Letni delovni načrt za šolsko leto 2012-2013

Transcription

OŠ LEDINA
BOLNIŠNI NI ŠOLSKI ODDELKI
KOMENSKEGA 19
1000 LJUBLJANA
LETNI DELOVNI NA RT
za šolsko leto 2012/2013
Ljubljana, september 2012
1
KAZALO
Bolnišni ni šolski oddelki OŠ Ledina ………………………………………… str. 3
Šolski koledar…………………………………………………………………….str. 7
Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela……………………………………str 8
Vsebina vzgojno – izobraževalnega dela…………………………………… … str. 11
Delo strokovnih organov…………………………………………………… …..str. 12
Sodelovanje z okoljem………………………………………………………… str. 15
Spreminjanje in uresni evanje letnega delovnega na rta……………………. . str. 16
Dnevi dejavnosti in projekti v šolskem letu 2011/12………………………….. . str. 17
U iteljice in u itelji v šolskem letu 2011/12…………………………………... str. 23
Razredništvo…………………………………………………………………… str. 24
Vodje aktivov v šolskem letu 2011/12………………………… ………………..str. 25
Na rti dela strokovnih aktivov…………………………………………………...str. 26
Na rti dnevov dejavnosti……………………………………………………….. str. 29
Vzgojni na rt……………………………………………………………………..str. 35
2
1. BOLNIŠNI NI ŠOLSKI ODDELKI OSNOVNE
ŠOLE LEDINA
v šolskem letu 2012/2013
VIZIJA BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKOV
V javni mreži vzgojno-izobraževalnih ustanov se oblikovati v center
strokovnjakov,
- ki znajo pou evati bolne otroke in mladostnike;
- ki znajo poskrbeti za nepretrgano šolanje dolgotrajno bolnih otrok in
mladostnikov;
- ki znajo svetovati vsem, ki so udeleženi v pou evanju dolgotrajno bolnih
otrok in mladostnikov;
- ki znajo svetovati pri vklju evanju dolgotrajno bolnih otrok in
mladostnikov v mati ne institucije;
- ki omoga ajo enake možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in
mladostnikom;
- ki raziskujejo in z novimi spoznanji nadgrajujejo svojo prakso.
1.1.1
Bolnišni ni šolski oddelki (v nadaljevanju bolnišni na šola) v Ljubljani so del OŠ Ledina. V
njej 24 u iteljic/u iteljev pou uje šolarke/šolarje, ki so hospitalizirani na otroških oddelkih
ljubljanskih bolnišnic, in sicer:
• na Pediatri ni kliniki,
• na Ortopedski kliniki (otroški oddelek),
• na Dermatovenerološki kliniki (otroški oddelek),
• na URI- So a,
• na Enoti adolescentne psihiatrije Psihiatri ne klinike v Ljubljani,
• na Oddelku za motne hranjenja Psihiatri ne klinike v Ljubljani,
• na Oddelku za psihoze Psihiatri ne klinike,
• na Centru za klini no psihiatrijo (CKP) Polje,
• na vseh drugih oddelkih bolnišnic v Ljubljani, ko se za u no-vzgojno delo pokaže potreba.
• Pou ujemo tudi šolarje, ki v bolnišni no šolo prihajajo od doma, ko tako presodi zdravnik.
Obolele in bolne šolarje pou ujemo na daljavo tudi na njihovem domu (praviloma u no
pomo na domu izvajajo mati ne šole posameznih u encev).
Pouk se odvija na razli nih oddelkih zelo razli no (raznovrstni modeli u no-vzgojnega
dela), prilagojen je namre posameznim oddelkom in posameznim u encem. U no delo se
odvija med 8.15 in 18h, podrobna asovna razporeditev pa je razvidna iz urnikov posameznih
u iteljev in iz individualnih urnikov šolarjev.
Poslovni as bolnišni nih šolskih oddelkov je od 8.30 do 16.30.
3
1.1.2
Šolarji/šolarke ostajajo v bolnišni ni šoli nekaj dni, nekaj tednov ali mesecev, pa tudi celo
šolsko leto. Za vse organiziramo izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki so prilagojene
psihofizi nim sposobnostim posameznega u enca/u enke, naravi njihove bolezni in samega
zdravljenja, nenazadnje pa tudi dolžini bivalne dobe v bolnišnici. Ker na otroške oddelke
sprejemajo tudi mladostnike/mladostnice do 18. leta starosti, bomo tudi letos zanje
organizirali in izvajali individualno u no pomo pri splošno izobraževalnih predmetih.
1.1.3
Posebno pozornost posve amo kakovosti pou evanja, še posebej bomo pozorni na
dolgotrajno bolne šolarke/šolarje. Le-teh je v bolnišni ni šoli ve ina.
Pou evanje teh otrok od bolnišni nih u iteljev/u iteljic zahteva še posebej dobro medsebojno
sodelovanje, sodelovanje z mati nimi šolami, z zdravstvenim osebjem, pa tudi s starši samih
otrok. Zato bomo to sodelovanje oziroma skupno delo še naprej gojili, razvijali, ga tudi
poglabljali. Izkušnje kažejo, da je to tista prava pot za doseganje enega izmed osnovnih ciljev
bolnišni ne šolske dejavnosti: omogo iti šolarju/šolarki, da bolezni navkljub uspešno
nadaljuje svoje šolanje in se tudi im bolje vklju i v svojo mati no institucijo. e ta vklju itev
ni mogo a, pa bolnišni ni u itelji/u iteljice skupaj z drugimi sodelavci v razširjenih
strokovnih timih skušajo poiskati nov oziroma primernejši program izobraževanja.
Še naprej bomo udejanjali medsebojno prepletanje dela specialnih pedagogov in u iteljev;
pokazalo se namre je, da je tovrstno sodelovanje bistvenega pomena za kakovostno u novzgojno delo ob bolnem otroku, za oblikovanje uspešnih strategij pou evanja ter potrebnih
prilagoditev (to so tudi bistveni elementi našega svetovalnega dela).
Še naprej bomo pozorni na to, da bo za otroke, ki sicer zapustijo bolnišnico oziroma
bolnišni no šolo, v mati no šolo pa se še ne smejo in ne morejo vklju iti, šolsko delo potekalo
na domu. Bolnišni na šola bo nastopila, e bo potrebno, tudi kot izvajalka te oblike dela
(predvsem na daljavo), vse seveda v dogovoru z zdravstvenim osebjem, mati no šolo, starši in
u encem samim. e bo le mogo e in potrebno, bomo zato šolarjem/šolarkam omogo ili, da
bodo lahko našo šolo obiskovali tudi od doma.
1.1.4
V letošnjem šolskem letu si na ravni šole zastavljamo naslednje prednostne naloge:
1. Ohranitev odli nosti dela bolnišni ne šole, še ve ja racionalizacija dela ter
u inkovitost (nosilci naloge Tanja Be an in vsi u itelji)
Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili
tudi v bodo e. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali
odli no.
• Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni
u no-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.
• Skrbeli bomo, da bo pou evanje bolnih u encev in u enk ciljno naravnano ter
metodi no in didakti no premišljeno in dodelano.
• Pozorni bomo, da bomo v bolnišni ni šoli zagotavljali odli en obvezni
program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter
izvajali usmerjeno individualno u ni pomo za srednješolce.
4
•
•
Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji im bolje vklju ili v svoje šole
(svetovalno delo)
pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti
do izobraževanja.
To dose i ni preprosta naloga, ki zahteva veliko dodatnega dela,ogromno strokovnega znanja,
medsebojnega usklajevanja, timskega dela inter in intradisciplinarnih pristopov, pa tudi hitrih
in hkrati premišljenih odzivov. Zato bomo poskusili svoje delo na rtovati in izvajati im bolj
racionalno in premišljeno.
Še posebej bomo še bolj pozorni na:
• ustrezno porazdelitev dogovorjenih obveznosti in nalog,
• dosledno upoštevanje dogovorjenih in sprejetih nalog,
• dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog,
• optimizacijo delovnega procesa (izvedbe posameznih nalog),
• premišljeno izbiro na inov komunikacije (v živo in na e na in, v skupini in
individualno).
2. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi u itelji)
Ob 60 letnici bolnišni nega šolskega dela smo uspeli prenoviti šolsko spletno stran,
ugotavljamo pa, da jo bo potrebno oživeti, da bo zares zaživela ter zasijala. V ta namen smo
pripravili na rt te oživitve, ki jo bomo v prihajajo em šolskem letu preizkusili (ve o tej
nalogi lahko preberete v nadaljevanju besedila, med projekti).
3. Sprejetje koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega
statusa izvajanja individualne u ne pomo i za srednješolce ter statusa specialnih
pedagogov v bolnišni ni šoli) (nosilki naloge Tanja Be an in Marija Valen ak)
Omenjeni dve stvari ostajata neurejeni že vrsto let; kljub mnogovrstnim prizadevanjem,
številnim sestankom, tudi obljubam jih skupaj z vodstvom OŠ Ledina žal še nismo uspeli
urediti. Zato si dokon no ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi jih prineslo sprejetje že
pripravljenega koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih, ponovno zastavljamo kot
prednostno nalogo.
1.1.5
Za strokovno rast in izpopolnjevanje bolnišni nega šolskega dela je zelo pomembno
povezovanje bolnišni nih u iteljev/u iteljic, tako v sami šoli kot tudi v slovenskem in
evropskem merilu.
V bolnišni nih šolskih oddelkih so u itelji/u iteljice povezani v strokovne aktive (ve v
nadaljevanju).
Za naše delo je zelo dragoceno povezovanje z mati no šolo OŠ Ledino. V letošnjem
šolskem letu na rtujemo še intenzivnejše in bolj vsebinsko povezovanje in sodelovanje
strokovnih aktivov bolnišni ne in mati ne šole. Nadaljevati nameravamo z že ute enim
sodelovanjem z u enci prve in druge triade, prav tako s projektom Modri stol. na novo bomo
poskusili s projektom Ledinski metulj.
Sodelovali bomo dejavno tudi v okviru študijskih skupin, tako študijskih skupinah za
posamezna predmetna podro ja kot tudi v študijski skupini bolnišni nih u iteljev
Slovenije.
Dragoceno je tudi sodelovanje z zavodi, ki sicer izobražujejo in vzgajajo otroke s posebnimi
potrebami (zavodi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane idr.). To
5
sodelovanje bomo gojili še naprej (medsebojni obiski oziroma hospitacije, seminarji,
razširjeni timski sestanki).
Še naprej bomo gojili ter nadgrajevali strokovno povezovanje in sodelovanje z mati nimi
šolami u encev in u enk, ki jih v naši šoli pou ujemo.
Bolnišni ni u itelji bomo še naprej aktivni tudi v združenju HOPE. 8. kongresa
bolnišni nih u iteljev Evrope, ki bo oktobra 2012 v Amsterdamu, pa se bo lahko žal udeležila
le ena naša u iteljica (evropska sredstva).
1.1.6
Za strokovno rast u iteljev in u iteljic je seveda še kako pomembno njihovo stalno
izobraževanje. Žal imajo slabe ekonomske razmere, v katerih se nahaja naša država, za
posledico tudi opazno veliko omejitev sredstev, namenjenih prav izobraževanju u iteljev.
Velika težava je še ta, da omenjena sredstva, e že prihajajo, na šolo prihajajo zelo
nesistemsko, tako da izobraževanj ni mogo e na rtovati. Opozoriti moramo še, da skromna
materialna sredstva (približno 1000 €), ki jih ministrstvo namenja bolnišni ni šoli, ne
omogo ajo, da bi z njimi krili morebitne stroške izobraževanja (kot sicer svetuje ministrstvo
samo).
V prihajajo em šolskem letu se bomo izobraževali predvsem tako:
• da se bomo udeleževali ponujenih brezpla nih izobraževanj v Ljubljani;
• da bomo svoja znanja u itelji predajali drug drugemu,
• da bomo poskusili izkoristiti im ve evropskih sredstev za izobraževanje (razpisi) in
• da bomo poskušali sredstva pridobiti tudi na ostalih razpisih (denimo na razpisih
MOLa).
Tako upamo, da nam bo uspelo udeležiti se nekaterih odmevnih konferenc in strokovnih
sre anj (denimo kongresa evropskih bolnišni nih u iteljev v Amsterdamu, SIRIKT).
1.1.7
Svoje delo nameravamo promovirati še naprej v strokovnih krogih oziroma strokovni
javnosti (na strokovnih posvetih, na doma ih in mednarodnih kongresih, v strokovni
publicistiki, pa tudi pri zainteresirani javnosti (denimo v združenjih staršev).
1.1.8
Še naprej bomo organizirali in izvajali šolo v naravi, in sicer na Klini nem oddelku za
nefrologijo in Centru za otroško dializo in transplantacijo Pediatri ne klinike (maj 2013,
spomladanska šola v naravi, t.j. 13. Tabor sonca in radosti).
Poskušali bomo nadaljevati s kulturno- športno izmenjavo z bruseljsko bolnišni no šolo L'
Ecole Escale.
Nadaljevali bomo s projektom Comenius ter se tako povezovali s šolarji iz Poljske, Španije,
Francije in Belgije. Upajmo pa tudi, da nam bo uspelo okrepiti povezovanje z britansko
bolnišni no šolo, ki je tako dobro zaživelo v preteklem šolskem letu (projekt E pals).
Svojevrstno in obetavno povezovanje pa obeta tudi e-Twinning projekt Is Anybody on the
Other Side. (Ve o vseh omenjenih povezovalnih projektih lahko preberete v nadaljevanju.)
Prav tako bomo, e bo le možno, organizirali krajše ekskurzije, obiske muzejev in drugih
kulturnih institucij, obiske razstav ter ostalih kulturnih prireditev, obisk Hiše eksperimentov,
obiske znamenitosti v Ljubljani ter njeni okolici in izlete (predvsem ob koncu šolskega leta).
1.1.9
Tudi v letošnjem šolskem letu nameravamo gojiti literarno ustvarjalnost in proti koncu
šolskega leta izdati šolski asopis Utrinki.
6
1.1.10
Prav tako nameravamo še naprej spodbujati branje (Robinzonova bralna zna ka), ohraniti
delovanje bolnišni ne šolske mobilne knjižnice, pa tudi manjših oddel nih šolskih knjižnic.
Tudi na ta na in želimo prispevati k boljši pismenosti naših šolarjev in šolark.
1.1.11
Zaradi dosedanjih odli nih izkušenj bomo skušali še ve pou evati na daljavo, ko se bo taka
potreba pri posameznem šolarju pokazala in ko se bodo z njo strinjali in bili nanjo pripravljeni
vsi udeleženi. V povezavi s tem naj omenimo, da na šoli že tretje leto te e inovacijski projekt
o pou evanju na daljavo z novimi in zanimivimi nalogami (ve v nadaljevanju)..
Šolski spletni portal bomo še naprej uporabljali kot šolsko informacijsko sti iš e.
Na rtujemo, da bo v tem šolskem letu zaživela nova šolska spletna stran; ta oživitev je tudi
ena naših prednostnih nalog na ravni šole.
1.1.12
Gojili bomo delo s prostovoljci, prav tako bomo skušali še naprej sodelovati s študenti
Fakultete za šport, pa tudi s Pedagoško fakulteto, tako ljubljansko kot primorsko.
2. ŠOLSKI KOLEDAR
Šolski koledar bolnišni nih šolskih oddelkov sledi dolo ilom pristojnega ministrstva.
Opozorimo na, da bomo imeli šolske po itnice v asu, ki velja za osrednjo Slovenijo, kot je
bila to praksa že do sedaj (bolnišni ni šolski oddelki so del OŠ Ledina).
V šolskem koledarju sta dve delovni soboti. Ker se bolnišnice ob koncu tedna izpraznijo, bi
bilo v bolnišni ni šoli nesmiselno izvajati pouk v soboto, zato bomo en dan pouka izvedli v
olimpijskem tednu (bolnišni ne olimpijske igre) v mesecu februarju, ki je sicer posve en
športnim dejavnostim. En dan pouka bodo oddelki, ki izvajajo šolo v naravi in kulturnošportno izmenjavo, izvedli tam, drugi pa v mesecu marcu, ko je, kot kaže ve letna statisti na
spremljava realiziranih pedagoških ur, potreba po pouku v bolnišni nih šolskih oddelkih
najve ja.
Šolski koledar predvideva tri šolske proslave ob treh državnih praznikih (dan samostojnosti
in enotnosti, kulturni praznik, dan državnosti. Izvajanje klasi ne šolske proslave v bolnišni ni
šoli je zaradi na inov zdravljenja povsem nemogo e, zato bomo manjše prireditve izvedli na
posameznih oddelkih, proslavo ob dnevu državnosti pa kot kulturni dan na e na in.
7
3. ORGANIZACIJA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
3.1
Šolsko delo se zaradi zdravstvenega stanja ter na inov zdravljenja otrok in mladostnikov
odvija vse bolj individualno; skupine, e so, pa so manjše, a heterogene, tako da je v njih delo
individualizirano do najve je možne mere.
U na tedenska obveznost u iteljev/u iteljic v bolnišni nih šolskih oddelkih je 25 PU.
3.2 PODROBNA ORGANIZACIJSKA SHEMA
Ortopedska klinika, otroški oddelek/1 oddelek
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na kliniki pou ujejo še:
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka;
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka;
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN;
Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Andreja ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA.
Dermatovenerološka klinika, otroški oddelek/1 oddelek
Andreja ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na kliniki pou uje še:
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka;
Branka Žnidarši , dipl. univ. prof. defektologije;
Irena Nemani , u iteljica MAT-FIZ;
Andreja Gumilar, dipl. univ. ZGO-GEO;
Pediatri na klinika
Klini ni oddelek otroške kirurgije in intenzivne terapije/1 oddelek
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO, razredni arka RS, PS in SŠ.
Po potrebi, v skladu z individualiziranim programom za posameznega u enca, pou ujejo na
oddelek tudi drugi u itelji/u iteljice predmetne stopnje in specialna pedagoginja..
Klini ni oddelek za otroško hematologijo in onkologijo/2 oddelka
Patricija Mavri , specialna pedagoginja, razredni arka PS in SŠ.
Ana Dobovi nik, univ. dipl. univ. prof. defektologije, razredni arka RS.
Na oddelku pou ujejo še:
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Natalija Podjavoršek, dipl.univ. prof. MAT-FIZ;
Mirsad Skorupan, u itelj GEO-ZGO;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
8
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA;
Patricija Vi i , dipl. univ. prof. SLJ;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.
Klini ni oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo/1 oddelek
Mojca Rogina Smith, specialna pedagoginja, razredni arka PS, RS in SŠ.
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Tjaša Funa ehovim, dipl. univ. prof. TJA;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO.
Klini ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni
Služba za kardiologijo
Služba za plju ne bolezni/2 oddelka
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS.
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;.
Oddelek Službe za alergologijo, revmatologijo in klini no imunologijo/1 oddelek
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka, razredni arka RS, PS in SŠ.
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. FIZ-MAT;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA;
Klini ni oddelek za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko/1 oddelek
Branka Žnidarši , dipl.univ. prof. defektologije, razredni arka RS, PS in SŠ.
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka;
9
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA;
Klini ni oddelek za nefrologijo
Otroški center za dializo in transplantacijo /1 oddelek
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS, PS in SŠ
Branka Žnidarši , dipl.univ. prof. defektologije.
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.
Služba za otroško psihiatrijo/3 oddelki
Darja Bricelj, specialna pedagoginja, razredni arka RS.
Tomo Tololeski, dipl. univ. prof. defektologije, razrednik PS in SŠ.
Marta Maren e, specialna pedagoginja.
Mojca Kralj, dipl.univ. prof. defektologije; razredni arka PS in SŠ.
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka,
Minca Gale; u iteljica razrednega pouka;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN in Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA
Otroški oddelek URI - So a/2 oddelka
Sabina Andlovic, dipl. univ. prof. defektologije, razredni arka PS in SŠ.
Tanja Babnik, u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS.
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ;
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA.
10
Oddelek Enote za adolescentno psihiatrijo Psihiatri ne klinike
Oddelek za motnje hranjenja Psihiatri ne klinike
Oddelek za psihoze Psihiatri ne klinike/ 2 oddelka
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA, razredni arka PS in SŠ.
Tanja Be an, Msc., dipl, univ. prof. SLJ, sorazredni arka PS in SŠ.
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ;
Sinja Jan ar, dipl.univ. prof. MAT-THV;
Andreja ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;
Center za klini no psihiatrijo Polje/ 1 oddelek
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ; razredni arka SŠ
Sinja Jan ar, dipl.univ. prof. MAT-THV;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN..
4. VSEBINA VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA DELA
4.1
V bolnišni ni šoli OŠ Ledina izvajamo
• program devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem programa gospodinjskega in
tehni nega pouka, glasbene, športne in likovne vzgoje, dnevov dejavnosti ter izbirnih
predmetov;
• program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom;
• posebni program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem;
• podporno - sprostitvene dejavnosti/ interesne dejavnosti (likovne, glasbene, literarne);
• individualno u no pomo srednješolcem pri splošno – izobraževalnih predmetih;
• dodatno strokovno pomo .
Modeli vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli
• U no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so v bolnišnici krajši as;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so dolgotrajno bolni;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na onkološko - hematološkem
oddelku;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške psihiatrije;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku adolescentne
psihiatrije;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku CKP Polje;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške dialize;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na URI-So a;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so težko bolni.
11
Cilji vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli
• Prepre iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo iti njegovo kontinuiteto;
• pomagati u no neuspešnim in manj uspešnim u encem pri izgrajevanju zanje u inkovitih
u nih tehnik in strategij;
• nuditi dodatno strokovno pomo ;
• oblikovati potrebne prilagoditve in posebne na ine u no-vzgojnega dela za bolnega šolarja;
• pomagati pri vklju evanju v obi ajno šolsko delo v u en evi mati ni šoli oziroma poiskati
druga no obliko šolanja, e je to potrebno;
• pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri
iskanju novih poti;
• prepre evati ob utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem
in hospitaliziranem šolarju/šolarki;
• osmišljevati dneve v bolnišnici.
V bolnišni ni šoli znanje tudi preverjamo in ocenjujemo, izvajamo nacionalne preizkuse
znanja za devetošolce/devetošolke ter splošno in strokovno maturo.
5. DELO STROKOVNIH ORGANOV
5.1
U iteljski zbor (priloga)
Sestaja se vsak teden na pedagoški konferenci. Na njej rešuje teko e zadeve (organizacija
pouka in potrebe po u nem delu na posameznih oddelkih), morebitno u no-vzgojno
problematiko pri posameznih šolarjih/šolarkah. U itelji/u iteljice na pedagoških konferencah
opredelijo tudi cilje vzgojno-izobraževalnega dela za posamezne u ence/u enke. Prav tako
skupno rešujejo vse ostale strokovne dileme.
U iteljski zbor sprotno evalvira vse že realizirane projekte (npr. dneve dejavnosti).
5.2.
Razredni arke/razredniki (priloga)
Razredniki še posebej skrbijo za šolarje/šolarke na svojem oddelku.
Organizirajo in koordinirajo individualni pouk, kadar je ta za u enca/u enko potreben. Prav
tako spremljajo realizacijo pouka ter uresni evanje zastavljenih ciljev.
Vsakodnevno so v stiku z zdravstvenim osebjem oziroma se udeležujejo rednih tedenskih
timskih sestankov (razširjeni strokovni timi na posameznem oddelku), saj le tako lahko
poiš ejo najprimernejše oblike in na ine dela za obolelega šolarja/šolarko.
Razrednik sodeluje s starši, seznanja jih z na ini in oblikami dela v bolnišni ni šoli, tudi s cilji
šolskega dela v bolnišnici. Informira jih sprotno o otrokovem šolskem delu, njegovih uspehih
in morebitnih težavah. Staršem tudi svetuje, kako s šolarjem/šolarko po odhodu iz bolnišnice
oziroma iz bolnišni ne šole spremljati otrokovo šolsko delo.
Razrednik/razredni arka naveže tudi stike z mati no šolo posameznega u enca/u enke. Po
potrebi organizira sre anje u iteljev/u iteljic mati ne in bolnišni ne šole, da se tako oboji še
lažje in natan neje dogovorijo o na inih in ciljih vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni ni
12
šoli, o realnih pri akovanjih tega dela, pa tudi o na inih in oblikah dela z u encem/u enko, ko
se le-ta vrne v svojo mati no šolo. Na takih sestankih se oboji dogovorijo tudi o organiziranju
in izvedbi individualne u ne pomo i na domu, kadar je ta zaradi bolezni oziroma obolenja
posameznega u enca/u enke potrebna. Stiki s šolo so sprotni, potekajo ves as u en eve
hospitalizacije, pa tudi po njej, e mati na šola posameznega u enca izrazi tako željo in
potrebo.
Razrednik mati no šolo z obvestilom o u en evem delu v bolnišnici podrobneje obvesti o
šolskem delu u enca/u enke v bolnišni ni šoli. Obvestilo šoli pošljemo, e je šolar/šolarka
bolnišni no šolo obiskoval vsaj 10 dni. Obvestilo pošljemo ob zaklju ku zdravljenja v
bolnišnici, pa tudi ob zaklju ku posameznih ocenjevalnih obdobij.
e se pokaže potreba, razrednik, lahko tudi ve u iteljev, skupaj z ostalimi lani razširjenega
strokovnega tima posameznega oddelka organizirajo in izvedejo strokovno sestanek oz.
sre anje na u en evi mati ni šoli. Tako lahko še najbolje in povsem konkretno šoli svetujejo o
tem, kako izvajati u no-vzgojno delo ob bolnem otroku.
Vsak razrednik ima tedensko eno pogovorno uro, v okviru svoje delovne obveznosti pa
možnost dodatnega svetovalnega dela s starši.
(Razredništvo v bolnišni ni šoli opravljamo kljub temu, da ni posebej vrednoteno)
5.3
Strokovni aktivi (priloga)
V bolnišni ni šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:
• strokovni aktiv slovenistk;
• strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj oddelka Službe za otroško
psihiatrijo; v okviru tega deluje tudi strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj
bolnišni ne šole;
• strokovni aktiv naravoslovnih in družboslovnih predmetov;
• strokovni aktiv prve in druge triade;
• strokovni aktiv u iteljic angleš ine in nemš ine;
• strokovni aktiv otroškega nefrološkega in dializnega oddelka;
• strokovni aktiv otroškega oddelka URI-So a.
5.4
Razširjeni strokovni (interdisciplinarni) timi
Za dobro delovanje bolnišni ne šole so nujni sestanki vseh strokovnjakov posameznih
podro ij, ki so vpleteni v delo posameznega oddelka, sestanki t.i. interdisciplinarnih timov.
Praviloma v njih sodelujejo predstavniki zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinska sestra),
u itelj, psiholog, socialni delavec).
Redno razširjeni strokovni timi delujejo na naslednjih oddelkih:
• Služba za otroško psihiatrijo (torek 12.30-15h);
• Klini ni oddelek za otroško nevrologijo (sreda 13h -14h);
• Klini ni oddelek za otroško nefrologijo ( etrtek 9.45-10.30);
• Klini ni oddelek za gastroeneterologijo ( etrtek 13h – 14h);
• Služba za onkologijo in hematologijo (ponedeljek 12h-13h);
• Inštitut URI-So a (torek 9h -9.30h, sreda 12h-15h);
• Enota za adolescentno psihiatrijo (sreda 8.30 h -9.30, intervizijska skupina vsak tretji
etrtek 12h-13h).
13
5.5
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov je ena od dveh pomo nic ravnateljice Osnovne šole
Ledina.
Njeno delo je usmerjeno na delo v bolnišni ni šoli, in sicer:
• na rtovanje;
• razporeditev del in nalog;
• usmerjanje in sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega na rta šole;
• spremljanje in skrb za njegovo realizacijo;
• spremljanje letnih in dnevnih priprav u iteljev/u iteljic na vzgojno-izobraževalno delo;
• izdelavo asovnih razporeditev dnevnega dela (urnik) in letnega dela (šolski koledar);
• pedagoško - organizacijsko delo:
- na rtovanje in vodenje pedagoških konferenc;
- sodelovanje pri delu strokovnih aktivov;
- sodelovanje pri delu skupin za na rtovanje dnevov dejavnosti;
- sodelovanje in povezava v združenju evropskih bolnišni nih u iteljev (HOPE);
• pouk:
- spremljanje dela pedagoških delavcev, zlasti u iteljev za etnikov, pripravnikov in na
novo sprejetih delavcev;
- skrb za iskanje novih poti, oblik in na inov dela pri pou evanju bolnega šolarja;
• šolska dokumentacija:
- analiza letnega delovnega na rta, dela u iteljev;
- izdelava analiz in statisti nih poro il;
- spremljanje odsotnosti in nadomeš anje u iteljev/u iteljic;
- vodenje evidence o opravljenem delu;
• povezovanje:
- z OŠ Ledina;
- z osebjem in vodstvom Pediatri ne klinike in drugih klinik;
- z mati nimi šolami posameznih u encev;
- s strokovnimi institucijami;
- z državnimi organi(ministrstvi);
- z združenjem evropskih bolnišni nih u iteljev (HOPE).
14
6. SODELOVANJE Z OKOLJEM
6.1
Kot je razvidno že iz zapisanega, bo sodelovanje potekalo na ve podro jih:
• sodelovanje z Osnovno šolo Ledina;
• sodelovanje z zdravstvenim osebjem na posameznih oddelkih;
• sodelovanje z vodstvom Pediatri ne klinike in z vodstvi drugih klinik;
• sodelovanje z mati nimi šolami posameznega u enca/u enke;
• sodelovanje z vzgojiteljicami na posameznih bolnišni nih oddelkih in z njihovo pedagoško
vodjo;
• sodelovanje z ostalimi bolnišni nimi šolami v Sloveniji;
• sodelovanje v delovnih skupinah Evropskega združenja bolnišni nih u iteljev/u iteljic
HOPE;
• sodelovanje s strokovnimi institucijami in javnimi zavodi (Zavod za šolstvo, Ministrstvo za
šolstvo, znanost, kulturo in šport, Inštitut za varovanje zdravja, Ustanova za izboljšanje
kakovosti življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi, KROS, Združenje za pravice
bolnih otrok, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na
Primorskem, Fakulteta za šport);
• sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo prostovoljno delo, s kulturnimi institucijami in
umetniki ter športniki.
15
7. SPREMLJANJE IN URESNI EVANJE
LETNEGA DELOVNEGA NA RTA
7.1
Letni delovni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov je sestavni del na rta OŠ Ledina in je
skupaj z njim tudi potrjen.
7.2
Sestavni del letnega delovnega na rta je tudi Vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov.
7.2
Izvajanje delovnega na rta spremljamo in analiziramo mese no na pedagoških konferencah in
pri vseh nosilcih planiranja na šoli.
Le-ti so dolžni vodjo bolnišni nih šolskih oddelkov opozoriti na ovire, ki onemogo ajo
izvajanje pomembnejših nalog.
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov z realizacijo na rta seznanja ravnateljico Osnovne šole
Ledina, dvakrat letno pa o realizaciji na rta poro a svetu šole.
Celovit pregled in analiza bosta opravljena ob zaklju ku šolskega leta v letnem poro ilu šole.
Letni delovni na rt je bil obravnavan in sprejet na seji sveta šole dne _________________.
Ravnateljica Osnovne šole Ledina
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov OŠ Ledina
Predsednica sveta šole OŠ Ledina
16
PRILOGA
DNEVI DEJAVNOSTI IN PROJEKTI
V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
KULTURNI DNEVI
Pripravlja jih strokovni aktiv slovenistk (Andreja ušin Gostiša)
ŠPORTNI DNEVI
Natalija Podjavoršek, Branka Žnidarši , Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Tomo Tololeski,
Tjaša Funa ehovin.
TEHNIŠKI DNEVI
Pripravlja jih strokovni aktiv prve in druge triade (Marta Maren e).
NARAVOSLOVNI DNEVI
Pripravljata jih strokovni aktiv u iteljev/u iteljic naravoslovnih in družboslovnih predmetov
ter aktiv u iteljic prve in druge triade (Mirsad Skorupan, Tanja Babnik)
U BENIŠKI SKLAD
Andreja ušin Gostiša
KNJIŽNICA
Patricija Vi i , Andreja ušin Gostiša
PROJEKT ŠOLSKI ASOPIS
UTRINKI
Patricija Vi i , aktiv slovenistk .
RA UNALNIŠTVO
Mirsad Skorupan
SPLETNA STRAN BOLNIŠNI NE ŠOLE
Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole
SPLETNI ŠOLSKI PORTAL
Mirsad Skorupan
MEDNARODNO SODELOVANJE HOPE
Sinja Jan ar
17
POSEBNI PROJEKTI NA RAVNI ŠOLE IN POSAMEZNIH
ODDELKOV TER SKUPIN
PROJEKT COMENIUS ŠOLSKA PARTNERSTVA
Naslov projekta: MIGRATE OR STAY IS THE CHOISE/Štorklja Mistich potuje
Nosilec projekta in sodelujo i u itelji: Branka Žnidarši , Sabina Andlovic, Andreja Gumilar
in u itelji aktiva 1. in 2. triade.
Trajanje projekta: 2012/2013 (drugo leto)
Cilji projekta:
• Organizacija projektnega sre anja Comenius partnerstva v asu od 17. 10. – 21. 10.
2012,
• razstava nastalih izdelkov v avli Pediatri ne klinike od 17. 10. – 21.10. 2012,
• organizacija in izvedba dejavnosti v okviru tedna mobilnosti,
• organizacija in izvedba dejavnosti na temo prevozna sredstva, promet, varnost v
prometu in poklici,
• izvedba naravoslovnega dne na temo Poklici v cestnem prometu,
• nadaljevanje zgodbe o štorklji Mistich in zgodbe ilustrirati,
• vzpostavitev komunikacije med sodelujo imi državami preko klepetalnice in foruma,
• predstavitev svoje izobraževalne, geografske in zgodovinske situacije (model bomo
pripravili na naslednjem sestanku v Sloveniji),
• predstavitev nastalih izdelkov projekta v obliki razstave oziroma manjših razstav na
posameznih oddelkih,
• promocija - seznanitev javnost s projektom (objava prispevkov v revijah, medijih),
• objava izdelkov, prispevkov projekta na spletni strani Bolnišni ne šole,
• povezovanje z lokalno skupnostjo,
• udeležba na enem oz. dveh projektnih sre anjih Ourense-Španija in MontpellierFrancija in ob tem izpeljati še štiri mobilnosti.
INOVACIJSKI PROJEKT
Nosilka projekta: Alenka Prevec.
Udeleženci: Tanja Be an, Metoda Leban Derviševi , Mirsad Skorupan, Natalija Podjavoršek,
Irena Nemani Dujmovi , Tjaša Funa ehovin, Meta Kerševan, Andreja ušin Gostiša in
šolajo i u enci na daljavo.
Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu).
Cilji projekta:
• Anketa za u ence in analiza le-te,
• sre anja/pouk na daljavo v sodelovanju z mati nimi šolami,
• izvedba pedagoške konference na daljavo,
• ob koncu triletnega obdobja predstavitev našega projekta v strokovnem prispevku.
18
PROJEKT OŽIVITEV ŠOLSKE SPLETNE STRANI
Nosilci projekta: Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole..
Udeleže Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole.
Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu).
Cilji projekta:
• U itelji in u itelji bolnišni ne šole skrbimo, da je šolska spletna stran živa in
aktualizirana,
• postane naj vir aktualnih in stalnih informacij o delu bolnišni ne šole,
• šolska spletna stran naj postane informacijsko sti iš e za u itelje starše ter otroke in
mladostnike.
PROJEKT LEDINSKI METULJI
Nosilki projekta: Marta Maren e, Tanja Babnik.
Koordinatorki Helena Ogorevc (OŠ Ledina), Marta Maren e (bolnišni na šola),
Konsulentka: Barbara Tacar, OŠ Ledina
Sodelujo i u itelji: Helena Ogorevc, Natalija Rožnik (OŠ Ledina), Marta Maren e, Tanja
Babnik in Sabina Andlovic (bolnišni na šola)
Trajanje projekta: vse šolsko leto
Cilji projekta:
• Aktivno povezovanje in sodelovanje u encev in u iteljev mati ne in bolnišni ne šole;
• u enci mati ne šole se seznanijo s težavami in uspehi bolnih šolarjev;
• zdravi u enci razvijajo so utje, empatijo, altruizem;
• bolni u enci so od vrstnikov deležni vzpodbude in dodatne motivacije za okrevanje;
• u enci razvijajo ustvarjalnost, ro ne spretnosti;
• se pri delu razvedrijo;
• u ijo se timskega dela;
• skupaj pripravijo potujo o razstavo.
e -Twinning PROJEKT
Naslov projekta: Is Anybody on the Other Side?
Partnerske države: Slovenija, Hrvaška, Poljska in Švedska
Cilji projekta: Izmenjava izkušenj povezanih z bolnišni no šolo med u enci in med u itelji.
Sodelujo i u itelji v bolnišni ni šoli: u itelji 3. triade ter izvajalci individualne u ne pomo i
za srednješolce
Koraki projekta:
1. Partnerske šole bodo pripravile PP predstavitve svojih bolnišni nih šol.
2. Sre anje u iteljev partnerskih šol preko videokonferen nega sistema VOX – 5.9. 2012
ob 19.00.
3. Vse PP predstavitve bomo postavili na »twin space«.
4. Sre anje u encev partnerskih šol preko videokonferen nega sistema VOX. Pred tem
sre anjem bodo u enci pregledali PP prestavitve partnerskih šol. V virtualnem
sre anju bodo u enci drug drugemu povedali, kaj po nejo v tistem trenutku.
5. Sre anja med u enci se bodo dogajala najmanj enkrat na dva meseca najmanj med
dvema partnerskima šolama.
6. So asno bodo imeli svoja sre anja tudi u itelji. Pogovarjali se bomo o delu v
bolnišnici, izmenjali primere dobre prakse in planirani naslednje aktivnosti.
Ve o projektu najdete na spletiš u: http://desktop.etwinning.net/index.cfm
19
PROJEKT MEDNARODNO KULTURNO- ŠPORTNA
IZMENJAVA LJUBLJANA-BRUSELJ (Bolnišni na šola,
URI So a - L'Ecole Escale)
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Tanja Babnik, Sabina Andlovic,Tanja Be an
Trajanje projekta: teden dni v mesecu maju 2013
Cilji projekta:
• Povezovanje mladostnikov s posebnimi potrebami,
• sprejemanje lastnega telesa kljub posebnim potrebam,
• socializacija in integracija v širše družbeno okolje z vrstniki iz drugega jezikovnega
podro ja,
• spoznavanje kulturnih in družbenih zna ilnosti širšega okolja,
• prilaganje širšemu socialnemu okolju,
• krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne
samopodobe.
PROJEKT 13. TABOR SONCA IN RADOSTI
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Sinja Jan ar, Branka Žnidarši in Mojca Topi .
Trajanje projekta: tri dni, predvidoma konec meseca maja
Cilji projekta:
• sproš eno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišni nih zidov,
• u enje sodelovanja in dogovarjanja,
• u enja sobivanja,
• u enje samostojnega življenja,
• razvijanje strpnosti,
• razvijanje zdrave tekmovalnosti,
• krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne
samopodobe.
PROJEKT SPREMLJANJE VKLJU EVANJA
ŠOLARJEV V MATI NE ŠOLE PO OBOLENJIH IN
POŠKODBAH MOŽGANOV
Nosilki projekta: Tanja Babnik (Bolnišni na šola), Svetlana Logar (URI So a)
Trajanje projekta: vse šolsko leto
Cilji projekta:
• Povabilo izbranim mati nim šolam na Strokovni posvet z delavnicami na URI So a
(za etek šolskega leta 2012/13);
• sestavljanje vprašalnika za starše in strokovne delavce mati nih šol otrok po obolenjih
in poškodbi možganov;
• sodelovanje s Pedagoško fakultete, oddelek za Specialno in rehabilitacijsko
pedagogiko.
20
PROJEKT MODRI STOL
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Tjaša Funa ehovin (bolnišni na šola), Tanja Trpin Mandelj
(OŠ Ledina), zainteresirani u itelji
Trajanje projekta: celo šolsko leto
Cilji projekta:
• sodelovanje otrok, ki se šolajo v bolnišni ni šoli, z otroki iz OŠ Ledina;
• skupno ustvarjanje,
• u enje in krepitev sodelovalnega in timskega dela,
• u enje dogovarjanja, razmišljanja o zastavljeni temi;
• spoznavanje druga nosti,
• vzgoja k ve ji strpnosti.
PROJEKT E-PALS
Nosilki projekta in sodelujo i u itelji: Meta Kerševan, Tjaša Funa ehovin in zainteresirani
u itelji in otroci v BŠ
Cilji projekta:
• spodbujanje izražanja v angleškem jeziku;
• spodbujanje komunikacije in medosebnih odnosov;
• spoznavanje tuje dežele in njenega jezika;
• u enje multikulturnosti;
• spodbujanje razmišljanja in vzgoja j k sprejemanju druga nosti.
PROJEKT ROBINZONOVA BRALNA ZNA KA
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Andreja ušin Gostiša, Patricija Vi i in vse u iteljice v prvi
in drugi triadi.
Cilji projekta:
• u enci prebirajo in poslušajo umetnostna besedila,
• njih razmišljajo ter izmenjujejo svoje poglede ter ob utja,
• ob besedilih razvijajo svojo ustvarjalnost z razli nimi dejavnostmi,
• ob obravnavi besedil razvijajo naklonjenost do slovenskega jezika in književnosti na
sploh.
21
PROJEKT TRI DOBRE STVARI
Nosilec projekta in sodelujo i u itelji: Mojca Topi , aktiv u iteljic prve in druge. triade
Cilji projekta:
• pri u encih spodbujati razmišljanje o tem, kaj nam veliko pomeni,
• u iti se prepoznati dobre stvari, ki se nam dogajajo,
• spodbujati izražanje lastnega mnenja,
• spodbujati komunikacijo in medosebne odnose,
• osmišljati pomen raznih doživetij, dogodkov, daril, majhnih pozornosti,
• u iti se samovrednotenja,
• razvijati in spodbujati ob utek lastne vrednost
NA RT DELA ŠOLSKE KNJIŽNICE
Na Pediatri ni kliniki imamo poleg osrednje knjižnice (dveh omar), iz katere knjige po kliniki
razdeljuje slovenistka Patricija Vi i , tudi oddel ne knjižnice. Na oddelkih knjige izposojajo
razredne u iteljice, ki poskrbijo predvsem za u ence prve in druge triade oz. za tiste s kratko
ležalno dobo.
Obe obliki knjižnice sta zelo dobrodošli za bolne u ence in dijake, saj imajo tako v bolnišnici
hiter dostop do knjig. Mladi berejo za doma e branje, bralno zna ko mati nih šol, za
bolnišni no Robinzonovo bralno zna ko pa tudi zaradi veselja do branja in za sprostitev, ki jo
lahko dajo knjige v bolnišni nem okolju. Namen naše knjižnice, Robinzonove bralne zna ke
in drugih dejavnosti ob branju pa je navduševati mlade za branje in razvijati njihovo bralno
pismenost.
Zato bomo tudi v naslednjem šolskem letu spremljali novosti v mladinskem leposlovju in
predvidoma vsak mesec kupili vsaj eno novo knjigo. Kot doslej bomo poskusili dodatna
sredstva pridobiti s pomo jo donatorjev.
Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u beniški sklad bo tudi naslednje šolsko leto
praviloma Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27.
NA RT DELA ŠOLSKEGA U BENIŠKEGA SKLADA
U beniški sklad v bolnišni ni šoli ima posebno vlogo, saj mora spremljati ponudbo
u beniškega gradiva za osnovno šolo in srednješolske programe razli nih smeri po vsej
Sloveniji. U enci in dijaki namre prihajajo od vsepovsod in z zelo razli nimi gradivi. U itelji
se trudimo, da bi gradiva naro ali im bolj smotrno, saj je nemogo e in tudi nepotrebno imeti
vsa gradiva. Tako sledimo vodilu, da imamo v skladu najpogostejša in im bolj kakovostna
gradiva za pou evanje.
Tudi v naslednjem šolskem letu bomo zato kupovali novo u beniško gradivo po tehtnem
premisleku. Kot doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomo jo donatorjev.
Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u beniški sklad bo praviloma Modrijanova knjigarna,
Trubarjeva cesta 27.
22
PRILOGA
U ITELJICE IN U ITELJI BOLNIŠNI NE ŠOLE
V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
1. Sabina ANDLOVIC, profesorica defektologije; profesorica - mentorica;
2. Tanja BABNIK, u iteljica razrednega pouka; u iteljica - svetovalka;
3. Darja BRICELJ, specialna pedagoginja - defektologinja; u iteljica - mentorica;
4. Ana DOBOVI NIK, profesorica defektologije;
5. Tjaša FUNA EHOVIN, profesorica TJA; profesorica – mentorica;
6. Andreja UŠIN GOSTIŠA, profesorica SLJ; profesorica - mentorica;
7. Andreja GUMILAR, profesorica ZGO-GEO, profesorica – mentorica;
8. Minca GALE, u iteljica razrednega pouka, u iteljica - svetovalka;
9. Sinja JAN AR, profesorica MAT-THV, profesorica - svetovalka;
10. Meta KERŠEVAN, u iteljica razrednega pouka in TJA, TJM; u iteljica – svetovalka;
11. Mojca KRALJ, profesorica defektologije; profesorica – mentorica;
12. Metoda LEBAN DERVIŠEVI , profesorica razrednega pouka; profesorica svetovalka;
13. Marta MAREN E, specialna pedagoginja, u iteljica - mentorica;
14. Patricija MAVRI , specialna pedagoginja; u iteljica - svetovalka;
15. Irena NEMANI DUJMOVI , u iteljica MAT-FIZ; u iteljica – mentorica;
16. Natalija PODJAVORŠEK, profesorica MAT-FIZ; profesorica-svetovalka;
17. Alenka PREVEC, profesorica BIO; profesorica - svetovalka;
18. Mojca ROGINA SMITH, specialna pedagoginja, u iteljica - svetovalka;
19. Mirsad SKORUPAN, u itelj GEO, u itelj - svetnik;
20. Tomo TOLOLESKI, profesor defektologije, profesor-mentor;
21. Mojca TOPI , u iteljica razrednega pouka, u iteljica – svetovalka;
22. Patricija VI I , profesorica SLJ; profesorica – mentorica;
23. Branka ŽNIDARŠI , profesorica defektologije; profesorica-mentorica;
24. Tanja BE AN, profesorica SLJ, magistra znanosti, profesorica - svetnica, vodja
Bolnišni ne šole.
23
PRILOGA
RAZREDNIŠTVO
ORTOPEDSKA KLINIKA, otroški oddelek
RS + PS + SŠ Irena Nemani Dujmovi
DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA, otroški oddelek
RS + PS + SŠ Andreja ušin Gostiša
PEDIATRI NA KLINIKA
KLINI NI ODDELEK ZAOTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO
RS + PS + SŠ Andreja Gumilar
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO HEMATOLOGIJO IN ONKOLOGIJO
RS Ana Dobovi nik
PS + SŠ Patricija Mavri
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO
PS + RS + SŠ Mojca Rogina Smith
KLINI NI ODDELEK ZA ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN PRESNOVNE BOLEZNI,
SLUŽBA ZA KARDIOLOGIJO, SLUŽBA ZA PLJU NE BOLEZNI
RS + PS + SŠ Minca Gale
SLUŽBA ZA ALERGOLOGIJO, REVMATOLOGIJO IN KLINI NO IMUNOLOGIJO
RS + PS + SŠ Metoda Leban Derviševi
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO GASTROENTEROLOGIJO, HEPATOLOGIJO IN
NUTRICISTIKO
RS + PS + SŠ Branka Žnidarši
SLUŽBA ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO
RS Darja Bricelj
PS + SŠ Tomo Tololeski
PS + SŠ Mojca Kralj
KLINI NI ODDELEK ZA NEFROLOGIJO IN ODDELEK OTROŠKEGA CENTRA ZA
DIALIZO IN TRANSPLANTACIJO
RS + PS +SŠ Mojca Topi
URI - So a
RS Tanja Babnik
PS Sabina Andlovic
ENOTA ZA ADOLESCENTNO PSIHIATRIJO PSIHIATRI NE KLINIKE
PS + SŠ Tjaša Funa ehovin, Tanja Be an
CKP POLJE
SŠ Patricija Vi i
24
PRILOGA
VODJE AKTIVOV V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
• STROKOVNI AKTIV PRVE IN DRUGE TRIADE
Tanja Babnik
• STROKOVNI AKTIV NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV
Mirsad Skorupan
• STROKOVNI AKTIV SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO
Tomo Tololeski
• STROKOVNI AKTIV SLOVENISTK
Andreja ušin Gostiša
• STROKOVNI AKTIV U ITELJIC ANGLEŠ INE IN NEMŠ INE
Tjaša Funa ehovin
• STROKOVNI AKTIV NEFROLOŠKEGA IN DIALIZNEGA .ODDELKA
Sinja Jan ar
• STROKOVNI AKTIV OTROŠKEGA ODDELKA URI-So a
Sabina Andlovic
Aktivi se sre ujejo najmanj enkrat mese no, po potrebi pa tudi ve krat.
25
PRILOGA
NA RTI DELA STROKOVNIH AKTIVOV
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA PRVE IN DRUGE TRIADE
• Priprava in izvedba naravoslovnih dni.
• Priprava in izvedba tehniških dni.
• Sodelovanje z naravoslovno-družboslovnim aktivom.
• Sodelovanje z aktivom slovenistk.
• Sodelovanje z aktivi na OŠ Ledina.
• Udeleževanje študijskih skupin za prvo in drugo triado.
• Spremljanje novosti glede prenovljenega u nega na rta in zakonodaje za otroke s
posebnimi potrebami.
• Spremljanje uporabnih spletnih strani in drugih e-gradiv.
• Medsebojna izmenjava znanj.
• Marta Maren e: Likovna delavnica.
• Projekt Ledinski metulj.
• Projekt Tri dobre stvari.
• Projekt Comenius, šolska partnerstva.
• Spremljanje in priprave prispevkov v glasilu HOPE.
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA NARAVOSLOVNIH IN
DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV
• Sledenje novostim na strokovnih podro jih.
• Priprava in izvedba naravoslovnih dni.
• Sodelovanje z aktivi bolnišni ne šole in mati ne šole.
• Spremljanje in predstavitev novosti na podro ju interaktivnih gradiv.
• Organizacija ekskurzije aktiva.
• Poro anje z izobraževanj lanov našega aktiva.
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA U ITELJIC ANGLEŠ INE IN
NEMŠ INE
• Hospitacije na Gimnaziji Ledina / Bežigrajski gimnaziji, Waldorfski šoli in pri
kolegicah na OŠ Ledina.
• Obisk študijskih skupin za angleš ino in nemš ino.
• Izobraževanja in delavnice Centra Oxford.
• Novosti stroke – strokovno izpopolnjevanje na Filozofski fakulteti.
• Strokovno izpopolnjevanje pri založbi Rokus.
• Spremljanje knjižnih novosti.
• Uporaba e-gradiv pri pouku.
• Spodbujanje u encev k branju v angleš ini in nemš ini.
• Sodelovanje z bolnišni no šolo v Veliki Britaniji.
26
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA SLUŽBE ZA OTROŠKO
PSIHIATRIJO
• Koordinacija dela specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti).
• Usklajevanje urnikov in dela u iteljev.
• Strokovno sodelovanje z zdravstvenim timom.
• Enkrat mese no skupno urejanje/ posodabljanje spletne strani.
• Vzgojno vodenje u encev za urejanje igralnice in knjižnice (Darja Bricelj) ter
dnevnega koti ka (Mojca Kralj, Tomo Tololeski) ter likovne opremljenosti
dnevnega koti ka (Marta Maren e).
V okviru tega aktiva deluje tudi STROKOVNI AKTIV VSEH DEFEKTOLOGOV
BOLNIŠNI NE ŠOLE
• Priprava na obisk u iteljev in vzgojiteljev Mladinskega doma Mal i Beli .
• Delavnica za u itelje predmetne stopnje: Prilagoditve testov ocenjevanja (Branka
Žnidarši , Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Ana Dobovi nik).
• Medsebojna izmenjava strokovnih gradiv, obveš anje o izobraževanjih, poro anje.
• Tesnejše sodelovanje s specialnimi pedagoginjami iz Ambulante za avtizem in Službe
za otroško psihiatrijo (Darja Bricelj, Marta Maren e)
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK
• Hospitacije na osnovni ali srednji šoli
• Vrednotenje u nega procesa
• Ve letni projekt Dejavnosti za boljšo bralno pismenost (naslednje leto: priprava
ankete za u itelje)
• Priprava šolskega glasila Utrinki
• Priprava in spremljanje kulturnih dni
• Spremljanje prenovljenih u nih na rtov
• Spremljanje knjižnih novosti in posodabljanje šolske knjižnice
• Spremljanje in predstavitev novosti na podro ju interaktivnih gradiv
• Spremljanje Robinzonove bralne zna ke in spodbujanje branja
• Sodelovanje z drugimi aktivi
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA ZA OTROŠKO
NEFROLOGIJO IN DIALIZO
• Priprava in izvedba XIII. Tabora sonca in radosti.
• Aktivna udeležba na kongresu HOPE v Amsterdamu.
• Sodelovanje z Društvom ledvi nih bolnikov Ljubljana.
• Organizacija in koordinacija vsakodnevnega dela in dni dejavnosti.
• Krepitev dobrega sodelovanja z zdravstvenim osebjem, starši in mati nimi šolami.
• Spremljanje uspešnosti šolarjev in mladostnikov obolelih na ledvicah.
• Organizacija oddel nih prireditev.
• Organizacija izletov.
• Povezovanje z u itelji predmetne stopnje (na rtovanje in evalvacija vzgojnoizobraževalnega dela za posameznega u enca).
• Izobraževanje u enje u enja in ustreznih u nih strategij.
• Aktivno sodelovanje v projektu Comenius – Štorklja
27
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA URI So a
• Vsebinsko in asovno na rtovanje specialno pedagoškega, u nega, in terapevtskega
dela s posameznim u encem.
• Usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z u encem.
• Priprave predstavitev u enka/u ence ob obiskih na mati nih šolah.
• Priprave predstavitev u enka/u ence ob obiskih mati nih šol na URI So a.
• Priprava zapisnikov sestankov z mati nimi šolami.
• Priprave na hospitiranje u iteljev mati ne šole pri posameznih u nih urah.
• Priprave programa obiska sošolcev mati ne šole u enke/u enca.
• Hospitacije strokovnega tima URI So a in bolnišni ne šole na mati ni šoli.
• Na rtovanje sestankov z mati nimi šolami.
• Refleksije izobraževanj posameznih lanov tima.
28
PRILOGA
NA RTI DNEVOV DEJAVNOSTI
ŠPORTNI DNEVI
1. športni dan
as: 06. 09. 2012 oziroma v tednu od 03.09. 2012 do 07. 09. 2012
ŠTAFETNE IGRE (nosilca Mojca Kralj in Tomo Tololeski)
Cilji:
• U enci spoznajo in razumejo pravila štafetnih iger;
• se po svojih zmožnostih razgibajo;
• spoznajo in upoštevajo osnovna na ela varnosti;
• seznanijo se s fair play pravili in jih upoštevajo;
• medsebojno sodelujejo;
• so vztrajni in osredoto eni;
• soo ijo se s porazom in zmago.
ali
IGRE NA PLOŠ I (nosilka Natalija Podjavoršek)
Cilji:
• U enci se seznanijo z razli nimi športnimi igrami na ploš ah;
• spoznajo pravila iger (šah, dama, mlin);
• spoznajo izvor igre in zgodovino le teh;
• igrajo igre;
• razvijajo socialne veš ine in krepijo medsebojne odnose;
• soo ajo se s porazom in z zmago.
ali
IGRE Z ŽOGO (nosilka Branka Žnidarši )
Cilji:
• U enci se seznanijo z vrstami iger z žogo;
• spoznajo pravile igre in jih upoštevajo (za izbrano igro);
• igrajo igre z žogo prilagojene na oddelek;
• se seznanijo s fair play pravili in jih upoštevajo;
• u ijo se medsebojnega sodelovanja.
29
2. športni dan
PLES (nosilka Sabina Andlovic)
as: 28. 11. 2012 oziroma v tednu od 26. 11. 2012 do 30. 11. 2012
Cilji:
• U enci se seznanijo z razli nimi oblikami plesa;
• seznanijo se s plesnimi koraki za izbrani ples;
• se izrazijo z izraznim plesom;
• razvijajo socialne veš ine.
• Pri u encih spodbujamo gibalno izražanje;
• spodbujamo zavedanje lastnega telesa;
• u ence seznanjamo s pomenom zdrave telesne drže;
• spodbujamo družabnosti in dobro klimo.
•
3. športni dan
21. BOI (nosilci vsi u itelji in u iteljice)
as: 19. 02. 2013 oziroma v tednu od 18. 02. 2013 do 22. 02. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo in razumejo pravila iger;
• sodelujejo na bolnišni nih olimpijskih igrah;
• spoznajo in upoštevajo osnovna na ela varnosti;
• spoštujejo fair play, u ijo se strpnosti in sprejemanja druga nosti ter tako
oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce;
• se družijo z vrhunskimi slovenskimi športniki.
4. športni dan
ŠPORT ZA ZDRAVJE IN STARE SLOVENSKE GIBALNE IGRE (nosilci vsi lani
skupine za pripravo športnih dni)
as: 18. 04. 2013 oziroma v tednu od 15. 04. 2013 do 19.04.2013
Cilji:
• U enci naštejejo osnovne gimnasti ne vaje;
• opredelijo pomen športa za zdravja;
• izvajajo osnovne gimnasti ne vaje za razvijanje mo i, gibljivosti, hitrosti,
ravnotežja in koordinacije;
• seznanijo se z vrstami starih slovenskih gibalnih iger;
• spoznajo pravile iger in jih upoštevajo;
• igrajo stare slovenske gibalne in spretnostne igre (prilagojeno glede na populacijo
posebnih potreb otrok na oddelku);
• medsebojno sodelujejo;
• spoznajo in ohranjajo slovensko tradicijo.
30
NARAVOSLOVNI DNEVI
NARAVOSLOVNI DNEVI ZA 3. TRIADO TER SREDNJO ŠOLO
1. naravoslovni dan
ŽITA (nosilka Alenka Prevec)
as: 24. 10. 2012
Cilji:
• U enci prepoznavajo razli ne vrst žit;
• ugotavljajo pogoje za rast (podnebne razmere);
• pripravljajo razli ne jedi ( ali recepte);
• opazujejo škrobna zrna razli nih žit;
• dokazujejo škrob v jedeh;
• meljejo žitna zrna v ro nem (bio) mlin ku;
• izdelujejo škrobne slike, lepila, slike iz semen in raziskovalne škatle;
• rešujejo kviz.
2. naravoslovni dan
SVETLOBA (nosilka Natalija Podjavoršek)
as: 23. 01. 2013
Cilji:
• U enci vedo, da sta zato, da vidimo, potrebna utilo za vid in svetloba;
• u enci spoznajo utila za vid – oko (zgradbo in delovanje);
• s poskusi pridejo do spoznanja, da se svetloba odbija in poskušajo najti im ve pravil
za odboj svetlobe;
• u enci vedo, da je »bela svetloba« mešanica razli nih barv in da svet vidimo v barvah
zato, ker se od telesa dolo ene barve odbije le dolo en del svetlobe;
• s poskusi ugotovijo, da tisto kar vidimo ni vedno res – vzroki za lažne slike so naše
o i, ki ne reagirajo dovolj hitro, in svetloba, ki se lomi na meji dveh razli nih snovi;
• u enci se seznanijo z napakami utila za oko in korelacijo le teh (kratkovidnost,
daljnovidnost);
• u enci se sre ajo z življenjem, kjer komunikacija s svetlobo ni mogo a.
3. naravoslovni dan
EMONA (nosilec Mirsad Skorupan)
as: 13. 03. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo kdo so bili Rimljani;
• na zemljevidu znajo pokazati ve ja naselja iz asov Rimljanov na ozemlju Slovenije;
• spoznajo življenje v mestih in podeželju;
• spoznajo vlogo rimskega vojaka v asu vojn in miru;
• spoznajo se z vojaško opremo rimskega vojaka in izdelajo fibule.
31
NARAVOSLOVNI DNEVI ZA PRVO IN DRUGO TRIADO
1. naravoslovni dan
POKLICI V CESTNEM PROMETU (nosilki Metoda Leban Derviševi in Branka
Žnidarši )
as: 24. 10. 2012
Cilji:
• U enci pripovedujejo in se seznanijo z razli nimi cestnimi prevoznimi in prometnimi
sredstvi, objekti in njihovo vlogo v prometu;
• spoznajo razli ne poklice, povezane s cestnim prometom in njihov pomen;
• podrobneje spoznajo poklic gosta, ki bo obiskal posamezen oddelek;
• izdelajo plakat, miselni vzorec, ppt, osebno izkaznico o posameznem poklicu.
2. naravoslovni dan
SVETLOBA (nosilki: Minca Gale in Mojca Rogina Smith)
as: 23. 01. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo, da vsa živa bitja za življenje potrebujejo svetlobo;
• spoznajo, da je son na svetloba sestavljena iz barv, kakršne vidimo v mavrici;
• spoznajo, kako nastane senca;
• s poskusi spoznavajo lastnosti svetlobe;
• razumejo delovanje o esa;
• u ijo se pomo i slepim in slabovidnim.
3. naravoslovni dan
EMONA (nosilki: Mojca Topi in Tanja Babnik)
as: 13. 03. 2013
Cilji
• U enci spoznajo kdo so bili Rimljani;
• na zemljevidu ozna ijo obmo ja, kjer so bili naseljeni;
• na zemljevidu ozna ijo in poimenujejo rimska imena mest na obmo ju današnje
Slovenije;
• spoznajo življenje, vzgojo in šolanje Rimljanov;
• spoznajo rimskega vojaka;
• obisk Mestnega in Naravoslovnega muzeja;
• za sošolce pripravijo ppt predstavitev.
32
TEHNIŠKI DNEVI
1. tehniški dan
PO ITNIŠKA POPOTOVANJA (nosilki Tanja Babnik in Metoda Leban Derviševi )
as: 03. 09. 2012
Cilji:
• U enci pripovedujejo o razli nih prevoznih sredstvih, s katerimi so se vozili med
po itnicami;
• na zemljevidu poiš ejo kraje svojega potovanja;
• seznanijo se z razli nimi cestnimi prevoznimi sredstvi;
• ustvarjajo vozila iz odpadnega materiala (tulcev, škatlic, plastenk, zamaškov);
• ustvarjajo domišljijska prevozna sredstva prihodnosti;
• razvijajo sodelovalno u enje ( e se odlo imo za izdelavo skupinskega izdelka);
• razvijajo ustvarjalnost.
2. tehniški dan
NOVOLETNO OBDAROVANJE (nosilka Marta Maren e)
as: 19. 12. 2012
Cilji:
• U enci razvijajo ro ne spretnosti (uporaba gradiv, orodij);
• pridobivajo dobre delovne navade (na rtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje,
pospravljanje);
• razvijajo ustvarjalnost in svoje talente;
• krepijo svojo ekološko usmerjenost;
• izdelajo dekoracijo za okrasitev bolnišni nih prostorov;
• izdelajo darilca in voš ilnice;
• oblikujejo odnos do obdarovanja.
3. tehniški dan
PRIPRAVE NA BOI (nosilci u itelji na svojih oddelkih)
as: 18. 02. 2013 – 22.. 02. 2013
Cilji:
• U enci izdelajo vse, kar je na oddelku potrebno za izvedbo BOI;
• ob tehniških pripravah se osredoto ijo na dogodek;
• razvijajo sodelovalnost;
• razvijajo delavne navade.
4. tehniški dan
PO ITNIŠKI DNEVNIK (nosilki Mojca Topi in Branka Žnidarši )
as: 18. 06. 2013
Cilji:
• U enci opisujejo dosedanja po itniška doživetja in pripovedujejo, kaj vse se jim med
po itnicami obeta;
• izdelajo/zvežejo po itniški dnevnik v obliki knjižice;
• platnice dnevnika likovno okrasijo.
• U enci lahko izdelajo/zvežejo tudi knjižico novih prijateljev; predlogo sami ustvarijo s
pomo jo urejevalnika besedil (ime in priimek, starost, konji ki, najljubše jedi, naj
pesem.). Platnice sami likovno okrasijo.
33
KULTURNI DNEVI
1. kulturni dan
ASOPISNA HIŠA
as: 05. 10. 2012
Cilji:
• U enci pripravljajo gradivo za šolski asopis Utrinki, pod geslom »otroci otrokom«;
• spoznavajo razli ne vrste novinarskih prispevkov;
• razvijajo medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med seboj, z u itelji in drugim
osebjem v bolnišnici;
• razvijajo medsebojno komunikacijo in svojo ustvarjalnost;
• uporabljajo informacijsko tehnologijo v najširšem pomenu besede.
2. kulturni dan
FILMSKA UMETNOST
as: 08. 12. 2012
Cilji:
• U enci si ogledajo izbrani film (Kinobalon);
• po ogledu filma v vodenem pogovoru izražajo svoje misli, stališ a, mnenja, ob utke;
• u ijo se kriti nega sprejemanja filmske umetnosti.
3. kulturni dan
USTVARJAMO ASOPIS (C5)
as: 01. 02. 2013
Cilji (ob upoštevanju ciljev prvega kulturnega dne):
• U enci se ob ustvarjanju šolskega asopisa u ijo novinarskega dela;
• kot uredniki aktivno sodelujejo pri urejanju šolskega asopisa;
• u ijo se kriti nega branja ter jasnega, argumentiranega in spoštljivega izražanja
lastnega mnenja.
ali
USTVARJAMO (drugi oddelki)
as: 01. 02. 2013
Cilji:
• U enci razmišljajo in se pogovarjajo o pomenu kulture in kulturnega praznika;
• obeležijo kulturni praznik z likovnim, literarnim, glasbenim, gibalnim ustvarjanjem;
• svoje izdelke in stvaritve predstavijo na oddel nih prireditvah/proslavah in panojih.
4. kulturni dan
SLOVENIJA, DRŽAVA NAS VSEH
as: 12. 06. 2013
Cilj:
• U enci obeležijo dan državnosti - obnovijo pomembne mejnike v razvoju samostojne
Slovenije;
• razmišljajo in se pogovarjajo o državi, v kateri živijo;
• izražajo svoje predloge in ideje, kako lahko dejavno soustvarjajo življenje v državi;
• razpravljajo o državnih simbolih in institucijah, njihovi vlogi in njihovem pomenu;
•
ustvarjajo na temo Slovenija, država nas vseh.
34
VZGOJNI NA RT BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKOV
OŠ LEDINA
UVOD
Na za etku naj zapišemo, da se vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov OŠ Ledina (v
nadaljevanju bolnišni ne šole) bistveno razlikuje od vzgojnih na rtov obi ajnih šol. Šolarji in
šolarke bolnišni no šolo namre obiskujejo zgolj za asno; ves as ostajajo šolarji svoje šole, v
katero se praviloma vrnejo. Vsako leto našo šolo obiš e približno 3000 otrok in mladostnikov,
nekateri ostajajo kratek as, drugi malo daljši, nekateri se vra ajo vse šolsko leto oz. ve let.
Povsem nemogo e torej je, da bi vzgojni na rt sooblikovali vsi ti šolarji in tudi njihovi starši,
kot to sicer velja za obi ajne šole. Vzgojni na rt bolnišni ne šole smo torej pripravili u itelji.
te šole sami, pripravljen pa je tako, da temelji res na univerzalnih, splošno sprejetih
ob e loveških vrednotah, upošteva pa tudi dejstvo, da so otroci in mladostniki šolarji naše
šole resno bolni, torej v najtežjih trenutkih svojega dosedanjega življenja.
Naj povemo tudi, da bodo za tiste šolarje in šolarke, ki bodo potrebovali spri o svojih
posebnosti konkretnejši vzgojni na rt, tako kot sedaj, oblikovani individualizirani vzgojni
na rt. Le-ti se vedno oblikujejo znotraj širših, interdisciplinarnih timov (sestavljajo ga
strokovni delavci posameznega oddelka, kjer je šolar hospitaliziran, in strokovni delavci
bolnišni ne šole), pri oblikovanju te vrste vzgojnega na rta pa praviloma sodelujejo tudi starši
otroka in otrok oz mladostnik sam.
Vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov je sicer sestavni del vzgojnega na rta OŠ Ledina.
IZHODIŠ A RAZMIŠLJANJA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V BOLNIŠNI NI
ŠOLI
Pri opisu izhodiš tem ne moremo najprej mimo poro ila Mednarodne komisije v
izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno na Mednarodni komisiji v okviru UNESCO
(Delors, 1996). Govorimo seveda o že znamenitih štirih stebrih izobraževanja, ki so zagotovo
prinesli temeljni zasuk v pojmovanju vzgoje in izobraževanja. Pravijo, da se u imo zato
• da bi vedeli,
• da bi znali delati,
• da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim,
• da bi znali biti.
Prvi steber U iti se, da bi vedeli poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kriti nega,
samostojnega, izvirnega mišljenja. Steber U iti se, da bi znali delati je povezan z znanji,
potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin, izvajanje storitev, gospodarsko rasti in razvoj,
blagostanje, zaslužek. Steber U iti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim
izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je dobrobit loveka ( loveštva) merilo stvari,
usmerjenost v trajnostni razvoj pa izraža skrb za okolje in prihodnost. Zato je potrebno
sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma,
narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. etrti steber U iti se, da bi znali biti
in živeti s seboj opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti,
ustvarjalnosti, svobode in identitete. U enci naj bi nau ili sprejemati sebe in skrbeti zares
tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme.
35
Življenjska uspešnost je namre v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z
drugimi ljudmi.
e re emo lahko, da je prvi steber zares pomemben za šolo v celoti, pa sta za bolnišni no šolo
še posebej pomembna tretji in etrti steber; slednjega lahko opredelimo kot klju nega.
Ti štirje stebri izobraževanja so zagotovo prvo vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta
bolnišni ne šole.
Drugo vodilo je, kot smo že zapisali, posebna situacija, v kateri se naši šolarji znajdejo v
bolnišni ni šoli. Spri o svoje resne bolezni in zapletenih na inov zdravljena se otroci in
mladostniki, pa tudi njihovo straši, zagotovo znajdejo v zelo težkih trenutkih. Zato postanejo
pomembne zares najpomembnejše stvari, iz istijo pa se tudi vrednote – pomembne postanejo
tiste prave, ob e loveške. Vzgojni koncept šole je zato naravnan k temu, kako uspeti otroku in
mladostniku prebroditi to težko situacijo na na in, da bo ves as lahko vklju en v najve ji
možni meri v obi ajno šolo (s tem v obi ajno življenje) oz. se bo po zaklju enem
intenzivnem zdravljenju vanj vklju il brez ve jih pretresov.
Tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta bolnišni ne šole pa so kar cilji vzgojnoizobraževalnega dela v bolnišni ni šoli, kot smo jih že pred asom opredelili in so postali tudi
sestavni del letnih delovnih na rtov naše šole; lahko re emo, da so tudi ti že znameniti, kot
lahko to re emo za Delorsove štiri stebre izobraževanja.
Cilji vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli so:
• prepre iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo iti njegovo kontinuiteto;
• pomagati u no neuspešnim u encem pri izgrajevanju zanje u inkovitih u nih tehnik in
strategij;
• ugotoviti mo na in šibka podro ja pri u enju;
• pomagati pri vklju evanju v obi ajno šolsko delo v obi ajni šoli (u en evi mati ni šoli)
oziroma poiskati druga no obliko šolanja, e je to potrebno;
• pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri
iskanju novih poti;
• prepre evati ob utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem
in hospitaliziranem šolarju/šolarki;
• osmišljevati dneve v bolnišnici.
Strokovna podlaga za drugo in tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta bolnišni ne šole
so poleg dolgoletnih izkušenj bolnišni ne šole tudi strokovna literatura s tega podro ja, med
to naj posebej poudarimo knjigo Ota Mouricka o kompetencah bolnišni nega u itelja.
36
VZGOJNI NA RT BOLNIŠNI NE ŠOLE
Vzgojni na rt šole vsebuje:
1. Temeljne vrednote in vzgojna na ela
2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši
3. Vzgojne dejavnosti šole
Kot že zapisano, so sestavni del vzgojnega na rta šole tudi individualizirani vzgojni na rti,
kadar so ti za posameznega u enca potrebni.
1. Temeljne vrednote in vzgojna na ela
V bolnišni ni šoli zasledujemo ob e sprejete (ob e loveške) vrednote, kot so svoboda,
spoštovanje, samospoštovanje, solidarnost, strpnost, enakopravnost, na elo enakih možnosti,
pravi nost, demokrati nost, spoštovanje lovekovih/otrokovih pravic.
1.1 Vzgojna na ela v odnosu do sebe
Spoštovanje otrokovih pravic. Ena temeljnih pravic je prav gotovo spoštovanje življenja
samega. Zato bolnišni ni u itelji s svojim delom skušamo bolezni navkljub pri otrocih in
mladostnikih krepiti veselje do življenja, pomagati, da v sebi odkrijejo dostojanstvo,
predvsem pa pomagati, da kljub bolezni v najve ji možni meri razvijejo svoje potenciale.
Svoboda. Predvsem se bolnišni na šola usmerja v omogo anje in spodbujanje ustvarjalne
svobode otrok in mladostnikov. Kljub bolezni je potrebno otroke in mladostnike nau iti, da
znajo prese i ovire, ki navidez to svobodo onemogo ajo, a v resnici je potrebno poiskati le
drugo obliko taiste svobode.
Samospoštovanje Prav zaradi bolezni je prav samospoštovanje mnogokrat pri otrocih in
mladostnikih zelo okrnjeno. Zato je potrebno se u iti sebe odkrivati, se prepoznavati in
sprejemati. Zavedati se moramo sicer vsega, kar nas ovira, a hkrati moramo znati poiskati
na ine, da ovire presežemo oz. znamo poiskati drugo pot za dosego svojih ciljev, pa tudi pot
za doseganje drugih, a prav tako pravih ciljev.
Šolar kot osebnost. Zelo pomembno je, da resno bolan otrok in mladostnik ohrani vlogo
šolarja in zaradi svoje bolezni ne postane le bolnik, a hkrati je prav tako pomembno, da ga v
bolnišni ni šoli ne gledamo le kot šolarja, pa pa kot celovito osebnost. Zato se bomo trudili,
da bodo otroci in mladostniki tudi v bolnišni ni šoli dobili možnost, da se bodo v danih
možnosti še naprej razvijali tudi na podro jih, ki niso strogo šolska (domišljijska, ustvena,
duhovna ustvarjalna razsežnost vsakega otroka oz. mladostnika).
1.2 Vzgojna na ela v odnosu do sveta
Strpnost. Svet je raznolik, zaradi nepoznavanje v asih tuj. Trudimo se ga spoznavati;
spoznavati razli ne kulture, razli ne ljudi, razli ne bolezni – in se ob spoznavanju u iti tudi
strpnosti do vseh, ki niso povsem taki, kot smo sami.
Kriti ni ut. V bolnišni ni šoli se trudimo šolarjem in šolarkam omogo ati stvarno
poznavanje sveta ter jim tako pomagati izoblikovati osebni pogled na svet, pa tudi pomagati,
da bodo znali svet okoli sebe kriti no vrednotiti. Šolarjem pomagamo razvijati ut za resnico,
za kar pa je potrebno nenehna refleskija, ki se jo je prav tako potrebno nau iti.
37
1.3 Vzgojna na ela v odnosu do družbe
Solidarnost. Pomembno je, da je v asih, ko v družbi prevladuje individualizem, pogosto je
tako usmerjena tudi družinska vzgoja, šolarke in šolarje v bolnišni ni šoli u imo solidarnosti z
drugimi. Zaradi bolezni morda otroci in mladostniki to na elo lažje sprejmejo (so do tega bolj
ob utljivi), a prav zaradi sobivanja z drugimi bolnimi vrstniki je dobro, da ga v resnici tudi
ponotranjijo.
Enake možnosti. e kdo, zagotovo bolni otroci in mladostniki potrebujejo udejanjanje na ela
enakih možnosti. V bolnišni ni šoli zato mlade ljudi predvsem pripravljamo, da bodo z dobro
izobrazbo na elo enakih možnosti, do katerega so vsekakor upravi eni, lahko tudi resni no
udejanili.
Pravi nost. Otroci in mladostniki so obi ajno zelo ob utljivi za to vzgojno na elo, a vse
prepogosto le takrat, ko zadeva njih same. Vzgojna prizadevanja v bolnišni ni šoli so zato
naravnana k temu, da bodo znali šolarji in šolarke udejanjiti pravi nost tudi za druge.
Zdravo domoljubje in medkulturnost. Spodbujali bomo šolarje in šolarke k odkrivanju
vrednosti domovine in kulture, v kateri živimo in ki jo soustvarjamo. Pri tem pa ne
izklju ujemo kriti nega odnosa do t. i. narodnih vrednot; odlo no šolarje usmerjamo h
kriti nemu premisleku in prepoznavanju ekstremnih nacionalizmov. Poskušamo šolarje in
šolarke usmeriti v dejavno zavzemanje za spremembe, ki bodo pomagale zgraditi še boljši
svet. Ob tem je zagotovo nujno izobraževanje o drugih kulturah in posledi no vzgoja k
multikuluralnosti.
1.4 Vzgojna na ela v odnosu do vzgoje, u enja in znanja
Znanje je vrednota. Vzgajamo k temu, da je šola zato, da v njej pridobivaš znanje ne ocene;
da je vrednota torej znanje ne pa ocene.
Odgovornost. Šolarje in šolarke usmerjamo k temu, da so za pridobivanje znanja
soodgovorni oz odgovorni sami, ne pa u itelj. U itelj je odgovoren, da pou uje im bolje,
lahko jih torej le odli no pou uje, na pa nau i. Zato še naprej gojimo tudi samostojno u enje
in doma e naloge.
Delavnost. V bolnišni ni šoli razbijamo mit, da je znanje mo pridobiti brez truda; šola,
u enje, pridobivanje znanja je resno delo, zahteva trud in zavzetost, pa tudi svoj as. Tudi zato
še naprej gojimo samostojno u enje ter doma e naloge.
Trajna odprtost za rast. Potrebno se je zavedati, da ni pomembno samo pou evati, prav tako
je pomembno u iti, kako se je potrebno u iti, hkrati pa je potrebno željo po u enju prebujati.
Ker je za bolne šolarje in šolarke zelo pomembna gojitev stalne želje po u enju, hkrati pa
potrebujejo tudi u enje o tem, kako se je potrebno u iti, temu na elu v bolnišni ni šoli
posve amo veliko pozornosti.
1.5. Vzgojna na ela v odnosih med u enci
Dobra komunikacija. U encem v bolnišni ni šoli pomagamo k u inkoviti sposobnosti
sporo anja in poslušanja. U ijo se sprejemati v medsebojni razli nosti, v druga nosti
razmišljanja, prepri anja, doživljanja, ustvovanja. Spodbujamo kulturo medsebojnega
spoštovanja in zaupanja.
Sodelovanje. Sodelovanje med ljudmi je seveda klju nega pomena; vsi vemo, da dobro
timsko delo prinese vedno boljše rezultat kot dela enega, še tako odli nega posameznika. Zato
v bolnišni ni šoli tudi vzgajamo šolarje k sodelovanju, jih tega u imo (sodelovalno u enje),
u imo jih tudi timskega dela. To zagotovo ni preprosto, ker spri o bolezni in na inov
zdravljenja u no delo v bolnišni ni šoli postaja vse bolj individualno, a poskušamo kljub temu
najti primerne na ine za sodelovalno delo in razvijanje timskega dela.
Solidarnost. Šolarje in šolarke je potrebno vzgajati za solidarnost. U imo se solidarnosti z
vsemi, ki so v stiski in v slabšem položaju kot mi. Ob tem se u imo tudi vrednost na ela
38
enakopravnosti in enakih možnosti (ne glede na spol, raso, vero, poreklo, ekonomski status,
bolezen).
1.6 Vzgojna na ela v odnosu do šole
Aktivna udeležba u encev. Kot smo že zapisali pri vzgojnih na elih v odnosu do vzgoje,
u enja in znanja, naj poudarimo tudi na tem mestu, da je v bolnišni ni šoli potrebno, da so
šolarji, seveda glede na svoje zdravstveno stanje dejavni, delavni. Potrebno je torej osebno
delo, osebno raziskovanje, osebna ustvarjalnost ter osebna angažiranost vsakega šolarja; k
temu stremimo v bolnišni ni šoli. U itelj pomaga u encu, da postane samostojen in da
prevzema odgovornost za lastno izobraževanje.
Odgovornost. Vsak je odgovoren za svoja ravnanja in k temu na elu smo zavezani v
bolnišni ni šoli, saj menimo, da je tudi odgovornosti otroke in mladostnike potrebno nau iti.
Potrebno se je torej nau iti, da mora vsak svoje dolžnosti izpolnjevati (bolezni navkljub, a
seveda upoštevaje tudi bolezen) za svoja dejanja pa se je potrebno nau iti prevzemati tudi
odgovornost.
Enotnost vzgojne skupnosti. Bolnišni na šola deluje kot uglašen kolektiv in se zavzema za
isto vzgojno usmeritev.
2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši
Kot smo že v uvodu zapisali, starši otrok, ki so v bolnišni no šolo vklju eni le za asno, ne
morejo na tak na in sodelovati kot v obi ajni šoli (npr. pri sooblikovanju vzgojnega na rta, ne
more obstojati svet staršev ipd.). A kljub temu je sodelovalni odnos s starši tudi v bolnišni ni
šoli še kako pomemben. Tudi ta sodelovalni odnos pa je nekaj posebnega. Starši bolnih otrok
so namre starši v stiski, saj so, ko je njihov otrok resno bolan, v najtežji življenjski situaciji.
Zato potrebujejo pomo , podporo in razumevanje.
Bolnišni ni u itelji jim pomagamo tako, da jih razbremenimo skrbi v zvezi s šolanjem
njihovih bolnih otrok, hkrati pa jim ponudimo partnersko vlogo pri tem. Sproti jih obveš amo
o u nem in vzgojnem delu njihovih otrok v bolnišni ni šoli ter jim tako omogo imo, da
svojega otroka spet ugledajo kot šolarja in tako, vsaj do neke mere, spet kot obi ajnega
otroka, vsekakor pa kot otroka, ki (spet) zmore veliko stvari. V pogledu u enja in šolanja tudi
svetujemo, hkrati pa si za starše vzamemo as, da jim prisluhnemo, ko to potrebujejo in želijo.
Stike s starši izvajamo v okviru osebnih sre anj, t.j. pogovornih ur, pa tudi preko elektronske
pošte in telefonskih pogovorov. Potrebno je poudariti, da stike z mati nimi šolami
navezujemo neposredno, ne preko staršev. Starši pri tem sodelujejo kot partnerji.
Ve ino stikov s starši prevzemajo u itelji, ki v bolnišni ni šoli opravljajo naloge razrednika
( eprav jim te naloge uradno niso priznane).
Poleg že omenjenih na inov komunikacije s starši bomo poskušali pripraviti vsaj dvakrat
letno tudi sre anja staršev, na katerih jih bomo v obliki delavnic še bolj povezali s svojim
otrokom, sedaj šolarjem v bolnišni ni šoli.
Staršem v okviru bolnišni ne šole v okviru svojih kompetenc svetujemo tudi pri vzgojnih
vprašanjih, sicer pa jih povežemo s strokovnimi delavci oddelka samega (psihologom).
Šolanje otrok v bolnišni ni šoli ni obvezno, starši imajo pravico šolanje svojih otrok v
bolnišnici odkloniti. To odlo itev moramo v bolnišni ni šoli spoštovati, a na nas, bolnišni nih
u iteljih, je, da poleg tega, da jih seznanimo, kaj takšna odlo itev za njihovega otroka pomeni,
starše skušamo predvsem pridobiti.
39
3. Vzgojne dejavnosti šole
Vzgojne dejavnosti bolnišni ne šole:
• Proaktivne vzgojne dejavnosti
• Svetovanje in usmerjanje
• Vzgojni postopki
Opomba. V obi ajnih šolah med vzgojne dejavnosti šole sodijo tudi vzgojni ukrepi in vzgojne
kazni. Vzgojni na rt bolnišni ne šole teh naštetih ne vsebuje; v posebnih primerih težje
vodljivih šolarjev je namre potrebno narediti individualni vzgojni na rt, kjer so tudi te
dejavnosti za posameznega šolarja podrobno opredeljeni.
•
•
Proaktivne vzgojne dejavnosti
Svetovanje in usmerjanje
1. Posebej namenjen as za izboljšanje medosebnih odnosov
V bolnišni ni šoli moramo biti zelo racionalni s asom, zato smo na gojenje medosebnih
odnosov pozorni pri vsaki uri, pri vsaki šolski dejavnosti. U itelj v vsakodnevnih situacijah
u i sprotnega razreševanja medosebnih težav, u i skrbi z a dobro klimo in komunikacijo v
skupini.
2. Posebne dejavnosti namenjeni vzgoji
V bolnišni ni šoli med te štejemo vse dneve dejavnosti (kulturni, športni, naravoslovni,
tehniški), ki vedno vsebujejo tudi konkretne vzgojne cilje, prav tako pa tudi interesne
dejavnosti. Prav te smo v bolnišni ni šoli razvili v t.i. podporno- sprostitvene dejavnosti,
glavni cilj le-teh je prav vzgojni.
Prav tako so vzgojno naravnane šole v naravi, v bolnišni ni šoli jih poimenujemo tabori.
3. Problem je priložnost za sodelovanje
Probleme v bolnišni ni šoli rešujejo u itelji v sodelovanju z u enci in tudi njihovimi starši. e
je problem težji se v interdisciplinarnem timu pripravi individualizirani vzgojni na rt za
otroka oz mladostnika, kjer je podrobno dolo eno tudi kako, kdo in kdaj pristopi k reševanju
nastale težave.
4. Doslednost pri upoštevanju pravil šole1
1
Šolska pravila v bolnišni ni šoli:
K pouku prihajam pripravljen: imam vse šolske potrebš ine za ta dan in imam
narejeno doma o nalogo.
• K pouku prihajam ustrezno oble en in obut.
• V u ilnico prihajam pravo asno (eno minuto pred za etkom pouka) oziroma po akam
pred vrati oddelka.
•
e imam zdravstveno terapevtsko obravnavo, se pridružim šolskemu pouku po njej.
•
e imam predpisane zdravstvene pripomo ke (npr. za sedenje), jih redno prinašam s
sabo v u ilnico ter jih ustrezno uporabljam. Pri sedenju pazim na pravilno držo in se
na stolu ne pozibavam.
• Med poukom ne žve im, ne jem, ne pijem, razen v primeru, ko zdravnik dolo i
druga e.
• Med poukom ne hodim na straniš e, razen v primeru, ko zdravnik priporo i druga e.
•
40
V bolnišni ni šoli se trudimo in u ence vzpodbujamo k upoštevanju pravil šole. V primeru
neupoštevanje le-teh ravnamo v skladu z vzgojnimi postopki (glej nadaljevanje).
5. Sodelovanje staršev
S starši sodelujemo na na in, kot smo ga opisali že zgoraj.
• Vzgojni postopki
Poudarjamo pozitivno reševanje problemov. Temeljna na ela so:
Ni kaznovalca, šolar ustvarjalno rešuje problem.
Zahteva odlo itev in napor tistega, ki je škodo povzro il.
Poravnava je smiselno povezana s povzro eno psihološko, socialno in
materialno škodo.
Spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote ter ne vzpodbuja obrambnih
vedenj tako kot kritika in kazen.
•
•
•
•
•
Izposojeno u no gradivo vrnem razredniku ali u itelju v dogovorjenem asu.
Upoštevam pravila za samostojno uporabo ra unalnika po dogovoru z razrednikom in
u iteljem.
Med poukom ne uporabljam telefona.
Za šolsko delo sem sam odgovoren. e pa esa ne znam, vprašam u itelja ali
razrednika.
Sem spoštljiv do sošolcev in u iteljev, da nam bo vsem prijetno.
41

Letni delovni načrt za šolsko leto 2012-2013

Transcription

Similar documents

Zaradi neupravičenih potnih stroškov izguba službe in tudi zaporna

http://nakup.metrel.si http://www.metrel.si

Spremljamo gradnjo plavalnega ribnika (1)

Clanek_09062014

dejavnosti na poš nova cerkev

Untitled - Osnovna sola Vojnik

dejavnosti na poš socka

Bo~no raz irjanje kot posebna oblika gibanja tal na

Štajerski Slovenci v Avstriji niso pomota

Pregled trga novogradenj v Mariboru in okolici