postojnska jama

Transcription

postojnska jama

SKRIVNOSTNI
KRAS
IN TURISTIČNE
JAME SLOVENIJE
Skrivnostni svet kraškega podzemlja
Človek se je že od nekdaj zanimal za kraške jame – že pračlovek
jih je uporabljal kot zatočišče –, a tudi od nekdaj je bil podzemski
svet zanj skrivnosten. V tem svetu je bil človek bližje duhovom,
bogovom. Globoko v jamah, kamor ne seže dnevna luč in kamor
navaden človek ni mogel, so že pred desettisočletji šamani
slikali po jamskih stenah, jame so uporabljali kot templje in
cerkve, skozi jame je bil vhod v Hades, v grški svet podzemlja, na
posebne praznike so Rimljani ob vzklikih »Podzemlje je odprto!«
odstranili skale, ki so zapirale vhode v kraška brezna, vhode v
skrivnostni podzemski svet.
Podzemlje – skrivnostni svet, ki se ga človek boji, a ga privlači
obenem. Ena od osnov človeškega značaja je vedoželjnost,
spoznati neznano, odkrivati skrivnosti. To je gnalo človeka na
najvišje vrhove na Zemlji, v največje morske globine, v vesolje –,
a tudi v kraško podzemlje. Vesolje čuva skrivnosti, ki jih človek
morda ne bo nikoli spoznal. Vhodi v jame in brezna pa so tista
vrata, skozi katera je mogoč vhod v skrivnostni podzemski svet.
Skoznje ne more vsakdo in tudi ne daleč. Ko objame človeka
nepredirna tema, ko se rov prevesi v brezno, ko se zasliši bučanje
podzemske reke, človek ne more ali si ne upa dalje. V ta svet
lahko prodro le jamarji, posebej izurjeni, posebej opremljeni, le
jamarji so tisti, ki lahko vidijo, odkrivajo in obiskujejo kraško
podzemlje, ki ga merijo, preiskujejo in prinašajo na dan slike
sveta, ki ga pred njimi še ni videlo človeško oko, kamor še ni
stopila človeška noga. Težko si je predstavljati, da so v kraški
notranjosti Slovenije jamarji prehodili, se preplazili, preplezali,
preplavali skoraj tisoč kilometrov podzemskih rovov, od takih,
ki so tik pod površjem in imajo več vhodov, tudi »oken« v stropu,
do tistih, poldrugi kilometer globoko, nad katerimi je več tisoč
metrov debel strop. V Sloveniji je znanih več kot 10 000 jam
– vhodov, skozi katere je mogoč vstop v podzemlje. Nekje je
mogoče zložno hoditi, drugje pa se je treba takoj spustiti po vrvi
več kot 500 m globoko. Jamarji potapljači preiskujejo tudi rove,
ki so stalno zaliti z vodo. Človek raje ne pomisli, kaj bi se zgodilo,
če bi v mirno podzemsko jezero nenadoma pridrl podzemski
hudournik in bi voda v nekaj urah narasla za sto metrov. Žal se
tudi to dogaja in nesreče v jamah so težak davek raziskovanju in
odkrivanju teh skrivnosti.
Nihče ne ve, koliko in kakšnega podzemskega sveta še skriva
naš kras. To je in bo še dolgo ostalo neznano. Podzemski kraški
svet vsebuje še vrsto ugank. Ko raziskovalci eno razrešijo, se
odpre vrsta novih: kam teče in kje priteče na površje podzemska
reka; koliko časa potrebuje voda, da izje tako velik jamski rov;
kako dolgo je rastel meter dolg kapnik; kaj se zgodi z nafto, ki ob
nesreči prenika v kraško podzemlje; kako se razmnožuje človeška
ribica; kdaj so se prve živali naselile v podzemlje; kako si je
pračlovek uredil bivališče v jamskem vhodu in kaj je jedel? Več
kot vemo o skrivnostnem podzemskem svetu, bolj je skrivnosten.
Slovenija je znana kot dežela krasa, kot dežela skrivnostnega
kraškega podzemlja. Možnost, da bi vsakdo videl delček tega
sveta, omogočajo turistične jame – okna, odprta v podzemski
svet. V Postojnski jami je mogoče videti kristale kalcita
– kapnike, ki so rasli sto tisoče let in take, ki pravkar nastajajo,
v posebnem akvariju pa obiskovalec lahko vidi skrivnostno
človeško ribico. Podzemska reka in več kot sto metrov globoke
podzemske soteske v Škocjanskih jamah puste nepozaben vtis.
V Županovi jami je mogoče videti podzemski svet, ki ga je morda
že pred milijoni let zapustila podzemska reka, v Snežni jami
pa videti in čutiti, kako se v ledenih jamah ohranja mraz in
nastajajo ledeni kapniki. Vsaka, tudi najmanjša turistična jama
omogoča obiskovalcu vpogled v delček tega skrivnostnega sveta.
A vsaka jama je drugačna, vsaka odkrita skrivnost je lahko
nova.
A podzemski svet ni le skrivnosten, je tudi zelo občutljiv. Bolj ko
ga bomo poznali, bolj ga bomo cenili in bolj ga bomo varovali.
Oglejmo si delček skrivnostnega podzemskega sveta z ogledom
turistične jame, pri tem pa se zavedajmo, da smo vsiljivci, da
smo tujci v podzemskem svetu, katerega največji del naj čim dlje
ostane nedotaknjen, skrivnosten.
Akademik dr. Andrej Kranjc, univ. prof.
Fotografija levo: Park Škocjanske jame, Cerkvenikov most
Na naslovnici:
Postojnska jama, Briljant, simbol slovenskega krasa; avtor Dragan Arrigler
Postojnska jama, Špagetna dvorana
Ves kras je namreč 'podkleten' s tisoči podzemskih jam ...
Na prvi pogled je kras nekam nevznemirljiva pokrajina:
valovita, mnogokje kamnita, z borovjem porasla planota,
ki jeseni sicer zažari v ognjenih barvah rdečega ruja,
ki pa je daleč od dramatične skrivnosti. Tak je seveda le
videz. Popotnik naj bo zato tu pozoren najprej na drobne
dragocenosti pri tleh, predvsem na neverjetno bogato cvetje,
na perunike, potonike, anemone, lilije, svišče, mečke, osate
in druge cvetoče lepotice, ki sicer – malo pogospodene – rade
krasijo domače vrtove, tu pa so spomladi razkošno razmetane
po vseh travnikih. – Toda to ni še nič! Treba je pod površje,
velike skrivnosti niso nikoli očitne! Ves kras je namreč
'podkleten' s tisoči podzemskih jam, brezen, kilometre dolgih
naravnih rovov, rek, vse do osuplosti 'okrašenih' z bisernato
sigo. Da je to 'največja umetniška razstava matere narave,'
je bil prepričan že Henry Moore, ko je videl Postojnsko jamo.
Nekaj teh jam je prirejenih za turistične obiske – Vilenica,
Postojnska jama, Škocjanske jame –, v druge je mogoče s
posebnimi vodniki, v nekatere sploh ne, in nekatere šele
zdaj sproti odkrivajo, saj jih je v resnici skoraj brez števila.
Ponekod že površje izdaja, da to, kar se vidi v sončni svetlobi,
še zdaleč ni vse in da je dežela skrivnostna predvsem s svojo
'notranjostjo': takšno zunanje znamenje je mogočni udor pred
Škocjanskimi jamami ali pa Cerkniško jezero, na katerem se
v istem letu od nekdaj na istem kraju lovi ribe in kosi trava,
prav tako je sleherni obrh, sleherna estavela, iz katere v
mokrem letu teče reka, v suhem pa vanjo spet zginja. Včasih
so verjeli, da se v votlem kraškem drobovju kotijo zmaji, kar
pove o kraški skrivnosti vse. Ko se srečamo z njo, nas skoraj
zagotovo preplavi občutek, da smo se znašli na meji zadnjih,
temnih vprašanj, nad katerimi pa se s sončnih robov sklanjajo
najlepše in najsvetlejše rože vsega živega. Veselje do življenja
in večna uganka si zlepa kje nista tako zelo blizu.
Akademik dr. Matjaž Kmecl, univ. prof.
Postojnska jama, vlak pod Veliko goro
POSTOJNSKA JAMA
Lepotica svetovnega slovesa
a
A
n
N
v
V
o
O
t
T
t
E
ST
ve
Os
s
To
SV
iIt
n
N
e
E
m
M
A
Na
z
Zn
»Tu je nov svet, tu je paradiž!« je vzkliknil jamski svetilničar Luka Čeč, ko je
leta 1818 odkril najlepše dele Postojnske jame. Glas o čudovitem podzemnem
kraljestvu se je s silovito naglico razširil po vsem svetu. V 200-letni zgodovini
je jamo obiskalo že 34 milijonov navdušenih obiskovalcev. Med njimi so bili
tudi številni mogočniki, cesarji, kralji, znanstveniki, umetniki, diplomati ... vseh
vrst pomembneži iz vsega sveta.
Tisočletna mila in vztrajna ljubezen med vodo in kamnom je tu ustvarila
osupljivo lepo kamnito pravljico. Neverjetne kapniške oblike si neizčrpno sledijo
druga drugi. Zaradi bogastva kapniškega okrasja slovi Postojnska jama kot
»kraljica svetovnih jam«. Nikjer drugod na svetu namreč ne najdete toliko
različnih kraških posebnosti v enem samem jamskem sistemu. Fantastične
in igrive skulpture iz sige tu presežejo vsa pričakovanja. Osupljive so tudi
razsežnosti: Koncertna dvorana, na primer, je visoka kar 40 metrov in sprejme
10.000 obiskovalcev naenkrat, največji stalagmit pa je narava tu zgradila iz 1400
Skozi na
jle
omogoča pše dele je spelj
an
s
domišlji proščen sprehod a pešpot, ki
jskih ka
in občud
pniš
ov
na vs e j p
oti ni n i kih tvor b prav anje
t i e ne s
vsakom
ur:
topnice
.
Postojnska jama, Lepe jame - Bela dvorana
kubičnih metrov sige. Zaradi neverjetnega, kar 21 kilometrov dolgega prepleta
galerij, rovov in veličastnih dvoran velja za največjo jamo klasičnega krasa.
Doživite vožnjo
z vlakcem
Postojnska jama velja tudi za zibelko speleobiologije, vede, ki preučuje
živi svet v podzemlju. Prva na svetu najdena podzemeljska žival je bila iz
Postojnske jame. To je bil hrošček drobnovratnik, prvič opisan leta 1831. Po
pestrosti in številčnosti vrst jamskih živali je postojnsko-planinski jamski
sistem najbogatejši na svetu, saj tu živi kar 150 vrst jamskih živali. Zvezda
Postojnska jama je edina jama
na svetu z dvotirno železnico,
kjer lahko doživite vznemirljivo
vožnjo z vlakcem skozi čarobno
podzemno krajino. Vožnja pod
med njimi je znamenita človeška ribica (Proteus anguinus), največji jamski
vretenčar, ki že od nekdaj buri domišljijo.
veličastnimi oboki, ki jih kakor
lestenci krasijo stalaktiti, ter
skozi ozke rove, kjer vam bo
poskočil srčni utrip, je nepozabno
doživetje.
Pivka jama, kanjon reke Pivke
PIVKA JAMA
Še en vhod v obširni postojnski jamski sistem je od Postojne oddaljen le nekaj kilometrov. Skozi Pivko jamo teče
podzemna reka Pivka, njena skrivnostna razvejanost pa je dostopna le obiskovalcem, ki jih ni strah napornejših
podzemnih poti.
ČRNA
JAMA
OTOŠKA
JAMA
PLANINSKA
JAMA
Z več kot sto metrov dolgim
umetnim rovom je Pivka jama
povezana s Črno jamo, ki je
osvetljena in urejena za turistični
obisk z vodnikom. V njej je bila že
pred dvesto leti odkrita človeška
ribica (Proteus anguinus), edini
jamski vretenčar.
Tudi Otoška jama je naravno
povezana z reko Pivko. Zaradi
njenih edinstvenih lepot so jo
uporabljali tudi filmski mojstri
iz Slovenije in tujine. Bogato
razvejan podzemni svet vabi s svojo
skrivnostnostjo.
Podzemna reka Pivka nadaljuje
svojo pot še v Planinsko jamo, ki
sodi med največje slovenske
jame. Zanimivosti te jame sta
podzemeljsko sotočje dveh rek,
Pivke in Raka, ter eden največjih
jamskih izvirov v Sloveniji.
Predjamski grad
PREDJAMSKI GRAD
Mogočen simbol kljubovanja
Le 9 km od Postojnske jame se nahaja ena najslikovitejših zgradb na svetu; sredi 123 m visoke skalne stene
dobesedno visi Predjamski grad, ošaben, nezavzeten, poln
kljubovanja. Je še edini ohranjeni jamski grad v Evropi, uvrščen med 10 najbolj osupljivih gradov na svetu.
Današnjo podobo je utrdba dobila šele konec 16. stoletja,
čeprav je njegova srednjeveška zgodovina izpričana vsaj
od leta 1202 naprej. Grad je bil kot nalašč za svojeglavega, upornega viteza. In res se ga je oprijela zgodba o takšnem razbojniškem gospodu, hudo romantična in lepa; o
vitezu Erazmu.
JAMA POD GRADOM
Pod Predjamskim gradom je ponikalnica Lokva izoblikovala
drugo najdaljšo jamo v Sloveniji. Obiskovalcem s primerno jamarsko opremo so na voljo tudi posebni ogledi jame,
na primer Vzhodni rov. Zaradi lege in ugodne temperature je
jama tudi domovanje številčne kolonije netopirjev.
Park Škocjanske jame, Mariničev most
PARK ŠKOCJANSKE JAME
Divača
Bogastvo naravne in kulturne dediščine
v nedrjih čudovitega KRASA
Park Škocjanske jame, Velika dolina
Park Škocjanske jame, Romeo in Juija v Veliki dvorani
Slovenija vsakogar, ki potuje po njej,
očara s svojo izvirnostjo in lepoto. Kdor
jo doživi, je nikoli ne pozabi. Zapomni si
jo po naravnih znamenitostih, kulturni
dediščini in gostoljubnih ljudeh. Kdor
obišče skrivnostni kras in turistične
jame Slovenije, si jo zapomni tudi po
Krasu z značilno arhitekturo, pršutom
in teranom, po belih konjih iz Lipice,
po znameniti Postojnski jami in po
Škocjanske jame, Ponvice
edinstvenem podzemskem svetu
Škocjanskih jam, ki je od leta 1986
pod okriljem Unesca vpisan v seznam
svetovne naravne dediščine.
Škocjanske jame so v nedrjih matičnega
Krasa v bližini Divače, ogledati pa se
jih da v spremstvu izkušenih vodičev.
Sestavlja jih splet enajstih jam,
ponorov, naravnih mostov, udornic
in izginevajočih voda. Zaradi ogromnih
razsežnosti nekaterih predelov ne doseže
niti močna svetloba. S prostornostjo
dvoran in podzemne soteske imajo
posebno mesto med jamami v Sloveniji.
Privlačnost prvega dela jam so kapniki.
Ni jih toliko kot v Postojnski jami, a niso
nič manj lepi. Če pravijo Postojnski jami,
da je narava v njej ustvarila razkošen
barok, potem velja za Škocjanske jame, da
Netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
privlači obiskovalce s svojo skrivnostno
mistično gotiko. V jamah so zavese, velike
ponvice in raznobarvni, tudi ogromni
kapniki. Kako dramatično skrivnostne so,
temneje okrašene s podzemnim nakitom,
s stalagmiti in stalaktiti, s sigo vseh barv
in oblik! Zaradi drugačnih toplotnih
razmer je proti dnu dolin udornic mogoče
najti celo alpsko cvetje, na primer avrikelj
(Primula auricula), arheologi pa so v
bližini nedosegljivo temačnih jam odkrili
tudi pričevanje o starodavnih ljudeh.
Drugi del jam pritegne pozornost
predvsem zaradi reke Reke, ki teče po
soteski, globlji od sto metrov. Bučno dere
v brzicah, pada v slapovih ter se umirja
v jezercih in tolmunih. Kadar se sifon,
skozi katerega izteka, zamaši, se voda
hitro dvigne, tudi več kot sto metrov.
Takrat obiskovalcev seveda ne pustijo
blizu. Pot za oglede kraljestva podzemnih
voda je speljana visoko po stenah in prek
Organizacija Združenih
narodov za izobraževanje,
znanost in kulturo
Park Škocjanske jame, Slap v Oknu
Cerkvenikovega mostu nad kanjonom.
Zgrajen je bil po načrtih domačina Franca
Cerkvenika leta 1937, obnovili pa so ga
leta 2003. Iz podzemnega sveta pa se
očaran obiskovalec lahko vrne po urejeni
pešpoti ali z dvigalom.
Eden od muzejev v Škocjanu
Lipicanci
Predstava lipiške jahalne šole
Predstava lipiške jahalne šole
Štirivprega lipiških kobil
Lipicanca
Lipicanca, ljubljenje ...
Hlev Velbanca, zgrajen leta 1703
Muzej Lipikum
Muzejska zbirka kočij
Golf v zeleni oazi
KOBILARNA LIPICA
Lipicanci, kulturna dediščina,
umetnost in prosti čas
Leta 1580 se je habsburški nadvojvoda
Karel odločil na Krasu postaviti dvorno
kobilarno. Vse od tedaj se kobilarna
Lipica ponaša s tradicijo vzreje in
selekcije konj čistokrvne pasme
lipicancev. V šestdesetih letih prejšnjega
stoletja je poleg vzreje, reje in selekcije
lipicanskih konj, začela lastno klasično
šolo dresurnega jahanja ter svoja vrata
odprla tudi drugim obiskovalcem in
turistom. Predstava visoke šole
klasičnega dresurnega jahanja danes
navdušuje obiskovalce konjeniških
prireditev v Lipici in na gostovanjih
v tujini. V ponudbi Lipice so na voljo
konjeniški in jahalni turistični programi:
rekreativno jahanje, dresurni program in
program po meri jahačev. Poleg klasične
šole jahanja in jahanja ponijev za otroke,
je obiskovalcem na voljo tudi atraktivna
vožnja s kočijo po posestvu Lipice.
Ljubitelji kulturne dediščine si v
zgodovinskem stavbnem jedru kobilarne
lahko ogledajo zapuščino stavbne
dediščine Lipice: cerkev sv. Antona
Padovanskega in najstarejši hlev
Velbanca. V zgodovinskem stavbnem
jedru kobilarne je tudi novi Muzej
lipicanca Lipikum, posvečen slovenski
in evropski kulturni dediščini lipicanca.
Lipikum je novost v slovenskem prostoru
in je zasnovan kot interpretacijski center
in muzej doživetij. Obiskovalce na igriv
in čustveno intenziven način popelje
skozi svet večstoletnih zgodb o Lipici in
lipicancih. Poleg predmetov, zgodbe na
zanimiv in poučen način pripovedujejo
tudi barve, projekcije, zvoki, interakcije
in celo arhitekturni elementi. Tehnološko
zapuščino kočijaštva prednikov pa si
obiskovalci lahko ogledajo v Muzejski
zbirki lipiških kočij.
Kobilarna Lipica je danes kulturni
spomenik posebnega pomena za državo
Slovenijo. Poleg ljubiteljev konj ter
naravne in kulturne dediščine v svoje
okolje s slikovito kraško pokrajino pod
vplivi milega mediteranskega podnebja
privablja tudi druge ljubitelje športnorekreativnih dejavnosti: kolesarje,
pohodnike, rekreativce, golfiste. Golf
igrišče Lipica z devetimi igralnimi
luknjami slednjim omogoča igro skozi vse
letne čase in skozi vse leto.
Kraška hiša, Štanjel
ŠTANJEL
Energija navidezne
monotonosti
Štanjel
Spomenik baronu Andreju Čehovinu
Avstroogrsko vojaško pokopališče Brje pri Komnu
Na krasu sta človek in kamen od nekdaj
povezana. Kljub navidezni monotonosti
je kamnita kraška zemlja polna različnih
oblik in barv. Igra senc in svetlobe
na zidovih starih hiš, ki se zliva prek
rdečkastih streh, ponuja na desetine
odtenkov sive barve kamna. Dopolnjuje
jih umirjena, topla, značilna barva zemlje
kraških vrtač, listja in grozdov kraške
trte, jesenskega ruja, bora in brinja. Hiše,
stisnjene pod dvoriščni portal in obdane
s kamnitimi ograjami, ne pričajo o času,
ki naj bi ga zaradi težkega preživetja ljudi
na tej skopi zemlji objokovali, temveč
v naši zavesti porajajo občudovanje
preteklosti. – V zgodovinski spomin je
zapisana tudi pot od preprostega kmeta
do baronske krone. Prehodil jo je Andrej
Čehovin (1810–1855) iz Dolancev v
Braniški dolini, ki je za topničarske
zasluge postal baron.
Štanjel je slikovito kraško naselje v občini
Komen. Je terasasto razporejeno proti
vrhu 363 m visokega hriba Turn, kjer so
ostanki rimskega obrambnega stolpa.
Utrjena naselja na vzpetinah so kot priča
zgodovine še danes pomembna. Najvišja
točka je Ledenica ali Gledanica. Lahko se
povzpnete na Grad Štanjel, v katerem je
Galerija Lojzeta Spacala, pomembnega
slovenskega slikarja in grafika, katerega
izbrani grafični opus je vedno na ogled,
ali obiščete drugi vhodni stolp v mesto
Štanjel
- Kobdiljski stolp. S svojim značilnim
limonastim zvonikom iz leta 1609 se
očarljivo dviguje v nebo poznogotska
cerkev sv. Danijela. Značilnost naselja
so ozke ulice s kamnitimi hišami,
na katerih so različni kamnoseški
izdelki. Kraška hiša, imenovana
tudi »romanska« hiša, je domnevno
najstarejša stavba z arhitekturnimi
značilnostmi prvotnih kraških hiš,
grajenih v času romanike in gotike. Na
hiši, v kateri je danes etnološka razstava,
so še ohranjeni kamniti žlebovi, po
katerih je pritekala deževnica v bližnji
vaški vodnjak.
Ferrarijev vrt, ki ga je arhitekt Maks
Fabiani uredil za dr. Enrica Ferrarija, je
kot najpomembnejša parkovna ureditev
iz časa med obema vojnama uvrščen
med spomenike državnega pomena in
ima danes status krajinskega parka.
Prevzeti z urejeno naravo se nato lahko
sprehodite po Fabianijevi krožni pešpoti
med Štanjelom in Kobdiljem ter uživate v
občutju spokojnosti.
Pozornosti vredno avstro-ogrsko
vojaško pokopališče je tik ob vaškem
pokopališču v Gorjanskem ob regionalni
cesti, ki vodi proti Klancu in Brestovici.
Je največje pokopališče avstro-ogrske
vojske na območju soške fronte, saj je
tu pokopanih več kot 10 000 vojakov
različnih narodnosti. Pokopališče je
ohranilo avtentično zasnovo, ki je
prilagojena značilni izoblikovanosti
kraške krajine.
Župnijska cerkev sv. Jurija stoji na
manjšem gričku v središču Komna.
Cerkev z glavnim in štirimi stranskimi
oltarji, zgrajena v sredini 18. stoletja,
je obnovljena, razen zvonika z letnico
1733. V kraju Sveto je cerkev sv.
Tilna iz 16. stoletja, večkrat dograjena
je iz renesančne dobila baročno obliko.
Največja posebnost je lesen strop nad
osmerokotno ladjo, podpira ga sredinski
steber, na katerem je vklesana letnica
1682. V občini Komen je tudi naselje
Volčji Grad. V njegovi bližini je veliko
prazgodovinsko gradišče Debela griža,
z dobro ohranjenim kamnitim obzidjem.
V Volčji Grad včasih prijezdi skupina
konjenikov in prijetno razgiba življenje v
vasi.
Cerkev sv. Tilna v Svetem
Gradišče Debela griža, Volčji Grad
SEŽANA
Kolesarjenje po Krasu, črni bor (Pinus nigra) in ruj (Cotinus coggygria)
Krasni Kras
Po Krasu, kjer je toliko jam in brezen,
po vsem svetu imenujejo prevotljeno
apnenčasto zemljišče - kras. V Sloveniji
se je spočela speleološka veda in se po
Krasu, kot je ime planoti nad Tržaškim
zalivom in Vipavsko dolino, tudi imenuje
krasoslovje.
Mladinski hotel Pliskovica
Sežana je eden večjih krajev na Krasu,
nedvomno pa je njegovo pomembno
kulturno središče. Tu se je rodil pesnik
Srečko Kosovel, ki je svoja zgodaj
prekinjena leta preživel v Tomaju, kraju z
mogočno cerkvijo sv. Petra in Pavla vrh
vzpetine, verjetno zgrajene v 15. stoletju.
Botanični park Sežana predstavlja
rastline sveta in delček Krasa. Rojstvo
parka sega v sredino 19. stoletja, ko je
premožen tržaški ladjar in trgovec iz
družine Scaramanga začel zasajevati okrog
vile Mirasasso (občudovalec kamna) z
različnimi sadikami in semeni, ki so jih
prinašali mornarji in sam takratni lastnik
parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo
Cavaliere. Danes so v parku zastopane
lesnate rastline iz različnih koncev sveta,
Pepin kraški vrt, Dutovlje
Botanični park, Sežana
vsekakor vredne ogleda!
Jesenski čas in sonce bogatita Kras
z neverjetno toploto, rdečita ruj in
omogočata vinogradom, da grozdje dozori.
Vino spremlja vse pomembne dogodke
od rojstva do smrti. Tega se zavedajo tudi
v sežanski kleti Vinakras, ki spada med
največje pridelovalce kraškega terana.
Začetki organizirane predelave grozdja v
vino segajo v leto 1861, ko je bila zgrajena
velika velbana klet iz klesanega kamna.
Vino se prijetno spaja s kulinaričnimi
jedmi, specialitetami Krasa, ki jih strežejo
v mnogih restavracijah, kjer skrbijo, da
njihovi gostje uživajo ob dobri hrani
in pijači ter cenijo prijetno počutje.
Mladinski hotel Pliskovica deluje v
obnovljeni kraški domačiji, zaščiteni
kot kulturni spomenik. Obiskovalce
seznanjajo s kraško arhitekturo in
posebnostmi nekdanjega kmečkega
življenja na Krasu.
Značilna kulinarika se predstavi tudi
na tradicionalnem Mesecu kraške
kuhinje, navadno oktobra in novembra.
Podjetje Kras ima mednarodno priznano
pršutarno v Šepuljah, naselju z
Vojaški muzej Tabor, Lokev
značilno gručasto pozidavo hiš. Kljub
tehnološkim novostim so ohranili
klasičen način proizvajanja te dobrote.
Samo sol, čist zrak, burja in skrben
nadzor mojstrov pripomorejo, da si
po dvanajstih do šestnajstih mesecih
zorenja lahko z užitkom odrežete to zares
okusno, rubinasto rdečo in sočno rezino
zapeljivega vonja. Blizu vasi je gotska
cerkev sv. Antona. Ne gre zamuditi tudi
prireditve Praznik terana in pršuta v
Dutovljah, sejma zelišč in kraških dobrot,
pa vse bolj pestre Kraške vinske ceste.
Jama Vilenica
JAMA VILENICA
Sežana
Jama Vilenica, ki so jo za turistične
oglede uredili že leta 1633, je v novejšem
času znana predvsem po vsakoletnem
srečanju pesnikov, pisateljev, dramatikov
in esejistov iz Srednje Evrope v prvem
tednu septembra. Osrednji dogodek
Mednarodnega literarnega festivala
Vilenica, ustanovljenega leta 1986,
je podelitev mednarodne literarne
nagrade Vilenica, ki jo Društvo
slovenskih pisateljev izroči avtorju iz
Srednje Evrope za vrhunske dosežke
na področju literarnega ustvarjanja in
esejistike.
Muzejski kompleks na Škrateljnovi domačiji v Divači
DIVAČA Muzej slovenskih filmskih igralcev
Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih in vsebinskih sklopov.
V pritličju Škrateljnove hiše, kjer v nadstropju domuje stalna razstava, posvečena Iti
Rini, je osrednji informacijski prostor celotnega kompleksa, muzejska trgovina in delovni
prostori. V nekdanji »štali« je na ogled osrednja stalna razstava, posvečena slovenskim
filmskim igralcem. Hram s skednjem je preurejen v večnamensko dvorano. Osrednji
muzejski prostor in večnamensko dvorano povezuje letni kino, borjaču z letnim barom
pa je namenjena vloga družabnega prostora celotnega kompleksa.
Divaška jama
Kačna jama
Stalna razstava Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači
DIVAŠKA JAMA
V Divaško jamo obiskovalce v soju
baterijskih svetilk peljejo izkušeni
vodniki. Njeno največje bogastvo je
Zakladnica z mnogimi belo-rdečimi
zavesami ter helektitnimi izrastki in
velikimi kristali. Tudi Kačna jama je v
bližini, precejšnja dolžina jo uvršča na
tretje mesto v Sloveniji. Vhod je 200
metrov globoko brezno in skozi jamo
teče podzemska reka Reka. Nastanek
udornice Risnik, ki je s svojo nepravilno
obliko ob visokih prepadnih skalnih
stenah zelo slikovita, je povezan z
nekdanjim potekom podzemskih tokov
te reke, ki zdaj teče zelo blizu udornice,
vendar precej globlje.
INFORMACIJE
I. Klasični KRAS
• Po KRAJIH
• IZLETI
• Pomembnejše PRIREDITVE
II. Turistične jame Slovenije
• Po KRAJIH
BLOKE
PENZION
Penzion Slamar
Nova vas 45, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 81 52
E-naslov: [email protected]
ZASEBNE SOBE
Prenočišča Lastovka
Tel.: 01 709 88 86
GSM: 041 259 597
http://www.ranc-bloke.com
Savne in apartmaji Lavrič
Nova vas 46b, 1385 Nova vas
GSM: 051 310 477
Odajanje sob Limon d.o.o.
Tel.: 01 709 82 45
GSM: 031 451 033
TURISTIČNA KMETIJA
Kmetija z nastanitvijo Knavs
Runarsko 6, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 88 82
GSM: 041 564 193
GOSTILNE
Gostilna Miklavčič
Velike Bloke 14, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 80 40
Gostilna Limon
Okrepčevalnica Pri Dominu
GSM: 031 460 273
Okrepčevalnica Lovec
Tel.: 01 709 87 87
GSM: 041 847 821
http://www.blosko-jezero.si
TRGOVINA
Trgovina z lokalno ponudbo
Bločanka
Nova vas 46a, 1385 Nova vas
GSM: 051 612 351
Tel.: 01 709 82 45
GSM: 031 451 033
KONJENIŠTVO
Ranč Bloke
GSM: 031 318 881
http://www.ranc-bloke.si
TURISTIČNO DRUŠTVO
Turistično društvo Bloke
GSM: 031 326 158
INFORMACIJE
Turistično informacijski center
Bloke
GSM: 031 326 158
GPS (N): 45,7726 (E): 14,5063
CERKNICA
HOTEL
ZASEBNE SOBE
Prenočišča Telico
Berestova 6, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 70 90
GSM: 041 711 088
Faks: 01 709 70 92
http://www.telico.info
Hotel Rakov Škocjan
Rakov Škocjan 1, 1380 Cerknica
Tel.: 01 707 14 64
GSM: 041 688 684, 041 693 124
http://www.rakov-skocjan.si
GOSTIŠČI
Gostišče En Krajcar
Podskrajnik 24, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 36 16
GSM: 031 789 074
Faks: 01 709 31 74
http://www.enkrajcar.si
Gostišče in Picerija Furman
Partizanska 1, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 11 24
GSM: 041 619 716
http://www.gostiscefurman.si
APARTMAJI
Apartma Kebe
Dolenje Jezero 1e, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 40 53
GSM: 041 561 870
http://jezerski-hram.si
Apartma Mavko
Žerovnica 61, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 34 72
GSM: 031 859 282
Zavod Jezerka
Dolenje jezero 50, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 19 32
GSM: 051 208 595
Prenočišča Miškar
Tel.: 08 160 22 84
GSM: 040 839 425,040 637 852
http://www.miskar.si
Prenočišča Jezero
Gorenje Jezero 18a, 1384 Grahovo
GSM: 041 345 215, 041 572 143
http://www.apartmentcerknica.si
TURISTIČNE KMETIJE
Izletniška kmetija Kontrabantar
Dolenja vas 72, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 22 53
Turistična kmetija Logar
Tel., faks: 01 709 20 71
GSM: 031 784 232, 041 383 808
http://www.tk-logar.com
Turistična kmetija Pri Ujčevih
Kmetija z nastanitvijo
»Tekavča ograda«
Lipsenj 32, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 21 91
GSM: 051 261 322
http://www.tekavca-ograda.com
Kmetija T'Dolenj - žganjekuha
Laze pri Gornjem Jezeru 1, 1384 Grahovo
GSM: 041 363 421
KMETIJA ODPRTIH VRAT
Kmetija odprtih vrat Levar
Dolenje jezero 33, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 19 14
GSM: 041 504 375
GOSTILNE
Okrepčevalnica Glaž'k
Partizanska 17, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 33 44
Okrepčevalnica – picerija
Pri Stani
Tel.: 01 709 13 00
GSM: 041 733 340
Okrepčevalnica Valvasorjev
hram
Osredek 6, 1380 Cerknica
Tel.: 01 705 40 26
GSM: 031 439 087
Partizanska 1, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 37 88
Turistična kmetija Žnidarjevi
Horizont trade d.o.o.
1380 Cerknica
GSM: 051 619 489
Kožljek 1, 1382 Begunje pri Cerknici
Tel.: 01 705 63 59
GSM: 031 317 607
http://www.znidarjevi.si
Dom na Slivnici
Gostilna Pav
Ul. Rakovške čete 6, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 25 63, 705 25 64
http://www.pav.si
Uršulin dom Unec
Unec 19a, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 12 59
GSM: 041 981 865
Okrepčevalnica Jezero
Gorenje Jezero 9, 1384 Grahovo
GSM: 051 625 334
Gostilna in špageterija Rigler
Bloška polica 3, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 80 93
GSM: 031 640 779
Faks: 01 709 80 93
Gostilna in picerija Portus
Unec, 1381 Rakek
GSM: 031 251 020
http://www.portus.si
NARAVNE ZNAMENITOSTI
Križna jama
Društvo ljubiteljev Križne jame
GSM 041 632 153
http://www.krizna-jama.si
GPS (N): 47,7451 (E): 14,4672
Jame na Cerkniškem jezeru
Jamarsko društvo Karlovica
Dolenja vas 44, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 40 22
GSM: 031 510 366
• Po KRAJIH
Zelške jame
Jamarsko društvo Rakek
Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek
GSM: 041 312 196
http://www.jd-rakek.com
Cerkniško jezero
Notranjski regijski park
Tabor 42, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 14 51
http://www.notranjski-park.si
GPS (N): 45,7959 (E): 14,3624
Rakov Škocjan
Notranjski regijski park
Tabor 42, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 14 51
http://www.notranjski-park.si
GPS (N): 45,7888 (E): 14,2977
KULTURNE ZANIMIVOSTI
Muzej Jezerski hram Kebe
Dolenje Jezero 1e, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 40 53
GSM: 041 561 870
http://www.jezerski-hram.si
Muzej – razgledišče
Laze pri Gorenjem Jezeru 1, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 11 41
GSM: 041 363 421
Galerija Krpan
Čabranska 2, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 18 02
Galerija Urh
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 12 76
GSM: 041 765 163
DRUGO
Piknik prostor Ločice
Selšček 12, 1382 Begunje pri Cerknici
Tel.: 01 705 61 89
GSM: 041 512 154
http://www.cerknica.net/locice
Furman Lojze
vožnja z lojtrnikom
Dolenje Jezero 50a, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 41 50
GSM: 031 500 401
Gostinstvo Tratnik
priprava in dostava hrane
Turistično društvo Menišija
Lepu d's' pršu
najem koles, organizacija dogodkov
Turistično društvo Rakek
Martinjak 15, 1380 Cerknica
GSM: 040 504 174
Cesta na Jezero 18, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 74 70
GSM: 051 310 477
http:// www.slovenia-notranjska.com
TURISTIČNA AGENCIJA
Tur Servis
Tel.: 01 705 05 60
GSM: 051 307 680
Faks: 01 705 05 65
http://www.tur-servis.si
TURISTIČNA DRUŠTVA
Turistično društvo Notranjska
Tel.: 01 709 36 36
Faks: 05 902 79 12
http://www.notranjska.eu
Begunje 28, 1382 Begunje pri Cerknici
Tel.: 05 992 73 39
http://www.begunje.net/td-menisija
GSM: 041 363 411
http://www.tdrakek.si
Društvo Lovrenc
Dolenja vas 39b, 1380 Cerknica
GSM: 031 885 325
http://www.drustvo-lovrenc.si
INFORMACIJE
Cerknica
Tel.: 01 709 36 36
Faks: 05 902 79 12
http://www.cerknica.si
GPS (N): 45,7933 (E): 14,3626
DIVAČA
HOTEL
Hotel Malovec
Kraška c. 30, 6215 Divača
Tel.: 05 763 33 33
Faks: 05 763 33 34
http://www.hotel-malovec.si
GOSTIŠČI
Gostišče Risnik
Kraška 34, 6215 Divača
Tel.: 05 763 00 08
Gostišče Stari grad
Senožeče 5, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 53 40
http://www.4m-senozece.si
PRENOČIŠČA
Domačija Pr'Vncki
Matavun 10, 6215 Divača
Tel.: 05 763 30 73
GSM: 040 697 827
TURISTIČNE KMETIJE
Kmetija Grželj
Dolenja vas 46, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 54 74
Dujčeva domačija
Škoflje 33, 6217 Vremski Britof
GSM: 041 597 988, 031 786 125
http://www.dujceva.si
Vremski Britof 11, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 60 01
GSM: 031 335 166
http://www.kmetija-jankovi.com
Turistična kmetija Vrbin
Kačiče, Pared 25, 6215 Divača
Tel.: 05 763 10 65
GSM: 040 601 651
Turistična kmetija Pr' Betanci
Kraška 30a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 12 25, 763 02 00
Apartmaji Žnidarčič
Turistična kmetija Ždrolovi
Matavun 8a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 81 01
GSM: 041 818 582
Devan Gombač s.p.
Dane pri Divači 2a, 6215 Divača
GSM: 041 363 262
Škoflje 33, 6217 Vremski Britof
GSM: 041 597 988, 031 786 125
http://www.dujceva.si
GOSTILNE
GSM: 031 347 245
http://www.anapravca.si
Izletniška kmetija Benčič
Vareje 15, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 01 76
GSM: 041 624 271
Gostilna Godina
Kačiče, Pared 6, 6215 Divača
Tel.: 05 763 01 09
Gostilna Pri Pinotu
Tel.: 05 765 55 10
Gostilna Ambrožič
Barka 28, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 00 14
Turistična kmetija Jankovi
Betanja 2, 6215 Divača
Tel.: 05 680 12 58
GSM: 041 345 877
http://www.prbetanci.com
Gostilna Malovec
KAMP
Dujčeva domačija
Pivnica in picerija
Orient Express
Gostilna Mahnič
v Parku Škocjanske jame
Tel.: 05 763 29 60
Faks: 05 763 29 61
http://www.mahnic.si
Gostilna Na Ravni
Tel.: 05 765 61 30
Gostilna Pri mlinu
Tel.: 05 765 61 20
Gostilna Malovec
Kraška 30a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 12 25, 763 02 22
Gostilna Rri Čotniku
Dolnje Ležeče 22, 6215 Divača
Tel.: 05 763 80 43
Tel.: 05 763 30 10
http://www.krastour.si
Picerija Pri B'zku
Dolnje Ležeče 51, 6215 Divača
Tel.: 05 763 11 90
Javni zavod
Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, 6215 Divača
Tel.: 05 708 21 10, 708 21 00
Tel. rezervacije: 05 708 21 04
Faks: 05 708 21 11
http://www.park-skocjanske-jame.si
GPS (N): 45,39 (E): 13,59
Divaška jama
Jamarsko društvo Gregor Žiberna
Trg 15. aprila 13, 6215 Divača
GSM: 031 522 785
http://www.divaska-jama.info
• Po KRAJIH
Muzej slovenskih filmskih
igralcev
Tel.: 05 731 09 49, 731 09 47
Faks: 05 731 09 48
http://www.muzejdivaca.si
Etnološka zbirka
Zdravka Čuka
Tel.: 05 765 50 34
Zgodovina odkrivanja jam
v Jurjevem skednju
Park Škocjanske jame
Tel.: 05 708 21 10
Geološka, naravoslovna in
arheološka zbirka
v Delezovi domačiji
Tel.: 05 708 21 10
ŠPORTNO LETALIŠČE
Letališče Divača
Klub KLC Divača
Tel.: 05 762 00 57
GSM: 041 681 050
http://users.volja.net/klc-divaca
TURISTIČNA IN DRUGA
DRUŠTVA
Turistično društvo Škocjan
GSM: 041 811 634
Etnološka zbirka
v J'kopinovem skednju
Turistično društvo
Kraški turist Divača
Tel.: 05 708 21 10
TKŠ društvo Urbanščica
Famlje 3, 6217 Vremski Britof
http://www.urbanscica.com
KUD "Pepca Čehovin Tatjana"
Tel.: 05 765 50 80
TKŠ društvo Mejame
Dane pri Divači 4, 6215 Divača
RD Bandera
RD Lipa
Laže 29, 6224 Senožeče
Nova cesta 10, 6215 Divača
HRPELJE - KOZINA
MOTELA
Motel Jadranka
Ulica Dragomirja Benčiča Brkina 1
Hrpelje 6240 Kozina
Tel.: 05 680 04 50
GSM: 041 623 203
Faks: 05 680 04 51
Motel, restavracija in
pivovarna Finida
Obrov 76, 6243 Obrov
Tel. 05 688 60 51
GSM: 031 346 176
Faks: 05 688 60 50
http://www.finida.net
MLADINSKI HOTEL
Hostel Kozina
Istrska ul. 2, 6240 Kozina
GSM: 031 758 149
ZASEBNE SOBE
Lavrenca Škornik
Pod Videžem 5, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 12 88
Milojka Godina
Materija 2a, 6242 Materija
Tel.: 05 687 40 52
GSM: 041 343 707
Vojka Križman
Tublje pri Hrpeljah 24, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 07 00
Faks: 05 680 07 01
Anka Vrdoljak
Hrpelje, Reška c. 17, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 08 50
Faks: 05 680 08 51
Robert Višnjevec
Obrtniška ul. 1, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 09 01
GSM: 041 818 714
Faks: 05 680 09 90
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična kmetija Pri Filetu
GOSTILNE
Slope 20a, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 20 16
Turistična kmetija Pri Damjanu
Slope 6, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 28 40
GSM: 041 753 218
Izletniška kmetija Pri Čukovih
Mihele 14, 6240 Kozina
GSM: 041 504 456
Turistična kmetija Babuder
Velike Loče 3, 6240 Kozina
GSM: 040 847 617
http://www.sloveniaholidays.com/babuder
Turistična kmetija Pri Cepčovih
Golac, 6243 Obrov
GSM: 040 364 473
http://www.golac.si
Turistična kmetija Linč
Rodik 50, 6240 Kozina
GSM: 040 711 554
http://www.linc.si
Turistična kmetija Pri Friščevih
GSM: 051 637 890
KMETIJE Z LOKALNO
PONUDBO
Ekološka kmetija mesnih
izdelkov Železnik
Tublje pri Hrpeljah 24, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 07 00
GSM: 031 893 434
Faks: 05 680 07 01
Picerija Jakob
Gostilna in pivovarna Mahnič
Kolodvorska 4, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 01 00
GSM: 041 692 211
Faks: 05 680 01 04
http://www.mahnic.si
Gostilna Amfora
Hrpelje, Reška 31, 6240 Kozina
GSM: 040 794 061
Gradišče pri Materiji 48, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 81 10
GSM: 051 611 020
Faks: 05 688 60 71
Gostilna Baša
Markovščina 36, 6242 Materija
Tel.: 05 687 41 03
Gostilna Juriševič
Gradišče pri Materiji 3, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 80 17
Restavracija Ekspres
Gostilna in picerija Ž2
Mestni trg 5, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 01 40
Obrov 54, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 88 88
GSM: 031 649 265
Gostilna pri Brigiti
Picerija Amico
Krvavi potok 30, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 28 28
Pivovarna in pivnica Flora
Tel., faks: 05 680 20 09
GSM: 041 258 255
http://www.pivnica-flora.si
Gostilna Race
Artviže 5, 6242 Materija
GSM: 041 583 883
Tel.: 05 680 13 60
Ekološka kmetija sirov Mahne
Gostilna Mahorčič
Tatre 32, 6243 Obrov
GSM: 031 451 025
http://www.mahne.si
Tel.: 05 680 04 00
Faks: 05 680 04 01
Sadjarska kmetija Pečar
Gostilna Trošt
Prešnica 71, 6240 Kozina
GSM: 031 666 894
Gostilna Pri Križmanu
Tel.: 05 680 12 00
Bač pri Materiji 4, 6242 Materija
Tel.: 05 687 40 01
GSM: 041 678 264
Faks: 05 687 41 42
NARAVNA ZNAMENITOST
Jama Dimnice
Jamarsko društvo Dimnice
p.p. 74, 6001 Koper
Tel.: 05 652 60 36
GSM: 041 693 014
Faks: 05 652 03 24
IGRALNICI
Vis-a-Vis Casino
Tel.: 05 680 08 80
GSM: 031 759 888
Faks: 05 680 08 81
Hotel&Casino Admiral Kozina
Bazoviška c. 23, 6240 Kozina
Tel.: 05 689 07 00
http:// www.admiral.si
• Po KRAJIH
Kompas, MTS
Tel.: 05 680 28 20
DRUŠTVA
Turistično društvo Rodik
Turistično društvo Dimnice Slivje
Slivje 2, 6242 Materija
GSM: 041 687 110
ŠKT društvo Zveza
Ocizla 18a, 6240 Kozina
GSM: 041 242 555
Jamarsko društvo
Hrpelje – Kozina
Kulturno turistično športno
društvo LIPA
Planinsko društvo Slavnik
Vrhpolje 13, 6240 Kozina
Tel.: 041 430 420
GSM: 031 585 195
GSM: 070 714 929
Merkantil d.o.o.
Kmetija Peternelj
Gostilna in pivnica Pek
GSM: 051 637 890
ILIRSKA BISTRICA
PENZION
Penzion Isabela
Podgrad 9, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 50 35
APARTMAJI
Sašo Boštjančič
Brce 8, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 12 77
http://www.bostjancic-sp.si
ZASEBNE SOBE
Kovačič Antonija
Jasen 2e, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 13 68
Renko Marija
Tel.: 05 714 66 17
Cek Silvo
Hrušica 1, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 54 98
Trebec Zmago
Bazoviška 20, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 14 00
Knežak 3, 6253 Knežak
Tel.: 05 788 05 12
Faks: 05 788 04 85
http://www.merkantil.si
Okrepčevalnica Zemonska vaga
Dolnji Zemon 87, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 60 18
GSM: 041 286 712
Brce 10a, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 041 584 193, 041 622 359
Kmetija Štemberger
Vrbica 32, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 11 50
GSM: 041 410 350
Gostišče Mašun
Mašun 1, 6253 Knežak
GSM: 031 832 596, 031 623 053
http://www.masun.si
Gostišče Grill Danilo
Tel.: 05 714 15 17
GSM: 040 908 222
Vrbovo 22, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 07 10
Vilharjeva 2, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 12 07
GSM: 041 424 974
Okrepčevalnica Zala
Ratečevo brdo 1, 6255 Prem
Tel.: 05 714 71 28
GSM: 031 851 399
http://www.jenezinovi-sp.si
Tel.: 05 788 01 84
Picerija Videm
Sušak 22a, 6254 Jelšane
Tel.: 05 788 52 12
Okrepčevalnica Knafelc
Ekološka kmetija in sirarna Turn
Dolenje 62, 6254 Jelšane
Tel.: 05 710 13 84
Tel.: 05 714 26 48
GSM: 041 747 657
Picerija Kudra
Okrepčevalnica Trnovo
TURISTIČNE KMETIJE
Kmečki turizem Jenezinovi
Udovič Ema
GOSTILNE S PRENOČIŠČI
Gostilna Potok
Tel.: 05 783 51 20
Tel.: 05 714 51 44
Vilharjeva 21, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 16 60
GSM: 041 612 079
http://www.tomex.si
Dolenje 59, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 788 50 30
Mereče 6, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 041 235 908
Picerija Cocolo Podgrad
Picerija Park
Tomex d.o.o.
Saftič Dajana
Marta Kranjec
Tel.: 05 788 50 29
Turistična kmetija Ivankotovi
Prem 65, 6255 Prem
Tel.: 05 714 74 30
GSM: 040 573 003, 040 824 557
PLANINSKI KOČI
Planinski dom na Sviščakih
Jadranka Čosić s.p.
Sviščaki 1, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 051 219 799
Koča na Snežniku
Slavko Škoberne
Harije 87, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 051 615 356
IZLETNIŠKE KMETIJE
Domačija Bubec
Tel.: 05 714 66 17
GSM: 041 566 391
http://users.volja.net/bubec/
Tel.: 05 788 01 17
Gornja Bitnja 13, 6255 Prem
Tel.: 05 714 75 33
GSM: 041 928 823
Okrepčevalnica Pri Korajžniku
Novakov mlin
Okrepčevalnica Pri Špehu
Rečica 10, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 44 59
Topolc 75c, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 59 87
GSM: 051 332 973
Gubčeva 32, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 60 98
Zeliščarska kmetija Hribar
Občina Ilirska Bistrica
GSM: 051 674 352, 041 307 354
E-naslov:
[email protected]
GPS (N): 45,605 (E): 14,1843
Kuteževo 14a, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 051 838 036, 051 376 700
GOSTILNE
Gostilna Pod gradom
Gornja Bitnja 2a, 6255 Prem
Tel.: 05 714 72 05
Faks: 05 714 75 33
Gostilna Erna
Račice 4, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 55 65
Gostilna Pri Sotlarju
Podgrad 4c, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 56 30
Grad Prem
Kettejeva spominska soba
Občina Ilirska Bistrica
GSM: 051 674 352, 041 307 354
E-naslov:
[email protected]
Hodnikov mlin
Turistično društvo Ilirska Bistrica
Gregorčičeva 7, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 031 585 602
• Po KRAJIH
Poštna zbirka Harije
GSM: 031 641 311
Etnološka zbira Škoromatov
GSM: 031 760 228
Etnološka zbirka čevljarstva
in krojaštva Majerjevi
Tel.: 05 714 42 55
GSM: 051 274 939
TURISTIČNE AGENCIJE
Turistična agencija Oaza
Tel.: 05 710 11 41
Turistična agencija Veolia
Vojkov drevored 2a, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 17 20
Turistična agencija GREM
Kulturno turistično športno
društvo Prem
Prem 68, 6255 Prem
GSM: 031 200 838
Cankarjeva ul. 19, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 07 27
http://www.grem.si
Društvo Piškotek Knežak
Ilirska Bistrica
KETŠD Alojz Mihelčič Harije
Gregorčičeva 7, 6250 Ilirska Bistrica
GSM: 031 585 602
GSM: 041 565 471
GSM: 031 641 311
INFORMACIJE
Ilirska Bistrica
Gregorčičeva c. 2, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 13 84
Faks: 05 710 13 85
E-naslov:[email protected]
GPS (N): 45,5638 (E): 14,2441
Turistično informacijski
center Prem
Grad Prem
Prem, 6255 Prem
GSM: 041 307 354, 051 674 352
KOMEN
Restravracija Grad Štanjel
APARTMAJI, ZASEBNE SOBE
Sobe in apartmaji Fratnik
Štanjel 1a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 18
http://www.restavracija-grad-stanjel.si
Kobdilj 5c, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 16
http://www.fratnik.si
Na Starem placu
Nassa desella d.o.o.
Tel.: 05 769 00 18
GSM: 031 522 188
Stanarjevi
Štanjel 29, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 10 07
GSM: 031 389 621
http:// www.stanarjevi.com
Valetovi
Tel.: 05 769 01 97
GSM: 041 337 422, 031 257 937
Mali raj Pod kostanji
Kobdilj 37, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 02 06
GSM: 041 378 645
http://www.marapoko.com
Vila Škrbina
Škrbina 37, 6223 Komen
Tel.: 01 563 31 90
GSM: 031 662 497
http://www.hisazrazgledom.com
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična kmetija
Pri Tavčarjevih
Hruševica 44, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 36
Turistična kmetija
Abram Žerjal
Sveto 69, 6223 Komen
Tel.: 05 766 82 23
http://www.tk-abram.si
Turistična kmetija
Špacapanova hiša
Komen 85, 6223 Komen
Tel.: 05 766 04 00
GSM: 041 297 829
http://www.spacapan.si
Turistična kmetija
Hiša posebne sorte
Kodreti 15, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 00 00
GSM: 041 728 619
http://www.sorta.si
Izletniška kmetija Grča
Hruševica 6, 6222 Štanjel
Tel. 05 769 02 24
GSM: 031 743 491
[email protected]
http://www.grca.si
Turistična kmetija
Frankič - Peloz
Brje pri Komnu 24a, 6223 Komen
Tel.: 05 766 87 71
GSM: 031 204 493
http://www.frankic-peloz.si
Turistična kmetija
Ostrouška Pelicon
Coljava 5, 6223 Komen
Tel.: 05 766 80 61
GOSTILNE
Kraljestvo pršuta
Kobjeglava 63a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 731 00 80
GSM: 031 356 138
http://www.krok.si
Komen 59, 6223 Komen
Tel. 05 766 87 33
GSM: 031 293 967
Vina Čotar
Gorjansko 84c, 6223 Komen
Tel.: 05 766 81 94
GSM: 041 667 126
http://www.cotar.si
OSMICE
Jožef Abram
Sveto 69, 6223 Komen
Tel.: 05 766 82 23
GSM: 031 326 769
http://www.tk-abram.si
Dušan Rebula
Brestovica pri Komnu 32, 6223 Komen
Tel.: 05 766 43 39
GSM: 041 238 569, 041 473 049
Milan Kosmina
Brje pri Komnu 15a, 6223 Komen
Tel.: 05 766 72 40
GSM: 051 242 071, 031 893 704
Galerija Stolp na vratih
Nassa desella d.o.o.
Tel. 05 769 00 18
GSM: 031 522 188
E-naslov: nassa.desella@siol.
Galerija in vrt
Mali raj pod kostanji
Kobdilj 37, 6222 Štanjel
Tel. 05 769 02 06
GSM: 041 378 645
http://www.marapoko.com
Galerija Pri Valetovih
Tel.:05 769 01 97
GSM: 041 337 422, 031 257 937
Rokodelska delavnica Vitez
Vhodni stolp Štanjel
Štanjel, 6222 Štanjel
GSM: 031 828 823
http://www.ocra.si
Stalna razstava arhitekta
Maksa Fabianija
Galerija Kvadratni stolp
Tel.: 05 769 00 56
GSM: 041 383 986
http://www.kras-carso.com
Alojz Pangos
KOLESARJENJE
Rent a bike, MIT-O
Grad Štanjel,
Galerija Lojzeta Spacala,
Kraška hiša,
Ferrarijev vrt
Turistično društvo Brest
Brje pri Komnu 39, 6223 Komen
GSM: 041 872 593
Tel.: 05 769 01 97
GSM: 041 337 422, 031 257 937
GPS (N): 45,8235 (E): 13,8456
GSM: 070 703 696
Brestovica pri Komnu 55, 6223 Komen
GSM: 031 670 760
http://www.brestovica.com
Turistično društvo Štanjel
Tel.: 041 698 594
• Po KRAJIH
Društvo Debela griža
Volčji Grad 24, 6223 Komen
GSM: 041 893 531
http://www.volcjigrad.com
VRT društvo Škrbina
Škrbina 46, 6223 Komen
GSM: 031 835 965
KUTD Kraški slavček
Kobjeglava 67, 6222 Štanjel
GSM: 031 203 712
Društvo Planta
ŠK društvo Biser Krasa Štanjel
MOTEL
GRC Zapolje
Nastanitvena kmetija Pr'Erjavc
Marché gostinstvo d.o.o.
IOC Zapolje III/5, 1370 Logatec
Tel.: 01 759 11 70
Faks: 01 759 11 71
http://www.grc-zapolje.si
Petkovec 32, 1373 Rovte
Tel.: 01 750 11 58
GSM: 031 757 223
[email protected]
http://www.pr-erjavc.si
GOSTIŠČE
Gostišče Jeršin
EKOLOŠKA KMETIJA
Leskov gaj
RKTŠ društvo Gorjansko
Gorjansko 84, 6223 Komen
GSM: 040 840 966
Coljava 5, 6223 Komen
GSM: 031 303 523
GSM: 031 378 424
INFORMACIJE
center Štanjel
Tel.: 05 769 00 56
GSM: 041 383 986
GPS (N): 45,8234 (E): 13,843
LOGATEC
Cankarjeva 1, 1370 Logatec
Tel.: 01 756 41 13
http://www.jersin.si
ZASEBNE SOBE
Gostilna Turk
Hotedršica 28, 1372 Hotedršica
Tel.: 01 755 91 23
GSM: 041 891 710
http://www.goturk.si
Gostilna Pri Rezki
Rovte 94, 1373 Rovte
Tel.: 01 750 10 05
Sobe Ivanka Sutter
Tržaška c. 156, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 22 85
http://www.sobe-sutter.com
CENTER ŠOLSKIH IN
OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI
Dom Medved
Medvedje Brdo 13, 1373 Rovte
Tel. 01 750 13 99
GSM: 031 607 577
http://www.csod.si
KAMP, APARTMA
Jamarski kamp Laze
Laze 6b, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 47 60
http://www.speleocamp.com
RESTAVRACIJA
Restavracija Logatčanka
Tel.: 01 759 11 70, 759 11 71
NASTANITVENI KMETIJI
Nastanitvena kmetija Žigon
Grčarevec 8, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 36 48
http://www.zigon.net
Novi svet 1, 1372 Hotedršica
Tel.: 01 754 30 01
GSM: 031 570 530
http://www.zdruzenje-zekzz.si
KMETIJE ODPRTIH VRAT
Tumle
Žibrse 36, 1370 Logatec
Tel.: 01 755 90 93
GSM: 041 589 856
Kisovec
Petkovec 46, 1373 Rovte
Tel.: 01 750 10 36
GSM: 041 560 427
Šinkovc
Tel.: 01 750 11 39
GSM: 041 376 062
http://www.slovenia.info/sinkovc
Urbanovc
Notranjska c. 71, 1370 Logatec
Tel.: 01 750 84 10
Notranjska c. 73, 1370 Logatec
Tel.: 01 750 84 21
http://www.marche-international.com
PICERIJE
Picerija Bolero
Tržaška cesta 114, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 22 12
Okrepčevalnica in picerija
Zvonček
Blekova vas 1b, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 35 68
GSM: 051 641 097
Picerija in pivnica Pr'Krištof
Tovarniška 30, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 40 88
GSM: 041 442 426
http://www.kristof.si
Okrepčevalnica in picerija
Tavžentroža
Tel.: 01 750 11 86
GSM: 041 378 839
Turistična pisarna Naklo
Tržaška 17,1370 Logatec
Tel.: 01 754 15 18
[email protected]
Turistično društvo Logatec
Tržaška 27a, 1370 Logatec
GSM: 041 370 247
ŠKTD Grajski park Logatec
GSM: 041 636 496
Turistično društvo Lanski vrh
Laze 78a, 1370 Logatec
GSM: 041 376 278
TKŠD Grčarevec
Grčarevec 11b, 1370 Logatec
GSM: 051 366 784, 031 420 252
KTD Hotedršica
GSM: 041 294 406
Turistično društvo Medvedje
Brdo in Rovtarske Žibrše
Ravnik 12, 1372 Hotedršica
Tel.: 01 755 90 48
http://www.urbanovc.com
ZBIRKE IN RAZSTAVE
Vojni muzej Logatec
GOSTILNE
Gostilna Baron
Vaški muzej in galerija Laze
Laze 3, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 48 03
GSM: 031 516 063
Gostilna Pod kostanji
Muzej starih predmetov na
griču
Društvo podeželskih žena
Logatec
Stara cesta 8, 1370 Logatec
GSM: 040 691 346
GSM: 051 883 400
http://www.pod-kostanji.si
Gostilna Turk
Tel.: 01 755 91 23
GSM: 041 891 710
http://www.goturk.si
Gostilna Pri Rezki
Tel.: 01 750 10 05
Tržaška cesta 81a, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 27 90
Blekova vas 34, 1370 Logatec
Tel.: 01 754 11 02
Zbirka starih predmetov v
Hotedršici
Tel.: 01 755 91 42
ŠPORTNO REKREACIJSKI
CENTER
GRC Zapolje
Tel.: 01 759 11 70
GSM: 041 778 839
KTD Rovte
Grčarevec 1, 1370 Logatec
GSM: 031 763 434
Društvo podeželskih žena
Rovte
Tovarniška c. 3, 1370 Logatec
Tel.: 01 750 11 75
GSM: 040 529 174
INFORMACIJE
Občina Logatec
Tržaška c. 50a, 1370 Logatec
Tel.: 01 759 06 00
Faks: 01 759 06 20
http://www.logatec.si
• Po KRAJIH
LOŠKA DOLINA
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI
Kmečki turizem Pri kovačiji
Babno polje 28c
1386 Stari trg pri Ložu
GSM: 041 735 848
http://www.pri-kovaciji.eu
GOSTILNE
Gostilna in picerija Škriban
Gostišče Mlakar
Markovec 15a, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 86 86
GSM: 041 582 081
http://www.mlakar.info
ZASEBNE SOBE
Prenočišča Amalija Kandare
Rožnik 13, 1386 Stari trg pri Ložu
GSM: 031 760 949
TURISTIČNE KMETIJE
Domačija Kandare
Dane 10, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 81 58
GSM: 051 225 455
http://www.domacijakandare.com
Cesta Notranjskega odreda 17
Tel.: 01 705 70 90
GSM: 031 306 854
Okrepčevalnica Lož
»Edina v mestu«
Cesta 19. oktobra 54
GSM: 081 604 804, 040 171 540
Ponorna jama Golobina
GSM: 041 632 153
Lovska zbirka in polharski muzej
Kozarišče 70, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 75 16
GSM: 031 288 470
Vojaški kmečki muzej
Podgora 26, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 75 43
GSM: 041 502 870
KONJENIŠTVO
Domačija Kandare
Dane 10, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 81 58
GSM: 051 225 455
http://www.domacijakandare.com
OGLEDI MEDVEDOV IN
DRUGIH ŽIVALI
Lovska družina Lož – Stari trg
GSM: 041 536 949
Društvo žena in deklet
na podeželju
Ostrnice Loška dolina
Ograde 15, 1386 Stari trg pri Ložu
GSM: 041 277 969
Čebelarsko društvo Loška dolina
GSM: 051 410 622
Športno društvo Planjava
Babno Polje
Babno Polje 3, 1386 Stari trg pri Ložu
GSM: 041 260 985
INFORMACIJE
Javni zavod za kulturo in
turizem grad Snežnik
Cesta Notranjskega odr. 2,
GSM: 081 602 853, 041 634 224
TURISTIČNO IN DRUGA
DRUŠTVA
Loška dolina
Lož
PRENOČIŠČA
Francinovi - Volkovi
Gostilna KA-RA
Narin 76, 6257 Pivka
GSM: 031 369 143
Radohovska pot 5, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 24 84
GSM: 041 589 403
KULTURNA DEDIŠČINA
Park vojaške zgodovine
Jakopinovi
Gostilna Morski konjiček
Turizem Jure
Dolenje Poljane 3
Tel.: 01 705 76 06
GSM: 041 810 596
Grad Snežnik
Narodni muzej Slovenije
Tel.: 01 705 78 14
http://www.nms.si
GPS (N): 45,6828 (E): 14,4693
Tel.: 01 705 75 16
GSM: 031 288 470
Cesta 19. oktobra 49
GSM: 081 602 853
GPS (N): 45,7242 (E): 14,4685
PIVKA
Tel.: 05 753 05 62
GSM: 041 377 210
GOSTIŠČI S PRENOČIŠČI
Picerija Herman
Kolodvorska 39, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 95
http://www.pizzerija-herman.com
Gostilna s prenočišči
Pri Zotlarju
Buje 3a, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 10 20
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična kmetija Pri Cunarju
Jurišče 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 80 82
Turistična kmetija
Pri Andrejevih
Mala Pristava 10, 6257 Pivka
Tel.: 05 753 20 55
GSM: 041 523 325
Tel.: 05 753 20 70
GSM:041 536 094
http://www.andrejevi.si
Oštarija Špelca
Turistična kmetija Na meji
Dolnja Košana 48, 6256 Košana
Tel.: 05 753 05 51
Trnje 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 993 37 16
GSM:041 648 960
http://www.nameji.com
GOSTILNE
Gostilna Marta
Vilharjeva 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 13
Gostilna Sušelj
Postojnska 20, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 39
GSM: 041 636 080
Gornja Košana 4, 6256 Košana
Tel.: 05 753 04 13
Picerija Pri Mileni
Domača gostilna Valenčič
Ribnica 5, 6256 Košana
Tel.: 05 753 01 75
Gostilna Holivud gril
Petelinje 54, 6257 Pivka
GSM: 040 225 730
Kitajska restavracija
Dvojna sreča
Kolodvorska c. 14, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 28 88
GSM: 031 538 925
Kolodvorska 51, 6257 Pivka
Tel. 05 721 21 80
GSM: 031 775 002
http://www.parkvojaskezgodovine.si
GPS (N): 45,6684 (E): 14,189
KONJENIŠTVO
Konjeniški klub Posestvo Plana
Selce 66, 6257 Pivka
GSM: 031 635 900, 051 683 111
http://www.posestvo-plana.com
Islandski konji Trnje
Trnje 86, 6257 Pivka
GSM: 041 519 270
E- naslov: [email protected]
DRUGO
Kmetija Petrovi
prikaz starih običajev in etnološka zbirka
Tel.: 05 753 05 19
http://www.petrovi.si
• Po KRAJIH
Domačija Žagar
prikaz obrti: mlinarstvo, žagarstvo
Buje 1, 6257 Vremski Britof
GSM: 031 470 496
Sadjarska kmetija Biščak
Buje 5, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 01 43
GSM: 041 518 805
http://www.biscak.buje.net
Šobčeva muzejska domačija
Kal 18, 6257 Pivka
GSM: 031 380 372
E naslov: [email protected]
http://www.sobceva-domacija.si
TURISTIČNO DRUŠTVO
Turistično društvo Pivka
GSM: 051 682 668
Coin d.o.o. Pivka
Prečna ul. 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 12 27
Faks: 05 757 04 17
INFORMACIJE
Pivka
Tel.: 05 721 21 80
GSM: 031 775 002
GPS (N): 45,6684 (E): 14,189
POSTOJNA
HOTELI
Garni hotel Kras
Tržaška c. 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 23 00
Faks: 05 700 23 56
http://www.hotel-kras.si
Hotel – Hostel Sport
Kolodvorska ul. 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 22 44
Faks: 05 700 22 51
[email protected]
http://www.sport-hotel.si
Hotel Epicenter
Kazarje 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 22 00
Faks: 05 700 22 44
http://www.hotel-epicenter.si
MLADINSKI HOTEL
Youth hostel Proteus
Tel.: 05 726 52 91
GSM: 051 630 781
Faks: 05 726 22 20
APARTMAJI, BUNGALOVI,
KAMP
Turistično naselje Pivka jama
Veliki otok 50, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 39 93
Faks: 05 726 53 48
Jager Iztok
Predjama 6, 6230 Predjama
GSM: 041 648 082
Grmek Ivica
Pod Jelovico 7, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 55 00
GSM: 051 259 680
Apartma Krašna
Kosovelova 8/1, 6230 Postojna
GSM: 041 635 595
ZASEBNE SOBE
Antončič Bojan
Globočnikova 8a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 59 11
Bizjak Ivana
Reška c. 11, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 25 39
Čehovin Jerko
Jamska c. 21, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 51 99
GSM: 041 690 384
Čič Edvin
Zagon 3a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 26 28
Gril Ivanka
http://www.venus-trade.si
Rakitnik 35, 6230 Postojna
Tel.: 05 754 24 20
Penzion & Camp Mirjam
Gorup Majda
Razdrto 19, 6225 Razdrto
Tel.: 05 757 72 00
GSM: 041 684 988, 041 750 716
http://www.mirjam.si
APARTMAJI
Turistična kmetija Mihelčič
Mali Otok 9, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 52 27
http://www.postojna-room.com
Grad Prestranek
Na gradu 9, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 05 95
GSM: 051 311 211
http://www.gradprestranek.si
Reška c. 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 25 23
Gostilna Požar
Predjama 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 751 52 52
Jurca Amalija
Kajuhova 20, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 13 62
Kapelj Vladimira
Reška c. 2, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 23 98
Korošec Marija
Tel.: 05 754 22 97
GSM: 041 354 279
http://www.anak-postojna.net
Logar Dragica
Ivana Vadnjala 8, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 26 29
Turistična kmetija
Pri Malnarjevih
Marolt Darinka
Slavina 36, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 24 57
GSM: 031 552 937
http://www.primalnarjevih.blogspoot.com
Petkovšek Marija
PLANINSKI KOČI
Vojkova koča na Nanosu
Petkovšek Benjamin
Koča Mladika
Posega Irena
RESTAVRACIJE
Jamski dvorec
Bukovje 18, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 21 47
GSM: 031 481 584
Planina 203, 6232 Planina
Tel.: 05 756 51 01
Tel.: 05 756 50 13
Landol 21b, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 54 06
GSM: 041 465 865
Ribnikar Štefka
Rožna c. 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 27 21
Sajovic Silva
Kosovelova 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 55 02
Sanabor Darko
Tel.: 05 754 24 93
Šefic Anton
Liplje 2, 6232 Planina
Tel.: 05 756 51 75
Verbič Zdravko
Ljubljanska c. 32, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 48 94
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična kmetija Hudičevec
Razdrto 1, 6225 Hruševje
Tel.: 05 703 03 00
GSM: 041 626 990
Faks:05 703 03 20
http://www.hudicevec.com
Turistična kmetija Dolenčevi
Sajevče 8, 6225 Hruševje
Tel., faks: 05 756 20 22
http://www.dolencevi.si
Nanos 11, 5272 Podnanos
GSM: 031 791 002, 070 811 445
Pečna reber, 6230 Postojna
GSM: 031 709 526
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 60
Faks: 05 700 01 30
http://www.postojnska-jama.si
Erasmus Epicenter
Tel.: 05 700 22 88
GSM: 051 251 384
http://www.epicenter-on.net
Restavracija Proteus
Titov trg 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 00, 081 610 300
Restavracija Pivka jama
Veliki Otok 50, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 39 93
http://www.venus-trade.si
GOSTILNE
Gostilna Ob kaminu
Tel.: 05 720 15 01
GSM: 031 851 371
http://www.gostilnaobkaminu.si
Gostilna in picerija Minutka
Ljubljanska c. 14, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 36 25
GSM: 031 851 371
http://www.pizzerija-minutka.si
• Po KRAJIH
Gostilna Na mostu
Tel.: 05 754 23 80
http://www.na-mostu.si
Gostilna in picerija Čuk
Pot k Pivki 4, 6230 Postojna
Tel., faks: 05 720 13 00
GSM: 041 696 350
http://www.pizza-cuk.si
Gostilna Špajza
Ulica 1. maja 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 45 06
GSM: 040 462 595
http://www.gostilna-spajza.com
Kitajska restavracija Makao
Tržaška c. 11a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 40 74
GSM: 031 220 872
Gostilna Hruševje
Hruševje 4, 6225 Hruševje
Tel.: 05 756 10 63
GSM: 041 584 381
Faks: 05 756 20 65
http://www.gostilna-hrusevje.si
Gostilna Požar
Tel.: 05 751 52 52
Picerija Studenec
Studenec 4, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 54 22
Avio pub & pizzerija
Rakitnik 1, 6258 Prestranek
Tel.: 05 720 13 10
http://www.avio-pub.com
Gostilna Bar Bor
Tržaška c. 4a, 6230 Postojna
Tel., faks: 05 726 42 30
GSM: 051 326 967
Okrepčevalnica Grad Prestranek
Tel.: 05 754 05 95
GSM: 051 311 211
Postojnska jama
Postojnska jama d. d.
Delovna soba
dr. Lojza Kraigherja
Stilbi
Kulturni dom Postojna
Gregorčičev drevored 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 721 10 90
Tel.: 05 720 35 64, faks: 05 720 35 65
http://www.stilbi.si
KONJENIŠTVO
Relax Postojna
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 03
Faks: 05 700 01 30
E-naslov:[email protected]
http:// www.postojnska-jama.si
GPS (N): 45,7829 (E): 14,2042
Gornji naslov tudi za jame: Pivka in
Črna jama, Otoška jama, Jama pod
Predjamskim gradom.
Planinska jama
Jamarsko društvo Planina
Tel.: 05 756 52 42
GSM: 041 338 696, 041 304 588
INŠTITUT
Inštitut za raziskovanje krasa
ZRC-SAZU
Titov trg 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 19 00, faks: 05 700 19 99
http://www.kras.zrc-sazu.si
Predjamski grad
Postojnska jama d.d.
Tel.: 05 700 01 03, 751 60 15
Faks: 05 700 01 30
http:// www.postojnska-jama.si
GPS (N): 45,816 (E): 14,127
Notranjski muzej Postojna
Zavod Znanje Postojna
Tel.: 05 721 10 90, faks: 05 721 10 92
http://www.notranjski-muzej.si
Slovenski kozolec Toplar
Turistično društvo Pudgura
Belsko, 6230 Postojna
GSM: 051 383 242
http://www.pudgura.com
Pelanova domačija Studeno
Muzejska zbirka starih predmetov
Studeno 87, 6230 Postojna
Tel.: 05 751 51 15
GSM: 041 333 248
Tel., faks: 05 721 01 92
http://www.relax.si
TURISTIČNA DRUŠTVA,
ZVEZA
Turistična zveza Brkini, Kras,
Notranjska
Grad Prestranek
Tel.: 05 754 05 95
GSM: 051 311 211
KOLESARSTVO
Mtb Park Notranjska
Tel.: 05 720 16 10
http://www.tz-bkn.si
Turistično društvo Postojna
Tel.: 05 720 16 10
http://www.tdpostojna.si
Tel.: 05 720 22 44
Faks: 05 700 22 51
http://www.sport-hotel.si
Turistično društvo Pudgura
BOWLING
Bowling Epicenter
Turistično društvo Erazem
Predjamski
Tel.: 05 700 22 99
GSM: 051 680 574
ŠPORTNO LETALIŠČE
Letališče Postojna
Lipican Aer
Rakitnik 1, 6230 Postojna
GSM: 051 328 331
http://www.lipicanaer.com
PLEZALNE POTI
Pustolovski park Postojna
Jamska c., 6230 Postojna
GSM: 040 170 896
http://www.pustolovski-park-postojna.si
Kompas Postojna
Titov trg 2a, 6230 Postojna
Tel.: 05 721 14 80
Faks: 05 721 14 87
http://www.kompas-postojna.si
Studeno 3, 6230 Postojna
Tel.: 051 383 242
http://www.pudgura.com
Tel.: 05 751 52 52
TŠK društvo Tisa - Nanos
Veliko Ubeljsko 3, 6225 Hruševje
Tel.: 031 878 809
http://www.ubeljsko.si
Društvo za gostinstvo in
turizem Postojna
GSM: 041 740 531
INFORMACIJE
Postojna
Tel.: 05 720 16 10, faks: 05 720 16 11
[email protected]
http://www.tdpostojna.si
GPS (N): 45,7761 (E): 14,2114
Notranjski muzej Postojna
Tel.: 05 721 10 90
E-naslov: info@notranjski-muzej. si
SEŽANA
HOTELI
Hotel Tabor
Hotel Casino Safir
Kolodvorska 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 15 51, faks: 05 734 24 83
http://www.hotelitabor-kozina.com
Partizanska c. 149, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 44 44, faks: 05 731 44 55
GSM: 051 600 455
http://www.safir.si
Hotel Klub
Hotel Maestoso
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 15 80, faks: 05 739 17 30
http://www.lipica.org
Tel.: 05 739 15 80, faks: 05 739 17 30
Hotel Grahor
Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 20 60, 731 20 61
GSM: 041 684 143, 031 329 585
Faks: 05 731 20 63
http://www.grahor.tk
Garni hotel Rotar
Lipiška c. 25, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 27 00, faks: 05 730 27 00
GSM: 041 950 362
MLADINSKI HOTEL
Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 02 50
GSM: 041 947 327
Faks: 05 764 02 51
http://www.hostelkras.com
• Po KRAJIH
APARTMAJI
Naše mesto d.o.o.
City residence
Kolodvorska ul. 1, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 20 27
GSM: 041 678 518
http://www.cityresiden.com
Apartma Vila Alma
Tomaj 38, 6221 Dutovlje
Tel., faks: 05 764 12 13
GSM: 041 671 845
http://www.kras-apartma.com
Gostilna Muha
Lokev 138, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 00 55
GSM: 031 231 251
Žbogar Dragica
Lokev 65a, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 03 97
GSM: 051 355 016
ZASEBNE SOBE
Prenočišča Bed & Breakfast
Brajda
Štorje 5, 6210 Sežana
GSM: 041 736 807, 031 666 842
http://www.brajda.com
Mitel prenočišča
Tel.: 05 767 05 53
Kreaton
Tel.: 05 734 11 13
GSM: 040 730 178
TURISTIČNE KMETIJE
Turistična kmetija
Pri Bezkovih
Šepulje 7, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 20 96
GSM: 040 208 071
Turistična kmetija Škerlj
Tomaj 53a, 6221 Dutovlje
Tel., faks: 05 764 06 73
GSM: 031 306 919
http://www.tk-skerlj.si
Domačija Šajna
Šepulje 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 10 96
GSM: 041 879 385
Faks: 05 764 10 97
http://www.sajna.si
Turistična kmetija Pri Živcovih
Skopo 24, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 10 66
GSM: 031 385 511, 031 317 559
http://www.pri-zivcovih.com
Turistična kmetija Benčič
Filipčje Brdo 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 07 00
GSM: 031 321 226
Turistična kmetija Francinovi
Avber 21, 6210 Sežana
Tel. 05 768 51 20
GSM: 041 730 698, 041 472 713
http://www.ukmar.si
GOSTILNE
Gostišče Margon
Gorenje pri Divači 17b, 6210 Sežana
Tel., faks: 05 734 40 20
GSM: 041 417 105
Turistična kmetija Žiberna
Gostilna Grill
Turistična kmetija
Petelin - Durcik
Gostilna Grgič
Tel.: 05 768 54 01
Tel.: 05 764 00 28
GSM: 041 519 253, 031 654 171
Faks: 05 764 21 85
http://www.petelin-durcik.tk
Turistična kmetija Lisjak
Dutovlje 31, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 00 63
GSM: 041 652 039
http://www.lisjak.si
Partizanska 35, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 60 80
Orleška 8, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 16 50
Gostilna Šmuc
Mirka Pirca 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 18 08
GSM: 031 666 840
Gostilna Gombač
Tel.: 05 767 04 66
GSM: 041 970 555
Dol pri Vogljah 5, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 734 61 80
Tel.: 05 768 54 52
GSM: 051 800 806
Gostilna Ukmar
Kmetija Žerjal
Tel.: 05 764 21 23
GSM: 040 391 983
Gostilna Muha
Tel.: 05 768 54 32
GSM: 041 964 054
Tel.: 05 767 00 55
GSM: 031 231 251
Izletniška kmetija Oru
Gostilna Obersnel
Kmetija Jelušič
Avber 2, 6210 Sežana
Tel.: 05 768 51 00
GSM: 041 592 660
Tel.: 05 767 05 01
PLANINSKA KOČA
Planinska koča na Kokoški
Tel.: 05 767 05 15
Tel.: 05 680 16 41
GSM: 041 863 986
RESTAVRACIJE
Restavracija in pivnica HS
Partizanska c. 69a, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 45 02
GSM: 041 623 811
http://www.pivnica-hs.si
Samopostrežna restavracija
HTG Lenivec
Gostilna Ražem
Gostilna - picerija Sila
Tel.: 05 767 10 03
GSM: 041 361 729
Gostilna Apolonia
Šmarje pri Sežani 79, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 55 15, faks: 05 730 17 01
GSM: 031 389 664
http://www.apolonia.org
Gostilna Grahor
Cesta na Lenivec 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 04 12, 734 13 61
Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 20 60
GSM: 031 329 585
http://www.grahor.tk
Restavracija – HTG Terminal
Gostilna Kraški hram
Tel.: 05 734 52 01
Restavracija Royal
Grand Casino Lipica
Tel.: 05 731 06 00, 731 06 06
http://www.casino-lipica.si
Tel.: 05 768 54 09
GSM: 031 556 564
Gostilna Ravbar
Ekološka kmetija Božeglav
Tomaj 57b, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 17 59
GSM: 031 691 522
Gostilna Skok
Križ 237, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 06 20
GSM: 041 793 158
http://www.masim.si
Gostilna Tomaj
Tel.: 05 764 18 58
GSM: 040 601 088
http://www.tomaj.eu
Gostilna Pri Hribu
Povir 66a, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 62 22
Gostilna Spark
Tel.: 05 734 12 11
Gostišče Danny
Lokev 3, 6219 Lokev
Tel: 05 767 04 03
Okrepčevalnica Ruj
Dol pri Vogljah 16, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 734 17 20
GSM: 040 743 043
Okrepčevalnica Center
Tel.: 05 730 16 01
Okrepčevalnica Skala
Šmarje pri Sežani 28b, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 24 10
GSM: 031 317 031
Okrepčevalnica Štoka
Križ 241, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 02 55
GSM: 031 662 564
Okrepčevalnica Sever
Tel.: 05 767 00 15
Okrepčevalnica, picerija
Ambasador
Tel.: 05 767 05 80
GSM: 041 708 130
• Po KRAJIH
Okrepčevalnica, catering
Apetit
Stjenkova 1, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 47 85
GSM: 041 338 770
Picerija, špageterija Cavallino
Tel.: 05 734 15 50
GSM: 041 413 295, 041 833 664
Picerija Zeppelin Sežana
Ul. 1.maja 5, 6210 Sežana
GSM: 040 845 745
Picerija Kantina
Kraška ulica 6c, 6210 Sežana
GSM: 041 626 433
http://www.osterija-kantina.si
PRŠUTARNE
Pršutarna Lokev na Krasu
NARAVNI ZNAMENITOSTI
Jama Vilenica
Jamarsko društvo Sežana
Tel.: 05 734 42 59
GSM: 051 648 711
http://www.vilenica.com
GPS (N): 45,6753 (E): 13,9119
Botanični park
Tel.: 05 731 12 00, faks: 05 731 12 01
GSM 041 617 370
http:// www.ksp-sezana.si
Kosovelova domačija
Tel.: 05 764 21 08
GSM: 031 241 890
Lokev 9, 6219 Lokev
Tel.: 05 731 81 20
GSM: 041 646 162
Faks: 05 731 81 24
http://www.prsutarna-lokev.si
Spominska soba
Srečka Kosovela
Pršutarna KRAS
Trgovina kraških dobrot
Kobilarna Lipica
Bazoviška 9, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 13 02
http://www.kosovel.org
Ul. Mirka Pirca 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 03 92
http://www.kras.si
Tel.: 05 739 15 80, faks: 05 739 17 30
GPS (N): 45,6674 (E): 13,8801
Mesarija Prunk Marko
Muzej Lipikum
Lokev 166b, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 11 02
GSM: 041 635 645
Faks: 05 767 11 01
http://www.mesarija-prunk.si
Oštirjeva kmetija
Voglje 15, 6221 Dutovlje
Tel. 05 734 61 82
GSM: 041 653 583
Pršutarna Mevlja
Lokev 190 c, 6219 Lokev
Tel., faks: 05 767 00 27
GSM: 041 635 296
VINSKE KLETI
Vinakras Sežana
Tel.: 05 739 15 80, faks: 05 739 17 30
Galerija Avgusta Černigoja
Tel.: 05 739 15 80, faks: 05 739 17 30
Vojaški muzej Tabor
Lokev, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 05 81
GSM: 041 516 586
Pepin kraški vrt
Tel.: 05 764 15 49
Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 34 50, 731 34 71
GSM: 041 794 907, 041 729 690
http://www.vinakras.com
Slamčeva domačija
KRAŠKA VINSKA CESTA
Galerija Samsa
Tel.: 05 764 02 50
http://www.vinskacestakras.si
Tel.: 05 764 02 50
http://www.hostelkras.com
Žirje 26, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 22 11
GSM: 041 578 526
Muzejska zbirka in
razstava Radio skozi čas
Društvo turizma na kmetijah
Fraska
KONJENIŠTVO
Kobilarna Lipica
Razvojno društvo Pliska
GSM: 041 338 324
Tel.: 05 739 15 80
Faks: 05 739 17 30
GPS (N): 45,6674 (E): 13,8801
IGRALNICE
Grand Casino Lipica
Tel.: 05 731 06 00, 731 06 06
http://www.casino.si
Casino Gold club
Tel.: 05 731 81 11
GSM: 051 334 365
Igralni salon Astraea
Lipica 23a, 6210 Sežana
Tel.:05 734 15 65
Igralni salon Safir
Tel.: 05 731 44 44
http://www.safir.si
GOLF
Kobilarna Lipica
Tel.: 05 739 17 24
Faks: 05 739 17 25
Kompas Postojna TA
PE Sežana
Tel.: 05 734 24 71
Faks: 05 734 12 85
http://www.kompas-postojna.si
Ideja turizem d.o.o.
Tel.: 05 730 50 50
http://www.ideja-turizem.si
Last minute center Sežana
Božo Škapin
Grgurjev etnološki hišni muzej
Turistično društvo Tabor
Brestovica pri Povirju 1, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 62 36
GSM: 031 597 280
Bazoviška c. 9, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 42 59
GSM: 051 648 711
Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 01 14
GSM: 051 371 896
http://www.pdsezana.org
Čebelarsko društvo Sežana
Gregorčičeva ul.2, 6210 Sežana
GSM: 041 649 142
Društvo vinogradnikov in
vinarjev Krasa
Društvo turističnih vodnikov
Krasa in Brkinov
Lipiška c. 25, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 27 00
GSM: 041 781 857
http://www.vodniki-kras-brkini.si
Društvo kmetic sežanske regije
Razvojno društvo Merišče
Merče 16, 6210 Sežana
Društvo gojiteljev dišavnic
na Krasu
Brje pri Koprivi 10, 6221 Dutovlje
INFORMACIJE
Sežana
Tel.: 05 731 01 28
GSM: 031 744 235
GPS (N): 45,7058 (E): 13, 8643
center Lokev
Fabianova muzejska trgovina
Vrabče 25, 6210 Sežana
Tel.: 05 769 52 29
GSM: 041 377 214
center Dutovlje
OSMICI
Mahnič Marko
Grahovo Brdo1, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 05 96
GSM: 041 561 358
Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje
GSM: 041 475 776
http://www.pliskovica.si
Kosovelova ul. 4b, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 12 10
GSM: 051 371 898
http://www.lastminutecenter.si
DRUŠTVA
Turistično društvo Kras
Tel.: 01 540 35 27
GSM: 041 976 385
Sejmiška 1a, 6210 Sežana
Tel.: 05 769 51 30
GSM: 051 619 204
GSM: 031 583 598
http://www.tdkras.dutovlje.net
Tel.: 05 767 05 09
Tel.: 05 764 15 49
Tel.: 05 762 10 17
IZLET PO KRPANOVI DEŽELI
• IZLETI
Dolenje jezero:
• ogled Muzeja Cerkniškega jezera in etnološke zbirke,
• vožnja z lojtrnikom okoli Cerkniškega jezera,
• spoznavanje Čebelarske učne poti ob Cerkniškem jezeru.
Postanek za kosilo na turistični kmetiji.
Križna jama:
• vožnja s čolnom po prvem jezeru.
Kozarišče v Loški dolini:
• ogled gradu Snežnik,
• ogled Polharskega muzeja in lovske zbirke.
PO SLEDEH REKE SEDMERIH IMEN
Rakov Škocjan:
• sprehod po naravoslovni učni poti,
• ogled Velikega in Malega naravnega mostu.
Postanek za kosilo v hotelu.
Planina:
• ogled Planinske jame,
• sprehod po Planinskem polju z meandri Unice.
Logatec:
• ogled znamenitosti v Logatcu.
KRALJESTVO JAMSKEGA ZMAJA IN
LEGENDA ERAZMA PREDJAMSKEGA
Postojna:
• ogled Postojnske jame in Vivarija Proteus,
• ogled Notranjskega muzeja.
Postanek za kosilo v Jamskem dvorcu.
Predjama.
• ogled Predjamskega gradu.
Belsko:
• ogled kozolca Toplarja z etnološko zbirko kmečkih orodij.
Z MARTINOM KRPANOM PO PIVŠKI DOLINI
Pivka:
• ogled Parka vojaške zgodovine in vojaških utrdb na Primožu,
• ogled Šobčeve domačije in etnološke zbirke na Kalu.
Postanek za kosilo na turistični kmetiji v Narinu.
• vzpon na Šilentabor in ogled cerkvice sv. Martina,
• sprehod z ogledom pivških presihajočih jezer.
IZLET V SLIKOVITE BRKINE
Ilirska Bistrica:
• ogled Hodnikovega mlina in stare žage.
Mašun:
• pohod v snežniške gozdove in na Mašun.
Postanek za kosilo na turistični kmetiji na Premu.
Prem:
• ogled gradu Prem, Kettejeve spominske sobe ter
cerkvice sv. Helene,
• obisk in pogostitev z domačimi dobrotami na
ekološki kmetiji in sirarni Turn.
Harije:
• ogled žganjekuhe in pokušina brkinske slivovke
ter suhega sadja.
KONTRABANTANJE PO NOTRANJSKEM
DVODNEVNA TERENSKA JEŽA
Loška dolina:
• ježa z domačije Kandare v Danah proti gradu Snežnik,
• nadaljevanje pohoda po snežniških gozdovih do Sviščakov.
Sviščaki:
• postanek za kosilo in počitek,
• vračanje na domačijo Kandare.
Večerja in spanje na seniku.
Loška dolina:
• ježa v smeri Loške police,
• pohod v Novo vas na Blokah.
Postanek za kosilo na turistični kmetiji na Blokah in počitek.
• ježa do Bloškega jezera,
• vračanje na domačijo Kandare, Dane v Loški dolini.
JAMSKI TREKING IN ZABAVNE
PUSTOLOVŠČINE
Pivka in Črna jama:
• treking po skrivnih rovih,
• peš do Otoške jame.
Otoška jama:
• ogled Otoške jame s karbidovko.
Zaključek s piknikom pred Otoško jamo.
S KOLESOM PO JAMBORNI POTI
Planina:
• s kolesom do Lohače in Studenega,
• vzpon na Sv. Lovrenc,
• kolesarjenje do kozolca Toplarja pri Belskem,
• nadaljevanje do Predjamskega gradu.
Postanek za kosilo v Predjami.
• v Landolu ogled stare mitnice,
• mimo skulpture pastirčka Jakoba v Šmihel pod Nanosom,
• nadaljevanje v Strane in ogled znamenite stare tise,
• zaključek v Razdrtem in ogled stare furmanske gostilne.
ADRENALINSKA DOŽIVETJA
JEEP SAFARI PO NOTRANJSKI
Pivka – Postojna – Cerknica:
• pričetek in zaključek pustolovščine v Parku vojaške
zgodovine,
• spoznavanje naravnih zanimivosti, različnih nepredvidljivih
situacij,
• reševanje jeepa iz blata, orientacijski lov za zakladom,
• iskanje zaklada v jami,
• priprava ognjišča brez vžigalic,
• različne motivacijske in zabavne dogodivščine,
• malica na safari način,
• povratek v Park vojaške zgodovine.
Dodatne informacije o izletih posredujejo TIC-i:
Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Lož, Pivka in Postojna.
VELIK KRAS ZA KOLESARJE
• IZLETI
Sežana:
• ogled Botaničnega parka,
mimo vasi Štorje, z Vrabč do Štjaka.
Štjak:
• uživanje ob razgledu na Kraško planoto in Vipavsko dolino,
spust v dolino Branice, nadaljevanje do Štanjela.
Štanjel:
• ogled srednjeveškega jedra in Ferrarijevega vrta,
nadaljevanje v smeri Komna, s postankom za kosilo in
degustacijo pršuta.
Sveto:
• ogled cerkve sv. Tilna.
Volčji Grad:
• prazgodovinsko gradišče Debela Griža.
Brje pri Komnu:
• pokopališče iz 1. svetovne vojne, 1915–1917.
Pliskovica:
• Slamčeva domačija, Mladinski hotel in ogled kamnoseške
obrti.
Dutovlje:
• Pepin vrt, Bunčetova domačija,
Vrhovlje.
Zaključek v Sežani.
OD BELEGA LIPICANCA DO
SKRIVNOSTNEGA PODZEMLJA S KOLESOM
Divača:
• Škrateljnova domačija, Muzej slovenskih filmskih igralcev,
• Park Škocjanske jame.
Lokev:
• Vojaški muzej Tabor.
Postanek za kosilo.
Nadaljevanje poti proti Sežani:
• jama Vilenica,
• Kobilarna Lipica.
Mimo Sežane proti Povirju:
• degustacija medu.
Zaključek v Divači.
S KOLESOM PO KRAŠKI VINSKI CESTI
Štanjel:
• ogled galerije Lojzeta Spacala.
Hruševica:
• degustacija kraškega pršuta in terana.
Skopo:
• degustacija žganj.
Dutovlje:
• vojaško pokopališče 1. svetovne vojne.
Pliskovica:
• Pliskina učna pot,
mimo Gabrovice in Coljave do Kobjeglave.
Postanek za kosilo ali večerjo.
Lukovec:
• razgled na Tržaški zaliv.
Zaključek v Štanjelu.
Z ZGODOVINO ZAZNAMOVAN KRAS
Brestovica pri Komnu:
• pešpot po sledeh Soške fronte.
Gorjansko:
• največje vojaško pokopališče 1. svetovne vojne,
• degustacija kraških vin.
Volčji Grad:
• Debela Griža, prazgodovinsko gradišče.
Postanek s kosilom v Komnu ali na okoliških turističnih kmetijah.
Štanjel:
• ogled etnološke zbirke v Romanski hiši.
Kobdilj:
• degustacija vin in kraških penin.
Brje pri Koprivi:
• ogled nasadov sivke.
Zaključek v Pliskovici:
• ogled kraške vasi in latnika evropskega prijateljstva.
MED KULTURO IN NARAVO KRASA
Tomaj:
• ogled Kosovelove domačije.
Križ:
• ogled cerkve sv. Križa, iz začetkov 16. stoletja.
Šmarje:
• ogled značilne s škrlami krite kašče.
Sežana:
• ogled Botaničnega parka.
Postanek za kosilo.
Lipica:
• ogled kobilarne in muzeja Lipikum,
• ogled galerije Avgusta Černigoja,
• sprehod v dolino Lurške Matere Božje.
Nadaljevanje proti Divači:
• ogled Divaške jame.
KO NARAVA OBJAME DEDIŠČINO KRASA
Divača:
• Škrateljnova domačija, Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Škocjan:
• Park Škocjanske jame.
Lokev:
• Vojaški muzej Tabor,
• muzejska zbirka starih radijev,
• Fabianijeva muzejska trgovina,
• pešpot do pastirskih hišk.
Enodnevne izlete se lahko združi v večdnevne.
Za organizacijo izletov in dodatne informacije se obrnite na
Turistično informacijske centre v Dutovljah, Lokvi, Sežani in
Štanjelu.
KROŽNA POT PO HOTEDRŠICI
• IZLETI, poti
Hotedršica leži ob potoku Hotenjka, ki tu priteče iz ozke doline na
kraško Hotenjsko polje, ki ga obdajajo obsežna gozdna pobočja skrajnega vzhodnega roba Trnovske planote.
Na začetku poti se lahko najprej okrepčate v gostilni Turk, kjer vam
bodo postregli s tradicionalnimi kmečkimi jedmi in si le nekaj metrov
stran ogledate črno kuhinjo, iz katere se še vedno vali dim. Ob potoku
nadaljujete pot proti staremu jedru ob hišah, kjer so nekatere izmed njih
ohranile slog tipične notranjske hiše, in se ustavite pri cerkvi sv. Janeza
Krstnika, katere znani prvi pisni vir sega v leto 1506. Vaško jedro, ki je
dobilo svojo celostno podobo tudi ob pomoči arhitekta Jožefa Plečnika,
krasi ob cerkvi kip sv. Janeza Nepomuka. Nato se pot zaokroži in se
nadaljuje mimo starega obnovljenega vodnjaka – moža iz leta 1813.
Blizu njega stoji prenovljen kozolec, ki se uporablja kot plezalna stena,
na njej se lahko pod vodstvom preizkusite v plezanju. Peščena pot vodi
naprej čez prostrano Hotenjsko polje, posejano z žitom, in se konča
pri več kot tristo let starem, še vedno delujočem Tomažinovem mlinu,
enem izmed redkih mlinov v Evropi, gotovo pa enem redkih mlinov v
Sloveniji, iz katerega voda naravno ponikne v kraško brezno. Slabo uro
trajajoča pešpot je primerna in zanimiva za obiskovalce ter kolesarje
vseh starosti. Bolj avanturistični pa se lahko odpravijo peš ali s kolesom
po poteh Logaške kolesarske transverzale, kjer jih pot vodi mimo
Žejne in Zelene doline, dolin, kjer rastejo redke rastlinske vrste, vse
do okoliških turističnih kmetij, ki v vseh letnih časih ponujajo domačo
hrano in čudovit razgled po sosednjih vaseh Notranjske.
GOZDNA UČNA POT PO MEDVEDOVIH
STOPINJAH
Na Medvedjem Brdu vas vabijo na izlet v rastlinski in živalski
svet. Doživetje se prične pri cerkvi sv. Katarine, kjer vas planinske markacije pripeljejo do informativne table, hotel za žuželke.
Tu markirano pot zapustite in se desno po stezi spustite v objem
gozda. V zavetju drevesnih krošenj se sprehodite po lepi gozdni
poti do odcepa desno navzdol, kjer poteka krožna pot. Vendar
je vredno stopiti še deset metrov po poti naravnost, kjer boste
uživali ob srečanju s čudovito stoletno smreko. Od tu se vrnete
na krožno pot, kjer vas informativne table usmerijo v svet gozdnih
živali. Po omenjeni gozdni stezi boste prispeli do makadamske
ceste, kjer vas kažipot usmeri desno in seznanili se boste z
drevesi (rdeči bor, navadni bršljan, bela jelka, gorski brest, beli
javor, ...) na klopi ob studencu pa se lahko spočijete. Razgledi
bodo vedno širši, kajti prispeli boste na pašnike in se ob skupini
lip desno povzpeli po markirani planinski poti na izhodišče.
Dodatne informacije o izletih posreduje Občina Logatec,
http://www.logatec.si
BLOKE
Mihaelov sejem
Bloški teki, Nova vas na Blokah, februar
Pohod po Krpanovi poti, Nova vas na Blokah, april
Mihaelov sejem, Nova vas na Blokah, september
CERKNICA
Bloški smučar, leto 1689
Tradicionalni pustni karneval
Tradicionalni pustni karneval, Cerknica, februar
Prvomajska tržnica, Lepu d's'pršu, Cerknica, maj
Tek ob Cerkniškem jezeru, junij
Kolesarjenje po Meniševski kolesarski poti, Begunje, junij
Tradicionalna bitka narodov pri Niderdorfu, Dolenja vas, junij
Božično-novoletni koncert godbe Cerknica, Cerknica, december
DIVAČA
Škocjanski festival
Tradicionalni pohod ob ponoru reke Reke, Škocjan, april
Dan Parka Škocjanske jame, Belajtnga, Škocjan, maj
Škocjanski festival, Škocjan, junij–julij
Kačišn'ca, Kačiče, september
Božično-novoletni koncert, Pihalni orkester Divača, Divača,
december
HRPELJE – KOZINA
Praznik Brkinskega jabolka
Pohod ob odprti meji, Beka - Botač, marec
Prvomajska budnica, Brkinska godba 2000, Hrpelje - Kozina, maj
Pohod po tigrovski spominski poti, Ocizla - Beka, junij
Spominski dan občine Hrpelje-Kozina, Rodik, Artviže, julij
Odprta meja, Golac - Vodice, september
Praznik Brkinskega jabolka, Tatre, oktober
ILIRSKA BISTRICA
Štefanovo, Harije, fotografija desno
Tradicionalni pustni karneval, Pust je pršu, Il. Bistrica, februar
Vizita - nabor, Ilirska Bistrica, junij
Gorsko hitrostna dirka, Ilirska Bistrica, avgust
Bučjada, Harije, oktober
Štefanovo, Harije in Bač, december
KOMEN
Venčki sv. Ivana, Štanjel
1 Kras 1000 okusov, junij
Štrekljevi večeri, Gorjansko, junij
Grajsko poletje, grad Štanjel, julij
Dnevi stare glasbe, Štanjel, avgust–september
Pohod po sledeh Soške fronte, Brestovica, oktober
Žegnanje konj, Kobjeglava, december
LOGATEC
Gregorjev sejem, Logatec, marec
Srečanje motoristov, Gorenji Logatec, april
Prvomajska budnica, Logatec, maj
Glasbeni festival Veris, Logatec, junij
Večer pri vodnjaku, Logatec, junij
Kresna nedelja, Hotedršica, junij
Poletje v Rovtah, junij-julij
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, avgust
Srečanje harmonikarjev, Gorenji Logatec, avgust
Logaško poletje, Logatec, avgust-september
Božično novoletni koncert, Pihalni orkester Logatec, december
Silvestrska predstava, Logatec, december
SEŽANA
Polharska noč
Koncertni večeri in razstave, grad Snežnik, vse leto
V deželi ostrnic in Srednjeveški dan, pri gradu Snežnik, maj
Polharska noč, pri gradu Snežnik, september
Pohod okrog Loške doline, Lož, oktober
POSTOJNA
Festival vojaške zgodovine
Velikonočna razstava, Njesemo h žjgni, Pivka, april
S kolesom po Krpanovih poteh, Pivka, april
Petelinjski tek, Petelinje, maj
Krpanov festival, Pivka, maj
Festival vojaške zgodovine, Park vojaške zgodovine Pivka,
september
Občina Logatec
LOŠKA DOLINA
PIVKA
Furmanski praznik, fotografija desno
Binkoštno slavje pri Postojnski jami, maj
Mednarodni glasbeni festival mladih, Postojna, junij–september
Festival Kulturni utrip poletja v Postojni, junij–julij
Furmanski praznik, Park Postojnske jame, julij
Erazmov viteški turnir, Predjama, julij
Gozdar, kmet nekoč in danes, Belsko, avgust
Zmaj 'ma mlade, Postojna, avgust
Blues festival Postojnska jama, september–maj
Jaslice v Postojnski jami, december–januar
Praznik terana in pršuta
Mali kraški mednarodni maraton, Sežana, marec
S kolesom po Krasu, april, oktober
Svetovni pokal v preskakovanju zaprek in dresurnem jahanju,
Lipica, maj
Festival Kras, Sežana, avgust
Praznik terana in pršuta, Dutovlje, avgust
Mednarodno literarno srečanje Vilenica, jama Vilenica, september
Dnevi Kobilarne Lipica, oktober
Mesec kraške kuhinje, Kras, oktober–november
Tekaški pozdrav jeseni na Krasu, Sežana, november
II. Turistič ne jame Slovenije
DIMNICE
4
Ob Rimski Nekropoli 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Tel.: 03 700 20 56
Faks: 03 700 20 57
http://www.td-sempeter.si
Franc Malečkar, Premančan 28, 6280 Ankaran
Tel.: 05 652 60 36
Faks: 05 652 03 24
GSM: 041 693 014
http://www2.arnes.si/-kpjdd2/jama.htm
Marica Uršič
Tel.: 03 570 21 38, 700 20 56
GSM: 031 645 937
Ogledi: vsako nedeljo ob 15.30 ali po najavi
(tudi jamski treking in naravoslovni dnevi za šolarje).
2
Jamarsko društvo Gregor Žiberna
Trg 15. aprila 13, 6215 Divača
p. p. 138, 3320 Velenje
http://www.speleos-siga.org
Drago Jeseničnik
GSM: 070 814 215
Valter Koletnik
GSM: 041 599 333
Ogledi: po poprejšnji najavi.
JAMA POD BABJIM ZOBOM
23
Ljubljanska c. 1, 4260 Bled
Franci Arh
GSM: 041 368 965, 031 457 509
http://www.bled.si
Ogledi:
maj–september: nedelja ob 15.00 ali po predhodnem dogovoru.
Koroško Šaleški jamarski klub Speleos – Siga
Ogledi:
III., X.: sobota, nedelja od 9.00 do 17.00
IV., V., VI., VII., VIII., IX.: od 9.00 do 18.00; ali po predhodnem dogovoru.
Društvo za raziskovanje jam Bled
Borut Lozej, Trg 15. aprila 13, 6215 Divača
GSM: 031 522 785
http://www.divaska-jama.info
HUDA LUKNJA
19
Turistično društvo Šempeter
p. p. 74, 6001 Koper
DIVAŠKA JAMA
JAMA PEKEL
Ogledi:
julij–avgust, ob nedeljah ob 10.00; ali po predhodnem dogovoru.
20
JAMA POD PREDJAMSKIM GRADOM
Postojnska jama, d.d.
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 03
Faks: 05 700 01 13
Ogledi:
julij–avgust: ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00
september: ob 11.00, 13.00, 15.00
ter po dogovoru.
11
KRŠKA JAMA
15
Turistično društvo Krka
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 03
Faks: 05 700 01 13
Ogledi: april–oktober: sobota, nedelja in praznik od 14.00 do 18.00;
za skupine predhodne najave.
Ogledi po predhodnem dogovoru; julij – avgust, vsak dan ob 9.00 in 15.00.
18
Klub jamarjev Kostanjevica na Krki
Zvonko Samsa, Planina 161, 6232 Planina
Tel., faks: 05 756 52 42
GSM: 041 338 696, 041 304 588
Ogledi:
IV., V., VI., IX., X.: sobota, nedelja, praznik,
ob 10.00, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00;
VII., VIII.: 10.00, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00.
Ogledi: sobota ob 15.00 in 17.00; nedelja in praznik ob 11.00, 15.00 in 17.00;
junij, julij, avgust, vsak dan ob 17.00.
PODZEMLJE PECE
Za večje skupine je ogled mogoč vse leto po predhodnem dogovoru.
13
Ogledi:
april, maj, junij: sobota, nedelja in praznik, ob 15.00
julij, avgust: ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00
september: ob 11.00, 13.00, 15.00;
ter po dogovoru.
Ogledi:
muzej: vsak dan, razen ponedeljka od 9.00 do 15.00;
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE, 24
VELENJE
3320 Velenje
ogledi rudnika s kolesi so možni samo s predhodno najavo.
6
Stojan Špegel
Tel.: 03 587 09 97
http://www.rlv.si/muzej
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 03
Faks: 05 700 01 13
Ogledi: vsak dan, razen ponedeljek, od 8.30 do 17.00
(vstop zadnje skupine ob 15.00).
Ogledi: po predhodnem dogovoru.
vhod v rudnik za najavljene skupine:
ob 9.00, 11.00, 13.00, 15.00;
vhodi v rudnik za nenajavljene skupine:
ob 11.00, julij–avgust, sobota, nedelja ob 11.00 in 15.00;
POSTOJNSKA JAMA
Koroška cesta – Stari jašek
Tel.: 05 700 01 00, 700 01 03
Faks: 05 700 01 13
Podjetje za razvoj turistične in muzejske dejavnosti d.o.o.
Suzana Fajmut Štrucl
Tel.: 02 870 01 80, 870 01 60
Faks: 02 870 01 65
http://www.podzemljepece.com
GSM: 041 632 153
21
TURISTIČNI RUDNIK IN MUZEJ
Glačnik 8, 2392 Mežica
10
Brane Čuk
GSM: 041 297 001
http://www.kostanjeviska-jama.com
OTOŠKA JAMA
PLANINSKA JAMA
Jamarsko društvo Planina
Grajska 25, 8311 Kostanjevica na Krki
KRIŽNA JAMA
8,9
Krka 4, 1301 Krka
GSM: 041 276 252, 041 597 700
http://www.tdkrka.si
KOSTANJEVIŠKA JAMA
PIVKA IN ČRNA JAMA
7
Ogledi:
I., II., III., XI., XII.:
IV., X.:
V., VI., IX.:
VII., VIII.
9.00
9.00
14.00
10.00
10.00
10.00
14.00
10.00
15.00
12.00
12.00
11.00
15.00
11.00
16.00
15.00
14.00
12.00
16.00
12.00
17.00
16.00
13.00
17.00
13.00
18.00
ANTONIJEV ROV
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
14
Rudnik živega srebra Idrija
Kosovelova 3, 5280 Idrija
Tel./faks: 05 377 11 42
GSM: 031 810 194
http://www.rzs-idrija.si
22
Silvo Ramšak, Šešče 30, 3312 Prebold
GSM: 031 652 073
http://www.snezna-jama.com
Darko Naraglav
GSM: 040 413 111
3
12
GSM: 041 312 196
http://www.jd-rakek.com
Ogledi: po predhodnem dogovoru.
ŽELEZNA JAMA
Franc Malečkar, Premančan 28, 6280 Ankaran
Tel.: 05 652 60 36
Faks: 05 652 03 24
GSM: 041 693 014
http://www2.arnes.si/-kpjdd2/sveta.htm
16
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič
Češminova 19, 1230 Domžale
Aleš Stražar
GSM: 041 909 949
Ogledi:
vsako nedeljo ob 14.00 ali po dogovoru.
Informacijski center Škocjanske jame
Tel.: 05 708 21 10
Faks: 05 708 21 11
Tel.: 05 734 42 59
GSM: 051 648 711
http://www.brlog.net/jds
Jamarsko društvo Rakek
p. p. 74, 6001 Koper
Tel.: 05 708 21 00, 708 21 10
Rezervacije - tel.: 05 708 21 04
Faks: 05 708 21 11
1
ZELŠKE JAME
13.00
17.00
Ogledi:
od 1. aprila do 31. oktobra: vsako nedeljo in prazniki ob 15.00 in 17.00
od 1. novembra do 31. marca:
samo za skupine po predhodni najavi.
Za organizirane skupine je mogoč ogled vedno po predhodni najavi na GSM: 051 648 711.
Ogledi:
junij–september: sobota, nedelja, praznik (15. julij–31. avgust vsak dan):
ob 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00; ter po dogovoru.
Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija
12.00
16.00
15.30
VILENICA
Na bazen 8
p. p. 51, 3312 Prebold
ŠKOCJANSKE JAME
11.00
15.00
13.00
13.00
Ogledi:
VI., VII., VIII., IX.: od 10.00 do 15.00
IV., V., X.: ob 11.00 in 14.00
Jamarski klub Črni galeb
SVETA JAMA
10.00
14.00
IV., V., X.:
10.00
I., II., III., XI., XII.: vsak dan: 10.00
nedelja in in praznik tudi:
15.00
Mahorčičeva in Mariničeva jama z Malo dolino
Ogledi:
ponedeljek–petek ob 10.00 in 15.00,
sobota, nedelja, praznik ob 10.00, 15.00 in 16.00.
Za skupine vsak dan po predhodnem dogovoru.
SNEŽNA JAMA
Ogledi Škocjanskih jam:
VI., VII., VIII., IX.:
5
Marko Ravnikar
Tel.: 01 724 15 77
Ogledi: nedelja ob 14.00 in 15.00 ali po dogovoru.
ŽUPANOVA JAMA
Turistično okoljsko društvo Grosuplje
Taborska c. 6, 1290 Grosuplje
Damijan Viršek
Biserka Jakopin
GSM: 041 407 705
http://www.zupanovajama.si
Ogledi:
maj–september: sobota, nedelja, praznik: ob 15.00,
za skupine po poprejšnjem dogovoru;
marec, april, oktober, november: nedelja ob 15.00.
17
ILIRSKA
BISTRICA
Kraški izviri, snežniški
gozdovi in gradišča
Snežnik
V gorskem obodu nad Ilirsko Bistrico
je mogočni Snežnik, s 1796 metri
najvišji vrh zunaj Alp v Sloveniji. Še
dolgo v pomlad, ko vse višje zelenijo
bukovi gozdovi, se v soncu blešči njegov
zasneženi vrh. Številne so površinske
kraške oblike kot globoke kraške doline
– Leskova dolina, Mašun, Grda draga,
gosto se pojavljajo vrtače, na površju
je veliko žlebičev, škavnic in škrapelj. Znanih je okrog 300
kraških jam in brezen, najglobje je Brezno Bogomila Brinška s
506 metri.
Snežnik, 1796 m
Grad Prem
Na temeljih rimske utrdbe je v srednjem veku zrasel premski
grad v lasti oglejskih patriarhov. V stoletjih so se zvrstili
številni lastniki in upravljalci gradu. Po drugi svetovni vojni je
prešel grad v last občine Ilirska Bistrica. V letu 2008 je bila na
gradu odprta stalna muzejska zbirka, enota Pokrajinskega
muzeja Koper, ki predstavlja gradove in gradišča v porečju
reke Reke.
HRPELJE-KOZINA
SVETA JAMA
Sredi borovega gozda je vhod v Sveto jamo pri Socerbskem
gradu, kamor se obiskovalec spusti po stopnicah v edino
podzemno cerkev v Sloveniji. O tem pričajo v kapnik vklesan
kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor.
JAMA DIMNICE
Obisk jame Dimnice se začne s spustom po udobni poti,
nadaljuje pa v soju karbidovk tudi mimo 22 metrov visokih
kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi.
Ker se nad breznom pozimi dviga megla, »dim«, so okoličani
domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali
dimnice.
Jama Dimnice
Grad Prem
Sveta jama
Presihajoče Palško jezero
Park vojaške zgodovine, Pivka
PIVKA
Park vojaške zgodovine, Pivka, podmornica P-913
Rodovitnost skritega življenja
Reka Pivka je kraška ponikalnica, ki je
dala ime tako celi kotlini kot občinskemu
središču. Muhasta in vihrava se včasih
umakne v votlikavo podzemlje, včasih
pa zalije polja in travnike daleč okrog
svoje struge. Preobilje vode pa se na Pivki
pokaže tudi v 17 presihajočih jezerih,
ki se po obilnem deževju napolnijo v
kotanjah vzhodnega roba kotline. Najbolj
znani sta Petelinjsko in Palško jezero,
ki večji del leta zadržujeta vodo in sta
le v najbolj sušnih obdobjih čisto suhi.
Presihajoče Palško jezero je še posebej
čudovito pozimi. V Pivški kotlini je tudi
kraška jama Parska golobina, znana po
arheoloških najdbah iz mlajše kamene
dobe.
Sredi suhih travišč, ki se vse bolj
zaraščajo z brinjem in borovjem, ali sredi
travnatih gozdnih planjav nad mičnimi
vasicami čuti obiskovalec razsežnosti
samotne spokojnosti. Obišče lahko
cerkev sv. Martina – prezbiterij z
gotskimi rebri in freske iz leta 1464, ali se
mu pogled ustavi na starograjski razvalini
Šilentabor, kjer je bil leta 1471 pozidan
grad in protiturška utrdba.
Cerkev sv. Martina, Šilentabor
Sploh so bili kraji ob Pivki v celotni
zgodovini zaznamovani s svojo strateško
lego in tu čez so se v tisočletjih selila
ljudstva in premikale vojske. Park
vojaške zgodovine, ki je nastanjen
v starih pivških vojašnicah, privablja
z nacionalno tankovsko-artilerijsko
zbirko, jugoslovansko podmornico P913 in drugimi zanimivimi eksponati,
razstavami in zbirkami obiskovalce od
blizu in daleč.
Priljubljeno muharjenje na Unici
Grad Logatec
LOGATEC
Slikovito dramatično
podzemlje
Napoleonov drevored lip
Udorni vhod Vranje jame, dolg 90 m in širok do 60 m
Razsuti in zarasli kupi kamenja nad
skrivnostno dramatičnim podzemljem
pričajo o zgodovini, o bogastvu trpkih
izkušenj preteklih dob, o bivanju in preživetju kraškega človeka na skalnatih tleh,
na kamnu, ki nikoli ni dopuščal omahljivosti. O tem, da je bil od njunega sožitja od
nekdaj odvisen obstoj življenja v kraški
pokrajini.Tudi zgodovina Logatca, občine,
v kateri je registriranih največ kraških
jam v Sloveniji, sega v prazgodovinski čas.
Njeno površje in podzemlje zaznamuje
obilica vrtač, jam, ponikalnic, biser
med vsemi pa je nedvomno Planinsko
polje z reko Unico in njenimi več kot
150 ponori, ki se razteza na 11 km2 in
združuje občine Logatec, Postojna in
Cerknica ter je edino slovensko rastišče
ogrožene travniške morske čebulice
(Scilla litardierei). Na polju med številnimi
živalskimi in rastlinskimi vrstami najdemo
kar 78 različnih vrst metuljev, zaradi
kosca, ptice, ki je ogrožena že po vsem
svetu, pa spada Planinsko polje v območje
Natura 2000.
LOŠKA
DOLINA
Mogočni vrhovi, zeleni
gozdovi
Loška dolina je z vseh strani zaprta
kraška globel s precej ravnim, deloma
poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje
kraške planote. Vanjo se s kraškega
zaledja prelivajo visoke vode, ki ne
morejo odteči po podzemskih kanalih.
V prostranih gozdovih domuje rjavi
medved in druge velike zveri, ki si jih
je v spremstvu usposobljenega vodnika
mogoče ogledati v njihovem naravnem
okolju. Grad Snežnik je edinstven muzej
bivalne kulture 19. stoletja in je razglašen
za naravno znamenitost in kulturni
spomenik državnega pomena. Ostrnice
predstavljajo tradicionalni način sušenja
sena in drugih kmetijskih pridelkov. Med
košnjo dajejo Loški dolini prepoznavno
podobo. Značilnosti lova na polhe, še
enega stoletja starega običaja lokalnih
prebivalcev, prikazuje Polharski muzej
v Kozariščah.
Grad Snežnik, Srednjeveški dan
Bloščica
BLOKE
Zibelka smučanja v
Srednji Evropi
Rjavi medved (Ursus arctos)
Dolgolistna rosika (Drosera longifolia)
Bloški smučarski teki
Naravna in kulturna dediščina bogati
življenje ljudi, prispeva k spoznavanju
in razumevanju sveta in človekove
zgodovine, je identiteta naroda. Z njo se
oblikuje posebnost Slovenije, ki se od
drugih dežel loči tudi po živi dediščini,
ki pomaga ohranjati vse značilne oblike
našega življenja in kulture. Bloke so
obsežna skledasta planota, od koder vode
podzemno odtekajo v Cerkniško jezero.
Bloško jezero je kot barje za nekatere
raj na zemlji. Bloke so znane tudi po
smučeh. Zagotovo so Bločani svoje smuči
najprej napravili za praktično rabo, ne
za zabavo in šport. S smučmi so hodili v
vas, v gostilno, v trgovino, k maši, na lov;
na smučeh so nosili botri novorojence
h krstu in na posebej prirejenih smučeh
so peljali pokojnika v krsti na vaško
pokopališče. Zato so Bloke nedvomno
zibelka smučanja v srednji Evropi!
Prvi znani zapis je leta 1689 v Slavi
vojvodine Kranjske naredil polihistor
Janez Vajkard Valvazor.
Zelške jame
ZELŠKE JAME
Cerknica
Zelške jame imajo v razdalji treh
kilometrov raziskanih več rovov, ki
jih lahko avanturistični obiskovalec
ob izkušenem vodniku prehodi,
preplazi ali se kako drugače znajde s
čelado in svetilko. Jame predstavljajo
neokrnjenost jamskega sveta, so naravne,
brez betoniranih potk, ograj, držal in
razsvetljave. Prvinske!
Bloški smučar, 1689
Presihajoče Cerkniško jezero
Navadni modrin (Polyommatus icarus)
CERKNICA
Nenehno fascinantno
spreminjajoči se svet
Presihajoče Cerkniško jezero se napolni
po jesenskem deževju in spomladi, ko se
tali sneg, sicer bogat ribji zarod zamenja
obsežna travnata košenina. Okolica jezera
je gnezdišče mnogih vrst ptic. V jezero
priteka voda iz več smeri skozi podzemski
svet, kakor tudi prek površinskih dotokov.
Voda izginja skozi požiralnike proti
Rakovem Škocjanu oziroma izvirom
Bistre. Skrivnosten in nenehno fascinantno
spreminjajoči se svet kliče po občudovanju!
Čudovit pogled na jezero pa se razgrne s
kopaste gore Slivnice, iz bajk znane kot
zbirališče čarovnic, danes pa po gostoljubni
koči na njenem vrhu.
Škrlatec (Carpodacus erythrinus)
Za obiskovalce Cerknice je na stežaj odprt
Muzej Jezerski hram z multivizijsko
predstavitvijo Cerkniškega jezera v
vseh letnih časih in etnološko zbirko,
ki prikazuje stare načine kmečkega
gospodarjenja ob jezeru.
KRIŽNA JAMA
Cerknica
Na tromeji med občinami Cerknica,
Loška dolina in Bloke leži Križna jama,
ena najlepših evropskih vodnih jam.
Njena posebnost so podzemna jezera s
sigastimi pregradami in najdišče kosti
jamskih medvedov.
Križna jama
Rakov Škocjan
Antonijev rov, Idrija
ANTONIJEV
ROV
Idrija
ŽELEZNA
JAMA
Domžale
Železna jama, Domžale
Železna jama ima med seboj z rovom
in mostovi povezani dvorani, ki sta
po zasnovi večji brezni. Na dnu obeh
dvoranic voda ponikne, povezuje pa
ju meter dolga ožina z vidnimi sledovi
vodnega toka pod stropom in po tleh.
Čeprav je majhna, obiskovalca očarajo
pestre oblike stalagmitov in stalaktitov,
sigovih izrastkov, ponvic in manjših
zaves.
Nepozabno doživetje je ogled enega
največjih živosrebrovih rudnikov na
svetu. Vhod v Antonijev rov je skozi
imenitno zgradbo v središču Idrije.
V njem obiskovalci spoznajo
poltisočletno zgodovino rudnika,
skrivnostni podzemni svet idrijskega
rudarja, cinabaritno rudo, kapljice živega
srebra ter edinstveno podzemno kapelo.
Jama pod Babjim zobom, Bled
JAMA POD
BABJIM
ZOBOM, Bled
Do vhoda v Jamo pod Babjim zobom v
bližini Bleda se mora obiskovalec vzpeti
350 metrov po gozdu. Najprej uživa v
lepoti okoliške narave, nato je očaran nad
lepimi kapniškimi tvorbami, predvsem
nad kalcitnimi kristali, po katerih je jama
najbolj znana, ter kristalih nenavadnih
oblik (helektitih) in velikih kalcitnih
kristalih (skalenoedri), ki so redkost v
Sloveniji.
KOSTANJEVIŠKA
JAMA
Kostanjevica
na Krki
Kostanjeviška jama leži ob vznožju
Gorjancev, ki jih označuje razgiban
kraški teren na krednih apnencih.Tu
so padavinske vode, podzemni vodni
tokovi in tektonski premiki v tisočletjih
ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe
pravljičnih oblik.
Kostanjeviška jama, Kostanjevica na Krki
KRŠKA JAMA
Krka
Krška jama se odpira nad izvirom reke
Krke. Je vodoravna jama, iz katere ob
poplavah bruha voda. Prostorno dvorano
za vhodom zaključuje trideset metrov
dolgo sifonsko jezero. V nemirnih časih
je dajala zavetje domačinom, kar omenja
tudi Jurčičeva povest o Juriju Kozjaku.
Krška jama, Krka
ŽUPANOVA
JAMA,Grosuplje
O Ledenici, delu Županove jame, ki leži v
bližini Grosupljega, je v svoji Slavi vojvodine
Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor
in jo predstavil kot »lepotico dolenjskega
sveta«. Jama je nastala v apnencih
spodnje jure, sestavlja pa jo več dvoran
z mogočnimi kapniki, ki so med seboj
povezane s sistemom rovov. Ob izvrstni
električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre
kapniške oblike v jami do polne veljave, da
obiskovalca očarajo s svojo pravljično lepoto.
Županova jama, Grosuplje
JAMA PEKEL
Šempeter v Savinjski dolini
Ena redkih turističnih jam na Štajerskem je tudi jama Pekel,
stara več kot tri milijone let. Ta čarobna kraška jama je sredi
Spodnje Savinjske doline. Sestavljena je iz dveh etaž. V vodnem
delu jame poteka pot ob potoku Peklenščica in vodi do največje
znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega za obiskovalce
iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi
metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike
kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so
kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave
barve. V jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in
netopirji.
Jama Pekel, Šempeter v Savinjski Dolini
HUDA LUKNJA
Velenje
Južno od Gornjega Doliča preide široka dolina Pake v kilometer
dolgo, slikovito sotesko Hude luknje. Soteska deli srednje
visok apnenčast hrbet v vzhodni del, katerega najvišji vrh
je Pečovnik, in zahodni del, območje Tisnika, ki je z več kot
dvajsetimi dostopnimi kraškimi votlinami kraški svet v malem.
Na koncu soteske se odpira kraška jama Huda luknja, vsi njeni
rovi so zasnovani ob prelomih v več smeri. Med kraškimi pojavi
je najbolj zanimivo ponikanje potoka Ponikve v ponore pod
Koprivnikarjevo kmetijo.
Huda luknja, Velenje
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA
SLOVENIJE, VELENJE
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju se obiskovalec lahko sprehodi
po urejenih poteh premogovnika 180 metrov pod površjem. Je edini podzemni
premogovniški muzej v tem delu Evrope, v katerega se obiskovalec v nekaj sekundah
spusti s 120 let starim dvigalom v globino 160 metrov. Na vodenem ogledu
podzemnega dela ob pomoči vodnika in multimedijske predstavitve spozna nastanek,
odkritje in pridobivanje premoga nekoč in danes. Predstavljeni so vsi slovenski
premogovniki, posebna pozornost pa je namenjena bivanjski kulturi rudarjev pred
letom 1930. Pod zemljo je pripravljenih veliko zanimivih scen: kipi in v ozadju
govorica, rudarska malica, starejši in novejši premogovnik, potres, razstrelitev stene ...
Vsak obiskovalec dobi rudarsko malico in se popelje
s prevoznim trakom ter podzemno železnico.
Muzej premogovništva Slovenije, Velenje
Snežna jama, Raduha
SNEŽNA JAMA
Raduha
Snežna jama na Raduhi je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Dolga je kak
kilometer. Obisk je voden, čar avanturi pa dajeta karbidovka in čelna svetilka, s
katerima je mogoče raziskovanje skrivnostnega podzemlja Raduhe, saj je z električno
napeljavo osvetljena le prva dvorana. Je to edina za obisk urejena ledena jama v
Sloveniji. Posebnost so ledeni kapniki in druge ledene tvorbe, ki vztrajajo celo leto,
tudi poleti.
PODZEMLJE PECE
Mežica
Mistično podzemlje Perkmandeljca
Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj poznana nahajališča rude, ki so jih odkrili
že Rimljani. Globoko pod zemljo se začenja svinčeva in cinkova pot stoletij prelitega
znoja in žuljev. Čeprav se neustrašni knapi niso bali ne teme ne nevarnosti dela, se
je razvilo precej legend o bitjih, ki živijo pod zemljo. Verjeli so, da podzemlju vlada
škrat Perkmandeljc ali Bergmandeljc. S pravim rudarskim vlakom se po podzemlju
Pece lahko obiskovalec po varnih rovih pelje po sledeh rudarjenja v osrčje Pece in ob
razstavljenih eksponatih seznani z zgodovino rudarjenja. Večino rovov so rudarji
izkopali v trdo kamnino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po
številnih transportnih poteh. Po enem od takšnih rovov danes poteka edinstvena, več
kot pet kilometrov dolga kolesarska pot.
Podzemlje Pece, Mežica
VABILO NA POKUŠINO DOBROT
KRASA, NOTRANJSKE IN BRKINOV
Čez Notranjsko in Kras je iz Srednje
Evrope proti morju vodila trgovska
pot, »cesarska cesta.« Domačini so s
pripravo jedi od nekdaj znali ugoditi
furmanom, trgovcem, potnikom,
gospodi, letoviščarjem in popotnikom,
ki so potovali čez Kras ali želeli na njem
preživeti počitnice.
Okusi jedi z utripom narave in kulturne
dediščine so stoletja privabljali ljudi
in tako je tudi danes. Doživljanje
domačnosti je postalo sestavni del
gostinske ponudbe. Vonjave in okusi
jedi vabijo dušo in telo. Tisočeri odtenki
vonjav vznemirjajo in vabijo obenem.
Za podoživljanje okusov skrbijo vedri
in rdečelični domačini z zanimivimi
zgodbami o naši kulinarični tradiciji ter o
pripravi jedi nekoč in danes.
Domačini znamo živeti z naravo in
verujemo vanjo, ker nam daje moč in
upanje. Iz vsega, kar pridelamo na vrtu,
na njivah in kar ponuja gozd, pripravimo
jedi raznovrstnih okusov, ki teknejo. Jedi
ponujamo s svežino in eleganco, pri tem
sledimo letnim časom ter ohranjamo
zvestobo dediščini in tradiciji.
Spomladi vas Kraševci vabimo na
pokušino okusnih in sočnih frtalj. Za
pripravo frtalj rabimo liste in cvetove
koromača, melise, akacije, bezga. Okuse
popestrimo s plodovi bučk, divjim
špargljem, listi žajblja.
Z domiselnimi kombinacijami krompirja,
fižola, zelja, repe, kolerabe, graha, zelene,
ohrovta, ječmena skuhamo okusne
mineštre. Priprava teh jedi zahteva
svoj čas, znanje in izkušnje. Posamezne
sestavine kuhamo posebej. Kraševci
smo ponosni na joto, ki jo skuhamo po
starem receptu iz zelja ali repe s fižolom
in krompirjem. Joto uvrščamo na jedilnik
kot predjed.
Na Notranjskem uživa sloves trojka, ki
jo skuhamo iz krompirja, kolerabe in
fižola. Mineštre, joto in trojko obogatimo
s koščki svinjskega mesa. Poleg jote in
trojke velja pokusiti ječmenovo mineštro
in šelinko.
Med nasitne jedi uvrščamo imenitne
brkinske češpove njoke in domače ročno
narezane testenine z okusnimi omakami.
Bogat je izbor krompirjevih jedi, med
Prosciutto crudo del Carso
Luftgetrockneter Karst Schinken
Dry-cured Karst ham
Coppa del Carso
Karst-Halsstück
Karst pork neck
Kraški pršut, Kraška panceta
njimi je najbolj poznan krompir v zevnici
z ocvirki, ki jih skuhajo v Brkinih.
Naše matere in gostilne se ponašajo s
kuhanimi štruklji z bogatim skutnim
ali orehovim nadevom. Zelo atraktivne
so sladice z gozdnimi sadeži. Gostom s
posebnim zadovoljstvom ponudimo rahlo
in sočno orehovo potico.
Peka kruha v krušni peči na turistični kmetiji Hudičevec, Razdrto, Postojna
Strada del vino del Carso
Karst-Weinstraße
Karst wine road
Brkinska sadna
Brkinska
sadna cesta
cesta
Strada della frutta di Brkini
Obststraße von Brkini
road
Notranjci in Brkinci so ponosniBrkini
nafruit
izvirno
kulinarično ponudbo jedi iz divjačinskega
mesa. Slastne jedi iz mesa srnjadi,
jelenjadi, divjega prašiča spremljajo
okusne priloge z gobami, s krompirjem,
kolerabo, z ajdovo, belo in rumeno
polento, gozdnimi sadeži in s sušenim
sadjem.
Okolica Cerkniškega jezera vabi na
Pancetta del Carso
Karst - Pancetta
Karst pancetta
Kraški teran
pokušino ribjih jedi. Njihova specialiteta
so sušene ribe. Bukovi gozdovi
Javornikov in Snežnika vabijo na
skrivnostne polharske noči in pokušino
slastne polhove obare.
Goste razvajamo z lahkotnimi jedmi
iz belega mesa – jagnetine, teletine in
Distilato di prugne di Brkini
Brkini-Sliwowitz
Brkini plum brandy
Distillato di bacche di ginepro di Carso
Karst - Wacholderschnaps
Pure Karst Juniper Spirit
piščancev. S skrbno izbiro domačih prilog
in začimb ohranjamo izvirno aromo
belega mesa.
Okusi Krasa izvirajo iz naravnih danosti.
Apnenčasta tla omogočajo zelo pestro
floristično sestavo rastlinja. K nizki
relativni vlagi in stalni cirkulaciji
zraka prispeva stik med celinskim in
sredozemskim podnebjem. Razgibanost
narave daje siru, skuti, medu, brinjevcu,
slivovcu in suhim mesninam posebne
jedilne in senzorične lastnosti, kar je
bila osnova za njihovo zaščito. Marljivi
čebelarji se ponašajo s Kraškim medom.
Kraški brinjevec je posebnež med
alkoholnimi pijačami. Brinjevec dobimo s
fermentacijo brinjevih jagod, ki mu sledi
destilacija.
S potovanjem po Brkinski sadni cesti
bomo spoznali domovino Brkinskega
slivovca, ki ga skuhajo iz fermentiranih
češpovih plodov. Uživanje brinjevca in
slivovca je pravo doživetje in obvezna
protokolarna zdravica.
Ob kolinah pripravimo Kraševci,
Notranjci in Brkinci iz svinjskega mesa
vrsto izvirnih jedi in izdelkov. Svinjsko
meso spremlja jedi z žlico.
Kraševci smo naravne danosti, izkušnje in
znanje izkoristili za proizvodnjo Kraškega
pršuta, Kraške pancete in Kraškega
zašinka. Tradicionalne posebnosti uživajo
zaščito geografske označbe.
Kraški pršut je kralj med pršuti. Za
Kraški pršut je značilen suh postopek
soljenja z morsko soljo ter dolgotrajno
sušenje in zorenje na zraku brez uporabe
dima. Elegantna rezina pršuta vabi z
rožnato rdečo barvo ter polnostjo vonja
Češpovi njoki
Orehova potica
in okusa. Nežna, na roke narezana rezina
pršuta se v ustih praktično stopi.
Moč rdeče kraške zemlje so poznali že
stari Grki in Rimljani. Tu pridelamo
znamenito rdeče vino teran. Sadna
cvetica mu daje iskrivo svežino, vsebnost
mlečne kisline in železa pa mu daje
blagodejni zdravilni učinek, ki krepi kri.
S potovanjem po Kraški vinski cesti se
boste o tem prepričali.
Kdor želi ob jedi užitek, izbere Kraški
pršut in teran. Uživanje pršuta in terana
je postalo tradicija in prisrčno povabilo na
pokušino.
Doc. dr. Stanislav Renčelj
»Ni ječmena brez prašiča«
Skutni štruklji, ajdovi s skuto, štruklji s koprivami in špinačo
Ovčja in kozja skuta, siri ...
Miele del Carso
Karst-Honig
Karst honey
Kraški med
Park
Škocjanske jame
UNESCO
Obœine
BLOKE
CERKNICA
DIVAČA
TURISTIČNA ZVEZA
BRKINI
KRAS
NOTRANJSKA
HRPELJEKOZINA
ILIRSKA
BISTRICA
KOMEN
LOGATEC
LOŠKA DOLINA
PIVKA
POSTOJNA
SEŽANA
državna meja
naravna znamenitost
mednarodni mejni prehod
arheološki spomenik
glavna cesta
tehniški spomenik, rudnik
panoramska železnica,
muzejski vlak
spomeniki kulturne
dediščine, ki jih
priporočamo za ogled
mednarodno letališče
športno letališče
zanimiv arhitekturni
kompleks
gondolska žičnica
spomenik svetovne dediščine/UNESCO
pristanišče, marina
Notranjsko podolje
turistične informacije
kamp
Vplivno območje
Parka Škocjanske jame
NOTRANJSKO
zimskošportno središče
toplice
igralnica
igrišče za golf
Slovenska turistična organizacija
turistična podzemna jama
Dimičeva ul. 13, SI – 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 589 85 50
Faks: + 386 1 589 85 60
http://www.slovenia.info
vinorodno območje
E
LJ
DO
PO
Slovenska planinska pot
Evropska pešpot E-6, E-7
cerkev
samostan
grad
TD Postojna
1883−2011
muzej, galerija
Izdalo in zaloæilo: TuristiËno druπtvo Postojna v sodelovanju s Slovensko turistiËno organizacijo in
ob pomoËi Postojnske jame d. d., Javnega zavoda Park ©kocjanske jame, Slovenija, Kobilarne
Lipica ter obËin: Bloke, Cerknica, DivaËa, Hrpelje − Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Logatec, Loπka
dolina, Pivka, Postojna in Seæana, v slovenskem, angleπkem, nemπkem, italijanskem, francoskem
in πpanskem jeziku / Za TD Postojna: SreËko ©ajn / Uredila: SreËko ©ajn in LuËka LetiË, Slovenska
turistiËna organizacija /Uvodnika napisala: akademik dr. Matjaž Kmecl, univ. prof., akademik
dr. Andrej Kranjc, univ. prof. /Vabilo na pokuπino …: doc.dr. Stanislav RenËelj /
Drugo besedilo: Tatjana Pregl Kobe/ Lektoriranje: dr. Joæe GasperiË / Edicijo zasnoval in
oblikovala: SreËko ©ajn v sodelovanju z mag. umetnosti Arjanom Preglom, ak. slikar / Na
posameznih podroËjih so sodelovali πe: dr. Andrej Kranjc − krasoslovje, mag. Slavko Polak −
biologija in botanika, doc. dr. Stanislav RenËelj − kulinarika, prof. dr. Branko J. Rojc, univ. prof.
− kartografija, mag. Danica Zorko − turizem / Prevodi: nemπki jezik − Wolfgang Zitta, italijanski
jezik − Katarina Bajæelj Ævokelj, angleπki jezik − Rosman I d.o.o., francoski jezik − Amidas,
πpanski jezik − Jasmina MarkiË / Fotografije: Arhivi: Fotodokumentacija Kobilarna Lipica, Park
©kocjanske jame, Postojnska jama d. d., TIC Seæana, druge jame in Dragan Arrigler, Jaka Babnik,
Brane »uk, Iztok Felicijan, Vojko FranetiË, Tanja GodniË, Darja Grosman, Renata Gutnik, Emil
KariË, Bogdan Kladnik, Simon Korenjak, Andrej KorenË, Miha Krivic, Matej KræiË, Borut Lozej,
Igor Maher, Polona Makovec, Franc MaleËkar, Silvo Ramπak, Stanislav RenËelj, Valentin Schein,
Joæe Strnad, SreËko ©ajn, Samo Trebiæan, mag. Katja Æagar, Matjaæ ÆnidarπiË, Joco ÆnidarπiË /
Informacije zbrala, obdelala in uredila: Marica GombaË / Zemljevid: Geodetski inπtitut Slovenije
/ GrafiËna priprava (Drago Kukolj) in tisk (Dušan Ponikvar, Zoran Lipovšek, Mirsad Kahteran,
Andraž Jež, Amadej ©vigelj, Duško Mitkovski): »ukGraf, Postojna / Naklada: 60.000 izvodov /
Postojna, november 2011
Slovenija, turistiœna karta, 1 : 500 000 - 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena: november 2011,
Slovenska turistiœna organizacija, izsek. Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc.
Kartografska obdelava in priprava za tisk: Geodetski inøtitut Slovenije.
© Turistiœno druøtvo Postojna
0
10
20
30 km
In luË naj sveti na vaπi poti ...
21
22
23
16
14
6
11
7
8
9
10
17
15
1
12
2
UNESCO
5
3
4
13
20
19
24
1
Vilenica
2
8
4
Sveta jama
9
Pivka jama
14
3
Divaπka
jama
10
»rna jama
15
6
7
©kocjanske Postojnska jama Otoπka jama
jame
11
Planinska jama
12
Jama pod Zelπke
Predjam- jame
skim
gradom
17
16
Rudnik
Krška jama
æivega
srebra
Idrija
Antonijev rov
5
Dimnice
13
Kriæna jama
18
Æelezna
jama
Æupanova jama
21
22
Kostanjeviπka
jama
18
19
Pekel
20
Huda luknja
23
Podzemlje Sneæna
Pece jama
turistiËni
rudnik in
muzej
24
Jama pod
Babjim
zobom
Muzej premogovniπtva
Slovenije,
Velenje
Slovenija, turistiœna karta, 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena:
november 2011,Slovenska turistiœna organizacija.
Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc. Kartografska obdelava in priprava za
tisk: Geodetski inøtitut Slovenije. © Turistiœno druøtvo Postojna
0
10
30 km
20
A
I
H
SLOVENIJA
Ljubljana
Postojna
HR
Na zadnji strani ovitka: Park Škocjanske jame, Mahorčičeva jama; fotografija arhiv PŠJ
Slovenska turistična organizacija
Dimičeva 13, SL -1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 589 85 50
Faks: +386 1 589 85 60
http://www.slovenia.info

postojnska jama

Transcription

Similar documents

Vaša vstopna vrata za nanotehnologijo v Srednji Evropi

obrazec - e-Študentski servis

TURIZEM V SLOVENIJI Turizem sodi med pomembnejše

Osnovne informacije, kontakti

Naša luč - Družina

seznam nagrajencev: izberi si svoje darilo v sparu ŽREBANJE 25.11

program dela 2015

Navodila za naročanje - K

tukaj - MDPM Sežana

RAZPIS 13. TURNIRJA V BORBENIH IGRAH KK TABORSKA JAMA