Navodila - Interaktivna učilnica
Transcription
Navodila - Interaktivna učilnica
Sprehod po Mariborskem otoku - delovni listi Mariborski otok predstavlja edinstven rečni sistem, ki je z odlaganjem materiala nastal za brzicami reke Drave. Reka se je namreč na tem mestu spremenila iz hitre alpske reke v umirjeno reko, ki je pot nadaljevala po Panonski nižini. Zaradi geomorfoloških in botaničnih posebnosti je bil že leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost, leta 1961 pa še kot naravni spomenik. Otok predstavlja pomemben habitat rastlinskih in živalskih vrst (predvsem ptičev). Pred vami je načrt otoka s postajami nalog, ki so vezane na posamezno območje otoka. Naloge so zasnovane za samostojno delo ob sprehodu po učni poti. Seznam nalog z oznakami postaj: 1. Zavarovano območje narave Mariborski otok 2. Vrstna pestrost (biodiverziteta) 3. Koliko je staro drevo? 4. Listavci 5. Ali mah res raste le na severni strani dreves? 6. Iglavci 7. Lastnosti tal – pH 8. Prilagojenost organizmov Vir slike: Geopedia Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 1 - Zavarovano območje narave Mariborski otok UVOD: Mariborski otok predstavlja pomembno nahajališče številnih redkih in ogroženih rastlin. Ustrezna geološka podlaga prispeva k uspevanju vrst, ki jih nikakor ne bi zlahka pričakovali na tem območju. Skupaj namreč uspevajo vrste, ki so značilne za bazična tla (ilirske vrste), prodišča, mokrišča in »motene« površine (ruderalne vrste), zraven tega pa so na otoku zabeležene številne drevesne in grmovne vrste. Ob pestri rastlinski sestavi, pa otok predstavlja tudi pomembno prebivališče za številne vrste ptic in drugih živali. MATERIAL: Informativna tabla. NALOGA: - Razglejte se po okolici in pri tem za orientacijo in vir informacij uporabite tablo z načrtom. - Razložite pomene simbolov na informativni tabli o obnašanju na naravnem spomeniku. VPRAŠANJA: 1. Na skici otoka razlikujte in označite ekosisteme, ki jih opazite na tabli (bukov gozd, prodišče, parkovni nasad ...). Pri tem določite ali gre za naravni ekosistem (NE) ali antropogenega (AE). Dodajte še smeri neba in mesto izvajanja naloge. 2. Določite katere aktivnosti na otoku niso dovoljene in ugotovite zakaj. Simbol Pomen in razlaga vzroka prepovedi Simbol Pomen in razlaga vzroka prepovedi 3. Postavite se v vlogo upravljavca otoka. Zapišite katere spremembe bi uvedli na območju: bazenov, gozda, parka, obale in predvidite kako bi to vplivalo na okolje. __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________. Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 2 - Vrstna pestrost (biodiverziteta) UVOD: Življenjska pestrost predstavlja številčnost in spremenljivost vseh življenjskih oblik na nekem območju, na katero vpliva mnogo dejavnikov (tako biotskih kot abiotskih). Zaradi praktičnosti in lažje predstavljivosti jo pogosto izražamo s številom vrst na območju, pri čemer je pomembno tudi število organizmov posamezne vrste. Za območja z nižjo pestrostjo („pionirske združbe“) je značilno, da obsegajo manj vrst, med katerimi prevladujejo samo nekatere vrste. V primerjavi z območji z visoko pestrostjo („zrele združbe“), so takšna območja nestabilna in ranljivejša. Slednja namreč omogočajo vzpostavitev številnih odnosov med vrstami, s čimer utrdijo stabilnost območja. MATERIAL: Okvir 40x40 cm, literatura. NALOGA: - - Postavite se na rob poti in previdno postavite okvir na naključno izbrano površino gozdne podrasti ob poti. Okvir položite tako, da ne poškodujete rastlinja. Najprej določite vrste rastlin znotraj okvirja in zabeležite število primerkov, ki pripadajo posamezni vrsti. Če vrste ne poznate, za to vajo njeno ime ni pomembno. Poimenujte jo sami (npr. drobna belocvetna rastlina). Ponovite postopek še na trati ob gozdni poti (postavitev okvirja na trato). Primerjajte rezultate in določite pogoje (biotske in abiotske), ki vplivajo na pestrost rastlin na obeh mestih. REZULTATI: Vpišite rezultate meritev. (Število najdenih rastlin in velikost tabele se lahko razlikuje.) gozdni rob košena trata rastlina število rastlina število A) A) B) B) C) C) D) D) E) E) F) F) G) G) H) H) I) I) J) J) VPRAŠANJA: 1. Rezultate predstavite kot stolpčni diagram. Gozdni rob Trata 30 30 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 A B C D E F G H I J A B C D E F G H I J Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. 2. Pojasnite, zakaj samo podatek o številu različnih vrst ne zadostuje za oceno kvalitete ekosistema. __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________. 3. Navedite dejavnike, ki vplivajo na vrstno pestrost. __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________. 4. V nalogi ste popisali rastline enega okvirja na trati in enega okvirja na gozdnem robu. Kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi zagotovili boljšo oceno ekosistemov? __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________. 5*. V kolikor vam matematika ne dela večjih težav, izračunajte Simpsonov biodiverzitetni indeks. S pomočjo biodiverzitetnih indeksov lahko izvedemo primerjavo različnih združb ali ekosistemov, pri čemer nižja vrednost indeksa pomeni večjo življenjsko pestrost. Vrednosti od 0 do 1. Formula: Legenda: ni – število osebkov vrste i v vzorcu N – skupno število osebkov vseh vrst v vzorcu D=∑(n(n-1)) / N(N-1). ∑ = vsota vrsta št. os. (ni) n(n-1) N(N-1): _∑(n(n-1))_ N(N-1) Simpsonov indeks: vseh vrst: vseh os. (N): ∑(n(n-1)): Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 3 -Koliko je staro drevo? UVOD: Starost dreves lahko ocenimo na različne načine. Če imamo na voljo prerez debla, lahko preštejemo letnice. To so meje med branikami oz. letnimi prirastki. Ti nam veliko povedo tudi o pogojih, v katerih je rastlina rastla, saj so nekateri prirastki širši kot drugi. Letnice predstavljajo zimski čas, ko rast drevesa ni intenzivna. Ker pa prereza debla nimamo zmeraj na voljo, si lahko pomagamo tudi z merjenjem obsega in izračunom letnega prirastka. Obseg drevesa v gozdu bi se naj v enem letu povprečno povečal za približno 2,5 cm. MATERIAL: Meter, prerez debla ali štor z vidnimi letnicami. NALOGA: 1. Določite starost drevesa s pomočjo štetja letnic. 2. Izmerite obseg debla ter vrednost delite z 2,5. REZULTATI: zabeležite ugotovljeno starost drevesa glede na uporabljeno metodo. Metoda Štetje letnic Merjenje obsega Rezultat VPRAŠANJA: 1. Narišite prerez debla in na skici označite letnico ter braniko. 2. Kako bi na podlagi letnic in branik ugotovili, v katerem letu je imelo drevo najslabše oz. najugodnejše pogoje za rast? Zapišite postopek. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. 3. Gozdarji (točneje dendrokronologi) za določitev starosti dreves odvzamejo izvrtke, iz katerih s pomočjo računalnika odčitajo podatke. Ovrednotite prednosti ter pomanjkljivosti dveh metod, ki smo jih uporabili v nalogi. Upoštevate lahko npr. natančnost, uporabnost, vpliv na drevo itd. Metoda štetje letnic prednosti pomanjkljivosti izračun iz obsega Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 4 - Listavci UVOD: Mariborski otok predstavlja pravo zakladnico rastlin, saj na tako majhni površini uspeva kar 10 % vseh slovenskih vrst. Da pa so lahko raziskovalci poimenovali različne vrste, so morali določiti sistem za razlikovanje med njimi in razvrščanje – določevalne ključe. Obstaja več vrst ključev za določanje (slikovni, pajčevinasti itd.), vsem pa je skupno, da se na vsakem koraku odločamo med dvema lastnostnima, dokler ne pridemo do konca oz. določitve vrste. MATERIAL: Določevalni ključ, literatura o drevesih. NALOGA: 1. Z uporabo določevalnega ključa prepoznajte naslednja drevesa: navadna bukev, navadni gaber, hrast dob, črna jelša, poljski brest, beli topol, črni topol, robinija in siva vrba. REZULTATI: Narišite skice listov določenih dreves in zabeležite najbolj prepoznaven znak za določanje. Beli topol (Populus alba) -znak: Črna jelša (Alnus glutinosa) -znak: Črni topol (Populus nigra) -znak: Hrast dob (Quercus robur) -znak: Navadna bukev (Fagus sylvatica) -znak: Navadni gaber (Carpinus betulus) -znak: Poljski brest (Ulmus minor) -znak: Robinija (Robinia pseudoacacia) -znak: Siva vrba (Salix eleagnos) -znak: Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 5 - Ali mah res raste le na severni strani dreves? UVOD: Rastline potrebujejo za rast različne pogoje, ki morajo biti zagotovljeni. Ključni izmed teh pogojev so: osvetljenost, vlažnost, pH tal, temperatura in minerali. Glede na njihove zahteve po svetlobi lahko razlikujemo med tipi rastlin, npr. med sončnimi in senčnimi rastlinami. Prav tako nekaterim rastlinam bolje ustrezajo bolj vlažna mesta (npr. mokrišča), drugim bolj suha. MATERIAL: IR (infrardeči) termometer, svetlomer, LabQuest. NALOGA: 1. Na drevesnem deblu opredelite mesto z največjo površino mahu. 2. Izvedite meritev osvetljenosti v sredini mesta z največ mahu, na nasprotnem koncu ter na levi in desni strani od tega mesta (pomagajte si s skico). 3. S pomočjo IR termometra na istih mestih izvedite še meritve temperature, pri čemer naj bo merilnik od površine zmeraj oddaljen približno 10 cm. POZOR: IR termometra ne usmerjajte v oči, saj lahko poškodujete vid! 4. Pri obeh meritvah bodite pozorni, da je merilnik postavljen pravokotno na drevo. REZULTATI: Zabeležite rezultate meritev (T=temperatura, E=osvetljenost) in narišite lego sonca glede na drevo. Zraven puščic zabeležite še strani neba (S, J, V in Z). T:_____ °C E:_____ lux T:_____ °C E:_____ lux T:_____ °C E:_____ lux T:_____ °C E:_____ lux Čas meritve: __________ VPRAŠANJA: 1. Iz rezultatov potrdite ali ovrzite hipotezo, da raste mah le na severni strani drevesa. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. 2. Kateri so tisti pogoji, ki so pomembni za rast mahu in kakšna je njihova povezava s severno lego? ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. 3. Zabeležili ste tudi uro merjenja, saj se vrednosti meritev skozi dan spreminjajo. Zapišite še, katere spremenljivke bi lahko vplivale na razultate in kako bi meritev napravili natančnejšo? ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 6 - Iglavci UVOD: Iglavci (Pinophyta) so golosemenke. Večinoma so to lesnate rastline, katerih listi so igličasti ali luskasti, kar jim omogoča rast tudi ob pomanjkanju vode. Za razliko od listavcev, iglice praviloma ostanejo na drevesu tudi čez zimo (obstajajo tudi izjeme). Enospolni cvetovi so v različno oblikovanih storžih. MATERIAL: Določevalni ključ, literatura o drevesih.. NALOGA: 1. Razlikujte med iglicami posameznih iglavcev (rdeči bor, smreka, jelka, macesen) in na podlagi tega izdelajte določevalni ključ. REZULTATI: Izdelajte določevalni ključ za razlikovanje iglic med smreko, jelko, macesnom in borom. (namig za opazovanje: dolžina, oblika, zavitost, število, barva itd.) Primer za lubje na drugih drevesih: lubje / \ gladko razbrazdano | | | | brez trni rjavo sivo trnov VPRAŠANJA: 1. Iglavce lahko med drugim ločujemo tudi po storžih. Smreka in jelka imata podobne storže, pri čemer storži smreke visijo iz vej, storži jelke pa so nameščeni pokončno. Prijatelj vam je prinesel cel storž (kot prikazuje slika), ki ga je našel ležati na tleh. Kateremu drevesu pripada? Obkrožite pravilen odgovor in ga pojasnite. a.) Smreka b.) Jelka Pojasnilo odgovora: ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. 2. Zapišite ime iglavca, ki mu jeseni odpadejo iglice: _____________________________. 3. Naštejte čimveč drugih iglavcev, ki jih poznate, a jih niste videli na Mariborskem otoku. Zabeležite tudi najpomembnejši znak po katerem se razlikujejo od drugih iglavcev, pri čemer si lahko pomagate z literaturo iz knjižnice. Ime drevesa Prepoznavni znak Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 7- Lastnosti tal - pH UVOD: pH je lestvica, s katere ugotavljamo kislost oz. bazičnost v vodi raztopljenih snovi. Vrednosti med 0 in 6 pomenijo kislo območje, 7 predstavlja nevtralno, vrednosti med 8 in 14 pa bazično območje. Pri merjenju vrednosti pH tal ga posplošeno imenuje kar "kislost" tal, pri čemer se zanemari drugo stran – bazičnost. Za rastline je stopnja kislosti oz. bazičnosti tal ključnega pomena, saj je nanjo vezana dostopnost hranilnih snovi (dušik, kalij, fosfor, idr.). Različne rastline so tako razvile drugačne strategije preživetja, ki jim omogočajo uspevanje na različnih tleh. MATERIAL: pH lističi, epruvete, destilirana voda, pinceta. NALOGA: 1. Izmerite pH vrednost tal pod iglavcem, pri čemer izberite mesto, ki je v celoti prekrito z debelo plastjo iglic. 2. Ponovite meritev še pod listavcem. 3. Primerjajte rezultate. Postopek meritve: Vrstni red 1 2 3 4 5 6 Postopek Epruveto do polovice napolnite z vzorcem prsti. Do višine vzorca dolijte destilirano vodo. Dobro premešajte (cca. 30 s). Vstavite pH listič (indikator) in počakajte nekaj sekund, da se listič obarva. Odčitajte rezultat, tako da primerjate barvo lističa s tabelo. Zabeležite rezultate. REZULTATI: Vpišite rezultate meritev. Mesto meritve Rezultat Pod iglavcem pH: Pod listavcem pH: VPRAŠANJA: 1. Posebnost Mariborskega otoka so ilirske oz. dinarske rastlinske vrste, ki se pojavljajo zaradi apnenčaste (bazične) podlage. Ilirske vrste na otoku so npr. trilistna vetrnica, pasji zob, deveterolistna konopnica idr. Ustrezno obkrožite, katero območje pH bi okrog teh vrst pričakovali in v prazen prostor vpišite vrednosti za manjkajoča območja. Območje pH kislo nevtralno bazično Vrednost 7 2. Vrednost pH pri humusu je običajno rahlo kisla. Pojasnite pojav in zapišite kaj vpliva na to? ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________. Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10. Naloga 8 - Prilagojenost organizmov UVOD: Organizmi so se v procesu evolucije prilagodili na življenjsko okolje v katerem prebivajo. Ključnega pomena za preživetje so med drugim uspešne prilagoditve proti plenilcem. Prilagoditve bi lahko posplošeno razvrstili v tri skupine: izogibanje zaznavi, napadu in zaužitju. Pri tem se organizmi poslužujejo najrazličnejših strategij, od uporabe strupa, svarilnih in kamuflažnih barv, sodelovanja, do »žrtvovanja« življenjsko manj pomembnih organov. MATERIAL: Petrijevke, povečevalno steklo. NALOGA: 1. Poiščite čim več različnih organizmov in opazujte njihove prilagoditve pred plenilci. 2. Ugotovitve skušajte uvrstiti v spodnjo tabelo. REZULTATI: Zabeležite in pojasnite ugotovljene prilagoditve. Organizmi Način prilagoditve izogibanje zaznavi izogibanje napadu izogibanje zaužitju VPRAŠANJA: 1. Ena izmed prilagoditev živali je posnemanje okolja (kamufliranje) ali drugih nevarnih organizmov (opozorilne barve), kar strokovno imenujemo mimikrija. Zapišite primere mimikrije, ki ste jih opazili. ______________________________________________________________________________. 2. Na spodnji sliki je prikazan račji par vrste navadna mlakarica, ki se skriva med rastjem. Poiščite in obkrožite obe živali. Pojasnite kateri spol živali je bilo težje odkriti in čemu je namenjena ta prilagoditev. __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________. Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.