Proces - swqlab - Univerza v Mariboru
Transcription
Proces - swqlab - Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Laboratorij za kakovost in testiranje programske opreme Modeliranje procesov – vidik razvoja informacijskega sistema in simulacije Red. prof. dr. Robert Leskovar (zapiski predavanj 8.1.2015, UL FU) Vsebina 1. del: Procesi z vidika razvijalca informacijskega sistema 2. del: Kako postavim spletno trgovino z odprtokodnimi orodji? 3. del: Primer projekta optimizacije poslovnih procesov RL, 2015 1. del - Procesi z vidika razvijalca informacijskega sistema Uvod A. Lastnosti procesa B. Diagramske tehnike C. Orodja za modeliranje RL, 2015 Zakaj proučiti procese? A. Razumeti delovanje, obnašanje sistema (radovednost, poznavanje, analogija) B. Racionalno pristopiti k preprečevanju ali reševanju problemov C. Razvoj informacijskega sistema za izboljševanje kakovosti odločanja D. Reinženiring na podlagi veljavnega simulacijskega modela Sistemska analiza Vaja # 1 Cilj: opazovanje razlik Potek naloge: • • • Individualno reševanje – 10 sekund Reševanje v parih – 20 sekund Reševanje v skupini 4 – 60 sekund Model/shema sistema Model/shema sistema Modeli Durante degli Alighieri, Dante (1265–1321) Nebesa Vice Pekel http://www.florenceinferno.com/the-map-of-hell/ Mejni primeri Sla Požrešnost Pohlep Jeza Hereza Nasilje Goljufija Izdajstvo Model informacijskega sistema Informacijski sistem je formalen, sociotehnični, organizacijski sistem, ki je namenjen zbiranju, obdelavi, shranjevanju in distribuiranju informacij. Komponente informacijskega sistema so: informacijska tehnologija (strojna, programska, komunikacijska oprema), procesi, ljudje, struktura Model informacijskega sistema VHOD PROCES IZHOD POMNILNIK VHOD povratna informacija SISTEM upravljanje IZHOD Diagram prehajanja stanj Diagram prehajanja stanj Sistemske odpovedi - primeri Piccoli G. Information systems for managers: text and cases, ISBN 978-1-118-05761-2, John Wiley, 2012, pp. 36-37 l Sistemske odpovedi - primeri Sistemske odpovedi - primeri Sistemske odpovedi - primeri Sistemske odpovedi - primeri Zoran Jurij Tomsits. Projekt prenove informacijskega sistema NLB - Sigma z vidika nadzora bančnega poslovanja BS. Specialistično delo, UL EF. 2005 l Informacijski sistem in organizacijske spremembe sprememba 1. reda: • proces • tehnologija Avtomatizacija, uporaba tehnologije. l (Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 1. reda?) l Informacijski sistem in organizacijske spremembe sprememba 2. reda: • proces • tehnologija • ljudje Bistveno se spremeni vloga zaposlenih v procesih, podprtih s tehnologijo (npr. referent postane tudi prodajalec). (Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 2. reda?) Informacijski sistem in organizacijske spremembe sprememba 3. reda: •proces •tehnologija •ljudje •organizacijska struktura Dramatične spremembe, največ odpora. (Kateri del Dantejevega modela je analogen spremembi 3. reda?) 8 vrst izgub v procesih („lean“ pristop) Napake •Prevelika proizvodnja/proizvodnja neželenih proizvodov •Čakanje •Neizkoriščeni/neizrabljeni viri •Transport materiala ali ljudi •Zaloge •Premiki zaradi delovnega okolja •Dodatni/ponovni postopki • A3 predloga 1 – izboljšani PDCA („lean“ pristop) Naslov projekta, lastnik Definicija projekta Člani tima Definicija problema Ozadje/trenutno stanje Osnovni vzrok problema Cilj/kratkoročni/dolgoročni Obseg Ocenjeni zaključek projekta PDCA Protiukrepi in implementacija (P) Opažanja kaj se je zgodilo (D) Rezultati/Ugotovitve (C) Nadaljnje akcije (A) A3 predloga 2 („lean“ pristop) Vaja 2: sprememba procesa odločanja Skupini študentov (3-5) bosta na dva različna načina določila relativne teže. Ocene so individualne. skupina 1 – določa poljubno skupina 2 – določa z metodo AHP Sprememba procesa odločanja Meritev Način a P b P c P d AHP e AHP f AHP Ferrari Corvette Ford Sprememba procesa odločanja Potek A. Lastnosti procesa B. Diagramske tehnike C. Orodja za modeliranje D. Evalvacija procesa RL, SAOP, 2004 Proces Slovar slovenskega knjižnega jezika: Pravo: skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; Informatika: med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih zakonitostih delovanje za dosego kakega cilja Računalniški program, ki se izvaja v računalniku Management – poslovni proces Izvajanje zaporedja aktivnosti v podjetju z razpoložljivimi viri s ciljem proizvajati izdelke oz. opravljati storitve Proces – izboljševanje (glej tudi 8 vrst izgub v procesih -„lean“ pristop) Minimirati porabo virov čas, denar, material, energija.. Maksimirati funkcijo koristi dobiček, zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, ... A. Lastnosti procesa Začetek, obseg oz. meje, konec Sestavljenost Hierarhija, sinhronizacija Mere kompleksnosti procesa Gradniki in njihove povezave Vrste sprožilnih dogodkov Problem določitve obsega obravnave Rezultati procesa Udeleženci Tokovi: podatkov, materiala, ljudi, energije, denarja Odločitvena pravila Predstavitev časovnega poteka Primer podatkov o procesih Baza podatkov Predstavitev procesa A. Lastnosti procesa – začetek, obseg oz. meje, konec Vrste sprožilnih dogodkov: planirani, neplanirani Časovni mehanizem npr. redno delo ob 6.00, zaključek poslovnega leta 31.12 ob 24:00 Dogodek piskanje monitorja kot znak za zastoj srca, pacient pride v sprejemno pisarno odpoved RTG aparata in klic v službo za vzdrževanje inicialni sestanek za projekt A. Lastnosti procesa – začetek, obseg oz. meje, konec Problem določitve obsega obravnave Do kod sega mesto, kje so meje mestnih četrti? A. Lastnosti procesa – začetek, obseg oz. meje, konec Kaj obsega proces zdravljenja pacienta? A. Lastnosti procesa – začetek, obseg oz. meje, konec Obseg skritih aktivnosti? ... financiranje, modernizacija marketing, izobraževanje, rehabilitacija ... A. Lastnosti procesa – rezultati procesa Izdelek Storitev Število, število dobrih/slabih Kakovost Število, število (ne)zadovoljnih kupcev Kakovost Porabljeni viri Skupni čas izvajalcev Materialni viri Informacijski viri Energija A. Lastnosti procesa - sestavljenost Hierarhija Nadrejenost, podrejenost Sinhronizacija Paralelnost, zaporednost, stične točke aktivnosti Kompleksnost Mere kompleksnosti upoštevajo: število elementov in povezav ter raznovrstnost načina povezav A. Lastnosti procesa - sestavljenost • Povezanost, povezljivost gradnikov • Prilagojenost, prilagodljivost A. Lastnosti procesa - gradniki Udeleženci Posamezniki Skupine Organizacije Tokovi podatki, materiala, ljudi, energije, denarja Odločitvena pravila npr. če je “zaloga” < 50, potem izvedi “naročanje” Predstavitev časovnega poteka nekateri diagrami tega ne omogočajo od zgoraj navzdol, od leve proti desni A. Primer podatkov o procesu - BP A. Primer podatkov o procesu - BP A. Primer podatkov o stanju procesa - BP A. Primer podatkov o stanju procesa - BP A. Primer podatkov o procesu – predstavitev • Besedilo, slika, avdio, video A. Diskusija If you fail to plan, then you plan to fail (Če ne uspete planirati, planirate neuspeh.) B. Diagramske tehnike Diagram toka podatkov Diagram poteka Diagram prehajanja stanj IDEF0 UML Diagram primera uporabe Diagram aktivnosti Diagram zaporedja B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov Diagram toka podatkov (DFD, data flow diagram) Gradniki: proces, tok podatkov, podatkovni vir, zunanja entiteta Simboli: Gane in Sarson, Yourdon B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov Notaciji: Gane in Sarson Obdelovanje naročila Yourdon Proces Račun Tok podatkov Kupec Eksterna entiteta, igralec, udeleženec T_Kupec Viri podatkov Obdelovanje naročila Račun Kupec T_Kupec B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov Proces: ime procesa naj nakazuje dogajanje. Poimenovati z glagolniki kot npr.: obdelovanje, pregledovanje, kontroliranje, sklepanje, vnašanje, obveščanje, pošiljanje, sprejemanje Tok podatkov: ime toka podatka je splošno ali specifično Splošno: podatki o delavcu, informacija, poizvedba, rezultat poizvedbe Specifično: račun, spričevalo, napotnica, bolniški list, obr. 504/A Eksterna entiteta,igralec, udeleženec: ime posameznika, skupine, institucije Posameznik: kupec, prodajalec, referent, laborant, zdravnik Skupina: oddelek 500, ort.odd. A, oddelek marketinga, oddelek za kakovost Institucija: banka, zavarovalnica, fakulteta Viri podatkov: ime vira podatkov je splošno ali specifično Splošno: baza podatkov, BP, vir podatkov 1 Specifično: tabela KUPEC, datoteka StKkasDiag, baza podatkov PRIS B. Diagramske tehnike - diagram toka podatkov Dovoljene povezave kopija naročila referent odpremnica obdelovanje naročila kopija naročila odpremljanje naročila rezultat poizvedbe kopija naročila T_Naročila B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov Oblike: •Diagram konteksta (en proces, sistem, vir podatkov ni obvezen, glavni tokovi podatkov, vsi igralci) •Diagram sistema (5-9 procesov, vsi igralci, podatkovni tokovi, viri) •Podrobni diagram (bilanca tokov uravnotežena) •Diagram primitivne, osnovne funkcije (funckcije ni mogoče oz. ni smiselno razčleniti dalje) Diagram toka podatkov, DFD, data flow diagram Diagram konteksta i1 igralec1 * en proces * vsi udeleženci * glavni podatkovni tokovi * baza podatkov neobvezna i2 0 sistem tok1 igralec2 tok2 2 funkcija2 Diagram sistema t32 1 funkcija1 i1 t1 igralec1 * 5-9 funkcij * vsi udeležencii * baza podatkov obvezna tb3 t2b t1b 3 funkcija3 i2 id t15 Baza podatkov igralec2 tb5 5 funkcija5 t54 4 funkcija4 t2 Podrobni diagram i1 igralec1 t1 * bilanca tokov uravnotežena 1.1 funkcija 11 t11_12 1.2 funkcija 12 id Baza podatkov t1b t11_13 t13_11 1.3 funkcija 13 5 funkcija5 t15 Diagram osnovne fukcije ali diagram primitivne funkcije * funkcije ni mogoče razgraditi * vsaj 1 vhod in 1 izhod i1 igralec1 t1 1.1.1.1 funkcija 1111 t1111_113 1.1.3 funkcija 113 B. Diagramske tehnike diagram toka podatkov Diagram toka podatkov prikazuje KAJ se dogaja Na istem diagramu naj bodo prikazani procesi z isto stopnjo abstrakcije; priporočljivo na enem listu A4. Členjenje procesa je kreativno delo, nižjenivojske procese pogosto predpisujejo standardni postopki. Členitev poslovnega procesa najpogosteje ne več kot do 4. nivoja podrobnosti + omogoča členjenje poljubno globoko - ne prikazuje časovnega poteka Izpit – primeri nalog (25) Narišite diagram konteksta. Organizacija XYZ je po zakonu pooblaščena za izvajanje tečajev higienskega minimuma. Na tečaj se prijavljajo podjetja in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti: proizvodnja in/ali promet z živili. Prijavni obrazec pošljejo po pošti ali faksu. Ko je prijavljeno zadostno število udeležencev, XYZ določi kraj, termin, predavatelje, izpitni rok, izpitno komisijo ter o tem obvesti prijavljene. Fotokopije obvestil skupaj z prijavnimi obrazci hranijo v arhivu. O podrobnostih tečaja XYZ obvesti tudi zdravstveni inšpektorat. Na začetku tečaja udeleženci sporočijo morebitne spremembe osebnih podatkov na obrazcu »Obr-123«. Prisotnost prijavljenih predavatelj beleži v »Seznam prisotnosti«. Zahtevana je vsaj 50% prisotnost. Po predavanjih udeleženci opravljajo izpit. V XYZ pripravijo seznam tistih, ki smejo pristopiti k preverjanju znanja. Poleg seznama pripravijo tudi t.i. »Zapisnik o preverjanju znanja«. Ta za vsakega udeleženca posebej obsega osebne podatke, poklic, oznako tečaja, datum izpita, imena in priimke članov izpitne komisije. Izpit poteka pred tričlansko komisijo, od tega sta dva predavatelja in en zdravstveni inšpektor. Po zaključenem izpitu člani komisije podpišejo »Zapisnik o preverjanju znanja«. Kandidat po pošti prejme: »Potrdilo«, če je bil na izpitu uspešen ali »Obvestilo«, če je na izpitu pokazal premalo znanja. XYZ poleg navedenih dokumentov izdela mesečne urnike tečajev in termine izpitov, obračuna honorarje predavateljem ter pošilja račune podjetjem in samostojnim podjetnikov za opravljene tečaje in preverjanja znanja. B. Diagramske tehnike – diagram poteka (flowchart) proces terminator zap. poda tki ref. off. odločitev direkt. podatki ref.on dokument ročni vnos kartica podatek definirani proces shranjeni podatki priprava papir. trak monitor B. Diagramske tehnike – diagram poteka (flowchart) B. Diagramske tehnike – diagram poteka (flowchart), orodje MS Visio) Obraèun plaè B. Diagramske tehnike – diagram poteka Letni delovni koledar, Posebni zakoni Doloèitev povpreène delovne meseène obveznosti plaèni razredi OSNOVNA PLAÈA začetek vnos imena in gesla Doloèitev plaènega razreda (14.,15.,16. èlen ZSPJS) Poveèanje ali zmanjšanje osnovne plaèe (vrste ur) BRUTO PLAÈA 1. korak Bonitete Ime obstaja? NE izpiši "Ime napačno" Dodatki izraèun dodatkov BRUTO PLAÈA 2. korak Drugi prejemki nad uredbo (F, I08, J07,J09,J10) DA Delovna uspešnost preverjanje skladnosti Ime in geslo pravilna? NE izpiši "Ime in geslo se ne skladata" Prispevki od plaèe: - pokojninsko in invalidsko zav., - zdravstveno zav., - za zaposlovanje, - za starševsko varstvo, - za nesreèe pri delu, - dodatno pokjninsko zav. BRUTO PLAÈA OSNOVA ZA IZRAÈUN DAVKA NA IZPLAÈANE PLAÈE (BRUTO PLAÈA IN DRUGI PREJEMKI brez regresa J09) BRUTO BRUTO PLAÈA DA BRUTO PLAÈA IN DRUGI PREJEMKI (Osnova za prispevke in davka od os. prejemkov) Davek od osebnih prejemkov Davki na izplaèane plaèe Povraèilo stroškov NETO PLAÈA prikaz glavnega menuja Prispevki iz plaèe: - pokojninsko in invalidsko zav., - zdravstveno zav., - za zaposlovanje, - za starševsko varstvo. Postopek prijave na spletno stran konec Izraèun delovne uspešnosti NETO IZPLAÈILO Povzeto iz Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju Obrazci za davke in prispevke Odtegljaji Podatki za analize (Posredovanje podatkov o plaèah) Izplaèilo plaèe (plaèilni listki) Druga poroèila ? B. Diagramske tehnike – diagram poteka + številna risarska orodja + pogosta uporaba npr. dokumentiranje za pridobitev standarda ISO + direktno modeliranje simulacijskega modela z uporabo ustreznih orodij in dodatnih informacij kot so značilnosti prihodov, strežbe, števila strežnih mest in virov, pravil prehodov ipd. Posebna orodja! - številni simboli, nekateri niso več uporabni - dolg zapis - nivo abstrakcije za celo skupino diagramov (običajno več strani) B. Diagramske tehnike – diagram prehajanja stanj (state transition) začetno stanje anonimna oseba Dogodek: oseba se pogovarja s prodajalcem o izdelku končno stanje potencialni kupec Dogodek: prodajalec napiše račun Pogoj: potencialni kupec ga plača stanje Dogodek: pri pregledu ugotovimo, da ni kupoval več kot 3 leta kupec Dogodek: prodajalec napiše račun Pogoj: kupec ga plača dogodek, pogoji neaktivni kupec B. Diagramske tehnike – IDEF0 B. Diagramske tehnike – IDEF0 IDEFØ omogoča modeliranje odločitev, akcij, aktivnosti. Izhaja iz “Structured Analysis and Design Technique” (SADT). Pogosta v tehniki, primerna tudi za poslovne procese National Institute of Standards and Technology (NIST) je standard for modeliranje funkcij v FIPS Publication 183. Proporočila in pravila • 3-6 funkcij na vsakem nivoju členitve (dekompozicije) • Celoten kontekst predstavljen na enem grafu (nič referenc na druge diagrame) • Številčenje in imenovanje gradnikov • Natančna razlaga v opombah (labele) • Sintaksa (pravokotniki, puščice, tekst) • Prehod med stranmi (nadaljevanje puščice) • Vsaka funkcija ima vsaj eno kontrolo • Pri vsakem diagramu je napisan namen B. Diagramske tehnike – IDEF0 B. Diagramske tehnike – IDEF0 B. Diagramske tehnike – UML UML: štirje nivoji jezika za natančno opredelitev semantike Meta-metamodel (MetaRazred, MetaAtribibut, MetaOperacija), Metamodel je pojav meta-metamodela (Razred, Atribut, Operacija, Komponenta), Model je pojav metamodela (Izpit, priimekStudenta, izpisiOcenoStudenta) Uporabnikovi objekti so pojavi modela <Pepe,5,P112,10-JAN-2003> Paket: jedro, razširitveni mehanizem, podatkovni tipi. Paket sestavljajo podsistemi in modeli B. Diagramske tehnike – UML UML diagrami primerov uporabe, diagrami razredov, Obnašanje: Interakcija: diagram zaporedja, diagram sodelovanja, Implementacija: diagrami prehajanja stanj, diagrami aktivnosti, diagram komponent in diagrami arhitekture www.omg.org B. Diagrami primerov uporabe Besedni opis se imenuje <primer uporabe> in predstavlja koherentno funkcijo. Primer uporabe vsebuje: naziv primera uporabe, seznam igralcev, kratek besedni opis, najverjetnejši potek, alternativni potek, predpogoje, posledice, predpostavke. B. Primer uporabe Naziv primera uporabe: nakup kave Igralec: kupec, (avtomat) Kratek besedni opis: ta primer opisuje nakup kave na avtomatu. Kupec izbira med tremi vrstami. Avtomat sprejema bankovce po 50 in 100 SIT. Najverjetnejši potek: 1) kupec se odloči za nakup, 2) kupec vstavi bankovec v avtomat, 3) ..., 4)..., 6) kupec dobi kavo Alternativni potek: 3) če bankovca ne prepozna ... Predpogoji: Posledice: kupec je kupil kavo Predpostavke: avtomat deluje normalno. B. Diagram primera uporabe Sistem -kupi -proda * nakupKave * * * Kupec kavniAvtomat B. Diagramske tehnike – UML - diagram primera uporabe Standardne povezave med primeri uporabe/igralci in primeri uporabe/primeri uporabe Asociacija: povezava primera uporabe in igralca. Najpogosteje <kominucira>. Razširitev: primer uporabe B razširja primer uporabe A. Najpogosteje <extend> . Puščica gre od B proti A. Vsebuje: primer uporabe C je vsebovan v primeru uporabe A. Najpogosteje <include>. Puščica gre od A proti C Generalizacija/specializacija: D je poseben primer uporabe A. Puščica gre od D proti A. B. Diagramske tehnike – UML diagram aktivnosti •Diagram aktivnosti je razširitev diagrama stanj. •Povezan je z razredom in primerom uporabe. Diagrami aktivnosti (objectiF) RL, SAOP, 2004 B. Diagramske tehnike – UML diagram zaporedja Je vrsta inteakcijskega diagrama, ki prikazuje igralce ali objekte, ki sodelujejo pri dogodkih. Pogosto diagram zaporedja prikazuje dogodke, ki so rezultat določenega primera uporabe, vendar pa obstoj primera uporabe ni pogoj za diagram zaporedja. B. Diagram zaporedja (objectiF) B. Diagramske tehnike – BPMN Business process modeling notation BPMN standard je sestavljen iz naslednjih gradnikov: • dogodki • aktivnost, • odločitev. Elementi povezovanja: zaporedni tok, tok podatkov in povezava Ostali gradniki kot so: steza, bazen in artefakt. Primer modeliranja z BPMN: Breskvar N.: Modeliranje poslovnih procesov z uporabo Business Process Modelling Notation : magistrsko delo, FOV, 2009 C. Orodja za modeliranje MS Visio, Dia Risanje diagrama Aris Oracle Datamodeler, JDeveloper GPSS, Anylogic, FlexSim Razvoj programske opreme Simulacija procesa C. Orodja za modeliranje - GPSS • General Purpose Simulation System • Eden najstarejših simulacijskih jezikov • Princip: transakcija potuje med vozlišči • Ni standardiziran • Simulacija diskretnih sistemov (novejše razširitve tudi zvezne) • Najpomembnejši ukazi: GENERATE, START, TERMINATE, QUEUE, SEIZE, RELEASE, ENTER, LEAVE, TRANSFER, IF, TEST C. Orodja za modeliranje - GPSS Predpostavke: • na delovno mesto prihajajo naloge s tremi različnimi prioritetami • dolžina vrste ni omejena • v modelu je ena vrsta • število strežnih mest je 1 (varianta več) • čas izvajanja naloge je statistično enak ne glede prioriteto naloge • naloga z višjo prioriteto čaka na izvajanje dokler se strežno mesto ne sprosti, čeprav se na njem že izvaja naloga z nižjo prioriteto GPSS World Student verzija 4.3.5., www.minutemansoftware.com . C. Orodja za modeliranje - GPSS začetek Generator prihodov nalog s prioriteto 1 Generator prihodov nalog s prioriteto 2 Generator prihodov nalog s prioriteto 3 PRIHOD V VRSTO IZHOD IZ VRSTE IZVEDBA NALOGE NA STREŽNEM MESTU SPROSTITEV STREŽNEGA MESTA TABELIRANJE prehodnih časov nalog s prioriteto 1 TABELIRANJE prehodnih časov nalog s prioriteto 2 konec TABELIRANJE prehodnih časov nalog s prioriteto 3 C. Orodja za modeliranje - GPSS Koliko časa traja izvedba 1000 nalog? Kolikšna je dolžina vrste: maksimalna, minimalna, poprečna? Koliko časa naloge čakajo v vrsti: poprečje vseh, poprečje čakajočih? Koliko je zaseden strežni mehanizem? Kakšno je poprečje in standardni odklon prehodnega časa transakcij: po prioritetah? Kakšna je porazdelitev prehodnega časa transakcij: po prioritetah? C. Orodja za modeliranje - GPSS Kaj se zgodi, če imamo v procesu dva delavca? Koliko časa traja izvedba 1000 nalog? Kolikšna je dolžina vrste: maksimalna, minimalna, poprečna? Koliko časa naloge čakajo v vrsti: poprečje vseh, poprečje čakajočih? Koliko je zaseden strežni mehanizem? Kakšno je poprečje in standardni odklon prehodnega časa transakcij: po prioritetah? Kakšna je porazdelitev prehodnega časa transakcij: po prioritetah? C. Orodja za modeliranje - GPSS Porazdelitve, ki jih modeliramo z GPSS: Gausova-normalna, eksponentna, empirična D. Evalvacija procesa Vrste: interna, eksterna Standardi, nagrade za poslovno odličnost ISO ANSI Kanadska nagrada za kakovost Malcolm Baldrige National Quality Award Evropska nagrada za kakovost Slovenska nagrada za poslovno odličnost Vsebina 1. del: Procesi z vidika razvijalca informacijskega sistema 2. del: Kako postavim spletno trgovino z odprtokodnimi orodji? 3. del: Primer projekta optimizacije poslovnih procesov RL, 2015 2. del: Kako postavim spletno trgovino z odprtokodnimi orodji? Video 1 – prenos virtualnega stroja (bitnami Magento) Video 2 – vzpostavitev virtualnega stroja z nameščeno spletno trgovino Video 3 – administratorski vmesnik RL, 2015 3. del: Primer projekta optimizacije poslovnih procesov Primer problema: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Primer projekta optimizacije poslovnih procesov RL, 2015 Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Informacijski sistem beleži dostope v e-učilnico. Relacijska tabela v bazi podatkov se imenuje mdl_log. Struktura relacijske tabele mdl_log: Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Primer podatkov Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Primer podatkov Ali si lahko kaj pomagam s preglednico? Koliko vrstic in stolpcev je trenutna omejitev npr. MS Excel-a? // 1,048,576 rows by 16,384 columns // https://support.office.com Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Napišem proceduro, ki mi bo izračunala razliko časa med prejšnjim in trenutnim dogodkom. • • Popravim strukturo tabele (dodam dva stolpca). Trajanje: pol minute Izdelam proceduro “izracun_cmdp_upd” in jo poženem. Trajanje: razvoj 1 ura, izvedba 1 ura 20 minut. Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Popravim strukturo tabele (dodam dva stolpca). V phpmyadmin (SQL) napišem ukaza: alter table mdl_log add time_prev bigint(10); alter table mdl_log add time_diff bigint(10); Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Izdelam proceduro “izracun_cmdp_upd” Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Poženem proceduro “izracun_cmdp_upd” V phpmyadmin (SQL) napišem ukaz: call izracun_cmdp_upd(); Po cca 1 uri in 20 minut dobim v mdl_log: l sekunde Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Kakšna je porazdelitev časov med dvema dogodkoma? V phpmyadmin (SQL) napišem ukaz: SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log` group by time_diff; Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Kakšna je porazdelitev časov med dvema dogodkoma? V phpmyadmin (SQL) napišem ukaz: SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log` group by time_diff; l l Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev moram narisati! Izberem programski paket R in vmesnik RKWard. Napišem ukaze: library(RMySQL) con <- dbConnect(MySQL(), user='test', password='Rlxxxx',host='localhost',dbname='test') prijava=dbSendQuery(con,"SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log` group by time_diff;" ) cas_prijave=fetch(prijava,n=-1) plot(cas_prijave[["time_diff"]],cas_prijave[["count(*) "]], type="p",col="green") Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev moram narisati! l l “servis”, 6 dni v septembru 2014 “izgubljeni podatki” 20.jan-3.mar 2010 Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev moram narisati! Izberem programski paket R in vmesnik RKWard. Napišem ukaze: library(RMySQL) con <- dbConnect(MySQL(), user='test', password='Rlxxxx',host='localhost',dbname='test') prijava=dbSendQuery(con,"SELECT time_diff, count(*) FROM `mdl_log` group by time_diff having time_diff < 10000;" ) cas_prijave=fetch(prijava,n=-1) plot(cas_prijave[["time_diff"]],cas_prijave[["count(*) "]], type="p",col="green") Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev moram narisati! Pogledam še detajle na začetku l Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev moram narisati! Za določitev najprimernejše funkcije uporabim Curve Expert (ker ga poznam in je enostaven za uporabo). Iz baze podatkov izvozim podatke (prvih 100, 250, 500 in 1000 parov vrednosti). Nato orodju Curve Expert ukažem, naj poišče najboljšo funkcijo. l Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma l l Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma l l Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Porazdelitev: empirična, eksponentna, Bleasdale l l empirični podatki – anomalije v t={2 in 30,31,32} bleasdale_funkcija y= (0.036078115+0.00173085 13*x)^(-1/0.29059939) y=82990.131*e^(.12134118*x) Naloga: izračunajte razlike v vrednostih funkcij v t={30,31,32} Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Empirična kumulativna porazdelitev Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Empirična kumulativna porazdelitev Kakšna je verjetnost, da je čas med dvema dogodkoma v intervalu med 0 in 20 sekund? 90% dogodkov se zgodi v intervalu od ? do ? sekund? Kolikšen delež dogodkov se zgodi v manj kot 1 sekundi? Analiza podatkov –> problem: določitev porazdelitve časov med dvema dogodkoma Empirična kumulativna porazdelitev Kakšna je verjetnost, da je čas med dvema dogodkoma v intervalu med 0 in 20 sekund? (0.78) 90% dogodkov se zgodi v intervalu od ? do ? sekund? (npr. med 0 in 39) Kolikšen delež dogodkov se zgodi v manj kot 1 sekundi? (11%) Poročilo o izvedeni I. fazi projekta ”Optimizacija poslovnih procesov na področju zdravstvene administracije v UKC z oceno potencialnih koristi” Ljubljana, 23.1.2009 Vsebina Izhodišča Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in sprememb Analiza procesov, predlogi in učinki Zaključek Izhodišča JNMV 36/08-SN prenova administrativnih procesov, ki obsega: racionaliziranje administrativnih procesov (krajši časi, manj napak, enakomernejše obremenitve); standardiziranje delovnih postopkov, ki so deli procesov v zdravstveni ustanovi; informatiziranje delov procesa, s ciljem zmanjšati skupni napor za vodenje dokumentacije, povečati varnost podatkov in prispevati k varovanju osebnih podatkov. pomemben predhodni dokument je »Poročilo o ugotovitvah vsebine dela in obremenitev zdravstvene administracije« (september 2007) ugotovitve predhodnega poročila: neenakomerne obremenitve, ni standardizacije delovnih procesov, slaba izkoriščenost delovnega časa, zastarela sistemizacija delovnih mest (sedanja stara 20 let). Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in sprememb SPECIALISTIČNE HOSPITAL AMBULANTE Tipkanje izvida Raport (sprejeti, odpuščeni, premeščeni, ambulantnega umrli bolniki, izpis raporta) FUNKCIJSKA DIAGNOSTIKA Sprejem-vnos napotnih podatkov v računalnik (Bis, Hipokrat, Infonet) Vnos obračuna opravljenih Koordinacija preiskav Vnos napotnih podatkov storitev ambulanta, hospital v računalnik (BIS, Vlaganje izvidov in urejanje Hipokrat. Infonet) Tipkanje izvida preiskave zdravstvene in prepisovanje izvidov Tipkanje in tiskanje dokumentacije, priprava za anamnez in odpustnic Obračun opravljenih arhiviranje storitev in materiala, izpis Vnos posegov in storitev Tipkanje in tiskanje še morebitnih dodatnih ter izračun SPP zaključkov in dodatkov po napotnic, naročanje na prejetju vseh izvidov CT, UZ, vpis v knjigo Vlaganje izvidov v sprejemov popise in urejanje Informiranje, usmerjanje zdravstvene Vodenje evidenc in bolnikov in svojcev dokumentacije za statistik o posegih arhiviranje Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in sprememb Kazalnik učinkovitosti v predhodni raziskavi: KU1 = število pacientov/administrativnega delavca. Po presoji izvajalca je ta kazalnik ustrezen le za zelo podobne dejavnosti znotraj funkcijske celote (približno isti obseg dokumentacije, distribucija prihodov pacientov, trajanja posameznih aktivnosti, razpored prostorov). Dopolnitev oz. sprememba KU2= število vnesenih znakov/mesec. Na ta način zagotovimo neodvisnost od funkcijske celote ali procesa. Ima pa ta kazalec tudi slabosti, ki bi jih morali upoštevati pri oblikovanju normativov: velike variacije v razločnosti posnetega govora, tehnične odpovedi (slaba kaseta, računalniško omrežje), način zapisovanja kaset (po vsakem pacientu ali po končani ambulanti/pregledu), izurjenost zapisovalca za določeno področje medicine. Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in sprememb Empirične meritve posameznih procesov za izdelavo simulacijskega modela so v tej fazi ekonomsko neupravičene zaradi naslednjih faktorjev, ki vplivajo na porazdelitev časov in odklonov: - časi aktivnosti na vsakem delovišču so specifični navkljub temu, da gre za identičen proces znotraj funkcijske celote, - deli administrativnih procesov so prekinjeni z drugimi medicinskimi in negovalnimi procesi, kar lahko povsem popači prehodne čase - prevelika raznolikost načina priprave dokumentacije (npr. prenos izvidov je ponekod avtomatiziran s povezavo informacijskih sistemov, ponekod papirne izvide pretipkavajo, ponekod papirne izvide le vložijo v popis) in - topologije delovišča (razprostranjenost, razpored arhivov, sprejemnih pisarn, ambulant). Natančne in verodostojne ocene časov za samo nekatere posamezne aktivnosti znotraj procesa bi bile za simulacijo celotnega procesa nezadostne in bi lahko vodile v napačne zaključke. Ogrodja simulacijskih modelov so izdelana. Zahteve naročnika in razlaga dopolnitev in sprememb - rigorozna postavitev časovnih in kadrovskih normativov za ključne dejavnosti znotraj procesov je v tej fazi prenove prezgodnja. - merjenje odstopanj med dejanskimi dosežki in standardiziranimi vrednostmi bo smiselno, ko bodo izenačeni pogoji dela (razpored delovnih prostorov, primerljivi informacijski sistemi ipd.). - v poročilu nismo uporabljali statističnega paketa SPSS, ker bi bila izvedba meritev metodološko sprejemljiva zgolj za dele procesov, poleg tega pa še ekonomsko neupravičena. - predlog optimizacije v poročilu navajamo kot predlog izboljšav procesa - potencialne koristi so ocenjene na podlagi letnega števila bolnikov v hospitalu (100 tisoč), ambulantah (700 tisoč) in funkcionalni dignostiki (240 tisoč) ter ocene, ki jo prinesejo izboljšave Analiza procesov V okviru I. faze projekta so bili dokumentirani poslovni procesi na sledeč način: visokonivojski primer uporabe (kratek besedni opis, slika, strukturirano besedilo) visokonivojski diagram zaporedja diagram poteka program za diskretno simulacijo procesa Analiza procesov Simulacijski modeli so izdelani kot ogrodja in v tej fazi niso primerni za neposredno uporabo v optimizaciji. Razloge smo sicer že navedli: a) časi aktivnosti na vsakem delovišču so specifični navkljub temu, da gre za identičen proces znotraj funkcijske celote, b) deli administrativnih procesov so prekinjeni z drugimi medicinskimi in negovalnimi procesi, kar lahko povsem popači prehodne čase, c) prevelika raznolikost načina priprave dokumentacije (npr. prenos izvidov je ponekod avtomatiziran s povezavo informacijskih sistemov, ponekod papirne izvide pretipkavajo, ponekod papirne izvide le vložijo v popis) in d) topologije delovišča (razprostranjenost, razpored arhivov, sprejemnih pisarn, ambulant). Vsi simulacijski modeli so testirani z vrednostmi, ki so trenutno vpisane v programsko kodo. Testiranje je obsegalo tudi preskus več simulacijskih tekov. Vendar v trenutni fazi prenove procesov še ne predlagamo njihovo uporabo. Analiza procesov Prikaz dela poročila in baze MS Access Zaključek Predloge klasificiramo v tri skupine: makro in mikro organizacijski ukrepi v zvezi z vodenjem kadrov uvedba boljše informacijske podpore sprememba topologije delovišč Podana je tudi ocena stroškov in prihrankov izvedbe nekaterih predlogov sprememb procesov. Zaključek Makro organizacijski ukrepi: bodoče stanje organiziranosti naj se osredotoči na tri dejavnosti: bolnišnična dejavnost, ambulantna dejavnost in diagnostična dejavnost ter se iz tega izpelje (shema vrhnjega nivoja v poročilu) centralizacije ambulantne dejavnosti na lokaciji Poliklinike boljše organiziranje pretipkavanja narekov, tiskanja in pošiljanja pisnih dokumentov uvedba projektne pisarne za podporo raziskovalne dejavnosti Zaključek Mikro organizacijski ukrepi: ocenjevanje delovne uspešnosti – povezan z informacijskim sistemom in pogoji dela letni razgovor – neodvisen od drugih predlogov sprememb merjenje dela – povezan z informacijskim sistemom bilanciranje znanja – neodvisen od drugih predlogov sprememb kreiranje in vodenje učinkovitih timov – neodvisen od drugih predlogov sprememb razvoj kariere zdravstvene administracije – neodvisen od drugih predlogov sprememb nasledstveni načrt – delno povezan z informacijskim sistemom (kadrovski informacijski sistem) menjava administrativnih vodij med delovišči in rotacija administracije med delovišči - neodvisen od drugih predlogov sprememb Zaključek Zahteve za izboljšavo informacijskega sistema: Povezava vseh delovišč z informacijskim sistemom in omogočen prenos dokumentov v elektronski popis pacienta. Elektronski podpis izvajalca! Delovanje prenovljenega informacijskega sistema mora biti zanesljivo, razpoložljivost sistema pa več kot 99,3% (poprečni dnevni izpad do 10 minut). Informacijski sistem mora biti dimenzioniran za konične obremenitve Informacijski sistem mora podpirati prenos različnih vsebin ter uporabo podatkovnih standardov v zdravstvu Informacijski sistem mora omogočati spremljanje vseh procesov (medicinskih, tehničnih in administrativnih) tako, da jih je mogoče časovno in količinsko ovrednotiti. (primer na sliki) Informacijski sistem mora biti zgrajen tako, da je možen hiter, enostaven inuporabniku prijazen način vnosa podatkov bodisi, da gre za medicinsko,negovalno, tehnično ali administrativno storitev. Zaključek Zahteve za izboljšavo informacijskega sistema: Informacijski sistem mora eliminirati nepotrebne in delovno intenzivne podporne dejavnosti kot so prenašanje dokumentov v in iz arhivov Informacijski sistem mora prispevati tudi k razbremenitvi administracije pri telefonskih informacijah pacientom. Ker gre v veliki meri za vprašanja o prispelih izvidih, bi bilo smiselno vzpostaviti delovno mesto in centralno telefonsko številko, kjer bi pacienti dobili ta odgovor. Enako velja tudi za informacije o terminih pregleda. Priporočila v zvezi z informacijskim sistemom: izdelavo študije stanja informacijske podpore v UKC zmanjšanje števila dobaviteljev strojne, programske in komunikacijske opreme organiziranje informacijske podpore UKC kot storitvene dejavnosti, ki ne izključuje zunanjega izvajanja. Uporabiti dobre prakse (npr. ITIL), ob tem pa zagotoviti 99% razpoložljivost sistema. Zaključek Sprememba topologije delovišč Centralizacija ambulantne dejavnosti, centralno prepisovanje narekov in centralno pošiljanje dokumentov pacientom. Pri centralizaciji ambulantne dejavnosti bi bilo predhodno potrebno raziskati vso logistiko tako pacienta kot tudi zaposlenih v UKC. Možno je izdelati tudi parcialne študije, ki bi pokazale potrebne spremembe v topologiji delovišč (razpored ambulant, arhivov, funkcionalne diagnostike). Pri spremembi topologije delovišč so najpomembnejši faktorji frekvenca pacientov (večja frekvenca v čim nižje etaže), mobilnost in spremstvo za populacijo pacientov (slabše mobilna populacija pacientov v nižje etaže) in optimalne poti za izvedbo medicinsko – tehničnih aktivnosti (upošteva se tako pot pacienta kot tudi zaposlene UKC LJ, ki sodelujejo pri obravnavi pacienta) Ocena prihrankov zaradi izboljšav informacijskega sistema Področje Hospital Ambulante Diagnostika Skupaj Ure 8.214 ur 220.675 ur 40.120 ur 276.509 ur Poročilo o II. fazi projekta »Optimizacija poslovnih procesov na področju zdravstvene administracije v UKC z oceno potencialnih koristi« Avtorji: dr. Robert Leskovar, dr. Alenka Baggia, dr. Vladislav Rajkovič, dr. Miroljub Kljajić, dr. Goran Vukovič, Petra Gorjanc, dipl.org. dela Matjaž Maletič Izbrani klinični oddelki • SPS Interna klinika: Klinični oddelek za hipertenzijo, Klinični oddelek za revmatologijo in Center za vojne veterane • Ginekološka klinika: Klinični oddelek za ginekologijo, Klinični oddelek za perinatologijo, Klinični oddelek za reprodukcijo Glavne ugotovitve CVV (hospital, ambulante) • sprejemna pisarna na oddelku utesnjena. Možnosti izboljšanja delovnih pogojev: večji prostor (za zaposleno delavko, za svojce → zasebnost), centralni sprejem na vhodu (samo za sprejem; ob smrti mora biti za svojce še vedno prostor na oddelku, kjer prevzamejo osebne predmete in ?dokumentacijo?). • ambulanta v III. nadstopju: optimizirano delo MS. Priložnost izboljšanja: LCD ekran, ker bi zasedel manj prostora na mizi. Prostor ima posredno dnevno svetlobo, vendar ob sedanji postavitvi ordinacije te slabosti ni moč odpraviti. Slabosti: priročni arhiv, ki se bo s časom povečeval. Potreben je prehod na e-karton tudi z vidika varovanja obstoječih podatkov. • ambulante (3) v t.i. “vikendu”: za slabše pokretne paciente je hoja po stopnicah v I. nadstropje potencialno nevarna. Možnost izboljšave: nov prostor v pritličju oz. urejen dostop z dvigalom (če je nizka frekvenca prihodov pacientov). Glavne ugotovitve Revmatologija • oddelek: sprejem na oddelku • ambulante: sprejem v pritličju. Možnost izboljšave delovnih pogojev (majhen prostor, utesnjenost). Priročni arhiv zaseda dragoceni prostor. Prednosti: FD Glavne ugotovitve Hipertenzija • ambulanta v pritličju. Sistem dela: 2 ambulanti in 1 zdravnik pomeni večjo zasedenost zdravnika. Delovni pogoji administracije: velika frekvenca, ni dnevne svetlobe. Sprememba: predelava ordinacije: 2 kabini za paciente → dnevna svetloba za administrativne delavke povzroči manjšo učinkovitost zdravnika. Prednost lokacije: bližina FD. Problem arhivov (klet, pisarne). • Garderoba za zaposlene se nahaja v kleti Glavne ugotovitve • Delovni pogoji administracije so slabi predvsem zaradi obsega dela in papirne dokumentacije. • Nujno zmanjšanje obsega papirnega poslovanja • Povečati uporabo informacijskega sistema, uvesti e-karton, naročanje preiskav in rezultatov preiskav v elektronski obliki • Urediti elektronsko arhiviranje • Skupna sprejemna pisarna bi bila možna in racionalna rešitev Možne lokacije skupnega sprejema • v pritličju zgradbe levo od glavnega vhoda • varianta postavitve prizidka ob glavni stavbi • spominska soba Simulacijski model – podatki (maj, 2009) Porazdelitev prihodov bolnikov (amb+fd-uz), maj 2009 400 350 300 250 P-KOR N-KOR 200 P-KOH N-KOH 150 100 50 0 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Simulacijski model Prikaz dela poročila Zaključki • • • • • • • • • • • • • Celotna projektna naloga je obsegala Podrobnejšo analiza 15 pomembnih administrativnih procesov po izboru naročnika – izvedeno v I.fazi projekta Razvoj modelov prenovljenih procesov– izvedeno v I.fazi projekta; Diskretna simulacija obstoječih procesov in validacija modelov z empiričnimi meritvami in ekspertnimi mnenjem – izvedeno v II.fazi projekta za BPD; Diskretna simulacija prenovljenih procesov in validacija modelov z empiričnimi meritvami in ekspertnim mnenjem – izvedeno v II.fazi projekta; Izdelava predlogov programskih rešitev in predlog izbire - izvedeno v I. in II. fazi projekta; Izdelava predloga nadaljnjih projektov – izvedeno v I.fazi projekta; Dokumentiranje poslovnih procesov, postopkov in aktivnosti ter postavitev ključnih kazalnikov učinkovitosti – izvedeno v I. in II. fazi projekta; Postavitev normativov za ključne aktivnosti – delno izvedeno v I.fazi projekta; Opredelitev odstopanj med dejanskimi dosežki in standardiziranimi vrednostmi – ni izvedeno; Identifikacija vzrokov manjše učinkovitosti v posamični organizacijski enoti – izvedeno v I. in II. fazi projekta; Predlog ukrepov racionalizacije poslovanja - izvedeno v I. in II. fazi projekta; Ocena potencialnih koristi na nivoju UKCL - – izvedeno v I.fazi projekta.