Prispevek v pdf
Transcription
Prispevek v pdf
Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB 15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana LES PRI GRADNJI JAVNIH OBJEKTOV WOOD IN THE CONSTRUCTION OF PUBLIC BUILDINGS Manja Kitek Kuzman Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01-320-36o4; faks: 01-257-2285;[email protected] POVZETEK Vse več investitorjev se odloča za sodobno leseno gradnjo, ki je usmerjena k zniževanju vplivov na okolje in s tem k trajnostnemu razvoju. Ključnega pomena za učinkovitejšo porabo javnih sredstev je vključevanje okoljskih zahtev v načrtovanje gradnje in upoštevanje izračunavanja stroškov celotne življenjske dobe. Le z nenehnimi tehnološkimi in netehnološkimi izboljšavami - raziskave, razvoj in inovacije- ter s poudarjeno skrbjo za okolje in družbo, v kateri živimo, lahko dosežemo trajnostni razvoj s čimbolj učinkovito izrabo obnovljivih virov. Ključne besede: les, lesene konstrukcije, javna gradnja, vrtci, šole ABSTRACT An increasing number of investors are deciding on modern wood construction, thereby mitigating the impact on the environment and contributing to sustainable development. The integration of environmental demands into construction planning and consideration for the calculation of costs of the entire life cycle play a key role in increasing the effectiveness of public fund use. Sustainable development combined with a highly efficient use of (renewable) sources may only be achieved through continous technological and non-technological improvements (research, development, and innovation) as well as a focus on environmental protection and care for the society we live in. Key words: wood, timber construction, public building, kindergarden, schools Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB 15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana 1. ZAČETKI LESENE MONTAŽNE GRADNJE V SLOVENIJI Začetki montažne gradnje v Sloveniji segajo že v 60-a leta prejšnjega stoletja. Lesena panelna gradnja je z lastno proizvodnjo v Sloveniji prisotna že več kot 35 let. V preteklosti je bila v primerjavi s tradicionalno zidano gradnjo zastopana v zelo majhnem deležu, proizvodnja lesenih motažnih hiš pa je bila izrazito izvozno usmerjena. Na podlagi stebrne nosilne konstrukcije je prišlo do razvoja panelnih sistemov montažne gradnje lesenih objektov, ki danes v svetu in pri nas predstavljajo prevladujoč način gradnje eno in dvoetažnih lesenih hiš. Pri panelnih sistemih gradnje lahko nosilno konstrukcijo stavbe gradimo z malostenskimi ali velikostenskimi elementi. Razvoj panelnih sistemov gradnje je od 80-ih let dalje potekal od malostenskega k velikostenskemu sistemu, od osnovnih mer k modularni gradnji in od izvedbe na gradbišču do prefabrikacije v tovarni. Malopanelni ali malostenski sistem je temeljil na posameznih manjših elementih dimenzij 1,20 m (1,25 m, 1,3 m) x 2,5 m (2,65 m), pri katerih se širina ujema z modularno mrežo. Višina stenskih elementov pri tem ustreza višini etaže, dolžina stropnih elementov pa razpetini polja, ki ga premoščajo. Ogrodje stenskih elementov predstavlja nosilni leseni okvir, ki je ponavadi sestavljen iz treh stebričkov tipskih dimenzij ter dveh ali treh gred, pritrjenih na stebričke. Obloga elementa so bile iverne ali salonitne plošče, ki so jih kasneje izpodrinile mavčne plošče. Pri malopanelnem sistemu se v začetku še ni uveljavila izvedba fasade. Funkcijo fasade so prevzemale obloge, ki so bile podvržene hitrejšemu staranju. Stiki so bili poudarjeni, v kasnejših izvedbah tudi zakitani. Nekateri leseni montažni objekti so bili obzidani s fasadno opeko. Posamezni elementi so se sestavljali ročno na gradbišču. Prva tovrstna sistema pri nas sta bila sistem Marles in sistem Jelovica. Prva naselja montažnih hiš v Sloveniji so bila zgrajena v 70-ih letih. Vzorčni primer enega prvih naselij lesenih montažnih hiš predstavlja stanovanjsko naselje atrijskih enodružinskih hiš v Murglah v Ljubljani. Gradili so ga v treh fazah od sredine šestdesetih do sredine osemdesetih let. Zasnovala sta ga arhitekta France in Marta Ivanšek ter zanj prejela Prešernovo nagrado za leto 1973 in nagrado mednarodne konfederacije IKEA 1986 . V prvi fazi (1965 – 1970) so bile pritlične atrijske hiše zgrajene v leseni montažni konstrukciji [Ivanšek, 1988]. Kvaliteto slovenskih proizvajalcev kažejo številni primeri zgrajenih lesenih objektov že v 70-ih in 80-ih letih. Zanimivi so podatki, da je podjetje Marles v letih med 1964 in 1987 zgradilo več kot 90 šol in 360 vtcev (arhiv Marles hiše Maribor) (Slika 1). Za že pred leti zgrajene montažne hiše so bile značilne zelo dobre izolacijske lastnosti zunanjega ovoja- toplotna prehodnost stene je bila vedno dosti manjša kot jo je določal slovenski predpis – npr. od leta 1963 do leta 1972 je bila toplotna izolacija skoraj 3 krat boljša kot jo je določal predpis, po letu 1992 pa skoraj 4 krat boljša kot jo je določal predpis. Slika 1: Marles prospekt,1985 (arhiv Marles hiše Maribor), Jelovica brošura za ameriški trg: v letih od 1984 do 1986 je bilo za ameriško tržišče proizvedenih 80 večstanovanjskih lesenih montažnih objektov (arhiv Jelovica) Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB 15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana Figure 1: Marles brochure,1985 (archive Marles hiše Maribor), Jelovica brochure for USA market (archive Jelovica) 2. VRTCI IN ŠOLE Nove usmeritve, ki poudarjajo izbiro naravi in otrokom prijaznih materialov, nakazujejo, da je les eden najprimernejših materialov za gradnjo vrtcev in šol. Rezultati javnomnenjske raziskave Raziskava in analiza o leseni gradnji (2011), kjer so bile vključene izbrane slovenske občine kot potencialni investitorji, kažejo, da slovenske občine podpirajo predvsem gradnjo vrtcev/šol in stanovanjskih naselij (Slika 2). Slika 1: Slovenske občine kot potencialni investitorji podpirajo uporabo lesa v gradbene namene (n=24) (Raziskava in analiza odnosa javnosti do lesene gradnje in izdelkov iz lesa) Figure 1: Slovenian comunities support wooden buildings (n=24) Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB 15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana Slika 3: Leseni vrtci slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih hiš Marles hiše Maribor, Jelovica hiše, Lumar IG, Kager hiša in Riko Hiše. (Sekcija slovenskih proizvajalcev montažnih hiš pri GZS) Figure 3: Wooden kindergardens of slovenian producers Marles hiše Maribor, Jelovica hiše, Lumar IG, Kager hiša in Riko Hiše. 3. Zelena javna naročila ZeJN Vlada RS je sprejela decembra 2011 uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list št. 102/2011 z dne 13. 12. 2011). Uredba določa okoljske zahteve 11 skupin izdelkov in storitev; 2 skupini se nanašata na les: (1) pohištvo in (2) stavbe, vključno s projektiranjem, gradnjo, rednim in investicijskim vzdrževanjem stavb ter vgradnjo in montažo posameznih naprav in proizvodov v stavbi. Za večino kategorij stavb, ki bodo v prihodnosti zgrajene iz javnih sredstev, Uredba predpisuje, da mora delež lesa ali lesnih tvoriv, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme), znašati vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov. To velja tako za novogradnjo, dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe, kot tudi za redno in investicijsko vzdrževanje. Strokovni posvet GRADNJA LESENIH STAVB 15. 5. 2012, Cankarjev dom, Ljubljana Upoštevaje razvitost slovenskega trga z okoljsko sprejemljivejšimi izdelki in storitvami ter ozaveščenost, kapacitete in usposobljenost javnih naročnikov, uredba do 31. 12. 2012 določa prehodno obdobje za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode, javna podjetja in druge osebe, ki se v skladu z javnonaročniško zakonodajo štejejo za osebe javnega prava. V tem obdobju bodo morali ti javni naročniki temeljne okoljske zahteve vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, kar za ponudnika predstavlja možnost, da dobi njegova ponudba zaradi boljših okoljskih lastnosti pri ocenjevanju in primerjavi z drugimi ponudbami dodatne točke. V pripravi pa so nova merila za ocenjevanje okoljskih obremenitev, ki bodo temeljila na ogljičnem odtisu. 4. SKLEPI Le z nenehnimi tehnološkimi in netehnološkimi izboljšavami (raziskave, razvoj in inovacije) ter s poudarjeno skrbjo za okolje in družbo, v kateri živimo, lahko dosežemo trajnostni razvoj s čimbolj učinkovito izrabo (obnovljivih) virov. Želimo si, da bi s svojimi javnimi naročili temu sledile tudi gradnje, ki se izvajajo na državni ali mestni ravni. Avstrija je že pred leti postavila jasno državno in deželno strategijo razvoja cele gozdo-lesne verige (proces od gozda do končnega izdelka) s poudarkom na naprednih tehnoloških rešitvah, produktih in storitvah, celotna predelovalna industrija je znala ohraniti tradicionalno pripadnost lesu. Samo upamo lahko, da ji bo v zastavljenih smernicah sledila tudi naša država. 5. LITERATURA IN VIRI Kitek Kuzman M. (2011). Ocena tržnega potenciala lesenih izdelkov in lesene gradnje. Javnomnenjska raziskava, OZS: Alpe Adria Holz Les Kitek Kuzman M. (2012): Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Fakulteta za arhitekturo: 163 str. Kutnar A. (2011). Multifunkcionalno pohištvo - inovativne produktivne enote bivanjskih prostorov prihodnosti : novinarska konferenca ob zaključku raziskovalno-razvojnega investicijskega projekta. Leswood, 63, 6/7: 282-283 Kutnar A., Tavzes Č. (2011). Uredba o zelenem javnem naročanju. LesWood, 63: 421-422 Šijanec Zavrl M. (2010). Trajnostne, zelene stavbe v teoriji in praksi. V : Zbornik Nove tehnologije v gradnji z lesom, Manja Kitek Kuzman (ur.) www.lesena-gradnja.si (12.4.2012)