PRIROČNIK - Festival za tretje življenjsko obdobje
Transcription
PRIROČNIK - Festival za tretje življenjsko obdobje
Cankarjev dom, Ljubljana 29., 30. september in 1. oktober 2010 odprto od 9. do 18. ure Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa Evropa za državljane. PRIROČNIK Za strpno in socialno sožitje vseh generacij ! Častni pokrovitelj 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje je predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar Generalni sponzor prireditve: Srebrni produktni sponzor: KRANJSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA d.o.o. Krainische Investitionsgesellschaft m.b.H. Carniolan Investment Company Ltd Bronasti produktni sponzor: 3 Jubilejnemu festivalu na pot 5 MREŽA MODRIH POVEZAV IN MEDIJSKI KOTIČEK 5 Telemedicina 6 www.varnastarost.si 8 Telemach 11 Kako izbrati najboljšega mobilnega operaterja? 12 Potrošnik.info 14 Prireditve.info 14 Mobitel Ena 15 e-veščine za vse generacije 21 PARK ZDRAVJA 22 Ste že slišali za kronično obstruktivno bolezen – kopb? 23 Homeopatija 24 Informirani pacient 25 Nevladne organizacije za korak v kakovostno življenje 26 ŠIPEK – »Od trnja do zvezd« 27 Bolezni ter zdravljenje venskega in limfnega sistema 28 Zdravi sklepi so ključ do aktivnega življenja 31 Važno, da smo zdravi 32 Zdrava ustna votlina za prepričljiv nasmeh 34 Ekolostrum – naravna spodbuda imunskemu sistemu 37 Dejstva, ki bi jih morali vedeti o stomi 38 Pri pojavu zaprtja si najprej pomagajmo na naraven način 40 Demenca, bolezen sodobnega časa, in ukrepi, kako ohranjati spomin 43 Esencialne maščobne kisline in zdravje 46 S pravimi pripomočki lažje sprejmemo inkontinenco 49 Naj vam hormoni ne pokvarijo življenja, z njimi zaživite na novo 51 PARK PONUDBE KNJIG IN DRUGIH TISKANIH TER ELEKTRONSKIH EDICIJ 51 Revija Vzajemna, revija za zrela leta 53 Vzajemnost – revija za upokojence z dolgo tradicijo 55 PARK VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA 55 PARK BANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV 55 Zavarovalnica triglav povezuje generacije 57 Oblike varčevanja v bankah 62 62 64 70 70 71 72 72 74 75 PARK VARNOSTI PARK KULTURE Park kulture Združenje kulturnih domov regionalnega pomena Splošne knjižnice v tretjem življenjskem obdobju Cankarjev dom Digitalna knjižnica slovenije – dlib.Si Slovenski muzeji in galerije – povezovalci kultur in generacij Kulturna dediščina in zavod za varstvo kulturne dediščine slovenije Slovenski javni arhivi 77 PARK DOMAČNOSTI 77 PARK DRUŽBENE SKRBI IN NEVLADNEGA SEKTORJA 78 S prostovoljstvom v aktivnejšo prihodnost 79 Država skrbi za otroke in brezposlene 80 ADA, združenje za pravice starejših oseb v italiji 81 Združenje društev upokojencev v Makedoniji je največja in najbolj aktivna nevladna organizacija v Republiki Makedoniji 82 www.seniorji.info – prva prijazna stran za seniorje in upokojence 84 PARK DOMOLJUBJA 84 Park domoljublja 88 PARK TURIZMA, ŠPORTA IN PROSTEGA ČASA 90 Dolenjska in Bela krajina 92 Mercatorjevi izzivi na poti trajnostnega razvoja 92 Z gibanjem do pokončnosti in zdrave hrbtenice 93 PARK MOBILNOSTI 93 PARK PREHRANE 93 Rastlinski stroli znižujeo holesterol na naraven način Jubilejnemu festivalu na pot Letos Festival za tretje življenjsko obdobje praznuje deseto obletnico. V tem desetletju smo si ustvarjalci festivala prizadevali ustvariti temelj družbe, v kateri bi ljudje lahko sproščeno, brez predsodkov pred starostnimi razlikami, živeli drug ob drugem, se drug od drugega učili in skupaj rasli. Sporočilo o sožitju med generacijami je preraslo meje Slovenije in se razširilo po Evropi, s čimer je 10. Festival za tretje življenjsko obdobje dobil mednaroden pečat. Z ustanovitvijo Gibanja za medgeneracijsko sodelovanje pa želimo vzdušje festivala prenesti v naš vsak dan. Slovenija se v prvem desetletju novega stoletja trudi postati odlična dežela. Pogosto pa pri tem pozabljamo, da je najpomembnejša lastnost odlične družbe, da se generacije med seboj spoštujejo, da skušajo razumeti potrebe druga druge in da tolerirajo različnost, ki jo pred nas postavlja vsakdanje življenje. V pripravah na festival in med samim festivalom kažemo pokazati potrebo po novem medgeneracijskim sporazumom in nakazati poti do njega. Menimo, da s svojim delom seniorska generacija redno prispeva k zmanjševanju medgeneracijskih razlik in ustvarja polje možnosti za nov tovrsten sporazum. Vprašanje sodelovanja med generacijami je strateško vprašanje preživetja naše socialne družbe, je vprašanje našega novega jutri, ki bo prijazen tako staršem kot otrokom in vnukom. Festivalsko dogajanje kaže poti k družbi socialne vključenosti in strpnega sodelovanja. Z večanjem števila starejših, se odpirajo tudi nove potrebe po njim prilagojenim storitvam in izdelkom. Razstavni del festivala nudi edinstveno priložnost podjetjem, da predstavijo izdelke in storitve, prilagojene starejšim, obiskovalcem pa, da na enem mestu najdejo najnovejšo ponudbo, s katero si bodo polepšali jesen življenja. Seveda pa so dnevi festivala namenjeni predvsem druženju in sodelovanju, veselju in ustvarjanju. Starejša generacija želi našo družbo oblikovati kot sproščeno in veselo, kot družbo zadovoljnih ljudi. Zatorej vam želimo obilo srečnih in veselih dogodkov na festivalu. Programski svet 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje 3 MREŽA MODRIH POVEZAV IN MEDIJSKI KOTIČEK Tukaj boste spoznali najnovejše tehnologije, ki vam lahko olajšajo življenje in krajšajo čas. V okviru parka modrih povezav bo letos tudi medijski kotiček, kjer se bodo odvijali intervjuji in pogovori z zanimivimi gosti in mimoidočimi. Letos se vam bodo v okviru mreže modrih povezav predstavili: • • • • • • • • • Suhozemni terminal Ministrstvo RS za javno upravo Telemach d.o.o. Narodna in univerzitetna knjižnica, Digitalna knjižnica Slovenije Tušmobil d.o.o. Izimobil d.d. Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Microsoft d.o.o. Univerza v Ljubljani, LTFE • Mobitel d.d. • Neuroth slušni aparati d.o.o. • Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in MKS elektronski sistemi • Alpineon d.o.o. • Telekom Slovenije d.d. • Delo Revije d.d. • Radio KAOS • Zavod Zlata leta • Multimedijski center RTV SLO • Fakulteta za elektrotehniko Suhozemni terminal Sežana, d. o. o., Partizanska cesta 109, Sežana Telemedicina Telemedicina omogoča stalno povezavo med pacientom in zdravnikom. Skupna točka vsega je čas. Zdravstveno osebje je preobremenjeno, kar neposredno vpliva tudi na čakalne dobe. Rešitev, ki od pacienta zahteva le, da pride na pregled, ko je to res nujno, je idealna za premagovanje ozkih grl v zdravstvenem sistemu. k Vs a Taka rešitev že preizkušeno deluje na področju kardiologije. Pacientom ni več potrebno hoditi na večkratno in po možnosti nezadovoljivo merjenje EKG, ker se njihova težava težko odkrije, razen če pride do merjenja takrat, ko se pojavi. Pacient dobi prenosno napravo za merjenje, ki jo ob nastopu simptoma sproži. Lahko pa ta deluje neprekinjeno in samodejno pošilja podatke v določenih časovnih intervalih. Naprava izvede meritev in pošlje podatke strežniku. Ta jih predela v lahko razumljiv izpis, ki je poslan na zdravnikov računalnik. Temu preostane le, da postavi diagnozo in jo sporoči pacientu. Tako se prihrani veliko časa e in se zmanjša verjetnost napak. tr nu Še posebej pri starejši populaciji pride do izraza kombiniranje telemedicinskih rešitev s hitrimi klici v sili, ki omogočajo kontaktiranje centra za pomoč s pritiskom na gumb. V koli- te k je d ra g o ce n www.st-sezana.si 5 kor se oseba odloči za mobilno različico take naprave, ji to omogoča veliko večjo svobodo, saj ni več potrebe, da je iz strahu pred nenadnim pojavom simptomov ali drugih težav prikovana v svojem stanovanju. V dogovoru z zdravnikom si lahko nastavi ustrezno številko na hitri klic in tako pride do hitrejšega komuniciranja. Pacient sporoči zdravniku, da so se pojavili simptomi, in pošlje meritev, zdravnik pogleda izpis in pacientu takoj sporoči diagnozo in da nadaljnja navodila. Telemedicina ni več meglena prihodnost, temveč jasna sedanjost. Na voljo so nam rešitve, ki zagotavljajo kakovostno in predvsem hitro reševanje zdravstvenih težav. Le na nas je, da stopimo v korak s časom. Nova informacijska mreža za starejše WWW.VARNASTAROST.SI Starost je obdobje, ki združuje izkušnje in modrost. Pa vendar, ali smo zares dobro pripravljeni na spremembe, ki pridejo, ko morda ne bomo več mogli skrbeti zase? Ali poznamo vse možnosti, ki so nam takrat na voljo, in ali bomo še sposobni izbrati in urediti zase optimalno rešitev? Kje najti prave odgovore? Za nas, »malo mlajše«, način iskanja kakršnih koli informacij sploh ni več vprašljiv: želeno geslo vpišemo v spletni brskalnik in izbiramo med zadetki. A v primeru ponudb za starejše zadeva ni tako enostavna. Tematika je široka, obstoječi portali in spletna mesta pa usmerjena vsak po svoje. Konkretne in pregledno zastavljene zbirke podatkov in povezav ni. In to »informacijsko luknjo« poskuša premostiti novi spletni portal www.varnastarost.si. Na portalu objavljamo pregleden seznam domov za starejše v regionalno ločenih sklopih, informacije o najemu ali nakupu oskrbovanih stanovanj, kontaktne podatke Centrov za socialno delo, navajamo ponudnike pomoči na domu. Zbiramo in urejamo primerne ponudnike storitev in produktov, namenjenih starejšim. Pozorni smo na popuste in ugodnosti za upokojence. V pripravi imamo klepetalnico in oglasno desko, kjer bo omogočena dvosmerna komunikacija in neposredna povezava med ponudbo in povpraševanjem. V zavedanju, da kljub hitro naraščajoči internetni pismenosti starejše generacije portal ne more biti edini komunikacijski kanal, je vzporedno postavljen sistem osebnega svetovanja. Na voljo je s klicnim centrom podprta brezplačna telefonska številka 080 22 46. Kdaj pride prav? Včasih je treba nenadoma ukrepati, ko nepredvideno udari bolezen ali nezgoda in starejši ne zmorejo več živeti samostojno. Takrat je treba hitro poskrbeti za pomoč pri njihovi oskrbi. Vedno domnevamo, da je časa za pripravo dovolj, a nazadnje je žal praviloma treba vse narediti na hitro. Namestitev oslabele babice ali dedka v dom ali v javno socialno varstveni zavod terja vrsto postopkov in poti. Prvi naslov, kamor se pri tem obrnemo, pa je običajno najbližji zavod za socialno pomoč. Postavljeni smo pred dilemo – ali je ponujeno zame, za naše starše, za našo družino res najboljša rešitev? In če smo še do pred kratkim govorili o silnih čakalnih vrstah za postelje, morda danes sploh ni več tako … Dejavnikov je veliko, želje in možnosti pa povsem individualne. 6 Storitev “varna starost” tako ni zgolj spletni portal za pomoč pri problematiki urejanja življenja v starosti, temveč živa informacijska mreža, ki se hkrati razvija tudi kot osebnosvetovalni servis. Na eni strani se zbirajo splošne informacije, namenjene starejšim, na drugi strani pa se primere posameznikov s pomočjo te mreže rešuje povsem na osebni ravni, s pomočjo osebnih svetovalcev. Varna starost.si sodeluje s priznanimi slovenskimi strokovnjaki različnih področij (nepremičnine, finance, sociala, pravo ... ) in tako nudi strokovno pomoč pri pomembnih odločitvah za kakovostno preživljanje starosti. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da je največ potreb v treh ključni segmentih: v največ pravnih zadevah, kjer je potrebno urediti formalne odnose s svojci oziroma dedovanja. Drugi večji problem, ki se običajno pojavi pri opešanem starostniku, so nepremičnine, ki v danem trenutku morda ne ustrezajo več. Tu so seveda pomembne še finance, kjer je potrebno pregledati stanje in lastniku zagotoviti primerno varno starost. Pravo, nepremičnine, finance se med seboj prepletajo v vsakem individualnem primeru drugače. Bistvo je, da se vse uredi na enem mestu s pooblaščenim osebnim svetovalcem, ki v imenu starostnika in njegovih željah rešuje in ureja zadeve s primernimi strokovnjaki, tako da postopki pri reševanju določenega problema potekajo karseda hitro in racionalno. Nenazadnje lahko z “varno starostjo” pridobijo tudi ponudniki storitev in izdelkov, namenjenim starejšim. Portal želi predstavljati in priporočati najboljše. Od prijaznih domov za starejše, projektov oskrbovanih stanovanj, ponudnikov pomoči na domu do kvalitetnih storitev in produktov. Za navidezno enostavnostjo spletnega portala stoji visokotehnološka platforma, ki med drugim omogoča izvrstne optimizacijske možnosti. S predstavitvijo ponudbe znotraj portala ponudnikom omogoča precizen dostop do polmilijonske ciljne skupine starejših. Dnevno sveže novice, celovit pregled relevantih informacij, klepetalnica in izmenjava mnenj, nasvetov, upokojencem prijazne ponudbe in odgovori na vaša vprašanja so razlog, zaradi katerega sodi portal varna starost med tista spletna mesta, ki jih je vredno dodati med priljubljene. TELEMACH S hitrim razvojem sodobnih komunikacijskih storitev, ne glede na to, ali gre za internet, telefonijo ali video komunikacije, se pojavlja vse večji razkorak med ljudmi, ki poznajo uporabnost teh storitev, in tistimi, ki jim ne sledijo. Mladi večino znanja o novih tehnologijah pridobijo med odraščanjem: ob druženju z vrstniki, v šoli in na ulici. Določen zaostanek opažamo pri srednji generaciji, za katero še vedno lahko rečemo, da je na splošno tehnološko pismena. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju velja kruto dejstvo, da je le malo takih, ki bi se poglobili v izobraževanje o storitvah, ki so napredovale do točke, da jih starejši ne znajo več uporabljati. Podjetje Telemach se ob digitalizaciji televizijskih vsebin zaveda, da je mnogo tistih, ki se bojijo uporabe digitalne televizije in njenih prednosti. Leta 2004 smo v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije pričeli z brezplačnimi tečaji Šola računalništva in interneta. Organizirali smo približno 50 tečajev po vsej Sloveniji. Hkrati smo novim naročnikom storitve dostopa do interneta, ki smo jih priklopili na Telemachovo omrežje, ponudili 3-urne brezplačne inštrukcije na domu. Izobrazili smo okrog 1000 ljudi. Mnogi izmed njih so se prvič srečali s komunikacijo 8 s pomočjo interneta in pridobivanjem novih informacij, ki so bile kar naenkrat hitro dostopne in ažurne. Novo obdobje digitalne televizije je Telemachu jasno pokazalo, da ne smemo pozabiti na starejše. Želimo si, da bi tudi starejši ljudje lahko gledali lepšo sliko, zaustavili prizor, snemali program v živo, zamenjali podnapise, preverili spored prek elektronskega programskega vodiča ter uživali ostale prednosti digitalne televizije. Za obstoječe naročnike, ki so Telemachov kabelski priključek in analogno televizijo uporabljali že prej, je prehod brezplačen, sprejemnik pa subvencionira Telemach. Zaradi tega smo prepričani, da ni razloga, da uporabniki ne bi prešli na digitalno televizijo. Odločili smo se, da vsem obiskovalcem Festivala za tretje življenjsko obdobje ob naročilu Telemachove digitalne televizije ponudimo brezplačne inštrukcije na domu, če se bojijo, da ne bodo znali uporabljati njenih funkcionalnosti. Inštrukcije na domu bodo lahko koristili vsi, ki se bodo do 10. oktobra 2010 naročili na enega izmed paketov digitalne televizije pri Telemachu. Svetujemo vam, da na Festivalu obiščete Telemachov razstavni prostor in se prijavite pri naših inštruktorjih. Vsi ostali lahko inštrukcije naročite z letakom, ki ga dobite pri eni od naših hostes, ali pišite na naslov: Telemach, d. o. o, Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 LJUBLJANA s pripisom: INŠTRUKCIJE DIGITALNE TELEVIZIJE NA DOMU ZA TELEMACHOVE NAROČNIKE. Preklopite na digitalno! Telemach ve, kako. Doživite boljšo sliko in več programov. Ste vedeli, da pri Telemachovih naročnikih preklop na digitalno televizijo NE zahteva: 1. novega televizorja 2. posegov v stanovanje 3. dodatnih stroškov, saj je preklop BREZPLAČEN 4. napora in skrbi, saj vse uredijo pri Telemachu ŽE OD 15,50 € mEsEčnO Svet se digitalizira. Zdaj imate izjemno priložnost, da to storite skupaj z nami. BrEZplačNE iNšTrukcijE Za NovE NaročNikE!* *Velja za prijave, prejete na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje. 080 22 88 Priklop je možen na območju, kjer je storitev tehnično izvedljiva. www.telemach.si 9 KAKO IZBRATI NAJBOLJŠEGA MOBILNEGA OPERATERJA? Z izbiro pravega ponudnika lahko občutno znižate stroške in poenostavite uporabo. V Sloveniji je že sedem ponudnikov mobilne telefonije. Kdaj ste nazadnje primerjali ponudbe operaterjev in preverili, ali morda glede na uporabljene storitve ne plačujete preveč? Za lažjo primerjavo in odločitev vam navajamo nekaj podatkov. 1. Kvaliteta ponudbe Preverite pokritost z GSM-signalom in nabor storitev, da boste imeli na voljo vse, kar najpogosteje uporabljate – doma in v tujini. Način plačila • Naročniški način plačila (mesečna naročnina) na prvi pogled ponuja cenejše klice, vendar morate k ceni minute prišteti še znesek naročnine, s katero zakupite obseg minut ter SMS/ MMS sporočil - ne glede na to, koliko jih dejansko potrebujete; neporabljene storitve se navadno ne prenašajo v naslednji mesec. • Predplačniški način plačila (mobilni račun navadno polnite s kodo, ki je navedena na kartici) vam omogoča popoln nadzor nad porabo in plačilo le tistih storitev, ki ste jih dejansko porabili. Znesek polnitve se prenese v naslednji mesec in nikoli ne zapade! Ne more se vam zgoditi, da bi ob prejemu računa obžalovali, ker vas je poraba v preteklem mesecu »zanesla« čez mejo. Dobrodošla novost pri enem izmed ponudnikov predplačniške telefonije je tudi ekskluzivna ponudba za upokojence - plačevanje polnitev s položnico. 11 2. Primerjava tarif Operaterji predplačnikom ponujajo različne tarife: • enotno tarifo za klice v vsa mobilna in fiksna omrežja: cena minuta klica kadar koli in v katero koli omrežje je enaka – tako brez skrbi pokličete prijatelja v omrežje drugega operaterja, saj vas klic v drugo omrežje ne stane več kot v lastno; • različne tarife za klice v različna omrežja: praviloma je klic v »lastno« omrežje cenejši kot v ostala; verjetno za večino prijateljev ne veste, pri katerem operaterju so, zato bodite previdni pri izbiri te tarife – lahko se zgodi, da boste za klic plačali več, kot ste pričakovali; • različne tarife za klice ob različnih urah: primerna le za tiste, ki večinoma kličejo v »nočnih« urah, ko je tarifa znižana; • tarife, ko se morate že vnaprej odločiti, ali boste večinoma klicali ali pošiljali SMS-e (SMS-i so cenejši, klici pa dražji): pozorni bodite na ceno minute in SMS-a, ki jo plačate po preseganju zakupljene količine – takrat so cene občutno višje – in na dejstvo, da se neporabljena kvota praviloma ne prenaša v naslednji mesec. 3. Ponudba mobilnih telefonov Operaterji predplačnikom praviloma ne ponujajo subvencioniranih mobilnikov. Zaradi tega se zdijo telefoni v paketih dragi, saj jih primerjamo z mobilniki »za 1 EUR« v naročniških paketih. Pri tem ne pomislimo na znesek mesečne naročnine in podpis pogodbe za eno oz. dve leti, ko bomo plačevali naročnino, četudi ne bomo opravili nobenega klica. Svetla izjema je predplačniški operater, ki je za upokojence pripravil ekskluzivno ponudbo – odplačevanje izbranega mobilnika na obroke, brez mesečne naročnine. 4. Predplačniški način polnjenja mobilnega računa Predplačniki račun praviloma polnimo s karticami, na katerih je 16-mestna koda, ki jo vtipkamo v telefon. Nekateri operaterji ponujajo poleg možnosti nakupa kartic na običajnih prodajnih mestih tudi možnost polnjenja preko interneta, brez vtipkavanja 16-mestne kode, in na bankomatih – storitvi sta na voljo 24 ur na dan. Le en operater ponuja NOVOST: podpis pogodbe za avtomatske mesečne polnitve – mobilni račun vam za izbran znesek napolnijo vsak mesec na določen dan, na dom pa prejmete položnico. Enostavno in izi. Kako lahko zamenjate operaterja? Enostavno: kupite nov predplačniški paket oz. sklenite pogodbo za novo mobilno številko ali svojo obstoječo mobilno številko prenesite k izbranemu operaterju; pri nekaterih operaterjih to lahko storite brezplačno. Ko se boste naslednjič ukvarjali s prevelikim zneskom na računu, preverite ponudbo vseh mobilnih operaterjev. Nekateri vam vse informacije posredujejo na brezplačni številki. POTROŠNIK.INFO Na podportalu MMC RTVSLO Potrošnik. info lahko uporabnik/potrošnik pregleduje in primerja aktualne cene življenjskih izdelkov, ki se prodajajo v šestih trgovskih verigah v Sloveniji (E.Leclerc, Hofer, Lidl, Mercator, Spar in Tuš), predlaga nove izdelke, v pomoč pa mu je tudi na portalu sestavljena košarica z naključno izbranimi izdelki, ki nazorno prikazuje, kako se cene 12 nekega proizvoda od trgovine do trgovine razlikujejo. Uporabnik /potrošnik lahko tako le z nekaj kliki ugotovi, v kateri trgovini se mu trenutno najbolj splača kupovati. PRIREDITVE.INFO Podportal MMC RTV SLO Prireditve.info je izpopolnjen vodnik po prireditvah, ki se odvijajo po Sloveniji. Zaradi večje preglednosti so dogodki vsebinsko razdeljeni na podkategorije – Kino, Gledališče, Koncerti, Razstave, Šport, Za otroke, Žuri in Drugo ter krajevno – na regije, v katerih se bodo odvijali – Štajerska in Koroška, Primorska in Notranjska, Zasavje, Posavje, Dolenjska in Bela krajina, Pomurje, Gorenjska, Ljubljana in Maribor. Prireditve.info uporabniku med množico najrazličnejših dogodkov olajšajo izbor z rubriko Priporočene prireditve, kjer so objavljeni najbolj kakovostnimi dogodki, ki se bodo zgodili v naslednjih nekaj dneh. MOBITEL ENA Mobitelovi uporabniki paketa Penzion plus lahko kupite mobilni telefon Mobitel Ena za samo 5 evrov. Mobitel Ena ima pregleden zaslon, velike tipke in preprost meni z osnovnimi funkcijami. Na hrbtni strani je rdeča SOS-tipka, za katero si nastavite telefonsko številko, ki jo mobitel samodejno pokliče ob pritisku nanjo. Namenjena je številki osebe, na katero bi se obrnili v sili. Tako jo lahko hitro in enostavno pokličete brez iskanja v imeniku. Mobitel Ena lahko kupite za samo 5 evrov ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za Penzion plus paket za 12 mesecev. Več informacij najdete na spletnih straneh www.mobitel.si, v Mobitelovih centrih in v Centru za pomoč naročnikom na brezplačni številki 041 700 700. 14 E-VEŠČINE ZA VSE GENERACIJE S pojavom novih globalizacijskih procesov so e-veščine postale osnovni del nabora znanj posameznikov in družbenih skupin ter njihovega delovanja v razmerah vedno večje povezanosti in soodvisnosti. Na splošno jih lahko opredelimo kot nabor sposobnosti in znanj, neposredno vezanih na informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Kljub temu da se pri vprašanjih, vezanih na e-veščine, v ospredje postavlja predvsem gospodarske elemente in potencialne gospodarske prednosti, ki jih nosi razvoj e-veščin pri velikem številu državljanov, so e-veščine za posamezne (marginalizirane) skupine prebivalstva mnogo bolj pomembne predvsem iz družbeno-političnega vidika. Tako evropski kot slovenski krovni dokumenti za področje razvoja informacijske tehnologije namreč izpostavljajo njeno izjemno vrednost pri procesih mobilizacije državljanov, preprečevanja in izkoreninjanja socialne izključenosti, politične participacije ipd. V skladu s tovrstnim razumevanjem potencialnega učinka e-veščin na celotno družbo je tudi razumevanje Evropske komisije, ki (v kolikor ga nekoliko parafraziramo) e-veščine opredeljuje kot osnovno sposobnost (aktivnih) državljanov EU. Kljub vsem javno-političnim usmeritvam, krovnim dokumentom in akcijskim načrtom tako na ravni EU kot na ravni Republike Slovenije. Podatki o trenutnem stanju kažejo nezadovoljivo sliko. Pri starostnikih so podatki o uporabi računalnika in interneta zaskrbljujoči, saj med starostno skupino 65–74 let 65 % vprašanih v EU še nikoli ni uporabilo računalnika, v Sloveniji je delež starostnikov 65-74 let, ki še nikoli niso uporabili računalnika 79 %. Pri rabi interneta med starostniki so podatki pričakovano še nekoliko slabši, saj kar 73 % starostnikov 65–74 let na ravni EU še nikoli ni uporabilo interneta, v Sloveniji je ta delež 88 % (glej Eurostat 2009). Zato smo mnenja, da je potrebno vprašanje e-veščin naslavljati tudi spomočjo aktivnosti, spodbujenih s strani civilne družbe, pri čemer si za posredni cilj naših aktivnosti postavljamo vzpostavljanje trajnih povezav med vsemi deležniki razvoja informacijske družbe (predvsem na relaciji javno-zasebno), zato smo se odločili za povezovanje civilno družbene sfere z raziskovalno sfero ter z glavnimi akterji na gospodarskem področju IKT. V ta namen bo Zavod Ypsilon v sodelovanju Mladinskim informativno svetovalnim središčem Slovenije (MISSS), Microsoftom Slovenija in ostalimi deležniki organiziral vseslovensko akcijo, katere namen je spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje s ciljem, da ponudimo računalniško opismenjevanje slovenskih starostnikov. Teden opismenjevanja bo ob evropskem tednu e-veščin, ki bo predvidoma potekal v prvem tednu marca 2011 in na katerem bodo prostovoljci ponujali usposabljanje za pridobivanje osnovnih računalniških in spletnih (internetnih) znanj. Akcija bo potekala na javno dostopnih mestih (knjižnice, kulturni domovi, občinske zgradbe, srednje in osnovne šole) v večjem številu slovenskih občin. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki Zavoda Ypsilon 051 600 340. 15 + Potrebujete pomoč pri delu z računalnikom? + Imate težave s povezovanjem do interneta? + Vam nagaja elektronska pošta? + Je na tečaju vse potekalo prehitro? + Bi radi svoj računalnik bolje izkoristili? + Ne znate uporabljati določenih programov? + Vas skrbi varnost podatkov na računalniku? Informacije: www.zlataleta.com/racunalniska-pomoc-na-domu [email protected] 031 248 852 (Ljubo Pipan) PARK ZDRAVJA Starostniki so najhitreje rastoča skupina prebivalstva tako v Sloveniji kot v drugih državah Evropske skupnosti. Demografske prognoze za naslednjih 15-20 let napovedujejo, da bodo predstavljali 25% vsega prebivalstva. Več kot nujno je, da pričnemo na starejšo populacijo gledati skozi novo optiko. Starost in s starostjo povezano zmanjševanje zmožnosti, kronična obolenja in pogosto tudi invalidnosti povezujemo s pojmi, kot so šibkost, odvisnost, nebogljenost, neproduktivnost in zmanjšana samostojnost. Opaziti pa je, da se med starejšimi krepi odgovornost za lastno prihodnost. Namen Parka zdravja je, da predstavi izdelke in storitve za boljše zdravje in zdravo prehranjevanje, ki starostnika podpirajo v njegovem prizadevanje za aktivno, ustvarjalno in kakovostno življenje in jim pokaže, kako do izdelkov in rešitev priti in kako jih je mogoče uporabiti. Nosilec Parka zdravja je Ministrstvo za zdravje. Podjetja, ki jih letos najdete v Parku zdravja: • Libo d.o.o., • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije • Bogart d.o.o. • VPD Bled, d.o.o. • Medprotect d.o.o. • IZIS, Iztok Tomc s.p. • Atom d.o.o. • Mili d.o.o. • Zastopstvo in prodaja Zdravko Mohorič s.p. • Aura in homeopatija, Dragomir Nikolić s.p. • Difar d.o.o. • Bimedia d.o.o. • Europa Donna • Lekarna Ljubljana • Dosor d.o.o. • Maksimed d.o.o. • Soča oprema d.o.o. • Medis d.o.o. • Diamed d.o.o. • Pulz d.o.o. • • • • • • • • • • • • • • • • • • Lek pharmaceuticals d.d. Sanofarm, d.o.o. Magus terapija d.o.o. Ortopedica d.o.o. Farmedica d.o.o. Fidimed d.o.o. Zveza joga društev Slovenije/Mreža zdravja Boehringer Ingelheim in Pfizer Simps's d.o.o. Panakea d.o.o. Molan d.o.o. Merck d.o.o. Mic Mengeš d.o.o. Paul Hartmann Adriatic d.o.o. Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno varstvo Murska sobota Ministrstvo RS za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja RS, Program Svit Tosama Bayer 21 STE ŽE SLIŠALI ZA KRONIČNO OBSTRUKTIVNO BOLEZEN – KOPB? Vas muči težka sapa? Težko dohitevate prijatelje, ko se odpravite na skupni sprehod? So vaši vnučki prehitri za vas? Morda vam že hoja v drugo nadstropje predstavlja izziv? Vas ob tem muči še kašelj? Če vam v zadnjem letu zdravniki še niso izmerili pljučne funkcije, potem bi bil čas za to. Letošnje leto je bilo s strani zdravstvenih organizacij proglašeno za Leto pljuč, ker so prav bolezni pljuč v zdravstveni politiki mnogih držav zanemarjene. Med njimi je tudi bolezen z nenavadnim imenom KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), ki je kljub veliki razširjenosti še vedno preslabo poznana. Odkrivanje bolezni KOPB je bilo v preteklosti zanemarjeno, saj ni bilo hitro dostopnih metod in primernega zdravljenja. V zadnjih letih so se razmere spremenile. Poleg zdravil, s katerimi lahko bolnikom olajšamo življenje s KOPB, se je poenostavilo tudi njeno odkrivanje. Bolezen odkrijemo z enostavnim merjenjem pljučne funkcije, ki jo opravite pri Ko je teæka sapa postajala vse hujπa, zdravniku specialistu pulmologu, pogosto sem poiskala pomoË pri zdravniku. Zdaj spet lahko aktivno æivim. pa lahko že pri vašem osebnem zdravniku. Katarina, bolnica z g j zgodnejπo stopnjo KOPB Zakaj bi Ëakali? ObiπËite nas na razs razstavnem prostoru in izme vam bomo vaπo izmerili pljuËno kapaciteto! ZGODNEJ©E ZDRAVLJENJE aktivnejπi jutri Farmacevtski podjetji Pfizer in Boehringer Ingelheim æe 8 let trdno sodelujeta pri ozaveπËanju in zgodnjem odkrivanju KOPB. Zadihajte z nami! Kdo bi moral imeti izmerjeno pljučno funkcijo? Vsi kadilci ali bivši kadilci, starejši od 40 let. Še posebej pa vsi, ki že opažajo zgodnje oznake KORB (kašelj, izkašljevanje, težka sapa ob naporu). Prepoznajte simptome KOPB! Najpogostejši bolezenski znak KOPB je težka sapa (dispneja, naduha). V začetku se pojavlja predvsem med telesnim naporom in se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Običajno jo bolniki pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenijo izreden napor. Ocenjujejo, da je v Sloveniji med 50.000 in 100.000 bolnikov s KOPB. Bolniki z blažjo stopnjo bolezni od zdravljenja pridobijo največ KOPB ostaja pri več kot polovici bolnikov dolgo neodkrita, saj bolniki svoje simptome, predvsem težko sapo, pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, ki je glavni vzrok za pojav te bolezni. Pomembno je, da zdravljenje začnemo čimprej, v čimbolj zgodnji stopnji bolezni. Takrat lahko dosežemo največ. Za uspešno obvladovanje bolezni je pomembno opustiti kajenje, ohranjati čimbolj aktivno življenje in redno jemati zdravila, ki jih vdihujete. Ta zdravila pridejo naravnost v vaša pljuča, kjer širijo dihalne poti, da vam olajšajo dihanje, hkrati pa so učinkovita pri preprečevanju poslabšanj. Treba jih je jemati redno, vsak dan, četudi se dobro počutite – enako kot pri sladkorni bolezni ali povišanem krvnem tlaku. Vprašajte za nasvet zdravnika na www.zadihaj.si Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni. Prijatelji in družina lahko nudijo bolnikom veliko podporo, ko jih spodbujajo k zmerni telesni aktivnosti, pomagajo pri hišnih opravilih in poskrbijo za ustrezno, zdravo prehrano. KOPB je na tak način mogoče učinkovito obvladati. Na spletni strani www.med.over.net je lani začela delovati zdravniška posvetovalnica o KOPB. Na njej lahko najdete veliko informacij o KOPB in življenju z njo, na vaša vprašanja o KOPB pa odgovarja prof. dr. Stanislav Šuškovič iz Bolnišnice Golnik, ki se s to boleznijo ukvarja že dolgo vrsto let. Na spletno stran lahko dostopite tudi s povezavo www.zadihaj.si. 14. oktobra bomo obeležili prvi Svetovni dan spirometrije (www.2010yearofthelung.org). Po vsem svetu bodo ob tem dnevu potekale akcije merjenje pljučne funkcije in tako bo tudi v Sloveniji. Pod pokroviteljstvom Bolnišnice Golnik in Združenja pnevmologov Slovenije ter s podporo farmacevtskih podjetij boste letos po celotni Slovenije ob tem dnevu lahko izmerili delovanje svojih pljuč. Dragomir Nikolić HOMEOPATIJA Homeopatija je naravna oblika zdravljenja brez stranskih učinkov. Primerna je za vse oblike samozdravljenja in vse starostne skupine. Najučinkovitejša je pri zdravljenju otrok in starejših, ki so občutljivi na razne oblike bolezni v okolju, kjer se gibljemo. Izvirna metoda homeopatskega samozdravljenja je t. i. Homeoradietelediagnostika, pri kateri preko žlez z notranjim izločanjem, ki so barometrski pokazatelj našega zdravja in počutja, diagnosticiramo bolezenska stanja. Pred pričetkom terapije potrebuje homeopat naslednje podatke: ime in priimek, starost, kadilec, nekadilec in 1–5 ključnih simptomov za katere rabite pomoč. Najbolj pogoste oblike pomoči samozdravljenja s homeopatijo so: 1. odvajanje od kajenja, 2. stres, žalost, neplodnost, zasvojenost, 3. bolezni, ki jih na drugačen način niste uspešno premagali, 4. splošno počutje: utrujenost, slaba koncentracija in spomin, demenca, 5. otroške bolezni: slaba rast, hiperaktivnost, rast zob, vročinska stanja, pogosto jemanje antibiotikov, 6. pogosto ponavljajoče se bolezni odraslih in otrok, 23 7. 8. 9. 10. kožne bolezni: luskavica, koprivnica, srbenje, rdečica, bledica, revmatske težave: sklepi, otekanje nog v gležnju, skolioza, lordoza, križ, menedžerske bolezni: bolezni jeter, želodca, trebušne slinavke, ledvic, pametne terapije: pomanjkanje soli v glavi, zaradi česa smo depresivni, živčni, ambiciozni, ne prenašamo šefa, alergija na zlato, srebro, žveplo; želimo uspeh, pa tega ne moremo doseči; samokaznovanje, izguba, propadanje, prazna denarnica – bolečina v križu. Elizabeta Bobnar Najžer, Tina Kuliš INFORMIRANI PACIENT Kako k zdravniku? Predvsem pripravljeni. Tako sami storimo prvi korak k aktivni vključitvi v svoje zdravljenje in v skrb za svoje zdravje. Trenutni zdravstveni sistem skoraj zahteva, da pacienti porabimo čim manj časa pri pregledu pri zdravniku, poleg tega nihče ne pozna bolje kot mi sami našega telesnega počutja ter vseh naših preteklih zdravljenj in diagnoz. Lahko, da nas pošiljajo od enega zdravnika do drugega in smo sami edina stalnica v naši zdravstveni oskrbi. Pomembno je torej, da nikoli popolnoma ne prepustimo skrbi za svoje zdravje ali zdravje svojega bližnjega samo zdravstveni oskrbi. Zato pojdimo na zdravniški pregled pripravljeni. Zakaj se pripraviti na pregled pri zdravniku? Ker bomo tako izvedeli več. Ker bomo izvedeli točno tisto, kar nas zanima. Ker bo naše zdravljenje bolj uspešno. Ker pokažemo odgovornost za lastno zdravje. Ker bomo bolje obveščeni. 24 Ker bomo bolj zadovoljni. Ker tako zmanjšamo možnost neželenih dogodkov in zapletov. Ker ne bomo negotovi. Ker bomo vedeli, da naše zdravljenje poteka na najbolj ustrezen način. Ker bodo zdravniki bolj pazljivi: »Vesela sem, ko pride pacient, ki je prebral nekaj informacij o svoji bolezni in ima nekaj vprašanj. Počutiš se stimuliranega, si bolj previden in pazljiv,« je dejala ena od zdravnic. Kako se pripravim na pregled pri zdravniku? Vsi si želimo, da bi v času, ki nam je na voljo, prejeli vse relevantne informacije. Zato se naučimo prepoznavati, katere informacije resnično potrebujemo, kako jih pridobimo na jasen in razumljiv način. Pri tem nam pomaga, če znamo postavljati pravilna vprašanja. Veščine postavljanja pravilnih vprašanj se lahko naučimo. Kako se naučim postavljati prava vprašanja? Na posebnem tečaju, razvitem prav v ta namen. Na tečaju se naučite, kako bolje komunicirati s svojim zdravnikom, kako zdravniku predstaviti svoj problem, da ta dobi celotno sliko. Naučite so postaviti ključna vprašanja. Naučite se pridobivati informacije o pomembnih vprašanjih v zvezi z vašim zdravljenjem. Seznanite se z varno uporabo zdravil. Prejmite dodatne informacije, kje lahko poiščete nasvet ali dodatno pomoč in kako lahko ohranjajte svoje zdravje. Naša pravica in dolžnost je, da smo kot bolniki aktivno vključeni v svoje zdravljenje. Informacije nam pomagajo razumeti diagnoze in postopke zdravljenja. Uspešna komunikacija, ki jo kot aktiven informiran bolnik vzpostavimo s svojim zdravnikom, ne vodi samo v uspešno zdravljenje, ampak je lahko zdravilno tudi vsako naše srečanje z zdravnikom v tem primeru. NEVLADNE ORGANIZACIJE ZA KORAK V KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE V zadnjih dvajsetih letih se je pospešeno uveljavljal trend 'večne mladosti', ki je vključeval celo posege, kot so lepotne operacije. Ta ekstremni trend se s pomočjo nevladnih organizacij po vsem svetu obrača v povsem novo smer. Zaradi ekoloških, družbenih in socialnih stisk vse bolj prihajajo v ospredje vrednote zrelega življenjskega obdobja, kot so skromnost, kakovost bivanja, dobrodelnost in skrb za zdravo okolje. Tako imenovano tretje življenjsko obdobje zdaj dobiva povsem nov smisel in je v novem kontekstu izjemen gradnik zdrave družbe in kakovostnih medsebojnih odnosov. Izkušnje ljudi, posameznikov in posameznic, so neprecenljive pri vzpostavljanju ravnovesja v socialnem tkivu vsake družbe, ne glede na narodnost ali svetovni položaj. Enostranski svet, ki nima časa ali priložnosti prisluhniti izkušnjam in modrostim ter medsebojnemu sodelovanju vseh generacij, je tisti, ki si ga večina ne želi. Hitenje in brezglava potrošnja so pustili posledice tako na zdravju, medosebnih odnosih kot tudi načinu našega bivanja ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Nevladne organizacije v Sloveniji so pomemben glas civilne družbe, ki spodbuja ljudi k medgeneracijskemu druženju, izmenjavi izkušenj in predvsem k soustvarjanju zdravega življenjskega sloga. Nevladne organizacije so organizirane skupine ljudi, ki jim ni vseeno in ki stremijo k delovanju v skupno družbeno dobro. Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zdravje ni le odsotnost bolezni. Potrebujemo smisel, zdravo okolje, druženje in radost ob tem, kar delamo. 25 Prav zato nevladne organizacije povsod po svetu dobivajo vedno več veljave, ker so izraz volje in namena ljudi, ki se zavedajo pomembnosti tega, da če pozitivno delujemo tako zase kot za svoje bližnje, bomo s tem prispevali k večji kakovosti našega bivanja že danes. Tretje življenjsko obdobje ponuja zrelost, naj gre za telesno vadbo, pomoč tistim v stiski ali razvoj naših duševnih sposobnosti za sočutje do človeka, družbenega in/ali naravnega okolja. Društva, zavodi in fundacije, ki izvajajo programe krepitve zdravega načina življenja, skupaj z ostalimi slovenskimi nevladnimi organizacijami stopamo v nov življenjski cikel. Začeli smo proces razvoja in rasti za aktivnejše delovanje v družbenih procesih, za odgovorno ter strokovno izvajanje programov in storitev s področja krepitve zdravja. Zagotavljanje trajnostnega razvoja družbe, delovanja organizacij v lokalnem okolju in zdravega načina življenja posameznika je naš cilj, ki ga bomo dosegli s programi krepitve fizičnega, mentalnega, socialnega in duhovnega zdravja otrok, mladine, odraslih, starejših ter zdravih, bolnih in invalidov. POSKRBITE ZA SVOJE SKLEPE Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN-189810 Novost v Sloveniji! IZBERITE LITOZIN®, SAJ: • pozitivno vpliva na sklepe, • ima vpliv na protivnetni proces, • je 100-odstotno naraven, • pozitivno vpliva tudi na krvožilni sistem. LITOZIN® je prehransko dopolnilo. LITOZIN® IZ LEKA. GIBANJE BO LAŽJE IN VOLJA DO ŽIVLJENJA VEČJA. Na voljo v vseh lekarnah. www.lek.si ŠIPEK – »Od trnja do zvezd« Šipek je košat grm, ki raste v večini svetovnih predelov z zmernim podnebjem. Zraste 1–3 m visoko in od maja do junija se na trnatih vejah odpirajo nežno svetlo rožnati in belkasti cvetovi. Ko cvetovi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in se pobarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod. Plod je gol, jajčast do okroglast, z dlačicami v notranjosti. Plodovi šipka vsebujejo veliko vitaminov C in B, pektine, nekatere organske kisline, zlasti jabolčno in citronsko, in čreslovine. Poleg teh so v njih še bioflavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti. Zdravilnost Glede na to, da šipkovi plodovi vsebujejo zelo veliko vitamina C, šipkovi poparki poživljajo, odpravljajo utrujenost in krepijo imunski sistem. Pogosto jih jemljemo kot splošno okrepčilo med boleznijo in okrevanjem po njej, pa tudi za zvečanje odpornosti telesa proti raznim okužbam, kot so prehladi in gripa. Posebej pomemben je za starejše ljudi, katerih prebavila ne vsrkajo zadosti vitamina C. Zaradi vsebnosti čreslovin deluje tako, da krči črevesno tkivo in pomaga pri ustavljanju driske. Pektini in organske kisline vplivajo na prebavni trakt. Spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter lajšajo vnetje želodčne sluznice. Pektini poleg tega preprečujejo absorbcijo maščob iz črevesja v kri in tako pozitivno vplivajo na krvo-žilni sistem. Raziskave kažejo, da bi šipek utegnil pomagati pri lajšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti sklepov, prizadetih zaradi artritisa. Zanimivo je tudi, da so v daljni preteklosti in tudi še sedaj (Bachovo cvetno zdravljenje) šipek priporočali pri depresiji in apatiji. Iz Bachovega cvetnega zdravljenja sledi: ko smo apatični/brežčutni, otopeli in v zvezi s tem ničesar ne ukrenemo, nam šipek pomaga, da se soočimo z brezizhodno, morečo in neprijetno situacijo. Šipek nam povrne aktiven odnos do življenja in z njegovo pomočjo ponovno uzremo lepe in prave življenjske cilje. Naše življenje se lahko dramatično obrne na bolje, tako da naši najbližji, pa tudi ti, ki nas poznajo le bežno, ne morejo verjeti svojim očem. Spremeni se vse: misli so živahnejše in gibi hitrejši, spet se zanimamo za dogajanje okoli sebe in zavzeto opravljamo svoje naloge. Spanje se umiri, ponovno smo zbrani in duševna odsotnost se topi kot lanski sneg. Za šipek bi tako lahko rekli »Ad astra per aspera – »Preko trnja do zvezd« Povzeto po knjigah: Bachovo cvetno zdravljenje (Gorazd Gavez) Naravna zdravila (Reader s Digest) Dr. sci. med. J. Zimmermann, spec. kirurg BOLEZNI TER ZDRAVLJENJE VENSKEGA IN LIMFNEGA SISTEMA Pojavnost bolezni Iz starejših epidemioloških študij izvemo, da spadajo venska obolenja med najpogostejša bolezenska stanja v Srednji Evropi. Ena od teh študij, ki je bila opravljena leta 1979 v Tübingenu (Tübinška študija), je pokazala, da znaša delež prebivalstva z že izrazitimi varikoznimi spremembami 15 %, med njimi 13 % z že izrazitimi kožnimi spremembami na področju goleni. S pomočjo novejših preiskovalnih metod (ultra zvok, barvni ultra zvok) je bila leta 2000 izvedena še temeljitejša študija v mestu Bonn in njegovi okolici. V raziskavo je bilo vključenih 3.072 naključno izbranih prebivalcev obeh spolov ter vseh starostnih in poklicnih skupin. Izkazalo se je, da so venska obolenja prisotna pri 56,4 % prebivalcih, od tega pri 49 % moških ter 62 % žensk. Razvrstitev po simptomih Simptomi prizadetosti med njimi so: 7,5 % ekcem goleni 30,7 % zatekanje ene ali obeh nog 29 % krčne žile 5,3 % površinsko vnetje ven 1,8 % limfni edem (primarni, sekundarni, lipozni, elefantiaza) 0,9 % pljučna embolija 27 2,9 % globoka venska tromboza 1,1 % golenje razjede S starostjo naglo narašča tako skupni delež venskih obolenj v celotnem prebivalstvu kot tudi izrazitost zgoraj naštetih simptomov prizadetosti v zvezi s temi obolenji. Zdravljenje krčnih žil in odprtih ran Čeprav je v tovrstni literaturi navedenih več oblik terapije, kot so kompresijska, medikamentozna, sklerozacijska, je vendarle najkrajša in najzanesljivejša pot do ozdravitve operativna v kombinacijami z ostalimi. V naši ambulanti je pozornost usmerjena v zdravljenje vseh oblik in vseh stadijev venske insuficience, kot tudi golenske razjede in posttrombotičnega sindroma. Ker se posegi izvajajo na najnežnejši mogoč način v lokalni anesteziji, je s tem omogočena operativna oskrba tudi pacientom z dodatnimi boleznimi, kot so srčno popuščanje, sladkorna bolezen, visok arterijski krvni pritisk, bolezni ledvic in jeter. Zdravljenje limfnega in lipoznega edema Navedena edema sta samostojni bolezni in ne izraz neke druge primarne bolezni. Zdravljenje je odvisno od oblike in stadija, v katerem se zdravljenje prične. Največkrat so začetne oblike spregledane, neprepoznane in zdravljenje se na žalost prične šele v kasnejših stadijih II in III. Cilj zdravljenja je pacienta osvoboditi bolečin, maksimalno zmanjšati zastalo tekočino limfe v prizadeti ekstremiteti ali organu in s tem zmanjšati njegov obseg oziroma premer ter tako pacientu povrniti čim večjo kvaliteto življenja. Doseženo stanje je potrebno vzdrževati, pri čemer pacient sam aktivno sodeluje z zdravnikom in fizioterapevtom. V naši ambulanti oskrba limfnega in lipoznega edema poteka po natančno določenih smernicah kompleksne fizikalne terapije, ki se kot edina učinkovita pri zdravljenju teh bolezni uporablja na limfnih klinikah v Avstriji, Nemčiji in Švici, s katerimi tesno sodelujemo in kjer je bilo usposobljeno naše osebje. Ines Matak ZDRAVI SKLEPI SO KLJUČ DO AKTIVNEGA ŽIVLJENJA Pohodništvo, vrtnarjenje, kolesarjenje in sprehodi v naravi so samo nekatere radosti, ki nam jih ponujajo pisani jesenski dnevi. Kaj pa, če vsak najmanjši premik ali gib povzroči bolečino? Obraba sklepov ali osteoartroza (OA) velja za eno najpogostejših bolezni v razvitem svetu. Osteoartroza ali obraba sklepov Za OA je značilna vztrajna in napredujoča obraba sklepnega hrustanca. Kosti začnejo drgniti druga ob drugo, kar povzroči bolečine in otrdelost, sklepi postanejo manj gibljivi. Sprva občutimo le blago bolečino ali neprijetno zbadanje. Počutimo se, kot bi bili »zarjaveli«. Zato mnogi te pojave pripišejo staranju in ne ukrepajo, vse dokler bolečina ni tako huda, da morajo poseči po bolj drastičnih načinih zdravljenja. Kaj povzroči osteoartrozo? Natančni vzroki za razvoj OA še niso popolnoma pojasnjeni. Vemo, da k razvoju OA prispevajo številni dejavniki, ki se pogosto med seboj prepletajo. Najpomembnejši dejavnik je starost, saj z leti hrustanec izgublja sposobnost obnavljanja. Drugi pomembni dejavniki so tudi čezmerna telesna teža, prekomerna uporaba sklepov, poškodbe, dednost in mišična oslabelost. 28 Biseri vašega zdravja Koencim Q10 Za več energije. Za Zdravo srce. Koencim Q10 ali ubikinon je naravna snov, prisotna v celicah mikroorganizmov, rastlin in sesalcev. organizem ga sintetizira sam v zadostnih količinah. je eden najmočnejših antioksidantov. njegovi najpomembnejši nalogi, pomembni za nemoteno delovanje organizma: • sodeluje v procesu nastajanja energije in • varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Po 25. letu se nastajanje Koencima Q10 v telesu zmanjša, zato ga je priporočljivo dodajati predvsem pri srčnih obolenjih, povišanem krvnem tlaku, stresnih situacijah in starejših osebah. zvesta vašemu zdravju Največ za zdravje sklepov lahko naredite sami Izogibajte se hudim naporom, ki obremenjujejo sklepe. Raje se ukvarjajte z aktivnostmi, ki so prijazne do sklepov, kot so kolesarjenje, hoja ali plavanje. S tem krepite mišice in vezi, ki so potrebne za fizično oporo sklepom, in skrbite za optimalno telesno težo. Poleg gibanja je treba poskrbeti tudi za primerno »prehrano« sklepnega hrustanca. Raziskave kažejo, da lahko z vsakodnevnim dodajanjem glukozamina v obliki tablet zaščitite hrustanec pred obrabo. Glukozamin pomaga obnavljati sklepni hrustanec Glukozamin je naravna sestavina sklepnega hrustanca. V sklepu pomaga obnavljati hrustanec in ohranjati njegovo elastičnost. Deluje kot nekakšno mazivo, ki omogoča, da sklepi »gladko tečejo«. Pomanjkanje glukozamina zato povzroči, da hrustanec otrdi in izgubi svojo prožnost. Takšen hrustanec je bolj občutljiv na poškodbe in se hitreje izrabi. Zdravljenje bolečih sklepov z glukozaminom V Sloveniji je sedaj na voljo novo zdravilo z glukozaminom za sklepe Voltaflex. Tablete Voltaflex učinkovito lajšajo bolečine v sklepih ter izboljšajo gibljivost in okorelost obrabljenih sklepov. Poleg učinkovitega lajšanja znakov OA Voltaflex tudi ščiti hrustanec pred obrabo in pomaga obnavljati že poškodovan hrustanec. Voltaflex namreč za razliko od številnih drugih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje OA, vpliva neposredno na izvor bolezni. Kdaj in kako uživati glukozamin? Tablete Voltaflex so primerne tako za preventivo kot tudi za zdravljenje že obrabljenih sklepov, saj glukozamin takoj po zaužitju hitro preide do prizadetega sklepa in pospeši naravne procese obnavljanja sklepnega hrustanca. Prvi učinki zdravljenja z glukozaminom se pojavijo že po nekaj tednih. Za dolgotrajen nadzor nad znaki OA in za zaščito hrustanca pred obrabo morate tako kot vsako drugo zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje kroničnih bolezni, tudi glukozamin uživati redno in dolgotrajno. Znanstveniki so v številnih raziskavah, nekatere izmed njih so potekale tudi več let, dokazali, da je glukozamin najvarnejše zdravilo za zdravljenje OA in ga zato lahko uživate tudi več let. Celostno zdravljenje bolečih sklepov Poleg notranje zaščite sklepov z glukozaminom je pomembno tudi lokalno zdravljenje bolečih sklepov s protibolečinskimi in protivnetnimi mazili, saj s tem zagotovite celostno zdravljenje OA »od zunaj in znotraj«. Vsak dan zaužijte dve tableti Voltaflexa in masirajte prizadete sklepe z Voltaren Emulgelom za še učinkovitejše olajšanje bolečin in vnetja. Voltaren Emulgel je odličen za vsakodnevno lajšanje bolečin v sklepih ter je nepogrešljiva prva pomoč pri nenadnem poslabšanju znakov OA. Ker ni vseeno, s čim si lajšate bolečine v sklepih, se prepričajte, da uporabljate najboljši in najučinkovitejši par za zdravljenje OA. 30 Kristina Jerič VAŽNO, DA SMO ZDRAVI Res je najbolj pomembno, da smo zdravi; za zdravje je treba skrbeti, saj se ga v primerjavi z drugimi dobrinami ne da kupiti. Vsak dan prihajamo v stik z različnimi virusi in bakterijami. Nekaterim uspe prodreti v naše telo, kjer lahko povzročijo razne bolezni. Vsi smo virusom in bakterijam izpostavljeni enako, vendar nekateri zbolijo pogosteje, drugi pa ostanejo zdravi. Za okužbami zbolimo takrat, ko naš imunski sistem, ki je odgovoren za zaščito našega organizma pred škodljivimi vsiljivci, ne deluje dovolj učinkovito oziroma kadar je odpornost telesa oslabljena. Kaj potrebuje naš imunski sistem za dobro delovanje? Imunski sistem je skupek imunskih organov in celic imunskega sistema, ki so povezani med seboj. Vsi skupaj delujejo kot celota in se aktivirajo takoj, ko zaznajo vdor škodljivega delca v telo. Imunski sistem pomaga človeku, da se uspešno bojuje proti raznim okužbam. Zato moramo poskrbeti za njegovo aktivno delovanje, saj nas bo le tako obvaroval pred škodljivimi virusi in bakterijami, ki so vdrli v telo. Kako lahko okrepite imunski sistem? • Poskrbite za zdravo in raznoliko prehrano. • Izogibajte se pitju alkohola, kajenju in mastni hrani. • Ohranjajte telesno kondicijo. • Izogibajte se stresu. • Uživajte pripravke za krepitev imunskega sistema, kot je na primer Imunoglukan P4H, ki vsebuje polisaharid beta-glukan, ki v telesu aktivira delovanje imunskega sistema. • S prehranskimi dopolnili okrepimo telesno odpornost Telesno odpornost lahko krepimo z zdravim življenjem – zlasti z gibanjem, uživanjem raznolike hrane in opuščanjem škodljivih razvad. Ko pa nam odpornost enkrat že pade, je potrebna še dodatna okrepitev s prehranskimi dopolnili, ki lahko vplivajo na povečevanje telesne odpornosti. Takšna prehranska dopolnila se priporoča tudi ljudem s kroničnimi boleznimi, saj razna kronična vnetja dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. Ponavljajoče se okužbe so znak oslabljenega imunskega sistema Da nam je telesna odpornosti padla, lahko posumimo, ko se začnejo pojavljati ponavljajoče se okužbe, naj bodo virusne, bakterijske ali glivične. Najpogostejša so to herpes simpleks (herpes na ustnici), prehladna obolenja, okužbe sečil, okužbe zgornjih dihal, ginekološke glivične okužbe in druge. Vzrokov za zmanjšanje odpornosti je lahko več. Največkrat so to stres, nekatera zdravila, nezdrava in enolična prehrana, pomanjkanje spanja, premalo gibanja, kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač in še bi lahko naštevali. V zimskem času postane naše zdravje še posebno ranljivo tudi zaradi nenehnih temperaturnih sprememb. Takšnih sprememb bo veliko prav v jesenskem času, ki je tik pred nami. Spodbujanje delovanja imunskih celic Eno izmed prehranskih dopolnil za povečevanje odpornosti je Imunoglukan P4H. Njegovo 31 jemanje je priporočljivo ob prvih znakih virusne ali bakterijske okužbe. Vsebuje čisti beta(1,3/1,6)-D-glukan, ki v črevesju spodbuja delovanje imunskih celic in tako pomaga k večji telesni odpornosti. Obogaten je z vitaminom C in cinkom. Imunoglukan P4H je naraven, v telesu se ne absorbira, na voljo pa je v obliki kapsul in sirupa. Slednji je primeren za otroke od enega leta starosti naprej. Ker se ga odmerja na kilogram telesne mase bolnika, ga lahko jemljejo tudi odrasli, ki jim uporaba kapsul ne ustreza. Imunoglukan P4H na naraven način pomaga večati telesno odpornost in lahko pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu lajšanju raznih okužb. Imunoglukan P4H je edinstveni izdelek na našem trgu, saj, poleg beta-glukana vsebuje še vitamin C in cink, ki še dodatno krepita delovanje imunskega sistema. Imunoglukan P4H je namenjen vsem, ki potrebujejo takojšnjo okrepitev telesne odpornosti. Maja Remic ZDRAVA USTNA VOTLINA ZA PREPRIČLJIV NASMEH Usta in zobje imajo pri človeku veliko in pomembno nalogo. Poleg vloge pri prehranjevanju in govoru je izrednega pomena tudi estetski videz, ki pripomore k oblikovanju naše samopodobe. Zdravo zobovje in dlesni so torej pomembna sestavina človekovega zdravja, brezhiben nasmeh pa želja vsakega posameznika. Pa vendarle se je vsakdo vsaj enkrat v življenju soočil s težavo vnetih in krvavečih dlesni zaradi odstranitve bolnega ali implantacije nadomestnega zoba, poškodovanih dlesni ali nenazadnje z vzdraženimi ustnimi tkivi zaradi zobnega aparata v najstniških letih oziroma zobne proteze v tretjem življenjskem obdobju. Ne bolijo le zobje Najpogostejši vnetni proces obzobnih tkiv imenujemo gingivitis ali vnetje dlesni, ki je največkrat posledica slabe ustne higiene. Vnete in krvaveče dlesni, ki lahko krvavijo tudi spontano, 32 so poleg neprijetnega zadaha prvi pokazatelj bolezni. Gingivitis je treba zdraviti, sicer lahko napreduje v globlja obzobna tkiva in povzroči nepopravljivo škodo. Zaradi čezmernega razmnoževanja bakterij namreč nastane vnetje ob zobnem vratu in sčasoma se bolezen razvije v tako imenovani parodontitis. Nastajati začnejo obzobni žepi, ki napredujejo v globino, načnejo alveolarno kost, katere funkcija je podpora zoba, ter posledično povzročijo majanje in na koncu izgubo zoba. Veliko lahko storimo sami Najpogostejše bolezni ustne votline so povezane predvsem z našimi navadami in razvadami. Bakterije, naseljene na zobnih oblogah, za svojo rast potrebujejo ogljikove hidrate oz. sladkorje, ki jih v usta vnesemo s hrano. Posledično v ustni votlini nastanejo kisline, ki poškodujejo zobna tkiva in povzročijo nastanek kariesa ali vnetje dlesni. Pomembno se je torej izogibati nezdravim sladkarijam, sladkanim in gaziranim pijačam ter predelani hrani, istočasno pa preprečiti parodontalne bolezni s temeljito in ustrezno ustno higieno, katere osnovni namen je redno odstranjevanje zobnih oblog. Hialuronska kislina je sestavni del dlesni Hialuronska kislina je telesu lastna snov. Je pomembna sestavina zdravih dlesni in ima v zobozdravstvu pomembno vlogo: • Deluje protivnetno: zmanjšuje vzdraženost ustnih tkiv zaradi zobnih protez ter ortodontskih aparatov. • Deluje antibakterijsko: ščiti sluznico pred okužbami in preprečuje vdor mikroorganizmov v globlja tkiva. • Deluje regenerativno: pospešuje celjenje ran in obnavljanje tkiv, ki jih je prizadel gingivitis ali parodontitis. • Zmanjšuje krvavitev: pospešuje celjenje ran po različnih posegih, kot so npr. puljenje zoba, vstavljanje implantata, čiščenju zobnega kamna ali drugih kirurških posegov. Raziskave kažejo, da dodajanje hialuronske kisline v zobozdravstvu pomembno pripomore k preprečevanju bolezni obzobnih tkiv. Preprečevanje in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv s hialuronsko kislino V lekarnah in specializiranih trgovinah je že nekaj časa na voljo Gengigel, edini medicinski pripomoček na osnovi hialuronske kisline, namenjen preprečevanju in zdravljenju bolezni obzobnih tkiv. Na policah lahko Gengigel najdete v različnih oblikah, ki omogočajo preprosto uporabo. Za boleče in težje dostopne predele je priporočena uporaba Gengigel pršila, medtem ko je pri gingivitisu ali parodontitisu najprimernejša izbira Gengigel gela. Za ohranjanje ravnovesja hialuronske kisline v dlesnih in v izogib morebitnim boleznim obzobnih tkiv kot del vsakodnevne nege ustne votline redno uporabljajte Gengigel raztopino. Gengigel – prva in prava izbira Gengigel je primeren za otroke, diabetike in nosečnice. Zaradi vsebnosti hialuronske kisline je učinkovita rešitev za: • krvaveče dlesni • gingivitis (vnete dlesni) • parodontitis (žepki v dlesnih) 33 • poškodovane dlesni (kirurški posegi, ekstrakcija zob, abrazije …) • vzdražena ustna tkiva zaradi zobnih protez ali ortodontskih aparatov Gengigel so v letošnji raziskavi slovenski farmacevti zopet izbrali kot prvo izbiro oz. najpogosteje priporočan izdelek znotraj njegove terapevtske skupine. Gengigel je recept za zdrave dlesni. Vesna Titan, mag. farm. EKOLOSTRUM – NARAVNA SPODBUDA IMUNSKEMU SISTEMU Kako okrepiti delovanje imunskega sistema, da bomo bolj zdravi, da se bomo v prihajajočih jesenskih dneh uspešneje zoperstavili povzročiteljem bolezni, je vprašanje, ki si ga zastavljamo skoraj vsi. Če hočemo v tekmovanju z mikrobi zmagovati, mora biti naš imunski sistem zdrav, učinkovit in prehranjen, se pravi v dobri kondiciji. Za okrepitev imunskega sistema lahko veliko storimo tudi sami s primerno telesno aktivnostjo, uživanjem zdrave hrane ter nenazadnje tudi s kakovostnimi prehranskimi dodatki. Kolostrum pomaga krepiti imunski sistem Sestavine, ki jih najdemo v kolostrumu, spodbudijo naš imunski sistem in tako pomagajo pri boljši zaščiti pred bakterijskimi in virusnimi boleznimi. O učinkovitosti sestavin kolostruma lahko v strokovni literaturi najdemo veliko prispevkov, ki zelo natančno poročajo o pozitivnem vplivu na imunski sistem. Kolostrum ima znanstveno dokazan zaviralni učinek na razmnoževanje virusov (npr. virus gripe) in deluje protibakterijsko. Kolostrum je naša prva hrana Mlečna žleza pri sesalcih poleg mleka v prvih dneh po rojstvu mladiča proizvaja izloček, ki ga imenujemo kolostrum. Ena od bistvenih sestavin kolostruma so protitelesa. Vloga protiteles je, da pomagajo iz telesa odstraniti mikroorganizme ali druge telesu škodljive snovi. Kolostrum 34 poleg protiteles vsebuje tudi druge obrambne snovi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij v črevesju. Kolostrum vsebuje še vitamine A, D in E, vitamine skupine B ter minerale – natrij, kalcij, kalij, magnezij, krom, cink in klor – v povsem drugačnih razmerjih in koncentracijah, kot so v mleku. Pomembna sestavina kolostruma so tudi bioaktivne snovi, npr. različni rastni faktorji, ki vplivajo na presnovo, žlezni sistem in druge sisteme v telesu. Kolostrum je ključen za preživetje novorojenca Sestava kolostruma se pri različnih vrstah sesalcev razlikuje. Kravji kolostrum je bogat s hranilnimi snovmi in z biološko aktivnimi sestavinami in če ga teliček po porodu ne dobi dovolj hitro ali dovolj velike količine, je njegovo preživetje lahko ogroženo. Kravji kolostrum vsebuje kar 40-krat več protiteles kot človeški kolostrum in dokazano koristi tudi ljudem. Kolostrum so poznale že naše babice Kolostrum je v prehrani človeka znan predvsem med kmečkim prebivalstvom, in sicer pod različnimi imeni, denimo mlezivo ali mlezva. Presežne količine kolostruma, ki ga teliček ni popil, so gospodinje pomolzle in spekle v krušni peči ter ga navadno še toplega postregle kot glavno jed ali poobedek. Tako pripravljen obrok so kmetje cenili kot hrano ob napornih delih, saj jim je dajala občutek sitosti in energije. Pomemben je način pridobivanja kolostruma Žal se z visoko temperaturo uniči mnogo koristnih sestavin, ki jih ima surovi kolostrum. Pri iskanju rešitve, kako ohraniti čim več teh koristnih snovi v kolostrumu, se je pokazalo, da se dobri rezultati dosežejo, če se ga obdela pri nizkih temperaturah, kjer dobimo prah rumenkaste barve, ki ga lahko uživamo kot prehranski dodatek. Ker so v tako pripravljenem kolostrumu poleg hranilne vrednosti ohranjene še biološke lastnosti, je kolostrum lahko izvrsten dodatek k prehrani za vse ljudi, še posebno za starejše in otroke, saj ugodno vpliva na imunski sistem in na zdravje črevesja. Maščobe so ključne za učinkovitost kolostruma Vsa prehranska dopolnila s kolostrumom niso enaka. Nekateri izdelki s kolostrumom namreč vsebujejo posneti kolostrum, ki mu z dodatno obdelavo odstranijo tudi maščobe. Brez pomisleka se to morda sliši zanimivo, pa vendar so maščobe ključne za delovanje in učinkovitost kolostruma. Maščobe so zelo pomembne za zaščito protiteles in drugih snovi pri prehodu skozi kislo vsebino želodca. Nezaščitene snovi se pod vplivom želodčnih sokov hitro razgradijo in posledično postanejo neučinkovite. Z odstranitvijo maščob se odstrani tudi velik del dragocenih snovi, ki so raztopljene v maščobah (vitamini, rastni faktorji …). Zato je učinkovitost posnetega kolostruma lahko vprašljiva. Vedno izberite le polnovredni kolostrum Kolostrum v človekovi prehrani ni novost, nov je le pristop priprave kolostruma, tako da ohranja čim več njegovih koristnih učinkovin. Obstaja kar nekaj skupin ljudi, kot so športniki in drugi fizično dejavni ljudje, otroci ter predvsem starejši ljudje, ki jim lahko kolostrum kot prehranski dodatek pomaga k boljšemu počutju, zdravju ali boljšim telesnim zmogljivostim. Priporočamo vam, da izberete Ekolostrum, edini polnovredni kolostrum, ki prepriča s svojimi ugodnim delovanjem na črevesje, rast in moč ter s spodbujajočim delovanjem na naš imunski sistem. 35 91 % slovenskih uporabnikov je z delovanjem in koristmi kapsul EKOLOSTRUM več kot zadovoljnih* • Prehransko dopolnilo Ekolostrum vsebuje visokokakovostni, 100 % naravni kolostrum brez kakršnihkoli dodatkov. • Gre za polnovredni, neposneti kolostrum z optimalnim razmerjem protiteles, antioksidantov ter v maščobah topnih dni lnovre o p vitaminov in rastnih faktorjev. i in Ed m u kolostr Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. • Ekolostrum je proizveden z edinstveno patentirano tehnologijo obdelave, ki zagotavlja popolno biološko aktivnost in stabilnost vseh 90 dragocenih snovi. Namenjen je celi družini, saj optimizira telesno odpornost pri zdravih ljudeh, ugodno vpliva na prebavo, ohranja energijo in krepi vitalnost. Priporočljivo je redno, vsakodnevno jemanje 2 do 4 kapsul na dan. Nataša Žilevski, zdravnica zasebnica: »Moje izkušnje z Ekolostrumom so zelo dobre. Sem onkološka bolnica po kemoterapiji in obsevanju. Po jemanju Ekolostruma se je moje splošno počutje bistveno popravilo, nisem imela respiratornih infektov.« Ana Belšak, Orehova vas: »V tem času lani me je že močno mučila alergija na cvetni in hišni prah. Odkar jemljem Ekolostrum, mi je bolje.« Vesna Božič, Trbovlje: »Ekolostrum sem prvič poskusila zaradi slabe prebave. Ker mi je ustrezal, ga sedaj uporabljam redno.« *spletna anketa na www.ekolostrum.com AKTIVNOST - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana Marjana Kocjančič, Ljubljana: »Ekolostrum z možem redno jemljeva že 10 mesecev, vsak dan vsak po 4 kapsule. Mož si je z njim okrepil odpornost po petih hudih operacijah za rakom in kemoterapiji, jaz ga jemljem za vzdrževanje zdravja in energije. Že drugo zimo nisva bila nič bolna, jaz imam mnogo bolje urejeno prebavo, mož pa je opazil tudi večjo moč v mišicah, ki so mu oslabele, odkar jemlje Medrol. Skratka, Ekolostrum bova jemala tudi v bodoče. Priporočila bi ga vsem ljudem po Marj petdesetem letu, kajti takrat so se pri nas začele težave z ana K ocjan boleznimi. Najino mnenje je, da nama zelo koristi.« čič Ana Zdešar Gliha DEJSTVA, KI BI JIH MORALI VEDETI O STOMI Kaj je stoma? Beseda stoma izvira iz grškega jezika in pomeni usta oz. odprtina. Je kirurško izoblikovana odprtina na trebušni steni, skozi katero črevo izloča. Stoma ni rana, temveč nadomestna odprtina za izločanje. Kirurški poseg je pomemben za izboljšanje kakovosti življenja bolnika z npr. ulceroznim kolitisom, Chronovo boleznijo, družinsko polipozo, rakom na mehurju, črevesju in danki, pri poškodbah danke in prirojenih nepravilnostih ter nekaterih drugih boleznih. Glede na del črevesja, na katerem je bila stoma narejena, ločimo kolostomo, narejeno na debelem črevesu, in ileostomo, narejeno na tankem črevesu. Obe stomi sta lahko začasni ali stalni. Poznamo še urostomo, pri kateri se zaradi bolezni, prirojenih nepravilnosti ali poškodb sečil urin izloča skozi odprtino na trebušni steni. Urostoma je običajno stalna stoma in ohranja normalno delovanje preusmerjenih sečil. Za oskrbo stome je zelo pomembna pravilna izbira pripomočkov, saj se s tem izognemo poznejšim zapletom. Pravilno izbrani pripomočki bolniku omogočajo kakovostno in polno življenje. Na trgu je več različnih proizvajalcev pripomočkov za oskrbo stome. Eden izmed njih je svetovno priznano nemško podjetje B. Braun, katerega izdelke na slovenskem trgu že dve leti trži družba Medis, d. o. o., iz Ljubljane. Kakšna je videti stoma? Stoma je rdeče barve in dobro preskrbljena s krvjo, takšna je tudi sluznica celotnih prebavil in sečil. Na vrhu je prepredena s tankimi žilicami, zato pri čiščenju pogosto krvavi. Krvavenje se lahko primerja s krvavenjem dlesni in se običajno hitro ustavi. V stomi ni nobenih živčnih končičev, tako da je stoma dejansko neobčutljiva. Zaradi peristaltike, ki potiska blato proti izhodu, se stoma na pogled premika. Običajno se osem tednov po operaciji tkivo umiri, oteklina se zmanjša in izgine, postopek celjenja je zaključen. Negovanje stome je nato podobno intimni negi, zato ji je treba posvečati posebno skrb. Za nego stome se uporabljata voda in milo. Za nego in čiščenje kože okoli stome pa se včasih uporabljata čistilna tekočina in robčki, ki s kože odstranjujejo ostanke lepila, ki na koži ostanejo po uporabi medicinskih pripomočkov. Zapleti? Zgodnji zapleti se večinoma pojavijo v času hospitalizacije po operaciji. Sem sodijo krvavitve, odmrtje stome in ugreznjenje stome. Pozni zapleti so možni po odpustu iz bolnišnice in so v začetku dokaj pogosti. Najpogosteje so povezani s kožo v okolici stome: vnetje zaradi zatekanja blata pod podlogo, alergije na pripomočke za nego in oskrbo stome, vnetja dlačnih mešičkov in krvavitve na površini stome. Obisk pri zdravniku ali enterostomalnem terapevtu je potreben, kadar nastopi večji zaplet, povezan s stomo, ali hujša krvavitev. Kaj pa prehrana stomista? Krajši čas po operaciji je za stomista priporočljivo uživanje dietne prehrane, ki vsebuje malo balastnih snovi. S tem zmanjšamo količino blata z namenom, da se črevo in stoma pozdravita ter da oteklina, ki je posledica operacije, izgine. Šest tednov po operaciji se bolnik lahko vrne k običajni prehrani. Vsak stomist s časom sam ugotovi, katera hrana mu povzroča težave, kot so plini, neželene vonjave idr. Zato prehrano ustrezno prilagodi svojim potrebam. 37 Življenje se po uvedbi stome zagotovo spremeni, zato je zelo pomembno, da bolnik premaga začetne strahove in odpor, se z njimi sooči in sprejme stomo kot del svojega telesa. Pri tem procesu je izjemno pomembna podpora bližnjih ter tudi pravilna izbira pripomočka, ki omogoča stomistu še naprej visoko kakovost življenja. Pripomočki za oskrbo stome proizvajalca B. Braun so bili razviti v sodelovanju s stomisti in z medicinskim osebjem ter izdelani z najnovejšo tehnologijo in iz visokokakovostnih materialov. Iz palete izdelkov proizvajalca B. Braun lahko izpostavimo edinstvena izdelka Flexima in Flexima Key, ki pomenita najnovejši pristop k oskrbi stome. Odlikujejo ju odlična zanesljivost, visoka prožnost in izjemno enostavna namestitev, kar stomistu omogoča brezskrben dan. Nadja Ott, mag. farm. PRI POJAVU ZAPRTJA SI NAJPREJ POMAGAJMO NA NARAVEN NAČIN Zaprtje je pogosta in neprijetna nadloga Zaprtje oziroma upočasnjeno gibanje črevesja je ena od najbolj razširjenih posledic sodobnega načina življenja, ki se lahko pojavi zaradi porušenega ravnovesja črevesne mikroflore, starosti ali nepravilne prehrane. Približno 20 odstotkov ljudi na svetu trpi zaradi zaprtja. Ta težava se pojavlja v vseh starostnih skupinah, pri otrocih, odraslih in starejših (v starosti ima take težave več kot 50 odstotkov ljudi). O zaprtju navadno govorimo takrat, ko se odvajajo manjše količine blata, blato je trše, njegovo odvajanje je oteženo in manj pogosto. Ritem odvajanja blata ni stalen, saj se spreminja glede na okoliščine, kot so: vrsta in količina vnesene hrane in tekočine, zdrava črevesna mikroflora, stres, potovanja, nekatere bolezni, zdravila, gibanje … Ali ste vedeli, da naše črevesje naseljuje kar 1,5 kg bakterij? Naše črevesje prekriva ogromno število bakterij, ki jim strokovno rečemo tudi črevesna mikroflora. Bakterije črevesne mikroflore, od tega je 85 % koristnih bakterij, so naravno prisotne na črevesni sluznici, s človekom živijo v sožitju in so tudi nujno potrebne za normalno delovanje naše prebave. S svojo prisotnostjo pomagajo pri prebavi, sintezi nekaterih vitaminov, preprečujejo naselitev škodljivih mikroorganizmov na črevesno sluznico in tako pomembno vplivajo na zdravje in pojav številnih bolezni. Črevesna mikroflora se med posamezniki in starostnimi skupinami razlikuje, sicer pa je dobro prilagojena. Sodobni utrip življenja ruši ravnovesje v črevesni mikroflori Ravnotežje v črevesni mikroflori lahko porušijo številni stresni dejavniki, kot so nepravilna prehrana, stres, starost, zdravljenje z antibiotiki ... Pride do porušenega ravnotežja med koristnimi in škodljivimi bakterijami, ki se običajno odraža kot oslabljena imunska odpornost in pojav različnih prebavnih težav, kot so driska, zaprtje, bolečine v trebuhu, napihnjenost … Urejena prebava je seveda ključna za zadovoljstvo in dobro počutje. Pri zaprtju si lahko najprej na naraven način, brez odvajal, pomagamo sami Zelo pomembno je, da se ljudje, ki imajo zaprtje, zavedajo, da ga je treba zdraviti. Če zaprtja ne zdravimo, se lahko težava še poslabša. 38 Flexima, Flexima Key Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana Pripomocˇki za oskrbo stome Celovita paleta najnovej{ih, zanesljivih, diskretnih in udobnih enodelnih (Flexima) in dvodelnih materialov (Flexima Key) za oskrbo kolostome, ileostome in urostome podjetja B.Braun, zasnovanih v sodelovanju s stomisti Ustvarjeno za brezskrben dan Za dodatne informacije ali preizkus materialov pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 87 86 ali obi{~ite www.stoma.si. www.medis.si Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana Polnovredni obrok K akovostno pripravljena hrana v tekoËi obliki Nutricomp se uporablja kot samostojen obrok ali dodatek k prehrani, saj zadosti vsem prehranskim potrebam. Obsega diete za normalna in razliËna bolezenska stanja prebave in presnove, ki so namenjene zlasti: • starejšim in oslabelim ljudem zaradi izgube ali pomanjkanja apetita • ljudem, ki imajo poveËane energijske potrebe • ljudem, ki težko požirajo trdo hrano, in tistim, ki okrevajo po operacijah • bolnikom s stresno presnovo, kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji • bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo (onkološka in infekcijska obolenja, po kemoterapiji in obsevanju) www.medis.si Standardne diete Nutricomp® Standard Nutricomp® Standard z vlakninami Nutricomp® Diabetes Nutricomp® Hepa Nutricomp® Intensiv Nutricomp® Immun Nutricomp® Peptid Nutricomp® Energy Nutricomp® Energy Fibre Pri zaprtju priporočamo, da ne posegamo takoj po različnih odvajalih, ki imajo številne neželene učinke in naše črevo se lahko na njih navadi. Prvi korak pri odpravljanju je, da več pijemo, se gibljemo, uživamo hrano z več vlakninami in prehrani dodajamo naravne kombinacije probiotičnih kultur, ki ugodno delujejo na vzpostavljanje ravnovesja v črevesni mikroflori. Dodajanje probiotičnih kultur prehrani ugodno deluje na optimalno prebavo Probiotične kulture so živi mikroorganizmi, tako imenovane koristne bakterije, ki ugodno učinkujejo na človeško telo, če jih vzamemo v zadostni količini. Pozorni moramo seveda biti, da ti izdelki vsebujejo izbrane kombinacije stabilnih probiotičnih kultur za našo prebavno težavo. V raziskavah je bilo namreč ugotovljeno, da nekatere probiotične kulture ugodno vplivajo na zmanjšanje zaprtja, medtem ko so pri odpravljanju driske povsem neučinkovite. Za vsako težavo obstaja posebna mešanica probiotičnih kultur Kolekcijo WAYA® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih zdravstvenih težavah (driska na potovanju, zaprtje, prebavne težave po jemanju antibiotikov …), saj vsaka težava zahteva posebno obravnavo. V specialnih probiotičnih praških WAYA® so kakovostne probiotične kulture različnih vrst in sevov, v katerih so žive, a speče bakterije. Te so vgrajene v poseben polisahariden matriks, ki jim omogoča maksimalno stabilnost in preživetje. Le prava kombinacija probiotičnih kultur pomaga pri zaprtju Specialni probiotični prašek WAYA® IT (Intestinal Transit) je novost na našem trgu in je naravna pomoč pri izboljšanju splošnega počutja ob zaprtju. Vsebuje prave probiotične kulture, kar šest različnih vrst in sevov (Lactobacilus (L.) casei, L. rhamnosus, L. plantarum, Bifidobacterium (B.) bifidum, B. lactis, B. longum) v optimalni koncentraciji, ki se odlično dopolnjujejo. Probiotične kulture proizvajajo mlečno kislino, ki povzroči nizek pH, ki poveča gibanje črevesja in s tem lažje odvajanje. Poleg probiotičnih kultur probiotični prašek WAYA® IT vsebuje tudi prebiotike, ki še dodatno pripomorejo k izboljšanju prebave. Suzana Divjak,dipl. med. sestra DEMENCA, BOLEZEN SODOBNEGA ČASA, IN UKREPI, KAKO OHRANJATI SPOMIN Uvod Starost prinese velike spremembe v fizičnem, psihičnem in socialnem vidiku. Ljudje postanejo pozabljivi, gibi – motorika so upočasnjeni, pogostejše so degenerativne spremembe, upočasnjene so fizične sposobnosti. A starostniki, ki so celo življenje veliko vlagali v kakovost svojega zdravja in življenja, bodo starost zagotovo preživeli zadovoljivo. Demenca Žal včasih temu ni tako. Bolezni, ki se pojavijo v starosti, velikokrat zmanjšajo kakovost našega življenja. Ena izmed bolezni, ki je vse pogostejša, je demenca. Bolezen je znana že veliko let. Prizadene predvsem starejše, včasih tudi mlajše (v Sloveniji primer 22 let starega dekleta). 40 Demenca je kronična bolezen možganov in vzrok zanjo so organske spremembe v njih. Propadajo živčne celice v različnih predelih možganske skorje, kjer so centri višjih duševnih funkcij (nastanejo motnje v delovanju beljakovin; zmanjša se nivo acetilholina, ki je prenašalec impulzov med možganskimi celicami). Delno k bolezni pripomore tudi genetski dejavnik (genetske spremembe na kromosomih). Za nekatere vrste demenc je vzrok znan in so popravljive (tumorji, infektivna obolenja, obolenja CŽS, endokrina in obolenja presnove, zastrupitve, poškodbe …). Znane oblike demence so Alzheimerjeva (50 %), ki nastane najpogosteje po 65 letu starosti, vaskularna (20 %), demenca Lewijevih telesc (16 %), Parkinsonove, Hantingtonove, Pikove bolezni. Zboli več žensk kot moških. Znaki demence Z demenco označujemo skupek bolezenskih znakov –od motenj spomina do zmanjšane sposobnosti orientacije, razumevanja, osiromašeni so mišljenje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, govorno izražanje in presoja, upad dnevnih aktivnosti, zmanjšanje obvladovanja čustev, socialnega vedenja in motivacije. Bolezen se začne veliko prej, kot jo diagnosticirajo. Začne se z motnjami ali izgubo voha, depresijo, z motnjami spanja. Eden izmed prvih znakov je tudi težava s spominom. Zmanjša se besedni zaklad, govor je nepovezan, težave so pri branju in pisanju. Težave se začnejo pojavljati pri nakupovanju, gospodinjskih opravilih, urejanju finančnih zadev, vožnji z avtomobilom …. Demenca je bolezen, ki spodkopava človekovo samostojnost in ga neizogibno vodi v odvisnost od drugih ljudi. 1. Vedenjske spremembe (tavanje, zbujanje sredi noči, nemir, nasilje, skrivanje predmetov, pozornost, nekontrolirano čustvovanje, odklanjanje hrane ali prenažiranje, zanemarjanje osebne higiene …) 2. Psihične spremembe (blodnje z neresnično vsebino, slušne in vidne halucinacije, depresivnost, tesnobnost, strah …) Kaj lahko sami storimo, da upočasnimo upadanje spomina? Pomembno je, da se veliko gibamo na svežem zraku – sprehodi, nordijska hoja, šport. Zelo dobro je igranje šaha, učenje tujih jezikov, reševanje križank, sudokujev, labirintov, branje, pisanje, prostoročne dejavnosti, ročna dela. Pomembno je paziti na uravnoteženo telesno težo, uživanje zdrave prehrane, raven holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Dobro je veliko opazovati in ob pogovoru ponoviti, kar smo videli. Za dobro počutje in sprostitev je priporočljiv ples, pesem, umirjena glasba. Spomin moramo uriti, krepiti in utrjevati. Zdravljenje Na voljo so zdravila, ki sicer demence ne zdravijo, le upočasnijo njeno napredovanje, izboljšajo znake bolezni, še posebej vedenjske motnje. Pomembno je zgodnje odkritje bolezni, vključevanje v različne skupine, v vsakodnevne aktivnosti, v dnevne dejavnosti (daje občutek koristnosti). Bolniki potrebujejo veliko pozornosti, pomoči, razumevanja. Zaključek Človek je dostojanstveno, vredno in ustvarjalno bitje, ki potrebuje ljubezen, varnost, bližino ne glede na starost in bolezni. Krepimo svoje zdravje, ohranjajmo spomin in vlagajmo v kakovost svojega življenja, dokler smo zdravi. Ohranjajmo dobre medsebojne odnose, smejmo se, osrečujmo drug drugega. V bolezni pa stopimo na pomoč človeku, ki nas potrebuje. 42 Prim. Tomislav Majić, kardiolog ESENCIALNE MAŠČOBNE KISLINE IN ZDRAVJE Osnovne hranilne snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje, so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Nekaterih med njimi naše telo ne more ustvarjati in jih moramo vsak dan vnašati s hrano. Med njih sodita tudi esencialni maščobni kislini: linolna (omega-6) in alfalinolenska (omega-3). Iz njih lahko v našem telesu nastanejo druge maščobe, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Funkcija esencialnih maščobnih kislin Maščobne kisline omega-3 in omega-6 sodijo v skupino večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so potrebne za oblikovanje zdravih celičnih membran, za pravilen razvoj in delovanje živčevja ter za tvorbo hormonom podobnih snovi – prostaglandinov. Ti uravnavajo mnoge funkcije v našem telesu, imajo pa nasprotujoč si učinek. Prostaglandini iz družine maščobnih kislin omega-6 zvišujejo krvni tlak, pospešujejo nastanek krvnih strdkov, aktivirajo imunske in vnetne procese. Prostaglandini, nastali iz družine maščobnih kislin omega-3, pa imajo nasproten učinek. Dokler sta obe družini maščobnih kislin omega v optimalnem medsebojnem razmerju, bo telo normalno delovalo, ko pa se to ravnotežje poruši, lahko nastanejo motnje v delovanju številnih organov in različne kronične bolezni. Kaj lahko poruši ravnotežje omega-6 in omega-3? Glavni vir esencialnih maščobnih kislin so rastline na zemeljskih tleh ter mikroplankton in alge v vodi. Linolna maščobna kislina je v semenih, oreščkih, zrnih in stročnicah. 43 Alfa-linolenska maščobna kislina se nahaja v zelenem listju rastlin, fitoplanktonu, algah, semenih, oreščkih in stročnicah skupaj z linolno v različnem medsebojnem razmerju. Najboljše razmerje med omega-3 in omega-6, v prid omega-3, je v lanenem semenu. Optimalno razmerje med omega-6 in omega-3, ki je pogoj za pravilno delovanje našega telesa, je od 1 do 4 : 1. V deželah zahodnega sveta je to razmerje od 14 do 20 : 1. Razlog za to je, da ljudje v zahodnih deželah uživajo večinoma rastlinska olja (sončnično, olivno, bučno, koruzno) in izdelke iz teh olj (margarina, majoneze …) ter meso in mesne izdelke, v katerih je majhna vsebnost alfa-linolenske maščobne kisline omega-3 in velika vsebnost omega-6. Uživajo tudi manj rib, bogatih z omega-3. Ribje meso je namreč bogat vir EPA in DHA, ki so vmesni presnovki maščobnih kislin omega-3, iz katerih nastanejo aktivne učinkovine – prostaglandini. Naše telo lahko EPA in DHA tvori tudi iz alfa-linolenske maščobne kisline (omega-3), katere vir sta predvsem laneno seme in laneno olje, tega pa je v naši prehrani zelo malo. Kako lahko potem popravimo porušeno razmerje med omega-6 in omega-3? Najbolje je, da uživamo manj hrane z visoko vsebnostjo linolne maščobne kisline, omega-6 (rastlinska olja in izdelki, meso in izdelki) in več hrane z visoko vsebnostjo alfa-linolenske maščobne kisline, omega-3 (ribe, lanena semena in olje). Ker je to za večino ljudi, iz različnih razlogov, težko dosegljivo, si lahko pomagamo z uživanjem prehranskih dopolnil ali dietnih izdelkov z vsebnostjo omega-3. Prehranska dopolnila omega-3 in dietetični izdelki Izbira med različnimi preparati omega-3, ki jih dobimo v lekarnah, specializiranih trgovinah in v mrežni prodaji, pa ni lahka. Vedeti je treba, da je glavni vir omega-3 v teh preparatih iz ribjega olja, morskih školjk, alg ali planktona. Med njimi so nekatere razlike glede blagodejnih učinkov na zdravje, morebitnih stranskih učinkov in interakcij z zdravili. Ribje olje je dober vir maščobnih kislin omega-3, ki vsebuje predvsem koristni maščobni kislini EPA in DHA. Prvotni vir teh maščobnih kislin so mikroalge, s katerimi se hranijo ribe. Morske alge so edini organizmi, ki lahko neposredno tvorijo EPA in DHA. V zadnjih desetletjih je narejenih veliko raziskav, ki dokazujejo koristen učinek maščobnih kislin omega-3 iz ribjega olja. Obstajajo znanstveni dokazi, da zavirajo razvoj ateroskleroze in zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt in pojav nevarnih motenj srčnega ritma, da pomagajo tudi bolnikom z vnetnimi revmatskimi boleznimi. Pri uporabi preparatov z MK omega-3 iz ribjega olja so tudi nekatere pomanjkljivosti. Odmerki več kot 3 gramov (3.000 mg) omega-3 lahko povečujejo tveganje za krvavitve iz različnih organov, vključno z možganskimi krvavitvami pri bolnikih, ki jemljejo aspirin ali zdravila proti strjevanju krvi. Nekateri ljudje imajo težave s spahovanjem po ribah in zgago. Krilovo olje je drugi sorazmerno novejši vir maščobnih kislin omega-3. Pridobivajo ga iz antarktičnega krila, drobcenega planktonskega rakca. Prehranska dopolnila in dietetični izdelki iz krilovega olja imajo nekatere prednosti pred preparati iz ribjega olja zaradi manjše možnosti okužbe z različnimi strupi. Poleg tega vsebujejo zelo učinkovit antioksidant astaksantin, ki še povečuje blagodejne učinke omega-3. Vsebuje tudi fosfolipide snovi, ki jih potrebuje vsaka celica za svoje fiziološko delovanje. Še ena prednost je: maščobne kisline iz krilovega olja so, v nasprotju s tistimi iz ribjega olja, vezane na fosfolipide in ne na trigliceride. To jim omogoča hitrejše vsrkavanje iz črevesja in hitrejše presnavljanje v celicah. Nekatere raziskave o vplivu krilovega olja na zdravje ljudi, narejene v zadnjem desetletju, so pokazale klinično pomembno znižanje ravni »škodljivega« holesterola LDL in trigliceridov v 44 krvi ob hkratnem zvišanju ravni »koristnega« holesterola HDL. Izsledki drugih raziskav so pokazali koristen učinek zniževanja ravni sladkorja v krvi pri sladkornih bolnikih. Najboljši s kliničnimi raziskavami dokazani izsledki so bili doseženi pri kroničnih vnetnih boleznih, kot je revmatoidni artritis. Pomembno zmanjšanje vnetnih sprememb in klinično izboljšanje sta bila doseženi v kratkem času: od 7 do 14 dni. Enako dobri učinki so bili doseženi pri odpravljanju težav bolnic s predmenstrualnim sindromom. Pri uporabi krilovega olja v priporočljivih odmerkih ni dokazanih nobenih znanih stranskih učinkov in interakcij z zdravili ali z drugimi prehranskimi dopolnili. Oljni izvleček zelenouste školjke je zelo bogat vir različnih maščobnih kislin omega-3 in drugih maščobnih skupin. Zanj je značilno zlasti protivnetno delovanje, ki je dokazano s kliničnimi raziskavami. Nekatere primerjalne klinične raziskave so pokazale, da je naravna mešanica morskih lipidov v izvlečku novozelandske zelenouste školjke dvakrat bolj učinkovita, kot sta znana antirevmatika indometacin in ibuprofen, brez kakršnih koli neželenih stranski učinkov, ki se lahko pojavijo pri uporabi teh dveh zdravil. Blagodejni učinki izvlečka zelenouste školjke se lahko kažejo pri preprečevanju in odpravljanju težav pri številnih kroničnih vnetnih in degenerativnih boleznih: pri preprečevanju in zdravljenju degenerativnih in vnetnih revmatskih obolenj sklepov; pri preprečevanju in zdravljenju bronhialne astme – pri astmatičnih bolnikih lahko za polovico zmanjša potrebo po zdravilih; ima boljše protivnetno delovanje kot nekatera zdravila (na primer zaviralci levkotrijenov); pri športnikih povečuje pljučno kapaciteto, ker preprečuje bronhospazem in vpliva na hitrejše okrevanje po napornih treningih. S PRAVIMI PRIPOMOČKI LAŽJE SPREJMEMO INKONTINENCO 20. stoletje nam je prineslo veliko sprememb, tudi spremembo starostne piramide. Visoka stopnja rodnosti in umrljivosti sta se stabilizirali, dvignila se je povprečna življenjska doba, prebivalstvo se stara. V 21. stoletju imamo v Evropi 20 % prebivalstva, starejšega od 60 let. Slovenija je v evropskem povprečju. Staranje nam prinaša nekatere tegobe, tudi inkontinenco. Vendar življenje gre naprej … tudi z oslabljenim mehurjem. Človek, ki ga prizadane inkontinenca, lahko popolnoma normalno živi naprej ali pa mu stanje povzroči veliko socialno izolacijo. Na življenje z oslabljenim mehurjem vpliva veliko dejavnikov, med katerimi je izredno pomembna izbira pripomočka. Ta izbira temelji na znanju, možnostih, ki jih ljudje imajo znotraj zdravstvenega zavarovanja, in od ponudbe na tržišču. Težave z uhajanjem urina so posledica različnih dejavnikov, najpogosteje so simptom bolezni in zelo malokrat samostojna bolezen. Ločimo več vrst inkontinence. Stresna inkontinenca prizadane večinoma ženske, tudi mlajše, in je posledica oslabelosti mišic medeničnega dna. Mišice oslabijo zaradi težkih porodov, prevelike telesne teže, napornega fizičnega dela. Stresno inkontinenco lahko uspešno blažimo ali celo odpravimo z vajami za utrjevanje mišic medeničnega dna (vaje po Keglu), znižanjem telesne teže in zdravo prehrano. Urgentna inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina, ki se pojavi po predhodni močni želji po uriniranju. Človeka pogosto tišči na vodo ob poslušanju iztekajoče vode in pri delu z mrzlo vodo. Urin običajno uide, preden oseba pride do stanišča. Vzrok je povečana aktivnost sečnega mehurja. Pogosteje se pojavlja pri starejših osebah obeh spolov in narašča s starostjo. Bolj so ogroženi ljudje s prizadetim živčevjem, sladkorno boleznijo, preveliko telesno težo. Tudi to vrsto inkontinence lahko blažimo z vajami po Keglu. Poznamo tudi druge vrste inkontinence in so posledica operacij, bolezni ali poškodb. Pripomočki pri začetnih težavah, kjer uide nekaj kapljic urina, se imenujejo predloge za inkontinenco in so različnih velikosti. Pomembna je izbira prave velikosti. Pomagamo si lahko z vzorci, ki so na voljo v vsaki lekarni, in na ta način sami najdemo ustrezno veliko predlogo. Uporaba prevelikih predlog povzroča neudobje in psihično stisko, premajhne predloge pa ne opravijo svoje funkcije tako, kot bi jo lahko ustrezno velike. Pomembno je, da predlog za inkontiennco ne zamenjujemo za higienske vložke. Higienski vložek ni predloga za inkontinenco. Te so narejene posebej za reševanje težav, povezanih z uhajanjem urina, saj je njihova sestava prilagojena edinstvenim lastnostim urina – koža ostane suha, zaščitena pred razdraženostjo in okužbami, poseben sistem v teh predlogah pa preprečuje razvoj in širjenje neprijetnih vonjav. To omogoča varnost in udobje. Kadar pa so težave večje, torej uhaja več urina in /ali uhaja ves čas, je potrebno poseči po drugih pripomočkih. Izbiramo med slipi za odrasle, hlačkami za enkratno uporabo in flexom. Hlačke za enkratno uporabo so zelo dobra rešitev. Poleg vseh prednosti, navedenih pri predlogah za inkontinenco, se oblečejo in slečejo kot običajno spodnje perilo in uporabniku omogočajo, da gre ob potrebi na stranišče in del potrebe opravi na stranišču. Na ta način hlačke za enkratno uporabo povečajo samozavest in občutek lastne vrednosti uporabnika, skrbnikom osebe z inkontinenco olajšajo delo, zmanjšajo se stroški za pripomočke, ker je poraba izdelkov 46 Tosama skrbi za vaše zdravje! Pijte zadostne količine vode. Zaužitje premajhnih količin tekočine povzroči dehidracijo, preveč koncentriran urin in večjo verjetnost za infekcije urinskega trakta, ki lahko pripelje do inkontinence. Zmotno je prepričanje, da bo uhajanje urina izginilo ob pitju manj tekočine. manjša, okolje pa je manj obremenjeno z odpadki. Zdi se, da so hlačke za enkratno uporabo izdelek, pri katerem pridobimo vsi. Inkontinenca ni več tabu, je pa težava, s katero se sooča veliko ljudi. Zahteva veliko osebne discipline, poznavanja problema ter poznavanja metod in pripomočkov za lajšanje težav ... in bolj moramo verjeti, da svoje življenje lahko krojimo sami. Brezskrbna vsak dan! Danes je tempo življenja bistveno spremenjen. Že samo delovno mesto, dogajanja v družbi ter različna nasilja v družinah lahko prinesejo s seboj različne čustvene pritiske in s tem stres, kar vpliva tudi na pojav različnih bolezni. Dejstva o stresni inkontinenci Nekontrolirano in nenamerno uhajanje urina, ki se pojavi ob pritisku na oslabljeno mišico zapiralko in mišico medeničnega dna, je lahko posledica stresnih situacij. Pri enem odvajanju urina je normalna količina že 300 ml. Človek spozna, da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu preko celega dne ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu urin uhaja ob naporu, pri živčnosti, kašljanju, kihanju, hoji po stopnicah ali hribu, celo pri delu s tekočo vodo. Statistični podatki o številu inkontinentnih ljudi so zelo različni, saj je tovrstna težava v družbi še vedno tabu tema, povezana s sramom in strahom pred neprijetnim vonjem. Inkontinentnih je desetina ljudi, po nekaterih podatkih 25 % ljudi, starejših od 35 let. Težave z urinsko kontinenco pa so 2 x bolj prisotne pri ženskah. Dve tretjini ljudi nikoli ne diskutira o tovrstnih problemih z zdravnikom. Zavedajmo se, da za urinsko inkontinenco ne obolevajo le stari ljudje. Med bolnicami so mlade mamice po težkih porodih, nosečnice. Ugotovljeno je, da se največkrat težave res začnejo v obdobju menopavze in to pogosteje pri ženskah z več otroki, pri nedejavnih ženskah ter pri ženskah, ki opravljajo težko fizično delo. Kvaliteta življenja Bolezensko stanje močno vpliva na kvaliteto življenja posameznika, tako na fizično, psihično, socialno, seksualno kot tudi ekonomsko stanje. Za zmanjšanje težav je potrebno dobro razumevanje povzročiteljev stresne urinske inkontinence, predvsem pa razumevanje pomena izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje), trening sečnega mehurja in pomena zadostnega pitja tekočine (vode). Pri ženskah je stresna urinska inkontinenca najpogostejša oblika inkontinence zaradi sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu, v menopavzi zaradi hormonskih sprememb in po ginekoloških operacijah. Riziki za to obolenje so tudi prvi porod v starosti nad 30 let, povečana teža, neaktivnost, depresija, diabetes, kajenje in infekcije urinskega trakta. Pripomočki za večjo brezskrbnost Bolniki stresno urinsko inkontinenco obvladujejo z nošenjem vložkov za lahko inkontinenco. Pomembno je, da izberete vložke, ki zagotavljajo udobje, varnost in diskretnost. Pozanimajte se, da vložki za urinsko inkontinenco prepuščajo zrak, preprečujejo rast bakterij in s tem neprijetne vonjave, imajo dobro vpojnost in so neprepustni za tekočino. Naj imajo tudi lepilni trak za pritrditev vložka na perilo ter elastično peno ob straneh vložka, ki dodatno zagotavlja varnost. Poleg vsega naj bodo dovolj tanki in mehki za kar največ udobja in diskretnosti, kar vam bo dalo samozavest pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri aktivnostih. 48 Ariana Vetrovec NAJ VAM HORMONI NE POKVARIJO ŽIVLJENJA, Z NJIMI ZAŽIVITE NA NOVO Kdo si ne želi starih let preživeti aktivno, z bistrim umom, poln energije, brez težav srca, osteoporoze, Alzheimerjeve, z dobrim spominom in nenazadnje s polnim libidom. Zakaj bi bili na stara leta breme družbi, če pa so se časi tako zelo spremenili, da lahko vse to preprečimo, če poskrbimo in organizem zaščitimo pred prezgodnjim propadanjem z uravnoteženimi hormoni. In to ni reklama, to je „antiaging“ medicina, ki se ukvarja z zdravim staranjem in nas uči, kako moramo za to poskrbeti sami, da je to naša dolžnost. O tem bo predavala Sanja Toljan, doktorica medicine, ki dela specializacijo iz antiaginga (kar pomeni, da ob pravilni prehrani, z uravnoteženimi hormoni in ob premagovanju stresa ne samo podaljšujemo življenjsko dobo, temveč živimo zdravo, izpopolnjeno starost) pri svetovno znanem strokovnjaku za hormonsko ravnotežje, dr. Thierryu Hertoghu v Bruslju, in vodi kliniko Orlando v Zagrebu. Slišalo se bo kot čudež in v resnici to tudi je! Staramo se, ker je nivo hormonov nizek; hormoni se ne znižujejo zato, ker se staramo. Hormonsko neravnovesje je danes problem, s katerim se spopadajo mladi in stari. Narušeno je zaradi stresnega življenja, nepravilne prehrane (predvsem preveč zaužitega sladkorja, mlečnih in mesnih izdelkov, ki vsebujejo hormone) in onesnaženja. Že pri tridesetih imajo ženske in moški zaradi stresa nekaterih hormonov premalo za normalno delovanje življenjskih funkcij. Ker hormoni dobesedno kontrolirajo pravilno delovanje vsake celice, so še kako pomembni tako za mentalno, emocionalno in fizično zdravje. Z njihovim neravnovesjem danes povezujejo bolezni, kot so diabetes, preobilnost – debelost, migrene, bolezni srca in ožilja, vsaj osem vrst rakavih obolenj, osteoporozo, utrujenost, globoke depresije in celo nekontrolirano jezo, Hormonsko neravnovesje se je zdravilo s sintetično hormonsko terapijo, ki je po mnogih raziskavah naredila ogromno škode in se na koncu izkazala za neučinkovito. V primeru zdravila Premarin in Provera (sintetični estrogen) so raziskave celo pokazale na preštevilno obolelost žensk za rakom dojk. Zaradi tega je nadomestna hormonska terapija postala nezaupanja vredna in ginekologi so ženskam v menopavzi svetovali le še gibanje, zdravo hrano in nič več hormonov. To pa za organizem pomeni počasno smrt. Niso problem samo navali vročine, slaba volja in rahel spanec. Naše telo zaradi tega propada in na nas je ali mu bomo pri tem pomagali, ker mislimo, da je to pač naraven proces staranja ali pa se bomo postarali zdravi! To miselnost je težko osvojiti, saj je v nas zakoreninjena že stoletja. Zakaj si starejši vedno voščijo: „Pa veliko zdravja vam želim.“ Če bomo dovolj pozorni na vse vidike našega zdravja, tudi hormonski del, si bodo dedki in babice brez skrbi lahko voščili: Veliko ljubezni! Revolucijo ali celo pravi čudež nam zato na tem področju predstavljajo BIOIDENTIČNI HORMONI, narejeni iz naravnih substanc in po sestavi popolnoma enaki našim hormonom. Še več, farmacevti vam jih po navodilih zdravnika zmešajo v natančno takšnih odmerkih, kot jih naše telo potrebuje. Bistvenega pomena pri tem je, da vaš zdravnik primerno oceni vašo hormonsko sliko. To pa pomeni, da nam vrnejo hormone na raven, ki je normalna za človeka v polnem zagonu, torej nekje okoli tridesetega leta, preden se začno izgubljati. Medtem ko vam zdravniki dopovedujejo, da je stanje vaših hormonov „normalno“ in da ni z vami prav nič narobe, je v resnici to stanje le primerno ZA VAŠO STAROST! Za zdravo staranje pa potrebujemo optimalno delovanje hormonov prav tako kot zdravo kri, kateri ne manjka ne železa ne kalcija … 49 Zakaj so ženske v času menopavze tako sitne, jokave, brez energije, brez libida in zakaj se redijo že praktično od zraka, njihov obroč okoli trebuha pa raste, čeprav so z jedilnika črtale najprej sladkarije, potem kruh, pa špagete, krompir, alkohol in celo sadje, ki vsebuje preveč sladkorja? Prvi krivec zato je ESTROGEN. Ženski hormon, ki se po prenehanju mesečnih ciklusov začne tvoriti v maščobnih celicah, ki rastejo in se napihujejo, da bi bilo estrogena več. Najhujše povzroči pomanjkanje progesterona, ki je kot protiutež negativnemu delovanju estrogena. IMENUJEJO GA TUDI HORMON DOBREGA POČUTJA. Je naravni antidepresiv in iz jeznega nergača čez naredi veselega, zmanjšuje raven insulina in pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov. Predvsem pa organizem ščiti pred razvojem rakavih celic. Medtem ko organizem tako pri moških kot pri ženskah nikoli ne neha proizvajati estrogena, se progesteron niža že pri tridesetih letih in ga v menopavzi praktično ne proizvajamo več. Zelo pomembno je tudi pravilno delovanje žleze ščitnice. Slabo delovanje je povezano s presnavljanjem ogljikovih hidratov in tu je še en razlog da se redimo že, če pogledamo košček kruha. Velja pa si zapomniti, da vam bo večina zdravnikov po pregledu krvi ugotovila stanje v mejah normale, kar pa za zdravnike, ki se ukvarjajo z bioidentičnimi hormoni ali so poučeni o novejših raziskavah s področja staranja, ne velja! Samo bioidentični hormoni so tisti, ki vam bodo pri teh težavah pomagali. Pa še ena prednost je. Večinoma jih uporabljamo v obliki mazila, kar pomeni neinvazni način za ledvica in direktni prehod v kri skozi kožo. Naj vam naštejemo le nekaj tipičnih sprememb v počutju, zaradi katerih se splača stopiti do zdravnika (vendar samo takega, ki se ukvarja z bioidentičnimi hormoni in nikakor ne sintetičnimi), ki vam bo pravilno prebral hormonsko sliko in predpisal pomanjkljive hormone, da bo organizem zaživel nanovo: • utrujenost po kosilu, tipično zehanje med vožnjo v popoldanskih urah • nagle spremembe razpoloženja • postporodna depresija • depresija • pomanjkanje libida • suha, boleča nožnica • trde prsi • migrene • hiperaktivnost (tudi pri otrocih) • slab spomin • vnetja • oslabljene mišice tudi, če trenirate • • • • • • • • • debelost (obroč okoli trebuha) slaba koža (presuha ali aknasta) astma visok holesterol izčrpanost slaba koncentracija jeza, jok osteoporoza težave s prostato Če boste naredili prvi korak in si poiskali pravega zdravnika in uravnovesili hormone, je drugi zagotovo joga za učvrstitev obraza. Zadnjih petnajst minut predavanja in vsak dan na odprtem odru bo z vami „potelovadila“ Savina A. Ritter, ki pravi: »Znake staranja in gravitacije lahko izbrišemo in preprečimo na popolnoma naraven in zabaven način. Hkrati aktiviramo endokrini sistem in revitaliziramo notranje organe. Niti malo ni nujno, da svoja leta kdajkoli pokažemo na obrazu.« 50 PARK PONUDBE KNJIG IN DRUGIH TISKANIH TER ELEKTRONSKIH EDICIJ Dokazano je, da branje pomaga pri razgibavanju sivih celic in bogatenju besednega zaklada. Zato smo pripravili Park ponudbe knjig in drugih tiskanih ter elektronskih edicij, kjer boste lahko prelistali knjige in revije namenjene majhnim in velikim, pobrskali pa boste lahko tudi po spletnih straneh namenjenih starejšim. Sprehodite skozi park, v katerem se bodo predstavili naslednji razstavljavci: • • • • • • • Bistra d.o.o., Revija Vzajemna Emilija Pavlič s.p. Mladinska knjiga Založba d.d. Morfem založništvo d.o.o. Društvo Ognjič - Skupaj za zdravje človeka in narave Zavod Vzajemnost Izvirna slovenska slikanica 2010 (razstava) REVIJA VZAJEMNA, REVIJA ZA ZRELA LETA Revija Vzajemna, ki jo izdaja podjetje Bistra, d.o.o., je namenjena srednji generaciji in generaciji zrelih let. Izhaja že vrsto let in je eden najcenejših mesečnikov pri nas. S svojimi prispevki je prvovrsten izdelek pri informiranju in osveščanju starejših ter kot taka poskrbi zanje na mnogih področjih. Začeli smo z nekaj tisoč bralci, danes jih imamo že več kot 100.000. Število bralcev iz dneva v dan narašča in naša družina se tako pridno veča, kar kažejo tudi nacionalne raziskave branosti. Kot eden najcenejših mesečnikov v Sloveniji se lahko pohvalimo z izredno kakovostjo, raznovrstnostjo vsebine, ažurnostjo in posluhom do bralcev. V Vzajemni vemo, kaj pomenijo bralci, in za nas so ti na prvem mestu! Resda naša revija ne izstopa v medijih, saj je ni v prosti prodaji in je namenjena le naročnikom. Vzajemna je izjemna Vsak naročnik postane tudi član Kluba Vzajemna, v katerem so združena številna podjetja, ki ponujajo članom blago in storitve pod ugodnejšimi pogoji oziroma s popustom. Tako lahko samo pri nas naročite mobilni telefon podjetja Mobitel na štiri obroke, starejši od 60 let pa lahko brezplačno dobite izkaznico K-13a, s katero na Slovenskih železnicah uveljavljate 30-odstotni popust na večini vlakov. Cena izvoda je 1,90 evra, za polletno naročnino šestih številk pa boste odšteli samo 11,40 evra (DDV je vključen v ceno) in tako vsak mesec na 96 straneh prebrali veliko zanimivega. Naročniki dobijo tudi poletno in novoletno prilogo z ugankami, križankami in ustvarjalnimi vsebinami. To je zagotovo primerno razvedrilo za poletne in praznične decembrske dni. Gotovo se boste razveselili tudi brezplačnega setvenega koledarja in žepnega koledarčka, ki sta vsako leto priložena 51 decembrski številki. Naročniki radi pohvalijo našo revijo, zelo pa smo veseli, ko izvemo, da jo preberejo tudi preostali, predvsem mlajši člani družine naših naročnikov, ki jih je med nami vedno več in jim je naša vsebina prav tako všeč. Zdaj pa si na kratko oglejmo še nekatere rubrike. Sprehod skozi rubrike Od nastanka koledarja, ledenikov, praznovanj po svetu, edinstvenih stavb, življenja naših prednikov pa vse do najbolj zanimivih podrobnosti o različnih tematikah – vsak mesec po najboljših močeh in željah izbiramo zanimive Teme meseca. Nič nam ne uide in radi predstavimo našim bralcem zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti, narave in družbe. Strokovni članki nas pogosto odvračajo od branja, debele knjige pa so dolgočasne, zato je nekaj strani o temah, o katerih ste vedno želeli izvedeti kaj več, kot nalašč, da vam potešijo radovednost. In vse to združeno v nekaj straneh z jedrnato razlago. Pravijo, da zdravnik zdravi, a narava pozdravi! Zdravje in življenje sta največ, kar imamo, zato v Vzajemni namenjamo temu veliko pozornosti. Pišemo ne samo o skrbi za boljše zdravje, ampak tudi o varovanju zdravja in gibanju, o slovenskih zdraviliščih in še in še. Če sta vam všeč telovadba in sproščanje, potem je Vzajemna prava, da se skupaj z njo začnete gibati. Nasveti naših športnih strokovnjakov vam bodo pomagali, da bo vaš vsakdan manj boleč in bolj zdrav. Pri Vzajemni se ne pehamo za intervjuji znanih Slovencev, ki so jih polni vsi mediji in se zato ponavljajo. Ne, mi predstavljamo ljudi iz našega vsakdana. Vaše sosede, znance, prijatelje ali sorodnike. Presenečeni boste, kako zanimivo živijo in kaj vse si želijo deliti z nami oziroma z vami. Tudi sodobnim usmeritvam v reviji se ne moremo v celoti odreči, zato se posvečamo tudi modi, glasbi, umetnosti in kulturi, vsak mesec pa polepšamo tudi eno ali enega izmed naših bralcev. Kako pomembno je biti v teh kriznih časih dober finančnik in ozaveščen potroBere nas Polletna Poletna šnik, se zavedamo tudi mi, zato namenjaveË kot naroËnina in novoletna mo nekaj strani finančnim problemom in (6 številk) samo priloga 110.000 11,40 evra socialnemu varstvu. Morda vas bo nekaj ! bralcev nasvetov finančnega strokovnjaka potolažilo in pripravilo na ustrezne rešitve. MeseËnik Vsak mesec Nazaj v preteklost pokukamo v rubrikah za samo 96 strani Setveni 1,90 evra Spomin še živi, kjer objavljamo stare fokoledar za celo leto tografije, ki nam jih pošljejo naši bralci, tu pa so še Etnološka popotovanja, Muzeji ter Stari izdelki. V kotičku o vrtu boste vsak mesec našli Vzajemna je izjemna! nasvete naših strokovnjakov za opravila JULIJ/AVGUST 2006 • πt. 7/8 • πt. 3 2003 APRIL 2000 • πt. 4 Izdajatelj: Bistra d.o.o, Parmova 41, 1000 Ljubljana, tel.: 01/436-13-62, [email protected], www.vzaj emna.eu MAREC 52 na vrtu; o dogodkih, ki so se dogajali na različnih koncih sveta, pa lahko na kratko preberete v rubriki Svet v minulem mesecu. Da Slovenija ni tako majhna, ugotavljamo vsak mesec v rubriki Kam na izlet? Skočimo pa tudi »čez lužo« do sosednjih držav v rubrikah Zanimivi kraji in Popotniške zgodbe. Kjer je dobra družba, tam se dobro je, pravijo in zato v rubriki Iz domač'ga lonca dajemo nasvete za dobre in poceni domače jedi ter recepte za nekoliko bolj drzne gurmane. Bralci so gotovo najbolj veseli rubrik Družbena dejavnost, v kateri objavljamo njihove prispevke, in Turistične zanimivosti, kjer pišemo o dogodkih iz njihovih krajev. Seveda ne gre brez urjenja možganov. Ponujamo veliko humorja, križank, horoskop, male oglase, vedeževanje, nasvete za ročna dela in še in še. Za vsakogar torej nekaj in ni vrag, da tudi vi ne boste v Vzajemni našli nekaj posebnega zase. Torej dobrodošli med nami! Program na festivalu Tudi letos na naši stojnici ne bo dolgčas. Obiskal nas bo vedeževalec Valter Aleks, ki vam bo z veseljem svetoval in vas prijazno usmeril v prihodnost. Manjkale ne bodo niti majhne sladkosti za velike sladokusce in velika nagradna igra z izjemnimi nagradami. Pridite torej na festival in nas obiščite v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Sabina Kečanovič VZAJEMNOST – REVIJA ZA UPOKOJENCE Z DOLGO TRADICIJO Revijo Vzajemnost so rade brale že naše mame in očetje, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1974. Svojim zvestim bralcem vsak mesec prinaša veliko zanimivega in koristnega branja. Kot vemo so celovite informacije, ki niso izkrivljene, v življenju zelo pomembne. Vzajemnost, ki sta jo ustanovila Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, vseskozi verodostojno piše o pokojninah in drugih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter raznovrstnih socialnih pravicah. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvečati še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato so v njej vsak mesec tudi predlogi za prijetne izlete ali (in) počitnice po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev za ročna dela in nagradnih iger. Vse to namreč prispeva k dobremu razpoloženju, ki je vir zdravja in je v zrelih letih še toliko bolj pomembno. Naše geslo je »Vzajemnost daje več«. Zato imajo naši naročniki tudi brezplačno osebno svetovanje o pokojninskih, delovno-pravnih, premoženjsko-pravnih vprašanjih ter vprašanjih s področja socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in nasvete pri reševanju osebnih stisk in odnosov. Naročniki so tudi člani kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavijo različne popuste pri okrog 130 ponudnikih storitev in izdelkov (zdravilišča, hotel Delfin, turistične organizacije, frizerji, trgovine). Več o nas lahko preberete na naši spletni strani www.vzajemnost.si. Veselimo se srečanja z vami na naši stojnici in vas vabimo tudi na novinarsko delavnico, ki bo v sklopu festivalskih prireditev. 53 PARK VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA Vsi, ki se strinjate, da se učni proces nikoli ne zaključi, in bi si radi razširili obzorje, ste vabljeni na sprehod skozi Park vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Tu boste našli veliko idej kako preživeti svoj prosti čas ustvarjalno in se ob enem naučili nekaj novega. • • • • • • Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje Mestna občina Ljubljana Biotehniški center Naklo Amt der Karntner Landesregierung Občina Domžale Verba jezikovna šola PARK BANČNIH IN ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV V Parku bančnih in zavarovalniških storitev boste dobili odgovore na vsa vprašanja, ki se vam porajajo ob misli na vaše premoženje. Kako poskrbeti za svoje prihranke in kako najbolje zavarovati svoje zdravje in premoženje, vam bodo svetovali strokovnjaki iz naštetih podjetij: • • • • • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica v.d.z. Poštna banka Slovenije Grawe zavarovalnica d.d. Pošta Slovenije d.o.o. Zavarovalnica Triglav d.d. ZAVAROVALNICA TRIGLAV POVEZUJE GENERACIJE Zavarovalnica Triglav že dolgo ni več le največja slovenska zavarovalnica. Ena vodilnih zavarovalno-finančnih skupin v regiji jugovzhodne Evrope in prvi igralec na zahodnem Balkanu je takorekoč Evropa v malem. Skupina Triglav kot stabilna in močna mednarodna družba posluje v osmih evropskih državah in na devetih trgih. Govorijo različne jezike, a vsi razumejo, kaj pomeni biti nosilni steber razvoja storitev in prepoznavna blagovna znamka, ki simbolizira kakovost, stabilnost in vzbuja zaupanje. Zavarovalnica Triglav je že dolgo gonilna sila oblikovanja potreb ljudi in zadovoljevanja zahtev trga. Varnost za njih ne pomeni le besed na papirju. Varnost je trajna vrednota in vsakdanja potreba, za katero si prizadevajo že 110 let. Varnost kot neprecenljiva vrednost za prihodnost. Z izkušnjami, ki jim pomagajo obvladovati še tako velika presenečanja, in znanjem, s katerim rešujejo še tako zapletene situacije, z optimizmom zrejo naprej. Njihova glavna moč je v izredni kakovosti, odlični zastopniški mreži, dobrih poprodajnih aktivnostih, prva odlika pa učinkovito in hitro reševanje škod. Zavarovalnica Triglav ima predstavnika v skoraj vsakem slovenskem kraju in s skrbno razvito poslovno mrežo zagotavlja dostopnost svojih storitev. Zavarovalnica 55 sledi sodobnim trendom in zavarovancem ponuja prijazne in koristne storitve. To je pot, ki vodi k dolgoročni stabilnosti družbe. Očitno je prava, saj je ravno Triglav tista zavarovalnica, ki ji potrošniki najbolj zaupate. Zaupanje zavarovancev, da bo ravno Zavarovalnica Triglav najbolje poskrbela za njihovo finančno varnost ter prihodnost njihovih najbližjih, upravičujejo iz dneva v dan. Še posebej takrat, ko je najtežje. Dobra zavarovalnica se namreč izkaže ravno v trenutkih stiske. Neurja, burja, toče in ujme – tudi ob teh dogodkih vam Triglav stoji ob strani, hkrati pa take nesreče opozarjajo, da morate tudi sami poskrbeti za osebno varnost in varnost vašega premoženja. Širok spekter zavarovanj Zavarovalnice Triglav in njihovo dobro poznavanje vam lahko bistveno omilijo posledice takih dogodkov. Njihova celovita ponudba zavarovanj, ki zajema premoženjska in življenjska zavarovanja, pa tudi asistenčna, zdravstvena in pokojninska zavarovanja, je namenjena vsem generacijam – od najmlajših do najstarejših, ki se še posebej zavedajo, da je varnost ena najpomembnejših vrednot. Spomnili bi vas radi samo na Fleks za odrasle, ki zagotavlja večjo varnost v jeseni življenja. Združuje investiranje v sklade, življenjsko zavarovanje in dodatno nezgodno zavarovanje. Velika prednost je tudi, da se sami odločite, kdaj boste izstopili iz zavarovanja. To zavarovanje je oblikovano posebej za odrasle, starejše od 50 let. Potem, ko ste se odločili, koliko evrov na mesec lahko namenite za zavarovanje, bo sklenitev zavarovanja zelo enostavna. Pokličete na brezplačno številko 080 555 555 in obiskal vas bo Triglavov zavarovalni zastopnik. Že za 25 evrov na mesec boste lahko sklenili obročno varčevanje, brez ugotavljanja zdravstvenega stanja. Tudi v tem življenjskem obdobju lahko poskrbite za večjo kakovost vašega življenja. Zavarovalnica Triglav še naprej ostaja zvesta tradicionalnim vrednotam, kot so zadovoljstvo strank, zaposlenih in lastnikov. Zavarovanje premoženja, zdravja, življenja in naložb jim zato zaupa največ zadovoljnih strank. Predani strokovnosti, varnosti in družbeni odgovornosti ohranjajo mesto največje slovenske zavarovalnice, ki je sinonim za zaupanje. Na družbo z več kot stoletno tradicijo in armado zvestih navijačev se lahko zanesete. Poskrbeli bodo za uresničitev vaših načrtov in vizije. Zavarovalništvo je ena od razvijajočih se in rastočih gospodarskih panog. Globalna finančna kriza je sicer zaradi vpetosti v mednarodno okolje globoko prizadela tudi Slovenijo. A posledice sprememb na kapitalskih trgih in številne škode zaradi vremenskih ujm so le še okrepile potrebo po varnosti. Zavarovalna dejavnost tako ostaja nenadomestljiv mehanizem za zagotavljanje različnih prvin varnosti posameznika v sodobni družbi. Še posebej ko gre za zdravje, premoženje in druge vrednote, za katere je danes človek pripravljen prispevati več kot v preteklosti. Zavarovalnica Triglav povsod, kjer je prisotna, vlaga v okolje in ustvarja lepšo in varnejšo prihodnost. Družbeno odgovornost razumejo kot osnovo trajnostnega razvoja. Njihovo sodelovanje s širšim družbenim okoljem temelji na hitrem prepoznavanju potreb okolja, na katere se odzivajo s finančno podporo projektom z različnih področij, in dolgoročnosti partnerstev, kar zagotavlja napredek podpiranih področij. Z odgovornim odnosom do družbenega in naravnega okolja Zavarovalnica Triglav posluje z mislijo na prihodnost. 56 OBLIKE VARČEVANJA V BANKAH Banke ponujajo široko paleto varčevalnih produktov. Najpogostejše so: Posestvo Pule Drečji vrh 16 • SI-8231 Trebelno • Slovenija +386 7 34 99 700 • +386 51 373 662 [email protected] Vezane vloge Vezane vloge so namenjene tistim, ki že imajo nekaj prihranjenega denarja, pa ga trenutno ne potrebujejo. Prednosti: • obrestne mere za vezane vloge so bistveno višje od obrestnih mer za sredstva na vpoglednih računih, • obrestne mere naraščajo z dolžino varčevanja in višino vezanega zneska, • dolžino vezave izberete sami: mesec, več mesecev, leto, več let, lahko pa tudi točno do določenega datuma, Untitled-16 • vezavo lahko v večini bank avtomatsko podaljšujete, • pri dolgoročnih vezavah lahko izberete možnost mesečnega izplačila obresti. www.pule.si 1 18.8.2010 8:55:2 57 Varčevalne knjižice Banke ponujajo dve vrsti varčevalnih knjižic. Pri prvi vrsti, ki je pogostejša, morajo vaša sredstva določen čas (najpogosteje je to 15 dni) odležati v banki, potem pa lahko z njimi prosto razpolagate. Pri drugi vrsti pa vaša sredstva poljubno dolgo ležijo v banki, vsak dvig denarja pa morate glede na določen odpovedni rok (npr. 31 dni) vnaprej napovedati. Varčevalne knjižice so namenjene predvsem varčevanju manjših zneskov, ki pomenijo nekakšno rezervo za nepredvidene izdatke. Prednosti: • s sredstvi lahko po določenem času prosto razpolagate, • prihranki niso vezani, obrestujejo pa se višje kot sredstva na vpoglednih računih ali knjižicah, • omogočeno je postopno varčevanje manjših zneskov, pologi niso niti časovno niti zneskovno omejeni, • možna so trajna pooblastila z osebnega računa. Postopna varčevanja Banke ponujajo celo vrsto postopnih varčevanj, ki jih zelo različno poimenujejo: postopno varčevanje, modro varčevanje, varčevanje plus, namensko varčevanje ... Namenjena so vsem, ki bi postopoma radi privarčevali večji znesek. Prednosti: • znesek mesečnih pologov lahko prilagodite svojim zmožnostim – najmanjši možni mesečni polog običajno znaša 20 evrov, navzgor zneski niso omejeni, • dolžino varčevanja lahko prilagodite cilju; najkrajši možni čas varčevanja je že od treh mesecev naprej, pa vse do 20 let in več, • na varčevalni račun je pri večini bank možno kadar koli položiti več od pogodbeno dogovorjenega zneska, • obrestna mera za privarčevana sredstva je običajno ugodnejša, kot če bi vezali vsak znesek posebej, poleg tega vam tudi ni potrebno sklepati novih in novih pogodb. Posebna oblika postopnega varčevanja je rentno varčevanje. Namenjeno je tistim ciljem, za katerih uresničitev je potrebno varčevati dalj časa, največkrat pa takim, ki predvidevajo izplačilo privarčevanih sredstev v obliki rente, npr. dodatna pokojnina ali štipendija za šolanje otrok. Dodatne prednosti: • na izbiro sta dva načina varčevanja: z mesečnimi pologi in z enkratnim pologom na začetku varčevanja, • za prejemnika privarčevanih sredstev lahko določite tudi drugo osebo: partnerja, otroke, prijatelje …, • ob koncu varčevanja vam je na voljo pestra izbira izplačil privarčevanih sredstev: enkratno izplačilo celotnega zneska, redno mesečno izplačilo rente v številu let, ki jih sami izberete, kombinacija enkratnega izplačila in rente. 58 Naj zaupanje ostane Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Z BONOM UGODNOSTI VZAJEMNE DO: SPROSTITVE ZDRAVJA VEŠČIN ZAVAROVANJA UGODNOSTI ZA ZAVAROVANCE VZAJEMNE BON ugodn osti lahko prido • v poslovaln bite: icah Vzajemne , • na spletni st rani www.vza jemna.si, • v brošuri Vz ajemnaUgodn osti • ali s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 20 60. Privoščite si malce sprostitve, naredite nekaj dobrega za vaše zdravje, pridobite nove veščine ter poskrbite za varno in brezskrbno prihodnost. Ugodnosti, ki smo jih skupaj s poslovnimi partnerji pripravili za vas si lahko ogledate na spletni strani www.vzajemna.si. Uveljavljate jih lahko z bonom ugodnosti. DODATNE INFORMACIJE poslovalnice Vzajemne www.vzajemna.si Z Vzajemno na oddih v slovenske terme. UGODNOSTI ZA ZAVAROVANCE VZAJEMNE SPROSTITEV Z Vzajemno do sprostitve. Ugodneje po sprostitev, oddih, razvajanje in dobro počutje v: TERME DOBRNA TERME KRKA TERME 3000 TERME SNOVIK TERME PTUJ WELLNESS CENTER HARMONIJA TERME ČATEŽ hotel in wellness center SAVA HOTELI BLED TERME BANOVCI TERME LENDAVA POSESTVO HERK, TERME ZREČE ZDRAVILIŠČE RADENCI WELLNESS CENTER ASPARA KOMPAS HOLIDAYS TERME MARIBOR ZDRAVJE Poskrbite za svoje zdravje. Za boljše zdravje, lepoto in počutje zavarovancev Vzajemne bodo po ugodnih cenah poskrbeli v: BK Studio, zobozdravstvo MEGA CENTER, športni center VPD, BLED, medicinski pripomočki DR. WOHLMANN, zdravstveni center MAGMA X, športni center OPTIKA ALEKSANDRA VEŠČINE Osvojite nove veščine. Pridobite nove veščine v: LINGULA, jezikovni center ŠPANIK, ORGANIZACIJA IN IZVEDBA VARNE VOŽNJE ZAVAROVANJE Varnost, brezskrbnost z Vzajemno. Do varne in brezskrbne prihodnosti z zavarovanji: VzajemnaZdravje, VzajemnaNadomestila+, dopolnilno zdravstveno zavarovanje zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil VzajemnaNezgode+, VzajemnaNadstandard, zavarovanje za nezgodno smrt in nezgodno invalidnost nadstandardno zavarovanje VzajemnaDiagnoza+, VzajemnaTujina, zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Ugodnosti, ki smo jih pripravili v sodelovanju s poslovnimi partnerji so predstavljene na spletni strani www.vzajemna.si. DODATNE INFORMACIJE poslovalnice Vzajemne www.vzajemna.si Za aktivne. Tako kot ste aktivni vi, naj bo aktiven tudi vaš denar. varčevalnimi in drugimi storitvami po ugodnejših pogojih. NLB Senior paket vam omogoča, da z NLB Srebrnim računom sami izbirate med Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico ali pokličite na 01 477 20 00. www.nlb.si NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana NLB Senior Paket PARK VARNOSTI V Parku varnosti so predstavljene storitve, rešitve in tehnologije, ki povečujejo osebno in splošno varnost v tretjem življenjskem obdobju. Letos se bo predstavilo podjetje Dolenjgrad, d. o. o. s svojimi varovanimi stanovanji. PARK KULTURE Letos bomo prvič postavili Park kulture, kjer boste našli informacije o kulturnih dogodkih in dejavnostih v vaši bližini. Z informacijami o gledališču, filmu, knjižnicah in še čem, vam bodo postregli: - Javni sklad za kulturne dejavnosti RS - Ministrstvo za kulturo RS in kulturne ustanove. ARHIVI • Arhiv Republike Slovenije • Pokrajinski arhiv Maribor • Pokrajinski arhiv Koper • Pokrajinski arhiv Nova Gorica • Zgodovinski arhiv Celje • Zgodovinski arhiv Ljubljana • Zgodovinski arhiv na Ptuju FILM • Art kino mreža Slovenije • Kino! • Kinodvor. Mestni kino. • Slovenska kinoteka • Vzgojno izobraževalni program Slon (Društvo 2 koluta) GLASBA • Društvo baletnih umetnikov Slovenije • Društvo slovenskih skladateljev • Društvo Glasbena mladina ljubljanska Etnika – Zavod za varstvo kulturne dediščine – šola ljudskega plesa • Glasbena matica Ljubljana • KUD Cortesia • SIGIC – slovenski glasbeno informacijski center • Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana • Slovenska filharmonija • Zveza Glasbene mladine Slovenije 62 JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI KULTURNI CENTRI IN UPRIZORITVENA UMETNOST • Cankarjev dom Ljubljana • Društvo ŠKUC • Flota • Gledališče Glej • Gledališče Koper /Teatro Capodistria • Lutkovno gledališče Ljubljana – Dramski oder za mlade • Mini teater • Mestno gledališče ljubljansko • Plesna izba Maribor • Plesni studio Intakt • Plesni Teater Ljubljana • Prešernovo gledališče Kranj • Rozinteater • Slovensko ljudsko gledališče Celje • Slovensko mladinsko gledališče • Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana • Slovensko narodno gledališče Maribor • Slovensko narodno gledališče Nova Gorica • Ustanova lutkovnih ustvarjalcev: • Lutkovno gledališče Ljubljana • Lutkovno gledališče Maribor • Društvo Hiša otrok in umetnosti • Društvo Koruzno zrno • Društvo lutkovnih ustvarjalcev: - Gledališče Labirint - Lutkovna skupina Uš - Barbara Bulatović - Pripovedno gledališče gospodične Bazilike • Društvo Zapik • Gledališče Glej • Gledališče iz desnega žepka • Gledališče Konj • Gledališče Lutke čez cesto • Gledališče Lutke Zajec • Gledališče Papelito • GUD Kranjski komedijanti • Krščanska kulturna zveza • KUD Teater za vse • Lutkar Cveto Sever • Lutkovno gledališče Fru-Fru • Lutkovno gledališče Kranj • Lutkovno gledališče Nebo • Lutkovno gledališče Tri • Lutkovni studio Lutkarnica • Zavod EMANAT • Zavod EN-KNAP/Center kulture Španski borci KULTURNA DEDIŠČINA • Kobilarna Lipica • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center • Park Škocjanske jame • Urbanistični inštitut Republike Slovenije • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – ZVKDS • Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije /ZAPS/ KULTURNI DOMOVI • Dom kulture Kamnik • Društvo Hiša kulture v Pivki • Festival Velenje • Figaro d.o.o. • Javni zavod Kosovelov dom Sežana • Javni zavod Kulturni center Semič • Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica • Javni zavod Linhartova dvorana Radovljica • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Javni zavod za kulturo Litija Javni zavod za kulturo Rogaška Slatina Knjižnica Velenje Kulturni center Janeza Trdine Kulturni center Primoža Trubarja Šentjernej Kulturni dom Cerknica Kulturni dom Delavski dom Zagorje ob Savi Kulturni dom Franca Bernika Domžale Kulturni dom Krško Kulturni dom Slovenj Gradec Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož Ustanova Imago Sloveniae Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje Zavod za kulturo in promocijo Lendava/ Művelődési és Promóciós Intézet Lendva Zavod za kulturo Šoštanj Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona – KULTPROTUR Zveza kulturnih Društev Grosuplje Zveza kulturnih društev Murska Sobota SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE • Arhitekturni muzej Ljubljana • Belokranjski muzej Metlika • Dolenjski muzej Novo mesto • Farmacevtsko - medicinska zbirka Bohuslava Lavičke • Galerija Božidar Jakac • Galerija-Muzej Lendava • Gorenjski muzej Kranj • Goriški muzej • Gornjesavski muzej Jesenice • Javni zavod za kulturo Litija, OE Muzej • Javni zavod Kozjanski park • Kobariški muzej • Koroška galerija likovnih umetnosti • Koroški pokrajinski muzej • Loški muzej Škofja Loka • Mednarodni grafični likovni center • Medobčinski muzej Kamnik • Muzej in galerije mesta Ljubljane • Mestni muzej Idrija • Mestni muzej Mengeš 63 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Miklova hiša – Muzej Moderna galerija Muzej krščanstva na Slovenskem Muzej narodne osvoboditve Maribor Muzej novejše zgodovine Celje Muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej premogovništva Slovenije Muzej slovenske policije Muzej športa Muzej Velenje Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva Muzej Železniki Muzeji Radovljiške občine Narodna galerija Narodni muzej Slovenije Notranjski muzej Postojna Obalne galerije Piran Pilonova galerija Ajdovščina Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Kočevje Pokrajinski muzej Koper Pokrajinski muzej Maribor Pokrajinski muzej Murska Sobota Pokrajinski muzej Ptuj Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Posavski muzej Brežice Prirodoslovni muzej Slovenije Slovenska kinoteka • • • • • • • • • • • • • • • • Slovenski etnografski muzej Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča Slovenski gledališki muzej Slovenski šolski muzej Splošna knjižnica Ljutomer- OE Muzej Tehniški muzej Slovenije Tolminski muzej Tržiški muzej Umetnostna galerija Maribor Vojaški muzej Slovenske vojske Zasavski muzej Trbovlje Zavod Celeia Celje, Center sodobnih umetnosti Zemljepisni muzej Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani Železniški muzej Slovenskih železnic ZDRUŽENJE SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC • Portal Kamra • Portal dLib.si • Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine • Založba Pivec • Založba UMKO Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije PARK KULTURE Pod okriljem Ministrstva za kulturo se bodo v PARKU KULTURE predstavile kulturne ustanove z različnih področij umetnosti, ki s svojimi programi in projekti omogočajo uveljavljanje pravice do kulture tako z vidika starejših uporabnikov kot z vidika starejših ustvarjalcev. Poudarek bo tudi na predstavitvi projektov in programov, ki spodbujajo medgeneracijsko sožitje. Še posebej bodo izpostavljeni tisti projekti in vsebine, ki lahko prispevajo k pozitivni podobi staranja v družbi. Ker pri tem seveda odigrajo pomembno vlogo tudi mediji in druge ustanove, zlasti vzgojno-izobraževalne, bomo v PARKU KULTURE poudarili pomen partnerskega sodelovanja. Kulturne ustanove z različnih področij se na primer že povezujejo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter uspešno izvajajo različne projekte vseživljenjskega učenja. 64 Razstave, predstave, koncerti, različne prireditve v splošnih knjižnicah, muzejih, galerijah in drugih kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji omogočajo vseživljenjsko učenje in prispevajo h kakovostnemu staranju. Kulturne ustanove si vsaka na svojem področju prizadevajo izoblikovati različne strategije dostopnosti do kulturne ponudbe, pri čemer je treba poudariti, da v javni interes na področju kulture spada tudi skrb za pravico do kulture ne glede na ciljno občinstvo – dostopnost kulture je treba omogočiti vsem generacijam. V zadnjem desetletju je narejen velik napredek z vidika fizične dostopnosti kulture ranljivim skupinam ter gibalno in senzorno oviranim osebam (med njimi so tudi mnogi starejši). Skladno s cilji Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 (v nadaljevanju: NPK) si prizadevamo zagotoviti tudi čim boljšo regionalno dostopnost kulture, saj se zavedamo, da si številni posamezniki iz različnih razlogov ne morejo privoščiti obiskov kulturnih dogodkov, ki potekajo zgolj v velikih mestnih središčih. Pomembno vlogo lahko tu odigrajo mreže kulturnih domov, splošnih knjižnic ter muzejev in galerij. Podobno velja za ekonomsko dostopnost kulture – kulturne ustanove ponujajo otrokom in mladim, družinam in starejšim številne ugodnosti. Ker opažamo, da je treba bolje poskrbeti za obveščenost o tej ponudbi, si prizadevamo vzpostaviti različne informacijske poti. Podatki namreč kažejo, da so številne kulturne prireditve in dogodki slabše obiskani tudi zaradi neustreznega pretoka informacij. Tako bomo v PARKU KULTURE dali poudarek tudi dostopnosti do informacij o kulturni ponudbi – tudi pri tem je pomembno medresorsko sodelovanje, zlasti na primer načrtnejše partnersko povezovanje med kulturnimi ustanovami in društvi upokojencev. Javni interes za kulturo, kot je opredeljen v NPK, temeljnem dokumentu slovenske kulturne politike, se med drugim uresničuje tudi z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in dostopnost kulturnih dobrin na vseh področjih kulture in za vse ciljne skupine – tako z generacijskega vidika kot z vidika različnih skupin. Ustvarjalnost ne pozna generacijskih meja, zato ima kultura oziroma kreativni sektor v primerjavi z drugimi resorji prednost z vidika aktivnega udejstvovanja starejših, še posebej pa upokojencev, kakor tudi z vidika medgeneracijskega povezovanja oziroma sodelovanja. Številni starejši vrhunski umetniki s svojim aktivnim delom potrjujejo vseživljenjsko dimenzijo ustvarjalnosti. Priznanja in nagrade, ki jih prejemajo, ne le za življenjsko delo na svojem področju, temveč tudi za aktualna umetniška dela, zagotovo pomembno prispevajo k pozitivni podobi staranja v družbi in so dokaz, da smo na področju kulture lahko ne le kreativni, temveč tudi uspešni skozi vse življenje. mag. Nataša Bucik V PARKU KULTURE se bodo v organizaciji Ministrstva za kulturo predstavili: JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI JSKD je bil ustanovljen leta 1996 in predstavlja celovito kulturno mrežo za podporo dejavnosti kulturnih društev in njihovih zvez v Sloveniji; s svojimi programi sega tudi v zamejstvo in mednarodni prostor. Programi in projekti JSKD, ki so različni po zvrsti in zahtevnosti, so večinoma namenjeni prostočasnim kulturnim dejavnostim. Hkrati mreža 59 območnih izpostav sklada s kulturnim posredništvom omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih središč. 65 Področja delovanja JSKD so razvijanje kvalitetnih kulturnih programov, s katerimi se ohranja dinamika razvoja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanje lastne ustvarjalnosti kulturnih društev, razvijanje inovativnosti, omogočanje kulturnega posredništva in spodbujanje kulturne raznolikosti, promocija dosežkov, pretok informacij, uveljavljanje kulturne vzgoje in izobraževanja, učinkovito sodelovanje z ustanovami in poklicnimi delavci na področju kulture, utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in mednarodno sodelovanje. Sklad organizira in posreduje kulturne prireditve, pripravlja seminarje, delavnice, tečaje, kolonije, izdaja revije in druge publikacije, sofinancira kulturne programe, strokovno in organizacijsko podpira društva in njihove zveze. JSKD ima 10 regijskih koordinacij in 59 območnih izpostav in tako je lahko vzpostavil mrežo preglednih in promocijskih prireditev na območni, regijski in državni ravni za vsa umetnostna področja, namenjena medsebojni primerjavi in vrednotenju dosežkov ter spodbujanju inovativnosti in ustvarjalnosti. Na ta način JSKD vzpostavlja minimalne programske standarde, s katerimi se izenačujejo pogoji delovanja kulturnih društev po vsej Sloveniji, saj gredo programi skozi strokovna sita, organizatorji pa so dolžni zagotoviti določeno raven prireditev. Uspešnejša društva napredujejo iz območnih na regionalne prireditve, od tam pa najboljša še na državne prireditve. Tak sistem omogoča izbor najkvalitetnejših kulturnih dosežkov, po drugi strani pa daje informacije o izobraževalnih potrebah v posameznih regijah. Zato za vse kulturne dejavnosti JSKD pripravlja tudi različne oblike izobraževanja. Na nekaterih področjih so ta še vedno edina možnost izobraževanja in izpopolnjevanja, večinoma pa dopolnjujejo obstoječe modele šolanja. Večina slovenskih kulturnih društev ima medgeneracijsko sestavo in le redke dejavnosti so namenjene pretežno mladim. Celo ena od značilnosti društev je, da jim pripadajo cele družine ali kar cela sorodstva in se v teh projektih pojavljajo pripadniki dveh ali treh generacij. Kulturno-umetniške dejavnosti (gledališče, ples, glasba, likovno ustvarjanje, literarno udejstvovanje, film in video), ki vsebujejo izrazite ustvarjalne kvalitete, so pomemben faktor osebnostnega razvoja in mentalnega zdravja v vseh starostnih obdobjih, tudi v tretjem življenjskem obdobju. Mnogi starejši delujejo tudi kot mentorji, predavatelji, režiserji tudi pri programih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poslanstvo sklada je, da v funkciji izenačevanja pogojev skladnega in enakopravnega razvoja kulturnih dejavnosti, zagotavlja dvig kakovosti življenja v celotni družbi. Programi so objavljeni na spletni strani www.jskd.si, tiskani programi pa so na voljo tudi na območnih izpostavah sklada. mag. Igor Teršar Glasbeni kot Glasba je tista umetnost, ki zmore premagovati razlike in zna ustvarjati mostove. Z njeno pomočjo zlahka doživljamo zgodbe, obiskujemo kraje in spoznavamo posebnosti. Spremlja nas v vseh obdobjih našega življenja in nam omogoča potovanja k samemu sebi. 66 Zato v okvir PARKA KULTURE slovenske glasbene ustanove polagajo tiste programe in projekte, ki širijo vedenje o glasbi, prinašajo izjemno umetniško kvaliteto in prispevajo k čimbolj tesnemu stiku izvajalcev in poslušalcev. SNG Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovenska filharmonija in Cankarjev dom v Ljubljani ... s svojimi programi predstavljajo vrhunsko in umetniško raznoliko ponudbo s področja glasbe, ki jo v Sloveniji dopolnjuje mreža kulturnih domov in nevladnih organizacij, ki s svojimi izjemno kvalitetnimi glasbenimi programi dopolnjujejo raznovrstno in bogato ponudbo glasbene umetnosti na Slovenskem. Raznotera abonmajska ponudba, festivali z vrhunskimi domačimi in tujimi izvajalci in koncertna ponudba različnih glasbenih zvrsti predstavljajo neusahljive možnosti za srečanja z glasbo. Večina ustanov ponuja generaciji starejših popuste pri nakupu vstopnic in abonmajev. V festivalsko dogajanje vključujemo tudi projekte in dejavnosti, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. V času, ko družine preživljajo skupaj premalo časa, ko se trgajo vezi in prenašanje izkušenj, so dobrodošli projekti, ki babicam in dedkom omogočajo, da svoje navdušenje nad glasbo delijo z vnuki in s pomočjo glasbe vzpostavljajo novo kvaliteto odnosov. Kaj je lepšega kot svoje vedenje ali navdušenje nad glasbeno umetnostjo deliti z vnuki? Mnoge kulturne institucije, društva in zavodi izvajajo posebej pripravljene koncertne dogodke, ki jih spremlja komentar. Babice in dedki s svojimi vnuki ste dobrodošli na simfoničnih matinejah Glasbene mladine Slovenije, na katerih boste poslušali vrhunske izvedbe del iz simfonične glasbe ter s pomočjo komentarja spoznali ozadje nastanka glasbenih del. Z mladimi boste po koncertih lahko delili svoje izkušnje in hkrati s svojim zgledom pomagali, da se bodo znali obnašati na koncertu, v operi, pri baletu ali na jazzu ... In kar je bistveno – ohranili stik in komunikacijo z njimi. Glasba je univerzalna umetnost tudi v smislu zdravja in iskanja notranjega miru, zato morda ni odveč namig, da nikoli ni prepozno za aktivno ukvarjanje z glasbo. Mnogi pevski zbori, tudi orkestri ... vabijo k sodelovanju, nekatere od njih vodijo in v njih sodelujejo upokojeni umetniki. In še – nekatere glasbene šole v okviru nadstandardnih programov ponujajo učenje instrumentov tudi starejšim. Velja poskusiti. Več informacij o glasbi in posameznih programih boste našli v PARKU KULTURE ter na spletnih straneh predstavljenih glasbenih ustanov. Informacije na enem mestu vam ponuja portal SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center – www.sigic.si, ki prinaša bogate podatkovne baze o glasbenikih, glasbenih zasedbah, glasbenih delih, glasbenih organizacijah in celotnem glasbenem področju iz Slovenije. Vsakodnevno obvešča o pomembnih glasbenih dogodkih in vabi na prireditve po vsej Sloveniji. Pomembna značilnost SIGIC je enakovredno obravnavanje vseh glasbenih zvrsti. Branka Novak Uprizoritveni kot V PARKU KULTURE bodo svojo ponudbo predstavila gledališča, lutkovna gledališča in kulturne ustanove s področja sodobnega plesa iz vse Slovenije. Vrata gledaliških ustanov so odprta v vseh večjih mestih: Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Celju, Kopru, Ptuju in Novem mestu. V institucionalno gledališko mrežo se umešča tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu. 67 Svojo vrhunsko in raznoliko umetniško ponudbo s področja uprizoritvene umetnosti bo seveda predstavil tudi Cankarjev dom v Ljubljani. Ko govorimo o umetniški ponudbi na področju uprizoritvenih umetnosti, nikakor ne smemo prezreti tako imenovanih nevladnih kulturnih organizacij, katerih kulturni programi so prepoznani kot vrhunski in so financirani iz državnega proračuna. V PARKU KULTURE se nam bodo s svojo pestro ponudbo, ki zajema tako raznolike gledališke, lutkovne, plesne dejavnosti kot tudi številne delavnice, izobraževanja in ustvarjalnice, predstavile tudi te ustanove. Osnovni cilj programske ponudbe kulturnih ustanov je oblikovati tak repertoar, ki bo privabil, zadovoljil in navdušil različne starostne skupine. Tako je večina uprizoritev, ki jih naša gledališča in ostale kulturne ustanove namenjajo ciljni publiki odraslih, primernih tako za srednje kot za starejše generacije. Seveda lahko kulturne ustanove, če se izkažejo potrebe za to, pripravijo tudi posebno ponudbo ali projekte za starejšo generacijo – tako so bili že realizirani posebni projekti na pobudo ali v sodelovanju z Združenjem društev upokojencev Slovenije, Univerzo za tretje življenjsko obdobje ... Za nekatere upokojence so v slovenskih gledališčih zanimivi abonmaji s prilagojenimi urniki predstav v zgodnejših oziroma popoldanskih urah. Poleg tega je v večini ustanov pri abonmajih že ustaljena ponudba popustov za upokojence (povprečna višina popusta je 20 %, ponekod celo 40 %). Kot poseben, ciljno usmerjen primer dobre prakse medgeneracijskega sodelovanja omenimo projekt, ki ga izvaja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Stanovska organizacija, ki združuje poklicne dramske/gledališke ustvarjalce, organizira srečanja z dramskimi igralci, umetniške večere, posreduje projekte samostojnih ustvarjalcev in zastopa interese gledališke stroke. Združenje ima v statutu med drugim opredeljeno skrb za upokojene člane, da ohranijo stik z gledališko umetnostjo, kar seveda po najboljših močeh tudi uresničujejo. V sklopu sedaj že uveljavljenega in prepoznavnega umetniškega projekta pod naslovom Mojstri umetniške besede za otroke in mladino upokojeni dramski umetniki pripovedujejo in interpretirajo pesmi slovenskih avtorjev. Gre torej za projekt, ki zagotovo predstavlja dober primer prakse sožitja generacij – skozi umetnost se tkejo vezi med obema generacijama. Upokojenim vrhunskim umetnikom omogoča, da tudi po upokojitvi ostanejo aktivni in izvajajo svoje poslanstvo – predstavitev umetniške besede, mladi pa so deležni kakovostne umetniške interpretacije in spoznavanja znamenitih Slovencev. Z vidika medgeneracijskega sožitja bo zagotovo zanimiva ponudba, ki jo bodo v PARKU KULTURE predstavile gledališke ustanove, še posebej lutkovna gledališča in plesne ustanove, namenjena otrokom in mladini, kjer so starejši dobrodošli spremljevalci otrok na prireditve, ali pa skupaj z otroki udeleženci v delavnicah, ustvarjalnicah … V PARKU KULTURE se bo predstavil tudi spletni portal uprizoritvene dejavnosti Sigledal.org, ki vsebinsko pokriva vse uprizoritvene zvrsti tako na ravni dokumentiranja in digitaliziranja kot na ravni aktualnega spremljanja dogajanja na slovenskih gledaliških odrih. Portal, katerega nosilec je zavod Novi ZATO, zainteresirani gledališki javnosti zagotavlja brezplačne in dnevno ažurirane spletno dostopne vsebine in storitve, namenjene informiranju, raziskovanju in izobraževanju na področju aktualnega dogajanja na slovenski uprizoritveni sceni, prav tako pa tudi arhiviranju, ohranjanju in zagotavljanju spletne dostopnosti do slovenske gledališke dediščine in njenih digitaliziranih artefaktov. 68 V PARKU KUTURE bodo svojo ponudbo predstavile ustanove s področja uprizoritvenih umetnosti iz vse Slovenije – od kulturnih centrov kot so Cankarjev dom, SNG Maribor …, gledališč – SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko, Prešernovega gledališča Kranj …, lutkovnih gledališč - od Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Ustanove lutkovnih ustvarjalcev … do kulturnih ustanov s področja sodobnega plesa. Filmska srečanja ob kavi za poznejša leta in medgeneracijsko sožitje Filmska umetnost je namenjena vsem generacijam, seveda tudi starejšim. Poleg programov, ki jih pripravljajo v specializiranih inštitucijah, kot sta Slovenska kinoteka in Kinodvor v Ljubljani, zagotavljajo kvalitetno filmsko ponudbo tudi raznoliki filmski festivali po Sloveniji. Od ljubljanskega LIFFe-a (www.liffe.si), ki ga pripravlja Cankarjev dom, do Animateke (www.animatekafestival.org), festivala animiranega filma, ki je eden najpomembnejših v Evropi, izolskega Kino otoka (www.isolacinema.org) in nenazadnje portoroškega Festivala slovenskega filma (www.fsf.si), kjer vam je na voljo vse, kar vidnejšega so v preteklem letu ustvarili slovenski filmski ustvarjalci. Posebej dejaven pri pripravi atraktivnih programov je ljubljanski mestni kino Kinodvor, kjer so oblikovali poseben filmski program, namenjen aktivni populaciji, ki si v poznejših letih želi v miru in prijetni družbi ogledati kakovosten film. Program so poimenovali Filmska srečanja ob kavi, abonma za poznejša leta, druženja ob filmu pa potekajo vsako drugo sredo ob dopoldnevih (prvo srečanje v Kinodvoru načrtujejo že za 13. oktober 2010). Program Filmskih srečanj vodi filmska pedagoginja, filmarka in publicistka Mirjana Borčić, ki je ob začetku nove sezone takole strnila svoje misli: »Prepričana sem, da le slika na velikem ekranu in reprodukcija popolnega zvoka ponujata bogato doživetje filma. Pobuda filmskega abonmaja, ki naj bi vrnil starejše gledalce v kino, me je zato takoj prevzela. Ko pa sem izvedela, da naj bi se abonenti po projekciji ob kavici družili z gosti – avtorji, publicisti, psihologi, sociologi – ter v pogovoru z njimi skušali čim bolj prodreti v tematiko pravkar videnega filma, sem začutila, da bi to lahko pomenilo dragocen stik starejših z življenjem okoli njih. Za kar pa ni nikoli prepozno.« Druženja ob kakovostnem izboru filmov se po skupnem ogledu filma v dvorani nadaljujejo s pogovorom v Kinodvorovi Kavarni. V času, ko sta kultura in umetnost vse prepogosto potisnjeni na mesto le še ene od hitrih potrošnih dobrin, je abonma oblikovan z mislijo, da pristno filmsko doživetje dozori le, če mu damo možnosti in čas. Ob vsakem filmskem srečanju zato sodelavci abonmaja k sodelovanju povabijo posebnega gosta, ki filmsko doživetje dopolni z lastnim videnjem, vtisi, razmišljanji in življenjskimi izkušnjami, moderatorka Mirjana Borčić pa je znana po tem, da uspe spretno in nevsiljivo k besedi spodbuditi tudi gledalce. Med gosti filmskih srečanj v lanskem letu so bili igralci (Milena Zupančič, Polde Bibič, Štefka Drolc), režiserji in filmski ustvarjalci (Vlado Škafar, Mako Sajko, Marjan Manček, Žaro Tušar), pa tudi ljudje, ki so s filmom povezani posredno, prek svojega dela ali vsebin: publicistka in prevajalka Rapa Šuklje, psihologinja in družinska terapevtka Gabi Čačinovič Vogrinčič, biologinja dr. Staša Tome, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, defektologinja Tereza Žerdin … Pri oblikovanju in izvedbi programa Kinodvor sodeluje z mnogimi partnerji in sodelavci: od Univerze za tretje življenjsko obdobje, Združenja dramskim umetnikov Slovenije, Zavoda zlata leta, pa do društev upoko69 jencev in posameznih dnevnih centrov ali domov za starejše. Nekateri od filmov iz abonmajske ponudbe filmskih srečanj so lahko tudi del programa drugih kinematografov po Sloveniji, ki so člani Art kino mreže. Vabimo vas, da poiščite program vašega najbližjega kinematografa. Filmska srečanja povezujejo različne generacije, mlade člane ekipe v Kinodvoru in ostalih kinematografih, ki so ta program vključili v svoje abonmaje, filmske ustvarjalce mlajše generacije in uveljavljene starejše filmske delavce ter obiskovalce, ki so pretežno starejših let. Filmskemu povezovanju med različnimi generacijami bo namenjen tudi del 14. Pripovedovalskega festivala Pravljice danes, ki bo v marcu 2011 potekal v Cankarjevem domu, Etnografskem muzeju, Mestnem muzeju in Kinodvoru. Festival neguje pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas. Filmski del festivala združuje umetnost žive, govorjene pripoved s sedmo umetnostjo na skupnem pripovedovalskem in filmskem dogodku za babice, dedke, vnukinje in vnučke. Nataša Bučar in Barbara Kelbl ZDRUŽENJE KULTURNIH DOMOV REGIONALNEGA POMENA Združenje kulturnih domov regionalnega pomena je bilo ustanovljeno s posebnim namenom izmenjave podatkov in skupnega nastopa, vsebinskega in tehničnega povezovanja. Kulturni domovi so, razmetani po celotni Sloveniji, vsak na svojem koncu ves čas posredovali kulturne dobrine. Kot kino dvorane, kot gledališka in glasbena prizorišča, kot razstavne galerije in predvsem kot prostor za kakovostno druženje. Kulturni domovi v svojih okoljih povezujejo tiste ljudi, ki jim je kultura blizu, tiste, ki se znajo zabavati še po starem, brez elektronskih pomagal in pečenega krompirčka. Sami pravijo, da vsake toliko časa dobro dene, ko nas v nos zaščemi drobec prahu, ki se utrne izmed desk gledališkega odra. Tistega odra, ki je blizu našemu domu in do katerega pot vodi mimo domače pekarne. Peš. Združeni in tesno povezani med sabo kulturni domovi ostajajo prostor kakovostne zabave, prostor sklepanja novih poznanstev ali krepitve starih. In to ni samo puhlica. Praviloma imajo za dijake, študente in upokojence vsi popuste. Andrej Kokot SPLOŠNE KNJIŽNICE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Marsikdo se v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju spomni na svojo staro ljubezen, ljubezen do knjig in branja in, morda celo po dolgih letih, ko za to ni našel časa, spet obišče knjižnico. In je verjetno nemalo presenečen, ker to ni več tisto, kar je kot knjižnico poznal nekoč, ampak široko zastavljen družbeni in družabni prostor, kjer se v sožitju prepletajo vse generacije. Programi, ki jih danes knjižnice ponujamo seniorjem, so zelo raznoliki in zajemajo vse tisto, kar splošne knjižnice sicer ponujamo vsem skupinam uporabnikov, vendar so za gospe in gospode v tretjem življenjskem obdobju oblikovani še posebej pozorno. 70 Pričnemo lahko že pri prvem koraku, vpisu v knjižnico. Članarine so v sleherni splošni knjižnici za upokojence nižje kot za druge odrasle uporabnike. Ko smo se vpisali in je prvi korak storjen, se razglejmo, kaj vse uporabniku v tretjem življenjskem obdobju, razen seveda zaloge gradiva na policah, lahko ponudi splošna knjižnica: • bralna srečanja za starejše; • sezname priporočenih knjig glede na velikost črk; • predavanja in vseživljenjsko učenje za starejše; • individualne ali skupinske računalniške tečaje za uporabo knjižničnega programa Cobiss in svetovnega spleta; • informacije o spletnih povezavah, kjer so koristni podatki za upokojence in seniorje; • dogodke, ki povezujejo generacije, na primer pravljice za vnuka in babico; • organizacijo in izvajanje programov Univerze za tretje življenjsko obdobje (jezikovna izobraževanja; predavanje s področja domoznanstva in umetnostne zgodovine; računalniško usposabljanje; likovno izražanje; krožki ročnih del; pohodništvo …); • izvajanje bralnih srečanj in knjižnične dejavnosti v domovih za starejše občane; brezplačno dostavo knjižničnega gradiva po domovih tistim uporabnikom, ki ne morejo sami do knjižnice; • usposabljanje za uporabo knjižničnega portala Kamra, ki ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranimo slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge lokalne kulturne ustanove; • in vse tisto, kar se pokaže in izrazi kot potreba, želja in zanimanje posameznika v zvezi s knjižničnim gradivom ali drugih poti za iskanje informacij in znanj. Splošne knjižnice programe, ki jih izvajamo za seniorje, objavljamo na svojih spletnih straneh, v knjižnicah so na oglasnih deskah ali pa vas z njimi enostavno seznani prijazen knjižničar kar po telefonu. V PARKU KULTURE vam bomo predstavili tudi portal KAMRA www.kamra.si, ki omogoča dostop do slik, besedil, avdio- in videozapisov, ki predstavljajo življenje v slovenskih lokalnih okoljih v preteklosti in dandanes. Vsebine so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi teksti in pripadajočimi digitaliziranimi objekti. Namen portala KAMRA ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, pač pa dostop do manjših, ciljno izbranih lokalnih zbirk, v katere združujemo zgodbe in objekte, katerih originali so lahko shranjeni na različnih lokacijah. V slovenskih splošnih knjižnicah se zavedamo dragocenosti življenjskega obdobja, ki mu pravimo tretje, in potrebe vseh ljudi po socialni povezanosti. Spoštujemo pravico slehernika do dostopa do našega gradiva in informacij. Zato smo vedno tako ali drugače dostopni: lahko nas obiščete vi ali pa mi obiščemo vas. Samo poiskati se moramo. Vesna Horžen CANKARJEV DOM V Cankarjevem domu verjamemo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter razvoja družbe. 71 V našem kulturnem in kongresnem središču predstavljamo, produciramo, koproduciramo, organiziramo in posredujemo kulturno-umetniške, kongresne, sejemske, protokolarne ter druge prireditve, razstave in festivale. Ker smo predvsem kulturno središče, kulturi in umetnosti namenjamo letno več kot dve tretjini razpoložljivih terminov v dvoranah. Gostimo največje umetnike in ansamble z vsega sveta in sodelujemo v mednarodnih umetniških koprodukcijah odrskih umetnosti. S svojim programom želimo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, udejanjati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-umetniško vzgajati mlade. Pri uresničevanju sodobnih kulturno-umetniških projektov sodelujemo s sorodnimi kulturnimi ustanovami doma in po svetu. Tako se trudimo, da bi k odprtosti glavnega mesta pripomogli z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom. DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE – dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadar koli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona. Do nje lahko dostopate prosto, brez vseh omejitev. V vaš dom prinaša skoraj pol milijona pisnih kulturnih zakladov Slovenije, redkosti, ki jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih besedil. Na portalu dLib.si najdete osrednje časopisje iz naše zgodovine in knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, pravljice ter kuharske recepte. Na portalu so fotografije znanih Slovenk in Slovencev, izbrani zemljevidi slovenskega ozemlja, dragoceni rokopisi, likovne reprodukcije in stare razglednice, poseben čar pa mu dajejo zvočni posnetki zborovske glasbe. Digitalna knjižnica Slovenije – www.dLib.si – je namenjena vsem generacijam – za zabavo, učenje in raziskovanje. mag. Karmen Štular Sotošek SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE – POVEZOVALCI KULTUR IN GENERACIJ Skupnost muzejev Slovenije, že 40 let najširša povezovalna organizacija slovenskih muzejev in galerij, oblikuje in izvaja številne programe in projekte, katerih namen je predvsem zagotavljanje standardov kvalitetnega dela ter popularizacija kulturne dediščine, pa tudi muzejskih in galerijskih institucij ter njihovih brezštevilnih dejavnosti. Programi obsegajo različne oblike dopolnilnega izobraževanja, aktivno mednarodno povezovanje in sodelovanje, izdajanje publikacij in promocijske aktivnosti od množičnih prireditev, kot je Poletna muzejska noč, do nastopanja na tematskih sejemskih prireditvah. Muzeji in galerije, ki jih povezuje Skupnost muzejev Slovenije, so nastali ali nastajajo kot varuhi dragocenih predmetov in pričevanj našega bivanja, dela in umetniškega ustvarjanja, vendar že dolgo niso več samo to. Muzeji so še vedno zbiralci in zapisovalci ter varuhi spomina, obenem pa so tudi učitelji – gibalo tistega razvoja, ki se zna učiti na spoznanjih minulih rodov – in ani72 matorji, kraji živahnega dogajanja in zanimiva okolja za preživljanje prostega časa vseh generacij obiskovalcev in uporabnikov. Umetnostni muzeji oz. galerije (v Skupnost muzejev Slovenije so vključene galerije v Sloveniji, ki poleg razstavne dejavnosti hranijo tudi umetnostne zbirke) z razstavnimi in izobraževalnimi programi skrbijo za kontinuiteto seznanjanja širše javnosti s tradicijo likovne umetnosti in njenim družbenim kontekstom. K muzejsko galerijskim institucijam sodita tudi ŠKUC kot ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitne narave kulturno-umetnostne produkcije v Sloveniji, in Forum Ljubljana, zavod, ki se poleg umetniške produkcije ukvarja tudi z založniško dejavnostjo iz vizualnih umetnosti, pripravlja in izvaja pa tudi izobraževalne programe in natečaje. Muzeji in galerije kot javne inštitucije se vedno bolj zavedajo svoje družbene vloge pri razvoju skupnosti in se zato identificirajo kot inštitucije, ki omogočajo kar najširšo dostopnost znanja, inštitucije »o ljudeh za ljudi«, kot prostori kreativnosti in zagotavljanja navdiha … ter v ta namen razvijajo številne programe. Ti programi najbolje dosežejo svoj cilj, če potekajo kot del izmenjave znanja, izkušenj, dela in dobre volje. Muzeji in galerije se povezujejo s sorodnimi ustanovami in organizacijami ter s posamezniki, ki imajo podobne interese. Tu, kot primer dolgoletnega dobrega sodelovanja, izstopa slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s katero muzeji in galerije izvajajo številne programe: predavanja, strokovna vodstva, ekskurzije, študijske krožke …, obenem pa so člani univerze v mnogih muzejih tudi aktivni prostovoljci. V ustanovah delujejo tako, da pomagajo pri muzejskih oziroma galerijskih dejavnostih ali aktivno sodelujejo pri kreiranju programov. Vključevanje starejših prostovoljcev v delo muzejev in galerij je še posebej spodbudil projekt prostovoljnega mediatorja v kulturi z oblikovanjem več novih prostovoljnih vlog za starejše kulturne mediatorje. Kulturni mediatorji so aktivni v Narodnem muzeju Slovenije, Loškem muzeju Škofja Loka, Muzeju arhitekture in oblikovanja, Muzejih in galerijah mesta Ljubljana, Dolenjskem muzeju Novo mesto, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Tehniškem muzeju Slovenije, Muzejih radovljiške občine, Slovenskem etnografskem muzeju in drugih. Tam se vključujejo v delo z obiskovalci (sodelujejo v pedagoških programih, pri postavljanju razstav, vodijo po razstavah, posredujejo informacije), v delo z zbirkami (pomagajo pri interpretiranju, dokumentiranju, konserviranju in hranjenju), v delo muzejskih trgov oz. sodelujejo pri muzejskem marketingu na sploh. Starejše prostovoljce je v muzeje pritegnil tudi projekt Starejši – nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine, pri katerem je prav tako sodelovalo več muzejev. Tudi muzeji so s pomočjo projekta Prostovoljci za kulturno dediščino v muzejih, ki ga je koordinirala Skupnost muzejev Slovenije, in priročnika, ki so ga dobili, danes veliko bolje pripravljeni na sprejem prostovoljcev v muzeje – prostovoljcev vseh generacij in zanimanj – kakor so bili to še pred leti. Navedeni projekti so prinesli evalvacijo stanja in spodbudili nove aktivnosti, vendar so bili starejši povezani z muzeji že od nekdaj. So namreč glavni informatorji muzejskim raziskovalcem, so nosilci in posredniki nesnovne dediščine (spominov, pričevanj, tradicionalnih znanj in veščin, šeg in navad), ki jo muzeji dokumentirajo in predstavljajo. Pokrajinski muzej Murska Sobota že več let načrtno dokumentira življenjske zgodbe in druge elemente naše kulturne dediščine, ki izginjajo, informatorji pa so najboljši sodelavci muzeja na terenu. V Muzeju novej73 še zgodovine Celje poteka živa predstavitev nekdanjih obrti s pomočjo upokojenih obrtnikov. Podobnih primerov je nič koliko v skoraj vseh slovenskih muzejih. Starejši so tisti, ki so v muzejih in galerijah vedno dobrodošli, v večini ustanov imajo za upokojence tudi posebne popuste. Preko muzejev in galerij ter v njih se med starejšimi in njihovimi otroci ali vnuki tkejo posebne vezi. V PARKU KULTURE bodo muzeji in galerije predstavili svojo ponudbo, ki spodbuja medgeneracijsko sožitje – tako npr. Prirodoslovni muzej Slovenije ponuja dedkom, babicam in vnukom z muzejskimi pravljicami, skrinjicami učenosti ali nahrbtniki skrivnosti mnogo priložnosti za aktivno druženje. Muzeji in galerije so prostori znanja, spoznavanja mnogih svetov in različnih doživetij za vse interese in vse generacije obiskovalcev, uporabnikov in potencialnih sodelavcev, zaradi česar so tudi prostori druženja in dialoga. Metka Fujs, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije KULTURNA DEDIŠČINA IN ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Prepoznavanje (evidentiranje) dediščine, pomoč lastnikom in vsem zainteresiranim pri njenem ohranjanju, zagotavljanje dostopnosti dediščine za javnost in razvijanje kulturnih vsebin, ki povezujejo sodobnega človeka z dediščino, strokovni nadzor nad posegi v dediščino in tudi izvedba neposrednega zavarovanja ter drugih dejanj, katerih namen je ohranjanje in oživljanje dediščine, so osrednje naloge Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Prav s tvorno pomočjo starejših, z njihovim znanjem o posameznih pojavnih oblikah kulturne dediščine, ki odražajo prepletenost gmotne, družbene in duhovne kulture, bi strokovnjaki lažje interpretirali vse njene vrednote in tako tudi vzajemno uresničevali njeno ohranjanje v zadovoljstvo vseh. ZVKDS popularizira dediščino na več ravneh in vsebinah, ki pomenijo del širšega sodobnega načela demokratizacije in dostopnosti do dediščine. To ne pomeni samo fizičnega dostopa do obnovljene dediščine, ampak predvsem do védenja o dediščini in njenih vrednotah. Zlasti slednjo nalogo izvaja na več načinov, s tiskanimi publikacijami: Varstvo spomenikov, Vestnik, zbirka vodnikov Naravni in kulturni spomeniki Slovenije, zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, spletnimi stranmi (www.zvkds.si), potujočimi razstavami in posamičnimi aktivnostmi ob vsakokratnih obnovitvenih uspehih ali drugih varstvenih projektih. Vsakoletni vseslovenski projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka v okviru najuspešnejše evropske akcije na področju kulture, na izbrano temo združi številne kulturne in vzgojno-izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, ki v svoje aktivnosti vključujejo tudi načela vseživljenjskega učenja, ter združenj s področja tretjega življenjskega obdobja. Tako iz leta v leto z zadovoljstvom beležimo večjo aktivno vključenost ne le otrok in mladine, temveč tudi starejših. Razvijanje zavesti o vrednotah dediščine, vključevanje védenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje je eden od ključnih stebrov boljšega odnosa ljudi do dediščine. Na 74 ZVKDS si prizadevamo – npr. Območna enota v Mariboru s projektom Spoznaj, varuj, ohrani, da bi z usmerjenim delom z osnovnošolsko mladino čimprej dosegli zastavljene cilje. Ker vemo, da dediščinske vsebine niso ustrezno vključene v izobraževalne sisteme do konca srednješolskega izobraževanja, kakor tudi še ni uresničena možnost udejanjanja vseživljenjskega učenja o in za dediščino, smo prepričani, da bo tudi pričujoči park pripomogel k temu. Nataša Gorenc in mag. Zvezda Koželj V PARKU KULTURE se bodo predstavile tudi druge kulturne ustanove, ki skrbijo za varovanje, ohranjanje in oživljanje dediščine: Arboretum Volčji Potok, Park Škocjanske jame, Zbornica za arhitekturo in prostor, Hiša arhitekture, Kobilarna Lipica ... Mirjana Kontestabile Rovis SLOVENSKI JAVNI ARHIVI Slovenski javni arhivi hranijo bogato pisno dediščino. Velikokrat nas zamenjujejo z muzeji ali nam pripisujejo skladovnice prašnega papirja. V nasprotju s tem si arhivi prizadevamo predstaviti se kot odprte ustanove, v kateri je vsakdo dobrodošel in niso rezervirane la za raziskovalce in posameznike, ki potrebujejo dokumentacijo za svojo pravno varnost (zemljiška knjiga, kataster, spričevala). Arhiv je kraj, kjer se hrani skupni spomin, kjer lahko spoznavamo zanimivo preteklost in njene dogodke. Arhivsko gradivo si je mogoče ogledati v čitalnici posameznega arhiva, na razstavah, ki so namenjene najširši javnosti, in na vnaprej napovedanih skupnih ogledih arhiva. V vseh arhivih se je možno dogovoriti za voden ogled arhiva, ogled najdragocenejšega gradiva, predstavitev arhivske dejavnosti, pomen zbiranja in hranjenja arhivskega gradiva, predstavitev starih pisav in jezikov arhivskega gradiva. Možen je tudi dogovor za tematska predavanja, kot so na primer cehi, stare obrti. Slovenski javni arhivi so: Arhiv Republike Slovenije, katerega del je tudi filmski arhiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana z enotami v Kranju, Škofji Loki, Idriji in Novem mestu, Pokrajinski arhiv Maribor z enotama v Lendavi in Ravnah na Koroškem, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Koper z enoto v Piranu, Pokrajinski arhiv Nova Gorica in tri cerkveni arhivi pri škofijah v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Arhivi smo pri svoji dejavnosti odprti za sodelovanje z najširšo javnostjo, pri tem naj poudarimo, da smo še ena redkih ustanov, ki ne pobira vstopnine. Vsi arhivi imajo svojo spletno stran z vsemi podatki in kontakti. 75 Abonma 2010/2011 Sezona 2010/11 Šentjakobsko gledališËe Ljubljana Že 90 let nastavljamo ogledalo Ëasu in družbi. Tudi letos smo pripravili pester, zanimiv, aktualen, predvsem komedijsko naravnan repertoar. Skupaj z uspešnicami iz preteklih sezon smo ga zaokrožili v tri privlaËne, razliËnim okusom in željam prilagojene abonmaje. Vabimo vas, da izberete katerega od njih. Ne spreglejte posebnih popustov za upokojence! Vpisovanje abonmajev poteka do 14. oktobra pri blagajni Šentjakobskega gledališËa Ljubljana, Krekov trg 2, Ljubljana, od ponedeljka do Ëetrtka med 17.00 in 18.00 uro. Možno naroËilo tudi po tel. (01) 23 12 860, gsm 031 225 230 ali na [email protected]. VeË informacij v posebni abonmajski zloženki ali na www.sentjakobsko-gledalisce.si. Abonma Komedija: TI»JA KLETKA (komedija po motivih filmov in gledaliških del razliËnih avtorjev), r. Gašper TiË GOVEDINA LEGENDARNO (komedija), M. Jesih, r. Jaša Jamnik MALI DIKTATOR (komedija po motivih filma Veliki diktator), A. JakliË, T. ZinajiÊ, r. Tijana ZinajiÊ PIZZA, DA TE KAP! (komedija), D. Craviotto, r. Jernej Kobal Termini: ➢ Komedija sreda - sreda ob 19.30 ➢ Komedija petek - petek ob 19.30 Cenik - Abonma Redni / Abonma Komedija: I. prostor II. prostor Redna cena 40 EUR 36 EUR Upokojenci 30 EUR 27 EUR Študenti, dijaki, osnovnošolci, nezaposleni, invalidi 20 EUR 18 EUR Cenik Abonmaja 90 I. prostor II. prostor Redna cena 60 EUR 55 EUR Upokojenci 45 EUR 40 EUR Študenti, dijaki, osnovnošolci, nezaposleni, invalidi 30 EUR 25 EUR Abonma 90: TI»JA KLETKA (komedija po motivih filmov in gledaliških del razliËnih avtorjev), r. Gašper TiË MALI DIKTATOR (komedija po motivih filma Veliki diktator), A. JakliË, T. ZinajiÊ, r. Tijana ZinajiÊ PREVZETNOST IN PRISTRANOST (romantiËna komedija), J. Austen/J. Jory, r. Zvone Šedlbauer ZBUDI SE, KATKA (komedija), M. GrgiÊ, r. Boris Kobal DRUŽINSKA ZADEVA (komedija), A. Jaoui, J. P. Bracri, r. Jaša Jamnik FRANCOSKI TESTAMENT (drama), A. Makine, M. Lojk, J. Novak, r. Jure Novak Termini:➢ Abonma 90 - Ëetrtek ob 19.30 PARK DOMAČNOSTI Bi želeli v svoj dom vnesti še več topline? Potem naj vas noge ponesejo v Park domačnosti, kjer se bodo predstavila podjetja, ki ponujajo izdelke za polepšanje in opremo doma. • • • • • • • • Natura dom d.o.o. Rafael, Sonja Štifter s.p. OM LOVE - Nirvana d.o.o. Klub Gaia Gaal Int d.o.o. Atelje Duša, Izdelava izdelkov umetnostne obrti Društvo oljkarjev Slovenske Istre, Bernarda Kovačič, Raku keramika PARK DRUŽBENE SKRBI IN NEVLADNEGA SEKTORJA Predstavljeni bodo programi in storitve za povečanje skrbi in storitev s področja uresničevanja socialnih politik. Če vas zanima kateri dom za ostarele je najboljši, kam se obrniti po pomoč na domu ali pa potrebujete nekoga, ki bi vam prisluhnil, se napotite v Park družbene skrbi in nevladnega sektorja. Predstavili se bodo: • • • • • • • • • • • • • • • • NSPIZ – Najemna stanovanja za upokojence in starejše Konfederacija Sindikatov 90 Slovenije Zveza društev diabetikov Slovenije Gerontološko društvo Slovenije Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenska filantropija Skupnost socialnih zavodov Slovenije ZSSS, Sindikat upokojencev Slovenije Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije DeSUS-Demokratična stranka upokojencev Slovenije Inštitut Antona Trstenjaka Zveza potrošnikov Slovenije, Evropski potrošniški center Ministrstvo RS za okolje in prostor Matica umirovljenika Hrvatska ADA - Associazione per i diritti degli • • • • • • • • • • • • • • • anziani Friuli Venezia Zveza makedonskih upokojencev in skopska Univerza za tretje življenjsko obdobje Zveza društev upokojencev Slovenije Zveza delovnih invalidov Slovenije Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Center za psihološko svetovanje Posvet, SASP Javni jamstveni in preživninski sklad RS Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije CNVOS Zveza paraplegikov Slovenije Eberlov dom Izlake PV Center starejših Zimzelen Center razvoja človeških virov Zveza za tehnično kulturo Slovenije Ministrstvo RS za promet, Direkcija RS za ceste Seniorji.Info 77 Dunajska cesta 101, 1000 Ljubljana Tel.: 01 566 14 59, Faks: 01 566 14 60 e-pošta: [email protected] www.zveza-zdis.si Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) je nacionalna reprezentativna invalidska organizacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva in na področju invalidskega varstva. ZDIS je organizirana kot zveza z 69 društvi invalidov, v katero je vključenih več kot 60.000 članov. Med svoje cilje delovanja je zapisala tudi boj za uveljavljanje človekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro in pomoč pri njihovem vključevanju v družbo in sodelovanju v vsakdanjem življenju. Želi doseči nediskriminacijo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Poleg tega vzpodbuja delovne invalide in osebe s telesno okvaro k opiranju na lastne moči in sposobnosti. Eden izmed ciljev delovanja ZDIS-a je ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter socialna pravičnost in enake možnosti za vse. Več o Zvezi in njenih društvih najdete na spletni strani: www.zveza-zdis.si Helena Liberšar S PROSTOVOLJSTVOM V AKTIVNEJŠO PRIHODNOST Prostovoljstvo je ena od stvari, ki jih človek lahko počne kadarkoli in kjerkoli. Po navadi ne zahteva posebnih znanj, samo malo dobre volje ter željo po druženju, pomagati drugim ali deljenju izkušenj. NAJEMNA STANOVANJA ZA UPOKOJENCE Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s svojim poslanstvom investira v izgradnjo oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanj za upokojence in ostale starejše, v njihovo obnovo in prilagoditev za kakovostno bivanje. Oskrbovana najemna stanovanja Nepremičninskega sklada se nahajajo v Celju, Ljutomeru, Logatcu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Trebnjem in Trzinu. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. V Murski Soboti je bil na Ulici Staneta Rozmana 23 zgrajen Center starejših, ki obsega objekt z 21 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in enoto doma starejših s 66 posteljami. V Krškem je v gradnji objekt z 21 oskrbovanih najemnih stanovanj, ki bodo na voljo za vselitev v začetku leta 2011. Vse zainteresirane vabimo, da oddajo svojo vlogo. Sklad načrtuje v Kopru izgradnjo 30 oskrbovanih najemnih stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma jeseni 2012. 78 Informacije: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01/ 300 88 11, spletna stran: www.ns-piz.si Ljudje se ob odhodu v pokoj pogosto znajdejo v osebni stiski, povezani z občutkom nekoristnosti. Veliko je takih, ki so depresivna razpoloženja premagali ravno z vključitvijo v prostovoljska dela. Še več, začeli so se dodatno izobraževati, postali so aktivni in pomemben člen mnogih organizacij in dejavnosti. Ob tem, ko so pomagali drugim, so pomagali tudi sebi. S starostjo človek ne postane manj primeren za prostovoljsko delo. Ravno nasprotno. Prostovoljsko delo bogati prostovoljca in osebo, ki sprejme njegovo pomoč. S starostjo se bogati tudi odnos, saj so izkušnje in pogled na svet, ki jih v sebi nosijo starejši, neprecenljive. Kot prostovoljci običajno ne potrebujete posebnih znanj, seveda pa je to odvisno od organizacije, ki se ji priključite. Lahko prenašate znanja in izkušnje, ki ste jih usvojili v svojem življenju ali se učite novih stvari. Sestavni del kakovostno organiziranih prostovoljskih dejavnosti so tudi usposabljanja za prostovoljce, na katerih se prostovoljci seznanijo o podrobnostih in posebnostih dela v organizaciji ter se usposobijo za prostovoljsko delo. Na usposabljanjih za prostovoljce tako pridobite znanja o pomenu prostovoljskega dela v družbi, komunikaciji, motivaciji za prostovoljsko delo, pravicah in odgovornostih ter etičnih načelih pri prostovoljskem delu. Ko se odločate za prostovoljstvo, je pomembno razmisliti, kaj bi želeli delati in katere vrednote vam največ pomenijo. Prostovoljstvo ni namreč samo delo, temveč tudi druženje z ostalimi prostovoljci, ljudmi, ki imajo podobne poglede na svet. Je aktivno in koristno preživet čas, ki nas polni z energijo. Odločitev za prostovoljsko delo ni nekaj, kar bi človeka obremenjevalo, temveč nekaj, kar posameznik z veseljem opravlja. Odločiti se za prostovoljstvo ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Možnosti je veliko. Mladim lahko nudite učne pomoči, vodite ustvarjalne delavnice za otroke ali odrasle, lahko preprosto s svojimi izkušnjami mlade, ki ravno vstopajo v svet odraslih, pripravite na življenje, pomagate ljudem v stiski s pogovorom in prijazno besedo ali se družite z osebami, ki so osamljene. Lahko ste aktivni tudi na ekološkem področju ali se priključite društvom za zaščito živali. Nobeno znanje ali izkušnja nista odveč ali nepomembna. Prav tako nikoli ni premalo časa za opravljanje prostovoljskega dela. Urica na teden vašega časa lahko nekomu izpolni dan. Nekajkratno druženje lahko drugemu spremeni življenje. Predvsem pa spremeni življenje tistega, ki s prostovoljskim delom nudi pomoč, znanje in podporo. Obiščite društva v vašem kraju in se pozanimajte o možnostih prostovoljskega dela. Veseli bodo vaše pomoči. Javni jamstveni in preživninski sklad – pomoč za brezposelne in otroke DRŽAVA SKRBI ZA OTROKE IN BREZPOSLENE Gospodarska kriza je globoko zaznamovala preteklo in letošnje leto. Prizadela je praktično vse pore našega življenja in pustila svoj pečat tudi na družinah. V takšnih razmerah je vloga Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije lahko nepogrešljiva. Leti 2009 in 2010 sta v znamenju stečajnih postopkov in odpuščanja. Izguba službe ni samo problem zaposlenega, temveč celotne družine. Brezposelni večkrat dobijo pomoč v obliki denarja in hrane od staršev, ki prejemajo pokojnino. Tako je prav pokojnina ponekod edini in stalni vir dohodka. Brezposelnost se odraža tudi pri otrocih ločenih staršev, saj starši ne plačujejo preživnine. 79 Iz jamstvenega sklada uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Pravice so iz naslova neizplačane plače in nadomestil plače za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja v višini največ treh minimalnih plač, iz naslova nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta v višini ene polovice minimalne plače in odpravnine v višini največ ene minimalne plače. Zahteve se vloži preko Zavoda RS za zaposlovanje. Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Višina nadomestila preživnine znaša za otroka do 6. leta starosti 69,24 evrov, za otroka od 6. do 14. leta starosti 76,16 evrov in za otroka nad 14. letom starosti 90,01 evrov. Kadar je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine. Za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine je v papirnicah Državne založbe Slovenije na voljo poseben obrazec (DZS-Obr. 8,42); obrazec je na voljo tudi na spletni strani Sklada. Zahtevo pošljete priporočeno po pošti na naslov Sklada. Tudi starejši so pri blažitvi socialnih stisk svojih otrok in vnukov nepogrešljivi. Brez njihove pomoči jim morda ne bi uspelo, pa najsi bo to varstvo vnučkov, pomoč pri stanovanjski stiski, pogovori in nenazadnje tudi materialna pomoč. Lahko prispevajo k višji kakovosti življenja družbe ter blažitvi socialne stiske. Njihova vloga je veliko bolj pomembna, kot si morda vsi predstavljamo. Že, ko »vskočijo« kot varuške bolnih vnukov, s tem zmanjšujejo pritisk na obremenitve zdravstvenega zavarovanja in izpada iz delovnega procesa … in še veliko več bi lahko zapisali. Več informacij na spletni strani: www.jps-rs.si in na brezplačnih številkah – Jamstveni sklad: 080 11 21 in Preživninski sklad: 080 14 14, vsak delavnik med 9.00 in 14.00. ADA, Združenje za pravice starejših oseb v Italiji Združenje deluje od leta 1990 kot prostovoljno združenje za zaščito pravic starejših ljudi. Vključeno je v Državni Forum za tretji sektor od aprila 2005. Vpisano je v Register prostovoljnih združenj v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je nepolitične in neprofitne narave in je prisotno na celotnem italijanskem terirotiju, s številnimi sedeži na deželni in pokrajinski ravni, ki delujejo po istih načelih in centraliziranem usklajevanju. Skrbi za številne probleme in vprašanja državljanov, predvsem tistih, ki so najbolj ogroženi in s posebno pozornostjo do starejših ljudi in sicer na področju zdravja, bivalnega prostora, medsebojnih odnosov, družine, socialnih storitev, v odnosih z javno upravo in v vseh tistih zadevah, ki so na kateri koli način vezane na vsakdanje življenje. Združenje v svojih dejavnostih in ciljih namenja posebno pozornost medgeneracijskemu odnosu, v prepričanju, da je izmenjava izkušenj med starejšimi in mlajšimi temelj solidarne družbe ter da starejše osebe predstavljajo pomemben vir civiliziranega življenja. ADA obenem podpira izobraževanje starejših oseb in je prepričana, da sodi med temeljne 80 pravice starejših ljudi tudi pravica do izobraževanja in kulture v vseh življenjskih dobah. Spodbujati starejše osebe pri novih spoznanjih pomeni obenem zavzemati se za boj proti socialni izključenosti ter izboljšati kakovost življenja posameznika, socialne družbe in poklicnodelovnega življenja. Združenje ADA prireja številne kulturne dejavnosti na področju turizma, športa, rekreacije ter izobraževanja in s tem omogoča kulturno izmenjavo ter ustvarjanje pogojev za srečanje oseb vseh starosti. Združenje društev upokojencev v Makedoniji je največja in najbolj aktivna nevladna organizacija v REPUBLIKI Makedoniji Združenje društev upokojencev praznuje 20.september kot Dan upokojencev v Makedoniji kot spomin na uveljavo prvega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 1946. Tistega leta so bili upokojeni prvi delavci in se je oblikovala organizacija upokojencev kot kolektivni član sindikatov v Makedoniji. Leta 1947 je bilo registriranih približno 500 upokojencev, leta 1960 je število le-teh zraslo na 15.321, deset let kasneje na 51.537, 1980 – 84.948, 1990 – 166.224 in leta 2000- 241.221 upokojencev. Leta 2005 se je število upokojencev povečalo na 272.740 in leta 2010 na 280.000 , 225.000 so člani Združenja društev upokojencev v Makedoniji. Združenje društev upokojencev je asociacija, ki združuje 52 društev . Ta so se združila, da skupaj ščitijo interese upokojencev v R.Makedoniji, ščitijo pravice pokojninskega in invalidskega zavarovanja in prizadevajo se do boljše zdravstvene oskrbe in napredek v organizaciji raznih kulturnih, športnih in dobrodelnih dejavnosti za upokojence. V svoji dejavnosti združenje društev upokojencev sodeluje z drugimi nevladnimi organizacijami doma in v tujini. Združenje društev upokojencev 27.aprila 1971 je postalo pravna oseba, ki deluje kot samostojna in nevladna organizacija in se postopoma razvija ter pušča sledi v razvoju celotne države. Združenje društev upokojencev je dalo spodbudo za oblikovanje posebnega solidarnega sklada za pogrebe upokojencev kar predstavlja edinstven primer v Evropi. Skladno z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Makedoniji pri izplačilu vsake pokojnine se zadrži 120 deneri za solidarni sklad iz katerega se izplačujejo stroške pogreba v višini 30.000 den. določeni družini. Izplačilo uveljavlja občinska enota Združenja upokojencev. Članarina v višini 20.deneri na mesec je namenjena delovanju Združenja in delovanju različnih klubov upokojencev, ki jih je približno 400 in za razne ekskurzije doma in v tujini, pri katerih se druži približno 100.000 upokojencev. Združenje tudi izplača enkratno finančno pomoč upokojencem, ki imajo izredno nizke pokojnine, za zdraviliško zdravljenje ipd. V vsakem društvu upokojencev delujejo različne kulturno-umetniške skupine, ki nastopajo na lokalnih prireditvah in festivalih, kateri se organizirajo že osmo leto zapored in na mednarodnih festivalih, kjer osvajajo nagrade in priznanja. Pod organizacijo Združenja upokojencev v Makedoniji se 15-to leto zapored organizirajo športna tekmovanja, pri katerih se je udeležilo 10.000 tekmovalcev. Letos je tekmovanje potekalo 81 v mestu Radoviš na katerem se je udeležilo 900 upokojencev iz cele Makedonije v 11. različnih športnih disciplinah: šah, tek, pikado, streljanje, domino, met krogle ipd. Skupaj 380 tekmovalcev in sicer 200 moških in 180 ženskih. V združenju upokojencev nadaljujemo z aktivnostmi, tako da delujemo transparentno in se borimo za bolj kakovostno življenje ostarelih, za večje pokojnine in bolj aktivno življenje v državi. Združenje upokojencev v Makedoniji izda mesečno revijo » Penzioner plus » ki se dobi brezplačno, ima svojo internetno stran in v okviru programa nacionalne televizije poteka nedeljska oddaja z nalovom » Treta doba ». Združenje upokojencev v Makedoniji se prizadeva za blagostanje in socialno varnost ostarelih, za gradnjo domov za ostarelih, za uvedbo državne socialne pokojnine, za obnavljanje zdravilišč, za mednarodno sodelovanje in solidarnost. V načrtu je Nacionalna strategija za ostarele za obdobje 2010 – 2019. Imamo pogodbo o sodelovanju z organizacijo lokalne samouprave ZELS in z Rdečim križem. Zelo smo veseli, da bomo pridobili izkušnje za tretje življenjsko obdobje na festivalu v Ljubljani, posebej za boj proti revščini in boljše življenje ostarelih. WWW.SENIORJI.INFO – Prva prijazna stran za seniorje in upokojence Brez strahu pred internetom www.seniorji.info je brezplačen spletni portal za starejšo generacijo – seniorje in upokojence. Deluje od leta 2007, njegov namen je posredovanje koristnih in uporabnih informacij za zadovoljno in polno življenje. Portal je usmerjen v pozitivno delovanje, sodelovanje in povezovanje. Dnevno sveže informacije so skrbno izbrane; objavljenih je že več kot 2.600 uporabnih in koristnih novic. V aprilu 2010 je portal obiskalo 61.077 obiskovalcev, od katerih jih je 89 % starih 50 let ali več. Informacije na senorji.info so koristne Raznolika in skrbno izbrana področja, ki seniorje in upokojence zanimajo: • mesečne nagradne igre, praktični in pravni nasveti • druženje in društva upokojencev • šport in rekreacija, izleti, potovanja in počitnice • zdravje in zdravilišča • izobraževanje, knjige, prosti čas in vrt zaposlitev, pokojnine, finance in zavarovanja varovana stanovanja, domovi za starejše, pomoč in oskrba … Mavrične e-novice – več kot 3.000 naročnikov Mavrične e-novice so izbor najkoristnejših tedenskih e-novic, ki jih prejmete vsako sredo na vaš elektronski naslov. Zakaj mavrične? Mavrica simbolizira usmerjenost v pozitivno – po dežju se s soncem prikaže mavrica in medgeneracijsko sožitje – v njej so povezane različne barve. Sodelovanje in povezovanje Portal sodeluje z Inštitutom Antona Trstenjaka, ki je vodilna inštitucija na področju gerontolo82 83 gije v Sloveniji, 1. programom Radia Slovenija – oddaja Storž, nasveti na prvem in svetovalni servis, Klubom Gaia, Revijami Vzajemnost, Jana, Naša žena, Vzajemna … Društva upokojencev brezplačno objavljajo novice Na portalu seniorji.info ima lahko vsako društvo upokojencev brezplačno svojo spletno stran z novicami. Številna društva objavljajo svoje prispevke in novice. Povprašajte v Društvo upokojencev Vrhnika, ki je objavilo že 126 novic. Brezplačen Seniorski forum Seniorski forum je namenjen druženju, pogovoru seniorjev ter izmenjavi koristnih in uporabnih informacij za življenje – vse pozitivno;) Seniorski forum se nahaja na: www.seniorji.info/forum Zavod SENIORJI.INFO – center za vseživljenjsko informiranje in medgeneracijsko sožitje Obiščite nas na: www.seniorji.info Pišite nam na: [email protected] PARK DOMOLJUBJA Tu bo Ministrstvo za obrambo RS predstavilo programe in projekte, ki spodbujajo pozitiven odnos do pretekle in polpretekle zgodovine na vseh področjih življenja in dela. Robert Zadek, koordinator Parka domoljubja PARK DOMOLJUBLJA Organizator festivala in Ministrstvo za obrambo (MO) se zavedata pomembnosti krepitve domoljubja in z njim povezanih aktivnosti. V letu 2008 smo se dogovorili, da bi MO, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, organiziralo Park domoljubja. MO je za koordinacijo nastopa določilo Sektor za odhode iz vojaške službe, ki se prioritetno ukvarja s skrbjo za nekdanje pripadnike Slovenske vojske. Sektor za odhode iz vojaške službe je povabil k sodelovanju Upravo za zaščito in reševanje RS, Upravo za obrambo Ljubljana, Vojaški muzej Slovenske vojske ter vse domoljubne organizacije. V letu 2008 je bila osnovna tema predstavitev pomembnejših vojaško-zgodovinskih dogodkov za formiranje slovenske države. Hkrati so vsi sodelujoči predstavljali svoje poslanstvo in aktivnosti. V okviru nastopa je bila v Linhartovi dvorani izvedena okrogla miza na temo: »Upokojitev pripadnikov SV – kako osmisliti drugačen čas?« z moderatorko dr. Manco Košir, gosti dr. Jožetom Ramovšem, dr. Jano Mali, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Sanjo Rozman, Mojco Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., spec. MDŠ, in dr. Ljubico Jelušič. V letu 2009 so bili v Parku domoljubja predstavljeni čini, našitki in oznake na uniformah, ki so jih nosili slovenski vojaki skozi zgodovino. Predstavljene so bile tudi aktualne uniforme pripadnikov Slovenske vojske in Civilne zaščite, ter poslanstvo sodelujočih. Tudi v okviru te predstavitve je bila v Štihovi dvorani okrogla miza »Slovenska vojska – družini prijazna organizacija« z 84 moderatorko dr. Manco Košir. Uvodne referate so podali dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dr. Jože Ramovš, dr. Nevenka Černigoj Sadar, VVU Mateja Naglič in ppk. Božidar Horaček. Glavna tema letošnjega Parka domoljubja je predstavitev sodelovanja Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah (MOM) in predstavitev civilno-vojaškega sodelovanja (CIMIC). Zato smo k sodelovanju povabili tudi predstavnike Urada za civilno obrambo, ki koordinira delo civilnih strokovnjakov na MOM, in predstavnike 1. brigade Slovenske vojske, ki zagotavlja večino vojakov, napotenih na MOM. Predstavitev spremljata dve razstavi na tematiko MOM ter okrogla miza: »Možnosti prenosa življenjskih izkušenj v mednarodne operacije in misije in druge oblike slovenske mednarodne pomoči«, ki bo dne 1. 10. 2010 v okviru 10. F3ŽO. V Parku domoljubja se predstavljajo: I. Ministrstvo za obrambo Sektor za odhode iz vojaške službe (SOVS) je bil ustanovljen decembra 2007 in je v sestavi Urada za vojaške zadeve v Direktoratu za obrambne zadeve MO. Ustanovljen je bil na podlagi Zakona o službi v Slovenski vojski zaradi specifičnosti vojaškega poklica in posebnih delovnih pogojev vojakov. Pokriva področje koordiniranja in izvajanje priprav kadra za odhod iz vojaške službe in pomoči nekdanjim pripadnikom Slovenske vojske pri uveljavljanju njihovih pravic. V okviru konference 10. F3ŽO bosta predstavnika SOVS predstavila primere dobre prakse skrbi za nekdanje pripadnike v MO na okrogli mizi: »Ekonomski in pravni vidiki vključevanja starejših v sodobno družbo«, ki bo 30. 9. 2010. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) zagotavlja izvajanje vseh oblik zaščite, reševanja in pomoči v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in civilizacijskih nesreč ter v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Skrbi tudi, da so vse te dejavnosti humanitarne in nevojaške narave ter da se zmogljivosti za zaščito, reševanje in pomoč, ki so na voljo, lahko uporabijo tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah in pri uresničevanju drugih oblik humanitarnega poslanstva. Glede na pričakovano ciljno skupino obiskovalcev je temeljni cilj predstavitve povečati prepoznavnost številke 112 med starejšimi in predstavitev zgibanke Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju. Na predstavitvenem prostoru bo ekipa prve pomoči Rdečega križa Slovenije vse dni festivala, med 10. in 13. uro, praktično prikazovala temeljne postopke oživljanja ob nenadnem zastoju srca. Vojaški muzej Slovenske vojske je matična muzejska ustanova Slovenske vojske, katere temeljno poslanstvo je ohranjanje vojaško-kulturne dediščine. Sistematično zbira, raziskuje, preučuje in strokovno obravnava muzejsko gradivo; s pomočjo logističnih enot Slovenske vojske opravlja konservatorska in restavratorska dela ter pripravlja muzejsko gradivo za trajno shranjevanje in javno razstavljanje; objavlja rezultate preučevanja muzejskega gradiva in ga uporablja za kulturne, znanstvene in izobraževalne namene; raziskuje vojaške arheološke značilnosti; ocenjuje muzejsko vojaško-zgodovinsko gradivo; opravlja znanstveno raziskovalno delo, objavlja strokovna in znanstvena dela ter izdaja priložnostne publikacije. Urad za civilno obrambo (UCO) usmerja razvoj in usklajuje izvajanje nalog na področju priprav civilne obrambe, kriznega upravljanja, izdelave obrambnih načrtov in civilno-kriznega načr85 tovanja, zagotavljanja civilne podpore Slovenski vojski in vojskam zavezništva, zaščito kritične infrastrukture ter kartografije, ureja prostor in gradnjo objektov državnega pomena za potrebe obrambe. UCO na festivalu predstavlja delo civilnih strokovnjakov na mednarodnih operacijah in misijah. V okviru konference 10. F3ŽO bo 1. 10. 2010 okrogla miza: »Možnosti prenosa življenjskih izkušenj mednarodnih operacij in misij«. 1. brigada Slovenske vojske (1. br. SV) nadaljuje tradicijo in poslanstvo MORiS-a. Formirana je bila 22. junija 1998, ko se je Specialna brigada MORiS preimenovala in preoblikovala v 1. brigado Slovenske vojske. Prepoznavna je po kokardi, ki jo pripadniki nosijo na pokrivalih, in po motu »Mi smo prvi«, ki jim je vodilo pri vsakodnevnem delu. Zagotavlja pripravljene sile za zaščito ali podporo nacionalnih interesov v miru in kriznih razmerah, v strateškem oziroma regionalnem okolju ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah. Po povelju posreduje in izvaja bojna delovanja na nacionalnem ozemlju, samostojno ali v podpori glavnih obrambnih sil Slovenske vojske. Zunaj ozemlja Republike Slovenije izvaja naloge za ohranjanje miru ali humanitarne naloge ter opravlja druge mednarodne vojaške obveznosti države. Do sedaj najzahtevnejša naloga 1. brigade je bila priprava na delovanje in delovanje v mirovni operaciji Isafa v Afganistanu, kar predstavljajo na festivalu z razstavo in predstavitveno točke. Uprava za obrambo Ljubljana (UO Ljubljana) opravlja naloge v okviru obrambnega sistema s področja vojaških zadev in civilne obrambe. V okviru vojaških zadev izvaja naloge promocije, pridobivanja in selekcije kadra za potrebe SV, vodi evidence obrambnih in zaščitnih dolžnosti in izvaja vsakoletno seznanitev vojaških obveznikov z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika. Izvaja tudi naloge ustreznega in učinkovitega vključevanja pripadnikov SV v civilno okolje po prenehanju opravljanja vojaške službe. Na področju civilne obrambe nudi strokovno pomoč nosilcem izdelave obrambnih načrtov, izvaja postopke razporejanja državljanov na delovno dolžnost, vodi evidence s področja civilne obrambe ipd. Predstavitev UO Ljubljana na 10. F3ŽO bo temeljila predvsem na predstavitvi možnosti sodelovanja s SV: štipendiranje, zaposlitev, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva SV ipd. II. Stanovske organizacije Društvo upokojencev Ministrstva za obrambo (DU MO) je pravna oseba zasebnega prava, ki na nestrankarski in nevladni ravni združuje upokojene delavce MO. Je enovita organizacija s sekcijami in klubom. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995. Društvo združuje okoli 800 članov in je del Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). DU MO spodbuja in organizira izobraževalno, kulturno, rekreacijsko, športno, izletniško in počitniško ter družabno dejavnost članov. Pomaga reševati pravna in socialna vprašanja članov, s skrbno razvejano mrežo poverjenikov na terenu pa skrbi tudi za obiske ostarelih in bolnih članov društva. DU MO bo v času festivala gostilo delegacije iz veteranskih organizacij Madžarske, Slovaške in Romunije. V okviru nastopa bodo člani DU MORS popestrili centralni prostor Parka domoljubja z izvedbo delavnic ročnih spretnosti. Zveza slovenskih častnikov (ZSČ) je prostovoljna, stanovska, interesna in strokovna organizacija občinskih in območnih združenj slovenskih častnikov, ki v svojih vrstah združujejo vojaške podčastnice in podčastnike ter častnice in častnike na območju RS. Tako ima zveza več kot 86 16.000 članov iz vrst poklicnih častnikov in podčastnikov SV, njene pogodbene rezerve in upokojenih častnikov in podčastnikov. Kot združenje s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in v sodelovanju s SV, skrbi za ohranjanje in krepitev pridobljenega vojaškostrokovnega znanja, proučuje izkušnje sodobnih vojn in skrbi za krepitev rodoljubja ter vse to prenaša na mlajše rodove, popularizira vojaški poklic in razvija ter varuje ugled podčastnika in častnika v slovenski družbi. III. Domoljubne organizacije Društvo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je rodoljubna organizacija, ki se zavzema za osveščanje slovenske javnosti o veliki zgodovinski vlogi primorskega antifašizma med obema vojnama in tolmačenje delovanja same organizacije TIGR kot neposredne in naravne predhodnice NOB. Zavzemajo se za družbeno in državno priznanje organizacije TIGR, vključno z vsemi pravicami, ki iz takega priznanja izhajajo. Gojijo rodoljubno izročilo tigrovske organizacije, tudi s postavljanjem ustreznih zgodovinskih obeležij. Namen predstavitve na 10. F3ŽO je povabilo državljanom iz tretjega generacijskega obdobja, da sodelujejo v društvu, da obogatijo svoj prosti čas in koristno uporabijo svoja znanja iz časa delovne aktivnosti v korist domovine. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) je organizacija civilne družbe ne glede na politično pripadnost članstva in je včlanjena v Svetovno federacijo veteranov. Na koncu leta 2009 je štela okoli 47.000 članic in članov, med katerimi je že več kot polovica mlajših, ki niso bili aktivni udeleženci NOB. Članstvo je organizirano v 77 združenjih in društvih s 750 krajevnimi organizacijami po vsej Sloveniji. Poleg teh so v zvezo povezana tudi številna 87 druga društva (Društvo Dobrnič, Ustanova Franc Rozman Stane, Odmev Mokrca in druga). ZZB NOB Slovenije v današnjem času vidi svoje poslanstvo zlasti v zavzemanju za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilne borbe (domoljubja, tovarištva, solidarnosti, enakopravnosti, humanosti in socialne pravičnosti), posredovanju teh vrednot mlajšim generacijam, zavzemanju za zgodovinsko resnico o NOB, varovanju njenega izročila in pomnikov in spoštovanju pravic udeležencev NOB. ZZB NOB Slovenije bo ob 65. letnici zmage nad fašizmom v okviru svojega nastopa v dvorani M4 dne 1. 10. 2010 izvedla okroglo mizo: »Kaj sedanjim generacijam pomeni in sporoča NOB«. Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno in vojne za Slovenijo, ki so, ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja, aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ubranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna članica Svetovne veteranske federacije – World Veterans Federation; aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene resolucije in sklepe. Obiskovalcem festivala želijo organizatorji in nastopajoči na zanimiv in poučen način predstavili aktualne dejavnosti na področju obrambe in zaščite ter aktivnosti za zavedanje in spodbujanje domoljubja, ki je pomemben del vsakega suverenega naroda. Robert Zadek, koordinator Parka domoljubja PARK TURIZMA, ŠPORTA IN PROSTEGA ČASA Oglejte si storitve, programe in izobraževanja za kakovostnejše preživljanje prostega časa in izboljšanje ter krepitev življenjskega sloga. V Parku turizma, športa in prostega časa boste morda našli idejo za naslednji izlet ali potovanje, ali pa preprosto kako kvalitetno preživeti čas v krogu svoje družine. • • • • • • • • • • • • • 88 Sava hotels & resorts Terme Krka d.o.o. Terme Vivat Terme Olimia d.d. Slovenske železnice d.o.o. Palma d.o.o. Terme Čatež d.d. Terme Topolšica d.d. Agencija Oskar d.o.o. Thermana d.d. Terme Snovik, Kamnik d.o.o. Ionex d.o.o. Alpetour, potovalna agencija d.d. • • • • • • • • • • • • • Mercator d.d. Unior d.d. Terme Dobrna d.d. Rdeči križ Slovenije Hotel Sava Rogaška d.o.o. Športno društvo Gib Rimske terme d.o.o. Ekološka kmetija – zeliščarstvo Gregor Grilc Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Hotel Cerkno d.o.o. Kompas Novo mesto d.o.o. Grad Prestranek d.d. 89 DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Dolenjska in Bela krajina tvorita mehko, valovito pokrajino, pokrito z gozdovi in vinogradi, prepleteno z rekami in številnimi kraškimi jamami. Vinske gorice so posejane z neštetimi zidanicami, vrhove goric pa krasijo cerkvice. Dolenjska je prepoznana s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki nudi 28 lokacij naravne in kulturne dediščine. Naravne lepote zaznamujejo reke (posebej Krka in Kolpa), gozdovi (vključno s pragozdom) in kraške jame (najlepša je Kostanjeviška jama); kulturno dediščino pa gradovi (Žužemberk, Struga, Otočec, Metlika, Črnomelj), cerkve (Novo mesto, Šentrupert, Vesela gora, Žalostna gora, Mirna, Zaplaz, Stopno, Tri fare …), samostani (Stična, Pleterje), muzeji in galerije (Dolenjski in Belokranjski muzej, Galerija Božidarja Jakca, Galerija likovnih samorastnikov, Jakčev dom, Kambičeva galerija …), arheološka dediščina, ki dokazuje, da je Dolenjska že v obdobju cvetočega halštata (6 st. pr. n. št.) zasedala izjemno pomembno mesto v Evropi. Dediščino so Dolenjci nadgradili z aktivnim turizmom. Tako so na terenu posneli in postavili na spletne strani več kot 3000 km pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti. S pomočjo posebne animacije si poti lahko vnaprej ogledate, načrtujete kaj boste videli na poti, kje boste lahko malicali, se odžejali ali koga boste poklicali, če se vam kaj zgodi. Poti si lahko natisnete na papir ali pa prenesete na svoj GPS, ki vas bo potem vodil po poti. Dolenjska je edina regija v Sloveniji, ki ima na tako inovativen način urejene tematske poti. Dolenjsko pa seveda zaznamujejo tudi zidanice. Od letos lahko najamete prvih 28 zidanic. Nastanjeni v lepo urejenih zidanicah boste deležni posebne dobrodošlice in povabila v klet. Iz zidanic se boste lahko odpravili po številnih tematskih poteh, na kopanje ali wellness storitve v Terme Dolenjske, Šmarješke ali Čateške toplice, na golf na Otočec ali Čatež, na številna teniška igrišča ... ali pa uživali v izjemnem razgledu, miru, tišini, zelenju, ptičjem petju … Hrano si lahko pripravljate sami ali pa odkrivate kulinariko na bližnjih turističnih kmetijah ali domačih gostilnah. Primerno za pare, družine in manjše skupinice. Dediščina naših dedov je na ogled na Jurjevi in Matjaževi domačiji, v Rangusovi hiši v Zagradu, v Skansnu Pleterje, na domačijah Raztresen in Cvitkovič, v Soseski zidanici, Šokčevem dvoru … Vreden ogleda je krajinski park Lahinja (Veliki Nerajc, Pusti Gradec), Kolpa in Zagraški log. Za ljubitelje konj imamo Konjeniški center Hosta in Češča vas. Imamo pa tudi odlične čebelarje (medeni butik Voglar, Pavlin, Gorenc …). Dolenjsko si lahko ogledate tudi z balonom ali motornim letalom z letališča Prečna. Možna je organizacija večjih dogodkov na Otočcu, v parku Zagraški log, na letališču Prečna … Med posebej izvirno ponudbo regije sodita Rudolfov splav na reki Krki in nadstropni panoramski avtobus Veseli Janez, ki vas popelje po širni Dolenjski, pa tudi po Ljubljani. 90 NAJBOLJ INOVATIVNA TURISTIČNA PONUDBA V SLOVENIJI Veseli Janez – prvi nadstropni panoramski avtobus z odprto streho v Sloveniji. Panoramske vožnje po Ljubljani in Dolenjski. www.kompas-nm.si Turizem v zidanicah – nova, unikatna ponudba Najem cele zidanice za pare, družine, manjše skupine, odkrivanje bogate naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine, možnost pohodništva, kolesarjenja, jahanja in čolnarjenja ali kopanje in wellness storitve v Termah Krka www.zidanice.si 3000 km urejenih pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti www.slovenia-heritage.net/tp Splavarjenje z Rudolfovim splavom po reki Krki, okoli starega mestnega jedra, bogat animacijski program, glasba, krst… www.kompas-nm.si Matjaževa domačija: 150 let stara domačija, hiša s tradicijo, zgodbe o cvičku, degustacija cvička, kralja cvička … www.matjazeva-domacija.si Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Občudujte 28 najlepših lokacij naravne in kulturne dediščine. www.kompas-nm.si 91 MERCATORJEVI IZZIVI NA POTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Popust velja v živilskih prodajalnah Mercator in Hura! ter v izbranih enotah Mercator Gostinstva. Upokojenci v četrtek ob nakupu 20 EUR ali več (z že upoštevanimi vsemi popusti) in ob predložitvi odrezka o nakazilu pokojnine ali izkaznice društva upokojencev prejmete kupon za 10 % popusta, ki ga lahko unovčite naslednji četrtek. Več informacij na www.mercator.si, na brezplačni telefonski številki 080 20 80 ter na prodajnih mestih. Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana v nci lahko Upokoje vsak četrtek, rju Mercato odatnih 10 % na ed pa. prihranit ost naku n d e r v o celotn V Mercatorju poslujemo z mislijo na prihodnje rodove. Zato kot družbeno odgovorno podjetje, ki se zavedamo pomena zmanjševanja vplivov na okolje, že vrsto let preoblikujemo naše procese v okolju prijaznejše, trajnostno naravnane. Glede na to, da je Mercator trgovsko podjetje, katerega obišče na mesec okoli 10 milijonov kupcev in ima odnos z dobavitelji, ima pomembno vlogo pri vpetosti v širši pogled na trajnostni sonaravni razvoj. Mercator namreč lahko vpliva na ključne elemente v oskrbovalni verigi, tako z vidika izobraževanja, posredovanja predlogov in možnosti izvedbe. Predvsem pa imamo odnos s kupci, katerim lahko ob nakupni izkušnji sporočamo pomembne informacije aktivnosti trajnega sonaravnega razvoja. Kaj delamo v Mercatorju in kaj priporočamo, da je dobro zanje tako z vidika zdravja, racionalizacija stroškov, ekologije,… in v tem vidimo izzive za boljšo prihodnost za vse. Z GIBANJEM DO POKONČNOSTI IN ZDRAVE HRBTENICE Vsako gibanje, v katerem tudi uživamo, je zelo pomemben dejavnik ohranjanja zdravja. Veliko strokovnjakov se ukvarja z najrazličnejšimi oblikami spodbujanja, učenja in vodenja gibalnih sposobnosti, individualno ali v skupinah. Ugotovitve kažejo, da je žal še vedno veliko ljudi, ki bi se v vseh življenjskih obdobjih lahko redno ukvarjali s športnorekreativno dejavnostjo, nedejavnih. Različno gibanje, ki ustreza našemu načinu življenja in v njem uživamo ter traja vsaj pol ure dnevno, da se ogrejemo, blaži tudi človekove psihične stiske. S tem se poveča kakovost življenja. Ko se sprostimo, uživamo in razvedrimo, smo tudi bolj vitalni, ustvarjalni, družabni, zabavni in veseli. Velik delež bolnikov na fizioterapijah po Sloveniji in po svetu še vedno predstavljajo tisti, ki imajo težave s hrbtenico. Kakovost življenja se tem bolnikom občutno poslabša in jih lahko tudi za več mesecev naredi nezmožne za vsakršno dejavnost. Pred leti smo se srečevali z lažjimi diagnozami in tedaj so bili do zdraviliškega zdravljenja upravičeni tudi bolniki z lažjimi poškodbami in obolenji hrbtenice. Tudi slabi drži otrok smo dajali večji poudarek – danes pa, kot da jih ni več. Toda po drugi strani vemo, da se rehabilitacijska doba bolnikov po operacijah krajša in da zaradi bolečin v križu toži tudi čedalje več mladih. Bolnikom s težavami v križu smo že pred dvajsetimi leti ponudili preventivno-zdravstveni program in s tem naredili pomemben napredek pri ozaveščanju bolnikov. Prišli smo do spoznanja, da je potrebno s preventivnim izobraževanjem začeti pri mladih. Izobrazili smo generacijo otrok v prvem, petem in osmem razredu. Interes za spremljanje programa pa se občutno povečuje pri srednješolcih, saj se nekateri že srečujejo z bolečino v križu. Največkrat je bolečina tista, ki nas spodbudi, da se zravnamo, in takrat spoznamo, da pomen dobre telesne drže ni le lepotni, ampak tudi zdravstveni. Če smo zmožni z zavedanjem in prepoznavanjem telesa reorganizirati način gibanja telesa, si že olajšamo bolečine v hrbtenici. Te92 lesno držo lahko zavestno nadzorujejo in jo lažje popravijo tisti, ki z redno vadbo preprečujejo izgubo gibljivosti, telesne moči, ravnotežja in koordinacije. Ko določeno vajo usvojimo in pri tem obdržimo pravilno telesno držo, lahko postopno nadaljujemo z dodatno obremenitvijo. Danes, ko je zdravje postalo resnično dragoceno in si težko privoščimo stranske učinke nezdravega življenjskega sloga, je toliko pomembnejša fizioterapija, ki je nepogrešljiva pri bolnikih, športnikih, mladih in aktivnih ljudeh. Potrebujejo jo tudi ljudje v tretjem življenjskem obdobju, ki so v domačem okolju, varovanih stanovanjih ali domski oskrbi. Fizioterapevti v zadnjih letih lajšamo bolečine z vedno številčnejšimi metodami. Naj omenimo samo dve. Bownova terapija zmanjša mišično-vezivno napetost in pomaga pri vzpostavitvi ravnovesja v nevrološkem, hormonalnem in energetskem sistemu. Metoda Feldenkrais je proces učenja gibanja, ki poudarja pozornost do samega sebe, da bomo odpravili nezavedne blokade, ki nam preprečujejo, da bi prisluhnili svojemu življenjskemu čutu za pravilnost in udobje ter se začeli gibati bolj svobodno in učinkovito. PARK MOBILNOSTI Starejši radi potujejo ter obiskujejo prijatelje in družino. Kako si olajšati potovanja, boste izvedeli v Parku mobilnosti, kjer se bo predstavila Avtohiša Real d.o.o. PARK PREHRANE V Parku prehrane boste izvedeli vse o jedeh, ki niso le dobre, ampak tudi koristijo vašemu zdravju. Predstavili se bodo: • • • Medex d.d. Farmicom, farmacevtska družba d.o.o. Unilever, podružnica Ljubljana • • Žito d.d. Carso d.o.o. RASTLINSKI STROLI ZNIŽUJEO HOLESTEROL NA NARAVEN NAČIN Visoka raven slabega (LDL) holesterola v krvi povzroča bolezni srca in ožilja, ki so najpogostejši vzrok smrti v državah Evropske unije, saj zaradi njih umre približno dva milijona prebivalcev letno. Tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni je mogoče zmanjšati z dnevno uporabo margarine, če jo vključimo v vsakdanjo uravnoteženo prehrano in se odločimo za zdrav življenjski slog. Določene margarine namreč vsebujejo rastlinske sterole, ki dokazano bistveno znižujejo raven slabega (LDL) holesterola v krvi. Holesterol je bela voskasta snov, ki jo naše telo potrebuje za pravilno delovanje celične stene. Pomemben je tudi za tvorbo snovi, kot so 93 vitamin D in nekateri hormoni. Poznamo dober (HDL) in slab (LDL) holesterol. Če imamo previsoko raven slabega holesterola, se ta začne nabirati na stenah naših žil in ovira normalen pretok krvi po telesu. S tem pa se poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ugodno za upokojence 3 dni že od 116,45 € (Cena je na osebo v dvoposteljni sobi pri min. 3 dni bivanja in za imetnike Zlate kartice Thermana cluba.) Priporočamo tudi: Jesensko razvajanje (27.09. do 24.12.2010) Božične počitnice (24.12. do 28.12.2010) Informacije in rezervacije: Thermana d.d, Laško 080 81 19, 03 423 21 00 [email protected], www.thermana.si Margarina vsebuje rastlinske sterole, naravne sestavine, ki jih najdemo v različnih vrstah zelenjave, žitih in oreščkih, in dokazano znižujejo raven holesterola v krvi. Po sestavi so rastlinski steroli podobni holesterolu, delujejo pa tako, da molekulam holesterola aktivno preprečijo, da bi se vsrkale v krvni obtok. Neodvisne klinične študije so pokazale in potrdile, da lahko redno uživanje rastlinskih sterolov v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano ter zdravim življenjskim slogom že v treh tednih zniža holesterol za do 15 odstotkov. Uživanje 1,5 do 2,4 g rastlinskih sterolov dnevno lahko zniža slabi (LDL) holesterol za od 7 do 10 odstotkov že v od 2 do 3 tednih. Če se poleg uživanja rastlinskih sterolov odločite še za zdravo in uravnoteženo prehrano ter zdrav življenjski slog, ga lahko znižate tudi za do 15 odstotkov. Nižjo raven holesterola lahko ohranite z rednim uživanjem rastlinskih sterolov. Za optimalne rezultate je tako priporočljivo vsak dan zaužiti 25 do 30 g margarine z vsebnostjo sterolov – najbolje je, da količino razdelite na tri porcije, in sicer vsakič uporabite dve čajni žlički margarine ter z njo npr. namažete kos polnozrnatega kruha ali pa popestrite okus sveže kuhane zelenjave ali krompirja. Zaradi nizke vsebnosti maščob takšna margarina ni primerna za peko in cvrtje. Margarina, ki vsebuje sterole, se uporablja kot del zdrave in uravnotežene prehrane, ki vsebuje malo nasičenih maščob in malo soli, je bogata z vlakninami, sadjem in zelenjavo. Prav tako so pomembni telesna dejavnost, prenehanje kajenja in omejevanje vsakodnevnega stresa. Ne pozabite: zdrava in uravnotežena prehrana ter zdrav življenjski slog nista dobra le za vaše srce, ampak tudi za uravnavanje vaše telesne teže in splošnega dobrega počutja. 94 95 Organizatorji: Organizacijski partnerji: Partnerji: Uradni prevoznik festivala: Medijski pokrovitelji: