OKOLJSKO POROČILO ZA CELOVITO PRESOJO VPLIVOV

Transcription

LOCUS
prostorske informacijske rešitve d.o.o.
Naročnik:
Občina Ravne na Koroškem
Gačnikova pot 5
2390 Ravne na Koroškem
OKOLJSKO POROČILO ZA CELOVITO PRESOJO
VPLIVOV NA OKOLJE ZA OBČINSKI PROSTORSKI
NAČRT OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
DRUGA DOPOLNITEV
Izvajalec:
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.
Ljubljanska cesta 76
1230 DOMŢALE
Nova Gorica, september 2010
LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o.  Ljubljanska cesta 76  1230 Domţa le
tel: (01) 721 93 90  fax: (01) 721 93 95  [email protected]  www.locus.si
PE Nova Gorica  Prvomajska ulica 118d  5250 Solkan  tel: 0599 22 583, 0599 22 591
Poslovni račun 02303-0050306687  ID za DDV SI15475760
Matična številka 1228439  Osnovni kapital 20.864,63 EUR
Okroţ no sodišče v Ljubljani, št. reg. vl. 1/30016/00
LOCUS
prostorske informacijske rešitve d.o.o.
Projekt
IZDELAVA OKOLJSKEGA POROČILA ZA
CELOVITO
PRESOJO
VPLIVOV
NA
OKOLJE ZA OBČINSKI PROSTORSKI
NAČRT OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Vsebina poročila
OKOLJSKO POROČILO, 2. DOPOLNITEV
Naročnik
Občina Ravne na Koroškem
Gačnikova pot 5
2390 Ravne na Koroškem
Številka projekta
538
Izdelovalec
LOCUS d.o.o.
Ljubljanska 76
1230 DOMŢALE
Vodja projekta
Metka Jug, univ.dipl.inţ .kraj.arh.
Strokovna skupina
Manca Jug, univ.dipl.inţ .arh.
Tosja Vidmar, univ. dipl. geog.
Nataša Mrak, prof. geog. in zgod.
Katja Poboljšaj, univ. dipl. biol
Luka Krevs, abs. FR
LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o.  Ljubljanska cesta 76  1230 Domţa le
tel: (01) 721 93 90  fax: (01) 721 93 95  [email protected]  www.locus.si
PE Nova Gorica  Prvomajska ulica 118d  5250 Solkan  tel: 0599 22 583, 0599 22 591
Poslovni račun 02303-0050306687  ID za DDV SI15475760
Matična številka 1228439  Osnovni kapital 20.864,63 EUR
Okroţ no sodišče v Ljubljani, št. reg. vl. 1/30016/00
OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
1.
UVOD ............................................................................................................................................................................................. 7
1.1
PODLAGA ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA IN NJEGOV NAMEN ........................................................................ 7
1.2
IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA........................................................................................................ 8
1.3
VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA .................................................................................................................................... 9
2.
METODOLOŠKI PRISTOP ........................................................................................................................................................... 10
2.1
SEZNANJANJE S PLANOM TER STANJEM OKOLJA ......................................................................................................... 10
2.2
DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERIL ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...................................................... 10
2.3
DOLOČITEV VPLIVOV PLANA, NJIHOVO VREDNOTENJE TER DOLOČITEV OMILITVENIH UKREPOV ......................... 11
2.4
PROGRAM SPREMLJANJA STANJA OKOLJA V ČASU IZVAJANJA PLANA (MONITORING) ........................................... 13
3.
OPIS PLANA ................................................................................................................................................................................ 14
3.1
OSNOVNI PODATKI O PLANU ............................................................................................................................................ 14
3.2
VSEBINA PLANA ................................................................................................................................................................. 14
3.3
ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV ....................................................................................................................... 18
3.4
PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA .................................................................................................................... 20
3.5
POTREBE PO NARAVNIH VIRIH......................................................................................................................................... 20
3.6
PREDVIDENE EMISIJE IN ODPADKI TER RAVNANJE Z NJIMI ......................................................................................... 20
3.7
OPIS RAZVOJA BREZ IZVEDBE PLANA............................................................................................................................. 22
4.
OBRAVNAVANI POSEGI PO POSAMEZNIH NAMENSKIH RABAH PROSTORA ...................................................................... 23
4.1
OBMOČJA STANOVANJ...................................................................................................................................................... 23
4.2
OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE................................................................................................................................. 25
4.3
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ............................................................................................................................. 27
4.4
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI ........................................................................................................................... 28
4.5
POSEBNA OBMOČJA.......................................................................................................................................................... 29
4.6
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ........................................................................................................................................... 29
4.7
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE ...................................................................................................................... 30
4.8
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE ....................................................................................................................... 30
4.9
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ .................................................................................................................................... 31
4.10
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ ........................................................................................................................................ 31
5.
ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE ........................................................................................................................................... 33
5.1
OPIS STANJA ...................................................................................................................................................................... 33
5.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ................................................................................................................ 39
5.3
OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE .................................................................................. 39
5.4
VARSTVO ZRAKA V OPN.................................................................................................................................................... 42
5.5
VPLIVI NA ZRAK TER NJIHOVO VREDNOTENJE .............................................................................................................. 42
5.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA ZRAK ...................................................................................... 46
5.7
SPREMLJANJE STANJA ..................................................................................................................................................... 47
3/256
6.
OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM .................................................................................................................................. 49
6.1
OPIS STANJA...................................................................................................................................................................... 49
6.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ............................................................................................................... 51
6.3
6.4
VARSTVO PRED HRUPOM V OPN .................................................................................................................................... 53
6.5
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM TER NJIHOVO VREDNOTENJE..................................................... 53
6.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ............................ 55
6.7
7.
OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM ....................................................................................... 57
7.1
OPIS STANJA...................................................................................................................................................................... 57
7.2
7.3
7.4
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V OPN .......................................................................................... 60
7.5
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM TER NJIHOVO VREDNOTENJE ........... 60
7.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM
SEVANJEM ........................................................................................................................................................................................... 61
7.7
8.
OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM ....................................................................................... 64
8.1
OPIS STANJA...................................................................................................................................................................... 64
8.2
8.3
8.4
VARSTVO PRED SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM V OPN ........................................................................................... 67
8.5
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM TER NJIHOVO VREDNOTENJE ........... 68
8.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM
ONESNAŢEVANJEM ............................................................................................................................................................................ 68
8.7
9.
RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................................................................................. 69
9.1
OPIS STANJA...................................................................................................................................................................... 69
9.2
9.3
9.4
RAVNANJE Z ODPADKI V OPN .......................................................................................................................................... 72
9.5
VPLIVI NA RAVNANJE Z ODPADKI TER NJIHOVO VREDNOTENJE ................................................................................ 73
9.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA RAVNANJE Z ODPADKI ........................................................ 74
9.7
10.
TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA................................................................................................................................................ 75
10.1
OPIS STANJA...................................................................................................................................................................... 75
10.2
10.3
10.4
VARSTVO TAL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OPN ............................................................................................................ 85
4/256
10.5
VPLIVI NA TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER NJIHOVO VREDNOTENJE .................................................................... 86
10.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ......................................... 112
10.7
SPREMLJANJE STANJA ................................................................................................................................................... 113
11.
GOZD ......................................................................................................................................................................................... 114
11.1
OPIS STANJA .................................................................................................................................................................... 114
11.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .............................................................................................................. 115
11.3
OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ................................................................................ 115
11.4
VARSTVO GOZDOV V OPN .............................................................................................................................................. 117
11.5
VPLIVI NA GOZD TER NJIHOVO VREDNOTENJE ........................................................................................................... 119
11.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA GOZD ................................................................................... 128
11.7
12.
VODE .......................................................................................................................................................................................... 131
12.1
OPIS STANJA .................................................................................................................................................................... 131
12.2
12.3
12.4
VARSTVO VODA V OPN ................................................................................................................................................... 139
12.5
VPLIVI NA VODE TER NJIHOVO VREDNOTENJE............................................................................................................ 142
12.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA VODE ................................................................................... 146
12.7
13.
NARAVA..................................................................................................................................................................................... 149
13.1
OPIS STANJA .................................................................................................................................................................... 149
13.2
13.3
13.4
VARSTVO NARAVE V OPN ............................................................................................................................................... 163
13.5
VPLIVI NA NARAVO TER NJIHOVO VREDNOTENJE ....................................................................................................... 164
13.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA NARAVO .............................................................................. 182
13.7
14.
KULTURNA DEDIŠČINA ............................................................................................................................................................ 190
14.1
OPIS STANJA .................................................................................................................................................................... 190
14.2
14.3
14.4
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V OPN ...................................................................................................................... 195
14.5
VPLIVI NA KULTURNO DEDIŠČINO TER NJIHOVO VREDNOTENJE .............................................................................. 197
14.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA KULTURNO DEDIŠČINO ..................................................... 205
14.7
15.
KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA .............................................................................................................................. 207
15.1
OPIS STANJA .................................................................................................................................................................... 207
15.2
5/256
15.3
15.4
VARSTVO KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI V OPN ....................................................................................................... 209
15.5
VPLIVI NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI TER NJIHOVO VREDNOTENJE ................................................................ 212
15.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI ........................................ 218
15.7
16.
BIVALNO OKOLJE .................................................................................................................................................................... 220
16.1
OPIS STANJA.................................................................................................................................................................... 220
16.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ............................................................................................................. 222
16.3
16.4
VARSTVO BIVALNEGA OKOLJA V OPN .......................................................................................................................... 224
16.5
VPLIVI NA BIVALNO OKOLJE TER NJIHOVO VREDNOTENJE ....................................................................................... 226
16.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA BIVALNO OKOLJE .............................................................. 229
16.7
17.
POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA ................................................................................................................................... 231
17.1
UVOD ................................................................................................................................................................................ 231
17.2
ZRAK ................................................................................................................................................................................. 232
17.3
OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ........................................................................................................................ 235
17.4
OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM .............................................................................. 237
17.5
OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM .............................................................................. 238
17.6
RAVNANJE Z ODPADKI .................................................................................................................................................... 238
17.7
TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA....................................................................................................................................... 239
17.8
GOZD ................................................................................................................................................................................ 240
17.9
VODE ................................................................................................................................................................................ 241
17.10
NARAVA ............................................................................................................................................................................ 245
17.11
KULTURNA DEDIŠČINA ................................................................................................................................................... 251
17.12
KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA ....................................................................................................................... 251
17.13
BIVALNO OKOLJE ............................................................................................................................................................ 252
18.
VIRI ............................................................................................................................................................................................ 253
18.1
ZAKONODAJA................................................................................................................................................................... 253
18.2
PLANSKI DOKUMENTI ..................................................................................................................................................... 255
18.3
STROKOVNE PODLAGE .................................................................................................................................................. 256
18.4
PODATKOVNE BAZE ........................................................................................................................................................ 256
18.5
SPLETNE STRANI ............................................................................................................................................................ 256
6/256
1.
1.1
UVOD
Podlaga za pripravo okoljskega poročila in njegov namen
Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je po 40. členu Zakona o varstvu
okolja (ZVO-1-UPB1) treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in
njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje,
izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter
vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v
plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.
Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za
katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena ZVO-1-UPB1, ali če je
zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave.
Celovita presoja vplivov na okolje se izvede tudi za drug plan, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova
izvedba pomembneje vplivala na okolje.
Celovita presoja vplivov plana na okolje se izvede na podlagi okoljskega poročila. Okoljsko poročilo je
strokovno gradivo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pričakovani vplivi izvedbe plana na okolje.
Če jih plan predvideva, se opišejo in vrednotijo tudi moţ ne alternative.
Metodologija izdelave okoljskega poročila ter postopek izvedbe celovite presoje vplivov na okolje sta
določena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005).
O potrebi izvedbe postopka celovite presoje vplivov plana na okolje Ministrstvo za okolje in prostor odloči z
odločbo.
Občina Ravne na Koroškem pripravlja Občinski prostorski načrt (OPN), za katerega je Ministrstvo za okolje
in prostor dne 14. 4. 2009 izdalo Odločbo o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Vzrok
za potrebo izvedbe CPVO so sledeči večji posegi, ki so načrtovani z OPN:

Poslovna cona Dobrije na površini 20 ha, v katero se umeščajo proizvodne, obrtne in storitvene
dejavnosti. Po določilu 10. a poglavja »Infrastrukturni posegi - poseg za gradnjo industrijske cone«, iz
Priloge II uredbe, je za gradnjo industrijske cone s površino 5 ha treba izvesti presojo vplivov na okolje
skladno z določbami 51. člena ZVO.

Severna obvoznica (regionalna cesta) z dolţ ino cca 5 km. Po določilu 10. e poglavja »Infrastrukturni
posegi - ceste« iz Priloge II uredbe, je za poseg za gradnjo regionalne ceste I., II. in III. Reda dolţ ine 5
km, treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51. člena ZVO.

Hitra cesta Prevalje-Ravne na Koroškem-Dravograd (tretja razvojna os). Po določilu 7.2 Priloge I uredbe,
je za gradnjo avtoceste in hitre ceste, treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51.
člena ZVO.
Ministrstvo je v postopku pridobilo mnenje Ministrstva za zdravje, 8t. 354-22/2009 z dne 16.03.2009 iz
katerega izhaja, da bo predmetni plan verjetno pomembno vplival na zdravje ljudi.
Navedeni posegi in mnenje predstavljajo vzroke za uvedbo celovite presoje vplivov na okolje, skladno s
tretjim odstavkom 40. Člena ZVO.
V postopku je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) st. 4-1II-123/4-0-09/MK z dne
13.03.2009, iz katerega izhaja, da predmetni plan sega v območje oziroma območje daljinskega vpliva
varovanega območja pSCI Votla peč (S13000136) (Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.
7/256
Ur.I. RS st. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). Zavod v svojem mnenju ugotavlja, da predlagane spremembe v
predmetnem planu zajemajo spremembe namembnosti zemljišč ter umestitev dejavnosti in gradbenih
posegov v prostor, ki bi lahko trajno ali delno vplivale na izgubo habitatnega tipa, iz česar izhaja, da bode
pričakovani vplivi posegov v naravo ob upoštevanju habitatnega tipa pomembno vplivali na varovano
območje. Na podlagi navedenih ugotovitev in izključitev primerov iz 6. Člena Pravilnika o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, St. 130/04,
53/06) je presojo sprejemljivosti na varovana območja treba izvesti.
Sestavni del postopka CPVO je tako tudi izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja.
1.2
Izhodišča za pripravo okoljskega poročila
V skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) izhodišča za pripravo okoljskega poročila predstavljajo okoljski cilji plana,
merila vrednotenja in metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave,
varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino.
Okoljski cilji plana so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju
oziroma področju plana. Opredelijo se glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti območje in vsebino
plana.
Okoljski cilji plana so določeni na podlagi okoljskih izhodišč. To so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na
podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti na področju urejanja
prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike,
industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe
prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin.
Okoljska izhodišča so zlasti stanje okolja in njegovih delov, obveznosti ratificiranih in objavljenih
mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja, nacionalni
program varstva okolja, operativni programi varstva okolja, varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in
druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov
ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni reţ im, območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom
razvrščeni v razrede ali stopnje, predpisane omejitve rabe prostora zaradi obratov, v katerih lahko pride do
večje nesreče in veljavni pravni reţ imi na območjih ali delih okolja. Okoljska izhodišča vsebujejo tudi cilje
preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za programiranje, planiranje in načrtovanje
posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja ali občutljivost okolja za posamezno
vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja.
Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih vplivov plana in njihovo vrednotenje izvede z
uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije.
Ustrezna merila vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in
kulturno dediščino so stopnje odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in
druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana.
Pri izdelavi okoljskega poročila je treba izbrati taka merila vrednotenja in take metode ugotavljanja ter
vrednotenja vplivov plana, da bodo v čim večji meri lahko ugotovljeni vsi pomembni vplivi plana na
doseganje okoljskih ciljev in bodo ugotovljeni vplivi tudi ustrezno ovrednoteni.
Na podlagi izhodišč za pripravo okoljskega poročila se vpliv izvedbe plana na okolje in njegove dele ter
vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v
plan ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjuje v dveh fazah:
8/256

v prvi fazi se ugotovi posledice izvedbe plana na vsa izbrana merila vrednotenja,

v drugi fazi se ocenita vpliv in pomembnost ugotovljenih posledic izvedbe plana na uresničevanje
okoljskih ciljev plana.
1.3
Vsebina okoljskega poročila
na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) mora biti okoljsko poročilo pripravljeno ob upoštevanju vsebine in
natančnosti plana. Imeti mora tekstualni in kartografski del, ki mora biti prilagojen merilu izdelave plana, na
katerega se nanaša. Pri njegovi izdelavi morajo biti uporabljeni tisti kazalci stanja okolja, ki skupaj z izbranimi
metodami ob določitvi najprimernejših ciljev celovite presoje zagotavljajo optimalno doseganje okoljskih ciljev
na območju obravnave plana.
Okoljsko poročilo mora vsebovati zlasti naslednje informacije:

podatke o planu

podatke o stanju okolja

podatke o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za zagotavljanje in vrednotenje vplivov
plana,

podatke o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja

predvidene načine spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana

opis poteka izdelave okoljskega poročila

poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazloţ itvijo

navedbe o izdelovalcih in morebitnih podizvajalcih okoljskega poročila.
9/256
2.
METODOLOŠKI PRISTOP
Metodologija priprave okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt občine Ravne na Koroškem sledi
metodi in vsebini priprave okoljskega poročila, ki je določena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem
postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005).
Okoljsko poročilo je bilo izdelano na podlagi:

dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta občine Ravne na Koroškem,

smernic nosilcev urejanja prostora,

veljavnih planskih aktov občine Ravne na Koroškem,

terenskega ogleda,

javno dostopnih baz podatkov,

zakonskih izhodišč ter

razpoloţ ljivih strokovnih podlag.
2.1
SEZNANJANJE S PLANOM TER STANJEM OKOLJA
Najprej je bilo opravljeno seznanjanje z obravnavanim načrtom, v prvi fazi predvsem z njegovo strukturo ter
vsebino. V drugi fazi pa je bilo potrebno identificirati načrtovane posege s pomembnejšimi vplivi na okolje, ki
so v bili v nadaljnjem postopku priprave okoljskega poročila vrednoteni.
Opis stanja okolja je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov o stanju okolja, na podlagi terenskega
ogleda območja ter na podlagi obstoječih študij, ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na obravnavano
območje.
Opis stanja je pripravljen za naslednje segmente okolja, na katere bi obravnavani OPN lahko pomembno
vplival:

kakovost zraka,

obremenjenost okolja s hrupom,

elektromagnetno sevanje,

svetlobno onesnaţ evanje,

ravnanje z odpadki,

tla in kmetijska zemljišča,

gozd,

vode,

narava,

kulturna dediščina,

krajina in vidne kakovosti ter

bivalno okolje.
Pri vsakem segmentu okolja so povzete tudi smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora. Smernice so
priloţ ene na CD-ju.
2.2
DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERIL ZA NJIHOVO VREDNOTENJE
Okoljski cilji in kazalci
Okoljski cilji plana so po Uredbi o okoljskem poročilu okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo
značilnostim okolja na območju oziroma področju plana. Kot okoljski cilji plana so torej opredeljeni tisti
okoljski cilji, ki jih je mogoče dosegati z inštrumenti prostorskega načrtovanja, v tem primeru z občinskim
10/256
prostorskim načrtom, bodisi s strateškimi cilji in usmeritvami, bodisi z ustreznim načrtovanjem umestitve
dejavnosti in posegov v prostor oziroma posebnimi izvedbenimi pogoji.
Izbrani okoljski cilji plana so utemeljeni z navedbo ciljev, ki jih za posamezno področje predvideva nacionalni
program varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: NPVO) ter na njegovi osnovi pripravljeni operativni programi
ter sektorska zakonodaja, programi in strategije.
NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in
kakovosti ţ ivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za
določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na
podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava
ključne okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. NPVO tako izpolnjenje
obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in
ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.
Pri določanju okoljskih ciljev plana se upoštevajo tudi usmeritve OPN-ju nadrejenih prostorskih aktov,
predvsem Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
Pri vsakem segmentu okolja so opredeljene tudi dejavnosti in posegi, ki vplivajo nanj. Predstavljajo neke
vrste opomnik za določanje posegov OPN z vplivi na okolje.
Kot merila za vrednotenje so povzete usmeritve in ukrepi, ki jih za posamezno področje predvidevajo
sektorski dokumenti in jih je mogoče uresničevati s prostorskim načrtovanjem, še posebej tistih, ki so
navedeni v smernicah nosilcev urejanja prostora.
Pri vsakem segmentu okolja so določeni tudi kazalci za spremljanje doseganja okoljskih ciljev plana z
izvajanjem OPN.
Metoda vrednotenja
Za vsak segment okolja je določen način preverjanja vplivov OPN nanj. Za ocenjevanje sprejemljivosti plana
so v skladu s postavljenimi merili vrednotenja opredeljeni velikostni razredi:

A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv,

B: vpliv je nebistven,

C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov,

D: vpliv je bistven,

E: vpliv je uničujoč,

X: ugotavljanje vpliva ni moţ no.
Za vsak segment okolja posebej, v nekaterih primerih tudi za posamezne okoljske cilje plana oziroma
kazalce, s katerimi merimo doseganje okoljskih ciljev plana, so pripravljeni podrobnejši opisi ocene, ki
odraţ ajo merila vrednotenja.
2.3
DOLOČITEV VPLIVOV PLANA,
OMILITVENIH UKREPOV
NJIHOVO
VREDNOTENJE
TER
DOLOČITEV
Opis opredelitve posega ter njegovih vplivov
Na podlagi ugotovljenih posegov, ki so predvideni z obravnavanim načrtom, smo opredelili verjetne vplive
izvedbe plana na posamezne segmente okolja. Doseganje okoljskih ciljev smo vrednotili na podlagi
ocenjenih sprememb kazalcev stanja okolja oziroma na podlagi vključevanja usmeritev in ukrepov za
doseganje okoljskih ciljev v obravnavanem načrtu.
11/256
Vrednotenje vplivov posameznih oziroma skupin posegov z vplivi na okolje, ki so opredeljeni v OPN je
potekalo na različne načine, odvisno načina njihove opredelitve v OPN (strateško, samo opredelitev
namenske rabe, opredelitev namenske rabe s podrobnejšim programom (izdelane strokovne podlage), …)
na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) je treba opredeliti tudi vrsto vpliva plana na okolje. Izvedba plana ima lahko
na okolje neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske vplive.
Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki na območju plana neposredno
vpliva na izbrana merila vrednotenja.
Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in
se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.
Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana
merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani ali se izvajajo
na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več posameznih za okolje
zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila
vrednotenja niso zanemarljivi. Kumulativne vplive obravnavamo v poglavju 7. Sklepna ocena vplivov OPN ter
povzetek omilitvenih ukrepov in priporočil po posameznih segmentih okolja.
Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti večji od vsote
posameznih vplivov. V postopku vrednotenja vplivov smo ugotovili, da nobeden izmed posegov ne povzroča
sinergijskih vplivov in jih zato pri ocenjevanju vplivov sploh ne omenjamo.
Glede na trajanje vplivov ločimo:

kratkoročni vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v petih letih od začetka vplivanja,

srednjeročni vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja med petimi in desetimi leti od
začetka vplivanja,

dolgoročni vpliv, ki ne preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v desetih letih od začetka
vplivanja,

trajni vpliv pusti trajne posledice,

začasni vpliv predstavlja vpliv začasne narave.
Ugotovili smo, da bodo vplivi, ki so posledica plana preteţ no, trajni.
Opredelitev potrebnih popravkov OPN
V primeru, da je bilo v postopku vrednotenja vplivov ugotovljeno, da je določen vpliv za okolje bistven
oziroma uničujoč, se je pripravljavcu OPN predlagalo, da dopolnjen osnutek OPN v spornem segmentu
popravi, pri podajanju ocene vpliva pa se je upošteval popravljen dopolnjen osnutek OPN.
Upoštevanje smernic
Poseben del vrednotenja predstavlja ocena usklajenosti dopolnjenega osnutka OPN s smernicami nosilcev
urejanja prostora. V tem delu je opisan način njihovega vključevanja v OPN, v primeru če smernice niso v
celoti upoštevane, pa tudi potrebne dopolnitve.
Ocena sprejemljivosti posegov
Za vsako vrsto posegov je za vsak segment okolja z oceno kazalcev okolja oziroma spremembe le teh
podana ocena sprejemljivosti vplivov plana na okolje.
12/256
Omilitveni ukrepi ter priporočila za zmanjševanje vplivov
V primerih, ko je bilo ugotovljeno, da se lahko vplivi, ki so bili spoznani za bistvene oziroma uničujoče, z
določenimi ukrepi omilijo do mere, da postanejo sprejemljivi, so bili določeni omilitveni ukrepi oziroma
priporočila za zmanjšanje vplivov.
2.4
PROGRAM SPREMLJANJA
(MONITORING)
STANJA
OKOLJA
V
ČASU
IZVAJANJA
PLANA
Občina je odgovorna tudi za spremljanje stanja okolja zaradi izvajanja OPN. V okviru le tega je potrebno
določiti obseg spremljanja izvajanja plana, kazalce stanja okolja oziroma druga merila vrednotenja, na
podlagi katerih se ugotavljajo kratkoročni ali začasni vplivi na okolje v času izvajanja plana ter srednjeročni,
dolgoročni in trajni vplivi po izvedbi plana, nosilci spremljanja izvajanja plana ter načini in roki poročanja o
rezultatih spremljanja izvajanja plana.
Iz poročila o spremljanju stanja mora biti razviden tudi način izvajanja posameznega omilitvenega ukrepa in
po potrebi podani predlogi za izboljšavo.
13/256
3.
OPIS PLANA
3.1
OSNOVNI PODATKI O PLANU
Občinski prostorski načrt občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju OPN) se nanaša na celotno območje
občine Ravne na Koroškem. Območje občine je prikazano v prilogi 2 – kartografske priloge.
Pripravljavec OPN je Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem.
Izdelovalec OPN je podjetje LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domţ ale.
3.2
VSEBINA PLANA
OPN sestavljata strateški in izvedbeni del. Tako strateški kot izvedbeni del imata tekstualni in grafični del.
Celoten OPN je priloţ en na CD.
3.2.1 STRATEŠKI DEL OPN
S strateškim delom so določeni glavni razvojni cilji občine, ki so:
Gospodarstvo
-
Zagotavljanje zadostnih površin za razvoj poslovnih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno
zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest oziroma večanje zaposlitvenih moţ nosti v občini in prehod
zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciarne in kvartarne dejavnosti.
-
Zagotavljanje ustrezne prostorske razmestitve obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
-
Omogočanje razvoja podeţ elskega dela občine, predvsem na hribovitih območjih občine, s širjenjem
območij razpršene poselitve z namenom razvoja dopolnilnih in dodatnih dejavnostih kmetij, ki bodo
temeljile na tradicionalnih znanjih.
Turizem
-
Zagotavljanje zadostnih površin z rabo, ki bo omogočala razvoj turističnih dejavnosti.
-
Opredelitev območij pomembnih naravnih vrednot in objektov kulturne dediščine v prostorskih aktih,
v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami in omogočiti razvoj turizma oziroma vključitev teh območij v
celotno turistično ponudbo občine, regije in drţ ave.
Gospodarska javna infrastruktura
-
Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, poslovnih con in turističnih območij z
izgradnjo novih in prenovo obstoječih prometnic, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v
naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Urejanje
prometa po načelih trajne mobilnosti.
-
Varovanje koridorjev za severno in vzhodno obvoznico ter za juţ no razbremenilno cesto za mesto
Ravne.
-
Zagotavljanje prostora za ureditev parkirnih površin, otroških igrišč in urejenih zelenih površin.
-
S koridorji bomo omogočali izgradnjo kolesarskih povezav Ravne-Dobrije in Ravne-Kotlje-Sele, tako
da bo v občini vzpostavljeno kakovostno kolesarko omreţ je.
-
Načrtovanje in omogočanje izvedbe ustrezne energetske ter komunalne opremljenost naselij,
poslovnih con in turističnih območij, s programi opremljanja zemljišč za gradnjo.
14/256
-
Umestitev celotnega omreţ ja odvajanja komunalnih vod in območje centralne čistilne naprave v
prostor, s čimer bo doseţ ena 95 % priključitev prebivalstva na omreţ je čiščenja in odvajanja
komunalnih vod.
-
Načrtovanje izgradnje celotnega sistema ločenega zbiranja, sortiranja in predelave ter odlaganja
odpadkov skupaj z ostalimi občinami Koroške regije. Vzpostavitev Koroškega regionalnega centra
za ravnanje z odpadki na lokacijah v Mislinjski Dobravi (za predelavo) in na Prevaljah (za odlaganje)
komunalnih odpadkov. Zagotavljanje prostora za izgradnjo ekoloških otokov.
Stanovanjska gradnja in urejanje naselij
-
Uravnoteţ en prostorski razvoj Raven na Koroškem in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v
omreţ ju naselij, v odvisnosti od prostorskih moţ nosti za razvoj stanovanj, z zagotavljanjem
prostorskih moţ nosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno
infrastrukturo. Poudarek je tudi na ohranjanju prebivalcev v hribovitih območjih občine.
-
Zagotavljanje površin za širitev individualne in večstanovanjske gradnje, zaradi potreb po
novogradnjah za stanovanjske namene.
-
Upoštevanje meril za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere,
čisto okolje, dostopnost do centralnih in druţ benih dejavnosti, javni promet ter zdruţ ljivost z drugimi
dejavnostmi. Zagotavljanje racionalne rabe prostora pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih
objektov, z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih,
varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev.
-
Načrtno usmerjanje podobe Raven na Koroškem v sodoben mestni videz, z vsemi elementi
sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko poudarjali
mestni značaj osrednjega naselja v Meţ iški dolini in na Koroškem.
-
Izboljšanje urbane podobe naselij Kotlje in Tolsti Vrh z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje
in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov, in ob tem upoštevanje ohranjanja arhitekturne
identitete v obeh vaških jedrih.
-
Posvečanje posebne pozornosti sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti v oţ jih
rekreacijskih območjih (Podgora, Kotlje, Ravne), v mestnih parkih na Ravnah in v ostalih centralnih
naseljih ter v povezanem omreţ ju javnih zelenih površin (otroška igrišča, ureditev manjših trgov
ipd.).
Oskrba in druţ bena javna infrastruktura
-
Zagotavljanje ustrezne rabe površin za razvoj oskrbnih in druţ benih dejavnosti in njihovo ustrezno
dostopnost. Ohranjanje in prenavljanje obstoječih ter vzpostavljanje novih površin in prostorskih
ureditev za te dejavnosti.
-
Zagotovitev prostorskih moţ nosti za dopolnitev ponudbe tistih artiklov in storitev, za katere je
izkazano konstantno povpraševanje in so jih naši občani prisiljeni kupovati v drugih oskrbnih centrih,
predvsem v mestu Ravne na Koroškem.
-
Izgradnja nove srednje šole in višje šole ob Gimnaziji Ravne, skupaj z Ministrstvom za šolstvo in
šport, v kateri bo tudi prostor za razvoj visokega strokovnega izobraţ evanja na Ravnah.
-
Nadgrajevanje funkcije upravnega centra občine in Meţ iške doline (Upravna enota Ravne) z
zagotovitvijo prostorov za upravni sedeţ regionalnega značaja in sedeţ e pokrajinskih ustanov.
-
Širitev rekreativnih površin, predvsem v turističnem razvojnem območju na pobočju in ob vznoţ ju
Uršlje gore in njihova navezava na dejavnost Športno rekreacijsko turističnega parka Ravne.
15/256
Ureditev Kulturnega doma z zadostnim številom sedeţ ev na sedanji lokaciji, z zaokroţ itvijo vsebin
kulturne ponudbe v tem delu mestnega jedra.
Prioritete uresničevanja ciljev
-
Zagotovitev območij in infrastrukture za razvoj poslovnih dejavnosti in vzpostavitev območja
Noordung.
-
Vzpostavitev pogojev za razvoj sodobnega turističnega območja na pobočju in ob vznoţ ju Uršlje
gore in Športno rekreacijsko turističnega parka Ravne.
-
Varovanje koridorjev za izgradnjo hitre ceste, mestnih obvoznic, razbremenilne ceste
-
Varovanje koridorjev in prostora za sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode.
-
Urbanistična arhitekturna ureditev ter zaokroţ itev gradnje v mestu Ravne na Koroškem, Kotlje in
Tolsti vrh.
-
Zagotovitev rabe prostora za celovit oskrbni center v mestu Ravne na Koroškem.
-
Zagotovitev prostora za razvoj višjega in visokega šolstva na Ravnah.
-
Zagotovitev rabe prostora za izgradnjo doma za starejše.
3.2.2 IZVEDBENI DEL OPN
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
-
območja namenske rabe prostora,
-
prostorske izvedbene pogoje,
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
3.2.2.1 Namenska raba prostora
Območja namenske rabe prostora so določena v grafičnem delu izvedbenega dela. V skladu s prilogo 1 Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za
razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) so določena naslednja območja namenskih rab:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
ha
1.
OBMOČJA STANOVANJ
226,83
1.1
stanovanjske površine
207,08
1.3
površine podeţ elskega naselja
1.4
površine počitniških hiš
2.
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
68,36
2.1
osrednja območja centralnih dejavnosti
36,69
2.2
druga območja centralnih dejavnosti
31,68
3.
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
3.1
površine za industrijo
82,09
3.2
gospodarske cone
42,07
4.
POSEBNA OBMOČJA
23,21
4.1
površine za turizem
18,54
4.3
športni centri
5.
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
11,17
8,59
124,17
4,67
39,39
16/256
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
ha
5.1
površine za oddih, rekreacijo in šport
6,54
5.2
parki
13,60
5.4
druge urejene zelene površine
16,57
5.5
pokopališča
2,68
6.
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
7,21
6.1.
površine cest
5,30
6.6
ostale prometne površine
1,91
9.
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
3,07
11
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
70,90
II. OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN
1689,07
1.
najboljša kmetijska zemljišča
2.
druga kmetijska zemljišča
1421,42
267,65
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
1.
gozdna zemljišča
4083,50
IV. OBMOČJA VODA
1.1
celinske vode
10,30
Namenska raba je v prilogi 2 – Kartografske priloge.
Z obravnavanim OPN se glede na trenutno veljavni prostorski akt predvideva 181,64 ha sprememb zemljišč
iz primarne rabe v stavbna zemljišča. Na drugi strani pa je iz stavbnih zemljišč v primarna vrnjenih 33,08 ha
stavbnih zemljišč.
Tabela1:
Spremembe namenske rabe prostora:
sprememba rabe
ha
sprememba v območja gozdnih zemljišč
13,05
sprememba iz stavbnih zemljišč v gozdna zemljišča
13,05
sprememba v območja kmetijskih zemljišč
22,54
sprememba iz stavbnih zemljišč v območja kmetijskih zemljišč
20,75
sprememba iz gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča
sprememba v stavbna zemljišča
sprememba iz gozdnih zemljišč v stavbna
sprememba iz kmetijskih zemljišč v stavbna
sprememba iz vodnih zemljišč v stavbna
1,79
183,32
31,04
150,60
1,68
V predstavljene spremembe namenske rabe prostora so vključene vse spremembe rabe, ki so nastale pri
pripravi OPN v primerjavi s trenutno veljavnim prostorskim aktom občine, kar pomeni da so vključene tudi
spremembe, ki so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju oziroma
prilagajanju mej stavbnih zemljišč na zemljiški kataster oziroma parcelne meje. Spremembe namenske rabe
prostora, ki dejansko pomenijo posege, ki lahko imajo pomembnejše vplive na okolje, so po posameznih
namenskih rabah podrobneje predstavljeni v okviru poglavja 6. Vplivi plana, njihovo vrednotenje ter določitev
omilitvenih ukrepov.
Prikaz vseh obravnavanih sprememb namenske rabe oziroma posegov s pomembnejšimi vplivi na okolje je
v prilogi 2 –kartografske priloge.
17/256
3.2.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji
S prostorskimi izvedbenimi pogoji so določeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti,
lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, varovanja zdravja ljudi. Prostorski
izvedbeni pogoji so v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Ravne na Koroškem deljeni na:
3.3
-
splošne prostorske izvedbene pogoje, ki se nanašajo na celotno območje občine,
-
podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki se nanašajo na posamezne namenske rabe prostora na
območju celotne občine,
-
posebne prostorsko izvedbene pogoje, ki se nanašajo na posamezne enote urejanja prostora ter
-
prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih OPPN.
ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV
3.3.1 AKTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Z uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem bo prenehala veljavnost

Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Ravne na koroškem MUV št. 11/94

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
Ravne na Koroškem za območje Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2007,
Uradni list Republike Slovenije, št. 99/2008

Ravne na Koroškem za območje Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2004,
Uradni list Republike Slovenije, št. 81/2004

Ravne na Koroškem za območje Ravne na Koroškem za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 Uradni list
Republike Slovenije, št. 63/2000
3.3.2 AKTI SOSEDNJIH OBČIN
Občina Ravne na Koroškem meji na občine Slovenj Gradec, Dravograd, Prevalje in Črna na Koroškem. Del
na severu pa meji neposredno na Avstrijo. V okviru OPN omenjenih občin, OPN drugih občin oziroma drugih
ustreznih planov se lahko načrtujejo tudi posegi, ki bi lahko imeli vplive tudi na okolje občine Ravne na
Koroškem oziroma bi skupaj z načrtovanimi posegi v občini Ravne na Koroškem povzročali kumulativne
vplive.
Posebno pozornost pri vrednotenju teh vplivov je potrebno nameniti predvsem daljinskim vplivom na vode,
predelavo in odlaganje odpadkov ter kumulativnim vplivom na naravo.
Zaradi goste mreţ e potokov obstaja nevarnost onesnaţ enja po vodnem toku navzdol in posledično
onesnaţ enost voda v sosednjih občinah. Vodovarstveni pasovi zajetih vodnih virov v občini posegajo tudi na
območja sosednjih občin.
18/256
Tabela2: Varstveni pasovi zajetih vodnih virov v občini Ravne na Koroškem, ki posegajo tudi na
območja sosednjih občin
Zajetje
reţ im
Lesnik
vplivni varstveni pas
širši varstveni pas
Kozarica
oţ ji varstveni pas
Straţ išče nad Prevaljami
širši varstveni pas
Občina
Črna na Koroškem
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem
Prevalje
površina ha
16,3
34,0
529,7
19,4
106,9
17,7
244,5
96,1
19,9
5,4
Kumulativne vplive na naravo je potrebno upoštevati predvsem na varovana območja, naravne vrednote ter
ekološko pomembna območja, ki segajo v območje več občin. Kumulativne vplive lahko imajo OPN vseh
občin, na ozemlja katerih segajo varovana območja, naravne vrednote ter ekološko pomembna območja.
V občini ni evidentiranih zavarovanih območij narave.
Tabela3:
Območje Natura 2000, ki posegajo v občino Ravne na Koroškem in sosednje občine
območje Natura 2000
skupina
SI3000070 Pikrnica - Selčnica
pSCI
Tabela4:
površina ha
7051,53
238242,69
Ekološko pomembna območja, ki posegajo v občino Ravne na Koroškem in sosednje občine
ekološko pomembna območja
Uršlja gora-Razbor
Dolga Brda-Strojna
Pikrnica-Selčnica
Tabela5:
občina
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
občina
Črna na Koroškem
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Dravograd
Ravne na Koroškem
Prevalje
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
površina ha
243,9
529,1
2508,4
85,8
393,5
1165,2
3,1
49,4
Naravne vrednote, ki posegajo v občino Ravne na Koroškem in sosednje občine
naravna vrednota
status
Uršlja gora - rastišče ogroţ ene visokogorske flore
drţ avni
Jamniški potok - povirje
lokalni
občina
Črna na Koroškem
Ravne na Koroškem
Slovenj Gradec
Ravne na Koroškem
površina ha
14,5
13,2
5,5
21,1
Prevalje
0,4
3.3.3 DRŢAVNI PROSTORSKI AKTI NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Na območju občine Ravne na Koroškem je na strateškem nivoju načrtovana hitra cesta (tretja razvojna os),
za katero se na območju občine varuje trasa od Poslovne cone Ravne na zahodu do meje z občino
Dravograd na vzhodu občine. Hitra cesta bo načrtovana z drţ avnim prostorskih načrtom.
V občini Dravograd je s SPRS v Dravogradu načrtovan prometni terminal regionalnega pomena.
19/256
OPN bo skupaj s prometnim terminalom ter načrtovano hitro cesto povzročal kumulativne vplive predvsem
na zrak, OPN ter načrtovana hitra cesta pa bosta imela kumulativne vplive tudi na obremenjenost okolja s
hrupom, obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem in vode.
3.4
PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA
OPN Občine Ravne na Koroškem se bo predvidoma začel izvajati leta 2010. Izvajal se bo do takrat, ko se
bodo izkazale nove razvojne oziroma varstvene pobude, zaradi katerih bodo potrebne njegove spremembe.
Strateški del naj bi veljal za daljše časovno obdobje (do 15 let).
3.5
POTREBE PO NARAVNIH VIRIH
Glede na z OPN predviden razvoj občine in trende v dosedanjem razvoju lahko pričakujemo povečane
potrebe po prostoru, pitni in tehnološki vodi ter energiji. Večina novih stavbnih zemljišč v občini posega na
kmetijska zemljišča, večinoma najboljša kmetijska zemljišča. Intenzivno kmetijstvo ni zastopano in za take
oblike kmetijstva tudi ni pogojev, zato sama kmetijska dejavnost v občini nima razvojnih perspektiv.
Spremembe gozdnih zemljišč v stavbna se pojavljajo v manjši meri. Gozd ima v občini gospodarsko funkcijo
(kot dopolnilna dejavnost na kmetijah), pomembna pa je tudi njegova ekološka in socialna funkcija.
Ohranjeni gozdovi omogočajo tudi razvoj turizma in rekreacije. Spremembe gozdnih zemljišč pa niso takšne,
da bi bistveno vplivale na stanje in uporabo gozda. Potrebe po pitni in tehnološki vodi bodo zaradi razvoja
občine sicer povečane, vendar zaradi tega ne bo potrebno iskati novih vodnih virov. Vsi posegi v občini so v
prostor umeščeni tako in pod takimi pogoji, da ne povzročajo konfliktov z varstvom vodnih virov.
3.6
PREDVIDENE EMISIJE IN ODPADKI TER RAVNANJE Z NJIMI
Odpadki
Trendi kaţ ejo, da se količina nastalih odpadkov iz leta v leto povečuje ne samo na občinski, temveč tudi na
drţ avni ravni. Z izvedbo obravnavanega plana se pričakuje predvsem porast količine komunalnih odpadkov.
Nastajale pa bodo tudi druge vrste odpadkov, predvsem gradbenih.
Z OPN je zagotovljeno zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru, z dopolnjevanjem mreţ e ekoloških
otokov.
Na regijskem nivoju pa je predviden Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki (KOCEROD), ki se
vzpostavlja na dveh lokacijah - na lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer so predvideni objekti za sortiranje in
predelavo odpadkov ter na lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer je predviden objekt za odlaganje preostanka
odpadkov.
Z vzpostavitvijo KOCEROD se bodo zmanjšanje količine odloţ enih biorazgradljivih odpadkov, da bo
predelava preostanka odpadkov takšna, da vrednost TOC (celotni organski ogljik) ne bo presegla 5% ter da
bo najmanj 55% odpadkov vključenih v postopke pred odstranjevanjem. Poleg tega naj bi se zmanjšale tudi
količine odloţ enih nenevarnih odpadkov iz 24.000 ton/letno na 15.000 ton/letno konec obdobja (2013) ter
povečale količine ločeno zbranih frakcij s 1.800 ton/letno sedaj, na 10.000 ton/leto konec obdobja (2013). V
celotno regijo bo vpeljana moţ nost ločenega zbiranja odpadkov na viru.
Predvidene aktivnosti pri zbiranju in obdelavi odpadkov v novem centru za ravnanje z odpadki in tudi pri
izgradnji sodobnega in varnega odlagališča nenevarnih odpadkov se bo izboljšalo ravnanje z odpadki v
celotni regiji. Vse to bo imelo pozitiven vpliv na okolje zaradi sledečega:

zmanjšale se bodo količine neobdelanih trdnih odpadkov za 83 % glede na obstoječe stanje,

zmanjšale se bodo količine neobdelanih odpadkov za 30 %,
20/256

zmanjšalo se bo pronicanje izcedne vode v tla iz obstoječih odlagališč odpadkov,

zmanjšalo se bo nastajanje škodljivih toplogrednih plinov (CH4, CO2) in zmanjšale se bodo emisije
toplogrednih plinov v zrak.
Odpadne vode
Zaradi izvajanja plana se bodo povečale količine odpadnih voda. Na področju odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda v občini največji problem predstavlja to, da v občini ni centralne čistilne naprave,
obratujeta le dve manjši.
Emisije iz prometa in kurišč
Na območju občine se ne pričakuje bistvenega povečanja prebivalcev, kljub temu pa se pričakuje porast
prometa predvsem zaradi povečane mobilnosti. Promet in s tem tudi emisije v zrak se bodo nekoliko
povečale tudi zaradi razvoja gospodarskih con.
V občini je zgrajen regionalni plinovod prenosnega omreţ ja zemeljskega plina. Kjer pa omreţ je ni zgrajeno,
se za ogrevanje stavb uporablja tekoče gorivo ali lesna biomasa. Na daljinski sistem ogrevanja je priključen
preteţ ni del mesta Ravne na Koroškem. Zaradi širitev ostalih naselij se bo povečalo število individualnih
kurišč. Zaradi spodbujanja energetsko varčne gradnje ter uporabe alternativnih virov energije, pa naj bi se
emisije iz kurišč vseeno zmanjšale. K izboljšanju zraka v naseljih bodo pripomogle tudi obvozne ceste,
severna in vzhodna obvoznica ter juţ na razbremenilna cesta za mesto Ravne na Koroškem, ki se načrtujejo
s strateškim delom OPN.
Emisije iz proizvodnih dejavnosti
Širitev gospodarskih oziroma industrijskih con bo omogočala razvoj dejavnosti, ki lahko prestavljajo nov vir
emisij. Emisije iz proizvodnih procesov morajo biti sicer skladne z zakonodajo s področja varstva zraka. kljub
temu pa lahko v primeru, da se razvoj proizvodnih dejavnosti predvideva v neposredni bliţ ini stanovanjskih
območij, predstavljajo vir poslabšanja bivalnih kakovosti, v najslabšem primeru tudi vir neugodnega
zdravstvenega stanja prebivalcev na območju.
Dolgoročno sicer lahko pričakujemo zmanjšanje emisij zaradi posodobitev proizvodnih procesov, uporabe
alternativnih virov energije, energetsko varčne gradnje ter soproizvodnje energije.
Emisije iz kmetijstva
Vir onesnaţ enj v kmetijstvu predstavlja predvsem uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. V Občini
Ravne na Koroškem intenzivno kmetijstvo ni prisotno, saj v občini ni pogojev za tako obliko kmetijstva.
Ugotovimo lahko, da izvajanje kmetijske dejavnosti, kot je opredeljeno v OPN, ne bo imelo vplivov na okolje.
Kljub temu pa je treba zagotoviti, da se kmetijska dejavnost v občini izvaja v skladu z zahtevami za varstvo
tal in voda.
Emisije hrupa
Vir hrupa v občini predstavljajo predvsem prometnice in proizvodni obrati v gospodarskih conah. Bistveno
povečanje hrupa zaradi prometa ter razvoja gospodarskih con se sicer ne pričakuje. Konfliktna območja
predstavljajo stiki območij z II. ali III. stopnjo varstva pred hrupom (območja stanovanj, območja za razvoj
turizma, zelene površine, površine razpršene poselitve) z območji, kjer je predpisana IV. stopnja varstva
pred hrupom (industrijska cona in prometnice).
21/256
Elektromagnetno sevanje
Glavni viri elektromagnetnega sevanja v občini so obstoječi 110 kV daljnovodi (SM 32A) - RTP Ravne, (SM
32A) - Ţelezarna Ravne, Dravograd (SM 3) – Ţelezarna Ravne in Dravograd – RTP Ţelezarna Ravne ter
220 kV daljnovod Obersielach – Podlog. Na območju občine Ravne na Koroškem se ne načrtuje novih
daljnovodnih povezav ali drugih dejavnosti, ki bi bistveno vplivale na obremenitev okolja z elektromagnetnim
sevanjem. Konfliktna območja bi lahko predstavljala načrtovana območja stanovanj, šol, igrišč, javnih parkov
ter drugih javnih območij, kjer se zadrţ ujejo ljudje (območja, ki zahtevajo povečano stopnjo varstva pred
emisijami elektromagnetnega sevanja) znotraj varovalnih pasov omenjenih daljnovodov. Problematična pa
so tudi območja z obstoječimi objekti namenjeni bivanju, izobraţ evanju, rekreaciji, … znotraj varovalnih
pasov daljnovodov.
Svetlobno onesnaţ evanje
Svetlobno onesnaţ enje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja.
Med glavne vire svetlobnega onesnaţ evanja uvrščamo razsvetljavo cestnih in poslovnih površin, okrasno
razsvetljavo (npr. osvetljevanje cerkva in ostalih kulturnih spomenikov), osvetljevanje reklamnih panojev ter
tudi proti nebu usmerjene močne svetlobne snope (reflektorji in laserji, ki oddajajo svetlobo visoke
intenzitete).
Izvedba plana vsebuje številne posege, ki bodo predstavljali nov vir svetlobe v okolju, vendar glede na
trenutno porabljeno količino energije ter predvideno porabo po prenovi javne razsvetljave, vpliv plana na
svetlobno onesnaţ evanje ne bo bistven.
Količina porabljene električne energije za javno razsvetljavo v občini Ravne na Koroškem je v letu 2007
znašala 43,12 kWh na prebivalca, kar pomeni, da ni presegala ciljne vrednosti 44,5 kW, določene z Uredbo
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007). Po prenovi javne
razsvetljave v skladu s Programom varčevanja električne energije na področju javne razsvetljave v občini
Ravne na Koroškem (2008) se bo količina porabljene energije s trenutnih 523 MWh do leta 2012 zniţ ala na
201 MWh, kar bi ob nespremenjenem številu prebivalcev znašalo slabih 17 kWh na prebivalca.
3.7
OPIS RAZVOJA BREZ IZVEDBE PLANA
Brez izvedbe plana bi dolgoročen razvoj občine Ravne na Koroškem bil najverjetneje odvisen od
posameznih investitorjev oziroma lastnikov zemljišč, ki bi v prostor posegali stihijsko, v skladu z lastnimi
razvojnimi potrebami. Takšen razvoj bi imel za posledico ustvarjanje konfliktov v prostoru, tako med
različnimi razvojno usmerjenimi dejavnostmi kot tudi med razvojno in varstveno usmerjenimi dejavnostmi. V
prostoru bi se odraţ al predvsem kot nadaljevanje razpršene poselitve brez ustrezne komunalne opreme,
krajinsko razvrednotenje prostora, uničevanje kulturne dediščine ter z vidika narave pomembnih območij, v
poslabšanju stanja okolja, predvsem pa bi vplivalo na poslabšanje kakovosti bivanja.
22/256
4.
OBRAVNAVANI POSEGI PO POSAMEZNIH NAMENSKIH RABAH PROSTORA
4.1
OBMOČJA STANOVANJ
Občina Ravne na Koroškem bo razvoj naselij prednostno zagotavljala z dvigom kakovosti naselij z notranjim
razvojem – z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z
razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokroţ itvami obstoječih naselij. Nova poselitvena območja bodo
usmerjena predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in v čim večji meri na prazna in neprimerno
izkoriščena območja znotraj naselij.
V osnutku OPN je bilo za potrebe stanovanjske gradnje predvidenih skupno 226,83 ha zemljišč od tega je
bilo 69,72 ha sprememb iz primarne rabe, 25,19 ha območij za stanovanja iz trenutno še veljavnega plana
pa je bilo vrnjenih v primarno rabo.
Spremembe namenske rabe prostora v območja stanovanj, ki jih obravnavamo v okoljskem poročilu delimo
na zapolnjevanja in zaokroţ evanja stavbnih zemljišč ter na širitve stavbnih zemljišč. Vse ostale spremembe
namenske rabe iz primarne rabe v območja stanovanj, ki se izkazujejo v bilancah, so nastale zaradi
prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju oziroma prilagajanju mej stavbnih zemljišč na
zemljiški kataster oziroma parcelne meje.
Zapolnjevanja ter zaokroţ evanje stavbnih zemljišč je prisotno v naseljih Brdinje, Kotlje, Podgora, Ravne na
Koroškem in Tolsti Vrh.
²
To so nova stavbna zemljišča velikostnega razreda do 5000 m . Zaokroţ evanja ter zapolnjevanja skupno
predstavljajo 2,76 ha novih stavbnih zemljišč.
Tabela6:
Nova stavbna zemljišča območij stanovanj - zaokroţ evanja in zapolnjevanja
m²
EUP
ha namen
BR-02 SS
4203,06
BR-08 SS
3679,23
0,42 enodruţ inska stanovanjska gradnja
0,37 enodruţ inska
BR-10 SK
2291,33
0,23 površine podeţ elskega naselja
BR-13 SS
1058,48
KO-01 SS
2671,86
KO-12 SS
3380,64
PG-01 SS
2155,46
PG-02 SK
2250,31
RA-61 SS
4618,29
1138,82
TO-17 SK
27656,15
2,76
Večje širitve stavbnih zemljišč za potrebe stanovanj se pojavljajo v naseljih Brdinje, Kotlje, Koroški Selovec,
Podgora, Podkraj, Ravne na Koroškem, Strojna, Tolsti Vrh, Uršlja Gora in Zelen Breg ter predstavljajo
pribliţ no 40 ha stavbnih zemljišč.
Tabela7:
Večje širitve območij namenjenih stanovanjski gradnji
m²
EUP
PIA
BR-03 SK
.
BR-09 SS
OPPN
10089,58
1,01 območje enodruţ inske stanovanjske gradnje
BR-11 SS
OPPN
34763,20
3,48 območje enodruţ inske stanovanjske gradnje
KO-14 SS
OPPN
9715,00
0,97 organizirana enodruţ inska gradnja
KO-16 SS
OPPN
24235,25
2,42 organizirana enodruţ inska gradnja
KO-27 SS
OPPN
11216,96
1,12 stanovanjske površine
6908,52
ha namen
0,69 širitev za potrebe kmetije. Nova dejavnost-konjereja.
23/256
m²
EUP
PIA
KS-02 SS
OPPN
6837,37
ha namen
PG-07 SS
OPPN
11148,37
PO-02 SS
OPPN
7203,64
PO-04 SS
OPPN
6916,11
RA-12 SS
.
10728,37
RA-13 SS
OPPN
15362,89
RA-22 SS
OPPN
85526,76
8,55 organizirana enodruţ inska stanovanjska gradnja
ST-04 SP
OPPN
13387,71
1,34 počitniške hiše
ST-05 SP
OPPN
11001,25
TO-01 SS
TO-07 SS
.
.
TO-15 SS
OPPN
TO-21 SP
OPPN
12058,64
TO-22 SP
OPPN
42717,72
UR-01 SK
.
5956,45
0,60 Nadgradnja ponudbe. Stanovanje, rekreacija, turizem.
ZE-01 SS
OPPN
6840,45
0,68 Sanacija razpršene gradnje.
ZE-02 SS
OPPN
7305,33
ZE-03 SS
OPPN
11722,78
0,68 Enodruţ inska stanovanjska, sanacija razpršene gradnje.
9178,23
0,92 organizirana stanovanjska gradnja
8866,60
0,89 organizirana stanovanjska gradnja
28914,54
398601,7
39,85
Nekatere širitve stavbnih zemljišč skupaj z obstoječimi nezazidanimi stavbnimi zemljišči tvorijo večja
območja namenjena stanovanjski gradnji. Pojavljajo se v naseljih Brdinje, Dobrije, Kotlje, Koroški Selovec,
Ravne na Koroškem in Tolsti vrh.
Tabela8: Večja območja širitev stavbnih zemljišč ter obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč
namenjenih stanovanjski gradnji
EUP
PIA
sprememba
nepozidano
skupaj
ha
BR-04 SS
OPPN
2694,69
2361,92
5056,61
0,51
BR-05 SS
OPPN
1054,60
10699,49
11754,09
1,18
DO-02 SK (v OPN napaka- označeno kot IG)
OPPN
580,13
1177,65
1757,78
0,18
KO-19 SS
OPPN
1343,43
4843,00
6899,12
0,69
KS-01 SP
OPPN
27628,71
2567,66
30196,37
3,02
RA-32 SS
OPPN
7938,38
1151,09
9089,47
0,91
RA-43 SS
OPPN
23575,98
4004,37
27580,35
2,76
RA-60 SS
OPPN
26553,67
56009,82
82563,49
8,26
TO-02 SS
.
16924,38
2435,58
19359,96
1,94
TO-09 SS
.
0,83
TO-18 SS
OPPN
3000,03
5273,75
8273,78
10509,86
13594,01
24103,87
2,41
226634,9
22,66
Poleg omenjenih se večja območja obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč nahajajo še v naseljih Brdinje,
Dobrije, Kotlje, Ravne na Koroškem in Tolsti vrh.
Tabela9:
Večja območja obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji
EUP
PIA
m²
ha
BR-07 SS
OPPN
9859,96
0,99
KO-08 SS
OPPN
41422,32
4,14
KO-09 SS
.
1871,26
0,19
KO-13 SS
OPPN
20392,97
2,04
PO-02 SS
OPPN
12651,16
1,27
24/256
EUP
PIA
RA-05 SS
.
m²
ha
4139,73
0,41
RA-10 SS
RA-17 SS
OPPN
20217,54
2,02
OPPN
52452,81
5,25
RA-44 SS
OPPN
5670,62
0,57
RA-56 SS
.
15650,23
1,57
RA-62 SS
.
16773,15
1,68
TO-02 SS
.
16924,38
1,69
TO-03 SS
OPPN
23126,72
2,31
TO-04 SS
.
7859,78
0,79
TO-08 SS
OPPN
17408,66
1,74
TO-10 SS
.
7770,78
0,78
TO-13 SS
.
5519,88
0,55
280780,93
28,08
4.2
OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
Območja razpršene poselitve se pojavljajo izrazito na skrajnem severnem delu občine, kjer gre za območje
redke avtohtone razpršene poselitve s še prevladujočo primarno dejavnostjo. To je območje Strojne. Vendar
pa je razpršena poselitev tipična za skoraj celotno območje občine, kjer sicer ni tako izrazita, je pa še
prisotna. Kot takšna so opredeljena naselja Koroški Selovec, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh,
Sele-del, Straţ išče, Uršlja Gora in Zelen Breg. Pojavlja pa se tudi na območjih, kjer gre za značilno osrednje
strnjeno naselje, preostalo območje naselja pa je opredeljeno kot razpršena poselitev. Kot takšna so
opredeljena naselja Brdinje, Kotlje in Tolsti Vrh.
V osnutku OPN je bilo območij razpršene poselitve opredeljenih skupno 70,9 ha zemljišč od tega je bilo
29,61 ha sprememb namenske rabe zemljišč iz primarne rabe v območja razpršene poselitve.
Spremembe namenske rabe prostora v območja razpršene poselitve, ki jih obravnavamo v okoljskem
poročilu predstavljajo zapolnjevanja in zaokroţ evanja stavbnih zemljišč ter širitve. Vse ostale spremembe
namenske rabe iz primarne rabe v območja razpršene poselitve, ki se izkazujejo v bilancah, so nastale
zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju oziroma prilagajanju mej stavbnih zemljišč
na zemljiški kataster oziroma parcelne meje.
Obravnavane spremembe skupno predstavljajo 8,23 ha novih stavbnih zemljišč.
Tabela10: Nova stavbna zemljišča za potrebe območij razpršene poselitve - zaokroţ evanja in
zapolnjevanja
EUP
Naselje
m²
ha
A 099
BR
500,36
0,05
A 081
NA
1026,27
0,10
A (SS) 244
PG
4260,90
0,43
A 011
PG
1161,58
0,12
A 034
PG
1789,09
0,18
A (SP) 236
PR
3509,67
0,35
A 073
PR
1038,50
0,10
A 199
ST
3603,10
0,36
A 201
ST
2116,94
0,21
A 212
ST
983,14
0,10
A 216
ST
3765,37
0,38
A 217
ST
1318,47
0,13
A 226
ST
1455,33
0,15
A 133
SŢ
2547,09
0,25
25/256
EUP
Naselje
m²
ha
A (SS) 259
TO
2272,39
0,23
A 185
TO
4723,43
0,47
A 005
UT
1998,25
0,20
A 007
UT
749,70
0,07
A 190
ZE
1581,58
0,16
40401,16
4,04
Tabela11: Nova stavbna zemljišča za potrebe območij razpršene poselitve - širitve
EUP
naselje
m²
ha
A 088
BR
2709,60
0,27
A 095
BR
4067,71
0,41
A 107
BR
1469,13
0,15
A 053
KO
1734,42
0,17
A 119
KS
2262,65
0,23
A 014
PO
4351,99
0,44
A 076
PR
3982,92
0,40
A 084
PR
5217,91
0,52
A 225
ST
852,86
0,09
A (SS) 252
SŢ
1820,08
0,18
A 170
TO
6339,99
0,63
A 170
TO
1027,68
0,10
A 174
TO
2022,43
0,20
A 261
TO
1802,37
0,18
A 175
ZE
2236,95
0,22
41898,69
4,19
V večini primerov gre za širitve za potrebe razvoja kmečkih gospodarstev, redkeje pa se širitve pojavljajo
zaradi sanacije razpršene gradnje ali za stanovanjsko gradnjo.
Tabela12:
Nezazidana stavbna zemljišča na območjih razpršene poselitve
Naselje
EUP
m²
ha
BR
A 096
642,48
0,06
BR
A 102
1353,37
0,14
BR
A 102
925,79
0,09
BR
A 065
899,50
0,09
KS
A (SK) 235
3040,43
0,30
KS
A 138
851,05
0,09
KS
A 146
500,47
0,05
KS
A 129
887,41
0,09
PG
A 038
1004,07
0,10
PG
A (SS) 247
1064,04
0,11
PG
A 004
815,04
0,08
PG
A 047
642,02
0,06
PG
A 027
3425,37
0,34
PG
A 034
634,60
0,06
PG
A 034
943,16
0,09
PG
A 009
6950,05
0,70
PG
A (SS) 246
809,27
0,08
PO
A 052
651,40
0,07
PR
A (SP) 238
724,66
0,07
26/256
Naselje
EUP
m²
ha
PR
A 068
701,37
0,07
PR
A 044
1281,15
0,13
ST
A 227
554,72
0,06
ST
A 219
1315,70
0,13
ST
A 204
804,90
0,08
ST
A 222
1271,43
0,13
SŢ
A 151
904,01
0,09
TO
A 150
3652,44
0,37
TO
A 153
1642,89
0,16
TO
A 193
1105,38
0,11
TO
A (SS) 256
762,60
0,08
TO
A 165
659,71
0,07
TO
A 170
1583,31
0,16
TO
A 166
1866,22
0,19
TO
A 142
826,78
0,08
TO
A 188
261,30
0,03
ZE
A 197
991,50
0,10
ZE
A 159
1365,04
0,14
48314,63
4,85
Območje A (SS) 252 je samostojna poselitvena enota, zato ji je določena raba razpršene poselitve. V bistvu
pa ne gre za razpršeno poselitev v pravem pomenu, saj se območje nahaja v sklopu obstoječega
poselitvenega območja (organizirana enodruţ inska gradnja), ki je na območju občine Prevalje.
Med območji razpršene poselitve prevladujejo samotne kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. V skladu z
Odlokom o OPN je v območjih razpršene poselitve prevladujoča dejavnost bivanje, dovoljene pa so tudi
druge dejavnosti, ki sluţ ijo tem območjem. Dovoljeno je tudi izvajanje predelovalnih dejavnosti, ki izhajajo iz
kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva.
Ohranjanje razpršene poselitve, ki je v večjem delu občine avtohtona in ima dolgoletno tradicijo, je
zagotovljeno v 40. členu v Odloku o OPN (usmeritve glede ohranjanja poselitve). Na teh območjih bodo
zagotovljene zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v
obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve.
4.3
Centralne dejavnosti se v skladu z OPN umešča v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omreţ ja
naselij. Prednostno se ureja center naselij Ravne na Koroškem, kamor se locirajo glavne mestotvorne in
mestosluţ ne dejavnosti. Površine za razvoj glavnih centralnih dejavnosti se poleg Raven določijo še v
naselju Kotlje.
Tabela13: Funkcije naselij/ središč
naselje
funkcije
Ravne na Koroškem
upravne, druţ bene, trgovske, gostinske, zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske,
stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraţ evalne, vzgojno-varstvene.
turistične, kulturne, druţ bene, gostinske, zdravstvene, športno-rekreacijske,
Kotlje
stanovanjske, šolske in izobraţ evalne, vzgojno-varstvene.
Poleg tega so v osnutku OPN območja centralnih dejavnosti opredeljena še v naseljih
27/256
V osnutku OPN je bilo opredeljenih 68,37 ha območij centralnih dejavnosti, in sicer 31,68 ha na osrednjih
območjih centralnih dejavnosti (CD) in 36,69 ha na drugih območjih centralnih dejavnosti (CU).
V večini primerov gre za obstoječa stavbna zemljišča. Nova stavbna zemljišča za območja centralnih
dejavnosti predstavljajo 7,62 ha (6,40 za osrednja območja in 1,22 ha za druga območja centralnih
dejavnosti.
Dejanske spremembe namenske rabe v območja centralnih dejavnosti, ki jih obravnavamo v okoljskem
poročilu, obsegajo (7,53 ha) in so predstavljena v spodnji tabeli. Vse ostale spremembe (0,09 ha) namenske
rabe iz primarne rabe v območja centralnih dejavnosti, so nastala zaradi prilagajanja namenske rabe
dejanskemu stanju oziroma zemljiškemu katastru.
V občini je razvoju centralnih dejavnosti namenjenih še pribliţ no 10 ha nezazidanih stavbnih zemljišč.
Pribliţ no 3 ha nezazidanih stavbnih zemljišč se pojavlja v sklopu s širitvami (predstavljene so v spodnji
tabeli). Ostali 7 ha pa se jih pojavlja ob obstoječih območjih centralnih dejavnosti, največje med njimi v
centru Kotelj (KO-06 CU ter KO-07 CU), v Ravnah pa v okolici Osnovne šole Preţ ihovega Voranca ter
športnega parka (RA-07 CD, RA-23 CD) ter na severovzhodnem robu naselja (RA-30 CU).
Tabela14:
Večje širitve, ki jih obravnavamo:
NASELJE
EUP
NAČIN UREJANJA ŠIRITEV
Podgora
PG-03 CD
17215,2
Kotlje
KO-21 CD OPPN
17056,7
Ravne na Koroškem RA-19 CD
16070,8
Kotlje
KO-24 CD OPPN
13637,7
Strojna
ST-01 CU
6052,1
Ravne na Koroškem RA-38 CU
4320,1
Tolsti Vrh
4.4
TO-11 CU
905,1
NEZAZIDANO
OPIS
Območje Ivarčkega jezera. Namenjeno
3146,8 razvoju turistične infrastrukture. Spodnja
postaja ţ ičnice, gostinski objekti, parkirišče.
Dom starejših občanov
Širitev območja Gimnazije Ravne, razvoj
12045,5 visokega strokovnega izobraţ evanja
Variantna lokacija za dom starejših občanov
Območje
»jedra
vasi«.
Zagotavljanje
razvoj dodatnih
3067,8 prostorskih moţ nosti za
centralnih dejavnosti v skladu s potrebami
10600,7
Zagotavljanje prostorskih moţ nosti za razvoj
centralnih dejavnosti v skladu s potrebami
2298,2 Širitev za potrebe gostinstva
V občini je eno obstoječe industrijsko območje, ki pa v veljavnem planu nima določene namenske rabe za
proizvodne dejavnosti. Zato proizvodne dejavnosti tudi nimajo rezervnih površin za širitev. Tako so vsa
območja namenjena industriji v osnutku OPN določena na novo. Nezazidana stavbna zemljišča proizvodnih
dejavnosti, obravnavana v tem poglavju, so tista stavbna zemljišča, katerim se je namenska raba spremenila
iz stanovanjskih površin v površine namenjene proizvodnim dejavnostim.
V osnutku OPN je za območja proizvodnih dejavnosti namenjenih 124,17 ha zemljišč. Od tega je 42,07
površin namenjenih gospodarskim conam, 82,1 ha pa je namenjenih industriji. Objekti namenjeni kmetijski
proizvodnji niso načrtovani.
Nova stavbna zemljišča za potrebe proizvodnih dejavnosti predstavljajo 37,45 ha. Od tega je 2,02 ha površin
prikazanih v bilancah posledica prilagajanja dejanskemu stanju ali je ţ e pozidanih in jih v nadaljevanju ne
obravnavamo.
Tabela15: Nova stavbna zemljišča za potrebe proizvodnih dejavnosti
EUP
DO-02 IG
TO-14 IG
RA-01 IP
površina m²
232042,20
44911,59
76401,11
28/256
Obstoječa nezazidana stavbna zemljišča, ki so z OPN namenjena proizvodnim dejavnostim obsegajo 18,47
ha.
Tabela16: Nezazidana stavbna zemljišča za potrebe proizvodnih dejavnosti
EUP
RA-03 IP
RA-04 IG
4.5
površina m²
64929,15
119776,10
POSEBNA OBMOČJA
Posebna območja so območja, ki so namenjena dejavnostim kot so turizem, športna in nakupovalna
središča ter podobnim dejavnostim. V občini se pojavljajo v naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje, Podgora, v
Brdinjah in na območju Uršlje Gore.
V osnutku OPN je bilo opredeljenih 23,21 ha posebnih območij, od tega 4,67 ha kot površine športnih
centrov (BC) in 18,54 ha površin za turizem (BT).
V večini primerov gre za obstoječa stavbna zemljišča. Nova stavbna zemljišča za posebna območja
predstavljajo 13,29 ha in so vsa namenjena površinam za turizem (BT).
Dejanske spremembe namenske rabe v posebna območja, ki jih obravnavamo v okoljskem poročilu,
obsegajo 13,28 ha in so predstavljena v spodnji tabeli. Poleg sprememb vrednotimo tudi območja, ki so bila
opredeljena kot posebna območja ţ e v veljavnem planu, a še niso pozidana.
Tabela17: Večje širitev in nezazidanih stavbnih površin, ki jih obravnavamo
NASELJE
EUP
NAČIN UREJANJA
Kotlje
KO-22 BT
OPPN
72686,52
5802,15 Razvoj športno turistične
infrastrukture, nastanitveni objekti
Podgora
PG-04 BT
OPPN
53296,85
Uršlja Gora
UR-02 BT
3538,28
Brdinje
BR-12 BT
3298,54
Ravne na Koroškem
RA-21 BC
4.6
ŠIRITEV (m2)
NEZAZIDANO (m2)
OPIS
Zgornja postaja ţ ičnice
Obstoječa športna igrišča
Območja zelenih površin v OPN se delijo na:

površine za šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem (oznaka ZS),

parke kot urejena območja odprtega prostora v naseljih (oznaka ZP),

druge urejene zelene površine kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (oznaka ZD) ter

pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (oznaka ZK).
Območja zelenih površin v občini skupaj predstavljajo 39,4 ha. Med njimi je največ drugih urejenih zelenih
površin 16,6 ha, pokopališč je nekaj manj kot 3 ha, površin za šport in rekreacijo je 6,5 ha, parkov pa 13,6
ha.
29/256
Pribliţ no polovica zelenih območij je v trenutno veljavnem aktu opredeljenih kot stavbna zemljišča. Drugo
polovico predstavljajo nova stavbna zemljišča, od katerih največji deleţ tvorijo parki (RA-31 ZP, območje
tematskega parka) ter površine za oddih, rekreacijo in šport.
Vse spremembe v območja zelenih površin obsegajo 18,64 ha. Gre za dejanske spremembe namenske rabe
v območja zelenih površin, ki jih obravnavamo v okoljskem poročilu in so predstavljena v spodnji tabeli.
Območja širitev, ki jih obravnavamo, so naslednja:
Tabela18: Spremembe območij zelenih površin po enotah
NASELJE
Brdinje
Kotlje
Kotlje
Kotlje
Kotlje
Podgora
Ravna na Koroškem
Ravna na Koroškem
4.7
EUP
BR-01 ZS
KO-02 ZK
KO-17 ZS
KO-18 ZD
KO-25 ZK
PG-05 ZS
RA-31 ZP
RA-39 ZD
NAČIN UREJANJA
OPPN
OPPN
OPPN
POVRŠINA (m2)
13272,02
3615,28
38318,87
2766,70
16149,51
10533,62
86245,30
15469,11
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
Prometne površine v občini obsegajo površine cest (PC) ter ostale prometne površine (PO).
V osnutku OPN je bilo določenih 7,2 ha površin, namenjenih za prometno infrastrukturo, od tega 5,3 ha za
površine cest in 1,9 ha za ostale prometne površine.
Med območji širitev prometnih površin posebej obravnavamo enoto RA-10 PC, ki skupaj z nezazidanim
delom predstavlja območje vzhodne obvoznice.
Med nezazidana območja prometne infrastrukture se uvršča enota RA-36 PO. Enota RA-51 PO predstavlja
manjši del in je ne obravnavamo.
Na strateškem nivoju je z OPN predvidena tudi hitra cesta (tretja razvojna os), za katero se na območju
občine varuje trasa od poslovne cone Ravne na zahodu do meje z Dravogradom na vzhodu občine. Trasa
hitre ceste bo načrtovana z drţ avnim prostorskim načrtom, zato je v nadaljevanju ne obravnavamo.
Poleg obstoječe kolesarske povezave med Ravnami in Prevaljami občina načrtuje tudi povezovalne
kolesarske poti med Ravnami in Dobrijami ter na relaciji Ravne – Kotlje – Sele. Ob urejanju novih
stanovanjskih območij se s strateškim delom glede na potrebe predvideva tudi vzpostavitev novih avtobusnih
linij.
4.8
Razvoj okoljske infrastrukture je v obravnavanem OPN vezan na razvoj objektov in vodov za oskrbo z vodo,
za čiščenje in odvajanje odpadnih vod ter na ravnanje z odpadki in na njihovo odlaganje.
V osnutku je bilo za območja okoljske infrastrukture namenjenih 3,07 ha površin. Gre za območja
predvidenih čistilnih naprav. Območje čistilne naprave na območju TO-16 O se umešča v prostor zaradi
novega poslovnega središča na območju naselja (DO-02 IG). Območje DO-01 O je nezazidano stavbno
zemljišče, ki je prav tako namenjeno izgradnji čistilne naprave.
30/256
Tabela19: Nova stavbna zemljišča za potrebe razvoja okoljske infrastrukture
EUP
TO-16 O
ha
1,87
širitev
predvidena čistilna naprava
Tabela20: Nezazidana stavbna zemljišča za potrebe okoljske infrastrukture
EUP
DO-01 O
ha
1,2
namen širitve
predvidena čistilna naprava
V prostorskih izvedbenih pogojih je v 68. členu (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni
posegi v prostor) določeno tudi, da je gradnja gospodarske javne infrastrukture drţ avnega in lokalnega
pomena dovoljena na celotnem območju občine (na vseh namenskih rabah), če s podrobnejšimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji oziroma z drugim predpisom ni določeno drugače.
4.9
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Tla in kmetijska zemljišča so v okoljskem poročilu obravnavana kot eden izmed segmentov okolja, na
katerega posamezne dejavnosti lahko vplivajo. V tem poglavju pa obravnavamo kmetijstvo kot eno izmed
dejavnosti, ki lahko ima vplive na okolje.
S strateškim delom OPN so kot preteţ no kulturna krajina, s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi
vzorci opredeljeno območje naselja Strojna.
V občini so prisotne različne kmetijske panoge: ţ ivinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo.
Razvija se tudi čebelarstvo.
Na hribovitih območjih je potrebno ohranjati kmetijska zemljišča kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih
gospodarstev in ekstenzivne planinske pašnike. Čistiti je potrebno zaraščajoče planine.
Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in
druge oblike sonaravnega kmetovanja ter razvoj podeţ elskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih
znanjih.
Ohranjati in širiti je potrebno travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in
avtohtonih sort sadja.
Potrebno je omogočiti nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo
pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mreţ o podjetništva ter zagotoviti ustrezne prostorske
moţ nosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe s podrobnejšimi prostorskimi pogoji za umeščanje
turizma na kmetijah.
4.10
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
Gozd je v okoljskem poročilu obravnavan kot eden izmed segmentov okolja, na katerega posamezne
dejavnosti lahko vplivajo. V tem poglavju pa obravnavamo gozdarstvo kot eno izmed dejavnosti, ki lahko ima
vplive na okolje.
Zaradi velikega deleţ a gozdnatosti je gozd v občini bistvena prvina in sooblikovalec okolja, njegov varovalni
in socialni pomen za ljudi postaja vse pomembnejši. Gospodarjenje z gozdovi je pomembna dopolnilna
dejavnost nekaterih kmečkih gospodarstev.
31/256
S strateškim delom OPN je določeno, da se v gozdovih hribovitega dela občine spodbuja sonaravno lesno
proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo krajinski, ekološki in rekreacijski pomen pa bo gospodarjenje prilagojeno
njihovim funkcijam, z izločitvijo ekocelic za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti.
Gozdovi ob robovih naselij, ki imajo ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bodo ohranjali in bodo
vključeni v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
32/256
5.
5.1
ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE
OPIS STANJA
Podnebne značilnosti
Za občino Ravne na Koroškem je značilno zmerno celinsko podnebje. Povprečna letna količina padavin je
1500 mm, temperatura zraka pa 9°C. Zime so precej hladne. Najhladnejši mesec je januar, s povprečno
temperaturo -2,9°C. Najtoplejši mesec je julij in ima povprečno temperaturo 18,3°C. Padavinski višek je
poleti, junija in julija.
Podnebne spremembe
Na podnebne spremembe vplivajo predvsem emisije toplogrednih plinov ter snovi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča. Prevladujoči toplogredni plini so CO2, CH4 in N2O. Na emisije toplogrednih plinov se lahko
vpliva tudi z ustreznim prostorskim načrtovanjem, medtem, ko je ravnanje s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča vezano predvsem na uporabo halonov ter klorofluoroogljikovodikov oziroma naprav in
opreme, ki jih vsebujejo.
Emisije toplogrednih plinov je mogoče zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin
ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti. Emisije so povezane predvsem z obsegom in
načinom proizvodnje in porabe energije. Poleg emisij zaradi kurjenja goriv se toplogredni plini sproščajo tudi
iz nekaterih industrijskih procesov, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar povečuje
kompleksnost problematike. Dodatna značilnost je torej velika razpršenost virov neposrednih in posrednih
emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od mnoţ ice odločitev individualnih porabnikov (NPVO).
V Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so vključeni ukrepi, katerih instrumenti za
njihovo izvedbo so na celotnem območju EU harmonizirani ter imajo znatne in merljive učinke zmanjšanja
emisij TGP. V nadaljevanju so povzeti inštrumenti za doseganje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki
jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem:
-
spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije,
-
spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,
-
spodbujanje povečanja rabe obnovljivih virov,
-
spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih,
-
energetske lastnosti stavb,
-
strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter prometne
ureditve,
-
zmanjšanje onesnaţ enosti zunanjega zraka zaradi prometa,
-
ravnanje z odpadki.
Kakovost in obremenjenost zraka
Onesnaţ enost zraka pomeni prisotnost snovi v zunanjem zraku, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in ţ ivali,
povzročajo škodo na materialih in moteče delujejo na ljudi. Najbolj tipična onesnaţ ila zraka so ţ veplov
dioksid (SO2), dušikov oksid (NOx), hlapne organske snovi (HOS), ozon (O3) ter delci (PM10).
Območje občine Ravne na Koroškem skladno z Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
(Ur. l. RS, št. 52/02) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaţ enosti zaradi ţ veplovega dioksida,
dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št.
72/03) sodi v območje z SI2 (Koroška, Savinjska, Zasavska in Spodnjeposavska statistična regija). V skladu
33/256
s kriteriji Uredbe o ţ veplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št.
52/02, 10/03, 121/06) in Uredbe o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02)
je za območje SI2 določena II. stopnja onesnaţ enosti. To pomeni, da je raven onesnaţ enosti enega ali več
onesnaţ eval višja od predpisane mejne vrednosti in niţ ja od vsote mejne vrednosti sprejemljivega
poseganja.
Za območje SI2 je značilno, da je:

ţ veplov dioksid (SO2) med zgornjim pragom ocenjevanja in mejno vrednostjo,

svinec (Pb), ogljikov monoksid (CO) in benzen (C6H6) so pod spodnjim pragom ocenjevanja,

dušikov dioksid (NO2) in delci (PM10) med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem ter da

ozon presega mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno
vrednost.
Tabela21: Raven koncentracije onesnaţ eval na območju SI 2
oznaka območja
SI2
SO2
NO2
PM10
Pb
CO
Benzen
Ozon
3
2
2
5
5
5
1
Opomba:
- oznaka 1 za preseţ eno mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, če gre za ozon,
- oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in
dopustnim odstopanjem,
- oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo,
- oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja in
- oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja.
Vir: Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaţ enosti zaradi ţ veplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena,
ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03).
Dejavnosti, ki vplivajo na podnebne spremembe ter kakovost in obremenjevanje zraka
Poselitev
Priključenost na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omreţ je
Poselitev na podnebne spremembe ter kakovost in obremenjevanje zraka vpliva predvsem s kurišči. V občini
Ravne na Koroškem je edini daljinski sistem ogrevanja (toplovodno omreţ je) zagotovljen v naselju Ravne na
Koroškem. Toplota se proizvaja v kotlarni na območju ţ elezarne, ki oskrbuje s toploto dve ločeni omreţ ji
daljinskega ogrevanja: ţ elezarne in mesta Ravne na Koroškem.
Distribucijsko plinovodno omreţ je je zagotovljeno v vseh večjih strnjenih naseljih (Brdinje, Kotlje, Preški vrh,
Navrški vrh, Dobja vas).
Ocenjujemo, da je na toplovodno oziroma plinovodno omreţ je trenutno priključenih med 70 in 80% vseh
prebivalcev občine.
V vseh ostalih naseljih se ogrevanje stavb izvaja z individualnimi kurišči. Uvajanje novih sistemov
daljinskega ogrevanja v teh naseljih ni smiselno, zanimivi so lahko le manjši mikrosistemi daljinskega
ogrevanja na biomaso, ki ogrevajo nekaj sosednjih hiš. Pogoj za to je, da je v bliţ ini na razpolago dovolj
poceni lesne biomase. Ocena celotnega potenciala občine za izkoriščanje biomase znaša 8.695 MWh na
leto, s čimer bi lahko pokrili slabo polovico potreb po kurilnem olju.
34/256
Tabela22:
Poraba posameznih energentov po sektorjih v letu 2002
Zemeljski plin
ELKO
biomasa
Električna
energija
skupaj
Gospodinjstva
40.359
13.040
14.554
18.044
85.997
Nestanovanjski objekti
12.515
0
0
8.312
20.827
Industrija
365.678
8.629
0
131.900
506.207
energent / sektor
Skupaj
418.552
21.669
14.554
158.256
613.031
Vir: Energetska zasnova občine Ravne na Koroškem – študija, Inštitut Joţ ef Štefan – Center za energetsko učinkovitost, IBE, november
2003
Obnovljivi viri energije
Izmed obnovljivih virov energije, ki so na voljo v občini Ravne na Koroškem se izkorišča v glavnem le lesna
biomasa za ogrevanje, v zelo majhnem obsegu pa tudi sončna energija za gretje sanitarne vode. Potencial
sončne energije ni izkoriščen v zadostni meri.
Za proizvodnjo električne energije se uporablja tudi vodna energija. Trenutno so v obratovanju tri male
hidroelektrarne – v Strojanski Reki (25 kW), v Podkraju (20 kW) ter v Podgori (40 kW). Porečje Meţ e je
primerno za instalacijo 2-3 MHE z močjo cca. 100kW in 4 z močjo cca. 200 kW.
Energijski potencial javnih stavb
Analiza javnih objektov kaţ e, da ima 68% javnih objektov povprečen, 12% pa velik varčevalni potencial. Ta
potencial se kaţ e predvsem zaradi slabe izolacije, slabe ogrevalne regulacije in slabega stanja zastekljenih
površin.
Promet
Cestni promet
Obremenjenost cest
Cestni promet je eden izmed glavnih vzrokov emisij v zrak. Emisije iz prometa vplivajo predvsem na
človekovo zdravje. Benzen in njemu podobne spojine so namreč rakotvorni, prašne usedline povzročajo
poškodbe in bolezni dihal, iz dušikovih spojin (NO x) pa pod vplivom sončnih ţ arkov nastaja prizemski ozon
(O3), ki oteţ uje dihanje. Za dušikove okside je poleg tega znano, da prispevajo k učinku tople grede.
Najbolj obremenjene ceste v občini so G2 Prevalje – Ravne in Ravne – Dravograd ter R1 Ravne – Kotlje in
Kotlje – Slovenj Gradec.
Kat. ceste
Prometni odsek
Vsa vozila
(PLDP)
Motorji
Osebna
vozila
Avtobusi
Lah. tov.
<3,5t
Sr. tov. 3,5 –
7t
Teţ . tov.
Nad 7t
Tov s prik.
Vlačilci
Tabela23: Prometne obremenitve drţ avnih cest v občini Ravne na Koroškem v letu 2008
G2
G2
R1
R1
Prevalje - Ravne
Ravne - Dravograd
Ravne - Kotlje
Kotlje – Slovenj Gradec
11.900
7.400
6.522
5.037
30
56
68
33
10.910
6.378
6.016
4.675
80
69
30
14
390
472
300
224
230
104
56
42
100
154
47
25
45
48
2
3
115
119
3
1
Dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja
Najbolj obremenjene ceste v posameznih odsekih potekajo tudi skozi naselja, v skupni dolţ ini 3700 m. V
največjem obsegu potekajo skozi Ravne (2000 m) ter Dobjo vas (1200 m), v manjšem obsegu pa tudi skozi
Brdinje (500 m).
35/256
V Ravnah mejijo večinoma na območja centralnih dejavnosti, na Javorniku tudi na stanovanja, v Dobji vasi
na območja centralnih dejavnosti, stanovanja in industrijsko cono, v Brdinjah pa drţ avna cesta pelje skozi
stanovanjsko območje.
Kolesarski promet - Dolţ ina kolesarskih stez
V občini je vzpostavljena kolesarska povezava med Ravnami in Prevaljami v skupni dolţ ini 1500 m.
Javni potniški promet
Javni potniški promet na območju občine zagotavlja prevoznik Koratur, ki vsakodnevno, z izjemo določenih
prog preko vikendov, vozi na relaciji Kotlje, Slovenj Gradec, Dravograd in naprej po Sloveniji. Poleg javnega
prevoznika javni promet, predvsem šoloobveznih otrok, opravljajo kooperanti oziroma prevozniki, ki imajo z
Občino sklenjeno pogodbo. Ta vrsta javnega prevoza se izvaja v kombijih, ki vozijo po okoliških kmetijah.
Industrija
Zavezanci po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se
uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05 in 37/07- v nadaljevanju uredba HOS) in/ali Uredbi o mejnih
vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska
topila
V občini Ravne na Koroškem sta dva upravljavca naprav, ki sta zavezanca po Uredbi o mejnih vrednostih
emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št.
112/05 in 37/07- v nadaljevanju uredba HOS) in/ali Uredbi o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih
organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. To sta Metal Ravne d.o.o. in
Styria vzmeti d.o.o.. Obe izpolnjujeta zahteve iz potrjenega načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih
spojin. Obrati, ki na onesnaţ evanje zraka vplivajo z drugimi vrstami onesnaţ il so navedeni v spodnji tabeli.
Podatki so za leto 2007 (www.okolje.si ,zrak).
Zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaţ evanja pripraviti
V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaţ evanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01 in 17/03),
morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaţ evanja
pripraviti letno poročilo. Zavezanci v občini Ravne na Koroškem so našteti v spodnji tabeli.
Tabela24: Obrati, ki vplivajo na onesnaţ evanje zraka v občini Ravne na Koroškem
Naziv zavezanca
AKERS VALJI RAVNE
CRONING LIVARNA d.o.o.
Onesnaţ ilo
dušikovi oksidi (NO in NO2), izraţ eni kot NO2
ogljikov monoksid (CO)
skupni prah
ţ veplovi oksidi (SO2 in SO3), izraţ eni kot SO2
fenol
formaldehid (CH2O)
kobalt in njegove spojine, izraţ ene kot Co
krom in njegove spojine, izraţ ene kot Cr
mangan in njegove spojine, izraţ ene kot Mn
nikelj in njegove spojine, izraţ ene kot Ni
organske spojine, izraţ ene kot skupni organski ogljik (TOC)
silicijev dioksid, v obliki kristalinskega prahu, SiO2
skupni prah
svinec in njegove spojine, izraţ ene kot Pb
vanadij in njegove spojine, izraţ ene kot V
letna količina v kg
16,8
2000
7,5
67,5
1252,6
198,8
78,2
0,02
4,99
6,27
2,4
11282,1
2577
482,58
2328,2
0,24
0,02
36/256
Naziv zavezanca
METAL RAVNE, d.o.o.
NOŢI RAVNE d.o.o.
PETROL ENERGETIKA
D.O.O.
SISTEMSKA TEHNIKA
STYRIA VZMETI d.o.o.
TREIBACHER AUERMET
ZIP CENTER d.o.o.
Onesnaţ ilo
arzen in njegove spojine (As)
baker in njegove spojine, izraţ ene kot Cu
benzo(a)piren
cink in njegove spojine (Zn)
fluor in njegove spojine, izraţ ene kot HF
kadmij in njegove spojine, izraţ ene kot Cd
policiklični aromatski ogljikovodiki
poliklorirani dibenzodioksini (PCDD) in poliklorirani dibenzofurani (PCDF)
skupni prah
svinec in njegove spojine, izraţ ene kot Pb
VSOTA prašnate anorg. snovi I.
VSOTA prašnate anorg. snovi II.
VSOTA prašnate anorg. snovi III.
VSOTA rakotvorne snovi I. nev. sk.
ţ ivo srebro in njegove spojine, izraţ ene kot Hg
skupni prah
skupni prah
anorganske spojine klora, če niso navedene v I. nevarnostni skupini, izraţ ene
kot
HClorganske spojine, razen metana
hlapne
skupni prah
silicijev dioksid, v obliki kristalinskega prahu, SiO2
skupni prah
kobalt in njegove spojine, izraţ ene kot Co
skupni prah
vanadij in njegove spojine, izraţ ene kot V
butilacetat (C6H12O2)
etilacetat (C4H8O2)
etilbenzen (C8H10)
ksilen (C8H10)
metilmetakrilat (C5H8O2)
skupni prah
toluen (C7H9)
Vir: http://www.okolje.si/zrak/emisije%20snovi%20v%20zrak/emisije%20iz%20naprav/
letna količina v kg
117,08
0
32
14
2
53680,9
251,5
0
82,255
9,784
116363,95
3348,4
14
0,000011
13521,24
5
0
6
29
0
0,01
2637,6
6,36
40,8
9,94
77838
44516,4
344,2
0,16
3,1
36,6
1745,6
0,12
0,06
14336,17
5351,12
0,12
977,3
0,01
0,01
0,62
0,01
10,2
0,02
70,05
1,65
0,9
2,1
1,2
124,7
13,95
37/256
Emisije ţ veplovi oksidov (SO2 in SO3), izraţ enih kot SO2 v zrak iz industrijskih obratov v občini Ravne na
Koroškem izraţ ene v kilogramih na leto
12000
10000
8000
6000
SO₂
4000
2000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Emisije dušikovih oksidov (NO in NO2), izraţ enih kot NO2 in ogljikovega monoksida v zrak iz industrijskih
obratov v občini Ravne na Koroškem izraţ ene v kilogramih na leto
700000
600000
500000
400000
CO
300000
NO₂
200000
100000
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
IPPC zavezanci
V skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaţ evanje okolja večjega obsega
(Ur. l. RS, št. 97/2004, 71/2007, 122/2007), morajo upravljavci dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo
onesnaţ evanje okolja večjega obsega pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo okolja. V občini Ravne na Koroškem so to podjetja, ki so našteta v spodnji tabeli.
38/256
Tabela25: Podjetja v občini, ki so IPPC zavezanci - emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov za leto
2008
Upravljavec
Naslov upravljavca
Petrol Energetika d.o.o.
Koroška cesta 14
SŢ-METAL RAVNE
D.O.O.
CRONING LIVARNA
d.o.o.
Koroška cesta 14, 2390 Ravne na
Koroškem
Koroška cesta 55, 2366 Muta
Naziv IPPC
naprave
Kurilne naprave
Proizvodnja jekla
Livarna ţ eleza
Naslov IPPC naprave
Koroškem
Koroškem
Koroškem
Konfliktna območja
Kot konfliktna območja so spoznana območja stikov območij stanovanj in območij proizvodnih dejavnosti.
Trenutno je v občini eno tako območje – stik območja enodruţ inske stanovanjske gradnje v Dobji vasi in
območjem bivše Ţelezarne Ravne (RA-18 SSe/Ra-08 IP).
5.2
SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
Za področje zraka posebne smernice niso bile podane.
5.3
OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE
5.3.1 Okoljski cilji plana in kazalci
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
1. Ohranjanje oz. izboljšanje kakovosti zraka zmanjšanje emisij v zrak
Operativni program za ohranjanje in izboljšanje
kakovosti zunanjega zraka
Doseganje mejnih oz. ciljnih vrednosti po
območjih za:
NOx do 2010
SO2 in PM10 do 2005
NO2 in Pb do 2010
CO do 2005
benzen in ozon do 2010
2. Zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe:
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Operativni program zmanjševanja emisij TGP
povečati deleţ obnovljivih virov energije v celotni
energetski oskrbi drţ ave do leta 2010 (na 12%)
zmanjšanje energetske intenzivnosti (za 30 % do
leta 2015 v primerjavi z letom 2000)
2 % deleţ biogoriv v prometu do leta 2005 in 5,75
% do leta 2010
16 % deleţ SPTE do leta 2012 v proizvodnji
električne energije
30 % niţ ja poraba energije v novih stavbah in
moţ nost zniţ anja porabe energije v javnem
sektorju za 15 %
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito
mreţ o gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do druţ bene javne infrastrukture.
Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo.
Zagotavljanje povezanosti urbanih naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim
potniškim prometom.
raba energije v industriji in gradbeništvu
raba energije v široki rabi (gospodinjstva, storitveni, javni sektor ter ostala široka raba, kmetijstvo)
promet
odpadki
uporaba obnovljivih virov energije – male hidroelektrarne, sončna energija, energija vetra, geotermalna
energija
energetsko varčna gradnja
energetska sanacija javnih stavb
zmanjševanje potreb po prometu (spodbujanje JPP, kolesarjenja, peš prometa; racionalna razmestitev
oskrbnih in storitvenih dejavnosti – vzpostavljanje omreţ ja naselij)
soproizvodnja električne energije in toplote
vzpostavljanje sistemov daljinskega ogrevanja (zmanjševanje števila individualnih kurišč)
spodbujanje pašništva
spodbujanje ekološkega kmetovanja
39/256
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
-
spodbujanje ohranjanja ekstenzivnega travinja
deleţ prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omreţ je
uporaba obnovljivih virov energije
energetska sanacija javnih stavb
dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja
obremenjenost cest
dolţ ina kolesarskih stez
število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti/območja stanovanj)
5.3.2 Metoda vrednotenja
Pri vrednotenju vplivov OPN na zrak in podnebne spremembe se preverja ali OPN predvideva posege, ki bi
lahko bili potencialni viri toplogrednih plinov ter emisij v zrak, ter ali vključuje okoljske cilje in ukrepe, ki
prispevajo k zmanjševanju onesnaţ enosti zraka in zmanjševanju podnebnih sprememb in ki jih je mogoče
dosegati s prostorskim načrtovanjem.
V občini Ravne na Koroškem na zrak vpliva ogrevanje objektov, promet ter proizvodni procesi.
Glede na to, da OPN ni dokument, ki bi načrtovane posege in prostorske ureditve opredeljeval do take mere,
da bi bilo na njegovi podlagi mogoče opredeljevati količino onesnaţ il in toplogrednih plinov v zraku kot
posledico izvedbe plana, smo za doseganje okoljskih ciljev izbrali posredne kazalce, s katerimi je moţ no
sklepati na povečanje oziroma zmanjšanje omenjenih snovi v zraku zaradi izvedbe OPN.
Tudi teh kazalcev v večini primerov ni mogoče izraziti s točnimi številkami, večinoma gre za ugotovitve ali se
bo vrednost kazalca povečala/zmanjšala oziroma ali so z OPN podani pogoji, da se kazalec lahko vrednost
kazalca lahko poveča/zmanjša.
V primeru vrednotenja vplivov OPN na zrak vrednotimo neposredne, trajne in daljinske vplive enotno, ker jih
je zaradi narave problema med seboj teţ ko ločiti. V primeru vplivov prometa na zrak ocenjujemo tudi
kumulativni vpliv OPN, DPN za hitro cesto ter razvoja prometnega terminala regionalnega pomena v
Dravogradu, ki je predviden s SPRS.
Sklepna ocena vplivov OPN na zrak je podana glede na stopnjo doseganja okoljskih ciljev plana za področje
zraka. Za utemeljevanje ocene se uporabljajo naslednji kazalci:
Deleţ prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omreţ je – Za kazalec
lahko glede na stopnjo natančnosti OPN ugotovimo le ali se bo ta deleţ povečal, zmanjšal ali pa bo ostal v
enakem obsegu. Povečanje deleţ a pomeni, da se bo zmanjšal deleţ ogrevanja iz individualnih kurišč. S tem
se bo zmanjšalo število kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi. Emisija dimnih plinov je lahko nadzorovana.
Izraba energije je racionalnejša. Daljinsko ogrevanje omogoča uporabo energije nastale s soproizvodnjo ali
izrabo odpadne toplote iz termoelektrarn ali industrijskih obratov. Kazalec je posredni kazalec tako za
ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka.
Uporaba obnovljivih virov energije – Za kazalec lahko ugotovimo le ali so z OPN podani pogoji oziroma
spodbude, da se bo uporaba obnovljivih virov energije povečala/zmanjšala oziroma ostala na isti ravni.
Povečanje uporabe obnovljivih virov energije pomeni zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2),
ogljikovega monoksida CO, dušikovih in ţ veplovih oksidiov (NOx in SOx) ter prašnih delcev. Kazalec je
posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka.
Energetska saniracija javnih stavb – Za kazalec ugotavljamo ali so z OPN podani pogoji oziroma spodbude
za energetsko sanacijo javnih stavb. Z energetsko sanacijo se bo zmanjšala potrebna energija za ogrevanje
oziroma hlajenje objektov, posledično pa zmanjšanje emisij v zrak zaradi njene proizvodnje. Kazalec je
posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka.
40/256
Dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal
nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom
onesnaţ enja ter bivalnim okoljem.
Dolţ ina kolesarskih stez – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Z
zagotavljanjem kolesarskih stez so podani pogoji za zmanjšanje motornega prometa znotraj naselij, kakor
tudi med bliţ njimi naselji. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe,
kakor tudi na kakovost zraka (povečane/zmanjšane emisije iz prometa).
Obremenjenost cest – Pri kazalcu vrednotimo ali se bo obremenjenost cest povečala/zmanjšala ali ostala v
enakem obseg. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor
tudi na kakovost zraka (povečane/zmanjšane emisije iz prometa).
Število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti/območja stanovanj) - Za kazalec ugotavljamo ali
se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih
konfliktnih območij med virom onesnaţ enja ter bivalnim okoljem.
Podajanje sklepne ocene vplivov OPN na zrak poteka v skladu z naslednjimi ocenami:
ocena vpliva
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv
B – vpliv je nebistven
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
D – vpliv je bistven
E – vpliv je uničujoč
X – ugotavljanje vpliva ni moţ no
opis ocene
OPN ima na kakovost zraka in podnebne spremembe pozitiven vpliv oziroma nima vpliva,
saj se bodo z njegovo izvedbo emisije zaradi snovi v zrak zmanjšale oziroma se ne bodo
spremenile. Povečal se bo deleţ prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma
plinovodno omreţ je, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo
uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za ogrevanje javnih
stavb, zmanjšalo se bo število konfliktnih območij med viri onesnaţ evanja ter
stanovanjskimi območji.
OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno, emisije snovi v zrak
se ne bodo bistveno povečale, kljub povečanim potrebam po ogrevanju, povečanemu
prometu ter razvoju proizvodnih dejavnosti. Povečal se bo deleţ prebivalcev priključenih na
toplovodno oziroma plinovodno omreţ je, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih,
povečala se bo uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za
ogrevanje javnih stavb, število konfliktnih območij med viri onesnaţ evanja ter
stanovanjskimi območji se ne bo povečalo.
OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno v primeru, da se
zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se emisije snovi v zrak ne bodo
bistveno spremenile povečale. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se bo povečal deleţ
prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omreţ je, zmanjšale se bodo
emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala
se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, število konfliktnih območij med viri
onesnaţ evanja ter stanovanjskimi območji se ne bo povečalo.
OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe bistveno vpliva. Emisije v zrak se bodo
ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečale, preseţ ene bodo mejne
vrednosti.
Zmanjšal se bo deleţ prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omreţ je,
povečale se bodo emisije iz prometa v naseljih, uporaba obnovljivih virov energije se bo
zmanjšala, povečala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, povečalo se bo
število konfliktnih območij med viri onesnaţ evanja ter stanovanjskimi območji.
OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe vpliva uničujoče. Emisije snovi v zrak bi
se ob njegovi izvedbi povečale v taki meri, da bi bila doseţ ena oziroma preseţ ena kritična
raven onesnaţ enja. Zmanjšal se bo deleţ prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma
plinovodno omreţ je, povečale se bodo emisije iz prometa v naseljih, uporaba obnovljivih
virov energije se bo zmanjšala, povečala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb,
povečalo se bo število konfliktnih območij med viri onesnaţ evanja ter stanovanjskimi
območji.
Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni moţ no.
41/256
5.4
VARSTVO ZRAKA V OPN
5.4.1 Strateški del
V strateški del OPN je varstvo zraka vključeno posredno preko ciljev prostorskega razvoja občine, zasnove
prometne infrastrukture, ter zasnove omreţ ja kolesarskih in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti.
Cilj prostorskega razvoja (9. člen), ki lahko posredno prispeva k varstvu zraka v občini je »varovanje
koridorjev za severno in vzhodno obvoznico ter za juţ no razbremenilno cesto za mesto Ravne«.
Občina bo spodbujala uporabo zelenih oblik prometa, kar bo posredno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka.
V 19. členu (omreţ je kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti) občina načrtuje urejeno omreţ je
kolesarskih poti, ki bodo povezovale večja središča in se nadgrajevale v povezan sistem v rekreativne in
turistične namene.
Vodni potencial občine ni v celoti izkoriščen. Porečje Meţ e je v Občini Ravne na Koroškem primerno za
instalacijo malih elektrarn.
Na kvaliteto zraka v naseljih posredno vpliva tudi načrtovanje zelenih površin v naseljih. V naseljih se s
strateškim delom OPN predvideva uravnoteţ eno razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v 37. členu
(notranji razvoj naselij).
5.4.2 Izvedbeni del
V izvedbenem delu OPN je varstvo zraka obravnavano v poglavju III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami in sicer v 99. členu (varstvo zraka, tal in reliefa), ki pravi, da je pri gradnji objektov in
drugih prostorskih ureditvah treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
5.5
VPLIVI NA ZRAK TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Prostorski razvoj v občini Ravne na Koroškem bo na zrak vplival predvsem z emisijami zaradi ogrevanja ter
proizvodnih procesov. S širitvijo naselij in razvojem dejavnosti znotraj njih se bodo povečali tudi prometni
tokovi, zaradi česar gre pričakovati tudi povečanje onesnaţ evanja z izpušnimi plini.
5.5.1 Poselitev
Priključenost na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodnega omreţ ja
V dolinskem delu občine obstaja toplovodno omreţ je. Ker je bilo omreţ je ţ e zastarelo (prihajalo je tudi do
40% izgub), se je del toplovodnega omreţ ja ukinil, tako da se danes s toplovodnim omreţ jem ogreva zgolj
mesto Ravne na Koroškem, kjer se je toplovod tudi obnovil, preostala naselja, ki so bila do nedavnega
ogrevana na toplovodno omreţ je, pa se ogrevajo na plin.
Distribucijsko plinovodno omreţ je je zgrajeno v delu mesta Ravne na Koroškem in v vseh drugih večjih
strnjenih naseljih (Brdinje, Kotlje, Preški vrh, Navrški Vrh, Dobja vas). Dograjevanje sistema dolgoročno ni
predvideno, moţ ne pa so še priključitve posameznih objektov.
Med naselji z večjim številom prebivalcev, kjer se predvidevajo tudi večje širitve stanovanjskih območij
(Ravne na Koroškem, Kotlje, Dobja vas, Brdinje), edino naselje Tolsti Vrh ni opremljeno s plinovodnim
omreţ jem, kar pomeni da se bodo nove stanovanjske stavbe še naprej ogrevale iz individualnih kurišč.
Širitve območij stanovanj so predvidene tudi v nekaterih manjših naseljih, ki niso opremljena s plinovodnim
omreţ jem, predvsem v Dobrijah, Podgori, Strojni, Uršlji gori in Zelen bregu.
42/256
58% vseh širitev območij stanovanj se pojavlja v naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje in Brdinje. Večinoma
gre za širitve namenjene prostostoječi enodruţ inski stanovanjski gradnji, v Kotljah dober ha strnjeni
stanovanjski gradnji, v Ravnah na Koroškem pa 2,5 ha večstanovanjski gradnji. Glede na to, da je v teh
naseljih izgrajeno toplovodno oziroma plinovodno omreţ je, lahko ugotovimo, da so z OPN dane moţ nosti,
da se deleţ prebivalcev priključenih na sistem daljinskega ogrevanja oziroma na plinovodno omreţ je
poveča.
Večja območja razvoja centralnih dejavnosti, kjer se predvideva tudi gradnja večjih objektov, se pojavljajo le
v naseljih Ravne in Kotlje. V obeh naseljih obstaja moţ nost priključitve na toplovodno oziroma plinovodno
omreţ je. Emisije v zrak se bodo zaradi novogradenj povečale, vendar ob energetsko varčni gradnji, ki bo
zmanjševala potrebe po ogrevanju oziroma, le te ne bodo bistvene.
Novi objekti v proizvodni coni v Ravnah (v enotah urejanja prostora RA-04 IG ter RA-01 IP) imajo moţ nost
priključitve na toplovodno omreţ je. Predvideno območje proizvodnih dejavnosti TO-14 IG je zaenkrat brez
moţ nosti priključitve na toplovodno oziroma plinovodno omreţ je. Urejalo se bo z OPPN, v okviru katerega je
treba predvideti tudi ustrezen način ogrevanja objektov.
Obstoječi ter novi objekti na posebnih območjih v Ravnah (športni park) (RA-21 BT) se bodo lahko ogrevali s
plinom iz plinovodnega omreţ ja, moţ nosti za to obstajajo tudi v Kotljah (Rimski vrelec), na območju
Ivarčkega jezera pa to ne bo mogoče. Območji Rimskega vrelca (KO-22 BT) in Ivarčkega jezera (PG-04 BT)
se bosta urejali z OPPN, v okviru katerih je treba predvideti tudi ustrezen način ogrevanja objektov.
Na vseh območjih, ki se bodo načrtovala z OPPN, je treba v sklopu njihove priprave praviloma načrtovati
priključitev objektov na obstoječe toplovodne oziroma plinovodne sisteme oziroma izvedbo lokalnih sistemov
daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Če tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni moţ no
upoštevati, je to potrebno obrazloţ iti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN.
V energetski bilanci občine je treba ohraniti vsaj obstoječi deleţ biomase (leta 2002 2%). Povečati je
potrebno predvsem učinkovitost proizvodnje toplote iz biomase, predvsem z zamenjavo zastarelih lesnih
kotlov v individualnih hišah s tehnološko izpopolnjenimi.
Porečje Meţ e je v Občini Ravne na Koroškem ima potencial za instalacijo malih elektrarn.
Energetski potencial javnih stavb
Analiza javnih objektov kaţ e, da ima 68% javnih objektov povprečen, 12% pa velik varčevalni potencial,
predvsem zaradi slabe izolacije, slabe ogrevalne regulacije in slabega stanja zasteklenih površin. Občina bi
si morala kot enega izmed ciljev prostorskega razvoja na področju varovanja okolja zadati tudi cilj
energetske sanacije teh stavb.
Vpliv prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem na zrak zaradi ogrevanja objektov ocenjujemo z
oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Zaradi OPN se bo število objektov, ki
jih bo potrebno ogrevati, sicer povečalo, vendar se emisije toplogrednih plinov in onesnaţ il ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov ne bodo bistveno povečale. Povečal se bo namreč deleţ objektov priključenih na
sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omreţ je. Zagotoviti pa je potrebno tudi, da bo na vseh
območjih, ki se bodo načrtovala z OPPN, kjer priključitev na omenjene sisteme ne bo mogoča, praviloma
načrtovana izvedba lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Kot enega izmed ciljev
občine je potrebno dodati tudi ohranjanje vsaj obstoječega deleţ a uporabe biomase ter povečati učinkovitost
proizvodnje toplote iz biomase. Spodbujati je treba energetsko sanacijo javnih stavb.
43/256
Omilitveni ukrepi
Na vseh območjih, ki se bodo urejala s tem planom, je treba praviloma načrtovati priključitev objektov na
obstoječe toplovodne oziroma plinovodne sisteme. Na območjih OPPN, kjer priključitev na omenjene
sisteme ne bo mogoča, je treba načrtovati izvedbo lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja, predvsem z
biomaso. Če tega omilitvenega ukrepa zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni moţ no upoštevati, je to
potrebno utemeljiti v okviru postopka sprejemanja OPPN.
Med cilje prostorskega razvoja občine naj se doda spodbujanje energetske sanacije javnih stavb.
5.5.2 Promet
S širitvijo naselij se bodo povečali tudi prometni tokovi. Promet se bo povečal predvsem zaradi razvoja
območij proizvodnih dejavnosti. Povečal se bo tako tovorni promet, kakor tudi osebni promet zaradi prevoza
zaposlenih. Promet se bo povečal tudi zaradi priseljevanja, kakor tudi zaradi povečevanja mobilnosti
prebivalstva.
Obremenjenost cest
Med prometnicami v občini so z vidika obremenjevanja okolja z izpušnimi plini problematične predvsem
regionalne ceste med Prevaljami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem. Ob teh prometnicah
nova stanovanjska gradnja praviloma ni načrtovana oziroma so območja načrtovana v zadostni oddaljenosti
od cest. Izjema je stanovanjsko območje ob cesti R1 Prevaje – Ravne v enoti RA-04 IG, ki pa se ureja z
veljavnim OPPN. (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza (Ul.
RS št. 99/08).
Na kakovost zraka v občini pa bo pomembno vplivala tudi izgradnja hitre ceste (tretje razvojne osi), ki je
načrtovana na strateškem nivoju. Zaradi njene izgradnje se bo povečal tranzitni promet čez območje občine,
kar bo pomenilo pomemben prispevek emisij k ţ e obstoječim emisijam oziroma emisijam, ki bodo posledica
z OPN načrtovanega prostorskega razvoja (kumulativni vpliv). Trasa hitre ceste bo načrtovana z drţ avnim
prostorskim načrtom, kar bo zahtevalo ponovno okoljsko presojo.
V skladu s strateškim delom OPN naj bi se Poslovna cona Ravne strateško povezala s predvidenim
terminalom v Dravogradu, tovorni promet se bo ob tem preusmerjal na ţ eleznico, kar bo pomenilo
zmanjšanje tovornega prometa po cestah (tudi v povezavi z izgradnjo hitre ceste).
Ob urejanju novih poslovnih con naj bi se predlagala tudi vzpostavitev novih avtobusnih linij ter avtobusnih
postajališč. Nove avtobusne linije naj bi se vzpostavljale tudi do novih stanovanjskih območij z večjo gostoto
prebivalstva, kar bo pomenilo izboljšanje moţ nosti migracije med zaposlitvenimi ter stanovanjskimi območji z
javnimi prevoznimi sredstvi, kar bo zmanjšalo količino prometa.
Z izgradnjo načrtovanih cest (obvoznic) za mesto Ravne se bo zmanjšala dolţ ina drţ avnih cest skozi
naselje, promet se bo umaknil iz strnjenih območij naselja na njegovo obrobje, kar bo pomenilo izboljšanje
kvalitete zraka v naselju.
44/256
Dolţ ina kolesarskih stez
Na zmanjšanje obremenjenosti cest bo vplival tudi razvoj kolesarske infrastrukture. Poleg obstoječe
kolesarske povezave med Ravnami in Prevaljami občina načrtuje tudi povezovalne kolesarske poti med
Ravnami in Dobrijami ter na relaciji Ravne – Kotlje – Sele.
Vpliv prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem na zrak zaradi prometa ocenjujemo z oceno B –
vpliv je nebistven. Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja se bo potreba po prometu v občini
povečala. Kljub temu pa zaradi preusmerjanja tovornega prometa na ţ eleznico, vzpostavljanja novih
avtobusnih linij ter širjenja kolesarske infrastrukture povečanje prometa ne bo bistveno. Zaradi tega ni
pričakovati, da bi se emisije toplogrednih plinov in onesnaţ il bistveno povečale.
Zaradi izgradnje obvoznice naselja Ravne na Koroškem se bo zmanjšala dolţ ina drţ avnih cest skozi naselje,
kar bo pomenilo izboljšanje kvalitete zraka v naselju.
Kumulativni vpliv OPN, DPN za hitro cesto ter SPRS, s katero se načrtuje prometni terminal v Dravogradu
ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Tako hitra cesta kot prometni terminal se bosta načrtovala z
DPN. Trenutno podatkov o predvidenih prometnih tokovih zaradi načrtovanih objektov ni mogoče predvideti,
posledično je nemogoče ugotoviti tudi emisije iz prometa. Dejstvo pa je, da bo hitra cesta povzročila
povečanje tranzitnega prometa čez ozemlje občine na eni strani, na drugi strani pa bo ves tranzitni promet iz
centra Raven ter Dobje vasi umaknjen na rob naselja, kar bo pomenilo izboljšanje bivalnih razmer v naseljih.
Poleg tega bo izgradnja prometnega terminala v Dravogradu omogočala preusmerjanje tovornega prometa
na ţ eleznico, kar pomeni, da bo se bo količina tovornega prometa po cestah v primerjavi s trenutnim stanjem
zmanjšala.
5.5.3 Proizvodni procesi
Opis vplivov ter njihovo vrednotenje
emisij. Emisije iz proizvodnih procesov morajo biti sicer skladne z zakonodajo s področja varstva zraka, kljub
V neposredni bliţ ini območij stanovanj so načrtovane nove proizvodne dejavnosti na območjih RA-04 IG,
RA-01 IP, TO-14 IG in DO-02 IG.
Območje RA-04 IG je bilo namenjeno razvoju gospodarskih dejavnosti ţ e v trenutno še veljavnem
prostorskem aktu. Za njegovo urejanje je ţ e tudi sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Poslovna cona Ravne – III. faza (Ul. RS št. 99/08), ki vključuje tudi območja nezazidanih površin namenjenih
strnjeni stanovanjski gradnji na jugozahodu enote. Območje se bo urejalo v skladu z veljavnim OPPN.
Območje RA-01 IP je z OPN načrtovano na novo. Na zahodu se dotika stanovanjskega območja, ki se
nahaja v občini Prevalje. Območje se bo urejalo z OPPN, v okviru katerega je potrebno zagotoviti, da se v
neposredno bliţ ino stanovanj umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivalne kakovosti.
Območje TO-14 IG je z OPN načrtovano na novo. Obstoječih stanovanjskih območij (TO-15 SSe) se dotika
le na severni in v manjši meri tudi juţ ni strani območja. Znotraj območja gospodarske cone se predvideva
razvoj obrtnih dejavnosti oziroma gradnjo poslovno/stanovanjskih objektov. Območje se bo urejalo z OPPN.
Z OPPN je treba zagotoviti, da se v območje umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivalne
kakovosti znotraj območja, kakor tudi v sosednjih obstoječih stanovanjskih območjih.
45/256
Območje DO-02 IG je konfliktno tudi z vidika drugih segmentov okolja in bo iz plana izločeno.
Število konfliktnih območij
Število potencialno konfliktnih območij med območji proizvodnih dejavnosti ter stanovanjskimi območji se bo
povečalo, zato so potrebi omilitveni ukrepi, da vplivi na zdravje ljudi v stanovanjskih območjih ne bodo
bistveni.
Vpliv prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem na zrak zaradi proizvodnih procesov ocenjujemo
z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Emisije iz proizvodnih procesov
morajo biti skladne z zakonodajo s področja varstva zraka, tako da količinske spremembe emisij
toplogrednih plinov oziroma onesnaţ il ne bodo takšne, da bi bistveno vplivale na podnebne spremembe
oziroma kvaliteto zraka. Razvoj proizvodnih dejavnosti v neposredni bliţ ini stanovanjskih območij pa lahko
predstavlja vir poslabšanja bivalnih kakovosti, v najslabšem primeru tudi vir neugodnega zdravstvenega
stanja prebivalcev na območju. Z OPN se vzpostavljata dve novi potencialno konfliktni območji, za kateri je v
sklopu priprave OPN potrebno zagotoviti, da se neposredno ob stanovanjska območja umeščajo dejavnosti,
ki ne bodo negativno vplivale na zdravje ljudi v teh območjih.
Omilitveni ukrepi
V okviru priprave plana za območji RA-01 IP ter TO-14 IG je potrebno zagotoviti, da se v neposredno bliţ ino
stanovanj umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivalne kakovosti.
5.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA ZRAK
5.6.1
Sklepna ocena vplivov na zrak
Vpliv OPN na zrak ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
OPN ima lahko na kakovost zraka in podnebne spremembe bistven vpliv, zato so potrebni omilitveni ukrepi,
s katerimi se zagotavlja, da se emisije snovi v zrak ne bodo bistveno spremenile oziroma povečale. Ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov se bo povečal deleţ prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma
plinovodno omreţ je, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo uporaba obnovljivih
virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, število konfliktnih območij med viri
onesnaţ evanja ter stanovanjskimi območji se ne bo povečalo.
5.6.2
Povzetek ocen vplivov na zrak po posameznih dejavnostih in ocena kumulativnih vplivov
Tabela26: Ocena vplivov izvedbe plana na zrak
dejavnost
ogrevanje objektov
promet
proizvodne dejavnosti
SKUPNA OCENA
neposredni trajni in
daljinski vpliv
C
B
C
C
Emisije iz ogrevanja objektov, prometa ter proizvodnih procesov lahko povzročajo tudi kumulativne vplive na
zrak.
ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Tako hitra cesta kot
prometni terminal se bosta načrtovala z DPN. Dejstvo pa je, da bo hitra cesta povzročila povečanje
46/256
tranzitnega prometa čez ozemlje občine na eni strani na drugi strani pa bo ves tranzitni promet iz centra
Raven ter Dobje vasi umaknjen na rob naselja, kar bo pomenilo izboljšanje bivalnih razmer v naseljih.
zmanjšala.
5.6.3
Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva zraka
1.
V strateški del OPN naj se med cilje prostorskega razvoja doda spodbujanje energetske sanacije obstoječih stavb s
poudarkom na javnih stavbah.
2.
V strateški del OPN naj se doda, da je treba ohraniti vsaj obstoječi deleţ biomase. Povečati je potrebno predvsem učinkovitost
proizvodnje toplote iz biomase, predvsem z zamenjavo zastarelih lesnih kotlov v individualnih hišah s tehnološko
izpopolnjenimi.
OBMOČJA STANOVANJ
Na vseh območjih, ki se bodo urejala s tem planom, je treba praviloma načrtovati priključitev objektov na obstoječe toplovodne
oziroma plinovodne sisteme. Na območjih OPPN, kjer priključitev na omenjene sisteme ne bo mogoča, je treba načrtovati
izvedbo lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Če tega omilitvenega ukrepa zaradi utemeljenih
razlogov in omejitev ni moţ no upoštevati, je to potrebno utemeljiti v okviru postopka sprejemanja OPPN.
3.
RA-01 IP, TO-14 IG
4.
V okviru priprave plana je potrebno zagotoviti, da se v neposredno bliţ ino stanovanj umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno
vplivale na bivalne kakovosti.
TO-14 I
5.
Na območju OPPN je treba praviloma načrtovati izvedbo lokalnega sistema daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Če
tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni moţ no upoštevati, je to potrebno obrazloţ iti in utemeljiti v postopku sprejemanja
OPPN.
POSEBNA OBMOČJA
PG-04 BT
6.
Na območju OPPN je treba praviloma načrtovati izvedbo lokalnega sistema daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Če
tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni moţ no upoštevati, je to potrebno obrazloţ iti in utemeljiti v postopku sprejemanja
OPPN.
5.7
SPREMLJANJE STANJA
Poročilo o spremljanju stanja okolja zaradi izvajanja OPN mora občina po sprejetju OPN pripraviti konec
vsakega leta. Objavljeno mora biti na spletni strani občine.
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva zraka zagotavljati spremljanje
naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN):

deleţ prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omreţ je,

uporaba obnovljivih virov energije,

energetska sanacija javnih stavb,

dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja,

obremenjenost cest,

dolţ ina kolesarskih stez,

število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti/območja stanovanj).
47/256
Iz poročila o spremljanju stanja mora biti razvidna tudi uspešnost izvajanja posameznega omilitvenega
ukrepa. Zato je za področje zraka potrebno spremljati še naslednji kazalec:

predvideni načini ogrevanja objektov v sprejetih OPPN
48/256
6.
6.1
OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM
OPIS STANJA
Hrup v okolju je vsak nezaţ elen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s
hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, ţ elezniškem in letalskem prometu ter naprave na
območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, ki lahko povzročajo onesnaţ enje večjega obsega.
(http://www.arso.gov.si).
Glavni kazalec obremenjenosti okolja s hrupom je število oziroma deleţ prebivalcev, ki je izpostavljen
prekomerni ravni hrupa glede na zakonsko določene dopustne mejne in kritične vrednosti obremenjenosti s
hrupom. Mejne in kritične vrednosti obremenjevanja okolja s hrupom so določene z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09). Uredba predvideva štiri območja
oziroma stopnje varstva pred hrupom, za vsako območje določa dopustne posege v okolje.Uredba tako
določa dopustne ravni hrupa glede na rabo območij.
Tabela27: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldnv za posamezna območja varstva pred hrupom
Območja varstva pred hrupom
IV. območje
III. območje
II. območje
I. območje
Lnoč (dB(A))
65
50
45
40
Ldnv (dB(A))
75
60
55
50
Tabela28: Kritične vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldnv za posamezna območja varstva pred hrupom
Območja varstva pred hrupom
IV. območje
III. območje
II. območje
I. območje
Lnoč (dB(A))
80
59
53
47
Ldnv (dB(A))
80
69
63
57
Tabela29: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldnv , ki ga povzroča uporaba ceste
ali ţ elezniške proge in obratovanje večjega letališča
Območja
varstva
hrupom
IV. območje
III. območje
II. območje
I. območje
pred
Ldan (dB(A))
Lvečer (dB(A))
Lnoč (dB(A))
Ldnv (dB(A))
70
65
60
55
65
60
55
50
60
55
50
45
70
65
60
55
Tabela30: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldnv , ki ga povzroča naprava, obrat,
letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče
Območja
varstva
hrupom
IV. območje
III. območje
II. območje
I. območje
pred
Ldan (dB(A))
Lvečer (dB(A))
Lnoč (dB(A))
Ldnv (dB(A))
73
58
52
47
68
53
47
42
63
48
42
37
73
5
52
47
Občina Ravne na koroškem je leta 2003 sprejela Odlok o določitvi stopenj varstva pred hrupom (Ur.l. RS, št.
100/03). Odlok je deloma razveljavljen z Odločbo o razveljavitvi Odloka o določitvi območij stopenj varstva
49/256
pred hrupom v Občini Ravne na Koroškem, kolikor uvršča parc.št. 1220/2 in 1225 k.o. Tolsti vrh v IV.
območje varstva ped hrupom (Ur.l. RS., št. 109/05).
Glavni viri hrupa v občini Ravne na Koroškem so industrijski obrati ter cestni in ţ elezniški promet.
Obremenjenost cest
Gostota prometa v občini Ravne na Koroškem je bistveno niţ ja od povprečja v osrednji Sloveniji in območja
prometnega kriţ a. Po podatkih DRSC o prometnih obremenitvah za leto 2008 so najbolj obremenjene
prometnice v občini tiste, ki povezujejo center občine z drugimi občinskimi in pomembnejšimi središči.
Najbolj obremenjene so relacije Ravne - Dravograd in Ravne - Slovenj Gradec ter Ravne - Prevalje, kjer je
gostota prometa med 10.000 in 20.000 vozil dnevno glede na povprečni letni dnevni promet. Na ostalih
cestah v občini je gostota prometa bistveno manjša (5.000-10.000 oziroma manj). Majhna gostota prometa
je tudi na ostalih lokalnih cestah. Prometne obremenitve so podrobneje predstavljene v poglavju 5.. Zrak in
podnebne spremembe.
Obremenitev s hrupom je največja ob prometnih odsekih tranzitnega značaja, ki potekajo skozi območja
strnjene stanovanjske pozidave. Objekti se pojavljajo v neposredni bliţ ini cest, lahko tudi v varovalnem pasu
cest, v katerem je raba prostora sicer omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in
promet na njej in obratno. Takšni problemi se pojavljajo zlasti v občinskem središču Ravne na Koroškem. V
manjši meri pa tudi v Dobji vasi ob regionalni cesti R1 – Prevalje – Ravne, v Tolstem vrhu ter Dobrijah ob
regionalni cesti R1 – Ravne – Dravograd, v Brdinjah, Preškem vrhu, Kotljah ter Podgori pa ob regionalnih
cestah R1 – Ravne – Kotlje in R1 – Kotlje – Slovenj Gradec.
Ocenjujemo, da je obremenjenost s hrupom na teh odsekih povečana, še posebej na relaciji Prevalje –
Dravograd, kjer je znatni deleţ prometnih obremenitev predstavljajo tovorna vozila (na relaciji Prevalje –
Ravne 7,4%, na relaciji Ravne – Dravograd pa kar 12,1%).
Najbolj obremenjene ceste v posameznih odsekih potekajo skozi naselja v skupni dolţ ini 3700 m. V
največjem obsegu potekajo skozi Ravne (2000 m) ter Dobjo vas (1200 m), v manjšem obsegu pa tudi skozi
Brdinje (500 m).
V Ravnah mejijo večinoma na območja centralnih dejavnosti, na Javorniku tudi na stanovanja, v Dobji vasi
na območja centralnih dejavnosti, stanovanja in industrijsko cono, v Brdinjah pa drţ avna cesta pelje skozi
stanovanjsko območje.
Dolţ ina odsekov ţ eleznice skozi naselja
Ţeleznica v občini Ravne načeloma ne poteka skozi strnjena območja naselij, se pa v posameznih odsekih
pribliţ a posameznim zaselkom, kjer je hrup, ki ga povzroča, lahko moteč. Taka območja so zaselki naselij
Dobrije (enota DO-03 SSe), Tolsti vrh (TO-23 SSe, TO-25 SSe) ter Ravne (RA-05 SSe. Takih odsekov
ţ eleznice je skupno okrog 500 m.
Ţeleznica v naselju Ravne predstavlja severni rob naselja. Na ţ eleznico mejijo območje centralnih dejavnosti
(poslovne/gospodarske dejavnosti, trgovina) ter industrijska cona. Hrup, ki ga povzroča ţ eleznica, za te
dejavnosti ni moteč.
Število konfliktnih območij II ali III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom
(brez prometnic)
Vir hrupa so tudi industrijski obrati, predvsem izstopa območje industrijske cone nekdanje Ţelezarna Ravne.
Glavni vir hrupa v industrijski coni predstavlja metalurška dejavnost, še posebej problematičen je emitiran
nivo hrupa v bivalno okolje v nočnem času. Predpisane ravni hrupa za III. območje so najbolj preseţ ene na
50/256
območju srednje šole, ki se nahaja neposredno ob industrijski coni (RA-27 CDk) ter stanovanjska hiša v
Straţ išču (Zavodnik), ki je v OPN opredeljena kot razpršena gradnja.. Nekoliko povečana raven hrupa se
pojavlja tudi v naselju Janeče (RA-18 SSe) ter na Gradu (muzej) (RA-19 CDi).
6.2
Za področje hrupa posebne smernice niso bile podane.
6.3
OKOLJSKI CILJI PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN UKREPI
ZA DOSEGANJE
CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI ZA
SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV Z
IZVAJANJEM OPN
1. Obremenjenost s hrupom v okviru zakonsko dopustnih vrednosti
2. Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z izboljšanjem prometnega reţ ima, preusmeritvijo pometa na
obvozne ceste ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi delovanja ostalih virov hrupa (industrija,
obrt, mehanizacija)
Določitev stopnje izpostavljenosti prebivalstva okoljskemu hrupu (izdelava strateških kart hrupa in
načrtovanje ukrepov za zmanjšanje hrupa) ter informiranje javnosti o izpostavljenosti hrupu
Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
Vir onesnaţ evanja okolja s hrupom je:
avtocesta, hitra cesta, glavna cesta I. in II. reda, regionalna cesta I., II. in III. reda in cesta, na kateri
letni pretok presega milijon vozil
glavna ţ elezniška proga in regionalna ţ elezniška proga, vključno s pripadajočimi ţ elezniškimi
postajami
letališče in helikoptersko vzletišče,
pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga
presega 10.000 ton
odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, razen tistih, ki so v skladu s
predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ali regionalne
ceste I., II. In III. reda,
naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in
podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen
ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin,
strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge
javne prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti
nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja
zvočne naprave, nezagrajeno ali neprekrito gradbišče in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak
ali športno strelišče). Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in
prekritem prostoru stavbe, obrat, če je na njegovem območju ena ali več naprav iz prejšnje alineje,
ki so vir hrupa
načrtovanje namenske rabe prostora v skladu s stopnjami varstva pred hrupom
omejevanje širjenje hrupa s funkcionalnimi pregradami,
zaščita bivalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken ter zvočno izolacijo fasadnih ali
obodnih elementov.
zmanjšanje hrupa prometa (trajnostno načrtovanje prometnih tokov, uporaba manj hrupnih načinov
transporta oziroma tehnični ukrepi pri virih hrupa, vpeljava omejitve hitrosti, promocija javnega
prometa
Posredni kazalci:
Obremenjenost cest
Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred
hrupom (brez prometnic)
51/256
Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja s hrupom se preverja vključevanje usmeritev in
ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti s hrupom oziroma preprečujejo nastanek
obremenjevanja okolja s hrupom in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem.
Glavni kazalec za vrednotenje vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom je sicer število oziroma deleţ
s hrupom prekomerno obremenjenih prebivalcev. Glede na to, da OPN ni dokument, ki bi načrtovane posege
in prostorske ureditve opredeljeval do take mere, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče natančno
opredeljevati vrednost tega kazalca, smo za vrednotenje doseganja okoljskih ciljev izbrali posredne kazalce,
s katerimi je moţ no sklepati na povečanje oziroma zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom zaradi
izvedbe OPN.
Za utemeljitev sklepne ocene vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom se uporablja vrednotenje
naslednjih kazalcev:

Obremenjenost cest – Pri kazalcu vrednotimo ali se bo obremenjenost cest povečala/zmanjšala ali
ostala v enakem obseg. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med
virom hrupa ter bivalnim okoljem.

Dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali
ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom
hrupa ter bivalnim okoljem.

Dolţ ina odsekov ţ eleznice skozi naselja - Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal
nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom hrupa
ter bivalnim okoljem.

Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred
hrupom (brez prometnic) - Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen.
Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom hrupa ter bivalnim
okoljem.
V primeru vrednotenja vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom vrednotimo neposredne in trajne
vplive. V primeru vplivov prometa na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo kumulativni vpliv OPN
(obstoječe ter načrtovane ceste, obstoječa ţ eleznica ter obstoječa in načrtovana območja proizvodnih
dejavnosti), DPN za hitro cesto ter razvoja prometnega terminala regionalnega pomena v Dravogradu, ki je
predviden s SPRS.
Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
OPN ima na obremenjenost okolja s hrupom pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bo
z njegovo izvedbo obremenjenost okolja s hrupom zmanjšala oziroma se ne bo spremenila.
Količina prometa se bo zmanjšala, zmanjšala se bo dolţ ina odsekov drţ avnih cest in
ţ eleznice skozi naselja, število konfliktnih območij zaradi proizvodnih dejavnosti se bo
zmanjšalo.
OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno, obremenjenost okolja s
hrupom se ne bo bistveno povečala, kljub temu, da se bo količina prometa povečala.
Dolţ ina odsekov drţ avnih cest ter ţ eleznice skozi naselja se ne bo povečala, prav tako se
ne bo povečalo število konfliktnih območij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti.
OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo
omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja s hrupom ne bo
bistveno povečala kljub povečani količini prometa ter novim območjem proizvodnih
dejavnosti. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se dolţ ina odsekov drţ avnih cest ter
ţ eleznice skozi naselja ne bo povečala, prav tako se ne bo povečalo število konfliktnih
52/256
6.4
območij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti.
OPN na obremenjenost okolja s hrupom bistveno vpliva. Obremenjenost okolja s hrupom bi
se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala, preseţ ene bodo
zakonsko predpisane mejne vednosti. Povečala se bo količina prometa, povečala se bo
dolţ ina odsekov drţ avnih cest in ţ eleznice skozi naselja, povečalo se bo število konfliktnih
OPN na obremenjenost okolja s hrupom vpliva uničujoče. Obremenjenost okolja s hrupom
bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi presegla zakonsko predpisane kritične
vednosti ravni hrupa. Povečala se bo količina prometa, povečala se bo dolţ ina odsekov
drţ avnih cest in ţ eleznice skozi naselja, povečalo se bo število konfliktnih območij zaradi
razvoja proizvodnih dejavnosti.
VARSTVO PRED HRUPOM V OPN
V strateški del OPN je varstvo pred hrupom vključeno posredno preko zasnove prometne infrastrukture.
V 13. členu (temeljne smerni prometnih povezav) je ključnega pomena gradnja juţ ne razbremenilne ceste
ter vzhodne obvoznice za mesto Ravne na Koroškem, ki bo pomenila razbremenitev glavne prometnice
skozi naselje.
6.4.2 Izvedbeni del
Varstvo pred hrupom je v izvedbenem delu obravnavano v 111. členu (varstvo pred hrupom), kjer so
določene stopnje varstva pred hrupom za posamezne namenske rabe prostora.
6.5
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Na obremenjevanje okolja s hrupom v občini Ravne na Koroškem vplivajo predvsem promet ter proizvodni
procesi.
6.5.1 Promet
Obremenjenost cest
prebivalstva.
Med prometnicami v občini so z vidika obremenjevanja okolja s hrupom problematične predvsem regionalne
ceste med Prevaljami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem. Ob teh prometnicah nova
stanovanjska gradnja praviloma ni načrtovana oziroma so območja načrtovana v zadostni oddaljenosti od
cest. Izjema je stanovanjsko območje ob cesti R1 Prevaje – Ravne v enoti RA-04 IG, ki pa se bo urejalo z
veljavnim OPPN. (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza( Ul.
RS št. 99/08).
Območje RA-38 CU se pojavlja ob regionalni cesti R1 Ravne – Kotlje. Območje je namenjeno razvoju
centralnih dejavnosti v skladu s potrebami. Podrobnejši program še ni znan. Zagotoviti je treba, da se objekti
namenjeni bivanju oziroma izobraţ evanju ne bodo gradili v pasu ob cesti, v oddaljenosti, kjer je
obremenjenost okolja s hrupom še prekomerna oziroma škodljiva za zdravje ljudi.
53/256
Z vzpostavitvijo novih cestnih povezav se količina prometa ne bo povečala (vzrok za povečanje prometa
predstavlja razvoj poselitve ter proizvodnih dejavnosti), tako da se stopnja obremenjenosti okolja s hrupom
zaradi razvoja prometne infrastrukture v načelu ne bo spremenila. Načrtovana obvozna cesta ter ureditev
parkirnih površin na robu naselja pa bosta pozitivno vplivala na obremenjenost s hrupom v središču naselja
Ravne. Promet se bo umaknil iz strnjenih območij naselja na njegovo obrobje, kar bo pomenilo zmanjšanje
hrupa zaradi prometa v naselju. Umestitev parkirišč na rob naselja prav tako predstavlja zmanjšanje hrupa
zaradi prometa v naselju.
Zaradi načrtovane obvozne ceste lahko pričakujemo probleme le pri zagotavljanju ustrezne ravni hrupa v
načrtovanem tematskem parku v enoti RA-31 ZP. Območje parka je načrtovano neposredno ob vzhodni
obvozni cesto mesta Ravne. Natančen potek vzhodne obvozne ceste še ni poznan, zato je njen vpliv na park
teţ ko ovrednotiti. Obvozna cesta se bo načrtovala z OPPN, zato je treba z OPPN zagotoviti, take prostorske
ureditve, da obremenjenost območja parka zaradi načrtovane ceste ne bo presegala dovoljenih vrednosti.
Dolţ ina odsekov ţ eleznice skozi naselja se z OPN ne bo spremenila. Širitve naselij ob ţ eleznici niso
predvidene, razen proizvodne cone v severo-zahodnem delu Raven, kar pa z vidika varstva pred hrupom ni
problematično.
Vpliv prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem na obremenjenost okolja s hrupom zaradi
prometa ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja se
bo potreba po prometu v občini povečala. Zaradi izgradnje obvoznice naselja Ravne na Koroškem se bo
zmanjšala dolţ ina drţ avnih cest skozi naselje, del promet se bo umaknil iz strnjenih območij naselja na
njegovo obrobje, kar pomeni, da se obremenjenost s hrupom v naseljih zaradi povečanja prometa v občini
ne bo bistveno spremenila. Nova stanovanjska gradnja ob drţ avnih cestah ni predvidena.
6.5.2 Proizvodni procesi
Število konfliktnih območij III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom (brez
prometnic)
Širitev območja Gimnazije Ravne (razvoj visokega strokovnega izobraţ evanja) v enoti RA-19 CD bi lahko,
vsaj v severnem delu posegalo v območje, kjer je še čutiti prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom
zaradi izvajanja metalurške dejavnosti v industrijski coni (podatki iz gradiva »Okoljsko poročilo za Metal
Ravne d.o.o. za 2008, http://www.metalravne.com/dokumenti/okoljsko_porocilo_2008.pdf kaţ ejo na
prekomerno obremenjenost območja Gradu, ki se nahaja v neposredni bliţ ini omenjenega območja)).
Zagotoviti je treba, da se objekti namenjeni izobraţ evanju ne bodo gradili v območju s prekomerno
obremenjenostjo s hrupom.
Širitve območij proizvodnih dejavnosti oziroma nezazidana zemljišča znotraj obstoječih območij proizvodnih
dejavnosti, ki se nahajajo v neposredni bliţ ini stanovanjskih območij, bi lahko bile zaradi povečanega hrupa
konfliktne z njimi. V neposredni bliţ ini stanovanj oz. na območjih obstoječe poselitve, so načrtovane nove
proizvodne dejavnosti na območjih RA-04 IG, RA-01 IP, TO-14 IG in DO-02 IG. Proizvodne dejavnosti in
poselitev sta z vidika varstva pred hrupom konfliktni dejavnosti. Na vseh območjih je potrebno poskrbeti, da
obratovanje objektov proizvodnih dejavnosti ne bo prekomerno vplivalo na povečanje hrupa v stanovanjskih
območjih.
54/256
Vpliv prostorskega razvoja občine Ravne na Koroškem na obremenjenost okolja s hrupom zaradi
proizvodnih procesov ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov..
Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja se bodo ustvarila 3 nova potencialno konfliktna območja,
za katera je v sklopu priprave OPPN potrebno zagotoviti ustrezne omilitvene ukrepe. Razvoj proizvodnih
dejavnosti v neposredni bliţ ini stanovanjskih območij pa lahko predstavlja vir poslabšanja bivalnih kakovosti,
v najslabšem primeru tudi vir neugodnega zdravstvenega stanja prebivalcev na območju. Za nova
potencialno konfliktna območja je treba v sklopu priprave OPN zagotoviti, da se neposredno ob stanovanjska
območja umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na zdravje ljudi v teh območjih.
Omilitveni ukrepi
Za enoto urejanja prostora RA-19 CD naj se v posebne prostorske izvedbene pogoje doda določilo, da je
treba zagotoviti, da se objekti namenjeni izobraţ evanju ne bodo gradili v območju s prekomerno
V okviru priprave plana za območji RA-01 IP ter TO-14 IG je potrebno zagotoviti, da se v neposredno bliţ ino
stanovanj umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivalne kakovosti.
6.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI
OKOLJA S HRUPOM
VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST
6.6.1
Sklepna ocena vplivov na obremenjenost okolja s hrupom
Vpliv OPN na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe
OPN lahko ima na obremenjenost okolja s hrupom bistven vpliv, zato so potrebni omilitveni ukrepi, s
katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja s hrupom ne bo bistveno povečala kljub povečani količini
prometa ter novim območjem proizvodnih dejavnosti. Ob upoštevanju izvedbe omilitvenih ukrepov se dolţ ina
odsekov drţ avnih cest ter ţ eleznice skozi naselja ne bo povečala, prav tako se ne bo povečalo število
konfliktnih območij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti.
6.6.2 Povzetek ocen vplivov na obremenjenost okolja s hrupom po posameznih dejavnostih in
ocena kumulativnih vplivov
Tabela31: Ocena vplivov izvedbe plana na obremenjenost okolja s hrupom
dejavnost
promet
neposredni trajni in
daljinski vpliv
B
55/256
proizvodne dejavnosti
SKUPNA OCENA
C
C
Kumulativni vpliv OPN (obstoječe ter načrtovane ceste, obstoječa ţ eleznica ter obstoječa in načrtovana
območja proizvodnih dejavnosti), DPN za hitro cesto ter SPRS, s katero se načrtuje prometni terminal v
Dravogradu na obremenjevanje okolja s hrupom ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Tako hitra
cesta kot prometni terminal se bosta načrtovala z DPN. Trenutno podatkov o predvidenih prometnih tokovih
zaradi načrtovanih objektov ni mogoče predvideti, posledično je nemogoče ugotoviti tudi emisije hrupa.
Dejstvo pa je, da bo hitra cesta povzročila povečanje tranzitnega prometa čez ozemlje občine na eni strani,
na drugi strani pa bo ves tranzitni promet iz centra Raven ter Dobje vasi umaknjen na rob naselja, kar bo
pomenilo izboljšanje bivalnih razmer v naseljih.
zmanjšala.
6.6.3
Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva pred hrupom
RA-19 CD
1.
Objekti namenjeni izobraţ evanju naj ne gradijo v območju s prekomerno obremenjenostjo s hrupom zaradi Poslovne cone
Ravne.
RA-01 IP, TO-14 IG
2.
V okviru priprave plana za območji RA-01 IP ter TO-14 IG je potrebno zagotoviti, da se v neposredno bliţ ino stanovanj
umeščajo dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivalne kakovosti.
6.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva pred hrupom zagotavljati spremljanje

obremenjenost cest (PLDP)

dolţ ina odsekov drţ avnih cest skozi naselja

dolţ ina odsekov ţ eleznice skozi naselja

število konfliktnih območij III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom
(brez prometnic)
ukrepa. Za področje varstva pred hrupom je spremljanje le-tega zagotovljeno s prej naštetimi kazalci.
56/256
7.
OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
7.1
OPIS STANJA
Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bliţ nji ali daljni
okolici povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in ţ ivo naravo. Bliţ nje
polje je elektromagnetno polje v neposredni bliţ ini vira sevanja, kjer elektromagnetno polje nima značilnosti
ravnega valovanja. Daljno polje je elektromagnetno polje na vplivnem področju vira sevanja, vendar toliko
daleč od vira, da ţ e ima značilnost ravnega valovanja.
Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni
vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezţ ično komunikacijo, radijski ali televizijski
oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z:

nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vključno 10 kHz (v nadaljnjem besedilu:
nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 1kV ali

visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vključno 300 GHz in je njegova največja
oddajna moč večja od 100 W (v nadaljnjem besedilu: visokofrekvenčni vir sevanja).
Amaterska radijska postaja ni vir sevanja.
(http://www.arso.gov.si)
Področje elektromagnetna sevanja v ţ ivljenjskem okolju ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in ţ ivljenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/96), ki določa mejne vrednosti električne poljske jakosti,
magnetne poljske jakosti, za visokofrekvenčne vire pa tudi mejno gostoto pretoka moči.
Določeni sta I. in II. stopnja varstva pred sevanjem:

I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem.
I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraţ evalnega
programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih
zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski
dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi
sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali
drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti. II. stopnja varstva pred
sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali ţ elezniškemu
prometu.
Izmerjene vrednosti v občini Ravne na Koroškem kaţ ejo, da so sevalne obremenitve v najbolj obremenjeni
uri precej pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti 1 odstotka dovoljene mejne
vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţ ivljenjskem okolju (Ur. l. RS, št.
70/96; Trajne meritve EMS v Sloveniji, pilotni projekt, 2007).
V občini Ravne na Koroškem se v bivalnem okolju pojavljajo predvsem naslednji viri elektromagnetnega
sevanja:

DV 220 kV Obersielach – Podlog

DV 110 kV Dravograd – Ţelezarna Ravne
57/256

DV 110 kV Dravograd – RTP Ravne

DV 110 kV RTP Ravne

20/0,4 kV daljnovodi in kablovodi ter transformatorske postaje.
Na območju občine sta dve razdelilni transformatorski postaji, RTP Ţelezarna Ravne in RTP Ravne DES ter
70 transformatorskih postaj.
Varovalni pas elektroenergetskih omreţ ij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem
se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omreţ ja, le ob
določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omreţ ja. Širina varovalnega pasu
elektroenergetskega omreţ ja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje in znaša:

za 220 kV daljnovod in razdelilne transformatorske postaje – 40 m;

za 110 kV daljnovod in razdelilne transformatorske postaje – 15 m;

za 20/0,4 kV daljnovod in kablovod – 10 m;

za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
Zdravju škodljivo je sevanje, ki ga povzročajo 110 in 220 kV daljnovodi znotraj omenjenih varovalnih pasov.
Znotraj varovalnega pasu 220 kV daljnovoda se pojavlja 8 enostanovanjskih stavb in 12 drugih
nestanovanjskih stavb. Znotraj varovalnega pasu 110kV daljnovoda se pojavlja 8 enostanovanjskih stavb, 22
drugih nestanovanjskih stavb, 8 industrijskih stavb in skladišč ter 7 upravnih in pisarniških stavb.
Vir elektromagnetnega sevanja so tudi bazne postaje mobilne telefonije. Rezultati meritev, ki so jih v okolici
baznih postaj izvedle pooblaščene organizacije Agencije RS za okolje, kaţ ejo, da obremenitev bivalnega in
naravnega okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa predpis. Običajna izpostavljenost
ljudi sevanjem baznih postaj v Sloveniji je več kot stokrat manjša od mejnih vrednosti. (Poročilo o stanju
okolja 2002, ARSO).
Slika 1: Elektroenergetsko omreţ je
58/256
7.2
Smernice za področje elektromagnetnega sevanja sta pripravila ELES, Elektro Slovenija, d.o.o. (dne
18.3.2009) in Elektro Celje, d.d. (dne 4.3.2009).
Smernice so upoštevane v členih Odloka o OPN: 29. člen (elektroenergetsko omreţ je), 85. člen (varovalni
pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture) in 91. člen (gradnja in urejanje
elektroenergetskega omreţ ja).
Potrebno pa je uskladiti podatke za varovalne pasove daljnovodov. Varovalni pas daljnovoda 220 kV znaša
40 m od osi daljnovoda v vsako stran. V osnutku OPN je varovalni pas za DV 220 kV napačno označen z
razdaljo 25 m od osi v vsako stran. V dopolnjenem osnutku je potrebno razdalje uskladiti s smernicami in
zakonodajo.
7.3
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
Načrtovanje namenske rabe v skladu s stopnjami varstva pred sevanjem
Izdelava kart obremenjenih območij z elektromagnetnim sevanjem
Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni
vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezţ ično komunikacijo, radijski ali televizijski
oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z
nizkofrekvenčnim ali visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem.
Načrtovanje namenske rabe prostora in umeščanje objektov v prostor v sladu z Uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţ ivljenjskem okolju (Ur. l. št. 70/96) določenimi stopnjami
varstva pred sevanjem.
Število in vrsta objektov v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov
Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem se preverja
vključevanje okoljskih ciljev in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti z elektromagnetnim
sevanjem oziroma preprečujejo nastanek obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in jih je
mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem, v OPN. Preverja se predvidena namenska raba prostora v
varovalnih pasovih elektroenergetskega omreţ ja oziroma sprememba števila objektov, ki sodijo v I. stopnjo
varstva pred sevanjem.
OPN na obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča le neposredne in trajne vplive.
Daljinskih in kumulativnih vplivov zato ne ocenjujemo.
ocena vpliva
A – ni vpliva oziroma je
pozitiven vpliv
opis ocene
OPN ima na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem pozitiven vpliv oziroma nima vpliva,
saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem zmanjšala oziroma
se ne bo spremenila. Število objektov v varovalnih pasovih elektrovodov, ki sodijo v I. stopnjo varstva
59/256
C – vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov
X – ugotavljanje vpliva ni
moţ no
7.4
pred sevanjem, se bo zmanjšalo.
OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne vpliva bistveno, obremenjenost
okolja z elektromagnetnim sevanjem se ne bo bistveno povečala. Število objektov v varovalnih
pasovih elektrovodov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, se ne bo spremenilo.
OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne vpliva bistveno v primeru, da se
zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja z elektromagnetnim
sevanjem ne bodo bistveno spremenila. Število objektov v varovalnih pasovih elektrovodov, ki sodijo
v I. stopnjo varstva pred sevanjem se ne bo spremenilo, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bistveno vpliva. Obremenjenost okolja z
elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala.
Število objektov v varovalnih pasovih elektrovodov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem se bo
povečalo.
OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem vpliva uničujoče. Obremenjenost okolja
z elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi bila doseţ ena
kritična raven obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem. Število objektov v varovalnih
pasovih elektrovodov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem se bo bistveno povečalo.
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V OPN
Vsebine varstva pred elektromagnetnim sevanjem v strateškem delu OPN niso obravnavane.
7.4.2 Izvedbeni del
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je v izvedbenem delu OPN obravnavano v poglavju III.2.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro in sicer v podpoglavju varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, v 92. členu (gradnja in
urejanje elektroenergetskega omreţ ja).
V poglavju III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja je varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem zagotovljeno v 112. členu. Z novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov ali naprav,
ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo biti preseţ ene obremenitve okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţ ivljenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali
rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţ ivljenjskem okolju.
Na območju I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo
povečano varstvo pred sevanjem.
Za vse novogradnje, namenjene za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomoţ ne objekte, ki posegajo v
elektroenergetske koridorje daljnovodov, je potrebno predloţ iti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne
vrednosti elektromagnetnega sevanja niso ali ne bodo prekoračene.
7.5
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM TER
NJIHOVO VREDNOTENJE
Načrtovane širitve stavbnih zemljišč ter nezazidana obstoječa stavbna zemljišča v posameznih naseljih
segajo v območja pasov obstoječega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omreţ ja.
Konfliktne situacije povzročajo načrtovana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo v varovalnih
pasovih 220 in 110 kV daljnovodov. Nezazidana in obstoječa stavbna zemljišča se pojavljajo tudi v
varovalnih pasovih 20 kV daljnovodov, ki pa z vidika varstva pred elektromagnetnim sevanjem niso
problematični.
60/256
Negativen vpliv elektromagnetnega sevanja na ljudi je moţ en, v kolikor objekti in območja, ki sodijo v I.
stopnjo varstva pred sevanjem, ne bodo ustrezno odmaknjeni od virov elektromagnetnega sevanja. Pri tem
lahko vrednotimo neposreden vpliv, ki bo trajen.
Načrtovana in nezazidana stavbna zemljišča, v nekaterih primerih pa tudi pozidana stavbna zemljišča
območij namenjenih dejavnostim, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, se znotraj varovalnih pasov
220 in 110 kV daljnovodov pojavljajo v naslednjih enotah urejanja prostora:
EUP
stanje zemljišča
daljnovod
OBMOČJA STANOVANJ
PG-07 SSe
nezazidana stavbna zemljišča
220 kV daljnovod Obersielach – Podlog
RA-05 SSe
nezazidana stavbna zemljišča
110 kV daljnovod Dravograd – RTP Ravne (SM 32A)
TO-15 SSe
širitev stavbnih zemljišč
110 kV daljnovoda Dravograd (SM 3) – Ţelezarna Ravne
TO-17 SK
TO-18 SSe
A 024
pozidana in deloma nezazidana stavbna zemljišča
A 015
A 045
A 145
Z OPN je potrebno zagotoviti, da se število objektov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, v
varovalnih pasovih 220 oziroma 110 kV daljnovodov ne bo povečalo.
7.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST
OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
7.6.1
Sklepna ocena vplivov na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem
Dopolnjen osnutek OPN, ki je pripravljen za javno razgrnitev in je priloţ en k okoljskemu poročilu za
pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov OPN, je popravljen v skladu z navedenimi potrebnimi popravki.
Ocena vplivov OPN je podana za ta dokument
Vpliv OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno C - vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Število objektov v varovalnih pasovih elektrovodov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, se ne bo
spremenilo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
7.6.2
Potrebni popravki OPN, da bodo njegovi vplivi sprejemljivi
OBMOČJA STANOVANJ
1.
PG-07 SSe, RA-05 SSe, TO-18 SSe
Območja je potrebno zmanjšati tako, da ne bodo posegala v varovalne pasove 110 ozirom 220 kV daljnovodov.
61/256
7.6.3
Slika 2:
Popravek na območju PG-07 SSe
Slika 4:
Popravek na območju TO-18 SSe
Slika 3:
Popravek na območju RA-05 SSe
Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva pred elektromagnetnim sevanjem
OBMOČJA STANOVANJ
1.
TO-15 SSe, TO-17 SK
Gradnja stanovanjskih objektov v varovalnem pasu 110 kV daljnovoda ni dopustna.
2.
A 015, A 024, A 045
3.
A 145
62/256
7.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem
zagotavljati spremljanje naslednjega kazalca ter njegovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred
sprejetim OPN):

število in vrsta objektov v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov.
ukrepa. Za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem je spremljanje le-tega zagotovljeno z ţ e
omenjenim kazalcem.
63/256
7.8
OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM
7.9
OPIS STANJA
Svetlobno onesnaţ evanje je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja.
Svetlobno onesnaţ evanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri
ljudeh, ogroţ a varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu
moti ţ ivljenje ali selitev ptic, netopirjev, ţ uţ elk in drugih ţ ivali, ogroţ a naravno ravnoteţ je na varovanih
območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo.
Svetlobno onesnaţ evanje ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja okolja (Ur. l. RS, št.
81/2007, 109/2007).
Vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaţ evanje okolja v skladu z Uredbo je:
a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih
površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti,
b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne ţ elezniške infrastrukture in ţ elezniških postaj,
c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu
počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in
parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na
drţ avnih cestah,
d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inţ enirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških
naprav,
e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za javni potniški promet,
f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inţ enirskih objektov in stavb, skladišč in drugih
nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti,
g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z
razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in
druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča,
nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi;
h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah
splošnega druţ benega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih
obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb;
i) razsvetljava nepokritih površin objektov za turizem, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo
smučišč in drsališč;
j) dekorativna razsvetljava zunanje stene stavbe;
k) razsvetljava kulturnega spomenika;
l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča,
m) razsvetljava objekta za oglaševanje in
n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov
ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaţ evanje.
64/256
Bistvene vsebine, ki jih določa Uredba in so povezane s prostorskim načrtovanjem so osvetljevanje z okolju
prijaznimi svetilkami, ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin ter razsvetljava drugih območij in
objektov.
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
Sedanja poraba, izračunana iz porabe elektrike za javno razsvetljavo 120 GWh/leto, je okoli 60 kWh na
prebivalca (predstavitev uredbe Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za okolje, okrogla miza –
SVETLOBNO ONESNAŢEVANJE, 19. maj 2009, MO Kranj).
Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v
razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z
doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo drţ avnih cest, se
ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali
neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih
površin.
Obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe:

Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe,
je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je deleţ svetlobnega toka, ki seva navzgor,
enak 0%.

Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do
31. decembra 2008.

Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010.

Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do
31. decembra 2012.

Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31.
decembra 2012.

Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31.
decembra 2013.

Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31.
decembra 2016.

Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31.
decembra 2012.

Obstoječo razsvetljavo ţ eleznice, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe
najpozneje do 31. decembra 2012.

Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka tega člena mora potekati postopoma
tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom
popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku
tega člena.

Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega odstavka 28. člena mora potekati postopoma
tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj
65/256
50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno
razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena.

Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz prvega do enajstega odstavka tega
člena se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa.
znašala 43,12 kWh na prebivalca, kar pomeni, da ne ni presegala ciljne vrednosti 44,5 kW, določene z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007). Po prenovi
javne razsvetljave v skladu s Programom varčevanja električne energije na področju javne razsvetljave v
občini Ravne na Koroškem (2008) se bo količina porabljene energije s trenutnih 523 MWh zniţ ala na 201
MWh v letu 2012, kar bi ob nespremenjenem številu prebivalcev znašalo slabih 17 kWh na prebivalca.
7.10
Za področje svetlobnega onesnaţ evanja posebne smernice niso bile podane.
7.11
7.11.1
Okoljski cilji plana in kazalci
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
Varovanje ljudi in naravnega okolja pred svetlobnim onesnaţ evanjem
-
varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaţ evanja,
varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi zunanje razsvetljave,
varstvo ljudi pred bleščanjem,
varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba,
zmanjšanja porabe električne energije
CILJI SPRO
-
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
-
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
-
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z
razvito mreţ o gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do druţ bene javne
infrastrukture.
Svetlobno onesnaţ evanje je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja.
Svetlobno onesnaţ evanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja
pri ljudeh, ogroţ a varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja
proti nebu moti ţ ivljenje ali selitev ptic, netopirjev, ţ uţ elk in drugih ţ ivali, ogroţ a naravno ravnoteţ je
na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem
proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.
Načrtovanje prostorskega razvoja v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja
okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007)
7.11.2
-
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin na prebivalca
Metoda vrednotenja
Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem se preverja
vključevanje okoljskih ciljev in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti s svetlobnim
onesnaţ evanjem in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem (z OPN). Preverja se vključevanje
zahtev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007) za
zmanjšanje svetlobnega onesnaţ evanja oziroma njegovega preprečevanja v Odloku o OPN. Glede na to, da
se kazalec za spremljanje stanja oziroma izvajanja OPN nanaša na porabo elektrike za razsvetljavo
66/256
občinskih cest in javnih površin, le te pa se pojavljajo na vseh namenskih rabah prostora, vrednotimo le
kumulativen vpliv.
ocena vpliva
opis ocene
OPN ima na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem pozitiven vpliv oziroma
nima vpliva saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja s svetlobnim
onesnaţ evanjem zmanjšala oziroma se ne bo spremenila. Letna poraba elektrike vseh
svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin na prebivalca bo manjša od zakonsko določene (44,5 kW).
OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem ne vpliva bistveno,
obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem se ne bo bistveno povečala. Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih
cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca bo še vedno manjša oziroma enaka od
zakonsko določene (44,5 kW).
OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem ne vpliva bistveno v
primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost
okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem ne bo bistveno spremenila. Letna poraba elektrike
vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin na prebivalca bo še vedno manjša oziroma enaka od zakonsko
določene (44,5 kW) zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
OPN na obremenjenost okolja s svetovnim onesnaţ evanjem bistveno vpliva.
Obremenjenost okolja svetlobnim onesnaţ evanjem bi se ob njegovi izvedbi glede na
izhodiščno stanje bistveno povečala. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca
bi presegla zakonsko določeno (44,5 kW).
OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem vpliva uničujoče.
Obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem bi se ob njegovi izvedbi povečala v
taki meri, da bi bila doseţ ena nesprejemljiva raven obremenjevanja okolja s svetlobnim
onesnaţ evanjem. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca bi bistveno
presegla zakonsko določeno (44,5 kW).
omilitvenih ukrepov
7.12
7.12.1
VARSTVO PRED SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM V OPN
Strateški del OPN
Vsebine varstva pred svetlobnim onesnaţ evanjem v strateškem delu OPN niso zajete.
7.12.2
Izvedbeni del OPN
Vsebine varstva pred svetlobnim onesnaţ evanjem so v izvedbenem delu OPN obravnavane v poglavju
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro v 93. členu (gradnja in urejanje javne razsvetljave). Določeno je, da morajo biti javne
površine na območjih naselij opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne
površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega
onesnaţ enja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
V poglavju III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine,
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v 113. členu (varovanje pred
svetlobnim onesnaţ enjem pa je določeno:
 Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih
določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaţ enja okolja.
67/256
 Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih se,
usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
7.13
VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM TER
NJIHOVO VREDNOTENJE
Prostorski razvoj lahko na svetlobno onesnaţ evanje vpliva z razsvetljavo cest ter javnih površin.
Nove javne ceste ter javne površine se bodo gradile predvsem v večjih načrtovanih območjih, ki se bodo
urejala z OPPN. Takih območij je 150 ha, med njimi nekaj več kot 70 ha namenjenih stanovanjem. Od tega
je večstanovanjski gradnji namenjenih dobrih 13 ha zemljišč, kar znaša pribliţ no 6% vseh stavbnih zemljišč
namenjenih stanovanjski gradnji oziroma 18% vseh načrtovanih zemljišč. V skladu s strateškim delom OPN
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev) je določena gostota prebivalcev za enodruţ insko
gradnjo do 45 prebivalcev/ha na območju preteţ no urbaniziranega območja in do 30 prebivalcev/ha na
območjih zmerne urbanizacije ter 150 prebivalcev/ha na območjih večstanovanjske gradnje.
V skladu s tem je prostorskih moţ nosti v občini za nove stanovanjske objekte za pribliţ no 3500 – 4000
prebivalcev.
Zaradi nove javne razsvetljave se bo količina porabljene energije glede na izračunano sicer povečala.
Povečalo pa se bo tudi število prebivalcev, tako da se letna poraba električne energije za javno razsvetljavo
na prebivalca ne bo bistveno povečala, v vsakem primeru pa bo ostala znotraj dovoljenih vrednosti.
7.14
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST
OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM
Kumulativni vpliv OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem ocenjujemo z oceno B –
vpliv je nebistven. Obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem se ne bo bistveno povečala. Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin na prebivalca bo še vedno manjša oziroma enaka od zakonsko določene (44,5 kW).
7.15
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva pred svetlobnim onesnaţ enjem
zagotavljati spremljanje naslednjega kazalca ter njegovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred
sprejetim OPN):

letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin na prebivalca.
68/256
8.
8.1
RAVNANJE Z ODPADKI
OPIS STANJA
Opis stanja je povzet po Letnem poročilu za leto 2009, Javno komunalno podjetje LOG, februar-marec 2010
Odlaganje in ravnanje z odpadki
V občini Ravne na Koroškem je za ravnanje z odpadki odgovorno javno komunalno podjetje Log, d.o.o., ki
opravlja storitve tudi za občine Črna na Koroškem, Meţ ica in Prevalje. Opravlja dejavnosti zbiranja (delno
ločenega) in prevoz (odvoz) komunalnih odpadkov, ter sortiranje in shranjevanje le-teh na komunalnem
odlagališču (deponiji). Prvi del storitve vključuje redno (in občasno po naročilu, pogodbi) pobiranje,
nalaganje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališče za vse vrste naročnikov. Javno podjetje
Log je tudi upravljalec komunalne deponije, hkrati pa je skrbi tudi za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in
za njihov odvoz.
Poleg zbiranja in rednega odvoza v krajih in naseljih v dolini, je organiziran tudi redni odvoz odpadkov s
podeţ elja, dodatni odvoz z izbranih lokacij ter akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarni
odpadki iz gospodinjstev se predajo podjetju, ki je usposobljeno za odvoz in predelavo le-teh.
Javno podjetje odvaţ a zbrane komunalne odpadke na komunalno deponijo Lokovica v občini Prevalje, kjer
se odlagajo komunalni odpadki z območja vseh štirih občin Meţ iške doline. Na urejeni deponiji se odpadki
dodatno sortirajo, kompaktirajo in reciklirajo. Kapacitete deponije so se v letu 2008 zapolnile, javno podjetje
pa je z novimi naloţ bami poskrbelo, da so se začele zapolnjevati dodatne kapacitete.
Na območju delovanja javnega komunalnega podjetja Log obratujeta dva zbirna centra, eden v Logu na
Ravnah, drugi na komunalni deponiji Lokovica.
V občini je organiziran tudi odvoz kosovnih odpadkov, s čimer se preprečuje odlaganje tovrstnih odpadkov
na nelegalnih odlagališčih.
Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov
Odpadki, ki jih ne ločujejo ţ e povzročitelji z odlaganjem na ekoloških otokih oz. se le ti ne ločujejo na zbirnih
centrih, se ţ e več kot štiri leta ločujejo na deponiji. Delavci javnega podjetja izločajo in sortirajo papir,
steklovino, kovinske predmete, belo tehniko, les, nevarne odpadke in plastiko. Vsi izločeni odpadki se
odlagajo v pripravljene kontejnerje, odpelje se jih v pooblaščeno podjetje za njihovo predelavo. Preostali
mešani odpadki (biološki, gradbeni, tekstil … ) se po planu vgrajujejo v deponijsko telo, ki se na koncu
prekrije z zemljo in zatravi.
Količina zbranih odpadkov
Ţe v letu 2008 se je trend povečevanja količin zbranih odpadkov glede na leto 2005 zaustavil. Na skupno
zniţ anje količin zbranih odpadkov v letu 2009 imata največji vpliv občini Ravne na Koroškem in Meţ ica,
3
količina zbranih odpadkov v teh dveh občinah se je namreč zmanjšala za 1357 m , kar predstavlja skoraj 6
% zmanjšanje. V ostalih dveh občinah je bilo se je količina zbranih odpadkov prav tako zmanjšala, vendar
3
nekoliko manj (skupaj le za 265 m ali blizu 2 %). Po obsegu količine zbranih odpadkov ostaja največja
3
občina Ravne na Koroškem s 17.386 m zbranih komunalnih odpadkov (49,4 %).
69/256
3
Tabela32: Količina zbranih in odpeljanih komunalnih odpadkov v letu 2009 (m )
OBČINE
Vrsta uporabnikov
Deleţ i po vrstah
uporabnikov
Ravne
Prevalje
Meţ ica
Črna
Skupaj
občine
gospodinjstva
8589
4710
2719
2545
18564
52,76%
podjetja
8797
3976
1558
2291
16622
47,24%
Skupaj zbrani komunalni
odpadki
17386
8686
4277
4836
35186
100,00%
49,41%
24,69%
12,16%
13,74%
100,00%
Deleţ i po občinah
Tabela33: Količina zbranih v letu 2009 (ton), primerjava z letom 2008
Struktura po vrsti povzročitelja
odpadkov
Leto 2009
Leto 2008
Index 09/08
Gospodinjstva
7.747,6
8.268,0
93,71
Proizvodna in storitvena dejavnost
1.521,6
1.818,9
83,65
59,6
187,8
31,74
9.328,8
10.273,7
90,80
265,1 kg/m3
279,1 kg/m3
94,99
Povzročitelji, ki so odpadke pripeljali
neposredno na deponijo
Skupaj zbrani komunalni odpadki
Povprečna specifična masa odpadkov
Od 9.328,8 ton zbranih odpadkov v letu 2009, jih je bilo na deponijo odloţ eno 8.217,4 ton (88,1 %), ostali
odpadki 11,9 % (1.111,5 ton) so bili izločeni in predani zbiralcem oz druţ bi za ravnanje z odpadki.
V primerjavi z volumskimi količinami (ki nastajajo na osnovi obračuna storitve - normativ), ki so se med
letoma 2008 in 2009 zniţ ali za 4,4 %, so se zbrane tehtane količine zniţ ale za 9,2 %. Tako se je izračunana
3
3
struktura odpadkov po specifični (265,1 kg/m ) teţ i zniţ ala za skoraj 5 % (v letu 2008 279,1 kg/m ).
Primerjava volumnov rednega odvoza na strani gospodinjstev med letoma 2007 in 2009 kaţ e,da zmanjšanja
3
odvoza ni bilo (celo za 49 m več v letu 2009), medtem ko so tehtane količine niţ je za 942,5 tone (ali 10,85
%).
Deleţ ločeno zbranih odpadkov
Glavni problem na področju ravnanja z odpadki na območju ostaja nizka stopnja ločeno zbranih odpadkov
na strani povzročiteljev odpadkov, pomanjkanje prave sortirnice pa je vzrok, da je izločenih le malo nad 10 %
odpadkov. Javno podjetje z namenom izboljšanja stanja v vseh občinah povečuje število ekoloških otokov,
obstoječe pa opremlja z dodatnimi posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
8.2
Za področje ravnanja z odpadki posebne smernice niso bile podane.
70/256
8.3
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
1. Ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov.
Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţ enih biorazgradljivih
odpadkov:
zapiranje obstoječih odlagališč, za katera je prilagajanje veljavnim predpisom ekonomsko
neupravičeno ali tehnično teţ ko izvedljivo,
rekonstrukcija in širitev obstoječih odlagališč, ki bodo obratovala do konca leta 2008,
izgradnja nove infrastrukture za obdelavo, predelavo in odstranjevanje odpadkov prioritetno kot
regijskih centrov za ravnanje z odpadki in drţ avnih naprav za termično obdelavo.
Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki:
vzpostavitev in delovanje mreţ e objektov in naprav, tj. centrov za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov
postavitev zbiralnic za ločene frakcije komunalnih odpadkov na vsakih 500 prebivalcev v
strnjenih območjih poselitve,
postavitev zbirnih centrov za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov po prinašalnem
sistemu praviloma v vsaki občini, na vsakem območju strnjene poselitve z več kot 8.000
prebivalci in v večjih poselitvenih aglomeracijah na vsakih 80.000 prebivalci,
vzpostavitev zbiralnic nevarnih frakcij komunalnih odpadkov na vsakem območju strnjene
poselitve z več kot 25.000 prebivalci in v večjih poselitvenih aglomeracijah na vsakih 60.000
prebivalcev,
vzpostavitev dopolnilnega sistema zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov s premičnimi
zbiralnicami,
vzpostavitev sistema zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in gospodinjstev ter
njihovo biološko predelavo,
zagotavljanje biološke predelave bioloških kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev v hišnih
kompostnikih, v malih komunalnih kompostarna h na območjih poselitve z več kot 10
prebivalci/ha in več kot 500 prebivalci ter prevzemanje in zagotavljanje biološke predelave na
gosteje poseljenih in večjih območjih.
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki
ločno zbiranje na mestu nastanka in ponovno uporabo gradbenih odpadkov.
Racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.
poselitev, storitvene dejavnosti, javni sektor - komunalni in njim podobni odpadki
gradbeništvo - gradbeni odpadki
pridobivanje mineralnih surovin, pridobivanje energije - odpadki iz rudarstva in energetike
proizvodne dejavnosti - odpadki iz industrija
Glej cilje operativnih programov.
-
Deleţ ločeno zbranih odpadkov
Razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov (mreţ a ekoloških otokov)
Ustreznost končnega odlaganja in ravnanja z odpadki
Ključna kazalca ravnanja z odpadki sta količina zbranih odpadkov ter deleţ ločeno zbranih odpadkov. Glede
na to, da OPN ni tak dokument, na osnovi katerega bi lahko to neposredno ugotavljali, smo pri vrednotenju
vplivov OPN na obremenjevanje okolja z odpadki preverjali vključevanje okoljskih ciljev in ukrepov ravnanja
z odpadki, ki jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem. Preko tega je moţ no posredno sklepanje
na povečanje/zmanjšanje deleţ a ločeno zbranih odpadkov. To pa so:

načrtovanje urejenega sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov ter
71/256

načrtovanje urejenega končnega odlaganja in ravnanja z odpadki.
Ravnanje z odpadki na območju občine Ravne na Koroškem je vključeno v sistem ravnanja z odpadki na
območju celotne Meţ iške doline (občine Črna na Koroškem, Meţ ica, Prevalje ter Ravne na Koroškem) pri
vplivu OPN na ravnanje z odpadki (deleţ ločeno zbranih odpadkov, sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov,
končno odlaganje in ravnanje z odpadki), zato ocenjujemo kumulativni vpliv.
Kljub temu, da je količina odpadkov neposredno povezana s številom prebivalstva ter obsegom in vrsto
gospodarskih dejavnosti na območju občine, torej pomeni neposredni vpliv, tudi ta kazalec obravnavamo
hkrati z ostalimi (v okviru kumulativnega vpliva), saj je v sistemu ravnanja z odpadki neposredno povezan z
ostalimi.
Zaradi predvidenega končnega odlaganja komunalnih odpadkov v Regionalnem centru za ravnanje z
odpadki v Mislinjski Dobravi oz. v Prevaljah, je potrebno obravnavati tudi daljinski vpliv, ki je v prvi vrsti
povezan s količinami odloţ enih odpadkov, posredno pa tudi z onesnaţ evanjem zraka zaradi transporta
odpadkov.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
8.4
opis ocene
Izvedba OPN bo imela pozitiven vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov
se ne bo povečala. Deleţ ločeno zbranih odpadkov se bo povečal. Sistem zbiranja
ločenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, izboljšali se bodo pogoji za končno odlaganje in
ravnanje z odpadki.
Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov
se bo povečala. Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, deleţ ločeno
zbranih odpadkov se bo povečal. Izboljšali se bodo pogoji za končno odlaganje in
ravnanje z odpadki.
Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov
se bo povečala. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se bo izboljšal sistem zbiranja
ločenih frakcij odpadkov, zagotovljeno bo ustrezno končno odlaganje in ravnanje z
odpadki. Deleţ ločeno zbranih odpadkov se ne bo povečal.
Izvedba OPN bo imela bistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov se
bo povečala. Izboljšave sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov niso predvidene. Deleţ
ločeno zbranih odpadkov se bo zmanjšal. Rešitev za ustrezno končno odlaganje in
ravnanje z odpadki po zapolnitvi kapacitet obstoječe deponije ni predvidenih.
Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov
se bo povečala. Vzpostavitev sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov ni predvidena.
Deleţ ločeno zbranih odpadkov se bo zmanjšal. Kapacitete obstoječe deponije so
zapolnjene, rešitev za ustrezno končno odlaganje in ravnanje z odpadki ni predvidenih.
RAVNANJE Z ODPADKI V OPN
8.4.1 Strateški del OPN
Končno odlaganje odpadkov rešuje na regionalnem nivoju. Na Koroškem je predviden Koroški regionalni
center za ravnanje z odpadki, katerega vzpostavitev se izvaja v okviru Regionalnega razvojnega programa
za Koroško (v nadaljevanju KOCEROD).
KOCEROD se vzpostavlja na dveh lokacijah: na lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer so predvideni objekti za
sortiranje in predelavo odpadkov in na lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer je predviden objekt za odlaganje
odpadkov.
Občina Ravne na Koroškem zagotavlja lokacije za potrebno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov v
skladu z zakonodajo.
72/256
8.4.2 Izvedbeni del OPN
Vsebine, ki zadevajo ravnanje z odpadki, so v izvedbenem delu obravnavane v poglavju III.2.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro v 95. členu (objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov), ki določa:
8.5

Komunalne odpadke je potrebno zbirati v za to določenih posodah (smetnjakih), ki jih določi izvajalec
javne sluţ be v skladu s predpisi.

Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj javnih
prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je potrebno takoj po prevzemu
odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.

Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih
površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki).

Zbirni center za odpadke se lahko umešča na enote z namensko rabo namenjeno proizvodnim
dejavnostim ali na območja okoljske infrastrukture.
VPLIVI NA RAVNANJE Z ODPADKI TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Količina zbranih odpadkov,
Vpliv prostorskega razvoja občine ima na ravnanje z odpadki vpliva predvsem s povečanimi količinami
odpadkov, ki bodo posledica povečanega števila prebivalcev zaradi širitve poselitve ter razvoja gospodarskih
dejavnosti.
Zaradi razvoja poselitve bodo nastajali bodo preteţ no komunalni odpadki, ki pa se bodo v skladu z OPN
zbirali ločeno in s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Zaradi odprtja novih gospodarskih con je moč
pričakovati tudi dodatne količine industrijskih odpadkov, med katerimi bodo najverjetneje tudi nevarni
odpadki. Vpliv na količino industrijskih odpadkov in ravnanje z njimi bo potrebno podrobneje preučiti v sklopu
OPPN za posamezno območje.
Na Koroškem je predviden Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki, katerega vzpostavitev se izvaja
v okviru Regionalnega razvojnega programa za Koroško (KOCEROD). KOCEROD se vzpostavlja na dveh
lokacijah:

Na lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer so predvideni objekti za sortiranje in predelavo odpadkov.

Na lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer je predviden objekt za odlaganje odpadkov.


zmanjšale se bodo količine neobdelanih odpadkov za okoli 30 %,
73/256


zmanjšalo se bo nastajanje škodljivih toplogrednih plinov (CH 4, CO2) in zmanjšale se bodo emisije
odpadkov.
Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov, deleţ ločeno zbranih frakcij odpadkov
odpadkov.
S širitvijo mreţ e ekoloških otokov se bo kljub povečanim količinam odpadkov izboljšalo stanje na področju
ravnanja in zbiranja ločenih frakcij odpadkov.
Deleţ ločeno zbranih frakcij odpadkov se bo povečal tudi zaradi vzpostavitve sortirnice v Mislinjski Dobravi.
S tem se bodo zmanjšale količine odpadkov za deponiranje.
8.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA RAVNANJE Z ODPADKI
Kumulativen vpliv OPN na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količina zbranih odpadkov se bo povečala.
Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, deleţ ločeno zbranih odpadkov se bo povečal.
Izboljšali se bodo pogoji za končno odlaganje in ravnanje z odpadki.
Daljinski vpliv OPN na ravnanje z odpadki zaradi transporta in odlaganja odpadkov ocenjujemo z oceno B
– vpliv je nebistven. Količina odpadkov se bo povečala. Na celotnem območju, ki ga bo pokrival predviden
Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki, se bo izboljšal sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov,
deleţ ločeno zbranih odpadkov se bo povečal. Izboljšali se bodo pogoji za končno odlaganje in ravnanje z
odpadki.
8.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje ravnanja z odpadki zagotavljati spremljanje

količina zbranih odpadkov

deleţ ločeno zbranih odpadkov na prebivalca

razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov (mreţ a ekoloških otokov)

ustreznost končnega odlaganja in ravnanja z odpadki.
74/256
9.
9.1
TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OPIS STANJA
9.1.1.1 Relief in geološka sestava
Strojna, ki obdaja občino Ravne na Koroškem na severu tvori skupaj s Pohorjem in Kozjakom del Vzhodnih
Alp, kjer prevladujejo metamorfne kamnine, preko katerih so odloţ ene permske, triasne, kredne in
miocenske usedline, nazadnje pa še kvartarni nanosi. Spodnje metamorfne sklade sestavljajo gnajs, eklogit,
afibolit in blestnik, zgornje pa firit.
Po juţ nem robu občine (med Karavankami in Strojno - od Meţ ice in Homa preko Leš in Kotelj) poteka
meţ iški tektonski jarek, ki se na vzhodu nadaljuje v podgorsko-vitanjskega. Območje koroških občin je
precej bogato z rudami. Nahajališča ţ elezove rude so severno od Meţ ice in na območju Male Kope, kjer so
magnetit kopali ţ e v 17. stoletju. V miocenskih usedlinah Hotuljskega podolja se pojavlja premog, v leški
premogovni kadunji so s presledki kopali rjavi premog do leta 1939. Na Ravnah in Prevaljah sta se razvili
veliki ţ elezarski središči. Področje je relativno bogato tudi z mineralnimi vodami. V Kotljah je znan Rimski
vrelec, znana pa je tudi Tolstovrška slatina, ki je izvirala tik nad strugo Meţ e.
Značilnost občine Ravne na Koroškem, kot tudi ostalih v koroški regiji, je hribovit relief. Raven svet je le ob
nasutih rečnih dolinah. Višinske razlike med slemeni in globokimi dolinami so velike. Današnji relief so
izoblikovali Drava in njeni pritoki, tektonski premiki, erozija in pleistocensko ledeniško delovanje. Manjši
ledeniki z območja Olševe, Pece, Smrekovca in Uršlje gore so nasipavali drobir v medledenih dobah v obliki
vršajev in teras. Debelina lediniških nanosov je največja prav v Meţ iški dolini (višje terase merijo do 25 m).
Vodnati vodotoki so izdolbli številne grape.
Dejanska raba kmetijskih zemljišč
Po podatkih MKGP je v občini Ravne na Koroškem 1792,6 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 28,3 %
občine. Skoraj 80% vseh kmetijskih zemljišč predstavljajo trajni travniki.
Tabela34: Zemljišča v kmetijski rabi
RABA KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
njiva
rastlinjak
ekstenzivni oz. travniški sadovnjak
trajni travniki
kmetijsko zemljišče v zaraščanju
drevesa in grmičevje
neobdelano kmetijsko zemljišče
kmetijsko zemljiščem poraslo z gozdnim drevjem
skupaj
POVRŠINA (ha)
177,92
0,01
110,61
1425,70
27,17
46,40
3,21
1,58
1792,60
DELEŽ (%)
9,93
0,00
6,17
79,53
1,52
2,59
0,18
0,09
100,00
75/256
Slika 5:
Kmetijska zemljišča
9.1.1.2 Pedološke značilnosti tal
Na magmatskih kamninah strmejših pobočij je prst plitva. Ponekod v višjih legah se pojavlja ranker. Na
karbonatnih kamninah so se razvile rendzine in rjave prsti. Največ je distirčnih rjavih prsti. Apneniška
pobočja Uršlje gore in Pece so skalnata, brez prstenega pokrova. Ob reki Meţ i in Kotuljščici so prsti
obrečne.
Geološka pestrost se odraţ a v pestrosti pedološke zgradbe. Debelina in kvaliteta prsti je odvisna od reliefnih
razmer, kamninske podlage in podnebja. Izrazito prevladujoča so distrična rjava tla (73 %), znaten del
predstavljajo tudi rendzine (okrog 16 %). Manjši deleţ predstavljajo rankerji in obrečna tla (skupaj pribliţ no 7
%).
Debelina prsti je večinoma skromna, zlasti na strmejši podlagi (dodatno jo izpirajo tudi padavine). Debelejša
prst je v dolini ob Meţ i.
Tabela35: Tipi prsti v občini
TIP PRSTI
distrična rjava tla
rendzina
ranker
obrečna tla
urbana površina
rjava pokarbonatna tla
litosol
evtrična rjava tla
POVRŠINA (ha) DELEŢ (%)
4651,63
73,37
1001,58
15,80
244,15
3,85
186,35
2,94
173,83
2,74
52,91
0,83
32,82
0,52
1,46
0,02
9.1.1.3 Talno število
Talno število opredeljuje proizvodni potencial zemljišča. Za zemljišča za njivsko rabo je opredeljeno na
lestvici od 7 do 100, za travnike pa od 7 do 88. Ključni parametri za izračun talnega števila so tekstura,
76/256
razvojna stopnja, matična podlaga ter vodne razmere, ki so v nekaterih primerih ţ e zajete v razvojni stopnji.
Velik pridelovalni potencial imajo območja s talnim številom nad 58, območja s talnim številom pod 39 pa so
le pogojno primerna za kmetijstvo. Zemljišča s talnim številom manjšim od 7 so kmetijska zemljišča, ki niso
primerna za kmetijsko rabo (degradirana, poselitev, …).
Talno število je neodvisno od trenutne vrste rabe in izkazuje le pridelovalni potencial.
Za podrobnejše razlikovanje zemljišč glede njihovega pridelovalnega potenciala se lahko uporabijo dodatni
parametri kot so klima, nakloni zemljišč, nadmorske višine ter drugi lahko tudi regionalno specifični
omejitveni dejavniki.
Za občino Ravne na Koroškem je največji omejitveni dejavnik relief (razgibanost, ozke doline, strmi nakloni)
in plitvost prsti (posledično zaradi velikih naklonov). Obdelovanje tal na strmih zemljiščih je izredno teţ ko in
se je v preteklih letih in tudi sedaj še vedno opušča. Zaraščanje kmetijskih zemljišč pa je tudi posledica
opuščanja kmetijske proizvodnje in zaposlovanje v drugih vejah gospodarstva.
Območja z velikim talnim potencialom (talno število nad 58) obsegajo 187,80 ha (10,5 %) ozemlja občine.
Na zemljiščih z najvišjim pridobivalnim potencialom je največ trajnih travnikov (44,52 %), 9 % je njiv oz.
vrtov. Kar 28,85 % zemljišč z najvišjim pridelovalnim potencialom je pozidanih. Podrobneje je raba zemljišč z
najvišjim pridelovalnim potencialom predstavljena v spodnji tabeli.
Tabela36: Raba zemljišč z največjim pridelovalnim potencialom (talno število nad 58):
POVRŠINA (ha)
njiva
DELEŢ (%)
16,90
trajni travnik
9,00
6,28
3,34
83,61
44,52
1,12
0,59
8,64
4,60
gozd
12,28
6,54
pozidano in sorodno zemljišče
54,18
28,85
voda
skupaj
4,79
2,55
187,80
100,00
Večino območja občine prekrivajo zemljišča s srednjim pridelovalnim potencialom (5140 ha, 81,02 %).
Večinoma jih porašča gozd (64,04 %), četrtino pa trajni travniki. Njive in vrtovi so na 3,04 % zemljišč z
srednjim pridobivalnim potencialom.
Tabela37: Raba zemljišč s srednjim pridelovalnim potencialom (talno število 39 – 58):
njiva
rastlinjak
POVRŠINA (ha)
DELEŢ (%)
156,23
3,04
0,01
0,00
102,54
1,99
1304,69
25,38
24,02
0,47
34,18
0,67
3,01
0,06
trajni travnik
kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
gozd
voda
skupaj
1,41
0,03
3292,11
64,04
218,10
4,24
4,11
0,08
5140,41
100,00
77/256
Manjši del območja občine obsegajo zemljišča, ki so pogojno primerna za kmetijsko pridelavo (842,68 ha, oz
13,28 %). Večinoma so ta zemljišča prekrita z gozdom (94,37 %). 3,84 % pa prekrivajo trajni travniki in
pašniki. Podrobneje je raba zemljišč, ki je pogojno primerna za kmetijsko pridelavo, predstavljena v spodnji
tabeli.
Tabela38: Raba zemljišč, ki so le pogojno primerna za kmetijsko pridelavo (talno število pod 39):
njiva
POVRŠINA (ha)
DELEŢ(%)
4,64
0,55
0,68
0,08
32,38
3,84
1,44
0,17
0,17
0,02
0,20
0,02
0,17
0,02
trajni travniki
gozd
795,27
94,37
6,45
0,77
suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
1,28
0,15
842,68
100,00
skupaj
Slika 6:
Talno število
9.1.1.4 Degradacija tal (onesnaţ enost tal)
Najpogostejši viri onesnaţ evanja tal so:

kmetijstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi in mineralnimi gnojili, lahko tudi z gnojenjem z gnojevko
oziroma oporečnimi komposti, z zalivanjem oziroma namakanjem z oporečno vodo …;

promet,

industrija in kurišča,
78/256

onesnaţ evanje zaradi transporta onesnaţ enega zraka na daljavo,

odlaganje odpadkov.
Najpogosteje se tla onesnaţ ijo preko zraka (razpršeno onesnaţ evanje). Vir takega onesnaţ evanja so
predvsem industrijske emisije, prašni delci, dimni plini iz individualnih kurišč ter emisije iz prometa. Na tak
način se tla onesnaţ ujejo predvsem s trdimi kovinami, ki se kopičijo v tleh.
Pri točkovnem onesnaţ evanju gre navadno za večje koncentracije nevarnih snovi v tleh, vendar na bolj
omejenih območjih (lokalno). Največkrat so vir takšnih onesnaţ evanj neurejena in divja odlagališča
odpadkov ter izpusti odpadnih voda zaradi neurejene kanalizacije.
Tla se lahko onesnaţ ijo tudi z neposrednim vnašanjem nevarnih snovi, ki jih vsebujejo mineralna gnojila in
herbicidi. Pri vnašanju nevarnih snovi v tla ne pride le do povečanja njihovih koncentracij v tleh, ampak tudi
do spiranja teh snovi v podtalnico. Nitrat je ena izmed takih snovi, ki lahko zaradi nestrokovne rabe naravnih
in umetnih gnojil onesnaţ i podtalnico in s tem pitno vodo. V podtalnico se spirajo tudi druge nevarne snovi
kot so atrazin in njegovi razgradni produkti, PCB, kloridi, fosfati, itd.
Promet posredno onesnaţ uje tla z emisijami izpušnih plinov v zrak, ki vsebuje svinec, cink, baker, nikelj,
kadmij in krom. V tem primeru govorimo o linijskem onesnaţ evanju, katerega tipičen primer je
onesnaţ evanje tal vzdolţ prometnic (ceste, ţ eleznice).
V okviru raziskav onesnaţ enosti tal v Sloveniji je bila ena vzorčna lokacija tudi v občini Ravne na Koroškem.
Vzorčenje je potekalo v letu 2005. Na merilni točki v bliţ ini Šentjanţ a pri Dravogradu po vsebnosti
anorganskih nevarnih snovi ni večjih odstopanj. Razen vsebnosti Co malo nad mejno vrednostjo (verjetno
geogeni izbor) so koncentracije ostalih nevarnih snovi v območju naravnih vrednosti oziroma pod spodnjo
mejo podajanja.
9.1.1.5 Erozija tal in plazovita območja
Poglavje je predstavljeno pri segmentu vode, v poglavju 4.8.1.5.
9.1.1.6 Poplavna območja
Poglavje je predstavljeno pri segmentu vode, v poglavju 4.8.1.4.
9.1.1.7 Izguba zaradi pozidave
O neposredni izgubi tal zaradi izgradnje objektov govorimo takrat, ko gre za popolno odstranitev ekosistema
(tudi tal). V okviru priprave okoljskega poročila kot izgubo tal zaradi pozidave obravnavamo spremembe
kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča.
Največji problem izgubljanja tal je njihovo uničenje in odstranjevanje v enkratnem posegu, običajno ob
različnih gradbenih delih, pri čemer so najbolj izpostavljena najboljša kmetijska tla. Slovenija je izgubila
obseţ na obdelovalna zemljišča, ker so se na njih gradila naselja, industrijski in drugi obrati, prodajni centri in
drugi objekti. Velik del zemljišč je bil porabljen tudi za gradnjo cest.
9.1.1.8 Zaraščanje
Zaraščanje kmetijskih zemljišč sicer ne predstavlja degradacije tal, vseeno pa predstavlja neţ elen pojav,
predvsem v slovenskem prostoru, saj Slovenija med evropskimi drţ avami sodi med tiste z najmanj
kmetijskimi zemljišči, kakor tudi med tiste z najmanj obdelanimi kmetijskimi zemljišči.
V občini Ravne na Koroškem zaraščanje kmetijskih zemljišč ne predstavlja večjega problema. Zarašča se
27,17 ha kmetijskih zemljišč (0,43 % območja občine). Največ jih je ob ţ elezniški progi in severno od Raven
na Koroškem, na območju Tolstega Vrha.
79/256
1,12 ha kmetijskih zemljišč v zaraščanju je na območjih z največjim pridobivalnim potencialom, večina, 24,02
ha na območjih s srednjim pridobivalnim potencialom in 1,44 ha na območjih s pogojno primernim
pridobivalnim potencialom.
Slika 7:
Kmetijska zemljišča v zaraščanju
9.1.1.9 Varstvo tal (najboljša in druga kmetijska zemljišča)
Kmetijska zemljišča so po Zakonu o kmetijskih zemljiščih zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo,
razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča spadajo
tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih.
Kmetijska zemljišča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:

najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo;

druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.
Najboljša kmetijska zemljišča so:
a) po naravnih lastnostih:

zemljišča, na katerih je najširša moţ nost rabe tal, ki se kaţ e v moţ nosti gojenja kmetijskih rastlin, ki
uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije – I. kategorija
kmetijskih zemljišč;

zemljišča, na katerih je delno oteţ kočena moţ nost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar
zmanjšuje moţ nost izbora gojenja kmetijskih rastlin – II. kategorija kmetijskih zemljišč;

zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi,
hmeljišča, oljčni nasadi ipd.);

zemljišča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo;
b) po legi, velikosti in obliki parcel:
80/256

zemljišča, ki so oblikovana (zdruţ ena) v komplekse.
V občini Ravne na Koroškem je po podatkih veljavnega plana kot najboljša kmetijska zemljišča opredeljenih
1758,12 ha zemljišč, kar je 27,71 % površine občine. Drugih kmetijskih zemljišč je 202,59 ha (3,19 %).
Slika 8:
Območja varstva kmetijskih zemljišč
Večino najboljših kmetijskih zemljišč predstavljajo zemljišča s srednjim pridelovalnim potencialom (94,4 %).
Kmetijska zemljišča z najvišjim pridelovalnim potencialom obsegajo 3,90 % najboljših kmetijskih zemljišč. 1,7
% najboljših kmetijskih zemljišč pa predstavljajo površine, ki so glede na talno število pogojno primerna za
kmetijsko pridelavo.
Tabela39: Najboljša kmetijska zemljišča (K1) v primerjavi s talnim številom
TALNO ŠTEVILO
nad 58
od 39 do 58
od 7 do 39
manj kot 7
skupaj
POVRŠINA (ha)
58,79
1421,71
25,50
0,01
1506,01
DELEŢ K1 (%)
3,90
94,40
1,69
0,00
100,00
Na najboljših kmetijskih zemljiščih se kot prevladujoča dejanska raba pojavljajo trajni travniki (63,58%).
Velik deleţ preraščajo tudi gozdovi in sicer 16,69 %. Njive obsegajo 8,31 % območij najboljših kmetijskih
zemljišč. Podrobneje je dejanska raba na najboljših kmetijskih zemljiščih predstavljena v spodnji tabeli.
Tabela40: Raba najboljših kmetijskih zemljišč (K1)
raba
njiva
rastlinjak
POVRŠINA (ha)
DELEŢ (%)
145,98
8,31
0,01
0,00
81/256
raba
POVRŠINA (ha)
trajni travnik
DELEŢ (%)
83,39
4,75
1116,52
63,58
13,50
0,77
17,73
1,01
2,93
0,17
kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
1,48
0,08
293,00
16,69
80,70
4,60
0,78
0,04
gozd
voda
Zemljišča z najvišjim pridelovalnim potencialom obsegajo 11,2 % drugih kmetijskih zemljišč. Prevladujejo
zemljišča s srednjim pridelovalnim potencialom (81 %). Pogojno primernih za kmetijsko pridelavo je 5,7 %
drugih kmetijskih zemljišč, neprimernih pa 2,1 % drugih kmetijskih zemljišč.
Tabela41: Druga kmetijska zemljišča (K2) v primerjavi s talnim številom
TALNO ŠTEVILO
nad 58
od 39 do 58
od 7 do 39
manj kot 7
skupaj
POVRŠINA (ha)
34,59
250,05
17,73
6,50
308,87
DELEŢ K2 (%)
11,20
80,96
5,74
2,10
100,00
Na drugih kmetijskih zemljiščih predstavljajo prevladujočo dejansko rabo trajni travniki 88,62 ha (44,15 %
K2). Druga najpogostejša raba je gozd z 47,21 ha (23,51 % K2). Kar 14,23 % drugih kmetijskih zemljišč je
pozidanih, njive pa se pojavljajo na 9,98 ha (4,97 % K2) drugih kmetijskih zemljišč.
Tabela42: Raba drugih kmetijskih zemljišč (K2)
POVRŠINA (ha)
njiva in vrtovi
trajni travnik
9,98
DELEŢ (%)
4,97
5,92
2,95
88,62
44,15
5,34
2,66
10,33
5,15
gozd
47,21
23,51
28,57
14,23
4,78
2,38
voda
9.1.1.10 Tla kot del območij varstva vodnih virov
Podrobneje obdelano v poglavje 4.8 Vode
9.1.1.11 Tla kot del varovanih območij narave
Podrobneje obdelano v poglavju 4.9 Narava.
9.2
Smernice za področje tla in kmetijska zemljišča je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano (dne 25.2.2009).
82/256
Splošne smernice so upoštevane v Odloku o OPN: 43. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini in 44. člen
(kmetijstvo).
Usmeritve za posamezne urejevalne enote so obravnavane po posameznih dejavnostih, kjer so tudi
vrednotene.
9.3
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
Tla
Zmanjševanje vnosa nevarnih in drugih snovi v tla (pesticidi, gnojila, emisije zaradi prometa itd.)
Spodbujanje ekološke pridelave hrane
Kmetijska zemljišča
Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije
Nacionalni program varstva okolja (NPVO)
Vzpostavitev drţ avnega monitoringa tal
Kmetijska politika
Ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeţ elja ter krajine.
Trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč.
Varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaţ enjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za
trajnostno pridelavo hrane.
Varčna in večnamenska raba tal in virov.
Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.
Izkoriščanje prostorskega potenciala podeţ elja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na
podeţ elju.
Dopolnjevanje funkcij mesta in podeţ elja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.
Sprememba rabe zemljišč
Kmetijstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi in mineralnimi gnojili, lahko tudi z gnojenjem z gnojevko
oziroma oporečnimi komposti, z zalivanjem oziroma namakanjem z oporečno vodo …;
Promet
Industrija in kurišča
Onesnaţ evanje zaradi transporta onesnaţ enega zraka na daljavo
Odlaganje odpadkov
Rabo in druge posege v prostor je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje
stanja tal.
Zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu z Operativni program
odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004-2015)
Sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov
Zagotavljanje tamponskih con ob prometnicah ter industrijskih obratih
Izguba rodovitnih tal za kmetijsko proizvodnjo zaradi spremembe namenske rabe tal (ha)
Zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč
Zemljišča v zaraščanju
Sklenjenost kmetijskih zemljišč
Število ekoloških kmetij
Površina agromelioriranih kmetijskih zemljišč
Število saniranih nelegalnih/neurejenih odlagališč odpadkov
Onesnaţ enje tal glede na prisotna onesnaţ ila
Deleţ prebivalcev priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda
Vrednotenje se izvaja ločeno za varstvo tal pred onesnaţ enjem ter za varstvo najboljših kmetijskih zemljišč.
83/256
Varstvo pred onesnaţ enjem tal
Pri varstvu tal pred onesnaţ enjem se preverja predvsem vključevanje strateških usmeritev v zvezi z
zmanjševanjem onesnaţ enosti iz kmetijstva, industrije, prometa ter zaradi odlaganja odpadkov. Na nivoju
izvedbenega dela OPN se preverja izguba tal zaradi pozidave. Vsaka pozidava tal pomeni bistven oziroma
uničujoč vpliv na tla, kar pomeni, da bi bil OPN zaradi vsake spremembe rabe zemljišč iz kmetijske oziroma
gozdne rabe v zazidljiva zemljišča, nesprejemljiv. Zato je pri vrednotenju posegov na tla pomembno
upoštevati tudi prostorske kriterije, predvsem razvojne potrebe naselja ter racionalnost rabe prostora.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
OPN ima na onesnaţ enost tal pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bo z njegovo
izvedbo kakovost tal izboljšala oziroma se ne bo spremenila.
OPN na onesnaţ enost tal ne vpliva bistveno, onesnaţ evanje tal se ne bo bistveno
povečalo.
OPN na onesnaţ enost tal ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s
katerimi se zagotavlja, da se kakovost tal ne bodo bistveno spremenila.
OPN na onesnaţ enost tal bistveno vpliva. Onesnaţ enost tal bi se ob njegovi izvedbi glede
na izhodiščno stanje bistveno povečala.
OPN na onesnaţ enost tal vpliva uničujoče. Onesnaţ enost bi se ob njegovi izvedbi
povečala v taki meri, da bi bila doseţ ena kritična raven onesnaţ enja.
Varstvo najboljših kmetijskih zemljišč
Pri varstvu najboljših kmetijskih zemljišč se kot bistven kriterij za vrednotenje uporabljata kriterija izguba
najboljših kmetijskih zemljišč ter zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč. Vrednotenje mora temeljiti
tudi na izhodišču, da je stavbna zemljišča za potrebe razvoja treba zagotavljati. V skladu z razvojnimi
potrebami naselij se razvoj naselij zagotavlja z zaokroţ itvami in širitvami ob obstoječi pozidavi, tako da se
zagotavlja ohranjanje sklenjenosti kmetijskih zemljišč.
S posebno pozornostjo je treba vrednotiti tudi spreminjanje najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna za
potrebe kmetijskih gospodarstev in njihovih dopolnilnim dejavnostim. To velja predvsem za podeţ elska
območja, kjer se s tem skrbi za ohranjanje prebivalstva na kmetijah in s tem obdelovanje kmetijskih zemljišč.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na pridelovalni potencial in
obseg kmetijskih zemljišč. Zagotovljena je sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno je
obdelovanje kmetijskih zemljišč, izvajajo se trajnostne oblike kmetovanja.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč.
Zagotovljena je sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno je obdelovanje kmetijskih
zemljišč, spodbujajo se trajnostne oblike kmetovanja.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč,
če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Prizadeta bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna
kmetijska zemljišča, v manjši meri lahko tudi najboljša kmetijska zemljišča. Moţ no je
zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč.
Prizadeta bodo tako najboljša kot druga kmetijska zemljišča. Nadomeščanje kmetijskih
zemljišč ne bo moţ no v zadostni meri. Pogoji za zagotavljanje obdelovanja kmetijskih
zemljišč so slabi.
Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč.
Nadomestnih kmetijskih zemljišč ni mogoče zagotoviti. Pogoji za zagotavljanje obdelovanja
kmetijskih zemljišč niso izpolnjeni.
84/256
9.4
VARSTVO TAL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OPN
Kmetijstvo je v strateškem delu OPN obravnavano v 46. členu, kjer so podane naslednje usmeritve za razvoj
kmetijstva v občini:

V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: ţ ivinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo
in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.

Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranja kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih
gospodarstev.

Na območju občine se za ohranjanje kvalitetne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki
ter čistijo zaraščajoče planine.

Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko
kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranja in širi se travniške sadovnjake, zlasti
z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine se na območju občine spodbuja razvoj podeţ elskega
turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev.

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogoča
nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile
aktivnejše vključevanje kmetijstva v mreţ o podjetništva. Občina bo spodbujala razvoj turizma na
kmetijah in omogočila izgradnjo dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne
dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet in drugo
turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetijah. Hkrati se kmetijam zagotovi ustrezne
prostorske moţ nosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe s podrobnejšimi prostorskimi
pogoji za umeščanje turizma na kmetijah.

Pri umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaţ enje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim
potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne
zaščitne vegetacijske pasove.
Med usmeritvami za določitev namenske rabe zemljišč (57. člen) se na tla in kmetijska zemljišča nanašajo
naslednje določbe:

Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan
interes lastnikov zemljišč ali javni interes in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja
občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki
so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi
racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene
gradnje; na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij; na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih
ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje; na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na
ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji moţ ni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih
zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna
zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za
razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.

Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko
izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
85/256
V izvedbenem delu OPN je varstvo tal obravnavano v 99. členu (varstvo zraka, tal in reliefa), v poglavju
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in
naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
 Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
 Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji moţ ni meri ohranjati reliefne oblike
ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da
so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
 Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter
ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
 Med viri onesnaţ evanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je potrebno zagotoviti vmesno
tamponsko cono.
 Na območju predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč.
Med podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (poglavje III.3) so za območja kmetijskih zemljišč določeni
naslednji prostorski izvedbeni pogoji (133. člen):

Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti
območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti.

Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju
z interesi kmetijstva.

Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih
zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč.
Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati.
9.5
VPLIVI NA TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER NJIHOVO VREDNOTENJE
9.5.1
OBMOČJA STANOVANJ
Širjenje poselitve na tla in kmetijska zemljišča neposredno in trajno vpliva s spremembami rabe zemljišč iz
kmetijskih v stavbna zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno pa zaradi povečanja števila
prebivalcev lahko vpliva tudi na onesnaţ enost tal zaradi neustreznega ravnanja s povečanimi količinami
komunalnih odpadkov ter zaradi povečanih prometnih tokov oz. emisij iz prometa.
ONESNAŢENOST TAL
Zaradi širjenja območij stanovanj, ki imajo za posledico tudi povečane količine odpadkov, povečane emisije
iz prometa ter povečane količine odpadnih voda, se onesnaţ enost tal ne bo bistveno spremenila (glej
poglavje glej poglavje 6.1.2.1 Zrak, 6.1.2.5. Ravnanje z odpadki, 6.1.2.8 Vode).
IZGUBA TAL ZARADI POZIDAVE
Vse spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe gradnje stanovanj v občini skupno
predstavljajo 55,95 ha, od tega je 30,84 ha sprememb iz najboljših kmetijskih zemljišč ter 25,11 ha
sprememb iz drugih kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju pa vrednotimo samo tiste spremembe, ki jih
obravnavamo v okoljskem poročilu.
86/256
Najboljša kmetijska zemljišča
Širitve stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje na najboljša kmetijska zemljišča skupno
predstavljajo 24,49 ha. Pojavljajo se v naseljih Brdinje, Dobrije, Kotlje, Koroški Selovec, Podgora, Podkraj,
Ravne na Koroškem, Tolsti vrh in Uršlja gora. Ostale spremembe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna za
potrebe stanovanjske gradnje so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju
oziroma usklajevanja z zemljiškim katastrom.
Širitve na najboljša kmetijska zemljišča, dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar spremembe niso tako
velike, da bi vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč v občini. V stavbna zemljišča je od skupno
1507,10 ha najboljših kmetijskih zemljišč spremenjenih 24,49 ha (1,62 %), večinoma imajo srednji
pridelovalni potencial. Po dejanski rabi kmetijskih zemljišč veliko večino predstavljajo trajni travniki (76 %),
9 % je ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, vrtov in njiv je le 1 %, 2,5 % zemljišč je v zaraščanju
oziroma poraslih z drevesi in grmičevjem. Kar 11,2 % obravnavanih najboljših kmetijskih zemljišč pa je v
nekmetijski rabi.
Poleg tega je bilo iz stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji v najboljša kmetijska zemljišča
vrnjenih 2,32 ha zemljišč, kar pomeni, da se je površina najboljših kmetijskih zemljišč z OPN povečala za
22,17 ha oziroma 0,94 %). Večina teh zemljišč ima srednji, nekatera pa visok pridelovalni potencial.
Naselji Kotlje in Tolsti vrh sta, poleg Raven na Koroškem, urbanizirani območji, na katera občina načrtno
usmerja poselitev.
Širitve na območju Kotelj predstavljajo v večji meri logična zaokroţ evanja obstoječe pozidave, kjer ne gre za
posege na najboljša kmetijska zemljišča. Le v primeru KO-16 SS in KO-27 SS, bi širitev predstavljala večjo
izgubo najboljših kmetijskih zemljišč, zato bi bilo potrebno z vidika varovanja kmetijskih zemljišč, območji
ustrezno zmanjšati.
Večje širitve na območju Tolstega vrha predstavljajo območja TO-01 SS, TO-07 SS, TO-15 SS in TO-17 SS.
Širitve predstavljajo območja načrtne poselitve predvidenega urbaniziranega območja. Gre za zaokroţ evanja
ţ e obstoječih območij stanovanjskih stavb in nezazidanih stavbnih zemljišč. Na območjih TO-21 SP in TO-22
SP gre za širitev na najboljša kmetijska zemljišča, ki imajo glede na talno število srednji pridelovalni
potencial. Po dejanski rabi MKGP pa gre za območja trajnih travnikov.
Območje PG-07 SS se preteţ no nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih. Na območju je dovoljeno
aţ uriranje stanja, ne pa tudi širitev za potrebe stanovanjske gradnje.
Širitve v naselju Brdinje predstavljajo zaokroţ itve ţ e pozidanih stanovanjskih površin in nezazidanih stavbnih
zemljišč na območjih BR-02 SK, BR-03 SK, BR-04 SS in BR-08 SS in so manjšega obsega. Širitve BR-09
SS, BR-10 SS in BR-11 SS predstavljajo območja sanacije razpršene gradnje, ki so smiselno zaokroţ ena v
celote.
S prostorskimi izvedbenimi pogoji (98. člen (varstvo zraka, tal in reliefa)) je tudi določeno, da je pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah treba v največji moţ ni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati
poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
Spremembe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe gradnje stanovanj ne vplivajo na sklenjenost
kmetijskih zemljišč in ne ovirajo oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
Druga kmetijska zemljišča
Na druga kmetijska zemljišča je bilo usmerjenih 18,87 ha novih stavbnih zemljišč. Pojavljajo se v naseljih
Brdinje, Kotlje, koroški Selovec, Podgora, Podkraj, Ravne na Koroškem, Strojna, Tolsti vrh in Zelen Breg.
87/256
Ostale spremembe drugih kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe stanovanjske gradnje so nastale zaradi
prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju oziroma usklajevanja z zemljiškim katastrom.
Širitve na druga kmetijska zemljišča dejansko pomenijo njihovo izgubo. Posamezne spremembe niso tako
velike, da bi vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč v občini, v skupni bilanci pa pomenijo 7 %
izgube drugih kmetijskih zemljišč. V stavbna zemljišča je od skupno 310,08 ha drugih kmetijskih zemljišč
spremenjenih 18,87 ha (6,07 %), večina jih ima srednji pridelovalni potencial.
Poleg tega je bilo iz stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji v druga kmetijska zemljišča vrnjenih
11,24 ha zemljišč, kar pomeni, da se je površina drugih kmetijskih zemljišč z OPN povečala za 7,6 ha
oziroma 0,86 %). Večina teh zemljišč ima srednji pridelovalni potencial.
Po dejanski rabi kmetijskih zemljišč večino obravnavanih sprememb predstavljajo trajni travniki (70,6 %),
6,5 % je ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, 5,5 % zemljišč je poraslih z drevesi in grmičevjem ali
je v zaraščanju. Kar 15 % obravnavanih kmetijskih zemljišč je v nekmetijski rabi. Ostale procente
predstavljajo druge kmetijske rabe.
Tabela43: Analiza širitev stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje na kmetijska zemljišča
EUP
BR-02 SS
BR-03 SK
BR-04 SS
BR-05 SS
EUP [m²]
4203,06
6527,71
2694,69
10541,60
sprememba
iz KZ
spremembe iz
KZ [m²]
K1
959,51
K2
2075,86
K1
K1
K2
6048,78
2694,66
9709,54
pridelovalni potencial
srednji
visok
srednji
srednji
TS [m²]
3383,70
819,36
6527,71
2694,69
raba_MKGP
travniški sadovnjak
BR-09 SS
3679,23
10089,58
K1
3679,23
K2
1727,85
K1
571,19
ha
37,42
0,00
trajni travniki
545,64
0,05
zemljišče v zaraščanju
620,91
0,06
245,10
0,02
nekmetijska raba
107,87
0,01
1346,58
0,13
trajni travniki
4527,27
0,45
nekmetijska raba
174,93
0,02
612,62
0,06
trajni travniki
2082,04
0,21
srednji
1540,02
trajni travniki
7450,11
0,75
visok
9001,58
1367,75
0,14
891,69
0,09
srednji
1257,24
trajni travniki
2482,90
0,25
visok
2421,99
nekmetijska raba
1196,33
0,12
nekmetijska raba
BR-08 SS
raba_MKGP
[m²]
srednji
10089,58
trajni travniki
nekmetijska raba
BR-10 SK
2291,33
K1
1496,54
srednji
2291,33
BR-11 SS
34763,20
K1
26791,10
srednji
34763,20
trajni travniki
trajni travniki
nekmetijska raba
165,76
0,02
1518,09
0,15
615,19
0,06
1496,54
0,15
2305,49
0,23
20349,68
2,03
4135,93
0,41
DO-02 IG
580,13
K1
580,13
visok
580,13
trajni travniki
580,13
0,06
KO-01 SS
2671,86
K1
2671,86
visok
2671,86
trajni travniki
2156,60
0,22
nekmetijska raba
KO-12 SS
3380,64
K1
846,05
K2
2534,59
visok
1139,86
srednji
2240,78
trajni travniki
nekmetijska raba
KO-16 SS
24235,25
K1
24235,30
srednji
24235,25
trajni travniki
neobdelano
nekmetijska raba
215,26
1188,77
0,12
987,72
0,10
1204,15
0,12
20491,85
2,05
1313,15
0,13
399,32
0,04
2030,93
0,20
88/256
EUP
KO-19 SS
EUP [m²]
1166,39
sprememba
iz KZ
spremembe iz
KZ [m²]
K2
1166,39
TS [m²]
raba_MKGP
1216,96
K1
1216,96
561,41
572,36
0,06
srednji
604,98
trajni travniki
132,69
0,01
srednji
11216,94
461,34
0,05
2292,86
0,23
trajni travniki
8236,35
0,82
687,75
0,07
1276,68
0,13
711,69
0,07
14750,57
1,48
1778,56
0,18
2405,11
0,24
nekmetijska raba
3806,17
0,38
trajni travniki
4670,67
0,47
nekmetijska raba
1843,78
0,18
trajni travniki
1890,98
0,19
264,48
0,03
1603,10
0,16
451,70
0,05
nekmetijska raba
KS-01 SP
27628,71
K2
4236,74
K1
20492,04
srednji
27628,71
njiva oz. vrt
trajni travniki
KS-02 SS
PG-01 SS
6837,37
2155,46
K2
2880,70
K1
3634,45
K2
2155,46
srednji
srednji
6637,37
2155,46
nekmetijska raba
PG-02 SK
2250,31
K2
2250,31
srednji
visok
94,85
1725,45
trajni travniki
nekmetijska raba
PG-07 SS
11148,37
K2
571,96
K1
9225,73
ha
visok
nekmetijska raba
KO-27 SS
raba_MKGP
[m²]
srednji
11148,37
195,51
0,02
trajni travniki
7503,16
0,75
1010,14
0,10
nekmetijska raba
1284,39
0,13
104,66
0,01
trajni travniki
7098,97
0,71
1167,07
0,12
PO-02 SS
7203,64
K1
7203,64
srednji
7203,64
PO-04 SS
6916,11
K2
2102,67
srednji
6916,11
K1
4813,44
srednji
trajni travniki
2857,54
0,29
visok
2223,50
0,22
668
0,07
nekmetijska raba
RA-12 SS
10728,37
K2
6583,24
srednji
6274,90
trajni travniki
4651,75
0,47
visok
4453,47
1635,06
0,16
296,43
0,03
nekmetijska raba
RA-13 SS
RA-22 SS
15362,89
85526,76
K2
K2
11849,46
36729,06
srednji
6450,80
trajni travniki
visok
8912,09
nekmetijska raba
srednji
8526,76
trajni travniki
nekmetijska raba
RA-32 SS
7938,78
K2
7938,38
56009,82
K1
41932,73
ST-04 SP
4618,29
13387,71
K2
K2
3973,15
12122,50
0,53
31965,63
3,20
3267,86
0,33
50293,27
5,03
2004,95
njiva oz. vrt
3707,55
0,37
srednji
5933,43
trajni travniki
2662,16
0,27
1308,91
0,13
srednji
56009,82
260,16
0,03
5689,04
0,57
29236,98
2,92
nekmetijska raba
7006,71
0,70
trajni travniki
1347,63
0,13
1227,09
0,12
nekmetijska raba
1398,43
0,14
trajni travniki
7779,05
0,78
997,67
0,10
817,18
0,08
trajni travniki
RA-61 SS
0,65
5345,1
ni primerno
nekmetijska raba
RA-60 SS
6504,36
srednji
srednji
4618,29
13387,71
89/256
EUP
EUP [m²]
sprememba
iz KZ
spremembe iz
KZ [m²]
TS [m²]
raba_MKGP
nekmetijska raba
ST-05 SP
TO-01 SS
11001,25
9178,23
K2
K2
9132,60
9178,23
1918,61
1370,53
0,14
7827,66
trajni travniki
3513,59
0,35
1641,52
0,16
nekmetijska raba
2606,96
0,26
visok
srednji
visok
9137,77
355,78
2079,80
8866,60
K2
7647,18
K1
46,69
srednji
8866,60
225,94
0,02
7924,46
0,79
594,15
0,06
433,68
0,04
1786,12
0,18
110,25
0,01
22,24
0,00
trajni travniki
5599,83
0,56
1312,74
0,13
781,3
0,08
trajni travniki
nekmetijska raba
TO-07 SS
0,25
3173,59
nekmetijska raba
K2
2528,6
srednji
2435,58
ha
pogojno primerno
trajni travniki
TO-02 SS
raba_MKGP
[m²]
nekmetijska raba
TO-09 SS
3000,03
K2
3000,03
srednji
3000,03
trajni travniki
2998,12
0,30
TO-15 SS
28914,54
K2
12794,58
srednji
26966,62
trajni travniki
11873,11
1,19
K1
7899,40
visok
1947,92
1356,86
0,14
nekmetijska raba
7464,01
0,74
K1
1068,14
visok
1138,82
998,45
0,10
65,79
0,01
3,9
0,00
TO-17 SK
1138,82
trajni travniki
nekmetijska raba
TO-18 SS
TO-21 SP
10509,86
12058,64
K2
1842,63
visok
6424,15
njiva oz. vrt
98,05
0,01
K1
8107,53
srednji
4085,71
2393,40
0,24
trajni travniki
6371,79
0,64
nekmetijska raba
1086,92
0,10
trajni travniki
9654,24
0,97
785,13
0,08
K1
10439,37
srednji
12058,64
nekmetijska raba
TO-22 SP
42717,72
K1
42295,11
srednji
42717,72
6087,90
0,61
34813,74
3,48
186,16
0,02
309,71
0,03
897,6
0,08
1333,23
0,13
49,80
0,00
4108,37
0,41
465,05
0,05
trajni travniki
nekmetijska raba
UR-01 SK
5956,45
K1
5956,45
srednji
5956,45
njiva oz. vrt
trajni travniki
nekmetijska raba
ZE-01 SS
ZE-02 SS
6840,45
7305,33
K2
K2
6277,45
6299,04
srednji
srednji
6840,45
7305,33
trajni travniki
5993,59
0,60
nekmetijska raba
283,86
0,03
njiva oz. vrt
109,45
0,01
0,06
0,00
5424,84
0,54
403,17
0,04
1367,81
0,14
trajni travniki
nekmetijska raba
ZE-03 SS
11722,78
K2
11722,66
srednji
11722,78
546,86
0,05
trajni travniki
7163,17
0,72
2467,64
0,25
nekmetijska raba
1545,11
0,15
90/256
Večina širitev na druga kmetijska zemljišča je načrtovanih tako, da so funkcionalno povezane z obstoječim
naseljem, da se ohranja njihova struktura in da se v čim večji moţ ni meri naveţ ejo na obstoječa nezazidana
stavbna zemljišča, ki jih bo mogoče celovito urejati (komunalno, prometno, ….).
Naselje Ravne na Koroškem je eno izmed urbaniziranih območij, na katera občina načrtno usmerja
poselitev.
Širitve na območju mesta Ravne na Koroškem so na območjih RA-12 SS, RA-13 SS, RA-22 SS, RA-32 SS,
RA-43 SS, RA-60 SS in RA-61 SS. Ravne na Koroškem so središče občine kjer se izkazujejo stalne potrebe
po večstanovanjski gradnji. Vse širitve smiselno podaljšujejo mesto in posegajo predvsem na tista kmetijska
zemljišča, ki se z oţ jimi pasovi zajedajo proti gozdnim robovom. To niso najboljša kmetijska zemljišča in
imajo srednji pridelovalni potencial.
Večja širitev v Brdinjah (BR-05 SS) smiselno zaokroţ uje rob naselja do gozdnega roba. Na območju imajo
kmetijska zemljišča preteţ no visok pridelovalni potencial.
Širitve, za potrebe sanacije razpršene gradnje so tudi v naselju Zelen Breg na območjih ZE-01 SS, ZE-02 SS
in ZE-03 SS, s čimer bo zagotovljena racionalnejša izraba prostora.
Spremembe drugih kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe gradnje stanovanj ne vplivajo na sklenjenost
Nezazidana stavbna zemljišča
Nekatera nezazidana stavbna zemljišča skupaj s širitvami stavbnih zemljišč tvorijo večja območja
namenjena stanovanjski gradnji. Pojavljajo se v naseljih Brdinje, Dobrije, Kotlje, Koroški Selovec, Ravne na
Koroškem in Tolsti vrh.
Poleg omenjenih se večja območja obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč nahajajo še v naseljih Brdinje,
Dobrije, Kotlje, Ravne na Koroškem in Tolsti vrh.
Po dejanski rabi so nezazidana stavbna zemljišča večinoma opredeljena kot trajni travniki (45 %), dobrih 6 %
je ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, njiv oziroma vrtov je 11 %, v zaraščanju oz. poraščenih z
drevjem in grmičevjem je dobrih 6 %. V nekmetijski rabi je 31 % obravnavanih zemljišč. Glede na talno
število ima večina zemljišč srednji pridelovalni potencial (76 %), 2,4 % ni primernih za kmetijsko pridelavo,
21 % zemljišč pa ima visok pridelovalni potencial.
Vsa nezazidana stavbna zemljišča se pojavljajo znotraj obstoječih naselij oziroma na njihovih robovih, tako
da ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovirajo oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih
kmetijskih zemljišč.
Tabela44: Analiza območij nezazidanih stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje
EUP
EUP [m²]
TS
raba_MKGP
[m²]
ha
264,93 travniški sadovnjaki
2096,99 trajni travniki
568,23
1785,41
0,06
0,18
BR-05 SS
visoko
10699,96
srednje
travniški sadovnjaki
2331,39 drevesa in grmičevje
ni v kmetijski rabi
830,31
8955,40
52,82
861,43
0,08
0,90
0,01
0,09
BR-07 SS
9859,96 visoko
ni v kmetijski rabi
3,14
8667,60
1189,22
0,00
0,87
0,12
BR-04 SS
2361,92
visoko
srednje
[m²]
91/256
trajni travniki
trajni travniki
7714,89
ni v kmetijski rabi
1074,39
2294,06
2985,49
1360,95
0,11
0,23
0,30
0,14
DO-02 IG
7714,89 visoko
KO-08 SS
41422,32 srednje
njiva oz. vrt
ni v kmetijski rabi
29919,88
10874,30
628,14
2,99
1,09
0,06
KO-13 SS
neprimerno
20392,97
visoko
ni v kmetijski rabi
5525,28
11191,99
735,78
2939,92
0,55
1,12
0,07
0,29
4598,02
trajni travniki
121,25
ni v kmetijski rabi
563,72
4009,50
269,78
0,06
0,40
0,03
visoko
srednje
KO-19 SS
4843,00
KS-01 SP
2684,88 srednje
2684,88
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
2378,54
162,98
0,89
142,47
0,24
0,02
0,00
0,01
PO-02 SS
12651,16 srednje
12651,16
trajni travniki
neobdelano
ni v kmetijski rabi
1717,67
7304,17
1028,41
2600,91
0,17
0,73
0,10
0,26
RA-05 SS
4139,73 srednje
4139,73
trajni travniki
3967,39
172,35
0,40
0,02
16364,39
3853,15
1,64
0,39
srednje
visoko
17655,32 ni v kmetijski rabi
RA-10 SS
20217,54
RA-32 SS
1401,36
srednje
neprimerno
trajni travniki
717,19
684,17
ni v kmetijski rabi
108,59
1193,95
98,82
0,01
0,12
0,01
RA-44 SS
5670,62
neprimerno
srednje
ni v kmetijski rabi
818,81
4356,75
90,02
405,04
0,08
0,44
0,01
0,04
neprimerno
srednje
njiva oz. vrt
3495,68
trajni travniki
12137,91
ni v kmetijski rabi
3913,13
1783,54
7023,44
1167,12
1763
0,39
0,18
0,70
0,12
0,18
RA-56 SS
15650,23
RA-60 SS
27385,45 srednje
2642,89
0,26
RA-62 SS
16773,15 srednje
ni v kmetijski rabi
1544,82
5609,67
9618,66
0,15
0,56
0,96
TO-02 SS
16924,38
ni v kmetijski rabi
3358,52
10643,11
1609,11
1313,64
0,34
1,06
0,16
0,13
TO-03 SS
23126,72 srednje
trajni travniki
23126,72 zemljišče v zaraščanju
10285,02
11174,06
1667,64
1,03
1,12
0,17
TO-04 SS
11864,15
2300,05
8110,51
1453,59
0,23
0,81
0,15
srednje
visoko
srednje
visoko
7716,07
trajni travniki
4148,08
ni v kmetijski rabi
92/256
TO-08 SS
17408,66 srednje
TO-09 SS
5273,75 srednje
TO-10 SS
7770,78
TO-13 SS
5519,88 srednje
TO-18 SS
srednje
visoko
13594,01 visoko
njiva oz. vrt
17408,66
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1003,94
896,09
14986,24
522,39
0,10
0,09
1,50
0,05
5157,90
0,52
trajni travniki
2537,92 zemljišče v zaraščanju
ni v kmetijski rabi
6120,77
221,76
1203,07
225,18
0,61
0,02
0,12
0,02
ni v kmetijski rabi
928,10
1947,36
2644,42
0,09
0,19
0,26
njiva oz. vrt
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
5714,45
129,14
7305,52
444,9
0,57
0,01
0,73
0,04
13594,01
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je k osnutku OPN Občine Ravne na Koroškem
podalo smernice dne 06. 03. 2009.
Tabela45: Aţ uriranje območij
EUP
pogoj
usklajenost
BR-09 SS
Upoštevanje obstoječih objektov, brez moţ nosti
širitve. Še posebno kjer gre za K1
podana dodatna obrazloţ itev
Tabela46: Širitve, ki so sprejemljive ob upoštevanju pogojev navedenih v smernicah
EUP
UR-01 SK
pogoj
podrobnejša obrazloţ itev, natančnejše strokovne
podlage
usklajenost
zmanjšano na obstoječe stanje
Tabela47: Širitve območij stanovanj, ki so v nasprotju s predpisi in usmeritvami
EUP
POGOJ
usklajenost
TO-22 SP
utemeljitev, racionalizacija, variante
oddan elaborat
TO-21 SP
oddan elaborat
RA-60 SS
območje se zmanjša, gradnja v fazah
BR-08 SS
uporaba nezazidanih stavbnih površin, načrtovanje v
fazah, racionalizacija
racionalizacija
ni sprememb
KS-01 SP
PO-04 SS
KO-27 SS
KO-12 SS
KO-16 SS
PG-07 SS
BR-11 SS
oddan elaborat
zmanjšano
oddan elaborat
zmanjšano
oddan elaborat
zmanjšano
zmanjšano
Elaborati so priloţ eni na CD (OPN/3_priloge/38_podr_nup/381_MKGP).
93/256
Večina širitev je s smernicami usklajena. Glede na opravljene analize prostora menimo, da so posamezne
širitve, ki so v nasprotju s smernicami MKGP, z vidika vplivov na kmetijska zemljišča vseeno sprejemljive.
Širitve na najboljša kmetijska zemljišča v enotah KO-27 SS ter KO-16 SS je treba vrniti v primarno rabo.
Neposreden in trajen vpliv razvoja poselitve na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B – vpliv je
nebistven. Načrtovana stanovanjska gradnja na onesnaţ enost tal ne bo vplivala bistveno, spremembe
kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe stanovanjske gradnje ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč
in ne ovirajo oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
Stanovanjska gradnja ne povzroča daljinskih vplivov na tla in kmetijska zemljišča, zato so ocenjeni z
oceno A – ni vpliva.
Kumulativni vpliv bo vrednoten v sklepnih ocenah vplivov OPN na okolje, kjer bodo upoštevani vplivi vseh v
OPN načrtovanih posegov.
Priporočila
V 98. člen odloka o OPN (varstvo zraka, tal in reliefa) naj se doda:
Na območju predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč.
9.5.2
Širjenje območij razpršene poselitve na tla in kmetijska zemljišča neposredno in trajno vpliva s
spremembami rabe zemljišč iz kmetijskih v stavbna zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno pa
zaradi povečanja števila prebivalcev ter izvajanja kmetijske dejavnosti lahko vpliva tudi na onesnaţ enost tal
zaradi neustreznega ravnanja s povečanimi količinami odpadkov in odpadnih voda ter zaradi povečanih
prometnih tokov oz. emisij iz prometa.
ONESNAŢENOST TAL
Zaradi širjenja območij razpršene poselitve, ki imajo za posledico tudi povečane količine odpadkov,
povečane emisije iz prometa ter povečane količine odpadnih voda, se onesnaţ enost tal ne bo bistveno
spremenila (glej poglavje glej poglavje 6.2.2.1 Zrak, 6.2.2.5. Ravnanje z odpadki, 6.2.2.8 Vode)
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča razpršene poselitve v občini skupno predstavljajo 28,16
ha, od tega je 23,13 ha sprememb iz najboljših kmetijskih zemljišč ter 5,03 ha sprememb iz drugih kmetijskih
zemljišč. Večino od tega predstavljajo uskladitve z dejansko rabo prostora. Dejanskih širitev je le 7,89 ha, od
tega 6,43 ha na najboljša kmetijska zemljišča, 1,46 ha pa na druga kmetijska zemljišča.
Najboljša kmetijska zemljišča
Širitve območij razpršene poselitve na najboljša kmetijska zemljišča skupno predstavljajo 1,46 ha. Širitve na
najboljša kmetijska zemljišča, dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar spremembe niso tako velike, da bi
vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč v občini. Večinoma imajo glede na talno število srednji
talni potencial. Po dejanski rabi kmetijskih zemljišč je največ trajnih travnikov, kar 49 % vseh najboljših
94/256
kmetijskih zemljišč, 28 % je travniških sadovnjakov, 22 % območij širitev razpršene poselitve pa je ţ e
pozidanih.
Iz stavbnih zemljišč razpršene poselitve v najboljša kmetijska zemljišča je bilo vrnjenih 4,03 ha kmetijskih
zemljišč.
Širitve so načrtovane tako, da so funkcionalno povezane z obstoječim območjem razpršene poselitve, da se
ohranja njihova struktura. Le širitev A 073 je v celoti načrtovana na novo in posega na najboljša kmetijska
zemljišča. Območje je namenjeno selitvi kmetije.
S prostorskimi izvedbenimi pogoji (98. člen (varstvo zraka, tal in reliefa)) je tudi določeno, da je pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah treba v največji moţ ni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati
poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
Spremembe najboljših kmetijskih zemljišč v območja razpršene poselitve ne vplivajo na sklenjenost
Druga kmetijska zemljišča
Širitve razpršene poselitve na druga kmetijska zemljišča predstavljajo 5,03 ha. Večina sprememb drugih
kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe stanovanjske gradnje je nastala zaradi prilagajanja namenske rabe
prostora dejanskemu stanju oziroma usklajevanja z zemljiškim katastrom. Dejanskih sprememb je 1,46 ha.
Širitve na druga kmetijska zemljišča, dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar spremembe niso tako velike,
da bi vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč v občini. Na vseh območjih je srednji pridelovalni
potencial. Po dejanski rabi kmetijskih zemljišč je na območjih 66 % trajnih travnikov, 8 % je travniških
sadovnjakov, kar 26 % sprememb iz drugih kmetijskih zemljišč za potrebe razpršene poselitve pa je ţ e
pozidanih.
Vse širitve so načrtovane tako, da so funkcionalno povezane z obstoječim območjem razpršene poselitve,
da se ohranja njihova struktura.
Spremembe drugih kmetijskih zemljišč v stavbna za razpršeno poselitev ne vplivajo na sklenjenost
Tabela48: Analiza širitev območij razpršene poselitve na kmetijska zemljišča
Naselje
EUP
sprememba
v stavbno
sprememba iz
KZ
površina
spremembe
iz KZ
%
spremembe
iz KZ
raba MKGP
površina
rabe
MKGP
talni
potencial
% talnega
potencial
a
Preški vrh
A (SP) 236
3509,67
K1
2895,23
82,49
ni v kmetijski rabi
2895,23
srednji
100
Podgora
A (SS) 244
4260,90
K1
3855,48
90,49
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
2198,40
1154,82
502,26
srednji
100
Straţ išče
A (SS) 252
1820,08
K2
1756,95
96,53
trajni travniki
1705,95
visok
100
Tolsti vrh
A (SS) 259
2272,39
K2
K1
1977,14
295,26
87,01
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
705,07
423,49
1143,84
srednji
100
Uršlja Gora
A 005
1998,25
K1
305,53
15,29
trajni travniki
305,53
183,21
srednji
100
Uršlja Gora
A 007
749,70
K1
749,70
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
497,75
68,75
srednji
100
95/256
Naselje
EUP
sprememba
v stavbno
sprememba iz
KZ
površina
spremembe
iz KZ
%
spremembe
iz KZ
raba MKGP
površina
rabe
MKGP
talni
potencial
% talnega
potencial
a
Podgora
A 011
1161,58
K1
915,58
78,82
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
11,98
494,05
409,56
srednji
100
Podkraj
A 014
4351,99
K1
4277,21
98,28
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
4149,81
127,40
srednji
100
Podgora
A 034
1789,09
K1
1711,02
95,64
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
39,86
1231,48
439,68
srednji
100
Kotlje
A 053
1734,42
K1
1695,66
97,77
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1468,98
226,69
srednji
100
Preški vrh
A 073
1038,50
K1
1007,75
97,04
njiva oz. vrt
trajni travniki
98,87
908,89
srednji
100
Preški vrh
A 076
3982,92
K1
3492,78
87,69
njiva oz. vrt
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
12,47
2382,92
883,70
213,69
srednji
100
Navrški vrh
A 081
305,98
1026,27
335,40
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1021,12
5,15
srednji
100
Preški vrh
A 084
5217,91
K2
4418,35
84,68
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
3637,10
107,21
srednji
100
Brdinje
A 088
2709,60
K2
ni v kmetijski rabi
674,04
srednji
100
Brdinje
A 095
4067,71
K1
4022,06
98,88
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
208,01
3653,20
160,86
srednji
100
Brdinje
A 099
500,36
K1
500,36
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
97,78
402,58
srednji
100
Brdinje
A 107
1469,13
K2
997,32
67,89
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
443,72
553,60
srednji
100
Koroški
Selovec
A 119
2262,65
K1
2262,65
100,00
28,76
srednji
100
Straţ išče
A 133
2547,09
K1
2547,09
100,00
trajni travniki
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
2233,89
1207,14
126,76
1213,19
srednji
100
ZE
A 160
2164,26
K2
2063,88
95,36
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
749,09
1314,80
srednji
100
832,22
trajni travniki
drevesa in
grmičevje
ni v kmetijski rabi
1539,88
4485,21
65,95
1268,57
srednji
100
TO
A 170
7367,67
K1
K1
7359,60
96/256
Naselje
EUP
sprememba
v stavbno
sprememba iz
KZ
površina
spremembe
iz KZ
%
spremembe
iz KZ
raba MKGP
površina
rabe
MKGP
talni
potencial
% talnega
potencial
a
TO
A 174
2022,43
K1
1980,13
79,91
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1328,35
541,58
110,20
srednji
100
ZE
A 175
2236,95
K1
1093,99
48,91
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
547,90
546,10
srednji
100
TO
A 185
4723,43
K1
4723,43
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
2905,31
760,40
1057,72
srednji
100
ZE
A 190
1581,58
K2
K1
433,23
1029,04
27,39
ni v kmetijski rabi
987,90
474,46
srednji
100
ST
A 199
3603,10
K1
3603,10
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
2514,24
670,14
418,72
srednji
100
ST
A 201
2116,94
K1
2094,25
98,93
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1415,63
132,00
546,62
srednji
100
ST
A 212
1529,69
K1
1529,69
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
904,07
107,59
518,04
srednji
100
ST
A 216
3765,37
K1
3765,37
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
3167,37
598,00
srednji
100
ST
A 217
1318,47
K2
K1
134,68
1183,79
10,21
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
807,86
510,61
srednji
100
ST
A 225
852,86
K2
852,86
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
833,20
19,66
srednji
100
ST
A 226
2456,34
K1
2456,34
100,00
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
870,04
375,80
1210,50
srednji
100
TO
A 261
1802,37
K2
K1
170,39
1631,96
9,45
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1691,61
110,73
srednji
100
Nezazidana stavbna zemljišča
Razpoloţ ljiva nezazidana stavbna zemljišča za potrebe razpršene poselitve, ki posegajo na kmetijske rabe
tal po MKGP obsegajo 4,82 ha. Po dejanski rabi tal so na območjih večinoma trajni travniki (2,32 ha) in
travniški sadovnjaki (1,23 ha), 1,05 ha površin pa ni v kmetijski rabi. Glede na talno število je talni potencial
na vseh območjih srednji, na območju A 102 pa visok. Vsa nezazidana stavbna zemljišča predstavljajo
rezerve ţ e obstoječe razpršene poselitve, tako da ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovirajo
oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč, le območje A (SK) 235 je še v celoti
nepozidano in je v osnutku OPN (v primerjavi z obstoječim planom) zmanjšano.
97/256
EUP
RABA
površina m²
talni potencial
A (SK) 235
trajni travnik
47,81
2992,63
srednji
A (SP) 238
trajni travnik
724,66
srednji
A (SS) 246
nekmetijska raba
trajni travnik
172,24
287,99
348,98
srednji
A (SS) 247
trajni travnik
433,24
616,05
srednji
A (SS) 256
nekmetijska raba
njiva oz. vrt
19,37
124,01
619,22
srednji
A 004
trajni travnik
670,03
138,89
srednji
A 009
nekmetijska raba
trajni travnik
1383,24
5546,15
srednji
A 027
nekmetijska raba
trajni travnik
754,49
1632,25
63,07
974,68
srednji
A 034
trajni travnik
260,59
1303,08
srednji
A 038
1004,07
srednji
A 044
trajni travnik
1142,29
srednji
A 047
njiva oz. vrt
trajni travnik
269,03
358,64
srednji
A 052
648,91
srednji
A 065
nekmetijska raba
trajni travnik
72,45
273,25
553,80
srednji
A 068
700,91
srednji
A 096
nekmetijska raba
trajni travnik
49,28
592,38
srednji
A 102
nekmetijska raba
trajni travnik
1353,37
925,66
visok
A 129
nekmetijska raba
trajni travnik
24,20
746,05
117,16
srednji
A 138
trajni travnik
512,02
338,97
srednji
A 142
nekmetijska raba
29,32
797,46
srednji
A 146
318,17
srednji
A 150
trajni travnik
1181,50
1080,23
srednji
A 151
nekmetijska raba
trajni travnik
71,01
261,95
570,97
srednji
A 153
723,77
srednji
A 166
nekmetijska raba
trajni travnik
561,98
1297,11
srednji
98/256
EUP
RABA
površina m²
talni potencial
A 170
nekmetijska raba
trajni travnik
49,65
261,38
1272,14
srednji
A 188
trajni travnik
261,30
srednji
A 193
nekmetijska raba
njiva oz. vrt
trajni travnik
136,48
309,09
263,47
396,34
srednji
A 197
trajni travnik
981,61
srednji
A 204
nekmetijska raba
trajni travnik
55,83
749,07
srednji
A 219
trajni travnik
1315,49
srednji
A 222
trajni travnik
1111,87
srednji
A 227
nekmetijska raba
70,52
484,21
srednji
Kmetijska zemljišča se lahko po Odloku o OPN (56. člen) v stavbna spreminja tudi za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oz. dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na območjih razpršene poselitve.
Večina širitev območij razpršene poselitve je namenjena razvoju dopolnilnih dejavnosti. Na najboljših
kmetijskih zemljiščih je načrtovanje moţ no le, če ni mogoče uporabiti za kmetijstvo manj primernih površin.
podalo smernice dne 06. 03. 2009. V spodnji tabeli so navedeni posegi, ki so glede na podane smernice
pogojno sprejemljivi oz. nedopustni.
Tabela49: Širitve, ki so sprejemljive ob upoštevanju pogojev navedenih v smernicah
EUP
naselje
opombe
usklajenost s smernicami
A (SS) 244
Podgora
potrebno podati podrobnejše obrazloţ itve
aţ uriranje stanja
A 014
Podkraj
aţ uriranje stanja
A 035
Podkraj
zaokroţ itev glede na dejansko stanje
A 053
Kotlje
premaknjeno v gozd
A 081
Navrški vrh
aţ uriranje stanja
A 095
Brdinje
oddan elaborat
A 119
Koroški Selovec
aţ uriranje stanja
A 170
Tolsti vrh
racionalizacija, utemeljitev
aţ uriranje stanja
A 185
Tolsti vrh
aţ uriranje stanja
A 199
Strojna
oddan elaborat
A 201
Strojna
oddan elaborat
A 212
Strojna
A 216
Strojna
aţ uriranje stanja
A 226
Strojna
Tabela50: Širitve območij razpršene poselitve, ki so v smernicah opredeljeni kot nesprejemljivi (v
nasprotju s predpisi in usmeritvami)
EUP
naselje
opombe
usklajenost s smernicami
A (SP) 236
Preški Vrh
širitev dovoljena na območje gozda
oddan elaborat
A 073
Preški Vrh
oddan elaborat
A 053
Podgora
premaknjeno v gozd
99/256
Elaborati so priloţ eni na CD (OPN/3_priloge/38_podr_nup/381_MKGP).
Neposreden in trajen vpliv širitve območij razpršene gradnje na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z
oceno B – vpliv je nebistven. Širitev območij razpršene poselitve na onesnaţ enost tal ne bo vplivala
bistveno, spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna ne bodo vplivala na sklenjenost kmetijskih zemljišč in
bodo ovirala oziroma slabšala pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
Območja razpršene poselitve ne povzročajo daljinskih vplivov na tla in kmetijska zemljišča, zato so
ocenjeni z oceno A – ni vpliva.
Priporočila
9.5.3
Širjenje območij centralnih dejavnosti na tla in kmetijska zemljišča vpliva neposredno in trajno s
spremembami rabe zemljišč iz kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno
pa zaradi povečanja števila ljudi na območju lahko vpliva na onesnaţ enost tal zaradi neustreznega ravnanja
s povečanimi količinami komunalnih odpadkov ter zaradi povečanih prometnih tokov oz. emisij iz prometa.
ONESNAŢENOST TAL
Zaradi širjenja območij centralnih dejavnosti, ki imajo za posledico tudi povečane količine odpadkov,
spremenila (glej poglavje 6.3.2.1 Zrak, 6.3.2.5. Ravnanje z odpadki, 6.3.2.8 Vode).
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe centralnih dejavnosti v občini skupno
predstavljajo 4,96 ha. Od tega je 4,21 ha sprememb na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1), 0,75 ha pa na
drugih kmetijskih zemljiščih (K2).
Nezazidana zemljišča, namenjena centralnim dejavnostim, predstavljajo dodatnih 10,8 ha zemljišč, kjer se
bo spremenila dejanska raba.
756,13
756,13
100,00
Iz K1 v C
ni v kmetijski
rabi
608,99
80,54
srednji
756,13
POVRŠINA (%)
POVRŠINA (m2)
19,46
PRIDELOVALNI POTENCIAL
147,14
POVRŠINA (%)
trajni travniki
POVRŠINA (m2)
DEJANSKA RABA
OPIS SPREMEMBE
SPREMEMBA IZ K (%)
V
SPREMEMBA
(m2)
PIA
EUP
KO-06 CU
SPREMEMBA IZ K (m2)
Analiza tal za širitve območij centralnih dejavnosti
STAVBNO
Tabela51:
100,00
100/256
12865,21
7623,22
PG-03 CD
17215,17
3427,64
94,30
68,98
31,02
Iz K1 v C
Iz K1 v C
Iz K1 v C
Iz K2 v C
48,98
ni v kmetijski
rabi
839,35
5,57
ekstenzivni
sadovnjak
661,66
5,14
trajni travniki
11642,21
90,49
ni v kmetijski
rabi
561,34
4,36
trajni travniki
2778,57
25,14
drevesa in
grmičevje
3149,54
28,50
ni v kmetijski
rabi
5122,74
46,36
POVRŠINA (%)
7383,73
POVRŠINA (m2)
trajni travniki
45,45
DEJANSKA RABA
88,40
OPIS SPREMEMBE
SPREMEMBA IZ K (%)
SPREMEMBA
(m2)
13637,70
15073,63
6850,55
POVRŠINA (%)
OPPN
17056,67
njiva ali vrt
POVRŠINA (m2)
KO-24 CD
OPPN
SPREMEMBA IZ K (m2)
KO-21 CD
PIA
EUP
V
STAVBNO
srednji
17056,67
100,00
srednji
1464,08
10,74
visok
12173,63
89,26
srednji
17215,17
100,00
RA-19 CD
16070,82
77,61
0,50
Iz K2 v C
1300
77,61
100,00
srednji
16070,82
100,00
RA-37 CU
207,44
83,57
40,30
Iz K2 v C
ni v kmetijski
rabi
83,57
100,00
srednji
207,44
100,00
trajni travniki
2962,84
96,58
RA-38 CU
4320,07
3067,83
71,00
Iz K2 v C
ni v kmetijski
rabi
104,99
3,42
srednji
4320,07
100,00
5806,56
95,94
Iz K1 v C
njiva ali vrt
1827,92
30,20
trajni travniki
3357,26
55,47
drevesa in
grmičevje
177,13
2,93
srednji
6052,10
100,00
ni v kmetijski
rabi
689,80
11,40
trajni travniki
112,14
19,78
srednji
852,94
94,24
ni v kmetijski
rabi
454,65
80,22
visok
52,10
5,76
ST-01 CU
6052,10
245,54
TO-11 CU
905,04
566,78
4,06
62,60
Iz K2 v C
Iz K2 v C
Večina predlaganih širitev centralnih dejavnosti posega v območja, ki so po obstoječem planu sicer
označena kot najboljša kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za območja s srednjim pridelovalnim
potencialom, na katerih je prevladujoča dejanska raba trajni travniki in zemljišča v nekmetijski rabi (gozd,
vode, pozidana zemljišča).
Širitve na kmetijska zemljišča dejansko pomenijo njihovo izgubo. V občini Ravne širitve na kmetijska
zemljišča niso tako velika, da bi vplivala na proizvodni potencial. V celoti gre za zanemarljive izgube
kmetijskih zemljišč: 0,28 % na najboljših kmetijskih zemljiščih ter 0,24 % na drugih kmetijskih zemljiščih.
Skupaj predstavlja to 0,27 % izgube vseh kmetijskih zemljišč.
Načrtovane širitve so večinoma smiselno vezane na ţ e obstoječa območja centralnih ali drugih dejavnosti.
Tako se v čim večji meri naveţ ejo na ţ e obstoječa zazidana stavbna zemljišča, ki jih bo mogoče celovito
urejati (komunalno, prometno, …).
101/256
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je tudi določeno, da je pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah
treba v največji moţ ni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. Pri gradnji objektov je
treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja centralnih dejavnosti večinoma ne vplivajo na
sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovirajo oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih
zemljišč. Spremembe, ki se nahajajo na kmetijskih zemljiščih, predstavljajo robni del kmetijskih zemljišč in se
navezujejo na obstoječe stavbna zemljišča ali pa gozd in druga zemljišča.
Problematični sta naslednji enoti:
Enota KO-21 CD se nahaja na zemljiščih s srednjim pridelovalnim potencialom, kjer so dejanska raba njive
in trajni travniki, vendar ne gre za poseganje v sklenjena kmetijska območja. Enoto bi bilo smiselno
racionalizirati.
Enota KO-24 CD se nahaja na območju visokega pridelovalnega potenciala (skoraj 90 % območja), čeprav
so prevladujoča dejanska raba trajni travniki. Območje obenem posega tudi v območja sklenjenih kmetijskih
zemljišč, zaradi česar je enota neustrezna.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za predlagane širitve podalo naslednje smernice.
EUP
smernice
upoštevanje smernic
KO-21 CD
Predloţ iti je potrebno natančnejše obrazloţ itve.
Širitev je dopustna le za območje doma starejših. So upoštevane
Poseg naj se racionalizira.
KO-24 CD
Je v nasprotju s predpisi in usmeritvami
So upoštevane
Enoti KO-21 CD in KO-24 CD predstavljata dve variantni rešitvi za območje doma starostnikov. Na podlagi
smernic Ministrstva za kmetijstvo je enota KO-24 CD izločena. Za enoto KO-21 CD je bila izdelana
strokovna podlaga za kmetijstvo, s katero je potrjena ustreznost spremembe namenske rabe na območju
enote.
Drugi obravnavani posegi so z vidika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejemljivi.
Neposreden in trajen vpliv razvoja centralnih dejavnosti na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B
– vpliv je nebistven. Načrtovana območja centralnih dejavnosti na onesnaţ enost tal ne bodo vplivala
bistveno, spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne
ovirajo oziroma slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
Razvoj centralnih dejavnosti ne povzroča daljinskih vplivov na tla in kmetijska zemljišča, zato jih ocenjujemo
z oceno A – ni vpliva.
102/256
9.5.4
ONESNAŢENOST TAL
Zaradi širjenja območij proizvodnih dejavnosti, ki imajo za posledico tudi povečane količine odpadkov,
spremenila (glej poglavje glej poglavje 6.4.2.1 Zrak, 6.4.2.5. Ravnanje z odpadki, 6.4.2.7 Vode).
Vse spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe proizvodnih dejavnosti v občini skupno
predstavljajo 33,88 ha. Spremembe iz prvih kmetijskih zemljišč predstavljajo 20,42 ha, iz drugih pa 13,46 ha.
Del sprememb je prilagoditev dejanskemu stanju ali prilagoditev na kataster, tako da dejanske spremembe
predstavljajo 31,8 ha. Gre za spremembe tako iz prvih (20,27 ha) kot iz drugih (11,53 ha) kmetijskih
zemljišč.
Tabela52: Nova stavbna zemljišča namenjena proizvodnim dejavnostim, ki posegajo na kmetijska
zemljišča
EUP
površina
spremembe
sprememba
iz KZ
površina
spremembe
iz KZ
% sp.
Iz KZ
DO-02 IG
232042
K1
K2
202665,00
15532,16
94,03
RA-01 IP
76401
K2
64486,05
TO-14 IG
76401
K2
35290,66
raba po MKGP
površina rabe po
MKGP
talni potencial
površina talnega
potenciala
njiva oz. vrt
trajni travniki
drevesa oz. grmičevje
nekmetijska raba
51370,25
4087,96
131832,52
16307,00
14599,47
23,54
1,87
60,42
7,47
6,69
srednji
visok
40073,08
191969,12
84,40
trajni travniki
nekmetijska raba
11146,62
11591,26
2088,64
39659,54
17,29
17,97
3,24
61,50
ni primerno
visok
42349,41
32153,07
46,19
trajni travniki
nekmetijska raba
28589,68
3606,17
3094,81
81,01
10,22
8,77
srednji
visok
2760,65
42150,94
Širitve posegajo na kmetijska zemljišča, ki imajo glede na talno število večinoma visok talni potencial
(85,5 %). Glede na dejansko rabo tal so na območju večinoma trajni travniki (53 %).
Po podatkih o dejanski rabi kmetijskih zemljišč MKGP je na nezazidanih stavbnih zemljiščih največ trajnih
travnikov.
Tabela53: Raba zemljišč na nezazidanih stavbnih zemljiščih
EUP
RA-03 IP
RA-04 IP
površina nezazidanega zemljišča
raba po MKGP
površina rabe po MKGP
talni potencial
površina talnega potenciala
64929,15
trajni travnik
nekmetijska raba
323,11
53929,31
2299,61
8377,12
ni primerno
visok
3132,74
61796,41
119776,10
njiva oz. vrt
trajni travnik
nekmetijska raba
5746,90
3982,39
97423,94
693,30
10770,36
ni primerno
visok
6202,22
113573,88
Sprememba na območju DO-02 IG pomeni precejšen poseg na kmetijska zemljišča, na katerih prevladujejo
trajni travniki ter njive. To so najboljša kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom.
103/256
Širitve TO-14 IG in RA-01 IP na kmetijska zemljišča, dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar spremembe
niso tako velike, da bi vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč v občini. Širitev RA-01 IP je
povezana z obstoječo industrijsko cono in predstavlja smiselno zaokroţ itev cone do ţ eleznice. Območje TO01 IG je določeno na novo, v dokaj ozkem pasu v zaprti dolini. Posega na druga kmetijska zemljišča, ki imajo
preteţ no visok pridelovalni potencial.
Tudi nezazidana stavbna zemljišča namenjena proizvodnim dejavnostim predstavljajo poseg na kvalitetna
kmetijska zemljišča, ki imajo v večji meri visok pridelovalni potencial. Vsa nezazidana zemljišča so povezana
z obstoječimi območji proizvodnih dejavnosti in predstavljajo primeren prostor za njihovo širitev.
Izguba kmetijskih zemljišč po dejanski rabi prostora zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti znaša 53,50 ha,
kar znaša slabe 3 %. Večina jih ima v skladu s talnim številom srednji pridelovalni potencial.
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja proizvodnih dejavnosti ne ovirajo oziroma
slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
podalo smernice dne 06. 03. 2009. OPN s smernicami ni bil usklajen.
Območje DO-02 IG je bilo označeno kot širitev, ki je v nasprotju s predpisi in usmeritvami. Smernice
predlagajo predhodno izrabo obstoječih stavbnih površin, racionalizacijo širitve ter načrtovanje v fazah.
Območje DO-02 IG je iz plana izločeno.
Potrebni popravki, da bodo vplivi OPN sprejemljivi
Da bi bili vplivi plana na kmetijska zemljišča sprejemljivi naj se območje DO-02 IG vrne v primarno rabo. S
tem se izguba kmetijskih zemljišč zmanjša za 21,8 ha.
Neposredni in trajni vpliv razvoja proizvodnih dejavnosti na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno
B – vpliv je nebistven. Razvoj proizvodnih dejavnosti ne bo bistveno vplival na pridelovalni potencial občine
in ne bo oviral obdelovanja ostalih kmetijskih zemljišč.
Razvoj proizvodnih dejavnosti ne povzroča daljinskih vplivov na tla in kmetijska zemljišča. Ocenjujemo jih z
Ocena sprejemljivosti posegov je podana za popravljen OPN.
9.5.5
POSEBNA OBMOČJA
Širjenje posebnih območij na tla in kmetijska zemljišča vpliva neposredno in trajno s spremembami rabe
zemljišč iz kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno pa zaradi
povečanja števila ljudi na območju lahko vpliva na onesnaţ enost tal zaradi neustreznega ravnanja s
povečanimi količinami komunalnih odpadkov ter zaradi povečanih prometnih tokov oz. emisij iz prometa.
ONESNAŢENOST TAL
Zaradi širjenja posebnih območij, ki imajo za posledico tudi povečane količine odpadkov, povečane emisije iz
prometa ter povečane količine odpadnih voda, se onesnaţ enost tal ne bo bistveno spremenila (glej poglavje
6.5.2.1 Zrak, 6.5.2.5 Ravnanje z odpadki, 6.5.2.8 Vode).
104/256
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe posebnih območij v občini skupno
predstavljajo 9,9 ha. Od tega je 8,0 ha sprememb na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1), 1,9 ha pa na
drugih kmetijskih zemljiščih (K2).
sprememba
iz K1 v B
iz K2 v B
skupaj
površina (ha)
8,0
1,9
9,9
Nezazidana stavbna zemljišča posebnih območij predstavljajo dodatnih 2,8 ha zemljišč, na katerih se bo
posledično spremenila dejanska raba.
49510,12
7844,65
86,32
13,68
Iz K1 v B
Iz K2 v B
njive
ekstenzivni sadovnjaki
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
13,25
86,75
srednji
3298,54
100,00
8048,85
379,05
41186,06
3392,86
4347,93
14,03
0,66
71,81
5,92
7,5
srednji
visok
20957,48
51729,03
28,83
71,17
186,17
1218,96
POVRŠINA (%)
Iz K1 v B
Iz K2 v B
POVRŠINA (m2)
DEJANSKA RABA
31,08
68,92
POVRŠINA (%)
968,39
OPIS SPREMEMBE
SPREMEMBA IZ K (%)
SPREMEMBA IZ K (m2)
436,74
3298,54
POVRŠINA (m2)
BR-12 BT
SPREMEMBA V STAVBNO (m2)
PIA
EUP
Tabela54: Analiza tal za širitve posebnih območij
KO-22 BT
OPPN
72686,52
PG-04 BT
OPPN
53296,85
9929,84
74,34
25,66
Iz K1 v B
Iz K2 v B
njive
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
13813,96
19005,26
5881,98
35,69
49,11
15,20
srednji
53296,85
100,00
PG-06 BT
OPPN
111,20
111,20
100,00
Iz K1 v B
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
23,33
87,87
20,98
79,02
srednji
111,20
100,00
806,46
60,79
39,21
Iz K1 v B
Iz K2 v B
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1124,73
201,96
84,78
15,22
srednji
3538,28
100,00
28771,35
UR-02 BT
3538,28
520,22
KO-22 BT
OPPN
trajni travniki
4335,99
598,57
ni v kmetijski rabi
730,89
POVRŠINA (m2)
136,71
njive
POVRŠINA (m2)
DEJANSKA RABA
PIA
EUP
Tabela55: Analiza tal za nezazidana zemljišča
srednji
822,72
visok
4979,44
105/256
PG-04 BT
OPPN
RA-21 BC
UR-02 BT
njive
15,35
trajni travniki
354,17
ni v kmetijski rabi
13943,21
trajni travniki
5194,52
ni v kmetijski rabi
2460,28
trajni travniki
11,76
ni v kmetijski rabi
232,93
srednji
14312,73
srednji
548,26
srednji
7654,80
srednji
244,69
Nekatere predlagane širitve posebnih območij posegajo v območja, ki so po obstoječem planu označena kot
najboljša kmetijska zemljišča, vendar niso vedno tudi območja z visokim pridelovalnim potencialom.
Največkrat je dejanska raba na obravnavanih območjih trajni travniki ter ostalo (gozd, voda, pozidana
zemljišča).
Širitve na (prva in druga) kmetijska zemljišča dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar ne gre za velike
spremembe, ki bi vplivale na proizvodni potencial kmetijskih zemljišč. V celoti gre za zanemarljive izgube
kmetijskih zemljišč (0,54% vseh kmetijskih zemljišč v občini), od tega 0,44% najboljših in 0,10% sprememb
drugih kmetijskih zemljiščih.
Načrtovane širitve so večinoma smiselno vezane na ţ e obstoječa posebna območja ali območja drugih
dejavnosti. Tako se v čim večji meri naveţ ejo na ţ e obstoječa zazidana stavbna zemljišča, ki jih bo mogoče
celovito urejati (komunalno, prometno, …).
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja posebnih območij ne vplivajo na sklenjenost
Spremembe, ki se nahajajo na kmetijskih zemljiščih, predstavljajo robni del kmetijskih zemljišč in se
navezujejo na obstoječe stavbna zemljišča ali pa gozd in druga zemljišča.
Problematični sta naslednji enoti:
Enota PG-04 BT se v celoti nahaja na območju srednjega pridelovalnega potenciala, velik deleţ na območju
kmetijskih zemljišč pa predstavljajo poleg trajnih travnikov (skoraj 50 %) tudi njive (36 %). Enota ne posega v
sklenjena kmetijska območja.
Enota KO-22 BT ima visok pridelovalni potencial (kar 70 % enote). Po obstoječem planu znotraj enote na
kmetijskih zemljiščih prevladujejo najboljša kmetijska zemljišča (86 %). Prevladujoča dejanska raba na
območju kmetijskih zemljišč pa so trajni travniki (71 %), manj je njiv (14 %). Dejansko gre za posege v
najboljša kmetijska zemljišča.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za predlagane širitve podalo smernice, ki enoti PG-04
BT in KO-22 BT opredeljujeta kot enoti, ki sta v nasprotju s predpisi in usmeritvami. Za obe enoti so narejene
strokovne podlage za kmetijstvo, ki utemeljujejo ustreznost posega. Strokovne podlage so dodane v prilogi.
EUP
KO-22 BT
PG-04 BT
smernice
je v nasprotju s predpisi in usmeritvami;
širitev naj se racionalizira
je v nasprotju s predpisi in usmeritvami;
širitev naj se omeji na gozdne površine
smernice so upoštevane
Drugi obravnavani posegi so z vidika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejemljivi.
106/256
Neposreden in trajen vpliv razvoja posebnih območij na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B –
vpliv je nebistven. Načrtovana posebna območja na onesnaţ enost tal ne bodo vplivala bistveno,
spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovirajo oziroma
slabšajo pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč.
Razvoj posebnih območij ne povzroča daljinskih vplivov na tla in kmetijska zemljišča, zato jih ocenjujemo z
9.5.6
Širjenje območij zelenih površin na tla in kmetijska zemljišča vpliva neposredno in trajno s spremembami
rabe zemljišč iz kmetijskih zemljišča v stavbno zemljišče (izguba tal zaradi pozidave).
ONESNAŢENOST TAL
Širjenje območij zelenih površin na onesnaţ enost tal ne bo vplivala.
Spremembe kmetijskih zemljišč v območja zelenih površin v občini skupno predstavljajo 12,7 ha. Od tega je
največ sprememb iz drugih kmetijskih zemljišč (7,3 ha), nekoliko manj pa iz najboljših kmetijskih zemljišč (5,4
ha).
Spremembe se pojavljajo kot širitev območja pokopališča (KO-25 ZK) in parkirišča za pokopališče (KO-17
ZS), kot širitev območij za oddih, šport in rekreacijo (BR-01 ZS, KO-17 ZS, PG-05 ZS ter območja z zaščitno
funkcijo, zeleni pas (KO-18 ZD, RA-39 ZD). Kot največjo širitev velja izpostaviti območje tematskega parka
(RA-31 ZP).
KO-02 ZK
KO-17 ZS
OPPN
KO-18 ZD
KO-25 ZK
OPPN
POVRŠINA (%)
POVRŠINA (m2)
POVRŠINA (%)
6426,26
POVRŠINA (m2)
SPREMEMBA IZ K (m2)
13272,02
DEJANSKA RABA
OPPN
OPIS SPREMEMBE
PIA
BR-01 ZS
SPREMEMBA IZ K (%)
EUP
Tabela56: Analiza tal za širitve območij zelenih površin
48,42
Iz K2 v Z
trajni travniki
ostalo
3029,26
179,72
3217,30
47,14
2,80
50,06
visok
13272,02
100,00
3615,28
3438,36
95,11
Iz K1 v Z
ekstenzivni sadovnjak
ni v kmetijski rabi
3180,48
257,88
92,50
7,50
visok
3615,28
100,00
38318,87
21933,96
57,24
Iz K1 v Z
njive
trajni travniki
kmet. zem. v zaraščanju
ni v kmetijski rabi
3346,69
15559,89
1014,12
2013,26
15,26
70,94
4,62
9,18
srednji
visok
34862,19
3456,67
90,98
9,02
2766,70
2766,70
100,00
Iz K1 v Z
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
1878,85
887,85
67,91
32,09
visok
2766,70
100,00
16149,51
16092,88
99,65
Iz K1 v Z
njive
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
13708,08
778,83
1512,06
93,90
85,18
4,84
9,40
0,58
visok
16149,51
100,00
107/256
91,16
POVRŠINA (%)
POVRŠINA (m2)
POVRŠINA (%)
POVRŠINA (m2)
DEJANSKA RABA
9602,47
OPIS SPREMEMBE
SPREMEMBA IZ K (m2)
10533,62
SPREMEMBA IZ K (%)
PG-05 ZS
PIA
EUP
Iz K1 v Z
trajni travnik
ni v kmetijski rabi
6940,57
2661,90
72,28
27,72
srednji
10533,62
100,00
32591,80
67,49
20165,31
7599,14
4584,47
50,13
0,10
31,02
11,69
7,05
neprimerno
srednji
154,42
86090,88
0,18
99,82
737,07
630,49
53,90
46,10
srednji
15469,11
100,00
RA-31 ZP
86245,30
65008,20
75,38
Iz K2 v Z
njive
trajni travnik
ni v kmetijski rabi
RA-39 ZD
15469,11
1367,55
8,84
Iz K2 v Z
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
Širitve na prva in druga kmetijska zemljišča dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar so spremembe v
obravnavanem primeru zanemarljive. V celoti gre za zanemarljive izgube kmetijskih zemljišč (0,7% vseh
kmetijskih zemljišč v občini), od tega 0,3% najboljših in 0,4% sprememb drugih kmetijskih zemljišč.
Poleg tega so vse širitve načrtovane tako, da so funkcionalno povezane z obstoječimi območji zelenih
površin oziroma so načrtovane tam, kjer se neka dejavnost ţ e odvija. Pogosto so vezane na vmesne
površine med pozidanimi območji.
Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe območij zelenih površin ne vplivajo na sklenjenost
Problematične so naslednje enote:
Enota KO-17 ZS se nahaja na zemljiščih s srednjim in z visokim pridelovalnim potencialom, kjer je
prevladujoče kmetijska raba trajni travniki, 15 % pa obsegajo njive. Sprememba predstavlja večjo izgubo
najboljših kmetijskih zemljišč. Skupaj s širitvijo KO-16 SS predstavlja poseg v območje sklenjenih kmetijskih
zemljišč.
Enota KO-25 ZK se nahaja na območju visokega pridelovalnega potenciala, kjer so močno prevladujoča
dejanska raba njivske površine. Sprememba predstavlja izgubo najboljših kmetijskih zemljišč. Enota obenem
bistveno posega na območja sklenjenih kmetijskih zemljišč. Enota se na podlagi smernic MKGP ustrezno
zmanjša.
Enota PG-05 ZS predstavlja spremembo iz najboljših kmetijskih zemljišč v območja zelenih površin. Glede
na dejansko rabo gre večinoma za travnike, ki poraščajo zemljišča s srednjim pridelovalnim potencialom.
Enota sega v območje sklenjenih kmetijskih zemljišč, ki pa ga obkroţ ajo gozdovi in se zarašča.
MKGP je za obravnavane širitve podalo smernice, ki za enote predvidevajo naslednje:
EUP
smernice
KO-17 ZS
v nasprotju s predpisi in usmeritvami (širitev naj se omeji le na gozdne površine)
KO-25 ZK
v nasprotju s predpisi in usmeritvami
PG-05 ZS
potrebno je predloţ iti natančnejše obrazloţ itve nameravane širitve
Enota KO-25 ZK se ustrezno zmanjša za parcelo št. 209 in št. 210. Smernice so upoštevane.
108/256
Ostale spremembe nimajo posebnih usmeritev in niso v nasprotju s predpisi.
pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov mnenja o sprejemljivosti vplivov OPN, je popravljen v skladu z
navedenimi potrebnimi popravki. Ocena vplivov OPN je podana za ta dokument.
Neposredni vpliv območij zelenih površin na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B – vpliv je
nebistven. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč.
Zagotovljena je sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno je obdelovanje kmetijskih zemljišč, spodbujajo
se trajnostne oblike kmetovanja.
Daljinskih vplivov zaradi razvoja območij zelenih površin na tla in kmetijska zemljišča ne pričakujemo in jih
ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
9.5.7
Gradnja cest in parkirišč na tla in kmetijska zemljišča vpliva neposredno in trajno s spremembami rabe
zemljišč iz kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno pa lahko povzroča
tudi onesnaţ evanje tal (neustrezna komunalna opremljenost, povečane emisije iz prometa).
ONESNAŢENOST TAL
Neposredne in trajne vplive novih prometnih površin na onesnaţ enost tal lahko pričakujemo zaradi emisij iz
prometa. Promet bo umaknjen iz naselij na njihovo obrobje, količina prometa in s tem emisije se zaradi novih
cest ne bodo povečale.
Daljinskih vplivov na onesnaţ enost tal zaradi novih cest ne pričakujemo.
Obravnavana sprememba kmetijskih zemljišč v območja prometne infrastrukture predstavlja 3,24 ha, in sicer
gre za spremembo iz drugih kmetijskih zemljišč (K2). Sprememba kmetijskih zemljišč je namenjena vzhodni
obvoznici za mesto Ravne.
32376,42
63,10
4422,53
24479,81
178,77
1403,84
1891,46
13,66
75,61
0,55
4,34
5,84
srednji
visok
46226,71
5085,41
POVRŠINA (%)
POVRŠINA (m2)
POVRŠINA (%)
Iz K2 v P
njive
trajni travniki
kmet.zem. v zaraščanju
ni v kmetijski rabi
POVRŠINA (m2)
SPREMEMBA IZ K (%)
SPREMEMBA IZ K (m2)
51312,14
DEJANSKA RABA
OPPN
OPIS SPREMEMBE
RA-10 PC
PIA
EUP
Tabela57: Analiza tal za širitve območij prometnih površin
90.01
9,91
109/256
Širitve prometnih površin na kmetijska zemljišča dejansko pomenijo njihovo izgubo, vendar so spremembe v
obravnavanem primeru zanemarljive. Širitev na kmetijska zemljišča predstavlja 0,18 % vseh kmetijskih
zemljišč v občini. Ob upoštevanju še nezazidanih prometnih površin gre za izgubo 0,22 % kmetijskih
zemljišč.
Širitev RA-10 PC je načrtovana tako, da se funkcionalno povezuje z obstoječim območjem stavbnih zemljišč,
tako da ne vpliva na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovira oziroma slabša pogojev za obdelavo ostalih
kmetijskih zemljišč.
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je tudi določeno, da je pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah
treba v največji moţ ni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se
ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. Pri gradnji objektov je
treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za področje tal in kmetijskih zemljišč na območjih
prometnih površin ni podalo posebnih smernic.
Neposreden vpliv območij prometne infrastrukture na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B –
vpliv ni bistven.
Razvoj prometne infrastrukture ne bo povzročal daljinskih vplivov na kmetijska zemljišča in jih ocenjujemo
z oceno A – ni vpliva.
Priporočila
V strateški del naj se doda:

v 43. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)
Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno
izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.

v 44. člen (kmetijstvo)
Pri umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaţ enje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim
zaščitne vegetacijske pasove.
9.5.8
Širjenje območij okoljske infrastrukture na tla in kmetijska zemljišča lahko vpliva neposredno in trajno s
spremembami rabe zemljišč iz kmetijskih zemljišča v stavbno zemljišče, posredno pa lahko povzroča tudi
onesnaţ evanje tal (neustrezno ravnanje z odpadki).
ONESNAŢENOST TAL
Območja čistilnih naprav lahko na onesnaţ enost kmetijskih zemljišč vplivajo posredno z nanosom
odpadnega blata, ki je stranski produkt čiščenja voda. Odlaganje blata iz čistilnih naprav v tla in na kmetijska
zemljišča ureja Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05).
110/256
Ustreznost odlaganja odpadnega blata iz čistilnih naprav je zagotovljena 24. členom Odloka o OPN
(odvajanje in čiščenje komunalnih voda).
Spremembe iz kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe okoljske infrastrukture predstavljajo 1,87 ha. Gre za
spremembo iz prvih kmetijskih zemljišč.
Po podatkih kmetijskih rab MKGP širitve večinoma posegajo na območja trajnih travnikov in pašnikov, kjer
imajo zemljišča visok talni potencial.
Tabela58: Širitve, ki posegajo na prva in druga kmetijska zemljišča
EUP
površina
spremembe
[m²]
poseg na
KZ
kmetijsko
zemljišče
glede na talno število
površina
območja
talnega
potenciala
[m²]
TO-16 O
18692,08
18692,08
K1
visok
18692,08
dejanska raba
(MKGP)
površina
posamezne
rabe [m²]
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
16420,67
259,92
2011,48
Nezazidano stavbno zemljišče DO-01 O v večji meri posega na območja trajnih travnikov glede na podatke o
kmetijskih rabah tal MKGP. Talni potencial območja je preteţ no visok.
Tabela59: Nezazidana stavbna zemljišča za potrebe okoljske infrastrukture posegajo na naslednje
kmetijske rabe tal po podatkih MKGP
EUP
površina
nezazidanega
zemljišča [ha]
glede na talno število
površina območja
talnega potenciala
[m²]
DO-01 O
12000,18
srednji
visok
0,14
1,06
dejanska raba (MKGP)
trajni travniki
ni v kmetijski rabi
površina
posamezne
rabe
9907,75
559,51
1532,92
Območji namenjeni čistilnim napravam posegata na kvalitetna kmetijska zemljišča. Gre za sosednji območji,
v skupni površini 3,07 ha. Z vidika ohranjenosti kmetijskih zemljišč, je za gradnjo čistilne naprave
primernejše nezazidano stavbno zemljišče DO-01 O.
Izgradnja centralne čistilne naprave je skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih vod v Občini Ravne na Koroškem.
Smernice, ki jih je podalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 06. 03. 2009, se ne posebej
nanašajo na območja okoljske infrastrukture. Splošne smernice so v OPN upoštevane.
Neposreden vpliv območij okoljske infrastrukture na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B –
vpliv je nebistven. Razvoj območij okoljske infrastrukture ne bo bistveno vplival na proizvodni potencial
občine. Ohranjena bo sklenjenost kmetijskih zemljišč. Območja okoljske infrastrukture ne bodo vplivala na
obdelovanje ostalih kmetijskih zemljišč.
Daljinskih vplivov razvoja območij okoljske infrastrukture na tla in kmetijska zemljišča ne pričakujemo in jih
111/256
9.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA TLA IN KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA
9.6.1
Sklepna ocena vplivov na tla in kmetijska zemljišča
Vpliv OPN na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
9.6.2 Povzetek ocen vplivov na tla in kmetijska zemljišča po posameznih dejavnostih in ocena
kumulativnih vplivov
Tabela60: Ocena vplivov izvedbe plana na tla in kmetijska zemljišča
dejavnost
območja stanovanj
območja razpršene poselitve
območja centralnih dejavnosti
območja proizvodnih dejavnosti
posebna območja
območja zelenih površin
območja prometne infrastrukture
območja okoljske infrastrukture
območja gozdnih zemljišč
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
B
B
B
B
B
B
B
B
A
B
daljinski vpliv
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
Vse dejavnosti, katerih širitve posegajo na kmetijska zemljišča, lahko skupaj povzročajo tudi kumulativne
vplive na kmetijska zemljišča. Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja vseh dejavnosti
predstavljajo 92,5 ha (5,1 % vseh kmetijskih zemljišč). Od tega širitve na najboljša kmetijska zemljišča
predstavljajo 47,3 ha (3,13 % vseh najboljših kmetijskih zemljišč v občini), na druga kmetijska zemljišča pa
45,2 ha (14,6 % vseh drugih kmetijskih zemljišč v občini). Poleg tega je bilo iz stavbnih zemljišč v kmetijska
zemljišča vrnjenih dobrih 15 ha kmetijskih zemljišč.
Kumulativne vplive z OPN načrtovanih dejavnosti na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z C – vpliv je
nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Na območjih, kjer je izguba sklenjenih najboljših kmetijskih zemljišč večja od 5000 m², je kot omilitveni ukrep
potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča.
9.6.3
OBMOČJA STANOVANJ
1.
KO-27 SS, KO-16 SS
Širitve na najboljša kmetijska zemljišča v enotah je treba vrniti v primarno rabo.
2.
DO-02 IG
Območje naj se vrne v primarno rabo.
112/256
9.6.4
Omilitveni ukrepi zaradi kumulativnih vplivov
Zagotoviti je treba nadomestna kmetijska zemljišča.
1.
9.6.5
Priporočila
STRATEŠKI DEL ODLOKA
V strateški del naj se doda:
1.

v 43. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)
Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne
povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.

v 44. člen (kmetijstvo)
Pri umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaţ enje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba
zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
2.
9.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje tal in kmetijskih zemljišč zagotavljati
spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN):

pozidana kmetijska zemljišča

zagotovljena nadomestna kmetijska zemljišča

kmetijska zemljišča v zaraščanju

sklenjenost kmetijskih zemljišč

število ekoloških kmetij

površina agromelioriranih kmetijskih zemljišč.
ukrepa. Za področje tal in kmetijskih zemljišč je to zagotovljeno s kazalcema »pozidana kmetijska zemljišča«
ter »zagotovljena nadomestna kmetijska zemljišča«.
113/256
10. GOZD
10.1
OPIS STANJA
Na območju občine Ravne na Koroškem je po podatkih dejanske rabe MKGP, ki jih je MOP posredoval za
prikaz stanja prostora, 4.105,6 ha gozdov (65 % občine). Obseg gozda še narašča. Trenutno se zarašča še
dodatnih 27,7 ha (0,43 %) zemljišč.
Pojavlja se predvsem na pobočjih, sega pa vse do robov grajenih struktur naselij in obkroţ a celke. Vse bolj
pomemben postaja kot oblikovalec človekovega bivalnega okolja ter zaradi varovalnih in socialnih funkcij.
Vpliv človeka z njegovim nesonaravnim gospodarjenjem z gozdnim prostorom je v preteklosti povzročil
velike spremembe v drevesni sestavi. Smrekov gozd je na mnogih območjih nadomestil naravne gozdne
zdruţ be, kot so jelovo-bukovo-smrekovi gozdovi. Velik del gozdov v občini ima poudarjeni ekološko in
socialno funkcijo, ohranjeni gozdovi omogočajo razvoj turizma in rekreacije. Gozd je prepreden s številnimi
vlakami in gozdnimi cestami.
Najpomembnejše funkcije gozdnega prostora so varovalna, lesnoproizvodna, lovskogojitvena, biotopska,
hidrološka in rekreacijska.
Varovalni gozdovi sluţ ijo večinoma za varstvo tal pred erozijo, posebno na strmih pobočjih. Gozd s
poudarjeno socialno funkcijo obsega 277,93 ha, kar predstavlja 4,38 % površine občine, Gozd s poudarjeno
ekološko funkcijo pa 788,25 ha, kar predstavlja 12,42 % površja občine. Na vodozbirnih območjih Uršlje gore
ima gozd hidrološko in biotsko funkcijo (območje divjega petelina). Osutost iglavcev je posledica nekdaj
večjih lokalnih onesnaţ evalcev, kot so topilnica v Meţ iški dolini (plini) pa tudi termoelektrarna Šoštanj.
Varovalni gozdovi v občini predstavljajo 106,6 ha (2,6 % vseh gozdov) in se večinoma nahajajo v juţ nem
delu občine, v manjših pasovih tudi ob cesti Ravne - Prevalje. Gozdni rezervati predstavljajo 0,11 ha (0, 003
%) vseh gozdnih površin. Nahajajo se v skrajnem juţ nem delu občine.
Slika 9:
Območja gozdov
Slika 10:
Varovalni gozd in gozdni rezervati
114/256
10.2
Smernice za področje gozda sta pripravila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (dne 18.2.2009) in Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec (dne
17.3.2009).
Smernice so upoštevane v Odloku o OPN: 45. člen (gozdarstvo) in 101. člen (varovani gozdovi).
Posebne usmeritve so obravnavane po posameznih dejavnostih, kjer so tudi vrednotene.
10.3
10.3.1
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
Ohranjanje gozdov v njihovi funkciji
Ohranjanje biotske raznovrstnosti
Preprečevanje poţ arne ogroţ enosti gozdov
Obnovitev okrnjenih delov narave, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti
Vzpostavitev monitoringa poškodovanosti gozdov (zaradi onesnaţ enosti zraka, poţ arne ogroţ enosti)
NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na ekosistemski, vrstni in genski ravni
Ohranjati in vzpostaviti pestre krajinske vzorce z gozdnimi prvinami ter ohranjati sklenjenost velikih
sklenjenih gozdnih območij.
Ohraniti naravne vrednote v gozdu.
Zagotoviti ponor CO2 v gozdu
Nadaljnje povečevanje rabe lesa kot materiala in energenta
Prilagajati gospodarjenje z gozdovi podnebnim spremembam
Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov na ogroţ enih območjih
Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov z zaščitno funkcijo
Optimizirati prispevek gozdov k dobremu stanju površinskih in podzemnih voda, izravnanemu
vodnemu reţ imu, brez ekstremnih pretokov vodnih tokov in ohranjanju naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov.
Ohranjati in oblikovati mehansko stabilne gozdove zlasti na izpostavljenih legah v okolici večjih
emisijskih virov ter v območjih močnih vetrov, kjer sta higiensko – zdravstvena in klimatska funkcija
115/256
gozdov najbolj izraţ eni.
Prispevati k dobremu stanju površinskih in podzemnih voda in stalnosti dotoka pitne vode na
vodovarstvenih območjih.
Vzdrţ evati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi škodljivim vplivom.
Zmanjšati vplive negativnih dejavnikov na gozdove.
Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko
uravnoteţ en in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega
okolja.
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem,
večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.
Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega okolja.
Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z
naravnimi viri in prostorom.
Biotska raznovrstnost, ohranjanje gozdov v funkcijah:
sprememba rabe zemljišč iz gozda v stavbno ali kmetijsko
velikost območij turizma in rekreacije v naravnem območju
število obiskovalcev turističnih in rekreacijskih območij v naravnem okolju
Poţ arna ogroţ enost gozdov:
ţ elezniški promet
kmetijstvo
industrija
turizem in rekreacija
vojaška urjenja
Glej smernice
-
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
-
10.3.2
Površina in deleţ gozdov
Površina in deleţ sklenjenih gozdov
Površina in deleţ gozdnih rezervatov
Površina in deleţ varovalnih gozdov
Površina in deleţ gozdov s podarjenimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov na 1.
stopnji
Površina in deleţ poškodovanih gozdov
Površina gozdov v gorskem svetu (nad 600 m nadmorske višine)
Deleţ gozdov, ki predstavljajo obvodno vegetacijo
Deleţ gozdov na vodovarstvenih območjih
Metoda vrednotenja
Pri vrednotenju vplivov OPN na gozd je količinska izguba gozda zaradi spremembe rabe zemljišč le eden
izmed kriterijev. Preveriti je treba predvsem ali in v kolikšni meri posegi vplivajo na:

območja gozdov s poudarjenimi funkcijami na 1. stopnji,

varovalni gozd in gozdne rezervate,

sklenjenost gozdov ter

na gozdove znotraj območij Natura 2000, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij ter
naravnih vrednot.
116/256
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
10.4
10.4.1
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na obseg gozdov in
ohranjanje njihovih funkcij. Vsi gozdovi se ohranjajo v svojem obsegu in svoji funkciji,
izvedba plana ne vpliva na sklenjenost gozdov, stanje gozdov pomembno prispeva k
ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij. Obseg
gozdov se zmanjša v manjši meri, tako da ne vpliva na funkcijo gozda ter na sklenjenost
gozdov, ohranjanja se biotska raznovrstnost.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij, če
bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Obseg gozdov se zmanjša, vendar to ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov ne vpliva na funkcijo gozda, izvedba plana ne vpliva bistveno na
sklenjenost gozdov. Biotska raznovrstnost ne bo bistveno spremenjena zaradi upoštevanja
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij, Obseg
gozdov se bistveno zmanjša, tako da pomembno vpliva na funkcijo gozda, ki se je na da
ohraniti niti z omilitvenimi ukrepi. Izvedba plana lahko bistveno vpliva tudi na sklenjenost
gozdov. Biotska raznovrstnost se zmanjša.
Izvedba OPN bo na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij vplivala uničujoče. Obseg
gozdov se zmanjša v taki meri, da ni več moţ no zagotavljanje funkcij gozda, izvedba plana
uničujoče vpliva tudi na sklenjenost gozdov. Biotska raznovrstnost se zmanjša do kritične
meje.
VARSTVO GOZDOV V OPN
Strateški del OPN
V poglavju II.7 Usmeritve za razvoj v krajini v 44. členu (splošne usmeritve za razvoj v krajini) so območja,
kjer prevladujejo gozdovi, predvsem hribovita območja severnega in juţ nega dela, opredeljena kot območja,
ki se bodo razvijala preteţ no kot naravna krajina. V 47. členu (gozdarstvo) pa je varstvo gozdov zagotovljeno
z naslednjimi določbami:

V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki
imajo krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem z izločitvijo
ekocelic za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti gozdov.

Gozdove ob robovih naselij, ki imajo ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili
in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
Varstvo gozdov pa je zagotovljeno tudi z usmeritvami za določitev namenske rabe zemljišč (57. člen) in
sicer:

Večji del obstoječih stavbnih zemljišč ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo
doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam
za razvoj v krajini.

Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to
izkazan interes lastnikov zemljišč ali javni interes in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega
razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na
območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi
racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene
gradnje; na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij; na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih
ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje; na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na
ekološko stanje območja).
117/256

Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko
izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.

Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe
poselitve niso mogoče.
10.4.2
Izvedbeni del OPN
V izvedbenem delu je varstvo gozdov zagotovljeno s 102. členom (varovani gozdovi) v okviru poglavja III.2.7
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih
dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrţ evanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki
krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih ţ arišč in usadov ter
malopovršinska obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnje alineje ter v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom.

V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim reţ imom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske,
raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in
vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.

Za graditev objektov in druge posege v gozd oz. gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije.

Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov z blaţ jim varstvenim
reţ imom, razen vzdrţ evanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrţ evanja objektov kulturne
dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prve alineje
ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov, so prepovedane.

Na območjih naselij in v njihovi neposredni bliţ ini je potrebno obseg gozdnih površin v največji moţ ni
meri ohranjati ter jih vpeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

Nove stanovanjske, industrijske in turistične objekte je potrebno načrtovali v ustreznem odmiku od
gozdnega roba.

Posegi v prostor ne bodo poslabšali pogojev za gospodarjenje z gozdovi.

Posegi na površine varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni so prepovedani.

Posegi v gozdove (krčitve) na območju kmetijske in primestne krajne (niţ inski gozdovi) praviloma
niso dopustni.
V okviru podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev (134. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)) so za gozdna zemljišča določene dopustne spremljajoče
dejavnosti, dopustna dela in druge prostorske ureditve ter drugi pogoji, ki so:

Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami
gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje
potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne sluţ be za urejanje in varstvo gozdov.

V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni.
Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo
zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin.

Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč.

Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v
neaţ uriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih

objektov ni dovoljena.
Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine ter kakovostnih grajenih struktur. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute
oziroma kvalitetni pogledi.
118/256

10.5
VPLIVI NA GOZD TER NJIHOVO VREDNOTENJE
10.5.1 OBMOČJA STANOVANJ
Širjenje območij za stanovanja na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč (iz
gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče). Vpliv je neposreden in trajen.
Daljinskih vplivov širjenje območij za stanovanja na gozdna zemljišča nima. Lahko pa bi skupaj z drugimi z
OPN načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Vse spremembe iz gozda v območja za stanovanja v obravnavane OPN obsegajo 13,76 ha. Širitve stavbnih
zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje na gozdna zemljišča predstavljajo 11,03 ha. Pojavljajo se v
naseljih Brdinje, Ravne na Koroškem in Tolsti vrh.
Ostale spremembe gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe stanovanjske gradnje (2,73 ha) se pojavljajo na
robovih gozda, v ozkih pasovih in so nastale zaradi usklajevanja z zemljiškim katastrom in drugih tehničnih
popravkov, nobena pa ne posega v varovalne gozdove, gozdne rezervate, gozdove s posebnim namenom
oziroma gozdove s poudarjenimi funkcijami.
Tabela61: Spremembe gozdnih zemljišč v območja stanovanj
EUP
BR-09 SS
BR-11 SS
BR-13 SS
RA-12 SS
RA-13 SS
RA-22 SS
RA-43 SS
RA-60 SS
TO-15 SS
TO-21 SP
CELOTNA SPREMEMBA
10089,58
34763,20
1058,48
10728,37
14855,72
85526,76
23544,84
56009,82
28914,54
12058,64
SPREMEMBA IZ G
7696,32
4206,3
1015,44
4099,30
3432,04
48797,71
24611,22
11208,67
8220,56
1620,26
SREMEMBA GLEDE NA DEJANSKO RABO
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
gozd
m²
7696,32
4206,30
1015,44
4099,3
3432,04
48797,71
21611,22
10890,76
8220,56
1620,26
Spremembe gozdnih zemljišč v območja za stanovanja predstavljajo 0,34 % (13,76 ha od skupno 4083,50
ha) vseh gozdnih zemljišč v občini, tako da vpliv poselitve na gozd v tem segmentu ni bistven.
Spremembe gozdnih zemljišč v območja za stanovanja ne vplivajo na sklenjenost gozdov, saj se pojavljajo
na robovih gozdov. Gozd se pojavlja tudi na zemljiščih, ki so z veljavnim prostorskim aktom opredeljena kot
stavbna, vendar so še nezazidana. Takih zemljišč je v občini skupno 8,60 ha. Večja sklenjena območja se
nahajajo na območjih RA-17 SS in RA-60 SS. Krčitev gozda za potrebe poselitve ne bo bistveno vplivala na
gozdove v občini, saj gre za robna območja gozdov, od katerih nobeno ne posega v varovalne gozdove,
gozdne rezervate, gozdove s posebnim namenom oziroma gozdove s poudarjenimi funkcijami.
Tabela62: Gozd na nezazidanih stavbnih zemljiščih
EUP
površina m²
ha
KO-13 SS
2548,83
0,25
PO-02 SS
2297,90
0,23
RA-17 SS
49677,97
4,97
RA-60 SS
21936,60
2,19
RA-62 SS
5831,30
0,58
TO-13 SS
2354,51
0,24
84647,11
8,46
119/256
Vsa nezazidana stavbna zemljišča in širitve so v neposredni bliţ ini naselij in so z vidika smotrnega
izkoriščanja prostora primerna območja za širjenje poselitve.
Širitve in nezazidana stavbna zemljišča za potrebe stanovanjske gradnje ponekod posegajo na območja
gozdov s socialnimi in ekološkimi funkcijami poudarjenimi na I. stopnji. Glede na vse gozdove s poudarjenimi
ekološkimi funkcijami na I. stopnji, predstavlja širitev TO-21 SP minimalno izgubo gozda, 0,02 %. Glede na
vse gozdove s poudarjenimi socialnimi funkcijami, predstavljajo širitve in nezazidana stavbna zemljišča
nanje 5,5 %.
Tabela63: Širitve in nezazidana stavbna zemljišča na gozdovih s poudarjenimi funkcijami
EUP
TO-21 SP
KO-13 SS
RA-17 SS
RA-60 SS
RA-62 SS
BR-13 SS
RA-12 SS
RA-22 SS
RA-43 SS
RA-60 SS
območje
širitev
nezazidano
nezazidano
nezazidano
nezazidano
širitev
širitev
širitev
širitev
širitev
funkcije gozda
ekološke
socialne
socialne
socialne
socialne
socialne
socialne
socialne
socialne
socialne
površina m²
1291,96
830,53
50590,81
22468,51
4667,96
1058,48
715,88
42846,40
18841,09
11129,40
154441,02
Posegi na območja varstva gozdov se pojavljajo kot širitve stanovanj na robovih naselij in ne bodo vplivali na
sklenjenost gozda in na funkcije ostalih gozdov. Za graditev objektov in posege v gozd oz. gozdni prostor je
potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
Smernice za varovanje gozdov je podal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec dne
17. 03. 2009. Upoštevanje smernic se odraţ a v Odloku o OPN in sicer v:

46. členu (gozdarstvo) in

101. členu (varovani gozdovi).
Neposreden in trajen vpliv razvoja poselitve na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Načrtovana stanovanjska gradnja na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij ne bo bistveno vplivala.
Izvedba plana ne bo vplivala na sklenjenost gozdov, prav tako ne bo vplivala na ohranjanje biotske
raznovrstnosti v gozdovih.
Stanovanjska gradnja na gozdove ne povzroča daljinskih vplivov, zato so ocenjeni z oceno A - ni vpliva.
Priporočila
V Odlok o OPN naj se v 101. člen doda odstavek, ki se glasi: »Za graditev objektov in posege v gozd oz.
gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.«
Odlok o OPN naj se dopolni v skladu s smernicami:

Na območjih naselij in v njihovi neposredni bliţ ini je treba obseg gozdnih površin v največji moţ ni meri
ohraniti ter jih vpeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor je treba prilagoditi
značilnim naravnim prvinam.
120/256


Nove stanovanjske, industrijske in turistične objekte je treba načrtovati v ustreznem odmiku od gozdnega
roba.

Posegi v prostor ne smejo poslabšati pogojev za gospodarjenje z gozdovi.


Posegi v gozdove (krčitve) na območju kmetijske in primestne krajne (niţ inski gozdovi) praviloma niso
dopustni.
10.5.2 OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
Širjenje območij razpršene poselitve na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč (iz
Daljinskih vplivov širjenje območij razpršene poselitve na gozdna zemljišča nima. Lahko pa bi skupaj z
drugimi z OPN načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Vse spremembe iz gozda v območja razpršene poselitve v obravnavanem OPN obsegajo 1,4 ha. Dejanske
širitve stavbnih zemljišč na gozdna zemljišča pa predstavljajo 0,32 ha. Ostale spremembe gozdnih zemljišč v
območja razpršene poselitve so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju
oziroma usklajevanja z zemljiškim katastrom.
Tabela64: Spremembe gozdnih zemljišč v območja razpršene poselitve
Naselje
EUP
PIA površina spremembe m²
površina spremembe iz G m²
% spremembe iz G
Zelen Breg
A 175
.
2236,95
1142,95
51,09
Brdinje
A 088
.
2709,60
2007,55
74,09
Nobena izmed sprememb ne posega v varovalne gozdove, gozdne rezervate, gozdove s posebnim
namenom oziroma gozdove s poudarjenimi funkcijami.
Posamezna obstoječa območja razpršene poselitve posegajo v gozdove s poudarjenimi funkcijami. Naštete
so v spodnji tabeli.
EUP
A 070
A 159
A 169
A 182
A 249
A 006
površina m²
70,97
1365,04
214,82
83,35
201,47
60,30
funkcije na I. stopnji poudarjenosti
proizvodne
proizvodne
proizvodne
proizvodne
proizvodne
ekološke
Posamezna območja nezazidanih stavbnih zemljišč posegajo na območja gozdov s poudarjenimi funkcijami.
Tabela65: Nezazidana stavbna zemljišča na območjih gozdov s poudarjenimi funkcijami
EUP
A 138
A 009
A 102
površina m²
1739,94
924,75
149,78
funkcije na I. stopnji poudarjenosti
proizvodne
sociološke
sociološke
Smotrno ravnanje z gozdovi je v Odloku o OPN zagotovljeno v 46. členu (gozdarstvo).
Spremembe gozdnih zemljišč v območja razpršene poselitve predstavljajo zanemarljiv odstotek vseh
gozdnih zemljišč v občini, tako da vpliv poselitve na gozd v tem segmentu ni bistven.
121/256
Spremembe gozdnih zemljišč v območja razpršene poselitve ne vplivajo na sklenjenost gozdov, saj se
pojavljajo na robovih gozdov.
Smernice, ki jih je podal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec dne 19. 3. 2009 so
splošne. Njihovo upoštevanje je navedeno v poglavju 4.7.2 Gozd/Smernice nosilcev urejanja prostora.
Posebne smernice, ki bi se nanašale na območja razpršene poselitve, niso bile podane.
Neposreden in trajen vpliv območij razpršene poselitve na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv je
nebistven. Načrtovana območja na obseg gozdov ne bo bistveno vplivala. Funkcije gozda ne bodo bistveno
prizadete. Izvedba plana ne bo vplivala na sklenjenost gozdov, prav tako ne bo vplivala na ohranjanje
biotske raznovrstnosti v gozdovih.
Območja razpršene poselitve na gozdove ne povzročajo daljinskih vplivov, zato so ocenjeni z oceno A - ni
vpliva.
Priporočila
V Odlok o OPN naj se v 101. člen doda odstavek, ki se glasi: »Za graditev objektov in posege v gozd oz.
gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.«
10.5.3 OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
Širjenje območij centralnih dejavnosti na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč (iz
Daljinskih vplivov širjenje območij centralnih dejavnosti na gozdna zemljišča nima. Lahko pa bi skupaj z
drugimi z OPN načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Spremembe gozdnih zemljišč v območja centralnih območij znašajo 2,66 ha površine, kar je glede na obseg
vseh gozdov v občini zanemarljivo, saj predstavlja le 0,06 % območja gozdov.
Obravnavani posegi, ki segajo na gozdna zemljišča, so naslednji:
Tabela66: Širitve centralnih dejavnosti na gozdna zemljišča
EUP
RA-19 CD
PG-03 CD
KO-21 CD
RA-38 CU
KO-24 CD
TO-11 CU
površina spremembe iz gozda (m²)
15993,20
5507,27
1983,04
1252,24
772,50
338,25
Širitve in nezazidani deli enot centralnih dejavnosti ne posegajo v varovalni gozd.
Širitve in nezazidana območja centralnih dejavnosti na površine gozdov z ekološko funkcijo na prvi stopnji ne
posegajo.
Širitve in nezazidana območja centralnih dejavnosti delno segajo na površine gozdov s socialno funkcijo na
prvi stopnji.
Tabela67: Na območja gozda s socialno funkcijo na prvi stopnji segajo naslednje enote:
122/256
EUP
KO-21 CD
PG-03 CD
RA-19 CD
RA-23 CD
površina gozda (m²)
826,97
6207,31
21062,50
5501,37
opis
širitev- prilagoditev na EUP
širitev in nezazidana
nezazidana
V enoti KO-21 CD gre samo za prilagoditev enoti urejanja prostora. Tudi v ostalih enotah ne bo prišlo do
sprememb dejanske rabe. Območja gozdov v obravnavanih enotah naj bi se namenila za turistične in
rekreacijske dejavnosti in ne kot krčitve gozda.
Posegi na površine varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni so prepovedani, kar OPN upošteva v
101. členu (varovani gozdovi).
Smernice, ki so bile podane s strani zavoda, so na območjih centralnih dejavnosti upoštevane.
Neposreden in trajen vpliv centralnih območij na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Načrtovana območja centralnih dejavnosti na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij ne bo vplivala.
Izvedba plana ne bo vplivala na sklenjenost gozdov. Vpliv na gospodarjenje z gozdom ni bistven, saj širitve
centralnih dejavnosti minimalno posegajo na območja gozdov.
Območja centralnih dejavnosti ne povzročajo daljinskih vplivov na gozdove in jih ocenjujemo z oceno A –
ni vpliva.
10.5.4 OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
Spremembe iz gozda v območja namenjena proizvodnim dejavnostim predstavljajo 3,51 ha. Gre za ozke,
robne pasove gozda in ne za sklenjene gozdne površine.
Območje DO-02 IG, ki deloma posega na območje gozdov s poudarjenimi funkcijami, je bilo izločeno iz
plana ţ e pri vplivih na kmetijska zemljišča.
Gozd na območju RA-01 IP in TO-14 IG pa predstavlja obreţ no vegetacijo reke Meţ e oz. Zelenbreškega
potoka. Ohranjanje obreţ ne vegetacije je z odlokom o OPN zagotovljeno v 99. členu (vode). Nobena širitev
ne posega v varovalne gozdove. Na vseh območjih je dejanska raba tal po MKGP gozd.
Nezazidana stavbna zemljišča ne posegajo na gozdna območja po podatkih o kmetijskih zemljiščih MKGP.
Širjenje območij proizvodnih dejavnosti na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč
(iz gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče). Vpliv je neposreden in trajen.
Daljinskih vplivov širjenje območij za proizvodne dejavnosti na gozdna zemljišča nima. Lahko pa bi skupaj z
drugimi načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Smernice, ki jih je podal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec dne 19. 08. 2009 so
na območjih proizvodnih dejavnosti upoštevane.
Upoštevanje smernic se odraţ a v 46. členu (gozdarstvo).
123/256
Neposreden in trajen vpliv razvoja proizvodnih dejavnosti na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv ni
bistven. Spremembe gozdnih zemljišč v območja proizvodnih dejavnosti predstavlja v odnosu do vseh
gozdnih zemljišč v občini zanemarljivo majhno spremembo, tako da vpliv na gozd v tem segmentu ni bistven.
Poleg tega bo se bo pri omenjenih spremembah spremenila samo namenska raba, gozd pa se bo na
območjih ohranjal.
Načrtovana območja proizvodnih dejavnosti na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij ne bo vplivala.
Izvedba plana ne bo vplivala na sklenjenost gozdov, prav tako ne bo vplivala na ohranjanje biotske
raznovrstnosti v gozdovih.
Območja proizvodnih dejavnosti na gozdove ne povzroča daljinskih vplivov in jih ocenjujemo z oceno A –
ni vpliva.
Priporočila
Veljajo enaka priporočila kot pri poglavju Območja stanovanj.
10.5.5 POSEBNA OBMOČJA
Širjenje posebnih območij na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč (iz gozdnega
zemljišča v stavbno zemljišče). Vpliv je neposreden in trajen.
Daljinskih vplivov širjenje posebnih območij na gozdna zemljišča nima. Lahko pa bi skupaj z drugimi z OPN
načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Tabela68: Obravnavani posegi, ki segajo na gozdna zemljišča, so naslednji:
EUP
BR-12 BT
KO-22 BT
PG-04 BT
UR-02 BT
POVRŠINA celotne spremembe (m2)
3298,54
72686,52
53296,85
3538,28
132820,19
POVRŠINA spremembe iz gozda (m2)
1893,41
15331,75
5413,96
2211,59
24850,71
DELEŢ (%)
57,40
21,09
10,16
62,50
Širitve in nezazidani deli enot posebnih območij ne posegajo v varovalni gozd.
Širitve in nezazidana površine posebnih območij posegajo na površine gozdov z ekološko funkcijo na prvi
stopnji v enoti UR-02 BT.
Širitve in nezazidana površine posebnih območij delno segajo na površine gozdov s socialno funkcijo na prvi
stopnji.
Tabela69: Na območja gozda s socialno funkcijo na prvi stopnji segajo:
EUP
KO-22 BT
PG-04 BT
RA-21 BC
UR-02 BT
površina EUP
93553,97
72329,24
46691,85
3782,97
216358,03
površina gozda (m2)
10850,04
18335,50
955,89
2809,76
32951,19
opis
nezazidana
124/256
Spremembe znotraj enote RA-21 BC predstavljajo samo prilagoditev na zemljiški kataster in ne spremembe
dejanske rabe. Tudi v ostalih enotah ne bo prišlo do sprememb dejanske rabe. Območja gozdov v
obravnavanih enotah naj bi se namenila za turistične in rekreacijske dejavnosti in niso krčitve gozda.
V gozdove na območju kmetijske in primestne krajino segajo enote KO-22 BT, PG-06 BT in RA-21 BC.
Posegi na obravnavane gozdove obsegajo 15,13 ha, kar predstavlja 2,38 % vseh gozdov kmetijske in
primestne krajine.
Spremembe gozdnih zemljišč v površine posebnih območij znašajo 2,49 ha površine, kar je zanemarljivo, saj
predstavlja le 0,06 % gozdnih površin v občini. To predstavlja v odnosu do vseh gozdnih zemljišč v občini
zanemarljivo majhno spremembo, tako da vpliv posebnih območij na gozd v tem segmentu ni bistven.
Smernice za področje gozda je podalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, dne 18.2.2009, ter Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj
Gradec, dne 17.3.2009.
Smernice za segment gozda so upoštevane v 45. členu (gozdarstvo) in 101. členu Odloka o OPN (varovani
gozdovi).
Posegi na površine varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni so prepovedani, kar OPN upošteva.
V gozdovih z evidentiranimi ekološkimi ali socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti posegi v
gozdove (krčitve) praviloma niso dovoljeni. Obravnave širitve in nezazidane enote večinoma le delno segajo
v ta območja in gre za prilagoditev meji ureditvene enote. Večje enote posebnih območij, ki segajo v
omenjene gozdove, se urejajo v skladu s smernicami. Gozdove s poudarjeno socialno funkcijo na prvi stopnji
je potrebno ohranjati, posamezne objekte pa se vanje umešča zgolj ob soglasju Zavoda za gozdove
Slovenije.
V gozdovih na območju kmetijske in primestne krajine (niţ inski gozdovi) krčitve gozdov praviloma niso
dopustne. V obravnavanih enotah velike krčitve gozdov niso predvidene, predvsem gre za uporabo gozdnih
površin v turistične in rekreacijske namene.
Smernice, ki so bile podane s strani Zavoda za gozdove, so na posebnih območjih upoštevane.
Neposreden in trajen vpliv razvoja posebnih območij na gozd ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje
njihovih funkcij, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Obseg gozdov se zmanjša, vendar to ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov ne vpliva na funkcijo gozda, izvedba plana ne vpliva bistveno na sklenjenost gozdov.
Biotska raznovrstnost ne bo bistveno spremenjena zaradi upoštevanja omilitvenih ukrepov.
Posebna območja ne povzročajo daljinskih vplivov na gozdove, zato jih ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
Omilitveni ukrepi
V enotah KO-22 BT, PG-04 BT, PG-06 BT, RA-21 BC, UR-02 BT se s posebnimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji zagotovi, da je potrebno ohranjati gozdove v največji moţ ni meri, krčitve praviloma niso dovoljene.
125/256
10.5.6 OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
Širjenje območij zelenih površin na gozdna zemljišča vpliva predvsem s spremembami rabe zemljišč (iz
Tabela70: Posegi, ki segajo na gozdna zemljišča, so naslednji:
EUP
RA-31 ZP
KO-17 ZS
RA-39 ZD
PG-05 ZS
KO-02 ZK
KO-25 ZK
BR-01 ZS
POVRŠINA (m2)
21231,22
16384,91
14101,56
931,16
176,92
56,63
9,27
Od sprememb, ki so predstavljene v tabeli, obravnavamo samo večje širitve, to so RA-31 ZP, KO-17 ZS in
RA-39 ZD.
Širitve enot zelenih površin ne posegajo v varovalni gozd.
Širitve območij zelenih površin posegajo na površine gozdov z ekološko funkcijo na prvi stopnji v enoti RA31 ZP.
Širitve območij zelenih površin segajo na površine gozdov s socialno funkcijo na prvi stopnji v enotah KO-17
ZS, RA-31 ZS in RA-39 ZD. Enota BR-01 ZS le z majhno površino sega na omenjena območja, tako da
enote ne vrednotimo.
V gozdove na območju kmetijske in primestne krajine segajo enote širitve BR-01 ZS, KO-02 ZK, KO-17 ZS,
KO-25 ZK, RA-31 ZP in RA-39 ZD.
V ostalih enotah ne bo prišlo do sprememb dejanske rabe. Območja gozdov v obravnavanih enotah naj bi se
namenila za turistične in rekreacijske dejavnosti in ne kot krčitve gozda.
V gozdovih niso predvidene krčitve in pozidave območij. Gozd je namenjen zaščitni funkciji, kot zeleni pas
ter rekreaciji in športu. Daljinskih vplivov širjenje območij zelenih površin na gozdna zemljišča nima. Lahko
pa bi skupaj z drugimi z OPN načrtovanimi posegi imelo kumulativni vpliv.
Spremembe gozdnih zemljišč v območja zelenih površin znašajo 5,3 ha površine, kar je zanemarljivo, saj
predstavlja le 0,13 % gozdov občine.
Posebne smernice za področje gozda niso bile podan. Upoštevajo se splošne smernice Zavoda za gozdove
Slovenije (z dne 19.3.2009) in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo,
lovstvo in ribištvo (z dne 20.2.2009).
gozdove (krčitve) praviloma niso dovoljeni. Obravnave širitve in nezazidane enote večinoma le delno segajo
v ta območja in gre za prilagoditev meji ureditvene enote. Večje enote območij zelenih površin, ki segajo v
omenjene gozdove, se urejajo v skladu s smernicami in predhodno pridobljenim dovoljenjem za krčitve
Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdove s poudarjeno socialno funkcijo na prvi stopnji je potrebno ohranjati,
posamezne objekte pa se vanje umešča zgolj ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
126/256
V gozdovih na območju kmetijske in primestne krajine (niţ inski gozdovi) krčitve gozdov praviloma niso
dopustne. V obravnavanih enotah krčitve gozdov niso predvidene, predvsem gre za uporabo gozdnih
površin v turistične in rekreacijske namene ter za zaščitno funkcijo (zeleni pas).
Smernice, ki so bile podane s strani zavoda, so na površinah zelenih območjih upoštevane. Krčitve gozdov
na območjih zelenih površin v OPN niso predvidene.
Neposredni in daljinski vpliv območij zelenih površin na gozd ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
10.5.7 OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
Za potrebe prometne infrastrukture se nameni 1,89 ha gozda, kar predstavlja samo 0,05% območij vseh
gozdov v občini.
Širitve za prometne površine v varovalni gozd ne posegajo.
Širitve za prometne površine posegajo na površine gozdov s socialnimi in ekološkimi funkcijami na prvi
stopnji v enoti RA-10 PC. Širitev posega v robne dele gozdov s socialnimi in ekološkimi funkcijami na prvi
stopnji.
Širitve in nezazidane prometne površine segajo na območja primestnih gozdov v enotah RA-10 PC in RA-36
PO. Enote segajo v robni pas primestnega gozda.
gozdove (krčitve) praviloma niso dovoljeni. Obravnave širitve in nezazidane enote le delno segajo v ta
območja in ne posegajo v sklenjena območja gozdov. Enota RA-10 PC, ki sega v gozdove s poudarjeno
ekološko in socialno funkcijo, se ureja v skladu s smernicami in predhodno pridobljenim soglasjem Zavoda
za gozdove Slovenije.
Neposreden vpliv prometnih površin na območja gozda ocenjujemo z oceno C- vpliv je nebistven ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Daljinski vpliv razvoja prometnih površin na območja gozda ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
Omilitveni ukrepi
S podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji je potrebno v enotah, ki segajo v gozd (RA-10 PC), zagotoviti
pridobitev potrebnega soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji
gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja.
127/256
10.5.8 OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
Spremembe stavbnih zemljišč za potrebe okoljske infrastrukture ne posegajo na gozdna zemljišča in na
območja varstva gozdov, zato ne bodo povzročale vpliva na sklenjenost gozda in motenost funkcij gozdov.
Neposredni vpliv območij okoljske infrastrukture na gozd ocenjujemo z oceno A – ni vpliva. Poseg na
območja gozdov je majhen in ne vpliva na sklenjenost gozdov in na ohranjanje njihovih funkcij.
Daljinskih vplivov razvoja območij okoljske infrastrukture na gozd ne pričakujemo in jih ocenjujemo z
10.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA GOZD
10.6.1 Sklepna ocena vplivov na gozd
Vpliv OPN na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
vplivov.
10.6.2 Povzetek ocen vplivov na gozd po posameznih dejavnostih in ocena kumulativnih vplivov
Tabela71: Ocena vplivov izvedbe plana na gozd
dejavnost
območja stanovanj
posebna območja
območja kmetijskih zemljišč
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
B
B
B
B
C
A
C
A
A
C
daljinski vpliv
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
Vse dejavnosti, katerih širitve posegajo na gozdna zemljišča, lahko skupaj povzročajo tudi kumulativne
vplive na gozd. Spremembe gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja vseh dejavnosti predstavljajo
nekaj več kot 27 ha, kar predstavlja 0,66% vseh gozdnih zemljišč v občini, kar pa ni taka sprememba, da bi
lahko bistveno vplivala na sklenjenost gozdov oziroma ohranjanje njihovih funkcij.
Kumulativne vplive z OPN načrtovanih dejavnosti na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
128/256
10.6.3 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva gozdov
POSEBNA OBMOČJA
KO-22 BT, PG-04 BT, PG-06 BT, RA-21 BC, UR-02 BT
1.
Gozdove je potrebno ohranjati v največji moţ ni meri, krčitve praviloma niso dovoljene.
RA-10 PC
2.
Za posege v gozd je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji
gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja.
10.6.4 Priporočila
STRATEŠKI DEL ODLOKA
Odlok o OPN naj se dopolni v skladu s smernicami:
1.

Na območjih naselij in v njihovi neposredni bliţ ini je treba obseg gozdnih površin v največji moţ ni meri ohraniti ter jih vpeti
v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor je treba prilagoditi značilnim naravnim
prvinam.

Nove stanovanjske, industrijske in turistične objekte je treba načrtovati v ustreznem odmiku od gozdnega roba.

Posegi v prostor ne smejo poslabšati pogojev za gospodarjenje z gozdovi.


Posegi v gozdove (krčitve) na območju kmetijske in primestne krajne (niţ inski gozdovi) praviloma niso dopustni.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
V Odlok o OPN naj se v 101. člen doda odstavek, ki se glasi: »Za graditev objektov in posege v gozd oz. gozdni prostor je
potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.«
2.
10.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje gozda poleg zagotavljati spremljanje naslednjih
kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN):

površina in deleţ gozdov v občini

površina in deleţ sklenjenih gozdov

površina in deleţ gozdnih rezervatov

površina in deleţ varovalnih gozdov

površina in deleţ gozdov s podarjenimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami gozdov na
1. stopnji

površina in deleţ poškodovanih gozdov

površina gozdov v gorskem svetu (nad 600 m nadmorske višine)

deleţ gozdov, ki predstavljajo obvodno vegetacijo

deleţ gozdov na vodovarstvenih območjih.
129/256
ukrepa. Omilitveni ukrepi za področje gozda so vezani na izdajo gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim
upoštevanjem se izvaja v skladu z zakonodajo.
130/256
11. VODE
11.1
OPIS STANJA
11.1.1.1 Hidromorfološko stanje voda
Občina je bogata z vodnimi viri, rečna mreţ a je precej gosta. K vodnatosti območja posebno prispevajo juţ ni
predeli Uršlje gore. Nekoliko manjši deleţ površinskih voda je prisoten v severnem delu občine. Glavno
vodno telo predstavlja reka Meţ a, ki prečka občino od zahoda proti vzhodu in se v Dravogradu izliva v
Dravo. Pritoki Meţ e so Zelenbreški potok, Suha in Kotulja s Črnim potokom. Meţ a je najbolj vodnata
novembra, zaradi sneţ nega zadrţ ka pa je najniţ ji vodostaj januarja in februarja. V občini je do Votle peči
njen tok reguliran, od tam naprej pa je struga zaščitena z utrjevalnimi zidovi zaradi varstva pred erozijo.
Med mineralnimi vodami je pomemben Rimski vrelec v Kotljah.
Glede na kategorizacijo urejenosti vodotokov so povirni deli vodotokov naravno oz. delno naravno ohranjeni.
Potoki se proti izlivu v Meţ o deloma tehnično urejeni (3. razred), prav tako tudi Meţ a gorvodno od Raven.
Meţ a ima dolvodno od Raven sonaravno urejen vodotok (2. razred).
Raba prostora na priobalnih zemljiščih
V območju priobalnih zemljišč reke Meţ e, ki je opredeljena kot vodotok I. reda, se na odseku med mejo z
občino Dravograd in naseljem Ravne pojavljajo cesta, kmetijska in gozdna zemljišča, na območju naselja
Ravne pa se v območju priobalnih zemljišč Meţ e med pozidanimi območji pojavljajo ceste, parkirišča,
industrijski objekti ter objekti druţ bene infrastrukture. Skupaj se v priobalnem pasu reke Meţ e pojavlja 7,8 ha
pozidanih zemljišč, kar predstavlja kar 35% vseh priobalnih zemljišč.
V območju priobalnih zemljišč vseh ostalih vodotokov v občini, ki sodijo med vodotoke II. reda se pojavlja 4,6
ha pozidanih zemljišč (17% vseh priobalnih zemljišč). Na območju Raven v priobalna zemljišča posegajo
objekti druţ bene infrastrukture ter stanovanjski objekti, na območju naselij Tolsti vrh, Brdinje in Kotlje pa
večinoma stanovanjski objekti. Precejšen del pozidanih zemljišč znotraj priobalnih zemljišč odpade tudi na
prometnice.
11.1.1.2 Oskrba s pitno vodo
Občina ima glede na geografske moţ nosti dokaj dobro vodovodno oskrbo. Skupna dolţ ina vodovodnega
omreţ ja in delov lokalnih vodovodov je 151 km. V občini so trije javni sistemi za oskrbo s pitno vodo, s
katerimi upravlja JKP Log. Vodooskrbni sistem Kotlje pokriva območja Kotelj, Brdinj, Javornika in del centra
Raven na Koroškem, vodooskrbni sistem Šumc pa naselja Dobja vas, Janeče, in Čečovje in del centra
Raven, kjer se voda iz obeh sistemov izmenjuje. Iz javnega vodooskrbnega vira Šumc se napaja tudi
območje nekdanje Ţelezarne Ravne, ki ima poleg tega zagotovljeno še tehnološko vodo iz vodnjakov in iz
zaprtega rudnika v Meţ ici. Zaradi hribovitega območja in razpršene gradnje na območju občine vsa
gospodinjstva niso in tudi ne bodo oskrbovana z vodo iz javnega vodovodnega omreţ ja. Ta gospodinjstva
imajo svoja zajetja ali omreţ ja, ki ponekod ne ustrezajo zahtevanim merilom.
Deleţ prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo
Deleţ prebivalcev, ki se oskrbuje iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je po oceni upravljavca in občine
91 %. Za oskrbo občine Ravne na Koroškem sta najpomembnejša sistema Šumc (oskrbuje 5.500
prebivalcev) in sistem Ravne – Kotlje (oskrbuje 11.100 uporabnikov), ki sta v lasti Javnega podjetja Log.
Okrog 35 prebivalcev Strojne pa se oskrbuje z vodo iz sistema Strojna. V občini prevladuje mikrobiološka
neustreznost pitne vode na sistemih zaradi kmetijske dejavnosti v zaledju virov, večinoma gre za fekalno
onesnaţ enost.
131/256
Pitna voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo na območju občine Ravne na Koroškem je bila v letu
2008 občasno neskladna z zahtevami pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04,35/04,16/06 in 92/06).
Neskladnost je bila najpogosteje ugotovljena na sistemu Kotlje - Ravne. Poleg internega nadzora se je v letu
2008 izvajalo dodatno preskušanje vzorcev vode v okviru drţ avnega monitoringa kakovosti pitne vode.
V letu 2008 je bila na območju Brdinj krajša omejitev uporabnosti vode. Izredno vzorčenje vode je pokazalo
povišano vsebnost topil v vodi. Po izvedenih ukrepih za odpravo neskladij je kontrolni vzorec pokazal
ustrezno kakovost vode. Oskrba s pitno vodo iz sistemov Kotlje, Šumc in Strojna je sicer v letu 2008
potekala brez večjih motenj.
Varstvo virov pitne vode
Na območju občine Ravne na Koroškem ni obseţ nejših vodovarstvenih pasov. Območja varovanja vodnih
virov obsegajo skupno 346,85 ha (5,5 % občine). Največje območje se nahaja na jugu pod Uršljo goro.
Predstavlja vodovarstveno območje zajetij Stari milin, Kozarica, Kozarica 1, Kozarica 2, Kozarica 3, Rudnik
ter Rudnik1.
Na območju Brinjeve gore je vodovarstveno območje zajetja Straţ išče.
Območja varstva vodnih virov so določena z občinskim odlokom: Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov
Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in Straţ išče nad Prevaljami v Občini Ravne- Prevalje (Ur. l. RS, št.
71/97) in Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov v Občini Prevalje (Ur. l. RS, št. 66/00).
Z odlokom so določeni varstveni pasovi. Najoţ ji varstveni pas (cona 1) je območje z najstroţ jim reţ imom
varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je moţ na naključna ali namerna
poškodba vodovodnega objekta ali okuţ ba pitne vode. Po pojavu onesnaţ enja ni časa za preprečitev vstopa
nevarnih snovi v vodovodni sistem.
V najoţ jem vartsvenem pasu je gibanje dovoljeno samo zaposlenim, dovoljeni so samo posegi, namenjeni
vodovodu. Upravljavec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.
Oţ ji varstveni pas (cona 2) je območje s strogim reţ imom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja moţ nost
hitrega onesnaţ enja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaţ enja skorajda ni časa za preprečitev
vstopa vodi nevarne snovi v omreţ je.
Širši varstveni pas (cona 3) je območje z blagim reţ imom varovanja in zajema celotno napajalno območje
vodonosnika, iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja, in območja, od koder se lahko
onesnaţ ene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda
sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območja obravnavanega vodonosnika.
Raba prostora na območjih varstva vodnih virov
Rabo prostora v območjih varstva vodnih virov predstavljajo gozdovi in kmetijska zemljišča. Znotraj obeh
območij varstva vodnih virov se pojavlja po eno območje razpršene poselitve.
132/256
Slika 11:
Vodovarstvena območja
11.1.1.3 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Vsa večja naselja v občini imajo izgrajen kanalizacijski sistem. Obstoječi javni kanalizacijski sistem je, razen
izjem, mešani sistem (padavinska voda skupaj s fekalnimi odplakami). Številni hišni priključki na javno
kanalizacijo delujejo kot ločeni fekalni sistemi.
Posamezna novejša kanalizacija (primer Kotlje - Ravne) je grajena kot fekalna kanalizacija, vendar trenutno
deluje kot mešana. Sistem se povezuje od hišnih priključkov (neposredno ali preko preliva greznice) na
sekundarno in primarno kanalizacijsko omreţ je. Z njegovo pomočjo se zagotavljata odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, asfaltiranih, tlakovanih ali z
drugimi materiali prekritih javnih površin.
Kanalizacija starejše izvedbe je prisotna le še v posameznih delih starejših naselij, vendar se stanje na tem
področju izboljšuje in nadomešča z novejšo.
Problem predstavlja čiščenje odpadne vode, saj v občini ni zagotovljene centralne čistilne naprave. Občina
ima trenutno na svojem območju dve mali čistilni napravi (Dobja vas, ZGO). Poleg tega imajo manjše čistilne
naprave tudi posamezne pravne osebe.
V skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod v Občini
Ravne na Koroškem je potrebno nadaljevati z obnovo in izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omreţ ja
po posameznih naseljih, izgradnjo kolektorjev, pretočnih bazenov meteornih vod, črpališč, izgradnjo
glavnega kolektorja
Objekti razpršene gradnje oziroma razpršene poselitve na območju občine so priključeni na greznice, katerih
iztoki so pogosto speljani v potoke ali ponikalnice, v javno kanalizacijo pa le, kjer je to moţ no. Na območjih,
kjer ni javne kanalizacije, je vgrajenih nekaj malih bioloških čistilnih naprav za stanovanjske objekte.
133/256
Odpadne vode posameznih naselij in zaselkov, zbrane v javni kanalizaciji, odtekajo neposredno v
Zelenbreški potok, Suho, Hotuljko in reko Meţ o. Potoki so hkrati pritoki v reko Meţ o.
Kanalizacijski sistem območja bivše Ţelezarne Ravne je avtonomen in ima ločeno fekalno kanalizacijo od
meteorne. Fekalna kanalizacija je priključena na malo čistilno napravo.
Na kanalizacijsko omreţ je je priključenih 78 % prebivalstva.
11.1.1.4 Poplavna območja
Območje občine sodi v porečje reke Meţ e. Na področju poplavne varnosti povzroča največjo ogroţ enost
reka Meţ a. Po uradnih podatkih ARSO je v občini Ravne na Koroškem le eno manjše poplavno območje
(1,03 ha). Gre za območje redkih poplav na območju Dobrij, kjer reka Meţ a naredi večji okljuk.
Obstaja tudi velika ogroţ enost zaradi hudourniških potokov: Zelenbreški potok, Suha in Hotuljka.
Tabela72: Poplavna območja v občini Ravne na Koroškem
POPLAVE
območja z redkimi poplavami
Slika 12:
POVRŠINA (ha)
1,03
DELEŽ OBČINE (%)
0,02
Poplavna območja
Raba prostora na poplavnih območjih
Na območju poplav kot dejanska raba prevladujejo trajni travniki (75 % vseh poplavnih območij), njive pa
obsegajo 16 % poplavnih območij. Ostale rabe se na poplavnih območjih redko pojavljajo.
Tabela73: Raba tal na poplavnih območjih
134/256
njive
trajni travniki
voda
POVRŠINA (ha)
1681,72
7818,94
694,77
112,32
15,06
DELEŢ POPLAVNEGA OBMOČJA %
16,33
75,91
6,75
1,09
0,15
11.1.1.5 Erozijska območja
Ozemlje občine Ravne na Koroškem je skoraj v celoti (94 %) pod vplivom erozijskega delovanja, izjema je
zgolj niţ inski pas ob reki Meţ i. Na teh območjih veljajo običajni erozijski ukrepi. V juţ nem delu občine se
nahajata tudi dve erozijski ţ arišči: na trasi daljnovoda Avstrija – Podlog in v Kotljah nad Kotuljo.
Tabela74: Ukrepi varovanja na območjih erozije
OMEJITVENI UKREPI
območja z običajnimi zaščitnimi ukrepi
Slika 13:
POVRŠINA (ha)
5956,76
DELEŢ OBČINE (%)
93,95
Erozijska območja
Raba prostora na erozijskih območjih
Na erozijskih območjih se v največji meri pojavljajo gozd (66,7%) in trajni travniki (22,7%). Znaten odstotek
predstavljajo tudi pozidana ter sorodna zemljišča (4,9%), njive 2,8 ter ekstenzivni oziroma travniški
sadovnjaki (1,7%).
raba
njiva
rastlinjak
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
trajni travnik
Velikost v m2
%
1672898,66
76,22
1033722,85
13524271,44
220040,28
2,81
0,00
1,74
22,70
0,37
135/256
raba
gozd
suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
voda
11.2
Velikost v m2
%
347240,80
45260,19
18458,84
39718758,70
2925968,56
12785,91
48131,67
59567614,12
0,58
0,08
0,03
66,68
4,91
0,02
0,08
100,00
Smernice za področje voda je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (dne
25.3.2009).
Smernice s področja voda so upoštevane. V Odloku o OPN se njihovo upoštevanje odraţ a v:

47. členu (vode),

53 členu (ocena ogroţ enosti za posamezne nesreče),

90. členu (gradnja in urejanje kanalizacijskega omreţ ja),

99. členu (varstvo voda),

100. členu (varstvo vodnih virov),

105. členu (poplavna območja) ter

z ustrezno določitvijo namenske rabe ter.
V 90. členu (gradnja in urejanje kanalizacijskega omreţ ja) je 8. odstavek v skladu s smernicami potrebno
spremeniti tako, da glasi:
Padavinske vode je treba, če ne obstaja moţ nost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri
tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih
parcel. Če ponikanje ni moţ no, je treba padavinske vode speljati v bliţ nji vodotok, če tega ni, pa razpršeno
po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroţ enega območja.
11.3
11.3.1
11.3.2
KAKOVOST VODA
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
-
Doseganje oziroma ohranjanje dobrega kemijskega, hidromorfološkega in ekološkega stanja voda
Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo (zadostne količine, ustrezna kakovost)
Umeščanje primernih rab na vodovarstvena območja (v skladu z veljavnimi odloki o varstvu vodnih
virov)
Zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
Dobro stanje voda do 2015
Operativni program za varstvo voda pred onesnaţ enjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje (2004-2008)
Doseganje izboljšanja stanja kakovosti podzemnih voda (doseganje padajočih trendov vsebnosti nitratov v
podzemnih vodah na vseh vodonosnikih in zniţ anje deleţ a merilnih mest, kjer je mejna vrednost preseţ ena
pogosto (25 – 50 %) ali zelo pogosto (več kot 50 %) in doseganje mejnih vrednosti za nitrate v pitni vodi v
skladu pravilnikom o pitni vodi.
Program za zmanjševanje tveganja zaradi uporabe pesticidov
136/256
Doseganje izboljšanja stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za pesticide v pitni vodi ter
virih pitne vode, skladno s pravilnikom o pitni vodi.
Varstvo voda na vodovarstvenih območjih
Preprečevanje onesnaţ evanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno
ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač.
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
11.3.3
Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004-2015)
Zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.
Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija,
čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije).
razvito mreţ o gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do druţ bene javne infrastrukture.
Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem na celotnem območju Slovenije.
Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi ravnovesje med moţ nostmi oskrbe in potrebami po vodi.
Kmetijstvo z uporabo mineralnih gnojil in pesticidov
Industrija in promet z emisijami nevarnih snovi
Odlagališča odpadkov
Neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod
Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroţ enih
območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da
se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje
naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih
vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
Zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu z Operativni program
odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004-2015)
Sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov
Ustrezna umestitev in izvajanje dejavnosti
Izgradnja kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami
Deleţ prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitni vodo
Raba prostora na vodnih in priobalnih zemljiščih
Raba prostora na območju varstva vodnih virov
Metoda vrednotenja
Varstvo vodnih virov, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Pri varstvu vodnih virov se v prvi vrsti ugotavlja skladnost OPN z Odlokom o VVO ter opremljenost naselij s
sistemom za odvajanje in čiščenje odpadnih voda oziroma deleţ em prebivalstva priključenega na
kanalizacijsko omreţ je.
ocena vpliva
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na varstvo vodnih virov. Raba
prostora na območjih varstva vodnih virov je skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih
virov. Zagotovljeno je ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Deleţ prebivalcev
priključenih na kanalizacijsko omreţ je se bo povečal.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Raba prostora na območjih
varstva vodnih virov je skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov. Predvideno je
137/256
omilitvenih ukrepov
zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Deleţ prebivalcev
priključenih na kanalizacijsko omreţ je se bo zmanjšal.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni
ukrepi. Raba prostora na območjih varstva vodnih virov bo zaradi omilitvenih ukrepov
skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov. Predvidene so dopolnitve sistema
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Deleţ prebivalcev priključenih na kanalizacijsko
omreţ je se ne bo zmanjšal.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Raba prostora na območjih
varstva vodnih virov ni popolnoma skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov, zaradi
česar je moţ no onesnaţ enje vodnega vira. Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda
ni zagotovljeno. Deleţ prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omreţ je se bo zmanjšal za
10%.
Izvedba OPN bo na varstvo vodnih virov vplivala uničujoče. Raba prostora na območjih
varstva vodnih virov ni skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov, zaradi česar je
moţ no onesnaţ enje vodnega vira do kritične meje onesnaţ enosti. Ustrezno odvajanje in
čiščenje odpadnih voda ni zagotovljeno. Deleţ prebivalcev priključenih na kanalizacijsko
omreţ je se bo zmanjšal za več kot 10%.
Oskrba s pitno vodo
Pri vplivih OPN na oskrbo s pitno vodo se ugotavlja opremljenost naselij z javnim vodovodnim omreţ jem
oziroma povečanje/zmanjšanje deleţ a prebivalcev priključenega na javno vodovodno omreţ je.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na oskrbo s pitno vodo.
Povečane potrebe po pitni vodi ne bodo izraţ ene. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno vodo
oskrbuje iz javnega vodovodnega omreţ ja, se bo povečal.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo
nekoliko povečale. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega
omreţ ja, se ne bo zmanjšal.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo, če bodo upoštevani omilitveni
ukrepi. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko povečale. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno
vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omreţ ja, se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne
bo zmanjšal.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo
bistveno povečale. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega
omreţ ja, se bo zmanjšal.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo
povečale, do take mere, da iz javnega vodovodnega omreţ ja ne bo mogoče zagotavljati
zadostnih količin pitne vode. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega
vodovodnega omreţ ja, se bo zmanjšal.
Hidromorfološko stanje voda
Pri vplivih OPN na hidromorfološko stanje voda se ugotavlja raba prostora v priobalnih zemljiščih.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na hidromorfološko stanje
voda. Območja pozidanih zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se bodo zmanjšala.
Izvedba OPN ne bo vplivala bistveno na hidromorfološko stanje voda. Območja pozidanih
zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se ne bodo spremenila.
Izvedba OPN ne bo vplivala bistveno na hidromorfološko stanje voda zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov. Območja pozidanih zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se ob
138/256
upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo spremenila.
zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se bodo povečala za 10%.
zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se bodo povečala za več kot 10%.
Varstvo pred škodljivim delovanjem - poplavna območja, erozijska območja
Pri vrednotenju vplivov OPN na poplavna območja se preverjajo vrsta in obseg posegov na poplavna
območja.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
11.4
11.4.1
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na varstvo pred škodljivim
delovanjem voda. Hidrološke razmere na ogroţ enem območju se bodo izboljšale.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Posegi
sicer posegajo v ogroţ ena območja, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo
bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzročena materialna škoda,
zdravje ljudi ne bo ogroţ eno.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, če bodo
izvedeni omilitveni ukrepi. Posegi sicer posegajo v ogroţ ena območja, vendar se zaradi
tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne
bo povzročena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroţ eno.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Hidrološke
razmere se bodo spremenile, povečana bo moţ nost nastanka škode zaradi visokih voda.
Izvedba OPN bo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda vplivala uničujoče. Z izvedbo
OPN se bodo vzpostavila območja, ki bodo zaradi škodljivega delovanja voda nevarna za
ljudi in premoţ enje.
VARSTVO VODA V OPN
Strateški del OPN
Oskrba s pitno vodo (23. člen (vodno gospodarstvo)
Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse
vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo
zagotovila oskrbo z vodo vseh gosteje poseljenih območij v občini, naselij in turistično-rekreacijskih ureditev
v skladu z normativi iz področnih predpisov.
Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omreţ ja, se
bodo oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar bomo bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevali in
uskladili z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
Zaţ eleno je, da se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode kljub priključku na javno vodovodno omreţ je
izkoristi moţ nost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda (24. člen)
Prioritetno se posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja odpadne vode izvedejo v večjih naseljih, med
katere sodijo Ravne, Brdinje, Preški vrh, Kotlje in Zelen Breg nato pa še v ostalih naseljih po operativnem
programu, ki bo zagotovil odvajanje v centralno čistilno napravo.
139/256
Občina bo z novogradnjami in obnovami najprej uredila kanalizacijski sistem (delno ločen fekalni del od
meteornega) na območju mesta Ravne in naselij Kotlje in Tolsti Vrh. Sistem se zaključi s centralno čistilno
napravo.
Na območjih, kjer kanalizacijsko omreţ je ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v
individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni sistemi morajo biti
evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz
ostankov blata.
Usmeritve za razvoj v krajini (44. člen (Vode)
Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, ob hkratni skrbi za
varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega pomena.
Prostorske ureditve oz. dejavnosti bomo usmerjali izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma
jih prilagajali naravni dinamiki prostora.
Območje občine sodi v porečje reke Meţ e. Na področju poplavne varnosti povzroča največjo ogroţ enost
reka Meţ a, in sicer na območjih naselja Ravne na Koroškem (Dobja vas, območje bivše ţ elezarne, mestno
jedro Raven) in v naselju Dobrije. Obstaja tudi velika ogroţ enost zaradi hudourniških potokov: Zelenbreški
potok, Suha in Hotuljka. Zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti gradnja objektov ob
hudournikih, ob stoţ cih hudournikov, pred izlivi v niţ inske potoke ali reke ni primerna.
Pri urejanju in ohranjanju vodnega reţ ima bomo upoštevali naravno dinamiko in sonaravno urejanje
odtočnega reţ ima, z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora,
ki vpliva na spremembe odtočnega reţ ima izven teh območij.
Na erozijsko ogroţ enih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotovili ustrezne protierozijske ukrepe.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem
pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
Na poselitvenih območjih bomo zagotavljali okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih vod. To je
še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih
območij poselitve.
Prostorske ureditve oz. dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma
njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaţ evanje.
11.4.2
Izvedbeni del OPN
Varstvo voda je v izvedbenem delu obravnavano v :
100. členu (varstvo voda):

Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva
voda. Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.

Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč.

Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obreţ nim rastjem na območju
vodotoka in priobalnega zemljišča.

Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način,
ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
140/256

Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske
operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni reţ im, so dovoljeni pod pogoji pristojne sluţ be za
upravljanje in varstvo voda.

Pri odvajanju tehnoloških vod naj se upoštevajo predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih
voda.
101. členu (varstvo vodnih virov):
 Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati drţ avne in
občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
 Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
105. členu (erozijska, plazljiva in plazovita območja):

V ogroţ enih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje nove poselitve,
infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile
naravne nesreče ali povečale ogroţ enost prostora.

Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi s katerimi se zaščiti teren
oziroma poseg, ter sluţ ijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati
geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.

Na erozijskih območjih je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in
oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo
plazenje zemljišč in sneţ ne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo niţ je
leţ eča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa
in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna
breţ in, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge, vlačenje lesa.

Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje
hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je zadrţ evanje voda, predvsem z gradnjo teras,
in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnoţ je zemljišča, krčenje.

107. členu (poplavna območja):

Gradnja na poplavnih območjih je dovoljena v skladu z zakonom.

Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.
 Za vse posege na poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasja pristojnih sluţ b.
Poleg tega so v poglavju III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji v 100. členu podani podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda, v okviru katerih so določene dopustne
spremljajoče dejavnosti, dopustni objekti in druge prostorske ureditve ter drugi pogoji, ki so:

Pri predvidenih posegih na območja vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne
vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso dovoljene.

Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroţ enost,
ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih sluţ b, se s tem ne ovira obstoječe
posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami Pri predvidenih posegih na območja
vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov
niso dovoljene.
141/256

Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v
neaţ uriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena.

Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, ţ ag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn
odvzem vode ne sme ogroţ ati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno
zaradi ohranitve ţ ivljenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.

Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je potrebno izdelati predhodno prostorsko preveritev,
hidrološko hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih sluţ b ter
upoštevati pravne reţ ime prostora.
11.5
VPLIVI NA VODE TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Širitev poselitve pomeni povečanje števila prebivalcev, povečano porabo vode, povečano količino odpadnih
voda ter povečano količino odpadkov. Poselitev na kakovost voda vpliva predvsem v primeru neustrezno
urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter v primeru neustrezno urejenih odlagališč
odpadkov. Ti vplivi so neposredni in trajni.
V primeru onesnaţ enja voda, bi lahko imela poselitev tudi daljinski vpliv, ki bi dolvodno lahko povzročil
onesnaţ evanje tudi izven območja občine.
11.5.1
Deleţ prebivalcev priključenih na ustrezen način zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda
S strateškim delom OPN je določeno, da bodo prioritetno izvajali posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja
odpadne vode v večjih naseljih, med katere sodijo Ravne, Brdinje, Preški vrh, Kotlje in Zelen Breg nato pa še
v ostalih naseljih v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V
skladu z operativnim programom bo občina zagotovila tudi centralno čistilno napravo, ki je načrtovana v
naselju Dobrije.
ostankov blata.
Prednostno se bodo na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode urejala naselja Ravne, Brdnije, Preški
vrh, Kotlje in Zelen Breg, nato pa še ostala naselja v skladu z Operativnim programom. V teh naseljih se bo
odvijal tudi največji razvoj. S tem so podani pogoji, da se deleţ prebivalcev priključenih na kanalizacijsko
omreţ je povečal. V skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode bo v
naseljih Ravne in Kotlje (aglomeracije 8167 Ravne na Koroškem, 8203 Tolsti Vrh, 8326 Kotlje) do konca leta
2017 na javno kanalizacijo priključene najmanj 95% obremenitve, v delih naselij Zelen breg ter Tolsti vrh
(aglomeracija 8175 Zelen breg) bo do konca leta 2017 na javno kanalizacijo priključene najmanj 70%
obremenitve, enako velja tudi za naselje Brdinje ter dele naselij Kotlje, Dobrije in Tolsti vrh (aglomeracije
8224 Preški vrh, 8225 Preški vrh, 8329 Tolsti vrh, 8184 Tolsti vrh).
Med širitvami naselij na kanalizacijsko omreţ je ne bo mogoče priključiti naslednjih območij:

območja stanovanj - KS-01 SP, KS-02 SS, PG-01 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, PO-04 SS,
ST-04 SP, ST-05 SP, TO-21 SP, TO-22 SP in UR-01 SK

območja centralnih dejavnosti - PG-03 CD, ST-01 CU

posebna območja - PG-04 BT.
142/256
Na območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omreţ je ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje
odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni
sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo
čiščenje in odvoz ostankov blata.
V Odloku o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica in Mlin-Rudnik Kotlje, Podpečnik in Straţ išče nad
Prevaljami v občini Ravne – Prevalje (Ur. l. št. 71/1997) so določeni varstveni pasovi za zavarovanje virov
pitne vode.
Območje TO-01 SS posega v III. vodovarstveni pas na območju zajetega izvira Straţ išče nad Prevaljami in
predstavlja 0,5 % površine celotnega vodovarstvenega območja. V III. vodovarstvenem pasu na območju
zajetega izvira Straţ išče nad Prevaljam se pojavlja tudi obstoječe območje razpršene poselitve A 152.
V skladu z Odlokom o VVO so na takem območju prepovedani posegi v prostor in gradnja kakršnihkoli
objektov, ki bi ogrozili vodni reţ im tega območja. Za vsak tak poseg potrebna predhodna hidrogeološka
analiza.
Kmetijstvo lahko na okolje vpliva predvsem s škropljenjem, gnojenjem ter agrarnimi operacijami. Glede na
to, da kmetijstvo v intenzivni obliki ni zastopano, saj v občini ni pogojev za tako obliko kmetijstva lahko
ugotovimo, da izvajanje kmetijske dejavnosti, kot je opredeljeno v OPN, ne bo imelo vplivov na okolje.
Previdnost je potrebna predvsem pri vzdrţ evanju njivskih in travniških površin na območjih varstva vodnih
virov. V skladu z Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in
Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne na Koroškem (Url. RS, št. 17/1997) je namreč na območju oţ jega
varstvenega pasu prepovedano polivanje travnikov in njiv z gnojevko.
Na varstvo vodnih virov lahko vpliva tudi izvajanje gozdarske dejavnosti. Previdnost je potrebna predvsem
pri vzdrţ evanju gozda na območjih varstva vodnih virov. V skladu z Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov
Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne na Koroškem (Url. RS,
št. 17/1997) je namreč na območju oţ jega varstvenega pasu, pri dejavnostih v gozdarstvu, potrebno strogo
upoštevati varnostne ukrepe – ne sme priti do razlitja nafte, motornega olja, bencina.
Neposreden vpliv OPN na varstvo vodnih virov ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda ocenjujemo z
oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Raba
prostora na območjih varstva vodnih virov bo zaradi omilitvenih ukrepov skladna z veljavnimi odloki o
varstvu vodnih virov. Predvidene so dopolnitve sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Deleţ
prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omreţ je se ne bo zmanjšal.
Razvoj poselitve lahko povzroča na vode tudi daljinski vpliv, saj zaradi goste mreţ e potokov obstaja
nevarnost onesnaţ enja po vodnem toku navzdol. Daljinski vpliv na vode ocenjujemo z oceno C – vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi ustreznega odvajanja in čiščenja voda v naseljih,
vpliv na vode v tem segmentu ne bo bistven.
Omilitveni ukrepi
Na območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omreţ je ne obstaja, je potrebno urediti odvajanje in
čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi
individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko
sprejemljivo čiščenje in odvoz ostankov blata.
143/256
V enoti TO-01 SS naj se z gradnjo objektov ne posega na območje varstva vodnih virov.
11.5.2
Oskrba s pitno vodo
Deleţ prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe z vodo
Na območju Občine Ravne na Koroškem je javni sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki ima dva ločena dela:
Šumc- Rudnik-Kozarnica in Strojna. Vodooskrbni vir Šumc pokriva območja naselij Dobja vas, Janeče,
Čečovje in dela centra Raven, vodooskrbna vira Rudnik, Kozarnica pa območja Kotelj, Brdinj, Šance,
Javornika in dela centra Raven na Koroškem.
Zaradi značilne razpršene poselitve in razgibanega terena nekaterih predvidenih stanovanjskih območij ne
bo moţ no priključiti na obstoječe vodovodno omreţ je. Vse večje širitve pa imajo moţ nost oskrbe iz javnega
vodovodnega omreţ ja, kar podaja pogoje, da se bo deleţ prebivalcev priključenih na vodovodno omreţ je
povečal.
Brez moţ nosti priklopa na javno vodovodno omreţ je so naslednja območja večjih širitev:

Območja stanovanj - DO-02 SK, KS-01 SP, KS-02 SS, PO-02 SS, ST-04 SP, ST-05 SP, TO-17 SK,
TO-18 SS, TO-21 SP, TO-22 SP, UR-01 SK, ZE-01 SS, ZE-02 SS in ZE-03 SS

Območja centralnih dejavnosti - PG-03 CD in ST-01 CU

Posebna območja - PG-04 BT
Na omenjenih območjih je potrebno zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo.
Vpliv OPN na oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov. Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se
bodo povečale, zato so potrebni omilitveni ukrepi. Deleţ prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega
vodovodnega omreţ ja, se bo povečal.
Omilitveni ukrepi
V skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
11.5.3
V vodna in priobalna zemljišča vodotokov posegajo obstoječa pozidana območja, širitve in nezazidana
stavbna zemljišča. Nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč posegajo na vodna in
priobalna zemljišča v naslednjih enotah urejanja prostora: ST-04 SP
Območja stanovanj - BR-05 SS, BR-07 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, RA-56 SS, RA-61 SS, ST-05
SP, TO-01 SS, TO-02 SS, TO-10 SS, TO-15 SS in ZE-03 SS
Območja razpršene poselitve - A 102, A 027, A (SP) 236, A 084 in A 160
Območja centralnih dejavnosti - RA-30 CU
Območja proizvodnih dejavnosti – RA-01 IP, RA-02 IP, RA-06 IP, RA-08-IP in TO-14 IG
Posebna območja - PG-04 BT (območje ob Ivarčkem jezeru), ki v enoto posebnega območja vključuje tudi
jezero v celoti. Obala jezera je dejansko ţ e urejena in se uporablja, zaradi česar spremembe
hidromorfoloških značilnosti jezera niso predvidene
Območja zelenih površin - RA-31 ZP in BR-01 ZS
144/256
Območja prometne infrastrukture – RA-10 PC
Območja okoljske infrastrukture - DO-01 O in TO-16 O
Z OPN je treba zagotoviti, da se načrtovane gradnje ter druge prostorske ureditve usmerjajo izven teh
območij.
Izjeme so enote PG-04 BT, BR-01 ZS ter RA-10 PC. Enota PG-04 BT (območje ob Ivarčkem jezeru)
vključuje tudi jezero v celoti. Obala jezera je dejansko ţ e urejena, zaradi česar sprememb hidromorfoloških
značilnosti jezera ni pričakovati. V enoti BR-01 ZS je predvidena razširitev ţ e obstoječe športno rekreativne
ribiške dejavnosti na območju ribnika. Ribiška dejavnost ţ e posega v vodno in obvodno območje, njena
razširitev pa ne bo bistveno vplivala na hidromorfološko stanje vode. Nove prometne površine v enoti RA-10
PC bodo posegale v priobalno zemljišče reke Meţ e na mestu prečenja reke. Potrebna bo izgradnja mostu.
Poseg ne bo bistveno vplival na hidromorfološko stanje Meţ e.
Vpliv OPN na hidromorfološko stanje voda ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
Izvedba OPN ne bo vplivala bistveno na hidromorfološko stanje voda zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Območja pozidanih zemljišč znotraj priobalnih zemljišč se ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo
spremenila.
Razvoj poselitve lahko povzroča na vode tudi daljinski vpliv, saj zaradi goste mreţ e potokov obstaja
nevarnost onesnaţ enja po vodnem toku navzdol. Daljinski vpliv na vode ocenjujemo z oceno C – vpliv je
Omilitveni ukrepi
V enotah urejanja prostora, ki posegajo tudi na vodna in priobalna zemljišča, je potrebno načrtovane gradnje
ter druge prostorske ureditve usmerjati izven teh območij.
11.5.4
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda
Nobeno izmed območij širitev oziroma nezazidanih stavbnih zemljišč ne posega na poplavna območja.
Ozemlje občine Ravne na Koroškem je skoraj v celoti pod vplivom erozijskega delovanja 5956,76 ha
(93,89 %) z izjemo doline ob reki Meţ i. Za občino veljajo običajni zaščitni ukrepi varstva pred erozijo. Na
območju sta dve erozijski ţ arišči.
Zaradi tega dejstva se večina širitev ter nezazidanih stavbnih zemljišč nahaja na erozijskih območjih.
Na območjih, kjer so potrebni običajni zaščitni ukrepi varstva pred erozijo se nahaja 52,32 ha širitev območij
stanovanj (od skupno 57,17 ha oziroma 91,52 %) ter 33,25 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (od skupno
36,08 ha oziroma 92,16 %).
Tabela75: Območja stanovanj, ki posegajo na erozijska območja
EUP
BR-02 SS
BR-03 SK
BR-04 SS
BR-05 SS
BR-07 SS
površina m²
4203,06
6527,71
4723,83
21398,99
9859,96
EUP
RA-10 SS
RA-12 SS
RA-13 SS
RA-17 SS
RA-22 SS
površina m²
2677,53
10728,37
15362,89
52452,81
85526,76
145/256
BR-08 SS
BR-09 SS
BR-10 SK
BR-11 SS
BR-13 SS
DO-02 IG
DO-02 SK
DO-02 SK
KO-01 SS
KO-08 SS
KO-09 SS
KO-12 SS
KO-13 SS
KO-14 SS
KO-16 SS
KO-19 SS
KO-27 SS
KS-01 SP
KS-02 SS
PG-01 SS
PG-02 SK
PG-07 SS
PO-02 SS
PO-02 SS
PO-04 SS
3679,23
10078,26
2291,33
34763,20
1058,48
580,13
1077,65
4959,45
2671,86
41422,32
1871,26
3380,64
20392,97
9715,00
24235,25
9686,00
11216,96
5369,77
6837,37
2155,46
2250,31
11148,37
12651,16
7203,64
6916,11
RA-43 SS
RA-43 SS
RA-44 SS
RA-56 SS
RA-60 SS
RA-61 SS
RA-62 SS
ST-04 SP
ST-05 SP
TO-01 SS
TO-02 SS
TO-02 SS
TO-03 SS
TO-04 SS
TO-07 SS
TO-08 SS
TO-09 SS
TO-10 SS
TO-13 SS
TO-21 SP
TO-22 SP
UR-01 SK
ZE-01 SS
ZE-02 SS
ZE-03 SS
11864,15
23544,84
5670,62
14960,99
54770,89
4618,29
16773,15
13387,71
11001,25
9178,23
16924,38
2435,58
23126,72
11864,15
8866,60
17408,66
10547,49
7770,78
5519,88
12058,64
42717,72
5956,45
6840,45
7305,33
11722,78
Na erozijskih območjih se pojavlja tudi velika večina obstoječih stanovanjskih površin.
Na erozijskih območjih se pojavljajo vsa območja razpršene poselitve, prav tako vse širitve območij
centralnih dejavnosti ter posebnih območij, širitev območja proizvodnih dejavnosti TO-14 IG, deloma pa tudi
območji prometne infrastrukture RA-10 PC in RA-36 PO.
Posege na erozijska območja ureja 53. člen Odloka o OPN (ocena ogroţ enosti za posamezne nesreče) in
47. člen odloka o OPN (vode). Ob upoštevanju določil odloka o OPN vpliv OPN na erozijska območja ne bo
bistven.
Neposreden in trajen vpliv območij za stanovanja na varstvo pred škodljivim delovanjem voda
ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Posegi sicer posegajo v
ogroţ ena območja, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru
nastopa visokih voda ne bo povzročena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroţ eno.
11.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA VODE
11.6.1 Sklepna ocena vplivov na vode
Vpliv OPN na vode ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
11.6.2 Povzetek ocen vplivov na vode po posameznih dejavnostih in ocena kumulativnih vplivov
146/256
Tabela76: Ocena vplivov izvedbe plana na vode
dejavnost
Varstvo vodnih virov ter odvajanje in
čiščenje odpadnih voda
Oskrba s pitno vodo
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
daljinski vpliv
C
C
C
C
B
C
/
C
/
C
Kumulativnih vplivov OPN z drugimi plani na vode ne pričakujemo.
11.6.3 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva voda
STRATEŠKI DEL
1.
V skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
OBMOČJA STANOVANJ
2.
KS-01 SP, KS-02 SS, PG-01 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, PO-04 SS, ST-04 SP, ST-05 SP, TO-21 SP, TO-22 SP in
UR-01 SK
Na območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omreţ je ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v
individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in
vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz ostankov blata.
3.
TO-01 SS
Z gradnjo objektov naj se ne posega na območje varstva vodnih virov.
BR-05 SS, BR-07 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, RA-56 SS, RA-61 SS, ST-05 SP, TO-01 SS, TO-02 SS, TO-10 SS,
TO-15 SS, ZE-03 SS
V enotah urejanja prostora, ki posegajo tudi na vodna in priobalna zemljišča, je potrebno načrtovane gradnje ter druge
prostorske ureditve usmerjati izven teh območij.
4
A 102, A 027, A (SP) 236, A 084, A 160
5.
PG-03 CD, ST-01 CU
6.
RA-30 CU
7.
RA-01 IP, RA-02 IP, RA-06 IP, RA-08-IP, TO-14 IG
147/256
POSEBNA OBMOČJA
PG-04 BT
8..
RA-31 ZP
9.
DO-01 O, TO-16 O
10.
11.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje voda zagotavljati spremljanje naslednjih

deleţ prebivalcev priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda

deleţ prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitni vodo

raba prostora na vodnih in priobalnih zemljiščih

raba prostora na območju varstva vodnih virov

raba prostora na poplavnih območjih

raba prostora na erozijskih območjih
ukrepa. Zato je za področje voda potrebno spremljati še kazalec »število malih čistilnih naprav«.
Omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na poseganje v priobalna zemljišča so vezani na izdajo gradbenih
dovoljenj. Nadzor nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z zakonodajo.
148/256
12. NARAVA
12.1
OPIS STANJA
12.1.1 Rastlinstvo
Popis flore na območju občine Ravne na Koroškem ni bil opravljen. Na razpolago so samo podatki za
rastlinske vrste, zaradi katerih so opredeljene naravne vrednote (Naravovarstvene smernice za območje
občine Ravne na Koroškem, november 2001).
Na območju naravne vrednote Uršlja Gora – rastišče ogroţ ene visokogorske flore, ki je reliktno rastišče
redkih, ogroţ enih in zavarovanih rastlinskih vrst in zdruţ b, se pojavljajo naslednje pomembne rastlinske
vrste:

kortuzijevka - Cortusa matthioli,

alpska zlatica - Ranunculus alpestris,

lovorolistni volčin - Daphne laureola,

clusijev petoprstnik Potentilla clusiana,

arnika – Arnica montana,

kamniška murka - Nigritella lithopolitanica ter

zoisova zvončnica - Campanula zoysii.
Zadnji dve vrsti imata tukaj skrajno vzhodno mejo svoje razširjenosti. Skale na severni strani so rastišče
nekaterih redkih alpskih vrst, ki so ogroţ ene tudi v sosednjih deţ elah Avstrije, Koroški in Štajerski. Na
zakisanih travnikih z volkom Nardus stricta raste arnika Arnica montana, ki je ogroţ ena zaradi mnoţ ičnega
nabiranja v namene ljudskega zdravilstva.
Na območju naravne vrednote Podgora – močvirna dolina se pojavlja ogroţ ena divja orhideja navadna
močvirnica Epipactis palustris, na območju naravne vrednote Povirje Jamniškega potoka na strojni Arnica
montana, na območju Črnega potoka in mokrotnih travnikov pri Kotljah pa močvirski svišč - Gentiana
pneumonanthe.
Na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst v rdeči seznam, Ur. L. RS št.
82/02) uvrščene kortuzijevka - Cortusa matthioli (redka vrsta) , alpska zlatica - Ranunculus alpestris (redka
vrsta), kamniška murka - Nigritella lithopolitanica (redka vrsta), zoisova zvončnica - Campanula zoysii
(ogroţ ena vrsta), arnika – arnica montana (ranljiva vrsta) ter navadna močvirnica Epipactis palustris (ranljiva
vrsta).
V skladu z Uredbo o zavarovanih prosto ţ ivečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09)
so zavarovane zoisova zvončnica - Campanula zoysii, arnika – Arnica montana ter močvirski svišč Gentiana pneumonanthe.
12.1.2 Ţivalstvo
Popis favne na območju občine Ravne na Koroškem ni bil opravljen. Na razpolago so samo podatki za
rastlinske vrste, zaradi katerih so opredeljene naravne vrednote (Naravovarstvene smernice za območje
občine Ravne na Koroškem, november 2001) ter za kvalifikacijske vrste posebnih varstvenih območij Natura
2000.
Kot kvalifikacijske vrste območij Natura 2000 v občini Ravne na Koroškem se pojavljata metulj črtasti
medvedek – Callimorpha quadripunctaria ter rak navadni koščak – Austropotamobius torrentium. Obe vsrti
sta kvalifikacijski za območje SI 3000070 Pikrnica – Selčnica. Obe vrsti sta zavarovani v skladu z Uredbo o
149/256
zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09) kot vrsti,
kot habitat vrste ter kot domorodni vrsti na območju RS, ki sta predmet okoljske odgovornosti. Navadni
koščak – Austropotamobius torrentium pa je uvrščen tudi na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroţ enih
rastlinskih in ţ ivalskih vrst v rdeči seznam, Ur. L. RS št. 82/02) kot redka vrsta.
Med ţ ivalskimi vrstami zaradi katerih so opredeljene zoološke naravne vrednote v občini so najpomembnejši
metulji.
Na območju naravne vrednote Podgora - močvirna dolina je bilo najdeno kar 42 vrst dnevnih metuljev.
Najzanimivejše je pojavljanje nekaterih vlagoljubnih vrst, med katerimi je zelenosivi slezovček Pyrgus alveus
na Koroškem in tudi drugod po Sloveniji zelo redek. Tipični termofilni vrsti sta turkizni modrin Plebicula
dorylas in nepravi slezovček Spialia sertorius, ki sta na Koroškem zelo lokalno razširjeni. V listnatem gozdu
in ob robu travnika najdemo tudi skopolijevega okarja Lopinga achine, ki je vključen na dodatke Bernske
konvencije in FFH Direktive Sveta Evrope.
Na območju naravne vrednote Črnega potoka in mokrotnih travnikov pri Kotljah je bilo najdeno 72 vrst
dnevnih metuljev, kar je delno tudi posledica rednega monitoringa. Tako so bile mnoge vrste opaţ ene le
enkrat, med njimi tudi nekatere v Sloveniji redke in ogroţ ene vrste. Take so bakreni postiljon Colias
myrmidone, jesenov pisanček Euphydryas maturna, sviščev modrin Maculinea alcon, dvojni V Satyrium walbum in zelenosivi slezovček Pyrgus alveus, ki na tem območju nimajo trajnih populacij. Pred degradacijo
najbolj močvirnega travnika so na tem območju ţ ivele mnoge higrofilne vrste, med katerimi sta izginila
munčev okarček Coenonympha tullia (zadnje opaţ anje 1990) in močvirski debeloglaveč Carcharodus
flocciferus. Zaradi zaraščanja je na termofilnem pobočju izginila tudi manjša populacija škrţ oličnega
pisančka Euphydryas aurinia. Kljub temu pa trenutno stanje habitatov še omogoča preţ ivetje mnogim vrstam
metuljev med katerimi je kar nekaj takih, ki so v Sloveniji ali pa le na Koroškem zelo lokalno razširjene. Poleg
vlagoljubnih vrst velja omeniti še krvomočničnega modrina Emeudonia emeudon, ki je iz Podravja znan le še
iz ene lokalitete. Le tu je bil na Koroškem najden srednji bisernik Argynnis adippe, ki pa je drugod v osrednji
in juţ ni Sloveniji bolj pogost.
Na območju naravne vrednote Uršlje gore je zanimivo pojavljanje metuljev črnega apolona – Parnassius
mnemosyne ter gozdnega postavneţ a - Hypodryas maturna. Na ovršnem delu Uršlje gore pa se pojavljata
tudi ruševec Tetrao tetrix in divji petelin Tetrao urogallus. Divji petelin se pojavlja tudi na območju EPO Dolga
Brda – Strojna.
Ruševec je zavarovan kot vrsta, katerih ţ ivali so zavarovane, tako ruševec kot divji petelin pa sta
zavarovana kot domorodni vrsti, ki sta predmet okoljske odgovornosti.
Obe vrsti sta uvrščeni na rdeči seznam, ruševec kot ranljiva vrsta, divji petelin pa kot vrsta, katere obstanek
na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogroţ anja delovali še naprej. Vrsta je močno
ogroţ ena.
Med metulji so na rdeči seznam uvrščene vrste:

črni apolon – Parnassius mnemosyne (redka vrsta),

zelenosivi slezovček - Pyrgus alveus (ranljiva vrsta),

nepravi slezovček - Spialia sertorius (ranljiva vrsta),

bakreni postiljon - Colias myrmidone (prizadeta vrsta),

gozdnega postavneţ a - Hypodryas maturna (ranljiva vrsta),

sviščev modrin - Maculinea alcon (prizadeta vrsta) ter

krvomočničnega modrina - Emeudonia emeudon (ranljiva vrsta).
Zavarovane vrste metuljev v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št.
46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09) pa so:
150/256

črni apolon – Parnassius mnemosyne (vrsta, habitat vrste, domorodna vrsta na območju RS, ki je
predmet okoljske odgovornosti),

gozdnega postavneţ a - Hypodryas maturna (vrsta, habitat vrste, domorodna vrsta na območju RS, ki
je predmet okoljske odgovornosti),

skopolijev okar - Lopinga achine (vrsta, domorodna vrsta na območju RS, ki je predmet okoljske
odgovornosti),

bakreni postiljon - Colias myrmidone (vrsta, habitat vrste, domorodna vrsta na območju RS, ki je
predmet okoljske odgovornosti),

sviščev modrin - Maculinea alcon (vrsta, habitat vrste, domorodna vrsta na območju RS, ki je
predmet okoljske odgovornosti).
Na območju naravnih vrednot Povirje Suhe pod Preškim vrhom ter Povirje Jamniškega potoka na Strojni se
pojavlja tudi ogroţ en kačji pastir povirni studenčar Cardulegaster bidentata.
12.1.3 Habitatni tipi
Na območju občine Ravne na Koroškem popis habitatnih tipov ni bil izveden. Zavod RS za varstvo narave v
Naravovarstvenih smernicah za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red občine Ravne na Koroškem
(oktober 2006) navaja habitatne tipe, za katere ocenjuje, da se glede na popis in poznavanje terena nahajajo
na območju občine. Navedeni so le tisti, ki so uvrščeni tudi v Uredbi o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih
vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09).
Visoka steblikovja prodišč sredogorskih rek in potokov
Razmeroma sklenjeni sestoji visokih steblik in nizkih grmičev kot pionirske zdruţ be na prodiščih
sredogorskih rek in potokov. Območje nahajanja: vegetacija ob Črnem potoku.
Alpinska in subalpinska travišča z rjastorjavim šašem na karbonatni podlagi
Mezofilna travišča na globokih tleh v subalpinskem in spodnjem alpinskem pasu, tudi na sekundarnih
motenih rastiščih (planine, plazovi, ipd.) pod gozdno mejo. V naših Alpah prepoznavna po vrstah rjastorjavi
šaš (Carex ferruginea), šopasta zvončica (Campanula thrysoides), julijski ušiveč (Pedicularis julica),
divjakovški grint (Senecio doronicum), kostanjevorjava detelja ( Trifolium badium), vaneţ (Allium victuriale),
planinska velestica (Ligusticum mutellina), navadni roţ ni koren (Rhodiola rosea), navadna pogačica (Trollius
europaeus). Območje nahajanja: Uršlja gora.
Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki in pašniki
Travišča na zmerno ali zelo hranljivih naplavinah ali različno gnojeni travniki na mokrih ali vlaţ nih tleh,
pogosto ali vsaj pozimi so poplavljeni. Ekstenzivna košnja ali paša. Razširjeni so v listopafnih in stepskih
predelih Evrazije. Območje nahajanja: Kotlje – mokrotni travniki.
Oligotrofni mokrotni travniki
Travniki na mokrih, vlaţ nih ali periodično vlaţ nih tleh v dolinah, kotlinah, ravnicah ali kraških poljih. Tla so
mezotrofna ali oglejena oligotrofna tla. Košnja 1 – 2 krat letno, predvsem za steljo. Območje nahajanja:
Podgora – močvirna dolina, Suha – povirje, Jamniški potok – povirje.
Subalpinska in alpinska visoka steblikovja
Bujno visoko steblikovje na globokih humusnih tleh v subalpinskem (redko alpinskem) pasu. Ob potokih,
plaziščih, ipd. se lahko spustijo nizko v pas montanskega gozda. Pogost tudi na gozdni meji. Lahko uspeva
na bazični ali kisli geološki podlagi in drugotno na intenzivno poteptanih tleh. Območje nahajanja: Podgora –
močvirna dolina, Suha – povirje.
151/256
Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki
Mezofilni zmerno do intenzivno gnojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj sveţ ih do vlaţ nih tleh od
niţ in do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni, floristično srednje
bogati travniki. Območje nahajanja: Strojna, Tolsti vrh.
Srednjeevropski gorski gojeni travniki
Vrstno bogati travniki v montanskem do subalpinskem pasu v Alpah, vendar tudi v sosednjih gorovjih (Jura,
Karpati, Tatre). Na sveţ ih, globokih, nevtralnih ali rahlo kislih oziroma bazičnih tleh, košenih 1 – 3 krat letno.
Območje nahajanja: Uršlja gora.
Alpski subalpinski (altimontanski) smrekovi gozdovi
Smrekovi gozdovi spodnjega subalpisnkega pasu in izjemoma montanskega pasu Alp. Pritlikave smreke
imajo v podrasti pogosto subalpinske vrste. Območje nahajanja Uršlja gora, Strojna.
Srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah
Obrečni gozdovi velikega jesena (Fraxinus excelsior) in črne (Alnus glutinosa) ali včasih sive jelše (Alnus
viridis) na občasno poplavljenih rastiščih, ki so prek poletja dobro zračna. Območje nahajanja: Črni potok,
Suha.
Prehodna barja
Voda, ki vsebujemalo ali skoraj nič mineralov in hranil, sega do površine ali na njej zastaja. Najznačilnejše so
zdruţ be nizkih in srednje visokih šašev, skupaj s šotnimi in nekaterimi drugimi mahovi. Razvite so prehodne
zdruţ be, ki vodijo do zdruţ b bazičnih in zakisanih nizkih barij, visokih barij in vlaţ nih travišč. V sklopu
prehodnih barij se lahko pojavljajo tudi trstičja ali visoka šašja ter močvirni sestoji vrb in jelš. Območje
nahajanja: Strojna – Jamniški potok.
Apnenčaste in dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok
Apnenčaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok od montanskega do alpinskega pasu. Območje
nahajanja: Uršlja gora.
Jame
Jame, jamski sistemi, podzemne vode in podzemni intersticielni prostori. Območje nahajanja: Votla peč,
Solmanova luknja.
Jamski habitat Votle peči je kvalifikacijski habitatni tip za določitev posebnega varstvenega območja Natura
2000 Votla peč.
Kot kavlifikacijski habitatni tip za območje Natura 2000 Pikrnica – Selčnica se pojavlja habitatni tip javorovi
gozdovi (Tilio – Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih. Uspevajo na hladnih rastiščih v grapah in na
gruščastih pobočjih, kjer bukev ni konkurenčna.
12.1.4 Naravne vrednote
Naravna vrednota je redek, dragocen ali znamenit naravni pojav ali drug vredni pojav, sestavina oziroma del
ţ ive ali neţ ive narave, naravno območje ali del naravnega območja. Gre zlasti za geološke pojave, minerale
in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemne kraške pojave, podzemne jame, soteske in tesni ter
druge geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja,
potoke in reke z obreţ ji, morsko obalo, rastlinske in ţ ivalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihov
ţ ivljenjski prostor, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo (Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS št. 96/04).
152/256
Meje naravnih vrednot so določene v Pravilniku o določitvi in varstvi naravnih vrednot (Uradni list RS, št.
111/04).
S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma
naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo ter pogoji za ponovno vzpostavitev
naravnih vrednot.
Zakon o ohranjanju narave določa naravne vrednote drţ avnega in naravne vrednote lokalnega pomena.
Naravne vrednote drţ avnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Ta se ugotavlja
na podlagi strokovnih meril vrednotenja primerjalno za celo drţ avo. Strokovna merila vrednotenja so:
izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno
raziskovalna ali pričevalna pomembnosti.
Kot naravna vrednota je v občini Ravne na Koroškem opredeljenih 53 naravnih pojavov. Od tega jih je 11
drţ avnega pomena, vsi ostali so lokalnega pomena. V občini je 6 območij naravnih vrednot, od tega ima eno
območje drţ avni pomen. Območja naravnih vrednot skupno obsegajo 63,2 ha, kar obsega 1 % celotnega
ozemlja občine.
Tabela77: Naravne vrednote
Evid.
Št.
1872
OP
IME
Dobrova - nahajališče
mineralov
3823
Kosova lipa 1
3824
Lubencove lipe
3825
Savinčevi lipi
3826
Godčeve lipe
3830
Zdovčeva lipa
3832
3833
Dvornikova smreka
Rimski vrelec
3834
3835
Sveti Mohor - lipa
Kotlje - lipi
3838
Smonkarjeva hruška
3841
Dobja vas - lipa
3851
Votla peč
KRATKA OZNAKA
ZVRST
POMEN TIP
Nahajališče mineralov jugozahodno od Dravograda
Lipa izjemnih dimenzij v bliţ ini kmetije Kos pod Uršljo
goro, jugozahodno od Kotelj
Lipe večjih dimenzij pri kmetiji Lubenc pod Uršljo goro,
jugozahodno od Kotelj
Lipi večjih dimenzij pri kmetiji Savinc v Podkraju,
Lipe izjemnih dimenzij v bliţ ini kmetije Godec pod Uršljo
Lipa večjih dimenzij pri kmetiji Zdovc, severozahodno od
Kotelj
Smreka večjih dimenzij v bliţ ini kmetije Dvornik na
Preškem vrhu, jugozahodno od Kotelj
Izvir mineralne vode v Kotljah
Lipa izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Mohorja, zahodno
od Kotelj
Lipi večjih dimenzij pri cerkvi v Kotljah
geol
drţ avni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
drţ avni
točka
drev
geol, hidr
lokalni
lokalni
točka
točka
drev
drev
drţ avni
lokalni
točka
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
geomorf, geol
lokalni
točka
drev
drţ avni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
geol
drţ avni
točka
geol
drev
lokalni
lokalni
točka
točka
hidr
lokalni
točka
geomorfp
drţ avni
točka
geomorf
geol
lokalni
drţ avni
točka
točka
Hruška izjemnih dimenzij pri kmetiji Smonkar na
Brdinjah, jugovzhodno od Raven na Koroškem
Lipa večjih dimenzij pri znamenju v Dobji vasi, zahodno
od Raven na Koroškem
Naravni most v pegmatitu v strugi Meţ e, vzhodno od
Raven na Koroškem
3852
Rezarjev kostanj
3862
Sveti Urh - lipe
3878
Obretanova lipa
Pravi kostanj izjemnih dimenzij pri kmetiji Rezar na
Tolstem vrhu, severovzhodno od Raven na Koroškem
Vetrni pas lip pri cerkvi sv. Urha na Strojni,
severozahodno od Prevalj
Lipa izjemnih dimenzij na Obretanovem pod Uršljo goro,
juţ no od Prevalj
4449
6807
Ravne na Koroškem nahajališče mineralov
Tolsti vrh - nahajališče
mineralov
Peţ lovi lipi
Nahajališče šorlita, granatov in muskovita v pegmatitih
severovzhodno od Raven na Koroškem
Nahajališče šorlita na Tolstem vrhu pri Ravnah na
Koroškem
Veliki lipi v Selah, zahodno od Slovenj Gradca
708
Cestnikov slap
7159
Solmanova luknja
7160
7161
Velika peč
Zelenbreg - nahajališče
4389
Slap na levem pritoku Meţ e pri domačiji Cestnik v
Tolstem vrhu, severovzhodno od Raven na Koroškem
Manjša vodoravna jama na Strojni, severozahodno od
Raven na Koroškem
Skalni oslamelec na Őteknetovem vrhu, severozahodno
Nahajališče šorlita in muskovita na Zelenbregu,
153/256
Evid.
Št.
7162
7163
7164
IME
mineralov
Podgora - nahajališče
apnenca s fosili 1
Podgora - nahajališče
apnenca s fosili 2
7165
Komavarjeva slatina
Uršlja gora - rastišče
ogroţ ene visokogorske
flore
7166
Podgora - močvirna dolina
7167
Kotlje - mokrotni travniki
7168
Suha - povirje
7169
Jamniški potok - povirje
7170
Lizijeva lipa
7171
Jankova lipa
7172
Trotov kriţ - lipi
7173
Breznikova lipa
7174
Jakobov kriţ - lipi
7175
Lečnikovi lipi
7176
Kurtnikova lipa
7177
Mrakova lipa
7179
Metarnikova lipa
7180
Dvornikove lipe
7181
Lubasovi lipi
7182
Pavšičeva lipa
7183
Večkova lipa
7184
Uršlja gora - lipa
KRATKA OZNAKA
severozahodno od Raven na Koroškem
Nahajališče eocenskega apnenca s fosili pri domačiji
Ivartnik pri Ivarčkem jezeru, jugozahodno od Raven na
Koroškem
Nahajališče eocenskega apnenca s fosili v Podgori,
jugozahodno od Raven na Koroškem
Izvir mineralne vode na desnem bregu Meţ e, vzhodno
Močvirna dolina med Ivarčkim jezerom in kmetijo
Kogovnik v Podgori, jugozahodno od Raven na
Koroškem
Mokrotni travniki ob Črnem potoku, jugovzhodno od
Kotelj
Habitat ogroţ enih ţ ivalskih vrst v povirju potoka Suha,
zahodno od Kotelj
Habitat ogroţ enih močvirskih rastlinskih in ţ ivalskih vrst
v povirju Jamniškega potoka, levega pritoka Meţ e na
Strojni, severoz
Lipa izjemnih dimenzij pri kmetiji Lizi na Zelenem Bregu,
severno od Prevalj
Lipa izjemnih dimenzij pri kmetiji Jank na Zelenem
bregu, severno od Prevalj
Lipi pri Trotovem kriţ u na Libeliški gori, severno od
Prevalj
Lipa izjemnih dimenzij pri kmetiji Breznik na Zelenem
Bregu, severno od Prevalj
Lipi večjih dimenzij pri Jakobovem kriţ u na Tolstem vrhu,
severno od Raven na Koroškem
Lipi večjih dimenzij pri kmetiji Zgornji Lečnik na Tolstem
vrhu, severno od Raven na Koroškem
Lipa večjih dimenzij pri kmetiji Kurtnik na Brdinjah,
vzhodno od Raven na Koroškem
Lipa večjih dimenzij v bliţ ini kmetije Mrak, vzhodno od
Raven na Koroškem
Lipa večjih dimenzij pri kmetiji Metarnik na Preškem
vrhu, zahodno od Kotelj
Lipe večjih dimenzij pri kmetiji Dvornik na Preškem vrhu,
Lipi večjih dimenzij v bliţ ini kmetije Lubas v Podkraju,
zahodno od Kotelj
Lipa izjemnih dimenzij pri kmetiji Pavšič v Podkraju,
zahodno od Kotelj
Lipa večjih dimenzij pri kmetiji Veček v Podkraju,
Lipa izjemnih dimenzij pri smučarski koči pod Uršljo
7185
Roţ ankova lipa
7186
Kogovnikove lipe
7187
Obretanov gorski brest
Lipa večjih dimenzij pri znamenju pri kmetiji Roţ ank nad
Ivarčkim jezerom, jugozahodno od Kotelj
Vetrni pas lip izjemnih dimenzij pri kmetiji Kogovnik v
Podgori, juţ no od Kotelj
Gorski brest izjemnih dimenzij na Obretanovem pod
Uršljo goro, juţ no od Prevalj
Roţ ankova tisa
Tisa večjih dimenzij pri znamenju pri kmetiji Roţ ank nad
Ivarčkim jezerom, jugozahodno od Kotelj
7188
7189
7287
Ošvenova smreka
Črni potok
7325
Polančeva slatina
8672
Hartmanova lipa
Smreka večjih dimenzij zahodno od smučarske proge na
Ošvenovem, jugozahodno od Kotelj
Desni pritok Meţ e, vzhodno od Raven na Koroškem
Izvir mineralne vode ob Meţ i pri domačiji Polanec,
jugozahodno od Dravograda
Lipa večjih dimenzij pri domačiji Hartman v Brdinju,
vzhodno od Raven na Koroškem
ZVRST
POMEN TIP
geol
lokalni
točka
geol
lokalni
točka
geol, hidr
lokalni
točka
ekos, zool, bot
drţ avni
centroid
zool, ekos, bot
zool, hidr,
ekos, bot
lokalni
centroid
lokalni
centroid
hidr, zool
lokalni
centroid
zool, bot, ekos
lokalni
centroid
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
lokalni
točka
drev
drţ avni
točka
drev
drţ avni
točka
drev
lokalni
točka
drev
hidr, ekos
lokalni
lokalni
točka
centroid
geol, hidr
drţ avni
točka
drev
drţ avni
točka
154/256
12.1.5 Območja pričakovanih naravnih vrednot
Na območju občine Ravne na Koroške so evidentirana območja, kjer gre pričakovati obstoj geoloških in
geomorfoloških naravnih vrednot ter obstoj botaničnih in zooloških naravnih vrednot.
Območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot so tista območja
zemeljskega površja oz. deli geoloških plasti, ki lahko zaradi svojih značilnosti pomembno prispevajo k
ohranitvi geoloških in podzemskih geomorfoloških naravnih vrednot.
Širša območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot v občini
Ravne na Koroškem so območja, kjer lahko pričakujemo najdbe bolj ali manj pomembnih geoloških naravnih
vrednot na celotnem ozemlju. Območja, kjer se pričakuje obstoj naravnih vrednot opredeljuje Osnovna
Geološka karta Slovenije na podlagi tipa in starosti kamnin. Na obravnavanem ozemlju občine Ravne na
Koroškem je to območje metamorfnih kamnin, ki so najstarejše kamnine v Sloveniji in so hkrati prostorsko
zelo omejene - v njih lahko pričakujemo nove najdbe redkih mineralov ter območja karbonatnih kamnin na
Plešivcu – v njih lahko pričakujemo odkritje jam in fosilov.
Oţ je območje, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot v občini
Ravne na Koroškem je območje Strojne in Tolstega vrha, ki spada v geotektonsko enoto Vzhodne Alpe.
Zgrajeno je iz metamorfnih kamnin. Območje Zelen Brega in Tolstega vrha na Strojni predstavlja območje z
edinstvenim sistemom pegmatitnih dajkov, edinstveno nahajališče največjih idiomorfnih granatov in edino
nahajališče turmalina šorlita v Sloveniji.
Območji, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja botaničnih in zooloških naravnih vrednot v občini Ravne na
Koroškem sta potok Uršeljca z Ivarčkim jezerom in okolico ter Brinjeva gora nad Straţ iščem.
Ivarčko jezero predstavlja habitat nekaterih ogroţ enih ţ ivalskih vrst, potok Uršeljca, ki je v zgornjem toku
skorajda neokrnjen, pa nedvomno predstavlja enega lepših potokov v občini. Skupaj z Ivarčkim jezerom, ki je
edina večja vodna površina v tem delu Koroške, okoliškim gozdom ter travniškimi površinami tvori naravno
celoto tako v ekosistemskem kot tudi krajinsko-estetskem smislu.
Brinjeva gora predstavlja najvišje rastišče kobulastega zelenčka Chimaphila umbellata v Sloveniji. Kobulasti
zelenček je ogroţ ena rastlinska vrsta in je predlagan za uvrstitev na novi Rdeči seznam ogroţ enih rastlinskih
vrst.
12.1.6 Ekološko pomembna območja
Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske
enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati
ogroţ enih ali endemičnih rastlinskih ali ţ ivalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po
merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske
raznovrstnosti,

območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju
naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteţ eno
biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omreţ je,

selitvene poti ţ ivali in

območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali ţ ivalskih vrst.
Vlada določi ekološko pomembna območja in zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot
na podlagi zakona. Pravila ravnanja, varstveni reţ imi ali razvojne usmeritve, določeni v aktih, izdanih na
podlagi prejšnjega odstavka, so obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
155/256
V občini Ravne na Koroškem so zaradi izjemne biotske raznovrstnosti in naravne ohranjenosti kot ekološko
pomembna območja opredeljena 4 območja: Pikrnica – Selčnica, Votla peč, Dolga Brda – Strojna ter Uršlja
gora – Razbor. Skupno obsegajo 939,1 ha, kar predstavlja 15 % območja občine. Ekološko pomembni
območji Pikrnica – Selčnica ter Votla peč sta ţ e zavarovani kot posebni varstveni območji Natura 2000.
12.1.7 Natura 2000
Območja Natura 2000 so posebna varstvena območja. Gre za ekološko pomembna območja, ki so na
ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih ţ ivalskih ter rastlinskih
vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju ţ ivalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so
redki ali na evropski ravni ogroţ eni zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih
treba vzdrţ evati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na
primer s pašo ali košnjo suhih in vlaţ nih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti
opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč.
V občini Ravne na Koroškem sta 2 območji Natura 2000. Obe območji - Pikrnica – Selčnica in Votla peč - sta
zavarovani kot pSCI – zavarovana območja po direktivah o habitatih. Skupno območja Natura 2000
predstavljajo 0,2 % območja občine Ravne na Koroškem (13,2 ha).
12.1.8 Zavarovana območja
Zavarovanih območij narave v občini Ravne na Koroškem ni.
12.1.9 Predlagana zavarovana območja
Območje Uršlje gore predstavlja del območja, ki je predlagano za zavarovanje kot regijski park Kamniško Savinjskih Alp v povezavi s Karavankami. Po zakonu o ohranjanju narave (Ur. L. RS 96/2004) je regijski park
obseţ no območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji
naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo
uravnoteţ en.
Glavna značilnost območja predlaganega za regijski park je naravno ohranjena in slikovita apneniška gorska
skupina z globokimi ledeniškimi dolinami, kjer so samotne kmetije s celki. Zavarovano območje naj bi bilo
dolgoročno zaokroţ eno s sosednjo Avstrijo v bilateralni naravni park.
12.2
Naravovarstvene smernice za občinski prostorski načrt občine Ravne na Koroškem je podal Zavod RS za
varstvo narave – OE Maribor dne 9. 3. 2009.
Smernice so podane posebej kot usmeritve in priporočila za načrtovanje ter kot konkretne usmeritve za
posamezne enote urejanja prostora. Na tem mestu povzemamo samo splošne smernice, smernice vezane
na enote urejanja prostora pa se povzete v poglavju 6. Vplivi plana, njihovo vrednotenje ter določitev
omilitvenih ukrepov v okviru podpoglavja Upoštevanje smernic za vsako obravnavano namensko rabo
prostora posebej.
12.2.1.1 Usmeritve in priporočila za načrtovanje
Poselitev
Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah, ter na
naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).
156/256
Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniski objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi, naj
se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z moţ nostjo navezave na ohranjanje
kvalitetne kulturne dediščine.
V območjih z naravnimi kakovostmi, naj se ne načrtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz
obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih
območij.
Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in
potencialnih posebnih varstvenih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter
habitatov ogroţ enih in zavarovanih rastlinskih in ţ ivalskih vrst.
V območjih koridorjev ogroţ enih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij
(ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane
prehode.
Gospodarsko javno infrastrukturo naj se načrtuje ob obstoječih gospodarskih conah ter infrastrukturnih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših
delov ekološko pomembnih območij oz. potencialnega posebnega ohranitvenega območij).
Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte, večje industrijske objekte itd.)
naj se ne načrtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih
posebnih varstvenih območij.
Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto ţ iveče
ţ ivali (upošstevati mesta najpogostejših prehodov ţ ivali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati
prehodnost).
Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko
raznovrstnost naj se ustrezno sanira.
Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov
ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.
Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom,
grebenom, izjemnim krajinam.
Prostorske ureditve v krajini
Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo, ter habitatov ogroţ enih vrst.
Na območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopusča posegov v podtalje
ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, se posebno
pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.
Območja kmetijskih dejavnosti
Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti.
Vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).
157/256
Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot
in območja biotske raznovrstnosti, se posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in
posebnih varstvenih območjih (npr. območje Strojne in Uršlje gore).
Območja gozdov
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipoţ arne preseke) mora
zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih
območjih in posebnih varstvenih območjih.
Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja).
Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj
primerna za druge rabe.
V območjih koridorjev ogroţ enih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se
ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
Območja voda
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Obsega poplavnih območij ali odtočnih reţ imov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno se zagotovi
ustrezno nadomestitev teh površin.
Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se
izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.
Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri
katerih so bile uničene površine za zadrţ evanje visokih voda naj se pretehta moţ nost sanacije z
zadrţ vanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku.
Preprečuje naj se onesnaţ evanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnaţ ene
vodotoke oz. njihove dele naj se ustrezno sanira.
Območja za turizem in rekreacijo
Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti.
Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z
naravnimi danostmi.
V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnoţ ične in neagresivne oblike turizma in
rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v
poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske
infrastrukture.
Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, se posebej na
obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih (npr. Uršlja gora).
Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi
varstva narave (pravilnik 0 dolocitvi in varstvu naravnih vrednot).
158/256
Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje
onesnaţ evanje se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaţ enje (vodotoki, jamski sistemi ... ) in
ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
12.3
Tako pri rastlinah, ţ ivalih, habitatnih tipih, ZO, Natura 2000 območjih, EPO, NV gre za ohranjanje biotske
pestrosti, tako da so okoljski cilji plana identični. Vrednotenje vplivov OPN pa se vrednoti posebej za rastline,
ţ ivali in habitatne tipe, posebej za varovana območja ter posebej za EPO in NV.
1. Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov, habitatnih tipov, vrst (in
njihovih habitatov) ter genomov (in genov) (NPVO).
2. Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno
vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (ZVO-1-UPB1).
OKOLJSKI CILJI
PLANA
3. Preprečitev škodljivih vplivov posega na varovana območja ter odpravljanje posledic obremenjevanja
okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih
sposobnosti.
4. Doseganje ciljev varovanih območij (Operativni program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od
2007 do 2013).
5. Preprečevanje uničenja naravnih vrednot in zmanjševanja biotske raznovrstnosti (ZON-UPB2)

ohranitev biotske raznovrstnosti s programom ukrepov varstva rastlinskih in ţ ivalskih vrst, njihovih
habitatov in ekosistemov;

varstvo naravnih vrednot s programom ustanavljanja zavarovanih območij in obnovitve naravnih
vrednot;
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti (SOBR)
Ekosistemi:

Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov.
Celinske vode, barja in močvirja:
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA

Ohranitev obstoječih ekološko pomembnih mokrišč in ugodnega stanja habitatnih tipov na njih ter
obnova ekološkega značaja degradiranih celinskih voda, barij in močvirij, kjer je to izvedljivo.

Celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in površinske vode ter pripadajoči
habitatni tipi sestavljajo enovito celoto.

Doseči raven stanja voda, ki ne ogroţ a biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih
tipov ter habitatov ogroţ enih ali endemičnih rastlinskih ali ţ ivalskih vrst, predvsem z zmanjšanjem
industrijskega, kmetijskega in komunalnega onesnaţ evanja voda.

Preprečitev vnosa tujerodnih vrst v celinske vode in širjenja ţ e vnesenih tujerodnih vrst na ekološko
pomembna območja.

Spodbuditev rabe zemljišč na obreţ ju in v aluvialnem pasu rek za ohranjanje habitatnih tipov, ki
vzdrţ ujejo vodni ciklus in so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter zmanjšanje in
preprečevanje škodljivega delovanja voda.

Prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda ter njeno usmerjanje zunaj območij z
intenzivnimi hidrodinamičnimi procesi in zunaj območij, ki so strateško pomembni vodni viri.
Habitatni tipi v kmetijski krajini:

Ohranitev sedanjega obsega vlaţ nih in suhih travišč ter travniških sadovnjakov prednostno na
območjih ogroţ enih ali endemičnih ţ ivalskih ali rastlinskih vrst.

Ohranitev sedanje dolţ ine omejkov oziroma njeno povečanje, prednostno na ekološko pomembnih
območjih.
Gozdni habitatni tipi:

Ohranitev ugodnega stanja gozdnih habitatnih tipov in povečevanje območij v takšnem stanju.
Podzemeljski habitatni tip:
159/256

Ohranitev ugodnega stanja podzemeljskih habitatnih tipov na ekološko pomembnih območjih in
ugodnega varstvenega statusa celotne podzemeljske favne.
Ohranjanje krajinske pestrosti:

Ohranitev tradicionalne ekstenzivne in trajnostne rabe prostora, ki ohranja visoko biotsko
raznovrstnost, krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine, v delih zavarovanih območij in na
območjih izjemnih krajin.

Ohranitev obstoječe krajinske pestrosti ter naravnih in kulturnih vrednot v njej.
Ohranjanje vrst
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI

Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih ţ ivalskih in rastlinskih vrst.

Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega okolja.

Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z
naravnimi viri in prostorom.


Kmetijstvo
Industrija in energetika



Promet
Turizem
Poselitev

Upravljanje z vodami
Kmetijstvo:
Zmanjševati emisije iz točkovnih (npr. ţ ivinorejskih farm) in razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo).
Promocija in podpora manj intenzivnim oblikam kmetovanja v naravovarstveno visoko ovrednotenih
območjih, zlasti zavarovanih.

Omejevanje vseh neugodnih posegov za ohranjanje biotske raznovrstnosti (agro - in hidromelioracij,
komasacij itd.), ki ne prispevajo k doseganju vseh ciljev kmetijske politike.
Gozdarstvo:

Skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru.







USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
Zagotovitev popolnega varstva gozdnih rezervatov (zakonska zaščita in po potrebi odkup).
Zagotovitev popolnega varstva gozdov v območjih I. in II. varstvene kategorije po IUCN.
Prepuščati ekološko zelo ranljive sestoje na ekstremnejših rastiščih naravnemu razvoju (razen nujnih
sonaravnih sanacij).
Izločitev manjših površin gozdov (ekocelic) in posameznega drevja z namenom ohranjanja in
povečevanja biotske pestrosti gozdnega prostora,
Ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves,
obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda.
Preprečiti take rabe gozdov, ki bi ogrozile trajnostni razvoj gozdov in njihovih funkcij.
Pri prostorskem planiranju, načrtovanju posegov v prostor in razvoju dejavnosti na območjih,
opredeljenih v gozdnogospodarskih načrtih, upoštevanje funkcij gozdov, zlasti ekoloških
Turizem:



Dovoljevati rabo jam le za oblike turizma in rekreacije, ki ustrezno upoštevajo veliko občutljivost teh
habitatov in ne uničujejo ţ ivljenjskega prostora ţ ivali.

S ponujanjem vrednot biotske raznovrstnosti oblikovanje novih turističnih produktov in storitev, ki
povečujejo prihodek in število delovnih mest v turizmu.

Zmanjšati obremenitev okolja, ki jo lahko povzroča razvoj turizma, s spodbujanjem okoljsko
sprejemljivih dejavnosti, primernih za lokalno (v geografskem pomenu) turistično gospodarstvo.
Razvoj oziroma izgradnja zavarovanemu območju primerne turistične in rekreacijske infrastrukture, še
posebno v in ob narodnih, regijskih in krajinskih parkih, z namenom usmerjati dostop javnosti do
območij (tudi rekreacijskih) v zavarovanih območjih.
Uvedba coniranja v zavarovanih območjih za usmerjanje dostopa javnosti z določitvijo več kategorij
območij: od predelov, kjer velja prepoved obiska, do predelov, kjer je zaţ eleno razvijati ustrezno
turistično infrastrukturo.
Spodbujanje do okolja prijazne in uravnoteţ ene rasti turizma in do narave prijaznih oblik tovrstne
gospodarske rabe prostora ob zmanjševanju pritiska na biotsko raznovrstnost.



Prostorsko usmerjanje in časovno usklajevanje dejavnosti za preprečevanje motenja in uničevanja
ţ ivali in rastlin.
Poselitev:

V delih zavarovanih območjih in na območjih izjemnih krajin usmerjanje razvoja, razvoj trajnostnih

160/256
modelov rabe prostora, spodbujanje domače obrti, usmerjanje turistov za zmanjševanje neţ elenih
obremenitev okolja in zviševanje lokalnih prihodkov.

Zmanjševanje škodljivih učinkov prostorskih posegov na krajino ter njene naravne in kulturne
vrednote s prostorskim načrtovanjem in nadzorom nad nezaţ elenimi oblikami razvoja.
Podpiranje tradicionalne rabe prostora, kjer je moţ no, zlasti pa v povezavi s kmetijsko okoljskimi
programi.
Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti ţ ivljenja na podeţ elju.
Upravljanje z vodami



Vključevanje ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti v vse vidike upravljanja z vodami.
Zagotavljanje do narave prijaznega urejanja vodotokov ob njihovem upoštevanju kot celovitih
sistemov in na način, ki zagotavlja ohranjanje ali vzpostavitev naravne dinamike voda. S tem sta
povezani ohranitev in vzpostavitev obreţ nega pasu in poplavnega prostora, ki so ţ ivljenjski prostor ali
del ţ ivljenjskega prostora rastlinskih in ţ ivalskih vrst, zlasti ogroţ enih.

Ohranjanje oziroma kjer je mogoče, vnovično vzpostavljanje zvezne povezave voda za zagotavljanje
vodnih selitvenih poti ţ ivali.


Izvajanje posegov v času, ki se ne ujema z najbolj občutljivimi obdobji razmnoţ evanja ţ ivali in rastlin.
Vzdrţ evanje voda in vodnogospodarske infrastrukture - vključno s čiščenjem naplavin in
odstranjevanjem rastlinja - na način, ki ne zmanjšuje biotske raznovrstnosti.

Odvzemanje proda v količinah in na način, ki ne zmanjšuje biotske raznovrstnosti.

Zagotovitev ciljev upravljanja z vodami predvsem z reaktivacijo potencialnih in vzpostavitvijo novih
retencijskih površin.

Na ekološko pomembnih območjih zagotavljanje zadostnih količin oziroma pretoka vode za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, posebno v kritičnih obdobjih.

Zagotavljanje poenotenega upravljanja z vodnogospodarskimi objekti.
Industrija in energetika:

Učinkovitejša raba energije, izraba naravnih virov in upoštevanje trendov energetske intenzivnosti pri
oskrbi z energijo.

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.


Spodbujanje vlaganj v uvajanje čistih industrijskih tehnologij in zmanjševanje emisij škodljivih snovi.
Širjenje industrijskih dejavnosti na območja, kjer je urejena ustrezna infrastruktura in zagotovljena
moţ nost preprečevanja okoljskih katastrof, in kjer ni ogroţ anja biotske raznovrstnosti.
Izogibanje gradnji novih energetskih objektov na ekološko pomembnih območjih oziroma območjih, ki
so del ekološkega omreţ ja.
Promet:


Preusmerjanje prometa na okoljsko sprejemljivejše in ne dovolj izkoriščene zmogljivosti (npr.
ţ elezniški promet).

Obvladovanje onesnaţ enja zaradi prometa z izogibanjem nepotrebnemu ali odvečnemu prometu ter
vzpostavljanjem strukturnega razvoja v industriji in urbanizmu, ki bo transportno manj intenziven.

Tehnična optimizacija vozil in goriv z namenom zmanjševati emisije in porabo energije, razvijati nove
pogonske načine in povečati zbiranje in recikliranje odsluţ enih vozil.
Vključevanje načel ohranjanja biotske raznovrstnosti v prometno politiko in razvoj infrastrukture, kar
pomeni tudi izogibanje območjem visoke naravovarstvene vrednosti, kolikor je le mogoče.

OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN

Preprečevanje ali omejevanje negativnih vplivov gradnje infrastrukture in infrastrukturnih dejavnosti
na krajine in ekosisteme, ter boljše izkoriščanje obstoječe infrastrukture.

Ustavljanje drobljenja ekosistemov zaradi gradnje novih infrastrukturnih objektov in zagotavljanje
ustreznih prehodov za ţ ivalske vrste.


stanje in pomen populacij zavarovanih ţ ivalskih in rastlinskih vrst za območje,
stanje (obseg in kvaliteta) habitatov vrst in habitatnih tipov (HT), s poudarkom na HT, ki se
prednostno ohranjajo na območju RS (visoko vrednoteni HT),
stanje ohranjenosti lastnosti, procesov in struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti,



prisotnost tujerodnih vrst,
prisotnost in stanje varovanih (zavarovanih in Natura 2000) območij narave, upoštevajoč pomen in
reţ im teh območij.

prisotnost in stanje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, upoštevajoč pomen in reţ im
teh območij.
161/256
Rastlinstvo, ţ ivalstvo in habitatni tipi
Pri vrednotenju vplivov OPN na rastlinstvo, ţ ivalstvo in habitatne tipe se preverja vključevanje ukrepov za
doseganje postavljenih ciljev v OPN oziroma vrsto in velikost posegov na območja habitatnih tipov ter
habitatov zavarovanih rastlinskih in ţ ivalskih vrst.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Vplivi oziroma učinki izvedbe OPN bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo povečali
biološko raznovrstnost.
Občasna prisotnost manjšega števila ogroţ enih, redkih in zavarovanih vrst le na tistih
območjih, ki jih OPN neposredno ne prizadene, ni uničenja ali fragmentacije redkih in
ogroţ enih habitatnih tipov, ni prekinitve migracijskih poti. Pri pripravi plana je potrebno
upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni.
Stalna prisotnost ogroţ enih, redkih ali zavarovanih vrst, zmeren vpliv na redke in ogroţ ene
habitatne tipe, fragmentacija redkih, ogroţ enih in prednostnih habitatnih tipov, prekinitev
migracijskih poti. Moţ ni so učinkoviti dodatni omilitveni ukrepi. Ocena C se po
previdnostnem principu uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane.
Stalna prisotnost večjega števila ogroţ enih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije
se zaradi plana zmanjšajo, fragmentacija redkih, ogroţ enih in prednostnih habitatov,
prekinitev migracijskih poti. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso moţ ni. Ocena D se po
previdnostnem principu uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane.
Stalna prisotnost večjega števila ogroţ enih, redkih in zavarovanih vrst ter kritično
zmanjšanje ali popolno uničenje njihovih populacij, uničenje ali fragmentacija redkih,
prednostnih in ogroţ enih habitatov, popolna prekinitev migracijskih poti. Učinkoviti
omilitveni ukrepi niso moţ ni. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst.
Varovana območja
Pri vrednotenju vplivov OPN na varovana območja se preverja predvsem vrsta in obseg posegov oziroma
dejavnosti, ki posega v varovano območje oz. ima daljinski vpliv na varovano območje.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Spremembe namenske rabe v OPN so od varovanih območij oddaljena več kot znaša v
Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) določeno območje neposrednega ali daljinskega vpliva,
zato ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na varovana območja ali so
območja OPN od varovanih območij oddaljena manj kot znaša v Pravilniku določeno
območje neposrednega ali daljinskega vpliva, vendar nimajo vpliva oz. je pozitiven vpliv na
varstvene cilje posameznih varovanih območij.
Vplivi OPN na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na
povezanost niso škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani.
Vpliv OPN na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter
povezanost niso škodljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocena C se uporabi tudi v
primeru, da postopek presoje v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) ni bil izveden, bo
pa to potrebno, če gre za poseg v varovana območja, storiti na izvedbenem nivoju. Ocena C
se uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane.
Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na
povezanost so pomembni in škodljivi (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade
druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Potrebno je izvesti postopek
celovite presoje vplivov na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS,
130/04, 53/06) na izvedbenem nivoju.
162/256
Ekološko pomembna območja in naravne vrednote
Pri vrednotenju vplivov OPN na ekološko pomembna območja in naravne vrednote se preverja predvsem
vrsta in obseg posegov oziroma dejavnosti, ki posega v vanje.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
12.4
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na ekološko pomembna
območja in naravne vrednote.
Na območju izvedbe OPN oz. v njihovi neposredni bliţ ini so naravne vrednote in/ali EPO.
Naravne vrednote in EPO ne bodo prizadete oziroma bo vpliv nebistven. Specifični
omilitveni ukrepi niso predpisani.
Na območju izvedbe OPN oz. v njegovi neposredni bliţ ini se nahajajo naravne vrednote
in/ali EPO na katere bi poseg lahko vplival. Pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki
jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave. Ocena C se uporabi tudi v
primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane.
Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo bistven, ukrepov, ki jih
je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče v celoti upoštevati.
Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo uničujoč, ukrepov, ki
jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče upoštevati.
VARSTVO NARAVE V OPN
V poglavju II.7 Usmeritve za razvoj v krajini se na varstvo narave nanašajo naslednje splošne usmeritve za
razvoj v krajini:



Razvoj krajine v Občini Ravne na Koroškem bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih
kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo
prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroţ enostjo
zaradi naravnih in drugih nesreč.
Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo
zagotovljeno skupno varovanje.
Na varstvo narave se nanaša tudi 45. člen (usmeritve za posamezne enote odprtega prostora) in sicer za
območje Strojne, Tolstega vrha, Brdinj in Podgore ter Uršlje gore in Ošvena in
81. člen (objekti in naprave za oglaševanje):

Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali
ohranjanja narave je potrebno za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih
za varstvo kulturne dediščine ali ohranjanje narave.
V izvedbenem delu OPN so vsebine varstva narave v poglavju III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
drugimi nesrečami v 96. členu (varstvo narave), ki pravi, da se območja in objekti ohranjanja narave, ki so
razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na
območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave
Posebej pa so usmeritve podane še za vsako posamezno območje varstva narave (posebna varstvena
območja Natura 2000, območja naravnih vrednot,ekološko pomembna območja ).
163/256
12.5
VPLIVI NA NARAVO TER NJIHOVO VREDNOTENJE
RASTLINSTVO, ŢIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
Poselitev na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in trajnim fizičnim uničenjem habitatov
oziroma habitatnih tipov zaradi gradnje ter posredno z različnimi oblikami onesnaţ evanja.
Rastlinstvo in ţ ivalstvo
Širitev stavbnih zemljišč v enoti BR-05 SS ter nezazidana stavbna zemljišča v enotah BR-05 SS, BR-07 SS
ter BR-08 SS na robovih v manjšem obsegu posegajo na območje naravne vrednote Črni potok. Na območju
se lahko pojavlja zavarovana rastlinska vrsta močvirski svišč – Gentiana pneumonanthe v skladu z Uredbo o
zavarovanih prosto ţ ivečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09). Med ţ ivalskimi
vrstami so na območju najpomembnejši metulji, med katerimi se pojavljajo tudi vrste, ki so zavarovane z
Uredbo o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08,
36/09) oziroma so uvrščeni na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst v rdeči
seznam, Ur. L. RS št. 82/02).
V enotah BR-05 SS, BR-07 SS ter BR-08 SS je potrebno zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve
izvajajo v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor, ki so navedene v poglavju Upoštevanje smernic.
Habitatni tipi
Širitve območij centralnih dejavnosti in nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih ne
posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih habitatnih tipov.
POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA NATURA 2000
Na posebno varstveno območje Natura 2000 od območij širitev stavbnih zemljišč ter nezazidanih stavbnih
zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji posega le enota RA-32 SS. Posega na območje SI3000136 Votla
peč. Nezazidana stavbna zemljišča ter širitev stavbnih zemljišč obsegajo 0,86 ha, kar predstavlja 92,5 %
celotne enote urejanja prostora. Preostali del enote sodi v ekološko pomembno območje Votla peč.
Nezazidana stavbna zemljišča ter širitev stavbnih zemljišč zavzemajo 6,9% celotnega območja Natura 2000
Votla peč.
V območje Natura 2000 Votla peč segata tudi dela enot urejanja prostora RA-33 SS ter RA-34 SS, ki pa sta
ţ e pozidana.
Votla peč je jama, ki predstavlja pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne. Predstavlja
enega večjih tovrstnih habitatnih tipov v metamorfnih kamninah v drţ avnem merilu. Območje je hkrati tudi
ţ ivljenjski prostor netopirjev.
Območje nezazidanih stavbnih zemljišč in njihove širitve v enoti RA-32 SS se pojavlja na zahodnem robu
območja Natura 2000, ki predstavlja robno območje jamskih habitatnih tipov. V okviru Presoje sprejemljivosti
za Občinski prostorski načrt Občine Ravne na Koroškem na varovana (Natura 2000 in zavarovana območja),
ki jo je izdelal Center za kartografijo favne in flore je bilo ugotovljeno, da je celotno območje hriba Votla peč
potrebno ohraniti nepozidano. S tem namenom je treba zmanjšati RA-32 SS na tak način, da je moţ no
zgraditi le še en niz hiš na severnem robu obstoječe ceste Javornik, saj se tu pobočje hriba zaključuje in je
ocenjeno, da s tem jamski habitati ne bodo bistveno prizadeti.
164/256
Pri gradnjah objektov in zunanjih ureditvah je treba zagotavljati pogoje za ohranjanje ţ ivljenjskega prostora
netopirjev. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe, ki so navedeni v smernicah ZRSVN – OE Maribor (glej
poglavje Upoštevanje smernic).
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA
Na ekološko pomembna območja od območij širitev stavbnih zemljišč ter nezazidanih stavbnih zemljišč
namenjenih stanovanjski gradnji posega le enota RA-32 SS. Obravnavano je ţ e pod posebnimi varstvenimi
območji Natura 2000.
Med obstoječimi (pozidanimi) stavbnimi zemljišči v ekološko pomembna območja sega enota ST-03 SS.
Omenjena enota se nahaja v ekološko pomembnem območju Dolga Brda – Strojna.
NARAVNE VREDNOTE
Nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje posegajo na
območja naravnih vrednot v enotah BR-05 SS in BR-07 SS. Posegajo na območje naravne vrednote Črni
potok. Vpliv stanovanjske gradnje na omenjeno naravno vrednoto je ţ e opisan v poglavju Rastlinstvo,
ţ ivalstvo in habitatni tipi.
Naravne vrednote se nahajajo tudi na obstoječih pozidanih stavbnih zemljiščih. To sta NV Kotlje – lipi, ki se
pojavljata v enoti KO-04 SK ter NV Dobja vas – Lipa v enoti RA-11 SS.
OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT
Območje Strojne in Tolstega vrha sodi v območje, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in
geomorfoloških naravnih vrednot. Območje predstavlja območje z edinstvenim sistemom pegmatitnih dajkov,
edinstveno nahajališče največjih idiomorfnih granatov in edino nahajališče turmalina šorlita v Sloveniji.
Območja širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča za potrebe stanovanjske gradnje, ki
posegajo v območje pričakovane naravne vrednote, so:

ST-04 SP – širitev stavbnih zemljišč

ST-05 SP – širitev stavbnih zemljišč

TO-01 SS – širitev stavbnih zemljišč

TO-02 SS – širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča

TO-03 SS – nezazidana stavbna zemljišča










TO-22 SP – širitev stavbnih zemljišč.
Pri izvajanju gradbenih del, predvsem izkopov, je v primeru najdbe mineralov in fosilov potrebno upoštevati
74. člen Zakona o ohranjanju narave.
165/256
Z namenom ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je potrebno zmanjšati
območje RA-32 SS skladno z ugotovitvami Presoje sprejemljivosti za Občinski prostorski načrt Občine
Ravne na Koroškem na varovana (Natura 2000 in zavarovana območja), ki jo je izdelal Center za
kartografijo favne in flore.
Konkretne usmeritve za posamezne enote urejanja prostora za območja stanovanj so podane za naslednje
enote:
EUP
Pozidanost, širitev stavbnega
zemljišča
BR-05 SS
Širitev in nezazidano stavbno
zemljišče.
Nezazidano stavbno zemljišče.
Preteţ no pozidano. Del, ki posega
na območje NV je nepozidan.
BR-07 SS
BR-08 SS
Območje z
naravovarstvenim
statusom ali drugimi
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 7287 Črni potok
Varstveni pogoji, usmeritve in priporočila







KO-04 SK
Pozidano.
NV 3835 Kotlje - lipi


RA-11 SS
Pozidano.
NV 3841 Dobja vas - lipa



RA-32 SS
RA-33 SS
Širitev in
zemljišče.
Pozidano.
nezazidano
stavbno
pPosVO SI 3000136 Votla
peč
EPO 48800 Votla peč



RA-34 SS
ST-03 SS
Pozidano.
Preteţ no pozidano.
pPosVO SI 3000136 Votla
peč

EPO 44700 Dolga Brda Strojna


-

drevesna in grmovna vegetacija naj se
v celoti ohrani
ohrani naj se morfologija vodotoka in
hidrološki
reţ im na območju
ohrani naj se travnate površine ob
vodotoku
na območju naj se ne nasipava
odvečnega
gradbenega ali drugega materiala
zagotovi naj se vsaj deset (10) metrski
odmik od vrha breţ ine vodotoka
ohranja naj se 5 m pas brez posegov
okoli drevesa
v območju krošnje se okoli drevesa ne
deponira gradbenega ali drugega
materiala
ohranja naj se 5 m pas brez posegov
okoli drevesa
materiala
v primeru posegov na 10 m območja
vpliva naj se drevo ustrezno zaščiti
ohranja naj se obstoječa (avtohtona)
drevesna vegetacija, predvsem na
robnih delih varstvenih območij
pri morebitni ureditvi zunanjih površin
naj se uporabijo Ie popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki
ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico
in sevajo nizek deleţ UV svetlobe
zunanja svetila naj imajo po moţ nosti
vgrajen senzor za samodejni
vklop/izklop
struga in breţ ine vodotoka Hotuljka naj
se ne nasipa, utrjuje ali zasipava z
odkopnim in gradbenim materialom
morebitni odpadni gradbeni material
in zemeljski višek ter ostale odpadke
naj investitor oz. izvajalec del odpelje
izven varstvenih območij
morebitni odpadni gradbeni material in
zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje
pri morebitni ureditvi območja naj se
uporabijo Ie avtohtone drevesne in
166/256
EUP
zemljišča
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami

ST-04 SP
ST-05 SP
TO-01 SS
TO-02 SS
TO-03 SS
TO-04 SS
TO-06 SS
TO-07 SS
TO-08 SS
TO-09 SS
TO-13 SS
TO-15 SS
TO-17 SK
TO-18 SS
TO-19 SS
TO-20 SS
TO-21 SP
TO-22 SP
TO-23 SS
Širitev stavbnega zemljišča.
Preteţ no pozidano, delno širitev,
delno nezazidano stavbno zemljišče.
Pozidano.
Delno
pozidano,
delno
širitev
stavbnega zemljišča.
zemljišče.
Preteţ no pozidano. Del nezazidano
stavbno zemljišče.
Delno
pozidano,
delno
širitev
stavbnega zemljišča.
Preteţ no pozidano, delno širitev.
zemljišče.
Pozidano.
Pozidano.
Pozidano.
OPNV Strojna – Tolsti vrh

grmovne vrste
zaradi bliţ ine povirja Jamniškega
potoka, naj se v času gradnje in po njej
zagotovi tehnične in druge ukrepe za
preprečitev odtekanja odpadnih voda
in drugih nečistoč (zemljina, olja,
goriva, fekalije) v tla in okolico
investitorja se seznani z moţ nostjo
obstoja naravnih vrednot ter
predlogom, da o najdbi čim prej
obvesti pristojno območno enoto
Zavoda RS za varstvo narave. V
primeru najdbe mineralov ali fosilov se
mora najditelj ravnati po 74. členu ZON
Varstvene pogoje, usmeritve oziroma priporočila je treba vnesti v Odlok o OPN v posebne prostorske
izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja območij stanovanj na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv je
Zaradi stanovanjske gradnje na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se populacije
rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, območja habitatnih tipov pa se bodo zmanjšala v minimalnem
obsegu, ki ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne vpliva na ugodno stanje habitatnih tipov.
Raba prostora v varovanih območjih se bo spremenila v minimalnem obsegu, ki ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov ne vpliva na stanje varovanega območja.
Širitev poselitve na ekološko pomembna območja, naravne vrednote ter pričakovane naravne vrednote ne
bo bistveno vplivala, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij za stanovanja nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni vpliva.
167/256
Omilitveni ukrepi
Kot omilitveni ukrepi se upoštevajo varstveni pogoji, usmeritve oziroma priporočila iz naravovarstvenih
smernic.
Širitve območij razpršene poselitve in nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih ne
posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih oziroma ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih
vrst. Vse enote razpršene poselitve, ki posegajo v taka območja so namreč ţ e pozidane. To sta enoti A 020
ter A 223.
Enota A 020 posega območje Črnega potoka, ki je pomemben habitat metuljev. Med ţ ivalskimi vrstami so na
območju najpomembnejši metulji, med katerimi se pojavljajo tudi vrste, ki so zavarovane z Uredbo o
zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09) oziroma
so uvrščeni na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst v rdeči seznam, Ur. L.
RS št. 82/02).
Enota A 223 posega v območje povirja Jamniškega potoka, kjer se pojavlja kačji pastir povirni studenčar –
Cardulegaster bidentata.
V enotah A 020 ter A 223 je potrebno zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve izvajajo v skladu s
smernicami ZRSVN – OE Maribor, ki so navedene v poglavju Upoštevanje smernic.
Habitatni tipi
Med zavarovanimi habitatnimi tipi (Uredba o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04,
109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09)) lahko ima razpršena poselitev vplive le na mezotrofne do evtrofni
gojeni travniki, ki se pojavljajo na območju Strojne in Tolstega vrha. Širitve razpršene poselitve ter
nezazidana stavbna zemljišča, ki bi lahko vplivala na omenjeni habitatni tip se pojavljajo v naslednjih enotah:


širitve v enotah: A 174, A 199, A 216, A 225 in A 261
nezazidana stavbna zemljišča v enota: A 170, A 193, A 197, A 204, A 219 in A 222
Širitve skupno predstavljajo izgubo 1,2 ha travnikov, nezazidana stavbna zemljišča pa še dodatnih 0,7 ha.
Vseh trajnih travnikov na območju je 624 ha, tako da obravnavane spremembe ne vplivajo bistveno na
ugodno stanje habitatnega tipa.
Območja razpršene poselitve ne posegajo na območja Natura 2000.
razpršene poselitve posegajo enote:
168/256


širitve stavbnih zemljišč: A 225, A 226,
nezazidana stavbna zemljišča: A 204 , A219, A 223, A 227.
Vse posegajo v ekološko pomembno območje Dolga Brda – Strojna. Skupno predstavljajo 0,5 ha sprememb
zemljišč iz primarne rabe v stavbna zemljišča, kar je glede na celotno ekološko pomembno območje
zanemarljivo malo (0,1%).
NARAVNE VREDNOTE
Širitve stavbnih zemljišč za potrebe razpršene poselitve ne posegajo na območja naravnih vrednot.
Med nezazidanimi stavbnimi zemljišči razpršene poselitve se na območjih naravnih vrednot pojavlja edino
enota A 223. Pojavlja se na območju naravne vrednote Jamniški potok – povirje.
Na območju naravnih vrednote se pojavljata tudi enoti A (SP) 236 (NV Suha – povirje) ter A 020 (NV Črni
potok). Enoti sta dejansko ţ e pozidani.
Na območjih razpršene poselitve se pojavljajo tudi točkovne naravne vrednote. Pojavljajo se na naslednjih
enotah razpršene poselitve:







A 005 – NV Obretanova lipa,
A 007 – NV Savinčeva lipa,
A 014 – Uršlja gora – lipa,
A 095 – Smonkarjeva hruška,
A 113 – Hartmanova lipa,
A 175 – Lizijeva lipa
A (SS) 256 – Rezarjev kostanj.
V omenjenih enotah je potrebno zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve izvajajo v skladu s
Območja širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča razpršene poselitve, ki posegajo v
območje pričakovane naravne vrednote, so:


širitve v enotah: A 174, A 199, A 216, A 225 in A 261
nezazidana stavbna zemljišča v enota: A 170, A 193, A 197, A 204, A 219 in A 222
Konkretne usmeritve za posamezne enote urejanja prostora za območja razpršene poselitve so podane za
naslednje enote:
169/256
EUP
zemljišča
A 020
Pozidano.
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 7287 Črni potok







A 223
Preteţ no pozidano, delno
nezazidano stavbno zemljišče.
NV 7169 Jamniški potok povirje



A (SP) 236
Pozidano.
NV 7168 Suha - povirje






A 005
A 007
A 014
A 095
Pozidano.
Pozidano.
Pozidano.
A 113
A 175
A (SP) 256
A 002
Pozidano.
Pozidano.
Pozidano.
Pozidano.
A 218
A 225
A 226
A 227
A 228
A 229
Pozidano.
Pozidano, delno širitev stavbnega
zemljišča.
Pozidano, delno širitev stavbnega
zemljišča.
Preteţ no pozidano, delno
Pozidano.
Pozidano.
NV 3878 Obretanova lipa
NV 3825 Savinčevi lipi
NV 7184 Uršlja gora - lipa
NV 3838 Smonkarjeva
hruška
NV 86 72 Hartmanova lipa
NV 7170 Lizijeva lipa
NV 3852 Rezarjev kostanj
EPO 43700 Uršlja gora Razbor







v celoti ohrani
ohrani naj se morfologija vodotoka in
hidrološki
reţ im na območju
vodotoku
odvečnega
zagotovi naj se vsaj deset (10) metrski
odmik od vrha breţ ine vodotoka
odvečnega gradbenega ali drugega
materiala
na območju se naj ne izvaja drenaţ a
ali drugačno izsuševanje površin
ohranja naj se hidrološki reţ im
območja
v celoti ohrani
v celoti ohrani.
ohrani naj se morfologija vodotoka
občasnem vodotoku
materiala
naj se ne spreminja hidrološkega
reţ ima območja
zagotovi naj se 5 metrski odmik od
vrha breţ ine vodotoka
v območju krošnje naj se ohranja pas
brez posegov okoli drevesa
materiala
v primeru posegov na 10m območja
vpliva naj se pred posegom drevo
ustrezno zaščiti
OPOMBA: območje ne posega v EPO.
naj se uporabijo le popolnoma
vgrajen senzor za samodejni
vklop/izklop
izvedbene pogoje.
170/256
Neposredne in trajne vplive razvoja območij razpršene poselitve na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv
je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Zaradi gradnje na območjih razpršene poselitve na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih
se populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, območja habitatnih tipov pa se bodo zmanjšala
v minimalnem obsegu, ki ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne vpliva na ugodno stanje habitatnih tipov.
Raba prostora v varovanih območjih se ne bo spremenila.
Širitev poselitve na ekološko pomembna območja, naravne vrednote ter pričakovane naravne vrednote ne
bo bistveno vplivala, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij razpršene poselitve nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
Širitve območij centralnih dejavnosti in nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih ne
posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih oziroma ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih
vrst.
Habitatni tipi
109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09)) lahko ima širitev območja centralnih dejavnosti v enoti ST-01 CU vplive
le na mezotrofne do evtrofne gojene travnike, ki se pojavljajo na območju Strojne in Tolstega vrha.
Širitve skupno predstavljajo izgubo 0,5 ha travnikov. Vseh trajnih travnikov na območju je 624 ha, tako da
obravnavane spremembe ne vplivajo bistveno na ugodno stanje habitatnega tipa.
Območja centralnih dejavnosti ne posegajo na območja Natura 2000.
Na ekološko pomembna območja od območij širitev stavbnih zemljišč namenjenih centralnim dejavnostim
posega le enota ST-01 CU. Enota posega na ekološko pomembno območje Dolga Brda – Strojna.
Omenjeno ekološko pomembno območje vključuje zadnje preostanke ekstenzivnih niţ inskih in mokrotnih
travnikov v tem delu Slovenije, kar je zelo pomembno za ohranjanje številnih močno ogroţ enih vrst metuljev
171/256
in rastlinskih vrst. Območje širitve ST-01 CU posega na gojene travnike ob obstoječi poselitvi, ki bi sicer
lahko predstavljali mezotrofne do evtrofni gojeni travniki, ki sodijo med zavarovane habitatne tipe (Uredba o
zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09)). Vpliv
na zavarovane habitatne tipe je ţ e opredeljen v podpoglavju Habitatni tipi.
NARAVNE VREDNOTE
Med naravnimi vrednotami se na območjih centralnih dejavnosti pojavljata NV Sveti Mohor – lipa v enoti PG08 CD ter NV Sveti Urh – lipe v enoti ST-01 CU.
V enotah PG-08 CD ter ST-01 CU je potrebno zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve izvajajo v
skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor, ki so navedene v poglavju Upoštevanje smernic.
Območja širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča za potrebe stanovanjske gradnje, ki
posegajo v območje pričakovane naravne vrednote, so:

ST-01 CU – širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča

TO-11 CU – širitev stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča.
Konkretne usmeritve za posamezne enote urejanja prostora za območja centralnih dejavnosti so podane za
naslednje enote:
EUP
zemljišča
ST-01 CU
TO-11 CU
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami

izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja območij centralnih dejavnosti na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv
je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
172/256
Zaradi območij centralnih dejavnosti na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se
populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, območja habitatnih tipov pa se bodo zmanjšala v
minimalnem obsegu, ki ne vpliva na ugodno stanje habitatnih tipov.
Raba prostora v varovanih območjih se ne bo spremenila.
Širitev centralnih dejavnosti na ekološko pomembna območja, naravne vrednote ter pričakovane naravne
vrednote ne bo bistveno vplivala, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij centralnih dejavnosti nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
Proizvodne dejavnosti na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in trajnim fizičnim
uničenjem habitatov oziroma habitatnih tipov zaradi gradnje ter posredno z različnimi oblikami
onesnaţ evanja.
Nove gospodarske cone, širitve obstoječih oziroma nezazidana obstoječa stavbna zemljišča namenjena
proizvodnim dejavnostim ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih oziroma
ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst.
Habitatni tipi
Nove gospodarske cone, širitve obstoječih oziroma nezazidana obstoječa stavbna zemljišča namenjena
proizvodnim dejavnostim ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih habitatnih
tipov.
Območja proizvodnih dejavnosti ne posegajo na območja Natura 2000.
Območja proizvodnih dejavnosti ne posegajo na ekološko pomembna območja.
NARAVNE VREDNOTE
Območja proizvodnih dejavnosti ne posegajo na območja naravnih vrednot.
Nova gospodarska cona TO-14 IG se nahaja na območju Strojne in Tolstega vrha, ki sodi v območje, kjer se
pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot. Območje predstavlja območje z
173/256
edinstvenim sistemom pegmatitnih dajkov, edinstveno nahajališče največjih idiomorfnih granatov in edino
nahajališče turmalina šorlita v Sloveniji.
naslednje enote:
EUP
zemljišča
TO-14 IG
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami

izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja območij proizvodnih dejavnosti na naravo ocenjujemo z oceno C –
vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Zaradi gradnje na območjih proizvodnih dejavnosti na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih
zemljiščih se populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, območja habitatnih tipov se ne bodo
zmanjšala.
Raba prostora v varovanih območjih, ekološko pomembnih območjih ter območjih naravnih vrednot se ne bo
spremenila.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij proizvodnih dejavnosti nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
174/256
Izvajanje dejavnosti na posebnih območjih na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in
trajnim fizičnim uničenjem habitatov oziroma habitatnih tipov zaradi gradnje ter posredno z različnimi
oblikami onesnaţ evanja.
Nova posebna območja, širitve obstoječih oziroma nezazidana obstoječa stavbna zemljišča namenjena
posebnim območjem ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih oziroma
ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst.
Habitatni tipi
Nova posebna območja, širitve obstoječih oziroma nezazidana obstoječa stavbna zemljišča namenjena
posebnim območjem ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih habitatnih tipov.
Posebna območja ne posegajo na območja Natura 2000.
Posebno območje UR-02 BT, kjer je obstoječa končna postaja sedeţ nice, predvideni pa so tudi novi objekti,
posega na ekološko pomembno območje Uršlja gora - Razbor. Uršlja gora je obseţ en in izoliran gorski
kompleks v vzhodnih Karavankah ter znana izletniška točka in razgledni vrh. Je območje visikogorskega
krasa z značilnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi. Predstavlja pomembno rastišče številnih
redkih in ogroţ enih visokogorskih rastlin ter zdruţ b. Ovršni predeli so pomembno bivališče ruševca Tetrao
tetrix in divjega petelina Tetrao urogallus.
Območje UR-02 BT se pojavlja na robu območja. V celoti je velika 0,38 ha, na ekološko pomembno območje
pa je sega 0,3 ha, kar predstavlja 0,01% celotnega ekološko pomembnega območja (celotno območje
obsega 3281 ha), kar je zanemarljivo malo. Poleg tega se večina zavarovanih rastlinskih in ţ ivalskih vrst
pojavlja v višjih predelih oziroma na ovršju Uršlje gore, ki je zaradi tega opredeljeno tudi kot naravna
vrednota.
NARAVNE VREDNOTE
Na območja naravnih vrednot posebna območja ne posegajo. Znotraj obstoječega območja KO-22 BT pa se
pojavlja NV Rimski vrelec – izvir mineralne vode.
Potrebno je zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve v okolici naravne vrednote izvajajo v skladu s
Izstopna postaja sedeţ nice v enoti UR-02 BT se nahaja na območju pričakovane naravne vrednote Peca –
Meţ ica, ki je kot taka opredeljena zaradi rudno – petrografskih, mineraloških in paleontoloških pojavov Pece
in Meţ iške doline.
Predvideni posegi v obravnavani enoti na pričakovano naravno vrednoto ne bodo imeli vpliva.
175/256
naslednje enote:
EUP
zemljišča
KO-22 BT
V delu, kjer se nahaja naravna
vrednota je območja pozidano.
UR-02 BT
Delno pozidano, delno širitev, delno
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 3833 Rimski vrelec


EPO 43700 Uršlja gora –
Razbor
OPNV Peca - Meţ ica




izvir naj se primerno zavaruje pred
uničenjem
območje naj se ne zasipava ali
onesnaţ uje
vgrajen senzor za samodejni vklopizklop.
izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja posebnih območij na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv je
Zaradi gradnje na posebnih območjih na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se
populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, območja habitatnih tipov se ne bodo zmanjšala.
Raba prostora v varovanih območjih in območjih naravnih vrednot se ne bo spremenila.
Raba prostora v ekološko pomembnih območjih se ne bo bistveno spremenila.
Posege v prostor na območju naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je treba izvajati v skladu z
omilitvenimi ukrepi.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj posebnih območij nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
176/256
Izvajanje dejavnosti na območjih zelenih površin na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in
Na območju naravne vrednote Podgora – močvirna dolina, kamor posega enota urejanja prostora PG-05 ZS
(lovska koča in strelišče) se pojavlja ogroţ ena divja orhideja navadna močvirnica Epipactis palustris, ki je
uvrščena na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst v rdeči seznam, Ur. L.
RS št. 82/02).
Na območju naravne vrednote Podgora - močvirna dolina je bilo najdeno kar 42 vrst dnevnih metuljev.
Najzanimivejše je pojavljanje nekaterih vlagoljubnih vrst, med katerimi je zelenosivi slezovček Pyrgus alveus
na Koroškem in tudi drugod po Sloveniji zelo redek. Uvrščen je na rdeči seznam. Tipični termofilni vrsti sta
turkizni modrin Plebicula dorylas in nepravi slezovček Spialia sertorius, ki sta na Koroškem zelo lokalno
razširjeni. Slednji je uvrščen na rdeči seznam. V listnatem gozdu in ob robu travnika najdemo tudi
skopolijevega okarja Lopinga achine, ki je vključen na dodatke Bernske konvencije in FFH Direktive Sveta
Evrope.
Vsi posegi in prostorske ureditve se morajo izvajati v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor, ki so
navedene v poglavju Upoštevanje smernic.
Habitatni tipi
Na območju naravne vrednote Podgora - močvirna dolina se pojavljajo oligotrofni mokrotni travniki. To so
travniki na mokrih, vlaţ nih ali periodično vlaţ nih tleh v dolinah, kotlinah, ravnicah ali kraških poljih. Tla so
mezotrofna ali oglejena oligotrofna tla. Košnja 1 – 2 krat letno, predvsem za steljo.
V enoti PG-05 ZS je potrebno zagotoviti, da se vsi posegi in prostorske ureditve izvajajo v skladu s
Območje RA-31 ZP se razteza na območju Nature 2000 Votla peč med obstoječo in predvideno
stanovanjsko pozidavo ter predvideno obvoznico. Območje je namenjeno tematskemu parku povezanim z
naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja.
Gradnja objektov na območju ni predvidena, pri ostalih prostorskih ureditvah pa je potrebno kot omilitvene
ukrepe upoštevati določila iz smernic ZRSVN – OE Maribor.
Območje RA-31 ZP se razteza na območju EPO Votla peč. Območje je obravnavano ţ e v okviru posebnih
varstvenih območij Natura 2000.
NARAVNE VREDNOTE
Na območju predvidenega tematskega parka v enoti RA-31 ZP se nahajata dve naravni vrednoti in sicer NV
Votla peč ter NV Jama pri votli peči. Naravni vrednoti bosta vključeni v tematski park kot eni izmed atrakcij.
177/256
Gradnja objektov na območju ni predvidena, pri ostalih prostorskih ureditvah pa je potrebno kot omilitvene
ukrepe upoštevati določila iz smernic ZRSVN – OE Maribor.
V območje naravne vrednote Podgora – močvirna dolina pa posega območje PG-05 ZS, ki predstavlja del
območja Ivarčkega jezera, ki predstavlja območje z največjimi potenciali za razvoj turizma v občini. V
omenjeni enoti je obstoječa lovska koča s streliščem na glinaste golobe.
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je treba zagotoviti, da se vse prostorske ureditve usmerjajo na območje, ki
ne sega v območje naravne vrednote. Poleg tega je kot omilitvene ukrepe potrebno upoštevati tudi smernice
ZRSVN – OE Maribor.
Na območju omenjene naravne vrednote se nova območja zelenih površin ne pojavljajo, med obstoječimi pa
so ST-02 ZS, TO-05 ZD in TO-12 ZD.
Lovska koča se nahaja izven območja naravne vrednote, na območju naravne vrednote se izvaja streljanje.
Posebne prostorske ureditve za izvajanje strelske dejavnosti na območju niso potrebne, razen zavarovanja
območja (ograja). Predlagamo, da se kot stavbno zemljišče opredeli le območje lovske koče s funkcionalnim
zemljiščem, ostalo območje pa naj se pusti v primarni rabi. Določi naj se mu posebna krajinska enota,
znotraj katere se dovoli izvajanje streljanja, prostorske ureditve, ki so potrebne za zaščito območja.
naslednje enote:
EUP
zemljišča
PG-05 ZS
V delu, kjer se nahaja naravna
vrednota je območja v primarni rabi.
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 7166 Podgora
močvirna dolina
–




RA-31 ZP
Območje je v primarni rabi.
pPosVO SI3000136 Votla
peč
NV 43263 Jama pri Votli


prepreči naj se izlivanje, odlaganje ali
odmetavanje snovi ali predmetov,
vključno s šibrami, naboji in ostanki
nabojev
materiala
na območju naj se ne izvaja drenaţ a
ali drugačno izsuševanje površin,
ohranja naj se hidrološki reţ im
območja
v celoti ohrani
ohranja naj se morfologija in hidrološki
reţ im na območju
ohranja naj se avtohtone drevesne
vrste in vegetacijo
178/256
EUP
zemljišča
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
peči pri Ravnah
NV 3851 Votla peč


ST-02 ZD
TO-05 ZD
TO-12 ZD
na območju naj se ne izvajajo večji
gradbeni posegi
naravno vrednoto se lahko uredi za
obisk javnosti, z nadelavo poti,
postavitvijo ograj, interpretacijskimi
tablami in opozorili, vendar tako, da se
ne spremeni oz. poslabša stanje
naravne vrednote. Pri tem se naj
obiskovalce usmerja na določene
obstoječe poti


vgraien senzor za samodeini
vklop/izklop

izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja območij zelenih površin na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv je
Zaradi izvajanja dejavnosti na območjih zelenih površin se populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ter območja
habitatnih tipov se ne bodo bistveno zmanjšala ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Raba prostora v varovanih območjih in območjih naravnih vrednot se ne bo bistveno spremenila ob
Raba prostora v ekološko pomembnih območjih se ne bo spremenila.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij zelenih površin nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
179/256
Izvajanje dejavnosti na območjih zelenih površin na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in
Edina obravnavana sprememba, ki jo obravnavamo v okviru območij prometne infrastrukture je sprememba
za potrebe vzhodne obvoznice v enoti RA-10 PC. Severozahodni del enote se nahaja na območju Natura
2000 Votla peč, ki je hkrati tudi ekološko pomembno območje. Zato vse vsebine narave obravnavamo v
podpoglavju Posebna varstvena območja Natura 2000.
Posebno varstveno območje Natura 2000 Votla peč je kot tako zavarovano zaradi izjemnega jamskega
habitata. Votla peč je jama, ki predstavlja pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne.
Predstavlja enega večjih tovrstnih habitatnih tipov v metamorfnih kamninah v drţ avnem merilu. Območje je
hkrati tudi ţ ivljenjski prostor netopirjev.
Enota RA-10 PC posega na 1,84 ha območja Natura 2000, kar predstavlja 14,7% celotnega območja Natura
2000 (skupaj z načrtovanim območjem stanovanj in nezazidanimi stavbnimi zemljišči dobrih 21,6%). Z
namenom ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je potrebno zmanjšati območje
skladno z ugotovitvami Presoje sprejemljivosti za Občinski prostorski načrt Občine Ravne na Koroškem na
varovana (Natura 2000 in zavarovana območja), ki jo je izdelal Center za kartografijo favne in flore.
Kot omilitveni ukrepi naj se upoštevajo smernice ZRSVN – OE Maribor.
NARAVNE VREDNOTE IN OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT
Območja prometne infrastrukture na območja naravnih vrednot in območja pričakovanih naravnih vrednot ne
posegajo.
Z namenom ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je potrebno zmanjšati
območje RA-10 PC skladno z ugotovitvami Presoje sprejemljivosti za Občinski prostorski načrt Občine
Ravne na Koroškem na varovana (Natura 2000 in zavarovana območja), ki jo je izdelal Center za
180/256
naslednje enote:
EUP
zemljišča
RA-10 PC
Širitev stavbnega zemljišča
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
peč



prometnica naj se v prostor umešča
izven varstvenih območij tako, da se
ohrani celovitost, morfologija in
hidrološki reţ im
ohranja naj se avtohtone drevesne
vrste in vegetacijo
znotraj varstvenih območij naj se ne
izvajajo večji gradbeni posegi
izvedbene pogoje.
Neposredne in trajne vplive razvoja območij prometne infrastrukture na naravo ocenjujemo z oceno C –
vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Zaradi izvajanja dejavnosti na območjih prometne infrastrukture se populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ter
območja habitatnih tipov se ne bodo bistveno zmanjšala ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Raba prostora v varovanih območjih in ekološko pomembnih območjih se ne bo bistveno spremenila ob
Raba prostora v območjih naravnih vrednot se ne bo spremenila.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij prometne infrastrukture nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Omilitveni ukrepi
smernic.
Okoljska infrastruktura na rastlinstvo in ţ ivalstvo vpliva predvsem z neposrednim in trajnim fizičnim
uničenjem habitatov oziroma habitatnih tipov zaradi gradnje ter posredno z različnimi oblikami
onesnaţ evanja.
Širitve območij okoljske infrastrukture in nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih
(obe območji sta namenjeni čistilnim napravam) ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost
zavarovanih oziroma ogroţ enih rastlinskih in ţ ivalskih vrst.
181/256
Habitatni tipi
Širitve območij okoljske infrastrukture in nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih
(obe območji sta namenjeni čistilnim napravam) ne posegajo v območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost
zavarovanih habitatnih tipov.
Območja okoljske infrastrukture ne posegajo na območja Natura 2000.
Območja okoljske infrastrukture ne posegajo na ekološko pomembna območja.
NARAVNE VREDNOTE
Območja okoljske infrastrukture ne posegajo na območja naravnih vrednot.
Območja okoljske infrastrukture ne posegajo na območja pričakovanih naravnih vrednot.
Konkretne usmeritve za okoljsko infrastrukturo niso bile podane..
Neposredne in trajne vplive razvoja območij okoljske infrastrukture na naravo ocenjujemo z oceno A –
vpliva ni.
Zaradi gradnje na območjih okoljske infrastrukture na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih
zemljiščih se populacije rastlinskih in ţ ivalskih vrst ne bodo zmanjšale, prav tako se ne bodo zmanjšala
območja habitatnih tipov.
Raba prostora v varovanih območjih, ekološko pomembnih območjih ter območjih naravnih vrednot oziroma
pričakovanih naravnih vrednot se ne bo spremenila.
Daljinskih vplivov na naravo razvoj območij okoljske infrastrukture nima, zato so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi niso potrebni.
12.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA NARAVO
12.6.1 Sklepna ocena vplivov na kulturno dediščino
Vpliv OPN na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
12.6.2 Povzetek ocen vplivov na kulturno dediščino po posameznih dejavnostih in ocena
182/256
Tabela78: Ocena vplivov izvedbe plana na kulturno dediščino
dejavnost
območja stanovanj
posebna območja
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
C
C
C
C
C
C
C
A
A
A
C
daljinski vpliv
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
A
Vse dejavnosti, ki se načrtujejo z OPN, bi lahko skupaj povzročale tudi kumulativne vplive. V nadaljevanju so
podane ocene za kumulativne vplive na posamezne segmente narave, podrobneje pa so predstavljeni v
okviru Povzetka opisa vplivov na naravo ter povzetka omilitvenih ukrepov in priporočil.
Kumulativni vplivi območij stanovanj, območij prometne infrastrukture ter območij zelenih površin na
zavarovane rastlinske in ţ ivalske vrste lahko pričakujemo na območju Votle peči, ki je zavarovano zaradi
izjemnega jamskega habitata in predstavlja pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne.
Ocenjujemo ga z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
Habitatni tipi
Kumulativne vplive različnih dejavnosti na habitatne tipe lahko pričakujemo na:

območju habitatnega tipa mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, ki se pojavljajo na območju Strojne in
Tolstega vrha (območja centralnih dejavnosti ter površine razpršene poselitve),

območju jamskega habitatnega tipa Votle peči – območja stanovanj, območja prometne infrastrukture ter
območja zelenih površin.
Ocenjujemo jih z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
Posebna varstvena območja Natura 2000
Kumulativni vpliv na območje Natura 2000 povzročajo območja stanovanj, območja prometne infrastrukture
ter območja zelenih površin. Ocenjujemo ga z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih
ukrepov.
Ekološko pomembna območja
Kumulativni vplivi na ekološko pomembna območja se pojavljajo na:

ekološko pomembnem območju Votla peč – območja stanovanj, območja prometne infrastrukture ter

Ekološko pomembnem območju Dolga Brda – Strojna – območja centralnih dejavnosti in površine
razpršene poselitve.
Ocenjujemo ga z oceno B – vpliv je nebistven.
183/256
Naravne vrednote
Kumulativnih vplivov različnih dejavnosti na naravne vrednote ne pričakujemo, zato jih ocenjujemo z oceno
A – ni vpliva.
Območja pričakovanih naravnih vrednot
Kumulativnih vplivov različnih dejavnosti na območja pričakovanih naravnih vrednot ne pričakujemo, zato jih
12.6.3 Povzetek opisa vplivov na naravo ter povzetek omilitvenih ukrepov in priporočil
Na območjih, kjer lahko pričakujemo zavarovane rastlinske in ţ ivalske vrste, se pojavljajo območja
stanovanj, območja zelenih površin ter območja prometne infrastrukture.
RS št. 82/02). Na tem območju je bilo najdeno tudi 42 vrst dnevnih metuljev. Najzanimivejše je pojavljanje
nekaterih vlagoljubnih vrst, med katerimi je zelenosivi slezovček Pyrgus alveus na Koroškem in tudi drugod
po Sloveniji zelo redek. Uvrščen je na rdeči seznam. Tipični termofilni vrsti sta turkizni modrin Plebicula
dorylas in nepravi slezovček Spialia sertorius, ki sta na Koroškem zelo lokalno razširjeni. Slednji je uvrščen
na rdeči seznam. V listnatem gozdu in ob robu travnika najdemo tudi skopolijevega okarja Lopinga achine, ki
je vključen na dodatke Bernske konvencije in FFH Direktive Sveta Evrope.
Območje Votle peči je zavarovano zaradi izjemnega jamskega habitata. Votla peč je jama, ki predstavlja
pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne. Predstavlja enega večjih tovrstnih habitatnih
tipov v metamorfnih kamninah v drţ avnem merilu. Območje je hkrati tudi ţ ivljenjski prostor netopirjev. Na
območje posegajo območja širitev stavbnih zemljišč RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP.
Vsi posegi in prostorske ureditve, ki posegajo na območja, kjer lahko pričakujemo prisotnost zavarovanih
rastlinskih in ţ ivalskih vrst, se morajo izvajati v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor.
Habitatni tipi
Na območjih, kjer lahko pričakujemo zavarovane habitatne tipe, se pojavljajo površine razpršene poselitve,
območja zelenih površin ter območja prometne infrastrukture.
109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09)) širitve stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča posegajo na:

mezotrofne do evtrofne gojene travnike, ki se pojavljajo na območju Strojne in Tolstega vrha - širitve ter
nezazidana stavbna zemljišča, ki bi lahko vplivala na omenjeni habitatni tip se pojavljajo v naslednjih
184/256


enotah ST-01 CU, A 174, A 199, A 216, A 225 in A 261 (širitve) ter A 170, A 193, A 197, A 204, A 219 in
A 222 (nezazidana stavbna zemljišča)
oligotrofne mokrotne travnike, ki se pojavljajo na območju naravne vrednote Podgora - močvirna dolina na območje posega enota PG-05 ZS.
Jamski habitati na območju Votle peči - na območje posegajo enote RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP
habitatnih tipov, se morajo izvajati v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor.
zemljišč posegajo le enote RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP, vendar gradnja objektov v slednji ni
predvidena. Območje je namenjeno tematskemu parku povezanim z naravnimi in kulturnimi kakovostmi
območja. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz smernic ZRSVN – OE Maribor, vplivov RA-31 ZP na
območje Natura 2000 ne bo.
Enoti RA-10 PC ter RA-32 SS posega na 2,7 ha območja Natura 2000, kar predstavlja 21,6% celotnega
območja Natura 2000. Z namenom ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je
potrebno zmanjšati območje skladno z ugotovitvami Presoje sprejemljivosti za Občinski prostorski načrt
Občine Ravne na Koroškem na varovana (Natura 2000 in zavarovana območja), ki jo je izdelal Center za
Pri gradnjah objektov in zunanjih ureditvah je treba zagotavljati tudi pogoje za ohranjanje ţ ivljenjskega
prostora netopirjev. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe, ki so navedeni v smernicah ZRSVN – OE Maribor
(glej poglavje Upoštevanje smernic).
Tabela79: Omilitveni ukrepi za posege na območja Natura 2000
EUP
RA-32 SS
RA-33 SS
RA-34 SS
RA-31 ZP
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
pPosVO SI 3000136
Votla peč
pPosVO SI 3000136
Votla peč
peč







ohranja naj se obstoječa (avtohtona) drevesna vegetacija, predvsem na robnih delih
varstvenih območij
pri morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma zasenčena
svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in sevajo nizek deleţ
UV svetlobe
zunanja svetila naj imajo po moţ nosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop
struga in breţ ine vodotoka Hotuljka naj se ne nasipa, utrjuje ali zasipava z odkopnim
in gradbenim materialom
in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven
varstvenih območij
ohranja naj se morfologija in hidrološki reţ im na območju
ohranja naj se avtohtone drevesne vrste in vegetacijo


na območju naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi
naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, postavitvijo ograj,
interpretacijskimi tablami in opozorili, vendar tako, da se ne spremeni oz. poslabša
stanje naravne vrednote. Pri tem se naj obiskovalce usmerja na določene obstoječe
poti

185/256
UV svetlobe
RA-10 PC
peč


prometnica naj se v prostor umešča izven varstvenih območij tako, da se ohrani
celovitost, morfologija in hidrološki reţ im
znotraj varstvenih območij naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi


namenjenih stanovanjski gradnji posega le enota RA-32 SS. Posega v ekološko pomembno območje Votla
peč. V omenjeno območje posegata tudi enoti RA-31 ZP in RA-10 PC. Vplivi na ekološko pomembno
območje Votla peč so obravnavani ţ e pod posebnimi varstvenimi območji Natura 2000.
Na ekološko pomembno območje Dolga Brda – Strojna posegajo širitve površin razpršene poselitve (A 225,
A 226) ter nezazidana zemljišča (A 204 , A219, A 223, A 227). Na omenjeno ekološko pomembno območje
posega tudi enota ST-01 CU. Območje širitve ST-01 CU posega na gojene travnike ob obstoječi poselitvi, ki
bi sicer lahko predstavljali mezotrofne do evtrofni gojeni travniki, ki sodijo med zavarovane habitatne tipe
(Uredba o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08,
36/09)). Vpliv na zavarovane habitatne tipe je ţ e opredeljen v podpoglavju Habitatni tipi.
posega na ekološko pomembno območje Uršlja gora - Razbor. Območje UR-02 BT se pojavlja na robu
območja. V celoti je velika 0,38 ha, na ekološko pomembno območje pa je sega 0,3 ha, kar predstavlja
0,01% celotnega ekološko pomembnega območja (celotno območje obsega 3281 ha), kar je zanemarljivo
malo. Poleg tega se večina zavarovanih rastlinskih in ţ ivalskih vrst pojavlja v višjih predelih oziroma na
ovršju Uršlje gore, ki je zaradi tega opredeljeno tudi kot naravna vrednota.
Tabela80: Omilitveni ukrepi za posege na območja ekološko pomembnih območij
EUP
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami

enako kot za pPosVO SI 3000136 Votla peč
RA-34 SS

ST-03 SS

morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij
pri morebitni ureditvi območja naj se uporabijo Ie avtohtone drevesne in grmovne
vrste
zaradi bliţ ine povirja Jamniškega potoka, naj se v času gradnje in po njej zagotovi
tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč
(zemljina, olja, goriva, fekalije) v tla in okolico
UV svetlobe
RA-32 SS
RA-33 SS


A 218
A 225
A 226
A 227
A 228
A 229
UR-02 BT
Razbor






UV svetlobe
186/256

vgrajen senzor za samodejni vklop-izklop.
RA-31 ZP

RA-10 PC
peč



Naravne vrednote
Nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč posegajo na območja naravnih vrednot:

Črni potok – enote BR-05 SS in BR-07 SS (širitve) Vpliv stanovanjske gradnje na omenjeno naravno
vrednoto je ţ e opisan v poglavju Rastlinstvo, ţ ivalstvo in habitatni tipi.

Jamniški potok – povirje – enota A 223 (nezazidano stavbno zemljišče)

Podgora – močvirna dolina – enota PG-05 ZS (širitev).
V enoti PG-05 ZS se nahaja lovska koča s streliščem. Lovska koča se nahaja izven območja naravne
vrednote, na območju naravne vrednote se izvaja streljanje. Posebne prostorske ureditve za izvajanje
strelske dejavnosti na območju niso potrebne, razen zavarovanja območja (ograja). Predlagamo, da se kot
stavbno zemljišče opredeli le območje lovske koče s funkcionalnim zemljiščem, ostalo območje pa naj se
pusti v primarni rabi. Določi naj se mu posebna krajinska enota, znotraj katere se dovoli izvajanje streljanja
ter prostorske ureditve, ki so potrebne za zaščito območja.
Naravne vrednote se pojavljajo tudi znotraj obstoječih pozidanih območij stavbnih zemljišč. Vsi posegi in
prostorske ureditve znotraj območij, kjer se pojavljajo naravne vrednote, se morajo izvajati v skladu s
smernicami ZRSVN – OE Maribor.
Tabela81: Omilitveni ukrepi za posege na območja naravnih vrednot
EUP
BR-05 SS
BR-07 SS
BR-08 SS
A 020
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 7287 Črni potok









drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani
ohrani naj se morfologija vodotoka in hidrološki
reţ im na območju
ohrani naj se travnate površine ob vodotoku
na območju naj se ne nasipava odvečnega
zagotovi naj se vsaj deset (10) metrski odmik od vrha breţ ine vodotoka
ohranja naj se 5 m pas brez posegov okoli drevesa
v območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala
KO-04
SK
RA-11 SS



v primeru posegov na 10 m območja vpliva naj se drevo ustrezno zaščiti
A 223


A


na območju naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala
na območju se naj ne izvaja drenaţ a ali drugačno izsuševanje površin ohranja naj se
hidrološki reţ im območja
drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.
(SP)
187/256
EUP
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
236
A 005
A 007
A 014
A 095
A 113
A 175
A
(SP)
256
KO-22 BT
PG-05 ZS
RA-31 ZP
NV 3838 Smonkarjeva
hruška
NV 7166 Podgora
močvirna dolina
–
peči pri Ravnah
NV 3851 Votla peč








ohrani naj se travnate površine ob občasnem vodotoku
nai se ne spreminja hidrološkega reţ ima območja
zagotovi naj se 5 metrski odmik od vrha breţ ine vodotoka
v območju krošnje naj se ohranja pas brez posegov okoli drevesa
v primeru posegov na 10m območja vpliva naj se pred posegom drevo ustrezno
zaščiti


izvir naj se primerno zavaruje pred uničenjem
območje naj se ne zasipava ali onesnaţ uje

prepreči naj se izlivanje, odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov, vključno s
šibrami, naboji in ostanki nabojev
na območju naj se ne izvaja drenaţ a ali drugačno izsuševanje površin, ohranja naj
se hidrološki reţ im območja







poti

UV svetlobe

zunanja svetila naj imajo po moţ nosti vgraien senzor za samodeini vklop/izklop
Pri izvajanju gradbenih del, predvsem izkopov na območjih pričakovanih naravnih vrednot, je v primeru
najdbe mineralov in fosilov potrebno upoštevati 74. člen Zakona o ohranjanju narave.
188/256
Tabela82: Omilitveni ukrepi za posege na območja pričakovanih naravnih vrednot
EUP
ST-04 SP
ST-05 SP
TO-01 SS
TO-02 SS
TO-03 SS
TO-04 SS
TO-06 SS
TO-07 SS
TO-08 SS
TO-09 SS
TO-13 SS
TO-15 SS
TO-17 SK
TO-18 SS
TO-19 SS
TO-20 SS
TO-21 SP
TO-22 SP
TO-23 SS
ST-01 CU
TO-11 CU
TO-14 IG
ST-02 ZD
TO-05 ZD
TO-12 ZD
12.7
Območje z naravovarstvenim statusom ali drugimi
naravovarstvenimi vsebinami

investitorja se seznani z moţ nostjo obstoja naravnih
vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti
pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave. V primeru najdbe mineralov ali fosilov se
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje narave zagotavljati spremljanje naslednjih
stanje in pomen populacij zavarovanih ţ ivalskih in rastlinskih vrst za območje,
stanje (obseg in kvaliteta) habitatov vrst in habitatnih tipov (HT), s poudarkom na HT, ki se prednostno
ohranjajo na območju RS (visoko vrednoteni HT),
stanje ohranjenosti lastnosti, procesov in struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
prisotnost tujerodnih vrst,
prisotnost in stanje varovanih (zavarovanih in Natura 2000) območij narave, upoštevajoč pomen in reţ im teh
območij,
prisotnost in stanje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, upoštevajoč pomen in reţ im teh
območij.
ukrepa. Omilitveni ukrepi za področje narave so vezani na izdajo gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim
189/256
13. KULTURNA DEDIŠČINA
13.1
OPIS STANJA
Občina Ravne na Koroškem ima relativno bogato kulturno dediščino. Po podatkih, ki jih je Ministrstvo za
okolje in prostor posredovalo za prikaz stanja prostora (september 2008), je v občini 61 enot kulturne
dediščine. Od teh ima en objekt »Strojna- cerkev sv. Urha« tudi vplivno območje. V občino pa sega tudi del
vplivnega območja objekta, ki je v sosednji občini »Jazbina- Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori«.
Varstvo kulturne dediščine v občini Ravne na Koroškem vključuje varovanje območij in objektov arheološke,
stavbne, memorialne, naselbinske dediščine ter varovanje kulturne krajine in zgodovinske krajine. V občini
Ravne na Koroškem prevladuje sakralna stavbna dediščina, po številčnosti ji sledijo enote profane stavbne
dediščine. Arheološka dediščina (7), memorialna (5) in naselbinska (2) so zastopane v manjši meri. V občini
je tudi ena enota vrtnoarhitekturne dediščine.
Arheološka dediščina
Arheološka dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v
zgodovinskih obdobjih, ter predmeti in plasti iz teh obdobij, ne glede na to, ali so na kopnem ali pod vodo.
Evidentiranih je 7 enot arheološke dediščine (arheološko najdišče, rimska cesta, …).
Profana stavbna dediščina
Obsega 18 enot (domačije, kašče, grad, dvorec).
Prevladuje podeţ elska stavbna dediščina. Večina registrirane stavbne dediščine je zaradi opustitve funkcije
(bivalne ali gospodarske) in nevzdrţ evanja v slabem materialnem stanju.
Sakralna stavbna dediščina
Obsega 28 enot dediščine (cerkve, kapele, znamenja). Dva objekta (en spada v sosednjo občino) imata tudi
vplivno območje. Nobena od enot ni registrirana kot kulturni spomenik drţ avnega pomena.
Gre za zvrst dediščine, ki je najbolj redno vzdrţ evana, zato je tudi njeno materialno stanje relativno dobro.
Memorialna dediščina
Evidentiranih je 5 enot. Navezujejo se predvsem na drugo svetovno vojno partizanska bolnišnica, spomeniki,
…) ter na nekatere pomembnejše osebnosti. V večini primerov je primerno vzdrţ evana in ni resno ogroţ ena.
Naselbinska dediščina
Evidentirani sta 2 enoti naselbinske dediščine, obe v naselju Ravne na Koroškem (trško jedro, stanovanjska
četrt). Ogroţ ena je predvsem zaradi neustreznega umeščanja novogradenj, ki so ob tem še neustrezno
oblikovane (neupoštevanje osnovnih regionalnih značilnosti).
Vrtnoarhitekturna dediščina
V to skupino se uvršča 1 enota kulturne dediščine (Ravne na Koroškem- park ob gradu).
Tabela83: Kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem
EŠD
42
14028
14029
7631
IME ENOTE
Brdinje - Domačija Brdinje 4
Brdinje - Roţe jevo znamenje
Brdinje - Zdovčeva kapelica
Dobja vas - Naselbina
REŢIM
spomenik
dediščina
dediščina
spomenik
TIP
profana stavbna dediščina
sakralna stavbna dediščina
arheološka dediščina
OBSEG
skupina objektov
objekt
objekt
območje
7664
14030
Dobja vas - Slopno znamenje pri hiši Dobja vas
88
Dobrije - Potočnikova kapelica
spomenik
dediščina
objekt
objekt
Jazbina - Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori
vplivno območje
objekt
3003393
190/256
EŠD
7727
IME ENOTE
Koroški Selovec - Spomenik NOB
REŢIM
spomenik
TIP
memorialna dediščina
OBSEG
objekt
680418
3076
7627
14038
Kotlje - Arheološko območje Rimski vrelec
Kotlje - Cerkev sv. Marjete
Kotlje - Rimska cesta Celeia-Virunum
Kotlje - Zdovčevo znamenje
arheološko
najdišče
spomenik
spomenik
dediščina
območje
objekt
objekt
objekt
14039
Kotlje - Znamenje ob kriţ išču pred naseljem
dediščina
objekt
7731
7415
Kozarnica - Sedeţ okroţ ja KPS Dravograd
Libeliška gora - Trotova kapelica
spomenik
spomenik
skupina objektov
objekt
3077
Podgora - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
spomenik
objekt
7730
7729
Podgora pri Kotljah - Partizanska bolnišnica
Mirta
Podgora pri Kotljah - Spomenik NOB
spomenik
spomenik
objekt
objekt
14061
Podgora pri Kotljah - Znamenje pri cerkvi sv.
Mohorja in Fortunata
dediščina
objekt
14062
Podkraj pri Ravnah - Avguštinovo znamenje
dediščina
objekt
7700
Podkraj pri Ravnah - Domačija Lobasovo
spomenik
skupina objektov
7629
14063
577
Preški vrh - Arheološko najdišče Turške šance
Preški Vrh - Mihevovo znamenje
Preški Vrh - Preţ ihova bajta
spomenik
dediščina
spomenik
območje
objekt
skupina objektov
14064
Preški Vrh - Znamenje pri Šratneški ţa gi
dediščina
objekt
7628
Ravne na Koroškem - Arheološko najdišče
Javornik
spomenik
območje
3306
Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Antona
Puščavnika
spomenik
objekt
3305
Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Egidija
spomenik
objekt
7644
7643
Ravne na Koroškem - Dvorec Javornik
Ravne na Koroškem - Grad
spomenik
spomenik
objekt
objekt
7656
Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 1
spomenik
objekt
7657
Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 2
spomenik
objekt
7661
Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 11
spomenik
objekt
7659
spomenik
objekt
7660
spomenik
objekt
14067
Ravne na Koroškem - Kapelica ob Meţ i
dediščina
objekt
7676
Ravne na Koroškem - Kapelica ob Suhi
spomenik
objekt
7641
12292
Ravne na Koroškem - Nagrobniki na gradu
Ravne na Koroškem - Park ob gradu
spomenik
dediščina
vrtnoarhitekturna dediščina
objekt
objekt
660470
7752
7636
Ravne na Koroškem - Stanovanjska četrt
Čečovje
Ravne na Koroškem - Stara ţe lezarna
Ravne na Koroškem - Trško jedro
dediščina
spomenik
spomenik
naselbinska dediščina
območje
skupina objektov
območje
7658
Ravne na Koroškem - Ţupnišče Stara ulica 14
spomenik
objekt
7728
Rimski Vrelec - Spomenik in grobišče NOB
spomenik
objekt
14070
Straţ išče na Koroškem - Bromanova kapelica
dediščina
objekt
14071
7626
Straţ išče na Koroškem - Čičmanovo znamenje
Straţ išče na Koroškem - Gradišče
dediščina
spomenik
objekt
območje
191/256
EŠD
14072
3397
3003397
702
7705
7708
7707
IME ENOTE
REŢIM
TIP
OBSEG
Straţ išče na Koroškem - Prosenovo znamenje
Strojna - Cerkev sv. Urha
Strojna - Domačija Janeţ
Strojna - Domačija Strojna 12 in 13
Strojna - Hiša Strojna 23 in 24
Strojna - Kašča na domačiji Strojna 21
dediščina
spomenik
vplivno območje
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
objekt
objekt
objekt
skupina objektov
skupina objektov
objekt
objekt
7706
7677
Strojna - Skedenj pri domačiji Strojna 18
Strojna - Ţerovnikova kapelica
spomenik
spomenik
objekt
objekt
14078
Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem - Ivatova
kapelica
dediščina
objekt
14079
Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem - Lečnikova
kapelica
dediščina
objekt
3307
Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem - Rutnikova
kapela
dediščina
objekt
14081
Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem - Vidrihova
kapelica
dediščina
objekt
7713
14083
14084
Zelen Breg - Kašča na domačiji Zelen Breg 11
Zelen Breg - Peršetova kapelica
Zelen Breg - Predanova kapelica
spomenik
dediščina
dediščina
objekt
objekt
objekt
Slika 14:
13.2
Območja kulturne dediščine
Smernice za področje kulture je pripravilo Ministrstvo za kulturo (dne 17.9.2009).
Upoštevajo se tudi smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor (dne 27.10.2006).
Smernice so upoštevane v Odloku o OPN: 96. člen (varstvo kulturne dediščine).
192/256
Posebne usmeritve za urejevalne enote so obravnavane po posameznih dejavnostih, kjer so tudi
vrednotene.
13.3
13.3.1
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
-
Ohranitev celovitosti območij in objektov kulturne dediščine
Vzdrţ evanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroţ enosti
Preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem
vrednost dediščine
Vključevanje kulturne dediščine v razvoj občine in krepitev druţ benega pomena kulturne dediščine v
občini
Temeljni cilji varstva kulturne dediščine
vzdrţ evanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroţ enosti;
zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na
njeno namembnost;
zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja;
preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem
vrednost dediščine;
skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine;
ohranjanje in varovanje dediščine je skrb vseh in vsakogar;
dediščino je treba ohranjati in varovati v vseh okoliščinah.
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in
oţ ivljanje mest in drugih naselij.
Zagotavljanje varstva ljudi, premoţ enja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno
prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost.
Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih
potencialov ter njena trajnostna raba.
Sprememba namenske rabe
Arheološka dediščina:
varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih
območij (prezentacija in situ);
pri posegih v prostor ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine z izvedbo predhodnih
raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam, in zaščitnih arheoloških
izkopavanj;
integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.
varovanje zemljišč in zemeljskih plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destruktivnimi posegi in
rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in
infrastrukturnih naprav, itd.);
varovanje prostorskega in vsebinskega konteksta arheološkega najdišča.
Stavbna dediščina:
Varuje se zlasti:
tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;
oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.);
funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter
lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na
parceli in do sosednjih stavb).
Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v
širšem prostoru brez motečih prvin.
Memorialna dediščina:
Varuje se zlasti:
avtentičnost lokacije;
193/256
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
13.3.2
materialno substanco in fizično pojavnost objekta;
vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).
Naselbinska dediščina:
Varuje se zlasti:
zgodovinski značaj naselja;
naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreţ a, razporeditev odprtih prostorov);
odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);
prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.);
naravne in druge meje rasti ter robove naselja;
podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);
odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).
Vrtnoarhitekturna dediščina:
Varuje se zlasti:
kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze);
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture);
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.);
funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oz. stavbe in na površine, ki so pomembne za
delovanje celote;
podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor.
Dediščinska kulturna krajina:
Varuje se zlasti:
krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo (naravne in kulturne prvine);
procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo);
tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;
odprti prostor pred urbanizacijo;
način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino.
Število enot kulturne dediščine
Površina območij kulturne dediščine
Število saniranih in revitaliziranih enot kulturne dediščine
Posegi v območja kulturne dediščine
Metoda vrednotenja
Pri vrednotenju vplivov OPN na kulturno dediščino se preverja predvsem vrsta in obseg posegov oziroma
dejavnosti, ki posega v območja kulturne dediščine. Prostorski razvoj na kulturno dediščino vpliva predvsem
z neustreznimi posegi v območja kulturne dediščine oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti
vplivi so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine,
vplivajo na kulturno dediščino npr. zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na kulturno
dediščino, govorimo tudi o daljinskem vplivu.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na kulturno dediščino.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kulturno dediščino. Raba prostora v območjih
kulturne dediščine se bo spremenila v minimalnem obsegu, ki ne bo bistveno vplivala na
celovitost območij in objektov kulturne dediščine.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kulturno dediščino, če bodo izvedeni omilitveni
ukrepi. Raba prostora v območjih kulturne dediščine se bo spremenila, vendar zaradi
omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na celovitost območij in objektov kulturne
dediščine.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na kulturno dediščino. Raba prostora v območjih kulturne
dediščine se bo spremenila do take mere, da bo to negativno vplivalo na celovitost območij
in objektov kulturne dediščine.
Izvedba OPN bo na kulturno dediščino vplivala uničujoče. Raba prostora v območjih
kulturne dediščine se bo spremenila do take mere, da bo uničena celovitost območij in
objektov kulturne dediščine.
194/256
ocena vpliva
13.4
13.4.1
opis ocene
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V OPN
Strateški del OPN
Na varstvo kulturne dediščine se nanašajo cilji prostorskega razvoja občine (9. člen) in sicer v poglavju
»Turizem« s ciljem, da se bodo v prostorskih aktih v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami opredelila
območja pomembnih naravnih vrednot in objektov kulturne dediščine, na teh območjih pa ob upoštevanju
varstvenih reţ imov omogočili razvoj turizma oziroma vključitev teh območij v celotno turistično ponudbo
občine, regije in drţ ave.
Na varstvo kulturne dediščine se nanaša tudi:
11. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti)

Na podeţ elju bo občina z razširitvijo površin razpršene gradnje na kmetijah spodbujala razvoj trţ nih
niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji
ohranjanja naravnih vrednot in varstva kulturne dediščine.

Rekreacijski območji severnega in juţ nega dela občine predstavljata glavno zeleno rekreacijsko
območje, na katero se programsko navezuje turistična ponudba, prikaz kulturne dediščine in
naravnih vrednot občine, mreţ a peš in kolesarskih poti v in med naselji ipd.
37. člen (notranji razvoj naselij), ki navaja, da je na podeţ elju moţ no izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih
s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti, ob
zagotavljanju ohranjanja kulturnih in krajinskih kvalitet.
36. člen (razvoj naselij):

Pri razvoju naselij bomo kulturno dediščino upoštevali kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot
prostorski potencial. Pri prenovi naselij bomo kulturno dediščino obravnavali ob upoštevanju njene
ranljivosti.
41. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij):

Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeţ elskih naselij bomo upoštevali tradicionalno
strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov
kulturne krajine ter spodbujali notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselij in posameznih
objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče preurejati za potrebe stanovanj ali turistične
ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, bomo
upoštevali in ohranjali njihov naselbinski videz. Odstopanje je moţ no le v primeru, da pomeni novo
oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
44. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini):

Razvoj krajine v Občini Ravne na Koroškem bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih

Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo
prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroţ enostjo
zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

195/256


Kot preteţ no kulturna krajina se bo razvijalo območje naselja Strojna, s tradicionalno kmetijsko rabo
in poselitvenimi vzorci.
45. člen (usmeritve za posamezne enote odprtega prostora), kjer se na varstvo kulturne dediščine nanašajo
usmeritve za območje Strojne, Tolsti vrh, Koroški Selovec, Uršlja Gora - Ošven, Brinjeva gora,
49. člen (turizem in rekreacija):

Razvoj turizma bo temeljil na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaţ enost okolja, kvalitetne
prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in
območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).

Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale
naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem
poselitvijo in kmetijstvom.

Kulturni turizem bo usmerjen v mestno jedro Raven na Koroškem in v druga naselja s pomembnimi
objekti kulturne dediščine. Prav tako se bo ta tip turizma razvijal na drugih turističnih točkah in
območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine, naravnih vrednot in drugih krajinsko
kvalitetnih območij.
53. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti):

Ohranjanje prepoznavnosti krajin bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem na
območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine (tehniška
dediščina na območju ţ elezarne, Preţ ihova bajta, značilno kmečko stavbarstvo na Strojni). Za
prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, značilne
vzorce poselitve (strnjene vasi, osamele kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne
arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem
sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena dediščinski objekti, poleg njih pa tudi osamele
kmetije.
13.4.2
Izvedbeni del OPN
V izvedbenem delu OPN so vsebine varstva kulturne dediščine vključene v:
81. členu (objekti in naprave za oglaševanje):

Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali
ohranjanja narave je potrebno za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih
za varstvo kulturne dediščine ali ohranjanje narave.
87. členu (gradnja omreţ ij in naprav gospodarske javne infrastrukture):

V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omreţ ja
komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
94. členu (gradnja in urejanje komunikacijskega omreţ ja):

gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je
dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih sluţ b za ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine.
196/256
Vsebine varstva kulturne dediščine pa so vključene tudi v poglavju III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
drugimi nesrečami, kjer so v 97. členu (varstvo kulturne dediščine) navedena naslednja določila:

Območja in objekti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, ki so razglašeni s predpisi in so
prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.

Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je potrebno pridobiti
pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.

Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke
raziskave še niso bile opravljene, je priporočljivo ţ e v času prostorskega akta izvesti predhodne
arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.

Na območju arheološke dediščine Kotlje – Rimska cesta Celeia-Virunum je potrebno pri morebitnih
posegih upoštevati varstveni reţ im za arheološko dediščino in postopke, ki so posledica nove
zakonodaje.

Na območju arheološkega najdišča Turške Šance mora investitor v postopku pridobiti
kulturnovarstveno soglasje.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, kjer so podani podrobni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih
namenskih rabah prostora ter v prilogi 2: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja.
13.5
VPLIVI NA KULTURNO DEDIŠČINO TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Širitve in nezazidana stavbna zemljišča za potrebe stanovanj na območja kulturne dediščine se pojavljajo
znotraj naselij Brdinje, Ravne na Koroškem in Tolsti vrh.
Tabela84: Širitve in nezazidana območja za potrebe stanovanj na območjih varstva kulturne dediščine
površina
m²
EŠD
EUP
območje
7627
BR-08 SS
sprememba 274,78
7627
BR-11 SS
sprememba 1131,33
Ime
Reţ im
Kotlje - Rimska cesta
Celeia-Virunum
Celeia-Virunum
Straţ išče na Koroškem
- Prosenovo znamenje
Preški vrh - Arheološko
najdišče Turške Šance
Tip
Obseg
arheološka
dediščina
arheološka
spomenik
dediščina
sakralna stavbna
dediščina
dediščina
arheološka
spomenik
dediščina
spomenik
objekt
objekt
14072 TO-02 SS
nezazidano
50,00
objekt
7629
RA-44 SS
nezazidano
144,21
7627
RA-10 SS (napaka NRP je
označeno kot SS, ureditvena
enota pa 04-IG)
nezazidano
1689,22
Celeia-Virunum
spomenik
arheološka
dediščina
objekt
7627
RA-44 SS
nezazidano
514,68
Celeia-Virunum
spomenik
arheološka
dediščina
objekt
območje
Posamezna obstoječa stanovanjska območja, ki posegajo na območja kulturne dediščine so našteta v
spodnji tabeli.
EUP
PR-01 SS
RA-11 SS
KO-04 SK
BR-08 SS
BR-11 SS
PR-01 SS
EŠD
14029
7664
3076
7627
7627
7627
Ime
Brdinje - Zdovčeva kapelica
Dobja vas - Slopno znamenje pri hiši Dobja vas 88
Kotlje - Cerkev sv. Marjete
Rezim
dediščina
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
Tip
Obseg
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
197/256
EUP
RA-04 IG
RA-11 SS
RA-12 SS
RA-44 SS
RA-45 SS
RA-44 SS
RA-45 SS
RA-32 SS
RA-33 SS
RA-54 SS
RA-55 SS
RA-56 SS
RA-58 SS
TO-02 SS
EŠD
7627
7627
7627
7627
7627
7629
7629
7628
7628
660470
660470
660470
660470
14072
Ime
Ravne na Koroškem - Arheološko najdišče Javornik
Ravne na Koroškem - Arheološko najdišče Javornik
Ravne na Koroškem - Stanovanjska četrt Čečovje
Straţ išče na Koroškem - Prosenovo znamenje
Rezim
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
Tip
Obseg
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
objekt
Za področje varstva kulturne dediščine je smernice pripravil ZVKDS, OE Maribor (23. 9. 2009). Podrobnejše
smernice so podane za ureditvene enote RA-44 SS (OPPN), BR-08 SS in RA-32 SS (OPPN).
EŠD
7629
7627
7628
EUP
RA-44 SS
BR-08 SS
RA-32 SS
Ime
Arheološko najdišče Turške Šance
Kotlje – Rimska cesta Celeia-Virunum
Arheološko najdišče Javornik
Reţ im
spomenik
spomenik
spomenik
Tip
arheološka
dediščina
Obseg
območje
objekt
območje
usklajenost
usklajeno
usklajeno
ni usklajeno
Za arheološko dediščino Kotlje – Rimska cesta Celeia-Virunum v enoti urejanja prostora BR-08 SS je v
smernicah zahtevano, da se pri morebitnih posegih upošteva varstveni reţ im za arheološko dediščino in
postopke, ki so posledica nove zakonodaje.
Za arheološko dediščino Arheološko najdišče Turške Šance v ureditveni enoti RA-44 SS smernice
zahtevajo, da si mora stranka v postopku pridobiti soglasje zavoda.
V smernicah je navedeno, da je treba območje RA-32 SS zaradi arheološkega najdišča Javornik spremeniti
v območje z namensko rabo zelenih površin (parkov). Ugotovili smo, da se območje RA-32 SS ne nahaja na
omenjenem območju kulturnega spomenika, zato menimo, da smernice ni potrebno upoštevati.
Upoštevanje smernic v OPN je razvidno v 96. členu Odloka o OPN (varstvo kulturne dediščine), ki zahteva
pridobitev soglasja in pogojev pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine na vseh območjih varstva
kulturne dediščine in v 36. členu strateškega dela Odloka o OPN (razvoj naselij), ki pri razvoju naselij
predvideva upoštevanje kulturne dediščine kot dejavnika kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski
potencial in da bo pri prenovi naselij kulturna dediščina obravnavana ob upoštevanju njene ranljivosti.
Vplivi razvoja poselitve – območij za stanovanja na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo
jih z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Zaradi stanovanjske gradnje na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se bo na
posameznih območjih raba prostora v območjih kulturne dediščine spremenila, vendar to ne bo bistveno
vplivalo na celovitost območij in objektov kulturne dediščine.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
198/256
Omilitveni ukrepi
K ureditvenim enotam BR-08 SS, BR-11 SS, RA-44 SS in RA-10 (04-IG) SS naj se v posebne prostorske
izvedbene pogoje vključi stavek: »Pred izvedbo vseh zemeljskih izkopov na arheološkem območju je
potrebno opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva; dediščina se lahko odstrani le pod nadzorom oz. z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji;
izvedba posegov predpostavlja tudi zagotovitev poizkopavalnih postopkov.«
K ureditveni enoti TO-02 SS naj se v posebne prostorske izvedbene pogoje vključi stavek:« Načrtovane
novogradnje naj ne poseţ ejo v zavarovane parcele. Vzpostavi naj se cezura. Potrebno je ohraniti vsebinski
prostorski kontekst zavarovane enote z okolico.«
Širitve in nezazidana stavbna zemljišča območij razpršene poselitve posegajo v območja kulturne dediščine
v enoti A 052, ki posega v območje profane stavbne dediščine Podkraj – domačija Lobasovo in v enoti A
076, ki posega v območje profane stavbne dediščine Preški Vrh – Preţ ihova bajta. V bliţ ini sakralne stavbne
dediščine, cerkve Sv. Mohorja in Fortunata je predlagana širitev A 053.
Za področje varstva kulturne dediščine je smernice pripravil ZVKD, OE Maribor (23. 09. 2009).
Tabela85: Analiza smernic varstva kulturne dediščine v območjih razpršene poselitve
ESD
EUP
Ime
Obseg
Naselje
mnenje ZVKD
7700 A 052 Podkraj – Domačija Lobasovo
profana stavbna
dediščina
dediščina
skupina
objektov
Podkraj
ZVKD se s širitvijo
strinja
577
dediščina
profana stavbna
dediščina
skupina
objektov
Preški
Vrh
ZVKD se s širitvijo
strinja
spomenik
sakralna stavbna
dediščina
skupina
objektov
Podgora
pozidava je
neprimerna
A 076 Preški Vrh – Preţ ihova bajta
3077 A 053
Podgora – Cerkev sv. Mohorja
in Fortunata
Reţ im
Tip
V primeru A 052 in A 076 gre za zaokroţ itev stavbnih zemljišč, ki so nujno potrebne za razvoj območij oz. za
normalno funkcioniranje kmetije, s katerimi se Zavod za varstvo kulturne dediščine strinja. Za gradnjo
neprimerno območje, je ZVKD izpostavil širitev A 053, ki naj bi bila v vplivnem območju sakralne stavbne
dediščine – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Iz digitalnih podatkov ZVKD izhaja, da se območje A 053 ne
nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine. Smernic za to enoto ni potrebno upoštevati.
Vplivi razvoja razpršene poselitve na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno B
– vpliv je nebistven.
Zaradi gradenj na območjih razpršene poselitve se bo na posameznih območjih raba prostora v območjih
kulturne dediščine spremenila, vendar to ne bo bistveno vplivalo na celovitost območij in objektov kulturne
dediščine.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven, saj načrtovani posegi ne bodo motili značilnih
vedut oziroma ne bodo vidno izpostavljeni.
199/256
Območja in objekti kulturne dediščine
Širitve in nezazidana zemljišča območij centralnih dejavnosti, ki segajo na območja kulturne dediščine, so
naslednja:
EUP
IME (eVRD)
PG-08 CD
Podgora - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
RA-09 CD
RA-14 CD
RA-23 CD
ST-01 CU
EŠD
TIP
3077 sakralna stavbna dediščina
660470 naselbinska dediščina
7627 arheološka dediščina
OBSEG
objekt
območje
objekt
12292 vrtnoarhitekturna dediščina
objekt
7643 profana stavbna dediščina
objekt
3397 sakralna stavbna dediščina
objekt
Na območja kulturne dediščine posegajo zgoraj našteta nezazidana stavbna zemljišča, namenjena za
centralne dejavnosti. Enota ST-01 CU je tudi širitev, ki sega v kulturo dediščino.
Varstvo kulturne dediščine je zagotovljeno s 96. členom Odloka o OPN.
Ministrstvo za kulturo je dne 17. 9. 2009 za območja centralnih dejavnosti podalo naslednje smernice:
EUP
ST-01 CU
eVRD
SMERNICE
Na vplivnem območju kulturnega spomenika Strojna – Cerkev sv.
Strojna – Cerkev sv. Urha je dovoljena sprememba kmetijskih zemljišč za potrebe
Urha (EŠD 3397)
centralnih dejavnosti kraja ob upoštevanju varstvenega reţ ima za
predlagano vplivno območje kulturnega spomenika.
UPOŠTEVANJE SMERNIC
Zavod za varstvo kulturne dediščine je 27. 10. 2006 podal smernice, ki ostajajo v veljavi
smernicah MK).
(zapisano v
Smernice priporočilne narave:
Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke
raziskave še niso bile opravljene, je priporočljivo ţ e v času prostorskega akta izvesti predhodne arheološke
raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
Druge smernice glede kulturne dediščine niso podane.
Vsi vplivi razvoja centralnih dejavnosti na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno
C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv, saj načrtovani posegi ne
bodo motili značilnih vedut oziroma ne bodo vidno izpostavljeni.
200/256
Omilitveni ukrepi
V 96. člen OPN (varstvo kulturne dediščine) se doda člen iz smernic:
»Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor n za katere predhodne arheološke
raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.«
Razvoj proizvodnih dejavnosti na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja
kulturne dediščine oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti vplivi so neposredni in trajni. V
primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine, vplivajo na kulturno dediščino npr.
zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem
vplivu.
Območja kulturne dediščine, objekti kulturne dediščine in njihova vplivna območja
Širitev DO-02 IG posega na območje kulturne dediščine Dobrije – Potočnikova kapelica (EŠD 14030).
Območje DO-02 IG je bilo izločeno iz plana.
Na območja kulturne dediščine posegajo tudi nekatera obstoječa območja proizvodnih dejavnosti. Našteta
so v spodnji tabeli.
EUP
RA-03 IP
Ime
Dobja vas - Naselbina
Reţ im
spomenik
EŠD
7631
Tip
RA-08 IP
Ravne na Koroškem - Stara ţ elezarna
spomenik
7752
RA-08 IP
Ravne na Koroškem - Cerkev sv.
Antona Puščavnika
spomenik
7627
spomenik
3306
RA-08 IP
površina m²
16675,42
Obseg
območje
skupina
objektov
objekt
objekt
165,36
468,85
5294,38
Za področje varstva kulturne dediščine je smernice pripravil ZVKD, OE Maribor (23. 09. 2009). Smernice so
v obravnavanem OPN upoštevane.
Upoštevanje smernic v OPN je razvidno v 96. členu Odloka o OPN (varstvo kulturne dediščine), ki zahteva
pridobitev soglasja in pogojev pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine na vseh območjih varstva
kulturne dediščine.
Vsi vplivi razvoja proizvodnih dejavnosti na kulturno dediščino so neposredni in trajni. Ocenjujemo jih z
oceno B – vpliv je nebistven. Načrtovana območja proizvodnih dejavnosti ne bodo bistveno vplivala na
celovitost območij in objektov kulturne dediščine.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven, saj načrtovani posegi ne bodo bistveno motili
značilnih vedut na kulturno dediščino.
201/256
Širitve in nezazidana zemljišča posebnih območij, ki segajo na območja kulturne dediščine, so naslednja:
EUP
BR-12 BT
KO-22 BT
IME KULTURNE DEDIŠČINE
Kotlje - Arheološko območje Rimski vrelec
EŠD
TIP
OBSEG
objekt
območje
POVRŠINA (m2)
15,55
0,55
Ministrstvo za kulturo je dne 17. 9. 2009 za posebna območja podalo naslednje smernice:
EUP
BR-12 BT
KO-22 BT
eVRD
SMERNICE
Kotlje - Rimska cesta Celeia- Smernice niso podane
Kotlje
Virunum- Arheološko območje sprememba za dejavnost turizma je
Rimski vrelec
ustrezna
Smernice so upoštevane
Za ostala območja kulturne dediščine posebne smernice niso bile podane.
Smernice priporočajo, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere
predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene, ţ e v času priprave prostorskega akta izvede
predhodne arheološke raziskave – predhodna ocena arheološkega potenciala.
Vsi vplivi razvoja posebnih območij na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno
C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Zaradi razvoja posebnih območij na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se bo na
posameznih območjih raba prostora v območjih kulturne dediščine spremenila, vendar zaradi omilitvenih
ukrepov (upoštevanja smernic) to ne bo bistveno vplivalo na celovitost območij in objektov kulturne
dediščine.
Omilitveni ukrepi
Širitve in nezazidana zemljišča območij zelenih površin, ki segajo na območja kulturne dediščine, so
naslednja:
202/256
EUP
RA-24 ZP
RA-24 ZP
RA-25 ZD
EŠD
TIP
profana stavbna
7643 dediščina
vrtnoarhitekturna
12292 dediščina
7627
profana stavbna
7643 dediščina
vrtnoarhitekturna
12292 dediščina
RA-25 ZD
RA-25 ZD
RA-31 ZP
Ravne na Koroškem - Arheološko najdišče
Javornik
7628
RA-48 ZD
7627
RA-48 ZD
Ravne na Koroškem - Stanovanjska četrt
Čečovje
RA-48 ZD
Ravne na Koroškem - Trško jedro
ST-02 ZD
naselbinska
660470 dediščina
naselbinska
7636 dediščina
sakralna stavbna
3397 dediščina
OBSEG
POVRŠINA (m2)
objekt
44620,85
objekt
47611,70
objekt
1507,98
objekt
221,19
objekt
29618,68
območje
71743,20
objekt
321,29
območje
23387,10
območje
296,77
objekt
8673,93
Na območja kulturne dediščine posegajo zgoraj našteta nezazidana stavbna zemljišča, namenjena za
območja zelenih površin. Enota RA-31 ZP je obenem tudi širitev, ki sega v kulturo dediščino.
Varstvo kulturne dediščine je zagotovljeno s 96. členom Odloka o OPN.
Glede na to, da na območjih drugih zelenih urejenih površin gradnja objektov v skladu z Odlokom o OPN ni
dovoljena, ugotavljamo da arheološka dediščina na tem območju ni ogroţ ena.
Enote, ki so predvidene kot zeleni pas (RA-20 ZD, RA-41 ZD, RA-48 ZD, RA-50 ZD, ST-02 ZD) imajo
zaščitno funkcijo. Enote se kot take vzdrţ ujejo, posegi v njih ne bodo vplivali na kulturno dediščino.
Posamezna območja zelenih površin v naseljih Ravne na Koroškem in Strojna se nahajajo v območjih
naselbinske in vrtnohitektuurne dediščine. Naselbinsko dediščino ogroţ a predvsem neustrezno umeščanje
objektov v prostor ter njihovo oblikovanje. Glede na to, da na območjih drugih zelenih urejenih površin
gradnja objektov v skladu z Odlokom o OPN ni dovoljena, ugotavljamo da naselbinska dediščina v teh
naseljih zaradi območij zelenih površin ni ogroţ ena.
Poleg tega se z območji drugih urejenih zelenih površin v naseljih oziroma na njihovih robovih zagotavlja
ohranjanje tradicionalne strukture naselij ter njihovih značilnih silhuet in robov.
Ministrstvo za kulturo je dne 17. 9. 2009 za posebna območja podalo naslednje smernice:
EUP
RA-31 ZP
eVRD
Ravne na Koroškem Arheološko najdišče Javornik
SMERNICE
Ministrstvo se strinja z vsemi spremembami, ki
bi
dolgoročno
omogočile
nastanek
arheološkega parka. Ne strinjajo se s
predvideno spremembo iz K2 v S. Moţ na je
samo sprememba v parkovne površine, kar
mora biti jasno razvidno iz opredelitve podrobne
namenske rabe.
Smernice so upoštevane.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je 27. 10. 2006 podal smernice, ki ostajajo v veljavi
smernicah MK).
(zapisano v
203/256
Smernice priporočilne narave:
Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor n za katere predhodne arheološke
raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
Druge smernice glede kulturne dediščine na območju zelenih površin niso podane.
Vplivi območij zelenih površin na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno A –
vpliva ni oziroma je vpliv pozitiven. Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na
kulturno dediščino. Raba prostora v območjih kulturne dediščine se bo spremenila v minimalnem obsegu, ki
ne bo bistveno vplivala na celovitost območij in objektov kulturne dediščine.
Zaradi območij zelenih površin se bo na posameznih območjih raba prostora v območjih kulturne dediščine
spremenila, vendar zaradi omilitvenih ukrepov to ne bo bistveno vplivalo na celovitost območij in objektov
kulturne dediščine.
Daljinske vplive ocenjujemo z oceno A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv, saj bodo načrtovana
območja zelenih površin pripomogla k ohranjanju značilnih silhuet naselbinske dediščine.
Širitve in nezazidana zemljišča območij prometnih površin, ki segajo na območja kulturne dediščine, so
naslednja:
EUP
RA-10 PC
Ravne na Koroškem – Arheološko najdišče
Javornik
Ravne na Koroškem- Kapelica ob Meţ i
EŠD
TIP
14067
sakralna stavbna
dediščina
OBSEG
območje
objekt
V strateškem delu predvidena trasa hitre ceste severno od mesta Ravne na Koroškem ne sega na območja
kulturne dediščine. Upošteva se gradnja najustreznejše trase za obvozne ceste.
Obravnavane enote na območja kulturne dediščine posegajo minimalno. Potek obvoznice znotraj enote RA10 PC še ni dokončno določen. Enotam kulturne dediščine se je mogoče izogniti.
Posebne smernice za prometne površine na območju kulturne dediščine niso bile podane.
Neposredni in trajni vpliv razvoja prometne infrastrukture na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno B –
vpliv je nebistven.
Daljinskih vplivov na kulturno dediščino zaradi razvoja prometne infrastrukture ne pričakujemo in jih
ocenjujemo z oceno A – ni vpliva oziroma je vpliv pozitiven.
204/256
Širitve območij okoljske infrastrukture bi lahko na kulturno dediščino vplivale predvsem z neposrednimi
posegi v območja kulturne dediščine, z neustreznim oblikovanjem in rabo. Ti vplivi so neposredni in trajni.
V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine, vplivajo na kulturno dediščino npr.
zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem
vplivu.
Širitve in nepozidana stavbna zemljišča za potrebe okoljske infrastrukture ne posegajo na območja ali
vplivna območja kulturne dediščine.
Smernice, ki jih je podal ZVKD, OE Maribor dne 23. 09. 2009 so upoštevane.
Vplivi območij okoljske infrastrukture na kulturno dediščino so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno
A – ni vpliva oz. je pozitiven vpliv.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno A – ni vpliva oz. je pozitiven vpliv.
Kumulativni vpliv bo vrednoten v sklepnih ocenah vplivov OPN na okolje, kjer bodo upoštevani vplivi vseh
v OPN načrtovanih posegov.
13.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA KULTURNO DEDIŠČINO
13.6.1 Sklepna ocena vplivov na kulturno dediščino
Vpliv OPN na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
13.6.2 Povzetek ocen vplivov na kulturno dediščino po posameznih dejavnostih in ocena
Tabela86: Ocena vplivov izvedbe plana na kulturno dediščino
dejavnost
območja stanovanj
posebna območja
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
C
B
C
B
C
A
B
A
A
A
C
daljinski vpliv
C
B
A
B
B
A
A
A
A
A
C
Vse dejavnosti, ki se načrtujejo z OPN, bi lahko skupaj povzročale tudi kumulativne vplive. Z okoljskim
poročilom je bilo ugotovljeno, da narava vplivov posameznih dejavnosti na kulturno dediščino ni takšna, da bi
v povezavi z drugimi dejavnostmi povzročala kumulativne vplive.
205/256
Kumulativne vplive OPN na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
13.6.3 Omilitveni ukrepi
IZVEDBENI DEL OPN
1.
»Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor n za katere predhodne arheološke raziskave še niso bile
opravljene, je priporočljivo ţ e v času prostorskega akta izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno
arheološkega potenciala.«
OBMOČJA STANOVANJ
BR-08 SS, BR-11 SS, RA-44 SS in RA-10 (04-IG) SS
2.
Pred izvedbo vseh zemeljskih izkopov na arheološkem območju je potrebno opraviti predhodne raziskave, s katerimi se
pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva; dediščina se lahko odstrani le pod nadzorom oz. z
zaščitnimi arheološkimi izkopavanji; izvedba posegov predpostavlja tudi zagotovitev poizkopavalnih postopkov.
TO-02 SS
3.
Načrtovane novogradnje naj ne poseţ ejo v zavarovane parcele. Vzpostavi naj se cezura. Potrebno je ohraniti vsebinski
prostorski kontekst zavarovane enote z okolico.
13.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje kulturne dediščine zagotavljati spremljanje

število enot kulturne dediščine,

površina območij kulturne dediščine,

število saniranih in revitaliziranih enot kulturne dediščine,

posegi v območja kulturne dediščine.
ukrepa. Omilitveni ukrepi za področje kulturne dediščine so vezani na izdajo gradbenih dovoljenj. Nadzor
nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z zakonodajo.
206/256
14. KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA
14.1
OPIS STANJA
Morfološke značilnosti krajinske zgradbe regije so povzete po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji
(RS, MOP – UPP in BF Univerze v Ljubljani, 1998).
Območje občine Ravne na Koroškem v celoti sodi v predalpske regije. Območje opredeljujeta homogen
sredogorski, hribovit in razgiban relief ter podnebje, ki je nekoliko manj ostro od gorskega, precej manj je
sneţ nih padavin, vendar je močno vlaţ no. Sodi v krajinsko enoto Koroška (2.4.1.), ki predstavlja del krajin
znotraj širše krajinske enote Koroška in Dolina Drave. V območje občine Ravne na Koroškem pa segata dve
krajinski podenoti Uršlja gora in Dolina Meţ e.
Podenota Uršlja gora (2.4.1.02) je večji otok apnenca, ki loči Meţ iško in Mislinjsko dolino. S svojo značilno
kopasto obliko in golim vrhom je pomembna orientacijska točka.
Podenota Dolina Meţ e (2.4.1.04) je v višjih predelih naravno zelo dobro ohranjena, dno doline pa motijo
veliki industrijski objekti.
Podenota Dolina Meţ e predstavlja večinski del občine. Leţ i med gorama Peco in Uršljo goro, svoj začetek
pa ima med vrhovoma gora Olševe in Raduhe. Geografska lega in gore, ki jo obkroţ ajo, dajejo Meţ iški dolini
milo alpsko podnebje. Na klimo v dolini vpliva tudi visoka Peca, ki je do 250 dni v letu pokrita s snegom, zato
so zime v dolini razmeroma mrzle, poletja pa so zmerno topla. Vse vode v dolini zbira reka Meţ a, gozdovi pa
pokrivajo skoraj 70 odstotkov vse površine. Na vrhovih gora rastejo redke gorske rastline, v gozdovih pa ţ ivi
veliko lovne divjadi. Ţivljenje v dolini so v preteklosti usmerjali rudarji in ţ elezarji, rudarjenje pod Peco
stoletna ţ elezarska tradicija Raven sta tako dala dolini poseben pečat.
Najmočnejši pečat temu območju pa dajejo obseţ na z gozdom porasla pobočja, v katerih se pojavlja
struktura odprtih površin celkov, ki so razmeščeni po pobočjih.
Relief je dokaj neenakomerno oblikovan. Vzrok za izjemno razgibanost reliefa je tako v geološki podlagi kot
tudi v različni intenzivnosti tektonskega delovanja. Na apnencu in dolomitu se pojavljajo ozka slemena in
strma pobočja, presekana z grapami. Magmatske in metamorfne kamnine ne kaţ ejo tako močne reliefne
energije, strmine so manjše, slemena širša in bolj prehodna.
Na območju prevladujejo iglasti gozdovi, predvsem smrekove monokulture, ki so zamenjale nekoč značilni
mešani gozd. Med listavci prevladuje bukev. Skalovitost in višine nad gozdno mejo se pojavljajo na Uršlji
gori, Smrekovcu.
Območje za poljedelstvo ni najprimernejše, saj ima le malo ravnih površin, ki bi bile primerne za njive. Zato
prevladuje ţ ivinoreja.
Prevladujoča oblika agrarne naseljenosti in rabe tal so samotne kmetije. Druga oblika so celki, kjer se
poljedelska zemlja širi v bolj ali manj nepretrganem pasu na prisojnem pobočju nekaj nad dnom doline.
Njivske in travniške površine so pri samotnih kmetijah pogosto strnjene in sestavljajo pas odprtega sveta,
pogosto tudi sklenjen obdelovalni areal dveh ali več kmetij. Prave samotne kmetije z zaprtimi celki so
redkejše, precej pa jih je v Koprivni, Ludranskem vrhu, Bistri, Strojni in v osrednjem karavanškem predelu od
Tople do Uršlje gore. Odprti razloţ eni celki so razširjeni v Javorju, Hotuljskem podolju in na Strojni.
Najpogostejša oblika naselja v območju so razloţ ena naselja z zaselki, ki se pojavljajo v dnu dolin. Nekatera
so nastala kot posledica tvorbe vaške skupnosti ali pa so nastala z delitvijo samotnih kmetij. Mnoga večja
naselja so nastajala vzporedno z industrijo po poti zraščanja naselij, kjer so poleg starih jeder nastajala
izrazito industrijska naselja, ki so polagoma prerasla svoje podeţ elske zametke.
207/256
Med pomembnejša območja krajine spada tudi območje izjemne krajine Strojna v severnem delu občine.
14.2
Posebne smernice za področje krajine niso bile podane. Upoštevajo se smernice Zavoda RS za varstvo
narave, Območna enota Maribor (z dne 9.3.2009), kjer so podane naravovarstvene smernice, znotraj katerih
so vključene tudi usmeritve za prostorske ureditve v krajini:
»Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za
ohranjanje biotske pestrosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo, ter habitatov ogroţ enih vrst.«
Smernice so upoštevane v Odloku o OPN: 43. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini) in 51. člen OPN
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti).
Posebne usmeritve za urejevalne enote so obravnavane po posameznih dejavnostih, kjer so tudi
vrednotene.
14.3
14.3.1
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRO
-
Pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne in naravne krajine ter omejevati ali
preprečevati tiste, ki jih načenjajo
Ohranjanje kmetijstva v območjih s teţ jimi pogoji za kmetovanje in s tem preprečevanje zaraščanja
kmetijskih zemljišč
Ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti in pestrosti kulturne krajine
ohranjanje kvalitetnih pogledov na prostorske dominante
5. Ohranjanje značilne naselbinske, krajinske in arhitekturne tipologije in morfologije
Konvencija o krajini
ohranjanje kulturne dediščine v prostoru - kulturne krajine in kakovostnih prostorskih struktur, ki
ustvarjajo prepoznavnost krajine;
ohranjati kulturni in simbolni pomen ter doţ ivljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna
krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina;
ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila;
ohranjati strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega
stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja;
ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
ohranjati vidno privlačne dele krajine, vedut oz. kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko
oziroma vizualno integriteto dediščine;
poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene
prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z
dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, reliefa, vegetacije);
izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot dediščine;
izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vizur;
ohranjati oz. revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine;
upoštevati izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne
predpise s področja varstva kulturne dediščine;
zagotavljati integriteto večjih odprtih površin ter urejati večja krajinska območja s celovitimi
prostorskimi dokumenti.
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in
oţ ivljanje mest in drugih naselij.
Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno
208/256
prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost.
Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih
potencialov ter njena trajnostna raba.
Skladen razvoj drugih območij s podobnimi ali skupnimi razvojnimi moţ nostmi in/ali problemi (obalna
in hribovita, zavarovana in za zavarovanje predvidena območja, ogroţ ena zaradi naravnih procesov,
širša mestna območja ipd.).
Infrastruktura
Kmetijstvo
Turizem
Poselitev
Urejanje voda
Izkoriščanje mineralnih surovin
Koroška
ohraniti poselitveni vzorec (preprečiti stapljanje naselij)
nadzorovati razvoj turizma v do zdaj dokaj naravnem okolju, pri tem je treba posvetiti pozornost
posodabljanju kmetij (predvsem na območju Črne)
- obnova poškodovanih gozdov
- ponovno vzpostavljanje naravnokulturnega ravnovesja v območju
-
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
14.3.2
-
sanacija neprimerno urejenih vodotokov
Zaraščanje kmetijskih zemljišč
Posegi v območja kulturne dediščine
Sanacija degradiranih območij
Izvedeni agromelioracijski ukrepi
Število enot kulturne dediščine
Površina območij kulturne dediščine
Število saniranih in revitaliziranih enot kulturne dediščine
Metoda vrednotenja
Pri vrednotenju vplivov OPN na kulturno krajino se preverja predvsem vrsto in obseg posegov oziroma
dejavnosti na območja kvalitetnih kulturnih krajin oziroma vključevanje ukrepov in usmeritev za njihovo
ohranjanje v OPN.
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
14.4
14.4.1
opis ocene
Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na krajino in vidne kakovosti
okolja.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja. Značilnosti
krajine se ne bodo bistveno spremenile, vidne kakovosti okolja ne bodo prizadete.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja, če bodo izvedeni
omilitveni ukrepi.
Izvedba OPN bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja. Z OPN se bodo
spremenile bistvene značilnosti krajine, vidne kakovosti okolja se bodo poslabšale.
Izvedba OPN bo na krajino in vidne kakovosti okolja vplivala uničujoče. Z izvedbo OPN
bodo prepoznavne značilnosti krajine in njene vidne kakovosti uničene.
VARSTVO KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI V OPN
Strateški del OPN
Varstvo krajine se zagotavlja v:
37. členu (notranji razvoj naselij), ki navaja, da je na podeţ elju moţ no izvajanje obrtnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti, ob
zagotavljanju ohranjanja kulturnih in krajinskih kvalitet.
209/256
41. členu (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij), ki navaja:
 da bo Občina s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij. Pri
novogradnjah in prenovah bo zagotovljeno varovanje kakovostne podobe naselij, krajinski okvir
vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij, ohranjanje obstoječih prepoznavnosti,
ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v soţ itju z obstoječimi kakovostmi
prostora.

Naselja se bodo urejala in prenavljala z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in
s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
Pri tem bo upoštevano načelo kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z
ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin s kakovostnim oblikovanjem
ter z racionalno rabo prostora.

Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeţ elskih naselij bo upoštevana tradicionalna
struktura ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov
kulturne krajine. Spodbujal se bo notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselij in
posameznih objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče preurejati za potrebe stanovanj ali
turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

Razvoj naselij bomo prilagajali reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem
komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokroţ ujejo na
način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

Za naselja, kjer je izdelan urbanistični načrt, bomo upoštevali usmeritve urbanističnega oblikovanja
iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
43. členu (izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij):

Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično
namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se
natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.

Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe in velikost območja
ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, je potrebno
preveriti in utemeljiti z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje objektov
v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti in njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
Usmeritve za razvoj v krajini so navedene v poglavju II.7 in sicer v 44. členu (splošne usmeritve za razvoj v
krajini):
 Razvoj krajine v Občini Ravne na Koroškem bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih

Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšoranljivostjo
prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov terogroţ enostjo
zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.


Krajina v Občini Ravne na Koroškem se bo razvijala v treh smereh: kot preteţ no naravna krajina,
preteţ no kulturna krajina ter preteţ no urbana krajina.

Kot preteţ no naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja severnega ter juţ nega dela občine
(preteţ na območja naselij Brdinje, Koroški Selovec, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh,
Straţ išče, Tolsti Vrh, Uršlja Gora ter Zelen Breg,) ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi.
Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

Kot preteţ no kulturna krajina se bo razvijalo območje naselja Strojna, s tradicionalno kmetijsko rabo
in poselitvenimi vzorci.
210/256

Kot urbana krajina se bo razvijalo preteţ no ravninsko območje občine, kjer so ţ e sedaj locirana vsa
večja središča občine.

Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj
posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih
in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično
rekreacijske dejavnosti in gospodarjenje z vodami.

Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeţ elski, kulturni in športno-rekreacijski turizem, na
območjih prej omenjene naravne krajine z navezavo na urbana območja.

Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo. V okviru aktivnosti za varstvo
predpoplavami bodo vodotoki po obsegu sanirani v skladu s posebnim občinskim programom.

Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno
izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma
gozdov.
V 45. členu so podane usmeritve za posamezne enote odprtega prostora, v 46. členu usmeritve za razvoj
kmetijstva, v 47. členu usmeritve za razvoj gozdarstva in v 48. členu usmeritve za ravnanje z vodami, v 49.
in 50. členu so podane usmeritve za razvoj turizma in rekreacije, ter v 51. členu usmeritve za razvoj območij
mineralnih surovin.
Ohranjanju prepoznavnih kakovosti krajine je namenjeno poglavje II.7.1 Posebna območja, kjer se ohranjajo
in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti:
52. člen (splošne usmeritve za posebna območja):

Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne
procese. Poleg naravovarstvenih izhodišč se v tem prostoru varujejo tudi vsebinska povezanost
območja in njegov kulturno-zgodovinski pomen ter objekti in obeleţ ja zgodovinskih dogodkov, ki so
prepoznani kot posebne vrednote.

Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo
zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo občinski podrobni prostorski
načrti ali regulacijski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in
utemeljitvah.
53. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti )

Ohranjanje prepoznavnosti krajin bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem na
območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine (tehniška
dediščina na območju ţ elezarne, Preţ ihova bajta, značilno kmečko stavbarstvo na Strojni). Za
prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, značilne
vzorce poselitve (strnjene vasi, osamele kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne
arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem
sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena dediščinski objekti, poleg njih pa tudi osamele
kmetije.
14.4.2
Izvedbeni del OPN
V izvedbenem delu OPN so vsebine varstva krajine in vidnih kakovosti okolja vključene predvsem v splošne
prostorske izvedbene pogoje glede velikosti in oblikovanja objektov (75. in 76. člen), splošne prostorske
izvedbene pogoje glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov (80. člen) ter
211/256
gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih prepoznavnih
arhitekturnih kvalitet (137. člen).
Vsebine varstva krajine in vidnih kakovosti pa so vključene tudi v poglavju III.3 Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji, kjer so podani podrobni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih namenskih rabah prostora ter v
prilogi 2: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja.
14.5
VPLIVI NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Širjenje, zaokroţ evanje oziroma notranji razvoj naselij lahko ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih
značilnosti predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti. Še
posebno občutljiva so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine.
Vplivi, ki bi jih širjenje, zaokroţ evanje oziroma notranji razvoj naselij lahko imeli na krajino in vidne kakovosti,
so neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov razvoja naselij na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski
vpliv obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov oziroma da so vidno
izpostavljeni. Kumulativni vpliv upošteva vplive na krajino in njene vidne kakovosti vseh z OPN predvidenih
posegov.
Ohranjanje prepoznavnosti in varovanje krajine je v OPN zagotovljeno v 52. členu strateškega dela Odloka o
OPN (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti).
Načrtovane širitve na območjih TO-22 SP, TO-21 SP in PG-07 SS predstavljajo poseg, ki lahko povzroči
razvrednotenje celostne podobe krajine na območju naselja Tolsti vrh. Za vsa območja so izdelane
strokovne podlage, s katerimi je zagotovljeno oblikovanje in umeščanje objektov v prostor na način, da
vizualno ne bo bistveno spremenil krajnskih značilnosti območja.
Posebne smernice za krajino in vidne kakovosti niso bile podane. Vsebina je obravnavana v okviru smernic
ZVKDS, OE Maribor (23. 9. 2009). Upoštevanje smernic je obravnavano v poglavju 6.1.2.9. Kulturna
dediščina, Upoštevanje smernic.
Vplivi razvoja poselitve – območij za stanovanja na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in
trajni, ocenjujemo jih z oceno B – vpliv je nebistven.
Zaradi stanovanjske gradnje na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se krajinska slika
ne bo bistveno spremenila.
Razvoj na območjih razpršene poselitve lahko ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih značilnosti
predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti. Še posebno občutljiva
so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine. Vplivi razvoja območij
212/256
razpršene poselitve na krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov na krajino in
vidne kakovosti okolja daljinski vpliv obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih
pogledov oziroma da so vidno izpostavljeni. Kumulativni vpliv upošteva vplive na krajino in njene vidne
kakovosti vseh z OPN predvidenih posegov.
Ohranjanje prepoznavnosti in varovanje krajine je v OPN zagotovljeno v 52. členu strateškega dela Odloka o
OPN (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti).
Vsa nova stavbna zemljišča v območjih razpršene poselitve se pojavljajo kot zaokroţ itve obstoječih območij
oziroma se širijo na njihovih robovih. S prostorskimi izvedbenimi pogoji je zagotovljeno, da se novi objekti
gradijo oziroma obstoječi obnavljajo v skladu z arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi območja. Območji A
053 in A 073 pomenita novo širitev območij razpršene poselitve v odprtem prostoru. Na tem območju se bo
krajinska slika sicer spremenila, vendar širitvi ne bosta vplivali na celovitost in značilnosti krajine v občini.
Z odlokom o OPN je v 43. členu (izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij) določeno,da je izven
območij naselij dopustno umeščanje objektov, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče
urejati v naseljih.
Na območju A 053 je predvidena gradnja doma čebelarskega društva, območje A 073 pa je namenjeno
preselitvi kmetije S prostorskimi izvedbenimi pogoji je treba zagotoviti, da so omenjenih območjih dovoljene
le gradnje za omenjene namene.
Nekatere širitve in posamezna nezazidana stavbna zemljišča na območjih razpršene poselitve posegajo na
območja izjemne krajine Strojna. Območje se bo razvijalo kot preteţ no kulturna krajina, s tradicionalno
kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.
Tabela87: Širitve in nezazidana stavbna zemljišča, ki posegajo na območje izjemne krajine
EUP
A 219
A 204
A 222
A 199
A 201
A 217
Površina m²
1315,71
804,90
1271,43
3603,10
2116,94
1318,47
ZVKD, OE Maribor (23. 09. 2009). Njihovo upoštevanje je obravnavano v poglavju 6.1.2.10. Kulturna
dediščina, Upoštevanje smernic.
Vsi vplivi razvoja razpršene poselitve na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni,
ocenjujemo jih z oceno C – vpliv je nebistven zaradi upoštevanja omilitvenih ukrepov.
Zaradi gradenj na novih stavbnih zemljiščih se krajinska slika ne bo bistveno spremenila.
213/256
Omilitveni ukrepi
V prostorske izvedbene pogoje naj se pri enoti A 053 doda določilo: »Na območju je dovoljena izgradnja
doma društva čebelarjev.«
V prostorske izvedbene pogoje naj se pri enoti A 073 doda določilo: »Na območju je dovoljena izgradnja
objektov za potrebe preselitve kmetije.«
Širjenje območij centralnih dejavnosti lahko ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih značilnosti
predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti. Še posebno občutljiva
so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih širjenje
območij centralnih dejavnosti lahko imelo na krajino in vidne kakovosti, so neposredni in trajni. Pri
vrednotenju vplivov razvoja centralnih dejavnosti na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski vpliv
obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov oziroma da so vidno
izpostavljeni. Kumulativni vpliv upošteva vplive na krajino in njene vidne kakovosti vseh z OPN predvidenih
posegov.
Ohranjanje prepoznavnosti krajin oz. prostora bo občina zagotavljala na celotnem območju. Za
prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, značilne vzorce
poselitve (strnjene vasi, ipd.), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo
umeščenost v prostor. Varujejo se tudi ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v
kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.
Nova stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča namenjena razvoju centralnih dejavnosti se
pojavljajo večinoma kot zaokroţ itve naselij oziroma se širijo na njihovih robovih. S prostorskimi izvedbenimi
pogoji je zagotovljeno, da se novi objekti gradijo oziroma obstoječi obnavljajo v skladu z arhitekturnimi in
krajinskimi značilnostmi območja. Na posameznih območjih, ki so podrobneje obravnavana v poglavju
6.3.2.10. Kulturna dediščina, je potrebno zaradi ohranjanja integritete kulturne dediščine upoštevati
omilitvene ukrepe.
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, je marca 2009 podal naravovarstvene smernice,
znotraj katerih so vključene tudi usmeritve za prostorske ureditve v krajini:
»Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za
ohranjanje biotske pestrosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo, ter habitatov ogroţ enih vrst.«
Smernice ZVKD Slovenje, Območna enota Maribor, ki so bile podane ţ e za čas priprave SPRO Ravne
(27.10.2006), ostajajo v veljavi.
EUP
KRAJINA
SMERNICE ZVKD
Ohranja naj se 5 m pas brez posegov okoli dreves
PG-08 CD
NV 3834 Sveti Mohor - V območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali
lipa
drugega materiala
V primeru posegov naj se drevo ustrezno zaščiti
V območju krošnje naj se ohranja pas brez posegov okoli dreves
ST-01 CU
Strojna
V območju krošnje se okoli dreves ne deponira gradbenega sli
drugega materiala.
214/256
EUP
KRAJINA
SMERNICE ZVKD
V primeru posegov na 10 m območja vpliva naj se drevo ustrezno
zaščiti
Smernice navajajo, da je potrebno upoštevati ohranjanje kulturne krajine Strojne in kakovost prostorskih
struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine. Upoštevati je treba kulturni in simbolni pomen
ter doţ ivljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in
naselbinska dediščina. Ohranjati je potrebno vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede
na naselja oziroma njihove dele.
Smernice so podane tudi za načrtovanje območij namenske rabe v sistemu krajine. Na območju Strojne, kjer
se kmetijske površine pojavljajo v velikem obsegu in mejijo na gozdni rob, se praviloma ohranja obseg
kmetijskih zemljišč, kot pomemben element kulturne krajine. Ohranjati je potrebno značilnost zemljiške
strukture in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini v njihovi
izvirni postavitvi, velikosti ter rabi.
Smernice so upoštevane v 43. členu OPN (Splošne usmeritve za razvoj v krajini) ter v 51. členu OPN
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti).
Vsi vplivi razvoja območij centralnih dejavnosti na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in
trajni, ocenjujemo jih z oceno A – ni vpliva.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno A – ni vpliva, saj načrtovani posegi ne bodo motili značilnih vedut
oziroma ne bodo vidno izpostavljeni.
Razvoj proizvodnih dejavnosti ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih značilnosti predstavlja potencialno
nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti. Še posebno občutljiva so območja
naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih razvoj proizvodnih
dejavnosti lahko imel na krajino in vidne kakovosti, so neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov razvoja
proizvodnih dejavnosti na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski vpliv obravnavamo v primeru, da se
pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov oziroma, da so vidno izpostavljeni. Kumulativni vpliv upošteva
vplive na krajino in njene vidne kakovosti vseh z OPN predvidenih posegov in bo vrednoten v sklepnih
ocenah vplivov OPN na okolje.
S strateškim delom OPN je določeno, da se bo kot preteţ no urbana krajina razvijal ravninski del občine, kjer
so ţ e sedaj locirana vsa večja središča občine.
Območje DO-02 IG sicer leţ i v ravninskem delu, vendar na območju, kjer je trenutno manjša gruča
stanovanjskih objektov, obdana s kmetijskimi površinami. Sprememba za potrebe proizvodnih dejavnosti bi
na tem delu popolnoma spremenila krajinsko sliko in poslabšala vidne kakovosti območja. Območje DO-02
IG je bilo izločeno iz plana.
Območje TO-14 IG leţ i v ozki dolini na lokaciji, ki ni posebno izpostavljena in ne bi bistveno poslabšala
vidnih kakovosti tega območja. Prav tako ne bodo povzročeni dodatni negativni vplivi v krajini s širitvijo
215/256
RA-01 IP in izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč RA-03 IG in RA-04 IG v proizvodne namene, saj so to
površine ob obstoječi industrijski coni.
ZVKD, OE Maribor. Njihovo upoštevanje je obravnavano v poglavju 6.4.2.10. Kulturna dediščina,
Upoštevanje smernic.
Vsi vplivi razvoja proizvodnih dejavnosti na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni,
ocenjujemo jih z oceno B – vpliv je nebistven.
Zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se bo na
posameznih območjih krajinska slika spremenila, vendar vpliv ne bo bistven.
Širjenje posebnih območij (območij za turizem in drugih posebnih območij) lahko ob neupoštevanju
krajinskih in arhitekturnih značilnosti predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih
vidnih kakovosti. Še posebno občutljiva so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske
kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih širjenje posebnih območij lahko imelo na krajino in vidne kakovosti, so
neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov razvoja posebnih območij na krajino in vidne kakovosti okolja
daljinski vpliv obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov oziroma da so
vidno izpostavljeni. Kumulativni vpliv upošteva vplive na krajino in njene vidne kakovosti vseh z OPN
predvidenih posegov.
Splošne usmeritve za razvoj v krajini so določene v strateškem delu OPN (43. člen).
Nova in nezazidana stavbna zemljišča se le redko pojavljajo kot del naselja, ki so povezana z obstoječo
grajeno strukturo (KO-22 BT, RA-21 BC). Bolj tipična je ureditev posebnih območij kot samostojna manjša
območja urejanja, ki se dostikrat pojavljajo v sklopu razpršene poselitve ali povsem samostojno ob grajeni
enoti (PG-04 BT, UR-02 BT, BR-12 BT).
Širitve posebnih območij ne bodo bistvene za krajino. Posegi tudi ne posegajo na območje izjemne krajine
Strojna.
S prostorskimi izvedbenimi pogoji je zagotovljeno, da se novi objekti gradijo oziroma obstoječi obnavljajo v
skladu z arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi območja. Na posameznih območjih, ki so podrobneje
obravnavana v poglavju 6.5.2.10 Kulturna dediščina, je potrebno ohranjati integriteto kulturne dediščine.
Za razvoj krajine posebne smernice niso bile podane.
Vsi vplivi razvoja posebnih območij na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni,
ocenjujemo jih z oceno B – vpliv je nebistven. Zaradi razvoja posebnih območij na novih oziroma
216/256
nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se bo na posameznih območjih (Podgora, Kotlje) krajinska slika
nekoliko spremenila, vendar vpliv ne bo bistven.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno A – ni vpliva, saj načrtovani posegi ne bodo motili značilnih vedut
oziroma ne bodo vidno izpostavljeni.
Zaradi širitev območij zelenih površin se značilnosti krajine in njene vidne kakovosti ne bodo spremenile.
Glede na to, da v območjih drugih urejenih zelenih površin gradnja objektov ni dovoljena ter da druga
območja, kjer so gradnje oziroma prostorske ureditve dovoljene, ostajajo v obstoječih okvirih oziroma se
minimalno širijo (pokopališča v Kotljah, tematski park v Ravnah na Koroškem) lahko ugotovimo, da območja
zelenih površin ne predstavljajo nevarnosti za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti.
Predvsem z območji drugih urejenih zelenih površin v naseljih oziroma na njihovih robovih se zagotavlja
ohranjanje tradicionalne strukture naselij ter njihovih značilnih silhuet in robov.
ZVKD, OE Ljubljana. Njihovo upoštevanje je obravnavano v poglavju 6.6.2.10. Kulturna dediščina,
Vplivi območij zelenih površini na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni, ocenjujemo jih
z oceno A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv. Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na krajino in vidne kakovosti okolja.
Daljinske vplive ocenjujemo z oceno A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv, saj bodo načrtovana
območja zelenih površin pripomogla k ohranjanju značilnih silhuet naselbinske dediščine.
Nove prometne površine ne posegajo na območja izjemen krajine ali dediščinske kulturne krajine.
Zaradi opredeljenih območij prometne infrastrukture se značilnosti krajine in njene vidne kakovosti ne bodo
bistveno spremenile.
Usmeritve za razvoj v krajini so določene v 43. členu OPN (splošne usmeritve za razvoj v krajini), s katerim
se ohranja naravne in kulturne kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
ZVKD, OE Ljubljana. Njihovo upoštevanje je obravnavano v poglavju 6.7.2.10 Kulturna dediščina,
217/256
Vplivi prometne infrastrukture na krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni, ocenjujemo jih z oceno
A – vpliva ni oziroma je pozitiven. Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na krajino
in vidne kakovosti okolja.
Daljinskih vplivov ne pričakujemo in jih ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
Širjenje območji namenjenih okoljski infrastrukturi povzroča vplive na krajino in vidne kakovosti. Z
umeščanjem objektov okoljske infrastrukture se bo spremenila krajinska slika.
Varovanje prostora za odvajanje in čiščenje komunalnih vod je eden izmed ciljev prostorskega razvoja
občine (10 člen – prioritete uresničevanje ciljev). V Odloku o OPN je kot prednostno območje za izgradnjo
centralne čistilne naprave namenjeno območje na Dobrijah.
Ustrezno umeščanje okoljske infrastrukture v prostor določa 124. člen Odloka o OPN (splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture), po katerem se mora na robovih območja
odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranjati oz. vzpostaviti pas
vegetacije (zelena bariera), ki sluţ i kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh
območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za to območje, ki so hkrati tudi
primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa.
ZVKD, OE Maribor. Njihovo upoštevanje je obravnavano v poglavju 6.10.2.9. Kulturna dediščina,
Vplivi območij okoljske infrastrukture na kulturno krajino in vidne kakovosti so neposredni in trajni,
ocenjujemo jih z oceno A – ni vpliva.
Daljinski vpliv ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Izgradnja okoljske infrastrukture bo ponekod
spremenila krajinsko sliko, vendar vpliv ob upoštevanju Odloka o OPN ne bo bistven. Značilnosti krajine se
ne bodo bistveno spremenile in vidne kakovosti okolja ne bodo prizadete.
14.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA KRAJINO IN VIDNE
KAKOVOSTI
14.6.1 Sklepna ocena vplivov na krajino in vidne kakovosti
Vpliv OPN na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
218/256
14.6.2 Povzetek ocen vplivov na krajino in vidne kakovosti po posameznih dejavnostih in ocena
Tabela88: Ocena vplivov izvedbe plana na krajino in vidne kakovosti
dejavnost
območja stanovanj
posebna območja
SKUPNA OCENA
neposredni trajni
vpliv
B
C
A
B
B
A
A
A
A
A
B
daljinski vpliv
B
B
A
B
A
A
A
B
A
A
B
poročilom je bilo ugotovljeno, da narava vplivov posameznih dejavnosti na krajino in vidne kakovosti ni
takšna, da bi v povezavi z drugimi dejavnostmi povzročala kumulativne vplive.
Kumulativne vplive OPN na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
A 053
1.
Na območju je dovoljena izgradnja doma društva čebelarjev.
A 073
2.
Na območju je dovoljena izgradnja objektov za potrebe preselitve kmetije.
14.7
SPREMLJANJE STANJA
V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje krajine zagotavljati spremljanje naslednjih

zaraščanje kmetijskih zemljišč

posegi v območja kulturne dediščine

sanacija degradiranih območij

izvedeni agromelioracijski ukrepi
ukrepa. Omilitveni ukrepi za področje krajine so vezani na izdajo gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim
219/256
15. BIVALNO OKOLJE
15.1
OPIS STANJA
Kvaliteto bivalnega okolja največkrat izraţ amo skozi čisto in zdravo okolje, ki vključuje kvaliteto zraka,
obremenjenost okolja s hrupom, obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, obremenjenostjo
okolja z odpadki in kvalitetno pitno vodo ter skozi privlačnost okolja za bivanje, ki je povezana z dostopnostjo
do javne gospodarske infrastrukture, druţ bene infrastrukture ter oskrbnih in storitvenih dejavnosti, varnostjo
območja za bivanje, dostopnostjo do zelenih in rekreacijskih površin ter kvalitetnim vidnim okoljem.
ČISTO IN ZDRAVO BIVALNO OKOLJE
Vsebine, ki zadevajo čisto in zdravo okolje so predstavljene v poglavjih Zrak, Obremenjenost okolja s
hrupom, Elektromagnetno sevanje, Ravnanje z odpadki ter Vode.
PRIVLAČNO OKOLJE
Javna gospodarska infrastruktura

Občina Ravne je kot del Koroške odrezana od osrednje Slovenije. Osnovni problem na področju
prometne ureditve predstavlja slaba prometna povezava celotne Koroške s slovenskim cestnim kriţ em.

Glavna cestna povezava poteka po dolini Meţ e (Črna- Prevalje- Ravne- Dravograd) in v smeri proti jugu
(Ravne- Slovenj Gradec). Preko Dravograda je občina povezana z Mariborom, preko Slovenj Gradca pa
se navezuje na osrednjo Slovenijo. Glavne povezave v občini so na nekaterih delih problematične.
Kritični so zlasti nekateri odseki skozi naselja. Zaradi neustrezne ureditve drţ avnih cest poteka ves
tranzitni promet skozi mesto Ravne.

Opremljenost z vodovodnim in s kanalizacijskim omreţ jem je predstavljena v poglavju 4.8 Vode.

Preko območja občine poteka regionalni plinovod prenosnega omreţ ja zemeljskega plina (R24).
Distribucijsko omreţ je je zgrajeno v delu mesta Ravne na Koroškem.
Druţ bena infrastruktura ter oskrbne in storitvene dejavnosti
Z druţ beno infrastrukturo ter storitvenimi dejavnostmi je najbolje opremljeno naselje Ravne na Koroškem, ki
je tudi občinsko, upravno, prometno, kulturno in gospodarsko središče. Zdruţ uje upravne, zdravstvene,
trgovinsko-obrtne, izobraţ evalne ter kulturne funkcije. Od drugih naselij ima pomembnejše funkcije še Kotlje
(izobraţ evalna, kulturna in oskrbna funkcija). Ostala naselja so slabo opremljena z druţ beno infrastrukturo,
večina naselij nima niti manjše trgovine s prehrano.
Mreţ a predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraţ evanja je v občini Ravne na Koroškem zadovoljivo
razvita (2 osnovni šoli v Ravnah, podruţ nična OŠ (prva triada) v Kotljah in v Strojni). Ob vseh lokacijah
vrtcev (Ravne, Kotlje) so ustrezno urejena igrišča. Nekatere osnovne šole pa nimajo ustrezno urejenih
zunanjih ali notranjih športnih površin. Z neustrezno urejenimi razmerami se srečuje tudi šola s prilagojenim
programom. Srednješolsko izobraţ evanje je locirano na Ravnah na Koroškem. Visokošolsko izobraţ evanje
na območju občine vrši le Ljudska univerza, ki nudi program Fakultete za upravo. V Ravnah je tudi osnovna
glasbena šola.
Javni potniški promet je zagotovljen z vsakodnevno voţ njo na relaciji Kotlje, Slovenj Gradec, Prevalje,
Dravograd in naprej po Sloveniji. Poleg avtobusnega prometa se predvsem prevoz šoloobveznih otrok izvaja
s kombiniranimi vozili.
220/256
Varnost območja za bivanje

Poplavna varnost je opisana v poglavju Vode.

Prometna varnost - Območje z vidika prometne varnosti za pešce in kolesarje ni popolnoma urejeno. Za
pešce in kolesarje v večini naselij ni ločenih površin. Pločniki so urejeni v večjih in urbanih naseljih
(Ravne na Koroškem, Kotlje) ter deloma ob na novo urejenih odsekih cest (Prevalje-Ravne). Kolesarske
poti niso kategorizirane, vzpostavijo se z namenom povezovanja naselij. Za učinkovite kolesarske
povezave so potrebne varne poti, ki so ambientalno in varno urejene.

Poţ arna varnost – Največje moţ nosti izbruha poţ ara je zlasti na območju zaključenega gospodarskega
območja (ţ elezarna) in na območju regionalnega plinovoda.

Potresna varnost – Občina leţ i na potresnem območju VII. stopnje po MCS lestvici potresne nevarnosti.
V občini se upoštevajo omejitve zaradi potresne varnosti. V primeru rušilnega potresa bi bilo potrebno
razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za pribliţ no 2100 ljudi oz. 700 druţ in. Takoj po nesreči je moţ no
organizirati nastanitve prebivalcev v okviru obstoječih objektov druţ benih dejavnosti in nočitvenih
kapacitet za turistične namene.
Zelene ter rekreacijske površine
Naselja v občini skupaj s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter vodnimi pojavi tvorijo kvalitetno kulturno
krajino. Naravne prvine krajine ter kmetijska zemljišča v zaledju naselij predstavljajo tudi zelene oziroma
rekreacijske površine naselij. Znotraj naselij se zelene površine največkrat pojavljajo kot kmetijska zemljišča
med grajeno strukturo, kot parki oziroma druge oblikovane zelene površine redkeje. Med oblikovanimi
zelenimi elementi v naseljih so najpogostejši drevoredi, pogosta pa so tudi posamezna drevesa oz. skupine
dreves na javnih prostorih.
Občina je izjemno dobro pokrita s športno infrastrukturo (športni stadion, teniška igrišča, letno mestno
kopališče, pokrit zimsko letni bazen, savna, fitnes, kegljišče, večnamenska dvorana, smučišča, trim steze…).
Tudi mreţ a otroških igrišč je zadovoljiva.
V občini je precej zastopan planinski turizem. S planinsko ponudbo se ukvarjajo Koča na Naravskih ledinah,
Dom na Uršlji gori, Smučarska koča in Poštarski dom. V splošnem je pohodništvo precej razvito. Okolica
Raven ponuja obilo moţ nosti za daljše in krajše pohode, npr. Uršlja gora, Naravske ledine, Šteharski vrh,
Brinjeva gora, Navrški vrh, …
Številne tematske poti so smiselno označene in vključene v turistično ponudbo občine. Vse poti so primerno
označene in s svojo vsebino tudi vključene v turistično ponudbo občine. So različno dolge, nekatere med
njimi primernejše za tek.
Pri zgoraj omenjenih tematskih poteh je moţ no tudi kolesarjenje, najdaljša pa je pot okoli Uršlje gore (40 km)
s številnimi vmesnimi znamenitostmi. Za kolesarjenje so primerne tudi druge, zlasti lokalne ceste med vasmi
v dolini. Posebne poti za gorsko kolesarjenje niso označene, so pa za to dejavnost ustrezne številne gozdne
ceste in kolovozi. Glavna kolesarska medkrajevna povezava je med Ravnami in Prevaljami.
Na območju občine sta dve glavni vzletišči za zmajarstvo in jadralno padalstvo: Uršlja gora in kmetija Ošven
(vrh smučišča). Do bliţ ine vzletišča Ošven je moţ en dostop z avtomobilom. Vzletišče na Uršlji gori ima
dostop z avtomobilom iz Kotelj do koče na Naravskih ledinah, od koder je še 1,5 h do vrha. Vzletišče je od
TV stolpa proti jugu. Pristajališče za zmajarje in jadralne padalce je določeno ob Ivarčkem jezeru.
Občina ima tudi smučišče Ošven – pod Uršljo goro in smučišče Poseka.
Glavno urbano naselje so Ravne na Koroškem. Osnovni prvini zelenega sistema v Ravnah sta Grajski park
in park Pigl, ki se zdruţ ujeta preko mestnega jedra. Mesto ima ob Grajskem parku osrednjo površino za
221/256
šport in rekreacijo, ki je tudi infrastrukturno dobro opremljena (mestno kopališče, smučišče, atletski stadion,
nogometno igrišče, tekaške steze…). Pomembno funkcijo zelenih površin, predvsem z vidika rekreacije,
predstavljajo tudi gozdni robovi naselij.
Kvalitetno vidno okolje
Kvalitetno vidno okolje je obravnavano v poglavju 4.11 Krajina in vidne kakovosti okolja.
15.2
Posebne smernice za področje bivalnega okolja niso bile podane. Upoštevajo se ţ e obravnavane smernice
za naslednje segmente: elektromagnetno sevanje, tla in kmetijska zemljišča, gozd, vode ter krajina in vidne
kakovosti okolja.
Upoštevajo se tudi smernice Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (dne 19.3.2009).
Smernice so upoštevane v Odloku o OPN: 26. člen (pokopališka dejavnost), 52. člen (ocena ogroţ enosti za
posamezne nesreče), 53. člen (zaščita in reševanje), 97. člen (varovanje in izboljšanje okolja), 98. člen
(varstvo zraka, tal in reliefa), 104. člen (območja potresne ogroţ enosti), 105. člen (poplavna območja) in
106. člen (varstvo pred poţ arom).
15.3
15.3.1
OKOLJSKI CILJI
PLANA
OKOLJSKI CILJI, IZ
KATERIH IZHAJAJO
OKOLJSKI CILJI
PLANA
CILJI SPRS
DEJAVNOSTI/POSEGI
Z VPLIVI
USMERITVE IN
UKREPI ZA
DOSEGANJE CILJEV
Zdravo (neonesnaţ eno) in varno bivalno okolje
Za bivanje privlačna naselja
Postavitev dolgoročne, enotne in celovite politike za izboljšanje kakovosti ţ ivljenja v urbanih območjih
s kazalci za oţ ivitev mest tako, da postanejo atraktivna za prebivalce, ne škodujejo zdravju in
zagotavljajo visoko kvaliteto ţ ivljenja.
Glej tudi okoljske cilje, iz katerih izhajajo okoljski cilji plana za področje zraka, obremenjenosti s
hrupom, elektromagnetnim sevanjem, ravnanjem z odpadki ter vode.
Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga naselja.
razvito mreţ o gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do druţ bene javne
infrastrukture.
Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem.
Razvoj poselitev
Razvoj gospodarskih dejavnosti
Promet
Pri načrtovanju in razvoju naselij se prednostno upoštevajo prometne površine, trgi, ploščadi,
površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, trţ nice, parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi,
različni biotopi in naravne vrednote.
Pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela se zagotavlja zadostne
zelene površine glede na obseţ nost območja in število prebivalcev. Oblikuje se zeleni sistem naselja,
v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne
površine.
Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdrţ uje razmerje med
urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi moţ nosti sočasne namembnosti
rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Pred spremembo namembnosti se zavaruje
tiste zelene in odprte površine, ki so ključne za zeleni sistem mesta zlasti v ekološkem in socialnem
smislu.
Pri novogradnjah ali prenovah se obstoječa posamezna drevesa ali skupine dreves upošteva v skladu
z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenom v urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja.
Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa z gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami, se
222/256
-
-
-
-
OKOLJSKI KAZALCI
ZA SPREMLJANJE
DOSEGANJA CILJEV
Z IZVAJANJEM OPN
15.3.2
-
preprečuje zlivanje naselij ali posamičnih zaokroţ enih grajenih površin v enotna poselitvena območja.
Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robove naselij, da se ohrani razpoznavnost meje
posameznega naselja.
Pri načrtovanju prometnih površin se podpira širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega
mestnega omreţ ja ter razvoj javnega potniškega prometa ter preprečuje spreminjanje za mesto
pomembnih zelenih površin v površine za parkiranje vozil.
V naselju se oblikuje atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, v katerih
se zagotavlja moţ nosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih
dejavnosti. Posebno skrb se nameni urejanju mestnih in zgodovinskih središč in drugih starejših
območij, posebno slabše opremljenih s centralnimi dejavnostmi.
Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavlja
boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju
(opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji razvoj naselja in
racionalno rabo zemljišč se uresničuje tudi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z
zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo,
rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi
moţ nosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob
upoštevanju potencialne ogroţ enosti.
Naravne procese, ki lahko ogroţ ajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot
omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na vseh območjih, zlasti pa na
ogroţ enih območjih, se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so
poplave, zemeljski in sneţ ni plazovi, erozija, poţ ari v naravnem okolju in potresi.
Glej tudi usmeritve in posegi za področje zraka, obremenjenosti s hrupom, elektromagnetno sevanje,
svetlobno onesnaţ evanje, ravnanje z odpadki, vode, naravo ter kulturno dediščino.
kakovost in razporeditev odprtih, javno dostopnih zelenih površin, namenjenih vsem kategorijam
prebivalcev
kakovost in razporeditev otroških igrišč
povečanje uporabe javnega potniškega prometa
sistem varnih peš in kolesarskih poti
dostopnost do javne druţ bene infrastrukture (šolstvo, zdravstvo, uradi, ...)
dostop do oskrbnih in servisnih dejavnosti
kazalci javnega zdravja
posredno kazalci za zrak, hrup, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaţ evanje ter vode
Metoda vrednotenja
Kvaliteto bivalnega okolja se vrednoti skozi čisto, zdravo in varno okolje ter skozi privlačnost okolja za
bivanje, ki je povezana z dostopnostjo do javne gospodarske infrastrukture, druţ bene infrastrukture ter
oskrbnih in storitvenih dejavnosti, varnostjo območja za bivanje, dostopnostjo do zelenih in rekreacijskih
površin ter kvaliteto vidnega okolja.
Na zdravje ljudi vpliva predvsem onesnaţ enje zraka, obremenjenost s hrupom, obremenjenost okolja z
elektromagnetnim sevanjem, obremenjevanje okolja z odpadki ter kvaliteta pitne vode.
Varno bivalno okolje vrednotimo skozi zagotavljanje prometne varnosti, poţ arne varnosti, potresne varnosti
ter protipoplavne varnosti.
Na privlačnost okolja za bivanje poleg čistega in zdravega okolja vplivajo tudi opremljenost z javno
gospodarsko infrastrukturo, opremljenost z druţ benimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, varnost
bivanja na območju ter obseg in razporeditev rekreacijskih ter drugih zelenih površin ter kvalitetno vidno
okolje.
Bivanjsko okolje je treba obravnavati z dveh zornih kotov in sicer:

zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja znotraj načrtovanih območij stanovanj ter

zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja znotraj obstoječih naselij, še posebej na območjih, kjer bo
čutiti vpliv načrtovanih območij.
223/256
ocena vpliva
omilitvenih ukrepov
15.4
opis ocene
Izvedba obravnavanega načrta ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na kakovost
in privlačnost bivalnega okolja.
Izvedba obravnavanega načrta ne bo bistveno vplivala na kakovost in privlačnost bivalnega
okolja.
Izvedba obravnavanega načrta ne bo bistveno vplivala na kakovost in privlačnost bivalnega
okolja, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi.
Izvedba obravnavanega načrta bo bistveno vplivala na kakovost in privlačnost bivalnega
okolja.
Izvedba obravnavanega načrta bo na kakovost in privlačnost bivalnega okolja vplivala
uničujoče. Z izvedbo obravnavanega načrta bo vpliv na zdravje ljudi in bivalno okolje
uničujoč.
VARSTVO BIVALNEGA OKOLJA V OPN
Vsebine, ki zadevajo čisto in zdravo bivalno okolje, so povzete v poglavjih Zrak, Obremenjevanje okolja s
hrupom, Obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem, obremenjevanje okolja s svetlobnim
onesnaţ evanjem, Ravnanje z odpadki ter Vode.
15.4.1
Strateški del OPN
Med cilji prostorskega razvoja (9. člen) se na privlačnost okolja za bivanje ter varno bivalno okolje nanašajo:
Gospodarstvo

Določili bomo zadostne površine za razvoj poslovnih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno
zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest oziroma večanje zaposlitvenih moţ nosti v občini in prehod
zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciarne in kvartarne dejavnosti.

Zagotovili bomo ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Tako
bomo poleg ţ e obstoječe poslovne cone predvideli še okoli 20 ha površin za poslovno cono na novi
lokaciji ter dodatne površine za manjše obrtnike zaradi ohranjanja in spodbujanja delovnih mest na
podeţ elju.

Omogočili bomo razvoj podeţ elskega dela občine, predvsem na hribovitih območjih občine, s
širjenjem območij razpršene poselitve z namenom razvoja dopolnilnih in dodatnih dejavnostih kmetij,
ki bodo temeljile na tradicionalnih znanjih.

Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, poslovnih con in turističnih območij bomo
zagotavljali z izgradnjo novih in prenovo obstoječih prometnic, z zagotavljanjem ustreznih prometnih
ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.
Prometna ureditev se ureja po načelih trajne mobilnosti.

V naseljih bomo zagotovili prostor za ureditev parkirnih površin, otroških igrišč in urejenih zelenih
površin. Pozornost bomo posvetili tudi odstranjevanju arhitekturnih ovir in ureditvi pločnikov za
potrebe invalidov.

S koridorji bomo omogočili izgradnjo kolesarskih povezav Ravne-Dobrije in Ravne-Kotlje-Sele tako,
da bo v občini vzpostavljeno kakovostno kolesarko omreţ je.

S programi opremljanja zemljišč za gradnjo bomo načrtovali in omogočali izvedbo ustrezne
energetske ter komunalne opremljenost naselij, poslovnih con in turističnih območij. V prostor bomo
umestili koridorje celotnega omreţ ja odvajanja komunalnih vod in območje centralne čistilne
224/256
naprave, s čimer bomo dosegli 95 % priključitev prebivalstva na omreţ je čiščenja in odvajanja
komunalnih vod.

V občini bomo zagotovili prostor za izgradnjo ekoloških otokov.
Stanovanjska gradnja in urejanje naselij

Občina teţ i k uravnoteţ enemu prostorskemu razvoju Raven na Koroškem in drugih naselij, glede na
njihovo vlogo v omreţ ju naselij, v odvisnosti od prostorskih moţ nosti za razvoj stanovanj, z
zagotavljanjem prostorskih moţ nosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko
javno infrastrukturo. Poudarek je tudi na ohranjanju prebivalcev v hribovitih območjih občine.

Zaradi potreb po novogradnjah za stanovanjske namene, bomo predlagali širitev poselitve za
individualno in za večstanovanjsko gradnjo.

Upoštevali bomo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne
razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in druţ benih dejavnosti, javni promet ter zdruţ ljivost z
drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bomo zagotovili
racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih
središčih, varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev.

Podobo Raven na Koroškem bomo s prostorskimi akti načrtno usmerjali v sodoben mestni videz, z
vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko
poudarjali mestni značaj osrednjega naselja v Meţ iški dolini in na Koroškem.

Izboljšanje urbane podobe naselij Kotlje in Tolsti Vrh bo občina zagotovila z načrtovanjem sodobnih
elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov, pri čemer bomo upoštevali
ohranjanje arhitekturne identitete v obeh vaških jedrih.

V občini bomo posebno pozornost posvetili sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno
zagotoviti v oţ jih rekreacijskih območjih (Podgora, Kotlje, Ravne), v mestnih parkih na Ravnah in v
ostalih centralnih naseljih ter v povezanem omreţ ju javnih zelenih površin (otroška igrišča, ureditev
manjših trgov ipd.).
Oskrba in druţ bena javna infrastruktura

Občina bo zagotavljala ustrezno rabo površin za razvoj oskrbnih in druţ benih dejavnosti in njihovo
ustrezno dostopnost. Hkrati bo ohranjala in prenavljala obstoječe ter vzpostavljala nove površine in
prostorske ureditve za te dejavnosti. S tem bo doseţ ena visoka kakovost oskrbe prebivalcev v občini
in v mestu Ravne na Koroškem ter bodo oblikovani ustrezni programi in nadgrajevanja
prepoznavnosti mesta kot regionalnega središča nacionalnega pomena.

Predvsem v mestu Ravne na Koroškem bomo teţ ili k zagotovitvi prostorskih moţ nosti za popolnitev
ponudbe tistih artiklov in storitev, za katere je izkazano konstantno povpraševanje in so jih naši
občani prisiljeni kupovati v drugih oskrbnih centrih.

Ob Gimnaziji Ravne bomo skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport zgradili novo srednjo in višjo
šolo, v kateri bo prostora tudi za razvoj visokega strokovnega izobraţ evanja na Ravnah.

Funkcijo upravnega centra občine in Meţ iške doline (Upravna enota Ravne) bomo nadgradili z
zagotovitvijo prostorov za upravni sedeţ regionalnega značaja in sedeţ e pokrajinskih ustanov.

Širili bomo rekreativne površine, predvsem v turističnem razvojnem območju na pobočju in ob
vznoţ ju Uršlje gore in jih navezali na dejavnost Športno rekreacijsko turističnega parka Ravne.
15.4.2
Izvedbeni del OPN
V izvedbenem delu OPN so vsebine so vsebine, ki se nanašajo na privlačnost okolja za bivanje in varno
bivalno okolje povzete v poglavjih III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
225/256
gospodarsko javno infrastrukturo ter III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
15.5
VPLIVI NA BIVALNO OKOLJE TER NJIHOVO VREDNOTENJE
Opis vplivov in njihovo vrednotenje
Kvaliteto bivalnega okolja največkrat izraţ amo skozi čisto in zdravo okolje ter skozi privlačnost okolja za
bivanje, ki pa je povezana z dostopnostjo do javne gospodarske infrastrukture, druţ bene infrastrukture ter
oskrbnih in storitvenih dejavnosti, varnostjo območja za bivanje, dostopnostjo do zelenih in rekreacijskih
površin ter kvaliteto vidnega okolja.
Bivanjsko okolje je treba v primeru razvoja poselitve na področju bivanja obravnavati z dveh zornih kotov in
sicer:

zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja znotraj načrtovanih območij stanovanj ter

zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja znotraj obstoječih naselij, še posebej na območjih, kjer
bo čutiti vpliv načrtovanih območij.
Pri vrednotenju vplivov je treba poudariti, da se bodo največja območja širitev v naseljih Brdinje, Dobrije,
Kotlje, Koroški Selovec, Podgora, Podkraj, Ravne, strojna, Tolsti vrh in Zelen Breg, ki predstavljajo tudi
največje širitve naselij, urejala z OPPN. S tem bodo zagotovljene tudi ustrezne:

arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
pred poţ arom in pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro.
Pri vrednotenju bivalnega okolja obravnavamo neposredne in trajne vplive. Daljinskih vplivov ne
pričakujemo, z razvojem ostalih dejavnosti pa bi lahko nastali kumulativni vplivi.
ČISTO IN ZDRAVO BIVALNO OKOLJE
Na zdravje ljudi vpliva predvsem onesnaţ enje zraka, obremenjenost s hrupom, obremenjenost okolja z
elektromagnetnim sevanjem, obremenjevanje okolja z odpadki ter kvaliteta pitne vode. Vplivi na zrak,
obremenjenost okolja s hrupom, obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, obremenjenost okolja
z odpadki ter kakovost voda, njihovo vrednotenje ter ocene vplivov so predstavljeni v poglavjih Zrak,
Obremenjenost okolja s hrupom, Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, Obremenjenost
okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem, Ravnanje z odpadki ter Vode.
PRIVLAČNOST OKOLJA ZA BIVANJE
Javna gospodarska infrastruktura
Vsebine oskrbe s pitno vodo ter komunalne opremljenosti so obravnavane v poglavju Vode. Zaradi izgradnje
kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in centralne čistilne naprave se bo kakovost voda kljub povečanim
količinam odpadnih voda izboljšala. Izboljšala se bo tudi oskrba s pitno vodo.
Vsa nova stavbna zemljišča oziroma nezazidana stavbna zemljišča imajo zagotovljen dostop do cestnega
omreţ ja. Za večja območja širitev se cestno omreţ je načrtuje v sklopu izdelave OPPN.
226/256
Druţ bena infrastruktura ter oskrbne in storitvene dejavnosti
Z OPN so načrtovana nova območja za razvoj centralnih dejavnosti, v sklopu katerih se bo razvijala
druţ bena infrastrukture ter oskrbne in storitvene dejavnosti.
Poleg tega je s strateškim delom OPN znotraj območij podeţ elskih naselij dovoljeno umeščanje manj
obremenjujočih trgovskih, storitvenih in obrtnih dejavnosti ter manjših proizvodnih obratov, s čimer se
zagotavljajo prostorske moţ nosti za razvoj teh dejavnosti. Na območjih razpršene poselitve se bodo
zagotavljale okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve.
V prostorskih izvedbenih pogojih so kot dopustne dejavnosti na območjih stanovanj določene naslednje
dejavnosti, s čimer je omogočeno zagotavljanje prostorskih moţ nosti za razvoj druţ benih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti:

osnovna dejavnost je bivanje

spremljajoče dejavnosti (max 100m2/objekt; za dejavnosti športa in rekreacije 250m2/objekt ):

centralne dejavnosti

gostinstvo

poslovne dejavnosti

druge dejavnosti, ki sluţ ijo tem območjem

dodatne spremljajoče dejavnosti za SK:

predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva

druge dejavnosti, ki sluţ ijo tem območjem.
Z OPN so podani pogoji, da se opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi lahko izboljša.
Zelene in rekreacijske površine
V strateškem delu OPN je določeno, da je treba znotraj naselij zagotavljati uravnoteţ eno razmerje med
grajenimi in zelenimi površinami. V prostorsko izvedbenih pogojih so v ta namen določeni faktorji zelenih
površin, faktorji zazidanosti, faktorji izrabe ter faktorji odprtih javnih površin. Na celotnem območju občine, ne
glede na namensko rabo, je z Odlokom o OPN dovoljeno urejanje in vzdrţ evanje odprtih zelenih površin in
drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in
postavitev urbane opreme, otroških igrišč).
Z upoštevanjem določb Odloka o OPN se bivalno okolje v tem segmentu ne bo bistveno spremenilo. Z OPN
pa so podani pogoji, da se stanje lahko tudi izboljša.
Vidne kakovosti okolja
Vidne kakovosti okolja so obravnavane v poglavju Krajina in vidne kakovosti okolja. S prostorskimi
izvedbenimi pogoji je zagotovljeno, da se novi objekti gradijo oziroma obstoječi obnavljajo v skladu z
arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi območja.
VARNO BIVALNO OKOLJE
Prometna varnost
V skladu z Odlokom o OPN naj bi se ob vseh lokalnih cestah zagotavljali pločniki. Praviloma naj bi se
pločniki z javno razsvetljavo gradili ob lokalnih zbirnih cestah in vseh lokalnih cestah. Prednostno se gradijo
ob cestah, ki vodijo do objektov javne druţ bene infrastrukture, najprej do vrtcev in šol. Posebna pozornost
bo namenjena odstranjevanju arhitekturnih ovir in ureditvi pločnikov za potrebe invalidov.
227/256
Z OPN bi bilo potrebno ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih zagotoviti gradnjo
pločnikov v odsekih skozi naselja, na območju celotne občine pa je potrebno ob gradnji novih cest oziroma
ob rekonstrukciji obstoječih zagotavljati površine za kolesarje.
Poţ arna varnost
Poţ arna varnost je zagotovljena s 106. členom Odloka o OPN (varstvo pred poţ arom).
Ob upoštevanju določb Odloka o OPN širitev območij stanovanj ter pozidava obstoječih nezazidanih zemljišč
v območjih stanovanj bosta imel bistvenih vplivov na poţ arno varnost.
Potresna varnost
Potresna varnost je zagotovljena s 104. členom Odloka o OPN (območja potresne ogroţ enosti).
Ob upoštevanju določb Odloka o OPN gradnja stanovanjskih objektov ne bo imela bistvenih vplivov na
potresno ogroţ enost.
Poplavna varnost
Varstvo pred poplavami je obravnavano v poglavji Vode.
Usklajenost s smernicami nosilcev urejanja prostora
Usklajenost s smernicami je obravnavane v poglavjih Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem,
Vode ter Kulturna dediščina.
Za ostala področja smernice niso bile podane.
Neposredne in trajne vplive OPN na privlačnost okolja za bivanje, kakor tudi daljinske vplive, ocenjujemo
z oceno B – vpliv je nebistven.
Zdravje ljudi
Ocena vplivov OPN na čisto in zdravo bivalno okolje vključuje ocene vplivov na zrak, obremenjenost
okolja s hrupom, obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, obremenjenost okolja s svetlobnim
onesnaţ evanjem, obremenjenost okolja z odpadki ter kakovost voda. V nadaljevanju povzemamo ocene za
omenjene segmente okolja, podrobneje pa so predstavljene v poglavjih Zrak, Obremenjenost okolja s
hrupom, Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, Obremenjenost okolja s svetlobnim
onesnaţ evanjem, Ravnanje z odpadki in Vode.
Neposredne, trajne in daljinske vplive obratovanja objektov na območjih stanovanj na zrak ocenjujemo z
Neposredne, trajne in daljinske vplive območij stanovanj na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z
Neposreden in trajen vpliv poselitve na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo
z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Daljinski vplivi so ocenjeni z oceno A – ni
vpliva.
Neposredne, trajne in daljinske vplive poselitve na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem
Neposreden in trajen vpliv razvoja poselitve na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv je
nebistven. Daljinski razvoja poselitve na ravnanje z odpadki zaradi transporta in odlaganja odpadkov
228/256
Neposreden in trajen vpliv območij za stanovanja na vode v segmentu varstva vodnih virov in oskrbe s pitno
vodo ocenjujemo s skupno oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. V primeru
onesnaţ enja voda bi lahko poselitev imela tudi daljinski vpliv, zato daljinski vpliv območij za stanovanja na
vode ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi ustreznega
odvajanja in čiščenja voda v naseljih, vpliv na vode v tem segmentu ne bo bistven.
Privlačnost okolja za bivanje
Z izvedbo obravnavanega načrta se bo povečala privlačnost okolja za bivanje, saj se bo izboljšala
opremljenost z javno gospodarsko infrastrukturo ter opremljenost z zelenimi in rekreacijskimi površinami
oziroma njihova vključenost v naselje. V tem segmentu vplive razvoja območij stanovanj ocenjujemo z oceno
A – vpliv je pozitiven.
Zaradi stanovanjske gradnje na novih oziroma nepozidanih obstoječih stavbnih zemljiščih se bo na
posameznih območjih krajinska slika spremenila, vendar vpliv ne bo bistven. Vplive razvoja območij
stanovanj v tem segmentu ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven. Vidne kakovosti okolja so podrobneje
obravnavane v poglavju Krajina in vidne kakovosti okolja.
Obravnavani načrt v segmentu razvoja območij stanovanj na varnost območja za bivanje ne bo imel
vplivov, zato ga v tem segmentu ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi so potrebni v primeru vplivov na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, ki so
podani v poglavju Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ter v primeru vplivov na varstvo
vodnih virov v poglavju Vode.
Priporočila
Odlok o OPN naj se v 88. členu (gradnja in urejanje cest) dopolni z novim odstavkom, ki glasi:
Ob gradnji novih občinskih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti gradnjo pločnikov v
vseh odsekih skozi naselja. Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je na območju
celotne občine treba zagotavljati površine za kolesarje.
15.6
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV OPN NA BIVALNO OKOLJE
15.6.1 Sklepna ocena vplivov na bivalno okolje
Vpliv OPN na bivalno okolje ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Kumulativne vplive OPN na bivalno okolje ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov..
Omilitveni ukrepi so podani za v okviru sklepnih ocen vplivov na Zrak, Obremenjenost okolja s hrupom,
Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, Obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem,
Ravnanje z odpadki ter vode.
15.6.3 Priporočila
IZVEDBENI DEL ODLOKA
1.
Odlok o OPN naj se v 88. členu (gradnja in urejanje cest) dopolni z novim odstavkom, ki glasi: Ob gradnji novih občinskih cest
oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti gradnjo pločnikov v vseh odsekih skozi naselja. Ob gradnji novih cest
oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je na območju celotne občine treba zagotavljati površine za kolesarje.
229/256
15.7
SPREMLJANJE STANJA
Spremljanje stanja za bivalne kakovosti je vključeno v poglavjih spremljanja stanja za zrak, obremenjenost
onesnaţ evanjem, ravnanje z odpadki ter vode.
230/256
16. POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA
16.1
UVOD
Občina Ravne na Koroškem pripravlja Občinski prostorski načrt (OPN), za katerega je Ministrstvo za okolje
in prostor dne 14. 4. 2009 izdalo Odločbo o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Vzrok
za potrebo izvedbe CPVO so sledeči večji posegi, ki so načrtovani z OPN:

Poslovna cona Dobrije na površini 20 ha, v katero se umeščajo proizvodne, obrtne in storitvene
dejavnosti. Po določilu 10. a poglavja »Infrastrukturni posegi - poseg za gradnjo industrijske cone«, iz
Priloge II uredbe, je za gradnjo industrijske cone s površino 5 ha treba izvesti presojo vplivov na okolje
skladno z določbami 51. člena ZVO.

Severna obvoznica (regionalna cesta) z dolţ ino cca 5 km. Po določilu 10. e poglavja »Infrastrukturni
posegi - ceste« iz Priloge II uredbe, je za poseg za gradnjo regionalne ceste I., II. in III. Reda dolţ ine 5
km, treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51. člena ZVO.

Hitra cesta Prevalje-Ravne na Koroškem-Dravograd (tretja razvojna os). Po določilu 7.2 Priloge I uredbe,
je za gradnjo avtoceste in hitre ceste, treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51.
člena ZVO.
Ministrstvo je v postopku pridobilo mnenje Ministrstva za zdravje, 8t. 354-22/2009 z dne 16.03.2009 iz
katerega izhaja, da bo predmetni plan verjetno pomembno vplival na zdravje ljudi.
Navedeni posegi in mnenje predstavljajo vzroke za uvedbo celovite presoje vplivov na okolje, skladno s
tretjim odstavkom 40. Člena ZVO.
V postopkuj e bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) st. 4-1II-123/4-0-09/MK z dne
13.03.2009, iz katerega izhaja, da predmetni plan sega v območje oziroma območje daljinskega vpliva
varovanega območja pSCI Votla peč (S13000136) (Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 Ur.I. RS st. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). Zavod v svojem mnenju ugotavlja, da predlagane spremembe v
predmetnem planu zajemajo spremembe namembnosti zemljišč ter umestitev dejavnosti in gradbenih
posegov v prostor, ki bi lahko trajno ali delno vplivale na izgubo habitatnega tipa, iz česar izhaja, da bode
pričakovani vplivi posegov v naravo ob upoštevanju habitatnega tipa pomembno vplivali na varovano
območje. Na podlagi navedenih ugotovitev in izključitev primerov iz 6. Člena Pravilnika o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, St. 130/04,
53/06) je presojo sprejemljivosti na varovana območja treba izvesti.
Sestavni del postopka CPVO je tako tudi izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja.
Celovita presoja vplivov plana na okolje se izvede na podlagi okoljskega poročila. Okoljsko poročilo je
strokovno gradivo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pričakovani vplivi izvedbe plana na okolje.
Izdelovalec okoljskega poročila je LOCUS prostorske informacijske rešitve d. o. o..
Metodologija izdelave okoljskega poročila ter postopek izvedbe celovite presoje vplivov na okolje sta
določena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005).
Okoljsko poročilo je bilo izdelano na podlagi osnutka Občinskega prostorskega načrta občine Ravne na
Koroškem, smernic nosilcev urejanja prostora, veljavnih planskih aktov občine Ravne na Koroškem,
terenskega ogleda, javno dostopnih baz podatkov, zakonskih izhodišč ter razpoloţ ljivih strokovnih podlag. V
231/256
okviru okoljskega poročila so bili obravnavani vsi posegi oziroma prostorske ureditve, ki bi lahko pomembno
vplivali na okolje.
Kot merila za vrednotenje vplivov posegov oziroma prostorskih ureditev na okolje so bile uporabljene
usmeritve in ukrepi, ki jih za doseganje okoljskih ciljev plana za posamezno področje predvidevajo
posamezni sektorski dokumenti in zakonodaja in jih je mogoče uresničevati s prostorskim načrtovanjem, še
posebej tistih, ki so navedeni v smernicah nosilcev urejanja prostora. Vrednotenje vplivov se je izvajalo
preko za to določenih kazalcev.
Sprejemljivost posegov oziroma prostorskih ureditev je opredeljena na osnovi vrednotenja vplivov v skladu s
postavljenimi ocenami sprejemljivosti:






A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv,
B: vpliv je nebistven,
C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov,
D: vpliv je bistven,
E: vpliv je uničujoč,
X: ugotavljanje vpliva ni moţ no.
V skladu u Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje izvedbe planov na okolje
(Ur. l. RS, št. 73/05) je treba opredeliti tudi vrsto vpliva plana na okolje. Izvedba plana lahko ima na okolje
neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske vplive.
Z okoljskim poročilom je bilo ugotovljeno, da je Občinski prostorski načrt občine Ravne na
Koroškem z vidika vplivov na okolje, ohranjanje narave, ohranjanje človekovega zdravja in kulturne
dediščine sprejemljiv ob izvedbi omilitvenih vplivov.
Ocena vplivov izvedbe plana po segmentih okolja je povzeta v spodnji tabeli.
segment okolja
zrak
obremenjenost okolja s hrupom
obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem
obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem
ravnanje z odpadki
tla in kmetijska zemljišča
gozd
vode
narava
kulturna dediščina
krajina in vidne kakovosti
bivalno okolje
SKUPNA OCENA
16.2
ocena vpliva
C
C
C
B
B
B
C
C
C
C
C
C
C
ZRAK
Vpliv OPN na zrak ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Tako hitra cesta kot prometni terminal se bosta načrtovala z
DPN. Trenutno podatkov o predvidenih prometnih tokovih zaradi načrtovanih objektov ni mogoče predvideti,
posledično je nemogoče ugotoviti tudi emisije iz prometa. Dejstvo pa je, da bo hitra cesta povzročila
povečanje tranzitnega prometa čez ozemlje občine na eni strani, na drugi strani pa bo ves tranzitni promet iz
centra Raven ter Dobje vasi umaknjen na rob naselja, kar bo pomenilo izboljšanje bivalnih razmer v naseljih.
232/256
zmanjšala.
Prostorski razvoj v občini Ravne na Koroškem bo na zrak vplival predvsem z emisijami zaradi ogrevanja ter
proizvodnih procesov. S širitvijo naselij in razvojem dejavnosti znotraj njih se bodo povečali tudi prometni
tokovi, zaradi česar gre pričakovati tudi povečanje onesnaţ evanja z izpušnimi plini.
Poselitev
Priključenost na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodnega omreţ ja
V dolinskem delu občine obstaja toplovodno omreţ je. Ker je bilo omreţ je ţ e zastarelo (prihajalo je tudi do
40% izgub), se je del toplovodnega omreţ ja ukinil, tako da se danes s toplovodnim omreţ jem ogreva zgolj
mesto Ravne na Koroškem, kjer se je toplovod tudi obnovil, preostala naselja, ki so bila do nedavnega
ogrevana na toplovodno omreţ je, pa se ogrevajo na plin.
Distribucijsko plinovodno omreţ je je zgrajeno v delu mesta Ravne na Koroškem in v vseh drugih večjih
strnjenih naseljih (Brdinje, Kotlje, Preški vrh, Navrški Vrh, Dobja vas). Dograjevanje sistema dolgoročno ni
predvideno, moţ ne pa so še priključitve posameznih objektov.
Med naselji z večjim številom prebivalcev, kjer se predvidevajo tudi večje širitve stanovanjskih območij
(Ravne na Koroškem, Kotlje, Dobja vas, Brdinje), edino naselje Tolsti Vrh ni opremljeno s plinovodnim
omreţ jem, kar pomeni da se bodo nove stanovanjske stavbe še naprej ogrevale iz individualnih kurišč.
Širitve območij stanovanj so predvidene tudi v nekaterih manjših naseljih, ki niso opremljena s plinovodnim
omreţ jem, predvsem v Dobrijah, Podgori, Strojni, Uršlji gori in Zelen bregu.
58% vseh širitev območij stanovanj se pojavlja v naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje in Brdinje. Večinoma
gre za širitve namenjene prostostoječi enodruţ inski stanovanjski gradnji, v Kotljah dober ha strnjeni
stanovanjski gradnji, v Ravnah na Koroškem pa 2,5 ha večstanovanjski gradnji. Glede na to, da je v teh
naseljih izgrajeno toplovodno oziroma plinovodno omreţ je, lahko ugotovimo, da so z OPN dane moţ nosti,
da se deleţ prebivalcev priključenih na sistem daljinskega ogrevanja oziroma na plinovodno omreţ je
poveča.
Večja območja razvoja centralnih dejavnosti, kjer se predvideva tudi gradnja večjih objektov, se pojavljajo le
v naseljih Ravne in Kotlje. V obeh naseljih obstaja moţ nost priključitve na toplovodno oziroma plinovodno
omreţ je. Emisije v zrak se bodo zaradi novogradenj povečale, vendar ob energetsko varčni gradnji, ki bo
zmanjševala potrebe po ogrevanju oziroma, le te ne bodo bistvene.
Novi objekti v proizvodni coni v Ravnah (v enotah urejanja prostora RA-04 IG ter RA-01 IP) imajo moţ nost
priključitve na toplovodno omreţ je. Predvideno območje proizvodnih dejavnosti TO-14 IG je zaenkrat brez
moţ nosti priključitve na toplovodno oziroma plinovodno omreţ je. Urejalo se bo z OPPN, v okviru katerega je
treba predvideti tudi ustrezen način ogrevanja objektov.
Obstoječi ter novi objekti na posebnih območjih v Ravnah (športni park) (RA-21 BT) se bodo lahko ogrevali s
plinom iz plinovodnega omreţ ja, moţ nosti za to obstajajo tudi v Kotljah (Rimski vrelec), na območju
Ivarčkega jezera pa to ne bo mogoče. Območji Rimskega vrelca (KO-22 BT) in Ivarčkega jezera (PG-04 BT)
se bosta urejali z OPPN, v okviru katerih je treba predvideti tudi ustrezen način ogrevanja objektov.
Na vseh območjih, ki se bodo načrtovala z OPPN, je treba v sklopu njihove priprave praviloma načrtovati
priključitev objektov na obstoječe toplovodne oziroma plinovodne sisteme oziroma izvedbo lokalnih sistemov
daljinskega ogrevanja, predvsem z biomaso. Če tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni moţ no
upoštevati, je to potrebno obrazloţ iti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN.
233/256
Porečje Meţ e je v Občini Ravne na Koroškem ima potencial za instalacijo malih elektrarn.
Energetski potencial javnih stavb
Analiza javnih objektov kaţ e, da ima 68% javnih objektov povprečen, 12% pa velik varčevalni potencial,
predvsem zaradi slabe izolacije, slabe ogrevalne regulacije in slabega stanja zasteklenih površin. Občina bi
si morala kot enega izmed ciljev prostorskega razvoja na področju varovanja okolja zadati tudi cilj
energetske sanacije teh stavb.
Promet
prebivalstva.
Obremenjenost cest
Med prometnicami v občini so z vidika obremenjevanja okolja z izpušnimi plini problematične predvsem
regionalne ceste med Prevaljami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem. Ob teh prometnicah
nova stanovanjska gradnja praviloma ni načrtovana oziroma so območja načrtovana v zadostni oddaljenosti
od cest. Izjema je stanovanjsko območje ob cesti R1 Prevaje – Ravne v enoti RA-04 IG, ki pa se ureja z
veljavnim OPPN. (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza (Ul.
RS št. 99/08).
Na kakovost zraka v občini pa bo pomembno vplivala tudi izgradnja hitre ceste (tretje razvojne osi), ki je
načrtovana na strateškem nivoju. Zaradi njene izgradnje se bo povečal tranzitni promet čez območje občine,
kar bo pomenilo pomemben prispevek emisij k ţ e obstoječim emisijam oziroma emisijam, ki bodo posledica
z OPN načrtovanega prostorskega razvoja (kumulativni vpliv). Trasa hitre ceste bo načrtovana z drţ avnim
prostorskim načrtom, kar bo zahtevalo ponovno okoljsko presojo.
V skladu s strateškim delom OPN naj bi se Poslovna cona Ravne strateško povezala s predvidenim
terminalom v Dravogradu, tovorni promet se bo ob tem preusmerjal na ţ eleznico, kar bo pomenilo
zmanjšanje tovornega prometa po cestah (tudi v povezavi z izgradnjo hitre ceste).
Ob urejanju novih poslovnih con naj bi se predlagala tudi vzpostavitev novih avtobusnih linij ter avtobusnih
postajališč. Nove avtobusne linije naj bi se vzpostavljale tudi do novih stanovanjskih območij z večjo gostoto
prebivalstva, kar bo pomenilo izboljšanje moţ nosti migracije med zaposlitvenimi ter stanovanjskimi območji z
javnimi prevoznimi sredstvi, kar bo zmanjšalo količino prometa.
Z izgradnjo načrtovanih cest (obvoznic) za mesto Ravne se bo zmanjšala dolţ ina drţ avnih cest skozi
naselje, promet se bo umaknil iz strnjenih območij naselja na njegovo obrobje, kar bo pomenilo izboljšanje
kvalitete zraka v naselju.
234/256
Dolţ ina kolesarskih stez
Na zmanjšanje obremenjenosti cest bo vplival tudi razvoj kolesarske infrastrukture. Poleg obstoječe
kolesarske povezave med Ravnami in Prevaljami občina načrtuje tudi povezovalne kolesarske poti med
Ravnami in Dobrijami ter na relaciji Ravne – Kotlje – Sele.
Proizvodni procesi
emisij. Emisije iz proizvodnih procesov morajo biti sicer skladne z zakonodajo s področja varstva zraka, kljub
V neposredni bliţ ini območij stanovanj so načrtovane nove proizvodne dejavnosti na območjih RA-04 IG,
RA-01 IP, TO-14 IG in DO-02 IG.
Območje DO-02 IG je konfliktno tudi z vidika drugih segmentov okolja in bo iz plana izločeno.
Število konfliktnih območij
Število potencialno konfliktnih območij med območji proizvodnih dejavnosti ter stanovanjskimi območji se bo
povečalo, vendar zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, vplivi na bivalne kakovosti v stanovanjskih območjih ne
bodo bistveni.
16.3
OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM
Vpliv OPN na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe
OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s
katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja s hrupom ne bo bistveno povečala kljub povečani količini
prometa ter novim območjem proizvodnih dejavnosti. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se dolţ ina odsekov
drţ avnih cest ter ţ eleznice skozi naselja ne bo povečala, prav tako se ne bo povečalo število konfliktnih
Kumulativni vpliv OPN (obstoječe ter načrtovane ceste, obstoječa ţ eleznica ter obstoječa in načrtovana
območja proizvodnih dejavnosti), DPN za hitro cesto ter SPRS, s katero se načrtuje prometni terminal v
Dravogradu na obremenjevanje okolja s hrupom ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Tako hitra
cesta kot prometni terminal se bosta načrtovala z DPN. Trenutno podatkov o predvidenih prometnih tokovih
zaradi načrtovanih objektov ni mogoče predvideti, posledično je nemogoče ugotoviti tudi emisije hrupa.
235/256
Dejstvo pa je, da bo hitra cesta povzročila povečanje tranzitnega prometa čez ozemlje občine na eni strani,
na drugi strani pa bo ves tranzitni promet iz centra Raven ter Dobje vasi umaknjen na rob naselja, kar bo
pomenilo izboljšanje bivalnih razmer v naseljih.
zmanjšala.
Promet
Obremenjenost cest
prebivalstva.
Med prometnicami v občini so z vidika obremenjevanja okolja s hrupom problematične predvsem regionalne
ceste med Prevaljami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem. Ob teh prometnicah nova
stanovanjska gradnja praviloma ni načrtovana oziroma so območja načrtovana v zadostni oddaljenosti od
cest. Izjema je stanovanjsko območje ob cesti R1 Prevaje – Ravne v enoti RA-04 IG, ki pa se bo urejalo z
veljavnim OPPN. (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza( Ul.
RS št. 99/08).
Območje RA-38 CU se pojavlja ob regionalni cesti R1 Ravne – Kotlje. Območje je namenjeno razvoju
centralnih dejavnosti v skladu s potrebami. Podrobnejši program še ni znan. Zagotoviti je treba, da se objekti
namenjeni bivanju oziroma izobraţ evanju ne bodo gradili v pasu ob cesti, v oddaljenosti, kjer je
obremenjenost okolja s hrupom še prekomerna oziroma škodljiva za zdravje ljudi.
Z vzpostavitvijo novih cestnih povezav se količina prometa ne bo povečala (vzrok za povečanje prometa
predstavlja razvoj poselitve ter proizvodnih dejavnosti), tako da se stopnja obremenjenosti okolja s hrupom
zaradi razvoja prometne infrastrukture v načelu ne bo spremenila. Načrtovana obvozna cesta ter ureditev
parkirnih površin na robu naselja pa bosta pozitivno vplivala na obremenjenost s hrupom v središču naselja
Ravne. Promet se bo umaknil iz strnjenih območij naselja na njegovo obrobje, kar bo pomenilo zmanjšanje
hrupa zaradi prometa v naselju. Umestitev parkirišč na rob naselja prav tako predstavlja zmanjšanje hrupa
zaradi prometa v naselju.
Zaradi načrtovane obvozne ceste lahko pričakujemo probleme le pri zagotavljanju ustrezne ravni hrupa v
načrtovanem tematskem parku v enoti RA-31 ZP. Območje parka je načrtovano neposredno ob vzhodni
obvozni cesto mesta Ravne. Natančen potek vzhodne obvozne ceste še ni poznan, zato je njen vpliv na park
teţ ko ovrednotiti. Obvozna cesta se bo načrtovala z OPPN, zato je treba z OPPN zagotoviti, take prostorske
ureditve, da obremenjenost območja parka zaradi načrtovane ceste ne bo presegala dovoljenih vrednosti.
Dolţ ina odsekov ţ eleznice skozi naselja se z OPN ne bo spremenila. Širitve naselij ob ţ eleznici niso
predvidene, razen proizvodne cone v severo-zahodnem delu Raven, kar pa z vidika varstva pred hrupom ni
problematično.
Proizvodni procesi
Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom
(brez prometnic)
236/256
Širitev območja Gimnazije Ravne (razvoj visokega strokovnega izobraţ evanja) v enoti RA-19 CD bi lahko,
vsaj v severnem delu posegalo v območje, kjer je še čutiti prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom
zaradi izvajanja metalurške dejavnosti v industrijski coni (podatki iz gradiva »Okoljsko poročilo za Metal
Ravne d.o.o. za 2008, http://www.metalravne.com/dokumenti/okoljsko_porocilo_2008.pdf kaţ ejo na
prekomerno obremenjenost območja Gradu, ki se nahaja v neposredni bliţ ini omenjenega območja)).
Zagotoviti je treba, da se objekti namenjeni izobraţ evanju ne bodo gradili v območju s prekomerno
Širitve območij proizvodnih dejavnosti oziroma nezazidana zemljišča znotraj obstoječih območij proizvodnih
dejavnosti, ki se nahajajo v neposredni bliţ ini stanovanjskih območij, bi lahko bile zaradi povečanega hrupa
konfliktne z njimi. V neposredni bliţ ini stanovanj oz. na območjih obstoječe poselitve, so načrtovane nove
proizvodne dejavnosti na območjih RA-04 IG, RA-01 IP, TO-14 IG in DO-02 IG. Proizvodne dejavnosti in
poselitev sta z vidika varstva pred hrupom konfliktni dejavnosti. Na vseh območjih je potrebno poskrbeti, da
obratovanje objektov proizvodnih dejavnosti ne bo prekomerno vplivalo na povečanje hrupa v stanovanjskih
območjih.
16.4
OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
Vpliv OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno C - vpliv je
Vire elektromagnetnega sevanja v občini predstavljajo elektroenergetski objekti za prenos in distribucijo
električne energije ter transformatorske postaje.
Varstvo pred sevanjem zagotavljajo varovalni pasovi, v katerih ni dovoljeno graditi novih objektov.
Z OPN je zagotovljeno, da gradnja objektov ne bo posegala v varovalne koridorje elktrovodov in
transformatorskih ali razdelilnih postaj oziroma bo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja z
dokazilom pooblaščene organizacije dokazano, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso ali ne
bodo prekoračene.
Z okoljskim poročilom je bilo ugotovljeno, da je potrebno zato, da bodo vplivi OPN sprejemljivi, območja PG07 SSe, RA-05 SSe ter TO-18 SSe potrebno zmanjšati tako, da ne bodo posegala v varovalne pasove
daljnovodov.
237/256
Omilitveni ukrepi so določeni za enote razpršene poselitve TO-15 SSe, TO-17 SK, A 015, A 024, A 045 ter A
145, kjer je potrebno zagotoviti, da se v območju varovalnega koridorja ne bodo gradili stanovanjski objekti.
16.5
OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŢEVANJEM
Vpliv OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaţ evanjem ocenjujemo z oceno B - vpliv je
nebistven.
Prostorski razvoj lahko na svetlobno onesnaţ evanje vpliva z razsvetljavo cest ter javnih površin.
Nove javne ceste ter javne površine se bodo gradile predvsem v večjih načrtovanih območjih, ki se bodo
urejala z OPPN. Takih območij je 150 ha, med njimi nekaj več kot 70 ha namenjenih stanovanjem. Od tega
je večstanovanjski gradnji namenjenih dobrih 13 ha zemljišč, kar znaša pribliţ no 6% vseh stavbnih zemljišč
namenjenih stanovanjski gradnji oziroma 18% vseh načrtovanih zemljišč. V skladu s strateškim delom OPN
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev) je določena gostota prebivalcev za enodruţ insko
gradnjo do 45 prebivalcev/ha na območju preteţ no urbaniziranega območja in do 30 prebivalcev/ha na
območjih zmerne urbanizacije ter 150 prebivalcev/ha na območjih večstanovanjske gradnje.
V skladu s tem je prostorskih moţ nosti v občini za nove stanovanjske objekte za pribliţ no 3500 – 4000
prebivalcev.
Zaradi nove javne razsvetljave se bo količina porabljene energije glede na izračunano sicer povečala.
Povečalo pa se bo tudi število prebivalcev, tako da se letna poraba električne energije za javno razsvetljavo
na prebivalca ne bo bistveno povečala, v vsakem primeru pa bo ostala znotraj dovoljenih vrednosti.
16.6
RAVNANJE Z ODPADKI
Vpliv OPN na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Vpliv prostorskega razvoja občine ima na ravnanje z odpadki vpliva predvsem s povečanimi količinami
odpadkov, ki bodo posledica povečanega števila prebivalcev zaradi širitve poselitve ter razvoja gospodarskih
dejavnosti.
Zaradi razvoja poselitve bodo nastajali bodo preteţ no komunalni odpadki, ki pa se bodo v skladu z OPN
zbirali ločeno in s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Zaradi odprtja novih gospodarskih con je moč
pričakovati tudi dodatne količine industrijskih odpadkov, med katerimi bodo najverjetneje tudi nevarni
odpadki. Vpliv na količino industrijskih odpadkov in ravnanje z njimi bo potrebno podrobneje preučiti v sklopu
OPPN za posamezno območje.
Na Koroškem je predviden Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki, katerega vzpostavitev se izvaja
v okviru Regionalnega razvojnega programa za Koroško (KOCEROD). KOCEROD se vzpostavlja na dveh
lokacijah:

Na lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer so predvideni objekti za sortiranje in predelavo odpadkov.
238/256

Na lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer je predviden objekt za odlaganje odpadkov.


zmanjšale se bodo količine neobdelanih odpadkov za okoli 30 %,


zmanjšalo se bo nastajanje škodljivih toplogrednih plinov (CH4, CO2) in zmanjšale se bodo emisije
odpadkov.
Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov, deleţ ločeno zbranih frakcij odpadkov
odpadkov.
S širitvijo mreţ e ekoloških otokov se bo kljub povečanim količinam odpadkov izboljšalo stanje na področju
ravnanja in zbiranja ločenih frakcij odpadkov.
Deleţ ločeno zbranih frakcij odpadkov se bo povečal tudi zaradi vzpostavitve sortirnice v Mislinjski Dobravi.
S tem se bodo zmanjšale količine odpadkov za deponiranje.
16.7
TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Vpliv OPN na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Širjenje poselitve na tla in kmetijska zemljišča neposredno in trajno vpliva s spremembami rabe zemljišč iz
kmetijskih v stavbna zemljišče (izguba tal zaradi pozidave), posredno pa zaradi povečanja števila
prebivalcev lahko vpliva tudi na onesnaţ enost tal zaradi neustreznega ravnanja s povečanimi količinami
komunalnih odpadkov ter zaradi povečanih prometnih tokov oz. emisij iz prometa.
Zaradi prostorskega razvoja v občini se količine odpadkov, emisije iz prometa ter količine odpadnih voda ne
bodo bistveno spremenile (glej poglavje glej poglavje 7.1 Zrak, 7.5 Ravnanje z odpadki, 7.8 Vode).
Zaradi razvoja naselij bo prišlo do izgube kmetijskih zemljišč vendar izgube niso takšne, da bi vplivale na
pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč. Vse širitve so načrtovane tako, da so funkcionalno povezane z
obstoječim naseljem, da se ohranja njihova struktura in da se v čim večji moţ ni meri naveţ ejo na obstoječa
nezazidana stavbna zemljišča, ki jih bo mogoče celovito urejati (komunalno, prometno, ….). Spremembe
kmetijskih zemljišč v stavbna ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ne ovirajo oziroma slabšajo
239/256
pogojev za obdelavo ostalih kmetijskih zemljišč. S prostorskimi izvedbenimi pogoji je zagotovljeno tudi
varstvo tal ob gradnjah in drugih prostorskih ureditvah.
Kljub temu je bilo z okoljskim poročilom ugotovljeno, da je potrebno zato, da bodo vplivi OPN sprejemljivi,
zmanjšati širitve na kmetijska zemljišč v enotah KO-27 SS ter KO-16 SS in da je treba v primarno rabo vrniti
območje DO-02 IG.
Širitev območji KO-16 SS in KO-27 SS, bi predstavljala večjo izgubo najboljših kmetijskih zemljišč, zato jih je
potrebno z vidika varovanja kmetijskih zemljišč ustrezno zmanjšati.
Sprememba na območju DO-02 IG pomeni precejšen poseg na kmetijska zemljišča, na katerih prevladujejo
trajni travniki ter njive. To so najboljša kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom.
Ocena vplivov OPN je podana za popravljen dokument.
Poleg tega je z okoljskim poročilom predlagano:

da se v strateški del v 43. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini) doda določilo
»Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno
izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.«

da se v strateški del v 44. člen (kmetijstvo) doda določilo:
»Pri umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaţ enje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim
zaščitne vegetacijske pasove.«

da se v izvedbeni del Odloka o OPN v 98. člen (varstvo zraka, tal in reliefa) doda določilo:
»Na območju predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč.«
Vse dejavnosti, katerih širitve posegajo na kmetijska zemljišča, lahko skupaj povzročajo tudi kumulativne
vplive na kmetijska zemljišča. Spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja vseh dejavnosti
predstavljajo 92,5 ha (5,1 % vseh kmetijskih zemljišč). Od tega širitve na najboljša kmetijska zemljišča
predstavljajo 47,3 ha (3,13 % vseh najboljših kmetijskih zemljišč v občini), na druga kmetijska zemljišča pa
45,2 ha (14,6 % vseh drugih kmetijskih zemljišč v občini). Poleg tega je bilo iz stavbnih zemljišč v kmetijska
zemljišča vrnjenih dobrih 15 ha kmetijskih zemljišč.
Kumulativne vplive z OPN načrtovanih dejavnosti na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z C – vpliv je
Kot omilitveni ukrep je potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča.
16.8
GOZD
Vpliv OPN na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih vplivov.
Zaradi prostorskega razvoja bo sicer prišlo do izgube gozdov. Glede na veliko gozdnatost območja občine,
izgube gozda ne bodo bistvene. Posegi v gozd ne vplivajo na sklenjenost gozdov oziroma na funkcije gozda.
Vseeno pa je v enotah KO-22 BT, PG-04 BT, PG-06 BT, RA-21 BC, UR-02 BT, ki posegajo na območje
mestne in primestne krajine, v skladu s smernicami Zavoda za gozdove, potrebno v Odloku o OPN
zagotoviti, da se gozdovi v največji moţ ni meri ohranjajo, krčitve praviloma niso dovoljene.
240/256
S podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji je potrebno v enoti RA-10 PC, ki sega v gozdove s poudarjeno
ekološko in socialno funkcijo, zagotoviti, da se pred posegi v gozd in gozdni prostor pridobi potrebno
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob
predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja.
Z Okoljskim poročilom pa je priporočeno tudi, da se v Odlok o OPN v 101. člen doda odstavek, ki se glasi:
»Za graditev objektov in posege v gozd oz. gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije.«
Odlok o OPN naj se dopolni tudi v skladu s smernicami:

Na območjih naselij in v njihovi neposredni bliţ ini bomo obseg gozdnih površin v največji moţ ni meri
ohranili ter jih vpeli v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

Umeščanje infrastrukturnih , energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor bomo prilagodili
značilnim naravnim prvinam.

Nove stanovanjske, industrijske in turistične objekte bomo načrtovali v ustreznem odmiku od gozdnega
roba.

Posegi v prostor ne bodo poslabšali pogojev za gospodarjenje z gozdovi.


Posegi v gozdove (krčitve) na območju kmetijske in primestne krajne (niţ inski gozdovi) praviloma niso
dopustni.
Vse dejavnosti, katerih širitve posegajo na gozdna zemljišča, lahko skupaj povzročajo tudi kumulativne
vplive na gozd. Spremembe gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe razvoja vseh dejavnosti predstavljajo
nekaj več kot 27 ha, kar predstavlja 0,66% vseh gozdnih zemljišč v občini, kar pa ni taka sprememba, da bi
lahko bistveno vplivala na sklenjenost gozdov oziroma ohranjanje njihovih funkcij.
Kumulativne vplive z OPN načrtovanih dejavnosti na gozd ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
16.9
VODE
Vpliv OPN na vode ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Deleţ prebivalcev priključenih na ustrezen način zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda
S strateškim delom OPN je določeno, da bodo prioritetno izvajali posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja
odpadne vode v večjih naseljih, med katere sodijo Ravne, Brdinje, Preški vrh, Kotlje in Zelen Breg nato pa še
v ostalih naseljih v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V
skladu z operativnim programom bo občina zagotovila tudi centralno čistilno napravo, ki je načrtovana v
naselju Dobrije.
ostankov blata.
Prednostno se bodo na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode urejala naselja Ravne, Brdnije, Preški
vrh, Kotlje in Zelen Breg, nato pa še ostala naselja v skladu z Operativnim programom. V teh naseljih se bo
odvijal tudi največji razvoj. S tem so podani pogoji, da se deleţ prebivalcev priključenih na kanalizacijsko
omreţ je povečal. V skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode bo v
naseljih Ravne in Kotlje (aglomeracije 8167 Ravne na Koroškem, 8203 Tolsti Vrh, 8326 Kotlje) do konca leta
2017 na javno kanalizacijo priključene najmanj 95% obremenitve, v delih naselij Zelen breg ter Tolsti vrh
241/256
(aglomeracija 8175 Zelen breg) bo do konca leta 2017 na javno kanalizacijo priključene najmanj 70%
obremenitve, enako velja tudi za naselje Brdinje ter dele naselij Kotlje, Dobrije in Tolsti vrh (aglomeracije
8224 Preški vrh, 8225 Preški vrh, 8329 Tolsti vrh, 8184 Tolsti vrh).
Med širitvami naselij na kanalizacijsko omreţ je ne bo mogoče priključiti naslednjih območij:

območja stanovanj - KS-01 SP, KS-02 SS, PG-01 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, PO-04 SS,
ST-04 SP, ST-05 SP, TO-21 SP, TO-22 SP in UR-01 SK

območja centralnih dejavnosti - PG-03 CD, ST-01 CU

posebna območja - PG-04 BT.
Na območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omreţ je ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje
odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni
sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo
čiščenje in odvoz ostankov blata.
V Odloku o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica in Mlin-Rudnik Kotlje, Podpečnik in Straţ išče nad
Prevaljami v občini Ravne – Prevalje (Ur. l. št. 71/1997) so določeni varstveni pasovi za zavarovanje virov
pitne vode.
Območje TO-01 SS posega v III. vodovarstveni pas na območju zajetega izvira Straţ išče nad Prevaljami in
predstavlja 0,5 % površine celotnega vodovarstvenega območja. V III. vodovarstvenem pasu na območju
zajetega izvira Straţ išče nad Prevaljam se pojavlja tudi obstoječe območje razpršene poselitve A 152.
V skladu z Odlokom o VVO so na takem območju prepovedani posegi v prostor in gradnja kakršnihkoli
objektov, ki bi ogrozili vodni reţ im tega območja. Za vsak tak poseg potrebna predhodna hidrogeološka
analiza.
Kmetijstvo lahko na okolje vpliva predvsem s škropljenjem, gnojenjem ter agrarnimi operacijami. Glede na
to, da kmetijstvo v intenzivni obliki ni zastopano, saj v občini ni pogojev za tako obliko kmetijstva lahko
ugotovimo, da izvajanje kmetijske dejavnosti, kot je opredeljeno v OPN, ne bo imelo vplivov na okolje.
Previdnost je potrebna predvsem pri vzdrţ evanju njivskih in travniških površin na območjih varstva vodnih
virov. V skladu z Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in
Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne na Koroškem (Url. RS, št. 17/1997) je namreč na območju oţ jega
varstvenega pasu prepovedano polivanje travnikov in njiv z gnojevko.
Na varstvo vodnih virov lahko vpliva tudi izvajanje gozdarske dejavnosti. Previdnost je potrebna predvsem
pri vzdrţ evanju gozda na območjih varstva vodnih virov. V skladu z Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov
Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne na Koroškem (Url. RS,
št. 17/1997) je namreč na območju oţ jega varstvenega pasu, pri dejavnostih v gozdarstvu, potrebno strogo
upoštevati varnostne ukrepe – ne sme priti do razlitja nafte, motornega olja, bencina.
Oskrba s pitno vodo
Deleţ prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe z vodo
Na območju Občine Ravne na Koroškem je javni sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki ima dva ločena dela:
Šumc- Rudnik-Kozarnica in Strojna. Vodooskrbni vir Šumc pokriva območja naselij Dobja vas, Janeče,
Čečovje in dela centra Raven, vodooskrbna vira Rudnik, Kozarnica pa območja Kotelj, Brdinj, Šance,
Javornika in dela centra Raven na Koroškem.
242/256
Zaradi značilne razpršene poselitve in razgibanega terena nekaterih predvidenih stanovanjskih območij ne
bo moţ no priključiti na obstoječe vodovodno omreţ je. Vse večje širitve pa imajo moţ nost oskrbe iz javnega
vodovodnega omreţ ja, kar podaja pogoje, da se bo deleţ prebivalcev priključenih na vodovodno omreţ je
povečal.
Brez moţ nosti priklopa na javno vodovodno omreţ je so naslednja območja večjih širitev:

Območja stanovanj - DO-02 SK, KS-01 SP, KS-02 SS, PO-02 SS, ST-04 SP, ST-05 SP, TO-17 SK,
TO-18 SS, TO-21 SP, TO-22 SP, UR-01 SK, ZE-01 SS, ZE-02 SS in ZE-03 SS

Območja centralnih dejavnosti - PG-03 CD in ST-01 CU

Posebna območja - PG-04 BT
Na omenjenih območjih je potrebno zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo.
V vodna in priobalna zemljišča vodotokov posegajo obstoječa pozidana območja, širitve in nezazidana
stavbna zemljišča. Nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč posegajo na vodna in
priobalna zemljišča v naslednjih enotah urejanja prostora:

Območja stanovanj - BR-05 SS, BR-07 SS, PG-02 SK, PG-07 SS, PO-02 SS, RA-56 SS, RA-61 SS,
ST-05 SP, TO-01 SS, TO-02 SS, TO-10 SS, TO-15 SS, ZE-03 SS IN ST-04 SP

Območja razpršene poselitve - A 102, A 027, A (SP) 236, A 084 in A 160

Območja centralnih dejavnosti - RA-30 CU

Območja proizvodnih dejavnosti – RA-01 IP, RA-02 IP, RA-06 IP, RA-08-IP in TO-14 IG

Posebna območja - PG-04 BT (območje ob Ivarčkem jezeru), ki v enoto posebnega območja
vključuje tudi jezero v celoti. Obala jezera je dejansko ţ e urejena in se uporablja, zaradi česar
spremembe hidromorfoloških značilnosti jezera niso predvidene

Območja zelenih površin - RA-31 ZP in BR-01 ZS

Območja prometne infrastrukture – RA-10 PC

Območja okoljske infrastrukture - DO-01 O in TO-16 O

Z OPN je treba zagotoviti, da se načrtovane gradnje ter druge prostorske ureditve usmerjajo izven
teh območij.
Izjeme so enote PG-04 BT, BR-01 ZS ter RA-10 PC. Enota PG-04 BT (območje ob Ivarčkem jezeru)
vključuje tudi jezero v celoti. Obala jezera je dejansko ţ e urejena, zaradi česar sprememb hidromorfoloških
značilnosti jezera ni pričakovati. V enoti BR-01 ZS je predvidena razširitev ţ e obstoječe športno rekreativne
ribiške dejavnosti na območju ribnika. Ribiška dejavnost ţ e posega v vodno in obvodno območje, njena
razširitev pa ne bo bistveno vplivala na hidromorfološko stanje vode. Nove prometne površine v enoti RA-10
PC bodo posegale v priobalno zemljišče reke Meţ e na mestu prečenja reke. Potrebna bo izgradnja mostu.
Poseg ne bo bistveno vplival na hidromorfološko stanje Meţ e.
Nobeno izmed območij širitev oziroma nezazidanih stavbnih zemljišč ne posega na poplavna območja.
243/256
Ozemlje občine Ravne na Koroškem je skoraj v celoti pod vplivom erozijskega delovanja 5956,76 ha
(93,89 %) z izjemo doline ob reki Meţ i. Za občino veljajo običajni zaščitni ukrepi varstva pred erozijo. Na
območju sta dve erozijski ţ arišči.
Zaradi tega dejstva se večina širitev ter nezazidanih stavbnih zemljišč nahaja na erozijskih območjih.
Na območjih, kjer so potrebni običajni zaščitni ukrepi varstva pred erozijo se nahaja 52,32 ha širitev območij
stanovanj (od skupno 57,17 ha oziroma 91,52 %) ter 33,25 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (od skupno
36,08 ha oziroma 92,16 %).
Tabela89:
EUP
BR-02 SS
BR-03 SK
BR-04 SS
BR-05 SS
BR-07 SS
BR-08 SS
BR-09 SS
BR-10 SK
BR-11 SS
BR-13 SS
DO-02 IG
DO-02 SK
DO-02 SK
KO-01 SS
KO-08 SS
KO-09 SS
KO-12 SS
KO-13 SS
KO-14 SS
KO-16 SS
KO-19 SS
KO-27 SS
KS-01 SP
KS-02 SS
PG-01 SS
PG-02 SK
PG-07 SS
PO-02 SS
PO-02 SS
PO-04 SS
Območja stanovanj, ki posegajo na erozijska območja
površina m²
4203,06
6527,71
4723,83
21398,99
9859,96
3679,23
10078,26
2291,33
34763,20
1058,48
580,13
1077,65
4959,45
2671,86
41422,32
1871,26
3380,64
20392,97
9715,00
24235,25
9686,00
11216,96
5369,77
6837,37
2155,46
2250,31
11148,37
12651,16
7203,64
6916,11
EUP
RA-10 SS
RA-12 SS
RA-13 SS
RA-17 SS
RA-22 SS
RA-43 SS
RA-43 SS
RA-44 SS
RA-56 SS
RA-60 SS
RA-61 SS
RA-62 SS
ST-04 SP
ST-05 SP
TO-01 SS
TO-02 SS
TO-02 SS
TO-03 SS
TO-04 SS
TO-07 SS
TO-08 SS
TO-09 SS
TO-10 SS
TO-13 SS
TO-21 SP
TO-22 SP
UR-01 SK
ZE-01 SS
ZE-02 SS
ZE-03 SS
površina m²
2677,53
10728,37
15362,89
52452,81
85526,76
11864,15
23544,84
5670,62
14960,99
54770,89
4618,29
16773,15
13387,71
11001,25
9178,23
16924,38
2435,58
23126,72
11864,15
8866,60
17408,66
10547,49
7770,78
5519,88
12058,64
42717,72
5956,45
6840,45
7305,33
11722,78
Na erozijskih območjih se pojavlja tudi velika večina obstoječih stanovanjskih površin.
Na erozijskih območjih se pojavljajo vsa območja razpršene poselitve, prav tako vse širitve območij
centralnih dejavnosti ter posebnih območij, širitev območja proizvodnih dejavnosti TO-14 IG, deloma pa tudi
območji prometne infrastrukture RA-10 PC in RA-36 PO.
Posege na erozijska območja ureja 53. člen Odloka o OPN (ocena ogroţ enosti za posamezne nesreče) in
47. člen odloka o OPN (vode). Ob upoštevanju določil odloka o OPN vpliv OPN na erozijska območja ne bo
bistven.
244/256
16.10 NARAVA
Vpliv OPN na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Vse dejavnosti, ki se načrtujejo z OPN, bi lahko skupaj povzročale tudi kumulativne vplive. V nadaljevanju so
podane ocene za kumulativne vplive na posamezne segmente narave, podrobneje pa so predstavljeni v
okviru Povzetka opisa vplivov na naravo ter povzetka omilitvenih ukrepov in priporočil.
Na območjih, kjer lahko pričakujemo zavarovane rastlinske in ţ ivalske vrste, se pojavljajo območja
stanovanj, območja zelenih površin ter območja prometne infrastrukture.
RS št. 82/02). Na tem območju je bilo najdeno tudi 42 vrst dnevnih metuljev. Najzanimivejše je pojavljanje
nekaterih vlagoljubnih vrst, med katerimi je zelenosivi slezovček Pyrgus alveus na Koroškem in tudi drugod
po Sloveniji zelo redek. Uvrščen je na rdeči seznam. Tipični termofilni vrsti sta turkizni modrin Plebicula
dorylas in nepravi slezovček Spialia sertorius, ki sta na Koroškem zelo lokalno razširjeni. Slednji je uvrščen
na rdeči seznam. V listnatem gozdu in ob robu travnika najdemo tudi skopolijevega okarja Lopinga achine, ki
je vključen na dodatke Bernske konvencije in FFH Direktive Sveta Evrope.
Območje Votle peči je zavarovano zaradi izjemnega jamskega habitata. Votla peč je jama, ki predstavlja
pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne. Predstavlja enega večjih tovrstnih habitatnih
tipov v metamorfnih kamninah v drţ avnem merilu. Območje je hkrati tudi ţ ivljenjski prostor netopirjev. Na
območje posegajo območja širitev stavbnih zemljišč RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP.
rastlinskih in ţ ivalskih vrst, se morajo izvajati v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor.
Kumulativni vplivi območij stanovanj, območij prometne infrastrukture ter območij zelenih površin na
zavarovane rastlinske in ţ ivalske vrste lahko pričakujemo na območju Votle peči, ki je zavarovano zaradi
izjemnega jamskega habitata in predstavlja pomembno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne.
Ocenjujemo ga z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
Habitatni tipi
Na območjih, kjer lahko pričakujemo zavarovane habitatne tipe, se pojavljajo površine razpršene poselitve,
območja zelenih površin ter območja prometne infrastrukture.
109/04, 84/05, 115/07,96/08, 36/09)) širitve stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča posegajo na:

mezotrofne do evtrofne gojene travnike, ki se pojavljajo na območju Strojne in Tolstega vrha - širitve ter
nezazidana stavbna zemljišča, ki bi lahko vplivala na omenjeni habitatni tip se pojavljajo v naslednjih
245/256


enotah ST-01 CU, A 174, A 199, A 216, A 225 in A 261 (širitve) ter A 170, A 193, A 197, A 204, A 219 in
A 222 (nezazidana stavbna zemljišča)
oligotrofne mokrotne travnike, ki se pojavljajo na območju naravne vrednote Podgora - močvirna dolina na območje posega enota PG-05 ZS.
Jamski habitati na območju Votle peči - na območje posegajo enote RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP
habitatnih tipov, se morajo izvajati v skladu s smernicami ZRSVN – OE Maribor.
Kumulativne vplive različnih dejavnosti na habitatne tipe lahko pričakujemo na:

območju habitatnega tipa mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, ki se pojavljajo na območju Strojne in
Tolstega vrha (območja centralnih dejavnosti ter površine razpršene poselitve),

območju jamskega habitatnega tipa Votle peči – območja stanovanj, območja prometne infrastrukture ter
Ocenjujemo jih z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov.
zemljišč posegajo le enote RA-32 SS, RA-10 PC ter RA-31 ZP, vendar gradnja objektov v slednji ni
predvidena. Območje je namenjeno tematskemu parku povezanim z naravnimi in kulturnimi kakovostmi
območja. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz smernic ZRSVN – OE Maribor, vplivov RA-31 ZP na
območje Natura 2000 ne bo.
Enoti RA-10 PC ter RA-32 SS posega na 2,7 ha območja Natura 2000, kar predstavlja 21,6% celotnega
območja Natura 2000. Z namenom ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je
potrebno zmanjšati območje skladno z ugotovitvami Presoje sprejemljivosti za Občinski prostorski načrt
Občine Ravne na Koroškem na varovana (Natura 2000 in zavarovana območja), ki jo je izdelal Center za
Pri gradnjah objektov in zunanjih ureditvah je treba zagotavljati tudi pogoje za ohranjanje ţ ivljenjskega
prostora netopirjev. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe, ki so navedeni v smernicah ZRSVN – OE Maribor
(glej poglavje Upoštevanje smernic).
Tabela90:
EUP
RA-32 SS
RA-33 SS
RA-34 SS
Omilitveni ukrepi za posege na območja Natura 2000
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
pPosVO SI 3000136
Votla peč
pPosVO SI 3000136
Votla peč





-
ohranja naj se obstoječa (avtohtona) drevesna vegetacija, predvsem na robnih delih
varstvenih območij
UV svetlobe
struga in breţ ine vodotoka Hotuljka naj se ne nasipa, utrjuje ali zasipava z odkopnim
in gradbenim materialom
in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven
varstvenih območij
246/256
EUP
RA-31 ZP
RA-10 PC
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
peč
peč




poti

UV svetlobe




Kumulativni vpliv na območje Natura 2000 povzročajo območja stanovanj, območja prometne infrastrukture
ter območja zelenih površin. Ocenjujemo ga z oceno C – vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih
ukrepov.
namenjenih stanovanjski gradnji posega le enota RA-32 SS. Posega v ekološko pomembno območje Votla
peč. V omenjeno območje posegata tudi enoti RA-31 ZP in RA-10 PC. Vplivi na ekološko pomembno
območje Votla peč so obravnavani ţ e pod posebnimi varstvenimi območji Natura 2000.
Na ekološko pomembno območje Dolga Brda – Strojna posegajo širitve površin razpršene poselitve (A 225,
A 226) ter nezazidana zemljišča (A 204 , A219, A 223, A 227). Na omenjeno ekološko pomembno območje
posega tudi enota ST-01 CU. Območje širitve ST-01 CU posega na gojene travnike ob obstoječi poselitvi, ki
bi sicer lahko predstavljali mezotrofne do evtrofni gojeni travniki, ki sodijo med zavarovane habitatne tipe
(Uredba o zavarovanih prosto ţ ivečih ţ ivalskih vrstah (Ur. l. RS št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,96/08,
36/09)). Vpliv na zavarovane habitatne tipe je ţ e opredeljen v podpoglavju Habitatni tipi.
posega na ekološko pomembno območje Uršlja gora - Razbor. Območje UR-02 BT se pojavlja na robu
območja. V celoti je velika 0,38 ha, na ekološko pomembno območje pa je sega 0,3 ha, kar predstavlja
0,01% celotnega ekološko pomembnega območja (celotno območje obsega 3281 ha), kar je zanemarljivo
malo. Poleg tega se večina zavarovanih rastlinskih in ţ ivalskih vrst pojavlja v višjih predelih oziroma na
ovršju Uršlje gore, ki je zaradi tega opredeljeno tudi kot naravna vrednota.
Tabela91:
EUP
RA-32 SS
RA-33 SS
RA-34 SS
Omilitveni ukrepi za posege na območja ekološko pomembnih območij
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami


247/256
EUP
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
ST-03 SS



A 218
A 225
A 226
A 227
A 228
A 229
UR-02 BT
Razbor



RA-31 ZP
RA-10 PC
peč








pri morebitni ureditvi območja naj se uporabijo Ie avtohtone drevesne in grmovne
vrste
zaradi bliţ ine povirja Jamniškega potoka, naj se v času gradnje in po njej zagotovi
tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč
(zemljina, olja, goriva, fekalije) v tla in okolico
UV svetlobe
UV svetlobe
vgrajen senzor za samodejni vklop-izklop.
Kumulativni vplivi na ekološko pomembna območja se pojavljajo na:

ekološko pomembnem območju Votla peč – območja stanovanj, območja prometne infrastrukture ter

Ekološko pomembnem območju Dolga Brda – Strojna – območja centralnih dejavnosti in površine
razpršene poselitve.
Ocenjujemo ga z oceno B – vpliv je nebistven.
Naravne vrednote
Nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč posegajo na območja naravnih vrednot:

Črni potok – enote BR-05 SS in BR-07 SS (širitve) Vpliv stanovanjske gradnje na omenjeno naravno
vrednoto je ţ e opisan v poglavju Rastlinstvo, ţ ivalstvo in habitatni tipi.

Jamniški potok – povirje – enota A 223 (nezazidano stavbno zemljišče)

Podgora – močvirna dolina – enota PG-05 ZS (širitev).
V enoti PG-05 ZS se nahaja lovska koča s streliščem. Lovska koča se nahaja izven območja naravne
vrednote, na območju naravne vrednote se izvaja streljanje. Posebne prostorske ureditve za izvajanje
strelske dejavnosti na območju niso potrebne, razen zavarovanja območja (ograja). Predlagamo, da se kot
stavbno zemljišče opredeli le območje lovske koče s funkcionalnim zemljiščem, ostalo območje pa naj se
pusti v primarni rabi. Določi naj se mu posebna krajinska enota, znotraj katere se dovoli izvajanje streljanja
ter prostorske ureditve, ki so potrebne za zaščito območja.
248/256
Naravne vrednote se pojavljajo tudi znotraj obstoječih pozidanih območij stavbnih zemljišč. Vsi posegi in
prostorske ureditve znotraj območij, kjer se pojavljajo naravne vrednote, se morajo izvajati v skladu s
smernicami ZRSVN – OE Maribor.
Tabela92:
EUP
BR-05 SS
BR-07 SS
BR-08 SS
A 020
Omilitveni ukrepi za posege na območja naravnih vrednot
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
NV 7287 Črni potok









ohrani naj se morfologija vodotoka in hidrološki
reţ im na območju
ohrani naj se travnate površine ob vodotoku
na območju naj se ne nasipava odvečnega
zagotovi naj se vsaj deset (10) metrski odmik od vrha breţ ine vodotoka
KO-04
SK
RA-11 SS



v primeru posegov na 10 m območja vpliva naj se drevo ustrezno zaščiti
A 223


A
na območju se naj ne izvaja drenaţ a ali drugačno izsuševanje površin ohranja naj se
hidrološki reţ im območja
drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.
ohrani naj se travnate površine ob občasnem vodotoku
nai se ne spreminja hidrološkega reţ ima območja
(SP)
236
A 005
A 007
A 014
A 095
A 113
A 175
A
(SP)
256
KO-22 BT
PG-05 ZS
RA-31 ZP






NV 3838 Smonkarjeva
hruška
NV 7166 Podgora
močvirna dolina
–
peči pri Ravnah
NV 3851 Votla peč




zagotovi naj se 5 metrski odmik od vrha breţ ine vodotoka
v območju krošnje naj se ohranja pas brez posegov okoli drevesa
v primeru posegov na 10m območja vpliva naj se pred posegom drevo ustrezno
zaščiti


izvir naj se primerno zavaruje pred uničenjem
območje naj se ne zasipava ali onesnaţ uje

prepreči naj se izlivanje, odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov, vključno s
šibrami, naboji in ostanki nabojev
na območju naj se ne izvaja drenaţ a ali drugačno izsuševanje površin, ohranja naj
se hidrološki reţ im območja







249/256
EUP
Območje z
naravovarstvenim
naravovarstvenimi
vsebinami
poti

UV svetlobe

Kumulativnih vplivov različnih dejavnosti na naravne vrednote ne pričakujemo, zato jih ocenjujemo z oceno
A – ni vpliva.
Pri izvajanju gradbenih del, predvsem izkopov na območjih pričakovanih naravnih vrednot, je v primeru
najdbe mineralov in fosilov potrebno upoštevati 74. člen Zakona o ohranjanju narave.
Tabela93:
EUP
ST-04 SP
ST-05 SP
TO-01 SS
TO-02 SS
TO-03 SS
TO-04 SS
TO-06 SS
TO-07 SS
TO-08 SS
TO-09 SS
TO-13 SS
TO-15 SS
TO-17 SK
TO-18 SS
TO-19 SS
TO-20 SS
TO-21 SP
TO-22 SP
TO-23 SS
ST-01 CU
TO-11 CU
TO-14 IG
ST-02 ZD
TO-05 ZD
TO-12 ZD
Omilitveni ukrepi za posege na območja pričakovanih naravnih vrednot
Območje z naravovarstvenim statusom ali
drugimi naravovarstvenimi vsebinami

investitorja se seznani z moţ nostjo obstoja naravnih
vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti
pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. V
primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj
ravnati po 74. členu ZON
Kumulativnih vplivov različnih dejavnosti na območja pričakovanih naravnih vrednot ne pričakujemo, zato jih
250/256
16.11 KULTURNA DEDIŠČINA
Vpliv OPN na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
Prostorski razvoj na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja kulturne dediščine
oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Z OPN so nekatere dejavnosti načrtovane tudi na
območjih in objektih kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine je zagotovljeno z Odlokom o OPN. S
prostorskimi izvedbenimi pogoji v Odloku o OPN so merila in pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradenj,
vrste dopustnih objektov, izrabe zemljišč, oblikovanja ter posebnosti za območja naselbinske kulturne
dediščine določena tako podrobno, da je na njihovi osnovi mogoče zagotavljati ustrezno prenovo oziroma
gradnjo novih objektov oziroma delno prenovo posameznih delov omenjenih območij.
V Odloku o OPN je varstvo kulturne dediščine zagotovljeno v 96. členu (varstvo kulturne dediščine), ki
zahteva pridobitev soglasja in pogojev pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine na vseh območjih
varstva kulturne dediščine in v 36. členu strateškega dela Odloka o OPN (razvoj naselij), ki pri razvoju naselij
predvideva upoštevanje kulturne dediščine kot dejavnika kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski
potencial in da bo pri prenovi naselij kulturna dediščina obravnavana ob upoštevanju njene ranljivosti.
V okviru ugotavljanja usklajenosti OPN s smernicami je bilo ugotovljeno, da je potrebno v prostorske
izvedbnene pogoje vključiti naslednje omilitvene ukrepe:

Za arheološko dediščino Kotlje – Rimska cesta Celeia-Virunum v enoti urejanja prostora BR-08 SS je
potrebno pri morebitnih posegih upoštevati varstveni reţ im za arheološko dediščino in postopke, ki so
posledica nove zakonodaje.

na arheološkem najdišču Turške Šance v ureditveni enoti RA-44 SS mora stranka v postopku pridobiti
kulturnovarstveno soglasje.
Poleg tega je v 96. člen Odloka o OPN (varstvo kulturne dediščine) treba dodati odstavek:
poročilom je bilo ugotovljeno, da narava vplivov posameznih dejavnosti na kulturno dediščino ni takšna, da bi
v povezavi z drugimi dejavnostmi povzročala kumulativne vplive.
Kumulativne vplive OPN na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
16.12 KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA
Vpliv OPN na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven.
Ohranjanje prepoznavnosti krajin bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih
prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine (tehniška dediščina na območju
ţ elezarne, Preţ ihova bajta, značilno kmečko stavbarstvo na Strojni). Za prepoznavnost prostora občine je
treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, značilne vzorce poselitve (strnjene vasi, osamele
kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor.
Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s
stavbno in naselbinsko dediščino.
Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena dediščinski objekti, poleg njih pa tudi osamele kmetije.
251/256
Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se prvenstveno zagotavlja z ustreznim
načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot
zaokroţ ena krajinska območja. V njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito
prepoznavnost.
Vsa nova stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča se pojavljajo kot zaokroţ itve naselij oziroma se
širijo na njihovih robovih. S prostorskimi izvedbenimi pogoji je zagotovljeno, da se novi objekti gradijo
oziroma obstoječi obnavljajo v skladu z arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi območja.
Kot novi sta opredeljeni območji A 053 ter A 073. S prostorskimi izvedbenimi pogoji je treba zagotoviti, da se
v enoti A 053 dovoli samo gradnja doma čebelarskega društva, v enoti A 073 pa gradnje za potrebe
preselitve kmetije.
poročilom je bilo ugotovljeno, da narava vplivov posameznih dejavnosti na krajino in vidne kakovosti ni
takšna, da bi v povezavi z drugimi dejavnostmi povzročala kumulativne vplive.
Kumulativne vplive OPN na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
16.13 BIVALNO OKOLJE
Vpliv OPN na bivalno okolje ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
Kumulativne vplive OPN na bivalno okolje ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
Pri bivalnem okolju so povzete ocene vplivov na privlačnost okolja za bivanje ter čisto in zdravo bivalno
okolje. Ocene vplivov na čisto in zdravo bivalno okolje so povzete pri ocenah vplivov na zrak, obremenjenost
onesnaţ evanjem, ravnanje z odpadki ter vode.
V smislu privlačnosti okolja za bivanje se bo z izvedbo OPN izboljšala opremljenost z javno gospodarsko
infrastrukturo ter z druţ beno javno infrastrukturo, zagotovljene so prostorske moţ nosti za ustvarjanje novih
delovnih mest, izboljšala se bo varnost območja ter opremljenostjo z zelenimi in rekreacijskimi površinami
oziroma njihova vključenost v naselje, izboljšale pa se bodo tudi vidne kakovosti okolja.
Kot priporočilo je v okoljskem poročilu dodano priporočilo, da naj se z OPN ob gradnji novih cest oziroma ob
rekonstrukciji obstoječih zagotovi gradnjo pločnikov v vseh odsekih skozi naselja. Ob gradnji novih cest
oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je na območju celotne občine treba zagotavljati tudi površine za
kolesarje.
Vse dejavnosti, ki se načrtujejo z OPN, na bivalno okolje vplivajo pozitivno saj se bo z razvojem posameznih
dejavnosti izboljšala opremljenost z javno gospodarsko infrastrukturo ter z druţ beno javno infrastrukturo,
zagotovljene so prostorske moţ nosti za ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšala se bo varnost območja
ter opremljenostjo z zelenimi in rekreacijskimi površinami oziroma njihova vključenost v naselje, izboljšale pa
se bodo tudi vidne kakovosti okolja .
252/256
17. VIRI
17.1
ZAKONODAJA
17.1.1 Splošno
-

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 39/06 - UPB, 70/08, 108/09)
Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l . RS, št. 33/07)
Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, št. 96/04)
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – UPB (Ur.l. RS št. 83/03, 93/05)
Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04, 14/05, 111/05,126/07, 108/09)
Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS 78/06,
72/07, 32/09)
Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na
okolje (Ur. l. RS, št. 73/05)
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.
l. RS, št. 114/03, 130/04, 100/05, 37/08)
Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS št. 66/04, 54/05, 55/08)
Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeleţ bi javnosti pri odločanju in dostopu do
pravice v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), (Ur.l. RS Mednarodne pogodbe, št. 17/04)
Direktiva 2001/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27.6.2001, o presoji vplivov nekaterih
načrtov in programov na okolje
Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali
drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje
(Ur. l. RS, št. 9/09)
17.1.2 Zrak
-
-
Uredba o ţ veplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, (Ur. l. RS št. 52/02,
18/03, 121/06)
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, (Ur. l. RS, št. 52/02)
Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS št. 8/03)
Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov (Ur.l. RS št. 73/94, 68/96, 109/01, 31/07)
Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur.l. RS št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 49/03, 46/02,
45/04, 34/07)
Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaţ evanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS,
št. 97/2004, 71/2007, 122/2007)
Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS št. 52/02)
Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaţ enosti zaradi ţ veplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev,
svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaţ evanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št. 70/96, 71/00, 17/03, 99/01, 105/08)
Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, (Ur. l. RS, št. 36/07)
17.1.3 Tla
-
Zakon o kmetijskih zemljiščih-UPB (Ur.l. RS št. 55/03)
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05, 62/08, 113/09)
253/256
-
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Ur.l.
RS št. 114/04, 54/05, 111/09)
Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08)
Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla (Ur.l. RS 55/97)
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08)
17.1.4 Voda





















Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08),
Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Ur.l. RS št. 11/02, 14/09)
Uredba o kakovosti površinskih voda za ţ ivljenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS št. 46/02)
Uredba o kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS št. 11/02, 100/05)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS št. 47/05)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov
za vzdrţ evanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS, št. 10/99, 40/04)
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
103/02, 98/07)
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št.
47/05, 45/07, 79/09)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje
(Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01, 74/07)
Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode (Ur. l. RS št. 105/02,
50/04, 109/07)
Pravilnik o monitoringu onesnaţ enosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur.l. RS št. 5/00, 49/06)
Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (Ur.l. RS 42/02, 10/09)
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS št. 64/04, 5/06)
Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode (Ur.l. RS št. 42/02, 31/09)
Okvirna direktiva Evropske Unije o vodah št. 2000/60/EC - Directive 2000/60/EC of the European
Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework fot Community action in the
field of water policy – Vodna direktiva.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.L.RS, 35/06, 41/08)
Pravilnik o metodologiji za določevanje območij, ogroţ enih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja ter načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroţ enosti (Ur. l. RS 60/2007)
Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroţ enih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008)
Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Ur. l. RS, št. 129/06)
Odlok o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin-Rudnik Kotlje in Straţ išče nad Prevaljami
v Občini Ravne-Prevalje (Ur. l. RS, 71/97)
17.1.5 Hrup






Zakon o javnih cestah /ZJC-UPB1/ (Ur.l. RS št. 33/06)
Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/2004)
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05)
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, (Ur. l. RS, št. 14/99)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02)
Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, (Ur. l. RS, št. 106/02, 50/05, 49/06)
254/256
17.1.6 Odpadki









Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 34/08)
Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur.l. RS 85/1998, 50/01, 25/08)
Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/00, 43/04, 32/06)
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09)
Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, (Ur.l. RS št. 42/04, 70/08)
Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. SRS 20/86, 4/89 in Ur.l. RS
39/96)
Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS 3/03, 50/04, 62/04, 34/08)
Pravilnik o ravnanju z embalaţ o in odpadno embalaţ o (Ur.l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07)
Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur.l. RS št. 37/04, 68/08)
17.1.7 Elektromagnetno sevanje

Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţ ivljenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/96)

Trajne meritve elektromagnetnih sevanj v Slovenskih občinah, pilotni projekt, Občina Ravne na
Koroškem, Forum EMS, 2007
17.1.8 Svetlobno onesnaţ enje

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţ evanja okolja (Ur. l. RS, št 81/2007, 109/2007)
17.1.9 Drugo



Zakon o varstvu pred poţ arom (ZVPoz-A), Ur. list RS, št. 71/1993 in 87/2001)
Pravilnik o študiji poţ arne varnosti (Ur. l. RS, št. 28/05)
Pravilnik o poţ arni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1001:2005 Poţ arna varnost v stavbah
17.2
PLANSKI DOKUMENTI

Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Ur.l. RS 76/04)
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06)
Operativni program za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do 2012
Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloţ enih biorazgradljivih
odpadkov 2009 - 2013
Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki
Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki
Nacionalni gozdni program (Ur. l. RS, št. 111/07)
Operativni program za varstvo voda pred onesnaţ enjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje 2004-2008
Program za zmanjševanje tveganja zaradi uporabe pesticidov
Varstvo voda na vodovarstvenih območjih
Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004-2017)
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti, 2001
Konvencija o krajini (Ur. l. RS - MP, št. 19/03)
Program upravljanja območij Natura 2000, Operativni program 2007 – 2013, MOP, 2007

Prostorske sestavine planskih aktov občine Ravne na Koroškem

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III. faza ( Ul. RS št. 99/08)















255/256
17.3
STROKOVNE PODLAGE

Analiza stanja in teţ enj v prostoru, občina Ravne na Koroškem, Locus d. o. o., marec 2006
Krajine predalpske regije, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Marušič I., MOP, 1988

Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, MOP – ARSO, 2001

Naravovarstvene smernice za območje občine Ravne na Koroškem, Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Maribor, november 2001

Energetska zasnova občine Ravne na Koroškem – študija, Inštitut Joţ ef Štefan – Center za energetsko
učinkovitost, IBE, november 2003

Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red občine Ravne na
Koroškem, Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, oktober 2006

Program varčevanja električne energije na področju javne razsvetljave v občini Ravne na Koroškem,
Občina Ravne na Koroškem, oktober 2008.

Letno poročilo za leto 2009, Javno komunalno podjetje LOG, februar-marec 2010

17.4






Podatkovne baze MOP ARSO,
Kakovost zraka v Sloveniji leta 1997, 1998, 1999, 2000, 2001; Ljubljana, ARSO.
Podatki Direkcije Republike Slovenije za ceste (spletna stran: www.dc.gov.si)
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistični urad Republike Slovenije.
Podatkovne baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Podatkovne baze Zavoda za gozdove Slovenije
17.5








PODATKOVNE BAZE
SPLETNE STRANI
sl.wikipedia.org
www.ckff.si
www.natura2000.gov.si
www.ptice.si
www.sos112.si
www.dc.gov.si
www.stat.si
www.mkgp.gov.si
256/256
PRILOGA 1
ODLOČBA O POTREBI IZVEDBE CPVO
PRILOGA 2
KARTOGRAFSKE PRILOGE
1. OBMOČJE PLANA
2. NAMENSKA RABA PROSTORA
3. NAČRTOVANI POSEGI Z VPLIVI NA OKOLJE
PRILOGA 3
MNENJA O USTREZNOSTI OKOLJSKEGA POROČILA
g
MINISTRSTVOz.,I OKOI.JEIN PR.OSTOR
REPIJBLIK^ SI.OYENUA
wrwJnop.Sov.
3i,c; p.nop@tovJi
D|tr{islr ccG.,lt, lm Lj$ljrm
c 0r 4717400.f 0r 17871?4,
Stcvitka;35409-392009
Datun:17.3.2010
zADEVA:
Mncnjc o rrtnaorti
okotjrtcae porodr h prrroie rprtjcn[iivortt
Oblhcki prortorrH ndrt Oblirc Rrvlc lr Korollcn
zr
eaokolje in postor, Direhorat za okoljg ic &G 15.2.2010,s straui pripavljavcr
Y-irqp
plan4 oblinc Rarmcna K"q*f
Goi_nikovapot s,2390 Ravnc ne ito.sr*,
vposopko
celovite pt€6oje.rplivov na okoljo za obcinslci Foet-rld oatxt Obline Rlvne na rcorocfenn
pnejelo:
' Okoljrko pomEiloza Otiimki
roltffiki aaatt ob!furc Ravnena Koroilcem(izdclovaloc
Lncusd.o.o.,Gtnrar 2010),
- Presojasprejmljivosti rravamt atraobmoija (izdetovalcc
Ceuer za kmografijo frvnc in
florc,jauar20t0)
osu*L ob[iTr.€c proeto*kcgs uatrta ot*inc R.rrme na Koro5kqn
Pop"ttj*
(izdelovaleclouu d-o.o.,eUruar ZOtO).
pegcCu gradiva jc Minitswo zr otoljc
19
Obdin*i prostorski Daefl ObIine nawc na K,
dlenaUrcdbe o okoljslcm poodilu in po&obu
plalov na okolje (Ur.l. RS, Sr 73OS;v iroaagcvr
- Poglavje o Moniloringu: izdelovalcc d
pgni_toring. Z Urcdbo je dolotreoospn
izdclovale prwcri ali sc z tal<onsko,
staujaokolja za prcdmcti plen. V kolikr
za.konskodolodcnrmmoritorirrguni zajc
nonitminga ia,ajarrjeplana
- Poglavje vrednoteo-jeyplivov: Izderovarec
okoljskegr poroGilav poglavju ni vrcdnotir
spremenb oko[iskih.teal. tev,-ki j_ihje posnvit tot iouo
*fitj"
v pogrcvjih
maodologija in okorjsrd razslci. sklsdn; z navedcnin n"j * podrje
v;d,ffij"
dopohi z vrednorenjemokotjsteg lrrzalca.
- ObnoEja razprlene poeelitvu izaelovatec
v tabeli 45 navnin
knaijske zcnljilna doloden na osnovi
9 o o r/ o oE
t { t x s 0 u 0 tv N l f l A Y Sv N I c 8 0
l 0 0 9t Z B e 3 8 t -
Xvl 9l 0l 0t0Z t0leZ
St. 35409-39/2009z dtrc 16.2.2010posredovanov mncnjc Zavodu RS za rnrstvo namve,
Ministrstvu za kulntro, Minfutrstvuza baijsnro, gp?darctvoin pchcoo, Mini$Btvu za zdravje
in Agenciji RS za okolje.
Zavod RS zl vrrrtyo nanve jc podal mnarjc IL +tr-123t-O'09lMf\l z dne 1922010, prcjao
dnc 22.2.2010iz katcregaiznaja, d& sb okoljsto porodilo in dodaEk ze v&ovrtra obmodja
ustrczro izdelma in mogodata pesojo vplivw izvedbe plenn no ololje. Zavod v mnenju
nadaljcugotovljE,ds so rplivi funcdbcprcdoctocgaplanaob upolarnqiu ug;otovitev,b tdrajajo
iz okoljskcgaporoeilain dodatkaz vidika rnrstvo nanvc spej€filjivi.
Minirtrrtvo zr zdrevje je podal nncnje 3r. 354-352010-3z &e 10.3.2010,peje0o dne
10.3.2010,iz katcrega iz}"jq da v okoljskern porodilu vrcdmtcojc vplivov ne izhaja iz
postavljcnih kazalcev, ki so bili dolodcni v poglavjih o mctodologiji in okoljskih ciljih in
kEzalcih.skhdno s pripoobo oaj rc v o&oljsko porocilupoglavjc vrcdooecnjc&polni tako, da
bo iz vrcdnot$a jasno razvidenrpliv ianodbcplna na okoljski taalcc. Ministrstvo nadaljcv
mreoju ugdlvljq dr je v okoljrkem pom!ilu ponanjtljivo ol'rcdoo'tcovptiv pedmcmcgapiaoa
na cruisijc tcr Ertejade od@v
h rovnanjc z giini. Izdelovrho Daj pmnii vreanotcnje
navedcnihsegtncDtovln jih wmano dQolDi. Skledrb z Dl|vEd€nimministlEtto ugotgvUa,da
okoljskoporoEilo nc uaogode ustrarc prsojc rprcicnljivosti rDlivov izvodbcplana s sralisla
varswadlovekovcgazdravjaMinistrstrc a kmctijstvo, g9z4g!h/o in prchrano,Minisffivo za kultnro in Ageocija RS za
okolje rme4ia o ustrqaiosti okoljskegapottiilr niso podali, zato sc sklsdDoz 42.ilaZrtotte o
varstw okoljo ltcje' da na okoljsko poroiilo ninaio pripmb.
b z{p,ni urvcdcrlh rrcqi o urtrcaodi oldi.k4t
polorih h dodrtlq rr veIroyahl
obnorJl izhrfr, de jc po&rbno oLolil|ro eoncno poprrr'ld in dopolotc v rkhdu r
pripoobrui, Ll ro jth lrvcdlr nlni.tn vl podvruo vrr, di uvcAroc ponenjl{ivorti
Eotu.r., Ge* ir u Mbbhrtvo zr okolic i" pt-t"n nt*o-".t
r.
4pT"iF v mJlnjicn
o&olic' DonrFlc ,o, rgoo Ljubljeu+ do.arvit! popnvljcuo
(orotrlo
porocilo
il
tnaro
dopolnju ornndr phne).
N{lg
orgra-bopo prcglcdupoprrvljcnegagsdivs v zrlonsko dolocmcn mtu izlnr rruenje
po 42. llcnu Zatoa o varstvuokolj4 ua osnovikatrrcgasc lahko iacdc javna razgmitcv.
t,
Il,l-
id4. Vcur Kobr plrnlnlid
Vodie Sckiorjr zr CpyO
Priloscj
- rmenjeMinistrrwoza zArene,!t 35+35p010.3z
dac 10.3.201e
- mncojeZRSVIV!t. 4-U-123n.o.-09/nfilz,tne t9.2.2OlO
Vrotiti (r prlhmnit:
. ObdineRawe ru Koro$kem,GaEnikovapor S,23gORevacna Koro5ko.
Vvcdmrt:
- TavodRS za vrrstvo uarave,OE Msribor, pobre$kacerta20, 2000
Maribor.
- Minisbctro zazAnvjc,g. Bncdat{ralj, StefanovaS, lO00Ljubljane
s00/a00@
f it ) r s 0 8 0 IY N l N A v uv N I N 8 0
l009leB Z 988+ x|iJ 9l :0J 0l0Z E0/ZZ
Ftrfrn|ll
ulbr f .|mt'|fr
bf,f,r.zrr{norl
INSTTTUT
ZA VARSTVOOKOLIA
rr*r (0z' a600l?t0- re
Ed* lrllDrtr{rh.J
@t am22?
oz6\rdD.f7o13
lrrrrrq!+cnlr:ott0sin!213!0
RspublikaSlorariia
MINISTRSTVOZAZDRAVJE
Oa.BrcdaXralj
Stcfanorra
5
IOOOI.JTJBUAI{A
$tevitkr:
123{9/1649-10
/Np- 35n
l,hribor, 0t.03.2010
zADEVAT Mnmfe o ortn:crortr olotjrk4r pom€h h rpnilarft'orti vrlrvw
kivcdbo
phlr zr OHiuIl pnDrtorrlrttr lrt obllnc Rrvro lr lbrotrhn
Drc l7,Q22Al0 rtc n* z doptm u. ts+ginolE2
ryo,iu za mcqic o lEb€ztrosri
okoUrteelponocibh ry€jcotiivoci r?livor iarcdbcCor a obciulti
trudrki a*t obIire
Ravlpne Kqo*em s nrri$r udc Frstsod vrr*rn ctordorrcgr
zdrddr t odffio r pirno
vodo.
Kot omovozr izdclavommja no prtgbda[ aol-v,r*Uo prfao
u CI]
' okolj*o p@bGiloze c-ero'io pujo
na
orro[ic
ze
ouuri
1flivo+'
porrotu&i dr obcl*
Ravncn Kq,olkqr" lt poj*ra $S, IltcUS d.o.o.Ilomlal+ jorr
2{[e z grofiCoini
priloe!'ni (OP),
- odloL o obeinekcnpo&ohca postord<orr
o,atu olin* nrr' n Koroaro - doporajcn
osilml, s ptilogrmi (OppX).
Na podlagi fSlcdt agoqi nrvcd€or dohmcntrii! ugotavljrr,
& o&oUsfo pornCiloni
pnprrvucno v rkradu z zhtcrnnri uredbc o oroud..' poorilu
h podntncjran psbshr
celoviteprerojerrplimv tarcdbepruov nr otdjc, ur. lid Rs !t
7tro5 (u'db} in nc omogo{a
pmrojc vplivov iu rgotavfmjc
untve
ltovc&owga zdnvja in os65c r piho
srejc@liivodi
vodo' Pri gccoji vplirnv ptan n llove&orrerdrrvlc
,'o pqrhdrri rcgmc okorir trr, vodc,
zrak in podrrcbact1rrencrnbe.,
hfle, ot dti, d
rcrnnJeil svaloho oesrarcqio.
ter bivalno okoliq Li Dmaoho ,rplivSio nr z&wje
lirdi b cttto I pib wdo.
lvor'li.Zl{}l'lOt?LOpt{
soo/ooo@
erte_!tf
3rr I od2
r { l } s 0 u 0 t v N l NA v 8 v N I 3 8 0
l 0 0 3 t Z B U 9 8 e + x Y l 9 t : 0 1 0 1 0 2 ,E 0 / Z e
Obrdditsv:
Pop0ilo jc prcobcap, lfi jc ! Itwtlnini pqrvljmji t r Sdvuqil
ncpmclrfuih qpltrov
plrna na okoljc oraogoiao rrgb@ obrermavajcadmslr ptlaodrc.
qorrtg - tn
zrkomdqie,lr lc dodm weoooc dvmc o usts€,a€[ *lnavujo
rcsihih pttoor.
Potlavje 2 llcodololti trlcrop E &lDo rdfi poglavic 5 DobattGvolotj.rn {iw plan tcr
ncril ze njihoro vrtdootede (F pomlaitr sestlvirlh o&oljr) rr povolhd aotr6
einvticoi
in rrrtttz.ta zahctrn zlkonodr!. lipv'pooctod
m366ao|6$f yrtanoCqia m taclji n
fztrrnil lczabih" vendarpc pdrtav{cornr*odohgiFm
odnii v porocilururcm. Zi
ry
"*
o!{ojclcgp 1*j" oi pipavl.ica z i&oini
loz.bi G z qurffii
66qis
eimlb.-ria
ololja, Fir4tivih_dTn rc L.--lci ryloh n oocqicir. qrotieie aqh dfrUrts mrjao lc in
Fhqf zarmodaja€cEw nagiuri 7 rvrjqio: rhi w*ro lcgn€ob o&oljaro dolodEoinldi
kazalcizarntdnotqic ralircv, ki hM Fed*rvljajo trdi Lraale za acmtjrqie aoja okolia<
qiruna rlhoegnqie doljski! ciljcv rno vrtonooti u podhgi ootl{iioft ieri--tl
trzalccv
staqiaokolja* tcr nn aanl_9: rZr.poreto rpasja;bvrwd[
v1rli6" Cn oe o*oljc
smopriprvili podtog tolccv, c kdfriui bo nogolc urp,tavljai all i z i"rilto plar in-z
d|itapogLvj. o prcrtvirbnih
irij*, in
F'rrvricoi o&oUsri
ryc*.lp dojtaod
odpdkihs rrrmqioz@r
qiini Jeletqtcog rdi opnddidseaoirraiun ralvw phnaoc
pa ugotoviti
dur uh,ec @&wr i4o\flcvmje dursv z*oapdde. uourjeqis
potolila rAotav$oic-vpllvovpocam-ra rr.E?ql!;bc nhr pnyugarn6lC-aj * t4id;
Pg*:Gboi+ tBilip l.or!" r" po E.Doblhd rdi poulilo '"m- nooJniu.ilto'pirbtrs"rur,6i
hflaaov. Odrhsopocbci pmmhiplni
zo
H#t#,trffi.HftuffiH
poer.!*o
k@e'..ohamrvo
kmf,thdh
vs€bino.
"rffiffi.Hffi"ruS
t\t"U ry. dajc potrrcboo
g@tFo polodlo 4rcoraiti, gtcdenr zaCavljcooncloddogiio rc
oprcdcliti do poncmn wfivuv pl8|r rer iih oFid i izbrulni k;hi.
o norcbibih
posarccnib rboromrt p@qikliivwd pomlih sc bono do&imaooorc4llli * pcguu
popravljcocga
in iFlorcqiiFg. pqotila
Glde nargonrje pripombccmonnrdja, daje potsebnoOko[irto porcililoza OHinski podroboi
prostomkinadrtobdincRevnona trcmf,.em ufrEm poFavii oaromeaonolntc.
krgldsll smondi odl*, o obtinrbn podnobncogoxontcn n*tr goqodarrr ffir zdog
- do.po-l4cnosek ir qgotvljuo, da pjo pogrho c sblirla ,rrrsdefi^*"*gr
z&rvja i
Foglcvjitr vunvo ololje h rrnvuje *rr5n u*traiti z rgotovitvrui iz tcginna;i
ln
pop'ravljargaololj *cgi porcaita.
Mncnjcee*avili,
h
/
'n"g Bcnjmin Lu|6tr, univ.dipl.fia
MatiarRos.int-fu.
MihaclZ ger.ruriv.diplf z.
ODDELEKZA FIZIKALNE MERITVE
J
INSTITUT ZA VARSTVOOKOLIA
PttdsqniE
,6;y.dipl.fia
lYOrs-23.DZlOaZl
soolrooE
Rruic_(F_.l!I.2
univ.dipl.io!-kauGturol.
ZZV lfib.
T]IT S O S t ) X
Y N ] N / l Y UV N I 3 8 O
l*irl
! rrrrc ololf
l009tZB Z 988.
XVI gl:0a 0l0Z t0/ZZ
REPIJELTKA
SLO/E'{IJA
II 'IETR,IsTW ZA ZDRAVJE
R€'{,8LE OF S(OyEtVt/r
nn slRf oFrlf,,Art l
Stolgrov. 5, gLloOO Litrlrn.
T +388{0Jr.OO60 Or. F }386 (O}r4to 60 50
5rvltrnr,96r.d. gDfi.!@gDv6i
Ste'vilka: ] 5{L15120t 0-l
D*unr : | 0 ,3 .2 0 1 0
Minirtutvu ra rrkulju itt prostor
fhnajska cesla4t. P.P, 653
| 000 I-iubljonl
ZADEVA: f,lucqlc o lrrrrznrr(l. olo[tlrqr
ponir$b ln *pnignljhnrti
a OHiski pru$torrLl fid.rt Oblirro Rev rc lt l(oruilca
V prilogl vrm pogiljrao aDljc
o ofgcrlfrtl
izvedh phlr te ObatDtE pnrrarrll
arlrt
Trrod ra rdrarsncro viaritvo Maribor.
Mirrjmstvo za zdravjc rogLh I prilotnin
vfllvov irvtdbr
flrnr
+Idtsltr
vp$vc
Fg.eafl. rr rprjcrlivcd
r0bEirb ltivri
rr Xorultrn.
ki g!.ic pripnvi f
mrurjmr.
S sprrSlnvrnjcm!
Pripraviln:
. -Batr/<ruf
':-)ql
I
s00/9004
I { ] ) S O U O }Y N ] N ^ Y 8 V N I C S O
1 0 0 9| Z B Z 9 8 t .
xVJ gl
0 t 0 2 ,t 0 / 2 , 7 .
d|rtF.rn|o
lrE&crb!rr6lrhlE
ltrovalllE
ZAvoo lttuilrt
za Y^rflvlo x^l/wE
r oD ttal fo!ttL
f unnnlCar'DJlfltna
R € P a / at t t A E ' t t O Y t { r r r
+tFrzsr7{Q,il\,
19.220r0
Mhhb*Dz.c*#kl
Dunrftfrcde4E
r0OtJlslrrr
Ttal'itrlz
Ol*,'[f,
t ilrlgD,Hr''
Ptffi
fr''f,ar
fta,llhl
f#nF o urtrcno.d ofolhfrtl Poto0llt
wltvw plr6' n' lilrvo
llrrqle o rp|q'n[|Tud
z vbao lt :traog€0fiDoe. z dm lC.22OtO,Fq.b lh. 17.2-mfi' 8b z3pfd
n-loutri z3'd r|
I c.liaab
grqq e111r111_.otCtr
omo$,c.r;rcrqlo.rrpfttror
;Jffi;E.-ir-d..tc6-For"e
doffi1ai
cli
z
gorotb
16t
doeolnd
otoii*o
attn F ii tr,tCOorcrclc
ilil'iaqnnri
pdtubtqaftl nfbnmclrni.
v tor*c rir d<ofthoF||olilo ufiste. de nrc raprorilltrdl za mnarjeo cptFm$vcti wlhnv
tsrrgdb!ptrnanaololler rtnlEte nCe ptuqndi.
o ohlEtl.nFnrqts (lrJ'
9-6-m-1el'Ulrftu{e hdrfmo m Gnwi 117.Gbrc2rkone
gsF n ail(cta o v|lltrru d(o{e!q,j!t
Uilhl
G1,ob1-UPD.|'
iitu.irn-Odrp+oOus)*Hto z 4lL in {6,
|btRSesr06).
tIogiFF
Ht4ollc*zmddloculo:
-aminisr
-.
rntrdt o.tol('. pdoilmi h k tbttilo;
. Cf"li6 p"*, zr CFVOd GN Rawr n lkollcnr; Lul d'o'o',bbnnr 2010:
-
afiHnb. m3iloevudrrF Prffi..i
R.wE nr l6rcdharn nr ulno6rE obmoQr p1lstitdffj1.'Ji
'hti.'artwO6_OPil
oooalf: cerfu i rrrogrdt'o trvtn h f,oil, jilus 2olt
Irprlr
o rtrnoil
ololtsltrgr poroc'ilr
Po pragledudto[drega poro0ih ugptrYlFmo'9: * -cqtre z nelcfr Fodtolia uflaro zC€t€ v
tito ec uo] vt inmcnti pl_cne,kl !i h!!o pPm€qhtq Wllvall na nrevc.
i;[,iri',;i,t-aa*ip.cy
poroAn ufrrrno In omogoia pseoloW6wtr at/ldbe ph..
otioiJAro
OJir
ffitrb-,
Inenlc o rprrlrmllvd
vFSvoYphil tr. nf,To
Po glqldu okcFll€0a Dotodletrgry_mo, d. ro vptM lztrdbc.plrna:r obcltdtl FgstoPld
ni}li';5ai"c Rtyrr na Koroak tn ietrttiCe 'Antn neir,l= rp{omliM. rej ro omltlvenluknpl E
;k"lilcg; po.dt ucfeno vttlu6eniv dopolr{en*nuLt phn ln 116o0rifn.' Pdog..
900/s00D
i l y s 0 u 0 x Y i t i l { A Y Uv N I J 8 0
t009lZB Z 980+ XYJll .01 0l0Z t0/ZZ

OKOLJSKO POROČILO ZA CELOVITO PRESOJO VPLIVOV

Transcription

Similar documents

OPN Obvestila Za Vodje

OPN Obvestila Za Vodje

prošnja za finančno pomoč

Karta območij pomembnega vpliva poplav PREDHODNA OCENA

POGODBA o donatorstvu - Društvo rokometna šola Ravne

Preglednica D - Občina Slovenske Konjice

zloženki spo.

peticija SRP - 05.cdr

URADNO GLASILO - Občina Velike Lašče

Slovenski prostor v prihodnje – možnosti in priložnosti« Razprava o