zbornik prireditve - GZS Zbornica osrednjeslovenske regije Ljubljana

Transcription

zbornik prireditve - GZS Zbornica osrednjeslovenske regije Ljubljana
3
ZBORNIK PRIREDITVE
Ljubljana, maj 2012
4
izzivi gospodarskega razvoja 2012 - Inovativnost v Porečju Save - Zbornik prireditve
GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana v sodelovanju z Mrežo za inovativnost pri GZS ZOR
Ljubljana
Za založbo: Marta Turk
Programski odbor prireditve:
Marta Turk, Andrej Kerin, Igor Vrhovec, Iztok Lesjak, Barbara Vrtačnik,
Inovativnost izzivi gospodarskega razvoja je registrirana blagovna znamka (2008-70951)
Fotografija na naslovnici: arhiv ARHITEKTURA d-o-o-,
Zahvaljujemo se prof.mag.Petru Gabrijelčiču, univ.dipl.inž.arh., ki se je prijazno odzval in odstopil fotografsko gradivo za naslovnico in razstavo ob prireditvi IZZIVI GOSPODARSKEGA RAZVOJA 2012
5
PROGRAM
24. 5. 2012 - Dopoldanski del
10.00 Uvodni pozdravi:
Dobrodošlica gostitelja: Marta Turk, predsednica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, Ljubljana
mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
mag. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
11.00 Forum:
Gospodarski in razvojni potencial Savskega bazena v okviru Podonavske strategije
Cilji Konzorcija ERUSRS (GRPRS) - Marta Turk, predsedujoča konzorciju ERUSRS
Podonavska strategija - cilji in pričakovanja, mag.Andreja Jerina Ministrstvo za zunanje zadeve RS
Strategije in cilji Mednarodne komisije za porečje reke Save, Dejan Komatina direktor Savske
komisije
Podonavska strategija- priložnost za mala in srednja podjetja, Janez Podobnik ECPD, Ljubljana
Podonavska strategija in Savski bazen, dr. Mitja Bricelj, Inštitut RS za vode
Prostorsko načrtovalski izzivi Podonavske strategije v Sloveniji Marko Fatur, LUZ, d.d.
Gospodarski potenciali v Zasavju, mag. Mitja Koprivšek, prokurist RC eNeM d.o.o., Zagorje ob Savi
Priložnosti za čezmejno e-sodelovanje podjetij v okviru Podonavske strategije, dr. Jože Gričar,
zaslužni profesor Univerze v Mariboru; Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski
e-regiji
24. 5. 2012 - Popoldanski del
15.00 Zasedanje predsednikov ERUSRS in okrogla miza:
Uvodni pozdrav: Marta Turk, predsedujoča konzorciju ERUSRS
Nikola Bunjevac – Trgovinski ataše, Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani
Aleksandar Nikolič, Predstavnik Veleposlaništva republike Srbije
Slavko Puljić, Veleposlanik BiH
Raziskovalna postaja Petnica kot inovativni model razvoja inovacijskega in tehnološkega znanja
mladih RPK Valjevo
Iztok Lesjak, Tehnološki park Ljubljana - izkušnje s start-up podjetji
16.00 Izkušnje slovenskega gospodarstva ob vstopu v Evropsko unijo
(za goste iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije)
Cvetana Rijavec, Ljubljanske mlekarne, d.d. Ljubljana
Milena Štular, M consulting, d.o.o. Ljubljana
Tanja Mohorič, Hidria d.d., Spodnja Idrija
Antonija Božič Cerar; GZS - Okoljska zakonodaja in predpisi EU
Razprava
24. 5. 2012 - Večerni del
19.00 Kulturni program
»The river's dream band« pod pokroviteljstvom Mednarodne komisije za porečje reke Save
19.30 Slavnostna podelitev nagrad za inovacije v regiji
Program bo povezovala Saša Einsiedler
PREDSTAVITVE NA EVROPSKEM ODRU POTEKAJO 24. 5. 2012 MED 11. IN 17. URO V MARMORNI
DVORANI GR
11.00 - 11.30 Les Squires, ZDA - Socialna omrežja in mladi
12.00 - 12.30 Alen Draganovič - Iskanje po patentnih bazah
14.00 - 14.30 Tanja Jamnik, Infocenter GZS - Borza poslovnih priložnosti
15.00 - 15.30 Robert Tomažič, Theta Healing
16.00 - 16.30 Predstavitev kuhinje SVEA
Dodatne informacije GZS ZOR Ljubljana 01 5898174.
6
25. 5. 2012 - Dopoldanski del
10.00 Kam gredo mladi talenti ?
Mag. Uroš Rožič; državni sekretar Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Goran Lukič; Migracija talentov in strategije migracij
dr. Milena Fornazarič; Kam pogledujejo bodoči talenti
Valerija Okorn: Slovenski in evropski trg dela za mlade, potencial EURESA
Pomembnost prenosa znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo
Metka Penko Natlačen in Igor Knez: Pogled in osebne izkušnje dveh pravnikov različnih
generacij
mag. Rina Klinar - Kakšen odnos imajo do tega vprašanja mediji in kakšnega bi morali imeti
mag. Mojca Novak: Primer dobrih praks pri prenosu znanja in izkušenj v Adria Mobil d.o.o.
David Tavželj: Osebna izkušnja dela v Bruslju
Coworking projekti v Sloveniji
Staša Baloh Plahutnik RCR Zagorje, Mitja Adamlje, MEDIKOM s.p., Zagorje ob Savi:
Podjetno v svet podjetništva
(Okrogla miza je v soorganizaciji Sekcije mladih Združenja za projektni management)
Program bo povezovala Marta Turk
11.45 iNATRI (Marmorna dvorana)
Iztok Lesjak Ideje postanejo priložnosti (INATRI)
Predstavitev idej in podelitev nagrad in druženje
7
Èaka nas še veliko dela
Letos se je na razpis za izbor najboljših inovacij v osrednjeslovenski regiji prijavilo lahko bi rekli rekordno število predlagateljev. Prijav bi bilo še več, vendar so se številni odločili, da bodo novost še izpopolnili in se prijavili
naslednje leto. Na obiskih pri podjetjih velikokrat naletimo na presenečenje, ko jih spomnimo, na to, kaj vse bi
lahko uvrstili na področje inovacij in invencij, pa na to ob svojem vsakdanjem iskanju boljših, tehnološko in tehnično bolj dovršenih, stroškovno ustreznejših rešitvah, niti ne pomislijo. Prav tako je v naši inovacijski kulturi velika
ločnica med inovacijami in netehnološkimi rešitvami. Netehnoloških inovacij skorajda ne omenjamo, Čeprav
jih podjetja uvajajo v svoje poslovne procese, saj jih je težje meriti in ocenjevati. Netehnološke inovacije se
nanašajo na uvajanje novih poslovnih praks in modelov, nove pristope v trženju, nove sisteme upravljanja
znanja in nove metode organiziranja odnosov s strankami, kar se lahko aplicira tudi na proizvodna podjetja.
Spodbujanje inovativnosti z razpisom in nagradami in širjenje inovacijske kulture v mreži za inovativnost ni
namenjeno le temu, da enkrat letno sežemo v roke tistim, ki jim je komisija za ocenjevanje podelila priznanje
za predlagano inovacijo. Simbolika podeljevanja nagrad in razstave inovacij je v ustvarjanju spodbudne
inovativno naravnane podporne mreže, v kateri lahko sodelujejo tako inovatorji, kot tisti, ki po inovacijah povprašujejo, kjer se srečujejo uveljavljena podjetja z velikimi sofisticirano opremljenimi laboratoriji za raziskave,
in inovativni posamezniki. Stiki med posameznimi člani mreže pa spodbujajo tudi širitev osveščanja posameznikov o pomenu inovativnosti in kaj lahko sami prispevajo pri tem, ter hkrati gre za rast števila ustvarjalnih
posameznikov, ki v družbi (ne le gospodarstvu) predstavljajo gonilo razvoja in rasti. O tem pričajo tudi številne
rešitve takoimenovanega socialnega podjetništva.
To je prostor za mlade ideje in nove priložnosti, za izkušnjo in vizijo… za domača partnerstva in mednarodno
povezovanje. In svoje poslanstvo bo mreža uresničila tudi takrat, ko se bo na predstavitvi inovacij trlo tistih, ki
so pripravljeni v takšne inovacije tudi vlagati – tako tvegani kapital že po definiciji, pa tudi banke, ki bi morale
pri ocenjevanju »kaj je dober projekt« med kriterije uvrstiti tudi inovativnost, ne le donosnost in profit.
Vsi se lahko veselimo globalnega uspeha našega inovatorja, ki po dolgih letih vlaganj, odpovedovanja in
trmastega prepričanja, da je razvil tehnologijo, ki predstavlja veliko novost za proizvajalce bele tehnike, zdaj
žanje bogato žetev. A prej je deset let le z lastnimi sredstvi in vsem družinskim premoženjem tvegal in verjel,
da bo uspel. Prav tako se lahko veselimo podjetnice, ki se je iz svetovne razstave inovacij v Seulu vrnila z zlato
diplomo in z naročili za svoj izdelek. Med najpomembnejše uspehe pa štejemo uspešno rezultate razvoja in
inovacij, ki nastajajo v povezavah med gospodarstvom in raziskovalno sfero v Centrih odličnosti in razvojnih
centrih po Sloveniji.
Čaka nas še veliko dela. Ne le Slovenija, tudi Evropa nima dosti izbire, če ne bo pospešeno vlagala v »projekt«
hitrega prenosa dosežkov in rezultatov inovacij na tržišča. Globalni prvaki Kitajska, Japonska in Koreja, so sklenili gospodarski sporazum, ki jim odpira nove priložnosti za rast, a tudi uspešna Južna Koreja se otepa z enakim problemom kot Evropa, množice mladih izobraženih ljudi se zazirajo v prihodnost in se sprašujejo, kam
s pridobljenim znanjem brez priložnosti, da bi jih na delu tudi uveljavili in soustvarjali to prihodnost. Današnji
gospodarski, okoljski in družbeni trenutek zahteva izključno inovativne rešitve in kreativne odgovore, miselne
širjave, ki zmorejo premagati tudi nezaupanje in strah pred tveganjem, kar je lastnost podjetnih in inovativnih.
Letošnji moto je inovativnost v Porečju Save, tudi oba foruma bosta posvečena prav tej temi. Savska komisija
je za namen naše prireditve odstopila pravice za pripravo fotografske razstave številnih fotografov, ki so prispevali svoja dela na eno samo temo, reko Savo, reko, ki nas povezuje, vzdolž njenih 940 kilometrov obale
so zrasla številna naselja in mesta, reko, ki nudi svetlobo, in hrano, delo in dom za skoraj 7 milijonov ljudi, na
ozemlju štirih držav pa v porečju Save posluje 140 tisoč podjetij, po njej na leto pluje milijon plovil. To je upoštevanja vreden potencial, ki mestom, naseljem in vsem upravnim enotam savske regije ponuja priložnosti
nadaljnjega gospodarskega razvoja v obliki podjetnikom privlačnih destinacij za domače in tuje investitorje.
Čestitamo vsem letošnjim inovatorjem in jim želimo, še veliko dobrih zamisli, in znanja ter okolja, ki jim bo
omogočilo, da bodo te zamisli tudi uresničili. Vsem, ki se bomo v dveh dneh srečevali na prireditvi IZZIVI GOSPODARSKEGA RAZVOJA 2012 pa zaželim veliko novih uspešnih partnerstev in učvrstitve tistih, ki ste jih že doslej
gojili. Kajti le povezani in z znanjem ter s skupnimi cilji lahko v majhnem prostoru, na majhnem trgu in z majhnim gospodarstvom konkurenčno nastopamo na globalnem prostoru. Tako preprosto ne bomo več majhni.
Predsednica UO
GZS Zbornice osrednjeslovenske
regije Ljubljana
Marta Turkr
8
RAZSTAVLJENE INOVACIJE
Ivica Brlić, Zgodnja jesen
9
HydraWarehouse Phone Edition, upravljanje z mobilnim telefonom
WMS (Warehouse Management System) on mobile phone
Inovatorji: Dejan Reichmann, Jurij Šorli, Uroš Veber
Predlagatelj: 3R TIM d.o.o.
Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana
M: 041/694-818
E: [email protected]; S: www.3rtim.si
Opis inovacije
Sistemi za podporo logističnim procesom, ki delujejo v povezanem (on
line) načinu s strežnikom, uporabljajo za mobilne delavce specializirane
naprave – ročne mobilne terminale. Z razvojem pametnih mobilnih
telefonov je nastala konvergenca med profesionalnimi mobilnimi terminali in cenovno dostopnejšimi in za nekatera področja bolj uporabnimi
mobilnimi telefoni (so manjši, lažji, lahko tudi zmogljivejši, ker je razvoj
manj konservativen kot pri profesionalnih mobilnih terminalih). Zato
se je porodila ideja, zakaj ne bi izkoristili potenciala mobilnih telefonov
v podporo procesom v okolju, kjer se do sedaj to ni izvajalo. Rešiti je
potrebno nekaj tehničnih problemov:
• 1. Energija -baterija mora zdržati 8-urni delavnik ob maksimalni
obremenjenosti naprave
• 2. Avtomatska identifikacija - profesionalni terminali imajo dodatno opremo, kot so čitalci črtne kode,
čitalci RF ID…
• 3. Robustnost
• 4. Primerna programska rešitev
• 5. Uporabniško prijazna in premišljena rešitev, ki zahteva minimalno uvajanje.
Z uspešno rešitvijo naštetega je možno ponuditi cenovno ugodno rešitev z enako funkcionalnostjo kompletnega
WMS na mobilnem telefonu. To poleg cenovnega učinka prinese še veliko večjo dostopnost
Inovacija je izboljšava in razširitev obstoječega sistem za logistično IT podporo HydraWarehouse. Osnovna
ideja, ki smo jo uspešno realizirali, da se ob nekaterih kompromisih in prilagoditvah uporabi mobilni telefon
(ki mora izpolnjevati določene kriterije) za normalno delo v logističnem informacijskem sistemu. S tem lahko
telefon v nekaterih primerih popolnoma nadomesti profesionalni ročni terminal. V vseh primerih pa je možna
uporaba mobilnega telefona kot pomožno orodje za informacijsko podprto delo v
skladiščih in drugih okoljih, kjer je potrebna identifikacija blaga. V običajnih informatiziranih logističnih sistemih delavci uporabljajo profesionalne mobilne terminale,
ki jim omogočajo, da so hkrati mobilni v svojem delovnem okolju in da imajo vedno
ažurne podatke o stanju sistema (zaloge, naročila, planirane dobave in planirane
akcije). Premišljena tehnologija, na kateri inovacija temelji, omogoča enak način
dela na mobilnem telefonu kot na terminalu in na namiznem računalniku, notesniku
ali notebooku. Tako se sama po sebi ponudi ideja: ko zmanjka terminalov (kar se
dogaja pogosto v najbolj zasedenih terminih zaradi visoke cene), si lahko delavci pri
»nežnejših« opravilih učinkovito pomagajo z mobilnimi telefoni. Tehnološko gledano, je
bil rešen največji izziv: uporaba kamere na mobilnem telefonu za identifikacijo blaga.
Potrebno je bilo integrirati dovolj učinkovito procesiranje in hitre algoritme. Drugi
izziv je na področju oznak za identifikacijo, ker so bili razviti sistemi za označevanje
primerno zajemu in obdelavi na mobilnih telefonih.
Information needs to be captured and used to control many business information
systems. Warehouse Management and Logistics are an important segment of
the market, but many other applications are important to our customers, including
manufacturing, mobile sales systems, route accounting and many small custom
projects where the automation of a process can have major benefits to the busi-
10
ness and the user. Why not use mobile phone as a WMS
mobile terminal ?
The HydaWarehouse PE (Phone Edition) is subversion of
the HydraWarehouse Warehouse Management System
(WMS), which provides the described warehousing functionality and implements integration and data exchange
with user's existing IT systems
The HydraWarehouse PE provides identification and
manipulation in warehouses using a standard mobile
phone. 2D barcodes mainly used with mobile phones
can be physically very small, making the labeling of
small items (such as connectors, tool parts and small
devices) possible. Despite the small size, the barcode can contain a sizeable amount of information, removing the need for an online system with active connection to a data server. Labeling costs are minimal.
In December 2011 we made possible to run HydaWarehouse PE on Android an IOS devices.
11
Inovacija pametna kozmetika
Innovation - smart cosmetics
Inovatorka: Veronika Klinar
Predlagatelj: ANAYA d.o.o.
C.M. Tita 71, 4270 Jesenice
M: 070 740 657
E: [email protected]; S: www.anaya.si
Opis inovacije
Anaya kreme vsebujejo različne ključe, ki so lastni zdravi koži. Vsaka koža izbere tistega, ki ga potrebuje.
Sestavine vsebujejo ključe. To so povsem novi inovativni in edinstveni principi k pristopu obnove kože, da pride
koža nazaj v lastno ravnovesje.
Inovacija in učinkovitost temelji na kombinaciji EM tehnologije in ionizirane vode. Ionizirana voda ustreza
prečiščeni vodi – aqua purificati, ki se uporablja v proizvodnji kozmetičnih izdelkov. Ta kombinacija potencira
delovanje skrbno izbranih naravnih aktivnih sestavin v kvantitativnem in kvalitativnem razmerju, ki naredi naše
produkte drugačne, inovativne, učinkovite, nove in to jim daje veliko dodano vrednost.
Inovacija rešuje dva velika problema, s katerim se v življenju dnevno srečuje vsak človek v vseh obdobjih
svojega življenja.
1. ZDRAVJE KOŽE – vnetja, odrgnine, srbečica, rane, pordelost, občutljivost, suhost, alergije, dermatitisi – vse
možne dermatološke težave s kožo, težave z mišicami in sklepi ( bolečine, poškodbe….).
2. ESTETSKI VIDEZ KOŽE – akne, razširjene pore, gube, celulit, strie, želja po gladki in zdravi koži.
Anaya creams have variaty of agents that have their
own healthy skin. Each skin choose the one it need.
Ingredients include agents.
This are rescue two problems of the skin: unhealthy
skin such as redness, itching, scars, dry skin,
cracked, sensitive, low blood circulation, damaged,
vascular defect, pains in muscules and ankels, acne
atopic skin, dermatitis.... and aesthetic looks such
as anti age, slliming, cellulite, acne....Innovation
and efficiency of Anaya cosmetics products are in
combination with EM technology, ionized water and
carefully selected the right ingredients in qualitative
and quantitative relationship and makes our products different, innovative, new, effective and gives
them special added value.
Priznanja in nagrade:
Varšava 2011 srebrna medalja
Kuwait 2011 zlata medalja
Geneva 2012 zlata medalja
S e o u l K I W I E 2 0 12 z l a t a m e d a l j a ,
specialno priznanje Vietnama in Ukrajine
12
Uporaba matičnih celic v veterinarski medicini
Use of stem cells in veterinary medicine
Inovatorja: Gregor Majdič, Katerina Čeh
Predlagatelj: ANIMACEL d.o.o.
Mivka 34, 1000 Ljubljana
M: 041/378-568
E: [email protected]; [email protected]; S: www.animacel.com
Opis inovacije
Podjetje se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, kar predstavlja nov način zdravljenja do sedaj
neozdravljivih težav s sklepi pri psih in drugih živalih.
Pri našem postopku živali (lahko je to pes, mačka ali konj) veterinarji kirurgi odvzamejo manjši košček maščobe
(v velikosti nohta na mezincu) in jo takoj po odvzemu dajo v posodico, ki vsebuje specialno transportno
tekočino, primerno za matične celice. Košček maščobe v najkrajšem možnem času dostavijo v laboratorij,
kjer posebej izurjen znanstvenik izolira matične celice iz maščobe in jih v posebni tekočini, ki je primerna za
rast in razmnoževanje, prične gojiti v inkubatorju. Po približno sedmih do desetih dneh je celic dovolj, da jih
dostavimo veterinarju, ki jih aplicira živali naravnost v oboleli sklep.
Poleg tega namnožimo tudi celice za morebitne kasnejše aplikacije in jih po posebnem postopku zamrznemo.
Če se pri isti živali pojavijo težave z drugimi sklepi (v prihodnosti pa tudi na drugih organskih sistemih), veterinar sporoči, koliko injekcijskih enot bi potreboval za določeno žival, nato pa celice v laboratoriju odmrznemo
in pripravimo za ponovno aplikacijo v dveh dneh.
Animacel Ltd. developed a new and unique stem cell treatment for animals. This treatment is representing
a new way of treatment of dogs and other animals suffering from joint diseases that were until now untreatable. Veterinarian takes a small piece of adipose tissue (fat) from diseased animal. Specially trained scientist
isolates stem cells from an adipose tissue in our laboratory. Stem cells are then expanded for 7 to 10 days
and when enough cells are obtained (3-4 millions for one treatment) veterinarian injects them directly into
injured joint. We also store obtained stem cells for possible use in the future.
13
Nova generacija vstavkov za instrumente ECO
New generation of instrument rack for washing medical instruments ECO
Inovator: Samo Petrič
Predlagatelj: Belimed, pomivalni sistemi d.o.o.
Kosovelova c.2, 1290 Grosuplje
T: (01) 7866-010; F:(01) 7866-011
E: [email protected]; S: www.belimed.si
Opis inovacije
Nova generacija vstavkov za pomivanje medicinskih inštrumentov se ponaša z večjo kapaciteto pranja za
20%. Povečanje smo dosegli z edinstvenimi konstrukcijskimi rešitvami v samem sistemu razvoda vode,
ki predstavljajo svetovno novost in so kot take tudi patentirane. Nova zasnova konstrukcije tako omogoča
izvedbo 6-etažnega vstavka in s tem istočasno pranje kar 18 standardnih košar za instrumente.
Nova generacija vstavkov je skladna z zahtevami standarda ISO EN 15883-1.
Občutno se je izboljšala kakovost pranja, saj so izmerjene vrednosti preostalih proteinov po pranju na testerjih
daleč pod smernicami, ki jih predpisuje DGKH (Deutsche Gesellschaft für Krankenhaushygiene) in znašajo
100µg. Z novo generacijo vstavkov dosegamo povprečno vrednosti okrog 51 µg.
Pri pomivanju z novimi vstavki se zaradi manjšega volumna razvoda vode zmanjša tudi poraba vode in sicer
za okrog 10%. Zaradi manjše porabe vode se zmanjša poraba energije za segrevanje vode, prav tako se
zmanjša poraba detergentov. Zaradi krajšega časa segrevanja vode ter zaradi optimalnega pralnega sistema
se skrajšajo časi pomivanja, kar pa pomeni povečanje produktivnosti.
Glavne prednosti nove generacije vstavkov pred konkurenco:
• največja kapaciteta pomivanja v svojem razredu,
• odlični rezultati pomivanja,
• prijaznost do uporabnika,
• gospodarnost pri pomivanju
• skladnost s standardom EN ISO 15883-1
Rešitve pri novi generaciji vstavkov so tudi patentirane:
Številka patenta DE 10 2010 051 200.1.
New generation of instrument rack is world novelty.
The further developed WD 290 heralds a new age of
instrument reprocessing. For the first time, a 6-level
rack accommodating 18 DIN instrument trays is now
available. This increases capacity by 20 %, allowing you
to take care of peak demand and ensure reliable sterile
goods supply.
Patented hygiene
With the current version of WD 290, a completely new
type of rack system is on the launching pad: the single
component wash arm is unique in its design and provides exceptional cleaning performance (according to
DGKH Deutsche Gesellschaft für Krankenhaushygiene)
less than 100µg . The one-piece construction covers a
greater area, the washing pressure is higher and spray
shadows are kept to a minimum (51 µg). The singlecomponent design, as well as the shearing function of
the nozzle arrangement, has already been submitted
for patent.
•
reduced water and energy consumption and
14
shorter processing cycles
•
excellent cleaning performance,
•
rack are user friendly,
•
complies with ISO EN 15883-1 standard
Patent number DE 10 2010 051 200.1.
15
Model učne delavnice"Gostilna dela"– poklicno učenje mladih
Restaurant practical training model - vocational training for young people
Inovatorji: Karl Destovnik, Tita Destovnik, Uroš Jakša, mag.Petra Štampar
Predlagatelj: CENTERKONTURA družba za svetovanje, socialni razvoj,
usposabljanje in založništvo d.o.o. Ljubljana
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
T: (01) 280-34-50 F: (01) 280-34-51, M: 041/305-429
E: karl.destovnik@centerkontura,si; S: www.centerkontura.si
Opis inovacije
Model učne delavnice"Gostilna dela"
Gostilna dela – poklicno učenje mladih je celovit paket storitev za poklicno učenje mladih iz ranljive ciljne skupine v gostinski dejavnosti. Učenje se izvaja stopenjsko v več modulih v okviru učne delavnice.
Cilj učne delavnice je, da vključeni mladi iz ranljive ciljne skupine pridobijo usposobljenost za delo v gostinstvu
oziroma nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic pomočnik kuharja oziroma pomočnik natakarja. S tem si
povečajo svoje poklicne kompetence ter omogočijo uspešnejši vstop v svet dela.
Glavne vsebine oziroma aktivnosti modela
• Izvedba nabora in pripravljalnega programa usposabljanja za motiviranje mladih iz ranljive ciljne skupine;
• Izvedba 6 mesečnega usposabljanja kot poklicno učenje mladih za gostinski poklic (redna zaposlitev);
• Pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije za poklica pomočnik kuharja in pomočnik natakarja (po zaključku 3 ali 6 mesečnega obdobja);
• Stalno sodelovanje 3 mladih v učni delavnici po načelih socialne ekonomije.
Večmesečno poklicno učenje mladih je zasnovano kot konkretno delo v obliki vaj in delavnic, dopolnjujejo pa
ga predavanja iz osnov gostinstva, komuniciranja in poslovanja.
Poklicno učenje (teoretično in praktično) poteka v lokalu na Poljanski 7 v Ljubljani.
Restaurant work - vocational training of young people is a comprehensive package of services for vocational
training of young people from vulnerable target groups in the hospitality business. Services are conducted
in a stepwise multiple modules within the workshops.
The aim of the workshops that included
young people to gain skills to work in the
hospitality industry, or national professional qualification for the profession of
assistant chef and assistant waiter.
Vocational training (theoretical and practical) take place in the bar at Poljanska 7
in Ljubljana.
16
Avtomatski zaporni sistem M 3800 za jeklenke in kontejnerje z nevarnimi plini
Shutoff System series M 3800
Inovatorji: Slavko Komatar, Boris Rosec
Predlagatelj: Controlmatik ABW, Domžale, d.o.o. družba za proizvodnjo, trgovino in storitev
Fajfarjeva 15 - 1230 Domžale
T: 017213552; 017219360
M:0038631684193
E:[email protected]; S: www.controlmatik-abw.si
Opis inovacije
Controlmatik ABW "Shutoff sistem" se uporablja za zaščito osebja in premoženja. Sistem v kombinaciji z
detektorjem klora v zraku zagotavlja avtomatsko zapiranje ventilov jeklenke ali kontejnerja, v primeru uhajanja
plina klora. Detektor klora v zraku zagotavlja informacije o uhajanju in daje signal nadzorni plošči. Ta takoj
zapre vse ventile in prepreči nadaljnje uhajanje plina. Sistem je zelo enostaven za namestitev. Controlmatikov
"Shutoff sistem" lahko uporabite za eno do osem enot (jeklenka ali kontejner). Sistem za pnevmatični vir uporablja dušik. Ni potrebe po pripravi in stiskanju zraka, kar zmanjša stroške zagona, delovanja in vzdrževanja.
Controlmatik ABW "Shutoff sistem" je sestavljen iz nadzorne plošče, pnevmatskih račn in pritrdilnih materialov. Controlmatik ABW uporablja za svoje izdelke visokokakovostne materiale. Vsi kovinski deli so prevlečeni
z nikljem in pobarvane z epoksi barvo. Rezervna baterija zagotavlja neprekinjeno delovanje nadzorne plošče.
• Nadgradnja obstoječih varnostnih sistemov in zmanjševanje tveganja uhajanja klora
• Uporabniku prijazen, enostaven za upravljanje in montažo
• Izdelan za uporabo na jeklenkah in kontejnerjih
• Avtomatsko delovanje z možnostjo daljinskega ročnega "shut down" nadzora
• Baterija za neprekinjeno delovanje
• IP 65 nadzorno ohišje z relejskimi izhodi
Controlmatik ABW “Shutoff system” is used for personnel and property protection. Controlmatik ABW “Shutoff
system” ensures in combination with chlorine gas leak detector, automatic closure of chlorine cylinder or container valves in case of chlorine gas leakage. Chlorine gas leak detector provides information about the leakage
and gives signal to shut off system control panel which immediately closes all the necessary valves to prevent
further leakage. The system is very easy to install.
Controlmatik ABW “Shutoff system” can be used from one up to eight units (cylinder or container valves). The
system uses nitrogen as pneumatic source. There is no need for compressed air source and air preparation,
which minimize the start-up, maintenance and operation cost.
Controlmatik ABW “Shut off system” consists of a control panel and pneumatic ratchets with fixing materials.
Controlmatik ABW uses high quality materials construction. All metal parts are nickel coated and painted with
epoxy paint. Uninterrupted ensures operation
battery backup for control panel.
• Upgrades existing safety systems and
reducing the risk of a chlorine leakage
• User friendly to operate and easy maintenance
• Designed for use with chlorine cylinders
and chlorine ton containers
• Automatic operation with possibility for
remote manual “shut down” control
• Battery back-up for uninterrupted operation
• IP 65 Control panel housing with relay
outputs
17
Univerzalna usmerjenost svetlobe za LED svetila
Method for universally directional LED light
Inovator: mag. Marko Čenčur
Linhartova 68, 1000 Ljubljana
M: 031/266-877
E: [email protected] S: www.anigmo.com
Opis inovacije
Zaradi varčevanja z električno energijo se vedno bolj uveljavlja energijsko varčna razsvetljava. Tehnologija, ki
je v najhitrejšem vzponu, je LED razsvetljava. Izkoristek teh svetil je vedno večji prav tako svetilnost, cena pa
pada. LED tehnologija ima številne prednosti pred varčnimi tehnologijami (kompaktne flourescentne varčne
žarnice – CFL), kot je na primer njihova manjša velikost, je okolju prijazna brez nevarnih materialov ter
omogoča kakovostno usmerjenost svetlobe, kar povzroči boljšo osvetljenost površine.
Ravno usmerjenost svetlobe pa je pri določenih primerih tudi ena od večjih pomanjkljivosti LED svetil v primerih, ko je žarnica montirana bočno (recimo v plafonjerah) ali pod drugimi nepravilnimi koti. Ker usmerjena
LED svetila svetijo v smeri montaže, v takih primerih usmerjena LED ni primerna. Proizvajalci za take primere
ponujajo LED svetila, katerim razpršijo svetlobo v 360 stopinjah, podobno kot to počnejo klasične in CFL žarnice.
Vendar ima tak pristop slabost v tem, da je le dobra polovica razpršenega (in že tako nizkega) svetlobnega
toka LED uporabnega, kar pri isti moči zelo zmanjša osvetljenost površine.
V podjetju smo razvili posebno metodo, ki omogoča enostavno in natančno usmerjanje svetlobnega toka LED
svetila. Ne samo, da je tako svetilo moč uporabiti v primerih, kjer LED svetila do sedaj niso bila primerna (npr.
plafonjere), ampak se izkoristi glavno prednost LED (usmerjenost), kar dodatno poveča izkoristek svetila za
skoraj 100% v primerjavi z vsemi ostalimi varčnimi svetili.
Ta inovacija je pomembna in izredno tržno zanimiva predvsem zato, ker se bodočnost vseh svetil odmika
od navadnih žarnic ter se vedno bolj uporablja varčne in okolju prijaznejše žarnice, hkrati pa ponuja naša
metoda enostavno in kvalitetnejšo rešitev za obstoječ problem uporabe LED svetil, hkrati pa še bistveno
poveča izkoristek svetila.
Prav tako smo razvili učinkovit sistem hlajenja teh žarnic, ki deluje izredno učinkovito ne glede na način montaže
žarnice. Učinkovito hlajenje je za LED svetila izredno pomembno (boljše kot je hlajenje, daljša je življenjska doba).
There are two competing energy saving lamp technologies, CFL and LED. LED lamps emit focused light, which
is less practical for applications such as ceiling lamps. The solution competitors offer is LED lamps with a
mechanically diffused light output. This is very inefficient. LED lamps emit less light than incandescent lamps
to begin with and then part of it is lost.
We propose a simple innovative solution, where we can direct light from the
LED lamp to any surface, regardless of
the position of the lamp. This retains
LED's advantage (focused light) while
making it useful for all applications.
With LED lamps slowly replacing classic incandescent light bulbs and CFLs,
there is a great potential for licensing
the technology.
18
CardioRISQ prvi personaliziran genetski test za
kardiovaskularna obolenja
CardioRISQ, the first personalized genetic risk assessment test for
cardiovascular diseases.
Inovatorji: asis.dr.Klemen Španinger, mag.farm.,dr.Rok Košir, univ.dipl.biol.
Predlagatelj: DiaGenomi d.o.o
Češnjica 3, 1261 Ljubljana Dobrunje
M: 041/605-596
E: [email protected]; [email protected]
S: www.diagenomi.eu, www.myrisg.com
Opis inovacije
CardioRISQ je prvi genetski diagnostični test, ki združuje genetsko testiranje z znanjem o nutrigenomiki in
farmakogenomiki s ciljem zmanjševanja verjetnosti zbolevanja za kardiovaskularnimi boleznimi. S CardioRISQ
testom ugotavljamo prisotnost medicinsko pomembnih mutacij v genomu in v kombinaciji z informacijami
o življenjskem stilu, družinski zgodovini obolenj, krvni sliki in drugih pomembnih podatkih izdamo klinično
uporaben medicinski izvid. Izvid opredeljuje najbolj rizične dejavnike, ki na podlagi genetike, lahko vplivajo na
razvoj kardiovaskularnih zapletov. Izvid, ki je namenjen zdravniku in pacientu, obrazloži in poda smernice kako
prilagoditi življenjski stil, da bi do kardiovaskularnih zapletov prihajalo v manjši verjetnosti.
Test kot takšen zagotovo predstavlja novost na področju osebne medicine – na trgu je danes na voljo ogromno
genetskih testov, ki pa gledajo le na posameznikovo genetsko ozadje. Obenem ti testi niso medicinsko uporabni
in velikokrat ustvarjajo pri pacientih negativno paniko. Pri razvoju testa CardioRISQ je bila naloga prav ta,
da se razvije diagnostični test – test, ki je medicinsko uporaben in ki pokriva vse aspekte posameznikovega
zdravja: tudi njegov življenjski slog in družinsko anamnezo.
19
Hkrati pa je test drugačen od konkurenčnih testov tudi zaradi vloge, ki jo pacientov zdravnik igra pri njegov
zdravljenju. Pacientov zdravnik prav tako dobi eno verzijo poročila, ki je prilagojena prav njemu, da lahko ustrezno svetuje svojemu pacientu in ga vodi pri izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja.
Ker postopek registracije laboratorija v Ljubljani še ni končan, se CardioRISQ testiranja izvajajo v laboratoriju
na Danskem, ki deluje s smernicami FDA, EMEA in ISO standardov. Vzorec sline iz katerega izoliramo DNA
pa se odvzame s posebnim kompletom, ki je CE, IVD in FDA registriran. Ker se zavedamo, da je DNA osebna
lastnina, z njo ravnamo v skladu s smernicami FDA. Do samega testiranja je vzorec skrbno hranjen, pod
anonimno naključno izbrano 12 mestno kodo. Po samem testiranju pa se vzorec nemudoma uniči.
CardioRISQ is a comprehensive genetic diagnostic test that represents a novel approach in genetic testing
and combines the analysis of various factors that influence your health. In most cases, mutations in your
genome can trigger the start of disease and poor lifestyle choices can only accelerate its progress.
CardioRISQ determines 8 mutations in your DNA that affect your condition for developing cardiovascular
diseases. With the analysis of these clinically important mutations MyRISQ experts get the greatly needed
basis for both the evaluation of your lifestyle choices as well as your family medical information.
The mutations in your genome represent only the basis for your health. Research shows that five most important healthy behaviours are: not smoking, low or no alcohol intake, weight control, physical activity and a
healthy diet. Therefore, CardioRISQ thoroughly examines your lifestyle choices and behaviour to determine
what your actual current health status is.
The results of genetic background scan and lifestyle analysis represent foundations on which CardioRISQ
report is built.
CardioRISQ results are clinically useful - they can be used by your physician to help you change your life style
and reduce the possibility of developing cardiovascular diseases.
20
Univerzalni čistilni sistem AQUA VIVA
The cleaning system AQUAVIVA
Inovatorji: Matej Kamnar, Janez Kropivšek, Branka Goropečnik
Predlagatelj: ELEKTROTEHNA
INTERSET d.d.
Trdinov trg 4a, 1234 Mengeš
M: 041/396-553 T: (01) 724-6473
E: [email protected] S: www.aquavivasystem.com
Opis inovacije
Univerzalni čistilni sistem AQUA VIVA zajema široko polje delovanja. Osnovna funkcija je filtriranje zraka preko
vodnega filtra z dodanimi UV svetlobnimi lučkami, kar omogoča tudi dezinficiranje zraka. Poleg tega izvaja
aromaterapijo in vlaženje. Sistem je uporaben tudi za klasično sesanje, kjer se prah in umazanija ujameta v
vodi in zato doseže boljšo učinkovitost. Ne potrebuje vrečk, zato je uporaba izdelka manj obremenjujoča za
okolje. Poleg sesanja lahko izvajamo globinsko sesanje. Lahko pa z njim tudi peremo tekstilne in trde površine.
Z njim lahko tudi poliramo lesene površine, kamnite površine in ploščice.
The cleaning system AQUAVIVA. Cleanse the air, aromatherapy, air freshening and humidifying the air. Dry
cleaning of all types of areas: textile surfaces, hard surfaces, difficultly accessible areas. Vacuuming up of
spilt liquids. Easy removal of pet hair from surfaces. Deep cleaning of textile surfaces such as carpets, sofas,
mattresses, car seats. Wet cleaning and washing of textiles.
21
Kontinuirana, zaprta gasifikacija avtomobilskih pnevmatik
Closed continuous Pyrolytic Waste Tires Decomposition System
Inovator: Drago Wolf
Predlagatelj: Erus Pro d.o.o.
Stegne 35, 1000 Ljubljana
T: 01 500 32 92; F: 01 500 32 36
E: [email protected]; [email protected], S: www.erus-pro.biz
Opis inovacije
Gasifikacija je stara oblika ekstrakcije bolj finih oblik energetnov iz gume, lesa, premoga ali skriljavcev. Spremlja
jo sloves umazane in okolju neprijazne tehnologije. Princip delovanja je segrevanje surovine do temperature
uplinjevanja brez prisotnosti kisika, da ne pride do gorenja. Pridobljeni plini se v destilacijskih stolpih spremenijo
v olje ali plin in sta uporabna kot gorivo. Na dnu reaktorja ostanejo nevarni odpadki ki jih je potrebno uničiti.
V inovativnem postopku gasifikacije avtomobilske gume smo uspešno rešili tri glavne probleme starega
načina predelave.
1. Gasifikacija poteka kontinuirano. To smo dosegli z električnim predgretjem mlete gume na vhodu, ki se
tam utekočini in zapira vstop zraka naprej v reaktor.
2. Odpadno snov, ki je prej ostala na dnu reaktorja, smo inovativno in v svetovnem merilu enkratno, ločili od
olja in plina, ter suho, čisto in ohlajeno pripravili za nadaljnjo uporabo v industriji. Izdelek je v industriji gume
uporaben in znan kot carbon black (fine saje).
3. Vsi produkti iz postopka, to so olje, saje in odpadno jeklo se lahko prodajo na trgu surovin.
VPLIVI PREDELAVE GUME NA OKOLJE SO MINIMALNI
Erus Pro d.o.o, produce and sell the only one, world wide, approved and operating, Closed continuous Pyrolytic
Waste Tires Decomposition System.
All output materials, solids (carbon soot, steel), pyrolisis gases and liquids (pyrolisis oil) are collected in the
special purpose-made chambers, which means that there is no uncontrolled release in the air. The production
procedure is completely closed. Pyrolisis oil is collected in containers, ready for further transport. Pyrolisis
gases are reused directly in the production process for heating up reactor.
TIRE DECOMPOSITION HAS MINIMUM IMPACT ON ENVIRONMENT
22
Spletni priporočilni sistem za filmske vsebine
Web-based multimedia (movie) recommender system
Inovatorja: dr. Matevž Kunaver, Ante Odić
Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Katedra za telekomunikacije, LDOS
Tržaška 25, 1000 Ljubljana
T: (01) 4768-492; F: (01) 4768-855
E: [email protected]; S: www.ldos.si/slo
Opis inovacije
Inovacija predstavlja priporočilni sistem za multimedijske vsebine, do katerega uporabnik dostopa prek
spletnega vmesnika. Vmesnik uporabniku ponudi spisek vsebin (filmov) za katere sistem meni, da bi uporabnika zanimale. Sistem deluje popolnoma avtonomno in ves čas osvežuje spisek potencialno zanimivih vsebin.
Poleg tega pa sistem tudi sledi uporabnikovemu okusu, počutju in okoliščinam v katerih želi filmsko vsebino
pregledati in izbrati. To je ključnega pomena ker lahko uporabnikov odziv na vsebino močno niha glede na
okoliščine (kontekst) v katerih dostopa do vsebine.
Uporabnik ima tudi možnost ocenjevanja vsebin, ki je že pregledal in lahko na ta način beleži zgodovino
pregledanih filmskih vsebin. Na podlagi te zgodovine sistem tudi ugotovi uporabnikove žanrske preference
ter mu jih prikaže v pregledni tabeli.
Glavna naloga inovacije je da uporabniku prihrani čas, ki bi ga drugače sam potreboval za iskanje vsebine,
ki bi ga v danem trenutku zanimala. Glavni napredek v inovaciji predstalvjajo algoritmi implementirani v
priporočilnem sistemu.
Ti algoritmi sistemu omogočijo, da lahko uporabniku ponudi zanimive vsebine četudi le-ta sistemu ni ponudil
veliko povratnih informacij (v obliki vnesenih ocen). Prav tako ti algoritmi delujejo veliko hitreje od do sedaj
23
poznanih rešitev. Algoritmi so bili razviti kot med doktorskim študijem na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza
v Ljubljani.
Celotna inovacija je bila razvita v okviru raziskav med doktroskim študijem in kot taka še ni bila uporabljena
v industrijskem projektu.
Razvita invacija nudi veliko potenciala za razvoj uporabniku prilagojenih storitev pri vse ponudnikih tako digitalnih vsebin (npr. Spletna in digitalna televizija) kot ponudnikih različnih artiklov med katerimi mora uporabnik
izbirati (npr. Knjižnice in knjigarne).
The innovation presented in this work is a multimedia recommender system that has been implemented
in a browser interface. This interface presents the user with a list of content items (movies) that would be
interesting for him/her. The system works autonomously and constantly keeps the list of recommendations
updated. It also keeps track of the context in which the user usually consumes the multimedia items and
adjusts its recommendations accordingly.
In addition the web interface enables the user to rate content items that he/she has previously accessed
and to see the genre preference profile that is derived from these ratings.
The main purpose of the innovation is to save the user’s time by presenting him with a list of potentially
interesting multimedia items thus removing the need to perform manual searches in a vast collection of
multimedia items that are available via different content-delivery systems (web, TV, radio…). The major contribution of the innovation comes in the form of algorithms implemented within the system.
The algorithms enable the system to work with a very small amount of user feedback (received in the form
or submitted ratings for movies that the user has already consumed). These algorithms were developed as
part of PhD studies performed at the University of Ljubljana, Faculty of electrical engineering.
The innovation was developed a part of personal research during PhD studies and therefore has yet to be
implemented as part of a business project.
24
Genetska analiza NutriFit
NutriFit – genetic analysis
Inovatorji: Marko Bitenc, Matjaž Stanonik, Andrej Kraševec,
Martin Potočnik, Borut Štrukelj, Matjaž Petrovič, Nina Šterk
Predlagatelj: GenEplanet, osebna genetika , d.o.o.
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
T: 00386 59 25 1111
E: [email protected]; S: www.geneplanet.si
Opis inovacije
Genetska analiza Nutrifit predstavlja prilagojen načrt prehrane in življenjskega sloga, izdelan na podlagi genetske zasnove posameznika. Preko analize posameznik:
• Odkrije svoje potrebe po mikrohranilih in makrohranilih
• Spozna delovanje svojega metabolizma in svoj odziv na telesno aktivnost
• Izve, ali je mogoče podedoval visok holesterol, visok krvni sladkor, šibke kosti, dovzetnost za prekomerno
telesno težo
• Izve, kako presnavlja alkohol, kofein in laktozo
• Izve, v kolikšni meri je izpostavljen oksidativnemu stresu
• Spozna mišično zasnovo ter športne aktivnosti, ki so zanj najprimernejše
Najpomembnejše je, da NutriFit posamezniku istočasno razkrije, katera hranila so zanj glede na njegov genetski zapis najbolj primerna in da vsa področja obravnava celostno.
Posameznik torej spozna osebne potrebe, ki mu jih narekuje genetski zapis, kar mu omogoči vzpostavitev optimalne prehrane in življenjskega sloga ter pomaga k boljšemu zdravju in počutju ter h kvalitetnejšemu življenju.
Genetic analysis NutriFit represents an individually tailored plan of diet and life-style, based on a genetic
analysis of each individual. It represents a link between numerous genetic variants with individual dietary
needs. Through the analysis, individuals discover their needs for the most important micro- and macro- nutrients. The personal nutrigenetic guide therefore identifies specific characteristics of each of us and guide
individuals on the path to optimal health and well being.
25
Prenova celostne grafične podobe organov državne
uprave Republike Slovenije
New corporate identity for Slovenia's public administration
Inovatorji: Matevž Medja, Mitja Miklavčič, Saša Štucin, Blaž Medja, Gorazd Odar, Tanja
Mezga, Mojca Piko-Šalehar
Predlagatelj: Gigodesign d.o.o.
Kamniška ulica 49, 1000 Ljubljana
T: 01 239 64 70; F: (01) 239 64 88
E: [email protected]; S: www.gigodesign.com
Opis inovacije
Nova celostna grafična podoba organov državne uprave s poenotenjem predstavnosti in lastno črkovno vrsto
bistveno povečuje komunikacijsko učinkovitost javnih institucij.
Z monolitno strukturo, jasno izdelanim sistemom uporabe ter optimizacije procesov zaposlenim prinaša
enostavnejšo uporabo, s tem pa znaten prihranek časa in (davkoplačevalskega) denarja.
Glavne novosti so:
• enotna podoba z lastno črkovno vrsto in jasnim, razdelanim sistemom uporab, ki nadomešča večje
število prej uporabljanih podob;
• nadomestitev številnih tiskanih dokumentov , gradiv in priročnikov z elektronskimi ter
• uvedba po meri izdelanih ovojnic z dvema okencema – za naslovnika in pošiljatelja – ki odpravi potrebo
po tisku na kuverte oz. naročanju več
različnih kuvert za različne organe.
Rešitev je bila kot najboljši izmed prispelih
predlogov izbrana na javnem natečaju za
sistemsko rešitev celostne grafične podobe
organov državne uprave Republike Slovenije.
V uporabi je od 1. januarja 2011.
New visual identity of Slovene Public Administration introduces unified appearance of
institutions through consolidation of numerous identities and custom made typeface,
significantly improving the communication
efficiency.
Due to monolythic corporate identity system,
clearly defined system of use and optimisation
of processes, the innovation simplifies use
and saves considerable amounts of time and
(taxpayers’) money.
Main features:
- Unified visual identity with custom made
typeface and a clearly defined system of uses;
- Printed materials, manuals and templates
are replaced by e-materials;
- Introducing envelopes with two windows – for
recipient and sender – replacing the need for
custom made envelopes for each institution.
26
Premaz s funkcijo absorpcije elektromagnetnega sevanja v frekvenčnem
območju med 400 MHz in 10 GHz
Functional coatings with electromagnetic absorbing properties in
frequency range from 400 MHz to 10 GHZ
Inovatorji: dr.Branka Mušič, dr.Andrej Žnidaršič, dr.Vladimir Boštjan Bregar, Nevenka
Rajnar, mag.Cirila Colnar Mikeln, dr.Peter Venturini
Predlagatelj: HELIOS Sestavljeno podjetje za
kapitalske naložbe in razvoj d.d.
Količevo 2, 1230 Domžale,
T: (01) 722 40 00, F: (01) 722 43 50
E: [email protected], S: www.helios-group.eu/slo@
helios.si
Opis inovacije
Predstavljeni premaz, ki absorbira elektromagnetno sevanje v območju 400 MHz do 10GHz predstavlja
svetovno inovacijo.
Zaradi svojega delovanja bistveno zmanjša izpostavljenost visokofrekvenčnemu sevanju mobilnih baznih postaj,
televizijskih in radijskih oddajnikov, brezžičnega omrežja in drugih visokofrekvenčnih naprav. Ob predpisani
debelini absorbira 90% EMS v širokem frekvenčnem območju, omogoča trajno zaščito bivalnega okolja pred
škodljivimi učinki EMS, zmanjšuje negativne vplive EMS na žive organizme in okolje.
Premaz je primeren za nanos na fasadne površine in notranje stenske, stropne in talne površine, pri čemer
ne moti delovanja naprav v prostorih, ter ugodno vpliva na biosfero človeka oz. ščiti pred negativnimi vplivi
EMS (potrjeno z raziskavo vplivov – certifikat Inštituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo).
Jedro izuma je priprava ustreznih keramičnih delcev kot elektromagnetnih absorberjev ter izdelava premaznega sistema, ki poleg za premaze tipičnih lastnosti (na primer izgled, atmosferska zaščita, vodoodpornost,
mehanska in antikorozijske zaščita) nudi tudi zaščito pred elektromagnetnim sevanjem.
Aplikacija funkcionalnega premaza (nanos v obliki kita) je preprosta in je bila razvita v okviru omenjene inovacije.
Advanced coating which absorbs electromagnetic radiation in the area from 400 MHz to 10GHz is established as a world innovation.
Due to its function exposure to a high frequency radiation of mobile base stations, TV and radio transmitters, wireless net, wireless phones and other high frequency devices is essentially decreased. It absorbs
up to 90% of electromagnetic radiation in a wide frequency area at the standard thickness. The presented
coating provides a durable protection of living organisms and environment and lowers a negative influence
of EMR on organism end environment.
The core of present invention is a synthesis of suitable ceramic particles with magnetic absorption properties and preparation of a coating that would beside all properties requested for a coating, provides also a
protection from electromagnetic radiation. An integral part
of the innovation is a simple application of the developed
functional coating.
27
HOSTA Sonaravno bivanje, Demo-eko naselje prihodnosti
Trajnostno sobivanje z naravo
HOSTA Demo future living settlement
Long term living in coexistence with nature
Inovatorji: Marjeta Oblak, Uroš Jereb u.d.i.a., Maj Juvanec u.d.i.a.,
Primož Gašperšič u.d.i. a.
Predlagatelj: HOSTA Sonaravno bivanje Marjeta Oblak s.p.
Na klancu 19, 1360 Vrhnika
M: 041/504-620
E: [email protected]
Opis inovacije
HOSTA je učno-izkustveni primer naselja prihodnosti. Namen je postaviti poskusno naselje za človeško bivanje, ki
bo trajno energijsko samozadostno in prehransko samostojno oziroma lokalno izmenljivo.
Lokacija za izgradnjo prvega naselja je v hribovitem mladem bukovem gozdu v Šentjoštu nad Horjulom. Vstavljen
bo v okrilje gozda tako, kot gozd s svojimi pogoji to dovoljuje.
Zamisel in vstavitev bivališč bo gibka, živa in enkratna, v smislu neponovljivosti in ne-industrializacije bivališč. Vsako
bivališče bo svojevrstno, skupno vsem bo le samo-oskrba z vodo in energijo ter materialna in oblikovna umeščenost
v okolje. Pouporaba plinov gnitja organskih in sanitarnih odpadkov, ki bodo služili bodisi gnojenju bodisi alternativnemu viru energije, pa bo v skupni rabi.
Modeli drevesnih hišic so oblikovani glede na posamezno obliko drevesa, namenjeni za v vkop in s travo prerasle
zemljanke, za mehke in ovalne bivake, ki se zlivajo s pokrajino in za druge še ne videne oblike bivališč.
Namen HOSTE je postaviti ter nuditi v izkustvo in uk za osebno rabo lično in kakovostno naselje, ki je energijsko
popolnoma samostojno ter prehrambeno delno samostojno in delno lokalno izmenljivo, z nevtralnim oz. z ničnim
toplogrednim izpustom plinov. Zgrajeno bo v celoti iz naravnih materialov (brez betona, železa, plastike, škodljivih
materialov…). Namen torej ni turizem, razvedrilo in rekreacija (čeravno nudi tudi to) temveč vpogled v novodobna
spoznanja sobivanja človeka in narave za namen vse splošne širitve na nivoju posameznika, družine ali manjših
skupnosti (naselja, vasi, ranči).
HOSTA je pod št. Z-201270404 z dnem 29.3.2012 zaščitena blagovna znamka na Uradu za intelektualno lastnino
v Ljubljani (priloženo potrdilo).
HOSTA is educative and experiencing example of future ecological home and
living settings. The purpose of HOSTA is to build such a living environment
which is permanently energetically self-sufficient and nutritiously independent
and locally exchangeable.
The first example of such settlement lies in a hilly area of a young wood in
Šentjošt above Horjul.
The idea and the implementations of the home setting will be alive and unique
for each setting. There will be no copying of the construct or industrialization
of a home set. Common to all settings will be only self-sufficiency in water and
energy and a non-disturbing way of the shape and the material of which the
home set will be built of. Common to all will be reuse of organic waste gases
for fertilizing or for additional energy source.
The shape and the purpose of lodges conceptualized for this project can not be found yet in the market. General
idea is to build nature-neutral shapes among tree branches, or lodges build-in and covered with soil or other
smooth and non-sharp shapes that are consistent to other natural shapes around.
Lodges will in its construct contain the latest discoveries of how to use renewable energy without being seen
from outside.
The purpose of HOSTA is to offer experiences and expertise of such high quality built, energetically completely
self-sustainable and nutritiously independent or locally exchangeable settlement with minimum or none dangerous
emissions, for the public to study it for its own purposes. Materials used will be all renewable and non-toxic. The
purpose therefore is not a tourism or recreation (even if it provides it) but the insight into newly discovered inventions on human-nature coexistence, so the visitors can see it, understand it and learn from it for the purposes
of overall expanding (individuals, families, ranches, small villages).
28
Mobilna delovna postaja (voziček) »C-TOOL«
Mobile workstation (CART) »C-TOOL«
Inovator: Žan Dončev
Predlagatelj: KAPITAL MM podjetje za poslovne storitve in trgovino d.o.o.
Kotnikova 30, 1000 Ljubljana
T: (01) 438-10-60, F: (01) 438-10-64
E: [email protected], S: www.c-tool.eu
Opis inovacije
Na podlagi 15 letnih osebnih izkušenj na področju montaže stavbnega pohištva in suhe montaže (KNAUF) ter
več kot enoletnem neuspešnem iskanju podobnega izdelka doma in po svetu (tudi na spletu), sem oblikoval
delovno postaja (voziček) C-TOOL , ki je namenjen vsem izvajalcem monterskih del na terenu.
Na vrhu vozička je ravna površina dimenzije 420x570 mm, oblepljena s protidrsno gumo. Namen te površine
je, da omogoča varen in ergonomski prostor (višina 1010 mm) za obdelavo in dodelavo materialov na terenu.
Na vogalih po diagonali sta postavljena dva majhna magneta za shranjevanje manjših nastavkov in svedrov.
Na sprednji strani so trije sklopi:
• 1. Izvlečna delovna površina dimenzije 310x230 mm izdelana iz ALU pločevine 2,5 mm, oblepljena s
proti drsečo gumo. Njen namen je, da v primeru transporta omogoča pregledno in stabilno postavljanje ročnega orodja in pomožno odlagalno površino (v primeru, da je na večji površini postavljena
električna žaga).
• 2. Na spodnjem delu pa sta dva nosilca, na katerih se lahko postavljajo različni kemični materiali: PURPEN, silikoni, razpršilci barve in kasetni predalčnik. Za stabilno pritrditev pa je nameščena elastika.
• 3. Ob robu sta dva nosilca, ki sta namenjena za pritrditev vodne tehtnice ali čistilni set (metla in dr.).
Zadnja stran vsebuje:
• 1. Zgoraj sta dve plastični posodi, namenjeni za shranjevanje različnih »OLFA« nožev (večja) in shranjevanja
pisal (manjša).
• 2. Zraven se nahaja velik 40 mm magnet, ki omogoča
hitro in pregledno postavljanje večjih kosov ročnega orodja in železnega materiala. Nosilnost magneta je 12 kg.
• 3. Poleg magneta je ključavnica za zaklepanje predala.
• 4. Spodaj so v treh nivojih nameščeni kovinski nosilci za
električno orodje.
• 5. Po robu pa nosilec za vodno tehtnico.
Med dvema aluminijastima nosilcema pod zgornjo delovno
površino je nameščen predal z dimenzijami 70x500x370
mm za shranjevanju orodja in materiala. Voziček je zasnovan
tako, da kupec izbira med enim, dvema ali tremi predali. Na
obeh straneh predala so nameščeni plastični predalčniki za
shranjevanje različnih vijakov, matic, podložk in dr.
Pod predalom so police. Število polic in postavitev je poljubna.
Nad policami so na obeh straneh elastike za nameščanje
papirnatih brisač v roli in različnih samolepilnih trakov.
Spodaj sta dva para koles.
• 1. Spredaj, manjša vrtljiva kolesa, ki se po potrebi lahko
blokirajo.
• 2. Zadaj, večja kolesa, ki so izdelana iz penastega poliuretana. Ta par koles omogoča mehko vožnjo po neravnem terenu in stopnicah ter vožnjo na dveh kolesih.
Upravljamo kot dostavni voziček (edini na svetu).
29
Based on 15 years of my personal experience in the area of dry wall construction and after more than a
year spent with the unsuccessful browsing of similar product in Internet, I created the working platform/
cart »c-tool«, providing the following advantages:
- all needed material and tools are always available within the reach, on one spot,
- easy and fast arrival and departure from the working place,
- secure and ergonomic working surface is provided,
- easy, simple and transparent access to tools and to materials,
- fast migration from one working place to another working place within the same working area is possible.
Thanks to all these comparative advantages, as indicated above, the working cart »C-TOOL« is enhancing
the productivity of the field work by approximately 20%.
30
Kompaktni sistem za obdelavo sanitarne odpadne vode in njeno ponovno uporabo za spiranje WC školjke
The compact system for the treatment of sanitary (grey) water and its re-use for toilet flushing
Inovatorji: prof. dr. Albin Pintar,
dr. Janez Vrtovšek, dr. Magda Cotman
Predlagatelj: Kemijski inštitut
Ljubljana
Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
T: (01) 47 60 200, F: (01) 47 60 300
E: [email protected], S: www.ki.si
Opis inovacije
Pomanjkanje neoporečne pitne vode predstavlja povsod po svetu težavo, hkrati pa velika večina gospodinjstev porablja
dnevno ogromne količine pitne vode tudi za namene, kjer takšna kakovost vode ni potrebna. Izum omogoča ponovno
uporabo onesnažene sanitarne vode in predstavlja rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v gospodinjstvih. Predlagana rešitev je zaradi svoje kompaktne izvedbe primerna za manjše stanovanjske enote. Kompaktni reaktorski sistem
je namenjen za obdelavo sanitarne odpadne vode s kombinacijo intenzivnega biološkega postopka za odstranjevanje
organskih snovi in postopka uravnavanja koncentracije mikroorganizmov z dezinfekcijo z UV lučjo. Obdelana sanitarna
odpadna voda se ponovno uporabi za spiranje WC školjke. Na ta način lahko prihranimo od 30 do 40 odstotkov pitne
vode, porabljene v gospodinjstvu.
The shortage of clean potable (drinking) water has been a problem around the globe, at the same time most households consume large quantities of potable water every day also for numerous purposes where no high quality water
is necessary. The invention enables us to re-use sanitary (grey) water and it is a solution that will lead to a reduction
in the consumption of potable water in households. The proposed solution is also well-suited to smaller dwelling units
thanks to its compact style. A compact reactor system is intended for treatment of grey water with a combination of
the intensive biological procedure for the elimination of organic matters and the procedure for balancing the concentration of microorganisms by means of the disinfection using an UV light. The treated sanitary (grey) water can be used
again for toilet flushing. By re-cycling water we can save between 30 and 40 per cent of drinking water consumed in
a household.
Shematski prikaz in fotografija kompaktnega reaktorskega sistema za obdelavo sanitarne odpadne vode in njeno ponovno
uporabo za spiranje WC školjke (vir: A. Pintar, J. Vrtovšek, M. Cotman, patentna prijava št. P-201100063, Urad RS za intelektualno lastnino, 1. marec 2011).
31
Termična linija Kogast 700 TOP
Thermal line Kogast 700 TOP
Inovatorja: Tomaž Gruden, Matej Adamlje
Predlagatelj: Kovinastroj Gastronom, tovarna gostinske opreme d.d., Grosuplje
K
Adamičeva c. 36, 1290 GROSUPLJE
T: (01) 7866. 300, F: (01) 7866.310, M: +38641715431
E: [email protected]; S: www.kogast.si
Opis inovacije
Termično linijo Kogast TOP 700 sestavljajo električni in plinski aparati ter nevtralni elementi za gostinstvo.
Aparati in elementi so izpeljani iz osnovne linije Kogast 700. Pri osnovni liniji so aparati oz. elementi prosto
stoječi (višine 900 mm), v liniji TOP 700 pa so nižji (višine 340 mm).
Aparate in elemente v liniji TOP 700 lahko postavimo samostojno na že obstoječe pulte, na podstavke - narejene
v našem podjetju ali pa na posebno izvedbo mostne konstrukcije, ki jo sestavljata dva ožja delovna nevtralna
pulta in vezni nosilec. Delovna pulta služita kot nosilna stranska stebra, hkrati pa preko njih poteka električna,
plinska, vodna, računalniška in odtočna instalacija med elementi in priključki v kuhinji. Vezni nosilec zagotavlja
trdnost kuhinjskega bloka, hkrati pa je namenjen tudi kot kanal za instalacije. Na ta nosilec enostavno položimo
vse želene aparate in elemente ter jih medsebojno z vijačnimi spoji trdno spojimo v togo konstrukcijo.
Najprestižnejšo in za proizvodnjo zelo zahtevno ter drago izvedbo klasičnega mostnega termičnega bloka,
kjer se vse aparate dela po naročilu, smo nadomestili s posebno izvedbo aparatov, ki so narejeni v velikih
serijah. Tako smo kupcem omogočili cenovno dostopnejši izdelek, podjetju pa povečali prodajna naročila in
dodano vrednost pri izdelavi termičnih aparatov.
Thermal line Kogast TOP 700 for professional kitchens consists of electric appliances, gas appliances and
neutral elements. Appliances and neutral elements derive from the basic line Kogast 700. At basic line the
elements and appliances are free-standing with height 900 mm whereas at the line TOP 700 they are lower
with height 340 mm.
Appliances and elements at the line TOP 700 can be placed independently on the existing counters, on
supports made in our company or on special designed bridge construction which consists of two narrow
working counters (as supports) and a beam. Besides supporting function these working counters enable
installation link among appliances and fixed connectors in the kitchen (electricity, gas, water, drain and computer network). The connecting beam assures rigidity of the kitchen block and is also used as the installation
channel. On this beam all desired appliances and elements are easy set up and with screw joints connected
in the rigid construction.
Prestigious, expensive and complex manufactured commercial kitchen blocks with appliances made per order are replaced with a special version of serial appliances. Our customers are offered catering appliances
and elements with affordable prices. The production and sales of the new line will increase the number of
orders and added value in the production sector of thermal appliances.
32
Wheylayer – s sirotkinimi beljakovinami prevlečene plastične folije, ki zamenjujejo drage polimere in povečujejo možnost recikliranja
Wheylayer – Whey protein-coated plastic films to replace expesive
polymers and increase recyclability
Predlagatelj: Lajovic Tuba embalaža d.o.o.
Verovškova ulica 066, 1000 Ljubljana
T: + 386 1 563 67 10, F: + 386 1 568 51 50
E: [email protected], S: www.lajovictuba.com
Opis inovacije
V živilski industriji oksidacija maščob, olj in drugih sestavin povzroča grenak priokus, spremembo barve in hitro
pokvarljivost živil. Zaščita živilskega izdelka je pomemben predpogoj za pakiranje hrane in trajnost zapakiranega
izdelka. Skupine sintetičnih poliolefinskih filmov, kot so PP in PE, odlično preprečujejo prehod vodne pare,
vendar morajo biti prevlečeni ali laminirani s sintetičnimi polimeri, ki vključujejo EVOH in PVDC kopolimere, da
se zagotovi ovira pri prehodu kisika. Nastale polimerne strukture hkratno učinkovito preprečujejo prodiranje
kisika, vodne pare in vonja. Tako kot je prednost teh kopolimerov, da podaljšajo trajnost zapakiranih živil, je na
drugi strani slabost, da je razpad teh kopolimerov dolgotrajen proces, ki ima negativen vpliv na okolje. Zato
smo v projektu Wheylayer preverili možnosti uporabe naravnega polimera. Kljub vsem prednostim, ki jih za
okolje predstavlja uporaba naravnih polimerov, pa se pri njihovi uporabi srečujemo s številnimi omejitvami
zaradi njihovih fizičnih omejitev pri oblikovanju.
Zadnje akademske študije kažejo, da stranski produkt pri proizvodi sira, kot primer uporabe sirotke, deluje kot
dobra naravna pregrada za preprečevanje prodora vodne pare in kisika. Poleg tega lahko uporaba premaza
iz sirotke na sintetični foliji izboljša možnosti recikliranja in ponovne uporabe.
V projekt Wheylayer smo razvili komercialno izvedljivo tehniko nanosa sirotke na različne filme in proizvedli
laminatne materiale z dobrimi bariernimi lastnostmi in možnostjo recikliranjaje.
Učinek tega projekta je bil velik in je zajemal veliko vprašanj pri iskanju dodane vrednosti tržne uporabe trenutno zavržene sirotkine beljakovine, ki nadomešča škodljive sintetične materiale na osnovi derivatov nafte.
Drugi učinek je povečana možnost recikliranja, ki izpolnjuje vedno večje potrošnikove in okoljske zahteve in ima
velik vpliv na pakiranje živilskih proizvodov v EU. Skozi sam razvoj projekta so se ponujale nenehne možnosti za
uporabo »Wheylayer« folije v številnih industrijah, kot so farmacevtska in kozmetična, ki trenutno uporabljajo
najrazličnejše sintetične folije, laminate za pakiranje svojih izdelkov. Te industrije imajo v svojem proizvodnem
programu že izdelke, ki temeljijo na naravni oziroma bio osnovi, a za njih še niso imeli primerne naravne
embalaže. Z uporabo Wheylajer folije jim bo to omogočeno.
In the food industry, the oxidation of fats, oils, and other food components produces off-flavors, off-colours
and nutrient loss. Protection against oxygen is a vital requirement of food packaging. Common synthetic
polyolefin films such as PE and PP are excellent moisture barriers, but must be coated or laminated with
synthetic polymers including EVOH and PVDC copolymers to provide an oxygen barrier. The resulting polymeric
structures, while effective in minimizing the permeation of oxygen, water vapor, and odor, are characterized
by their poor reuse due to difficulties in separating each layer for its individual recycling. For this reason,
scientists are continually investigating alternative packaging materials such as the use of biopolymers.
Despite all the advantages offered by biopolymer films, they present limitations in their application due to
a series of physical properties and difficulties in formation. Recent academic studies reveal that whey, the
milk protein by-product of cheese production, acts as a good moisture-barrier film with acceptable mechanical integrity. In addition, the use of whey coating on plastic films can improve the recyclability and reuse of
the plastic layer by removing the whey protein chemically or enzymatically. This present project will build on
past research in order to arrive at a commercially feasible technique for developing whey coated plastic
films, without compromising the oxygen or moisture barrier performance of conventional plastic films, while
increasing their recyclability.
The impact of this project will be considerable and embraces many issues: finding a value-added commercial use of currently discarded whey protein, replacing harmful petroleum-based plastics with a natural byproduct which would safeguard the performance and enhance the recyclability of substrate film, meeting
to growing consumer and political environmental concerns, thus adding huge value for EU packaging, food
and dairy industries.
33
Nova metoda za asimetrično katalitsko hidrogeniranje halovinilnih spojin in njena uporaba za pripravo bortezomiba, spojine za zdravljenje
raka plazemskih celic (multiplega mieloma oz. Kahlerjeve bolezni)
A new method for asymmetric hydrogenation of halovinyl compounds
and its application in preparation of bortezomib, an anti-cancer drug
Inovatorja: dr.Ivana Gazić Smilović , dr.Zdenko Časar
Predlagatelj: LEK farmacevtska družba d.d.
Verovškova 57, 1526 Ljubljana
T: (01) 580 21 11, F: (01) 568 35 17,
E: [email protected], S: www.lek.si/
E: [email protected], S: www.novartis.com
Opis inovacije
Bortezomib, predstavlja novo generacijo učinkovin za zdravljenBortezomib, predstavlja novo generacijo
učinkovin za zdravljenje raka. Ključni del molekule zdravilne učinkovine je boroleucinski fragment (borleucin
oz. borov analog aminokisline leucin), ki spada med tako imenovane »borove« amino kisline. Ključni element
inovacije je nov sintezni korak pri pripravi borleucinskega fragmenta bortezomiba in njegovih analogov s
hidrogeniranjem borolanskih klorovinilnih estrov v alfa-kloroalkilne borolanske estre. Te je potem enostavno
pretvoriti do želenih borovih amino kislin (borleucinskega fragmenta bortezomiba in analogov). Pretvorba
halovinilnih substratov je v znanstvenih krogih veljala za izredno težavno, če ne že za nemogočo. Za izum sta
bili vloženi dve patentni prijavi, ki sta trenutno v fazi podeljevanja na nacionalnem nivoju. Poleg tega, sama
metoda priprave ključnih gradnikov borleucinskega fragmenta bortezomiba in analogov, ki so ključni del inovacije je dobila tudi visoko znanstveno priznanje z objavo v eminentni znanstveni reviji Angewandte Chemie.
Bortezomib is a new generation anti-cancer drug. An alpha-amino boronic acid, borleucine (a boron analogue of leucine) is the main structural fragment of bortezomib. The key innovation element in preparation
of borleucine and its analogues is the new synthetic step: hydrogenation of borolanic chlorovinyl esters into
chloroalkyl borolanic esters. This invention was disclosed in two patent applications and published in an
eminent scientific journal, Angewandte Chemie.
34
Ureditev sistema zraka za cisterne sveže mleko
Regulation of air supply system for fresh milk tanks
Inovator: Marko Smrekar
Predlagatelj: Ljubljanske mlekarne,
mlekarska industrija, d.d
Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana
T: (01) 588-1500, (01) 588-1887, F: +38615881848
E: [email protected], [email protected] S: www.l-m.si
Opis inovacije
Z urejanjem sistema sterilnega zraka se je pričelo ob zagonu mikrofiltracije. Izvedeno je bilo več posegov v
sistem, da bi preprečili padce tlaka sterilnega zraka. Želene rezultate pa smo dosegli pri naslednjih posegih:
• Dvignili smo mejo maksimalnih obratov na ventilatorju in s tem povečali maksimalni pretok zraka.
• Spremenili smo regulacijo tako, da se med hlajenjem cisterne avtomatsko dvigne vrednost tlaka iz 0,15
bara na 0,25 bara in s tem dosegli večji pretok zraka v prazno cisterno. Po končanem hlajenju cisterne
se tlak vrne na vrednost 0,15 bara.
• Ventili za vstop sterilnega zraka v cisterno se avtomatsko krmilijo tudi glede na razliko tlakov v cisterni
in sistemu. Če je v sistemu nižji tlak kot v cisterni, se ventil za vstop sterilnega zraka v cisterno zapre.
Ponovno se odpre, ko je tlak v sistemu višji kot v cisterni.
When the process of microfiltration started, we began to improve the system of sterile air. Many different
procedures to the system were made to prevent the pressure of sterile air to drop. Desired results were
achieved at following procedures:
- The maximum number of rotations on the ventilator was raised and therefore the maximum flow of
the air was raised, too.
- The regulation was changed in the way that when the container is cooling the air pressure automatically raises from 0,15 bar to 0,25 bar. With that a better flow of air to the empty container was established. After the cooling is finished, the air pressure drops back to 0,15 bar.
- Entering valves for the sterile air are automatically guided according to the difference of air pressure
in the container and in the system. If the pressure in the system is lower than the one in the container,
the entering valves for the sterile air close. They open again when the pressure in the system is higher
than the one in the container.
35
Varnostni cilindrični vložek
Cylinder Safety Lock
Inovator: Ivo Drolc
Predlagatelj: LOK-ET, razvoj inovativne elektromehanske tehnologije,
d.o.o.
Vodovodna 100, 1000 Ljubljana
M: 041/637-363, 041/711 743
E: [email protected], [email protected]
Opis inovacije
Predmet inovacije je cilindrični vložek z "euro" profilom. Tehnični problem, ki ga inovacija rešuje, je konstrukcijska
rešitev, ki bo onemogočala nasilno lomljenje ohišja cilindričnega vložka. Pri poskusu vlamljanja z vlomilskimi
orodji se kombinacijski in zaporni klini zaradi posebnih vrezanih navojev zataknejo in ključavnica ostane zaprta.
Popolna novost je tudi dvokraki prstan, ki z enim zasukom omogoča dvakratno zapiranje. To pripomore k 5
krat večji natezni trdnosti cilindričnega vložka, kar dokazujejo natezni testi.
Our innovation represents the cylinder safety lock with the "euro" profile. The technical problem solved by
the innovation was to construct a solution to prevent the violent breaking of a cylinder lock casing. If you try
to break the lock with burglar tools, the combinational and locking pines get stuck due to special cut threads
and the lock remains closed.
A complete innovation is also a two-legged ring, which enables a twofold locking with only one twist. This enabled us to achieve a five times greater tensile strength of the cylinder lock, as evidenced by the tensile tests.
36
Hibridna modularna ležišča Lectus in Leticia
Hybrid modular mattresses Lectus and Leticia
Inovatorja: Emil Marinšek, Valentin Marinšek
Predlagatelj: Maremico družba za proizvodnjo,
trgovino in storitve d.o.o.
Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana-Črnuče
T: 01/5610-900, F: 01/5610-905
E: [email protected], S: www.leticia.si, www.lectus.si
Opis inovacije
Hibridna ležišča so posebna ležišča, pri katerih so v enem ležišču možne kombinacije različnih materialov. To
predstavlja veliko prednost, saj ima vsak material drugačne lastnosti. Sedaj lahko s kombiniranjem materialov v enem ležišču združimo prednosti različnih materialov (npr. zračnost vzmeti in udobje pene). Edinstven
modularni sistem omogoča enostavno izvedbo in prilagoditev vsakemu posamezniku. Tako je možna izdelava ležišča po meri vsakega posameznika. Vsakemu posamezniku sestavimo ležišče iz podpornega jedra
in komfortnega toperja na podlagi njegovih želja in sodobne računalniške meritve, ki prikaže pritiske ležišča
na telo med spanjem. Prednost takega sistema je ta, da lahko na zakonski postelji ustrežemo željam obeh
izmed partnerjev, ki imata različne spalne potrebe. Ležišče pa lahko tudi kadarkoli po nakupu preoblikujemo,
če stranka z njim ni zadovoljna. V tem primeru zamenjamo podporno jedro in/ali komfortni toper in tako
najdemo ustrezno rešitev za vsakega posameznika.
Hybrid modular mattresses are special mattresses, which allow the combination of different materials in
one mattress. Complete modular system enables an individual selection and implementation of a mattress
tailored to every individual. Hybrid modular mattress is made of support layer and of comfort topper based
on individual’s desires and the modern computer measurement. The advantage of this system is that it can
respond to both of the partners' needs. Another advantage of the modular system is that the mattress can
be transformed any time after the purchase in the event the customer is not satisfied with it. In such case
we replace the support layer and/or the comfort topper.
37
Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa
Automated ankle brachial pressure index measuring device
Inovatorji: Tomo Krivic, Matjaž Špan, Jakob Šušterič
Predlagatelj: MESI, razvoj medicinskih naprav, d.o.o.
Vojkova cesta 63, 1000 Ljubljana
T: (01) 620 34 87, F: (01) 620 34 97
E: [email protected], S: www..mesi.si
Opis inovacije
Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa je medicinska naprava, ki se uporablja za diagnozo periferne arterijske bolezni (PAB) oz. merjenje pretoka krvi skozi žile v spodnjih okončinah, ki govori o zožitvah arterij spodnjih
okončin. ABPI MD nadomešča nepraktično in nezanesljivo Dopplerjevo ultrazvočno meritev, torej avtomatsko opravi meritev levega in desnega gleženjskega indeksa ter krvnega tlaka. Potrebno
je le namestiti manšete na nadlahet ter oba gležnja, nakar se
meritev opravi avtomatsko in rezultat se izpiše na zaslonu. Tako
je možnost človeške napake odpravljena, postopek pa je izveden
le v treh minutah namesto sedanjih 30.
Z inovacijo omogočamo, da se zgodnja meritev opravi vsakemu
človeku starejšemu od 45 let ter tako preprečimo najhujše – amputacijo odmrle okončine. Trenutno se opravi malo preventivnih
meritev z Dopplerjevo ultrazvočno sondo, saj meritev traja 30
minut, za izvedbo zahteva izurjenega medicinskega delavca in
vedno ne privede do zanesljivega rezultata.
ABPI MD device is an oscillometric automatic diagnostic device developed for ankle brachial pressure index
measurement. ABPI is known to be a good and reliable indicator of peripheral arterial disease and helps in
establishing cardiovascular risk of the patient. Despite this evidence and guidelines recommending its use
in everyday practice, ABPI is not widely measured. Till now Doppler probe and sphygmomanometer based
measurement of ABPI was considered a gold standard, but the measurement itself is time consuming and
operator dependent.
Old Doppler ultrasound method relay on nurse's skills and her ability to use it correctly. Adding delay error
between measurements on extremities gives two reasons, why physician cannot completely trust the result.
ABPI MD eliminates mentioned problems and measure blood pressure on upper arm and both ankles simultaneously. It takes just 3 minutes and gives an objective result – scientifically proven with an independent study.
Measurement procedure consists of positioning cuffs, pressing button start and reading results. ABPI,
blood pressure and heart beat are numbers that appear on screen and indicate
condition of the patient. Physician can
overwrite them in to the record or use
MESIapp to print the formal measurement record.
38
Jezikovni pouk na daljavo prek videokonference
Distance Language Training through Videoconferencing
Inovatorja: Andrej Koletič, Mojca Hergouth Koletič
Predlagatelj: Mint International House,
jezikovni center, d.o.o.
Vilharjeva 21, 1000 Ljubljana
T: (01) 300-43-00, F: (01) 300-43-01
E: [email protected], S: www.mint.si
Opis inovacije
Iskali smo rešitev za poučevanje tujih jezikov:
• v podjetjih, ki so oddaljena od Ljubljane,
• v manjših krajih, kjer ni smotrno odpirati podružnic, in
• v tujini.
Videokonferenca se je izkazala kot sistem, ki nam omogoča in podpira vse, kar potrebujemo za nov način
poučevanja: video in avdio komunikacija v realnem času prek IP povezave, celotna podpora pri prenosu avdio
in video vsebin, računalnik, ki nadomešča tablo, in prenos slik prek dokumentnih kamer.
Pouk prek videokonference zahteva izurjenega učitelja; aktivnosti, ki zahtevajo izročke, pa se tečajnikom
posredujejo pred poukom prek e-pošte ali spletne aplikacije. Realne dialoge v prostoru je možno odigrati, ne
da bi se morali tečajniki ukvarjati s tehnologijo, saj lahko učitelj upravlja tudi kamero na strani tečajnikov, da
se ti lahko osredotočijo na komunikacijo. Domače naloge in vaje tečajniki opravljajo prek spleta ali e-pošte,
kar jim omogoča tudi lažji in sistematičen pregled narejenega in korigiranega.
Možnosti za sodelovanje tujih učiteljev so neomejene, saj ni več pomembno, v katerem kraju je kdo.
Inovacija omogoča: zmanjševanje ogljičnih odtisov, prihranek na času in potnih stroških ter gostovanje tujih
predavateljev.
We were looking for a solution that would meet our requirements for language training:
in dislocated companies,
in small towns where branch offices are not viable, and abroad.
Videoconference makes this possible by the use of real-time video and audio communication, personal computers (replacing whiteboard) and document cameras (use of visual materials).
The teacher gives lessons from the school, whereas all hand-outs are sent to the students in advance. The
students can see the teacher and talk to them during the lesson because the focus is on oral communication
as the most important part of language training. Homework and various assignments are either downloaded
from the Internet or sent via e-mail which facilitates a systematic approach to record-keeping and review
of the written work.
This innovation reduces carbon footprint, saves time and costs as well as enables participation by dislocated
guest teachers.
39
Odvod urina pri osebah, ki uporabljajo kateter
The new way of catheter draining
Inovator Mižigoj Danijel
Župančičeva 4, 8270 Krško
T 074920906, M: 041 538930
E: [email protected]
PATENT-št.23415 z dne 31.01.2012
Predstavitev obstoječega in novega načina odvoda
Namen izuma je olajšanje opravljanje izpusta urina, osebam, katere uporabljajo stalni kateter in osebam,
katere jim pri tem pomagajo.
Odvod urina po OBSTOJEČEM NAČINU
Nekaj pomanjkljivosti obstoječega sistema izpusta urina:
• je iz higienskega, zdravstvenega pogleda in samega
posluževanja nemogoč,
• vsaka oseba, katera ima umeščen stalni kateter, je zelo
psihično obremenjena, ker stalni kateter povzroča razne
nevšečnosti, prav tako pa tudi mora iskati pomoč druge
osebe,
• velika obremenitev in obveza pa je tudi za osebe, katere
nudijo pomoč takemu pacientu,
• posluževanje je skrajno nehigiensko, ker ko se odčepi
kateter, da se izpusti urin, neizbežno nekaj kapljic urina
pade po rokah; enako tudi, ko se pred spanjem priključi
kateter na urinsko cev,
• če zamašek »smrekaste« oblike preveč potisnemo v kateter, ga s težavo izvlečemo, urin pa je potrebno spuščati
podnevi vsaki dve uri,
• če zamašek premalo potisnemo v kateter, ga pritisk urina
v mehurju vrže ven in urin izteče po nogi ter zmoči srajco,
majico, spodnjice, hlače, nogavice in čevlje,
• ne moraš osebo tudi za krajši čas pustiti nekomu, ker
se nekateri ljudje celo zgrozijo, ko vidijo cevko iz telesa –
kateter in se ne upajo prevzeti obveze, da bi z obstoječim
načinom spuščali urin.
Odvod urina po NOVEM NAČINU:
• Sklop odvoda urina iz katetra, omogoča varno, hitro,
enostavno in higiensko uporabo odvoda urina iz katetra
pri DNEVNI in NOČNI uporabi. Navajam nekaj prednosti
novega sistema izpusta iz urina:
• veliko oseb s katetrom bodo lahko same opravljale
izpust urina brez pomoči drugih,
• oseba s katetrom lahko sama opravlja brez pomoči
drugih,
• večja psihična sproščenost osebe s stalnim katetrom,
izboljša se počutje, kvaliteta življenjske ravni in zavesti,
• pri izpustu urina, ne pride v stik z roko,
• izpust je zelo enostaven preko pipice,
40
•
•
•
•
enostavna zamenjava iz dnevne v nočno uporabo,
spojni elementi omogočajo hitro in zanesljivo uporabo,
podnevi ni potrebno nositi vrečke, kamor bi se stekal urin,
osebe se počutijo sproščene, manj prizadete, ker se ne vidi, da v spodnjicah oziroma v hlačah nosijo
sklop za izpust urina, prav tako tudi ne v kopalkah na bazenu,
• zadoščeno je tudi higienskim načelom,
• razbremenjene so osebe katere jih strežejo in lažje je dobiti osebo za občasno pomoč
Purpose of invention is to make people using permanent catheter and others helping these people urine
draining easier.
Existing method of catheter urine draining
Some facts and deficiencies of existing method:
-Not suitable from hygienic point of view – when unplugging the catheter to drain the urine at least few drops
fall on the hand. The same happens when connecting catheter to urine pipe before going to sleep.
-Person using permanent catheter is under a lot of stress and psychical burden, both because of inconvenience as well as the fact that that person needs constant assistance.
-Need to help person with permanent catheter puts a lot of burden to helping person, too.
-During the day urine needs to be drained from catheter every two hours. This operation is very difficult when
the draining plug is tightened too much.
-If the plug is not inserted enough it can unplug because of urine pressure, causing the urine spillage over
shirt, underwear, pants and shoes.
-Catheter using people cannot be left with other people even for shorter period of time- when they notice
catheter tube they get scared and cannot take the responsibility to release the urine.
New way of catheter urine draining
New catheter connection allows safe, fast, easy and hygienic urine draining during the day and night as well.
Some advantage with the new draining system:
-New system can be handled by most of the catheter using people, without the need for others to help them.
-Person using new catheter is more relaxed and under less stress and pressure, life quality improves as well.
-Urine does not spill over hand when drained.
-Draining is managed with a pipe and valve.
-To switch from daytime to night-time mode is easy.
-Connecting elements make usage fast and reliable.
-During the day there is no need to use draining bag.
-Hygienic principles are met.
-People helping carry less burden and get help from others easier.
41
Smrke arhitekti -tehnologija in dizajn MSX
MSX technology (MS stands for multi-sensor)
Inovatorji: Albin Smrke, Marija Smrke, Tea Smrke, Iva Smrke, Kroeger Nicolai
Predlagatelj: MSX, raziskovanje in razvoj d.o.o.
Ljubljanska 108, 1230 Domžale
T: (01) 721 98 70, F: (01) 721 98 74
E: [email protected]; S: www.msxtech.com
Opis inovacije
Smrke arhitekti -tehnologija in dizajn MSX je nadaljevanje naše zelo uspešne inovacije iz 2010 leta MSX.
Rezultat je prvi štedilnik na tržišču, ki je trenutno najrevolucionarnejši izum na področju regulacije energije
pri kuhanju v svetu. Ker nam inovativni duh ni dal mir smo nadaljevali še bolj kot prej in nastal je niz inovacij,
ki pa jih želimo predstaviti pod eno in sicer MSX tehnologija in dizajn.
Vse skupaj imamo v 2011 tri PCT prijave, 4 slovenske prijave patentov in dva modela.
Razvoj in patentiranje je šel v več smereh:
1. Razvoj brezbaterijskega modula za kuhanje, kjer je baterija zamenjana z termočlenom (inovacija je prejela
nagrado v Bostonu Nov. 2011 kot najboljša aplikacija »energy harwesting«na ID Tech (priključil se nam
je nemški proizvajalec termočlenov Mikropelt iz Freiburga)
2. Razvoj smart posode, ki upravlja štedilnik in ima toplotno izolirano telo, v notranjosti je vgrajen feromagneten material, ki ga segreva induktor iz štedilnika (začeli smo pogovore z EMO za izdelavo vzorcev) 3.
Razvili in patentirali smo za Tefal digitalno ročko za ponve in digitalno držalo na pokrovki za njihov sistem
ingenio. Obe stvari so v fazi pogovorov z Tefalom in tudi patentirane.
3. Na področju grelnikov vode smo patentirali in naredili prototip grelnika vode , ki s pomočjo zvoka regulira
energijo in tako prihrani najmanj 15% energije in še omogoča selekcijo temperature. Sistem je predstavljen
Filipsu in so pogovori v teku. Nadaljevanje tega razvoja je prinesel rešitev aktivnega zmanjševanja zvoka
pri grelniku vode, kar smo naredili skupaj z Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in rezultat je znanstveni
članek. Patentne prijave pa v delu.
4. Kot logično nadaljevanje smart posode smo razvili še grelnik vode za indukcijske štedilnike,ki ne potrebujejo
lastnega električnega napajanja ampak imajo vgrajeno elektroniko za kontrolo štedilnika in v izoliranem
telesu samo poceni kovinsko ploščo kot grelno telo. O aplikaciji se že pogovarjamo z GRAH Automotive.
5. Zaradi modernih trendov razvijamo enkratno aplikacijo za ipod in ifon, ki upravlja z našo
elektroniko
in tako hkrati z moderno tehnologijo za kuhanje uvaja tudi inovativno obliko digitalne kuharske knjige, ki
upravlja proces.
6. Brezžično kuhanje smo razširili še na štedilnike, ki niso prirejeni za MSX tehnologijo tako, da smo tehnologijo prestavili v MSX vtičnico na zidu.
7. Za vse te stvari smo razvili lastni brezžični protokol, (ki omogoča cenovno ugoden prenos podatkov
brez plačila licenčnin zig bee ali bluetooth-u..) in ves dizajn potreben za ustvarjanje celostne podobe in
strategije razvoja našega projekta.
MSX technology (MS stands for multi-sensor) is a patented innovation that has and will continue to generate products, which highlight the power of design and technology. MSX technology was patented in 1995.
Over the last two decades it has evolved, was and is praised by many awards. It saves up to 50% of energy
(proved by EMPA and VDE) and is becoming the essential base for energy classification established by the
European Union (March 2012; DG ENER Lot 23). Products featuring MSX technology define the lifestyle of
today: 'energy efficiency' is no longer just a fashionable phrase, but has become a serious consideration
for governments, businesses and consumers alike. We present a series of three products featuring this
revolutionary technology. Smart pot (1) has the full automatic control without fear of overcooking or burning the food; boiling without water, frying without oil. Smart kettle (2) presents a remarkable energy saving;
as the understanding of boiling water is the base of the MSX technology. Smart socket (3) can be used for
retrofitting MSX in older appliances to make it more energy efficient.
42
Termosublimator za zdravljenje čebel, zdravljenje z oksalno
kislino, organska kislina bio zdravljenje
Thermo-sublimator for treatment of bees, treatment with oxalic acid, organic acid, bio-friendly treatment
Inovator in predlagatelj: Jožef Novak
Jožef Novak
Avsečeva 5, 1122 Ljubljana, Nove Jarše
T: (01) 541-6199
Opis inovacije
S termosublimatorjem oksalno kislino spremenimo v paro (dim) in jo s sublimatorjem potisnemo v panj na
čebele. Ta para-dim spet postanejo kristalci in tako z dotikom oksalne kisline in varoje (zajedalec) ta varojo
pobije oziroma zdravi čebele. Ker ima aparat propeler, le-ta zdravilo (kislino) razprši po vseh čebelah in tako
je zdravljenje čebel popolno.
The thermo-sublimator vaporizes oxalic acid (turns it into smoke) which is then blown into the beehive using
the sublimator. This smoke/vapor solidifies into crystals and the oxalic acid then kills the varroa mites by
direct contact and heals the afflicted bees. Because the device has a propeller, it distributes the medicine
(acid) evenly across all bees, resulting in complete recovery.
43
Izboljšana transparentnost nanodelcev TIO2 rutilne kristalne strukture v UV
obstojnih akrilnih premazih
Improved transparency of UV resistance water based coating with TiO2
rutile nano-particles
Inovatorja: Jerneja Godnjavec, dr.Bogdan Znoj
Predlagatelj: Center odličnosti Polimerni
materiali in tehnologije
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
T: 059/081-273; F: 059/081-279
E: [email protected] S: www.polimat.si
Opis inovacije
Ideja predstavljene inovacije je v površinski obdelavi nanodelcev TiO2-SiO2 z organskimi molekulami POSS, ki
zaradi kockaste strukture omogočajo dodatno sterično stabilizacijo nanodelcev ter posledično prispevajo k
izboljšanju transparentnosti, v našem primeru vodne disperzije nanodelcev TiO2-SiO2. V ta namen smo uporabili POSS molekule heptaizobutil trisilanol silseskvioksani
proizvajalca Sigma Aldrich (Slika 1), velikosti 1-3 nm, ki se
adsorbirajo na površino nanodelcev in vzpostavijo odbojne
sile med posameznimi nanodelci.
Tehnični problem, ki ga predlagana inovacija rešuje, je
izboljšana transparentnost UV obstojnih akrilnih premazov z dodanimi nanodelci TiO2 rutilne kristalne strukture,
površinsko obdelanimi z anorganskimi delci SiO2 (v nadaljevanju nanodelci TiO2-SiO2). To smo dosegli z dodatno
obdelavo le teh s površinsko aktivnimi snovmi poliedrični
oligomerni silseskvioksani (POSS), kar jim omogoča doseganje boljše stabilnosti in enostavno vmešanje v premaze ter s tem posledično izboljšano transparentnost
v območju nad 550nm valovne dolžine
Slika 1: hepta izobutil trisilanol silseskvioksana.
Izboljšavo smo dosegli s površinsko obdelavo osnovnih
nanodelcev TiO 2-SiO2 z trisilanol POSS molekulami
v utežnem razmerju 1:10 med 6-urnim intenzivnim
mešanjem z magnetnim mešalom z dodatkom HCl pri
povišani temperaturi 50 °C v stekleni ali kovinski posodi,
kar omogoča tudi enostaven prenos tehnologije na
industrijski nivo.
Učinkovitost površinske obdelave s POSS molekulami
smo ovrednotili s FT-IR analizo vzorca, ki je prikazan na
Sliki 2. Uklon pri 1100 cm-1 potrjuje, da je bila površinska
obdelava TiO 2 s POSS molekulami učinkovita, saj
označuje Si-O-Si vezi.
Slika 2: FT-IR spekter TiO2-SiO2-POSS nanodelcev.
Izboljšano transparentnost kot posledico površinske
obdelave nanodelcev TiO2-SiO2 s POSS molekulami smo
dokazali z vgradnjo vodne disperzije nanodelcev TiO2-SiO2POSS v akrilni premaz. Izvedli smo spektrofotometrično
UV-VIS analizo, ki je prikazana na Sliki 3.
Slika 3: UV-VIS spektri akrilne lazure na vodni osnovi z dodatkom 0,6 ut %
TiO2 – SiO2 in TiO2 – SiO2 - POSS nanodelcev v vodni disperziji.
44
Razvidno je, da smo z opisano inovacijo izboljšali transparentnost premaza na vodni osnovi z vgrajenimi nanodelci
TiO2-SiO2 nad 550 nm valovne dolžine svetlobe, ki smo jih predhodno površinsko obdelali s POSS molekulami
heptaizobutil trisilanol silseskvioksana.
Rezultati so se izvajali v laboratoriju na nekoliko večji količini kot je potrebna za testiranje prototipa (premaz na
vodni akrilni osnovi), pri čemer so bili vzorci nato izpostavljeni tudi zunanjim UV izpostavam. Disperzijo površinsko
obdelanih nanodelcev TiO2-SiO2-POSS smo brez težav vmešali v končni premaz in meritev lastnosti je pokazala
izboljšane lastnosti transparence ob enaki oz. celo malenkost boljši učinkovitosti UV absorpcije (Slika 4).
Delna ovira je visoka cena trisilanolnih POSS molekul, za katere pa pričakujemo, da bodo zaradi povečanja
interesa proizvajalcev za njihovo proizvodnjo v prihodnjih letih padle. Prav tako pa je omenjena inovacija namenjena potencialnim izdelkom višje dodane vrednoti kar omogoča tudi uporabo snovi višjega cenovnega razreda.
Architectural coatings are often recommended to enhance the durability of wood in exterior environment
however the coatings themselves are not UV stable enough for long term protection. For this reason inorganic UV absorbers like nano TiO2 in rutile crystal form are of great research interest in last decade.
It`s advantage is UV reversible absorption activity in polymer composite like coating during weathering. In
order to improve dispersibility of TiO2 rutile
nano-particles in acrylic water based coating, two step surface modification of TiO2
nano-particles was developed.
(a.)
(b.)
Slika 4: Akrilna lazura na vodni osnovi z dodatkom 0,6 ut. % (a.) TiO2 – SiO2 in (b.) TiO2 –
SiO2 - POSS nanodelcev TiO2 rutilne kristalne strukture, nanešena na les debeline 200
µm.
(a.)
(b.)
(c.)
Fig. 1: acrylic water based coating with addition of 0,6 wt. % of (a.) unmodified TiO2 nanoparticles, (b.) TiO2 – SiO2 and (c.) TiO2 – SiO2 - POSS
TiO2 nanoparticles in rutile crystale structure, of thickness of 200 m applied on wood pannels.
45
Naparevanje srebra na viskozni substrat po postopku vakuumske depozicije
Silver vapours deposition process on viscose nonwoven with
vacuum coating technology
Inovatorji: Andrej Zabret, dr.Marjetka Kralj Kunčič, prof.dr.Karin Stana Kleinschek, Uroš
Maver, Tina Maver, Tanja Pivec, dr.Zdenka Peršin
Predlagatelj: Center odličnosti Polimerni
materiali in tehnologije
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
T: 059/081-273; F: 059/081-279
E: [email protected], S: www.polimat.si
Opis inovacije
Za potrebe proizvodnje protimikrobnih absorpcijskih medicinskih materialov smo bistveno modificirali
postopek naparevanja (Vacuum coating technology - Web coating) srebra v vakuumski komori. Za testiranje
uspešnosti uporabe tovrstnega postopka je bila uporabljena posebna viskozna vlaknovina, na katero smo po
prej omenjenem postopku naparili srebro.
Kljub temu, da je sam postopek že znan in uporabljen v številnih drugih aplikacijah, literatura, ki je na voljo,
ne govori o uporabi le tega za doseganje protimikrobnega učinka za uporabljenih vlakninah. Novost je torej
dvojna, in sicer sama uporaba tehnike v ta namen (kar je zahtevalo tudi modificiranje doslej znanih postopkov),
prav tako pa gre za nov pristop k nanosu kovine
na vlaknine, kar odpira nove možnosti za njihovo
uporabo v medicini.
Vakuumska depozicijska tehnologija ponuja:
• okolju prijazen proces, enostavna reciklaža,
• primeren je za širok spekter plastičnih in
dihajočih materialov,
• možnost enostranskih ali obojestranskih
obdelav,
•
•
stroškovna konkurenčnost,
visoka oprijemljivost plasti.
For the purpose of production antimicrobial absorbent medical
materials, vapour deposition process (Vacuum Coating Technology
- Web Coating) of silver in a vacuum chamber, was substantially modified. To test the effectiveness of such procedure, a special viscous
nonwoven, on which surface we evaporate silver, has been used.
Despite the fact that the process is already known and used in many
other applications, available literature does not speak about the application, to achieve an antimicrobial effect on the nonwoven. The
novelty is twofold, namely the use of techniq for this purpose (which
required a modification of known procedures ), but also is a novel approach to the application of metal on
the nonwoven, which opens new possibilities for their use in medicine.
Vacuum deposition technology offers:
• environmentally friendly process, easy recycling,
• suitable for a wide range of plastic and breathable materials,
• the possibility of unilateral or bilateral treatments
• cost competitiveness,
• high adhesion layer
46
Biozdružljiv zamrežen polimer z odprto porozno strukturo
Biocompatible crosslinked polymer with open cellular porous structure
Inovatorji: Maja Sušec, prof.dr.Peter Krajnc, dr.Samuel Clark Ligon, prof.dr.Robert Liska
Predlagatelj: Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
T: 059/081-273; F: 059/081-279
E: [email protected] S: www.polimat.si
Opis inovacije
Inovacija spada na področje kemije, materialov in medicine. Gre za pripravo visoko poroznih polimernih materialov
iz različnih monomernih enot.
Predmet inovacije so materiali z visoko poroznostjo, ki so predvideni za aplikacije v tkivnem inženirstvu kot matrike
za rast celic, preučevanje njihovega odziva na material, njihovega razmnoževanja ter tudi razgradnje tega materiala. Lahko pa se uporabljajo tudi za:
• kromatografske nosilce,
• nosilce za sintezo peptidov,
• nosilce za katalizatorje v pretočnih reaktorjih,
• kromatografske kolone za ločevanje proteinov in za preučevanje
pretočnih lastnosti,
• ločevanje težkih kovin iz vode,
• ionsko izmenjavo.
Eksperiment: PoliHIPE material smo pripravili tako, da smo biozdružljiv
akrilatni monomer skupaj z ustreznim surfaktantom, iniciatorjem in
topilom uporabili v organski fazi, kateri smo po kapljicah dodajali vodno
fazo. Po pripravi stabilne emulzije smo le-to polimerizirali 24 ur pri 60
°C. Pripravljene nosilce smo nato očistili z vodo in etanolom, z vsakim
po 24 ur. Nato smo jih posušili in karakterizirali s FTIR (Slika 1) ter s
SEM mikroskopom (Slika 3). Slika 3 prikazuje porozen monolitni nosilec,
katerega strukturo smo posneli s SEM mikroskopom.
Uporabna vrednost inovacije: Pripravljen biokompatibilen poliHIPE je povsem nova inovacija, saj iz tovrstnega
monomera še ni bilo pripravljenih poroznih polimernih materialov.
Our innovation is classified in the field of chemistry, material science and medicine. The innovation includes the
preparation of different highly porous polymeric materials from biocompatible monomers. Highly porous material with open cellular structure will be used as a scaffold for tissue engineering applications. The interactions
between cells and material will be investigated and also the proliferation of cells and biodegradability of the prepared materials. Highly porous monolithic supports can also be used:
• as supports for chromatography,
• as supports for solid-phase synthesis,
• as carriers in column reactors with high flow rates,
• as matrices for the immobilization of cells and enzymes,
• as chromatographic columns for protein separation and the flow properties studies,
• for the separation of heavy metals from water,
• as ion exchange resins.
Experiment: PolyHIPE materials have been prepared from organic and aqueous phase. The organic phase consists of biocompatible acrylates and appropriate surfactant, initiator and solvents. Aqueous phase consists of
salt and water. The aqueous phase was drop wise added to the organic phase. The emulsion was polymerised at
60°C. Prepared monoliths have been then purified via Soxhlet extraction with ethanol and water. Samples were
then characterised via FTIR (Fourier transform infrared spectroscopy) (Figure 1) and SEM (Scanning Electron
Microscopy)
The use of this innovation: The prepared biocompatible polyHIPE is a new innovation. Prior to this, polyHIPE materials have not yet been prepared with this particular biocompatible acrylic monomer.
47
Sistem energetsko učinkovite, okolju prijazne ter trajnostne LED razsvetljave pisarniških in rezidenčnih objektov skladno z zadnjim stanjem tehnike
Energy efficient, environmentally friendly and sustainable LED lighting
system for offices and residential buildings in accordance to the state of
the art technology
Inovator: Janez Luzar
Predlagatelj: STUDIO PI, projektiranje in inženiring, d.o.o.
Novo Polje c.XV 019, 1260 Ljubljana - Polje
M: 051/389-519
E. [email protected]; S: www.studiopi.si
Opis inovacije
Sistem energetsko učinkovite, okolju prijazne ter trajnostne LED razsvetljave pisarniških in rezidenčnih objektov skladno z zadnjim stanjem tehnike
Energy efficient, environmentally friendly and sustainable LED lighting system for offices and residential
buildings in accordance to the state of the art technology
Inovativen in patentibilen sistem LED razsvetljave je energetsko učinkovit,okolju prijazen in trajnosten. Izveden
je skladno z zadnjim stanjem tehnike.
Osnovni sistem razsvetljave omogoča priklop 128-ih svetil, s skupno priključno močjo 2048 W, kar je enakovredno klasičnemu sistemu razsvetljave priključne moči 20 kW.
Razsvetljava je namenjena poslovnim objektom in ustanovam ter zagotavlja dodatne individualne nastavitve
osvetljenosti posameznega delovnega prostora, skladno s potrebami posameznega delavca.
Sistem je izjemno primeren tudi za trgovine, turistične objekte ter nadstandardne večstanovanjske in individualne zgradbe.
V sistemu so vgrajene funkcije, ki dodatno prispevajo k varčni rabi energije, varnosti in ugodju ter omogočajo
konstantno osvetljenost, vklop svetil v primeru gibanja, senčenje svetil in ambientalno razsvetljavo v ritmu
glasbe.
Upravljanje razsvetljave je uporabniku prijazno, prilagodljivo in nadgradljivo. Naročnik lahko izbira med klasičnim
upravljanjem, samostojnim inteligentnim upravljanjem ali priklopom na inteligentno instalacijo EIB.
Energy efficient, environmentally friendly, sustainable, innovative and patentable LED lighting system is performed according to the state of the art technology.
Basic lighting system allows the connection
of 128-s lights, with a total load power of
2048 W, which is equivalent to the classical
lighting system of 20 kW.
User friendly illumination settings of each
individual work area are very suitable for
business facilities and institutions.
The system is also highly suitable for objects
where individual settings of light are wanted.
Lighting control is user friendly, flexible
and scalable. Client may choose between
classical, self-intelligent or intelligent EIB
installation.
48
VMSS aplikacija za postavitev večsedežnih delovnih postaj na osnovi virtualizacije namizja
The VMSS aplication for multiseat workstations based on the desktop virtualization.
Inovator: Zoran Tkavc
Predlagatelj: Šolski center Krško-Sevnica
Cesta krških žrtev 131, 8270 Krško
T: (07) 4906-400; F: (07) 07/ 4927-001
E: [email protected]; S: http://www.sc-krsko.si
Opis inovacije
Inovacija nam omogoča lokalno večuporabniško delo na osebnem računalniku z izvirno uporabo namizne
virtualizacijske platforme. V ta namen smo na šoli razvili lastno programsko opremo VMSS, ki nam omogoča:
• do osem delovnih mest na en računalnik, oziroma eno mesto na eno jedro procesorja;
• združljivost z MS Windows, Linux in ostalimi sistemi;
• hitro in odzivno grafiko s podporo za video in 3D grafiko;
• delo vsakega uporabnika na lastnem operacijskem sistemu;
• vsako delovno mesto ima lahko svoj IP in MAC naslov;
• avtomatski priklop USB-naprav na ustrezno delovno mesto;
• do 70 % prihranka pri nakupu strojne opreme;
• do 5x manjšo porabo električne energije;
• zmanjšanje hrupa,
• zmanjšanje potreb po klimatizaciji prostora,
• več prostora na delovnem mestu.
Vse periferne naprave (monitor, tipkovnica, miška, tiskalnik…) posameznega delovnega mesta so neposredno
povezane na večuporabniško delovno postajo - računalnik.
Skratka, če želimo računalnik deliti med dva uporabnika, nanj priklopimo dva monitorja, dve miški in tipkovnici
ter namestimo VMSS aplikacijo.
V primerjavi z obstoječimi rešitvami na trgu omogoča naša VMSS aplikacija popolno ločitev delovnih mest
in s tem tudi možnost uporabe različnih operacijskih sistemov na posameznih delovnih mestih enega
večuporabniškega računalnika. Možnost uporabe različnih operacijskih sistemov po delovnem mestu, je
ključnega pomena za izvedbo zahtevnejših vaj pri poučevanju računalništva. Delovno mesto podpira 3D grafiko,
tekoče delovanje videa in priklop USB naprav.
Z uporabo VMSS se izboljšajo pogoji dela, saj se zmanjšajo potrebe po klimatizaciji prostora, zmanjša se nivo
hrupa, pridobimo pa tudi več prostora na delovnem mestu. Zaradi manjše porabe električne energije in manjših
potreb po računalniški strojni opremi, se zmanjša količina emisij TGP in količina odsluženih računalnikov, kar
ugodno vpliva na okolje.
Programska oprema VMSS je avtorsko zaščitena z dvema licencama:
• s komercialno licenco za trženje aplikacije,
• z odprtokodno GPL licenco za prosto uporabo aplikacije v neprofitne namene (šole, zavodi, domača
raba). Naša aplikacija ja tako prva
brezplačna rešitev te vrste.
The innovation enables us local multiuser work on single personal computer
using innovative desktop virtualization.
For this purpose we have developed
our own VMSS software, which allows
us to:
- to have up to 8 seats per comVMSS koncept / VMSS concept
puter/one per CPU core
49
- the compatibility of the program with MS Windows, Linux and other operating systems
- fast and responsive graphics with video and 3D support
- the working possibility each user has on their own operating system
- to have our own IP and MAC address on each working place
- to automatically connecting the USB device to the working place
- to save up to 70 % on hardware costs
- to have up to 5x lower energy consumption
- to produce less noise
- to lower the amount of cooling needed in the working environment
- to have more working space per seat.
All the peripheral devices (screen, keyboard, mouse, printer...) of each seat are directly connected to the
multi-user workstation - the computer. To sum up: if you want to share your computer among two people,
you simply connect two monitors, two mice and keyboards to the computer and install the VMSS application.
Compared to the existing solutions on the market our VMSS application enables a complete separation of
the work-seats and hence the possibility of using different operating systems on individual workplaces of a
multi-user computer. The possibility to use different operating systems per workplace is essential for enabling advanced experiments in today's computer engineering education. Each seat supports 3D graphics, it
enables the smooth running of a video and ensures USB connectivity.
Using the VMSS application improves the working conditions as it reduces the level of noise, the need for
cooling and with having more than one person working behind each computer, we also gain space in the
working place. Because of the lower power consumption and also lower demand for computer hardware,
we form a positive attitude towards the environment as we reduce not only the amount of GHG emissions
but also the amount of the discarded computers.
The VMSS application is protected by two licenses:
- the commercial license for marketing purposes,
- the open source GPL license for the using the application for non-profitable purposes freely in schools,
health-care, for domestic use and similar. Our application is the first free solution of this kind.
Računalniška učilnica z uporabo VMSS. / The computer classroom
using VMSS technology.
50
Vsebnik za shranjevanje biorazgradljivih vrečk za pobiranje pasjih iztrebkov
Container for storing carrier bags, mounted on rein holder
Inovator: Mitja Gorjan
Predlagatelj UNO-PAKS, proizvodnja in trgovina d.o.o.
Vodovodna 100, 1000 Ljubljana
M: 041/561-150, 041/867-628
E: [email protected], [email protected]
Opis inovacije
Vsebnik se prilega najbolj razširjenim pasjim povodcem. V biorazgradljivem ohišju je shranjenih 50 biorazgradljivih vrečk. Rokovanje z vrečkami in pobiranje nesnage je enostavno (z eno roko), kar pomeni, da je pes
vedno pod nadzorom. Ohišje je fluorescenčnih barv, zato deluje hkrati v varnostne namene kot odsevnik.
The container for bio-decomposable bags for dog excrements fits all wellknown dog leashes. It is made of a bio-decomposable material and contains 50
bio-decomposable bags. Handling is convenient (one-handed). The container
is fluorescently coloured for visibility reasons.
Patent št. 22327 z dne 29.02.2008 (številka prijave P 2007 – 00165)
51
Simbioz@ e-pismena Slovenija
Simbioz@ e-literate Slovenia
Inovator: Žiga Vavpotič
Predlagatelj: Zavod za medgeneracijsko sodelovanje
Ypsilon
Mirje 15, 1000 Ljubljana
M: 051/600-340
E: [email protected], S: www.ypsilon.si
Opis inovacije
Simbioz@ e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji. Namen
projekta je bil prek medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu med
17. in 21. oktobrom 2011 so mladi prostovoljci predstavnike generacije svojih dedkov in babic navdušili za
rabo računalnika. Brezplačne računalniške delavnice za starejše so potekale po knjižnicah iz 40 različnih
občin, 141 šolah, kjer je 1.739 prostovoljcev poučevalo 3647 starostnikov, študentskih klubih, mladinskih
centrih in drugih lokacijah po vsej Sloveniji. Takšno medgeneracijsko sodelovanje je bila priložnost, vredna
doživetja, izkušnja, vredna spomina.
Največje zanimanje za prostovoljstvo je pokazala najmlajša generacija. Med prostovoljci projekta je bilo 745
osnovnošolcev. Zaposlenih je bilo 582, študentov 572 ter 282 dijakov, 196 brezposelnih in 36 upokojencev.
Povprečna starost prostovoljcev je bila 24 let.
Simbioz@ e-literate Slovenia is the first Slovenian national volunteer that connected two generations. Through
intergeneration cooperation we intended to raise the computer literacy of elders. Between October 17th
and 21st 2011 young volunteers initiated the generation of their grandparents to use computers. Free
computer workrooms for elder people were placed in libraries, schools, student clubs, youth centers and
other locations throughout the country. This kind of intergeneration cooperation was an opportunity, worth
experiencing, an experience, worth remembering.
52
INOVACIJE ISTARSKE ŽUPANIJE - PULA
Lidija Franović: Savsko jezero
53
Strešnik za ogrevanje vode s sončno energijo
Crijep za zagrijavanje vode sunčevom energijom
Roof tiles for solar energy water heating
Buršić Slobodan
Ližnjan 350, Ližnjan 52204 Hrvatska
Mob: 00385(0)989055766; T: 00385(0)52534 908
E: [email protected]
Opis inovacije
Strešnik za ogrevanje vode s sončno energijo spada v področje energetike, rešuje pa tehnični problem
ogrevanja vode izključno s sončno energijo, brez uporabe drugih oblik energije ali dodatnih energetskih
pretvornikov. V vseh zgradbah se uporablja kot strešna kritina. Sistem za ogrevanje vode s sončno energijo
se izdeluje s spajanjem spodnjega dela profilirane pločevine (1) in zgornjega dela profilirane pločevine (2), ki
sta spojena na obodnem robu in oblikujeta neprepustno votlino v kritini. Votla izvedba strešnika, ki je združen
v niz s posebnimi vijaki (3) in spoji (7), dovodnim kolektorjem (8) in odvodnim kolektorjem (9), omogoča neposredno ogrevanje vode, ki je speljana po celotni strešni površini. Posebni vijak (3) zagotavlja nepropustnost
spoja med dvema strešnikoma, kar omogoča nemoten pretok vode (tekočine) iz spodnjega v zgornji strešnik,
od vsakega dovodnega kolektorja (8) do naslednjega odvodnega kolektorja (9). Na spojih med strešniki je
gumijasto tesnilo (4), ki zagotavlja nepropustnost in trajno tesnjenje. Spaja se serijsko z neomejenim številom
elementov, glede na velikost strešne površine.
IŠČEMO PARTNERJA ZA PROIZVODNJO.
Crijep za zagrijavanje vode sunčevom energijom spada u područje energetike a rješava tehnički problem
zagrijavanja vode isključivo sunčevom energijom bez upotrebe drugih oblika energije ili dodatnih pretvarača
energije. Koristiti se na svim građevinama kao krovni pokrov. Crijep za zagrijavanje vode sunčevom energijom
izrađuje se spajanjem donjeg dijela profiliranog lima (1) i gornjeg dijela profiliranog lima (2) koji su spojeni na
obodnom rubu i oblikuju nepropusnu šupljinu crijepa. Šuplja izvedba crijepa spojenog u seriju preko specijalnih vijaka (3) i spojnice (7), sa dovodnim kolektorom (8) i odvodnim kolektorom (9), omogućava direktno
zagrijavanje vode koja prolazi kroz cijelo krovište. Specijalni vijak (3) osigurava nepropusni spoj dva crijepa
omogućavajući nesmetan prolaz vode (tekućine) iz donjeg u gornji crijep i tako, slijedom, od svakog dovodnog
kolektora (8) do slijedećeg odvodnog kolektora (9). Na spojevima, Između crjepova, je gumena brtva (4) koja
osigurava nepropusnost i trajnost brtvljenja. Spaja se serijski u neograničenom broju elemenata prema
potrebi pojedine veličine krovišta.
TRAŽI SE PARTNER ZA PROIZVODNJU.
Roof tiles for solar energy water heating belongs to field of energy, and solves a technical problem of water
heating only with solar energy without use of other forms of energy or additional energy converters. It is
used on all buildings as roof covering. Roof tile for solar energy water heating is made by connecting profiled
tin sheet’s lower part (1) and upper part (2), which are connected with surrounding edge and form impenetrable tile cavity. Tile’s hollow construction, connected in series with special screws (3) and fastener (7),
with input collector (8) and output collector (9), enables direct heating of water which flows through all roof
covering. The special screw (3) ensures impenetrable joint of two tiles, enabling free water flow (fluid) from
lower to upper tile and all the way from each input collector (8) to the next output collector (9). There is a
rubber seal (4) between tiles, which ensures impenetrable and durable sealing. It is connected in series in
unlimited number of elements according to each roof covering size.
PARTNER WANTED FOR PRODCTION.
54
Milo v obliki sladic
Sapuni u obliku slastica
Soaps in the form of sweets
Monika Cimera
Lampert d.o.o.
Nazorova 64 - 52 100 Pula - Hrvaška
M: 00385(0)98 962 7278
E: [email protected], S: www.lampert.hr
Opis inovacije
Lampert d.o.o. je podjetje iz Pulja, ki se ukvarja z izdelavo mil in kozmetike z naravnimi sestavinami.
Vsi izdelki so izdelani ročno, z izbranimi, optimalnimi sestavinami in postopki. Pri proizvodnji naših mil in
kozmetike uporabljamo različna eterična olja in sestavine, ki so izključno rastlinskega izvora, kot so karitejevo
maslo, kokosovo maslo, olivno olje… Mila so obarvana z naravnimi glinami in materiali (aktivno oglje, titanov
dioksid...). Vse sestavine naših izdelkov so skrbno izbrane tako, da omogočajo najbolj naravno nego kože.
Da bi še dodatno poudarili in izboljšali lastnosti mila, smo dodali eterična olja in avtohtona zdravilna zelišča
(rožmarin, sivka...). Mila Lampert ne dražijo kože – še več, priporočajo se ljudem z izjemno občutljivo kožo, zaradi
novih receptur za izdelavo mila. Linija mil Lampert postavlja nove standarde v osebni higieni in na področju
maloserijskih, ročno izdelanih izdelkov za osebno nego. V kolekciji lahko, poleg mil, omenimo še dišeče soli za
kopel z mediteranskimi zelišči, sadne kopeli in različne hranljive pilinge...
Lampert d.o.o. je poduzeće iz Pule, a bavi se izradom sapuna i kozmetike od prirodnih sastojaka.
Svi proizvodi su ručno rađeni, uz odabir optimalnih sastojaka i postupaka. U proizvodnji naših sapuna i kozmetike
koristimo različita eterična ulja te sastojke koji su isključivo biljnog porijekla kao što su shea maslac, kokosov
maslac, maslinovo ulje... Sapuni su bojani prirodnim glinama i mineralima (aktivni ugljen, titan-dioksid...).
Svi sastojci naših proizvoda su pažljivo izabrani da bi pružili najprirodniju njegu kože. Kako bi se svojstva sapuna dodatno istaknula i poboljšala, u njega su dodana eterična ulja te ljekovite biljke autohtonog porijekla (
ružmarin, lavanda..). Lampert sapuni ne iritiraju kožu, štoviše, preporučuju se ljudima s iznimno osjetljivom
kožom, zahvaljujući novim recepturama izrade sapuna, Lampert linija sapuna postavlja nove standarde u
osobnoj higijeni te među maloserijskim, ručno izrađenim pripravcima za osobnu njegu. Iz kolekcije možemo,
osim sapuna, izdvojiti mirisne soli za kupanje od mediteranskog bilja, voćne kupke i razne hranjive pilinge...
Lampert d.o.o. is a company from Pula and is engaged in the production of soaps and cosmetics with natural ingredients. All products are handmade, with the most optimal selection of components and ways of
production. In producing our soaps and cosmetics we use different essential oils and ingredients that are
exclusively of vegetable origin such as Shea butter, cocoa butter, olive oil ... Soaps are colored with natural
minerals and clays (activated carbon,
titanium dioxide...). All the ingredients
of our products are carefully chosen
to provide natural skin care. To point
out and improve the characteristics
of soap, the essential oils and herbs
indigenous origin (rosemary, lavender
...) are added to it. Lampert soaps do
not irritate the skin, moreover, are recommended for people with extremely
sensitive skin, thanks to new recipes,
soap making, soap Lampert line sets
a new standard in personal hygiene
and one small series, hand-made formulations for personal care. Collection,
except soap, offers scented bath salts
from the Mediterranean herbs, baths
and various fruit peelings nutrients ...
55
Mobyclean – vlažni robčki za čiščenje mobilnih in touch screen naprav
Mobyclean – vlažne maramice za čišćenje mobilnih i touch screen uredjaja
Mobyclean - wet wipes for cleaning mobile and touch-screen devices
M.presencia d.o.o.
Medulin -Hrvaška
Marina Črnac
Tel: 00385 (0) 52576062; Mob: 00385(0) 98 926 1640
E: [email protected] S: www.mobyclean.com
M.presencia d.o.o. je podjetje iz Medulina, katerega dejavnost je posredovanje v trgovini in proizvodnji
vlažnih robčkov.
M.presencia d.o.o. je poduzeće iz Medulina, a bavi se posredovanjem u trgovini i proizvodnji vlažnih
maramica.
Opis inovacije
Vlažni robčki Mobyclean so namenjeni čiščenju mobilnih naprav. Robčki so že dobili priznanje žirij svetovnih
inovacij za inovativnost in osvojili številne nagrade za inovacije: zlata medalja v Londonu 2010 in tri srebrne
leta 2011 na sejmih v Maleziji, Romuniji in Zagrebu. Inovacijo predstavlja kombinacija kozmetičnih in dezinfekcijskih komponent, ki z ustreznim odstotkom vlažnosti robčka predstavljajo odlično rešitev za popolnoma
čist mobitel brez škodljivih učinkov na kožo. Z drugimi besedami: ko boste končali s čiščenjem telefona, si
lahko dezinficirate še roke!
Vlažne maramice Mobyclean namijenjene su higijeni mobilnih uređaja. Maramice su već prepoznate kao
inovativan proizvod od strane žirija svjetskih inovacija, osvojivši brojne nagrade za inovaciju: zlatna medalja
u Londonu 2010. te tri srebra 2011. sa sajmova u Maleziji, Rumunjskoj i Zagrebu. Inovaciju čini kombinacija
kozmetičkih i dezinfekcijskih komponenti koje uz određeni postotak vlažnosti na maramici predstavljaju izvrsno
rješenje za savršeno čist mobitel bez štetnog djelovanja za kožu. Drugim riječima, nakon što prebrišete
mobitel možete dezinficirati ruke!
Wet wipes Mobyclean are intended for hygiene of mobile devices. Mobyclean wet wipes are already recognized as an innovative product by a jury of world innovation, winning numerous awards for innovation: a
gold medal in London 2010th and three silver 2011th in Malaysia, Romania and Zagreb. What makes the
innovation is the combination of cosmetic and disinfection components with a percentage of moisture on
the wipe, which is an excellent solution for mobile perfectly clean with no harmful effects to the skin. In other
words, after you wipe your cell phone you can disinfect your hands!
56
Elektromotor s permanentnimi magneti, namenjen pogonu manjših plovil
Elektromotor s permanentnim magnetima namijenjen pogonu manjih
plovila
Electric motor with permanent magnets for small vessels
Dr.sc. Branimir Ružojčić
Voltića 14,
52100 PULA
Tel: 00385(0)52 216-9740 F: Fax: 00385(0)52 507 599
Fax: 00385(0)52 507 599
Mob: 00385(0)98 255 836
E: [email protected]
Opis inovacije
Elektronsko komutiran motor s spremenljivo hitrostjo in smerjo, brez ščetk in z vgrajenimi permanentnimi magneti,
ki so specifično pozicionirane na površini rotorja. Posebna zasnova motorja omogoča visoko učinkovitost, kompaktne
dimenzije pogona, nizko valovitost navora in preprosto upravljanje.
Takšen pretvornik električne energije v mehanično delo omogoča visok izkoristek energetskih virov na plovilu, povečuje
avtonomijo in bistveno zmanjša stroške izrabe električnega pogona. Namenjen je predvsem kot glavni motor manjših
plovil ter kot hibridni in pomožni pogon večjih plovil. Prednosti elektromotorja s permanentnimi magneti v primerjavi
s klasičnim so zelo očitne. Prednost električnega pogona je večja maneverska sposobnost, manjše vibracije, manjši
hrup, manjše dimenzije, prihranek goriva, manjša emisija toplogrednih plinov, večja zanesljivost, večja varnost plovbe,
možnost uporabe različnih energentov ter boljši izkoristek prostora na plovilu. Prednosti PM motorja so: kompaktnost in
učinkovitost pogona, minimalni volumen prostora za nameščanje, zmanjšanje delovne temperature, preprosto hlajenje
in konstrukcija, zanesljivost, visoka redundantnost in minimalno vzdrževanje.
PONUJAMO IZDELEK.
Elektronički komutirani motor promjenljive brzine i smjera, bez četkica i ugrađenim permanentnim magnetima specifično
pozicioniranim na površini rotora. Poseban koncept motora rezultira vrlo visokom efikasnošću, kompaktnim dimenzijama
pogona, niskom valovitošću momenta te jednostavnim upravljanjem.
Ovakav pretvornik električne energije u mehanički rad, omogućava visoku iskoristivost energetskih izvora na brodu,
povećava autonomiju i značajno reducira troškove eksploatacije elektropogona. Namijenjen je prvenstveno kao glavni
manjih plovila te kao hibridni i pomoćni pogon većih plovila. Prednosti elektromotora sa permanentnim magnetima u
usporedbi sa klasičnim vrlo su očite. Prednost električne propulzije je veća manevarska sposobnost, manje vibracije,
manja buka, manje dimenzije, ušteda goriva, manja emisija stakleničkih plinova, veća pouzdanost, veća sigurnost plovidbe,
mogućnost korištenja raznih energenata i bolja iskoristivost brodskog prostora. Prednosti PM motora su kompaktnost
i efikasnost pogona, minimalni volumen instalacionog prostora, smanjenje temperature rada, jednostavnost hlađenja i
konstrukcije, pouzdanost, visoka redundantnost i minimalno održavanje.
Nudi se proizvod.
Electronically commutated motor variable speed and direction, brushless and built permanent magnet specifically positioned on the surface of the rotor. A special engine concept resulting in very high efficiency, compact dimensions of
the drive, low torque ripple and easy operation. Such a transducer
electrical energy into mechanical work enables a high utilization of
energy sources on board, increasing the autonomy and significantly
reduces operating costs of electric drive. It is intended primarily as
a main drive of smaller vessels as well as hybrid and auxiliary drive
larger vessels. Advantages of electric motors with permanent magnets compared with conventional are very obvious. The advantage
of electric propulsion is greater maneuverability, less vibration,
less noise, smaller size, fuel economy, lower emissions, increased
reliability, and greater safety of navigation, use of various energy
sources and better utilization of shipping space. Benefits of PM
motors are compact and efficient operation, the minimum volume
of the installation space, reduction of temperature, easy cooling
and construction, reliability, high redundancy and low maintenance.
Product is offered.
57
Asocijacija inovatorki “NOVA” u BiH
Women,s Inventors Association “NOVA” u BiH
Sime Šolaje 17/3, 78 000 Banja Luka, RS,BiH
Registrovana: Na osnovu Rješenja Ministarstva pravde BiH broj: UP 08-07-1-111/09, od 10.09.2009.
godine
JIB (jedinstveni identifikacioni broj) 4403124470007
Račun otvoren kod VOLKSBANK a.d. Banja Luka, Ul. Jevrejska bb. 78 000 Banja Luka broj: 567-24127000011-68
Asocijacija NOVA, sa sjedištem u Banja Luci je u saradnji sa AEI (Evropskom
asocijacijom inovatora) sa sjedištem u Strazburu , dana 10.09.2011. godine
osnovala:
Evropsku asocijaciju žena stvaralaca I preduzetnica – European Women,s Inventors and Entrepreneurs,
sa sjedištem u Banja Luci i proglasila BANJALUČKU DEKLARACIJU EWIE koristi infrastrukturu NOVE I AEI
THE CORNET WITH MELTING CANAL
Autor inovacije: Ajla Sadiković
Ljubuški
mobil:+387 063 856 019
The idea is related to the brim around the ice-cream cornet, similar to a sombrero or a round balcony in
which ice-cream drops shall be melting and afterwards those drops shall be led through small holes into
the cornet.
Proposed cornets are designed for usage in places such as restaurants, tuck shops and similar places
where ice-cream shall be put on cornets by the spoon.
The ice-cream ball is placed into the depth not bigger than 10mm, therefore the holes on the cornet shall
be placed in such depth or even lower.
There shall be two types of cornets: single or double.
The advantage of single ones lies in their simple handling but the disadvantage is the brim which represents
the border, therefore less cornet could be placed in a commercial package.
Double cornets should be consisted of the cornet (with holes) and the brim which could be delivered in separated packages. The advantage is that such packages need the small space compared with single cornets
for the same quantity.
MAGNETNI KAIŠ
Autor inovacije: Branka Kolar Mijatović
S.Šolaje 17, 78 000 Banja Luka
mobil:+387 65 624 061; mail: [email protected]
SVRHA
Ovo je modni detalj dizajniran prvenstveno za žene svih životnih dobi. Nosi se oko pojasa. ogu ga nositi i muškarci.
UPOTREBA -REFEENSE
Inovacija pomaže nosiocu da stalno kontroliše težinu i obim svog struka. Zato što postoji skriven cantimetar
na unutrašnjoj strani pojasa pomoću kojeg se reguliše obim struka
Istovremeno na kaišu se nalaze i magneti. Oni su umetnuti s unutrašnje strane pojasa na određenim energetskim tačkama. Ako se magneti konstantno nose oni mogu pomoći u uspostavljanju magnetskog polja kao
zaštitnog sloja oko ljus+dskog bića.
S toga osoba koja nosi pojas ne osjeća zamor, ima dobru cirkulaciju i uslovi zdravlja su poboljšani.
Osoba koja nosi magnetni pojas osjeća se mnogo smirenije i zdravije.
Moć –Snaga magneta se određuje u skladu sa visinom i težinom osobe koja ga koristi. Trebala bi biti od
12000 do 25000 gausa.
58
“MILHAIR” 100% Natural Lotion
Autor inovacije: Milka Matešić
Sarajevska br.14, Ozimice 1, 77 000 Bihać
Kontaktni podaci: mobil:+387 65 624 061; mail: [email protected]
Anti dandruff and hair loss; for better and stronger hair roots The lotion is made for men and women who
suffer from hair loss. It is created as the result of years of research and contains the natural plant-based
ingredients Results are visible after using “MILHAIR” Lotion constantly within 10 to15 days.
Hair begins to grow within 4 or 6 weeks.
The lotion improves hair roots, removes dandruff and gives volume.
INNOVATION: it has never been dealt with hair loss in such way. It is a completely new method which is very
efficient and tested.
Kompleks B-17+ Vitaminski sok B17 je esencija dobijena od biljaka, šumskog voća i
žitarica. Uzeti su čisti vitamini.
Autor inovacije: Senka Psutka i Vojislav Djudurović
Maglajani kod Mahovljana, 78 000 Banja Luka,
telefon: +387 51 533 362; mobil:+387 63 539 211;
Vitamini su organske supstance neophodne za normalno funkcionisanje tijela, regulaciju metabolizma, rast
i reprodukciju. 13 vitamina su vrlo dobro poznati i svaki od njih ima svoju ulogu u organizmu. Ljudsko tijelo ne
može samo proizvesti vitamine, pa ih uzima kroz hranu.
Vitaminski sok B17 sastoji se od vitamina B12, B14, B15, B17, koji uništavaju slobodne radikale i ćelije raka.
Ostim B kompleksa posotji i visoka koncentracija vitamina kao što su A, C, D, K.
Vitaminski sok B17 uzima se preventivno radi poboljšanja zdravlja
Vitaminski sok B17 takođe konzumiraju osobe koje imaju zdravstvenih problema i ta konzumacija se utvrdi
nakon radio estezijske dijagnoze gospodina Vojislava Djudurovića.
Novitet je što smo uspjeli izdvojiti enzim života ( biljka bez enzima života ne može da klija). Kada biljka dobije
vlagu i potrebnu temperaturu onda se budi enzim života koji pokreće biljku na klijanje. Enzim života se nalazi
u tim klicma (kao i ostali minerali i vitamini) koji pokreće sjemenku na klijanje
B17 ima veliku mogućnost da čisti tanko i debelo crijevo i da iste dovodi u funkciju da sa svojim dobrim radom
pomažu izlječenje osobe.
Bez dobrog rada ta dva organa nema izlječenja bolesnika, a to dokazuju naša desetogodišnja istraživanja.
59
GOSPODARSKA REGIJA V POREČJU REKE SAVE
Milan Bobić, V hladu
60
Mednarodna komisija za
savski bazen
Kneza Branimira 29/II
Branimir Centar-10000 Zagreb
T: + 385 1 488 69 60, F: + 385 1 488 69 86
e-mail: [email protected]
Mednarodna komisija za savski bazen (Savska komisija) je bila ustanovljena na podlagi Okvirnega sporazuma
o savskem bazenu (podpisan 3. decembra 2002 v Kranjski gori), katere namen je koordinacija sodelovanja
med podpisnicami Okvirnega sporazuma - Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije - v sektorju
upravljanja z vodami, z namenom ustvarjanja pogojev za trajnostni razvoj regije v bazenu reke Save.
Posebni cilji sodelovanja med državami so vzpostavljanje mednarodnega režima plovbe na reki Savi in
njenih plovnih pritokih ter vzpostavljanje trajnostnega upravljanja z vodami in tveganji (poplave, suše,
nezgodna onesnaženja vode itd.) v bazenu reke Save. Glede na to, da se istočasno ukvarja tudi z vprašanji
zagotavljanja okoljske vzdržnosti (zaščita/izboljševanje kakovosti voda in vodnega ekosistema, količina
voda), zaščite pred škodljivimi vplivi vode in razvoja pridobitnih dejavnosti (npr. plovbe, hidrotehnike,
rekreacije in turizma), ima Savska komisija med evropskimi rečnimi komisijami najširši delokrog.
V delu, ki se nanaša na razvojne aktivnosti, je poseben poudarek namenjen obnovi in razvoju plovbe na
reki Savi, vendar pa je poudarek tudi na začetku del na področju razvoja rečnega turizma (navtični turizem,
eko turizem) v bazenu reke Save. Na podlagi tega je steklo tudi dobro sodelovanje z mnogimi nacionalnimi institucijami in organizacijami, vključno z regionalnimi gospodarskimi zbornicami s področij vzdolž
porečja reke Save.
Pri svojem delu Savska komisijo posebno pozornost posveča promoviranju izjemne estetske in ekološke
vrednosti ter gospodarskih potencialov v porečju reke Save, prav tako pa tudi koristi, ki jih lahko prinese
čezmejno sodelovanje pri realiziranju teh potencialov, ob hkratnem ohranjanju obstoječe vrednosti.
Glavni mehanizem promoviranja teh sporočil je Dan reke Save, 1. junij, v okviru katerega se v savskih državah
organizira niz aktivnosti, namenjen različnim ciljnim skupinam, vključno s širšo javnostjo.
Promoviranje omenjenih sporočil se organizira tudi na številnih nacionalni in regionalni dogodkih, kot je
že peti redni kongres »Izzivi gospodarskega razvoja 2012« v Ljubljani, v okviru katerega bo Savska komisija
nastopila kot pokroviteljica kulturnega programa, ki zajema glasbeni program »Sava Suite« in razstavo
fotografij s porečja reke Save.
Meðunarodna komisija za sliv reke Save (Savska komisija) formirana je na osnovu Okvirnog sporazuma o
slivu reke Save (potpisan 3. decembra 2002. godine u Kranjskoj Gori), sa zadatkom da koordinira saradnju
ugovornica Okvirnog sporazuma – Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine i Srbije u sektoru voda, radi
ostvarivanja uslova za održivi razvoj regiona u slivu Save.
Posebni ciljevi saradnje država su uspostavljanje meðunarodnog režima plovidbe na reci Savi i njenim plovnim pritokama, kao i uspostavljanje održivog upravljanja vodama i održivog upravljanja hazardima (poplave,
suše, akcidentna zagaðenja voda itd.) u slivu Save. Obzirom da se istovremeno bavi pitanjima održivosti
(zaštita/unapreðenje kvaliteta voda i vodnog eko-sistema, količina voda), zaštite od štetnog dejstva vode i
razvoja privrednih aktivnosti (npr. plovidbe, hidrotehnike, rekreacije i turizma), Savska komisija ima najširi
delokrug rada meðu evropskim rečnim komisijama.
U segmentu rada koji se odnosi na razvojne aktivnosti, posebno se ističe napredak ostvaren na obnovi i
razvoju plovidbe na Savi, ali i početak rada na razvoju rečnog turizma (nautički turizam, eko-turizam) u slivu
Save, iz čega je proistekla i dobra saradnja sa mnogim nacionalnim institucijama i organizacijama, uključujući
i regionalne privredne komore sa sliva Save.
Veliku pažnju, u svom radu, Savska komisija posvećuje promovisanju izuzetnih estetsko-ekoloških vrednosti i
privrednih potencijala u slivu reke Save, kao i koristi koje prekogranična saradnja može doneti pri korišćenju
ovih potencijala, uz istovremeno očuvanje postojećih vrednosti.
Glavni mehanizam promocije ovih poruka predstavlja Dan reke Save, 1. jun, u okviru koga se u savskim
državama organizuje niz aktivnosti za različite ciljne grupe, uključujući i najširu javnost.
Za širenje pomenutih poruka takođe se koriste brojni nacionalni i regionalni skupovi, kao što je peta,
61
tradicionalna izložba „Izazovi ekonomskog razvoja 2012“ u Ljubljani, u okviru koje će Savska komisija sa
zadovoljstvom nastupiti kao pokrovitelj kulturnog programa, koji obuhvata muzički program „Sava Suite“ i
izložbu fotografija sa sliva reke Save.
Savska komisija je pokrovitelj skupine „The river’s dream band“ in projekta „Sava suite“
Projekt „The River’s Dream Band“ je kot ideja nastal leta 2010 v okviru promocije Mednarodnega leta
približevanja kultur, ki ga je organizirala OZN. Za promoviranje te aktivnosti je OZN po eni strani izbral reko,
kot simbol naravne lepote, geografske oblike, ki ne pozna meja, naravnega kanala kulturne izmenjave, po
drugi strani pa glasbo kot medij nacionalne dediščine in medsebojnega spoštovanja.
V okviru procesa pridruževanja novih držav Evropski uniji si projekjt „The River’s Dream Band“, kot glasbena
ekspresija, prizadeva promovirati tradicionalno ljudsko glasbo kot sredstvo čezmejnega, meddržavnega in
regionalnega sodelovanja. Tako se je leta 2011 začel UNESCOv projekt »Sava Suite«, ki se osredotoča na
geografsko področje porečja reke Save in obsega skladbe, ki so bile posebno napisane in aranžirane tako,
da bi prenesle izvorne note, ki so nastale v porečju reke Save.
Skupina „The River’s Dream Band“, katere člani so Alberto Grolo, Andrea del Favero, Dario Marušić, Piero
Brovacco, Luciano Marangione in Marino Kranjac, je imela tretjo premierno izvedbo glasbenega repertoarja
„Sava Suite“ za visoke državne predstavnike v okviru tretjega srečanja pogodbenic Okvirnega sporazuma
o savskem bazenu, ki ga je Mednarodna komisija za bazen reke Save organizirala maja 2011 na Brdu pri
Kranju. Nasledni nastop je imela skupina v mestu Fontanadredi (Italija) avgusta 2011, v okviru lokalne
aktivnosti za promoviranje voda, projekt pa se nadaljuje tudi v letu 2012, s koncertom v okviru pete, tradicionalne razstave „Izzivi gospodarskega razvoja 2012“ v Ljubljani.
Projekat „The river’s dream band“ nastao je kao ideja 2010. godine u okviru promocije Meðunarodne
godine približavanja kultura, organizovane od strane Ujedinjenih nacija. Za promociju ove aktivnosti, UN
je, sa jedne strane, odabrao reku, kao simbol prirodne lepote, geografskog oblika koji ne poznaje granice,
prirodne rute kulturne razmene i, sa druge strane, muziku, kao vektor društvenog nasleða jedne nacije i
meðusobnog poštovanja.
U okviru procesa pridruživanja novih država Evropskoj uniji, „The river’s dream band“, kao muzički izraz,
nastoji da promoviše tradicionalnu narodnu muziku zemlje kao sredstvo prekogranične, meðudržavne i
regionalne saradnje. Tako je 2011. godine pokrenut projekat UNESCO-a „Sava suite“, koji je fokusiran na
geografsko područje sliva reke Save, a obuhvata kompozicije, posebno komponovane i aranžirane da bi
prenele izvorne note nastale u slivu Save.
„The river’s dream band“, koji čine Alberto Grolo, Andrea del Favero, Dario Marušić, Pijero Brovaco, Lučijano
Maranðone i Marino Kranjac, imao je premijerno izvoðenje muzičkog repertoara „Sava suite“ za visoke
državne zvaničnike tokom Trećeg sastanka strana ugovornica Okvirnog sporazuma o slivu reke Save, koji
je Meðunarodna komisije za sliv reke Save organizovala u maju 2011. godine na Brdu kod Kranja. Naredno
izvoðenje bend je imao u Fontanadredi (Italija) u avgustu 2011. godine, u okviru lokalne aktivnosti na promociji
voda, a projekat se nastavlja i tokom 2012. godine, koncertom u okviru pete, tradicionalne izložbe „Izazovi
ekonomskog razvoja 2012“ u Ljubljani.
62
Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni
razvoj, prostorsko naèrtovanje in okoljske
študije
Janez Podobnik, direktor
ECPD International Institute for Sustainable Development, Urban Planning and Environmental Studies
Dunajska 104, 1000 Ljubljana
phone:+38631826949
email:[email protected]
V Ljubljani je septembra 2009 z delovanjem začel novoustanovljeni Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni
razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije. Deluje kot podružnica Evropskega centra za mir in razvoj
(ECPD), ki je bil leta 1986 ustanovljen v okviru Univerze za mir OZN. Sekretariat je v Beogradu, Akademski
svet pa v Parizu.
Mednarodni inštitut v Ljubljani je prva inštitucija ECPD v Sloveniji.
ECPD je v preteklih letih v državah JV in srednje Evrope ustanovil večje število svojih raziskovalnih,
izobraževalnih in programskih operativnih enot – podružnic. Prav tako je ECPD v letih svojega delovanja
vzpostavil dobre povezave z različnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami po celem svetu, še
posebej z znanimi univerzami in drugimi akademskimi institucijami.
ECPD deluje na območju »Helsinške Evrope«, z usmeritvijo k državam v tranziciji; odprt pa je tudi za
sodelovanje z drugimi deli sveta.
Ena od nosilnih usmeritev inštituta je celovito zavzemanje za izboljšanje kvalitete življenja. Pri tem izhaja
iz prepričanja, da razvoj ne more biti definiran samo kot rast nacionalnega prihodka po prebivalcu, pač pa
kot dejansko izboljšanje kvalitete življenja v vseh bistvenih dimenzijah, še posebej okoljski in trajnostni.
Inštitut sledi usmeritvam ECPD, ki med svojimi programi s posebno pozornostjo obravnava ekonomski in
tehnološki razvoj družb in držav, kjer deluje. Zato se bo Inštitut za trajnostni razvoj med drugim poglobljeno
ukvarjal s programi upravljanja naravnih resursov, v okviru katerih bo na konkretnih razvojnih, tehnoloških,
urbanističnih in okoljskih projektih izhajal iz principov trajnostnega razvoja.
Poleg aktivne vključitve v potekajoče programe podiplomskih specialističnih študij ter magistrskih in
doktorskih študij v okviru mreže ECPD se bo Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj v Ljubljani aktivno
vključil v organiziranje strokovnih in znanstvenih posvetov, simpozijev, seminarjev in poletnih šol s področja
trajnostnega razvoja. Prav tako bo izdeloval raziskovalne projekte in študije s področja okolja, trajnostnega
razvoja in upravljanja s prostorom na širšem prostoru srednje in JV Evrope.
Pri tem bo izhajal iz nekaterih dobrih izkušenj Slovenije,če omenimo nekatere dobre prakse na področju
trajnostnega razvoja, na primer odnos do narave v okviru omrežij Natura 2000 in odnos do obnovljivih
virov energije. Inštitut bo posebno pozornost namenjal okoljskim in trajnostnim temam, ki jih pokrivajo
nekateri mednarodni sporazumi na območju srednje in JV Evrope (podonavski, savski sporazum, sporazum o sodelovanju na področju Dinaridov in drugi). Še posebej pa bo inštitut gradil na dobrih povezavah
z raziskovalnimi, tehnološkimi, finančnimi in političnimi inštitucijami, ki jih je Slovenija vzpostavila med
uspešnim vodenjem Evropske unije..
63
Inovativnost v porečju Save
Konzorcij ERUSRS
Porečje Save s površino 11.735 km2 zavzema 72 % celotnega vodnega območja Donave oziroma 58 %
vseh porečij v Sloveniji.
Dolžina vseh vodotokov v porečju Save meri 15.613 km oziroma 53 % dolžine vseh vodotokov v Sloveniji.
V primerjavi z drugimi porečji ter povodji je gostota rečne mreže v porečju Save povprečno visoka, saj
znaša 1,3 km/km2.
Ali ste vedeli, da v vseh štirih slovenskih regijah v porečju Save živi in dela 41,4 odstotka prebivalstva, ustvarijo 48,6 odstotka BDP celotnega slovenskega gospodarstva, ustvarijo 55,8 odstotka prihodka, zaposlujejo polovico vseh oseb v Sloveniji, na tem teritoriju pa deluje 46,7 % vseh podjetij (registriranih pravnih ali
fizičnih oseb).
Samo v občini Ljubljana deluje 20,6 odstotka vseh slovenskih podjetij, zaposluje 29,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji ter ustvari 38,2 odstotka vseh prihodkov Slovenije.
Čezmejno sodelovanje je ključni dejavnik regionalnega razvoja vsake države, še posebej ko gre za naravne
vire, ki lahko prispevajo k splošnemu blagostanju. Niz skupnih interesov in veliko dobrih idej o trajnostnem
gospodarskem razvoju savske regije, ki na ozemlju štirih držav obsega 940 kilometrov rečnega toka in rečne
obale, z okoli 6,8 milijoni prebivalcev in 140 tisoč podjetji, letno pa pluje na reki Savi okoli milijon plovil.
To je upoštevanja vreden potencial, ki mestom, naseljem in vsem upravnim enotam savske regije ponuja
priložnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja v obliki podjetnikom privlačnih destinacij za domače in tuje
investitorje.
ČLANI KONZORCIJA EKONOMSKE REGIJE V POREČJU REKE SAVE (ERUSRS)
BOSNA IN
HERCEGOVINA Privredna komora regije Banja Luka
Privredna komora regije Bijeljina
Privredna komora Brčko Distrikta
Privredna komora regije Doboj
Gospodarska komora Županije posavske - Orašje
HRVAŠKA SLOVENIJA HGK – Komora Zagreb
Županijska komora Slavonski Brod
Županijska komora Vukovar
Županijska komora Sisak
GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana
GZS Območna zbornica Posavje, Krško
GZS Območna zbornica Zasavje, Zagorje ob Savi
GZS Območna zbornica za Gorenjsko
SRBIJA Regionalna privredna komora Valjevo
Sremska privredna komora
Privredna komora Beograda
64
BOSNA IN HERCEGOVINA
Radovan Avanić: Smaragdna reka
65
Promocija inovatorstva i stepen inovativnosti privrednih
društava u Republici Srpskoj
PKRS – PODRUČNA PRIVREDNA KOMORA BANJA LUKA
CHAMBER OF COMMERCE AND INDUSTRY OF BANJA LUKA REGION
Đure Daničića 1/II,
78000 Banja Luka
Republika Srpska, Bosna i Hercegovina
Tel. +387 51/215-987, 215-481
Fax. +387 51/51/215 510
E-mail. [email protected]
WEB. www.bl.komorars.ba
Institucionalni okvir
Institucionalni okvir za kreiranje i sprovođenje naučno-tehnološkog razvoja Republike Srpske čine Narodna
Skupština i Vlada Republike Srpske. U pravnom sistemu Bosne i Hercegovine i Republike Srpske primjenjuje
se veći broj zakonskih i podzakonskih akata koji se odnose na istraživanje i razvoj. U proceduri usvajanja
trenutno se nalazi Nacrt Strategije naučnog i tehnološkog razvoja Republike Srpske u periodu 2012 -2016.
godine, kojom su identifikovani opšti i posebni ciljevi naučnog i tehnološkog razvoja kao što su npr. „
jačanje saradnje i prenos rezultata istraživanja iz naučnoistraživačkog u privredni sektor i podrška jačanju
inovacionih kapaciteta privrednih društava“, te „redefinisanje uloge i zadataka svih subjekata u istraživačkom
i razvojnom sistemu , u cilju izgradnje inovacionog sistema Republike Srpske.“
Ministarstvo nauke i tehnologije Vlade Republike Srpske, pruža finansijsku podršku organizacijama koje
djeluju na polju inovatorstva, kao i za pojedinačne radove najuspješnijih inovatora. Konkursi i obavještenja
o raspodjeli finansijskih sredstava za podršku na projektima razvoja tehnologije, nabavke opreme i učešće
na stručnim skupovima o razvoju tehnologije javni su i dostupni na web stranici Ministarstva. Isto Ministarstvo organizuje Takmičenje za najbolju tehnološku inovaciju, pokrenulo je časopis „Infiniti“, namjenjen
promociji nauke i tehnologije.
U Republici Srpskoj osnovan je Savez inovatora koji je počeo sa radom u novembru 2004., sa ciljem da
stimuliše i promoviše i mlade inovatore tako što svake godine organizuju Međunarodnu izložbu ideja,
inovacija i stvaralaštva „Inost mladih“ pod pokroviteljstvom Vlade Republike Srpske i Grada Banja Luka.
Jedan od važnijih dijelova naučnoistraživačkog sistema u Republici Srpskoj su organizacije koje imaju
ulogu svojevrsnog „posrednika“ između istraživanja i proizvodnoga rada, kao što su: Komorski sistem RS,
Republička agencija za razvoj MSP i lokalne razvojne agencije, Inovacioni centar Banja Luka i dr.
Privredne komore
Komorski sistem Republike Srpske, u sadašnjem obliku, egzistira od 1992. godine. U okviru jedinstvenog
komorskog sistema, Privredna komora Republike Srpske sa sjedištem u Banjoj Luci, na osnovu teritorijalnog principa, organizuje svoj rad preko pet područnih privrednih komora(Banja Luka, Bijeljina, Doboj,
Trebinje i Istočno Sarajevo). U okviru svoje nadležnosti, Komora između ostalog obavlja slijedeće zadatke
: zastupanje interesa privrede, poslovno savjetovanje – stručna i savjetodavna pomoć prilikom uvođenja
standarda kvaliteta, osnivanja novih i transformacije postojećih privrednih društava, te druge konsultantske usluge, unapređivanje preduzetništva i menadžmenta, praćenje i prenošenje međunarodnih iskustava
u tim oblastima, a naročito u oblasti upravljanja sistemom kvaliteta, podsticanje istraživanja u oblasti
naučnotehnološkog razvoja, usklađivanje privrednih i društvenih interesa u oblasti ekologije i td.
Inovacioni centar Banja Luka(ICBL)
U cilju realizacije poslova orijentisanih ka budućnosti, Grad Banja Luka je polovinom 2010. godine, zajedno
sa Ministarstvom nauke i tehnologije, Athene Prosjektledelse AS iz Norveške, Republičkom agencijom za
razvoj malih i srednjih preduzeća, univerzitetima u Banjoj Luci i Istočnom Sarajevu, osnovao prvi moderno
opremljen Inovacioni centar - ICBL. Namjera Centra je da postane vodeća snaga u izgradnji društva zasnovanog na znanju u Republici Srpskoj i BiH, kroz generisanje novih generacija visoko osposobljenih ljudi
udruženih u visoko tehnološki baziranim kompanijama koje nude ideje, proizvode i usluge, kao i da podrži
razvoj kompanija koje su sposobne da tržištu ponude napredna komercijalna rješenja kroz unapređenja
poslovnih procesa zasnovanih na znanju i primjeni inovativnih i naprednih tehnologija.
U okviru poslovnog inkubatora, ICBL svojim korisnicima pruža podršku i nudi neophodne elemente za
uspješan profesionalni razvoj kroz širok spektar usluga profesionalnog savjetovanja uz pomoć dokazanih
uspješnih metodologija korištenih u razvijenim zemljama.Prateći globalne i evropske trendove Inovacioni
centar Banja Luka, zajedno sa vladinim političkim okvirom predstavlja srž inovacionog sistema za područje
Republike Srpske i središte za razvoj drugih inovacionih ustanova i inkubatora spajajući znanje stečeno
66
obrazovanjem, individualne preduzetničke inicijative, stručnost poslovanja i orijentisanog ka tržištu.
Tehnološki biznis park Banja Luka
Grad Banja Luka kreće i u izgradnju i realizaciju projekta Tehnološki biznis park Banja Luka, što predstavlja
kapitalni projekat na nivou grada Banja Luke i cijele Republike Srpske i važan segment za razvoj privrede,
novog zapošljavanja i otvaranja novih preduzeća, te privlačenje stranih investicija. Na ovom mjestu je
predviđeno otvaranje većeg broja preduzeća, a do sada je preko 60 investitora iskazalo interes za ulaganje
u poslovne zone.
Predviđeno je da Tehnološki biznis park Banja Luka bude prostor na kojem specijalizovani profesionalci,
povezujući preduzetnike, finansijske i naučno-istraživačke institucije, čine servis s ciljem stvaranja privrednih
subjekata koji ostvaruju visoku dobit zahvaljujući primjeni novih tehnologija, stvaranja novih radnih mjesta,
te komercijalizacije tehnoloških znanja, te predstavlja jednu od najefikasnijih formi kroz koju se pomaže i
promoviše razvoj malih i srednjih preduzeća, kao i rzavoj novih tehnologija u datoj sredini.
Inovativne aktivnosti privrednih društava
Statistička istraživanja o inovativnim aktivnostima preduzeća u Republici Srpskoj za period 2008-2010.
godine izvršena su od strane Republičkog zavoda za statistiku uz pomoć Ministarstva nauke i tehnologije
i pokazala su, između ostalog da je u posmatranom uzorku od 1200 preduzeća, njih 29,8% bilo inovativno
aktivno.Najveći procenat inovatiovnih aktivnosti ostvaren je u sektoru usluga(finansijsko posredovanje,
komunalne, lične i ostale), a najmanji u oblasti poljoprivrede i šumarstva. Inovativno aktivna privredna
društva su, kao najznačajniji efekat primjene inovacije proizvoda ili procesa označila poboljšanje kvaliteta,
povećanje asortimana proizvoda i usluga, povećanje kapaciteta i td.
Kao primjer uspješne inovacije navodimo preduzeće TURBINA IPD d.o.o iz Kotor Varoša, osnovano 2006.
godine u namjeri da se primjene znanje i iskustva iz patenta vjetroturibine sa vertikalnom osom i da se
počne proizvoditi proizvod za industrijsko tržište namijenjeno za tržište cijelog svijeta.
Sve veća potreba za urbanom vjetroenergijom, napajanje telekomunikacionih baznih stanica sa alternativnom energijom i novi svjetski trend za investiranje u čistu i obnovljivu energiju su sigurna garancija
uspjeha TURBINA VAWT proizvoda. Pored niza drugih mjesta, TURBINA VAWT uspješno je implementirana
i na sjeveru Poljske u mjestu Studzienice, kao i TURIBNA VAWT TW2 proizvod koji je instalairan na vrhu
telekomunikacionog stuba u Sloveniji a nadzire se pomoću daljinskog nadzornog sistema.
Pored inovativne aktivnosti, na konkurentnost BiH privrede znatno utiče i uvođenje međunarodnih standarda čije certifikate trenutno u BiH ima ukupno 1.692 preduzeća, od toga je 770 u Republici Srpskoj. Do
2011. godine Vlada RS davala je podsticaje za uvođenje međunarodnih standarda, što je znatno doprinijelo
povećanju broja certifikovanih preduzeća. Iako je ovo mali broj u odnosu na druge zemlje u okruženju,
glavni razlog za to je veoma teška situacija u privredi, gdje se preduzeća bore za opstanak.
Od navedenog broja preduzeća u Republici Srpskoj koja su uvela međunarodne standarde, prema podacima
kojima raspolaže Komora, to su: Sistem upravljanja kvalitetom - ISO 9001 (610 preduzeća), Upravljanje
zaštitom životne sredine - ISO 14001 (30 preduzeća), Upravljanje bezbjednošću i zdravstvenom zaštitom
na radu - OHSAS 18000 (9 preduzeća), Sistem upravljanja rizikom - ISO 17000 (3 preduzeće), Sistem upravljanja bezbjednošću hrane - ISO 22000 (6 preduzeća), Bezbjednost hrane - HACCP ( 60 preduzeće),
Bezbjednost proizvoda - CE znak (19 preduzeća), Sertifikacija šuma i porijeklo drveta - FSC CoC (31) , SO
17025 akreditacija labaratorija (2).
U BiH je osnovan Institut za akreditaciju (BATA) koji vodi registar akreditovanih tijela za ocjenjivanje
usklađenosti sa podacima područja i opsega akreditacije.Trenutno u BiH prema spisku akreditovanih
tijela za ocjenjivanje usklađenosti ima: ispitnih laboratojija 24 (9 u RS), kalibracionih laboratorija 7 (1 u
RS),tijala za certificiranje proizvoda 2 , inspekcijskih
tijela 11 (5 u RS)
PKRS- Područna privredna komora Banja LukaPKRSPodručna privredna komora Bijeljina
TURBINA VAWT u Sloveniji
67
HRVAŠKA
Mifrela Mirić: Pogled na most Svobode
68
Inovativno podjetništvo mesta Zagreba in
zagrebške županije
Inovativno poduzetništvo grada Zagreba i
zagrebačke županije
HGK-KOMORA ZAGREB
Draškovićeva 45, 10000 Zagreb, Hrvatska
Tel:++ 385 1 4606 777, Fax:++ 385 1 4606 803
E-mail: [email protected], www.zg.hgk.hr
HGK-Komora Zagreb koja svojom djelatnošću pokriva gospodarstvo dviju upravno teritorijalnih jedinica
– Grada Zagreba i Zagrebačke županije, a to je područje na kojem se odvija između 40 i 50 posto ukupne
gospodarske aktivnosti Hrvatske, posebice važnim smatra razvoj poduzetništva kroz povezivanje obrazovanja, istraživanja i inovacija. Njezino je gledište da je to put za nastanak novih tehnologija, proizvoda i
proizvodnih procesa u skladu s programima održivoga razvoja i konkurentnosti na globalnom tržištu, što je
i temeljna postavka europske strategije Europa 2020' kojoj je jedan od prioriteta razvijanje ekonomije na
znanju i inovacijama. Taj dio aktivnosti Komora Zagreb provodi kroz partnerstvo s poslovnim subjektima,
znanstvenim i institucijama lokalne i regionalne samouprave, te udruženjima inovatora.
Grad Zagreb i Zagrebačka županija čine regiju koja se proteže na ukupnoj površini od 3.700 km2 s 1,1
milijun stanovnika i 36 tisuća poduzetnika, što je 40 posto od ukupnog broja poduzetnika u Hrvatskoj,
kod kojih radi 45 posto zaposlenih u hrvatskom poduzetništvu. Na tom području ostvaruje se više od 50
posto ukupnoga prihoda poduzetništva Hrvatske i 37 posto bruto domaćeg proizvoda.
Udjeli poduzetništva s područja Komore Zagreb u hrvatskom poduzetništvu, 2011.
S aspekta ukupnoga prihoda kao pokazatelja opsega poslovnih aktivnosti, udjel tercijarnog sektora je
57,6%, pri čemu je više od trećine prihodovano u trgovini, a realnoga 32,7%, uz ostvarenih 19% ukupnoga
prihoda u prerađivačkoj industriji. Od ukupnoga broja 98% otpada na male poduzetnike, kod kojih radi
39,5% zaposlenih u poduzetništvu i ostvaruje se 21,7% ukupnoga prihoda. Udjel velikih je tek 0,5%, no
kod njih radi 45,9% zaposlenih i ostvaruje se više od polovice ukupnoga prihoda.
Polazeći od teze da inovacijske aktivnosti uključuju sve znanstvene, tehnološke, organizacijske, financijske
i komercijalne korake kojima je svrha da dovedu do uvođenja inovacije, od ukupnog broja poduzeća na
području Komore Zagreb inovativnih, odnosno onih
koji su unatrag dvije do tri godine uveli inovaciju
proizvoda ili procesa te organizacijsku ili marketinšku
inovaciju je oko 14 tisuća odnosno 39 posto. Kako
pokazuju analize, najčešći je oblik inovacijskih aktivnosti nabavka postrojenja, opreme i softvera. U
inovativnom procesu, pak, proizvodna poduzeća
sklonija su vlastitim aktivnostima istraživanja i razvoja, a uslužna nabavci različitih oblika znanja na
tržištu, kao što su licencije za patente i nepatentirane
izume, provjerene procedure (know-how) i druge
vrste znanja.
Na području Komore Zagreb inovativnost je posebice
Udjeli poduzetništva s područja Komore Zagreb u vezana uz Tehnološki park Zagreb, osnovan 1994.
godine koji danas djeluje u sastavu Razvojne agenhrvatskom poduzetništvu, 2011. /u % /
cije Zagreb te predstavlja najveću koncentraciju poBroj poduzetnika
39,7
duzetnika na području inovacija i visokih tehnologija
Broj zaposlenih u
45,0
u Hrvatskoj. U okviru tog poduzetničkog inkubatora
poduzetništvu
posluje 20 malih tvrtki – inovatora high-tech proizUkupan prihod
58,4
voda i usluga, izvozno orijentiranih na čak 44 tržišta,
s 25 do 40 inovativnih proizvoda godišnje, te do sada
Investicije
59,3
registriranih 10 patenata. Mnogim tvrtkama on je bio
Izvoz
36,3
odskočnica za daljnji tržišni rast, a jedna od zapaženih
među njima je i Altpro d.o.o. (www.altpro.hr) koja se
Uvoz
65,1
69
bavi razvojem i proizvodnjom opreme za željeznička vozila i infrastrukturu, s razvijenih oko 700 različitih
proizvoda i složenih uređaja, plasiranih na tržišta 30 zemalja svijeta na pet kontinenata.
Stvaranje povoljnog okruženja za inventivno stvaralaštvo kroz partnerstvo industrije, inovatora i državne
administracije važna je aktivnost na razini Hrvatske gospodarske komore (www.hgk.hr), jednog od partnera
i Europske poduzetničke mreže Hrvatske - Enterprise Europe Network -(www.een.hr), putem koje je poduzetnicima omogućen pristup međunarodnoj bazi tehnologija i inovacija, te pomoć u istraživanju i razvoju. Usluge
u tom segmentu pružaju Poslovno inovacijski centar Hrvatske – BICRO (www.bicro.hr), Hrvatski institut za tehnologiju
HIT (www.hit.hr) te više tehnoloških parkova i tehnologijsko - razvojnih centara, uključenih u Mrežu. Na planu re-
alizacije inovativnih projekata Komora Zagreb surađuje i s Hrvatskim savezom inovatora (www.inovator.
hr ) i Savezom inovatora Zagreba (www.savez-inovatora-zagreba.hr), a svake godine najuspješnijim tvrtkama - inovatorima dodijeljuje Plaketu „Zlatna kuna“, kao potvrdu njihove kreativnosti i poticaj ukupnom
razvoju gospodarstva znanja. U konačnici, to znači ulaganje u tehnologiju, istraživanje, inovacije i kvalitetu
proizvoda. Da oni budu i tržišno prepoznati po izvrsnosti, Hrvatska gospodarska komora uspostavila je
vizualno označavanje kvalitetnih hrvatskih proizvoda i usluga sa znakovima „Izvorno hrvatsko“ i „Hrvatska
kvaliteta“ koje je dobilo do sada i 70 poduzetnika s područja Komore Zagreb.
Inovativno podjetništvo Brodsko-posavske županije
Inovativno poduzetništvo Brodsko-posavske županije
HGK-ŽK Slavonski Brod
Matije Mesića 9
35000 Slavonski Brod,Hrvatska
Tel:++ 385 /35/ 448 583
Fax:++ 385 /35 /448 591
E-mail: [email protected]
Web: www.hgk.hr
HGK-Županijska komora Slavonski Brod djeluje na području Brodsko-posavske županije koja svojom
površinom zauzima 3,6% Republike Hrvatske i na kojem aktivno posluje cca 1260 tvrtki i cca 3500 obrta.
ŽK Slavonski Brod osnovana je 1994. g. od kada djeluje sukladno zadacima i planu rada Hrvatske gospodarske komore s naglaskom na aktivnosti koje su odraz specifičnih potreba i inicijativa članica i ostalih gospodarskih subjekata s područja Brodsko-posavske
županije. U svom djelovanju posebnu pažnju
posvećuje razvoju poduzetništva temeljenog na
novim proizvodima, inovacijama i cjeloživotnom
obrazovanju.
Navedeno želimo postići uspostavljanjem neposredne suradnje s obrazovnim institucijama te
razvojno-istraživačkim i inovacijskim ustanovama,
udrugama i pojedincima.
Brodsko-posavska županija u ukupnom bruto
domaćem proizvodu Republike Hrvatske sudjeluje s 2,3%, a u ukupnom prihodu hrvatskoga
poduzetništva s 1,2% udjela.
Struktura gospodarstva Brodsko-posavske županije:
Na području Brodsko-posavske županije djeluju
i potporne institucije koje vlastitim djelovanjem i međusobnom suradnjom djeluju s ciljem
stvaranja okruženja pogodnog za razvoj inovacija:
HGK Županijska komora Slavonski Brod – kao
dio sustava HGK (www.hgk.hr) , jednog od partnera Europske poduzetničke mreže Hrvatske
- Enterprise Europe Network - (www.een.hr),
putem koje je poduzetnicima omogućen pristup
međunarodnoj bazi tehnologija i inovacija, te
pomoć u istraživanju i razvoju.
CTR Razvojna agencija Brodsko-posavske
Struktura prerađivačke industrije:
70
županije (www.ctr.hr) - neizostavni dio poduzetničke infrastrukture u Brodsko-posavskoj županiji koji zadovoljava ne samo potrebe poduzetnika, nego pruža i specijalizirane oblike pomoći lokalnoj i područnoj
samoupravi u izradi i provođenju poduzetničkih i razvojnih projekata u okviru pretpristupne strategije EU.
Industrijski park Nova Gradiška (www.ipng.hr) – smješten je na izvanrednoj lokaciji uz međunarodnu autocestu E 70, na površini od 82 ha, s mogućnošću proširenja na dodatnih 60 ha. Infrastrukturno opremljeno
zemljište je ponuđeno investitorima pod izuzetno povoljnim uvjetima. Izvanredna lokacija osigurava dobru
povezanost i brz pristup tržištu EU, kao i tržištima zemalja Istočne i Jugoistočne Europe.
U Industrijskom parku realiziran je projekt BISC (Poslovno inovacijsko potporni centar).
BISC je međunarodno priznatI potporni centar za razvoj inovativnog poduzetništva zasnovanog na znanju
i novim tehnologijama.
Specifični ciljevi projekta odnosili bi se na osiguravanje preduvjeta za:
• stvaranje tehničke i infrastrukturne potporne strukture međunarodno priznatog potpornog centra za
razvoj inovativnog poduzetništva zasnovanog na znanju i novim tehnologijama;
• razvoj tehnološkog potencijala i potencijala znanja u regiji,
• razvoj partnerstva i organizacijsko unaprjeđenje s ciljem osiguravanja visokokvalitetnih usluga i prijenosa
"najbolje prakse”.
Glavni akademski partner je STROJARSKI FAKULTET iz Slavonskoga Broda.
Provedbeni partneri: AREA SCIENCE PARK, Trst, Italija; Razvojna agencija IAL Friuli Venezia Giulia, Industrijskoobrtnička škola Nova Gradiška, Elektrotehnička škola Nova Gradiška, Hrvatska gospodarska komora,
Obrtnička komora te razvojna agencija CTR Slavonski Brod.
Razvojna agencija Grada Slavonskog Broda (www.ra-sb.hr) - misija Agencije je osigurati svakodnevnu
dvosmjernu komunikaciju između utemeljitelja i korisnika usluga, povezujući domaću i inozemnu stručnu
javnost, kako bi se koordinirale aktivnosti koje imaju za cilj osigurati kvalitetan razvoj projekata kroz stručnu
potporu Agencije, a u korist Grada Slavonskog Broda i njegovih stanovnika.
Agencija je tehnički realizator INNET foruma – Foruma inovacija i novih tehnologija koji je prvi puta održan
23.-24. ožujka 2012.g. u Slavonskom Brodu (www.innetforum.com).
Organizacijom Foruma, Grad Slavonski Brod se odlučio aktivno uključiti u promicanje inovacija i novih
tehnologija te potaknuti na razmišljanje obrtnike, poduzetnike, znanstvenike, ali i građane o važnosti
inovacija i uvođenja domišljatih i novih tehnologija jer je danas više nego ikad očito da je u umreženom
svijetu velike konkurencije to jedini način da se bude konkurentan.
Brodsko-posavska udruga inovatora ( [email protected]) - neprofitna udruga građana Brodsko-posavske županije koja organizirano radi na promicanju inventivnog rada i drugih oblika tehnološkog
stvaralaštva, kroz stvaranje novih vrijednosti na tim područjima djelovanja.
U svom radu BPUI ostvaruje ciljeve i zadatke , a osobito:
• Sustavni razvoj i primjena inventivnog rada u svim oblastima života s ciljem njegovog obogaćivanja i
povećanja ukupne vrijednosti;
• Uključivanje tehnoloških i drugih unapređenja pod zajedničkim imenom inventivni rad u svekoliki razvitak BP županije i Republike Hrvatske;
• Interesno povezivanje u razvitku inventivnog rada temeljem suvremenih dostignuća tehnike i tehnologije
u radu i životu čovjeka;
• Radi na popularizaciji tehnoloških i drugih inovacija;
• Organizira pružanje stručnih usluga vezanih uz pravnu zaštitu;
• Organizira osposobljavanje i usavršavanje svojih članova i drugih stručnih kadrova potrebnih za
unapređenje inventivnog rada;
• Surađuje sa organizacijama inovatora u zemlji i inozemstvu;
• Obavlja poslove iz svoje djelatnosti koji se odrede kao javno potrebni u upaniji Brodsko-posavskoj.
Izuzetno povoljan geoprometni položaj na križanju europskih prometnih koridora ( X i Vc), prometna infrastruktura (ceste, željeznica, plovni put), struktura gospodarstva, prirodna bogatstva (obradivo zemljište,
šume), mreža obrazovnih ustanova, postojeća poduzetnička infrastruktura čine preduvjete za gospodarski
rast i razvoj te ostvarenje raznovrsnih poduzetničkih ideja.
Kako bi se poduzetničke ideje lakše realizirale, u županiji je osnovan One Stop Service Centar koji koordinira
CTR Razvojna agencija Brodsko-posavske županije a čiji je član i HGK-Županijska komora Slavonski Brod.
71
Inovativno podjetništvo vukovarsko-sremske županije
Inovativno poduzetništvo vukovarsko-srijemske
županije
HGK-ŽK Vukovar
Zmajeva 1
32000 Vukovar, Hrvatska
Tel:++ 385-(0)32-441-155; Fax:++385-(0)32-441-463
E-mail: [email protected] ; Web: www.hgk.hr
HGK - ŽK Vukovar osnovana je 1993. g., te u svom djelovanju zastupa interese pravnih osoba – tvrtki prema tijelima
lokalne i regionalne samouprave, te u suradnji sa središnjom institucijom i prema kreatorima ekonomske politike.
Naglasak aktivnosti je na gospodarskom razvoju Županije, kvaliteti usluga i unapređenju rada poslovnoga sektora
i prateće infrastrukture. Najznačajnije aktivnosti koje realizira HGK-ŽK Vukovar uključuju promociju gospodarstva u
zemlji i inozemstvu, organiziranje nastupa na sajmovima, povezivanje tvrtki i pronalaženje potencijalnih partnera, informiranje o zakonskoj regulativi, poslovno obrazovanje kroz organizaciju seminara i stručnih tribina i druge aktivnosti
u skladu s Planom rada Hrvatske gospodarske komore. Hrvatska gospodarska komora i Županijska komora Vukovar
putem Europske poduzetničke mreža Hrvatske (www.een.hr) pruža brojne usluge povezane s razvojem inovacija i
omogućava pristup međunarodnoj bazi tehnologija i inovacija.
HGK-ŽK Vukovar djeluje na području Vukovarsko-srijemske županije, koja se proteže na površini od 2.448
km2, što čini 2,79% površine Republike Hrvatske. Riječ je o najistočnijoj hrvatskoj županiji, koja se prostire
između Dunava i Save i u kojoj aktivno djeluje 1.520 tvrtki i oko 3.000 obrta. Tvrtke s područja Vukovarskosrijemske županije ostvaruju godišnji prihod od oko 9,5 milijardi kuna (1,42% prihoda tvrtki na području
RH), te upošljavaju oko 18.000 uposlenih (2,09% uposlenih u gospodarstvu RH).
Razvoj inovativnih poduzeća na području Vukovarsko-srijemske županije, u prošlosti bio je realiziran primarno kroz razvoj malih tvrtki i to putem transfera znanja i razvoja vlastitih proizvoda u području tehnike i
tehnologije (drvoprerađivačka djelatnosti, strojarstvo i elektronika) gdje su pojedinci, vlastita iskustva i znanja
koristili za razvoj novih i inovativnih proizvoda, te proizvodnih postupaka. Nažalost ne može se reći kako
je riječ o značajnom broj tvrtki i moramo ustvrditi kako poduzetnici do sada nisu značajno koristili resurse
znanstvenih i istraživačkih institucija, te potpornih institucija u regiji kako bi u svoje poslovanje uključili
inovativne pristupe poslovanju i proizvodnji.
Pored HGK - Županijske komore Vukovar, na
području Vukovarsko-srijemske županije djeluju
i druge potporne institucije koje poduzetnicima
mogu pružiti i pružaju usluge povezane s inovativnim poslovanjem i primjenom inovacija. Kao
najznačajnije možemo izdvojiti sljedeće:
• Agencija za razvoj Vukovarsko-srijemske
županije „Hrast“ d.o.o. Vinkovci (www.arhrast.hr)
• Razvojna agencija Vukovar d.o.o. Vukovar
(www.vura.hr)
• Ured za međunarodnu suradnju i ruralni razvoj
Struktura gospodarstva Vukovarsko-srijemske županije po veličini (ukupni
TINTL (www.tntl.hr)
prihodi)
Na području Županije aktivne su i brojne
udruge inovatora koje bi mogle biti značajan
rasadnik poduzetničkih ideja, te je upravo
u ovom području prisutan značajan potencijal razvoja inovativnog poduzetništva na
području Vukovarsko-srijemske županije. Kao
posebno aktivnu, u ovom segmentu, možemo
istaknuti Udrugu inovatora Tesla Ilok (www.
ui-tesla.hr) koja organizira Sajam inovacija,
gospodarstva i tehničkog stvaralaštva mladih
Inventum Ilok, a koji se već šest godina za
redom održava u rujnu. Riječ je o jedinom
sajmu inovacija u Vukovarsko-srijemskoj Struktura gospodarstva Vukovarsko-srijemske županije po djelatnostima (ukupni
županiji.
prihodi)
72
SRBIJA
Predrag Todorović: Ustje, srečanje Save in Donave
73
Činjenice o Beogradu
PRIVREDNA KOMORA BEOGRADA
Kneza Miloša 12, 11000 Beograd
Beograd, glavni grad Republike Srbije, zauzima centralnu poziciju u jugoistočnoj Evropi. Lociran je na dve
međunarodne reke, na ušću Save u Dunav, pa je zbog svog jedinstvenog položaja često nazivan “kapijom
Istoka, a vratima Zapada”. Grad Beograd ima značajne potencijale u svim delatnostima koji mu daju atribut
modernog grada, on predstavlja ne samo sedište državnih organa i institucija, već i turistički, trgovački,
industrijski, saobraćajni, finansijski, kulturni, naučni i obrazovni centar Srbije. Na takmičenju za evropske
gradove i regione budućnosti, koje je sproveo najpoznatiji ekonomski list - „Financial Times”, Beograd je
u martu 2006. godine proglašen za „Grad budućnosti južne Evrope“.
Činjenica je da se Beograd u okviru svojih 17 gradskih i prigradskih opština prostire na teritoriji od 3.224
km2 (što je 3,7% površine Srbije), naseljen je sa oko 2 miliona stanovnika (23% ukupnog stanovništva Srbije),
od kojih je oko 597,000 zaposlenih (33,2% od RS). U privrednom životu Beograda aktivo učestvuje 49.661
privredno društavo (47,6% od RS) i oko 70.000 preduzetnika (32,1% od RS). Privredna društva iz Beograda
ostvaruju 48,6% prihoda privrede Srbije, u dobiti Republike Srbije učestvuju sa 49,2% a u gubicima sa
48,7%. Oko 70% teritorije Beograda je pod poljoprivrednim površinama što ukazuje na velike potencijale u
proizvodnji hrane kako za sam grad tako i za pokrivanje prehrambenih potreba stanovništva šireg regiona.
Privredna komora Beograda
Privredna komora Beograda osnovana je davne 1857. godine i do današnjih dana prepoznata je kao asocijacija - lider u iniciranju i stvaranju modernog poslovnog ambijenta, sa aktivnostima koje su usmereme
ka podršci i unapređenju poslovanja kompanija - članiova Komore. Organizovana u skladu sa Zakonom o
privrednim komorama RS, Privredna komora Beograda je interesna, samostalna, javno - pravna i poslovno
- stručna asocijacija privrednih subjekata registrovanih na teritoriji Grada Beograda. Članovi Privredne komore Beograda su privredna društva, preduzetnici i svi koji obavljaju privrednu delatnost tj. ukupno preko
sto hiljada poslovnih subjekata rgistrovanih na teritoriji Grada Beograda.
Osnovne aktivnosti Privredne komore Beograda su: zastupanje interesa privrede pred državnim organima i
institucijama kroz: iniciranje mera fiskalne, kreditne i monetarne politike i ukupne privredno-pravne regulative, radi izgradnje institucija tržišne privrede, definisanje privredno-sistemskih propisa i mera ekonomske
politike i dr., umrežavanje i ostvarivanje dobrih poslovnih veza, edukacija kadrova svih nivoa i profila,
informisanje i pružanje konsultantskih usluga i druge poslovno-stručne pomoći, unapređenje poslovanja
kroz promocije i prezentacije, negovanje dobrih poslovnih običaja, zaštita poslovnog morala i razvoj
društveno odgovornog poslovanja.
Već blizu 160 godina Privredna komora Beograda, organizovana u devet strukovnih Udruženja, deset ekspertskih Centara uz podršku Suda časti Privredne komore Beograda i svih ostalih svojih stručno-tehničkih
službi, realizuje uspešno svoje akivnosti, na dobrobit kompanija članova Komore.
Podrška novim tehnologijama, inovacijama i povezivanju nauke i privrede
Jedini put razvoja je društvo zasnovano na znanju, a ključ napretka jeste obrazovanje, permanentno, sistematiski organizovano i doživotno. Sve ovo odavno je prepoznato i intenzivno se neguje unutar asocijacije
kakva je Privredna komora Beograda.
Privredna komora Beograda je asocijacija više desetina hiljada poslovnih subjekata registrovanih na teritoriji
Beograda (49.661 aktivnih preduzeća i oko 70.000 preduzetnika). U okviru svoje, preko 155 godina, duge
tradicije organizovanja privrednog bića grada Beograda, jeste danas, kao i dugi niz prethodnih godina
asocijacija – lider privrednog organizovanja, koji izmedju ostalih svojih aktivnosti nalazi volje, snage i
spremnosti da jedan deo svoje pažnje usmeri ka oblastima kakve su TEHNOLOŠKI RAZVOJ, TRANSFER
TEHNOLOGIJA I INOVACIONI SISTEMI - ka oblastima koje u sebi imaju mnogo pionirskog, ali su to ključni
elementi koji privredu unapredjuju i vuku napred ka boljitku u svim sferama ljudskog delovanja.
U tom smislu Privredna komora Beograd u svojoj organizacionoj strukturi ima posebnu radnu jednicu –
Centar za razvoj i transfer tehnologija i ekologiju. Osnovni zadaci Centra za razvohj i transfer tehnologija
i ekologiju su:
74
• podsticanje inovativnosti
• transfer znanja i tehnologija u proizvodnju
• podsticanje tehnopreduzetništva, posebno kod MSP,
• podrška komercijalizaciji inovacija i dr.
Cilj ovih aktivnosti Privredene komore Beograda jeste podrška izgradnji inovativne infrastrukture neophodne za razvoj Beograda i Srbije u celini, infrastrukture kojom će privredno biće Srbije poneti predznak
inovativnog društva - društva u kome inovacija, originalnost i znanje predstavljaju primarne faktore razvoja. Izmedju ostalog, namera je uspostavljanje održivog mosta između naučnoistraživačkih organizacija
i privrede zasnovane na znanju, povećanje stepena primene rezultata naučnih i razvojnih istraživanja u
privredi i obezbeđenje mehanizma za direktan transfer znanja i tehnologija u preduzeća. A sve to u okviru
privrednih oblasti kao što su: elektronika i telekomunikacije, industrijski softveri i informacione tehnologije,
mašinstvo, saobraćaj, urbanizam i građevinarstvo, energetske tehnologije i rudarstvo, materijal i hemijske
tehnologije, biotehnolegija i druge oblasti.
Usmeravajući jedan deo svojih aktivnosti na podsticanje i unapredjivnaje istraživačko-razvojnog rada, a
posebno pronalazaštva u privredi Beograda, Privredna komora Beograda (još) počev od 1975. godine
dodeljuje godišnje nagrade za najbolje pronalaske i tehnička unapređenja, a od 1984. godine dodeljuje i
godišnju nagradu za najbolja rešenja u oblasti dizajna (industrijsko oblikovanje, grafički dizajn, web dizajn,
vizuelne komunikacije, ergonomske i marketinške dizajnerske inovacije ) za oblast privrede.
Negujući (tradicionalno) liderstvo, spremnost i otvorenost za sve što je novo i napredno i što doprinosi
boljitku u unapredjenju funkcionisanja jednog razvijenog društva, Privredna komora Beograda i ove 2012.
godine nagraddila je one koji su spremni da brže okrenu zamajac razvoja beogradske/srpske privrede i u
tom smislu u oktobru 2011. godine bio je raspisan konkurs za dodelu Nagrade Privredne komore Beograda
za pronalaske, dizajnerska rešenja i tehnička unapređenja iz oblasti privrede ostvarene u periodu: 1. oktobar
2010/ 30. septembar 2011. godine. Pod ostvarenim rešenjima se podrazumevaju rešenja čija je realizacija
nastupila u prethodno navedenom roku. Predloge za nagradu podnose preduzeća, preduzetnici, instituti,
fakulteti, žiri Majskog i Oktobarskog salona u Beogradu, savezi i udruženja pronalazača, a predloženi mogu
bitil privredna društva i kreativni pojedinci.
Istovremeno, Privredna komora Beograda dodeljuje i godišnje u kategoriji:
Nagrade za doktorske disertacije, magistarske teze, master radove i diplomske radove studenata fakulteta
i viših škola, u školskoj 20010/2011. godini, sa temama iz oblasti privrede. Predloge za nagrade podnosi
fakultet ili viša škola. Inicijativu za podnošenje predloga fakultetu ili višoj školi mogu pokrenuti i instituti,
preduzeća, druge organizacije i pojedinci.
Nagrade se, za obe kategorije, dodeljuju u vidu diploma i kao novčane nagrade.
Radovi prispeli u okviru konkursnog roka, a koji zadovoljavaju zadate propozicije razmatraju se od
strane žirija u čijem
su sastavu eminentni
stručnjaci – za predmetne oblasi. Rezultati
evaluacije tj. odluke o
dodeli nagrada predstavljeni su javnosti,
na svečanosti koju je
povodom zvaničnog
uručenja priznanja nagradjenim kompanijama i pojedincima
u obe kategorije, organizovala Privredna
komora Beograda 14.
marta 2012. godine. u
Atelje-u 212.
75
Sremska privredna komora
Kralja Petra I 4/II
22000 Sremska Mitrovica Republika Srbija
T: +381 22 610 778; Fax: + 381 22 610 078
E-mail: [email protected]; Web: www.rpksrem.co.rs
Sremska privredna komora je samostalna, stručno-poslovna organizacija privrednih društava,
banaka i drugih pravnih lica i preduzetnika koji obavljaju privrednu delatnost u Gradu Sremska Mitrovica
i opštinama: Inđija, Irig, Pećinci, Ruma, Stara Pazova i Šid, i koje povezuje zajednički poslovni interes. Zadatak Komore je da stvori ambijent privrednicima za uspešno poslovanje:
- izrada promotivnih materijala za predstavljanje privredno-turističkih potencijala Srema i promocija
privrede Srema u zemlji i inostranstvu,
- prezentacija preduzeća, proizvoda i usluga
- informisanje privrednika putem veb sajta, štampanih medija, televizije i radija
- organiziranje poseta i nastupa privrednika na sajmovima u zemlji i inostranstvu i učešće u organizaciji
sajmova privrednog karaktera na lokalnom nivou
- poslovni susreti i pružanje pomoći u traženju poslovnih partnera u zemlji i inostranstvu
- jačanje bilateralnih odnosa, pre svega preko predstavnika PKS u inostranstvu
- organizovanje javnih rasprava, kako bi privrednici imali priliku da stave primedbe na predložene
nacrte zakone i informisanje privrednika o novodonetim zakonima
- poslovne edukacije u oblasti: menadžmenta, preduzetništva, marketinga, informatičke delatnosti i
informacionih sistema, spoljnotrgovinskog poslovanja, računovodstva, uvođenja sistema kvaliteta,
harmonizacije ekonomskog i pravnog sistema sa EU, ekologije, inovacija...
- istraživanje potreba privrede za novim obrazovnim profilima, znanjima i veštinama u funkciji razvoja
ljudskog kapitala, kako bi se organizovale edukacije za menadžment i zaposlene,
- analize privrednih kretanja i tendencije privrede u Sremu
- izdavanje potvrde o bonitetu firme, overa pozivnih pisama za izdavanje viza, izdavanje potvrde da Sud
časti nije izrekao meru zbog povrede poslovnog morala i dobrih poslovnih običaaj, overa cenovnika
i faktura roba za izvoz
- savetodavne i konsultantske usluge privrednicima
Sremska privredna komora pokriva Sremsku oblast, koja se prostire se na 3.486 km2. Na ovom području
živi 311.053 stanovnika.
Izuzetan geografski položaj i dobra saobraćajna povezanost sa okruženjem:
- međunarodni put E-70 (Beograd – Zagreb), koji spaja Atlansku obalu Evrope i jugozapadnu obalu
Crnog mora, prolazi kroz Sremski okrug i deo je koridora X,
- razvijena mreža magistralnih i lokalnih puteva,
- železnička pruga Beč – Solun je deo koridora X,
- Dunav (deo koridora 7) i Sava teku pored područja Srema i plovne su u tom delu,
- luka u Sremskoj Mitrovici,
- aerodrom „Nikola Tesla“u Surčinu i poljoprivredno-sportski aerodrom u Velikim Radincima
- neposredna blizina Beograda i Novog Sada
Hidroenergetski potencijal pruža mogućnosti za navodnjavanje, stakleničku proizvodnju,rečni i banjskorekreativni turizam, vodeni transport, ali se nedovoljno koristi.:
- reke: Sava, Dunav, Bosut, Studva
- fruškogorski potoci, koji se spuštaju sa Fruške Gore ka Savi
- 10 akumulaciona jezera, zapremina 14 miliona kubnih metara,
- Obedaka bara i Bara Zasavica, prirodni rezrvati, raznovrsnost biljnog i životinjskog sveta,
- podzemne vode: pitka voda, arteske vode, termalne i lekovite vode.
Obradive površine iznose 243.480 ha, a površine šuma 58.523 ha.
Celo područje je plodna ravnica na čijem severu, uz Dunav se proteže pitoma planina Fruška Gora, sa
najvišim vrhom Crveni čot od 539 m.
Zbog izuzetnih klimatskih i geografskih uslova kvalitetni poljoprivredni proizvodi, proizvedeni u našoj
zemlji, su našli put na tržišta zapadne Evrope i sveta: ratarstvo (proizvodnja žitarica i industrijskog bilja),
76
povrtarstvo, voćarstvo, vinogradarstvo i stočarstvo.
Na bogatoj primarnoj poljoprivrednoj proizvodnji, razvila se i prehrambena industrija. Proizvodi u okviru
ove grane su namenjeni domaćem tržištu i izvozu: hleb, peciva i testenine, šećer, meso i mesne prerađevine,
mlečni proizvodi, jestivo ulje, prerađevine od kukuruza, smrznuto i marinirano povrće, voćne kaše, rakija
i vino.
Povoljni uslovi omogućavaju proizvodnju kvalitetnog voća, a poznata su izvanredna fruškogorska vina.
Vinogradarstvo u Sremu je jedno od najstarijih u Evropi. Fruška gora je po nekima pradomovina italijanskog
rizlinga. Najpoznatija vina ovog kraja su fruškogorski rizling, italijanski rizling, rajnski rizling, župljanka, traminac, buvije, frankovka, plemenka, silvanac zeleni, portugizec i specifični aromatizovani bermet. Autentično
vino ovog kraja je bermet, koje su trgovci još pre 150 godina izvozili u SAD, a prema nekim podacima
Bermet se nalazio i na vinskoj karti "Titanika".
Na višim delovima Fruške gore i uz reku Savu nalaze se velika prostranstva šuma, sa nadaleko poznatim
hrastom, zatim bukvom, jasenom, lipom i drugim vrstama. Prerada drveta je jedna od najstarijih idustrija
u Sremu a i danas je razvijena i proizvodi se i izvozi: rezana građa, parket, furnir i ploče, klasični i stilski
nameštaj, drvna galanterija i opremanje objekata.
Zastupljena je proizvodnja i značajan deo proizvodnje se izvozi na strana tržišta:
- gume za vozila
- prerada sirove kože
- gumeni zaptivci za automobilsku industriju - obuća i delovi obuće
- plastične cevi
- kožna galanterija
- ambalaža
- konfekcija
- boje i lakovi
- trikotaža
- hemijska sredstva za higijenu u industriji i
širokoj potrošnji
- oprema zaštite na radu
- tepisi, tapiserije, zavese
- saobraćajna sredstva
- servo uređaji, hidraulika, ventili za motore
- poljoprivredna i građevinska mehanizacija - točkovi, butan boce, kotlovi, bojleri
- savremeni rečni brodovi
- oprema za silose i železnicu
- oprema za procesnu industriju
- ekseri, vijci i drugi metalni proizvodi
Agencija za privredne registre je za 2010 g. obradila finansijske izveštaje za 2.969 privrednih društava: 2.814
malih, 130 srednjih i 25 velikih .
Izvoz u 2011.g: 661.582.619 USD
Postotak
Uvoz iz 2011.g.: 587.170.717 USD
Postotak
- Austrija
13,09%
- Austrije
13,17%
- Bosna i Hercegovina
11,19%
Nemačke
12,27%,
- Sloveniju
9,68%,
- Italije
8,85%
- Rumuniju
41%,
- Kine
- Nemačku,
8,09%
- Hrvatske
6,39%,
,
,
7,85%
- Hrvatsku
6,62%
- Slovenije
5,90%,
- Italiju
5,70%,
- Grčke
4,28%,
- Crnu Goru
4,39%,
- Češke Republike
4,04%
Sremski okrug raspolaže potencijalima za razvoj turizma:
-
-
-
-
-
-
-
lokaliteti antičkog Sirmiuma (Carska palata i Bazilika svetog Dimitrija
Muzej Srema,
Fruškogorski manastiri,
Nacionalni park Fruška Gora,
vinski putevi,
rečni turizam - Sava, Dunav i Bosut: rečni ribolov, nautički turizam,
izvori termalnih i termomineralnih voda
77
-
-
-
-
-
Bara Zasavica i Obedska Bara - prirodni rezervati, raznovrsnost biljnog i životinjskog sveta,
lov (lovište Morović i Karakuša),
seoski turizam,
manifestacioni turizam,
galerije slika Lazar Vozarević u Sremskoj Mitrovici i Sava Šumanović u Šidu
Inovativnost i inovacije
Inovativnost i inovacije su temelji razvijenih društava u svetu i njihove dominantne konkuretnosti na svetskim tržištima i naravno kontinualno stanje životnog standarda, kvaliteta života i bogatstva uopšte.
Društva u kojima se vrednuje znanja kao resurs, koja ulažu u obrazovanje i nauku, u kojima je razvijena
informatička infrastruktura, u kojima se ceni individualnost, sposobnost i kreativnost pojedinaca i organizacija, sa punim pravom se mogu nazvati inovativnim društvima.
Polazeći od vremena u kojem živimo u budućnosti će moći da prosperiraju samo organizacije i pojedinci
koji se budu prilagođavati uslovima i vremenu kao i oni koji stalno obnavljaju stara i ističu nova znanja.
Ovo se potvrđuje i činjenicom da se ukupno ljudsko znanje nastalo do 1900. godine udvostručilo do 1950.
godine, a da se od tada celokupno ljudsko znanje udvostručava svakih pet do osam godina sa tendencijom
da se duplira svake dve do tri godine.
Polazeći od ovih činjenica današnji menadžeri su osobe odgovorni za svoje znanje i znanje svojih podređenih
i danas je notorna činjenica da intelektualni kapital od mnogih firmi u razvijenom svetu prevazilazi knjigovodstvenu vrednost ukupne materijalne i finansijke imovine.
Sagledavajući uvodne napomene i praveći komparaciju sa stanjem u našoj zemlji i našem regionu može
se konstatovati sledeće:
- Dok se Srbija suočavala sa haotičnim raspadom velike zajedničke države svet se menjao i dok smo mi
održavali princip da je lakše koristiti nego mukotrpno stvarati, drugi su pravili nukleuse sopstvenom
znanja, i velike nadmoći u kvalitetu poslovanja i naravno velikih komparativnih prednosti na tržištu;
- Za vreme ratova na ovim prostorima i za vreme sankcija razorena je kompletna privreda, naučne ustanove, razvojni centri, školstvo, bankarski sektor, a što je svakako imalo izuzetni značaj na siromašenje
društva i tehnološko zaostajanje, i naravno na stvaranje intelektualnog kapitala;
- Stanje u Srbiji u oblasti inovativnosti se menja posle 2000. godine, dolaskom stranih kompanija, a takođe
usvajanjem Zakona o inovacionoj delatnosti iz 2005. godine, i dopunama i izmenama zakona u 2010.
godini, i usvajanjem strategije naučnog i tehnološkog razvoja Srbije za period od 2010, . 2015. godine.
Usvajanjem zakona i strategije svetsko je pomerilo na bolje stanje u ovoj oblasti, ali to sve nije dovoljno
s obzirom na polazne pozicije iz 2000. godine, posmatrajući stanje institucija , privrede, materijalno
stanje društva, te smo i dalje na samom začelju po pitanju inovativnosti i primene inovacija.
Aktivnosti Sremske privredne komore (SPK) u širenju kulture o inovativnosti inovacijama u regionu Srema
- SPK je aktivno pratila kretanje u ovoj oblasti i u okviru svojih mogućnosti pružala logistiku svim inovatorima, kreativnim ljudima i organizacijama.
- SPK je pružala punu logistiku inovatorima Srema koji su učestvovali na takmičenjima za najbolju
tehnološku inovaciju od 2005, godine, (ove godine osmo po redu takmičenje za NTI) i afirmisala
takmičenje putem štampanih i elktronskih medija, plakata, flajera, biltena, interneta itd
- SPK je organizovala edukacije za inovatore takmičare, upoznavala ih sa propozicijama takmičenja, i
aktivno sarađivala sa Tehničkim fakultetiom u Novom Sadu , kao nosiocem operativnih poslova na
takmičenju.
- SPK je po završetku takmičenja za NTI ( posebno u prvim godinama takmičenja) organizovala je prijeme i koktele za učesnike takmičenja uz prisustvo medija u cilju širenja inovacione kulture u regionu
Srema. Kroz takmičenje za NTI u periodu od sedam godina je učestvovalo preko pedeset takmičara iz
raznih oblasti, osvajane su druge, treće i specijalne nagrade, a takođe su kasnije formirana i neka manja
preduzeća i inovacije su se našle na tržištu.
- SPK je uspostavila dobre odnose i saradnju sa udruženjima inovatora u srednjim i osmogodišnjim
školama posebno u opštinama Sremska Mitrovica i Ruma.
- SPK je aktivno učestvovala u formiranju udruženja inženjera tehničara u opštini Sremska Mitrovica i pružala
punu logistiku u radu ovog udruženja.
- SPK je permanentno organizovala za privrednike i inovatore seminare okrugle stolove iz oblasti zaštite
78
-
-
-
-
-
životne sredine, obnovljivih izvora energije, energetske efikasnosti, intelektualnog kapitala, standarda
kvaliteta, tehničkih standarda, a naravno sve u cilju povećanja konkurentnosti i opstanka na tržištu.
SPK je redovno informisala inovatore o sajmovima u zemlji i inostranstvu, a takođe inovatori preko SPK
su učestvovali na mnogim regionalnim sajmovima u Srbiji i dobijali besplatan izložbeni prostor.
SPK je redovno informisala inovatore o konkursima gde se može obezbediti povoljnija sredstva za
inovacije nego što su komercijalni krediti.
SPK ima veoma dobru poslovnu saradnju sa Zavodom za intelektualnu svojinu i potpisan sporazum
o saradnji, a 2010. godine, je organizovan seminar za privrednike i inovatore o procedurama i zaštiti
intelektualne svojine ( patenti, mali patenti, žigovi, industrijski dizajn, geografsko potreklo, autorska
prava itd.).
SPK je zajedno sa zainteresovanim inovatorima tražila potencijalne inveestitore za njihove inovacije u
zemlji i inostranstvu putem interneta.
U SPK 2009. godine, osnovan je Odbor za zaštitu životne sredine i inovacije.
Rezime
Iz priloženih informacija o aktivnostima SPK je ovoj problematici posvetila značajnu pažnju, ali je i dalje
ostao problem finansiranja inovativnih projekata, izrada prototipova, nedostatak adekvatnih laboratorija
za ispitivanje, neadekvana zaštita patenata i autorskih prava itd. što je zamerka i svim državnim organima,
i komorskom sistemu koji se nisu dovoljno izborili za bolji status inovatora.
79
SLOVENIJA
Milan Vogrin: Zelenci
80
GZS Zbornica osrednjeslovenske regije
Ljubljana
T.: 01/58 98 174; F.:01/43 13 040
E: [email protected]; www.ozljubljana.si
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
ZOR v minulih štirih letih
GZS Zbornica osrednjeslovenske regije Ljubljana bo v okviru rednega dela za člane in regijsko gospodarstvo
v letu 2012 poglobila aktivnosti na področju spodbujanja inovacijske kulture in internacionalizacije podjetij v
regiji. Že doslej dobro sodelovanje s člani-podjetji v posameznih občinah regijskega gospodarstva (Ribnica,
Kočevje) bomo nadaljevali s tesnejšim sodelovanjem in z nekaterimi občinami sklenili dogovor o skupnih
vsebinah. Obiskali bomo tudi druge občine v regiji. V okviru stalne ponudbe informacij za MSP deluje »eVem točka«, ki omogoča tudi svetovanje na področju franšiznih dejavnosti. V sodelovanju s člani upravnega
odbora bomo oblikovali stališča regijskega gospodarstva do posameznih kritičnih tem in opozarjali na
problematike, ki se pojavljajo v ključnih dejavnostih. Pobude in zaključke bomo posredovali na GZS kot
podlage za sodelovanje pri pripravljanju in uveljavljanju zakonodaje ter izboljšanje gospodarskega okolja.
Analizirali bomo stanje gospodarstva v posameznih občinah regije in jih predstavljali na naših srečanjih
in konferencah. Naši predstavniki bodo delovali v organih javnih institucij in agencij ter v organih občin
in njihovih podjetniških agencij, ter tako prispevali k razvoju politik in odnosov na trgu dela na območju
dela naše zbornice ter spremljali regionalne razvojne programe z vidika razvoja družbe in človeških virov.
Naša stalna usmeritev k spodbujanju inovativnosti in inovacijske kulture bo potekala prek Mreže za inovativnost, ki bo organizirala redne Zajtrke s strokovnjakom in delavnice za podporo inovativnim podjetjem
(smernice s pravnega področja, patentnega prava, blagovnih znamk idr.) ter vzpostavljala vez med ponudbo
inovacij in zainteresiranimi investitorji. Na osrednji prireditvi Inovativnost izzivi gospodarskega razvoja bomo
v letu 2012 predstavili gostujočo tujo regijo in v sodelovanju z zbornicami držav v porečju Save ERUSRS
predstavili njihove inovacije in novosti, ter nagradili inovacije prejšnjega leta iz osrednjeslovenske regije.
Na področju internacionalizacije bomo organizirali predstavitve potencialnih tujih trgov v sodelovanju s
predstavniki tujih veleposlaništev in častnih konzulov Slovenije v tujini ter organizirali dva večja mednarodna
dogodka. Ker bomo prevzeli predsedovanje konzorciju regionalnih zbornic vzdolž reke Save, bomo v okviru
sodelovanja v juniju pripravili mednarodno konferenco ob Dnevu Save in uredili »Vodič po inovativnosti«
- publikacijo, ki bo predstavila podporne vsebine in vlaganja v inovacije iz vseh sodelujočih držav ERUSRS.
Vključitev regijskega gospodarstva v mednarodno okolje bomo uresničevali tudi z dejavnostjo na tržiščih
mediteranskih držav. V okviru sodelovanja v Interreg projektu KNOW US, bomo izvedli več delavnic in
izmenjav dobrih praks v regiji na področju dejavnosti gradbeništva, pohištvene dejavnosti in turizma.
Mentorstvo, družinsko in žensko podjetništvo, promocija podjetništva med mladimi, pospeševanje
tehnološkega razvoja in inovativnosti ter obnovitev gospodarskih vezi z zbornicami v državah, kjer smo že
sklenili sporazume o sodelovanju, pa sodijo v naš stalni program.
Na področju obveščanja in publiciranja bomo izdali predstavitveno publikacijo GZS Zbornice osrednjeslovenske regije Ljubljana, Zbornik o ljubljanskem gospodarstvu v okviru prireditve za Inovativnost 2012,
Katalog inovacij, sodelovali bomo pri pripravi in izdaji skupnega Vodiča po podjetništvu (Slovenija, Hrvaška,
Srbija, BiH), in »Vodič po inovativnosti«, naša radijska oddaja Poslovni izzivi in priložnosti pa bo tudi v letu
2012 omogočala redno srečanje z javnostjo in predstavitev zborničnih aktivnosti.
MREŽA ZA INOVATIVNOST
Mreža za inovativnost želi spodbujati kreativnost in inovativnost v podjetjih in pri posameznikih, ter
prispevati k promociji kulture inovativnega in kreativnega razmišljanja v okolju.
Člani mreže za inovativnost prihajajo iz inštitucij, univerze, zavoda za zaposlovanje in iz razvojnih oddelkov
večjih in manjših podjetij, pa tudi inovatorji posamezniki sodelujejo pri posameznih akcijah. V Mrežo so
včlanjeni tudi študentje tehničnih in tehnoloških fakultet. Mreža za inovativnost želi spodbujati kreativnost
in inovativnost v podjetjih in pri posameznikih ter prispevati k promociji “kulture” inovativnega in kreativnega razmišljanja v okolju. Konkretno to tudi pomeni, da gre za spodbujanje in nagrajevanje ter razvoj
81
in uporabo inovacij v podjetjih in njihovo izmenjavo ter trženje inovacij.
Zbornica vzpostavlja tudi prostor za neposredno podporo članom pri razvoju in uveljavljanju njihovih inovacij
tako od osnovnih usmeritev pri pripravi dokumentacije v zvezi z različnimi prijavami na razpise, kot tudi z
izobraževanjem in pravnimi nasveti pri uporabi predpisov in zakonodaje s področja zaščite intelektualne
lastnine, patentov in blagovnih znamk.
ZAKAJ JE PODPORNI SERVIS TAKO ZELO POMEMBEN ZA INOVATIVNA PODJETJA?
V prvi vrsti gre za zmanjšanje tveganja pri sprejemanju poslovnih odločitev predvsem pri podjetjih s krajšim
stažem na trgu, ki so tudi najbolj občutljiva. Oblikovanje sistematičnega pristopa do teh vprašanj je ključnega
pomena za mnoge podjetnike, ki ne vedo, kam bi se obrnili s svojo novo zamislijo, ko bi jo radi preverili,
registrirali, poiskali financerje, jo plasirali na nove trge. Podporni center za inovacije, ki ga želi Mreža za
inovativnost oblikovati za inovatorje, bo na ta način vplival na povečanje konkurenčnosti in informiranosti
prav tistih nosilcev razvoja in napredka, ki zaradi svojega razvojnega dela nimajo časa iskati in raziskovati
na trgu tudi druge – pa čeprav pomembne informacije, ki so relevantne za njihovo inovativno podjetje.
Mreža za inovativnost pa naj bi sčasoma postala tudi mesto dostopa do najnovejše poslovne inteligence
in novih znanj v vseh gospodarskih sektorjih v regiji.
Mreža mora omogočiti tudi dostopnost talentov do sodelovanja z gospodarstvom v regiji in dostop
delodajalcev do teh talentov.
Tudi na ta način bomo povečali splošno poznavanje vprašanja inovacij in posredno vplivali na regionalno
in lokalno politiko do inovativnosti in inovacij.
VSAKOLETNI RAZPIS ZA NAJBOLJŠE INOVACIJE
Z razpisom za najboljše inovacije v gospodarstvu zbornica povabi h kandidiranju vse snovalce novosti v
podjetjih ali samostojne inovatorje, strokovna komisija pa izbere najboljše med njimi. S promocijo produktov
in zaščitenih inovacij, pa tudi dobrih idej in inovativnosti na prireditvi Inovativnost, izzivi gospodarskega
razvoja, tudi v težjih gospodarskih razmerah vztrajamo prav zaradi naših članov. V prihodnjih letih želimo
oblikovati osrednji dogodek uspešnega gospodarstva, kjer se srečujejo regije, na kateri se bodo izmenjevale
domače in tuje dobre ideje in ustvarjale pogoje za nove delovne teame in partnerstva.
Vsakoletna razstava gospodarskih dosežkov na področju inoviranja in razvoja IZZIVI GOSPODARSKEGA
RAZVOJA je hkrati mednarodni sejem inovacij; panorama franšiz; in strokovni forumi, ki jo Zbornica osrednjeslovenske regije organizira že pet let. .
82
Območna zbornica Zasavje inovacije Zasavja
GZS Območna zbornica Zasavje, Zagorje ob Savi
Podvine 36
1410 Zagorje ob Savi
Tel.: 03/5634 375
Faks: 03/5626 653
e-pošta: [email protected]
Območna zbornica Zasavje je sestavni del Gospodarske zbornice Slovenije. Zastopa interese članov Gospodarske zbornice Slovenije na področju zasavske regije, ki zajema občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob
Savi. Območna zbornica Zasavje samostojno oblikuje stališča in predloge glede vprašanj gospodarskega
razvoja regije, pa tudi širše, in jih uveljavlja do organov lokalnih oblasti in institucij, preko GZS pa tudi do
države.
Območna zbornica Zasavje, kot del sistema GZS, aktivno sodeluje na vseh področjih in aktivnostih, ki jih
GZS izvaja, hkrati pa tudi na področjih pomembnih za zasavsko gospodarstvo. Programske prioritete se
oblikujejo glede na potrebe članstva, z namenom zagotavljanja konkurenčnih pogojev poslovanja, odpiranje
novih poslovnih priložnosti in s tem lajšanje vsakodnevnega poslovanja, z namenom da se podjetjem
omogoči večjo konkurenčnost na trgih. Posebno pozornost pa Območna zbornica Zasavje posveča tudi
področjem, ki se specifična za regijo Zasavje. Precej aktivnosti je tako usmerjeno v področje energetike,
kjer je stališče zbornice, da je potrebno energetiko v Zasavju tudi v bodoče ohraniti. Aktualno področje je
tudi ekologija v Zasavju, kjer Območna zbornica aktivno sodeluje pri pripravi Uredbe o načrtu za kakovost
zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik.
Ena od pomembnejših aktivnosti Območne zbornice Zasavje je tudi spodbujanje inovativnosti v regiji. Že
16. leto zapored Območna zbornica Zasavje spodbuja inovativnost v regiji. Zavedanje kako velikega pomena za gospodarstvo in razvoj so inovatorji in inovacije ter spodbujanje inovacijske kulture v podjetjih, se
je OZ Zasavje vseskozi zavedala.
Že kmalu po izgubi trgov bivše Jugoslavije, na katerega je bilo gospodarstvo v Zasavju v precejšnji meri
vezano, se je Območna zbornica Zasavje odločila, da organizirano pristopi k pospeševanju inovativnosti v
podjetjih. Oblikovala je komisijo za inovacije, kamor so se vključili posamezniki, inovatorji, strokovnjaki iz
posameznih področjih, ki jim je bila ideja o spodbujanju inovativnosti v podjetjih blizu. Skupaj smo pripravili
razpis in pravilnik o inovacijah ter oblikovali prva regionalna priznanja za najboljše inovacije v Zasavju.
Gibanje se je kmalu razširilo na druge regije. Leta 2002 pa so priznanja inovatorjem pridobila nacionalni
značaj. K sodelovanju so pristopile vse regionalne in območne gospodarske zbornice, nacionalni dogodek
pa sedaj predstavlja izbor najboljših inovacij posameznih regij na nivoju države.
Od leta 1996 pa do danes se je na razpis Inovacije Zasavja odzvalo 652 inovatorjev posameznikov, ki so
v šestnajstih letih prijavili 374 inovacij. Inovacijski duh v Zasavju ne pojenja, tudi v letošnjem letu se je
na razpis Inovacije Zasavja za leto 2011, odzvalo veliko število inovatorjev, ki so prijavili 23 inovacijskih
predlogov. Predstavitev zasavskih inovacij za leto 2011 bo predstavljeno na zaključni prireditvi, 15. junija
2012 ob 11.00 uri v Delavskem domu v Trbovljah.
Razvojni center eNeM Novi Materiali d.o.o.
Razvojni center Novi Materiali je bil ustanovljen v mesecu maju 2011. Družbeniki Razvojnega centra Novi
Materiali (RC eNeM) so ETI Izlake, Steklarna Hrastnik, TKI Tovarna kemičnih izdelkov, Termoelektrarna
Trbovlje, AmtecPro, RTCZ, Regionalni center za razvoj, GZS OZ Zasavje, vsi iz Zasavje in tvorijo več kot
60% družbe ter IskraMis, Varsi in IskraZaščite kot družbeniki izven Zasavja. Projekt RC eNeM je podprlo
Ministrstvo za gospodarstvo, njegovo delovanje pa sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Področje
delovanja v RC eNeM je v največji meri namenjeno raziskavam in razvoju novih materialov na področju
keramike, stekla, nano materialov za različne aplikacije, odpadnih materialov iz proizvodnje električne
energije. Poleg tega pa bo RC eNeM deloval tudi na raziskavah in razvoju aplikacij iz teh materialov, kot
so električne varovalke, premazi v steklarstvu, dodatki za kemikalije, varistorski materiali, novi materiali
za napredne elektronske sklope. Poudarek je na novih materialih, ki imajo aplikacije v elektrotehnični,
kemični in steklarski industriji, na področju gradbeništva in gradbenih proizvodih, na področju energetike
in drugih, naprednih industrijah. V okviru RC eNeM deluje 9 podružnic Nano materiali, Novi materiali
za selektivno lasersko sintranje, Novi materiali in energija iz procesa pridobivanja el. Energije, Keramični
materiali in varovalke, Nano varistor, Nano materiali v steklarstvu, Stikalna elektronika, SPD v naprednih
83
omrežjih in Napredni elektronski sklopi. RC eNeM bo do konca leta 2014 ustanovil vsaj 11 novih podjetij
in prijavil vsaj 11 mednarodnih patentov. RC eNeM ima pozitivni vpliv na nadaljnji razvoj zasavske regije,
z razvojem novih materialov pa pozitivno vpliva tudi na uspešnost delovanja družbenikov.
RAZSTAVLJALCI NA SKUPNEM RAZSTAVNEM PROSTORU
GZS Območna zbornica Zasavje
Podvine 36, Zagorje ob Savi
E: [email protected]
Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
DETEL Telekomunikacije d.o.o.
Cesta 20. julija 8, Zagorje ob Savi
E: [email protected]
Proizvodnja drugih električnih naprav
DIOTEC SEMICONDUCTOR, PROIZVODNJA ELEKTRONSKIH KOMPONENT, D.O.O.
Gabrsko 12, Trbovlje
[email protected]
Proizvodnja elektronskih komponent
ETI Elektroelement d.d.
Obrezija 5, Izlake
E: [email protected]
Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike
LUMENIA, inženiring in prodaja svetlobne opreme, d.o.o.
Podvine 36, Zagorje ob Savi
[email protected]
Trgovina na debelo z drugimi napravami in opremo
Razvojni center eNeM Novi Materiali d.o.o.
Podvine 36, Zagorje ob Savi
[email protected] Proizvodnja druge tehnične keramike
Regionalni center za razvoj d.o.o.
Podvine 36, Zagorje ob Savi
[email protected]
Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
REGIONALNI TEHNOLOŠKI CENTER ZASAVJE D.O.O.
Naselje Aleša Kaple 9a, Hrastnik
[email protected]
Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih
SVEA d.d., Zagorje ob Savi
Cesta 20. julija 23 Zagorje ob Savi
[email protected]
Proizvodnja kuhinjskega pohištva
TEVEL, TEVE Varnost Elektronika, d.o.o.
Borovniško naselje 7, Kisovec [email protected]
Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav
84
R A Z S TA V L J A L C I
Ivica Brlič. Plovba
85
Hrvatska gospodarska komora
Županijska komora Pula
Carrarina 5, 52 000 Pula
telefon: 052 378 100
fax: 052 211 875
email: [email protected]
Hrvatska gospodarska komora - Županijska komora Pula kao asocijacija istarskog gospodarstva u
skladu sa Zakonom o HGK i Statutom HGK zastupa, usklađuje i štiti zajedničke interese članica pred
državnim organima, promovira gospodarstvo u zemlji i inozemstvu i razvija poslovne kontakte, posebno
međunarodne. Djelujući u poslovnom okruženju članica, ŽK Pula nastoji pružiti pravodobne informacije
neophodne za uspješno poslovanje članica. Kroz rad Gospodarskog vijeća, Strukovnih grupa, radnih
grupa i drugih tijela predstavnici članica definiraju zajedničke interese i donose odluke o aktivnostima
koje žele ostvariti putem županijske komore.
Aktivnosti ŽK Pula obavljaju se u okviru odsjeka Sektora i Centara: Sektor za trgovinu, Sektor za turizam,
Sektor za industriju, Sektor za međunarodne odnose, Sektor za poljoprivredu, prehrambenu industriju i
šumarstvo, Sektor za graditeljstvo i komunalno gospodarstvo, Sektor za bankarstvo i druge financijske
institucije, Sektor za promet i veze, Centar za informatiku i statistiku, Centar za poslovne informacije, Centar
za razvoj ljudskih potencijala, Centar za kvalitetu, Centar za makroekonomske analize, Centar za EU, Centar
za investicije te Centar za malo poduzetništvo, inovacije i tehnološki razvoj.
Pri ŽK Pula djeluje Prvostupanjsko vijeće Suda časti pri HGK čija je nadležnost utvrđivanje povrede dobrih
poslovnih običaja i izricanje mjera društvene discipline prema počiniteljima, kao i Centar za mirenje HGK Regionalni centar Pula čija je uloga rješavanje privatno pravnih sporova kojima stranke slobodno raspolažu
u okviru Zakona o mirenju i Pravilnika o mirenju na način koji zadovoljava interese svih stranaka i koji može
stvoriti pretpostavke za nastavak poslovne suradnje.
Radi osiguranja neprekidnog poboljšanja u djelatnostima koje obavlja, a na zadovoljstvo svih zainteresiranih
strana: tvrtki - članica, zaposlenika, državnih i drugih organa u zemlji i inozemstvu ŽK Pula posjeduje ISO
sustav upravljanja kvalitetom i zadovoljava zahtjeva međunarodne norme ISO 9001:2008.
ŽK Pula kontinuirano informira članice o zakonskim propisima, programima potpore i kreditiranja u Hrvatskoj,
mogućnostima korištenja sufinanciranja iz EU programa i otvorenim natječajima, organizira nastupe članica
na sajmovima u zemlji i inozemstvu, poslovne susrete sa potencijalnim partnerima iz zemlje i inozemstva
te različite oblike poslovnog obrazovanja.
Kroz dva gospodarska događaja (izložba Histria i sajam Pula Boat Fair) koje u cijelosti organizira ŽK u Puli
potiče se proizvodne djelatnosti prerađivačke industrije na način da se pod osobito povoljnim uvjetima
omogućava prezentacija i promocija proizvoda kao i poslovni susreti s predstavnicima domaćih i stranih
tvrtki. Cilj je da proizvođači na što lakši način pronađu tržište za svoje proizvode kako u zemlji tako i kroz
izvoz.
3. Međunarodni sajam brodske opreme PULA BOAT FAIR održat će se od 17. - 20.10.2012. u Puli,
u Marini Veruda. Marina Veruda kao nova lokacija daje na raspolaganje 12.000 m2 prostora što
omogućuje sajmu da se razvija i proširi ponudu. Uz već standardni veliki šator za opremaše, na
raspolaganju će biti i vezovi u moru i suhi vez za sve one koji žele izložiti ili prodati svoja plovila.
Sajam okuplja proizvođače brodske i prateće opreme, brodovlasnike, brodograditelje, servisere
opreme, pružatelje nautičkih usluga i ljubitelje nautike, a poseban je dio namijenjen inovatorima i
inovacijama. Više o sajmu na web stranici www.pulaboat.com.
86
Tehnološki park Ljubljana – od
odličnosti do vodilne vloge
Tehnološki park 19 1000 Ljubljana
www.tp-lj.si
Tehnološki park Ljubljana, ustanovljen leta 1996, je organizacija, ki predstavlja podporno in stimulativno
poslovno okolje za razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva.
Posebno pozornost Tehnološki park Ljubljana namenja spodbujanju prenosa znanja, izkušenj in tehnologij
v gospodarstvo, kar se odraža v ustvarjanju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo. S tem prispeva
k večji konkurenčnosti inovativnega podjetništva v regiji in pospešuje nastajanje novih, na rasti in znanju
temelječih podjetij. Obenem zagotavlja prenos raziskovalnih izsledkov in inovativnih poslovnih zamisli v
uspešno, mednarodno konkurenčno tehnološko podjetništvo.
Tudi ostalim regionalnim gospodarskim subjektom Tehnološki park Ljubljana odpira vrata na tuje trge. Z
ohranjanjem tradicije na eni strani, spodbujanjem profesionalnega pristopa in inovativnosti na drugi strani,
pa tudi s celovito podporo, ki jo nudi, motivira podjetja, da v popolnosti razvijejo svoje podjetniške in tržne
potenciale ter tako dosežejo poslovno odličnost.
VEČ KOT 290 PODJETIJ
Tehnološki park Ljubljana pod svojim okriljem povezuje več kot 290 podjetij. Število članov se nenehno
spreminja, saj vse več podjetij prepoznava prednosti in koristi, ki jih prinaša članstvo v takšnem mednarodno
usmerjenem podjetniškem in podpornem okolju.
Tehnološki park Ljubljana poleg imidža, prestiža in kredibilnosti, nudi podjetjem celovito podjetniško
podporo. Ta zajema preverjanje poslovnih pobud, pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, poslovno in
tehnološko svetovanje ter mentorstvo, pa tudi iskanje poslovnih in strateških partnerjev. Članom hkrati
omogoča povezovanje s finančnimi in naložbenimi institucijami, raziskovalnimi inštituti ter industrijo, jih
izobražuje in usposablja, ter zagotavlja sodobno tehnično in infrastrukturno podporo.
Tehnološki park Ljubljana se bo v bodoče usmerjal predvsem v članstvo s področja zdravstva (medicina,
prehrana, biotehnologija, genomika) s področja informatike in telekomunikacij (informatika v medicini)
ter na področje okolja in alternativnih virov energije (magnetizem, gravitermika, solarna in vetrna energija,
kogeneracije…)
OD INKUBACIJE DO GLOBALNEGA PREBOJA
Članstvo v Tehnološkem parku Ljubljana je namenjeno tehnološkim podjetjem z velikim razvojnim potencialom, inovativnim tehnološkim projektom, ter podjetjem, ki želijo poslovati v stimulativnem in podpornem
podjetniškem okolju. Dejavnosti inkubatorja, zagotavlja članom podporo tako v obdobju snovanja in v
začetni, start-up fazi, kot tudi v času
rasti in internacionalizacije.
Za uspešen in čim hitrejši preboj
izdelka oziroma storitve na trg,
Tehnološki park Ljubljana izvaja splet
specializiranih poslovnih storitev, ki
jih z mednarodno priznanimi orodji
in metodologijami, izvajajo izbrani
strokovnjaki. Tako so podjetja poleg sodobnih infrastrukturnih in
standardnih storitev s področij
marketinga, financ, menedžmenta,
računovodstva in varstva intelektualne lastnine, deležna tudi storitev z
dodano vrednostjo za pospešeno in
usmerjeno rast poslovanja.
87
Cilj Tehnološkega parka Ljubljana je uveljavitev vloge vodilnega parka v širši regiji in večja nacionalna in
mednarodna prepoznavnost. S tem namenom Park združuje vse aktivnosti v dve blagovni znamki, in sicer
Start-up center in Go:Global Slovenija.
Start-up center TP Lj je organizacijska enota Tehnološkega parka Ljubljana in ponuja celovit splet storitev
poslovne podpore za uspešen razvoj in rast start-up podjetij od podjetniške ideje do globalne rasti podjetja.
Kot strateški partner pri razvoju in izvajanju dejavnosti sodeluje Tovarna podjemov.
V start-up centru aktivno izvajamo program predinkubacije, v katerem nosilcem obetavnih podjetniških
idej nudimo celovito podporo pri presoji podjetniške priložnosti ter pripravi učinkovitega poslovnega
načrta. Nosilce idej, ki s predstavitvijo svojega poslovnega načrta prepričajo komisijo za sprejem v članstvo
Tehnološkega parka Ljubljana omogočamo vključitev v program inkubacije, ki vključuje generalistično
podjetniško svetovanje, specialistično podjetniško svetovanje, mentorstvo, coaching, mreženje in dostop
do infrastrukture TP Lj. Najboljša start-up podjetja promoviramo v okviru nacionalnega tekmovanja startup podjetij Start:up Slovenija.
Podjetja z visokim potencialom rasti in željo po širitvi na globalne trge vključujemo v program Go:Global
Slovenija. Program vključuje celovit sistem podpore, ki nastaja na temelju globalne partnerske mreže
znanstveno-tehnoloških parkov vključenih v mrežo IASP. V okviru programa na globalnih partnerskih
lokacijah nudimo možnost ugodnega koriščenja poslovne infrastrukture (pisarna, seminarski prostori,
administrativna in IT podpora), koriščenje ugleda odličnih partnerskih organizacij pri navezovanju stikov,
zagotavljanje vstopnic za lokalne programe in dogodke, organizacijo predstavitev pred potencialnimi
investitorji oziroma strateškimi partnerji, osebno svetovanje lokalnega strokovnjaka oziroma coaching
izkušenega podjetnika in nenazadnje tudi povezovanje in dogovarjanje s potencialnimi kupci. Poseben
poudarek je dan sodelovanju s ključnimi razvojnimi regijami sveta: ZDA, Kitajsko, Brazilijo, Indijo, Rusijo,
inovativnimi razvojnimi regijami Evropske unije in Izraelom.
USTVARJENO V TEHNOLOŠKEM PARKU LJUBLJANA
Tehnološki park Ljubljana je z razvojno usmeritvijo, spodbujanjem inovativnosti in podporno infrastrukturo, pri vstopu ter uspešnem prodoru na slovensko in svetovno tržišče pomagal številnim tehnološkim
podjetjem, ki so svoje potenciale odločila razvijati v okviru njegove podjetniške skupnosti.
Nekatera med njimi so razvila še posebej odmevne in inovativne razvojne projekte, ki tako na regionalni,
kot mednarodni ravni predstavljajo pomemben prispevek k družbenemu in tehnološkemu razvoju. Cosylab
d. d., Vacutech d.o.o., Educell d.o.o., Balder d.o.o., Raci d.o.o., Induktio d.o.o., XLAB d.o.o., Zootfly d.o.o.,
Zemanta d.o.o., Inea d.o.o. so le nekatera izmed slovenskih podjetij, ki jim je ob podpori stimulativnega in
konkurenčnega okolja uspel prodor med najboljše.
Pri ustvarjanju poslovnih zgodb o uspehu se Tehnološki park Ljubljana povezuje z uglednimi raziskovalnimi
inštituti in ustanovami ter prodornimi slovenskimi podjetji, s čimer zagotavlja optimalen prenos raziskovalnih izsledkov v gospodarstvo. Ob pomoči partnerjev iz zasebnega in javnega sektorja pa Tehnološki park
Ljubljana razvija tudi mehanizme za podporo inovativnemu podjetništvu. Pri tem izhaja iz bogatih, več kot
15-letnih izkušenj, obenem pa se zgleduje po uspešnih praksah tehnološko usmerjenega podjetništva, ki
temeljijo na zagotavljanju tako fizične, kot tudi intelektualne infrastrukture.
88
UIP Univerzitetni razvojni center in
inkubator
Primorske je neprofitna organizacija zasebnega prava, ustanovljena leta 2006 s strani Univerze na Primorskem, ki je večinski lastnik in Gea College – Visoke šole za podjetništvo. S svojimi aktivnostmi in infrastrukturo zagotavlja celovito podporo podjetniškemu okolju na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, spodbuja in
promovira podjetniško kulturo ter ustanavljanje novih, na znanju temelječih podjetij, predvsem med mladimi,
študenti, raziskovalci, akademiki, inovatorji in drugimi prebivalci primorske regije in sosednjih regij. Preko
vzpostavitve strateških razvojnih mrež v ključnih perspektivnih gospodarskih panogah v regiji povezuje
in spodbuja podjetništvo k razvoju novih vsebin in inovativnih produktov. Med številnimi podjetniškimi
idejami izbira inovativne, na znanju temelječe in tržno usmerjene ideje, ki jim skozi proces predinkubacije
in inkubacije zagotavlja celovito podporo za razvoj ideje in ustanovitev novih start-up in spin-off podjetij
z visoko dodano vrednostjo. Pri zagotavljanju navedenega tesno sodeluje z izobraževalno-raziskovalnimi
ustanovami, predvsem Univerzo na Primorskem, s ciljem zagotavljanja učinkovitega prenosa znanja in
povezovanja akademske sfere z gospodarstvom. Med pomembnejšimi produkti podpornega okolja šteje
vsakoletno izvajanje natečaja Podjetna primorska za najboljši poslovni načrt, izvajanje Inovativne šole »i.šole«
v sodelovanju z Univerzo na Primorskem – Fakulteto za management, ter delovanje finančnega Živega
laboratorija »FinLLab«, ki povezuje predstavnike finančnega in gospodarskega sektorja ter perspektivna
start-up podjetja z namenom razvoja novih finančnih produktov in storitev.
1.
PODJETNA PRIMORSKA je natečaj za najboljši poslovni načrt, ki ga organizira UIP v sodelovanju s
partnerji. Usmerjen je k vzpodbujanju nastanka novih, na znanju temelječih podjetij in prispeva k razvoju
podjetništva v primorski regiji tudi na čezmejnem območju.
Osnovni namen natečaja je prispevati k razvoju podjetništva v regiji in s tem k večji
konkurenčnosti regije, ki vključuje naslednje cilje:
•
•
•
•
Spodbujanje podjetniške kulture v regiji, predvsem med mladimi,
spodbujanje razvoja potencialno zanimivih in inovativnih podjetniških idej,
spodbujanje ustvarjanja in izmenjave znanja,
ustvarjanje podjetij z visoko dodano vrednostjo s strani študentov, raziskovalcev, akademikov in drugih
podjetnih posameznikov,
• krepitev povezovanja gospodarstva s središči znanja,
• povezovanje potencialnih podjetnikov in podjetnikov začetnikov z uspešnimi podjetniki in podjetji ter
univerzitetnim in raziskovalnim okoljem.
V okviru natečaja strokovna komisija obravnava poslovne načrte s področij okoljskih tehnologij, medijev,
živilstva in biotehnologije, turizma, transporta in logistike, trženja in prodaje avtomobilov ter drugih panog,
ki so strateškega pomen za razvoj gospodarstva Primorske in predstavljajo možnosti za investiranje v
perspektivne poslovne ideje.
Natečaj se odvija tradicionalno že šesto leto zapored v trajanju od meseca decembra do maja naslednje
leto s slavnostnim zaključkom in podelitvijo nagrad trem najboljšim poslovnim načrtom in idejam, po
izboru strokovne komisije.
2.
INOVACIJSKA ŠOLA »i.šola« je izobraževalni projekt, ki ga UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske izvaja v sodelovanju s partnerjem Univerzo na Primorskem Fakulteto za management v
okviru študijskega programa fakultete.
I.šola je inovativen izobraževalni program, ki temelji na filozofiji ustvarjalnega mišljenja »design thinking-a
« po vzoru Stanfordske univerze v ZDA. Glavni namen i.šole je razvoj novih izdelkov, storitev, procesov ali
poslovnih modelov oziroma usmeritev v oblikovanje inovacij. Študenti v sodelovanju s podjetji in profesorji
iz različnih znanstvenih področij na osnovi interdisciplinarnega in ustvarjalnega procesa rešujejo konkreten
izziv podjetja, kjer se srečajo z vsemi osnovnimi dejavnostmi podjetja.
Metodologija i.šole omogoča, da se udeleženci naučijo timskega dela in komunikacije med različnimi profili
ljudi. To v današnjem globalnem svetu predstavlja veliko dodano vrednost v podjetjih. V procesu sodelujejo mentorji iz akademskega in gospodarskega okolja, ki s svojimi znanji, izkušnjami in infrastrukturo,
nudijo podporo študentom pri razvoju prototipa oziroma rešitve. Študenti so združeni v projektne skupine
v okviru katere izdelajo prototip izdelka.
89
Cilj omenjenega izobraževalnega programa je usposobiti študente za izvedbo inovativnih in tehnološko
zahtevnih projektov in jim omogočiti celostno opazovanje ter fleksibilnost razmišljanja in delovanja.
Študentje pridobijo izrazita interdisciplinarna teoretična in praktična znanja. Študij poteka projektno v
tesni povezavi z gospodarstvom, kar omogoča študentom kreativno delo, reševanje problemov v interdisciplinarnih timih. Študenti tako dobijo priložnost izkazati se na konkretnih nalogah, v tesni povezavi z
gospodarstvom, sodelujoča podjetja pa preko i.šole spoznajo ustvarjalne in inovativne mlade kadre ter
vzpodbudijo razvoj znotraj lastnega podjetja, saj lahko ustvarjalne zamisli naredijo velik napredek.
3.
Živi laboratorij FIN LLAB – partnerstvo za podporo inovativnim MSP na finančnem področju.
Poslanstvo in namen delovanja živega laboratorija FinLLab je dostop do učinkovitih finančnih virov financiranja razvoja inovativnih malih in srednjih podjetij (MSP) ter predstavlja enega ključnih izzivov današnje
Evropske Unije. Obdobje gospodarske recesije postavlja njihovo ustanavljanje, preživetje, rast in razvoj v
paradoksalno situacijo, kjer sta recesija in spodbujanje podjetništva hkrati v izključujočem in soodvisnem
razmerju. V izvedeni analizi potreb MSP (UIP, 2011) je bilo ugotovljeno, da “finančno področje” predstavlja
eno ključnih ovir pri zagotavljanju razvoja MSP v regiji. V Sloveniji (Obalno – kraška regija) si je partner
UIP zadal cilj, vzpostaviti pilotni Living Lab, ki bo zadovoljeval naraščajoče potrebe inovativnih MSP na
finančnem področju.
FIN LLAB predstavlja razvoj modela živega laboratorija in inovativnih storitev v finančnem sektorju, v
podporo dvigu konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Spodbuja k soustvarjanju inovativnih rešitev z
vključevanjem uporabnikov, različnih interesnih skupin in deležnikov, med katerimi podjetja, raziskovalne
centre, javne inštitucije, civilno družbo in druge ter predvsem zagotoviti aktivno participacijo ponudnikov
in uporabnikov finančnih storitev v regiji.
Ključni elementi poslanstva živega laboratorija:
•
Spodbujati in podpirati inovativnost SME
•
Vzpostavljati partnerstva za medsebojno boljše poznavanje
•
Zagotoviti podpore za dvig podjetništva v regiji
FIN LLAB povezuje predstavnike finančnega in gospodarskega sektorja, perspektivna start-up podjetja ter
javno upravo z namenom razvoja novih perspektivnih finančnih produktov in storitev.
Soustvarjanje konkurenčnega znanja med Univerzami in MSP - KNOW US
Co-generazione di conoscenza competitiva tra le università e le PMI – KNOW US
Co-generation of competitive knowledge between Universities and SMEs – KNOW US
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Vodilni partner: Regione del Veneto – Unità di Progetto Ricerca ed Innovazione
Trajanje projekta: 01. 07. 2010 – 28. 02. 2014
Partnerji projekta:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Unità di Progetto Ricerca e Innovazione della Regione del Veneto
Consorzio per l'AREA di Ricerca Scientifica e Tecnologica di Trieste
Fakulteta za management - Univerza na Primorskem / Facoltà di Management - Università del Litorale
Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper - Università del Litorale, Centro di
ricerche scientifiche di Capodistria
Università degli studi di Ferrara
Dipartimento di Economia e Direzione Aziendale - Università Ca' Foscari Venezia
POLINS - Polo Innovazione Strategica Srl
Camera di Commercio, Industria, Artigianato, Agricultura di Venezia
Servizio Università, Ricerca e Innovazione - Direzione centrale lavoro, università e ricerca della Regione
autonoma Friuli Venezia Giulia
90
•
•
•
•
Dipartimento di Ingegneria Elettrica, Gestionale e Meccanica - Università degli Studi di Udine
Polo Tecnologico di Pordenone S.C.p.A.
Camera di Commercio, Industria, Artigianato e Agricoltura di Udine
UIP - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. / Centro universitario per lo sviluppo
e incubatore universitario del Litrorale S.r.l.
• Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana
• Primorska gospodarska zbornica
• Direzione generale attività produttive, commercio e turismo della Regione Emilia-Romagna
KRATEK OPIS PROJEKTA
Projekt KNOW US bo prispeval k dvigu konkurenčnosti MSP v strateško pomembnih sektorjih čezmejnega
območja Italija-Slovenija s podporo snovanju novih znanj, metod in tehnik za spodbujanje podjetniške
inovativnosti v luči trajnostnega razvoja podjetij in družbe kot celote. Slednje bo doseženo s sinergičnim
povezovanjem predstavnikov gospodarskih združenj, znanstvenih, raziskovalnih in tehnoloških parkov,
univerz ter lokalne in širše družbeno politične skupnosti. V ta namen se bodo razvile in izvedle naslednje
temeljne aktivnosti:
- Razvoj in testiranje učinkovitih metod in skladnih politik za podporo razvoju strateško-kognitivnih map
v podjetjih, ki predstavljajo »idealne tipe« podjetij v proučevanih gospodarskih sektorjih sektorjih (sektor
gradnje stavb, proizvodnja pohištva, turizem, kmetijstvo ter logistika).
- Razvoj in izvedba čezmejne šole podjetniške inovativnosti (i.šole), ki bo zagotavljala aplikacijo razvitih
metod in tehnik tudi po zaključku projekta.
Rezultati projekta bodo doprinesli k razvoju skupnih inovacijskih projektov tako tehnoloških kot strateških,
ki bodo povečali konkurenčno sposobnost MSP v luči trajnostnega razvoja. Z izvedbo bo omogočeno tudi
usposabljanje mladih strokovnjakov, ki bodo sposobni učinkovito podpirati podjetja, predvsem MSP, v
procesih strateških inovacij.
Na koncu bo omogočena določitev ukrepov za podporo procesom inovacij z vidika trajnostnega razvoja
s strani javnih institucij območja, kot tudi vzpostavitev trajnih povezovalnih in razvojnih mrež (open innovation) med glavnimi raziskovalnimi subjekti lociranimi na slovensko–italijanskem teritorialnem območju.
Projekt bo nenazadnje imel pozitivne ekonomske in okoljske posledice za celotno prebivalstvo vključenega
območja.
Spletna stran projekta: http://www.know-us.eu.
91
Zavod RS za zaposlovanje
Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) je osrednja ustanova na trgu dela. Glavna
naloga Zavoda kot javne službe za zaposlovanje je
zagotoviti čim hitrejši prehod brezposelnih oseb
in iskalcev zaposlitve v zaposlitev ter obenem
zagotoviti delodajalcem učinkovito kritje njihovih potreb po delovni sili. To Zavod dosega z
izvajanjem vseživljenjske karierne orientacije in
posredovanjem zaposlitve ter programi aktivne
politike zaposlovanja. Poleg tega ureja tudi
področje dela in zaposlovanja tujcev, izplačuje
denarna nadomestila za brezposelnost in izvaja
druge zakonsko predpisane naloge.
Naloge, dejavnost in storitve, ki jih na trgu dela
izvaja Zavod, so posebnega družbenega pomena
in so zato zapisane v sistemskih zakonih ter nacionalnih razvojnih dokumentih, ki opredeljujejo
cilje in prednostne naloge politike zaposlovanja ter so v veliki meri usklajene z evropskimi zaposlitvenimi
cilji in smernicami. Zavod izvaja storitve za brezposelne osebe, iskalce zaposlitve, delodajalce, osebe, ki
potrebujejo strokovno pomoč pri zaposlovanju in vseživljenjski karierni orientaciji, za strokovne institucije
in izvajalce programov zaposlovanja, socialne partnerje in širšo javnost.
S pravočasnim posredovanjem ustreznih kandidatov na prosta delovna mesta Zavod pomembno vpliva
k nemotenemu izvajanju delovnih procesov in s tem k uspešnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zavod sistematično spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Na podlagi spremljanja
in analiziranja gospodarskih gibanj in gibanj na trgu dela, si prizadeva proaktivno delovati ter tako vplivati na večjo usklajenost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Kljub neusklajenosti med ponudbo in
povpraševanjem, posredovanje v zaposlitev večinoma poteka uspešno, saj na Zavodu izvajamo tudi druge
aktivnosti, katerih glavni cilj je izboljšati kompetence samostojnega načrtovanja in vodenja kariere ter
tako povečati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Prek ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so
primerni tako za brezposelne osebe kot za delodajalce, z različnimi finančnimi spodbudami pospešujemo
novo zaposlovanje in tako prispevamo k večji zaposlenosti ter k večji blaginji v vsej državi.
Prijavljenim brezposelnim, kot tudi iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, Zavod lahko pomaga
pri izbiri poklica, spoznavanju trga dela, oblikovanju kariernega načrta, aktivnem iskanju zaposlitve, pridobivanju novih znanj in veščin v programih izobraževanja in usposabljanja ter pri odločanju za samostojno
poklicno pot.
Z vzpostavitvijo Portala PoiščiDelo.si je Zavod svoje storitve še bolj približal iskalcem zaposlitve. Portal
omogoča elektronsko prijavo v evidenco brezposelnih ali iskalcev zaposlitve, oddajo zahtevka za denarno
nadomestilo, obveščanje o prostih delovnih mestih, pripravo profila, s katerim se lahko iskalci zaposlitve
predstavijo delodajalcem, pripravo eŽivljenjepisa in komuniciranje z delodajalci. S pomočjo eSvetovanja
pa lahko načrtujejo svojo kariero.
Storitve in aktivnosti, ki jih Zavod izvaja za delodajalce, so: informiranje, prijava in objava potrebe po
delavcu, sodelovanje z delodajalci pri izboru kandidatov, ki so napoteni na prosta delovna mesta, organizacija in sodelovanje na zaposlitvenih in kariernih sejmih, organizacija strokovnih posvetov in promocijskih
aktivnosti, izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, učenje veščin vodenja kariere za zaposlene,
katerih zaposlitev je ogrožena, pomoč delodajalcem pri pripravi in uresničevanju programa razreševanja
presežnih delavcev ter izvajanje drugih storitev.
Z večkanalnim poslovanjem želi Zavod zagotoviti delodajalcem čim bolj prijazen in enostaven način
sodelovanja. Tako elektronske storitve Zavoda omogočajo delodajalcem prijavo prostih delovnih mest,
iskanje med iskalci zaposlitve, izmenjavo dokumentacije ter eVpogled v vloge za delovna dovoljenja za
zaposlitev tujcev.
Zavod je tudi član mreže javnih zavodov za zaposlovanje EURES (European Employment Services), ki
iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavlja informacije in storitve, povezane z življenjem in delom v
92
drugih državah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švici.
Svetovalci EURES nudijo storitve svetovanja in posredovanja zaposlitev na evropskem trgu dela ter informacije o življenju in delu v državah članicah EU/EGP in Švici. V prakso prenašajo evropsko standardizirano
znanje s področja mednarodnega zaposlovanja, neposredne evropske izkušnje in skupaj z uporabniki
storitev Eures premagujejo ovire pri postopkih zaposlovanja.
EURES pripravlja in predstavlja informacije o nacionalnih možnostih za delo in življenje na tradicionalnih
Evropskih dnevih zaposlovanja, zaposlitvenih sejmih in podobnih dogodkih v drugih evropskih državah.
Na Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost (http://eures.europa.eu) so uporabnikom na voljo informacije iz vseh držav EU in EGS o:
- prostih delovnih mestih iz vseh držav članic omrežja EURES,
- življenjepisih iskalcev zaposlitve iz držav članic,
- delovnih in življenjskih pogojih ter o trgu dela (kakšne delavce potrebujejo v posamezni državi in regiji),
- pogojih zaposlovanja v posamezni državi v prehodnem obdobju,
- svetovalcih EURES v 29 državah,
- možnostih izobraževanja in usposabljanja ter
- različne druge informacije, povezane z mobilnostjo delavcev.
V letu 2011 se je s pomočjo Zavoda zaposlilo 61.010 brezposelnih oseb, 52.475 je bilo vključitev brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja, objavljenih je bilo 194.468 prostih delovnih mest,
svetovalke Eures so nudile storitve informiranja in svetovanja o možnostih zaposlovanja v EU 14.397 iskalcem
zaposlitve ter 3.120 delodajalcem.
DELODAJALCI, POZOR! EVROPSKA SREDSTVA ZA KADROVSKO ŠTIPENDIRANJE
Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta
Regijska štipendijska shema (RŠS), 30.3.2012 objavila na spletni strani www.rralur.si JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2012/2013. Rok
za oddajo vlog na RRA LUR po pošti ali osebno je 29.6.2012.
Vključitev v Regijsko štipendijsko shemo omogoča 50% SOFINANCIRANJE KADROVSKEGA ŠTIPENDIRANJA
DELODAJALCEM s sedežem v Ljubljanski urbani regiji. V shemo se lahko vključi tudi občina bodočega
delodajalca ali štipendista, s tem pa se delež sofinanciranja štipendiranja delodajalcem lahko še poviša.
Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in
sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (01) 306 19 04 ali (01) 306 19 05 ali e-pošti [email protected].
93
Ljubljanska urbana regija
Metropolitanska regija delujočega somestja
V Ljubljansko urbano regijo je vključenih 26 občin osrednjeslovenske statistične regije, skupaj s prestolnico
Ljubljana. Regija ima več kot 500.000 prebivalcev, kar predstavlja dobro četrtino slovenskega prebivalstva,
ki z visoko izobrazbeno strukturo ustvarjajo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v Slovenji. Regija je
središče znanja in podjetnosti, ustvarjalnosti, kulture in izobraževanja ter razvojnih potencialov.
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Pobudnik in skrbnik trajnostnega razvoja regije
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije načrtuje in izvaja programe regionalnega razvoja.
Skupaj z občinami in ostalimi nosilci razvoja v regiji zagotavlja razvojno, izobraževalno, finančno, podjetniško,
okoljsko in socialno infrastrukturo za razvoj regije. Med prednostne naloge RRA LUR sodi strateško
načrtovanje projektov, ki lahko kandidirajo za sofinanciranje z evropskimi sredstvi ter črpanje EU sredstev.
RRA LUR s prepoznavanjem potreb in priložnosti regije ter z zagotavljanjem finančnih in človeških virov
koordinira celoten proces priprave in izvedbe razvojnih projektov. V procesu spodbujanja ter povezovanja
zainteresiranih deležnikov oblikuje strateška partnerstva, katerih delovanje temelji na merljivih ciljih in
skrbnem vrednotenju doseženih rezultatov.
RRA LUR izvaja razvojne projekte na področjih človeških virov, gospodarstva, razvoja podeželja in infrastrukture ter okolja in prostora.
RRA LUR spodbuja povezovanje in oblikovanje razvojnih mrež, ki omogočajo umeščanje razvojnih projektov
v sistem institucionalnih okvirjev kot so tehnološki parki, mreže in inkubatorji, razvoj turističnih destinacij
in sorodnih projektov.
RRA LUR promovira prepoznavnost regije na nacionalni in mednarodni ravni. Izvaja komunikacijsko podporo projektom ter obvešča o priložnostih, prednostih in razvoju regije na področju možnih investicij,
zaposlovanja in kakovosti življenja. RRA LUR svetuje pobudnikom in deležnikom razvojnih projektov v
regiji glede vsebin, metod in orodij projektov.
RRA LUR je regijsko informacijsko stičišče. Z organizacijo strokovnih dogodkov, izdajo publikacij in strokovnih
gradiv, prek odnosov z mediji in komuniciranja prek spletne strani deležnikom, ki sodelujejo pri razvoju
regije in zainteresirani splošni javnosti omogoča vključevanje in izmenjavo informacij.
Razvojni projekti
Strateški razvojni projekti
RRA LUR je nosilec priprave sedemletnih regionalnih razvojnih programov. Regionalni razvojni program
je strateška podlaga, na kateri RRA LUR načrtuje in izvaja strateške razvojne projekte, ki so v skladu z
evropskimi smernicami regionalnega razvoja. Projekti temeljijo na trajnostnih vidikih razvoja regije, ki so
ekonomsko učinkoviti, okoljsko sprejemljivi in socialno pravični.
Mednarodni partnerski razvojni projekti
RRA LUR kot partner sodeluje v EU projektih, katerih cilj je izmenjava dobrih praks različnih evropskih mest
in njihovo umeščanje v strateške in izvedbene razvojne projekte v Ljubljanski urbani regiji.
Pomembnejši mednarodni partnerski projekti se vsebinsko navezujejo na kreativna mesta in kreativne
industrije, prometne izzive v metropolitanskih regijah, razvoj znanja, učinkovito rabo ter obnovljive vire
energije ter trajnostni promet v regiji.
Osnovni podatki
Naziv: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)
Ustanovitelj: Mestna občina Ljubljana
Pravnoorganizacijska oblika: javni zavod
Število zaposlenih: 18
Leto ustanovitve: 2001
Sedež: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana
Direktorica: mag. Lilijana Madjar
T: + 386 (0) 1 306 19 02, F: + 386 (0) 1 306 19 03
E: [email protected] S www.rralur.si
94
BIRO BONUS d.o.o., Računovodsko podjetje
Leškoškova 9 E, 1000 Ljubljana
T: 073930960, F: 0739030960
041786444
"V podjetju Biro Bonus želimo, združiti znanje, sposobnost in ustvarjalnost ljudi in sodobno tehnologijo ter
ustvariti dolgoročna partnerska razmerja, ki bodo temeljila na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Postati
želimo varuhi premoženja svojih strank in hkrati gonilna sila razvoja. Našo skrb in razvoj zato usmerjamo k
neprestanemu izboljševanju kakovosti. Postati želimo nosilec novih idej in pristopov v računovodstvu ter
z maksimalnim izkoriščanjem možnosti sodobne tehnologije ob neprestani skrbi za obvladovanje tveganj
nuditi zanesljive in strokovne računovodske in davčne storitve. Ustvarjati želimo varna, stabilna in dinamična
delovna mesta in skrbeti za strokovno in osebnostno rast naših sodelavcev in poslovnih partnerjev. Biti
hočemo družbeno odgovorno podjetje, ki prispeva k rasti in razvoju regije in hkrati izraža neprestano skrb
za ohranjanje okolja."
LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.
Požarnice 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani
T: 01 3651507, F 5057386, M 041 386455
E: darja.limnos.si
Podjetje LIMNOS je osredotočeno na raziskave, razvoj in aplikacijo naravnih ekosistemov za zaščito in obnovo
okolja. Z razvojem cenovno ugodnih in naravnih tehnologij za zaščito voda in tal v LIMNOS-u prispevamo
k doseganju trajnostnih rešitev za okoljske problem, ki nastajajo kot posledica človeških aktivnosti.
LIMNOS d.o.o. je malo podjetje z visoko izobraženim kadrom iz različnih strok. Aktivnosti podjetja obsegajo
od čiščenja odpadnih vod, sanacije odlagališč odpadkov in drugih onesnaženih območij, določanja ekološko
sprejemljivega pretoka v vodotokih, rehabilitacije in revitalizacije kanaliziranih vodotokov in upravljanja
jezer do presoj vplivov na okolje in študij upravljanja z okoljem.
Od leta 1994 smo na LIMNOS-u pripravil več kot 200 projektov čiščenja odpadnih voda ter načrtovali in
zgradili več kot 100 sistemov na ozemlju Slovenije, Italije, Srbije in Hrvaške. Sistemi, večinoma rastlinske
čistilne naprave, so namenjeni čiščenju komunalnih odpadnih vod, odpadnih vod iz industrije, meteornega odtoka in izcednih vod iz deponij. Pripravili smo več kot 30 projektov za sonaravno sanacijo starih
odsluženih deponij z uporabo vegetacijskega (evapotranspiracijskega drevesnega pokrova). Izvedli smo več
študij in revitalizacijskih projektov za obnovo evtrofnih jezer in izboljšanje ekološkega statusa degradiranih
in kanaliziranih vodotokov z vzpostavitvijo novih habitatov in izboljšanjem samočistilne sposobnosti.
LIMNOS Company for applied ecology Ltd.
The company LIMNOS is engaged in research, development and application of natural ecosystems for the
protection and restoration of the environment. By developing low-cost and natural technologies for water
and soil protection LIMNOS contributes to the achievement of sustainable solutions to the environmental
problems arising from human activities.
LIMNOS Ltd. is a small enterprise with highly qualified employees from different fields. Company’s activities
range from wastewater treatment, reclamation of landfill sites and other contaminated land, determination
of ecologically acceptable flow in streams, rehabilitation and revitalization of canalized streams and lake
management to environmental impact assessment and environmental management studies.
Since 1994, at LIMNOS Ltd. we have prepared over 200 projects for wastewater treatment, and designed
and built over 100 systems in the territory of Slovenia, Italy, Serbia and Croatia. The systems, mainly constructed wetlands, have been installed to treat domestic sewage, industrial wastewaters, urban run-off and
landfill leachate. Over 30 projects were prepared for co-natural rehabilitation of old decommissioned landfill
sites with the use of vegetative (evapotranspirative) tree cover system. Several studies and revitalisation
projects were accomplished for rehabilitation of eutrophic lakes and enhancement of ecological status
of degraded and canalized watercourses by creation of new habitats and improvement of self-treatment
capacity.
95
facebook.com/goprintbox | w: printbox.net | m: 031 334 723 | e: [email protected]
Podjetje Printbox razvija in trži storitve tiska v računalniškem oblaku. V podjetju razvita platforma Printbox
spreminja trende industrije komercialnega tiska s sklopom strojnih in programskih inovacij. Uporabniki
Printboxa lahko iz različnih naprav kot so iPad, mobilni telefoni, domači in prenosni računalniki tiskajo
barvno za ceno le nekaj centov, ki je do danes bila pridržana za večje naklade »offset« tiska v tiskarnah. Platforma dodatno omogoča inovativen oglaševalski sistem, ki oglaševalcem ponuja nov medij
oglaševanja na papirju in uporabnikom dodatno poceni izpis. Programska ekipa Printboxa razvija
nadgradnjo platforme, ki bo omogočila tisk avtorsko zaščitenih vsebin po poslovnem modelu glasbene industrije, kjer bo avtor vsebine ob tisku deležen določenega odstotka od prodaje. Cilj je ponuditi optimalno rešitev v akademskem in poslovnem okolju, ki bo omogočila enostaven prehod med
digitalnimi in tiskanimi vsebinami v barvi in trgu sprejemlivi ceni. Danes so Printbox kioski nameščeni v
članicah Univerze v Ljubljani, v srednjih in osnovnih šolah v Sloveniji in sosednji Avstriji.
SOS INŽENIRING, d.o.o.
Tržaška 2 - 1000 Ljubljana
T: 4100743, 4210757 F:014210742
Sejemski inženiring, mobilne prezentacije
Nudimo pester program opreme za nastope na sejmih, konferencah in drugih promocijskih dogodkih. Vse na enem
mestu, od zasnove, 3D izrisa in izdelave sejemskih stojnic.
Želje strank, dober dizajn in kakovost, so naše vodilo, kar mnogokrat napravi našo ponudbo optimalno. To dokazuje
tisoče strank, ki smo za njih postavljali sejemske >štante< po Evropi in celem svetu.
Poleg izvedbe sejemskih prostorov je na voljo pester izbor opreme za mobilne prezentacije. Izdelki za mobilne promocije:
reklamne stene, informativni in degustacijski pulti, vitrine, displej sistemi, banerji, znaki, zastave, stojala za brošure,..
Dodatna ponudba sejemske opreme vsebuje: Maxima in druge konstrukcije, ključavnice za konstrukcije, PVC plošče za
tisk (Kommeriling), najem promotork, katering, promocijske obleke in še več.
Zastopamo: Expo Display Service
We offer a varied program of equipment for presentations, trade shows, conferences and other events.
For us, quality and good design are the first priority and often make our offer one of the best.
We built few thousand of stands all over the Europe and world.
Products for mobile presentations: pop walls, counters, showcases, display systems, banners, signs, flags,
brochure holders,..
Accessories: constructions Maxima and other s, locks, PVC sheets for printing (Kommeriling), katering,
promotional clothing and more.
We represent: Expo Display Service
[email protected]
www.quantum-institut.com
96
ThetaHealing® INOVIRAJTE SEBE IN IZBOLJŠAJTE POSLOVNE
REZULTATE
[email protected]
www.quantum-institut.com
Naša prepričanja o tem kakšno je življenje, nas vodijo v situacije v katerih izkusimo resničnost teh prepričanj. To velja tudi za
poslovne rezultate. Vsak podjetnik ustanovi podjetje, ker želi, da bo poslovno uspešen, vendar se pogosto dogaja nsprotno.
Zakaj? Podzavestna prepričanja. Ker so podzavestna se jih ne zavedamo in nas brez naše volje kot program, vodijo v situacije, ki se jim zavestno želimo izogniti. V podjetju nato poskušamo spremeniti strategijo, poiskati nove patrnerej, izboljšati
ali zamenjati izdelke in storitve, skratka biti inovativni. Vendar, če ne spremenimo sebe oz. prepričanj, ki ustvarjajo našo
resničnost nam omenjene spremembe ne prinesejo željenih rezultatov.
Primer: Če kot podjetnik želim zaslužiti milijon evrov in imam podzavestno prepričanje, da je denar izvor vsega zla potem
sem brez možnosti, da bi uspel realizirati moj cilj milijon evrov, ker bo moj podzavestni sistem preprečeval realizacijo, saj bi,
če zaslužim milijon pomenilo, da je to izvor zla, kar pa seveda ne želim...
To pomeni, da tudi če izumim batrijo, ki se polni 10 minut in traja 100 ur, ne bom uspel zagnati proizvodnje, ker se bom
zapletel v situacije, ki me bodo pri tem onemogočale.
Naš projekt "INOVIRAJTE SEBE IN IZBOLJŠAJTE POSLOVNE REZULTATE" temelji na ideji, da smo uspešni, če imamo prepričanja,
ki nam dovolijo in omogočajo uspeh. Za uspešnost smo v prvi vrsti odgovorni mi sami in ne majhen trg, recesija in podobno.
Če se odločimo, da bomo inovirali sebe z namenom postati uspešnejši je ThetaHealing® izjemno učinkovito orodje za to.
ThetaHealing® je preprosta tehnika, s katero se naučimo kako pravilno uporabljati našo naravno intuicijo.
Če spremenimo naše možgansko valovanje v »Theta« stanje, lahko dejansko izkusimo kako Kreator Vsega Kar Je ali kvantno
polje ustvari trenutne . hetaHealing® je oblikovan kot vodnik za samopomoč s katerim razvijete sposobnost spreminjanja
življenja na vseh nivojih: fizičnem, duševnem, čustvenem in duhovnem.
ThetaHealing® je najbolj znan po delu s prepričanji in občutki na vseh štirih nivojih: jedernem, genskem, zgodovinskem in
dušnem.
Znanstveni dokazi kažejo, da popačeni občutki lahko privedejo tudi do bolezni. Z zavedanjem, da čustva, občutki in moč
misli neposredno vplivajo na naše fizično zdravje se povečuje zanimanje za to, kako z mislimi vplivati na telo, da ustvarimo
popolno zdravje. S ThetaHealing® metodo spremenimo prepričanja in občutke tako, da z njimi nadomestimo negativna
čustva, občutke in misli z pozitivnimi in koristnimi in s tem neposredno vplivamo na naše dojemenje resničnosti in spremenimo naše življenje.
S ThetaHealing® tehniko lahko spremenite vaše življenje za vedno!
VERIS, d.o.o.
Stegne 7, 1000 Ljubljana
01 500 05 79, M 040 242645
E::[email protected], S: www.veris.si
Kontaktna oseba je ga. Tea: [email protected]
Dejavnost podjetja Veris je že od leta 1992 povezana z jeziki. V prevajalski stroki slovimo kot zanesljiv ponudnik prevajalskih
storitev za vladne in evropske institucije ter slovenska in tuja podjetja, v zadnjih letih pa smo si z izbranimi profesorji, široko
ponudbo in majhnimi skupinami pridobili tudi ugled kakovostne jezikovne šole.
Jeziki in področja
V jezikovnem studiu Veris smo specializirani za prevajanje vseh uradnih evropskih jezikov, še posebej pa za kombinacije iz
tujega jezika v slovenščino ali druge jezike nekdanje Jugoslavije (hrvaščino, srbščino, bosanščino, makedonščino). Opravljamo
prevode z različnih strokovnih področij, kot so:
-
-
-
-
-
pravni prevodi
tehnični prevodi
IT-prevodi
marketinški prevodi
prevodi s področja finance, šolstva, turizma …
Strokovnost
Smo ena redkih prevajalskih agencij v Sloveniji, ki dobršen del prevodov pokriva z lastno ekipo strokovno usposobljenih
prevajalcev, pri manj pogostih jezikovnih kombinacijah in ob povečanem obsegu dela pa nam pomaga preizkušena ekipa več
kot 50 zunanjih prevajalcev. Pri delu uporabljamo najsodobnejša prevajalska orodja, ki zmanjšujejo možnost človeških napak.
Reference
Renault Nissan Slovenija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Butan plin, Državni zbor RS, IEDC Poslovna šola Bled,
KPMG Slovenija, Fotona, OSRAM, Pravna fakulteta (PF), Okrožno sodišče RS, Evropska komisija, Evropsko sodišče, Evropski
parlament in drugi.
Veris je član European Language Industry Association – ELIA in Združenja prevajalskih podjetij pri GZS-ZPSD
97
Sekcija za upravljanje varovanja
informacij - SUVI
Sedež sekcije: GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana, Dimičeva 9
Zagotavljanje varnosti in varovanja informacij je eno najpomembnejših vprašanj današnje dobe. Vse
številčnejši vdori v omrežja, zlorabe in kraje podatkov ter odtujitve opreme nas opozarjajo na ranljivost
celotne organizacije , predvsem pa Komunikacijskih in Informacijskih Sistemov (KIS), ter nas silijo v razvoj
in izgradnjo varnostnih rešitev, s katerimi se lahko pred takšnimi neljubimi dogodki ubranimo.
Najbolj optimalna pot za sistematičen in celovit pristop v izgradnji varnostnih rešitev je vzpostavitev sistema upravljanja varovanja informacij po standardu ISO27001:2005.
Kakovostna vzpostavitev sistema upravljanja varovanja informacij v bilo kateri organizaciji zahteva resno
in odgovorno delo.
Takšen pristop uveljavljajo spodaj navedena podjetja, katera so svoje znanje, izkušnje in interes združili
v Sekcijo za upravljanje varovanja informacij, znotraj Zbornice Osrednjeslovenske regije .
Sekcija za upravljanje varovanja informacij je ustanovljena 31.01.2011.
Poslanstvo
Sekcija SUVI je namenjena krepitvi položaja podjetij pri njihovem delovanju na trgu storitev varovanja
informacij.
Vizija
Postati želimo najvplivnejša strokovna entiteta s področja varovanja informacij v Sloveniji.
Cilj
Cilj Sekcije je širitev članstva na druge sorodne družbe, ki delujejo na področju nudenja storitev varovanja
informacij.
Načela delovanja in naloge sekcije so:
• Strokovni in ekonomski razvoj dejavnosti upravljanja varovanja informacij
• Svetovanje in pomoč članom sekcije pri njihovem delu, obravnavanje vprašanj in nalog, ki so skupnega
pomena za člane.
• Spodbujanje dialoga, povezovanja in vzdrževanja stikov med in s člani sekcije.
• Zbiranje, obdelava in posredovanje informacij, pomembnih za člane sekcije.
• Vodenje evidenc in spremljanje delovanja članov sekcije.
• Spremljanje zakonodaje in standardov, vezanih na dejavnost.
• Sekcija lahko na prošnjo svetuje in daje mnenje v sporih med člani sekcije ter njihovimi naročniki.
• Sekcija je lahko pobudnik osnovanja Zbornice za upravljanje varovanja informacij.
ČLANI SEKCIJE SUVI
MIŠKA d.o.o.:
Milan Bunjevac, Vodja kakovosti in projektov
Telefon: +386 59 20 9313
E-mail: [email protected] , Web: www.miska.si
ASTEC d.o.o.:
Miha Ozimek, Specialist področja
Telefon: +386 1 200 83 00
E-mail: [email protected] , Web: www.astec.si
98
NETIS d.o.o.:
Filip Božič, direktor razvoja
Telefon: +386 59 211 003
E-mail: [email protected], Web: www.netis.si
ITAD d.o.o.:
mag. Boštjan Delak, CISA, CIS
Telefon: +386 59 94 4500
E-mail: [email protected], Web: www.itad.si
VINDICO d.o.o.:
Vinko Šlibar,
Telefon: +386 59 920 291
E-mail: [email protected], Web: www.vindico.si
FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE, UNIVERZE V MARIBORU:
Fakulteta za varnostne vede, Univerze v Mariboru
Dr. Igor Bernik, predstojnik katedre za informacijsko varnost in prodekan za izobraževalno dejavnost
Telefon: +386 1 230 26 87
E-mail: [email protected] Web: www.fvv.uni-mb.si
99
Naziv: Center odličnosti nizkoogljične tehnologije
Kratica: CO NOT
Naslov: Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Direktor: prof. dr. Miran Gaberšček
Telefon: 00386 (0)1 47 60 414; Faks: 00386 (0)1 47 60 422
E-naslov: [email protected] e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Spletna stran: www.conot.si
Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Čedalje bolj očitna energetska kriza in vse večji vpliv okolju škodljivih izpustov na podnebne spremembe nas spodbujata k
raziskovanju alternativnih možnosti uporabe energetskih virov. Napredek v razvoju novih tehnologij, predvsem novih materialov, nam omogoča, da počasi zmanjšujemo odvisnost od fosilnih goriv oziroma da jih porabimo z visokim izkoristkom.
Ob centralizaciji proizvodnje električne energije in učinkovitejšim čiščenjem izpustov ter višanjem deleža obnovljivih virov
se nam nudi zelo perspektivna možnost razvoja električnih vozil. Delež razvoja, namenjen njihovi popularizaciji je še vedno
majhen, vendar pa se eksponentno viša in po naših ocenah je pravi čas, da trgu ponudimo sveže moči, ki bodo s svojim
elanom in idejami predstavljale potencial za nadaljnji visokotehnološki razvoj, obenem pa poskrbimo, da se v delo vključi
čim več partnerjev, ki se na tem področju že trudijo.
Projekt ELEKTRIČNA MOBILNOST je zasnovan kot timsko delo študentov Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko
in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, pod mentorstvom strokovnih sodelavcev fakultet ter koordiniran s strani Centra
odličnosti nizkoogljične tehnologije in Kemijskega inštituta. Naše vodilo je preko izdelave realnih modelov vozil na električni
pogon utrditi obstoječa ter pridobiti nova znanja za študente in industrijo, preizkusiti in nadgraditi vgrajene komponente
ter v Sloveniji in svetu promovirati električno mobilnost.
Increasing energy crisis and the growing influence of pollutant emissions on climate change require research and use of
alternative energy sources. The development of new technologies, especially those related to new materials, enables us to
gradually reduce our dependence on fossil fuels and forces us to use them more efficiently. Vehicles with internal combustion engines have a relatively low efficiency of energy consumption and there is not much room for improvement. With the
increased use of renewable energy sources for electricity generation, the electric car development seems very promising.
Although the idea of vehicle electrification is anything but new, the quantity of the development for its popularisation is still
very small. However, it is increasing exponentially and we think now is the right time to offer new ideas for further high-tech
development.
The project Electric mobility is based on the teamwork of students from the Faculty of Mechanical Engineering, the Faculty of
Electrical Engineering and the Faculty of Chemistry and Chemical Technology, supervised by professors and coordinated by
the Centre of Excellence for Low-Carbon Technologies and the National Institute of Chemistry. Partners from
the Slovenian industry are participating in the project with know-how support and professional challenges.
Center odličnosti Polimerni
materiali in tehnologije
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
T: 059/081-273; F: 059/081-279
E: [email protected], S: www.polimat.si
PREDSTAVITEV CENTRA ODLIČNOSTI POLIMAT
Center odličnosti – CO PoliMaT je znanstveno raziskovalni zavod, ki na področju polimernih materialov in tehnologij povezuje doslej razpršene kapacitete vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin iz javne raziskovalno-razvojne sfere ter razvojno
uspešnih slovenskih podjetij.
Z interdisciplinarnimi raziskavami na prednostnih področjih razvoja polimernih materialov in tehnologij zagotavljamo znanstveno odličnost in tehnološke preboje industrijskih partnerjev.
razvijamo inovativne, tržno uspešne izdelke za trajnostni razvoj in nizkoogljično družbo prihodnosti.
Program raziskav Co Polimat tematsko združuje interdisciplinarne raziskave na več prednostnih področjih razvoja: napredni
(novi) sintetični kovinski in nekovinski materiali ter nanotehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zdravje ter
znanost o življenju. Znanstveno in razvojno odličnost CO PoliMaT podpira tudi nova vrhunska raziskovalna oprema.
Vizija Co Polimat je postati mednarodno prepoznan center odličnosti, ki s povezovanjem vrhunske znanosti in gospodarstva
ter odprtosti k novemu in inovativnemu zagotavlja transformacijo znanja v izdelke in storitve v visokotehnoloških tržnih nišah.
CO PoliMaT zaposluje 84 raziskovalcev: 42 iz podjetij in 42 iz raziskovalnih in izobraževalnih organizacij. Ponosni smo, da je
med našimi zaposlenimi kar 50% žensk ter 43 doktorjev in doktoric znanosti - 31 jih prihaja iz raziskovalnih in izobraževalnih
organizacij, 12 iz podjetij.
100
Zavod za razvoj družinskega in ženskega
podjetništva META
Dimičeva 9
1000 Ljubljana
0801150
E:[email protected]
MENTORSKI KROŽEK DIONE-SI –
Mentorstvo za podjetnice zaèetnice
Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META v slovenski prostor prinaša mentorstvo po
modelu evropskega projekta DIONE, namenjeno prenosu izkušenj in znanja med ženskami v malem gospodarstvu.
V Projekt Dione-SI so pod vodstvom ga. Marte Turk vključene podjetnice začetnice, ki delujejo na raznolikih področjih gospodarskih dejavnosti. Mentorstvo poteka v obliki rednih mesečnih skupinskih srečanj
in individualnih pogovorov, in sicer preko osebnega stika ali s pomočjo sodobne tehnologije. Podjetnice
začetnice v okviru mentorskega krožka dobijo podporo pri razvoju svojih poslovnih idej, izmenjevanju
informacij, medijski promociji in širjenju svojega poslovnega okolja. Partner v okviru poslovne mreže je
tudi GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Ljubljana, ter drugi strokovnjaki z različnih področij poslovanja.
Udeleženke mentorskega krožka v letu 2012 so:
KATARINA ČEH, dr. vet. med., ANIMACEL
Dejavnost: Zdravljenje živali z matičnimi celicami
T: +386 41 378 568
E- pošta: [email protected]; W: www.animacel.com
TANJA NASTOVSKI, uni. dipl. komunikologinja , INSPIRA KOMUNIKCIJE,
Tanja Nastovski s.p.
Ferrarska 8
6000, Koper
T: + 386 5 611 79 56
M: + 386 41 378 546
E-mail: [email protected]
www.inspira.si
SABINA BAKULA, uni. dipl. ing. fizike
Tehnična dokumentacija, prevodi in oblikovanje
kontakt: [email protected]
Reference in delovne izkušnje:
MATEJA PIRMAN, Podjetje: MOJMIR MEDIACIJE, Mateja Pirman, s. p.
Kontaktni podatki:
-
T: +386 41 434 033
-
E- pošta: [email protected]
-
W: www.mojmir-mediacije.si
MARJETA OBLAK, HOSTA
Polonca Peterca, oblikovalka in ilustratorka
Maja Kravanja proizvodnja in prodaja avtorskega izdelka za sprostitev
Marija Rančigaj
101
FORUM
Ana Kostić Most v Beogradu
102
Gospodarski in razvojni potencial Savskega bazena v
okviru Podonavske strategije
Cilji Konzorcija ERUSRS (GRPRS) - Marta Turk, predsedujoča konzorciju ERUSRS
Podonavska strategija - cilji in pričakovanja, mag.Andreja Jerina Ministrstvo za zunanje zadeve RS
Strategije in cilji Mednarodne komisije za porečje reke Save, Dejan Komatina direktor Savske
komisije
Podonavska strategija- priložnost za mala in srednja podjetja, Janez Podobnik ECPD, Ljubljana
Podonavska strategija in Savski bazen, dr. Mitja Bricelj, Inštitut RS za vode
Prostorsko načrtovalski izzivi Podonavske strategije v Sloveniji Marko Fatur, LUZ, d.d.
Gospodarski potenciali v Zasavju, mag. Mitja Koprivšek, prokurist RC eNeM d.o.o., Zagorje ob Savi
Priložnosti za čezmejno e-sodelovanje podjetij v okviru Podonavske strategije, dr. Jože Gričar,
zaslužni profesor Univerze v Mariboru; Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski
e-regiji
103
Èezmejno sodelovanje kot osnova za trajnostni razvoj v Savskem bazenu
Prekogranièna saradnja kao osnova za
održivi razvoj u slivu reke Save
dr Dejan Komatina
Sekretar Mednarodne komisije za Savski bazen
Sekretar Međunarodne komisije za sliv reke Save
Savski bazen je po površini drugi največji podbazen reke Donave, reka Sava, ki prispeva 25% skupnega
pretoka reke Donave na ustju obeh rek, pa je njen največji pritok. Savski bazen je v širših razmerah poznan
po svoji izjemni ekološko-estetski vrednosti in potencialom za gospodarski razvoj na eni strani, ter številnih
naravnim lepotah, panoramski in biološki raznolikosti, prostranih retenzivnih področjih s stališča zaščite
pred poplavami ter velikimi možnostmi za razvoj gospodarskih dejavnosti, povezanih z izrabo voda, kot
so vodni transport, hidroenergetika, turizem in rekreacija.
Da bi zagotovili pogoje za čim boljše izkoriščanje omenjenih potencialov, so savske države sklenile Okvirni
sporazum o Savskem bazenu, ki postavlja pravni okvir za sodelovanje na področju trajnostnega razvoja
regije, ter ustanovile Mednarodno komisijo za Savski bazen (Savsko komisijo), ki je odgovorna za implementiranje Okvirnega sporazuma.
Savska komisija koordinira širok obseg aktivnosti držav v sektorju voda, ki zajema:
- izdelavo strateških planov za Savski bazen (plan upravljanja z bazenom, plan upravljanja s tveganji pred
poplavami);
- razvoj gospodarskih dejavnosti (zlasti plovbe in rečnega turizma) v porečju;
- vzpostavljanje integralnih sistemov za bazen (geografski informacijski sistem, sistemi za spremljanje,
napovedovanje in opozarjanje na poplave, sušo ali nezgodno onesnaženje voda);
- usklajevanje nacionalnih predpisov z regulativo Evropske unije;
- izdelavo protokola k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, s katerimi se podrobneje urejajo posamezna vprašanja, pomembna za implementiranje Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu.
V predstavitvi se prikazuje celovit pristop Savske komisije k upravljanju z vodnimi viri v Savskem bazenu, ki
temelji na težnji, da se potrebe po gospodarskem razvoju na eni strani in zahteve in potrebe po ohranjanju
življenjskega okolja na drugi strani obravnavajo uravnoteženo. Ta celoviti način ilustrira prikaz dosežkov,
tekočih in planiranih dejavnosti Savske komisije. Na podlagi dosedanjih izkušenj in lekcij iz preteklosti, se
podaja kritičen pogled na uporabljeni pristop – analizirajo se njegove prednosti in slabosti, dodan vrednost
glede na dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni, prav tako pa tudi izzivi in ovire za implementiranje.
Posebna pozornost je posvečena usklajenosti opisanega pristopa s cilji in prioritetami Donavske strategije
Evropske unije ter možnostmi za realizacijo aktivnosti in implementacijo prioritetnih projektov Savske
komisije skozi okvir Donavske strategije.
Sliv reke Save, po površini je drugi najveći podsliv Dunava, a reka Sava, sa svojim doprinosom od 25%
ukupnom protoku Dunava na ušću dve reke, predstavlja njegovu najveću pritoku. Sliv Save je, u širim
razmerama, poznat po svojim izuzetnim ekološko-estetskim vrednostima i potencijalima za privredni razvoj,
koji se ogledaju u brojnim prirodnim lepotama, izraženoj pejzažnoj i biološkoj raznovrsnosti, prostranim
retenzionim područjima značajnim sa stanovišta zaštite od poplava, kao i velikim mogućnostima za razvoj
privrednih aktivnosti povezanih sa korišćenjem voda, kao što su vodni transport, hidroenergetika, turizam
i rekreacija.
Kako bi se obezbedili uslovi za što bolje korišćenje pomenutih potencijala uz istovremeno očuvanje
postojećih vrednosti, savske države zaključile su Okvirni sporazum o slivu reke Save, kao pravni okvir za
saradnju radi postizanja održivog razvoja regiona, i osnovale Međunarodnu komisiju za sliv reke Save
(Savsku komisiju), kao organizaciju odgovornu za implementaciju Okvirnog sporazuma.
104
Savska komisija koordinira širok opseg aktivnosti država u sektoru voda, koji obuhvata:
• izradu strateških planova za sliv Save (plan upravljanja slivom, plan upravljanja rizikom od poplava);
• razvoj privrednih aktivnosti (naročito plovidbe i rečnog turizma) na slivu;
• uspostavljanje integralnih sistema za sliv (geografski informacioni sistem, sistemi za osmatranje, prognozu i upozoravanje na pojave poplava, suša ili akcidentnih zagađenja vode);
• harmonizaciju regulative država sa regulativom Evropske unije;
• izradu protokola uz Okvirni sporazum o slivu reke Save, kojima se detaljnije regulišu pojedina pitanja od
značaja za implementaciju Okvirnog sporazuma.
U izlaganju se prikazuje integralni pristup Savske komisije upravljanju vodnim resursima u slivu Save,
koji je zasnovan na težnji da se potrebe za privrednim razvojem, sa jedne strane, i zahtevi i potrebe za
očuvanjem životne sredine, sa druge strane, tretiraju na uravnoteženi način. Integralni pristup ilustruje se
kroz prikaz postignutih rezultata, tekućih i planiranih aktivnosti Savske komisije. Na osnovu dosadašnjih
iskustava i „naučenih lekcija“, daje se kritički osvrt na primenjeni pristup – analiziraju se njegove prednosti
i nedostaci, dodata vrednost u odnosu na aktivnosti koje se sprovode na nacionalnom nivou, kao i izazovi
i prepreke za implementaciju. Posebna pažnja u izlaganju posvećuje se usklađenosti opisanog pristupa sa
ciljevima i prioritetima Dunavske strategije Evropske unije, kao i mogućnostima za realizaciju aktivnosti i
implementaciju prioritetnih projekata Savske komisije kroz okvir Dunavske strategije.
PODONAVSKA STRATEGIJA
cilji in prièakovanja
Mag. Andreja Jerina, Nacionalna koordinatorka Strategije EU za Podonavje
Evropski svet je junija 2009 Evropsko komisijo pozval, naj do konca leta 2010 predloži Strategijo EU za
Podonavje (v nadaljevanju Podonavska strategija). Sledeč omenjenemu pozivu je Komisija v prvi polovici
leta 2010 izvedla javni posvet o Podonavski strategiji ter na tej osnovi 8. decembra 2010 sprejela sporočilo
z naslovom »Strategija Evropske unije za Podonavje «. V podporo učinkovitemu izvajanju Podonavske
strategije je Komisija kot dodatek k strategiji objavila tudi njen akcijski načrt .
Evropski svet je »Strategijo Evropske unije za Podonavje« in akcijski načrt njenega izvajanja sprejel na
zasedanju 24. junija 2011 . Gre za nadgradnjo regionalne pobude Podonavskega sodelovanja. Namen
strategije je poglabljanje sodelovanja med državami in drugimi akterji v Podonavju (Nemčija, Avstrija, Češka
Republika, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Romunija, Bolgarija ter Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina,
Črna gora, Ukrajina in Moldova) z namenom povečanja kohezije, izboljšanja mobilnosti ljudi ter pretoka
blaga, krepitve trajnostnega razvoja in konkurenčnosti tega dela Evrope (tesna povezanost s strategijo
Evropa 2020).
Temeljna načela strategije Podonavska strategija sledi načelom finančne, institucionalne in zakonodajne nevtralnosti – torej sodelovanje brez novih institucij, brez novih zakonodajnih aktov in brez dodatnih
sredstev iz proračuna EU. Bistvo makroregionalnega povezovanja namreč ni v ustvarjanju novih institucij
oziroma iskanju novih načinov porabe proračuna EU, temveč v tesnejšem in bolj usklajenem sodelovanju
obstoječih institucij in učinkovitejši uporabi obstoječih sredstev, tako evropskih, nacionalnih kot ostalih.
Področja sodelovanja Strategija predvideva tesnejše sodelovanje v okviru enajstih prioritetnih področjih
sodelovanja, združenih v štiri vsebinske stebre:
I. Povezovanje Podonavja
1. Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti
a. celinske plovne poti
b. cestne, železniške in zračne povezave*
2. Spodbujanje uporabe bolj trajnostne energije
3. Spodbujanje kulture in turizma ter osebnih stikov
105
II. Varovanje okolja v Podonavju
4. Obnavljanje in ohranjanje kakovosti voda
5. Obvladovanje okoljskih tveganj
6. Ohranjanje biotske raznovrstnosti, pokrajine ter kakovosti zraka in tal
III. Zagotavljanje blaginje v Podonavju
7. Razvoj družbe znanja z raziskavami, izobraževanjem in informacijskimi tehnologijami
8. Podpiranje konkurenčnosti podjetij, vključno z razvojem grozdov
9. Vlaganje v ljudi ter znanja in spretnosti
IV. Krepitev Podonavja
10. Krepitev institucionalne zmogljivosti in sodelovanja*
11. Sodelovanje za zagotavljanje varnosti in preprečevanje organiziranega kriminala ter hudih kaznivih dejanj.
CILJI IN PRIČAKOVANJA
Uresničitev ciljev Podonavske strategije naj bi prebivalcem regije prineslo konkretne koristi kot so:
•
•
•
•
hitrejše in boljše cestne in železniške povezave,
čistejše oblike transporta z izboljšano plovnostjo rek s poudarkom na reki Donavi,
cenejša in zanesljivejša oskrba z energijo zaradi boljših povezav in rabe alternativnih virov,
boljše okolje s čisto vodo, zaščiteno biološko raznovrstnostjo in čezmejno zaščito pred ujmami (suše,
poplave),
• perspektivnejša regija v kateri skupaj ustvarjamo, izobražujemo in raziskujemo, kjer sta temelj gospodarska rast in socialna vključenost,
• skupaj razvite in promovirane atraktivne turistične in kulturne destinacije,
• varna, bolje vodena in upravljana regija zaradi boljšega sodelovanja vlad in nevladnih organizacij.
SLOVENIJA IN PODONAVSKA STRATEGIJA
Slovenija kot del Podonavja Strategijo EU za Podonavje podpira in v njej od samega začetka aktivno sodeluje. Menimo namreč, da lahko tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje med državami in drugimi akterji v
tem delu Evrope, na podlagi konkretnih projektov širšega pomena, v marsikaterem pogledu pripomore
k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju regije in njeni večji konkurenčnosti v širšem prostoru. Podonavska
strategija je prva makroregionalna strategija EU, ki znatno presega ozemlje Unije. Ne glede na dejstvo, da
je strategija razvojni dokument EU, njeno izvajanje po mnenju Slovenije ne more biti uspešno brez tesnega
sodelovanja z državami
Podonavskega bazena, ki (še) niso članice Unije.
Slovenija je v stališčih, ki jih je oblikovala v času priprave Podonavske strategije izpostavlja, da bistvo makroregionalnih strategij – kot je podonavska – ni v ustvarjanju novih institucij oziroma iskanju novih načinov
porabe proračuna EU, temveč v tesnejšem sodelovanju obstoječih institucij in učinkovitejšem koriščenju
obstoječih sredstev. Če želimo s strategijo narediti resen napredek, se mora izvajanje strategije osredotočiti
na manjše število prioritet ter znotraj njih manjše število konkretnih, realističnih in ciljno usmerjenih projektov z dejansko dodano vrednostjo za regijo in njeno prebivalstvo. Pri tem je tesna navezanost na izvajanje
Strategije Evropa 2020 ključnega pomena.
Nacionalno koordinacijo izvajanja Strategije EU za Podonavje v Republiki Sloveniji izvaja Ministrstvo za
zunanje zadeve, dodatno pa je bila Sloveniji zaupana koordinacija tudi dveh prednostnih področij, in sicer :
• PA1b - Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, železniške in zračne povezave. Področje
koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor skupaj z Republiko Srbijo.
• PA10 – Krepitev institucionalne zmogljivosti in sodelovanja. Področje koordinira Center za razvoj financ
(CEF) skupaj z mestom Dunaj.
106
Evropska komisija delo koordinatorjev prednostnih področij tudi delno sofinancira in s tem zagotavlja
stabilnost sistema izvajanja.
IZZIVI ZA PRIHODNOST
Podonavska strategija sledi načelom finančne, institucionalne in zakonodajne nevtralnosti – torej sodelovanje
brez novih institucij, brez novih zakonodajnih aktov in brez dodatnih sredstev iz proračuna EU.
Cilji strategije bodo doseženi v kolikor bodo sodelujoči deležniki v tem prepoznali svojo priložnosti in so
za to pripravljeni prispevati lastne vire, predvsem človeške.
Vlade in administracije sodelujočih držav niso glavni akterji izvajanja strategije, je pa njihova vloga ključna
pri zagotavljanju podpornega okolja, da do povezav deležnikov pride in da se pripozna dodana vrednost
projektnih predlogov in ali idej za EU oz. podonavsko regijo. Projekti, ki bodo imeli jasno izraženo dodano
vrednost za Podonavje bodo tudi lažje našli pot do javnih virov, tako nacionalnih kot EU oziroma mednarodnih finančnih institucij.
Mesto, kjer se prepoznavnost dodane vrednosti zgodi so Usmerjevalni odbori, ki delujejo v okviru 11
prednostnih področij. Sestavljeni so iz predstavnikov resornih ministrstev sodelujočih držav. Nacionalni
predstavniki morajo imeti ustrezno strokovno ekspertizo za oceno primernosti projektne ideje oz. predloga
projekta v luči Podonavske strategije in mandat, da (meddržavne) projekte, ki pridobijo »pismo podpore«
Podonavske strategije v nacionalnem merilu uvrstijo med prioritete razvojnega načrtovanja.
A Sloveniji trenutno poteka proces imenovanja nacionalnih predstavnikov v delo Usmerjevalnih odborov.
Prevetritev dosedanjih članov je potrebna zaradi uveljavitve sprememb Zakona o državni upravi. Nacionalni
predstavniki bodo namreč tisti ključni akterji in kontaktne točke, ki bodo slovenske deležnike, projektne
ideje in projektne predloge presojali, sprva s stališča nacionalnih prioritet in predlagali ter zagovarjali
njihovo primernost za pridobitev priporočilnega pisma, ki med drugim zagotavlja lažji dostop do (javnih)
finančnih virov.
Podrobnejše informacije so na voljo na:
http://www.svrez.gov.si/si/teme_in_projekti/podonavska_strategija/
http://www.cef-see.org/
http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperation/danube/index_en.htm
http://www.danube-region.eu
107
Podonavska strategija in savski bazen
POBUDA ZA VEČNAMENSKO UREDITEV REKE SAVE NA MEJNEM OBMOČJU MED
SLOVENIJO IN HRVAŠKO
dr. Mitja BRICELJ, univ. dipl. geog., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova ulica
28c, 1000 Ljubljana, [email protected],
dr. Aleš BIZJAK, univ. dipl. inž. kraj. arh., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova
ulica 28c, 1000 Ljubljana, [email protected]
Povzetek
Pilotni projekt Krško – Zagreb je večsektorska pobuda za večnamensko trajnostno ureditev reke Save v
prekomejni regiji med Slovenijo in Hrvaško. Združuje pobude s področja varovanja okolja (varstvo voda,
zmanjševanje popolavne ogroženosti, povečanje deleža rabe obnovljivh virov energije), energetike (hidroelektrarne na spodnji Savi, termalna voda), prometa (plovna pot, civilno letališče) ter gospodarstva in
turizma (drobne infrastrukturne povezave, multimodalno gospodarsko središče). Na tak način prispeva k
razvoju regije, sledi določilom evropskih pravnih aktov, predvsem vodne, poplavne, habitatne, ptičje direktive in direktive o rabi trajnostnih virov energije in hkrati izhaja iz ukrepov podnebno energetskega paketa.
Pobuda je bila obsežno predstavljena na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, prav tako na slovensko
hrvaški bilateralni ravni. Usklajena je z dokumenti na nacionalni (NUV), subregionalni (ISRBC Sava RBMP)
in regionalni (ICPDR Danube RBMP) vodnonačrtovalski ravni.
Ključne besede:
reka Sava, prekomejne infrastrukturne ureditve, večsektorske multimodalne rešitve, trajnostni razvoj,
nizkoogljično vozlišče,
PILOTNI PROJEKT KRŠKO – ZAGREB
Inštitut za vode Republike Slovenije je v letu 2011 kot koordinator širše medsektorske skupine (SVREZ, MOP,
MzP, MG, RRA Posavje in IzVRS) na izhodiščih Akcijskega načrta EU Podonavske strategije, ki v poglavju »Povezovanje regij Donave« v delu 'Vzpodbujanje bolj trajnostne energije, Energetska učinkovitost in obnovljivi
viri energije' promovira primer projekta 'To explore the scope for sustainable hydropower development in
the part of the Sava basin shared by Slovenia and Croatia', oblikoval pobudo za večnamensko ureditev reke
Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško z delovnim imenom Pilotni projekt Krško – Zagreb.
Cilj pobude je trajnostni razvoj prekomejne regije kot nizkoogljičnega vozlišča (hidroenergetska raba, NEK,
multimodalnost prometnih storitev), ki raznovrstne razvojne pobude in dejavnike realizira z upoštevanjem
ukrepov iz podnebno energetskega svežnja. Te so predvsem raba obnovljivih virov energije, obvladovanje
suš in zmanjševanje poplavne ogroženosti. Nova prostorska ureditev naj torej tako državi kot regiji hkrati
zagotavlja trajnostno izkoriščanje obnovljivih virov energije, upoštevanje robnih pogojev doseganja dobrega stanja ali dobrega potenciala voda, zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje morebitnih
škod ob sušnih obdobjih ob upoštevanju zahtev varstva narave ter tako realizira zahteve evropskih direktiv,
predvsem vodne (Direktiva 2000/60/ES), poplavne (Direktiva 2007/60/ES), direktive o rabi obnovljivih virov
energije (Direktiva 2009/28/ES) ter ptičje (Direktiva 2009/147/ES) in habitatne direktive (Direktiva 92/43/EES).
Z vidika upravljanja voda in vodarske stroke v celoti je realizacija pilotnega projekta Krško – Zagreb pomembna kot priložnost za konstruktivno in konsezualno bilateralno usklajevanje vrzeli prvih načrtov upravljajnja
voda, v kontekstu drugih načrtov upravljanja voda pa za ureditev odprtih vprašanj s Hrvaško na terenu,
predvsem z vidika usklajevanja (hidroenergetske) rabe reke Save na obeh straneh meje.
Z realizacijo pilotnega projekta Krško – Zagreb je za slovenski del porečja Save, prav tako pa tudi za mednarodno porečje reke Save dana priložnost za vključitev v strateški okvir podonavske strategije s projekti,
ki predvidevajo celovito reševanje v povezovanju, varovanju okolja, krepitvi gospodarstva in zagotavljanju
blaginje v celotnem Savskem bazenu s ciljem uspešnega pridobivanja sredstev iz Evropske unije v finančni
perspektivi 2014 – 2020 za potrebe študij, raziskav, projektov in izvedbe projektov s poudarkom na čezmejno
usklajeni infrastrukturi. Pri tem gre hkrati tudi za možnost gospodarskega povezovanja Slovenije s Hrvaško,
Srbijo in Bosno in Hercegovino na vseh omenjenih področjih.
108
Realizacija pilotnega projekta Krško – Zagreb bo prispevala k boljšemu povezovanju rab prostora v regiji
(npr. poselitve, kmetijstva in gozdarstva, prometa, energetike, rekreacije, kulturne in naravne dediščine ter
drugih rab) v funkcionalno celoto. Izvedba ukrepov za prilagoditev na podnebne spremembe bo znatno
prispevala k razvoju ostalih razvojnih dejavnosti ter k dvigu kakovosti bivanja v regiji. Hkrati je pilotni
projekt Krško – Zagreb tudi demonstracijski projekt širšega srednjeevropskega prostora za realizacijo in
povezave trajnostnega razvoja vodnega in obvodnega prostora ter obnovljivih virov energije. Je primer,
kako usklajevati vsebine vodne, poplavne, energetske in drugih direktiv na državnih mejah oziroma kako
nacionalne načrte upravljanja voda skozi izvajanje regionalnega prostorskega razvoja povezati v konsistentne sete dokumentov na obeh straneh državne meje.
Slika 1: Shematski prikaz pobude Krško – Zagreb v subregionalnem in regionalnem kontekstu in konceptualna zasnova pravnih in vsebinskih izhodišč projekta
Vir: IzVRS, 2011a
PROJEKTI NA SLOVENSKI STRANI POBUDE
Predlagani pilotni projekt na slovenski strani vsebuje segmente energetike, prometa ter gospodarstva in
turizma vzdolž reke Save ob upoštevanju vseh sodobnih okoljevarstvenih standardov. Projekti so med seboj
tesno povezani, se vsebinsko dopolnjujejo in zagotavljajo projektne sinergije. Na slovenskem delu območja
je kot vodilni projekt koncepta predvidena izgradnja HE akumulacijskih bazenov in hidroelektrarn Brežice in
Mokrice na Savi z vzpostavitvijo informacijskega sistema za spremljanje stanja voda. Z vodilnim projektom
se vsebinsko ali infrastrukturno povezujejo vsi preostali, zajeti v pobudi. Tako je v porečju Sotle predvidena
obnovitev in večopravilna ureditev zadrževalnika Sotelsko jezero ter obnova nekaterih delov rečnega
koridorja reke Sotle ob izvajanju
ukrepov za izboljšanje kakovosti
vode v porečju Sotle. Za namen
izboljšanja prometnih povezav so
osnovani trije medsebojno povezani projekti, vzpostavitev plovne
poti s kombinacijo potniškega in
tovornega pristanišča pri Brežicah,
vzpostavitev večopravilnega
središča ter vzpostavitev civilnega letališča Cerklje. Za spodbujanje razvoja gospodarstva je
Slika 2: Konceptualna zasnova pilotnega
projekta Krško – Zagreb.
Vir: IzVRS, 2011a
109
načrtovana nova gospodarska cona Phoenix, kot priložnost za razvoj turizma v regiji pa je predvidena
vzpostavitev Gubčeve poti. Predvidena je tudi meddržavna kolesarska povezava od izvira do izliva reke
Save kot povezava širše regije in mestnih občin Ljubljane, Zagreba in Beograda.
Glede na stanje lahko projekte razvrstimo v skupine obstoječi, v načrtovanju ter v pripravi. Slednji so bili
izbrani in nato programsko artikulirani glede na njihov regionalni in nacionalni pomen.
Slika 3: Prikaz vsebin pilotnega projekta Krško – Zagreb v regionalnem merilu na mejnem območju med Slovenijo in
Hrvaško, slovenski del.
Vir: IzVRS, 2011c
REGIONALNA, SUBREGIONALNA IN NACIONALNA USKLAJENOST POBUDE KRŠKO –
ZAGREB
Za doseganje razvojnih in varstvenih ciljev v mednarodnem porečju reke Save je vzpostavljena struktura,
ki temelji na upoštevanju mednarodnega in nacionalnih pravnih redov:
• regionalna raven (Podonavska strategija EU, Mednarodna komisija za varstvo reke Donave),
• subregionalna raven (Okvirni sporazum o Savskem bazenu, Mednarodna komisija za Savski bazen kot
edini subregionalni sporazum v Podonavju, ki ureja razmerja in pobude štirih držav podpisnic, Slovenije,
Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine),
• bilateralna raven (Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju
vodnogospodarskih razmerij),
• nacionalna raven (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja).
Slovenski del vsebine pilotnega projekta Krško-Zagreb je v skladu z našteto strukturo oziroma z okoljskimi
cilji in predvidenimi odstopanji okoljskih ciljev na vodnih telesih v območju obdelave iz nacionalnega načrta
upravljanja voda (Ur. l. RS 61/2011), načrta upravljanja voda mednarodnega porečja reke Save (ISRBC Sava
RBM Plan, v izdelavi) ter načrta upravljanja voda mednarodnega povodja reke Donave (ICPDR Danube
RBM Plan).
NADALJNJI PROJEKTNI CILJI IN AKTIVNOSTI
Da bi dosegli naslednji kratkoročni projektni cilj, to je uvrstitev pilotnega projekta Krško – Zagreb med
prioritetne projekte Podonavske strategije, morata Republika Slovenija in Republika Hrvaška še v letu 2012
doseči konsenz o vsebini pilotnega projekta Krško – Zagreb in ga takoj nato tudi enoglasno predstaviti
na sestanku EU Danube Strategy Priority Area Steering Group 2 (To encourage more sustainable energy)
s ciljem pridobiti konsenz o širšem podonavskem pomenu predlaganega projekta in njegove izvedbe. V
nadaljevanju realizacije tega cilja bi bilo dobrodošlo podobne postopke voditi tudi v okviru delovanja EU
Danube Strategy Priority Area Steering Group 1A (To improve mobility and intermodality – inland waterways), Steering Group 4 (To restore and maintain the quality of waters) in Steering Group 5 (To manage
environmental risks).
110
Za slovenski del pobude je potrebno v Sloveniji zagotoviti sredstva za pripravo projektov za potrebe prijav
na razpise evropskih finančnih sredstev (kohezija, strukturni skladi) iz finančne perspektive 2014 – 2020, zato
je potreba medresorska koordinacija vpletenih sektorjev na najvišji možni administrativno-upravni ravni.
Literatura in viri
Bizjak, A. (2011). Poročilo o aktivnostih in razvoju pobude za večnamensko ureditev reke Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško (Pilotni projekt Krško – Zagreb). Gradivo za Vlado RS. Ljubljana, Slovenija.
European Commission (2010). European Union Strategy for Danube Region. Communication from the Commission to the
European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. COM
(2010) 715 final. Bruselj, Belgija.
European Commission (2010). Action Plan. Accompanying document to the Communication from the Commission to the
European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. European Union Strategy for the Danube Region. SEC (2010) 1489 final. Bruselj, Belgija.
ICPDR et al. (2009). Danube River Basin District Management Plan, Part A – Basin-wide overview. Osnovni dokument in priloge. Dunaj, Avstrija.
ICPDR (2010a). Danube Declaration. Danube Basin: Shared Waters – Joint Responsibilities. Adopted at the Ministerial Meeting, February 16, 2010. Dunaj, Avstrija.
ICPDR (2010b). Platina. Manual on Good Practices in Sustainable Waterway Planning. Dunaj, Avstrija.
ICPDR et al. (2011a). Questionnaire Hydropower Development and Water Management Issues. Draft. ICPDR and the lead
countries Austria, Slovenia, Romania activity 'Development of the guiding principles on hydropower development in the
Danube River Basin'. Dunaj, Avstrija.
ICPDR et al. (2011b). Assessment Report on Hydropower in the Danube Region. Draft. ICPDR and the lead countries Austria,
Slovenia, Romania activity 'Development of the guiding principles on hydropower development in the Danube River Basin'.
Dunaj, Avstrija.
ICPDR et al. (2011c). Guiding Principles on Hydropower Development. Draft. ICPDR and the lead countries Austria, Slovenia,
Romania activity 'Development of the guiding principles on hydropower development in the Danube River Basin'. Dunaj,
Avstrija.
ICPDR, ISRBC in DC (2010). Development of Inland Navigation and Environmental Protection in the Danube River Basin. Joint
Statement on Guiding Principles. International Commission for the Protection of the Danube River, International Sava River
Basin Commission, Danube Commission. Dunaj, Avstrija, Zagreb, Hrvaška in Budimpešta, Madžarska.
ISRBC et al. (2011).Sava River Basin Management Plan, Draft 5.1, November 2011. Osnovni dokument in priloge. Zagreb, Hrvaška.
IzVRS et al. (2011a). Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Besedilni del.
IzVRS, SVREZ, MOP, MzP, MG. Ljubljana, Slovenija.
IzVRS et al. (2011b). Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Besedilni del.
IzVRS, SVREZ, MOP, MzP, MG. Priloga gradiva za Vlado RS. Ljubljana, Slovenija.
IzVRS et al. (2011c). Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Kartografski del.
IzVRS, SVREZ, MOP, MzP, MG. Ljubljana, Slovenija.
IzVRS et al. (2011d). Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Kartografski del.
IzVRS, SVREZ, MOP, MzP, MG. Priloga gradiva za Vlado RS. Ljubljana, Slovenija.
Uradni list RS (2011). Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Uradni list RS, 61 /
2011, Ljubljana, Slovenija.
111
Pomen mejnega odseka Save za energetsko,
okoljsko in gospodarsko sodelovanje med
državami Savskega bazena
Mag. Vekoslav Korošec
Povzetek
Slovenija ima pri upravljanju z vodotokom Save velike izkušnje. Že v začetku prejšnjega stoletja smo začeli
z izkoriščanjem vodnega potenciala reke Save za proizvodnjo električne energije. Že nekaj let gradimo
verigo HE na spodnji Savi, ki je v zaključnem delu tudi mejna reka s Hrvaško (HE Mokrice). V okviru izgradnje hidroelektrarn ima investitor izdelan model vlaganj v javno infrastrukturo in varstvo okolja. Nekateri
projekti s področja varstva okolja so bili realizirani tudi s sredstvi EU (npr. vodočistilne naprave).
Slovensko gospodarstvo je zainteresirano za sodelovanje na projektih upravljanja z vodotoki v Sloveniji in
v državah podpisnicah OSSB (Okvirni sporazum o savskem bazenu), saj bi domače izkušnje lahko prenesli
v sosednje države, ki teh izkušenj še nimajo. Možnosti sodelovanja so različne: prenos znanja, sodelovanje
z lokalnimi gospodarskimi družbami, kapitalska vlaganja, skupna vlaganja, skupna izgradnja objektov.
Za uspešno sodelovanje pa je nujno povezovanje družb, evidentiranje projektov, pridobivanje finančnih
sredstev kapitalskih vlagateljev in tujih finančnih sredstev.
Projekt mejne Save lahko v okviru strategije EU za Podonavje z vidika razvoja obnovljivih virov, zaščite
okolja, kulturne dediščine, turizma, varstva pred poplavami in prometnih poti, predstavlja vzorčni projekt
za celotno Podonavje in model zglednega medmejnega sodelovanja.
1. Uvod
Reka Sava je v energetskem smislu pomemben vir za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. Sava, ki
je stoletja služila kot plovna pot je v prejšnjem stoletju postala pomemben energetski vir za proizvodnjo
električne energije in hladilni medij za jedrsko elektrarno Krško, ki je v skupni slovensko – hrvaški lasti.
Energetsko smo Savo razdelili na tri odseke.
• Prvi odsek je zgornja Sava z že grajenimi elektrarnami HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode.
• Srednja Sava obsega ljubljanski del Save in kanjonski del Save (HE Renke, HE Trbovlje, HE Suhadol)
skupaj je na srednji Savi predvideno 9 hidroelektrarn.
• Spodnja Sava obsega hidroelektrarne (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice)
Največji energetski in ekonomski učinki bodo doseženi z izgradnjo vseh treh odsekov na Savi pri čemer
bosta HE Moste in Medvode igrali vlogo čelne akumulacije HE Brežice in HE Mokrice pa vlogo izravnalne
akumulacije.
Celotna veriga HE na Savi, ki vključuje vse tri odseke bo imela inštalirano moč 480 MW in letno proizvodnjo
1860 GWH.
Veriga HE na Spodnji Savi se uspešno izvaja, v gradnji je HE Krško, v pripravi pa sta državna lokacijska
načrta za HE Brežice in HE Krško.
Načrtovani HE Brežice in HE Mokrice kot zadnji stopnji sta locirani ob slovensko – hrvaški meji, zato je
nujna koordinacija s sosednjo Hrvaško.
2. Energetski vidiki izgradnje verige na spodnji Savi
Pet HE na spodnji Savi predstavlja ob inštalirani moči 187 MW letno proizvodnjo 720 GWh, kar pomeni
6% slovenske porabe električne energije.
Spodnja Sava predstavlja hladilni medij za jedrsko elektrarno Krško (JEK) z inštalirano močjo 700 MW
in letno proizvodnjo 5200 GWh. Jedrska elektrarna Krško je v 50% lasti Gen energije in 50% v lasti HEP
112
(Hrvaška elektroprivreda). JEK je povezana z Hrvaško z 2x 400 kV daljnovodom, ki omogoča zanesljiv prenos
hrvaškega dela energije iz JEK.
Slovenija in Hrvaška sta članici evropske interkonekcije ENTSO-E, zato energetski vidiki HE Na Savi podpirajo
zanesljivo in kakovostno preskrbo z električno energijo v obeh državah.
3. Infrastrukturni vidiki mejnega odseka Save
Poleg energetske izrabe Save imajo načrtovane HE na spodnji Savi sinergijske učinke na Slovenijo in Hrvaško.
Infrastrukturni vidik
- Izboljšana varnost pred poplavami
- Izboljšana cestna in ostala infrastruktura
- Možnost plovbe
Kmetijski vidik
- Možnost namakanja
- Izboljšana podtalnica
- Dvig podtalnice
- Posledično zmanjševanje suše
Lokalni vidik
- Velike količine pitne vode iz podtalnice
- Turizem
- Rekreacija
-Gospodarstvo
Infrastrukturni del projekta, ki vpliva na obe državi, obsega projekte, ki jih podpira strategija za Podonavje, z vidika trajnostnega razvoja, povečanja deleža obnovljivih virov za proizvodnjo energije, izboljšanje
prometnih poti in varstva okolja.
Sosednja Hrvaška tudi načrtuje HE na hrvaškem delu Save, prvi projekt dolvodno je HE Podsused.
Slovenske izkušnje pri izgradnji HE bi lahko koristno uporabili tudi pri gradnji HE na hrvaškem. Hrvaška
industrija je tradicionalno vključena z dobavami in storitvami za slovensko energetiko ( dobava generatorjev, transformatorjev, daljnovodi, itd).
Kje so skupne točke?
Delež domačih dobav pri gradnji HE v Sloveniji in Hrvaški znaša 90 %, kar je največ od vseh energetskih objektov. Slovenija pri gradnji uvaža samo električne generatorje, Hrvaška pa turbine. V skupnem sodelovanju
lahko zagotovimo 100 % delež dobav. Pomembne so tudi reference za nastope na tujih trgih.
Slovenski model financiranja elektroenergetskega in infrastrukturnega dela, bi lahko bil vzorčen model
tudi za HE na Hrvaškem.
Slovenski model financiranja izgradnje
-
-
-
-
-
Vse slovenske HE plačujejo koncesnino in vodni prispevek
Iz teh sredstev se tekoče financira infrastruktura
Koncesnina in vodni prispevek HESS ( Hidroelektrarne na spodnji Savi) znaša cca 14% prihodka
V cca 35 letih bo iz prispevkov HESS odplačana vsa zgrajena infrastruktura
Posredno infrastrukturo financira energetika, del sredstev za investicije je možno pridobiti iz EU skladov
( primer; ribje steze, vodočistilne naprave, kulturni in turistični objekti) .
Slovenske izkušnje pri izgradnji infrastrukture lahko uporabimo tudi za skupne projekte na mejnem odseku
Sava in hrvaškem delu Save, kjer se izgradnja šele načrtuje.
113
Stroški in koristi gradnje mejnega odseka Save
Stroški:
Koristi:
VIDIK KONCESIONARJA
VIDIK KONCEDENTA
ŠIRŠI DRUŽBENI VIDIK
• energetski del inv. vlaganj
• infrastrukt. del inv. vlaganj
• celotna investicijska vlaganja
• proizvodni stroški
• proizvodni stroški
• plačilo koncesijskih dajatev
•plačilo davka na dobiček
• prodaja energije
• koncesijski prihodek
• prodaja sistemskih
• prejeti davki na dobiček
storitev
• prodaja energije
•prodaja sistemskih storitev
• zaposlitev gradbenih firm
• zaposlitev proizvajalcev
• urejanje voda, ekološki vidik
• zaščita pred poplavami
• boljša energetska oskrba
• izkoriščeni domači viri energije
• usposabljanje domačih izvajalcev
• davčni in nedavčni prihodki
• gospodarski razvoj v obeh
državah
Zaključek
Veriga HE na spodnji Savi je narodnogospodarski projekt, ki ima poleg energetike pomembno okoljevarstveno komponento.
Sava ima pomembno vlogo tudi pri obratovanju JE Krško, saj zagotavlja hladilno vodo. JE Krško je ključna
za preskrbo obeh držav.
Predvideva se, da bo Sava do Brežic omogočala plovbo, najmanj za turistične namene.
Sava je mejna reka z Hrvaško zato je nujna koordinacija pri izgradnji zadnjih stopenj HE Brežice in HE
Mokrice in ukrepi za zaščito pred poplavami.
Izkušnje pri reševanju okoljske problematike na Savi in pritokih Save je smiselno izkoristiti tudi pri projektih
v okviru sodelovanja na projektu Ekonomska regija u slivu reke Save ( v okviru OSSB).
Projekt »mejni odsek Save«z vidika razvoja obnovljivih virov, varstva okolja, prometa, turizma in kulturne
dediščine ima vse možnosti za realizacijo v okviru strategije EU za Podonavje.
114
Priložnosti za èezmejno e-sodelovanje
podjetij v okviru Strategije EU za
Podonavsko regijo
Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru
Medobčinska pobuda: Čezmejno e-sodelovanje v Podonavski e-regiji
Problem je izhodišče zamišljanja sprememb. Problem kot težava ali priložnost je lahko nezadovoljstvo z
obstoječim stanjem, ali razlika med želenim in obstoječim stanjem, ali rezultat neustreznega delovanja
procesa. Procesni vidik reševanja problemov se kaže kot zelo uporaben za celostno reševanje problemov.
Pri iskanju rešitev problema lahko pomaga metodologija preizkušanja – izdelovanja prototipnih rešitev.
Za pospešitev razvoja čezmejne regije, na primer Podonavske, je izdelovanje prototipnih rešitev lahko zelo
uporabno. Prototipna rešitev je izhodišče izdelave pilotne rešitve. Zamisel pilotne rešitve je lahko usmeritev
predloga projekta.
Prototíp je izdelan za testiranje izdelka in odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pred serijsko proizvodnjo.
Tehnološki prototip je poskusna nova tehnologija, rešitev ali storitev. Organizacijski prototip je poskusna
uporaba nove ali že preizkušene tehnologije, rešitve ali storitve v organizacijskem okolju, v katerem predstavlja novost.
Inoviranje je proces, v katerega naj se povabi vse, ki so s problemom povezani. To izhaja iz spoznanja, da
je »končni« uporabnik neke rešitve pravzaprav njen »začetni« uporabnik; tisti, ki ve, kaj rabi, in zakaj. Uporabnik ni več objekt proučevanja, ampak soustvarjalec rešitev. V okoljih, kjer prevladuje tako spoznanje,
se inoviranje iz zaprtih laboratorijev seli med ljudi – v živi laboratorij. V čezmejni regiji velja spodbuditi
vzpostavljanje živih laboratorijev. V živem laboratoriju kot soustvarjalci sodelujejo raziskovalci, razvijalci
in uporabniki. Cilj živega laboratorija je v čim krajšem času narediti proizvod (rešitev, storitev) skladno s
potrebami uporabnikov. Sodelavci živega laboratorija si zastavljajo dvoje vprašanj: Kaj uporabnik rabi?
Kako to narediti?
Inoviranje v odprtem, demokratičnem okolju razumemo kot odprto inoviranje. Velja upoštevati spoznanja,
da so »odprte« organizacije bolj dovzetne za inoviranje kot »zaprte« in da so glavni viri novih idej v manjših
organizacijah ali v delih velikih organizacij. Za manjše države pa velja preizkusiti, ali so lahko bolj odpre do
inoviranja in ali je v tem mogoče njihova potencialna konkurenčna prednost. Zgolj majhnost pa zagotovo
ni zadosten pogoj za učinkovito in uspešno inoviranje.
V juniju 2007 je bila sprožena pobuda Slovenija živi laboratorij - Inovativnost za kakovost življenja (http://
SloveniaLivingLab.si). Njena priporočila so naslednja:
o Usmeriti raziskovalno-razvojne potenciale v manjše število za Slovenijo najpomembnejših projektov.
o Z usmerjanimi pilotnimi uvedbami pridobiti praktično uporabne rezultate, ki bodo omogočali ustvarjanje
dodatnih in novih poslov.
o Povezati tehnološke platforme ter zmogljivosti IKT-podjetij za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega
tehnološkega preboja slovenske industrije.
o Okrepiti dolgoročno usmerjeno sodelovanje z najrazvitejšimi državami.
o Pridobiti politično podporo za uresničevanje nalog iz te pobude, kjer je pomoč vlade potrebna.
Na podlagi priporočil te pobude je bila v februarju 2011 sprožena Medobčinska pobuda: Čezmejno esodelovanje v Podonavski e-regiji). Seznam organizacij je naveden spodaj; imena sodelujočih oseb so
objavljena na spletni strani pobude (http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality). V okviru
pobude bo organizirana 2. mednarodna konferenca o Podonavski e-regiji v Ljubljani 24. in 25. septembra
2012 (2nd Danube eRegion Conference – DeRC 2012: Cross-border eSolutions & eServices Prototypes
Development, http://eLivingLab.org/CrossBordereRegion/DeRC2012).
Na podlagi desetletnih izkušenj čezmejnega sodelovanja univerz v regiji, ki se je pričelo na področju eposlovanja v oktobru 2002 na pobudo univerz v Gradcu, Mariboru, na Reki in v Trstu, ugotavljamo, da je
115
sodelovanje medsebojno povezanih univerz s podjetji ter državno in lokalno upravo zelo pomembno in
koristno. V skupini univerz ALADIN - ALpe Adria Danube universities INitiative (http://eALADIN.eu), katerih
seznam je objavljen spodaj, nastajajo pobude skupnih izobraževalnih akcij in raziskovalnih projektov. Skupina
ALADIN je odprta za vključevanje dodatnih univerz iz regije in za sodelovanje z univerzami izven regije
(eALADIN). Na primer, European Initiative ‘Danube Region on the eSilk & eAmber Roads’, (http://elivinglab.
org/CrossBordereRegion/EuropeanInitiativeAmber&SilkRoads/default.htm), ki nakazuje prizadevanja za esodelovanje e-regij od zahodne Evrope do Kitajske in od skandinavskih držav do severne Afrike. Dejstvo,
da ste se nekdanji Jantarjeva in Svilna cesta križali v Sloveniji, je dandanes sicer samo simbolno, v razmerah
sodobnega interneta pa povsem uporabno razvojno vodilo.
Zadnji razpis projektov EU v okviru 7. programa (FP7-ICT Work Programme 2013) bo objavljen v juliju 2012.
Razpis bo lahko zanimiv za organizacije v Sloveniji, v Posavski in v Podonavski regiji; nanj se velja pripraviti.
Novi 7-letni raziskovalni program Evropske unije Obzorje 2020 (Horizon2020) bo usmerjen v inoviranje
in poenostavljanje za pospešitev nastanka enotnega e-tržišča EU. Pri tem bodo pomembno vlogo igrale
sodobne e-tehnologije. Evropa naj bi postala ne le odprta do računalništva v oblaku (cloud friendly), ampak
usmerjena v izrabljanje tehnologije računalništva v oblaku (cloud active).
116
KAM GREDO MLADI TALENTI
Mag. Uroš Rožič; državni sekretar Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Goran Lukič; Migracija talentov in strategije migracij
dr. Milena Fornazarič; Kam pogledujejo bodoči talenti
Valerija Okorn: Slovenski in evropski trg dela za mlade, potencial EURESA
Pomembnost prenosa znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo
Metka Penko Natlačen in Igor Knez: Pogled in osebne izkušnje dveh pravnikov različnih generacij
mag. Rina Klinar - Kakšen odnos imajo do tega vprašanja mediji in kakšnega bi morali imeti
mag. Mojca Novak: Primer dobrih praks pri prenosu znanja in izkušenj v Adria Mobil d.o.o.
David Tavželj: Osebna izkušnja dela v Bruslju
Luka Piškorič: Coworking projekti v Sloveniji
Staša Baloh Plahutnik RCR Zagorje, Mitja Adamlje, MEDIKOM s.p., Zagorje ob Savi:
Podjetno v svet podjetništva
(Okrogla miza je v soorganizaciji Sekcije mladih Združenja za projektni management)
Program bo povezovala Marta Turk
117
Migracija talentov in strategije migracij
Goran Lukič, ZSSS
Marca 2012 je bilo po podatkih EUROSTAT-a v EU27 nekaj več kot 5,5 milijona brezposelnih mladih do
25 leta starosti. V primerjavi z marcem 2011 je število brezposelnih mladih naraslo za 303.000. V Grčiji in
Nemčiji je brezposelnih že več kot polovica mladih (v Grčiji 51,2 % v januarju 2012 in v Španiji 51,1%). Kakor
koli hladne, nam številke povedo, da so evropski trgi dela v krizi, kar mladi še kako občutijo.
Sočasno s tem se radikalno spreminjajo migracijske poti. Poljski časopis Polityka je pred nekaj tedni opozoril,
da mladi Portugalci pogosto iščejo priložnosti v Angoli ali Mozambiku. Takšno odločitev je sprejela sedaj 26
letna Ana Ferreira, zaposlena v HRM oddelku večjega podjetja. Pri tem se Ana retorično sprašuje, kaj jo čaka
ob morebitni vrnitvi na Portugalsko – študentska posojila, začasno delo, veriženje podiplomskih študijev?
Spremembe migracijskih poti so v veliki meri posledica porušenega razmerja med povpraševanjem in
ponudbo, s čimer se srečuje Evropa. V Evropi pogosto brezposelni inženirji, arhitekti, gradbeni delavci in
ostali so še kako dobrodošli tako v Afriki kot Južni Ameriki. Brazilija se s polno paro pripravlja na svetovno
prvenstvo v nogometu leta 2014, zaradi česar na veliko rekrutira tehnični kader za izvedbo velikih javnih
projektov, vključno z 200 milijard ameriških dolarjev vrednimi projekti na področju energetike. Brazilija je
prejšnje leto zabeležila 3 odsotno gospodarsko rast. Argentina ima trikrat nižjo stopnjo brezposelnosti kot
Španija. Vsak mesec se v Argentino priseli novih 1.200 Špancev. Angolsko gospodarstvo raste s 15 odstotno
letno rastjo. Država, ki jo je uničila tridesetletna državljanska vojna, se spopada s kroničnim primanjkljajem
usposobljenega kadra, medtem ko je le-ta na Portugalskem brezposeln. Mnogi mladi se odločajo za selitev
v to nekdanjo Portugalsko kolonijo.
V intervjuju za že omenjen poljski časopis je, Marta Lopez Tapparo, strokovnjakinja za mednarodno mobilnost
pri Adeccu, dejala da je povprečen migrant star med 25 in 35 leti, pogosto inženir, arhitekt ali IKT strokovnjak.
Nekateri strokovnjaki na osnovi teh premikov že govorijo o novem globalnem razredu migrantov, ki se ne
bodo nikjer za vedno ustalili, temveč bodo geografsko sledili lastnim željam oz. povpraševanju. Globalne
ekonomske migracije se tako vse bolj premikajo od stereotipnega primeža »bitke za ceno dela« k »bitki
za talente«. Dodaten pospešek tem premikom pa dajejo tudi vsak dan nove komunikacijske tehnologije,
ki so popolnoma izničile velike geografske razdalje med kraji, mesti in državami.
Kje je tukaj Slovenija? Ali bo uspela zadržati svoje mlade talente? Ali jim trg dela daje prave signale? Če
le opazujemo trend v krajih ob avstrijski meji, je odgovor očitno negativen. Vse več mladih se namreč
spreminja v dnevne migrante, ki so že našli boljše zaposlitvene možnosti preko meje. Vprašanje je torej,
kako uspešno »inkubirati« mlade talente in jih neposredno vključevati na slovenski trg dela?
Za začetek si moramo biti na jasnem –podjetja v Sloveniji so v tem trenutku poslovno povečini še vedno
prilagojena »bitki za ceno dela« in ne »bitki za talente«. Posledica je zdajšnji poslovni model podjetij, ki se vse
prevečkrat zadovolji s podizvajalsko vlogo srednje-cenovnega proizvajalca pol-izdelkov za večje naročnike
in z vodstveno strukturo, ki je bolj kot menedžersko-upravljavska bilančno-računovodska. Da pa bi naredili
nujni preskok iz »bitke za ceno dela« v »bitko za talente« pa se mora ta poslovni model radikalno spremeniti.
V njegovem jedru mora biti proces stalnega razvoja inovacij, v katerega so zaposleni čim bolj vključeni.
Podjetja se morajo namreč zavedati, da mladih talentov ne bodo pridobila z okostenelo organizacijsko
strukturo, ki daje prednost inerciji, temveč s prilagodljivim timskim delom, ki daje na prvo mesto željo po
razvoju novih produktov in storitev – in da to včasih zagotavlja tudi na malce nekonvencionalen način. Če
le navedemo primer projekta Google Labs, ki je nastal v okviru podjetja Google - zaposleni imajo en dan
v tednu čas za lastne eksperimente, ki jih nato delijo z ostalimi. Tako postavljeni poslovni modeli podjetij,
ki bodo v menedžerskem smislu pomenili prehod iz »stroškovnega upravljanj« v »upravljanje z idejami«
bodo logično sposobni prepoznati nujnost stalnega usposabljanja in izobraževanja, zato se bodo zaradi
boljših sinergijskih učinkov skupaj s socialnimi partnerji ter izobraževalnimi ustanovami tako na regionalni
kot nacionalni ravni združevala v tako imenovane »koalicije znanj«, kakor jih imenuje Evropska komisija.
In prav ta scenarij je v tem trenutku nujnost. Sicer se bitka za talente odvijala zgolj še na televizijskih ekranih
v nedeljo zvečer.
118
Kaj poènejo slovenski mladi na svetovnem
spletu?
Dr. Milena Fornazarič
Večina raziskav spletnega vedenja mladih je zahodnih. Kako pa se vedejo slovenski osnovnošolci na spletu,
kaj počnejo, kakšen odnos imajo do spletnih oglasov in spletne varnosti? Kakšne razlike so med mlajšimi
in starejšimi najstniki? Se na spletu enako vedejo deklice in dečki?
Na to je v večji meri odgovorila raziskava v okviru doktorske disertacije na Ekonomski fakulteti z naslovom
Stališča do spletnega oglaševanja in vpliv na vedenje mladih. Današnji otroci in mladostniki so prva popolna
digitalna generacija, ki bodo spremenili pravila rabe informacijske tehnologije, komunikacije in trženja.
Zanimalo nas je vedenje porabnikov: zakaj so na spletu, kateri so glavni razlogi (od zabave, dolgčasa, družbe
prijateljev, ker je razburljivo, potrebe po glasbi, informacijah, da mine čas…itd.), pa tudi, katere so glavne
aktivnosti na internetu (od igranja spletnih iger, iskanja različnih informacij, poslušanja glasbe, gledanja
filmov, pogovora s prijatelji, iskanja podatkov za šolo, pošiljanja spletnih sporočil in aktivnega bivanja na
socialnih omrežjih s svojim profilom na socialnem omrežju) kot tudi igranja spletnih iger. Spraševali smo
tudi, kaj počnejo mladostniki, medtem ko so na računalniku (od gledanja TV, poslušanja glasbe, pogovora,
igranja igric, branja…). Pomembno vprašanje je tudi varnost na spletu, zato nas je zanimalo, če starši nadzorujejo mladostnikove spletne dejavnosti, če so v družini pravila glede vedenja na spletu in podobno.
Razlogi za rabo interneta
Na vprašanje »Zakaj si na internetu?« je dobra polovica deklet odgovorila, da jim je dolgčas, in nekaj manj
kot polovica fantov, polovica vseh obeh spolov, ker »nimajo početi kaj drugega«, polovica vseh, ker »jih
zabava«, »ker me sprošča in pozabim na vse drugo« (pri teh odgovorih ni bistvenih razlik med spoloma).
S sošolci in prijatelji se pogovarja 60% deklet in le 40% fantov, igrice igra 94% fantov in le 6% deklet, na
Facebooku je 70% deklet in 30% fantov, glasbo posluša 67 % deklet in 33 % fantov, filme gleda 57% fantov
in 43% deklet.
Pri razlogih za rabo interneta so kar velike razlike med obema starostnima skupinama: starejši so bolj
zdolgočaseni (67% v starosti od 13 do 15 let je odgovorilo, »ker mi je dolgčas in mine čas«, za razliko
od 32% mlajših), uživajona internetu, »ker so jim všeč nove tehnologije in računalniki«, to velja za 25,5%
mlajših, ki pa so prehiteli starejše v igranju igric. Kar 53% mlajših igra igre za razliko od starejših (47%), na
Facebooku pa so skoraj izenačeni. Filme gleda 72% starejših in le 29% mlajših, pri poslušanju glasbe pa
so izenačeni. Mestni mladostniki so v primerjavi s primestnimi in podeželskimi veliko bolj zdolgočaseni.
Na vprašanje »Katere so tvoje aktivnosti na internetu?« dobimo odgovore, ki kažejo razlike med spoloma:
60% fantov igra spletne igrice (40% deklet), medtem ko več deklet kot fantov gleda video posnetke, posluša
glasbo in jo kopira zase (53% deklet, 46% fantov), išče informacijo o glasbenikih, igralcih, športnikih (58%
deklet), se pogovarja s prijatelji (58% deklet), 57% deklet piše spletna sporočila in išče podatke za šolo,
dekleta so bolj aktivna na socialnih omrežjih (55%). Pri starostnih razlikah so respondenti glede na starost
najbolj izenačeni pri igranju spletnih igric (54% starejši, 45 % mlajši), medtem ko pri vseh ostalih aktivnostih
vodijo starejši in se odstotki potrjenih odgovorov gibljejo med 60 % in 65%.
Pri vedenju opazimo razliko med starostnimi skupinami, različne navade so med spoloma (dekleta izrazito
na socialnih omrežjih, fantje igrajo spletne igrice), pomembna je tudi izobrazba staršev in tip naselja, saj
so mestni mladi veliko bolj zdolgočaseni od podeželskih.
Kaj pa varnost?
Nekaj vprašanj o varnosti na internetu je bilo vezanih na prave osebne podatke, ki jih imajo mladostniki
na spletu, pa tudi, kaj se jim zdi normalno, da od osebnih podatkov delijo s prijatelji (fotografije, svoje in
prijateljev, ime, priimek, naslov, telefon, kraj bivanja, link na blog, elektronski naslov ipd.), in če se jim je kdaj
zgodilo, da je preko interneta z njimi navezal stik nekdo, ki ga niso poznali. Na ozaveščenost močno vpliva
izobrazba matere, kjer gre za povezavo med stopnjo ozaveščenosti mladostnika in višino izobrazbe matere.
Opazne so razlike med starostnimi skupinami, mlajši in dekleta so bolj ozaveščeni o varnosti na spletu.
Na internetu ima svoje prave podatke (ime, naslov, fotografijo) 20% deklet in fantov, kar 61% deklet ter
52% fantov ima »nekatere prave podatke«, svojih pravih podatkov nima 18% deklet in 26% fantov. Starejši
119
imajo več svojih pravih podatkov (23,5%) kot mlajši (14%), svojih pravih podatkov nima 26,4% mlajših in
19% starejših.
Več kot polovica deklet in 45% fantov je preko spleta ogovoril nekdo, ki ga niso poznali, od tega 57%
starejših in 35% mlajših. Tip naselja ni bistven, niti ne izobrazba očeta ali matere.
Kar 22% deklet in 28% fantov se je z neznanci z interneta srečalo v živo, od tega 26% starejših in 22%
mlajših. Višja kot je izobrazba staršev, manjši je odstotek teh srečanj.
Največ razlik pri anketirancih je pri vedenju na spletu in odnosu do oglasov in varnosti med spoloma,
med starostnima skupinama-čeprav gre za razliko nekaj let-ne gre zanemariti pomembnosti pubertete
in različnosti med spoloma ter načinom življenja, ki ga pogojujeta tip naselja ter izobrazba staršev. Glede
obeh starostnih skupin respondentov (od 10–12 in 13-–15 let) opazimo nekatere razlike, med katerimi je
pomembna ta, da je videti, da so mlajši respondenti bolj ozaveščeni glede nevarnosti na spletu in tudi bolj
aktivni predvsem na socialnih omrežjih od starejših, ki so tudi bolj zdolgočaseni. Pomembni so družinski
vzorci (kako aktivno sicer živi družina v življenju, saj so na računalniku najbolj prisotni zdolgočaseni mladi).
Glede varnosti sodim, da še posebej izobraženi starši precenjujejo zrelost svojih mladostnikov, ali pa se z
njimi premalo ukvarjajo zaradi lastne zaposlenosti. Vsekakor sta varnost na spletu in kritična izobrazba za
medije, ki vključuje tudi odnos do oglaševanja, pomembno področje dela tudi za šole.
Raziskava daje vpogled v dokaj zrelo dojemanje porabniških in nakupnih navad mladostnikov na spletu
in tudi na njihovo drugačno dojemanje kot pri odraslih. Svetovni splet mladi obvladujejo veliko bolje kot
večina odraslih, zato na nekaterih področjih kažejo zelo oblikovana stališča.
Slovenski in evropski trg dela za mlade,
potencial EURESA
Valerija Okorn
Stopnja brezposelnosti v EU v letu 2012 narašča in je februarja že presegla 10 %. Stopnja brezposelnosti
mladih je nad 22 %, kar pomeni, da je v EU 27 brezposelnih 5,5 milijonov mladih iskalcev zaposlitve.
Najnižje stopnje brezposelnosti mladih imajo Nemčija (8,2%), Avstrija (8,3%) in Nizozemska (9,4%), najvišje
pa Španija in Grčija, kjer je brezposeln že vsak drugi mladi iskalec zaposlitve. Brezposelnost je v Sloveniji
nižja od povprečja EU, prav tako je v Sloveniji nižja tudi stopnja brezposelnosti mladih (17,4,% v tretjem
kvartalu 2011).
Pomena zaposlovanja mladih ter olajšanega prehoda mladih iz šolanja na trg dela se zaveda tudi Evropska
komisija, ki je sprejela vrsto pobud za mlade, med katerimi je najpomembnejša pobuda Mladi in mobilnost,
katere cilj je vsem mladim zagotoviti zaposlitev, izobraževanje ali druge ukrepe. V okviru te pobude bo na
voljo več finančnih sredstev za spodbujanje pripravništva in vajeništva na evropski ravni. Mladi naj bi imeli
možnost preživeti del svoje izobraževalne poti v tujini. Pripravljena bodo priporočila za odstranitev ovir pri
mobilnosti, vzpostavljene in posodobljene bodo spletne strani za mlade z informacijami o možnostih, ki
jih ponuja Evropa na področju izobraževanja in zaposlovanja, pripravljen pa je tudi okvir za boljšo kakovost
pripravništev. Izboljšana bodo orodja za usklajevanje ponudbe in povpraševanja delovne sile na evropski
ravni, kot je na primer razvoj evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc in poklicev ESCO.
Komisija priporoča uvedbo dodatnih ukrepov za olajšanje prehoda iz sistema šolanja na trg dela (npr.
delno subvencioniranje pripravništva oz. prve zaposlitve) ter ukrepe za spodbujanje ustvarjanja novih
delovnih mest, zlasti v sektorjih, ki imajo potencial za rast. Tako je Evropska komisija pripravila posebna
sporočila in akcijske plane za raziskanje potenciala za zaposlovanje v zdravstvu in socialnem varstvu, na
področju informacijske tehnologije in zelenih tehnologij ter na področju osebnih in gospodinjskih storitev.
Za pospeševanje zaposlovanja je na voljo tudi precej sredstev iz proračuna EU.
Ob rastoči brezposelnosti v Sloveniji in v EU mladi vse težje najdejo zaposlitev, zato se postavlja vprašanje,
kako ohraniti mlade talente, da ne bodo izgubljeni. Ena od možnosti je tudi geografska mobilnost. Na portalu EURES za zaposlitveno mobilnost je objavljenih več kot 1,2 milijona prostih delovnih mest iz vseh držav
članic Evropskega gospodarskega prostora. Delodajalci najpogosteje iščejo delavce na področju zdravstva,
informacijske tehnologije, tehničnih poklicev (inženirji strojništva, varilci …) ter na področju gostinstva, kot
120
so kuharji in natakarji. Na evropskem trgu dela je formalna izobrazba le eden od kriterijev za zaposlitev,
pomembna so predvsem konkretna znanja, veščine in kompetence iskalca zaposlitve. Širši evropski trg dela
torej ponuja več in širše možnosti za zaposlitev zlasti za mlade, ki so bolj fleksibilni, bolje obvladajo tuje
jezike ter so se bolj pripravljeni (začasno) seliti in iskati delo v drugi državi. Če iskalec zaposlitve želi iskati
zaposlitev v EU, se lahko obrne na več kot 800 svetovalcev EURES po Evropi, ki poleg informacij, objavljenih na spletni strani EURES, nudijo iskalcem zaposlitve dodatne informacije ter svetovanje o možnostih
in pogojih dela in življenja v EU.
Ker v Evropi primanjkuje delavcev istih poklicev, se postavlja vprašanje »bitke za talente«. Dobri delodajalci želijo zaposlovati najboljše delavce in po talentih se ne ozirajo le v lokalnem okolju, ampak jih iščejo
globalno, ker delujejo globalno. Cilj razvitih držav, ki vedo, katere so njihove prednostne razvojne panoge
in dolgoročno načrtujejo kadre, je uvoz najboljšega visoko kvalificiranega kadra. Tako na primer švedski (oz.
kitajski) Volvo želi zaposlovati najboljše razvojne in druge inženirje. Želi multikulturno delovno silo zaradi
lažjega prodora na tuje trge. Razvili so tudi tri letni izobraževalni program za inženirje. Na 50 razpisanih mest
se je prijavilo 14.000 kandidatov iz celega sveta. Izbrali bodo najboljše. Multikulturno delovno okolje v teh
državah zaznavajo kot prednost pri prodoru na tuje trge ter pri izmenjavi idej in znanj. Skandinavske države
pri zaposlovanju poudarjajo svoje prednosti: spodbudno in nehierarhično delovno okolje s poudarkom
na timskem delu, visoke plače, dober socialni sistem, možnost pridobivanja novih znanj in napredovanja
skladno s kompetencami posameznika, dobri integracijski programi za tujce …
Mladi talenti niso le talenti z univerzitetno izobrazbo. Talenti so lahko v vsakem poklicu, pa naj bo to kuhar,
cvetličar, mizar ali pa visoko usposobljeni strokovnjak za določeno področje. Mladi talenti so tudi mladi, ki
imajo eno ali več določenih spretnosti, znanj ali veščin. Priporočilo Evropske komisije nacionalnim politikam
ter akterjem, ki se ukvarjajo z mladimi, je, da nudi mladim podporno okolje, vključno s finančno podporo,
pri razvoju njihovih talentov, pri odločitvah na izobraževalni in karierni poti ter pri življenjskih prehodih (npr.
iz izobraževanja na trg dela). Iskalec zaposlitve pa lahko pri prehodih in odločitvah na karierni poti koristi
tudi možnosti na evropskem trgu izobraževanja in dela. Pomembno je namreč, da mladi lahko svoje talente
izkoristijo, od njih (pre)živijo in jih razvijajo ter s tem tudi prispevajo k lastnemu in družbenemu razvoju.
Prenos znanja in izkušenj z zrele na mlado
generacijo 1
Metka Penko Natlačen, univ. dipl. prav . Inštitut za delodajalce , Gospodarska Zbornica
Slovenije i
1.
Uvod
Okroglo mizo na temo Prenos znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo smo želeli prvotno organizirati
kot samostojen dogodek Inštituta za delodajalce Gospodarske zbornice Slovenije, simbolično na nekdanji
dan mladosti, v okviru leta posvečenega “aktivnemu staranju”. Želeli smo poudariti, da kljub temu, da v
Evropi postajamo starostno povsem drugače strukturirana družba kot smo bili doslej, pozabljamo na to,
da staranje v zgodovini človeštva ni nov pojav niti ni nenormalen. In da pozabljamo zlasti, da staranje zrele
generacije ne sme biti ločeno od mlade generacije in pretoka izkušenj in znanja z zrele na mlado generacijo.
Da torej pravega “aktivnega staranja” ni brez sočasnega “aktiviranja mladih”.
2.
Položaj mladih pred in po osamosvojitvi države
Generacije, ki smo bili pripravniki in v svojih prvih službah pred osamosvojitvijo, smo bili deležni tega, da
smo se strokovno osamosvajali I n pripravljali za samostojno poklicno delo pod mentorstvi, kot pripravniki.
Ne samo v javnih službah in negospodarstvu, tudi v gospodarstvu je bilo pripravništvo pomemben institut,
za katerega je bila zakonsko pooblaščena GZS, da je ločeno po dejavnostih oblikovala liste predsednikov
pripravniških komisij, ki so npredsedovali opravljanju pripravniških izpitov, sestoječih iz splošnega in
posebnega dela. Mentorji kot prvi pripravnikovi učitelji in vzorniki na poti k samostojnemu opravljanju
dela so imeli andragoška usposabljanja, ki so podprla njihova sttrokovna znanja. Mentorjeva odgovornost
1
Prenos znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo.
121
je bila pripravnikova strokovna napaka, zato so svoje znanje še posebej skrbno prenašali nanje. Pripravniki
so poleg pripravniške naloge vodili pripravniški dnevnik, ki je bil predložen ob prijavi na pripravniški izpit
obenem z mentorskim mnenjem. In listina o pripravniškem izpitu se je vpisala v delovno knjižico.
Po letu 1999 in uveljavitvi Zakona o podjetjih je začelo cveteti podjetništvo. Mladi so množično postajali
podjetniki za nizek znesek osnovnbega kapitala, z dejavnostjo, o kateri niso vedeli nkičesar. Podjetništvo
je postalo vaba in zavajajoča moda. Leta 1994, ob uveljavitvi zakona o gospodarskih družbah, so registrska
sodišča vsa ta podjetja likvidirala ex offo, saj brez znanja, vztrajnosti, sodelovanja v poslovnem svetu niso
zaživela.
3.
Položaj zrele delovne sile pred in po osamosvojitvi
Izguba južnega trga je v letih po osamosvojitvi je prinesla velik val odpuščanj in upokojitev. Ponovno se je
ustvaril nov nov val neizkušenih podjetnikov, ki so nastali iz dovčerajšnjih zaposlenih. Podjetja, osnovana
s kapitaliziranimi odpravninami pri Zavodu z zaposlovanje, prav tako niso zaživela v rokah podjetnikov,
ki to ne po miselnosti ne po izkušnjah niso bili. Preživeli pa so tisti, ki so sloneli na družinskih podjetjih in
kjer je lahko znanje o poslovanju in stroki lahko prehajalo na mlade s staršev stricev in tet.
Istočasno se pojavi tendenca, da delodajalci nočejo več zaposlovati iskalcev zaposlitve starejših od 40 let
in zaposlujejo mlade brez izkušenj. Brez pripravništva, tudi brez diplom.
Položaj starejših se okrepi s prizadevanji sindikatov, tako, da se v kolektivnih pogodbah kot del plače utrdi
dodatek za delovno dobo, ki predstavlja tudi do tretjino plače v njeni masi. Ta dodatek zakonodaja leta
2003 celo uzakoni kot pravico vseh, ki so imeli status zaposlenbih, na dan 1.1.2003. Obenem pa s tem
starejši delavci kljub izkušnjam postajajo vse manj konkurenčni zaradi tega, ker so za delodajalca dražji.
Strošek je pomemben del poslovanja podjetja.
Isti zakon v letu 2003 povsem ukine pripravništvo kot institut prenosa znanja in izkušenj z zrele na mlado
generacijo. V roku manj kot enega leta po uveljavitvi zakona se povsem uničijo odlično strukturirani in
kvalitetno podprti podjetniški izobraževalni sistemi, ki so desetletja sistematično usposabljali pripravnike.
S tem ugasne tudi znanje mentorjev in ni priznan več nihov ugled kot prenašalcev znanja in izkušenja.
Pripravništev v gospodarstvu praktično ni več, kljub temu pa se ne okrepi zaposlovanje mladih, temveč
sklepanje pogodbenega dela preko študentskega servisa ali delovršnih in avtorskih pogodb. Tako zaposlovanje mladih nasploh začne ugašati. Mladi po diplomah nadaljujejo z izobraževanji na podiplomskih
in doktorskih programih ali odhajajo na izobraževanja in specializacije v tujino. Od tam se vračajo ali pa
tudi ne. Kot iskalci zapositve se pojavljajo na Zavodu z zaposlovanje šele pri 27 do 30 letih, za razliko od
leta 1990, ko so bili mladi iskalci zaposlitve pri 20 in 23 letih.
4.
“Starejši” in “mlajši” kot povsem ločeni družbeni skupini z različnimi interesi
V poslovnem svetu se spričo tega ustvari umetna tekmovalnost namesto sodelovanja med zrelo in mlajšo
generacijo. Zrelo, ki ne čuti več sebe kot vzor in zbir kompetenc ter mlajšo, ki čuti starejšo kot nepotrebno
konkurenco ob vstopu na trg dela.
Stresna situacija, v kateri živita obe družnemi skupini, samo še veča negotovost in razkorak med njima.
Drzužbena klima ne omili situacije, temveč prepušča zadeve “laissez passer” in po Murphyevo zadeve,
prepuščene same sebi, gredo s slabega na slabše.
5.
Vloga medijev in družbena klima
Mediji in novinarji danes pomembno oblikujejo svet, v katerem živimo oz. sooblikujejo družbeno klimo.
Družbena klima je resna, je razvojna kategorija, ker je gibalo razvoja in opora stabilnosti. “Mediji imamo
pri tonjenju v svet zgolj slabih novic posebej kosmato vest”, piše Tomaž Lavrič iz Mladine; “dobre novice
ignoriramo ali jih potiskamo v globino časopisov in televizijskih programov ter s tem odločilno soustvarjamo enobarvno, zgolj črno in torej vsaj deloma lažnivo sliko. Spregledovanje dobrih novic je pri medijih,
ki se štejejo za resne, seveda tudi zanikanje objektivnosti”.
Ni mogoče spregledati tega, da medijem ne gre za objektivno poročanje, temveč za moč, ki jo imajo z
agresivnim načinom poročanja kot četrta veja oblasti, kot radi sebe poimenujejo. Tako pravzaprav soustvarjajo dogodke, ne pa o njih poročajo. Dogodki, ki jih ustvarijo, pa spričo takega poročanja niso povsem
resnični: so potencirano senzacionalistično in črnogledo zasnovani, da bodo deležni večje pozornosti.
Moč medijev je v tem, da dajejo prednost pri poročanju dogodkom, ki jih lahko prikažejo kot pomemben
nerešen ali neustrezno rešen konflikt. Ni mogoče spregledati, da ima tak način poročanja katastrofalen
vpliv na državljane, zlasti pa na mlade, ki še nimajo toliko izkušenj, da bi se lahko primerno distancirali.
6.
Negativna družbena klima in njena moč
Socialni dialog je ravno zato pomemben kreator družbene klime, ki edini lahko nevtralizira vpliv medijev.
122
Partnerski konsenz in enakopravno iskanje rešitev soustvarja pozitivno družbeno klimo, ki je v vsaki situaciji
trdna opora reševanju krize in ne ustvarja nesoglasij, temveč išče možnosti.
Dialog pomeni komunikacijo, v kateri se izčistijo interesi vseh družbenih skupin in se vzpostavi njihova
legitimiteta. Ločeno izražanje lastnih interesov brez upoštevanja interesov drugih, pomeni pravzaprav
ustvarjanje stresnega stanja v družbi in je oblika nasilja.
Dialog mora obstajati na vseh družbenih nivojih: med državljani, med delavci in delodajalci na nivoju
podjetij, med združenji delodajalcev in sindikatov na nivoju dejavnosti in na nacionalnem nivoju sploh ter
med generacijami: med zrelo in mlado generacijo. Medgeneracijski dialog je del dialoga širše družbene
skupnosti, ki se imenuje socialni dialog in ga goji in mu daje legitimiteto vsaka demokratična in zrela
družba. Tej nalogi naša družba še ni dorasla.
Kvaliteten socialni dialog ne sme koketirati z medijsko slavo. Kratkoročno medijska slava posameznega
socialnega partnerja pomeni kratkoročno prednost, dolgoročno pa ustvarja negativno družbeno klimo in
splošno nezaupanje, stres in strah. In strah je močno orožje negativne družbene klime.
7.
Zdrava pamet in dobri vzori
Danes že opažamo, da je opuščanje utrjevanja vezi povezave generacij pri prenosu znanja in izkušenj dalo
negativne posledice. Da smo z opuščanjem koristnih institutov pripravništva, vajeništva ipd. Izgubili ne
samo stik med generacijama in njuno sodelovanje, ampak se je marsikje izgubilo tudi znanje.
Stara ljudska modrost pravi, da “Pamet zdrava v nebesa pomaga”, ali da le zdrava pamet pomaga preživeti.
Tisti podjetniki, ki so uporabili zdravo pamet, so znali najti načine, da so do danes ohranili dobre prakse
in vzore in jih niso opustili kljub modnim muham zakonodaje. Zlasti zaradi zakonodajnih ovir je bilo to
precej težko, saj sta v obdobju od leta 2003 do leta 2012 pripravništvo v gospodarske dejavnosti ponovno
uvedli ali ohranili le dve kolektivni pogodbi dejavnosti. V zadnjem času pa se na predlog zrelih socialnih
partnerjev v kolektivnih pogodbah pojavlja na novo ne samo pripravništvo, ampak tudi dodaten institut,
uvajanje v delo, ki je obratne vsebine kot poskusno delo.
Dobri vzori se gojijo večidel na neformalni podlagi. Mladi si sami poiščejo mentorja, ki ga lahko povprašajo
o tem in onem, o strokovnih pa tudi manj strokovnih vprašanjih, se od njega učijo, pa tudi preverjajo svoje
ideje. Sama se v takem sodelovanju počutim imenitno, saj se kot neformalen mentor naučiš veliko zlasti
tudi sam. Prvi nauk je ta, da je mlada generacija veliko prej ozrelela kot naša, da je izredno razgledana
in željna potrditve enako kot je bila naša. In predvsem, da ni odklonilna do starejših kolegov, če nismo
odklonilni mi sami. Če drug drugemu damo prostor, je sodelovanje strokovno plodno, optimistično in
polno energije. Medsebojna toleranca zraste sama po sebi, naučimo se poslušati drug drugega in ne le
delegirati navodila. Kvalitetna komunikacija in iskanje kompromisov za skupne boljše učinke pri delu in
boljše medsebojne odnose postane kvaliteten način dela.
Pomembno pa je, da drug drugega ne spregledamo, ampak da si damo prostor. Ne gre za medsebojen
boj, ampak za medsebojno sodelovanje generacij. Skratka, nič novega. Samo sodelovanje zrele in mlade
generacije je lahko dobra praksa za prihodnost.
i . . Metka PENKO NATLAČEN, univerzitetna diplomirana pravnica z državnim pravniškim izpitom. Službovala je v gospodarstvu, v dejavnostih
kemijsko predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti, državni upravi, sodstvu in raziskovalni dejavnosti. Od leta 1994
opravlja naloge samostojne pravne svetovalke za delovnopravno področje v Pravni službi Gospodarske zbornice Slovenije in trenutno
Inštituta za drelodajalce GZS. Ukvarja s pravom kolektivnih pogodb v gospodarskih dejavnostih in kolektivnimi delovnimi spori ter
individualnimi delovnimi razmerji pri svetovanju članicam ter strokovno podporo socialnemu dialogu.
Dodatno se je s usposabljala v Dublinu, Torinu, Varšavi, Pragi, Firencah, Lyonu. V posameznih mednarodnih projektih je sodelovala kot
mednarodni ekspert, (Firence, 2002 ter Praga, Brdo, 2004). Bila je članica tripartitne slovenske delegacije na konferenci ILO v Ženevi in
regionalne v Varšavi. V letu 2008 je sodelovala kot strokovna sodelavka v mednarodnem projektu ILO »Odpravimo stereotipe – dajmo
talentom možnosti«. V letu 2011 prav tako v mednarodnem projektu »Different eksperiences-equal opportunities«.
Od septembra 1998 obenem deluje kot generalna sekretarke Častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Slovenije. Od oktobra leta 2008
do konca leta 2011 je opravljala obenem tudi naloge generalne sekretarke Stalne arbitraže pri GZS. in Od leta 2009 je nosilka strokovne
in logistične organizacije posvetov z naslovom »Arbitraža in mediacija v gospodarskih in delovnih sporih«.
Leta 2009 se je vključila med mediatorje in se v letu 2010 in 2011 nadaljevalno izobraževala na tem področju, na katerem je našla nove
strokovne in življenjske izzive. Od leta 2009 je strokovna vodja projekta ALTERNATIVNO REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV S PODPORO
SOCIALNEGA DIALOGA in vodja strokovne skupine v pilotskem projektu mediacije v delovnih sporih Je članica Strokovne skupine ESS
za pripravo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o stavki. Vsa leta sodeluje kot sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču
ter strokovno objavlja na področjih, s katerimi se ukvarja.
123
Ko potrkaš na vrata službe, moraš znati
upoštevati formalne vzorce in videti neformalne vzore – to se obrestuje
Igor Knez, univ. dipl. prav .Služba za zakonodajo, Gospodarska zbornica Slovenije
Prva zaposlitev marsikomu predstavlja nov mejnik v življenju. Odpirajo se nam predstave o novem
življenjskem slogu, razmišljamo o družini, kaj bomo počeli s prisluženim denarjem, kam bomo šli, kaj
bomo videli?
Po drugi strani pa razmišljanja o prvi zaposlitvi porajajo vprašanja o tem kaj bom sploh delal, kaj se bom
naučil, koga bom spoznal ali bom zmogel, ali znam?
Pozabljamo, da naša izkušnja s prvo zaposlitvijo ni sama po sebi umevna. Poti, ki so nas pripeljale do te
najnovejše izkušnje so raznolike, največkrat preko aktivnega iskanja zaposlitve, poznanstev, preteklega
dela in izkušenj, celo naključja.
Vsaka nova izkušnja ima dve plati. Ko vstopiš skozi vrata tvoje nove službe si postavljen v novo okolje, kjer
vladajo drugačne zakonitosti od tistih iz šolskih ali študijskih dni. Prilagajanje novemu okolju ni odvisno
samo od lastnih osebnih karakteristik, temveč nujno tudi od tega ali te novo okolje sprejme in ali te novo
okolje potrebuje. Sredina, ki te sprejme in ti je pripravljena dati nekaj več, kot samo »prazno« delo, je
bistven predpogoj nadaljnjega razvoja in osebne rasti ter strokovnosti pri delu.
Strokovno delo je temelj vsakega delovnega razmerja oziroma oblike dela. Nihče ne postane strokovnjak z
nastopom dela ali s podeljeno titulo. Strokovnjak lahko postane nekdo, ki se je učil na preteklem delu in ki
se je pripravljen učiti tudi v bodoče. Vsaka zaposlitev je vodnjak znanja. Znanje, ki ga prinesemo s sabo in
potencial, ki smo ga pripravljeni črpati lahko pomeni razliko med zadovoljstvom in nezadovoljstvom vašega
delodajalca, vaših nadrejenih ali vaših kolegov. Akumulirano znanje preteklih generacij, zgodovinski pregled
dogajanj in praktične izkušnje starejših so sicer le del tega procesa, pa vendar pomemben del, saj skozi
prizmo mentorstva dobimo vpogled v ozadje in si ustvarimo podlago za lastno nadgradnjo in lastno delo.
S tem se mlajša generacija uči samostojnosti, ki ni »prirastek« neke mladostne zagnanosti in samovšečnosti,
temveč je produkt lastnega trdega dela, znanja, učenja, želje po napredovanju in zaupanja v lastne sposobnosti.
Tudi spoštovanje je pomemben vidik napredovanja. Brez spoštovanja do tistih, ki delo že dlje časa opravljajo,
brez spoštovanja do poklica ne moremo pričakovati, da bomo upoštevani tudi mi. Tudi starejši, izkušenejši
morajo spoštovati nove nadebudne delavce. Tudi izkušenejši morajo znati črpati znanje nove generacije.
Staro in novo gresta z roko v roki.
Mentorstvo v svoji neformalni obliki je mogoče najboljša oblika učenja. Smisel tega ni samo v iskanju in
pridobivanju znanja, temveč v komunikaciji. Brez nekoga, ki te vzame pod svoje okrilje, je vsakdo prepuščen
sam sebi – ne v smislu zaščite, temveč nekdo, ki je sponzor novim idejam ali kot prepreka pred preveliko
zaletavostjo. Nekdo, ki ti daje spodbudo tudi, če opravljeno ni zadovoljivo in nekdo, ki ti daje priložnosti
tam, kjer si sam ne upaš ali misliš, da ne zmoreš.
Če je okolje pravo in če je okolje pravilno postavljeno, je vsaka ideja dobrodošla.
Kot mlad pravnik sem imel srečo. Ne srečo samo zaradi zaposlitve, ampak srečo, da sem našel takšno delo,
ki sem ga želel in iskal. Pa vendar me je do tega ni pripeljala samo lastna želja, temveč pretekle izkušnje z
delom – ne strokovno povezanim s pravom, temveč bolj posledica potrebe po preživetju. Brez odločitev, ki
sem jih sprejel v življenju verjetno ne bi bil tukaj , kjer sem sedaj. Lahko temu rečemo naključje, najverjetneje
pa je dejstvo, da sem z lastnim delom, kjerkoli in ne glede na področje nekomu dokazal, da bi lahko in da
zmorem. Potem je vse odvisno samo še od dejstva, da najdeš nekoga, ki to vidi. Proces, ki me je pripeljal
do sem, še ni končan. Samo prestaviti je potrebno v naslednjo prestavo.
124
Dva svetova
mag. Rina Klinar, Radio Triglav Jesenice, d. o. o.; izdajatelj regionalnega radijskega
programa posebnega pomena Radio Triglav; direktorica in odgovorna urednica, tudi
predsednica GIZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Pomembnost prenosa znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo
Odnos medijev do tega vprašanja in kakšnega bi morali imeti?
Raznolikost medijske scene v Sloveniji je podobna raznolikosti izkušenj in znanj mlajših in starejših, ki
delajo v medijih. Digitalna doba ter novi načini komuniciranja se odražajo tako v medijih kot tudi v pomenu
prenašanja znanja in izkušenj z zrele na mlado generacijo-ali s starejših na mlajše. Število komercialnih
in novih medijev narašča, število tradicionalnih upada. Med tradicionalnimi mediji prednjači nacionalna
komercialna televizija, ki pridobiva tudi največji delež oglaševalskega kolača, najbolj izgublja tisk, radio je
nekje vmes. Internet je v vzponu.
Mediji delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Z vidika ekonomije obsega so v prednosti nacionalni
mediji, z vidika pomena za razvoj demokracije in enakomernejšega regionalnega razvoja pa tudi možnosti
za zaposlovanje mladih v lokalnem okolju, pa so pomembni tudi lokalni in regionalni časopisi, radijski in
televizijski programi (v nadaljevanju lokalni mediji).
Po vsebini se mediji razlikujejo predvsem v tem, da so nekateri bolj informativno-govorno naravnani, drugi
pa dajejo več poudarka glasbi in oglasom.
Zaposlenost (po pogodbah o zaposlitvi) v tradicionalnih medijih se zmanjšuje, povečuje se delež tistih,
ki soustvarjajo medij v obliki pogodbenih razmerij. Med njimi je vedno več mladih. To je ne le posledica
naraščanja števila medijev in vedno bolj zaostrenih razmer pridobivanja prihodkov na trgu, ampak tudi
lastniške strukture in specifike delovanja medijev. Vse to pa vpliva tudi na prenos znanja in izkušenj s
starejših na mlajše.
Novinarji in novinarke ter voditelji/-ice niso edini, ki soustvarjajo medij, so pa najbolj prepoznavni. V
delovanje medija so vključeni številni drugi, ki pa so manj vidni, zato se o njih tudi manj govori (glasbeni
uredniki, tonski tehniki, lektorji, redaktorji ipd.), a zanje veljajo podobne ugotovitve.
Na medijskem področju je pri prenosu znanja in možnostih le-tega posebno vlogo odigralo študentsko
delo. Nekatere večje medijske hiše v Sloveniji, na primer, v Ljubljani so pomemben del mladih vključevale
v pripravo medijskih vsebin med samim študijem, kar je pomenilo dragoceno izkušnje za mlade, a hkrati
tudi manjše stroške za delodajalce. Ko ti mladi doštudirajo, se možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi
zmanjšujejo. Na prenos znanja in izkušenj s starejših na mlade pa lahko vpliva tudi lastniška struktura.
Dejstvo je, da je novinar lahko kdorkoli, formalna izobrazba ni nujen pogoj za opravljanje tega dela. To
delo opravljajo ljudje z različno izobrazbo, ki niso končali študija novinarstva ali podobnih smeri, zato so
nujne praktične izkušnje, stalno usposabljanje ter prenos znanj in veščin s starejših na mlajše, saj le tako
lahko dobijo prepotrebna znanja za delo v mediju.
Seveda pa velja pri prenosu znanja s starejših na mlajše opozoriti na dvoreznost le-tega. S prenosom se
zagotavlja tudi neko kontinuirano delovanje firme, v tem primeru izdajatelja medija. Programska zasnova
ne prenese nenadnih sprememb. In prav za poklice v medijih, tu imam v mislih predvsem radio, se ne
izobražuje v šolah, ampak je potrebno veliko veščin in znanj pridobivati s konkretnim delom »learning
by doing«. Za uspešno delo je potrebno poznati specifiko medija. Pri tem pa je nevarnost prenašanje
preživetih praks, nepripravljenosti na spremembe, na novosti, trmasto vztrajanje na vzorcih, ki so bili včasih
dobri, danes pa so zaradi tehnološkega napredka in razmer neuporabni.
Pozitivno pa je, da se mlajši lahko naučijo tudi iz napak starejših in da na starejše prenašajo svoja znanja,
radovednost, novosti. Starejši predvsem ne smejo biti do mladih pridigarski, pokroviteljski. Včasih ogroženost
starejših zaradi drugačnih znanj mladih (računalnik, spletni mediji, večja usposobljenost komuniciranja po
različnih platformah) ovira ta prenos izkušenj ali vpliva na preveliko kritičnost do mladih, ki jim manjka
»kilometrine«, znanj iz poslovnega komuniciranja, včasih tudi vztrajnosti, potrpežljivosti in pripravljenosti
sprejemati nasvete.
125
Zgledi vlečejo
Moje prva novinarska izkušnja je bilo praksa in potem počitniško delo na Radiu Jesenice, potem prva
zaposlitev in vrnitev nazaj po nekajletnem delu na drugih področjih. Na Radiu Triglav so prenos znanja in
izkušenj ter vključevanje mladih prisotni vsa desetletja delovanja (od leta 1965). In imamo dobre izkušnje.
Mladi dobivajo priložnost preizkusiti se med počitnicami in ob koncu tedna kot novinarji/-ke, voditelji/-ce,
glasbeni opremljevalci/-ke). Pod mentorstvom starejših imajo priložnosti za ustvarjanje. To je tudi pot do
zaposlitve. Skoraj vse zaposlene po pogodbi o zaposlitvi smo zaposlili na tak način.
Tudi sama sedaj, kot direktorica in odgovorna urednica, usposabljam sodelavke oz. sodelavce za to, da
bodo lahko prevzeli delo, ki ga opravljam.
Pogled naprej
Nedvomno je z vidika prenosa znanja in izkušenj pomembno, da prenašamo znanje in izkušnje na sodelavce, ki bodo prevzeli del dela od starejših. To je tudi dobra pot za preizkus njegovih sposobnosti. Pri
radiu, pa tudi pri drugih medijih je potrebno upoštevati, da je populacija raznolika in da je lahko koristno,
da je struktura soustvarjalcev podobna strukturi poslušalcev.
Pri lokalnih medijih, ki so vsebinsko bolj informativno-izobraževalno naravnani, je pomembno tudi, da so
vpeti v okolje, da imajo lokalno usmerjenost, da dajejo možnosti zaposlovanja mladim s tega območja, ki
tako tudi ostajajo v teh okoljih. To je pomembno tudi z vidika negovanja slovenskega jezika in narečnih
posebnosti.
Ocenjujem, da je prenos izkušenj in znanja s starejših na mlajše neprecenljiv za vsako družbo ali organizacijo, tudi za medijsko. Medij potrebuje različne starostne in izobrazbene profile, dobro medsebojno
komunikacijo, saj je le tako mogoče izkoristiti znanja, veščine in izkušnje, ki se prenašajo s starejših na
mlajše in tudi obratno.
Izkušnje prakse in zaposlitve v Bruslju
DAVID TAVŽELJ, ECPD Inštitut za trajnostni razvoj
Moja današnja predstavitev bo poleg osebne izkušnje zaobsegala tudi tematiko zaposlovanja-prakse
mladih (talentov) izven slovenskih meja, bolj natančneje, v Bruslju, kjer sem preživel nekaj mesecev kot
podiplomski študent družboslovne smeri prek programa Erasmus in imel priložnost spoznavanja s trgom
dela v državi, ki ima po zadnjih podatkih Eurostata, najdražjo ceno stroškov dela na uro v EU, in sicer v
povprečju 39,3€. Navkljub dejstvu, da naj bi bil primarni cilj Erasmus študenta prav študij, sem ob obilici
stroškov in precej relativni štipendiji oz. Erasmus dotaciji hitro začel razmišljati tudi o delu in izkušnji, ki bi
mi lahko prišla prav v prihodnosti. Poleg svoje izkušnje pa bom nekaj besed namenil tudi izkušnji kolegice,
ki je šla v Bruselj izključno z namenom mreženja in vključevanja v institucije Evropske Unije in je na dobri
poti, da bo njena praksa kmalu postala tudi kariera. Njen izplen oziroma razplet je le malce bolj pozitiven
od moje izkušnje, zato bom začel kar pri sebi.
Glede na poznavanje razmer v Sloveniji, kjer je zaposljivost diplomantov družboslovnih ved, kamor spadam
tudi sam, relativno nizka, sem predvideval, da bodo možnosti za delo, oziroma raznolikost le-teh, večje. Na
spletu obstajajo tri precej obsežne strani, ki ponujajo delo za mednarodne iskalce zaposlitev v organizacijah v Bruslju, Belgiji in različnih evropskih strukturah. Eurobrussels.com in Brusselsjobs.com sta si relativno
podobni s ključno razliko, da prva ponuja delo v mednarodnih organizacijah tudi v drugih državah, ki
imajo neposredno ali posredno zvezo z Evropsko Unijo, druga spletna stran pa je bolj notranje usmerjena,
saj ponuja zaposlitve izključno znotraj Belgije in Luksemburga na bolj raznolikih področjih, kot recimo
IT, administracija, finance, računovodstvo, projektni menedžment. Eurobrussels.com pa kot že povedano
ponuja zaposlitve v zvezi z evropskimi zadevami in pravnimi službami.
Tretja spletna stran pa se nahaja na facebooku in sicer pod stranjo »EU careers« kjer objavljajo najnovejše
razpise za mlade diplomante, željne dela v institucijah Evropske Unije.
Sam sem preiskusil prvi dve strani, oz. predvsem eurobrussels.com, saj ima pod možnostmi zaposlitve tudi
»stažiranje« oz. prakso, ki lahko služi kot dobra referenca za prihodnost ali pa celo možnost zaposlitve po
končanem stažiranju. Kljub dnevno osveženim ponudbam za delo, katerih je vsak dan med 130-200, je
dela za mlade diplomante brez izkušenj na trgu delovne sile, precej malo in prav zato so tako imenovani
126
»internships« oz. prakse popularni in jih lahko hitro zamudiš, če se predolgo obotavljaš s pošiljanjem CVja.
Iskalnik sicer ponuja možnosti za iskanje glede na leta izkušenj, ki jih poseduješ, vendar z manj kot dve leti
izkušenj v mednarodnem prostoru praktično ni možnosti.
Po pregledu ponujenih možnosti na internetu sem poslal svoj CV na nekaj think tankov in agencij, in po
prejetem feedbacku opravil tri intervjuje, dva izmed njih za mesto stažista ter enega za delovno mesto
projektnega asistenta za določen čas – delo na projektu.
Če zgolj na hitro opišem intervju pri delodajalcu za določen čas, lahko povem, da je šlo za čisto profesionalnost, se pa je zapletlo, ko sem povedal da sem podiplomski študent, saj so potrebovali nekoga, ki se bi
bil pripravljen posvetiti delu med 10-11 urami dnevno. Bil sem malo presenečen, da sem dobil tako suveren
odziv glede delovnega časa, čeprav bi tudi mesečna kompenzacija bila več kot solidna. (1750-1900EUR). Pri
obeh delodajalcih, ki sta ponujala stažiranje, je bila fleksibilnost seveda malce večja, vsaj kar se tiče delovnih
ur in možnosti dela »izven pisarne.« Po opravljenih intervjujih sem še v istem tednu dobil pozitiven odziv,
in začel stažirati v organizaciji, ki se ukvarja s preučevanjem policy omrežij v EU institucijah. Žal sem kmalu
uvidel, da samo administrativno delo in korespondenca ne prinašata nove dodane vrednosti, samo delo
pa je bilo monotono. Po kakem mesecu dni sem uvidel, da študij, skupaj z 4-6 urno dnevno prakso, nima
več pozitivnih kot negativnih lastnosti, zato sem se jim prijazno zahvalil in odšel. V enem mesecu sicer
ne moreš nabrati veliko novih izkušenj, lahko pa navedem primerjavo z eno izmed slovenskih institucij,
v kateri sem pred obiskom Bruslja več kot eno leto nabiral izkušnje, razlike v delu na mestu stažista niso
velike, čeprav imata obe instituciji drugačen delovni fokus. Veliko administracije, vodenja korespodence,
in oddajanja tedenskih poročil dela ter aktualnega dogajanja v EU. Skratka, moja izkušnja dela v tujini je
precej nevtralna, kljub vsemu pa imam občutek, da če bi se odpravil zgolj »s trebuhom za kruhom,« bi
zaposlitev na svojem področju našel hitreje, kot v Sloveniji, pa čeravno za določen čas.
Sedaj bi namenil nekaj besed še izkušnjam kolegice, katere želja po zaposlitvi v Bruslju je bila kar precejšnja
že od zgodnje mladosti. Svojo pot v Bruselj je začela s spremljanjem različnih natečajev in razpisov za
zaposlitev oziroma prakso, hodila je na različna predavanja o zaposlitvah v tujini, skratka, širila je svoje
omrežje in poznanstva ter v drugem letniku fakultete celo odpisala test EPSO za službo v Evropskem parlamentu. Po večletnem mreženju z ljudmi, ki so zaposleni v EU institucijah in s tistimi, ki samo tam živijo,
se je prijavila na razpis pri ELS skupini (Evropska Ljudska Stranka). Ob kupu dokumentacije, katero je bilo
potrebno priložiti, sama pravi, da so po njenem mnenju ključna akademska, kot tudi politična priporočila,
seveda zato, ker gre za politično skupino. Trenutno opravlja delo znotraj oddelka Press and Media, njene
aspiracije pa segajo v karierno pot v institucijah Evropske Unije. Ključne delovne naloge, ki jih opravlja, so
prevajanje, pisanje poročil, delo s Slovenci po svetu, z evropskimi poslanci ter nabiranje izkušenj dela v
Poskušal sem orisati dve različni izkušnji in dva pristopa, kako se integrirati na trg delovne sile v tuji državi,
v našem primeru, v Belgiji. Zaključki, katere lahko nanizam so sledeči: če se odpravite iskati zaposlitev v
tujino, je poleg želje in motivov ključnega pomena mreženje; pri opravljanju prakse poskusite čimprej
poizvedeti, kakšna je vaš nadaljna možnost za delo v podjetju oz. instituciji; in nenazadnje, iščite svoj fokus,
tisto, kar vas resnično veseli in v tej smeri delujte tako v akademskem, kot profesionalnem smislu, saj kot
kaže dotična primerjava, obisk in pregled določenih spletnih strani, ki ponujajo delo v tujini, ni dovolj,
potrebna je sistematična analiza lastnih potreb, pripravljenosti in angažmaja za delo, obenem pa tudi nekaj
sreče, da najdeš to, kar si želiš početi.
Podjetno v svet podjetništva
Regionalni center za razvoj d.o.o., Zagorje ob Savi
Podjetno v svet podjetništva je inovativen razvojni projekt, namenjen mladim iz Zasavja, ki si želijo ustvariti
kariero in varnost z lastnim podjetništvom.
Temeljna ideja projekta je mladim s podjetniškimi željami omogočiti, da razvijajo svojo poslovno idejo v
spodbudnem okolju, da se ji posvetijo v celoti, da s pomočjo mentorjev hitro pridobijo podjetniška znanja
in veščine – da čim hitreje ustanovijo lastno podjetje in se uspešno vključijo na trg.
Vse to omogoča projekt Podjetno v svet podjetništva, saj mladi dobijo zaposlitev in s tem socialno varnost za šest mesecev, zato se lahko v celoti posvetijo pridobivanju znanj in oblikovanju svojega podjetja.
Ekipa mentorjev, ki jo sestavljajo zaposleni svetovalci regionalne razvojne agencije, dolgoletni podjetniki
in zunanji strokovni svetovalci, sodeluje z njimi v vseh fazah razvoja njihove podjetniške ideje, jih opozarja
na nevarnosti, ocenjuje njihove rešitve in jim svetuje. Spodbudno okolje predstavljajo njihovi kolegi, ki
127
kreirajo svojo podjetniško prihodnost, kasneje pa druga mlada podjetja, s katerimi si lahko delijo prostore
v podjetniškem inkubatorju.
Zasavsko okolje, v katerem se projekt izvaja, z uspešnimi novimi podjetji povečuje svojo gospodarsko moč,
povečuje se ponudba storitev, ustvarjajo se nove možnosti zaposlovanja. Ker so v program vključeni mladi
z veliko znanja, nova podjetja odgovarjajo na izzive in izkoriščajo priložnosti, ki jih prinašata današnji in
prihodnji čas. Za okolje je izjemno pomembno, da s Podjetno v svet podjetništva mladi dobijo najboljše
priložnosti doma, da Zasavje tako zadrži njihove sveže moči in ideje, ki bi drugače prebegnile v bližnja
večja mesta.
Podjetno v svet podjetništva tako odgovarja na najbolj bistvene razvojne težave regije. Mladim, ki se odločajo
za podjetniško kariero, omogoča, da svojo motiviranost, pripravljenost za delo in učenje ter energijo v celoti
usmerijo v oblikovanje njihove podjetniške poti. Okolju, ki je zaradi hitrih družbenih sprememb in prejšnje
pretirane navezanosti na premogovništvo izgubilo precejšnje število starih podjetij in tisoče delovnih mest,
vrača nova podjetja in zaposlitvene možnosti po meri sodobnega časa.
Podjetno v svet podjetništva je inovativen razvojni projekt, namenjen mladim iz Zasavja in za razvoj Zasavja
Coworking: nov naèin so-delovanja
Danes se globalna družba sooča z resnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi spremembami. Te
zahtevajo kakovostno drugačne načine mišljenja in dela od tistih, ki so bili učinkoviti v preteklosti. Vse več
ljudi pri nas in po svetu je namreč samozaposlenih ali dela v manjših podjetjih. Projekcije pa kažejo, da se
bo delež tovrstne delovno aktivne populacije povečeval.
Coworking je svetovni fenomen, ki je v zadnjih dveh letih doživel neverjeten razcvet, saj predstavlja obetaven
pristop k povezovanju razpršenih samostojnih ekspertov. Vse več samozaposlenih razume prednosti, ki jih
prinaša deljenje izkušenj in znanja ter obenem išče načine kako zmanjšati profesionalno izolacijo.
Zato je vizija iniciative Slovenia Coworking razvijanje sodelovalne podjetniške kulture med samozaposlenimi
večinoma delujočih na področju kreativnih industrij in socialnega podjetništva, z namenom ponovnega
zagona gospodarstva in ustvarjanja boljše družbe.
Od januarja 2012 smo v Kinu Šiška organizirali že prek 15 celodnevnih delovnih dogodkov na katerih je
sodelalo vsaj 300 coworkerjev. Predverje v 1. nadstropju Kina Šiške vsaj enkrat tedensko spremenimo v
ustvarjalno pisarno, kjer lahko različni ustvarjalci brezplačno delajo. V okviru teh coworking srečaj izvajamo
različne delavnice, najbolj priljubljena pa so srečanja “Sedi,5!”, kjer si coworkerji medsebojno pomagajo
pri razvoju projektov.
Širimo idejo coworkinga prek različnih festivalov tudi izven Ljubljane. Konec maja bomo sodelali v Izoli na
Kino Otoku, v juniju pa bomo coworking predstavljali v Zagrebu v okviru oblikovalskega festivala Dan D
in tako podprli Croatia Coworking iniciativo. Vzpostavljamo tudi sodelovanje z avstrijsko Koroško.
V iniciativi Slovenia Coworking verjamemo v:
1. razvijanje “open source” kulture v nasprotju s preteklo zaprto in tajno podjetniško kulturo
2. sodelovalni individualizem v nasprotju s prevladujočim tekmovalnim individualizmom
3. interdisciplinarnost nad ozko specializacijo
4. akcijo in aktivno participacijo nad opazovanjem in zgolj velikimi besedami
5. usmerjanje na proces in rezultat namesto zgolj na rezultat
6. pomembnost prepoznavanja in spoštovanja individualnih prispevkov
7. potencial nadarjenih skupnosti nad osebnostmi
8. spontanost, prijateljstvo in zaupanje nad formalnostjo
9. coworking.
Več informacij o coworkingu na: www.coworking.si
Iniciativo Slovenia Coworking podpira Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij.
128
Mladi projektni managerji
Sekcija Mladi projektni managerji deluje pod okriljem Slovenskega združenja za projektni management.
Začetki podmladka segajo v leto 1998, ko so se pojavila prva razmišljanja o tovrstnih projektih in sodelovanju
študentov pri dejanskih projektih. Ideje so kmalu prerasle v praktično delo. V naslednjih letih so se namreč
počasi razvili trije regijski odbori, ki so pričeli z izvajanjem projektov v Ljubljani, Mariboru in v notranjsko
kraški regiji. Zaradi številnih uspešno izvedenih projektov v preteklih letih je MPM postal uveljavljen in
prepoznaven partner številnih podjetij, ki s sekcijo vsako leto uspešno sodelujejo. MPM postaja vse bolj
priljubljen pri študentih in mlajših posameznikih, ki se vedno bolj zavedajo, da so tovrstne izkušnje za
njih prednost pri iskanju službe po končanem študiju. Mnogi nekdanji člani MPM tako že sedaj zasedajo
pomembne funkcije v podjetjih, ki so v njih ravno skozi delovanje v sekciji prepoznala potencial in jim
ponudila možnost dokazovanja in zaposlitve.
Naloga sekcije MPM je koordinacija in nudenje strokovne pomoči študentom, da se uspešno povezujejo
s podjetji iz različnih panog. Študenti na eni strani pridobijo praktične izkušnje, stik s podjetij ter se med
seboj spoznavajo in mrežijo. Na drugi strani pa podjetja na takšen način pridobivajo nove in sveže ideje,
ki jih lahko uporabijo pri svojem poslovanju, spoznavajo nove (potencialne) kadre in imajo na ta način
pripravljene nove projekte, ki jih študenti pripravijo in (ali) tudi izvedejo v praksi.
Mladi projektni managerji izvajajo projekte na različnih področjih in za raznolika podjetja. Tako je med
dosedanjimi projekti mogoče zaslediti organizacijske projekte, kot so delavnice, izobraževanja, srečanja,
forumi in konference, ter na drugi strani popolnoma tehnične in inovativne projekte, pri čemer gre za
izdelavo dejanskih proizvodov in storitev ter tudi sodelovanje pri raziskavah trga, pripravi elaboratov in
udeležbe na tekmovanjih.
Zakaj MPM?
V današnjih časih, ko je trg delovne sile prekomerno zasičen, je mladim diplomantom zelo težko dobiti
primerno službo. Podjetja poskušajo v množici ponudb izbrati kader, ki izstopa. Izberejo diplomante, ki
so drugačni in boljši.
MPM svojim aktivnim članom omogoča prav to, da postanejo drugačni in boljši ter da izstopajo iz množice.
Skozi študij in sodelovanje v okviru MPM študentje pridobijo praktične izkušnje na projektih. Študenti
skozi delo na projektih navezujejo stike s podjetji in gospodarstveniki ter tako laže pridobijo zaposlitev
po končanem študiju, saj jih le ti dobro poznajo.
Člani MPM prihajajo iz različnih fakultet, kar študentom omogoča navezovanje stikov tudi s svojimi kolegi, in
nemalokrat se zgodi, da takšno sodelovanje v naslednjih letih preraste v poslovno sodelovanje. Študentom
in članom MPM je omogočen tudi lažji dostop do članov ZPM, ki z veseljem nudijo strokovno pomoč pri
pripravi projektov in razreševanju dilem in vprašanj. Omeniti je potrebno tudi strokovno pomoč in nasvete
naših mentorjev pri izvajanju projektov.
Ključni razlogi za članstvo v MPM:
•
•
•
•
•
•
•
•
pridobitev praktičnih izkušenj
navezovanje stikov
sodelovanje na projektih
timsko delo
ogledi podjetij, projektov
ekskurzije po Sloveniji in tujini
možnosti ugodnejšega certificiranja
strokovna podpora ZPM
Kontakti
Vse informacije, ki so povezane z delovanjem sekcije Mladih projektnih managerjev, so dostopne na uradni
spletni strani na spletnem naslovu www.mpm.si in preko Facebook strani http://www.facebook.com/mladi.
projektni.managerji.
129
Statistični podatki v
Sloveniji kažejo, da se stereotipi o delitvi delovnih
mest na tipično ženska in
tipično moška razblinjajo
in da je delež zaposlenih
žensk v Sloveniji v primerjavi z Evropo sorazmerno
višji, hkrati nas razmere
opozarjajo, da za blaginjo v družini en zaslužek
ni dovolj.. Vse to je potrjuje
pomen vključevanja ženske
v vse sfere in poklice.
Zastopanost žensk na
vodilnih položajih
Vse več se govori o
enakomernejšem zastopanju žensk na vodilnih
položajih. Poleg t ega
študije kažejo, da podjetja
z višjim deležem zaposlenih
žensk, dosegajo boljše
gospodarske rezultate,
da ne govorimo o tem,
da ženske v 80 odstotkih
odločajo o družinskih nakupih.
Ženske v naravoslovnih in
tehničnih poklicih
Z našim projektom, in dogodki, ki jih pripravljamo pod
motom »Dan za punce«,
želimo spodbuditi na eni
strani podjetja, ki bi na
zanimiv način predstavila
naravoslovno-tehnične
poklice, na drugi strani
pa dekleta, da bi se v
večjem številu odločale
za naravoslovno-tehnične
poklice, kjer jih je že nekaj
časa vse manj. Skupaj z
vami lahko stanje spremenimo.
130
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Dimičeva 13, 1000 Ljubljana
T:5898100
SloExport
www.gzs.si
Baza slovenskih izvoznikov je rezultat sodelovanja med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in JAPTI Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Njen glavni cilj je promocija slovenskih
podjetij in slovenskega poslovnega okolja za tuja podjetja, ki so zainteresirani za poslovanje v Sloveniji.
SloExport vsebuje informacije o preko 4.000 slovenskih izvoznikih.
Tuja podjetja lahko zdaj brez težav navežejo prve stike s slovenskimi izvozniki, kar je dodatna korist baze
SloExport. Vsako vpisano podjetje ima v bazi svoj osebni račun (profil), ki mu omogoča, da ažurno posodablja objavljene podatke. Profil kartice podjetja vsebuje naslednje osnovne informacije: kontakt, upravljanje, naslov, dohodek, itd. Posebna pozornost je namenjena drugemu dela profila podjetja, ki poudarja
informacije o izvoznih dejavnosti trgovine: izvoz izdelkov, predstavništvih v tujini, razvrstitev v CPA in HS.
Več informacij na: www.sloexport.si
SloExport – Database of Slovenian Exporters is a product of joint efforts between Chamber of Commerce
and Industry of Slovenia (CCIS) and JAPTI – Public Agency of the Republic of Slovenia for Entrepreneurship
and Foreign Investments. Its main goal is the promotion of Slovenian companies and Slovenian business
environment to the foreign companies which are interested in conducting business in Slovenia. SloExport
database contains information about over 4.000 Slovenian exporters.
Foreign companies can now easily establish first contacts and conduct business with Slovenian exporters
what gives the SloExport database additional benefit. Every listed company has its own personal account
which enables it to update company’s profile when necessary. Company’s profile card contains all of the
basic information: contact, management, address, income, etc. Special attention is given to the second
part of the company’s profile card which stresses the information about the export trade activity: export
products, representatives abroad, classification CPA and HS.
More information: www.sloexport.si
Mednarodna borza ponudb in povpraševanj
BORZA - Mednarodna borza ponudb in povpraševanja je virtualno poslovno stičišče za podjetja, kjer lahko
najdete poslovne priložnosti in nove poslovne stike med partnerji, ki iščejo sodelovanje, želijo prodati ali
kupiti izdelke in storitve.
Za portal skrbi Gospodarska zbornica Slovenije in je odprt tako za slovenska podjetja kot tudi za podjetja
po vsem svetu.
Čeprav v bazi oglašujejo tudi velika podjetja, je namenjena predvsem malim in srednje velikim podjetjem in
podjetnikom, ki šele vstopajo na tuje trge oziroma iščejo sodelovanje s slovenskimi podjetji. V bazi je letno
več 1000 aktualnih slovenskih in tujih poslovnih oglasov (ponudb in povpraševanj proizvodov, storitev,
tehnologij, poslovnih prostorov,...).
BORZA omogoča: iskanje med že obstoječimi ponudbami in povpraševanji, uparjanje ustreznih ponudb in
povpraševanj (match-making), naročilo na e-novice, objavo v Sloveniji in v tujini ter povezave na sorodne
spletne strani. V Borzi so objavljene tudi ponudbe Enterprise Europe Network–a, to je največje podporne
mreže za majhna in srednja velika podjetja na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja, inovacij,
prenosa znanja in tehnologije, kot tudi sodelovanje v programih Evropske unije.
Več informacij na: www.borza.org
Borza – Business Opportunities and Exchange System is another CCIS’s database to establish a successful
and long-lasting relationship between foreign and domestic companies. Although bigger companies take
part in Borza, its primary focus presents small- and middle-sized companies as well as individuals who are
just about to enter foreign markets and are looking for the future collaboration. Moreover, there are more
than 1.000 published offers every day (product offer and query, services, technologies, business premises,
etc.). One can find different offers from Enterprise Europe Network – EEN as well. The aforementioned
is the main European Commission’s support network for small and medium enterprises in the field of the
international business collaboration, innovation, transfer of knowledge and technology, as well as the participation in the European Union’s programs. more information: www.borza.org
131
ENTERPRISE EUROPE NETWORK
Enterprise Europe Network je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ustanovil
Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Storitve mreže obsegajo naslednja področja:
• mednarodno poslovno sodelovanje,
• inovacije, prenos znanja in tehnologij,
• sodelovanje v programih EU.
S 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4.000 izkušenimi strokovnjaki, povezanimi v enotno
mrežo, je Enterprise Europe Network največja mreža v Evropski uniji na področju nudenja strokovnega
znanja in storitev podjetjem, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom in drugim
poslovnim in inovacijskim institucijam.
Mednarodno poslovno sodelovanje
Mednarodno poslovno sodelovanje je lahko ključnega pomena za razvoj podjetja, njegovih proizvodov
ali storitev. Enterprise Europe Network vam nudi:
• brezplačne informacije o notranjem trgu EU in praktične nasvete na področju mednarodnega
poslovnega sodelovanja;
• vašemu podjetju pomagamo poiskati primerne poslovne partnerje ter ga vpeljati na trg EU;
• pomagamo pri tolmačenju evropske zakonodaje in spodbujamo k udeležbi pri oblikovanju evropskih
politik.
Preko mreže pa lahko podjetja objavijo tudi lastno ponudbo za poslovno sodelovanje. Slednja je t.i. Borza
poslovnih priložnosti, ki jo uporablja vseh 500 partnerjev ter je učinkovito orodje za iskanje specifičnih
poslovnih ponudb in povpraševanj.
Inovacije, prenos znanja in tehnologij
Nastanek, razvoj in rast podjetij so neizogibno povezani z inovacijami in s tehnološkim napredkom. Enterprise Europe Network spodbuja podjetja k inovativnosti in pomaga pri njihovem tehnološkem razvoju.
Za dosego našega glavnega cilja, to so sklenjene pogodbe o prenosu znanja ali tehnologij iz Slovenije ali
v njo, med slovenskimi in tujimi organizacijami izvajamo naslednje aktivnosti:
• informiranje o razvojnih priložnostih, relevantnih politikah in problematiki;
• organizacija seminarjev in delavnic o zaščiti intelektualne lastnine, tehnoloških novostih, virih financiranja itd.;
• organizacija tehnoloških misij in srečanj;
• zbiranje slovenskih tehnoloških ponudb in povpraševanj, ki jih promoviramo in iščemo primerne partnerje v vseh državah, kjer mreža Enterprise Europe Network deluje:
• promocija tujih tehnoloških ponudb in povpraševanj v Sloveniji;
- individualna pomoč in svetovanje na področjih: razvoja novih izdelkov, upravljanja z inovacijami, iskanja
novih partnerjev, financiranja raziskovalno-razvojnih projektov, tehnoloških izboljšav in mednarodnega
povezovanja.
Sodelovanje v programih EU
V Evropski uniji so malim in srednje velikim podjetjem na voljo različne oblike finančne pomoči. Mreža
Enterprise Europe Network spodbuja podjetja k pridobivanju finančnih sredstev EU. Naš cilj je povečati
sodelovanje malih in srednje velikih podjetij v mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih, ki jih sofinancira EU, še posebej v 7. okvirnem programu.
Več informacij na: www.een.si; http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu
International business cooperation
When you expand your business to another country, you need competent and trustworthy partners. The
132
Enterprise Europe Network helps you find them. Our business database contains thousands of company
profiles and you can meet potential business partners in person at our matchmaking events. With hundreds
of new company profiles added every week, our business cooperation database is one of the world’s largest.
When you get in touch with the Network, we enter your cooperation offer or request into the database.
You will then receive updates on companies interested in the same kind of cross-border business as you.
We also organise matchmaking events across Europe where you can meet potential business partners
in person. We schedule meetings for you and help you prepare for them. Matchmaking events often take
place at international fairs, which helps keep travel and accommodation costs down. Whether you find new
business partners via our database or at an event, we can advise and assist you from the initial contacts
to making the deal.
Innovation, knowledge and technology transfer
Innovation and technological development are often crucial for the development and growth of enterprises.
Enterprise Europe Network stimulates innovations and provides help for technological development of the
enterprises. We will search for the best available technology for your enterprise, find new technological
connections and help you with technology transfer. We offer you help o find right business partners for your
enterprise and provide you advice about the protection of the intellectual property. Using Europe’s largest
database of cutting-edge technologies, containing more than 13,000 profiles, the Network brings together
research and commercial applications. The database is updated with new profiles on a weekly basis.
Cooperation in EU programs
Enterprise Europe Network stimulates enterprises to take an active part in drawing on EU funds designed
for small and medium enterprises. The utilisation of EU funds will help enterprises to reach higher economic
growth and productivity and become more competitive on the market. Enterprise Europe Network will find
the most suitable EU programme for your enterprise and inform you about the actual biddings. We will
help you to shape your project ideas into project proposals and find right partners for your enterprise. We
will help you with the application, implementation and administration of the projects. Our aim is to increase
the participation of SMEs in collaborative R & D projects and help organisations to access EU funding.
More information: www.een.si; http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu
133
Dimičeva 9
1000 Ljubljana
GZS Zbornica
osrednjeslovenske
regije, Ljubljana
Tel: 01/ 589 81 74
www.gzs.si/slo/regije/oz_ljubljana
SPODBUJAMO povezovanje
SODELUJEMO pri razvoju naše regije
PROMOVIRAMO kulturo inovativnosti
VIZIJA
Sodelovati pri razvoju naše regije, ki naj postane odlična lokacija za inovativno
gospodarstvo, trgovino in posle ob dolgoročni skrbi za kakovost življenja prebivalstva v
regiji.
Promovirati naša podjetja, privabiti nova podjetja in zagotavljati podjetnikom podporo.
Injicirati, upravljati in podpirati gospodarske projekte v korist razvoja občinskih
gospodarstev.
PROGRAM
• Zastopanje članov
• Razvoj mreže za inovacijsko dejavnost
• informiranje in izobraževanje
• Mentorstvo, podpora ženskemu podjetništvu
• Razvoj družinskega podjetništva
• Vpliv na štipendiranje mladih in povečanje zaposlovanja
SEKCIJE IN INTERESI
• Sekcija SUVI
• Slovensko izraelski poslovni klub
• Sekcija mladih podjetij UPP Ustvarjalna podjetniška prihodnost
134
Kazalo
Program prireditve...................................................................................................................................................................................................... 5
Èaka nas še veliko dela /uvodnik............................................................................................................................................................................ 7
RAZSTAVLJENE INOVACIJE..................................................................................................................................................................................... 8
INOVACIJE ISTARSKE ŽUPANIJE - PULA.........................................................................................................................................................52
Asocijacija inovatorki “NOVA” u BiH................................................................................................................................................................ 135
GOSPODARSKA REGIJA V POREČJU REKE SAVE.......................................................................................................................................59
BOSNA IN HERCEGOVINA . .................................................................................................................................................................................. 64
HRVAŠKA...................................................................................................................................................................................................................... 67
SRBIJA........................................................................................................................................................................................................................... 72
SLOVENIJA................................................................................................................................................................................................................... 79
RAZSTAVLJALCI......................................................................................................................................................................................................... 84
FORUM Gospodarski in razvojni potencial Savskega bazena v okviru Podonavske strategije...............................................101
KAM GREDO MLADI TALENTI............................................................................................................................................................................ 116