanje pomena tehničnega risanja v novemu učnem načrtu še vedno pomembno. V primeru vsakoletnega upadanja znanja za 2,6 %, za kolikor se je zmanjšalo povprečno število odstotnih točk na NPZ od leta 2008 do leta 2010, bi na dolgi rok kaj kmalu govorili o neznanju. Vsak učitelj ima svoj način podajanja vsebine. Na podlagi rezultatov, ki jih dosegamo, pa lahko kaj hitro ugotovimo, ali je naš način podajanja vsebine primeren ali ne. Učbeniki, delovni zvezki, priročniki, projekcije, filmi, računalniki in številni drugi pripomočki nam dajajo obilico možnosti, ki jih pri podajanju vsebine pri TiT lahko in moramo uporabiti. Če je UN sestavljen na takšen način, bi se bilo vsekakor smiselno vprašati, ali je le-ta nepopoln. Zastavljeni preskus znanja bi lahko vsebinsko zastavili tudi na drugačen način. Na primer z večjim številom nalog, ki bi po težavnosti in taksonomskih stopnjah presegale NPZ, vendar bi glede na tip naloge bolj ustrezale za nadaljno primerjavo. S tem bi dosegli večji obseg raznolikosti nalog in možnost zagotavljanja enakih pogojev učencev, ki so bolj prostorsko, teoretično ali praktično usmerjeni. Pri točkovanju bi zmanjšali možno število doseženih točk pri posamezni nalogi in tako poenotili sistem točkovanja v NPZ in preizkusu znanja. Analizo rezultatov bi lahko razširili še po spolu. 73 74 9 LITERATURA IN VIRI [1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt - Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002). [2] Posodobitev učnega načrta za tehnično vzgojo [www.zrss.si/doc/TEH_Posodobitev.doc]. [3] Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070611534321/$fileN/Napotki%20za %20pripravo%20preizkusov%20NPZ_popravkiDK250106.pdf]. [4] Osnove tehničnega risanja [http://www.fpp.uni-lj.si/~pvidmar/My%20work/InGD/1_Standardi.pdf]. [5] M. Osolnik, Programska orodja za tehnično risanje v okviru tehnike in tehnologija v 9-letni osnovni šoli, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2008. [6] D. Trškan, Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945 – 2005, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2008. [7] Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1983. [8] F. Uljan, Tehnična vzgoja, Katalog znanja z učnimi cilji od 5. do 8. razreda osnovne šole, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, 1995. [9] S. Gradišnik, Priljubljenost tehnike in tehnologije med učenci v osnovni šoli, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2008. [10] M. Pepelnjak, Primeri nalog za tehnično risanje predmeta tehnike in tehnologije v 7. in 8. razredu osnovne šole za izbran nabor CAD programskih orodij, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2009. [11] Splošne informacije o preverjanju znanja [http://www.ric.si/preverjanje_znanja/splosne_informacije/]. [12] Osnovni statistični podatki za učence 6. in 9. razreda na NPZ 2008 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008070308451768/$fileN/Podatki%20za %20nov%20konf%20NPZ08_koncni_01092008.pdf]. [13] Osnovni statistični podatki za učence 6. in 9. razreda na NPZ 2010 75 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010061614135788/$fileN/Osnovni%20st atistični%20odatki_NPZ10_junij_2010.pdf]. [14] Opisi dosežkov učencev 9. razreda na NPZ 2008 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008062007294771/$fileN/Opisi%20o%2 0dosezkih%20ucencev%209%20 razreda%20-%20CELOTEN.pdf]. [15] Opisi dosežkov učencev 9. razreda na NPZ 2010 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010061011405408/$fileN/Opisi%20o%2 0dosezkih%20ucencev%209%20 razreda%20-2010%20CELOTEN.pdf]. [16] Navodila za vrednotenje, redni rok, 2008 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008061314295343/$fileN/N081-641-32.pdf]. [17] Navodila za vrednotenje, naknadni rok, 2008 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008061612112683/$fileN/N082-641-32.pdf]. [18] Navodila za vrednotenje, redni rok, 2010 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010061508054246/$fileN/N101-641-32.pdf]. [19] Navodila za vrednotenje, naknadni rok, 2010 [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010062111185281/$fileN/N102-641-32.pdf]. [20] Preizkus znanja, Tehnika in tehnologija, 2010, redni rok [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010061508043267/$fileN/N101-641-31.pdf]. [21] Preizkus znanja, Tehnika in tehnologija, 2010, naknadni rok [http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010062111182104/$fileN/N102-641-31.pdf]. [22] K. Podjavoršek, Taksonomija učnih ciljev v osnovnošolskem učnem načrtu za geografijo in nadarjeni otroci, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2008 [23] B. Bešter, Analiza učbenikov in delovnih zvezkov za 9. Razred osnovne šole – biologija, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, 2008. [24] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 7 – Učbenik za pouk tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000). 76 [25] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 7 – Delovni zvezek za pouk tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000). [26] S. Kocijančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA za 7. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999). [27] L. Hajdinjak, B. Sušnik, S. Kocijančič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – Delovni zvezek za 7. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999). [28] S. Fošnarič, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 – Učbenik za 7. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2003). [29] S. Fošnarič, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 – Delovni zvezek z delovnim gradivom za 7. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2003). [30] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 8 – Učbenik za pouk tehnike in tehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000). [31] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 8 – Delovni zvezek za pouk tehnike in tehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000). [32] S. Kocijančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA za 8. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2004). [33] L. Hajdinjak, B. Sušnik, S. Kocijančič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – Delovni zvezek za 8. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2004). [34] S. Fošnarič, B. Karner, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8 – Učbenik za 8. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2004). [35] S. Fošnarič, B. Karner, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8 – Delovni zvezek z delovnim gradivom za 87. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2004). [36] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 7 PRIROČNIK ZA UČITELJA – Priročnik za učitelja za pouk tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000). [37] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 8 PRIROČNIK ZA UČITELJA – Priročnik za učitelja za pouk tehnike in tehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2001). 77 78 10 STVARNO KAZALO dokumentacija .......................................................... 9 A dosežek ............................................................. 22, 32 aksonometrična projekcija ...................................... 15 E analiza .................................................... 24, 31, 37, 44 aritmetično povprečje ............................................ 10 e-gradiva ................................................................. 11 elektroinštalacija ..................................................... 12 elipsa ....................................................................... 67 B evalvacija .......................................................... 37, 49 Benjamin S. Bloom .................................................. 36 F biološki eksperiment ............................................... 37 Bloomova taksonomija ..................................... 34, 35 Bloomova taksonomska stopnja ......................... 9, 34 film .......................................................................... 75 bolezni .................................................................... 22 G C Gagnejeva taksonomija........................................... 34 CAD/CAM programska orodja................................... 9 geometrijsko orodje................................................ 42 ciciCAD .................................................................... 20 graf .......................................................................... 25 cilji ........................................................................... 10 grafično orodje........................................................ 20 cilji predmeta .......................................................... 19 H Č hierarhična stopnja ................................................. 34 človekova dejavnost ............................................... 19 črta .......................................................................... 13 I D indeks težavnosti .............................................. 25, 28 informacijska tehnologija........................................ 16 definicija ................................................................. 36 izbirni tip nalog ....................................................... 40 delavnica ................................................................. 19 izobraževanje .................................................... 10, 34 delavniška risba ...................................................... 13 izometrična projekcija....................................... 14, 18 delovni zvezek ................................................... 11, 63 diagram ................................................................... 57 K diskriminacija ......................................................... 68 diskriminativnost .................................................... 28 kartezični koordinatni sistem .................................. 29 79 preverjanje znanja ................................................... 21 katalog znanja ......................................................... 12 klasifikacije .............................................................. 34 kognitivna raven ...................................................... 24 R kognitivni cilji ......................................................... 28 komponenta znanja................................................... 9 računalniška grafična orodja ................................... 19 koordinatna os ........................................................ 25 razumevanje ...................................................... 37, 41 koordinatni sistem .................................................. 25 kotiranje ............................................................ 13, 16 S M sinteza ............................................................... 37, 46 standardi znanja ................................................ 17, 18 Marzanova taksonomija .......................................... 34 minimalni standard znanja ...................................... 11 T N taksonomija Biggsa in Collinsa ................................ 34 taksonomije ............................................................. 34 nacionalni preizkus znanja ........................................ 9 tehnična vzgoja ....................................................... 12 nacionalno povprečje .............................................. 22 tehnično risanje ....................................................... 12 naravoslovje in tehnika ........................................... 19 tehnika ...................................................................... 9 NPZ .......................................................................... 22 tehnika in tehnologija.............................................. 15 temeljni standard znanja ......................................... 11 O točkovanje ............................................................... 51 ocenjevanje ............................................................. 21 U operativni cilji .......................................................... 16 osnovna šola............................................................ 12 učbenik .............................................................. 11, 63 uporaba ................................................................... 42 P V poznavanje .............................................................. 40 pravokotna projekcija........................................ 14, 17 vrednotenje ....................................................... 37, 49 predmetna komisija ................................................ 21 80 11 PRILOGE 11.1 Preizkus znanja PREIZKUS ZNANJA, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA, 45 minut GRADIVO IN PRIPOMOČKI: Učenec sme uporabljati modro/črno nalivno pero ali moder/črn kemični svinčnik, svinčnik HB, tehnični svinčnik, radirko, ravnilo, šilček in šestilo. NAVODILA UČENCU: Piši in obkrožuj čitljivo. Nečitljivi zapisi in nejasni popravki se ovrednotijo z nič (0) točkami. Ne uporabljaj korekturnih sredstev. Če se zmotiš, napačni odgovor prečrtaj in ga napiši na novo. Svinčnik HB uporabljaj samo za risanje in načrtovanje. Če se ti zdi naloga pretežka, se ne zadržuj predolgo pri njej, ampak začni reševati naslednjo. K nerešeni nalogi se vrni kasneje. Na koncu svoje odgovore še enkrat preveri. Zaupaj vase in v svoje zmožnosti. Po izteku časa odloži pisalo. Želim ti veliko uspeha. OPOMBE: Preizkus znanja je anonimen. Če se podpišete imensko vas seznanim z doseženim rezultatom. Preizkus znanja je sestavljen na podlagi upoštevanja Bloomovih taksonomskih stopenj in odraža stopnjo poznavanja, razumevanja, uporabe, analize, sinteze in vrednotenja osvojenega znanja učenca. Preizkus znanja je za namen diplomskega dela sestavil Marko Juretič. Šola: ______________________________________________________________________ Razred: ____________________________________________________________________ Datum: ____________________________________________________________________ Ime in priimek (le, če želite izvedeti oceno preizkusa): ______________________________ Spol (obkroži): M Ž I 11.1.1 Naloga 1 S prijatelji ste igrali družabno igro »Človek ne jezi se«. Pri enem od metov je bila igralna kocka na številu 6 (figuro premakneš za šest mest). Obkrožite projekcijo iz katere bi bilo razvidno vrženo število. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. (1 točka) A V narisu. B V stranskem risu. C V zgornjem risu. D V tlorisu. E V spodnjem risu. 11.1.2 Naloga 2 Utemelji, zakaj v pravokotni projekciji običajno projiciramo predmet na tri ravnine, ki jih imenujemo naris, tloris in stranski ris? (1 točka) Odgovor zapiši na črto. Odgovor: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 11.1.3 Naloga 3 Peter je na družinskem izletu v gozdu našel zelo star, vendar dobro ohranjen kovanec, ki je po velikosti spominjal na kovanec za 2 €. Da bi iz njega narediti obesek za verižico, je potrebno izvrtati luknjo. Doma ni imel vrtalnega stroja s stojalom, vendar se je spomnil na soseda, ki ga ima. Nariši kovanec in vse podrobnosti v zvezi z izvrtino, skozi katero boš lahko potegnil vrvico na takšen način, da bo sosed lahko izvrtal luknjo. Nariši projekcijo na prazen del te strani. (5 točk) II 11.1.4 Naloga 4 Na mizi imate predmet P1. Nariši pravokotno projekcijo predmeta P2, da bo dopolnil podani predmet P1 do celotnega kvadra dimenzij 60 mm x 60 mm x 120 mm. Privzemi, da so vsi koti pravokotni in dimenzije (mere) na centimeter natančne (kotiranje ni potrebno). Nariši projekcijo na prazen del te strani. (3 točke) 11.1.5 Naloga 5 Pri pouku je Ksenija narisala samo eno projekcijo predmeta. a) Dolžina celotnega predmeta je 65 mm. Širina vodoravne stopnice pa je 15mm. Dopolni spodnjo sliko 11.11 pravokotne projekcije predmeta in ga kotiraj. (3 točke) Slika 11.11: Pravokotna projekcija, stranski ris predmeta. b) Kateri predmet ima stranski ris v zgornji a nalogi? Obkroži črko pod pravilno risbo na sliki 11.1.2. (1 točka) III A B C Slika 11.1.2: 3D slike predmetov. 11.1.6 Naloga 6 Doma je Primož vztrajno prepričeval starše, naj mu kupijo psa. Starši so od njega zahtevali, naj najprej nariše načrt za pasjo uto. Višina slemena naj bo vsaj 1,2 m od tal. V njej naj bo dovolj prostora za psa, ki potrebuje vsaj 1 m2 ležišča. a) Nariši izometrično projekcijo pasje ute in upoštevaj dane pogoje. Nariši projekcijo na prazen del te strani. (5 točk) b) Zakaj predlagaš takšno rešitev (obliko pasje ute)? Odgovor zapiši na črto. (1 točka) ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ c) Kaj vse si upošteval/a pri načrtu pasje ute? Odgovor zapiši na črto. (3 točke) ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ IV TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA, NAVODILA ZA VREDNOTENJE NAVODILA ZA OZNAČEVANJE V PREIZKUSIH ZNANJA Dogovorjeni znaki za označevanje v preizkusih znanja: pravilni odgovor ¥ nepopolni ali manjkajoči odgovor // napačni odgovor Če je cel preizkus pisan s svinčnikom, napišemo ob skupnem seštevku točk Pisano s svinčnikom. Če so s svinčnikom pisane posamezne naloge, napišemo Pisano s svinčnikom ob konkretni nalogi. Znake za označevanje zapisujemo: - v preizkus znanja, - z rdečim kemičnim svinčnikom, - na desno stran odgovora, - nikoli čez učenčev odgovor. Opombe oziroma komentarji popravljalca: ! Ni označeno, kaj naj popravljalec upošteva. ! Nerazločen zapis. V REŠITVE NALOG 11.1.7 Naloga 1 D .............................................................................................................................. 1 točka 11.1.8 Naloga 2 Omemba problema risanja trirazsežnih predmetov. ................................................ 1 točka 11.1.9 Naloga 3 Projekcija, skica ....................................................................................................... 2 točki Smiselna velikost kovanca ...................................................................................... 1 točka Smiselna velikost izvrtine ....................................................................................... 1 točka Kotiranje .................................................................................................................. 1 točka Skupaj (Slika 11.1.3) ................................................................................................. 5 točk Slika 11.1.3: Primer rešitve naloge 3. Kovanec z izvrtino in kotiranje. VI 11.1.10 Naloga 4 Naris ......................................................................................................................... 1 točka Tloris ........................................................................................................................ 1 točka Stranski ris ............................................................................................................... 1 točka Skupaj (Slika 11.1.4) ............................................................................................... 3 točke Slika 11.1.4: Primer rešitve naloge 4. Predmet P2. 11.1.11 Naloga 5 C ............................................................................................................................... 1 točka Naris ......................................................................................................................... 1 točka Tloris ........................................................................................................................ 1 točka Kotiranje v milimetrih ............................................................................................. 1 točka Skupaj (Slika 11.1.5) ............................................................................................... 4 točke VII Slika 11.1.5: Pravokotna projekcija predmeta s kotiranjem. 11.1.12 Naloga 6 Izometrična projekcija .............................................................................................. 2 točki Pasja uta v merilu .................................................................................................... 1 točka Vidni in nevidni robovi ........................................................................................... 1 točka Vrata ........................................................................................................................ 1 točka Utemeljitev oblike pasje ute .................................................................................... 1 točka Utemeljitev mer in oblike prostora.......................................................................... 3 točke Skupaj (Slika 11.1.6) ................................................................................................. 9 točk VIII Slika 11.1.6: Primer rešitve naloge 6. Izometrična projekcija pasje ute. IX 11.2 Naloge izvedenega NPZ (R in N) iz TiT 2010 11.2.1 Naloga 1 Na sliki 11.2.1 je narisana pravokotna projekcija telesa. Katero telo je narisano [20]? Slika 11.2.1: Pravokotna projekcija valja [20]. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A Piramida. B Valj. C Kvader. D Stožec. Rešitev [18]: B .............................................................................................................................. 1 točka 11.2.2 Naloga 4 Na sliki 11.2.2 je narisana projekcija predmeta na ravnino [20]. X Slika 11.2.2: Projekcija predmeta na ravnino [20]. Kateri pogled pri pravokotni projekciji je narisan na gornji risbi? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A Tloris. B Stranski ris. C Bočni ris. D Naris. Rešitev [18]: D............................................................................................................................... 1 točka 11.2.3 Naloga 10 Na sliki 11.2.3 spodaj je narisan predmet v vseh treh pogledih pravokotne projekcije [20]. XI Slika 11.2.3: Predmet v vseh treh pogledih pravokotne projekcije [20]. Na kateri od risb spodaj je v izometrični projekciji narisan predmet, ki je zgoraj prikazan v pravokotni projekciji? Obkroži črko nad pravilno risbo. A B C D Slika 11.2.4: Predmeti v izometrični projekciji [20]. Rešitev [18]: A .............................................................................................................................. 1 točka 11.2.4 Naloga 16 Na sliki 11.2.5 spodaj je narisan opornik za knjige v pravokotni projekciji. Mere so dane v enotah mreže [20]. XII Slika 11.2.5: Opornik za knjige v pravokotni projekciji [20]. Na mrežo spodaj skiciraj ta predmet v izometrični projekciji. Upoštevaj enote mreže. Nevidnih robov ni treba risati. Slika 11.2.6: Tridimenzionalna mreža [20]. Rešitev [18]: Primera pravilno rešene naloge na slikah: XIII Slika 11.2.7: Primera pravilno narisanega predmeta [18]. a) 16.1 Pravilno določene dolžina, širina in višina na oseh x, y, z.......................... 1 točka b) 16.2 Pravilno narisan katerikoli pogled .............................................................. 1 točka c) 16.3 Pravilno narisan celotni predmet z nevidnimi robovi ali brez njih ............. 1 točka 11.2.5 Naloga 1 Na sliki 11.2.8 spodaj ni narisana ena od treh projekcij predmeta. Katera projekcija ni narisana [21]? XIV Slika 11.2.8: Projekcija predmeta [21]. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A Tloris. B Stranski ris. C Zgornji ris. D Naris. Rešitev [18]: D............................................................................................................................... 1 točka 11.2.6 Naloga 7 Janez bi si rad preuredil postavitev pohištva svoje sobe. Kateri pogled pravokotne projekcije bo narisal [21]? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A Tloris. B Pogled od spredaj. C Stranski ris. D Naris. XV Rešitev [19]: A .............................................................................................................................. 1 točka 11.2.7 Naloga 16 Na sliki 11.2.9 je narisano leseno stojalo za prtičke v obliki črke U v pravokotni projekciji. Mere so dane v enotah mreže [21]. Slika 11.2.9: Leseno stojalo za prtičke v obliki črke U v pravokotni projekciji [21]. Stojalo za prtičke nariši v izometrični projekciji. Upoštevaj enote mreže. Nevidnih robov ni treba risati. XVI Slika 11.2.10:Tridimenzionalna mreža [21]. Rešitev [19]: a) 16.1 Pravilno določene dolžina, širina in višina na oseh x, y, z in pravilno narisana ena od ploskev stojala .............................................................................................. 1 točka b) 16.2 Pravilno narisan celotni predmet z nevidnimi robovi ali brez njih ............. 1 točka Slika 11.2.11: Izometrična projekcija predmeta [19]. XVII Slika 11.2.12: Izometrična projekcija predmeta [19]. 11.2.8 Naloga 18 Za šolsko atletsko tekmovanje smo pri pouku tehnike izdelali zmagovalne stopničke na sliki 11.2.13, [21]. Slika 11.2.13: Zmagovalne stopničke [21]. a) Kako imenujemo projekcijo, v kateri so narisane zmagovalne stopničke? Odgovor napiši na črto. ______________________________________________________________________ b) Na sliki 11.2.13 so različne črte. Kaj označuje posamezna vrsta črte na risbi? XVIII Poveži vrsto črte z ustreznim odgovorom. Vidni robovi. Pomožne črte, šrafure. Nevidni robovi. c) Kako imenujemo risbo, na kateri so prikazane stopničke? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A Tehnološki list. B Delavniška skica. C Delavniška risba. D Sestavna risba. Rešitev [19]: a) 18.1 Izometrična projekcija ali izometrija ........................................................... 1 točka b) 18.2 Rešitev: Vidni robovi. Pomožne črte, šrafure. Nevidni robovi. ................................................................................................................................. 1 točka c) 18.3 D .................................................................................................................. 1 točka 11.2.9 Naloga 20 V Markovem razredu so za tehniški dan učenci nameravali izdelovati pručke. Učiteljica jim je pokazala risbo pručke, narisane v izometrični projekciji. Risbo prikazuje slika 11.2.14 spodaj, učenci pa so morali narisati pručko v pravokotni projekciji. XIX Slika 11.2.14: Pručka v izometrični projekciji [21]. a) Na sliki 11.2.15 spodaj sta narisana naris in tloris pravokotne projekcije pručke. Dopolni risbo in nariši stranski ris. Za velikosti upoštevaj enote mreže. Slika 11.2.15: Naris in tloris pravokotne projekcije pručke [21]. b) Zaradi neustrezne velikosti gradiv je učitelj pručko skrajšal za eno enoto. Katera dva pogleda pravokotne projekcije so morali učenci na risbi popraviti? Odgovor napiši na črto. ______________________________________________________________________ Rešitev [19]: XX a) 20.1 Pravilno narisan stranski ris ......................................................................... 1 točka Slika 11.2.16: Pravokotna projekcija pručke [19]. b) 20.2 Naris in tloris ............................................................................................... 1 točka XXI 11.3 Minimalni in temeljni standardi znanja za tehnično risanje v 7. in 8. razredu 11.3.1 Standardi v 7. razredu MSZ1: Risati s svinčnikom in grafičnim orodjem CAD. TSZ1: Utemeljiti risanje v pravokotni projekciji iz vidika poznavanja projekcij in uporabe pravokotne projekcije v praksi. MSZ2: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati najustreznejšo. TSZ2: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt. 11.3.2 Standardi v 8. razredu MSZ3: Skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe izometrične projekcije v praksi. TSZ3: Utemeljiti risanje predmetov v izometrični projekciji in opisati nastanek slike predmeta v izometrični projekciji. Risati projekcije z roko in grafičnim orodjem CAD. MSZ4: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelavo preprostega uporabnega oziroma funkcionalnega predmeta. TSZ4: Na modelu opisati sistem CAD/CAM in našteti njegove prednosti. XXII