Priloga št. 1 CELOTNA ANALIZA STANJA k dokumentu

Transcription

•
Projekt:
SONARAVNI RAZVOJ TURIZMA NA GORENJSKEM
Aktivnost št. 1a
•
Priloga št. 1
CELOTNA ANALIZA STANJA
k dokumentu
STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA
SONARAVNEGA TURIZMA GORENJSKE
za obdobje 2010 − 2015
•
Julij 2009
Pripravil: Alpe Adria Vita d.o.o.
Alpe Adria Vita d.o.o., podjetje za strateški marketing in projektni menedžment
Cesta 24. junija 80, SI-1231 Ljubljana; pisarna: Metelkova 7, Ljubljana, Slovenija
www.alpeadria-vita.com; e-mail: [email protected]
Tel.: +386 (0)1 234 9742, faks: +386 (0)1 234 9747, gsm: +386 (0)41 749 000
Priloga št. 1 k Strategiji razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem 2010 − 2015
CELOTNA ANALIZA STANJA (v dokumentu se nahaja le povzetek)
 NAROČNIK
Občina Kranj
(oziroma preko Občine Kranj vse občine, ki tvorijo Gorenjsko kot razvojno regijo: Bled, Bohinj, Cerklje na
Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica,
Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica)
Župan občine Kranj: Damijan Perne
Vodja projekta na strani naročnika: Tanja Varl
 IZVAJALEC NA STRANI NAROČNIKA
Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center d.o.o., Kranj
Direktor: mag. Bogo Filipič
Koordinator projekta na strani naročnika: Mateja Korošec
 IZVAJALEC
Alpe Adria Vita d.o.o., Podjetje za strateški marketing in projektni management
Vodja projekta na strani izvajalca: Marjeta Jeraj, direktorica
Projektna skupina na strani izvajalca:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Dr. Terry Stevens (specialist za destinacijski menedžment, svetovalec v preko 30 državah sveta, WTO)
Yvonne Crook (svetovalka, marketing v turizmu)
Miša Novak (strateški razvojno-trženjski dokumenti)
Slavimir Stojanovič (celostna grafična podoba in oblikovanje promocijskih materialov)
Vladimir Nardin (regijski spletni portal)
Vojko Strahovnik (imidž katalog)
Matjaž Završnik (svetovalec na področju turistične ponudbe in trženja)
Tomaž Letnar (pisatelj, turistične identitete, zgodbe)
Matija Koren (svetovalec za produkt – zimski športi, pohodništvo)
Marko Perpar (svetovalec za produkt – kolesarjenje)
Tomaž Humar (svetovalec za produkt pohodništvo – alpinizem)
Marko Lenarčič (svetovalec za produkt pohodništvo)
Miran Stanovnik (svetovalec za produkt – panoramske poti za kolesarje, motoriste, avtomobiliste)
Renata Picej (programi)
Ines Drame (copy & teksti)
Stran 2 od 425
KAZALO
1. ANALIZA TURIZMA V SVETU IN EVROPI _________________________________ 12
1.1 Turizem v svetu _________________________________________________ 12
1.1.1 Pomen turizma v svetu in gibanje mednarodnega turističnega povpraševanja _______ 12
1.1.2 Mednarodni turistični prihodi v letu 2007 _____________________________________ 14
1.1.3 Mednarodni turistični prihodi v letu 2008 _____________________________________ 15
1.1.4 Ocene za leto 2009 ______________________________________________________ 18
1.2 Turizem v Evropi_________________________________________________ 19
1.2.1 Trendi gibanje mednarodnih turističnih prihodov v Evropi _______________________ 19
1.2.2 Evropa v letu 2008 in napovedi za leto 2009 __________________________________ 20
2. TURIZEM V SLOVENIJI ______________________________________________ 23
2.1 Pomen in pozicija turizma v Sloveniji_________________________________ 23
2.2 Organiziranost slovenskega turizma _________________________________ 25
2.3 Konkurenčnost slovenskega turizma _________________________________ 28
2.4 Kvantitativna analiza slovenskega turizma ____________________________ 30
2.5 Analiza trženja slovenske turistične ponudbe __________________________ 35
2.6 Analiza investicijskega okolja v slovenskem turizmu_____________________ 38
2.7 Motivi prihoda v Slovenijo _________________________________________ 39
2.8 Ključni razvojni in trženjski izzivi slovenskega turizma ___________________ 40
3. PREDSTAVITEV GORENJSKE __________________________________________ 42
3. PREDSTAVITEV GORENJSKE __________________________________________ 42
3.1 Osnovni podatki o Gorenjski _______________________________________ 42
3.2 Naravne značilnosti Gorenjske ______________________________________ 47
3.3 Gospodarska struktura Gorenjske ___________________________________ 49
3.4 Prometna dostopnost _____________________________________________ 51
3.5 Ugotovitve, kot izhajajo iz opisa regije Gorenjske _______________________ 57
4. PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OBČIN, S TURISTIČNEGA VIDIKA ______________ 59
4.1. Bled __________________________________________________________ 61
4.1.1 Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizmu v okviru občine ________________ 61
4.1.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Bleda _____________ 66
4.2 Kranjska Gora___________________________________________________ 70
4.2.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Kranjska Gora ___________ 70
4.2.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Kranjska Gora ______ 74
4.3 Bohinj _________________________________________________________ 80
4.3.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Bohinj _________________ 80
4.3.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Bohinja ____________ 85
Stran 3 od 425
4.4 Radovljica______________________________________________________ 91
4.4.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Radovljica ______________ 91
4.4.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Radovljice__________ 95
4.5 Cerklje na Gorenjskem ____________________________________________ 99
4.5.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Cerklje na Gorenjskem ____ 99
4.5.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Cerkelj na Gorenjskem
_________________________________________________________________________ 102
4.6 Kranj_________________________________________________________ 105
4.6.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Kranj _________________ 105
4.6.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Kranj_____________ 110
4.7 Preddvor______________________________________________________ 112
4.7.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Preddvor ______________ 112
4.7.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Preddvor__________ 114
4.8 Gorje_________________________________________________________ 116
4.8.1 Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizmu v okviru občine Gorje __________ 116
4.8.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Občine Gorje ______ 120
4.9 Naklo ________________________________________________________ 125
4.9.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Naklo _________________ 125
4.10 Jezersko _____________________________________________________ 128
4.10.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Jezersko _____________ 128
4.10.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Jezerskega _______ 132
4.11 Žirovnica_____________________________________________________ 134
4.11.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Žirovnica _____________ 134
4.11.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Žirovnice_________ 138
4.12 Tržič ________________________________________________________ 140
4.12.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Tržič ________________ 140
4.12.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Tržiča ___________ 144
4.13 Jesenice _____________________________________________________ 146
4.13.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Jesenice______________ 146
4.13.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Jesenice _________ 150
4.14 Škofjeloško območje (občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri)
________________________________________________________________ 153
4.14.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma po občinah (Škofja Loka, Gorenja vasPoljane, Železniki in Žiri) na Škofjeloškem območju ________________________________ 153
4.14.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Škofjeloškega območja
_________________________________________________________________________ 157
4.15 Šenčur ______________________________________________________ 161
4.15.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Šenčur _______________ 161
5. INVENTARIZACIJA IN PROBLEMSKA ANALIZA PRIMARNE IN SEKUNDARNE
TURISTIČNE PONUDBE NA GORENJSKEM _________________________________ 164
5.1 Inventarizacija primarne in sekundarne ponudbe na nivoju posameznih občin 164
5.1.1 Bled − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Bled ______ 167
Stran 4 od 425
5.1.2 Kranjska Gora − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Kranjska Gora ______________________________________________________________ 171
5.1.3 Bohinj − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Bohinj___ 175
5.1.4 Radovljica − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Radovljica _________________________________________________________________ 179
5.1.5 Cerklje na Gorenjskem − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Cerklje na Gorenjskem _________________________________________________ 183
5.1.6 Kranj − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Kranj____ 185
5.1.7 Preddvor − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Preddvor
_________________________________________________________________________ 188
5.1.8 Gorje − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Gorje ____ 190
5.1.9 Naklo − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe Občine Naklo ___ 192
5.1.10 Jezersko − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Jezersko
_________________________________________________________________________ 194
5.1.11 Žirovnica − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Žirovnica
_________________________________________________________________________ 197
5.1.12 Tržič − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Tržič ____ 199
5.1.13 Jesenice − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Jesenice
_________________________________________________________________________ 201
5.1.14 Škofjeloško območje (občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri) −
inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe celotnega območja __________ 204
5.1.15 Šenčur − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine Šenčur_ 210
5.2 Inventarizacija in problemska analiza ključnih turističnih danosti na nivoju
Gorenjske (primarna ponudba) _______________________________________ 211
5.2.1 Naravna dediščina in zavarovana območja narave ____________________________ 211
5.2.2 Kulturna dediščina Gorenjske _____________________________________________ 216
5.2.3 Ugotovitve analize primarne ponudbe ______________________________________ 218
5.3 Inventarizacija in problemska analiza sekundarne ponudbe na nivoju Gorenjske
________________________________________________________________ 222
5.3.1 Nastanitveni sektor _____________________________________________________ 222
5.3.1.1 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske ________ 223
5.3.1.2 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti po posameznih občinah _____ 227
5.3.1.3 Gibanje razpoložljivih nastanitvenih zmogljivosti po mesecih ________________ 233
5.3.1.4 Zasedenost nastanitvenih zmogljivosti __________________________________ 235
5.3.1.5 Kakovost nastanitvenih zmogljivosti oziroma investicije v nastanitveni sektor ___ 239
5.3.1.6 Povzetek ključnih značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske ____ 243
5.3.2 Gostinski sektor________________________________________________________ 246
5.3.3 Kongresni sektor, dogodki in prireditve (oziroma celoten MICE segment) __________ 248
5.3.4 Sektor atrakcij _________________________________________________________ 251
5.4 Ugotovitve analize sekundarne ponudbe (nastanitvene zmogljivosti, gostinski
sektor, poslovni turizem, sektor atrakcij) _______________________________ 255
6. ANALIZA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH PRODUKTOV NA NIVOJU GORENJSKE ____ 261
6.1 Uvodno metodološko pojasnilo glede preteklega dela na področju produktov na
Gorenjskem ______________________________________________________ 261
6.2 Kaj na področju produktov na Gorenjskem opredeljuje Strategija trženja
slovenskega turizma _______________________________________________ 264
Stran 5 od 425
6.2 Inventarizacija & analiza obstoječe ponudbe ter analiza atraktivnosti &
konkurenčnosti po posameznih integralnih turističnih produktih _____________ 268
6.3 Oblikovanje ugotovitev – kot izhajajo iz analize produktov_______________ 270
7. ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA NIVOJU CELOTNE GORENJSKE __ 272
7.1 Pojasnilo glede posameznih segmentov turističnega povpraševanja________ 272
7.2 Gibanje turističnega povpraševanja na Gorenjskem ____________________ 275
7.2.1 Gibanje turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske od 1990 do 2008 ___ 276
7.2.2 Turistično povpraševanje na Gorenjskem v letu 2008 __________________________ 281
7.2.3 Mesečno gibanje turističnega povpraševanja na Gorenjskem v letu 2008 __________ 283
7.2.4 Dolžina bivanja ________________________________________________________ 285
7.2.5 Struktura turističnega povpraševanja na Gorenjskem __________________________ 289
7.2.5.1 Deleži domačega in tujega povpraševanja na Gorenjskem __________________ 289
7.2.5.2 Struktura tujega turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske V LETU
2008 ___________________________________________________________________ 292
7.3 Obiskanost turističnih znamenitosti na Gorenjskem ____________________ 298
7.4 Povzetek ključnih značilnosti turističnega povpraševanja na Gorenjskem ___ 300
7.5 Ugotovitve analize povpraševanja __________________________________ 303
8. ANALIZA TRŽENJSKIH AKTIVNOSTI IN TRŽNIH ZNAMK NA NIVOJU GORENJSKE
305
8.1 Pregled in analiza obstoječih tržnih znamk (in njihovega komuniciranja) na
področju turizma na Gorenjskem ______________________________________ 305
8.1.1 Obstoječe znamke na nivoju regije ________________________________________ 306
8.1.1.1 Gorenjska Gremo gor________________________________________________ 306
8.1.1.2 Julijske Alpe _______________________________________________________ 309
8.1.1.3 Triglavski narodni park ______________________________________________ 313
8.1.1.4 Gorenjska – Gorenjska turistična zveza__________________________________ 314
8.1.1.4 Gorenjska – Gorenjska turistična zveza__________________________________ 314
8.1.2 Znamke na področju dela Gorenjske (znamka pokriva nekaj destinacij znotraj Gorenjske,
vendar presega ozko lokalno pokritost) __________________________________________ 315
8.1.2.1 Tržna znamka Carniola ______________________________________________ 315
8.1.3 Znamke na nivoju posameznih destinacij____________________________________ 316
8.1.3.1 Destinacijske znamke________________________________________________ 316
8.1.3.2 Druge znamke na nivoju posameznih destinacij ___________________________ 319
8.2 Pregled trženjskih aktivnosti Gorenjske kot turistične destinacije (na skupnem,
krovnem nivoju) ___________________________________________________ 321
8.3 Pregled ključnih trženjskih aktivnosti na nivoju posameznih destinacij _____ 322
8.3.1 Kako trženjsko komunicirajo posamezne turistične destinacije ___________________ 322
8.4 Oblikovanje ugotovitev, kot izhajajo iz analize trženja __________________ 330
9. ANALIZA ORGANIZIRANOSTI NA PODROČJU TURIZMA NA GORENJSKEM ______ 333
9.1 Organiziranost turizma na regionalnem in lokalnem nivoju Gorenjske ______ 334
9.1.1 Javni sektor na regionalnem in lokalnem nivoju ______________________________ 334
9.1.1.1 Regionalne in območne razvojne agencije _______________________________ 336
9.1.1.2 Lokalne turistične organizacije, turistični informacijski centri (in organiziranost na
ravni občine)_____________________________________________________________ 338
Stran 6 od 425
9.1.1.3 Druge pomembne institucije in organizacije v javnem sektorju _______________ 342
9.1.2 Zasebni sektor_________________________________________________________ 346
9.1.3 Civilni sektor na regionalnem in lokalnem nivoju ______________________________ 347
9.2 Oblikovanje ugotovitev in priporočil – kot izhajajo iz analize organiziranosti
turizma __________________________________________________________ 348
10. ANALIZA TRENDOV _______________________________________________ 352
10.1. Opredelitev ključnih trendov _____________________________________ 352
10.2 Opredelitev izzivov, ki jih prinašajo za sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem
________________________________________________________________ 367
11. ANALIZA DOBRIH PRIMEROV PRAKSE ________________________________ 374
11.1 Pojasnitev metodologije in izbora dobrih primerov prakse ______________ 374
11.2 Predstavitev dobrih primerov prakse _______________________________ 376
11.2.1 Avstrijska Koroška _____________________________________________________ 376
11.2.1.1 Uvodna predstavitev turistične destinacije Koroška _______________________ 378
11.2.1.2 Ključni elementi analize ponudbe in povpraševanja _______________________ 378
11.2.1.2 SWOT analiza koroškega turizma _____________________________________ 384
11.2.1.3 Ključni elementi aktualne koroške turistične strategije _____________________ 387
11.2.1.4 Glavni turistični trgi Koroške danes in strategija v prihodnje ________________ 399
11.2.1.5 Ciljne skupine_____________________________________________________ 400
11.2.1.6 Komuniciranje in trženje ____________________________________________ 401
11.2.1.7 Obstoječa organiziranost turizma _____________________________________ 403
11.2.1.8 Reorganizacija turizma______________________________________________ 406
11.2.1.9 Sistem financiranja_________________________________________________ 407
12. SWOT ANALIZA __________________________________________________ 408
13. OBLIKOVANJE IZZIVOV ZA GORENJSKO _______________________________ 418
13.1 V kateri fazi se nahaja Gorenjska __________________________________ 418
13.2 Katere pravila moramo upoštevati pri razvoju koncepta razvoja in upravljanja
turistične destinacije Gorenjska_______________________________________ 419
13.2 Katere pravila moramo upoštevati pri razvoju koncepta razvoja in upravljanja
turistične destinacije Gorenjska_______________________________________ 419
13.3 Povzetek v obliki izzivov, ki so pred Gorenjsko _______________________ 420
13.4 Kako po analizi stanja naprej _____________________________________ 421
VIRI: _____________________________________________________________ 422
Stran 7 od 425
Karte
Karta 1: 18 lokalnih skupnosti na Gorenjskem (vir BSC Kranj) ____________________________ 43
Karta 2: Statistične regije in občine Republike Slovenije (vir SURS, 1. januar 2009) ___________ 43
Karta 3: Pozicija Gorenjske v Sloveniji (s sedeži Upravnih enot) (vir BSC Kranj) ______________ 45
Karta 4: Umestitev Gorenjske v Sloveniji, z vrisanimi občinami (vir BSC Kranj)_______________ 46
Karta 5: Zavarovana območja narave in območja NATURE 2000 na Gorenjskem (BSC Kranj, vir
ARSO) _________________________________________________________________________ 47
Karta 6: Avtocestni sistem v Sloveniji (na dan 31. december 2008; vir Dars, 2009) ___________ 52
Karta 7: Železniško omrežje v Sloveniji, deljeno glede na vrsto prog (vir Slovenske železnice, 2009)
______________________________________________________________________________ 53
Karta 8: Prometni koridorji (vir Slovenske železnice, 2009) ______________________________ 53
Karta 9: Prikaz letalskih povezav Ljubljane z evropskimi mesti (vir www.lju-airport.si) _________ 55
Karta 10: Umestitev Pokljuke (rumena črtkana meja, številka 01) v prostor, s prikazom občinskih
mej (vir www.obcina.bled.si) ______________________________________________________ 117
Karta 11: Prikaz števila prenočitvenih zmogljivosti (stalna ležišča), po občinah (BSC Kranj) ___ 230
Karta 12: Kaj turistična destinacija Julijske Alpe pokriva in umeščenost posameznih turističnih
centrov, ki tvorijo destinacijo (vir www.julijske-alpe.si) _________________________________ 310
Karta 13: Zemljevid Triglavskega narodnega parka (vir www.tnp.si)______________________ 313
Karta 14: Prikaz vseh obstoječih lokalnih turističnih organizacij po posameznih občinah ______ 339
Karta 15: Prikaz vseh obstoječih TIC-ev po posameznih občinah_________________________ 341
Karta 16: Prikaz informacijskih točk na območju Triglavskega narodnega parka (vir www.tnp.si)
_____________________________________________________________________________ 343
Slike
Sliki 1 in 2: Levo opredelitev nivojev znamke Kranjska Gora, desno opredelitev posameznih
produktnih kategorij (vir dokument Oblikovanje blagovne znamke in sistem upravljanja z blagovno
znamko turistične destinacije Kranjska Gora, 2005) ____________________________________ 318
Slika 3: Vizija Koroškega turizma do 2015 (vir Weissbuch Tourismus Kärnten) ______________ 390
Slika 5: Tematski kompleks sonce in jezera (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)_____________ 392
Slika 6: Tematski kompleks športne aktivnosti in outdoor (vir Weissbuch Tourismus Kärnten) _ 393
Slika 7: Tematski kompleks zdravje in dobro počutje (vir Weissbuch Tourismus Kärnten) _____ 395
Slika 8: Tematski kompleks kultura in izleti (vir Weissbuch Tourismus Kärnten) _____________ 397
Slika 9: Karta blagovne znamke Koroške (vir Weissbuch Tourismus Kärnten) _______________ 402
Slika 10: Predlog organigrama za novo organiziranost turizma Koroške (vir Weissbuch Tourismus
Kärnten) ______________________________________________________________________ 406
Grafi
Graf 1: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih prihodov v Turistični viziji 2020 (vir UNWTO ____ 13
Graf 2: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih prihodov od leta 1995 do 2008 (vir UNWTO) ____ 13
Graf 3: Prikaz indeksov rasti mednarodnih turističnih prihodov od leta 1996 do 2009, z napovedjo
za leto 2009 (vir UNWTO) _________________________________________________________ 16
Graf 4: Prikaz indeksov rasti mednarodnih turističnih prihodov v zadnjih 2 letih, po regijah (vir
UNWTO) _______________________________________________________________________ 16
Graf 5: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih prihodov – primerjava za leti 2008 in 2007 (vir
UNWTO) _______________________________________________________________________ 17
Stran 8 od 425
Graf 6: Prikaz deležev mednarodnih turističnih prihodov po regijah, za leto 2008 (vir UNWTO) __ 17
Graf 7: Prikaz rasti mednarodnih turističnih prihodov po regijah do 2020 (napoved je bila narejena
leta 2000, vir UNWTO) ____________________________________________________________ 19
Graf 8: Prikaz mednarodnih turističnih prihodov in nočitev po posameznih evropskih destinacijah v
letu 2008 (vir ETC, TourMIS) _______________________________________________________ 20
obdobju 2001 do 2008 (odstotke letne spremembe) (vir ETC, TourMIS)_____________________ 21
Graf 10: Prikaz rasti mednarodnih turističnih prihodov po regijah v letu 2008 in napoved za 2009 in
2010 (vir ETC, TourMIS) __________________________________________________________ 21
Graf 11: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih prihodov v Evropi od leta 2001 do 2008, z
napovedno 2009-2015 (vir ETC, TourMIS) ____________________________________________ 22
Graf 12: Prikaz odstotka sprememb mednarodnih turističnih prihodov v Evropi od leta 2001 do
2008, z napovedno 2009-2015 (vir ETC, TourMIS) ______________________________________ 22
Graf 13: Prenočitve turistov v Sloveniji v obdobju 1990 do 2008 (vir: SURS) ________________ 30
Graf 14: Prihodi turistov v Sloveniji v obdobju 1990 do 2008 (vir SURS) ____________________ 31
Graf 15: Deleži nočitev v letu 2008 (vir SURS) ________________________________________ 32
Graf 16: Deleži nočitev v letu 2008 (vir SURS) ________________________________________ 33
Graf 17: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji – stalna ležišča v avgustu 2008 (vir SURS)
______________________________________________________________________________ 34
Graf 18: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bled (vir: SURS, avgust 2008) _________ 168
Graf 19: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Kranjska Gora (vir SURS, avgust 2008) _ 172
Graf 20: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bohinj (vir SURS, avgust 2008) ________ 176
Graf 21: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Radovljica (vir SURS, avgust 2008)_____ 180
Graf 22: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v Mestni občini Kranj(vir SURS, avgust 2008) ___ 186
Graf 23: Prikaz strukture stalnih ležišč po posameznih tipih, na Gorenjskem (vir SURS, avgust
2008) ________________________________________________________________________ 225
Graf 24: Struktura hotelskih ležišč na Gorenjskem (vir SURS, avgust 2008) ________________ 229
Graf 25: Gibanje stalnih razpoložljivih ležišč po mesecih skupaj za celotno Gorenjsko (vir SURS) 233
Graf 26: Prikaz gibanja zasedenosti hotelskih ležišč v vseh tistih občinah na Gorenjskem, ki imajo
hotelska ležišča – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008) _____________________ 238
Graf 27: Struktura hotelov na Gorenjskem glede na kategorijo (stalna ležišča, avgust 2008, SURS)
_____________________________________________________________________________ 240
Graf 28: Prikaz gibanja prenočitev na Gorenjskem v obdobju 1900 do 2008 (vir SURS) _______ 277
Graf 29: Prikaz gibanja prenočitev na Gorenjskem (in v treh ključnih turističnih središčih
Gorenjske), v primerjavi s Slovenijo, v obdobju 1900 do 2008 (vir SURS)___________________ 277
Graf 30: Prikaz gibanja prenočitev turistov (skupaj ter ločeno domači in tuji) na Gorenjskem v
obdobju 1995 do 2008 (vir SURS) __________________________________________________ 280
Graf 31: Struktura prenočitev (vseh – skupno domačih in tujih) po posameznih občinah v letu 2008
(vir SURS, 2009)________________________________________________________________ 282
Graf 32: Gibanje prihodov domačih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v letu 2008 (vir
SURS, 2009) ___________________________________________________________________ 283
Graf 33: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh v obdobju 1990 do 2008 (vir
SURS) ________________________________________________________________________ 285
Graf 34: Prikaz dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh po posameznih občinah (s
primerjavo za slovenski turizem), za leto 2008 (vir SURS, 2009) __________________________ 286
Graf 35: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov po posameznih občinah na Gorenjskem – ločeno za
domačega in tujega, za leto 2008 (vir SURS, 2009) ____________________________________ 286
Graf 36: Dolžina bivanja turistov na Gorenjskem po mesecih, v letih 2004, 2006 in 2008 (vir SURS)
_____________________________________________________________________________ 287
Stran 9 od 425
Graf 37: Delež domačih in tujih prenočitev na Gorenjskem v letu 2008 (vir SURS, 2009)______ 289
Graf 38: Delež domačih in tujih prenočitev v Sloveniji v letu 2008 (vir SURS, 2009) __________ 289
Graf 39: Prikaz deležev tujih prenočitev v letu 2008, po posameznih občinah (vir SURS, 2009)_ 291
Graf 40: Delež prenočitev tujih turistov po državah na Gorenjskem, leta 2008 (vir SURS, 2009) 293
Graf 41: Delež prenočitev tujih turistov po državah na Gorenjskem, s primerjavo za Slovenijo, za
leto 2008 (vir SURS, 2009) _______________________________________________________ 294
Graf 42: Prenočitve tujih turistov po državah na Gorenjskem, v letih 2004, 2006 in 2008 (vir SURS)
_____________________________________________________________________________ 294
Graf 43: Obiskanost turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008 (vir SURS)
_____________________________________________________________________________ 299
Graf 44: Obiskanost turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008, s prikazom
strukture domačih oziroma tujih gostov (vir SURS) ____________________________________ 299
Graf 45: Prihodi in prenočitve turistov na Koroškem (200 do 2008) (vir Statistik Austria, 30.1.2009)
_____________________________________________________________________________ 379
Graf 46: Prikaz gibanja števila prenočitvenih ponudnikov na Koroškem (2001 do 2008) (vir Austria
Statistik, 30.1.2009) _____________________________________________________________ 380
Graf 47: Prikaz gibanja števila postelj na Koroškem(2001 do 2008)_______________________ 380
Graf 48: Struktura gostov – nočitve zimski turizem____________________________________ 381
Graf 49: Delež prenočitev v primerjavi z drugimi deželami ______________________________ 382
Tabele
Tabela 1: Sestavljenost indeksa TTCI in uvrstitev Slovenije na posameznem področju – najprej za
leto 2008, v oklepaju pa leto prej (torej 2007) _________________________________________ 28
Tabela 2: Osnovni podatki o gospodarski strukturi Gorenjske (vir RRA Gorenjske) ____________ 49
Tabela 3: Število prenočitev v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri med leti
2003 – 2008 ___________________________________________________________________ 155
Tabela 4: Osnovne značilnosti Triglavskega narodnega parka ___________________________ 214
Tabela 5: Stalna ležišča po posameznih tipih, na Gorenjskem (vir SURS, avgust 2008) _______ 224
Tabela 6: Gibanje števila stalnih ležišč po posameznih občinah v letih 2004 do 2008 (vir SURS) 226
Tabela 7: Prenočitvene zmogljivosti po občinah na Gorenjskem (SURS, avgust 2008) ________ 228
Tabeli 8 in 9: Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov in po občinah – 2 različna
prikaza (vir SURS avgust 2008,) ___________________________________________________ 231
Tabela 10: Podrobneje prenočitvene zmogljivosti (po tipih in kategorijah) po občinah na
Gorenjskem (avgust 2008, vir SURS)________________________________________________ 232
Tabela 11: Gibanje razpoložljivih ležišč po mesecih, po posameznih občinah in skupaj za celotno
Gorenjsko (vir SURS) ____________________________________________________________ 234
Tabela 12: Prikaz zasedenosti vseh nastanitvenih zmogljivosti po mesecih in po občinah na
Gorenjskem, v letu 2008 – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008) ______________ 236
Tabela 13: Prikaz zasedenosti hotelskih ležišč v vseh tistih občinah na Gorenjskem, ki imajo
hotelska ležišča – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008) _____________________ 237
Tabela 14: Pregled investicij na Gorenjskem, sofinanciranih s strani Ministrstva za gospodarstvo
(sofinanciranje turistične infrastrukture) _____________________________________________ 241
Tabela 15: Pregled investicij na Gorenjskem, sofinanciranih s strani Slovenskega podjetniškega
sklada (sofinanciranje turistične infrastrukture) _______________________________________ 241
Stran 10 od 425
Tabela 16: Pregled obstoječe ponudbe v okviru določitve celostnega sistema turističnih produktov
po turističnih subpokrajinah za Gorenjsko (vir Strategija trženja slovenskega turizma 2007 − 2001)
_____________________________________________________________________________ 264
Tabela 17: Bistvena identiteto in značilnost turistične ponudbe (turističnih produktov), kot jo je za
posamezne subpokrajine znotraj Gorenjske opredelila Strategija trženja slovenskega turizma (vir
Strategija trženja slovenskega turizma 2007 − 2001)___________________________________ 266
Tabela 18: Opredelitev identitet po subpokrajinah znotraj Gorenjske in nato opredelitev širše
identitete Gorenjske, kot jo je opredelila Strategija trženja slovenskega turizma (vir Strategija
trženja slovenskega turizma 2007 − 2001) ___________________________________________ 267
Tabela 19: Prihodi turistov na Gorenjsko v obdobju 1995 do 2008 (vir SURS) ______________ 279
Tabela 20: Prenočitve turistov na Gorenjskem v obdobju 1995 do 2008 (vir SURS) __________ 280
Tabela 21: Gibanje prihodov in prenočitev domačih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v
letu 2008 (vir SURS, 2009) _______________________________________________________ 284
Tabela 22: Gibanje prihodov in prenočitev tujih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v
letu 2008 (vir SURS, 2009) _______________________________________________________ 284
Tabela 23: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh v obdobju 1990 do 2008
(vir SURS) _____________________________________________________________________ 288
Tabela 24: Prikaz deležev domačih gostov po občinah, v obdobju 1990 do 2008 (vir SURS, 2009)
_____________________________________________________________________________ 291
Tabela 25: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 2008 (vir SURS, 2009) ___ 295
Tabela 26: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 2006 (vir SURS) ________ 296
Tabela 27: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 2004 (vir SURS) ________ 297
Tabela 28: Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008
(vir SURS) _____________________________________________________________________ 298
Tabela 29: Prenočitvene dejavnosti in postelje glede na zvezno deželo (vir Statistik Austria,
Tourismusstatistik, 30.01.2009)____________________________________________________ 379
Tabela 30: Prihodi, nočitve – zimski turizem _________________________________________ 382
Tabela 31: Prihodi, nočitve – poletni turizem ________________________________________ 383
Stran 11 od 425
1. ANALIZA TURIZMA V SVETU IN EVROPI
1.1 Turizem v svetu
1.1.1 Pomen turizma
povpraševanja
v
svetu
in
gibanje
mednarodnega
turističnega
Turizem je postal svetovni fenomen. V zadnjem časovnem obdobju (vse do vključno leta 2007
oziroma prve polovice leta 2008, do začetka finančne in gospodarske krize) je obseg turistične
dejavnosti na globalni ravni rasel še enkrat hitreje kot povprečna gospodarska rast.
Turizem je torej ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti 21. stoletja. Zaradi globalizacije
vsako leto potuje več ljudi.
 Turizem danes predstavlja eno največjih svetovnih gospodarskih dejavnosti, ki ustvarja
približno 11 % svetovnega BDP, zaposluje 9 % svetovne zaposlenosti, pomeni 8 %
vrednosti svetovnega izvoza ter predstavlja temelj svetovne globalizacije (po podatkih
WTO).
Leta 2020 strokovnjaki napovedujejo 1,6 milijarde turističnih obiskov (UNWTO Tourism
2020 Vision forecast) – od tega bi jih naj bilo 1,2 milijarde intraregionalnih, 387 milijonov pa prekooceanskih – v letu 2008 pa je bilo po podatkih Svetovne turistične organizacije zabeleženih 924
milijonov mednarodnih turističnih prihodov, kar predstavlja 2-odstotno rast oziroma 16 milijonov več
mednarodnih prihodov kot v letu 2007.
 To pomeni, da se je z letom 2008 po štirih letih rekordne rasti le-ta upočasnila. Čeprav je bila
evolucija turizma v preteklih letih precej »nepravilna« (11. september, SARS, nekateri teroristični
napadi, v letu 2009 prašičja gripa), UNWTO ohranja napovedi svoje vizije 2020, kar
utemeljujejo z ugotovitvami, da se glavni strukturni trendi, na katerih so temeljile
napovedi, niso spremenili.
Izkušnje kažejo, da se obdobja hitre rasti (kot je bilo v letih 1995, 1996, 2000) menjujejo z
obdobji počasne rasti (obdobje 2001 do 2003). Medtem ko je hitrost rasti mednarodnih
turističnih prihodov do leta 2000 dejansko presegala napovedi iz Turistične vizije 2020, se pričakuje,
da se bo zdajšnja upočasnitev rasti nadoknadila v srednjem do dolgoročnem obdobju. Vodilna
turistična regija bo ostala Evropa (717 milijonov turistov), Vzhodna Azija in Pacifik (397
milijonov), Amerika (282 milijona), sledili pa jim bodo Afrika, Bližnji Vzhod in Južna Azija.
Stran 12 od 425
Graf 1: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih Graf 2: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih
prihodov v Turistični viziji 2020 (vir UNWTO)
prihodov od leta 1995 do 2008 (vir UNWTO)
Stran 13 od 425
1.1.2 Mednarodni turistični prihodi v letu 2007
Glede na spremenjeno gospodarsko situacijo in posledične rezultate v turizmu je za bolj celostno
sliko poleg leta 2008 potrebno pogledati tudi leto 2007. V letu 2007 je globalni turizem
dosegel 6,6-odstotno stopnjo rasti in tako že četrto leto zapored zabeležil trend rasti.
Razlog je bila predvsem relativno zdrava globalna ekonomija in nizko cenovni letalski
prevozi, po katerih se je povpraševanje v zadnjih letih močno povečalo.
V letu 2007 je bilo prvič zabeleženih nad 900 milijonov mednarodnih prihodov turistov – po
podatkih WTO je v letu 2007 čez meje svojih držav odpotovalo 903 milijone turistov, kar je za
6,6 % (ali 52 milijonov) več kot v rekordnem letu 2006. Gre za izredno številko, glede na to, da je
bila meja 800 milijonov presežena šele 2 leti pred tem.
Največje rasti so bile značilne za Bližnji Vzhod (13-odstotna rast), sledili sta Azija in Pacifik
(10-odstotna rast), Afrika (8-odstotna rast, kar pomeni od leta 2000 povprečna 7-odstotna letna
rast), Ameriki pa sta s 5-odstotno rast izboljšali rezultate izpred leta prej (dobri rezultati v Severni
Ameriki, kjer je ZDA z podvojila rast). Tudi v letu 2007 je bila Evropa najprivlačnejša turistična
destinacija; zabeležila je 484 milijonov mednarodnih prihodov oziroma 54 % vseh ali za 4,8 % več
kot v letu 2006.
Od dodatnih 52 milijonov mednarodnih turističnih prihodov jih je dodatno prejela 17 milijonov
Evropa, 16 milijonov Azija in Pacifik, 6 milijonov Ameriki, 5 milijonov Bližnji Vzhod in 3 milijoni
Afrika, rast pa je bila konstantna, skozi celotno leto 2007.
V Evropi so največ potovali Španci, Rusi in Italijani, medtem ko se je negativna rast kazala pri
Nemcih in Angležih.
Vrstni red prvih petih najbolj obiskanih držav je tudi v letu 2007 ostal nespremenjen: najbolj
obiskana je bila Francija, sledile so Španija, Združene države, Kitajska in Italija.
Rezultati so bili izredni, še posebej na številne negativne faktorje, kot so nadaljevanje rasti nafte,
velika valutna nihanja (in zmanjševanje moči dolarja), upočasnjevanje gospodarske rasti in kreditni
krči v zadnjih mesecih leta. Za leto 2008 je WTO napovedovala 3-4 odsotno rast, kar je
takrat predstavljalo napoved upočasnitve rasti, saj so se za leto 2008 že nakazovale nekatere
»sence«., seveda pa takrat ni nihče pričakoval tako dramatičnih zaostritev na globalnem trgu.
Stran 14 od 425
1.1.3 Mednarodni turistični prihodi v letu 2008
Leto 2008 se bo zagotovo zapisalo v zgodovino kot zelo turbulentno leto in leto
kontrastov.
 Predhodni delni podatki WTO za leto 2008 so napovedovali, da bo tudi leto 2008 za
svetovni turizem rekordno:
•
V prvem četrtletju 2008 je bilo zabeleženih 266 milijonov mednarodnih prihodov
turistov, to je za 5 % več kot v letu 2007 v enakem obdobju, nato pa se je situacija
zaradi finančne krize in posledične gospodarske recesije precej spremenila.
•
V obdobju od januarja
mednarodnih prihodov ali 4
enakem obdobju leta 2007
prihodov). Do vključno maja
2 %.
•
Po sredini leta 2008 se začenja kazati hitra stagnacija in upad, najprej kot
posledica naraščajočih cen (še posebej goriva) v začetku leta, od sredine leta naprej pa
tudi zaradi naraščajoče finančne krize in posledične gospodarske recesije.
do vključno avgusta je WTO zabeležila 641 milijonov
% več (kar je predstavljalo 23 milijonov prihodov več kot v
– ko je prvih 8 mesecev skupaj predstavljalo 68 % vseh
so prihodi še rasli po znatni stopnji, z junijem pa so padli pod
 Podatki1 za celotno leto 2008 pa so pokazali:
1
•
Druga polovica leta 2008 je prinesla nično rast, ponekod tudi negativno. Po 5odstotni rasti na ravni celega sveta v prvi polovici leta je druga polovica beležila negativno
rast (- 1 %).
•
V drugi polovici je bila negativna rast v Evropi (- 3 %) in Aziji (- 3 %). Prav v Aziji je
bil padec največji, saj je pred tem beležila dvoštevilčne stopnje rasti, v prvi polovici pa 6odstotne. Ob tem pa so Ameriki, Afrika in Bližnji Vzhod v drugi polovici 2008 še vedno
beležile pozitivno rast, seveda pa nižjo kot v prvi polovici (Ameriki + 1 %, Afrika + 4 %,
Bližnji Vzhod + 5 %).
•
Če gledamo leto 2008 kot celoto, pa rezultati pokažejo, da so bile vse regije
pozitivne, razen Evrope, ki je beležila stagnacijo oziroma nično rast (+ 0 %). To je bilo
posledica negativnih rezultatov v Severni in Zahodni Evropi ter v Južni in Mediteranski
Evropi. Azija je bila v celotnem letu 2008 na + 2 % (vendar v letu 2007 na + 11 %).
Rezultati za Ameriko so posledica dobre prve polovice leta in dobre rezultate v Srednji in
Južni Ameriki. Karibi so bili edina subregija na svetu, ki je v letu 2008 beležila boljše
V maju 2009 so na voljo šele preliminarni podatki.
Stran 15 od 425
rezultate v letu 2008 kot v letu 2007. Bližnji Vzhod je zabeležil 11-odsotno rast, Afrika za
polovico manjšo kot v letu 2007, a še vedno 5-odsotno.
•
Deleži mednarodnih prihodov po regijah v letu 2008 so bili naslednji: vodilni delež
ohranja Evropa (53 %, 489 milijonov), sledi Azija & Pacifik (20 %, 188 milijonov),
Ameriki (16 %, 148 milijonov), Bližnji Vzhod (6 %, 53 milijonov) in Afrika (5 %, 47
milijonov).
•
To so rezultati, ki predstavljajo le mednarodne prihode, medtem ko UNWTO za domači
turizem – ki za mnoge destinacije predstavlja izredno pomemben segment – pričakuje, da
bo sledil bolj ali manj podobnemu trendu.
•
Za leto 2009 še ni na voljo podatkov o prihodkih iz naslova turizma, v letu 2007 pa je
mednarodni turizem ustvaril 625 bilijonov evrov, kar predstavlja 6%
svetovnega izvoza oziroma 30% svetovnega izvoza storitev, UNWTO pa navaja, da
praksa zadnjih nekaj let kaže na to, da rast prihodkov sledi rasti prihodov.
Graf 3: Prikaz indeksov rasti mednarodnih Graf 4: Prikaz indeksov rasti mednarodnih
turističnih prihodov od leta 1996 do 2009, z turističnih prihodov v zadnjih 2 letih, po regijah
napovedjo za leto 2009 (vir UNWTO)
(vir UNWTO)
Stran 16 od 425
Graf 5: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih Graf 6: Prikaz deležev mednarodnih turističnih
prihodov – primerjava za leti 2008 in 2007 (vir prihodov po regijah, za leto 2008 (vir UNWTO)
UNWTO)
Stran 17 od 425
1.1.4 Ocene za leto 2009
 UNWTO ocenjuje, da bo mednarodni turizem v letu 2009 zabeležil ničelno rast ali pa
celo negativno rast (- 1 do 2 %). Poleg Amerik bo od vseh regij najtežji poziciji Evropa,
saj so vsi njeni emitivni trgi že v močni recesiji. Za Azijo in Pacifik se pričakuje pozitivne rezultate,
čeprav bo rast precej bolj počasna kot v preteklih letih. Enako velja za Afriko in Bližnji Vzhod.
Rast mednarodnega turizma se umirja po štirih zelo močnih letih (kjer je bila med leti 2004 in 2007
v povprečju 7-odstotna rast, kar je bilo precej nad dolgoročnim 4-odstotnim trendom). UNWTO
napoved za leto 2009 in naprej zaključuje s prepričanjem, da gre za visoko odporen sektor, ki se bo
vrnil k močni rasti, ko se bo kriza ublažila.
 TRENDI ZA LETO 2009
Za razliko od prejšnjih kriz (SARS, 11. september) tokrat ne gre za vprašanje, ali potovati, temveč,
ali si lahko privoščimo potovanje oziroma ali smo pripravljeni trošiti za potovanje, glede na
negotovo gospodarsko situacijo.
Podobno kot v prejšnjih krizah pa se kažejo naslednje spremenjene značilnosti
potovalnih navad:
•
Potovanja bližje domu.
•
Porast potovanj znotraj domače države.
•
Bolj odporna so potovanja, povezana z obiskom sorodnikov in prijateljev,
vračanje v znane destinacije, posebni interesi in individualni potovanja.
•
Padec povprečne dolžine bivanja in potrošnje bo bolj izrazit kot padec celotnega
obsega.
•
Destinacije, ki imajo dobro valutno razmerje in dobro razmerje med ceno in
kakovostjo, bodo imele prednost, saj postaja cena ključni faktor izbire.
•
Podjetja se morajo usmeriti na krčenje stroškov.
•
Naraščala bodo povpraševanja in rezervacije zadnji hip, saj zaradi negotove situacije
ljudje čakajo do konca oziroma čakajo na posebne ponudbe.
•
Bolj kot kdajkoli je ključno sodelovanje med javnim, zasebnim in civilnim sektorjem
(torej porast pomena destinacijskega managementa) – in tako turistu ponuditi močno
storitveno verigo, brez šibkih členov.
Stran 18 od 425
1.2 Turizem v Evropi
1.2.1 Trendi gibanje mednarodnih turističnih prihodov v Evropi
Evropa je že desetletja regija številka ena na področju mednarodnih turističnih
prihodov, vendar pa se njen delež v mednarodnem turizmu zmanjšuje zaradi vedno večjega
števila in moči novih destinacij na novih trgih. Kljub temu, da so trendi rasti v Evropi v
povprečju vsaj polovico nižji kot v drugih regijah, pa število prihodov kontinuirano raste.
V obdobju od 1980 do 2000 se je na primer delež Evrope zmanjšal za 5 odstotnih točk, prihodi pa
podvojili, ta trend pa se je v letih od 2000 še poglabljal.
Evropa je v letu 2008 zabeležila 489 milijonov prihodov in predstavljala 53-odstotni delež
v mednarodnem turističnem kolaču prihodov, za leto 2020 pa UNWTO napoveduje 717 milijonov
prihodov. To pomeni, da bi naj mednarodni turizem v Evropi rasel po 3-odstotni stopnji, kar je pod
napovedjo na globalni ravni (4,1-odstotna).
Hkrati pa UNWTO v Turistični viziji 2020 napoveduje, da bo Evropa v letu 2020 ustvarila 729
milijonov prihodov iz Evrope v druge destinacije. Francija bi naj ostala turistična destinacija številka
1, Nemčija pa največji emitivni trg.
Graf 7: Prikaz rasti mednarodnih turističnih prihodov po regijah do 2020 (napoved je bila narejena
leta 2000, vir UNWTO)
Stran 19 od 425
1.2.2 Evropa v letu 2008 in napovedi za leto 2009
 REZULTATI V LETU 2008
Evropa je v letu 2008 med vsemi regijami zabeležila najbolj šibko rast. Leto je zaključila z
ničelno rastjo (0 %) mednarodnih turističnih prihodov, za to stagnacijo pa se kaže počasno padanje
števila mednarodnih turističnih prihodov tekom leta.
V prvem četrtletju so prihodi še vedno hitro rasli – in to po 6-odstotni stopnji (tudi zaradi zgodnje
velike noči), drugo četrtletje se je zaključilo le z 1-odstotno rastjo (ker je velika noč padla že v prvo
četrtletje), tretje četrtletje je beležilo že 2-odstotni padec, zadnje četrtletje pa že skoraj 4-odstotni
padec.
Podatke, ki jih zbira in analizira UNWTO, obsegajo le mednarodne prihode, ne pa tudi
nočitev. V spodnjem grafu je prikazano gibanje tako mednarodnih prihodov kot tudi
nočitev v posameznih evropskih državah (ki jih zbira Evropska turistična komisija), vendar pa so za
nekatere ključne destinacije vključeni rezultati le za 9 mesecev (Francija in Španija – 2
najpomembnejši destinaciji, Italija, Švica in Grčija). 14 destinacij je poročalo o pozitivnih rezultatih,
6 jih je beležilo padec (med njimi tudi najbolj močne destinacije), 4 pa so beležile rast v prihodih in
padec v nočitvah med njimi tudi Slovenija). Na splošno je rast nočitev nižja kot rast prihodov, kar
kaže na trend krajšanja povprečne dobe bivanja. Dodatno ta trend v daljšem obdobju (2001 do
2008) podpira tudi drugi graf ( Glej graf 9), ki prikazuje tudi ločeno rezultate za domače in
mednarodne prihode oziroma nočitve.
Domači turizem v zadnjih letih beleži boljše rezultate kot mednarodni.
letu 2008 (vir ETC, TourMIS2)
2
Vir: ETC (zbiranje podatkov posameznih nacionalnih turističnih informacij, preko TourMIS baze, podatki oddani do 6.
aprila 2009)
Stran 20 od 425
obdobju 2001 do 2008 (odstotke letne spremembe) (vir ETC, TourMIS)
 NAPOVEDI ZA LETO 2009
Evropska turistična komisija je z januarjem 2009 začela pripravljati redna kvartarna poročila o
turističnih trendih in napovedih, po katerem poroča, da se za Evropo za leto 2009 pričakuje
3,8-odsotni padec v mednarodnih turističnih prihodih, v letu 2010 pa 1,7-odsotno rast.
Vendar pa ETC napoveduje, da se bodo prihodi šele leta 2011 vrnili na raven iz leta 2008.
Pričakovani upad za Evropo za leto 2009 je primerljiv s 4-odstotnim pričakovanim padcem za
Ameriko in Azijo (prikazano v spodnjem grafu).
Graf 10: Prikaz rasti mednarodnih turističnih prihodov po regijah v letu 2008 in napoved za 2009 in
2010 (vir ETC, TourMIS)
Stran 21 od 425
Graf 11: Prikaz gibanja mednarodnih turističnih Graf
12:
Prikaz
odstotka
sprememb
prihodov v Evropi od leta 2001 do 2008, z mednarodnih turističnih prihodov v Evropi od
napovedno 2009-2015 (vir ETC, TourMIS)
leta 2001 do 2008, z napovedno 2009-2015 (vir
ETC, TourMIS)
Zasebna turistična potovanja bodo zmanjšana zaradi izgub službe in še posebej nizkega
zaupanja potrošnikov. Vendar pa bo večina gospodinjstev, kot ocenjuje ETC, še vedno potovala –
večina Evropejcev ima še vedno službe, nekateri so tudi profitirali z zmanjšanjem obrestnih mer za
hipotekarne kredite – vendar pa bodo potovanja krajša, bližja in v znaku iskanja najboljših ponudb.
Domači turizem lahko pridobi na račun zmanjšanja mednarodnega turizma.
Bolj kot zasebna potovanja bodo trpela poslovna potovanja oziroma celoten MICE segment.
Razne raziskave poročajo, da več kot 70 % managerjev poroča o zmanjšanju obsega potovanj
(izvedeno decembra 2008), za leto 2009 pa jih je 55 % napovedalo, da bodo potovali manj.
Stran 22 od 425
2. TURIZEM V SLOVENIJI
2.1 Pomen in pozicija turizma v Sloveniji
 Turizem v Sloveniji ustvarja 7,72 % BDP in spada med strateško najbolj pomembne
gospodarske dejavnosti v Sloveniji.
Slovenija si je v okviru Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma (RNUST-u 2007-2011)
zadala cilj 4-odstotno letno rast prenočitev, 6-odstotno rast števila turistov in 8odstotno letno rast deviznega priliva iz naslova turizma (iz tega izhaja tudi povečanje
potrošnje na turista).
K presežku menjave storitev v plačilni bilanci Slovenije največ prispeva presežek iz turizma.
 Po podatkih Banke Slovenije so prihodki potovanj tujih turistov v Sloveniji znašali:
•
V letu 2007 so bili 1,6 milijarde evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast v primerjavi z
letom 2006 (novejši podatek in trenutno uradni, ki pa bo do konca septembra ponovno
revidiran − za leto 2007 po revizijski politiki Banke Slovenije zadnjič, tako da bodo podatki
za 2007 končni, nov podatek pa bo med obema vrednostma);
•
V letu 2008 pa so prihodki potovanj tujih turistov v Sloveniji po junija 2009 dostopnih
podatkih znašali 2 milijardi evrov (oziroma točno 2.079.823.000).
Državljani Slovenije so na potovanjih v tujini v letu 2008 porabili 865 milijone evrov. Presežek v
menjavi potovanj je tako v letu 2008 znašal 1.214.502 evrov.
V tem pogledu je treba najprej razložiti, da se v letu 2007 ni (več) meril in ugotavljal
devizni priliv, pač pa gre za turistični priliv, saj se je z januarjem 2007 tudi v Slovenji začelo
uporabljati evro kot uradno plačilno sredstvo. Tako se je spremenila tudi metodologija spremljanja
turističnega priliva, kar je razlog, da podatki med seboj niso primerljivi.
Glede na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko turizem
v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in tako
pomembno prispeva h doseganju razvojnih ciljev Slovenije, opredeljenih v Strategiji
razvoja Slovenije 2007 − 2013, in v tem okviru predvsem k doseganju njenih gospodarskih
ciljev (konkurenčnosti, rasti BDP, novim delovnim mestom/rasti zaposlenosti, dvigu izobrazbene
ravni turističnih delavcev, uveljavljanju načel trajnostnega razvoja, skladnemu regionalnemu
razvoju, povečevanju kakovosti življenja in blaginje prebivalstva, krepitvi kulturne identitete in
povečevanju prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru).
Stran 23 od 425
 KLJUČNI POUDARKI IN UGOTOVITVE3 o poziciji turizma v Sloveniji:
1.
Turizem v Sloveniji se pospešeno razvija in beleži hitro rast.
2.
Pomen turizma v slovenskem gospodarstvu se povečuje.
3.
Slovenski turizem ima specifično strukturo prihodkov (potrošnje turistov):
4.
•
Velik pomen igralništva: 17 % turistične potrošnje tujcev, 28 % tuje potrošnje
turističnih storitev;
•
Velik pomen enodnevnih obiskovalcev in tranzitnega turizma (46 % celotne
turistične potrošnje;
•
»Tipični turistični produkti«, kot so kultura in šport, neposredno ne prispevajo veliko
k celotnim turističnim prihodkom (njihov prispevek je posreden).
Turizem predstavlja pomemben segment nacionalnega gospodarstva:
•
Ustvari: 4,9% BDP (2003), 5,50% BDP (delež turizma v BDP, po ekstrapolaciji
2006);
•
Posredno prispeva: 7,7% BDP
5.
Multiplikator turizma je velik (in sicer 2,01, produktni multiplikator je na primer 1,75).
6.
Turizem predstavlja pomemben izvozni produkt. Izvozni turizem
nadpovprečno veliko v državno blagajno v primerjavi z ostalimi dejavnostmi.
7.
Turizem (uradno) zaposluje primerljivo število (kot druge dejavnosti) zaposlenih glede
na svoj obseg (podatek za leto 2006 je 32.885, kar je 7-odstotna rast glede na leto 2003).
8.
Slovenija je po deležu turizma v BDP primerljiva ostalim državam (vendar pa ima nižji
delež kot v sosednjih državah).
prispeva
3
Ocena ekonomskega pomena turizma v Sloveniji z metodo Satelitskih računov za turizem Republika Slovenija,
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, 2007, Inštitut za socioekonomsko in poslovno evalvacijo, Ekonomska
fakulteta
Stran 24 od 425
2.2 Organiziranost slovenskega turizma
 Glavne ugotovitve analize organiziranosti slovenskega turizma, kot so bile opredeljene v
okviru Načrta trženja slovenskega turizma 2007 − 2011 in Razvojnega načrta in usmeritve
slovenskega turizma 2007 − 2011, so bile naslednje:
•
Organiziranost slovenskega turizma po vertikalni osi dokaj razvejana.
•
Obstoječe stanje na področju organiziranosti slovenskega turizma je še vedno predvsem
sektorsko in razdeljeno med javni, zasebni in civilno-družbeni sektor, kar ne
zagotavlja nujne horizontalne povezanosti vseh subjektov, ki sooblikujejo
turistično ponudbo na lokalni ravni, torej tam, kjer turistična ponudba nastaja in se izvaja.
•
Najslabše je organizirana pokrajinska raven, na državni ravni pa je vprašljiva
učinkovitost organiziranosti v smislu zagotavljanja dejanske koordinacije in predvsem
medresorskega usklajevanja razvojnih predlogov turizma znotraj Vlade RS.
•
Na lokalni ravni je izpostavljen problem nezadostnega interesa za povezovanje s strani
zasebnih turističnih subjektov.
•
Organizacije, ki horizontalno povezujejo integralno ponudbo na lokalni ravni, so
zelo redke in se spopadajo z veliko težavami in nejasnimi pogoji partnerstev. Prav tako ne
obstaja zadostna povezanost med lokalno in nacionalno ravnijo na področju usmerjanja
oblikovanja in trženja turistične ponudbe (produktov).
RNUST tako ugotavlja, da je v prihodnjem strateškem obdobju potrebno usmeriti
pozornost v nadgradnjo modela organiziranosti slovenskega turizma, s katero se bodo
odpravile identificirane pomanjkljivosti in zagotovili ugodni organizacijski pogoji za njegov uspešen
razvoj. Poudarek v nadgrajenem modelu organiziranosti slovenskega turizma je v reorganizaciji
organiziranosti na nacionalnem nivoju, v vzpostavitvi učinkovitega modela organiziranosti na
pokrajinski in interesni ravni ter v uvajanju javno zasebnega partnerstva na vseh treh nivojih.
 Zato RNUST na področju organiziranosti slovenskega turizma in na splošno v pogojih
za doseganje razvojnih ciljev daje izredno velik poudarek vzpostavitvi ustrezne oblike
organiziranosti na lokalni oziroma pokrajinski ravni v obliki javno-zasebnega partnerstva.
Kot cilj modela organiziranosti slovenskega turizma je opredelil, da se doseže integralnost pri
razvoju, oblikovanju in trženju turistične ponudbe med vsemi subjekti turizma iz javnega in
zasebnega sektorja. Cilj je torej doseči organiziranost usposobljenih organizacij za upravljanje
turističnih destinacij (DMO = destination management organisation) na lokalni oziroma pokrajinski
ravni, za usklajeno delovanje aktivnosti razvoja in trženja slovenskega turizma na podjetniški,
lokalni/pokrajinski in državni ravni pa definira, da je potrebno doseči tudi ustrezno vertikalno
povezanost turističnih subjektov in dejavnikov (povezanost in usklajenost delovanja STO in DMO
torej).
Stran 25 od 425
Načrt trženja pa je opredelil, da je kot osnovo in »orodje« za doseganje učinkovite, transparentne
in medsebojno usklajene vertikalne in horizontalne organiziranosti v slovenskem turizmu na državni
ravni potrebno zagotoviti predvsem usposobljene, legitimne in reprezentativne
partnerje STO na lokalni oziroma pokrajinski ravni. Partnerstvo na lokalni ravni je namreč,
kot ugotavlja, bistveno za doseganje optimalnih razvojnih in trženjskih učinkov turizma, medtem ko
stihijski način vzpostavljanja partnerstev, brez jasno definiranega sistema partnerstva, ne zagotavlja
dolgoročno stabilnih učinkov tega partnerstva in nekaterih funkcij, ki so bistvene za učinkovito
delovanje slovenske turistične organiziranosti v celoti. Več osnov je podanih v poglavju o
vzpostavitvi organiziranosti.
 Kratek pregled organiziranosti slovenskega turizma pokaže naslednje značilnosti in
akterje:
1.
Vlada RS oziroma neposredno Ministrstvo za gospodarstvo z Direktoratom za
turizem predstavlja in zastopa javni interes na nacionalni ravni. Področje direktorata
zajema predvsem zagotavljanje sistemskih pogojev za razvoj turizma s pripravo specifične
zakonodaje in drugih predpisov s področja turizma, pripravo strateških razvojnih
dokumentov s področja turizma itd. Za področje turizma je v okviru MG oblikovan tudi
Strokovni svet za turizem, kot posvetovalno telo, ki ga vodi minister za gospodarstvo,
njegovi člani pa so predstavniki posameznih interesnih skupin s področja turizma.
2.
Slovenska turistična organizacija (STO) ima glavno nalogo promocije države kot
turistične destinacije, promocijo turističnih območij in turističnih produktov, zbiranje,
analiziranje in posredovanje informacij za uspešen razvoj in trženje slovenskega turizma,
upravljanje z integralnim turističnim informacijskim sistemom Slovenije, razvoj turističnih
produktov ter spodbujanje vertikalnega in horizontalnega partnerskega povezovanja
turistične ponudbe.
3.
Interese turističnega gospodarstva na nacionalnem nivoju zastopata Združenje za
gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekcija za gostinstvo
in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni
zbornici Slovenije zastopa interese manjših gospodarskih subjektov, torej obrtnikov in
samostojnih podjetnikov s področja gostinstva in zasebnih penzionov, ki so člani te
zbornice. Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS pa v obliki odborov združuje interese
vseh članic v odborih za turistične agencije, žičnice, igralnice, s pododborom za igralne
salone, marine, kampe, kongresno dejavnost in kopališča, v sekcijah pa združuje obmejne
prodajalne, sobodajalce, hotelske gospodinje, direktorje za hrano in pijačo, kuharje in
slaščičarje in sommelier-je.
4.
V turističnih krajih in na območjih, kjer obstajajo potencialne možnosti za razvoj turizma,
se s turizmom, predvsem v smislu pospeševanja in reguliranja njegovega razvoja,
ukvarjajo tudi občinske uprave v okviru oddelkov za gospodarske dejavnosti.
Njihova naloga je predvsem pripravljanje ustrezne lokalne zakonodaje s področja turizma,
dolgoročno načrtovanje razvoja turistične dejavnosti na svojem območju in zagotavljanje
osnovnih pogojev za njegovo uresničevanje, ki se odraža v načrtovanju in izgradnji
Stran 26 od 425
potrebne splošne infrastrukture, pripravi ustreznih prostorskih načrtov ter sodelovanju pri
izgradnji turistične infrastrukture.
5.
Poleg TD so se v preteklih letih (na podlagi Zakona o pospeševanju turizma leta 1998 in
njegove kasnejše spremembe leta 2004 v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma) na
lokalni ravni uveljavile tudi nove oblike povezovanja turističnega gospodarstva in občin, v
obliki lokalnih turističnih organizacij (LTO). Njihova glavna dejavnost je pospeševanje
razvoja turizma na lokalni ravni, glavni cilj pa je skupno trženje obstoječe turistične
ponudbe ter sodelovanje pri oblikovanju nove turistične ponudbe v turistični destinaciji.
6.
Turistična zveza Slovenije je najpomembnejša organizacija civilne družbe na področju
turizma. Deluje kot nacionalna, nevladna, samostojna krovna društvena organizacija
prostovoljno združenih turističnih društev, občinskih in območnih turističnih zvez itd. Na
lokalni ravni danes po obsegu in aktivnostih prevladujejo turistična društva (TD). V
Sloveniji je registriranih preko 610 turističnih društev in 30 območnih in občinskih
turističnih zvez. TD na lokalni ravni informirajo turiste v kraju, urejajo in varujejo okolje,
organizirajo prireditve in osveščajo lokalno prebivalstvo, še posebej z vzgojo mladine.
Učinkovitost posameznih TD in obseg njihove dejavnosti sta zelo različna.
7.
Poleg tega na nacionalni ravni v Sloveniji deluje več interesnih združenj in skupnosti, v
katera se povezujejo ponudniki enakih turističnih produktov, npr. Skupnost slovenskih
naravnih zdravilišč (najstarejša produktna organizacija in danes združuje 15 slovenskih
naravnih zdravilišč), Združenje turističnih agencij Sloveniji, Gospodarsko interesno
združenje žičničarjev, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Skupnost gradov na
Slovenskem, Kongresni urad, Združenje za pohodništvo itd. Namen združevanja je
pospeševanje trženja, uresničevanje poslovnih interesov, uveljavljanje kakovosti s svojega
področja dejavnosti itd.
8.
Za razliko od organiziranosti turizma na državni ravni je povezovanje turističnih
subjektov na pokrajinski ravni v Sloveniji danes slabo razvito oziroma sploh ni razvito
(razen regionalne organiziranosti Turistične zveze Slovenije kot društvene organizacije).
Med regionalne oblike organiziranosti poleg pokrajinskih turističnih zvez (Celjska,
Gorenjska, Dolenjska z Belo Krajino, Istrska, Mariborska, za Gornje Posočje, Pomurska,
Kraško-Notranjska) lahko uvrstimo le Skupnost Julijskih Alp, ki povezuje 4 turistične centre
na območju Julijskih Alp in sicer Bled, Bohinj, Kranjsko Goro in Bovec (vključno s
Kobaridom in Tolminom).
Stran 27 od 425
2.3 Konkurenčnost slovenskega turizma4
Turizem je postal v zadnjih desetletjih ključni sektor v svetovnem gospodarstvu in pomeni vir
gospodarskega razvoja za večino držav, zato je potrebno meriti njegovo konkurenčnost. Indeks
konkurenčnosti za turizem (ang. Travel & Tourism Competitiveness Index ali TTCI) je bil razvit v
okviru Svetovnega gospodarskega foruma. Pripravljen je z namenom, da ovrednoti
dejavnike, ki spodbujajo razvoj turistične dejavnosti. V letu 2008 je bil objavljeno drugo
poročilo.
Sloni na treh osnovnih kategorijah spremenljivk, katere spodbujajo konkurenčnost
turističnega gospodarstva v državi in so povzete v treh podindeksih: podindeks normativne
ureditve (zajema tiste elemente, ki so omejeni s politiko in načeloma pod vplivom vlade), podindeks
poslovnega okolja in infrastrukture (zajema elemente poslovnega okolja in infrastrukture v
gospodarstvu posamezne države) in podindeks človeških, kulturnih in naravnih virov.
Skupaj gre za 13 indeksov, ki so razvrščeni v omenjene tri podindekse. Vsak izmed treh
stebrov je sestavljen iz več posameznih spremenljivk, ki nam omogočajo vpogled v povsem nove
podatke s področja konkurenčnosti turističnega sektorja.
 Slovenija se je po skupni oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja, ki so
jo med 130 državami izvedli za Svetovni gospodarski forum, v letu 2008 uvrstila na 36.
mesto (leto prej: 44. mesto med 124. državami), to je v zgornji del lestvice oziroma med
države nad povprečjem po obdelanih parametrih.
V skupnem indeksu se je Švica uvrstila na prvo, Avstrija na drugo in Nemčija na tretje mesto. Italija
je na 28., Hrvaška na 34. mestu, naša soseda Madžarska pa se je uvrstila na 33. mesto.
Raziskava je pokazala, da se Slovenija v okviru normativne ureditve uvršča na 42. mesto
(leto prej: 44. mesto), v okviru poslovnega okolja in infrastrukture na 33. mesto (leto
prej 38. mesto), v okviru človeških, kulturnih in naravnih virov pa na 61. mesto (edino
področje, kjer se je položaj nekoliko poslabšal; leto prej: 53. mesto).
Tabela 1: Sestavljenost indeksa TTCI in uvrstitev Slovenije na posameznem področju – najprej za
leto 2008, v oklepaju pa leto prej (torej 2007)
Normativna ureditev
42 (44)
Zdravje in higiena
36 (34)
4
Poslovno okolje in
infrastruktura
38
Infrastruktura informacijskokomunikacijske tehnologije
26 (28)
Človeški, naravni in
kulturni viri
53
Človeški viri
35 (52)
Vir: Program dela Slovenske turistične organizacije za leto 2008
Stran 28 od 425
Varnost
20 (33)
Turistična infrastruktura
20 (20)
Okoljske omejitve
17 (27)
Infrastruktura kopenskega
prometa
23 (37)
Infrastruktura letalskega
prometa
70 (79)
Konkurenčnost cen v
industrijskem sektorju
102 (106)
Politika in zakonske omejitve
87 (81)
Prioritetna obravnava turizma
84 (77)
Zaznava in sprejemanje
turizma v državi
53 (60)
Naravni in kulturni viri
Naravni viri 67, kulturni viri 54
(skupno 57)
Vir: World Economic Forum, T&T Competitiveness Report 2008
 Konkurenčne prednosti Slovenije glede na razvrstitve v podindekse so največje v
poslovnem okolju in infrastrukturi, kjer lahko izpostavimo turistično infrastrukturo, zemeljskotransportno infrastrukturo in informacijsko tehnologijo, slabše se uvrščamo v letalsko infrastrukturo
in konkurenčnost cen v turizmu (102. mesto).
Nekoliko slabši, pa še vedno nad povprečjem, smo v okviru regulative v turizmu (varnost, higienske
razmere in okoljska politika).
Slabše smo se uvrstili na področju politične zakonodaje in ureditve kriterija »prioritete
za turizem«.
V okviru konkurenčnosti glede človeških, kulturnih in naravnih virov se Slovenija uvršča na
61. mesto, kjer se relativno visoko uvršča skrb podjetij za usposabljanje zaposlenih, nižje pa se
Slovenija uvršča pri številu naravnih in kulturnih znamenitosti ter naklonjenosti turizmu.
Stran 29 od 425
2.4 Kvantitativna analiza slovenskega turizma
 Izpostavljamo zgolj KLJUČNE ZNAČILNOSTI POVPRAŠEVANJA po slovenski turistični
ponudbi v preteklih letih, s poudarkom na letu 2008:
•
Vrhunec povpraševanja po slovenski turistični ponudbi je bil dosežen v drugi
polovici osemdesetih let. Po letu 1990 je začelo število turistov strmo upadati, dokler
nismo v letih 1991 (število nočitev) ter 1992 (število turistov) dosegli najnižje točke. Po
letu 1991, ko je zaradi osamosvojitvene vojne za Slovenijo prišlo do velikih padca tujega
povpraševanja, je turistični promet v Sloveniji počasi naraščal, vendar relativno manj, kot
so značilne rasti turističnega prometa v Evropi in svetu.
•
V letu 2008 smo imeli 2.766.199 milijona turistov, ki so ustvarili 8.411.716 nočitev, kar
pomeni za 3 % več prihodov turistov in za 2 % več turističnih prenočitev kot v letu 2007
(po 8-odstotni rasti prihodov in 7-odstotni rasti nočitev v letu 2007 gre za precejšnje
zmanjšanje rasti in s temi odstotki rasti slovenski turizem zaostaja za razvojnimi cilji, kot so
bili opredeljeni v RNUST-u, a so odraz gospodarske krize; predstavljajo pa stopnjo rasti nad
povprečjem Evrope, kjer je bila v letu 2008 zabeležena nična rast).
•
S temi številkami nočitev in prihodov smo se po 20 letih po številu gostov in po številu
nočitev vrnili približno na raven leta 1988. Gibanje prihodov in nočitev od leta 1990
do vključno 2008 prikazujeta spodnja grafa ( Grafa 13 in 14).
Graf 13: Prenočitve turistov v Sloveniji v obdobju 1990 do 2008 (vir: SURS)
10.000.000
9.000.000
8.000.000
7.000.000
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
1990
1995
Skupaj prenočitve
2000
2005
2006
Prenočitve domačih turistov
2007
2008
Prenočitve tujih turistov
Stran 30 od 425
Graf 14: Prihodi turistov v Sloveniji v obdobju 1990 do 2008 (vir SURS)
3.000.000
2.700.000
2.400.000
2.100.000
1.800.000
1.500.000
1.200.000
900.000
600.000
300.000
0
1990
1995
2000
Skupaj turistov
2005
2006
Domači turisti
2007
2008
Tuji turisti
•
V letu 2008 so prenočitve domačih turistov predstavljale 42,4-odstotni delež,
tujih pa 57,6-odstoten.
•
Domačih gostov je bilo v letu za 7 % več, tujih pa za 1,1 % manj, domači pa so ustvarili za
5,2 % več nočitev, medtem ko so tuje nočitve padle za 0,5 %.
•
Med prvimi 10 tujimi emitivnimi trgi glede na število opravljenih nočitev so bili,
po tem vrstnem redu: Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Združeno kraljestvo,
Nizozemska, Ruska federacija, Madžarska, Belgija, Francija. Teh 10 trgov je skupaj opravilo
41,1 % vseh nočitev, ostale države pa skupaj 16,5 % od vseh nočitev, znotraj tujih nočitev
pa so predstavljale 70,1-odstotni delež.
Stran 31 od 425
Graf 15: Deleži nočitev v letu 2008 (vir SURS)
Druge države
17,6%
Prenočitve domačih
turistov
45,4%
Nizozemska
2,9%
Združeno kraljestvo
3,6%
Hrvaška
3,7%
Nemčija
7,4%
Avstrija
7,8%
Italija
11,5%
•
Med prvimi 10 tujimi emitivnimi trgi glede na število opravljenih nočitev so bili,
po tem vrstnem redu: Italija (indeks 99,5 glede na leto 2007), Avstrija (indeks 91,8),
Nemčija (indeks 91,2), Hrvaška (indeks 98,3), Združeno kraljestvo (indeks 92), Nizozemska
(indeks 116,1) Ruska federacija (indeks 117,5), Madžarska (indeks 105,3), Belgija (indeks
107,7) in Francija (100,2).
•
Teh glavnih tujih 10 emitivnih trgov je skupaj opravilo 41,1 % vseh nočitev, ostale
države pa skupaj 16,5 % od vseh nočitev, znotraj tujih nočitev pa so predstavljale
70,1-odstotni delež.
•
V spodnjem grafu je prikazan trend gibanja 6 ključnih tujih trgov v obdobju od
leta 1985. Gibanje prikazuje, da v primerjavi z letom 19985 zgolj na italijanskem in
avstrijskem trgu močno presegamo številke iz leta 1985, drugje pa jih še ne dosegamo. Na
britanskem trgu smo na primer imeli leta 1990 575.100 nočitev, v letu 2008 pa 279.437,
kar pomeni, da ne dosegamo še niti polovice tistih rezultatov, na nemškem trgu
zaostajamo še za četrtino.
•
Največ tujih nočitev je ustvarilo naslednjih 10 občin: Piran (820.584), Ljubljana
(706.441), Bled (468.488), Kranjska Gora (266.044), Brežice (228.261), Moravske Toplice
(203.626), Rogaška Slatina (179.436), Bohinj (176.778), Izola (134.025) in Bovec
(122.774).
•
V zadnjih letih se povprečna doba bivanja v Sloveniji znižuje. V letu 1995 je gost v
Sloveniji prenočil v povprečju 3,7 krat, v letu 2005 3,2 krat, v letu 2008 pa 3,04-krat.
Zaradi gospodarske krize se je zelo jasno nakazal trend krajšanja bivanja gostov (pa tudi
potovanja v bližnje destinacije). Gostje se torej odločajo za večkratni kratki oddih v
Sloveniji. Skozi celo obravnavano obdobje je povprečna doba bivanja domačega gosta
daljša v primerjavi s povprečno dobo bivanja tujega gosta. Razlog za to lahko pripišemo
dejstvu, da se v času, ki ga preživijo v Sloveniji, selijo iz kraja v kraj, pri čemer se vsaka
sprememba turističnega kraja beleži kot nov prihod. Ne smemo niti pozabiti na goste v
tranzitu, kateri prenočijo pri nas na poti v drugo državo. Od leta 1995 se je povprečna
doba bivanja skrajšala skoraj za 0,7 dni.
Stran 32 od 425
•
Dve tretjini prenočitev v Sloveniji je ustvarjenih v hotelih in podobnih obratih.
•
V letu 2008 je bilo turistom v turističnih nastanitvenih objektih po podatkih SURS-a za
avgust leta 2008 na voljo 77.171 stalnih ležišč. V hotelih je bilo na voljo 38,5 % vseh
postelj (oziroma skupaj 29.720 postelj), v njih pa je bilo ustvarjenih 5.278.267 nočitev ali
61,2 % vseh nočitev.
Graf 16: Deleži nočitev v letu 2008 (vir SURS)
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
1985
1990
1995
2000
2005
2006
2007
2008
Avstrija
Hrvaška
Italija
Nemčija
Nizozemska
Stran 33 od 425
Graf 17: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji – stalna ležišča v avgustu 2008 (vir SURS)
Struktura nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji
Otroški in mladinski
počitniški domovi; 1.740;
2%
Drugi domovi; 444; 1%
Delavski počitniški
domovi; 2.681; 3%
Začasne nastanitvene
zmogljivosti; 2.216; 3%
Drugi gostinski
nastanitveni objekti;
2.201; 3%
Marine; 1.100; 1%
Planinski domovi in koče;
4.323; 6%
Hoteli; 29.720; 39%
Sobodajalstvo; 5.953;
8%
Moteli; 367; 0%
Turistične kmetije z
nastanitvenimi
zmogljivostmi; 1.022; 1%
Penzioni; 1.674; 2%
Gostišča; 2.023; 3%
Prenočišča; 696; 1%
Kampi; 15.803; 20%
Apartmaji; 5.208; 7%
Stran 34 od 425
2.5 Analiza trženja slovenske turistične ponudbe
 Pregled ZNAČILNOSTI TRŽENJA IN ANALIZA TRŽENJA SLOVENSKEGA TURIZMA na
različnih ravneh (krovni in po področjih) izpostavi naslednja dejstva, pomanjkljivosti in
probleme:
•
Slovenija nima razvite krovne znamke (tako ne Slovenije kot države kot tudi ne
Slovenije kot turistične destinacije) in strukture posameznih ravni turističnih produktov in
njihovega jasnega lokaliziranja s posebnostmi, ki so lastne samo Sloveniji.
•
Slovenski turizem vse do opredelitve nove tržne znamke I feel Slovenija (v letu
2007) v vseh letih ni imel jasno opredeljenega ključnega sporočila oziroma
identitete in prepoznavne zgodbe, ki stoji za identiteto, zaradi česar se je le-ta spreminja
iz ene kampanje v drugo (novembra 2007 je nastala nova znamka, ki se je začela z letom
2008 aktivno uveljavljati).
•
Za Slovenijo pogosto kot enega ključnih problemov na področju promocije pavšalno
navajamo premajhna promocijska sredstva, vendar pa je le-ta potrebno tudi pogledati
glede na določene kvantitativne kazalnike, ki kažejo na to, da Slovenija na tem področju že
dosega solidno povprečje in da se bo lahko kmalu pričelo zastavljati vprašanje učinkovitosti
v promocijo vloženih sredstev (zaradi nizke rasti fizičnega in relativno tudi vrednostnega
prometa, glede na povečevaje izdatkov za promocijo v zadnjih letih).
•
Zaradi majhnih sredstev so aktivnosti preveč razdrobljene in pogosto ne dosegajo
kritične mase.
•
Zaradi pogostih kadrovskih sprememb (na več ravneh) prihaja do izgube
vrednosti poslovnih kontaktov, kar še dodatno poslabša odsotnost uporabe podpornih
CRM orodij in opredelitve procesov dela.
•
Pomanjkanje kontinuitete v vsebinah, pristopih oziroma prepogosto spreminjanje pristopov,
sporočil, vizualne podobe – pomanjkanje kontinuitete.
•
Nepovezovanje s strateškimi partnerji, tudi iz neturističnega gospodarstva (kar lahko
znatno poveča sredstva in učinke).
•
Nezadostno izkoriščanje orodja ustvarjanja dogodkov za povečanje prepoznavnosti,
pozitivne publicitete.
•
Obstaja veliko šibkih členov v pred-prodajnih in po-prodajnih aktivnostih (torej
tistih, na katere dejansko lahko ima vpliv STO).
•
Hoteli pogosto nimajo jasno opredeljene ciljne skupine – gosta ne poznajo oziroma
se ne potrudijo dovolj, da bi ga poznali, ne poznajo njegovih pričakovanj, temu ne
posvečajo posebno skrb.
Stran 35 od 425
•
Obdelave povpraševanj, ki jih naslovijo turisti, ki so konkretno zainteresirani za
določeno ponudbo (na različnih nivojih – na nivoju STO, lokalnih turističnih organizacij
kot tudi na nivoju ponudnikov), so presplošne in neosebne, zamujajo ali sploh niso
odgovorjene, v mailih so pogosto zgolj napotila na povezave ponudnikov, dajejo občutek,
da gre za tipske odgovore, posredujejo zgolj splošne informacije (cenike, ki so pogosto
precej nepregledni, v množici podatkov pa gost težko najde pravo informacijo, še posebej
glede na dejstvo, da pričakuje konkretno ponudbo glede na svoje povpraševanje), kar vodi
v to, da izgubimo potencialnega gosta, ki se že zelo konkretno zanima za ponudbo. Tako
na eni strani veliko vlagamo v trženjske aktivnosti, na drugi pa zaradi nekaterih šibkih
členov izgubimo goste, ko le-ti pridejo v stik z nami.
•
Ni še pravega komuniciranja skozi zgodbe (oziroma tudi v primeru, ko ponudniki
trdijo, da udejanjajo pristop oblikovanja ponudbe na osnovi zgodb in njihovega
komuniciranja, situacija dejansko ni takšna – zgodba ni opredeljena/napisana, elementi se
ne pretvarjajo v konkretne izvedbene aktivnosti itd).
•
V okviru analize aktivnosti tržnega komuniciranja oziroma trženja in prodaje na
nivoju turističnih ponudnikov je bila za potrebe priprave Načrta trženjska slovenskega
turizma opravljena anketa, iz katere izhajajo naslednje ugotovitve (opomba, pri projektu je
aktivno sodelovala izvajalka tega dokumenta, zato izsledke tudi vključujemo):
•
V hotelski industriji v povprečju vlagajo več kot polovico (52 %) marketinških
sredstev na tuje trge in 48 % na domači trg. Odstopa le eden primer, v katerem je
bilo odgovorjeno, da vlagajo vsa svoja marketinška sredstva na domači trg.
•
Največji pomen in učinkovitost trženjsko-prodajnih aktivnosti pripisujejo anketiranci
orodju direktnega marketinga s povprečno oceno 4,7. Kot drugo najuspešnejše sledi
osebna prodaja s povprečno oceno 4,5. Na tretje mesto se z isto povprečno oceno
3,9 uvrščajo odnosi z javnostmi in workshopi, predstavitve in hišni sejmi. Na četrtem
mestu sledi marketinška infrastruktura (tiskane brošure, letaki, ceniki, DVD,
promocijski artikli) s povprečno oceno 3,7. Na predzadnjem mestu je oglaševanje z
oceno 3,3 in kot najmanj učinkovito orodje navajajo poslovne borze in sejme z
povprečno oceno 3,2.
•
Največ sredstev usmerjajo v pospeševanje prodaje in sicer v povprečju 27,8 %, ki
mu sledi direktni marketing s 23,9 % in oglaševanje z 21,3 %. Nekaj manj odstotkov
sredstev, v povprečju 19,5 %, namenjajo marketinški infrastrukturi in glede na
naravo manj sredstev za orodje odnosov z javnostmi (11,5 %).
•
Kot največji pomen, učinkovitost in namen interneta anketiranci ocenjujejo
rezervacijsko funkcijo (on-line prodaja kapacitet) s povprečno oceno 4,5, s skoraj
enako oceno 4,4 pa ocenjujejo tudi informiranje, pospeševanje prodaje in rezervacije
(preko e-maila). Nekoliko manjši namen in učinkovitost dajejo internetu kot orodju za
zgolj informiranje (funkcija on-line brošure ima v povprečju pomen 3,9). Na zadnjem
mestu s precej nizko povprečno oceno 3,2 je razvijanje CRM pristopa do gosta, ki ga
v veliki večnimi nimajo razvitega, načrtujejo pa ga v bližnji prihodnosti.
Stran 36 od 425
•
Rezultati trženjsko-prodajnih aktivnosti na tujih trgih kažejo, da so anketiranci skoraj
enako usmerjeni oziroma vlagajo v B2B segment in B2C segment in sicer v razmerju
51 % za B2C in 49 % v B2B.
•
Intenzivnost in uspešnost sodelovanja s STO so anketiranci ocenili s povprečno oceno
3 – pri čemer menijo, da bi lahko bilo sodelovanje boljše in intenzivnejše - enako
oceno so prisodili tudi intenzivnosti in uspešnosti sodelovanja z LTO-ji in drugimi
akterji ocenili.
•
70 % anketirancev izvajajo trženjsko-prodajne aktivnosti neposredno sami, preko
LTO izvedejo 14 % aktivnosti in preko STO 16%. V večini preko STO izvedejo
trženjsko-prodajno aktivnosti na poslovnih borzah in sejmih, ki zahtevajo več
sredstev.
•
Od celotnega prometa ponudniki hotelskih storitev namenjajo trženju v povprečju 5
%. Največji odstotek je dosegel 10 %, najmanjši pa je bil 1 %.
•
Pregled rezultatov ankete med zdravilišči je pokazal le na manjše razlike.
Na področju zdravilišč, po rezultatih ankete, je nekoliko več vlaganj marketinških
sredstev na domači trg (53 %) kot na tuje trge (47 %). Pri tem največji pomen in
učinkovitost trženjsko-prodajnih aktivnosti pripisujejo direktnemu marketingu in
marketinški infrastrukturi - tiskane brošure, letaki, ceniki, DVD, promocijski artikli.
Tako največ sredstev usmerjajo v oglaševanje in direktni marketing. S pridom
izkoriščajo tudi uporabo interneta kot ključnega orodja za informiranje, pospeševanje
prodaje in rezervacije (preko e-maila) in razvijanje CRM pristopa do gosta. Na tujih
trgih približno 67 % svojih prodajno-trženjskih aktivnosti usmerjajo v B2B segment in
33 % v B2C segment. Sodelovanje in intenzivnost s STO ocenjujejo kot prav dobro
(3,8), čeprav nekateri menijo, da bi sodelovanje lahko bilo boljše in intenzivnejše.
Rezultati in mnenja na nivoju destinacije (LTO-ji in drugi turistični akterji) pa kažejo
oceno dobro, pri tem pa anketiranci menijo, da bi lahko sodelovanje bilo veliko boljše
in intenzivnejše. Na podlagi tega večina akterjev prodajno-marketinške aktivnosti
opravijo sami (76 %) in le majhen del preko STO (16 %) in LTO (8 %). Tudi pri
zdraviliščih je dejstvo, da v večini preko STO izvedejo prodajno-marketinške
aktivnosti na poslovnih borzah in sejmih, ki zahtevajo veliko sredstev, ostalega
sodelovanje pa je malo. V povprečju namenjajo približno 3 % od celotnega
prometa/prihodkov za tržne aktivnosti.
Stran 37 od 425
2.6 Analiza investicijskega okolja v slovenskem turizmu
 Pregled INVESTICIJSKEGA OKOLJA v slovenskem turizmu v preteklih nekaj letih
pokaže naslednje ključne značilnosti:
•
Za preteklo strateško obdobje je značilen intenzivni investicijski cikel na
področju izgradnje novih, predvsem hotelskih namestitvenih kapacitet. Tako se
je povečalo število namestitvenih kapacitet v hotelih s 4 in 5 zvezdicami, kjer je bilo do
konca leta 2006 samo s projekti, podprtimi z neposrednimi razvojnimi spodbudami države
in Evropskega sklada za pokrajinski razvoj, zgrajenih 2000 novih postelj od v pretekli
razvojni strategiji načrtovanih 2500. Bistveno slabši je bil investicijski cikel v namestitvene
kapacitete v segmentu malih in srednjih podjetij, ki bi prispevali k še večji pestrosti in
dinamičnosti turistične ponudbe Slovenije.
•
Razvoj turistične dejavnosti ovira splošno neugodno finančno (davki in nizka
naložbena dejavnost finančnih institucij in finančnih investitorjev v turizmu) in poslovno
okolje (vrsta administrativnih ovir in nestimulativno davčno okolje za podjetništvo).
Neugodno poslovno okolje je tudi glavni razlog za odsotnost tujih investicij v slovenski
turizem v zadnjem strateškem obdobju.
•
Razvojna politika na področju turizma spodbuja monopol manjšega števila
velikih poslovnih subjektov – njim je bila prilagojena zakonodaja in namenjene
razvojne vzpodbude, medtem ko mehanizmov in drznejših projektov za spodbujanje
drobnega in srednjega podjetništva v turizmu (ki je ključnega za razvoj strukturnega
ravnovesja ter raznolike in kreativne ponudbe) vse do leta 2007 oziroma 2008, ko je
potekala spodbuda investicij v turistične nastanitvene zmogljivosti v okviru Slovenskega
podjetniškega sklada, praktično ni bilo.
•
Novih investicij oziroma t.i. »greenfield« naložb v preteklem obdobju praktično
ni bilo – začele so se šele v zadnjem obdobju (a so še vedno redke), beležile so se
večinoma naložbe v obnovo (in delno razširitev) obstoječih kapacitet oziroma predvsem
naložbe obstoječih ponudnikov na obstoječih lokacijah.
•
Notranja omejena konkurenčnost (tekmovalnost) povzroča tudi nizko konkurenčnost
oziroma tekmovalno sposobnost slovenskega turizma navzven. V Sloveniji ni nobenih
tujih bodisi neposrednih bodisi finančnih investicij v turistično dejavnost.
Obstaja pomanjkanje oziroma odsotnost mehanizmov, ki bi spodbudili in omogočili prihod
novih večjih ponudnikov (domači ali tuji kapital), ki bi prinesli sveže zamisli, nove
kapacitete in programe in prepotrebno notranjo konkurenco, tudi z razvojem ponudbe na
doslej še nerazvitih turističnih območjih.
Stran 38 od 425
2.7 Motivi prihoda v Slovenijo
Po podatkih ankete, ki jo je Statistični urad RS izvedel v letu 2006 med tujimi turisti, je
58 % tujih turistov prišlo v Slovenijo zaradi počitnic, sprostitve ali razvedrila, 17 % je
obiskalo Slovenijo iz poslovnih razlogov (sejmi, konference, kongresi, poslovni sestanki), 12 % je
Slovenijo le prečkalo (tranzit), 6 % tujih turistov je prišlo v Slovenijo obiskat sorodnike in prijatelje,
7 % tujih turistov je obiskalo Slovenijo iz drugih razlogov. Tuji turisti v Sloveniji najbolje ocenjujejo
gostoljubnost domačega prebivalstva.
 Med dejavniki, ki so zelo pomembno vplivali, da so se tuji turisti odločili za obisk
Slovenije, so bili največkrat omenjeni naslednji:
•
osebna varnost med bivanjem,
•
možnosti za počitek in sprostitev ter
•
podnebne razmere in ugodno vreme.
 Tuji turisti so pri ocenjevanju turistične ponudbe največkrat ocenili z najvišjo oceno
naslednje elemente:
•
gostoljubnost domačega prebivalstva,
•
možnost za sporazumevanje v maternem jeziku,
•
možnosti za počitek in sprostitev ter
•
neokrnjeno naravo in zavarovana območja narave.
Stran 39 od 425
2.8 Ključni razvojni in trženjski izzivi slovenskega turizma
 Ključni RAZVOJNI IN TRŽENJSKI IZZIVI SLOVENSKEGA TURIZMA, kot jih je
opredelila aktualna Strategija trženja slovenskega turizma na osnovi analize stanja in
trendov, so:
1.
Zagotoviti standarde kakovosti in razvijati dodano vrednost (osnovna, dodana in
čustvena vrednost) ter izboljšati kakovost vseh virov (narava, kultura, turistični
proizvodi, trženje). Ponuditi visoko raven kakovosti, skrb in posvečanje posamezniku,
udobje, dobro oziroma prijetno počutje, vrednote, ki vplivajo na čustva itd.
2.
Turistična ponudba za sprostitev in krepitev zdravja mora temeljiti na profesionalnosti in
individualnih storitvah.
3.
Razvijati avtentično turistično ponudbo, ki izvira iz tradicije in lokalnih posebnosti
Slovenije in ki je tesno povezana z neokrnjeno naravo, razvijati povezave med tradicijo in
sodobnostjo ter oblikovati storitveno verigo brez šibkih členov in nenehno izboljševati
kakovost.
4.
Vzpodbujati razvoj turističnih proizvodov v tesnem stiku z naravo, kulinariko in
vinom, zdravjem in dobrim počutjem, kulturo, športom in avtentičnimi dogodki itd.
5.
Individualizirati atrakcije, ponudbe in storitve ter specializirati ponudnike.
6.
Zagotoviti fleksibilne turistične proizvode, trženje in distribucijo po več kanalih.
7.
Intenzivno razvijati turistične proizvode, ki temeljijo in izhajajo iz potreb gostov
oziroma povpraševanja ter priprava počitniških ponudb v modularni obliki (tako preko
interneta kot preko direktnih rezervacij).
8.
Sightseeing, lifeseeing, eventseing in adventureseeing.
9.
Aktivno sodelovanje z nizko cenovnimi letalskimi prevozniki.
10. Oblikovati jasno tržno in produktno pozicioniranje za različne ciljne skupine.
11. Profesionalno turistično trženje pod znamko Slovenija (izvajati učinkovito in
konsistentno upravljanje z znamko).
12. Razvoj novih trgov oziroma vstop na nove trge na osnovi tržnih raziskav.
13. Imidž trženje s prioritetnimi turističnimi proizvodi in njihova povezava z ustreznimi
distribucijskimi kanali.
14. Združiti trženjska sredstva za doseganje večje učinkovitosti in bolj usklajeno
trženjsko delovanje ter učinkovitejše in bolj kreativno komuniciranje informacij.
Stran 40 od 425
15. Strateško trženjsko sodelovanje in navzkrižno trženje (cross marketing) z drugimi
gospodarskimi sektorji, trženje z uporabo orodij pod črto za specifične proizvode in ciljne
skupine, elektronsko trženje.
16. Slovenija naj išče regionalne in lokalne elemente in izkoristi potencial za ponudbe
zadnji hip.
17. Osredotočiti se na zahtevnejši segment, ki je mobilen in naklonjen pristnim in
intenzivnim doživetjem in več kratkim potovanjem na leto.
18. Aktivno iskati točke razlikovanja.
19. Osredotočiti se na ciljne skupine: 20 do 40 let, z nadpovprečnim dohodkom, mladi pari
– t.i. Dinks (dvojni dohodek, brez otrok), seniorji z nadpovprečnim dohodkom in ustaljeni
pari 50 do 65 let (otroci so že zapustili gospodinjstvo) ter dobro zaposlene ženske.
20. Politike destinacijskega managementa se morajo izboljšati skozi bolj skladno
načrtovanje.
21. Izpostaviti avtentičnost narave, ponudbe, dobrodošlice in drugih storitev.
22. Razvijati dobre varnostne standarde in za vsak primer pripraviti krizni management.
Stran 41 od 425
3. PREDSTAVITEV GORENJSKE
3.1 Osnovni podatki o Gorenjski
 Projekt sonaravnega razvoja turizma na Gorenjskem se pripravlja za Gorenjsko kot razvojno
regijo na nivoju SKTE5 3 (oziroma za Gorenjsko kot statistično6 regijo). Gorenjska kot
takšna predstavlja eno izmed 12 regij v Sloveniji.
 LOKALNE SKUPNOSTI
Gorenjsko sestavlja 18 lokalnih skupnosti (občin):
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
Bled,
Bohinj,
Cerklje na Gorenjskem,
Gorenja vas – Poljane,
Gorje,
Jesenice,
Jezersko,
Kranj,
Kranjska Gora,
Naklo,
Preddvor,
Radovljica,
Šenčur,
Škofja Loka,
Tržič,
Železniki,
Žiri in
Žirovnica.
 Glej karto št. 1 v nadaljevanju.
5
SKTE - standardna klasifikacija teritorialnih enot
6
Statistične regije Slovenije so vmesna raven med državno (nacionalno) in lokalno ravnijo (občine, naselja, krajevne
skupnosti idr). Statistični urad Republike Slovenije je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel
členitev Slovenije na t. i. funkcionalna območja oziroma planske regije in jih poimenoval statistične regije.
Stran 42 od 425
Karta 1: 18 lokalnih skupnosti na Gorenjskem (vir BSC Kranj)
Karta 2: Statistične regije in občine Republike Slovenije (vir SURS, 1. januar 2009)
Stran 43 od 425
 UPRAVNE ENOTE
Gorenjsko sestavlja 5 upravnih enot:
1.
Jesenice,
2.
Kranj,
3.
Radovljica,
4.
Škofja Loka in
5.
Tržič.
 POVRŠINA IN PREBIVALSTVO
S 2.137 km2 oziroma 9,9 % površine države je Gorenjska šesta največja razvojna regija v
Sloveniji.
Gorenjska ima 201.254 prebivalcev (vir SURS, 31. december 2007) in predstavlja 9,9 %
prebivalcev Slovenije, kar jo med regijami uvršča prav tako na četrto mesto. Prebivalstveni kazalniki
so ugodni. Po naravnem prirastu se je gorenjska regija v letu 2007 uvrstila takoj za
osrednjeslovensko regijo.
Gostota poselitve je v primerjavi s Slovenijo podpovprečna (na Gorenjskem 94,2 prebivalcev na
km2, v Sloveniji 99,9).
V mestnih naseljih (Kranj, Jesenice, Tržič z Bistrico pri Tržiču, Radovljica z Lescami, Škofja Loka)
živi okoli 41,2 % prebivalcev Gorenjske7. Razvojna os Jesenice – Radovljica – Kranj – Šenčur
– Škofja Loka predstavlja največje zgostitveno jedro poselitve.
Na Gorenjskem je po podatkih SURS (31. december 2007):
7
•
72.955 delovno aktivnih prebivalcev;
•
66.186 zaposlenih oseb;
•
6.769 samozaposlenih;
Vir RRP Gorenjske 2007
– 2013
Stran 44 od 425
•
4.343 brezposelnih;
•
17.416 učencev (šolsko leto 2007/2008);
•
9.792 dijakov (šolsko leto 2007/2008);
•
11.985 študentov (šolsko leto 2007/2008) in 1.707 diplomantov, od tega 187 specialistov,
magistrov in doktorjev znanosti (2007).
 LEGA
Leži na severozahodnem delu Slovenije.
Na severu po Karavankah poteka meja s sosednjo Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu z Italijo
(dežela Furlanija Julijska krajina) in razvojno regijo Goriško, na vzhodu s Savinjsko regijo,
na jugu pa se odpira proti Osrednjeslovenski regiji.
Karta 3: Pozicija Gorenjske v Sloveniji (s sedeži Upravnih enot) (vir BSC Kranj)
Stran 45 od 425
Karta 4: Umestitev Gorenjske v Sloveniji, z vrisanimi občinami (vir BSC Kranj)
Stran 46 od 425
3.2 Naravne značilnosti Gorenjske
 Gorenjska je alpska regija z značilno raznoliko gorsko krajino.
Naravno-geografsko 70 % Gorenjske predstavlja gorski svet, le 29,8 % regije leži v
dolinsko-ravninskem delu osrednje Slovenije.
Gozdne površine predstavljajo 59,4 % Gorenjske, 25,6 % je kmetijskih in 9,9 % nerodovitnih
površin.
Kar 40,2 % regije se nahaja nad 1.000 m nadmorske višine, 44,4 % pa obsega območje
NATURE 2000.
Karta 5: Zavarovana območja narave in območja NATURE 2000 na Gorenjskem (BSC Kranj, vir
ARSO)
 PODNEBJE
Podnebje na Gorenjskem je podrejeno dejstvu, da Gorenjska leži v alpskem delu
Slovenije oziroma pripada eni izmed štirih evropskih geografskih enot, torej Alpam.
Pokriva tri izmed devet značilnih pokrajinskih tipov – to so alpska gorovja, alpska hribovja in
alpske ravnine (drugod v Sloveniji pa so to še panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske
Stran 47 od 425
planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote). Sicer Slovenija
leži v zmerno-toplem pasu. Bližina Sredozemskega morja in predvsem Atlantskega oceana ji s
prevladujočimi jugozahodnimi vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo padavine.
Prehodna lega med Jadranskim morjem, celinsko Panonsko kotlino in Alpami povzroča mešanje
različnih podnebnih vplivov na slovenski prostor.
 Podnebje na Gorenjskem je alpsko (značilno za alpska visokogorja, pripadajoče gorske
doline in nekatere visoke Dinarske planote).
Je najbolj ostro podnebje v državi. Temperature so čez vse leto nižje kot drugod. Istočasno so
to območja z največ padavinami, ki v hladni polovici leta padejo praviloma v obliki snega.
Podnebne spremembe v alpskem prostoru postajajo v zadnjih letih eno izmed
najpomembnejših osi delovanja mrežnih institucij alpskih držav, kot so Mednarodni
znanstveni odbor za raziskovanje Alp (ISCAR), Omrežje občin »Povezanost v Alpah«, nevladne
organizacije (CIPRA), Mreža zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) in Združenje planinskih zvez
držav alpskega loka (CAA).
Za alpske države so najnovejši rezultati o hidrosferi, tj. o celotnih vodnih zalogah, in kriosferi, tj.
snegu in ledu, še posebej pomembni. Za prihodnje zime bo značilno, da bodo količine snega
manjše, količine dežja pa večje. Nedavno opazovanje globalnega segrevanja je pokazalo na velike
okoljske in družbenoekonomske učinke, ki so v Alpah še močnejši, kjer bi bilo naraščanje
temperatur višje od svetovnega povprečja (do leta 2050 od približno 1 do 5 °C poleti in od 2 do 7
°C pozimi). Že zaradi porasta temperature za 1 °C se bo povprečna doba snežne odeje v
marsikateri regiji skrajšala za 4 do 6 tednov.
To povečanje temperatur bo povzročilo večje, delno že opazne, spremembe, ki naj bi se
poslabšale v naslednjih desetletjih: izpodjedanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje snežne
odeje na manjših višinah, taljenje ledenikov, taljenje senčnic in obilne padavine pozimi, jeseni in
spomladi.
Te spremembe vplivajo na gorske ekosisteme − ki so že sicer občutljivi in izpostavljeni številnim
pritiskom, kot so spremembe uporabe tal, odlaganje onesnaževalnih snovi, izčrpavanje naravnih
virov, intenzivno pašništvo ali uvajanje eksogenih vrst, močen pritisk na alpski ekosistem pa že
nekaj desetletij vrši tudi turizem.
Stran 48 od 425
3.3 Gospodarska struktura Gorenjske
 Tradicionalno industrijsko gorenjsko gospodarstvo se počasi spreminja iz industrijske
v storitveno družbo, vendar pa ekonomski kazalniki večinoma še zaostajajo za slovenskim
povprečjem.
V nadaljevanju predstavljamo le ključne kazalce, saj je to področje podrobno
analizirano v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007 – 2013, pričujoča analiza pa se
osredotoča zgolj na turizem.
Kmetijska dejavnost v tej regiji ne spada med najpomembnejše, vendar spadajo tukajšnja
kmetijska gospodarstva kljub temu med večja v državi, tako po povprečni površini kmetijskih
zemljišč v uporabi kot tudi po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo.
Predelovalne dejavnosti so gonilna sila te regije, saj so v letu 2006 ustvarile 33,3 % bruto
dodane vrednosti v tej regiji.
Razgiban relief in podnebje ter druge naravne značilnosti so dobra osnova
Gorenjska regija je v letu 2008 ustvarila 16,8 % vseh turističnih prenočitev v
za goste iz tujine (okoli 77 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcev je
zasedala drugo mesto med vsemi regijami, pa čeprav jih je imela več kot
obalno-kraške regije.
za razvoj turizma.
državi; večinoma gre
Gorenjska še vedno
pol manj od vodilne
Gorenjska je leta 2006 (po podatkih SURS-a zadnji razpoložljiv podatek) ustvarila 2.590 milijonov
EUR BDP, kar pomeni 8,4 % nacionalnega BDP. Na prebivalca je ustvarila 12.980 EU (povprečje
Slovenije 15.446 EUR, osrednjeslovenska regija pa na primer ustvarja 22.286 EUR in obalno-kraška
regija 15.747 EUR).
Po dejavnostih je 57 % bruto dodane vrednosti pripadalo storitveni industriji, 40,8 %
industriji in 2,2 kmetijski dejavnosti.
Tabela 2: Osnovni podatki o gospodarski strukturi Gorenjske (vir RRA Gorenjske)
2001
Gorenjska
BDP na prebivalca v EUR
Primerjava BDP/preb. (PKM) z
EU25
l. 2002 Gorenjska= 66; SLO= 75;
EU25= 100
l. 2000 Gorenjska= 64; SLO= 73;
EU25= 100
l.1995 Gorenjska= 62; SLO= 68;
9.792
2006
oziroma zadnji razpoložljiv podatek
Slovenija
11.094
Gorenjska
11.321
(2004)
Slovenija
13.146
(2004)
%v
SLO
-
Relativna sprememba
v obdobju
Gorenjsk
a
115,61
Slovenija
118,50
Stran 49 od 425
EU25= 100
Število prebivalcev
197.102
1.992.035
199.626
2.008.5168
9,94
101,28
100,83
71.004
782.062
72.146
836.674
8,62
101,61
106,98
9,0%
11,6%
5,4%
8,6%
60,00
74,14
56,2%
55,8%
59,0%
(2005)
57,8%
(2005)
104,98
103,58
Delež prebivalcev z visoko
izobrazbo
7,9%
(2002)
8,0%
(2002)
Delež zaposlenih (zaposlene
osebe v
podjetjih in drugih
organizacijah) z visoko
izobrazbo
9,9%
12,3%
12,8%
(2004)
15,7%
(2004)
129,29
127,64
Število podjetij (C-K
dejavnost)
8.420
91.106
8.899
(2005)
95.399
(2005)
105,69
104,714
421.811
EUR
22.838
EUR
27.559 EUR
(2005)
29.061 EUR
(2005)
126,35
127,25
5.231 EUR
5.318 EUR
6.050 EUR
(2005)
6.893 EUR
(2005)
115,66
142,86
3.783
44.656
3.953
(2005)
43.501
(2004)
9,09
104,49
97,41
559
5.912
719
(2004)
7.588
(2004)
9,48
128,62
128,35
9.960 EUR
(2005)
16.965 EUR
(2005)
104,12
132,25
759 EUR
773 EUR
126,29
124,48
Število delovno aktivnih
prebivalcev
Stopnja registrirane
brezposelnosti
Stopnja registrirane oziroma
formalne
zaposlenosti
Dodana vrednost na
zaposlenega v gospodarskih
družbah
Dodana vrednost na
prebivalca
Število samozaposlenih oseb –
število samostojnih
podjetnikov posameznikov
Število novih podjetij,
novonastala podjetja brez
predhodnika
Investicijska aktivnost
gospodarskih družb - neto
investicije na zaposlenega
Povprečne mesečne neto plače
na zaposleno osebo po občini
zaposlitve
12.828
EUR
(2002)
621 EUR
601 EUR
(po stari
(po stari
metodologi
metodologiji)
ji)
9.566 EUR
(2002)
9,338
Število prenočitev turistov
1.332.014
7.129.602
1.393.974
7.772.267
18,05
104,65
108,31
Investicije za varstvo okolja
7.353 EUR
190.630
EUR
14.506 EUR
(2004)
192.434
(2004)
7,54
197.28
100,95
Stran 50 od 425
3.4 Prometna dostopnost
Za Gorenjsko velja, da ima zelo ugodno prometno lego in s tem dobro dostopnost −
dostopnost do regije kot tudi znotraj regije (z izjemo Škofjeloškega hribovja – še posebej v smislu
dostopnosti do avtoceste).
Samo dostopnost regije z vidika dostopnosti s tujih trgov v veliki meri opredeljuje že lega
Gorenjske, ki na severu po Karavankah meji na Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu pa z
Italijo (dežela Furlanija Julijska krajina, poleg tega tudi na slovensko Goriško), kar
pomeni, da je zelo usmerjena navzven, proti Zahodni Evropi.
 Največ pa k dostopnosti Gorenjske zagotovo prispeva dejstvo, da se v regiji, južno od Kranja, na
Brniku, nahaja osrednje slovensko mednarodno letališče – Letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana, kar Gorenjsko po dostopnosti med slovenskimi regijami uvršča na prvo mesto.
Dejstvo, da je v bližini skupno kar 7 mednarodnih letališč (z Brnikom in brez drugih dveh
mednarodnih letališč v Sloveniji), dostopnost Gorenjske še nadalje poveča  Več v nadaljevanju,
pod letalske povezave. Glede na močno odvisnost gorenjskega turizma od tujih trgov je to ključnega
pomena, vendar pa bo potrebno to avio dostopnost še bolje izkoristiti.
Z izgradnjo gorenjskega avtocestnega kraka se je znatno skrajšala tudi časovno
oddaljenost glavnih turističnih centrov od brniškega letališča oziroma od Ljubljane (kar
je za Bled, ki je priljubljena izletniška točka za tuje goste, ki bivajo v Ljubljani, še dodatno
pomembno).
 CESTNE POVEZAVE
Gorenjska ima po podatkih SURS (regije v številkah, 2009) skupaj ima 53 km avtocest in 3.209 km
drugih cest.
Preko Gorenjske poteka X. evropski avtocestni (in železniški) koridor.
Gorenjska je z letom 2009 skoraj v celoti z avtocesto povezano od Ljubljane do
karavanškega predora (manjši, 2,4 kilometrski odsek med Podtaborom in Peračico se je začel
graditi v letu 2008).  Na spodnji sliki je predstavljen celoten avtocestni sistem na dan 31. december 2008.
Gorenjski avtocestni krak, ki skupaj z dolenjskim avtocestnim krakom tvori avtocesto A2 in je kot
del desetega evropskega koridorja sestavni del TEN omrežja (TransEuropean Network,
transevropsko prometno omrežje), sega pa od predora Karavanke do razcepa Koseze v
Ljubljani, je načrtovan v skupni dolžini 69,8 km.
Stran 51 od 425
Avtocesta A2 Karavanke – Obrežje povezuje Gorenjsko z osrednjo Slovenijo oziroma glavnim
mestom Ljubljano ter poteka naprej v smeri proti jugovzhodu oziroma Dolenjski. Ta smer je
hkrati povezava z Avstrijo (Karavanški predor) na enem kraku ter s Hrvaško na drugem
kraku (mejni prehod Obrežje) in je sestavni del X. evropskega prometnega koridorja. V času
izvajanja del bo predvidoma zgrajenih 113 kilometrov manjkajočih odsekov.
Karta 6: Avtocestni sistem v Sloveniji (na dan 31. december 2008; vir Dars, 2009)
 ŽELEZNIŠKE POVEZAVE
Prek Gorenjske poteka X. evropski železniški koridor: Salzburg – Beljak – Jesenice Ljubljana – Zidani Most – Dobova – Zagreb – Beograd – Niš – Skopje – Solun, z vejo Gradec –
Maribor – Zidani most.
Slovenske železnice se po dolžini prog in s svojo infrastrukturo težko primerjajo z drugimi
železniškimi upravami v Evropi, kljub temu pa povezava z nekaterimi ključnimi trgi (
predstavljeno takoj v nadaljevanju) velja za relativno dobro in potencialno tudi s turističnega
vidika.
Stran 52 od 425
Na spodnjih slikah je predstavljeno železniško omrežje v Sloveniji in prometna koridorja V in X skozi
Slovenijo.
Karta 7: Železniško omrežje v Sloveniji, deljeno Karta 8: Prometni koridorji (vir Slovenske
glede na vrsto prog (vir Slovenske železnice, železnice, 2009)
2009)
Mednarodne železniške povezave Gorenjske potekajo z naslednjimi državami oziroma
mesti (Gorenjska je dostopna neposredno preko Jesenic ali pa posredno preko Ljubljane):
•
Avstrija: Dunaj, Graz, Beljak, Salzburg
•
Češke: Praga
•
Hrvaška: Zagreb, Reka, Opatija, Pulj
•
Italija: Benetke
•
Madžarska: Budimpešta
•
Nemčija: München, Frankfurt
•
Srbija: Beograd
•
Švica: Zürich
 LETALSKE POVEZAVE
Stran 53 od 425
Gorenjska velja ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem alpskem prostoru, za zelo
dobro dostopno destinacijo, še posebej prav na področju letalskih povezav.
V regiji Gorenjska se nahaja OSREDNJE SLOVENSKO MEDNARODNO LETALIŠČE –
LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA, ki predstavlja pomembno vhodno točko za
tuje avio turiste. Slovenija je skozi osrednje mednarodno letališče na Brniku dobro povezana z
vsemi glavnimi letališči v Evropi in svetu.
 Za dostopnost avio trgov oziroma avio gostov pa Gorenjska ni vezana le na brniško
letališče, temveč tudi na mednarodna letališča v okolici, iz katerih je dostopnost do
Gorenjske še vedno hitra in dobra.
To so mednarodna letališča Graz, Celovec, Dunaj, Trst, Zagreb in Benetke.
Poleg tega sta poleg Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana v Sloveniji še dva javna mednarodna
letališča in sicer Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož.
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je z rednimi avtobusi povezano z glavno železniško
postajo v Ljubljani, ki predstavlja vozlišče železniškega prometa v Sloveniji. Z vlakom lahko
prispete ali odpotujete tudi iz Kranja, ki ima prav tako dobre redne avtobusne povezave z letališčem
(letališče je od središča Kranja oddaljeno 11 km, cena prevoza 1,8 EUR).
Na letališču je tudi mogoče najeti vozilo pri več rent-a-car ponudnikih (ALCOM (LA), Atet
– Advantage, Avis-Alpe No.1, Budget-Igma Car, Dollar & Thrifty Car Rental, Europcar-ABC, HertzAMZS, National Car Rental – Avantcar, Sixt-Anticus, d.o.o.).
Letalske prevoze v Sloveniji opravljajo slovenski nacionalni prevoznik in mednarodni
prevozniki:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Adria Airways
Air France
ČSA Czech Airlines
EasyJet
Finnair
JAT Airways
Malév
Montenegro Airlines
Turkish Airlines
Ljubljana (oziroma Brnik) je neposredno povezan
destinacijami (stanje junij 2009, vir Aerodrom Ljubljana):
•
•
•
z
naslednjimi
evropskimi
Amsterdam
Atene
Barcelona
Stran 54 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Beograd
Bruselj
Budimpešta
Bukarešta
Dublin
Dunaj
Frankfurt
Helsinki
Istanbul
Kijev
Kopenhagen
London
Madrid
Manchester
Moskva
München
Ohrid
Pariz
Podgorica
Praga
Priština
Sarajevo
Skopje
Stockholm
Tel Aviv
Tirana
Varšava
Zürich
Karta 9: Prikaz letalskih povezav Ljubljane z evropskimi mesti (vir www.lju-airport.si)
Stran 55 od 425
 Dobra letalska povezanost oziroma pomen avio gostov pa je še toliko večja, glede na to, da ima
Slovenija (oziroma Slovenska turistična organizacija) med ključnimi trženjskimi usmeritvami
ohranjanje obstoječih avio linij, spodbujanje nastanka novih avio linij ter spodbujanje
čarterskih povezav iz evropskih in prekomorskih destinacij.
Stran 56 od 425
3.5 Ugotovitve, kot izhajajo iz opisa regije Gorenjske
UGOTOVITEV ŠT. 1 – GORENJSKA KOT ENA IZMED 12 REGIJ V SLOVENIJI
Projekt sonaravnega razvoja turizma na Gorenjskem se pripravlja za Gorenjsko kot razvojno
regijo na nivoju SKTE8 3 (oziroma za Gorenjsko kot statistično9 regijo).
Gorenjska kot takšna predstavlja eno izmed 12 regij v Sloveniji, predstavlja pa relativno
zaokroženo in kompaktno celoto, ki jo sestavlja 18 lokalnih skupnosti.
S 2.137 km2 oziroma 9,9 % površine države je Gorenjska šesta največja razvojna regija v
Sloveniji, s 201.254 prebivalcev (vir SURS, 31. december 2007) pa predstavlja 9,9 %
prebivalcev Slovenije, kar jo med regijami uvršča na četrto mesto.
UGOTOVITEV ŠT. 2 – GORENJSKA JE ALPSKA REGIJA
Gorenjska je alpska regija z značilno raznoliko gorsko krajino.
Naravno-geografsko 70 % Gorenjske predstavlja gorski svet, le 29,8 % regije leži v
dolinsko-ravninskem delu osrednje Slovenije.
Gozdne površine predstavljajo 59,4 % Gorenjske, 25,6 % je kmetijskih in 9,9 %
nerodovitnih površin. Kar 40,2 % regije se nahaja nad 1.000 m nadmorske višine, 44,4 % pa
obsega območje NATURE 2000.
UGOTOVITEV ŠT. 2 – SPREMEMBE IZ INDUSTRIJSKE V STORITVENO DRUŽBO
Tradicionalno industrijsko gorenjsko gospodarstvo se počasi spreminja iz industrijske v
storitveno družbo, vendar pa ekonomski kazalniki večinoma še zaostajajo za slovenskim
povprečjem.
UGOTOVITEV ŠT. 4 – DOBRA GEOSTRATEŠKA LEGA
Leži na severozahodnem delu Slovenije − na severu po Karavankah poteka meja s sosednjo
8
SKTE - standardna klasifikacija teritorialnih enot
9
Statistične regije Slovenije so vmesna raven med državno (nacionalno) in lokalno ravnijo (občine, naselja, krajevne
skupnosti idr). Statistični urad Republike Slovenije je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel
členitev Slovenije na t. i. funkcionalna območja oziroma planske regije in jih poimenoval statistične regije.
Stran 57 od 425
Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu z Italijo (dežela Furlanija Julijska krajina) in razvojno
regijo Goriško, na vzhodu s Savinjsko regijo, na jugu pa se odpira proti Osrednjeslovenski
regiji. Odprta je navzven, proti Zahodni Evropi.
UGOTOVITEV ŠT. 4 – DOBRA DOSTOPNOST
Za Gorenjsko velja, da ima zelo ugodno prometno lego in s tem dobro dostopnost −
dostopnost do regije kot tudi znotraj regije (z izjemo Škofjeloškega hribovja – še posebej v smislu
dostopnosti do avtoceste).
Preko Gorenjske poteka X. evropski avtocestni (in železniški) koridor, največ pa k dostopnosti
Gorenjske zagotovo prispeva dejstvo, da se v regiji, južno od Kranja, na Brniku, nahaja osrednje
slovensko mednarodno letališče – Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, kar Gorenjsko po
dostopnosti med slovenskimi regijami uvršča na prvo mesto. Dostopnost avio trgov oziroma avio
gostov pa ni vezana le na brniško letališče, temveč tudi na mednarodna letališča v okolici, iz katerih
je dostopnost do Gorenjske še vedno hitra in dobra (mednarodna letališča Graz, Celovec, Dunaj,
Trst, Zagreb in Benetke). Glede na močno odvisnost gorenjskega turizma od tujih trgov je to
ključnega pomena, vendar pa bo potrebno to avio dostopnost še bolje izkoristiti.
Stran 58 od 425
4. PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OBČIN, S TURISTIČNEGA
VIDIKA
 PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OBČIN VKLJUČUJE:
V prvem delu:
1.
Splošne podatke o občini (velikost, število prebivalcev, naselja, krajevne skupnosti,
krovni splošni opis občine);
2.
Kratko predstavitev turizma (kako se je začel razvoj, današnje stanje in gibanje
turističnega povpraševanja);
3.
Organiziranost turizma (kako je turizem organiziran v javnem, zasebnem in civilnem
sektorju);
V drugem delu:
4.
Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije na področju
turizma (če tovrstni dokument obstaja) in sicer: vizije občine/destinacije na področju
turizma, ciljev na področju turizma, strateških smernic, prioritetnih produktov, trgov, na
koncu je dodana SWOT analiza, ki povzame problematiko ter priložnosti.
 POJASNILO GLEDE PREDSTAVITVE POSAMEZNIH OBČIN:
1.
Občino predstavljamo predvsem s turističnega vidika (in ne navajamo podrobne
gospodarske in demografske strukture in značilnosti);
2.
Pri predstavitvi izhajamo iz podatkov, ki smo jih pridobili iz:
3.
a.
Uvodnih vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse občine;
b.
Analizirali smo vse razpoložljive razvojne in trženjske dokumente področju turizma na
ravni posamezne občine in razvojne načrte posameznih občin;
c.
Pridobili druge sekundarne vire, ki so dosegljivi v literaturi ali/in na internetu.
Zaradi regionalne narave dokumenta ni narejena primarna problemska analiza
za posamezno občino, temveč se črpa iz obstoječih virov.
Stran 59 od 425
 CILJI PREDSTAVITVE POSAMEZNIH OBČINAH SO OZIROMA NISO:
1.
Glavni cilj je pridobiti vpogled v značilnosti posameznih občin, še posebej glede
značilnosti in pozicije turizma;
2.
Cilj teh predstavitev ni narediti problemsko analizo po posameznih občinah (saj
je problemska analiza in oblikovanje strateških razvojno-trženjskih konceptov
naloga posameznih občin), temveč pripraviti osnove za oblikovanje skupnega razvojnotrženjskega koncepta na nivoju celotne regije.
 ANALIZA PONUDBE IN ANALIZA PO POSAMEZNIH INTEGRALNIH TURISTIČNIH
PRODUKTIH
Vse občine so v nadaljevanju dokumenta
predstavljene z vidika njihove ponudbe.
(v
poglavju
5.1)
tudi
podrobneje
 Inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe za vsako občino posebej je narejena v poglavju 5.1.
Produktna analiza pa je narejena zgolj po integralnih turističnih produktih in sicer na
nivoju Gorenjske in ne na nivoju posameznih občin (in predstavlja osnovo za krovno
produktno strategijo).
V okviru analize ponudbe po posameznih občinah v nadaljevanju posamezni produkti niso
podrobneje analizirani.
 Analiza po posameznih turističnih produktih na nivoju Gorenjske je v poglavju 5.3.
 POJASNILO GLEDE ZAPOREDJA PREDSTAVITEV
Predstavitve občin si sledijo glede na obseg opravljenih prenočitev (po podatkih SURSa), le 4 občine na Škofjeloškem smo združili.
Sosledje je tako: Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Radovljica, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Preddvor,
Gorje, Naklo, Jezersko, Žirovnica, Tržič, skupaj sledijo 4 občine, ki skupaj tvorijo Škofjeloško
območje (Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri), sledita še Jesenice in Šenčur.
 Kot enoten vir smo podatke o velikosti občine, številu prebivalcev, gostoti prebivalstva, povprečni
mesečni neto plači na zaposleno osebo in število zaposlenih oseb iz publikacije Statističnega urada
Republike Slovenije Slovenske občine v številkah (Ljubljana, 2009). Podatki so za leto 2007.
Stran 60 od 425
4.1. Bled
4.1.1 Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizmu v okviru občine
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
Velikost občine
72,3 km2
Krajevne skupnosti
5 krajevnih skupnosti: Bled, Bohinjska Bela, Rečica, Ribno, Zasip
Naselja
10 naselij: Bled, Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno,
Selo pri Bledu, Slamniki, Zasip
Nadmorska višina
507,7 m
8.189
Gostota prebivalcev
113
Povprečna neto plača na 791, 68
zaposleno osebo, EUR, 2007
Število zaposlenih oseb
3.115
Število podjetij v dejavnosti C- 572
K-SDK 2002, 2007
2. OBČINA BLED
Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno,
Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter
gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca druge svetovne vojne. Bled je kot enotno naselje
nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na
relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi
svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi
oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil ustanovljen leta 1960.
Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961,
ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je
zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega
oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot
vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje kot razložena
podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled »izgubila precejšen del ozemlja« na račun novoustanovljene
občine Gorje. V nadaljevanju je poudarek predvsem na urbanističnem razvoju centralnega naselja Bled.
3. TURIZEM NA BLEDU
Bled z okolico velja za eno izmed osrednjih slovenskih turističnih destinacij in predstavlja eno najbolj
prepoznavnih tržnih znamk slovenskega turizma na turističnem mednarodnem trgu. Dejansko je
pogosto bolj prepoznaven kot Slovenija (določeni trgi, segmenti, posamezniki poznajo Bled, ne vedo pa, da
je v Sloveniji).
Bled je bil pogosto podoba na naslovnici prodajnih katalogov vodilnih organizatorjev potovanj za produkt
Mountains & Lakes (na britanskem trgu), Blejsko jezero pa je med kandidati za sedem novih naravnih čudes
sveta, ki jih bo po predvidevanjih leta 2011 oznanila švicarska neprofitna organizacija New Open World
Corporation (NOWC). Ta je razpisala kandidaturo zanje pred poldrugim letom, doslej pa skrčila izbor na 261.
Stran 61 od 425
ZGODOVINA
Turistična ponudba Bleda je edinstvena in ima 1000 letno zgodovino (prva znana omemba Bleda je datirana
s 10. aprilom 1004, ko je sveti rimski cesar Henrik II. Bled z okolico poklonil škofu Albuinu iz Brixna na
južnem Tirolskem), skozi katero je postala rezidenca številnih kraljev in predsednikov.
Romarji so že od srede 8. stol. prihajali k Sveti Mariji na Blejskem otoku, kjer so predniki današnjih
Slovencev, Karantanci, častili Živo − staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. Ves srednji vek so Blejci
zaradi dobrega stranskega zaslužka z romarji živeli precej bolje kot njihovi sosedje, pravi turizem pa se
je začel razvijati šele s prihodom Švicarja Arnolda Riklija leta 1854. Spoznal je veliko zdravilno moč
jezerske in termalne vode, sonca in zraka ter pod grajsko skalo ob jezerski obali postavil skromne koče in
zraven sezidal zdraviliško stavbo. Zaradi strogega hišnega reda se je marsikateri gost poslovil že pred
koncem vnaprej plačanega zdravljenja. Vsak pa ni hotel domov, rad bi še ostal v tem prelepem kraju, a
druge ponudbe ni bilo. Domačini so hitro spoznali, da se iz teh gostov da iztržiti precej več kot z romarji in so
začeli stare romarske gostilne preurejati v penzione in zgradili prve hotele. Ob prelomu devetnajstega in
dvajsetega je na Bledu lahko prenočilo že več kot tisoč gostov. Prva železnica je bila do bližine Bleda speljana
že 1870, naslednja pa 1906. Leta 1902 je cesarjeva najljubša vnukinja, Elizabeta, hči že pokojnega
prestolonaslednika Rudolfa, v vili svojega mladega moža kneza Windischgrätza tu preživela medene tedne.
Naslednje leto je Bled na Dunaju dobil zlato medaljo kot najlepše zdravilišče cesarstva.
Po razpadu Avstro-Ogrske je Bled pripadel novi kraljevini Jugoslaviji. Kraljeva družina, še posebej kraljica
Marija, iz bavarske rodbine Coburg – Ghota, se je v Bled naravnost zaljubila in tu preživljala poletja. Na Bled
je kralj Aleksander vabil tuje državnike, Bled je postal najbolj mondeno letovišče tistega časa z
več kot dvajsetimi igrišči za tenis in od leta 1937 celo z lastnim igriščem za golf. Med leti 1941 do 1945 je
Bled trpel pod nacistično okupacijo.
Po vojni je imel Bled spet »srečo«: maršal Tito si je na kraju stare kraljeve vile dal postaviti mogočno
rezidenco, kjer je rad sprejemal pomembne goste iz vzhodno-evropskih in neuvrščenih držav. Zgradili so se
novi hoteli s skupaj 4.000 ležišči. Od šestdesetih let naprej je bil Bled popularen predvsem med gosti iz Velike
Britanije, pa tudi s celinske Evrope, predvsem Nemčije in Italije.
PONUDBA IN RAZVOJNI POTENCIALI
Leži sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje
Julijskih Alp, na samem robu Triglavskega narodnega parka in ima izjemno lepo in ekološko kakovostno
naravno okolje.
Bled s svojo turistično ponudbo nudi turistu ponudbo oddiha, sproščenosti in dobrega počutja v
osrčju narave − glavni motiv prihoda na Bled je še vedno odkrivanje, doživetje oziroma ogled Bleda, ki je
že sam po sebi atrakcija (motiv prihoda tako ni toliko aktivni oddih, aktivnosti, počitnice – kot je to v primeru
Kranjske Gore), poslovnemu gostu pa dobre možnosti za organizacijo poslovnih priložnosti,
kongresov in izobraževanj (Bled je poleg Portoroža in Ljubljane osrednje kongresno središče v Sloveniji).
Ključne razvojne potenciale na področju turizma občina prepoznava v sami legi − na obrobju
TNP oziroma v Julijskih Alpah in bližini emitivnih turističnih tržišč. Prizadeva si razviti vrhunsko
kakovostno turistično ponudbo, ki je usmerjena v programe wellness & lifestyle, kongrese, izobraževanja in
vrhunske prireditve. Vizija dolgoročnega razvoja turizma na Bledu tako temelji na sožitju in usklajenem
razvoju naravnih faktorjev in trženjskih komponent turizma, zato so opredelili programe razvoja turizma, ki
so povezani z naravo in naravnim okoljem, s programi zdravega življenja in počutja, s programi zdravega
duha in s programi uživanja v prostem času. Izziv predstavlja tudi celovit razvoj programov Julijskih Alp in
Triglavskega narodnega parka, bogata in raznolika etnološka ponudba ter koncentracija kapitala in
managementa v turizmu.
Stran 62 od 425
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA
Turizem je med prioritetnimi dejavnostmi v občini. Turizem na Bledu je danes ponovno v vzponu. Leta
2008 je Bled obiskalo 201.354 turistov (od tega 19.422 domačih in 181.932 tujih), ki so opravili 505.438
prenočitev (od tega 36.950 domačih in 468.488 tujih). Leta 2008 je imel Bled 51 % več prihodov kot leta
2000 (od tega pri tujih gostih 64,5 % več) in 24 % več prenočitev (od tega domačih 25 % manj in tujih 31
% več). Leto 2008 je Bled zaključil z nekaj več gosti, a 7-odstotnim padcem prenočitev.
Od leta 1995 do 2008 je Bled več kot podvojil število prihodov in za dobrih 70 % povečal število
prenočitev, vendar pa se je v tem času glede na trende ves čas krajšala dolžina bivanja (iz 3 dni
leta 1995 na 2,5 leta 2008 (pri čemer je dolžina bivanja domačih gostov 1,9 in tujih 2,6 dni).
Bled je destinacija, ki je izrazito usmerjena na tuje trge (pravzaprav ima med slovenskimi turističnimi centri
največji delež tujih prenočitev – 93 %) in po številu tujih prenočitev je bila v letu na 3. mestu, takoj za
Portorožem in Ljubljano ter pred Kranjsko Goro (Portorož je opravil 820.584 tujih prenočitev ali 62 % vseh,
Bled pa 468.488 prenočitev). Bled ustvari skoraj 10 % prenočitev vseh tujih turistov v Sloveniji.
Bled ima sicer dokaj omejene prenočitvene kapacitete – skupaj 3.177 ležišč (vendar je delež hotelskih
kapacitet skoraj 70 %), ki so bile v zadnjih letih prenovljene in dosegajo raven večinoma 4 zvezdic. Ob
hotelih zmogljivostih je potrebno izpostaviti tudi razvoj manjših družinskih hotelov, penzionov in apartmajev
dobre kakovosti, prijetne atmosfere in bolj osebne gostoljubnosti.
Povprečna zasedenost hotelskih ležišč je najnižja novembra (22,7 %, najvišja pa v avgustu, ko je 80 %).
Med majem in septembrom dosega od nad 60 %, v ostalih mesecih je okoli 30 % ( več v poglavju 6.2).
Poleg tega je Bled – podobno kot Bohinj in Kranjska Gora − priljubljena in močna izletniška (enodnevna)
destinacija (moč tega segmenta je težko spremljati), kar prinaša velike probleme s parkiranjem na eni strani,
na drugi strani pa z ne dovolj strukturiranim produktom, kar vodi v majhno potrošnjo tega gosta.
 Več o gibanju turističnega povpraševanja na nivoju Gorenjske in posameznih občin (ter primerjave s slovenskim
turizmom) v poglavju 5.2.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti na Bledu v poglavju 5.1.1.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma na Bledu v poglavju 4.1.2.
4. RAZVOJNI NAČRTI NA OBČINSKI RAVNI
•
•
Občinski razvojni program – v izdelavi (osnovna pogodba z BSC iz leta 2001)
Občinski prostorski načrt (do leta 2020) – v izdelavi (izdelovalec LUZ)
5. RAZVOJNI IN TRŽENJSKI DOKUMENTI NA PODROČJU TURIZMA
•
•
•
Bled 2004 – Program razvoja turizma v občini Bled (avtor Jože Jenšterle, 1997)
Strateški tržni načrt za regijo Julijske Alpe (avtor dr. Zolles in Herold Hafner, 1999)
Bled – dolgoročna vizija razvoja turizma na Bledu (avtor Mednarodni inštitut za
turizem, 2005)
6. POMEN TURIZMA V OBČINI
Turizem je med prioritetnimi dejavnostmi v občini.
 Več v nadaljevanju, v točki 7 (organiziranost turizma).
Stran 63 od 425
7. ORGANIZIRANOST TURIZMA V OBČINI BLED
A) JAVNI SEKTOR
Organiziranost turizma v okviru občine
Občina Bled glede na pomen turizma za občino daje turizmu ustrezno pozicijo. Znotraj občine
deluje več javnih zavodov, podjetij in ustanov, ki pokrivajo posamezno področje (bolj podrobno predstavljeno
v nadaljevanju): Infrastruktura Bled d.o.o., Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Zavod
Turizem Bled in Zavod za kulturo Bled. Občina je odgovorna za sprejemanje prostorske implementacije
razvoja turizma in določanje namembnosti ter rezervacij posamezni con za potrebe turizma (še posebej v
centru Bleda), pospeševanje vlaganj v infrastrukturo in okolje, sprejemanje in izvajanje politike razvoja
turizma, razvoj in izvajanje politike javnega in zasebnega partnerstva in koncesijske politike, zagotavljanje
izvajanja aktivnosti Turizma Bled ter izvajanje mednarodnih aktivnosti, ki prispevajo k pozicioniranju Bleda
kot razvite in atraktivne turistične alpske destinacije.
Lokalna turistična organizacija
Turizem Bled deluje v skladu z veljavnim Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT). Zakonske
usmeritve so se v zadnjih desetih letih nekajkrat spremenile in se dopolnjevale. Zakon o pospeševanju
turizma (ZPT) je bil sprejet leta 1998 (Ur. List RS, št. 57/98) in je opredelil ustanovitev in delovanje lokalnih
turističnih organizacij. Na osnovi tega zakona je občina Bled septembra 1999 tudi sprejela odlok o
preoblikovanju Direkcije za turizem Bled v Turizem Bled. Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma je
ustanovila Občina Bled in 19 soustanoviteljev iz gospodarstva Bleda, ki so podpisali pristopno izjavo
septembra 1999, leta 2001 je pristopilo še podjetje Alpetour d.d. V skladu s 15. členom ZSRT je Turizem
Bled konec leta 2004 od Ministrstva za gospodarstvo pridobil status, da deluje v javnem interesu na področju
spodbujanja turizma.
Turizem Bled predstavlja zelo aktivnega in kompetentnega akterja v blejskem in slovenskem turizmu, ki že
desetletje uspešno izvaja aktivnosti za promocijo in večanje prepoznavnosti destinacije, komuniciranje s
tujimi javnostmi, aktivnosti za pospeševanje prodaje, zagotavljanje vseh vrst informacij za goste (tiskovine,
DVD, TIC, internet …). Glede na pomen Bleda za slovenski turizem (in moč njegove znamke na tujih trgih)
predstavlja pomembnega partnerja za aktivnosti v sodelovanju s STO. Turizem Bled je tudi aktiven v
koordinacijskih aktivnostih z ostalimi kraji v okviru Skupnosti Julijskih Alp.
Kot je Turizem Bled opredelil v svoji viziji 2020, se mora za uspešno nadgradnjo nalog v smislu sodobne
DMO združiti delovanje PIC-a in TIC-a v sodoben »Visitor center«.
TIC
V skladu z zakonom, ki Turizem Bled obvezuje k organizaciji dejavnosti »informiranja turistov, ugotavljanja
mnenj obiskovalcev…« ima Turizem Bled podpisan dogovor s Turističnim društvom Bled za
opravljanje dejavnosti turističnega informacijskega centra. Turistično društvo Bled ima v ta namen 2
zaposlena.
Načrtuje se vzpostavitev novega informacijskega središča, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, na
vstopni lokaciji na Bled, TIC Bled pa ostaja informacijska točka za goste na Bledu.
Druge pomembne institucije v javnem sektorju, ki se posredno ali neposredno navezujejo na
turizem
Infrastruktura Bled d.o.o – leta 2000 jo je ustanovila Občina Bled za upravljanje turistične infrastrukture
v občinski lasti in za izvajanje komunalnih dejavnosti. Poslovanje podjetja je razdeljeno na dva programa in
sicer program Turistična infrastruktura (znotraj katerega skrbi za upravljanje in vzdrževanje
objektov Grajsko kopališče, Športno dvorano, smučišče Straža, poletno sankanje na Straži,
Športni park in Mini golf) ter program Komunalna infrastruktura.
Stran 64 od 425
S sklepom Občinskega sveta Občine Bled je bil 11. novembra 2004 ustanovljen Zavod za kulturo Bled, ki
ima za poslanstvo upravljanje z Blejskim gradom in s Festivalno dvorano Bled ter z drugimi kulturnimi
spomeniki državnega pomena, hkrati pa organizira kulturne prireditve, vezane na ta pomembna kulturna
objekta na Bledu.
Kot samostojen vzgojno-izobraževalni zavod je Vlada Republike Slovenije je 28. marca 1996 ustanovila Višjo
strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled, katere soustanovitelj je Občina Bled. Šola je pričela z
delom v študijskem letu 1996/97, danes pa predstavlja pomembnega akterja za promocijo in pospeševanje
razvoja in kakovosti v turizmu – tako na ravni slovenskega turizma kot tudi Bleda. Znotraj šole deluje za
potrebe praktičnega izobraževanja in usposabljanja Training center Astoria, v partnerstvu s Hotelom Astoria.
B) ZASEBNI SEKTOR
Na področju zasebnega sektorja ima Bled med gorenjskimi destinacijami zagotovo najbolj raznoliko in močno
ponudbo nastanitvenih zmogljivosti, saj nudi nastanitvene zmogljivosti od zasebnih sob, kampov in turističnih
kmetij do hotela v najvišji kategoriji, pa tudi drugih podjetij (turistične, športne, kongresne agencije).
Med ponudniki nastanitvenih zmogljivostmi izstopata 2 veliki podjetji: Sava Hoteli Bled in od leta 2008
tudi Sportina Turizem (Sportina je v blejski turizem aktivno vstopila z začetkom leta 2008 prek družbe
Condor Real postala lastnik Hotela Ribno, solastnik Hotela Krim, lastnik Vile Prešern in Vile Viktoria, od države
pa za 50 let dobila v najem Vilo Bled – prej v najemu in upravljanju Save Turizem, v obnovo pa bi naj vložili
30 milijonov evrov, in Pristavo; celoten projekt naj bi bil končan do leta 2015), ponudbo pa dopolnjuje kar
veliko število manjših, a prav tako pomembnih ponudnikov (hoteli, garni hoteli, penzioni). Leta 2009 je
postala lastnik hotela Krim.
 Ponudniki nastanitvenih zmogljivosti in turistične agencije (in njihova struktura), ki oblikujejo zasebni turistični sektor,
so predstavljeni v poglavju 6.1.1.1, kjer je analizirana sekundarna turistična ponudba (nastanitveni sektor).
C) CIVILNI SEKTOR
Kot glavni akter na področju civilne sfere deluje Turistično društvo Bled, ki je usmerjeno predvsem v skrb
za urejenost kraja in delo s člani na tem področju. V tem smislu potekajo tudi vse glavne prireditve, oziroma
akcije, ki jih izvaja preko celega leta. To so: spremljanje urejenosti sprehajalnih poti in okolja v Občini Bled,
čistilna akcija, akcija »Moja dežela, lepa in gostoljubna«, predavanja za člane društva, cvetlični dan,
izobraževalni izlet za člane društva. V okviru TD Bled delujejo sekcije pletnarjev, fijakarjev in sobodajalcev ter
turistični podmladek na OŠ prof.dr. Josipa Plemlja Bled. Pomemben del dejavnosti društva predstavlja
dejavnost Turistično informacijskega centra, ki se izvaja v sodelovanju s Turizmom Bled.
7. FINANCIRANJE TURIZMA
V skladu z ZSRT se sredstva za načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma
na ravni turističnega območja zagotavljajo v proračunu občine iz namenskih virov financiranja spodbujanja
razvoja turizma na ravni turističnega območja.
Ti namenski viri so:
• del koncesijske dajatve, ki se po 74. členu Zakona o igrah na srečo nameni lokalnim skupnostim v
zaokroženem turističnem območju;
• turistična taksa, ki je namenjena za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, ki so opredeljeni v
21. členu ZSRT;
• letna pavšalna turistična taksa za lastnike počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj.
Stran 65 od 425
4.1.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Bleda10
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma na Bledu povzemamo iz
aktualnega dokumenta, to je: Bled – dolgoročna vizija razvoja turizma na Bledu, 2005 (avtor
mag. Janez Sirše, Mednarodni inštitut za turizem).
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE BLED
BLED – alpska turistična destinacija v objemu naravnega okolja, za zdravo življenje in dobro
počutje, za diplomatska in poslovna srečanja, za izbrano zabavo in nepozabne trenutke. Bled za
vedno!
Dolgoročna vizija razvoja turizma na Bledu je iskala odgovore na osnovna vprašanja, ki so povezana z
realizacijo vizije in strateških ciljev dolgoročnega razvoja turizma na Bledu:
•
•
•
•
•
•
Opredelitve turističnih con in programskih usmeritev v prostoru;
Tržnega pozicioniranja Bleda in njegove turistične ponudbe;
Opredelitve nosilnih turističnih programov glede na ciljne tržne segmente;
Investicij v turistične kapacitete in programe;
Optimiranje gospodarskih donosov v turizmu;
Razvojne politike, s katero bi lahko Bled realiziral vizijo in strateške cilje razvoja turizma.
2. STRATEŠKI CILJI RAZVOJA TURIZMA NA BLEDU
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Razvoj stacionarnega alpskega turističnega centra s kapacitetami do največ 6.000 ležišč v vseh
oblikah namestitve, od tega okrog 4.000 v hotelih in penzionih;
Sodoben, kongresni in prireditven center;
Porast povprečne letne stopnje zasedenosti ležišč od 27,2 % na najmanj 50,0 %;
Razvoj turizma s prepoznavno blagovno znamko Bleda s programi in aktivnostmi vrhunske
kakovosti in gostoljubnosti;
Doseči okrog 850.000 turističnih nočitev in obisk 200.000/220.000 turistov, to je porast števila
nočitev turistov za 60 % in porast števila turistov za 25 %;
Doseči 25 mlrd sit celotnega prihodka direktno (oziroma okoli 100 milijonov EUR), oziroma 35 mlrd
sit celotnega prihodka (oziroma okoli 145 milijonov EUR) (direktno in indirektno z multiplikatorjem)
iz turizma v primerjavi z 10,7 mlrd sit iz leta 2004 (okoli 44 milijonov EUR);
Porast povprečne dnevne potrošnje od 74 EUR na najmanj 115 EUR na gosta na dan;
Hitra gospodarska rast turizma, povečevanje donosnosti in konkurenčnosti;
Rast zaposlovanja v turizmu, porast števila zaposlenih od 950 na 1.550 oseb;
Porast celotnega prihodka na zaposlenega od 11,4 mio sit na 16,0 mio sit (od 47.500 do 67.000
EUR);
Porast celotnega prihodka na prebivalca od 1,0 mio sit na 2,0 mio sit (od 4.000 na 8.000 EUR);
Utrditi mednarodni ugled Bleda.
3. MIKRO ZONE – RAZVOJ PONUDBE IN PROGRAMOV
10
Vir za celoten sklop je: Bled – dolgoročna vizija razvoja turizma na Bledu, 2005 (avtor mag. Janez Sirše, Mednarodni
inštitut za turizem)
Stran 66 od 425
Prihodnji razvoj turizma na Bledu se omejuje na kvalitativno rast in na omejen razvoj mikro con, v katerih
prevladujejo ciljni komplementarni turistični programi. Glavne mikro cone za razvoj turizma na Bledu z
osnovno programsko usmeritvijo so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Convention & entertainment center: Festivalna dvorana, Kongresni hotel, Športna dvorana,
igralnica, zabavišče (na lokacijah med Škrbino in Športno dvorano);
Hotel resort center Bled: Park, Golf, Toplice, Jadran, Trst, Belvedere, Kompas, Lovec, Mayer, Berc,
wellness in Aqua park;
Območje grad: Kompleks hotela Jelovica, Diagnostični center, staro vaško jedro s cerkvijo in
gostilnami;
Območje športni center Bledec: Športni stadion, igre z žogo, tenis, konjeništvo, prireditve;
Območje športni center mala in velika Zaka: veslanje, vodni športni, kopanje, tenis, obnovljene
stare vile, kamp;
Območje Mlino: zasebni penzioni, apartmaji in sobe, naselje vil, kmečki turizmi, urejeno kopališče
Območje Vila Bled - Pristava: Hotel vila Bled, Pristava - kultura, muzeji, trgovine, prireditve;
Območje Ribno: hotel naselje, zasebni penzioni, apartmaji in sobe;
Mikro lokacije 11 apartmajskih vil ob jezeru
Mikro lokacije zasebnih penzionov in apartmajev
Območje jezerske obale: sprehajalne poti, promenada;
Stara vaška jedra in zaselki v občini: Grad, Mlino, Želeče, Zagorice, Grimšče, Gorje, Bohinjska Bela,
Zasip, Selo;
Planinska območja: Pokljuka, Jelovica, Mežaklja.
4. CILJNO POZICIONIRANJE
Ponudbo Bleda enoznačno opredeljuje: jezero, otok, grad, veduta z Alpami.
Ponudba Bleda se razlikuje od konkurence: je rezidenca kraljev, predsednikov, ima 1000 letno zgodovino, je
na samem robu TNP, ima izjemno lepo in ekološko kakovostno naravno okolje, je v olimpijskem mestu, je
lahko dostopna.
Gost pridobi s ponudbo Bleda: trenutek oddiha, sproščenosti in dobrega počutja, investicijo v zdravje,
zadovoljstvo višje kakovosti življenja, občutek domačnosti, tradicije, možnost gibanja brez uporabe
avtomobila.
USP Bleda opredeljujejo naslednji atributi:
•
•
•
•
•
•
•
Unikum: veduta jezera, otoka in gradu;
Specializacija ponudbe: doživetja narave, wellness programi, kongresi & izobraževanje, protokol,
kultura, prireditve & zabava;
Narava: Alpe in Triglavski narodni park;
Izjemna lepota in ekološka kakovost naravnega okolja;
Izdelek: zvonček, pletna, rajska ptica;
Prireditev: protokol, business in izobraževanje, šport na najvišjem mednarodnem nivoju;
Simbol: otok s cerkvijo.
5. NOSILNI TURISTIČNI PROGRAMI
a.
b.
c.
d.
e.
f.
Odkrivanje narave & živeti z naravo
Wellness & beauty
Kongresi & poslovna srečanja & izobraževanje
Protokol & posebni dogodki
Kultura
Šport & rekreacija
Stran 67 od 425
g.
h.
i.
j.
Zabava & prireditve – doživetja
Wining & dinning
Nakupovanje
Izleti & ogledi
6. CILJNI SEGMENTI IN TRGI
Ciljna turistična tržišča za Bled in okolico so:
•
•
•
•
Tržišče klasičnih in kratkih počitnic za programe wellnessa, odkrivanja, kulture, športa in
rekreacije, wining & dining, zabave in prireditev in nakupovanja;
Tržišče poslovnih gostov za kongresne programe, poslovna srečanja, incentive, izobraževanje,
proslave, sejme in protokolarne obiske;
Tržišče krožnih potovanj za programe odkrivanja, kulture, wining & dining, zabave in prireditev
in nakupovanje;
Tržišče dnevnih gostov in izletnikov za programe odkrivanja, kulture, prireditev, igralništva in
zabave, nakupovanje, razstave, sejmov.
Primarni geografski trgi so v tujini v Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Italiji, Hrvaški, Beneluksu, potencialno
zanimiva pa tržišča Izraela, Rusije, ZDA, Japonske in Daljnega vzhoda, Skandinavije, Francije, Španije,
Srbije, v velikih mestih z avio povezavami in v Sloveniji.
7. POTREBNE INVESTICIJE
Za realizacijo in usposobitev teh programov so potrebna vlaganja v kapacitete in programe:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Hoteli in penzioni – da bi skupaj imeli do 4.000/4.500 ležišč;
Druge nastanitvene kapacitete: apartmaji, kmečki turizmi, kamp za avtodome, ko bi v teh obratih
imeli do 1.500/2.000 ležišč;
Osrednji kongresni in prireditveni center – do 1.500 oseb;
Wellness in aqua hotelski center;
Osrednji celoletni bazenski – vodno zabaviščni kompleks za dnevne goste in izletnike;
Igralnica & zabavišče;
Golf;
Promenada, kopališča, sprehajalne in kolesarske poti;
Pristava, center TNP, visitors' center bled;
Izobraževalna središča: IEDC, VSŠGT skupaj s šolskim Hotelom Astoria, poletne šole;
Osrednji športni center Bled;
Športni center Straža;
Športni center Pokljuka;
Osnovno infrastrukturo: izgradnja obeh razbremenilnih cest (prioriteta) prometna ureditev v kraju,
izgradnja garažne hiše, čistilne naprave.
8. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI IN NEVARNOSTI
• Enkratni, kakovostni naravni resursi
• Dostopnost jezerske obale in možnost prostega
obhoda jezera, dostopnost drugih naravnih
znamenitosti
• Mednarodno,
svetovno
poznano
turistično
področje
• Velike mednarodne prireditve
• Tradicija v turizmu
• Ni celoletnega turističnega produkta, premalo
turističnih programov, zabave
• Ni še dosežene enotne, jasne politike razvoja
turizma na Bledu
• Premajhno zavedanje o pomenu, prednostih in
koristih turizma med prebivalci
• Obremenjujoč
cestni
promet
na
Bledu,
pomanjkljiva prometna ureditev v kraju in
Stran 68 od 425
• Poslovna šola - IEDC, Višja strokovna šola za
gostinstvo in turizem
• Dobro urejena in programsko ter kadrovsko
stabilna LTO kot turistična organizacija destinacije
• Zelo dobra makro prometna dostopnost, bližina
evropskih metropol
• Dobro sodelovanje z avstrijsko Koroško in
Furlanijo-julijsko krajino
pomanjkanje parkirnih in garažnih mest
• Ni
osrednje
promenade,
urejenih
poti,
sprehajališč
• Različni pogledi na povezan razvoj turizma v
celotni regiji predstavljajo ovire za intenzivnejše
povezovanje turističnih resursov in programov
• Kolizija rabe prostora glede na potrebe turizma
PRILOŽNOSTI
• Lega v Alpah – Julijskih Alpah kot svetovno
prepoznavni turistični destinaciji
• Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in bližina
emitivnih turističnih trgov
• Usmeritev v programe wellness & lifestyle, v
kongrese, izobraževanje in vrhunske prireditve
• Razvoj vrhunske kakovostne ponudbe
• Celovit razvoj programov Julijskih Alp in
Triglavskega narodnega parka
• Bogata in raznolika etnološka ponudba
• Bogata kulturna dediščina
• Koncentracija kapitala in managementa v turizmu
Stran 69 od 425
4.2 Kranjska Gora
4.2.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Kranjska Gora
Velikost občine
256,3 km2
Krajevne skupnosti
4 krajevne skupnosti: Dovje-Mojstrana, Kranjska Gora, »Rute«- Gozd
Martuljek, Srednji vrh in Rateče-Planica
Naselja
10 naselij: Belca, Dovje, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Log, Mojstrana,
Podkoren, Rateče, Srednji vrh, Zgornja Radovna
Število prebivalcev11
5.437 prebivalcev (občina Kranjska Gora na svoji uradni spletni strani
navaja podatek 5.505)
Nadmorska višina
803 m
Gostota prebivalcev
21
Povprečna neto plača na 817,80
1.285
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE KRANJSKA GORA
Občina Kranjska Gora je postala samostojna z delitvijo Občine Jesenice 1. januarja 1995 (v
Statističnem popisu RS l. 2000 je podatek o datumu uveljavitve teritorialnega območja 4.10 1994). Meji na
naslednje občine: Jesenice, Bled, Bohinj in Bovec ter na državi Italijo in Avstrijo. S sosednjima državama je
povezana z dvema mednarodnima mejnima prehodoma. S prelazom Vršič je občina povezana z dolino reke
Soče.
Občina Kranjska Gora obsega 16,5 % površine Triglavskega narodnega parka in ima v tem območju 2,71 %
prebivalcev. Kranjska Gora je občinsko središče in največji kraj Zgornjesavske doline.
V gospodarstvu izstopata dve dejavnosti, v katerih opravlja aktivno prebivalstvo občine Kranjska Gora svoje
delo: gostinstvo, kjer je zaposlenega 57 % vsega aktivnega prebivalstva občine, ter promet (kamor spadajo
tudi žičnice) s 13 % zaposlenih12. V strukturi gospodarstva ima turistična dejavnost tako velik pomen.
Standardna klasifikacija dejavnosti, ki evidentira in poimenuje turistično dejavnost pod »gostinstvo«, kaže, da
je s področja »gostinstva« dobra četrtina poslovnih subjektov, ki, kot že navedeno, zaposlujejo 57 %
aktivnega prebivalstva. V občini prevladujejo majhne gospodarske družbe (97 %), od tega jih je največ
zastopanih v gostinstvu in turizmu.
Simbol občine Kranjska Gora je žival - ruševec, ki simbolizira neokrnjeno naravo, bogastvo in ljubezen in je v
teh krajih zaščitena živalska vrsta.
3. TURIZEM V KRANJSKI GORI
LEGA
11
12
Podatek za december 2005, vir: SURS
Vir: Razvojni program Občine Kranjska Gora 2004-2010
Stran 70 od 425
Turistična destinacija Kranjska Gora je geografsko zaokroženo območje Zgornjesavske doline in po upravno
politični ureditvi sovpada z mejami občine Kranjska Gora. Zgornjesavska dolina (tudi Dolina ali Gornjesavska
dolina), leži na skrajnem severozahodu Slovenije, tik ob tromeji z Avstrijo in Italijo. Na severu jo omejuje
obod Karavank in na jugu Julijske Alpe, proti vzhodu poteka meja pod Jesenicami, kjer se Zgornjesavska
dolina odpira v Radovljiško kotlino, na zahodu pa po razvodju med porečjem Save in Zilje, zahodno od Rateč.
ZGODOVINA
Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. st. slabo poseljen, šele v začetku 14. st. so pričeli novonaseljenci
v večji meri krčiti tamkajšnje gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič
omenja 1326 kot Borovška vas je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do
Srednjega Vrha.
Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870
zgradili železniško progo Jesenice − Trbiž, ki so jo nato opustili leta 1966. V obdobju med prvo in drugo
svetovno vojno je prilagodljivi vozni red pripomogel k naraščanju turizma, planinstva in po kriznem obdobju
tudi k živahnemu razcvetu gornjesavskega gospodarstva. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje
delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšnjo železarno. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta
čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče.
Začetki turizma segajo v leto 1904. Najprej se je razvijal poletni-klimatski turizem, pohodništvo in alpinizem,
že med obema vojnama pa tudi zimski turizem: sankanje, skoki v Planici in smučanje. Prvi hotel Razor je bil
zgrajen leta 1902, Turistično društvo pa ustanovljeno 1904 leta.
KRANJSKA GORA DANES
Kranjska Gora je danes prepoznaven gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimsko-športno
središče. Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in
apartmaji, počitniškimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim središčem. Kljub temu, da je Kranjska
Gora glavno središče, pa turizem občine Kranjska Gora ne temelji le na turističnem centru Kranjska Gora,
temveč tudi drugih krajev/naselij, ki pa jih je potrebno načrtno razvijati in vključiti v integralen turistični
produkt zaokroženega turističnega območja.
Najpomembnejši segment gostov v zimski sezoni so smučarji, v poletni sezoni pa t.i. občudovalci narave,
iskalci zabave in pohodniki. Po internih podatkih Zavoda za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora
je bilo on koncu devetdesetih letih (oziroma leta 2000) 90 % gostov turistične destinacije Kranjske Gore t.i.
dopustnikov, torej gostov, ki pridejo v Kranjsko Goro, da bi preživeli aktivne počitnice ali miren oddih, 7 % je
kongresno seminarskih gostov, 3 % gostov pa obišče Kranjsko Goro v času večjih mednarodnih prireditev,
kot sta že tradicionalni svetovni pokal v alpskem smučanju – Pokal Vitranc in svetovno prvenstvo v
smučarskih skokih in poletih v Planici. Pri pregledu današnje strukture je mogoče ugotoviti zelo podobe
podatke.
Za Kranjsko Goro sta značilni dve sezoni, zimska in poletna, v katerih se ustvari tudi največji delež turističnih
nočitev, vendar pa Kranjska Gora aktivno razvija tudi produkte, ki ublažijo ta sezonska nihanja (na primer
kongresni turizem).
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V KRANJSKI GORI
Kranjska Gora vse od leta 1995 beleži konstantno povečevanje povpraševanja (padca domačega
povpraševanja in porasta tujega), tako da je bilo v letu 2008 glede na 1995 (kljub rahlemu padcu glede na
leto 2007) za slabo petino več prenočitev (domačih četrtino manj, tujih pa kar 70 % več).
Stran 71 od 425
Leta 2008 je Kranjsko Goro obiskalo 130.014 turistov (od tega 49.113 domačih in 80.901 ali slabih 63 %
tujih), ki so opravili 405.618 prenočitev (od tega 139.547 domačih in 266.047 ali 65 % tujih). Leta 2008 je
imela Kranjska Gora 9,3 % več prihodov kot leta 2000 – (Bled jih je imel 51 % več), od tega pri domačih
11,7 % manj in pri tujih 27 % več, a le 2,6 % prenočitev več (od tega domačih 12 % manj in tujih 12 %
več) – Bled je imel na primer 24 % več in Kranjska Gora dobra 2 % več vseh prenočitev v tem obdobju.
Tudi Kranjska Gora se sooča s zniževanjem povprečne dobe bivanja, ki je z 3,4 dni leta 1995 padla na 3,1
dni v letu 2008, kar pa je nad povprečjem na Gorenjskem (2,7 dni) in več kot v vseh ostalih destinacijah (na
Bledu 2,5 dni, v Bohinju 3 dni). Kranjska Gora uspešneje kot Bohinj, zaradi zimskega produkta pa tudi bolj
kot Bled rešuje sezonska nihanja.
Glede na število tujih prenočitev je bila Kranjska Gora leta 2008 z 266.044 tujimi prenočitvami na 4. mestu
med vodilnimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in sicer za Portorožem, Ljubljano in Bledom (66 % tujih
prenočitev). Bohinj je bil s 64 % osmi.
Poleg tega je Kranjska Gora – podobno kot Bled in Kranjska Gora − priljubljena in močna izletniška
(enodnevna) destinacija (moč tega segmenta je težko spremljati), kar prinaša velike probleme s parkiranjem
na eni strani (še posebej v času večjih prireditev), zaradi drugačne strukture produkta in strukture gostov
(veliko družin) pa Kranjska Gora vseeno uspeva več iztržiti od teh gostov.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Kranjski Gori v poglavju 5.1.2.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma v Kranjski Gori v poglavju 4.2.2.
Razvojni program Občine Kranjska Gora 2004-2010 (izvajalec: komisije, ki so jo sestavljali člani
občinskega sveta in predstavniki krajevnih skupnosti, kot osnova za izdelavo pa je služila Strategija Občine
Kranjska Gora, ki jo je izdelal Ragor)
•
•
Strategija razvoja turistične destinacije Kranjska Gora (avtor Hosting d.o.o., maj 2005)
Strateški tržni načrt za regijo Julijske Alpe, 1999 (avtor: dr. Zolles in Herold Hafner)
6. ORGANIZIRANOST TURIZMA
A) JAVNI SEKTOR
Občina Kranjska Gora
Občina turizem pokriva znotraj Oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne službe, kjer je ena oseba
zaposlena za področje gostinstva, turizma in trgovine. V okviru Občinskega sveta ima tudi Odbor za turizem,
gospodarstvo in obrt
Poleg sofinanciranja delovanja LTO Kranjska Gora občina tudi objavlja Javni razpis za sofinanciranje
turističnih programov in projektov turističnih društev v Občini Kranjska Gora za posamezno leto.
Občina si je v svojem aktualnem razvojnem programu opredelila, da bo v obdobju do leta 2010 gradila na
oblikovanju kakovostnega turističnega produkta ter na večji prepoznavnosti blagovne znamke turistične
destinacije Kranjska Gora v okviru turističnega območja Julijske Alpe.
Stran 72 od 425
Občina je leta 1997 ustanovila LTO zavod za turizem, skupaj s TIC je zaposlenih 6 oseb.
LTO se v višini 70 % financira iz občinskega proračuna, v višini 30 % pa ustvarja lastne prihodke (v skupni
strukturi je 20 % ustvarjenih na trgu, 10 % pa sofinanciranje gospodarstva).
TIC
TIC deluje v sklopu LTO Kranjska Gora, samo na TIC-u pa so zaposlene 3 osebe.
B) ZASEBNI SEKTOR
V občini prevladujejo majhne gospodarske družbe (97 %), od tega jih je največ zastopanih v gostinstvu in
turizmu. Celostno pa turistično podobo Kranjske Gore aktivno sooblikujejo predvsem večja turistična
podjetja, v prvi vrsti HIT Alpinea.
 Konkretni ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Kranjska Gora, v poglavju 6.1.3.
C) CIVILNI SEKTOR
Na območju občine delujejo 4 turistična društva, po eno za vsako krajevno skupnost: Turistično
društvo Kranjska Gora, Turistično društvo Dovje-Mojstrana, Turistično društvo Rateče-Planica in Turistično
društvo Gozd Martuljek.
Poleg tega poteka sodelovanje s športnimi društvi (ŠD Mlačca, ŠD Zelenci, ŠD Kranjska Gora, ŠD Rateče
Planica, PD Mojstrana, PD Kranjska Gora, PD Rateče, PZS, GRS) in še drugimi.
LTO Kranjska Gora vsem društvom na podlagi javnega razpisa sofinancira (sredstva so zagotovljena na
proračunski postavki proračuna Občine Kranjska Gora) prireditve, ki so namenjene popestritvi turistične
ponudbe in imajo športno, zgodovinsko, etnološko vsebino.
Stran 73 od 425
4.2.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Kranjska
Gora
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Kranjski Gori povzemamo iz
aktualnega dokumenta, to je: Strategija razvoja turistične destinacije Kranjska Gora (avtor
Hosting d.o.o., maj 2005).
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE OZIROMA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA
Turistična destinacija Kranjska Gora bo postala še bolj mednarodno prepoznavna gorska turistična
destinacija, locirana v čudoviti in neokrnjeni alpski dolini. Še bolj se bo uveljavila kot stičišče treh dežel in
treh kultur. Turistična destinacija Kranjska Gora bo postala uspešna mondena gorska evropska turistična
destinacija, prizorišče športa, zabave in prireditev. Dinamična in atraktivna bo vedno nudila gostom
nepozabna doživetja in sprostitev, v dotiku s pravljično belimi in zelenimi vedutami narave, v objemu
gostoljubnih in zadovoljnih ljudi ter pristnosti kraja.
2. STRATEŠKI CILJI RAZVOJA TURIZMA V KRANJSKI GORI
Temeljni cilji razvoja turizma v občini Kranjska Gora v obdobju 2004-2010 izhajajo iz razvojne strategije
občine in so predvsem:
1.
2.
3.
4.
5.
Izboljšati kakovost turistične ponudbe na vseh segmentih: nastanitvene zmogljivosti in športna
infrastruktura;
Zgraditi in posodobiti objekte turistične infrastrukture;
Povečati ponudbo kvalitetnih turističnih kapacitet v okvirih, ki jih dopušča prostorski razvoj;
Izboljšati raven izobraženosti turističnih ponudnikov in delavcev v turizmu;
Izvajanje aktivne politike trajnostnega razvoja turizma, ki dolgoročno uravnava in izloča škodljive
vplive;
Kvantitativni cilji razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora (kot jih opredeljuje Strategija razvoja
turistične destinacije Kranjska Gora) do obdobja 2010 in 2015:
1.
2.
3.
4.
5.
Nastanitvene zmogljivosti (stalna ležišča) – obstoječe stanje 4.360 ležišč (2010 4.960 ležišč, 2015
5.260 ležišč);
Povprečna doba bivanja vsaj ostane na 3,2 dni;
Delež domačih gostov − znižanje z 39 % leta 2003 na 33 % v letu 2010 in 30 % leta 2015;
Delež tujih gostov − povišanje z 61 % leta 2003 na 67 % v letu 2010 in 70 % leta 2015;
Povečanje povprečne potrošnje na gosta s 65 EUR na 85 EUR.
3. STRATEŠKE USMERITVE
1. PROGRAM: dvig kakovosti in pestrosti obstoječe turistične ponudbe:
•
•
•
•
Dvig kakovosti turističnih zmogljivosti in s tem povečati njihovo tržno vrednost in izkoriščenost;
Razvoj okolju prijaznih turističnih produktov, ki temeljijo na ohranjanju kulturne identitete in
naravnih virov;
Povezovanje med ponudniki turističnih storitev in nosilci turističnega razvoja – sodelovanje javnega
in zasebnega sektorja.
Razvoj in učinkovito povezovanje krajevnih potencialov v integralno ponudbo turistične destinacije
Stran 74 od 425
Kranjska Gora (trženje, promocija):
a.
b.
c.
d.
e.
f.
•
Dovje Mojstrana: tipično planinsko izhodišče ob vstopu v TNP, pravljična pot po triglavskih
dolinah, trženje produktov podeželja; prizadevanja za ureditev Slovenskega planinskega
muzeja;
Gozd Martuljek: razvit hotelski in rekreativni kompleks ter kongresna dejavnost;
Podkoren: kmečki turizem, zasebni penzioni, razvito konjeništvo;
Rateče-Planica: Kmečki turizem, ponudba zasebnih sob, športno-rekreativni center, bogata
nordijska tradicija;
Kranjska Gora: počitniško-rekreativni center, igralniški turizem, zimsko-športni center, letni
center, razvoj termalnih bazenov
Belca in Radovna: kot novi razvojni možnosti; Belca: prostor za manjši predelovalni obrat
domače obrti; Radovna: možnost oblikovanja blagovne znamke domačega produkta in oblike
kulturnega turizma skupaj s TNP-jem (Pocarjeva domačija, Psnakov mlin in žaga)
Spremljanje kakovosti
2. PROGRAM: Spodbujanje razvoja kakovosti turistične infrastrukture
•
•
•
•
•
•
•
•
Prilagoditev objektov turistične infrastrukture varovanju okolja, naravne in kulturne dediščine ter
krajevnim značilnostim;
Uveljavitev normative EU, ki bodo ustrezali normativom ekološke neoporečnosti;
Obnova in posodobitev nastanitvenih objektov;
Obnova in posodobitev zimske turistične infrastrukture ter s tem povečati njihovo konkurenčnost;
Širitev smučišč v skladu s programi občine;
Investicije v športno, rekreacijsko, kulturno infrastrukturo in s tem razvoj dodatne turistične
ponudbe (komplementarni programi);
Enotni usmerjevalno-informativni sistem;
Informacijski sistem.
3. PROGRAM: Strokovno usposabljanje zaposlenih v turizmu
Turistična destinacija Kranjska Gora je prijazna in mondena, mednarodno prepoznavna gorska alpska
turistična destinacija na stičišču treh dežel in treh kultur. V belih in zelenih oblekah navdušuje s svojimi
skrivnostmi, očarljivostjo, atraktivnostjo, pravljičnostjo, gostoljubnostjo, dinamičnostjo in neukrotljivostjo. V
svojem objemu razvaja in nudi številna doživetja, zabavo in sprostitev različnim segmentom gostov.
•
•
•
•
•
•
•
•
Športni in rekreativni turizem
Prireditve in zabava
Krožna potovanja
Kratka sprostitev, oddih in zdraviliški turizem
Počitnice
Mladinski turizem
Kulturni turizem
Tematski turizem
PRIMARNI:
Stran 75 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Aktivni športniki in rekreativci
Ljubitelji športnih prireditev
Obiskovalci izobraževanj, seminarjev in konferenc
Poslovneži in banketni gostje
Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih
Družine na počitnicah
Gostje na poletnih/zimskih počitnicah
Igralniški gostje
Ljubitelji in raziskovalci narave
SEKUNDARNI:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Profesionalni športniki
Golfisti
Adrenalinski športniki
Obiskovalci kulturnih in zabavnih prireditev
Incentive gostje
Motoristi
Touring obiskovalci
Kampisti (caravaning)
Wellness gostje
Gostje na preventivnih pregledih in rehabilitaciji
Gurmani
Ljudje s specifičnimi interesi
TERCIARNI:
•
•
•
Mladostniki v šoli v naravi
Študijski izleti študentov
Udeleženci razstav, kulturnih in umetniških delavnic
KLJUČNI EMITIVNI TRGI: Slovenija, Italija, Nemčija, Madžarska, Velika Britanija in Hrvaška.
PERSPEKTIVNI EMITIVNI TRGI: Nizozemska, Rusija, Belgija, Skandinavija, Turčija, Francija, Vzhodni trgi
(Češka, Slovaška, Poljska, Ukrajina), države bivše Jugoslavije (brez Hrvaške).
7. PROBLEMATIKA OBČINE OZIROMA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA
Osrednja problematika je naslednja:
•
•
•
•
Kranjska Gora ima relativno neugodno strukturo nastanitvenih objektov (le tretjino hotelskih ležišč,
poleg tega je v preteklih letih beležila padec števila ležišč): nekatere hotelske enote (apartmaji) so
se pred 5-imi leti in več nazaj prodaja za zasebna t.i. »vikend« stanovanja, ko je takratno podjetje
Gorenjka prodalo del svojih kapacitet z namenom pridobiti sredstva za obnovo hotelov, vendar pa
so se vsa sredstva vlagala nazaj v razvoj bolj kakovostnih nastanitvenih zmogljivosti (posodobitev,
višja kakovost, večje sobe, kar je tudi zmanjšalo število ležišč) – od leta 1995 se je število vseh
ležišč v Kranjski Gori znižalo za petino (iz 5.027 avgusta leta 1995 na 4.003 avgusta leta 2008,
medtem ko je stalnih ležišč avgusta 2008 bilo 3.676). Ta »vikend« stanovanja uradna statistika še
vedno beleži. Porast »vikendov« posledično pomeni tudi manjši prihodek v turizmu. Potrebno bi bilo
večje spodbujanje malih oddajalcev sob na območju cele občine in ne le v Kranjski Gori.
Še vedno so izrazita obdobja vmesnih sezon, ko zmogljivosti niso oziroma so preslabo zasedene
(zaradi izrazite zimske in poletne sezone prihaja v teh obdobjih do velikih okoljskih obremenitev).
Ni še dovolj razvita dodatna ponudba.
Še ne dovolj usmerjen razvoj turizmu komplementarnih dejavnosti (potrebno spodbuditi dejavnosti
Stran 76 od 425
•
povezane s turizmom, ki se izvajajo celo leto in ne le v turističnih sezonah, manjka bolj pestre
ponudbe storitvenih dejavnosti, ki podpirajo turizem).
Še ne dovolj povezani in razviti krajevni potenciali.
8. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI
• Lega na tromeji (večjezičnost) in bližina evropskih
emitivnih trgov
• Obvladovanje (treh) tujih jezikov turističnih in
gostinskih delavcev
• Vključevanje tradicije in domače obrti v turistično
ponudbo
• Izredne naravne danosti (TNP, Julijske Alpe,
Karavanke)
• Aktivne počitnice v neokrnjeni naravi
• Raznolike produktne možnosti za oblikovanje
ponudbe (igralništvo, wellness, šport, poslovni
turizem…)
• Vzpostavljene kolesarske in sprehajalne poti (po
planinah pa planinske poti)
• Izredne možnosti in tradicija razvoja zimskega
turizma
• Raznolika
turistična
ponudba
(predvsem
rekreativne dejavnosti)
• Interes kapitala za investicije v turizem v centru
Kranjske Gore in že uveljavljenih točkah Kranjske
Gore v duhu razvoja trajnostnega turizma
• Opravljen projekt CRPOV za območje DovjeMojstrana, ki opredeljuje vlogo in pomen vasi in
predstavlja sistematično obdelane informacije, ki
jih lahko zato enostavneje in bolj učinkovito
vključimo v oblikovanje turistične ponudbe
celotne destinacije
• Kakovost in cena hotelske in gostinske ponudbe
na relativno visoki ravni v primerjavi z Avstrijo in
Italijo
• Koncentracija kapitala in dolgoročni interes
• Pozitiven trend pri urejanju kraja/destinacije
• Številne ciljne skupine (po motivu)
• Pozitivno
sodelovanje
med
turističnim
podmladkom in LTO ter ostalimi gospodarsko
turističnimi subjekti ter turističnimi društvi
• Vzpostavljen LTO Kranjska Gora
• Mir in varnost (z vidika demografije, z vidika
turizma)
• Lega – TNP
• Prireditve: 2 športni tekmovanji SP
• Uvrstitev v zaokroženo turistično območje Julijskih
Alp na nacionalni ravni »SRT«
• Čisto okolje, flora&favna
• Etnografsko bogastvo, legende, zgodbe (Zlatorog,
Kekec)
• Koncesijske dajatve
• Neenakomeren
razvoj
destinacije
(skoncentriranost v Kranjski Gori)
• Ni
povezovanja
različnih
elementov
komplementarne ponudbe (domače obrti)
• Premalo izobraženega in usposobljenega kadra, ki
bi »živel« za turizem oziroma s turizmom
• Kraj premalo živi v duhu turizma (v demografski
strukturi prevladuje predvsem starejša populacija)
• Nepovezanost turističnih ponudnikov in ponudbe
(hoteli, kmetije, dejavnosti na kmetijah...)
• Pasivnost ljudi pri realizaciji možnih ponudb in
razvoja idej (ideje so, ni energije in denarja za
realizacijo in zato se stvari, predvsem v okolici,
prehitro neuspešno zaključujejo)
• Odseljevanje ljudi (mladih, izobraženih) ter
negativno dojemanje turizma in gostinstva (napor
in zahtevnost dela v sezonah) zaradi vzorca dela
staršev, zaposlenih v tej panogi
• Turizem kot »monokultura« v kraju – premalo
komplementarnih dejavnosti, oziroma dejavnosti,
ki niso neposredno odvisne od turistične sezone
ali se ji lažje prilagajajo.
• Cene
nepremičnin
so
visoke
in
zato
nesprejemljive za mlade družine, ki ne dosegajo
ustreznih finančnih vrednosti za njihov nakup.
Zato se odseljujejo v sosednje občine, ki nudijo
ugodnejše pogoje (finančne) za življenje in tam
poiščejo tudi zaposlitev
• Preskromno vzpodbujanje mlajših za pozitivno
dojemanje turizma kot načina življenja, ki lahko
prinaša dobre materialne pogoje (vendar se ta
vzgoja sedaj v okviru OŠ že bolj poudarja,
podpira in spodbuja pa jo tudi gospodarstvo v
turizmu)
• »Apartmanizacija«
oziroma
nesistematično
širjenje apartmajev in počitniških hišic zaradi
nedorečenega prostorskega plana ter vpliva
posameznikov na pridobivanje dovoljenj in
sprejemanje tovrstnih odločitev
• Nepovezanost gospodarskih subjektov in stihijski
razvoj destinacije
• Nepovezanost vasi (obrobnih destinacij z LTO) in
občutek odrinjenosti ter manjvrednosti
• Zasičenost dolin in območja z mirujočim
prometom (neprimerno parkirani avtomobili,
zaradi
neurejenih
oziroma
neopredeljenih
parkirnih površinah) ob ključnih športnih
Stran 77 od 425
• Privlačen igralniški produkt, ki ima pomembno
vlogo pri oblikovanju privlačnosti ponudbe
destinacije tudi izven zimske in letne sezone.
PRILOŽNOSTI
• Vzpostavitev in razvoj tematskih poti in ponudbe
na temelju legend, zgodb (Kekec, Zlatorog,
Ajdovske deklice…), apliciranje zgodb v tujih
jezikih in njihova uporaba pri razvoju spominkov
in izdelkov, značilnih za destinacijo Kranjska Gora
• Vzpostavitev
vzajemne
odgovornosti
za
sodelovanje v turistični dejavnosti z vzpostavitvijo
sistema neobvezne »članarine« oziroma s
finančnih vložkov za turistične ponudnike tako
primarne kot sekundarne (podporne – trgovine,
ostale storitve…)
• Vključitev odločitev razvoja turizma v prostorski
plan občine in s tem možnost za opredelitev
naselitvenih predelov ter zelenih con in ostalih
prostorskih rešitev. Skladen prostorski razvoj z
opredelitvijo razvoja turizma v destinaciji. Z
določitvijo stanovanjskih con bi se lahko v
določenih predelih oblikovali pogoji za izgradnjo in
nakup stanovanjskih enot, ki bi bile cenovno
ustrezne tudi za mlade družine in zaposlenim, ki
se bodo v KG preselili zaradi novih delovnih mest
v turizmu
• Aktivno povezovanje turističnih ponudnikov ter
javnega in civilnega sektorja
• Možnost za nove podjetniške ideje v povezanih
dejavnostih s turizmom
• Možnosti za aktivnosti v naravi in celostni razvoj
segmentirane ponudbe destinacije (aktivna
vključitev in smernice razvoja okoliških krajev)
• Pospeševanje visoko tehnološkega podjetništva,
ki ga omogoča informacijska tehnologija,
vzporedno z razvojem turizma in brez negativnih
vplivov nanj (intelektualne storitve so »čiste« in
okolju neškodljive ter ne potrebujejo toliko
prireditvah in konicah sezon
• Problem neurejenosti prometne infrastrukture
območja (predvsem v dolinah, makadamske
ceste, ki vodijo pod vznožja planin − Vrata…)
• Zaradi nedorečenosti razvojnih usmeritev in
prioritet ter vsebine destinacijske ponudbe ni
zainteresiranih investitorjev za nove objekte in
oblikovanje ponudbe zunaj centra Kranjske Gore
• Zahteve za financiranje »brez sodelovanja« (bi
imel – a ne dal)
• Nekateri deli lokalne politične javnosti oziroma
javnega sektorja so turističnemu razvoju
destinacije manj naklonjeni oziroma nenaklonjeni
• Nezdružljivost posameznih segmentov ponudbe
zaradi obstoječe ponudbe nastanitvenih kapacitet
(v neposredni bližini mladinski hotel in hotel, v
katerem se zadržujejo pretežno upokojenci,
oziroma segment gostov 50+)
NEVARNOSTI
• Negativne posledice v primeru zmanjšanja vloge
turistične
dejavnosti
na
vseh
področjih
(demografsko, gospodarsko...)
• Območje lahko postane »spalno naselje«
• Odvisnost LTO od kapitala (omejeni)
• Pasivnost: »nihče ne bo delal namesto nas«
• Pomanjkanje stanovanj v primeru priselitve
delovne sile iz drugih oddaljenih krajev
• Prevelika in nesistematična pozidava na območjih
primernih za razvoj ali širitev turistične ponudbe
• Neusklajenost naravnanosti kapitala s cilji razvoja
kraja
Stran 78 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
površin kot industrijski objekti) ter s tem
zaustavitev selitvenega toka mladih
Sistem
za
vzpodbujanje
usposobljenih,
izobraženih in zadovoljnih kadrov v turistični
dejavnosti
Intenzivni tržni nastop na vzhodnoevropskih trgih.
Razvoj manjših družinskih nastanitvenih in drugih
gostinskih obratov
Razvijanje
komplementarnih
gospodarskih
dejavnosti turizma
Razvoj tržne (blagovne) znamke destinacije
Pridobitev VIP vikendašev in aktivno trženje
destinacije pri letalskih (in drugih) prevoznikih
Aktivno lobiranje na nacionalnem nivoju pri
sprejemanju strateških in tržnih odločitev
Boljše izkoriščanje edinstvene prednosti dveh
svetovno znanih športnih prireditev (pokal Vitranc
in smučarski poleti v Planici) na tako omejenem
prostoru in celo v okviru ene občine za
promocijske namene in oblikovanje jasne
prepoznavnosti na tujih trgih
Učinkovita ureditev prometa in dostopa z osebnim
avtomobilom v destinacijo, zlasti ob svetovnih
športnih dogodkih in konicah sezon
Pridobivanje razvojnih finančnih sredstev iz EU
Stran 79 od 425
4.3 Bohinj
4.3.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Bohinj
Velikost občine
334 km2 (po površini sodi med večje občine v Sloveniji)
Krajevne skupnosti
4 krajevne skupnosti: Bohinjska Bistrica, Srednja vas, Stara Fužina-Studor,
Koprivnik-Gorjuše
Naselja
24 naselij: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Goreljek,
Gorjuše, Jereka, Kamnje, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Laški Rovt, Log v
Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz,
Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor v Bohinju, Ukanc in Žlan
Nadmorska višina
Povprečna neto plača na
Število podjetij v dejavnosti CK-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE BOHINJ
525 m
5.294
672,96
1.098
267
Občina Bohinj je nastala leta 1994, ko se je nekdanja radovljiška občina razdelila na občine
Radovljica, Bled in Bohinj. Razdeljena je na 10 katastrskih občin. Poseljenost je razpršena po manjših
vaseh, ki jih je skupno 24. Upravni center je Bohinjska Bistrica. Spada pod upravno enoto Radovljica, ki
obsega še občine Radovljica, Gorje in Bled.
Občina meji na občine Gorje, Bled, Radovljico, Kranj, Železnike, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjsko Goro.
Razprostira se na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp ob vznožju Triglava. 66 % občinskega
ozemlja (221 km2) leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine
občine pa je zavarovano v okviru Nature 2000.
Večina naselij leži v Bohinjski kotlini, ki se deli na Zgornjo Bohinjsko dolino in Spodnjo Bohinjsko dolino. Na
vzhodni strani Bohinjske kotline je soteska z imenom Soteska, na severu obdajajo kotlino planota Pokljuka,
Tosc, Triglav vse do planote Komna na zahodni strani, na južni strani pa t.i. južne bohinjske gore, visoke do
2.000 m in planota Jelovica.
Občina Bohinj sodi med gospodarsko manj razvite v Sloveniji, osebni prejemki v Bohinju zaposlenega
prebivalstva so pod gorenjskim in slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega pa je celo
najmanjša na Gorenjskem. Večina Bohinjcev dela izven občine, ostali so zaposleni v predelovalnih
dejavnostih (les, železo, jeklo), sledijo zaposleni v turizmu in drugih storitvenih dejavnostih (trgovina).
Gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem, je malo. Več je gospodinjstev, za katere je
kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo in razvijalo v smeri
naravnega (ekološkega) kmetovanja in da bi se pridelki in izdelki bohinjskih kmetij prodajali pod enotno
trgovsko znamko.
3. TURIZEM V BOHINJU
Stran 80 od 425
LEGA
Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in
jezersko skledo. K Bohinju prištevamo še nekaj višje ležečih naselij, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt.
Turistična destinacija Bohinj tako zajema vse tisto, kar danes enačimo z Bohinjem v širšem pomenu besede.
To je območje današnje Občine Bohinj, ki se v jugovzhodnem delu Julijcev razteza na severu do Triglava, na
jugu do vrhov Spodnjih bohinjskih gora, do gorskih grebenov zahodno od Komne in velikih vzhodnih planot
Pokljuke in Jelovice.
Tako pa je Bohinj opisal dr. Julius Kugy v svojem delu Julijske Alpe v podobi: »Bohinjska dolina − dolga
odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi
travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v
temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.«
ZGODOVINA
Od prve poselitve pa vse do poznega srednjega veka so glavne poti potekale proti Primorski. Bohinj je bil
namreč tako v gospodarskem kot v kulturnem smislu dolgo časa bolj povezan s Primorsko kot pa s Kranjsko.
Do Bleda je iz Bohinja vse do 16. stoletja vodila le ozka pot skozi Sotesko.
Železarstvo je predstavljalo ekonomsko osnovo Bohinja. V prvem obdobju je bila temelj stare kulture, ki je
prav zaradi tega zaživela v Bohinju. Železarstvo in fužinarstvo se je izredno razmahnilo v 16. stoletju. Nastali
so železarski obrati v Bistrici in v Stari fužini. Leta 1777 je fužine kupil Žiga Zois, ki je razširil pot proti
Kranjski, kasneje skušal izboljšal tudi oskrbo fužin z rudo in tako izboljšal položaj bohinjskih fužin. Zgradil je
most čez Mostnico, Hudičev most. Kljub številnim ukrepom ni uspel konkurirati cenejšemu švedskemu in
angleškemu jeklu. Njegov naslednik, nečak Karel Zois in kasneje Žena Serafina je fužine prodala Kranjski
industrijski družbi, ki je upravljala s fužinami vse do velikega požara 1891, v katerem so pogorele bistriške
fužine. Proizvodnjo železa so takrat prenesli v Jesenice. Tako se je končalo več kot 2500-letno obdobje
železarstva. Večji del Bohinjcev se je začelo ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom.
Bohinj ima od leta 1906 železniško progo (tega leta je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl
bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s
Jadranskim morjem), ki povezuje Dunaj s Trstom (Bohinjska proga). Bohinjcem je proga odprla okno svet,
ter jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove
možnosti razvoja predvsem na turističnem področju, ki je še danes najpomembnejša gospodarska panoga v
Bohinju.
Bohinj je bil stoletja tudi najmočnejše planšarsko središče. Planšarstvo, katerega začetki segajo v 13.
stoletje, in z njim povezano sirarstvo, je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju.
Prelomnica v bohinjskem planšarstvu in sirarstvu se je zgodila v 60. in 70. letih 19. stoletja, ko so začeli
ustanavljati sirarske zadruge. Takrat je nastal tudi sir, podoben švicarskemu ementalcu, Bohinjski sir. Razvoj
se je nadaljeval tudi v prvi polovici 20. stoletja, po drugi svetovni vojni je sirarstvo počasi zamiralo. Danes pa
se trudijo za ponovno oživitev zaradi turizma.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V BOHINJU
V času zimske in predvsem poletne turistične sezone se prebivalstvo v Bohinju skoraj podvoji. V Občini Bohinj
je registriranih 1100 vikend počitniških enot13, kar predstavlja pomemben delež obiskovalcev Bohinja, včasih
delujejo kot subtilno turistično gospodarstvo in so nenazadnje porabniki turističnih storitev v kraju. Vendar se
njihove potrebe vsaj delno razlikujejo od potreb povprečnega turista. Prav tako na njih ne more sloneti
13
Vir: Program razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013, Skupina za pripravo programa razvoja turizma v Bohinju, 2006
Stran 81 od 425
razvoj, ki je usmerjen predvsem v ponudbo turističnih kapacitet v povezavi z lokalnim prebivalstvom, oziroma
vpetost turizma v življenje lokalnega prebivalstva.
Bohinj, ki je bil včasih v veliki meri prepoznaven kot zimska turistična destinacija, se pozimi sooča s problemi
zasneževanja bohinjskih smučišč (Kobla, Vogel), zato mora tudi pozimi začeti razvijati dodatne programe (ob
drsališču, vodnem parku in prireditvah tudi v smeri zimskega pohodništva in v smeri kongresnega turizma, na
katerega se bo delno že osredotočil novi hotel ob Vodnem parku), v poletnih mesecih pa svoje produkte
temeljiti na pohodništvu, kolesarstvu in drugih športnih aktivnosti (ciljne skupine pohodnikov, med katerimi
so tako starejši kot mlajši, pa tudi za družine so Julijske Alpe izredno primerne).
Bohinjski turizem se od leta 1995 sooča s stagnacijo povpraševanja (padcem pri domačih gostov, a porastom
pri tujih, vendar pa tuji še niso v zadostni meri nadomestili domačega padca, tako da destinacija beleži manj
prenočitev).
Leta 2008 je Bohinj obiskalo 91.120 turistov (od tega 33.791 domačih in 57.329 ali 63 % tujih), ki so opravili
276.767 prenočitev (od tega 99.989 domačih in 176.778 ali 63,8 % tujih). Leta 2008 je imel Bohinj le 3,8 več
prihodov kot leta 2000 – (Bled jih je imel 51 % več), od tega pri tujih 33 % več in pri domačih 25 % manj, in
10 % prenočitev manj (od tega domačih 30 % manj in tujih 7,5 % več) – Bled je imel na primer 24 % več in
Kranjska Gora dobra 2 % več vseh prenočitev v tem obdobju.
Tudi Bohinj se sooča s zniževanjem povprečne dobe bivanja, ki je z 3,9 dni leta 1995 padla na 3 dni v letu
2008, kar je nad povprečjem na Gorenjskem (2,7 dni) in več kot na Bledu (2,5 dni) in le nekoliko manj kot v
Kranjski Gori (3,1 dni). Poleg tega ima Bohinj izredno izrazita sezonska nihanja.
Poleg tega je Bohinj – podobno kot Bled in Kranjska Gora − priljubljena in močna izletniška (enodnevna)
destinacija (moč tega segmenta je težko spremljati), kar prinaša velike probleme s parkiranjem na eni strani,
na drugi strani pa z ne dovolj strukturiranim produktom, kar vodi v majhno potrošnjo tega gosta.
Glede na število tujih prenočitev je bil Bohinj leta 2008 s 176.778 tujimi prenočitvami na 8. mestu med
vodilnimi turističnimi destinacijami v Sloveniji (64 % tujih prenočitev). Bled je bil tretji in Kranjska Gora
četrta.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Bohinju v poglavju 5.1.3.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma v Bohinju v poglavju 4.3.2.
•
•
Občinski razvojni program
Občinski razvojni načrt − v izdelavi (Ljubljanski urbanistični zavod, LUZ)
•
•
•
Program razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013, Skupina za pripravo programa razvoja
turizma v Bohinju, 2006
Oblikovanje in načrt trženja ter označevanja tematskega turističnega produkta Zlatorogova dežela,
Hosting, 2002
Stran 82 od 425
Občina Bohinj je v letu 2004 sprejela Razvojno strategijo občine Bohinj in med strateškimi cilji opredelila tudi:
razviti občino Bohinj v prepoznavno evropsko turistično destinacijo, ohraniti naravno in kulturno dediščino in
turizem kot najpomembnejšo razvojno panogo v občini.
Med pričakovane učinke občinske razvojne strategije je zapisano: »hitrejši razvoj turizma in storitvenih
gospodarskih panog, ki imajo največji multiplikacijski učinek – hitrost razvoja občine naj bi se merila z BDV
(bruto dodana vrednost) in naj bi do leta 2012 dosegla velikost povprečja desetih najuspešnejših občin v
Sloveniji.
7. ORGANIZIRANOST TURIZMA V BOHINJU
A) JAVNI SEKTOR
Občina Bohinj
Na občini Bohinj je ena oseba zaposlena kot referent turizem, kmetijstvo in gospodarske
dejavnosti. Na tem področju ni pričakovati sprememb.
Na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2004 je na osnovi vloge LTO Bohinj Ministrstvo za
gospodarstvo le-temu 17. januarja 2005 podelilo Odločbo o statusu pravne osebe, ki deluje v javnem
interesu spodbujanja razvoja turizma za turistično območje občine Bohinj za obdobje petih let. Lokalna
turistična organizacija Bohinj (Turizem Bohinj) je krovna turistična organizacija turističnega območja
Bohinj, ki skrbi za usklajeno delovanje turističnega gospodarstva in društvene dejavnosti na področju turizma
(informacijska turistična dejavnost, spodbujanje razvoja celovitih turističnih produktov turističnega območja,
trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, organizacija in izvajanje prireditev).
Cilji Turizma Bohinj so:
•
•
•
•
•
•
Bohinj predstaviti kot privlačno in atraktivno destinacijo za izvedbo obiskov skozi celo leto;
Uspešno trženje in s tem povečati zasedenost vseh nastanitvenih kapacitet;
Organizirati popolno obveščanje tako potencialnih obiskovalcev kot obiskovalcev na lokaciji ter seveda
domačega turističnega gospodarstva;
Povečati prihodek od turizma;
Zvišati izobrazbeno strukturo vseh, ki se ukvarjajo s turizmom;
Izboljšati položaj blagovne znamke Bohinj na turističnem zemljevidu Slovenije in celotne Evrope.
Delovanje LTO-ja v Bohinju (Turizem Bohinj) se je v zadnjih dveh letih stabiliziralo. Ključnega pomena je
dobro in močno sodelovanje z ustanoviteljem (Občino Bohinj) in vsemi pomembnejšimi deležniki (turistično
gospodarstvo, TNP, druge organizacije civilne družbe), tako po vsebinski in finančni plati. Na tem področju
LTO Bohinj še ne dosega želenega stanja, zato se v aktualnem razvojnem obdobju (vendar ne v
kratkoročnem obdobju) načrtuje nadgradnjo organiziranosti turizma v občini in v njenem okviru tudi
nadgradnjo krovne turistične organizacije – LTO Bohinj.
TIC
V destinaciji delujejo 4 TIC-i, od tega:
• 2 skozi vso leto (v Bohinjski Bistrici in Ribčevem Lazu) ter
• 2 sezonska (Stara Fužina in Srednja vas).
V vseh TIC-ih skupaj so 4 redno zaposleni, dodatno pa še 5 do 8 študentov. TIC-si so odgovorni za
informiranje, zbiranje statistike ter posredovanje programov.
Triglavski narodni park ima manjšo informacijsko točko na sedežu LTO Bohinj. Čeprav je Bohinj
Stran 83 od 425
eno izmed največjih in glavnih vstopnih mest v TNP, je najbližja informacijska točka parka šele Uprava TNP
na Bledu.
B) ZASEBNI SEKTOR
Bohinj se v veliki meri sooča s slabo kakovostjo pretežnega dela hotelskih kapacitet ter neurejeno in
netransparentno lastniško strukturo. Pomembna pridobitev je zagotovo nov Hotel Park (ob Vodnem parku
Bohinj). Zaradi močnega deleža zasebnih sob, apartmajev in penzionov (če izvzamemo močno zastopane
delavske počitniške domove in planinske koče), to pomeni množico razdrobljenih majhnih ponudnikov.
 Ponudniki nastanitvenih zmogljivosti in turistične agencije (in njihova struktura), ki oblikujejo zasebni turistični sektor,
so predstavljeni v poglavju 6.1.3.1, kjer je analizirana sekundarna turistična ponudba po posameznih občinah
(nastanitveni sektor).
C) CIVILNI SEKTOR
V občini je registriranih veliko število (okoli 70) raznih športnih, kulturnih, turističnih in drugih društev.
Kot glavni akter na področju turizma deluje Turistično društvo Bohinj, ki pa opravlja več dejavnosti. Skrbi
za popestritev dogajanja v Bohinju (prireditve), posreduje nastanitvene zmogljivosti (zasebne namestitve,
apartmaji, penzione, camp, hotele), opravlja funkcijo informiranja, prodaja spominke in obiskovalcem nudi
dostop do svetovnega spleta.
Poleg tega upravlja naravni spomenik (slap Savica) in kulturni spomenik (cerkev sv. Janeza) ter
ima v lasti in upravljanju Kamp Danica.
Stran 84 od 425
4.3.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Bohinja
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Bohinju povzemamo iz
aktualnega dokumenta, to je: Program razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013, Skupina za
pripravo programa razvoja turizma v Bohinju, 2006.
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE BOHINJ
Narava v Bohinju – čista relaksacija, ohranjena je in super se skrbi zanjo.
Vsaka jim čast, da so obdržali jezero nepozidano. Res je užitek sprehajati se v miru, prav nič te ne moti – ne
avtomobili ne motoristi. Kakšna relaksacija je sedaj, ko je v Bohinju javen prevoz, pa tako ugodno in tiho, vse
na elektriko. Si predstavljate, kako smo se včasih matrali iskati parkirno mesto in se kregali s pobiralcem
parkirnin. Tukaj in spet tukaj, povsod so bili avtomobili, zdaj so le kolesa in konjska vprega – res zabavno…
Hotelčki v tem kraju so zares dobri in srčkani!
Bili smo v prekrasnem malem hotelčku, vodi ga neka simpatična družina. Prijatelji so bili v drugi vasi pri eni
drugi familiji. Med seboj se poznajo. Ful dobro je zrihtano, tako domače, veliko je lesa in domačega
stavbarstva in arhitekture. Soba čista, super opremljena, a z občutkom za estetiko. Hrana je bila prva liga, saj
je po novem veliko super lokalov, kjer dobiš od tradicionalne bohinjske in slovenske kuhinje do jedi na žlico.
Odlično pripravijo struklje, potice in tudi ribe. Največja zabava je obiskovati te luštne lokalčke enega za
drugim, ker so vsak nekaj posebnega – kot hotelčki, ki tudi vsak nekaj svojega značilnega furajo.
Tem zadovoljnim ljudem pa res vse klapa.
Zdaj majo to super v Bohinju zrihtano. Maš pa res kaj za delat. Informirajo te res vzorno, pa kar dobro vejo
za vse, kar jih vprašaš. Veliko je poti in ljudje te kar povabijo domov. Pol ti malo pokažejo okoli, pa ponudijo
domač kruh, pa šnops, al pa sir in mleko. Zelo so dobre volje in baje, da grejo domačini spet nekam skupaj v
hribe. Prav nič jim ne manjka, pa še fajn jim je, tam not v Triglavskem parku. Sem pa srečala zadnjič enga
simpatičnega Bohinjca. Pravi, da ima športno agencijo za vodne športe. Bil je uslužen in zelo prijazen. S
svojim džipom na štrom me je na koncu celo potegnil do Bleda.
To so se pa zares dobro spomnili!!
A več kakšne super programe imajo v Bohinju? Neverjetno. Dva dni te držijo v čisti ekstazi, dogodki se kar
vrstijo. Imaš občutek da se zanimivosti ne bo nikoli konec. Lahko zbiraš in kombiniraš. Zadnji dan nas je vodil
celo nekdo iz parka in nam pokazal nekaj zares izjemnega.
Bohinj je zakon!
2. STRATEŠKI CILJI RAZVOJA TURIZMA NA BOHINJU
Pet temeljnih ciljev predstavlja namen in bistvo programa za razvoj turizma v Občini Bohinj 2006 – 2013. Ti
cilji so:
1.
2.
3.
Turizem postane najpomembnejša gospodarska panoga v kraju;
Zagotavljanje trajnostnega razvoja kot upoštevanje tradicije, ekonomije, varstva narave in
prebivalstva;
Dvig prepoznavnosti in imidža bohinjskega turizma na globalnem turističnem trgu;
Stran 85 od 425
4.
5.
Povečanje obsega turističnega prometa;
Povečanje turistične potrošnje.
Program razvoja turizma je konceptualno povezan z občinskim razvojnim programom (Strategija razvoja
občine Bohinj). Strateški cilji razvoja turizma, zapisani v občinski strategiji, so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Zagotoviti profesionalno voden turistični razvoj;
Postopen razvoj v pomembno območje oddiha za stacionarne in enodnevne turiste s statusom
klimatskega območja;
Naravna in kulturna krajina se bo razvijala v skladu z zakonodajo s področja varovanja naravne in
kulturne dediščine;
Izboljšanje kakovosti turistične ponudbe s prehodom na višji cenovni razred;
Razvoj specializirane ponudbe turističnih programov;
Večji finančni vložek v povezovanje turizma s kmetijstvom;
Urediti komunalno in prometno infrastrukturo.
Sprejete so bili sledeče ugotovitve, ki so predloga za program razvoja turizma v občini Bohinj:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Zasnova dejavnosti turizma v prostoru – izdelava novega programa razvoja turizma usklajenega v
prostoru;
Priprava prostorskih dokumentov za občino;
Izgradnja komunalne in turistične infrastrukture;
Ureditev pogojev za delovanje in razvoj turizma v območju TNP;
Ohranitev starih kmečkih jeder;
Vzpostavitev načrtnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem;
Razvoj prepoznavne krovne blagovne znamke za turistično območje Bohinj;
Izgradnja učinkovitega informacijskega sistema;
Razvoj okolju prijaznih turističnih projektov;
Spodbujanje razvoja objektov kulturne in stavbne dediščine;
Razvoj podeželskega turizma;
Obnova in posodobitev nastanitvenih objektov;
Obnova in posodobitev zimskih turističnih centrov;
Investicije v športno in rekreacijsko infrastrukturo;
Ekološka ureditev in posodobitev planinskih domov.
Glavne strateške usmeritve bohinjskega turizma v letu 2006 – 2013 so:
A. Turizem usmerjen v ohranjanje narave: Razvoj turizma v prihodnosti mora biti usmerjen v ohranjanje
narave, s premišljenimi posegi v prostor, predvsem na zavarovanem območju TNP, saj je neokrnjena narava
tista, ki privablja obiskovalce v kraj in Bohinj loči od ostalih turističnih destinacij. Neokrnjenost naravnega
okolja je eden glavnih turističnih potencialov Bohinja in bi tudi delna izguba te vrednote negativno vplivala na
turistično gospodarstvo.
B. Turizem, vodilna panoga – možnost in izziv za vse v Bohinju: Železarstvo in trgovina najprej in
pred 100 leti gradnja bohinjske železnice so pripeljali v bohinjsko dolino turizem. V zadnjem desetletju
postane turizem najhitreje rastoča gospodarska panoga v svetu. Odločitev javnega, gospodarskega in
civilnega sektorja v Bohinju, da postane turizem za vse odprta, gonilna sila razvoja v občini ter kasnejša
realizacija te odločitve, je najpomembnejša razvojna strategija za domače prebivalstvo.
C. Prepoznavnost – blagovna znamka: Bohinj ima svojo prepoznavnost doma in v tujini. Strateško je
pomembno krepiti in nadgraditi to prepoznavnost s spremljajočimi pozitivnimi turističnimi atributi, kot so:
Triglavski narodni park, razvoj doživljajske turistične ponudbe, razvoj produktov – »Pridelano v Bohinju« itd.,
Stran 86 od 425
saj le-ti pomenijo primerjalno prednost razvoja bohinjske turizma v prihodnosti).
Č. Posodobitev in dograditev turistične infrastrukture: V naslednjem obdobju je nujna posodobitev
obstoječih komercialnih turističnih namestitvenih kapacitet, žičniških naprav in v bohinjskih smučarskih centrih
poskrbeti za poletno ponudbo.
D. Ureditev in umiritev individualnega motornega prometa okrog jezera in na Pokljuki: Pogoj za
ohranitev jezera, okoliških naravnih in kulturnih znamenitosti in Pokljuke je dolgoročna ureditev prometnega
režima
E. Specializacija kvalitetne ponudbe za nišne trge na področju: pohodništva in drugih outdoor
aktivnosti ter zdravega načina življenja. Bohinj ima idealno priložnost, da s specializirano, izpopolnjeno
ponudbo na področju pohodništva in drugih outdor aktivnosti prevzame vodilno vlogo v tem predelu Alp.
F. Trženje tradicionalnih vrednot Bohinja- železarstvo, pašništvo, kultura: Ena od važnejših
primerjalnih prednosti Bohinja je tudi predstavitev svoje tradicije in načina življenja skozi zanimive doživljajske
programe.
a.
Raven slovenskih turističnih destinacij. Bohinj je tradicionalna prepoznavna turistična
destinacija, ki na najlepšem predelu Julijcev nudi visokokakovostne turistične storitve in programe.
Za razliko od ostalih destinacij prednostno združuje prav vse osnovne bivanjske elemente: zemljo:
gore in planine (z najbolj prijazne prisojne strani); vodo: jezero, reke – vir življenja; zrak: prostor in
velikost, širino in videnje, vedenje in spoštovanje okolja in ogenj: kakovostne storitve in programe,
zabava, izzivi, veselje do svojega poslanstva.
b.
Raven slovenskih gorskih in celinskih turističnih krajev. Bohinj je ohranil osnovne vrednote
varovanja okolja in se je distanciral od adhoc turizma. Bohinj je edini in pravi pred obličjem Triglava,
ki ponuja vse od visokogorja, vodne, zračne, smučarske rekreacije, krajevnih doživetij in visokega
bivanjskega standarda. V nobenem gorskem ali celinskem okolju v Sloveniji ni razmerje med
oddaljenostjo panoramskih vršacev (izziv, draž) in odprtostjo in umirjenostjo krajevnega prostora in
arhitekture tako optimalno kot prav v Bohinju.
c.
Raven slovenskih vrhunskih (Top) turističnih destinacij. Bohinj bo v klubu ekskluzivnih
vrhunskih destinacij v Sloveniji, pričakovani vrhunski ponudbi pa bo znal pridati pristnost, enkratnost
in domačnost. To nam omogoča dosedanja relativna neobremenjenost prostora in naravna in
kulturna dediščina.
d.
Raven Skupnosti Julijske Alpe (SJA). Bohinj se uspešno komplementira s SJA in ima pri tem
svoje edinstvene posebnosti – vasi in življenje v narodnem parku, odprtost, brezkičastost. Bohinj bo
tako ob utrjevanju standardnih turističnih atributov posebej razvijal tudi svoje posebnosti na
področju individualnega turizma, kulinarike, etnografije (planšarstvo, železarstvo) in programi
varovanje okolja.
e.
Raven turističnih okolij v zavarovanih območjih v Sloveniji in Evropi. Bohinj bo razvil
visoko kvalitetne trajnostne turistične produkte v partnerstvu tudi s TNP in bo tako zgledna
destinacija in dokaz ekonomske opravičljivosti usmerjenega managementa turistične destinacije v
zavarovanem območju.
f.
Raven srednjeevropskih gorskih alpskih destinacij. Julijske Alpe, njihova sestava, dostopnost
in zrcalna podoba v Bohinjskemu jezeru sta geografska posebnost in velika prednost. Bohinj bo ob
kakovostni standardni ponudbi ohranjal tudi svojo značilno krajevno arhitekturo (gručaste vasi,
stavbena arhitektura hiš in stogov, planšarije) in razvijal svoje prednostne posebnosti (običaji,
Stran 87 od 425
kultura).
g.
Raven svetovne konkurence. Bohinj bo aktivna destinacija z manjšimi (družinskimi) enotami
turistične ponudbe, ki se bo znotraj visokih standardov znala ponuditi svoje prednosti in se
prilagajati aktualni turističnim trendom in zahtevam, ne da bi se oddaljila od osnovnih vrednot kraja
(zdrava narava in ljudje).
h.
Raven lokalne konkurence. Sodelovanje vseh turističnih subjektov v kraju in specifikacija
prenočitvenih in gostinskih lokalov in športno turističnih (smučarskih) centrov.
•
•
•
•
•
•
Bohinj in TNP – ohranjanje narave
Produkti športa in rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje, vodna rekreacija in ribolov, konjeništvo,
rekreacija na snegu, druga rekreacija, tekmovanja)
Produkti za zdravo življenje
Produkti kulture (kulturne in etnološke prireditve)
Bohinjske posebnosti
Drugi produkti
Za destinacijo Bohinj so povzeti sledeči motivacijski segmenti:
•
•
•
•
Iskalci sprostitve – pomembna je naravna scenografija, radi spoznavajo deželo, manj pa iščejo
zabave, avantur
Pohodniki – odgovoren odnos do narave, so zelo aktivni, radi se udeležujejo prireditev
Občudovalci narave - občudovalci narave in vedoželjni (narava, tradicija, ljudje)
Posebni obiskovalci – imajo jasno specifično predstavo kaj želijo – šport/rekreacija, trendovske
aktivnosti, botanika, foto, zdravje, posel
Na podlagi geografske segmentacije je turist v Bohinju največ iz:
•
•
•
•
•
•
Strnjenih naselij (mesta, predmestja)
Upravnih in poslovnih središč, industrijskih krajev
Iz Slovenije (Štajerska; Primorska, Ljubljana, druge regije)
Iz določenih Bohinju tradicionalno naklonjenih držav (Nizozemska, Češka, Nemčija, Hrvaška, Anglija,
Italija, Avstrija)
Iz novejših destinacij (Francija, Španija, Rusija, Balkan, Azija, ZDA, Izrael, Skandinavija)
Iz nižinskih in sredozemskih pokrajin
8. KLJUČNI RAZVOJNI IZZIVI (vir uvodni vprašalnik, izpolnjen s strani LTO Bohinj)
•
•
•
•
•
•
•
Lega na območju Julijskih Alp, in znotraj Triglavskega narodnega parka;
Še boljše in trdnejše povezovanje na širšem območju Julijskih Alp – prepoznavnost destinacije;
Bohinj kot enovita destinacija usmerjena v trajnostni razvoj (upoštevanje vseh 4 načel trajnostnega
razvoja je nujen predpogoj);
Razvoj turističnih produktov, ki bodo na usmerjeni v varovanje in ohranjanje naravne in kulturne
dediščine na eni strani, in hkrati ekonomsko učinkoviti na drugi (primer Mednarodni festival alpskega
cvetja, Dnevi Pohodništva…);
Trdno sodelovanje med lokalno skupnostjo in turističnimi subjekti;
Povečanje števila nastanitvenih zmogljivosti;
Podaljšanje turistične sezone.
Stran 88 od 425
9. KLJUČNI PROBLEMI – OMEJITVE (vir uvodni vprašalnik, izpolnjen s strani LTO Bohinj)
•
•
•
•
Premalo sodelovanje lokalne skupnosti in turističnega gospodarstva;
Zastarela turistična infrastruktura;
Nejasna lastniška struktura;
Neodzivnost lokalne skupnosti na potrebe po razvoju s strani lokalnega prebivalstva.
10. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
• Neokrnjena narava
• Pestrost in raznolikost naravnega okolja (vode,
hribi, gozdovi…) – oblikovanje tematskih poti
in kombiniranih športnih projektov
• Geografska lega, tromeja (bližina emitivnih
trgov, TNP, ugodna prometna infrastruktura)
• Pokrajina, bogata s čisto vodo
• Nepozidana in vsem dostopna jezerska obala
• Stoletna turistična tradicija
• Varna destinacija
• Raznolikost turističnih projektov – Bohinj hkrati
kot
športno-rekreativna,
kulturnoizobraževalna
in
vrhunska
etnografska
destinacija
• Odsotnost velikih hotelskih kompleksov
• Omogoča avtentično oblikovanje lokalne
družinske turistične infrastrukture
• Možnost
celoletnega
trženja
Bohinjske
turistične ponudbe
PRILOŽNOSTI
• Razvojna usmeritev v turistično ponudbo, ki bo
temeljila na vrednotah Triglavskega narodnega
parka
• Posodobitev
obstoječih
nastanitvenih
(predvsem hotelskih kapacitet)
• Bohinjska železnica
• Gradnja manjših (specializiranih) družinskih
penzionov in drugih turističnih kapacitet do 80
ležišč
• Razvoj obrti in ekoloških kmetij – povezava s
turizmom
• Oblikovanje in trženje novih turističnih
projektov usmerjenih v varovanje kulturne in
naravne kraji
• Spodbujanje
lokalnih
prebivalcev
za
investiranje v turizem, programom razvoja
turizma
• Sprejetje turistično razvojno naravnanega
POMANJKLJIVOSTI
• Dostopnost – neizgrajena blejska obvoznica in
kolesarska povezava Bled − Bohinj
• Slaba prometna infrastruktura (slabe ceste, ni
kolesarskih stez, nevarne povezave med vasmi)
• Pomanjkanje domačega strokovnega kadra s področja
turizma
• Pomanjkljiva animacija gostov v hotelih in pomanjkljiv
informacijski sistem o turističnem dogajanju
• Premajhno število prenočitvenih kapacitet (enote od
30 – 80 ležišč)
• Slaba kakovost pretežnega dela hotelskih kapacitet
• Neurejene/netransparentna
lastniška
razmerja
bohinjskih hotelov
• Neurejen prometni režim
• Neurejen plovni režim na jezeru
• Nezaupanje občinskih struktur v organiziranost
turizma
• Pomanjkljivo izkoriščenje primerjalnih prednosti (TNP)
• Neurejenost vaških središč
• Izgubljanje tradicionalne bohinjske arhitekture
• Neraznovrstnost gostinske ponudbe
• Splošna zastarelost smučarskih naprav
• Premajhno vlaganje v turistično infrastrukturo
NEVARNOSTI
• Pomanjkljiva povezanost med javnim (Občina, LTO
Bohinj, TD) in gospodarskim sektorjem
• Nesodelovanje ključnih partnerjev pri vodenju in
razvijanju destinacije
• Dopuščanje okolju neprijaznih projektov
• Pomanjkanje razvojnih aktivnosti
• Eksperimentiranje in ad hoc stihijske rešitve na
področjih infrastrukture, turističnih projektov in
turističnega mamegementa
• Neizkoriščanje konkurenčnih prednosti v primerjavi z
drugimi turističnimi destinacijami v Sloveniji
• Graditev turistične ponudbe na MUST pay namesto na
WISH pay projektih
• Pomanjkljiv nadzor nad črnimi gradnjami in gradnjami
pod krinko (za prodajo)
• Prevelik vpliv kapitala na odločitve javnega značaja
• Sprejemanje ključnih odločitev brez soglasja
domačinov/lastnikov
Stran 89 od 425
prostorskega reda občin
• Umiritev motornega individualnega prometa
• Mednarodna povezovanja in sodelovanje pri
razvoju in trženju novih turističnih projektov
• Kvalitetna in kvantitetna izpolnitev turističnih
projektov v Bohinju
• Možnosti črpanja EU sredstev in drugih
ugodnih finančnih virov
Stran 90 od 425
4.4 Radovljica
4.4.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Radovljica
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI RADOVLJICA
Velikost občine
118,71 km2
Krajevne skupnosti
12 krajevnih skupnosti: Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo,
Lesce, Ljubno, Mošnje, Otok, Podnart, Radovljica, Srednja Dobrava
Naselja
52 naselij: Begunje na Gorenjskem, Brda, Brezje, Brezovica, Dobravica,
Dobro Polje, Dvorska vas, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Globoko, Gorica,
Hlebce, Hraše, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Lesce, Lipnica, Ljubno,
Mišače, Mlaka, Mošnje, Nova vas pri Lescah, Noše, Otoče, Ovsiše, Peračica,
Podnart, Poljče, Poljšica pri Podnartu, Posavec, Praproše, Prezrenje,
Radovljica, Ravnica, Rovte, Slatna, Spodnja Dobrava, Spodnja Lipnica,
Spodnji Otok, Srednja Dobrava, Srednja vas, Studenčice, Vošče, Vrbnje,
Zadnja vas, Zaloše, Zapuže, Zgornja Dobrava, Zgornja Lipnica, Zgornji Otok,
Zgoša
18.594 prebivalcev
Nadmorska višina
Najvišja točka: Begunjščica (Veliki vrh, 2060 metrov nadmorske višine).
Najnižja točka: sotočje Nemiljščice in Save pri Podnartu (358 metrov
nadmorske višine)
758,49
Povprečna neto plača na
6.364
Število podjetij v dejavnosti C- 1.035
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE RADOVLJICA
Po drugi svetovni vojni je bila Radovljica sedež okraja, v letih 1961 do 1994 pa upravno središče komune
Radovljica, velike občine, ki je obsegala tudi Bled in Bohinj.
V sedanjih mejah je bila občina Radovljica oblikovana v letu 1994 po reformi lokalne
samouprave v letu 1994. Na zahodu meji na občino Bled, na severu na Žirovnico, na severovzhodu na
Tržič, na vzhodu na Naklo, na jugu na mestno občino Kranj, ter na jugozahodu na Bohinj. Občinsko središče
je mesto Radovljica, ki je s 5.937 prebivalci tudi največje mesto v občini.
Mesto Radovljica je upravno središče svojega gravitacijskega območja. Tu je poleg sedeža občine tudi sedež
upravne enote, številne institucije imajo v Radovljici svoje izpostave ali območne enote.
Občina Radovljica ima zaradi dobrih prometnih povezav ugodno prometno lego (in veliko možnosti za
tranzitni turizem). Pomemben razvojni potencial predstavlja tudi Prometne izgradnja avtocestnega odseka
Peračica − Vrba. Skozi radovljiško občino poteka železniški promet, v Lescah pa deluje športno letališče (ki
omogoča vzlete in pristajanje manjših letal).
Pomembno gospodarsko vlogo ima turizem, ki temelji predvsem na naravnih, kulturnih in rekreativnih
zmogljivostih (več v naslednji točki). Turizem in gostinstvo izkazujeta rast − območje se razvija v turistično
destinacijo. Radovljica je uspela ohraniti kulturno krajino, osrednja značilnost občine pa je povezanost
prostora in krajine. Zato so bili v ospredju gradnja mestnega tkiva Radovljice kot Linhartovega mesta kulture
Stran 91 od 425
in vrtnega mesta, razvoj somestja Radovljica – Lesce, ohranjanje in razvoj zgodovinskega mesta ter vaških
jeder z njihovimi značilnimi funkcijami.
3. TURIZEM V RADOVLJICI
V Smernicah razvoja občine Radovljica sta turizem in gostinstvo opredeljena kot pomembni panogi zaradi
turistično-ekonomskih in zaposlitveno-socialnih ciljev, to je odpiranja novih rednih in sezonskih delovnih
mest, dviga kulturnega nivoja prebivalstva ter okoljevarstvenih ciljev ohranjanja in negovanja naravne in
kulturne dediščine.
Programska izhodišča in smernice razvoja turizma v občini Radovljica poudarjajo izkoriščanje in razvijanje
komparativnih prednosti, gradnjo turističnih objektov, ki ne pomenijo tujkov v prostoru, razvijanje turizma na
kmetijah kot dopolnilne dejavnosti, ureditev prometne infrastrukture, preskrbo z dobro pitno vodo,
komunalno urejenost in telefonske povezave, vzpodbujanje turizmu komplementarnih terciarnih dejavnosti prevozništva, trgovine, servisnih dejavnosti, športno rekreativne ponudbe, kulturnih dejavnosti, dalje
ohranjanje prvobitnega izročila in kulturnega življenja ter razvijanje le-tega kot turistični produkt. Smernice
vzpodbujajo turistično društvene dejavnosti, enotno promoviranje turističnih krajev z izdajanjem promocijskih
materialov, sodelovanje na sejmih in vključevanje v različne nacionalne in mednarodne turistične projekte in
povezave.
Z zaščitenim in skrbno obnovljenim mestnim jedrom, grajskim parkom in srednjeveškim obzidjem je
Radovljica, Linhartovo mesto, članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Obisk gostov turističnega območja Radovljica je izrazito sezonskega značaja. Razlog za to je v
dejstvu, da visok delež v celotnem obsegu turističnega prometa dosegajo obiski in nočitve v
kampih, ta zvrst turizma pa je seveda omejena na poletne mesece. Ostale oblike turizma so v območju
slabše razvite, izrazito pa je tudi pomanjkanje izvensezonskih turističnih programov.
Pomembna je tudi bližina velikih turističnih centrov Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, saj krajem
na tem območju Radovljica predstavlja komplementarno ponudbo izletniškega in kulturno ter športno
bogatega turizma.
Turistično območje Radovljica je v primerjavi z bližnjimi turistično razviti centri tako v državnem kot tudi
mednarodnem merilu slabše prepoznavno. Značilna je nepovezanost turistične ponudbe, neizkoriščenost
turistično potencialno privlačnih točk, prešibko vključevanje kulturno-zgodovinske dediščine v turistično
ponudbo, predvsem pa pomanjkanje integralnih turističnih produktov.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V RADOVLJICI
Leta 2008 je Radovljico obiskalo 42.751 turistov (od tega 3.299 domačih in 39.452 ali 92 % tujih), ki so
opravili 118.243 prenočitev (od tega 9.212 domačih in 109.031 ali 92 % tujih).
Leta 2008 je imela Radovljica kar 60 % več prihodov kot leta 2000 (od tega pri tujih 70 % več in pri domačih
10 % manj) in 60 % več prenočitev (od tega je bilo domačih enako in tujih za skoraj 70 % več) – Bled je
imel na primer 24 % več in Kranjska Gora dobra 2 % več prenočitev v tem obdobju.
Povprečna doba bivanja v Radovljici v letu 2008 je bila 2,8 dni (enako za domačega kot tudi tujega gosta) –
kar je malo nad povprečjem Gorenjske, kjer je 2,7 (leta 1995 pa bila povprečna dolžina bivanja v Radovljici
3,9 dni).
Glede na število tujih prenočitev je bila Radovljica leta 2008 s 109.031 tujimi prenočitvami na 12. mestu med
vodilnimi turističnimi destinacijami v Sloveniji (z enim najvišjih deležev tujih gostov in sicer 92 %). Bled je bil
tretji, Kranjska Gora četrta in Bohinj osmi.
Stran 92 od 425
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Radovljici v poglavju 5.1.4.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma v Radovljici v poglavju 4.4.2.
•
•
•
•
•
•
Razvojni program občine Radovljica 2007 − 2013
Strategija razvoja Letališča Lesce 2007 − 2013
Stanovanjska strategija Občine Radovljica 2008 − 2013 z usmeritvami do leta 2020
Program športa za leti 2009 in 2010 (december 2008)
Proračun Občine Radovljica za leti 2009 in 2010
Načrt razvojnih programov 2009 − 2013
Strategija razvoja turizma v občini Radovljica 2007 − 2013 (2006)
A) JAVNI SEKTOR
Občina Radovljica
Na občini je v okviru oddelka za družbene dejavnosti zaposlena ena oseba kot Višja svetovalka za
rekreacijo, društvene dejavnosti in turizem.
Vsebinsko se delo v Linhartovi dvorani deli na področje delovanja v javnem interesu (kulturna dejavnost,
Lokalna turistična organizacija, izdajanje občinskega časopisa) in dejavnost na trgu (organizacija drugih
prireditev, oddajanje dvorane v uporabo, druge komercialne dejavnosti).
LTO je leta 2000 ustanovila občina Radovljica v sklopu javnega zavoda Linhartova dvorana Radovljica.
Financira se iz proračuna občine. Projekt reorganizacije LTO se je pričel v drugi polovici leta 2008, zaključek
tega projekta je načrtovan v letu 2009.
Reorganizacija LTO je v teku tako zaradi sprememb tovrstnih institucij na državnem kot lokalnem nivoju. LTO
dobro sodeluje z občinsko upravo občine Radovljica in v skladu skupnega dogovarjanja je LTO v drugi
polovici leta 2008 pripravila predlog reorganizacije. Na podlagi tega je predvidena tudi kadrovska okrepitev
za delo LTO, dejavnosti so opredeljene tako z osnovnim dokumentom (Strategija razvoja turizma v občini
Radovljica) kot tudi z internimi akti in dokumenti LTO-ja. S predlagano reorganizacijo se odpirajo možnosti
zagotovitve lastnega finančnega deleža, ustvarjenega na trgu, kateri bi poleg deleža ustanoviteljice omogočil
nemoteno delo LTO.
TIC
V Radovljici delujejo 4 TIC-i, dodatno pa je 1 v ustanavljanju:
•
Osrednji občinski TIC vodi Turistično društvo Radovljica, z eno redno zaposleno delavko in v glavni
sezoni pomoč enega ali dveh pomoči s področja študentov in/ali javnih delavcev
Stran 93 od 425
•
•
•
•
TIC
TIC
TIC
TIC
v sklopu kampa Šobec deluje pod okriljem Turističnega društva Lesce
v sklopu dejavnosti (blagovne znamke) Avsenik v Begunjah, v zasebni lasti
na Brezjah, deluje pod okriljem Turističnega društva Brezje
Kropa (v ustanavljanju)
B) ZASEBNI SEKTOR
Za ponudnike v zasebnem sektorju velja velika razdrobljenost (veliko število majhnih ponudnikov).
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Radovljice, v poglavju 5.1.4.2.
C) CIVILNI SEKTOR
Na območju občine Radovljica deluje 7 turističnih društev: TD Radovljica, TD Lesce, Hortikulturno
turistično društvo Lesce, TD Begunje, TD Lancovo, TD Brezje, TD Mošnje, TD Kropa.
D. SODELOVANJE
Dolgoročni načrt delovanja je sodelovanje z najbližjimi občinami (Žirovnica, Naklo, Tržič, Bled) in institucijami
znotraj teh okolij. Aktivnosti sodelovanja potekajo od leta 2008 dalje. Sodelovanje je na nekaterih področjih
formalizirano.
Stran 94 od 425
4.4.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Radovljice
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Radovljici povzemamo iz
aktualnega dokumenta, to je: Strategija razvoja turizma v občini Radovljica 2007 − 2013
(2006).
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE RADOVLJICA
Občina Radovljica bo do leta 2013 postala uveljavljeno turistično območje na Gorenjskem, ki bo svoje
aktivnosti usmerjala v razvoj tranzitnega, kulturnega, športno-rekreativnega, podeželskega, verskega in
mladinskega turizma. Oblikovala bo prepoznavno blagovno znamko Radovljice, ki bo združevala specifično
ponudbo posameznih turističnih krajev znotraj občine.
To pomeni, da bo:
•
•
•
Aktivirala naravno in kulturno dediščino in oblikovala atraktivne turistične programe, ki bodo
povezovali specifično ponudbo turističnih krajev in njihovih glavnih značilnosti:
a.
Radovljica: »Linhartovo mesto« s starim mestnim jedrom, ter priznanimi kulturnimi
prireditvami
b.
Kropa: »Zibelka kovaštva«
c.
Brezje: »Duhovni center Slovenije« z baziliko Marije Pomagaj
d.
Lesce: »Športno rekreativni center« s Šobcem, Alpskim letalskim centrom, golf igriščem'
e.
Begunje: turizem na kmetijah, izročilo Avsenikov, grad Kamen, grad Drnča
Strmela k aktivnemu sodelovanju LTO-ja, turističnih društev in gospodarstva oziroma ponudnikov
turističnih storitev
Strmela k ohranitvi oziroma izboljšanju položaja turizma radovljiške občine v slovenskem merilu
(okrog 15. mesta)
2. STRATEŠKI CILJI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI RADOVLJICA
Pri razvoju turizma v občini Radovljica bomo sledili štirim KVALITATIVNIM ciljem:
1. ORGANIZIRANA PROMOCIJA IN TRŽENJE TURIZMA
Turistično območje Radovljica je v primerjavi z bližnjimi turistično razviti centri tako v državnem kot tudi
mednarodnem merilu slabše prepoznavno. Z uspešnim trženjem turistične ponudbe želi Radovljica v prvi vrsti
povečati prepoznavnost celotnega turističnega območja kot tudi posameznih turističnih krajev znotraj
območja, nadalje krepiti sprejemljivost območja za obisk, doseči čim višjo željo po obisku, in v primeru, da
nas gost obišče, prepričati za ponoven obisk.
2. SPODBUJANJE RAZVOJA INFRASTRUKTURE
Cilj je izboljšanje kakovosti in s tem tudi konkurenčnosti turistične infrastrukture. Za dosego tega se v
opredeljenem razvojnem obdobju načrtujejo investicije v javno turistično infrastrukturo (turistično
informacijske pisarne, enotna prometna in usmerjevalna signalizacija, izgradnja kolesarskih stez…), v
prometno, športno, komunalno in drugo za turizem pomembno infrastrukturo (obnova cest, izgradnja
kanalizacijskih sistemov, športnih objektov…), v ohranjanje naravnih vrednot, v obnovo objektov kulturne
dediščine ter njihovo vključevanje v turistično ponudbo in investicije v vzpostavitev ustreznega
informacijskega sistema. V prihodnjih letih se načrtuje spodbujanje tudi naložb v nastanitvene zmogljivosti.
Stran 95 od 425
3. RAZVOJ TURISTIČNIH PRODUKTOV, LOKACIJ IN ATRAKCIJ
Za turistično območje Radovljice je značilna nepovezanost turistične ponudbe, neizkoriščenost turistično
potencialno privlačnih točk, prešibko vključevanje kulturno-zgodovinske dediščine v turistično ponudbo,
predvsem pa pomanjkanje integralnih turističnih produktov. Cilj, ki ga želijo doseči v prihodnjih letih, je
oblikovanje in razvoj kvalitetnih, atraktivnih in inovativnih turističnih programov in produktov za izbrane ciljne
skupine. Možnosti za to so v nadgraditvi obstoječe turistične ponudbe in povezavi obstoječih produktov, v
razvoju novih turističnih produktov, v vključevanju spremljajoče storitvene in produktne dejavnosti v turistično
ponudbo in v razvoju novih produktov s povezavami z drugimi občinami in tudi mednarodnim okoljem.
4. PONUDBA TURISTIČNIH PROGRAMOV IN PRODUKTOV IZVEN SEZONE - DESEZONALIZACIJA
Za omilitev sezonske komponente je turistično ponudbo potrebno preoblikovati na takšen način, da bo
ustvarjala motive za prihod turistov tudi zunaj glavne sezone. Desezonalizacija ponudbe bo najprej prispevala
k večji izkoriščenosti turističnih zmogljivosti, imela pa bo tudi številne druge pozitivne učinke. Vpliva na višjo
kakovost storitev, boljši odnos lokalnega prebivalstva do turizma in ustvarja tudi boljše delovne pogoje.
Prepričani smo, da ima območje občine Radovljica na voljo dovolj naravnih danosti in kulturno-zgodovinskih
resursov, da je ta cilj možno doseči.
KVANTITATIVNI CILJI:
•
•
Povečanje števila turistov – 6 % letna stopnja (na približno 60.800 do leta 2013)
Povečanje števila nočitev – 6 % letna stopnja (na približno 178.000 do leta 2013)
Pri uresničevanju vizije razvoja turizma v občini Radovljica se bo sledilo naslednjim temeljnim prioritetam:
1.
2.
3.
4.
Večja prepoznavnost občine Radovljica kot turističnega območja – promocija občine Radovljica;
Ustrezna organiziranost turizma na lokalni ravni – medsebojno sodelovanje in povezovanje vseh
zainteresiranih sektorjev (zasebnega, javnega in civilnega) po načelih javno zasebnega partnerstva
Izkoriščanje obstoječih potencialov ter intenzivnejše vključevanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine v turistično ponudbo;
Upoštevanje načel trajnostnega razvoja – zagotovitev enakopravne obravnave funkcije varovanja
okolja in razvoja turizma – zagotovitev odgovorne rabe prostora.
5. ZVRSTI TURIZMA
Izhajajoč iz komparativnih prednosti turistično območje Radovljica razvija predvsem naslednje vrste turizma:
1. TRANZITNI, IZLETNIŠKI IN VIKEND TURIZEM (Radovljica leži ob najpomembnejši cestni povezavi zahodna
Evropa − Jadransko morje in bližnji vzhod in je izrazito tranzitno območje. Zajemanje tranzitnih gostov
predstavlja veliko priložnost za razvoj turizma; v ožjem smislu gre za turiste, ki se ustavijo v obcestnih
motelih, restavracijah, da se okrepčajo, odpočijejo, opravijo nujne nakupe in pridobijo potrebne informacije. V
širšem smislu gre za planirani tranzit - prenočevanje na definiranih lokacijah, ki so lahko povezane tudi z
vmesnim oddihom, izletom (romarji na poti v Medjugorje, …) − v to skupino turistov sodijo tudi skupine, ki jim
je osnovni cilj Jadransko morje ipd., na povratku pa se za 4 do 5 dni ustavijo v alpskem svetu, se udeležijo
kulturnih prireditev, si ogledajo zanimiva mesta in trge ipd. Pomembna je tudi bližina velikih turističnih centrov
Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, saj krajem na tem območju Radovljica predstavlja komplementarno ponudbo
izletniškega in kulturno ter športno bogatega turizma.
2. KULTURNI TURIZEM (glavne teme kulturnega turizma so zgodovina in arheologija, arhitektura in umetnost,
religija, naravne znamenitosti in lepote).
Stran 96 od 425
3. TURIZEM LJUBITELJEV NARAVE IN ŠPORTA TER REKREACIJE (potenciali za razvoj te zvrsti turizma so
najbolj skoncentrirani v Lescah pa tudi v vseh ostalih turističnih krajih Radovljici, Begunjah, na Posavcu, na
Brezjah, v Kropi ter Kamni Gorici).
4. TURIZEM NA KMETIJAH (PODEŽELSKI TURIZEM) (ponudba te vrste je na voljo v Begunjah in okolici, na
Brezjah, krajih na desnem bregu Save). To so kmetije z dodatno turistično ponudbo, bio-kmetije, ki ponujajo
enodnevne programe in programe za daljše bivanje na kmetiji.
5. VERSKI TURIZEM (Brezje so se kot romarski kraj pričele uveljavljati v drugi polovici 19. stoletja: leta 2007
bodo praznovali 100-letnico kronanja Marije Pomagaj).
6. MLADINSKI TURIZEM (prenočitvene zmogljivosti te vrste so na razpolago v Radovljici, Lescah, na Brezjah,
v Begunjah, Kropi, na Vodiški planini, na Robleku)
6. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
POMANJKLJIVOSTI
Ugodna geografska in prometna lega
Bližina meje in evropskih trgov
Bližina turistično razvitih centrov
Bogata kulturno - zgodovinska dediščina
Bogata etnografska dediščina – oživljanje
običajev preko društev in obstoj številnih
prireditev
Ohranjenost naravnega okolja – visoka
kakovost okolja
Raznolikost ponudbe na relativno majhnem
prostoru
Prisotnost izobraževalne ustanove za turistično
dejavnost
Nekaj uveljavljenih podjetnikov v turizmu in
gostinstvu
Dobra izobrazbena struktura prebivalstva
Prenovljeno mestno jedro – Linhartov trg
Prisotnost muzejev z različnimi zbirkami in
razstavami
Dobri pogoji za tranzitni turizem: bližina AC
Velik potencial za razvoj kulturnega turizma
Zelo razvita dejavnost kampiranja: Šobec,
kopališče Radovljica, ALC
Brezje: versko središče Slovenije
Kropa: kovaška tradicija
Begunje: tradicija Avsenikov
Uveljavljeno športno letališče s tradicijo
• Pomanjkanje dolgoročne vizije o razvoju turizma
(neopredeljeni cilji razvoja turizma)
• Neinteres turističnih subjektov za skupno, partnersko
strateško načrtovanje razvoja turizma v občini
• Nepovezanost turistične ponudbe znotraj turističnega
območja
• Nepovezanost lokalne turistične ponudbe s ponudbo
na regionalni in državni ravni
• Pomanjkanje integralnih turističnih produktov
• Neizkoriščenost turistično potencialno privlačnih točk
• Kulturna dediščina še ni ustrezno vključena v
turistično ponudbo
• Pomanjkanje izven sezonskih turističnih programov
• Premajhna prepoznavnost Radovljice kot turističnega
območja
• Premalo prepoznavna bogata kulturna dediščina
• Ni skupnega trženja turistične ponudbe
• Neznanje trženja prireditev in kulturne dediščine
• Pomanjkanje
sredstev
za
razvoj
turistične
infrastrukture
• Pomanjkanje sredstev za obnovo objektov kulturne
dediščine
• Dotrajanost lokalnih cest
• Neurejenost in nepovezanost kolesarskih poti v občini
in z sosednjimi občinami
• Kmetijstvo ni dovolj povezano s turizmom – malo
turističnih kmetij
• Slaba komunalna infrastruktura
• Mrtvilo v mestnem in vaških jedrih
• Ni organizirane vodniške službe
• Premalo sodelovanja med LTO in zasebnim sektorjem
(ponudniki turističnih storitev)
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
Stran 97 od 425
• Povezovanje
turistične
ponudbe
znotraj
turističnega območja
• Povezovanje turistične ponudbe s ponudbo
sosednjih turističnih destinacij
• Vključevanje lokalnih turističnih programov v
regionalne in nacionalne turistične programe
• Pritegnitev novih investitorjev za vlaganja v
turistično dejavnost
• Pridobivanje finančnih sredstev iz strukturnih
skladov EU
• Večje
izkoriščanje
kulturno-zgodovinskih
potencialov v turistične namene
• Razvoj tranzitnega turizma
• Razvoj verskega turizma
• Oživitev mestnega jedra in vaških jeder
• Oblikovanje atraktivne turistične ponudbe izven
sezone
• Bolj učinkovito trženje in promocija – razvoj
blagovne znamke turističnega območja
• Avtentičnost ponudbe
• Uporaba sodobnih informacijskih storitev –
internet
• Močna konkurenca bližnjih razvitih turističnih središč
(Bled, Bohinj, Kranjska Gora)
• Splošna recesija v evropskem prostoru
• Prevelika usmerjenost na slovenski trg
• Nesprejemanje razvoja turistične dejavnosti s strani
lokalnega okolja
• Širjenje okolju neprijaznih dejavnosti – nevarnost
onesnaževanja narave
• Nezadosten obseg razvojnih spodbud za področje
turizma
• Pomanjkanje sredstev za prenovo objektov kulturne
in zgodovinske dediščine
• Pomanjkanje
sredstev
za
razvoj
turistične
infrastrukture
• Mokra poletja (zaradi kampov in letališča)
• Neusklajeno delovanje in nepovezanost javnega in
zasebnega sektorja ter organizacij civilne družbe
• Neugodno podjetniško okolje z administrativnimi
ovirami
Stran 98 od 425
4.5 Cerklje na Gorenjskem
4.5.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Cerklje na
Gorenjskem
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM
Velikost občine
78 km2
Naselja
Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na
Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna
Polica, Pšata, Pšenična Polica, Ravne, Sidraž, Spodnji Brnik, Stiška vas,
Sveti Lenart, Šenturška Gora, Šmartno, Štefanja Gora, Trata pri Velesovem,
Vašca, Velesovo, Viševca, Vopovlje, Vrhovlje, Zalog pri Cerkljah, Zgornji
Brnik
6.762
Nadmorska višina
Med 350 in 1972 m
Povprečna neto plača na 1.065,88
2.161
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
Občina Cerklje na Gorenjskem je ena izmed petih leta 1994 novoustanovljenih občin, ki so nekdaj spadale
pod skupno občino Kranj (danes Naklo, Preddvor, Šenčur, Mestna občina Kranj ter Cerklje na Gorenjskem).
Leži v severovzhodnem delu Ljubljanske Kotline oziroma na prehodu Ljubljanske kotline v visokogorski svet
Kamniško-Savinjskih Alp. Območje je reliefno zelo razgibano. Razdelimo ga lahko na tri naravno-geografske
enote: gorski svet Kamniško-Savinjskih Alp, prehodni gričevnat svet in ravninski del Kranjskega polja na
jugu.
Bližina letališča Brnik, ki je od središča Cerkelj oddaljeno 4 km, omogoča odlično letalsko povezavo;
železniško povezavo pa omogoča 13 km oddaljena železniška postaja v Kranju.
Naravne danosti območja lahko strnemo v dva večja sklopa:
•
•
Celoten hribovski pas pod Krvavcem, ki se že uporablja v turistične namene, vendar s
pomanjkljivo in nezadovoljivo turistično infrastrukturo, in
Ožje območje Krvavca, ki je vrh na robu Kalškega pogorja, to je greben, ki se v smeri sever –
jug navezuje na glavno os zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Nekdanji ledenik je pobočje
Krvavca zaoblil, zato so ljudje v preteklosti posekali redko drevje in ruševje in ustvarili okrog vrha
več planin. Planinski stanovi Krvavca se ločijo od stanov na sosednjih planinah po stavbnem
gradivu; niso namreč iz lesa, temveč so kamniti. Ker je Krvavec v višinskem pasu, so njegove
pašnike uredili v smučišča. Planinski pašniki in grebeni okrog Krvavca so prijetno sprehajališče
zaradi izredno razgledne lege nad Ljubljansko kotlino in njenim celotnim hribovskim in gorskim
zaledjem.
3. TURIZEM V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM
14
Informacija povzeta iz uradne spletne strani Občine Cerklje (www.cerklje.si)
Stran 99 od 425
»Cerklje na Gorenjskem je turistično neizrazito razvita občina, ki je poznana predvsem po smučišču Krvavec,
ki ponuja dostopno in relativno kvalitetno predvsem dnevno ponudbo za rekreacijo, sprostitev in druženje na
snegu za bližnja urbana središča. Podoba in prisotnost Krvavca kot smučišča v javnosti presega podobo
območja kot celote. Območje Cerkelj se v javnosti pojavlja deloma tudi kot lokacija edinega oziroma velikega
mednarodnega potniškega letališča v Sloveniji. Poznanost in podoba Brnika prav tako presega podobo in
poznavanje območja kot celote. Poletna, rekreacijska in počitniška ponudba Cerkelj je neizrazita in neopazna
v slovenskem in širšem prostoru. Delno je območje Cerkelj poznano tudi kot tranzitna lokacija ob gorenjski
avtocesti in regionalni cestni povezavi med Gorenjsko in Štajersko.« – tako je bilo opredeljeno pozicioniranje
Cerkelj (v dokumentu iz leta 2002). V tem času je bilo storjenih nekaj korakov naprej – posamezni ponudniki,
kot je Dvor Jezeršek, medtem ko krovna podoba Cerkelj še vedno v veliki meri ostaja v tem smislu.
Občina vidi ključne priložnosti na področju turizma vidi v dobri prometni dostopnosti (neposredna bližina
mednarodnega letališča, bližina gorenjske avtoceste, dobra urejenost lokalnih cest), Krvavcu (poleg zimskega
tudi potencial v razvoju poletnega turizma) ter razgibanosti terena, ki nudi možnosti za aktivne počitnice
(pohodništvo, kolesarjenje, padalstvo, jahanje). Svojo prihodnost v veliki meri prepoznavajo v turistični
ponudbi tudi za najbolj zahtevne obiskovalce.
Turistično podobo občine poleg Krvavca zagotovo oblikuje Grad Strmol, ki spada med protokolarne objekte
države Slovenije, zaradi česar je njegova uporaba v turistične namene omejena. V notranjosti je veliko
umetnin, prinesenih iz drugih slovenskih gradov. Pod gradom je med dostopnima potema urejen park z
umetno oblikovanim jezerom.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM
Cerklje je po številu opravljenih prenočitev na Gorenjskem na 5. od 18 občin, takoj za tremi glavnimi središči
in Radovljico, čeprav ima po podatkih SUR-a manj nastanitvenih zmogljivosti kot na primer Kranj, Jezersko ali
Preddvor.
Leta 2008 je Cerklje na Gorenjskem obiskalo 17.760 turistov, ki so opravili 31.999 prenočitev (od tega tuji
21.848 ali dobri dve tretjini). Cerklje je med vsemi gorenjskimi destinacijami (če izvzamemo Naklo, ker gre za
nižje število prenočitev – petino od prenočitev v Cerkljah) na prvem mestu po rasti prenočitev. Od leta 200
do 2008 je število konstantno raslo (z izjemo v letu 2006) in se v tem obdobju povečalo za 66 % (v
Radovljici pa na primer 60 %).
Povprečna dolžina bivanja je le 1,8 dni.
Območje izkorišča svoje danosti na področju turizma predvsem v zimskih mesecih, medtem ko v ostalih
letnih časih deluje le kot tranzitna destinacija. Zelo pomemben premik se je zgodil z odprtjem novega
družinskega hotela (prenovljena, nekdaj veličastna domačija iz leta 1768) Dvor Jezeršek Zg. Brnik (v
neposredni bližini letališča in smučišča Krvavec), ki gradi na celostni ponudbi za poslovnega in individualnega
gosta na sprostitvi, z restavracijo in gostilno pa razvija nov produkt kulinaričnega stičišča Slovenije.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Cerkljah v poglavju 5.1.5.2 (nastanitveni sektor).
 Za opredelitev stanja in razvojnih problemov na področju turizma glej v nadaljevanju, poglavje 4.5.2.
•
Prostorske sestavine planskih aktov občine: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
Stran 100 od 425
•
sestavin Dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986-2000 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Družbenega plana občine Kranj za
obdobje 1986-1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik
Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02, popravek 3/03) in Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04).
Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04) in Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 3/06).
Ocena in presoja potrebnih investicij v turizem in storitvene ter dopolnilne dejavnosti na
vplivnem območju letališča Brnik in smučišča Krvavec, Strategija razvoja in trženja z
izvedbenimi aktivnostmi (Hosting, 2002)
A) JAVNI SEKTOR
Občina Cerklje na Gorenjskem
V okviru Občine Cerklje 1 zaposlena deloma pokriva turizem v okviru Oddelka za okolje in prostor.
Lokalne turistične organizacije ni.
TIC
TIC v Cerkljah prične delovati septembra 2009.
Zaposleni v TIC-u bo opravljal sledeča dela: vodenje in organiziranje dela v TIC, muzeju in prostorih,
namenjenih za kulturo, organizacija prireditev na območju občine, povezovalne dejavnosti na področju
turizma, sodelovanje pri pripravi analiz, priprava informacij in urejanje dokumentacije, vodenje in spremljanje
evidenc.
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Cerkelj, v poglavju 5.1.5.
C) CIVILNI SEKTOR
Turistično društvo Cerklje – deluje le občasno.
Stran 101 od 425
4.5.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Cerkelj na
Gorenjskem
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Cerkljah na Gorenjskem
povzemamo iz razpoložljivega (čeprav ne več aktualnega) dokumenta, to je: Ocena in
presoja potrebnih investicij v turizem in storitvene ter dopolnilne dejavnosti na vplivnem območju
letališča Brnik in smučišča Krvavec, Strategija razvoja in trženja z izvedbenimi aktivnostmi (Hosting,
2002)
Cerklje na Gorenjskem predstavljajo pravi park raznolikosti naravnih in geografskih značilnosti alpskega,
gorskega in nižinskega sveta prepleten s tematskimi potmi in ponudbami, ki omogočajo aktivni oddih,
počitnice rekreacijo in sprostitev tako pozimi na smučiščih Krvavca kot v poletnem času. Izredna bližina
glavnega mesta Slovenije, neposredna lokacija ob letališču Brnik in dostopnost po avtocesti so edinstvena
priložnost za udobno, družabno, sproščeno in varno uživanje naravnih in etnoloških posebnosti Cerkelj, tudi za
številne tranzitne potnike. Gorska prijaznost in nižinska odprtost območja so vpete v gostoljubno ponudbo
nastanitev in kulinarične ponudbe hotelov in penzionov ob vznožju Krvavca in številnih turističnih kmetij in
počitniških hiš v gorskem območju. Cerklje so najudobnejši in najdostopnejši park narave, gostoljubja,
rekreacije in sprostitve v Sloveniji primeren tako za izlete, kratek postanek kot za daljši oddih, počitek in
udobna poslovna srečanja
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA
•
•
Povečati število obiskovalcev v poletni sezoni in podaljšati čas bivanja obiskovalcev v zimski sezoni;
Dvig kakovosti in povečanje pestrosti dodatne turistične ponudbe.
3. TURISTIČNI PRODUKTI
Koncept primarnih trgov/produktov:
•
•
•
•
Zeleni športi in rekreacija: Oddih na podeželju Oddih in počitnice v Cerkljah predstavljajo
enkratno kombinacijo raznolikih možnosti rekreacije in sprostitve, kjer se srečujeta nižinski svet z
bogato tradicijo, domačnostjo in etnološkimi posebnostmi ter gorski svet s čudovitimi pogledi. Bližina
in dostopnost sta prednosti te ponudbe.
Beli športi in rekreacija: Smučanje na Krvavcu je najbližje in najbolj dostopno ter predstavlja
pojem za družabnost na snegu. Ponudba se zaokroža z raznoliko ponudbo storitev za sprostitev in
zabavo na Krvavcu in v nižinskem delu Cerkelj.
Tranzit: Cerklje so idealna točka za počitek in sprostitev na poti s svojo lokacijo ob letališču,
avtocesti in glavnem mestu Slovenije. Z dobro označeno in raznoliko ponudbo gostinskih in
sprostitvenih storitev zaokrožajo ugodnosti lokacije za tranzitne potnike.
Oddih na podeželju: Oddih na turističnih kmetijah in penzionih v Cerkljah, katerih rdeča nit sta
tipična kulinarična ponudba in domačnost, ponuja romantično doživetje slovenskega podeželja tako
v dolinskem kot gorskem svetu. Dostopnost in bližina žičnice na Krvavec, številnih pohodniških in
kolesarskih poti pa ponuja aktivno in varno doživetje narave.
Koncept sekundarnih trgov/produktov:
•
Izleti in popotništvo: Cerklje s kombinacijo raznolikih naravnih danosti gorskega alpskega in
Stran 102 od 425
•
nižinskega sveta ter zgodovinskimi, sakralnimi in etnološkimi posebnostmi ter razglednimi točkami
na Krvavcu in pristno kulinarično ponudbo ponujajo odlične vsebine za oglede in izlete združene z
druženjem v prijetnem in urejenem podeželskem okolju.
Poslovni turizem: Bližina glavnega mesta, dostopnost po avtocesti in bližina letališča Brnik
omogočajo izredno učinkovito in prijetno organizacijo poslovnih srečanj, seminarjev in konferenc v
Cerkljah. Prijetno naravno okolje med nižinskim svetom in Alpami pod Krvavcem ponuja odlične
pogoje za umirjeno delo in druženje udeležencev. Udobje hotelov z dodatnimi sprostitvenimi
programi in kulinarično ponudbo pa zagotavlja prijetnost bivanja na kakovostni ravni.
Koncept terciarnih trgov/produktov:
•
•
•
Prireditve in tekmovanja: Naravna raznolikost gorskega in nižinskega sveta območja Cerkelj je
idealno prizorišče tako zimskih kot poletnih športnih tekmovanj in prireditev skozi vse leto. Naravni
pogoji in dostopnost zagotavljajo kvalitetno organizacijo športnih in družabnih dogodkov. Kulturna in
etnološka dediščina pa je osnova za številne dogodke in prireditve, ki na družaben in sproščen način
zagotavljajo spoznavanje te dediščine. Kulinarična in gostinska ponudba je zanimiv in pomemben del
ponudbe dogodkov in prireditev.
Lov & ribolov: Območje Cerkelj je zaradi svoje naravne raznolikosti in razgibanosti gorskega in
nižinskega sveta ter voda na območju Cerkelj in njihovi bližini privlačno in udobno okolje za lov in
ribolov. Dostopnost in bližina glavnega mesta Slovenije in kakovostna gostinska ponudba povečuje
udobnost za izvajanje lovnega in ribolovnega športa.
Šolske skupine in izobraževanja: Območje Cerkelj ponuja možnosti za raznovrstne šolske
izletniške programe vezane na spoznavanje naravnih posebnosti alpskega, gorskega in nižinskega
sveta kot tudi etnoloških in literarno-zgodovinskih posebnosti.
4. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
POMANJKLJIVOSTI
Krvavec – znano smučarsko središče
Bližina večjih mest − Kranja, Ljubljane
Bližina mednarodnega letališča in visoko število
potnikov na letališču Brnik (trend povečevanja)
Bližina in dostopnost gorenjske avtoceste
Ohranjenost naravnega okolja
Tradicija in pristnost
•
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
• Dobre možnosti za aktivno preživljanje prostega
časa
• Možnost postati družinska izletniška in
rekreacijska točka za bližnja urbana središča
• Krvavec je privlačen izletniški cilj tudi v poletni
sezoni
• Lega ob letališču – priložnost za informiranje in
usmerjanje obiskovalcev
• Dostopnost, bližina razvitejših turističnih središč
v Julijskih Alpah in glavnega mesta
• Obstoječa prometna infrastruktura v neposredni
bližini (gorenjska avtocesta in letališče) za
oblikovanje ciljne turistične ponudbe
• Trend povpraševanja po doživetjih in aktivnem
preživljanju prostega časa za oblikovanje
turističnih produktov na temo aktivnega
•
•
•
Ni prvovrstnih turističnih privlačnosti, dodatna
turistična ponudba pa je premalo razvita
Ni povezanosti turistične ponudbe
Velika koncentracija prometa zgolj v štirih zimskih
mesecih
kratka doba bivanja obiskovalcev
• Nezainteresiranost domače javnosti za razvoj turizma
zaradi relativno ugodnega preživetja z drugimi
dejavnostmi
• Premajhen interes za investiranje na območju
• Območje lahko ostane zgolj poligon omejen
infrastrukture (Krvavec, letališče), ki ne bo dajala
pozitivnih učinkov domačemu okolju
• Nezainteresiranost domače javnosti za razvoj turizma
zaradi relativno ugodnega preživetja z drugimi
dejavnostmi
• Premajhen interes za investiranje na območju
Stran 103 od 425
doživljanja »dostopne« narave
• Postati družinska izletniška in rekreacijska točka
za bližnja večja urbana središča
• Izkoristiti lego ob letališču za informiranje in
usmerjanje obiskovalcev na turistično območje
Stran 104 od 425
4.6 Kranj
4.6.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Kranj
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI KRANJ
Velikost občine
150,9 km2
Krajevne skupnosti
26 krajevnih skupnosti: Besnica, Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, Čirče,
Golnik, Gorenja Sava, Goriče, Hrastje, Huje, Jošt, Kokrica, Mavčiče, OrehekDrulovka, Planina, Podblica, Primskovo, Predoslje, Stražišče, Struževo,
Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje, Žabnica
Naselja
49 naselij: Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Golnik, Goriče, Hrastje,
Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice,
Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica,
Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica,
Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje
Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Tatinec, Tenetiše,
Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Čadovlje,
Čepulje, Šutna, Žablje, Žabnica
53.872
Nadmorska višina (povprečna) 385 m
23.608
Število podjetij v dejavnosti C- 2.877
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE KRANJ
Kranj je pomembno regionalno središče in po velikosti četrto slovensko mesto. Je gospodarsko, zaposlitveno,
trgovsko, prometno, izobraževalno, kulturno in športno središče Gorenjske. Staro mestno jedro se je razvilo
na slikovitem konglomeratnem pomolu pod Šmarjetno goro (646 m), med globokima, v pleistocenski
konglomerat vrezanima strugama rek Save in Kokre, ki se tu stekata.
Novi deli mesta se širijo na ravnino Kranjskega in Sorškega polja. Leta 1957 se je mestu priključilo 15 dotlej
samostojnih predmestnih naselij (Huje, Klanec, Primskovo, Gorenje, Rupa, Struževo, Zlato polje, Kalvarija,
Gorenja Sava, Stražišče, Šmarjetna Gora, Labore, Orehek, Drulovka in Čirče).
Kranj leži na križišču cest Ljubljana − Jesenice in Škofja Loka − Jezersko. Skozenj vodi tudi železnica
Ljubljana − Jesenice. Ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije, še vedno pa je ohranil staro
mestno jedro.
Prednostna usmeritev Odprto mesto (kultura in turizem) predstavlja eno od šestih prednostnih usmeritev za
uresničevanje vizije v Mestni občini Kranj. Vizija je: Kranj – odprto središče Gorenjske. Kranj bo rasel in se
razvijal kot trajnostno, napredno in odprto središče Gorenjske.
Prednostne usmeritve so:
15
Informacija povzeta iz uradne spletne strani Občine Kranj, december 2007
Stran 105 od 425
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Skrbimo za okolje
Prostor za podjetne in inovativne
Središče znanja
Odprto mesto (kultura & turizem)
Skupnost zadovoljnih in zdravih ljudi
Mesto športa
(iz Strategije trajnostnega razvoja MOK 2009 – 2023)
ZGODOVINA
Kranj, Carnium, Creina, Chreinburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama in je bilo
neprekinjeno naseljeno vse od obdobja Ilirov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Svoj prvi vrhunec je
doživel v času zatona antike. Po naselitvi Slovanov v 6. in 7. stoletju je tod nastala mogočna naselbina, kar
izpričuje največje staroslovansko grobišče v Sloveniji, ki je bilo izkopano na Glavnem trgu. Svojo
samostojnost je Kranj izgubil v 9. stoletju. Takrat je postal sedež Kranjske marke, dobil je mejnega grofa in
ime, ki ga ima še danes. Politična in upravna enota je Kranj ostal vse do razpada avstro-ogrske monarhije.
Razvoj na področju trgovine mu je v 13. stoletju prinesel status mesta. Razvoj fužinarstva na Gorenjskem in
Koroškem pa je v 16. stoletju pospešil trgovino in promet. V prvi polovici 19. stoletja so se pojavile prve
manufakture, konec 19. stoletja pa industrija.
Gorenjska železnica (leta 1870) je povzročila, da so tudi Kranj in njegovo okolico pričeli preplavljati cenejši
industrijski izdelki. Število obrtnikov v mestu se je zmanjšalo. V prvi polovici 19. stoletja so v Kranju nastajale
manjše manufakture, prvo večje industrijsko podjetje, valjčni mlin, pa so ustanovili šele v 70. letih 19.
stoletja. Tuji kapital, tuji strokovnjaki in moderni stroji so zaznamovali tudi Kranj. Med leti 1920 in 1930 so se
razvila pomembna industrijska podjetja: Jugobruna, Jugočeška, Inteks, Semperit in druga. Kranj je postajal
drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji. Ko so aprila 1941 Nemci okupirali Gorenjsko, so izbrali
Kranj za središče gospodarske in politične oblasti na osrednjem in spodnjem Gorenjskem.
3. TURIZEM V KRANJU
TURISTIČNA PONUDBA KRANJA
Trenutno pozicioniranje Kranja v očeh slovenske javnosti se lahko glede na razgovore s poznavalci in
medijskim poročanjem opiše sledeče: Kranj je industrijsko-poslovno-trgovsko mesto z aktivno razvejano
obrtniško dejavnostjo ob vznožju Alp, sicer poznano tudi po starem mestnem jedru in zgodovinskih danostih,
ki se v zadnjem času vse bolj povezujejo tudi z likom Franceta Prešerna. Kranj je poznan tudi kot upravno,
kulturno, gospodarsko in izobraževalno središče Gorenjske. Ni pa poznano kot izrazito turistično razvito
mesto in tudi njegove sicer privlačne naravne in kulturne danosti in ponudba, ki bi lahko predstavljala izredno
privlačno izletniško točko, še niso dovolj prepoznavni v širši javnosti.
V mednarodnem prostoru je prepoznavnosti Kranja še veliko manjša in ožja. Najverjetneje se lahko omeji le
na poznavanje po industrijski produktnji in poslovni dejavnosti in v določenih ožjih krogih tudi na
najpomembnejše zgodovinske danosti.
Mesto Kranj je kot »Prešernovo mesto« kulturno, izobraževalno, gospodarsko in športno regionalno središče
Gorenjske. Turistično območje Kranja ima dobre naravne možnosti za razvoj turizma, z določenimi
omejitvami. Ohranjena narava v zaledju in bogata kulturna dediščina mesta nudijo turističnemu
gospodarstvu velike razvojne potenciale.
Mestna občina Kranj v turistični ponudbi svojega območja danes ponuja naslednje turistične produkte
doživetja in storitve:
•
kulturna in zgodovinska sporočila (spomeniki, muzeji, galerije starega mestnega jedra Kranja,
Stran 106 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
turistično vodenje),
tradicionalne in ostale prireditve (kulturne, zabavne, športne itd.) v območju Kranja,
gledališke in lutkovne predstave,
blagovno znamko »Prešernovo mesto«,
turistične informacije o Kranju na spletnem portalu (LTO, TIC, STO, MOK),
športno dejavnost, dogodke in prireditve (tako v športnih centrih kot tudi v naravnem okolju
mestne občine Kranj),
naravno dediščino, tudi v mestu (kanjon Kokre),
skupek zaokroženih, tematskih izletov pod blagovno znamko »Carniola – dežela doživetij« (Kranj in
ponudba Kranja z okolico v sodelovanju z Škofjo Loko in Kamnikom),
gostinske storitve prenočevanja v nastanitvenih gostinskih obratih (dva hotela s tremi zvezdicami,
en hotel s štirimi zvezdicami, pet gostišč z namestitvami – sobe, en namestitveni objekt z
apartmaji, ena turistična kmetija, en študentski, dijaški dom),
kulinarična ponudba.
V okviru Gorenjske je podobno kot Kranj tudi Škofja Loka zgodovinsko/srednjeveško mesto z bogato kulturno
in naravno dediščino oziroma rekreacijskimi površinami. Podobni destinaciji sta še Kamnik in Celovec
(Avstrija).
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V KRANJU
Leta 2008 je Kranj obiskalo 16.448 turistov (od tega 2.945 domačih in 13.503), ki so opravili 31.705
prenočitev (od tega 4.773 domačih in 26.932).
Leta 2008 je imel Kranj sicer 12 % več prihodov kot leta 2000 (od tega pri tujih 35 % več in pri domačih 36
% manj), a 13 %prenočitev manj (od tega je bilo domačih za 50 % manj, tujih pa enako). V letu 2008 je
Kranj glede na leto 2007 zabeležil zelo znaten padec prenočitev in sicer za 34 %.
Povprečna doba bivanja v Kranju v letu 2008 je bila 1,9 dni (domači gost je prenočil 1,6-krat, tuji pa 2-krat)
– kar je znatno pod povprečjem Gorenjske, kjer je 2,7, vendar pa je glede na strukturo povpraševanja in
mestno destinacijo to razumljivo, vendar pa je od 2007 do 2008 prišlo do velikega padca (z 2,3 na 1,9 dni).
Največje število prihodov turistov v območju MO Kranj se ustvari na trgih Nemčije in Italije, vendar je
povprečna doba bivanja turistov, ki prihajajo iz teh dveh držav, razmeroma nizka, kar kaže na izrazito
tranzitno ali prehodno poslovno naravo teh gostov.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Kranju v poglavju 5.1.6.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma v Kranju v poglavju 4.6.2.
•
•
•
•
Prostorske sestavine planskih aktov občine: Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in
družbenega plana za območje Mestne občine Kranj
Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto
urbanistične zasnove mesta Kranja
Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave,
Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika
Sprejeta je Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2009 – 2023
Stran 107 od 425
•
•
Strategija razvoja turizma v mestni občini Kranj 2005 –2015 (sprejeta na 28. seji Sveta
Mestne občine Kranj dne 28.09.2005)
Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2009 – 2023. Prednostna usmeritev Odprto
mesto (kultura in turizem) predstavlja eno od šestih prednostnih usmeritev
A) JAVNI SEKTOR
Občina Kranj
V občinski upravi področje turizma spada v pristojnost Oddelka za razvoj in investicije. V okviru tega
oddelka ena oseba izvaja naloge s področja turizma in koordinacije razvojnih projektov. Mestna
občina Kranj je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem Kranj. Na Zavodu je zaposlenih 5 oseb za
nedoločen čas in 1 za eno leto. Zaradi velikega obsega dela se načrtuje povečanje števila zaposlenih za 1
osebo.
V preteklosti je na območju deloval Javni zavod Lokalna turistična organizacija Kokra, ki so ga leta 2001
ustanovile Mestna občina Kranj, Občina Jezersko, Občina Preddvor in Občina Šenčur – odlok je temeljil na
zaokroženem turističnem območju. Decembra 2003 so preostale občine ustanoviteljice izstopile iz Javnega
zavoda LTO Kokra. Poleg tega je z letom 2004 stopil v veljavo Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki ni
določal več načina organiziranja turizma na lokalni ravni. Tako je Svet Mestne občine Kranj na 11. seji dne
28. januarja 2004 obravnaval problematiko delovanja Javnega zavoda LTO Kokra in po obravnavi sprejel
sklep, da Lokalna turistična organizacija Kokra nadaljuje delo v okviru javnega zavoda na podlagi ustrezne
spremembe odloka o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije Kokra in ostalih aktov.
MOK je ustanovitelj Zavoda za turizem Kranj, ki je javni zavod. Financira se večinoma s strani MOK –
direktno iz proračuna in delno s trženjem prireditev, publikacij.
Druge pomembne institucije v javnem sektorju, ki se posredno ali neposredno navezujejo na
turizem
Na področju kulture Mestna občina Kranj zagotavlja osnovne pogoje za delovanje treh javnih zavodov s
področja kulture, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Kranj: Prešernovo gledališče Kranj, Gorenjski muzej
in Osrednja knjižnica Kranj.
TIC
Zavod za turizem upravlja TIC v Kranjski hiši. 2 od zaposlenih na Zavodu upravljata TIC, v njem delajo še 3
študentke. TD Kranj upravlja TIC TD Kranj. V njem je zaposlena oseba na javnih delih in 1 študent.
TIC Kranjska hiša opravlja naslednje dejavnosti:
•
•
•
•
•
•
•
Informiranje obiskovalcev
Posredovanje prospektov Kranja, Gorenjske, Slovenije
Brezplačni internet
Statistika gostov v TICU, trgovini
Izposoja koles
Kordinacija vodniške službe
Organizacija turističnih ogledov mesta in rovov
Stran 108 od 425
•
Prodaja spominkov
TIC TD Kranj opravlja naslednje dejavnosti:
•
•
•
•
•
•
Informiranje obiskovalcev
Posredovanje prospektov Kranja
Statistika gostov v TICU, trgovini
Kordinacija vodniške službe
Organizacija turističnih ogledov mesta
Prodaja spominkov
B) ZASEBNI SEKTOR
Okoli 25 podjetij in podjetnikov posameznikov (v glavnem prenočitveni in gostinski obrati) v območju Mestne
občine Kranj je neposredno povezanih s turizmom preko aktivnega delovanja in sodelovanja v okviru akcij
LTO.
 Konkretni ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Kranja, v poglavju 5.1.6.
C) CIVILNI SEKTOR
TD Kranj, TD Kokrica, TD Besnica in TD Rekreatur so prostovoljne civilne organizacije.
V MOK delujejo 4 turistična društva, in sicer TD Kranj, TD Kokrica, TD Besnica in TD Rekreatur.
TD Kranj upravlja tudi z TIC-em. TD Kranj pa ima za delo v TIC-u zaposleno eno osebo na javnih delih in
enega študenta.
Vsa društva prirejajo tudi prireditve in etnološko obarvane dogodke, ukvarjajo se z ocenjevanjem izgleda
lokalne skupnosti. TD Rekreatur pa organizira vsako leto vseslovenski dogodek, ki je bil celo priznan za
srebrnega sejalca v letu 2008. Društva delujejo na prostovoljni bazi. V Kranju pa ima sedež tudi Gorenjska
turistična zveza, ki skrbi za povezovanje turističnih društev Gorenjske, izvaja projekte in pri tem sodeluje tudi
s Turistično zvezo Slovenije.
Stran 109 od 425
4.6.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Kranj
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Kranju povzemamo iz
aktualnega dokumenta, to je: Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2005 – 2015
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE KRANJ
Kot odprto mesto bo Kranj spodbujal kakovost kulturne dejavnosti, prireditev in kulturnega vzorca v smislu
tolerance in sproščenosti, kultiviranosti in kulturnega dialoga, itd. S to prednostno usmeritvijo povezuje
kulturo in turizem, stari Kranj in zeleno podeželje.
S prepletanjem dejavnosti in prostora namerava Kranj:
•
•
•
•
•
Postaviti polja umetnosti, kulture in turizma v razmerje sinergije
Prispevati k oživljanju starega mestnega jedra
Povezati turistično ponudbo občine, še posebej kulturne in naravne zanimivosti v okolici mesta
Podpreti podjetniško in civilno pobudo za spodbujanje kulture in turizma
Prispevati k dvigu prepoznavnosti Kranja
(iz osnutka Strategije trajnostnega razvoja MOK 2008-23)
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA V KRANJU
•
•
•
•
•
Povečanje števila obiskovalcev v starem Kranju;
4-kratno povečanje števila obiskovalcev v MOK do leta 2023;
2-kratno povečanje zasedenosti obstoječih prenočitvenih zmogljivosti;
Povečanje števila obiskovalcev v kulturnih institucijah;
Povečanje števila ležišč in spremembe strukture namestitvenih zmogljivosti.
(iz osnutka Strategije trajnostnega razvoja MOK 2008-23)
3. KLJUČNI IZZIVI NA PODROČJU RAZVOJA TURIZMA
V MOK je veliko število kulturnih in naravnih zanimivosti, tehniške dediščine, kakovostne ponudbe kulinarike,
lokalnih specialitet, kar tvori velik turističen potencial. Izziv pa je oblikovanje primernih produktov zanimivih za
aktualen turistični trg, z bolj prepoznavno promocijo.
Glede na turistične trende v mestnem turizmu in na danosti, možnosti razvoja turizma v Kranju se bo
pospeševanje razvoja turizma usmerilo na naslednje ciljne skupine.
Po motivu prihoda:
•
•
•
Izletniki (šolske skupine, upokojenci, razpisani izleti v okviru turističnih agencij, društev in drugih
zaključenih družb);
Obiskovalci prireditev in kulturnih spomenikov (odvisno od prireditev; športniki, ljubitelji kulture,
družine, zaključene družbe, razpisani izleti, mladina);
Raziskovalci novih destinacij – potniki, ki bodo območje Kranja in širše okolice obiskali zaradi
ugodnih možnosti dostopa z letalom (na tak način potuje predvsem mestna populacija, ki za krajši
Stran 110 od 425
•
•
•
•
čas zamenja kraj bivanja in si ob tem želi spoznati, videti in doživeti druga mesta, njihov utrip
življenja in zanimivosti);
Športniki, rekreativci, obiskovalci narave (športniki na pripravah, mladina, družine, športni klubi,
rekreativci);
Udeleženci poslovnih srečanj, dodatnih izobraževanj, izpopolnjevanj (manjši kongresi, univerzitetni
turizem, poslovne konference, neformalno izobraževanje mladih…);
Gostje v tranzitu na krajšem oddihu (mladina, družine… gostje, ki na poti do svojega počitniškega
cilja prenočijo-dobra prometna lega Kranja iz smeri notranjosti Evrope proti morju),
Počitnikarji (krajši oddih ob koncu tedna – družine, generacija po 50 ...).
Po emitivnem trgu (države, regije):
•
•
Slovenija (prebivalci Kranja in sosednjih občin kot potrošniki turističnih storitev, turisti in izletniki iz
oddaljenih regij kot sta Primorska, Štajerska);
Velika Britanija, Nemčija, Italija, Hrvaška, Rusija, Nizozemska, Ukrajina.
5. PRODUKTI
Po katerem produktu je Kranj že danes najbolj prepoznaven?
•
Prešernov smenj/Prešernovo mesto
Kateri turistični produkti se trenutno prodajajo?
•
•
•
Prešernovo mesto
Rovi pod starim Kranjem
Pot po tehniški dediščini (Pirčeva barvarna)
V katere produkte bo Kranj v prihodnje razvijal/oziroma jih že razvija
•
Celosten produkt starega Kranja z kulturno in naravno dediščino
Po katerem produktu bi lahko bil Kranj najbolj prepoznaven v okviru skupnega trženjskega
nastopa celotne Gorenjske?
•
•
Rovi pod starim Kranjem
Prešernovo mesto
6. SWOT ANALIZA (vir uvodni vprašalnik, ki ga je izpolnil LTO Kranj)
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI
•
•
•
•
•
Bogata naravna in kulturna dediščina
Bližina prometnih povezav
Bližina glavnega mesta
Bližina drugih turističnih destinacij
Kulinarika
•
•
•
•
•
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
• Rast zanimanja za kulturni turizem
• Povezovanje mesta s primestjem
• Recesija
Neurejena infrastruktura
Pomanjkljiva celostna podoba
Umiranje mestnega jedra
Prepoznavnost
Premalo povezovanja z drugimi partnerji
• Recesija
• Malodušje zasebne ponudbe
• Upad sofinanciranja
Stran 111 od 425
4.7 Preddvor
4.7.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Preddvor
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI PREDDVOR
Velikost občine
87 km2
Naselja
14 naselij: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače,
Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela,
Tupaliče, Zgornja Bela
3.278
Nadmorska višina
494,4 m
553
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE PREDDVOR
Preddvorska občina leži v osrednjem delu Gorenjske. Na severu meji na občino Jezersko, na vzhodu na
občino Kamnik, na jugu na Občini Cerklje in Šenčur, na jugozahodnem delu pa na Mestno občino Kranj.
Občina Preddvor je nastala kot ena izmed naslednic bivše občine Kranj, sedanji obseg pa je dobila konec leta
1998 z izločitvijo Jezerskega v svojo občino.
Preddvor ima ugodno geografsko lego z dobro dostopnostjo (bližina letališča, avtoceste in mejnega prehoda
Jezerski vrh).
3. TURIZEM V OBČINI PREDDVOR
Naselje Preddvor, z blago alpsko klimo, je dobilo ime po novem dvoru, ki so ga sezidali Vetrinjski menihi.
Njihov dvorec je še danes ohranjen v središču naselja. Poleg tega sta v okolici še dva ohranjena gradova:
Hrib in Turn ter razvaline Pustega gradu.
Preddvor se je razvil kot klimatsko letovišče in zdravilišče ob umetnem jezeru Črnava. Kraj se ponaša z
bogato zgodovino, naravnimi znamenitostmi, turistično dejavnostjo in je tudi izhodišče planinskih tur. Poznan
tudi po »50 letnih poročnih garancijah« za mladoporočence po sprehodu skozi drevored ob poročni dvorani v
gradu Hrib ob obali jezera Črnava.
Preddvor se vse bolj uveljavlja kot seminarsko središče in kraj s številnimi turističnimi prireditvami.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V OBČINI PREDDVOR
Preddvor je po številu nastanitvenih zmogljivosti na Gorenjskem na 7. mestu od 18 občin. Ima 331 ležišč.
Leta 2008 je Preddvor obiskalo 6.982 gostov, ki so opravili 12.754 prenočitev, kar pomeni, da povpraševanje
vse od leta 2000 stagnira (je enako letu 2000). Primerjava z letom 1994, ko je bilo povpraševanje za 30 %
višje, ni relevantno, saj je takrat pod Preddvor spadalo tudi Jezersko.
Stran 112 od 425
Povprečna dolžina bivanja je le 1,8 dni.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Preddvoru v poglavju 5.1.73.2 (nastanitveni sektor).
•
•
Razvojni program občine Preddvor 2001-2006 z elementi do 2010
Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013
Nov strateški dokument na področju turizma naj bi pripravil Zavod za turizem Preddvor
A) JAVNI SEKTOR
Občina Preddvor
V občinski upravi konkretno samo za področje turizma ni zaposlenega človeka. Z začetkom delovanja novega
Zavoda za turizem Preddvor bo delo s področje turizma v občini Preddvor prevzel Zavod.
Občina do leta 2009 ni imela svoje lokalne turistične organizacije, vendar je v sredini leta 2009 ustanovila
Zavod za turizem Preddvor. Ustanovitelja sta Občina Preddvor in lastnik Hotela Bor v Preddvoru.
TIC
TIC-a še ni.
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Preddvora, v poglavju 5.17.
C) CIVILNI SEKTOR
Delujejo turistična društva: TD Preddvor, TD Bašelj in TD Kokra.
Občina sodeluje s: KUD Preddvor, DU Preddvor, EMŠO klub, Športno društvo STORŽIČ, Folklorno društvo
Preddvor, Športno rekreacijsko društvo Čebelica Preddvor, Čebelarsko društvo Preddvor, Planinska sekcija
Preddvor, Strelsko društvo Preddvor, Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor, Združenje podjetnikov
Preddvor, OŠ Matije Valjavca Preddvor, Vrtec Storžek Preddvor, Vrtec Čriček zg. Bela itd…
Stran 113 od 425
4.7.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Preddvor
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE PREDDVOR
Razviti celovito, atraktivno in prepoznavno turistično ponudbo Preddvora s poudarkom na klimatsko ugodnem
in neokrnjenem naravnem okolju, ki bo ob ustrezni infrastrukturi in organizacijski podpori kakovostna,
privlačna in konkurenčna na trgu. Na dolgi rok mora prispevati k podaljševanju dobe bivanja turistov v
Preddvoru in višji dnevni porabi denarja obiskovalcev v tem prostoru. Preddvor mora povrniti svoj nekdanji
ugled privlačnega, zelenega in mirnega turistično – izletniškega kraja.
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PREDDVOR
•
•
•
RAZVOJ NOVIH IN POVEZANIH TURISTIČNIH PRODUKTOV (razviti nove udarne turistične produkte
občine Preddvor, ki bodo temeljili na obstoječih naravnih, kulturnih danostih ter povezovanju
turistične ponudbe občine Preddvor ter tudi širše okolice in bodo obenem vključevali nove turistične
privlačnosti ter drugačne, konkurenčne, kvalitetnejše, inovativne pristope);
LOKALNO POVEZOVANJE, INFORMIRANJE IN PROMOCIJA (vzpostaviti lokalni turistično informacijski
center za upravljanje, koordinacijo in vzdrževanje lokalnih turističnih produktov vključno z lokalnimi
vodniki in koordinacijo prireditev, zagotoviti dobro informiranje/servisiranje o ostali ponudbi –
povečati »porabo« gostov, ki so že v Preddvoru, povečati število stacionarnih gostov prek
učinkovitejše promocije in razvoj širših produktov);
UREJANJE TURISTIČNO – REKREACIJSKE INFRASTRUKTURE IN NOVIH ATRAKCIJ V OBČIN (urediti
turistično rekreacijsko infrastrukturo – kolesarske, jahalne in pešpoti, opremiti nove turistične
točke/atrakcije).
3. KLJUČNI RAZVOJNI IZZIVI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Večje število domačih in tujih turistov (prihodi)
Večje število nočitev domačih in tujih turistov
Razne prireditve (turistične, kulturne, športne, etnološke…)
Pohodništvo, planinarjenje
Urejene peš poti
Urejene kolesarske poti
Kongresni turizem, delavnice
Vodeni izleti za turiste
Ogledi gradov, muzejev in cerkva
poleg zgoraj navedenih navedb je za občino Preddvor izzivi na področju turizma tudi poročni
turizem
4. KLJUČNI PROBLEMI – OMEJITVE NA PODROČJU TURIZMA
•
•
Finančna sredstva
Ustrezno usposobljene osebe
Glavni atributi danes:
•
•
•
Naravne in kulturne znamenitosti,
Prireditve
Ugodni klimatski pogoji (zdravo, ekološko čisto okolje)
Stran 114 od 425
•
Dobra dostopnost
1. Za skupine/družine:
•
Izletniški turizem (sprehodi v naravo, planinske točke, okolica jezera, tematske poti), ogled štirih
gradov, ogled cerkva, mala učna gozdna pot, poročni drevored, čebelarski muzej)
•
Pikniki
•
Kolesarjenje
•
Pohodništvo
•
Razne delavnice in izobraževanja
•
Nordijska hoja
2. Izletniki/naključni obiskovalci:
•
•
•
Dogodki ob koncu tedna/prireditve
Doživljajska tematska igrišča za mladino in otroke
Druge atrakcije
3. Produkti za aktivne posameznike:
•
•
•
Jahanje
Ribolov
Zdravilni turizem
7. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
POMANJKLJIVOSTI
Neokrnjena narava
Zdravo, ekološko čisto okolje (včasih je bil
aktualen zdravilni turizem)
Mirno okolje
Ugodna dostopnost
Ugodna izhodišča za pohodništvo, planinarjenje
za smučanje, nordijska hoja
•
•
•
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
• Povezati potenciale in obstoječo ponudbo v
privlačne in ciljno naravnane turistične produkte
•
•
Slabe ceste
Slaba označitev turističnih točk
Neusposobljen kader na področju turizma v
Preddvoru in pomanjkanje finančnih sredstev
Ni razvit tržni produkt
Ni zagotovljeno informiranje, dajanje ponudb,
nimamo prospekta
• Premalo se vlaga v razvoj turizma (bojazen, da se
bo v Preddvoru vedno manj slišalo o turizmu)
Stran 115 od 425
4.8 Gorje
4.8.1 Osnovni podatki o občini in organiziranosti turizmu v okviru občine Gorje
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI gorje
Velikost občine
119,27 km2
Krajevne skupnosti
Bled, Bohinjska Bela, Rečica, Ribno, Zasip
Naselja
12 naselij: Grabče, Krnica, Mevkuž, Perniki, Podhom, Poljšica pri Gorjah,
Radovna, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Višelnica, Zgornje Gorje, Zgornje
Laze
2.884
277
K-SDK 2002, 2007
2. OBČINA GORJE
Občina Gorje je nova občina, ki je nastala leta 2006 iz pretekle krajevne skupnosti Gorje in Občine Bled.
Meji na Bled, Bohinjsko Belo, Jesenice, Kranjsko goro, Bohinj. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so
visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom.
Najvišja točka občine je 2700 m nadmorske višine, ki jo doseže v malem Triglavu. Upravičeno nosi naziv
»balkon Gorenjske«, saj so naselja po kategorizaciji območij z omejenimi naravnimi dejavniki uvrščena bodisi
v hribovska območja (Mevkuž, Podhom, Poljšica, Spodnje Laze, Višelnica, Zgornje Gorje, Grabče) ali v
višinska (Krnica, Perniki, Radovna, Zgornje Laze); nobeno pa ni uvrščeno v nižinsko območje.
Velik del občine leži v narodnem parku, kar je tudi glavni razlog razvojne ogroženosti občine: z indeksom
razvojne ogroženosti 112,4 med 210 občinami uvrščajo Gorje v prvo četrtino, na 51 mesto.
Za občino Gorje predstavlja neokrnjena narava in njene lepote osnovno prednost; kot razvojno usmeritev
ponuja turizem v navezavi na kmetijstvo. Občina je v svoji razvojni strategiji opredelila, da bo
turizem podprla z ustreznimi prostorskimi dokumenti ter vzpostavitvijo tematskih poti,
raziskala pa bo tudi možnost umestitve večjih turističnih projektov, predvsem v dolini Radovne
in na Mežaklji.
3. TURIZEM V OBČINI GORJE
Območje Občine Gorje pokriva precejšen del Pokljuške turistične destinacije in ima kot novoustanovljena
občina v tem okviru pomembne razvojne turistične možnosti.
Pokljuka predstavlja zaokroženo turistično destinacijo, ki je prepoznavna kot takšna tako zaradi svojih
naravnih značilnosti največje zaokrožene enote gozdnate planote v Triglavskem narodnem parku, edinem
slovenskem nacionalnem parku – zaradi česar v percepciji tako domačih kot tujih obiskovalcev deluje kot
zaokrožena kompaktna celota, kot tudi zaradi svoje prepoznavnosti po krovnem integralnem turističnem
produktu aktivnega belega in zelenega oddiha v sozvočju z naravo.
Stran 116 od 425
Pokljuka teritorialno in upravno sicer sodi v dve občini, to sta Gorje in Bohinj, povezovanje v okviru širšega
koncepta destinacijskega managementa (makro destinacije) pa vključuje tudi občini oziroma destinaciji Bled
in Kranjska Gora.
Pokljuka predstavlja za vse tri razvite sosednje občine in turistične destinacije pomembno komplementarno
ponudbo (in ne konkurenčno destinacijo) in tem vodilnim slovenskim turističnim centrom zaradi kakovosti
sonaravnega produkta daje pomembno dodano vrednost, jih bogati in zvišuje njihovo atraktivnost. Hkrati pa
te občine s svojo razvito turistično infrastrukturo, še posebej s številnimi nastanitvenimi zmogljivostmi (ki pa
jih občina Gorje z aktivnim razvojem destinacije trenutno obnavlja in razvija, v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave, po katerih je treba na zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka pridobiti
naravovarstveno soglasje) za Pokljuko predstavljajo pomemben generator in potencial obiska.
Medtem ko v slovenskem turizmu vse prepogosto meje turistične destinacije določajo občinske meje, pa velja
za Pokljuko ravno nasprotno. Slovenci kot tudi domačin tuji turisti dojemamo predvsem njeno zaokroženost v
smislu kompaktne gozdnate pokrajine, ki ponuja prav določena vrste doživljanja narave (spoznavanje
narave, uživanje v miru ter športna in rekreativna bela in zelena doživetja) ─ pri čemer le redki lahko
začrtajo občinske meje destinacije.
Karta 10: Umestitev Pokljuke (rumena črtkana meja, številka 01) v prostor, s prikazom občinskih
mej16 (vir www.obcina.bled.si)
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V OBČINI GORJE
Pokljuka je bila do nedavnega zaradi omejenih, predvsem pa dotrajanih turističnih namestitvenih zmogljivosti
omejena predvsem na dnevni, izletniški turizem. Nastanitvene zmogljivosti so predstavljali redki manjši
ponudniki apartmajskih enot in predvsem počitniški domovi.
16
Vir: Strokovne podlage in strategija prostorskega razvoja občin BLED in GORJE z urbanistično zasnovo Bleda (Občina
Bled, 2006)
Stran 117 od 425
Leta 2008 je Gorje tako obiskalo 2.689 turistov (od tega 2.150 domačih in 539 tujih), ki so opravili 8.733
prenočitev (od tega 7.840 domači).
Za nastop na trgu in konkurenčno pozicioniranje destinacije, predvsem pa za prodajo programov in
ustvarjanje dodane vrednosti, ki jo omogočajo izjemni naravni viri, je destinaciji močno primanjkovalo
kakovostnih nastanitvenih zmogljivosti, ki bi lahko, seveda v skladu z opredeljenimi nosilnimi zmogljivostmi in
omejitvami, ki jih prinaša izraba prostora na območju Triglavskega narodnega parka, prinesla vsaj določeno
kritično maso gostov.
Pokljuka je potrebovala večjega hotelskega ponudnika, ki bi poleg polnjenja svojih zmogljivosti v destinaciji
deloval tudi razvojno in povezovalno. Tega momenta do leta 2007, ko je Sklad za spodbujanje razvoja
Triglavskega narodnega parka kot večinski lastnik Šport hotela v osrčju Pokljuške planote začel z določenimi
investicijskimi deli prenove hotela, ni bilo.
Sklad je Šport hotel konec leta 2008 v popolnoma prenovljeni obliki tudi odprl. S tem je Pokljuka dobila novih
120 postelj, v načrtu pa so nadaljnje investicije v sam hotel (ponudba wellnessa in večnamenske dvorane)
kot tudi v okoliško ponudbo.
Trenutno ima Pokljuka skupno okoli 350 postelj, občina Gorje pa po podatkih SURS-a za leto 2008 181.
Statistika nočitev tako za destinacijo (ki jo predstavlja občina Gorje) do leta 2009 ni ustrezen kazalnik
razvitosti oziroma atraktivnosti destinacije.
Povprečna dolžina bivanja v letu 2008 je bila 3,2 dni (kar je skoraj za pol dneva nad gorenjskim povprečjem).
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v poglavju 5.1.8.2 (sekundarna turistična ponudba, nastanitveni sektor).
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Gorjah v poglavju 5.1.8.2 (nastanitveni sektor).
Strategija razvoja občine Gorje (2008)
Na nivoju občine se ne razpolaga z razvojnimi dokumenti, ki bi opredelili razvoj turizma (občina je glede na
nedavno ustanovitev) šele v letu 2008 pripravila Strategijo razvoja občine Gorje.
Občina je v razvojen načrtu opredelila, da bodo vzpostavili turistično ponudbo do mere, ki jo še
prinese prostor. Občina bo turizem podprla z ustreznimi prostorskimi dokumenti ter vzpostavitvijo
tematskih poti, raziskala pa bo tudi možnost umestitve večjih turističnih projektov, predvsem v dolini
Radovne in na Mežaklji.
Občina priložnost vidi v povezavi turizma in kmetijstva (turizem na kmetiji).
A) JAVNI SEKTOR
Stran 118 od 425
Organiziranost turizma v okviru Občine Gorje
V okviru občine za področje turizma ni posebej zaposlenih, do ustanovitve TIC-a to opravlja župan,
podžupanja in Odbor za turizem.
Občina Gorje nima svoje lokalne turistične organizacije. Ponudba (predvsem turistična destinacija Pokljuka)
se trži tudi preko Bleda in Bohinja. Aktivno vlogo razvoja destinacije prevzema Sklad za razvoj Triglavskega
narodnega parka.
TIC
V nastajanju.
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki nastanitvenih zmogljivosti so predstavljeni v poglavju 5.1.8.1, kjer je analizirana sekundarna turistična
ponudba (nastanitveni sektor). Glej tudi naslednje poglavje (4.8.2) – kdo in kako se razvija destinacija.
C) CIVILNI SEKTOR
Spodbujanje lokalnega prebivalstva za aktivno sodelovanje v okviru iniciativ civilne sfere (kjer so prebivalci
občine izredno aktivni, povezujejo pa se v okviru številnih društev: Turističnega društva Gorje,
Kulturnega društva Gorje, Planinskega društva Gorje, Pokljuškega reda Gorje, Čebelarske družine Gorje,
Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska, Društva žena in deklet na vasi, Jamarskega
društva Gorje ipd.). Društva so zasnovana z namenom, da se ohranjajo tradicionalne dejavnosti in varuje
naravno okolje, s posebno odgovornostjo, saj gre za zavarovano območje v edinem slovenskem narodnem
parku. Društva predstavljajo najboljši kanal za aktivno ozaveščanje, saj združujejo ljudi s podobnimi interesi
D) JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Povezovanje in razvojna partnerstva potekajo na več nivojih:
a.
Na nivoju destinacije Pokljuka, kjer se za razvoj in oblikovanje celovite turistične ponudbe
Pokljuke povezujejo vsi ključni ponudniki in institucije iz zasebnega, javnega in civilnega sektorja,
b.
Na nivoju Pokljuke, občine Gorje, saj Pokljuka velja za zaokrožen komplementaren produkt v
ponudbi občine Gorje (Sklad za razvoj TNP) in Bohinja (Lokalna turistična organizacija Bohinj,
Turistično društvo Bohinj, Občina Bohinj);
c.
Na nivoju širše destinacije Julijskih Alp (v okviru katere Pokljuka skupaj z Bohinjem sodeluje s
turističnimi nosilci iz zasebnega in javnega sektorja predvsem na trženjskem nivoju skupnih
nastopov na tujih trgih);
d.
Na regionalnem nivoju Gorenjske (kjer so se leta 2006 v okviru regijskega Odbora za turizem,
šport in kulturo, ki ga sestavljajo predstavniki lokalnih turističnih organizacij, Gorenjske turistične
zveze, Triglavskega narodnega parka, Regionalne razvojne agencije Gorenjske, Zavoda za
varovanje naravne in kulturne dediščine in predstavniki nekaterih ključnih gospodarskih subjektov
pričel nastajati nov model organiziranosti turizma na Gorenjskem)
e.
Na nacionalnem nivoju (Slovenska turistična organizacija, Ministrstvo za gospodarstvo).
Stran 119 od 425
4.8.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Občine
Gorje
Ker Občina Gorje ne razpolaga s krovnim strateškim razvojnim dokumentom, ne moremo povzeti
ključne elemente, povzemamo razvojne in trženjske aktivnosti na Pokljuki.
1. RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE POKLJUKA
Ključna determinanta, ki opredeljuje in usmerja razvoj turizma na Pokljuki, je dejstvo, da gre za turistično
dejavnost v naravovarstvenem območju najvišjega reda (Triglavski narodni park kot edini slovenski narodni
park, izrednega državnega in mednarodnega pomena), kar pomeni, da veljajo drugačni pogoji za investiranje
in razvoj, zahteva pa specifična znanja in posluh tako za domače prebivalstvo, za poslovno dejavnost kot tudi
za sam turistični obisk.
Te specifičnosti so v preteklosti močno vplivale na razvoj in investicijsko politiko tudi na Pokljuki, ki je v
povezavi z biotsko pestrostjo in naravnimi vrednotami razvila uspešne turistične produkte za nišne segmente,
z višjo dodano vrednostjo, pri čemer upošteva, spoštuje in zadovoljuje potrebe lokalnih prebivalcev in
obiskovalcev ter prispeva k ohranjanju narave.
Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka je v preteklih letih večino svojih aktivnosti
usmeril v urejanje zadev za pridobivanje nepremičnin in njihovo usposobitev za konkurenčno poslovanje
(potrebna je bila reorganizacija in precejšnja vlaganja v posodobitev), s čemer so bile podane predvsem
osnove in možnosti za oblikovanje in uresničevanje turistične razvojne politike na nivoju destinacije.
Ker pa je za delovanje destinacije in njen uspešen nastop na trgu ključno sodelovanje turističnih, športnih,
kulturnih, zgodovinskih, etnoloških, naravnih in drugih subjektov, je Sklad skozi spodbujanje povezovanja
vzporedno razvijal nove tržne programe ter kot osrednji ponudnik nastanitvenih zmogljivosti že od začetka
svojega aktivnega vstopa v razvoj destinacije deloval v smislu destinacijske razvojne organizacije.
Kot pobudnik povezovanja in razvoja novih privlačnih turističnih programov je v letu 2008 združil vse ključne
akterje v destinaciji, s katerimi je v prvi fazi vzpostavil še neformalno organizacijsko osnovo za razvoj,
upravljanje in trženje destinacije, v letu 2009 pa so se partnerji zavezali za zagon strateškega projekta
destinacijskega managementa, ki bo poleg razvojne in trženjske strategije destinacije vzpostavil tudi
formalno obliko destinacijske organizacije.
Hkrati je v nastajanju specializirana incoming agencija, ki bo skrbela za oblikovanje in ciljno plasiranje tržno
privlačnih programov, pripravljenih po meri točno določenih ciljnih skupin.
Z letom 2008 se je začel močnejši razvojni cikel, ki je sprožil tudi intenzivno zavedanje o pomenu usklajenega
delovanja in povezovanja tako na področju razvoja novih in nadgradnje obstoječih turističnih produktov kot
tudi na področju skupnih nastopov na trgu.
Vse aktivnosti, ki so v teku za oblikovanje prepoznavne turistične destinacije (in tržne znamke) Pokljuka, so v
skladu z razvojnimi, prostorskimi in trženjskimi dokumenti na regionalni in lokalni ravni:
a) Na regionalni ravni:
• Zakon o Triglavskem narodnem parku (1981)
• Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 (2007)
• Strateški tržni načrt Julijske Alpe (1999)
Stran 120 od 425
b) Na lokalni ravni:
• Strategija razvoja občine Gorje (2008);
• Program razvoja turizma v občini Bohinj za obdobje 2006-2013 (2006);
• Strategija prostorskega razvoja občin Bled in Gorje z urbanistično zasnovo Bleda (2006);
• Razvojni načrt Slada za spodbujanje razvoja triglavskega narodnega parka za obdobje 2007-2009 (2007).
V letu 2009 je v teku priprava Strateškega načrta razvoja in trženja turistične destinacije
Pokljuka za obdobje do leta 2015, vključno z modelom destinacijskega managementa.
2. TURISTIČNI PRODUKT POKLJUKE
Na krovnem nivoju destinacije se produkti delijo v 3 sklope integralnih turističnih produktov:
1) AKTIVNA BELA doživetja narave:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Tek na smučeh
Nordijska hoja
Sankanje
Biatlon
Turno smučanje
Gibanje v težkih pogojih – gibanje v brezpotju
Alpinizem
Priprave športnikov (na velika tekmovanja ali kot strateški del treningov)
Hoja s krpljami
2) AKTIVNA ZELENA doživetja narave:
•
•
•
•
•
•
Nordijska hoja
Planinarjenje
Alpinizem
Kolesarjenje
Priprave za športnike (na velika tekmovanja ali kot strateški del treningov)
3) SPOZNAVANJE in DOŽIVLJANJE narave:
•
•
•
•
Fotolov
Nabiranje zelišč in gozdnih sadežev
Tematske poti (Po poteh 100 letnih dreves, Po poteh viharnikov ...)
Vzgoja otrok in mladih – skrb za ohranjanje narave (otroški programi gibanja in bivanja v naravi, ob
spoznavanju posebnosti tega območja, ustvarjalne delavnice in različni izobraževalnimi programi,
raziskovalni tabori)
Z vidika turističnega produkta je bila Pokljuka v preteklosti predvsem prepoznavna po svojih
obsežnih urejenih poteh za tek na smučeh (v skupni dolžini 50 kilometrov), svojo
prepoznavnost pa je tako v slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru pridobila z biatlonskimi
tekmami na državni ravni kot tudi za svetovni pokal. Toda to ne pomeni, da Pokljuka nima razvitih
drugih produktov oziroma da ne razvija drugih produktov. Podobno kot tudi drugi visokogorski turistični
centri je tudi Pokljuka v zadnjih letih intenzivno razvijala produkte, ki omogočajo privlačnost in
konkurenčnost destinacije tudi v poletnih mesecih, pri čemer je ključno vodilo razvoj produktov, ki temeljijo
na in izhajajo iz značilnosti varovanega okolja.
Sonce, čist zrak, nizka relativna vlaga in znosne poletne temperature uvrščajo Pokljuko v seznam naravnih
Stran 121 od 425
zdravilišč. Sprehodi po gozdnih poteh, opazovanje rastlinskega in živalskega sveta ali pa kolesarjenje po
neskončnih gozdnih poteh obiskovalcem vrnejo duševno in telesno kondicijo.
Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp, tudi na najvišjo slovensko goro
Triglav. Na obrobju ogromnih gozdov na številnih prastarih planinah še danes pasejo živino, popotnik pa se
lahko okrepča s kozarcem domačega kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir.
Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte EKOLOŠKA OBMOČJA, kjer so STANOVI, ki se
nahajajo v štirinajstih zaselkih na območju Pokljuke, v skupinah od 10 – 20 lesenih objektov. Te unikatne
nastanitvene zmogljivosti bodo v prihodnjem razvojnem obdobju aktivno vključene v koncept destinacije.
Ključne značilnosti turističnega produkta Pokljuke so:
a.
Prostrani smrekovi gozdovi in brezmejne poti – ki nas povezujejo, ko to želimo, in nudijo vse za
pobeg, kot to iščemo, in ki nudijo vse potrebno za razvoj privlačnih turističnih produktov v sozvočju
z neokrnjeno naravo (tek na smučeh, sankanje, nordijska hoja, pohodništvo, fotolov, orientacijski
pohodi, tematske poti, nabiranje zelišč, gozdne učne poti itd);
b.
Izjemno bogato in raznoliko biotsko okolje, ki ga je v preteklosti izoblikovalo zakraševanje,
preoblikovalo pa ledeniško delovanje (ki produktom daje dimenzijo dinamičnosti, raznolikosti in
pestrosti);
c.
Bogata kulturna dediščina, in s tem povezane priložnosti za razvoj tematskega turizma (ki dimenziji
doživljanja dodaja še dimenzijo odkrivanja, spoznavanja in učenja);
d.
Edinstvena naravna krajina, ki je uspela ohraniti svojo prvobitnost, tako v smislu največje
zaokrožene gozdnate planote v Triglavskem narodnem parku kot tudi edinstvenih naravnih
posebnosti, kot so visoka barja, šotni mahovi, pragozd (kar vnaša element edinstvenosti,
neponovljivosti);
e.
Pokljuka kot izhodišče za visokogorske ture v osrčje Triglavskega narodnega parka;
f.
Močni turistični centri na obrobju planote in Triglavskega narodnega parka, katerim Pokljuka
predstavlja pomemben in privlačen komplementaren produkt, Pokljuki pa predstavljajo pomemben
generator obiska.
Tako poleg že bolj prepoznavnih produktov (kot so tek na smučeh, biatlon – s tekmami za svetovni pokal,
turno smučanje, priprave športnikov, planinarjenje) Pokljuka razvija nove, bolj nišne programe, ki jih odlikuje
visoka doživljajska komponenta ter izredno ciljna osredotočenost na turista, ki išče točno določena doživetja,
v skladu s svojim načinom življenja, osebnostjo in vrednotami.
To so:
-
Nordijska hoja (50 km urejene in označene poti)
Sankanje (naravna sankališča, v razvoju,
Hoja s krpljami (v letu 2008 že organizirani in izvedeni prodajni programi)
Nabiranje zelišč in gozdnih sadežev
Fotolov – flora, favna (mesec avriklja – po poti avriklja)
Odkrivanje narave (že organizirani in izvedeni prodajni tematski programi Po poteh stoletnih
dreves, Po poteh viharnikov)
Vzgoja otrok in mladih – skrb za ohranjanje narave (šola narave in raziskovalni tabori)
3. VPLIV TURIZMA NA GOSPODARSTVO
Stran 122 od 425
Vpliv turističnega produkta na gospodarstvo destinacije se kaže na naslednje načine:
a.
Povečan obisk destinacije (aktiven prehod od izletniškega, enodnevnega turizma v stacionarno
bivanje in s tem povečevanje dodane vrednosti turističnega produkta Pokljuke);
b.
Povečanje zaposlitev (lokalno prebivalstvo skozi razvoj destinacije prepoznava turizem kot razvojno
priložnost – kot priložnost za dodaten zaslužek ali celo kot polno zaposlitev);
c.
Povečanje obsega in vrst storitev (z razvojem destinacije se začne spodbujati podjetniška iniciativa,
oblikovati in razvijati komplementarna ponudba, ki daje destinaciji potrebno raznolikost ponudbe,
doživetij in s tem razlogov za obisk oziroma daljši obisk);
d.
Povečanje prihodkov destinacije (s kroženjem gostov in podaljšanim bivanjem v destinaciji, še
posebej pa z jasnimi pozicioniranjem destinacije kot območja varovane narave in s tem visoko
kakovostnih produktov se destinacija ustrezno pozicionira v zahtevnejšem segmentu gostov, ki so
pripravljeni potrošiti več, predvsem pa so tudi bolj ekološko osveščeni):;
e.
Povečanje investicij in razvoj infrastrukture (s tem, ko se je v letu 2007 sprožil po dolgih letih prvi
večji investicijski cikel v razvoj nastanitvenih zmogljivosti turizem in razvoj novih produktov, postaja
turizem vse bolj perspektivna panoga, v kateri začnejo priložnost prepoznavati novi investitorji in
lokalno prebivalstvo; tako že nastajajo nove vsebine in nastanitvene zmogljivosti, občina pa z
razvojem komunalne opremljenosti dodatno pospešeno prispeva k urejenosti destinacije);
f.
Obujanje tradicionalnih dejavnosti (vse bolj aktivno dogajanje v destinaciji spodbuja tako lokalno
prebivalstvo kot tudi močno društveno sfero k obujanju in prikazovanju tradicionalnih dejavnosti);
g.
Ohranjanje prebivalstva v domačem okolju (mladi prepoznavajo visoko kakovost bivanja v
destinaciji, saj jim lahko ponudi delo).
4. SWOT ANALIZA – z vidika celotnega razvoja17 (in ne zgolj turizma)
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
Lepo okolje, neokrnjena narava
Triglavski narodni park
Obilje dobrih vodnih virov
Bližina turističnih krajev
Obilje lesa
Razvita planinska paša
Obilo naravnih in kulturnih znamenitosti.
Dobro organizirana zadruga
• Skromen proračun
• Skromen lastni ekonomski potencial
• Neugodna
starostna
struktura
kmečkega
prebivalstva.
• Neugodne pridelovalne razmere
• Tranzit med Bledom in Pokljuko teče skozi
središče naselja
• Triglavski narodni park dovoljuje le omejeno
gospodarsko dejavnost na svojem območju
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
Kmetijstvo
• Povezava turizma in kmetijstva (kmečki turizem)
• Ekološko kmetijstvo (sonaravna pridelava hrane)
• Razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu
• Tržnica z domačimi izdelki
• Učinkovitejše izkoriščanje lesne biomase
• Lov, Ribolov
• Preveč finančno zahtevnih investicijskih prioritet
• Pomanjkanje javnih sredstev za vzdrževanje
javnih infrastrukturnih objektov
• Prenašanje državnih finančnih bremen na lokalno
skupnost
• Odmiranje kmetij
• Stihijski razvoj turizma
17
Vir: Strategija razvoja občine Gorje (2008)
Stran 123 od 425
•
•
•
•
Razvoj pašništva
Gospodarstvo
Izgradnja obrtne cone
Razvoj malega gospodarstva, obrtne delavnice
Turizem
• Vzpostavitev nove funkcionalnosti za kulturno
dediščino (fužine, elektrarna, mlin)
• Tematske poti z vodniki, vodenje izletov
• Pohodništvo, kolesarske poti, sprehajalne poti,
jahanje
• Povezovanje turizma na širšem prostoru (Julijske
Alpe)
• Oživitev smučišča na Zatrniku
• Gostinska ponudba na območju Gorij
• Povečanje nastanitvenih zmogljivosti
• Izgradnja manjšega kampa in prostora za piknik
• Neizkoriščene naravne znamenitosti (Pokljuška
luknja,
Šimnova
jama,
dolina
Radovne,
Mežaklja..)
• Turizem na planinah
• Stacionarni, npr. dvonamenska (planšarska in
rekreacijsko –turistična) raba planinskih stanov
• Prodaja na planinah narejenih mlečnih izdelkov
planincem in drugi obiskovalcem
• Odhajanje mladine
• Nenadzorovan pritisk kupcev na atraktivne
lokacije
• Nov zakon o TNP še ni sprejet, v primeru
vključitve večjega dela območja občine Gorje v
strožji režim se lahko izključi gospodarska
dejavnost na tem območju
Prostor
• Atraktivne lokacije za stanovanjsko gradnjo
• Stanovanja za mlade družine
• Ureditev vaškega jedra
• Prodaja vode
Stran 124 od 425
4.9 Naklo
4.9.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Naklo
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI NAKLO
Velikost občine
28 km2
Naselja
13 naselij: Bistrica, Cegelnica, Gobovce, Malo Naklo, Naklo, Okroglo,
Podbrezje, Polica, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in
Žeje.
5.150
Nadmorska višina
407 m
2.224
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE NAKLO
Občina Naklo leži v Ljubljanski kotlini na Kranjski ravnini in sicer sredi Nakelske doline med dvema
najstarejšima terasama Save in Tržiške Bistrice. Z obeh strani jo obdaja gozdna površina Dobrave in Udin
Boršta. Na jugu in vzhodu meji na občino Kranj, na severu na občino Tržič, na zahodu in severozahodu pa na
občino Radovljica.
Čeprav Nakelska dolina velja za ožje, ima občina Naklo izredno dobre cestne povezave. Ob robu Udinboršta
poteka avtocesta Ljubljana – Jesenice, na zahodni strani pa magistralna cesta proti Jesenicam in Tržiču, obe
pa pripeljeta do mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo.
Ljudje v Naklem so se do prihoda železnice (1908) ukvarjali s poljedelstvom, veliko so sejali ajdo, ki je
dandanes zopet našla prostor na njivah. Že takrat se je v Naklem pojedlo največ ajdovih žgancev in zelja in
del kmetijske tradicije se živi še danes.
V tem času so dobro služili s prevozništvom. V Naklem je bila prekladalna postaja za furmane, ki so svoje
blago vozili iz Postojne in Kopra, Nakelčani pa so jo tovorili dalje na Koroško in v Italijo. Že takrat so bile
dobro razvite dejavnosti, kot npr.: gostinstvo, kovaštvo, kolarstvo, posebno pa pletilstvo.
Zaradi ugodne lege, dobrih prometnih povezav in bližine večjih gospodarskih centrov ima Občina Naklo danes
dobro razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društveno dejavnost. Prebivalstvo si je delo našlo v
domačem kraju, saj so si velika podjetja, kot Merkur, Mercator – Živila, in druga, uredila svojo poslovno –
skladiščno – produktno središče prav na območju Naklega, veliko pa jih zahaja na delo v bližnji mesti Kranj in
Tržič. Občina poskuša pospeševati razvoj kmetijstva, malega gospodarstva in turizma. Zgodovino Nakla pa
naprej pišejo njegovi prebivalci. Med njimi naj velja omeniti svetovnega popotnika in pisatelja ter danes
gotovo najbolj prepoznavnega Nakelčana Toma Križnarja.
3. TURIZEM V NAKLEM
Glavni turistični potencial Nakla predstavlja njegov geografski položaj. V času največjih potovalnih migracij
Naklo predstavlja idealno mesto za krajši počitek, prenočevanje in zadovoljevanje potrebe po hrani
(kakovostna gostinska ponudba). Sprejem in oskrba »tranzitnih« gostov na gostinskem in prenočitvenem
Stran 125 od 425
področju je tudi trenutno najbolj razvita ponudba.
Največjo oviro trenutno predstavlja neizgradnja severnega priključka in izhoda z gorenjske avtoceste, ki bi po
načrtu morala biti dograjena že v letu 2008. Ta priključek je ključnega pomena za razvoj turizma v občini in
bi pomenil velik dodatni priliv v turistično blagajno.
Drugi večji problem pa predstavlja kadrovska problematika. Občinska blagajna zaenkrat ne omogoča dodatne
profesionalizacije na tem področju. To pomembno področje bi morala občina pokriti vsaj z enim
»profesionalcem«. Brez tega razvoja na tem področju ni mogoče pričakovati, z odlašanjem reševanja tega
vprašanja pa se izgublja.
Pred dvema letoma je bil izgrajen nov turistični objekt in pridobljen prostor za TIC, ki pa zaradi kadrovskih
težav (finančni problemi glede plačila za pokrivanje te dejavnosti) ne opravlja svojega poslanstva.
Kljub temu pa Naklo glede na svoj obstoječi produkt oskrbe tranzitnega gosta med 18 gorenjskimi občinami
po številu prenočitev sodi na 9. mesto (za Občino Gorje in pred Jezersko). Leta 2008 je v Občini Naklo
prenočilo 5.877 gostov, ki so ustvarili 6.990 prenočitev (od tega tuji 70 %). S tem je imelo Naklo najkrajšo
povprečno dobo bivanja na Gorenjskem, to je 1,2 dni, kar je na tranzitno naravo prenočitev normalno, hkrati
pa je v obdobju 2000 do 2008 beležil največje povečanje (indeks 2008/2000 je bil 393).
Večina zmogljivosti je v kampih, v izgradnji je nov hotel.
Občina izpostavlja problem neregistriranih nočitev (ki niso uradno zabeležene).
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Naklem v poglavju 5.1.9.2 (nastanitveni sektor).
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom.
Občina ne razpolaga z razvojnim dokumentom na področju turizma.
6. POMEN TURIZMA V OBČINI IN CILJI
V splošnih razvojnih načrtih Občine Naklo obstaja nekaj osnovnih načrtov in planov razvoja turistične
dejavnosti, vendar pa področje turizma ni ustrezno pokrito.
V letni načrt komisija za turizem skupaj z posameznimi društvi v občini vključi vse predvidene aktivnosti v
tekoči sezoni in jih potem skoraj v celoti tudi realizira. Želja po določenih aktivnostih in napredku obstaja,
vendar trenutno vse ostaja le na konkretnih posameznih akcijah, kontinuiranega profesionalnega pristopa in
plansko načrtovane vizije razvoja turizma pa zaenkrat še ni.
Občina si zastavlja naslednje cilje na področju turizma:
•
•
•
Izkoristiti dober strateški položaj (geografski) občine in tako privabiti v naš kraj še več domačih in
tujih gostov;
Zaenkrat pretežno prehodne goste poizkusiti zadržati kakšen dan dlje in jim ponuditi vse tisto, kar
trenutno premore občina;
Izboljšati celotno turistično ponudbo in področje turizma opredeliti med prioritetne dejavnosti
Stran 126 od 425
občine.
A) JAVNI SEKTOR
Občina
Na področju turizma občina nima nobenega zaposlenega. Člani občinske uprave zgolj ob svojem tekočem
delu opravijo še najbolj nujne naloge s tega področja.
Občina nima svoje lokalne turistične organizacije, prav tako se tudi ne povezuje z drugimi občinami. Občasno
se pojavijo ideje o ustanavljanju zavoda, ki pa zaenkrat še niso našle pravega sogovornika. Največji problem
je v pridobivanju in zagotavljanju finančnih sredstev za pokrivanje te dejavnosti. Plača vsaj enega
zaposlenega zaenkrat predstavlja preveliko finančno obremenitev za občinsko upravo.
TIC
TIC je bil izgrajen in tudi opremljen. Trenutno ne obratuje. Zavedajo se, da brez profesionalizacije TIC ne
more uspešno delovati in iščejo ustrezno rešitev.
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Naklega, v poglavju 5.1.9.
C) CIVILNI SEKTOR
V okviru občine delujeta dve Turistični društvi: TD Naklo in TD »Pod krivo jelko« v Dupljah. V občini je še
nekaj društev, ki občasno skupaj ali pa samostojno pripravljajo določene aktivnosti in prireditve. Omeniti je
potrebno Društvo Oldtimer Naklo, Konjeniško društvo Naklo, Društvo upokojencev Naklo z folklorno skupino
in Športno društvo Naklo.
Ločenega sklopa za opredelitev vizije razvojnih usmeritev (kot pri drugih občinah) ni,
saj zaradi pomanjkanja ustreznih dokumentov le-ti še niso opredeljeni.
Stran 127 od 425
4.10 Jezersko
4.10.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Jezersko
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI jezersko
Velikost občine
68,8 km2
Naselja
2 naselja: Zgornje Jezersko in Spodnje Jezersko
691
Nadmorska višina
Zgornje Jezersko (903 – 2.558 m)
Spodnje Jezersko (694 – 1.080 m)
88
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE JEZERSKO
Občina Jezersko spada v skupino najmlajših in najmanjših občin v Sloveniji. Novo postavljena koncepcija
lokalne samouprave v letu 1994 je tudi na Jezerskem vzpodbudila razmišljanja o svoji prihodnosti, pa tudi o
preteklosti, ko je na tem območju že bila in uspešno delovala samostojna občina, vendar Državni zbor z
Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v oktobru 1994 ni potrdil samostojne občine, tako
da je Jezersko od leta 1995 dalje spadalo v Občino Preddvor. Krajevna skupnost Jezersko pa je od leta 1995
dalje vodila vse aktivnosti za pridobitev statusa samostojne Občine Jezersko in to leta 1998 to tudi postala.
Občina Jezersko na zahodu meji na Občino Tržič, na jugu in jugozahodu z Občino Preddvor, na jugovzhodu z
Občino Kamnik, na vzhodu z Občino Solčava ter na severu z Republiko Avstrijo, ter zajema dve naselji.
Spodnje Jezersko se začenja ob nekdanji kranjsko-koroški deželni meji z zaselkom Zgornje Fužine. Prvo jedro
naselja je Podlog (Kanonir) ob sotočju Kokre in Reke, ki priteče iz smeri Storžiča in Stegovnika in se končuje
z zaselkom Dol. Drugo jedro naselja Spodnji kraj (Bajte) pa je višje ob sotočju Jezernice in Kokre, od koder
sežejo posamezne domačije ob Kokri navzgor v kotlasto dolino Komatevro do podnožja Virnikovega
Grintovca, Stegovnika in Ruša. Ostali deli se poimenujejo po precej odmaknjenih velikih kmetijah, ki
obsegajo tudi do 360 ha zemljišča.
Zgornje Jezersko pa je precej razloženo naselje, ki se je razvilo na ravnici Ravne ob Jezernici, levem pritoku
Kokre, danes pa obsega: glavno središče kraja ob osnovni šoli (Center) ter zaselke Grabnar, Kvance, Žabji
trg, Stara pošta, Sibirija, Anclovo ter Raven s težiščem okrog cerkve Sv. Andreja in so se razvili ob regionalni
cesti Kranj − Jezerski vrh.
Dolina, nazadnje oblikovana od mogočnega ledenika, ki je izginil pred deset tisoč leti, je bila zaradi
nepropustnosti svojega dna ob koncu ledene dobe zalita z velikim ledeniškim jezerom, po katerem
je kraj dobil ime »Pr' Jezer«. Iz nemške verzije imena (Seeland) se je razvilo sedanje krajevno
ime. Jezero je sicer ostanek ledeniškega jezera, vendar so ga v obstoječi velikosti in obliki srca, zajezili šele
domačini.
Kotlina je dobila prva naseljence že v prvem tisočletju našega štetja, ti maloštevilni hribovci so se preživeli
predvsem z lovom. Prvi uradni zapisi veljajo leseni kapelici v letu 811, pribežališču potujočim trgovcem in
menihom, ki so prihajali iz tržiške strani, da bi nadaljevali pot globlje v deželo Koroško ali v nasprotni smeri
Stran 128 od 425
proti morju. V času epidemij kuge v 14. stoletju je kotlina dobila nekaj številnejše prebivalstvo, ki je bežalo
pred grozno smrtjo. Lete 1348 je bilo leto štirideset dnevnega potresa; le-ta je zrahljal južno pregrado in
uničil edino oviro ki je zadrževala vodno maso velikega jezera. (Tedaj se je začelo postopno odtekanje vode,
od 17. stoletja dalje so ravnice načrtno izsuševali. Veliko jezero omenja še J. V. Valvasor.)
Vpadi Turkov v naslednjem stoletju so pustili opustošenje v mali kapelici, prebivalstvo pa je ušlo v hribe. Ko
je jezero povečini odteklo, se je pričel razvoj kmetijstva, dolina je bila vsa posejana z žitom in vsem, kar je
kmet potreboval za preživetje. Sledilo je obdobje fužinarstva, potem ko je bila z novo cesto v 16. stoletju
vzpostavljena povezava s Kranjsko, nato furmanstva, ko so iz doline začeli prodajati cenjeni jezerski macesen
(prva polovica 19. stoletja). Obdobje Habsburške monarhije je uvedlo v kraj nove smernice - turizem.
Češka gospoda, ki je imela v lasti bližnje kranjske tovarne, je bila prva, ki je ta kraj gledala z očmi človeka, ki
išče tisto najlepše, ne le najkoristnejše. Prebivalstvo se je - kot že tolikokrat - hitro prilagodilo novim
zahtevam in opremilo številne tujske sobe. To je sočasno povzročilo razcvet številnih obrti. Prva vojna je vse
nekoliko zavrla, a po njej si je kraj zelo hitro opomogel in se razvijal naprej. Vse drugače pa je bilo po drugi
svetovni vojni. Sindikalni turizem je bil prvi korak k nazadovanju. Kljub temu, da ima kraj na tem
območju edini status zdravilišča, so leta 1982 ukinili bolnico za očesne bolezni. Prebivalstvo se je
množično selilo v Kranj, kmetije so nazadovale, nekatere propadle. Situacija se izboljšuje v zadnjem
desetletju, ko se vse več mladih družin odloča ostati v domačem kraju.
3. TURIZEM V OBČINI JEZERSKO
Danes je Jezersko prepoznavno predvsem kot enodnevna, izletniška destinacija z lepimi vedutami, čistim
zrakom, možnostmi za aktivno odkrivanje in doživljanje narave, pa tudi kot izhodiščna točka za obisk
okoliških vrhov. Med najbolj obiskane točke gotovo sodi Planšarsko jezero, kjer se enkrat letno odvija
običajno precej dobro obiskana prireditev Ovčarski bal.
Turizem ni med prioritetnimi dejavnostmi v občini. Večina delovno aktivnega prebivalstva je zaposlena v
bližnjem Kranju.
Večina občanov Jezerskega se strinja, da je zaradi naravnih potencialov turizem ena od razvojnih prioritet,
vendar trenutno še ne vidijo konkretnih priložnosti, zaradi katerih bi vložili svoj trud in prihranke v to
dejavnost.
Glede na majhnost občine in razvojne prioritete bi se celotna občina lahko usmerila v razvoj malega
turističnega gospodarstva, čigar investicije in usmeritve bodo temeljile na načelih eko turizma oziroma
razvoja okolju prijaznih turističnih namestitev − kar tudi sovpada z načrti občine, da postane kar najbolj
energetsko samooskrbna.
Dolgoročno, ob ustreznem financiranju, bo ključni potencial turizma na Jezerskem visoko kakovosten
turizem, ki dosega visoko dodano vrednost, saj na kvantiteti zaradi različnih omejitev (od naravne, do
človeških virov in nenazadnje prostorskih) Jezersko ne more graditi.
Število turistov na Jezerskem od leta 2000 stalno upada in se je v tem obdobju do leta 2008 prepolovilo (iz
okoli 5.000 na 2.689), število prenočitev pa se je tudi prepolovilo (z 12.081 na 5.851). Povprečna dolžina
bivanja se je v tem obdobju zmanjšala z 2,4 na 2,2 dni.
Razloge je v veliki meri potrebno iskati v pomanjkanju ležišč (vendar so problemi globlji  Za opredelitev
stanja in razvojnih problemov na področju turizma glej v nadaljevanju, poglavje 4.10.2) – z denacionalizacijo sta
prišla v zasebne roke tako smučišče kot nekdanji hotel Kazina, ki sta nato zaprla svoje vrata. S tem sta poleg
očesne bolnice, ki je svoja vrata zaprla že v sedemdesetih, ugasnila oba pomembna nosilca turističnega
razvoja.
Stran 129 od 425
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti na Jezerskem v poglavju 5.1.10.2 (nastanitveni sektor).
•
•
Celostni načrt za obnovo in razvoj vasi za občino Jezersko
Občinski prostorski načrt (v nastajanju)
Trenutno občinskih in razvojnih trženjskih dokumentov na področju turizma ni. V načrtu je priprava le teh do
konca leta 2009, saj so za to pridobljena potrebna EU sredstva.
A) JAVNI SEKTOR
Občina Jezersko
Turizem v okviru občinske uprave ni organiziran. Zaradi majhnosti občine se ne načrtuje sprememb.
Jezersko nima lokalne turistične organizacije in neposredno ne sodeluje v drugih trženjskih ali razvojnih
povezavah sosednjih destinacij, ki bi pokrivala tudi Jezersko.
TIC
Jezersko ne razpolaga s TIC-em, ki bi bil odprt skozi vso leto. Odprt je le v mesecih julij in avgust, toda v
najbolj obiskanih zimskih mesecih ostaja zaprt. Tako obiskovalcem izven poletne sezone ni na voljo
informacij o turistični ponudbi. Redno zaposlenih nima, v njem delajo študentje. Delo koordinira za to
zadolženi občinski svetnik.
TIC opravlja funkcijo splošnega informiranja gostov, prodaje spominkov in razglednic ter pomaga pri pripravi
promocijskih materialov. Sooča se s problemom pomanjkanja sredstev, strategije in znanj.
B) ZASEBNI SEKTOR
Zasebni sektor na območju občine predstavljajo manjši zasebni ponudniki, večinoma so to turistične kmetije
in penzioni, z letom 2008 pa je odprt prenovljen hotel.
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Jezerskega, v poglavju 5.10.2.
C) CIVILNI SEKTOR
Civilna sfera ni organizirana. Turistično društvo pravno formalno še obstaja, a ni več operativno. Za
vzdrževanje čistoče dela vasi je zadolženo upokojensko društvo, za vzdrževanje kolesarskih poti pa športno
društvo. Večina vzdrževalnih del opravi župan sam.
Občina kot lastnik planinske postojanke Češka koča sodeluje s Planinskim društvom Jezersko, ki z njo
Stran 130 od 425
upravlja. Planinska postojanka je priljubljen izletniški cilj.
Sodelovanja s civilno sfero ni, saj občani niso zainteresirani za razvoj turizma oziroma za skupno
organiziranost na nivoju društva.
Stran 131 od 425
4.10.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske
Jezerskega18
strategije
1. TURISTIČNA VIZIJA IN CILJI OBČINE JEZERSKO
Z vizijo turističnega razvoja občina ne razpolaga, saj nima strateškega razvojnega dokumenta, prav tako ni
opredeljenih ciljev na področju turizma.
Z denacionalizacijo sta prišla v zasebne roke tako smučišče kot nekdanji hotel Kazina, ki sta nato
zaprla svoje vrata. S tem sta poleg očesne bolnice, ki je svoja vrata zaprla že v sedemdesetih,
ugasnila oba pomembna nosilca turističnega razvoja. Ker lastniki nočejo ali finančno ne zmorejo
investirati v ponoven zagon infrastrukture, le-ta propada. Eden od najpomembnejših izzivov bi tako bil obnova
ali vsaj rušitev dotrajanega objekta hotela Kazina, ki trenutno kazi izgled vasi, ter vzpostavitev manjšega
smučarskega centra.
Drug razlog je prav tako povezan z lastnino. Največji lastniki zemlje primerne za izgradnjo nove turistične
infrastrukture ali razvoj malega turističnega gospodarstva, turizma na kmetiji ipd., so lastniki kmetij, ki pa ne
želijo oziroma jim v turizem ni potrebno investirati, saj imajo prihodkov iz drugih gospodarskih dejavnosti
dovolj za preživetje. Večina velikih lastnikov zavira razvoj turistične dejavnosti tudi z omejevanjem prehoda
turistov čez njihovo posest. Ta trend se verjetno ne bo obrnil niti s prenosom kmetij na mlajše generacije. Iz
tega sledi, da se mora turistična dejavnost skoncentrirati na mestih, kjer lastnina ni tako problematična
oziroma v centru doline, ter da se s pozitivno kampanjo skuša prepričati lastnike, da turistični razvoj
prepoznajo kot priložnost in ne grožnjo.
»Nepodjetnost« občanov Jezerskega je tretji problem, ki se vleče že vrsto let. Premožnejši posamezniki se
zaradi zgoraj opisanih razlogov ne odločajo za vlaganje v kraj oziroma vlagajo svoja sredstva izven občine. Ta
trend bi lahko prekinila vsaj ena »zgodba o uspehu« s strani domačih ponudnikov ali s strani tujega
izkušenega investitorja.
Četrti razlog za slabo stanje turizma na Jezerskem je bila tudi sprememba na turističnem trgu (konec
sindikalnega turizma z jugoslovanskih trgov, zaprtje bolnice za očesne bolnike). Poizkus posnemanja uspešne
organiziranosti turizma na nivoju destinacije, ki bi ta negativni razvojni trend obrnila, je bil odprtje lokalnega
TIC-a oziroma LTO-ja, ki pa je bil zaradi nedorečene lastniške strukture in nepodpore s strani občine zaprt. S
tem je prepoznavnost Jezerskega kot destinacije počasi zamirala, kar se je pokazalo tudi številu nočitev. Eden
pomembnejših izzivov bi bil čimprejšnji dvig turistične prepoznavnosti destinacije.
Možnosti za to je več:
•
•
•
•
ponovna ustanovitev turističnega zavoda − na podlagi javno-zasebnega partnerstva,
vzpostavitev te funkcije znotraj občinske uprave,
ustanovitev gospodarske družbe (po vzoru Logarske doline),
vzpostavitev/oživitev (ne)formalnega združenja, društva, ki bi se vključil v večjo in prepoznavnejšo
destinacijo (npr. Julijske Alpe).
Občina sicer redno vlaga v obstoj in razvoj ostale infrastrukture, pomembne za turizem (komunalna oskrba,
tekaške proge, kolesarska proga), z strateškim dokumentom pa mora predvsem jasneje opredeli mesto
turizma v občini.
18
Ker razvojnega dokumenta na področju turizma ni, je vir poglavja uvodni vprašalnik.
Stran 132 od 425
5. ZVRSTI TURIZMA - PRODUKTI
Kateri produkti so razviti:
•
•
•
•
•
Izletniški turizem (sprehodi pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi, športni dnevi)
Poletni stacionarni gorski turizem (najštevilčnejši produkt po prihodu turistov)
Naravne terapije
Seminarji, teambuildingi, motivacijski dogodki za podjetja
Poletni in zimski izletniški turizem (kolesarjenje, pohodništvo)
Katera ponudba se trenutno prodaja:
•
•
•
•
•
Izletniški turizem (sprehodi pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi, športni dnevi)
Poletni stacionarni gorski turizem (najštevilčnejši produkt po prihodu turistov)
Naravne terapije (skupinske meditacije, alternativa zdravljenja, vegetarijanska prehrana…)
Zimski stacionarni gorski turizem (silvestrovanje)
Seminarji, teambuildingi, motivacijski dogodki za podjetja
Po katerih produktih je lahko Jezersko najbolj prepoznavno znotraj Gorenjske:
•
•
•
Poletna sezona: pohodništvo (sprehodi, pohodništvo, treking, gorništvo (športno plezanje),
kolesarjenje (cestno in MTB) – aktivni oddih
Zimska sezona: zimski športi – aktivni oddih
Izven sezone: naravne terapije ter ponudba za manjše poslovne skupine (teambuildingi, seminarji,
motivacijski dogodki (zadnji v manjši meri, saj ni potrebne infrastrukture)
6. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
Spominsko priziven turistični kraj pri določenih
ciljnih skupinah (zaradi nekdanje turistične
dejavnosti)
Narava, klimatske danosti
POMANJKLJIVOSTI
•
•
•
•
•
PRILOŽNOSTI
• Ponavljanje napak nekaterih turistično bolj
razvitih krajev
• Množični turizem
• Razhajanja med cilji lokalnega prebivalstva
(občanov) in turističnega gospodarstva
Zastarela in neinovativna obstoječa turistična
infrastruktura, ki se organizirano ne trži
Neizkoriščenost obstoječih potencialov turistične
infrastrukture
Neartikulirani cilji glede turizma na lokalnem nivoju,
Pasivnost lokalne iniciative
Pomanjkanje človeških virov
NEVARNOSTI
• Možnost vzpostavitve sodobne in trajnostne
strategije razvoja turizma
• Lokacija
• Atraktivnost kraja
• Relativna prepoznavnost kraja na domačem in tujem
tržišču (zgodovinski spomin na nekaterih nekdanjih
trgih)
Stran 133 od 425
4.11 Žirovnica
4.11.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Žirovnica
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI ŽIROVNICA
Velikost občine
42,4 km2
Naselja
10 naselij (vasi): Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo, Smokuč,
Vrba, Zabreznica, Žirovnica
4.256
Nadmorska višina
530 m
511
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE ŽIROVNICA
Občina Žirovnica je na severu omejena z državno mejo med Slovenijo in Avstrijo, na vzhodu meji na občini
Radovljica in Tržič, na zahodu na Jeseniško občino, medtem ko na jugu meji na občino Bled.
Območje občine Žirovnica je sestavljeno iz dveh različnih pokrajinskih enot. Južni del je ravninski, severni pa
sega v hribovito področje Peči in nato naprej v gorato območje Karavank.
V preteklosti so imele vasi na tem območju pomembno kmetijsko, še prej pa vozarsko funkcijo. Vozarji so
prevažali oglje iz Bohinja, rudo iz Zelenice in razno robo iz krajev od Trsta do Dunaja. Kmetje so z različnimi
kmetijskimi produkti oskrbovali industrijsko območje Jesenic. Svoje pridelke so vozili s konjskimi vpregami na
»trg«. Kasneje je prišlo do industrializacije, zato se je velik delež kmečkega prebivalstva zaposlil v tovarnah
na Jesenicah in v okolici. Prav zato je danes delež kmečke populacije razmeroma nizek.
V zadnjem času se kmetovanje v povezavi s turizmom zopet oživlja. Občina je že znana po čebelarstvu,
močno pa se razvija tudi konjereja. Kraj je sončen in ima ugodno lego, zato je privlačen za naseljevanje.
3. TURIZEM V ŽIROVNICI
Turizem v Žirovnici trenutno v največji meri predstavlja dnevni, izletniški turizem, saj ponudba občine temelji
na bogati kulturni dediščini. Iz območja te občine je v preteklosti izšlo veliko število mož, pomembnih za
Slovence, med drugimi pesnik France Prešeren, jezikoslovec Matija Čop, čebelar Anton Janša ter pisatelja
Janez Jalen in Fran Saleški Finžgar – vse to so turistične znamenitosti oziroma muzeji, ki beležijo znaten
obisk, trenutno so to večinoma še domači gostje ( v veliki meri šolske skupine).
V letu 2008 je po podatkih SURS-a Rojstno hišo Matija Čopa v Žirovnici obiskalo 6.142 obiskovalcev (od tega
98 % iz Slovenije), Prešernova rojstna hiša je zabeležila 24.248 obiskovalcev (od tega prav tako 98 %
obiskovalcev iz Slovenije), Rojstno hišo Frana Šaleškega Finžgarja 7333 obiskovalcev (vsi iz Slovenije).
Poleg tega narava v občini ponuja tudi številne poti in možnosti za gorsko kolesarjenje. Po planinskem
območju so speljane sprehajalne in planinske poti, ki so pomembne za pohodniški turizem – vendar so tudi
19
Informacija povzeta iz uradne spletne strani Občine Žirovnica (www.zirovnica.si)
Stran 134 od 425
tu večinski gostje iz Slovenije
V Občini Žirovnica je bilo v letu 2008 zabeleženih 1.9111 prenočitev (ali 141 % več kot leta 2000), od tega je
bilo tujih 30 %.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Žirovnici v poglavju 5.1.11.2 (nastanitveni sektor).
Razvojni program Občine Žirovnica 2009 − 2016 (v pripravi)
S strateškim razvojnim dokumentom za področje turizma občina ne razpolaga, v odloku o ustanovitvi Zavoda
za turizem in kulturo Žirovnice pa so bili opredeljeni cilji na področju turizma ( Več v poglavju 4.11.2).
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
S tem odlokom Občina Žirovnica ustanovi javni zavod (v nadaljevanju zavod) za izvajanje dejavnosti, ki so v
javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma po zakonu o spodbujanju razvoja turizma,
turistične dejavnosti in izvajanje dejavnosti na področju kulture, ki se izvajajo v javnem interesu in sicer
upravljanje s premično dediščino in drugim premoženjem na območju občine Žirovnica, namenjenim
izvajanju dejavnosti kulture, in izvajanje kulturnih programov in kulturnih projektov.
Občina vidi potencial v turizmu, sooča pa se z naslednjimi izzivi:
•
•
•
•
•
Urejanje in usmerjanje prostorskega in družbenega razvoja
Razvoj integralnega turističnega produkta
Prestrukturiranje kmetijstva v dopolnilne dejavnosti (turistične kmetije, ponudba pridelkov …)
Povečanje konkurenčnih zmogljivosti podjetniško-obrtnega sektorja (ponudba domače obrti, sobe)
Aktiviranje človeških potencialov (vodenja po občini, prireditve)
A) JAVNI SEKTOR
Občina Žirovnica
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (1 redno, 1 določen čas, 1 javna dela).
Stran 135 od 425
Ustanovljen je bil leta 2004. Prvotni namen Zavoda je bil upravljanje z rojstnimi hišami znanih mož, ki so se
rodili v Občini Žirovnica (in sicer z rojstnimi hišami Matije Čopa, dr. France Prešerna in Fran Saleški
Finžgarja). Kljub drugačni odločitvi države, ki je Finžgarjevo in Prešernovo rojstno hišo oddala v upravljanje
Gorenjskemu muzeju iz Kranja, je Občina Žirovnica dne 23.11.2004 z odlokom ustanovila Zavod za turizem in
kulturo Žirovnica in sicer za izvajanje dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja
turizma po zakonu o spodbujanju razvoja turizma, turistične dejavnosti in izvajanje dejavnosti na področju
kulture, ki se izvajajo v javnem interesu in sicer upravljanje s premično dediščino in drugim premoženjem na
območju občine Žirovnica, namenjenim izvajanju dejavnosti kulture, in izvajanje kulturnih programov in
kulturnih projektov. Glede na namen zaradi katerega je ustanovljen, opravlja zavod naslednje
naloge:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
informira turiste,
zbira podatke za potrebe informiranja obiskovalcev oziroma obiskovalk,
ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,
sprejema in posreduje predloge in pritožbe obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim
organom,
ureja in vzdržuje turistično signalizacijo,
spodbuja razvoj celovitih turističnih produktov turističnega območja,
trži celovito turistično ponudbo na ravni turističnega območja,
razvija in vzdržuje skupno turistično infrastrukturo,
razvija in vzdržuje javne površine, namenjene turistom,
organizira in izvaja prireditve,
ozavešča in spodbuja pozitivni odnos lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in
turizma,
aktivno sodeluje in se povezuje z izvajalci spodbujanja razvoja turizma v zaokroženem turističnem
območju, drugih občinah in na državnem nivoju,
aktivno sodeluje s turističnim društvom in drugimi društvi v občini,
izvaja druge storitve, ki jih v turističnem območju brezplačno nudijo turistom
varuje in predstavlja kulturno dediščino,
zagotavlja javno dostopnost kulturne in druge dediščine, s katero upravlja ter omogoča njeno
proučevanje in raziskovanje,
skrbi za uveljavljanje in ohranjanje kulturne in druge dediščine, s katero upravlja,
aktivno sodeluje z izvajalci javne službe na območju občine Žirovnica,
pripravlja in izvaja pedagoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
omogoča dostopnost do programov telesno oviranim osebam,
letni program prireditev zaradi dostopnosti usklajuje z drugimi prireditelji v občini,
izvaja galerijsko in razstavno dejavnost,
izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva zavoda ter
druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti zavoda,
upravlja z nepremičninami, ki tvorijo javno infrastrukturo in drugimi nepremičninami v skladu s
pogodbo, ki jo sklene z ustanoviteljem oziroma drugim lastnikom infrastrukture oziroma
nepremičnine.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge:
•
•
•
•
•
•
načrtuje dejavnost zavoda v skladu z njegovim s poslanstvom,
organizira in izvaja, protokolarne, izobraževalne, družabne in druge prireditve v prostorih, s
katerimi upravlja,
organizira in izvaja razne oblike izobraževanja (tečaji, seminarji, delavnice ipd.) s področja
dejavnosti turizma, kulture in drugih,
oddaja prostore in tehnično opremo za izvedbo prireditev,
založništvo publikacij vseh vrst, povezanih z dejavnostjo zavoda,
prodaja publikacij vseh vrst, likovnih del, replik eksponatov, izdelkov domače in umetne obrti,
informativno-oglaševalskega gradiva, knjig, nosilcev zvoka in videokaset, spominkov, izdelkov
Stran 136 od 425
•
•
domačih proizvajalcev, namenjenih turistom, ipd.,
izvaja gostinske storitve za obiskovalce razstav in drugih kulturnih prireditev ter za zaposlene,
opravlja druge naloge v soglasju z ustanoviteljem in lastnikom dediščine, s katero upravlja.
TIC
TIC deluje v okviru in na sedežu ZTK Žirovnica. Ustanovitelj je občina Žirovnica, ki tudi sofinancira delovanje
zavoda (70 %).
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Žirovnice, v poglavju 5.1.11.
C) CIVILNI SEKTOR
Sodelujejo z okoli 20 društvi, ki delujejo na območju občine, vendar pa je na tem področju še veliko prostora
za izboljšave in za bolj povezano delovanje.
Stran 137 od 425
4.11.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Žirovnice
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE ŽIROVNICA
Ker občina ne razpolaga s strateškim razvojnim dokumentom za področje turizma, vizija i, pozicioniranje in
trgi niso opredeljeni.
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA V ŽIROVNICI
Usmerjati gospodarski razvoj na osnovi aktiviranja lokalnih potencialov:
•
•
•
Ustvariti nova razvojna jedra, ki bodo pospešila razvoj perspektivnih dejavnosti;
Zagotavljati vsem prebivalcem občine Žirovnica pogoje za kvalitetno bivanje;
Urejanje in usmerjanje prostorskega in družbenega razvoja.
Prizadevanje, da bi bila občina prepoznavna kot turistična destinacija, ki nudi aktivne počitnice v povezavi z
bogato kulturno, naravno in tehnično dediščino.
Kulturna dediščina, pohodništvo, kolesarjenje, ribolov, čebelarstvo.
Zavod za kulturo in turizem Žirovnica že ima oblikovane konkretne programe (ki jih je mogoče kupiti): Pot
kulturne dediščine, Ogled tehnične dediščine, Čebelarstvo, Planine pod Stolom/Ajdna, Pohod po južni ali
severni strani »Rebra«.
Najbolj razvit produkt je Pot kulturne dediščine (zibelka kulture), ki se tudi najbolj prodaja. Vključuje rojstne
hiše Franceta Prešerna, Matije Čopa, Franca Šaleškega Finžgarja, Janeza Jalena in Antona Janše, vključeni so
tudi drugi kulturni spomeniki. Na Pot se je mogoče podati peš, s kolesom ali s konjsko vprego.
5. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
POMANJKLJIVOSTI
Zdravo naravno okolje – kakovost prostora
Zdravo socialno okolje
Bogata kulturna dediščina
Dobra lokacija (bližina turističnih centrov)
Dober energetski in bioklimatski potencial
Razvoj podjetništva
Sodobna telekomunikacijska dostopnost
Sorazmerno majhna občina – obvladljiva
V občini je igrišče za golf Bled
Žive ohranjene planine
Majhna ogroženost s strani naravnih nesreč
• Premalo izkoriščene naravne in kulturne danosti za
razvoj turizma
• Nedokončana osnovna komunalna in cestna
infrastruktura in slab javni promet
• Premalo dejavnosti in aktivnosti za mlade
• Neurejenost objektov v lasti društev
• Premalo izkoriščena Završnica in Zelenica
• Zapuščene stanovanjske stavbe
• Pomanjkanje
konsistentne
politike
varstva
kmetijskih zemljišč,
• Premajhna povezava z golfom
• Pomanjkanje lokalne pripadnosti
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
Stran 138 od 425
Sonaravni razvoj gospodarstva in turizma
zelena energija,
Izkoristiti mobilnost
Medgeneracijsko sodelovanje
Pritegniti domačine, ki se vozijo na delo izven
občine
• Uvedba občinskih spodbud za zaželene dejavnosti,
• Sodelovanje s sosednjimi občinami
• Izkoriščanje pitne vode − polnilnica
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Spalna občina – »zaspana občina«
Nadaljnji upad in popoln zaton kmetijstva
Ogrožanje okolja
Navzkrižje interesov pri razvoju
Priseljevanje
Slabšanje socialne varnosti
Z izgradnjo AC bo povečan pritisk na urbanizacijo
Stran 139 od 425
4.12 Tržič
4.12.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Tržič
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI TRŽIČ
Velikost občine
155 km2
Krajevne skupnosti
13 krajevnih skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor,
Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Sebenje, Senično, Tržič
– Ravne, Tržič - mesto
Naselja
35 naselij: Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Dolina,
Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše,
Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje,
Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič,
Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Čadovlje pri Tržiču, Žiganja vas
15.360
Nadmorska višina
Najmanjša višina: 434 m, največja nadmorska višina: 2133 m (Košutnikov
turn)
3.040
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE TRŽIČ
Občina Tržič na severu meji z Republiko Avstrijo in sicer po gorskem grebenu osrednjih Karavank, na zahodu
meji na občini Žirovnica in Radovljica, na vzhodu na Jezersko in Preddvor ter na jugu na občini Kranj in
Naklo. Ozemlje skoraj v celoti pripada porečju Tržiške Bistrice, le manjši del pripada porečju Kokre.
Severni del občine zavzemajo osrednje Karavanke, proti jugu se pokrajina znižuje v hribovje, najjužnejši del
občine pa predstavljajo uravnave, ki pripadajo severnemu delu ljubljanske kotline in jih imenujemo Dobrave.
Gorati del občine prekinjajo večje in manjše doline. Glavne tri so: dolina Tržiške Bistrice, dolina Mošenika,
dolina Lomščice. 70 % občine prekriva gozd, med drevesnimi vrstami pa izrazito prevladuje smreka.
Tržič leži ob glavni ljubeljski cesti, ki pelje iz Ljubljane in Kranja čez Ljubelj v Avstrijo. Od glavnega mesta je
oddaljen samo 45 km, ob delavnikih pelje iz Tržiča v Ljubljano 17 avtobusov. Od mednarodnega letališča
Jože Pučnik je Tržič oddaljen 20 km, avstrijska meja pa je oddaljena le 12 km. Dostopnost je enostavna in
velika.
Razvoj in nastanek mesta Tržič je tesno povezan s potjo, ki je že v zgodovinskih časih povezovala Virunum
na Gosposvetskem polju z Emono. Ta ljubeljski trg (Forum in Lubelino), ki je stal ob tej poti, je zasul plaz in
del prebivalcev se je preselil v dolino, kjer so ustanovili naselje Neumarktl. Konec 15. stoletja je cesar Friderik
III. na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza
Lamberga z gradu Gutenberg) vasi podelil trške pravice in jo tako povzdignil v trg. S tem je Tržič pridobil
pravico do tedenskega sejma, kar je pozitivno vplivalo na razvoj, saj je skozi Tržič vodila glavna prometna
povezava med Trstom in Avstrijo.
Naslednja prelomnica je bila leta 1811, ko je Tržič prizadel požar. Obnova mesta po požaru je potekala zelo
Stran 140 od 425
počasi. Izdali so poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale
prava evropska posebnost. Klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij ter bistvo podobe pa je glavni trg
ohranil vse do danes. Tako lahko Tržič funkcijsko razdelimo na 3 dele:
•
•
•
•
tržno jedro;
fužinarsko obrtniški del ob Mošeniku;
cerkveni kompleks;
v času industrializacije pa se je južni del, kjer se že začenja naselje Bistrica preoblikoval v
industrijski del.
3. TURIZEM V TRŽIČU
Tržič ima zelo ugodno strateško lego, ki bi jo moral izkoristiti. Občina si prizadeva bolje izkoristiti bližino
Avstrije oziroma zahodne in severne Evrope, lego ob pomembni prometnici Celovec – Ljubljana, bližino
avtocestnega kraka A2, neposredno bližino Bleda, Bohinja in Kranjskega Gore ter nenazadnje tudi bližino
prestolnice in osrednjega slovenskega letališča.
Poleg tega je v Tržiču velika razvojna priložnost tudi neokrnjena naravna ter bogata naravna in kulturna
dediščina.
Ključni problemi so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pomanjkanje ustreznih virov financiranja razvojnih in podjetniških idej;
Slabo sodelovanje in nepovezanost med javnim in zasebnim sektorjem;
Slabo razvita podjetniška iniciativa in pomanjkanje podjetniških idej;
Kmetijstvo ni povezano z razvojem turizma (dopolnilne dejavnosti – zapleteni birokratski postopki,
strogi pogoji, ki jih morajo nosilci izpolnjevati) in premalo usmerjeno v trženje končnih kmetijskih
produktov;
Nemotiviranost lokalnega prebivalstva;
Pomanjkanje ustreznih kadrov;
Pomanjkanje novih – zasebnih investicij;
Slaba struktura prenočitvenih kapacitet v občini;
Prenehanje delovanja več turističnih obratov;
Nepovezanost, neprepoznanovnost turistične ponudbe;
Zastarele naprave za zimski turizem;
Nizka izobrazbena struktura na področju turizma;
Slaba povezanost institucij, ki se ukvarjajo s turizmom;
Nekakovostna gostinska ponudba;
Pomanjkanje interesa lokalnega prebivalstva za razvoj turistične dejavnosti;
Naravovarstvene omejitve;
Neizkoriščena tehnična dediščina lahko propade;
Slabo poznavanje Tržiča kot turistične destinacije in močna konkurenca uveljavljenih sosednjih
občin;
Pomanjkanje znanih in razvitih turističnih produktov;
Razpršena turistična ponudba in zastarela infrastruktura.
Znotraj Gorenjske se lahko Tržič najbolj primerja z Žirovnico. Tako kot Tržič ima bogato predvsem kulturno
dediščino, ki pa ni primerno valorizirana. Primerljiva je tudi strateška lega (predvsem bližina večjih turističnih
krajev). Tako kot v Žirovnici tudi v Tržiču opažajo prešibko pozicioniranje na trgu, slabo razpoznavnost
ponudbe in neorganiziran pristop k trženju.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V TRŽIČU
Stran 141 od 425
Leta 2008 je Tržič obiskalo turistov 876 turistov, ki so opravili 1.415 prenočitev (od tega 791 domačih in 624
tujih), kar predstavlja za 46 % manj kot leta 2000.
Povprečna doba bivanja v Tržiču v letu 2008 je bila 1,6.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Tržiču v poglavju 5.1.12.2 (nastanitveni sektor).
•
•
Strategija razvoja občine Tržič 2008-2020
Komunikacijska strategija Občine Tržič (delovna verzija)
•
•
Razvojno-trženjskega dokumenta, ki bi pokrival samo področje turizma Občina nima, so pa
usmeritve in prioritete zapisane v Strategiji razvoja občine Tržič 2008-2020;
Poleg tega je v ustanavljanju Zavod za turizem, šport in kulturo, kjer bodo usmeritve in program
dela zapisane tako v odloku kot tudi v poslovnem načrtu zavoda.
Turizem je med prioritetnimi dejavnostmi v občini, vendar pa prihodek od turizma ne dosega realnih
možnosti. Vzrok je predvsem slaba valorizacija primarne turistične ponudbe. Zato si občina med cilji zadaja
tako zvišanje prihodkov iz naslova turistične potrošnje kot tudi valorizacijo naravne in kulturne dediščine.
A) JAVNI SEKTOR
Občina Tržič
V okviru Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti deluje Turistično promocijski in informacijski center
(TPIC), v katerem sta zaposleni 2 delavki.
Tržič trenutno lokalne turistične organizacije še nima, vendar pa občina načrtuje ustanovitev Zavoda za
turizem, šport in kulturo, ki naj bi se ustanovil do začetka leta 2010.
TIC
TPIC deluje v okviru občinske uprave, zaposleni sta 2 delavki, ki jima pomaga 1 študentka. V sklopu TPIC-a
deluje tudi turistična vodniška služba. Trenutno imamo 13 vodnikov z veljavno licenco.
B) ZASEBNI SEKTOR
Pomembno turistično identiteto Tržiču daje Koren Sport, eno izmed vodilnih slovenskih podjetji na področju
organiziranja in izvajanja športnih programov – vendar pa imajo svoje športne parke poleg Ljubelja tudi v
Bohinju, Kranjski Gori, programe pa izvajajo na različnih lokacijah po Sloveniji in tujini.
C) CIVILNI SEKTOR
Stran 142 od 425
Najbolj aktivno je Turistično društvo Tržič, ki je tudi organizator tradicionalnih prireditev. Turistično društvo
Podljubelj pa upravlja s Kampom Tominčev slap.
S kulturnimi in športnimi društvo sodelujejo prek krovnih organizacij Športne zveze Tržič, Zveze kulturnih
organizacij Tržič in OI JSKD Tržič. Dosedanje sodelovanje ocenjujemo kot korektno z obeh strani. Pri
organizaciji prireditev sodelujemo tudi z gasilskimi društvi. Najbolj aktivno je Turistično društvo Tržič, ki je
tudi organizator tradicionalnih prireditev. Turistično društvo Podljubelj pa upravlja s Kampom Tominčev slap.
Stran 143 od 425
4.12.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Tržiča20
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE TRŽIČ
»Tržič bomo gradili kot dinamično razvijajočo se skupnost v osrčju Karavank, kjer bomo trajnostno razvijali
bogato, raznoliko in ohranjeno alpsko krajino za zdravo in varno bivanje. Tržič bo mesto z dovršeno kulturno
dediščino in sodobno športno-rekreativno infrastrukturo za sprostitev ter obiskovanje. Za razvoj gospodarstva
bomo poskrbeli s povečevanjem podjetniških priložnosti za mala in srednje velika podjetja ter razvojem
trajnostnega turizma.«
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA V TRŽIČU
Splošen cilj:
Razvijanje raznovrstne konkurenčne turistične ponudbe, skladno z globalnimi razvojnimi trendi.
Posebni cilji:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Spodbujanje in uvajanje javno zasebnega partnerstva skladno z interesi in možnostmi;
Spodbujanje razvoja lokalne gospodarske mreže z ustvarjanjem medsebojnega zaupanja in
podjetniške kulture;
Spodbujanje partnerskega dinamičnega razvoja sonaravnega in doživljajskega turizma pod skupno
blagovno znamko;
Spodbujanje razvoja storitvenih dejavnosti;
Povečati število registriranih dnevnih obiskovalcev,
Zvišati prihodke iz naslova turistične potrošnje, tako povprečno na gosta kot tudi v skupnem
znesku,
Povečati razpoznavnost in konkurenčnost turistične ponudbe turističnega območja.
Povečati zaupanje lokalnih prebivalcev v razvoje možnosti in potenciale svojega območja in aktivirati
domače javnosti pri povečanju konkurenčnosti in urejenosti območja;
Povečati obseg dela, odpirati nova delovna mesta in s tem posledično tudi zmanjšati brezposelnost;
Ohraniti pristno kulturno in naravno okolje, kot prednost pri razvoju turizma;
Valorizirati naravno in kulturno dediščino v turistični dejavnosti.
Danes: Destinacija za kratke izlete z ugodnim razmerjem med ceno in kvaliteto.
Ciljno: »Dobrodošli v Tržiču, karavanškem biseru in gorenjskih Benetkah, ki mu številni pravijo kraljestvo
kamna, fosilov, voda in gozdov. Tržič vam nudi odlične možnosti za preživljanje prostega časa po vašem
okusu. Čudovite naravne lepote tržiških planin s planšarijami kar kličejo po obisku. Vsi, ki imate radi aktivnejše
počitnice, se lahko ukvarjate z lovom, ribolovom in kolesarjenjem. Vabijo vas številne turistične kmetije, kjer
lahko spoznate trdo, a zanimivo življenje ljudi v boju z naravo. Tržič kot industrijsko mesto ima bogato
tehniško dediščino, ki si jo lahko ogledate v muzejih, kulturne prireditve pa poskrbijo za živahen utrip
mestnega jedra.«
5. ZVRSTI TURIZMA
20
Vir za celoten sklop je: uvodni vprašalnik.
Stran 144 od 425
Danes je najbolj razvit produkt šolskih ekskurzij. Gre za naročene izlete, kjer se programi sestavijo glede na
želje posameznih skupin.
Med širšo javnostjo je Tržič poznan predvsem po Šuštarski nedelji in Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in
okolja. Prepoznavni so tudi vodeni izleti po Dovžanovi soteski.
V načrtu je predvsem razvoj enodnevnih izletov, možnost oblikovanja tudi večdnevnih izletov po tržiških
hribih.
Tržič vidi priložnost tudi kot geološka zibelko Slovenije, saj so tu kamenine, ki so večinoma nastale v obdobju
paleozoika. Na geologijo se navezuje tudi ena najodmevnejših tržiških prireditev (Mednarodni dnevi
mineralov, fosilov in okolja).
8. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
• Naravna, kulturna in tehniška dediščina
• Dobra prometna lega (bližina meje z Avstrijo,
bližina večjih mest (Kranj, Ljubljana, Bled),
bližina letališča, bližina avtoceste A2)
• Opustitev MMP Ljubelj – Schengen
• Vzpostavljena infrastruktura za športne, kulturne
in družabne prireditve (dvorana)
• Obstoj TPIC-a
• Nadgradnja
vzpostavljenega
čezmejnega
sodelovanja z Avstrijo
• Tradicionalne
in
prepoznavne
prireditve
(Šuštarska nedelja, Gregorjevo, MINFOS...)
• Industrijska in obrtna tradicija
PRILOŽNOSTI
• Trajnostni razvoj (turizma)
• Tržič, Gorenjska in Slovenija so še vedno
sorazmerno
neodkrite
in
netradicionalne
destinacije
• Skupni nastop domačih turističnih ponudnikov
• Integracija turistične ponudbe Tržiča s turistično
ponudbo regije
• Športno-rekreativni, kulturni in etnološki turizem
• Bližina večjih in prepoznavnejših turističnih
krajev (Bled, Bohinj, Ljubljana...)
POMANJKLJIVOSTI
• Neizkoriščenost velikih količin voda za turistične in
druge namene
• Slabo sodelovanje med občino in (turističnim)
podjetniškim/privatnim sektorjem
• Pomanjkanje turističnih strokovnjakov in znanja
• Slaba struktura in pomanjkanje nastanitvenih
zmogljivosti, ki bi podpirale večdnevne obiske
turistov
• Nepovezanost
in
neprepoznavnost
turistične
ponudbe
• Zastarele naprave za zimski turizem – smučišče
Zelenica
• Slaba povezanost turističnih partnerjev
• Nekakovostna gostinska ponudba
•
NEVARNOSTI
• Neizkoriščena tehnična dediščina lahko propade
• Zaostanek v primerjavi z drugimi mesti zaradi
(pre)majhnih vlaganj
• Zasičenost trga s turističnimi produkti
• Nezainteresiranost turistov za turistično destinacijo
Tržič (če Tržič ne zna najti in skomunicirati svojih
točk razlikovanja)
Stran 145 od 425
4.13 Jesenice
4.13.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Jesenice
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI JESENICE
Velikost občine
76 km2
Krajevne skupnosti
Blejska Dobrava, Hrušica, Sl. Javornik – Koroška Bela, Planina pod Golico,
Podmežakla, Sava, Cirila Tavčarja, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala
Naselja
Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Jesenice, Koroška Bela, Kočna,
Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podkočna, Potoki, Prihodi, Slovenski
Javornik
21.882
Nadmorska višina
576,3 km
7.041
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE JESENICE
Občino Jesenice na severu omejuje avstrijska meja za Klekom, Golico in Sedlom Suha, na zahodu pa
karavanški predor, ki je obenem tudi najkrajša cestna povezava Gornjesavskega in širšega slovenskega
območja z Zahodno Evropo. Obsega večji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in
visokimi grebeni Julijskih Alp.
Na začetku ozke Doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice,
delavsko, železarsko in hokejsko obmejno mesto in občinsko središče. To je območje, na katerem živi preko
30.000 prebivalcev. Današnje število prebivalcev v mestu Jesenice je 21.882, kar še vedno
predstavlja dve tretjini prebivalstva območja, kljub osamosvojitvi občin Kranjska Gora leta
1994 in Žirovnice leta 1998. Jesenice so že leta 1929 pridobile status mesta in se od tega obdobja
razvijala kot mestna občina.
Železarstvo je vedno dajalo ritem in pečat mestu Jesenice. Nagel razvoj po prvi in drugi svetovni vojni je
povzročal rast števila prebivalstva in zaposlenih v gospodarstvu ter razmeroma bogato opremljenost z vso
infrastrukturo. Šele kriza železarske panoge v 80-ih letih prejšnjega stoletja je povzročila večje razvojne
probleme, ki so bili prisotni v vseh letih samostojne Slovenije. Izvajanje sanacijskih programov ter načrtna
regeneracija mesta pa so omogočali nove razvojne možnosti, ki privabljajo nove dejavnosti, zmanjšujejo
število nezaposlenih ter povečujejo potrebo po razvoju višjega in visokega šolstva, regijske bolnišnice,
povečanju vpisnih mest v gimnaziji in v vse ostale mestotvorne dejavnosti.
3. TURIZEM V OBČINI JESENICE
Turizem v Jesenicah še danes ne predstavlja pomembnega segmenta gospodarstva, čeprav predstavlja to
območje prvih zametkov in razcveta fužinarstva pojem edinstvene evropske kulturne dediščine. Vendar pa
Občina Jesenice kot klasična industrijsko razvita občina doživlja strukturne spremembe, v okviru katerih išče
razvojne priložnosti; ena od takih priložnosti je turizem. Kljub dejstvu, da so prebivalci območja Jesenic dolga
stoletja živeli od fužinarstva in kasneje od železarstva, pa je potrebno omeniti, da so v začetku 20. stoletja v
vasi Planina pod Golico pričeli z razvojem turizma. Območje je bilo zaradi klimatskih pogojev znano kot
klimatsko zdravilišče oziroma kot okrevališče za rekonvalescente pljučnih bolezni. Po drugi svetovni vojni je
Stran 146 od 425
turizem zaradi posledic vojne zamrl, vendar pa se je ponovno začel obujati z vzpostavitvijo žičnice na
Španovem vrhu v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, s čimer je bila dana možnost za vzpon zimskega
turizma in rekreacije za lokalno prebivalstvo ter za prebivalstvo bližnje okolice. Vseeno pa so v pogledu
strukture dejavnosti v občini Jesenice še vedno ostajale izrazito ozko usmerjene, posledice pa so se najbolj
odrazile v začetku 90-ih let, ko se je pričel proces prestrukturiranja železarstva, ki je povzročil naraščanje
brezposelnosti in izgubo razvojne moči območja.
Ob iskanju izhoda iz nastale situacije in preverjanju razvojnih možnosti je postalo jasno, da morajo Jesenice
razviti nove gospodarske dejavnosti, ki bodo vsaj delno nadomestile izpad delovnih mest znotraj
tradicionalne industrije, ter izkoristile razvojne potenciale, ki jih nudi okolica mesta in vse večji evropski trg.
Ena izmed takšnih razvojnih možnosti je nedvomno razvoj turizma in z njim povezanih prostočasnih
dejavnosti. Turizem v jeseniški občini namreč predstavlja tisto razvojno alternativo, ki bo lahko najhitreje
nadomesti izgubo delovnih mest.
Z novim segmentom gospodarskih dejavnosti bi tako jeseniško gospodarstvo pridobilo dodatno razvojno
spodbudo, možnost zaposlovanja ter priložnost vključevanja v širši prostor sosednjih slovenskih občin in
tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo.
Jesenice so že od nekdaj poznane kot železarsko mesto. Prav ta železarska tradicija Jesenic lahko predstavlja
tudi zanimivo in drugačno osnovo za turistični razvoj, ki lahko postane ena izmed pomembnejših vej
gospodarskega razvoja občine.
Jesenice prvo mesto, s katerim se sreča obiskovalec, ki pride v Slovenijo skozi Karavanški predor. Območje z
obstoječo turistično ponudbo ne more zadržati velikega števila tranzitnih gostov, ki so usmerjeni naprej proti
morju ali v druga turistična središča Slovenije, zato pa je mogoče izdelati nove turistične programe, ki bodo
dopolnjevali turistično ponudbo razvitih turističnih centrov v okolici (Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Radovljica),
omogočili turistične programe, ki zahtevajo več prostora, več splošne in posebne infrastrukture, ki so
hrupnejše in ki bodo pritegnili tiste, ki iščejo zabavo, nakupovanje, prireditve, ipd. in ki bodo zanimivi za velik
obseg povpraševanja turistov, dnevnih obiskovalcev in tranzitnih potnikov, ki gravitirajo na območje občine
Jesenice.
Potenciali so precejšnji, na nivoju občine pa vlada velik interes za razvoj.  Več v predstavitvi ključnih elementov
strategije, v točki 4.15.2.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V OBČINI JESENICE
Jesenice je po številu nastanitvenih zmogljivosti na Gorenjskem na 15. od 18 občin. Ima le 57 ležišč (v mestu
Jesenice jih ni), posledično so tudi številke prenočitev nizke.
Leta 2008 je Jesenice obiskalo 546 gostov, ki so opravili 997 prenočitev, kar je le četrtina števila prenočitev,
ki so jih imele Jesenice leta 1995.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti v Jesenicah v poglavju 5.1.13.2 (nastanitveni sektor).
 Več o ciljih in smernicah na področju turizma v Jesenicah v poglavju 4.13.2.
•
•
Strategija razvoja občine Jesenice, september 2005; v pripravi je nova Strategija
razvoja (predvidevamo sprejem v začetku leta 2010)
Družbeni plan Občine Jesenice za obdobje 1986-1999 (Ur. vestnik Gorenjske, št. 8/88 in Ur. list RS,
Stran 147 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
št. 28/90, 31/90, 30/96, 46/96, 9/97, 51/98, 41/99 in 113/2004)
Odlok o urbanistični zasnovi mesta Jesenice (Ur. list RS, št. 107/99 in 113/2004)
Razvojni program podeželja za CRPOV za vasi pod Golico, oktober 1999, veljavnost dolgoročno
Razvojni program za področje mladih, sprejet na 16. redni seji Občinskega sveta dne 22.04.2004
(veljavnost ni nikjer opredeljena)
Lokalni program za kulturo Občine Jesenice 2004-2007, sprejet na 16. redni seji Občinskega sveta
dne 22.04.2004
Lokalni program za kulturo Občine Jesenice 2009-2012, v pripravi
Razvojni program Občine Jesenice za področje športa 2004-2007, sprejet na 20. redni seji
Občinskega sveta dne 28.10.2004
Razvojni program Občine Jesenice za področje športa 2009-2012 v planu za leto 2009
Občinski prostorski načrt, predviden sprejem do konca leta 2009
•
•
•
•
•
•
•
•
Strategija razvoja turizma v občini Jesenice (2005); predvidena novelacija po letu 2010
Razvojni program podeželja za CRPOV za vasi pod Golico, oktober 1999, veljavnost dolgoročno
Razvojni program za področje mladih, sprejet na 16. redni seji Občinskega sveta dne 22.04.2004
(veljavnost ni nikjer opredeljena)
Lokalni program za kulturo Občine Jesenice 2004 - 2007, sprejet na 16. redni seji Občinskega sveta
dne 22.04.2004
Lokalni program za kulturo Občine Jesenice 2009 – 2012, v pripravi
Razvojni program Občine Jesenice za področje športa 2004 - 2007, sprejet na 20. redni seji
Občinskega sveta dne 28.10.2004
Razvojni program Občine Jesenice za področje športa 2009 - 2012 v planu za leto 2009
Občinski prostorski načrt, predvidevano da bo sprejet do konca leta 2009
A) JAVNI SEKTOR
Občina Jesenice
Občina Jesenice pokriva turizem v okviru Oddelka za gospodarstvo, kjer je za področje turizma
zaposlena 1 oseba (vendar ni v celoti angažirana za to področje).
Občina Jesenice nima svoje lokalne turistične organizacije. Razvojno funkcijo opravlja občina Jesenice in
deloma TIC, delno tudi v okviru Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR (po naročilu projektov).
 Več o RAGOR-ju v poglavju 7.2.1.1.
TIC
Na območju občine deluje TIC Jesenice, ki skrbi za povezovanje aktivnosti na območju Jesenic in Planine pod
Golico ter za sodelovanje s turističnimi vodniki.
Sezonski delovni čas (od maja do septembra je odprt tudi v soboto popoldne), info point na Pristavi skozi vse
leto, info point v času narcis v Planini pod Golico, TIC je zaprt v nedeljo.
RAGOR izvaja naloge določenih kot osnovne dejavnosti in storitve TIC-a po Zakonu o spodbujanju razvoja
turizma, poleg tega pa še:
•
•
Priprava smernic za nadgradnjo in nadaljnji razvoj turističnih produktov
Idejne zasnove za nadaljnji razvoj turističnih programov v občini Jesenice
Stran 148 od 425
•
•
Koledar prireditev in spletno oglaševanje prireditev
Organizacija in koordinacija prireditev
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Jesenice, v poglavju 5.1.13.
C) CIVILNI SEKTOR
TD Golica in TD Jesenice (v mirovanju).
Stran 149 od 425
4.13.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske strategije Jesenice
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma v Kranju povzemamo iz
uvodnega vprašalnika in aktualnega dokumenta, to je: Strategija razvoja turizma v občini
Jesenice (2005)
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE JESENICE
Strategija razvoja občine Jesenice, september 2005; v pripravi je nova Strategija razvoja (predviden v začetku
leta 2010)
Občina Jesenice bo na področju turizma v naslednjih dveh desetletjih v polni meri angažirala obstoječe vire,
upoštevaje omejitve in sposobnost regeneracije virov na ekonomsko uspešen način v dobrobit prebivalcev in
okolja. Mesto se bo razvilo v živahen kraj z negovano kulturno dediščino, bogato ponudbo preživljanja
prostega časa in živahno trgovino ter gostoljubnimi prebivalci, ki bodo v obiskovalcih videli ne le materialno
dobrobit, ampak tudi širjenje duhovnega obzorja.
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA V OBČINI JESENICE
•
•
V naslednjih desetih letih z razvojem turistične ponudbe doseči, da bo desetina turistov, ki bodo
obiskali Zgornjo Gorenjsko, obiskala tudi jeseniško občino (kar pomeni cca. 40.000 obiskov na leto)
Vzpostaviti prenočitvene kapacitete: v mestu (vsaj 100 postelj, za prehodne turiste vsaj toliko še v
okolic, za stacionarne turiste (hotel, kmečki turizem, youth-hostel...)
3. KLJUČNI RAZVOJNI IZZIVI
•
•
•
•
•
•
•
Železarska tradicija – nišni produkti, ki nas razlikujejo od drugih destinacij
Stara Sava (edino ohranjeno fužinarsko naselje v tem delu Evrope)
Zoisov park in Pristava
Pohodništvo (Karavanke, Golica), kolesarstvo, zimski športi
Hokej kot turistični produkt
Multikulturnost
Zdravstveni turizem (edina bolnica v regiji+ negovalni turizem v Planini pod Golico – ugodni pogoji)
•
•
•
•
•
•
•
•
Slaba infrastruktura (slabo stanje)- gostinstvo in dopolnilne dejavnosti
Pomanjkanje infrastrukture (malo nočitvenih kapacitet)
Pomanjkanje samoiniciative potencialnih turističnih ponudnikov
Slaba povezanost
Ni strategije trženja
Nimamo določenih ciljnih skupin
Pomanjkanje sredstev
Ni vzpostavljene ustrezne strukture za management turizma (sedaj občina + deloma TIC + RAGOR,
projekti po naročilu občine)
Atribute Jesenic za naslednje tri vrednostne sklope so:
Stran 150 od 425
•
•
•
Ponudbo Jesenic enoznačno opredeljujejo dinamični, enodnevni, kapitalno manj intenzivni programi
Ponudbo Jesenic odločilno razlikujejo od konkurence veliko potencialno turistično povpraševanje,
nepoznana destinacija, komplementarnost Bledu in Kranjski Gori, lahka prometna dostopnost, prvo
srečanje s Triglavskim narodnim parkom in Alpami
Gost pridobi s ponudbo Jesenic: spoznavanje zgodovine, kulture, trenutek sproščenosti, možnost
gibanja, pogled v preteklost dela in življenja naših prednikov, dopolnitev dneva z nakupovanjem ...
USP za Jesenice bi lahko opredelili z naslednjimi atributi:
•
•
•
•
•
•
Unikum tematski železarski park in koncentracija dodatne turistične ponudbe na majhnem prostoru
Specializacija ponudbe: zabava, nakupovanje, prireditve…
Narava: golica - narcise in Triglavski narodni park
Izdelek: železarski izdelki
Prireditev: praznik narcis
Simbol: narcisa z eventualno železarskim izdelkom kot simbioza popolnosti narave in znanja ter
tehnologije
Jesenice bodo razvijale imidž sodobnega mesta, kjer je vredno preživeti del prostega časa v sproščenem
okolju zgodovine in industrijske tradicije, mesta, kjer se bo dalo marsikaj kupiti.
6. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
POMANJKLJIVOSTI
Dobra komunalna infrastruktura
Ekološka urejenost in ohranjenost okolja
Ugodna geografska lega (bližina meje, dobre
prometne povezave)
Možnost izkoriščanja železarske identitete kot
muzejsko atraktivnost in edinstvenost v širšem
okolju
Dobro ohranjeni objekti industrijske zgodovine z
muzejem
Prostorski potencial: neizkoriščenost poslovnih
prostorov
znotraj
železarne
Jesenice,
razpoložljivi športni objekti, kulturni objekti,
neokrnjena narava
Razvitimi občinami Kranjska Gora, Bled, Bohinj
(komplementarnost ponudbe)
Bližina urejenih turističnih poti
Razvitost gospodarskih managerskih in upravnih
administrativnih struktur
Kulturna tradicija (gledališče, glasbena šola,
kulturna dediščina)
Bogata športna tradicija, zlasti v zimskih športih
•
•
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
• Pritegnitev kapitala za večje projekte: počitniško
naselje v Karavankah, športno hotelski center ob
platoju Karavanke, železarstvo kot doživljajski
turistični produkt
• Vključevanje v turistično ponudbo sosednjih
pomembnih turističnih destinacij (Kranjska Gora,
•
•
•
•
•
•
Izredno slaba turistična infrastruktura
Malo prenočitvenih kapacitet (v mestu Jesenice jih
ni)
Nepovezana in neorganizirana ponudba
Pomanjkanje strokovnega kadra s področja turizma
Pomanjkanje zasebne iniciative
Občina je slabo vključena v regionalne in nacionalne
turistične projekte in programe
Slab marketinški in informacijski potencial
Industrijski (železarski) image – Jesenice in okolica
je le izjemoma poznana tudi po turizmu
• Omejitve, povezane z NATURO 2000
• Nasprotovanja turistični dejavnosti s strani lastnikov
zemljišč, ki bi jih potrebovali za posamezne projekte
• Kolizija uporabe prostora med turizmom in drugimi
dejavnostmi
• Preobremenjenost prostora
Stran 151 od 425
Bled, Radovljica)
• Povezava športnih in kulturnih prireditev ter
turizma
• Lega na tromeji – razvoj skupnega turističnega
produkta na Karavankah na podlagi obmejnega
sodelovanja z Avstrijci
• Možnost vključevanja planin v turistično
ponudbo
• Možnosti vključevanja v EU projekte in finančne
vire
• Image triglavskega narodnega parka, katerega
del (čeprav zelo majhen) leži tudi v občini
Jesenice
• Tranzitni gostje predstavljajo velik potencial
• Nesprejemanje turizma s strani prebivalcev
• Slabo razvita podjetniška iniciativa
Stran 152 od 425
4.14 Škofjeloško območje (občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane,
Železniki in Žiri)
4.14.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma po občinah (Škofja
Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri) na Škofjeloškem območju
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINAH
ŠKOFJA LOKA
Velikost
145 km2
občine
Krajevne
13 krajevnih
skupnosti
skupnosti: Bukovica &
Bukovščica,
Godešič, Log,
Reteče-Gorenja Vas,
Sv. Duh, Trata, Škofja
Loka-Mesto,
Kamnitnik, Stara Loka,
Podlubnik, Zminec
Sv. Lenart-Luša
Naselja
Binkelj, Bodovlje, Bukov Vrh
nad Visokim, Breznica pod
Lubnikom, Brode, Bukovica,
Bukovščica, Crngrob,
Dorfarje, Draga, Florjan nad
Zmincem, Forme, Gabrk,
Gabrovo, Gabrška Gora,
Godešič, Gorenja vas Reteče, Gosteče, Grenc,
Hosta, Knape, Kovski Vrh,
Križna Gora, Lenart nad
Lušo, Lipica, Log nad Škofjo
Loko, Moškrin, Na Logu,
Papirnica, Pevno,
Podpulfrca, Pozirno,
Praprotno, Pungert, Puštal,
Reteče, Rovte v Selški
dolini, Sopotnica, Spodnja
Luša, Staniše, Stara Loka,
Stirpnik, Strmica, Suha, Sv.
Andrej, Sv. Barbara, Sv.
Duh, Sv. Ožbolt, Sv. Petra
Hrib, Ševlje, Škofja Loka,
Sv. Tomaž, Trata, Trnje,
Valterski Vrh, Vešter,
Vincarje, Virlog, Virmaše,
Visoko pri Poljanah, Zgornja
Luša, Zminec
Nadmorska
351,8 m
GORENJA VAS-POLJANE
153,3 km2
ŽELEZNIKI
163 km2
ŽIRI
49,2 km2
6 krajevnih skupnosti:
Gorenja vas, Trebija,
Sovodenj, Lučine, Poljane
nad Škofjo Loko in Javorje
6 krajevnih
skupnosti:
Davča, Dolenja
Vas, DražgošeRudno, Selca,
Sorica, Železniki
Ni krajevnih
skupnosti
Bačne, Brebovnica, Bukov Vrh,
Čabrače, Četena Ravan, Debeni,
Delnice, Dobje, Dobravšce,
Dolenčice, Dolenja Dobrava, Dolenja
Ravan, Dolenja Žetina, Dolenje
Brdo, Dolge Njive, Fužine, Goli Vrh,
Gorenja Dobrava, Gorenja Ravan,
Gorenja vas, Gorenja Žetina,
Gorenje Brdo, Hlavče Njive,
Hobovše pri Stari Oselici, Hotavlje,
Hotovlja, Jarčje Brdo, Javorje,
Javorjev Dol, Jazbine, Jelovica,
Kladje, Kopačnica, Kremenik, Krivo
Brdo, Krnice pri Novakih, Lajše,
Laniše, Laze, Leskovica, Lom nad
Volčo, Lovsko Brdo, Lučine,
Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo,
Murave, Nova Oselica, Podgora,
Podjelovo Brdo, Podobeno, Podvrh,
Poljane nad Škofjo Loko, Predmost,
Prelesje, Robidnica, Smoldno,
Sovodenj, Srednja vas - Poljane,
Srednje Brdo, Stara Oselica, Studor,
Suša, Todraž, Trebija, Vinharje,
Volaka, Volča, Zadobje, Zakobiljek,
Zapreval, Žabja vas, Žirovski Vrh Sv.
Antona, Žirovski Vrh Sv. Urbana
Davča, Dolenja
vas, Dražgoše,
Golica, Kališe,
Lajše, Martinj
Vrh, Ojstri Vrh,
Osojnik,
Podlonk,
Podporezen,
Potok, Prtovč,
Ravne, Rudno,
Selca, Smoleva,
Spodnja Sorica,
Spodnje Danje,
Studeno,
Topolje, Torka,
Zabrdo,
Zabrekve, Zala,
Zali Log,
Zgornja Sorica,
Zgornje Danje,
Železniki
Brekovice,
Breznica pri
Žireh, Goropeke,
Izgorje, Jarčja
Dolina,
Koprivnik,
Ledinica, Mrzli
Vrh, Opale,
Osojnica,
Podklanec,
Ravne pri Žireh,
Račeva, Selo,
Sovra,
Zabrežnik, Žiri in
Žirovski Vrh
Stran 153 od 425
višina
22.507
Število
prebivalcev21
Povprečna
788,09
neto plača na
zaposleno
osebo, EUR,
2007
Število
8.352
zaposlenih
oseb
Število
1.137
podjetij
v
dejavnosti CK-SDK 2002,
2007
2. OPIS OBMOČJA
7.146
6.871
4.959
781,45
773,69
762,50
945
2.246
1.881
299
256
281
Škofjeloško območje sestavljajo občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri. Žiri so
imele v preteklosti svojo občino že večkrat, a so jo vedno znova izgubile. Od leta 1994 jo ima zopet, nastala
je z delitvijo bivše skupne občine Škofja Loka na štiri nove: Železniki, Gorenja Vas-Poljane, Žiri (na območju
bivše krajevne skupnosti Žiri) in pomanjšana občina Škofja Loka.
Celotno območje leži v osrednjem delu Slovenije, zahodno in južno stran pa tvorita Škofjeloško in
Polhograjsko hribovje, ki se ob sotočju Poljanske in Selške Sore odpira proti Sorškemu polju. Zahodno in
južno stran Škofje Loke tvorita Škofjeloško (nadaljevanje Posavskega hribovja, le da ju je Ljubljanska kotlina
ločila med seboj) in Polhograjsko hribovje, kamor se zajedata Selška in Poljanska Sora in se na Sotočju pod
mestom Škofja Loka zlijeta skupaj v Soro. Dolini sta si v marsičem podobni. Nad obema so isti vrhovi:
Blegoš, Koprivnik, Mladi in Stari vrh ter Lubnik.
V pokrajinskem smislu je škofjeloško območje zelo raznoliko. Večji del ozemlja pripada zahodnemu
predalpskemu hribovju, nižina pa je sestavni del Ljubljanske kotline. Torej prevladuje hriboviti svet, ki je
močno razčlenjen in se večji del razteza nad dolinama obeh Sor, do nadmorske višine okoli 1500 metrov.
Sestavlja ga široko sleme od Lubnika do Blegoša, značilni so predvsem prostrani gozdovi, travniki in pašniki s
pisano pokrajino in skrbno obdelanimi polji. Ravninsko-dolinski svet obsega Poljansko in Selško dolino ter
Sorško polje.
Središče Škofjeloškega območja je zgodovinsko mesto Škofja Loka, ki predstavlja upravno,
gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče in ga prištevamo med najbolj ohranjena
srednjeveška mesta v Sloveniji.
Škofjeloško območje ima svojo posebno zgodovino od leta 973, ko so ga dobili v fevd škofje iz bavarskega
Freisinga in nato na sotočju Selške in Poljanske Sore začeli graditi svoje upravno središče Škofjo Loko. Med
800 let trajajočim freisinškim gospostvom se je na škofjeloško območje preselilo veliko nemških kmetov,
predvsem na neobdelano zemljo, vendar so se pozneje zlili s slovenskim življenjem. Močan vpliv tega
obdobja se odraža predvsem v govoru, saj je še danes opaziti uporabo številnih nemških izrazov. Šele doba
narodnega prebujenja v prejšnjem stoletju je pričela čistiti naš jezik tujih izrazov.
3. TURIZEM NA ŠKOFJELOŠKEM
Poleg ugodnega prometnega položaja (vendar z vidika povezav težje dostopnega) v raznoliki in prehodni
pokrajini je škofjeloško območje privlačno po tem, da je zelo dobro ohranilo svoj prvotni, srednjeveški značaj
21
Informacija povzeta iz Strategije in vizije razvoja turizma na Škofjeloškem (vir SURS, 30.6.2005)
Stran 154 od 425
in bogato dediščino preteklosti.
Škofjeloško območje ima velik turistični potencial, ki pa ni dovolj izkoriščen, kar je posledica konstantno
nezadostnih namenskih sredstev za pospeševanje turizma, razvoj in promocijo turistične ponudbe in investicij
v obnovo in izgradnjo nove turistične infrastrukture. Slabost se kaže tudi v preveliki razdrobljenosti razvojnih
in promocijskih aktivnosti na področju turizma ter nezadostni učinkovitosti in neusklajenosti pri izvajanju leteh.
GIBANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V POSAMEZNIH OBČINAH NA ŠKOFJELOŠKEM OBMOČJU
Tabela 3: Število prenočitev v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri med leti
2003 – 2008
Leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Škofja Loka
LTO
SURS
LTO
SURS
LTO
SURS
LTO
SURS
LTO
SURS
LTO
SURS
11.762
10.646
10.385
8.265
6.846
486
5.251
568
4.789
975
1.249
Gorenja vas
Poljane
2.264
1.426
954
1.147
2.280
1.036
1.842
1.144
1.668
1.287
1.257
Železniki
Žiri
Skupaj
452
99
922
45
2.274
78
985
1.252
1.104
748
602
132
149
81
39
0
136
52
90
10
14.478
12.303
12.261
9.628
11.481
1.639
8.078
3.100
7.613
3.100
3.118
Stacionarni gostje predstavljajo manjši delež obiskovalcev območja. Število nočitev po ocenah (glede na
težave pri iskanju prostih ležišč ob posredovanju namestitvenih kapacitet sodeč) iz leta v leto narašča, čeprav
uradna statistika tega ne zazna. Namestitve, ki so na razpolago turistom, so zelo dobro zasedene, vendar pa
nimajo mehanizma, ki bi bdel nad posredovanjem podatkov o zasedenosti.
 Več o strukturi nastanitvenih zmogljivosti na Škofjeloškem v poglavju 5.1.14.2 (nastanitveni sektor).
4. RAZVOJNI DOKUMENTI
Razvojni program podeželja za območje občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in
Žiri za obdobje 2007-2013 (2006)
•
•
Strateški načrt razvoja in trženja celovite turistične ponudbe na zaokroženem območju občin Škofja
Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane in Žiri z izvedbenim projektom za utemeljitev pridobitve
statusa turističnega območja in ustanovitev LTO (Hosting, 1999)
Predlog strategije in vizije razvoja turizma na Škofjeloškem, 2008
Stran 155 od 425
•
Nova strategija oziroma operativni načrt razvoja turizma je v pripravi
A) JAVNI SEKTOR
Občina Škofa Loka
V okviru občine (organigrama oziroma oddelkov) turizem ni posebej pokrit. V ta namen je Občina Škofja Loka
(skupaj z ostalimi 3 občinami in ustanovami) ustanovila LTO Blegoš.
Lokalna turistična organizacija – za celotno Škofjeloško območje
Od leta 2000 deluje Lokalna turistična organizacija Blegoš, zavod za turizem na območju občin
Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.
Ustanovitelji so: Občina Škofja Loka, Občina Gorenja vas – Poljane, Občina Železniki, Občina Žiri, Območna
obrtno podjetniška zbornica Škofja Loka, Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica za Gorenjsko
Kranj. Financirajo ga delno občine ustanoviteljice – po projektih, delno pridobiva sredstva na razpisih, z
lastno tržno dejavnostjo (izleti, poroke,…), sofinanciranjem projektov s strani ponudnikov turističnih storitev.
TIC
Na območju delujejo:
•
•
•
•
•
TIC za Škofjeloško območje – v okviru LTO Blegoš, v TIC-u zaposlena ena oseba + študentje
TIT Škofja Loka – v okviru TD Škofja Loka, zaposlena ena oseba + študentje
TIT Poljane – v okviru Polans, študentje
TIT Železniki – v okviru Javnega zavoda Ratitovec, zaposlena ena oseba
TIT Žiri – v okviru TD Žiri – študent
B) ZASEBNI SEKTOR
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo posameznih občin, v poglavju 4.14.2.
C) CIVILNI SEKTOR
Na območju delujejo naslednja turistična društva: Škofja Loka, Žiri, Žirovski vrh, Slajka-Hotavlje,
Poljane, Gorenja vas, Stari vrh, Sovodenj, Javorje, Železniki, Davča, Sorica, Dražgoše, Selca, Zali Log.
Stran 156 od 425
4.14.2 Predstavitev ključnih elementov razvojne in trženjske
Škofjeloškega območja
strategije
Ključne elemente razvojno-trženjske strategije turizma na Škofjeloškem povzemamo iz
uvodnega vprašalnika in aktualnega dokumenta, to je: Strategija razvoja in vizija turizma na
Škofjeloškem (2008).
1. TURISTIČNA VIZIJA OBČINE ŠKOFJELOŠKEGA OBMOČJA
Turistična destinacija Škofjeloško območje bo postala v slovenskem in širšem merilu konkurenčna, razvita in
prepoznavna turistična destinacija, ki bo s svojo kulturo, tradicijo, ohranjeno krajino in inovativno paleto
turistične ponudbe privlačna za bivanje in obiskovanje.
Za uresničitev navedene vizije bo potrebno poleg zagotovitve ustreznega finančnega kapitala uporabiti tudi
najpomembnejši človeški kapital. S stalno skrbjo za uravnotežen razvoj, varovanje okolja, zdravja, kakovosti
življenja bo uresničen cilj: Škofjeloško območje – prijetno za bivanje in obiskovanje.
Z nadgradnjo obstoječe turistične infrastrukture, vpete v bogato naravno in kulturno dediščino ter s široko
paleto športne, kulturne in inovativnejše turistične ponudbe, bo Škofjeloško območje zanimivo za zahtevne
obiskovalce, željne novih odkritij.
2. STRATEŠKI CILJ RAZVOJA TURIZMA ŠKOFJELOŠKEGA OBMOČJA
Ključni cilji v razvoju turističnega območja kot turistične destinacije so:
1.
2.
3.
4.
Razvoj prepoznavnih in konkurenčnih turističnih produktov (kulturni turizem; aktivni turizem;
izletniški turizem; turizem na kmetiji; kulinarika; prireditve,…)
razvoj turistične infrastrukture in povečanje nočitvenih kapacitet (večje število ležišč vsaj v enem
namestitvenem objektu, vzpostavitev kampov ter infrastrukture za avtodomski turizem)
razvoj konkurenčnosti in kakovosti – stalno povečevanje kakovosti obstoječih ter novih storitev in
produktov, ker je to eden izmed ključnih pogojev za zagotavljanje konkurenčnosti območja
vzpostavitev enotnega tržnega koncepta ter izvajanje tržne strategije in promocije celotnega
turističnega območja
Da bi dosegli zastavljene cilje, je potrebno:
•
•
•
•
•
•
•
•
Zagotoviti primerno upravljanje destinacije (management) – človeški viri, organiziranost,
zagotavljanje finančnih virov za delovanje upravljavske strukture in razvoj destinacije
Povečati število namestitvenih kapacitet – skladno s potrebami območja; večje število ležišč vsaj v
enem namestitvenem objektu, boljša kakovost
Povečati število turističnih ponudnikov vseh turističnih storitev
Oblikovati celostno, prepoznavno in konkurenčno turistično ponudbo na državni ravni
Spodbujati razvoj trajnostnega turizma (kulturni turizem, ekoturizem, aktivne počitnice)
Izbrati in se osredotočiti na ustrezne ciljne skupine turistov in izletnikov, glede na motiv, prodajni
kanal in emitivni trg (od koder turisti obiskujejo naše območje)
Oblikovati in aktivno tržiti turistične produkte, prilagojene izbranim ciljnim skupinam gostov ter
spodbujati povečanje ponudbe ustreznih storitev
Zagotoviti ustrezne investicijske projekte in pridobiti finančne vire
Stran 157 od 425
•
•
•
Izboljšati turistično infrastrukturo in prometno dostopnost regije
V večji meri aktivirati in ozaveščati domače prebivalstvo za ciljni razvoj turizma
Izobraževati in ozaveščati za turizem (že od najmlajših)
KULTURNI TURIZEM
Ključne strateške usmeritve so:
•
•
•
Sistematično ohranjanje in obnavljanje dediščine kulture, zgodovine in tehniške dediščine,
povezovanje dediščine kulture s storitvami in programi po posameznih tematskih področjih v močno
razpoznavno obliko kulturnega turizma,
enotna in usklajena prezentacija in promocija kulturne dediščine območja.
AKTIVNI TURIZEM
•
povezovanje storitev in ponudbe športa ter rekreacije v izviren turistični produkt aktivnega turizma z
vključitvijo lokalnih posebnosti območja,
•
oblikovanje novih, inovativnih produktov (poletno sankanje, adrenalinski park,…)
•
modernizacija in nadaljnji razvoj žičnic in smučišč,
•
navezava obstoječih in zgoraj omenjenih poti na sosednja ter čezmejna območja.
IZLETNIŠKI TURIZEM
•
Povezovanje obstoječih in novih storitev ter produktov v sklope izletov, namenjene določenim ciljnim
skupinam,
•
oblikovanje dodatne, bolj domiselne ponudbe na ključnih točkah (animacije, demonstracije,
rokodelska delavnica,…),
•
oblikovanje novih, avtentičnih turističnih spominkov,
nadgradnja in večja promocija obstoječih prireditev, ki bi privabile tako slovenske kot tuje izletnike.
•
TURIZEM NA KMETIJI
•
Vzpostavitev dodatne ponudbe na obstoječih in novih turističnih kmetijah (konjeništvo, sodelovanje
pri kmečkih opravilih,…),
•
povečano in povezano trženje produktov s kmetij,
•
specializacija nekaterih turističnih kmetij v organizacijo naravoslovnih taborov,
•
večji poudarek na vključevanju zdrave in uravnotežene – bio prehrane in pridelkov,
•
oblikovanje in trženje poti »Pot domačih dobrot«.
KULINARIKA
•
Izraba kulinarične raznolikosti preteklosti za oblikovanje edinstvene ponudbe sedanjosti,
•
večji poudarek gostinske ponudbe na starih, omenjenih jedeh,
•
spodbujanje organiziranja tečajev in kulinaričnih delavnic (kuhanje žganja, marmelade, sušenja
sadja, priprava starih jedi,…) in vključevanje omenjenih delavnic v izletniške programe,
•
oblikovanje novih, tržno naravnanih produktov s področja kulinarike (Loški kulinarični krog).
Stran 158 od 425
PRIREDITVE
•
Nadgradnja in večja promocija obstoječih prireditev,
•
izbira dodatnih lokacij, vsebine in izvajalcev za izvedbo novih, domiselnih prireditev (gledališče na
prostem, tekmovanje v srednjeveških športih, organiziranje srečanja domačih umetnikov z zaključno
dražbo),
•
organizacija in promocija celoletnih prireditev pod skupno blagovno znamko.
6. STRUKTURA OBISKOVALCEV
Med stacionarnimi gosti prevladujejo naslednje ciljne skupine gostov oziroma vrste turistične
ponudbe:
•
počitnice na deželi 30% (gostje, ki si želijo tako počitka kot aktivnosti v naravnem okolju oziroma
počitnic na turističnih kmetijah),
•
zimski športi 12% (skupine smučarjev, vse ostale oblike aktivnosti v zasneženi naravi),
•
šole v naravi 15% (zlasti v spomladanskih in jesenskih mesecih ter v glavnem na turističnih
kmetijah),
•
turisti 23% (skupine ali posamezniki, ki se odločajo za oglede kulturno zgodovinskih in drugih
znamenitosti, bodisi samo na Škofjeloškem, bodisi, da so nastanjeni na Škofjeloškem in obiskujejo
druge turistične destinacije po Sloveniji),
•
poslovni turizem 20% (skupine poslovnežev in športnikov na pripravah).
Obstoječa narodnostna struktura stacionarnih gostov je močno razdrobljena. Povečuje se delež
tujih gostov in tudi število držav iz katerih le-ti prihajajo. Škofjeloško območje obiskujejo turisti
iz celega sveta.
Najpomembnejši del turistične realizacije predstavljajo enodnevni obiskovalci.
Med dnevnimi obiskovalci prevladujejo naslednje ciljne skupine oziroma vrste turistične
ponudbe:
•
šolske skupine 15% (organizirane skupine učencev, katerih prihod je običajno sestavni del
njihovega učnega programa),
•
zimski športi in rekreacija 10% (aktivnosti so določene z zimsko sezono in aktivnostmi na snegu),
•
zeleni športi in rekreacija 26% (skupine in posamezniki, ki se bolj ali manj aktivno ukvarjajo z
različnimi dejavnostmi v naravi),
•
izletniki in obiskovalci prireditev 49% (vključeni so skupinski izleti, tematske ture, družinski izleti,
kratki dnevni in poldnevni izleti, obiskovalci prireditev ter delavnic). Ta skupina je številčno
najpomembnejša, saj dosega polovico dnevnih obiskovalcev.
7. SWOT ANALIZA
PREDNOSTI
• Ugodna zemljepisna in transportna lega (bližina
večjih turističnih in urbanih središč, bližina
glavne prometne slovenske poti in letališča)
• Ugodne naravne danosti za razvoj turizma
• Veliko kulturno-zgodovinskih znamenitosti
• Številne etnološke, kulturne in zgodovinske
posebnosti
• Uspešne investicije v obnovo smučišča na
Starem vrhu,
• Organizacija odmevnih prireditev
• Obilica izletniških možnosti
POMANJKLJIVOSTI
• Premalo povezovanja v regiji in pomanjkanje razvoje
vizije na področju skupnega turističnega razvoja
• Premajhna prepoznavnost regije (potrebna velika
sredstva za promocijo in izgradnjo turistične
identitete)
• Prepočasno odzivanje območja na procese
povezovanja in globalizacije
• Premalo inovativna ponudba
• Pomanjkanje namestitvenih kapacitet
• Veliko neregistriranih gostov in nočitev (problem
pridobivanja statističnih podatkov)
• Izpad dohodka od turistične takse
Stran 159 od 425
• Veliko število enodnevnih obiskovalcev
PRILOŽNOSTI
• Opredelitev koncepta skupnega turističnega
prostora, ki bo zagotovil zadostno dimenzijo,
opaznost, prepoznavnost in konkurenčnost na
trgu
• Investicije v širitev in obnovo turistične
infrastrukture (hotel, smučišči Stari vrh in
Soriška planina, Tavčarjev dvorec, Toplice
Kopačnica, kampi, zasebne namestitve, bazen
itd.)
• Osredotočenje pri pripravi turistične ponudbe na
številne izletnike, aktivne goste ter ljubitelje
kulturnega turizma
• Povezovanje kulture in turizma, povezovanje
zelenih športov in turizma, povezovanje
kmetijstva, storitvenih dejavnosti in turizma
• Izboljšanje prepoznavnosti in večanje tržnega
deleža celovite turistične ponudbe območja,
• V večji meri izkoristiti naravne in kulturno
zgodovinske danosti ter etnološke posebnosti
• V večji meri vključiti domače prebivalstvo
• Trend rasti zanimanja za turistične produkte, ki
jih Škofjeloško območje lahko ponudi (aktivne
počitnice, počitnice v naravi oziroma na kmetiji,
mestni turizem itd.),
• Dvig povprečne potrošnje
• Izkoristiti cenovno konkurenčnost območja
(nižje cene namestitvenih storitev, smučarske
karte itd.)
• Iskanje novih in obdelovanje že obstoječih
perspektivnih emitivnih trgov
• Neregistrirane aktivnosti številnih zasebnikov na
področju turizma
• Majhen tržni delež med slovenskimi turističnimi
destinacijami
• Velika razdrobljenost turistične ponudbe (tržne
aktivnosti, produkti)
• Nenaklonjenost zakonodaje malemu gospodarstvu,
birokratizacija administrativnih postopkov
NEVARNOSTI
• Prepočasno odzivanje regije na procese povezovanja
in globalizacije
• Razvojna sredstva namenjena samo velikim
investicijskim projektom, ne pa tudi lokalnemu
nivoju in lokalni turistični ponudbi
• Premajhne investicije v nadaljnji razvoj in promocijo
turizma
• Prevelik vpliv lokalne politike na oblikovanje
turistične ponudbe območja
• Nezadosten razvoj novih zanimivih turističnih
produktov,
• Velik porast konkurence med destinacijami
• Nepovezanost in konkurenca med razvojnimi
institucijami na širšem območju
• Konkuriranje namesto sodelovanja med posamičnimi
ponudniki turističnih storitev na območju
• Premajhna usposobljenost lokalnih ponudnikov za
tekmovanje na odprtem trgu
• Preveliko oklepanje v ponudbi le na šolske skupine
in druge enodnevne obiskovalce
• Premajhen interes za delo v turističnih in gostinskih
dejavnostih (malo izkušenih turističnih delavcev)
Stran 160 od 425
4.15 Šenčur
4.15.1 Predstavitev značilnosti in organiziranosti turizma v občini Šenčur
1. SPLOŠNI PODATKI O OBČINI ŠENČUR
Velikost občine
43,2 km2
Krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti: Olševek, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo
Vaške skupnosti: Hotemaže, Luže, Prebačevo
Naselja
12 naselij: Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas pri
Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo, Žerjavka
8.133
1.418
K-SDK 2002, 2007
2. OPIS OBČINE ŠENČUR
Občina Šenčur ima zaradi dobrih prometnih povezav ugodno prometno lego in je zelo ugodna za poselitev in
gospodarski razvoj. Večina delovno aktivnega prebivalstva je zaposlena zunaj domače občine, kar je
posledica bližine privlačnejših večjih zaposlitvenih središč, kot sta Kranj in Ljubljana. V zadnjih letih Šenčur
beleži rast števila delovnih mest, še zlasti na račun prihajajočih uspešnih malih podjetij v poslovno-obrtno
cono. Izobrazbena struktura prebivalcev Občine Šenčur je v primerjavi s slovenskim povprečjem nizka.
V Šenčurju je danes razvita predvsem obrtna dejavnost. Občina v primerjavi z Gorenjsko in deloma s
Slovenijo izkazuje nadpovprečno število podjetij na 1.000 prebivalcev, kar je med drugim tudi posledica
odpiranja površin za razvoj poslovno-obrtne cone. V občini prevladujejo mala podjetja; aktivni sta dve veliki
podjetji (ARC Kranj d.o.o. in KŽK d.o.o.), srednjih podjetij ni. Več kot 40 odstotkov vseh podjetij je lociranih v
naselju Šenčur. Prevladujoče panoge so trgovina, predelovalna dejavnost in gradbeništvo.
Občina Šenčur velja za eno najbolj podjetniških občin na Gorenjskem, saj se je z načrtnim razvojem poslovne
cone med avtocesto in brniškim letališčem (ob avtocesti Ljubljana − Jesenice in ob glavni vpadnici v Kranj iz
smeri Brnika) število podjetij in delovnih mest v občini v zadnjem obdobju precej povečalo. Ocenjujejo, da bo
razvojna os med Ljubljano, letališčem, Šenčurjem in Kranjem v naslednjih letih ena najbolj dinamičnih v
Sloveniji. Pričakovati je nadaljnji razvoj mednarodnega letališča tudi v smeri sodobne logistične dejavnosti,
kar bo vplivalo na razvoj celotnega območja.
3. TURIZEM V ŠENČURJU
Občina Šenčur leži na vzhodni strani Kranjskega polja, sredi prometnih povezav (avtocesta Ljubljana-Naklo,
Letališče Brnik, bližina mejnih prehodov). Z dolgoročnim planom nekdanje občine Kranj področja sedanje
Občine Šenčur niso bila uvrščena med območja, ki imajo največje možnosti turističnega razvoja. V Občini
Šenčur so si zadali, da je potrebno z novo nastalim položajem potrebno ponovno preverjati razpoložljive vire
in iskati optimalne rešitve.
Turizem in gostinstvo imata v občini tradicijo, a sta danes gospodarsko manj pomembni dejavnosti, saj ta
panoga zaposluje le približno sedem odstotkov vseh zaposlenih. Turistične točke v občini, kot so območja
naravnih vrednot (kanjon reke Kokre, Trbojsko jezero) so privlačne predvsem za enodnevne obiskovalce
Stran 161 od 425
(domače). Občina kljub potencialom zaradi bližine mednarodnega letališča in vse bolj živahnega poslovnega
utripa zaradi poslovno-obrtne zone ne razpolaga z nastanitvenimi zmogljivostmi (oziroma le s petimi ležišči),
v letu 2008 pa so zabeležili 128 prenočitev (vse so bile tuje), kar je za 6 % manj kot leta 2000.
Strateški cilj na področju turizma je omogočiti podjetniško in prostorsko aktiviranje turističnih potencialov.
Razvojni program občine Šenčur za obdobje 2004-2013:
Težišče prihodnjega turističnega razvoja v občini se postavi na:
•
•
•
•
•
omogočanje širitve nastanitvenih zmogljivosti (poslovni, tranzitni turizem, manjši hoteli, penzioni in
turistične kmetije ter povezave s ponudbo v sosednjih občinah (Krvavec, letališče,..);
rekreacijsko, sprehajalno in piknik območje Kokre (ob upoštevanju trajnega varovanja soteske) in
območje Trbojskega jezera;
krepitev in nadgradnjo prepoznavnih simbolov Šenčurja in prireditev: etnografske (Godlarji –
»uspešna blagovna znamka Šenčurja«; muzej mask) in nudenje pogojev za mednarodne športne
prireditve (do ravni Alpe – Jadran);
krepitev lokalne kulinarike (npr. godla, budl, krompir, med);
lokalno povezovanje (rokodelci – prireditve – gostinci, podjetniki).
Ravninsko krajino in pa možnosti Trbojskega jezera vidijo kot potencial za oživitev v turistične namene, poleg
tega vidijo posebno vrednost v ohranjanju in razvoju tradicije ljudskih običajev (godlarji, pustna povorka,
jurjevanje, martinovanje, kmečki dan, navade ob Sv. Štefanu itd.).
Občino Šenčur predstavljajo kot občino, ki turistom in drugim obiskovalcem omogoča veliko naravnih in
kulturnih znamenitosti in tudi omogoča številne športe kot tudi kulturne aktivnosti. Ima relativno veliko
športnih parkov in drugih športnih objektov, ki omogočajo športno sprostitev, obenem pa tudi kulturno, saj
enkrat mesečno organizirajo razstave v Muzeju Šenčur, ki z raznovrstnimi razstavljavci in razstavami popestri
kulturno dogajanje v občini.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Načrt razvojnih programov občine 2003 − 2006
Razvojni program občine Šenčur, Občina Šenčur (julij 1997)
Lokalni pospeševalni center Kranj, Program aktivnosti in organiziranja lokalne razvojen koalicije
občin Cerklje, Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur, Daniela Žagar, OOZ Kranj (november 1997)
Program razvoja gospodarstva v občini Šenčur 1996 − 1997, Občinski odbor za gospodarstvo
Skupni razvojni program za območje Osrednje Gorenjske 2002 − 2006, BSC Kranj (november 2002)
Načrt razvoja turizma v občini Šenčur, ALTUS consulting d.o.o. (februar 2001)
CRPOV Olševek Luže, Razvojni projekt celotnega razvoja podeželja in obnove vasi, PPK Kranj,
(december 1999)
Prostorski plan in prostorsko ureditveni pogoji občine Šenčur
Kmetijstvo v Občini Šenčur, Raziskovalna naloga − Geografska analiza potencialov za razvoj
kmetijstva in projektna rešitev za medeno cesto, Irma Potočnik, 2001
Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Šenčur
2007 − 2013
Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini
Šenčur 2007 − 2013
Razvojni program občine Šenčur za obdobje 2004 − 2013
Načrt razvoja turizma v občini Šenčur
Stran 162 od 425
V pripravi je občinski prostorski načrt za območje celotne občine in občinski podrobni prostorski načrt za
območje naselij Šenčur in Srednja vas. Predvideva se, da bosta načrta sprejeta v letošnjem letu.
Turizem ni med prioritetnimi dejavnostmi v občini. Delež prihodka od turizma v celotni strukturi bruto
produkta občine je minimalen.
Glavni problemi, s katerimi se soočajo na področju turizma:
•
Zaradi pomanjkanja turistične infrastrukture se lahko pojavijo finančni problemi in s tem plahnenje
motivacije;
•
Prevelika pričakovanja glede na realno stanje;
•
Nezainteresiranost nosilcev turistične dejavnosti za sodelovanje;
•
Razočaranja nosilcev turistične dejavnosti zaradi prevelikih pričakovanj;
•
Nerazrešena lastniška vprašanja in nepripravljenost posameznikov za sodelovanje;
•
Konfrontacija različnih interesov in lobijev;
•
Omejene možnosti pridobivanja sredstev za sofinanciranje posameznih projektov s strani državnega
proračuna, zaradi napovedanega omejevanja.
A) JAVNI SEKTOR
Občina Šenčur
Turizem znotraj občine ni posebej organiziran oziroma pokrit.
Javni zavod LTO Kokra pokriva del občine (Občina Šenčur je poleg Mestne občine Kranj, Občine Jezersko in
Občine Preddvor med ustanoviteljicami tega javnega zavoda),
TIC
TIC-a ni.
B) ZASEBNI SEKTOR
Na področju turizma je le en ponudnik sob in 2 gostišči.
 Ponudniki so predstavljeni pod sekundarno turistično ponudbo Šenčurja, v poglavju 5.1.15.
C) CIVILNI SEKTOR
Turistično društvo Šenčur in Turistično društvo Trboje.
Stran 163 od 425
5. INVENTARIZACIJA IN PROBLEMSKA ANALIZA PRIMARNE
IN SEKUNDARNE TURISTIČNE PONUDBE NA GORENJSKEM
5.1 Inventarizacija primarne in sekundarne ponudbe na nivoju
posameznih občin
 POMEMBNO UVODNO POJASNILO GLEDE INVENTARIZACIJE
SEKUNDARNE PONUDBE NA NIVOJU POSAMEZNIH OBČIN:
PRIMARNE
IN
1.
Primarno in sekundarno ponudbo zgolj navajamo (delamo popis oziroma
inventarizacijo), medtem ko glede na naravo dokumenta (strateški dokument na nivoju
celotne regije, ki vključuje 18 občin) ni cilj navajati poglobljene opise posameznih
znamenitosti oziroma elementov ponudbe;
2.
Pri inventarizaciji izhajamo iz podatkov, ki smo jih pridobili iz:
d.
Uvodnih vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse občine;
e.
Analizirali smo vse razpoložljive razvojne in trženjske dokumente na ravni posamezne
občine;
f.
Pridobili druge sekundarne vire, ki so dosegljivi v literaturi ali/in na internetu.
3.
Vključene so večinoma le pomembnejše naravne in kulturne znamenitosti,
prireditve in druga ponudba oziroma tiste, ki so v takšnem stanju, da jih je mogoče
vključiti v predstavitev in trženje ponudbe. Potrebno je poudariti, da glede na regionalno
raven dokumenta namen ni bil narediti popis res celotne ponudbe (kar je ponavadi naloga
dokumentov na občinski ravni oziroma na ravni mikro destinacije), temveč so bile tudi
občine v popisu pozvane, da že same izvedejo določeno selekcijo;
4.
Zaradi regionalne narave dokumenta ni vključena problemska analiza za
posamezno občino (problematika se črpa iz obstoječih dokumentov na ravni občine in
dodatno iz izpolnjenih vprašalnikov), temveč je problemska analiza po posameznih
sektorjih primarne in sekundarne ponudbe narejena (zgolj) na ravni regije kot
celote – torej sinteza problematike, saj se razvojni in trženjski koncept pripravlja za
regionalno raven.  Sinteza ponudbe in problemska analiza, z oblikovanjem ugotovitev in priporočil v
poglavju 5.2 .
 CILJI POPISA – INVENTARIZACIJE PONUDBE POSAMEZNIH OBČINAH SO OZIROMA
NISO:
Stran 164 od 425
3.
Glavni cilj je pridobiti vpogled v vse potenciale posameznih destinacij, kot
izhajajo iz obstoječe ponudbe (to predstavlja eno izmed osnov za opredelitev identitete
in zgodbe na nivoju posameznih občin/krajev oziroma destinacij, ki bo opredeljena v
strateškem delu dokumenta);
4.
Cilj te inventarizacije v tej fazi ni podrobno analizirati posamezno ponudbo,
temveč jo zgolj popisati, da vemo, kaj imamo. Ko se bo v okviru izvedbenih aktivnosti v
okviru projekta Sonaravnega razvoja turizma na Gorenjskem oblikovalo konkretne trženjske
prodajne programe po posameznih destinacijah in motivih prihoda oziroma ciljnih skupinah,
se bo ponudba po posameznih produktih podrobneje analizirala.
 INVENTARIZACIJA PONUDBE NA NIVOJU OBČIN VKLJUČUJE PREDSTAVITEV:
1.
Primarne ponudbe:
a. Naravne in kulturne znamenitosti ter zavarovana območja
b. Izpostavljene so top atrakcije
2.
Sekundarne ponudbe:
a. Nastanitveni sektor
b. Gostinski sektor
c. Kongresni sektor
d. Sektor potovalnih organizacij
e. Športna infrastruktura
f.
Prireditve
g. Po čem je kraj prepoznaven (posebnosti)
 ANALIZA PO POSAMEZNIH INTEGRALNIH TURISTIČNIH PRODUKTIH
Produktna analiza je narejena po integralnih turističnih produktih in sicer na nivoju Gorenjske (in
predstavlja osnovo za krovno produktno strategijo). V okviru analize ponudbe po posameznih
občinah v nadaljevanju posamezni produkti niso podrobneje analizirani.
 Analiza po posameznih turističnih produktih na nivoju Gorenjske je v poglavju 5.3.
Stran 165 od 425
 POJASNILO GLEDE ZAPOREDJA PREDSTAVITEV
Predstavitve občin si sledijo glede na obseg opravljenih prenočitev (po podatkih SURSa) in sicer: Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Radovljica, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Preddvor, Gorje,
Naklo, Jezersko, Žirovnica, Tržič, Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Jesenice, Železniki, Šenčur in
Žiri.
Stran 166 od 425
5.1.1 Bled − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Bled
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA BLEDA
NARAVNA DEDIŠČINA – NARAVNE ZNAMENITOSTI
Triglavski narodni park, Julijske Alpe, Blejsko jezero, Vintgar, Pokljuška soteska, Jama pod babjim zobom,
Grajska pečina, Blejski otok, Iglica (slap pod Iglico), osamelci nad jezerom (Straža, Osojnica, Kuhovnica),
planote, ki obkrožajo Bled (Pokljuka, Jelovica, Mežaklja)
Zavarovana območja narave: Triglavski narodni park
1 top naravna znamenitost, po kateri je destinacija najbolj prepoznavna
Blejsko jezero
KULTURNO-ZGODOVINSKA DEDIŠČINA
Blejski grad, otok s cerkvijo, Arnold Rikli, Vila Bled, cerkve (najbolj znana cerkev Marijinega vnebovzetja na
otoku, nato župnijska cerkev na Bledu), spomeniki, galerije
1 top kulturna znamenitost, po kateri je destinacija najbolj prepoznavna
Blejski grad
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA BLEDA
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 3.177, od tega:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ima Bled zelo ugodno strukturo glede kakovosti ležišč, saj ima največ ležišč v hotelih:
2.187 hotelskih ležišč (69 % v skupni strukturi, kar je daleč najvišji odstotek na Gorenjskem in
tudi v strukturi slovenskega turizma, kjer je od vseh ležišč le 36,5 % hotelskih)
Kampi: 280
Penzioni: 180
Gostišča: 21
Prenočišča: 10
Turistične kmetije 50
Sobodajalstvo: 326
Delavski počitniški domovi: 34
Drugi nastanitveni objekti: 89
 Glej spodnji graf 18.
Ponudniki nastanitvenih zmogljivosti:
• Hoteli 5*: Grand Hotel Toplice
Stran 167 od 425
• Hoteli 4*: Hotel Vila Bled, Hotel Golf, Hotel Lovec, Hotel Park, Hotel Kompas, Hotel Ribno, Hotel Triglav
• Hoteli 3*: Hotel Astoria, Garni Hotel Jadran, Hotel Jelovica, Hotel Savica, Hotel Krim, Hotel Trst
• Penzioni: Alp Penzion, Penzion Mayer, Penzion Union, Penzion Lukanc, Kraljeva klubska hiša, Vila
Prešeren
• Garni hoteli in penzioni 4*: Garni hotel Berc, Garni penzion pr' Matjon
• Garni hoteli in penzioni 3*: Garni hotel Berc, Garni penzion Kuralt, Garni penzion Švigelj, Garni
Penzion TTT Željan, Garni penzion Milena, Garni penzion Pletna, Garni penzion Tereza
• Mladinska prenočišča: Youth Hostel Bledec, Hostel Bled Backpackers Rooms, Hostel Villa Victorija
• Kampi: Camping Bled
• Drugi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti: zasebne sobe in apartmaji, turistične kmetije
Graf 18: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bled (vir: SURS, avgust 2008)
0; 0%
Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bled
Skupaj: 3.177
Sobodajalstvo; 326;
10%
nastanitvenimi
zmogljivostmi; 50; 2%
počitniški domovi; 0; 0%
domovi; 34; 1%
Drugi domovi; 0; 0%
Drugi gostinski
89; 3%
zmogljivosti; 0; 0%
Marine; 0; 0%
Kampi; 280; 9%
Apartmaji; 0; 0%
Gostišča; 21; 1%
Penzioni; 180; 6%
Hoteli; 2.187; 68%
Moteli; 0; 0%
GOSTINSKI SEKTOR - KULINARIKA
Velika izbira hotelskih in samostojnih restavracij, gostiln, pizzerij, bistrojev vinotek in drugih ponudnikov – vsi
so predstavljeni v skupni predstavitveni Kulinarična ponudba Bleda – Okusiti Bled. To so:
•
•
•
•
•
Restavracije: Alp Penzion, restavracija Hotela Astoria, Jelovica, Krim, Ribno, Grand Hotel Toplice
(Julijana), restavracija na Blejskem gradu, restavracija in bar Chilli, restavracija in kavarna Kompas,
restavracija in kavarna Park, restavracija in pizzeria Rikli (Hotel Park), restavracija Jackpot Casino
Bled, Kraljeva klubska hiša, restavracija Labod, Okarina, oštarija Peglezn, restavracija Panorama,
Topolino, penzion Mlino, restavracija Veranda, Vila Bled, Vila Mangrt, Vila Prešeren Bled, tavernarestavracija pri Štefanu, Youth Hostel Bledec
Gostilne: Batišt, Jezerska hiša, Murka, Rot, Union, Lovec, Mayer
Turistične kmetije: Kmetija Mulej
Vinoteke: Grajska klet Dornberg (Grad Bled), Klub Vitis, Vinoteka Vinarte, Vinoteka Zdravljica
Ostalo (razen pizzerij in bistrojev): Brunarica na Straži, Etnogalerija Pletna, Honeyhouse Bled
SEKTOR POTOVALNIH ORGANIZACIJ
Stran 168 od 425
Turistične agencije22:
• Albatros (Kongresno turistična agencija – profesionalni kongresni organizator)
• Kompas Bled d.d. (izleti, prevozi, namestitve, spominki, šport in rekreacija, ribolovne dovolilnice, izposoja
koles, smučarska šola, rafting, vstopnice)
• M Tours (izleti, prevozi, poroke, aktivnosti, kongresi, incentive)
• Union Travel Bled (s poudarkom prodaje počitnic in potovanj, vendar tudi najemi vozil in namestitve na
Bledu)
• Lifetrek (potovanja, kolesarjenje, gorništvo, alpinistične odprave, motivacijska potovanja – po svetu,
Sloveniji, pa tudi območju Julijskih Alp)
• 3glav adventures (agencija, specializirana kanjoning, kajak izleti, tečaji in izposoja opreme, rafting,
kolesarske izlete in izposojo koles, jahanje, jadralno padalstvo, tandemske padalske skoke, potapljanje v
jezeru, pohodništvo in preostale aktivnosti na področju Bleda, Triglavskega Narodnega Parka in Julijskih
Alp)
• 4 seasonstravel (incoming agencija za Slovenijo in še posebej Bled
• Alpetour (prevozi – na območju Gorenjske, rent a car, potovanja – večinoma outgoing)
• Bled Tours (agencija, posebej specializirana na področju kompletnega turizma na območju Bleda, Bohinja
in Kranjske Gore, organizacije individualnih dopustov in potovanj, kompletne podpore za tuje (incoming)
partnerje, katerim nudijo kompletne usluge (od prevozov, namestitev, izletov, vodičev...)
• Športna agencija Sporty (agencija za aktivni oddih, na območju Bleda)
• Tri te d.o.o. (incoming agencija za nemško, angleško in rusko govoreče trge)
• HELIA, turistična agencija, d.o.o. (incoming in outgoing agencija, poudarek na vandranjih, kolesarjenju)
• Amigo - agencija za organizacijo aktivnosti (raznovrstne aktivnosti, dnevni izleti, namestitev)
Ponudba izletov (ki so navedeni na uradni turistični spletni strani Zavoda za turizem Bled):
•
•
•
Celodnevni izleti: Julijske Alpe, Lipica – Postojna, Portorož – Piran, Benetke, Koroška (Avstrija),
Idrija/Franja
Poldnevni izleti: Bohinj, Kropa – Radovljica, Vrata – Peričnik, Ljubljana – Postojna - Škofja Loka –
Kranj
Organizirani ogledi Bleda z okolico (možnost najema lokalnih vodnikov)
KONGRESNI SEKTOR
•
•
•
Kongresno prireditveni center – Festivalna dvorana
Ponudbo Kongresno prireditvenega centra dopolnjujejo naslednji hoteli: Sava hoteli Bled,
Kompas hotel Bled, Hotel Lovec, Hotel Jelovica, Hotel Astoria in Hotel Ribno, Hotel Vila Bled
IEDC – Poslovna šola Bled
ŠPORTNI CENTRI – ŠPORTNA INFRASTRUKTURA
Grajsko kopališče, Športna dvorana, Veslaški center, Golf igrišče, Straža (smučanje pozimi in poletno
sankanje), Mini golf, Športni park z nogometnim igriščem in atletsko stezo, Riklijeva fitness promenada na
Straži, Teniški center v Ribnem
PRIREDITVE
Blejski dnevi, Gala novoletni koncert, Legenda o potopljenem zvonu, Riklijevi športni dnevi, Okarina etno
festival, Festival Bled, športne prireditve, Mednarodne veslaške regate
Osrednja prireditev: Blejski dnevi - četrti vikend v juliju z nepogrešljivimi lučkami na jezeru in ognjemetom
22
Naštete so vse turistične agencije, ki so predstavljene na uradni turistični spletni strani Bleda (Turizem Bled).
Stran 169 od 425
ter sejmom domače in umetnostne obrti in raznimi koncerti na blejski promenadi ter v Zdraviliškem parku
POSEBNOSTI V KRAJU
Izvoščki − fijakerji, prevoz s pletno na otok, kremne rezine
Stran 170 od 425
5.1.2 Kranjska Gora − inventarizacija primarne in sekundarne turistične
ponudbe občine Kranjska Gora
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA KRANJSKE GORE
Triglavski narodni park, Triglav in njegova severna stena, Zelenci, Vršič, Ajdovska deklica, slap Peričnik,
Prisankovo okno, Martuljški slapovi, Martuljkova skupina, Špikova skupina, Presihajoče jezero Ledine, slap
Črne vode, Tromeja, Peč, Planica, Nadiža oziroma slap Nadiža v Tamarju (prvi izvir Save Dolinke), doline
(Mala Pišnica – s slapom Peričnik, Vrata s slapom Peričnik, Kot, Krma, Radovna)
Triglavska severna stena, Ajdovska deklica, Zelenci
Ruska kapelica, Triglavska muzejska zbirka, Liznjekova hiša, Pot Triglavske Bistrice, Spomenik Jakobu Aljažu,
Kovačnica na Dovjem »Pr Katr«, Pocarjeva domačija, Cerkev Device Marije Vnebovzete, grobišča umrlih
ruskih ujetnikov pod Vršičem, Ruski Križ Pod Mihovim domom na cesti na Vršič, Psnakova žaga in mlin,
Šmercova hiša, Ambrožičeva hiša
Muzeji: Gornjesavski muzej Jesenice, Železarska zbirka, Kajžnkova hiša, Liznjekova domačija, prodajnorazstavna galerija Radman, Triglavska muzejska zbirka, Planinski muzej v Mojstrani (v izgradnji)
Ruska kapelica
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA KRANJSKE GORE
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 200823): 3.676, od tega:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ima Kranjska Gora 1.261 hotelskih ležišč, kar je v primerjavi z Bledom manj (za dobrih 40 %
manj) in v primerjavi z Bohinjem znatno več (za več kot 100 % več, če upoštevamo pa še nov hotel
v Bohinjski Bistrici pa dobrih 50 % več) − v strukturi kranjskogorskih ležišč pa hoteli
predstavljajo dobro tretjino vseh ležišč
Kampi: 120
Penzioni: 36
Gostišča: 48
Prenočišča: 10
Apartmaji: 313
Sobodajalstvo: 495
Planinski domovi in koče: 842
23
Glede na močno zimsko orientiranost kranjskogorske turistične ponudbe, še navajamo podatek o številu stalnih ležišč za
februar 2008: 3.719.
Stran 171 od 425
•
Otroški in mladinski počitniški domovi: 206
• Hoteli 5*: Vila Didi
• Hoteli 4*:, Hotel Miklič, Korona, Casinò & Hotel, Hotel Lek, Hotel Kompas, Hotel Larix, Grand Hotel
Prisank, Suite Hotel Klass, Vila Triglav, Hotel Kotnik, od junija 2009 prenovljen in dograjen Hotel Špik
• Hoteli 3 *: Hotel Vitranc, Hotel Alpina, od junija 2009 še Hotel Špik 3* (en del hotela)
• Apartmaji 4*: Apartmaji Rateče, Apartma Vila Jelka, Brunarica Mak in še drugi
• Apartmaji 3*: Počitniška hiša Javornik, Apartmaji KK – BOR, Apartmaji in sobe Tempfer, Apartmaji
Kot'č, Apartmaji Rožle, Apartmajska hiša Vijolica, Apartmaji Košir in drugi
• Turistične kmetije: Košir, Kmetija odprtih vrat pr' Železnk
• Planinski domovi in koče: Planinski dom Tamar, Brunarica pri Ingotu – Jasenje, Koča na Gozdu,
Aljažev dom, Šlajmerjev dom, Planinski dom na Tromeji
• Kampi: Camping Kamne
• Mladinski hoteli: Nika, Pr'tatko
Graf 19: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Kranjska Gora (vir SURS, avgust 2008)
Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Kranjska Gora
Skupaj: 3.676
zmogljivosti; 0; 0%
počitniški domovi;
206; 6%
domovi; 348; 9%
Drugi domovi; 0; 0%
Drugi gostinski
nastanitveni objekti; 0;
0%
Marine; 0; 0%
Hoteli; 1.261; 35%
Planinski domovi in
koče; 842; 23%
Moteli; 0; 0%
Penzioni; 36; 1%
Gostišča; 48; 1%
Sobodajalstvo; 495;
13%
nastanitvenimi
Apartmaji; 313; 9%
Kampi; 120; 3%
GOSTINSKI SEKTOR - KULINARIKA24
24
Navajamo gostinsko ponudbo, ki je navedena spletnih straneh LTO Kranjska Gora
Stran 172 od 425
•
•
•
Restavracije: Kotnik (restavracija taverna, pizzeria), restavracija Villa Roza, restavracija Iz krušne
peči, Grand Hotel Prisank − restavracija − Pizzeria Napoli
Gostilne: gostilna Frida, gostilna Pri Rudiju, gostilna Pri Martinu, gostilna pri Žerjavu, gostilna
Gurman, gostilna Srnjak, gostilna pri Šercu, gostilna pri Mojmiru in mnoge druge
Drugo: Kitajska restavracija ŠANG HAI, bari, pubi, kavarne
Turistične agencije in organizatorji:
•
•
•
•
•
•
Turistična agencija Julijana (turistična agencija, organizira pohodništvo − vodniška služba,
alpinizem, kolesarjenje, vodni športi − vodniška služba, turno smučanje, fotolov − vodniška služba,
ponudniki aktivnosti za otroke - Kekčeva dežela, organizacija nočnega sankanja, vožnja z motornimi
sanmi − vodeni izleti, plezanje po ledenih slapovih, organizacija izletov, izposoja športne opreme,
izposoja motornih sani
RTC Žičnice Kranjska Gora (žičnice, prodaja smučarskih vozovnic, zimsko otroško igrišče, otroško
varstvo, snežni park za deskarje in smučarje, zimsko nočno sankanje, dnevna zimska sankališča na
smučiščih, kolesarski park, poletno sankališče, poletni tobogan, panoramski prevozi na vrh Vitranca,
izposoja koles, gostinska ponudba na smučišču)
Extreme Outdoor Adventures (aktivne počitnice, trekking, jahanje, adrenalinski športi, paintball,
hunt safari, gorsko kolesarjenje, jadranje, organizacija piknikov in izletov, odprave v visoka gorstva,
šola smučarskega teka, sankanje, predavanja in delavnice, izposoja kombijev in prevozi, programi
za podjetja in šole)
Scabiosa turizem (vodniška služba za pohodništvo in kolesarjenje, fotolov, turno smučanje,
organizacija izletov, turistično vodenje)
Simply-Slovenia.com (poletna ponudba: avanture na vodah (Canyoning, Rafting, Hydrospeeding,
Kayaking); gorsko kolesarjenje (izposoja koles, vodenje, prevoz); vodeni pohodniški izleti; jahanje;
gorska vodniška služba; transferji na letališče; varstvo otrok; Zimska ponudba: smučarski izleti;
krpljanje; ledno plezanje)
Skipass Travel (turistična agencija, organizira naslednje aktivnosti pohodništvo, kolesarjenje, golf,
izposojevalnica smučarske opreme, smučarska šola, prodaja smučarskih vozovnic, tek na smučeh,
sankanje, turno smučanje, organizacija izletov, kongresni turizem, prevozi na letališča)
Drugi ponudniki:
Gorsko vodništvo Julian Alps adventures (vodniška služba za pohodništvo, alpinizem, turno smučanje,
plezanje po ledenih slapovih, izposoja opreme za turno smučanje, pohodništvo, alpinizem)
Ponudniki programov za otroke:
•
•
•
Agencija Julijana (izvajalec animacijskega programa Kekčeva dežela)
Razvojna zadruga Dovje (izvajalec animacijskega programa Po poteh Triglavskih pravljic)
TD Gozd Martuljek (izvajalec animacijskega program Škratova dežela)
KONGRESNI SEKTOR
•
•
Konferenčne zmogljivosti v hotelih Kompas, Larix, Lek, Večnamenska dvorana Vitranc
Dodatno manjše seminarske sobe
•
•
Večnamenska športna dvorana Vitranc
Državna kolesarska steza od mejnega prehoda Rateče - Mojstrane
Stran 173 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Športni park Ruteč
Smučišča (smučarske žičnice in proge so nanizane po pobočjih Vitranca od Kranjske Gore do
Planice v nadmorski višini od 800 m do 1215 m; smučišča povezuje sistem 6 sedežnic in 12 vlečnic;
delujoče žičnice so tudi v Gozdu Martuljku (vlečnica), Mojstrani (vlečnica) in Ratečah – vlečnica in
(sedežnica)
Kolesarski park
Snežni park za deskarje in smučarje (dnevna + nočna ponudba)
Zimsko sankališče ( dnevna + nočna ponudba)
Golf vadbišče - 3 luknje)
Poletno sankališče » Besna Pehta«
Poletni tobogan » Bedančeva drča«
Poletni prevozi s sedežnicama Vitranc 1 in 2 na vrh Vitranca
Drsališče v Mojstrani
Tenis igrišča v Mlačci
Pokrito tenis igrišče v kampu Kamne
PRIREDITVE
Glavna prireditev: destinacija je najbolj prepoznavna po Pokalu Vitranc, skokih in poletih v Planici, v
zadnjih letih tudi po prireditvi X-plozija zabave (HIT Holidays – HIT Alpinea)
Tradicionalne prireditve so: Pohod parkeljnov, Otvoritev sezone, Žive jaslice, Silvestrovanje na prostem,
Planiški skoki in poleti in Špas na vas' - s Planico prebujamo pomlad, Poletne prireditve, Juriš na Vršič, vaški
dan v Ratečah, Poletne prireditve živahna Kranjska Gora (od srede do nedelje vsak teden različni koncerti),
Srečanje ob Ruski kapelici, Srečanje konjenikov treh dežel, Srečanje brez meja na Tromeji, Noč čarovnic,
Dnevi športa in zabave (avgust), Srečanje narodnozabavnih ansamblov
POSEBNOSTI V KRAJU
Otroški pravljični liki (Kekčeva dežela, Škratova dežela, Po poteh Triglavskih pravljic)
Stran 174 od 425
5.1.3 Bohinj − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Bohinj
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA BOHINJA
Bohinjsko jezero, Slap Savica, Korita Mostnice in Grmečice, slapovi Bohinja, flora in favna Bohinja, geologija
(2/3 Bohinja v TNP in 80 % v Naturi 2000), Pokljuška lukna
Zavarovana območja narave: Triglavski narodni park
Bohinjsko jezero
Bohinj kot celota – kulturna krajina, Ajdovski gradec, Zoisova graščina s stolpno uro, kozolci, stogovi,
Hudičev most, Pantzova žičnica, kašče, pokopališči I. svetovne vojne, Bohinjska železnica, muzeji (Planšarski
muzej, Oplenova hiša, Muzej Tomaža Godca)
Cerkev sv. Janeza Krstnika
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA BOHINJA
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 4.812, kar pomeni, da ima Bohinj od treh vodilnih
centrov na Gorenjskem največ zmogljivosti, a najmanj hotelskih ležišč in zelo neugodno strukturo glede
kakovosti:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zelo malo ležišč v hotelih: 589 (SURS, avgust 2008), dodatno pa še 250 ležišč v maja
2009 odprtem novem Hotelu Park Bohinj (brez novega hotela je to 12 % v skupnem številu
ležišč, z novim hotelom pa 16 %); LTO Bohinj navaja podatek 868 (z dodatnimi ležišči) + 250 v
novem Hotelu Park
Zelo močni so nekateri segmenti, kot so kampi, zasebne sobe, delavski počitniški
domovi in planinski domovi in koče (skupaj samo te 4 kategorije predstavljajo skoraj 79 %
vseh ležišč
Kampi: 1.160
Penzioni: 184
Apartmaji: 104
Sobodajalstvo: 1.001
Stran 175 od 425
•
•
•
•
•
•
Hoteli 4*: Hotel Park Bohinj (odprt od maja 2009), Hotel Kristal, Hotel Jezero, Hotel Bohinj
Hoteli 3*: Hotel Bellevue, Hotel Zlatorog, Hotel Center Bohinj Slovenija, Hotel Ski
Hoteli 2*: Hostel Studor, Hostel Pod Voglom,
Penzioni: Penzion Tripič****, Penzion Cerkovnik**, Penzion Rožič**, Penzion Erlah, Penzion Park,
Penzion Stare, Penzion Resje, Garni penzion Gašperin***, Penzion Bohinj, Planšar d.o.o., Gostišče
Litostrojska koča
Kampi: Kamp Danica***, Kamp Zlatorog**
Druge nastanitve: apartmaji, zasebne sobe, planinske koče in postojanke, turistične kmetije
Graf 20: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bohinj (vir SURS, avgust 2008)
Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Bohinj
Skupaj: 4.812
Drugi gostinski
133; 3%
Drugi domovi; 0; 0%
Hoteli; 589; 12%
Marine; 0; 0%
zmogljivosti; 0; 0%
Moteli; 0; 0%
Gostišča; 0; 0%
Penzioni; 184; 4%
domovi; 975; 20%
Apartmaji; 104; 2%
Kampi; 1.160; 24%
Planinski domovi in
koče; 666; 14%
21%
nastanitvenimi
•
•
•
Restavracije: restavracija Hotel Kristal, Penzion in restavracija Rožič, restavracija in picerija
Center, restavracija Zoisov grad, penzion in restavracija Tripič, Penzion in restavracija Resje,
Planšar, restavracija Hotela Zlatorog, restavracija Zlatovčica - Hotel Jezero, restavracija Residence
Triglav, restavracija penzion Bohinj
Picerije: Ema, Don Andro
Gostilne: Mihovc, Rupa, Ema, Pri Hrvatu, gostišče Erlah
Kulinarične posebnosti Bohinja:
•
•
•
Bohinjski sir (ementalec, trapist ali mohant) in skuta
Koruzni žganci s kislim zeljem, kislim ali sladkim mlekom
Bohinjski med in medica
Stran 176 od 425
•
•
•
•
Bohinjska zaseka, suhe klobase, pečenice, krvavice,...
Orehova ali pehtranova potica
Ribje jedi
Domače žganje, zeliščni pripravki...
Turistične in športne agencije25:
• LD Turizem (posredovanje zasebnih namestitev na celotnem območju Bohinja, organizacija turističnih
aranžmajev, posredovanje turističnih storitev, turistične informacije, nakup vodnikov in zemljevidov,
prodaja ribiških dovolilnic, prodaja spominkov)
• ST Bohinj (specialist za turiste in turistične agencije na območju Bohinjskega jezera, Alp in Triglavskega
narodnega parka)
• Agencija Fibula (posredovanje namestitev, posebni programi, dobrodošlice, animacije in večerne
prireditve, jahanje na ranču Mrcina, prevozi, vožnje z ladjo po Bohinjskem jezeru, organizacija izletov s
spoznavanjem lokalnih znamenitosti, organizacija poslovnih dogodkov in prireditev, najem konferenčnih
dvoran in tehnike, trgovina Intersport na spodnji postaji Žičnice Vogel)
• Tourist Trade Point (organizacija izletov Kranjska Gora, Bled, Bohinj in Bovec, pa tudi druge regije po
Sloveniji in v Dalmacijo)
DRUGI PONUDNIKI
Drugi ponudniki:
•
•
Vodni park Bohinj
Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Smučarski centri in šole:
• Smučarski center Vogel, Kobla, Soriška planina, Smučišče Senožeta, družinski smučarski center
Pokljuka in Biatlon center Pokljuka
• Smučarske šole: Alpinsport, Alpe, Ru-fi, Agencija Luka, Snow unit - 123 Športne aktivnosti
KONGRESNI SEKTOR
Park Hotel Bohinj, na voljo tudi manjše oziroma srednje seminarske sobe v drugih hotelih
Dvorana Danica v Bohinjski Bistrici
PRIREDITVE
Mednarodni festival alpskega cvetja, BO- fejst (otroški festival), Kresna noč, Dnevi pohodništva v Bohinju,
tradicionalne prireditve (Vasovanje, Kmečka ohcet), Kravji bal, tradicionalne prireditve, Glasbeni festival
Bohinj, Božično – novoletne prireditve, Svetovni pokal v Telemarku, Svetovni pokal v Biatlonu, športne
prireditve
Osrednja prireditev: Kravji bal (tradicionalna prireditev, korenini v bogati planšarski tradiciji Bohinja)
25
Naštete so vse turistične agencije, ki so predstavljene na uradni turistični spletni strani Bohinja (Turizem Bohinj,
www.bohinj.si)
Stran 177 od 425
IZLETI
Vodeni izleti v poletni sezoni 2009:
•
•
•
•
•
•
Bohinj − Zaledje soške fronte
Kulturna dediščina Bohinja
Naokoli po Bohinju
Trans Alpina − Ajdovski gradec
Bohinj − kraj pripovedk
Kobariški muzej in lepote Soče
Drugi programi:
•
•
•
Izlet z muzejskim vlakom
Tematski izleti in tematske poti v Bohinju (teme: zgodovinske dogodke, planinske poti, botanične,
kolesarske poti, romanje, sirarska pot, drevesne velikane in botanične posebnosti itd)
Izlet z muzejskim vlakom
POSEBNOSTI V KRAJU
Bohinjska železnica (v letu 2006 je praznovala 100 letnico svojega nastanka), stogovi – kozolci, Bohinj slovi
kot eno izmed etnološko najbolj zanimivih območij na Slovenskem, planšarstvo, sirarstvo
Stran 178 od 425
5.1.4 Radovljica − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Radovljica
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE RADOVLJICA
Ledeniški moreni Volčji hrib in Obla gorica, Savske terase, Sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke, Drevored
in grajski park v starem delu Radovljice, Begunjščica in potok Begunjščica, Peračiška slapova, 500 letna lipa
na Vodicah, Turkovo brezno – Rovte, Brezno na Leški planini - jama Leška na Jelovici, Francljeva konta kraška jama na Jelovici, Gozdna učna pot – Predtrški gozd pri Radovljici, Galerije med Ravnico in Mišačami,
Hraški steljniki, Biokoridor Lešnica, Nahajališča fosilnih ostankov, naravoslovna učna pot Pusti grad in vodna
učna pot Grabnarca
Naravne in kulturne atrakcije, povezane v tematske poti
Srednjeveško mestno jedro Radovljice, Mestni obrambni jarek in obzidje, Graščina, Župnijska cerkev sv.
Petra, Župnišče Radovljica, Šivčeva hiša, Vidičeva hiša, Malijeva hiša, Bulovčeva hiša, rojstna hiša
A.T.Linharta, Spomenik Josipini Hočevarjevi, Srednjeveški vodnjak na mestnem trgu, Secesijska arhitektura
(Čebelica, vile ob Gorenjski cesti), Župnijska cerkev sv. Urha v Begunjah, Cerkev sv. Petra nad Begunjami,
Graščina Katzenstein, Grad Kamen, Robačnekov mlin, Bazilika Marije Pomagaj (Brezje), Frančiškanski
samostan (Brezje), Park s kipi in skulpturami nasproti bazilike na Brezjah, Starotrško jedro Krope, Župnijska
cerkev sv. Lenarta, Kropa, Podružnična cerkev kroparske Matere Božje, Florijanovo znamenje na Placu,
Kropa, Fužinarska arhitektura (Klinarjeva in Pibrovčeva hiša, Fovšaritnica, Potočnikova in Mazzolova hiša),
Tehniški spomenik Slovenska peč, Tehniški spomenik vigenjc Vice, Tehniški spomenik Bajer, Tehniški
spomenik plavž Fužine v spodnji Kropi, Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja v Lescah, Legatova in
Španova hiša v Lescah, Staro vaško jedro Kamne Gorice, Župnijska cerkev sv. Trojice, Kamna Gorica,
Langusova kapelica in rojstna hiša Matevža Langusa, Kamna Gorica, Kapussova in Tomanova hiša, Kamna
Gorica, Tehniški spomenik Sekirarica, Kamna Gorica,Staro vaško jedro, Ljubno,Cerkve: Marije Pomočnice
(udarjene Marije), Ljubno; sv. Andreja, Mošnje; sv. Miklavža, Ovsiše; Povišanja sv. Križa, Srednja Dobrava;
sv. Lucije, Zadnja vas; sv. Tomaža, Češnjica; sv. Lamberta, Lancovo; sv. Antona Puščavnika, Otoče; sv.
Janeza Krstnika, Spodnji Otok; sv. Florijana, Studenčice, Dvorec Drnča, Dvorska vas, Grad Podvin,
Mošnje,Grad Waldenberg - Pusti grad, Zgornja Lipnica, Furmasnka gostilna Rahot, Zgornji Otok, Brinškova
hiša - Stara pošta, Spodnji Otok.
Muzeji: Čebelarski muzej Radovljica, Muzejsko razstavna zbirka Antona Tomaža Linharta, Kovaški muzej
Kropa, Muzej talcev Begunje, Galerija Šivčeva hiša Radovljica, Galerija Kamen Radovljica, Galerija Avla
Občine Radovljica, Galerija Kašča Radovljica, Galerija Avsenik Begunje
Poznosrednjeveško mestno jedro Radovljice, Begunje z srednjeveško in sodobnejšo ponudbo, železarska
(fužinarska, kovaška) Kropa kot prvi kraj v Sloveniji v celoti zavarovan kot spomenik nacionalnega pomena
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE RADOVLJICA
NASTANITVENI SEKTOR
Stran 179 od 425
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 2.290, kar pomeni, da je po številu ležišč
Radovljica med vsemi občinami na 4. mestu, vendar pa ima v tej strukturi večino zmogljivosti v kampih:
•
•
•
•
•
•
•
•
Zelo malo ležišč je v hotelih: 193
Večinski delež je v kampih (več kot dve tretjini): 1.550
Penzioni: 98
Gostišča: 32
Prenočišča: 10
Turistične kmetije: 10
•
•
•
Hoteli: Hotel Krek, Hotel Grad Podvin, Hotel Grajski dvor
Penzioni, apartmaji in sobe: Sport penzion Manca, Gostišče Avsenik, Penzion Kovač, Gostišče Tulipan,
Penzion Lectar, Gostilna Kunstelj, Penzion Leški dvor, Jezerska hiša (Golf igrišče Bled), Apartmaji Janša,
Krčma Pr'Vidmar – apartmaji, Apartmaji Kokl, Vidičeva hiša – apartmaji, Sobe Pretnar, Sobe Smolej,
Penzion Pr' Kovač,
Kampi: Šobec, Radovljica in ALC
V letu 2008 se je začela obnova graščine Drnča v Dvorski vasi za namene zdraviliškega turizma in turizma
dobrega počutja, sončnih in zračnih ter vodnih kopeli (okvirno 22 sob in 9 apartmajev).
Graf 21: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Radovljica (vir SURS, avgust 2008)
Struktura nastanitvenih zmogljivosti v občini Radovljica
Skupaj: 2.290
zmogljivosti; 0; 0%
počitniški domovi; 0;
0%
domovi; 0; 0%
Drugi domovi; 0; 0%
Hoteli; 193; 8%
Drugi gostinski
nastanitveni
objekti; 357; 16%
Penzioni; 98; 4%
Marine; 0; 0%
Moteli; 0; 0%
Planinski domovi in
koče; 40; 2%
Gostišča; 32; 1%
Apartmaji; 0; 0%
Sobodajalstvo; 0; 0%
nastanitvenimi
zmogljivostmi; 10;
0%
Kampi; 1.550; 69%
Stran 180 od 425
•
•
•
•
•
•
•
Radovljica: gostilna Kozovc, gostilna Kunstelj, gostilna Lectar, gostilna Avguštin, Grajska gostilnica
Lesce: Letališče Lesce, Krčma Pr′ Vidmar, restavracija Center, gostilna Leški dvor, gostišče Tulipan,
restavracija Šobec, gostilna Moby Dick, gostilna Leščan
Begunje: gostilna Avsenik, gostišče Draga
Brezje: gostilna Mlakar, gostilna Adrijan
Kropa: gostilna Pri Jarmu, gostišče Pr′ Kovač, gostilna Pri Marički
Kamna Gorica: gostilna Mlin
Podnart: Hram Svetega Jošta, gostilna Joštov hram
Turistične agencije26 so večinoma usmerjene v outgoing turizem (Alpetour, Tourist Agency Dolomiti – Ski,
Thaico, Chebul International).
Športne agencije/klubi: Rafting Sotočje Radovljica, Športno društvo Tinaraft Radovljica, Športno društvo Alter
Sport Podnart.
Vodeni ogledi so možni v starem mestnem jedru Radovljice in trškem jedru Krope. V sklopu delovanja Občine
Radovljica v Združenju zgodovinskih mest Slovenije so pripravljeni sledeči paketi ponudbe: »Skrivnostna moč
tišine − bazilika Marije Pomagaj na Brezjah in Radovljica«; »Veliki Slovenci« Anton Tomaž Linhart in
Radovljica; stara mestna in trška jedra – kultura – obrt – železarstvo – Radovljica - Kropa.
DRUGI PONUDNIKI
• Alpski center Lesce
KONGRESNI SEKTOR
SIC Radovljica
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Kopališki center v Radovljici (z olimpijskim bazenom)
Šobčev bajer
Kopališče v kompleksu kampa Šobec v Lescah se ponaša z mednarodnim ekološkim znakom, modro
zastavo, za kakovost in urejenost kopališča in neoporečno čisto vodo. Obiskovalcem so na voljo tudi
številna igrišča (mini golf, tenis, odbojka na mivki, košarka, igrala za otroke)
Golf igrišče Kraljevo igrišče z 18 polji in Jezersko igrišče za golf z 9 polji (na meji med občinami
Radovljica – Bled – Žirovnica)
V občini obratujeta dve manjši smučišči, ki sta primerni predvsem za manj zahtevne smučarje in
otroke (prvo je smučišče Krpin v Begunjah in drugo v Kamni gorici)
Strelišče v Mošnjah
Velika opremljena otroška igrišča (Radovljica, Lesce, Begunje)
Teniška igrišča
Rekreacijski park Radovljica (hokej, badbinton, košarka, nogomet, namizni tenis, šah)
Konjeništvo (hipodrom)
PRIREDITVE
26
Naštete so vse turistične agencije, ki so predstavljene na uradni turistični spletni strani Radovljice (www.radovljica.si).
Stran 181 od 425
Zelo veliko prireditev tekom celega leta, osrednja prireditev pa je Festival Radovljica, kot vrhunski,
mednarodni in v slovenskem merilu izredno pomemben festival stare glasbe.
TEMATSKE POTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Gozdna učna pot Radovljica
Vodna učna pot Grabnarca
Naravoslovna učna pot Pusti grad
Nižinska kolesarska pot
Višinska kolesarska pot
Petrova pot Begunje
Lambergova pot Begunje
Pastirska pot Begunje
Podgorska kolesarska pot
Brezjanska pot miru
POSEBNOSTI V KRAJU
Čebelarstvo, izdelava lectarjevih src
Stran 182 od 425
5.1.5 Cerklje na Gorenjskem − inventarizacija primarne in sekundarne turistične
ponudbe občine Cerklje na Gorenjskem
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
Krvavec, Češnjevek – bajer, park ob Gradu Strmol
Krvavec
Samostan Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja, Hribarjeva vila, Grad Strmol, Kapela Marije Snežne
Samostan Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 302, od tega:
•
•
•
•
•
•
•
•
Hoteli: 39
Penzioni: 113
Gostišča: 14
Apartmaji: 10
Sobodajalstvo: 25
Drugi gostinski objekti: 60
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Hoteli: Dvor Jezeršek, Hotel Raj (Krvavec), Hotel Silvester
Penzioni: Jagodic
Gostišča: Češnar, Pr' Cilk, gostilna in prenočišča Ambrož
Apartmaji: Gubanec, Češnjice, Paula, počitniške hišice Pavlin
Turistične kmetije: Kmečki turizem Pr' Vrtačnik, turizem na kmetiji Pr Dovarju
Sobodajalstvo: sobe Jana, sobe Česen, Boltežar
Planinski domovi: Gostišče dom na Krvavcu, Planinski dom na Gospinci
Počitniške hišice Pavlin
Drugo: Planšarija Vizenčar
Stran 183 od 425
Na območju je več gostiln (med pomembnejšimi so gostišče Češnar, gostilna pod Krvavcem, gostilna Ambrož
in gostilna Zajc), privlačen in konkurenčen produkt pa je nastal pred nedavnim, na Dvoru Jezeršek 1768, kjer
so razvili Kulinarično središče »Okusiti Slovenijo«, ki je v celoti usmerjeno k predstavljanju gastronomije
Slovenije, njene kulturne dediščine in sodobnih kulinaričnih nadgraditev. Nudijo celovita doživetja in okuse
vseh gastronomskih regij Slovenije, pokušine posameznih jedi ali njihovih skupin ter tudi možnost nakupov
hišnih, delikatesnih specialitet, prav tako značilnih za okuse Slovenije. Dosledno upoštevajo naravno
pridelane surovine.
KONGRESNI SEKTOR
•
•
•
Grad Strmol (za protokolarna srečanja)
Dvor Jezeršek
Dvorana − Kulturni hram Ignacija Borštnika
•
•
Smučarski center Krvavec
Nogometni center Velesovo
PRIREDITVE
•
•
Veselo na Jožefovo
Naj pridelek
POSEBNOSTI V KRAJU
Stran 184 od 425
5.1.6 Kranj − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Kranj
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE KRANJ
NARAVNA DEDIŠČINA – NARAVNE ZNAMENITOSTI in zavarovana območja narave
Kanjon Kokre (zavarovano območje narave), Brdo pri Kranju – parkovni kompleks (naravna vrednota
državnega pomena), Trbojsko jezero (naravna vrednota državnega pomena; Sava – od sotočja Save
Bohinjke in Save dolinke navzdol do Črnuč), Bobovek (zavarovano območje narave) in Udin Boršt
(zavarovano območje narave)
Dodatno zavarovana območja narave: Sekvoja v Kranju (zavarovano območje narave), Soteska Zarica
(naravna vrednota državnega pomena), Slap Šum na Nemiljščici (naravna vrednota državnega pomena),
Rimske toplice pri Zgornji Besnici (naravna vrednota lokalnega pomena)
Kanjon Kokre – atraktivna naravna znamenitost (Zavod za varstvo narave želi, da je kanjon urejen, da
diha z mestom, da se razvija v zmernih mejah, nasprotuje pa razvoju masovnega turizma, ker večjega števila
obiskovalcev zaradi varstva narave kanjon ne prenese) in
Park Brdo – ta destinacija je trenutno najbolj prepoznavna (po mnenju Zavoda za varstvo narave je Park
Brdo najbolj atraktivna in prepoznavna naravna znamenitost, ki prenese večje število obiskovalcev)
Stari Kranj, Cerkev Sv. Kancijana, Grad Khieselstein, Arhitektura Jožeta Plečnika, Rovi pod starim Kranjem,
Prešernovo mesto, Znameniti Kranjčani (Puhar, Layer, Bleiweis), Grad Brdo, Sitarska hiša
Prešernova hiša, Rovi pod starim Kranjem
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE KRANJ
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
•
•
V hotelih je dobra polovica ležišč: 354
Gostišča: 48
Apartmaji: 19
Sobodajalstvo
Veli delež imajo začasne nastanitvene zmogljivosti: 210
•
Hoteli: Hotel Bellevue, Hotel Creina in Hotel Kokra (Brdo)
Stran 185 od 425
•
•
•
Apartmaji, sobe in domovi: apartma in sobe Boltez, Dijaški in študentski dom Kranj, sobe Sreč in
prenočišča Valjavec
Turistične kmetije: turistična kmetija Markun (ki sicer ni zajeta v podatkih SURS-a z avgusta 2008)
Gostišča s prenočišči: gostišče Arvaj, gostišče Aleš, gostišče Labore, gostišče in prenočišča Dežman
Graf 22: Struktura nastanitvenih zmogljivosti v Mestni občini Kranj(vir SURS, avgust 2008)
Struktura nastanitevnih zmogljivosti v Kranju
Skupaj: 643
zmogljivosti; 210; 33%
Drugi gostinski
0%
0; 0%
Drugi domovi; 0; 0%
Marine; 0; 0%
domovi; 0; 0%
Hoteli; 354; 55%
Kampi; 0; 0%
Sobodajalstvo; 12; 2%
Apartmaji; 19; 3%
nastanitvenimi
Penzioni; 0; 0%
Moteli; 0; 0%
Gostišča; 48; 7%
Tradicionalne jedi v Kranju in okolici so bile tako kot povsod na Gorenjskem povezane s kravjim mlekom in
siri, zaradi bližnjih planšarij pa tudi z ovčjerejo. Značilni so bili tudi prosena in ajdova kaša, gorenjski kuhani
štruklji, jedi iz divjačine in kranjska klobasa. Jedi še vedno pripravljajo v številnih lokalnih restavracijah in
gostilnah. Tradicionalno čebelarstvo pa je poskrbelo za raznovrstno ponudbo medu, napitkov in zdravil.
Gostinska ponudba: spremenjen vrstni red!
•
•
•
•
•
•
•
•
Gostilna Krištof
Gostilna na Čepuljah
Kmečki turizem Pr Končovc
Gostilna Arvaj
Gostilna Kot
Gostilna pri Markotu
Restavracija Brioni
Restavracija Dali
Stran 186 od 425
•
•
•
•
•
Zavod za turizem Kranj (predvsem za organizacijo dnevnih oziroma vodenih ogledov Kranja)
Kompas
Liberty
Odisej
Happy Tours
Turistične in potovalne agencije v Kranju večinoma pospešujejo outgoing (smer iz Slovenije) turizem, z
receptivnim turizmom (incomming – smer v Slovenijo) se deloma ukvarjajo preko določenih projektov
izjemoma le nekatere agencije. Glede na programe in izvedene razgovore s predstavniki agencij po navedbah
LTO Kranj agencije ne tržijo programov iz območja Kranja. So pa pripravljene oblikovati programe za skupine
na podlagi interesa in povpraševanja.
KONGRESNI SEKTOR
V občini je močen kongresni sektor in sicer zaradi protokolarnega Brda pri Kranju (nov Kongresni center –
zgrajen za potrebe predsedovanja EU in Hotel Kokra), dodatno tudi v kranjskem Hotelu Creina
•
•
•
•
Nordijski smučarski center
Športni center Kranj: pokriti olimpijski bazen, letno kopališče, otroško igrišče Gibi Gib, teniška
igrišča, nogometni igrišči, rolkarski park
Športna dvorana Planina
Športni park Stražišče
PRIREDITVE
Prešernov smenj, Festival Carniola, Jazz Camp, Kranjska noč, Kostanjev piknik, Pustovanje, Božično novoletni
sejem, Eko tržnica
Osrednja prireditev: Prešernov smenj
POSEBNOSTI V KRAJU
V Kranju je zadnja leta svojega življenja preživel najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, kar je
močno zaznamovalo kulturni utrip mesta. Mesto je postalo varuh Prešernove dediščine (Prešernov smenj,
ogled mesta po Prešernovi poti itd.)
Stran 187 od 425
5.1.7 Preddvor − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Preddvor
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA PREDDVORA
Jezero Črnava, Gozdna učna pot, Grajski drevored, »Hudičev boršt« na Zaplati
Jezero Črnava
Grad Hrib (Fuschsova graščina), Wurzbachova graščina, Baročna cerkev Sv. Petra v Preddvoru, Cerkev na
Bregu ob Kokri, Grad Turn v Potočah, Gradišče
Grad Hrib (Fuschsova graščina)
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA PREDDVORA
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
•
•
•
Hoteli: 100
Penzioni: 42
Apartmaji: 4
Drugi domovi: 12
•
•
•
•
•
•
Hoteli: Hotel Bor Preddvor
Prenočišča: Prenočišča Lipar v Preddvoru
Penzioni: Pension Zaplata v Tupaličah
Turistične kmetije: Turistična kmetija Majerček v Bašlju, Turizem na kmetiji Ušlakar Štefka na
Bregu ob Kokri
Planinski domovi: Planinski dom na Kališču, Planinska koča Iskra na Jakobu, Koča na sv. Lovrencu
Apartmaji: Apartma Megamik, d.o.o.
•
•
•
Hotel Bor
Restavracija Aida v gradu Hrib
Vila Bella
Stran 188 od 425
•
•
•
•
•
Gostilna Bizjak
Pension Zaplata
Gostilna Pri Majču
Picerija Urša, Gorski privez
Pumpa Bar, Bar Lev (občasno)
KONGRESNI SEKTOR
•
Seminarske sobe v Hotelu Bor in Pensionu Zaplata
•
•
•
Športno igrišče poleg OŠ M. Valjavca v Preddvoru
Športno igrišče Pregrat na Zg. Beli
Športno igrišče Čebelica, Potoče
PRIREDITVE
Praznik glasbe in veselja, Družinski pohod na Jakoba, Semenj v Kokri, Kmečki praznik v Bašlju, 12 ur Kališča,
Kolesarjenje po mejah občine Preddvor
Osrednja prireditev: Praznik glasbe in veselja
POSEBNOSTI V KRAJU
Poroke (50-letna poročna garancija)
Stran 189 od 425
5.1.8 Gorje − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Gorje
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA GORJA
Pokljuška luknja in soteska, soteska Vintgar, slap Šum, reka Radovna, dolina Radovna, Gorjanska jama,
Brezno pri Medvedovi konti, Krmarica, Lipnek, Kraški burhalnik, Snežna jama na Mežaklji, skalna vdolbina
Poglejska cerkev, Močvirje v Bali, Okno v Macesnovcu, Okno v Rjavnini, Mežakla, Pokljuka, Radovna,
Šimnova jama
Soteska Vintgar
Zelo pomembna je stavbna dediščina (avtohtone hiše in hlevi), tehniški spomeniki (Mihova kovačnica,
Komarjev in Mihov mlin, Psnakov mlin in žaga, ostanki fužin), prikaz ročne izdelave kravjih zvoncev, Panjske
končnine, Napoleonov kamen, Plečnikov nagrobnik, Župnijska cerkev sv. Jurija – Zgornje Gorje, Cerkev sv.
Miklavža – Mevkuž, Cerkev sv. Ožbolta – Spodnje Gorje, grajski mlin, izdelava oglja v oglarskih kopah,
Smolejeva domačija
Prikaz izdelave kravjih zvoncev
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA GORJA
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 181 – ni upoštevan prenovljen in decembra
2008 odprt Šport Hotel Pokljuka (Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka je Šport
hotel konec leta 2008 v popolnoma prenovljeni obliki tudi odprl. S tem je Pokljuka dobila novih 120 postelj, v
načrtu pa so nadaljnje investicije v sam hotel (ponudba wellnessa in večnamenske dvorane), od tega:
•
•
Otroški in mladinski počitniški domovi: 90
•
•
•
•
•
•
•
•
Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka
Pokljuka turizem d.o.o.
Šport hotel Pokljuka d.o.o.
Smučarska zveza Slovenije
Biatlonski center
Apartmaji Triglav
Farni Penzion Kuralt ter
nekateri manjši ponudniki turističnih apartmajskih enot in počitniških domov
Stran 190 od 425
Gostilna Fortuna, kmečki turizem Frčej; v poletnem času gostilna Vintgar
Nogometno, odbojkarsko in balinarsko igrišče
PRIREDITVE
Jurjev sejem, Revija pevskih zborov, razstave, biatlonske tekme na državnem nivoju in za svetovni
pokal, prireditve izobraževalnega značaja (izobraževanje mladih o pomenu ohranjanja okolja)
POSEBNOSTI V KRAJU
Svetovni pokal za biatlon, tek na smučeh, Pokljuka kot največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem
narodnem parku
Stran 191 od 425
5.1.9 Naklo − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe Občine
Naklo
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA NAKLEGA
Arneževa luknja v Dupljah, okameneli mah v bližini starodavnega mlina ob Savi na Okroglem
Zavarovana območja narave: sotočje rek Save in Tržiške Bistrice, Udin boršt
Gradič na Okroglem (Dom slepih in slabovidnih Slovenije), Mauserjeva graščina v Dupljah, Farna cerkev v
Naklem, Dupljanska graščina, Vogvarjeva hiša
Taborska cerkvica v Podbrezjah
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČUINE NAKLO
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
•
Naklo trenutno še ne razpolaga s hotelskimi ležišči, vendar pa bi naj bil jeseni 2009
zgrajen hotel (okoli 60 postelj)
Gostišča: 34
Kampi: 200
Sobodajalstvo: 33
•
•
•
Gostišče Marinšek
Sobe Markič
Camping Trnovc
Gostišče Marinšek
KONGRESNI SEKTOR
Ni ponudbe
Stran 192 od 425
Športna dvorana v Strahinju, Športni park ob OŠ Naklo
PRIREDITVE
Prvomajska parada starodobnikov, Muzejski vlak, Pohod k »krivi jelki«, Rokovnjaško »finfranje«
POSEBNOSTI V KRAJU
Stran 193 od 425
5.1.10 Jezersko − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Jezersko
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA JEZERSKEGA
Najvzhodnejši še obstoječi ledenik v Alpah, najvišji slap v Sloveniji, najstarejši apnenec v Sloveniji, kamnolom
lehnjaka, avtohtona pasma ovc Jezersko - Solčavske pasme, najstarejši koralni greben/najstarejša gora v
Sloveniji – Stegovnik, najvišja gora Grintovec in najdaljša plezalna stena (1000m) v Kamniško- Savinjskih
Alpah, izvir jezerske slatine, izvir reke Kokre in Jezernice, Ankova slapova, vaške lipe, Makekova tisa
Zavarovana območja: območja Nature 2000 (občina Jezersko ima kar 64,4 % ozemlja na območju Nature
2000)
Jezersko je poznano po naslednjih atrakcijah:
•
•
•
Ovca Jezersko-Solčavske pasme oziroma prireditev Ovčarski bal. S tem povezan je relativno velik
obisk najpopularnejše izletniške točke Planšarsko jezero.
Cesta na Jezerski vrh, tako s strani motoriziranih obiskovalcev, kakor s strani kolesarjev
Ljudje zaznavajo Jezersko kot klimatsko ugoden kraj, kar je verjetno posledica prisotnosti nekdanje
očesne klinike.
Jesenovi drevoredi, Jenkova kasarna – muzej, Partizanska bolnica Krtina, Stara cerkev, Cerkev sv. Andreja,
Cerkev sv. Ožbalta, Hubertova kapela, Deželni kamen, Galerija Zadnikar, Šenkova domačija
Šenkova domačija s panoramo Ravenske Kočne (največkrat upodobljena kmetija na Jezerskem)
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA JEZERSKEGA
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
•
•
•
Hoteli: 77
Penzioni: 62
Apartmaji: 14
Sobodajalstvo: 17
•
Hoteli: Hotel Planika Jezersko − Hotel Bio d.o.o.
Stran 194 od 425
•
•
•
•
•
Apartmaji Kocka
Penzioni: Pension Kanonir, Pension Valerija
Turistične kmetije: Ancel, Makek, Olipje
Planinske koče: Češka koča, Kranjska koča
Gostišča: Grabnar, Jezerski vrh, Gostišče ob jezeru
•
•
•
•
•
•
Restavracija Hotela Planinka***
Gostišče ob Planšarskem jezeru
Restavracija penziona Valerija
Gostišče Kanonir
Turistične kmetije Olipje, Makek, Ancelj
Planinski postojanki Češka koča in Kranjska koča
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Life trek
Kompas
Helia
GIZ pohodništvo
GIZ kolesarstvo
Adriatika.net
Booking.com
Hrs.com
Eco Hotels of the World
Adrenalinček
Teambuilding akademija
Sloveniabrake
KONGRESNI SEKTOR
•
•
•
•
2 seminarski sobi za 30 in 50 oseb v Hotelu Planinka
Kulturna dvorana z 100 sedeži
2 manjši sejni sobi v občinskem objektu Storžič
Celovite teambuilding storitve na 1 mestu – Gorniški doživljajski park Jezersko
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zunanje tenis igrišče
Športno igrišče (košarka nogomet, rokomet)
Paintball poligon
Teambuilding poligon
Doživljajski park
Piknik prostor
Tekaške proge
Sankališče
Umetno ter naravno drsališče
2 športni plezališči
Bioenergetske točke okrog hotela Planinka
PRIREDITVE
•
Turnosmučarsko tekmovanje
Stran 195 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
Smuk starih jezerskih korenin
Odprto smučarsko prvenstvo pri Češki koči
Lovsko tekmovanje v veleslalomu – Kristalni gams
Hokejski turnir
Maraton Železna Kapla – Preddvor
SAM Slovenski alpski maraton
Ovčarski bal
Festival klasične glasbe – VOX LACI – GLAS JEZERO
Osrednja prireditev: Ovčarski bal
POSEBNOSTI V KRAJU
Ovce (Jezersko-Solčavske pasme) oziroma prireditev Ovčarski bal, cesta na Jezerski vrh
Stran 196 od 425
5.1.11 Žirovnica − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Žirovnica
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA ŽIROVNICA
Dolina Završnice, planine pod Stolom
Zavarovana območja narave: Natura 2000 (pobočje Stola, dve manjši območji v ravninskem delu občine)
Dolina Završnice
Prešernova, Finžgarjeva, Čopova in Jalnova rojstna hiša, Janšev čebelnjak, Ajdna
Prešernova rojstna hiša
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA ŽIROVNICE
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
Žirovnica ne razpolaga s hotelskimi ležišči
Gostišča: 13
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Jakelj Marija s.p.
ZIMA d.o.o.
Gostilna Osvald
Penzion Kraljeva klubska hiša, igrišče za golf
Jezerska hiša, igrišče za golf
Valvazorjev dom po Stolom
Prešernova koča na Stolu
Dom pri izviru Završnice
Planinski dom na Zelenici
Gostišče Osvald
27
Zavod za kulturo in turizem Žirovnica navaja podatek 70 ležišč.
Stran 197 od 425
KONGRESNI SEKTOR
Prostor za razne prireditve in srečanja nudi Zavod za kulturo in turizem Žirovnica
Dolina Završnice - Športni center sredi narave (še ni urejen)
PRIREDITVE
Kulturni dan v Vrbi, Markov smn, Veseli dnevi
POSEBNOSTI V KRAJU
Občina Žirovnica je ena od občin, ki se lahko pohvali z bogato kulturno dediščino, saj iz nje izhajajo slavita
imena, ki so v slovenski kulturi pustila neizbrisljiv pečat. Poleg največjega slovenskega pesnika dr. Franceta
Prešerna so tukaj še Finžgar, Čop, Janša in Jalen.
Stran 198 od 425
5.1.12 Tržič − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe občine
Tržič
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA TRŽIČA
Dovžanova soteska z Razstavno-izobraževanim središčem, Šentanski rudnik, Stegovniški slap, Tominčev slap
Dovžanova soseska
Staro mestno jedro, Spominski park in soba taborišča Mauthausen, Tržiški muzej, Kurnikova hiša, Stalna
zbirka Lovci na mamute, stari prelaz Ljubelj, Galerija družine Ribnikar, Mojstrska delavnica domače in
umetnostne obrti Kosmač, muzej na prostem Smuk
Spominski park taborišča Mauthausen
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA TRŽIČA
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 14328, od tega je večina skupnih ležišč in se
nahajajo v planinskih postojankah:
•
•
•
Tržič ne razpolaga s hotelskimi ležišči
Gostišča: 10
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
28
Gostišče Smuk
Gostilna Lea
Turistična kmetija Pr'Špan
Bistro Školjka
Gostilna Pr'Krvin
Gostilna Ankele
Gostišče Koren
Restavracija Raj
Picerija Pod gradom
Okrepčevalnica Bazenček
Turistična kmetija Rekar
Gostilna Pri Bajdu
TPIC navaja podatek 441 ležišč.
Stran 199 od 425
•
•
•
Izletniška kmetija Hariž
Gostilna Pr'Benk
Picerija BIT
Vsak od navedenih gostinskih objektov ima svojo specifično ponudbo, hkrati pa je v vseh mogoče dobiti
tudi tradicionalne tržiške jedi.
KONGRESNI SEKTOR
Kulturni center Tržič (ni mogoče zagotoviti celostne ponudbe za kongresni turizem, razpolagajo le z
obnovljeno kulturno dvorano z 250 sedeži, ki je primerna tudi za predavanja)
POTOVALNE IN DRUGE AGENCIJE
Koren Sport, Kompas (Kompas trži programe v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije, vendar
realizacije ni. Koren Sports pa trži svoje programe, ki pa nimajo močnega vpliva na pospeševanje obiska
drugih turističnih ponudnikov)
Smučišče Zelenica, Adrenalinski park Ljubelj, Skakalni center Sebenje, Dvorana tržiških olimpijcev
PRIREDITVE
Šuštarska nedelja, Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Hrastov memorial, Mednarodna tekma
na tekaških rolkah, Tržiške poletne prireditve, Gregorjevo, Tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov
Osrednja prireditev: Šuštarska nedelja
POSEBNOSTI V KRAJU
Šuštarska tradicija
Stran 200 od 425
5.1.13 Jesenice − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Jesenice
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA JESENIC
Rastišča narcis ključavnic, Zoisov park + Pristava, Golica (Karavanke), Naravni most na Mežaklji, Poljanska
baba, Hruška planina, Javorniški slapovi, Soteska potoka Dobršnik s slapovi, Slap šum (Vintgar) – v
neposredni bližini, nahajališče fosilov, Jamnikov spodmol na Kočni nad Jesenicami, planota Mežaklja, Snežna
jama na Mežaklji
Zavarovana območja: Karavanke natura 2000, del občine je tudi v TNP
Rastišča narcis ključavnic, Golica (Karavanke)
Stara Sava (Kolperna, Plavž, Ruardova, graščina, Cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka na Savi, delavnice,
Kasarna), Pristava + Zoisov park, Murova (najstarejši del Jesenic), Kosova graščina, Cerkev sv. Lenarta na
Murovi, Gimnazija (zgradba), Gledališče Toneta Čufarja, Naravoslovna in rudarska učna pot v Javorniškem
Rovtu, Savske jame, Župna cerkev sv. Križ na Planini pod Golico, Župna cerkev sv. Ingenuina in Albuina na
Koroški Beli, Štefanovo znamenje (Koroška Bela), Podružna cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi, Zidana
kapelca na Blejski Dobravi, Blažunova kašča, Spominski park Plavž, Spomenik streljanju talcev na belem polju
pri Hrušici, Partizanska bolnišnica na Mežakli, Osrednji spomenik II. Svetovne vojne Spomenik padlim v NOB
ob delavskem domu na Javorniku, Spomenik padlim v NOB na Javorniškem Rovtu, Spominski park na
Koroški Beli
Gornjesavski muzej Jesenice (ustanovljen leta 1991, deluje od leta 1992 kot samostojni javni zavod, katerega
osnovna dejavnost je varovanje kulturne dediščine na področju občine Jesenice − razvoj muzejske dejavnosti
se predvideva v smeri nadaljnjega razvoja muzeja kot specialnega na področju zgodovine železarstva s
tehniško dediščino in zgodovine planinstva ter razvoja muzejskih zbirk).
Muzej upravlja z Muzejskim kompleksom Stara Sava, kjer so s pripadajočimi zemljišči:
•
•
•
•
•
•
•
•
Ruardova graščč ina v celoti, kjer je uprava muzeja z depoji in stalno železarsko in paleontološko
zbirko,
Kasarna muzejski prostori s stalno etnološko razstavo,
Kolperna
Korenova hiša
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Mlin
Rake
Kosovo graščino
Stara Sava (v kompleksu se nahajajo objekti fužinskega kompleksa, to so Ruardova graščina, Cerkev
Marijinega vnebovzetja, Kasarna – sedanja glasbena šola, skladišče koksa (Kolpern), delavnice (bivša
jermenarna), ostanki plavža, ostanki pudlovke, mlin, Korenova hiša in zunanje površine, ki povezujejo te
Stran 201 od 425
objekte – je najstarejše ohranjeno fužinsko območje v Evropi)
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA JESENIC
NASTANITVENI SEKTOR
•
•
•
•
Jesenice ne razpolagajo s hotelskimi ležišči
Apartmaji: 4
•
•
•
•
•
•
Kmečki turizem Betel (12+1)
Apartma Tarman (4+1)
Apartmaji Stonewood
Pristava (44)
Dom Trilobit (54)
PD Gilica (Koča na Golici, 41)
•
•
•
•
Kmečki turizem Betel
Gostilnica Pastel
Restavracija Ejga
Pristava na Javorniškem Rovtu
KONGRESNI SEKTOR
Ni ponudbe
•
•
•
•
•
•
Športna Hala Podmežakla s športnim parkom
Smučišče Španov vrh
Urejene pohodne poti, kolesarske poti, planinske
Naravoslovna rudarska učna pot v Javorniškem Rovtu
Savske jame – naravno sankališče
Letno kopališče Ukova
PRIREDITVE
Osrednje prireditve:
•
•
•
•
Hokej – državna prvenstva, EBEL liga
Praznik narcis
Čufarjevi dnevi
Žegnanje konj 26.12. na Blejski Dobravi
POSEBNOSTI V KRAJU
Stran 202 od 425
Hokej, narcise, Golica (Avsenikova Golica)
Stran 203 od 425
5.1.14 Škofjeloško območje (občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane,
Železniki in Žiri) − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
celotnega območja
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA ŠKOFJELOŠKEGA OBMOČJA
Škofja Loka: Marijino brezno, Lubniška jama, ostale jame za Loškim gradom, v Pevnu, Godeške in Reteške
loke s floro in favno
Gorenja vas-Poljane: Slatuški slapovi, Rancki slapovi pri Gorenji Žetini, slap v Karlovcu, Maharski slapovi
pri Fužinah, rastišča tis pod Dolenjo Žetino, blegaško brezno, debela smreka pod Goro, zaščitene lipe v Novi
Oselici, topli vrelec v Kopačnici; Naravni spomenik Blegoš, gozdni rezervat Blegoš, brezno na Špiku, lipa ob
kapelici nad Šimcem, lipe pri Jezeršku v Stari Oselici, pri Andrejčevih in pri Črtu v Podjelovem brdu
Železniki: Egrov vrt na Racovniku, Zelena in Snežna jama v Ratitovškem pogorju, Bičkova skala v
Dražgošah, Davški slapovi
Žiri: Izviri z živim srebrom pri Podklancu; številni potoki, izviri, mokrišča, lipe, češnje, bodike, značilnosti
kraškega sveta – jame, ponori; Maršotna jama – potencialni arheološki jamski objekt, sicer pa prostor, kjer
se odvijajo legende in ljudske zgodbice; Matjaževe kamre (ob cesti proti Rovtam) – arheološko jamsko
najdišče (50.000 let), Grapa Črna, kamnita miza v Rupah, Račevsko (Smreško) jezero, Raskovec, porečje
zgornje Sore
Lubniška jama in Marijino brezno
KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIKI
Škofja Loka: Loški grad in vrt s Škofjeloškim muzejem, staro mestno jedro – najbolje ohranjeno
srednjeveško mesto v Sloveniji, Kapucinska knjižnica, ki hrani "Škofjeloški pasijon", najstarejše dramsko
besedilo v slovenskem jeziku, Starološki grad s Poštnim muzejem, Puštalski grad z najdragocenejšo umetnijo
Škofje Loke, hudičeva brv v Puštalu, Nacetova hiša, Španova hiša z znamenjem na Suhi, Tavčarjev dvorec
Visoko, ruševine starega gradu v Vincarjah in ruševine obrambnega-Zgornjega stolpa na Kranclju iz 12. stol.
Gradovi: Loški, Starološki, Puštalski, Ajmanov pri Sv. Duhu, Stari grad (razvaline) Stare kmečke hiše:
Španova in Miklavževa hiša na Suhi, Nacetova v Puštalu, Mruščeva v Stari Loki, Janeževa v Retečah,
Firbarjeva na Kopališki ulici. Rojstne hiše poznanih ljudi: Blaževa ulica - Tine Debeljak, France Planina, Pavle
Blaznik. Spodnji trg - Ivan Dolinar, Anton Leskovec. Mestni trg - dr. Ludvik Gerbec. Kopališka ulica - Franc
Jesenko. Godešič - dr. Jože Rant, Anton Hafner. itd. Ostali objekti: Kamniti most čez Selško Soro, Kašča na
Spodnjem trgu, skansen na vrtu Loškega gradu, staro mestno jedro s poudarkom na Homanovi hiši,
vodnjaku in Marijinem znamenjem na Mestnem trgu ter starem Rotovžu.
Gorenja vas - Poljane: Rojstna hiša slikarjev Šubicev, misionarja Ignacija Mraka, filozofa in pisatelja Aleša
Ušeničnika, naravoslovca Ivana Regena v Gorenji vasi, Ivana Tavčarja, freske na Žagarjevi hiši v Hotovlji,
spomenik slikarja Ažbeta v Dolenčicah, fotomuzej Vlastja v Gorenji vasi, muzej starega kmečkega orodja,
Predmost, Hotovlja, Žehcova hiša v Malenskem vrhu, Zarobarjeva hiša na Jelovici, stara 200 let, Suši,
arheološki spomenik v Volaki; muzej starega kmečkega orodja - Predmost 3, Vinharje, kmečki dvorec
Stran 204 od 425
Županovše, številni kozolci toplarji
Železniki: Staro mestno jedro Železniki, plavž v Železnikih (tehniški spomenik), muzej z galerijo v
Železnikih, spomenik padlim v Dražgošah, Groharjev spomenik-kip v Sorici, kozolci toplarji na Studenem,
pristna domača hiša s črno kuhinjo pri Varžet v Davči, stare kašče v Podlonku; spomeniško zaščitene hiše v
Železnikih: Plnada, Špendalova, Bargelnova, pri Hafnarju, pri Antonu, Logarčkova, Johanova, Levičnikova,
Jožefova, Jegličeva
Žiri: Žirovska pristava, Tabor 2 – muzejska zbirka Muzejskega društva Žiri, jedro Starih Žirov, spomeniki 1.
svet. vojne, padlim prvoborcem, zamolčanim žrtvam, Maksim Sedej (slikar), Anton Jobst (skladatelj),
Leopold Suhodolčan (pisatelj); ostanki rapalske meje – konfini, bunkerji; Rupnikova linija; Domačija
Matevžek v Novi Vasi; številna razpela, znamenja, kapelice, kozolci, spominske plošče iz partizanskega
obdobja; spominska obeležja iz NOB
MUZEJI IN GALERIJE:
Škofja Loka: Loški muzej in galerija, Galerija Franceta Miheliča, Kapucinska knjižnica, Galerija Ivana
Groharja, Galerija Fara, Galerija knjižnice Ivan Tavčar-ZKO Škofja Loka, Nacetova hiša
Gorenja vas-Poljane: Fotomuzej Vlastja, Tavčarjeva rojstna hiša, galerija Krvina, Ažbetova hiša z galerijo
Železniki: Muzej Železniki z galerijo, Groharjeva hiša v Sorici z etnografsko razstavo, mala galerija čipk v
Železnikih, etnografski muzej v Davči
Žiri: Muzej Žiri, galerija DPD Svoboda Žiri, hiša klekljanih čipk A. Primožič 1888
Škofja Loka – staro mestno jedro (s pasijonom)
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA ŠKOFJELOŠKEGA OBMOČJA
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008) za vse 4 občine: 220, od tega:
•
•
•
•
Škofja Loka: 56 (od tega 12 v gostiščih, 5 v apartmajih, 12 na kmetijah, 4 v zasebnih sobah in 23
v planinskih domovih in kočah) – spodaj so prikazani precej drugačni podatki iz Strategije razvoja in
vizije občine na Škofjeloškem
Gorenja vas-Poljane: 114 (od tega 4 v gostiščih, 4 v apartmajih, 24 na kmetijah in 82 v
planinskih domovih in kočah) – spodaj so prikazani precej drugačni podatki iz Strategije razvoja in
vizije občine na Škofjeloškem
Železniki: 48 (od tega 5 v apartmajih, 12 na kmetijah, 17 v zasebnih sobah in 14 v planinskih
domovih in kočah) – spodaj so prikazani precej drugačni podatki iz Strategije razvoja in vizije
občine na Škofjeloškem
Žiri: 12 (vse v gostiščih) – spodaj so prikazani precej drugačni podatki iz Strategije razvoja in vizije
občine na Škofjeloškem
Glavni ponudniki nastanitvenih zmogljivosti po vrstah:
• Hoteli: Hotel Garni Paleta (v starem mestnem jedru Škofje Loke), Mini hotel (v Vincarjih v Škofji Loki), Pri
Lenart Boutique hotel (Podvrh, Poljane)
Stran 205 od 425
• Kampi: Camp Rovn (v Selcih)
• Apartmaji: Apartmaji Zakrašnik (na sv. Lenartu), Apartma MISSON (na Mestnem trgu v Škofji Loki),
Apartma Berglez (v Puštalu v Škofji Loki), Apartmaji Gornik (v Četeni Ravni nad Poljanami), Apartma
Bogataj (na Spodnjem trgu v Škofji Loki), Apartma Danica (v Škofji Loki), Apartma Nejc(v Škofji Loki),
Apartma Pri Boštjanovcu (v Hotavljah), Apartma Pintar (v Sorici), Apartma PR' Marks (v vasi Rudno),
Apartma - Cvetje v Jeseni (Visoko pri Poljanah)
• Planinske koče: Koča Stari vrh (na Starem vrhu), Dom na Lubniku (Lubnik), Koča na Blegošu, Dom na
Goropekah (blizu Žirov), Krekova koča na Ratitovcu (Ratitovec), Brunarica Soriška planina, (Soriška
planina), Litostrojska koča (na Soriški planini)
Po občinah:
OBČINA ŠKOFJA LOKA (po podatkih iz Strategije razvoja in vizije občine na Škofjeloškem je bilo
septembra 2008 v občini 327 ležišč, po podatkih SURS-a z avgusta 2008 pa 56):
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Alpetour THP d.o.o. (Kapucinski trg)
Mini hotel (Vincarje)
Garni hotel Paleta (Škofja Loka)
Turizem Loka (Stara Loka)
Turistična kmetija Pri Marku (Crngrob)
Apartma Bogataj (Spodnji trg)
Apartma Danica Papov (Partizanska cesta)
Apartma Nejc (Bozovičar, Partizanska cesta)
Apartma Berglez (Puštal)
Apartma Misson (Mestni trg)
Gostišče Premetovc (Log)
Gostišče Kveder (Luša)
Apartmaji Zakrašnik (Sv. Lenart)
Apartmaji Demšar (Visoko)
Sobe Šuštar (Draga)
Dom na Lubniku (Lubnik)
Dijaški dom (Podlubnik)
OBČINA GORENJA VAS-POLJANE (po podatkih iz Strategije razvoja in vizije občine na Škofjeloškem je
bilo septembra 2008 v občini 234 ležišč, po pdoatkih SURS-a z avgusta 2008 pa 114):
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Gostilna Na Vidmu (Poljane)
Turistična kmetija Ljubica (Vinharje)
Apartma Pri Boštjanovcu (Hotavlje)
Penzion Stari vrh (Stari vrh)
Apartmaji Gornik Silvo in Irena (Četena Ravan)
Turistična kmetija Podmlačan (Jarčje brdo)
Turistična kmetija Žgajnar (Zapreval)
Turistična kmetija Davčen (Četena Ravan)
Turistična kmetija Tavčar (Četena ravan)
Turistična kmetija Ožbet (Četena Ravan)
Koča na Blegošu (Blegoš)
Gostilna Blegoš (Javorje)
Gostišče Lipan (Hotavlje)
Kmetija Pr' Matic (Hotavlje)
Ažbetova domačija (Dolenčice)
OBČINA ŽELEZNIKI (po podatkih iz Strategije razvoja in vizije občine na Škofjeloškem je bilo septembra
2008 v občini 186 ležišč, po podatkih SURS-a z avgusta 2008 pa 48):
Stran 206 od 425
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Gostišče Pri Zalogarju (Dolenja vas)
Turistična kmetija »Pri Šimanu« (Sorica)
Turistična kmetija Podhočar (Podporezen)
Prenočišča Kemperle (Železniki)
Koča na Ratitovcu
Brunarica na Soriški planini
Litostrojska koča (Soriška planina)
Turistična kmetija Pr' Šoštarju (Davča)
Apartma Pr' Markc (Rudno)
Turistična kmetija »Na Puč« (Martinj Vrh)
OBČINA ŽIRI (po podatkih iz Strategije razvoja in vizije občine na Škofjeloškem je bilo septembra 2008 v
občini 34 ležišč, po podatkih SURS-a z avgusta 2008 pa 12):
•
•
•
Gostilna in prenočišča Katernik (Žiri)
Pr' Zet (Žiri)
Dom na Goropekah (Goropeke)
Škofjeloško turistično območje po podatkih LTO Blegoš trenutno razpolaga s 781 ležišči (brez Dijaškega
doma, planinskih koč na Lubniku in Ratitovcu razpolaga s 620 ležišči), a kot je razvidno, prihaja do velikih
razlik v primerjavi z uradnimi podatki SURS-a.
Podatki v tabeli nakazujejo na problem nastanitvenih kapacitet na območju. V letu 2005 je viden precejšen
upad števila ležišč, saj so hotel Transturist, edini večji hotel na tem območju, zaprli. Območje je ostalo brez
skoraj sto ležišč in brez večjega nastanitvenega objekta v samem centru Škofje Loke.
Pozitiven trend v zadnjih letih se kaže v številu nastanitvenih objektov, saj se le to povečuje. Tako je prisotno
večje število manjših objektov, ki pa lahko ponudijo prenočišče v povprečju le 15-20 gostom, redki več, v
primeru večjih skupin ni možnosti za njihovo nastanitev. Na območju ni namreč niti enega objekta, ki bi bil
sposoben nastaniti avtobus turistov.
Lokaturist
Paketi izletov po Loškem so bili izdelani z namenom povečanega trženja turistične ponudbe. LTO Blegoš je
izdelal različne pakete, ki jih promovira in trži. Izlete vsako leto dopolnjujemo z aktualno ponudbo,
prireditvami in animatorji, ter jih prilagajamo željam posameznih skupin. Organizirana sta bila 2 tečaja za
vodenje skupin po Škofjeloškem območju.
KONGRESNI SEKTOR
Ni ponudbe
•
•
•
Hala Poden
Športna dvorana Železniki
Telovadnica Poljane
PRIREDITVE
Škofjeloški pasijon (osrednja prireditev, čeprav trenutno na 6 let), Venerina pot, Čipkarski dnevi v
Stran 207 od 425
Železnikih, Dan teric v Davči, Sadovi sadovnjaka v Sorici, Dan oglarjev na Starem vrhu, Praznik žetve na
Žirovskem vrhu, Praznik koscev v Novi Oselici, koncert v utrdbi Rupnikove linije, Srečanje Janezov v Novi
Oselici
TEMATSKE POTI
TEMATSKE POTI NA LOŠKEM
V letu 2004 so bile v sodelovanju LTO Blegoš, UE Škofja Loka, društev in ponudnikov na terenu oblikovane
pohodniške tematske poti na Loškem – s pohodniško palico po Škofjeloških hribih. Zaživelo je 22 poti,
izdelana je bila karta z vrisom poti na eni strani in opisi ter ponudbo na drugi strani v štirih jezikih. Na
Škofjeloškem območju obstajajo sledeče pohodniške tematske poti: Flisova pot, Pot na Planico in Križno
goro, Pot na Lubnik, Hrastnica z okoliškimi hribi, Gozdna učna pot Visoko, Valentinova pot, Lovska pot,
Pešpot Javorje – Žetina – Javorje,Pot na Bukov vrh, Čebelarska pot mimo sv. Urbana, Pot na Blegoš s
Hotavelj, Pot na Slajko in Ermanovec, Pot v Zalo, Pot ob Rapalski meji, Po sledeh Rupnikove linije, Oglarska
pot sv. Mohorja, Lovska pot na Miklavško goro, Pot dražgoških spominov, Pot preko Martinj vrha, Obisk
največje slovenske vasi, Pot stavbne dediščine v Sorici in ogled slapu Šprucar, Loška planinska pot.
KOLESARSKE POTI NA LOŠKEM
Loška kolesarska pot je nad 300 km dolga in na 12 etap razdeljena kolesarska transverzala, ki poteka po
Škofjeloškem območju in je bila vzpostavljena v letu 2002 v sodelovanju LTO Blegoš in UE Škofja Loka. Pot
je prav tako predstavljena na karti in opremljena na terenu, letno jo obišče precej obiskovalcev, med
katerimi so tako domačini, kot tudi turisti. Ob poti je precej turističnih ponudnikov, tako, da je mogoče
načrtovati tudi večdnevno kolesarjenje. Na Škofjeloškem obstajajo sledeče kolesarske poti: Sv. Ožbolt nad
Škofjo Loko, Po stari blegoški cesti, V Vinharje, Žirovski krog – vzhodni del, Žirovski krog – zahodni del, Na
Cerkljanski vrh, Ermanovec in Slajko, Blegoš vabi, V Davčo k Davčarjem, Po sončnih pobočjih Ratitovca, Skok
v Dražgoše, Golica, Lenart, Luša, Čepulje, Križna gora, V zavetju Lubnika.
IZLETI NA LOŠKEM
Paketi izletov po Loškem so bili izdelani z namenom povečanega trženja turistične ponudbe. LTO Blegoš je
izdelal različne pakete, ki jih promovira in trži. Izlete vsako leto dopolnjujemo z aktualno ponudbo,
prireditvami in animatorji, ter jih prilagajamo željam posameznih skupin. Organizirana sta bila 2 tečaja za
vodenje skupin po Škofjeloškem območju.
RUPNIKOVA LINIJA
Oživitev Rupnikove linije je večletni projekt, ki ga je LTO Blegoš pričel izvajati v letu 2001 z namenom
vzpostavitve novega turističnega produkta, edinstvenega za Škofjeloško območje. V letu 2002 so v 2. fazi
izdelali tematsko pot, očistili pot in nekatere objekte, izdelali promocijski material, programe za različne ciljne
skupine,… v letu 2003 so izdelali in postavili informacijske in usmerjevalne table ter kontrolne točke z žigi na
tematski poti, izobraževali so turistične vodnike ter uredili manjšo stalno zbirko na temo Rupnikove linije v
gostilni Pr' Sedmic v Gorenji vasi. V letih 2004 in 2005 so izdelali projekt nadaljnje ureditve, nakupili nekatere
materialne in pisne vire (obleke, oprema,…), ki bodo osnova za oblikovanje stalne zbirke v enem izmed
objektov. V letu 2006 je bil očiščen in urejen bunker na Hrastovem griču.
POROKE V ŠKOFJI LOKI
Poroke v Škofji Loki predstavljajo večletni projekt, ki ga je LTO Blegoš pričel izvajati v letu 2004 skupaj z UE
Škofja Loka in Občino Škofja Loka. Uveden je bil mestni, grajski in srednjeveški protokol pri porokah v Škofji
Loki. Protokol se glede na odzive vsako leto dopolnjuje in izboljšuje.
Stran 208 od 425
POSEBNOSTI V KRAJU
Škofjeloški pasijon (Škofja Loka)
Stran 209 od 425
5.1.15 Šenčur − inventarizacija primarne in sekundarne turistične ponudbe
občine Šenčur
1. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA ŠENČURJA
Trbojsko jezero, Kanjon Kokre
Trbojsko jezero
Župnijska cerkev sv. Jurija, cerkvi sv. Katarine in Radegunde, Bvagneča hiša
Cerkvi sv. Katarine in Radegunde
2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA JESENIC
NASTANITVENI SEKTOR
Skupno število stalnih ležišč (SURS, avgust 2008): 5, od tega so ležišča so zgolj v zasebnih sobah
(5).
Gostilna Ančka Šenčur, gostišče Babica Šenčur
Športna dvorana Šenčur in Športni parki Šenčur, Milje, Trboje in Visoko
PRIREDITVE
Praznik krompirja, Godlarska pustna povorka, Kolesarska dirka za Veliko nagrado Šenčurja, Prvomajske
budnice Pihalnega orkestra Šenčur
Stran 210 od 425
5.2 Inventarizacija in problemska analiza ključnih turističnih danosti
na nivoju Gorenjske (primarna ponudba)
5.2.1 Naravna dediščina in zavarovana območja narave
 Gorenjska je alpska regija z značilno raznoliko gorsko oziroma alpsko krajino in je v
velikem delu pokrita z zavarovanimi območji narave.
 Ključne značilnosti
ZNAMENITOSTI so:
na
PODROČJU
NARAVNIH
ZNAČILNOSTI
OZIROMA
1.
Najpomembnejši del turistične ponudbe Gorenjske (večji del naravnih znamenitosti,
ki predstavljajo naravne atrakcije in v veliki meri izboljšujejo privlačnost in konkurenčnost
regije) je vezan na naravne znamenitosti, ki večinoma ležijo na zavarovanih
območjih narave oziroma predstavljajo naravne vrednote;
2.
Med najbolj poznanimi in pomembnejšimi so Blejsko in Bohinjsko jezero, slapovi
(Savica, spodnji in zgornji slap Peričnika, Čedca …), izviri rek, Dovžanova soteska, Blejski
Vintgar, Pokljuška soteska, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavski ledenik itd. Natančen
popis po posameznih občinah oziroma destinacijah je narejen v poglavju 5.1.
3.
Najpomembnejša naravna vrednota in največje zavarovano območje je
TRIGLAVSKI NARODNI PARK − edini narodni park v Sloveniji − ki v celoti meri 880
km2 (od tega približno dve tretjini površja sega na območje Gorenjske), kar je štiri
odstotke površine Slovenije. TNP predstavlja najpomembnejšo ne zgolj naravno
temveč splošno vrednoto na področju Gorenjske, ki v največji meri opredeljuje
karakter in tip ponudbe te alpske destinacije. Predstavlja srce in dušo celotne
ponudbe, ki izhaja iz tega bogastva in se razvija v sozvočju z njim.
4.
Naravno-geografsko predstavlja 70 % Gorenjske gorski svet, le 30 % regije leži v
dolinsko-ravninskem delu osrednje Slovenije;
5.
40,2 % regije se nahaja nad 1.000 m nadmorske višine;
6.
Gozdne površine predstavljajo 59,4% Gorenjske, 25,6% je kmetijskih in 9,9 %
nerodovitnih površin;
7.
44,4 % regije pa obsegajo območja NATURE 2000;
8.
Na območju Gorenjske je registriranih 91 zavarovanih območij in točk na skupno okoli
55.000 ha ozemlja;
Stran 211 od 425
9.
Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično ponudbo, ki je v največji meri
vezana na bogato naravno (ter kulturno) dediščino območja;
10. Gorenjska obsega pogorja Karavank, zahodno, kamniško stran Kamniško-Savinjskih Alp ter
vzhodni del Julijskih Alp, s čemer pokriva vse slovenske Alpe;
11. Gorenjska je alpska regija29 in ta alpski karakter v zelo veliki meri opredeljuje
naravne (in kulturne) značilnosti regije ter jo na ta način umešča ob bok ostalim
sedmih državam, ki imajo Alpe: to so Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako,
Nemčija in Švica.
 ZAVAROVANA OBMOČJA NARAVE
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Najpomembnejša naravna vrednota in največje zavarovano območje je TRIGLAVSKI
NARODNI PARK − edini narodni park v Sloveniji − ki v celoti meri 880 km2 (od tega približno dve
tretjini površja sega na območje Gorenjske), kar je štiri odstotke površine Slovenije. Predstavlja
najpomembnejšo vrednoto na področju Gorenjske, ki v največji meri opredeljuje karakter in tip
ponudbe te alpske destinacije.
Triglavski narodni park obiskovalcem vzpodbuja doživljanje parka v informacijskih središčih in
točkah, informativnih tablah, na parkovnih poteh, z vodenimi izleti, z biološkimi delavnicami v
naravi, z ustvarjalnimi delavnicami in z različnimi izobraževalnimi programi.
TNP je ime dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka (leži skoraj v središču parka) dviguje najvišje
(2.864 m) in hkrati predstavlja tudi najvišji slovenski vrh. TNP se razprostira na severozahodu
Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj
popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Spada med najstarejše evropske parke; prvo
varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park.  Več informacij je prikazanih v
spodnji tabeli.
Triglavski narodni park v veliki meri opredeljuje način razvoja turizma na tem območju. Javni zavod
Triglavski narodni park (TNP) je leta 1981 ustanovila država na podlagi Zakona o Triglavskem
narodnem parku. Zakon opredeljuje osnovni cilj in namen ustanovitve TNP, ki je v ohranitvi
izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanju avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta,
ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Hkrati je z zakonom določen namen Triglavskega
29
Alpe, kot jih opisujejo v projektu Alpe – Kot jih vidijo ptice: Alpe so enovit geografski in geološki prostor vendar
kulturno, biološko in klimatsko zelo pester. Že v daljni preteklosti je ta gorska veriga predstavljala naravno oviro za
migracijske tokove in hkrati ponujala zatočišče in ugoden življenjski prostor za naselitev. Velika relativna višinska razlika
ponuja pestre življenjske pogoje za številne rastlinske in živalske vrste. Vpliv Mediterana v notranjosti zamenjajo trdi alpski
pogoji z velikimi temperaturnimi nihanji in obsežno poledenitvijo. Alpe so zaradi svoje lege, velikosti in geomorfologije,
najznačilnejša geološka formacija v Evropi, z izjemnim vplivom na Sredozemlje in Srednjo Evropo. Predstavljajo naravno
bariero, ki je kanalizirala vse velike selitvene premike v zgodovini in še danes narekuje pretok kapitala in ljudi. Nenazadnje
imajo ključni pomen pri kreiranju vremena v Evropi.
Stran 212 od 425
narodnega parka, da se skladno s primarnimi varstvenimi cilji in naravnimi danostmi
zagotovi možnosti za naravi in kulturni krajini prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v
parku in njegovi neposredni bližini.
Zakon o Triglavskem narodnem parku (iz leta 1981, v pripravi nov zakon) opredeljuje zunanje meje
Triglavskega narodnega parka, park pa ločuje na osrednje in robno območje, ki se razlikujeta v
režimu varstva. Opredeljeni so varstveni režimi in s tem tudi prepovedi nekaterih aktivnosti v parku,
kršitev katerih predstavlja prekrške po zakonu, ki jih ugotavljajo naravovarstveni nadzorniki TNP.
Zakon opredeljuje tudi ustroj in delovanje javnega zavoda Triglavski narodni park.
Sicer pa ima Republika Slovenija sistem varstva narave uzakonjen v Zakonu o ohranjanju narave, ki
določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom
prispevati k ohranjanju narave − s čemer pomembno vpliva tudi na dejavnost TNP. Delovanje TNP
pa opredeljujejo še številni drugi zakoni, kot npr. Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o
divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah,
Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov in na podlagi teh zakonov sprejeti podzakonski
akti, pa tudi mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije.
Poleg varovanja narave in ohranjanja kulturne krajine je Triglavski narodni park prostor, v katerem
se raziskuje, izobražuje, najde oddih in doživlja naravo. Pokrajinske značilnosti so
privlačen cilj za obiskovalce, ki pa vstopajo v izredno občutljiv svet.
Javni zavod Triglavski narodni park ima:
•
•
•
•
Opredeljena pravila obnašanja v parku
Razvite informacijske točke na eni lokaciji, širše informacijske točke ali krajše učne oziroma
naravoslovne poti ter prave parkovne poti.
Izvaja organizirane izlete s posebej za to usposobljenimi parkovnimi vodniki
Nudi prenočitev v parkovnih kočah (na Pokljuki, planini Vogar, Zg. Radovni, dolini Vrata,
Vršiču in Trenti)
Dostop do parka:
•
•
•
•
•
Po cesti lahko vstopimo v Triglavski narodni park na Predelu iz Italije ter pri trdnjavi Kluže
iz Bovca (dolina Loške Koritnice), po Soški dolini iz Bovca pod zaselkom Kršovec, iz Tolmina
pri Tolminskih koritih, v Spodnji Bohinjski dolini pri vasi Polje, v Zgornji Bohinjski dolini pri
Srednji vasi, na Koprivniku in v Podjelju, z blejske strani pod Zatrnikom, pri Krnici v dolini
Radovne in v Podhomu – Vintgar, iz Zgornjesavske doline pri Mojstrani na cestah v Vrata in
Radovno s Kotom in Krmo ter pri Kranjski Gori na cestah proti Vršiču in v Planico.
Avtobus vozi iz Ljubljane do Bleda in naprej do Bohinjske Bistrice, Bohinjskega jezera in
Hotela Zlatorog na zahodnem bregu Bohinjskega jezera, na Jesenice in v Mojstrano, GozdMartuljek, Kranjsko Goro in Rateče.
Poleti je mogoč prevoz z avtobusom iz Kranjske Gore čez Vršič v Bovec.
Avtobusne proge so tudi v Tolmin, Kobarid in Bovec iz smeri Nove Gorice ter Idrije in
Ljubljane.
Z vlakom iz Ljubljane se lahko pripeljemo do postaje Lesce − Bled, od koder vozijo
naprej lokalni avtobusi.
Stran 213 od 425
•
•
•
Z Jesenic (zveza za Ljubljano, Avstrijo) vozi vlak do Nove Gorice in nazaj. Zanimiva
izhodišča v Triglavski narodni park so postaje Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Podbrdo,
Most na Soči.
Med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom ter Mostom na Soči vozi tudi avtovlak, v katerem imajo
poseben prostor za kolesa.
Z Mosta na Soči vozijo avtobusi v Tolmin, Kobarid in Bovec, iz Bohinjske Bistrice pa do
Bohinjskega jezera in skozi Zgornjo Bohinjsko dolino.
Tabela 4: Osnovne značilnosti Triglavskega narodnega parka30
Obseg
Osrednje območje
Robno območje
Najvišja točka
Najnižja točka
Pokrajinske značilnosti
Podnebje
Gozd
Vode
Število naselij
Občine v parku
Človekove dejavnosti
Lokalni produkti
Povprečno letno število
obiskovalcev
Število redno zaposlenih v Javnem
zavodu TNP
UPRAVLJAVEC
30
83.807 ha
55.332 ha
28.475 ha
Triglav – 2864 m
Tolminska korita – 180 m
Mlado nagubano gorstvo Vzhodnih Julijskih Alp, reliefna razgibanost s
priostrenimi vrhovi, s strmimi stenami in z globoko vrezanimi ledeniško
preoblikovanimi dolinami.
Povprečne temperature najtoplejšega meseca se gibljejo med 20 °C v
dolini in 5,6 °C v gorah, najhladnejšega pa med 0,7 °C in – 8,8 °C.
Padavinsko povprečje znaša nad 1500 mm. Na leto je 120 do 146
padavinskih dni.
Dve tretjini parkovne površine pokriva gozd; na južni strani prevladuje
bukev, na severni pa smreka in macesen.
Podzemne vode, kraški izviri, vodotoki in ledeniška jezera so bogastvo
TNP. Gorski grebeni med Savo in Sočo zarisujejo hidrološko mejo med
Jadranskim in Črnim morjem.
25
2.352
Bovec (30,9 %), Bohinj (26,1 %), Kranjska Gora (16,5 %), Bled (4%),
Tolmin (8,5 %), Kobarid (3,9 %) Gorje (10%) in Jesenice (0,1 %).
Kmetijstvo s planinskim pašništvom, obrtne dejavnosti (tudi izdelki
domače obrti iz lesa in volne), turizem
Bovški ovčji sir, sir Tolminc, mohant ter izdelki domače obrti iz lesa in
volne
1,6 milijona
51 (december 2008)
Javni zavod Triglavski narodni park ( Predstavitev javnega zavoda v
poglavju o organiziranosti, poglavje 8).
Vir: Javni zavod Triglavski narodni park (www.tnp.si)
Stran 214 od 425
OSTALA POMEMBNEJŠA ZAVAROVANA OBMOČJA NARAVE
a)
Drugo največje zavarovano območje je krajinski park31 SPOMINSKI PARK UDIN
BORŠT (1.754 ha);
b)
Naravni rezervati32 (Zelenci, Dolina Triglavskih jezer, Mala Pišenca pri Kranjski Gori);
c)
Naravni spomeniki33 (Dovžanova soteska, Šum v Blejskem Vintgarju, Pokljuška soteska,
Triglav, Triglavska severna stena, Triglavski ledenik, spodnji in zgornji slap Peričnika …).
 Natančen popis po posameznih občinah oziroma destinacijah je narejen v poglavju 5.1.
31
Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko
ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
32
Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst
ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi
vzdržuje.
33
Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego
ali so redek primer naravne vrednote.
Stran 215 od 425
5.2.2 Kulturna dediščina Gorenjske
Kulturna dediščina z muzeji, galerijami, arheološkimi najdbami, gradovi, cerkvami, mestnimi in
vaškimi jedri, šegami in običaji ter kulturno krajino skupaj z naravnimi znamenitostmi in
zavarovanimi območji narave tvori primarno turistično ponudbo Gorenjske – torej tisto
osnovo, iz katere se nato oblikujejo integralni turistični produkti.
 Natančen popis kulturne dediščine po posameznih občinah oziroma destinacijah je narejen v poglavju 5.1.
 Ključne značilnosti KULTURNE DEDIŠČINE (UGOTOVITVE pa so podane v poglavju
5.2.3) Gorenjske so:
1.
Podobno kot na področju naravnih znamenitosti in dediščine, Gorenjsko tudi na
področju kulturne dediščine opredeljuje dejstvo, da je Gorenjska alpska regija
(stavbna dediščina, dediščinska kulturna krajina, nesnovna oziroma nematerialna
dediščina).
2.
Na Gorenjskem je bogata kulturna dediščina tako mestnih jeder kot tudi podeželja.
3.
Medtem ko za številne destinacije v Sloveniji (med drugim tudi za Ljubljano kot prestolnico)
velja, da je težko prepoznati eno ključno, vodilno oziroma najbolj prepoznavno kulturno
znamenitost − ki dosega ne zgolj nacionalno, temveč tudi mednarodno prepoznavnost − pa
to ne velja za Gorenjsko. Gorenjska ima z Blejskim gradom (seveda v kombinaciji z
Blejskim jezerom in otočkom) nesporno vodilno kulturno atrakcijo, ki dosega veliko
mednarodno prepoznavnost – pogosto je celo bolj prepoznaven kot Slovenija
sama. Predstavlja pomembno identifikacijsko točko za celotno Gorenjsko kot alpsko regijo.
Poleg tega je Blejski grad z Muzejem na Blejskem gradu ena najbolj obiskanih turističnih
točk v Sloveniji (v letu 2008 je imel 221.230 obiskovalcev – od tega dve tretjini tujih, kar je
40 % obiska Postojnske jame in skoraj 2-krat več kot Virtualnega muzeja in Razglednega
stolpa na Ljubljanskem gradu).
4.
Gorenjska je regija z največ zgodovinskimi mesti v Sloveniji (Kranj, Škofja Loka,
Radovljica, Tržič in Jesenice), ki so že sama po sebi kulturni in zgodovinski spomeniki.
5.
Gorenjska ima številne muzeje ki hranijo najpomembnejšo kulturno dediščino
Gorenjske: Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Loški muzej Škofja Loka,
Mestni muzej v Radovljici, Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, Muzej talcev v Begunjah na
Gorenjskem, Čebelarski muzej v Radovljici, Kovaški muzej v Kropi, Tržiški muzej,
Železarska zbirka Stara Sava, Spominski muzej talcev v Begunjah, Triglavska muzejska
zbirka v Mojstrani.
Stran 216 od 425
6.
Med najbolj poznanimi oziroma obiskanimi muzeji na Gorenjskem, za katere vodi
evidenco SURS34, sta Muzej na Blejskem gradu (221.230 obiskovalcev v letu 2008) in
Loški muzej (50.500 obiskovalcev v letu 2008).
7.
Na Gorenjskem se aktivno dela na razvoju in večanju atraktivnosti muzejske
ponudbe. Izpostaviti velja na primer obnovo Gradu Khiselstein v Kranju (predviden
zaključek obnove v letu 2010), s čemer bo vzpostavljen večnamenski kulturni prostor,
vključno z muzejem, ta prostor bo deloval kot impulz razvoja na področju kulture v samem
mestnem jedru Kranja, hkrati pa bo le-tega umeščal v širši prostor ter ga v širši prostor
tudi odpiral, krepil podobo Kranja kot turistične destinacije ter krepil in širil turistično
ponudbo Gorenjske. Gorenjski muzej bo z Gradom Khiselstein kandidiral za naslov
Evropski muzej leta 2011.
8.
Gorenjska ima veliko število znanih osebnosti iz slovenske zgodovine (še posebej
občina Žirovnica), kjer je njihovo življenje in delo predstavljeno v spominskih oziroma
rojstnih hišah (Rojstna hiša Matija Čopa v Žirovnici, Prešernova rojstna hiša v Vrbi, Rojstna
hiša pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja v Doslovčah, Jalnova rojstna hiša v Rodinah itd.).
Ta ponudba je trenutno obiskana predvsem s strani domačih gostov (večji del so to šolske
skupine).
9.
Pomembna kulturna in tehniška dediščina izhaja iz bogate železarske in fužinarske
tradicije in zgodovine, ki je pustila pomemben pečat na tem območju.
10. Gorenjska ima 0,6 muzejev in razstavišč na 10.000 prebivalcev, kar je pod
povprečje Slovenije, ki je 0,8 (osrednjeslovenska regija jih ima 1,1).
34
Statistične informacije: Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti, muzejev in galerij, kopališč, igralnic in igralnih
salonov ter število njihovega poslovanja, Slovenija (četrtletno)
Stran 217 od 425
5.2.3 Ugotovitve analize primarne ponudbe
 Iz analize primarne ponudbe Gorenjske (naravne in kulturne dediščine) izhajajo
naslednje KLJUČNE UGOTOVITVE:
UGOTOVITEV ŠT. 1 – KAJ JE KLJUČNA PREDNOST GORENJSKE NA PODROČJU
NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Ena ključnih primerjalnih prednosti Gorenjske so izredno bogate in dobro ohranjene
naravne danosti in bogata kulturna dediščina v starih mestnih jedrih in na podeželju, ki
predstavljajo najpomembnejšo osnovo za bolj konkurenčen nastop Gorenjske v odnosu do drugih
regij oziroma destinacij na področju Alp.
Naravna in kulturna dediščina predstavlja v gorenjski regiji bogat potencial predvsem v
Triglavskem narodnem parku kot edinem nacionalnem parku v Sloveniji, v značilni
alpski krajini ter vrsti drugih naravnih (44 % ozemlja pod NATURO 2000) in kulturnih
vrednot.
Vendar pa je za ta preboj potrebno celotno (naravno in kulturno) dediščino ustrezno
valorizirati – jo bolj intenzivno (a v skladu z načeli sonaravnega razvoja in ob upoštevanju
vseh usmeritev, kot izhajajo iz varovanja zavarovanih območij), osredotočeno in inovativno
vključiti in oblikovati v integralne turistične produkte, ki se bodo skozi komuniciranje jasno
opredeljene identitete učinkovito pozicionirali in razlikovali od podobnih turističnih produktov
konkurenčnih destinacij.
Poleg same obnove objektov kulturne dediščine je za uspešno turistično valorizacijo kulturne
dediščine pomembno povezovanje z živo kulturo (prireditvami) v avtentične ITP, ki bodo
temeljili na edinstvenih doživetjih).
UGOTOVITEV ŠT. 2 – NARAVNA DEDIŠČINA KOT NAJPOMEMBNEJŠI POTENCIAL ZA
RAZVOJ PRODUKTOV
Zavarovana območja, naravne znamenitosti in vrednote ter kulturna dediščina predstavljajo
najpomembnejši vir za razvoj turističnih produktov, ki so danes (in bodo še močneje v
prihodnosti) v skladu s turističnimi trendi na mednarodnem trgu.
Vse bolj iskani so sonaravni (»zeleni«, eko) produkti (za katere ima Gorenjska velik potencial,
a še niso razviti), ki so v celoti prilagojeni željam in pričakovanjem bolj zahtevnega in okoljsko
vse bolj ozaveščenega potrošnika.
UGOTOVITEV ŠT. 3 – NEPOVEZANIH NARAVNIH IN KULTURNIH ATRAKCIJ
Stran 218 od 425
Obstajajo številne naravne in kulturne atrakcije, ki so motiv za prihod v posamezno
destinacijo, niso pa povezane v integralni (in doživljajsko močen) produkt, po meri
določene ciljne skupine – s katerim bi se ciljno nastopalo na trgu za ustvarjanje motiva za
prihod in ki bi ga bilo mogoče kupiti (ki je torej oblikovan kot program oziroma paket).
Kulturno in naravno dediščino se predstavlja ločeno, kot samostojen produkt (a le kot
nabor možnosti), ni pa vključena v druge motive prihodov (na primer pohodniški, kolesarjenje,
wellness itd).
UGOTOVITEV ŠT. 4 – PREPOZNAVNOST NARAVNIH IN KULTURNIH ATRAKCIJ V VEČJIH
TURISTIČNIH SREDIŠČIH
Gorenjska ima nekaj močnih naravnih in kulturnih atrakcij, ki že danes na tujih
(večinoma evropskih, pa tudi nekaterih prekomorskih) trgih dosegajo pomembno
prepoznavnost in ustvarjajo motiv za prihod. Gorenjska ima tako v slovenskem merilu (torej
v okviru celotne slovenske turistične ponudbe) nekaj najmočnejših turističnih naravnih in kulturnih
atrakcij.
Vendar pa je potrebno nadgraditi doživljajski vidik (razviti kot produkt – program) in
edinstvene prodajne priložnosti (USP) posameznih destinacij skozi to nadgraditi v edinstvene
doživljajske priložnosti (USEP), saj se na tem področju vse bolj odvija konkurenčna bitka.
UGOTOVITEV ŠT. 5 – MNOŽICA PRIVLAČNIH, A NE POZNANIH ATRAKCIJ
Na drugi strani pa je na območju Gorenjske množica manjših in manj znanih krajev
in/ali atrakcij, ki se sicer ponašajo s privlačno in pogosto edinstveno naravno in/ali
kulturno dediščino, vendar pa samostojno ne morejo dosegati potrebne tržne
privlačnosti oziroma konkurenčnosti, da bi lahko predstavljali motiv za prihod (še posebej ne
tujih turistov).
Ti manjši kraji kljub atrakcijam niso prepoznavni in nimajo jasno opredeljene
identitete, njihova ponudba pa ne doseže potencialnih obiskovalcev, še posebej ne tujih
(kar je še posebej razvidno iz spremljanja obiska različnih muzejev in znamenitosti, ki jih večinoma
obiskujejo domači gosti). Zato je ključno, da se poveže in združi potenciale tako večjih kot
tudi manjših atrakcij in krajev na Gorenjskem, saj lahko pridobijo tako prvi kot drugi.
Tako lahko večja in močnejša turistična središča (torej tista, ki predstavljajo pomembne
stacionarne destinacije − to so predvsem Bled, Bohinj in Kranjska Gora) pomembno pridobijo na
privlačnosti z vključevanjem naravnih in kulturnih atrakcij iz drugih destinacij (v obliki enodnevnih
izletov, v manjši meri tudi krožnih poti, vsekakor pa produktov, ki so na regionalni ravni oblikovanji
v prepoznavne integralne turistične produkte − kar lahko potem, ko je tovrstni produkt razvit,
vpliva na podaljšanje povprečne dobe bivanja gostov v večjih centrih, na drugi strani pa se lahko
manjši kraji začnejo razvijati skozi večji obisk).
Stran 219 od 425
UGOTOVITEV ŠT. 6 – VELIKO TEMATSKIH POTI, KI PA SE NE TRŽIJO
V zadnjih letih se je, še posebej v okviru evropskih programov in programov čezmejnega
sodelovanja, oblikovalo veliko tematskih sprehajalnih in kolesarskih poti, učnih gozdnih
ter drugih tematskih poti.
Zaenkrat tematske poti niso še povezane v integralne turistične produkte turističnih
destinacij, zaradi česar pogosto informacija sploh ne pride do turista, uspešnost njihovega trženja
na turističnem trgu pa je precej omejena. Te tematske poti predstavljajo pomemben potencial, ki
ga je potrebno valorizirati.
UGOTOVITEV ŠT. 7 –
MEDNARODNEM OKVIRU
BOGATA
MUZEJSKA
PONUDBA,
A
NI
PRESEŽKOV
V
Gorenjska ima relativno bogato muzejsko ponudbo, čeprav v primerjavi z mednarodno
ponudbo v tem segmentu (ki se v zadnjih letih v svetu izredno dinamično in močno razvija,
inovativni pristopi k razvoju novih muzejev in sistematično delo na oblikovanju arhitekturnih
presežkov pa na turistične zemljevide postavljajo še do nedavnega neprepoznavne destinacije)
nima muzejev, ki bi lahko dosegli mednarodno konkurenčnost oziroma prepoznavnost.
Kljub temu se tudi na Gorenjskem aktivno dela na razvoju in večanju atraktivnosti muzejske
ponudbe.
Poleg tega ni organiziranega trženja celotne muzejske ponudbe oziroma se le-ta se
premalo aktivno vključuje v celostno ponudbo posameznih destinacij in/ali programov.
UGOTOVITEV ŠT. 8 – NI ORGANIZIRANEGA TRŽENJA MUZEJSKE PONUDBE
Ni organiziranega trženja muzejske ponudbe oziroma se le-ta se premalo aktivno
vključuje v celostno ponudbo posameznih destinacij in/ali programov.
UGOTOVITEV ŠT. 9 – OHRANJENA KULTURNA KRAJINA
Slovenski alpski svet se ne uvršča med intenzivno preoblikovane gorske turistične
regije. Problemi turistične zasičenosti so tukaj zato mnogo manj izraziti kot v številnih
drugih alpskih pokrajinah (ki Gorenjski predstavljajo konkurenco) zaradi česar ima Slovenija
možnost, da pri nadaljnjem razvoju turizma upošteva negativne razvojne težnje, ki so prišle do
izraza v alpskih območjih intenzivnejšega turističnega razvoja v tujini.
Počasnejši turistični razvoj naših alpskih pokrajin lahko sedaj, ko so poleg pozitivnih vse bolj
razvidni tudi problematični učinki vplivov bolj množičnega turizma, ocenjujemo tudi kot prednost,
saj tako stanje olajšuje uveljavljanje ekološko in socialno ustreznejše razvojne strategije. Zato je
potrebno zelo jasno zastaviti razvojni koncept sonaravnega razvoja turizma in to tudi
Stran 220 od 425
močno vključiti v trženjsko-komunikacijski vidik.
UGOTOVITEV ŠT. 10 – URAVNOTEŽENJE RAZVOJA IN VAROVANJA
Razvoj turizma na Gorenjskem, ki sodi v osrčje ali na obrobje Triglavskega narodnega parka,
močno opredeljuje oziroma usmerja zakonodaja. Za uspešnejšo valorizacijo naravnih in
kulturnih vrednot v turistične namene je − seveda ob upoštevanju načel sonaravnega razvoja −
potrebno zagotoviti bolj enakopravno obravnavo funkcije varovanja in razvoja.
Stran 221 od 425
5.3 Inventarizacija in problemska analiza sekundarne ponudbe na
nivoju Gorenjske
5.3.1 Nastanitveni sektor
 UVODNO POJASNILO: V celotni analizi nastanitvenega sektorja upoštevamo število stalnih
(in ne skupnih) ležišč in navajamo podatke za mesec avgust (avgust 2008) − čeprav tudi
navajamo primerjavo gibanja števila stalnih ležišč po mesecih.
Navajamo in analiziramo zgolj podatke Statističnega urada Republike Slovenije, saj
edino ta vir omogoča verodostojno primerjavo po vseh občinah in vrstah nastanitvenih zmogljivosti.
Nekatere občine so za določene segmente oddale drugačne podatke (če prihaja do znatnih razlik,
smo to interpretirali v poglavju 5.1, kjer podajamo pregled primarne in sekundarne turistične
ponudbe po posameznih občinah.
Po podpoglavjih analiziramo:
 5.3.1.1 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske
 5.3.1.2 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti po posameznih občinah
 5.3.1.3 Gibanje razpoložljivih nastanitvenih zmogljivosti po mesecih
 5.3.1.4 Zasedenost nastanitvenih zmogljivosti
 5.3.1.5 Kakovost nastanitvenih zmogljivosti oziroma investicije v nastanitveni sektor
 5.3.1.6 POVZETEK značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske
 V poglavju 5.3.1 zgolj analiziramo nastanitveni sektor, medtem ko so ugotovitve, ki iz tega
izhajajo, navedene ob koncu sklopa analize sekundarne ponudbe, v poglavju 5.4.
Stran 222 od 425
5.3.1.1 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske
 SKUPNO ŠTEVILO STALNIH LEŽIŠČ (AVGUST 2008)
 Avgusta 2008 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na Gorenjskem
evidentiranih 16.539 stalnih ležišč (kar predstavlja dobro petino oziroma 21,4 % vseh ležišč v
Sloveniji).
Gorenjska je imela 92 ležišč na prebivalca35, kar je več kot 2-krat več, kot je slovensko povprečje
(41), a hkrati več kot polovica manj v primerjavi z obalno-kraško regijo (206). Gorenjska je tako
po številu nastanitvenih zmogljivosti na prebivalca v Sloveniji na 2. mestu.
 STRUKTURA STALNIH LEŽIŠČ GLEDE NA RAZLIČNE TIPE
 Od vseh razpoložljivih stalnih ležišč so najpomembnejše naslednje vrste nastanitvenih
zmogljivosti:
35
1.
Največ ležišč na Gorenjskem je v HOTELIH (skupaj 4.800 ležišč36 oziroma 29 % vseh
zmogljivosti na Gorenjskem) – v strukturi vseh 29.720 hotelskih ležišč v Sloveniji pa imajo
tako gorenjska hotelska ležišča 16,2-odstotni delež.
2.
Velik delež nastanitvenih kapacitet je v KAMPIH (kapaciteta 3.310 ležišč oziroma 20 %
vseh zmogljivosti na Gorenjskem) – v strukturi vseh 15.803 prostorov v kampih
Sloveniji pa imajo tako gorenjski kampi 20,2-odsotni delež.
3.
Za kampi imajo tretji največji delež ležišča v planinskih domovih in kočah, kar glede na to,
da je Gorenjska alpska regija, ne preseneča. V PLANINSKIH DOMOVIH & KOČAH je
tako 2.303 ležišč (kar pomeni 13,9-odstotni delež od vseh ležišč na Gorenjskem, v
Sloveniji pa gorenjski planinski domovi in koče prispevajo kar 53,3-odsotni delež).
•
Močno je tudi SOBODAJALSTVO (skupaj 1.935 ležišč oziroma 11,7 % vseh
zmogljivosti na Gorenjskem) – v strukturi vseh 5.953 postelj v zasebnih sobah v
Sloveniji pa imajo tako gorenjska ležišča v zasebnih sobah 32,5-odsotni delež.
Podatek SURS-a, objavljen v publikaciji Slovenske regije v številkah (2009), kjer pa so uporabljeni podatki za leto 2007.
36
V tem podatku še niso vključena nova hotelska ležišča, odprta do junija 2009: 250 novih hotelskih ležišč v
Bohinju oziroma Bohinjski Bistrici (Hotel Park Bohinj, odprt maja 2009), prav tako pa tudi ne junija 2009 prenovljen in
dograjen Hotel Špik v Gozd Martuljku (60 sob v prenovljenem delu in 56 sob v novem delu) ter 44 ležišč v Hotelu Triglav
na Bledu – pojasnilo tudi na naslednji strani. Jeseni 2009 se načrtuje še odprtje Hotela Renesansa v Dvorski vasi v občini
Radovljica.
Stran 223 od 425
•
Gorenjska ima še vedno zelo močno kategorijo DELAVSKI POČITNIŠKI DOMOVI, ki
ponavadi predstavljajo ležišča slabše kakovosti (skupaj ima 1.372 ležišč oziroma 8,3 %
vseh zmogljivosti na Gorenjskem) – v strukturi vseh 2.681 ležišč v delavskih
počitniških domovih Sloveniji pa ima Gorenjska kar 51,2-odsotni delež.
•
Izstopa še kategorija PENZIONI (skupaj 715 ležišč oziroma 4,3 % vseh zmogljivosti
na Gorenjskem) – v strukturi vseh 1.674 penzionskih ležišč v Sloveniji pa imajo gorenjski
penzioni 42,7-odsotni delež.
 Struktura vseh zmogljivosti (glede na tip, na nivoju celotne Gorenjske) je predstavljena v spodnji tabeli 5 in grafu 23.
Tabela 5: Stalna ležišča po posameznih tipih, na Gorenjskem (vir SURS, avgust 2008)
Hoteli
Moteli
Penzioni
Gostišča
Prenočišča
Apartmaji
Kampi
Turistične kmetije z nastanitvenimi zmogljivostmi
Sobodajalstvo
Planinski domovi in koče
Delavski počitniški domovi
Otroški in mladinski počitniški domovi
Drugi domovi
Drugi gostinski nastanitveni objekti
Začasne nastanitvene zmogljivosti
Marine
Vrste objektov – SKUPAJ STALNA LEŽIŠČA
Slovenija Gorenjska
29.720
4.800*
367
0
1.674
715
2.023
248
696
27
5.208
482
15.803
3.310
1.022
189
5.953
1.935
4.323
2.303
2.681
1.372
1.740
297
444
12
2.201
639
2.216
210
1.100
0
77.171
16.539
% od vseh
% v objektov na
Sloveniji Gorenjskem
16,2%
29,0%
0,0%
0,0%
42,7%
4,3%
12,3%
1,5%
3,9%
0,2%
9,3%
2,9%
20,9%
20,0%
18,5%
1,1%
32,5%
11,7%
53,3%
13,9%
51,2%
8,3%
17,1%
1,8%
2,7%
0,1%
29,0%
3,9%
9,5%
1,3%
0,0%
0,0%
21,4%
100,0%
 POMEMBNO POJASNILO – ki velja za celotno poglavje 5.3.1: V tem podatku še ni
vključenih (navajamo le glavna hotelska ležišča, odprta po avgustu 2008 oziroma do junija 2009):
1.
250 novih hotelskih ležišč v Bohinju oziroma Bohinjski Bistrici (Hotel Park Bohinj, odprt
maja 2009);
2.
230 novih hotelskih ležišč v Hotelu Špik v Gozd Martuljku (ki je bil v letu 2008 zaprt),
junija 2009 pa odprt kot popolnoma prenovljen in dograjen (60 sob v prenovljenem delu in
56 sob v novem delu);
3.
44 hotelskih ležišč v Hotelu Triglav na Bledu (22 sob);
Stran 224 od 425
4.
Jeseni 2009 se načrtuje še odprtje Hotela Renesansa v Dvorski vasi v občini Radovljica
(okoli 30 sob).
 Investicije v teku so prikazane v poglavju 5.3.1.5.
Graf 23: Prikaz strukture stalnih ležišč po posameznih tipih, na Gorenjskem (vir SURS, avgust
2008)
Strutkura vseh nastanitvenih zmogljivosti na Gorenjskem
(stalna ležišča, SURS, avgust 2008)
Drugi domovi; 12; 0%
počitniški domovi; 297;
2%
Drugi gostinski
4%
zmogljivosti; 210; 1%
Hoteli; 4.800; 30%
domovi; 1.372; 8%
Planinski domovi in
koče; 2.303; 14%
Moteli; 0; 0%
12%
nastanitvenimi
Penzioni; 715; 4%
Gostišča; 248; 1%
Kampi; 3.310; 20%
Apartmaji; 482; 3%
 GIBANJE STALNIH LEŽIŠČ OD LETA 2004 DO 2008
Število stalnih ležišč na Gorenjskem ostaja v zadnjih letih na podobnem nivoju oziroma
se je zmanjšalo za slaba 2 %, iz 16.862 na 16.539 (kljub nekaterim novim investicijam – ki so
bile oziroma so tudi v letu 2009 večinoma v hotelska ležišča) – podatki za več let nazaj pa bi
pokazali še večji upad, medtem ko se je v Sloveniji povečalo za dobrih 7 %.
Do zmanjšanja je prišlo predvsem v največjih turističnih središčih (Bled, Kranjska
Gora), medtem ko se v novih destinacijah povečuje.
Stran 225 od 425
 Razlogi za zmanjšanje ležišč so v največji meri naslednji:
•
Zaradi izboljšanja kakovosti nastanitvenih zmogljivosti (povečanje sob) se je
zmanjšalo število;
•
Odprodaja nekaterih hotelskih apartmajskih enot (v Kranjski Gori so se na primer
nekatere hotelske enote (apartmaji) pred 5-imi leti in več nazaj prodaja za zasebna t.i.
»vikend« stanovanja, ko je takratno podjetje Gorenjka prodalo del svojih kapacitet z
namenom pridobiti sredstva za obnovo hotelov, vendar pa so se vsa sredstva vlagala nazaj
v razvoj bolj kakovostnih nastanitvenih zmogljivosti (posodobitev, višja kakovost, večje
sobe, kar je tudi zmanjšalo število ležišč). Ta »vikend« stanovanja uradna statistika še
vedno beleži. Porast »vikendov« posledično pomeni tudi manjši prihodek v turizmu);
•
Vsi večji turistični centri se nahajajo na obrobju Triglavskega narodnega parka,
zato investicije v novogradnje v največji možni meri opredeljuje naravovarstveni režim. S
tem je razvoj novih nastanitvenih zmogljivosti zelo omejen. V zadnjih letih zato
delež ležišč na Gorenjskem v slovenskem turizmu pada (iz 23,4 % leta 2004 na 21,4 % v
letu 2008). Vzporedno pa se je v zadnjih letih (v veliki meri zaradi spodbud skozi evropske
strukturne sklade) zelo veliko gradilo v drugih slovenskih regijah oziroma produktnih
področjih (zdravilišča, tudi nekatere manj razvite destinacije).
V spodnji tabeli je prikazano gibanje po posameznih destinacijah oziroma občinah.
Tabela 6: Gibanje števila stalnih ležišč po posameznih občinah v letih 2004 do 2008 (vir SURS)
Bled
Bohinj
Cerklje na Gorenjskem
Gorenja vas - Poljane
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
SKUPAJ GORENJSKA
Slovenija
Delež v slovenskem turizmu
2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/200
4.141
4.326
4.298
3.977
3.177
76,72
4.389
4.433
4.475
4.597
4.812
109,64
215
216
182
199
302
140,47
98
101
97
70
114
116,33
181
181
50
65
57
57
57
114,00
220
299
294
303
323
146,82
612
601
601
503
643
105,07
4.034
4.021
3.784
3.915
3.676
91,13
172
166
247
67
267
155,23
333
300
226
336
331
99,40
2.013
2.280
2.300
2.295
2.290
113,76
21
5
5
5
23,81
110
27
31
60
56
50,91
286
118
95
69
143
50,00
14
14
53
61
48
342,86
36
8
12
33,33
82
83
83
83
102
124,39
16.826
17.055
16.831
16.778
16.539
98,29
72.001
72.677
74.178
76.169
77.171
107,18
23,37
23,47
22,69
22,03
21,43
Stran 226 od 425
5.3.1.2 Struktura in značilnosti nastanitvenih zmogljivosti po posameznih občinah
 ZAPOREDJE OBČIN GLEDE NA SKUPNO ŠTEVILO LEŽIŠČ
Od vseh evidentiranih 16.539 stalnih ležišč na Gorenjskem je bila struktura po občinah
naslednja – izpostavljamo ključne značilnosti, v spodnji tabeli in grafu pa prikazujemo podrobno:
1.
Največ LEŽIŠČ V CELOTNI STRUKTURI NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTIH imajo
naslednje občine – po tem vrstnem redu:
a.
BOHINJ (skupaj 4.812 ležišč) – ki pa je zelo šibek glede hotelskih ležišč (12 %
oziroma z novim hotelom Park Bohinj 16 %), medtem ko kampi, zasebne sobe,
delavski počitniški domovi in planinski domovi in koče skupaj predstavljajo skoraj 79
% vseh ležišč;
b.
KRANJSKA GORA (skupaj 3.676 ležišč) − v strukturi kranjskogorskih ležišč hoteli
predstavljajo dobro tretjino vseh ležišč (ni upoštevan prenovljen in dograjen Hotel
Špik), zelo močne pa ima kategorije zasebne sobe, planinski domovi in koče, delavski
počitniški domovi in otroški & mladinski domovi, ki skupaj predstavljajo 51 %;
c.
BLED (skupaj 3.177 ležišč) – ki ima najbolj ugodno strukturo ležišč glede na tip, saj
ima največ ležišč v hotelih: 2.187 (69 %, kar je daleč najvišji odstotek na
Gorenjskem, pri čemer še ni upoštevan Hotel Triglav), sledijo pa penzioni in zasebne
sobe;
d.
RADOVLJICA (skupaj 2.290 ležišč) – kjer dve tretjini vseh ležišč predstavlja
kategorija kampov, le 8,4 % predstavljajo hoteli, s 15 % pa izstopa pa le še
kategorija drugi gostinski nastanitveni objekti.
2.
OSTALE OBČINE imajo vse število zmogljivosti v precej manjšem obsegu, in sicer
od najmanj 5 ležišč (Šenčur), pa do največ 643 ležišč (Kranj), izstopata le še Preddvor in
Jezersko (s po okoli 330 oziroma 320 ležišč).  Natančneje po občinah je prikazano v spodnji tabeli.
3.
Bohinj, Bled, Kranjska Gora in Radovljica imajo skupaj 13.995 ali 84,4 % vseh
nastanitvenih zmogljivosti, samo 3 največja turistična središča pa 11.665 ležišč ali
70,5 % vseh ležišč (in v skupni strukturi hotelskih ležišč 84 % vseh hotelskih
ležišč).
 Strukturo nastanitvenih zmogljivosti po posameznih občinah smo komentirali že v poglavju 5.1, kjer smo predstavili
primarno in sekundarno (kamor sodi tudi nastanitveni sektor) turistično ponudbo, ločeno po posameznih občinah.
Stran 227 od 425
Tabela 7: Prenočitvene zmogljivosti po občinah na Gorenjskem (SURS, avgust 2008)
Število sob
Občina
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
Slovenija
1.705
1.398
115
18
17
13
88
289
1.343
87
98
811
2
21
29
19
5
24
6.082
31.954
Zmogljivosti - ležišča skupaj
5,34%
4,38%
0,36%
0,06%
0,05%
0,04%
0,28%
0,90%
4,20%
0,27%
0,31%
2,54%
0,01%
0,07%
0,09%
0,06%
0,02%
0,08%
19,03%
100,00%
3.521
5.072
339
151
181
59
328
710
4.003
269
359
2.362
6
69
146
68
12
102
17.757
83.157
4,23%
6,10%
0,41%
0,18%
0,22%
0,07%
0,39%
0,85%
4,81%
0,32%
0,43%
2,84%
0,01%
0,08%
0,18%
0,08%
0,01%
0,12%
21,32%
100,00%
Zmogljivosti - ležišča stalna
3.177
4.812
302
114
181
57
323
643
3.676
267
331
2.290
5
56
143
48
12
102
16.539
77.171
4,12%
6,24%
0,39%
0,15%
0,23%
0,07%
0,42%
0,83%
4,76%
0,35%
0,43%
2,97%
0,01%
0,07%
0,19%
0,06%
0,02%
0,13%
21,43%
100,00%
 ZAPOREDJE OBČIN GLEDE NA ŠTEVILO LEŽIŠČ V HOTELIH
1.
Zaporedje občin je drugačno, če pogledamo le hotelska ležišča. Od skupno 4800
hotelskih ležišč, ki jih ima Gorenjska (to predstavlja na Gorenjskem 29 % vseh objektov, v
Sloveniji pa 16,2 % hotelskih ležišč), imajo največ ležišč v HOTELIH naslednje občine
– po tem vrstnem redu:
1.
Med hotelskimi ležišči močno vodi BLED (2.187 hotelskih ležišč, kar je na Bledu
69 % vseh ležišč ali kar 46 % vseh hotelskih ležišč na Gorenjskem).
2.
Sledi KRANJSKA GORA (1.261 hotelskih ležišč, kar v Kranjski Gori predstavlja
dobro tretjino vseh ležišč – 34 %, na Gorenjskem pa 26 % vseh hotelskih ležišč. V
tej številki še ni upoštevan prenovljen in dograjen Hotel Špik (116 sob).
3.
BOHINJ (589 hotelskih ležišč, dodatno še 250 ležišč v novem Hotelu Park v
Bohinjski V+Bistrici, ki v podatki avgusta 2008 še niso zajeta) – ki je sicer pri skupnih
zmogljivostih močno na prvem mestu, a ima v svoji strukturi le 12,2 % hotelskih
ležišč, prav toliko pa tudi v strukturi vseh hotelskih ležišč na Gorenjskem).
4.
Bled, Kranjska Gora in Bohinj imajo skupaj 84 % vseh hotelskih ležišč na
Gorenjskem.
Stran 228 od 425
5.
Hotelske sobe imajo le še (glede na število po tem vrstnem redu):
a.
KRANJ (skupaj 354 hotelskih ležišč),
b.
RADOVLJICA (193 hotelskih ležišč),
c.
PREDDVOR (100 hotelskih ležišč),
d.
JEZERSKO (77 hotelskih ležišč) in
e.
CERKLJE NA GORENJSKEM (39 hotelskih ležišč).
 V kategoriji hoteli je bilo v letu 2008 opravljenih 54 % vseh prenočitev na
Gorenjskem. V kategoriji hoteli in podobni nastanitveni objekti pa 60,4 % (vendar je ta podatek
za leto 200737) – v Obalno-kraški regiji pa, navajamo za primerjavo, 70,8 %, v Osrednjeslovenski
78,6 % oziroma povprečje na nivoju Slovenije je 67,1 %.
Graf 24: Struktura hotelskih ležišč na Gorenjskem (vir SURS, avgust 2008)
Razporejenost hotelskih ležišč po občinah
(stalna ležišča, SURS, avgust 2008)
Radovljica; 193; 4%
Preddvor; 100; 2%
Bled; 2.187; 46%
Kranjska Gora; 1.261;
26%
Kranj; 354; 7%
Jezersko; 77; 2%
Cerklje na Gorenjskem;
39; 1%
Bohinj; 589; 12%
 Na spodnji sliki je prikazana razporedih vseh nastanitvenih zmogljivosti po občinah, glede na obseg.
37
Stran 229 od 425
Karta 11: Prikaz števila prenočitvenih zmogljivosti (stalna ležišča), po občinah (BSC Kranj)
 V tabelah 8 in 9 na naslednjih straneh pa prikazujemo podatke o nastanitvenih zmogljivostih po tipih in po občinah bolj
podrobno:
a)
Tabela 8: Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov, po občinah na
Gorenjskem, avgust 2008 (vir SURS)
b)
Tabela 9: Prenočitvene zmogljivosti po občinah na Gorenjskem, po vrstah nastanitvenih
objektov, avgust 2008 (vir SURS) – zgolj drug prikaz
c)
Tabela 10: Podrobneje prenočitvene zmogljivosti (po tipih in kategorijah) po občinah na
Gorenjskem (avgust 2008, vir SURS)
 POJASNILO GLEDE PODATKOV, KI SO PREDSTAVLJENI V NADALJEVANJU ANALIZE
NASTANITVENEGA SEKTORJA: Ključni podatki so bili izpostavljeni že zgoraj, zato jih dodatno ne
komentiramo, vendar pa nato v nadaljevanju še izpostavljamo drug vidik in sicer gibanje
razpoložljivih ležišč po mesecih, na koncu analize nastanitvenega sektorja pa še analiziramo
zasedenost
Stran 230 od 425
Tabeli 8 in 9: Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov in po občinah – 2 različna prikaza (vir SURS avgust 2008,)
Bled
Bohinj
Cerklje na
Gorenjske
m
Gorenja vas
- Poljane
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska
Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
16.539
4.800
0
715
248
27
482
3.310
189
1.935
2.303
1.372
297
12
639
210
0
% od vseh
objektov
Gorenjska
Vrste objektov - SKUPAJ
77.171
Hoteli
29.720
Moteli
367
Penzioni
1.674
Gostišča
2.023
Prenočišča
696
Apartmaji
5.208
15.803
Kampi
1.022
Turistične kmetije z nastanitvenimi z
5.953
Sobodajalstvo
4.323
2.681
1.740
Otroški in mladinski počitniški domo
444
Drugi domovi
2.201
2.216
Marine
1.100
21,4% 100,0%
16,2%
29,0%
0,0%
0,0%
42,7%
4,3%
12,3%
1,5%
0,2%
3,9%
9,3%
2,9%
20,9%
20,0%
18,5%
1,1%
32,5%
11,7%
13,9%
53,3%
51,2%
8,3%
17,1%
1,8%
2,7%
0,1%
29,0%
3,9%
9,5%
1,3%
0,0%
0,0%
3.177
2.187
180
21
10
280
50
326
34
89
-
4.812
589
184
104
1.160
1.001
666
975
133
-
302
39
113
14
10
26
25
15
60
-
114
4
4
24
82
-
181
90
91
-
57
4
12
41
-
323
77
62
14
33
17
120
-
643
354
48
19
12
210
-
3.676
1.261
36
48
7
313
120
495
842
348
206
-
267
34
200
33
-
331
100
42
4
10
163
12
-
2.290
193
98
32
10
1.550
10
40
357
-
5
5
-
56
12
5
12
4
23
-
143
10
133
-
48
5
12
17
14
-
12
12
-
102
13
89
-
%v
Sloveniji
SLOVENIJA
Število stalnih ležišč
Hoteli
Moteli
Penzioni
Gostišča
Prenočišča
Apartmaji
Kampi
nastanitvenimi
zmogljivostmi
Sobodajalstvo
počitniški domovi
Drugi domovi
Drugi gostinski
nastanitveni objekti
zmogljivosti
Marine
Bled
3.177
4.812
Bohinj
302
114
181
Gorje
Jesenice
57
Jezersko
323
643
Kranj
3.676
Kranjska Gora
Naklo
267
Preddvor
331
2.290
Radovljica
Šenčur
5
Škofja Loka
56
Tržič
143
Železniki
48
Žiri
12
Žirovnica
102
16.539
Gorenjska
% v Sloveniji 21,4%
% od vseh objektov 100,0%
SLOVENIJA
77.171
2.187
589
39
77
354
1.261
100
193
4.800
16,2%
29,0%
29.720
0
0,0%
0,0%
367
180
184
113
62
36
42
98
715
42,7%
4,3%
1.674
21
14
4
48
48
34
32
12
10
12
13
248
12,3%
1,5%
2.023
10
7
10
27
3,9%
0,2%
696
104
10
4
4
14
19
313
4
5
5
482
9,3%
2,9%
5.208
280
1.160
120
200
1.550
3.310
20,9%
20,0%
15.803
50
26
24
12
33
10
10
12
12
189
18,5%
1,1%
1.022
326
1.001
25
17
12
495
33
5
4
17
1.935
32,5%
11,7%
5.953
666
82
90
41
120
842
163
40
23
133
14
89
2.303
53,3%
13,9%
4.323
34
975
15
348
1.372
51,2%
8,3%
2.681
91
206
297
17,1%
1,8%
1.740
12
12
2,7%
0,1%
444
89
133
60
357
639
29,0%
3,9%
2.201
210
210
9,5%
1,3%
2.216
0
0,0%
0,0%
1.100
Bled
Bohinj
Cerklje na
Gorenjskem
Gorenja vas Poljane
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
16.539
21,4% 100,0%
29,0%
4.800
16,2%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
12,1%
1.999
17,3%
2.640
18,2%
16,0%
161
7,8%
1,0%
0,0%
0
0,0%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
0,0%
0
0,0%
0
0,0%
0,0%
715
42,7%
4,3%
0,0%
0
0,0%
201
40,7%
1,2%
313
42,3%
1,9%
201
78,5%
1,2%
0,0%
0
0,0%
248
12,3%
1,5%
49
17,6%
0,3%
0,1%
10
1,1%
168
24,7%
1,0%
21
14,7%
0,1%
27
3,9%
0,2%
0,0%
0
0,0%
17
5,3%
0,1%
0
0,0%
0,0%
0,1%
10 100,0%
482
9,3%
2,9%
10
52,6%
0,1%
221
27,8%
1,3%
217
8,8%
1,3%
34
1,8%
0,2%
3.310
20,9%
20,0%
0
0,0%
0,0%
1.410
23,1%
8,5%
1.900
27,7%
11,5%
0
0,0%
0,0%
189
18,5%
1,1%
24
48,0%
0,1%
32
9,8%
0,2%
55
16,9%
0,3%
52
17,7%
0,3%
26 100,0%
0,2%
1.935
32,5%
11,7%
1,1%
188
14,8%
24
8,6%
0,1%
90
12,2%
0,5%
0,4%
74
29,5%
0
0,0%
0,0%
21
8,8%
0,1%
0
0,0%
0,0%
12
5,5%
0,1%
9
50,0%
0,1%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
0
0,0%
0,0%
1.726
38,9%
10,4%
2.303
53,3%
13,9%
1.372
51,2%
8,3%
297
17,1%
1,8%
12
2,7%
0,1%
639
29,0%
3,9%
210
9,5%
1,3%
0,0%
0
0,0%
3.177
2.187
873
1.153
161
180
16
71
93
21
21
10
10
280
280
50
10
40
326
10
10
316
34
89
-
4.812
589
320
269
184
113
30
41
104
86
18
1.160
1.160
1.001
12
12
12
12
977
666
975
133
-
302
39
39
113
113
14
4
10
10
10
26
26
25
25
13
12
15
60
-
114
4
4
4
4
24
24
82
-
181
90
91
-
57
4
4
12
12
41
-
323
77
77
62
62
14
14
33
22
11
17
17
5
12
120
-
643
354
201
153
48
16
32
19
19
12
12
12
210
-
3.676
1.261
210
1.051
36
10
26
48
12
27
9
7
7
313
10
98
195
10
120
120
495
53
18
35
9
9
433
842
348
206
-
267
34
34
200
200
33
33
6
27
-
331
100
100
42
42
4
4
10
10
163
12
-
2.290
193
179
14
98
57
41
32
20
12
10
10
1.550
50
1.500
10
10
40
357
-
5
5
5
5
-
56
12
12
5
5
12
12
4
4
4
23
-
143
10
10
133
-
48
5
5
12
12
17
17
17
14
-
12
12
12
-
102
13
13
89
-
% v Sloveniji
% od vseh
objektov
77.171
Hoteli
29.720
..Hoteli*
100
..Hoteli**
1.483
..Hoteli***
11.570
..Hoteli****
14.513
..Hoteli*****
2.054
Moteli
367
..Moteli*
..Moteli**
227
..Moteli***
140
..Moteli****
..Moteli*****
Penzioni
1.674
..Penzioni*
184
..Penzioni**
494
..Penzioni***
740
..Penzioni****
256
..Penzioni*****
Gostišča
2.023
..Gostišča*
279
..Gostišča**
921
..Gostišča***
680
..Gostišča****
143
Prenočišča
696
..Prenočišča*
138
..Prenočišča**
321
..Prenočišča***
227
..Prenočišča****
10
Apartmaji
5.208
19
..Apartmaji*
796
..Apartmaji**
2.468
..Apartmaji***
..Apartmaji****
1.925
15.803
Kampi
2.235
..Kampi*
..Kampi**
6.116
6.852
..Kampi***
600
..Kampi****
1.022
Turistične kmetije z nastanitvenimi z
..Turist. kmet. z nastan. 1 jabolko
50
326
..Turist. kmet. z nastan. 2 jabolki
326
..Turist. kmet. z nastan. 3 jabolka
..Turist. kmet. z nastan. 4 jabolka
294
26
..Turist. kmet. z nastan. 1 do 4 jab
5.953
Sobodajalstvo
Sobe
1.268
..Sobe*
280
..Sobe**
737
..Sobe***
251
..sobe****
Počitniška stanovanja
239
4
..Počitniška stanovanja*
217
..Počitniška stanovanja**
..Počitniška stanovanja***
18
6
Stanovanja in počitniške hiše
6
..Stanovanja in počitniške hiše*
..Stanovanja in počitniške hiše**
..Stanovanja in počitniške hiše***
4.440
Sobe, apartmaji, oddani prek recepc
4.323
2.681
1.740
Otroški in mladinski počitniški domo
444
Drugi domovi
2.201
2.216
Marine
1.100
Gorenjska
SLOVENIJA
Tabela 10: Podrobneje prenočitvene zmogljivosti (po tipih in kategorijah) po občinah na Gorenjskem (avgust 2008, vir SURS)
5.3.1.3 Gibanje razpoložljivih nastanitvenih zmogljivosti po mesecih
Vsi podatki o nastanitvenih zmogljivostih so, kot je to navada, prikazani za mesec avgust, v
nadaljevanju pa PRIKAZUJEMO GIBANJE RAZPOLOŽLJIVIH LEŽIŠČ PO MESECIH.
 Vidimo lahko veliko nihanje – od najmanj razpoložljivih ležišč v mesecu novembru na
nivoju celotne Gorenjske (9.869) pa do največ v avgustu in sicer 16.539.
Če pa pogledamo primerjavo v strukturi vseh slovenskih ležišč, vidimo, da gibanje sledi nihanju na
ravni slovenskega turizma. Tako struktura gorenjskih nastanitvenih zmogljivosti ostaja ves
čas med 20 in 22 %.
Graf 25: Gibanje stalnih razpoložljivih ležišč po mesecih skupaj za celotno Gorenjsko (vir SURS)
Gibanje stalnih ležišč na nivoju celotne Gorenjske po mesecih (SURS)
18.000
16.256
16.000
14.115
16.005
16.539
16.140
14.670
14.000
12.000
11.837
11.777
11.282
11.763
10.975
9.869
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
 V tabeli v nadaljevanju pa je prikazano tudi gibanje po posameznih mesecih – po posameznih občinah.
Tabela 11: Gibanje razpoložljivih ležišč po mesecih, po posameznih občinah in skupaj za celotno
Gorenjsko (vir SURS)
jan.08
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% v Sloveniji
SLOVENIJA
3.058
3.083
429
58
151
12
172
631
3.613
27
169
260
5
37
97
22
13
11.837
21,2%
55.905
feb.08
3.006
3.040
429
32
151
12
95
631
3.719
61
169
262
5
33
97
22
13
11.777
21,1%
55.784
mar.08
3.115
2.854
390
58
151
16
172
631
3.112
61
169
371
5
33
97
22
12
13
11.282
20,0%
56.359
apr.08
3.635
3.546
287
58
151
12
172
631
3.342
61
169
1.891
5
33
87
22
13
14.115
21,7%
64.917
maj.08
3.645
4.013
289
106
191
53
144
643
3.214
61
127
1.941
5
60
125
36
4
13
14.670
21,5%
68.279
jun.08
3.644
4.399
278
110
191
57
193
631
3.951
61
172
2.241
5
60
125
36
102
16.256
22,2%
73.081
jul.08
3.201
4.095
329
114
181
57
323
653
3.881
267
329
2.234
5
56
130
48
102
16.005
20,4%
78.453
avg.08
3.177
4.812
302
114
181
57
323
643
3.676
267
331
2.290
5
56
143
48
12
102
16.539
21,4%
77.171
sep.08
3.145
4.730
288
123
181
57
240
630
3.604
267
277
2.264
15
60
121
36
102
16.140
21,8%
73.891
okt.08
nov.08
3.130
3.415
290
114
151
12
135
631
2.989
27
287
391
5
56
91
26
13
11.763
19,4%
60.492
2.768
2.861
277
58
91
12
175
641
2.348
49
168
225
5
39
117
22
13
9.869
18,2%
54.368
dec.08
2.812
3.001
325
54
151
12
109
643
3.142
55
168
305
5
51
107
22
13
10.975
18,6%
59.033
Stran 234 od 425
5.3.1.4 Zasedenost nastanitvenih zmogljivosti
 ZASEDENOST NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI NA NIVOJU GORENJSKE
Ključne značilnosti Gorenjske na področju zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti so
naslednje:
1.
POVPREČNA ZASEDENOST (vseh stalnih) LEŽIŠČ na Gorenjskem v avgustu 2008
je bila 53 %, kar predstavlja mesec z NAJVIŠJO POVPREČNO ZASEDENOSTJO.
2.
NAJNIŽJA POVPREČNA ZASEDENOST je meseca novembra (10,8 %), sledi april z
(12-6-odstotno zasedenostjo).
3.
POVPREČNA LETNA ZASEDENOST vseh zmogljivosti je bila v LETU 2008 23,3odstotna, medtem ko je bila v slovenskem turizmu 29,8-odstotna.
4.
Po vrstah zmogljivosti je bila najboljša povprečna zasedenost V HOTELIH (v
avgustu 2008 je bila 70,3 %) – če izvzamemo kampe.  V tabeli 12 in grafu 26 v
nadaljevanju je prikazana zasedenost hotelskih zmogljivosti, po mesecih in sicer po občinah, ki imajo hotelska
ležišča.
5.
Gorenjski znižuje povprečno letno zasedenost veliko število sekundarnih
nastanitvenih zmogljivosti (planinski domovi in koče, zasebne sobe, počitniški domovi,
tudi zasebne sobe in apartmaji, ki razen v sezonskih mesecih niso dobro zasedeni oziroma
so zaprti) ter dodatno dejstvo, da je okoli petina opravljenih nočitev s strani poslovnih
gostov (sploh na Bledu, tudi v nekaterih drugih destinacijah,  glej pojasnilo spodaj), ki v sobi
večinoma bivajo sami.
!!! POMEMBNO POJASNILO: Potrebno je izpostaviti, da je zajet le podatek za ležišča in
ne (tudi) za sobe. Glede na to, da ima Gorenjska približno petino poslovnih prenočitev (večinoma
na Bledu, manj v Kranjski Gori, pa tudi v krajih, kjer je poslovni utrip, kot so Kranj, Cerklje na
Gorenjskem) − poslovni gost pa večinoma biva v sobi sam − ne bi smeli zanemariti, da je v resnici
zasedenost sob večja, še posebej v hotelih. Kljub temu pa zasedenost v nadaljevanju
analiziramo po skupni metodologiji, torej le ležišča.
 ZASEDENOST NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI PO OBČINAH
Pregled povprečne zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti po občinah pokaže:
Stran 235 od 425
1.
Najboljšo povprečno zasedenost ima BLED (povprečno letno 43,5 %, v juliju na
primer 89,3 %, v avgustu 93,3 %), saj ima v svoji strukturi tudi največ hotelskih ležišč,
spopada pa se z nizko zasedenostjo med januarjem in aprilom ter oktobrom in decembrom.
Za Bled še posebej velja gornja opomba glede potrebe zajemanja tudi zasedenosti sob in
ne zgolj ležišč;
2.
Za Bledom sledi KRANJSKA GORA (povprečno letno 30,1 %, v juliju na primer 40,9
%, v avgustu 50,9 %), vendar pa ima Kranjska Gora zaradi svoje smučarske ponudbe
precej boljšo zasedenost v januarju in februarju, delno še v marcu ter v decembru;
3.
BOHINJ, ki ima v svoji strukturi le 12 % hotelskih ležišč (oziroma z novim Hotelom Park
16 %), ima povprečno letno zasedenost le 15,7 %, najvišjo pa dosega julija in avgusta (50
%);
4.
Ostale občine dosegajo precej nižjo zasedenost (tudi v primeru hotelskih ležišč)
(razen Cerklje na Gorenjskem zaradi vsebinsko močnega ponudnika), kljub majhnemu
številu ležišč, kar je v največji meri posledica ne dovolj jasno strukturirane ponudbe (in
pozicioniranja), večjega števila majhnih ponudnikov, ki niso dovolj močni v smislu moči (za
nastop na trgu) in še posebej znanja, pa tudi zaradi majhnega obsega ležišč, ki onemogoča
samostojen nastop na trgu (in še toliko bolj v ospredje postavlja pomen povezovanja in
skupnega nastopa).
Tabela 12: Prikaz zasedenosti vseh nastanitvenih zmogljivosti po mesecih in po občinah na
Gorenjskem, v letu 2008 – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008)
jan.08
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
SLOVENIJA
21,3%
15,5%
38,0%
4,0%
32,6%
1,1%
3,6%
10,6%
47,0%
0,6%
22,9%
13,5%
0,0%
5,3%
1,8%
2,2%
22,3%
27,0%
28,0%
feb.08
19,7%
26,9%
36,4%
17,0%
26,4%
44,8%
0,6%
10,3%
50,0%
34,9%
28,6%
10,0%
8,3%
30,6%
1,5%
3,1%
23,1%
31,0%
33,5%
mar.08
24,2%
11,7%
29,4%
2,4%
5,9%
0,0%
3,1%
9,8%
30,0%
26,9%
18,3%
12,3%
0,0%
9,1%
0,6%
10,1%
0,5%
22,3%
20,5%
28,9%
apr.08
27,1%
2,9%
25,1%
9,4%
1,9%
28,3%
1,3%
11,4%
12,3%
27,7%
14,8%
4,2%
0,0%
4,8%
0,3%
2,3%
23,1%
12,6%
26,7%
maj.08
47,9%
13,0%
25,0%
1,2%
11,7%
6,6%
3,8%
14,3%
25,4%
25,0%
9,7%
16,5%
2,6%
3,8%
9,2%
3,9%
0,0%
22,3%
24,9%
33,3%
jun.08
53,5%
20,4%
24,6%
1,7%
22,5%
8,4%
2,3%
19,5%
26,8%
35,6%
16,3%
17,8%
0,0%
7,2%
4,5%
9,3%
8,6%
28,4%
36,1%
jul.08
89,3%
50,7%
23,4%
5,5%
31,4%
12,4%
15,4%
15,5%
40,9%
18,6%
15,5%
62,9%
0,0%
10,7%
8,5%
5,9%
12,5%
52,2%
52,2%
avg.08
93,3%
50,0%
31,8%
10,1%
15,8%
9,5%
19,0%
12,6%
50,9%
10,7%
18,8%
48,7%
3,9%
11,8%
4,4%
7,8%
2,2%
16,1%
53,0%
57,2%
sep.08
57,6%
16,8%
22,7%
3,0%
3,8%
2,6%
9,6%
17,8%
32,8%
7,0%
19,4%
11,8%
23,6%
3,6%
2,3%
3,8%
2,8%
27,0%
33,9%
okt.08
33,2%
5,6%
23,2%
0,4%
7,3%
7,5%
15,2%
18,9%
20,0%
4,7%
10,7%
20,2%
0,0%
1,2%
3,0%
1,0%
17,6%
18,4%
29,9%
nov.08
18,4%
0,8%
16,5%
0,6%
10,4%
0,0%
4,9%
13,9%
12,4%
50,1%
11,1%
16,7%
0,0%
1,8%
1,1%
8,3%
23,1%
10,8%
25,8%
dec.08
23,2%
13,2%
16,3%
2,4%
4,9%
6,7%
2,0%
8,8%
31,4%
27,4%
11,6%
10,2%
0,0%
3,5%
0,7%
4,7%
11,9%
20,3%
26,8%
2008
43,5%
15,7%
28,9%
3,0%
13,2%
4,8%
4,9%
13,5%
30,1%
7,2%
10,5%
14,1%
7,0%
6,1%
2,7%
3,4%
0,2%
5,1%
23,3%
29,8%
 ZASEDENOST HOTELSKIH LEŽIŠČ
Pregled zasedenosti zgolj hotelskih ležišč za leto 2008 pokaže:
1.
POVPREČNA ZASEDENOST VSEH HOTELSKIH LEŽIŠČ na Gorenjskem NA LETNEM
NIVOJU JE 43,6 % (podatek za leto 2008), kar je za 5 % pod slovenskim povprečjem
Stran 236 od 425
(48,5 %). Ponovno opozarjamo na opombo v uvodu glede tega, da je analizirana le
zasedenost ležišč in ne sob.
2.
Najboljšo povprečno zasedenost hotelskih ležišč ima KRANJSKA GORA
(povprečno letno 56,2 %), saj kar v štirih mesecih dosega nad 70 % oziroma 77 %
(januar, februar, julij in avgust – zaradi relativno enakomerno strukturiranega poletnega in
zimskega produkta).
3.
Sledi BLED (povprečno letno 46,9 %, v juliju na primer 71 %, v avgustu 80,3 %),
spopada pa se z nizko zasedenostjo v novembru in decembru (22,6 oziroma 27,7 %) ter
tudi februarju;
4.
Za Bledom je na tretjem mestu BOHINJ (povprečno letno 34,8 %). Le v poletnih
mesecih oziroma med majem in septembrom dosega nad 50 % (julija 68 %, avgusta pa 72
%), medtem ko je povprečna letna 34,8 %, povprečna letna zasedenost vseh ležišč pa je
bila le 15,7 %.
5.
Ostale občine dosegajo precej nižjo zasedenost hotelskih ležišč (povprečna letna
zasedenost v Preddvoru, Kranju, Cerkljah je na primer manj kot 20 %, v Radovljici manj
kot 30%).  Natančneje spodaj v tabeli 12 in v grafu 26.
Tabela 13: Prikaz zasedenosti hotelskih ležišč v vseh tistih občinah na Gorenjskem, ki imajo
hotelska ležišča – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008)
jan.08
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
SLOVENIJA
feb.08
mar.08
apr.08
maj.08
jun.08
30,4%
32,4%
17,7%
27,0%
50,4%
23,2%
34,4%
28,2%
22,6%
38,8%
5,1%
23,2%
61,2%
49,1%
23,7%
65,0%
58,5%
3,7%
12,4%
77,5%
11,2%
77,6%
3,5%
12,4%
43,9%
0,4%
15,5%
22,8%
19,3%
45,8%
26,7%
28,8%
31,3%
16,6%
20,6%
13,8%
15,4%
24,9%
43,1%
38,7%
44,5%
44,0%
33,3%
42,0%
27,8%
43,9%
jul.08
avg.08
sep.08
okt.08
nov.08
dec.08
71,6%
68,3%
21,5%
80,0%
72,2%
13,3%
65,8%
57,3%
22,7%
42,5%
18,3%
18,1%
22,6%
4,7%
22,1%
27,7%
19,6%
12,2%
27,2%
56,3%
23,3%
20,1%
72,6%
20,3%
16,9%
77,8%
17,7%
26,7%
63,9%
21,7%
24,9%
33,0%
9,5%
20,2%
18,8%
10,3%
48,7%
10,9%
37,2%
24,4%
48,3%
16,4%
55,1%
22,4%
59,7%
35,3%
44,9%
18,3%
24,8%
6,1%
27,5%
9,4%
20,7%
50,1%
53,3%
57,5%
56,6%
64,8%
63,5%
70,3%
72,4%
58,8%
57,0%
34,6%
46,0%
20,1%
38,0%
30,5%
33,8%
2008
32,3%
4,3%
2,4%
0,0%
0,0%
0,0%
2,0%
10,0%
19,3%
0,0%
6,0%
2,4%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
0,0%
12,6%
18,7%
Stran 237 od 425
Graf 26: Prikaz gibanja zasedenosti hotelskih ležišč v vseh tistih občinah na Gorenjskem, ki imajo
hotelska ležišča – upoštevana so zgolj stalna ležišča (vir SURS, 2008)
90,0%
80,0%
70,0%
Bled
60,0%
Bohinj
Jezersko
50,0%
Kranj
Kranjska Gora
40,0%
Preddvor
Radovljica
30,0%
Gorenjska
SLOVENIJA
20,0%
10,0%
0,0%
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Stran 238 od 425
5.3.1.5 Kakovost nastanitvenih zmogljivosti oziroma investicije v nastanitveni sektor
 STRUKTURA NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI GLEDE NA KAKOVOST (KATEGORIJO)
 Gorenjska ima v primerjavi s celotnim slovenskim turizmom manjši delež hotelskih
ležišč v skupnem številu nastanitvenih zmogljivosti – Gorenjska ima 29 % hotelskih ležišč,
slovenski turizem pa v celotni strukturi 38,5 %.
Za primerjavo naj navedemo Obalo kot najbolj razvito turistično regijo. Po podatkih SURS-a za
avgust 2008 ima kategorija »obmorski kraji« skupaj 18.935 stalnih ležišč, od tega 7.416 hotelskih
ležišč, kar predstavlja v skupni strukturi 39,2-odstotni delež.
 Gorenjska ima zaradi svojega alpskega karakterja veliko število nastanitvenih zmogljivosti
v planinskih domovih in kočah, v delavskih počitniških domovih, kampih, penzionih in zasebnih
sobah – torej pogosto (vendar v primeru novejših zasebnih penzionov ne nujno vedno) v manj
kakovostnih zmogljivostih. Prav kategorija penzioni ter planinske koče in domovi v strukturi
vseh tovrstnih zmogljivosti v Sloveniji predstavlja visoke deleže (42,7 % oziroma 53,3 %).
 Glede kakovosti samih hotelskih ležišč ima Gorenjska zelo ugodno strukturo, saj ima
večinoma hotele višjih kategorij:
•
V hotelih 3 * je 1.999 ležišč oziroma 42 % vseh hotelskih ležišč (ni še upoštevan Hotel Špik
– del hotela je kategoriziran 3 * in Hotel Triglav);
•
Večinski delež imajo hoteli 4 *, v katerih je 2.640 ležišč oziroma 55 % vseh hotelskih ležišč
(ni še upoštevan Hotel Špik – 4*, Hotel Park Bohinj in Hotel Renesansa);
•
Ima pa tudi hotel v najvišji kategoriji (5 *), kjer je 161 ležišč;
•
Hotelov v kategoriji 1 * ali 2 * nima, prav tako ne motelov.
 Struktura hotelskih ležišč glede na kategorijo je prikazana v spodnjem grafu 27.
Pregled drugih tipov nastanitvenih zmogljivosti glede kakovosti oziroma kategorije
pokaže slabšo sliko (praktično ni kategorije 4 *):
•
Med penzioni ima enako število penzionov v kategoriji 2 in 4 *, največ pa v kategoriji 3 *;
•
Med apartmaji ima večinoma 2 in 3 *;
Stran 239 od 425
•
Med kampi ima več kampov s 3 * kot z 2 *;
•
Zasebne sobe so večinoma 2 in 3 *, niso pa v kategoriji 4 *.
Graf 27: Struktura hotelov na Gorenjskem glede na kategorijo (stalna ležišča, avgust 2008, SURS)
Struktura hotelov na Gorenjskem glede na kategorijo
(stalna ležišča, avgust 2008)
Hoteli*; 0; 0%
Hoteli*****; 161; 3%
Hoteli**; 0; 0%
Hoteli***; 1.999; 42%
Hoteli****; 2.640; 55%
 INVESTICIJE
Podobno kot za celotno Slovenijo je bil tudi za Gorenjsko v preteklem strateškem obdobju (v
pretekli finančni perspektivi, z manj intenzivnim nadaljevanjem v zdajšnji) značilen intenziven
investicijski cikel predvsem na področju izgradnje in obnove hotelskih nastanitvenih zmogljivosti.
Bistveno slabši pa je bil investicijski cikel v nastanitvene kapacitete v segmentu malih in srednjih
podjetij.
RRP načrtuje (oziroma je popisal načrtovane investicije), da se bodo v novem
programskem obdobju zapolnile vrzeli na tem področju z investicijami v večje hotelsko
namestitvene objekte po celotnih destinaciji Gorenjske, kakor tudi nove naložbe v manjše
namestitvene objekte, kampe ter parkirišča za avtodome.
Stran 240 od 425
V spodnjih tabelah 14 in 15 je narejen pregled vseh investicij (razpis za dvig
konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura), ki so bile sofinancirane s
strani Ministrstva za gospodarstvo oziroma Slovenskega podjetniškega sklada (skupaj 38 investicij, v
skupni vrednosti 59.456.057 EUR brez DDV, sofinanciranje v skupni višini 19.708.679,60 EUR), od
prvega do vključno petega odpiranja (zadnjo junija 2008).
Tabela 14: Pregled investicij na Gorenjskem, sofinanciranih s strani Ministrstva za gospodarstvo
(sofinanciranje turistične infrastrukture)
Predlagatelj
Polni naziv projekta
HIT Alpinea d.d.
Žičnice Vogel
Bohinj,
d.d.
Hotel Špik ****, gozd Martuljek
Gradnja štirisedežnice Orlova
glava in
štirisedežnica Brunarica
Predence d.o.o.
Šport Hotel
Pokljuka
d.o.o.
G&P Hoteli Bled
d.o.o.
RTC Žičnice
Kranjska Gora
d.d.
MPM Engineering
d.o.o.
Žnider's d.o.o.
Odobreno
sofinanciranje
10.281.305
4.990.000
Vrednot
upravičenih
stroškov brez
DDV
9.746.108
4.880.000
Investicijski projekt v Lifestyle
hotel Drnca.
Obnova dvorca Drnca in
novogradnja
Prenova Šport hotela na
Pokljuki
9.808.044
7.830.121
2.740.542
1.607.614
1.347.614
336.903
Prenova apartmajev Golf v
Garni hotel
Savica 3*
Izgradnja štirisedežnice Kekec z
razširitvijo
smučišča
3.619.783
3.619.783
904.946
4.360.000
4.260.000
1.491.000
13.328.500
11.670.000
4.000.000
3.839.125
3.670.000
1.284.500
Park Hotel Bohinj ****
Izgradnja hotela Mangrt ***
Vrednost brez
DDV
2.436.527
1.708.000
Tabela 15: Pregled investicij na Gorenjskem, sofinanciranih s strani Slovenskega podjetniškega
sklada (sofinanciranje turistične infrastrukture)
Predlagatelj
Občina
Predmet
investicije
Alpinum hoteli,
Turistično podjetje,
d.o.o.
Bohinj
Prenova in
dograditev
osrednjega dela
hotela
Jezero v Bohinju
Vrednost brez
DDV
2.200.000,00
Vrednot
upravičenih
stroškov brez
DDV
2.200.000,00
Odobreno
sofinancir
anje
750.000,00
Stran 241 od 425
Ilirika Fintrade,
finančno
Posredništvo, d.o.o.
Kranjska
Gora
Rušitev objekta in
gradnja
poslovnega objekta
vila
Pavlina
1.815.255,25
1.395.949,00
558.379,60
Hotel Triglav d.o.o.
Bled
2.432.792,00
2.432.792,00
750.000,00
Penzion in gostilna
Lectar, muzej
Lectarska
delavnica v živo, Jože
Andrejaš s.p.
Radovljica
Turizem in storitve
bled dograditev in
adaptacija
Hotela Triglav bled
Sobe za goste v
penzionu in
gostilni Lectar
284.092,00
284.092,00
113.637,00
Hgd podjetje za
hotelske
in poslovne storitve,
d.d.
Radovljica
Obnova hotela
grajski dvor
Radovljica
2.499.800,00
2.499.800,00
750.000,00
Stran 242 od 425
5.3.1.6 Povzetek ključnih značilnosti nastanitvenih zmogljivosti na nivoju Gorenjske
1.
Avgusta 2008 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na Gorenjskem
evidentiranih 16.539 stalnih ležišč (kar predstavlja dobro petino oziroma 21,4% vseh
ležišč v Sloveniji).
2.
Gorenjska je imela 92 ležišč na prebivalca38, kar je več kot 2-krat več, kot je slovensko
povprečje (41), a hkrati več kot polovica manj v primerjavi z obalno-kraško regijo (206).
Gorenjska je tako bila po številu nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji na 2.
mestu.
3.
Struktura ležišč glede tipa pokaže:
4.
38
a)
Največ ležišč na Gorenjskem je v HOTELIH (skupaj 4.800 ležišč39 oziroma 29 %
vseh zmogljivosti na Gorenjskem) – v strukturi vseh 29.720 hotelskih ležišč v
Sloveniji pa imajo tako gorenjska hotelska ležišča 16,2-odsotni delež.
Gorenjska ima v primerjavi s celotnim slovenskim turizmom manjši delež hotelskih
ležišč v skupnem številu nastanitvenih zmogljivosti – Gorenjska ima 29 % hotelskih
ležišč, slovenski turizem pa v celotni strukturi 38,5 %.
b)
Velik delež nastanitvenih kapacitet je tudi v KAMPIH (kapaciteta 3.310 ležišč
oziroma 20 % vseh zmogljivosti na Gorenjskem).
c)
Gorenjska ima zaradi svojega alpskega karakterja veliko število
nastanitvenih zmogljivosti v planinskih domovih in kočah, v delavskih počitniških
domovih, kampih, penzionih in zasebnih sobah. Tako imajo za kampi tretji največji
delež ležišča v PLANINSKIH DOMOVIH & KOČAH, kjer je 2.303 ležišč (kar
pomeni 13,9-odstotni delež od vseh ležišč na Gorenjskem), močno je tudi
SOBODAJALSTVO (skupaj 1.935 ležišč oziroma 11,7 % vseh zmogljivosti na
Gorenjskem). Gorenjska ima še vedno zelo močno kategorijo DELAVSKI
POČITNIŠKI DOMOVI, ki ponavadi predstavljajo ležišča slabše kakovosti (skupaj
ima 1.372 ležišč oziroma 8,3 % vseh zmogljivosti na Gorenjskem), izstopa še
kategorija PENZIONI (skupaj 715 ležišč oziroma 4,3 % vseh zmogljivosti na
Gorenjskem).
Bohinj, Bled, Kranjska Gora in Radovljica imajo skupaj 13.995 ali 84,4 % vseh
nastanitvenih zmogljivosti, samo 3 največja turistična središča pa 11.665 ležišč ali
70,5 % vseh ležišč (in v skupni strukturi hotelskih ležišč 84 % vseh hotelskih
ležišč).
39
V tem podatku še niso vključena nova hotelska ležišča, odprta do junija 2009: 250 novih hotelskih ležišč v
Bohinju oziroma Bohinjski Bistrici (Hotel Park Bohinj, odprt maja 2009), prav tako pa tudi ne junija 2009 prenovljen in
dograjen Hotel Špik v Gozd Martuljku (60 sob v prenovljenem delu in 56 sob v novem delu) ter 44 ležišč v Hotelu Triglav
na Bledu – pojasnilo tudi na naslednji strani. Jeseni 2009 se načrtuje še odprtje Hotela Renesansa v Dvorski vasi v občini
Radovljica.
Stran 243 od 425
5.
V kategoriji hoteli je bilo v letu 2008 opravljenih 54 % vseh prenočitev na
Gorenjskem. V kategoriji hoteli in podobni nastanitveni objekti pa 60,4 % (vendar je ta
podatek za leto 200740) – v Obalno-kraški regiji pa, navajamo za primerjavo, 70,8 %, v
Osrednjeslovenski 78,6 % oziroma povprečje na nivoju Slovenije je 67,1 %.
6.
POVPREČNA ZASEDENOST (vseh stalnih) LEŽIŠČ na Gorenjskem v avgustu 2008
je bila 53 %, kar predstavlja mesec z najvišjo povprečno zasedenostjo. NAJNIŽJA
POVPREČNA ZASEDENOST je meseca novembra (10,8 %), sledi april z (12-6odstotno zasedenostjo). POVPREČNA LETNA ZASEDENOST vseh zmogljivosti je bila
v LETU 2008 23,3-odstotna, medtem ko je bila v slovenskem turizmu 29,8-odstotna.
7.
Po vrstah zmogljivosti je bila najboljša povprečna zasedenost V HOTELIH (v
avgustu 2008 je bila 70,3 %). POVPREČNA ZASEDENOST VSEH HOTELSKIH
LEŽIŠČ na Gorenjskem NA LETNEM NIVOJU JE 43,6 % (podatek za leto 2008), kar je
za 5 % pod slovenskim povprečjem (48,5 %). Gorenjski znižuje povprečno letno
zasedenost veliko število sekundarnih nastanitvenih zmogljivosti (planinski
domovi in koče, zasebne sobe, počitniški domovi, tudi zasebne sobe in apartmaji, ki razen
v sezonskih mesecih niso dobro zasedeni oziroma so zaprti) ter dodatno dejstvo, da je
okoli petina opravljenih nočitev s strani poslovnih gostov (sploh na Bledu, tudi v
nekaterih drugih destinacijah,  glej pojasnilo spodaj), ki v sobi večinoma bivajo sami.
8.
Najboljšo povprečno zasedenost hotelskih ležišč ima KRANJSKA GORA
(povprečno letno 56,2 %), saj kar v štirih mesecih dosega nad 70 % oziroma 77 %
(januar, februar, julij in avgust – zaradi relativno enakomerno strukturiranega poletnega in
zimskega produkta). Sledi BLED (povprečno letno 46,9 %, v juliju na primer 71 %, v
avgustu 80,3 %), spopada pa se z nizko zasedenostjo v novembru in decembru (22,6
oziroma 27,7 %) ter tudi februarju; Za Bledom je na tretjem mestu BOHINJ (povprečno
letno 34,8 %). Le v poletnih mesecih oziroma med majem in septembrom dosega nad 50
% (julija 68 %, avgusta pa 72 %), medtem ko je povprečna letna 34,8 %, povprečna letna
zasedenost vseh ležišč pa je bila le 15,7 %. Ostale občine dosegajo precej nižjo
zasedenost hotelskih ležišč (povprečna letna zasedenost v Preddvoru, Kranju, Cerkljah
je na primer manj kot 20 %, v Radovljici manj kot 30%).
9.
Glede kakovosti samih hotelskih ležišč ima Gorenjska zelo ugodno strukturo, saj
ima večinoma hotele višjih kategorij (v hotelih 3 * je 1.999 ležišč oziroma 42 % vseh
hotelskih ležišč; večinski delež imajo hoteli 4 *, v katerih je 2.640 ležišč oziroma 55 % vseh
hotelskih ležišč; ima pa tudi hotel v najvišji kategoriji (5 *), kjer je 161 ležišč; hotelov v
kategoriji 1 * ali 2 * nima, prav tako ne motelov).
10. Število stalnih ležišč na Gorenjskem ostaja v zadnjih letih na podobnem nivoju
oziroma se je zmanjšalo za slaba 2 %, iz 16.862 na 16.539 (kljub nekaterim novim
investicijam – ki so bile oziroma so tudi v letu 2009 večinoma v hotelska ležišča) – podatki
za več let nazaj pa bi pokazali še večji upad, medtem ko se je v Sloveniji povečalo za
dobrih 7 %. Do zmanjšanja je prišlo predvsem v največjih turističnih središčih (Bled,
Kranjska Gora), medtem ko se v novih destinacijah povečuje in sicer zaradi:
a)
40
Zaradi izboljšanja kakovosti nastanitvenih zmogljivosti (povečanje sob) se je
zmanjšalo število;
Stran 244 od 425
b)
Odprodaja nekaterih hotelskih apartmajskih enot;
c)
Vsi večji turistični centri se nahajajo na obrobju Triglavskega narodnega
parka, zato investicije v novogradnje v največji možni meri opredeljuje
naravovarstveni režim. S tem je razvoj novih nastanitvenih zmogljivosti zelo
omejen. V zadnjih letih zato delež ležišč na Gorenjskem v slovenskem turizmu pada
(iz 23,4 % leta 2004 na 21,4 % v letu 2008). Vzporedno pa se je v zadnjih letih (v
veliki meri zaradi spodbud skozi evropske strukturne sklade) zelo veliko gradilo v
drugih slovenskih regijah oziroma produktnih področjih (zdravilišča, tudi nekatere
manj razvite destinacije).
Stran 245 od 425
5.3.2 Gostinski sektor
Konkretna gostinska ponudba na nivoju posameznih občin oziroma destinacij je bila
popisana v okviru poglavja 5.1.
Predstavljala je predvsem osnovo za analizo gastronomske ponudbe na nivoju Gorenjske (oziroma
oblikovanje ključnih značilnosti, nato pa ugotovitev), poleg tega pa smo analizirali tudi
vsebinska izhodišča (ki se nanašajo na Gorenjsko), podana v Strategiji razvoja
gastronomije v Sloveniji.
 Ključne značilnosti GOSTINSKE PONUDBE na področju Gorenjske so:
1.
Na osnovi pregleda po posameznih občinah je mogoče ugotoviti, da je gostinska
ponudba Gorenjske bogata in raznolika in da je na večini turističnih destinacij
mogoče najti dovolj kakovostno osnovo za gastronomijo kot dopolnilno
ponudbo (kakovostna gostinska ponudba, praviloma tudi bogata vinska zaloga).
2.
V okviru piramide gastronomije (kot jo je opredelila Strategija razvoja gastronomije) je
gastronomska ponudba, po kateri je Gorenjska razpoznavna, naslednja:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
3.
Ajdovi in koruzni žganci
Ajdovi krapi
Blejska kremšnita
Bohinjski mohant
Danka ali želodec s kašo
Dražgoški kruhek
Gobe z ajdovo kašo
Govnač
Jurjeva kapa
Kocovi rateški krapi
Kranjska klobasa
Loška smojka
Sir »trnič«
Tržaška bržola
Strategija razvoja gastronomije je za Gorenjsko še posebej izpostavila Bled z
blejskimi kremnimi rezinami ali »kremšnitami« ter postrv »zlatovšica«, ki jo
pripravijo na različne načine, med drugim tudi v ajdovi moki in ocvrto, v okviru tematskih
poteh pa opredelila, da je Zlatorogova pot poznana po žgancih, kolinah in
bohinjskih sirih. Alpski svet (ki poleg mediteranskega in panonskega sveta ter sveta
Osrednje Slovenije tvori reprezentativno ponudbo Slovenije) pa na področju hrane
opredeljuje Kranjska klobasa, na področju pijače pa Kranjska medica (medeno
vino). Te posebnosti gorenjske gastronomije zagotovo predstavljajo dobro osnovo in tem
znamkam je potrebno dati ustrezno pozicijo.
Stran 246 od 425
4.
Kljub temu pa Gorenjska v primerjavi z drugimi regijami (na primer Krasom,
dolino Soče) na področju gastronomije ne dosega pozicije, ki bi ji dajal osnovo
za konkurenčen nastop na področju produkta gastronomije na tujih trgih, poleg
tega tudi ni vinorodna regija. Potencial ima zagotovo v oblikovanju gastronomskega
produkta v smislu kobariškega Kulinaričnega kroga (tovrsten produkt trenutno ni razvit), ki
lahko v določeni meri tudi ustvarja motiv za prihod. Večji potencial za gastronomijo kot
motiv prihoda v regijo obstaja na ozkem, bolj specializiranem segmentu ljubiteljev hrane in
vina, a je ta produkt v celoti še potrebno razviti.
5.
Veliko je manjših ponudnikov, ki gostinsko ponudbo dopolnjujejo s ponudbo
zasebnih sob (gostišča).
6.
Iz množice ponudnikov je zagotovo v vsaki destinaciji (še posebej v glavnih turističnih
centrih oziroma njihovi bližini, pa tudi v manj znanih, predvsem trenutno izletniških
destinacijah) mogoče izločiti nekaj prepoznavnih in kakovostnih gostinskih
ponudnikov, ki imajo oblikovan lasten, hišni slog gastronomije in ki so tudi na
ustrezen način znali oblikovati ambient (ki tudi zrcalijo dediščino na področju
gastronomije, pripravljeno na sodoben način, v kombinaciji z ohranjanjem stavbne,
kulturne in etnografske dediščine) in ki predstavljajo vse bolj pomembne turistične
ponudnike, tudi v smislu ustvarjanja motiva za prihod (čeprav še predvsem
domačih gostov). Z letom 2009 je na primer v Cerkljah na Gorenjskem nastal v
slovenskem merilu inovativen nov turistični produkt Kulinarično stičišče Slovenije v Dvoru
Jezeršek, kjer je poleg tradicionalne gorenjske gastronomske ponudbe mogoče okusiti in
na ta način spoznati vse slovenske regije (osnova za oblikovanje tega produkta je bila
Strategija razvoja gastronomije Slovenije).
7.
Trenutno se gostinska ponudba prodaja zgolj kot dopolnilna ponudba –
ponudniki so večinoma predstavljeni na spletnih turističnih straneh posameznih
turističnih destinacij (krovne spletne strani, v domeni lokalnih turističnih organizacij, le
na Bledu obstaja posebna tematska brošura Okusiti Bled, ki sledi projektu STO na ravni
Slovenije – Okusiti Slovenijo), vendar predvsem v smislu nabora možnosti.
8.
Tuji turist lahko informacijo (kam iti jesti) dobi v brošurah, v TIC-ih ter na
recepciji hotela, vendar je prav slednje preveč omejeno na pripravljenost
oziroma nepripravljenost podajanja informacij (in še posebej priporočil) s strani
receptorjev. Tuji gost je tako v veliki meri pogosto izgubljen, domači gostje pa se
odločajo predvsem na osnovi poznavanja konkretnih ponudnikov, priporočil znancev in
prijateljev ali pa na samem mestu poiščejo najbolj ustrezno ponudbo.
9.
Priložnost je tudi v oblikovanju tematskih kulinaričnih poteh, prireditvah (kot je
na primer že obstoječi praznik krompirja v Šenčurju) ter ohranjanju lokalnih
posebnosti, razvijanju gastronomske identitete regije, zaščiti prehranskih
pridelkov, izdelkov ter receptur ter tudi njihovi prodaji (kar je že zastavljeno v
okviru Kulinaričnega stičišča Slovenije v Dvoru Jezeršek).
10. Gostinska dejavnost na Gorenjskem se srečuje tudi podobnimi težavami kot
drugod v Sloveniji – predvsem z velikimi kadrovskimi težavami, saj gostinskega kadra
kronično primanjkuje.
Stran 247 od 425
5.3.3 Kongresni sektor, dogodki in prireditve (oziroma celoten MICE segment)
Kongresna ponudba na nivoju posameznih občin oziroma destinacij je bila popisana v okviru
poglavja 5.1.
Predstavljala je predvsem osnovo za analizo kongresne ponudbe na nivoju Gorenjske
(oziroma oblikovanje ključnih značilnosti, nato pa ugotovitev), na osnovi katere bo oblikovana
produktna strategija na področju kongresnega oziroma poslovnega turizma kot enega
izmed prioritetnih integralnih turističnih produktov Gorenjske.
 Ključne značilnosti na področju POSLOVNEGA TURIZMA na področju Gorenjske so:
1.
Poslovni turizem (oziroma celoten spekter, ki ga pokriva MICE segment, torej vključno s
poslovnimi srečanji, kongresi in konferencami, motivacijskimi potovanji, team-building
programi in dogodki) predstavlja pomemben segment povpraševanja (v smislu
motiva prihoda) v okviru Gorenjske. Vodilno vlogo med tremi večjimi turističnimi
središči ima Bled, kjer je po ocenah okoli petina prihodov vezanih na poslovni turizem.
2.
Bled velja poleg Ljubljane in Portoroža za osrednjo slovensko kongresno
destinacijo, ki je prepoznavna in konkurenčna tudi na tujih trgih in v segmentu
večjih mednarodnih kongresov in konferenc ter raznih znanstvenih srečanj.
3.
Glavni kongresni in razstavni centri so na Bledu, Brdu in v Kranjski Gori,
nastajajo pa tudi manjše destinacije za poslovni turizem, kot so na primer Cerklje na
Gorenjskem z Dvorom Jezeršek.
4.
Med osrednjimi lokacijami za izvedbo kongresov, konferenc in poslovnih srečanj
so na Bledu Hotel Golf, Hotel Park, Grand Hotel Toplice, Hotel Vila Bled, Hotel Astoria Bled,
Hotel Lovec in Kompas Hoteli Bled, v Kranjski Gori hoteli Hit Alpinea, Hotel Lek, Suite Hotel
Klass, nato pa še Hotel Kokra (Brdo) – ki so vsi tudi člani Kongresnega urada Slovenije (in
se vsi ponašajo s standardi hotel s konferenčnimi zmogljivostmi), poleg tega je tu še Dvor
Jezeršek (tudi član Kongresnega urada, kategoriziran kot catering in drugo prizorišče),
dodatno so med pomembnimi prizorišči še Festivalna dvorana Bled, Večnamenska dvorana
Vitranc, Zavod za kulturo Bled (tudi član Kongresnega urada, kategoriziran kot drugo
prizorišče), nekateri drugi kraji pa ponujajo tudi razne večnamenske dvorane (ki pa se ne
tržijo sistematično) ter manjše seminarske sobe.
5.
S samo storitvijo organizacije kongresov se kot profesionalni organizator kongresov aktivno
ukvarja podjetje Albatros Bled (ki je tudi član Kongresnega urada Slovenije – kot PCO in
DMC, nudi tudi incentive in teambuilding programe). Poleg Albatrosa je v segmentu
incentive in teambuilding kot event agencija zelo močen Koren Sport.
6.
Ponudba kongresnega turizma na Gorenjskem je v slovenskem merilu zelo
razvita in konkurenčna (predvsem v smislu infrastrukture – v preteklih letih je bilo
Stran 248 od 425
izvedenih veliko investicij v izgradnjo in prenovo hotelskih in kongresnih zmogljivosti, tudi
glede kakovosti storitve).
7.
Podobno kot drugod v Sloveniji pa je tudi na Gorenjskem problem, da niso
dovolj razviti spremljevalni programi, dodatna ponudba, ki bi bila prilagojena
specifičnosti tega segmenta. Prav tako ni dovolj jasna identiteta oziroma
konkurenčna prednost organizacije kongresa oziroma dogodka na Gorenjskem –
v odnosu do drugih destinacij v Sloveniji ali Srednji Evropi. Manjka tudi elementov v
inovativnosti (te dodatne) ponudbe.
8.
Kongresni turizem je v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske prepoznan kot eden
ključnih regijskih integralnih turističnih produktov.
 Ključne značilnosti na področju DOGODKOV & PRIREDITEV na področju Gorenjske
so:
Popis vseh glavnih prireditev je bil narejen po posameznih občinah (izpostavljene so bile osrednje,
najbolj prepoznavne oziroma tiste, ki imajo širši potencial za vključitev v integralni turistični
produkte) v poglavju 5.1, ključne značilnosti tega segmenta pa so naslednje:
1.
Na Gorenjskem je glede na njeno velikost veliko število mednarodnih (večinoma
športnih) prireditev (svetovni pokal/prvenstvo v smučarskih poletih v Planici, svetovni
pokal v smučanju v Kranjski Gori, svetovni pokal/prvenstvo v biatlonu na Pokljuki, svetovni
pokal/prvenstvo v veslanju na mirnih vodah na Bledu), ki predstavljajo zelo dobro
osnovo tako za večanje prepoznavnosti posameznih destinacij (in Gorenjske kot
celote) kot tudi čisto konkretno ustvarjanje motiva za prihod.
2.
Obstoječe prireditve je potrebno komunikacijsko še bolje izkoristiti, hkrati pa
razvijati nove, v obliki konkretnih programov (paketov), ki se vežejo na posamezno
prireditev, vključujejo pa tudi druge produkte.
3.
Poleg tega zahteva aktivno nastopanje na mednarodnem trgu za pridobitev večjih
mednarodnih dogodkov tudi ustrezno športno turistično infrastrukturo.
4.
Poleg mednarodnih športnih dogodkov je na Gorenjskem množica manjših prireditev
na nivoju posameznih destinacij, ki predstavljajo v največji meri le popestritev
dogajanja za tuje turiste, ko so le-ti že enkrat v destinaciji, niso pa še motiv za
prihod. Drugače velja za domačega turista, kateremu so te prireditve pogosto motiv za
prihod (v obliki pol do enodnevnega obiska).
5.
Kljub množici prireditev na nivoju posameznih destinacij ni jasno opredeljenih top
oziroma osrednjih prireditev, po katerih postane določena destinacija
prepoznavna.
Stran 249 od 425
6.
Prireditve oziroma dogajanje na nivoju kraja pogosto niso vključeni v ponudbo
in promocijske aktivnosti ponudnikov nastanitvenih zmogljivosti.
7.
Pri informiranju o tem, kaj se dogaja, obstaja šibek člen tako na ravni promocije
pred prihodom gosta kot tudi v času bivanja gosta v sami destinaciji. Trenutno
informacije o posameznih prireditvah niso zbrane na enem mestu, temveč se le
promovirajo v okviru posameznih destinacij (prireditev, ki se dogaja na Bledu, je
komunicirana večinoma le preko promocijskih orodij, ki jih izvaja Bled, ne vključuje pa jih
na primer tudi Bohinj oziroma druge destinacije), medtem ko se navzkrižna promocija (med
destinacijami) še ne izvaja.
8.
Med posameznimi destinacijami ne poteka sistematična koordinacija glede
časovnega načrtovanja oziroma izvedbe posameznih prireditev, zato pogosto
prihaja do več prireditev v nekem časovnem obdobju (n prekrivanja), ter pomanjkanja
dogajanja v drugih.
9.
Na področju informiranja oziroma navzkrižne promocije tega, kaj se dogaja v posameznih
destinacijah, obstaja zelo velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti. Potrebno je
centralno zbiranje in objavljanje informacij ter podajanje informacij na vsaki
info točki (TIC, hotelske recepcije ter druge točke) – ne zgolj o prireditvah in
dogajanju v destinaciji, kjer se gost nahaja, temveč v celotni regiji.
Stran 250 od 425
5.3.4 Sektor atrakcij
Kot je bilo na področju naravnih in kulturnih atrakcij ugotovljeno v poglavju 5.2, ima Gorenjska
zelo raznoliko, bogato in ohranjeno kulturno in naravno dediščino in velja glede na
naravovarstveni režim (zaradi v veliki meri lege v ali na obrobju Triglavskega narodnega parka) s
tega vidika za zelo privlačno in trendovsko destinacijo.
Vendar pa je danes poleg primarne ponudbe za konkurenčnost na mednarodnem trgu
pomembna tudi sekundarna ponudba – poleg osnovne infrastrukture (nastanitvenih
zmogljivosti in osnovne javne infrastrukture) tudi druga turistična infrastruktura, tako imenovani
sektor atrakcij, kot so športna infrastruktura, tematski parki, igralništvo, golf, ponudba dobrega
počutja itd. Vse to predstavlja predvsem nujno osnovo za vsebine – oblikovanje integralnih
turističnih produktov.
!!! V nadaljevanju analiziramo sektor atrakcij zgolj z infrastrukturnega vidika, medtem kot bo
ponudba po posameznih produktih (kot produkt) analizirana v poglavju 6 oziroma v
ločenem podprojektu, na katerega se poglavje sklicuje.
 Pregled ponudbe drugih atrakcij (kot so na primer športna infrastruktura, igralnice,
tematski parki, umetne atrakcije ipd.) pokaže naslednje KLJUČNE ZNAČILNOSTI
(UGOTOVITVE analize sekundarne ponudbe so podane v poglavju 5.4):
 ŠPORTNI CENTRI IN INFRASTRUKTURA
1.
Za gorenjski turizem so glede na njen alpski karakter zelo pomembni zimski
športni centri in smučišča. Skupaj so na Gorenjskem 3 veliki smučarski centri (Kranjska
Gora, Krvavec in Vogel), 4 večji (Kobla, Stari vrh, Soriška planina, Zelenica) in 10 manjših.
V zimski sezoni skupno nudijo prek 110 urejenih smučarskih prog, 27 žičniških naprav, 42
vlečnic. Na Gorenjskem je 14 centrov za smučarski tek s prek 145 km urejenih tekaških
prog (od tega na Pokljuki 60 km)  Ta segment (ponudba zimskih športov) je podrobneje analiziran v
okviru analize po produktih, v poglavju 6, prav tako so tam oblikovane ugotovitve.
2.
41
Skupno je na Gorenjskem 622 vadbenih prostorov za različne vrste športov, v
skupni površini 650.000 m2, od tega 65.000 m2 površin pokritih objektov.41 Natančen
popis po občinah/destinacij je bil opravljen v okviru poglavja 5.1. Ta športna
infrastruktura predstavlja dobro osnovo za razvoj ponudbe športa in njegovo
navezavo na turizem (razvoj integralnih turističnih produktov, po meri posameznih
ciljnih skupin), vendar pa je potrebno na tem področju okrepiti sodelovanje med
javnim (večina športne infrastrukture je v javni lasti) in zasebnim sektorjem.
Vir: RRP Gorenjske 2007 – 2013
Stran 251 od 425
3.
Večina športne turistične infrastrukture je v javni lasti (prvi in trenutno edini primer
aktivnega javno-zasebnega partnerstva je večnamenska dvorana Vitranc v Kranjski Gori),
pri čemer je značilno, da investicijski cikel prav v segmentu javnih investicij v športno
turistično infrastrukturo poteka počasneje in ne sledi potrebam.
 TEMATSKI IN ZABAVIŠČNI PARKI
4.
Gorenjska ima 2 adrenalinska parka (Podljubelj, Bohinj), 1 doživljajski park
(Jezersko), 1 vodni park (Bohinj) in 1 fun bike park (Kranjska Gora). Ti parki
(razen vodnega) se vežejo na konkretne produkte (adrenalinski in doživljajski večnima na
incentive in team-building programe, pa tudi na individualne goste in druge skupine, gorski
kolesarski park na zelo jasno opredeljeno ciljno skupino bolj ekstremnih kolesarjev).
Predstavljajo izredno pomembno infrastrukturo, brez katere se programe po
meri posameznih ciljnih skupin zelo težko izvaja.
5.
Drugih tematskih parkov na Gorenjskem ni, saj je razvoj takšnih konceptov, podobno
kot drugod v Sloveniji, pri nas v velikem zaostanku v primerjavi z drugimi destinacijami, ki
velik del svoje ponudbe temeljijo prav na umetnih atrakcijah.
 IGRALNIŠTVO IN ZABAVA
6.
Na Gorenjskem delujeta 2 igralnici (v Kranjski Gori in na Bledu) in 5 igralnih
salonov (2 v Kranju, 2 na Jesenicah in 1 v Lescah).
7.
Produkt iger in zabave v Sloveniji in tudi na Gorenjskem predstavlja enega
pomembnejših segmentov turizma, tako po ustvarjenem prihodku, dodani vrednosti,
številu zaposlenih in turističnem prometu, kljub temu pa je opaziti strukturne
spremembe v zadnjih letih. Igralništvo ni več toliko motiv prihoda, temveč predvsem
dodatna ponudba, kar je razvidno tudi iz strategije HIT-ovega podjetja HIT Alpinea v
Kranjski Gori, ki aktivno razvija druge produkte. Tudi prvotno načrtovana usmeritev
prenovljenega Hotela Špik v Gozd Martuljku na igralniške goste se je z novim konceptom
spremenila (zdaj so družine in športni-aktivni oddih, sprostitev, v osrčju narave).
 PONUDBA WELLNESSA
9.
Območje Gorenjske je že s svojim izrednim naravnim okoljem primerno za
razvoj produkta wellness oziroma zdravje in dobro počutje. Bled ima v tem
pogledu tudi močno tradicijo, povezano z Riklijevim izročilom (»Voda seveda koristi, še bolj
pa zrak in svetloba«), ki omogoča razvoj močnega in prepoznavnega produkta na Bledu, ki
pa še vedno ni ustrezno valorizirano – ponudba wellnessa na Bledu ne izhaja iz te tradicije
in ne gradi na njej.
Stran 252 od 425
10. Investicije, ki so bile izvedene v zadnjih letih na področju ponudbe wellnessa pa pokažejo
na naslednjo ponudbo (bolj z »infrastrukturnega vidika, saj bo analiza z vidika produkta
opravljena v poglavju 6):
•
Bled: Wellness center Živa v Hotelu Golf, Wellness Center Bled z lokacijo v Športni
dvorani Bled in specializacijo vezano na šport, Wellness Studenec v Hotelu Krim s
tradicionalno kitajsko masažo, Sprostitveni center masaž Thai v Hotelu Park,
Sprostitveni studio Grand Hotela Toplice;
•
Bohinj: Vodni park in Hotel Park Bohinj;
•
Kranjska Gora: investicije v wellness hotelsko ponudbo v hotelih Larix, Alpina in Lek,
Hotel Špik;
•
Kranj: Megacenter (wellness, fitnes, savna), Vita center Naklo, JGZ Brdo;
•
Občina Radovljica: Vodni park Mivka in Hipodrom in Hotel Renesansa (Dvorska vas,
odprtje jeseni 2009).
 GOLF
11. Blejsko golfsko igrišče zajema igrišče z 18 luknjami in eno igrišče z 9. V Sava hoteli Bled
imajo izdelane posebne golf pakete. Igrišče je uvrščeno med boljša golfska igrišča v Evropi
z dolgoletno tradicijo.
12. V Kranjski Gori imajo že nekaj let aktiven golf klub, driving range in 3 luknje, ter načrte
za investicijo za golfsko igrišče.
13. Golf klub Eagel ima driving range na Brdu. Obstajajo načrti za izdelavo golfskega igrišča
z 18 luknjami.
14. Gorenjski najbližje golf igrišče v Sloveniji je Golf igrišče Arboretum, igrišče z 18 luknjami in
vso potrebno infrastrukturo
15. Tradicionalni turnirji tako na Bledu kot v Arboretumu
 Pregled oziroma analiza drugih atrakcij oziroma celotne infrastrukture po posameznih produktih je narejen v okviru
analize obstoječih integralnih turističnih produktov na nivoju Gorenjske, v ločenem dokumentu, kot podprojekt (gre za
aktivnost priprave produktnih strategij za posamezne ITP-je):
Pohodništvo
Kolesarjenje
Zimski športi
Poslovni turizem
Gastronomija
Avanture na vodah
Dediščina
Počitnice na podeželju
Golf
Stran 253 od 425
Lov in ribolov
Zračni športi
Wellness
Konjeništvo
Poroke
Z motorjem po Gorenjski
Panoramske ceste
Stran 254 od 425
5.4 Ugotovitve analize sekundarne ponudbe (nastanitvene
zmogljivosti, gostinski sektor, poslovni turizem, sektor atrakcij)
 Iz analize sekundarne ponudbe Gorenjske izhajajo naslednje KLJUČNE UGOTOVITVE:
NASTANITVENI SEKTOR
UGOTOVITEV ŠT. 1 – STRUKTURA IN KAKOVOST LEŽIŠČ
Gorenjska ima v primerjavi s celotnim slovenskim turizmom manjši delež hotelskih ležišč v
skupnem številu nastanitvenih zmogljivosti – Gorenjska ima 29 % hotelskih ležišč, slovenski
turizem pa v celotni strukturi 38,5 %, saj ima zaradi svojega alpskega karakterja veliko število
nastanitvenih zmogljivosti v planinskih domovih in kočah, v delavskih počitniških
domovih, kampih, penzionih in zasebnih sobah.
Glede kakovosti ležišč ima Gorenjska zaradi visokega deleža ležišč nižje kakovosti
neugodno strukturo, ravno nasprotno pa je glede samih hotelskih ležišč, saj ima
večinoma hotele višjih kategorij (v hotelih 3 * ima 42 % vseh hotelskih ležišč, večinski delež
pa imajo hoteli 4 *, hotelov v kategoriji 1 * ali 2 * nima, prav tako ne motelov).
UGOTOVITEV ŠT. 2 – ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA STALNIH LEŽIŠČ
Število stalnih ležišč na Gorenjskem ostaja v zadnjih letih na podobnem nivoju oziroma
se je od leta 2004 do 2008 zmanjšalo za slaba 2 %, iz 16.862 na 16.539 (kljub nekaterim
novim investicijam – ki so bile oziroma so tudi v letu 2009 večinoma v hotelska ležišča) – podatki
za več let nazaj pa bi pokazali še večji upad, medtem ko se je v Sloveniji v tem obdobju povečalo
za dobrih 7 %.
Do zmanjšanja je prišlo predvsem v največjih turističnih središčih (Bled, Kranjska Gora),
medtem ko se v novih destinacijah povečuje, do zmanjšanja pa je v največji meri prišlo zaradi
izboljšanja kakovosti nastanitvenih zmogljivosti (povečanje sob, zaradi česar se je zmanjšalo
njihovo število – kar predvsem velja za Kranjsko Goro in Bled), zaradi omejevalne zakonodaje
zaradi lege v oziroma na obrobju Triglavskega narodnega park, v določenih destinacijah, kot so na
primer Jezersko ali Škofja Loka, pa zaradi zaprtja nekdaj ključnih hotelskih ponudnikov.
UGOTOVITEV ŠT. 3 – VELIKO INVESTICIJ V INFRASTRUKTURO, POTREBNO PA SE
PREUSMERITI TUDI V INVESTICIJE STORITVE
Investicije v zadnjih letih (še posebej intenzivno prav tiste, ki so bile zaključene v letu 2009) so bile
usmerjene v hotelska ležišča ter izboljšanje kakovosti nastanitvenih zmogljivosti,
medtem ko bo potrebno investicije v prihodnjem obdobju aktivneje usmeriti v »mehki
Stran 255 od 425
del« (izobraževanje kadrov, razvoj inovativnih produktov), potrebna pa je tudi obnova in dvig
kakovosti manjših nastanitvenih zmogljivosti. Prav tako bi bilo potrebno povečati oziroma
spodbuditi investicije v razvoj bolj specializirane ponudbe (pohodniški, kolesarski hoteli,
hoteli za družine, mladinski hoteli ipd.).
UGOTOVITEV ŠT. 4 – PADANJE DELEŽA LEŽIŠČ NA GORENJSKEM V SKUPNEM ŠTEVILU
LEŽIŠČ V SLOVENIJI
V zadnjih letih delež ležišč na Gorenjskem v slovenskem turizmu pada (iz 23,4 % leta
2004 na 21,4 % v letu 2008).
Vzporedno pa so se v zadnjih letih (v veliki meri tudi zaradi spodbud skozi evropske strukturne
sklade) izvajale velike investicije v drugih slovenskih regijah oziroma produktnih področjih
(zdravilišča, Ljubljana, tudi nekatere manj razvite destinacije).
UGOTOVITEV ŠT. 5 – NAJBOLJŠA ZASEDENOST V HOTELIH
Po vrstah zmogljivosti je najboljša povprečna letna zasedenost v hotelih (43,6 %)
(podatek za leto 2008), kar je za 5 % pod slovenskim povprečjem (48,5 %).
Gorenjski povprečno letno zasedenost znižuje veliko število sekundarnih nastanitvenih zmogljivosti
(planinski domovi in koče, zasebne sobe, počitniški domovi, tudi zasebne sobe in apartmaji, ki
razen v sezonskih mesecih niso dobro zasedeni oziroma so zaprti) ter dodatno dejstvo, da je okoli
petina opravljenih nočitev s strani poslovnih gostov − sploh na Bledu, tudi v nekaterih drugih
destinacijah (ki v sobi večinoma bivajo sami).
Hkrati pa pregled po destinacijah pokaže, da je zasedenost višja takrat, ko je dobro
razvit tako zimski kot poletni produkt, ob tem pa še vse bolj tudi kongresni (na primer v
Kranjski Gori), zato je potrebno aktivnosti močno usmeriti v razvoj (in ciljno trženje do ciljnih
segmentov) produktov, ki bodo pomagali izboljšati zasedenost in še dodatno polniti tiste
zmogljivosti in v tistih terminih, ki so zdaj slabo zasedeni.
GOSTINSKI SEKTOR
UGOTOVITEV ŠT. 6 – KAKOVOSTNA
KONKURENČNA ZA MOTIV PRIHODA
IN
PESTRA
PONUDBA,
A
NE
DOVOLJ
Gostinska ponudba Gorenjske bogata in raznolika in v večini turističnih destinacij je
mogoče najti dovolj kakovostno osnovo za gastronomijo kot dopolnilno ponudbo
(kakovostna gostinska ponudba, praviloma tudi bogata vinska zaloga).
Kljub temu pa Gorenjska v primerjavi z drugimi regijami (na primer Krasom, dolino
Stran 256 od 425
Soče) na področju gastronomije ne dosega pozicije, ki bi ji dajal osnovo za konkurenčen
nastop na področju produkta gastronomije na tujih trgih, poleg tega tudi ni vinorodna regija.
UGOTOVITEV ŠT. 7 – GOSTINSKA PONUDBA PREDVSEM KOT DOPOLNILNA PONUDBA
Trenutno se gostinska ponudba prodaja zgolj kot dopolnilna ponudba – ponudniki so
večinoma predstavljeni na spletnih turističnih straneh posameznih turističnih
destinacij (krovne spletne strani, v domeni lokalnih turističnih organizacij, le na Bledu obstaja
posebna tematska brošura Okusiti Bled, ki sledi projektu STO na ravni Slovenije – Okusiti
Slovenijo), vendar predvsem v smislu nabora možnosti. Ne gre za aktivno trženje gastronomije kot
močnega, »samostojnega«, a seveda celostnega produkta, ki bi lahko predstavljal motiv za prihod,
se pa produkt razvija z vstopom novih ponudnikov (na primer Dvor Jezeršek).
UGOTOVITEV ŠT. 8 – KJE SO PRILOŽNOSTI
Potencial ima zagotovo v oblikovanju gastronomskega produkta v smislu kobariškega Kulinaričnega
kroga (tovrsten produkt trenutno ni razvit), ki lahko v določeni meri tudi ustvarja motiv za prihod.
Večji potencial za gastronomijo kot motiv prihoda v regijo obstaja na ozkem, bolj specializiranem
segmentu ljubiteljev hrane in vina, a je ta produkt v celoti še potrebno razviti.
Priložnost je tudi v oblikovanju tematskih kulinaričnih poti, prireditvah (kot je na primer
že obstoječi praznik krompirja v Šenčurju) ter ohranjanju lokalnih posebnosti, razvijanju
gastronomske identitete regije, zaščiti prehranskih pridelkov, izdelkov ter receptur ter
tudi njihovi prodaji (kar je že zastavljeno v okviru Kulinaričnega stičišča Slovenije v Dvoru
Jezeršek).
KONGRESNI SEKTOR, DOGODKI IN PRIREDITVE
UGOTOVITEV ŠT. 9 – RAZVITOST IN KONKURENČNOST PONUDBE POSLOVNEGA
TURIZMA
Ponudba kongresnega turizma na Gorenjskem je v slovenskem merilu zelo razvita in
konkurenčna (predvsem v smislu infrastrukture). V preteklih letih je bilo izvedenih veliko investicij
v izgradnjo in prenovo hotelskih in kongresnih zmogljivosti, tudi glede kakovosti storitve.
Poleg hotelskih ponudnikov (večina hotelov v tem segmentu ima standard hotela s konferenčnimi
zmogljivostmi) je v regiji nekaj večjih kongresnih ponudnikov oziroma objektov, močen je tudi
segment kongresne organizacije ter incentive & team-building programov.
Gorenjska je v segmentu kongresne ponudbe v Sloveniji (če jo razumemo na ravni krovne
prezentacije preko Kongresnega urada) močno zastopana oziroma se postavlja ob bok
Ljubljani in Portorožu.
Stran 257 od 425
UGOTOVITEV ŠT. 10 – NE DOVOLJ RAZVITA DODATNA PONUDBA, NI TOČK
DIFERENCIACIJE
Podobno kot drugod v Sloveniji pa je tudi na Gorenjskem problem, da niso dovolj
razviti spremljevalni programi, dodatna ponudba, ki bi bila prilagojena specifičnosti
tega segmenta.
Prav tako ni dovolj jasna identiteta oziroma konkurenčna prednost organizacije
kongresa oziroma dogodka na Gorenjskem – v odnosu do drugih destinacij v Sloveniji ali
Srednji Evropi. Manjka tudi elementov inovativnosti (te dodatne) ponudbe.
UGOTOVITEV
PRIREDITEV
ŠT.
11
–
VELIKO
PREPOZNAVNIH
MEDNARODNIH
ŠPORTNIH
Na Gorenjskem je glede na njeno velikost veliko število mednarodnih (večinoma
športnih) prireditev (svetovni pokal/prvenstvo v smučarskih poletih v Planici, svetovni pokal v
smučanju v Kranjski Gori, svetovni pokal/prvenstvo v biatlonu na Pokljuki, svetovni pokal/prvenstvo
v veslanju na mirnih vodah na Bledu), ki predstavljajo zelo dobro osnovo tako za večanje
prepoznavnosti posameznih destinacij (in Gorenjske kot celote) kot tudi čisto
konkretno ustvarjanje motiva za prihod.
UGOTOVITEV ŠT. 12 – NE DOVOLJ TRŽENI DOGODKI
Obstoječe prireditve je potrebno komunikacijsko še bolje izkoristiti, hkrati pa razvijati
nove, v obliki konkretnih programov (paketov), ki se vežejo na posamezno prireditev,
vključujejo pa tudi druge produkte.
UGOTOVITEV ŠT. 13 – SLABO INFORMIRANJE O DOGAJANJU
Trenutno informacije o posameznih prireditvah niso zbrane na enem mestu, temveč se
le promovirajo v okviru posameznih destinacij (prireditev, ki se dogaja na Bledu, je
komunicirana večinoma le preko promocijskih orodij, ki jih izvaja Bled, ne vključuje pa jih na primer
tudi Bohinj oziroma druge destinacije), medtem ko se navzkrižna promocija (med destinacijami) še
ne izvaja.
Na področju informiranja oziroma navzkrižne promocije tega, kaj se dogaja v posameznih
destinacijah, obstaja zelo velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti. Potrebno je centralno
zbiranje in objavljanje informacij ter podajanje informacij na vsaki info točki (TIC,
hotelske recepcije ter druge točke) – ne zgolj o prireditvah in dogajanju v destinaciji, kjer
se gost nahaja, temveč v celotni regiji.
Stran 258 od 425
SEKTOR ATRAKCIJ
UGOTOVITEV ŠT. 12 – MOČNA ŠPORTNA INFRASTRUKTURA
Gorenjska ima relativno dobro športno infrastrukturo, vendar pa je potrebno šport bolj
vključiti oziroma razviti v turistični produkt.
UGOTOVITEV ŠT. 13 – KONKURENČNA PONUDBA TEAM-BUILDING PROGRAMOV
Gorenjska glede na svoj alpski karakter (in ponudbo aktivnosti, ki je vezana na to) močna,
atraktivna in konkurenčna v segmentu incentive in team-building programov, podprtih
tudi z ustrezno Infrastrukturno ponudbo. Ta segment se je v Sloveniji dejansko začel razvijati
prav na Gorenjskem z adrenalinskimi parki. Še ne dovolj izkoriščena priložnost v tem segmentu je
na tujih trgih.
UGOTOVITEV ŠT. 14 – IGRALNIŠTVO VSE BOLJ KOT DODATNA PONUDBA
Igralniški produkt kot osrednji motiv prihoda se vse bolj umika in daje prednost igralniškemu
produktu kot dopolnilni ponudbi.
UGOTOVITEV ŠT. 15 – WELLNESS PREDVSEM KOT DODATNA PONUDBA
Ponudba wellnessa na Gorenjskem se v zadnjih letih krepi in predstavlja vse bolj nujno
potrebno in pomembno dodatno ponudbo (gostom to sicer ni osnovni motiv za prihod, je pa
pomemben faktor pri odločanju za to, kateri hotel bodo izbrali) − vendar pa zaostaja za
razvojem na drugih področjih v Sloveniji (zdravilišča, Obala).
UGOTOVITEV ŠT. 15 – NI ALPSKEGA KARAKTERJA WELLNESSA
Pregled investicij v zadnjih letih pokaže, da je ponudba v preveliki meri generična (kot jo je
mogoče najti kjerkoli v Sloveniji ali v svetu) in ne gradi na alpskih elementih oziroma
značilnostih wellnessa. Zadnje investicije sicer kažejo večji posluh za uporabo naravnih in
avtohtonih materialov, ustvarjanje alpskega ambienta. Potencial, kot izhaja iz Riklija, ostaja v celoti
neizkoriščen.
UGOTOVITEV ŠT. 15 – LE DELNI WELLNESS PRODUKT
Stran 259 od 425
Wellness ostaja še na stopnji ponudbe v samem hotelu (vezane na ponudbo bazenov,
masaž, raznih sprostitvenih tretmajev, lepotne ponudbe) ni pa še razvit produkt v smislu, da
se povezuje z duhovnimi in telesnimi aktivnostmi v naravi ter s kulinariko.
Wellness na Gorenjskem bi morali razviti v smeri celostnega produkta dobrega počutja.
UGOTOVITEV ŠT. 15 – POTREBNO POVEZOVANJE ZA NASTOP KOT GOLFSKA
DESTINACIJA
Gorenjska kot golfska destinacija kljub enemu najbolj atraktivnih golf igrišč v
primerjavi s sosednjo Avstrijo ni oziroma ne more biti konkurenčna. Na področju golfa bi
se za bolj konkurenčno pozicioniranje v segmentu golfa morala povezovati z drugimi golf igrišči v
Sloveniji ali v Avstriji (koncept, kot je zastavljen v okviru projekta Brez meja).
Stran 260 od 425
6. ANALIZA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH PRODUKTOV NA
NIVOJU GORENJSKE
6.1 Uvodno metodološko pojasnilo glede preteklega dela na področju
produktov na Gorenjskem
 V letu 2006 in 2007 so bile v organizaciji Regionalne razvojne agencije Gorenjske
BSC Kranj v okviru projekta razvoja destinacijskega managementa Gorenjske izvedene
»produktne« delavnice, na katerih so sodelovali predstavniki Odbora za turizem, šport in
kulturo, z namenom:
1.
Ugotoviti, kateri so obstoječi integralni turistični produkti v regiji;
2.
Zbrati predloge novih integralnih turističnih produktov na lokalni ravni;
3.
Ugotoviti možnosti povezovanja integralnih turističnih produktov na regionalni ravni;
4.
Določiti prioritetne regijske integralne turistične produkte;
5.
Določiti nosilce posameznih regijskih integralnih turističnih produktov;
6.
Za prioritetne integralnih turističnih produktov pripraviti projektno idejo;
7.
Ugotoviti možnosti financiranja za posamezne ITP-je.
V pričujočem projektu nadaljujemo tam, kjer so se aktivnosti zaključile. Izvedene aktivnosti v
okviru delavnic v letih 2006 in 2007 so prikazane v spodnji tabeli.
PODROČJE DELA
KAJ JE BILO IZVEDENEGA V OKVIRU PRODUKTIH DELAVNIC
Izhajalo se je iz temeljnih
turističnih področij, kot so
opredeljena v RNUST-u.
Na delavnicah je delovna skupina poskušala uvrstiti
posamezne ITP-je v eno od naslednjih temeljnih turističnih
področij (po RNUST-u):
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Aktivne počitnice
Mesta in kultura
Turizem na podeželju, narava in ekoturizem
Hrana in pijača
Zdravje in dobro počutje
Poslovni turizem
Zabava in igralništvo
Ponudba za zahtevnejše
Ponudba za mlade
Stran 261 od 425
Nato je delovna skupina poskušala
ITP-je razvrstiti oziroma
združiti po tematiki, letnih
časih, vsebini:
ITP-ji so bili razdeljeni na naslednje vrste:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Zeleni športi (športne aktivnosti, vezane na »kopne« letne
čase, kot so pohodništvo, kolesarjenje, konjeništvo, golf,
opazovanje rastlin in živali – predvsem ptic)
Modri športi (vse aktivnosti na in v vodi – rafting,
soteskanje, veslanje, hydrospeed in ribolov)
Beli športi (zimske aktivnosti – v ospredju so paketi zimskošportne ponudbe, »Ski pass« Julijske Alpe in zimske prireditve
regionalnega pomena)
Zračni športi (jadranje, jadralno padalstvo)
Adrenalinski ITP-ji
Dediščina Gorenjske (ki vključuje vsebinsko raznolike
tematske poti, posebej poti kulturne, tehniške dediščine in
poti domače in umetnostne obrti)
Razvoj eko ponudbe in centrov (vezani na ekološko
kmetijstvo v regiji, predviden je razvoj skupnih blagovnih
znamk (nekatere že obstajajo) ter zasnova podeželske
panoramske ceste)
Narava (doživetja odkrivanja narave in kulture)
Kulinarika (predvideno je obujanje starih gorenjskih jedi ter
specializacija objektov s kulinarično ponudbo)
Ponudba dobrega počutja
Poslovni turizem
Zabava in prireditve (zabava in igralništvo« vključujeta
velike mednarodne športne prireditve, večdnevne regionalne
prireditve ter poroke).
 Shema krovnih regionalnih turističnih produktov in posamičnih prioritetnih
ITP-jev, kot je bila oblikovana, je podana v nadaljevanju poglavja.
Predlogi novih ITP-jev
Evidentirani so bili novi predlogi ITP-jev, ki so nastali na podlagi
burjenja možganov na delavnicah.
ITP-ji na lokalnem nivoju
Evidentirani so bili obstoječi ITP-ji na lokalnem nivoju.
Delavnice so pokazale, da so na lokalni ravni najbolj razviti:
kolesarjenje, tematske poti, zimsko-športno ponudbo, kulturne poti,
podeželski turistični produkti, tradicionalne prireditve, poslovni dogodki,
vendar pa je ponudba razpršena in medsebojno nepovezana.
Prioritetni ITP-ji
Opredeljeni so bili prioritetni regionalni ITP-ji, ki so bili po mnenju
udeležencev na delavnicah najbolj udarni, poleg tega so bili razvrščeni
glede na pomen.
Nosilci ITP-jev
Za vsak ITP je bil opredeljen nosilec ITP-ja, ki je pripravil projektno
idejo.
Možnosti za čezmejno
Opredeljeno je bilo, kateri ITP-ji so primerni za čezmejno sodelovanje
Stran 262 od 425
sodelovanje
Financiranje
Glede na razpoložljive vire sredstev EU je bil za posamezen ITP
opredeljen možne vire financiranja. Pri tem so ITP-je razdelili na mehki
in investicijski del. Za investicijski del so se predvidevala sredstva
Ministrstva za gospodarstvo, Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in
regionalno politiko (SVRL) za investicije v javno turistično infrastrukturo,
za mehki del pa čezmejna sredstva, sredstva SVRL in MG Direktorata za
turizem.
Shema: Prikaz krovnih regionalnih turističnih produktov in posamičnih prioritetnih ITP-jev, kot je
bila oblikovana v okviru delavnic projektne skupine v letih 20006 in 2007 (vir BSC Kranj)
 Aktivnosti, kot so bile opredeljene v akcijskih načrtih po posameznih produktih, se v
večji meri niso nadaljevale in so zdaj predmet pričujočega projekta Razvoj sonaravnega turizma
na Gorenjskem.
Stran 263 od 425
6.2 Kaj na področju produktov na Gorenjskem opredeljuje Strategija
trženja slovenskega turizma
 Strategija trženja slovenskega turizma 2007 − 2011 v okviru določitve celostnega
sistema turističnih produktov po turističnih subpokrajinah za Gorenjsko opredeljuje
naslednje produkte42 (naj opozorimo, da se spodnje 3 subpokrajine v celoti ne pokrivajo z
opredelitvijo Gorenjske kot razvojne regije (razlika je le v tem, da pod Kranj z okolico dodatno
sodita še Kamnik in Komenda):
Tabela 16: Pregled obstoječe ponudbe v okviru določitve celostnega sistema turističnih produktov
po turističnih subpokrajinah za Gorenjsko (vir Strategija trženja slovenskega turizma 2007 − 2001)
Škofjeloško (Gorenja vas –
Poljane, Škofja Loka,
Železniki, Žiri)
Področje
aktivnih
počitnic in
oddiha
•
•
•
•
•
•
Mesta in
kultura
•
•
•
Trekking/pohodništvo po
škofjeloškem hribovju
Cestno in gorsko kolesarjenje
po dolinah in hribovju
škofjeloškega
Smučanje in zimski športi in
rekreacija za manj zahtevne
Vodni športi na Sori
Ribolov v reki Sori
Lov
Spoznavanje kulturne
dediščine in zgodovine
starega mestnega jedra
Škofje Loke enega
najstarejših mest na
Slovenskem, industrijske
dediščine Železnikov, idr.
Odkrivanje in spoznavanje
etnološke dediščine
Škofjeloškega
Umetniški in kulturni dogodki
ter prireditve na Škofjeloškem
Kranj z okolico (Cerklje na
Gorenjskem, Jezersko,
Kamnik, Komenda, Kranj,
Naklo, Preddvor, Šenčur,
Tržič)
• Izvor planinskih poti, ki vodijo
v Kamniške in Savinjske Alpe
ter Karavanke
• Planinarjenje v alpskih gorah in
planinah,
• Cestno in gorsko kolesarjenje
za profesionalce in rekreativce
• Smučanje, zimski športi in
rekreacija za manj zahtevne
(Krvavec, Velika Planina, …)
• Plezanje za strokovnjake in
rekreativce
• Lov
• Ribolov
•
•
•
•
42
kulturne dediščine in
zgodovine starega mestnega
jedra Kranj, zgodovinski in
kulturni spomenik, Prešernovo
mesto
Spoznavanje kulturne
dediščine, zgodovine in
arhitekturne posebnosti mesta
Tržič in njegove šuštarske
tradicije
Ogled kulturnih in etnoloških
skrivnosti ostalih krajev
Zabavne tradicionalne
Zgornje Savsko (Bled,
Bohinj, Jesenice, Kranjska
Gora, Radovljica, Žirovnica)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Veslanje in »surfanje« po
jezeru,
Vožnja s kajaki in »rafting«
po alpskih rekah
Ribolov (muharjenje)
Ježa v naravi
Planinarjenje po Julijskih
Alpah, Karavankah) in na
najvišjo Goro Slovenije Triglav
Kolesarjenje
Golf
Letenje z baloni in jadralnimi
padali…
Smučanje, deskanje na
snegu, raziskovanje snežnih
planjav, plezanje in drsanje
po zaledenelih površinah
etnološke tradicije in
dediščine Zgornje Savskega
(Arhitektura vasi in mest,
običaji, več stoletij stare
domačije )
Blejsko jezero z otočkom in
cerkvico in Muzejem na
blejskem gradu
Romanje na Brezje in
odkrivanje sakralne
dediščine na Gorenjskem
Delitev je delana po sistemu devetih integralnih turističnih produktov na ravni Slovenije, kot jih je opredelil RNUST.
Stran 264 od 425
Turizem na
podeželju,
ekoturizem
in narava
•
•
Doživetje turističnih kmetij in
podeželja na Škofjeloškem
Odkrivanje idilične narave
škofjeloškega hribovja
•
•
•
Hrana in
pijača
•
Posebnosti v kulinarični
ponudbi tipičnih kmetij in
gostiln na Škofjeloškem
(Škofjeloški kruhek)
Zdravje in
dobro
počutje
•
•
•
•
Poslovni
turizem
•
Manjša poslovna in družabna
srečanja ter delavnice v
povezavi z “Incentive”
programi in doživetji kulturne,
etnološke in kulinarične
dediščine Škofjeloškega
•
•
Zabava in
igralništvo
•
•
Ponudba za
zahtevnejše
•
Zabave in prijetna druženja za
zaključene družbe v tipičnih
gostilnah in turističnih
kmetijah
Večje etnološke in zabavne
tradicionalne prireditve
•
Obisk in spoznavanje kulturne
dediščine starega mestnega
jedra Škofje Loke
•
prireditve v Kranju in okolici
Odkrivanje naravnih lepot v
okolici Kranja (naravni rezervat
Jezerc v Bobovku, Arboretumu Volčji Potok, Kanjon
Kokre,območje podzemskih
jam hriba Rovnik, Jezersko,..)
Uživanje v tišini naravnih lepot
zelene pokrajine s
prečudovitim pogledom na
vrhove gora (Velika Planina,
Jezersko,…)
Doživetje turističnih kmetij in
odkrivanje skritih kotičkov
okolice Kranja z zanimivimi
izkušnjami odprtih delavnic
Kulinarične posebnosti v
lokalnih gostilnah in
restavracijah
(ajdova Kaša, kuhani štruklji)
ter zdrava, naravna in
tradicionalna prehrana v
okoliških kmetijah
Zdravilna klima v kombinaciji z
terapevtskih učinkom gibanja
v naravi in storitvami za
zdravje in dobro počutje v
termah in »wellness« centrih
Klimatsko »zdravilišče«
Jezersko
Manjša poslovna in družabna
srečanja ter delavnice v
povezavi z zanimivimi
“Incentive” programi in
doživetji kulturne, etnološke in
naravne dediščine
Protokolarna politična in
poslovna srečanja in prireditve
v tesnem stiku z naravo (Brdo
pri Kranju, Jezersko,…)
Zabave in prijetna druženja za
zaključene družbe v tipičnih
gostilnah in turističnih kmetijah
•
•
•
•
•
•
•
•
Vrhunska protokolarna
politična in poslovna srečanja
na posestvu Brdo pri Kranju
•
•
•
Ponudba za
•
Kampi in kolonije v naravi za
•
•
Odkrivanje idiličnih lepot
neokrnjene narave visokih
skalnih gora in globoko
vrezanih rečnih sotesk,
visokogorskih kraških brezen
številnih izvirov, slapov in
čudovitih jezer Triglavskega
Narodnega Parka, ki varuje
mnoge endemične živalske
in rastlinske vrste ter
tradicije nekdanjega
trdoživega gorniškega in
planšarskega življenja
Oddih na turističnih kmetijah
v Julijskih Alpah
Kulinarične posebnosti regije
v lokalnih gostilnah in
restavracijah
Vrhunske »wellness«
storitve v kakovostnih
hotelih visoke in višje
kategorije v kombinaciji
izjemnimi naravnimi pogoji
alpskega sveta (jezera, reke,
gore, gozdovi) za oddih in
popolno sprostitev
Manjša, srednja in večja
srečanja v prijetnih
ambientih z najsodobnejšo
tehnologijo in bogato
spremljajočo ponudbo za
združenje »prijetnega s
koristnim«
Posebna srečanja in dogodki
na Bledu
Ponudba za doživetje zabave
in igralniške ponudbe v
turistično razviti alpski
destinaciji – Kranjska Gora
Pomembni mednarodni
športni in zabavni dogodki
(Svetovni pokal – smučanje
v Kranjski Gori, smučarski
skoki v Planici, koncerti)
Vrhunska politična, poslovna
in družabna srečanja na
Bledu
Razvajanje /wellness/ za
zahtevne goste na Bledu
Oddih v tradicionalnem
blejskem hotelu visoke
kategorije s čudovitim
pogledom na jezero in
Julijske Alpe
Aktivne počitnice za mlade z
Stran 265 od 425
mlade
•
•
mlade
Umetniški kampi in kolonije za
mlade
Raziskovanje kulturnozgodovinske in etnološke
dediščine Škofjeloškega
•
mlade
Umetniški kampi in kolonije za
mlade
•
različnimi vrstami športnih in
rekreativnih aktivnosti
mlade
 Cilj pregleda je bila določitev bistvene posebnosti (lokalnega karakterja) v ponudbi
turističnega produkta po posameznih regijah in natančna opredelitev strukture turističnih produktov
Slovenije in po posameznih turističnih regijah.
Za Gorenjsko je tako Strategija trženja slovenskega turizma opredelila naslednjo
bistveno identiteto in značilnost turistične ponudbe (turističnih produktov):
Tabela 17: Bistvena identiteto in značilnost turistične ponudbe (turističnih produktov), kot jo je za
posamezne subpokrajine znotraj Gorenjske opredelila Strategija trženja slovenskega turizma (vir
Strategija trženja slovenskega turizma 2007 − 2001)
Škofjeloško (Gorenja vas –
Poljane, Škofja Loka,
Železniki, Žiri)
Kranj z okolico (Cerklje na
Gorenjskem, Jezersko,
Kamnik, Komenda, Kranj,
Naklo, Preddvor, Šenčur, Tržič)
Zgornje Savsko (Bled, Bohinj,
Jesenice, Kranjska Gora,
Radovljica, Žirovnica)
Škofjeloško - preplet doživetij
bogate kulturno-zgodovinske
dediščine in idilične narave, ki
pomirja in navdihuje umetnike
Prešernovo mesto slovenske
tradicije in zgodovine z
značilnimi vedutami Alp in
gorskim svetom, ki ponuja
aktivnosti in svežino pozimi in
poleti.
Julijske Alpe − idilično naravno
okolje visokih skalnih gora in
globoko vrezanih rečnih
sotesk, številnih izvirov,
slapov in čudovitih jezer kjer
svež gorski zrak zbistri um številne možne športne in
aktivnosti pa krepijo telo in
duha.
• Bogata kulturno-zgodovinska
dediščina Škofje Loke in
industrijska dediščina
Železnikov
• Idilična narava Škofjeloškega
hribovja
• Etnološka dediščina v povezavi
z naravnim okoljem in
turističnimi kmetijami
• Bogata kulturno-zgodovinska
dediščina mesta Kranj
(Prešernovo mesto) in tradicije
okoliških mest (Kamnik, Tržič)
• Idilično alpsko naravno okolje;
aktivnosti v naravi, vedutepogledi in blagodejni učinki
svežega alpskega zraka
• Lokacija centralnega
slovenskega letališče Brnik
• Smučišča
• Protokolarni objekti Brdo
• Prečudovito alpsko naravno
okolje
• številne športne in rekreacijske
aktivnosti v naravi poleti in
pozimi
• Idilična alpska destinacija Bled,
izredno prvinska naravna
destinacija Bohinj in živahna
alpska destinacija Kranjska
Gora
V okviru Strategije trženja slovenskega turizma 2007 − 2011 je bila najprej določena struktura
slovenskih ožjih turističnih sub-regij/pokrajin na destinacijski ravni in njihovih značilnosti oziroma
Stran 266 od 425
identitete glede na danosti in strukturo turističnih produktov, ki jih ponujajo, nato pa opravljena
razporeditev v širše pokrajine.
Tabela 18: Opredelitev identitet po subpokrajinah znotraj Gorenjske in nato opredelitev širše
identitete Gorenjske, kot jo je opredelila Strategija trženja slovenskega turizma (vir Strategija
trženja slovenskega turizma 2007 − 2001)
Subpokrajine – identiteta
Širša turistična pokrajina – identiteta
Škofjeloško − preplet doživetij bogate kulturnozgodovinske dediščine in idilične narave, ki pomirja in
navdihuje umetnike
Gorenjska − Slovenske (Julijske) Alpe −
idilično naravno okolje visokih skalnih gora in
globoko vrezanih rečnih sotesk, številnih
izvirov, slapov in čudovitih jezer kjer svež
gorski zrak zbistri um − številne možne
športne aktivnosti pa krepijo telo in duha
Prešernovo mesto (Kranj z okolico) in pokrajina
slovenske tradicije in zgodovine z značilnimi
vedutami Alp in gorskim svetom, ki ponuja aktivnosti
in svežino pozimi in poleti
Julijske Alpe − idilično naravno okolje visokih
skalnih gora in globoko vrezanih rečnih sotesk,
številnih izvirov, slapov in čudovitih jezer kjer svež
gorski zrak zbistri um - številne možne športne in
aktivnosti pa krepijo telo in duha
!!! Te opredelitve iz Strategije trženja slovenskega turizma 2007 − 2001 smo navedli
zgolj v vednost (oziroma se z njimi seznanili), medtem ko bomo v strateškem delu
pričujočega dokumenta na novo opredelili sistem produktov in identiteto Gorenjske kot
celotne regije in identiteto posameznih območij.
Stran 267 od 425
6.2 Inventarizacija & analiza obstoječe ponudbe ter analiza
atraktivnosti & konkurenčnosti po posameznih integralnih turističnih
produktih
 V okviru analize po posameznih turističnih produktih je v okviru ločenega
podprojekta (Aktivnost št. 3: Oblikovanje regijskih sonaravnih turističnih programov) opravljeno
 Glej priloga Produktna analiza:
1.
Naredili podrobno inventarizacijo (popis) obstoječe infrastrukture (po
posameznih destinacijah in s tem na celotnem Gorenjskem), ki je na voljo za posamezen
integralni turistični produkt. S tem smo dobili podroben vpogled v celotno stanje. Analizirali
smo:
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
i)
j)
k)
l)
m)
n)
o)
p)
q)
2.
Pohodništvo
Kolesarjenje
Zimski športi
Poslovni turizem
Gastronomija
Avanture na vodah
Dediščina
Počitnice na podeželju
Golf
Lov in ribolov
Zračni športi
Wellness
Konjeništvo
Poroke
Poroke
Z motorjem po Gorenjski
Panoramske ceste
V drugi fazi smo opravili analizo ATRAKTIVNOSTI in KONKURENČNOSTI
posameznega produkta, znotraj tega pa je bila narejena:
a)
Ocena ATRAKTIVNOSTI PRODUKTA, ki se nanaša na trenutno, obstoječe
oziroma razpoložljivo tržišče, znotraj te kategorije pa ocenjujemo:
1. Velikost trga (kako je trg velik, kako blizu so emitivni trgi in urbana
središča, koliko ciljnih gostov lahko nagovorimo in pritegnemo, ali za ta
produkt obstaja določeno povpraševanje, ki ga je mogoče učinkovito in
uspešno nagovoriti);
2. Stopnja/trend rasti (kakšni so trendi rasti na področju trga, ki ga
produkt pokriva, kakšne so priložnosti na trgu danes in jutri, ali obstaja trend
rasti ali stagnacije, ali mednarodni trendi na strani povpraševanja in ponudbe
govorijo v prid temu produktu, na kakšen način);
Stran 268 od 425
3. Povprečna poraba (kakšna je povprečna poraba v okviru tega produkta,
ali obstajajo možnosti za izboljšanje);
4. Sezonskost (ali je ponudba vezana na določeno sezono ali ne oziroma je
celoletna);
5. Potreba po investicijah (kakšen je obseg sredstev, ki jih je potrebno
vložiti v to, da »usposobimo« segment v smislu ureditve infrastrukture in ga
začnemo tržiti);
6. Potrebni tržni napori (kolikšne in kakšne tržne napore je potrebno vložiti
v promocijo ponudbe, da rezultira v prodaji).
b)
Ocena KONKURENČNOSTI PRODUKTA, kjer pa analiziramo, ocenjujemo oziroma
primerjamo konkurenčnost produkta v odnosu do drugih oziroma konkurenčnih
turističnih destinacij (s katerimi tekmujemo na istih trgih za iste ciljne skupine).
Znotraj te kategorije ocenjujemo:
1. Relativni tržni delež (kakšen tržen delež imamo na trgu, na katerega
smo usmerjeni);
2. Stroškovna prednost (ali imamo cene, ki so nižje od drugih ponudnikov
oziroma kakšno je razmerje med ceno in kakovostjo – kakšna je vrednost);
3. Prepoznavnost (ali je naš produkt prepoznaven med ciljnimi segmenti,
ali je naša destinacija prepoznavna po tem produktu);
4. Inovativnost (ali ima naš produkt elemente inovativnosti oziroma ali je
inovativen v mednarodnem merilu);
5. Obstoječa infrastruktura (kakšna je obstoječa infrastruktura – ali
obstaja oziroma ali je razvita, kakovost, vlaganja v izboljšave);
6. Organiziranost in povezanost (kakšna je stopnja integracije, koliko je
produkt razvit v smislu integralnosti, ali so ponudniki povezani, ali sodelujejo,
ali je destinacija ustrezno organizirana za razvoj in promocijo produkta).
 Analiza atraktivnosti in konkurenčnosti predstavlja osnovo za strateški del
pričujočega razvojno-trženjskega dokumenta in sicer za opredelitev krovne produktne
strategije na nivoju Gorenjske (opredelitev, kateri produkti so že razviti in primerni za aktivno
trženje, katere produkte je potrebno nadgraditi in kateri so potencialni) ter za opredelitev
ukrepov oziroma akcijski načrt projektov.
!!! V nadaljevanju pa podajamo zgolj skupne, krovne ugotovitve produktne analize.
Stran 269 od 425
6.3 Oblikovanje ugotovitev – kot izhajajo iz analize produktov
 Iz produktne analize Gorenjske izhajajo naslednje KROVNE (torej ne po posameznih
produktih) KLJUČNE UGOTOVITVE:
UGOTOVITEV ŠT. 1 – KOLIKO SO PRODUKTI RAZVITI
Gorenjska ima zelo raznoliko in pestro ponudbo »produktov« – izredno velik nabor
možnosti za različne aktivnosti oziroma doživetja (kulturna, sprostitvena, aktivna itd),
ki pa niso v veliki meri niso povezana oziroma razvita v dejanske produkte, v pravem
smislu integralnega turističnega produkta, ki ponuja zaokroženo, celostno doživetje (ki nek produkt
pretvarja v doživetje in ob tem ponuja tudi vso drugo ponudbo, ki je potrebna), ki bi ga tržili do
točno določenega segmenta. Edina izjema so produkti, ki jih oblikujejo, razvijajo, tržijo, prodajajo
in organizirajo specializirane agencije (na primer športne, pohodniške, team-building ipd.)
Produkt kot tak ni razvit predvsem na nivoju posamezne destinacije, glede na to, da pa se delo na
nivoju regije šele začenja, seveda še posebej ni razvit na regionalnem nivoju (produkti torej, ki bi
bil namenjeni trženju integralne turistične ponudbe na nivoju regije, nato pa predstavitvi lokalnih
značilnosti in pestrosti slovenske turistične ponudbe na krovni ravni).
Ponudba je raznovrstna, zelo razdrobljena, a nepovezana – tako znotraj produkta kot tudi ne na
nivoju Gorenjske. Na nivoju destinacij se po posameznih produktih v veliki meri
predstavlja nabor možnosti v okviru določenega produkta, ni pa oblikovanega
krovnega destinacijskega produkta oziroma programa.
 Glej tudi ugotovitve organiziranosti, kot izhajajo iz analize funkcij LTO-jev kot DMO-jev na ravni destinacije.
UGOTOVITEV ŠT. 2 – KAKO SO PRODUKTI OPREDELJENI NA NIVOJU POSAMEZNIH
DESTINACIJ
Destinacije, ki imajo svoje razvojne in/ali trženjske strategije, imajo opredeljene svoje
turistične produkte ( Po posameznih destinacijah smo jih povzeli v poglavju 4), vendar pa se pri njihovi
zasnovi ne izhaja v zadostni meri iz principa motivov prihoda gosta v destinacijo. Zato produkti v
veliki meri niso motivator za obisk (saj ne nagovarjajo točno določene ciljne skupine, ki se glede na
svoje interese odloča med destinacijami), generator prihoda, temveč kot neke vrste statičen opis in
nabor možnosti. Turistu je nato prepuščeno, da si sam sestavi program po svoji meri.
Sicer pa praktično vsaka destinacija navaja zelo širok spekter produktov, kar otežuje
fokusiranje in otežuje krovno prepoznavnost destinacije po določenem produktu.
UGOTOVITEV ŠT. 3 – PO KATERIH PRODUKTIH JE PREPOZNAVNA GORENJSKA
Stran 270 od 425
OZIROMA POSAMEZNE DESTINACIJE
Produkti, ki so razviti oziroma po katerih je prepoznavna Gorenjska kot celota ali na
nivoju posameznih destinacij, so predvsem: pohodništvo, zimski športi, kolesarjenje, poslovni
turizem in odkrivanje (kulturnih, naravnih in drugih atrakcij).
Znotraj tega pa so spet posamezne destinacije prepoznavne po določenih produktih,
kot na primer: Kranjska Gora pozimi kot smučarska destinacija in poleti kot pohodniška in
kolesarska (v celoti predvsem kot destinacija za šport in zabavo ter družinska doživetja), Bohinj
kot bolj »umirjena«, a aktivna destinacija (pohodništvo, kolesarjenje, uživanje v naravi), Bled kot
destinacija za sprostitev in uživanje, ki vleče zaradi samih naravnih in kulturnih atrakcij (in ne toliko
kot destinacija, ki ponuja pester nabor različnih aktivnosti).
Druge destinacije v veliki meri nimajo jasno oblikovane identitete in zato niso prepoznavne po
določenih produktih. Zato je namen pričujočega projekta, da opredelimo identitete po posameznih
destinacijah, po katerih bodo postale prepoznavne znotraj Gorenjske, kar se navezuje tudi na
produkte.
UGOTOVITEV ŠT. 4 – MANJKA KONKRETNIH PROGRAMOV, PAKETOV
Produkti niso pretvorjeni v konkretne, prodajno oblikovane programe – podajajo
predvsem splošne opise in nabor možnosti in se ustavijo na mestu, ko bi morali potencialnega
gosta zelo konkretno motivirati za obisk. Zato je namen pričujočega projekta, da se oblikujejo
konkretni programi, tako na nivoju posameznih destinacij (enodnevni izleti za spodbujanje obiska
posameznih destinacij) kot tudi po posameznih ciljnih skupinah.
UGOTOVITEV ŠT. 5 – POTREBNE INVESTICIJE V RAZVOJ PRODUKTOV, STORITEV,
KAKOVOST
Na področju razvitosti produktov se bolj kot na infrastrukturnem področju zaostaja na
»mehkem« področju (torej na področju inovativnosti pri oblikovanju programov, pri trženjskih
aktivnosti – osredotočanju na oblikovanje programa po meri točno določenega segmenta in nato
ciljno trženje, tudi na kakovosti).
Stran 271 od 425
7. ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA NIVOJU
CELOTNE GORENJSKE
7.1
Pojasnilo
povpraševanja
glede
posameznih
segmentov
turističnega
Pri analizi in oceni obsega celotnega turističnega povpraševanja na Gorenjskem bi
morali upoštevati in analizirati naslednje segmente turističnega prometa, kar je tudi v
skladu z metodologijo Svetovne turistične organizacije:
1.
Registrirane prenočitve (hoteli in drugi nastanitveni objekti);
2.
Neregistrirane prenočitve (po uradni metodologiji so to obiski prijateljev in sorodnikov);
3.
Dnevni obiskovalci – izletniki (brez nočitve).
 REGISTRIRANE PRENOČITVE
 Registrirani prihodi in prenočitvi so podrobno predstavljeni v nadaljevanju, v poglavjih 7.1.1, 7.1.2 in 7.1.3.
 NEREGISTRIRANE PRENOČITVE
Neregistrirane prenočitve po uradni metodologiji opravijo gostje, ki so na obisku pri prijateljih in sorodnikih.
To pomeni, da v nastanitvenih zmogljivosti ne opravijo nobene prenočitve, vendar pa ta kategorija v svetu
predstavlja pomemben generator turističen potrošnje, saj ob bivanju ustvarjajo določeno turistično potrošnjo,
ki ni zanemarljiva.
Njihovi motivi za obisk so večinoma oddih in zabava (razne kulturne, športne in zabavne prireditve), ogledi
naravnih in kulturnih znamenitosti, poslovne obveznosti, nakupovanje, obisk prijateljev in sorodnikov,
zdravstveni razlogi, krožna potovanja, pa tudi drugi motivi. Njihova potrošnja pa obsega hrano in pijačo,
potrošnjo za kulturne, športne in zabavne prireditve, nakupe, izleti, ogledi, muzeji, razna potovanja in izleti na
območju oziroma v bližini območja, kjer bivajo ter drugo.
Ti podatki skoraj praviloma nikoli niso dosegljivi, saj se ne beležijo v okviru statističnih spremljanj, poleg tega
pa ta kategorija ni toliko relevantna za Gorenjsko (ponavadi je bolj pomembna za mestne
destinacije).
Stran 272 od 425
 Na Gorenjskem pa bi lahko pod neregistrirane prenočitve šteli povsem drugo
kategorijo in sicer tiste prenočitve v manjših zasebnih nastanitvenih zmogljivostih, kjer
lastniki goste ne prijavijo (to je pogosto v primeru kategorij, kot so zasebne sobe, počitniški
domovi, manjši zasebni penzioni in zasebni apartmaji).
Glede na visok delež teh zmogljivosti na Gorenjskem je to zelo aktualen problem (ki se
sicer razlikuje od občine do občine – ponekod je zelo močno, drugod manj prisoten), ki pa presega
namen in cilje pričujočega projekta.
Dodatno se pojavlja problem, da v primeru, da gost prijavi bivanje nekaj dni, nato pa le-to želi
podaljšati, ga ponudnik ne more ponovno prijaviti, četudi bi želel (zakonska omejitev ali pa
»luknja«, ki jo znajo izkoristiti predvsem ponudnikih manjših zasebnih nastanitvenih zmogljivosti).
Ocene deležev neregistriranih prenočitev ni mogoče verodostojno oceniti. Neregistriranih nočitev
znotraj analize tako ne upoštevamo.
 DNEVNI OBISKOVALCI − IZLETNIKI
Enodnevni obiskovalci so definirani kot obiskovalci, ki ne preživijo noči v nastanitvenem obratu ali v zasebnih
zmogljivostih v obiskanem kraju oziroma državi. Nadalje pa lahko ločimo domače in tuje enodnevne
obiskovalce oziroma izletnike.
Razlogi za njihov obisk so oddih in zabava (kulturne, športne in zabavne prireditve), ogledi naravnih in
kulturnih znamenitosti, poslovne obveznosti, nakupovanje, obisk prijateljev in sorodnikov, zdravstveni razlogi,
krožna potovanja, tranzit in drugi motivi. Pomembni so zaradi potrošnje, ki obsega hrano in pijačo,
stroške potovanja na območju mesta oziroma destinacije, maloprodajno potrošnjo, potrošnjo za kulturne,
zabavne in športne prireditve ter oglede naravnih in kulturnih znamenitosti in turističnih atrakcij.
Kljub velikemu pomenu dnevnih obiskovalcev ter drugih turističnih pojavov (na primer tranzitni tokovi) za
določeno državo, destinacijo ali kraj – kar v primeru dnevnih obiskovalcev še posebej velja za večje turistične
kraje in prestolnice – pa nacionalni statistični uradni večinoma spremljajo le podatke o fizičnih tokovih,
kot so prenočitve gostov in število turistov, ki v nastanitvenem gostinskem obratu ali v zasebnih
nastanitvenih zmogljivosti v obiskanem kraju oziroma državi prenočijo vsaj eno noč.
Podobno kot v drugih državah tudi Slovenija na nacionalnem nivoju (preko uradne statistike ali
nacionalnih raziskav) oziroma posamezna turistična središča (v obliki raznih raziskav in anket)
ne izvaja namenskih raziskav, ki bi izmerile obseg in tržni potencial dnevnih
obiskovalcev.
 Kategorija enodnevnih obiskovalcev je na Gorenjskem zelo močna kategorija (tako v
največjih turističnih središčih – Bled, Kranjska Gora in Bohinj, kot tudi v manjših krajih oziroma
destinacijah, ki niso razvite stacionarne destinacije, temveč so predvsem priljubljene izletniške točke
(Jezersko, Škofja Loka, Preddvor, Gorje – Pokljuka itd).
Trenutno je potrošnja zaradi ne dovolj razvitega produkta nizka (konkretnih izračunov ni,
prav tako ne ocen, se pa razlikuje od destinacije do destinacije, kar smo poskušali predstaviti v
predstavitvi posameznih občin, v poglavju 4).
Stran 273 od 425
V okviru projekta se pripravlja oblikovanje enodnevnih programov za posamezne občine oziroma
destinacije, s čemer se načrtuje sistematično pospeševati tudi enodnevni obisk destinacij, vendar
tudi s konkretnim ciljem ekonomskega učinka.
 Segment enodnevnih obiskovalcev na Gorenjskem zajema predvsem naslednje
motive prihodov:
1.
Turisti, ki bivajo (večinoma) v Ljubljani, ki so na potovanju po Sloveniji in
znotraj svojega obiska Slovenije obiščejo tudi Bled (ali še kakšno drugo destinacijo)
(vendar obisk ne vključuje nočitve – zgolj pol- ali celodnevni obisk). Ta trg je v porastu;
2.
Domači gostje, ki ob koncu tedna preživijo del dneva ali dan na Bledu, v
Bohinju, Kranjski Gori, na Jezerskem, na Pokljuki, v Preddvoru ali kje drugje. Ta
segment je najmočnejši;
3.
Večinoma domači poslovni gostje (udeleženci seminarjev, konferenc in drugih
poslovnih dogodkov).
Stran 274 od 425
7.2 Gibanje turističnega povpraševanja na Gorenjskem
 UVODNO POJASNILO: Navajamo in analiziramo zgolj podatke Statističnega urada
Republike Slovenije, saj edino ta vir omogoča verodostojno primerjavo po vseh občinah in letih.
V okviru analize povpraševanja se interpretira gibanje povpraševanja na nivoju celotne
Gorenjske, z izpostavljanjem določenih specifičnosti posameznih destinacij oziroma
občin.
Analizirani so podatki (prihodi in prenočitev) v letih 1990, 1995, 2000, 2005, 2006, 2007 in
2008, vendar podatki za leto 1990 niso prikazani po posameznih občinah (oziroma niso
verodostojni), saj so bile meje v veliki meri drugače postavljene. Vseeno pa je za leto 1990 mogoče
primerjati Gorenjsko kot celoto.
Po podpoglavjih analiziramo:
 7.2.1 Gibanje turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske od 1990 do 2008
 7.2.2 Turistično povpraševanje na Gorenjskem v letu 2008
 7.2.3 Mesečno gibanje turističnega povpraševanja na Gorenjskem v letu 2008
 7.2.4 Dolžina bivanja
 7.2.5 Struktura turističnega povpraševanja na Gorenjskem
 7.2.5.1 Deleži domačega in tujega povpraševanja na Gorenjskem
7.2.5.2 Struktura tujega turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske od 1990 do 2008
 7.3 Obiskanost turističnih znamenitosti na Gorenjskem
 7.4 POVZETEK značilnosti gibanja povpraševanja na nivoju Gorenjske
 V poglavju 6.2 zgolj analiziramo gibanje povpraševanja, medtem ko so ugotovitve, ki iz tega
izhajajo, navedene ob koncu sklopa analize povpraševanja, v poglavju 6.4.
Stran 275 od 425
7.2.1 Gibanje turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske od 1990
do 2008
Za Gorenjsko je podobno kot za slovenski turizem značilen trend padca števila turistov
in prenočitev po letu 1990 oziroma z letom 1991, nato pa kontinuirano rahlo
naraščanje, z nekaj vmesnimi stagnacijami ali padci.
Gorenjska je nato v obdobju od 2005 do 2008 ponovno beležila padanje števila prenočitev
(razen leta 2007), medtem ko je slovenski turizem v vseh teh letih beležil konstantno rast, vendar
pa je rast prenočitev na Gorenjskem v vseh teh letih zaostajala za rastjo prenočitev
celotnega slovenskega turizma ( Prikazano v spodnjem grafu 28).
Gorenjska je dejansko bila v začetku devetdesetih let poleg Obale najbolj razvita
turistična regija. Medtem ko se je v drugih destinacijah (še posebej segment zdraviliškega
turizma) začela intenzivna rast (izboljšanje in širjenje nastanitvenih zmogljivosti in druge ponudbe,
še posebej v zdraviliščih, ki so postala najbolj propulziven segment slovenske turistične ponudbe –
ki danes predstavljajo tretjino vseh prenočitev), pa so vlaganja v širitev nastanitvenih zmogljivosti
in s tem v večanje povpraševanja in krepitev konkurenčnosti na Gorenjskem zaostajala za to
investicijsko dinamiko.
Poleg tega je bil ponoven zagon tujih trgov glede na močno odvisnost od tujih trgov na
Gorenjskem (še posebej na Bledu) veliko težji kot v nekaterih drugih regijah oziroma
destinacijah, ki so se lahko v večji meri naslonila na domače goste, nato pa postopoma krepila
pozicijo na tujih trgih.
Gorenjska je za Osrednjeslovensko in Notranjsko-kraško regija z največjim deležem tujih prenočitev
(78,8 %, medtem ko je slovensko povprečje 58,9 %43).
43
Podatek je za leto 2007 (vir Regije v številkah, SURS 2009)
Stran 276 od 425
Graf 28: Prikaz gibanja prenočitev na Gorenjskem v obdobju 1900 do 2008 (vir SURS)
Prenočitve turistov na Gorenjskem v obdobju 1990 do 2008
1.800.000
1.600.000
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
1990
1995
Skupaj prenočitve
2000
2005
2006
2007
2008
Graf 29: Prikaz gibanja prenočitev na Gorenjskem (in v treh ključnih turističnih središčih
Gorenjske), v primerjavi s Slovenijo, v obdobju 1900 do 2008 (vir SURS)
Gibanje prenočitev na Gorenjskem in v treh glavnih destinacijah v obdobju
1990 do 2008
9.000.000
8.000.000
7.000.000
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
1990
1995
Bled
2000
Bohinj
2005
Kranjska Gora
2006
Gorenjska
2007
2008
Slovenija
Stran 277 od 425
Ključne značilnosti turističnega povpraševanja na Gorenjskem tem obdobju 1990 do
2008 so naslednje:
1.
TREND GIBANJA: Število turistov na Gorenjskem se je od leta 1990 do leta 1995
občutno zmanjšalo, in sicer za 34 %. Po letu 1995 pa je opaziti trend rasti števila
turistov, vendar ponovno padanje v obdobju 2005 do 2008, z izjemo 2007.
2.
PRIMERJAVA PRIHODOV Z LETOM 1990 IN 2000: Število turistov na Gorenjskem je v
letu 2008 doseglo raven iz leta 1990 (indeks 100,4, medtem ko je v Sloveniji za
9 % večje število). V primerjavi z letom 2000 pa je na Gorenjskem leta 2008 za 26,3
% več turistov, medtem ko jih je v Sloveniji kar za dobrih 41 % več. Gorenjski
turizem je torej močno zaostajal za rastjo slovenskega povprečja. Rast števila
turistov je predvsem na račun tujih turistov, saj je njihovo število v letu 2008 za 55,5%
večje v primerjavi z letom 1990.
3.
PRIMERJAVA PRENOČITEV Z LETOM 1990 IN 2000: V letu 2008 je število prenočitev
na Gorenjskem za 19,5 % nižje kot v letu 1990 (medtem ko je bilo v Sloveniji kot
celoti za 5 % višje) in 10 % višje kot v letu 2000 (v Sloveniji za 25,2 % višje). To
pomeni, da so prenočitve na Gorenjskem − medtem ko so prenočitve v celotnem
slovenskem turizmu rasle − padale.
4.
STRUKTURA GOSTOV – DOMAČI, TUJI: Opaziti je trend manjšanja števila domačih
gostov44, in sicer je bilo leta 2008 za 53,3 % manj domačih gostov v primerjavi z letom
1990 (vendar so se takrat pod domače goste zajemali tudi gostje iz današnjih bivših
republik Jugoslavije, zaradi česar podatek ni neposredno relevanten) in leta 2008 za 17,1
% manj število kot leta 2000. Delež domačih turistov je leta 1990 znašal 50,52% in se je
do leta 2008 zmanjšal na 23,32%, medtem ko je delež tujih turistov vedno večji in je od
leta 1990, ko je znašal 49,48 % zrasel na 76,68 % v letu 2008.
5.
DELEŽ GORENJSKEGA TURIZMA V SLOVENSKEM TURIZMU: Delež turizma na
Gorenjskem (prenočitev) v celotnem turizmu v Sloveniji od leta 1990 (ko je bil
22 %) pada in znaša v letu 2008 16,8 %.
6.
TREND GIBANJA PO NEKATERIH KLJUČNIH DESTINACIJAH: Primerjava za leto 1990 ni
mogoča po posameznih občinah (zaradi v veliki meri drugačnega zajemanja podatkov po
občinah), zato bomo pogledali le primerjavo za leto 2000, ki pokaže:
a.
Od vseh destinacij je bila v obdobju 2000 do 2008 najbolj uspešna
RADOVLJICA, ki ima leta v primerjavi z letom 2000 več 59 % več turistov in celo
dobrih 60 % več prenočitev (ki je edina med močnejšimi destinacijami izboljšala dobo
bivanja);
b.
Zelo uspešen je bil tudi BLED, ki ima leta v primerjavi z letom 2000 več kot 50 %
več turistov in slabih 25 % več prenočitev;
44
Vendar je pri primerjavi z letom 1990 potrebno upoštevati drugačno vrednotenje, kdo je domači in tuji gost, zato ta
podatek ni toliko relevanten.
Stran 278 od 425
c.
BOHINJ ima v tem istem obdobju le slabe 4 % več turistov, a kar 10 % manj
prenočitev;
d.
KRANJSKA GORA ima dobrih 9 % več gostov, a le 2,6 % več prenočitev;
e.
Najbolj je svojo pozicijo izgubila ŠKOFJA LOKA, ki je v tem obdobju izgubila 85 %
vseh turistov in 87 % vseh nočitev (kar je povezano z izgubo hotelskih ležišč), pa tudi
JEZERSKO, ki ima skoraj polovico manj prihodov in več kot polovico manj
prenočitev (prav tako povezano z izgubo hotelskih ležišč). Močno so nazadovali tudi
TRŽIČ, ki je bil leta 1990 celo močnejši kot Škofja Loka.
 V spodnjih tabelah 19 in 20 so podrobneje prikazani prihodi in prenočitve v obdobju 1990 do 2008, po ključnih letih, in
sicer po občinah.
Tabela 19: Prihodi turistov na Gorenjsko v obdobju 1995 do 2008 (vir SURS)
1990
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% v Sloveniji
Slovenija
Prihodi turistov
2005
2006
1995
2000
99.726
81.023
3.751
256
133.298
87.803
10.563
306
190.851
92.884
14.642
356
192.854
89.450
10.593
332
172.708
2.086
46.649
20.025
100.599
396
9.898
18.588
426
4.949
14.612
118.911
962
6.745
26.758
62
3.998
1.793
604
162
719
412.671
21,1%
1.957.116
713
3.311
19.894
124.839
2.884
6.141
41.158
114
512
538
78
28
579
499.522
20,9%
2.395.010
575
3.022
19.211
110.216
4.090
5.416
42.573
105
273
1.633
583
28
734
481.688
19,4%
2.484.605
282.720
7.610
9.479
3.992
2.740
454
180
519.166
20,5%
2.536.786
343.714
21,8%
1.576.672
2007
2008
199.924
91.058
13.785
537
2.385
532
3.205
20.681
125.545
5.616
6.459
44.674
12
480
455
352
24
686
516.410
19,3%
2.681.178
201.354
91.120
17.760
479
2.689
546
2.618
16.448
130.014
5.877
6.982
42.751
39
598
876
234
8
652
521.045
18,8%
2.766.194
Indeks
2008/
1990
Indeks
2008/
2000
151,1
103,8
168,1
156,5
100,4
128,2
52,9
112,6
109,3
610,9
103,5
159,8
62,9
15,0
48,9
38,7
4,9
90,7
126,3
109,0
141,3
Stran 279 od 425
Tabela 20: Prenočitve turistov na Gorenjskem v obdobju 1995 do 2008 (vir SURS)
1990
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% v Sloveniji
Slovenija
Število prenočitev
2005
2006
1995
2000
295.207
313.011
8.632
954
406.035
307.523
19.184
1.193
528.904
294.907
29.391
1.036
518.866
293.186
22.220
1.144
572.275
3.967
100.960
41.928
343.019
1.144
17.842
71.821
853
12.081
36.245
395.180
1.779
12.840
73.473
136
9.941
2.626
2.409
266
791
1.282.555
19,1%
6.718.998
1.231
8.602
43.013
409.662
5.520
13.966
120.337
317
876
958
78
39
1.439
1.460.276
19,3%
7.572.584
1.141
7.686
40.212
369.956
7.608
9.872
115.047
423
568
1.874
1.252
136
3.133
1.394.324
18,1%
7.722.267
1.049.759
17.305
13.657
7.518
5.705
1.800
232
1.753.956
22,0%
7.956.406
1.112.780
18,9%
5.883.046
2007
2008
539.169
282.962
30.595
1.283
7.502
920
8.140
47.708
411.491
6.331
12.491
126.700
21
975
793
748
90
2.003
1.479.922
17,9%
8.261.308
505.438
276.767
31.999
1.257
8.733
997
5.851
31.705
405.618
6.990
12.754
118.243
128
1.249
1.415
602
10
1.911
1.411.667
16,8%
8.411.688
Indeks
2008/
1990
Indeks
2008/
2000
124,5
90,0
166,8
105,4
80,5
116,9
48,4
87,5
102,6
392,9
99,3
160,9
94,1
12,6
53,9
25,0
3,8
241,6
110,1
105,7
125,2
Graf 30: Prikaz gibanja prenočitev turistov (skupaj ter ločeno domači in tuji) na Gorenjskem v
obdobju 1995 do 2008 (vir SURS)
Prenočitve turistov na Gorenjskem v obdobju 1990 do 2008
1.800.000
1.600.000
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
1990
1995
Skupaj prenočitve
2000
2005
2006
2007
2008
Stran 280 od 425
7.2.2 Turistično povpraševanje na Gorenjskem v letu 2008
 Gorenjsko je v letu 2008 obiskalo 521.045 turistov, ki so opravili 1.411.667
prenočitev.
 Ključne značilnosti turističnega povpraševanja na Gorenjskem v letu 2008 so
naslednje:
1.
STRUKTURA GORENJSKE V SLOVENSKEM TURIZMU: 521.045 prihodov turistov na
Gorenjsko je v slovenskem turizmu predstavljalo 18,8 vseh turističnih obiskov v
Sloveniji, 1.411.667 prenočitev pa 16,8 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji,
kar pomeni, da je povprečna doba bivanja na Gorenjskem nižja od slovenskega povprečja.
2.
STRUKTURA PRENOČITEV – DOMAČI, TUJI: Od 1.411.667 prenočitev je bilo 320.136
prenočitev ali 23,3 % domačih in 1.091.531 prenočitev oziroma 77,3 % tujih.
Gorenjska ima tako v primerjavi s slovenskim turizmom močen delež tujih prenočitev (v
slovenskem turizmu je delež tujih prenočitev 57,6 %), medtem ko imajo nekateri
centri, kot je na primer Bled, kar 92,6 % tujih prenočitev.
3.
STRUKTURA PRIHODOV – DOMAČI, TUJI: Od 521.045 turistov je bilo 121.528 turistov
ali 23,3 % domačih in 399.517 turistov oziroma 76,7 % tujih. Gorenjska kot celota
ima tako v primerjavi s slovenskim turizmom nadpovprečen delež tujih turistov (v
slovenskem turizmu je delež tujih prihodov 64 %).
4.
PRIMERJAVA Z LETOM 2007: Število turistov 2008 se je v primerjavi z letom 2007
povišalo za 0,01 %, število prenočitev pa se je znižalo za 4,6 %, kar pomeni, da je
skoraj enako število turistov opravilo manj nočitev (oziroma bivalo za krajše obdobje).
5.
DOLŽINA BIVANJA: Povprečna doba bivanja je bila 2,7 dni (kar je pod slovenskim
povprečjem v letu 3,04 dni), pri čemer so domači bivali v povprečju 2,6 dni, tuji pa 2,7 dni.
6.
RAZPOREDITEV PRENOČITEV PO OBČINAH:
a. Na BLEDU je bilo opravljenih 36 % vseh prenočitev,
b. v KRANJSKI GORI 29 %,
c. v BOHINJU 20 %,
d. v RADOVLJICI 8%,
e. Bled, Kranjska Gora, Bohinj in Radovljica so tako skupaj prispevali 83 %
vseh prenočitev, ostale občine pa prispevajo po 0 do največ 2 % prenočitev. 
Struktura prenočitev po občinah je prikazana v spodnjem grafu 31 (vendar v primeru, ko je
Stran 281 od 425
prenočitev manj kot 1 %, se odstotek prikaže kot 0 – zato zraven navajamo tudi
nominalno število prenočitev).
Graf 31: Struktura prenočitev (vseh – skupno domačih in tujih) po posameznih občinah v letu 2008
(vir SURS, 2009)
Deleži prenočitev (skupaj domačih in tujih) po posameznih občinah v letu 2008
Železniki; 602; 0%
Šenčur; 128; 0%
Tržič; 1.415; 0%
Škofja Loka; 1.249; 0%
Žiri; 10; 0%
Radovljica; 118.243; 8%
Žirovnica; 1.911; 0%
Preddvor; 12.754; 1%
Bled; 505.438; 36%
Naklo; 6.990; 0%
Kranjska Gora;
405.618; 29%
Kranj; 31.705; 2%
Jesenice; 997; 0%
Gorje; 8.733; 1%
Gorenja vas - Poljane;
1.257; 0%
Cerklje na Gorenjskem;
31.999; 2%
Bohinj; 276.767; 20%
Jezersko; 5.851; 0%
 O strukturi gostov po posameznih trgih več v nadaljevanju.
Stran 282 od 425
7.2.3 Mesečno gibanje turističnega povpraševanja na Gorenjskem v letu 2008
Pregled gibanja povpraševanja na Gorenjskem (kot celoti) po posameznih mesecih pokaže
podobno sliko kot slovenski turizem – izrazito sezonskost oziroma koncentracijo na
mesece od maja do septembra (z največjo špico v juliju in avgustu – meseca sta skoraj
enakovredna).
Graf 32: Gibanje prihodov domačih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v letu 2008 (vir
SURS, 2009)
Prikaz gibanja prihodov in prenočitev tujih turistov po mesecih,
na Gorenjskem, leta 2008
250.000
200.000
150.000
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
100.000
50.000
de
c.
08
8
8
no
v.
08
ok
t.0
08
se
p.
0
av
g.
.0
8
ju
l
.0
8
ju
n
8
ap
r.0
8
m
aj
.0
8
m
ar
.0
8
ja
n.
0
fe
b.
08
0
Stran 283 od 425
Tabela 21: Gibanje prihodov in prenočitev domačih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v letu 2008 (vir SURS, 2009)
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% v Sloveniji
SLOVENIJA
jan.08
feb.08
jul.08
avg.08
sep.08
okt.08
dec.08
2008
jan.08
feb.08
okt.08
nov.08
dec.08
2008
1.515
1.597
577
37
215
1
50
105
3.857
0
139
176
0
10
49
7
0
2
8.337
15,3%
1.167
4.373
745
25
264
19
0
221
6.741
253
59
104
0
34
31
18
0
2
14.056
15,9%
mar.08
1.643
1.976
389
26
77
0
37
147
3.364
286
128
199
0
8
3
11
2
2
8.298
12,5%
apr.08
2.238
1.050
213
41
58
21
34
177
2.257
148
118
138
0
15
5
5
0
2
6.520
9,1%
maj.08
1.558
2.087
200
15
344
44
56
198
2.944
188
93
263
0
10
67
5
0
2
8.074
10,1%
jun.08
1.452
2.587
216
13
301
38
45
304
2.744
212
182
420
0
14
61
24
0
51
8.664
9,3%
1.358
5.794
195
7
229
69
282
190
4.663
167
343
509
0
13
120
22
0
152
14.113
12,8%
1.588
7.946
186
69
209
52
453
163
7.568
98
475
608
0
12
91
70
3
244
19.835
15,1%
1.331
2.544
159
73
133
3
147
360
3.915
121
210
258
0
4
44
16
0
65
9.383
12,1%
1.934
852
203
4
184
11
313
341
3.703
13
136
241
0
0
12
3
0
3
7.953
10,0%
nov.08
1.908
288
55
10
62
0
45
489
2.100
216
67
229
0
0
6
5
0
3
5.483
8,3%
1.730
2.697
257
1
74
10
11
250
5.257
211
137
154
0
6
9
5
0
3
10.812
14,0%
19.422
33.791
3.395
321
2.150
268
1.473
2.945
49.113
1.913
2.087
3.299
0
126
498
191
5
531
121.528
12,2%
2.612
5.670
2.033
68
1.525
4
122
189
14.588
0
184
196
0
17
49
12
0
60
27.329
13,8%
2.356
16.517
2.278
122
1.157
77
0
318
24.913
288
61
157
0
82
31
20
0
58
48.435
15,4%
mar.08
2.756
5.397
1.131
26
278
0
68
225
10.234
303
201
402
0
18
3
69
2
60
21.173
9,6%
apr.08
3.348
2.220
640
161
85
64
38
263
5.002
162
128
218
0
15
5
15
0
60
12.424
5,5%
maj.08
3.023
5.206
584
15
674
69
86
326
6.992
211
98
624
0
26
286
40
0
60
18.320
6,9%
jun.08
2.543
6.715
583
22
1.017
57
48
503
7.085
219
204
1.004
0
26
100
84
0
167
20.377
6,1%
jul.08
3.965
18.471
575
19
1.504
102
495
299
14.577
175
363
2.405
0
36
142
76
0
268
43.472
8,6%
avg.08
4.146
23.753
582
126
702
88
907
474
19.788
108
574
2.545
0
32
94
94
3
360
54.376
10,2%
sep.08
2.305
5.146
445
73
147
3
299
578
9.329
146
360
734
0
4
45
29
0
80
19.723
7,3%
3.439
2.105
504
4
337
28
606
591
8.064
15
250
390
0
0
12
8
0
48
16.401
6,8%
3.418
539
146
10
186
0
150
581
4.620
222
122
340
0
0
7
12
0
90
10.443
4,9%
3.039
8.250
650
3
228
20
11
426
14.382
221
169
197
0
6
17
20
0
24
27.663
11,2%
36.950
99.989
10.151
649
7.840
512
2.830
4.773
139.574
2.070
2.714
9.212
0
262
791
479
5
1.335
320.136
9,0%
54.455
88.345
66.158
71.858
79.750
92.818
109.897
131.174
77.595
79.873
65.777
77.257
994.957
198.019
315.145
221.067
225.890
263.882
331.969
508.403
533.037
270.950
241.920
211.352
247.507
3.569.141
Tabela 22: Gibanje prihodov in prenočitev tujih turistov po mesecih, po posameznih občinah, v letu 2008 (vir SURS, 2009)
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% v Sloveniji
SLOVENIJA
jan.08
feb.08
apr.08
maj.08
jun.08
jul.08
avg.08
sep.08
okt.08
nov.08
dec.08
2008
jan.08
feb.08
okt.08
nov.08
dec.08
4.689
1.750
1.475
2
2
0
47
876
6.356
3
418
670
0
11
2
1
0
1
16.303
19,1%
4.906
1.776
988
6
0
19
6
778
6.273
288
687
382
4
90
4
0
0
1
16.208
20,0%
mar.08
9.001
1.523
1.564
5
0
0
34
839
5.725
173
405
784
0
21
8
0
0
1
20.083
18,8%
13.150
484
1.190
2
0
13
15
1.150
3.327
315
297
1.630
0
24
4
0
0
1
21.602
18,0%
22.942
4.035
1.112
8
15
26
48
1.385
7.089
228
175
4.075
4
22
39
2
0
1
41.206
22,9%
21.999
6.570
1.133
12
129
41
62
1.741
8.467
409
401
5.134
0
54
42
4
0
10
46.208
25,6%
26.400
14.262
1.291
37
141
82
328
1.636
10.668
839
728
11.409
0
81
116
8
0
41
68.067
27,7%
28.573
17.489
1.536
51
184
74
340
1.080
12.839
623
652
9.537
5
78
99
15
3
62
73.240
25,9%
21.441
6.582
1.268
12
57
18
186
1.369
9.015
360
572
3.619
26
31
22
7
0
1
44.586
24,4%
15.570
1.575
1.105
3
3
0
18
1.163
4.795
19
268
1.360
0
12
23
0
0
1
25.915
20,3%
6.283
84
972
0
8
0
29
811
1.700
481
135
378
0
10
16
2
0
0
10.909
13,3%
6.978
1.199
731
20
0
5
32
675
4.647
226
157
474
0
38
3
4
0
1
15.190
15,9%
181.932
57.329
14.365
158
539
278
1.145
13.503
80.901
3.964
4.895
39.452
39
472
378
43
3
121
399.517
22,6%
17.559
9.152
3.020
4
2
0
70
1.883
38.087
5
1.016
895
0
44
4
3
0
30
71.774
24,9%
14.803
7.230
2.256
36
0
79
16
1.568
28.987
330
1.339
601
12
211
11
0
0
29
57.508
25,3%
mar.08
20.617
4.952
2.419
17
0
0
95
1.683
18.699
206
757
1.008
0
75
14
0
0
30
50.572
17,8%
apr.08
26.218
877
1.517
2
0
38
31
1.899
7.362
344
621
2.163
0
33
4
0
0
30
41.139
14,0%
maj.08
51.046
11.015
1.652
24
17
39
84
2.527
18.330
262
283
9.295
4
44
72
3
0
30
94.727
21,5%
jun.08
55.991
20.218
1.465
35
272
86
88
3.180
24.688
433
636
10.974
0
104
69
16
0
97
118.352
25,7%
jul.08
84.630
45.842
1.812
174
259
117
1.052
2.842
34.682
1.363
1.214
41.156
0
150
201
12
0
128
215.634
28,3%
avg.08
87.724
50.793
2.392
232
186
80
997
2.047
38.222
775
1.351
32.045
6
173
100
22
5
149
217.299
26,0%
sep.08
52.065
18.689
1.512
38
57
41
393
2.784
26.130
418
1.252
7.272
106
61
38
12
0
6
110.874
23,1%
28.761
3.860
1.581
9
3
0
31
3.108
10.494
24
699
2.064
0
21
72
0
0
23
50.750
15,9%
11.851
143
1.229
0
97
0
108
2.086
4.140
514
439
788
0
21
32
43
0
0
21.491
10,2%
17.223
4.007
993
37
0
5
56
1.325
16.223
246
433
770
0
50
7
12
0
24
41.411
17,0%
468.488
176.778
21.848
608
893
485
3.021
26.932
266.044
4.920
10.040
109.031
128
987
624
123
5
576
1.091.531
22,5%
2008
85.330
81.088
107.102
120.260
179.905
180.229
245.764
283.306
183.077
127.363
82.253
95.560
1.771.237
288.064
226.983
283.790
293.516
441.575
460.036
761.527
834.265
480.423
318.752
209.855
243.761
4.842.547
7.2.4 Dolžina bivanja
 Število dni bivanja turistov se tako kot v Sloveniji manjša tudi na Gorenjskem.
Leta 1990 je turist na Gorenjskem preživel 3,4 dni (v Sloveniji 3,1 dni), leta 2008 pa 2,7
dni (v Sloveniji 3 dni), kar je za 19,8 odstotne točke manj (v Sloveniji 3 odstotne točke manj).
Dolžina bivanja na Gorenjskem se manjša tako pri domačih kot tudi pri tujih turistih,
medtem ko je v Sloveniji opaziti daljše bivanje domačih turistov, in sicer v letu 2008 3,6 dni, v letu
1990 pa je bila dolžina bivanja domačega turista v Sloveniji 3 dni.
Graf 33: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh v obdobju 1990 do 2008 (vir
SURS)
Dolžina bivanja turistov na Gorenjskem in v Sloveniji (v dneh),
v obdobju 1990 do 2008
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
1990
1995
2000
2005
Gorenjska
2006
Slovenija
2007
2008
Graf 34: Prikaz dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh po posameznih občinah (s
primerjavo za slovenski turizem), za leto 2008 (vir SURS, 2009)
Povprečna dolžina bivanja turistov po občinah na Gorejskem in v Sloveniji
(v dneh), leta 2008
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
Ce
rk
Bl
lj e
ed
Go na
Bo
Go
re
hi
nj
a ren nj
js
va
ke
s
Po m
lja
ne
Go
r
Je je
se
ni
Je ce
ze
rs
ko
Kr
an Kra
n
js
ka j
Go
ra
Na
Pr k lo
ed
Ra dvo
do r
vl
jic
a
Še
Šk nč
u
of
ja r
Lo
ka
Tr
ž
Že i č
le
zn
ik
i
Ž
i
Ži
ro ri
v
Go nic
re a
nj
s
Sl k a
ov
en
i ja
0,0
Graf 35: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov po posameznih občinah na Gorenjskem – ločeno za
domačega in tujega, za leto 2008 (vir SURS, 2009)
Povprečna dolžina bivanja domačih in tujih turistov po občinah na Gorenjskem in v Sloveniji
(v dneh), leta 2008
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
Skupaj turisti
Domači turisti
Ži
ri
Ži
ro
vn
ic
a
Go
re
nj
sk
a
Sl
ov
en
i ja
ni
ki
č
Že
le
z
Tr
ži
lo
dd
vo
Ra
r
do
vl
jic
a
Še
nč
Šk
ur
of
ja
Lo
ka
Na
k
Pr
e
Go
ra
nj
a
Kr
a
Kr
a
nj
sk
rs
ko
ni
ce
Je
ze
Je
se
Go
rje
Bo
hi
nj
nj
nj
a
sk
va
em
s
Po
lja
ne
Go
re
Ce
rk
lj e
na
Go
re
Bl
ed
0,0
Tuji turisti
Stran 286 od 425
V Občini Gorje in Šenčur je leta 2008 turist ostal najdalj časa, in sicer 3,2 oziroma 3,3
dni, najmanj časa pa je turist ostal v Občini Naklo, to je 1,2 dni.
 Dolžina bivanja turistov na Gorenjskem je v izbranih letih 2004, 2006 in 2008
podobna, opaziti je le rahlo nižje število dni bivanja turistov v letu 2008, kar potrjuje
ugotovitve, da je turist ostane vedno manj časa na Gorenjskem. Najdalj časa, to je 4 dni je ostal
turist v januarju v vseh treh letih, nekoliko krajše v februarju, v naslednjih mesecih doba bivanja
pada do najnižje 1,9 dneva v aprilu leta 2008, nato pa zopet po mesecih začne naraščati in doseže
svoj vrh v poletnih mesecih julij in avgust, ko doseže doba bivanja turista na Gorenjskem približno 3
dni.
Dolžina bivanja turistov v Sloveniji v letu 2008 je nekoliko bolj enakomerna skozi vse
leto in doseže svoj vrh v poletnih mesecih julij in avgust, ko je julija 3,6 in avgusta 3,3 dneva.
Najnižja je doba bivanja turista v jesenskih in pomladanskih mesecih, to je oktobra, aprila in maja.
Na Gorenjskem je daljša doba bivanja turista v zimskih mesecih januar in februar, predvsem zaradi
značilne zimske ponudbe smučišč na območju Kranjske Gore in Bohinja.
Graf 36: Dolžina bivanja turistov na Gorenjskem po mesecih, v letih 2004, 2006 in 2008 (vir SURS)
Dolžina bivanja turistov na Gorenjskem (v dneh), po mesecih
v letih 2004, 2006 in 2008
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
jan
feb
mar
apr
maj
Leta 2004
jun
jul
Leta 2006
avg
sep
okt
nov
dec
Leta 2008
Stran 287 od 425
Tabela 23: Prikaz gibanja dolžine bivanja turistov na Gorenjskem v dneh v obdobju 1990 do 2008 (vir SURS)
1990
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
Slovenija
Dolžina bivanja turistov
2005
2006
2007
1995
2000
3,0
3,9
2,3
3,7
3,0
3,5
1,8
3,9
2,8
3,2
2,0
2,9
2,7
3,3
2,1
3,4
3,3
1,9
2,2
2,1
3,4
2,9
1,8
3,9
2,0
2,4
2,5
3,3
1,8
1,9
2,7
2,2
2,5
1,5
4,0
1,6
1,1
3,1
3,4
1,7
2,6
2,2
3,3
1,9
2,3
2,9
2,8
1,7
1,8
1,0
1,4
2,5
2,9
3,2
2,0
2,5
2,1
3,4
1,9
1,8
2,7
4,0
2,1
1,1
2,1
4,9
4,3
2,9
3,1
3,7
2,3
1,4
1,9
2,1
4,0
1,3
3,4
3,1
3,2
3,7
2,7
3,1
2,2
2,4
3,1
1,7
2,5
2,3
3,3
1,1
1,9
2,8
1,8
2,0
1,7
2,1
3,8
2,9
2,9
3,1
2008
2,5
3,0
1,8
2,6
3,2
1,8
2,2
1,9
3,1
1,2
1,8
2,8
3,3
2,1
1,6
2,6
1,3
2,9
2,7
3,0
Indeks
2008/
1990
80,2
97,0
Indeks
2008/
2000
82,4
86,7
99,2
67,3
1990
91,2
91,6
77,7
93,9
64,3
96,0
100,7
149,6
84,0
110,3
64,5
76,1
266,4
87,2
88,6
1995
Dolžina bivanja domačih domačih turistov
2000
2005
2006
2007
2008
2,2
3,6
3,3
2,5
2,2
3,2
2,7
3,6
2,0
2,9
3,4
2,3
2,0
3,2
3,5
2,5
3,2
1,5
2,3
1,7
3,1
5,8
1,6
4,5
2,4
2,4
2,0
2,9
2,1
1,4
2,6
2,0
1,5
1,5
4,0
1,8
1,1
2,8
3,8
2,1
2,7
1,8
3,0
2,1
1,5
3,1
5,0
1,3
1,4
1,0
1,0
2,8
2,7
3,8
2,9
2,3
1,7
3,1
1,5
1,5
2,6
7,1
1,8
1,0
1,8
3,1
2,0
1,5
1,6
1,9
4,0
1,5
3,0
3,0
3,0
4,1
1,8
2,8
3,7
1,9
3,0
3,6
1,6
3,4
2,2
2,4
2,2
2,9
1,1
1,3
2,7
1,9
3,0
3,0
2,0
3,6
1,9
1,9
1,6
2,8
1,1
1,3
2,8
1,7
1,3
1,7
1,8
2,9
2,7
3,6
2,1
1,6
2,5
1,0
2,5
2,6
3,6
Indeks
2008/
1990
Indeks
2008/
2000
87,3
92,7
112,8
55,9
1990
60,0
79,9
79,6
79,9
98,9
50,6
91,5
109,5
0,0
136,9
104,7
62,6
54,8
226,9
95,8
93,9
71,4
88,8
103,5
103,7
88,1
120,7
1995
Število prenočitev tujih turistov
2000
2005
2006
2007
3,3
4,4
2,0
6,9
3,2
3,8
1,3
4,5
2,9
3,3
1,5
4,8
2,8
3,3
1,6
4,6
3,5
2,4
1,9
2,2
3,9
2,0
2,5
3,6
1,2
2,5
2,7
3,7
1,4
2,4
2,8
2,3
2,9
1,4
2,3
1,6
1,1
3,3
3,1
1,4
2,5
2,3
3,4
1,8
2,8
2,9
2,1
1,9
2,4
1,3
2,9
2,2
3,5
2,0
2,0
2,7
2,3
2,2
1,9
2,4
4,9
6,9
2,9
2,8
4,1
2,8
1,2
2,1
2,6
1,5
1,2
3,8
3,4
3,5
3,3
1,4
2,0
3,0
2,8
2,8
3,2
1,8
3,5
2,4
1,2
2,8
2,3
3,5
1,1
2,2
2,8
1,8
2,1
3,0
2,7
4,2
3,0
2,9
2,8
2008
2,6
3,1
1,5
3,8
1,7
1,7
2,6
2,0
3,3
1,2
2,1
2,8
3,3
2,1
1,7
2,9
1,7
4,8
2,7
2,7
Indeks
2008/
1990
Indeks
2008/
2000
79,9
80,6
113,2
85,9
49,9
141,7
104,9
74,2
88,5
86,4
86,1
99,5
144,4
72,1
121,9
122,6
104,6
447,6
82,7
87,5
102,7
67,2
75,5
138,1
72,4
81,5
7.2.5 Struktura turističnega povpraševanja na Gorenjskem
7.2.5.1 Deleži domačega in tujega povpraševanja na Gorenjskem
 SPLOŠNA STRUKTURA DOMAČEGA IN TUJEGA POVPRAŠEVANJA ZA GORENJSKO – S
TRENDI GIBANJA
Gorenjska ima v primerjavi s slovenskim turizmom močen delež tujih prenočitev (v
slovenskem turizmu je delež tujih prenočitev 57,6 %, na Gorenjskem pa 77,3 %).
Zelo podobna struktura je tudi pri prihodih (v slovenskem turizmu je delež tujih prihodov 64
%, v gorenjskem pa 76,7 %).
Graf 37: Delež domačih in tujih prenočitev na Graf 38: Delež domačih in tujih prenočitev v
Gorenjskem v letu 2008 (vir SURS, 2009)
Sloveniji v letu 2008 (vir SURS, 2009)
Delež domačih in tujih prenočitev na Gorenjskem, leto 2008
Delež prenočitev domačih in tujih prenočitev v
Sloveniji, leto 2008
Domače
prenočitve; 23%
Domače
prenočitve;
42,4%
Tuje prenočitve;
77%
Tuje
prenočitve;
57,6%
 V obdobju 1995 do 2008 se je delež TUJIH PRENOČITEV na Gorenjskem konstantno
povečeval – v letu 1995 je bil delež 52,7 %, v letu 2000 68,6 %, v letu 2008 pa torej 77,3 %.
V številkah to pomeni povečanje tujih prenočitev z 586.347 v letu 1995 na 879.257 leta 2000 in na
1.091.531 v letu 2008 oziroma od leta 1995 do 2008 so se tuje prenočitve povečale za 86 %.
V tem enakem obdobju se je delež tujih prenočitev v slovenskem turizmu povečal za
manj in sicer iz 41,4-odstotnega deleža na 57,6-odstotni, vendar je glede na ohranjanje
domačega povpraševanja to pomenilo še večji porast (98,8-odstotnega oziroma iz 2.435.467 tujih
prenočitev leta 1995 na 4.842.572 leta 2008).
 Delež DOMAČIH PRENOČITEV na Gorenjskem pa se je konstantno zmanjševal – v letu
1995 je bil delež 47,3 %, v letu 2000 31,4 %, v letu 2008 pa 22,7 %. V številkah to pomeni
zmanjšanje domačih prenočitev z 526.433 v letu 1995 na 403.298 leta 2000 in na 320.136 v letu
2008 oziroma od leta 1995 do 2008 so se domače prenočitve zmanjšale za 40%. Domače in tuje
povpraševanje je bilo leta 1995 skoraj izenačeno (526.433 domačih in 586.347 tujih prenočitev).
 STRUKTURA DOMAČEGA IN TUJEGA POVPRAŠEVANJA PO POSAMEZNIH OBČINAH
Primerjava prenočitev tujih gostov (za leto 2008) po nekaterih občinah pa pokaže, da:
•
Med tremi največjimi turističnimi centri najvišji delež tujih prenočitev BLED
(92,7 %);
•
BOHINJ in KRANJSKA GORA sta približno enako (Bohinj slabih 64 % in Kranjska
Gora dobrih 65 %);
•
Visok delež (skoraj enak kot Bled) tujih prenočitev imata tudi Radovljica (92,2 %) in
Kranj (85 %).
•
Ravno nasprotno pa ima visok oziroma najvišji delež domačih prenočitev Gorje – a druge
občine zaradi majhnega nominalnega števila prenočitev ne dajejo prave slike.
 Deleži tujih prenočitev po občinah v letu 2008 so prikazani v spodnjem grafu 39, spremembe od 1995 do 2000 pa v
tabeli v nadaljevanju.
Stran 290 od 425
Graf 39: Prikaz deležev tujih prenočitev v letu 2008, po posameznih občinah (vir SURS, 2009)
Delež prenočitev tujih gostov v letu 2008, po občinah
120,00%
100,00%
92,69%
100,00%
92,21%
84,95%
79,02%
78,72%
80,00%
68,28%
77,32%
70,39%
65,59%
63,87%
57,57%
60,00%
48,37%
48,65%
51,63%
50,00%
44,10%
40,00%
30,14%
20,43%
20,00%
10,23%
Ži
ri
Ži
ro
vn
ica
Go
re
nj
sk
a
Sl
ov
en
ija
Tr
ž ič
Že
le
zn
ik
i
ka
Lo
Šk
of
ja
lji
ca
Še
nč
ur
vo
r
Ra
do
v
o
Pr
ed
d
Na
kl
Kr
Kr
an
an
j
js
ka
Go
ra
Go
rje
Je
se
ni
ce
Je
ze
rs
ko
Bo
na
hi
nj
Go
Go
r
en
re
nj
jsk
a
em
va
s
-P
ol
ja
ne
Ce
rk
l
je
Bl
ed
0,00%
Tabela 24: Prikaz deležev domačih gostov po občinah, v obdobju 1990 do 2008 (vir SURS, 2009)
Delež prenočitev domačih gostov
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
Slovenija
1990
1995
23,11%
65,43%
35,91%
49,58%
2000
12,18%
46,52%
52,72%
62,45%
2005
7,89%
35,81%
42,94%
60,81%
2006
7,76%
38,65%
41,11%
40,82%
56,77%
44,49%
71,20%
21,91%
55,51%
48,34%
68,88%
38,22%
79,37%
72,06%
25,87%
40,25%
67,96%
37,26%
12,64%
26,47%
18,32%
70,45%
99,42%
23,31%
83,06%
31,44%
49,34%
59,55%
51,81%
17,05%
30,81%
36,92%
25,69%
7,17%
41,01%
24,89%
48,64%
100,00%
7,69%
68,73%
21,60%
41,91%
60,04%
51,33%
16,04%
32,66%
28,86%
27,13%
7,24%
63,83%
18,66%
78,34%
28,99%
0,00%
21,07%
22,32%
41,87%
34,96%
57,58%
77,56%
32,14%
68,66%
99,83%
33,62%
44,72%
53,83%
47,31%
58,60%
2007
5,96%
36,77%
38,54%
40,92%
82,42%
65,54%
56,67%
14,97%
31,78%
31,05%
19,89%
6,83%
0,00%
16,92%
52,59%
48,66%
7,78%
62,61%
21,16%
41,08%
2008
7,31%
36,13%
31,72%
51,63%
89,77%
51,35%
48,37%
15,05%
34,41%
29,61%
21,28%
7,79%
0,00%
20,98%
55,90%
79,57%
50,00%
69,86%
22,68%
42,43%
Stran 291 od 425
7.2.5.2 Struktura tujega turističnega povpraševanja na nivoju celotne Gorenjske V LETU
2008
Glede na visok delež tujih turistov na Gorenjskem je potrebno še posebej pogledati
strukturo po posameznih tujih trgih in spremembe v preteklem obdobju.
 Ključne značilnosti so TUJEGA POVPRAŠEVANJA so:
1.
NAJPOMEMBNEJŠI TUJI TRGI na nivoju celotne Gorenjske so:
1.
VELIKA BRITANIJA (Združeno kraljestvo): V strukturi tujih turistov predstavlja
14,8-odstotni delež (od vseh britanskih turistov v Sloveniji pa se jih za Gorenjsko
odloči kar 58 %). Od tega se jih kar 50 % odloči za Bled, 32 % za Kranjsko
Goro in 13,5 % za Bohinj. Skupaj se za te tri destinacije odloči kar 96 %
Britancev. Trg Velike Britanije je na ključni destinaciji v letu 2008, torej na Bledu,
zabeležil močen padec (skoraj 20-odstoten), še bolj v Bohinju (23,5-odstoten), le za
dobre 3 % pa v Kranjski Gori.
2.
NEMČIJA: Nemčija se uvršča takoj za Veliko Britanijo in strukturi tujih turistov
predstavlja 13,8-odstotni delež (torej 1 % manj kot Velika Britanija, od vseh
nemških turistov v Sloveniji pa se jih za Gorenjsko odloči dobra četrtina). Gorenjska
je v obdobju od leta 2004 izgubila velik del nemških turistov (leta 2008 jih je
bilo za 43 % manj kot leta 2004, kar precej več kot je bil padec v celotnem
slovenskem turizmu v tem istem obdobju (24,2-odsotni).
3.
ITALIJA: V strukturi tujih turistov predstavlja 10,8-odstotni delež (od vseh
italijanskih turistov v Sloveniji se jih za Gorenjsko odloči slabih 13 %). Italija je
zagotovo eden izmed emitivnih slovenskih trgov, kjer si Gorenjska vzame zelo
majhen delež;
4.
NIZOZEMSKA: V strukturi tujih turistov predstavlja 9,5-odstotni delež (od vseh
nizozemskih turistov v Sloveniji pa se jih za Gorenjsko odloči kar 44,8 %). Prav tako
je velik delež prenočitev turistov iz
5.
HRVAŠKA: V strukturi tujih turistov predstavlja 6,9-odstotni delež;
6.
Teh 5 trgov (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Hrvaška) ima skupaj
v strukturi tujih prenočitev 55,4-odstotni delež;
7.
Sledijo (po tem vrstnem redu – vsi imajo pod 4 % pa do 1 %): ZDA, Izrael,
Madžarska, Češka, Avstrija, Francija, Japonska, Rusija, Srbija in Črna Gora, Španija,
Irska, Danska, Avstralija in Švica;
Stran 292 od 425
8.
Če primerjamo rezultate iz nekaterih trgov, ki so za slovenski turizem pomembni,
potem vidimo, da je na Gorenjskem zelo malo Avstrijcev (le 5 % Avstrijcev,
ki pridejo v Slovenijo, se odloči za Gorenjsko)
Graf 40: Delež prenočitev tujih turistov po državah na Gorenjskem, leta 2008 (vir SURS, 2009)
Delež prenočitev tujih turistov po državah na Gorenjskem, leta 2008
10,0%
6,9%
8,0%
9,5%
10,8%
12,0%
13,8%
14,0%
14,8%
16,0%
6,0%
1,0%
Švica
Avstralija 1,0%
1,1%
Danska
1,3%
Irska
2,0%
Srbija in Črna gora
1,4%
2,2%
Ruska federacija
Španija
2,3%
2,7%
Francija
Japonska
2,8%
Avstrija
3,2%
Belgija
2,9%
3,2%
Madžarska
Češka republika
3,3%
Izrael
Hrvaška
Nizozemska
Italija
Nemčija
0,0%
2,0%
ZDA
3,7%
4,0%
Stran 293 od 425
Graf 41: Delež prenočitev tujih turistov po državah na Gorenjskem, s primerjavo za Slovenijo, za
leto 2008 (vir SURS, 2009)
912.754
Prenočitve tujih turistov po državah na Gorenjskem in v Sloveniji, leta 2008
1.000.000
Gorenjska
900.000
Slovenija
585.054
700.000
613.765
800.000
600.000
10.446
63.038
10.460
36.036
Avstralija
Švica
11.803
50.936
Danska
14.248
35.086
Irska
15.432
63.217
Španija
118.021
21.447
160.638
23.541
Ruska federacija
25.360
54.378
Japonska
Francija
29.271
121.497
30.679
Avstrija
31.590
104.267
Češka republika
Belgija
141.333
35.079
124.945
35.328
Madžarska
36.422
85.354
Izrael
ZDA
40.873
103.771
290.678
75.250
Hrvaška
103.506
231.152
Italija
Nemčija
0
100.000
Nizozemska
118.142
200.000
150.325
300.000
162.037
400.000
279.437
500.000
Graf 42: Prenočitve tujih turistov po državah na Gorenjskem, v letih 2004, 2006 in 2008 (vir SURS)
Prenočitve tujih turistov po državah na Gorenjskem, v letih 2004, 2006 in 2008
300.000
Leta 2004
Leta 2006
Leta 2008
250.000
200.000
150.000
100.000
Švica
Avstralija
Danska
Irska
Španija
Ruska federacija
Japonska
Francija
Avstrija
Češka republika
Belgija
Madžarska
Izrael
ZDA
Hrvaška
Nizozemska
Italija
Nemčija
0
50.000
Stran 294 od 425
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% od tujih turistov
% v Sloveniji
SLOVENIJA
% od tujih turistov
45
468.488
176.778
21.848
608
893
485
3.021
26.932
266.044
4.920
10.040
109.031
128
987
624
123
5
576
1.091.531
4.842.547
81.794
21.849
645
71
44
4
41
1.510
52.207
57
515
3.278
0
9
13
0
0
0
162.037
14,8%
58,0%
279.437
5,8%
52.569
35.550
1.377
160
130
88
550
2.846
28.145
664
1.010
26.880
1
159
163
15
0
18
150.325
13,8%
25,7%
585.054
12,1%
51.633
36.195
11.881
17.903
837
488
105
0
20
0
7
23
969
3
2.245
556
44.596
5.778
921
1.025
841
216
3.914
41.256
10
0
117
24
39
21
7
10
0
0
0
8
118.142 103.506
10,8%
9,5%
12,9%
44,8%
912.754 231.152
18,8%
4,8%
18.852
12.040
2.588
32
85
42
489
1.555
36.795
240
1.034
1.334
8
1
82
1
0
72
75.250
6,9%
25,9%
290.678
6,0%
34.791
1.894
603
6
105
0
9
786
2.202
1
85
362
0
10
19
0
0
0
40.873
3,7%
39,4%
103.771
2,1%
10.228
6.866
537
8
1
0
31
100
17.633
57
187
714
0
31
10
19
0
0
36.422
3,3%
42,7%
85.354
1,8%
12.258
10.289
2.626
0
35
0
98
587
4.390
216
276
4.500
5
25
11
12
0
0
35.328
3,2%
25,0%
141.333
2,9%
9.659
9.060
415
41
14
3
17
576
8.625
109
269
6.187
42
16
1
45
0
0
35.079
3,2%
28,1%
124.945
2,6%
6.554
12.868
365
0
55
36
193
537
8.841
258
412
1.401
0
34
18
0
0
18
31.590
2,9%
30,3%
104.267
2,2%
14.168
5.080
547
84
9
30
166
1.466
5.001
95
350
3.595
1
30
43
1
0
13
30.679
2,8%
5,0%
613.765
12,7%
12.861
6.246
1.524
48
44
45
26
1.243
3.432
296
463
3.004
0
20
14
0
3
2
29.271
2,7%
24,1%
121.497
2,5%
23.243
469
35
0
0
0
0
547
1.005
0
4
56
0
0
1
0
0
0
25.360
2,3%
46,6%
54.378
1,1%
11.042
9.494
9.148
2.615
974
1.965
303
368
687
0
26
14
0
217
1
1
7
0
4
7
0
1.821
757
759
6.878
7.980
1.552
24
208
87
735
359
178
101
806
998
0
25
0
2
215
26
5
4
17
10
0
0
0
0
0
0
0
0
23.541 21.447 15.432
2,2%
2,0%
1,4%
14,7% 18,2% 24,4%
160.638 118.021 63.217
3,3%
2,4%
1,3%
Švica
Avstralija
Danska
Irska
Španija
Srbija in
Črna gora
Ruska
federacija
Japonska
Francija
Avstrija
Češka
republika
Belgija
Madžarska
Izrael
ZDA
Hrvaška
Nizozemska
Italija
Nemčija
Velika
Britanija
Skupaj tuji
turisti
Tabela 25: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 200845 (vir SURS, 2009)
7.654
5.660
8.170
4.352
1.407
1.421
1.077
1.767
62
69
80
172
24
24
0
23
9
8
1
0
0
2
0
2
80
59
16
12
203
439
142
289
4.534
1.617
766
2.388
66
78
0
80
15
32
49
58
181
2.388
155
1.287
0
0
0
0
12
0
2
9
1
6
2
6
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
14.248 11.803 10.460 10.446
1,3%
1,1%
1,0%
1,0%
40,6% 23,2% 29,0% 16,6%
35.086 50.936 36.036 63.038
0,7%
1,1%
0,7%
1,3%
Srbija in Črna Gora sta l. 2008 samostojni državi, vendar so podatki združeni, da je število prenočitev turistov s tega območja primerljivo z letoma 2004 in 2006.
46
3
474
1.241
53.968
119
247
2.348
0
11
21
11
0
6
188.797
17,4%
59,1%
319.298
7,1%
127
645
4.916
42.471
460
690
31.406
22
71
70
134
7
31
196.380
18,1%
31,4%
624.490
13,9%
64
941
2.265
42.124
650
694
4.087
5
23
57
98
2
1.431
107.494
9,9%
12,1%
889.147
19,8%
33
67
451
7.286
2.386
72
36.122
0
16
21
39
0
12
93.975
8,7%
52,8%
177.835
4,0%
20
671
1.175
27.143
385
961
1.468
13
4
69
27
4
369
72.661
6,7%
25,8%
281.414
6,3%
1
119
607
1.447
35
120
344
0
5
7
21
0
1
40.839
3,8%
38,2%
106.992
2,4%
2
4
1.419
10.314
103
21
748
0
31
0
60
0
0
33.668
3,1%
39,0%
86.410
1,9%
4
51
782
5.494
84
249
3.268
76
29
10
23
0
1
30.149
2,8%
25,4%
118.530
2,6%
9
0
538
8.337
32
65
5.771
6
8
20
12
0
0
33.025
3,0%
33,2%
99.531
2,2%
80
240
598
6.793
224
246
1.188
3
27
8
15
0
76
26.930
2,5%
34,6%
77.844
1,7%
34
220
1.909
4.305
61
609
4.335
0
65
21
15
0
42
39.275
3,6%
5,9%
666.585
14,8%
8
9
1.371
3.540
93
126
2.623
0
35
19
49
3
0
24.965
2,3%
23,2%
107.473
2,4%
0
0
158
293
2
0
62
0
0
0
0
0
4
11.053
1,0%
37,3%
29.667
0,7%
4.488.829
7.644
1.093
130
2
Švica
456
3.741
33.764
249.120
5.412
7.194
106.713
153
462
406
889
136
2.473
1.083.154
10.132
1.966
115
0
Avstralija
10.379
142
13
0
Danska
12.023
4.644
420
2
Irska
22.434
4.944
251
30
Španija
5.415
11.838
173
6
Srbija in Črna
gora
10.476
7.134
259
358
Ruska federacija
8.205
9.390
2.478
5
Japonska
17.230
3.499
237
0
Francija
35.602
2.366
146
18
Avstrija
24.060
14.432
1.777
83
Češka republika
28.115
19.227
128
0
Belgija
43.695
11.133
225
0
Madžarska
Hrvaška
73.157
40.954
1.145
74
Izrael
Nizozemska
101.339
28.525
463
21
ZDA
Italija
478.598
179.875
13.085
677
Nemčija
Velika Britanija
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% od tujih turistov
% v Sloveniji
SLOVENIJA
% od tujih turistov
Skupaj tuji turisti
Tabela 26: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 200646 (vir SURS)
6.264
1.887
233
50
8.649
2.561
12
0
4.409
2.277
95
2
8.532
1.214
148
0
4.143
1.713
220
26
0
2
2
6
0
2
2.682
1.306
389
4.317
5.674
1.059
0
38
23
290
63
12
52
682
1.286
0
0
0
0
2
4
0
13
0
1
100
56
0
0
0
0
80
1
19.561 16.829 11.268
1,8%
1,6%
1,0%
18,7%
18,8%
22,8%
104.411 89.690 49.440
2,3%
2,0%
1,1%
2
6
1
5
8
32
0
30
97
1.051
215
486
3.194
898
548
1.945
7
0
3
201
8
48
102
160
201
3.915
211
1.101
0
0
0
0
3
0
0
7
0
0
8
1
2
0
14
1
0
0
0
0
2
0
0
0
14.746 12.733 10.996 10.039
1,4%
1,2%
1,0%
0,9%
44,0%
35,0%
33,3%
17,5%
33.478 36.342 33.067 57.219
0,7%
0,8%
0,7%
1,3%
Stran 296 od 417
47
82
983
3.527
62.254
943
2.765
33.978
17
1.191
203
0
4
17
260.414
22,2%
33,7%
771.747
17,7%
4.362.783
12
11
962
9.193
107
289
1.156
0
253
8
0
6
2
44.349
3,8%
50,2%
88.257
2,0%
12
28
506
7.106
59
259
2.822
106
104
9
0
3
0
31.490
2,7%
29,9%
105.223
2,4%
11
44
848
7.323
125
206
8.652
0
144
2
0
0
0
34.656
3,0%
38,0%
91.187
2,1%
8
300
432
7.945
89
96
1.102
0
40
90
0
0
26
26.427
2,3%
39,3%
67.253
1,5%
58
222
1.447
5.963
194
345
3.262
1
653
15
0
4
37
39.971
3,4%
5,8%
691.509
15,9%
17
25
1.443
3.588
126
334
3.285
1
296
31
0
12
35
27.439
2,3%
26,1%
105.330
2,4%
0
0
77
336
0
0
28
0
4
0
0
0
0
6.053
0,5%
37,9%
15.951
0,4%
6.603
700
351
0
4.589
2.050
23
0
0
0
11
10
2.459
1.743
4.056
6.691
2
48
154
215
125
435
0
2
198
368
12
88
0
0
0
1
0
0
15.724 17.255
1,3%
1,5%
17,9%
22,5%
87.787 76.545
2,0%
1,8%
5
0
358
1.090
66
94
1.010
0
138
7
0
0
0
9.430
0,8%
25,5%
36.996
0,8%
Irska
0
128
978
1.745
163
218
637
0
174
1
0
0
2
39.179
3,3%
43,2%
90.759
2,1%
Španija
34
461
1.615
36.760
303
1.163
1.327
33
314
103
0
20
328
77.489
6,6%
29,7%
260.832
6,0%
6.963
1.651
93
0
Srbija in Črna
gora
18
15
1.238
113
3.750
625
56.987
7.965
1.007
802
646
152
3.433
46.305
18
14
1.178
154
21
75
0
0
10
0
0
5
122.436 121.626
10,5%
10,4%
15,6%
56,5%
786.549 215.200
18,0%
4,9%
Ruska
federacija
5.298
303
7
0
Japonska
11.451
5.815
956
24
Francija
20.253
6.640
837
40
Avstrija
5.005
10.851
443
0
Češka
republika
8.947
7.966
210
178
Belgija
7.859
10.108
2.509
0
Madžarska
28.160
3.796
388
6
Izrael
32.863
1.944
320
6
ZDA
21.071
10.931
2.991
35
13.367
2.153
15
0
Švica
9
319
1.526
36.267
276
164
2.421
12
302
1
0
2
13
156.727
13,4%
58,7%
266.993
6,1%
40.054
25.251
96
0
Avstralija
348
4.006
34.179
282.166
4.876
8.269
119.567
255
7.164
824
0
85
1.293
1.170.550
40.929
12.812
389
0
Danska
98.145
55.052
1.234
19
Hrvaška
88.542
26.467
389
17
Nizozemska
Nemčija
495.045
196.198
15.941
334
Italija
Bled
Bohinj
Gorje
Jesenice
Jezersko
Kranj
Kranjska Gora
Naklo
Preddvor
Radovljica
Šenčur
Škofja Loka
Tržič
Železniki
Žiri
Žirovnica
Gorenjska
% od tujih turistov
% v Sloveniji
SLOVENIJA
% od tujih turistov
Velika Britanija
Skupaj tuji
turisti
Tabela 27: Prenočitve tujih turistov po državah, po občinah, za leto 200447 (vir SURS)
5.125
1.500
44
0
6.478
1.182
101
0
5.486
1.542
81
0
0
5
7
0
64
232
3.602
782
5
35
8
23
130
3.397
0
0
34
400
10
6
0
0
0
0
0
0
19.395 11.549
1,7%
1,0%
46,3%
33,5%
41.893 34.483
1,0%
0,8%
0
0
6
12
226
440
388
1.251
54
15
15
174
107
1.207
0
3
36
68
0
0
0
0
0
0
0
0
8.593 10.279
0,7%
0,9%
32,2%
16,2%
26.706 63.637
0,6%
1,5%
Stran 297 od 417
7.3 Obiskanost turističnih znamenitosti na Gorenjskem
V statističnih podatkih so kot turisti zajeti le tisti obiskovalci, ki vsaj enkrat prenočijo, dnevni
obiskovalci pa niso upoštevani. Vendar pa je Gorenjska zelo priljubljena destinacija tudi za
enodnevne obiske oziroma izletniški turizem.
V okviru podatkov o obisku turističnih točk (ki jih spremlja SURS v okviru statističnih
informacij »Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti, muzejev in galerij, kopališč, igralnic in
igralnih salonov«) sicer ni mogoče ločiti enodnevnih obiskovalcev in stacionarnih gostov
(temveč le tuje goste od domačih), ki obiščejo te točke − za natančnejše analize bi
bilo potrebno opraviti raziskave na nivoju posameznih znamenitosti (strukturo obiska
podrobno analizira Blejski grad, saj predstavlja izredno pomemben pokazatelj dogajanja na trgu).
Ti podrobni podatki presegajo namen te analize, želimo pa opozoriti na pomen
tovrstnih raziskav.
V spodnji tabeli so prikazane tiste turistične točke oziroma znamenitosti, ki jih beleži
SURS.
 Razen Blejskega Vintgarja, muzeja na Blejskem gradu in Slapa Savice višje odstotke
(nad 40 %) tujih gostov beležita le še Čebelarski muzej Radovljica in Kovaški muzej
Kropa. V drugih znamenitostih so večinski ali v celoti obiskovalci iz Slovenije. Že v analizi
primarne in sekundarne ponudbe smo izpostavili problem nepovezanosti in slabega informiranja
gostov o možnostih odkrivanja destinacije tudi skozi tovrstno ponudbo.
Tabela 28: Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008
(vir SURS)
Blejski vintgar
Muzej na Blejskem gradu
Slap Savica, Bohinj
Železarska zbirka (Ruardova
graščina), Stara Sava
Triglavska muzejska zbirka,
Mojstrana
Rojstna hiša Matija Čopa,
Žirivnica
Prešernova rojstna hiša, Vrba
Rojstna hiša pisatelja Frana
Saleškega Finžgarja, Doslovče
Čebelarski muzej Radovljica
Kovaški muzej Kropa
Mestna hiša v Kranju
Spominski muzej talcev v
Begunjah
Loški muzej Škofja Loka
2003
60.213
173.131
50.510
1.897
Skupaj število obiskovalcev
2004
2005
2006
2007
65.534
74.913
75.303
82.491
187.834
191.883
190.156
209.371
73.976
69.406
59.729
83.731
2.571
2.171
3.051
3.204
1.772
1.443
1.194
2008
76.916
221.230
80.077
3.948
2003
29.685
108.752
23.589
123
2004
31.515
119.983
32.641
82
1.397
Obiskovalci iz tujine
2005
2006
40.813
42.243
126.847
125.754
28.783
21.682
83
450
244
272
2007
37.761
144.436
38.759
244
2008
35.204
145.178
56.253
227
177
292
6.031
6.257
4.794
5.684
6.092
6.142
1
3
0
13
32
111
22.471
7.134
21.230
9.997
18.592
7.206
23.533
7.241
21.473
8.917
24.248
7.333
612
7
459
2
129
0
248
1
154
0
328
0
11.787
11.727
12.782
11.568
11.569
9.968
11.908
10.324
6.430
4.668
5.811
4.210
5.273
4.015
2.412
2.288
2.353
11.307
7.750
6.428
2.385
5.547
4.815
2.521
11.831
10.222
10.347
1.765
423
362
348
371
5.305
5.111
437
259
5.269
3.584
253
410
35.578
41.356
40.379
55.461
48.710
50.500
4.204
4.905
5.147
14.681
13.414
9.561
Graf 43: Obiskanost turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008 (vir SURS)
Obiskanost izbranih turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 - 2008
240.000
220.000
200.000
180.000
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Blejski
vintgar
Slap Savica, Železarska
Bohinj
zbirka
(Ruardova
graščina),
Stara Sava
Muzej na
Blejskem
gradu
Triglavska
muzejska
zbirka,
Mojstrana
2003
Kovaški Mestna hiša Spominski Loški muzej
Rojstna hiša Prešernova Rojstna hiša Čebelarski
muzej Kropa v Kranju muzej talcev Škofja Loka
muzej
rojstna hiša, pisatelja
Matija
v Begunjah
Radovljica
Frana
Vrba
Čopa,
Saleškega
Žirivnica
Finžgarja,
Doslovče
2004
2005
2006
2007
2008
Graf 44: Obiskanost turističnih znamenitosti in muzejev na Gorenjskem, 2003 – 2008, s prikazom
strukture domačih oziroma tujih gostov (vir SURS)
Delež tujih in domačih obiskovalcev izbranih turističnih znamenitosti in muzejev
na Gorenjskem, leta 2008
Obiskovalci iz tujine
1.975
40.939
9.561
253
Kov aški
muzej
Kropa
410
6.175
4.166
3.584
7.333
Č ebelarski
muzej
Radov ljica
0
23.920
P rešernov a
Rojstna
rojstna
hiša M atija
hiša, V rba
Č opa,
Žiriv nica
5.269
Železarska Triglav ska
muzejska
zbirka
zbirka,
(Ruardov a
graščina), M ojstrana
S tara S av a
328
227
Blejski
v intgar
6.031
S lap
S av ica,
Bohinj
0%
111
M uzej na
Blejskem
gradu
292
56.253
20%
35.204
40%
145.178
3.721
60%
1.105
6.038
23.824
76.052
80%
41.712
100%
Rojstna
hiša
pisatelja
F rana
S aleškega
F inžgarja,
Doslov če
M estna hiša S pominski Loški muzej
Š kofja Loka
v Kranju
muzej
talcev v
Begunjah
Obiskovalci iz Slovenije
Stran 299 od 417
7.4 Povzetek ključnih značilnosti turističnega povpraševanja na
Gorenjskem
 Zaradi velikega obsega (in s tem večje nepreglednosti) analize turističnega
povpraševanja na Gorenjskem povzemamo KLJUČNE ZNAČILNOSTI (ugotovitve, ki iz
tega izhajajo, pa v naslednjem poglavju):
OBDOBJE 1990 DO 2008
1.
Gorenjska je za Osrednjeslovensko in Notranjsko-kraško regija z največjim deležem
tujih prenočitev (78,8 %, medtem ko je slovensko povprečje 58,9 %48).
2.
Gorenjska ima za Obalno-kraško regijo največ tujih prenočitev na 1.000
prebivalcev (in sicer 5.817, slovensko povprečje je 2.411, Obalno-kraška regija pa jih
ima 10.681).
3.
Število turistov na Gorenjskem se je od leta 1990 do leta 1995 občutno
zmanjšalo, in sicer za 34 %. Po letu 1995 pa je opaziti trend rasti števila turistov,
vendar ponovno padanje v obdobju 2005 do 2008, z izjemo 2007.
4.
V letu 2008 je število prenočitev na Gorenjskem za 19,5 % nižje kot v letu
1990 (medtem ko je bilo v Sloveniji kot celoti za 5 % višje) in 10 % višje kot v letu
2000 (v Sloveniji za 25,2 % višje). To pomeni, da Gorenjska v tem obdobju še ni uspela
nadoknaditi padca po letu 1991 (zaostaja še za petino), medtem ko ga je slovenski
turizem kot celota presegel za 5 %.
5.
V obdobju od 1990 do 2008 je opaziti je trend manjšanja števila domačih
gostov49, in sicer je bilo leta 2008 za 53,3 % manj domačih gostov v primerjavi z letom
1990 (vendar so se takrat pod domače goste zajemali tudi gostje iz današnjih bivših
republik Jugoslavije, zaradi česar podatek ni neposredno relevanten) in leta 2008 za 17,1
% manj število kot leta 2000.
6.
V obdobju 1995 do 2008 se je delež TUJIH PRENOČITEV na Gorenjskem
konstantno povečeval – v letu 1995 je bil delež 52,7 %, v letu 2000 68,6 %, v letu
2008 pa torej 77,3 %. V številkah to pomeni povečanje tujih prenočitev z 586.347 v letu
1995 na 879.257 leta 2000 in na 1.091.531 v letu 2008 oziroma od leta 1995 do 2008 so
se tuje prenočitve povečale za 86 %. V tem enakem obdobju se je delež tujih
prenočitev v slovenskem turizmu povečal za manj in sicer iz 41,4-odstotnega
deleža na 57,6-odstotni, vendar je glede na ohranjanje domačega povpraševanja to
pomenilo še večji porast (98,8-odstotnega oziroma iz 2.435.467 tujih prenočitev leta
1995 na 4.842.572 leta 2008).
48
Podatek je za leto 2007 (vir Regije v številkah, SURS 2009)
Vendar je pri primerjavi z letom 1990 potrebno upoštevati drugačno vrednotenje, kdo je domači in tuji gost, zato ta
podatek ni toliko relevanten.
49
Stran 300 od 417
7.
Delež turizma (prenočitev) na Gorenjskem v celotnem turizmu v Sloveniji od
leta 1990 (ko je bil 22 %) pada in znaša v letu 2008 16,8 %.
8.
Med tremi največjimi turističnimi centri najvišji delež tujih prenočitev BLED (92,7
%); BOHINJ in KRANJSKA GORA sta približno enako (Bohinj slabih 64 % in
Kranjska Gora dobrih 65 %). Visok delež (skoraj enak kot Bled) tujih prenočitev imata
tudi Radovljica (92,2 %) in Kranj (85 %).
9.
Od vseh destinacij je bila v obdobju 2000 do 2008 najbolj uspešna
RADOVLJICA, ki ima leta v primerjavi z letom 2000 več 59 % več turistov in celo dobrih
60 % več prenočitev (ki je edina med močnejšimi destinacijami izboljšala dobo bivanja).
Zelo uspešen je bil tudi BLED, ki ima leta v primerjavi z letom 2000 več kot 50 % več
turistov in slabih 25 % več prenočitev. BOHINJ ima v tem istem obdobju le slabe 4 %
več turistov, a kar 10 % manj prenočitev. KRANJSKA GORA ima dobrih 9 % več
gostov, a le 2,6 % več prenočitev. Najbolj je svojo pozicijo izgubila ŠKOFJA LOKA, ki je
v tem obdobju izgubila 85 % vseh turistov in 87 % vseh nočitev (kar je povezano z
izgubo hotelskih ležišč), pa tudi JEZERSKO, ki ima skoraj polovico manj prihodov in več
kot polovico manj prenočitev (prav tako povezano z izgubo hotelskih ležišč). Močno so
nazadovali tudi TRŽIČ, ki je bil leta 1990 celo močnejši kot Škofja Loka.
10. Pregled gibanja povpraševanja na Gorenjskem (kot celoti) po posameznih mesecih
pokaže podobno sliko kot slovenski turizem – izrazito sezonskost oziroma
koncentracijo na mesece od maja do septembra (z največjo špico v juliju in
avgustu – meseca sta skoraj enakovredna).
11. Leta 1990 je turist na Gorenjskem preživel 3,4 dni (v Sloveniji 3,1 dni), leta
2008 pa 2,7 dni (v Sloveniji 3 dni), kar je za 19,8 odstotne točke manj (v Sloveniji 3
odstotne točke manj). Dolžina bivanja na Gorenjskem se manjša tako pri domačih kot
tudi pri tujih turistih, medtem ko je v Sloveniji opaziti daljše bivanje domačih turistov,
in sicer v letu 2008 3,6 dni, v letu 1990 pa je bila dolžina bivanja domačega turista v
Sloveniji 3 dni.
LETO 2008
12. Gorenjsko je v letu 2008 obiskalo 521.045 turistov, ki so opravili 1.411.667
prenočitev.
13. Od 1.411.667 prenočitev je bilo 320.136 prenočitev ali 23,3 % domačih in
1.091.531 prenočitev oziroma 77,3 % tujih. Gorenjska ima tako v primerjavi s
slovenskim turizmom močen delež tujih prenočitev (v slovenskem turizmu je delež tujih
prenočitev 57,6 %), medtem ko imajo nekateri centri, kot je na primer Bled, kar
92,6 % tujih prenočitev.
14. Število turistov 2008 se je v primerjavi z letom 2007 povišalo za 0,01 %,
število prenočitev pa se je znižalo za 4,6 %, kar pomeni, da je skoraj enako število
turistov opravilo manj nočitev (oziroma bivalo za krajše obdobje).
Stran 301 od 417
15. Povprečna doba bivanja je bila 2,7 dni (kar je pod slovenskim povprečjem v letu
3,04 dni), pri čemer so domači bivali v povprečju 2,6 dni, tuji pa 2,7 dni.
16. Na BLEDU je bilo opravljenih 36 % vseh prenočitev, v KRANJSKI GORI 29 %, v
BOHINJU 20 %, v RADOVLJICI 8%. Bled, Kranjska Gora, Bohinj in Radovljica
so tako skupaj prispevali 83 % vseh prenočitev, ostale občine pa prispevajo po 0
do največ 2 % prenočitev.
17. 5 ključnih trgov (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Hrvaška) ima skupaj
v strukturi tujih prenočitev 55,4-odstotni delež, sledijo (po tem vrstnem redu –
vsi imajo pod 4 % pa do 1 %): ZDA, Izrael, Madžarska, Češka, Avstrija, Francija,
Japonska, Rusija, Srbija in Črna Gora, Španija, Irska, Danska, Avstralija in Švica:
•
VELIKA BRITANIJA: V strukturi tujih turistov predstavlja 14,8-odstotni delež
(od vseh britanskih turistov v Sloveniji pa se jih za Gorenjsko odloči kar 58 %). Od
tega se jih kar 50 % odloči za Bled, 32 % za Kranjsko Goro in 13,5 % za
Bohinj. Skupaj se za te tri destinacije odloči kar 96 % Britancev. Trg Velike Britanije
je na ključni destinaciji v letu 2008, torej na Bledu, zabeležil močen padec (skoraj
20-odstoten), še bolj v Bohinju (23,5-odstoten), le za dobre 3 % pa v Kranjski Gori.
•
NEMČIJA: Nemčija se uvršča takoj za Veliko Britanijo in strukturi tujih turistov
predstavlja 13,8-odstotni delež (torej 1 % manj kot Velika Britanija, od vseh
nemških turistov v Sloveniji pa se jih za Gorenjsko odloči dobra četrtina). Gorenjska
je v obdobju od leta 2004 izgubila velik del nemških turistov (leta 2008 jih je
bilo za 43 % manj kot leta 2004, kar precej več kot je bil padec v celotnem
slovenskem turizmu v tem istem obdobju (24,2-odsotni).
•
ITALIJA: V strukturi tujih turistov predstavlja 10,8-odstotni delež (od vseh
italijanskih turistov v Sloveniji se jih za Gorenjsko odloči slabih 13 %). Italija je
zagotovo eden izmed emitivnih slovenskih trgov, kjer si Gorenjska vzame zelo
majhen delež;
Stran 302 od 417
7.5 Ugotovitve analize povpraševanja
 Iz analize turističnega povpraševanja na Gorenjskem izhajajo naslednje KLJUČNE
UGOTOVITVE:
UGOTOVITEV ŠT. 1 – TREND GIBANJA PRENOČITEV NA GORENJSKEM
Za Gorenjsko je podobno kot za slovenski turizem značilen trend padca števila
turistov in prenočitev po letu 1990 oziroma z letom 1991, nato pa kontinuirano rahlo
naraščanje, z nekaj vmesnimi stagnacijami ali padci – Gorenjska je tako v obdobju od 2005 do
2008 ponovno beležila padanje števila prenočitev (razen leta 2007), medtem ko je slovenski
turizem v vseh teh letih beležil konstantno rast.
Rast prenočitev na Gorenjskem v vseh teh letih zaostajala za rastjo prenočitev
celotnega slovenskega turizma. Gorenjska v tem obdobju še ni uspela nadoknaditi padca po
letu 1991 (zaostaja še za petino), medtem ko ga je slovenski turizem kot celota presegel za 5 %.
Gorenjska je dejansko bila v začetku devetdesetih let poleg Obale najbolj razvita
turistična regija (posamezni turistični centri). Medtem ko se je v drugih destinacijah začela
intenzivna rast (izboljšanje in širjenje nastanitvenih zmogljivosti in druge ponudbe, še posebej v
zdraviliščih, ki so postala najbolj propulziven segment slovenske turistične ponudbe – danes pa
predstavljajo tretjino vseh turističnih prenočitev v Sloveniji), pa so vlaganja v širitev nastanitvenih
zmogljivosti in razvoj produktov in s tem v večanje povpraševanja in krepitev konkurenčnosti na
Gorenjskem zaostajala za to investicijsko oziroma splošno turistično dinamiko. Tako delež turizma
(prenočitev) na Gorenjskem v celotnem turizmu v Sloveniji od leta 1990 (ko je bil 22 %) pada in
znaša v letu 2008 16,8 %.
UGOTOVITEV ŠT. 2 – TEŽJI ZAGON TUJIH TRGOV PO LETU 2991
Poleg tega je bil ponoven zagon tujih trgov glede na močno odvisnost od tujih trgov
na Gorenjskem (še posebej na Bledu) po letu 1991 veliko težji kot v nekaterih drugih
regijah oziroma destinacijah, ki so se lahko v večji meri naslonila na domače goste, nato pa
postopoma krepila pozicijo na tujih trgih.
UGOTOVITEV ŠT. 3 – MOČNA ODVISNOST OD TUJIH TRGOV
Gorenjska je danes zelo močno odvisna od tujih trgov (število tujih gostov se je od leta
1995 do 2008 v nominalnem smislu povečalo za 86 %, delež pa z 52 % na 77 %) – sicer
struktura ni enaka po posameznih turističnih centrih, kar je dobro, vendar je zaradi tega
toliko bolj občutljiva v primeru gospodarske recesije ali drugih sprememb na strani
povpraševanja na teh trgih. To se je še posebej pokazalo v gospodarski recesiji v letu 2008 in
Stran 303 od 417
2009, ko Gorenjska (še posebej Bled) ni mogla oziroma ne more nadoknaditi izpada z
domačimi gosti.
UGOTOVITEV ŠT. 4 – KLJUČNI TUJI TRGI
5 ključnih trgov (Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Hrvaška) ima skupaj v
strukturi tujih prenočitev 55,4-odstotni delež, medtem ko so ostali trgi precej
razpršeni in imajo vsi pod 4 % (med pomembnejšimi so še ZDA, Izrael, Madžarska, Češka,
Avstrija, Francija, Japonska, Rusija, Srbija in Črna Gora, Španija, Irska, Danska, Avstralija in Švica,
ostali trgi pa so pod 1 %. V slovenskem turizmu so med 6 ključnimi trgi isti trgi, dodatno pa še
Avstrija.
Gorenjska ima v okviru slovenskega turizma močen delež britanskih gostov (59 %) in Nizozemskih
gostov (52 %), sicer pa zelo majhen delež italijanskih gostov (12 %) in avstrijskih gostov (5,9 %).
UGOTOVITEV ŠT. 6 – PRECEJŠNJA RAZPRŠENOST TUJIH TRGOV
Ta razpršenost je s trženjskega vidika težko obvladljiva, vendar pa je potrebno glede
na močno občutljivost teh emitivnih (zrelih) trgov razvijati te »druge trge«, ki sicer v
slovenskem turizmu veljajo za sekundarne ali potencialne.
Oblikovanje krovne trženjske znamke »Gorenjske«50 je prav na področju krepitve pozicije na bolj
oddaljenih in še posebej novih trgov izrednega pomena, saj gre za združevanje tako resursov kot
tudi oblikovanje skupnega bolj konkurenčnega in privlačnega produkta.
UGOTOVITEV ŠT. 7 – SPREMEMBE V STRUKTURI POVPRAŠEVANJA
Struktura povpraševanja se je od leta 1990 močno spremenila. Eden izmed razlogov za
padec povpraševanja oziroma dejstvo, da Gorenjska kljub rasti povpraševanja in krepitvi pozicije
na tujih trgih še ni uspela v celoti nadoknaditi izgubljenega povpraševanja, je, da se z izgubo
organiziranih (touroperaterskih, alotmanskih) gostov ni bilo mogoče vzporedno ustrezno močno
nadomestiti z drugimi segmenti.
Bled in Bohinj sta imela po ocenah takrat okoli 50 % touroperaterskih gostov (danes pa je ta
delež le 20 do 25 %), Kranjska Gora po ocenah celo 90 % (danes pa okoli 30 %). Na drugih
strani pa raste poslovni turizem in še posebej individualno povpraševanje, ki so se iz 10
% povečali nekje na 30 %, cilj pa je okoli 50-odstotni delež. Na te spremembe na trgu se je
potrebno ustrezno odzvati.
50
»Gorenjska« je uporabljena pod narekovajem, kot delovno ime, saj ne gre za predlagano ime krovne znamke – to je
predmet strateškega dela dokumenta.
Stran 304 od 417
8. ANALIZA TRŽENJSKIH AKTIVNOSTI IN TRŽNIH ZNAMK
NA NIVOJU GORENJSKE
8.1 Pregled in analiza obstoječih tržnih znamk (in njihovega
komuniciranja) na področju turizma na Gorenjskem
Ker se bo v okviru projekta oblikovala tudi nova krovna tržna znamka Gorenjske kot
turistične destinacije, je v nadaljevanju podan pregled vseh obstoječih znamk
(neposredno ali posredno) na področju turizma na Gorenjskem, na različnih nivojih:
1.
Na nivoju regije (znamka pokriva celotno razvojno regijo Gorenjsko ali ožjo regijo
znotraj Gorenjske);
2.
Na področju dela Gorenjske (znamka pokriva nekaj destinacij znotraj Gorenjske,
vendar presega ozko lokalno pokritost);
3.
Na nivoju posameznih destinacij znotraj Gorenjske.
 Glede na to, da mora nova krovna znamka, ki nastaja v okviru projekta Sonaravni razvoj
turizma na Gorenjskem, upoštevati in graditi na že uveljavljenih tržnih znamkah (kot so Julijske
Alpe, Triglavski narodni park, Kranjska gora, Bled, Bohinj ipd. – celoten pregled bo narejen v
nadaljevanju) in jih smiselno integrirati glede na največje tržne učinke, je namen pričujočega
poglavja, da poleg samega pregleda obstoječih znamk (ter njihovih značilnosti) tudi
analiziramo tako njihove potenciale kot tudi omejitve za oblikovanje krovne znamke
Gorenjske kot turistične destinacije.
Stran 305 od 417
8.1.1 Obstoječe znamke na nivoju regije
8.1.1.1 Gorenjska Gremo gor
Znamko Gorenjska Gremo gor je zasnoval in leta 2006 registriral BSC Kranj, s primarnim ciljem,
da bi pod skupno znamko in sloganom motiviral in aktiviral Gorenjce k uresničevanju
razvojnih ciljev oziroma skupnih projektov, kot so opredeljeni v Regionalnem razvojnem
programu (trenutno v aktualnem obdobju od 2007 do 2013). V opredelitvi namenov in ciljev znaka
je BSC tudi opredelil, da je znamka zasnovana s ciljem, da v »prvi vrsti vabi vse
Slovence in Evropejce, da jo obiščejo«.
Leta 2007 se je začela znamka uporabljati v promocijskih materialih in na spletu (večinoma v
promocijskih materialih in spletnem mestu RRA Gorenjske oziroma BSC Kranj).
Znak je bil narejen za celoten razvoj Gorenjske, posebej pa so bili razviti podslogani
za štiri opredeljene prioritete v Regionalnem razvojnem programu:
1.
Talenti in toleranca;
2.
Turizem (podslogan turizma je bil osnovan na dejstvu, da je Gorenjska dežela aktivnega
oddiha v avtentičnem naravnem okolju; iz tega se je razvil slogan Z veseljem med
gorami);
3.
Tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost;
4.
Trajnostni razvoj.
Znak Gorenjska Gremo gor so na BSC Kranj razvili na osnovi atributov Gorenjske, kot so: razvoj,
znanje, usmerjenost v prihodnost, podjetnost in inovativnost, bogastvo, odprtost v svet,
energičnost, ambicioznost, odgovornost, slogan GREMO GOR pa izdelali na podlagi
naslednjih izhodišč:
•
Gorenjska je regija, ki združuje ustvarjalne ljudi, ki želijo v polnosti izkoristiti svoje
življenje;
•
Gorenjska je regija, ki ponuja kakovostno življenje, delo, prosti čas in srečevanje v
čudoviti naravi;
•
Gorenjska je narava, zelena barva, aktivnost, napredek, modernost, energija, optimizem;
Stran 306 od 417
•
Gorenjska je regija, ki povezuje izjemno naravno okolje z velikim turističnim in
gospodarskim potencialom.
 Kljub opredeljenim ciljem, da je znamka namenjena tudi uporabi v komunikaciji, ki
nagovarja Slovence in Evropejce, da obiščejo Gorenjsko – torej na področju turizma,
pa se v te namene znamka dejansko ne uporablja.
Znamka Gorenjska Gor se uporablja predvsem s strani Regionalne razvojne agencije
Gorenjske (BSC Kranj), v vseh njihovih aktivnostih na področjih regionalnega razvojnega
programa, mednarodnega sodelovanja, tehnološkega razvoja, podjetništva in inovativnosti,
človeških virov, turizma, podeželja, infrastrukture in prostora.
Predstavlja komunikacijsko platformo, na kateri se gradijo in izvajajo vsi projekti, hkrati pa je
relativno močno integrirana v celotno vizualno komuniciranje BSC Kranj.
Situacija pa je drugačna že na ravni dveh preostalih razvojnih agencij na področju
Gorenjske (torej Razvojne agencije SORA in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR) – ob
pregledu spletnih predstavitev ni mogoče zaslediti znamke Gorenjska Gremo gor.
 KAJ JE POKAZALA ANALIZA ZNAMKE – ali je ustrezen za trženjsko komuniciranje
Gorenjske na krovnem nivoju?
Znamka Gorenjska Gremo gor je glede uporabe ostala zgolj na ravni »internega
komuniciranja«.
 Analiza znaka je pokazala, da ne omogoča potrebne komunikacijske platforme za
komuniciranje Gorenjske kot turistične destinacije in to na mednarodnih trgih, zaradi
naslednjih razlogov:
1.
Vsebina oziroma sporočilnost slogana Gremo gor (kot je zapisano v utemeljitvi
znaka, GOR pomeni višje, gore, Gorenjsko, prihodnost, uspeh, optimizem, gibanje; GOR
oddaja namen, akcijo, odločitev za spremembe) ni ustrezna za nagovor mednarodnih
turističnih trgov. Dejansko izhaja iz besedne igre Gorenjska, kar pa v angleškem jeziku
ne deluje na enak način kot v slovenskem. Poleg tega sama sporočilnost slogana ne
odraža identitete Gorenjske kot turistične destinacije;
2.
Vizualna rešitev znaka (oziroma simbola − zelena zaokrožena puščica, ki nakazuje
smer navzgor) ne odraža pestrosti in dinamičnosti oziroma identitete produkta
Gorenjske.
Stran 307 od 417
3.
Poimenovanje regije zgolj kot Gorenjska ni dovolj usmerjeno na tuje trge, razlogi51
za oziroma proti imenu pa so naslednji:
Argumenti ZA uporabo imena Gorenjska
Argumenti PROTI uporabi Gorenjske
• Ima močen element identificiranja z interno
javnostjo
–
prebivalci
Gorenjske
(mobilizacija vseh človeških virov)
• Jasno geografsko pozicionira regijo (vendar
le na slovenskem trgu)
• Pušča odprte vse možnosti za načrtno
izgradnjo želene turistične identitete na
podlagi še neizkoriščenih danosti
• Ima jasno zgodovinsko, etnološko osnovo
regije
• Geografsko zaokrožena celota
• Gorenjska le v Sloveniji (edinstveno)
• Za – ob dodatku dobrega »slogana« (na
primer Gorenjska, Julian Alps/Slovenian
Alps)
• Kot
regija
in
pojem/znamka
neprepoznavna na tujih trgih
• Na tujih trgih težko izgovorljiva
• Kot znamka neprivlačen, neizviren
• Premajhna izpovednost imena
• Potrebna velika vlaganja v novo ime
51
(ime)
Navedeni razlogi oziroma argumenti za in proti so bili nanizani na delavnici na temo znamke 23. aprila 2009.
Stran 308 od 417
8.1.1.2 Julijske Alpe
 JULIJSKE ALPE kot SKUPNA TRŽNA ZNAMKA šestih turističnih destinacij na obrobju
Triglavskega narodnega parka
Julijske Alpe so trenutno edina regionalna oblika organiziranosti turizma na Gorenjskem (in
Goriškem). Združenje Julijskih Alp je nastalo leta 1987 kot iniciativa prodajnih služb
hotelskih podjetij Bleda, Bohinja, Bovca in Kranjske Gore. Od leta 1991 deluje kot
neformalno združenje lokalnih turističnih organizacij Bleda, Bohinja, Kranjska Gore, Bovca in
LTO Sotočje (Tolmin-Kobarid).
Leta 1999 je nastal skupni Strateški tržni načrt – Razvoj tržne strategije za regijo
Julijske Alpe osnovan na rezultatih izvedene študije segmentiranja in pozicioniranja.  Ključne
strateške opredelitve iz tega dokumenta so navedene v poglavju 1.3.2.
Julijske Alpe predstavljajo skupno tržno znamko, ki ima naslednje značilnosti:
•
Ključni atrakciji sta izjemna naravna lepota in Triglavski narodni park;
•
Komunicira s sloganom V kraljestvu zlatoroga in temelji na zgodbi zlatoroga52;
•
Jedro poslanstva turistične regije Julijske Alpe so trajnostni razvoj, uravnoteženi
ekonomski in socialni interesi, varovanje narave.
V okviru Skupnosti Julijskih Alp potekajo nekatere skupne trženjske aktivnosti (spletna
stran – predstavitev na www.julijske-alpe.com, skupen katalog in sejemski nastopi). Osnovni
52
Pripovedka je nastala v osrčju Julijskih Alp.
Jezerska dolina in prostrana visokogorska planota Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, mila, dobrosrčna bitja.
Prikazovale so se tudi v dolini, pomagale siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Otroka, ki je prišel na svet v njihovi navzočnosti, so
varovale vse življenje. Zahvale za svoja dobra dela si niso želele. Če se je kdo pomotoma ali iz predrznosti približal njihovim bivališčem,
so ga kamni in snežni plazovi, nevihte in toča prisilili k vrnitvi v dolino. V gorah so pasle svoje črede, ki jih je vodil velik bel kozel z
zlatimi rogovi - Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmernega skritega zaklada. Mladi lovec iz doline Trente je rasel v varstvu
belih žena. Vzpenjati se je smel na najvišje gore, ne da bi se mu bilo treba bati česarkoli. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke
gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je zasnubil dekle bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji
njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad. Dekle se zdaj ni več zmenilo za ubogega lovca. Obupan in užaljen
se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo
čudežno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne triglavske rože. Umirajoči Zlatorog je eno použil in v trenutku mu je
povrnila veliko življenjsko moč. Zdirjal je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla
Soča je njegovo truplo prinesla v dolino. V rokah je držal šopek triglavskih rož. Zlatorog je v sveti jezi razdejal svoj gorski paradiž in za
vedno izginil. Z njim so odšle tudi bele žene. Njegov zaklad pa je ostal skrit v gorah pod Triglavom.
Stran 309 od 417
vsakoletni program združenja zajema sejemske nastope in predstavitve na mednarodnem trgu,
servisiranje študijskih in promocijskih obiskov novinarjev in poslovnih partnerjev, druge skupne
promocijske akcije in skupno nastopanje pri pripravi nacionalnih programov in usmeritev.
Za znamko tudi še danes ni skupne formalne organizacijske oblike, kar je v vseh teh
letih predstavljal velik omejevalni vidik (predvsem v smislu bolj aktivnega iskanja finančnih
virov, posledično pa tudi omejene aktivnosti).
 Produkti oziroma aktivnosti, ki jih šest destinacij ponuja pod skupno znamko
Julijskih Alp, so: alpinizem in plezanje, pohodništvo, kolesarstvo, avanture na vodah, letenje,
ribolov, golf, zima (ti so na primer na skupni spletni strani opredeljeni kot aktivnosti), pod
programi pa so tudi naravne znamenitosti, kulinarika, kongresi & seminarji, zgodovina, kultura &
etnografija, prireditve, igre na srečo in avtovlak.
Produkti niso razviti v smislu prodajnih programov, temveč so na spletnih straneh
navedeni le opisno, prav tako pa so opisno predstavljene destinacije, s povezavami na njihove
domače spletne predstavitve.
Karta 12: Kaj turistična destinacija Julijske Alpe pokriva in umeščenost posameznih turističnih
centrov, ki tvorijo destinacijo (vir www.julijske-alpe.si)
 OPIS, kaj JULIJSKE ALPE pokrivajo
Julijske Alpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji – in predstavljajo
najskrajnejši jugovzhodni del velikega loka Alp. So v južnem in vzhodnem delu pogorja Alp
in predstavljajo del Južnih Apneniških Alp.
Stran 310 od 417
Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne doline in
prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine.
 Delijo se na Vzhodne Julijske Alpe (ki ležijo v severozahodni Sloveniji in po površini merijo
okrog 4.400 km2) in na Zahodne Julijske Alpe (ki ležijo v severovzhodni Italiji).
(Veliko obsežnejši) vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih
Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, skupina
Viša in Montaža pa leži v Italiji (torej največji del Zahodnih Julijskih Alp). Njihov najvišji vrh, ki
je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2.864 metri, drugi vrh po višini pa je
italijanski Montaž (2.753 m).
Na zahodu Julijci mejijo na Karnijske Alpe, mejni reki sta Bela in Tilment. Na severu je meja dolina
Save, onkraj katere je dolgi greben Karavank. Na vzhodu Julijske Alpe od predgorja delijo doline
Save Bohinjke, Bače in Soče. Na jugu prehajajo v Padsko nižino. Vzhodne Julijske Alpe na
vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežaklja in Jelovica.
V slovenskih Julijskih Alpah je približno 150 dvatisočakov, od tega se 25 vrhov vzpenja preko
2.500 m. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Triglav (2.864 m); najvišja gora in simbol Slovenije
Škrlatica (2.740 m); druga najvišja slovenska gora
Mangart (2.679 m)
Jalovec (2.643 m)
Razor (2.601 m)
Kanjavec (2.569 m)
Prisojnik (2.547 m)
Špik (2.472 m)
Krn (2.244 m); prizorišče številnih bojev soške fronte
Črna prst (1.844 m)
Glavni vrhovi v Zahodnih Julijskih Alpah so:
•
•
•
Montaž (Jôf di Montasio) (2753 m)
Viš (Jôf Fuart) (2666 m)
Visoki Kanin (2587 m)
Med prelazi sta pomembna Vršič in Nevejski prelaz. Glavne doline, ki se zajedajo v
Julijce, so: Zgornja Savska dolina, Dolina Save Bohinjke in Blejski kot, Dolina Soče na vzhodnem
delu, ter doline na italijanski strani (Mangartska dolina, Remšendol, Rabeljska dolina, Reklanska
dolina in Rezija). V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: Sava (črnomorsko
povodje) in Soča (jadransko povodje). Zahodni Julijci svoje vode oddajajo največ Tagliamentu,
manjši del pa tudi Nadiži. Nastala so tudi številna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot
tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Kriška jezera ...).
Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park.
Stran 311 od 417
 Narejena je bila analiza možnosti uporabe imena Julijske Alpe kot krovne znamke,
ki je pokazala, kaj so argumenti za in proti:
Argumenti ZA uporabo imena Julijske Argumenti PROTI uporabi imena Julijske
Alpe
Alpe
• Že komunicirana in uveljavljena znamka
(začetek uporabe pred 20-imi leti)
• Julijske Alpe so ključen element turistične
ponudbe regije
• Dolgoletna (100 let in več) tradicija imena
• Znamka opredeli območje
• 3 ključni − vlečni centri (znotraj Gorenjske,
dodatno pa še 3 na Goriškem) so združeni
pod to znamko
• Manjše destinacije/občine bolj prepoznavne
pod to znamko
• Geografska opredeljenost
• Atribut je TNP (kot večji del Julijskih Alp) –
opredelitev sonaravnega razvoja
• Enostavno
povezovanje
s
sosednjimi
regijami
• Julijske Alpe se vidijo iz celotne regije
(pogled)
• Že obstoječe povezave, ki pomagajo pri
prepoznavnosti (Alpska konvencija,…)
• Ne vključujejo celotne regije, izločijo občine
in kraje
• V Sloveniji je le vzhodni del Julijskih Alp
(zahodni v Italiji) – niso takoj/niso nujno
povezane s Slovenijo, polovica
celotnih
Julijskih Alp je tudi v Italiji (celo pokrajina se
imenuje po njih in turistična regija)
• Problem identifikacije ostalih občin – pod
Julijske Alpe se “težko” vključi vrsto
destinacij oziroma občin, krajev v V & JV
delu Gorenjske (ki spadajo pod Kamniške
Alpe ali Karavanke)
• Dogovor s Posočjem (polovica slovenskih
Julijskih Alp je tudi na Goriškem)
• Promocija že uveljavljene znamke
• Julijske Alpe ne odražajo Gorenjske
• Koliko je znamka dejansko že uveljavljena?
• Geografska definicija ne vključuje cele
Gorenjske
• Trenutno
prepoznavnost
ožjega
(obstoječega)
območja
Julijskih
Alp
(močnejša od ostale regije)
• Ime Julijske Alpe izhaja od rodbine Julijcev
(Italijanov)
Trenutno le soočamo argumente za oziroma proti, ki so jih oblikovali:
a)
Člani projektne ekipe za projekt Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem (med njimi tudi
glavni urednik najnovejše monografije o Alpah, v kateri so sodelovali vsi najuglednejši
mednarodni strokovnjaki na področju Alp, Vojko Strahovnik);
b)
Sodelujoči na delavnicah (v okviru delavnice na temo znamke 23. aprila 2009).
 Namen tega poglavja ni oblikovati zaključke, temveč le nizati argumente za in proti.
Vzporedno z analizo se je izvedla tudi manjša raziskava za testiranje imena (tudi
Julijske Alpe) in sicer na trgih Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Italije in Beneluksa (torej na
večini glavnih emitivnih trgov). Rezultati bodo predstavljeni v prilogi.
Stran 312 od 417
8.1.1.3 Triglavski narodni park
 Triglavski narodni park lahko glede na njegovo osrednjo vlogo na Gorenjskem (je
najpomembnejša naravna znamenitost oziroma vrednota in kot takšna predstavlja ključen adut
regije, ki s svojo dominantno vlogo v alpskem prostoru v največji možni meri opredeljuje karakter
regije, tako v smislu identitete kot tudi načina razvoja) uvrstimo med znamke na
regionalnem nivoju.
Triglavski narodni park razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z
Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva – in je edini narodni park v Sloveniji. Skoraj
popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 880 kvadratnih kilometrov, kar je
štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v
leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park.
Za Triglavskim narodnim parkom »kot znamko« stoji javni zavod Triglavski narodni park,
katerega osrednje poslanstvo je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne
naloge.  Več o nalogah in področjih delovanja javnega zavoda TNP v poglavju 8.1.1.3
Karta 13: Zemljevid Triglavskega narodnega parka (vir www.tnp.si)
Stran 313 od 417
8.1.1.4 Gorenjska – Gorenjska turistična zveza
Znamko Gorenjske z nageljnom kot enim izmed najbolj prepoznavnih simbolov
Gorenjske upravlja Gorenjska turistična zveza, najpomembnejša organizacija civilne družbe
na področju turizma na ravni celotne Gorenjske, ki povezuje 50 turističnih društev na Gorenjskem
( več o njej v poglavju 8.1.3).
Znamka se uporablja le za interno komuniciranje v okviru civilne sfere, medtem ko je glede na
naravo zveze in njenega poslanstva ni zaslediti na trgu.
Gorenjska turistična zveza upravlja tudi s spletnim mestom www.gorenjska.si, ki je namenjeno
predvsem komuniciranju do društev.
Stran 314 od 417
8.1.2 Znamke na področju dela Gorenjske (znamka pokriva nekaj destinacij
znotraj Gorenjske, vendar presega ozko lokalno pokritost)
8.1.2.1 Tržna znamka Carniola
Carniola je znamka, ki so jo nekaj let razvijale 3 destinacije (Kamnik, Kranj, Škofja
Loka) – od 2003 do leta 2006:
•
V začetku so bili razvite skupne trženjske aktivnosti, skupni produkti in kartica (zvestobe)
Carinola;
•
V letu 2007 in 2008 so nekaj skupnih nastopov izvedla le še Škofja Loka in Kranj;
•
Sodelovanje pod znamko Carniola je z letom 2008 in 2009 bolj omejeno.
Škofja Loka sicer sodeluje v okviru 4 občin, kot Škofjeloško območje, ki ga pokriva
LTO Blegoš: Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.
Stran 315 od 417
8.1.3 Znamke na nivoju posameznih destinacij
8.1.3.1 Destinacijske znamke
 Na Gorenjskem je mogoče govoriti predvsem o 3 destinacijskih znamkah – treh
turističnih središčih, ki imajo zaradi svoje ponudbe in posledične prepoznavnosti oziroma pozicije
na trgu status tržne znamke. To so Bled, Bohinj in Kranjska Gora.
Pri drugih destinacijah (ali krajih) dejansko ne moremo govoriti o tržnih znamkah – o
znamkah torej, ki bi imele razvito jasno identiteto in obljubo, ki bi torej jasno komunicirale, kaj
ponujajo, ali ki bi vzpodbujale jasne asociacije.
 Pregled strateških dokumentov, ki bi naj opredelili strategijo na področju znamke
(ter njeno identiteto, vključno s strategijo razvoja, oblikovanja in upravljanja znamke ter
komunikacijsko strategijo) pokaže naslednje:
BLED
•
Bled v aktualnem strateškem dokumentu (Vizija dolgoročnega razvoja turizma – Projekt
smernic in scenarijev strateškega razvoja Bleda kot vodilnega turističnega centra na
Gorenjskem in na območju Julijskih Alp; 2003, z aktualizacijo 2005, izvršni povzetek, ki je
na voljo) ne opredeljuje, kaj je identiteta tržne znamke Bleda kot turistične
destinacije in tudi ne opredeljuje strategije razvoja in upravljanja znamke kot
tudi ne komunikacijske strategije.
•
Iz opredeljenega pozicioniranja pa izhaja, da identiteto Bleda opredeljujejo:
a)
Naslednji elementi: jezero, otok, grad in veduta z Alpami
b)
Ponudba Bleda se odločilno razlikuje od konkurence: je rezidenca kraljev,
predsednikov, ima 1000 letno zgodovino, je na samem robu Triglavskega
narodnega parka, je v olimpijskem mestu, je lahko dostopna;
Stran 316 od 417
c)
Gost pridobi s ponudbo Bleda: trenutek oddiha, sproščenosti in dobrega počutja,
investicijo v zdravje, zadovoljstvo višje kakovosti življenja, občutek domačnosti,
tradicije, možnost gibanja brez uporabe avtomobila
 V predstavitvi posameznih občin smo v poglavju 4.1 povzeli vse ključne elemente strategije, med njimi
tudi pozicioniranje in edinstvene prodajne priložnosti.
•
Bled komunicira s pozicijskim sloganom Imago paradisi.
BOHINJ
•
Podobno je v primeru Bohinja, vendar pa je med projekti v aktualnem strateškem
dokumentu (Program razvoja turizma v Bohinju 2006 – 2013) v okviru izvedbenega dela
opredeljen projekt obravnave znamke Bohinja in TNP, predvsem povezane znamke in
predlaga postopke, ki bi lahko rezultirali v razvoj skupnih ali ločenih (vendar vsebinsko
povezanih) znamk TNP in Bohinja. TNP in Bohinj zaenkrat ne sodelujeta na tem področju
in tako še nimata skupne strategije razvoja znamk ali vsaj posameznih strategij, ki bi bile
med seboj usklajene. Prav zaradi tega obstaja možnost nedovršenosti in
netransparentnosti oziroma navzkrižij med posameznimi strategijami. Cilj je priprava
študije (strategije) in izvedba morebitnih skupnih ali ločenih, vendar strateško povezanih
blagovnih znamk v vsebinskem, vizualnem in ekonomskem smislu.
•
Bohinj uporablja slogan Pri nas doma, vendar ni integriran v znak.
KRANJSKA GORA
•
Kranjska Gora je v aktualnem strateškem dokumentu (Strategija razvoja turizma Kranjske
Gore kot turistične destinacije) opredelila strategijo znamke Kranjska Gora, bolj
podrobno pa jo je dodatno opredel izvedbeni dokument Oblikovanje blagovne
znamke in sistem upravljanja z blagovno znamko turistične destinacije
Kranjska Gora (2005). Na osnovi analize stanja se je opredelila identiteta znamke,
zgodba znamke ter odnos krovne znamke Kranjska Gora do produktnih znamk (kot so
Kekčeva dežela) in destinacijskih podznamk (Dovje – Mojstrana, Gozd Martuljek, Rateče Planica).  Glej sliki v nadaljevanju.
•
Kaj je znamka Kranjska Gora?53 »Na samem stičišču treh dežel, treh narodov in treh
kultur, v objemu čudovite naravne scenografije leži destinacija Kranjska Gora, dinamična
in mednarodno prepoznavna gorska alpska turistična destinacija, ki je svoje ime v svet
ponesla skozi dva že tradicionalna svetovna tekmovanja – kranjskogorski pokal v alpskem
smučanju in planiške smučarske polete. Iz tradicije zimske športne destinacije je razvila
celoletno atraktivno ponudbo intenzivnih in raznovrstnih doživetja športa, zabave in
sprostitve. Njen osrednji karakter določa stičišče treh dežel, treh narodov, treh kultur. Ta
trojnost pa se hkrati odraža na tri načine:
a)
Lokalno: tri barve v krovnem simbolu (ki predstavljajo Dovje Mojstrano, Gozd
Martuljek in Rateče) prispevajo k atraktivnosti in pestrosti doživetij Kranjske Gore.
53
Povzemamo iz dokumenta Oblikovanje blagovne znamke in sistem upravljanja z blagovno znamko turistične
destinacije Kranjska Gora (2005).
Stran 317 od 417
Dovje Mojstrana kot izhodišče za vzpon na Triglav in zibelka planinstva, Gozd
Martuljek s fascinantnimi panoramskimi vedutami Špika, Rateče kot izhodišče za
Planico in na Tromejo. Vesele barve in sproščene poteze izražajo dinamičnost,
veselje, neposrednost, stik z naravo, sproščenost, uživanje.
•
b)
Čezmejno in hkrati globalno: tri barve v naročju Kranjske Gore izražajo njeno
vpetost v tri regije, odprtost in povezanost treh narodov, stičišče bogastva treh
kultur. Spoznavanje lepot (slovenske) Kranjske Gore in hkrati dotik Italije in
Avstrije. Ob vznožju Julijskih Alp, v kraljestvu TRIglava, za katerega je neutrudni
raziskovalec in častilec Julijskih Alp Julius Kugy dejal, da »Triglav ni gora, Triglav je
kraljestvo«. Stičišče slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Evropa na
dlani. Brezmejnost, sproščenost, številna doživetja, ki se ne končajo na meji. Danes
se meje odpirajo, ljudje v dojemanju ponudbe turistične destinacije ne vidijo mej in
še posebej na počitnicah bežijo iz okvirov in omejevanja.
c)
Doživljajsko: destinacija Kranjska Gora ponuja trojnost doživetij. (1) Šport ter
odkrivanje in doživljanje narave in kulture – na aktiven način (2) Zabava in
druženje (3) Sprostitev oziroma doživljanje narave na bolj sproščen, umirjen način.
Znotraj treh trojnih sklopov doživetij pa ravno Kranjska Gora ponuja neomejeno
doživetij. Vsak jih doživlja na svoj način. Lahko smo aktivni igralci (na primer
aktivna doživetja, odkrivanja itd) ali zgolj pasivni uživalci (sprostitev, uživanje že
zgolj v pogledih na naravne vedute), destinacija Kranjska Gora pa s svojo identiteto
daje vsem tem doživetjem še nekaj več - tisto trojno dimenzijo, ki nam odpira nove
horizonte, sprošča, navdihuje, daje energijo in podira meje.
Kranjska Gora sicer nima slogana kot sestavnega dela znamke, uporablja pa
slogan Živahna doživetja Julijskih Alp.
Sliki 1 in 2: Levo opredelitev nivojev znamke Kranjska Gora, desno opredelitev posameznih
produktnih kategorij (vir dokument Oblikovanje blagovne znamke in sistem upravljanja z blagovno
znamko turistične destinacije Kranjska Gora, 2005)
Stran 318 od 417
8.1.3.2 Druge znamke na nivoju posameznih destinacij
 Poleg destinacijskih znamk na nivoju posameznih destinacij obstajajo tudi nekatere druge
znamke (pod kar ne uvrščamo znamke posameznih ponudnikov oziroma podjetij – saj
to ni namen pričujoče analize):
DEŽELA PRAVLJIC (Kekčeva dežela, Škratova dežela in Po poteh triglavskih pravljic)
Kranjska Gora ima dobro razvito ponudbo, ki se osredotoča na družine, in se
komunicira pod naslednjimi znamkami:
•
Kekčeva dežela,
•
Škratova dežela in
•
Po poteh triglavskih pravljic.
Te produkte so razvili posamezni ponudniki ob sodelovanju in podpori LTO Kranjska Gora. Ti
produkti so razviti bolj na nivoju programa kot znamke v pravem pomenu besede. V dokumentu
Oblikovanje blagovne znamke in sistem upravljanja z blagovno znamko turistične destinacije
Kranjska Gora (2005) je bilo zato opredeljeno, da se razvije krovna znamka Dežela
pravljic, ki ne ustvarja nove vsebine, temveč izkorišča obstoječe resurse, produkte,
programe, like itd, ki že obstajajo, vendar ta hip niso povezani.
Njen osnovni namen naj bi bil doseganje sinergij med obstoječimi produkti, ki so jih razvili
posamezni ponudniki, ki z njimi tudi upravljajo, ter njihovo skupno komuniciranje – za doseganje
večje prepoznavnosti tega produkta za družine. Ne gre torej za ustvarjanje produkta iz nič,
temveč zgolj povezanost obstoječih produktov pravljičnih dežel v krovno znamko. Znamka bi naj
komunicirala, da je Kranjska Gora destinacija oziroma dežela pravljic – kjer so doma pravljični liki
in junaki, kar pa podprejo nato konkretne podproduktne znamke (Kekčeva dežela, Škratova dežela
in Po poteh triglavskih pravljic).
PRIDELANO V BOHINJU (znamka, ki je načrtovana)
LTO Bohinj je v svojem strateškem dokumentu med izvedbene projekte vključil oblikovanje
in razvoj nove blagovne znamke »Pridelano v Bohinju«. Za nalogo si je zastavil, da v
skladu z zakoni in predpisi preuči možnost pridobitve generalne zaščite za izdelke pod nazivom
»Pridelano v Bohinju« ter da preuči možnost pridobitve statusa geografske zaščite za bohinjsko
mleko.
Stran 319 od 417
BLAGOVNA ZNAMKA BABICA JERCA IN DEDEK JAKA – NARAVNI IZDELKI IZ
ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV
Pod okriljem Razvojne agencije Sora sta se oblikovali skupni blagovni znamki Babica Jerca in
Dedek Jaka – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, ki označujeta kontrolirano poreklo izdelkov iz
območja občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri.
Izdelki nastajajo pod skrbnimi rokami gospodinj in gospodarjev na Škofjeloškem v okviru ekološke
pridelave, različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in domače ter umetnostne obrti. Pripravljeni
so po tradicionalnih receptih in iz surovin iz škofjeloškega območja.
Namen združevanja izdelkov pod blagovnima znamkama je zagotoviti prepoznavnost
visoko kvalitetnih, naravnih izdelkov iz škofjeloškega območja na trgu in s tem
posredno tudi promocijo območja.
Blagovni znamki sestavljajo naslednji sklopi izdelkov, ki so na voljo v osnovni oziroma
darilni embalaži:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pekovski izdelki (piškoti, potice, kruh, žemlje, štručke, zavitki, pite, flancati, krofi,
buhteljni),
domači jušni rezanci,
domača jajca,
mlečni izdelki (siri, skute, surovo maslo, kisla in sladka smetana),
izdelki iz sadja (domača žganja, likerji, deserti, medica, suho sadje, marmelade),
sadje in zelenjava,
različne vrste medu in medeni kruhki,
klekljana čipka, aplikacije s čipko in voščilnice z motivom čipk,
izdelki iz lesa (kleklji, lesene posode, skodele, krožniki, šatulje, lesene igre – kocka za
bistre glave, Šurkov skedenj, Pajkova mreža),
volna in ročno pleteni izdelki iz domače volne.
Organizirani so tudi ogledi kmetij z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki
izdelujejo in ponujajo omenjene izdelke blagovnih znamk in delavnice za vse, ki bi želeli pričeti s
tako dejavnostjo ter institucije, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja.
Stran 320 od 417
8.2 Pregled trženjskih aktivnosti Gorenjske
destinacije (na skupnem, krovnem nivoju)
kot
turistične
Gorenjska kot turistična destinacija se danes še ne pojavlja na trgu pod skupno
znamko, saj skupna krovna znamka Gorenjske kot turistične destinacije še ne obstaja. To je ena
izmed nalog pričujočega projekta.
 Ker je oblikovanje skupne krovne znamke prioritetno namenjeno nastopu na tujih trgih (in še
posebej na učinkovitejšemu vstopu na nove tuje trge), smo pogledali, kje in na kakšen način
se pojavlja Gorenjska kot celota ali del regije Gorenjske:
1.
Na uradnem turističnem portalu Slovenije (portal Slovenske turistične organizacije
www.slovenia.info) se Gorenjska pojavlja na različne načine, ki močno
onemogočajo razumevanje, kaj regija dejansko pokriva in s tem tudi, kaj
ponuja:
•
Pod kategorijo Regije in kraji se pojavlja pod dvema regijama in sicer pod
regijo Julijske Alpe in Carniola (preostale regije so Ljubljana in okolica, Obala in
Kras, Maribor in Pohorje z okolico, Savinjska, Dolenjska in Bela Krajina, Pomurje in
Zasavje);
•
Hkrati je na portalu mogoče področje Gorenjske (oziroma Julijskih Alp) najti pod
znamko Sončne Alpe;
•
Če v iskalnik v okviru www.slovenia.info vtipkamo Gorenjska, najdemo tudi opis
Gorenjske z gastronomskega vidika, ter vrsto posameznih programov na
območju Gorenjske.
2.
Ponudba Bleda, Kranjske Gore in Bohinja se skupaj predstavlja pod znamko
Julijske Alpe (vendar obsega le te turistične centre, dodatno pa na Goriškem še Bovec,
Tolmin in Kobarid), v okviru katerih potekajo nekatere skupne trženjske aktivnosti
(spletna stran – predstavitev na www.julijske-alpe.com, skupen katalog in sejemski
nastopi, servisiranje študijskih in promocijskih obiskov novinarjev in poslovnih partnerjev,
druge skupne promocijske akcije in skupno nastopanje pri pripravi nacionalnih programov
in usmeritev).  Znamko Julijske Alpe oziroma Skupnost Julijskih Alp smo predstavili v poglavju 7.1.1.12.
3.
Gorenjsko s turističnega vidika predstavlja Gorenjska turistična zveza, vendar
pa gre zgolj za interno komuniciranje (do društev in ne domačem ali na tujih trgih).
Stran 321 od 417
8.3 Pregled ključnih trženjskih aktivnosti na nivoju posameznih
destinacij
8.3.1 Kako trženjsko komunicirajo posamezne turistične destinacije
 Krovno promocijo in trženje posameznih turističnih destinacij (tistih, ki so razvite kot
turistične destinacije in imajo ustrezno skupno organiziranost) izvajajo lokalne turistične
organizacije.
To je poleg organizacije in izvajanja turistično informacijske funkcije ena izmed njihovih osrednjih
nalog – gre za krovno imidž, tako imenovano »PULL« trženjsko komuniciranje, načrtovanje in
izvedba trženjskih aktivnosti pa poteka v sodelovanju s turističnim gospodarstvom in drugimi
akterji v destinaciji.
Hkrati so v destinacijah, ki so razvite oziroma kjer obstajajo močni ponudniki (v prvi
vrsti na Bledu in v Kranjski Gori, nato v Bohinju in še nekaterih drugih destinacijah, kot so
Radovljica, Cerklje na Gorenjskem), na trgih močno prisotni posamezni ponudniki, ki tržijo
svoje zmogljivosti, vendar morajo pri tem za bolj privlačen in konkurenčen nastop
tržiti tudi destinacijo. Gre za konkretno, pospeševalno prodajno naravnane, tako imenovano
»PUSH« trženjsko komuniciranje.
 V tabeli v nadaljevanju podajamo natančen pregled promocijskih aktivnostih na
trgih po posameznih destinacijah (pod katero znamko nastopajo, katere so glavne
promocijske aktivnosti, ki jih izvajajo, s kom se povezujejo oziroma v okviru katerih povezav se
pojavljajo, kateri ponudniki so tudi sami aktivneje prisotni na trgu ter s katerimi promocijskimi
materiali razpolagajo, vključno s spletnimi predstavitvami), HITER PREGLED PA POKAŽE
NASLEDNJE:
1.
O močnejši in sistematični prisotnosti na tujih trgih na krovnem
destinacijskem nivoju (torej predvsem raven imidž oziroma »PULL« aktivnosti
trženjskega komuniciranja) je mogoče govoriti le za glavne tri turistične
destinacije (torej za Bled, Kranjsko Goro in Bohinj; ti večino aktivnosti na tujih
trgih izvajajo preko trženjske platforme Slovenske turistične organizacije in sicer
samostojno ali pa v okviru Skupnosti Julijskih Alp). To so hkrati destinacije, kjer poteka
tudi aktivna prisotnost na trgu s strani posameznih turističnih ponudnikov. V teh
destinacijah so vsi večji ponudniki nastanitvenih zmogljivostih, ki na trgu aktivno tržijo (=
prodajajo) svoje nastanitvene zmogljivosti, s tem pa hkrati tudi destinacijo;
2.
Sledijo nekatere destinacije (kot so Kranj, Jezersko, Škofja Loka in preko nje tudi
ostale destinacije Škofjeloškega območja, Radovljica), ki so prisotne na trgu v okviru
posameznih promocijskih aktivnosti, tudi na tujih trgih, vendar ne v močnejši in
kontinuirani obliki; pri tem gre prav tako predvsem za udeležbo na promocijskih
Stran 322 od 417
aktivnosti preko Slovenske turistične organizacije (predvsem sejmi in borze, workshopi,
študijska potovanja);
3.
Nato sledijo preostali kraji/občine, ki jih je mogoče razdeliti na naslednji
način:
a)
Kraji/občine, ki na trgu niso prisotne na krovnem nivoju destinacije, temveč skozi
aktivnosti posameznih ponudnikov (Cerklje na Gorenjskem);
b)
Kraji/občine, ki na trgu niso prisotne na krovnem nivoju destinacije, temveč skozi
aktivnosti posameznih ponudnikov, vendar so se v zadnjem času začeli organizirati
tudi na nivoju destinacije (Gorje, Preddvor, Žirovnica);
c)
Kraji in občine, ki na trgu niso prisotne kot turistične destinacije (Naklo, Šenčur).
Ugotovitve so oblikovane v poglavju 8.4.
Stran 323 od 417
Občina
Bled
Kranjska
Gora
Bohinj
Znak
Slogan
Imago
paradisi
Kranjska Gora
se ne pojavlja
sistematično s
sloganom (ki
bi bil tudi
sestavni del
znaka),
komunicira pa
s sloganom
Živahna
doživetja
Julijskih Alp
Pri nas doma
Kako potekajo
povezave,
sodelovanje
Aktivne povezave
potekajo v okviru
Skupnosti Julijskih
Alp, tudi v okviru
Alpine Pearls
Aktivne povezave
potekajo v okviru
Skupnosti Julijskih
Alp, tudi v okviru
Alpine Pearls
Aktivne povezave
potekajo v okviru
Skupnosti Julijskih
Alp, vse bolj pa
tudi v okviru leta
2008
ustanovljenega
GIZ Pohodništvo
Kako se izvajajo promocijske
aktivnosti
Promocijska orodja
Močna samostojna prisotnost na tujih
trgih (večinoma preko promocijskih
aktivnosti Slovenske turistične
organizacije – kjer Bled pogosto
zaseda vodilno pozicijo, za kongresni
sektor preko Kongresnega urada) ter
skupne aktivnosti preko Skupnosti
Julijskih Alp. Bled prodajajo tudi
posamezni turistični ponudniki, ki so
močno prisotni na tujih trgih (Sava
Turizem, Sportina Turizem, Hotel
Kompas itd), pomembno vlogo imajo
tudi incoming in kongresne agencije
(M Tours, Albatros)
Močna samostojna prisotnost na tujih
trgih (večinoma preko promocijskih
aktivnosti Slovenske turistične
organizacije, za kongresni sektor
preko Kongresnega urada) ter
skupne aktivnosti preko Skupnosti
Julijskih Alp. Kranjsko Goro prodajajo
tudi posamezni turistični ponudniki, ki
so močno prisotni na tujih trgih (Hit
Alpinea, Hit, Hotel Lek).
Bled se na krovnem nivoju
predstavlja preko turističnega
portala www.bled.si (ki ga upravlja
Turizem Bled), Blejski grad kot
osrednjo kulturno atrakcijo pa
dodatno preko Zavoda za kulturo
Bled (www.zavod-za-kulturobled.si).
Na nivoju destinacije se izvajajo
aktivnosti v okviru Skupnosti Julijskih
Alp (na podlagi predloga s strani
STO) ter sejemske in borzne
aktivnosti oglaševanja in študijska
potovanja (sprotni dogovor s
turističnim gospodarstvom). Med
podjetji/ponudniki so samostojno
aktivneje na trgu prisotni le Alpe
Adria turizem, TD Bohinj in Hotel
Bohinj se na krovnem nivoju
portala www.bohinj.si (ki ga upravlja
LTO Bohinj).
Promocijski materiali Turizma Bled:
6 do 10 turističnih publikacij
Kranjska Gora se na krovnem nivoju
portala www.kranjska-gora.si (ki ga
upravlja LTO Kranjska Gora).
Promocijski materiali:
• Image katalog
• Splošna brošura
• Katalog ponudnikov
• Brošura prireditev poletje
• Brošura prireditve zima
• Pri nas doma (splošni z
namestitvami in image)
• Panoramske karte (zima, poletje)
• Mednarodni festival alpskega
Park Bohinj
Radovljica
Radovljica kot
turistična
destinacija nima
svoje znamke
Predstavljajo
se pod
znamko: Med
Jelovico in
Karavankami
Z zaščitenim in
obnovljenim
mestnim jedrom,
grajskim parkom
in srednjeveškim
obzidjem je
Radovljica,
Linhartovo mesto,
članica Združenja
zgodovinskih mest
Slovenije.
Dolgoročni načrt delovanja LTO
Radovljica je sodelovanje z najbližjimi
občinami (Žirovnica, Naklo, Tržič,
Bled) in institucijami znotraj teh
okolij. Aktivnosti sodelovanja
potekajo od leta 2008 dalje.
Sodelovanje je na nekaterih področjih
formalizirano.
Izvedba trženjskih aktivnosti: LTO
Radovljica, Občina Radovljica,
posamezna TD društva, muzeji,
fundacije in iniciative.
Med podjetji/ponudniki so
samostojno aktivneje na trgu prisotni
le Kamp Šobec, Hotel Krek.
Cerklje na
Gorenjskem
Slogana ni.
Povezovanja na
ravni občine ni.
Trženjskih aktivnosti na nivoju
občine/destinacije ni, med
podjetji/ponudniki pa so samostojno
aktivneje na trgu prisotni RTC
Krvavec (preko Unitur, ki je lastnik)
in Dvor Jezeršek.
cvetja
• Dnevni pohodništva v Bohinju
• Različni vodniki (gorsko
kolesarski, sprehajalni ….)
• Kartica Gost Bohinja
Turistična ponudba na nivoju
Radovljice je sicer predstavljena na
občinskem portalu
www.radovljica.si, vendar pa ni
zasnova takšna, ki bi omogočala
ustrezno predstavitev destinacije. Na
spletnih straneh www.muzejiradovljica.si/ se predstavlja 5
muzejski enot, LTO Radovljica
(Linhartova dvorana) pa na straneh
www-ld-radovljica.si predstavlja LTO
le kot organizacijo, ne pa turistične
ponudbe.
• www.radovljica.si
• Turistični vodnik občine
Radovljica
• Promocijsko gradivo posameznih
TD in KS v občini (Begunje,
Lesce, Brezje, Radovljica, Kropa,
Lancovo, Mošnje itd.)
• Spletne strani občine, LTOLinhartove dvorane, Muzeji
radovljiške občine, posameznih
institucij, društev itd.
• Zemljevidi tematskih poti
• Zborniki o dogajanju v občini
Predstavitev turizma na nivoju
destinacije poteka zgolj v okviru
spletne strani občine:
www.cerklje.si.
• Zgibanka Cerklje
Stran 325 od 417
Kranj
Znamke:
• Kranj –
Prešernovo
mesto
• Škrat
Kranček
• Kranj –
Odprto
mesto Evropi
Uporabljal se
je slogan
Prešernovo
mesto, zdaj
Kranj –
Odprto mesto.
Povezovanje z
LTO Blegoš.
Slogana ni.
Povezovanja še ni.
Zavod za turizem Kranj sodeluje na
sejmih in borzah, študijskih
potovanjih z STO-jem, oglašuje
destinacijo v domačih in tujih
medijih.
Hotel Creina se udeležuje
workshopov in promovira svoje
kapacitete in hkrati tudi destinacijo.
V trženjskih
aktivnostih tudi
uporabljajo
znamko Sejem
bil je živ.
Kranj ima le
»korporativno«
znamko (Zavoda
za turizem
Kranj)
Preddvor
Preddvor kot
turistična
destinacija nima
svoje znamke,
predstavljajo se
pod občinskimi
simboli.
Aktivnosti na nivoju destinacije so
zaradi šele nedavno ustanovljenega
Zavoda za turizem še omejen (sejem
Alpe Adria preko Zavoda za turizem,
delno z oglaševanjem preko medijev:
glasilo Občine Preddvor Viharnik,
Gorenjski glas, z oglaševanjem na
Radiu TRIGLAV Kranj, Radio SORA
ter koledar prireditev Turistične zveze
Slovenije), med podjetji/ponudniki pa
• Informacijski vodnik Društva
obrtnikov in podjetnikov
Predstavitev turizma na nivoju
destinacije poteka v okviru spletne
strani Zavod za turizem Kranj:
www.tourism-kranj.si.
• Imidž katalog Kranj A4 format
• Dediščina Kranja
• Kranj - Koristne informacije za
turiste
• Trganka Kranja (zemljevid)
• Kranjska hiša, zloženka
• Trbojsko jezero
• Kanjon reke Kokre
• Gorenjski muzej
• Kam? V Kranj
• Tematske poti
• Kranj - zemljevid
Preddvor še nima skupne spletne
strani, na straneh občine
www.preddvor.si pa turizem ni
predstavljen.
• Koledar prireditev
Stran 326 od 417
Gorje
Naklo
Jezersko
Obstaja znamka
Pokljuke:
Znaka za
področje
turizma ni.
Aktivnosti povezovanja se šele
vzpostavljajo. Sklad za spodbujanje
razvoja TNP je kot pobudnik
povezovanja in razvoja novih
privlačnih turističnih programov v
letu 2008 združil vse ključne
akterje v destinaciji, s katerimi je v
prvi fazi vzpostavil še neformalno
organizacijsko osnovo za razvoj,
upravljanje in trženje destinacije, v
letu 2009 pa so se partnerji
zavezali za zagon strateškega
projekta destinacijskega
managementa, ki bo poleg
razvojne in trženjske strategije
destinacije vzpostavil tudi formalno
obliko destinacijske organizacije.
Slogana ni.
Povezovanja na
turističnem
področju ni.
Na zadnjem
občinskem
imidž katalogu
je bil izbran
nov slogan:
Doživite
nepozabno
gorsko
pokrajino
Povezovanje je
aktivno v
konzorciju občin
soustanoviteljicah
bodočega
regijskega parka
KamniškoSavinjske Alpe.
so samostojno na trgu prisotni
Hotel Bor, Hrib, Pension Zaplata,
Tupaliče, Preddvor.
Na nivoju destinacije še ni
vzpostavljenih osnov za skupen
trženjski nastop. Med
podjetji/ponudniki pa so samostojno
na trgu prisotni
Hotel Šport (z letom 2009) in Penzion
Kuralt.
Na trgu so prisotna posamezna
gostišča (Marinšek) in v manjši meri
nekateri sobodajalci.
Na nivoju destinacije skupnih
trženjskih aktivnosti ni.
Hotel Planinka in podjetje Raj
Jezersko d.o.o. se povezujeta v GIZ
pohodništvo in kolesarjenje.
Uradne skupne turistične internetne
strani še ni, ponudba Pokljuke pa je
na voljo na www.pokljuka.eu.
• Prospekt Gorij
• Prospekt Šport hotela
Naklo nima skupne spletne strani,
na straneh občine www.naklo.si pa
turizem ni predstavljen oziroma so
predstavljene le znamenitosti.
• Turistični vodnik Občine Naklo
(potreben obnove)
• Turistična karta Občine Naklo
• Kolesarske poti po občini Naklo
Jezersko še nima skupne spletne
strani na ravni celotne destinacije,
na straneh občine www.jezersko.si
pa je turizem predstavljen v bolj
okrnjeni obliki (znamenitosti ter
nastanitve in gostinstvo). Stran, ki
predstavlja Jezersko kot destinacijo,
je bolj spletna stran podjetja Raj
Jezersko d.o.o(ki nudi športnoStran 327 od 417
zabavne programe v vseh letnih
časih), na www.raj-jezersko.si.
Žirovnica
Tržič
Turistične
znamke ni,
predstavljajo se
pod znamko
(grbom) Občine
Tržič.
Žirovnica ima
»korporativno
« znamko
(Zavoda za
turizem in
kulturo
Žirovnica),
Predstavlja pa
se tudi pod
znamko V
naročju Stola
v zibelki
kulture
ter Zgornja
Gorenjska
Aktivnejšega
povezovanja ni.
Slogan Kjer si
narava in
tradicija
podajata roko.
Občini Radovljica
in Naklo, Srednja
gostinska in
turistična šola
Radovljica,
Biotehniški center
Naklo.
Žirovnica je na trgu prisotna
predvsem preko Zavoda za kulturo in
turizem Žirovnica, s trženjem
kulturne ponudbe, med ponudniki pa
svoje zmogljivosti trži Hostel Jakelj
(prenočitve, adrenalinski športi …).
Na nivoju destinacije so prisotni le na
sejmu TIP (Ljubljana), sicer pa je na
trgu aktivno pristen Koren Sports.
• Imidž katalog Jezerskega
• Izletniška karta regijskega parka
Kamniško-Savinjske Alpe
• Pohodništvo v Sloveniji
• Zemljevid
Žirovnica svojo ponudbo predstavlja
na spletnih straneh
www.zirovnica.eu.
• Turistična karta
• V naročju Stola, v zibelki kulture
(brošura)
• Ovčar Marko (brošura)
Turizem je zastopan le v okviru
občinske spletne strani www.trzic.si.
• Kjer si narava in tradicija
podajata roko (splošna, za celo
občino)
• Dovžanova soteska
• Gozdna učna pot
• Turistični informator
• Plan mesta z navedenimi
znamenitostmi
Stran 328 od 417
Škofja Loka,
Gorenja vasPoljane,
Železniki, Žiri
Dežela
doživetij
V objemu
narcis in fužin
Jesenice
Šenčur
Turistične
znamke ni.
Slogana ni.
Povezovanje
poteka v okviru
Carniole, zlasti s
Kranjem.
Izvajajo se različne trženjske
aktivnosti: predstavitve turistične
ponudbe območja na sejmih, borzah,
delavnicah, predstavitve v medijih,
študijska potovanja,…
Največ izvaja LTO, delno samostojno
oziroma v povezavi z drugimi akterji.
Na območju je večje število manjših
ponudnikov, ki niso samostojno
prisotni na trgih.
Aktivnega
sodelovanja na
področju turizma
zaenkrat še ni,
vendar pa se bo s
pripravo razvojne
strategije okrepilo.
Destinacija ni aktivno prisotna na
trgu, med ponudniki pa predvsem
Kmečki turizem Betel.
Povezovanja na
področju turizma
ni.
Trženjskih aktivnosti na trgu ni.
Destinacija ima skupno spletno stran
www.lto-blegos.si.
• Imidž katalog
• Prodajni katalog
• Turistična karta
• Trganka Škofje Loke
• Sprehodi po mestu
• Zgibanka Poroke v Škofji Loki
Škofje Loke
Jesenice ima svoj turistični portal na
www.jesenice-tourism.net, sicer pa
je turizem predstavljen tudi na
občinski strani www.jesenice.si.
• Pohodne poti
• Kolesarske poti
• Prospekti Občine Jesenice
• Zloženke Stara Sava
• Zloženke Savske Jame
• Info zemljevidi
• Vodnik
Šenčur nima skupne spletne strani
za področje turizma, turizem je
predstavljen na spletnih straneh
občine www.sencur.si.
• Turistični vodnik po občini Šenčur
Stran 329 od 417
8.4 Oblikovanje ugotovitev, kot izhajajo iz analize trženja
 Iz analize trženjskih aktivnosti na nivoju Gorenjske izhajajo naslednje KLJUČNE
UGOTOVITVE:
UGOTOVITEV ŠT. 1 – GORENJSKE KOT KROVNE ZNAMKE ŠE NI
Gorenjska kot krovna destinacija s trženjskega vidika še ne obstaja − na tujih trgih sploh
ne, pa tudi na domačem trgu je s turističnega vidika ne dojemajo kot zaokroženo turistično
destinacijo.
UGOTOVITEV ŠT. 2 – NEKAJ MOČNIH ZNAMK
Najmočnejše tržne znamke, ki so že dolgo časa prisotne na trgu in po katerih je tudi
Gorenjska prepoznavna, so Julijske Alpe, Bled, Bohinj in Kranjska Gora, prav tako je na
poseben način znamka tudi Triglavski narodni park.
Pri drugih destinacijah (ali krajih) dejansko ne moremo govoriti o tržnih znamkah – o
znamkah torej, ki bi imele razvito jasno identiteto in obljubo, ki bi torej jasno komunicirale, kaj
ponujajo, ali ki bi vzpodbujale jasne asociacije.
UGOTOVITEV ŠT. 3 – GORENJSKA V OKVIRU NACIONALNE PROMOCIJE RAZLIČNO
POIMENOVANA
Na uradnem turističnem portalu Slovenije (portal Slovenske turistične organizacije
www.slovenia.info) se Gorenjska pojavlja na različne načine (Julijske Alpe, Carniola,
Gorenjska, Sončne Alpe), kar močno onemogočajo razumevanje, kaj regija dejansko pokriva in
s tem tudi, kaj ponuja.
Obstoječi sistem destinacijskega managementa na nivoju STO (in še posebej preko enega ključnih
orodij – krovnega turističnega portala) destinacijam (na ožjem, mikro destinacijskem področju ali
na širšem – regionalnem nivoju) ne daje potrebne platforme za jasno predstavitev. Destinacije se
težko najdejo, sistem pa je precej nepregleden.
UGOTOVITEV ŠT. 4 – GORENJSKA GREMO GOR NE NAGOVARJA TUJIH TRGOV
Obstoječa tržna znamka Gorenjska Gremo gor ne omogoča potrebne komunikacijske
platforme za komuniciranje Gorenjske kot turistične destinacije na mednarodnih
trgih, saj je sporočilnost slogana namenjena zgolj interni, strokovni javnosti ter prebivalcem na
bolj razvojnih regionalnih projektih, ne funkcionira pa na mednarodnih trgih. Poleg tega tudi
vizualna rešitev znaka ne odraža pestrosti in dinamičnosti oziroma identitete produkta Gorenjske.
UGOTOVITEV ŠT. 5 – ZNAMKA JULIJSKE ALPE POVEZUJE TRI KLJUČNE CENTRE
Julijske Alpe so trenutno edina regionalna oblika organiziranosti turizma na Gorenjskem (in
Goriškem). V okviru Skupnosti Julijskih Alp potekajo nekatere skupne trženjske
aktivnosti (spletna stran – predstavitev na www.julijske-alpe.com, skupen katalog in sejemski
nastopi ter nekatere druge skupne promocijske akcije).
Produkti, ki so »za Julijskimi Alpami«, niso razviti v smislu prodajnih programov,
temveč so na spletnih straneh navedeni le opisno, prav tako pa so opisno predstavljene
destinacije, s povezavami na njihove domače spletne predstavitve. Ker v dveh desetletjih od
začetkov povezav ni prišlo do formalne povezave, je to tudi otežilo nadgrajevanje aktivnosti v
smeri razvoja in trženja konkretnih produktov na ravni Julijskih Alp. Julijske Alpe zdaj delujejo
predvsem kot skupna trženjska platforma za vstop do posameznih destinacij.
Opravljena raziskava med strokovno javnostjo na glavnih emitivnih trgih (Velika
Britanija, Benelukx, Avstrija, Italija in Nemčija) je pokazala, da ima znamka Julijske Alpe kar
nekaj omejevalnih elementov za uporabo na krovnem nivoju celotne Gorenjske.
Predstavljena je v prilogi k analizi.
UGOTOVITEV ŠT. 6 – PROMOCIJA NA RAVNI POSAMEZNIH DESTINACIJ
Krovno promocijo in trženje posameznih turističnih destinacij (tistih, ki so razvite kot
turistične destinacije in imajo ustrezno skupno organiziranost) izvajajo lokalne turistične
organizacije. Hkrati so v destinacijah, ki so razvite oziroma kjer obstajajo močni
ponudniki (v prvi vrsti na Bledu in v Kranjski Gori, nato v Bohinju in še nekaterih drugih
destinacijah, kot so Radovljica, Cerklje na Gorenjskem), na trgih močno prisotni posamezni
ponudniki, ki tržijo svoje zmogljivosti, vendar morajo pri tem za bolj privlačen in konkurenčen
nastop tržiti tudi destinacijo. Gre za konkretno, pospeševalno prodajno naravnane, tako
imenovano »PUSH« trženjsko komuniciranje.
O močnejši in sistematični prisotnosti na tujih trgih na krovnem destinacijskem nivoju
(torej predvsem raven imidž oziroma »PULL« aktivnosti trženjskega komuniciranja) je mogoče
govoriti le za glavne tri turistične destinacije (torej za Bled, Kranjsko Goro in Bohinj; ti
večino aktivnosti na tujih trgih izvajajo preko trženjske platforme Slovenske turistične organizacije
– kjer so zelo aktivni, in sicer samostojno ali pa v okviru Skupnosti Julijskih Alp – na ta način si
krepijo svojo »pogajalsko pozicijo«).
UGOTOVITEV ŠT. 7 – AKTIVNOSTI NA RAVNI DESTINACIJE PREDVSEM NA
PROMOCIJSKI RAVNI
Krovne trženjske aktivnosti na ravni posameznih turističnih destinacij so predvsem
Stran 331 od 417
promocijske (krovna, imidž promocija), saj produkti po meri posameznih ciljnih segmentov
še niso razviti v smislu integralnih turističnih produktov (in prodajnih programov). Incoming
funkcije na ravni destinacij niso razvite.
Stran 332 od 417
9. ANALIZA ORGANIZIRANOSTI NA PODROČJU TURIZMA
NA GORENJSKEM
 Analiza organiziranosti na področju turizma na območju Gorenjske (na lokalnem in
na regionalnem nivoju) je narejena:
A) NA OSNOVI VEČ VIROV:
1.
Upoštevane so vse ugotovitve delavnic, ki so potekale v letih 2006 in 2007 v
organizaciji BSC Kranj s predstavniki lokalnih turističnih organizacij, turističnega
gospodarstva, turističnih šol, občin ter turističnih nevladnih organizaciji z namenom razviti
uspešen destinacijski management Gorenjske;
2.
Uporabljene so informacije, ki so dostopne preko spleta (pregled vseh spletnih
strani na nivoju posameznih destinacij in občin – torej turističnih destinacijskih kot tudi
občinskih, ter skupnih razvojnih in/ali trženjskih povezav oziroma organizacij);
3.
Pregled vseh razpoložljivih razvojnih in trženjskih dokumentov na področju
turizma, s katerimi razpolagajo posamezne občine oziroma destinacije (s poudarkom na
tistih, ki pokrivajo aktualno obdobje);
4.
Sklop vprašanj na temo organiziranosti je bil vključen v uvodni vprašalnik, ki je
bil posredovan na vse občine (oziroma lokalne turistične organizacije, kjer obstajajo) – ta
vprašalnik je poleg pregleda stanja na področju organiziranosti pokril tudi problematiko in
načrte na tem področju;
B) NA DVEH NIVOJIH:
a) Najprej je bil že v okviru poglavja 4 (predstavitve posameznih občin) narejen pregled
organiziranosti celotnega turističnega sektorja (javnega, zasebnega in civilnega) po
posameznih občinah;
b) V nadaljevanju poglavja 8 pa je narejena analiza s turizmom neposredno in posredno
povezanega sektorja na regionalnem nivoju (najprej javnega, nato civilnega in
zasebnega).
Na koncu so oblikovane UGOTOVITVE, ki predstavljajo osnovo za učinkovito organiziranje,
vodenje in koordiniranje izvajanja temeljnih razvojnih in poslovnih funkcij na ravni turistične
destinacije Gorenjska  Kar bo opredeljeno v strateškem delu dokumenta.
Stran 333 od 417
9.1 Organiziranost turizma na regionalnem in lokalnem nivoju
Gorenjske
9.1.1 Javni sektor na regionalnem in lokalnem nivoju
Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 − 2013 je v letu 2006 popisal in analiziral
26 ustanov, ki neposredno ali posredno tvorijo podporno okolje za razvoj Gorenjske,
med njimi:
•
3 razvojne agencije (SORA, RAGOR, BSC),
•
2 ustanovi s področja pospeševanja kmetijstva in podeželja (KGZ, CTRP),
•
6 lokalnih turističnih organizacij,
•
2 turistično-kulturna zavoda,
•
6 zbornic s področja gospodarstva,
•
5 ljudskih univerz za izobraževanje odraslih,
•
po eno organizacijo s področja varovanja narave (TNP) in področja zdravstva (Zavod za
zdravstveno varstvo Kranj),
•
za popolno sliko pa bi bilo potrebno še vključiti tudi občinske uprave, Zavod RS za
zaposlovanje, muzeje, zavode za kulturno in naravno dediščino, CSD ter višje in visoke
šole, saj se vsi združujejo v gorenjsko razvojno mrežo.
Po podatkih RRP Gorenjske v okviru vseh obravnavanih ustanov deluje 310 oseb, samo v
razvojnih agencijah in lokalnih turističnih organizacijah 52.
 Glede na zelo razvejano mrežo podpornega okolja je RRP kot glavne pomanjkljivosti
podpornega okolja opredelil:
•
Veliko razpršenost in nepreglednost institucij (kar vodi v manjšo učinkovitost, večje
stroške, neprepoznavnost podpornega okolja med prebivalci in podjetniki, pa tudi
zapleten sistem za uporabo);
•
Nepreglednost projektov, ki jih vodijo posamezne ustanove (vključno z možnostjo
podvajanja);
Stran 334 od 417
•
Pomanjkanje specialističnih znanj in kadrov, potrebnih za prihodnost in uresničevanje
RRP (upravljanje večjih naložb javnega in zasebnega sektorja, upravljanje večjih
kompleksov poslovnih con, tehnoloških parkov, turističnih območij, tematskih poti, trženja
regije in promocija investicij, komuniciranje z javnostmi …).
•
Poleg tega pa tudi odvisnost podpornih ustanov od projektnega financiranja in dela na
trgu preprečuje načrten razvoj in sledenje ključnim regijskim prioritetam.
Za analizo organiziranosti turizma (torej s turizmom neposredno in posredno povezanih
ustanov v javnem sektorju) pa smo v okviru pričujoče analize organiziranosti na regionalnem
nivoju preučili predvsem razvojne agencije (BSC kot regionalna razvojna agencija ter SORA
in RAGOR kot območni razvojni agenciji), lokalne turistične organizacije in turističnokulturne zavode, organizacijo s področja varovanja narave (TNP) ter šole s področja
turizma.
 Glavne deležnike turizma v destinaciji Gorenjska lahko razvrstimo v javni, zasebni
in civilni sektor:
•
Javni sektor sestavljajo gorenjske občine, Regionalna razvojna agencija Gorenjske,
Triglavski narodni park, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Srednje
gostinska-turistična in ekonomska šola Bled, lokalne turistične organizacije, letališče
Brnik;
•
Zasebni sektor sestavljajo mala in srednja velika podjetja, ki delujejo na področju
turizma, ter veliki nosilci razvoja turizma: Sava Hoteli Bled, Hit Alpinea Kranjska Gora in
Sportina Bled.
•
Civilni sektor predstavljajo turistična društva, ki se na regionalni ravni povezujejo v
Gorenjsko turistično zvezo. Gorenjska turistična zveza združuje 50 turističnih društev.
 V nadaljevanju, v poglavjih 7.1.1 do vključno 7.1.3 so posamezni sektorji podrobneje predstavljeni.
Stran 335 od 417
9.1.1.1 Regionalne in območne razvojne agencije
Na območju Gorenjske delujejo tri razvojne agencije:
•
BSC Kranj – za območje celotne Gorenjske (med ustanovitelji je vseh 18 gorenjskih
občin);
•
RAGOR – za območje Zgornje Gorenjske (partnerstvo občin Bohinj, Jesenice, Kranjska
Gora, Radovljica in Žirovnica);
•
SORA – za območje občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri.
BSC, RAGOR in SORA skupaj tvorijo Regionalno razvojno agencijo Gorenjske (gre za
mrežni pristop), pri čemer ima vodilno vlogo BSC, medtem kot RAGOR in SORA
opravljata manjši del aktivnosti na področju regionalnega razvoja. BSC je kot nosilec
odgovoren za vso komunikacijo z državo, občinami in drugimi ustanovami. Agencije imajo med
sabo sklenjen letni sporazum, kjer BSC del denarja, ki ga pridobi za regionalni razvoj, nameni
omenjenima agencijama.
RAGOR opravlja vlogo regionalnega managerja za okolje in prostor za celo regijo, SORA pa za
podeželje, vse ostale razvojne naloge na regionalni ravni pa so v pristojnosti in odgovornosti BSC.
Za izvajanje nalog regionalnega razvoja v javnem interesu občine RRA Gorenjske financirajo
regionalne managerje (eden je zaposlen SORI, eden na RAGOR-ju, medtem ko so turizem,
gospodarstvo, človeški viri, regionalni razvoj in horizontalni projekti na BSC). Poleg tega ima
država vsakoletni razpis, kjer financira za izvajanje nalog v javnem interesu še enega človeka.
Dodatno pa vsaka agencija skrbi za svoje lokalno okolje in sicer RAZGOR za Zgornjo Gorenjsko,
SORA za Upravno enoto Škofja Loka ter BSC za osrednjo Gorenjsko.
BSC POSLOVNO PODPORNI CENTER, D.O.O. – REGIONALNA RAZVOJNA
AGENCIJA GORENJSKE
BSC, d.o.o., Kranj je regionalna razvojna agencija in regionalna podporna institucija
za razvoj podjetništva na Gorenjskem. Kot povezovalni člen med podjetniki, zbornicami,
občinami, zavodi, ministrstvi in drugimi institucijami deluje od leta 1995 in sicer na naslednjih
delovnih področjih: interdisciplinarni projekti regionalnega, lokalnega in čezmejnega razvoja,
podjetništvo, konkurenčnost, tehnološki razvoj in IKT, promocija investicij, razvoj človeških virov,
razvoj turizma, prostorski razvoj in varstvo okolja, razvoj podeželja ter tehnična pomoč in
sodelovanje s partnerji v EU in drugih državah.
Kot regionalna podporna institucija ima javno pooblastilo za izvajanje nalog spodbujanja
skladnega regionalnega razvoja na Gorenjskem (pooblastilo SVRL) in pospeševanje podjetništva
(VEM). V okviru teh nalog nudi informacije, svetovanje, vodi projekte in specialistično podporo
Stran 336 od 417
javnemu sektorju (občinam, šolam, zavodom ...), podjetnikom (začetnikom, podjetjem v rasti, v
težavah) in investitorjem.
Poslanstvo BSC je skupaj z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi partnerji
uresničevati Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 ter tako prispevati k gospodarski
rasti, naklonjeni okolju.
Ključne vsebine delovanja so: "4 T" (tehnologija, talenti in toleranca, turizem,
trajnostni razvoj).
Na osnovi opredelitve turizma kot ene najpomembnejših razvojnih priložnosti regije v
RRP Gorenjske in oblikovanja cilja vzpostavitve učinkovite organizirane in razpoznavne turistično
destinacije Gorenjska v obliki Regionalne destinacijske organizacije je BSC že septembra 2006 v
okviru Odbora za turizem, šport in kulturo pri Regionalnem razvojnem svetu Gorenjske prevzela
vodenje aktivnosti za pripravo modela organiziranosti turizma na Gorenjskem in oblikovanja
privlačnih in donosnih regionalnih turističnih produktov (torej vzpostavitve destinacijskega
managementa Gorenjske).
RAZVOJNA AGENCIJA ZGORNJE GORENJSKE RAGOR
Občina Jesenice je v okviru sprejete Strategije gospodarske in prostorske regeneracije kot eno
izmed prioritetnih aktivnosti na področju razvoja opredelila ustanovitev razvojne agencije.
Osnovno izhodišče pri ustanovitvi je bilo, da se k ustanovitvi povabi tudi vse sosednje občine.
Tako je bil septembra 2000 ustanovljen javni zavod Razvojna agencija Zgornje Gorenjske RAGOR,
na osnovi enakopravnega partnerstva občin: Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in
Žirovnica.
Namen ustanovitve RAGOR-ja kot regionalne razvojne agencije za Zgornjo Gorenjsko
je organiziranje stalne koordinacije, strokovno usmerjanje in spremljanje razvojnih
programov na področju kadrov, industrijskega sektorja, malega gospodarstva, turizma in razvoja
podeželja ter razvoj novih programov, instrumentov in storitev na območju občin ustanoviteljic.
RAZVOJNA AGENCIJA SORA
Razvojna agencija Sora d.o.o. je s poslovanjem pričela v letu 2000. Kot poslovni podporni
center za območje škofjeloške regije so jo ustanovile občine Škofja Loka, Gorenja vas
- Poljane, Železniki, Žiri ter Območna obrtna zbornica Škofja Loka in Gospodarska zbornica
Slovenije.
Agencija pospešuje podjetništvo, razvoj podeželja in razvoj drugih lokalnih potencialov v
škofjeloški regiji. Ima povezovalno vlogo med podjetji, zbornicami, lokalnimi skupnostmi,
institucijami in drugimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj gospodarstva in podeželja regije.
Stran 337 od 417
9.1.1.2 Lokalne turistične organizacije,
organiziranost na ravni občine)
turistični
informacijski
centri
(in
LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE
 Na Gorenjskem danes vlogo upravljavcev posameznih turističnih destinacij
prevzemajo lokalne turistične organizacije (LTO).
Na Gorenjskem so LTO-ji dobro razviti in imajo dolgoletno tradicijo delovanja. Delujejo na lokalni
ali medlokalni ravni in na območjih bodisi z relativno visoko stopnjo razvoja turizma ali pa na
perspektivnih območjih za turističen razvoj.
Pokritost Gorenjske z mrežo LTO-jev in TIC-ev je relativno ugodna. Na območju celotne Gorenjske
deluje sedem lokalnih turističnih organizacij (upoštevan je že sredi leta 2009 ustanovljen
Zavod za turizem Preddvor) in en zavod za turizem in kulturo.
Od sedmih lokalnih turističnih organizacij:
•
Imajo za območje svoje občine lokalne turistične organizacije: Bled, Bohinj,
Kranjska Gora, Radovljica, Kranj in Preddvor;
•
LTO Blegoš pokriva področje 4 občin: Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Žiri in
Železniki)
Za delovanje LTO na Gorenjskem je značilno, da je njihovo delovanje omejeno na
posamezno občino. Povezovanje na ravni regije z izjemo treh vodilnih turističnih destinacij
(Kranjska Gora, Bled, Bohinj) je relativno slabo že na področju trženja, nerazvito pa na področju
razvoja.
Na območjih, kjer so sive lise (torej tam, kjer ni LTO-jev ali celo TIC-ev), se turizem
pokriva zgolj na občinski ravni, vendar zgolj na ravni referenta (polna ali prej delna
zaposlitev) in ne v smislu opravljanja funkcij aktivnega razvoja turizma. Na teh območjih se ne
izkorišča potencialov povezovanja s sosednjimi destinacijami, kjer je postavljena organiziranost.
 Lokalne turistične organizacije izvajajo predvsem eno od funkcij managementa
turističnih destinacij in sicer promocijsko funkcijo oziroma funkcijo trženjskega
komuniciranja, medtem ko je kljub razvitosti nekaterih ključnih turističnih centrov relativno
nerazvita funkcija oblikovanja integralnih turističnih produktov, izrazito nerazvite pa so razvojne
funkcije, ki vključujejo razvojno načrtovanje, pripravo izvedbenih projektov s področja turizma ter
funkcije svetovanja in podpore malim ponudnikom turističnih storitev pri razvoju njihovih storitev.
Stran 338 od 417
Njihove značilnosti so (podobno kot velja za večino slovenskih LTO-jev, čeprav gorenjski –
sploh LTO-ji, ki pokrivajo glavne turistične destinacije – veljajo za najbolj razvite v Sloveniji in
prve, ki so se začeli razvijati):
•
Njihovi ustanovitelji so v večini primerov občine;
•
Pri izvajanju svoje dejavnosti so pogosto v celoti ali največji meri odvisni od javnih
namenskih sredstev za financiranje razvoja turizma;
•
V premajhni meri pri njihovem aktivnem upravljanju in financiranju sodelujejo
gospodarski subjekti;
•
V premajhni meri oblikujejo nove inovativne turistične produkte v sodelovanju s
turističnim gospodarstvom.
 Na spodnji sliki je prikazana razporeditev lokalnih turističnih organizacij znotraj Gorenjske, po posameznih občinah.
Karta 14: Prikaz vseh obstoječih lokalnih turističnih organizacij po posameznih občinah
Stran 339 od 417
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTRI
Na Gorenjskem deluje 24 TIC-ev, dodatnih 6 pa jih je v nastajanju. TIC-i so domena lokalnih
skupnosti in so statusno pravno večinoma del LTO-jev, ponekod pa so jih ustanovila turistična
društva (ki jih tudi upravljajo). Če upoštevamo še TIC-e, ki so v letu 2009 v nastajanju,
potem je mogoče reči, da so s TIC-i pokrite praktično vse gorenjske občine (razen
Šenčurja, ki ustanovitve tudi nima v načrtu), v bolj turističnih destinacijah delujejo tudi na
več lokacijah in sicer na bolj frekvenčnih turističnih točkah.
Kljub temu podrobnejša analiza pokaže nekaj skupnih problemov:
•
Problem financiranja;
•
Ponekod so odprti le v sezonskih mesecih;
•
Pokrivanje predvsem le informativne funkcije (in to le ozko lokalne – na ravni občine).
Stran 340 od 417
Karta 15: Prikaz vseh obstoječih TIC-ev po posameznih občinah
Stran 341 od 417
9.1.1.3 Druge pomembne institucije in organizacije v javnem sektorju
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Triglavski narodni park (kot institucija) predstavlja zelo pomembnega akterja oziroma ustanovo v
javnem sektorju na področju Gorenjske, saj od 880 km2, kolikor meri Triglavski narodni park, kar
dve tretjini površja sega na območje Gorenjske in skoraj popolnoma prekriva z Vzhodnimi
Julijskimi Alpami. Poleg tega TNP predstavlja najpomembnejšo naravno znamenitost, nenazadnje
pa Gorenjska glede na to, da večina njenih najpomembnejših resursov leži na zavarovanih
območjih narave (njeni najpomembnejši turistični centri pa na neposrednem obrobju Triglavskega
narodnega parka) razvija sonaravni koncept turizma. Triglavski narodni park tako predstavlja
izredno pomembnega sogovornika.
Za upravljanje Triglavskega narodnega parka je pooblaščen Javni zavod Triglavski narodni
park s sedežem na Bledu. Zavod deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. V strokovnih
in skupnih službah na upravi parka je stalno zaposlenih 24 sodelavcev, v naravovarstveni nadzorni
službi 20 in v Informacijskem središču TNP Dom Trenta 7 sodelavcev različnih strok.
Poleg Informacijskega središča TNP Dom Trenta TNP upravlja še z Info središčem TNP na
Bledu in Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni (Mojstrana).  Info točke v upravljanju
TNP so prikazane na zemljevidu v nadaljevanju.
Javni zavod Triglavski narodni park opravlja naslednje naloge:
•
VAROVANJE NARAVE IN OHRANJANJE KULTURNE KRAJINE: Temeljni cilj narodnih parkov
po vsem svetu je varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot,
varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov
in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne krajine.
•
SKRB ZA USTREZEN RAZVOJ V PARKU: Triglavski narodni park si prizadeva za skladen,
trajnosten razvoj tradicionalnih gospodarskih panog, predvsem kmetijstva, gozdarstva in
turizma, ter za izpolnjevanje ustreznih materialnih in drugih pogojev za življenje in delo
tukajšnjega prebivalstva.
•
OMOGOČANJE DOŽIVLJANJA PARKA: Triglavski narodni park obiskovalcem nudi
doživljanje parka na različne načine: usmerjanje (informacijska središča in točke,
informativne table, parkovne poti), vodeni izleti, biološke delavnice v naravi, ustvarjalne
delavnice in različni izobraževalnimi programi. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so
podrejene temeljnim namenom narodnega parka. Le ohranjene vrednote bodo nam in
prihodnjim generacijam omogočale duhovno bogatitev in sprostitev.
Stran 342 od 417
•
RAZISKOVANJE: Raziskovalno delo poteka na različnih področjih v okviru rednega in
projektnega dela. Pridobljeni podatki, rezultati in sklepi rabijo za pripravo strokovnih
podlag in pomenijo usmeritve za nadaljnje delo.
•
VZGOJNO IN IZOBRAŽEVALNO DELO: Vzgoja, izobraževanje in ozaveščanje imajo
pomembno vlogo pri razumevanju, torej tudi odnosu do narodnega parka. Dejavnosti
parka na tem področju so: priprava publikacij, načrtovano komuniciranje z javnostmi,
oblikovanje in izvajanje različnih izobraževalnih programov, predvsem za mlade,
ozaveščevalne akcije idr.
•
UPRAVLJANJE: Poslanstvo Triglavskega narodnega parka je, da strokovno in izvajalsko
podpira odločitve o varovanju narave in razvoju ter odpira prostor za dialog med
različnimi interesi in dejavnostmi na zavarovanem območju. Primerno upravljanje
omogoča uresničevanje ciljev parka in je zgled za upravljanje in primerno ravnanje na
drugih zavarovanih območjih in tudi zunaj njih. Pomemben del nalog je tudi sodelovanje
pri pripravi novega predloga zakona o Triglavskem narodnem parku in priprava
strokovnih podlag za načrt upravljanja parka.
Karta 16: Prikaz informacijskih točk na območju Triglavskega narodnega parka (vir www.tnp.si)
Stran 343 od 417
IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED
Izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev ima na Gorenjskem že dolgoletno tradicijo, saj se
navezuje na tradicijo in pomen turizma v teh krajih. Gorenjska ima izredno velik razvojni
potencial tudi zaradi močne podpore v izobraževalnem procesu na področju turizma.
Najpomembnejši akter na tem področju je Višja strokovna šola za gostinstvo in
turizem Bled.
Vlada Republike Slovenije je 28. marca 1996 kot samostojen vzgojno-izobraževalni zavod
ustanovila Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled, katere soustanovitelj je bila Občina
Bled. Šola je pričela z delom v študijskem letu 1996/97 (do konca leta 1999 so predavanja in vaje
potekale v prostorih Srednje gostinske šole v Radovljici, z letom 2000 pa se je delo nadaljevalo v
novih adaptiranih prostorih na Bledu), danes pa predstavlja pomembnega akterja za promocijo in
pospeševanja razvoja in kakovosti v turizmu – tako na ravni slovenskega turizma kot tudi Bleda.
Znotraj šole deluje za potrebe praktičnega izobraževanja in usposabljanja Trening center Astoria,
v partnerstvu s Hotelom Astoria.
Poleg tega v regiji deluje še Srednja gostinska in turistična šola v Radovljici (od leta
1997).
IEDC – POSLOVNA ŠOLA BLED
IEDC-Poslovna šola Bled, ustanovljena leta 1986, je bila ena prvih poslovnih šol v Srednji in
Vzhodni Evropi. Z leti je razvila več kot 900 izobraževalnih poslovnih in podiplomskih programov
za poslovneže iz 70 držav. Šola vsako leto sprejme približno 3.500 udeležencev, med njimi jih 80
odstotkov prihaja iz tujine.
IEDC uspešno uresničuje svoje poslanstvo – »privabiti najobetavnejše vodstvene kadre in
vrhunske managerje, jim ponuditi izobraževalne storitve na svetovni ravni in v mednarodnem
okviru, jih navdihovati za vseživljenjsko učenje in jih pripraviti na delovanje in dodajanje vrednosti
v vlogi sposobnih in odgovornih voditeljev tako v njihovih podjetjih kot v celotni družbi – in v tem
času je postala mednarodni center odličnosti na področju poslovnega izobraževanja in razvoja
managementa. Svojo lokacijo na Bledu in lego ob Blejskem jezeru uspešno predstavlja kot močno
konkurenčno prednost - izobraževanje poteka v prijetnem in naravnem okolju, stran od mestnega
vrveža in dela, v srcu Evrope, le 30 minut od mednarodnega letališča in 50 minut od glavnega
mesta Slovenije.
Stran 344 od 417
Za Bled predstavlja IEDC zaradi svoje močne mednarodne usmerjenosti ter širšega
delovanja na področju družbene odgovornosti (vključno s promocijo umetnosti) izredno
pozitivni moment v smislu grajenja integritete Bleda na področju managementa,
inovativnosti, umetnosti, ter močno znamko, ki Bled pozicionira v javnosti, ki jih sicer Bled kot
turistična tržna znamka ne bi mogel tako neposredno in učinkovito nagovoriti.
Stran 345 od 417
9.1.2 Zasebni sektor
Zasebni sektor je podrobneje predstavljen po posameznih občinah ( poglavje 5.1), iz
česar je razvidna predvsem struktura oziroma velika razpršenost raznovrstnih turističnih
ponudnikov, ki oblikujejo turistično ponudbo Gorenjske.
 Če povzamemo STRUKTURO ZASEBNEGA TURISTIČNEGA SEKTORJA, je mogoče
izpostaviti naslednje značilnosti:
1.
V večjih gorenjskih turističnih središčih (Bled, Kranjska Gora) so prisotni večji
in s tem tudi močnejši turistični ponudniki (podjetja, ki imajo v lasti več
nastanitvenih zmogljivosti), kot so Sava Turizem in Sportina Turizem na Bledu in HIT
Alpinea v Kranjski Gori. Ti predstavljajo pomembne generatorje turističnega razvoja na
nivoju destinacije, tako v infrastrukturnem smislu (v preteklih letih so prenovili vse
nastanitvene zmogljivosti ter močno vlagali v dodatno ponudbo) kot tudi na področju
razvoja novih produktov (razvoj produkta dobrega počutja, kongresnega turizma ter
druge ponudbe). Hkrati so skozi svoje trženjske aktivnosti aktivni promotorji svojih
destinacij;
2.
V skupnem številu hotelskih ležišč (ki predstavljajo tretjino vseh ležišč na Gorenjskem)
imajo največji delež prav ti večji ponudniki, ob njih pa se pojavlja veliko
število manjših podjetij oziroma ponudnikov, ki imajo po večinoma po en ali le
v nekaj primerih več hotelov (kot je na primer predvsem Alpe Adria Turizem v
Bohinju);
3.
Sicer pa je na Gorenjskem glede na močen delež penzionov in zasebnih sob
veliko število majhnih zasebnih ponudnikov, ki imajo večinoma po nekaj sob, niso
pa aktivno vključeni v razvoj destinacije, prav tako sami aktivno ne tržijo svojih
zmogljivosti (nimajo niti sredstev niti znanja, k aktivnejšemu sodelovanju v okviru
destinacije pa jih je težko pritegniti);
4.
Na Gorenjskem je nekaj močnih agencij, ki razvijajo, promovirajo in aktivno
tržijo ponudbo Gorenjske (Koren Sports za segment outdoors in tem-building
programov, M Tours kot incoming agencija, Albatros kot incoming agencija, v vseh treh
glavnih turističnih centrih pa je še veliko manjših ponudnikov)  Ta segment smo posebej
popisali po posameznih občinah v poglavju 5.1;
5.
Drugi ponudniki, ki niso turistični ponudniki, čeprav prav tako pomembno prispevajo k
oblikovanju zaokrožene ponudbe destinacije, v okviru predstavitve posameznih občin niso
bili predstavljeni, zato v nadaljevanju izpostavljamo tista podjetja, ki lahko skupaj s
turističnimi iščejo sinergije za skupni nastop na tujih trgih ali oblikovanja
skupnih aktivnosti promocije in pospeševanja prodaje. To so: Elan, Gorenjka,
Seaway, Gorenjska banka ipd.
Stran 346 od 417
9.1.3 Civilni sektor na regionalnem in lokalnem nivoju
GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA
Najpomembnejša organizacija civilne družbe na področju turizma na ravni celotne Gorenjske je
Gorenjska turistična zveza, neprofitna, prostovoljna, nevladna turistična društvena
organizacija, ki združuje in povezuje 50 turističnih društev na Gorenjskem. V društva je
vključenih okoli 30.000 članov. Večina jih deluje na področju obrti in podjetništva, mnogi pa so v
društvih vključeni kot ljubitelji cvetja in zagovorniki zdravega in čistega okolja. GTZ je organizirana
po zakonu o društvih in na podlagi odločbe MGD deluje v javnem interesu, saj je pridobila soglasje
vseh gorenjskih občin.
Turistična društva na Gorenjskem v koledarskem letu pripravijo preko 350 različnih prireditev,
med katerimi so tudi nekatere z več kot 50-letno tradicijo, povezujejo pa tako športno kot
etnološko turistično področje. V poslovnem sistemu zveze deluje tudi podjetje Gorenjska biro v
katerem se ukvarjajo z razvojem, izdelavo in prodajo avtohtonih turističnih spominkov in poslovnih
ter promocijskih daril.
Pogled Nazaj pokaže, da je bilo na Gorenjskem je bilo prvo turistično društvo ustanovljeno leta
1875 v Kranju in sicer kot olepševalno društvo. Leta 1887 je bila kot začetnica turističnega društva
na Bledu ustanovljena komisija za zdravstvo. V Škofji Loki pa je bilo turistično olepševalno društvo
ustanovljeno leta 1897. Število društev je stalno naraščalo. Korenine turistične društvene
organizacije segajo več kot sto let nazaj in več turističnih društev na Gorenjskem se lahko ponaša
s častitljivo starostjo. Prav to je narekovalo ustrezno organiziranost tudi na ravni pokrajin in 29.
marca 1957 je bila ustanovljena Gorenjska turistična zveza v Kranju, ki je pred tem delovala kot
Gorenjska turistična podveza.
Ob ustanovitvi je bilo v Gorenjsko turistično zvezo vključenih 21 turističnih društev. Število
turističnih društev je na Gorenjskem stalno naraščalo. Ob ustanovitvi Gorenjske turistične zveze
leta 1957 jih je bilo 21, leta 1965 že 32, leta 1970 že 38, leta 1980 že 43, danes pa je v Gorenjsko
turistično zvezo vključenih 50 društev. Društva so glede na število članov različno velika, odvisno
od turističnega utripa posameznega kraja, nekatera imajo tudi več kot dva tisoč članov, takšno je
turistično društvo v Lescah. Sestava članstva v turističnih društvih je raznolika, tako po starosti kot
po poklicnem delu.
Nekateri se ljubiteljsko ukvarjajo s turizmom že vrsto let, v društvih sodeluje vse več mlajših,
članov turističnih podmladkov v šolah, ti so se prav tu prvič resneje srečali s turizmom.
Prav pri povezovanju različnih dejavnikov je Gorenjska turistična zveza napravila veliko, ne
nazadnje pa je tudi uveljavila pomen turistične društvene organizacije
Stran 347 od 417
9.2 Oblikovanje ugotovitev in priporočil – kot izhajajo iz analize
organiziranosti turizma
Pregled in analiza organiziranosti turizma na Gorenjskem je osnova za naslednje
ključne ugotovitve:
UGOTOVITEV ŠT. 1 − STRUKTURA ORGANIZIRANOSTI
Organiziranost gorenjskega turizma je zelo razvejana, v veliki meri sektorska in razdeljena
med javni, zasebni in civilni sektor:
a)
Gorenjska ima zelo razvejano podporno okolje za razvoj Gorenjske (skupaj 26
ustanov, pri čemer so glavne pomanjkljivosti velika razpršenost in nepreglednost
institucij - kar vodi v manjšo učinkovitost, večje stroške, neprepoznavnost podpornega
okolja med prebivalci in podjetniki, pa tudi zapleten sistem za uporabo - nepreglednost
projektov, ki jih vodijo posamezne ustanove, vključno z možnostjo podvajanja,
pomanjkanje specialističnih znanj in kadrov, potrebnih za prihodnost in uresničevanje
RRP ter odvisnost podpornih ustanov od projektnega financiranja in dela na trgu, kar
preprečuje načrten razvoj in sledenje ključnim regijskim prioritetam;
b)
Vlogo upravljavcev posameznih turističnih destinacij prevzemajo lokalne
turistične organizacije (LTO). Na Gorenjskem so LTO-ji dobro razviti in imajo
dolgoletno tradicijo delovanja, za pokritost Gorenjske z mrežo LTO-jev in TIC-ev pa
velja, da je relativno ugodna. V regiji je 7 lokalnih turističnih organizacij ter 24 TIC-ev (in
6 v nastajanju);
c)
Zasebni sektor ima nekaj večjih turističnih podjetij, ki predstavljajo ključne
akterje tako na področju razvoja kot tudi promocije, več srednjih ponudnikov (v
smislu večjih hotelskih hiš) ter množico manjših ponudnikov (manjši hoteli, garni
hoteli, penzioni, apartmaji in zasebne sobe). V zadnjih letih je viden opazen premik v
razvoju in posodobitvi turistične infrastrukture, predvsem v tradicionalnih turističnih
centrih, kot so Kranjska Gora Bled in Bohinj, pomembni razvojni premiki pa se dogajajo
tudi v drugih, turistično še ne uveljavljenih turističnih krajih.
d)
Civilni sektor je organiziran na podoben način kot drugo v Sloveniji (na Gorenjskem
deluje 50 turističnih (in množica športnih, kulturnih in drugih društev), ki se povezujejo
krovno organizacijo civilne družbe na področju turizma na ravni celotne Gorenjske, to je
Gorenjska turistična zveza.
UGOTOVITEV ŠT. 2 − KAJ SO ZNAČILNOSTI LOKALNIH TURISTIČNIH ORGANIZACIJ
Analiza lokalnih turističnih organizacij je pokazala, da:
a)
Delujejo na lokalni ali medlokalni ravni in na območjih bodisi z relativno visoko stopnjo
razvoja turizma ali pa na perspektivnih območjih za turističen razvoj. Njihovo
Stran 348 od 417
delovanje je večinoma omejeno na posamezno občino (razen LTO Blegoš, ki
pokriva 4 Škofjo Loko, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Žirovnico);
b)
Povezovanje na ravni regije z izjemo treh vodilnih turističnih destinacij (Kranjska
Gora, Bled, Bohinj, ki se predvsem povezujejo v okviru aktivnosti pod tržno znamko
Julijske Alpe) je relativno slabo že na področju trženja, popolnoma nerazvito pa
na področju razvoja;
c)
Na območjih, kjer so sive lise (torej tam, kjer ni LTO-jev ali celo TIC-ev), se
turizem pokriva zgolj na občinski ravni, vendar zgolj na ravni referenta (polna ali
prej delna zaposlitev) in ne v smislu opravljanja funkcij aktivnega razvoja turizma. Na
teh območjih se ne izkorišča potencialov povezovanja s sosednjimi destinacijami, kjer je
postavljena organiziranost;
d)
Lokalne turistične organizacije izvajajo predvsem eno od funkcij
managementa turističnih destinacij in sicer promocijsko funkcijo oziroma
funkcijo trženjskega komuniciranja, medtem ko je kljub razvitosti nekaterih ključnih
turističnih centrov relativno nerazvita funkcija oblikovanja integralnih
turističnih produktov, izrazito nerazvite pa so razvojne funkcije, ki vključujejo
razvojno načrtovanje, pripravo izvedbenih projektov s področja turizma ter funkcije
svetovanja in podpore malim ponudnikom turističnih storitev pri razvoju njihovih
storitev;
e)
Večina LTO-jev se spopada s pomanjkanjem aktivnega (vsebinskega in
finančnega) sodelovanja zasebnega sektorja, kar velja tudi za razvite destinacije;
f)
Zasebni sektor mora še vedno veliko resursov (človeških in finančnih) vlagati
v prodajo svojih zmogljivosti skozi promocijo destinacije, saj koncept
destinacijskega managementa še ni razvit na način, da bi destinacija v veliki (ali vsaj
večji ) meri sama prodajala oziroma polnila hotele;
g)
Opazni so močni lokalni vplivi in interesi pri razvoju in trženju turizma;
Model organiziranosti turizma na lokalnem nivoju mora v naslednjem koraku
predvidevati nadgradnjo, ponekod pa tudi povezovanje obstoječih LTO-jev v Destinacijske
management organizacije (DMO), ki bodo sposobne povezati gospodarske subjekte, občine in
društva preko občinskih meja in katerih funkcija bo pretežno poslovna (operativna, distribucija in
prodaja, promocija), medtem ko bo poudarek na regionalni ravni na strateškem
planiranju, razvoju in promociji.
UGOTOVITEV ŠT. 3 − POMANJKANJE HORIZONTALNE POVEZANOSTI NA NIVOJU
GORENJSKE
Za Gorenjsko je značilen podoben problem, kot velja na splošno za celoten slovenski
turizem.
Organiziranost gorenjskega turizma je zelo razvejana, ni pa vzpostavljena platforma za ključno
Stran 349 od 417
horizontalno povezanost vseh subjektov. Razen Regionalne razvojne agencije (BSC Kranj)
trenutno nihče ne pokriva organiziranje, vodenje in koordinacijo razvoja na regionalni ravni
(problemi na tem področju obstajajo tudi na lokalni ravni).
Z novim modelom organiziranosti na regionalni ravni se ne ukinja obstoječih LTO-jev,
temveč povezuje in nadgrajuje tiste funkcije managementa turističnih destinacij,
katerih skupno izvajanje na regionalni ravni je učinkovitejše od izvajanja na nižjih,
lokalnih ravneh, je nujno za uresničevanje skupnih regionalnih projektov in predstavlja novo
dodano vrednost partnerjem, ki se povezujejo v tem modelu. S tega vidika model organiziranosti
na regionalnem nivoju predstavlja logično nadgradnjo lokalnih modelov organiziranosti turizma v
gorenjskih turističnih destinacijah.
Udejanjiti je potrebno se mrežni pristop, ki povezuje in izkorišča specifično znanje in
razvojni potencial že uveljavljenih LTO in drugih razvojnih partnerjev na Gorenjskem
(Regionalna razvojna agencija, izobraževalne ustanove s področja turizma, turistična društvena
organizacija…).
UGOTOVITEV ŠT. 4 − SODELOVANJE S SLOVENSKO TURISTIČNO ORGANIZACIJO
Sodelovanje s STO velja za dobro, vendar predvsem na nivoju posameznih turističnih centrov (pri
čemer vodi Bled zaradi njegove pozicije in prepoznavnosti, še posebej na trgih, za katere je
vodilni produkt Lakes & Mountains), medtem ko Gorenjska kot regija (z zaokroženo ponudbo) ne
obstaja kot sogovornik.
Tudi Skupnost Julijskih Alp dobro sodeluje s STO, vendar pa se za opaznejše premike in učinke
vedno znova izpostavlja problem, da Skupnost ni formalno organizirana. Na tem področju se kaže
velik problem nejasne in ne dovolj prodorne politike države (Ministrstva za gospodarstvo in STO)
na področju regij oziroma destinacij, v vsakodnevnih trženjskih aktivnosti pa se STO pogosto
dogovarja neposredno s posameznimi gospodarskimi družbami in ne z lokalnimi turističnimi
organizacijami).
UGOTOVITEV ŠT. 5 − KAJ JE POTREBNO PRI RAZVOJU REGIONALNE TURISTIČNE
ORGANIZACIJE UPOŠTEVATI
Pri razvoju novega modela organiziranosti turizma na Gorenjskem se upošteva
usmeritve temeljnega strateškega dokumenta s področja turizma na nacionalni ravni
z naslovom Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (Ministrstvo za
gospodarstvo, 2006), ki uvaja nov model organiziranosti turizma v Sloveniji, ki obsega štiri ravni:
mednarodno, nacionalno, regionalno in lokalno. Na regionalnem nivoju vzpostavlja regionalno
destinacijsko organizacijo, ki opravlja razvojno, trženjsko in promocijsko funkcijo na nivoju
regije in je partner nacionalnemu nivoju – Slovenski turistični organizaciji (STO) in Ministrstvu za
gospodarstvo.
Pri pripravi modela organiziranosti turizma na Gorenjskem se izhaja iz funkcij
managementa turistične destinacije, ki so v literaturi pa tudi v praksi prepoznane kot
Stran 350 od 417
najbolj značilne funkcije managementa turistične destinacije. To so funkcija planiranja,
oblikovanja ponudbe, zastopanja interesov in funkcija trženja.
Upošteva se izkušnje nekaterih primerljivih destinacij, ki veljajo za dobre primere
mednarodne prakse – ki uspeh na mednarodnem turističnem trgu v veliki meri dosegajo skozi
uveljavljanje dobro zastavljenega koncepta destinacijskega managementa (jasna skupna vizija in
strategija, načrt skupnih razvojnih in trženjskih aktivnosti ter sposobna vodstvena ekipa).
Stran 351 od 417
10. ANALIZA TRENDOV
10.1. Opredelitev ključnih trendov
V nadaljevanju povzemamo:
•
trende, ki oblikujejo zunanje okolje in vplivajo na turizem,
•
trendi na strani povpraševanja in
•
trendi na strani ponudbe.
Najprej navajamo oziroma opisujemo ključne značilnosti trendov, ki so razdeljeni po
zaokroženih sklopih, nato se vprašamo, kakšne izzive ti trendi prinašajo za turizem (levi
leva polovica stolpca). Trende namenoma prikazujemo bolj kompleksno oziroma celovito54, saj
lahko le tako razumemo medsebojne vplive in vidimo, kako se jim moramo z razvojem in trženjem
ponudbe prilagoditi.
Nato po tem širšem in splošnem pregledu trendov dodatno opredeljujemo 10 ključnih
turističnih trendov in oblikujemo izzive za projekt Sonaravnega razvoja turizma na
Gorenjskem.
V okviru analize dobrih primerov prakse pa še posebej opredeljujemo trende, kot se
nakazujejo pri analizi teh primerov, s poudarkom, kakšne izzive prinašajo za Gorenjsko.
Hkrati smo v okviru analize panoge že tudi obdelali trende, ki se nakazujejo za leto 2009 – ki so
posledica spremenjene gospodarske situacije.
54
Vir: Evropska turistična komisija, 2007. ETC od takrat ni posodabljal trendov, temveč z letom 2009 z uvedbo
kvartarnega barometra daje večji poudarek spremljanju in analiziranju konkretnih trendov na področju povpraševanja.
Stran 352 od 417
10.1.1. Zunanje okolje, ki vpliva na turizem
10.1.1.1 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE
Trendi
Prebivalstvo se bo še naprej vse bolj staralo in število starejše populacije (nad 60 let) bo hitro
raslo - že kratkoročno in srednjeročno.
Starejši ljudje bodo vse bolj zdravi. Ukrepi za zgodnje upokojevanje in dobre pokojnine bodo
imeli pozitiven vpliv – vendar pa se bo dolgoročno starost, ko se bodo ljudje lahko upokojili, zvišala,
prav tako se bo znižala vrednost pokojnin (kar že počnejo od leta 2003 v razvitih državah, kot so na
primer Nemčija, Velika Britanija itd).
Upokojitev postaja z razvojem masovnega turizma, ugodnih skupnosti za upokojence in
zmanjšanjem stroškov transporta in komunikacij z družino vse bolj privlačna - v primeru, da se
pokojnine oziroma prihodki v času upokojenskega statusa ne bodo dramatično in stalno zmanjšali,
se trend k hitri upokojitvi še ne bo zmanjšal oziroma obrnil.
S podaljšanjem življenjske starosti in izboljšanjem zdravja postajajo upokojenci vse bolj
aktivni in danes šele 50. in 60. leta pomenijo srednja leta (in ne več 40. leta).
Kljub temu, da se starejše prebivalstvo povečuje v obsegu (do leta 2050 bi bil naj vsak 3. prebivalec
EU starejši od 65 let, pa zelo pomemben segment predstavlja tudi mladinski turizem, ki že
predstavlja 20 % globalnega turizma. Razlogi za povečan pomen so v povečanju prihodkov v
starostni skupini mladih, vse več je samskih gospodinjstev in novih socialnih struktur, ki spodbujajo
družabno in profesionalno povezovanje (networking), kar vse vodi v vse več potovanj v starostni
skupini 16 do 35 let. Ta trg bo zelo pomemben tudi v novih neevropskih emitivnih trgih, kjer mladi
predstavljajo največji delež prebivalstva in kjer prihodki mladih rastejo relativno hitro.
Spreminja se struktura družine, ki ni več tradicionalna oblika družine z dvema staršema in
otroci. Več enočlanskih gospodinjstev, več razpoložljivega dohodka in višja nakupna moč. Zaradi
globalizacije se je veliko družin preselilo v druge države, kar za sabo potegne t.i. VFR (visiting
friends & relatives) – obiske prijateljev in sorodnikov.
V vzhajajočih emitivnih trgih, kot so Kitajska, Rusija in Indija, bo kratkoročno potencial
predstavljalo predvsem starejše prebivalstvo, dolgoročno pa bo segment mladih tisti, ki
bo rasel (na primer kitajska politika družin zgolj z enim otrokom je ustvarila neravnovesje med
starejšimi in mladino, podobno kot baby boom generacija na Japonskem. Trenutno ima le 1% od
200 milijonskega trga baby boom generacije na Kitajskem dovolj prihodka za potovanje. Indija pa
ima trg z najmlajšim profilom).
Kakšne izzive prinašajo ti trendi za turizem?
Stran 353 od 417
Prišlo bo do vse večje razlike med ljudmi, bogatimi s časom (time-rich), in ljudmi, bogatimi z
denarjem (money-rich). Tisti, ki se danes upokojujejo z dobrimi pokojninami, nimajo nobenih
omejitev glede potovanj in zato predstavljajo priložnost za razvoj produktov v nesezonah. Hkrati pa
so tisti, ki še delajo in imajo vse manj prostega časa, pripravljeni plačati vse več, da bi prihranili čas.
To med drugim pomeni tudi, da vse bolj narašča povpraševanje po posebnih storitvah in ponudbi.
V Evropi bo vse večji pritisk vse bolj omejenega prostega časa vodil k več kratkim potovanjem.
Kratka potovanja bodo potekala skozi vse leto, še posebej na evropskem trgu.
Vse večje povpraševanje bo po doživetjih, zaokroženih programih, kulturnih dogodkih in
atrakcijah.
Zaradi vse bolj omejenega prostega časa prihaja na eni strani do trenda, da hočejo ljudje
poenostaviti načrtovanje potovanja in samo transakcijo - in zato vplačati paketno potovanje (ki
vključuje transport, hrano, prenočitev in obiske atrakcij), hkrati pa to ne velja za vse trge in na drugi
strani je povečano vprašanje za dinamične pakete in individualno sestavljanje potovanj.
Hkrati premalo prostega časa pomeni tudi, da ga ljudje želijo prihraniti za kasneje – prihaja do
trenda sabatskih počitnic (daljše obdobje, ki si ga vzamemo kot obliko neplačanega dopusta), ki
postanejo potovanja življenja, »iskanje notranjega jaza«, samouresničevanje, vključujejo
kolesarjenje v oddaljene destinacije, učenje slikanja, kuhanja itd.
Pomanjkanje časa za kreativni osebni razvoj bo povečalo povpraševanje po kreativnem/
ustvarjalnem turizmu, kar pomeni, da bodo na eni strani ljudje razvijali svoje kreativne
spretnosti na počitnicah, destinacije pa bodo tekmovale z vse bolj kreativnimi in
inovativnimi ponudbami.
Vse bolj staro prebivalstvo in povečana skrb za zdravje bo vodilo k povečanju povpraševanja po
zdravstvenem turizmu in ponudbi dobrega počutja (wellness).
Vse večje bo povpraševanje po kulturnem turizmu in prilagojeni ponudbi za starejše (mehke vsebine
in infrastruktura).
Na drugi strani pa bodo mladi vse bolj iskali vse bolj aktivne programe – še posebej različne
oblike pustolovskega turizma.
Ti splošni trendi bodo vodili k vse večjemu povpraševanju po samostojnih, neodvisnih
potovanjih, z relativnim padcem klasičnih, tradicionalnih paketnih potovanj. Individualne
luksuzne destinacije bodo pridobile.
Stran 354 od 417
10.1.1.2 VARSTVO OKOLJA
Trendi
Klimatske spremembe zagotovo predstavljajo enega najmočnejših dolgoročnih problemov, s
katerim se bo morala turistična industrija soočiti – povzroči pa lahko izgubo privlačnosti
mnogih destinacij, ki so zdaj v veliki meri odvisne od naravnega okolja. Mnoge nizko ležeče obalne
destinacije so v nevarnosti zaradi vse višje vodne globine, zimska središča zaradi pomanjkanja
snega, v severni Evropi bo zaradi višanja temperatur mogoče potovati na kratke izlete skozi vse leto.
Podnebje se spreminja in ni dvoma, da se bo ta trend nadaljeval, niso pa še znani natančni
učinki za posamezne destinacije.
Turizem bo moral izdelati načine ocenjevanja nevarnosti, ki jih za njihov posel predstavljajo okoljske
spremembe, saj sicer pretijo velike izgub.
Prihajalo bo do sprememb v turističnih tokovih, do več potovanj izven poletne sezone in
naraščajoče priljubljenosti poletnih destinacij v sicer tradicionalnih terminih.
Več povpraševanja za trajnostno naravnane destinacije, kjer bo naravno okolje in lokalno
prebivalstvo igralo vedno pomembnejšo vlogo. Pokrajine, ki so pretirano pozidane (še posebej tam,
kjer to ni potekalo v sozvočju s pokrajino), bodo vse manj privlačne. Nepokvarjene,
neonesnažene, nemnožične destinacije bodo vse bolj iskane in cenjene ter bodo za to lahko
zaračunale premium ceno.
Stroški vzdrževanja osnovnih naravnih virov, kot so plaže, reke, jezera, zimska športne
površine itd, se bodo zviševali. V večjih zimskih središčih bo vse več potrebe po umetnem snegu,
zaradi česar bodo nekatera manjša zimska središča izginila.
Obstaja vse večja verjetnost, da se bodo uvedli klimatski, ekološki in emisijski davki, kar bo
povišalo cene transporta in namestitve. Turistični ponudniki se vse bolj zavedajo svoje
okoljske odgovornosti, kar razvija zakonodaja, ki spodbuja trajnostni razvoj. Promoviranje
trajnostnega vidika bo postalo sestavni element marketinških aktivnosti.
Povečano povpraševanje po eko turizmu in počitnicah v naravi bo vodilo k pestrejši ponudbi
in bolj sofisticiranih produktih.
Turistični ponudniki bodo ponujali vse več informacij o trajnostnem vidiku ponudbe in na ta način
pripomogli k vse večji osveščenosti turistov.
Izpostaviti bo potrebno regionalne in lokalne elemente, avtentičnost narave, ponudbe,
Stran 355 od 417
dobrodošlice in drugih storitev.
10.1.1.3 MAKROEKONOMSKI TRENDI
Trendi
Po napovedih bi naj bila realna globalna rast prihodka na prebivalca več kot 2 % od zdaj do leta
20101. Zmagovalci bodo Vzhodna Azija in Zahod, poraženci pa Afrika in Bližnji Vzhod. Brazilija,
Rusija, Indija in Kitajska bodo vodile po obsegu, ne pa po prihodku na prebivalca, ki bo ostal nizek.
Povečuje se globalna izmenjava dobrin in storitev, kar krepi možnosti za povečanje homogenosti
kultur in vrednot. Storitvena industrija, kot je turizem, bo postala vse pomembnejša (glede
njenega prispevka k BDP, vplivih na zaposlovanje, investicije itd).
Globalno okolje postaja vse bolj konkurenčno in potrošniki lahko vse bolj preprosto najdejo poceni
izdelke preko interneta, podjetja pa lahko vse bolj prosto trgujejo preko mej.
Novo razvijajoče se ekonomije bodo ustvarile nove turistične destinacije, ki pogosto vidijo
priložnost v promociji turizma za utrditev politične in ekonomske moči – hkrati ustvarjajo tudi nove
izvorne trge.
Evropa morala poenotiti svojo promocijo in močneje nastopiti kot zaokrožena, enota
destinacija. Prav tako bo morala razviti nove turistične produkte ali tradicionalne prilagoditi za
novo nastajajoče izvorne trge.
Vse večja globalizacija bo vplivala na vrednote mladih in na njihova pričakovanja glede
potovanj. Ključno bo, da bo ponudba, informacije in nastanitev prave kakovosti in da bodo
dosegljivi preko vseh najnovejših komunikacijskih kanalov.
Globalizacija bo povečala število tistih, ki se bodo preselili v druge države (torej ven iz tistih,
kjer so se rodili). To bo pospešilo t.i. VFR turizem (obiskovanje sorodnikov in prijateljev). Enak
učinek bodo imeli začasni nomadi, kot so mednarodni študenti (po podatkih OECD je v Evropi že
600.000 tujih študentov, ta številka pa raste po 5-odstotni stopnji letno).
Povečana mobilnost bo vplivala na trg turistične delovne sile – na eni strani bo to zapolnilo potrebe
po delovni sili v turizmu in gostinstvu, na dolgi rok pa bo predstavljal probleme avtentičnosti
storitev.
10.1.1.4 POLITIČNI FAKTORJI
Trendi
Vlade bodo morale zvišati davke, da bodo lahko zadovoljili socialne potrebe in da bodo lahko
plačali za zdravstvo, izobraževanje, pokojnine in druge storitve. Alternativa – zmanjševanje obsega
Stran 356 od 417
teh storitev – bi zmanjšala stopnjo razpoložljivega dohodka za turizem.
Vse večji pomen varnosti in zdravja ter vse večji problemi, povezani z imigracijo, bo pripeljalo do
povečane vladne kontrole nad turizmom.
EU bo začel aktivno spreminjati način poslovanja, saj meje izginjajo. Koncept nacionalnih
produktov bo vse manj pomemben in ponudniki bodo morali najti nove načine, da vzpostavijo
povezavo z lokalnim trgom.
Vlade bodo morale vse več pozornosti posvečati ažurnim in kompetentnim informacijam,
povezanim z varnostjo.
Povišanje starostne meje za upokojitev bodo upočasnile potovanja seniorjev.
Potreba po oblikovanju znamk (branding) držav, destinacij in organizatorjev potovanj
bo vse večja, saj bo to postalo pomembno orodje za vzpostavitev zaupanja turistov.
10.1.1.5 KULTURA
Trendi
Definicija kulture se vse bolj širi in sestavni del tradicionalnega pojmovanja kulture postaja tudi
popularna kultura, kot je film, glasba, način izražanja kulture je na primer lahko celo šport.
Kulturni turizem je v trendu rasti v Evropi – glavni faktor tega razvoja je zelo verjetno višanje
stopnje izobraženosti (čeprav pa na primer ni konkretnih dokazov, da bi se trg festivalov med
obstoječimi potrošniki širil). To pomeni, da bodo novi obiskovalci prihajali iz področij, kjer so
izobraževanje in osebno bogastvo v porastu (kot na primer Osrednja in Vzhodna Evropa ter Azija).
Motivi kulturnega turizma se spreminjajo in se razvijajo v smer bolj splošnega in ne
specifičnega zanimanja za kulturo. To pomeni, da je potrebno v prihodnosti kombinirati
kulturne, prostočasne in zabavne produkte.
10.1.1.6 VARNOST
Trendi
Občutek negotovosti in ne-varnosti je vse večji, k čemur še dodatno prispevajo teroristični
napadi, ki so usmerjeni v turiste in turistične destinacije. To dojemanje nevarnosti še dodatno
spodbuja povečano medijsko poročanje raznih katastrofah. Vse bolj pogoste postajajo tudi naravne
katastrofe.
Teroristični napadi, regionalne vojne, onesnaženje in druge krize so postale del vsakdanjega
Stran 357 od 417
življenja in vplivajo na potrebo, da se počutimo varne, kar se odraža tudi v turizmu, kjer varnost igra
vse večji pomen (kljub temu pa so učinki vse krajši - po raziskavah trajajo le 3 mesece), turisti
pa se izognejo destinacijam, ki veljajo za tvegane.
Vse večja potreba po koordinaciji informaciji na vpliv katastrofe in oblikovanje mehanizmov za hitro
rehabilitacijo.
Potreba po fleksibilnem načrtovanju, ki lahko omili izgubo turističnih tokov.
Vlade bodo morale vse več pozornosti posvečati ažurnim informacijam, povezanim z
varnostjo.
Porast zavarovanih mikroobmočij območij in urejenega osebnega varstva turistov in njihovega
imetja.
Varnost (sub)destinacije se izpostavlja kot trženjsko prednost.
Privlačnejše so čiste, urejene in varne destinacije (varne pred naravnimi nesrečami in
organiziranim kriminalom)
Investiranje v nameščanje opazovalne in varnostne infrastrukture.
Stran 358 od 417
10.1.2 Potrošniški trendi
10.1.2.1 POTOVALNE IZKUŠNJE IN OBNAŠANJE
Trendi
S tem, ko ljudje vse bolj potujejo, postajajo vse bolj dojemljivi za kulturo in celotno okolje, v
katerega potujejo, ki vse bolj vpliva na njihove poglede, izkušnje in vrednote. Pri odločitvah za izbor
destinacije prihaja do jasno izraženega premika od izključno eksternih potovalnih faktorjev (kot
so vreme, demografija itd) k vse bolj internim faktorjem (kot so želja za kreativno izražanje, osebni
razvoj itd). S tem, ko potovalne izkušnje postajajo vse bolj bogate, le-te aktivno vzpodbujajo po želji
po ponovnem potovanju.
To spreminja tudi razmerje med gostiteljem in gostom. Ljudje vse bolj iščejo edinstvena,
pristna doživetja in ne umetnih, uprizorjenih.
Več raznolikih potovalnih izkušenj: fleksibilnost pri izbiri destinacij, hibridni turist (enkrat
preproste počitnice, drugič luksuzne, enkrat v bližnjo destinacijo, drugič v oddaljeno, kombinacija nizko
cenovnega leta z visoko kakovostjo hotela, kombinacija poceni namestitve in vrhunske prireditve itd).
Izkušnje in kritični pogledi bodo spodbudili turiste, da se bodo vračali v destinacije, s katerimi
so bili zadovoljni v preteklosti.
Občutljivost glede časa: več kratkih oddihov z različnimi motivi (mesta, obala, kultura,
dogodki, dobro počutje) namesto enega dolgega potovanja v oddaljene destinacije.
preproste počitnice, drugič luksuzne, enkrat v bližnjo destinacijo, drugič v oddaljeno, kombinacija nizko
cenovnega leta z visoko kakovostjo hotela, kombinacija poceni namestitve in vrhunske prireditve itd).
Turisti zahtevajo vse višjo kakovost storitev in doživetij (na vseh točkah potrošnje). Smatrajo jo za
osnovni minimum – diferenciacija in preseganje pričakovanj se začne druge.
Zagotoviti moramo standarde kakovosti in razvijati dodano vrednost (osnovna vrednost, dodana
vrednost in čustveno vrednost).
Razvijati tiste turistične produkte, ki temeljijo in izhajajo iz potreb gostov oziroma
povpraševanja (na primer kratki oddihi za pobeg od vsakdana).
Stran 359 od 417
Turisti so vse bolj izkušeni v organizacijskem vidiku svojega potovanja in rezervacijskih sistemih,
ki to podpirajo.
Priprava počitniških ponudb v modularni obliki, ki dajejo možnost, da si posameznik sestavi
program po svoji meri (preko interneta) in preko direktnih rezervacij.
Sightseeing, lifeseeing, eventseing in adventureseeing.
Ker turisti vse bolj iščejo nova doživetja, je vse manj turistov, ki se vračajo, zato je za
destinacije vse težje razviti lojalnost. Za nekatere destinacije zaradi tega postaja vse težje razpršiti
povpraševanje na nova območja in se boriti proti sezonskosti, saj nimajo kritične mase turistov, kis e
vračajo, na katerih bi gradili.
Nekateri turisti nočejo, da bi jih dojemali kot »turiste«.
Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja. Potovanja so vedno bolj specializirana in so
izobraževalno naravnana, saj si obiskovalci krajev želijo poleg počitka tudi spoznavanje novih
krajev, običajev, kulture in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja, namreč tudi investicija v svoje znanje.
10.1.2.2 ŽIVLJENJSKI SLOG
Trendi
Potovanja bo še naprej spodbujalo naraščajoče nezadovoljstvo liberalnega individualista, ki bo vedno
menil, da je življenje drugje boljše. To iskanje boljšega življenja pa bo omejilo vse bolj izginjajoča
edinstvenost krajev – tudi stopnja spremembe med potovanji se zmanjšuje.
Za mnoge potovanja niso več luksuz, ampak so postala način življenja. To pomeni, da bodo
odločitve zadnji hip, še posebej za kratke izlete, postali vse bolj prevladujoč način.
S trendom kasnejše odločitve za otroke in eno-starševskih družin se svoboda potovanja veča. Ta trend
že danes potiska zgornjo mejo trga mladih iz 30 na 35 let.
Povezovanje v krogu enako mislečih oziroma ljudi z enakimi vrednotami postaja vse
močnejše in usmerja odločitve, s kom, kako in kam potovati.
S tem, ko zdravstvene storitve postajajo vse dražje v Evropi, se bodo Evropejci vse bolj
odločali za potovanja v Azijo in druge destinacije s sprejemljivi cenami in širokim spektrom
zdravstvenih storitev. Hkrati pa tudi v Evropi visoko razvite zdravstvene storitve predstavljajo potencial
ra razvoj receptivnega zdravstvenega turizma v specifičnih nišnih trgih. Okrepil se bo tudi intraevropski zdravstveni turizem, kot rezultat dolgih čakalnih list in zdravstvenih zavarovalnic, ki si
prizadevajo zmanjšati stroške.
Stran 360 od 417
Zavedanje o pomenu zdravja, potovanja kot del načina življenja, vse večja spontanost,
združevanje in prepletanje dela in prostega časa, hibridni in paradoksalni potrošnik,
iskanje raznolikosti.
Na eni strani iskanje drugačnega, kontrastnega sveta v primerjavi z vsakdanom, na drugi strani
komplementarnega (povezovanje potovanj in izobraževanja, učenja).
Iskanje identitete in užitkov (s spoštovanjem do narave in njenega ohranjanja).
Povečan pomen okolja, narave, individualno oblikovanih produktov in storitev, varnosti.
Aktivne in aktivnosti ter doživetij polne počitnice postajajo vse bolj priljubljene, povpraševanje po
ponudbi in infrastrukturi, ki odgovarja tej obliki počitnic, bo vse večje.
Povečano povpraševanje po sproščujočih aktivnostih.
Vse bolj kritičen odnos do umetne ponudbe in vse večje cenjenje avtentičnega (še posebej
tisto, kar omogoča posamezniku prilagojeno in čustveno zadovoljstvo).
Povpraševanje po ponudbi dobrega počutja, zdravja, fitnessa in produktih za
zmanjševanje stresa bo še naprej rasel v razvitih gospodarstvih. Hkrati raste tudi konkurenca v
nekaterih delih Evrope, kjer zasebni sektor vse bolj investira v izboljševanje zastarele zdraviliške
infrastrukture.
Potreba po razvoju več nišnih produktov.
V iskanju različnih doživetij bodo potrošniki vse bolj iskali poglobljeno doživljajsko vrednost in
bolj intenzivna doživetja. En aspekt je naraščajoče povpraševanje za »varno nevarnost«, na drugi
strani pa za spiritualne programe (ki se bodo povezali oziroma nadgradili zdaj že zelo popularne
produkte zdravilišče in programov dobrega počutja – wellnessa). Zdravstveni produkti bodo vse bolj
dodani drugim produktom. Operatorji nastanitev bodo razvili več kombiniranih produktov na področju
zdravja in kreativnega turizma.
Manj načrtovanja vnaprej, odločitve na kratki rok.
Odprtost do novih tehnologij in distribucijskih kanalov.
Stran 361 od 417
Povečana fleksibilnost - zagotoviti fleksibilne turistične produkte v smislu prilagajanja vsebine
paketov, dolžine bivanja in rezervacijskih kanalov.
Manj klasične paketne ponudbe, več individualnih programov.
Ponuditi moramo visoko raven kakovosti, skrbi in posvečanja posamezniku, udobja, dobrega
oziroma prijetnega počutja, vrednot, ki vplivajo na čustva itd.
Turistična ponudba za sprostitev in krepitev zdravja mora temeljiti na profesionalnosti in
individualnih storitvah.
Turistični produkti: pohodništvo v tesnem stiku z naravo, kulinarika, vina, zdravje in dobro počutje,
kultura, umetnost, športni in avtentični dogodki itd.
Individualizacija atrakcij, ponudbe in storitve (osebne, individualno prilagojene ponudba, storitve,
dogodki, trženjski proces itd).
Velikega pomena je povečevanje oziroma vse večja usmerjenost in specializacija ponudnikov, saj
lahko le na ta način učinkovito nagovorimo posebne interese ciljnih skupin (posebne interesne skupine,
razvoj nišne ponudbe in trženje nišnim skupinam).
Stran 362 od 417
10.1.3 Turistični produkti & trženje
10.3.3.1 TRENDI NA PODROČJU MARKETINGA
Trendi
Potrošniki vse bolj iščejo nasvete od drugih potrošnikov (na internetu – na primer blogi, od
prijateljev, znancev itd) in izkušeni potrošniki pogosto vedo več o nekem produktu kot mnogi
turistični strokovnjaki.
Vse več bo investicij v internetne marketinške strategije in v nove raziskovalne tehnike.
Čeprav se še velik del promocijskih budgetov potroši za tradicionalno oglaševanje, pa PR in
tradicionalne marketinške tehnike postajajo vse manj relevantne, medtem ko oblikovanje in
upravljanje blagovnih znamk postaja vse pomembnejše.
S tem, ko vlade iščejo načine za povečanje aktivne vpletenosti ključnih akterjev in marketinških
budgetov, postaja javno-zasebno partnerstvo vse pomembnejše v turističnem marketingu.
Internet bo vodil naslednjo generacijo distribucijskih metod turističnih in potovalnih produktov.
Trenutno se po podatkih WTO le 3% promocijskih proračunov nacionalnih turističnih organizacij
potroši za internetno oglaševanje.
Vse bolj pomembno bo poznati motivacije in interese segmentov potrošnikov – zaradi česar
bo segmentacija in pozicioniranje vse pomembnejše.
Prav tako bo vse pomembnejše identificirati in izkoristiti edinstveno prodajno priložnost
(USP) produktov. S tem, ko potrošniki postajajo vse bolj usmerjeni k doživetjem in njihovi
simbolični vrednosti, se bodo USP-ji morali razviti v smeri edinstvenih izkušenjskih prodajnih
priložnostih (UESP) in edinstvenih simboličnih prodajnih priložnosti (USSP).
Marketinška sporočila, ki bodo gradila na doživetjih in občutkih, bodo imeli večji vpliv na
odločitve o destinaciji – kaj se lahko počne na destinaciji in kaj bodo osebne koristi.
Poudarek bo na oblikovanju produktov po meri posameznika.
Določeni segmenti prebivalstva, ki razpolagajo z manjšimi potovalnimi budgeti, bodo zahtevali
nove iniciative za razvoj »budget« potovalnih produktov, pomembne bodo tudi znamke, ki
jim lahko zaupajo.
Stran 363 od 417
Potovalni agenti in organizatorji potovanj bodo imeli nove vloge – v dodajanju vrednosti
osnovnim potovalnim in namestitvenim produktom.
Ne obljubljaj preveč, prodaj resnično izkustvo.
Promocije ni več, je le strateško trženje, merljivi rezultati, podatkovne baze, prodajni cilji.
Cilj ni več pritegnitev večjega števila turistov, ampak večji izplen z večjo potrošnjo, podaljšanim
bivanjem in boljšimi dnevi, več priporočili drugim, večjo lojalnostjo.
Uspeh trženja je odvisen od kakovosti sistema trženja in ne več od sredstev.
Najbolj učinkovito orodje je osebno priporočilo in ne več reklama.
Dober produkt kreirajo ljudje z domišljijo in kreativnostjo za pozitivna čustvena doživetja.
10.1.3.2 INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE & KOMUNIKACIJE
Trendi
Internet se zdaj smatra za univerzalno komunikacijsko in marketinško orodje, še vedno pa
so potrebne tehnološke nadgradnje na področju mobilne tehnologije in digitalne TV.
Kontaktiranje sorodnikov in prijateljev med potovanjem bo postalo vse bolj poceni in preprosto.
Potrošnik bo imel s tem, ko ima vse večjo sposobnost primerjati cene in ponudbe, vse več in
več nadzora. Vse bolj bogate in raznolike informacije bodo na voljo skozi različne medije.
Razvili se bodo novi elektronski plačilni sistemi, varne kreditne kartice,e-denarnice itd. To bo olajšalo
transferje denarja in zmanjšalo skrbi po prekomernih transfernih stroških, provizijah pri menjavi
denarja in varnosti pri online nakazilih.
Rast cenejših svetovnih komunikacijah, skupaj z razpoložljivostjo poceni transporta, bo hitro
povečalo obseg turizma.
V preteklih letih je bila znatna rast interneta za pridobivanje informacij pred potovanjem, obstaja
pa potencial za pridobivanje informacij po prihodu na destinacijo (priložnost za oglaševanje
dogodkov, prireditev in marketinška sporočila).
Stran 364 od 417
GPS in druge nove tehnologij bodo omogočile spremljanje gibanja turistov v destinaciji, spremljati
učinke promocijskih kampanj in novo nastajajoče potrošniške trende.
10.1.3.3 TRANSPORT
Trendi
Avtomobil ostaja primarno prevozno sredstvo za turiste – potovanje z avtomobilom
predstavlja v industrijskih državah več kot 70% turističnih potovanj, v prihodnosti pa bo ostal
dominantno prevozno sredstvo (ob naraščajočih cenah goriva in vplivih na okolje se bodo iskali drugi
energetski viri).
Avtobusni turizem se bo soočal z vedno večjimi omejitvami, povezanimi s parkiranjem in
dostopom do mestnih središč. Negativni vpliv imajo tudi nizko cenovni letalski prevozi.
Na področju letalske industrije bo prihajalo do vse večjih združitev na področju trga letalskih
družb, ki razvijajo polete v oddaljene destinacije, medtem ko bodo letalske družbe s poleti v bližnje
destinacije iskale sekundarne destinacije. Povečani stroški goriva, varnost, ekološke takse in
pristojbine bodo sčasoma upočasnila rast.
Na področju železniških povezav se bodo z vladnimi investicijami v nove hitre linije
postopoma zmanjšale cene, izboljšale se bodo storitve in povečala hitrost.
Na področju ladij za križarjenja je vse večje povpraševanje, ki vodi v izgradnjo novih in
vedno večjih križark, vendar pa manjka terminalov – pristanišč, še posebej v Mediteranu. To bo
vodilo v izgradnjo novih, saj se destinacije borijo, da bi izkoristile pozitivne trende. Podobno kot na
drugih turističnih trgih pa ne računajo na povečano ponudbo, ki vodi v nižje cene za operaterje in
zmanjšuje stopnjo donosa za pristanišča.
Z izboljšano dostopnostjo nastajajo nove destinacije. Razvoj nizko cenovnih letalskih
prevoznikov močno spreminja potovalen navade v Evropi. Odprtje novih letalskih linij daje
možnost odpiranja novih trgov, vendar pa so zaradi povečane konkurence in evropske zakonodaje
precej nestanovitni.
Destinacije, kjer ni direktnega ali indirektnega dostopa, bodo utrpele škodo.
Na kratkih razdaljah bo železniška povezava postala resen konkurent letalski povezavi.
Zaradi neugodja na dolgih poletih lahko vodi do potrebe po letalskih storitvah, ki so med
ekonomičnim in poslovnim razredom.
10.1.3.4 DRUGI DOMOVI – REZIDENČNI TURIZEM
Stran 365 od 417
Trendi
Število nakupov drugih domov se bo še naprej povečevalo, vse dokler bodo destinacije z
relativno poceni ponudbo. Ta trend pospešujejo ciljno usmerjene ponudbe na ciljno skupino, ki
je dovolj bogata, ki želijo investirati v nepremičnino v toplejših (in cenejših) krajih, ki iščejo prostor
za upokojitev ali začnejo novi posle (kot način življenja) v drugih koncih Evrope. Trend zdaj v
največji meri oblikujejo gibanja sever-jug, a v Veliki Britaniji so že napovedali, da bodo prejemanje
pokojnine vezali na stalno bivališče in ne na prispevek vplačevanja v zdravstveno blagajno.
Povečano povpraševanje v določenih destinacijah bo sprožilo omejitve. Nekatere destinacije se
že borijo, da bi poskušale omejiti to vrsto migracij.
Povečanje povpraševanja po potovanjih, kjer se gost sam oskrbuje.
Stran 366 od 417
10.2 Opredelitev izzivov, ki jih prinašajo za sonaravni razvoj
turizma na Gorenjskem
V nadaljevanju se iz množice trendov na strani ponudbe in povpraševanja
osredotočamo na tiste trende v turistični industriji, ki so pomembni za oblikovanje
strateških razvojnih in trženjskih usmeritev sonaravnega turizma na Gorenjskem.
Po opisu značilnosti trenda so nato s puščico nakazane posledice in izzivi za
Gorenjsko.
1. POVEČANA OBČUTLJIVOST ZA CENO IN KAKOVOST
•
•
Turist je vse bolj zahteven in kritičen in se hitro pritoži, če produkt in storitev ne
dosega njegovih pričakovanih standardov oziroma zadovolji njegova pričakovanja.
Aktivno je potrebno razvijati dodano vrednost (osnovna vrednost, dodana vrednost
in čustveno vrednost; na slednji se ustvarja konkurenčna prednost in višja cenovna
pozicija).
Izzivi za Gorenjsko:
a.
b.
c.
d.
Posebno pozornost potrebno dajati kakovosti vseh virov (narava, kultura,
turistični produkti, trženje itd.), še posebej glede na to, da Gorenjska razvija sonaravni
turizem in se kot takšna destinacija tudi mora pozicionirati.
Oblikovanje močne in pozitivne izkušnje na nivoju celotne destinacije – skozi
razvoj in upravljanje destinacije (destinacija mora zagotavljati osnovne potrebe turista
po čistoči, urejenosti, informiranju, dogajanju itd) potrebno nadgraditi doživetje in
oblikovati storitveno verigo brez šibkih členov.
Posebno priložnost potrebno iskati na področju nudenja čustvene vrednosti
(poleg standardov kakovosti, ki so zgolj osnova – razlikovalno prednost ustvarjamo šele
z ustvarjanjem čustvene vrednosti).
Potrebno načrtno delati ne zgolj na doseganju/izpolnjevanju, temveč na preseganju
pričakovanj, tako na nivoju celotne destinacije kot tudi na nivoju posamezne
ponudbe.
2. SPREMEMBE NAČINA IN SLOGA ŽIVLJENJA
•
Zavedanje o pomenu zdravja, ki postaja osrednja vrednota.
Stran 367 od 417
•
•
•
•
•
•
•
Potovanja kot del načina življenja, vse večja spontanost, združevanje in
prepletanje dela in prostega časa, hibridni in paradoksalni potrošnik, iskanje
raznolikosti.
Na eni strani iskanje drugačnega, kontrastnega sveta v primerjavi z vsakdanom, na drugi
strani komplementarnega (povezovanje potovanj in izobraževanja, učenja).
Iskanje identitete in užitkov (vse bolj s spoštovanjem do narave in njenega
ohranjanja).
Povečan pomen okolja, narave, individualno oblikovanih produktov in storitev,
varnosti.
Povečano povpraševanje po sproščujočih aktivnostih.
Aktivne in aktivnosti ter doživetij polne počitnice postajajo vse bolj priljubljene,
povpraševanje po ponudbi in infrastrukturi, ki odgovarja tej obliki počitnic, bo vse večje.
Vse bolj kritičen odnos do umetne ponudbe in vse večje cenjenje avtentičnega
(še posebej tisto, kar omogoča posamezniku prilagojeno in čustveno zadovoljstvo).
a.
b.
c.
d.
V destinaciji ponudimo (oblikujemo, razvijamo in komuniciramo) visoko raven
kakovosti, skrbi in posvečanja gostu, udobje, dobro počutje, vrednote, ki se
dotikajo čustev, spoštovanje narave in njenih virov itd.
Oblikujemo ponudbo-programe, ki so odgovor na določen življenjski slog (jasna
opredelitev ciljne skupine in njenega profila, življenjskega sloga, nato pa oblikovanje
programov po njihovi meri –segmentacija).
Razvijamo avtentično turistično ponudbo, ki izvira iz tradicije in lokalnih posebnosti
lokacije in ki je tesno povezana z neokrnjeno naravo.
Ponudbo well-beinga razvijemo v programe, ki presegajo ozko pojmovanja wellnessa
(bazeni, tretmaji) in jo razvijemo v celostno izkušnjo z Gorenjsko (dobro počutje,
sprostitev na Gorenjskem).
3. SPREMEMBE V NAKUPNEM VEDENJU
•
•
•
•
Manj načrtovanja vnaprej, odločitve na kratki rok.
Odprtost do novih tehnologij in distribucijskih kanalov.
Povečana fleksibilnost.
Manj klasične paketne ponudbe, več individualnih programov.
a.
Oblikovati kakovosten sistem informiranja o celostni ponudbi, ko je turist že v
destinaciji (ustvariti motiv prihoda, da turist pride, nato pa ga animirati za različna
doživetja, aktivnosti) – kar predstavlja eno izmed pomembnih in temeljnih funkcij
destinacijskega managementa.
Stran 368 od 417
b.
c.
d.
e.
Izkoristiti močno mrežo TIC-ev za informiranje ne zgolj o dogajanju v mikro
destinaciji, temveč tudi v drugih destinacijah.
Razviti izredno funkcionalen in ažuren destinacijski portal.
Zagotoviti fleksibilne turistične produkte v smislu prilagajanja vsebine paketov,
dolžine bivanja in rezervacijskih kanalov.
Nadgradnja trženja celotne destinacije – od klasičnih k novim trženjskim
orodjem (še posebej tudi zaradi omejenih virov).
4. SPREMEMBE V POTOVALNEM OBNAŠANJU
•
•
•
•
•
•
•
•
Občutljivost glede časa: več kratkih oddihov z različnimi motivi (mesta, obala, kultura,
dogodki, dobro počutje) namesto enega dolgega potovanja v oddaljene destinacije.
preproste počitnice, drugič luksuzne, enkrat v bližnjo destinacijo, drugič v oddaljeno,
kombinacija nizko cenovnega leta z visoko kakovostjo hotela, kombinacija poceni namestitve in
vrhunske prireditve itd).
Pri potrošnikih narašča potreba po samorazvoju in kreativnem izražanju. Ker so
potovalne izkušnje vedno bogatejše, povzročajo željo po nadaljnjem potovanju. Ljudje iščejo
globlje izkušnje v destinaciji, ki jo obiščejo, kar spreminja odnos med gostiteljem in gostom.
Ljudje iščejo izvorne, avtentične izkušnje.
Turisti bodo zahtevali vedno višjo kakovost izkušenj in storitev na vseh ravneh potrošnje.
Ključnega pomena bo obdržati stalne goste in graditi lojalnost. Turisti želijo vedno
manj biti »turisti«.
Vedno bolj iščejo nekaj novega in boljšega, na drugi strani pa je vedno manj edinstvenih
destinacij.
Izkušnje in kritični pogledi bodo spodbudili turiste, da se bodo vračali v destinacije, s
katerimi so bili zadovoljni v preteklosti.
Destinacije bodo vse bolj pridobivale od preprostega in cenovno lahko dostopnega dostopa za
kratke oddihe (še posebej, če so dogodki organizirani zunaj glavne sezone).
Nove povezave z nizko cenovnimi letalskimi prevozniki prispevajo k razcvetu novih mestnih
destinacij (oziroma destinacij v bližini) in ponujajo nov trženjski potencial.
a.
b.
c.
d.
Izkoristiti zelo dobro dostopnost Gorenjske za glavne evropske emitivne trge.
Izkoristiti zelo dobro dostopnost znotraj Gorenjske. Povečati mobilnost znotraj
destinacije (turiste usmeriti k različnim aktivnostim, atrakcijam).
Oblikovanje produktov, programov z dodano vrednostjo (ponuditi več od
primerljivih destinacij – bolj inovativen produkt, večja čustvena vpletenost turista, bolj
avtentičen, bolj zanimiva zgodba).
Razviti prepoznavne programe po posameznih destinacijah in jih začeti
aktivno tržiti – aktivnemu in dinamičnemu obiskovalcu ponuditi možnost privlačne
izbire.
Stran 369 od 417
e.
Iskanje in komuniciranje presežkov, ki izhajajo ali iz naravnih in kulturnih
značilnosti ali človeških dosežkov (nekaj, kar je največje, najdaljše, naj, naj …).
5. INTERNACIONALIZACIJA KONKURENCE
Povečanje konkurence med turističnimi destinacijami (mestne destinacije, obmorske, nove
destinacije v Vzhodni in Srednji Evropi, tradicionalne gorske destinacije, prekomorske
destinacije vse tekmujejo za iste potencialne obiskovalce.
• Pripadnost in lojalnost destinacijam bo še naprej upadala.
• Pokrajine, ki ponujajo celovit, raznolik in uravnotežen koncept, bodo vse bolj iskane in pri tem
bodo potrebovale boljši destinacijski management.
•
a.
b.
c.
d.
Oblikovanje jasnega tržnega pozicioniranja na nivoju destinacije (in pozicioniranja
posameznih destinacij znotraj le-tega).
Razvoj močne in kompetentne regionalne destinacijske organizacije, ki bo
pokrivala vse ključe funkcije razvoja, upravljanja in trženja destinacije.
Vključitev Gorenjske v vse prepoznane in pomembne kanale, organizacije, povezave na
mednarodnem nivoju (še posebej na alpskem področju).
Utrjevanje pozicije na obstoječih trgih in razvoj novih trgov.
6. TEKMOVANJE NA PODROČJU INFORMACIJ IN TEHNOLOGIJ
•
•
•
•
•
•
•
•
Obseg informacij nenehno narašča.
Preprost dostop do informacij (internet); penetracija interneta in njegove uporabe za
informacije in nakup turističnih produktov in storitev bo še naprej rasel.
Obilica informacij omogoča preproste primerjave.
Pojavljajo se priložnosti na področju mobilne telefonije in digitalne televizije, kar bo povečalo
trg.
Potrošniki dobivajo večji nadzor nad cenami in produkti. Razvijajo se novi plačilni sistemi,
varne kreditne kartice in e-denarnice, kar povečuje varnost transferja plačil on-line.
Razvoj cenejših globalnih komunikacij in transporta hitro povečuje obseg potovanj.
Potrošniki vedno bolj iščejo informacije o dogodkih v destinaciji po njihovem prihodu
v destinacijo in ne samo pred potovanjem, kar zahteva prilagajanje destinacijskega trženja.
Nove GPS (globalni sistemi pozicioniranja) bodo omogočali ponudnikom, da bodo lažje sledili
premikom turistov in merili učinkovitost promocijskih aktivnosti.
Stran 370 od 417
a.
b.
c.
d.
Bolj učinkovito in bolj kreativno komuniciranje informacij – preprosta in
kreativna sporočila v trženjskih komunikacijah, komuniciranje zgodbe.
Trženje z uporabo orodij pod črto za specifične produkte in ciljne skupine.
Elektronsko trženje.
Velik poudarek na funkcionalnem in ažurnem destinacijskem portalu.
7. DIFERENCIACIJA
•
•
•
•
•
•
Tržno segmentiranje med velikim, masovnim trgom s poceni in hitro spremenljivi produkti in
programi ter med premium trgom s posebnimi produkti in storitvami za specifične ciljne
skupine (posebni interesi).
Vse večje povpraševanje za luksuzne in posebne produkte, ki jih je lahko dobiti.
Glede na dejstvo, da je status manj pomemben kot nekdaj, postaja obnašanje vse bolj
personalizirano, kar vodi k povpraševanju po manjših namestitvenih zmogljivostih (na primer
manjših, avtentičnih družinskih hotelih).
Vedno več je treba vedeti o motivacijah in interesih tržnih segmentov, kar pomeni, da se veča
vloga segmentiranja in pozicioniranja. Nujno je treba definirati in izkoristiti
edinstvene prodajne priložnosti turističnih produktov (USP), ki se nadgrajuje v
edinstvene izkustvene in simbolne prodajne priložnosti.
Trženjska sporočila morajo temeljiti na izkušnjah in občutjih, produkte je treba oblikovati po
meri potrošnika.
Vedno večji pomen pridobiva branding.
a.
b.
c.
d.
Oblikovanje in komuniciranje točk razlikovanja (opredelitev močne edinstvene
prodajne priložnosti).
Oblikovanje močne zgodbe in njeno privlačno, zanimivo pripovedovanje skozi vsa
trženjska orodja in programe – krovne in zgodb posameznih destinacij.
Osredotočanje na zahtevnejši segment, ki je mobilen in ki je naklonjen pristnim
doživetjem in več kratkim potovanjem na leto.
Oblikovanje močne znamke destinacije.
8. SOCIO-DEMOGRAFSKE SPREMEMBE
•
•
Več enočlanskih gospodinjstev, več razpoložljivega dohodka in višja nakupna moč.
Strukturne spremembe v družinah (nuklearne družine itd).
Stran 371 od 417
Vedno večja potreba po skrbi za zdravje.
Trend naraščanja seniorskega trga (z več dohodka, več mobilnosti, bolj iščoč užitkov, bolj
ozaveščen glede zdravja, več aktivnosti) in upadanja družinskega.
• Število izkušenih seniorskih popotnikov bo raslo hitreje kot razvoj ponudbe na splošno (čeprav
bo to nekoliko upočasnjeno z zniževanjem pokojnin in kasnejšim upokojevanjem).
•
•
a.
b.
Jasno osredotočanje na ciljne skupine: 20 do 40 let, z nadpovprečnim dohodkom,
mladi pari – t.i. DINKS (dvojni dohodek, brez otrok), seniorji z nadpovprečnim
dohodkom in ustaljeni pari 45 do 65 let (otroci so že zapustili gospodinjstvo) ter dobro
zaposlene ženske.
Nagovarjamo jih s konkretnimi produkti, glede na njihove interese
(pohodništvo, kolesarjenje, sprostitev, odkrivanje itd).
9. TRAJNOSTNI RAZVOJ
Več povpraševanja za trajnostno naravnane destinacije, kjer bo naravno okolje in
lokalno prebivalstvo igralo vedno pomembnejšo vlogo.
• Pokrajine, ki so pretirano pozidane (še posebej tam, kjer to ni potekalo v sozvočju s pokrajino),
bodo vse manj privlačne.
•
a.
b.
Glede na izredne naravne danosti razviti ta produkt.
Izpostaviti avtentičnost, neokrnjenost narave in ponudbe, čisti zrak, čista voda,
lepi razgledi, nepozidanost.
10. VARNOST
•
Teroristični napadi, regionalne vojne, onesnaženje in druge krize so postale del
vsakdanjega življenja in vplivajo na potrebo, da se počutimo varne, kar se odraža tudi v
turizmu, kjer varnost igra vse večji pomen, turisti pa se izognejo destinacijam, ki veljajo za
tvegane.
Stran 372 od 417
a.
Skomunicirati varnost destinacije, tudi skozi bližino tradicionalnih turističnih trgov
(Avstrija, Italija).
Stran 373 od 417
11. ANALIZA DOBRIH PRIMEROV PRAKSE
11.1 Pojasnitev metodologije in izbora dobrih primerov prakse
V vse bolj konkurenčnem okolju postaja spremljanje konkurence, ob tem pa še posebej
sistematično spremljanje in analiziranje dobrih primerov prakse (torej preučevanje in
učenje od primerov, ki veljajo za dobre primere prakse), vse večjega pomena. Ker se Gorenjska
sooča z veliko konkurenco primerljivih alpskih destinacij, smo temu področju v okviru
projekta dali še poseben poudarek.
Pri izboru in analizi dobrih primerov prakse je delo potekalo v sodelovanju s podjetjem Stevens &
Associates, ki že več let neprekinjeno spremlja in analizira dobre primere prakse, pozna pa jih ne
zgolj na osnovi analiz in sekundarnih podatkov, temveč na osnovi primarnih raziskav, obiskov teh
destinacij, številnih intervjujev s ključnimi nosilci turizma ter nenazadnje na osnovi poglobljenega
preučevanja področja razvoja, trženja ter še posebej razvoja in upravljanja destinacij.
 Vsi izbrani in predstavljeni primeri za projekt Sonaravnega razvoja turizma na
Gorenjskem so za gorenjski projekt relevantni vsaj zaradi štirih od šestih spodnjih
razlogov:
1.
Destinacija ima podobno oziroma primerljivo naravno okolje in pokrajino,
demografijo in turistično privlačnost;
2.
Destinacija ima uveljavljen turistični produkt, vendar pa si prizadeva za rast in
oživitev svoje turistične industrije;
3.
Destinacija razvija celoletno ponudbo za turiste;
4.
Destinacija ima močno tržno znamko in tržno pozicijo ter redno analizira, preverja in
prenavlja svojo znamko in pozicijo;
5.
Destinacija ima v osnovi podeželsko, neubrano okolje, z relativno malo prebivalstva
in brez večjih mestnih središč;
6.
Destinacija vključuje nacionalni park.
V nadaljevanju je predstavljena:
1.
Koroška, Avstrija;
2.
V prilogi k analizi pa še: Zell-am-See (Kaprun), Salzburška, Avstrija; Jackson Hole,
Wyoming, ZDA; Park City (Summit County), Utah, USA; The Lake District and Cumbria,
Stran 374 od 417
Velika Britanija; Aviemore and the Cairngorms, Škotska; Dumfries
Škotska; Zell-am-See (Kaprun), Salzburška, Avstrija.
and
Galloway,
Stran 375 od 417
11.2 Predstavitev dobrih primerov prakse
11.2.1 Avstrijska Koroška55
ZAKAJ SMO IZBRALI TA PRIMER
Gorenjska se tradicionalno povezuje z avstrijsko Koroško na področju načrtovanja turističnega
razvoja, saj turizem ne pozna meja. Še več, Koroška, Furlanija Julijska Krajina in Gorenjska imata
razvito skupno blagovno znamko Playing together in nekaj skupnih turističnih produktov, ki pa jih
je potrebno nadgraditi in ciljno tržiti.
Naravno geografske danosti Gorenjske in avstrijske Koroške so zelo podobne. Obe regiji imata
bogato tradicijo na področju turizma, bogato naravno in kulturno dediščino, odlično geografsko
lego na stičišču treh kultur, odlično transportno lego. Skratka, potenciali in priložnosti obeh regij
so podobni. Kako jih izkoriščata, pa je odvisno od organiziranosti turizma in inovativnosti,
podjetnosti.
Sistem lokalnih in regionalnih podpornih struktur na avstrijskem Koroškem je podoben
Gorenjskemu, le da so ga Korošci pričeli nadgrajevati že pred več kot desetletjem in bili pri tem
zelo uspešni. Pred približno dvema desetletjema se je Koroška nahajala v isti fazi kot Gorenjska.
Razpršena, nepovezana turistična ponudba, slabo izkoriščene razvojne priložnosti, pomanjkanje
enotnih vodilnih tem v turizmu, neenotno trženje so bile glavni problem koroškega turizma. Z
ustreznim sistemskim pristopom in ustrezno organiziranostjo je Koroška danes ena najbolj
prepoznanih turističnih destinacij v Evropi.
Prav čezmejno sodelovanje z avstrijsko Koroško nam omogoča bogat prenos izkušenj iz sosednje
avstrijske Koroške na Gorenjsko.
KAJ JE PRIMERLJIVEGA?
KAJ JE DRUGAČE?
• Enovit razvoj s prepoznavnimi nosilnimi
• Bogata turistična tradicija;
temami in enovito trženje destinacije
• Bogati naravni potenciali: klima, visoka
Koroška, medtem ko se turizem na
kakovost zraka, Alpe, ohranjena naravna in
Gorenjskem končna na občinski meji (izjema
kulturna dediščina, čista voda, jezera, reke,
skupno trženje Bled, Bohinj, Kranjska Gora
nacionalni parki;
pod blagovno znamko Julijske Alpe). Na
• »Varni« destinaciji;
Gorenjskem turizem temelji na lokalnih
• Dobra transportna povezava;
turističnih produktih, ki niso povezani, ter na
• Mednarodno letališče v obeh regijah;
treh
prepoznanih
turističnih
mikro
• Sezonska odvisnost;
destinacijah Bohinj, Kranjska Gora, Bled;
• Nekoordinirana
prostorska
politika,
ki
55
•
•
•
•
•
VIRI:
Weissbuch Tourismus Kärnten 2005-2015, OGM, Wien
Geschäftsbericht 2007, Kärnten Werbung
Urlaub bei Freunden, Bilanz 2004-2009, Tourismumsland Kärnten
www.kaernten.at
Model regionalne organiziranosti turizma na Gorenjskem, BSC 2007
Stran 376 od 417
zmanjšuje privlačnost krajev za turiste
• Prepoznavnost turistične destinacije Koroška,
medtem ko Gorenjska kot celota ne obstaja
• Lokalne turistične destinacije na mikro nivoju
na turističnem zemljevidu;
(LTO-ji na Gorenjskem, na avstrijskem
Koroškem imajo različne oblike);
• V
turistično
destinacijo
Koroška
je
enakovredno vključenih 16 mikro destinacij,
• Turistične spodbude s strani države, dežele
ne glede na stopnjo razvitosti turizma;
orientirane na infrastrukturo in ne na mehki
del.
• Na avstrijskem Koroškem obstaja Regionalna
turistična destinacija Kärnten Werbung, ki
opravlja nalogo upravljanja destinacije, na
Gorenjskem pa je ta struktura v fazi razvoja.
Stran 377 od 417
11.2.1.1 Uvodna predstavitev turistične destinacije Koroška
Avstrijska Koroška je najbolj južna zvezna dežela, ki obsega 9.533 km2 površine. Meji na zvezno
deželo Salzburg, Štajersko in Vzhodno Tirolsko. Meja s sosednjo Slovenijo je dolga 170 km, z
Italijo pa 109 km. Je na stičišču treh kultur. Ima 559.078 prebivalcev (2004). Politično ima
Koroška osem okrajev in 132 občin. Glavno mesto dežele je Celovec.
53 % ozemlja prikriva gozd, 16 % površine prekrivajo Alpe, 2 % voda. Na Koroškem se nahajata
dva nacionalna parka (Hohe Tauern in Nockberge). Koroška velja za deželo gora in jezer: ima 93
gorskih vrhov, visokih nad 3.000 m (najvišja gora je Großglockner s 3.798 metri) in okoli 1.270
jezer.
Iz naštetega sledi, da je sonaravni razvoj turizma glavno vodilo koroškega turizma. Glavne
strateške teme turizma izhajajo prav iz naravnega bogastva. Poleg naravnega bogastva ima tudi
bogato kulturno dediščino in prav stičišče treh kultur predstavlja bogat tržni potencial.
Transportne povezave do Koroške so zelo dobre. V Celovcu se nahaja mednarodno letališče, kjer
gostujejo tudi nizko cenovni prevozniki, zelo dobre so železniške povezave, prav tako je urejena
cestna infrastruktura.
11.2.1.2 Ključni elementi analize ponudbe in povpraševanja
Koroški turizem se je v 90-ih letih, podobno kot Slovenija, srečal z izrazitim padcem
nočitev (iz skoraj 19 milijonov v letu 1980 na 13 milijonov v letu 2008). Razlog za ta
padec je bila prevelika usmeritev v investicije v zimsko sezono in vzporedno s tem premalo
razvoja, investicij, inovativnih produktov v drugih letnih časih. Čeprav je trend nočitev in prihodov
turistov po letu 1995 večinoma pozitiven, še vedno ni dosegel ravni nočitev v letu 1980 (graf v
nadaljevanju).
Razlog za to je tudi vedno krajša doba bivanja turista, čeprav Koroška s povprečjem bivanja
5,3 dni vodi pred ostalimi deželami v Avstriji.
Turistični promet avstrijske Koroške je s 2.400 nočitvami na 100 prebivalcev daleč
nad povprečjem Avstrije (1.450). Večji padec nočitev je zaslediti tudi v letu 2006 zaradi
slabega vremena in naraščajoče konkurence drugih držav srednje in Vzhodni Evropi, medtem ko v
letu 2007 in 2008 beležijo pozitivno rast.
Najmočnejša turistična sezona je poletje, ki predstavlja 2/3 vseh prenočitev, od tega
50 % teh prenočitev odpade na mesec julij in avgust.
Zimska sezona se v primerjavi s prejšnjim obdobjem izboljšuje, razlog za to so velika
investicijska vlaganja. V poletni sezoni je značilna koncentracija prenočitev v okolici kopalnih
jezer, medtem ko je v zimski sezoni značilna koncentracija prenočitev v znanih smučarskih krajih,
v bližini Celovca in Villach-a.
Stran 378 od 417
Največ turistov prihaja iz Nemčije in Avstrije, ki predstavljata z več kot 80 %
najpomembnejši trg. Naraščajoči trgi pa so Nizozemska, Italija, Madžarska, Češka, Poljska, Velika
Britanija, potencialni trgi pa Rusija, Ukrajina, Slovaška, Emirati, Indija, Kitajska, Turčija.
Graf 45: Prihodi in prenočitve turistov na Koroškem (2000 do 2008) (vir Statistik Austria,
30.1.2009)
Prihodi in prenočitve turistov na Koroškem (2000 do 2008)
13,6
Prihovi v Mio
13,4
13,2
13
12,8
Niz1
12,6
12,4
12,2
12
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Leta
Koroška ima okrog 10.000 prenočitvenih ponudnikov, številka se je glede na leto 1998
zmanjšala za 20 %. Predvsem se je zmanjšalo število prenočitvenih ponudnikov s prenočitvami
nižjih kategorij, medtem ko pri 4-ih in 5-ih zvezdicah beležijo porast. Značilno je tudi, da se je
zmanjšala ponudba zasebnih sob, medtem ko so v porastu počitniška stanovanja, hišice. Hoteli in
podobna podjetja ponujajo več kot polovico prenočitvenih kapacitet, medtem kot počitniške hišice
predstavljajo več kot 1/3 prenočitvenih kapacitet. V letu 2008 je bilo na razpolago 203.803
postelj. Tudi število postelj se z leti nekoliko zmanjšuje, vendar pa ne s takšnim trendom kot
število ponudnikov prenočitvenih kapacitet, kar prikazuje tabela 29 in spodnja grafa 46 in 47.
Tabela 29: Prenočitvene dejavnosti in postelje glede na zvezno deželo (vir Statistik Austria,
Tourismusstatistik, 30.01.2009)
Leto
Burgenland
Kärnten
Niederösterreich
Oberösterreich
Salzburg
Steiermark
Tirol
Vorarlberg
Wien
Avstrija
prenočitvene dejavnosti
2001
1.214
12.609
3.223
4.465
13.592
7.194
25.495
5.950
427
74.169
2002
1.251
11.898
3.232
4.339
13.174
7.161
25.173
5.893
431
72.552
2003
1.289
11.486
3.255
4.215
12.988
7.181
24.989
5.839
427
71.669
2004
1.250
11.080
3.248
4.179
12.653
7.119
24.732
5.801
447
70.509
2005
1.249
11.106
3.355
4.188
12.384
7.012
24.906
5.880
439
70.519
2006
1.260
10.685
3.343
4.164
12.131
6.922
24.684
5.955
445
69.589
Stran 379 od 417
2007
1.263
10.310
3.348
4.089
12.314
6.858
24.541
5.935
427
69.085
2008
1.272
9.967
3.343
4.007
12.037
6.830
24.486
5.888
431
68.261
Postelje
2001
36.653
227.731
72.586
90.329
221.331
123.872
393.672
83.993
45.232
1.295.399
2002
33.045
218.873
72.249
86.370
213.680
118.833
388.094
82.204
43.722
1.257.070
2003
33.723
217.810
72.993
85.100
215.763
120.187
384.330
81.563
43.822
1.255.291
2004
33.504
214.690
73.145
86.610
216.852
122.090
384.602
81.309
48.061
1.260.863
2005
33.810
214.812
74.256
84.205
215.021
120.051
385.211
83.021
48.562
1.258.949
2006
34.122
210.210
76.110
84.354
220.367
119.583
385.313
82.585
50.392
1.263.036
2007
34.575
205.389
76.703
83.046
222.342
120.925
387.950
92.116
50.532
1.273.578
2008
34.607
203.803
76.773
83.917
227.449
121.419
392.873
84.019
55.425
1.280.285
Graf 46: Prikaz gibanja števila prenočitvenih Graf 47: Prikaz gibanja števila postelj na
ponudnikov na Koroškem (2001 do 2008) (vir Koroškem (2001 do 2008)
Austria Statistik, 30.1.2009)
Število postelj na Koroškem
13000
230.000
12500
225.000
12000
220.000
Število postelj
Prenočitveni ponudniki
Prenočitvene dejavnosti na Koroškem
11500
11000
Niz1
10500
10000
9500
215.000
210.000
Niz1
205.000
200.000
195.000
9000
190.000
1
2
3
4
5
6
7
8
1
Leta 2001 do 2008
2
3
4
5
6
7
8
Leta 2001 do 2008
Zasedenost postelj je v povprečju 33-odstotna. Obstajajo razlike med poletno in
zimsko sezono ter glede na kakovost prenočitvenih zmogljivosti. Tako je zasedenost
največja v poletni sezoni (38,2 %), glede na kakovost prenočitvenih zmogljivosti pa beležijo
največjo zasedenost v hotelih s petimi (46,3 %) in štirimi zvezdicami (60,7 %).
Zasedenost
Koroška
poletna
sezona 2008
38,2%
5*
Zasedenost
Koroška
zimska
sezona
2007/2008
5*
4*superiror 4*
46,3% 60,7%
56,3%
4*superiror 4*
3*
2*/1*
Počitniške
hišice
Privat
sobe
obrtniki
37,8%
23,7%
29,3%
15,6%
34,4%
3*
2*/1*
Počitniške
hišice
Privat
sobe
obrtniki
Stran 380 od 417
27,9%
40,5% 18,7%
41,7%
23,9%
13,7%
24,8%
8,76%
25,9%
Cenovna politika na Koroškem je diferencirana glede na sledeče kriterije:
•
•
•
•
•
•
•
Čas prihoda
Čas rezervacije (first minute, last minute)
Kdo je kupec: družina, upokojenec, lastniki Kärnten Card-a
Popusti na skupine in daljše bivanje
Kriteriji kvalitete: lega sobe
Kvantitativni kriteriji: rabati za stalne goste
% provizije za agente, on line rezervacijo.
Koroška je v letu 2007 zabeležila 12.786.544 nočitev in 2.625.978 turistov. Neuradni
podatki za leto 2008 pa beležijo 12.967.366 nočitev in 2.683.100 nočitev, torej 1,4odstotno rast. (vir: Amt der Kärnten Landesregierung Turismusstatistik).
Poslovno poročilo Kärnten Werbung v svoji turistični statistiki deli turistično sezono na dva dela:
zimska sezona (november, december, januar, februar, marec, april), poletna sezona (maj, junij,
julij, avgust, september, oktober). Na ta način tudi predstavljamo statistično analizo za leto 2007.
Zimska sezona 2006/2007
Koroška turistična podjetja so v tej sezoni zabeležila skupno 3.617.845 nočitev, kar je za 4.4 %
več kot leto prej. Število turistov se je prav tako povečalo za 5,1% in je 836.888. Te številke
predstavljajo 48-odstotno povečanja turistov in 26,7-odstotno povečanje prenočitev glede na leto
1996/1997. Beležijo porast domačih gostov (ki imajo sicer 36-odstotni delež) za 1,8 % ter porast
tujih gostov za 5,9 %. Doba bivanja gostov je bila v povprečju 4,5 dni. Gostje so
povpraševali po kakovostni namestitvi, posebno velik porast je bil v prenočitvah v hotelih 4 in 5
zvezdic (+9,8%).
Graf 48: Struktura gostov – nočitve zimski turizem
Stran 381 od 417
Tabela 30: Prihodi, nočitve – zimski turizem
Kot je razvidno iz tabele, se je pozitivni trend rasti nadaljeval tudi v sezoni 2007/2008, sicer z
nekoliko nižjo rastjo: prihodi iz 4,4 (2006/2007) v 4,1% in nočitve iz 5,1% (2006/2007) v 3,6 %.
Znižanje je posledica krajšanja bivalne dobe turista.
3.748.088.
Skupaj je bilo nočitev v tej sezoni
Poletna sezona 2007
Poletna sezona je glede na prejšnje leto beležila 3,2-odstotno % rast prenočitev. Skupaj je bilo
registriranih 9.096.647 nočitev. Število prihodov turistov se je povečalo za 6,1 % na
1.796.679.
Graf 49: Delež prenočitev v primerjavi z drugimi deželami
Koroška je z deležem 14,9 % za Tirolsko (28,6 %) in za Salzburgom (16,2 %) na
tretjem mestu pri primerjavi nočitev na zvezni ravni.
V strukturi gostov na Koroškem poleg Nemcev prevladujejo domači gostje z deležem 36,6 %. V
primerjavi s prejšnjim letom se beleži 3,2-odsotna rast nočitev. Povečanje nočitev za 3,2 %
beležimo tudi s strani tujcev. Najpomembnejši trg Nemčija ostaja stabilen. Velik je porast
Stran 382 od 417
prenočitev nizozemskih gostov (+ 11,6 %). Povečal se je tudi prihod italijanskih gostov, ki
postajajo četrti najpomembnejši trg avstrijske Koroške. Dvomestni porast prenočitev beležijo pri
čeških (+ 26,6 %), poljskih (+ 24,1 %) in madžarskih turistih (+ 14,9 %).
Graf 50: Struktura gostov – nočitve poletni turizem
Tabela 31: Prihodi, nočitve – poletni turizem
Kot je razvidno, je povpraševanje najbolj skoncentrirano na mesec julij in avgust. Povprečna doba
bivanja gosta v poletni sezoni je 5,1 dni. Prenočitvene kapacitete s 5,4 in 3 zvezdicami so beležile
za 4,7 % porast prenočitev. Kampi pa za 5,9% rast.
Stran 383 od 417
11.2.1.2 SWOT analiza koroškega turizma
SWOT analiza koroškega turizma – SKUPNA
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
SLABOSTI
Geografska lega na stičišču treh kultur;
Naravni potenciali: ugodna klima, raznolika
gorska
pokrajina,
znamenite
doline,
nedotaknjena narava, kulturna dediščina,
bogastvo voda;
Dobra kakovost vode v jezerih, rekah, dva
nacionalna parka;
Bogato kultura in zgodovina, regionalne
posebnosti;
Destinacija z visoko stopnjo varnosti;
Dobro prepoznana destinacija v nemško
govorečem prostoru;
Velik porast zimskega turizma;
Nove avio povezave.
PRILOŽNOSTI
•
•
•
•
•
Odvisnost od sezon – visoka sezona poleti,
skoncentriran obisk na nekaj regij, ostale
regije izgubljajo;
Slabi napori za podaljševanje sezone;
Ponekod slaba kvaliteta ponudbe in storitev;
Nekoordinirano prostorsko planiranje. Iz tega
izhaja, da nastajajo neatraktivna naselja,
slaba dostopnost do jezer, pozidava obal …;
Prevelika
orientiranost,
odvisnost
od
nemškega trga.
NEVARNOSTI
Z EU razširitvijo postaja Koroška center • V novih EU državah nastajajo močne
Evrope;
turistične destinacije;
• V času terorizma pomeni bližina in varnost • Prevlada večjih koncernov v mednarodnem
pomembno konkurenčno prednost (»Kärnten
turizmu prinaša kratkoročne akcije, ki
namesto Karibov«);
prinašajo tudi negotovost (npr. nizko cenovni
prevozniki);
• Boljša dostopnost in krajša dostopnost preko
novih avio povezav daje možnost nastopa na • Prevelika prometna obremenitev (tranzit)
novih trgih.
zmanjšuje atraktivnost;
• Klimatske
spremembe
predstavljajo
nevarnost zimskemu turizmu;
• Zmanjšanje
povpraševanja pri glavnih
turističnih trgih Koroške.
•
SWOT analiza koroškega
sodelovanje …)
PREDNOSTI
•
turizma
–
»MEHKI
DEL«
(marketing,
upravljanje,
SLABOSTI
Visoka emocionalna in politična vrednost • Še vedno premalo sodelovanja predvsem na
turizma, pozitivna naklonjenost prebivalcev
nivoju podjetje-kraj, še vedno prisoten
Stran 384 od 417
•
•
•
•
•
turizmu, gostoljubnost Korošcev;
Dobro
pozicionirana
krovna
blagovna
znamka z avtentičnim sloganom »počitnice
pri prijateljih«, ki se je mednarodno
profilirala;
Koroška jezera – kot močna regionalna
znamka;
Prireditve - nova vrednost in image faktor;
Kärnten Card se je uveljavila kot odličen
model za mreženje med ponudniki in
povezovanjem med turistom in domačini;
Vpletenost v Alpe Adria regijo.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
PRILOŽNOSTI
•
individualizem;
Zelo velika odvisnost od nemškega,
avstrijskega trga in od ciljne skupine družine
in stalni gostje;
Premajhna poraba na gosta;
Premalo specifične, tailor made ponudbe;
Pomanjkanje
sodelovanja
med
organizacijami na deželni ravni;
Podvajanje aktivnosti posameznih institucij;
Ni nobenih obvezujočih povezav med
turističnimi strukturami na deželni in
regionalni ravni;
Hardware orientirana turistična politika;
Pomanjkljivosti v prodaji ( skoraj ni direktne
prodaje);
Dogodki-prireditve so koncentrirani na
glavno sezono;
Velika fluktuacija zaposlenih v turizmu;
Neprilagojen delovni čas v podjetjih.
NEVARNOSTI
V Evropi regij pomeni čezmejno vključevanje • Povečana konkurenca, ne dovolj profilirane
Koroške in Alpe Adria priložnost.
turistične regije.
SWOT analiza koroškega turizma – »TRDI DEL« (infrastruktura)
PREDNOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Nekaj uspešnih vodilnih podjetij;
Nekaj dobrih sodelovanj med ponudniki (npr.
počitnice na kmetiji »Urlaub am Bauernhof«,
»Kinderhotels«);
Specializirana in profilirana podjetja npr. na
področju družinskih počitnic in otrok;
Nekaj odličnih kampov;
Tradicionalno bogata zdravilišča, dobra
infrastruktura, kompetence na področju
zdravstva;
Atraktivne izletniške točke, kulturne in
zgodovinske znamenitosti;
Nekatere visokokakovostne kapacitete (golf,
kazino);
Pozitivni premiki na področju gastronomije
(regionalni produkti, bio-produkti);
Zelo dobra infrastruktura na smučiščih,
visoka pokritost z zasneževanjem;
SLABOSTI
•
•
•
•
•
•
•
•
Večina podjetij se osredotoča na glavno
sezono, zaradi kratke dobe bivanja,
rentabilnosti izven sezone;
Trend izboljšanja kvalitete se slabo izvaja;
Slaba finančna in investicijska zmožnost pri
turističnih in prosto časovnih podjetjih;
Deloma zastarela infrastruktura, ki ne
zasleduje potrebe turistov, mnogokrat ni
pravilnega razmerja med ceno in kvaliteto;
Premalo kakovostne ponudbe v srednjem
cenovnem razredu
Pomanjkljiva infrastruktura za celoletni
turizem in ponudba za vsako vreme;
Turistični potencialni se razvijajo prepočasi
(wellness, pohodništvo, kulturna ponudba,
poslovni turizem);
Nazadovanje pri razvoju marketinškega
orodja – internet;
Stran 385 od 417
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
Povečano povpraševanje po kvalitetni •
infrastrukturi in ponudbi;
• Trend po dnevnih izletih prinaša priložnost
gastronomiji in sosednjim regijam.
•
•
Kritični turisti ne sprejemajo pomanjkanje
kakovosti in nepravičnega razmerja med
ceno in kakovostjo
Wellness
boom
je
dosegel
višek,
mednarodna konkurenca se je povečala,
investicije v novo termalno infrastrukturo so
rizične.
Stran 386 od 417
11.2.1.3 Ključni elementi aktualne koroške turistične strategije
Koroška je v letu 2005 sprejela turistično strategijo Weissbuch Tourismus Kärnten, ki
opredeljuje glavne smernice razvoja, ključne teme/produkte, organizacijsko strukturo turizma
Koroške do leta 2015.
 PREDNOSTNE USMERITVE
Glavne usmeritve razvoja turizma na Koroškem do leta 2015 so naslednje:
1.
RAZVOJ CELOLETNEGA TURIZMA – Koroška se bo z razvojem atraktivne ponudbe
razvila v celoletno turistično destinacijo. Podaljševanje sezone je glavni cilj turistične
politike;
2.
SODELOVANJE IN MREŽENJE – Majhni so lahko močnejši le s povezovanjem.
Pripravljenost povezovanja podjetij, lokalne, regionalne in mednarodne ravni je ključ do
uspeha;
3.
KAKOVOST NA VSEH PODROČJIH – Izboljšanje kakovosti ponudbe in storitev je
osnovno vodilo;
4.
KONCENTRACIJA NA STRATEŠKIH PREDNOSTIH – Razvoj turizma se koncentrira
na nekaj ključnih strateških prednosti. Prioriteto imajo produkti s potencialom za celoletni
turizem;
5.
SPODBUJANJE RAZVOJA IN SODELOVANJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH
PODJETIJ
6.
KOROŠKA KOT ENOTNA TURISTIČNA DESTINACIJA – Razvoj skupne turistične
strategije, skupna destinacija in skupna tržna znamka, intenzivno sodelovanje med
organizacijami;
7.
NOVI TRGI IN INOVACIJE – Novi trgi, nove ciljne skupine, nova ponudba, ki jo
odlikuje kreativnosti in inovativnost;
8.
INTEGRALNI RAZVOJ TURIZMA IN PROSTEGA ČASA – Turizem in prosti čas je
pomemben del razvoja regije. Razvoj turizma je usklajen z razvojem gospodarstva,
prostorskim razvojem, zaščito narave in okolja, podeželja, razvojem prometa, obrti in
storitev;
9.
ZAŠČITA NARAVE IN KRAJINE – Raznolika kulturna in naravna dediščina sta kapital
regije, ki jo je potrebno ohraniti, hkrati pa uporabiti za namene turizma;
Stran 387 od 417
10. KONTROLA IN OVREDNOTENJE – Turistična politika spodbuja profesionalizacijo in
poenotenje standardov turističnih ponudnikov preko razvoja kriterijev, kontrole in
evaluacije.
 VIZIJA KOROŠKE 2015
VIZIJA KOROŠKE 2015
Koroška –
destinacija s celoletno ponudbo.
STRATEŠKI CILJI, ki izhajajo iz vizije, so:
1.
Podaljševanje sezone (štiri močne sezone: zima iz 18 % 2004 na 25 % 2015, pomlad
in jesen iz 19 % 2004 na 25 % 2015, poletje iz 63 % 2004 na 50 % 2015);
2.
Za 25 % povečana poraba gostov;
3.
Za 1/3 povečana prenočitev gostov;
4.
Podvojiti število gostov, ki rezervirajo pakete;
5.
Izboljšanje trga delovne sile na področju turizma (večja kakovost in manjša
fluktuacija);
KOROŠKA POSTANE:
a.
Destinacija številka 1 v Avstriji za šport, aktivne počitnice in počitnice v
neokrnjeni naravi;
b.
Vodilni ponudnik za celostno ponudbo zdravja in dobrega počutja;
c.
Kongresna destinacija številka 3 v Avstriji;
d.
Zimsko počitniška destinacija številka 1 za srednjo in vzhodno Evropo.
KORAKI za doseganje vizije so:
Stran 388 od 417
•
Reforma organizacijskih in finančnih struktur;
•
Zagotovitev prostorskih pogojev za razvoj turizma;
•
Novi (podjetniški) produkti;
•
Ponudba, ki temelji na jasni diferenciaciji, dinamični paketi, posebne ponudbe;
•
Izboljšanje sodelovanja in povezanosti turistične ponudbe;
•
Razširjena zimska ponudba;
•
Koroška kot dežela za izletov;
•
Kongresno mesto Celovec;
•
Postati dostopna in odprta do trgov srednje in vzhodne Evrope ter do bolj oddaljenih
trgov;
•
Koroška je prepoznana kot enotna destinacija in znamka.
Stran 389 od 417
Slika 3: Vizija Koroškega turizma do 2015 (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Vir: Weissbuch Tourismus Kärnten, 2005
Stran 390 od 417
 NOSILNE TEME KOROŠKEGA TURIZMA
Koroška se je s sprejetjem Bele knjige turizma 2004-2015 zavestno odločila, da se bo
osredotočila na nekaj ključnih tem, ki izhajajo iz povpraševanja, tržne situacije in
razvojnih trendov.
Tako je Koroška opredelila NASLEDNJE PRODUKTE:
1.
NOSILNE KOMPETENCE (Kernkompetenzen), ki izhajajo iz obstoječih prednosti
Koroške. To so: sonce in jezera ter športne aktivnosti in outdoor;
2.
BOOM-TEME (Boomthemen), ki so že razvite, vendar jih je treba nadgraditi. To so:
zima ter zdravje & dobro počutje
3.
TEME V IZGRADNJI (Aufbauthemen), ki jih je treba v prihodnosti razviti. To so:
kultura & izleti ter poslovni turizem & kongresi.
Slika 4: Nosilne (ključne) strateške teme turizma Koroške do 2015 (vir Weissbuch Tourismus
Kärnten)
Stran 391 od 417
1. Ključne kompetence – nosilne teme
a) Sonce in jezera – klasične počitnice
Ta tema, povezana s krajino in naravnimi znamenitostmi, je osnovna ponudba in imidž faktor
Koroške.
Slika 5: Tematski kompleks sonce in jezera (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Tematski kompleks sonce in jezera združuje izlete, gastronomijo, kampiranje, vodne športe in
ponudbo za družino.
Predlagani ukrepi za izboljšanje:
•
Nujna je izboljšava kakovosti temeljne turistične infrastrukture;
•
Lokalna in regionalna turistična ponudba se morata povezati v skupne pakete, zato je
potrebno spodbuditi sodelovanje med vsemi akterji;
•
Klasične počitniške vsebine iz tega tematskega kompleksa se morajo povezati z
ostalimi tematskimi področji, kot so pohodništvo, kolesarjenje, izleti, zdravje in dobro
počutje, gastronomija, kultura;
•
Izboljšava ponudbe za vsako vreme je nujna.
b) Športne aktivnosti in outdoor
Stran 392 od 417
Trendu šport in gibanje Koroška sledi že dlje časa. Koroška nudi krajino, ugodno klimo in že zelo
dobro razvito ponudbo. Zato je to druga najpomembnejša turistična tema za Koroško.
Tematski kompleks športne aktivnosti in outdoor združuje golf, jezdenje, kolesarjenje in
gorsko kolesarjenje, pohodništvo, doživljajske, outdoor aktivnosti. Ponudba se prilagaja
željam in potrebam gosta.
Slika 6: Tematski kompleks športne aktivnosti in outdoor (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Primer pohodništva: Pohodništvo se trži pod sloganom gibanje med gorami in jezeri »Bewegen
zwischen Bergen und Seen«.
Predlagani ukrepi za izboljšanje:
•
Zelo dobro razvita infrastruktura se mora povezati;
•
Na novo je potrebno razviti individualne pakete, kot so kolesarjenje in kultura,
pohodništvo in zdravje, doživljajske aktivnosti in dogodki);
•
Koroška ima velik potencial pri razvoju eko turizma;
•
Skozi regionalno specializacijo na področju doživljajskih in outdoor aktivnosti lahko
pridobi Koroška novo, mlado, dinamično ciljno skupino;
•
Pospešiti je potrebno novo turistično mobilnost, kot je kombinacija kolesa in
javnega prevoza;
•
Potrebno je nadgraditi produkt »nordic walking«;
Stran 393 od 417
•
Podaljševanje turistične sezone pri golfu;
•
Nadaljnji razvoj kolesarstva, s ciljem razviti profesionalne kolesarske mreže s
centralnimi točkami;
•
Profesionalizacija in diferenciacija jahalne ponudbe,
turističnega razvoja tudi za manj razvite turistične regije.
ki
pomeni
možnost
2. Boom teme
a) Zimski turizem
Zimski turizem se od srede 90 ih let razvija zelo pozitivno. Vseeno je delež zimskih turistov 25 %.
V zadnjih letih se je veliko investiralo v zimsko infrastrukturo, posebno v žičnice in sisteme
zasneževanja.
Ukrepi:
•
Koroška je za sosednje države, kot so Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Češka,
zimsko počitniška destinacija št. 1. Koroška želi ohraniti to pozicijo in se
regionalno razširiti na Poljsko, Baltske države in Rusijo;
•
Koroška strategija razvoja turizma ne sme sloneti le na smučarskih središčih, temveč je
treba smučarskim središčem poleti dati vsebino, do bodo postala atraktivna
poletna središča;
•
Politika spodbujanja sodelovanja med velikimi in malimi smučarskimi centri.
Majhni centri bodo lahko preživeli le ob sodelovanju z velikimi ali z nišno ponudbo;
•
Bodoče investicije se morajo skoncentrirati na izboljšanje udobja, kakovosti in storitev.
Poleg smučanja je potrebno zagotoviti tudi druge ponudbe.
B) Zdravje in dobro počutje
Tematski kompleks zdravje in dobro počutje sestavljajo poleg klasičnega wellnessa tudi mentalni
in spiritualni wellness, terapevtski wellness z zdraviliščem in kliniko.
Megatrend zdravje bo naslednja desetletja postal nov gospodarski sektor. Od tega lahko pridobi
tako wellness, zdravstveni kot tudi medicinski turizem.
Koroška ima s tradicionalnimi zdravilišči in visokimi medicinskimi kompetencami zelo dobra
izhodišča za razvoj zdravstvenega turizma. Klasični wellness trg je že dosegel zrelo fazo, zato je
Stran 394 od 417
potrebno spremeniti koncepte. Koroška se s sosedami Štajersko, Gradiščansko, Madžarsko in
Slovenijo nahaja v zelo konkurenčnem okolju.
Slika 7: Tematski kompleks zdravje in dobro počutje (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Ukrepi:
•
V teh okoliščinah so drage investicije v novo termalno infrastrukturo tvegane. Cilj je
izboljšanje kakovosti in ponudbe obstoječih ponudnikov;
•
Priporočljivo je vzpostaviti zdravstveni grozd, ki bo omogočal večje sodelovanje in
soglasje med ponudniki zdravstvenega turizma;
•
Tradicionalna zdravilišča morajo postati bolj inovativna in usmerjena k željam in
potrebam strank in tako pridobiti samoplačniške goste. Potrebno je kombinirati visoke
medicinsko/terapevtske kompetence s počitniškim vzdušjem;
•
Ponudniki zdravstvenega turizma morajo skupaj z gastronomijo, prometno infrastrukturo,
športno in prosto časovno infrastrukturo oblikovati mrežo;
•
Tudi alternativna medicina, mentalni, spiritualni wellness pridobivajo na pomenu in
pomenijo nišno priložnost predvsem za turistično manj razvite regije.
Specialno zdravje – počitnice z oskrbo za starejše
Počitnice s storitvijo oskrbe starejših strank so nišni trg za Koroško in imajo velik
razvojni potencial. Volumen turistov nad 60 let strmo narašča po vsej Evropi. Ta ciljna skupina
je za turizem zelo zanimiva, saj je zanjo značilno, da v povprečju te gostje ostanejo dlje, zapravijo
Stran 395 od 417
več, rezervirajo vnaprej, prihajajo izven sezone, stroški trženja so nižji, saj navadno te gostje
pridejo zaradi reklame od ust do ust ali pa direktne prodaje raznim združenjem in društvom.
Značilnosti in predlagani ukrepi:
•
Počitnice z oskrbo temeljijo na tradicionalni počitniški ponudbi, izletih, prosto časovnih
aktivnostih, ki pa se razlikuje v tem, da nudi storitev oskrbe in pomoči starejšim;
•
Pomembna je vzpostavitev mehke turistične atmosfere na lokalnem nivoju,
ustrezno infrastrukturo, specializirane delavce za pomoč starejšim, povezava z lokalnimi
zdravniki;
•
Primarna pričakovanja gostov so varnost, pomoč, enostavni pripomočki in storitve za
nego in pomoč, komunikacija ter individualna prilagojena turistična ponudba;
•
Skozi zvezna sredstva za nego in EU sredstva ima ta način turizma še velike možnosti;
•
Počitnice z oskrbo podpirajo imidž socialne, medgeneracijske dežele, ki se trži s sloganom
Počitnice pri prijateljih oziroma »Urlaub bei Freuden«.
3. Teme v izgradnji
A) Kultura in izleti
Tipični koroški turist ni kulturni turist, vendar pa je kultura pomembna za popestritev ponudbe in
izboljšanje atmosfere. Ključ kulturne ponudbe je povezati različne faktorje, kot so kulturne
institucije (muzeji, gledališča, koncerti, galerije), običaji (narodne noše, tradicija, kulinarika,
regionalne posebnosti), razstave (dogodki in razstave, aktualne kulturne scene), kulturne
znamenitosti, kot so gradovi, moderna arhitektura…
Stran 396 od 417
Slika 8: Tematski kompleks kultura in izleti (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Predlagani ukrepi:
•
Povezati ponudbo z namenom ponuditi kulturni doživljajski turizem;
•
Pri velikih kulturnih projektih je nujno povezovanje s kulturnimi organizacijami že v
začetku projekta. Kärnten Werbung pri tem igra pomembno vlogo, skupaj s koroško
kartico Kärnten Card;
•
Kulturne organizacije je potrebno še bolje povezati in marketing in
management profesionalizirati. Predlog uvedbe Kulturne akademije, ki bi bila
podpora glede pravnih, davčnih, organizacijskih in marketinških aktivnosti na področju
Kulture.
b) Poslovni turizem in kongresi
Poslovni turizem je trg v porastu, gostje so zelo cenjeni, saj je njihova potrošnja visoka.
Za produkt MICE (Meetings, Incentives, Convents, Events) je odlična kombinacija hotelske in
poslovne infrastrukture s prostim časom, doživetjem, wellnessom.
Vedno večje je povpraševanje za paket posel in počitnice. Tukaj se odpira veliko možnosti
za majhna, inovativna podjetja. Koroška je na dobri poti pri razvoju tega produkta, vendar pa je
treba ponudbo še dopolniti in agresivno tržiti.
Stran 397 od 417
Predlagani ukrepi:
•
Urediti kongresni center na mednarodnem nivoju za celotno območje
Vrbskega jezera. Tak center bi lahko opredelil Koroško kot inovativno, inteligentno in
mednarodno destinacijo;
•
Povezati inovativno poslovno okolje, kot je Lake side tehnološki park, Univerzo v Celovcu,
kongresno infrastrukturo v Celovcu, ter možnosti za prosto časovne aktivnosti ob
Vrbskem jezeru.
c) Dogodki
Dogodki so pomemben magnet za kratke počitnice, privabljajo nove in mlajše goste, podaljšujejo
turistično sezono. Posebno medijsko močni dogodki imajo pomembno marketinško funkcijo.
Koroška je poznana po dogodkih, ki so izrazito pripomogli k pozitivnemu imidžu
destinacije.
Ukrepi, priporočila:
•
Velik poudarek na dogodkih tudi v prihodnje. Organizirati je potrebno top dogodke v
mrtvi turistični sezoni;
•
Glavni cilji: sezonska in regionalna razširitev dogodkov, sodelovanje med
podjetji in turističnimi organizacijami, vzpostavitev event-paketov (postelja in
vstopnica);
•
Dogodki so turistični produkti, ki jih je potrebno vključiti v celotno ponudbo;
•
Oddelek za dogodke na Kärnten Werbung naj se razvije v kompetentni center za
dogodke.
Stran 398 od 417
11.2.1.4 Glavni turistični trgi Koroške danes in strategija v prihodnje
Glavnina gostov prihaja kot že predstavljeno v uvodu iz Nemčije in Avstrije (več kot 80%). Sledijo
gostje iz Nizozemske, Italije, Švice, Belgijci ter ostali gostje. (vir: Poslovno poročilo 2007).
Skupno je bilo v letu 2007 število prenočitev 12.786.544, od tega v zimski sezoni 3,7 milijonov ter
v poletni 9 milijonov prenočitev.
Ukrepi na področju trgov:
•
Poleg Avstrije in Nemčije je najpomembnejši trg srednja in vzhodna Evropa.
Koroška je že danes zimsko športna destinacija številka ena za madžarski, slovenski,
hrvaški in slovaški trg. Vizija je postati št. 1 turistična destinacija za srednjo in
vzhodno Evropo;
•
Razširitev na trge baltskih držav in Rusije, za kar je potrebno prilagoditi marketinške
aktivnosti;
•
Vstop na trge, kot so Turčija, arabske države, Kitajska, Indija in prilagoditev ponudbe
tem trgom. Koroška ima veliko za ponuditi tudi tem trgom: varnost, blago podnebje,
toleranco in prijaznost prebivalcev kakor tudi zdravstvene kompetence.
Stran 399 od 417
11.2.1.5 Ciljne skupine
Analiza gostov je pokazala, da je tipični koroški turist star med 45-47 let, živi v skupnem
gospodinjstvu z 2,6 člani, od tega je 2/3 brez otrok. Povprečno koroški turist porabi poleti 70
evrov, pozimi pa 100 evrov na dan(dodatni izdatki).
Glavna ciljna skupina Koroške so družine, mladi in starejši.
Koroška že ima oblikovan imidž družinam in otrokom prijazne destinacije. Delež gostov, ki
prihajajo z otroci, je v poletni sezoni 34 %, v zimski pa 24 %. V poletnih sezonah je glavna
aktivnost za družine kopanje, pohodništvo in kolesarjenje, pozimi pa smučanje. Velika prednost
Koroškega turizma so specializirani turistični ponudniki za družine, ki se združujejo pod
združenjem »Familienland Kaernten« - Dežela družin Koroška. K uspehu pripomore tudi intenzivna
promocija ponudbe za družine.
Ciljna skupina mladi je bila v zadnjih letih zanemarjena, navkljub organizaciji nekaterih
pomembnih dogodkov. Ponudba in promocija sta še v fazi izgradnje. Posebna priložnost je poletna
sezona, kjer je potrebno ponudbo za mlade povezati z doživljajskimi, adrenalinskimi aktivnostmi.
Ciljna skupina starejši je v porastu, saj se prebivalstvo stara. Ta skupina je tudi ekonomsko najbolj
zanimiva. Danes ima Avstrija in Nemčija, ki sta najpomembnejši trg čez 30 milijonov prebivalcev
starih nad 60 let. Starejši ljudje so mobilni in si želijo potovati. V ZDA že danes potuje več ljudi
starih nad 60 let kot ljudi starih manj kot 60 let. Premoženje 60 letnika je trikrat večje kot nekoga,
ki je star med 20 in 30 let. Starejši zahtevajo večjo kvaliteto storitev kot mladi. Za njih je značilno,
da rezervirajo vnaprej, tudi izven sezone ko je življenje v turističnih krajih bolj umirjeno.
Priložnosti:
•
Nadaljnja specializacija za ciljno skupino družina – postati najboljša evropska
destinacija za družine, zato pa je nujna povezava ponudbe za družine z ostalimi
turističnimi produkti (gastronomija, prostočasna ponudba, doživljajska ponudba…);
•
Ciljna skupina mladi; Potrebno je oblikovati ustrezno ponudbo in zagotoviti
promocijo. Pomembno bi bilo pritegniti tudi skupine mladostnikov z
organizacijo smučarskih tečajev, športnih tednov, maturantskih izletov, šol v
naravi.
•
Ciljna skupina nad 60 let. Potrebno je nadgraditi ponudbo za to skupino. Tako v
ponudbi, kot v marketingu ta skupina zahteva popolnoma drugačne pristope.
Stran 400 od 417
11.2.1.6 Komuniciranje in trženje
Glavna marketinška orodja, ki jih uporablja Koroška oziroma regionalna destinacijska
organizacija Kärnten Werbung pri trženju celotne destinacije, so novinarske konference,
članki, prispevki, sejmi, svetovni splet, oglaševanje na nacionalnih televizijah, sodelovanje s tour
operaterji v tujini, nizko-cenovnimi letalskimi ponudniki, udeležba na turističnih borzah, strateška
povezovanja s podjetji itd. Največjo priložnost vidijo v trženju preko spleta, zato nameravajo
ustanoviti posebno podjetje, ki se bo ukvarjalo samo z on line trženjem.
Zelo dobro razvito marketinško orodje je koroška kartica »Kärnten Card«. Gre za povezovanje
turističnih, prosto časovnih ponudnikov v različnih regijah, skozi različne sezone. Kartica omogoča
brezplačen vstop v preko 100 najlepših turističnih ciljev Koroške (vožnje z ladjo, gorske železnice,
muzeji, prevozna sredstva, doživljajski parki, živalski vrtovi). Cilj je razvijati koroško kartico tudi v
bodoče – v smislu povečanja ponudbe.
Novo marketinško orodje je Kärnten Direkt, ki izhaja iz tega, da je 90 % rezervacij
individualnih in da je potrebno prilagajati ponudbo posameznikom. Od tod razvoj dinamičnih
paketov, ki so narejeni po meri gosta. Za uspeh Kärnten Direkt-a je nujno sodelovanje med
Kärnten Werbung in turističnimi regijami.
Nekaj primerov marketinških aktivnosti Kärnten Werbung v letu 2007:
•
Sodelovanje z mediji, kot je Touring Speciale (objavljena na 4ih straneh Koroška steza),
Dove, Corsera Magazine, la Donna, Qui Touring, Corriera della Sera, Comsopolitan,
Berlnier Zeitung,
predstavitev v katalogih za pohodništvo, kolesarjenje, športnih
magazinih.;
•
Direktni mailing na redne goste, radio promocija pred sezono, mailing na društva, zveze,
ski klube, podjetja.
•
Online promocija: kampanje s poudarkom na potovanjih, ženskah, družini, zdravju,
direktni mailing v tuje države.
•
Udeležba na sejmih v Nemčiji, na Češkem, Italiji, Madžarski, Rusiji, Zagrebu, Veliki
Britaniji, na Nizozemskem in v Belgiji.
•
Sodelovanje na turističnih borzah v prej omenjenih državah in v Arabskih Emiratih.
•
Pomembna so tudi strateška partnerstva z Milko, Rauchom, Rynairom, AMZS Slovenija.
Sonce, jezera in gore so ključni pozicijski elementi, podprti s čustveno krovno blagovno znamko
Koroške – Počitnice pri prijateljih »Urlaub bei Freuden«.
Stran 401 od 417
Koroška želi preskok iz blagovne znamke, ki nudi tradicionalne storitve za preprostega gosta, ki
pričakuje tradicionalen servis in kakovost – v blagovno znamko, ki nudi doživljajske in
pustolovske aktivnosti.
Slika 9: Karta blagovne znamke Koroške (vir Weissbuch Tourismus Kärnten)
Stran 402 od 417
11.2.1.7 Obstoječa organiziranost turizma
Struktura turizma na Koroškem je razdeljena na tri nivoje:
1.
POKRAJINSKA – glavni generator razvoja Käernten Werbung
2.
REGIJSKA – 16 turističnih regij (mikrodestinacij)
3.
LOKALNA (občine) – kjer pa obstajajo le lokalne pisarne (TIC-i, ki dajejo informacije).
KÄRNTEN WERBUNG (KW)
Kärnten Werbung je krovna destinacijska organizacija na Koroškem, ki se ukvarja z razvojem in
upravljanjem destinacije Koroška.
Struktura in organiziranost Kärnten Werbung
Kärnten Werbung je bila ustanovljena leta 1987. Pred tem je funkcijo upravljanja in razvoja
opravljal poseben oddelek za turizem v okviru Dežele Koroške (pokrajina), kar se ni izkazalo za
učinkovito.
Na začetku delovanja je imela zaposlenih 15 ljudi, s proračunom 7 do 8 milijonov EUR, ki ga je
zagotavljala dežela Koroška. Na lokalnem nivoju so imeli 120 občin, ki so se ukvarjale s turizmom,
ponudba je bila razpršena, neorganizirana. Zato je dežela preko Kärnten Werbung tudi finančno (v
obdobju 5-ih let) spodbujala nastanek profesionalnih turističnih organizacij – mikro destinacij (16
turističnih regij, po organizaciji pa jih lahko primerjamo z slovenskimi LTO-ji).
Začetki delovanja Kärnten Werbung so bili težki. Težko je bilo prepričati občine, hotele in druge
turistične organizacije, da se je potrebno povezati. Posluževali so se bottom-up in top-down
pristopa. Dežela je zagotovila pogoje za delovanje pokrajinske organizacije Kärnten Werbung (ki
jo lahko primerjamo z našo RDO), kakor tudi finančno spodbujala nastanek mikro destinacij (LTOji). Za velikost mikro destinacij, ustanoviteljev ni bilo pisanih pravil, pač pa se je vsaka mikro
destinacija organizirala po svoje glede na tradicijo in obstoječe strukture. Tako danes beležimo
različne oblike organiziranosti in financiranja turizma na nivoju mikro destinacij.
Na začetku se je Kärnten Werbung osredotočala na razvoj le nekaj skupnih koroških produktov in
le na nekaj regij, za katere se je vedelo, da bodo uspešni in bodo potegnili kot dober primer k
sodelovanju še druge regije in institucije. Za razvoj skupnih turističnih produktov na nivoju
Koroške kot destinacije so porabili 3 do 5 let.
Danes ima KW 35 zaposlenih. Glavna funkcija je izvajanje strategije razvoja turizma (Weissbuch),
ki jo je pripravila Deželna Vlada v sodelovanju s Kärnten Werbung in turističnimi regijami. Njihova
glavna dejavnost je razvoj skupnih produktov in ponudbe Koroške ter marketing tako Koroške kot
Stran 403 od 417
regije (image) kot ključnih produktov (tem). Danes Koroška trži 9 ključnih turističnih tem in
prilagojene programe/pakete za različne ciljne skupine in različne letne čase.
Za razvoj ponudbe imajo na Kärnten Werbung 6 zaposlenih, za marketing na tujih trgih prav tako
6, za t.i. marketing service oziroma direktno prodajo turističnim kupcem 8. Pri razvoju produktov
in skupnem marketingu sodelujejo z delovnimi skupinami in združenji, kot so združenje hotelirjev,
združenje malih penzionov, združenje turističnih kmetij, Golfland …, kakor tudi z regionalnim
turističnim FORUMOM (predstavniki turističnih regij).
Danes so viri financiranja Kärnten Werbung 70 % s strani zveznih dežel, 30 % pa lastni viri preko
skupnih marketinških aktivnostih z regijami in hoteli (30 % poberejo od regij, hotelov in drugih
turističnih subjektov za skupne projekte). 20 % sredstev porabijo za organizacijsko delovanje,
preostali del sredstev gre v razvoj in trženje. Lastniška struktura: 60 % dežela, 40 % zbornica.
Pravna oblika je d.o.o.
Način financiranja turistične strukture: od turistične takse, ki jo poberejo v občinah, se 4 0% taks
prerazporedi na Deželo (le ta pa jo naprej plasira na Kärnten Werbung), 6 0% pa jih razporeja
občina (le te pa prispevajo določen procent mikro destinacijskim organizacijam na nivoju turistične
regije). Rešitve za financiranje mikro destinacij so različne in jih opisujemo na dveh primerih v
nadaljevanju.
POVEZAVE Z LOKALNO IN NACIONALNO RAVNJO
Mreženje med Kärnten Werbung in direktorji mikro destinacij poteka preko FORUMA
regij. FORUM regij je telo, ki odloča o strateških smernicah razvoja turizma na Koroškem, razvoju
novih integralnih regijskih produktov, trženjski strategiji.
Nekatere regije, kjer ni posebno razvitega turizma, nimajo profesionalne turistične organizacije na
nivoju mikro destinacije, pač pa se direktno povezujejo s Kärnten Werbung pri nekaterih skupnih
produktih in marketingu.
Odnos z nacionalnim nivojem – z nacionalno turistično organizacijo koordinirajo marketinške
aktivnosti in sodelujejo le na nekaterih projektih.
KÄRNTEN VERKAUF
Je skupni incoming za Koroško, ki prodaja zgolj ponudbo Koroške – direktna prodaja
organizatorjem potovanj, medtem ko se direktna prodaja gostom se vrši preko Kärnten Werbung,
ki ima poseben oddelek za te namene.
Kärnten Werbung je v lastniškem deležu zastopana s 25 %, ostalo ima v lasti EUROTOURS
Avstrija, ki je incoming za celo Avstrijo. Zaposlenih je 8 ljudi.
Kot tak Kärnten Verkauf predstavlja konkurenco majhnim agencijam, zato Kärnten Werbung
finančno podpira male agencije pri pridobivanju novih trgov in posebnih inovativnih paketov.
Stran 404 od 417
PRIMERA TURISTIČNE REGIJE - WÖRTERSEE IN VILLACH-FAKERSEE
Posamezne turistične regije so različno organizirane, imajo različne finančne modele ter opravljajo
različne funkcije. Skupna jim je funkcija razvoja.
WOERTERSEE - VRBSKO JEZERO TURISTIČNA REGIJA
Ustanovitelji: 38 % občine, 42 % hoteli, 15 % casino, 5 % Kärnten Werbung.
Financiranje s strani občin od taks: 70 centov dobijo za prenočitve v hotelih, 60 centov za
prenočitve v kampih.
Budget: 1,2 milijonov EUR.
Funkcije: razvoj produktov in promocija
Ne ukvarjajo se s prodajo – to za njih izvaja Käernten Verkauf in manjše incoming agencije, prav
tako za njihove potrebe event management in marketing izvaja Kärnten Werbung in manjša
podjetja.
Regija je znana po veliki ponudbi prosto časovnih aktivnosti, kot so kopanje, vodni športi,
kolesarske poti, golf. Okolica Vrbskega jezera ima največjo koncentracijo hotelov na Koroškem. Je
št. 1 destinacija za produkt sonce – jezera – kopanje. Pozicioniranje te turistične regije torej
temelji na prosto časovnih aktivnostih, športnih možnostih, igralnicah in nočnemu življenju.
VILLACH-FAKERSEE TURISTIČNA REGIJA
Pokriva 10 občin. Villach prispeva 40 % sredstev, preostala sredstva pa prispeva preostalih 9
občin. Pravna oblika je d.o.o.
Svoj image gradijo na produktih.
Ima 10 zaposlenih ljudi
Funkcije: razvoj produktov, marketing (nekaj skupno s Kärnten Werbung, večinoma pa sami) in
prodaja.
Organizacija na lokalni ravni (občine): imajo 13 TIC-ev, ki jih v celoti financirajo občine; Med
Villach Fakersee turistično organizacijo in TIC-i poteka usklajevanje 1 krat mesečno, vendar pa ni
nekih enotnih standardov in obveznih odnosov, kar se kaže kot pomanjkljivo. TIC-i opravljajo
zgolj funkcijo informiranja.
Sodelujejo pri turističnem FORUMU Kärnten Werbung in delajo na 5-6 skupnih temah, za katere
Kärnten Werbung še posebej financirajo.
Stran 405 od 417
Financiranje: Od sredstev, ki ostajajo na občinah od takse (po odvajanju deželi), jih občine
zadržijo zase 55%, 45% pa jih namenijo regionalni organizaciji (DO) Villach Fakersee. Tako
pridobijo 1,5 MIO evrov s strani občin, 1 MIO pa pridobijo na trgu s prodajo. Skupni proračun je
tako 2,5 MIO EUR.
Regija se pozicionira pod ponudbo gore in jezera, kot tudi termalna regija v središču Koroške,
vedno bolj pa tudi kot regija z vizijo na področju tehnološkega razvoja.
11.2.1.8 Reorganizacija turizma
Navkljub vzpostavljenemu destinacijskemu managementu še vedno obstajajo določene slabosti v
organizacijski strukturi. Potrebno je dvigniti nivo sodelovanja med vsemi strukturami ter strateško
načrtovati skupne marketinške aktivnosti za dosego ciljev.
Podlaga za reorganizacijo je novelacija zakonodaje na področju turizma s ciljem zagotoviti
sodelovanje krajev, regij in Kärnten Werbung na podlagi skupnih strateških konceptov, zapisanih v
strategiji turizma, in zagotoviti koncentracijo sredstev predvsem pri marketingu in razvoju.
Pomembno je tudi povezati celotno verigo storitev od podajanje informacij, rezervacij, prihoda,
bivanja gosta, povratka do po prodajnega marketinga.
Slika 10: Predlog organigrama za novo organiziranost turizma Koroške (vir Weissbuch Tourismus
Kärnten)
Stran 406 od 417
11.2.1.9 Sistem financiranja
Osnovni viri financiranja predstavljajo prenočitvene takse, krajevne takse (okoli 20 milijonov EUR).
Večina tega denarja 60 % ostane na občinah, le te pa financirajo tudi regionalne turistične
strukture. 40 % sredstev pa se nameni za Kärnten Werbung za razvoj skupnih turističnih
produktov ter za marketing Koroške kot destinacije.
Poleg tega vira obstaja tudi vir KWF »Kärnten Wirtschafts Forderung Fond«, ki ga lahko
primerjamo s slovenskim podjetniškim skladom, ki ima letno med 10 in 15 milijonov EUR sredstev
za spodbujanje podjetništva v turizmu.
Spodbude dežele za turizem so osredotočene na skupen koncept: koncentracija na prednostnih
področjih, celoletni turizem, spodbujanje mreženja, več sredstev je namenjenih za mehke ukrepe.
Pomembno je tudi financirane iz EU sredstev predvsem Interreg IV A, Leader, ter cilja 2.
Stran 407 od 417
12. SWOT ANALIZA
V nadaljevanju je opredeljena SWOT analiza turizma Gorenjskem, v kateri upoštevamo
vse vidike analize notranjega (dostopnost, ponudba, produkti, trženje, organiziranost), in
zunanjega okolja (od panoge na nivoju svetovnega turizma, slovenskega in gorenjskega
turizma, konkurence, trendov itd).
 SWOT analizo OBLIKUJEMO NA NAČIN, DA:
1.
•
Pri PREDNOSTIH ugotavljamo, kakšen je njihov prispevek k uspešnosti turizma na
Gorenjskem in iščemo načine, da jih nato pri oblikovanju razvojnega in
trženjskega koncepta izkoristimo, okrepimo (ter se vprašamo, kaj moramo za to
storiti in kakšne težave nastajajo pri tem);
•
Pri SLABOSTIH ugotavljamo njihove učinke na turizem ter iščemo načine za njihovo
odpravo oziroma omilitev, v določeni meri tudi spremembo v prednost;
•
Pri PRILOŽNOSTIH in NEVARNOSTIH pa soočamo verjetnost njihovega nastanka z
močjo njihovega vpliva na turizem regije ter tako določamo pomembnost, pri čemer si
prizadevamo:
•
PRILOŽNOSTI izkoristiti in
•
se NEVARNOSTIM izogniti.
PREDNOSTI
Prednosti = IZKORISTITI
Kako
moramo
prednosti
poudariti,
izkoristiti
(predstavlja zgolj osnovo za oblikovanje strateškega
razvojno-trženjskega koncepta, kjer so ti načini
konkretizirani in implementirani v modelu)
LEGA & DOSTOPNOST
1.1
Ugodna geostrateška lega
(odprtost proti Zahodni Evropi, bližina glavnih
evropskih emitivnih trgov)
1.2
Dobra dostopnost
(do Slovenije, znotraj Slovenije, dostopnost
znotraj Gorenjske, dostopnost do naravnih in
kulturnih atrakcij, dostopnost do alpskih vršacev)
Ta ugodna geostrateška lega je izpostavljena v
pozicioniranju in krovni zgodbi (umeščenost v
alpski prostor, ob Italijo in Avstrijo, kjer se
srečata Alpe in Mediteran) – izpostavlja se v vseh
ključnih marketinških orodjih, še posebej na
krovnem spletnem turističnem portalu), izkorišča
se za oblikovanje programov − kratkih oddihov
in krožnih potovanj.
To »vsesplošno« dostopnost Gorenjske se
izpostavi v pozicioniranju, sporočilu/nagovoru
trga, zgodbi itd. – v tej lahki dostopnosti Alp na
Gorenjskem (Alpe v drugih tradicionalnih alpskih
destinacijah niso tako hitro in preprosto
dostopne) je ena ključnih razlikovalnih točk v
odnosu do drugih alpskih destinacij.
Stran 408 od 417
Alpe so tu bolj hitro in lahko dostopne, niso
»stresne«, so na južni strani, so bolj prijazne,
dajejo
občutek
sprejetosti
in
nevsiljive
domačnosti, od gostov ne zahtevajo prilagajanja
in napornega sledenja lokalnim družbenim
konvencijam ….
Izpostavljeno v krovni zgodi in nagovoru.
1.3
1.4
V regiji osrednje mednarodno letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana, dostopnost še dodatno
povečujejo mednarodna letališča v bližini (Graz,
Celovec, Dunaj, Trst, Zagreb in Benetke)
Lega v alpskem prostoru (ter južni del Alp –
odprtost proti Jadranu oziroma Mediteranu)
Oblikovanje programov za avio goste (tipa fly &
drive) in jih z njimi bolj neposredno in ciljno
nagovoriti, okrepiti in izboljšati konkurenčnost
ponudbe kratkih oddihov (short breaks), postati
bolj fleksibilni v določenih »nesezonskih«
mesecih, povečati delež individualnih gostov z
bolj oddaljenih oziroma avio trgov.
Ciljno delovanje na avio trgih (sodelovanje z
letalskimi prevozniki, organizatorji potovanj itd).
Gorenjska in s tem tudi Slovenija s tem novim
skupnim pristopom izkorišča dejstvo, da je ena
izmed osmih držav, ki ima Alpe. Zdaj je razen v
strokovnih krogih med alpskimi državami
praktično ni.
Zato je oblikovano novo ime (znamka) Slovenske
Alpe.
Potrebno se postaviti ob bok drugim alpskim
državam, povsod tam, kjer so te države prisotne
skozi Alpe (še okrepiti sodelovanje v raznih
konvencijah in strokovnih združenjih, predvsem
pa razviti sodelovanje v bolj marketinških
združenjih, platformah).
1.5
Lokacija – v 1 uri smo lahko v popolnoma
drugačnem svetu (na morju, v kraškem svetu,
v prestolnici Slovenije ...)
Hkrati lega na južnem delu Alp Gorenjski daje
enkratno alpsko-mediteransko noto, ki Gorenjsko
ločuje od drugih alpskih pokrajin.
Razviti turistični centri predstavljajo izhodišča za
odkrivanje ne le regije (Gorenjske), temveč tudi
drugih atrakcij v Sloveniji ali v Italiji, Avstriji.
Razviti so programi What to do in What do
discover, ki to v določeni meri že izkoriščajo,
potrebno pa je na tej osnovi še razvijati nove.
PONUDBA (PRIMARNA IN SEKUNDARNA)
1.6
Velika raznolikost ponudbe na majhnem
prostoru
Poudarjanje raznolikosti v načinu pozicioniranja
ni dovolj – ponudbo je potrebno povezati in jo
valorizirati, kar pomeni, da jo je potrebno
oblikovati v programe, ki bodo gostu, ki prihaja z
motivom sprostitve ali odkrivanja, omogočili, da
ve, kaj lahko vidi/doživi, ter da mu ponudimo, da
na preprost način spozna različne atrakcije.
Oblikovanje teh programov poteka v okviru
projekta – nastalo je 21 programov doživetij po
Stran 409 od 417
posameznih
krajih/občinah/destinacijah
(tipa
What to discover) ter 22 programov po motivih
prihoda in ciljnih skupinah (tipa What to do).
1.7
Izredno bogate in ohranjene naravne
danosti – lega v edinem nacionalnem parku
(TNP), nastajanje novih parkov Karavanke,
Kamniško-Savinjske Alpe, čist zrak in čista voda
– kot vse pomembnejši vrednoti in kvaliteti
1.8
Ohranjena in prepoznavna kulturna krajina
Ponudbo naravnih danosti potrebno ustrezno
valorizirati (zagotoviti uravnoteženost med
razvojem in ohranjanjem) ter oblikovati privlačne
sonaravne produkte, z višjo dodano vrednostjo
(ne zgolj osnovno, temveč še posebej
izkustveno, doživljajsko) – razvojno-trženjski
koncept je opredeljen v okviru projekta,
pripravljeni so razvojni načrti za 5 nosilnih
produktov.
1.9
Nekaj izrazitih, v evropskih presežnikih
pomembnih naravnih znamenitosti (Severna
triglavska stena, Blejsko jezero idr.)
S temi produkti pa je potrebno nagovoriti prave
segmente – bolj zahtevne in okoljsko
ozaveščene, ki cenijo bolj individualen pristop, ki
ne iščejo povsem klasične paketne ponudbe.
1.10
Ohranjena kulturno-etnološka dediščina,
tako v mestnih jedrih kot tudi na podeželju
1.11
Nekaj etnografskih značilnosti (čebelnjak,
kozolec, pastirski stan, pletna)
1.12
Nekaj svetovno znanih kulturnih entitet
(Avsenik, čebelar Janša)
Kulturno dediščino ne smemo gledati zgolj kot
samostojen produkt (na Gorenjskem ni oziroma
ne more biti osrednji motiv za prihod), temveč jo
vgraditi v vse produkte – odkrivanje kulturne
dediščine
skozi
produkt
kolesarjenja,
pohodništva, aktivnosti na vodi, ponudbo
dobrega počutja itd. (kar je mogoče doseči le z
oblikovanimi programi/paketi, ki jasno povedo,
kaj so možnosti, kaj lahko doživimo in na kakšen
način) ter razviti sistem motiviranja za obiske
drugih destinacij okviru Gorenjske.
1.13
Uveljavljene
in
razvite
turistične
destinacije Bled, Bohinj in Kranjska Gora
To je že izvedeno v okviru projekta – opredeljene
so identitete posameznih krajev, oblikovane
zgodbe in programi enodnevnih doživetij /izletov
tipa What to discover.
Se polno izkoristijo za večanje prepoznavnosti
regije + služijo kot izhodišče za odkrivanje
drugih destinacij.
1.14
Na drugi strani pa vrsta manj znanih točk,
krajev, atrakcij, ki pomembno dopolnjujejo
ponudbo uveljavljenih turističnih središč
1.15
Na nekaterih področjih nekoč prestižni
imidž (Arnold Rikli, kraljevsko golf igrišče idr.)
1.16
Več prepoznavnih mednarodnih (večinoma
športnih) prireditev
1.17
Veliko število tradicionalnih prireditev
Aktivno se vključijo v ponudbo, se razvijajo,
informacijsko povezati celotno regijo – za to
izkoristiti močno mrežo TIC-ev, oblikovani so
programi za odkrivanje teh destinacij (programi
What to discover), ki jih lahko gostje, ki bivajo v
večjih centrih, kupijo, na ta način pa
vidijo/doživijo več, bivajo dlje.
Pretvoriti v zgodbe in programe in komunicirati
skozi zgodbe, programe, iskati možnosti razvoja
novih produktov, ki se navezujejo na te zgodbe –
cel trženjski koncept projekta temelji na tem.
Izkoristiti za večjo prepoznavnost regije ter za
ustvarjanje
motiva
prihodov
(oblikovanje
programov, vezanih na neko prireditev, z
vključevanjem tudi druge ponudbe).
Informacijsko in organizacijsko se povežejo
(časovno ustrezno razporediti po vsej regiji) – za
Stran 410 od 417
1.18
Močna športna infrastruktura (ter izjemen
športni objekt (letalnica)
1.19
Določeni turistični produkti (na nivoju
oblikovanega produkta kot tudi turistične in
druge podporne infrastrukture) so konkurenčni
in dobro prilagojeni potrebam sodobnega in
zahtevnejšega turista
1.20
Izvedena je bila obnova velikega števila
večjih nastanitvenih zmogljivosti
1.21
Prisotnost večjih investitorjev v regiji (npr.
HIT, Sava, Sportina Turizem)
goste, ki so že nekje v regiji, ob tem pa tudi
razvijati v smeri, da neka močna in prepoznavna,
privlačna prireditev predstavlja motiv za prihod.
Potreben
razvoj
zastarele
infrastrukture,
izkoristiti za razvoj športnega turizma.
V produktni strategiji je opredeljeno, kateri
produkti so že dovolj razviti (infrastrukturno in
glede »mehkega dela«) in ki jih je zato mogoče
aktivno tržiti; kateri zahtevajo nadgradnje (ali v
infrastrukturo ali v razvoj produkta), kateri so
potencialni in kateri novi, inovativni produkti. To
je osnova za oblikovanje akcijskega načrta
projektov.
Okrepiti trženje in polnjenje teh zmogljivosti, še
posebej v manj zasedenih mesecih, nudenje
potrebne podpore na destinacijski in regionalni
ravni.
Okrepiti sodelovanje z njimi na krovni regionalni
in na destinacijski ravni, iskanje sinergij, skupno
oblikovanje trženjskih in drugih prioritet,
združevanje sredstev.
TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE
1.22
Velik delež tujih gostov
1.23
Raznolika struktura tujih trgov (5 močnih
trgov ter večje število trgov, ki predstavljajo od 4
% navzdol)
1.24
Zelo različni segmenti (smučarji, pohodniki,
kolesarji itd.)
1.25
Zmanjšanje
deleža
organiziranih/
alotmanskih
gostov
in
porast
individualnega povpraševanja
1.26
Profil gosta je bolj dinamičen, zahtevnejši
(še posebej v centrih, kot so Kranjska Gora in
Bohinj)
Gorenjska bo ostala regija z (v slovenskem
merilu) nadpovprečno močno strukturo tujih
gostov, a je potrebno v posameznih destinacijah
tudi okrepiti aktivnosti do domačega gosta –
vendar večinoma na nivoju posameznih
destinacij (krovna podpora s strani regijskega
portala in programov What to discover).
Potrebno ohranjati obstoječe emitivne trge (na
trgih, ki imajo trend stagnacije ali celo upada,
poskusiti zadržati upad), vzporedno pa krepiti
pozicijo drugih, potencialnih in novih trgov.
Že zdaj prihajajo točno določeni segmenti, razviti
potrebno ustrezne produkte ter intenzivno
okrepiti trženjske kanale do posameznih
segmentov – prehod od splošne imidž promocije
do bolj konkretnega trženja do točno
opredeljenih segmentov, po produktih.
Zadržanje deleža alotmanskih gostov, vzporedno
pa aktivna krepitev individualnega segmenta
(trženje konkretnih produktov do konkretnih
ciljnih segmentov), okrepitev B2C aktivnosti na
bližnjih trgih in B2B na bolj oddaljenih trgih,
močen poudarek na spletnem mestu in
internetnem marketingu.
Potrebno raziskovati, spremljati, analizirati profil
gostov, strukturo segmentov in upoštevati
njihove potrebe in pričakovanja.
TRŽENJE & PREPOZNAVNOST
Stran 411 od 417
1.27
Prepoznavnost Gorenjske po nekaj močnih
destinacijskih znamkah, tudi v mednarodnem
okolju (Bled, tudi Kranjska Gora pogosto bolj
prepoznavna kot Slovenija)
1.28
Nekaj močnih turističnih in drugih znamk
(Bled, Kranjska Gora, Avsenik, TNP, Planica,
Julijske Alpe, Gorenjka, Elan, Seaway, IEDC)
1.29
Jasen
imidž
destinacije
1.30
Močne
trženjske
aktivnosti
glavnih
turističnih centrov – povezave na trgu že
obstajajo (krovne in s strani posameznih večjih
ponudnikov)
1.31
Veliko svetovno znanih športnikov, ki so z
Gorenjske ali so z Gorenjsko močno povezani
Gorenjske
kot
alpske
Se polno izkoristijo za večanje prepoznavnosti
regije. Še vedno zaradi svoje prepoznavnosti
predstavljajo tiste glavne motivatorje prihoda in
so zato s trženjskega vidika pomembni.
Izpostavljeni v vseh ključnih marketinških
infrastrukturnih orodjih (skupni turistični portal,
brošure, sejemski nastopi).
Znamke potrebno razviti/razvijati, jih močno
vključiti v trženje regije in v programe, iskati
možnosti sodelovanja med turističnim in
neturističnim sektorjem (co-branding).
Izkoristiti za jasno pozicioniranje regije (in s tem
karakterja ponudbe) – tudi že skozi samo ime
regije (Slovenske Alpe). Alpe predstavljajo enega
ključnih faktorjev prepoznavnosti, tudi vrednot
(saj se ve, da gre za naravni ekosistem, bolj
sonaravni turizem).
Izredno pomemben moment, potrebno pa
aktivneje iskati točke povezovanja in združevanja
finančnih in kadrovskih resursov, predvsem pa
zmanjšati podvajanja in izboljšati učinkovitost.
Določene aktivnosti prevzame skupna regionalna
oblika organiziranosti (raziskave, razvoj, krovna
imidž promocija ter produktno ciljno trženje).
Vključiti v kreativni fazi trženjskih aktivnosti,
smernice so opredeljene v komunikacijski
strategiji v okviru dokumenta.
RAZVOJ & KAKOVOST
1.32
Še vedno relativno dobro razmerje med
kakovostjo in ceno
1.33
Obstoj številnih javnih, zasebnih in javnozasebnih projektnih iniciativ ter investicijskih
pobud na področju turizma in spremljajoče
ponudbe
Še vedno predstavlja prednost s trženjskega
vidika, vendar pa je skozi razvoj bolj inovativnih
produktov oziroma produktov z elementi
inovativnosti,
drugačnosti,
vsekakor
pa
sonaravnosti, zviševati dodano vrednost za gosta
ter na ta način izboljševati razmerje oziroma
dojemanje vrednosti. Ob vsakem dvigu cene
mora biti glede na dvig cene še bolj povečana
vrednost.
Veliko število obstoječih projektov (že izvedenih
ali v pripravi) je potrebno ustrezno vključiti v
integralne turistične produkte (razvoj produkta,
programa, kakovostna, funkcionalna in ažurna
informacija) ter jih na ta način začeti tržiti.
ORGANIZIRANOST/SODELOVANJE & LJUDJE
1.34
Dobra pokritost Gorenjske z mrežo TIC-ev
1.35
Vse glavne turistične destinacije imajo
dobre razvite LTO-je
TIC-e se poveže v mrežo, tako da ima turist v
vsakem
TIC-u
informacije
o
vseh
krajih/destinacija, produktih oziroma dogodkih
na
Gorenjskem.
Nadgradnja
klasične
informacijske vloge z vlogo priporočevalca,
usmerjevalca in prodajalca programov.
Nadgradnja funkcij LTO-ja v smeri DMO-a na
lokalni ravni, povezovanje ter prenos funkcij – za
katere je bolj učinkovito, da se izvajajo na
Stran 412 od 417
skupni, regionalni ravni – na RDO.
Izpostaviti v komunikaciji s trgom, aktivnejše
vključevanje civilne sfere v razvojne aktivnosti,
izobraževanje ljudi o potencialih turizma za
podjetništvo, nudenje konkretnih razvojnih
spodbud za razvoj.
Sonaravni model vgraditi v vse segmente razvoja
in trženja.
1.36
Tradicija v turizmu
1.37
Zavedanje pomena sonaravnega razvoja
turizma in podeželja
1.38
Odprtost okolja (južna, sončna stran alpskega
sveta), gostoljubnost ljudi
Vgrajeno v pozicioniranje in komunicirano skozi
zgodbe, tudi skozi pozicijski slogan.
1.39
Dobro razvit izobraževalni
področju turizma
Oblikovati konkreten progam, kako to dejstvo
bolj učinkovito izkoristiti in na ta način narediti
korak naprej pred drugimi regijami.
2.
SLABOSTI
sektor
na
Slabosti  Prednosti
Kaj so načini, kako bomo slabosti omilili/odpravili ali
jih spremenili v prednosti (predstavlja zgolj osnovo za
oblikovanje
strateškega
razvojno-trženjskega
koncepta)
PONUDBA (PRIMARNA IN SEKUNDARNA)
2.1
Razdrobljena in nepovezana ponudba – ni
povezana v integralne turistične produkte
oziroma le-ti niso razviti
2.2
Pomanjkanje
integralnih
turističnih
produktov, ki bi temeljili na posebnostih in
drugačnostih Gorenjske v primerjavi z
drugimi turističnimi destinacijami
2.3
Premalo inovativna ponudba – ni presežkov
2.4
Določeni turistični produkti, ki bi omogočili
celoletno boljšo zasedenost, še v določenih
destinacijah niso razviti
2.5
Neustrezna kakovost in obseg ponudbe
turističnih
nastanitvenih
zmogljivosti,
predvsem v manjših hotelih, apartmajih …
2.6
Pomanjkanje
nekaterih
nastanitvenih
zmogljivosti (hoteli, kampi, B&B, mladinska
prenočišča)
2.7
Pomanjkanje specializacije
Oblikovanje produktne strategije, ki bo odpravila
to slabost, je ena izmed temeljnih prioritet tega
projekta – velik poudarek na razvoju in trženju
produktov ter oblikovanju konkretnih ponudb,
programov.
Pri oblikovanju integralnih turističnih produktov
se
sistematično
gradi
na
izpostavljanju
posebnosti
in
drugačnosti
Gorenjske,
komuniciranju skozi zgodbe (ki temeljijo na
identitetah).
Element inovativnosti potrebno sistematično
pripeljati v ponudbo (izobraževanje, razvoj).
Sistematično delo na razvoju celoletne ponudbe
oziroma produktov, ki bodo omogočili boljšo
izkoriščenost zmogljivosti tekom celega leta.
Pomoč pri iskanju ustreznih sistemskih virov za
potrebne prenove tudi manjših ponudnikov
oziroma sekundarnih nastanitvenih zmogljivosti,
svetovanje, usmerjanje teh manjših zasebnih
ponudnikov.
Opredelitev potreb v okviru pričujočega projekta.
Skozi na raziskavah temelječ pristop ponuditi
ustrezne raziskave, informacije, spodbude,
Stran 413 od 417
2.8
Kljub raznolikim in privlačnim, tudi kakovostnim
turističnim produktom Gorenjska na nobenem
področju ne dosega vodilne pozicije
2.9
Neustrezna kakovost in obseg javne
turistične infrastrukture, ki vpliva na
kakovost turistične ponudbe Gorenjske
2.10
Veliko izletniškega turizma (s strani domačih
gostov) v ključnih destinacijah, ki pa ni
valoriziran
svetovanje) − spodbujati in usmerjati ponudnike
v specializacijo. Spodbujanje in izobraževanje o
prednostih specializacije, priprava analitičnoraziskovalnih
podlag,
posredovanje
in
izobraževanje s pomočjo dobrih praks.
Iskanje presežkov (tudi če so manjšega formata
– vendar je bolj problem v tem, da so skriti,
neidentificirani, da se jih ne zavedamo) ter točk
razlikovanja od drugih konkurenčnih destinacij
(nismo največji, najbolj trendovski, najboljši, smo
pa drugačni, svojstveni, raznoliki, z veliko
doživljajsko noto itd) in ciljnega nagovarjanja
tržnih niš.
Vzpostaviti tesno povezanost med načrtovanjem
investicij na občinski ravni in regionalnim
razvojnim načrtovanjem na področju turizma
(skozi Regionalno razvojno agencijo Gorenjske) –
aktivno sodelovanje občin, soustanoviteljic RDO.
Z razvojem atraktivnih programov (tipa What to
discover) razpršitev povpraševanja po Gorenjski.
Razvijati ponudbo, ki bo od izletniškega gosta
tudi nekaj konkretnega prinesla.
TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE
2.11
Velika razpršenost trgov
2.12
Nizka povprečna zasedenost ležišč, še
posebej določenih tipov
2.13
Sezonska odvisnost
45 % prenočitev je razpršenih na 34 trgov,
zaradi česar je še toliko pomembnejše
sodelovanje oziroma skupni nastop na bolj
oddaljenih trgih.
Pomoč pri trženju (oziroma izboljšanje skupne
trženjske platforme) manjših nastanitvenih
zmogljivosti, kjer ponudniki pogosto nimajo
sredstev in znanja.
Razvoj produktov in trženjske aktivnosti se
sistematično usmerijo v trženje teh »lukenj«.
TRŽENJE & PREPOZNAVNOST
2.14
Neprepoznavnost Gorenjske kot turistične
destinacije izven Slovenije
K boljšemu izkoriščanju razvojnih potencialov ter
zagotavljanju
konkurenčnosti
turistične
destinacije Gorenjske lahko bistveno prispeva
vzpostavitev modela skupnega upravljanja ali
managementa turistične destinacije Gorenjske, ki
temelji na povezovanju in sodelovanju turističnih
ponudnikov in javnega sektorja pri uresničevanju
dogovorjenih razvojnih prioritet in razvojnih
projektov s področja turizma na ravni Gorenjske.
Moderno organiziran destinacijski management
prevzame vlogo osnovnega generatorja razvoja
turizma v turistični destinaciji. Temelji na
povezovanju
in
sodelovanju
turističnih
ponudnikov zasebnega in javnega sektorja, kar
je v sodobnem turizmu temeljni pogoj za
zagotavljanje
konkurenčnosti
turističnih
destinacij.
Oblikovana
jasna
identiteta
vsakega
Stran 414 od 417
2.15
Neprepoznavnost množice manjših krajev
znotraj Gorenjske – nima jasne identitete (leta ni jasno opredeljena že pri večjih destinacijah)
2.16
Premalo
ciljno
aktivnosti
2.17
Trženje do točno opredeljenih ciljnih
segmentov (tržnih niš) še ni razvito (tudi
produkt za tovrstno trženje še ni razvit)
2.18
Ni oziroma je premalo ponudbe/programov,
ki jih je mogoče preprosto rezervirati in
kupiti
2.19
Neizkoriščanje sodobnih tržnih poti
usmerjene
trženjske
posameznega kraja (pretvorjena v zgodbo in
nato tudi program – tipa What to discover).
Oblikovana trženjska strategija na nivoju regije,
ki se osredotoča na produktno, ciljno trženje.
Oblikovanje tržnih segmentov in niš in njihovo
direktno nagovarjanje. Z razvojem produktov (in
programov) se trženje nadgradi iz splošne imidž
promocije (ki je sicer še vedno potrebna) v
konkretno trženje do jasno opredeljenih ciljnih
segmentov (kar definira izbor tržnih poti in
orodij).
Oblikovanje teh programov poteka v okviru
projekta – nastalo je 21 programov doživetij po
posameznih krajih/občinah/destinacijah (tipa
What to discover) ter 22 programov po motivih
prihoda in ciljnih skupinah (tipa What to do). To
bo predstavljalo osnovo, nato se bodo programi
ves čas razvijali, nadgrajevali, prilagajali – tako
na regionalnem nivoju kot na ravni posamezne
destinacije.
Učinkovita nadgradnja tradicionalnih trženjskih
poti z novimi postane ena izmed ključnih
usmeritev – regijski portal je oblikovan (do
povsem izvedbene faze – za lansiranje) v okviru
projekta.
RAZVOJ & KAKOVOST
2.20
Zamiranje podjetništva v mestnih jedrih
2.21
Premalo malih in srednjih podjetij vstopa v
turizem
Razvojne spodbude skozi aktivnosti regionalnih
razvojnih agencij, na nivoju regije na področju
turizma se usmerja s potrebnimi usmeritvami,
raziskavami, podatki – ključno vlogo igra
občinska raven s prepoznavanjem pomena
turizma in z nudenjem ustreznih razvojih
spodbud
Glej 2.20
ORGANIZIRANOST/SODELOVANJE & LJUDJE
2.22
Močni lokalni vplivi in interesi pri razvoju
in trženju turizma
2.23
Premalo sodelovanja (na vseh področjih) –
zapiranje v okvir posameznega ponudnika,
premalo zavedanja o učinkih povezovanja in
sodelovanja, premalo sodelovanja zasebnega in
javnega sektorja ter LTO-jev
pri skupnem
razvoju in trženju celovite turistične ponudbe
Gorenjske
Skozi RDO (in njene organe) vzpostaviti
učinkovito, moderno in fleksibilno komunikacijsko
platformo za strateške in operativne teme, za
odprto
komunikacijo,
usklajevanje
in
uresničevanje interesov vseh ključnih akterjev.
Oblikovanje, vzpostavitev in zagon delovanja
RDO, ki ima to kot svoje osrednje poslanstvo.
Stran 415 od 417
Usposabljanje in izobraževanje ljudi je eden
ključnih razvojnih področij v razvojno-trženjskem
modelu.
Na Gorenjskem danes vlogo upravljavcev
posameznih turističnih destinacij prevzemajo
LTO-ji, ki izvajajo predvsem eno od funkcij
managementa turističnih destinacij in sicer
promocijsko funkcijo in funkcijo tržnega
komuniciranja. Relativno nerazvita je funkcija
oblikovanja integralnih turističnih produktov,
izrazito nerazvite pa so razvojne funkcije, ki
vključujejo razvojno načrtovanje, pripravo
izvedbenih projektov s področja turizma ter
funkcije
svetovanja
in
podpore
malim
ponudnikom turističnih storitev pri razvoju
njihovih storitev. Ta manjko nadomesti RDO (saj
je to tudi bolj racionalno, da se te funkcije
združujejo)
2.24
Pomanjkanje kadra za gostinstvo, hotelirstvo
in specializirane storitve
2.25
Obstoječe lokalne turistične organizacije
še vedno ne delujejo kot prave DMO
(razvita predvsem promocijska funkcija)
3.
PRILOŽNOSTI
4.
NEVARNOSTI
3.1
Novi trendi v turizmu (zeleni turizem,
trend kratkih počitnic, potovanja v bližnje,
varne,
lahko
dostopne,
trajnostno
naravnane, individualne destinacije, s
kakovostno, avtentično, raznoliko in kulturno
bogato ponudbo)
4.1
Nesodelovanje
ali
nezadostno
sodelovanje
(nesposobnost
prepoznati
pomen oziroma učinke) zasebnega in javnega
sektorja, nezdruževanje trženjskih sredstev za
skupne aktivnosti, še posebej na bolj
oddaljenih in novih trgih
3.2
Razvoj nišne, specializiranim skupinam
prilagojene sonaravne ponudbe
4.2
Na eni strani cenejše destinacije s
podobno ponudbo, na drugi strani pa
bližina razvitih (alpskih) turističnih
držav z bolj razvito, kakovostno ponudbo,
predvsem pa bolj razvitimi produkti po meri
posameznih ciljnih skupin
3.3
Povečanje kakovosti (nastanitev, storitev,
infrastrukture, dodatne ponudbe) in s tem
izboljšanje konkurenčnosti na mednarodnem
trgu
4.3
Konstantno dvigovanje cen, ne da bi
dvignili kakovost oziroma nudili večjo dodano
vrednost
Ustreznejše valoriziranje izletniškega
turizma
4.4
Prepočasno spreminjanje in prilagajanje
zakonodaje, še posebej prostorske
3.5
Povezovanje turističnih akterjev na
podlagi javno-zasebnega partnerstva
4.5
Bojazen lokalnega prebivalstva
množičnim turizmom
3.6
Učinkovito koriščenje spodbud
nacionalnih ter občinskih virov
4.6
Neusklajeni urbanistični, prostorski in
razvojni dokumenti
3.4
EU,
pred
Stran 416 od 417
3.7
Razvoj čezmejnih turističnih destinacij,
produktov in infrastrukture
4.7
Globalne klimatske spremembe in
njihov vpliv še posebej na zimski
turizem (preusmeritve tokov iz Mediterana
poleti v Alpe, pozimi proti toplejšim
destinacijam, ker v Alpah ne bo več toliko
snega)
3.8
Povezovanje z drugimi panogami
(medicina,
šport,
tehnološki
razvoj,
kmetijstvo ...)
4.8
Restriktivna zaščita naravnih danosti
3.9
Spodbujanje razvoja novih ponudnikov
in produktov izven že uveljavljenih
turističnih centrov
4.9
Prevelika drobitev sredstev oziroma
nesposobnost
osredotočenosti
na
ključne trge in orodja
3.10
Uporaba IKT tehnologij
4.10
Oblikovanje ponudbe za vse in vsakogar
– nesposobnost razviti specializirano ponudbo
in jo nato tudi ciljno tržiti
3.11
Večji poudarek na javnem prevozu
(železnica, avtobus, avtovlak) in več
potovanj z avtomobil (manj letenja zaradi
skrbi za zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov)
4.11
Pomanjkanje sredstev za naložbe, še
posebej za javno infrastrukturo v
turizmu
3.12
Sodelovanje z znanimi osebnostmi, ki
prepoznajo vrednote te destinacije
4.12
Neizkoriščanje sodobnih tržnih poti
4.13
Gorenjska kot tranzitna regija (zgolj
pretok turistov na poti proti obalnim
destinacijam)
Stran 417 od 417
13. OBLIKOVANJE IZZIVOV ZA GORENJSKO
13.1 V kateri fazi se nahaja Gorenjska
 Analiza stanja je skozi različne sklope pokazala določene ugotovitve. Da jih bomo znali
ustrezno interpretirati (saj se na regionalnem nivoju, ki ga šele začenjamo razvijati, ne
moremo primerjati z določeno destinacijo, ki princip destinacijskega managementa razvija že
desetletja), spodaj predstavljamo življenjski cikel destinacij in nato Gorenjsko
uvrščamo v določen ciklus.
Potrebe
Potrebe
Značilnosti
Značilnosti
Shema: Prikaz življenjskega cikla destinacije (ter značilnosti določenih faz) (vir Visit Scotland)
 Kje je Gorenjska?
Gorenjska na nivoju regije v fazi rojstva, medtem ko so posamezne destinacije na različnih fazah.
Stran 418 od 417
13.2 Katere pravila moramo upoštevati pri razvoju koncepta
razvoja in upravljanja turistične destinacije Gorenjska
 Oblikovane ugotovitve nam morajo biti osnova za oblikovanje uspešnega modela razvoja in
upravljanja turistične destinacije Gorenjska. Spodaj shematsko prikazujemo, katera so splošno
znana pravila – kaj so torej pravila, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju modela
razvoja in upravljanja turistične destinacije Gorenjska?
Shema: Kaj so ključna pravila destinacijskega managementa, kot jih je opredelila UNWTO
Kaj so pravila destinacijskega managementa?
1. PRAVILO RAZISKOVANJE TRGA
8. PRAVILO DOTAKNIMO SE SRCA LJUDI
Razumevanje trgov in trendov - zato, da smo lahko tržno
usmerjeni in da ponujamo tisto, kar trg išče - je ključno
Uspešne destinacije informacije pretvarjajo v sporočila,
Ki se dotaknejo srca ljudi
2. PRAVILO jasne skupne
VIZIJE & STRATEGIJE
Če smo usmerjeni k skupni viziji, potem lahko dosežemo
boljše rezultate in to prej
9. PRAVILO ZAOKROŽENOSTI
Celotna destinacija deluje kot celota in jo tudi
gost dojema kot zaokroženo celoto
10. PRAVILO EDINSTVENOSTI
3. PRAVILO KRITIČNE MASE
Destinacija mora imeti zadostno število atrakcij, ustrezne
storitve in infrastrukturo
4. PRAVILO DOBRE ORGANIZACIJE
Destinacija mora biti dobro organizirana – imeti koordiniran in
integriran pristop
5. PRAVILO AKTIVNIH MEDSEBOJNIH
ODNOSOV
Gost na destinaciji pričakuje celostno in pozitivno izkušnjo, ki
pa jo lahko dosežemo le, če delamo vsi na tem
6. PRAVILO MOČNE ZNAMKE – kaj
obljubljamo, kaj so vrednote, kdo smo
Močna znamka, ki jasno komunicira svojo identiteto, je
najpomembnejše sporočilo, kaj destinacija obljublja
7. PRAVILO PR-a
Imejmo zgodbo in jo pripovedujmo
Jasno opredelimo , kdo smo, kaj smo in v čem
smo drugačni od drugih, pri čemer gradimo na svoji identiteti
11. PRAVILO URESNIČEVANJA OBLJUBE,
KI JO DAJEMO
Destinacija mora izvršiti obljubo, ki jo je podala v svojih
informacijah, komunikacijah
12. PRAVILO INOVATIVNOSTI
Inoviranje mora biti eden temeljnih principov delovanja.
Ves čas se sprašujemo, kako smo lahko boljši
13. PRAVILO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
Kako lahko turisti in ponudniki več naredimo za okolje,
dediščino in skupnost - več kot damo, več dobimo
14. PRAVILO MOČNIH VODITELJEV
Vsaka destinacija ima močnega vodja, ki zna vse akterje
združiti na poti do skupne vizije
15. PRAVILO MEDNARODNEGA
BENCHMARKINGA
Vedno spremljamo, kaj delajo naši konkurenti in kaj najboljši
Stran 419 od 417
13.3 Povzetek v obliki izzivov, ki so pred Gorenjsko
 Na osnovi analize stanja, analize trendov ter dobrih primerov prakse opredeljujemo
glavne izzive za razvoj in trženje Gorenjske kot turistične destinacije – to so tista
področja, ki so ključna za uspeh oziroma tista področja delovanja, na katerih so
uspešne destinacije boljše kot drugi.
Shema: Prikaz ključnih izzivov, ki so pred Gorenjsko kot turistično destinacijo
Stran 420 od 417
13.4 Kako po analizi stanja naprej
 V spodnji shemi prikazujemo ključne korake za razvoj in upravljanje destinacije
Gorenjsko kot turistično destinacijo. Zaključili smo 2. korak (vendar ne zgolj skozi to
analizo, temveč skozi celoten proces skupnih delavnic) in v strateškem delu
dokumenta nadaljujemo s 3. korakom, vse do 5. koraka.
Shema: Prikaz ključnih korakov za razvoj in upravljanje destinacije Gorenjsko kot turistično
destinacijo
Kaj so koraki za razvoj in upravljanje destinacije
Korak 1
Korak 2
Korak 3
Korak 4
Korak 5
Kaj lahko
naredimo
skupaj,
da še
izboljšamo
izkušnjo
gosta v
destinaciji
Kje smo
danes kakšna je
izkušnja
gosta na
destinaciji
danes?
Kje smo
lahko jutri –
kaj želimo/
lahko
naredimo?
Kaj bomo
naredili, da
bomo vizijo
spremenili v
realnost?
Kako vemo,
če smo/
nismo uspeli?
Korak
opravljen z
odločitvijo za
razvoj Gorenjske
kot turistične
destinacije
Opravljeno v
analizi stanja
Koraki, ki jih bomo opravili v strateškem delu
pričujočega dokumenta
Stran 421 od 417
VIRI:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Strategija razvoja Slovenije 2007-2013 (UMAR, 2005)
Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (MG, 2006)
Strategija trženja slovenskega turizma 2007- 2011 (STO, 2006)
Strategija razvoja turističnega proizvoda »wellness« v Sloveniji – Turizem dobrega počutja
(STO, 2004)
Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji (STO, 2005)
Strategija razvoja gastronomije Slovenije (STO, 2006)
Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji (STO, 2005)
Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 (BSC, 2006)
Izvedbeni načrt RRP Gorenjske za obdobje 2007-2009 (BSC, 2007)
Bled 2004 – Program razvoja turizma v občini Bled (avtor Jože Jenšterle, 1997)
Strateški tržni načrt za regijo Julijske Alpe (avtor dr. Zolles in Herold Hafner, 1999)
Bled – dolgoročna vizija razvoja turizma na Bledu (avtor Mednarodni inštitut za turizem, 2005)
Strategija razvoja turistične destinacije Kranjska Gora (avtor Hosting d.o.o., maj 2005)
Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, Skupina za pripravo programa razvoja turizma v
Bohinju, 2006
Oblikovanje in načrt trženja ter označevanja tematskega turističnega produkta Zlatorogova
dežela, Hosting, 2002
Strategija razvoja turizma v občini Radovljica 2007-2013 (2006)
Ocena in presoja potrebnih investicij v turizem in storitvene ter dopolnilne dejavnosti na
vplivnem območju letališča Brnik in smučišča Krvavec, Strategija razvoja in trženja z
izvedbenimi aktivnostmi (Hosting, 2002)
Strategija razvoja turizma v mestni občini Kranj 2005-2015 (sprejeta na 28. seji Sveta Mestne
občine Kranj dne 28.09.2005)
Razvojni program občine Preddvor 2001-2006 z elementi do 2010
Strategija razvoja občine Gorje (2008)
Strategija razvoja občine Tržič 2008-2020 (2007)
Strategija razvoja turizma v občini Jesenice (2005)
Razvojni program podeželja za območje občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in
Žiri za obdobje 2007-2013 (2006)
Načrt razvoja turizma v občini Šenčur
Weissbuch Tourismus Kärnten − Entwicklungsplan für Tourismus und Freizeit 2005-2015
(Käernten Werbung, 2005)
Analiza stanja na področju zelenega turizma Kakšno je stanje na strani zelene ponudbe in
zelenega povpraševanja v svetu in oblikovanje izzivov za slovenski turizem (SLOVENIA GREEN)
(STO, 2009)
Internetni viri:
http://www.bsc-kranj.si: BSC Kranj
http://www.slovenia.info/: Slovenska turistična organizacija
http://www.unwto.org/index.php: Svetovna turistična organizacija (UNWTO)
http://www.statistik.at/: Statistik Austria
http://www.wttc.org/: World Travel & Tourism Council
Stran 422 od 417
Bled:
http://www.bled.si/: stran LTO
http://obcina.bled.si/: Občinska spletna stran
Bohinj:
http://www.bohinj-info.com: informacije o ponudbi Bohinja, turistično društvo Bohinj
http://www.bohinj.si/: informacije o Bohinju, Turizem Bohinj
http://obcina.bohinj.si/: Občina Bohinj
http://www.bohinj.si/lto/lokalna_turisticna_organizacija_bohinj_si.html: LTO Bohinj
Cerklje na Gorenjskem:
http://www.cerklje.si/: Občina Cerklje
http://www.tourism-kranj.si/ZTK,,o_kranju,kulturne_znamenitosti,grad_strmol.htm: Grad Strmol
http://www.turizem-vopovlje.com/: Turizem Vopovlje (Hotel Silvester, Penzion Jagodic, Sobe
Jana)
http://cerklje.blogspot.com/: Turistično društvo Cerklje
Gorenja vas-Poljane:
http://www.obcina-gvp.si/: Občina Gorenja vas-Poljane
http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš
http://www.ra-sora.si/slo/main.asp?id=151661FF: Razvojna agencija Sora, Program podeželja
Gorje:
http://www.bled.si/: LTO Bled
http://www.gorje.si/: Občina Gorje
http://td-gorje.s5.net/pot/index1.htm: Turistično društvo Gorje, TIC Vintgar
Jesenice:
http://www.jesenice.si/: Občina Jesenice
http://www.jesenice-tourism.net/: Turistični portal občine Jesenice
http://www.tdgolica.com/: Turistično društvo Golica
http://www.gornjesavskimuzej.si/: Gorenjesavski muzej (železarski muzej, Kosova graščina,
Liznjekova domačija, Triglavska muzejska zbirka, Etnološka zbirka, Kajžnkova domačija Rateče)
Jezersko:
http://www.jezersko.si/: Občina Jezersko
http://www.raj-jezersko.si/main.php: Center mladih Jezersko in Raj Jezersko, aktualna ponudba,
gostinstvo, poletne in zimske aktivnosti, doživljajski park
Kranj:
http://www.kranj.si/: Občina Kranj
http://www.tourism-kranj.si/: Zavod za turizem Kranj
http://www.ctrp-kranj.si/: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
Kranjska Gora:
http://obcina.kranjska-gora.si/: Občina Kranjska Gora
http://www.kranjska-gora.si/: LTO Kranjska Gora
http://www.kr-gora.si/: RTC Žičnice Kranjska Gora
http://www.mojstrana.com/: TD Dovje-Mojstrana
Naklo:
Stran 423 od 417
http://www.naklo.si/: Občina Naklo
http://www.gorenjska.si/td14.html: Turistično društvo Naklo
Preddvor: (pravkar ustanovljen Zavod za turizem, TIC v ustanavljanju)
http://www.preddvor.si/: Občina Preddvor
http://www.gorenjska.si/td13.html: Turistično društvo Preddvor
Radovljica:
http://www.radovljica.si/podrocje.aspx: občina Radovljica
http://www.ld-radovljica.si/podrocje.aspx: Linhartova dvorana, LTO Radovljica
Šenčur:
http://www.sencur.si/: Občina Šenčur
http://www.gorenjska.si/td15.html: Turistično društvo Šenčur
http://www.si-sport.com/: Si šport – športni management, organizator večjih prireditev
Škofja Loka:
http://www.skofjaloka.si/: Občina Škofja Loka
http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš (Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri), TIC za
Škofjeloško območje
http://www.skofjaloka.info/: Turistično društvo Škofja Loka, TIC na Mestnem trgu
http://pasijon.skofjaloka.si/novice.htm: Škofjeloški pasijon, kulturna prireditev
Tržič:
http://www.trzic.si/: Občina Tržič, TIC Tržič
Železniki:
http://www.zelezniki.si/obcina/: Občina Železniki
http://www.td-zelezniki.com/: Turistično društvo Železniki, TIC Železniki
http://www.jzr.si/index.php?module=strani: Javni zavod za šport, turizem in kulturo Ratitovec
Žiri:
http://www.ziri.si/slo/main.asp: Občina Žiri
http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=702ABCFE: TD Žiri, TIT Žiri
Žirovnica:
http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx: Občina Žirovnica
http://www.zirovnica.com/: Aktualne prireditve, društva
http://www.zirovnica.eu/a_onas/ozavodu.html: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
http://www.bsc-kranj.si: Razvojna agencija Gorenjske-BSC
http://www.ragor.si/: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
http://www.ra-sora.si/: Razvojna agencija Škofjeloškega območja
http://www.kk-gorenjska.si/: Kolesarski klub Gorenjske; kolesarjenje
http://www.bicikel.com/: Splošna internetna stran, kolesarjenje
http://www.gorenjska.si/: Gorenjska turistična zveza
http://www.julijske-alpe.com/: Julijske Alpe
http://www.tnp.si/: Triglavski narodni park (sedež na Bledu)
Stran 424 od 417
Stran 425 od 417

Priloga št. 1 CELOTNA ANALIZA STANJA k dokumentu

Transcription

Similar documents

Intervju Mateje Gruden z Dragom Bulcem v februarski številki

2013-06-27_01_POSEBNA PRILOGA_POS2

Štajerski tednik - ho-pe

Srecanje vodnikov slo 2014 - Združenje turističnih vodnikov Slovenije

Inovacije, ki ostanejo v predalu

fancovti - Gorenjski muzej

GOStInStVO In tURIzEM - višja strokovna šola

Razlastitve v Planici na ustavno sodišče

V mokrem letu več bolezni