NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA :

ELEKTRIČNE INSTALACIJE - MAPA 4
INVESTITOR:
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Štefanova 5
1000 Ljubljana
OBJEKT:
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO
MESTO,
600, 606, 609, 610, 611, 612, 618 in 669/1 vse k.o. Kandija
VRSTA PROJEKTNE Projekt za izvedbo (PZI)
DOKUMENTACIJE IN
NJENA ŠTEVILKA:
št. 2023/02
ZA GRADNJO:
DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA
12640 – Stavba za zdravstvo
PROJEKTANT:
ENG d.o.o. MARIBOR
PARTIZANSKA 3-5, 2000 MARIBOR
Direktor: Vilibald Brglez, univ. dipl. ekon.
Podpis:
Štampiljka:
(naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig)
ODGOVORNI
PROJEKTANT:
Marko Grošelj, univ. dipl. inž. elektr., IZS E - 0827
Podpis:
Štampiljka:
(ime odgovornega projektanta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)
ODGOVORNI VODJA David Mišič, univ.dipl.inž.arh., ZAPS A-1211
PROJEKTA:
Podpis:
Štampiljka:
(ime odgovornega vodje projekta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig,
podpis)
ŠT. PROJEKTA:
ŠT. IZVODA
KRAJ IN DATUM
IZDELAVE
PROJEKTA:
03 / 13
1,2,3,4,5,6
MARIBOR, avgust 2013
(številka projekta evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta)
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
2.
KAZALO VSEBINE NAČRTA ELEKTRO INSTALACIJ št. 2023/02
1.
Naslovna stran načrta
2.
Kazalo vsebine načrta
3.
Izjava odgovornega projektanta načrta
4.
Tehnično poročilo
5.
Risbe
z.št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
Vsebina risbe
Situacija
Tloris kleti – razsvetljava
Tloris pritličja – razsvetljava
Rezerva
Tloris kleti - mala moč in univerzalno ožičenje
Tloris pritličja - mala moč in univerzalno ožičenje
Rezerva
Tloris kleti - šibki tok
Tloris pritličja - šibki tok
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Glavni razvod moči
Ozemljitve in Izenačitve potencialov
Enopolna shema R-A-PR
Enopolna shema R-G-M
Enopolna shema R-K-M
Enopolna shema R-P-M
Enopolna shema R-G-A
Enopolna shema R-K-A
Enopolna shema R-P-A
Enopolna shema R-KLIMAT 1
Enopolna shema R-KLIMAT 2
Enopolna shema R-KLIMAT 3
Enopolna shema R-CNS 4
Enopolna shema R-CNS 5
Enopolna shema R-G-UPS
Enopolna shema R-K-UPS
Enopolna shema R-P-UPS
Enopolna shema R-P-IT1
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
merilo
1:500
1:50
1:50
1:50
1:50
1:50
1:50
/
/
št. risbe
001
002
003
004
005
006
007
008
009
010
011
012
013
014
015
016
017
018
019
020
021
022
023
024
025
026
027
028
029
030
031
032
033
034
stran 2 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
35
36
37
38
39
Enopolna shema R-P-IT2
Enopolna shema R-P-IT3
Enopolna shema R-P-IT4
Enopolna shema R-P-IT5
Enopolna shema R-DIMM primer regulacije osvetlitve
prostora
035
036
037
038
039
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Enopolna shema R-KRG
Enopolna shema A-KRG
Blok shema javljanja požara
Blok shema univerzalnega ožičenja
Blok shema TV razvoda
Blok shema kontrole pristopa
Blok shema video nadzora
Blok shema domofona
Blok shema sestrskega sistema
Blok shema časovnih naprav – sitema ur
Blok shema multimedijskega sistema
Blok shema sistema ozvočenja
Blok shema registracije delovnega časa
Blok shema interfona rentgen-operater
Blok shema DECT sistema
Blok shema razvrstitvenega sistema za čakalnice
Blok shema CNS
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
Rezerva
040
041
042
043
044
045
046
047
048
049
050
051
052
053
054
055
056
057
058
059
060
061
062
063
064
065
066
067
068
069
070
071
072
073
074
075
076
077
078
079
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
stran 3 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
80
81
82
83
84
85
Strelovod – temelji
Strelovod – fasade
Strelovod – tloris streh
Rezerva
Rezerva
Rezerva
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
1:100
1:100
1:100
080
081
082
083
084
085
stran 4 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
4.4 TEHNIČNO POROČILO
4.4.0 SPLOŠNO
Izvajalec elektroinštalacij je dolžan uporabiti elektroinštalacijski material po veljavnih pravilnikih in
standardih v RS. V kolikor pa se uporabi material, ki ni izdelan po veljavnih standardih v RS, je
potrebno investitorju, nadzornemu organu in inšpekcijskim službam predložiti ustrezne ateste.
Izvajalec je dolžan pred pričetkom del in nabave opreme na licu mesta preveriti stanje objekta. V
kolikor bi bile potrebne spremembe ali pa ugotovi, da se je spremenila namembnost objekta, mora o
tem pisno obvestiti projektanta in nadzornega organa ter zahtevati pisno soglasje o potrebni
spremembi.
Izvajalec je dolžan, da pred predajo objekta namenu izvede naslednje:
-meritev izolacijske upornosti
-kontrolo zaščite tokokrogov
-kontrolo ozemljitvene upornosti
O pregledih, meritvah in kontrolah se vodi pisna dokumentacija. Vse meritve, preglede in kontrole se
morajo izvesti v skladu s Standardom SIST HD 60364-6.
Pri izdelavi načrta so se upoštevale tehnične smernice:
TSG-1-001:2007 - POŽARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-N-002:2009 - NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
TSG-N-003:2009 - ZAŠČITA PRED DELOVANJEM STRELE
TSG-12640-001:2008 – PROSTORSKA TEHNIČNA SMERNICA (Zvezek 1 – SPLOŠNI DEL,
Zvezek 2 - BOLNIŠNICA, Zvezek 3 – ZDRAVSTVENI DOM, Zvezek 4 – ZAVOD ZA
ZDRAVSTVENO VARSTVO).
4.4.1 JAKI TOK
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 5 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
4.4.1.1. SPLOŠNA RAZSVETLJAVA
Razsvetljava se izvede s svetilkami izbranimi v dogovoru z arhitektom, glede na zahteve posameznega
prostora in na osnovi izračuna osvetljenosti na nivoju 0,85m od tal. Osvetljenost posameznih prostorov
je predvidena v skladu s standardom DIN EN 12464-1 kateri določa minimalne pogoje osvetljenosti
posameznih prostorov glede na namen uporabe, zahtevani barvni spekter svetlobe in dopustno
vrednost neprijetnega oz. motečega bleščanja. V objektu so predvidene LED in fluorescenčne svetilke
z vgrajenimi LED in fluorescenčnimi T16 sijalkami z elektronskimi predstikalnimi napravami.
V vseh medicinskih prostorih in v laboratorijih z merilno-kontrolno opremo morajo biti vgrajene
elektronske predstikalne naprave z ustreznim certifikatom o zagotavljanju elektromagnetne
kompatibilnosti.
Tipi svetilk morajo biti usklajeni s tehnološkimi, funkcionalnimi in ambientalnimi zahtevami (npr. v
OP prostorih se zahteva mokro umivanje svetilk, nadometni parapetni kanali v bolniških sobah s
kombinacijo daljinskega in lokalnega prižiganja, reflektorji za osvetlitev delovnega mesta ali za
zunanjo razsvetljavo ipd.). V prostorih z občasno različnimi zahtevami osvetlitve posameznih delovnih
mest (RTG, PC, monitorji, ultrazvok ipd.) je priporočljivo izvesti ročno krmiljenje splošne razsvetljave
ali lokalne razsvetljave, ali pa oboje z namenom, da si vsak glede na vrsto dela lahko sproti prilagaja
osvetlitev in da, obenem čim manj moti druge.
Razsvetljava prostorov dežurnih, sestrskih prostorov, higienizacije in drugih prostorov, ki imajo dovolj
naravne svetlobe, omogoča lokalno regulacijo svetlobe glede na jakost zunanje svetlobe
Prižiganje zunanje razsvetljava povoznih poti in pešpoti se vrši preko svetlobne sonde in CNS-a po
urniku.
V sanitarijah, hodnikih kleti, pomožnih prostorih in stopniščih se predvidi prižiganje razsvetljave s
pomočjo senzorjev gibanja.
V prostorih, kjer se izvaja zdravstvena dejavnost in prostorih s splošno namembnostjo se razsvetljava
prižiga lokalno ročno s stikali.
V OP sobah je načrtovana vgradnja OP svetilk, v prostoru reanimacije in ambulantah pa posebne
pregledne svetilke v skladu s standardom SIST EN 60601-2-41.
Razsvetljava bolniških sob ter sob intenzivne nege se izvede z medicinskimi parapetnimi kanali z
vgrajenimi svetili za splošno lokalno in celonočno razsvetljavo. Vklop in izklop svetil za splošno in
celonočno razsvetljavo se izvede s stikali nameščenimi ob vratih bolniške sobe, za svetila lokalne
razsvetljave pa s tipkalom nameščenim na tabloju šibkotočnih medicinskih klicev ali v bližini vrat.
Vklop in izklop razsvetljave v prostorih intenzivne nege se izvede s stikali, nameščenimi na tabloju pri
nadzornem mestu medicinske sestre.
Po potrebi se po tehnološkem projektu predvidijo posebne baktericidne svetilke. Stikala za vklopizklop se montirajo tako, da se prepreči nenamerni vklop. Na evakuacijskih poteh in v prostorih G1 in
G2 z več kot eno svetilko so svetilke razdeljene najmanj na dva tokokroga.
Svetilke se napajajo iz osnovnega in varnostnega napajanja. Na varnostno napajanje se priključijo:
sobe G1 najmanj ena luč ali 1/3 razsvetljave, sobe G2 vsa razsvetljava, vzdrževanje bolnišnice-vsaj
ena luč na sobo. OP svetilke in posebne pregledne svetilke se priključijo na poseben vir, ki zagotavlja
neprekinjeno osvetlitev tudi v primeru izpada mrežne napetosti in varnostnega napajanja.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 6 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Predvidena priključna moč za razsvetljavo mora ustrezati zahtevan 21. člena Pravilnika o učinkoviti
rabi energije v stavbah, Ur.l. RS št. 93/
E=
Srednjo osvetljenost izračunamo po formuli:
E… srednja osvetljenost prostora(lx)
S… površina prostora(m2)
n… izkoristek svetilke
.. svetlobni tok vseh izvorov(lm)
F1.. faktor zaprašenosti
F2.. faktor staranja
f
∗n∗F1∗F2
S
Osvetljenost posameznih prostorov je predvidena v skladu s standardom DIN EN 12464-1
4.4.1.2. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA
Varnostna razsvetljava se izvede v skladu s študijo požarne varnosti in predpisi. Uporabijo se svetilke
za osvetlitev evakuacijskih poti in svetilke za oznako evakuacijskih poti, slednje so opremljene s
piktogrami za označevanje izhodov in smeri pobega.
Z varnostnimi svetilkami z nalepljenimi piktogrami na svetilkah ali nalepko pod svetilko, z vgrajenimi
akumulatorskimi baterijami v trajnem ali pripravnem spoju in avtonomijo 3-ure. Zato so predvidene
svetilke s 5W ali 6W – 230V z LED sijalkami.
S svetilkami splošne razsvetljave z vgrajenimi akumulatorskimi baterijami v trajnem in pripravnem
spoju in avtonomijo 1-ure, ker so priklopljene na varnostno napajanje.
V obravnavanem objektu se namestijo svetilke za varnostno razsvetljavo in sicer:
a. zasilni izhodi, ki se uporabljajo za evakuacijo,
b. obvezni zasilni izhodi in varnostne oznake,
c. blizu stopnic (glej opombo) tako, da vsak sklop stopnic prejema neposredno
svetlobo,
d. blizu (glej opombo) vsake spremembe nivoja v evakuacijskih hodnikih,
e. pri vsaki spremembi smeri smeri na evakuacijskih poteh
f. pri vsakem podsektorju v hodnikih,
g. ob (glej opombo) mestih prve pomoči,
h. bo (glej opombo) mestih s postavljeno opremo za gašenje in javljanje požara
(telefoni, ročni javljalniki).
i. na evakuacijskih poteh v delovnih prostorih brez oken ali nadsvetlobe ali obojega
ter v
tehničnih prostorih brez svetlobe s površino več kot 100m2. V navedenih
prostorih s
površino od 30 do 100m2 morajo biti nameščene varnostne svetilke
najmanj
nad
izhodnimi vrati iz prostora, ki morajo biti vidne iz vsakega delovnega mesta v prostoru.
Točke označene z (g. in h.), če niso na evakuacijski poti ali v javnem prostoru morajo biti razsvetljene
z najmanj 5lx pri tleh.
Opomba: ob/blizu pomeni najmanj v razdalji 2m, merjeno vodoravno.
Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi morebitne ovire, ki štrlijo od zgoraj v razdaljo manj kot
2m od tal.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 7 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Varnostno razsvetljavo se izvede v skladu s SIST EN 1838, SIST EN50171, SIST EN 60598-2-22 pri
čemer mora biti doseženo sledeče:
glavne evakuacijske poti morajo biti osvetljene minimalno 1lux na višini tal v smeri osi evakuacijskih
poti;
pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati minimalno 1 uro;
svetilke zasilne razsvetljave so označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v
tokokrogu. Označbe so rdeče barve;
vsak razdelilnik ima stikalo, ki omogoča preizkus delovanja svetilk. Stikalo mora biti označeno;
svetilke varnostne razsvetljave nadzira centralna enota za nadzor in stanja prenaša na nadzorni sistem.
Nadzorna naprava omogoča izklop zasilne razsvetljave, ko ni potrebna
ožičenje za varnostno razsvetljavo poteka ločeno od ostalih inštalacij
zasilna razsvetljava se napaja iz dela agregatskega razdelilnika kateri je ločen od ostalih tokokrogov s
pregrado
Posebej morajo biti osvetljene požarnovarnostne točke s hidranti in gasilniki.
Varnostne oznake se morajo v manj kot 5 sekundah osvetliti vsaj na 50 % zahtevane svetilnosti, polno
svetilnost morajo doseči v manj kot 60 sekundah.
Na križiščih glavnih prehodov, na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča) ter nad vrati v pritličju
in tehnični etaži, morajo biti nameščeni dovolj veliki varnostni znaki, ki nedvoumno nakazujejo
evakuacijsko pot.
Evakuacijske poti je potrebno označiti v skladu s SIST1013
4.4.1.3. MALA MOČ
Novi objekt se napaja iz obstoječega elektro razdelilca mreže (R-KRG-MREŽA) in obstoječega
elektro razdelilca diesel elektro agregata (R-KRG-AGREGAT), ki sta nameščena v obstoječi kleti, v
prostoru Elektro postaja K.0.3.
Elektro razdelilec R-KRG-MREŽA se napaja iz obstoječe transformatorske postaje TP BOLNICA (TP
PLJUČNA). Elektro razdelilec R-KRG-AGREGAT se prav tako napaja preko elektro razdelilca RKRG-MREŽA iz TP BOLNICA, v primeru izpada mreže, pa iz DEA ENERGETIKA (TP
ENERGETIKA AGREGAT F3).
Izvede se še možnost za rezervno napajanje varnostnega napajanja iz drugega DEA PORODNIŠNICA.
Izvede se preklopno polje, kjer je možno preklopiti in izbrati DEA, iz katerega se bo napajal glavni
agregatni elektro razdelilec (R-G-A) varnostnega napajanja nove urgence.
Novi elektro razdelilci mreže (R-G-M) in agregata (R-G-A) se namestijo v ločenih prostorih v kleti
objekta, prostori K.27 in K.26. Prav tako se ločeno namesti glavni elektro razdelilec neprekinjenega
napajanja R-G-UPS (UPS) – dodatno varnostno napajanje, v kleti, v prostoru K.0.2. V prostoru K.0.2
se namestijo tudi UPS naprave, nove in obstoječe.
Izračun konične moči (1. in 2. faza):
1.faza: klet in pritličje
2.faza: 1. nadstropje
Neprekinjeno napajanje-dodatno varnostno napajanje (UPS, UPS-IT):
20kW...2.faza)
45kW
(25kW...1.faza,
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 8 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Varnostno napajanje-DEA: 45kW + 120kW = 165kW (125kW...1.faza, 40kW...2.faza)
Mrežno napajanje: 45kW* + 120kW = 165 kW (90kW...1.faza, 75kW...2.faza)
Opomba*: v primeru, da se R-G-UPS napaja iz R-G-M
Skupaj moč (M+A+UPS): 285kW ( 210kW...1.faza, 75kW...2.faza) .
Ob upoštevanju dinamične moči RTG naprav, ki traja 0,1s, je skupna statična konična moč
(M+A+UPS) 225kW. Ob tem je statična agregatna moč (varnostno napajanje) 105kW.
V obstoječem elektro razdelilcu R-KRG-AGREGAT je še na razpolago rezerva moči 165kW.
V obstoječem elektro razdelilcu R-KRG-MREŽA je še na razpolago rezerva moči 285kW.
Za kontrolo rezervne moči v obstoječih elektro razdelilcih se izvedejo meritve konične moči na
obstoječih elektro razdelilcih.
Za neprekinjeno napajanje se izbere nova naprava moči 80kVA, modularne izvedbe.
Za potrebe 1. faze (klet in pritličje) se potrebuje mrežne moči 210kW (150kW ob upoštevanju statične
moči RTG naprav) in agregatne moči 125kW (65kW ob upoštevanju statične moči RTG naprav).
Izvede se rekonstrukcija obstoječih »starih« elektro razdelilcev v prostoru K.0.3, tako se pridobi
prostor za vgradnjo novega preklopnega elektro razdelilca, ki bo omogočal preklop vira varnostnega
napajanja iz obstoječega DEA ENERGETIKA in obstoječega DEA PORODNIŠNICA.
VARNOSTNO NAPAJANJE (DEA)
Na varnostno napajanje se priključijo naslednji porabniki:
-varnostna razsvetljava
-splošna razsvetljava, sobe G1 1/3 razsvetljave, sobe G2 vsa razsvetljava, vzdrževanje
bolnišnice vsaj ena svetilka ne sobo,
-varnostne naprave – gasilska in posteljna dvigala, prezračevane naprave za odsesovanje dima,
klicne naprave, alarmne in gasilne naprave,
-medicinsko-tehnične naprave – naprave za oskrbo z medicinskimi plini vključno stisnjen zrak,
vakuum in odsesovanje anestezijskih plinov ter njihove kontrolne naprave,
-elektromedicinske naprave v prostorih G2, ki služijo medicinskim posegom in ukrepom, ki so
življenjskega pomena.
-tehnične naprave, ki zahtevajo 24-urno obratovanje po izpadu osnovnega napajanja
-naprave za sterilizacijo, ogrevalne in prezračevalne naprave (razen hladilnega kompresorja),
hladilnike in naprave za kuhanje, polnilne naprave za akumulatorje, dvigala in druge naprave,
ki so pomembne za vzdrževanje bolnišnice.
-Požarne naprave
-UPS naprave
-vtičnice v parapetnih kanalih po projektu tehnologije
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 9 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
DODATNO VARNOSTNO NAPAJANJE (UPS)
Za napajanje posebno pomembnih nujnih porabnikov je predvidena vgradnja centralne naprave za
neprekinjeno napajanje. Predvidena je UPS naprava z 60 min. avtonomijo in ONLINE izvedbe.
Predvideva se vgradnja modularne izvedbe, da se lahko dogradijo moduli za potrebe 2. Faze. Naprava
je vgrajena v UPS prostoru v kleti objekta. Prostor ima zagotovljeno hlajenje in prezračevanje v skladu
z zahtevami proizvajalca naprave. Naprava ima vgrajen modul s komunikacijo, katera omogoča prenos
podatkov na CNS, GSM.
Glavni razdelilec UPS napajanja, R-G-UPS je preko dveh med seboj ločenih dovodnih kablov napajan
neposredno iz glavnih razdelilnikov osnovnega in varnostnega napajanja. Kabelski trasi teh dveh
kablov sta medsebojno oddaljeni najmanj 2m (razvidno iz sheme glavnega razvoda moči, št. risbe 017.
Za vgradnjo, preizkušanje in vzdrževanje stacionarnih akumulatorskih baterij in baterijskih naprav je
potrebno upoštevati standard SIST EN 50272-2 (Varnostne zahteve za stacionarene baterije in
baterijske naprave), za polprevodniše usmernike vključno z enosmer4nimi direktnimi pretvorniki, je
potrebno upoštevati standard SIST EN 60146-2 in IEC 601146-2:1999
Iz UPS-a se napajajo porabniki:

strežniška oprema

električne ure

interni bolnišnični klicni sistem (sestrski klic)

protivlomne naprave,

kontrola pristopa,

video nadzor,

signalizacija stanja medicinskih plinov,

javljanje požara, požarna vrata, požarne lopute,

delovna mesta po projektu tehnologije

elektromedicinske naprave v prostorih G2, ki služijo medicinskim posegom in ukrepom, ki
so življenjskega pomena (IT stikalni bloki).
Vtičnice priključene na UPS so kodirane in se barvno razlikujejo od ostalih.
NAPAJANJE PROSTOROV G2 – SISTEM IT (UPS-IT)
Vsak električni razdelilnik za napajanje IT sistema za oskrbo življenjsko pomembnih medicinskih
naprav ja napajan preko dveh dovodov z medsebojnim samodejnim preklopom. V slučaju izpada
prednostnega napajanja mora preklopna naprava preklopiti na drugi dovod. Prvi dovod je iz glavnega
razdelilca neprekinjenega napajanja R-G-UPS, drugi dovod je iz glavnega elektro razdelilca agregata,
R-G-A.
Za vsak prostor ali skupino prostorov G2 (urgenca ali OP blok) je za napajanje elektromedicinskih
naprav, ki služijo za življenjsko pomembne operacijske posege ali ukrepe, predviden IT sistem
napajanja. Sistemi imajo predvidene ločilne (izolacijske) transformatorje. Zaščita transformatorja pred
preobremenitvijo je nadzorovana z optično in akustično signalizacijo. Signalna naprava omogoča
osebju, da med samim posegom ročno izključi napravo, ki je v konkretnem trenutku manj pomembna.
Razdelilnik z napajanje prostorov G2 (z vgrajenim ločilnim transformatorjem, stikalnimi in zaščitnimi
elementi in povezovalnimi vodi) je v istem požarnem sektorju kot je pripadajoči prostor G2.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 10 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Za izvedbo tokokrogov razsvetljave in močnostnih tokokrogov se uporabijo kablasti vodniki tipa
NYM-J in NYM. Inštalacija je povsod, razen v strojnici izvedena podometno. Vsi kabli so do višine
2m od tal zaščiteni pred mehanskimi poškodbami z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (pešel gibljive cevi,
razne nerjaveče cevi, itd.). Vzporedne trase jakotočnih in šibkotočnih inštalacij potekajo po vzporedno
položenih ločenih policah.
NN RAZVOD, IZVEDBA ELEKTROINŠTALACIJ, VTIČNICE IN
PRIKLJUČKI
Glavni stikalni bloki objekta se namestijo v kleti objekta. Postavljeni bodo v ločene požarne celice in
ločeno od evakuacijskih poti. Na glavnih stikalnih blokih je možen izklop električne energije v
primeru požara. Etažni stikalni bloki so sestavljeni iz ločenih delov (mrežni, agregatski, UPS in UPSIT del) in so nameščeni ob vertikalah. Za celoten objekt je predvidena vertikala v osi D, med osmi 5 in
6, ob jašku dvigala.
Stikalni bloki so predvideni kot prostostoječe omare na podstavku zaščite IP43. Razdelilniki morajo
ustrezati SIST EN 60439 del 1. V vsakem razdelilniku mora biti tokovna oprema z jasno označenimi
tokokrogi, porabniki in prostori, ki jih napajajo. Označbe na tokokrogih se morajo logično ujemati z
označbami na zaščitnih elementih tako, da je dovolj pregledno tudi za medicinsko osebje. Vsi stikalni
bloki morajo biti dimenzionirani tako, da je na razpolago še 20% rezervnega prostora.
Kabelske trase po etažah potekajo nad spuščenimi stropovi po hodnikih po ločenih kabelskih policah
za agregatski in mrežni del.
Električne inštalacije za požarne naprave so izvedene z materiali, ki omogočajo nemoteno delovanje
tudi v primeru požara. V ta namen so predvideni požarni kabli in požarno odporni pritrdilni material.
Izvajalec mora pridobiti sistemski certifikat tako za montažo kot za material.
Prehodi električnih inštalacij morajo biti na mejah požarnih sektorjev ustrezno protipožarno zatesnjeni
in sicer s karakteristiko, ki jo ima stena ali medetažna plošča na meji sektorjev, ki jo prehajajo. Za
tesnjenje se lahko uporabijo samo ustrezno certificirani gradbeni materiali.
Ventilacijski kanali za prezračevanje, ki vodijo preko drugih požarnih sektorjev imajo vgrajene
požarne lopute, ki ob požaru preprečujejo prehod ognja v drug požarni sektor. Požarne lopute se
zapirajo s požarne centrale (s pomočjo elektromotorjev, ki omogočajo zapiranje in odpiranje s požarne
centrale). Vsaka zapora požarnih loput se inducira na požarni centrali.
Vse vtičnice v objektu so varnostne vtičnice, kar pomeni, da so opremljene z zaščitnim kontaktom.
Povsod tam kjer so inštalacije izvedene nadometno so uporabljene varnostne vtičnice zaščite IP44. V
strojnicah so zraven enofaznih predvidene tudi trifazne vtičnice zaščite IP44. Po hodnikih in vhodih v
prostore so predvidene čistilne vtičnice. Vtičnice so barvno označene in sicer agregatske so rdeče, UPS
vtičnice pa zelene. Za potrebe diagnostičnih aparatov in podobno se predvidi priključke v skladu z
načrtom tehnologije.
V pisarniških prostorih so predvideni parapetni kanali na katere se montirajo predvidne vtičnice. Nad
delovnimi pulti se predvidijo inštalacijski kanali opremljeni s potrebnimi vtičnicami. Ob vtičnicah
kanali vsebujejo še ostale inštalacije: telekomunikacije, po potrebi pline. Enako velja za ordinacije.
V bolniških sobah se predvidijo medicinski kanali, ki ob ostalih inštalacijah vsebujejo tudi vtičnice.
Predvideno število vtičnic je opredeljeno v načrtu tehnologije. V prostorih G2 kjer se vtičnice napajajo
iz IT sistema so predvidene vtičnice z optičnim prikazom prisotnosti električne napetosti. V prostorih
G1 se vtičnice napajajo preko KZS-a.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 11 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
V prostore ali neposredno nad delovna mesta, kjer se odvijajo dejavnosti, ki pomenijo večje tveganje
za razvoj in prenos bolezenskih klic, so nameščene baktericidne svetilke. Priklop svetilk je izveden
preko vtičnice in stikala, vgrajenega ob baktericidni svetilki.
ELEKTRIČNE INŠTALACIJE ZA STROJNE NAPRAVE
Strojne naprave ( medicinski plini, hladilna postaja, klimatske naprave, toplotne postaje,...) se napajajo
iz stikalnih blokov v posameznih strojnicah. Stikalni bloki se napajajo direktno iz glavnih
razdelilnikov. V skladu s strojnim načrtom se predvidijo elektroinštalacije za strojne naprave. Glede na
zahteve so določeni sistemi priključeni na rezervni vir napajanja (diesel agregat).
Vsi stikalni bloki strojnih naprav so opremljeni s krmilniki kateri so integrirani v obstoječi nadzorni
sistem. Krmilniki omogočajo vodenje in nadzor strojnih sistemov. Za primer popravila ali zamenjava
elektromotorjev so predvidena tudi servisna stikala ob vsakem elektromotornem pogonu.
V primeru požara se vse prezračevalne naprave zaustavijo. Krmiljenje je izvedeno preko požarnih
vmesnikov, katere krmili požarna centrala. Po „resetu“ požarne centrale, je potrebna ročna potrditev
krmilnika prezračevalnih naprav, s tem pa je onemogočen avtomatski vklop po „resetu“ požarne
centrale.
KOMPENZACIJA JALOVE ENERGIJE
Predvidena je lokalna avtomatska filterska kompenzacija jalove energije, posebej za mrežni del in
posebej za agregatni del. Kompenzacijski omari sta postavljene v glavne elektro prostore v kleti
objekta zraven glavnih razdelilnikov mreže oziroma agregata. Izvedena je blokada vklopa
kompenzacijske naprave za agregatni del v primeru, ko izpade mreža in prevzame napajanje objekta
DEA.
RAZPOREDITEV PROSTOROV GLEDE NA NAMEN MEDICINSKE UPORABE
Prostori za medicinsko uporabo so prostori ali grupe prostorov, ki so namenjeni preiskavam, posegom
ali negi ljudi. Standard IEC 60364-7-710 (in enako tudi DIN VDE 100-710) razdeli področja za
medicinsko uporabo z ozirom na potrebno zaščito pred nevarnostjo okvare (ali napake) pri posegih v
tri grupe:
 Grupa 0 (G0)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem je glede na določen način uporabe zagotovljeno, da
elektromedicinske naprave niso uporabljane, ali pacient med preiskavo, posegom ali nego ne pride v
stik z elektromedicinskimi napravami, ki so praviloma uporabljane, ali so uporabljane
elektromedicinske naprave, ki so na osnovi pisnih zagotovil namenjene za uporabo izven bolnišnic, ali
so uporabljani elektromedicinski aparati, ki so napajani izključno iz električnega vira, ki je vgrajen v
napravo.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 12 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
V to grupo spadajo tudi bolniške posteljne sobe, prostori OP-substerilizacij, ordinacije humane in
dentalne medicine ipd.
 Grupa 1 (G1)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem so uporabljene elektromedicinske naprave, ki so napajane
iz električnega omrežja in s katerimi (ali z njihovimi deli) lahko pride v stik pacient med preiskavo,
posegom ali nego. Pri nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi
deli) ali izpadu osnovnega omrežnega napajanja, pride do izklopa elektromedicinskih naprav, ne da bi
bila zaradi tega ogrožena varnost pacienta. Preiskave in posegi na pacientu se lahko prekinejo in
ponovijo oz. nadaljujejo kasneje. V to grupo spada uporaba elektromedicinskih naprav ob telesu, ali
vstavljenih (naprav oz. njihovih delov) v telo skozi naravne odprtine ali pri manjših operativnih
posegih (mala kirurgija). Pod določenimi pogoji spadajo v to grupo posteljne sobe, prostori za
fizikalno- in hidro-terapijo, masažo, ordinacije humane in dentalne medicine, radiološko diagnostiko in
terapijo, endoskopijo, dializo, intenzivne preiskave, kirurške ambulante in porodniški prostori.
 Grupa 2 (G2)
Območje za medicinsko uporabo, v katerem obratujejo od elektroenergetskega omrežja odvisne
elektromedicinske naprave, ki služijo življenjsko pomembnim operativnim posegom in ukrepom. Pri
nastopu prvega zemeljskega stika (ali dotika telesa z ozemljenimi kovinskimi deli) ali izpadu
osnovnega (splošnega omrežnega) napajanja morajo te naprave neprekinjeno obratovati dalje, ker
preiskav, posegov ali ukrepov ni mogoče brez nevarnosti za pacienta prekiniti in ponoviti oz.
nadaljevati kasneje. V to grupo spadajo operacije vseh vrst organov (velika kirurgija), vstavljanje
srčnega katetra, kirurško vstavljanje delov aparatov, operacije vseh vrst, vzdrževanje življenjskih
funkcij z elektromedicinskimi aparati, posegi na odprtem srcu ipd. Pod določenimi pogoji spadajo v to
grupo prostori za intenzivno nego, preiskave in terapijo, za radioliško diagnostiko in terapijo,
endoskopijo, za akutno dializo, in klinični porodniški prostori. Območje medicinske uporabe glede na
tehnologijo dela lahko tvori tudi več prostorov, ki služijo medicinskemu namenu, ali pa so posamezne
elektromedicinske naprave oz. aparati v svoji funkciji medsebojno povezani. To lahko zasledimo npr.
pri OP prostoru in neposredno pripadajočim funkcionalnim prostorom, kot npr. OP-mavčarna, priprava
pacienta za operacijo, prebujanje, opazovanje, reanimacija.
Pripadnost prostorov določeni grupi je razvidna iz tlorisov in je narejena na osnovi tabele priložene k
projektni nalogi. Glede na razporeditev prostorov v grupe so načrtovani ukrepi proti električnemu
udaru.
UKREPI PROTI VPLIVOM ENERGETSKIH NAPRAV
Tokokrogi za elektro medicinske naprave (OP blok, intenzivna, reanimacija) morajo biti izvedeni
skladno s standardi iz družine SIST EN 60601 za medicinsko opremo in s tem zagotavljati popolno
varnost bolnikom in osebju. Položeni morajo biti v električno prevodnih oklopljenih ceveh (stapaflex),
ki morajo biti medsebojno električno dobro spojene in na enem mestu spojene na izenačitev
potenciala. Vsa vgrajena oprema mora izpolnjevati zahteve standardov SIST EN s področja
elektromagnetne kompatibilnosti (izjave o skladnosti, certifikati itd.).
Med večžilnimi kabli in vodniki jakotočnih naprav in med ščitenim pacientovim mestom so dopustne
najmanše razdalje za bakrene vodnike naslednjih presekov:

do 70mm2
3m

od 90 do 185mm2
6m

nad 185mm2
9m
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 13 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
V prostorih G2 (reanimacija, 24 urno opazovanje, šivalnice in mavčarna) se izvedejo elektro prevodni
tlaki. Tlake v teh prostorih je potrebno povezati na dodatno izenačevanje potenciala (DIP), DIP pa
povezati z GIP (glavno izenačevanje potenciala).
CENTRALNI NADZORNI SISTEM (CNS)
V SB Novo Mesto je za energetske naprave že uveden nadzorni sistem dobavitelja Siemens. Novi
nadzorni sistem za potrebe Urgentnega centra je ustrezna nadgradnja tega sistema. Vsi podatki iz
centralnega nadzornega sistema se zberejo v strežniškem prostoru v kleti Urgentnega centra, od tu pa
se izvede povezava na centralno nadzorno mesto v SB.
Na nadzorni sistem se priključijo naslednje naprave:
 vse klimatske naprave na objektu,
 toplotna podpostaja z vsemi sistemi ogrevanja, sanitarno toplo vodo, toplozračno ogrevanje
s klimati, regulatorji,
 hladilna podpostaja
 hlajenje, vlaženje
 kontrolne omarice plinov
 analizatorji omrežja v glavnih razdelilcih,
 centralna baterija zasilne razsvetljave,
 UPS naprava,
 …..
Pri sistemu ogrevanja, prezračevanja in hlajenja je potrebno smiselno izbrati regulacije glede na
namembnost, uporabo in lego prostorov. Predvideti je potrebno nastavitve parametrov tako v
posameznih prostorih kakor tudi v posameznih conah.
V kleti objekta je predviden nadzorni center in prostor tehničnega vzdrževalca (prostor K.09).
Predvidena je povezava na obstoječ sistem za spremljanje in krmiljenje elementov (SCADA), ki
omogoča ažuriranje podatkov in spremljanje vseh potrebnih parametrov v mejah prioritete dostopnosti,
ter vodenja objekta, kar se določi s programom. Operaterju so vsak trenutek dostopni različni podatki o
stanju delovanja naprav, merjenih količinah, historizacija,.... Sistem je grajen na TCP/IP protokolu, vsi
krmilniki imajo vgrajene WEB serverje. Sistem mora biti integriran v obstoječi nadzorni sistem.
Sklopi, ki so vezani na nadzorno krmilni sistem:
-statusi stikal in zaščite ter multimetri na glavnem stikalnem bloku objekta, statusi stikal in prisotnosti
napetosti na etažnih stikalnih blokih in stikalnih blokih strojnih naprav.
-varnostna razsvetljava,
-prezračevalne naprave,
-hladilnice in hladilni sistemi,
-kanalizacijska signalizacija,
-toplotna podpostaja,
-javljanje požara,
-svetlobno klicni sistem,
-kontrola pristopa,
-medicinski plini,
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 14 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
-dvigala
Za določene sklope se izdela tudi ustrezne prikaze in sicer za:
-varnostno razsvetljavo
-javljanje požara
-kontrolo pristopa
4.4.2
ŠIBKI TOK
SPLOŠNO
Inštalacije za telekomunikacije bodo izvedene s telekomunikacijskimi vodniki in s signalnimi kabli, ki
bodo uvlečeni v inštalacijske cevi, položene podometno ali pa položeni na kabelske police. Kjer
obstaja večja nevarnost požara, bodo kabli zaščiteni s posebnim negorljivim premazom. Vsi prehodi iz
ene požarne cone v drugo bodo zatesnjeni s stekleno volno in z negorljivo maso, oz. bodo obloženi s
posebnimi blazinicami. Na obeh straneh prehoda bodo kabli obrizgani še z negorljivim premazom.
Protipožarne pregrade so predvidene pri požarnih sektorjih, ki so določeni v Študiji požarne varnosti.
Vse inštalacije telekomunikacij bodo oddaljene os inštalacij jakega toka najmanj 20cm, vodniki za
telefonijo pa bodo odmaknjeni od drugih inštalacij telekomunikacij najmanj 10cm.
Vse elemente, ki morajo biti usklajeni glede na barvo, obliko, velikost in podobno, mora pred nabavo
opreme potrditi oz. izbrati arhitekt, v sodelovanju z investitorjem in projektantom. Mikrolokacije
elementov (telefonska vtičnica, antenska vtičnica, sestrski klic), razvodnih doz ter priključnih omaric z
vgrajenimi elementi bodo podane v površinskih načrtih.
UNIVERZALNO OŽIČENJE
V objektu je predvideno univerzalno ožičenje za telefonijo in računalniško omrežje. Ožičenje je
predvideno s kabli FTP 4x2x24AWG, Cat.6. Montažne višine vtičnic so merjene od gotovih tal –
mišljena je sredina elementa oz. priključka) telefonske, računalniške – 0,5m (oz. usklajevanje z
višinami vtičnic električnih inštalacij). Vtičnica so tipaRJ45 in skupne za telefonijo in LAN omrežje. V
pisarnah, sestrskih pultih in ordinacijah so vtičnice montirane v parapetnem kanalu, v bolniških sobah
v bolniškem kanalu, v ostali prostorih podometno, v skladiščih in strojnicah pa nadometno. Lokacija
vtičnic je razvidna iz arhitekturnih podlog.
V kleti objekta je predvideno komunikacijsko vozlišče v prostoru K.09, v katerem so predvidene rack
omare za priklop strukturnega ožičenja. Uporabijo se omare standardnih dimenzij, širine 19“
(standardna širina računalniške komunikacijske opreme), kovinska izvedba, izvedba vrat s steklom
4mm, kaljeno, možnost stenske pritrditve. V omari so postavljeni Patch paneli za priključitev
strukturnega ožičenja in optične zaključitve za dovode.
Komunikacijska omara izpolnjuje naslednje zahteve:
 vrata s ključavnico
 snemljive vse tri stranice prav tako s ključavnicami
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 15 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
 namestitev komunikacijskih omar mora omogočati odstranitev najmanj zadnje in ene od
preostalih dveh stranic
 vgrajen ventilator in digitalni termostat za prisilno hlajenje
 vse komunikacijske omare so napajane iz centralnega UPS
 vsi razdelilniki 230V v omari so vezani brez stikalno
 obvezna je uporaba organizatorjev ožičenja
Komunikacijsko vozlišče objekta je povezano s optičnimi povezavami (2x optični kabel 6SM vlakni)
in 100 parnim telefonskim kablom z obstoječim optičnim vozliščem oziroma obstječim telefonskim
delilcem v obstoječi kleti kirurgije. Obstoječa telefonska centrala se razširi oz. zamenja.
SKUPNI ANTENSKI SISTEM (SAS)
Glavni TV razvod se izvede v kleti objekta v komunikacijskem vozlišču. Povezava na obstoječ sistem
TV signala se izvede s koaksilanim kablom do obstoječega TV delilca v kleti kirurgije obstoječe
splošne bolnišnice. Iz kom. vozlišča se izvedejo povezave do posameznih TV vtičnic po objektu. V
projektu je predvideno, da se povezuje na posamezen antenski odcepnik po cca. 4 vtičnice. Povezave
potekajo po kabelskih policah ob ostalih šibkotočnih instalacijah. Antenski odcepniki se montirajo v
plastično dozo in se namestijo nad visečim stropom, tako da so dostopni za potrebe morebitnega
servisa.
JAVLJANJE POŽARA
Projekt javljanja požara je izdelan na osnovi:
 tlorisnih podlog
 študije požarne varnosti,
 načrta strojnih inštalacij
Zasnova sistema požarnega javljanja
Predvidena je razširitev obstoječe centrale za javljanje požara, dodajo se moduli za razširitev števila
adresabilnih linij.
Javljanje požara je zasnovano s ciljem zagotavljanja zgodnjega oz. pravočasnega odkrivanja požarnih
veličin (prisotnost belega dima, porast temperature, ognja), alarmiranja in ukrepanja v smislu
zagotovitve požarne varnosti ljudi in premoženja.
Požarno nevarnost na objektu bodo detektirali oz. sprožili naslednji elementi:
 optični javljalniki požara
 ročni javljalniki požara
 toplotni javljalniki požara
 vzorčne komore na klima kanalih
 vhodno-izhodni vmesniki za krmiljenje in detekcijo elementov (pož. vrata, proti pož. lopute)
Pri določitvi mikrolokacije, tipa in števila javljalnikov, je za posamezne prostore upoštevan verjeten
potek požara v začetni fazi, požarna ogroženost, narava dela v prostoru in geometrija prostora.
Javljalniki so izbrani tako, da omogočajo prepoznavanje požarnih veličin v začetni fazi požara in čim
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 16 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
nižjo stopnjo lažnih alarmov. Pri tem so upoštevana mednarodno priznana priporočila za projektiranje
in izvedbo tovrstni sistemov SIST-TS CEN/TS EN54-14:2004 in VdS 2095:2001-3805, ter priporočila
proizvajalcev opreme.
Za uspešno delovanje sistema so upoštevani predvsem:
 vrednost opreme in naprav, ki so ali bodo nameščene v objektu,
 vrednost objekta,
 požarna ogroženost (prisotnost možnih izvorov požara),
 gradbeni preventivni ukrepi (možnost širjenja požara),
 čas, potreben za ponovno vzpostavitev normalnega delovnega procesa po končanju alarmnega
stanja in
 organiziranost v primeru alarma (potreben čas za intervencijo dežurne službe)
Na objektu je uporabljen koncept avtomatskih točkastih javljalnikov dima in avtomatskih točkastih
javljalnikov podprtih z ročnimi javljalniki požara. Požarne javljalnike se v skladu s standardom
namesti tudi nad spuščenimi stropovi.
Požarna centrala z upravljalskim tablojem in pripadajočimi elementi je predvidena v nadzorni sobi v
kleti objekta, predviden je tudi oddaljeni prikazovalni tablo , ki je postavljen v obstoječo vratarnico.
Predvidena je selitev – obstoječe centrale Zarja 2000 v novi prostor ter njena nadgradnja.
Področje varovanja je določeno tako, da je možno hitro in enoumno izslediti izvor požara. Logična
struktura je razdeljena na področje, sektorje, skupine in javljanike; fizična struktura, ki je ločena od
logične, se definira z adresabilnimi zankami.
Za opozorilo so predvidene alarmne sirene v vsaki etaži oz. posameznem požarne sektorju. Sirene se
krmili preko krmilnega vmesnika – transponderja, ki se napaja s 24V iz požarne centrale. Sirene se v
primeru alarma 2. stopnje aktivirajo ločeno po požarnih sektorjih.
Požarna naprava izvaja naslednje izvršilne funkcije:
 vklop siren v požarnem sektorju,
 izklop klimatov
 zapiranje požarnih loput (proženje in signalizacija na požarno centralo)
 deblokade evakuacijskih vrat
Za rezervni vir napajanja bo imela centrala vgrajene akumulatorsek baterije za 72h avtonomijo. Ob
izpadu omrežne napajalne napetosti 230V se preklop na rezervni vir napajanja izvrši avtomatsko.
Kapaciteta akumulatorske baterije zadošča za brezhibno delovanje sistema najmanj 72 ur v normalnem
stanju in 0,5 ure v alarmnem stanju.
Potrebna kapaciteta rezervnega napajanja se izračuna na podlagi enačbe:
kapaciteta baterije =In(A) x 72(h) + Ia(A) x 0,5(h) z upoštevanjem 20% rezerva.
Alarmni koncept preprečuje nepotrebno alarmiranje, upošteva prisotnost oz. odsotnost dežurne osebe
in je organiziran po principu dvostopenjskega alarma. Odziv dežurne osebe je nadzorovan z uporabo
dveh neodvisnih časovnikov (pritrditveni čas in maks. čas za lociranje požara).
Alarm I. Stopnje vedno aktivirajo avtomatski javljalniki, alarm II. stopnje pa ročni javljalniki.
Ob drugi stopnji alarma se zraven siren za alarmiranje zaposlenih sprožijo še krmilja prenosa alarma,
krmilje vrat, izklop klimata.
Inštalacije
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 17 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Vse kabelske inštalacijske povezave se izvedejo v I.C. ceveh vloženimi v beton, kjer to ni mogoče, se
kabelska trasa izvede z ognje odpornih elemenov (držala za kable E30), ki so pritrjene na strop ali
stene. Povezave elementov za javljanje požara so izvedene s kablom JE-H(St)H 2x0,8mm FE180/E30
rdeče barve.
Varovalni element , ki je namenjen požarno javljalni centrali je potrebno obarvati z rdečo barvo in
opremiti z napisom „požarna centrala“.
Izvedba in priklop
Pravilno delovanje sistem je v veliki meri odvisno od kvalitete izvedbe elektro montažnih del, zato leta izvedejo usposobljeni inštalaterji pod nadzorstvom odgovornega vodje del.
Strokovni nadzor nad izvedbo del zagotovi investitor.
Pred pričetkom izvajanja inštalacijskih montažnih del se priporoča posvetovanje vodje del s
projektantom v zvezi z morebitnim tolmačenjem projekta oz. njegovih posameznih delov.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti trajni in kvalitetni mehanski pritrditvi vseh ohišij naprav in
elementov, ter ustrezni ozemljitvi ohišij naprav, ki bi pri delovanju lahko prišli pod napetost.
Gole vodnike pod zaščitnim plaščem vodnikov in gole pletenice v kablih, je potrebno na vseh
prekinitvah med seboj spojiti v prespojni ozemljitveni sponki in na strani centrale v eni točki vezati na
predvideno sponko.
Izolacijska upornost posameznih vodov ne sme biti v nobenem primeru nižja od 500kohm.
Oznake elementov in inštalacij morajo biti razumljive, nedvoumne, dobro vidne in trajne.
Na prehodih kablov med požarnimi sektorji, je potrebno odprtine zapolniti z ustreznim negorljivim
materialom, oziroma polnilno maso.
Optični in termični javljalniki požara se namestijo na najvišjih točkah. Svetlobna dioda za signalizacijo
alarmnega stanja mora biti obrnjena v smeri prihoda intervencije. Ročni javljalniki se namestijo na
višini cca. 130-150cm od tal.
VIDEO NADZOR
Sistem video nadzora zajema nadzor gibanja oseb znotraj kompleksa. Nadzorujemo predvsem vhode,
zunanjost objekta in glavne komunikacijske prehode v objektu.
Koncept video nadzora temelji na uporabi mrežnih kamer za video nadzor čakalnic in uporabi klasične
tehnologije s koaksialnimi signalnimi kabli za video nadzor ostalih prostorov in okolice.
Snemanje video signalov se vrši s pomočjo snemalnih naprav z montažo v rack omaro, katera se
nahaja v nadzornem centru v kleti objekta. Monitorji in tipkovnica za izvajanje nadzora so nameščeni
v nadzornem prostoru v kleti objekta.
Princip shranjevanja slikovnih podatkov temelji na ustrezno programsko organiziranemu t.i.
Neskončnem prstanu, pri katerem se shranjujejo le najnovejše oz. trenutne slike, najstarejše pa se
avtomatsko prepisujejo. Shranjevanje lahko poteka v različnih programsko nastavljivih režimih, ki so
lahko popolnoma avtomatski, ročni za poljubne kamere v poljubnem času ali nadzorovano z alarmnim
dogodkom oz. alarmnim signalom preko alarmnih kontaktov.
Pregled poljubnih zapisanih podatkov je možen s takojšnjim dostopom do le-teh, z možnostjo iskanja
kritičnih scen po kriteriju oznake video kamere, datuma in časa zapisa.
Kapaciteta shranjevalnega medija je izbrana z upoštevanjem števila video kamer, intervalom zapisa v
normalnem oz. alarmnem stanju, številom arhivskih dni in potrebno rezervo, ocenjeno glede na
aplikacijo.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 18 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Za zanesljivejše delovanje digitalne zapisovalne naprave je uporabljen vir neprekinjenega napajanja, s
čimer se doseže predvsem neobčutljivost na razne (pre)napetostne sunke, nepravilno obliko sinusnega
signala, nihanja v omrežni napetosti in zagotovitev napajanja ob izpadih omrežne napetosti.
Zasnova sistema zagotavlja
 nadzor in upravljanje s sistemom preko osebnega računalnika in tipkovnic,
 prikaz video zapisa poljubne video kamere na poljubnem monitorju,
 prikaz video zapisa poljubne video kamere na poljubnem monitorju,
 zapis slikovnih podatkov vseh video kamer v digitalni tehniki oz. kvaliteti in
 takojšen dostop do poljubnega zapisanega slikovnega podatka, z možnostjo iskanja kritičnih
scen po kriteriju oznake video kamere, datuma in časa zapisa.
KONTROLA PRISTOPA
Za kontrolo pristopa v posamezne prostore je predvidena naprava s pristopnimi terminali. V ta namen
bo vsak uporabnik imel brez kontaktno razpoznavno kartico, s katero bo zapiral in odpiral zavarovana
vrata, istočasno se vrši registracija vstopa in izstopa osebe v določen prostor. Sistem kontrole pristopa
bo deloval v neposredni in funkcionalni povezavi s sistemom za avtomatsko javljanje požara – ob
detekciji požarnih veličin oz. določeni stopnji požarnega alarma se bodo izvedle avtomatske sprostitve
prehodov – odpiranje vrat, v skladu z organizacijo požarnega alarmnega koncepta. Kontrola pristopa
se poveže s centralnim nadzornim sistemom.
OZVOČENJE
Za posredovanje objav, nujnih obvestil, alarmiranje, iskanje oseb ter za predvajanje glasbe je
predvideno ozvočenje v avlah, čakalnicah, hodnikih in drugih skupnih prostorih. Vgradijo se zvočniki
moči 5-10W. Centralna akustična naprava je postavljena v nadzorni sobo „sprejem“ v pritličju objekta.
Namestitev zvočnikov v objektu je razvidna iz pripadajočih načrtov šibkega toka. Zvočniki so
v pritličju vgrajeni v sekundarni strop, v kletnih prostorih pa deloma v sekundarni strop in deloma
nadometno na steno. Razvod je izveden z brezhalogenimi kabli PL 2x1,5 mm2, PL 3x1,5 mm2 in FTP
cat. 6. V posameznih prostorih so vgrajeni atenuatorji za regulacijo glasnosti. Vsak zvočnik je
vezan na pripadajoči atenuator, oziroma noben zvočnik ni neposredno vezan na linije. Izbrana
oprema je takšna, da v kolikor se želi oddati ustno sporočilo iz mikrofona v prostoru „sprejem“, se s
pritiskom na obstoječo mikrofonsko tipko predvajana glasba avtomatsko utiša. Prav tako se v
primeru, da je z atenuatorjem zvočnik popolnoma utišan, pri oddaji sporočila z mikrofonom
sporočilo sliši z normalno glasnostjo.
ELEKTRIČNE URE
Za enotno kazanje časa v objektu je predviden sistem električnih ur, ki je krmiljen s kvarčno uro z
minutno in sekundno linijo. Matična ura se namesti v komunikacijsko omaro v strežniškem prostoru in
je radijsko vodena iz oddajnika DCF 77.
Predvideni tipi ur in lokacije:
-analogne enostranske in dvostranske minutne ure v čakalnicah, ordinacijah, pisarnah,...
-analogne enostranske sekundne ure v prostoru „šivalnica“, „mavčarna“, „reanimacija“
-LED štoparica v prostoru „reanimacija“
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 19 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Vse električne ure naj bodo tihotekoče.
SESTRSKI KLIC
V objektu je predviden sestrski klic. Predviden je modularen sodoben klicni in komunikacijski sistem
kateri bazira podatkovni tehnologiji in ga je mogoče razširjati.
Sestrski klic je namenjen pozivanju in komuniciranju med pacienti in sestrskim osebjem.
Predvidena je naprava, ki obsega:
-sobni panel za klic sestre, nujni klic zdravnika, poziv iz drugih sob
-vodotesne klicne tipke v kopalnicah
-klicne tipke iz WC
-razrešitvene enote
-sobne svetilke nad vrati
-terminal sestre, centralno enoto z napajanjem.
Pri vsaki postelji v bolniškem kanalu je predvidena vtičnica, v katero se po potrebi vtakne tipkalo za
poziv iz postelje. Celoten sistem omogoči diagnostiko na daljavo, omogoči povezavo in računalniško
spremljanje, nadzor, beleženje in arhiviranje aktivnosti, vključeno v celoten IP sistem.
Sistem sestrskega klica se v objektu Urgence se poveže z obstoječim sistemom sestrskega klica v
obstoječem objektu splošne bolnišnice (PC v „server prostoru“ splošne bolnišnice) zato mora biti
kompatibilen z obstoječim sistemom sestrskega klica, ki je že izveden splošni bolnišnici.
MULTIMEDIJSKA OPREMA SOBE ZA KONZILIJ
V kleti objekta v prostorih konzilija je predvidena montaža multimedijske opreme za prikazovanje
avdio/video/data podatkov. V ta namen je za ta prostor predvideno:
• Video/data projektor
• Elektromotorno platno
• Namizna vgradna multimedijska prikljucna doza s stikali za centralni avtomatiziran
vklop/izklop.
• Vse potrebne inštalacije
LCD projektor bo nameščen na stropu na stropni konzoli, elektromotorno platno bo namešceno na
steni, kot je to razvidno iz tlorisov. Posluževanje z multimedijsko opremo se bo izvajalo preko
namizne vgradbne doze, ki bo omogocala priklop zunanjih naprav, kot je to prenosni računalnik,…
Na prikljucni vgradni dozi se bo prikljucila zunanja naprava za predvajanje. Le ta bo povezana z
LCD projektorjem, platnom in mikro ojacevalnikom. Po vklopu sistema se avtomatsko spusti
elektromotorno platno, vklopi projektor in avdio ojacevalnik, tako da je sistem pripravljen za delo.
Vse inštalacije bodo izvedene s kabli, kot je to prikazano na shemi multimedijske opreme, pri tem
pa se bodo vse inštalacije naprav zakljucila v talni dozi pod delovnoo mizo. Talna doza bo
povezana z vgradno dozo v mizi, ki bo omogocala enostavni priklop zunanjih naprav in upravljanje
elementov multimedijske opreme.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 20 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
INTERNA VIDEO INFORMACIJSKA MREŽA
Interna video informacijska mreža je predvidena v čakalnicah, razširjenih hodnikih in dnevnih
prostorih (ekrani).
RAZVRSTITVENI SISTEM ZA CAKALNICE
Razvrstitveni sistem za čakalnice bo služil razvrščanju in obveščanju pacientov ter osebja SB Celje o
vrstnem redu. Ob vstopu v urgenco pacient dobi »listek« na okencu sprejema, Pacient ob prevzemu
listka dobi identifikacijsko številko. Ta številka se prikazuje na ekranih in usmerja pacienta v ustrezno
ordinacjo oziroma mu podaja informacije o vrstem redu (podatek kdaj je na vrsti). Monitorji so
enakomerno razporejeni po hodnikih in čakalnicah, tako da pacientu podajajo vse potrebne
informacije. Spremljanje sistema se izvaja na monitorjih in tiskalniku v prostoru sprejema.
HIŠNA GOVORNA NAPRAVA – VIDEO DOMOFON
Za interno govorno povezavo med prostorom „sprejem“ v pritličju in vhodi ter uvoznima rampama, je
predvidena video govorna naprava v kombinaciji z električno ključavnico.
BREZŽIČNI KLIC OSEB (DECT)
Predvidena je nova mreža sistema brezžičnega klica oseb s pomočjo naprave DECT, ki deluje preko
telefonskega omrežja. Sistem mora biti kompatibilen z obstoječim sistemom telefonije v SB Novo
Mesto. Z meritvami je potrebno ugotoviti število in lokacije oddajnikov. Inštalacija se izvede z FTP
kabli enake kategorije kot podatkovne naprave. Glede na število zaposlenih se vgradi ustrezno število
prenosnih aparatov.
4.4.3 STRELOVOD IN OZEMLJITVE
Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti
stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009) ter v skladu s tehnično smernico
TSG-N-003:2009 in v skladu s SIST EN 62305-1 do 4, SIST EN 50164-1 do 4.
Načrt električnih inštalacij in električne opreme – zaščita stavb pred delovanjem strele je izdelan na
podlagi tehnične smernice TSG-N-003:2009.
Izračun upornosti ozemljila
potencialni obroč okoli objekta
Spec. upornost tal: Ro = 350 ohm.m (predpostavljeno)
Dolžina ozemljila
l = 300 m
faktor
k=1
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 21 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Ponikalna upornost:
Rr = (2 x Ro)/ l = 2,33ohma
Delovna upornost ozemljila je:
Ru = k x Rr = 2,33 ohma, kar je v skladu s predpisi.
Po predpisih sme delovna upornost znašati 5 ohmov. Po končani montaži
strelovodne instalacije je potrebno izvesti meritve in kontrolo upora ozemljitve.
Meritev je potrebno opraviti v suhem vremenu.
Temeljno ozemljilo objekta
Ponikalno upornost temeljnega ozemljila izračunamo po enačbi:
R=
RO
π∗D
Kjer je:
R0 - specifična upornost tal (350 ohm*m)
Dpremer kroga, ki bi imel enako površino kot betonski temelj, v katerem je položeno temeljno
ozemljilo
Apovršina ki jo pokriva betonski temelj (cca.1300 m2)
D=
R=
√
4∗A
=41 m
π
350
= 2,71
π∗41
Skupna ozemljitvena upornost
Skupna upornost združene ozemljitve bo po izvedbi vseh predvidenih ozemljitev znašala:
1
1
1
=
+
= 0,8 S
R zdr 2,33 2,71
⇒ R zd r =1,25 Ω
Vrednotenje rizika glede na dopustni rizik Rt
Izračun je izdelan s programom SIRAC Simplified IEC Risk (priloga k SIST EN 62305-2:2006) in je
prikazan v prilogi.
Določitev zaščitnega nivoja sistema zaščite pred delovanjem strele
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 22 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Namen izbire ustreznega zaščitnega nivoja je znižanje tveganja poškodb pod največji dopustni nivo
zaradi direktnih udarov strele v objekt.
Izbira ustreznega zaščitnega nivoja za načrtovan sistem zaščite pred delovanjem strele temelji na
pričakovani pogostosti direktnih udarov strel Nd in na dopustni letni pogostosti udarov strele Nc.
V našem primeru smo dobili tretji nivo zaščite, kar pomeni, da je potrebno strelovodno inštalacijo
izvajati po zahtevah za tretji nivo zaščite.
Za določitev strelovodne naprave je uporabljen sistem kotaleče krogle s polmerom 45m. (III. zaščitni
nivo).
V izračunu zaščitnega nivoja je za zagotovitev dovolj nizke ocene tveganja zahtevana popolna
koordinirana prenapetostna zaščita. Izvede se prenapetostna zaščite I stopnje v glavni razdelilni
omarici v TP ter prenapetostne zaščite II stopnje vgrajene v vsaki podrazdelilni omari. Pri montaži
odvodnikov v razdelilne omare je potrebno paziti, da so povezovalni vodniki krajši ali enaki 0,5m in
PE vodnik ne sme biti položen paralelno s ščitenimi vodniki.
Prav tako je smiselno v projekt zapisati potrebo po inštaliranju prenapetostne zaščite III stopnje pred
samimi porabniki.
Izvedba ozemljila in strelovoda
Izvede se ozemljilo v zemlji s trakom Rf 30x3,5mm in temeljno ozemljilo v pasovnem temelju s
trakom Rf 30x3.5mm. Na ozemljilo so spojeni vsi kovinski deli konstrukcije in druge nove in
obstoječe kovinske mase v zemlji. Merilna mesta se izvedejo na fasadi objekta.
Strelovodni sistem nad zemljo: odvodni sistem se izvede z žico Al fi10mm na fasadi objekta s tipskimi
fasadnimi nosilci, ki so prilagojeni tipu fasade. Lovilni sistem se izvede z lovilno mrežo na strehi
objekta z žico RF fi8mm na tipskih strešnih nosilcih, ki so prilagojeni tipu strešne kritine. Na fasadi in
strehi se izvede povezava vseh vgrajenih kovinskih mas na odvodni in lovilni sistem strelovoda.
Razdalja med lovilno mrežo in odvodno mrežo je 15m (III. zaščitni nivo).
Glavna izenačitev potenciala
Glavno izenačevanje potenciala (glavna ozemljitvena zbiralnica - GIP) se izvede v kleti objekta v
bližini glavnega razdelilnika. Ozemljitveni vod, povezava med ozemljilom in GIP, se izvede z Rf
trakom 30x3,5mm. Povezava mora biti trdna in ne sme poškodovati ozemljila (vijaki M10). Z
ozemljitvijo je potrebno povezati vse zbiralnice na glavno izenačevanje potencialov GIP in vodila
dvigal.
Na GIP se povežejo: glavni ozemljitveni vod, zaščitni vodniki, glavni vodniki za izenačevanje
potenciala, strelovodna instalacija.
Glavni vodnik za izenačevanje potenciala mora imeti prerez, ki ni manjši od polovice prereza
največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6mm2 in največ 25mm2. Glavni vodnik za
izenačevanje potenciala povezuje vse večje kovinske mase (vodovod, tel. priklj. omarico, centralno
kurjavo, plin, prezračevalne kanale in druge kovinske mase) z GIP.
Vse večje kovinske mase, ki so oddaljene od temeljnega ozemljila manj kot 20m, morajo biti povezane
s temeljnim ozemljilom s trakom Rf 30x3,5mm in križnimi sponkami.
Vodovodne cevi se smejo uporabiti kot dodatna ozemljila, če so kovinske in če so vodomeri
premoščeni (Cu 16mm2).
Dodatna izenačitev potenciala
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 23 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Dodatna izenačitev potenciala (DIP) v vlažnih prostorih, prostorih G1 in G2
Za izenačitev potencialnih razlik med ohišji električnih naprav in drugimi trdno vgrajenimi
prevodnimi deli je potrebno izvesti dodatno izenačitev potenciala. V etažnih razdelilnikih je
predvidena zbiralnica za dodatno izenačitev potenciala, na katero so priključeni posamezni vodniki za
izenačitev potenciala.
Dodatno izenačenje potencialov je izvedeno v vseh prostorih s kadjo in v prostorih medicinske
uporabnosti G1 in G2. V prostorih G1 in G2 so na parapetnih kanalih v bližini pacienta predvideni
ozemljitveni čepi po DIN 42801., preko katerih se z gibljivimi tokovodniki poveže premične
elektromedicinske naprave na dodatno ienačitev potenciala. Zaščitni vodnik za izenačitev potenciala
mora biti gibljiv, izoliran, zeleno rumene barve in v vsakem tokokrogu mora biti svoj vodnik.
Na zbiralnico za dodatno izenačevanje potencialov (DIP) se v medicinskih prostorih z vodnikom
preseka najmanj 4mm2 priključeni:
-vsi tuji prevodni deli, ki so pri preiskavah in posegih na pacientu za elektromedicinskimi napravami,
(ki so napajane iz omrežja), ki se nahajajo v območju 1,5m od pozicije pacienta (v dosegu rok) in
katerih upornost (merjeno proti zaščitnemu vodniku) v prostorih G1 je manjša od 7kohm, v prostorih
G2 pa manjša od 2,4Mohm ter medsebojno niso povezani,
-odvodne mreže elektrostatično prevodnih podov,
-oklopi proti vplivu električnih motilnih polj,
-odvodne mreže elektrostatičnih prevodnih podov,
-stabilne OP mize, ki niso na električni pogon in, ki niso povezane z zaščitnim vodnikom,
-OP luči pri uporabi zaščitne male napetosti z zanesljivo ločitvijo (PELV).
V G2 prostorih v bližini pozicije pacienta se namestijo standardizirani priključni čepi po DIN 42801,
preko katerih se z gibljivimi tokovodniki poveže premične elektromedicinske naprave na dodatno
izenačitev potenciala pri intrakardialnih posegih, pri uporabi visokofrekvenčne kirurgije in pri
premičnih OP mizah.
V prostorih G2 sme biti ob normalnem obratovanju elektro naprav (brez okvare) napetost med tujimi
prevodnimi deli, zaščitnimi kontakti vtičnic in ohišji elektro naprav nižja od vrednosti 20mV
v vlažnih prostorih se z vodnikom preseka 4mm2 povežejo kovinska odvodne cevi umivalnikov,
kovinske cevi kanalizacije, kovinske vodovodne cevi, kovinske kopalne kadi, kovinske cevi
centralnega ogrevanja, kovinski preliv kopalne kadi...
V primeru da IT sistem napaja več prostorov (z eno nadzorno napravo) morajo biti tudi zbiralnice za
izenačitev potenciala med sabo povezane z vodnikom za izenačitev potenciala
4.4.4 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNI UDAROM IN DIMENZIONIRANJE
Zaščita pri posrednem dotiku v TN omrežjih
Uporabi se zaščita s samodejnim odklopom napajanja. Naveden način zaščite je usklajen s pogoji
sistema omrežja. Zaščitne naprava morajo ob napaki v določenem času odklopiti tiste dele instalacije,
ki jih ščitijo. Za stalno nameščene uporabnike velja, da mora zaščita s samodejnim odklopom
napajanja delovati v času 5 s, v kolikor se pojavi napetost dotika višja od 50V, za prenosne porabnike
pa v času 0.2s.
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 24 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Kontrola delovanja odklopa napajanja
V primeru okvare bo stekel tok okvare:
Io=
0. 95∗U
(A)
5∗Z
Impedanca vodnika se izračuna po enačbi:
Z= √ R2 +X
R=
2∗l
λ∗s
2
(Ω)
()
l.. dolžina tokokroga (m)
S.. presek zaščitnega vodnika
.. koeficient prevodnosti
Iz izklopne karakteristike instalacijskega odklopnika razberemo izklopilni tok pri 0.2 (5) s in ga
primerjamo z izračunanim okvarnim tokom:
f=
Io
Ia
f.. koeficient izklopa
Io.. dejanski okvarni tok
Ia.. izklopni tok pri 0.2 s
Izpolnjen mora biti pogoj : f >1.
Rezultati izračuna za najneugodnejše tokokroge so v tabeli 01.
Zaščita pred neposrednim dotikom
Izvede se z zaščito delov pod napetostjo z izolacijo, zaščito s pregradami ali okrovi, zaščito z ovirami
in zaščito s postavitvijo zunaj dosega rok.
Kontrola delovanja zaščite pred preobremenitvenim tokom
Pri zaščiti pred preobremenitvenimi tokovi moramo izvesti uskladitev med vodnikom in zaščitno
napravo skladno z zahtevami standarda .
Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja:
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 25 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
1.
Ib ≤ In ≤ Iz
2.
I 2≤1,45∗Iz
I 2 =k∗ In
Ib.. tok, za katerega je tokokrog predviden
Iz.. trajni zdržni tok vodnika ali kabla
In.. nazivni tok zaščitne naprave
I2.. tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave
k.. faktor varovalnega elementa ( po tabeli)
k = 1,2 ……za zaščitna stikala
k = 1,45…..za instal. odklopnike
k = za talilne varovalke po tabeli
Tabela - nizkonapetostne talilne varovalke
In (A)
2-4
6 -10
16 – 63
63 – 160
160 – 400
k
2,1
1,9
1,6
1,6
1,6
Kontrola padca napetosti
Padec napetosti za 1f sistem se izračuna po enačbi:
u=
200∗P∗l
λ∗s∗U 2
Padec napetosti za 3f sistem se izračuna po enačbi:
u=
100∗P∗l
λ∗s∗U 2
Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti:
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 26 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
3%
za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja (priključne
omarice)
5%
za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je
priključena na visoko napetost
5%
za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja
8%
za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je
priključena na visoko napetost.
Če je dolžina električne inštalacije daljša od 100m, lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za
vsak meter, ki presega 100m, vendar skupno največ 0,5 %.
Rezultati izračuna za najneugodnejše tokokroge so v tabeli 01.
Po končani montaži se izvedejo meritve :
-jaki tok
-šibki tok
-strelovod in ozemljitve
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 27 od 28
URGENTNI CENTER – SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
4.4.5. POPIS MATERIALA IN DEL
MAPA 4, št. načrta: 2023/02-PZI
stran 28 od 28