Glivicne bolezni kože in lasišca - 1.del

Glivicne bolezni kože in lasišca - 1.del

TRII_]OLOGIJA
IN DERMATOLOS
KA KOZMETOLOGIJA
U
U
EIIUINEBOJEIilHOZE
UU
m mIlSIR tr.derl
BOTANIKA
Dermatomikoze
ali gliviine bolezni koZe in
kolnih priveskov delimo v saprofitiie, dermatofitije in infekcije, povzrotene s kvasovkami. B o t a n i t n a k l a s i fika cija n i p r im e r n a za
medicinsko uporabo. Tudi v medicinsko-kjiniir-ri nomenklaturi
obstaia ve( izra'zov zt
glivitne bolezni (tinea, epidermophytia, dernratomycosis,
mycodermitis
Izraz
)
uporabljajo predvsem ameriiki in
"TINEA"
angleiki avtorji. Pri tem mislijo samo na
gliviine
spremembe na koli in koinih
prir.cskih (lasje, nohti), ne glede na vrsto
povzroiitelja.
Glive ne vsebuieio asimilacijskege pigmente in zato niso sposobne za
firtosintezo. Nimajo korenine, listov, stebla in
cveto\'. TakSno telo botaniki
imenulelo
TAI,US. Posamiino nitko v talusu imenujemo
hifa ali micelijska nitka. Hife so celice, ki imajo
membrano iz snovi, kije podobna hitinu, in jedra. Vsebujejo protoplazmo in rczervno hrano
(glikogen in maitobc). Prepletene hife formirajo micelj, ki je sestavni del telesa. Glivica drpa
hrano iz odmrlih rastlin in Zivali, kot saprofit ali
iz ii v i h , k o t p a r a z i t . Z ivlje n le in o b sta n e k g livic
sta odvisna od razliinih faktorjev (temperatura,
vlaga, kisik ...). Za rast in razmnoievanje neka
terih glivic so zelo pomembni tudi vitamini.
Glivice se razn-rnoiujejo nespolno in s sporami
(izjema so samo doloicne \rrste kvasovk).
Stevilne glivice uswarjajo pigment, ki je karakteristiien in pomaga pri idetifikaciji. Botaniki
na podlagi strukture micelija klasificirajo
glivice. Ta klasifikacija presega okvirje tega
prispevka.
DIAGNOSTIKA
Saprofitijeso povsempovrhnje okuibe koZe.
Dermatofitijeso okuibe koie in koZnih adneksov z dermatofiti, kvasiine okuibe pa
povzroiajokvasovke,
predvsemskupineCandida. Dermatofitiso glive, ki se hranijo s keratinom, so torej keratonifilne.Napadajoobmoija,
kier je keratin.To so roiena plastkoZe,lasjein
nohti. Dermatofitedelimo v genusMicrospo,
te skupine Microsporum gypseum.
Diagnozo gliviine bolezni potrdimo z: anamnezo ("spomin bolnika"), kiiniino sliko, laboratorijskim dokazom povzroditelja, s testi za
dokaz imunskega odgovora (trihofitin, kandidin) in s pregledom z Woodovo luijo.
Pomemben je laboratorijski dokaz povzroiitelja. V ta namen odstrgamo z roba iariiia, kjer
so iivi gliviini elementi, koine luske, jih
rum, genus Trichophvton in genus Epidermophyton. Dermatofite lotimo tudi v: zoofilne ali
animalne, antropofilne ali humane in geofilne.
Zoofilni dermatofiti napadejo viSje iivalske
vrste. Okuibe pri iloveku povzrodajo pri tistih
ljudeh, ki pridejo v stik z iivahni (kmetie,
delavci na posestvih, veterinarji ...). Od iivali
najbolj pogosto zboli govedo, lahko pa tudi
maike in psi. Pogosti prenaialci so tudi glodalci. Zoofilni dermatofiti povzroiajo pri iloveku
hudo vnetje koie in poralienih delor', prizadeti pa so tudi lasje in dlake. Pri iivalih je lahko
vnetie blago. Bolezen lahko ozdravi sama od
sebe in traja krajii fas. Najpogostejii zoofilni
dermatofiti na nalem podroiju so predvsem:
'Irichophyton (T.) mentagrophytes, T. r'ermcosum in Microsporum canis. Vnetje dlak ie
manj izraieno tam, kjer so dlake tanke in komaj
opazne, npr.: na gladki koii. Globoko, moinejie vnetje pa vidimo tam, kjer so lasje. Motna
vnetna reakcija je prognostiino ugodna, saj
imunski odgovor lahko povzrodi spontano ozdravitev. Izraz imunskega odgovora je tudi
pozitivni izvid trihofitinskega testa. Trihotifin
je izvledek iz kultur vei vrst gliv iz skupine Trihophyton in je le skupinsko specifiicn. Test
napravimo na podlahti intrakutano in ga
odberemo po 24-ih in 48-ih urah. Pozitiven
ostane 5e dolgo iasa po okuibi.
Antropofilni
dermatofiti so prilagojeni na
tloveka in povzroiajo blago vnetje, ki je ponavadi kroniino (npr. T. rubrum, T. mentagrop h vte s, E pi dermophyton). S i rj eni e raki l r oku2b
poteka predvsern v kopaliidih, Sportnih obiektih in zdravilidiih - torej predvsem tam, kjer
hodiio lludie bosi.
Geofilni dermatofiti iiviio v zemlji, zato je
okuiba pri poklicih, kjer je pogost stik z
zemljo. Pri nas je najbolj pogost povzroiitelj iz
poloZimo na predmetno stekelce, dodamo
kapljico l0-30 % kalijcvega luga, pokrijemo s
pokrivalko in segrevamo. S segrevanjem
pospeiimo proces nabrekanja keratina. V
mikroskopu vidimo posamezne hife ali preplet
hif (micelij). Pri okuibah s kvasovkami vidimo
spore z brstiii ali psevdomicelj. OkuZene lase
al i dl ake i zpul i mo, nohte strgamo, po mo2nos ti med zdravim in bolnim delom. Kuinino
cepimo tudi na goji5ie (najveikrat Sabouraudovo) in kultiviramo. S kulturo potrdimo kliniino diagnozo. Vetina dloveku patogenih gliv
raste na gojiiiih, ki vsebujejo glukozo in pepton ori temoarattri 27"C.
Dermatofiti
rastejo poiasneje kot kvasovke. Posamezne
rodove in vrste gliv loiimo med seboj na podlagi makroskopskih znatilnosti kulture (oblika in
povrSina kulture in nastajanje pigmenta), kot
tudi mikroskopskih znadilnosti. I(,asovke lahko
loiimo tudi na podlagi kemitnih meril (npr.
fermentacija in asimilacija sladkorjev). Pri nekaterih dermatomikozah uporabljamo v diagnos
titni namen tudi Woodovo lui. To ie ultravijoliina svetilka s steklenim filtrom, ki vsebuie
barijev silikat in niklov oksid in prepuiia UV
s\retlobo z valovno doliino, veijo od 365 nm.
Podroiia koie, okuZena z dolotenimi vrstami
gl i vi c, fl uoresci raj o v zatemnj enem pros toru
zelenorumenkasto ali rdetkasto. IQkor vidite,
je botanika in diagnostika gliviinih obolenj
dokaj zapletena in sodi v posebne tako imenovane mikolo$ke laboratorije. I{jub temu pri diagnostiki gliviinih obolenj viasih zadoiia dermatoloiko
znanje in izkuinje. Danes in
naslednjif bomo pisali o klinitni sliki in zdravljenju najpogostejlih dermatomikoz.
lokalizacijo gliviine okuibc, npr. Tinea lasi5ia,
stopala ali dlani.
je v zad2.I TINEA
MICROSPOROSIS
njem deset.letjuzelo raziirjena tudi v nekaterih
obmoijih
Slovenije in je epidemiolo$ko
pomembna zaradi svoje nalezljivosti in zato,
ker obolevajo preteino otroci. Bolezen prenaiajo maike, v manjii meri tudi psi. Najpogostejii povzroiitelj je Microsporum canis.
Princip diagnostike je kot pri ostalih glivitnih
obolenjih (dokaz povzroiitelja), ieprav je za
izkuSenegadermatologa zadostna kliniina slika
in anamneza. Na r-reporasliko2i (predvsem na
odkritih mestih obraz, vrat, zgornja uda) in porasli koii (lasiSie - predvsem otroci do 5. leta
starosti) vidimo okrogla L.arilia z moineje vnetim robom. ZariSte se iirijo na robu, medrem
ko v sredini usihajo. Luitenje je posebno izrazito na periferiji. Na lasiiiu vidin.ro okrogla 2ari5ia, kjer so lasje odlomljeni nekaj mm nad
povrlino koZe, ostanki las so sivkaste barve. V
I. SAPROFITIJE
(povsem povrhnje oku2be koie)
je pogosta
l.f PITYRASIS VERISCOLOR
bolezen, kise pojavlja predvsern pri n-rlajiih
ljudeh. Povzroditelj je pitvrisporum ovale in se
razrnnoZuje v povsem povrhniem delu roiene
prlastikoie. Bolezen je pogostejia v vlaini, topli
klimi. I(er je gliva izraziro lipofilna, je bolezen
poleti ali v vroti klimi bolj izraZena. Tedaj je
namrei loj bolj tekoi, koia bolj mastna in bolj
dovzetna za tovrstno okuibo. Pomembno vlogo ima tudi obilno potenje. Bolezen se pogosto ponardja. Do ponovne okuZbe naj bi priSlo z
lasiSia in zunanjega sluhovoda, kjer je
povzroiitelj naseljen zelo gosto. I(iniina slika
je za izkuienega dermatologa pogosto zadostna za diagnozo, ieprav je potrebno vedno
povzroiitelia laboratorijsko dokazati. Loiinlo
dve obliki: VAzuATIO FUSCA in VARIATIO
ALBA. Okuiba postane opazna po sonienju.
'fo je posledica neposrednega toksiinega utinka gliv na melanocite. Zato bolniki velikokrat
mislijo, da so se okuiili v bazenu ali v morju, saj
so v tem tasu najbolj izpostavljeni soncu. Bolniki toZijo na pojav "belih luskastih ostro ome '
jenih, za noht velikih koZnih sprememb", ki
nikdar ne srbijo.
Zdravljenje: Lokalno uporabljamo blaga keratoliridna sredswa (2 % salicihri alkohol), ki
mchaniino odstranijo povrhnji del roiene plasti ko2e. Bohriku svetujemo, da to poine po
prhanju, z grobo brisato ali rokavico. Po tem
lokalno aplicirarno antimikotike v obliki suspenzije, gela ali kreme. Zdravljenje v vetini
primerov traja 2-3 tedne. V trdovratnih primerih se odloiamo za peroralno terapijo. Sevedase
v takih primerih moramo vpraiati ali ie kaj
narobe z bolnikovo imuniteto in je potrebno
narediti preiskave v tej smeri. Opomba:
bolezen ie v direktnem stiku minimalno nalezliiva.
2. DERMATOFITIIE
Glede r.ra lokalizaciio jih dclimo v: okuibe
l:rsi5ta oziroma brade, ki so lahko povrhnje
(antropofilni povzroiitelji) ali globoke (zoofilni dern-ratofit) in okuibe neporasle koZe:
povrhnje, polgloboke in globoke. Vse mikoze,
ki jih povzroiajo dermatofiti, s skupnim
imenom
imenujemo
TINEA,
dodamo
in spore. V okolici lasu vidimo ititek, ki ie tista
kultura povzroiitelja. le rumenkaste ban'e in
ima znaiilen vonj ("smrad po miiih"). Pod
iiitkom nastane povrhnja erozija, kesneie pa
atrofiina brazgotina in propad dlake. -I'o je
posledica toksiinega dclovarrja povzroiitelja.
Za diagnozo je potrebna natanina mikoloika
laboratorijska obdelava.
Zdravljenje je enako kot pri mikrosporozi
lasi5ia. Dodatno je potre bno tudi britje lasiiia,
zaradi laLjega zdravljenja. Glede na raziiljenost
gliviinih obolenj koie in koZnih priveskov bomo o tem pisali tudi v prihodnji Stevilki.
Glavni vir:
MALA DERATOVENEROLOGI
JA
Milan Betetto, Janez Fettich in sodelavci
Lepo vaspozdravljam!
anamnezi pogosto dobimo podatek o stiku z
d o m a io m a iko a li psom. Zato j e
potrebno opozoriti otroke naj ne
dotikajo neznane maike in pse.
Otroika
koia
ima
slabio
"o b r a m b o " p r e d mi kroorgani zmi kot koia zdravega odraslega
iloveka.
Zdravljenje: Po dokazu povzroiitelja mikrosporozo neporasle
ko le zd r a vin r o z anti modi ni mi
preparati. Predlolske ali iolske
otroke s Stevilnimi ZariSti na odkr itih d e lih te le sa i zol i ranro i n
prepovemo obisk pouka telesne
vzgoje. Domaio maiko ali psa
je obvezno poslati na pregled k
vetennarlu
Miklosporozo
lasiiia zdravimo tako, da lase
postri2emo in lokalno uporabljamo vei mesecev antimikotiine preparate. Potrebno je tudi zdravljenje s tabletami.
2.2 FAVUS (Tinea Favosa) je
gliviina bolezcn lasi3ia, ki je
danes izredno redka in je prisotna le !e na nekaterih obmotjih z nizko stopnjo iivljenskega standarda. Okuiba se
prenaia s iloveka na tloveka,
navadno 2e v zgodnji otroiki
dobi. Favus je izrazito klorritna bolezen in nezdravljena
lahko zajame celotno lasiiie.
Ce traja dlje tasa, zapuiia trajn o p le ia vo st. Po vzroci tcl j j e
T r ich o p h yto n schnoerrl ei ni i ,
ki raste v dlaki in dela micelij
l.[a h ro sbopska zn n ii lnntt b,, I t- *"
dr. med. Slobodan Vujasinovii
spec. za koine in spolne bolezni
ZdraviliSde Laiko