Julij 2011 - Občina Škofja Loka

Julij 2011
{tevilka 179, leto 16
13.700 izvodov
DO!
O NAKLA
JEM
POVE^U
V @eleznikih. Foto: Andrej Bogataj
TC POTRATNIK, Kidri~eva 75, 4220 [kofja Loka
TEL.: 04/50-21-300
GSM: 041/66-55-00
GSM
CENTER
poobla{~eni posrednik
041/66-55-00
Nov delovni ~as:
od
od ponedeljka
ponedeljka do
do petka
petka od
od 8.00
8.00 do
do 18.00,
18.00,
sobota
sobota od
od 9.00
9.00 do
do 12.00
12.00 ure
ure
SIOL INTERNET
SIOL TV
SIOL TELEFONIJA
Sede`: Hafnerjevo naselje 27, 4220 Škofja Loka
za na vsako pot
TANA - ELEKTRONIKA, ŠKOFJA LOKA, d.o.o.
tana.elektronika siol.net
Julij 2011
2
Julij 2011
opusatrtikle
p
% brane
30na iz
1 EUR
e po
j
i
z
u
V.
`al
nje
in DD
a
e
r
`
t
No
onta
zm
e
r
b
POOBLA[^ENI PRODAJALEC
IN SERVISER VOZIL
Slika je simbolna.
vozila na zalogi – dobava takoj
2
Povpre~na poraba goriva: 4,9 - 7,2 l/100km, emisija CO: 129 - 1 65 g/km.
Povpre~na poraba goriva in emisija je odvisna od vrste in modela vozila.
Poletje je tu!
nudimo vam servis klimatske naprave z dezinfekcijo
15% popust na dodatno opremo za vozila Hyundai in Suzuki
Na{a ponudba - va{a ugodnost
li~arske in kleparske storitve, v primeru {kode na va{em
vozilu poskrbimo za popravilo, sodelujemo z vsemi
zavarovalnicami.
Sodelujemo z vsemi zavarovalnicami - za pla~ilo poskrbimo mi!
3
Julij 2011
Prodaja, monta`a in servis gara`nih vrat
!
o
Nov
Zelo ugodna enotna cena
belih, rjavih, srebrnih
in antracit vrat
V ponudbi tudi industrijska
in rolo vrata
l
a
n
i
Origdska
{ve liteta!
kva
Obla~ek d.o.o. GSM: 031/608-089 www.oblacek.si
4
Julij 2011
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
[email protected]
Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15.
v mesecu je potrebno rezervirati
prostor. Najavo kulturnih prireditev
sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo,
če to ni izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Tatjana Rant,
novinarka
Anita Pokorn,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
Kazalo
6
Nov parkirni red pred zdravstvenim domom
7
Zlati grb škofjeloške občine prejel Alojzij Pavel Florjančič
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
10
Pričeli z gradnjo na Nunskem vrtu
12
Odločno "Ne!" tudi na Loškem
13
Izkopali dobrih 300 metrov predora
14
Uršulinke že petdeset let pri Svetem Duhu
15
Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka
16
Vse najboljše, Slovenija!
17
Loški rotarijci za družine
19
Ob petstoti obletnici največjega potresa na Slovenskem
20
Žirovske novice
22
Novice iz Selške doline
24
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
25
Glasba je dosegla vse kotičke Škofje Loke
26
Odkrili spominsko ploščo Gustavu Pircu
27
ElectriCity – poseben dogodek v srednjeveškem mestu
28
Izšla je 57. številka Loških razgledov
32
Mesto v barvah – ustvarjalnost najmlajših in oživitev mestnega jedra
33
Lepote in dobrote škofjeloškega podeželja
34
Bele štorklje v Frankovem naselju
35
Nastop treh orkestrov v modernejši preobleki
36
Na pogled
37
Arhitekt, fotograf, scenograf, krajinski poznavalec Slovenije ...
38
135-letna (z)godba
40
Valeta 2011
42
Prireditve v juliju
43
PRILOGA Zdravo poletje
[email protected]
5
Julij 2011
7. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Nov parkirni red pred zdravstvenim domom
Od prvega avgusta dalje pred škofjeloškim zdravstvenim domom parkiranje dve uri brezplačno, nato pa 0,50 evra
na pol ure – Trije občinski nagrajenci – Povišanje najemnin javnih parkirnih mest – Prva obravnava poslovnika občinskega sveta občine Škofja Loka – Varnostna situacija v našem mestu dobra
Tokrat se je zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda. Klemen
Štibelj (NSi) je predlagal umik
točke o imenovanju novih članov
občinske volilne komisije (OVK), saj
je mnenja, da se pri imenovanju
niso upoštevali vsi predlogi političnih strank oz. da so obravnavani
nesorazmerno. Svetniška skupina
NSi je pridobila tudi uradno mnenje službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Svetniki točke sprva niso umaknili
z dnevnega reda, ko pa so o njej
razpravljali, so se le odločili, da
bodo pridobili dodatna mnenja in
o tem odločali septembra.
Komandir Policijske postaje
Škofja Loka mag. Janez Šuštar
je predstavil varnostno situacijo
v občini za leto 2010 ter opozoril na povečano nasilje v družini
in povečanje kaznivih dejanj ter
prekrškov v povezavi z alkoholom.
Spregovoril je o organiziranem beračenju ter številnih drugih temah,
pozval občane k sodelovanju in
na koncu sklenil svojo oceno, da
je varnostna situacija v Škofji Loki
dobra.
V nadaljevanju so svetniki odločali o občinskih nagrajencih.
Zlati nagrajenec je tako Alojzij
Pavel Florjančič, srebrna pa
skavti iz stega Škofja Loka 1 in
Borjana Koželj. Imenovali so tudi
tričlansko strokovno komisijo za
podelitev koncesije za izvajanje
programa za predšolske otroke.
Nekaj več časa so se svetniki zadržali pri prvem branju poslovnika
občinskega sveta škofjeloške občine. Večina jih je pozdravila izčrpno
delo statutarno pravne komisije,
saj da je bil prejšnji poslovnik neuporaben in neživljenjski, vendar
je prišlo tudi do pomislekov, da so
nekoliko okrnjeni demokratični
principi, saj imajo svetniki omejen
čas za razpravo in da bi o tem veljalo razmisliti za drugo obravnavo.
Občinski svet je sprejel pravilnik o javnih parkirnih mestih,
danih v najem. Slednji je usklajen
z obstoječo zakonodajo in prinaša
novosti glede višine najemnine,
ki se razlikuje glede na kvaliteto
parkirnega mesta. Tako po novem
višina mesečne najemnina za parkiranje osebnih vozil za pokrito
parkirno mesto znaša 30 evrov, za
odkrito parkirno mesto 18 evrov
in za makadamsko neoznačeno
parkirno mesto 12 evrov.
V nadaljevanju so svetniki po
manjši razpravi sprejeli tudi sklep
o določitvi parkirnih površin pred
Zdravstvenim domom (ZD) Škofja
Loka. Od prvega avgusta dalje
bo tako parkiranje za prvi dve uri
brezplačno, nato pa za vsake naslednje pol ure 50 centov. Omejitve najdaljšega časa parkiranja
ni, plačuje pa se od ponedeljka
do petka med 7.00 in 17.00 uro ter
ob sobotah med 7.00 in 13.00 uro.
Na voljo je 51 parkirnih prostorov, način plačila pa bo z uporabo
parkomatov (podobno kot pred
stavbo škofjeloške upravne enote).
V tem režimu bo parkirišče pred
ZD, na ta način pa si želijo urediti
tudi Petrolovo parkirišče v bližini.
Nekateri svetniki so želeli triurno
brezplačno parkiranje, nekateri
se sploh niso strinjali s plačljivim
sistemom, a na koncu je sklep le bil
sprejet z 19 glasovi za in enim proti.
Klavdija Škrbo Karabegović
40 odstotkov več potnikov
Kot smo v Loškem utripu že poročali, se je prvega aprila pričela posebna akcija »Vsi na mestni avtobus!«. Z novim
režimom vožnje in cenejšimi vozovnicami na občini Škofja Loka želijo eko-loški bus predstaviti kot okolju in uporabniku najbolj prijazno, varno in varčno obliko javnega mestnega prometa na relaciji Podlubnik–Lipica–Podlubnik.
Občani so akcijo dobro sprejeli in prvi rezultati so spodbudni.
Za mesec april se je tako število prepeljanih potnikov glede
na lansko leto povečalo za 32,5
odstotka (lani 8.335, letos 11.046
prepeljanih potnikov), maja pa se
je število prepeljanih potnikov
glede na lansko leto povečalo
za 41,6 odstotka (lani 9.433, letos
13.845 prepeljanih potnikov).
Kot so dejali na občini, jeseni
pričakujejo še dodatno povečanje uporabe mestnega avtobusa,
saj bodo uredili mirujoči promet
in že obstoječi enosmerni vozovnici za 0,50 evra in mesečni
prenosljivi vozovnici za 15 evrov
dodali še letno prenosljivo vozovnico za 120 evrov.
Novosti od prvega
junija dalje
zijo med tednom s 15-minutnim
intervalom med 5.00 in 18.30 in
30-minutnim intervalom do 22.30,
brez dveh večernih odhodov (po
22.30) in jutranjega odhoda ob
5.00 z Lipice, kjer sta se od 1. 4. do
13. 5. v celotnem obdobju prepeljala le dva potnika. Podaljšan pa je
vozni red ob sobotah. Mestni avtobus sedaj vozi med 5.30 in 14.30
na pol ure. Razlog za spremembo režima voženj so bile pobude
občank in občanov za dodatne
odhode v tem sobotnem terminu.
Na občini pravijo, da bodo vsem
tovrstnim pobudam, ki se bodo
izkazale za upravičene, prisluhnili
tudi v prihodnje.
Klavdija Š. K.
V mesecu maju se je število prepeljanih potnikov – glede na lansko
leto – povečalo za 41,6 odstotka. »Z novim šolskim letom pričakujemo povečano uporabo mestnega avtobusnega prometa s strani
dijakov in študentov, k uporabi pa je treba dodatno spodbuditi
tudi škofjeloška podjetja,« pravijo na škofjeloški občini.
S prvim junijem so dodatno prilagodili in racionalizirali vožnje
mestnih avtobusov. Ti sedaj vo-
6
Julij 2011
Zlati grb škofjeloške občine prejel
Alojzij Pavel Florjančič
V četrtek, 30. junija zvečer, se je s slavnostno akademijo zaključil mesec dogodkov ob občinskem prazniku.
Na akademiji, ki je zaradi grozečih oblakov namesto na Loškem gradu potekala v Kristalni dvorani Sokolskega doma,
je škofjeloški župan mag. Miha Ješe podelil dva srebrna in zlati grb škofjeloške občine za leto 2011.
Ješe je povedal, da vse letošnje
nagrajence krasita zavezanost in
ljubezen do tradicije ter do lokalnega izročila. Pa seveda odprtost
in občečloveška solidarnost, ki
je že stoletja nepogrešljivi del
škofjeloške zavesti in identitete.
Poudaril je, da so vsi prejemniki
priznanj zgled in dokaz, da s požrtvovalnim delom in dobrimi deli v
lokalnem okolju lahko ustvarjamo
boljši svet. Ob občinskem prazniku
je čestital vsem prisotnim in podelil grbe letošnjim nagrajencem.
Srebrna grba sta prejela Borjana Varja Koželj in skavtski steg
1 Škofja Loka, zlatega pa Alojzij
Pavel Florjančič. V imenu letošnjih nagrajencev je nekaj besed
povedal tudi prejemnik zlatega
grba. Povedal je, da s svojim delom
morda vrača nekaj tistega, kar je
Gorenjec prinesel Dolenjcem: »Trdina je odkril Dolenjsko Dolenjcem, jaz pa pomagam odkrivati
Loko Ločanom.« Poudaril je, da
en sam lahko opravi zelo malo,
združeni pa lahko naredimo dosti.
Člani Akademskega pevskega
zbora Tone Tomšič so pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika na začetku akademije
zapeli slovensko himno, poskrbeli
pa so tudi za kulturni program
na koncu prireditve. Po podelitvi
grbov smo najprej premierno slišali posebno darilo našemu mestu,
za katerega je poskrbel skladatelj,
aranžer in pianist Blaž Pucihar.
Pevke in pevci so namreč ob inštrumentalni spremljavi klavirja,
basa in bobnov zapeli sto let staro
ljudsko pesem s Tolminskega, Ribo
Faroniko.
Alojzij Pavel Florjančič
prejema zlati grb
Prav tej ribi je bil posvečen cikel
dogajanj v Škofji Loki, saj naj bi
po ljudskem izročilu riba z dvema
repoma, ki živi v morju in na svojem hrbtu nosi Zemljo, povzročila
uničujoč potres pred petsto leti.
Če se ta riba le nekoliko premakne,
sproži številne potrese; če se zvije,
s svojim dvojnim repom povzroči
poplave; če pa bi se prevalila na
hrbet, bi to pomenilo konec sveta.
Ribo Faroniko je ob pesmi upodobila plesalka sodobnega plesa in
baleta Ana Trojnar.
Poleg Ribe Faronike so pevci
APZ Tone Tomšič zapeli še šest
pesmi, tri na temo zemlje, tri pa
so bile ljudske pesmi. Slavnostno
akademijo je povezovala Monika
Tavčar, med občinstvom pa je
izstopal jubilant, devetdesetletni
arhitekt Tone Mlakar. Njegovo
razstavo Vipavski akvareli si lahko
v juliju ogledate v Mali razstavni
galeriji naše občine.
Tatjana Rant
Kdo so občinski nagrajenci za leto 2011?
Letos je občinski svet podelil enega zlatega in dva srebrna grba Občine Škofja Loka. Občinski nagrajenci
so priznanja prejeli na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku.
Alojzij Pavel Florjančič
Za dolgoletno izjemno ustvarjalno in plodno publicistično,
uredniško ter organizacijsko
– vodstveno delo na področju
domoznanstva je zlati grb prejel
Alojzij Pavel Florjančič, predlagalo pa ga je Muzejsko društvo
Škofja Loka. Njegov predlog so
podprli še Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Glasbena šola
Škofja Loka in Javni sklad RS za
kulturne dejavnosti, enota Škofja
Loka.
Florjančič se je v loško domoznanstvo vključil po svoji upokojitvi. Že prej je bil član Muzejskega društva Škofja Loka, leta 1999
pa je bil izvoljen za predsednika
in je društvo izjemno uspešno
vodil do leta 2006. Bil je član
uredniškega odbora Loških razgledov, v katerih je objavil več kot
trideset prispevkov z različnih
strokovnih področij. Je avtor
knjige Rudnine na Loškem in
urednik več knjig. V zadnjih letih
je njegovo delovanje tesno po-
vezano s Škofjeloškim pasijonom.
Pri tem si je še zlasti prizadeval za
ohranjanje pasijonske kondicije v
času, ko se pasijon ne uprizarja.
Konec devetdesetih let prejšnjega
stoletja je bil pobudnik vzpostavitve aleje znamenitih Ločanov itd.
Vse svoje delovanje na domoznanskem področju Florjančič
opravlja prostovoljno. Pri delu ga
vodi želja, da bi bilo čim več stvari
zapisanih, s čimer želi domoznanske vsebine posredovati širšemu
krogu ljudi in jih hkrati odvzeti
izgubi zgodovinskega pozabljanja.
Danes skupina šteje 150 aktivnih
članov. Bistvo skavtske vzgoje je
prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in
družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne
osebnosti, odgovorni državljani
ter člani krajevnih, narodnih in
mednarodnih skupnosti.
Voditelji skrbijo za vzgojo mlajših, za povezovanje z naravo, poudarjajo služenje v družbi, dejavni
so na ravni občine, saj vsako leto
sodelujejo pri Miklavževem sprevodu po Mestnem trgu, pomoč
nudijo tudi pri organizaciji različnih slovesnosti in športnih dogodkov. Redno sodelujejo s Civilno
zaščito in Karitasom itd.
Skavti iz stega
Škofja Loka 1
Za dvajsetletno kvalitetno, širše
družbeno in izjemno celostno
delovanje na področju vzgoje so
srebrni grb prejeli skavti iz stega
Škofja Loka 1. Predlagatelj je bil
Prosvetno društvo Sotočje.
Skavtska skupina Škofja Loka
1 se je neuradno začela srečevati že leta 1990, uradno pa 1991,
ko so imeli prvi skavtski tabor.
Borjana Koželj
Za sedemletno uspešno vodenje škofjeloške univerze za tretje
življenjsko obdobje pri Društvu
upokojencev v Škofji Loki je srebrni grb prejela tudi Borjana Koželj, predlagatelj pa je bil Društvo
upokojencev Škofja Loka.
7
Univerza je bila ustanovljena v
študijskem letu 2004/2005 na
pobudo takratne predsednice
društva Mane Veble Grum. Pričeli so s tremi krožki, v letošnjem
letu pa je upokojencem na voljo
kar dvajset krožkov, delavnic,
predavanj itd., kar uspešno
koordinira Koželjeva. Univerza
plodno sodeluje z drugimi izobraževalnimi ustanovami v okolici in širše. Borjanina je bila tudi
pobuda za knjižnico v društvenih
prostorih, skupaj z Marijo Draškovič pa je botrovala organizaciji bralne značke za upokojence
v jeseni 2010. Nagrajenka sodeluje pri novinarskem krožku in
izdajanju glasila društva, ima pa
tudi nesporne zasluge pri projektu prostovoljnih kulturnih
mediatorjev v Loškem muzeju,
za kar je Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka
dobila priznanje Andragoškega
centra Slovenije itd.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2011
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Ureditev porečja Sor je projekt vseh Ločanov
V Žireh že podpisali pogodbo za izvedbo posodobitve čistilne naprave – zakaj v Škofji Loki še niso pričeli z deli? –
V vojašnici bo prostora za 16 do 18 oddelkov vrtca – Protipoplavne ukrepe na območju Podna bosta financirala
občina in država – Kje bi Škofja Loka lahko imela mestni park?
Sprejet je bil sklep o cenah storitev obveznih gospodarskih javnih
služb varstva okolja, ki opredeljuje cene oskrbe s pitno vodo ter
odvajanja in čiščenja komunalnih
in padavinskih voda. Nekatere
svetnike je zmotilo predvsem to,
da se bodo cene za gospodinjstva
zvišale, za gospodarstvo pa znižale. Do sedaj so za te uporabnike
veljale diferencirane cene, sedaj
pa bo cena poenotena. Zakaj?
Vsi ti uporabniki so uporabniki
storitev gospodarskih javnih služb
in cene teh storitev že po novem
državnem pravilniku ne smejo biti
več diferencirane. To je možno
le, če uporabniki ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo
različne stroške.
Največja novost je uvedba
omrežnine, ki obsega stroške
javne infrastrukture, potrebne
za izvajanje javne službe.
Na podlagi veljavnega državnega pravilnika je sedaj cena razdeljena na omrežnino, ki je fiksna, in
na ceno storitve (dobavljena voda),
ki je odvisna od količine porabljene vode v kubičnih metrih. Ločen
je torej strošek uporabe infrastrukture in storitve. Najpomembnejše
pri vsem je, da bo cena po novem
obračunana na podlagi dejanskih
stroškov. Prav je, da vsak plača
toliko, kolikor porabi.
Končno vrednost položnice
poleg omrežnine za posamezno
javno službo in količine dobavljene vode oblikujejo še količina odvedene vode, količina očiščene
komunalne vode, obračun vodnih
povračil, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadne komunalne in padavinske vode ter davek na dodano
vrednost. Sprejet sklep – cenik
mora potrditi še ministrstvo za
okolje, šele nato bo stopil v veljavo.
Po novem tako ne bodo več
diferencirane cene za dobavljeno vodo. Do sedaj je bila cena
za uporabnike iz gospodinjstev,
gospodarstva in negospodarstva
različna. Pri tem naj povem, da veliki industrijski uporabniki storitev
za vodo, odvajanje in čiščenje od-
padne vode ne bodo plačevali po
tem ceniku, saj za te uporabnike
velja cenik iz lanskega leta (sklep
o cenah posebnih storitev). Med
velike uporabnike sodijo tisti, ki
letno porabijo več kot štiri tisoč
kubičnih metrov vode oziroma
petnajst kubičnih metrov dnevno. Takih je v Škofji Loki trenutno
dvanajst.
V občini Žiri so v začetku junija
podpisali pogodbo za izvedbo
posodobitve in razširitve čistilne
naprave v okviru projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda
v porečju Sore (UPS). Zakaj se v
Škofji Loki še nič ne dogaja na
tem področju in kdaj pričakujete
pričetek del? Kako kaže pridobitvi
sredstev za drugi del projekta,
torej vodooskrbo?
Tudi sami smo pravočasno objavili
razpis za izvajalca gradbenih del,
saj smo želeli pričeti z deli že v
spomladanskem času. Eden od
neuspelih ponudnikov se ni strinjal
z izidom javnega razpisa in je zato
pričel postopek pred državno komisijo. Trenutno postopek še traja.
Takoj ko bo znana odločitev,
bomo lahko nadaljevali s pričetim
postopkom in, upamo, kmalu tudi
z deli.
Kar zadeva drugi del projekta
UPS, torej vodooskrbo, intenzivno zaključujemo pridobivanje
zadnjih soglasij oziroma služnostnih pogodb. Večina občanov
in lastnikov zemljišč je ta zares
velik in nujno potreben projekt
sprejela za svojega, saj Škofja Loka
resnično potrebuje posodobljen
kanalizacijski in vodooskrbni sistem. Tudi z okoljskega vidika je
to zelo pomembno, saj so izgube
vode velike, kar že samo po sebi
predstavlja škodo, poleg tega pa
država občini izgubo vode še zaračunava!
Po pridobitvi vseh soglasij
bomo lahko pričeli s postopkom
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob tem je treba omeniti, da
na razpolago ni več veliko časa, saj
tuja nepovratna sredstva ne bodo
več dolgo na voljo. Če zamudimo,
Župan mag. Miha Ješe na Mestnem trgu, ki je bil junija prizorišče
številnih glasbenih in kulturnih dogodkov. Glasbeni utrip se bo
nadaljeval še naprej pod okriljem Pisane Loke, ko se bodo v starem
mestnem jedru odvili raznovrstni koncerti.
bomo celoten strošek morali pokriti sami.
Isti dan, ko je potekala seja škofjeloškega občinskega sveta, je
potekala tudi seja vlade Republike Slovenije, na kateri so končno
sprejeli sklep o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja
na območju nekdanje vojašnice
za potrebe vrtca.
Za ta prenos smo se izjemno trudili. Zadnji zaplet smo imeli še pred
nekaj tedni, saj so nam hoteli dodeliti le dve tretjini predvidenega
zemljišča, vendar je potreba po
vrtčevskem varstvu v naši občini
tako velika, da na to nismo hoteli
pristati. Zbrali smo se predstavniki
ministrstva za obrambo, ministrstva za javno upravo in škofjeloške
občine ter jim dokazali, da potrebujemo celo zemljišče, preko
katerega bi dobili tudi neposredni
stik z občinsko cesto.
Na tem delu predvidevamo
izgradnjo 16 do 18 oddelkov vrtca.
Glede na samo velikost zemljišča
bosta ločena dela za prvo in drugo
starostno obdobje.
Po formalni pridobitvi dokumentacije o prenosu zemljišča
bomo pričeli s projektiranjem
in pripravo vseh potrebnih dovoljenj ter z iskanjem finančne
konstrukcije za začetek gradnje.
V tem trenutku ni znano, ali bomo
šli v javno zasebno partnerstvo
8
ali se bomo gradnje lotili kako
drugače – vsekakor pa je naš cilj,
da vrtec v vojašnici zgradimo v
treh do štirih letih.
Prvi korak v tej smeri je že narejen, čakamo še na razplet zgodbe
v zahodnem delu vojašnice, saj
ko poskrbimo za malčke, želimo
poskrbeti tudi za naše starostnike ter tam zgraditi dom starejših
občanov.
Ostaniva pri vrtcu. Kako trenutno
konkretno rešujete prostorsko
stisko? Glede na to, da nameravate graditi vrtec tudi v Retečah,
kjer se že sedaj ob šoli in vrtcu
srečujejo s prometno zagato,
starše upravičeno skrbi, kako
bo v prihodnje tam rešen tekoči
in mirujoči promet.
Trenutno se dogovarjamo za
odkup zemljišča za izgradnjo vrtca,
ki bi bil neposredno naslonjen
na osnovno šolo. Zavedamo se,
da je trenutno tam nemogoča
prometna situacija, zaradi pomanjkanja parkirišč pa nekateri že sedaj
parkirajo skoraj ob športnem igrišču. Zato predvidevamo urediti
parkirišče za vrtec in šolo severno od vrtca, ob železniški progi,
primerno pa bi uredili tudi dovoz.
Vzporedno z gradnjo parkirišča se
bomo lotili razširitve križišča proti
prehodu, da bo ta del bolj pregleden. Vse skupaj želimo urediti do
konca šolskega leta 2011/2012.
Julij 2011
želijo mestni park, ki ga Škofja
Loka nima. Kje vi vidite vzpostavitev le-tega?
Tu velja poudariti, da bo tudi grajski hrib ob Nunskem vrtu urejen,
kar sicer ni mišljeno za sprehode,
bo pa idealna rekreacija. Povedati
velja tudi to, da imamo že lepo
urejen park na gradu z grajskim
vrtom. Tudi ob Kidričevi cesti
nameravamo obdržati čim več
zelenih površin.
Sicer pa je Škofja Loka zelo lep
kraj ob vodi in velja razmisliti o
parku ob Sori. V mislih imam ureditev prostora ob klavnici – po
preselitvi le-te. Tam bo lahko prizorišče srečevanja in tudi prireditev,
podobno kot je Špica v Ljubljani,
le da bi mi imeli več zelenja. Za
območje klavnice bomo v prihodnosti izvedli arhitekturni natečaj
in videli bomo, kakšne rešitve nam
bodo ponudili.
ja občina, temveč lastnik, torej
KGZ. Pritličje bodo preuredili za
dva oddelka vrtca prvega starostnega obdobja, kasneje pa bosta
tam oddelek prvega in drugega
starostnega obdobja, kar se bo
lepo dopolnjevalo s tamkajšnjo
podružnično šolo. Računamo, da
bo to delo prav tako zaključeno
do jeseni.
Želje in potrebe bomo uskladili s
krajevno skupnostjo.
Kar zadeva druge enote vrtca:
obnova Rožleta je v polnem teku,
narediti je treba veliko gradbenih del, položiti nova tla, urediti
moramo še zunanjost, otroško
igrišče itd. Računamo, da bo gradnja končana sredi avgusta. Na ta
način bomo pridobili dve enoti za
prvo starostno obdobje.
V teku je tudi izgradnja oz.
obnova prostorov na Bukovici
za potrebe vrtca, česar ne izva-
Še junija naj bi pričeli z izgradnjo
zahtevnih protipoplavnih ukrepov na območju Podna. Kdaj se
boste tega lotili, saj vemo, da je
to predpogoj za izgradnjo medpodjetniškega izobraževalnega
centra?
Občina si želi čim prej pristopiti k
izgradnji zahtevnih protipoplavnih
ukrepov in v tej smeri tudi urgiramo. Ker pa bo občina financirala
zgolj polovico projekta, polovico
pa država, se moramo usklajevati
z ministrstvom za okolje, z oddelkom za vode, kamor smo že oddali dokumentacijo o identifikaciji
projekta. Ko bodo dokumentacijo
pregledali, sledi skupni sestanek,
na katerem se bomo dogovorili o
nadaljnjih korakih.
Junij je mesec, ko se mesto na
sotočju obeh Sor ovije v praznično
vzdušje. Česa si ob tej priložnosti
želite za mesto in njegove prebivalce?
Želim si čim bolj čisto in urejeno
mesto, ki ga bodo popestrile številne prireditve, namenjene vsem
okusom, tako mlajši kot starejši
generaciji. Želim si, da mesto čim
bolj ozelenimo, kar v naslednjih
treh letih nameravamo storiti. Trenutno je na Grabnu zelo borna
podoba, prav tako si želimo več
zelenja v samem mestnem jedru.
Sicer pa predvsem želim, da si
prebivalci v poletnih mesecih odpočijejo in naberejo moči za nove
podvige. K temu bodo pripomogli
tudi glasbeni dogodki v okviru
Pisane Loke, ki bo na stežaj odprla
vrata kvalitetnim izvajalcem. Ob
petkih in sobotah torej vabljeni
na Plac.
Klavdija Škrbo Karabegović
Pričeli ste z gradnjo parkirišč na
Nunskem vrtu. Nasprotniki si tam
Za najlepši dan v življenju ...
Najem prijetne dvorane, ki sprejme do 150 ljudi.
Vrhunska hrana in postrežba.
Predporočni plesni tečaji za mladoporočence, priče in svate.
www.ritmoloko.si
Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka, tel.: 041/710 310, [email protected]
9
Julij 2011
Pričeli z gradnjo na Nunskem vrtu
Konec maja je izbrani izvajalec gradbenih del Cestno podjetje Kranj, d. d., oz. po preimenovanju Gorenjska gradbena
družba, d. d., začel z gradbenimi deli na parkirišču Nunski vrt. Še isti dan so predstavniki Združenja civilnih pobud
Škofja Loka medije in župana mag. Miho Ješeta opozorili na svoje nestrinjanje z gradnjo.
Pri njem so se ponovno oglasili 9. junija.
Parkirišče Nunski vrt
Izvajalec je pričel s pripravljalnimi
deli, s čiščenjem terena in začasno
rušitvijo dela zidu ob lokalni cesti
v Vincarje za potrebe novega dovoza na gradbišče in kasneje parkirišče. Zaradi začetka gradbenih
del je bilo s strani občine izdano
tudi dovoljenje za delno zaporo
ceste v Vincarje, ki velja do konca
letošnjega leta. Zaključek gradnje parkirišča na Nunskem vrtu
je predviden v začetku leta 2012.
»Gradnja parkirišča Nunski vrt
je namenjena za potrebe parkiranja osebnih vozil prebivalcev,
ki živijo znotraj območja starega
mestnega jedra, kjer velja režim
omejitve prometa in nezmožnost
parkiranja osebnih vozil v neposredni bližini. Z ureditvijo parkirišča
bomo območje starega mestnega
središča razbremenili mirujočega
avtomobilskega prometa. S tem
bomo rešili nevzdržne prometne
razmere, povečali atraktivnost
celotnega območja in omogočili
njegov hitrejši razvoj,« so zapisali
v občinskem sporočilu za javnost.
Parkirišče Nunski vrt bo imelo
176 parkirnih mest (devet parkirnih
mest bo namenjenih invalidom),
zgrajeno pa bo na dveh terasah.
V sklopu parkirišča bo urejena peš
povezava med naseljem Vincarje
in starim mestnim jedrom, v celoti bodo zamenjali tudi salonitni
vodovod v delu pod parkiriščem.
Obnovili bodo še mestno obzidje
na severnem delu ob cesti v Vincarje in nekdanjo pešpot na grad.
»Parkirišče bo urejeno sonaravno brez opornih zidov oziroma z
biotehniško stabilizacijo brežin z
zatravitvijo. Hortikulturna zasnova
vrta zavzema visok delež zelenih
površin in vključuje zasaditev
dreves in grmovnic,« pravijo na
škofjeloški občini.
Celotna vrednost ureditve
Pogled na gradbišče
Nunskega vrta, vključno z nakupom zemljišča, znaša dober milijon evrov. Z Gorenjsko gradbeno
družbo je bila sklenjena pogodba
za izvedbo gradbenih del v višini
približno pol milijona evrov. Na
občini pričakujejo, da bodo za
celotno investicijo iz kvote dodatnih sredstev za razvoj občin v
letih 2011 in 2012 skupaj pridobili
417 tisoč evrov.
Nadaljevanje urejanja območja
Nunskega vrta vključuje ureditev
pešpoti na grad, ustrezno hortikulturno ureditev pobočja ter ureditev otroškega igrišča vzhodno od
parkirišča oz. na zgornjem platoju
Blaževe ulice.
strinja Združenje civilnih pobud,
katerega predstavniki so na to (in
tudi na druge projekte, s katerimi
se ne strinjajo) že večkrat javno
opozorili.
»Spremembi Nunskega vrta
Združenje civilnih pobud Škofja
Loka in številni prebivalci brezkompromisno nasprotujemo. Še
vedno vztrajamo, naj se na tem
mestu zgradi mestni park, ki ga
mesto sploh nima. Argumenti so
navedeni v peticiji za mestni park
Nunski vrt, ki jo je v nekaj dneh
podpisalo preko 400 podpisnikov. Promet do parkirišča z 176
parkirnimi mesti naj bi potekal
preko Kapucinskega mostu, ki je
eden najstarejših kamnitih mostov
v tem delu Evrope in popolnoma
neprimeren za nove obremenitve.
Združenje civilnih pobud
se ne strinja
Srečevanje avtomobilov na tem
odseku nam že danes brez parkirišča dela preglavice, situacija bi bila
z novim parkiriščem neznosna,« so
med drugim povedali predstavniki
združenja.
Župan mag. Ješe pa je na njihove pomisleke odgovoril: »Občinski
svet je bil v tem mandatu podrobno seznanjen s projektom in z njim
povezano občinsko investicijo v
parkirišče na Nunskem vrtu. Brez
kakršnih koli odklonilnih stališč
svetnikov je bil kasneje s potrditvijo proračuna za leto 2011 finančni
načrt tudi potrjen.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Kot smo že zapisali, se z gradnjo
parkirišča na Nunskem vrtu ne
K sodelovanju vabimo:
prevajalca angleških tekstov s področja medicine
ter urednika spletnih informacij
s področja medicine.
Informacije: [email protected]
10
Julij 2011
Rezervni deli in vse, kar potrebujete za va{e vozilo
AVTO
www.avtodeli-markovic.si
AKCIJSKA CENA V JULIJU!
Prva pomo~ za avtomobiliste samo 10,49 EUR
Varnostni brezrokavnik samo 3,59 EUR
Motorno olje
ELF Excellium
5W40 4l
Motorno olje
TOTAL
7000 5l
Motorno olje
MOBIL 1
5W-30 5l
Motorno olje
MARATHON
ALPINE
5W40 5l
samo
24,75 EUR
samo
22,96 EUR
samo
54,90 EUR
samo
39,96 EUR
[E VEDNO PA TRAJA VELIKA POLETNA AKCIJA!
Znanih je prvih 10 nagrajencev, ki so objavljeni na na{i spletni strani
www.avtodeli-markovic.si
O
VA[A PARTNERJA PRI GRADNJI
Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030
Odslej tudi
TRGOVINA
Z GRADBENIM
MATERIALOM
ope~ni izdelki
betonski in modularni bloki
poroterm
betonske cevi, ja{ki, pokrovi
cement, apno, maltit, mivka
tlakovci, robniki
betonsko `elezo, armaturne mre`e
PVC program
O
betonarna
vse vrste betonov
granulatni pesek (gramoz) za
betonske me{anice in estrihe
razvoz betona v najkraj{em ~asu z
najsodobnej{im avtome{alcem z `e
vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu
(doseg roke 25 m), popolna izraba
materiala, zelo primeren za te`ko
dostopne kraje, kjer je dostop ve~
kamionom ote`en, za manj{e betona`e,
greznice, {karpe, brez razsipavanja
betona v okolico
kiperski prevozi
notranja in mednarodna {pedicija
izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo
razvoz najmanj{ih mo`nih
koli~in materiala
BEGRAD, Kranj, d.o.o.,
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
NIKO TRANS
Sodnikar Niko s.p.
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
e-mail: nikotrans siol.net
Sede` podjetja:
Savska loka 23, 4000 Kranj
11
Julij 2011
Odločno »Ne!« tudi na Loškem
Noben od treh referendumov, ki so zadnje čase burili duhove v Sloveniji, predvsem referendum o pokojninah,
ni bil sprejet. Podobno kot drugod po Sloveniji so glasovali tudi na Loškem.
Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju
Volilna udeležba v Sloveniji je bila
40,46-odstotna. Neveljavnih je
bilo nekaj manj kot pol odstotka
glasovnic, sicer pa je odgovor »za«
obkrožilo 27,95 % tistih, ki so prišli
na volišče, proti pa jih je glasovalo
72,05 %.
V Škofji Loki je bila volilna udeležba dobrih 46 %, neveljavnih je
bilo malo več kot pol odstotka
glasovnic. Referendum je podprlo
slabih 26 % občanov, proti pa se
jih je izreklo dobrih 74 %. Največ
podpore referendumu, in sicer 44
%, so dali volivci na volišču Dom
zveze borcev NOV, najmanj pa
na volišču OŠ Cvetko Golar II., in
sicer 10,49 %.
Volilna udeležba po obeh do-
linah je bila slabih 48 %, neveljavnih glasovnic je bilo zgolj 0,34
%, referendum pa je podprlo še
manj volivcev kot v Škofji Loki, in
sicer 21,9 %; proti pa je bilo 78,1
% tistih, ki so oddali svoj glas.
Najmanj podpore referendumu
so dali na volišču Rudnik Žirovski
vrh, Todraž, in sicer 7,62 %, največ
pa v domu gorenjevaške občine,
in sicer 37,23 %.
V Škofji Loki je bila volilna udeležba dobrih 46 %, neveljaven je bil
skoraj 1 % glasovnic. Referendum
je podprlo dobrih 22 % volivcev,
proti pa je glasovalo malo manj
kot 78 % volivcev. Ponovno je
bilo največ podpore na volišču
Dom zveze borcev NOV, in sicer
37,34 %, najslabšo podporo pa je
referendum dobil na volišču OŠ
Sveti Lenart (8,67 %).
Volilna udeležba po obeh dolinah je bila slabih 48 %, neveljavnih
je bilo 0,77 % glasovnic, referendum je podprlo zgolj približno
17,7 % volivcev, več kot 82 % pa
je bilo proti. Najmanj podpore, in
sicer samo 2 %, so dali volivci na
volišču OŠ Martinj vrh, največ pa
na volišču Družbeni dom Partizan
Žiri I. (približno 31,3 %).
Zakon o preprečevanju
dela in zaposlovanja na
črno
Volilna udeležba v Sloveniji pri tem
referendumu je bila 40,44-odstotna. Neveljavnih je bilo približno
0,7 % glasovnic, referendum je
podprlo približno 24,6 % volivcev,
ostali so bili proti.
Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
Najprimernejša za kopanje
Poljanska Sora v Puštalu
Volilna udeležba v Sloveniji pri tem
referendumu je bila 40,42-odsto-
V začetku junija je Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj
na različnih lokacijah Sore odvzel vzorce kopalne vode za
mikrobiološko preiskavo, opravili pa so še terenske meritve
in senzorične analize. Kaj so pokazali rezultati?
tna. Neveljavnih je bilo približno
1,6 % glasovnic, referendum je
podprlo približno 29,1 % volivcev,
proti pa jih je glasovalo približno
7,9 %.
V Škofji Loki je bila volilna udeležba dobrih 46 %, neveljavnih je
bilo preko 2 % glasovnic. Referendum je podprlo približno 25,3
% občanov, proti pa se je izreklo
približno 74,7 %. Največ podpore
referendumu, in sicer 39,29 %, so
dali volivci na volišču vrtec Najdihojca, najmanj pa na volišču OŠ
Bukovica (13,31 %).
Volilna udeležba po obeh dolinah je bila približno 47,7-odstotna. Neveljavnih je bilo približno
1,7 % glasovnic, referendum je
podprlo 22,4 % volivcev, proti pa
je glasovalo 77,6 % volivcev. Najmanj podpore referendumu so
dali na volišču OŠ Javorje, in sicer
približno 9 %, največ pa na volišču
Družbeni dom Partizan Žiri II., in
sicer dobrih 31 %.
Klavdija Škrbo Karabegović
Zemljišče v vojašnici
bo občinsko
Vzorce so odvzeli Selški Sori v Podlubniku, Poljanski Sori (kopališče
Puštal) in Sori v Retečah. Kvaliteto kopalne vode so ocenjevali v skladu
z uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in priporočilom o
varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih,
ki jih je izdelal Inštitut za varovanje zdravja RS.
Vzorci na vseh treh odvzemnih mestih po podatkih MOP ARSO
dosegajo standarde kakovosti za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda.
Selška Sora v Podlubniku in Sora v Retečah sta po podatkih MOP
ARSO razvrščeni v dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo
ekološko stanje površinskih voda, Poljanska Sora – kopališče Puštal
pa je razvrščena v zelo dobro ekološko stanje.
Mikrobiološko preiskava je dala zanimive rezultate. Vzorec kopalne
vode, odvzet iz Selške Sore v Podlubniku, ni skladen s priporočili
kopanja zaradi prevelikega števila intestinalnih enterokokov (718
CFU/100 ml) in bakterij vrste Escherichia coli (6100/100 ml). Prav
tako ni skladen vzorec vode iz Sore v Retečah zaradi prevelikega
števila bakterij vrste Escherichia coli (7100 CFU/100 ml). Vzorec iz
Poljanske Sore v kopališču Puštal pa je skladen z omenjenimi priporočili. Glede na navedeno ZZV Kranj odsvetuje kopanje v Selški
Sori –Podlubnik in Sori – Reteče. V slednji so opazili tudi pločevinke,
plastenke, rokavice in drugo odpadno plastiko.
Glede na to, da iz rezultatov analiz kopalne vode po enem vzorčenju lahko sklepajo le na trenutno stanje kopalne vode, na ZZV Kranj
priporočajo večkratno vzorčenje v kopalni sezoni. Občina Škofja
Loka bo tako naročila še vsaj eno vzorčenje, katerega rezultate bomo
objavili v avgustovski številki Loškega utripa. K. Š. K.
Po večletnih prizadevanjih, da bi občina pridobila zemljišče
v prostorih nekdanje vojašnice za potrebe vrtca, bo do tega
očitno zares prišlo. Vlada je namreč na svoji 140. redni seji, ki
je potekala 16. junija, sprejela sklep o brezplačni odsvojitvi
nepremičnega premoženja v velikosti 14.319 m2.
Vlada RS je sprejela sklep, da se za upravljavca nepremičnin v Škofji
Loki, in sicer parcele št. 82/40, dvorišča v izmeri 14.319 m2 ter objektov
na parceli, določi ministrstvo za obrambo.
Vlada bo sklenila pogodbo o brezplačni odsvojitvi omenjenega
nepremičnega premoženja z občino Škofja Loka. Za podpis pogodbe
o brezplačni odsvojitvi nepremičnine na strani Republike Slovenije
je vlada pooblastila ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič.
Parcelacija je bila izvedena na pobudo ministrstva za šolstvo in
šport, da se neodplačno prenese del zemljišča na območju nekdanje
vojašnice na škofjeloško občino, in sicer z namenom zagotavljanja
izgradnje ustreznih kapacitet za potrebe vrtca. Ministrstvo za
obrambo je bilo pripravljeno zagotoviti za prostore vrtca del zemljišča. Po natančni opredelitvi zemljišča, ki ga škofjeloška občina
rabi za potrebe vrtca, je bila izvedena parcelacija, na podlagi katere
je nastala nova parcela št. 82/40, k. o. Škofja Loka, dvorišče v izmeri
14.319 m2. Na novonastali parceli stojijo trije nekdanji vojaški objekti,
akumulatorska postaja in nadstrešnica, ki sta uničeni in neuporabni,
upravni objekt pa je v slabem stanju in propada.
Klavdija Š. K.
12
Julij 2011
Izkopali dobrih 300 metrov predora
Ob našem zadnjem obisku na gradbišču poljanske obvoznice konec aprila je bilo izkopanih 185 metrov predora. Do
vključno 20. junija so izkopali 303 metre – glede na dnevni tempo konec junija torej med 325 in 340 metri.
Do sedaj so izkopali dobrih 300
metrov podzemnega dela predora
in 23 metrov pod armirano betonsko ploščo na severnem portalu.
Tempo je nekoliko počasnejši. O
tem, zakaj tako in kdaj je predviden preboj na drugo stran, so
nam v Skupini Primorje povedali:
»Dnevni napredek je v povprečju
tri metre. Teren je zelo zahteven.
Izkop se že več kot 150 metrov
izvaja v črnih laporovcih, ki so
močno tektonsko deformirani,
na določenih odsekih pa se pojavljajo tudi manjši pritoki vode, ki
otežujejo razmere zlasti na kaloti –
zaradi tega je bilo treba spremeniti
tudi način primarne podgradnje,
kar je nekoliko podaljšalo proces
izkopa. Zaradi navedenih razmer
na terenu se bo predviden preboj
na drugo stran predora zgodil s
koncem poletja oz. po obdobju
dopustov.«
Konec aprila je bilo izkopanih
41 metrov reševalnega rova, konec
junija še enkrat toliko. Dela potekajo tudi na drugi strani predora,
in sicer izvajajo predkop za južni
portal.
Občani so opozorili, da ni več
slišati opozorilne sirene pred miniranjem. Vprašanje smo naslovili
na izvajalca del. Odgovorili so nam:
»Za opozorilni zvok pred miniranjem se uporablja minerska sirena,
ki je slišna v vplivnem območju miniranja. Vplivi okolja, kot so veter,
drevesa, hrup ostalih strojev in avtomobilov, lahko nekoliko poslabšajo slišnost opozorilnega signala.
Obstoječ način signaliziranja bi
lahko nadomestili z močnejšim,
vendar bi bil lahko za prebivalce
že preglasen oz. moteč.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Na youtubu si lahko ogledate posnetek izgradnje predora ob našem
aprilskem obisku. Vpišite besedno zvezo »škofjeloška obvoznica«.
Najboljše otroške rojstnodnevne zabave v mestu
• plesne
• športne • igralne
• kreativno-ustvarjalne
Disco zabava
Več informacij o rojstnodnevnih zabavah na www.ritmoloko.si,
tel.: 041/710 310 ter [email protected]
13
Julij 2011
Uršulinke že petdeset let pri Svetem Duhu
V uršulinskem samostanu so 19. junija 2011 z zahvalno mašo in spominsko slovesnostjo obeležili petdeset let, odkar
uršulinke domujejo pri Sv. Duhu. S sestrami se je veselilo ogromno obiskovalcev, ki so z veseljem prišli v Hišo kruha.
Hiša kruha je inštitut za celostno
rast osebnosti. V zadnjih petdesetih letih se je dejavnost uršulink
močno spreminjala in širila, zaradi
vse večjih potreb pa so nastajale nove stavbe, vsaka s svojim
imenom. Z dograditvijo doma
je zazvenela tudi beseda KRUH.
»Ko govorimo o kruhu, govorimo
o nečem, kar je pomembno za
vsakdanje življenje. Za nas kruh
pomeni tudi bistvene stvari, ki
človeka odprejo širšim dimenzijam
življenja. To so vprašanje Boga in
vere, ljubezni, upanja, kvalitete
odnosov, vrednot itd. S Hišo kruha
želimo uršulinke odpirati in oblikovati prostor, v katerem skupaj
živimo in s sodelavci razvijamo
programe, s katerimi skušamo
odgovarjati na temeljne potrebe
človeka,« pojasnjuje predstojnica
Judita Mihelčič. Hiša kruha je
odprta za vse in vanjo prihajajo
iz Slovenije ter iz tujine.
Skok v zgodovino
Zgodba uršulink se je začela pisati
25. novembra 1535, ko je Angela
Merici ustanovila Družbo svete
Uršule. V Ljubljano so prišle sestre
iz Gorice leta 1702, osemdeset let
kasneje pa so prišle v Škofjo Loko
iz Gradca. Leta 1890 so uršulinke
za potrebe internata in notranje
šole kupile grad v Škofji Loki. Žal je
druga svetovna vojna divjala tudi
na tem ozemlju, tako da so leta
1941 samostan zasedli Nemci in so
Sestra Meta Potočnik je zakonska in družinska terapevtka, duhovna spremljevalka,
voditeljica duhovnih vaj ter programov za
deklice in ženske. Opravlja različne naloge,
vsake toliko pa si vzame prost dan in gre v
hribe, si obuje rolerje in poskrbi za rekreacijo.
Na poletni oddih gre na morje ali v toplice
s katero od sester. O tem, kaj njej osebno
pomeni živeti v skupnosti, pravi: »Svoje
življenje dajem zastonj in to me osrečuje.
Pomembno se mi zdi, da ga ne izgubljam z grenkobo. V skupnosti se
brusimo med seboj in Bog nas oblikuje v to, kar naj bi postale. V tej
naši različnosti nobena nima v posesti resnice, samo vse skupaj jo
imamo. Naše delo pa je sad odnosa z Bogom in življenja v skupnosti«
Predstojnica Judita
obnovitve Ajmanovega gradu pri
Svetem Duhu, ki je bil med vojno
požgan in v zelo slabem stanju,
celo brez strehe. Potrebovale so
štiri leta, da so ga s pomočjo sovaščanov uredile, tako da je bil
21. aprila blagoslovljen, v juniju
1961 pa so se dokončno v njem
naselile in ga poimenovale Dom
Brezmadežne. V novem domu so
živele zelo skromno in v močni
veri, preživljale so se z obdelovanjem polja, poučevale verouk po
župnijah, prale cerkveno perilo,
izdelovale podobice in otrokom
ter mladini nudile dodatno pomoč
pri šolskih predmetih. Leta 1991
so obnavljale fasado, istočasno
pa so iz nekdanjega kokošnjaka,
pralnice in drvarnice preuredile
poslopje za Dom duhovnih vaj.
Kmalu je postal premajhen in so
za razširitev dejavnosti preuredile
še staro grajsko kaščo. Ob tem
so v letu 2000 sestre podrle stari
gozdiček in zasadile mlada drevesa ter uredile čudovit park okoli
samostana.
Z denacionalizacijskim postopkom je bil leta 2006 uršulinkam
vrnjen loški samostan, vendar so
ga že naslednje leto podarile ljubljanski nadškofiji, ker se v mesto
niso imele namena vrniti. V zadnjih
treh letih so pri Sv. Duhu porušile
hlev in gospodarsko poslopje ter
zgradile Dom, še eno stavbo za
apostolsko dejavnost skupnosti,
ki je danes znana pod imenom
Hiša kruha. Slednja je od novega
leta vključena v Uršulinski zavod.
ga morale sestre v eni uri zapustiti.
Štiri leta kasneje je grad služil za
bolnišnico vojaških ujetnikov in
v mnoge druge namene. Sestre,
ki so se vrnile v Škofjo Loko, so
se vključile v obnovitvena dela
svojega samostana. Stanovanjska
komisija je z odločbami le-temu
odvzemala vse uporabne prostore
z razlogom, da so nujno potrebni
za razširitev dejavnosti kazensko
poboljševalnega doma, ki je ob
koncu leta 1949 začel delovati na
gradu. Velik preplah in negotovost je v redovno skupnost vnesel razlastitveni akt septembra
1954, s katerim je bilo odločeno,
da je celoten samostan nacionaliziran, sestre pa naj bi se takoj
izselile. Z velikimi težavami so
ostale v samostanu do nakupa in
Z uršulinkami so praznovali duhovniki, druge sestre,
sovaščani in drugi prijatelji.
14
Življenje
pri Sv. Duhu danes
V skupnosti živi dvanajst sester
različnih starosti, že več kot petindvajset let pa je v hiši tudi noviciat. Trenutno so vanj vključene tri
novinke s svojo voditeljico. Nekaj
sester deluje izven samostana, kot
katehistinje v bližnjih župnijah,
druge so bolj aktivne doma. Življenje skupnosti močno zaznamuje
Hiša kruha, v kateri se odvijajo
različni programi, ki jih pripravlja
in izvaja šest sester s sodelavci.
Najstarejše sestre pa prispevajo
dragocen delež k širjenju Božjega
kraljestva s poslanstvom molitve
in darovanja svojega trpljenja. Za
Hišo kruha je namreč po besedah
predstojnice Judite zelo pomembno, da je celotno delovanje močno
podprto z molitvijo in sodelovanjem vseh. Sestre želijo ustvarjati
ozračje domačnosti, miru, sprejetosti, da bi vsak spoznal dragocenost samega sebe, da bi se srečal
z Bogom, odkril svojo poklicanost,
poslanstvo in našel pot naprej.
Zaradi lepe in mirne okolice rade
sprejmejo tudi sestre iz drugih
skupnosti, ki pridejo na oddih ali
duhovne vaje.
Vsaka sestra ima svoj urnik. Skupne točke, ki jih skušajo ohranjati,
so jutranja skupna maša, hvalnice
in zajtrk, ob osmih pa se začne
različen delavnik za vsako posebej.
Ob 12.30 imajo skupno kosilo, v
popoldanskem času, od 14. do
18. ure pa ponovno individualne
zadolžitve, in sicer do skupnih
večernic oziroma molitve, ki jim
sledi večerja.
Katja Štucin
Julij 2011
Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka
Novi občinski prostorski načrt
V skladu z novimi smernicami
urejanja prostora v državi je tudi
škofjeloška občina pristopila k
izdelavi novega prostorskega
načrta. Zbiranje pobud občanov,
ustanov in podjetij ter ostale zainteresirane javnosti je bilo zaključeno že pred skoraj tremi leti.
Občinska uprava je vse pobude
pregledala in odgovorila v skladu z novo zakonodajo, ki je, kar
je treba poudariti, mnogo bolj
zahtevna glede pozidave, kot je
bila prejšnja. Predvsem je problem
pozidava najboljših kmetijskih
zemljišč in pozidava poplavnih področij. Dopolnjen prostorski plan
je bil predan pristojnim ministrstvom v presojo, v vmesnem času
presoje pa je bil tudi predhodno
javno razgrnjen. Že v predhodni
razgrnitvi se je pokazalo veliko
nasprotovanje predvsem lastnikov
zemljišč. Nasprotovali so tako tisti,
katerih pobude o zazidljivosti niso
bile sprejete, kot tudi tisti, ki so
zahtevali izvzem zazidljivosti, pa
jim občinska uprava ni ugodila.
Šele kasneje v fazi javne razgrnitve
smo lahko prvič opozorili na njegove
slabosti. Predlog je v premajhni meri
usklajen z lastniki zemljišč, v mnogih
primerih pa povsem neusklajen oziroma diametralno nasproten, kar je
tudi sprožilo velik val ogorčenja na
obeh javnih razgrnitvah. Največji
problem pa se pojavlja v podeželskih
naseljih, predvsem izven podeželskih središč, kjer je dopustna gradnja
objektov le za potrebe kmetijske
dejavnosti in nekaj dopolnilnih
dejavnosti, medtem ko gradnja
objektov za ostale dejavnosti, ki
so nujne za obstoj podeželja in ki
se bodisi že opravljajo ali pa imajo
večje potrebe po opravljanju v prihodnosti, ni dopustna na omenjenih
območjih. Med nedopustne dejavnosti so se tako uvrstile mesarstvo,
frizerstvo, mizarstvo, kovinarstvo,
transportne dejavnosti in še mnoge
druge, ki so eksistenčnega pomena
za podeželje. Treba se je zavedati,
da se ljudje na podeželju pač ne
morejo preživeti le s kmetovanjem
in potrebujejo za normalno življe-
Aleš Habjan
Po potrditvi prostorskega načrta
s strani presojevalcev je prišel lani
na dnevni red občinskega sveta, na
žalost kot zadnja točka zadnje seje
pred poletnimi dopusti. Zaradi šibke
prisotnosti svetnikov je svetniška
skupina SDS predlagala prestavitev
obravnave na prvo jesensko sejo,
vendar je bila s strani prejšnjega
župana in koalicije gladko zavrnjena. Po obstrukciji naše svetniške
skupine pa je bil predlog odloka
novega prostorskega načrta v prvi
obravnavi sprejet brez kakršne koli
razprave. Svetniki SDS tako nismo
imeli možnosti razprave o novem
OPN.
nje dodaten zaslužek, zato iščejo
blago in storitve v svoji bližini.
Tako podeželje funkcionira že od
nekdaj. Da bi pa v prihodnosti
funkcioniral le od kmetijstva, je
po našem mnenju velika utopija
pripravljavcev novega prostorskega načrta. Poleg tega je omejena
gradnja objektov na podeželju
do velikosti 200 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, kar v
praksi pomeni objekt velikosti 10
x 10 metrov v dveh etažah. To ni
dovolj niti za stanovanjsko hišo,
da ne govorimo o vseh ostalih
kmetijsko-gospodarskih objektih.
V svetniški skupini SDS kljub
vstopu v koalicijo z novim županom stališč glede novega prostorskega načrta nismo spremenili in
bomo vztrajali pri zahtevah, da
se omejitve dopustnih dejavnosti
in velikosti objektov na podeželju odpravijo in da se pri bodočih
pripravah v večji meri upošteva
lastnike in ostalo zainteresirano
Aleš Habjan,
javnost.
občinski svetnik
občine Škofja Loka
AVTOHI[A KAV^I^ d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko, Tel.: 04 275 93 00, www.avtohisa-kavcic.si
15
Julij 2011
Vse najboljše, Slovenija!
Samostojna Slovenija letos praznuje že dvajset let. Jubilej smo visoki obletnici primerno obeležili tudi v Škofji Loki.
Župan, mag. Miha Ješe, je občane povabil na občinsko proslavo ob dnevu državnosti,
ki smo se je lahko udeležili 25. junija zvečer.
Slavnostni govornik, mag. Viktor
Žakelj, eden od aktivnih udeležencev osamosvojitvenih procesov za samostojno in neodvisno
Republiko Slovenijo, je povedal, da
je generacija, ki ji pripada, srečna
generacija, saj so udejanjili tisto,
kar so hoteli, pa ne uspeli, naši
očetje, dedje in pradedje. Proslave, ki smo jim priča te dni, kažejo, da Slovenci spoznavamo, da
zgodovina ni kar tako. Da tisti, ki
ima preteklost, nima le sedanjosti,
ampak tudi prihodnost. Poudaril
je še: »Bodimo ponosni na državo,
ki smo jo postavili na noge pred
okroglimi dvajsetimi leti, in postanimo pogumni, pokončni in srečni
državljani.«
Kulturni program je pripravil
Mestni pihalni orkester Škofja
Loka, ki letos obeležuje že 135 let
delovanja. Pod vodstvom dirigenta Janeza Miklavžina so zaigrali
slovensko himno in deset večinoma slovenskih skladb, navdušeni
obiskovalci pa so bili za močen
aplavz nagrajeni še z dvema skladbama.
Tatjana Rant
Slavnostni govornik ob dvajseti obletnici naše države
je bil mag. Viktor Žakelj.
Srednjeveška Škofja Loka
Škofja Loka se je na praznično soboto, 25. junija, spremenila v srednjeveško Loko. Po Mestnem trgu so se sprehajali
ljudje, oblečeni v srednjeveška oblačila, na stojnicah pa smo lahko kupili izdelke domače obrti. Med drugim smo
lahko našli krone, meče, loke, pa tudi stare knjige niso manjkale.
Tradicionalni sobotni sejem je bil
tokrat malo drugačen, saj so bili
tudi izdelki na stojnicah drugačni od tistih, ki smo jih navajeni.
Otroci so se lahko udeležili različnih delavnic, polstili so volno,
narisali portret in poslušali pripovedke o loški preteklosti. Po
ulicah starega mestnega jedra so
se sprehajali v starodavna oblačila oblečeni nastopajoči, obiskal pa nas je celo freisinški škof.
Škofa je z vsemi svečanostmi na
Placu pričakala loška gospoda
– loški glavar, protipisar, loški
kaščar, vikar in mestni sodnik
z mestnim svetom. Škof se je s
Placa odpravil na grad, meščane
in obiskovalce pa so razvedri-
li plesalci z renesančnimi plesi.
Poslušali smo lahko še tolkalno
skupino Otroci ritmov, popoldne
pa smo se odpravili na pohod po
treh loških gradovih.
Z Mestnega trga se je dogajanje popoldne preselilo na grajski
vrt, kjer so otroci sodelovali na
različnih delavnicah pri lončarju,
kovaču, klobučarju, zeliščarici in
čebelarju. Lahko so pobarvali in
sestavili model poslikane kmečke
in meščanske skrinje. Sprostili smo
se lahko v knjižnici na prostem ali
se igrali v različnih »igrarijah«. Nastopajoči so predstavili tudi stare
igre, ki se jih danes le redko kdo še
spomni. V predstavi so najmlajši
lahko videli, kdo je riba Faronika,
ki je povzročila rušilni potres. Celo
soboto so bili za obiskovalce odprti Loški muzej, Škoparjeva hiša
in stari mlin, od sobote do torka
pa je ob večerih v kapeli Loškega
gradu potekala Musica Locopolitana, festival historične glasbe in
plesa.
Tatjana Rant
V predstavi Kačja kraljica in riba Faronika so to strašno ribo,
ki povzroča potrese, spoznali tudi najmlajši.
Loški glavar je škofu za dobrodošlico ponudil kruh
iz loškega domačega žita in sol.
Videli smo lahko, kakšne igre so se včasih igrali otroci.
16
Julij 2011
Loški rotarijci za družine
Rotary club Škofja Loka, ki je v loškem prostoru prepoznaven kot donator in podpornik različnih humanitarnih akcij,
je v začetku junija izbral tri družine, ki jim je skupno namenil 2.700 evrov. Gre za izkupiček, ki so ga rotarijci zbrali na
lanskem odmevnem božičnem koncertu v Sokolskem domu, na katerem so se Darja Švajger, Jaka Pucihar
in godalni orkester Arseia pod vodstvom prof. Armina Seška odpovedali honorarju in ga tako namenili
humanitarni akciji »Pomagajmo družinam z več otroki«.
Gre za tri družine z več otroki, ki
kljub različnim usodam (izguba
žene, moža, brezposelnost) vzorno
skrbijo za svoje otroke in z življenjskim optimizmom premagujejo
vsakodnevne težave. Dve družini
kljub težki situaciji gradita novi
hiši, tretja družina albanske narodnosti pa se srečuje z vsakodnevnimi stroški šoloobveznih otrok.
Donacija rotarijcev je namenjena
otrokom, družine pa so bile ob
podelitvi prijetno presenečene. In
kot je bilo izrečeno, so bili veseli,
da imamo ljudje še vedno posluh
za bližnjega, ki je v stiski.
Distrikt 1912
Rotarijanstvo v Sloveniji je lansko
leto praznovalo osemdeseto obletnico obstoja. Danes je v Sloveniji
44 klubov s preko 1200 člani. V
sredini junija stopajo slovenski
rotarijci na samostojno pot, saj
so ustanovili svoj distrikt, ki bo
povezoval samo slovenske klube.
Na slavnostnem charterju v Cankarjevem domu je imel slavnostni
govor tudi predsednik Rotary International Ray Klinginsmith, ki je
slavnostno predal ustanovitveno
listino in verigo novemu guvernerju distrikta, Stanku Ojniku.
Loški Rotary club je bil ustanovljen pred šestimi leti, združuje dvajset članov, članstvo pa je
možno pridobiti samo s povabilom in s popolnim soglasjem vseh
članov. Letos sta se klubu priključila dva nova člana, prijateljstvo pa
utrjujejo z rednimi srečanji v Kašči.
V letošnjem letu bo klub podelil
štipendijo, pripravljajo pa se tudi
na akcijo zbiranja denarja za postavitev defibrilatorja na Mestnem
trgu. I. D.
Guverner distrikta Stanko Ojnik (desno) prejema listino o ustanovitvi distrikta 1912, ki mu jo je predal predsednik
Rotary International, Ray Klinginsmith.
Breval d.o.o., Kidri~eva cesta 66b, 4220 [kofja Loka
Tel.:, 04/513-05-30, E-mail: breval siol.net
Delovni ~as: vsak dan od 7.30 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00
Kotna brusilka
115 mm, 720 W
Idealna ergonomi~na
oblika, te`a le 1,8 kg
Set rezalnih
brusnih plo{~
00
66,
Polavtomatsko kladivo SDS+
Hitachi DH24PC3 + gratis pribor
Nazivna mo~ 800 W, {t. vrtljajev
0-1.150 min-1, te`a 2,4 kg
Vrtalni vija~nik 14,4 V, 1,5 Ah
BDF343RHE
- shitri polnilec, vrtilni moment 36 Nm
+ darilo Werbe2020 - Kapa Makita
00
219,
00
198,
Akumulatorski vrtalnik vija~nik
Hitachi DS12DVF3
Vrtilni moment 26 Nm, {t. vrtljajev brez
obremenitve 0-350/1.050 min-1
Napajanje 10,8 V / 1,5 Ah Li-ion,
vrtilni moment 22 Nm, te`a 1 kg
90
129,
Kotni brusilnik Hitachi G12SR3
90
129,
17
Akumulatorski vija~nik vrtalnik
Hitachi DS 10DFL
Nazivna mo~ 730 W, {t. vrtljajev 10.000 min-1,
navoj vretena M14, premer plo{~e
115 mm, te`a 1,4 kg
90
55,
Cene so z DDV. Akcija velja do razprodaje zalog. Napake v tisku so mo`ne. Slike so simboli~ne.
Mesec orodij! Na zalogi {e mnogo ve~!
Julij 2011
»To je čas, ko prosti čas in
pouk gresta z roko v roki«
Posadili lipe kot simbol
slovenstva
Dijaki Gimnazije Škofja Loka se poleg rednega pouka in drugih
dejavnosti udeležujejo tudi izmenjav. Tistih, ki peljejo na tuje in
trajajo cel teden, pa tudi dvo- ali enodnevnih. Pri tem šola sodeluje z gimnazijo Himmelev iz Roskilda na Danskem, z gimnazijo
Dom Freising iz Nemčije, z licejem Scientifico Statale G. Oberdan
iz Trsta v Italiji, z BORG Spittal v Avstriji, gimnazijo Soukrome iz
Tabora na Češkem, gimnazijo Blaubeuren iz Nemčije in s špansko
I. E. S. Antonio Machano iz Alcala de Henares.
Izmenjave potekajo tudi znotraj
Slovenije, in sicer pri tem sodelujejo s šolami, ki imajo podoben
program, npr. z novomeško in
ptujsko gimnazijo, II. gimnazijo
Maribor, pa tudi z gimnazijami v
Ljutomeru, Brežicah in Novi Gorici.
Ravnatelj Jože Bogataj je
povedal, da je pri dijakih izmenjava zagotovo eden svetlejših
trenutkov njihovega srednješolskega izobraževanja. Z dijaki so
na izmenjavah razglabljali že o
marsičem: o demokraciji, šolskem
sistemu, jeziku, turizmu, mladih in
prostemu času, športu, glasbi …
Izmenjave namreč niso le izlet v
tujino, ampak letni projekt. Dijaki
se v tujini udeležijo pouka, bivajo
pri družinah in tako spoznavajo
kulturo, njihove navade in se preko
tega marsičesa naučijo.
Na izmenjavah, mednarodnih
in narodnih, se tkejo močne vezi,
dijaki spoznavajo druge in sami
sebe, pogosto se spoprijateljijo
in ostanejo v stiku tudi kasneje.
S tistimi, ki so bliže, se videvajo, z
bolj oddaljenimi pa stike vzdržujejo s pomočjo interneta. Kot je
povedal Bogataj, sta se dijakinja
škofjeloške gimnazije in danski
dijak, ki sta se spoznala prav na
izmenjavah, kasneje tudi poročila.
Poudaril je še, da izmenjave sicer
pomenijo finančni strošek in po-
V sklopu vseh aktivnosti praznovanja samostojne Slovenije so se v
Vrtcu Škofja Loka odvijale različne prireditve in aktivnosti. Otroci so
prepevali slovenske pesmi, se pogovarjali o svojem domu, domovini
in o naših posebnostih. V četrtek, 23. junija pa so v okolici vseh enot
vrtca otroci in zaposleni posadili lipe kot simbol slovenstva. Pri sami
zasaditvi so pomagali tudi člani društva Projekt človek. Praznovanje
se je zaključilo v petek, s sladkim prigrizkom, kot se za rojstni dan
tudi spodobi. U. O.
sebno notranjo organizacijo dela
na šoli, predvsem pa je to velik
plus, je pouk na drugačen način. Za
gimnazijca je to velik nadstandard,
saj pomeni izvrstno izkušnjo, ki je
življenjska in neponovljiva.
Izmenjave z dansko gimnazijo
potekajo že petnajst let, junija
pa bodo prišli na obisk španski
dijaki. Takrat bo program nekoliko
bolj sproščen, saj bo ocenjevalno
obdobje že zaključeno. Škofjeloški
gimnazijci bodo v Španijo odšli
v oktobru in se udeležili njihovih
srednjeveških dni. Tudi v Tabor
na Češko odhajajo v času tamkajšnjih srednjeveških dni. Dijakom
slovenskih šol pa na izmenjavah
ponavadi predstavijo Škofjeloški
pasijon. V Škofjo Loko jih povabijo
v pasijonskem času. To, da pasijon
ni vsako leto, zanje ni ovira – v
tem primeru ga uprizorijo sami,
modernizirajo, uglasbijo.
Med izmenjavami dijaki dobijo
direkten vpogled v kulturo, spoznajo način dela, drug sistem šole
in način življenja. Ana Prevc Megušar, profesorica glasbe in vodja
gimnazijskega pevskega zbora, je
učence prosila, naj pomen izmenjav predstavijo v enem stavku.
Rekli so: »To je čas, ko prosti čas in
pouk gresta z roko v roki.«
Tatjana Rant
Slikar Berko prejel Jakopičevo nagrado
Berko je v Moderni galeriji v Ljubljani prejel osrednjo nagrado
slovenske likovne umetnosti.
Jakopičevo nagrado je pred štiridesetimi leti ustanovilo Društvo
slovenskih likovnih umetnikov,
kasneje so k izbiri nagrajencev
pristopili še Moderna galerija,
Akademija za likovno umetnost
in nazadnje še Društvo slovenskih likovnih kritikov. V izboru
nagrajencev sodelujejo tisti, ki
slike ustvarjajo, in tisti, ki jih ocenjujejo, to so predstavniki slikarjev,
profesorjev, kritikov in muzealcev.
Jakopičevo nagrado podeljujejo za
življenjsko delo ali za pomemben
prispevek na področju likovne
umetnosti v zadnjih petih letih.
Letošnje leto so jo tako pozno
podelili zato, ker se je zataknilo
pri njenem financiranju. Berko je
skromno povedal, da bi po njihovi presoji njegova dela lahko
predstavljala majhen kamenček
v mozaiku slovenskega slikarstva,
takšnega priznanja pa se veseli.
Zanj pa je najbolj pomembno,
da ima veselje s svojim delom in
da vse več njegovih slik najde pot
v stalne zbirke muzejev. Tako bo
julija ob otvoritvi stalne zbirke
v prenovljeni Moderni galeriji v
18
Ljubljani na ogled njegova slika
Model, septembra pa bodo v
Budimpešti odprli razstavo
hiperrealističnih slik, na kateri
bodo skupaj razstavljali ameriški,
zahodnoevropski in prvič tudi
slikarji iz vzhodne Evrope. Na
tej razstavi bo zastopan s petimi
slikami.
Janja Berčič
Julij 2011
Ob petstoti obletnici največjega
potresa na Slovenskem
V Sokolskem domu je župan mag. Miha Ješe 22. junija odprl razstavo Anno Domini 1511, s pomočjo katere
lahko med drugim odkrijete dogodke, ki so zaznamovali 16. stoletje, podoživite posledice
uničujočega potresa ter spoznate vzroke za njihove nastanke.
Po besedah predstavnice Rudnika živega srebra Idrija Martine
Peljhan so se sprva ustvarjalci
razstave srečali z vprašanjem, kako
predstaviti potres, o katerem je
ohranjenih le nekaj pisnih virov in
prav nič slikovnega gradiva. Porodila se jim je zamisel o večplastni
zgodbi, ki jo pripovedujejo zgodovinar, geolog in seizmolog. Zgodba razstave je namreč nastala v
sodelovanju med Idrijo, Ljubljano
in Trstom, vsebinsko pa so jo oblikovali sodelavci Rudnika živega
srebra Idrija in Mestnega muzeja
Idrija v sodelovanju s strokovnjaki
z Urada za seizmologijo in geologijo, Arhiva Republike Slovenije in
Oddelka za geoznanosti Univerze
v Trstu in Prirodoslovnega muzeja
Slovenije. Dokončno oživela in
postavila sta jo oblikovalca Ivana
Kadivec in Jaka Modic.
V zgodnjem 16. stoletju so se
začele prepletati vezi med komaj
nastajajočo Idrijo in Škofjo Loko,
ki je bila v tem obdobju že živahno
mesto z razvito obrtjo. Tudi kasneje je vodila ena pomembnejših
tovornih poti iz Idrije preko Škofje
Loke v Beljak, ki je imel takrat vodilno vlogo pri trgovanju z živim
srebrom. Zelo pomembna je bila
tudi izdelava lončenih retort za
žganje rude, ki so jih v ta namen v
sredini 17. stoletja v Škofji Loki izdelali tudi do šestdeset tisoč letno.
Le tri leta po odkritju bogate rude
pa sta Idrijo prizadela potres in
huda poplava. Takrat sta bili v tem
kraju le dve zidani stavbi, rudarji
pa so živeli v skromnih lesenih
kočah. Povsem drugače je bilo
v Škofji Loki, kjer je potres hudo
prizadel mestne hiše, ki so se na
gosto stiskale vzdolž ulic. Porušil
se je grad, poškodovani so bili samostan, sodnikova hiša in kašča. Z
zgodovinskim ozadjem potresa se
sicer lahko obiskovalci razstave, ki
bo odprta do 22. julija 2011, srečajo
v prvem delu. V osrednjem delu je
prikazana podoba komaj nastajajoče Idrije na robu Tolminskega
gospostva. S pomočjo upodobitev
nemškega rudarskega strokovnjaka Georgiusa Agricola so izdelali
modele rudarskih naprav in orodja
ter prikazali tedanji način življenja.
V tretjem sklopu pa je predstavljen
nemirni planet, na katerem živimo.
Katja Štucin
Porušeni gradovi ob potresu
leta 1511.
Arhitekt Janko Rožič je ob razstavi, katere odprtje je spremljalo lepo
število Škofjeločanov, zapisal: »Ko zaškrta iz globine in se zamajejo
tla, ko se nam nad glavo ruši strop in kruši nebo in ni več zavetja za
človeka na Zemlji, se nekje globoko, ne le v skalnih plasteh, temveč
tudi v utripu srca, nekaj prelomi.«
Škofjo Loko in Idrijo je povezalo pridobivanje živega srebra.
Splošna gradbena dela
AGRAD Janez Rant s.p., Potok 14, 4228 @elezniki, tel.: 031/334-817, janez.rant gmail.com
19
Julij 2011
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Občinski praznik v znamenju nagrajencev
Na slavnostni seji občinskega sveta
v Žireh, ki je potekala ob rob žirovskemu občinskemu prazniku, so v
prostorih Stare šole v Žireh podelili
letošnji občinski priznanji. Prejela
sta jih dr. Petra Leben-Seljak in
dr. Alojz Demšar za Knjigo hiš na
Žirovskem. Župan, mag. Janez
Žakelj, je v nagovoru najprej
omenil prehojeno pot ob dvajseti
obletnici osamosvojitve. Dejal je,
da smo lahko ponosni na vse, kar
smo dosegli. V nadaljevanju se je
osredotočil na praktično, vsakodnevno življenje v domači občini.
Poudaril je, da se občinska uprava
trudi, da bi bila občina prijetna za
bivanje. Naravne in kulturne danosti bi lahko bolje izkoristili, njegova
želja pa je, da bi močneje utrjevali
kulturno in zgodovinsko identiteto
kraja. Poudaril je, da brez znanja ni
prave žlahtne prihodnosti.
Nagrajenca dr. Petra Leben-Seljak in dr. Alojz Demšar
Spregovorila
sta tudi oba nagrajenca
skriva širši pomen. Po metodi, ki
sva jo uporabila z Alojzom Demšarjem, bi lahko v prihodnje spisali
podobne knjige tudi v drugih krajih nekdanjega Loškega gospostva, o katerem se je ohranil bogat
arhiv. Predjožefinska žirovska fara
in nekdanja žirovska občina sta v
zadnjih dobrih dvesto letih kar naprej izgubljali ozemlje, največji zalogaj je bil odvzet z rapalsko mejo.
Moram omeniti, da je natis knjige
podprla Javna agencija za knjigo
Republike Slovenije, s Knjigo hiš
na Žirovskem pa smo primerno
obeležili tudi štirideseto obletnico
Muzejskega društva Žiri.«
Dr. Alojz Demšar, redni profesor
Dr. Petra Leben-Seljak, zasebna
raziskovalka, je bila ob občinskem
priznanju zelo vesela.
Ob podelitvi je povedala: »Knjiga, kakršne nima noben drug kraj v
Sloveniji, vsaj po obsegu ne, v sebi
Nasvidenje šola,
dober dan počitnice!
Ob dnevu državnosti in ob zaključku šolskega leta so na žirovski
osnovni šoli pripravili slovesnost s poudarkom na domovinski zavesti in vključenosti v evropsko skupnost. Slavnostni govornik je bil
župan občine Žiri, mag. Janez Žakelj, ravnatelj Marjan Žakelj pa
je v nadaljevanju podelil priznanja najboljšim učencem.
Ravnatelj Marjan Žakelj je bil z iztekajočim se šolskim letom izjemno zadovoljen in je ob tem povedal: »Letošnje leto je bilo izjemno.
Dobili smo, med drugim, štiri zlate medalje na državnih tekmovanjih.
Tudi sicer je bilo vzdušje na šoli neverjetno. Nobenega razgrajanja,
nepotrebnega hrupa. Odkrito priznam: generacije, kot je bila ta, ki je
šolanje letos končala, še ni bilo. Zaključili so brez popravnega izpita,
na visoki ravni pa je bilo tudi njihovo obnašanje. Velika zahvala za
tako uspešnost učencev gre tudi našemu učiteljskemu kolektivu,
zadovoljen sem z njimi.«
Sabina Marolt in Neža Šivec sta z raziskovalno nalogo Skupaj,
dokler naju izpad elektrike ne loči pod mentorstvom Andreje
Bogataj dosegli prvo mesto na državnem tekmovanju s področja
računalništva in telekomunikacije. Sanja Kranjc je pod mentorstvom Maje Brezovar prejela zlato Cankarjevo priznanje v znanju
slovenščine in dosegla peto mesto v državi, Lenart Treven je pod
mentorstvom Ine Čarić prejel dve zlati Stefanovi priznanji v znanju
fizike v lanskem in v letošnjem šolskem letu, letos pa je dosegel
tretje mesto v državi. Zlato Vegovo priznanje iz matematike in tretje
mesto v državi je dosegel Matic Erznožnik iz 7. b, ki je tudi najboljši
učenec tega razreda.
Prijazen in skromen Matic o svojih uspehih kar ni želel govoriti.
Povedal je, da ni edini v razredu, ki se trudi in dosega najboljše
rezultate.
»S sošolci se dobro razumemo, nič si nismo nevoščljivi, prijatelji
smo,« je dejal v nemajhni zadregi, preden je stekel nazaj v razred.
za anorgansko kemijo na Fakulteti
za kemijo in kemijsko tehnologijo
v Ljubljani, v svojih raziskovanjih
običajno pripravlja nove spojine
ter jim določa strukturo in druge
lastnosti, obenem pa razširja poznavanje spojin in vodi do snovi
z različnimi možnostmi uporabe.
»V zadnjih dveh letih pa sem
postal tudi domoznanec. Pri iskanju gradiva za Knjigo hiš, za katero
sva z dr. Petro Leben-Seljak dobila
občinsko priznanje, je bilo treba
– kot rečemo v Žireh – biti zelo
»znajden« (domiseln). Za vsako
od hiš, ki se je v žirovski zgodovini
pojavila v času od leta 1500 do
1900, sva našla podatke o tem, kdo
jo je imel v lasti oziroma kdo je bil
na določenem posestvu gospodar.
Zdaj pri približno osemsto hišah
vemo za vse, ki bili kdaj vpisani
v različne vire, med njimi tudi za
več kot sto dvajset hiš, kolikor jih
je bilo na Žirovskem leta 1500.«
Podelitvi priznanj je sledilo
praznovanje na Ledinici. V cerkvi
svete Ane se je ob 21. uri pričel
koncert ansambla za staro glasbo
Capela Carniola iz Škofje Loke.
Zbrano poslušalstvo je bilo nad
njimi izjemno navdušeno.
Posodobitev čistilne naprave
Na začetku junija je župan mag. Janez Žakelj na sedežu žirovske
občine podpisal pogodbo za izvedbo posodobitve in razširitve
čistilne naprave Žiri ter pogodbo za izvedbo strokovnega nadzora
pri gradnji tega projekta. Župan je ob tem dejal: »Poleg nove tehnologije bomo dobili tudi razširitev kapacitet. To je tudi prvi tovrstni
projekt na Gorenjskem v okviru varstva okolja.«
Slovenko Henigman iz DRI, Upravljanje investicij, je bil sopodpisnik pogodbe v vrednosti 38.690 evrov za izvedbo strokovnega
nadzora nad investicijo, kot izvajalec za izvedbo posodobitve in
razširitve čistilne naprave v Žireh je bil izbran Hidroinženiring, d.
o. o., njen prokurist, mag. Željko Rečnik, pa je ob tej priložnosti
na kratko orisal dela, ki jih bodo izvajali. Irena Brčko Kogoj kot
vodja sektorja za kohezijski sklad službe za lokalno samoupravo in
regionalno politiko je bila ob podpisu te zelo pomembne pogodbe
nadvse zadovoljna: »Ta projekt, ki bo izveden v Žireh, je zahteval
veliko sodelovanja. Veseli me, da nam je uspelo.«
Podpisana pogodba je težka kar 1.743.284 evrov, gradnja čistilne
naprave pa je predvidena za letošnje in naslednje leto. Ta projekt
je delno sofinanciran iz skladov Evropske unije, in sicer iz Kohezijskega sklada, sama operacija pa se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje
2007–2013, s prednostno usmeritvijo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.
20
Julij 2011
Žirovske novice
Novica za žirovske malčke
piše: Milena Miklavčič
Smeti pa kar v prvi graben
Kot je znano, je letos devetnajst otrok ostalo pred vrati vrtca. Župan
se je že predhodno srečal z njihovimi starši, sestal pa se je tudi s starši
tistih otrok, ki so bili sprejeti v vrtec, ker je želel, da bi kdo od sprejetih
morda odstopil svoje mesto, če bi to bilo nujno potrebno. Ta gesta bi
temu otroku v prihodnjem letu prinesla dvanajst dodatnih točk pri
ocenjevanju za vnovičen sprejem otroka v vrtec.
Obliž na rano pa je odločitev, da bo občina otrokom, ki niso sprejeti
v vrtec, od prvega septembra letos subvencionirala domače varstvo
v znesku 110 evrov. Kljub nekaterim pomislekom, češ, saj bodo tega
zneska deležni tudi tisti, ki imajo zagotovljeno brezplačno varstvo, na
primer pri babici, so svetniki ta sklep na zadnji občinski seji potrdili.
Obenem bo žirovska občina vsem malčkom, ki so se rodili po novem
letu, dodelila 150 evrov denarne pomoči.
Maja so v Žireh uvedli spremembe v sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki. Količino odloženih odpadkov želijo zmanjšati za okoli
25 odstotkov. Nezanemarljiva je tudi novica, da je žirovska občina
izstopila iz gorenjskega konzorcija CERO, župana pa so svetniki pooblastili, naj čim prej vzpostavi pogovore in ustrezne dogovore za
dolgoročno reševanje problemov z odpadki z ljubljanskim CERO-m,
ki posluje dosti bolj urejeno in pod ugodnejšimi pogoji.
Žal pa osveščenost, ki se tiče varstva okolja, pri Žirovcih še zmeraj ni zadovoljiva. Kolesarji in tisti, ki se dnevno odpravljajo peš
do svojih priljubljenih hribovskih točk, so že večkrat opazili, da se,
največkrat čez noč, v bližini vodotokov pojavijo divja odlagališča, ki
kazijo podobo kraja, poleg tega pa odpadki, ki jih (ne)znanci odložijo
na bregovih, onesnažuje potoke. Zadnjega je bilo moč opaziti ob
vznožju Bedriha, na srečo pa so se na občini hitro odzvali in navlako
odpeljali tja, kamor sodi. Tako da se lahko na tem mestu le vljudno
»zahvalimo« tistim, ki jim ni mar za neokrnjeno naravo. V upanju,
da česa podobnega ne bodo nikoli več počeli.
Odkrili doprsni kip župnika
Josipa Vidmarja
V žirovskem župnišču so odkrili doprsni kip župnika Josipa Vidmarja, ki je veliko prispeval k temu, da imajo danes Žirovci tako lepo
in veličastno farno cerkev, ki bo naslednje leto praznovala stoto
obletnico posvetitve. Na ta način so se mu zbrani želeli simbolično
zahvaliti za njegovo vsestransko delo v kraju, hkrati pa so se spomnili še vseh ostalih župnikov za njim, ki so vsak na svoj način dal
zaznamovali župnijo in Žiri.
Zdajšnji župnik Igor Jereb je povedal, da Josipu Vidmarju ob
gradnji cerkve ni bilo postlano z rožicami: »Med prebiranjem kronike
sem naletel na marsikaj, kar je pričalo, da je prav zaradi gradnje imel
več težav z nekaterimi posamezniki v kraju. Ker v svojem času ni
prejel primerne zahvale za svoje nesebično delo in ni bil deležen
opravičila za krive obtožbe ob gradnji cerkve, smo s postavitvijo
doprsnega kipa te krivice želeli vsaj omiliti, če ne odpraviti.«
Blagoslovili so tudi novo kapelico v Starih Žireh. Ta stoji skoraj
na mestu stare, ki se je morala umakniti zaradi širitve ceste s pločnikoma. Samo prestavitev stare kapelice zaradi dotrajanosti ni bila
izvedljiva, zato so se odločili za novo, na kateri je tudi datum 1888
kot spomin na leto postavitve prejšnje.
V nedeljo, 12. junija, pa so blagoslovili še nov križ na Žirku. Starega
sta lansko leto zrušila dotrajanost in slabo vreme. Na istem mestu
tako že lep čas stoji znamenje v spomin na evharistični kongres, ki
je bil leta 1935 v Ljubljani.
Je Novovaška cesta nevarna?
V zadnjih dneh junija so na nekaterih najbolj ogroženih cestnih odsekih
v Žireh položili varnostne ovire. Nekatere ulice so, žal, postale prave
dirkalne steze, še posebej Novovaška cesta, na kateri se zliva celoten
promet, ki nadaljuje pot preko Smrečja v Ljubljano. O tem, kako in
na kakšen način umiriti nevzgojene voznike, so govorili tudi na več
sestankih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, njihovi
člani pa so naredili načrt, kje te ovire postaviti.
Med najbolj ogroženimi je hiša pri Govekarjevih, saj ni tako redko, da
kdo od nepremišljenih dirkačev ne bi pristal v koritih za rože, ki varujejo
hišo pred najhujšim. Na zadnji občinski seji je Anica Govekar, ki živi
v tej hiši, dala svetnikom vedeti, da je ob vsem, kar se na njihovi cesti
dogaja, le še vprašanje časa, kdaj se bo zaradi neprilagojene hitrosti
voznikov zgodilo kaj hudega. Žal je po mnenju strokovnjakov ta cesta
povsem neprimerna, da bi promet na njej umirjali z »ležečimi policaji«.
Zanimivo je, da je eden od svetnikov tem oviram odločno nasprotoval
– zato, da se jih ne postavi, je zbiral tudi podpise.
Na zadnji občinski seji je padlo tudi vprašanje, zakaj v pisarni policijske postaje v Žireh ni nikogar niti takrat, ko so uradne ure. Mar je
potem čudno, da miši plešejo, če vedo, da je mačka več deset kilometrov stran od njih?
ve~ na: www.ika.si
VRO^A
POLETNA
AKCIJA!
Industrijska 11, 4226 Žiri
Tel.: 04 518 44 14 / 35
GSM: 041 426 738
www.ika.si
21
Julij 2011
Novice iz Selške doline
Med sedemindvajsetimi najboljšimi
Miha Markelj iz Železnikov je diplomant Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Trenutno ima
vpisana dva magisterija. Prvi je nadaljevanje študija in poteka v okviru Inštituta za kulturno dediščino v Piranu
(UP ZRS), drugi magisterij pa je vpisal na Fakulteti za turistične študije v Portorožu.
Miha je ob pregledovanju razpisov na spletni strani Evropskega
parlamenta izvedel za mladinsko
nagrado Karla Velikega. Razpisana
tematika, katere glavni namen je
vzpostavljanje povezav znotraj
Evropske unije, mu je bila všeč,
zato si je rekel, da gre poskusit.
Najprej je spisal osnutek, iz katerega je kasneje sestavil projekt in ga
prijavil v oceno Evropskemu parlamentu. Slednji je za vsako državo
imenoval komisijo za ocenjevanje.
Mihov projekt je zasnovan na podlagi diplomske naloge, v kateri je
dokazal obstoj tirolske arhitekturne dediščine v zgornji Selški dolini.
Pred pisanjem projekta je izvedel
že različne družboslovne raziskave
ter tako prišel do spoznanja, da so
bili kraji v zgornjem delu Selške
doline v preteklosti zelo navezani
na Innichen. Zdi se mu škoda, da je
ta povezava propadla, saj meni, da
bi z obuditvijo v današnjem času
obe strani lahko imeli koristi. Ob
pregledu različni elementov med
dolinama je ugotovil, da so skupni
elementi, na podlagi katerih bi se
lahko vzpostavila povezava in ki
bi pripeljali do skupnih aktivnosti med dolinama, skoncentrirani
na treh družboslovnih področjih:
kulturnem, turističnem in izobraževalnem, na podlagi interdisciplinarnih povezav in multiplikativnih
učinkov pa se povezujejo še z nekaterimi drugimi dejavnostmi na
Naslovna stran Mihovega projekta Arhitekturna raziskava
– osnova za vzpodbuditev
osemsto let starih povezav, ki je
bila na nacionalni ravni izbran
za najboljšega.
Miha Markelj s priznanji, ki ju je
dobil na slovesnosti ob podelitvi
nagrade Karla Velikega.
socioekonomskem področju. Po
pregledu vseh prispelih projektov
je nacionalna komisija soglasno
ocenila, da je Mihov najboljši in
ga poslal v Bruselj v oceno Evropskemu parlamentu. Tako se je udeležil štiridnevnega tekmovanja v
Aachnu, kamor je prišlo še ostalih
šestindvajset zmagovalcev držav
Evropske unije.
državi udeleženki, komuniciranju
z mediji, prav tako pa je potekala
tudi uradna predstavitev pro-
Citat iz projekta
Naporen program je bil v prvih
dneh namenjen snemanju kratkega filma o avtorju, projektu in
bluze srajce majce hla~e jakne kratke hla~e kopalke
Razprodaja do -30%
od 11. do 25. julija
Pri nas dobite tekstil priznanih slovenskih proizvajalcev!
Dem{ar Lilijana s. p., Poljanska cesta 62, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/518-13-55
Delovni ~as: ponedeljek - petek 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 13.00
22
jektov. Predzadnji in zadnji dan
obiska je bil namenjen slovesni
podelitvi, na kateri so bili med
sedemindvajsetimi projekti izbrani
še prvi trije, ki so dobili tudi denarno nagrado. V veliko zadovoljstvo
na podelitvi pa je bilo avtorju dejstvo, da je predsednik Evropskega
parlamenta Jerzy Buzek citiral
odstavke iz njegovega projekta,
na kar je Miha zelo ponosen. Zadnji dan so bili vsi predstavniki
povabljeni še na slovesnost ob
prejemu nagrade za življenjsko
delo, ki jo je prejel predsednik
Evropske centralne banke JeanClaude Trichet. Miha si želi, da bi
lokalne oblasti izvedele za projekt,
da bi jim ga lahko predstavil in da
bi se v prihodnosti lahko izvedle
primarne aktivnosti, na podlagi
katerih bi prišlo do sodelovanja
med Selško in Pustarško dolino
na Tirolskem, kar bi nedvomno
pripeljalo do pozitivnih učinkov
za lokalno prebivalstvo.
Darja Štibelj
Julij 2011
Novice iz Selške doline
Tek na Ratitovec – že šestnajstič
V nedeljo, 12. junija, je Atletsko društvo Železniki že šestnajstič zapovrstjo pripravilo tekmovanje v teku na Ratitovec.
To je bila tudi tretja tekma za pokal Slovenije v gorskem teku v letošnjem letu in tekma za državno prvenstvo v gorskem teku 2011. Kot ponavadi se ga je udeležilo mnogo tekačev od drugod, bolj malo pa iz domače doline.
Po besedah glavnega organizatorja Braneta Čenčiča se je letos
tekmovanja udeležilo 156 tekmovalcev. Tekmovanje za člane in
veterane se je začelo v Železnikih,
kjer je proga potekala najprej po
asfaltni cesti, nato pa po makadamski cesti ter gozdni in planinski
poti. Cilj gorskega teka je bil pri
Krekovi koči na Ratitovcu. Medtem
so veteranke, članice in mladinci
začeli s tekom v Podlonku. Proga
je potekala po trasi članske proge.
Tudi oni so tek zaključili pri Krekovi
koči. Mladinke so začele s startom
na Prtovču. Njihova proga je potekala po trasi ostalih tekmovalcev.
Dečki in deklice so s tekom pričeli
v Železnikih. Njihova pot je potekala po gozdnih poteh na pobočju
Kresa. Prav tako so svoje tekmo-
Start tekmovalcev v Železnikih. (foto: Rok Pfajfar)
vanje zaključili v Železnikih. Mlajši
dečki in deklice so opravili krajši
krog, dečki in deklice daljšega, starejši dečki in deklice pa so pretekli
dva kroga. Med veterani in člani je
zmagal Simon Alič, drugo mesto
je zasedel Peter Lamovec, tretji
pa je bil Jože Čeh. Med članicami
in veterankami so prva tri mesta
(po vrsti od prvega do tretjega
mesta, prav tako v nadaljevanju)
zasedle Valerija Mrak, Mihaela
Tušar in Petra Race, med mladinci
pa Domen Zupan, Žiga Čadež
in Matic Plaznik. Prve tri med
mladinkami so bile Lea Einfalt,
23
Tina Kozjek in Monika Bajc. Med
mlajšimi dečki in deklicami sta prvi
mesti osvojila Klemen Golob in
Ana Milovič, med dečki in deklicami Timotej Rozman in Neja
Mavrič, med starejšimi dečki in
deklicami pa Bor Grdadolnik in
Sara Jesenko.
Darja Štibelj
Julij 2011
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Kakšna bo prostorska ureditev čez dvajset let?
Osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki
bo podlaga za prostorsko ureditev
za naslednjih petnajst oziroma
dvajset let, je vzbudil pozornost
tudi na zadnji občinski seji med
svetniki, oči prisotnih pa so bile
tokrat uprte k osnovni šoli, zdravstvenemu domu in obstoječim
blokom. Župan Milan Čadež je po
seji pojasnil: »V prvi fazi se predvideva gradnja športne dvorane, saj
imamo eno najslabših telovadnic v
državi. Sledi gradnja doma za starejše občane – ta bo v bližini zdravstvenega doma. Predvidevamo
še oddelek oziroma prizidek otroškega vrtca. Okoli osnovne šole
bo potekala krožna pot, možno
bo postaviti tudi večstanovanjski
objekt.«
V tem odloku so nekateri pogrešali kolesarsko stezo, ki bi bila
zgrajena od nekdanjega Gidorja
do osnovne šole, vendar so strokovne službe, ki so odlok pripravljale, pojasnile, da bi bila le-ta za-
Stari vrh vedno bolj živ
radi utesnjenosti samega prostora
nemogoča. Nekateri svetniki so
imeli ob načrtovanih projektih pomisleke, ker je v neposredni bližini
nekaj industrijskih objektov. Želeli
so tudi, da snovalci odloka o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu ne bi pozabili na zadostno
število parkirnih mest.
Gorenjevaščani kot organizatorji mednarodne tekme
Pavel Logar, novi direktor STC
Stari vrh, je brez dlake na jeziku spregovoril o prvih začetkih
vodenja smučarskega centra na
Starem vrhu. Leto 2010 je bilo
stresno, uvajali so veliko novosti:
drsališče, nočno sankanje, snežne parke ... Močno se trudijo,
da bi tudi v prihodnje oblikovali ponudbo, ki bi bila privlačna
za družine in mlajše. Veseli ga,
da se kaže otoplitev v odnosu z
domačini. Kot Demoklejev meč
Pavel Logar
pa nad smučiščem visi velika zadolženost, greh iz preteklosti. Temu na rob je direktor Pavel Logar
povedal: »Od novembra 2010 smo na Starem vrtu intenzivno garali,
da bi vzpostavili pogoje za uspešno sezono. Pri promociji smučišča
nam je zelo koristilo drsališče, saj so imeli osnovnošolci – poleg
smučanja – še dodatno zabavo. Za osnovne šole smo se posebej
pripravili z nastanitvenimi kapacitetami za šolo v naravi in športne
dneve. Uvedli bomo tudi dnevno sankanje.«
Prihodnost je bogata z načrti, ko se bo sezona začela, bo marsikaj,
tako trdi, tudi realizirano. Finančno jim bo še trda predla, kljub temu
pa jih vsi podpirajo, tudi obe občini, družbeniki in deležniki, prav
tako upniki. Vsi so zainteresirani, da obratujejo naprej in se strinjajo
z njihovo strategijo razvoja.
Marsikaj, vendar ne vse, je odvisno tudi od vremena. Če je to slabo,
se število obiskovalcev zdesetka. Pavel Logar je zagnano razložil, da
želijo spremeniti tudi podobo, ki jo to smučišče predstavlja v širši
javnosti. Povezali so se s studiem Mazzini, njihov lastnik Matjaž
je domačin in skupni napori že rojevajo prve sadove, med katere
štejejo tudi prospekt, s katerim so seznanili vse slovenske osnovne
šole o tem, kaj Stari vrh ponuja mladeži.
Mednarodna tekma mladih v gorskem teku v Gorenji vasi je odlično
uspela. Kot občina so se vpisali na svetovni zemljevid organizatorjev,
ker so ambiciozni in so združili izkušnje domačih športnih društev in
odličnih gorskih tekačev, predvsem pa so držali skupaj. Pri dokončni
odločitvi, da občina Gorenja vas-Poljane sprejme organizacijo te
prireditve, je igralo vlogo tudi to, da je cela Poljanska dolina na
področju tega športa izjemno pomembna in močna, saj so člani
Športnega društva Tabor, ki jih vodi Borut Malovašič, že vrsto let
uspešni na svetovnih in ostalih mednarodnih tekmah.
Otvoritvene slovesnosti so potekale v petek, 24. junija, na vaškem
trgu v Gorenji vasi. Tekmovalce iz številnih držav so pozdravili župan
občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, predsednik Atletske zveze
Slovenije dr. Peter Kukovica in predsednik Mednarodne zveze za
gorske teke WMRA Bruno Gozzelino. Predsednik organizacijskega
odbora je bil predsednik državnega zbora RS dr. Pavel Gantar. V
programu so nastopili Anja Koračin na harmoniki, otroška folklorna
skupina Zala, plesna skupina Step in Pihalna godba Alpina Žiri.
Mednarodna tekma za mlajše mladinke in mladince, letnik 1994
oziroma 1995 je potekala po travnikih na vzpetini nad OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Tekmovalke so tekle na 3,6 kilometra, tekmovalci
pa na 4,6 kilometra dolgi progi. Pri deklicah je zmagala Lea Einfalt,
Žirovka Katja Stanonik pa je bila odlična tretja. Pri dečkih je slavil
Poljak Matuszczak Rafal.
STROJNI TLAKI - ESTRIHI
strojni ometi
Bo{tjan
031/689-832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO
K sodelovanju vabimo raznašalce Loškega utripa.
INFO: 041/233-350
Žirovka Katja Stanonik je zasedla tretje mesto.
24
Julij 2011
Glasba je dosegla vse kotičke Škofje Loke
Na drugo junijsko soboto Škofja Loka ni bila le topla in sončna, ampak tudi polna glasbe. Vreme se je zjasnilo
prav za O'glasbeno Loko, prireditev, ki jo že šesto leto pripravljajo učitelji in učenci
Glasbene šole Škofja Loka in tako predstavijo svoje celoletno delo.
S prireditvijo se prebivalcem in
obiskovalcem Škofje Loke predstavijo učenci in učitelji glasbene
šole, glasba pa dobesedno zapolni
vse kotičke, saj se mladi glasbeniki
postavijo tudi na precej nenavadna mesta. Flavte in petje smo
lahko poslušali v atriju Rotovža,
harmonike so nas razveseljevale
pred stavbo upravne enote, poleg
velikega odra na Mestnem trgu
so postavili še en manjši oder ob
vodnjaku. Otroški pevski zbor se
je prvič predstavil javnosti, zapel
pa je v avli Kristalne dvorane Sokolskega doma. V cerkvi smo lahko
poslušali orgle, na Mestnem trgu
pa so predstavili tolkala, godalni
orkester in mladinski zbor. S kvintetom trobil so se predstavili dijaki
nemške glasbene šole v Freisingu.
Pod odrom pa so zaplesale mlade
baletke.
Na prizoriščih po Škofji Loki je
nastopilo več kot dvesto učencev,
tako da je najprej kazalo, da bo
več nastopajočih kot gledalcev.
Pred stavbo upravne enote so zaigrale harmonike.
Lepo vreme in prijetna glasba pa
sta kmalu privabila obiskovalce,
tako da o'glasbena ni bila le Loka,
ampak tudi Ločani. Ker zagotovo
velja, da je glasba ob veselih ljudeh, naj bodo ulice, trgi in atriji
Škofje Loke čim večkrat o'glasbeni.
Tatjana Rant
www.zupanc-mizarstvo.si
Pestro je bilo tudi ob vodnjaku.
NOV RAZSTAVNI
SALON KUHINJ IN
GOSPODINJSKIH
APARATOV SEDAJ
TUDI V DOLENJI VASI!
VABLJENI NA OGLED!
od ponedeljka do petka
od 7.00 do 16.00 ure
ali po dogovoru!
Salon in proizvodnja:
Dolenja vas 70, 4227 Selca
tel.: 04/510-33-55
[email protected]
25
Salon BTC:
Šmartinska 152, 1000 Ljubljana
tel.: 01/585-15-45
[email protected]
Julij 2011
Odkrili spominsko ploščo Gustavu Pircu
Prvi poletni dan v Škofji Loki ni bil le najdaljši, nekaj posebnega je bil tudi zato, ker smo dobili spominsko ploščo,
posvečeno zaslužnemu someščanu Gustavu Pircu (1859–1923). Marko Črtalič je povezoval prireditev in takoj priznal, da
odkrivamo ploščo človeku, o katerem pravzaprav ne vemo dosti, čeprav se je Gustav Pirc s svojimi deli in vrlinami vpisal v loško, gorenjsko in slovensko zgodovino.
Škofjeloški župan mag. Miha Ješe
je povedal, kako je ponosen, da
je Ločan, ter da imamo v Loki še
veliko takih rojakov, ki čakajo, da
jim odkrijemo podobna obeležja.
Poudaril je tudi, da moramo naše
rojake bolj pokazati svetu, se bolj
spoznati z njimi in se po njihovih
naukih učiti. Zlasti v teh časih, ko
sta domača hrana oz. pridelava
zdrave hrane vse bolj pomembni,
o čemer so pričali tudi čebelarji,
ki so se s prapori udeležili slovesnosti.
sko ploščo odkril Ciril Smrkolj,
predsednik KGZ Slovenije, ki si je
zaželel, da bi ideje Gustava Pirca
širili tudi v modernem času in jim
dali pomen, saj so kot take izjemno
pomembne za utrditev samostojne države in za utrditev ljubezni
do domovine, ki jo imamo.
Glasbeno so prireditev popestrili Jernej Hostnik na harmoniki,
Janko Potočnik s svojim vokalom
in Ivan Pejić z violino.
Tatjana Rant
Pirc je bil kmetijski strokovnjak,
potovalni učitelj, tajnik in ravnatelj Kranjske kmetijske družbe,
urednik časopisov Kmetovalec ter
Kmetijske in rokodelske novice, pa
tudi amaterski fotograf. Njega in
njegovo delo nam je podrobneje
predstavil Stane Rupnik, vodja
oddelka za kmetijsko svetovanje
pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi
v Kranju. Poudaril je, da je Pirčevo
delo pomembna osnova tudi za
današnji čas.
Skupaj z županom je spomin-
Po uspešnih odpravah mepijevci
prejeli bronasta priznanja
O odpravah mepijevcev škofjeloških osnovnih šol in gimnazije smo že pisali, devetega junija pa so osnovnošolci,
ki so opravili vse obveznosti v programu MEPI, prejeli bronasta priznanja. 27 učenk in učencev osnovnih šol in tri
učenke iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino je celo leto utrjevalo svoje veščine ter se ukvarjalo s športom in
prostovoljnim delom. Za zaključek uspešnega leta so prav tako uspešno opravili dvodnevno odpravo, ki tudi za
najbolje pripravljene ni bila mačji kašelj.
Za uspešno opravljene obveznosti so na prireditvi v OŠ Ivana
Groharja iz rok britanskega veleposlanika Andrewa Pagea in
škofjeloškega podžupana Tineta
Radinja prejeli bronasta priznanja. Najprej je ravnatelj OŠ Ivana
Groharja, Zlatko Košič, poudaril,
da so bile prav nekatere škofjeloške šole med prvimi v Sloveniji,
ki so pred sedmimi leti stopile
na pot projekta MEPI. Povedal je
še, da so spretnosti, ki jih mladi
pridobijo v tem programu, prav
gotovo dobra popotnica za nadaljnjo življenjsko pot.
Podžupan Tine Radinja je
povedal, kako je izredno vesel,
da se lahko v škofjeloški občini
pohvalimo kar s tremi osnovnimi šolami, na katerih imajo
mladi možnost, da se razvijajo
po programu MEPI in so pri tem
izjemno uspešni. Prireditev sta
vodila Irena Kustec in Gašper
Murn, »zlatnika« oziroma prejemnika zlatega priznanja MEPI.
Med nagovori so letošnji »brončki«, kot imenujejo prejemnike
bronastega priznanja, predstavili,
kako na odpravah zakurijo ogenj
in noč preživijo v šotoru. Irena in
Gašper sta predstavila program
MEPI, z glasbenimi in plesnimi
točkami pa so poskrbeli za kulturni
program.
Predsednica Društva MEPI
Neda Kajfež je pohvalila škofjeloško občino, saj ima največ šol, kjer
se mladi lahko vključijo v program
MEPI, omogočen pa je tudi prehod
z bronaste stopnje naprej, saj je v
program MEPI vključena škofjeloška gimnazija. Poudarila je, da brez
mentorjev ne bi šlo in da včasih
podcenjujemo vlogo, ki jo imajo
– koliko časa, prostovoljnega dela,
vložka je potrebno, da se mlade
pripravi k vstopu v program MEPI,
da se jih spodbuja pri sledenju
ciljem in konec koncev, da tudi,
ko dosežejo bronasto priznanje,
vztrajajo in se trudijo za srebrno
in zlato.
Preden jim je podelil priznanja, je »brončke«, delno tudi v
slovenščini, nagovoril britanski
veleposlanik Andrew Page: »Pri
Mepijevci so občinstvu pokazali, kako na odpravi zakurijo ogenj.
MEPI-ju je najbolj pomembno,
da vzpodbuja mlade, da delajo v
skupnosti in ne mislijo samo nase,
ampak delujejo v skupini in mislijo
tudi na druge.« Ob tem ni pozabil
pohvaliti lepot Škofje Loke: »Imate
krasno mesto, ki ga imam namen
26
kmalu obiskati in si ga ogledati.
Nadaljujte dobro delo, pričeli
ste super tradicijo.« Po podelitvi
priznanj so mepijevci pripravili
pogostitev za obiskovalce.
Tatjana Rant
Julij 2011
ElectriCity – poseben dogodek
v srednjeveškem mestu
V središču mesta se je zgodilo že veliko raznovrstnih prireditev, zagotovo pa je bil ElectriCity v petek, 17. junija,
nekaj posebnega. Na sedmih prizoriščih je štirideset didžejev združilo srednjeveško arhitekturo
z modernimi zvoki elektronske glasbe.
Didžeji so mesto zavzeli že dopoldne, obiskovalci pa so se lahko pozibavali ob ritmih techna, housa,
duba, drum’n’basa, tranca in še
česa. Prizorišča so bila pri različnih
loških lokalih (Jesharna, kavarne
Na štengah, Homan, Vahtnca, bar
Freising), večje pa pred stavbo
upravne enote, kjer se je proti
večeru zbralo več ljubiteljev te
glasbe. Ogromna množica ljudi se
je zabavala vse do jutranjih ur na
»after partyju« na Loškem gradu
(pr’ Čirotu).
Kako je prišlo do ideje za ta
dogodek, smo poklepetali z organizatorjem Urbanom Pišlarjem iz
Društva za razvoj urbane kulture:
»Škofja Loka me je vedno navduševala. Odkar se ukvarjam z organizacijo prireditev, sanjam, da bi
v središču mesta priredil unikaten
dogodek. Pred tremi leti sem dobil
idejo, da bi v lokalih in prizoriščih
v centru mesta ljudem predstavil
elektronsko glasbo v čim večji žanrski raznolikosti.« Pišlar je dodal,
da se je sama organizacija dogodka začela že decembra 2010, prvi
nepričakovani pozitivni odzivi pa
so mu dali energije za naprej. Sam
se že nekaj časa ukvarja tudi z
elektronsko glasbo, zato so mu bili
ustvarjalci slednje naklonjeni. Tudi
lastniki lokalov so bili pripravljeni
sodelovati in na koncu je vse skupaj pripeljalo do uspešne izvedbe
projekta. Organizator je prav tako
izredno presenečen nad obiskom
in vzdušjem, saj so imeli zelo malo
sredstev za oglaševanje, zato se je
želel zahvaliti vsem sodelujočim in
obiskovalcem. Glede na uspešno
izvedbo brez incidentov je Pišlar
povedal, da bodo vse moči uprte
v izvedbo festivala ElectriCity tudi
naslednje leto.
Anita P.
Organizator ElectriCityja, Urban Pišlar iz Društva za razvoj urbane
kulture, je bil nad obiskom in vzdušjem pozitivno presenečen:
»Takega odziva res nisem pričakoval,
saj niti nismo imeli dovolj sredstev za oglaševanje.«
27
Julij 2011
Izšla je že 57. številka Loških razgledov
Loške razglede poznamo vsi, marsikdo vsako leto težko čaka, da izidejo. Tudi letos so izšli pred občinskim praznikom,
tako da so 15. junija v Sokolskem domu predstavili že 57. številko priljubljenega loškega glasila. Urednica Judita Šega
in člani uredniškega odbora so se tudi letos potrudili, da je nova številka zanimiva, predvsem pa poučna.
Uredniški odbor Loških razgledov
sestavljajo Helena Janežič, mag.
Tone Košir, Ivica Krek, Marija
Lebar, glavna urednica Judita
Šega in dr. France Štukl. V 57.
številki Loških razgledov najdemo
kar 43 prispevkov, ki so jih razdelili
na sedem sklopov. Ti so: Razgledi,
Petsto dvajset let vezi med Idrijo
in Škofjo Loko, Občina in občinski
nagrajenci, Gospodarstvo, Gradivo
in spomini, Delovanje Muzejskega
društva Škofja Loka ter Predstavitve knjig in Kronika.
Prisotne na predstavitvi nove
številke Razgledov je najprej nagovoril predsednik Muzejskega
društva Škofja Loka, mag. Aleksander Igličar. Še posebej je
pozdravil župana mag. Miha Ješeta in častne člane dr. Branka
Berčiča, Alojza Pavla Florjančiča
in dr. Franceta Štukla. Povedal je,
da je zanimanje avtorjev za objavo njihovih prispevkov tolikšno,
da uredniški odbor marsikateri
prispevek pomakne v naslednjo
številko. Dodal je, kako je vesel,
da so v zadnjih letih ponovno
vzpostavili tesno sodelovanje z
loško gimnazijo, ki je verjetno najpomembnejši vir članov in loških
intelektualcev. Izid nove številke
Loških razgledov je pozdravil tudi
škofjeloški župan, mag. Miha Ješe.
Vsebino 57. številke Loških razgledov je predstavila urednica
Judita Šega. Povedala je, da je naslovnica Razgledov posvečena
šestdeseti obletnici škofjeloške
gimnazije. Na njej je fotografija
prve generacije gimnazijcev v
Škofji Loki, grafika pa ponazarja
povezovanje. Letošnja številka je
sicer malo bolj naravoslovno obarvana, ideja zanjo pa je po besedah
urednice zasluga častnega člana in
letošnjega jubilanta Alojzija Pavla
Florjančiča.
Urednica Judita Šega je predstavila vsebino Loških razgledov, Tone
Košir pa svoje dolgoletno raziskovanje zdravstva na Loškem.
Na začetku Loških razgledov se v
poglavju Razgledi najprej vrnemo v preteklost. Beremo lahko
o začetkih zdravstva na Poljanskem in Žirovskem, o čipkarski
šoli na Trati in klekljanju v Gorenji
vasi, rudniku nad Sorico, pa tudi o
jamskem medvedu z Jelovice in o
podzemnih hroščih v jami Praprotno. V delu Petsto dvajset let vezi
med Idrijo in Škofjo Loko izvemo
marsikaj o trgovski in gospodarski
povezanosti Idrijcev in Ločanov.
V tej številki Loških razgledov
so predstavljeni občinski nagrajenci za leto 2010, pa tudi za leto
2001, saj v takratni številki niso bili
predstavljeni. Vključena je predstavitev občine Gorenja vas-Poljane. V delu Gospodarstvo je ob
petdeseti obletnici Tehtnice v Železnikih predstavljeno, kako so jo
ustanavljali in katere težave so se
ob tem pojavljale. V delu Gradivo
in spomini se spomnimo šestdeset
let Gimnazije Škofja Loka, beremo
o muzeju in muzejskem delu ter o
škofjeloškem Špitalu in štiridese-
tih letih Severjevih nagrad. Tudi
o javorskem meteoritu si lahko
preberemo, pa o osemdeseti obletnici Neže Maurer in o poljanski
zdravnici Valentini (Grošelj) Kobe.
Posebno poglavje Loških razgledov je namenjeno predstavitvi
delovanja Muzejskega društva
Škofja Loka. Sledi predstavitev
izdanih knjig in kronika občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja
vas-Poljane.
O razvoju zdravstva na Škofjeloškem lahko že več let zapovrstjo beremo v prispevkih Toneta
Koširja. Na predstavitvi letošnjih
Razgledov je predstavil svoje raziskovanje. Po izidu knjige Petdeset
let Zdravstvenega doma Škofja
Loka (leta 2002) je z nadaljnjim
raziskovanjem ugotovil, kako so
napačno sklepali, da je bil zdravstveni dom ustanovljen šele leta
1952, ko je bila zgrajena stavba.
»Če gledam nove podatke, smo
tudi sedemdeseto obletnico že
zamudili in bo treba počakati na
kakšno petinsedemdeseto ali
celo osemdeseto obletnico. Čas
hitro teče in bo takoj naokoli,« je
povedal Košir. Raziskoval je tudi
delo babic oziroma »pomočnic pri
porodu«. Pri tem je nabral precej
babiškega gradiva in tudi babiško
torbo s popolno opremo takratnega časa. »Ko sem to raziskovanje
opravil, se je nabralo 166 šolanih
babic, ki so delovale na Loškem.
Tako je bilo dovolj gradiva za novo
knjigo.«
Raziskoval je tudi dobrodelnost
na Loškem, s pomočjo Rdečega
križa pa je ugotavljal pravo leto
ustanovitve zdravstvenega doma.
»Problem na Loškem je bil predvsem v tem, da o zdravnikih iz
preteklosti zelo malo vemo,« je
poudaril. Kot je povedal, je zato,
da bi bolj spoznal posamezne
zdravnike, začel načrtno brskati
po papirjih in o tem tudi kaj napisal
ter objavil v Loških razgledih. Prav
zaradi njegovega raziskovanja
zdravnike, ki so nekoč službovali
na področju nekdanje škofjeloške
občine, precej bolje poznamo.
Tone Košir je dodal, da bo treba še
veliko let, da bi se pobliže seznanili
z zgodovino zdravstva na Loškem
in da upa, da mu bo zdravje pri
tem služilo.
V kulturnem programu so
sodelovale dijakinje Gimnazije
Škofja Loka. Za zaključek večera
je Aleksander Igličar opozoril na
naslednje: »Da je današnji večer
res nekaj posebnega, je poskrbela
tudi narava, saj bo ob nocojšnji
polni luni nastopil popolni lunin
mrk. Zato se ob odhodu domov
ozrite v nebo in se prepustite
čarom poletne noči.« Obiskovalce je povabil še na druženje po
uradnem delu večera.
Tatjana Rant
Dobimo se ob pol desetih
K sodelovanju vabimo:
prevajalca angleških tekstov s področja medicine
ter urednika spletnih informacij
s področja medicine.
Informacije: [email protected]
Tudi letos Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z različnimi
izvajalci organizira počitniški program v mesecu juliju. Otroci od 1.
do 5. razreda se bodo vsak dan zbrali pred Osnovno šolo Ivana Groharja ob 9.30 uri, aktivnosti pa bodo potekale ob vsakem vremenu
od ponedeljka do petka, po tri ure na dan. Počitniški program bo
potekal od 1. do 29. julija. Delavnice so za udeležence brezplačne.
28
Poletna številka
Unikata izide 15. julija.
št. 66 julij/avgust 2011 leto 12 cena: 5,42 €
ideje za ustvarjalne
Oblikovanje nakita
Poletno ustvarjanje
Kvačkanje cvetov in vezenje
Izdelovanje aranžmajev in cvetja
Poletne slike
priloga za otroke
www.unikat.si
Preko 100 kreativnih idej
Za več informacij in naročila pokličite
04/51 55 880 ali pišite na [email protected], www.unikat.si
1.) Pokrovček namažemo z univerzalnim lepi- 2.) Debelejši papir namažemo z belim lepilom 3.) Rdečo vrvico ovijamo okrog zgornjega dela
lom in na sredini zgoraj pričnemo polagati vrvico v obliki polža oz. spirale. Oblečemo cel pokrovček, da nastane zgornji del klobučka.
in nanj položimo zgornji del klobučka.
in jo lepimo na papir, da nastane še krajec klobučk a, širine približno 1,5 cm. Vr vico
odrežemo.
4.) Papir okrog klobučka obrežemo.
5.) Celoten klobuček premažemo z belim lepi- 6.) Okrog klobučka zavežemo pentljo iz ozke-
S klobukom si delamo senco v
vročem poletju. Pokriti s klobukom
smo videti bolj gosposki.
Pod klobuk lahko skrijemo
presenečenje. S klobukom
si lahko pomagamo, da ne
pozabimo, kaj moramo postoriti.
Material:
• plastičen pokrovček,
• magnet,
• ozek satenast trak,
• univerzalno lepilo,
• belo lepilo za les,
• bel debelejši papir,
• rdeča vrvica.
Orodje:
• čopič,
• škarje.
Avtorica: Jelka Lindič
lom. Tako dobi večjo trdnost in lesk.
ga traku.
7.) Na spodnjo stran klobučka zalepimo kvadraten magnet.
Klobučke izdelamo iz vrvice
poljubne barve in debeline.
Uporabimo lahko kar volno. Klobučke
okrasimo s perlami, z rožicami, s
pentljicami in podobnimi okraski.
14
15
Julij 2011
Mesto v barvah – ustvarjalnost najmlajših
in oživitev mestnega jedra
Tretjo junijsko soboto je mestno jedro spet zaživelo in na ulice privabilo veliko radovednih obiskovalcev.
Največ je bilo otrok, katerim je Mestni trg en dan predstavljal otroško igrišče.
Dogodek Mesto v barvah, ki je
namenjen predvsem otrokom, je
s plesno predstavo tokrat odprlo
Kulturno društvo Quelenium. Program se je nadaljeval s hip-hopom
v izvedbi Plesno-športnega centra Ritmoloko. Otroci so cel dan
risali s kredami po asfaltu, okrog
kužnega znamenja so postavili
karton, kjer so najmlajši ustvarjali
prave male umetnine. Za otroke so
pripravili pester izbor ustvarjalnih
delavnic, med njimi tudi lepotni
salon, prisluhnili pa so lahko tudi
gledališki predstavi Rdeča kapica,
ki jo je pripravilo Kulturno društvo
Štumf. Sledile so še tri baletne
točke pod taktirko Ritmoloka. V
popoldanskem času so plesalke
Kulturno-športnega društva Ritem
pripravile inovativno modno revijo
in predstavile ponudbo trgovine
Stajl in pika, sledila pa je lutkovna
predstava Teatra Frnikula z naslovom Kačja kraljica. Letos se je
Ateljeju Clobb – kot glavnemu organizatorju – pridružila škofjeloška
ljudska univerza, ki je vzporedno z
Mestom v barvah izvedla tržnico
znanja. Tako so se na stojnicah
predstavile različne organizacije:
Društvo za raziskovanje podzemlja
Škofja Loka; Izobraževalni center
Freising, s svojimi izobraževalnimi programi; Gobarsko društvo
Škofja Loka z gobarsko razstavo;
kulturno društvo Sejalec umetnosti; LAS – lokalna akcijska skupina; Ljudska univerza Škofja Loka;
Medobčinsko društvo invalidov;
MEKON, d. o. o.; Petra Plestenjak
Podlogar, s. p.; Šent; Šolski center
Škofja Loka; Varstveno-delovni
center Kranj – enota Škofja Loka
in Sožitje. PGD Škofja Loka pa je
prikazalo reševanje iz avtomobila
ob prometni nezgodi. Zaključek
letošnje prireditve je predstavljal
večerni koncert hrvaške glasbene
skupine Lollobrigida, ki se je zgodil
v MKC pri Rdeči ostrigi.
Organizatorji že pripravljajo
festival Pisana Loka, na katerem
se bodo v avgustovskih večerih
zvrstili sami kvalitetni glasbeniki,
septembra pa lahko na vrtu Loškega gradu ob petnajsti obletnici
MKC pri Rdeči ostrigi pričakujemo
tudi Magnifica in Josipo Lisac.
Anita P.
Mestni trg so s svojimi slikami okrasili Nina Trček, Peter Kačar, Nina
Meglič, Miha Murn, Maja Gričar in Zvonko Kern. Svoje fotografije je
predstavil Denis Tekavec, v živo pa so ustvarjali karikaturisti Mate,
Boris Oblak in Ljubomir Kovačević. Na sliki Francozinja Marie
Carnio, prostovoljka v Ateljeju Clobb.
Tea Piškur se je tokrat prvič predstavila s svojimi unikatnimi izdelki.
Všeč ji je, ker so stojnice brezplačne.
Plesalke Plesno-športnega centra Ritmoloko so se izkazale s hiphopom, kasneje pa so nastopile še njihove balerine.
PGD Škofja Loka je prikazalo reševanje iz avtomobila ob prometni
nezgodi, kar je zanimalo mnoge naključne sprehajalce.
32
Julij 2011
Lepote in dobrote škofjeloškega podeželja
V okviru devetega tedna podeželja na Loškem smo lahko spoznali, kakšne razvojne aktivnosti potekajo na Škofjeloškem na področju razvoja podeželja in kakšne rezultate pri tem dosegajo. Vsi dogodki so bili dobro obiskani,
največ zanimanja pa je požela osrednja prireditev s tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov
ter s prikazi tradicionalnih znanj. Skupaj je bilo kar 66 stojnic.
Deveti teden podeželja na Loškem
je odprla državna sekretarka na
ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja
Strniša, ki je predstavila smernice
kmetijske politike za naslednje
programsko obdobje, Ivica Rant
in Tatjana Bogataj pa sta predstavili uresničevanje strategije lokalne akcijske skupine (LAS) Loškega
pogorja. Sledil je ogled Doma čebelarjev v Brodeh in predstavitev
programa Čebelarskega društva
Škofja Loka pod vodstvom Marijana Novaka.
V okviru tedna podeželja sta
bili organizirani dve zanimivi predavanji, prvo z naslovom »Vse, kar
moramo vedeti o malih čistilnih
napravah« in drugo »Pomen mesa
v zdravi prehrani s poudarkom na
lokalnih dobaviteljih«. Organizirana je bila tudi ekskurzija z ogledi
malih čistilnih naprav ter voden
pohod po Rupnikovi liniji in spust
v utrdbo Hrastov grič.
Osrednja prireditev s tržnico
kmetijskih pridelkov in izdelkov
je potekala na Mestnem trgu prvo
soboto v juniju. Kot smo že zapisali, je bilo na Placu kar 66 stojnic,
na katerih so se predstavili različni
ponudniki kakovostnih kmetijskih
pridelkov in izdelkov ter izdelkov
domače in umetnostne obrti;
nadalje institucije in društva, ki
delujejo na področju razvoja podeželja na Loškem; predstavili pa
so se tudi gostje iz ostalih delov
Slovenije. Tržnico so vsebinsko
obogatili s prikazi kmečkih opravil, tradicionalnih znanj in starih
običajev, poskrbljeno pa je bilo
tudi za bogat kulturni program
in ustvarjalne delavnice za otroke.
Raznovrstna ponudba v sožitju s
sončnim vremenom je na Mestni
trg privabila veliko obiskovalcev.
Ustvarjalna delavnica – izdelava slamnatih izdelkov
Deveti teden podeželja so zaokrožili s pohodom po čebelarski
poti mimo Sv. Urbana in že tradici-
onalnim srečanjem harmonikarjev
čebelarjev, tokrat petim po vrsti.
Klavdija Škrbo Karabegović
SMU^ARSKI CENTER CERKNO IN HOTEL CERKNO
Informacije:
05/37-43-400
info hotel-cerkno.si
Fordov poobla{~eni
serviser
www.ski-cerkno.com
Prave po~itnice za vse letne ~ase
- avtoli~arstvo
- avtokleparstvo
- avtoservis
- prodaja
originalnih
rezervnih delov
- poliranje vozil
HOTEL CERKNO
4. 7., ob 19. uri, Festival Ala - The Primitives (Belgija): deblo predstava
9. 7., 15. tradicionalni Tomos moped rally.
start ob 13.00 izpred blagovnice Cerkno
9. 7., ob 20. uri, koncert Dalmatinske klape Leut. Vstopnine ni!
22. 7., Festival Ala - animacija za otroke - Sten Vilar
22., 23. 7., zabavno-etnološka prireditev "Poletje v Cerknem"
29. 7., ob 20. uri, koncert mladinskega pihalnega orkestra
iz Anglije - Lancashire youth concert band. Vstopnine ni!
OBI[^ITE TUDI BAZEN S TERMALNO VODO - UGODNE CENE VSTOPNIC,
OBRATUJE TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH DOPOLDNE
HOTEL CERKNO VAS BO V JULIJU IN AVGUSTU PRESENE^AL Z
RIBJIMI JEDMI, JEDMI IZ JAGODI^JA, RAZLI^NIMI JEDMI IZ SIRA
Delovni ~as:
ponedeljek - petek
od 7.00 do 18.00
sobota
od 8.00 do 12.00
SMU^ARSKI CENTER CERKNO
RESTAVRACIJA NA SC CERKNO V MESECU JULIJU IN AVGUSTU OBRATUJE
VSE SOBOTE IN NEDELJE (ZA NAJAVLJENE SKUPINE TUDI IZVEN URNIKA)
3. 7., rekreativno tekmovanje v lokostrelstvu
z dru`abnim sre~anjem in `ivo glasbo
10. 7., ob 14. uri, nastop pihalnih orkestrov
Eta Cerkno in Alpina @iri. Vstopnine ni!
24. 7., Borovni~ev dan - pestra ponudba jedi, pripravljenih iz
jagodi~ja z degustacijo, dru`abno sre~anje z `ivo glasbo
Feel the difference
BRELIH
d.o.o.
Dogodki v juliju:
CENITEV
AVTOMOBILSKIH
[KOD
SUHA 29, 4220 [kofja Loka
tel.: 04/51 53 400 (401)
GSM: 051/380-713
fax: 04/51 53 402
UGODNI PAKETI ZA NASTANITEV V HOTELU CERKNO
IN V APARTMAJIH NA SC CERKNO
www.brelih.info
33
Julij 2011
Bele štorklje v Frankovem naselju
Gnezdo štorklje na dimniku bloka v Frankovem naselju je po podatkih strokovnjaka za štorkljo Damijana Denaca
iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) eno izmed štirih,
ki jih trenutno najdemo na Gorenjskem, in edino v Škofji Loki.
Bela štorklja je velik (od 95 do 110
centimetrov) črno bel ptič z dolgim
vratom. Večinoma jo prepoznamo po dolgem rdečem kljunu in
nogah. Prehranjuje se z žabami,
ribami, žuželkami, deževniki ter
z drobnimi pticami in sesalci.
Štorklja je na svoje gnezdo zelo
navezana, zato se več let vrača
na isti kraj. Prebivalci Frankovega
naselja lahko opazujejo štorkljo na
dimniku že od leta 2007. Kot ptica
selivka se k nam vrne v marcu, pri
čemer samec prileti nekaj dni prej.
Par štorkelj vsako leto dograjuje in
oblikuje staro gnezdo, zato lahko
teža gnezda zraste tudi preko 500
kilogramov. Po obnovi »doma«
se štorklje začnejo pariti. Samica
znese od 3 do 6 jajc, pri čemer je
preživetje mladičev odvisno od
količine hrane. Ob pomanjkanju
le-te, štorklja iz gnezda vrže fizično
šibkejše mladiče. Število osebkov
bele štorklje je, po besedah Damijana Denaca, povsod po evropskih
državah ter tudi v Sloveniji naraslo.
Danes imamo v Sloveniji približno
210 gnezdišč. Bela štorklja tako
zaradi populacijske dinamike ni
več tako ogrožena živalska vrsta.
Letos se lahko štorklja v Frankovem naselju pohvali s tremi mladiči in je tako znova poskrbela za
vse radovedneže. Navajena je že
različnih opazovalcev, tako tistih
najmlajših iz vrtca kot tudi različnih
fotografov, opazovalcev ptic in
okoliških prebivalcev. Štorklja je
nema, vendar prebivalce na svojo
prisotnost opozarja s klopotanjem
s kljunom, pri čemer se ne ozira
na uro. Kdove, mogoče današnja
sodobna štorklja tako naznanja
prihod novorojenčka.
Barbara Tušek
Mama štorklja je odšla po večerjo, mladiči jo mirno čakajo.
Dnevi, polni taborništva
Vsi komaj čakamo prijetne pomladne in poletne dni, ko se narava prebuja in zaživi v vsej svoji lepoti.
Tudi s taborniki je tako. Takrat postanejo naši dnevi polni dogodivščin.
V sredini aprila, natančneje 16.
aprila, smo ob praznovanju
dneva zemlje pripravili dan tabornikov. V dopoldanskih urah
smo se odpravili v ljubljanski
park Tivoli, kjer je potekal taborniški Feštival. Gre za taborniški
dogodek, na katerem se odvijajo najrazličnejše spretnostne,
ustvarjalne, miselne in športne
delavnice. V popoldanskem
času pa smo na sotočju obeh
Sor – pred taborniškim domom
pripravili slavnosti zbor s podelitvijo priznanj za osvojena znanja.
V svoje vrste smo sprejeli nove
člane v vseh starostnih skupinah.
Julija se škofjeloški taborniki
Rodu svobodnega Kamnitnika
odpravljamo na taborjenja, ki
predstavljajo vrhunec taborniškega leta. Gre za desetdnevno
druženje v objemu narave pri
čemer se taborniki učimo taborniški veščin, samostojnosti in pridobivanja sposobnosti sobivanja
z ostalimi. Poleg tega se učimo
veščin orientacije, topografije,
pionirstva, postavljanja bivakov,
ognjev, lokostrelstva, preživetja
v naravi in socialnih iger.
Medvedki in čebelice (otroci,
stari med 6 in 11 let) se od 4. do
14. julija odpravljajo raziskovat
Kolpsko dolino (Breg pri Sinjem
Vrhu), gozdovniki in gozdovnice
(otroci, stari med 11 in 15) pa se
med 7. in 17. julijem odpravljajo v
Globoko pri Radovljici.
Tudi vas zanima, kaj vse počnemo pri tabornikih? Vas zanima,
kako smo preživeli poletne dogodivščine? Bi radi postali taborniki?
Več o našem delovanju si lahko
preberete na spletni strani rsk.
rutka.net ali pa se nam pridružite
na propagandni akciji, ki se bo
odvijala od 31. 8. do 3. 9. 2011. V
teh dneh se nam boste lahko pridružili na različnih delavnicah, ki
bodo potekale na Mestnem trgu
in po škofjeloških osnovnih šolah.
»Taborništvo ni le aktivno preživljanje prostega časa, pač pa tudi
učenje za življenje. Pri delovanju v
organizaciji si pridobivamo veščine, ki nam tudi kasneje v življenju
marsikdaj pridejo prav. In nenazadnje spletamo nova prijateljstva
in rišemo nasmehe,« dodaja
Katarina Sekirnik, načelnica
škofjeloških tabornikov.
Jerca Bernik
Iščemo predavatelja angleškega jezika.
Izobraževalni center Freising: [email protected]
34
Julij 2011
Nastop treh orkestrov v modernejši preobleki
Ob zaključku šolskega leta je Glasbena šola Škofja Loka pripravila nastop nadarjenih glasbenikov
v treh različnih orkestrih: kitarskem, v orkestru harmonik in v orkestru Jazz je kul band.
dekleti in šest fantov je zaigralo
dve Lennonovi skladbi in navdušilo z irskimi melodijami. Nato je
na oder stopil orkester harmonik
v postavi sedmih harmonikarjev in
harmonikarice Barbare Robba. S
priredbami njihovega profesorja
Jerneja Hostnika so poželi bučen
aplavz ob Mammi mii pa tudi ob
bolj rokerskih skladbah Eye of the
tiger in It's my life. Neverjetno pa
so svoje harmonike uporabili za
posnemanje dežja in zaigrali Africo. Najbolj sproščeni in nasmejani so bili zagotovo nastopajoči
v orkestru Jazz je kul band pod
vodstvom Jake Strajnarja z zelo
zanimivim izborom skladb. Navdušena publika jih kar ni izpustila z
odra, tako da so za dodatek zaigrali
še dve deli, tudi Ne čakaj na maj.
Strajnar je med nastopi opozarjal
na tehnično zahtevnejše detajle,
ki so jih preigravali mladi virtuozi,
Kitaristi so pod vodstvom Denisa Kokalja zaigrali dve Lennonovi,
zanimivi pa so bili tudi zvoki irske glasbe.
v nastop pa je vključil tudi občinstvo, ki je odlično sodelovalo. Kot
presenečenje so zaigrali skladbo
z naslovom Risanke, ki nas je spomnila na risanke naše mladosti in s
katero so nastopili v oddaji Dobro
jutro. Presenetila sta Tilen Šubic
Krpič, sicer tolkalist v orkestru, s
solističnim rap nastopom, in kitarist Vid Megušar s solo kitaro
pri izvedbi Sweet child of mine.
Anita Pokorn
Jazz je kul band je spet navdušil s pestrim izborom žanrsko raznolikih skladb, tako da ga občinstvo kar ni in ni hotelo spustiti z odra.
hitro - kvalitetno - ugodno
NUDIMO KOMPLETNE
SERVISNE USLUGE
ZA VA[ AVTO
servis zavor (ABS)
najnovej{a tehnika
odprave napak in
nastavitve motorjev
s tehnologijo
kvalitetno popravilo zavor
priprava vozila za
tehni~ni pregled
prodaja in menjava
akumulatorjev
servis in polnjenje
klimatskih naprav
vsa ostala
avtomehani~na dela
SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA
TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81
DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE
35
FILTRI, SVE^KE, BRISALCI, JERMENA za vse znamke vozil!
Na začetku je spregovoril ravnatelj
Glasbene šole Škofja Loka, Peter
Kopač: »To je zadnji koncert naših
ansamblov v tem šolskem letu.
Glasbena šola se je v zadnjih letih
tako razširila, da so lahko koncerti
predolgi. V izvedbi, kot je današnja, je lažje, zato bo to praksa tudi
v prihodnjih letih.« Oder Kristalne
dvorane Sokolskega doma je najprej zavzel kitarski orkester pod
vodstvom Denisa Kokalja. Dve
A
JAV
MEN ODAJA
R
IN P VMATIK
PNE
Julij 2011
Na pogled
Konec junija in v septembru se bo na čudovitih lokacijah v Sloveniji snemal kratki igrani film z naslovom
Na pogled. Velika inspiracija za njegovo snovanje je bil naš vrhunski ekstremni alpinist Tomaž Humar.
Film je žanrsko neopredeljiv, saj
gre za mešanico psihološke drame,
akcije, trilerja in nenazadnje tudi
prikaza ljubezni. »Poleg glavnih
igralcev – Ule Furlan, Nine Ivanišin ter Aljaža Tepina – bo v
filmu imela pomembno vlogo
impozantna slovenska narava in
njen gorski svet, ki s svojo mogočnostjo resnično zbuja strahospoštovanje in kot opomnik bedi
nad slehernikovo majhnostjo in
nemočnostjo v boju proti naravnim zakonom,« izpostavlja režiser,
nekoč Škofjeločan Miha Kalan, ki
je skupaj z Aljažem Tepino in prav
tako Škofjeločanko Sandro Ržen
spisal scenarij.
Tebe, Miha, sicer nekateri poznamo kot režiserja gledaliških predstav, tudi igralca in oblikovalca,
zdaj pa se boš preizkusil še v vlogi
filmskega režiserja. Kako to, da
ste se lotili tovrstnega projekta?
Je filmska režija zate izziv?
Nekoč sem menil, da se filma ne
bom nikoli lotil. A zarečenega
kruha se očitno res največ poje.
Zadnjih nekaj let se je moja pot
vedno bolj križala z gibajočimi se
podobami, zato je prišel film kot
neko logično nadaljevanje mojega
ustvarjanja. Film je zame definitivno velik izziv, saj združuje vsa področja, ki me kreativno zanimajo,
od režije do fotografije, glasbe,
ustvarjanje podob in podajanje
zgodb, emocij, človeških odnosov
itd. Vse to se že ves čas odvija v
mojem življenju in vse to se lepo
združi v filmskem ustvarjanju.
Zasedba sodelujočih pri tem
filmskem projektu je zelo zveneča. Kako je pravzaprav prišlo
do sestave takšne ekipe? Kako
sodelujete med seboj?
Ja, zasedba je res vrhunska, ampak
to film potrebuje. Že pri razvijanju
scenarija imaš v glavi določeno
zasedbo, vedno razmišljaš, kdo
bi bil najboljši za posamezen karakter v zgodbi, kdo lahko vdahne
življenje filmski osebi. Res sem
vesel, da bom sodeloval z zasedbo,
kakršno smo imeli zamišljeno že
med pisanjem scenarija. Film zahteva popolnoma drugačen profil
igralca kot oder. Ne samo zaradi
samega procesa nastajanja, bolj
pomembna je notranja energija,
utripa, glede na to, da gre za kratki igrani film?
Predvidevam, da bo film končan
do konca leta in bo nato doživel
premiero v začetku prihodnjega.
Premierni projekciji filma, za katero upam, da bo v Škofji Loki, bodo
sledile projekcije po vsej Sloveniji.
Film bo začel svoj pohod tudi po
svetovnih filmskih festivalih.
Na vprašanje, če bo temu filmu sledil še kakšen podoben projekt
oz. če se v glavi že rojeva kakšna nova ideja, Miha odgovarja: »Ideje
so, nekatere so že sredi razvoja. Toda najprej je treba speljati do
konca ta projekt, nato najverjetneje sledi gledališki,
potem pa upam, da spet kakšen film.«
občutki in njihovo kataliziranje
skozi igralčeve oči. V filmu ni
pretvarjanja, no, ne pravim, da
podpiram pretvarjanje na odru,
ampak film je življenje in gledalec
je tako intenzivno vpeljan v to
življenje, da mora biti vse skupaj
zelo boleče realno. Sicer pa smo
trenutno v fazi priprav, potekajo
vaje in pogovori o karakterjih, vse
skupaj oblikujemo do točke, da bo
zaživelo, ko pade klapa.
imamo tri snemalne dneve, nato
pa konec septembra še drugi del
snemanja s petimi snemalnimi
dnevi. Zatem gre film v postprodukcijo, kjer sledi montaža in koloriranje filma, zvokovna in glasbena
obdelava in vse, kar sodi zraven.
Kdaj bo potemtakem film zagledal luč sveta? Kje bo pravzaprav
na ogled? Si ga bodo lahko ogledale tudi bralke in bralci Loškega
Kako poteka sam filmski postopek od ideje do končnega produkta?
Aljaž je pred nekaj leti izrazil to
idejo, ki smo jo nato dobri dve leti
skupaj s Sandro Ržen razvijali do
končnega scenarija. V zadnjem
letu so že potekale predpriprave
na samo snemanje. Aljaž je pričel
z intenzivnim treningom plezanja
in spoznavanjem alpinističnega
sveta od popolnega začetka, iskali smo lokacije, se dogovarjali
z ustvarjalno ekipo, ki bo sodelovala pri filmu. Trenutno smo v
zaključni fazi predpriprav, pridobivamo sofinancerje za projekt, v
tem trenutku so podporo obljubili
Treking-Šport, Petzl in Tendon, in
vsa potrebna dovoljenja za snemanje v narodnem parku, finaliziramo
scenarij, potekajo vaje z igralci,
razvija se kostumografija in scenografija, nato pa bo konec junija
padla prva klapa filma. Predvidene
Morda lahko zelo na kratko orišeš
še samo zgodbo?
Novembra 2009 se plezalec Leon
odpravlja na solo vzpon v Julijske
Alpe, istočasno pa se na drugem
koncu sveta v gorovju Himalaje
med vzponom na goro Langtang
Lirung ponesreči Tomaž Humar. V
Leonu se vzbudi močan dvom in
strah glede njegovega projekta.
Njegove misli odtavajo v spomine,
želje, sanje in ljubezen. Leonova
osebna pripoved se prepleta s
Humarjevimi zadnjimi dnevi v Himalaji, ko je ponesrečen ostal ujet
v steni pet dni in kjer je nazadnje
tudi umrl. Ujetost dveh alpinistov,
dveh plezalcev, dveh posebnih
junakov. Leon, ki ni zmožen premagati strahu pred soočenjem s
smrtjo, in povsem resnično umiranje uveljavljenega in svetovno
znanega Tomaža Humarja.
Katja Štucin
Na vajah si igralci Ivan Šušnjar, Nina Ivanišin in Aljaž Tepina (od leve
proti desni) privoščijo tudi malce sproščujočega počitka.
36
Julij 2011
Arhitekt, fotograf, scenograf, krajinski
poznavalec Slovenije ...
Devetdesetletnega Toneta Mlakarja bi težko opisali zgolj z eno besedo, a če bi to le morali storiti, bi se zagotovo
odločili za domoljuba. Ljubezen do Slovenije veje iz vsega njegovega dela na različnih področjih. Mlakar nas presune
s svojim poznavanjem najbolj skritih kotičkov naše dežele in s fotografskim spominom. Z njim ure letijo kot minute,
saj je zakladnica anekdot, ki jih popestri z dialogi. Ja, Mlakar je zagotovo sogovornik,
s katerim bomo še kdaj popili kavo. Povabil nas je že.
Vsaka tema, ki sva jo odprla, bi si
zaslužila svoje poglavje, a na tem
mestu bomo skušali strniti najbolj
bistvene dogodke v njegovem
življenju. Najin pogovor je popestril s številnimi fotografijami,
tako da si celotno zgodbo še bolj
predstavljamo, hkrati pa nas je
podučil o številnih zgodovinskih,
kulturnih, umetniških, fotografskih
in krajinskih dejstvih.
Od izgnanstva do Plečnika
Tone Mlakar se je rodil leta 1921
v Žireh, gimnazijo pa je obiskoval
na Ptuju. Takoj na začetku druge
svetovne vojne je bil z družino
izgnan v Srbijo, v Smederevsko
Palanko. »Ko se spomnim tistega
jutra 2. julija leta 1941 … Ob šestih
me je zbudil gestapovec s puško
na mojih prsih. Jokal sem kot otrok.
Kdo bi si mislil, da bomo morali
zapustiti ljubo Slovenijo, svoj dom
v dolini? Dobro se spominjam,
kako sem hodil po Beogradu, šel
na Kalamegdan in gledal proti Zemunu ter si govoril, da je tam daleč
Slovenija!« se spominja Mlakar.
Po številnih pripetljajih in, kot
pravi sam, s pomočjo angela varuha, mu je uspelo priti v Ljubljano.
Na vso moč je namreč želel nazaj
v domovino in nadvse si je želel
študirati pri znamenitem Plečniku.
Slednji sicer ni več sprejemal študentov, saj je imel predavalnico že
polno, a ko je slišal za Mlakarjevo
pot in njegovo željo po študiju
ravno pri njem, je našel prostor
tudi zanj. »Plečnik je bil zahteven profesor, pri svojih študentih
je znal razviti kritičnega duha in
kreativnost,« je povedal Mlakar.
Vojna leta
Med vojno je šel partizanom, in
sicer se je pridružil centralni vojaški
tehniki 9. korpusa, najprej v Vipavi,
kasneje pa na Cerkljanskem vrhu. V
zadnji ofenzivi v Trnovskem gozdu
nad Šempasom, le nekaj tednov
pred koncem vojne, je bil Mlakar
ranjen. Naslednji dan je padel v
jetništvo, grozila mu je smrt. »Pri-
Po prihodu domov je Mlakar kot
filmski scenograf sodeloval pri
prvih slovenskih celovečernih
filmih, ki še danes predstavljajo
jedro slovenske filmske klasike:
Na svoji zemlji, prva dva Kekca,
Balada o trobenti in oblaku, Na
valovih Mure itd. Osebno mu je
najljubši prvi Kekec.
Arhitektura
Filmske vode je zapustil, ker je bilo
delo zgolj pogodbeno. Diplomiral
je pri prof. Jožetu Plečniku in
se zaposlil v projektivnem biroju
podjetja Tehnik. Kmalu se je vključil v strokovno skupino, ki je bila
zadolžena za urbanistično urejanje
Škofje Loke in ki je bila oblikovana
na pobudo takratnega župana
Cveta Kobala.
Projektiral je okoli dva tisoč
individualnih hiš, je pa tudi avtor
številnih loških objektov. Med
njimi so (sedaj obnovljena) brv pri
avtobusni postaji, glavna pošta ob
avtobusni postaji, podjetje Odeja,
Peks, veletrgovina Loka, mrliška
vežica v Sorici, dozidava osnovne
šole za Namo. Bil je soprojektant
cerkve v Dražgošah in Poljanah itd.
Z realizacijo načrtovanih objektov in urbanističnimi rešitvami je
trajno zaznamoval Škofjo Loko, Poljansko in Selško dolino ter bližnjo
in daljno okolico. Pravi, da se danes
na urbanističnem področju v Škofji
Tone Mlakar v svojem ateljeju
bližal se mi je mladenič mojih let
in me v srbohrvaškem jeziku vprašal, ali sem partizan. Pritrdil sem.
Vprašal me je, če sem iz Slovenije.
Ponovno sem potrdil. Nato ga je
zanimalo, od kod natančneje sem
doma. Povedal sem, da iz Poljanske doline nad Škofjo Loko. Mladi
četnik je nato dejal, da me pozna,
da je na našem koncu služil redno
vojsko, v naši hiši kupoval meso in
da mu je moja mati dala kruha, ko
je bil lačen. Kakšna usoda! Odšel je
do oficirja in ga prosil, naj me ne
ustrelijo. Ta fant mi je rešil življenje,« se zapletene usode spominja
sogovornik. Konec vojne je Mlakar
dočakal v italijanski bolnišnici.
Nekaj spominov na ta leta je
objavil v Vipavskem glasu in pokazal, da poleg čopiča zna dobro
sukati tudi pero. V letih 1944–1947
je Mlakar namreč ustvaril številne
akvarele z motivi iz Vipave, ki si jih
je bilo moč po toliko letih ogledati
v stari vipavski osnovni šoli od 20.
maja do 20. junija letos. Prav akvareli iz Vipave so Mlakarju odprli
pot k filmu.
Loki premalo dogaja, predvsem
se mu zdi neurejeno in neizkoriščeno območje Kapucinskega
predmestja.
Fotografija in načrti
Mlakar velja za fotografskega mojstra slovenske kulturne krajine.
Njegove fotografije krasijo izbrane
knjige v več izdajah, v domoznanskih delih in periodičnih publikacijah. Fotoaparat je njegov stalni
spremljevalec. Slovenija ga vedno
znova preseneti s svojo lepoto.
Nekaj dni pred našim obiskom
je bil navdušen nad Goričkim in
lepo pokrajino s številnimi gotskimi cerkvami. »Dobro poznam
Slovenijo, a še vedno odkrijem
kaj novega. Mlajša generacija fotografov ima na voljo še veliko
prelepih motivov.«
V letošnjem letu namerava izdati knjigo fotografij, katere tema
bo »cerkev v pokrajini«. Želi pa
imeti tudi še nekaj razstav, tako
slikarskih kot fotografskih.
»Širok in odprt, kot je, ter poln
znanja in izkušenj rad in z velikim
veseljem prenaša odkritja tudi
drugim,« je med drugim zapisano na obrazložitvi bronastega
grba škofjeloške občine, ki ga je
Tone Mlakar prejel leta 2006. V te
besede smo se lahko prepričali
tudi sami.
Klavdija Škrbo Karabegović
Filmska scenografija
Mlakar se je vrnil v študijske klopi,
a so ga kot dobrega risarja in slikarja povabili na študij filmske
scenografije v Prago. Žirija je ocenila njegove akvarele in čez nekaj
dni je prejel obvestilo iz Triglav
filma, da je sprejet. Priložnost je
zagrabil z obema rokama in že
naslednji dan po prihodu v Prago
sodeloval pri nastajanju enega od
ruskih filmov.
Snemanje Kekca v Trenti (Foto: Tone Mlakar)
37
Julij 2011
135-letna (z)godba
Mestni pihalni orkester Škofja Loka praznuje 135. obletnico delovanja in je kot tako eno najstarejših organiziranih
društev na tem območju. Razvoj godbe na Škofjeloškem namreč sega že v daljne leto 1876, vse od takrat pa ima
pomembno vlogo pri oblikovanju in bogatenju kulturnega in družbenega življenja.
Mestni pihalni orkester iz Škofje
Loke je glasbeno društvo, ki se
s svojimi 135. leti delovanja uvršča med najstarejše v Sloveniji.
Trenutno v njem igra 45 glasbenikov, starih od 12 do 75 let, ki so
zelo povezani in se – kot poudarja
predsednica upravnega odbora
orkestra ter dolgoletna članica in
flavtistka Andreja Štrekelj – eden
od drugega veliko naučijo. »Smo
prostovoljno združenje aktivnih
godbenikov, ki z ljubiteljsko poustvarjalno dejavnostjo v glasbi uresničujemo svoje tovrstne
interese in s tem prispevamo k
bogatenju kulturnega življenja
v svojem okolju – smo amaterski
orkester, ki združuje ljudi, ki imajo
zelo radi glasbo in smo pripravljeni
svoj prosti čas nameniti vajam in
nastopom. Glasba nam je vsem v
zabavo. Imamo čudovitega dirigenta, ki nas zna spodbuditi, da
se poskušamo v čim večji meri, kolikor nam pač prosti čas dopušča,
udeleževati tako vaj in še posebej
nastopov.«
Orkester od leta 2007 v celoto
povezuje Roman Grabner, ki je
dirigentsko palico prevzel od dolgoletnega dirigenta Iva Guliča.
Trenutno igrajo vse zvrsti glasbe.
Ne ustrašijo se ničesar, poudarja
dirigent Roman in z veseljem našteva, da zaigrajo tako slovenske
Mestni pihalni orkester Škofja Loka je v petek, 3. junija, nastopil v
okviru kulturno-glasbenega programa praznovanja 35. obletnice
Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. Nastopili so
skupaj z Otom Pestnerjem. Po besedah dirigenta so bili veseli, da so
dobili to priložnost: »S takim pevcem, kot je Oto, je vsekakor lepo
nastopiti. Poslušalci so bili navdušeni. Čutili smo dobro povratno
energijo obiskovalcev.«
skladbe, koračnice, priredbe zabavnih ter filmske melodije kot
tudi klasično glasbo. Program prilagajajo tako, da vsak najde nekaj
zase. Trudijo se ustvarjati čim višjo
raven godbene dejavnosti, čeprav
imajo različno stopnjo glasbene
izobrazbe. V povprečju pripravijo
približno trideset nastopov. Radi
se udeležijo najrazličnejših gostovanj doma in v tujini. Kmalu bodo
odšli v Kapele na Bizeljskem, sicer
pa v letošnjem letu ne načrtujejo
večjih gostovanj. Več so gostovali
lani, ko so bili na Hrvaškem, tri dni
v Franciji, veliko pa so koncertirali
tudi doma. Prihodnje leto želijo
oditi na gostovanje na Poljsko,
vendar še ne vedo, kako bo s finančnimi sredstvi. So namreč neprofitno društvo in njihov namen
ni, da bi s svojo dejavnostjo služili.
»Imamo to srečo, da je naš glavni
sponzor škofjeloška občina. Brez
teh sredstev bi bilo res težko,« je
poudaril Andreja Štrekelj in dodala, da bi si ob letošnjem visokem
Dirigent Roman Grabner in predsednica Andreja Štrekelj v društvenih prostorih, kamor vabita vse ljubitelje glasbe, da se jim pridružijo.
Zelo so veseli dveh novih mladih klarinetistov, ki sta se jim pred
kratkim pridružila, in upajo, da bosta dolgo vztrajala v orkestru.
Dobrodošel je vsakdo, ki se ukvarja z glasbo oziroma ima nekaj glasbenega znanja. Najbolje je, da se oglasi na kateri izmed vaj,
vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri.
Vsa zavarovanja na enem mestu
jubileju orkestra želeli v svoje vrste
privabiti še kakšnega aktivnega
glasbenika, ki bi okrepil orkester
predvsem na glasbilih, ki jih v orkestru najbolj primanjkuje, to so
klarineti, rogovi, pozavne, tube in
tolkala. Prav tako se že dolgo pripravljajo, da bi posneli kakovostno
zgoščenko, s katero bi lahko širši
javnosti predstavili svoje znanje.
Svojo obletnico bodo sicer obeležili prvega julija ob 20. uri v športni
dvorani na Trati v okviru tretjega
mednarodnega festivala Loka jo
piha. V goste so povabili pevko
Nušo Derenda, ki bo zapela ob
njihovi spremljavi in tako popestrila ta večer. Naslednji dan bo Škofja
Loka zaživela v ritmih hrvaške in
poljske godbe, predstavili pa se
bosta še slovenski rudarski godbi
iz Hrastnika in Mežice. Praznovanje
se bo sicer nadaljevalo ob koncu
leta, ko bodo ponovno pripravili
že tradicionalne božične koncerte,
ki so vsako leto izvrstno obiskani.
Katja Štucin
ZA NOVA ZAVAROVANJA PAKET DOM – zavarovanje hiše
ali etaže – imate štiri mesece zavarovanje brezplačno!
Krite so tudi škode zaradi indirektnega udara strele!
koroška cesta 53 d, poleg amd kranj, v frankovem naselju 68 v škofji loki
38
080 123 5
Julij 2011
Trion:Z revolucija z Japonske osvaja Slovence
Pri ajdovskem podjetju Avantrail še zdaleč niso pričakovali takšnega
odziva kupcev na izdelke Trion:Z, še zlasti ne v tako kratkem času,
saj so jih v Slovenijo pripeljali šele proti koncu lanskega leta.
Vedeli so, da se izdelki lahko pohvalijo s številnimi kvalitetami
(mednarodne nagrade in priznanja, certifikati kakovosti, japonska
izdelava s posebno patentirano tehnologijo, na Japonskem priznani
kot medicinski pripomoček), niso pa vedeli, kako se bodo nanje
odzvali uporabniki v Sloveniji. Z namenom, da pridobijo informacije
dejanskih uporabnikov, so za začetek uvozili 50 zapestnic in jih
večino razdelili med prijatelje, znance, nekatere vrhunske in
amaterske športnike ter nekatere novinarje. Odziv, ki je sledil jih je
dobesedno šokiral.
Odzivi ostalih uporabnikov so samo še dodatno podkrepili domneve
podjetja, da se izdelki ne skrivajo samo za formalnimi potrdili o
kvaliteti, ampak da imajo tudi dejanski učinek. »Nimam več bolečin
v zapestju«, »veliko več energije imam čez dan, čeprav se ponoči
zbujam, ker imam majhnega otroka«, »glavoboli so manjši«, »nimam
več glavobolov« so navdušeno pripovedovali drugi uporabniki.
Izdelki so na nekaterih uporabnikih pustili tako močan vtis, da so
le-ti s svojim navdušenjem prepričali svoje sodelavce prijatelje
ali znance. In ni malo primerov, ko se kar celoten kolektiv nekega
podjetja, športno društvo ali klub odloči za skupinsko naročilo
izdelkov Trion:Z.
V dobre pol leta so pri podjetju Avantrail spoznali, da samo z
internetno prodajo ne morejo več zadovoljiti povpraševanja po
izdelkih Trion:Z, zato so začeli iskati partnerje – trgovce za prodajo v
njihovih trgovinah. Trenutno so v dogovoru z verigo specializiranih
lekarn v Sloveniji, izdelke pa se že lahko kupi tudi v nekaterih
športnih in drugih trgovinah. Na Škofjeloškem koncu je za enkrat
izdelke Trion:Z možno kupiti le v trgovini Extreme Vital v Puštalu.
Ko te ob 8.00 zjutraj pokliče priznani novinar, ali ko želi znani
športnik naročiti zapestnice za svoje športne kolege.
»Halo, kakšno zapestnico ste mi pa to dali, jaz tako dobro nisem spal
že vsaj eno leto!« se je ob 8.00 zjutraj preko telefona glasila izjava
znanega novinarja, ki svoje pero vihti za našo največjo časopisno
hišo. »Ali bi jaz lahko dobil zapestnice še za moje športne kolege?«
pa je bilo vprašanje našega
reprezentanta v biatlonu
po dobrem tednu nošenja
zapestnice. »Jaz čutim, da prej
pridem k sebi po napornem
treningu, če nosim zapestnico,
enostavno se hitreje spočijem.«
je še povedal naš biatlonec.
Izdelki Trion:Z niso čudežni in vas ne bodo rešili resnih zdravstvenih
težav, vsekakor pa vam bodo pomagali k bolj kvalitetnemu,
aktivnemu in zdravemu načinu življenja.
ZA VEČ INFORMACIJ OZ. ZA NAKUP SE OBRNITE NA:
www.trionz.si, tel.: 040/423 383 ali 031/331 282
Extreme Vital, Puštal 101, Škofja Loka, tel.: 04/515 77 12
- prevozi
- `arni pogrebi
- klasi~ni pogrebi
- ureditev vseh
potrebnih dokumentov
- prekopi
- obnova obstoje~ih
grobov
- prodaja nagrobnega
peska in zemlje
Ko ugasne
`ivljenje
Specializirani smo
za prevoze v tujino
in iz tujine
de`urstvo
24 ur na dan
delujemo po celi
Gorenjski
Mi{a~e 1, Kamna Gorica
tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31
E-mail: akris akris.si
GSM: 041/756-173
Uradne ure na mestnem pokopali{~u
v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure
www.akris.si
tel. v [k. Loki: 04/512-30-76
Servis
klimatskih naprav
Diagnostika vseh tipov vozil
Splo{ni servis vozil
tel.: 01/36-11-279
GSM: 041/56-83-53
Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode
E-mail: avto.jamnik siol.net
39
Julij 2011
Valeta 2011
V Škofji Loki je šolanje na štirih osnovnih šolah zaključilo 232 učenk in učencev, ki se tako podajajo novim izzivom
naproti. Posamezne šole se sicer ponašajo s številnimi uspehi, ki so jih mladi dosegli na različnih področjih.
V letošnji generaciji, ki je Osnovno šolo Cvetka Golarja obiskovala
devet let, je bilo 68 učencev. Tudi letos so učenci svoje znanje dokazovali
v šolskih klopeh in na številnih tekmovanjih. Na nacionalnih preizkusih
znanja so pri vseh treh predmetih dosegli rezultate nad slovenskim
povprečjem. Sedem učencev je prejelo priznanje za izjemen učni uspeh
v vseh letih osnovne šole. Tekmovali so tudi za dve bralni znački, 25
učencev za slovensko in 14 za angleško bralno značko. Pod vodstvom
učiteljev mentorjev so se pripravljali in sodelovali na tekmovanjih iz
znanja ter osvojili 18 srebrnih priznanj iz tekmovanj v znanju o sladkorni bolezni, matematiki, zgodovini, računalništvu, angleščini, fiziki
in logiki, dva učenca sta prejela zlato priznanje na 4. mednarodnem
bienalu otroškega prostorskega oblikovanja Po Fabianijevih poteh,
ena učenka pa priznanje za sodelovanje v natečaju Evropa v šoli na
državnem nivoju. Priznanje za športne dosežke je prejelo 20 učencev
športnikov, ki so vsa leta zastopali šolo na medobčinskih, regijskih
in državnih tekmovanjih v različnih športnih panogah. Sodelovali so
tudi v projektu Šolska košarkarska liga. V mednarodnem programu
za mlade MEPI je sedem devetošolcev osvojilo bronasto priznanje.
V okviru naštetih uspehov je ravnateljica Karla Krajnik še posebej
omenila učenca Jaka Bernarda, ki je na nacionalnem preizkusu pri
matematiki dosegel vse možne točke, poleg tega pa osvojil štiri srebrna
priznanja na tekmovanjih iz znanja iz fizike, matematike, angleščine,
računalništva ter zlato priznanje na 4. mednarodnem bienalu otroškega
prostorskega oblikovanja Po Fabianijevih poteh.
Osnovno šolo Škofja Loka – Mesto je letos zapustila trenutno
najmočnejša generacija, in sicer 104 učenci in učenke. To je zadnja
generacija, ki je vstopila v osemletko, izstopa po iz devetletne osnovne
šole. Zelo uspešni so bili na nacionalnem preverjanju znanja, saj sta dve
učenki – Nika Gartner in Katja Malenšek – dosegli vse možne točke
pri matematiki. Skupni rezultat pri vseh treh predmetih (matematika,
slovenščina in biologija) je bil nad državnim povprečjem. Ob tem so
devetošolci osvojili sedem zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanja, na
Festivalu računalništva pa so zasedli dve prvi mesti v državi. Prav tako se
šola ponaša s prvim mestom na državnem tekmovanju iz multimedijskih
eko plakatov. Med drugim so učenci sodelovali v programu MEPI, pri
radijskem in dveh dramskih krožkih (slovenskem in angleškem), dalj
časa pa so imeli tudi glasbeno skupino. Ravnateljica Doris Kužel je
generacijo opisala kot inovativne, znanja željne učence, ki so bili pravi
izziv za sodobnega učitelja. »Tudi mi smo se veliko naučili od njih. Imajo
pozitiven odnos do delavcev šole in sošolcev in tudi ostalih učencev, so
prijatelji in lahko jih pohvalimo kot generacijo, ki se je držala dogovorov
in upoštevala pravila. Z njihovim odhodom bomo zgubili generacijo
odgovornih in osveščenih učencev. Na nadaljnji poti jim želimo veliko
uspehov, novih prijateljstev in čim manj stranpoti.«
Osnovno šolo Ivana Groharja Škofja Loka je letos zapustilo 24 učenk
in 30 učencev. Tudi na tej šoli je bila letošnja valeta nekaj posebnega,
saj jo je zaključila prva generacija »čistokrvnih devetletkarjev«. Po besedah ene izmed razredničark Tine Osterman se je že od vsega začetka
kazala velika povezanost med učenci, ki se je kasneje še okrepila. »To
je generacija samozavestnih in iznajdljivih mladih ljudi.« Zelo radi
so se udeleževali tekmovanj iz znanja, in sicer so letošnje šolsko leto
prejeli skupno štiri zlata, enajst srebrnih in kar 49 bronastih priznanj
z različnih predmetnih področij. Še posebej se je na naravoslovnem
področju izkazal Miha Rihtaršič, saj je prejel kar tri zlata priznanja, in
sicer iz matematike, fizike in kemije. Poleg tega si je prislužil priznanje
millennium – priznanje za odličnost za vse dosežene možne točke na
nacionalnem preverjanju znanja iz matematike. Zelo uspešni so bili
tudi na športnem področju: v ekipnem prostem športnem plezanju so
zasegli prvo mesto, le mesto slabši so bili v ekipnem rokometu, dosegli
pa so tudi tretje mesto v ekipnem krosu.
Na Osnovni šoli Jela Janežiča šolanje zaključuje šest učencev, in to
zelo uspešno. Vsi namreč nadaljujejo šolanje v srednjih šolah, nekateri
na biotehniški šoli v Naklem, drugi na srednji strojni šoli v Škofji Loki.
Udejstvovali so se na različnih področjih, nekateri na športnem, drugi
bolj na kulturnem. Bili so dobri športniki ter hvalevredni likovniki in
igralci. Prejeli so številna priznanja na regijskem in državnem nivoju.
Poleg tega so bili dobri prijatelji drug drugemu, vedno so znali priskočiti na pomoč mlajšim in šibkejšim učencem. »Glede na to, da so
se pri nas izkazali na različnih področjih, verjamemo, da bodo uspešni
tudi v prihodnje,« je dodala ravnateljica Marjeta Šmid, ki se je skupaj
z razredničarko Nino Logonder in ostalimi učiteljicami in učitelji ter
sodelavci šole poslovila od učenk in učencev.
40
Julij 2011
Lahko pričakujemo novega
Borisa Strela ali Natašo Bokal?
Smučarski klub Alpetour se lahko pohvali, da ima v vseh kategorijah lepo število tekmovalcev, uspehi pa ne izostajajo, tako da smučanje v Škofji Loki ne bo zamrlo. Po besedah trenerjev sta na dobri poti Ula Hafner, ki bo lahko kmalu
v samem vrhu, in Matic Skube, ki ga bomo bržkone prav tako čez čas videli med najboljšimi v svetovnem pokalu.
Vse se začne pri najmlajših smučarkah in smučarjih. Konec maja so
predstavniki Smučarskega kluba
Alpetour na strelišču v Crngrobu
organizirali zaključno podelitev
priznanj zahodne regije (Gorenjska) za skupine cicibanov, dečkov,
deklic in skupno razvrstitev po
klubih. Najprej je bila sicer prireditev načrtovana v Portorožu,
kjer naj bi jo organizirala Zveza
klubov za alpske discipline, vendar je prišlo do zapletov, zato je
– kot prvi v razvrstitvi točkovanja
za pokal Zavarovalnice Triglav –
moral prireditev izpeljati Smučarski klub Alpetour. »Imeli smo zelo
malo časa, vendar smo s pomočjo
nekaterih članov kluba, staršev,
tekmovalcev in trenerjev skupin
prireditev izpeljali,« je pojasnil
trener Uroš Peternel. V letošnji
sezoni so smučarke in smučarji v
zahodni regiji tekmovali za pokal
dr. Bobo (cicibani) in pokal Elan
(dečki, deklice). Vsa tekmovanja
so bila organizirana pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav.
Tudi v letošnji sezoni je škofjeloški
klub osvojil največ točk in dosegel
skupno prvo mesto. Prav tako so
odlične rezultate dosegli nekateri
posamezniki. V okviru pokala Elan
se je v skupnem seštevku med
mlajšimi dečki na drugo mesto
uvrstil Timotej Giacomeli, na
peto Miha Florjančič, tri mesta
za njim pa še Martin Rihtaršič.
Med starejšimi dečki so bili med
končno deseterico Andraž Rakovec na drugem, Maj Mlakar na
četrtem, Anže Jemec na osmem
in Matic Čerin na desetem mestu.
V pokalu dr. Bobo se je v skupnem
seštevku najbolje uvrstil ciciban
Matic Pokorn, in sicer mu je na
koncu pripadlo sedmo mesto.
Dekleta so bila v tem pokalu še
veliko boljša, saj je bila Rebeka
Oblak razglašena za zmagovalko,
Klara Giacomelli pa je dosegla
prav tako izvrstno tretje mesto.
Med mlajšimi cicibani in cicibankami se je najbolje uvrstil Martin
Križaj, ki je pometel s konkurenco
in dosegel izvrstno prvo mesto,
Smučarke in smučarji so se veselili svojih uspehov, ki so jih dosegli s
pomočjo trenerjev Uroša Peternela, Tadeja Trdine in Maje Dekleva.
deveti je bil Oskar Škulj, med
cicibankami pa je Marta Rihtaršič
dosegla peto in Anja Čerin osmo
mesto. Za te dobre rezultate se
morajo mladi športniki marsičemu
odpovedati. Poletje namreč za
škofjeloške smučarke in smučarke
ni zgolj čas počitnic, saj takoj po
končani sezoni začnejo z lažjimi
treningi in nato nadaljujejo po
programu skozi vso sezono. Konec
junija imajo skupne priprave na
morju, konec avgusta pa v Planici.
V juliju načrtujejo še od štiri do
sedem smučarskih treningov na
snegu, sicer pa bodo vsak dan
izvajali kondicijske treninge.
Katja Štucin
Modeli rastlinskih čistilnih naprav
V okviru projekta LEADER »Male komunalne čistilne naprave« so na podružničnih šolah Bukovica,
Bukovščica, Sveti Lenart, Sovodenj, Javorje in Lučine potekale delavnice na temo varstva voda,
ki so se jih učenci z zanimanjem udeležili.
Delavnice sta izvajala biologa
Monika Koprivnikar in Sergej
Vrhovec, člana strokovne ekipe,
ki deluje v okviru projekta ter
nudi brezplačno in strokovno
pomoč občanom in občankam
občin Škofja Loka in Gorenja
vas-Poljane na področju malih
komunalnih čistilnih naprav.
V delavnicah so učenci izdelali
model rastlinske čistilne naprave.
Na ta način so spoznali njeno
sestavo in način delovanja ter
dejstvo, da so rastlinske čistilne
naprave preproste tehnologije,
delujoče po principih naravnih
procesov, ki omogočajo čiščenje
odpadnih voda.
»Najprej so pripravili rastline. Njihove korenine so očistili odvečne
prsti. Izbrali so takšne rastline, ki
imajo rade vlago. Nato so pripravili
gredo, v katero so po stopnjah
nasuli material (pesek) različne zrnatosti (na dnu najbolj grobega, na
vrhu najbolj finega). Z njim so obsuli rastline. Na koncu so napravo
preizkusili. In veste kaj? »Deluje!«
je povedala Samra Sečerović iz
Razvojne agencije Sora.
Klavdija Š. K.
Učenci so izdelali modele rastlinskih čistilnih naprav in jih tudi
preizkusili. Ugotovili so, da resnično delujejo.
41
Julij 2011
Prireditve v juliju
1. 7., petek
20.00
3. mednarodni festival Loka jo piha otvoritveni koncert
Športna dvorana
Trata Škofja Loka
1. - 29. 7.
od 9.30
do 12.30
Dobimo se ob pol desetih 2011
OŠ Cvetka Golarja in
OŠ Ivana Groharja
2. 7.,
sobota
od 8.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Škofja Loka Mestni trg
Groharjev tek v Sorici
Sorica
2. 7.,
sobota
2. 7.,
sobota
od 8.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Škofja Loka Mestni trg
2. 7.,
sobota
18.00
3. mednarodni festival
pihalnih orkestrov Loka jo piha
Škofja Loka Mestni trg z okolico
3. 7.,
nedelja
18.00
Gledališka predstava: Magnetni deček
Loški oder
4. 7.,
ponedeljek
od 7.00
do 13.00
Krvodajalska akcija
OŠ Železniki
5. 7., torek
od 7.00
do 13.00
Krvodajalska akcija
OŠ Železniki
5. 7., torek
11.00
Gledališka predstava: Hop v pravljico
Loški oder
6. 7., sreda
od 7.00
do 13.00
Krvodajalska akcija
OŠ Ivana Tavčarja
Gorenja vas
7. 7.,
četrtek
od 7.00
do 13.00
Krvodajalska akcija
OŠ Žiri
8. 7., petek
20.00
Pod Homanovo lipo: Severa Gjurin
Kavarna Homan,
Škofja Loka
9. 7.,
sobota
od 8.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Gorenja vas na vaškem trgu
9. 7.,
sobota
od 8.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Železniki pri BC Mercator
9. 7.,
sobota
od 9.00
do 13.00
Družinska ura AMD Škofja Loka
Škofja Loka Mestni trg
10. 7.,
nedelja
11.00
Tradicionalno 34. srečanje
podeželskih žena na Blegošu
Na Blegošu
pred kočo
16. 7.,
sobota
od 8.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Žiri - pred zadružnim
domom
16. 7.,
sobota
Kolesarska dirka na Stari vrh
Poljane
nad Škofjo Loko
30. 7.,
sobota
Prireditev ob 100. obletnici obstoja
Prostovoljnega gasilskega društva Godešič
Godešič, športni
park ob železnici
Brezplačna vadba joge
Nogometno igrišče
Puštal
vse srede v
juliju
od 19.30
do 20.30
HITRA VGRADNJA
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu
na [email protected].
AVTOSTEKLA
MONTA@A, POPRAVILO IN PRODAJA
IZSU[EVANJE:
MENJAVA STEKEL OSEBNIM
IN TOVORNIM VOZILOM,
BAGERJEM, TRAKTORJEM …
[U[TAR ROMAN S.P.
NOVO!
PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO!
Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam
uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!
estrihov
novogradenj
sanacije
vodnih {kod
Draga 16 a, 4220 [kofja Loka
AVTOSTEKLA
JELOV^AN d.o.o..
@abnica 24, @abnica
Tel.: 04/231 02 22
GSM: 041/756 188
GSM: 041/721 570
www.knauf-sustar.com
42
Julij 2011
Priloga ZDRAVO POLETJE
Brezskrbno na pot
obliži, lepilni trak, škarjice, termometer, elastični povoj. Dopustovanje v
poletnih mesecih že samo po sebi pomeni večjo (nemalokrat pa prekomerno) izpostavljenost soncu, zato se oskrbimo z ustreznim zaščitnim
faktorjem. V potovalno lekarno sodijo tudi zdravila za blaženje driske in
rehidracijski praški, saj je driska najpogostejša nadloga, ki lahko zagreni
naš dopust. Oskrbimo se z aktivnim ogljem in probiotiki (slednji so
najbolj praktični v pastilah ali tekočini). Če se odpravljamo v kraje, kjer
je možnost pojava driske še posebej velika, je probiotike priporočljivo
jemati že nekaj dni pred odhodom, saj lahko s tem zmanjšamo kasnejše
prekomerno razmnoževanje škodljivih črevesnih bakterij.
Pred odhodom na težko pričakovane počitnice nas ponavadi tarejo
številne skrbi, stres zaradi priprav na potovanje pa se marsikdaj prikrade
tudi v sam dopust. Eden od dejavnikov, ki nam lahko zagreni brezskrbne
dni stran od doma, je bolezen, dostikrat pa nas s tira vržejo že manjše
neprijetnosti. Možnosti pojava različnih okužb in drugih obolenj na poti
so pogojene s civiliziranostjo kraja, kamor se odpravljamo, pogosto pa
odvisne tudi od tega, koliko nas skrbi, s čim vse se bomo na poti okužili,
in pa seveda od preventivnih ukrepov.
Kako bomo sestavili potovalno lekarno, je v prvi vrsti odvisno od
destinacije, kamor se odpravljamo, in časa, ki ga nameravamo tam
preživeti. Na daljše potovanje, zlasti če potujemo v bolj eksotične
kraje, vzemimo več, drugačen način potovanja in oskrbe z zdravili ter
drugimi pripomočki pa zahteva tudi prisotnost otrok, starejših ali nosečnic. Odločitev, kaj vzeti na pot, je odvisna od vsakega posameznika,
nekateri ljudje bodo vzeli le najnujnejše, medtem ko se bodo drugi
oskrbeli s potovalno lekarno v pravem pomenu besede. Poglejmo si,
katere so tiste stvari, ki jih je priporočljivo vzeti s sabo tako na krajšo
kot tudi daljšo pot.
Pazite na noge
V spomladanskem in poletnem času so zaradi povečane vlage
in toplote kožne glivične okužbe zelo pogoste. Spodbujajo jih
uporaba sintetičnih materialov, obiski javnih kopališč, savn,
hotelskih sob in prostorov, kjer ljudje hodijo bosi. Kožne okužbe
(najbolj znano je t.i. »atletsko stopalo«) prepoznamo po luščenju,
vlažnosti, mehurčkih, razpokah ali blagem srbenju na prizadetem
mestu. Glivice najpogosteje odkrijemo na stopalu, v medprstnih
prostorih, od tam pa se lahko razširijo tudi na nohte in druge dele
telesa. Ker glivice ne izginejo same od sebe, je nujno čimprejšnje
zdravljenje z antimikotiki.
Kaj spada v potovalno lekarno?
Torbica za prvo pomoč: v njej naj bodo razkužilo – npr. vodikov peroksid (3-odstotni) ali alkohol (70-odstotni), mazilo za rane, sterilne gaze,
NARAVNA LEKARNA V DVEH TUBAH
Kolorex Popolna nega kože
Narava ga je naredila – znanost potrdila
Intimna nega
Aktivna moč horopita, najstarejše rastline na planetu. Protiglivično, protivnetno,
protibakterijsko, protivirusno delovanje. Edinstvena naravna pomoč pri odpravljanju
glivic, plesni, vnetnih stanj kože in razdraženi vaginalni sluznici. Uporabnost pri pikih
insektov, koprivnici, mozoljavosti in razdraženi koži. Brez sintetičnih dodatkov.
Nega stopal in prstov
Povprašajte v lekarnah in specializiranih trgovinah. Dodatne informacije: www.stiria.si, tel.: 02/250 01 36
43
Julij 2011
Če smo nagnjeni k pojavu alergij, vzemimo s seboj antihistaminik
(brez recepta so nam na voljo claritine, flonidan, rinolan, letizen). Če
smo dovzetni za potovalno slabost, nam je na voljo dramin z aktivno učinkovino dimenhidrinat, ki je po svoji sestavi antihistaminik,
uporablja pa se zlasti za preprečevanje potovalne slabosti, saj deluje
antiemetično. S seboj je dobro imeti tudi tablete proti bolečinam in
vročini (enostavna za jemanje sta npr. aspirin direkt ali lekadol direkt,
saj ju ni treba vzeti z vodo), blago odvajalo za težave z zaprtjem in pa
antacide za primer želodčnih težav.
V primeru potovanja v eksotične kraje, na malarična področja mo-
ramo poskrbeti za ustrezno zaščito z zdravili in zaščitnimi sredstvi pred
mrčesom ter potrdili o zdravstvenem stanju, zdravstvenim zavarovanjem
za tujino, mednarodnim potrdilom o cepljenju v primeru potovanja v
države z endemičnim pojavljanjem rumene mrzlice.
Potovalna lekarna naj bo obsežnejša, če je naše potovanje daljše in
potujemo v kraje s slabo zdravniško oskrbo, prilagojena naj bo tudi,
če z nami potujejo otroci, starejše osebe ali nosečnice. Ne pozabimo
zdravstvenega zavarovanja, mednarodnega potrdila, kartice zdravstvenega zavarovanja in potrdila o cepljenju, če smo ga opravili.
S kremo ob primernem času
HERBA MEDICA
Topli sončni žarki nas že vabijo k poležavanju na soncu in nabiranju
energije. Neustrezna zaščita in nepremišljena dolgotrajna izpostavljenost
nam lahko prineseta težave, ki se jih nekateri ne rešijo celo življenje.
Zmernost, ustrezna zaščitna sredstva ter primerna izpostavljenost
soncu ob primernem delu dneva so ključni za ohranitev zdrave in
porjavele kože.
Kljub vse večjemu opozarjanju na nevarnosti, ki lahko doletijo kožo
zaradi prevelike izpostavljenosti soncu ob neustrezni negi in zaščiti, je
še vedno veliko ljudi brezbrižnih in neodgovornih glede izpostavljanja
soncu v želji, da bi bili čim bolj zagoreli. A nepremišljeno in nezaščiteno
izpostavljanje soncu, posledične opekline in luščenja kože se z leti
seštevajo. Čez deset let ali več se začne koža starati hitreje, na najbolj
izpostavljenih delih telesa, npr. na obrazu, ramenih, dekolteju in hrbtu,
se pojavi veliko sončnih peg, v najresnejših primerih se lahko razvije
tudi kožni rak.
Prava pot k dolgemu življenju.
Via recta ad vitam longam.
Ca–kalcij+
Za zdrave kosti in zobe je na voljo izvrstna
kombinacija kalcijevega glukonata in oligoelementov ter vitaminov, ki pri ustreznem vnosu
s svojim medsebojnim delovanjem bistveno
izboljšajo trdnost kosti. Vitamin D pospeši
absorbcijo kalcija, vitamin Kveže kalcij v kostno
maso s pomočjo Bora in Mangana.
Kakšne žarke oddaja sonce?
Se odpravljate na dopust?
Vas morda skrbi gibanje na soncu?
Prava rešitev so rastlinske kapsule Herba
Braun, slovenskega proizvajalca
Herba Medica, d.o.o., ki kožo varujejo pred
sončnimi žarki, povečajo njeno porjavelost in
elastičnost ter zavirajo njeno staranje. Vse to
omogoča naraven beta karoten, pridobljen iz
morskih mikroalg Dunaliella salina, z dodatkom
vitaminov skupine B.
Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov: UVA, UVB in UVC. UVC-žarki se
absorbirajo že v ozonski plasti našega ozračja, UVA- in UVB-žarki pa
prodirajo do zemeljske površine in s tem tudi do naše kože. UVB-žarki
so visokoenergijski in prodirajo v povrhnjico kože, kjer povzročajo
predvsem opekline. UVA-žarki imajo sicer manjšo energijo kot UVBžarki, vendar prodirajo v kožo globlje in povzročajo pigmentacijo kože,
ob večjem izpostavljanju pa opekline. Kratkoročne posledice se kažejo
kot različne fotoalergijske in fototoksične reakcije, dolgoročne pa kot
prezgodnje staranje kože, poškodbe genetskega materiala, oslabljen
imunski sistem in pojav kožnega raka.
Izdelek je na voljo v specializiranih trgovinah
DM in drogerijah Tuš.
Kako koža reagira na sonce?
Glede na tip kože se na površini kože pojavijo različne reakcije na sonce.
Pri zelo svetli koži se na obrazu pojavijo pegice. Sonce kožo skoraj
vedno opeče in običajno ne postane rjava. Obstaja še en tip svetle
Herba Medica, d.o.o., Preserska c. 5, 1235 Radomlje,
tel.: 01/562 06 03, e-pošta: [email protected],
www.herba-medica.si
Akcija 3=4 (plačaš 3, bivaš 4 dni),
od 27.6. do 18.8.2011
129 € po osebi v dvoposteljni sobi
Hotel Radin A**** Cena vključuje: 3 oz. 4x polpenzion, neomejeno kopanje v termah, razvedrilni
program ter možnost celodnevnega kopanja na dan odhoda.
Ni doplačila za enoposteljno sobo!
Družinski bonus: BREZPLAČNO bivanje za prvega otroka do 12. leta in
drugega otroka do 6. leta u sobi s dvema odraslima.
spreglejte posebno ponudbo za upokojence
Sončne počitnice v Ne
vsakih prvih deset dni v mesecu!
Radenci, T: 02/520 2722
Zdravilišču Radenci! Zdravilišče
e-pošta: [email protected] , www.zdravilisce-radenci.si
oglas ABC ZDRAVJE ZR 180 X 85.indd 1
22.6.2011 16:39:06
44
Julij 2011
kože, ki jo sonce prav tako opeče, vendar koža vseeno malo porjavi.
Temnejšo kožo sonce redko opeče in jo precej porjavi, temno kožo pa
sonce nikoli ne opeče, le močno porjavi.
Kaj so zaščitni faktorji?
Kreme in ostala sredstva za sončenje praviloma vsebujejo zaščitni
faktor oziroma tako imenovane UV-filtre. To so snovi, ki absorbirajo ali
odbijajo UV-žarke in tako varujejo kožo pred njihovim prodiranjem v
globlje plasti. Ti filtri so kemični, absorbirajo UV-žarke, ter fizični – UVžarke odbijajo. Zaščitni faktorji, navedeni na sredstvih za sončenje,
povedo, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, če
smo namazani z zaščitnim sredstvom, ne da bi prišlo do poškodb kože.
Danes uporabljajo proizvajalci sredstev za sončenje predvsem dva
zaščitna faktorja: SPF (Sun Protection Factor UVB) ali UVB-zaščitni faktor,
ki varuje pred sončnimi opeklinami, in PFA (Protection Factor UVA) ali
UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože. Koža osebe, ki je
nagnjena k pordečitvi, pordeči že po petih minutah izpostavljenosti
soncu, če je brez zaščite. Ob pravilni uporabi kreme ali ostalih sredstev
za sončenje, ki imajo na primer faktor 20, je lahko na soncu 20 x 5 minut
ali 100 minut, ne da bi jo opeklo.
Za hitro celjenje ran in bolj
estetski videz zaceljenega podrocja.
ˇ
prihaja čas poletja in aktivnosti na prostem, zato smo
pripravili Poletni paket Bionect® za vsako domačo
in potovalno lekarno.
ob nakupu Bionect® silversprayja in Bionect® kreme,
brezplačno prejmete dodatno 15g kremo in
torbico za potovalno lekarno.
Vloga sredstev za sončenje
Strokovnjaki priporočajo, da se kreme in ostala sredstva za sončenje
nanašajo v debeli plasti, saj se le tako doseže, da je zaščitni faktor na
koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru je kljub visokemu zaščitnemu faktorju zaradi majhnega nanosa
zaščitni faktor nižji in lahko pride do nepotrebnih poškodb kože zaradi
neustrezne zaščite. Zaradi drugačne strukture kože in večje izpostavljenosti je dobro posebej zaščititi ustnice, veke in uhlje. Starši bodite
še posebej pozorni na pravilno zaščito proti soncu pri otrocih, saj je
otroška koža še posebej občutljiva in potrebuje še večji zaščitni faktor.
Znanstveniki so ugotovili, da otroci prejmejo do 18. leta 80 odstotkov
celotnega življenjskega UV-sevanja, pogosta izpostavljenost soncu
in opekline v otroštvu pa močno povečajo možnost pojava kožnega
raka pozneje v življenju.
rbica
poletna to
GRATIS
ma
15g kre
S
GRATI
Kako pravilno uporabiti kremo?
Strokovnjaki svetujejo, da nanesemo 2 mg kreme ali ostalih sredstev
za sončenje na kvadratni centimeter kože. Pri tem je treba paziti, da
je res vsa površina kože namazana z ustrezno debelino. Po njihovih
ocenah naj bi na telo odraslega človeka nanesi okrog 35 ml sredstva,
kar predstavlja 1/3 do 1/5 običajnega pakiranja zaščitnih sredstev.
Mnoge raziskave so pokazale, da krem in ostalih sredstev za sončenje
ne uporabljamo pravilno in tudi ne v zadostni količini. Običajno namažemo 0,5–1,5 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, s čimer
se zmanjša vrednost zaščitnega faktorja, njegovo učinkovanje pa je
le polovično ali še manj. Če smo na primer na kožo nanesli premalo
kreme z zaščitnim faktorjem 20, je njeno učinkovanje lahko le med
zaščitnim faktorjem 4 in 10.
O
RN
TU D I Z A
PRIM
E
NE
NČ NE
SO EKLI
OP
poletni paket po promocijski ceni bo na voljo v času
svetovanj v LEKARNI MESTO, spodnji trg 8 v Škofji loki.
svetovanja bodo potekala 7. in 8. julija (od 11h do 18h).
Izdelki Bionect® ugodno vplivajo na regeneracijo
kože zaradi vsebnosti hialuronske kisline:
• izboljšajo obnovo kožnega tkiva,
• skrajšajo čas celjenja,
• zagotavljajo zelo dobre estetske in funkcionalne
rezultate,
• nimajo neželenih stranskih učinkov.
Na voljo v lekarNah
in specializiranih trgovinah.
Imetnik dovoljenja za promet:
CSC Pharma d.o.o.
Jana Husa 1a, 1000 Ljubljana
45
Julij 2011
Zakaj nas sonce kljub zaščiti opeče?
Pogosto se nam zgodi, da nas sonce, čeprav smo se namazali s kremo z
visokim zaščitnim faktorjem, opeče. Najpogosteje je razlog premajhna
količina kreme, ki jo namažemo po telesu, včasih tudi pretirano izpostavljanje soncu, pri čemer prekoračimo število minut, ki nam jih določeno
zaščitno sredstvo sicer ponuja kot varno izpostavljanje soncu. Zato je
treba biti pri nanašanju kreme na kožo resnično pozoren na zadostno
količino in na primeren zaščitni faktor. Prav tako se moramo zavedati, da
sredstva za sončenje niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite in
tudi ne podaljševanju časa izpostavljanja soncu.
NARAVNO HUJŠANJE ZA MOŠKE IN ŽENSKE
Čas je, da
shujšam z
Zlata pravila sončenja
Z izpostavljanjem soncu začnimo postopoma: prvi dan eno uro, drugi
dve itd.
1. Izogibajmo se soncu med 10. in 16. uro in se raje umaknimo v senco.
2. Obleka je najboljša zaščita pred soncem, zato izberimo lahke in
gosto tkane tkanine, rokavi in hlačnice naj bodo čim daljši. Zraven
sodita tudi klobuk in očala.
3. Uporabljajmo sredstva za zaščito pred soncem z visokimi zaščitnimi
faktorji, ki vsebujejo UV-filtre proti UVA- in UVB-žarkom.
4. Sredstvo za sončenje nanesimo 30 minut pred začetkom izpostavljanja
soncu, nato na vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.
5. Sredstva nanašajmo v debeli plasti, saj bomo le tako dosegli, da bo
zaščitni faktor na koži enak zaščitnem faktorju na embalaži izdelka.
6. Po izpostavljanju soncu se namažemo z izdelkom za nego po sončenju.
7. Ne pozabimo na odboj sončnih žarkov od različnih površin: snega,
vode, peska, betona in trave. Tudi ko je oblačno, se moramo zaščititi.
8. Posebej zaščitimo ustnice, veke in uhlje.
9. Starši, še posebej pazite na pravilno zaščiti otrok.
»Znanstveniki so ugotovili, da otroci prejmejo do 18. leta 80 odstotkov
celotnega življenjskega UV-sevanja, pogosto izpostavljanje soncu in
opekline v otroštvu pa močno povečajo možnost pojava kožnega raka
pozneje v življenju.«
Avtoterapija za zmanjšanje telesne teže in apetita
• učinkovita
• varna
• enostavna
DOBRA ODLOČITEV!
Medicinski pripomoček ZERODIET
lahko kupim v izbranih lekarnah
in prodajalnah Sanolabor.
www.bio-medico.si
Center zdravja, lepote
in dobrega po~utja
Kidri~eva cesta 71, 4220 [kofja Loka
Nasvidenje celulit in
ma{~obne obloge!
Dobrodo{lo poletje!
OBLIKUJTE
SVOJE TELO!
KAVITACIJA, WRAPPING,
LIMFNA DRENA@A
PRIVO[^ITE SI
NEKIRUR[KO LIPOSUKCIJO
- KAVITACIJO!
[e bolj
u~inkovita v
kombinaciji z
infrarde~o
terapijo,
zmanj{anje
obsega
od -4 do -6 cm
PRENOVLJENI, ŠE BOLJŠI
INDIVIDUALNI ANTICELULITNI
IN SHUJŠEVALNI PROGRAMI!
NOVO: AQUADETOX IN
RAZSTRUPLJEVALNI OBLI@I
Razstrupite svoje telo v
samo 30 minutah ali preko
no~i med spanjem!
NUDIMO VAM ŠE:
- nego obraza,
- razli~ne masa`e,
- terapevtske obravnave,
- aromaterapije,
- terapije za boljše
po~utje in zdravje, …
V FIZIZU VAM ZAGOTOVIMO
NAKUP PROFESIONALNIH
IZDELKOV ZA NEGO TELESA
- anticelulitne kreme,
- kreme za obraz, pillinge,
maske, …
Vljudno vabljeni v Fiziz.
Naro~ila na tel.: 040 814 313
E-mail: info fiziz.si, www.fiziz.si
46
Julij 2011
Janka Primožič-Tavčar, mag.farm.
SPODNJI TRG 8, 4220 ŠKOFJA LOKA
tel.: 04/51-22-588
- Zdravila na recept in brez recepta.
- Prehranska dopolnila in parenteralna prehrana.
- Kozmetika in izdelki za nego kože:
* VICHY (tudi nega moške kože) in EUCERIN;
* NUXE in GAMARDE – fito-dermo kozmetika BIO in 100 %
naravnega izvora;
* EXFOLIAC – rešitev za mlado problematično kožo
- Tretmaji za hujšanje in vitalnost:
* SOMATOLINE COSMETIC – inovativna in učinkovita
rešitev za vitkejšo postavo in odpravljanje celulita.
- izdelki za varno sončenje:
* VICHY, ILRIDO, EUCERIN, LOUIS WIDMER;
* linija ATTIVA BRONZ – za +40 % večjo porjavelost kože.
- Potovalna lekarna.
- NOVOST: barve za lase MAXCOLOR VEGETAL - naravne
barve za lase
- Darilni boni.
Za pomoč in strokovne nasvete smo dosegljivi od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
LEKARNA, KJER ZDRAVI TUDI NASVET!
47
Julij 2011
Olajšajte si delo!
Letna naročnina na revijo
znaša samo 19,60 EUR.
Na naši spletni strani si lahko ogledate bogato
ponudbo transportne opreme:
- transportni vozički
- transportna kolesa
- oprema po meri
Julij/avgust 2011
V naši bogati ponudbi boste našli preko
1000 transportnih vozičkov in koles.
»18 ur na motorju je zame mala malica« – pogovor z Benko Pulko
Skrita moč naših družin Kriza v denarnici ali kriza v duhu?
Deodoranti – kaj se skriva v njih?
Za več informacij
pokličite 031/725 896
ali pišite na
[email protected]
ISSN 1855-7775
Priloga Brez stresa na počitnice
2011
št. 66
ideje
priloga
za otroke
www.unikat.si
Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka,
tel.: 05/903 41 76, faks: 05/903 41 77
leto 12
cena:
5,42
€
julij/avgust
alne
nakita
vanjeustvarjanje
e
Obliko
Poletno vezenj
in in cvetja
jev
nje cvetov
e slike
je aranžma
Kvačka
Poletn
Izdelovan
za ustvarj
Preko
100 kreat
ivnih
Za poletno ustvarjanje!
idej
www.unikat.si
Pokličite za naročilo: 04/51 55 880, [email protected],
www.abczdravja.si.
www.transportnaoprema.com
Poskrbite za vaše živali tudi poleti
pesjakov, zato bodite pozorni tudi na prebivališče vaše živali. Izognite se puščanju živali v avtomobilu. V primeru toplotnega udara
takoj pričnite hladiti žival s hladnimi krpami in kar najhitreje poiščite
veterinarsko pomoč. Pred začetkom poletnih vročin pomislite, ali
bo vaša žival v času vaše odsotnosti imela zagotovljeno hladno,
senčno, zračno zavetje in dovolj vode.
Tudi sprehodi in druge fizične aktivnosti naj bodo poleti omejeni
predvsem na jutranje in večerne ure. Potovanje na morje z živaljo se
priporoča ponoči ali zgodaj zjutraj, s postanki na 2 uri. Če potujete
na dopust izven meja Slovenije, morate živali priskrbeti potni list,
žival mora biti označena z mikročipom in cepljena proti steklini.
V vseh mesecih leta, še posebej pa spomladi in poleti, ne pozabite
zaščititi vaše živali pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. Na naši
kliniki so vam na voljo številni preparati (ampule, ovratnice, spreji,
insekticidni šamponi…itd), ki delujejo proti odraslim, nekateri pa
tudi proti razvojnim oblikam zunanjih zajdavcev. Prav klopi in drugi
krvosesi so nevarni prenašalci nekaterih bolezni: leišmanioze, borelioze, bebezioze, erlihioze in dirofilarioze (srčne gliste). Nekatere od
naštetih bolezni so značilne predvsem za Sredozemlje. Kako pred
njimi zaščititi svojo žival pred odhodom na dopust povprašajte
vašega veterinarja.
Ana Hudobivnik, dr. vet. med., Klinika Loka
V teh vročih poletnih dneh, ko sami iščemo različne načine osvežitve,
je prav, da pomislimo tudi na naše živali in na to, kako prenašajo
poletno vročino. Pretirana vročina je obremenjujoča za vse, predvsem pa za zelo mlade, stare ali bolne živali.
Psi in mačke v koži, razen v šapah nimajo žlez znojnic, ki so zelo
pomembne pri uravnavanju telesne temperature, ki se lahko niža
z znojenjem, zato se hladijo s pospešenim dihanjem preko jezika.
Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče po žilah v
jeziku. V hudi vročini živali tako pohitreno dihajo in imajo na široko
odprt gobček iz katerega visi jezik. Pri zelo visokih temperaturah ali
naporu, tak način hlajenja odpove, zato lahko pride do nevarnega
pregretja organizma, tako imenovane hipertermije, ki je za žival
lahko usodna. Seveda pa sonce neusmiljeno pregreva tudi strehe
T 04 515 35 50
F 04 515 35 51
M 051 655 853
E [email protected]
Na Kliniki Loka so vam poleg veterinarskih storitev na voljo
tudi salon za nego živali, hotel ter trgovina za male živali.
48
KLINIKA LOKA d.o.o.
Kidričeva cesta 33 B
4220 Škofja Loka
Otroški program v Plesno-športnem
centru RitmoLoko
Plesne urice za otroke (3-6 let)
Športne urice za otroke (3-7 let)
Baletna šola (4-12 let)
Hip-Hop (6-16 let)
Zumbatomic®–
zumba za otroke (4-12 let)
Karate (OŠ)
Otroci skozi igro spoznavajo različne zvrsti plesa in
osnovne gibalne strukture.
V pravi baletni šoli bodo otroci spoznavali svoje
telo, pravilno držo telesa, ritem, osnovne vaje za
gibljivost, prave baletne korake in skoke ob drogu.
Priljubljena zumba pripravljena izključno za otroke,
saj otroci drugače dojemajo glasbo in gibanje
kot odrasli. Zumba za otroke je otrokom prijazna
vadba ob kateri otroci razvijajo družabnost, ritem,
motoriko, razgibavanje in jim nudi ogromno zabave.
Otroci predvsem skozi šport in igro spoznavajo
različne športne zvrsti in osnovne gibalne strukture.
Hip-hop je trenutno najbolj popularna plesna zvrst
mladih, je umetnost in hkrati tudi šport, je življenjski
stil, ki navdušuje mlade in mlade po srcu.
Tradicionalni karate je japonska borilna veščina, ki ne
uporablja orožja. Temelji na uporabi telesa v celoti.
Vadba karate-ja otrokom ponuja zdravo psihofizično
športno-borilno dejavnost, ki ugodno vpliva na
njihov telesni in mentalni razvoj.
otal
a St!
dance-fitness
ds (ages 4-12) set to
reggaeton and more.
Vpisi v sezono 2011/2012 že potekajo!
5/20/10 10:41 AM
Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka, T: 041/710 310, 04/51 55 880, [email protected], www.ritmoloko.si
Pr
ed
TRX – VISEČI TRENING
v centru RitmoLoko
na
sta
vit
ev
Go P
re rvi
nj
vz
ač
sk
et
ku
em
s
ep
Revolucionarna funkcionalna vadba s TRX rekvizitom –
za učinkovito oblikovanje telesa z veliko porabo kalorij
te
m
br
a!
•
•
•
•
Vadba je priporočljiva za vse, ki bi radi z malo časa za trening imeli odlične rezultate.
Je vadba, ki temelji na principu uporabe sile gravitacije in lastne telesne teže.
Popolna vadba za celovito razvijanje moči, ravnotežja, gibljivosti in stabilizacije telesa.
Funkcionalna vadba, ki imitira naravno gibanje in usposobi celotno telo za uspešno izvajanje različnih
športov ali vsakodnevnih življenjskih aktivnosti.
• Primerna je tako za začetnike kot tudi za bolj trenirane športnike, za ženske in moške.
Število mest je omejeno, zato pohitite z rezervacijo!
Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka,
T: 041/710 310, 04/51 55 880,
[email protected], www.ritmoloko.si
!
Športno-plesni
programi v centru
RitmoLoko
•TRX®–funkcionalnavadba
•Cycling
•BodypumpTM
•Ritmo-poweraerobika
•TNZstepaerobika
•Ritmofit
•Zumba,Zumbazutežmi
•Pilates,Pilatesnavelikihžogah
•Pilates:individualno
•Pilates:zadvealitriosebe
•Jogalates,Joga
•Vadbazazdravohrbtenico
•Vadbazastarejše
•Vadbazanosečnice
•Vadbazamamicezdojenčki
•Trebušniples
•Tečajidružabnihplesov
Vse programe boste lahko spoznali
na dnevih odprtih vrat v začetku septembra.
Rezervirajtesisvojemesto!
Vpisižepotekajo!
Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka,
T: 041/710 310, 04/51 55 880,
[email protected], www.ritmoloko.si
Julij 2011
NAJVE^JA PONUDBA PRENOSNIH
RA^UNALNIKOV V [KOFJI LOKI!
Na zalogi 15 razli~nih modelov!
PRODAJAMO SAMO
A-TESTIRANE
RA^UNALNIKE
Jurij Berglez s. p.
Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka
Prodajno mesto
Trgovina: 04/512-80-80
http://www.techno-trgovina.com
www.techno-trgovina.com
Poobla{~eni prodajalec za Eventime
DEL. ^AS:
vsak dan 9-19, sobota 9-12
VIDEOTEKA IN DVD-teka
Poobla{~eni posrednik
Vse Debitelove naro~nike vabimo
v poslovalnico, da preverijo nove,
cenej{e ponudbe paketov.
TECHNO TELEFONIJA
MOBITEL
Nokia X3-02
*cene veljajo
v dolo~enih
akcijskih
ponudbah.
1
,00
Samsung
Galaxy S2
Nokia C7
*
*
1
,00
1
,00
Samsung
Xcover 271
*
0
49,0
*
1,00
Prenosnik
HP 625 P560
Prenosnik
HP Mini 110
- 40 cm (15,6") 1366x768
- Intel Pentium P6100
- Pomnilnik 3GB DDR3
- Trdi disk 500GB
- DOS
- 40 cm (15,6") 1366x768
- AMD Turion II Dual-Core P560
- Pomnilnik 2GB DDR3
- Trdi disk 320GB
- Linux
- DARILO - HP torbica
- 26 cm (10,1") 1024x600
- LED HP zaslon
- Intel Atom Processor N544
- Pomnilnik 1GB DDR3
- Trdi disk 250GB
- Windows 7 Starter
32 SLO
519
,00
,00
459
,00
0
0
- VGA 640 x 480 pixlov
- Video: 640 x 480 pixlov
- Vgrajen mikrofon
LCD televizor Sony 32EX302
196
,00
99,0
0
LCD monitor + TV tuner
Samsung B2030HD
- 1920 X 1080
- DVB-T/C MPEG4
- 1920 X 1080
- DVB-T MPEG4
- USB player
LCD TV
Samsung 2470 HD (63 cm)
269,00 EUR
LCDTV
Samsung 32C530 (82 cm)
369,00 EUR
Prenosni diski 2,5"
Napajanje preko USB
500 GB 2,5", USB WD Hitachi = 61,90 EUR
99
1 TB 2,5", USB WD Elements
,00
Fotoaparat
Nikon S230
,00
109
Fotoaparat
Nikon L22
99,90 EUR
0
0
,00
Telefon
Panasonic
KX TG 1311
Prenosni diski 3,5"
Napajanje 220V
750GB 2,5", USB WD Elements = 76,90 EUR
LedTV
Samsung 40C530 (101 cm)
499,00 EUR
46,0
0
ija!
1 TB 3,5", USB WD Elements = 73,00 EUR
1,5 TB 3,5", USB WD Elements = 81,00 EUR
Akc
99,0
26,5
,9
169
249
,00
389
VSE VRSTE
BATERIJ IN
KARTU[ ZA
PRINTERJE
Zvo~niki
Logitech LS11 2.0
LCD monitor + TV tuner
Samsung P2470HD
Za morebitne napake v tisku in spremembe cen ne odgovarjamo.
,00
0
LCD monitor + TV tuner
Samsung P2270HD
- 1920 X 1080
- DVB-T/C MPEG4
Tiskalnik HP LaserJet P1102
299
19,1
,67
0
Slike so informativne.
NOVO! NOVO!
- Stereo 2.0
- 5 W RMS
,9
229
Fotoaparati
*
Tiskalnik Epson SX125
31
Spletna kamera
WebCam C210
37,0
Oprema za
vadbo pilates
+
Nature kozmetika
WLAN Router
WTP-LINK TLWR741ND 150Mbit
19,2
Brez`i~na tipkovnica
in opti~na mi{ka
Cordless Desktop
MK320
Mobitel 1
5,00
Prenosnik
Lenovo G560 P6100
- LCD zaslon 1920x1080
- Odzivni ~as: 5 ms
- Dinami~ni kontrast:
5.000.000 : 1
- Vhod: VGA, DVI
Vse cene so v SIT!
*
- Intel Core i3-2100
- 4 GB DDR3
1333MHz
- Grafika ATI
X5450 1GB
- Trdi disk 1TB
- DVD-RW
- Napajalnik
430PDR
- 120 mm silent
LED monitor
LG E2240T
Pridr`ujemo si pravico do spremembe cen!
AKCIJA!
Samsung
Galaxy Ace
Ra~unalnik
Premium i3-2100
399
vstopnice
0
Grill + mikro pe~ica
Panasonic NN-K109WM
Garmin 1350
189
,00
Kamera
Panasonic
SDR-S15
Avtoradio
Pioneer DEH-2320
89,0
0
169
,00
2 TB 3,5", USB WD Elements = 99,00 EUR
,00
250
=
Fotoaparat
Nikon S8100
449
,00
266
,00
Fotoaparat
Nikon L120
EXPRESNA
IZDELAVA SLIK
na najsodobnej{i opremi
Fotoaparat
Nikon D3000 (15-55 ur)
NE
EN^ JENE!
KUR
L
KON GOTOV
E ZA
N
E
C
iz vseh medijev
(Foto, GSM, USB, kartice,...)
EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI
NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI
VSE VRSTE AKUMULATORJEV IN BATERIJ
TECHNO
STORITVE
• MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH
• MONTA@A AVTORADIJEV
• MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD
IN PLAZMA TELEVIZORJEV
• VGRADNJA BELE TEHNIKE
• MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE
• IZPOSOJA OZVO^ENJA IN
OZVO^EVANJE PRIREDITEV
53
• PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE
GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV
• PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC
• IZDELAVA VIDEOSPOTOV (FULL HD)
• VIDEO REKLAME
• FOTOGRAFIJE ZA KATALOGE, SPLETNE OBJAVE
Julij 2011
Trampolin 3m
3 metre skakalne povr{ine
za{~itna ograja
Pripravljeni na poletje?
NA
T
E
L
PO
JA
A
D
O
RAZ PRl in o but ve
ia
i
t ek st od 11. 7. do 31. 7. 2011
Brezpla~na dostava
do 15 km iz [kofje Loke!
249,99
EUR
-32%
169,99
EUR
SERVIS KOLES
Gosti{~e in penzion STARI VRH
Ob ~udovitem razgledu na vso
Gorenjsko vas razvajamo z bogato izbiro jedi, hi{nimi specialitetami iz kru{ne pe~i ter kar osmimi
vrstami doma pripravljenih sladic.
Ob nedeljah, sobotah in praznikih
nudimo prazni~na kosila, jagnjetino in odojka. Prav tako pa pogostimo zaklju~ene dru`be.
V letu 2010 smo dogradili nove prostore tako, da Gosti{~e sprejme do 200 gostov.
Zaradi pove~anega obsega vabimo k sodelovanju ve~ natakarjev / natakaric in ve~ oseb za pomo~ v kuhinji.
Za rezervacijo pokli~ite na tel.: 04 /518-90-07 ali: 041/682-082 www.gostiscestarivrh.si
54
[tefe Gregor s.p., Zapreval 5, 4223 Poljane
Delovni ~as: odprto vsak dan od 9.00 do 20.00 ure, ponedeljek zaprto
Julij 2011
55
Julij 2011
Tekstilna prodajalna LOKATEKS
www.lokateks.si
@e od ponedeljka,
4. 7. 2011,
smo za vas
v Lokateksovi
prodajalni
pripravili
30% popust
na dolo~ena
poletna obla~ila
za vso dru`ino!
JERSEY
BOMBA@NE PREJE
LOKATEKS, [kofja Loka, d.o.o., Kidri~eva 75, 4220 [kofja Loka, tel.: 04/51-11-267, e-mail: trgovina lokateks.si
Delovni ~as: vsak dan od 7.30 do 19.00 ure, sobota od 7.30 do 13.00 ure
56
Julij 2011
Mildes, trgovina in storitve, d.o.o.
Frankovo naselje 42
4220 [kofja Loka
PE SVETI DUH - [KOFJA LOKA
GSM:
041/443-696,0 41/468-897
E-mail:
mildes777 gmail.com
www.mildes.si
Odkup po{kodovanih
in odvoz izrabljenih
avtomobilov
Prodaja rabljenih
rezervnih delov
KUHINJE
VGRADNE OMARE
NOTRANJA VRATA
LOKALI
OTRO[KE SOBE
PISARNE
Pokorn Janez s.p.
tel.: 041/341-290
ZAVOD ZA ŠPORT KRANJ
vabi na Letno kopališ~e v Kranju.
Kopališ~e je za
kopanje odprto:
vsak dan od 9. - 22. ure
popoldansko kopanje:
od 14. - 22. ure
no~no kopanje:
20. - 22. ure
Kopanje lahko popestrite s sodelovanjem pri brezpla~nih
animacijah, kjer se boste preskusili v "hoji po vodi", v
zabavnih štafetnih igrah, igralih, gusarskih splavih in vrsto
drugih spretnostnih nalogah.
Ve~ si lahko preberete na spletni strani www.zsport-kranj.si
Informacije na recepciji bazena: 04 201 44 40. Vabljeni.
57
Julij 2011
VARSTVO PRED[OLSKIH OTROK
ROLETE IN
DEKORATIVNA
SEN^ILA
Nudimo varstvo otrok
prve starostne skupine (1 - 3 let)
V prijetnem okolju
in bli`ini narave, ...
izmera dobava monta`a servis
... z velikim dvori{~em, ...
panelne zavese
lamelne zavese
komarniki
servis starih
rolet
servis novih
sen~il
... ~udovitimi prostori, ...
gsm: 040/898-098 www.roletko.si
... na neprometni lokaciji.
Marko Mrlak s.p.
Novova{ka cesta 103, 4226 @IRI
Vse informacije na
04/51-53-600 in 041/263-248
58
SLAP d.o.o., [kofja Loka, Trata 40, 4220 [kofja Loka
rolete
zunanje in
notranje `aluzije
lesene `aluzije
tende
roloji
pliseji
Julij 2011
AVTOSERVIS PAULUS
Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka
www.avtoservis-paulus.si
[kofja Loka
STORITVE
- adaptacija stanovanjskih in poslovnih prostorov
- hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic
- finalizacija novih objektov
IZDELKI
- parketi
- kopalni{ka oprema
- gradbeni material
- orodje
Z vami
`e 46 let
SVETOVANJE
- projektiranje
- ideje
- na~rti
Va{e zadovoljstvo je na{ uspeh.
Obrtnik d.o.o., [kofja Loka
Bla`eva ulica 3
4220 [kofja Loka
59
04/511 14 80
04/511 14 82
80 let