docporočilo o delu službe zdravstvene nege in oskrbe
download 
Report Transcription
poročilo o delu službe zdravstvene nege in oskrbe
POROČILO O DELU SLUŢB ZA LETO 2009 in POROČILO O IZVAJNJU DODATNIH PROGRAMOV ZA LETO 2009 Poljčane, februar 2010 1 I. POROČILO O DELU SLUŢB V DOMU DR. JOŢETA POTRČA POLJČANE ZA LETO 2009 1. SOCIALNA SLUŢBA Socialno sluţbo v Domu dr. Joţeta Potrča Poljčane predstavljava dve socialni delavki, ki delo izvajava ločeno po oddelkih. Cilj socialne sluţbe je, da v sodelovanju z ostalimi sluţbami zavoda zagotavlja pogoje za kakovostno ţivljenje stanovalcev. Zato se delo socialne sluţbe začne ţe, ko je bodoči stanovalec še v domačem okolju, s prvim stikom, z zbiranjem dokumentacije. Nadaljnje delo je spremljanje in pomoč pri reševanju psihosocialnih teţav ţe sprejetega stanovalca. Poseben poudarek dajemo razvijanju pozitivnih medčloveških odnosov in vzdrţevanju stikov s svojci. Stalnica socialnega dela v domu je individualno delo s stanovalci. Poudarek strokovnega dela v socialni sluţbi je na naslednjih področjih dela. 1) Delo s prosilci in njihovimi svojci pred sprejemom v dom: delo s prejetimi prošnjami; svetovalni razgovori in po potrebi obisk prosilca na domu; urejanje prosilčeve dokumentacije in priprava le-te za Komisijo za sprejem, premestitev in odpust; pomoč posamezniku in druţini (urejanje skrbništva za posebne primere, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, skrbništvo nad osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta opravilna sposobnost); moţnost uveljavljanja različnih oblik pomoči pred sprejemom. 2) Delo socialnega delavca ob sprejemu novega stanovalca v dom: priprava potrebne dokumentacije za sprejem bodočega stanovalca; delo z novo sprejetim stanovalcem in njegovimi svojci; seznanitev s strokovnimi delavci in osebjem na oddelku; namestitev stanovalca v sobo in seznanitev s sostanovalci ter predstavitev ostalim stanovalcem na oddelku; seznanitev novega stanovalca z nekaterimi predpisi in navodili (hišni red, pravilnik o določanju oskrbe in zaračunavanju in plačevanju storitev, dogovor o zagotavljanju storitve institucionalnega varstva), podpis določenih obrazcev, ki so potrebni za nemoteno delo strokovnih delavcev v prid stanovalca; seznanitev z načinom ţivljenja v Domu; pomoč pri urejanju osebnih zadev za stanovalce (osebne in zdravstvene kartice, prijava začasnega ali stalnega bivališča, urejanje skrbništva); strokovno sodelovanje v strokovnem timu in strokovnem svetu v okviru reševanja socialno varstvene in zdravstvene problematike; povezovanje z drugimi strokovnimi sluţbami v Domu in izven Doma (CSD, ZZZS, ZPIZ, UKC Maribor, UKC Ljubljana….); vodenje skupin za samopomoč v Domu in sodelovanje pri izvajanju raznih domskih prireditev (piknik, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, izleti); 2 pisanje poročil in izdelava statistike. Na podlagi pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. 3) Pomoč novo sprejetim stanovalcem in njihovim svojcem pri vključevanju in prilagajanju na novo ţivljenjsko okolje: spodbujanje stanovalcev, da se vključujejo v različne dejavnosti, ki potekajo v Domu in pomoč pri vključitvi v skupino; svetovalni razgovori s stanovalci, ki potekajo individualno ali skupinsko (teţave in problemi osebne narave); organizacija občasnih srečanj za svojce stanovalcev, predstavitev dela strokovnih delavcev in stanovalcev prostovoljstvo - poleg dijakov in študentov skušamo v ta projekt vključevati tudi svojce naših stanovalcev in zunanje prostovoljce; izdelava individualnega načrta za vsakega novo sprejetega stanovalca in spremljanje ter evalvacija postavljenih ciljev. 4) Strokovno delo v zvezi s Komisijo za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev. Komisija za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev se je skladno s pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva sestala deset krat. Komisija je odločala o sprejemih, premestitvah in o odpustih ter o drugih vprašanjih v zvezi z bivanjem stanovalcev. Komisijo sestavljajo direktorica, vodja SZNO in socialni delavki. Vso dokumentacijo v zvezi z obravnavo prošenj (priprava dokumentacije za komisijo ter vodenje postopkov - odločbe, zapisniki) vodiva socialni delavki. Komisija je v letu 2009 obravnavala 236 prošenj za sprejem, kar je 8% manj kot v letu 2008 . Število prošenj za sprejem pa se je tako v zadnjih dveh letih zmanjšalo za 16%. Vsebina dela komisije je razvidna iz naslednjega pregleda: poleg 91 realiziranih sprejemov je komisija oblikovala sklep, da se 12 vlagateljem izda odločba, da se prošnji ne ugodi in se sprejem zavrne; zaradi starosti kandidatov, v povezavi s teţkim zdravstvenim stanjem ali pa kandidati ne izpolnjujejo splošnih pogojev za sprejem in tudi ni bilo druge indikacije za sprejem v institucionalno varstvo starejših oseb. Sklepi o ustavitvi postopka so bili sprejeti za 35 vlagateljev zaradi neaktualnosti prošnje Obravnavanih je bilo 50 nepopolnih prošenj za katere smo vodili postopek za dopolnitev prošnje. Na listi čakajočih so bile na dan 31.12.2009 vloţene in še nerešene prošnje, skupno 213. ţenske – negovalni oddelek: 5 prošenj iz UE Slovenska Bistrica ter 24 prošenj iz drugih občin. ţenske – stanovanjski del: 18 prošenj iz UE Slov. Bistrica ter 8 iz drugih občin. moški – negovalni oddelek: 2 prošenj iz UE Slov. Bistrica ter 18 iz drugih občin. moški – stanovanjski del: 14 prošenj iz UE Slov. Bistrica ter 9 iz drugih občin Prošnje v evidenci –103 prošenj in 9 nepopolnih prošenj Evidenčne prošnje za načrtovano enoto v Slovenski Bistrici in sicer 14. 3 Vseh prošenj na seznamu čakajočih je bilo 238, v primerjavi z lanskim letom se je število prošenj ni bistveno spremenilo. Prejete vloge v letu 2009 so bile pozitivno rešene v 70 primerih. Ostali sprejemi so bili realizirani na podlagi vlog iz prejšnjih let. Komisija se je tudi odločala o hišnih obiskih pri prosilcih za sprejem ter o potrebnih novih razvrstitvah na seznamu čakajočih na ustrezne oddelke zaradi spremenjenih potreb po storitvah. Večkrat letno smo preverjali aktualnost prošenj in se na ta način izognili predolgemu in neaţurno vodenemu seznamu čakajočih za sprejem. Povprečna čakalna doba za sprejete stanovalce v letu 2009 je bila 121 dni, kar pomeni, v primerjavi z lanskim letom kar za mesec in pol krajšo čakalno dobo. Komisija je pri odločanju o namestitvah upoštevala osnovne in dodatne kriterije za sprejem, ki so bili sprejeti na Svetu zavoda s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu. Predvidena čakalna doba za sprejem v letu 2010 je tako 4 mesece. Podatki iz statistike: Stanovalci iz Upravne enote Slovenska Bistrica predstavljajo 75 % vseh stanovalcev. Med stanovalci iz drugih občin jih je največ iz Mestne občine Maribor (8 %) in občine Rogaška Slatina (3 %). 80 60 UE Slovenska Bistrica UE Maribor 40 UE Šmarje pri Jelšah UE Šentjur 20 UE Ptuj 0 Drugo Stanovalci po upravnih enotah stalnega prebivališča Na dan 31. 12.2009 so bile zasedene vse kapacitete zavoda (295 stanovalcev). Nameščenih je bilo 209 ţensk in 86 moških. Povprečna starost stanovalcev na dan 31.12.2009 v zavodu je 78 let, od tega za ţenske 81 in za moške 71 let. Najmlajši stanovalec je star 34 let in najstarejša stanovalka 97 let. Starostna struktura stanovalcev se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. 4 Struktura stanovalcev glede kategorije oskrbe na dan 31.12.2009 je naslednja: Stanovalci razvrščeni po kategorijah oskrbe : Kategorija oskrba Število stanovalcev Oskrba I 85 Oskrba II 74 Oskrba III a 119 Oskrba III b 17 Odstotek 29 % 25 % 40 % 6% Stanovalci razvrščeni po kategorijah oskrbe v letu 2009 40 30 oskrba I oskrba II 20 oskrba IIIa oskrba IIIb 10 0 Pri razvrstitvah v kategorije oskrbe je v letu 2009 ponovno zmanjšano število stanovalcev, ki potrebujejo samo storitve osnovne oskrbe (3%) močno pa se je zvišalo število stanovalcev, ki potrebujejo oskrbo III b. Stanovalci po načinu plačevanja stroškov oskrbe Večini stanovalcev njihova pokojnina ne zadostuje za plačilo stroškov oskrbe. Odstotek doplačnikov k stroškom oskrbe je višji od leta poprej, tako se deleţ samoplačnikov še vedno zmanjšuje. Podatkov o izobrazbi, ki so jih imeli stanovalci pred sprejemom še nimamo evidentiranih v celoti. Zasedenost zavoda v letu 2009 je bila povprečno 294,48 stanovalcev. Tako je bilo realiziranih 107.486 oskrbnih dni. Pregled sprejemov, odhodov in umrlih v letu 2009 MESEC Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj SPREJEMI 9 7 13 12 11 5 11 4 6 5 3 5 91 ODPUSTI 1 3 3 3 2 2 3 3 0 0 0 0 20 UMRLI 9 7 6 10 9 4 5 1 8 3 5 4 71 5 Primerjava prihodov in odhodov v letih 2007 in 2008 se razlikuje v številu sprejemov, ki je v letu 2009 ponovno višje od prejšnjih let višje zaradi večjega števila odpustov stanovalcev. Kar 13 stanovalcev se je na lastno ţeljo vrnilo v domače okolje kot posledice izboljšanega zdravstvenega stanja ali preselitve v drugi zavod v bliţini njihovega stalnega bivališča. Pregled dodatnih aktivnosti socialne sluţbe: Aktivno sodelovanje pri zbiranju in urejanju prispevkov za glasilo Izviri. Aktivno sodelovanje v projektni skupini za izvedbo Dneva doma in delovni skupini za pripravo programa zmanjšanja bolniškega staleţa. Pomoč stanovalcem za glasovanje po pošti pri volitvah poslancev v Evropski parlament v juniju 2009. Izobraţevanje v socialni sluţbi je potekalo po planu izobraţevanja. Izobraţevanja so bila realizirana. Sodelovali smo na srečanjih in sestankih aktiva socialnih delavcev. Organizirali in izvedli smo 3 sestanke s svojci novosprejetih stanovalcev. Odziv svojcev je bil vedno velik. Izvedli smo izlet za pomične stanovalce na Slomškovo domačijo in izlet za teţje pomične stanovalce ter invalide v mestni park Maribor z ogledom Mestnega akvarija in terarija. Skupine starih ljudi za samopomoč so nadaljevale z delom, v dogovoru z voditeljicami so nekatere skupine imele letni dopust. Člani vseh domskih skupin so imeli skupni izlet na Treh kraljih. V Program prostovoljno socialno delo, so v novem šolskem letu vključeni devetošolci iz Osnovne šole Poljčane, dijaki Srednje zdravstvene šole Juge Polak iz Maribor, dijakinja iz Tretje gimnazije Maribor in dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica. Kot učna baza Fakultete za socialno delo smo opravljali mentorstvo eni študentki za obvezno prakso, dve študentki pa sta opravljali počitniško prakso in nam pomagali pri delu. Moderatorke intervizijskih skupin smo imele supervizije s supervizorko Vido Miloševič Arnold. Program Intervizija je potekala s tremi intervizijskimi skupinami zaposlenih iz vseh sluţb v domu. Izvajali smo srečanja Kluba svojcev po zastavljenem programu, srečanja smo izvedli devet krat. Suportivna skupina za svojce stanovalcev z demenco je nadaljevala z delom; imela je štiri srečanja. Organizirali smo fotografiranje stanovalcev v domu in urejanje novih osebnih izkaznic. Nudili smo pomoč stanovalcem pri uveljavljanju pravice do izredne denarne pomoči, pri pisanju vlog za odpis davčnega dolga in vlogah za oprostitev plačila nadomestila NUSZ, vlog za odpis plačila dolga, ki so ga imeli stanovalci ţe pred prihodom v zavod. Organizirali smo obiske društev in drugih organizacij (RK, DU), zbirali prijave za izlete, ki jih je organiziralo DU Poljčane. Nadaljevali smo s sestanki po stanovanjskih oddelkih in naIII A oddelku. V avgustu 2009 se je zaposlila pripravnica socialna delavka pod mentorstvom Tanje Kajtna. Tudi v letu 2009 je bilo veliko sprememb na oddelkih, večja umrljivost, več novih namestitev, preselitve v drugi dom in preselitve med oddelki zaradi potreb po negi in oskrbi ter selitve v manj posteljne sobe, prav tako tudi selitve zaradi nerazumevanja med stanovalci. Izvedli smo tudi več preselitev znotraj zavoda na ţeljo stanovalcev. 6 Socialna sluţba aktivno sodeluje pri načrtovanju, organizaciji ter izvedbi aktivnosti za stanovalce in svojce. Pripravili in izvedli smo anketiranja stanovalcev in njihovih svojcev o zadovoljstvu s socialno varstvenimi storitvami, ki jih dom izvaja. Anketo za stanovalce je opravila socialna delavka pripravnica. Pripravili smo poročilo o stanovalcih mlajših od 65 let. Organizirali smo dve delavnici za stanovalce na temo »Nasilje nad starejšimi«, z zunanjimi izvajalci. Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica z mentorico Simono Luetič so si ogledali naš dom in izvedli anketni vprašalnik s stanovalci, kar je bilo v sklopu raziskovalne naloge pod naslovom »Vsak človek je zase svet,…«(Tone Pavček). Šola je z dijaki vključena v projekt medgeneracijskega sodelovanja, z izdelano nalogo pa so predstavili na Festivalu za tretje ţivljenjsko obdobje v Ljubljani jeseni 2009. Organizirali smo silvestrovanje za vse stanovalce doma in posebej še silvestrovanje za stanovalce varovanega oddelka skupaj z njihovimi svojci. Sodelovali smo pri pripravi dokumentacije za Računsko sodišče. V začetku leta 2009 smo pričeli z delom v novem programu DOMIS. Ves čas sva socialni delavki sodelovali pri spremembah in dodelavah programa za socialno področje. Poročilo pripravili: Tanja Kajtna, dipl.soc.del. Stanija Ivajnšič, univ.dipl.soc.del. 2. SLUŢBA ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE (SZNO) Sluţba zdravstvene nege in oskrbe je z izvajanjem zdravstvene nege in oskrbe povezana z vsemi drugimi sluţbami v domu. Zdravstveno nego in oskrbo izvajajo medicinske sestre, zdravstveni tehniki, bolničarji negovalci ter bolniške streţnice kot samostojno dejavnost v okviru negovalnega in zdravstvenega tima na vseh oddelkih doma ter v ambulanti doma. Ţelimo izvajati kakovostno in celostno zdravstveno nego in oskrbo stanovalcev z upoštevanjem etičnih načel in doseganjem najboljših izidov s čim manjšimi stroški. V oţjem in širšem okolju smo znani po: izvajanju kakovostne zdravstvene nege in oskrbe s poudarkom na izboljšanju kakovosti vseh storitev zdravstvene nege in oskrbe (visoko postavljeni standardi zdravstvene nege in oskrbe, navodila za delo) in upoštevanju etičnih načel, aktivnem vključevanju stanovalca in njegovih svojcev v proces zdravstvene nege in oskrbe, izvajanju dodatnih programov za stanovalce in svojce, vključevanju v ţivljenje v lokalni skupnosti, sodelovanju s prostovoljci. Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega sistema. Kot profesionalna disciplina se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami. Zdravstveno nego lahko širše opredelimo kot skrb za zdravje celotne populacije. Je dejavnost, katere naloga je, da posamezniku, druţini in skupnosti pomaga v vseh 7 stanjih zdravja in bolezni. Z zdravstveno nego je neločljivo povezano spoštovanje ţivljenja, dostojanstva in pravic človeka. V Sluţbi zdravstvene nege in oskrbe (SZNO) v Domu dr. Joţeta Potrča Poljčane so zdruţene dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, delovne terapije in fizioterapije. Za fizioterapijo imamo izdano koncesijo in sprejemamo v obravnavo tudi zunanje uporabnike. Vodja SZNO, delovne terapije in fizioterapije, diplomirane medicinske sestre – vodje DE in socialni delavki tedensko medsebojno usklajujejo in načrtujejo aktivnosti za potrebe stanovalcev na sestankih Strokovnega tima. Tedensko je vodja SZNO prisotna na kolegiju direktorice, kjer poroča o delu v SZNO, morebitnih teţavah v delovnem procesu in predlaga rešitve, ki jih je potrebno uskladiti z ostalimi sluţbami v zavodu. Na jutranjih delovnih sestankih ob predaji sluţbe je prisoten ves zdravstveno negovalni tim. Diplomirane medicinske sestre – vodje DE tedensko izvajajo delovne sestanke z vsemi zaposlenimi na oddelkih. Zaradi velikega števila virusnih prehladnih obolenj (kljub pravočasnemu cepljenju proti gripi) med stanovalci in zaposlenimi so bili zaposleni v SZNO v pomladanskem času še dodatno obremenjeni. Večje število stanovalcev je zaradi nezadostnega vnosa hrane in tekočine potrebovalo infuzijo ali pomoč pri hranjenju. Pomoč pri osebni negi so potrebovali tudi stanovalci, ki so drugače dokaj samostojni. Omejeni so bili tudi obiski, ki pa jih ţal vsi obiskovalci niso bili pripravljeni upoštevati kljub dodatnim ustnim opozorilom zaposlenih. Zaradi prehladnih obolenj tudi ni bilo druţenj v skupinah in drugih skupnih prireditev. V jesenskem času in prehodu v zimo 2010 pa je bilo prehladnih obolenj bistveno manj, pa tudi gripe pri stanovalcu v domu ni bilo evidentirane. Struktura stanovalcev v domu se glede na potrebe po aktivnostih zdravstvene nege in oskrbe vse hitreje spreminja. Zaradi znanih trendov v slovenskih bolnišnicah po čimprejšnjem odpuščanju bolnikov in ker ti ne morejo nadaljevati bivanja v domačem okolju zaradi odvisnosti pri izvajanju ţivljenjskih aktivnosti, se domovi spreminjajo v enote negovalnih bolnišnic. To pomeni, da pri nas narašča število nepomičnih stanovalcev s potrebami po najzahtevnejši zdravstveni negi in oskrbi. Dodaten problem pri nameščanju stanovalcev iz bolnišničnega okolja predstavlja okuţba z MRSA, ESBL in VRE (visoko odporne bakterije), saj je število postelj za izolacijo prostorsko omejeno. Zato ob upoštevanju navodil za kohortno izolacijo nameščamo stanovalce nazaj v njihove sobe, ko se iz bolnišnice vrnejo s pozitivnimi brisi. Posledično se večajo tudi stroški zaradi večje porabe materiala za zdravstveno nego in oskrbo ter obremenitve kadra. 2.1.1 Sestanki s stanovalci Na sestankih s stanovalci smo vključevali zdravstveno vzgojne vsebine glede na letni čas in pojav viroz ter drugih zdravstvenih teţav v tem obdobju ter jim posredovali druge aktualne informacije. Stanovalci pa imajo tako tudi moţnosti, da izrazijo svoja mnenja, teţave ali pohvale glede bivanja na posameznem oddelku ali v zavodu. 2.1.2 Delo s študenti V času zimskih počitnic je opravil prakso dijak Srednje zdravstvene in kozmetične šole v okviru izbirnih vsebin. Pet zdravstvenih tehnikov (vsi so zaposleni v zavodu) je v letu 8 2009 zaključilo izobraţevanje ob delu in pričeli so opravljati pripravništvo po programu z mentorji. Dve diplomirani medicinski sestri sta zaključili pripravništvo ter uspešno opravili strokovni izpit. Vsi pripravniki so po programu pripravništva bili za en mesec v UKC Maribor. Dve zunanji pripravnici pa sta pričeli opravljati pripravništvo za poklic zdravstvenega tehnika v jesenskem času. En teden sta v mesecu juniju v zavodu opravljala vaje s področja gerontološke zdravstvene nege dva dijaka Srednje zdravstvene šole Maribor. 2.1.3 Izobraţevanje V zavodu so nam predstavniki podjetij za medicinsko opremo in negovalne pripomočke skozi vse leto pripravili več predstavitev in nas seznanjali z novostmi s tega področja. Redno spremljamo kakovost in uporabnost različnih inkontinenčnih pripomočkov zaradi zaščite koţe pri stanovalcih, ki je pogosto zaradi več rizičnih dejavnikov zelo občutljiva. Za 14 dni smo imeli na testiranju v domu stroj za vakumiranje vreč z rabljenimi inkontinenčnimi pripomočki. Z uporabo stroja za vakumiranje se volumen vreče zmanjša na eno tretjino, vrečka pa je po obdelavi tudi razkuţena. Odkar smo začeli tudi v kontejnerju za odvoz zbirati ločeno rabljene inkontinenčne pripomočke, se je število odvozov kontejnerjev povečalo skoraj za 100%. V zavodu smo imeli predavanje o uporabi prehrane po sondi in prehranskih dodatkih, primernih za starejše. Ti dodatki so zlasti pomembni pri kronično bolnih stanovalcih ter stanovalcih z rakastim obolenjem, ker sami ne ţelijo ali ne morejo uţivati dovolj raznovrstne hrane. Predstavniki proizvajalcev medicinsko tehničnih pripomočkov in opreme so nam predstavili obloge za rane in prehranska dopolnila za starostnike. Za štirinajst dni smo dobili na testiranje dvigalo za kopanje, ki omogoča tudi dvigovanje stanovalca s tal v primeru padca s postelje in invalidski voziček. Štiri medicinske sestre so se udeleţile izobraţevanja na Inštitutu za varovanje zdravja RS za pridobitev Certifikata za ravnanje z hladno verigo pri cepljenju, ki je obvezen za izvajanje cepljenja v zavodu. Oktobra smo imeli v domu izobraţevanje na temo Obravnava starostnika, ki se ga je udeleţila druga skupina zaposlenih različnih profilov iz SZNO. Predstavljene so bile posebnosti pri obravnavi starostnika in najpogostejše kronične bolezni v starosti. Za naše stanovalce je pomembna individualna celostna obravnava in ne le obravnava določenega organskega sistema kot se to vse pogosteje dogaja v bolnišnicah in na specialističnih pregledih. Visoka zdravstvena šola iz Celja nas je po obisku njihovih predstavnikov povabila k sodelovanju. Bili so zelo zadovoljni z našo predstavitvijo programa dela s študenti in našega načina pristopa pri izvajanju vaj s področja gerontološke zdravstvene nege. Diplomirane sestre iz doma so se udeleţile seminarja na Visoki zdravstveni šoli v Celju in pridobile certifikat za izvajanje mentorstva za študente. 2.1.4 Sestanki s svojci stanovalcev Zaposleni v SZNO zaznavamo vse večje potrebe stanovalcev in njihovih svojcev glede dobre informiranosti zdravstvenem stanju in splošnem počutju stanovalcev. Zato veliko 9 časa, v okviru moţnosti ob delu s stanovalci, namenjamo kakovostni komunikaciji s stanovalci in svojci stanovalcev. Na sestankih za svojce novo sprejetih stanovalcev smo predstavili aktivnosti SZNO v našem zavodu in posredovali navodila za laţjo vključitev stanovalcev v našo skupnost ob pomoči svojcev. Ker zaradi neustreznih kadrovskih normativov za socialne zavode in zaradi vedno večjih obremenitev zaposlenih z aktivnostmi zdravstvene nege in oskrbe za stanovalce ostaja vedno manj časa za pogovor in druţenje s stanovalci, zaznavamo vse večjo potrebo po vključevanju prostovoljcev na tem področju po vzoru sosednjih drţav. 2.1.5 Programska oprema Skozi vse leto so potekali dogovori za korekcije programa Domis za domove starejših, ki je bil v domu implementiran v mesecu januarju. Sodelujemo v projektu enotnega programa za domove starejših v Sloveniji. Program Domis je vsebinsko dobro zastavljen za prihodnost glede celovite obravnave stanovalca, moţnosti poročil po vključitvi v On – line sistem in spremljanja porabe materiala za zdravstveno nego ter zdravil za posameznega stanovalca. Posodobili smo programsko opremo na nekaterih računalnikih. 2.1.6 Zaposlitev delavk iz programa javnih del v SZNO V letu 2009 se je v SZNO zaposlilo sedem delavk iz programa javnih del. Zaposlene so se zelo dobro vključile v delovni proces in kakovostno opravljale svoje delo. Z njihovo pomočjo se izboljša individualna obravnava posameznih stanovalcev pri vzpodbujanju izvajanja tistih veščin, ki jih sami še zmorejo in znajo. 2.1.7 Komisija za preprečevanje in obvladovanje okuţb Komisija za preprečevanje in obvladovanje okuţb KOPBO) je redno spremljala delovni proces v zavodu ter sproti pripravljala ustrezna navodila za delo. Pripravili smo izobraţevanja za zaposlene, stanovalce in njihove svojce. Glede raznolikosti virusov in bakterij, ki nam grozijo, smo se odločili za temi Viroze in prehladna obolenja ter Okuţbe z MRSA. O higieni rok nam je pripravila predavanje za vse zaposlene v zavodu ga. Katja Škerbec iz podjetja Johnson Diversey. Za sprotno obveščanje stanovalcev in obiskovalcev sta bili pripravljeni tudi dve zloţenki, Higiena rok in MRSA. V začetku marca smo imeli na obisku zdravstveno inšpektorico, ki večjih nepravilnosti ni ugotovila. Na podlagi nove uredbe glede ravnanja z odpadki v zdravstvu smo pripravili v sodelovanju s TS v roku štirih let ţe četrta navodila za ravnanje z odpadki v Domu dr. Joţeta Potrča Poljčane ter navodila za postopke glede nadzora in preprečevanja prisotnosti legionele v vodovodnem omreţju. Večje število zaposlenih ter vsi stanovalci, ki jim je zdravstveno stanje dopuščalo, so bili cepljeni proti sezonski gripi. Prav tako so imeli moţnost cepljenja stanovalci kakor tudi zaposleni proti pandemski gripi, ki jo povzroča virus H1N1. Proti sezonski gripi je bilo cepljenih 194 stanovalcev in 43 delavcev, proti pandemski gripi pa 64 stanovalcev in 16 zaposlenih. 10 Za preprečevanje širjenja virusa H1N1 smo po zavodu izobesili številna navodila in plakate, ki smo jih prejeli iz Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pripravili smo obvestila za svojce s priporočili glede obiskov in gibanja po zavodu. Sproti, vsaj enkrat tedensko spremljamo navodila IVZ na spletni strani www://ustavimogripo.si, upoštevamo navodila Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in priporočila Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Na vseh oddelkih je bilo nameščenih večje število košaric z razkuţili in razkuţevalniki v avli, pred ambulanto in v jedilnici. Zaradi večjega števila stanovalcev s potrjeno kolonizacijo z MRSA je bilo potrebno urediti še dodatno sobo za izolacijo, prav tako pa smo prvo stanovalko namestili v več posteljno sobo in izvajamo kohortno izolacijo. Izvajali smo dekolonizacijo pri dveh stanovalcih, za eno se dogovarjamo na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor. Pri eni stanovalki je bila potrjena okuţba z bacilom tuberkoloze. V Dispanzerju za pljučne bolezni Slov. Bistrica se je testiralo 28 zaposlenih in 1 stanovalka, ki so bili najpogosteje v kontaktu s stanovalko pri izvajanju storitev zdravstvene nege in oskrbe. Nekaj zaposlenih je imelo pozitivne teste beseţiranja. To pomeni, da imajo prisotna protitelesa za tuberkolozo zaradi beseţiranja v mladosti ali kontakta tudi kdaj v preteklosti z osebo, zbolelo za tuberkolozo. Nekaj zaposlenih je dobilo preventivno terapijo in opravljajo redne kontrole v Dispanzerju za pljučne bolezni. Ob drugem rednem obisku zdravstvene inšpektorice obisku v mesecu novembru pa se je osredotočila na pregled dokumentacije ter praktično izvajanje ukrepov za preprečevanje prenosa okuţb pri ravnanju z bolnimi stanovalci, pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Prav tako je zdravstvena inšpektorica ponovno preverila evidence glede nadzora prisotnosti legionele v vodovodnem sistemu zavoda. Glede obvladovanja in preprečevanja okuţb v zavodu ni imela pripomb in se je o našem delu izrazila pohvalno. 2.1.8 Delo v ambulanti Doma dr. Joţeta Potrča Poljčane V Domu dr. Joţeta Potrča deluje ambulanta splošne medicine. Dnevno po 4 ure je opravljal delo splošni zdravnik. V času deţurstva so za nujne zdravstvene preglede stanovalcev prihajali zdravniki iz Zdravstvenega doma Slov. Bistrica. Prevoze stanovalcev na specialistične preglede ali bolnišnico sta opravljali dve zunanji sluţbi za prevoz bolnikov, nujne prevoze pa Zdravstveni dom Slov. Bistrica. V lanskem letu je bilo nekaj teţav glede nenujnih prevozov, saj ZD Slov. Bistrica nima na razpolago dovolj vozil in ekip za prevoze kljub temu, da je dolţan po Pravilniku o prevozu z reševalnim vozilom kot naš najbliţji izvajalec opravljati te storitve. V letu - 2009 je bilo v ambulanti doma opravljenih veliko število pregledov in sicer: 900 prvih pregledov, 3197 ponovnih pregledov, 911 obiskov stanovalcev brez pregleda, 1010 posvetov z zdravnikom. 11 V laboratoriju doma so bili opravljeni odvzemi krvi: - 131 za sedimentacijo, - 278 za kompletno krvno sliko, - 35 enkratnih odvzemov urina, - 67 odvzemov krvi za biokemijo za laboratorij v ZD Slov. Bistrica. Psihiatrinja je prihajala v zavod trikrat mesečno, pogosto pa je bila dosegljiva tudi po telefonu. Nevrolog je za potrebe naših stanovalcev prihajal enkrat mesečno. Zobozdravnik je enkrat mesečno opravljal preglede pri stanovalcih v domu. Po potrebi pa so bili naši stanovalci odpeljani k njemu v ambulanto oz. k izbranemu zobozdravniku. Specialistične preglede so stanovalci opravili v UKC Maribor, Splošnih bolnišnicah Celje in Ptuj, v Zdravilišču Rog. Slatina in Zreče ter v zasebnih specialističnih ambulantah. Pri stanovalcih se je zaradi njihovega zdravstvenega stanja povečalo število infuzij, intravenoznih injekcij, intramuskularnih injekcij, subkutanih injekcij, aplikacije inzulina in odvzemi krvi za določitev krvnega sladkorja zaradi vse večjega števila stanovalcev s sladkorno boleznijo. Dnevno so bila stanovalcem razdeljena zdravila v obliki tablet, kapsul, draţej, sirupov in svečk po navodilu zdravnika. 2.1.9 Druge aktivnosti Skozi vse leto smo sodelovali z drugimi domovi v naši soseščini in širše. Bilo je opravljenih nekaj meddomskih obiskov s strani stanovalcev in zaposlenih ter stikov po e – pošti ali telefonu za izmenjavo informacij in izkušenj. V avgustu smo organizirali ţe tretjič v sodelovanju z zaposlenimi v Pegazovem domu iz Rogaške Slatine skupni piknik in meddomske igre za stanovalce in zaposlene na Boču. Sodelovali smo tudi pri vseh aktivnostih za preţivljanje prostega časa za naše stanovalce (prireditve, izleti, obiski društev in organizacij v zavodu). Zaposleni smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali dom v Črnomlju, ki velja v slovenskem prostoru za zelo naprednega ter izmenjali izkušnje pri delu s starejšimi. Tudi oni se srečujejo s podobnimi teţavami kot mi v Poljčanah. Konec decembra smo skupaj z drugimi sluţbami v zavodu sodelovali pri organizaciji silvestrovanja za naše stanovalce, ki so ga vsi ocenili zelo pozitivno in je bilo letos v popoldanskem času. Na Varovanem oddelku so bili prisotni tudi svojci stanovalcev. Zaposleni so vključili v praznični program kot nastopajoče svoje otroke, ki so ponovno z nastopom navdušili vse prisotne. Skozi vse leto so nekateri delavci iz SZNO delovali tudi v skupinah za samopomoč. Vodja SZNO je sodelovala v Komisiji za zdravstvo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Komisija je pričela s pripravo dokumentacije za spremembo meril za razvrščanje stanovalcev v kategorijo zdravstvene nege, ki so zastarela in neustrezna. Zaradi tega zavodi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne dobimo plačanih vseh storitev, ki jih izvajamo za stanovalce. Te storitve pomenijo za zavode večje materialne stroške, obremenitve kadra ter vplivajo na kadrovske normative. Komisija je pripravila dokument enotne kategorizacije zdravstvene nege in oskrbe. Jeseni so stekla prva pogajanja med Ministrstvom za delo, druţino in socialne zadeve, Ministrstvom za zdravstvo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter 12 predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije smo na področju zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije sodelovali s pripombami pri nastajanju verzij delovnega gradiva enotnega kataloga aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe. 2.1.10 Delo na varovanem oddelku Cilji in program dela delovnega inštruktorja s stanovalci na Varovanem oddelku so zastavljeni v sodelovanju z vodjo SZNO in vodjo Delovne terapije. Delo delovnega inštruktorja je usmerjeno neposredno v delo z ljudmi na Varovanem oddelku. Na obrazcih dnevno vodimo evidenco prisotnih stanovalcev v skupini, pripravljen imam tako dnevni kot tudi tedenski plan aktivnosti. Delovni inštruktor se vključuje in sodeluje pri aktivnostih, ki se odvijajo in izvajajo v okviru Delovne terapije. Pri dnevnih aktivnostih zjutraj stanovalcem nudi pomoč, predvsem pa vzpodbudo pri jutranji negi zgornjega dela telesa. Ob v spodbujanju poskušamo doseči, da se čim dlje ohrani samostojnost pri vsakodnevni negi. Prav tako delovni inštruktor sodeluje pri zajtrku in kosilu, kjer je spet ključnega pomena vzpodbuda pri hranjenju. Po zajtrku, skupnem pospravljanju mize najprej preberemo vremensko napoved, pogovorimo se o tekočem dnevu, mesecu, letu… Nato pričnemo z jutranjo telovadbo, ki traja 20 do 25 minut. Tedenski plan aktivnosti je razdeljen na različne dnevne delavnice, ki se izvajajo v času od 10.30 do 12.00 ure. Od ponedeljka do petka potekajo v dnevnem prostoru Varovanega oddelka naslednje delavnice: - ustvarjalne, - molitvena, - kuharska, - bralno-miselna, - glasbena. Na molitveno in glasbeno skupino smo dvakrat mesečno povabili tudi druge stanovalce iz negovalnih oddelkov, ki ţe kaţejo znake demence. Stanovalci Varovanega oddelka se vključujejo tudi v kulturne in druţabne aktivnosti, ki se odvijajo v domu. V lepem vremenu smo bili velikokrat v naravi in v vrtni uti. Luščili smo koruzo in fiţol. Sprehodi okoli doma so dobrodošli, polja in gredice z zelišči pa spomine popeljejo v preteklost. Po načrtovanem delu si delovni inštruktor izbere stanovalca, s katerim dela individualno, nekateri določeni stanovalci se skupinici umikajo. Individualno pa v obravnavo občasno vzamemo tudi nepomičnega stanovalca na negovalnem oddelku. V letu 2009 je sodelavka na delovnem mestu delovnega inštruktorja za določen čas, ga. jug Štefka, uspela zaključiti izobraţevanje za poklic delovnega inštruktorja in s tem pridobila še več znanja, idej, spretnosti in novosti. Prav tako se je vključevala v razna izobraţevanja in delavnice, ki so se izvajale v domu. Stanovalcem na Varovanem oddelku poskušamo zagotoviti varnost, zaupanje, jih vzpodbujamo k čim večji samostojnosti pri izvajanju aktivnostih, krepimo ročne spretnosti, obujamo spomine… Bistvenega pomena je, da stanovalca sprejemamo takšnega kot je in ga ne poskušamo spreminjati. 13 Na Varovanem oddelku smo se vsi zaposleni zavzemali in trudili, da bi ohranili čim daljšo samostojnost v vseh ţivljenjskih aktivnostih pri stanovalcih z demenco ter tako izboljšali kakovost njihovega bivanja v zavodu. 2.2 POROČILO O DELU DELOVNE TERAPIJE V LETU 2009 Zaposlene delavke na delovni terapiji smo izvajale namenske aktivnosti, ki stanovalcu omogočajo, da kljub fizičnim, psihičnim omejitvam lahko opravlja zanj pomembne naloge in uresničujejo vloge v vsakodnevnem ţivljenju z najvišjo moţno mero neodvisnosti in samostojnosti. Po predhodni ocenitvi stanovalčevih zmoţnosti, ţelja, potreb, interesov sva izdelali za novo sprejete stanovalce individualni načrt delovno terapevtske obravnave s ciljem doseči čim večjo stopnjo samostojnosti pri izvajanju ţivljenjskih aktivnosti in čim boljše funkcionalno stanje. Pri svojem delu sva delovni terapevtki uporabljali individualno in skupinsko obliko dela. V letu 2009 sva delo na področju aktivnosti delovne terapije izvajali dve delovni terapevtki ter delovna inštruktorica na Varovanem oddelku. Izvajali sva delovno terapijo na področju: 1. dnevnih aktivnosti 2. produktivnosti 3. prostočasnih aktivnosti. 2.2.1 DNEVNE AKTIVNOSTI Učenje samostojnosti v osnovnih dnevnih aktivnostih in učenje funkcionalne mobilnosti v oţjem ţivljenjskem okolju (hranjenje, oblačenje, obuvanje, transfer, prilagoditve) sva izvajali vsak dan po sobah stanovalcev in v prostorih delovne terapije. Delovna terapija na področju telesnih funkcij Vsak dan sva v prostorih delovne terapije izvajali aktivnosti s pomočjo terapevtskih pripomočkov, ki obsegajo: - vaje za povečanje obsega gibljivosti prizadetega dela telesa, - vaje za izboljšanje mišične moči, - vaje za spretnost, koordinacijo rok, - vaje za vzdrţljivost, - vaje za pridobivanje in vzpostavljanje funkcije rok, - vaje za pridobivanje in vzpostavljanje grafomotorike. Aktivnosti za kognitivno - perceptivno področje V te aktivnosti so bili zajeti stanovalci, ki imajo teţave na področju spomina, orientacije, govora, pozornosti. Aktivnosti so se izvajale v prostorih delovne terapije vsak dan in dvakrat tedensko še na varovanem oddelku. 14 2.2.2 PRODUKTIVNE AKTIVNOSTI Prostovoljno delo - v dodatni program prostovoljnega dela je bilo vključenih 9 stanovalcev. Vključevali so se v različne aktivnosti, ki so se izvajale znotraj in izven doma in sicer urejanje okolja, pomoč pri ţivinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, pomoč v pralnici in sušilnici, raznašanje časopisa. Stanovalci so dobili za opravljeno delo simbolično nagrado, kar je spodbuda za vključevanje v program. Stanovalci, vključeni v program so opravili izobraţevanje o varnosti pri delu. Gospodinjske aktivnosti - kuharska skupina - skupina se je sestajala dvakrat mesečno v dnevnem prostoru varovanega oddelka. Skupino je vodila dipl. m. s. in vključevali so se tudi drugi zaposleni. V mesecu decembru se je organizirala delavnica »peka prazničnega peciva«. Zeliščna skupina - skupina se je sestajala enkrat na teden in po potrebi. Skrbela je za vzgojo in nego zeliščne grede. Skupino vodi zunanja prostovoljka Dragica Štih. Učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik - kreativne tehnike so se izvajale vsak dan od 9-12 ure v prostorih delovne terapije. Izvajale so se naslednje tehnike: - vezenje, - kvačkanje, - šivanje, - vozlanje tapiserij, - slikanje na svilo, - obdelava papirja, - barvanje odlitkov iz mavca, - oblikovanje iz fimo in dass mase, - izdelovanje voščilnic. Z mladimi prostovoljci iz OŠ Poljčane smo organizirali delavnici izdelovanje novoletnih voščilnic ter barvanje pirhov. Tudi prostovoljke Valerija Kaizer, Martina Jug in Petra Prašnikar so se enkrat tedensko vključevale v aktivnosti delovne terapije s stanovalci. V učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik so bili vključeni stanovalci, ki jim kreativne tehnike oziramo ročno delo pomeni aktivno preţivljanje prostega časa, ter stanovalci različnih patoloških obolenj, poškodb, kjer je cilj uspešnejša psihofizična rehabilitacija. 2.2.3 PROSTOČASOVNE AKTIVNOSTI Glasbene aktivnosti: - Pevski zbor Velikonočnica se je srečeval na vajah enkrat tedensko. Zbor je sodeloval in se vključeval v program kulturnega in druţabnega ţivljenja stanovalcev v Domu. V mesecu juniju smo se udeleţili srečanja pevskih zborov socialnih zavodov v Slov. Gradcu, - Instrumentalno-vokalna skupina je na novo zaţivela mešana skupina, ki je skupaj s pevskim zborom nastopala tudi izven doma (dan odprtih vrat in Silvestrovanje 15 dnevnega centra Metulj Slov. Bistrica, »Prašiček fest« v Poljčanah, festival za tretje ţivljenjsko obdobje v Ljubljani), - Glasbena skupina (enkrat tedensko petje v prostorih delovne terapije ob spremljavi stanovalca s harmoniko). Dramska skupina - dramska skupina se je skozi vso leto vključevala v kulturne prireditve doma. Skupino je vodila receptorka. Skupaj s pevskim zborom smo pripravili samostojni nastop v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. Dramska skupina se je predstavila tudi izven doma. Gostovali so v kulturnem domu Studenice, na občnem zboru društva Mavrica in na OŠ Minke Namestnik . Plesno – gibalna skupina - stanovalcem smo omogočili plesne aktivnosti, ki so se izvajale enkrat tedensko v prostorih fizioterapije. Bralne aktivnosti – domska knjiţnica - v knjiţnici je bila moţna izposoja knjig enkrat na teden in po potrebi. Poleg domskih knjig je bila omogočena izposoja knjig iz knjiţnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Stanovalci imajo moţnost branja dnevnih in tedenskih časopisov ter revij. Druţabne igre (šah, človek ne jezi se, karte) - te aktivnosti so se izvajale po oddelkih in v prostorih delovne terapije. Ugankarska skupina - sestajala se je enkrat na teden. Skupina je reševala različne miselne vaje. Aktivnosti na računalniku - aktivnosti so se izvajale glede na interes, ţelje in sposobnosti stanovalcev v prostorih delovne terapije Športne aktivnosti - te aktivnosti so se izvajale večinoma v poletnem času v parku, zunanjem okolju (sveţ zrak, stik z naravo), kjer so se uporabljali različni športni rekviziti kot npr. koš za metanje ţoge. Aktivnosti s pomočjo ţivali - glede na pozitiven odziv stanovalcev smo jih izvajali enkrat mesečno s psi. Nabavili smo tudi zajčke in uredili ustrezne bivalne prostore za njih, kjer smo stanovalcem omogočili stik z njimi na način, da si jih gredo sami pogledati ali pa smo mi s prenosno košarico ţival prinesli k stanovalcem na oddelek. Ostale aktivnosti V novoletnem času smo pripravili stojnico izdelkov delovne terapije v avli doma, kjer smo ostalim pokazali spretnost in kreativnost stanovalcev, ki jih ustvarjajo. V okviru medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja z okoljem smo sodelovali z otroci iz vrtca Poljčane (v obliki delavnic ob praznikih, skupno druţenje v času pusta). Skupaj s stanovalci smo se udeleţili jesenske zabave in mini trţnice v okviru dneva odprtih vrat, ki so ga pripravili v vrtcu. Posebno nalogo in čast je imel stanovalec, ki je kot Dedek Mraz obiskal otroke ter jim razdelil darila. 16 Ob Dnevu doma smo pripravili razstavo izdelkov delovne terapije in kulturni program. Delovne terapevtke smo zbirale prispevke in sodelovale smo pri pripravi domskega glasila Izviri. Skozi vse leto smo spremljale in vodile arhiv člankov in fotografij ţivljenja stanovalcev v domu. Stanovalci so imeli moţnost naročanja fotografij. V času praznikov (Pust, Velika noč, Boţič…) smo skupaj s stanovalci poskrbele za okrasitev in aranţiranje prostorov doma. Kot voditeljici skupin starih ljudi za samopomoč sva enkrat na teden vodili vsaka svojo skupino. 2.3 POROČILO O DELU FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2009 Temeljna naloga fizioterapevta je skrb za ohranjanje, izboljševanje in obnavljanje telesnega in duševnega zdravja naših stanovalcev ob upoštevanju njihovega dostojanstva in človekovih pravic. Fizioterapevt s svojim delom močno vpliva na stanovalčevo počutje in zdravje ter s tem prevzema veliko odgovornost, ki je ni mogoče opredeliti samo z zakoni in predpisi. Fizioterapevtske storitve za stanovalce doma se izvajajo na podlagi izdanega internega obrazca za izvajanje fizioterapije katerega predpiše domski zdravnik. Pred začetkom obravnave stanovalca se seznanimo z medicinsko dokumentacijo stanovalca. Prav tako stanovalca seznanimo s terapevtskimi postopki, trajanju, njihovimi učinki in ciljih fizioterapije. Glede na zdravstveno stanje starostnika individualno prilagajamo in uporabljamo različne metode in tehnike fizioterapije. Fizioterapevt oceni telesno stanje starostnika, njegove psihofizične značilnosti ter na podlagi tega sestavi fizioterapevtski program, ki vključuje zdravstveno vzgojne nasvete, metode gibalne terapije ter pozitivne biološke učinke fizikalnih energij. Na koncu terapije sledi ocena doseţenih rezultatov. V letu 2009 smo za stanovalce doma opravili (47011,67 točk). 22 733 fizioterapevtskih storitev Fizioterapevtske storitve, ki se izvajajo v domu, so: - KINEZIOTERAPIJA (individualne vaje 4646 storitev, skupinske vaje 4111 storitev, vaje obremenitve 4153 storitev, pasivne vaje 26 storitev, razgibavanje sklepov in vaje 11 storitev, šola hoje 1991 storitev, kompresijsko povijanje 297 storitev, posedanje in vstajanje 862 storitev), - RESPIRATORNA TERAPIJA (inhalacije 1220 storitev, dihalne vaje 11 storitev, vibracijska masaţa 2 storitvi), - MEHANOTERAPIJA (motomed 3675 storitev), - LOKALNO OGREVANJE (sollux 5 storitev, termopak 46 storitev), - LOKALNO OHLAJEVANJE (kriopak 69storitev), - ELEKTROTERAPIJA (interferentni tokovi 333storitev, tens 615 storitev, funkcionalna elektrostimulacija 26 storitev, bimed 55storitev), - APLIKACIJA ULTRAZVOKA (9 storitev), - TERAPIJA Z LASERJEM (2 storitvi), - MAGNETOTERAPIJA (492storitev), - HIDROTERAPIJA (hidroterapija 10 storitev, galvanske kopeli 46storitev), 17 - ROČNE TEHNIKE (ročna masaţa 16 storitev). Fizioterapevtske obravnave smo izvajali v prostorih fizioterapije (vsak dan od 10.30 ure do kosila, v torek in četrtek po kosilu od 13. do 14. ure) ter na oddelkih po bolniških sobah za nepomične stanovalce (v ponedeljek, sredo in petek po kosilu, v dopoldanskem času po zajtrku). V stanovanjskem delu doma (v prvem in drugem nadstropju) je bila organizirana skupinska jutranja telovadba, kjer napravimo vaje za celo telo (od glave do pet). Z vajami okrepimo mišice, predihamo pljuča in poskrbimo za boljše ravnoteţje. Jutranja telovadba poteka od ponedeljka do petka ob 7.15 uri. Glede na prejšnja leta opaţamo, da se je povečal obisk stanovalcev na jutranji telovadbi. Sodelovali smo tudi na piknikih, izletu in različnih prireditvah v domu. Kot voditeljica skupin starih ljudi za samopomoč sem se udeleţevala srečanj v svoji skupini enkrat tedensko po eno uro (v ponedeljek od 13.30 do 14.30 ure). V preteklem letu smo se tudi strokovno in splošno izobraţevali. Udeleţili smo se naslednjih izobraţevanj: - Simpozij fizioterapevtov Slovenije, - Kongres Društva fizioterapevtov Slovenije, - Okvare perifernega ţivčevja roke, - Terapija z ultrazvokom, - tečaj iz Excel-a. Udeleţili smo se Aktiva fizioterapevtov pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije v Domu Danice Vogrinec. Na tedenskih sestankih strokovnega tima smo s strokovnimi sodelavkami pripravljale individualne načrte za vsakega novega stanovalca, s čimer skušamo starejšega človeka čimbolj animirati in vključiti v dogajanje v domu. Individualne načrte smo pripravljale s timskim delom, da čim obširneje zajamemo celotno ţivljenjsko problematiko posameznega stanovalca. Za zunanje uporabnike smo v letu 2009 opravili 20589,30 točk preko koncesije z ZZZS 20529,30 točk, 60 točk za konvenkcije ter za samoplačnike. Število bolnikov v obdelavi na fizioterapiji v letu 2009 je bilo 319: - ZZZS 303, - samoplačniki 15, - konvencija 1. Število obiskov na fizioterapijo v letu 2009 je bilo 3394: - ZZZS 3368, - samoplačniki 16, - konvencija 10. V mesecu novembru smo se z ZZZS priključili na on-line sistem. Izvajamo fizioterapevtske storitve, katere predpišejo osebni zdravniki, zdravniki specialisti in fiziatri na delovni nalog. V mesecu avgustu in septembru sta počitniško delo opravljala dva študenta 2. letnika VŠZ - smer fizioterapija. Pri svojem delu smo se in se bomo še trudili, da izboljšamo kakovost ţivljenja stanovalcev v našem domu. 18 2.4. ZAKLJUČEK V Domu dr. Joţeta Potrča Poljčane imamo nameščenih več kot polovico stanovalcev na negovalnih oddelkih. To so stanovalci, ki potrebujejo pomoč in podporo ali pa so pri izvajanju temeljnih ţivljenjskih aktivnosti v celoti odvisni od nas. Ker se bolnišnice trudijo skrajšati leţalno dobo, se pritisk z njihove strani za sprejem in namestitev v domove popolnoma odvisnih stanovalcev od storitev zdravstvene nege in oskrbe iz leta v leto stopnjuje. Hkrati pa se posledično srečujemo tudi z zahtevami svojcev stanovalcev, ki pogosto teţko razumejo, da naše storitve niso in ne morejo biti enake storitvam v bolnišnici. Za zadovoljevanje vseh teh zahtev v domovih kadrovski normativi in oprema niso ustrezni. Obremenitve kadrov vplivajo tudi na velik deleţ bolniških odsotnosti. Kljub maksimalnim obremenitvam pa smo se v preteklem letu trudili opravljati naše delo kakovostno, da bi bili naši stanovalci zadovoljni in bi se v našem zavodu dobro počutili. Poročila so pripravile: Nataša Pečovnik, delovna terapevtka Nataša Pirš, vodja DE Fizioterapija Štefka Jug, delovna inštruktorica Valerija Kapun, dipl. m.s., predsednica KOPBO Vodja Sluţbe zdravstvene nege in oskrbe Alma Hren, dipl.m.s., spec. 3. FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŢBA (FRS) V Finančno računovodski sluţbi Doma dr. Joţeta Potrča (FRS) je zaposlenih pet delavk. Za zavod v FRS opravljamo dela in naloge na področju knjigovodstva (glavna knjiga, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, blagajna, obračun DDV, izdaja faktur za oskrbnino in ostale storitve), vršimo obračun in izplačilo plač, regresa, povračilo stroškov po potnih nalogih za zaposlene, obračun in izplačila po podjemnih in avtorskih pogodbah ter pripravljamo potrebne kalkulacije cen. Izvajamo plačila ter spremljamo terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Skrbimo za področje zavarovanja premoţenja in odgovornosti ter uveljavljanje odškodnin. Sledimo spremembam zakonodaje na področju financ in računovodstva in pripravljamo predpisana poročila. Trudimo se, da so načrtovanje dela, nadzor nad opravljenim delom in analiza opravljenih nalog, stalne naloge v procesu dela . Svoje delo imamo v večini podprto z računalniškimi programi. Računovodsko področje je v letu 2009 ţe v celoti podprto z novim informacijskim sistemom Domis. Za registracijo delovnega časa uporabljamo novo programsko opremo podjetja Špica International, ki je kompatibilna z novim informacijskim sistemom Domis in omogoča avtomatski prenos podatkov prisotnosti v obračun plač v sistemu Domis. V preteklem letu so se delavke Finančno računovodske sluţbe udeleţile računalniškega tečaja za Excel pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici, seminarjev na teme s področja računovodstva (priprava letnih poročil, spremembe prometno davčne zakonodaje, 19 obdavčitve javnega sektorja z davkom od dobička ipd.) in na temo napredovanja v plačne razrede. Vodja FRS in računovodja se udeleţujeta računovodske šole za določene uporabnike proračuna, ki jo organizira Akademija za računovodstvo iz Ljubljane. Sicer pa smo se poleg seminarjev, ki jih organizira Zveza računovodij, udeleţile še seminarjev, ki jih organizira Aktuar Radovljica, Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Uprava za javna plačila in drugi. Sprotno izobraţevanje in informiranje je na našem področju dela zaradi sprememb zakonodaje nujno potrebno. Delavke FRS so se udeleţile tudi teoretičnega in praktičnega izobraţevanja s področja varstva pri delu. V računovodstvu smo dela opravljali po veljavnih predpisih: - Zakon o javnih financah, - Zakon o računovodstvu, - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike, - Odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov, - Pravilnik o enotnem kontnem načrtu, - Zakon o DDV in Pravilnik o izvajanju DDV, - Slovenski računovodski standardi, - predpisi s področja delovne zakonodaje in podzakonski aktih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance za osebe javnega prava. Finančno računovodska sluţba je aktivno sodelovala v revizijskih postopkih naslednjih nadzorstvenih organov: - Računskega sodišča, ki je po sklepu o izvedbi revizije z dne 6/3-2009 izvajalo revizijo poslovanja v obdobju od 1/1-2007 do 31/12-2008 s pričetkom v prvi polovici marca 2009. Osnutek revizijskega poročila je bil izdan novembra 2009 in predlog revizijskega poročila z mnenjem v decembru 2009. Postopek revizije je zaradi ugovora zavoda še v teku. - Sredi julija 2009 je Urad za nadzor proračuna opravil revizijo izdatkov v okviru koriščenja sredstev Evropskega socialnega sklada za sredstva Javnega razpisa na področju Pomoč za zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih ţensk in v letu 2009 ni izdal poročila. - V mesecu avgustu je potekala notranja revizija poslovanja v letu 2008, ki jo je v skladu s pogodbo, opravila revizorka ga. Milena Gorjup iz Ljubljane. Predmet revizije je bilo področje javnih naročil. - Na poziv Davčnega urada Maribor, v postopku kontrole investicijske olajšave za leto 2008, je sluţba pripravila dokumentacijo s katero je dokazovala upravičenost olajšave v Obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 2008. V začetku leta smo pripravili poročila, ki se nanašajo na preteklo leto: - do 31. januarja je bilo potrebno oddati DURS podatke o odmeri dohodnine za vse delavce; - do 28. januarja AJPES zaključni račun za leto 2008 z vsemi prilogami; - premoţenjsko bilanco za leto 2008 za potrebe Ministrstva za finance; - poročilo o investicijah v osnovna sredstva v letu 2008 za statistični urad; - finančna poročila o porabi sredstev, ki smo jih dobili za javna dela in pripravnike; - finančni načrt za leto 2009; - rebalans finančnega načrta za leto 2009; 20 - obrazec M4/M8 za delavce za leto 2008; poročilo Banki Slovenije – Statistika finančnih računov;poročilo je potrebno oddajati četrtletno. Tekom leta smo pripravljali razna poročila, ki so jih zahtevale pristojne institucije ter za potrebe odločanja v domu, kot so mesečni izkazi uspeha, realizacija plana nabave OS in DI, poročilo o stanju zalog in drugo. Sredi januarja 2009 smo pričeli z implementacijo informacijskega sistema Domis, ki ga v domove uvaja Ministrstvo za delo druţino in socialne zadeve. Sočasno z uvajanjem informacijskega sistema Domis je potekalo tudi usposabljanje in izobraţevanje na področju nove programske opreme za registracijo delovnega časa. Veliko dela in naporov smo delavke FRS vloţile v pripravo predlogov za spremembe in izboljšave v novem informacijskem sistemu Domis ter bile vključene v postopke pridobivanja sredstev od MDDSZ za uvajanje Domisa. Izvedle in udeleţile smo se tudi več izobraţevanj na področju novega informacijskega sistema Domis. Z Upravo za javna plačila, centrom ACD v Ljubljani in ZZZS smo uvedli poslovanje z direktno obremenitev, kar pomeni, da tudi posle plačilnega prometa za plačilo oskrbnin preko trajnikov in plačilo faktur za ZZZS opravljamo preko Uprave za javna plačila in ne več preko bank. FRS je v postopku podpisa ponudbe in sklenitvijo pogodbe za zavarovanja pravne zaščite pri ARAG d.d. sodelovala z posredniško zavarovalno druţbo Sipos pri zagotavljanju ugodnih pogojev kritja in organizaciji izobraţevanja vodilnih delavcev na tem področju. Zaradi politike cen v socialno varstvenih zavodih, ki jo vodi pristojno ministrstvo, smo se pri oblikovanju cen srečevali s teţavami. Ceno smo v letu 2009 spremenili le dvakrat in sicer s 1.2.2009 in 1.8.2009; slednjo le zaradi spremembe dodatka za pomoč in postreţbo. V februarju so se cene spremenile v skladu z dogovorom v okviru sprejetih standardov za kalkulativne elemente cene z omejitvami pri upoštevanju stroška amortizacije za doseganje dovoljene rasti cen. Konec leta smo s pomočjo inventurnih komisij opravili in evidentirali popis premoţenja zavoda. V FRS smo pripravili vse potrebno za pričetek popisa, predvsem pa v usposobitev ustrezne programske podpore za samo izvedbo popisa osnovnih sredstev in kasnejšo obdelavo popisnih podatkov, njihovo evidentiranje in analizo. Delavka FRS je bila v vključena v delo skupine, ki pripravlja katalog drobnega inventarja, ki bi naj olajšal delo inventurnim komisijam. V sluţbi sproti po nastanku škodnega dogodka skrbimo za prijavo škode in uveljavljanje odškodnine pri zavarovalnici. Ţe v letu 2008 smo v zavodu pristopili k skupnemu razpisu za izbiro izvajalca zavarovanja, ki je bil organiziran preko Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Razpis je bil zelo uspešen in v zavodu z bistveno manjšimi finančnimi sredstvi za zavarovanje premoţenja in drugih koristi dosegamo boljša kritja v primerih nastanka škode. 21 Za gospodarno ravnanje s prostimi finančnimi sredstvi smo skrbeli z redno vezavo teh sredstev pri Enotnem zakladniškem računu RS. S tem se zagotavljajo zavodu dodatna finančna sredstva iz naslova obresti, ki pa so v letu 2009 bila bistveno niţja od predhodnih obdobjih zaradi niţjih obrestnih mer. Sproti smo opravljali izterjave za neplačane račune s pošiljanjem pozivov in opominov ter v nekaterih primerih opravili ustno izterjavo. Sodna izvršba se je nadaljevala le v enem primeru dolţnika, ki nima finančnih sredstev in nepremičnega premoţenja iz katerega bi bilo moţno dolg izterjati ali zavarovati. Vodja Finančno računovodske službe: Cvetka Damše, univ. dipl. ekon. 4. SPLOŠNO KADROVSKA SLUŢBA (SKS) 4.1. Zaposlovanje delavcev Stanje delavcev na dan 31. 12. 2009 po sluţbah Sluţba Sluţba zdravstvene nege in oskrbe Sluţba prehrane in distribucije Tehnične sluţbe Finančno računovodska sluţba Splošno kadrovska sluţba Socialna sluţba VODSTVO Skupaj Za nedoločen čas 79 16 12 5 4 2 1 119 Za določen čas – nadomeščanje in pripravniki 7 1 1 9 Delavci- Skupaj Javna dela 7 93 17 12 5 4 3 1 7 135 S 1.1.2009 smo izmed ţe zaposlenih delavk v zavodu za določen čas zaposlili tri delavke za nadomeščanje daljše bolniške, kasneje pa porodniške odsotnosti delovne terapevtke, diplomirane medicinske sestre ter bolničarke. Posledično temu smo z notranjimi prerazporeditvami in z eno delavko, zaposleno za določen čas, zasedli tudi delovna mesta zgoraj navedenih delavk, in sicer bolničarko, ki se izobraţuje za »delovnega inštruktorja« na to DM za določen čas, ko delovna inštruktorica opravlja dela delovne terapevtke za določen čas. Takšna notranja razporejanja opravimo zaradi tega, da omogočimo delavcem, ki imajo ustrezno višjo izobrazbo od tiste, ki se zahteva na DM, da v času nadomeščanja za čas porodniške ali bolniške, pridobijo ustrezna znanja in delovne izkušnje. S 1. 4. 2009 smo na dela bolničarke za določen čas – nadomeščanje odsotnih delavk zaradi bolniške oziroma porodniške, sprejeli dve delavki. V program javnega dela z nazivom »Pomoč pri urejanju računalniških evidenc in arhiva zavoda« smo, prav tako s 1. 4. 2009, zaposlili eno delavko, za dobo 6 mesecev, to je do 30. 9. 2009. 22 S 1. 7. 2009 se je upokojila frizerka. Na to delovno mesto smo premestili delavko doma, ki je bila zaposlena na delovnem mestu streţnice za nedoločen čas, ima pa ustrezno izobrazbo in je v času odsotnosti frizerke le to tudi nadomeščala. Zanimivo in pohvalno pri tem je, da upokojena frizerka še vedno prihaja ob torkih v zavod in opravlja delo frizerke prostovoljno. Na objavljeno prosto delovno mesto streţnice II smo zaposlili za nedoločen čas delavko, ki je delo streţnice opravljala najprej v okviru programa javnih del, nazadnje pa je nadomeščala odsotno delavko v času bolniške odsotnosti. Dne 30. 9. 2009 je sporazumno prenehalo delovno razmerje pomočnici dietnega kuharja, ki se je zaposlila v drugi organizaciji na delovnem mestu, za katero se je ob delu izobraţevala. Na prosto delovno mesto pomočnika dietnega kuharja smo s 1. 10. 2009 zaposlili novo delavko. Z 2.11. 2009 smo bolničarko, zaposleno za 20-urni delovni teden, razporedili v poln delovni čas 40 ur, za čas nadomeščanje bolniškega staleţa bolničarke – invalida III. kategorije, zaposlene za polovični delovni čas. Za nadomeščanje bolniške za polovični delovni čas pomočnice dietnega kuharja smo z 9. 11. 2009 zaposlili delavko v kuhinji za 4 ure dnevno za določen čas. Obe zaposlitvi smo opravili v skladu z določili ZDR brez objave prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje, saj gre za nadomeščanje bolniškega staleţa v polovičnem delovnem času, s tem pa smo zagotovili nemoteno delo na posameznem delovnem mestu. ZAPOSLENI NA DAN 31. 12. 2009 Delovna mesta SZNO skupaj vodja SZNO medicinske sestre vodje tima namestnica vodje SZNO srednje medicinske sestre delovni terapevt Dejansko število delavcev 93 1 5 Razporejeni na Za določen delo 31.12.2009 čas - nedoločen č. zunanji Opomba 1 5 1 1 26 23 3 3 fizioterapevt 3 3 del. inštruktor bolničar negovalec I JD Individualna pomoč starostnikom strežnica 1 31 1 28 frizerka FRS skupaj vodja FRS računovodski del. Javna dela nadomeščanje porod. z delavci 3 pripravnice zunanje 3 pripravnice delavke zaposlene bolničarke nadomeščanje porodniške z delavci 1 koncesija 1 zaposlitev za 4 ure 3 DČ 3 DČ 7 7 14 23 1 1 1 4 1 4 1 DČ 3 nad. porodniške 2 delavca za 4 ure Program javnega dela 1 nad. porodniške 1 zaposlitev za 4 ure 5 23 SKS skupaj Vodja SKS receptor tajnica SS skupaj socialna delavka soc. del. –priprav. SPD skupaj vodja SPD dietni kuhar natakarica pomočnik dietnega kuharja TS skupaj vodja TS vodja DE pralnica vzdrževalec perila hišniki - vzdrževalci šivilja vrtnarica Vodenje direktorica SKUPAJ 4 1 2 1 1 2 1 2 1 2 1 5 1 10 1 5 1 1 1 1 5 1 1 5 3 1 1 3 1 1 1 1 135 119 3 1 DČ pripravnica 17 določen čas 4 ure 1 12 1 9 DČ zunanji 7 JD Pojasnila h gornji tabeli: Tabela prikazuje dejansko stanje zaposlenih na dan 31. 12. 2009 s prikazom zaposlitev za določen čas in v programih javnih del. Med letom smo omogočili pripravništvo delavcem – bolničarjem z namenom, da opravijo strokovne izpite za poklic »zdravstveni tehnik«, in sicer so na dan 31. 12. 2009 opravljali trije delavci bolničarji takšno pripravništvo. Zato je stanje pri srednjih medicinskih sestrah 26, dejansko pa je sistemizirano 20, pri bolničarjih pa je stanje zaposlenih 31, dejansko pa je zaposlenih 34 (v letu 2010 se bodo tri pripravnice med. sestre vrnile na delo bolničarke za nedoločen čas). Prav tako je stanje zaposlenih na dan 31. 12. 2009 prikazano v polnem številu, dejansko pa imamo zaposlene tri delavke-invalide, upokojene v polovičnem delovnem času in opravljajo delo 4 ure dnevno, in sicer na delih bolniške streţnice ena, na delu bolničarke ena in na delu fizioterapevtke ena. Za nedoločen čas imamo zaposleno tudi eno delavko-bolničarko 4 ure dnevno, kar predstavlja realizacijo dela ene bolničarke. Razliko pri realizaciji polnih zaposlitev rešujemo še vedno z zaposlitvijo preko javnih del, s pomočjo dijakov in študentov, ki opravljajo obvezno študijsko prakso v zavodu kot učni bazi ter s prostovoljnim delom. Pripravništvo V letu 2009 smo sklenili pogodbo za refundacijo stroškov za zaposlitev pripravnikov v zdravstveni dejavnosti s Skupnostjo zdravstvenih zavodov Slovenije, zato smo omogočili pripravništvo bolničarjem, zdravstvenim tehnikom, diplomiranim medicinskim sestram in diplomirani socialni delavki. 24 V program pripravništva smo vključili tudi naše delavce, ki so se izobraţevali ob delu in si pridobili izobrazbo »tehnik zdravstvene nege«, opravljajo pa dela bolničarke za nedoločen čas, in sicer - s 1. 2. 2009 dva delavca, in sicer enega zdravstvenega tehnika in eno diplomirano medicinsko sestro, - s 1. 4. 2009 dva delavca za poklic zdravstveni tehnik - s 1. 10. 2009 tri delavce za poklic zdravstveni tehnik. Na dan 31. 12. 2009 smo imeli zaposlenih 7 pripravnikov, in sicer - 6 zdravstvenih tehnikov in - 1 diplomirano socialno delavko. Tako smo sedmim našim delavcem omogočili pripravništvo in s tem moţnost pridobiti strokovni izpit za poklic, za katerega so se izobraţevali ob delu. Socialna delavka je trenutno na daljšem bolniškem dopustu in bo pripravništvo nadaljevala po vrnitvi na delo. Javna dela in javni razpisi zavoda za zaposlovanje Sedmim udeleţenkam v programu javnih del »Individualna pomoč starostnikom v domu«, ki bi morale zaključiti program 1. 1. 2009 smo v dogovoru z Zavodom za zaposlovanje, OE Maribor podaljšali delo do enega leta oziroma eni delavki, starejši od 55 let še za nadaljnje enoletno obdobje. Dne 9.1.2009 smo opravili razgovor z novimi kandidatkami za program javnih del »Individualna pomoč starostnikom«, napotenimi iz Urada za delo Slovenska Bistrica in sklenili nove posebne pogodbe za leto 2009 s petimi delavkami, katerim je pogodba potekla v januarju 2009. Zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi dvema delavkama iz programa javnih del smo na osnovi napotitve Urada za delo Slov. Bistrica in predhodnega razgovora zaposlili dve novi delavki. Tako smo brez prekinitve nadaljevali program javnega dela skozi vse leto, tudi iz razloga, ker se sproti prijavljamo na razpise javnih del in dobimo odobrene programe, ki se izvajajo od 1. 1. do 31. 12. tekočega leta. Na Zavod za zaposlovanje, OE Maribor, smo prijavili program »Usposabljanje na delovnem mestu za poklic kuhinjska pomočnica«, ki je sofinanciran s strani Zavoda za zaposlovanja in Evropskega socialnega sklada in sprejeli na 3-mesečno usposabljanje dve udeleţenki. Dne 16. 11. 2009 smo se s ponovno vlogo prijavili na Javni razpis SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB 2009/2010, za 18 mesečno zaposlitev, sofinancirano s strani Zavoda za zaposlovanje in Evropskega socialnega sklada s 15.000,00 EUR po osebi , za izbor programov javnih del v RS za leto 2010, in sicer smo prijavili tri programe z nazivom: - urejanje in vzdrţevanje javnih površin za 1 udeleţenca, - druţabništvo in spremljanje za 7 udeleţencev, 25 - pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov za 1 udeleţenca. Delo študentov in počitniško delo V recepciji so skozi vso leto opravljali delo med vikendom in prazniki tri študentke. V sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor smo kot učna baza praktično usposabljali dijake za poklic kuhar, in sicer smo omogočili v času od 20. 4.2009 do 8. 5. 2009 usposabljanje štirim dijakom v I. letniku in eni dijakinji II. letnika v obdobju od 2. 9. 2009 do 8. 1. 2010. Počitniško delo med poletnimi počitnicami so večinoma opravljali dijaki in študenti, praviloma otroci naših delavcev, razen na SZNO, kjer smo vključili v počitniško delo dijake in študente zdravstvenih šol, pa tudi prostovoljce, kot je razvidno v spodnji tabeli. Pregled počitniškega dela od 1. 1. do 31. 12. 2009 Mesec januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december SKUPAJ SKS 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 24 SZNO TS SDP SS 1 5 5 4 2 5 2 2 2 1 1 15 9 5 1 Skupaj 2 2 2 2 2 7 15 10 6 2 2 2 54 V sodelovanju s fakultetami smo omogočili obvezno delovno prakso v našem zavodu predvsem študentom iz Občine Poljčane in okoliških občin. Obvezno delovno 80-urno prakso za poklic »delovni terapevt« v času od 29. 6.2009 do 10.7.2009 je opravljala študentka Zdravstvene fakultete na delovni terapiji zavoda; študentka Fakultete za socialno delo pa je le-to opravljala v času od 16.3.2009 do 10.4.2009 pod mentorstvom socialne delavke zavoda. Invalidi Na dan 31. 12. 2009 je imel zavod zaposlenih 14 delavcev invalidov, kar pomeni za 6,08 zaposlenih preseganje predpisane kvote. Trenutno nimamo novih postopkov za pridobitev kategorije invalidnosti. 4.2. Javna naročila po ZJN-2 Uspešno smo zaključili javno naročilo po odprtem postopku, objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. JN5369/2009 z dne 6. 7. 2009 za izvedbo kotlovnice Doma dr. Joţeta Potrča Poljčane, kar predstavlja I. fazo investicij v zvezi z ukrepi zavoda za 26 učinkovito rabo energije. Z izvedbo del smo prešli iz ogrevanja zavoda na premog na ogrevanja s kurilnim oljem, z izbranim dobaviteljem Domstan iz Velenja pa dobavili in vgradili dve peči in dva gorilca, cisterno in sanirali dimnik, ter s to investicijo znatno zniţali stroške ogrevanja. Vrednost investicije je bila manjša, kot smo planirali; končna vrednost je znašala 116.815,39 EUR brez DDV. Z javnim razpisom po odprtem postopku, objavljenem na Portalu JN pod št. 8886/2009 z dne 9. 10. 2009, smo opravili izbiro najugodnejšega dobavitelja za Nabavo materiala za potrebe zdravstvene nege po sklopih, za obdobje od 1. 12. 2009 do 30. 11. 2011 in z izbranimi ponudniki podpisali pogodbe za obdobje 2 let, v skupni okvirni vrednosti 81.000,00 EUR brez DDV. V postopku javnega naročila za triletno obdobje za ţivila in potrošni material smo izvedli t.i. drugo fazo, to je zbiranje predračunov po sklopih in ugotavljanje najugodnejših ponudnikov za naslednje obdobje fiksnih cen. Z vsemi dobavitelji smo sklenili anekse k okvirnim sporazumom z veljavnostjo od 1. 12. 2009 do 30. 11. 2010. Po postopkih t.i. naročil malih vrednosti oziroma v postopku zbiranja ponudb, to so naročila, ki presegajo vrednost 10.000,00 EUR brez DDV in ne presegajo vrednosti 40.000,00 EUR brez DDV, smo opravili postopke posebej za blago in storitve, in sicer: - »klimatizacija I. nadstropja« oddelka zdravstvene nege v skupni vrednosti 16.134,00 EUR, brez DDV; - »menjava oken v I. nadstropju negovalnega oddelka, menjava vrat v skladišču jedilnice, zunanja vrat ter skladišča okrepčevalnice« v končni vrednosti 22.408,58 EUR brez DDV; - »nabava pisarniškega materiala za obdobje enega leta« v okvirni vrednosti 10.000,00 EUR, brez DDV; - »nabav in montaţa plinske parnokonvekcijske peči in vzdrţevanje le-te« v vrednosti 18.883,50 EUR brez DDV; - »nabava sluţbenega vozila kombi« Renault Trafic z dodatno dodelavo za potrebe prevozov stanovalcev z invalidskimi vozili, v končni vrednosti 20.963,01 EUR brez DDV; - »pleskanje I. nadstropja negovalnega dela in kuhinje zavoda« v skupni vrednosti 19.131,58 EUR, brez DDV. Na podlagi izpolnjenih predlogov za izdajo naročilnice, ki jih pripravijo posamezni vodje sluţb ali delovnih enot, v skladu s planom nabav in finančnimi sredstvi, smo opravili nabave z naročilnicami. V letu 2009 smo izdali 194 naročilnic ter za potrebe izobraţevanja 63 naročilnic. 4.3. Delo recepcije zavoda V splošno kadrovsko sluţbo spadata tudi dve delavki, ki opravljata delo receptork. Delo opravljata v dveh izmenah: v dopoldanskem času od 7. do 15. ure, v popoldanskem času pa od 14. do 21. in v soboto dopoldan od 7. do 12. ure, tako, da opravita obe obveznost 40-urnega delovnega tedna. V nedeljo, ob praznikih in v času letnega dopusta, opravljajo delo v recepciji študenti preko Študentskega servisa. 27 Delo receptorjev je prvenstveno v tem, da spremljajo gibanje obiskovalcev ter stanovalcev, beleţijo njihovo odsotnost ter dajejo obiskovalcem splošne informacije. Vsak prihod in odhod beleţijo tudi video kamere. Z video nadzorom smo dosegli neprekinjeno spremljanje prihodov in odhodov, tudi v času odsotnosti receptor zaradi malice ali drugih nujnih opravil. Receptorji dajejo prve informacije o namestitve stanovalca v hiši, na katerem oddelku se nahaja in številko sobe, ali je v zavodu ali na dopustu, na pregledu pri zdravniku ali bolnišnici in podobno. V recepciji se prodajajo ţetoni za kavomat, telefonske kartice ter prodaja izdelkov delovne terapije. Receptorji sprejemajo telefonske klice, ter jih povezujejo naprej po hiši. Sprejemajo vso prispelo pošto, jo razvrstijo na sluţbeno in osebno za stanovalce, ob koncu delovnega dne pa evidentirajo vso odposlano pošto in jo dostavijo na Pošto Poljčane. Opravljajo tudi fotokopiranje za potrebe zavoda in skrbijo za vzdrţevanje fotokopirnega stroja in popravila le-tega. 4.4. Počitniške kapacitete V letu 2009 smo proste počitniške kapacitete ponujali našim delavcem, upokojenim delavcem ter zunanjim uporabnikom. Iz primerjave med letom 2008 in 2009 je razvidno, da so bile letos počitniške kapacitete izkoriščene kar za 71 dni več kot lani. Brunarica je bila izkoriščena 194 dni (od tega 70 dni zunanji koristniki), apartma pa 213 dni (od tega 45 dni zunanji koristniki). K temu je doprineslo tudi dejstvo, da smo apartma v letu 2009 obnovili in naredili nadstrešek pred vhodom na dvorišče, kar je podaljšalo sezono in pa dejstvo, da lahko uporabniki koristijo dvakrat po 3 ure dnevno kopanje v zaprtih kopališčih. Pregled koriščenja počitniških kapacitet v Čateţu v triletnem obdobju Objekt brunarica Leto 2007 144 Leto 2008 144 Leto 2009 194 apartma 188 192 213 Skupaj 332 336 407 Ker za letovanje v Maredi ni bilo interesa delavcev, smo z Republiškim sindikatom zdravstva in socialnega varstva Ljubljana tudi leta 2009 sklenili pogodbo o najemu stanovanja za obdobje od maja do septembra 2009 s klavzulo, da imajo prioriteto za letovanje naši delavci. Vodja splošno kadrovske sluţbe: Irena Kuhar 4.5. Poročilo o izobraţevanju v letu 2009 V letu 2009 je bilo izmed načrtovanih izobraţevanj in seminarjev realiziranih večina leteh, razen določenih izjem, do katerih je prišlo bodisi zaradi odsotnosti delavcev, bolniškega staleţa ali odpovedi izobraţevanja. V okviru planiranih finančnih sredstev pa smo navedena izobraţevanja, ki niso bila realizirana, nadomestili z drugimi izobraţevalnimi programi, za katere smo dobili ponudbe med letom. 28 V letu 2009 smo se delavci izobraţevali 647 dni ali povprečno 4,8 dni na zaposlenega. Število dni je visoko zaradi izobraţevanj, ki so potekala znotraj naše ustanove, v večjih skupinah, kjer so npr. tri ali večurna predavanja oz. izobraţevanja za vsakega delavca, upoštevana kot 1 dan izobraţevanja, zaradi laţje evidence po dnevih. Izobraţevanja, ki so potekala znotraj ustanove so naslednja: - Bonton na delovnem mestu, IZZA; - Obravnava starostnika; IZZA; - Učeča se organizacija- delo z osebami z demenco; UNIKA; - Supervizija za člane kolegija; UNIKA; - Predavanja o gostinstvu in serviranju; g. Boţičko Marjan in g. Kamenšek Joţe; - Inkontineca; Helpy; - Uporaba čistil in razkuţil; Johnson Diversity; - Preprečevanje okuţb v domovih; Ecolab; - Preleţanine-preprečevanje in nega; Coloplast; - Inervizija in supervizija; ga. Vida Milošević Arnold. Pri izobraţevanju naših zaposlenih smo sodelovali smo tudi z naslednjimi ustanovami oz. organizacijami: Firis, Logatec, Socialna zbornica Slovenije, Splošna bolnišnica Celje; Biotehniški izobraţevalni center Ljubljana, Zbornica delovnih terapevtov, Zbornica fizioterapevtov, UKC Maribor, Sekcija MS in ZT v socialnih zavodih, Zbornica zdravstvene nege, Društvo računovodij Maribor, Inštitut za računovodstvo Brezovica, Aktuar Radovljica, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Slovenska filantropija, Zavod za varstvo pri delu, Zveza društev energetikov, Sekcija za gostinstvo, Društvo za zdravje srca Maribor, Ljudska univerza Slovenska Bistrica, SIB Malečnik, Fakulteta za socialno delo Ljubljana, Ministrstvo za zdravje, Visoka poslovna šola Doba Maribor, Ministrstvo za javno upravo, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, Sindikat zdravstva in socialnega varstva. Število dni izobraţevanja v letu 2009 je za 155 dni višje kot lani, kar predstavlja povišanje števila dni izobraţevanj za 31,5%. Iz teh podatkov je razvidno, da se delavci 29 ţelijo izobraţevati in da jim zavod to tudi omogoča. Kotizacije za izobraţevanja so znašale skupaj 23.023,73 EUR, nekaj izobraţevanj je bilo brezplačnih. V postavki ostali stroški izobraţevanja, ki znašajo skupaj 10.138,33 EUR, so vključeni stroški opravljanih strokovnih in drugih izpitov (ZUP), stroški strokovne ekskurzije, stroški udeleţbe na zimskih in letnih športnih igrah ter sofinanciranje izobraţevanj ob delu za dve naši sodelavki. Opravljanje strokovnih izpitov smo pri delavcih upoštevali kot en dan izobraţevanja, ostalih izobraţevanj pod to postavko pa ne, ker tako ne bi mogli primerjati števila dni izobraţevanja z lanskim letom. Število dni izobraţevanja po sluţbah je razvidna tudi iz spodnjega grafikona . ŠTEVILO DNI IZOBRAŢEVANJA PO DNEVIH OSTALO; 65 SZNO SZNO; 172 FRS SKS SS TS FRS; 7 VSE SLUŽBE; 244 SPD SKS; 1 VODSTVO VSE SLUŽBE SS; 34 OSTALO TS; 16 SPD; 33 VODSTVO; 75 Pripravila: Pripravila: Maja Polajţer, tajnica direktorice 5. SLUŢBA PREHRANE IN DISTRIBUCIJE (SPD) V Sluţbi prehrane in distribucije (SPD) nas je v letu 2009 bilo redno zaposlenih 16 oseb in ena delavka za določen čas tekom leta. Od pozne jeseni pa do pomladi je v kuhinji zaposlena še vrtnarica. V oktobru smo dobili novo sodelavko, saj je njena predhodnica sporazumno prekinila delovno razmerje kot pomočnica dietnega kuharja. Prav tako so nam v pomoč štirje dijaki iz Srednje gostinske šole, s katero imamo učno pogodbo za dobo celotnega njihovega šolanja, to je za dobo treh let. V poletnem času, v času dopustov, smo imeli v kuhinji štiri dijakinje, ki so nadomestile delavke v odsotnosti zaradi dopusta, kakor tudi delavke v bolniškem staleţu. 30 Dnevni delovni proces v enoti je organiziran v dveh izmenah; dopoldan in popoldan. Naše delo in poslanstvo je skrb za pripravo in postreţbo dnevno sveţih in zdravih toplih in hladnih obrokov našim stanovalcem, zaposlenim in drugim uporabnikom. V našo enoto je vključena tudi okrepčevalnica, katera je uporabnikom na voljo vse dni v tednu, razen ponedeljka. Največja intenzivnost dela v njej je ob vikendih in praznikih, saj imajo naši stanovalci takrat največ obiskov. Uporabnikom ponujamo vse vrste napitkov, pijač, sveţe sadje, občasno pa pripravimo in ponudimo tudi domače pecivo iz kuhinje. Ob ţe omenjenem delu naša sluţba velikokrat sodeluje s pogostitvijo tudi ob raznih obiskih ter srečanjih v domu in izven njega. Kakor vsa leta doslej smo tudi v letu 2009 ob pustu pekli krofe, prirejali razne piknike ter poskrbeli za kulinariko ob Dnevu doma ter ob številnih pogostitvah v mesecu decembru. Svoje delo smo, glede na odziv, katerega smo preverili z anketami stanovalcev in svojcev, opravili zelo dobro, na kar smo ponosni vsi zaposleni v kuhinji. Na ta način tudi naša sluţba pomembno prispeva k ugledu in dobremu imenu našega doma. V sodelovanju s tehnično sluţbo skrbimo za pridelavo sadja in zelenjave, katero pridelamo na naraven način in tako lahko pripravimo našim stanovalcem pravo domačo hrano. To leto smo prvič poskusno pridelali pšenico, ki smo jo menjali za moko v bliţnjem mlinu. Po naši oceni je to bila dobra odločitev. Prav tako imamo lastno vzrejo prašičev, za katere nam pomagajo skrbeti tudi stanovalci in skupaj pripravimo vsak mesec domače koline. Jeseni pa, kot je ţe v navadi pospravljamo pridelke z lastnih njiv in ribamo zelje ter repo. V tem letu smo v okviru investicijskih vlaganj zamenjali kritino nad prizidkom v kuhinji, uredili prezračevanje nad delilno linijo in sanirali prezračevanje v napi glavne kuhinje. Kupili smo tudi novo parno konvekcijsko peč in s tem pridobili najnovejšo tehnologijo, s katero bomo lahko pripravljali še kvalitetnejše obroke. Skrbeli smo za vsa tekoča oz. redna popravila na strojih in napravah v kuhinji. Dokupili smo tudi manjkajoči drobni inventar in transportni voziček za prevoz hrane na oddelke. V jesenskem času smo se vsi delavci v SPD udeleţili dveh organiziranih seminarjev z zunanjimi izvajalci v domu in tako obnovili ter obogatili svoje znanje s področja diet, varnosti ţivil in ravnanja z njimi ter se seznanili z novostmi s področja zakonodaje. Redno se je sestajala HACCP skupina in na novo verificirala ter korigirala malenkosti v lastnem načrtu ob pregledu kuhinje in svetovanju zdravstvene inšpekcije. Tega leta smo bili še posebej nadzorovani s strani zdravstvene inšpekcije, saj so nam bile z anonimno prijavo očitane nepravilnosti pri delu, kar se je izkazalo kot neresnično. V jesenskem času sta se dve delavki udeleţili kuharskega tekmovanja v kuhanju na prostem v kotličku na Gostinsko turističnem zboru v Mariboru in osvojili zavidljivo zlato in srebrno medaljo v zelo veliki in kvalitetni konkurenci iz vse Slovenije. V zaključku bi dejal, da nam je kljub velikemu porastu bolniških odsotnosti (poklicne bolezni in poškodbe ) uspelo realizirati zastavljene cilje in naloge, katere smo si zadali v letu 2009. 31 Vsi zaposleni v SPD se nenehno trudimo zadovoljiti in ustreči čim večjemu številu stanovalcev s kakovostnimi in dnevno sveţe pripravljenimi obroki vse dni v letu, hkrati pa skrbimo za dosledno izvajanje programa HACCP in spremljamo novosti na strokovnih področjih našega dela. Vodja Sluţbe prehrane in distribucije : Zoran Stopinšek 6. TEHNIČNE SLUŢBE (TS) V letu 2009 nas je bilo v Tehničnih sluţbah 12 zaposlenih. Ostali smo brez sodelavke, ki je bila pri nas po programu javnih del. Seveda pa nam pri delu še vedno pomagajo tudi stanovalci doma v okviru programa prostovoljnega dela stanovalcev. TS delimo na tri organizacijske enote: -pralnica s šivalnico, -ekonomija, -tehnično vzdrţevanje. Najbolj so bile v letu 2009 zadovoljne zaposlene v pralnici. Nova pralnica se je izkazala za veliko pridobitev; tako v pogojih dela kot tudi v kakovosti storitev. Delo v pralnici je potekalo celo leto brez večjih motenj. Opaziti pa je, da se veča količina opranega perila. V sklopu ekonomije smo v letu 2009 nabavili 60 prašičev s povprečno teţo 70 kg. V zakol pa smo dali 64 prašičev s povprečno teţo 110 kg. Tako, da smo v sodelovanju z zaposlenimi v kuhinji (koline) pridobili cca 7040 kg mesa visoke kakovosti. Glede na to, da smo ostali brez ene sodelavke za zunanja dela, smo zmanjšali število poljščin in sicer tako, da smo na eno njivo posejali pšenico. Ker smo bili s pridelkom zelo zadovoljni, smo to storili tudi za naprej. Veliko pozornost pa smo namenili tudi urejanju okolice. Tako smo popolnoma preuredili gredo z vrtnicami pri glavnem vhodu ter na novo uredili skalnjak ne gredici pri pisarnah. Prebarvali smo tudi kovinske in lesene ograje na balkonih ter klopi v parku. Plan dela za hišnike v okviru tehničnega vzdrţevanja je bil zelo obseţen, vendar tudi izveden. Ker je v mesecu marcu dom obiskala inšpektorica za okolje in prostor, smo morali v sodelovanju s SZNO ponovno spremeniti naš pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik smo nazadnje posodobili v mesecu avgustu 2008. Potrebno je bilo postaviti še nove dodatne zbiralnike za odpadke. S podjetjem Komunala iz Slov Bistrice sem se dogovoril za postavitev ekološkega otoka, ki so ga postavili meseca aprila. Ker je dosedanji odjemalec odpadnega papirja DINOS dvignil ceno za odvoz papirja smo se dogovorili za ugodnejšo ponudbo, ki smo jo dobili od podjetja SME-TRA iz Slov. Bistrice. 32 Prav tako ne veljajo več ukrepi, ki so še lani veljali za preprečevanje pojavljanja prisotnosti legionele v vodovodnem omreţju. Zato smo izdelali skico celotnega doma, na kateri so označene in oštevilčene vse pipe. S pomočjo SZNO smo realizirali tudi ukrepe za preprečevanje okuţb. Namestili smo razkuţevalce rok (jedilnica, vhodna avla, sanitarije, hodniki itd), penilnike za milo in nosilce za brisače. Hkrati smo skozi vse leto izvajali tudi planirana investicijsko-vzdrţevalna dela. Zamenjali smo okna v 1. nadstropju negovalnega dela stavbe, ki so bila ţe zelo stara, dotrajana in nefunkcionalna. Nova okna so energetsko varčnejša od obstoječih starih oken v domu, zato bomo z menjavo oken nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Hkrati smo tudi klimatizirali prvo nadstropje, tako da so sedaj klimatizirana vsa tri nadstropja v stavbi negovalnega dela doma. S tem smo dvignili kakovost bivanja najbolj prizadetim stanovalcem. Prvo nadstropje smo tudi v celoti prebarvali, prav tako nekaj sob v stanovanjskem delu. Zamenjali smo streho nad prizidkom kuhinje, ki je bila potrebna zamenjave. Realizirali smo tudi priklop oziroma povezavo dvigal in poţarne centrale na klicni center SINTAL-a. Tako imamo sedaj vse kontrolne sisteme (poţarna centrala, proti vlomna centrala in osebna dvigala) povezane na en klicni center. Na novo smo tudi zarisali parkirišča okoli doma. Ker je bila na starih parkiriščih barva ţe zbledela, smo le ta prebarvali, hkrati pa smo zarisali tudi nova parkirna mesta, ki smo jih pridobili z obnovo pralnice. Najpomembnejša naloga naše sluţbe pa je bila v letu 2009 prav gotovo obnova kotlovnice. Stara kotlovnica na premog je bila velik onesnaţevalec okolja (ţal tudi širšega), pa tudi energetsko zelo neučinkovita. Zato smo se odločili za obnovo in prehod na kurilno olje. Z deli smo pričeli v mesecu septembru in so bila končana 12.10.2009, kasneje pa je potekalo še odpravljanje pomanjkljivosti in preizkusno delovanje. Ţe sedaj lahko rečemo, da nam obstoječa nova kotlovnica omogoča veliko bolj ekonomično ogrevanje in kakovostno bivalno klimo. Za razliko od prej se namreč temperatura vode v sistemu prilagaja zunanji temperaturi, zaradi česar so temperature v prostorih bolj prijetne in enakomerne skozi ves dan. Sama investicija je bila zaključena v planiranih zneskih. V kuhinji smo odstranili staro pečico RATIONAL, ki je bila ţe dotrajana in jo zamenjali z novo. Potrebno je bilo preurediti inštalacije za priklop nove, kar smo tudi sami naredili. S tem smo prihranili stroške, ki bi nastali ob priklopu nove pečice. V tem letu smo tudi obnovili naš apartma v Čateških toplicah. Obnova je bila zelo obseţna in po več letih tudi ţe zelo potrebna. Objekt smo prebarvali zunaj in znotraj, zbrusili in na novo polakirali parket, zamenjali staro kuhinjo z novo, obnovili postelje, zamenjali vsa svetila z varčnimi in zamenjali stara grelna telesa z novimi. Zamenjali smo tudi vsa stikala in vtičnice. Objekt je tako res varen in udoben. Pripravili smo še načrte in ponudbe za preselitev pisarn FRS iz obstoječih prostorov v prostore nad pralnico. Ţe pri obnovi pralnice smo razmišljali o moţnostih uporabe prostorov nad pralnico, zaradi česar smo ţe takrat prilagodili načrte (dvigalo, napeljava 33 za centralno ogrevanje, stropi itd). Gradbena dela smo izvedli v letu 2009, samo preselitev pa v letu 2010. Seveda je bilo potrebno zaradi selitve pisarn opraviti še veliko drugega dela. Tako smo hišnikom zgradili novo skladišče v prostorih kurilnice, v njihovo staro pa preselili skladišče oblačil. Skozi vse leto smo delali tudi na izobraţevanju zaposlenih v TS. Vsi hišniki so se udeleţili vsaj enega seminarja iz njihove stroke, pa tudi vrtnarki smo omogočili ogled Radgonskega sejma. S štirimi delavkami iz pralnice sem se udeleţil seminarja na temo ravnanja s tekstilijami, ki ga je organizirala Obrtna zbornica in je potekalo v 27 in 28.11.2009 na Otočcu. Sam sem se udeleţil še predstavitve izdelkov skupine HYDRIA (solarni moduli, solarne elektrarne, racionalizacija porabe energije, prezračevanje) in jih tudi povabil na ogled doma. Za vse zaposlene smo ob pomoči pogodbenega izvajalca pripravili in izvedli predavanja iz varstva pri delu in poţarne varnosti. Preizkus znanja je ob koncu leta opravilo 125 zaposlenih. Leto 2009 ocenjujem kot zelo uspešno, saj smo realizirali vse zastavljene cilje in načrte in izvedli tudi nekatere naloge, ki jih prvotno nismo načrtovali. Z delom svojih sodelavcev sem zelo zadovoljen. Vodja Tehničnih sluţb: Vojko Teţak 34 II. POROČILO O IZVAJNJU DODATNIH PROGRAMOV V LETU 2009 1. PROGRAM SKUPIN STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ V letu 2009 smo nadaljevali izvajanje ţe utečenega Programa skupin starih ljudi za samopomoč, ki se v našem zavodu izvaja od leta 1994. Uporabniki programa so stanovalci doma. Za skupine starih ljudi v domu velja, da se člani v njih predvsem pogovarjajo in druţijo. Skupine za samopomoč so prerasle v pogovorne skupine, kjer se stanovalci druţijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje ţivljenjske izkušnje. Skupine vodijo za to usposobljene voditeljice in voditelji, zaposleni v zavodu ali zunanji prostovoljci/prostovoljke. Število članov skupin se spreminja, odvisno od zdravstvenega stanja članov in interesa stanovalcev za vključevanje v domske dejavnosti in njihove izbire. Program temelji na medgeneracijskem povezovanju. Stanovalcem doma druţenje v skupinah omogoča ohranjanje in krepitev socialne mreţe in preprečuje socialno izključenost. Obenem je to moţnost kakovostnejšega preţivljanja prostega časa, kjer se stanovalci druţijo, pogovarjajo, bolje spoznavajo in izmenjujejo svoje ţivljenjske izkušnje. Specifična skupina je skupina Ţafranke, ki jo vodita zunanja prostovoljka in delovna terapevtka. Skupina skrbi za zeliščno gredo na domskem vrtu, članice se druţijo, pripravljajo zeliščne čaje in se pogovarjajo o zdravilnih učinkih zelišč. V času izven sezone dela zunaj, se redno sestajajo in se pogovarjajo tudi o drugih temah, proslavljajo rojstne dneve, praznike, berejo zanimiva gradiva in podobno. 1.1. Pregled skupin Na dan 31.12.2009 je bilo v domu 10 skupin, ena skupina manj v primerjavi s prejšnjim letom. Skupina Zvezda se je v mesecu avgustu iz organizacijskih razlogov zdruţila s skupino Cvetje v jeseni, ki je v tistem času imela manjše število članov zaradi naravnega osipa. Odločitev članov skupin, da se zdruţijo se je pokazala kot zelo dobra. Na dan 31.12.2009 je bilo 119 oseb vključenih v domske skupine, 17 zaposlenih in 3 zunanji voditelji; skupaj 20 voditeljic in 1 voditelj. V primerjavi s prejšnjim letom je sedem stanovalcev manj vključenih v skupine in sicer jih je na koncu 2008 bilo 126, sedaj pa jih je 119. To je zaradi naravnega osipa, kar so med letom voditelj in voditeljice skupin večkrat na intervizijskih sestankih predstavili kot teţavo pri delu v skupinah. Tri voditeljice so prenehale z delom v skupinah, ena pa je novo vključena. Trenutno se vodijo razgovori z dvema zaposlenima v domu glede vključitve v vodenje skupin in sicer na njihovo ţeljo. Zaključimo lahko, da je kolektiv zaposlenih dobro sprejel razvoj mreţ skupin za samopomoč, da jih delo v skupinah zanima ter da so zaposleni baza, iz katere bomo lahko tudi v bodoče pridobivali nove prostovoljce. 35 1.2. Pregled aktivnosti V skupinah so v letu 2009 potekale naslednje aktivnosti: - skupine so se sestajale enkrat tedensko; - za pogovore so izbirali zanimive teme in dogodke; - gostili so povabljene zanimive osebnosti, kulturnike in podobno; - brali zanimive članke, si naredili prijetno vzdušje z igranjem na glasbenih inštrumentih, s petjem… - srečevali so se tudi v domskem parku, kjer so se druţili ob kavici. Voditelji skupin smo v letu 2009 imeli naslednje aktivnosti: - v letu 2009 smo enako kot leto poprej imeli 5 intervizijskih srečanj; - v septembru mesecu smo organizirali in izvedli strokovno ekskurzijo, ogledali smo si Materinski dom v Mozirju, kjer nam je bilo predstavljeno delovanje zavoda, ki je v lasti Mariborskega Karitasa. Udeleţilo se je 18 voditeljic in 1 voditelj in sicer 9 voditeljic zaposlenih v domu, ostali so bili zunanji sodelavci oziroma voditelji zunanjih skupin, vsi člani Društva Mavrica Poljčane; - v mesecu septembru smo tudi organizirali skupni izlet za vse člane domskih skupin in sicer na Treh Kraljih. Organizacija je bila zahtevna, saj se je izleta udeleţilo 12 voditeljev, 2 osebi kot dodatno spremstvo in 46 stanovalcev. Ob tem smo ugotovili, da jr bila kljub našim naporom, velika večina članov skupin zaradi zdravstvenega stanja in nezmoţnosti udeleţbe izleta prikrajšana; - v letu 2009 smo poleg intervizijskih srečanj organizirali dve delavnici za vse voditelje skupin v Društvu Mavrica Poljčane. Teme so bile: »Kaj mi prostovoljstvo omogoča« dne 13.11.2009, in delavnica »Zdravje v skupini – sladkorna bolezen« dne 18.6.2009; - na občnem zboru Društva Mavrica smo predstavili delovanje domske mreţe skupin; - voditelj in voditeljice domskih skupin aktivno sodelujejo v organih Društva Mavrica v Poljčanah; - v lokalnih medijih je bilo predstavljeno delovanje skupin (RA-oddaja, časopis Panorama, domski časopis…); - dve novi voditeljici sta se udeleţili usposabljanja za vodenje skupin, ki ga je organizirala Socialna zbornica Slovenije v novembru mesecu . Materialne in druge pogoje za izvajanje programa v letu 2009 je zagotavljal zavod. Društvo Mavrica Poljčane nam je delno sofinanciralo skupni izlet domskih skupin. 2. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO SREDNJEŠOLCEV Program prostovoljno socialno delo srednješolcev v našem Domu se izvaja od leta 2001. Program traja eno šolsko leto in se ga obnavlja ob vsakem novem šolskem letu. Cilji programa so zbliţevanje generacij, zapolnitev prostega časa in bogatenje ţivljenja z medgeneracijskim druţenjem in izmenjave ţivljenjskih izkušenj. V programu sodelujejo dijaki Srednje zdravstvene šole Juge Polak Maribor, dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, ter prostovoljka iz Tretje gimnazije Maribor. 36 2.1. Pregled vključenosti Odziv prostovoljcev za sodelovanje v programu je predvsem pogojen s karjem stalnega prebivališča dijakov, po tem pa tudi od motiviranosti mladih in njihove obveščenosti o programu. Z novim šolskim letom smo obnovili program prostovoljnega dela srednješolcev. To leto je bil odziv dijakov in šol za sodelovanje v programu boljši. To lahko pripišemo uspešno izvedenemu programu dela z Osnovno šolo Poljčane – prostovoljno delo devetošolcev, ki so se prijavili za nadaljevanje prostovoljnega dela na srednji šoli, kjer so vpisani. V prostovoljnem delu sodeluje 7 dijakov/dijakinj srednjih šol. Vključenih je tudi 7 stanovalcev. Dijaki se s stanovalci individualno druţijo, na obiske prihajajo enkrat tedensko po eno uro. V domski recepciji se vodi knjiga prisotnosti prostovoljcev, oziroma dijaki svoj prihod v dom vsakokrat zabeleţijo. Za nove prostovoljce smo v oktobru organizirali uvodno usposabljanje, v izvedbi Slovenske filantropije. Usposabljanja se je udeleţilo 13 dijakov potencialnih prostovoljcev. Ob usposabljanju je bil dijakom predstavljen naš zavod in tudi program prostovoljstva. V sodelovanju s Slovensko filantropijo smo sodelovali v radijski oddaji Gimnasyum, oddaje se je udeleţil en prostovoljec dne 18. 11. 2009 v Ljubljani, na RA SLO1. 3. PROGRAM PROSTOVOLJNO DELO DEVETOŠOLCEV OŠ POLJČANE Skupaj z OŠ Poljčane smo v letu 2005 začeli z delom na programu povezovanja generacij in vključevanja naših stanovalcev v lokalno okolje. Program smo poimenovali Integracija starih ljudi v lokalno okolje preko dela mladih. Program je nova pridobitev sodelovanja v lokalni skupnosti in predstavlja dodatno odpiranje ustanove. V programu je poudarek na skupinskem druţenju učencev in stanovalcev preko različnih delavnic v skladu s sprejetim urnikom. Delo po programu je vodeno. Mentorica devetošolcem na OŠ Poljčane, ki so vključeni v program je pedagoginja Nada Druškovič. V program so kot sodelavci vključeni socialne delavke, delovni terapevti, fizioterapevti, medicinske sestre in drugi zaposleni iz našega zavoda. O sodelovanju učencev in o vsebini programa so seznanjeni tudi starši učencev. V šolskem letu 2008/2009 je bilo v programu vključenih 19 učencev, ki so po zastavljenem urniku opravili 33 šolskih ur prostovoljnega dela in končali z zaključnim srečanjem, ki je bilo 05.06.2009. Na zaključnem srečanju sva z mentorico Nado Druškovič izročili potrdila o sodelovanju v programu in naredili evalvacijo. V ta namen sva izdelali vprašalnik, za evalvacijo zadovoljstva prostovoljcev in zbrali njihova mnenja in sugestije. Tako kot predhodna generacija so tudi oni bili zelo navdušeni nad načinom dela, naslednji generaciji priporočajo več sprehodov, druţabnih iger s stanovalci doma in nasploh so zelo pohvalno in zadovoljno govorili o svojem sodelovanju in izkušnjah, ki so jih pridobili. 37 Pomembno je, da smo s tem programom zagotovili ustvarjanje bogatega socialnega kapitala ne le med mladimi in našimi stanovalci temveč tudi širše v lokalnem okolju. Vključitev v prostovoljno delo pozneje po zaključku OŠ kaţe na navdušenje in uspešnost programa. Za primer je lahko to, da imamo v tem šolskem letu dva dijaka prostovoljca srednje šole, ki sta bila prej v skupini devetošolcev prostovoljcev OŠ Poljčane. V šolskem letu 2009/2010 je bilo najprej vključenih 14 devetošolcev. Kot pri vseh podobnih aktivnostih se tudi tukaj zgodi osip, tako da je bilo na dan 31.12.2009 vključenih 11 devetošolcev. Z mentorico sva pripravili urnik dejavnosti v trajanju 38 šolskih ur, ki je podoben predhodnemu. Program bo zaključen junija 2010. Novo skupino prostovoljcev smo vključili meseca oktobra 2009 in smo do konca leta imeli štiri skupna srečanja in sicer: - prvo srečanje smo namenili spoznavanju ustanove in smo obenem imeli delavnico na temo »Kako sem se vključil/a v program prostovoljnega dela v domu«; - drugo srečanje je bil sprehod z invalidi na vozičkih v okolici doma (seznanitev z domsko ekonomijo – pridelki, prašičereja, domski kunci, zeliščna greda); - imeli smo okroglo mizo na temo »Šola nekoč in danes« ter - izvedli smo delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic skupaj s stanovalci doma. V tem šolskem letu je dogovor med našim zavodom in Osnovno šolo Poljčane, da delavnice oziroma srečanja po sprejetem urniku dejavnosti organiziramo v popoldanskem času. Pogoje in materialna sredstva za izvajanje programa zagotavlja zavod. 4. INTERVIZIJA V domu delujejo tri intervizijske skupine, ki jih vodimo zaposlene v domu: Urška Šrenk, Tanja Kajtna in Stanija Ivajnšič. V letu 2009 je prišlo do spremembe pri vodenju ene od skupin in sicer je Slavica Pavlič predala vodenje skupine drugi članici Urški Šrenk in sama tudi ostala v skupini kot članica. V skupine je vključenih 20 zaposlenih iz vseh sluţb zavoda. Intervizija, v takšni obliki kot smo jo zastavili v našem zavodu, se izvaja ţe četrto leto in sicer moderatorke skupin se občasno srečujemo na supervizijskih srečanjih s supervizorko ga. Vida M. Arnold, zunanjo sodelavko. V letu 2009 smo imele dve supervizijski srečanji. Sodelovanje v intervizijskih skupinah omogoča članicam skupin skupinsko podporo in razreševanje dilem in problemov, s katerimi se srečujejo pri delu. Na ta način se obenem identificirajo in sproti rešujejo problemi s katerimi se srečujejo zaposleni v vseh sluţbah. Pogoje in materialna sredstva tudi za ta program zagotavlja zavod. 38 5. - SUPORTIVNA SKUPINA SVOJCEV STANOVALCEV Z DEMENCO Projekt Suportivna skupina svojcev, ki smo ga uvedli v letu 2007 je uspešno zaţivel in dobil svoje mesto med dodatnimi programi dela s svojci in stanovalci. Na dan 31.12.2009 je bilo v program vključenih 22 stanovalcev, preteţno nastanjenih na varovanem oddelku zavoda in 22 njihovih svojcev. Skupino vodiva Stanija Ivajnšič in Alma Hren. Skupina je odprta za nove člane, ki jih sproti povabimo ob sprejemu stanovalca v dom ali se za to sami odločijo na podlagi informacij, ki jih dobijo od drugih sorodnikov, ki so ţe v skupini. Srečanja organiziramo v obliki delavnic, druţenja ali sprehodov. V teh primerih se srečanja udeleţijo svojci in stanovalci, v večini primerov pa tudi drugi stanovalci iz varovanega oddelka. Izkušnje kaţejo, da se za posamezne stanovalce v srečanja vključuje več svojcev, tudi mlajše generacije (vnukinje, vnuki). V delo suportivne skupine vključujemo tudi zunanje sodelavce in sicer takrat, kadar se dogovorimo za razgovore, ki imajo elemente informativnega in edukativnega značaja. V ta namen smo na enem od srečanj povabili domskega zdravnika dr Marjana Colariča. Organizirali smo še: delavnico na temo »Valentinovo«, likovno delavnico, sprehod v domski park oziroma po sprehajalnih poteh ter obisk zeliščne grede na vrtu in ogled domskih kuncev. Tudi za izvajanje tega programa pogoje in materialna sredstva zagotavlja naš zavod. Pripravila: Stanija Ivajnšič, univ.dipl.soc.del. 9. KLUB SVOJCEV V letu 2009 smo pričeli z izvajanjem programa Kluba svojcev. Klub svojcev je pomemben program za dviganje kakovosti človeškega sožitja v zavodu. Odhod starega človeka v dom je velikokrat zelo stresen zanj in za svojce, redkokdaj prinaša občutke olajšanja. Stiske na obeh staneh lahko pripeljejo do slabše komunikacije in zmanjšanja obiskov. Svojci so pri sodelovanju z domom zelo pomembni, saj najbolje poznajo starega človeka, njegove navade, hobije, ki ga razveseljujejo. Svojci pomagajo ustvarjati domače vzdušje v domu, saj nihče od osebja, pa naj še se tako trudi, ne more v celoti nadomestiti družine. Program je namenjen izmenjavi dobrih izkušenj pri stikih s svojci v domu, reševanju osebnih vprašanj, informiranju in izobraževanju. Z rednimi srečanji smo začeli januarja 2009. Skupaj smo v letu 2009 izvedli devet srečanj. Udeleževalo se jih je poprečno 12 svojcev, skupina je bila stalna in med letom niso bili vključeni novi člani. Vsebine naših srečanj so bile naslednje: uvodna medsebojna predstavitev ter pričakovanja članov, ogled filma o staranju in demenci ter razprava– na dveh srečanjih, pogovorne vsebine pred dopusti in delavnice o neverbalni komunikaciji, o prijateljstvu ter o temeperamentu. 39 Ob koncu leta sva voditeljici za člane Kluba svojcev pripravili anketne vprašalnike, na osnovi katerih sva opravili evalvacijo programa. Izkazalo se je, da so svojci izjemno zadovoljni s programom, kakor tudi z njegovo vsebino. Največji vtis je nanje naredil film o staranju, bivanju v domu, napredujoči demenci ter medsebojnih odnosih dveh starih zakoncev. Za leto 2010 so člani Kluba svojcev predlagali srečanja vsak drugi mesec ter vključitev novih svojcev v program. Pripravili: Tanja Kajtna, dipl.soc. del. Iva Soršak, univ. dipl.soc.del. 6. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STANOVALCI Veliko starostnikov izgublja svoje najbliţje. Odnosi s svojci, prijatelji in znanci so pogosto osiromašeni, nimajo dovolj druţabnih stikov. Zato se čutijo odtujene, nepotrebne, odmaknjene in osamljene. Občutek pripadnosti in samouresničevanje je pri starostnikih zelo pomemben. Pomanjkanje obojega lahko velikokrat poslabša kakovost ţivljenja, ki kaţe v poslabšanju zdravstvenega stanja in pospešenem psihičnem, fizičnem in socialnem propadu. Starostniku moramo omogočiti, da izraţa čustva, občutke, doţivljaje, duhovne, socialne in spolne potrebe in mu dati občutek pomembnosti. Zato v domovih organiziramo najrazličnejše dejavnosti, prilagojene stopnji sposobnosti starostnikov za ohranjanje ali povečanje znanja in intelektualne ravni starejših. Te dejavnosti so lahko individualne ali skupinske, kjer imajo stanovalci moţnost zadovoljevanja teh potreb. V Domu dr. Joţeta Potrča Poljčane je ena teh oblik skupinsko delo s stanovalci po Programu zdravstveno vzgojnega dela s stanovalci. Namen izvajanja programa je: - stanovalcem zagotoviti kakovostno, kontinuirano zdravstveno nego, - osveščanje stanovalca glede samoopazovanja in prepoznavanje znakov pri spremembi zdravstvenega stanja, - naučiti stanovalca samokontrole, samopomoči ob pojavu znakov pri spremembi zdravstvenega stanja, - vzdrţevanje dobre psihične in fizične kondicije, - preprečitev komplikacij pri spremembi zdravstvenega stanja, - zavedanje pri stanovalcih glede odgovornosti za lastno zdravje. Zdravstveno vzgojno delo s stanovalci poteka v obliki predavanj v Beli dvorani zavoda. Teme za predavanja so izbrane za 1 mesec naprej. Srečanja so predvidena dvakrat mesečno z ozirom na druge aktivnosti, ki potekajo za stanovalce v zavodu. Vsebine so izbrane glede na posamezne ţivljenjske aktivnosti, na predlog stanovalcev ali glede na trenutno aktualno zdravstveno problematiko. Za stanovalce je pripravljeno obvestilo z vsebino predavanja, imenom predavatelja, datumom in časom ter prostorom na oglasnih deskah v zavodu. Manj pomične stanovalce, ki so omejeni v gibanju izven oddelka, obvesti osebje na oddelku in po ţelji jih pripeljejo z invalidskimi vozički na predavanje. 40 Predavatelj obdela temo v pisni obliki, pripravi tudi predstavitev v POWER – POINT programu. Vsaj en dan pred predavanjem z vodjo Programa zdravstveno vzgojnega dela za stanovalce skupaj preverita vsebino, predstavitev in se dogovorita glede izvedbe ter poteka predavanja. Predavanje s predstavitvijo traja 15 minut. V letu 2009 smo s predavanji pričeli zaradi velikega števila prehladnih obolenj šele v drugi polovici meseca aprila. Stanovalcem smo predstavili naslednje vsebine: - prehladna obolenja, viroze, - gripa in druge okuţbe, - pomen osebne higiene in urejenega oţjega okolja, - posledice prekomernega uţivanja alkohola, - pomen gibanja v starosti, - prehrana starostnika, - osteoporoza, - visok krvni tlak, - bolezni srca in oţilja, - sladkorna bolezen, - dietna prehrana pri sladkorni bolezni, - dietna prehrana pri bolezni ţolčnika, - pomen uţivanja tekočine v starosti, - pravilna in varna raba zdravil. Odziv stanovalcev je bil na vseh predavanjih zelo dober. Posameznega predavanja se je udeleţilo med 40 in 60 stanovalcev. Včasih so prisluhnili še svojci, ki so bili v tem času na obisku. Stanovalci so po predavanjih zastavljali številna vprašanja, tudi z drugih področji. Včasih smo na teh srečanjih dobili tudi kakšno informacijo o teţavi, ki ni bila vezana na samo predavanje in smo jo lahko rešili. Izvajanje programa ima tudi pozitiven učinek pri zaposlenih, ki so pripravili in izvedli predavanja. Ob pripravi predavanja so obnovili znanje z določenega področja stroke, nadgradili znanje s področja računalništva ob nastajanju POWER – POINT predstavitve in nekateri so prvič nastopali javno pred takšnim številom ljudi. V pogovoru po izvedbi so izrazili zadovoljstvo zaradi svoje odločitve, ker so tako dobili še eno potrditev o svojih zmoţnostih in sposobnosti. Pripravila: Alma Hren, dipl. m. s., spec. 7. PROSTOVOLJNO DELO STANOVALCEV 1 Uvod V prostovoljno delo v domu je bilo v letu 2009 vključenih 9 stanovalcev. V programu so imeli moţnost opravljanja oziroma izvajanja različnih del/aktivnosti z upoštevanjem njihovih zahtev, interesov, ţelja in sposobnosti za kakovostnejše preţivljanje časa, ki jim je na razpolago. 41 Stanovalci opravljajo tista dela/aktivnosti, ob katerih se počutijo zadovoljni ter so jih večinoma opravljali ţe v preteklosti v domačem okolju. Na takšen način ţelimo tudi čim bolj pribliţati stanovalcu okolje, v katerem je ţivel pred prihodom v dom. Stanovalci pred vključitvijo v program prostovoljnega dela tudi sami izrazijo ţeljo po aktivnostih/delih, ki so jih v preteklosti ţe opravljali. Tudi zaposleni smo zadovoljni, da imamo moţnost ponuditi zainteresiranim stanovalcem tiste aktivnosti, ki jim nudijo dobro počutje in laţje prilagajanje na domsko oziroma spremenjeno ţivljenje. Med delovnim procesom pa se včasih pokaţe potreba po prostovoljnem delu stanovalcev. V tem primeru je naloga zaposlenih, da poiščejo primernega stanovalca, ki bi bil pripravljen izvajati aktivnosti za dobrobit vseh, ki smo v domu. Stanovalca o tem obvestimo, nato pa mu damo nekaj časa, da se odloči o priloţnosti, ki mu je bila ponujena in kasnejši spremenjeni izrabi prostega časa, če bi privolil v prostovoljno delo. V prejšnjem letu smo imeli takšen en primer, ko smo iskali primernega stanovalca za izvajanje del/aktivnosti. Stanovalec je moral zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja opustiti izvajanje prostovoljnega dela. Tako smo našli drugega stanovalca, ki ga je nadomestil. V letu 2009 je bilo v program vključenih devet stanovalcev. Nekatera dela so vezana na letni čas, kot na primer delo na njivi, ki traja od spomladi do pozne jeseni. Tako so v to delo vključeni le začasno v primerjavi z ostalimi deli. Čas, ki ga izkoristijo za prostovoljne aktivnosti je določen glede na potrebe in zahteve dela po predhodnem dogovoru z vodjo programa in ostalimi zaposlenimi, pri katerih se bo vključeval v določena opravila. 2 Doseţeni cilji v programu prostovoljnega dela v letu 2009 Med letom se spremlja program prostovoljnega dela stanovalcev s pomočjo: - opazovanja in spremljanja izvajanja del, - individualnih razgovorov stanovalcev, vključenih v program, - individualnih razgovorov zaposlenih, ki so na kakršen koli način povezani oziroma vključeni v ta program. S pomočjo celoletnega spremljanja programa lahko določimo cilje, ki so bili doseţeni z izvajanjem tega programa: - izboljšana samopodoba in zmanjšan občutek manjvrednosti pri stanovalcih, - zadovoljstvo in dobro počutje, - izboljšanje psihofizičnega stanja stanovalcev, ki je pripomoglo k laţjemu izvajanju tudi drugih področij človekovega delovanja – dnevne aktivnosti, vključevanje v druţabno in kulturno ţivljenje doma, - del odgovornosti in obveznosti za delo, ki ga opravlja, - druţenje in spoznavanje z drugimi stanovalci ter zaposlenimi v domu, - občutek domačnosti, ki izhaja iz njihovega domačega okolja, - simbolna denarna nagrada kot nadgradnja svojega dela in samopotrditev, da dobro opravljajo svoje delo. Pri izvajanju prostovoljnega dela smo bili zaposleni, posebej odgovorni za ta program, pozorni na naslednje dejavnike: 42 - - - njihovo varnost, ki smo jo zagotavljali s primerno delovno obleko ter ostalimi pripomočki za varno izvajanje del in opravljanje izpita iz varstva pri delu, spremljanje zdravstvenega stanja stanovalcev, vključenih v program prostovoljnega dela (ob poslabšanju zdravstvenega stanja upadajo tudi sposobnosti za opravljanje dela; v takih primerih jih nismo spodbujali k izvajanju del, ampak smo ţeleli, da za nekaj časa prekinejo z delom dokler se zdravstveno stanje ne izboljša), nekateri so potrebovali več počitkov med opravljanjem aktivnosti in tudi več časa za opravljanje posamezne aktivnosti, kar jim je bilo s strani zaposlenih omogočeno, z zavedanjem zaposlenih in vključenih stanovalcev v ta program, da je to terapevtski program, ki vsebuje komponente rehabilitacije in resocializacije, primerna obremenitev z deli/aktivnosti vključenim stanovalcem, da preprečujemo preobremenjenost, poslabšanje zdravstvenega stanja in prenašanje nezadovoljstva na druge stanovalce in zaposlene, strpnost, prijaznost in dostopnost zaposlenih in ostalih stanovalcev do vključenih v prostovoljno delo. 3 Zaključek S prostovoljnim delom stanovalcev nadaljujemo kot je bil program zasnovan in zastavljen. V bodoče si še ţelimo, da bi prostovoljno delo/aktivnost pozitivno, terapevtsko vplivala na stanovalce, vključene v ta program. Tudi z našo pomočjo in prizadevanjem bodo z veseljem izvajali dela, ki jih bogatijo in spodbudno vplivajo na njih ter odvračajo negativne misli, kot so osamljenost, ţalost. Za kakovostno izvajanje prostovoljnega dela stanovalcev je pomembno sodelovanje oziroma timsko delo različnih sluţb v domu. To so naslednje: - tehnične sluţbe (pomoč pri različnih prilagoditvah in drugih stvareh vezanih na njihovo delo, skupno spremljanje stanovalcev pri izvajanju del/aktivnosti ter skupna določitev primerne denarne nagrade), - zdravstvena nega in oskrba (povezana pri spremljanju zdravstvenega stanja teh stanovalcev ter posvetovanje in skupno dogovarjanje o različnih problemih vezanih na zdravstveno stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na stanovalce), - sluţba prehrane (stanovalci, vključeni v program prostovoljnega dela imajo moţnost brezplačne malice v dopoldanskem času), - direktorica doma (sprotno obveščanje o spremembah vezanih na prostovoljno delo, iskanje skupnih rešitev in moţnosti, zagotavljanje sredstev za denarne nagrade stanovalcev). Za zaključek pa še misel, ki je povezana z omenjeno vsebino: »Delo je najboljši zdravnik, kar nam ga je dala narava in delo je odločilnega pomena za zdravje ljudi.« 43 8. TERAPIJA S POMOČJO ŢIVALI 1 Uvod V letu 2009 smo naprej izvajali aktivnosti in terapijo s pomočjo psov, ki je pokazala precejšnji pozitiven in spodbuden odziv pri stanovalcih in zaposlenih. Srečevali smo se enkrat mesečno v popoldanskem ali dopoldanskem času. Aktivnosti smo prilagodili vremenskim razmeram in ostalim moţnostim in priloţnostim, ki so se nam ponudile za izvajanje tega programa-. Vodnici - prostovoljki, ki sta prihajali v dom s svojima kuţkoma, sta pokazali stanovalcem veliko načinov, preko katerih lahko aktivnosti delujejo predvsem terapevtsko in druţabno. Aktivnosti so potekale s stanovalci, ki so izrazili ţeljo po stiku z ţivaljo na spontan, sproščen in nevsiljiv način. Ob lepem vremenu smo izkoristili naš park pred domom za aktivnosti oziroma druţenje s psi. Nekatere stanovalce smo tudi obiskali po sobah in v prostorih fizioterapije, kjer so se pač takrat trenutno zadrţevali. Ob koncu leta 2008 smo začeli tudi z izvajanjem aktivnosti oziroma terapije s pomočjo kuncev. S pomočjo tehnične sluţbe smo pripravili prostor in pogoje za bivanje domačih ţivali, ki bodo namenjeni za izvajanje aktivnosti oziroma terapije s kunci. Za njihovo skrb in nego smo izbrali primernega stanovalca v okviru prostovoljnega dela. Za nadzor in pomoč so zadolţeni vodja prostovoljnega dela ter ostali zaposleni – predvsem hišniki, ki sodelujejo pri skrbi za domače ţivali. Aktivnosti oziroma terapija s pomočjo kuncev se prostorsko izvaja: v samem domu, kjer se ţivali prinesejo v prenosnih košaricah k stanovalcem, stanovalcem pa omogočimo tudi sprehod do ţivali, kjer bivajo in jim na ta način omogočimo stik z njimi v obliki aktivnosti ali terapije s pomočjo ţivali. Za izvajanje delovno terapevtskega programa so zadolţene delovne terapevtke, ki imajo pri tem naslednje naloge: določitev časa in prostora za izvajanje, določitev stanovalcev, ki bodo vključeni v obravnavo terapije s pomočjo ţivali, vključitev čim več stanovalcev, ki so zainteresirani za druţenje z ţivalmi, zagotovitev primernih higienskih pogojev ( razkuţevanje rok po obravnavi, prostor primerno zaščititi – miza), pozornost pri določenih stanovalcih, ki ne ţelijo biti vključeni v obravnavo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti (se jim poda na primeren način ali sploh ne, če odklanjajo) , pozornost zaradi povzročitve raznih poškodb s strani ţivali stanovalcem (npr. ugrizi ali rane, ki jih lahko povzročijo s kremplji). 44 Predpogoj izvajanja te delovno terapevtske obravnave je zdrava ţival, ki je zadostno negovana in deleţna dovolj pozornosti s strani skrbnikov (primerna prehrana z dodatki, ki jih potrebuje za rast in razvoj in zadostna čistoča, ki jo vsaka ţival potrebuje). 2 Doseţeni cilji v programu aktivnosti in terapije s pomočjo ţivali v letu 2009 Med letom spremljamo izvajanje aktivnosti in terapije s pomočjo ţivali. Beleţimo sprotno prisotnost stanovalcev, vključenih v program ter opaţanja in spremembe, ki so nastale. Ob koncu leta oziroma zaključku nekega obdobja naredimo evalvacijo, ki pokaţe pozitivne oziroma negativne učinke določene aktivnosti oziroma terapije. Na osnovi tega se lahko določimo ali so cilji doseţeni. Na splošno menimo, da so v programu doseţeni skupni cilji in ti so naslednji: - izboljšanje socialnih spretnosti, - izboljšanje razpoloţenja, - pridobitev naklonjenosti, - izboljšanje priklica in spomina, - višje samospoštovanje in samovrednotenje, - ugoden vpliv na izgube in ţalovanje, - izboljšanje realne usmerjenosti, - kakovostno, laţje sodelovanje - izboljšanje sposobnosti reševanja problemov, - boljša in dolgotrajnejša pozornost in koncentracija, - zmanjševanje manipulativnega vedenja, - izboljšanje izraţanja občutkov, - reduciranje splošne anksioznosti, - redukcija neprimernega vedenja, - povečana sposobnost zaupanja. Opomba: Cilji so vezani na kratkoročno delovanje, kajti ţivali, ki prihajajo, niso vedno z nami.; kunci večkrat, psi pa enkrat mesečno. 3 Zaključek S programom aktivnosti in terapije s pomočjo ţivali bomo nadaljevali, kot je zasnovan. Ţelimo, da bi še naprej pozitivno vplival na stanovalce in tudi zaposlene, kajti na takšen način lahko prispevamo nadalje k dobremu počutju stanovalcev ter ostalim pozitivnim smernicam. Zavedamo se, da je ţivljenje človeka z mnogimi vezmi prepleteno z ţivalmi in da mnogo naših stanovalcev izhaja iz kmečke populacije, kjer so imeli domače in hišne ljubljence. Zato jim ţelimo s tem čim bolj pribliţati domače okolje v katerem so ţiveli. Pripravila: Nataša Pečovnik, delovna terapevtka Direktorica: Iva Soršak, univ. dipl. soc. del. 45
