Zdravstvena dejavnost

Transcription

16.2.2012
KATEDRA ZA JAVNO ZDRAVJE
Oddelek za socialno medicino
ZDRAVJE IN OKOLJE
ŠTUDIJSKA PROGRAMA
“MEDICINA” IN “DENTALNA MEDICINA”
I. DETERMINANTE
ZDRAVJA DRUŽBENEGA
OKOLJA
AKADEMSKO LETO 2011/2012
Ena najpomembnejših determinant zdravja družbenega
okolja je organiziranost zdravstvenega varstva v državi.
*
8. Zdravstveno varstvo:
zdravstvena
dejavnost
*
*
Zdravstvena dejavnost je eden od dveh jedrnih
podsistemov sistemov zdravstvenega varstva.
Obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski
doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo
zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pri
ohranjanju in krepitvi zdravja, preprečevanju,
odkrivanju bolezni ter zdravljenju bolnikov in
poškodovancev – ali na kratko: izvaja aktivnosti
varovanja zdravja prebivalstva.
1
16.2.2012
zdravstvena dejavnost v
širšem pomenu
javnozdravstvena
dejavnost - veja
zdravstvene
dejavnosti, ki se
ukvarja z
ohranjanjem in
krepitvijo zdravja
Izvajalci zdravstvene dejavnosti
zdravstvena dejavnost v ožjem
pomenu) - veja zdravstvene
dejavnosti, ki se ukvarja z
zdravljenjem bolezni (povračanjem
zdravja ljudem, ki so zboleli, oziroma
z zmanjševanjem posledic bolezni pri
ljudeh, ki jih ni moč ozdraviti)
Javna zdravstvena služba
Zdravstveno dejavnost (v širšem pomenu) v Sloveniji
opravljajo:
 Javni zdravstveni zavodi;
 Zasebne pravne in fizične osebe na podlagi
koncesije (pravica za opravljanje kake dejavnosti,
vezana na dovoljenje oblasti).
Izvajalci so organizirani v mrežo javne zdravstvene
službe, delujejo pa lahko tudi kot zasebniki.
 Mreža javne zdravstvene službe predstavlja zemljepisno
porazdelitev človeških in materialnih zmogljivosti javnih
zdravstvenih zavodov ter zasebnih izvajalcev - koncesionarjev,
s katero se zagotavlja ljudem optimalna fizična dostopnost do
zdravstvene oskrbe na račun obveznega zdravstvenega
zavarovanja. Glavna merila pri postavljanju mreže javne
zdravstvene službe so:
 število prebivalcev;
 zdravstveno stanje prebivalstva;
 demografska in socialna struktura prebivalstva;
 stopnja urbanizacije območij, poselitve in dostopnosti.
 Javna zdravstvena služba je v Sloveniji opredeljena kot
služba, ki vključuje izvajanje z zakonom in drugimi akti
določenega obsega in kakovosti zdravstvenega varstva, ki
ga zagotavlja država v javnem interesu in na javni račun
ter je dostopno vsem prebivalcem pod enakimi pogoji;
 Javna zdravstvena služba mora biti organizirana tako, da
je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena
vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z
nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili,
čim prej in čim bliže njihovemu nastanku in med
transportom. Za zagotovitev ustrezne organiziranosti javne
zdravstvene službe, je potrebno oblikovati ustrezno
mrežo;
Zasebniki
 V Republiki Sloveniji je bila po letu 1992 vpeljana tudi
zasebna zdravstvena praksa. Zdravstveni delavci – zasebniki
lahko delujejo na različnih zdravstvenih področjih, razen na
naslednjih:
 preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, odvzem in
hranjenje človeških organov za presajanje,
 socialnomedicinska, epidemiološka in
zdravstvenoekološka dejavnost;
 patoanatomska dejavnost.
Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja
občina oziroma mesto, na sekundarni in terciarni ravni pa
Republika Slovenija. To so tudi pristojne pravne osebe, ki
izvajalcem zdravstvenih dejavnosti podeljujejo koncesije, na
katere ZZZS daje le soglasje.
2
16.2.2012
 Zdravstveni delavci – zasebniki lahko delujejo tudi v javni
zdravstveni mreži, če imajo za to posebno dovoljenje koncesijo. Koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni
zdravstveni dejavnosti podeli z odločbo občinski oziroma
mestni upravni organ s soglasjem ministra za zdravje.
Koncesijo za opravljanje javne službe v drugih
zdravstvenih dejavnostih podeli z odločbo Ministrstvo za
zdravje;
 Zdravniki – zasebniki, ki opravljajo zasebno zdravstveno
dejavnost na podlagi koncesije, lahko na podlagi
pooblastila občinskega upravnega organa, pristojnega za
zdravje izjemoma opravljajo tudi mrliško ogledno službo;
 Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev
svojim bolnikom v skladu z naravo svoje dejavnosti
zagotavljati tudi stalno dostopno nujno medicinsko pomoč,
reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične in
terapevtske postopke;
 Vse storitve zasebnikov, ki nimajo koncesije in torej niso
vključeni v javno zdravstveno mrežo, razen za nujno
zdravniško pomoč, morajo uporabniki plačati sami.
Zaveze izvajalcev zdravstvene dejavnosti
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo
zdravstveno dejavnost v Republiki Sloveniji v skladu s
sprejeto zdravstveno doktrino in s Kodeksom medicinske
deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi
kodeksi.
Tipi zdravstvenih ustanov v javni
zdravstveni mreži
Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi
pravično in enako (! horizontalna in vertikalna enakost).
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci so dolžni
varovati podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o
vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja kot poklicno
skrivnost.
Ustanove, ki opravljajo dejavnost zdravljenja bolezni
Najpomembnejša tipa javnih zdravstvenih ustanov, ki v Sloveniji
vršijo dejavnost zdravljenja bolezni, sta zdravstveni dom in
bolnišnica:
 Zdravstveni dom: Zdravstveni domovi so zdravstvene
ustanove, ki opravljajo osnovno zdravstveno varstvo na
območju ene ali več občin. Organizirane imajo naslednje
službe:
 Službo splošne medicine;
 Službo zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine
(ginekološke ambulante, ambulante za nosečnice,
pediatrične in šolske ambulante);
 Službo nujne medicinske pomoči;
 Zobozdravstveno službo;
 Patronažno službo.
 Zdravstveni dom - nadaljevanje.
V zdravstvenem domu so lahko še druge službe, odvisno od
potreb prebivalstva na območju, ki ga posamezni
zdravstveni dom pokriva:
 Služba medicine dela;
 Ostale specialistične dejavnosti (npr. dispanzer za
diabetike, dispanzer za mentalno zdravje, okulistična
ambulanta, dermatovenerološka ambulanta, ortopedska
ambulanta, itd.);
 Klinični laboratorij;
 Fizikalna medicina in rehabilitacija;
 Rentgenološka služba.
3
16.2.2012
 Zdravstveni dom - nadaljevanje.
Zdravstveni domovi se lahko povezujejo v večje organizacijske
enote. Tako je v Zdravstveni dom Ljubljana združenih 5
zdravstvenih domov, ki delujejo na območju Ljubljane, v
Osnovno zdravstvo Gorenjske pa 7 zdravstvenih domov, ki
delujejo na območju Gorenjske.
Za zadovoljevanje potreb prebivalcev, ki živijo na bolj
oddaljenih območjih imajo zdravstveni domovi organizirane
manjše dislocirane organizacijske enote – zdravstvene postaje.
Zdravstvena postaja je opredeljena kot organizacijska enota
zdravstvenega doma, v kateri se opravlja dejavnost splošne
medicine, zobozdravstva in patronaže in se organizira za
območje krajevne skupnosti, ene ali več delovnih organizacij.
 Bolnišnica: Bolnišnice so zdravstvene ustanove, namenjene
bivanju, diagnostiki, zdravljenju in negi bolnikov. Poznamo
več tipov bolnišnic. Prva delitev je na splošne in
specializirane:
 Splošne bolnišnice: so opredeljene kot večje bolniške
ustanove, ki so opremljene za oskrbo internih, kirurških,
ginekoloških in (ponekod) psihiatričnih bolnikov;
 Specializirane bolnišnice: so opredeljene kot ustanove za
zdravstveno oskrbo bolnikov s specifičnimi boleznimi (npr.
duševne bolezni, ginekološke bolezni in porodništvo, rak,
tuberkuloza, itd.). Med njimi sta na primer Psihiatrična
bolnišnica Idrija in Ortopedska bolnišnica Valdoltra;
Zdravstveni domovi imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Prvi
zdravstveni dom na območju Slovenije je bil ustanovljen že leta
1926 v Lukovici pri Domžalah.
 Bolnišnica – nadaljevanje.
Na terciarni ravni zdravstvene oskrbe pa imamo še:
 Medicinske/Klinične centre: so osrednje bolniške ustanove za
obravnavo relativno redkih in praviloma tehnološko zelo
zahtevnih medicinskih problemov razen za obravnavo rakavih
bolezni z radioterapijo in kemoterapijo ter rehabilitacijsko
obravnavo. Vanj je združenih večje število specializiranih
bolnišnic oziroma klinik.
Pri tem je klinika opredeljena kot bolnišnica za določeno
medicinsko panogo, namenjena pregledovanju bolnikov,
diagnosticiranju in zdravljenju bolezni ter izobraževalnemu in
znanstvenoraziskovalnemu delu. Zadnji dve značilnosti sta
tisti, ki ločita kliniko od običajne bolnišnice in s tem tudi
klinične centre od medicinskih. Primer je Univerzitetni klinični
center v Ljubljani;
 Bolnišnica – nadaljevanje.
 Klinične inštitute: so prav tako osrednje ustanove za
obravnavo tehnološko zelo zahtevnih medicinskih problemov.
Praviloma so specializirane za celostno obravnavo določene
skupine bolezenskih pojavov (Onkološki inštitut za celostno
obravnavo rakavih bolezni) ali vrsto obravnave (Inštitut za
rehabilitacijo Republike Slovenije za celostno rehabilitacijsko
obravnavo v smislu fizikalne rehabilitacije). Sočasno z
dejavnostjo zdravstvene oskrbe pa ta ustanova izvaja še
izobraževalno (praktični del pouka za izobraževalne ustanove
na srednji in visoki ravni izobraževanja) in znanstvenoraziskovalno dejavnost).
Ustanove, ki opravljajo javnozdravstveno dejavnost
Skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti z leta 1992 v
Sloveniji delujejo na področju javnozdravstvene dejavnosti
naslednje ustanove:
 Območni Zavodi za zdravstveno varstvo: organizirane
imajo naslednje službe:
Ustanove, ki opravljajo javnozdravstveno dejavnost, imajo
v Sloveniji dolgo tradicijo. Že leta 1923 je bil ustanovljen
Higienski zavod v Ljubljani, kmalu za njim pa so sledile še
okrajne bakteriološke postaje, ki so bile ustanovljene v
različnih delih Slovenije.
 Službo za epidemiološko dejavnost;
 Službo za socialnomedicinsko dejavnost;
 Službo za zdravstvenoekološko dejavnost.
 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. IVZ
strokovno povezuje sicer samostojne območne zavode,
skupaj pa izvajajo naloge dogovorjenega nacionalnega
programa.
4
16.2.2012
Ostale ustanove, v katerih se vrši zdravstvena dejavnost
Ostale pomembne zdravstvene ustanove, ki jih imamo v
Sloveniji, so še lekarne, zdravilišča in ustanove za preskrbo s
krvjo:
 Lekarne: so opredeljene kot zdravstvene ustanove, v
katerih se izdeluje, pripravlja, hrani in izdaja ali prodaja
zdravila;
 Zdravilišča: so opredeljena kot zdravstvene
organizacije, v katerih se z naravnimi zdravilnimi
sredstvi in sodobnimi medicinskimi storitvami
preprečuje določene bolezni, zdravi in medicinsko
rehabilitira bolnike;
Organizacija zdravstvene dejavnosti
(dejavnosti zdravljenja bolezni)
 Ustanove za preskrbo s krvjo: so zdravstvene ustanove,
katerih osnovna naloga je oskrba bolnikov z varno krvjo
in vključuje naslednje dejavnosti: organizacijo
krvodajalskih akcij, zbiranje krvi in krvnih komponent,
predelavo krvi, testiranje krvi in njeno hranjenje ter
izdajo krvi in krvnih komponent. Na najvišji ravni
imamo Zavod za transfuzijo krvi Republike Slovenije;
 Zdravstvena dejavnost se opravlja tudi v socialnih in
varstvenih zavodih.
Zdravstvena dejavnost se izvaja na treh ravneh: primarni,
sekundarni in terciarni:
 Primarna raven zdravstvene dejavnosti: obsega vse tiste
dejavnosti, ki omogočajo hiter in neposreden stik z zdravstveno
službo. Storitve so državljanom dostopne enakomerno po
celotni državi neposredno brez napotnice pri svojem izbranem
zdravniku. Primarna raven zdravstvene dejavnosti zajema
osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost,
najpomembnejše naloge na tej ravni pa so:
 nujna medicinska pomoč;
 zdravljenje in rehabilitacija bolnikov in poškodovancev;
 patronažna dejavnost ter skrb za bolnike na domu in v
socialno-varstvenih ter drugih zavodih;
 ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo.
Mreža zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in zasebnikov s koncesijo za
opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji 2011
 Primarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
Osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo:
 Zdravstveni domovi (ZZZS 2011: 69; na glede, ali so povezani
v večje organizacijske enote) in zdravstvene postaje (ZZZS
2011: okoli 150);
 Zasebni zdravstveni delavci s koncesijo za opravljanje
osnovne zdravstvene dejavnosti (ZZZS 2011: okoli 385);
 Za svoje varovance jo lahko organizirajo tudi socialnovarstveni zavodi, zavodi za usposabljanje in izobraževanje
otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju ter kazenski in vzgojni zavodi;
Legenda:  zdravstveni domovi
 zdravstvene postaje
 zasebniki s koncesijo
5
16.2.2012
Mreža lekarn in lekarniških postaj (brez koncesionarjev) v Sloveniji 2011
 Primarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
Lekarniško dejavnost opravljajo:
 lekarne in lekarniške postaje/podružnice (ZZZS 2011: okoli
200). Tudi lekarne se lahko združujejo v večje
organizacijske enote (npr. v Lekarno Ljubljana je združenih
23 lekarn);
 zasebniki s koncesijo.
Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja
občina oziroma mestna občina. Ta je tudi pristojna pravna
oseba za podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem, na
katere nato ZZZS daje le soglasje.
Legenda:  lekarne in lekarniške
postaje/podružnice
 Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti: značilnosti
sekundarne ravni so naslednje:
 Zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost
in obsega poglobljeno diagnostiko bolezni ali drugih
zdravstvenih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije
kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene
dejavnosti;
 Primarna in sekundarna raven zdravstvene dejavnosti sta
komplementarni. Med seboj se ločita po okolju, v katerem
delujeta, odnosu med bolnikom in zdravnikom, boleznih,
ki jih obravnavata, zahtevah po zdravnikovih lastnostih in
možnostih ukrepanja, ki jih imata na voljo. Bolnik je s
primarne ravni napoten na nadaljnjo obravnavo k
ustreznemu specialistu na sekundarni ravni s pomočjo
napotnice;
 Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
Dejavnost na tej ravni izvajajo:
 Splošne bolnišnice (ZZZS 2011: 12) – od zahoda proti vzhodu:
Nova Gorica, Izola, Sežana, Jesenice, Topolšica, Trbovlje, Slovenj
Gradec, Brežice, Celje, Novo Mesto, Ptuj, Murska Sobota;
 Specializirane bolnišnice (ZZZS 2011: 8) – od zahoda proti
vzhodu:
a) psihiatrične bolnišnice: Idrija, Begunje, Vojnik, Ormož;
b) bolnišnice za ginekologijo in porodništvo: Postojna, Kranj;
c) ortopedske bolnišnice: Valdoltra;
d) pediatrične bolnišnice: Šentvid pri Stični;
 Zdravilišča (ZZZS 2011: 18) – od zahoda proti vzhodu: Portorož,
Strunjan, Debeli rtič, Rakitna, Topolšica, Dolenjske toplice,
Rimske toplice, Dobrna, Laško, Šmarješke toplice, Zreče,
Podčetrtek, Čatež, Rogaška slatina, Ptuj, Radenci, Moravske
toplice, Lendava;
Mreža splošnih in specializiranih bolnišnic v Sloveniji 2011
Legenda:  splošne bolnišnice
 specializirane bolnišnice
Mreža zdravilišč v Sloveniji 2011
Legenda:  zdravilišča
6
16.2.2012
Mreža transfuzijske službe v Sloveniji
 Na sekundarno raven uvrščamo tudi osnovno dejavnost
transfuzijske medicine. Transfuzijsko službo v Sloveniji
sestavljajo Zavod RS za transfuzijsko medicino (terciarna
ustanova) s pripadajočimi Centri za transfuzijsko dejavnost Novo
mesto, Trbovlje, Slovenj Gradec, Izola in Jesenice; Center za
transfuzijsko medicino UKC Maribor s priključenima enotama na
Ptuju in Murski Soboti, Center za transfuzijsko medicino
Celje ter transfuzijski oddelek v okviru bolnišnice Nova Gorica.
 Terciarna raven zdravstvene dejavnosti: značilnosti
terciarne ravni so naslednje:
 Zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost
klinik in inštitutov in obsega opravljanje najzahtevnejših
zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način,
ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in
organizacijske zahtevnosti ni možno, niti ni smotrno
opravljati na nižjih ravneh ter.;
 Zajema znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno
delo skupaj z ustreznimi enotami obeh medicinskih
fakultet ter visokih zdravstvenih šol oziroma zdravstvenih
fakultet;
 Terciarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
Dejavnost na tej ravni izvajajo:
 Klinike, združene v kliničnih centrih (ZZZS 2011: 2) – od zahoda
proti vzhodu: Univerzitetni klinični center Ljubljana in
Univerzitetni klinični center Maribor;
 Samostojne klinike (ZZZS 2011: 2) – od zahoda proti vzhodu:
Bolnišnica Golnik in Psihiatrična klinika Ljubljana;
 Klinični inštituti in zavodi (ZZZS 2011: 3) – od zahoda proti
vzhodu: Onkološki inštitut Ljubljana, Zavod Republike Slovenije
za transfuzijsko medicino in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut
Soča Ljubljana;
Mrežo javne zdravstvene službe na terciarni ravni zagotavlja
Republika Slovenija. Ta je tudi pristojna pravna oseba za
podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem, na katere nato
ZZZS daje le soglasje.
Mreža kliničnih centrov, samostojnih klinik ter kliničnih inštitutov in
terciarnih zavodov v Sloveniji 2011
Organizacija javnozdravstvene
dejavnosti
Legenda:  klinična centra
samostojni kliniki
klinična inštituta
terciarni zavod
7
16.2.2012
Javnozdravstvena dejavnost se prav tako izvaja na treh ravneh:
primarni, sekundarni in terciarni:
 Primarna raven javnozdravstvene dejavnosti: primarna raven
zajema:
 dispanzersko metodo dela z nekaterimi ogroženimi
skupinami prebivalcev kot so otroci, mladostniki, nosečnice,
ženske, itd., ki jih vabijo na preventivne preglede sistematske preglede, na katerih izvajajo presejanja in
preventivno ukrepajo, kadar je to potrebno – npr. cepljenja;
 zdravstvenovzgojno delo z drugimi ogroženimi skupinami
prebivalcev kot so kadilci, debeli ljudje, itd., v
zdravstvenovzgojnih delavnicah, v katerih svetujejo
opustitev nezdravega življenjskega sloga in učijo veščine za
ohranitev/krepitev zdravja.
 Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
To specialistično dejavnost opravljajo za območje občin,
združenih v devet zdravstvenih območij (od zahoda
proti vzhodu: Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana,
Ravne na Koroškem, Novo Mesto, Celje, Maribor in
Murska Sobota), območni Zavodi za zdravstveno varstvo,
ki jih je prav tako devet (od zahoda proti vzhodu): Nova
Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Ravne na Koroškem,
Novo Mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota.
Devet zdravstvenih območij (regij) v Sloveniji z okvirnim številom
prebivalstva
 Primarna raven javnozdravstvene dejavnosti – nadaljevanje.
Osnovno javnozdravstveno dejavnost opravljajo:
 zdravstveni domovi in
 zasebniki s koncesijo za delo na primarni ravni.
 Sekundarna raven javnozdravstvene dejavnosti: sekundarna
raven zajema specialistično socialnomedicinsko,
epidemiološko in zdravstvenoekološko dejavnost na območni
ravni, v tem kontekstu pa:
 spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva in
proučevanje njegovih potreb po zdravju;
 predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje
zdravja prebivalstva;
 Terciarna raven javnozdravstvene dejavnosti: Zajema
specialistično socialnomedicinsko, epidemiološko in
zdravstvenoekološko dejavnost na državni ravni.
To specialistično dejavnost opravlja za območje Republike
Slovenije Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije s
sedežem v Ljubljani. IVZ RS je v tesni povezavi z območnimi
ZZV-ji, ki pa niso njegove območne enote, pač pa so
samostojne ustanove, povezane v skupno mrežo.
Na tej ravni poteka tudi znanstvenoraziskovalno in
vzgojnoizobraževalno delo, skupaj z ustreznimi enotami
visokošolskih ustanov (npr. Katedro za javno zdravje
Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani).
Mreža javnozdravstvenih ustanov v Sloveniji
Legenda:  IVZ RS
 območni ZZV
8
16.2.2012
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je v letu 2010
aktivno zdravniško/zobozdravniško službo opravljalo 5299
zdravnikov in 1381 zobozdravnikov.
Struktura zdravnikov in zobozdravnikov v
Sloveniji
Med zdravniki je bilo v letu 2010 največ zdravnikovspecialistov družinske in splošne medicine (specialistično
izobraževanje in opravljen specialistični izpit iz ene od
specializacij je za zdravnike obvezno).
Med zobozdravniki je bilo v letu 2010 največ
zobozdravnikov brez specializacij (specializacija za
zobozdravnike ni obvezna) – zdravnikov dentalne medicine.
Struktura zdravnikov po specialnostih v Sloveniji v letu 2010
Devet zdravstvenih območij (regij) v Sloveniji z okvirnim številom
prebivalstva
Strokovni nadzor izvajajo stanovske zbornice različnih
skupin zdravstvenih delavcev: zdravnikov, farmacevtov
in strokovnjakov za zdravstveno nego.
Kakovost sistema zdravstvenega varstva
Strokovni nadzor nad delom zdravnikom vrši Zdravniška
zbornica Slovenije.
9
16.2.2012
Zdravniška zbornica Slovenije zagotavlja in nadzira odgovornost
zdravnikov na naslednje načine:
 Vodi register zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: za
vpis v register mora vsak zdravnik izpolnjevati
transparentno predpisane pogoje;
 Podeljuje in podaljšuje zdravniške licence: licenca je javna
listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za
samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem
strokovnem področju. Licenca se podeli za določen čas dobo sedmih let. Za podaljšanje licence mora zdravnik v
licenčnem obdobju zbrati predpisano število kreditnih
točk, v nasprotnem primeru mora opravljati preizkus
znanja. To zagotavlja nenehno podiplomsko izobraževanje
zdravnikov;
 Sprejema Kodeks medicinske etike in deontologije;
 Izvaja redne in izredne, ter ekspertne nadzore s
svetovanjem;
 Vodi in organizira izvajanje zdravniškega sekundarijata in
zdravniških specializacij;
 v okviru zbornice delujeta tožilec in razsodišče zbornice,
ki obravnavata sume na kršitve kodeksa in ustrezno
ukrepata;
 v okviru zbornice delujeta Odbor za pravno-etična
vprašanja in Odbor za strokovno-medicinska vprašanja;
Temeljni pravni predpisi, ki urejajo zdravstveno
dejavnost so:
Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti v
Sloveniji
 Zakon o zdravstveni dejavnosti;
 Zakon o lekarniški dejavnosti;
 Zakon o zdravniški službi.
10

Zdravstvena dejavnost

Transcription

Similar documents

Predsednik uprave Andrej Baričič

IZOGNIMO SE POŠKODBAM PRI KOLESARJENJU

DNEVI KAKOVOSTI na Zavodu RS za transfuzijsko medicino

Akademsko leto 2007/2008 ROZMANOVA NAGRADA Katedra za

Pogon asinhronskega motorja z napravo za mehki zagon MCD 500

Manualna medicina – kirurgija brez noža - Mo-gy

Uradna zahvala.

Vaše zdravje julij 2013 - Mo-gy

Mehanizmi

24_25_jana

3_Za življenje brez bolečin PN - Mo-gy

Slovensko združenje za intenzivno medicino (SZIM) Zaloška 7, 1525

Priloga 3 - Univerza v Mariboru