VIZIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZELENE PONUDBE

Transcription

VIZIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZELENE PONUDBE (narava in kulturna dediščina) NA PROJEKTNEM OBMOČJU POHORJE (v okviru projekta NATREG, WP 5.3) ‐ PREDSTAVITEV POHORJA IN POSNETEK STANJA TURIZMA IN S TURIZMOM POVEZANIH DEJAVNOSTI Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Dunajska cesta 22 SI‐1000 Ljubljana ID za DDV: SI53845285 Izvajalec: KS‐TLŠ Tatjana Lešnik Štuhec s.p. mag. Tanja Lešnik Štuhec SI‐2212 Šentilj DŠ: 59180218 Maribor, november, 2010 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
KAZALO KAZALO SLIK..................................................................................................................................................5 KAZALO TABEL...............................................................................................................................................5 KAZALO GRAFOV ...........................................................................................................................................5 1 UVOD .........................................................................................................................................................7 2 PREDSTAVITEV POHORJA............................................................................................................................7 2.1 Analiza naravnih posebnosti Pohorja ........................................................................................................... 8 2.1.1 Geografske značilnosti........................................................................................................................... 9 2.1.2 Geološka zgradba ................................................................................................................................ 10 2.1.3 Podnebje ............................................................................................................................................. 10 2.1.4 Površje ................................................................................................................................................. 11 2.1.5 Hidrologija ........................................................................................................................................... 12 2.1.6 Prst in rastje......................................................................................................................................... 13 2.1.7 Živalstvo............................................................................................................................................... 14 2.2 Naravne znamenitosti Pohorja ................................................................................................................... 14 2.2.1 Geološka naravna dediščina Pohorja .................................................................................................. 16 2.2.2 Hidrološka naravna dediščina Pohorja ................................................................................................ 16 2.2.3 Gozdna in drevesna naravna dediščina Pohorja ................................................................................. 17 2.2.4 Botanično‐zoološka naravna dediščina Pohorja.................................................................................. 18 2.2.5 Oblikovane naravne znamenitosti na Pohorju .................................................................................... 19 2.3 Življenje na Pohorju .................................................................................................................................... 19 2.3.1 Zgodovinski pregled razvoja na Pohorju ............................................................................................. 19 2.3.1.1 Zgodovinski pregled razvoja na S in V delu Pohorja ................................................................ 19 2.3.1.2 Zgodovinski pregled razvoja na J delu Pohorja........................................................................ 20 2.3.1.3 Pregled razvoja na Z delu Pohorja ........................................................................................... 21 2.3.2 Kulturno družbena tradicija na Pohorju .............................................................................................. 22 2.3.3 Kulturna dediščina Pohorja ................................................................................................................. 24 2.3.4 Razvoj turizma na Pohorju................................................................................................................... 26 2.3.4.1 Razvoj turistične infrastrukture na S in V delu Pohorja ........................................................... 27 2.3.4.2 Razvoj turistične infrastrukture na J delu Pohorja................................................................... 28 2.3.4.3 Razvoj turistične infrastrukture na Z delu Pohorja .................................................................. 28 2.3.5 Prizadevanja za zavarovanje narave na Pohorju ................................................................................. 29 2.4 Upravna delitev Pohorja ............................................................................................................................. 30 2.4.1 Delitev Pohorja glede na statistične regije .......................................................................................... 30 2.4.1.1 Občine Koroške statistične regije ............................................................................................ 31 2.4.1.2 Občine Podravske statistične regije......................................................................................... 32 2
Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
2.4.1.3 Občine Savinjske statistične regije........................................................................................... 32 2.4.2 Upravna razdelitev Pohorja za potrebe raziskave ............................................................................... 33 3 ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE POHORJA ...............................................................................................34 3.1 Obstoječe pozicioniranje turistične ponudbe Pohorja ............................................................................... 34 3.1.1 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na S in V delu Pohorja.................................................................. 35 3.1.2 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na J delu Pohorja ......................................................................... 35 3.1.3 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na Z delu Pohorja......................................................................... 36 3.2 Obstoječe pozicioniranje turističnih produktov Pohorja ............................................................................ 36 3.2.1 Obstoječe pozicioniranje produktov na S in V delu Pohorja ............................................................... 36 3.2.2 Obstoječe pozicioniranje produktov na J delu Pohorja....................................................................... 37 3.2.3 Obstoječe pozicioniranje produktov na Z delu Pohorja ...................................................................... 37 3.3 Kvantitativna analiza turistične ponudbe na Pohorju................................................................................. 39 3.3.1 Analiza gostinskih nastanitvenih kapacitet na Pohorju....................................................................... 40 3.3.2 Analiza gostinske prehrambene ponudbe na Pohorju ........................................................................ 42 3.3.3 Analiza ponudbe kapacitet za rekreacijo in doživljanje na Pohorju .................................................... 43 3.3.2.1 Smučarska središča in zimska rekreacija na Pohorju............................................................... 44 3.3.2.2 Športna igrišča na Pohorju....................................................................................................... 47 3.3.2.3 Poti za rekreacijo in doživljanje Pohorja.................................................................................. 47 3.3.2.4 Adrenalinske aktivnosti na Pohorju......................................................................................... 49 3.3.4 Analiza kapacitet za poslovna srečanja na Pohorju............................................................................. 49 3.3.5 Analiza kapacitet za razvajanje in sproščanje na Pohorju ................................................................... 50 4 ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA POHORJU ..........................................................................51 5 ANALIZA MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI NA POHORJU .................................................................................52 5.1 Skupni projekti marketinških aktivnosti na Pohorju ................................................................................... 52 5.1.1 E – turistična destinacija...................................................................................................................... 53 5.1.2 Pohorje in Slovenska turistična organizacija ....................................................................................... 54 5.1.3 Drugi projekti marketinških aktivnosti na Pohorju.............................................................................. 54 5.2 Projekti marketinških aktivnosti po subobmočjih Pohorja ......................................................................... 55 5.2.1 Marketinške aktivnosti S in V dela Pohorja ......................................................................................... 55 5.2.2 Marketinške aktivnosti J dela Pohorja................................................................................................. 57 5.2.3 Marketinške aktivnosti Z dela Pohorja ................................................................................................ 57 5.4 Projekti marketinških aktivnosti podjetij, nosilcev turistične ponudbe Pohorja ........................................ 58 5.4.1 Projekti marketinških aktivnosti podjetij S in V dela Pohorja.............................................................. 58 5.4.2 Projekti marketinških aktivnosti podjetij J dela Pohorja ..................................................................... 59 5.4.3 Projekti marketinških aktivnosti podjetij Z dela Pohorja..................................................................... 59 6 ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA POHORJA...........................................................................................59 6.1 Analiza trajnostnega razvoja turizma na Pohorju ....................................................................................... 60 3
6.1.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja turizma na Pohorju.................................................................... 60 6.1.2 Ekonomska trajnost razvoja turizma na Pohorju................................................................................. 64 6.1.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja turizma na Pohorju ................................................................... 65 6.2 Analiza trajnostnega razvoja kmetijstva na Pohorju................................................................................... 65 6.2.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja kmetijstva na Pohorju ............................................................... 66 6.2.2 Ekonomska trajnost razvoja kmetijstva na Pohorje ............................................................................ 66 6.2.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja kmetijstva na Pohorju............................................................... 66 6.3 Analiza trajnostnega razvoja gozdarstva na Pohorju.................................................................................. 67 6.3.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju............................................................... 67 6.3.2 Ekonomska trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju ........................................................................... 68 6.3.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju .............................................................. 68 6.4 Skupne ugotovitve trajnosti razvoja na Pohorju......................................................................................... 69 7 SWOT ANALIZA POHORJA .........................................................................................................................69 7.1 SWOT analiza razvoja turizma na Pohorju.................................................................................................. 70 7.1.1 Prednosti razvoja turizma na Pohorju ................................................................................................. 70 7.1.2 Slabosti razvoja turizma na Pohorju.................................................................................................... 70 7.1.3 Priložnosti razvoja turizma na Pohorju................................................................................................ 71 7.1.4 Nevarnosti razvoja turizma na Pohorju............................................................................................... 71 7.1.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja turizma na Pohorju........................................................................ 72 7.2 SWOT analiza razvoja kmetijstva na Pohorju.............................................................................................. 73 7.2.1 Prednosti razvoja kmetijstva na Pohorju............................................................................................. 73 7.2.2 Slabosti razvoja kmetijstva na Pohorju................................................................................................ 73 7.2.3 Priložnosti razvoja kmetijstva na Pohorju ........................................................................................... 74 7.2.4 Nevarnosti razvoja kmetijstva na Pohorju........................................................................................... 74 7.2.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja kmetijstva na Pohorju ................................................................... 74 7.3 SWOT analiza razvoja gozdarstva na Pohorju............................................................................................. 75 7.3.1 Prednosti razvoja gozdarstva na Pohorju............................................................................................ 75 7.3.2 Slabosti razvoja gozdarstva na Pohorju............................................................................................... 75 7.3.3 Priložnosti razvoja gozdarstva na Pohorju .......................................................................................... 76 7.3.4 Nevarnosti razvoja gozdarstva na Pohorju.......................................................................................... 76 7.3.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja gozdarstva na Pohorju................................................................... 76 7.3.6 Končni SWOT ....................................................................................................................................... 77 8 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALITIČNEGA DELA DOKUMENTA .......................................................................78 4
KAZALO SLIK Slika 1: Geografska opredelitev Pohorja..................................................................................................................................... 9 Slika 2: Površje Pohorja ............................................................................................................................................................ 11 Slika 3: Osnovna namenska raba prostora na PO Pohorje ....................................................................................................... 12 Slika 4: Rastline s Pohorja......................................................................................................................................................... 13 Slika 5: Živali na Pohorju........................................................................................................................................................... 14 Slika 6: Naravne vrednote Pohorja........................................................................................................................................... 15 Slika 7: Naravne vrednote in (za)varovana območja na Pohorju.............................................................................................. 15 Slika 8: Hidrološka naravna dediščina na Pohorju.................................................................................................................... 16 Slika 9: Zavarovana drevesa na Pohorju................................................................................................................................... 17 Slika 10: Pohorska barja ........................................................................................................................................................... 18 Slika 11: Pohorje....................................................................................................................................................................... 22 Slika 12: Kulturna dediščina na Pohorju ................................................................................................................................... 24 Slika 13: : Profana stavbna dediščina na Pohorju ..................................................................................................................... 25 Slika 14: Sakralna stavbna dediščina ........................................................................................................................................ 26 Slika 15: Planinske postojanke ................................................................................................................................................. 27 Slika 16: Tri statistične regije, ki segajo na Pohorje.................................................................................................................. 31 Slika 17: Razdelitev Pohorja na štiri subobmočja ..................................................................................................................... 33 Slika 18: Pozicioniranje subobmočij Pohorja ............................................................................................................................ 34 Slika 19: Največja ponudnika na S in V delu Pohorja................................................................................................................ 37 Slika 20: Največji ponudnik na J delu Pohorja – na Rogli.......................................................................................................... 37 Slika 21: Največji ponudnik na Z delu Pohorja – na Kopah ....................................................................................................... 39 Slika 22: Gostota turističnih ponudnikov – turistični centri na Pohorju ................................................................................... 39 Slika 23: Mariborsko Pohorje ‐ smučišča.................................................................................................................................. 44 Slika 24: Rogla ‐ smučišča ......................................................................................................................................................... 45 Slika 25: Kope ‐ smučišča.......................................................................................................................................................... 46 KAZALO TABEL Tabela 1: Osnovna namenska raba prostora na Pohorju ......................................................................................................... 12 Tabela 2: Značilnosti občin Koroške regije ............................................................................................................................... 31 Tabela 3: Značilnosti občin Podravske regije............................................................................................................................ 32 Tabela 4: Značilnosti občin Savinjske regije.............................................................................................................................. 32 Tabela 5: Skupni podatki po statističnih regijah za Pohorje ..................................................................................................... 33 Tabela 6: Razdelitev Pohorja na štiri subobmočja.................................................................................................................... 33 Tabela 7: Enote turističnih nastanitvenih kapacitet ................................................................................................................. 42 Tabela 8: Planinske koče in domovi na Pohorju ....................................................................................................................... 43 Tabela 9: Turistične kmetije na Pohorju................................................................................................................................... 43 Tabela 10: Ponudba za smučarje na Pohorju ........................................................................................................................... 46 Tabela 11: Kolesarske poti na Pohorju ..................................................................................................................................... 48 Tabela 12: Lovnih revirjev na Pohorju ..................................................................................................................................... 49 Tabela 13: Nočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010 .................................................................................................... 51 Tabela 14: Trajnostni razvoj turizma kmetijstva in gozdarstva na Pohorju v letu 2010 ........................................................... 69 Tabela 15: Ugotovitve zaključne delavnice za izdelavo analize SWOT (14. 10. 2010, H Arena, Maribor) ................................ 77 KAZALO GRAFOV Graf 1: Nastanitvene kapacitete na Pohorju ............................................................................................................................ 40 Graf 2: Nastanitvene kapacitete po subobmočjih Pohorja....................................................................................................... 40 Graf 3: Nastanitvene kapacitete v hotelih na Pohorju ............................................................................................................. 41 Graf 4: Nastanitvene kapacitete v drugih nastanitvenih obratih ............................................................................................. 41 5
6
1 UVOD Pohorje je edinstveno pogorje med Dravsko, Dravinjsko in Mislinjsko dolino ter Dravskim poljem. Zanj je značilna pohorska klima in velika pokritost z gozdom, pa tudi Pohorci, samosvoji prebivalci pogorja, katerih način življenja, govorica, prehranjevalne navede in običaji se razlikujejo glede na geografsko lego in vplive iz doline. Tako govorimo o zahodnem (Z), severnem (S), vzhodnem (V) ter južnem (J) delu Pohorja in njihovih značilnostih. Prizadevanja za povezovanje celovitega območja v Naravni park Pohorje imajo že več desetletno tradicijo. V okviru projekta NATREG (oblikovanje načrta upravljanja pilotnega območja (PO) Pohorje), paketa aktivnosti 5.3, ki ga izvaja Zavod RS za varstvo narave, je nastala pobuda za oblikovanje študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na Pohorju. S tem je ponovno obujena misel na konkretnejše upravljanje (za)varovanega območja. Študija sestoji iz dveh delov. Prvi del ‐ Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti sestavljajo: (I) uvodni del, (II) splošna opredelitev Pohorja, (III) analitična opredelitev turizma in s turizmom povezanih dejavnosti na Pohorju ter (IV) skupne ugotovitve. V splošni opredelitvi Pohorja, so predstavljene geografske značilnosti in stanje na Pohorju, in sicer: (i) naravne posebnosti in znamenitosti Pohorja, (ii) kulturno družbena tradicija na Pohorju in kulturna dediščina, (iii) upravna delitev Pohorja, (iv) pregled razvoja turizma na Pohorju ter (v) prizadevanja za zavarovanje območja. V analitičnem delu so prikazane analize: (i) turistične ponudbe, (ii) obiska in marketinških aktivnosti, (iii) trajnostnega razvoja po indikatorjih trajnosti in (iv) SWOT Pohorja. Analiza turistične ponudbe na Pohorju, obsega analize: (a) namestitvenih kapacitet, (b) gostinske prehrambene ponudbe, (c) kapacitet za rekreacijo in doživljanje, (d) za razvajanje in sproščanje ter (e) za poslovna srečanja. Sledi analiza obiska in marketinških aktivnosti na Pohorju. V nadaljevanju je predstavljena analiza trajnostnega razvoja Pohorja, ki temelji na pročevanju trajnostnega razvoja po indikatorjih trajnosti na delavnicah s predstavniki turistične dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva. Predstavljene so ugotovitve sektorskih SWOT analiz s predstavniki turistične dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva ter zaključne skupne SWOT analize. V sklepu so podani izhodiščni elementi za oblikovanje drugega dela študije ‐ Vizija razvoja zelene ponudbe na pilotnem in vplivnem območju Pohorja, ki temeljijo na ugotovitvah deležnikov zaključne delavnice, ki so razglabljali o temi »… Pohorje leta 2030…« (oktober 2010). 2 PREDSTAVITEV POHORJA Pohorje, 68 kilometrov dolgo in do 20 kilometrov široko mogočno pogorje med Mariborom, Zrečami in Slovenj Gradcem oziroma med Dravsko, Dravinjsko in Mislinjsko dolino, obsega 50.000 hektarjev gozdov (70 % območja od 770 km²), ki proizvajajo kisik za vso Štajersko. Pogorje visoko od 300 do 1.500 metrov nad morjem je mehko valovito – značilen relief slemen in kopastih vrhov, nikjer prestrmo, je pa bogato z vodami (najgostejši sistem površinskih voda v Sloveniji) in zaradi neprepustnih magmatskih kamnin (tonalita, čizlakita in marmorja) tudi vododržno. 7
Zasnova za visoka šotna barja1 na planotah Pohorja je nastala po koncu ledenih dob (pred 8.000 leti), ko so ledeniki ob svojem umikanju izdolbli površje in za seboj pustili kotanje, ki jih je zalila voda. Te so se zamočvirile in v stoletjih so nastala barja, ki jih napaja le deževnica. Tukaj so se naselile vlago in kislo ljube rastline2,ki so se počasi spremenile v šoto ter mnoge živalske vrste3. Barja obdaja pas rušja, ki prehaja v specifične gozdne združbe. V teh vodah bi naj živel Jezernik, povodni mož, ki je bil vedno lačen mladega ženskega mesa. Na S, bolj strmem in senčnem pobočju je še nekaj območij, ki jih človek ni preuredil. Gre za Pragozd Šumik, ki se strmo spušča v kanjonsko sotesko potoka Lobnica, kjer sta nastala glasno šumeča slapova Veliki in Mali Šumik. Mogočne bukve kraljujejo v Pragozdu in spominjajo na nekdanjo sestavo pohorskih gozdov. Redke kmetije so se zasidrale na robnih območjih Pohorja in kaj kmalu so uporabili bogate vodne vire za pogon mlinskih koles. S krčenjem bukovega gozda so na pohorskih vrhovih nastale planje – pohorske frate, kjer so se včasih pasle črede krav in ovac. Drevesa so v stoletjih izsekali pohorski drvarji. Les so poslali po drčah v dolino, razžagali na vodnih žagah pohorskih potokov in splavili po reki Dravi vse do Črnega morja, ali pa so ga skuhali v oglje s pomočjo katerega so talili kremenčev pesek in oblikovali poznano pohorsko steklo. Uporabili so ga tudi za taljenje pohorskih rud. V globine obsežnih pohorskih gozdov, bogato obdarjenih z živalskim svetom in okusnimi plodovi narave, so si nekdaj upali le najbolj drzni lovci, danes pa je to posebni lovni revir. V tem, za živeče v dolini, odmaknjenem in skrivnostnem svetu je bilo plodno okolje za nastanek bogate lokalne mitologije, bajk, legend in pravljic. Te so še danes žive po zaslugi ljudskega pesnika Jurija Vodovnika (19. stol.) in pisca bajk in legend s Pohorja, Jožeta Tomažiča (20. stol.). Ob vilah, škratih, puščavnikih in zlodejih, je najbolj odmeven povodni mož, ki mu Pohorci rečejo Jezernik. Težke čase so doživljali Pohorci tudi v času druge svetovne vojne, o čemer pričajo številni memorialni spomeniki in obeležja. O bogati sakralni dediščini na Pohorju pričajo številne cerkve, kapele in znamenja. Po drugi svetovni vojni so bile obnovljene in izgrajene številne planinske koče in domovi ter žičniške naprave, ki predstavljajo prve zametke turistične dejavnosti na Pohorju. Smučanje je pridobilo mednarodni pomen s tekmovanjem za Zlato lisico, ki še danes pritegne na in pod Pohorje množice navdušenih navijačev, ki tudi sicer uživajo na belih strminah. V spomladanskem in jesenskem času pa Pohorje bolj sameva. Danes se redki domačini, ki so na Pohorju ostali, ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom, večina pa se vozi na delo v dolino. Pobude za zavarovanje pohorskega ovršja segajo v začetek 20. stol. 2.1 Analiza naravnih posebnosti Pohorja Z analizo narave na Pohorju smo proučili: (i) umestitev Pohorja v širši geografski prostor, (ii) geološko zgradbo tal, (iii) podnebje, (iv) podobo zadnjih obronkov alpske krajine, kjer so za površje (relief) značilne pohorske grape in položna slemena, na katerih so značilna pohorska barja, pa tudi namensko rabo površja, (v) hidrologijo – številne izvire, slapove, potoke, barjanska jezera, (vi) prst in rastje ter 1
Naravni rezervat Lovrenško barje, Naravni rezervat Črno jezero ter Ribniško jezero.
Šotni mahovi in ruševje, mesojeda okroglolistna rosika, rjavi sleč idr.
3
Ptiča ruševec in močvirski martinec ter planinski zajec, dvoživka alpski ali planinski pupek, različne vrste ogroženih kačjih pastirjev idr.
2
8
njihove biotope (gozdovi, močvirja oziroma barja, pašniki, sadovnjaki, travniki, (vii) živalstvo in njihove življenjske prostore: gozdovi, močvirja, pašniki, sadovnjaki, travniki, njive, idr. ter (viii) primerke oblikovane narave (parki, vrtovi, drevoredi idr.). 2.1.1 Geografske značilnosti Pohorje je mogočna srednjegorska gmota vulkanskega nastanka, ki v vzdolžni smeri povezuje alpski svet na Z in mehke subpanonske pejsaže na V. Dviguje se do 1.543 m.n.v. Obdajajo ga zeleni gozdovi, številni potoki, planote in barja. Po kamninski sestavi ga je moč uvrstiti k centralnim Alpam. Zavoljo neprepustnih kamnin je Pohorje prava zakladnica bistrih voda, ki si na vseh koncih utirajo pot v dolino. Pred približno štirinajstimi stoletji so naši predniki prihajali iz panonske nižine in severa in pred seboj zagledali pogorje, ki so ga poimenovali z edinstvenim splošnim nazivom v slovenski toponimiki – preprosto s Pohorjem. V zgodovinskih dokumentih iz leta 1230 zasledimo poimenovanje »supania Pocher« kar nedvomno kaže na prvotni pomen toponima Pohorje ‐ hribovja med Dravskim poljem na vzhodu in Mislinjsko dolino na zahodu ter Dravsko dolino na severu in Vitanjskim podoljem na jugu (slika 1). Slika 1: Geografska opredelitev Pohorja Vir: NATREG 20104 Na območje Pohorja gravitira 16 občin, ki skupaj obsegajo 1.515 km² površja, na katerem živi okrog 221.500 prebivalcev. Samo Pohorje obsega 770 km² površine (zelena barva), od tega obsega pilotno območje (rdeča barva) dobrih 33 % oziroma 257 km² in seže do 1.543 m.n.v. 4
Karte, ki so nastale v sklopu projekta NATREG je oblikoval dr. Jurij Gulič.
9
2.1.2 Geološka zgradba Magmatsko jedro Pohorja je terciarne starosti. Pred 30 milijoni let je magma med gubanjem Alp prodrla med najstarejše metamorfne kamnine in oblikovala Pohorje. Granodioritni masiv na Pohorju je domnevno iz oligocena in je največje sklenjeno območje granodiorita v Sloveniji, saj meri v dolžino 38 in v širino 5 km5. Pohorske sedimentne kamnine pa spadajo med najmlajše kamnine. Pohorje običajno delimo na V in Z Pohorje, severneje leži na terciarnih sedimentih Ribniško‐
Lovrenško podolje, ki ga na severu od Drave loči hribovit pas Rdečega Brega, Janževskega Vrha in Orlice. Posebna enota Pohorja so tudi Podpohorske gorice. Posamezne dele pogorja danes pogosto poimenujemo po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje, Ribniško Pohorje. V Pohorje je zaobljeno, kopasto in v osrednjem delu planotasto hribovje, ki v severovzhodnem delu prehaja v Dravsko dolino in vinogradniške Pekrske gorice, na vzhodnem na Dravsko polje, na jugovzhodnem in južnem pa preko Podpohorskih goric v Dravinjske gorice. Valovito vzhodnopohorsko planoto omejujejo Žigartov vrh (1.347 m), Klopni vrh (1.340 m), Rogla (1.517 m) in Veliki vrh (1.344 m). Zahodno od Mislinjske grape, Rogle in Planinke (1.391 m), na Z Pohorju, se značaj površja spremeni. Valovito površje zamenja kopasto sleme, ki je nekaj višje (Črni vrh 1.543 m, Velika Kopa 1.542 m, Mala Kopa 1.524 m), vendar se proti severozahodu znižuje. Poseben del Pohorja tako zaradi orografije kot družbeno‐geografskih dejavnikov predstavlja Ribniško‐Lovrenško podolje, sestavljeno iz miocenskih usedlin. Podolje je verjetno nastalo kot posledica selektivne erozije pohorskih potokov. Gostota prebivalstva je tukaj večja kot na ostalem Pohorju – Ribnica in Lovrenc na Pohorju. Med Ribniško‐Lovrenškim podoljem in Dravsko dolino leži hribovito območje, ki so ga Radoljna, Velka in Vuhreščica razrezali v med seboj ločene dele. Geologi to območje zaradi metamorfne kamninske osnove ne prištevajo k Pohorju, ampak h Kozjaku. Podpohorske gorice so gospodarsko najatraktivnejša pohorska mikroregija. Gostota poselitve je zaradi manjših nadmorskih višin, manj strmih pobočij, bližine komunikacij in nasploh ugodnejše prisojne lege največja na Pohorju. Ugodne klimatske razmere so omogočile razmah sadjarstva in vinogradništva.6 2.1.3 Podnebje Za Pohorje je značilno, da je jesen na vseh višinah toplejša od pomladi. Temperaturni obrat v Slovenjegraški kotlini obsega tudi jugozahodna pohorska pobočja in je najizrazitejši pozimi, ko temperatura med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Šmartnim na Pohorju zraste skoraj za 0,4 stopinje na vsakih 100 metrov. Pojavlja pa se tudi v Dravski dolini vse do Maribora, kjer se pozimi lahko pojavita celo dve inverziji7. Padavinske razmere na Pohorju so učinek vzajemnega vpliva nadmorske višine in bližine subpanonskega klimatskega območja. Količina padavin se z nadmorsko višino dokaj pravilno veča, in sicer na vsakih 100 metrov za okoli 58 milimetrov. Vrhovi Pohorja prejmejo med 1.300 in 1.600 mm padavin. Zaradi subpanonskih klimatskih vplivov je na V manj padavin kot na Z Pohorju na isti 5
Radovanovič et al., 2010.
Radovanovič et al., 2010.
7
Prva, prizemna, se nahaja na višini okoli 350 metrov, druga, subsidenčna, pa je izrazitejša, in sicer na višini okoli 900 m, kjer so temperature tudi do 6 stopinj višje od tistih na dnu Dravske doline (Radovanovič et al. 2010).
6
10
nadmorski višini. Na celotnem območju Pohorja pade največ padavin poleti (okoli tretjina letne količine padavin) in jeseni, najmanj pa pozimi. Za vodno bilanco je pomembna razlika med količino padavin in evapotranspiracijo. Ta znaša na vrhovih Pohorja dobrih 900 mm in je najmanjša avgusta in septembra, ki pa sta oba še vedno zelo dobro namočena.8 Za Pohorje je značilna kopasta oblačnost v poletnih mesecih, ki prinaša padavine tudi v dolinskem območju. Pozimi je oblačnost manjša kot v nižinah in dolinah. Za zimski turizem je pomembno trajanje snežne odeje. Sneg pade na pohorskih slemenih 4 do 5 tednov prej kot na ostalem Pohorju in v nižini. Dolžina trajanja snežne odeje je podaljšana tudi zaradi umetnega zasneževanja smučišč. Po pohorskih vrhovih in kotanjah se sneg obdrži navadno do meseca maja, na prisojnih pobočjih pa kmalu skopni. V pasu nad 1.100 metrov se obdrži tudi 120 do 150 dni na leto. 2.1.4 Površje Na ovršju V dela Pohorja so številna barja9 ‐ povirja potokov, ki tečejo na jug in na sever, zato razvodnica ni vselej znana. Velika količina padavin vpliva na vodnatost potokov in njihovo erozijsko moč. Tako so nastale številne pohorske grape10 na J delu Pohorja. Na JV delu Pohorja so pobočja najmanj strma (do 15 stopinj)11. Pobočja na S delu Pohorja so strmejša od pobočij na J delu Pohorja. Največje strmine (tudi do 41 stopinj) srečamo ob Lobnici pod Bajgotom na stopnji, ki predstavlja stik granodiorita in magmatskih kamnin. Raznolikost površja Pohorja je predstavljena na sliki 212. Slika 2: Površje Pohorja Položna slemena in vrhnji deli pobočij so že v času srednjeveške višinske kolonizacije privabljali poselitev. Zložnejša pobočja so ponekod puščali pogozdena, strmejša in rodovitnejša so namenili njivam. Pleistocenska poledenitev je na Pohorju segala domnevno do 1.300 m.n.v., na V Pohorju celo nekaj nižje. Takratna akumulacija je površje na debelo prekrila z drobirjem. Prst je na takem materialu sicer debela, vendar zaradi prepustne podlage sušnejša in bolj podvržena eroziji ter usadom in zemeljskim plazovom. Obseg in intenzivnost usadov povečuje količina padavin, erozijo pa s svojim delovanjem pospešuje tudi človek. Tudi nekateri kolovozi so pospeševali erozijo. Zato so na Pohorju nastale značilne poti ‐ kolobarji.13 8
Radovanovič et al. 2010.
Pod Velikim vrhom ležeče Črno jezero ni naravnega nastanka, pač pa gre za umetno zajezitev. Vodo v njem so uporabljali pri splavljanju lesa ob Ribniščici in Lobnici v dolino.
10
Izstopa najdaljša (9 km) in najgloblja (do 450 m) – Mislinjska grapa, katere strmine dosegajo celo 40 stopinj; Oplotniška grapa, ki se je zajedla do 350 m globoko (Radovanovič et al. 2010).
11
Šeprav se strmine tudi povečajo v Bistriškem Vintgarju in ob Polskavi.
12
Od leve proti desni: planje na Pohorju, Veliki Šumik, Črno jezero, pohorski tonalit.
13
Radovanovič et al. 2010.
9
11
Iz tabele 1 lahko razberemo namensko rabo prostora na Pohorju. 72 % površine Pohorja pokrivajo gozdovi, 24 % kmetijske površine in manj kot 4 % poselitvena območja (najgosteje na Mariborskem in Slovenjebistriškem Pohorju), kar je zelo dobra popotnica za nadaljnje ohranjanje Pohorja. Tabela 1: Osnovna namenska raba prostora na Pohorju Osnovna namenska raba prostora Površina (ha) Območja gozdov Območja kmetijskih zemljišč Poselitvena območja, gospodarska infrastruktura Območja površinskih voda Skupaj Površina (%) 55.757 18.335 2.953 43 77.089 72,3 23,8 3,8 0,1 100,0 Vir: Študija Stanje kmetijstva na pilotnem območju, Pohorje 2010 Slika 3 prikazuje, da ovršje oziroma PO Pohorje skoraj v 90 % pokriva gozd, 9,5 % kmetijska zemljišča in le 1,3 % poselitveno območje in gospodarska infrastruktura. Slednje se odraža na Mariborskem in Bistriškem Pohorju, na Rogli, Kopah in Ribniškem Pohorju, kjer so se razvili rekreativni centri. Slika 3: Osnovna namenska raba prostora na PO Pohorje Vir: NATREG 2010 2.1.5 Hidrologija Na Pohorju se je razvilo zelo razvejano radialno hidrografsko omrežje, katerega vode se po številnih grapah stekajo v nižino. Osrednji del povirja pohorskih potokov se nahaja na območju med vzhodno pohorsko planoto in Veliko Kopo. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima Dravinja, v katero se izlivajo vsi potoki jugovzhodnega Pohorja. V Mislinjo odteka večina potokov iz jugozahodnega Pohorja. Paka in Hudinja, ki prevzemata del tekočih voda J dela Pohorja odtekata v Savinjo. Na S delu Pohorja ima največje porečje Radoljna, sledijo pa ji Velka, Vuhreščica, Lobnica, Cerkvenica in Reka, ki se izlivajo neposredno v Dravo. Pohorski potoki imajo visoko vodo v spomladanskih mesecih in jeseni. Pretok pa se lahko bistveno poveča tudi ob poletnih plohah. Potoki so zelo vodnati kar dokazuje tudi močna linijska erozija in relativno globoke grape. Velik energetski potencial pohorskih potokov so z mlini in žagami izkoriščali 12
že v preteklosti, danes pa ga izrablja več malih hidroelektrarn14. Razen energetskega potenciala imajo pohorski potoki tudi velik potencial pitne in tehnološke vode15. Voda pa je pomembna tudi za barja, za katera je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. 2.1.6 Prst in rastje Pod iglavci in mahom srečujemo podzolirano prst. Pravi podzol je na Pohorju omejen na manjše zaplate v gozdovih. Na južnih ekspozicijah v nižjih delih se nahajajo rigosoli – rigolana prst na nekarbonatnih kamninah16. Na območju visokih pohorskih barij se pojavlja šotna prst, na katero je vezana tudi specifična vegetacija, predvsem šotni mah in mahovnica. Debelina prsti se razlikuje že na kratke razdalje. Velika pestrost prsti vpliva tudi na različno uspevanje kulturnih rastlin17. Kjer so v višjih, bolj namočenih območjih izsekali gozd, se je ta »novina« rada zamočvirila, kar je oteževalo ponovno pogozdovanje. Obsežne krčevine na vrhovih Pohorja – »frate« ali »planje« še danes namenjajo pašništvu.Na kvartarnih sedimentih v podgorju se zaradi naplavin iz različnih kamnin pojavlja zelo rodovitna prst. Pohorje je pretežno poraslo z iglastim gozdom. Gozdovi pokrivajo 70 % Pohorja, kar se na PO še zgosti, saj gre za skoraj 90 % gozdnatost. Ob potoku Lobnica se razprostira 19 ha pohorskega pragozda, kjer se bohotijo bukve, smreke in jelke ter redke rastline. Raznolikost rastlinske odeje na Pohorju obsega rastišča redkih rastlin18, številne zavarovane drevesne vrste19, značilne rastline planj20, barij21 in strmih pobočj22 (slika 423). Slika 4: Rastline s Pohorja 14
Največji hidroenergetski potencial imajo Radoljna, Mislinja, Lobnica, Oplotnica, Dravinja in Velka.
Kvaliteta vode v pohorskih potokih je zelo visoka (do prvega naselja se vsi potoki nahajajo v I. kakovostnem razredu). Skoraj vsaka višje ležeča kmetija ima svoje zajetje (Radovanovič et al. 2010).
16
Zaradi toplih prisojnih leg je to območje znano po pridelovanju kvalitetnega vina ritoznojčan.
17
Na peščenih tleh bolje uspevajo rž, oves in krompir, na ilovnatih pa pšenica in koruza.
18
Veliko je prastarih tis na prakameninski podlagi, šotni mahovi ob Črnem jezeru (edino nahajališče v Sloveniji), kijastolistni sršaj in nepravi sršaj (predstavnika serpentinske flore v bližini Slovenske Bistrice ‐ edino nahajališče v Sloveniji) (Radovanovič et al. 2010).
19
Tise, bukve, kostanji idr.
20
Volkovje ali nardetum, arnica montana, brkata zvončnica, oranžna škržolica, orhideje, svišč, navadni kukavičnik, panonski svišč, brusnica, borovničevje idr. 21
Pritlikavo rušje, žužkojeda rosika, mrzličnik, navadno resje, mahovnica, rožmarinka, rjasti sleč idr.
22
Jesenska vresa, brusnice, borovnice, brkata zvončnica, islandski lišaj idr.
23
Od leve proti desni: kijastolistni sršaj, arnica montana, svišč, brusnica, rjasti sleč.
15
13
2.1.7 Živalstvo Pohorski gozdovi, planjave in vode nudijo zavetje številnim živalskim vrstam24. Med najbolj razširjene sodijo srne, jeleni, gamsi in lisice. Značilni pa so tudi planinski zajec, veliki divji petelin in ruševec, koconogi čuk in mali skovik (slika 525). Slika 5: Živali na Pohorju Še posebej dragocene so endemne vrste in tiste, ki imajo na Pohorju edino in najpomembnejše nahajališče v Sloveniji. Največ takih posebnosti je med vretenčarji in žuželkami, recimo pribrežnica, borovničev modrinček in veliki nočni pavlinček, največji metulj Evrope. 2.2 Naravne znamenitosti Pohorja Naravne znamenitosti oziroma naravne vrednote Pohorja (slika 6) obsegajo geomorfološko, geološko, hidrološko, gozdno in drevesno, botanično in zoološko ter ekosistemsko kulturno dediščino pa tudi krajinske vrednote in elemente oblikovane narave. Izpostavljeni so širni gozdovi, posebna drevesa (npr. Sgermova smreka), šotna barja, slapovi, travnate planje na ovršju Pohorja, ki niso naravna travišča nad gozdno mejo, pač pa posledica izkoriščanja gozda za potrebe pašništva (fratarjenje), glažutarstva, fužinarstva in drugih dejavnosti v preteklosti. V Registru naravnih vrednot RS je vpisanih 105 območij naravnih vrednot iz Pohorja (poligoni)26 (53 % poligonov je zavarovanih na državnem nivoju) ter 419 točkovnih naravnih vrednot (centroidi)27 iz Pohorja. 524 naravnih vrednot na Pohorju predstavlja 3,5 % vseh naravnih vrednot vpisanih v register RS (14.901 vpisov oziroma 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam) oziroma 8 % vseh naravnih vrednot na površju Slovenije. 24
Med pohorske živali uvrščamo približno 90 vrst ptic (detla, skovika, jereba, kragulja, kanjo, skobca, sovo, žolno, kukavico, sinico, ponirka, vodomca, kosa idr., vodni vzdrževalnik Požeg je ornitološki rezervat), male sesalce, žužkojede in glodavce (veverico, drevesnega polha, gorsko rovko, rumenogrlo miš, pižmovko, voluharico, netopirja), divjad (srno, jelena, gamsa, divjega prašiča, poljskega in alpskega zajca, vidro, kuno, jazbeca), plazilce (živorodno kuščarico, belouško, goža, modrasa in gada), dvoživke (alpski pupek v Črnem jezeru, žabe), 700 vrst metuljev, hrošče (edino nahajališče orjaškega krešiča v Sloveniji), mehkužce (polža slinarja, školjke v vodah in jezerih) in ribe (lipana, potočno postrv, podust idr.). Posebno vlogo imajo lisice, ki se prehranjujejo z malimi sesalci in skrbijo za ravnotežje življenja v gozdu. Rjavega medveda so na Pohorju iztrebili v prvi polovici 19. stoletja, volka okoli leta 1860, tako tudi risa, divjo mačko in veliko uharico. (www.3gim.si/dogodki/2009/cdis/Projektne_2006/projektna_Jakopicek_zivali.pdf) in (www.slovenia.info/?zivalstvo=2769&lng=1)
25
Od leve proti desni: srna, lisica, divji petelin, veliki nočni pavlinček, ruševec, borovničev modrinček.
26
Med temi je: 24 barij, 13 gozdov, 11 drevoredov in nasadov dreves, 9 potokov, 7 jezer, 6 kamnolomov in nahajališč kamnin in mineralov, 5 močvirij, 2 planji idr.
27
Več kot polovica je dreves, in sicer: 72 tis, 67 lip, 20 kostanjev, 20 smrek, 17 bukev, 8 jelk idr.; 14 slapov; 9 nahajališč fosilov in mineralov, 4 kamnolomi, 5 mlak, 2 potoka idr. 24 % (102) naravnih vrednot (centroidi) je zavarovanih na državnem nivoju, ostale na lokalnem.
14
Slika 6: Naravne vrednote Pohorja Vir: NATREG 2010 Pohorje je opredeljeno tudi kot ekološko pomembno območje (EPO). Naravovarstveni pomen in lepote območja sežejo daleč preko meja Slovenije. Potrditev tega je vključitev Pohorja v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000. Slika 7 prikazuje, da je vso ovršno območje Pohorja varovano z NATURO 2000, ki sega na vzhodu na celotno vplivno območje Pohorja, na severu pa meji tudi na območje izven širšega območja Pohorja – Dravska dolina. Slika 7: Naravne vrednote in (za)varovana območja na Pohorju Vir: NATREG 2010 Skupaj je z različnimi oblikami (za)varovanega več kot 50 % površja Pohorja. 15
2.2.1 Geološka naravna dediščina Pohorja V slovenskem gorskem svetu ima Pohorje z geološkega vidika poseben pomen, saj je edino silikatno gorovje. Obrobje Pohorja je zgrajeno iz paleozojskih metamorfnih silikatov, osrednji del pa iz magmatske kamnine, predvsem tonalita oziroma granodiorita in dacita28 Med najbolj opevanimi kamninami s Pohorja velja omeniti pohorski beli marmor29 in čizlakit30, v gospodarske namene pa se je v stoletjih največ uporabljal tonalit, kar pričajo tudi številni kamnolomi. Josipdol31 na S velja poleg Cezlaka na J delu Pohorja za osrčje pohorskega kamnoseštva (muzej kamnoseštva in gozdarstva). 2.2.2 Hidrološka naravna dediščina Pohorja Številni pohorski potoki in slapovi so bogati z vodo in dajejo krajini posebno noto (slike 832). Največji in najlepši med slapovi so Veliki in Mali Šumik na Lobnici ter slap Šum v Bistriškem Vintgarju. Slika 8: Hidrološka naravna dediščina na Pohorju Potok Lobnica izvira na močvirni vzhodnopohorski planoti, v bližini tihega jezera (Falski ribnik) pod Bajgotovim vrhom. Večji pritoki v zgornjem toku so Črnava, Piklerica in Kraljiščica, ki se izlivajo pred Bajgotom, nato priteče Lobnica v gozdni rezervat (pragozd), od koder preko dveh slapov, Veliki in Mali Šumik, pot nadaljuje vse do svojega izlitja v reko Dravo. Voda iz Lobnice33 je v preteklosti imela pomembno vlogo pri razvoju gospodarske dejavnosti na tem območju. Veliki Šumik je 24 m visok slap na Lobnici. Kljub položnosti je slap izredno slikovit zaradi širine in bogate vodnatosti. Veliki Šumik je s svojim velikim pretokom najmogočnejši slap na Pohorju, obenem pa tudi največji slap v Sloveniji, ki se nahaja na nekarbonatnih tleh. Slap Mali Šumik je sestavljen iz dveh delov. V prvem pada v treh skokih, ki skupaj merijo 9 metrov, nato pa čez prag še nadaljnjih 9 metrov, skupaj torej 18 metrov. 28
Bedjanič in Jeršek, 2009.
Na J delu Pohorja so kamnolomi za pridobivanje belega marmorja (Rimski kamnolom v Bistriškem vintgarju), ki so ga poznali in izkoriščali že Rimljani (rimski nagrobniki vzidani v cerkev sv. Martina na Šmartnem na Pohorju). Skladi triadnih apnencev pa so naravoslovno pomembni kot osameli kras in življenjski prostor kalcidofilnih rastlin in živali.
30 Pri vasi Cezlak nad Oplotnico je edino nahajališče kamnine čizlakit na svetu (ostanki kamnoloma delujočega že v času Rimljanov).
31
V kamnolomu še danes predeluje pohorski tonalit ‐ drobna do srednje zrnata magmatska kamnina, globočnina. Sestavljajo jo v glavnem plagioklazi, kremen in ortoklaz. Pri večjih količinah ortoklaza prehaja pohorski tonalit v granodiorit.
32
Iz leve proti desni: Veliki Šumik in Lobnica.
33
Ob Lobnici je bilo 23 mlinov in žag, razvito pa je bilo tudi kovaštvo in steklarstvo. Ob Lobnici je bila speljana tudi vodna drča, po kateri so drvarji splavljali les v dolino. Z vsemi odcepi je drča merila kar 17 km, višinska razlika pa je bila 747 m.
29
16
Potok Bistrica, ki izvira v Bojtini, ustvarja na svoji poti slikovito sotesko, ki je najizrazitejša med Močnikom in Zgornjo Bistrico. Tu ustvarja številne brzice in slapove, največji je 14 metrov visok slap Šum. Vintgar je geomorfološki naravni spomenik34. 2.2.3 Gozdna in drevesna naravna dediščina Pohorja Pohorje predstavlja eno največjih sklenjenih gozdnih območij v Sloveniji. Potencialna vegetacija na Pohorju je smrekovo‐jelovo‐bukov gozd. Današnja sestava gozda na Pohorju je zaradi večstoletnega gospodarjenja z njim bistveno spremenjena35. Pohorsko podgorje porašča gozd bukve in belkaste bekice, ki nad 900 m prehaja v gorski gozd bukve in belkaste bekice. V hladnejših legah je temu primešana še jelka, ki oblikuje značilno jelovo‐bukovo gozdno združbo. V najvišjih legah na Pohorju se nahaja gozdna združba smreke in gozdne bekice, ki jo na vlažnih in zakisanih tleh zamenja združba jelke. V ozkih grapah se tik ob potokih nahaja siva jelša in gorski javor. Med zavarovana drevesa (slika 936) sodijo številne tise pa tudi Gregorinova bukev v Hudem kotu, bukev ob cerkvi sv. Bolfenka, Dolarjev pravi kostanj na Hočkem Pohorju, pravi kostanj pri Sv. Bolfenku, jelka pri Železničarskem domu, pravi kostanj na Žavcarjevem vrhu na Gaju, Maroltova jelka v soteski Bistrice (najdebelejša na svetu) (204 vpisi v Register naravnih vrednot RS). Slika 9: Zavarovana drevesa na Pohorju Pragozd Šumik37 (19 ha) je le del 57 ha velikega gozdnega rezervata ob Lobnici, ki je zaradi svojih naravnih lepot in zanimivosti od leta 1967 zaščiten kot gozd s posebnim namenom38. Slikovita dolina Lobnice39 s slapovoma Veliki in Mali Šumik, redke rastline in nedotaknjen gozd so okoliščine, ki dajejo temu objektu prav posebno mesto med našimi rezervati. Pomemben je namreč zaradi znanstveno raziskovalne ter naravovarstvene vloge na tem področju. V pragozdu se je ohranil prvobiten sestoj bukve, jelke, gabra, hrasta, smreke in kostanja. 34
V soteski najdemo značilne kamnine od tonalita, gnajsov do blestenikov ter marmor (rimski kamnolom), amfibolit, serpentine, aplite in eklogite.
35
Danes samo čisti iglasti gozdovi zavzemajo skoraj tri četrtine vse gozdne površine na Pohorju (72 % Pohorja oziroma skoraj 90 % PO). Vendar je bila še v srednjem veku poglavitna drevesna vrsta na Pohorju bukev. Ta je oglarjem pa tudi fužinarjem in steklarjem, dajala kvalitetnejši in cenejši les. Posekane čistine ali »novine« so po nekajletni uporabi za poljedelstvo običajno pogozdovali zgolj s smreko, ki je rasla precej hitreje od listavcev. Ob upoštevanju, da so bili nekateri gozdovi do 20. stoletja večkrat na golo posekani, ni čudno, da se je sestava pohorskih gozdov tako močno spremenila.
36
Bukev ob cerkvi sv. Bolfenka (Hočko Pohorje), Maroltova jelka (Slovenjebistriško Pohorje), Dolarjev kostanj (Hočko Pohorje), Dravčbaherjev rdeči bor (Šentjanž nad Dravčami).
37
Do sredine 19. stoletja so se ohranili večji pragozdni kompleksi na srednji Pohorski planoti. Ko so leta 1838 zgradili Lobniško rižo, so odprli približno 3000 ha do tedaj večinoma nedotaknjenih gozdov. Do konca stoletja so odtlej izsekali vse ostanke naravnih gozdov. Ostalo je le še 19 ha pragozda na strmem desnem pobočju nad Lobnico. Leta 1950 so pragozd izločili in omejili kot poseben oddelek Gozdarskega inštituta. 38
Eden od 14 slovenskih pragozdnih rezervatov, edini na silikatni geološki podlagi in hkrati eden od redkih ostankov popolnoma naravne vegetacije Pohorja.
39
Pobočja so precej strma (35 – 50 stopinj), težko prehodna in ponekod prepadna.
17
2.2.4 Botanično‐zoološka naravna dediščina Pohorja Pohorska barja40 so posebni tipi življenjskega okolja za katera je značilno, stalno ali občasno zastajanje vode (slika 1041). Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota42. Pohorska barja se nahajajo v okolici Črnega jezera med Osankarico in Velikim vrhom (1.344 m), v okolici Ribniškega jezera, na razvodnem kopastem slemenu Planinke v povirju Radoljne, Glažute in Velke na nadmorski višini od 1.510 do 1.520 m. Slika 10: Pohorska barja Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prineslo tudi ime Lovrenška jezera. Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti nepropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja ocenjujejo na 8.000 let in je torej poledenodobnega nastanka. Celotno območje barja nima nobenega površinskega dotoka. Napajajo ga izključno padavinske vode. Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Podatek, da je v njih voda kljub slemenski legi tudi v največji poletni suši zgovorno priča o veliki zmožnosti zadrževanja vode, ki jo imata šotni mah in šota. Plast šote je v osrednjih delih barja debela do 290 centimetrov, v obrobju pa je precej tanjša. Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško‐Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno površje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom. Ribniško jezero ni pravo jezero, ampak starodavno visoko šotno barje. Jezero leži na višini 1.490 m pod Jezerskim vrhom, kjer se v kotanji, obdani s smrekovimi gozdovi, med ruševjem skriva 84 m dolgo, do 40 m široko in 0,6‐1 m globoko jezero. Jugozahodno in jugovzhodno so v razdalji 20 do 40 m še tri manjša jezera okroglaste oblike s premerom okoli 10 m. Severno in zahodno od roba Ribniškega jezera je barjansko okno. Jezero je vključeno v pohorski gozdni rezervat. Dno jezer je poraslo z mahovi, na južnem bregu jezera segajo šotne plasti do 2 m v globino. Pod šoto je okoli 2 m debela plast črnega humusno šotnega blata, nato sledi rumenorjav pesek, na globini okoli 3 m pa se prične trdna kamenina. Vegetacija okoli jezera spada v združbo rušja in šotnih mahov. 40
Pri visokem barju so rastline odvisne izključno od s hranili revne padavinske vode. Takšne razmere prenese le redka rastlina, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se močno razlikuje od rastlinstva okolice. Šotni mah, ki je poglavitna rastlina barij ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto.
41
Od leve proti desni: Črno jezero, Lovrenška barja, Ribničko Jezero.
42
Odmrli rastlinski deli, predvsem šotni mahovi, zaradi pomanjkanja zraka ne razpadejo popolnoma v humus, ampak se v procesu pooglenitve spremenijo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico. Barja so rezervoar vode, pomembna pa so tudi za naravoslovne raziskave – proučevanje vegetacije v preteklosti, saj se pelodna zrna (cvetni prah) v šoti ohranja tisočletja.
18
Območje Črnega jezera je zaradi edinstvenega ekosistema visokih šotnih barij zavarovano. Leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na Pohorju na 1.197 m.n.v. Črno jezero je umetno – o njegovem nastanku govori več ljudskih pripovedk. Dejansko pa naj bi grof Windischgraetz, lastnik dobršnega dela pohorskih gozdov pred več kot 150 leti zajezil temno vodo Črnave ter tako umetno ustvaril jezero za spravljanje lesa v dolino (riže). Na dnu jezera so se leta in leta nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in živali ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki je temne barve. V jezeru je veliko rib. Razen iz ene strani jezero vztrajno zaraščajo alge in močvirsko rastlinje, zato ga občasno spraznijo in očistijo. Jezerska vegetacija je znatno revnejša kot na podobnih tipih rastišča v Sloveniji. Tvorijo jo sestoji vodne preslice in šotnih mahov. Je edino znano rastišče vrste šotnega maha Sphagnum riparium v Sloveniji. S plitvo površinsko vodo porašča širok in položen obrežni predel. Jezero je prvovrstno domovališče najrazličnejših ptičev, v njegovi bližini pa zacveti tudi zelo redka mesojeda rastlina rosika. 2.2.5 Oblikovane naravne znamenitosti na Pohorju Človek je na in ob vznožju Pohorja oblikoval naravo v obliki parkov, drevoredov in vrtov. Ob krajevni cesti pri Josipdolu se nahaja dvostranski enojen lipov drevored dolg 150 m. Drevored je star približno 80 let in je eden izmed redkih še ohranjenih obcestnih drevoredov pri nas. Je spomenik oblikovane narave lokalnega pomena. Predstavlja tudi začetek gozdne učne poti Kapelvald, ki je bila za javnost odprta že leta 1993. Do gradu Hompoš oziroma Pohorski dvor v Pivoli nad Hočami vodi star lipov drevored, eden najdaljših v tem delu Evrope. Botanični vrt Pivola (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) prikazuje mednarodno in domačo floro, zlasti značilnosti in posebnosti Pohorja in severovzhodne Slovenije in je hkrati raziskovalna in javnosti odprta kulturno prosvetna ustanova. Ob predstavnikih domače flore so zastopani tudi predstavniki dreves, grmov, trajnic, zdravilnih in vodnih rastlin iz drugih kontinentov (Azije, Afrike, Amerike in Avstralije). 2.3 Življenje na Pohorju V podpoglavju je predstavljena analiza življenja na Pohorju, s katero smo opredelili kulturno družbeno tradicijo in dediščino Pohorja, ki vključuje nepremično, premično in živo dediščino. 2.3.1 Zgodovinski pregled razvoja na Pohorju Pohorci so prav posebni ljudje. Razlikujejo se po govorici, šegah in navadah ter sprejemanju soimenjakov iz različnih območij Pohorja. V nadaljevanju je opredeljen zgodovinski pregled razvoja na Pohorju43. 2.3.1.1 Zgodovinski pregled razvoja na S in V delu Pohorja Prve naselbine na vznožju Pohorja (npr. Rogoza, Bohova, Slivnica) datirajo v obdobje 3 tisočletja p.n.št. V obdobju med 4. stol. pr. in 4. stol. n.št. je nastajalo prazgodovinsko gradišče Poštela, kjer so odkrili štirinajst temeljev hiš in svetišče. Med 7. do 6. stol. pr.n.št. je nastalo tudi prazgodovinsko 43
Kot vir za zapis so bile uporabljene spletne strani občin, pa tudi Vodnik po Pohorju (Radovanovič et al. 2010).
19
gradišče Legen in pripadajoče gomilno grobišče. V 1. stol. n.št. pridejo v območje rimski priseljenci in v obdobju med 4. in 5. stol. n.št. nastane pozno antično višinsko utrjeno naselje Ančnikovo gradišče nad Jurišno vasjo. V Hočah so odkrili antično vilo in več rimskih kamnov, podobno tudi v Radvanju v Mariboru. O pomembnosti naselbine v Rušah priča žarno grobišče z več sto grobovi in ostanki stavb iz prazgodovine in antike (npr. mitrej iz 3. stol. n.št.). V 6. stol. n.št. se prične priseljevanje slovenskih prednikov panonskega naselitvenega toka. V 8. stol. se širi frankovska moč, podložništvo in krščanstvo. V začetku 12. stol. se prvič omenja Ruše (Rouste) in začne se oblikovati naselje na ozemlju današnje občine Lovrenc na Pohorju. V 12. stoletju se omenjajo grad Hompoš nad Hočami, grajska utrdba nad Mariborom, ter grad v Slovenski Bistrici (prva omemba leta 1313). V 14. stol. se omenjajo grad Fraunheim v Framu ter dvor Žičkega samostana v Slovenski Bistrici in v 15. grad v Slivnici. Od konca 14. stol. naprej so bile zgrajene številne cerkve v nižinskih predelih Pohorja. Ruše npr. so z izgradnjo gotske Marijine cerkve (1387), ki je bila kasneje baročno predelana in prizidana, postale znana božja pot in med letoma 1645 in 1761 je potekal pouk v t.i. ruški gimnaziji, šestletni latinski šoli. Med letoma 1680 in 1722 so tu uprizarjali gledališke igre. V 17. in 18. stol. se je na Pohorju pričelo razvijati fužinarstvo in glažutarstvo, močno pa je bilo razširjeno tudi spravljanje lesa do reke Drave, kjer so ga na žagah narezali, splavarji pa splavili vse do Beograda. Leta 1750 je na Smolniku ob Ribniškem potoku obratovala najstarejša glažuta. V tem obdobju je samo v Lovrencu na Pohorju delovalo 83 mlinov, 3 fužine, 108 žag in 17 glažut. Tudi v Josipdolu je delovala glažuta (od 1799 do 1909), po letu 1880 pa je postalo pomembnejše kamnoseštvo. V petih kamnolomih tonalita si je pred in po vojni služilo kruh več kot 250 delavcev44. Glažuta pri Rušah ali Vivatova glažuta je bila ena izmed petih glažut, ki so delovale na Ruškem Pohorju v 18. in do konca 19. stol. Leta 1901 je bila ustanovljena Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva Ruše, ki je 3. avgusta 1907 zgradila najstarejšo pohorsko planinsko postojanko, Ruško kočo pri Arehu. Leta 1913 je Nemško planinsko društvo zgradilo prvo kočo na mestu današnje Mariborske koče. Leta 1957 je bila na Mariborskem Pohorju zgrajena Pohorska vzpenjača (gondola) in leta 1964 je bilo organizirano prvo tekmovanje v alpskem smučanju Zlata lisica. V začetku 70. let 20. stol. sta bila zgrajena hotela Bellevue in Areh. Leta 1999 je Športni center Pohorje začel z gradnjo turističnega naselja Bolfenk in drugi ponudniki so mu sledili. 2.3.1.2 Zgodovinski pregled razvoja na J delu Pohorja Na področju Oplotnice so živeli že v obdobju rimskih časov, ko je bilo območje pomembno prometno in trgovsko križišče iz Italije proti Panoniji. V 18. stol. je bila last Žičkega samostana, kasneje pa se je zaradi lesne obrti, trgovine in bližnjega kamnoloma razvila v večje ruralno naselje. V 11. stol. je bil pozidan grad v Oplotnici, v 17. pa dvorec. Na Prihovi je nastala znana romarska Marijina cerkev, ki ima prve temelje iz 15. stol. 44
Muzej kamnoseštva v Josipdolu ter Muzej na prostem Josipdol.
20
Brinjeva gora je znana po arheoloških najdbah. V vasi Skomarje je ohranjenih več kulturnih spomenikov (župnišče, Bevšnikova hiša, grob Jurija Vodovnika in Skomarska hiša iz leta 1803 – dimnična gradnja). Nad Zrečami so že Rimljani pridobivali bel pohorski marmor. Zreče se prvič omenjajo leta 1206 z imenom Reče, leta 1718 so žički kartuzijani postavili Zreški dvorec, ki je bil 1932 porušen. V Stranicah je več pomnikov bogate zgodovine od antičnih časov naprej. J Pohorje je poznano po bogati kovaški dejavnosti (Dobrovlje) in številnih sakralnih objektih, ki datirajo od 14. stol. dalje. Prve omembe kraja Vitanje datirajo v 12. stol. in na začetku 14. stol. so imeli že obzidje in tržne dneve. Tukaj so imeli sedež krški škofi. V Rakovcu je bilo gospodarsko in izobraževalno središče južnega pohorskega podeželja z glažuto (1781 leta). Leta 1854 je bila steklarna Rakovec ena največjih na Štajerskem in v Sloveniji. Izdelovali so zelo umetelno steklo. V 70. letih 19. stol. steklarji niso več zmogli vse večje konkurence z dolinsko industrijo in uvajanjem novih transportnih poti (železnica). Vas je kasneje služila lesni predelavi. Razvoj turizma na J delu Pohorja in v Dravinjski dolini se je začel v 70. letih 20. stol., ko je družba Unior d.d. iz Zreč, kovaška industrija, uvidela, da bo potrebno razvijati druge dejavnosti, ki bodo dale delovna mesta in vplivale na urejenost okolja ter ustvarile dodano vrednost na osnovi naravnih danosti celotnega območja. Tako je nastal nov slovenski turistični center Rogla‐Terme Zreče. 2.3.1.3 Pregled razvoja na Z delu Pohorja Razvoj kraja Mislinja je povezan s fužinarstvom, katerega začetki segajo v 16. stol. Prvi zagon fužinarstva sega v leto 1724, ko so pridobili koncesijo za proizvodnjo surovega železa ob potoku Mislinja pod Turjakom. Z izgradnjo ozkotirne železnice za prevoz lesa, je v Mislinji nastalo eno največjih lesnopredelovalnih naselij na Slovenskem. Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina pomembno naselitveno območje ob strateški poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in dalje proti severu. Tukaj je bila rimska poštna postaja in rimska naselbina, utrjeni grad že v 11. stol. Na Legnu datirajo najstarejši ostanki cerkve Sv. Jurija v 12. stol. – gre torej za enega najstarejših sakralnih objektov v tem delu Slovenije. Gradišče pri Kremžarjevem vrhu je bilo poseljeno že v prazgodovinski dobi, o čemer priča najdba ilirskih gomilnih grobišč (8. do 7. stol. pr.n.št.) (78 gomil). Območje je bilo dejavno tudi v času druge svetovne vojne, saj tukaj najdemo Paučkove partizanske bolnišnice, ki so dobile ime po partizanskem kirurgu dr. Ivanu Kopaču – Paučku (šest majhnih lesenih bolnišnic, v katerih se je zdravilo preko 300 ranjenih partizanov). Kočo pod Kopo na Pungartu so v času pred drugo svetovno vojno zgradili planinci Mislinjske podružnice Slovenskega planinskega društva in jo odprli 7. novembra 1937. Med vojno je bila dvakrat požgana. Ponovno so jo obnovili in odprli 4. julija 1948. Po vojni se je uveljavilo ime Planinski dom pod Veliko Kopo na Pungartu. Kasneje so dom preimenovali v Grmovškov dom pod Veliko Kopo na Pungartu, po Milošu Grmovšku (1874‐1956), učitelju in zaslužnemu predsedniku slovenjgraških planincev. Grmovškov dom na Kopah je prvi zametek turistične dejavnosti na Slovenjegraškem Pohorju. Od leta 2003 za turistično ponudbo na Kopah skrbi podjetje Vabo. 21
Slika 11 prikazuje Pohorje danes. Slika 11: Pohorje Vir: http://www.ars‐cartae.com/ 2.3.2 Kulturno družbena tradicija na Pohorju Matej D. Kos (2005) piše, da je o kulturno družbeni tradiciji Pohorja govoril že Jurij Vodovnik, ko je prepeval o kmetih in njihovem kmečkemu življenju. V 19. stol. so kmetje na Pohorju dobili večje pristojnosti in možnosti za upravljanje z zemljo in gozdom. Manjša ali večja posestva, ki so jih upravljali, so bila temeljna sestavina njihovega vsakdanjega življenja. Njihova naravna, materialna podlaga (gozd, frate, njive), je bila osnovna »vsebina« za njihovo vsakdanje družbeno življenje, ki so ga sestavljali družina, revščina ali bogastvo, preživetje, izraba gozda, steklarne, kamnolomi in sklepanje zakonskih zvez, družabnosti, šolanje otrok, kulturni dogodki ipd. Vsi ti dogodki so bili tesno vezani na naravni prostor, na Pohorje. Trajnostni razvoj, v svoji prvinski, neformalni obliki, je kljub navadno agresivnemu interesu veleposestnikov, ki so prihajali od drugod, na nek način na Pohorju že obstajal. Pohorcem je bil pogoj za preživetje ponovno vlaganje v ohranjanje naravnih virov. Družbena zgodovina Pohorja je s svojimi prebivalci ustvarjala kulturno zgodovino, katere gonilo je bila neka stalna napetost med interesi, ki so prihajali iz družbenega in teritorialnega prostora »okoli« Pohorja, in med interesi Pohorcev. Ta bolj ali manj harmoničen »zgodovinski trajnostni razvoj« se je resno načel z nacionalizacijo privatnega premoženja po drugi svetovni vojni in je dobil ob prehodu v tržni kapitalizem popolnoma drug, nov obraz. Po drugi svetovni vojni so bila posestva in gozdovi nacionalizirani. Kmetom je ostalo bore malo narave, malo »naravne« snovi za »družbeno« življenje. Za gozdove je skrbelo gozdno gospodarstvo, za kulturno in naravno dediščino pa ustrezen zavod. Enako velja tudi za vse »družbene pridobitve«, ki so nastale v času do leta 1991 (Pohorska vzpenjača, hotela Bellevue in Areh). Pohorje je v času do kapitalistične družbene ureditve postalo območje naravnih vrednot (kar je bilo že prej, pred 22
nacionalizacijo) in družbenih pridobitev (turizem, sprostitev, planinstvo, rekreacija – kar je tudi obstajalo že prej, a v skromnejši obliki). Socializem je omogočil nastanek nove kulture na Pohorju, kulture zimskega in letnega turizma. Ta nova družbena oblika Pohorja je bila »v rokah« delovnega ljudstva in narejena za najširše množice. To je bil njen osnovni namen. V 90. letih 20. stol., ob prihodu tržnega gospodarstva na oblast, pa se ne zgodi povratek lastništva družbenih pridobitev, to je turističnih naprav in objektov, ljudem, Pohorcem in občanom lokalnih skupnosti. S strani lokalnih skupnosti se namreč določi, da se objekti dodelijo v upravljanje zasebnim podjetjem, ki ustvarjajo z obstoječimi napravami dobiček45. Kos (2005) trdi, da družbeno kulturni izbris Pohorja pomeni večplastno izvzemanje prebivalcev Pohorja in lokalnih skupnosti iz sooblikovanja sodobne podobe Pohorja. To izvzemanje se tudi kaže v obstoječih turističnih prostorskih planih za Mariborsko Pohorje, Ribnico na Pohorju in Ruše, kateri upoštevajo predvsem interese investitorjev, ki so običajno upravljavci obstoječih smučarsko turističnih naprav na Pohorju in kateri ne upoštevajo interesov najširše skupnosti, kot tudi civilnih iniciativ. Leta 2004 se je Pohorje (v družbenem smislu) nahajalo v idejnih zasnovah faze ustvarjanja nove podobe Pohorja, ki se odraža tudi v fizičnem prostoru. Omeniti je potrebno dva javna dogodka, in sicer: Zavod za turizem Maribor, ki je javni občinski zavod, je leta 2002 predstavil strategijo razvoja turizma na območju Maribora, predvsem Mariborskega Pohorja46 in v letu 2005 »E‐turistično destinacijo«, ki popolnoma spremeni družbeno in kulturno kvaliteto ter podobo Pohorja47. Kos (2005) piše ‐ Nova podoba Pohorja bo torej turistična podoba. V letu 2010 lahko rečemo, da nobena od zgoraj omenjenih aktivnosti Zavoda za turizem Maribor, ni imela velikega vpliva na razvoj Pohorja. Destinacija Maribor – Pohorje kljub spletni strani, ki pokriva Mariborsko‐Ruško in Slovenjebistriško Pohorje, še vedno nima oblikovanih celovitih produktov in jih tudi ciljano ne trži, saj ni prepoznanih ciljnih skupin turistov. 45
Uradno so občine še zmeraj lastniki naprav na in ob Pohorju (Ruše, Ribnica na Pohorju, Maribor) vendar z njimi ne ustvarjajo finančnega kapitala. To opisuje (za Mariborsko Pohorje in Ruše) pogodba, v začetku imenovana Koncesijska pogodba za Mariborsko Pohorje, kasneje pa preimenovana v Pogodbo o prenosu javnih športnih objektov občinskega pomena ter zemljišč in drugih objektov v upravljanje in vzdrževanje Smučarskega kluba (SK) Branik. Ta pogodba, ki predpisuje upravljanje z družbenim, ne obravnava nikakršnih finančnih obveznosti upravljavca z objekti, zelo ohlapno definira odgovornost do okoljevarstva in je nejasna glede lastninjenja smučarsko turistične infrastrukture. (Kos 2005)
46
Na predstavitvi je bilo poslušalcem jasno predvsem, da je Strategija zbirka želj investitorja in nosilca smučarskega turizma na Mariborskem Pohorju, piše Kos (2005). Nikjer ni bilo opaziti sledi o Lokalni Agendi 21, ki načeloma vključuje smernice trajnostnega razvoja tudi v vizijah razvoja turizma. Še manj pa je Strategija celostno obravnavala etnološko, kulturno in družbeno dediščino, ki se je na Pohorju oblikovala in nastajala skozi stoletja.
47
T.i. virtualna turistična podoba Pohorja zajema celotno Pohorje in vključuje »najbolj zanimive« podobe Pohorja. Na predstavitvi se je izpostavljal predvsem problem financiranja projekta in šele nato problem vsebine projekta. Problem (so)financiranja projekta naj bi bil tudi ključen problem in nad problemom vsebine. Po mnenju Zavoda bo Pohorje predstavljalo predvsem blagovno turistično znamko, ki bo povečevala finančni dobiček na področju turizma v regiji. V prihodnosti je potrebno predvsem povečati percepcijo podobe turističnega območja ter povečati obisk turističnega območja Pohorje.
23
2.3.3 Kulturna dediščina Pohorja Kulturno dediščino na Pohorju delimo na otipljivo, in sicer premično in nepremično ter neotipljivo oziroma nematerialno oziroma živo dediščino (človeške vrednote, odnosi, način življenja). V Registru kulturne dediščine RS je 905 vpisov dediščine iz območja Pohorja (slika 12). Največ je sakralne (374 enot) in profane (283 enot) stavbne dediščine (skupaj 657 enot, 73 % vse vpisane dediščine na Pohorju), sledijo naselbinska (93 enot), arheološka (54 enot) in memorialna (53 enot) dediščina, manj je vpisov kulturne krajine (16 enot) in vrtnoarhitekturne dediščine (7 enot) idr. K arheološki kulturni dediščini spadajo gradišča, grobišča, gomile, naselbine, utrdbe, kamnolomi, ruševine stavb, grobovi in nagrobniki, ville rustice idr.48. Slika 12: Kulturna dediščina na Pohorju VIR: NATREG 2010 H kulturni krajini se uvršča kmetijsko in poseljeno krajino49. K memorialni oziroma spominski dediščini se prišteva spomenike in obeležja zgodovinskih dogodkov (npr. narodno osvobodilnega boja)50, objekte na kraju mrtvih (partizanska grobišča)51, preproste vojaške objekte (bolnice)52, rojstne hiše in 48
Arheološko najdišče Poštela (Razvanje, Maribor), Ančnikovo gradišče (Jurišna vas, Slov. Bistrica), Rimska kamnoseška naselbina (Frajhajm, Slov. Bistrica), Grobišče Poštela (Razvanje, Maribor), Rimski kamnolom (Bojtina, Slov. Bistrica), Mitrej (Modrič, Slov. Bistrica), Gradišče Koritno nad Čadramom (Koritno, Oplotnica), Rimsko grobišče (Vuzenica), Rimski kamnolom in Rimska naselbina (Šmartno na Pohorju, Slov. Bistrica), Rimski kamnolom (Zgornja Nova vas, Slov. Bistrica), Kotnikovo gradišče (Turiška vas na Pohorju, Slovenska Bistrica), Utrdba (Veliko Tinje, Slov. Bistrica), Villa rustica v Sp. Dovžah (Dovže, Mislinja), Arheološko najdišče Šentvid (Hudinja, Vitanje). 49
Lipov drevored (Josipdol, Ribnica na Pohorju), Kulturna krajina Resnik‐Skomarje (Skomarje, Zreče).
50
Spominski park Ledina (Maribor), Spomenik ustanovitvi Pohorskega bataljona (Pesek na Pohorju, Lukanja, Slov. Bistrica), Prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona (Osankarica, Slov. Bistrica), 51
Grobnica in spomenik (Pameče, Slov. Gradec), Spomenik padlim borcem XIV. divizije (Smolnik, Ruše), Spomenik NOB pri Uubančevi koči (Lehen na Pohorju, Podvelka), Grobnica partizanov in žrtev nacizma (Šentilj pod Turjakom, Mislinja), Partizansko grobišče (sv. Anton na Pohorju, Vuhred, Radlje ob Dravi), Spomeni NOB (Šmartno na Pohorju, Slov. Bistrica), Partizansko grobišče (Ribnica na Pohorju), Spominsko znamenje NOB pri Medvedovi domačiji (Otički Vrh, Dravograd). 52
Partizanska bolnišnica Košuta (Kumen, Lovrenc na Pohorju), Partizanska bolnišnica Jesen (Planina pod Šumikom, Slov. Bistrica), Partizanska bolnišnica Svoboda (Hudi Kot, Primož na Pohorju, Vuzenica). 24
domove pomembnih osebnosti53, znamenja, kraje zgodovinskega dogodka ali tiste, ki spominjajo na človekovo poselitev in dejavnost. Med tipično naselbinsko pohorsko dediščino uvrščamo mestna, vaška in trška jedra, zaselke, gručaste vasi, osamljene pohorske kmetije idr.54. K profani stavbni dediščini na Pohorju (slika 1355) prištevamo razne gospodarske / proizvodne stavbe kot npr. steklarne, žage, mline, kovačije, steklarne, drče, gospodarska poslopja, svinjake, viničarije, vodnjake, čebelnjake, skednje, kozolce, toplarje, kašče, pa tudi stanovanjske stavbe, kot so kmetije, domačije, zidanice, hiše, vrhkletne hiše, vrhhlevne hiše, preužitkarske bajte, kajže, pa tudi dvorce, gradove in palače ter gostilne, restavracije, hotele, počitniške domove ter mostove, železniške mostove, razpela, bolnišnice, postaje vzpenjače idr.56. Slika 13: : Profana stavbna dediščina na Pohorju Med sakralno stavbno dediščino (slika 1457) so uvrščene številne cerkve, kapele, znamenja, pokopališča, župnišča in mežnarije na Pohorju58. 53
Dom Anice Černejeve (Čadram, Oplotnica), Dom Josipa Vošnjaka (Visole, Slov. Bistrica), Šarhova hiša (Lobnica, Ruše), Rojstna hiša Josipa Priola (Morje, Rače‐Fram), Rojstna hiša Pavla Turnerja (Planica nad Framom, Rače‐Fram). 54
Zaselek Kurja vas (Lovrenc na Pohorju), Župnijsko središče (Puščava, Lovrenc na Pohorju), Vas Šmartno na Pohorju (Slov. Bistrica), Trško jedro Vuzenica (Vuzenica), Mestno jedro Slov. Bistrica, Trško jedro Lovrenc na Pohorju, vas Vuhred (Radlje ob Dravi), Vas Ribnica na Pohorju, Vas Fram, Vaško jedro Sv. Primož na Pohorju (Vuzenica), Župnijsko srdeišče Puščava (Lovrenc na Pohorju), Vas Trbonje (Dravograd), Vas Skomarje (Zreče).
55
Ošlakova kovačija, ognjišče Skomarske hiše, grad Hompoš, Vešnerjeva domačija, Pajštva Lovrenc na Pohorju.
56
Pribilova žaga (Planina na Pohorju, Zreče), Lešnikov kozolec (Golavabuka, Slov. Gradec), Domačija Primož, Krenkarjev kozolec, in kovačija (Legen, Slov. Gradec), Zidanica (hrastje pri Limbušu, Maribor), Grajska gostilna (Fala, Ruše), Čandarjeva hiša (Lobnica, Ruše), Zgornja postaja Pohorske vzpenjače in hotel Bellevue (Marivor), Stara šola (Podvelka), Zapečnikova vila (Podvelka), Šelezniška postaja (Podvelka), Kamanclov mlin (Modrič, Slov. Bistrica), Vinogradniški dvorec (Visole, Slov. Bistrica), Poštarski dom (Hočko Pohorje, Hoče‐Slivnica), Ambient ob cerkvi sv. Ignacija (Rdeči Breg, Podvelka), Domačija Urh (Slov. Bistrica), Štampoharjev mlin (Ošelj, Slov. Bistrica), Ožbaltova kašča (Lehen na Pohorju, Podvelka), Črnivnikova preužitkarska hiša (Golavabuka, Slov. Gradec), Grajske razvaline Puhštanj (Bukovje, Dravograd), Domačija Ladejek ( Lovrenc na Pohorju), Domačija Šmartno na Pohorju, Zbegov grad (Kebelj, Slov. Bistrica), Grad Gromberk (Kočno pri Polskavi, Slov. Bistrica), Radvanjski dvorec (Maribor), Viničarija (Ritoznoj, Slov. Bistrica), Železniški most (Vuzenica), Gozdarska Kovačija (Mislinja), Domačija Vešner (Planica nad Framom, Rače‐Fram), Domačija Lehen (Podvelka), Dvorec (Slivnica pri Mariboru, Hoče‐Slivnica), Koča na Šumiku (Smolnik, Ruše), Domačija Cebe (Smolnik, Ruše), Kifferjeva vila (Lovrenc na Pohorju), Župnišče (Puščava, Lovrenc na Pohorju), Grad fala (Ruše), Grad Hompoš (Pivola, Hoče‐Slivnica), Žaga v Rakovcu (Hudinja, Vitanje), Ledijekova koča (Hudinja, Vitanje), Poharnikov mlin (Paka pri Vitanju), Ovčarjeva koča (Hudinja, Vitanje), Pemov mlin (Fram), Turnerjeva vila (Fram), Župniščec (Puščava, Lovrenc na Pohorju), Pajštva pri pokopališču (Lovrenc na Pohorju), Gospodarsko poslopje in kmečka hiša in župnišče (Skomarje, Zreče), Ošlakova žaga in kovačija (Skomarje, Zreče), Mlin (Boharina, Zreče).
57
Cerkve: sv. Radegunda (Lovrenc na Pohorju), sv. Areh (Frajhajm), Krenkerjeva kapelica (Legen, Slov. Gradec), (Sv. Ignacij na Rdečem Bregu, Lovrenc na Pohorju), sv. Peter in Pavel (V. Tinje, Slov. Bistrica).
58
Cerkve: sv. Filip in Jakob (Golavabuka, Slov. Gradec), sv. Barbara in sv. Jurij (Legen, Slov. Gradec), sv. Ana (Pameče, Slov. Gradec), sv. Peter (Kronska gora, Otiški Vrh, Dravograd), sv. Danijel (Dravograd), sv. Križ (Trbonje, Dravograd), sv. Janez Krstnik (Čadram, Oplotnica), sv. Martin (Šmartno pri Slov. Gradec), sv. Janez Krstnik (Šentjanž nad Dravčami Vuzenica), Devica Marija in sv. Vid (Vuzenica), sv. Križ (Trbonje, Dravograd), sv. Ožbolt (Otiški Vrh, Dravograd), sv. Marjeta (Kebelj, Slov. Bistrica), sv Areh (Frajhajm, Slov. Bistrica), sv. Uršula (Bojtina, Slov. Bistrica), sv. Marjeta (Ritoznoj, Slov. Bistrica), sv. Peter in Pavel (V. Tinje, Slov. Bistrica), sv. Urh (Urh, Slov. Bistrica), sv. Trije kralji (Planina pod Šumikom, Slov. Bistrica), sv. Venčeslav (Zg. Ložnica, Slov. Bistrica), sv. Miklavž in sv. Lenart (Koritno, Oplotnica), sv. Mohor in Fortunat (Čadram, Oplotnica), sv. Lenart (Pivola, Hoče‐Slivnica), sv. Janez Krstnik (Janževski Vrh, Podvelka), sv. Križ (Planica nad Framom), sv. Bolfenk (Hudi kot, Ribnica na Pohorju), sv. Anton Padovanski (sv. Anton na Pohorju, Radlje ob Dravi), sv. Ilj (Šentilj pod Turjakom, Mislinja), sv. Urh (Dovže, Mislinja), sv. Lovrenc in sv. Radegunda (Lovrenc na Pohorju), sv. Marija (Smolnik, Ruše), 25
Slika 14: Sakralna stavbna dediščina Na Pohorju poznamo tudi vrtnoarhitekturno dediščino59. Premična dediščina se najpogosteje pojavlja v muzejih in muzejih na prostem60. Opazujemo jo lahko tudi na razstavah oziroma razstaviščih61. Sestavljajo jo: orodja, orožja, stavbna oprema, bivalna oprema, predmeti za pripravo, uživanje in shranjevanje hrane, oblačila (Priloga Ia) in posebni predmeti, stroji in naprave ter geološki predmeti. Za živo dediščino je najpomembnejši govor, govorica oziroma narečje pohorskega človeka (Priloga Ib); pa tudi ustno izročilo in ljudsko slovstvo kot npr. pesništvo Jurija Vodovnika na Pohorju (Priloga Ic) in pripovedništvo, mitologijo in bajeslovja – dela Jožeta Tomažiča (Prilogi Id in Ie); ter uprizoritve in predstavitve kot npr.: folklorne turistične prireditve; ljudski ples in instrumenti; ljudsko petje; igre; šege in navade62, praznovanja, znanje o okolju (o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu, vodi, prostoru, vesolju idr.); zdravilstvo; gospodarsko znanje: gradbeniška znanja in veščine (Priloga If), obrtniška in mojstrska znanja (Priloga Ig), poljedelska, živinorejska, vinogradniška, čebelarska znanja in delovne prakse; nabiralništvo; izdelovanje opreme, orodij in strojev; lovska znanja in veščine ter prehrana, ki je lahko vsakdanja ali praznična (Priloga Ih). 2.3.4 Razvoj turizma na Pohorju Že v 19. stol. so ljudje romali na Pohorje k cerkvi sv. Henriha na Arehu. Prvi planinci in romarji, ki so zašli na Pohorje so prespali v cerkvi sv. Bolfenka, ki je tako rekoč prva planinska postojanka na Pohorju. Na prehodu v 20. stoletje je urban način življenja in drugačen življenjski slog delovnega človeka, ki je potreboval oddih in sprostitev v naravi, povzročil zanimanje za širne pohorske gozdove. Pohorje je postalo zanimivo za gorništvo, rekreacijo in turizem. Nastale so prve planinske postojanke. Prva je bila leta 1907 Ruška koča (1.249 m.n.v.), nato 1912 Mariborska koča (1.080 m.n.v.), sledile so ji Ribniška koča (1.530 m.n.v.), Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1.377 m.n.v.), Koča na Klopnem vrhu (1.260 m.n.v.), Koča na Pesku (1.382 m.n.v.), Koča na Šumiku (1.100 m.n.v.), Železničarski planinski dom (1.086 m.n.v.), Pohorski dom Miloša Zidanška (1.030 m.n.v.), Zarja (1.200 m.n.v.), Jelka (1.000 m.n.v.), Poštarski dom (910 m.n.v.), Planinka (890 m.n.v.), Kagerjev dom (1.060 m.n.v.), Kremžarjeva koča (1.161 m.n.v.), Dom na Osankarici (1.193 m.n.v.) (PZS 2010) (slika 1563). sv. Kunigunda (Gorenje pri Zrečah), sv. Martin (Zlakova, Zreče), sv. Vid (Hudinja, Vitanje), sv. Martin (Šmartno pri Slov. Gradec), sv. Jernej (Ribnica na Pohorju).
59
Park gradu Betnava (Maribor), Park gradu v Slov. Bistrici. 60
Muzeji na Pohorju: Muzej kamnoseštva, steklarstva in gozdarstva Josipdol, Etnološka zbirka v Ribnici na Pohorju, Partizanska bolnišnica Jesen v Šmartnem na Pohorju idr.
61
Razstave in razstavišča na Pohorju: Vodovnikova zbirka na Skomarju, Noordungova zbirka v Vitanju, Razstava Partizansko Pohorje na Osankarici idr.
62
Kot so: letne šege, šege življenjskega kroga, delovne šege, pravne šege idr.
63
Podobe razglednic planinskih koč, domov in zavetišč Iz leve proti desni, prva vrsta: Areh ‐ Ruška koča, Planinka; Koča Klopni Vrh; Koča Pesek; Koča na Rogli; druga vrsta: Koča na Šumiku; Koča na Treh Kraljih; Zavetišče Pesnik; Partizanski dom (Arhivska zbirka dr. Jurija Guliča).
26
Slika 15: Planinske postojanke 2.3.4.1 Razvoj turistične infrastrukture na S in V delu Pohorja Leta 1901 je bila ustanovljena Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva Ruše, ki je 3. avgusta 1907 zgradila najstarejšo pohorsko planinsko postojanko, Ruško kočo pri Arehu (PZS 2010). 8 septembra 1912 je odprla vrata koča Planinka in 7. maja 1922 Čandrova koča. Te tri planinske koče na Arehu so tvorile pravi planinski center. Leta 1927 je Areh obiskalo nad 4.000 planincev. Leta 1931 je bil organiziran prvi smučarski tek na 50 km preko Pohorja v sodelovanju s Planinskim društvom (PD) Maribor Matica. Areh je postal središče zimskega športa na Pohorju. Leta 1943 je ogenj upepelil vse planinske koče na Pohorju in že 30. septembra 1945 je PD Ruše odprlo planinsko kočo nad Šumikom, na pogorišču Planinke pa je bil 30. oktobra 1946 odprt nov Tinetov dom, današnja Ruška koča, ki je z dograditvijo leta 1956 dobila današnjo podobo. Leta 1987 je bila odprta Čandrova koča. Danes šteje PD Ruše 637 članov in upravlja pri Arehu Ruško in Čandrovo kočo, Ledenico, Tonetovo in Tijekovo bajto. PD vzdržuje preko 60 km planinskih poti in organizira letno nad 50 izletov v gore. Leta 1913 je Nemško planinsko društvo zgradilo prvo kočo na mestu današnje Mariborske koče. Leta 1932 je bila zgrajena predhodnica današnje Ribniške koče. Leta 1957 je bila zgrajena Pohorska vzpenjača (gondola), ki je goste popeljala iz Radvanja na Bellevue. V začetku 70. let 20. stol. sta bila zgrajena hotela Bellevue in Areh. Leta 1964 so soavtorji pohorskega pokala – odvetnik, trener, zvezni kapetan in klubski predsednik Dušan Senčar, tvorec smučarskih prog na Pohorju in snovalec triglavskih žičnic Franci Čop ter mariborski turistični delavec Marjan kožuh, organizirali prvo tekmovanje v alpskem smučanju Zlata lisica, ki je trajalo od 29. februarja do 1. marca 1964 leta. Leta 1981 so prvotne gondolske kabine zamenjale rdeče gondolske kabine, ki so bile v letu 2009 zamenjane z najnovejšimi. Leta 1999 je Športni center Pohorje začel z gradnjo turističnega naselja Bolfenk (apartmajske hiše Martin in Bolfenk). Leta 2001 so na mestu, kjer je nekoč stal priljubljeni Železničarski dom, odprli Aparthotel Pohorje. Leta 2005 je bil dom Zarja spremenjen v Hotel Zarja in leta 2006 je podjetje Terme Maribor obnovilo hotel Bellevue. Nastanitvene kapacitete na Mariborskem Pohorju rastejo iz leta v leto (Športni center Pohorje). 27
2.3.4.2 Razvoj turistične infrastrukture na J delu Pohorja Razvoj turizma na J delu Pohorja in v Dravinjski dolini se je začel pred dobrimi 30 leti, ko je družba Unior d.d. iz Zreč, kovaška industrija, uvidela, da bo potrebno razvijati druge dejavnosti, ki bodo dale delovna mesta in vplivale na urejenost okolje ter ustvarile dodano vrednost na osnovi naravnih danosti celotnega območja. Tako je nastal nov slovenski turistični center Rogla‐Terme Zreče na območju občine Zreče s kakovostno celoletno ponudbo, ki predstavlja slabih 10% vseh zdraviliških kapacitet, če merimo po realiziranih nočitvah (263.432 v letu 2009 – vseh nočitev v zdraviliščih 2,772.072) in ki ga je v letu 2009 obiskalo 176.203 smučarjev. Tako je bil v letih 1978/1979 v Zrečah zgrajen Hotel Dobrava, leta 1984 so v Radani vasi pri Zrečah našli zdravilno termalno vodo s temperaturo 34,6 °C ter leta 1990 zgradili še Terme Zreče, ki danes ponujajo 2 hotela, vile oz. apartmaje, odličen zdraviliški center, bazenski kompleks, Savna vas in wellness center. Leta 1980 je bil na Rogli zgrajen Hotel Planja, kasneje še večnamenska športna dvorana z 2500m², nov sprejemni center, dodatne prenočitvene kapacitete, dodatna smučišča ter prostori za ostale dejavnosti. Tako je Rogla postala eno največjih smučarskih središč v Sloveniji. Od leta 1996 je Rogla Klimatsko zdravilišče z opremljeno pulmološko ambulanto, leta 1997 pa je postala prvi olimpijski center v Sloveniji in je zaradi svoje edinstvene lege idealna za športne priprave vrhunskih domačih in tujih športnikov. Razvoj, ki ga je spodbujala in uresničevala družba Unior d.d. je seveda pozitivno vplival tudi na razvoj številnih drugih kapacitet in programov; razvili so se družinski hoteli (3), apartmaji (52), turistične kmetije (9),gostišča s prenočišči (1) restavracije in gostilne (4), izletniške kmetije (2) smučarske in druge športne šole, turistične poti, prireditve, proizvodnja hrane za potrebe turizma, itd. Ta vpliv se je razširil še na občino Slovenske Konjice, Oplotnico, Vitanje in Vojnik. Predvsem Slovenske Konjice so bile uspešne pri razvijanju komplementarne turistično ponudbe in tako se je razvil golf, vinogradništvo z vinskimi cestami, prireditve, kulturna ponudba in zgodovinski spomeniki, itd. 2.3.4.3 Razvoj turistične infrastrukture na Z delu Pohorja Koča pod Kremžarjevim vrhom (1.164 m.n.v.) je bila zgrajena in odprta 8. decembra 1934. Je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka. Postavili so jo predvsem zaradi razvoja zimskega športa na Slovenjegraškem Pohorju. Leta 1944 je bila požgana in ponovno odprta leta 1948. V letih 1981 in 1982 je bila temeljito prenovljena in posodobljena (elektrika in vedovod). 7. novembra leta 1937 je bila zgrajena in odprta koča na mestu, kjer danes stoji Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1.377 m.n.v.). Postal je pomembna postojanka za izletnike in zimske športe. Po požaru leta 1942 je bil ponovno odprt 1954. leta. Leta 1946 je bila zgrajena koča »Tajzl«, danes imenovana Planinc. Leta 2000 je Športni center Pohorje prevzel upravljanje smučišč na Kopah. Od leta 2003 je na Kopah podjetje Vabo, ki je najprej prevzelo upravljanje Grmovškovega in Partizanskega doma, v letu 2009 pa so tudi lastniki hotela Luka in apartmajev. V okolici je veliko majhnih ponudnikov ‐ turističnih kmetij in apartmajev. 28
2.3.5 Prizadevanja za zavarovanje narave na Pohorju Ob največjem slovenskem gozdnem rezervatu Ribniško‐Lovrenška jezera z obsegom 522 ha obstajajo že več kot osem desetletij64 pobude za zavarovanje pohorske narave v obliki širšega zavarovanega območja65, ki bi naj obsegal okrog 43.000 ha66. Čeprav sega pobuda v leto 1920 so prva konkretna zavarovanja sledila šele v 60. (pragozd Šumik), največ pa v osemdesetih letih 20. stol., ko je bilo z občinskimi odloki zavarovanih več gozdnih rezervatov. Njihova skupna površina je nekaj čez 900 ha, kar pomeni nekaj več kot 1 % površine Pohorja. Na tako majhni površini seveda ni možno uresničevati vseh naravovarstvenih ciljev in zato potekajo prizadevanja za celovitejše varstvo naravne in kulturne dediščine v obliki naravnega parka, ki bo omogočil trajno ohranitev vseh vrednot, ki jih Pohorje še ima. V 20. letih 20. stol. je to vprašanje postalo še aktualnejše in pripravili so se različni predlogi za naravni park. Prvi konkretni predlog je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor že leta 1988 v obliki elaborata z naslovom Strokovne osnove za razglasitev naravnega parka Pohorje. Strokovne osnove so bile vsebinsko nadgrajene in razširjane z elaboratom Koncept razvoja s smernicami za razglasitev, ki ga je naročilo takratno Ministrstvo za kulturo, izdelalo pa Gozdno gospodarstvo iz Maribora. Po tem predlogu bi naj park obsegal ožje in širše zavarovano območje. Celotna površina parka meri bi merila okrog 40.000 ha torej približno polovico celotnega Pohorja. Od tega bi obsegalo ožje območje parka okrog 11.000 ha, kar je dobra četrtina celotnega parka. Leta 1997 je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave naročila Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka (ZUM, Maribor, januar 1998). V strokovnih podlagah je podan predlog, da se naravni park ustanovi na približno 43.000 ha ter da bi območje segalo na območja šestnajstih občin, in sicer: Dravograd, Hoče‐Slivnica, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Mislinja, Oplotnica, Podvelka, Rače‐Fram, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Vitanje, Vuzenica, Zreče. V planskih aktih Republike Slovenije je območje Naravnega parka Pohorje opredeljeno od leta 1986 (Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje 1986 – 1990). Predlog parka je vključen v vse naslednje dopolnitve planskih aktov RS za obdobje do leta 2000 in tudi v planske akte posameznih pohorskih občin. V maju 2001 so sodelujoče občine ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sklenile Sporazum o 64
Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti pri Muzejskem društvu za Slovenijo iz leta 1.920. V zadnjih dvajsetih letih: 1.988 elaborat Strokovne osnove za razglasitev Naravnega parka Pohorje; leta 2.001 sodelujoče občine in MOPE sklenili Sporazum o pripravi strokovnih podlag za regijski park Pohorje; leta 2.004 občina Ruše prevzame pobudo za ustanovitev zavarovanega območja Vzhodnega Pohorja idr.
65
Po definiciji, ki jo je sprejela Svetovna zveza za varstvo narave (v nadaljevanju IUCN) je zavarovano območje: »območje kopnega ali morja, ki je posebej namenjeno varstvu in ohranitvi biotske raznovrstnosti, skupaj z naravnimi in pripadajočimi kulturnimi dobrinami in je upravljano preko zakonskih in drugih ustreznih mehanizmov.« Zavarovano območje lahko predstavlja gospodarsko okrepitev lokalnih skupnosti, če se smiselno in glede na pogoje vključi v strategijo razvoja demografsko ogroženih območij. Ustanavljanje zavarovanih območij je v Sloveniji urejeno z Zakonom o ohranjanju narave (ZON‐UPB2).
66
Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško‐Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno površje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.
29
pripravi strokovnih podlag za regijski park Pohorje, v katerem se je MOPE67 zavezalo, da ustanovi Programski svet, Projektni svet ter določi koordinatorja projekta. Ker do imenovanja Projektnega sveta ni prišlo, so župani prisotnih občin na sestanku 18. februarja 2003 naročili pripravo koncepta za skupno delovanje občin pri pripravi strokovnih podlag za park Pohorje, na osnovi katerega se bodo občine‐podpisnice sporazuma lahko dogovorile za sodelovanje, če MOPE svojih obveznosti ne bo izpolnilo68. MOPE je sodelujoče občine obvestilo, da je prišlo do sprememb glede začrtanega ustanavljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Zaradi projekta Natura 2000 so se ustavile dogovorjene naloge za ustanovitev regijskega parka Pohorje69. Občina Ruše je v okviru Neposrednih regionalnih spodbud za leto 2005 (Agencije RS za regionalni razvoj) pridobila sofinanciranje za projekt, ki je bil poimenovan Regijski park Pohorje ‐ 1. faza 70. S projektom je občina želela pripraviti osnove za nadaljevanje ustanavljanja regijskega parka, katerega ustanavljanje se je zaradi različnih interesov popolnoma zaustavilo. 2.4 Upravna delitev Pohorja V nadaljevanju predstavljamo upravno razdelitev Pohorja po statističnih regijah ter upravno razdelitev Pohorja za potrebe raziskave. 2.4.1 Delitev Pohorja glede na statistične regije Pohorje spada po podatkih Statističnega urada RS v tri statistične regije, in sicer: Koroško (43 %), Podravsko (47,5 %) in Savinjsko regijo (manj kot 10 %)71 (slika 16). Upravno povezuje Pohorje osemnajst občin, šestnajst od teh jih gravitira na vplivno območje Pohorja, in sicer po sedem na Koroško (Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Podvelka) in Podravsko regijo (Lovrenc na Pohorju, Ruše, Maribor, Hoče‐Slivnica, Rače‐
Fram, Slovenska Bistrica, Oplotnica) in dve na Savinjsko regijo (Zreče in Vitanje). 67
Na ustanovnem sestanku Programskega sveta za pripravo podlag za ustanovitev Regijskega parka Pohorje se je konstituiral Programski svet, ki ga sestavljajo župani sodelujočih občin in MOPE. Minister tudi vodi Programski svet. Določeno je, da je Programski svet sklepčen, če je prisotnih več kot polovica občin in pooblaščen predstavnik MOPE. Na tem sestanku se je MOPE spet zavezalo čimprej izvesti razpis za koordinatorja projekta, ki bo vodil Projektni svet, ter tudi zagotoviti potrebna sredstva za delo Projektnega sveta in njegovega koordinatorja.
68
Dne 03. junija 2003 so se občine spet zbrale na delovnem sestanku Programskega sveta za pripravo podlag za ustanovitev Regijskega parka Pohorje, in sicer v Rušah. Sestanka se žal ni udeležil (vabljeni) predstavnik MOPE, kar je povzročilo, da Programski svet ni bi sklepčen.
69
Kljub vsemu pa je MOPE pripravljeno aktivno sodelovati pri vseh projektnih, ki bi jih občine v prehodnem obdobju usmerjale v območje bodočega regijskega parka.
70
V okviru projekta je občina izvedla naslednje aktivnosti: (i) obnovitev in ureditev Gozdne učne poti Uršankovo (v sodelovanju z Zavodom za gozdove, Krajevna enota Ruše), (ii) vzpostavitev spletne strani www.park‐pohorje.si; (iii) smernice za pripravo načrta upravljanja za vzhodni del regijskega parka Pohorje (gravitira na območje občin Ruše, Maribor, Hoče‐Slivnica, Rače‐Fram in Slovenska Bistrica); (iv) gradnja in ureditev vstopne točke v regijski park. Vrednost projekta je bila 36 milijonov SIT (delno financiran s strani ARR).
71
Vir: http://www.stat.si/obcineVStevilkah/, 11. 10. 2.010. 30
Slika 16: Tri statistične regije, ki segajo na Pohorje Vir: NATREG 2010 2.4.1.1 Občine Koroške statistične regije V tabeli 2 so predstavljene značilnosti sedmih občin Koroške statistične regije72, ki gravitirajo na vplivno in projektno območje Pohorja in pokrivajo 698 km² oziroma 3,4 % slovenskega ozemlja. Tukaj živi 43.152 prebivalcev, ki so povprečno stari 40,9 let. Povprečni mesečni prihodek je za 15,6 % nižji od povprečnega slovenskega prihodka (1.391,43 EUR), registriranih je 2.963 podjetij (1,9 % vseh podjetij v Sloveniji). Tabela 2: Značilnosti občin Koroške regije Občina Dravograd Mislinja Podvelka Radlje ob Dravi Ribnica na Pohorju Slovenj Gradec Vuzenica Skupaj Delež v nacionalnem merilu Velikost v km² 105 112 104 94 59 174 50 698 3,4 % Št. prebi‐ valcev 9.041 4.703 2.608 6.162 1.228 16.662 2.748 43.152 2,1 % Naravni/sk
upni prirast ‐3/48 23/14 ‐3/‐44 11/49 5/6 44/‐169 0/16 72
Podatki Statističnega urada RS za leto 2008.
31
Povprečna starost v letih 41,4 39,7 42,1 40,8 41,6 40,2 40,3 40,9 Mesečna bruto plača v EUR 1.245,91 1.284,31 1.093,64 1.050,03 1.220,39 1.233,37 1.088,37 1.173,72 84,3 % Število podjetij 602 235 118 462 53 1.323 170 2.963 1,9 % Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
2.4.1.2 Občine Podravske statistične regije Območje sedmih občin Podravske regije (tabela 3), ki gravitirajo na pilotno in vplivno območje Pohorja pokriva 691 km² oziroma 3,4 % slovenskega ozemlja. Tukaj živi 169.482 prebivalcev, ki so povprečno stari 41,4 let. Povprečni mesečni prihodek je za 10,2 % nižji od povprečnega slovenskega prihodka (1.391,43 EUR). V omenjenih občinah je registriranih 12.699 podjetij kar je 8,3 % vseh podjetij v Sloveniji. Tabela 3: Značilnosti občin Podravske regije Občina Velikost v km² Št. prebi‐valcev 84 61 148 54 51 260 33 691 3,4 % 10.844 3.200 113.113 3.918 6.528 7.417 24.462 169.482 8,3 % Hoče‐Slivnica Lovrenc na Pohorju Maribor Oplotnica Rače‐Fram Ruše Slovenska Bistrica Skupaj Delež v nacio. merilu Naravni /skupni Prirast 0/‐24 ‐4/‐33 ‐191/491 41/255 25/91 41/333 17/‐7 Povprečna starost v letih 41,8 41,7 43,4 41,7 41,3 40,1 39,9 41,4 Mesečna bruto plača v EUR 1.161,43 1.320,75 1.339,90 1.314,54 1.202,69 1.276,56 1.129,30 1.249,31 89,8 % Število podjetij 130 445 9.175 686 400 1.676 187 12.699 8,3 % 2.4.1.3 Občine Savinjske statistične regije Območje dveh občin Savinjske statistične regije (tabela 4), ki gravitirata na vplivno in pilotno območje Pohorja pokriva 126 km² oziroma 0,62 % slovenskega ozemlja. Tukaj živi 8.780 prebivalcev, ki so povprečno stari 39,2 let. Povprečni mesečni prihodek je za 17,4 % nižji od povprečnega slovenskega prihodka (1.391,43 EUR). V omenjenih občinah je registrirano 501 podjetje kar je 0,3 % vseh podjetij v Sloveniji. Tabela 4: Značilnosti občin Savinjske regije Občina Vitanje Zreče Skupaj Delež v nacio. merilu Velikost v km² 59 67 126 0,62 % Št. prebi‐ valcev 2.288 6.492 8.780 0,43 % Naravni /skupni prirast Povprečna starost v letih 12/‐2 26/93 39,6 38,8 39,2 Mesečna bruto plača v EUR 1.099,42 1.199,88 1.149,65 82,6 % Število podjetij 105 396 501 0,33 % 16 občin iz treh statističnih regij, ki gravitirajo na območje Pohorja, pokriva 1.515 km² (od 20.273 km²), torej 7,5 % slovenskega ozemlja (tabela 5). Na tem ozemlju živi po podatkih SURS za 2008 okrog 221.414 prebivalcev (10,8 %), kar pomeni 146 prebivalcev na km², kar je visoko nad slovenskim povprečjem (100 prebivalcev na km²). Prebivalci so stari povprečno 40,5 let kar je nižje od slovenskega povprečja, ki je leta 2.008 znašalo 41,3 leta. Mesečna bruto plača znaša le 85,6 % slovenske povprečne plače (1.391,43 EUR v Sloveniji) in v območju je 16.163 podjetij kar predstavlja skoraj 11 % vseh slovenskih podjetij. 32
Tabela 5: Skupni podatki po statističnih regijah za Pohorje Statistična regija Koroška regija Podravska regija Savinjska regija Skupaj Velikost v km² / delež v SI 698 / 3,4 % 691 / 3,4 % 126 / 0,62 % 1.515/ 7,5 % Št. preb. / delež v SI 43.152 / 2,1 % 169.482 / 8,3 % 8.780 / 0,43 % 221.414 / 10,8 % Število Povprečna preb. starost v na letih km² 61,8 40,9 245,3 41,4 69,7 39,2 146,1 40,5 Mesečna bruto plača v EUR / delež v SI Število podjetij / delež v SI 1.173,72 / 84,3 % 2.963 / 1,9 % 1.249,31 / 89,8 % 12.699 / 8,3 % 1.149,65 / 82,6 % 501 / 0,33 % 1.190,89 / 85,6 % 16.163/ 10,6 % 2.4.2 Upravna razdelitev Pohorja za potrebe raziskave Za potrebe raziskave na področju turizma smo Pohorje razdelili na štiri subobmočja; in sicer S Pohorje (23 %) (3 občine), V Pohorje (skoraj 35 %) (5 občin), J Pohorje (11 %) ine)(3 ob ter Z Pohorje (31 %) (5 občin) (slika 17 in tabela 6 – aktualni podatki spletnih strani občin). Slika 17: Razdelitev Pohorja na štiri subobmočja NATREG 2010 Tabela 6: Razdelitev Pohorja na štiri subobmočja Subob‐
močja S del V del J del Z del Skupaj Občine Ribnica na Pohorju, Podvelka in Lovrenc na Pohorju (3) Ruše, Maribor, Hoče‐
Slivnica, Rače‐Fram in Slovenska Bistrica (5) Oplotnica, Zreče in Vitanje (3) Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Vuzenica in Radlje ob Dravi (5) 16 Velikost km² / št. preb 247 km² / 7.153 preb. 574 km² / 162.364 preb. 159 km² / 12.980 preb. 535 km²/ 39.316 preb. Posebnost Na Ribniškem Pohorju se manjši smučarski center razvija v celoletno privlačno podeželsko TD, ki je vedno bolj povezana z Ribnico na Pohorju. Mariborsko Pohorje je zelo obiskano pozimi in poleti, saj je največji smučarski center na Pohorju. Na Slovenjebistriškem Pohorju se razvija manjši RTC Trije kralji. Terme Zreče so uveljavljeno termalno zdravilišče. Rogla je center za zimsko in letno rekreacijo, klimatsko zdravilišče in drugo največje smučišče na Pohorju. Skupaj s sosednjimi občinami predstavljata dobro obiskano TD. Kope se iz manjšega smučarskega središča razvijajo v privlačni TC. 1.515 km²/ Razvijajo se dva večja in trije manjši turistični centri. 221.813 preb. 33
3 ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE POHORJA Turizem je ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti, ki ima izjemen multiplikativen učinek na ostale gospodarske dejavnosti. Pogosto je osrednje gonilo razvoja, zaposljivosti in sredstvo zagotavljanja kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Povpraševanje po doživljanju narave in rekreaciji v naravnem okolju, nenehno raste in Slovenija ponuja še veliko neraziskanih možnosti. Zeleno srce Štajerske – Pohorje, se razteza na 68 krat 20 kilometrov dolgem in širokem, z gozdovi poraslem ter s potoki, slapovi in hudourniki prepredenem pogorju, ki je skozi zgodovino nudilo vir prihodka številnim gozdarjem, kmetom, rokodelcem in splavarjem, že od nekdaj pa je privlačilo tudi pohodnike, smučarje, kolesarje in občudovalce narave. Rekreativni športni centri, ki so se razvili na Mariborskem in Ruškem, Slovenjebistriškem, Zreškem, Ribniškem ter Slovenjegraškem Pohorju ponujajo smučišča in tekaške poti, hotele in apartmajska naselja, pa tudi planinske poti, koče in domove predvsem za bele rekreativne aktivnosti, poleti pa je prostranstvo prepuščeno samostojnemu odkrivanju narave s kolesom, v jahalnem sedlu ali peš. 3.1 Obstoječe pozicioniranje turistične ponudbe Pohorja Pohorje je območje 16 občin, ki trenutno ne delujejo kot enotno območje oziroma t.i. ciljna destinacija Pohorje, v katero bi prihajali obiskovalci in turisti zaradi motivov, ki se nanašajo na raznoliko ponudbo doživljanja narave, rekreativnega, športnega, adrenalinskega, kulturnega, enogastronomskega, ekološkega, velneškega, poslovnega in drugih zvrsti turizma. Raznoliki ponudniki območja zaenkrat samostojno in nepovezano tržijo parcialno turistično ponudbo različno velikih in turistično urejenih centrov ter manjših krajev, vasi in samotnih kmetij na Pohorju. Posebne značilnosti naravnih in kulturnih danosti, šeg, navad ter načina življenja in razvoja turistične infrastrukture na kateri sloni obstoječa ponudba ter zaradi potencialnega razvojnega potenciala posnetek stanja obravnava tri subobmočja Pohorja, in sicer: (i) subobmočje S in V del Pohorja, ki obsega Ribniško‐Lovrenško‐Ruško‐Mariborsko‐Slivniško‐Hočko‐Slovenjebistriško Pohorje in Podvelko; (ii) subobmočje J Pohorje ‐ Zreško Pohorje, ki obsega Oplotniško‐Zreško‐Vitanjsko Pohorje; (iii) subobmočje Z Pohorje ‐ Mislinjsko‐Slovenjegraško Pohorje ter Dravograd, Vuzenico in Radlje ob Dravi (slika 18). Slika 18: Pozicioniranje subobmočij Pohorja Subobmočja so med seboj konkurenčna (npr. Mariborsko Pohorje in Rogla) in hkrati komplementarna (npr. Ruško in Mariborsko Pohorje), saj do določene mere ponujajo enakovredne produkte in 34
storitve, v marsičem pa so unikatna in imajo svoje prednosti in priložnosti na različnih ciljnih trgih, kar povečuje privlačnost celotnega Pohorja. 3.1.1 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na S in V delu Pohorja Subobmočje Maribor – Pohorje (S in V del Pohorja), ki pokriva v celoti ali delno območje Ribniško‐
Lovrenško‐Ruško‐Mariborsko‐Slivniško‐Hočko‐Slovenjebistriško Pohorje in Podvelko, se pozicionira s sloganom “Obarvaj svoj dan” in izpostavlja šest osnovnih konceptov turistične ponudbe, in sicer: (i) Maribor, Pohorje in vinorodni griči, (ii) Okusno, tradicionalno, gostoljubno, Štajersko, (iii) Športanje, gibanje in zelena narava, (iv) Vrhunska kultura, znamenitosti, prireditve, (v) Super paketi v Mariboru, pod in na Pohorju ter (vi) Maribor za izvirne mestne dogodke. V konceptu “Maribor, Pohorje in vinorodni griči”, pod Zelena narava, vabijo na Pohorje obiskovalce v vseh letnih časih (peš, s smučmi, s kolesom, na konju, z dozo adrenalina) k odkrivanju lepot neokrnjene narave – širnih gozdov in Pragozda Šumik, pašnikov in jas, pohorskih šotnih barij, neokrnjenih slapov in jezerc, rastlinskih in živalskih vrst predvsem pa največjega metulja v Evropi ter edinega silikatnega gorovja v Sloveniji. Pod naslovoma “Pohorska doživetja v naravi” ter “Šport, rekreacija in gibanje” ponujajo odkrivanje pohorskega pragozda, Rozkine gozdne učne poti, lova, ribolova in fotolova, in sicer peš ‐ sprehajanje in pohodništvo (številne pohodne poti), s konjem (poti za jahanje) ali kolesom (številne kolesarske poti), pa tudi smučanje pozimi in sankanje ter druge aktivnosti v adrenalinskem parku (višinki in kolesarski poligoni) poleti ter sprostitev v termalnem in (mestnih ter gorskih) velnes centrih. V konceptu “Super paketi v Mariboru, pod in na Pohorju” so predstavljeni številni privlačni sezonsko obarvani paketi posameznih ponudnikov, ki zelo redko omenjajo destinacijo Maribor‐Pohorje in druge manjše ponudnike v območju. 3.1.2 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na J delu Pohorja Subobmočje Terme‐Zreče in Rogla‐Pohorje (J del Pohorja) se pozicionira s sloganom “Najdi svoj nasmeh” in kot destinacija prijazna: (i) športnikom in rekreativcem (kolesarjenje in pohodništvo, zimski in poletni ter vrhunski športi), (ii) turistom, ki imajo zdravstvene težave, (iii) turistom, ki želijo doživeti podeželje z bogato kulinariko ter kulturo in kulturno dediščino, (iv) velneškim gostom in (v) poslovnežem, ki jih vabijo na poslovna srečanja v neokrnjeno naravo. Na spletni strani Turistične destinacije Rogla – Pohorje (www.rogla‐pohorje.si/) (deluje od začetka leta 2010) sta zelo pregledno predstavljeni turistična ponudba in ponudniki (namestitev, šport, zdravstvo, destinacija, velnes in poslovni turizem). V tematskem sklopu namestitev so predstavljeni ponudniki namestitvenih kapacitet; pod športom je moč pogledati spletne kataloge za kolesarjenje in pohodništvo, omenjeni so tudi zimski in poletni ter vrhunski športi; pod zdravstvo je predstavljena ponudba in ponudniki na Rogli in Termah Zreče s klikoma na spletni strani “www.rogla.eu” in “www.terme‐zrece.eu”; pod destinacija so oblikovani kliki na spletne strani vseh štirih občin, pa tudi podeželje, kulinariko ter kulturo in kulturno dediščino; s klikom na wellness se prikaže zemljevid in opis ponudnikov storitev wellnessa (spletni katalog za zdravje in dobro počutje), pa tudi možnost na 35
klika največjih ponudnikov ‐ Rogla in Terme Zreče, kjer je moč pridobiti podrobnejše informacije o ponudbi, ki se trži pod znamko UNITUR; pod poslovni turizem je predstavljenih devet ponudnikov v turistični destinaciji, ki razpolagajo s kapacitetami za poslovna srečanja. 3.1.3 Obstoječe pozicioniranje ponudbe na Z delu Pohorja Z vpisom iskalne besede KOPE v brskalnik Google se odpre spletna stran največjega podjetja na Kopah (Z del Pohorja), in sicer Vabo d.o.o. Subobmočje in podjetje se pozicionirata kot “Boom ponudba” in predstavljata boom jesenske in zimske počitnice na Kopah (katalog Boom zima na Kopah). Na spletni strani je objavljena tudi raziskava o pozicioniranju znamke “Boom”. Ugotavljamo, da subobmočja Pohorja pozicionirajo bele in zelene aktivnosti oddiha in rekreacije v neokrnjeni naravi, kulinarična doživetja, razvajanja v velneških centrih, pa tudi poslovna srečanja in odlične kulturne dogodke na Mariborskem Pohorju; namenjene družinam, rekreativcem, športnikom in poslovnežem. Lahko bi rekli za vsakogar nekaj, vendar vse premalo specializirano in avtohtono, obarvano z imidžem celovite destinacije. 3.2 Obstoječe pozicioniranje turističnih produktov Pohorja Žal na Pohorju ni skupne spletne strani, ki bi predstavljala produkte povezanih turističnih ponudnikov. V nadaljevanju so predstavljeni produkti posameznih turističnih centov v subobmočjih Pohorja. 3.2.1 Obstoječe pozicioniranje produktov na S in V delu Pohorja Spletna stran “maribor‐pohorje.si” pokriva S in V del Pohorja. Ponujene so aktualne informacije in možnosti klikanja na posamezne turistične in s turizmom povezane ponudnike Maribora in V dela Pohorja (Ruško, Mariborsko, Hočko, Slivniško, Framsko, Bistriško Pohorje, Šmartno na Pohorju, Oplotnica, Ruše). Pod “Super paketi…” so predstavljeni produkti posameznih, največjih turističnih ponudnikov (predvsem Maribora – Športni center Pohorje73 in Terme Maribor74 in pripadajočega dela Pohorja), žal pa na portalu ni celovitih produktov subobmočja, kar pomeni, da jih nihče sistematično ne oblikuje, trži in spremlja njihovo izvajanje. Obstaja skupna brošura večjih nastanitvenih ponudnikov, ki gravitirajo na Pohorje, žal ni celovite ponudbe subobmočja. Na Mariborskem Pohorju sta največja ponudnika: (i) Športni center Pohorje, ki trži rekreativno (smučanje pozimi in pohodništvo ter kolesarjenje poleti), športno (priprave športnih klubov, down hill), velneško (nego, sproščanje in razvajanje v velneškem centru), adrenalinsko (adrenalinski park v poletnem času) ponudbo, pa tudi poslovno‐kongresne aktivnosti (manjša poslovna srečanja, teambuildingi ipd.) ter šole v naravi na Mariborskem Pohorju ter (ii) Terme Maribor, ki ponujajo 73
Športni center Pohorje trži rekreativno (smučanje pozimi in pohodništvo ter kolesarjenje poleti), športno (priprave športnih klubov, down hill), velneško (nego, sproščanje in razvajanje v velneškem centru), adrenalinsko (adrenalinski park v poletnem času) ponudbo, pa tudi poslovno‐kongresne aktivnosti (manjša poslovna srečanja, teambuildingi ipd.) ter šole v naravi na Mariborskem Pohorju.
74
Terme Maribor ponujajo kongresno (kongresni center Habakuk), velneško (nega, sproščanje, razvajanje in kulinarika v velneškem centru), enogastronomsko (odlična kulinarika in vina) idr. ponudbo. 36
kongresno (kongresni center Habakuk), velneško (nega, sproščanje, razvajanje in kulinarika v velneškem centru), enogastronomsko (odlična kulinarika in vina) idr. Ponudbo (slika 19). Slika 19:Največja ponudnika na S in V delu Pohorja Razen teh dveh velikih ponudnikov, ki predstavljata celovite produkte v lastnih kapacitetah z omejenim sodelovanjem z drugimi ponudniki, glavnina majhnih ponuja le prenočitve. 3.2.2 Obstoječe pozicioniranje produktov na J delu Pohorja Destinacija Rogla – Pohorje je predstavljena na spletni strani “www.rogla‐pohorje.si”, ki zaenkrat še ni dodelana. V letošnjem letu bodo s prenovo strani predstavljeni vsi ponudniki destinacije (in njihova ponudba), ki so že vključeni v Katalog ponudnikov (september 2010), nastaja pa tudi Katalog destinacije “Zaljubljeni v naravo”, kjer bodo predstavljene aktivnosti v destinaciji. Na spletni strani Unitur “www.unitur.eu/si/” (Rogla in Terme‐Zreče, slika 20) pozicionirajo produkte v tematskih sklopih Družinske počitnice (Najem bungalova, Hura vikend, Zelene počitnice na Rogli in Družinski super hit na Rogli), Šport & narava (S kolesom ali peš po Rogli, Romantika za naju, Najem bungalova), Zdravje in dobro počutje (Klimatski oddih na Rogli, Romantika za naju, Razvajanje v deželi dobrega počutja, Gorski wellness na Rogli), Poslovni turizem (Najem bungalova, Cenik namestitev – polpenzion) in Vrhunski šport (Cenik namestitev – polpenzion). V pakete močno vključujejo naravo Pohorja, trenutno še ni zaslediti vključevanja drugih ponudnikov v subobmočju. Slika 20: : Največji ponudnik na J delu Pohorja – na Rogli Manjši ponudniki na svojih spletnih straneh predstavljajo produkte, ki nakazujejo sodelovanje z večjimi ponudniki75. 3.2.3 Obstoječe pozicioniranje produktov na Z delu Pohorja Na spletni strani podjetja VABO (www.vabo.si) (slika 21) so predstavljeni boom smučarski paketi, ki se nanašajo na namestitvene kapacitete podjetja Vabo z ali brez smučarske vozovnice ter šole v naravi. Povezovanje z drugimi ponudniki ni razvidno. 75
Npr. Hotel Smogavc ponuja jesenski paket – Jesen trka na vrata, v katerem ob lastnih nastanitvenih in prehrambenih kapacitetah vključujejo tudi vstopnico za vstop v Terme Zreče.
37
38
Slika 21: Največji ponudnik na Z delu Pohorja – na Kopah V vseh subobmočjih je razvidno, da večja turistična podjetja oblikujejo in privlačno pozicionirajo tematske produkte, v katere zelo redko vključujejo storitve drugih ponudnikov območja. Manjši nastanitveni ponudniki ob svoji ponudbi nastanitvenih in prehrambenih kapacitet večkrat v paketno ponudbo vključujejo vstopnice v velneške in termalne centre ali smučarske vozovnice in tako vstopajo v pogodbena razmerja z upravitelji teh kompleksov. 3.3 Kvantitativna analiza turistične ponudbe na Pohorju Na in pod Pohorjem lahko turisti koristijo storitve v različno kakovostno opremljenih kapacitetah za nastanitev76, prehrano, rekreacijo, razvajanje in sproščanje ter poslovna srečanja. Proučitev turistične ponudbe na Pohorju (julij 2010) je pokazala zgoščenost ponudbe in s tem potrditev, da gre za dva večja (Mariborsko‐Areško Pohorje in Zreško Rogla‐Pohorje) in tri manjše (Ribniško Pohorje, Trije kralji in Kope) turistične centre, ki ponujajo številne rekreativne možnosti pozimi, pa tudi poleti (slika 22). Slika 22: Gostota turističnih ponudnikov – turistični centri na Pohorju Vir: NATREG 2010 76
S trikotnikom so označeni nastanitveni objekti, in sicer: hoteli, apartmajska naselja, penzioni, gostišča, koče in drugi domovi; s krogom so označeni planinski domovi, ki spadajo pod okrilje PZS (Ruška koča, RTC Trije kralji ‐ Štuhčev dom, Mariborska koča, Koča na Klopnem vrhu, Ribniška koča, Koča pod Kremžarjevim vrhom, Planinska koča na Pesniku, Koča Planinc); s smreko je označenih 6 gozdnih učnih poti in s sončkom turistične in izletniške kmetije.
39
3.3.1 Analiza gostinskih nastanitvenih kapacitet na Pohorju Na Pohorju ocenjujemo okrog 5.900 nastanitvenih kapacitet. Iz grafa 1 je razvidno, da je največ nastanitvenih kapacitet v hotelih (38 %) in apartmajih (37 %), sledijo kapacitete v planinskih kočah in domovih (11 %), penzionih in gostiščih (8 %), turističnih kmetijah (5 %) ter v zasebnih prenočiščih (1 %). Graf 1: Nastanitvene kapacitete na Pohorju Graf 2 prikazuje, da na S in V del Pohorja odpade 56 % nastanitvenih kapacitet (3.323 ležišč), na J in Z del Pohorja pa 44 % (2.574 ležišč), in sicer: 30 % (1.758 ležišč) na J del ter 14 % (816 ležišč) na Z del Pohorja. Graf 2: Nastanitvene kapacitete po subobmočjih Pohorja Graf 3 prikazuje, da je največ nastanitvenih kapacitet v hotelih na S in V delu Pohorja (55 %), sledijo kapacitete na J delu Pohorja (25 %), najmanj hotelskih kapacitet je na Z delu Pohorja (20 %). Največ 40
kapacitet je v hotelih s kategorizacijo treh zvezdic (49 %), sledijo kapacitete v hotelih štirih (28 %), dveh (13 %) in petih zvezdic (10 %). Graf 3: Nastanitvene kapacitete v hotelih na Pohorju V grafu 4 so prikazane kapacitete v drugih nastanitvenih obratih na Pohorju, ki skupno predstavljajo 62 % vseh nastanitvenih kapacitet na Pohorju. 53 % vseh apartmajskih kapacitet je na S in V delu Pohorja, 41 % na J delu in le 5 % na Z delu Pohorja. Na drugem mestu so kapacitete v planinskih domovih in drugih kočah (11 %), ki jih je največ na S in V delu Pohorja (63 %), kakor tudi kapacitet v penzionih in gostiščih (80 %). Turistične kmetije prevladujejo na J delu Pohorja, prenočišča najdemo le na S delu Pohorja. Graf 4: Nastanitvene kapacitete v drugih nastanitvenih obratih Tabela 7 prikazuje, da na Pohorju razpolagamo s 106. enotami turističnih nastanitvenih kapacitet. Gre za 28 hotelskih enot (2.245 ležišč), 29 apartmajskih enot in prenočišč (2.178 ležišč), 13 planinskih domov in drugih koč (647 ležišč), 20 turističnih kmetij (271 ležišč), 16 penzionov / gostišč (490 ležišč) 41
ter 5 prenočišč (66 ležišč). Največ hotelskih kapacitet je v hotelih s tremi zvezdicami, sicer pa izstopajo nastanitve v apartmajih in planinskih domovih in drugih kočah. Tabela 7: Enote turističnih nastanitvenih kapacitet Enote H ***** H **** SV enote Ležišča 1 J enote Ležišča 0 0 Z enote Ležišča 0 0 Skupaj enote Skupaj ležišča 1 227 (4 %) H *** H ** APP Prenoči‐
šča Penzion/ Gostišče PD/K TK Skupaj 4 9 1 14 5 14 9 4 61 340 (10 %) 2 232 (13%) 1 60 (7 %) 7 632 (11 %) 593 (18 %) 6 326 (19 %) 1 180 (22 %) 16 1.099 (19 %) 82 (3 %) 0 0 1.163 (35 %) 5 899 (51 %) 5 116 (14 %) 29 2.178 (37 %) 66 (2 %) 0 0 392 (11 %) 2 98 (6 %) 0 0 409 (12 %) 2 75 (4 %) 2 163 (20 %) 13 647 (11 %) 51 (2 %) 9 128 (7 %) 7 92 (12 %) 20 271 (4 %) 3.323
(100 %) 26 1.758
(100 %) 19 816
(100 %) 3 205 (25%) 4 287 (5 %) 0 0 5 66 (1 %) 16 490 (8 %) 106 5.897
(100 %) Na S in V delu Pohorja – Mariborsko Pohorje (Priloga IIa) je v 61 enotah turističnih nastanitvenih kapacitet 3.323 ležišč. 38 % (1.242) ležišč je v 15. hotelskih enotah dveh, treh, štirih in petih zvezdic ter 35 % (1.163) ležišč v 14. apartmajskih enotah. Najmanj ležišč je na turističnih kmetijah. Na J delu Pohorja – Zreško Pohorje (Priloga IIb) je 32 % nastanitvenih kapacitet (558 ležišč) v hotelih treh in štirih zvezdic in 51 % v apartmajih (899 ležišč). Pomemben je delež turističnih kmetij (128 ležišč), ki nudijo stacionarni turizem. Na Z delu Pohorja – Kope (Priloga IIc) je 54 % nastanitvenih kapacitet v hotelih dveh in treh zvezdic (445 ležišč), 20 % v kapacitetah planinskih domov in drugih koč (163 ležišč), 14 % v apartmajih (116 ležišč), na razpolago pa je tudi 7 turističnih kmetij (92 ležišč). Povprečna cena pol penziona v hotelih s tremi zvezdicami je 65 euro/nočitev, najem apartmaja pa 20 euro/dan. S turističnimi ponudniki smo ocenili, da je na območju Pohorja v turistični dejavnosti zaposlenih med 1.300 in 1.400 oseb, in sicer na Mariborskem Pohorju okrog 60077, na Zreškem Pohorju okrog 60078 in na Kopah okrog 100 zaposlenih v podjetju VABO (in še manjši ponudniki). 3.3.2 Analiza gostinske prehrambene ponudbe na Pohorju Na Pohorju beležimo več kot 100 ponudnikov (54 restavracij, gostiln in okrepčevalnic, 20 turističnih kmetij z nastanitvijo, 13 izletniških in 5 vinogradniških kmetij oziroma vinogradništev ter 22 planinskih domov in drugih koč), ki ponujajo slovensko kulinariko in vina (Radovanovič in sod. 2009, 141‐149). 77
Terme Maribor d. d. 300 od 500 zaposlenih, ŠC Pohorje 100, Hotel veter 10, RTC Jakec 12, Ribniško Pohorje 12 in drugi manjši ponudniki.
78
400 v UNIOR d.d. Program turizem in 200 pri manjših ponudnikih.
42
Na Pohorju in v njegovem vznožju je več kot 50 gostiln in restavracij, ki ponujajo zelo obširno paleto jedi različnih mednarodnih kuhinj. Jedi z lokalno dodano vrednostjo, pripravljenih na tradicionalen način ali s tradicionalnimi sestavinami, v ponudbi ni veliko. Izpostaviti gre pohorsko omleto, koline, pohorski pisker / lonec, pohorsko bunko in tunko. Veliko premalo se uporablja lokalnih, eko / bio živil, saj zaenkrat ni kritične mase pridelkov in izdelkov tovrstne pri‐ in predelave in posledično ni dobaviteljske verige, ki bi zadovoljevala potrebe gostinskih ponudnikov. Kot izjeme lahko izpostavimo borovničevec in meso mlade govedi “pohorje beef”. Na Pohorju ponuja nastanitvene in prehrambene kapacitete 22 planinskih koč in domov (tabela 8) Tabela 8: Planinske koče in domovi na Pohorju Subobmočje Ime koče ali doma S del Pohorja Ribniška koča na Pohorju (PD79) (Ribnica na Pohorju), Planinska koča na Pesniku (PD) (Ribnica na Pohorju), Planinska koča na Pesniku (Ribnica na Pohorju), Koča na Klopnem vrhu (PD) (Lovrenc na Pohorju) (4). V del Pohorja Koča Šumik (Ruše), Koča Cojzarica (Ruše), Dom Miloša Zidanška (Hočko Pohorje), Planinska koča Jelka (Hočko Pohorje), Planinska koča Planinka (Hočko Pohorje), Mariborska koča (PD) (Slivniško Pohorje), Planinska koča Andrejev dom Pajek (Slivniško Pohorje), Penzion Jakec RTC Trije Kralji (Štuhčev dom PD) (Slovenska Bistrica), Planinski dom, Ruška koča (PD) (Frajhajm) (10). J del Pohorja Dom na Osankarici (Oplotnica), Koča na Pesku (Oplotnica) (2). Z del Pohorja Grmovškov dom Kope (Mislinja), Koča Planinc na Pohorju (PD) (Vuzenica), Koča pod Kremžarjevim vrhom (PD) (Slovenj Gradec), Partizanski dom Kope (ki letos ne obratuje več), Lovska koča Orlica (Vuhred), Lovska koča Radlje ob Dravi (6). Na Pohorju beležimo 20 turističnih kmetij (tabela 9). Tabela 9: Turistične kmetije na Pohorju Subobmočje Ime turistične / izletniške kmetije S del Pohorja 1 nastanitvena in izletniška TK Miklavc (Ribnica na Pohorju) V del Pohorja 3 turistične kmetije z nastanitvijo, in sicer: Grašič‐Gradišnik (Hoče), Turistična kmetija Štern (Pri Kovačniku, Fram) in Eko‐turistična kmetija z nastanitvijo Pohorka (Mariborsko Pohorje) 2 izletniški kmetiji (IK), in sicer: IK Jarc (Fram), IK Kobalej – Bauhnik (Fram) J del Pohorja 8 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki ponujajo tudi odlično pohorsko kulinariko in vina, in sicer: (i) TK Medved, (ii) TK Arbajter (4), (iii) TK Ločnik, (iv) TK Kovše – Kočnik, (v) TK Gričnik, (vi) TK Ramšak (3), (vii) TK Pačnik, (viii) TK Urška. Z del Pohorja 6 turističnih kmetij, in sicer: TK Lešnik (Šmartno pri Slovenj Gradcu), TK Ravnjak (Slovenj Gradec); Turizem Stojan (Šmartno pri Slovenj Gradcu), TK Turičnik (Šmartno pri Slovenj Gradcu), TK Rotovnik (Legen, Šmartno pri Slovenj Gradcu) in TK Klavž (Legen, Šmartno pri Slovenj Gradcu). 3.3.3 Analiza ponudbe kapacitet za rekreacijo in doživljanje na Pohorju Ob dveh večjih in treh manjših smučiščih so ob vznožju in na Mariborskem ter Zreškem Pohorju na razpolago športna igrišča na prostem in v dvoranah, ki omogočajo športne aktivnosti skozi vse leto, pa tudi poligoni in adrenalinski parki, ki omogočajo rekreacijo in doživetja v poletnem času. Številne kolesarske, pohodniške in tematske poti ter mnoge naravne vrednote, omogočajo doživljanje narave v vseh letnih časih. 79
8 koč se upravljajo planinska društva, ostale so v zasebni lasti.
43
Mnogi kulturni spomeniki in aktivnosti kulturno‐umetniških društev in kulturnih ustanov obujajo in predstavljajo bogato kulturno dediščino pohorskega človeka, ki se je vedno boril za vsakdanji kruh. Raznoliki gostinski ponudniki (restavracije, gostilne, penzioni, turistične in izletniške kmetije) ponujajo tipične pohorske jedi kot so pohorski lonec in pisker, pohorska omleta, pohorska bunka, borovničev zavitek, borovničevec idr. 3.3.2.1 Smučarska središča in zimska rekreacija na Pohorju Smučišča Mariborsko in Areško Pohorje Mariborsko Pohorje (slika 23) obsega 250 ha smučarskih površin. Športni center Pohorje skupaj s Smučarskim klubom Branik Maribor upravlja celoten sistem žičniških naprav na Mariborskem in Areškem Pohorju. Na zasneženih smučiščih, tekaških in pohodniških poteh se srečujejo smučarji, tekači na smučeh, deskarji na snegu, pohodniki, planinci, gorski kolesarji, ljubitelji konj in adrenalinskih aktivnosti željni avanturisti. Slika 23:Mariborsko Pohorje ‐ smučišča Smučarski center Mariborsko Pohorje je največji in ponuja več kot 41,5 km urejenih smučarskih prog vseh težavnostnih stopenj. Na Mariborskem Pohorju je smuka možna na nadmorski višini od 325 do 1.150 m.n.v., na Areškem Pohorju pa od 927 do 1.327 m.n.v. Na razpolago je 5 km težkih (črna barva), 13 km srednje lahkih (rdeča barva) in 23,5 km lahkih prog (modra barva). Nočna smuka je omogočena na 10 km dolgem stadionu. Za sankače je na razpolago sankaška proga (1 km). Na grebenih Pohorja se razprostira 27 km tekaških prog. Smučišča povezuje 5 sedežnic, 16 vlečnic in 1 krožno kabinska žičnica. (www.pohorje.org/mariborsko‐pohorje‐pozimi/smucisce‐mariborsko‐
pohorje). Smučišče Ribniško Pohorje Gorsko turistični center Ribniško Pohorje se razprostira na 10 ha severozahodnega dela Pohorja, na od 1.368 do 1.525 m.n.v. Višinska lega omogoča odlične smučarske pogoje na naravnem in kompaktnem snegu. Vlečnici Velka in Črni vrh zmoreta do 1.400 smučarjev v eni uri in povezujeta proge, primerne za manj in za bolj zahtevne smučarje. Ribniško Pohorje ponuja tudi 6 kilometrov urejenih tekaških prog v okolici najvišje kote Pohorja, Črnega vrha s 1.543 m.n.v. 44
Smučišče Ribnica na Pohorju Smučišče Ribnica na Pohorju je s centra vasi Ribnica na Pohorju odmaknjeno le nekaj minut. Nadmorska višina od 715 do 921 m.n.v. omogoča odlične smučarske pogoje na naravnem in kompaktnem snegu. Obsega tri proge z različnimi zahtevnostnimi stopnjami: modra, rdeča in črna proga. Smučišče je primerno za vse starostne skupine smučarjev. Smučarske površine, ki se razprostirajo nad centrom vasi Ribnica na Pohorju merijo 9 ha. Skupna dolžina vseh treh prog je 1.540 metrov. (www.maribor‐pohorje.si/ribnisko‐pohorje.aspx) Smučišče RTC Trije Kralji Manjše, a prijetno smučišče na južnem delu 1.347 m visokega Velikega vrha Bistriškega Pohorja privablja predvsem šolske skupine, družine in rekreativne smučarje. Lahka proga Črno jezero je dolga dva krat po 450 m in na višinski razliki 104 m sprejme 800 smučarjev na uro. Srednje težka proga Veliki vrh je dolga dva krat po 950 m in na višinski razliki 152 m sprejme 900 smučarjev na uro. Obe progi sta tudi umetno zasneževani. (www.jakec‐sp.si/Default.asp?IDM={81FC58BC‐2B91‐4EFC‐A49C‐2FBB778A4805}&N=2) Smučišče Rogla Smučišče Rogla (slika 24) na nadmorski višini 1.517 m zagotavlja z modernimi sistemi umetnega zasneževanja smučarske užitke od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Slika 24: Rogla ‐ smučišča Smučarjem zagotavljajo najmanj sto snežnih dni na vzorno urejenih smučiščih pokritih z naravnim in kompaktnim snegom. Na približno 100 ha urejenih smučišč za začetnike, vrhunske smučarje in tekmovalce se nahaja 11 vlečnic, štiri sedežnice in več deset kilometrov urejenih prog za smučarje tekače. Na razpolago so tudi Fun park Rogla, poligon za deskarje in free style smučarje. Od četrtka do nedelje je zagotovljena nočna smuka. Na voljo je šola snežnih športov. 80 Smučišče KOPE Smučišče Kope se nahaja na skrajnem Z in najvišjem delu Pohorja, nad Slovenj Gradcem (slika 25). Idealno je za začetnike in zahtevne smučarje. S pomočjo umetnega zasneževanja vam zagotavljajo tudi do 100 snežnih dni. Smučišče obsega dobrih 7 km smučarskih prog na n.m.v. od 1.010 do 1.542 m. Za smučarske užitke lahko izkoristite šest vlečnic in eno štirisedežnico, progo za tek na smučeh, 80
V zimski sezoni 2009/2010 so omogočili 111 smučarskih dni in sprejeli 185.000 smučarjev, kar pomeni povprečno 1.667 smučarjev na dan (www.rogla.eu/si/smucanje/predstavitev‐smucisca/, 22. 10. 2010).
45
sankališče in smučarsko sprehajalno stezo. (www.vabo.si/smucisce_kope/smucisca.aspx) Omogočena je tudi nočna smuka. Slika 25: Kope ‐ smučišča Vsa smučarska središča na Pohorju ponujajo več kot 400 ha smučišč na nadmorski višini od 325 do 1.525 m.n.v., okrog 80 do 100 (okrog 70 km) smučarskih prog in 47 vlečnic ter krožno‐kabinsko gondolo, ki prepeljejo cca 46.000 smučarjev na uro. Na razpolago je tudi 78 km tekaških prog. Smuka je zagotovljena vsaj 100 dni v sezoni. Vsa smučišča se lahko pohvalijo z nočno smuko – skupaj je 10 km osvetljenih smučišč v različnih urah večera. V tabeli 10 je predstavljena ponudba pohorskih smučišč. Tabela 10: Ponudba za smučarje na Pohorju Subobmočja Mariborsko in Areško Pohorje Ribniško Pohorje Ribnica na Pohorju Bistriško Pohorje – Trije kralji Rogla Kope Skupaj Smučišča ha / mnm višina 250 ha / 325 do 1.327 m.n.v. 10 ha/ 1.368 do 1.525 m.n.v 9 ha/ 715 do 921 m.n.v 1.347 m.n.v. 100 ha / 1.050 do 1.517 m.n.v. 60 ha /1.010 do 1.542 m.n.v. 430 ha / 325 do 1.525 m.n.v. Smučarske proge Tekaške proge Smučarske naprave Število smučarjev /uro 41,5 km: 27 km 1 km dve progi 6 km 1 krožno‐kabinska gondola ter 5 sedežnic in 16 vlečnic, Skupaj 18.5 km Vlečnica 1.540 m, tri proge 2 progi 2.800 m 15 km vlečnica Cca. 21.880 smučarjev / uro Nočna smuka Cca 1.400 smučarjev / uro Nočna smuka Vlečnica 30 km 11 vlečnic 4 sedežnice 7 km 15 km 7 vlečnic in štirisedežnica 70 km 78 km 1 krožno‐kabinska gondola 10 sedežnic 37 vlečnic Cca 1.700 smučarjev / uro Cca 15.000 smučarjev / uro Cca 5.930 smučarjev / uro Nočna smuka Cca 46.000 smučarjev / uro Maribor in partnerski občini Ruše in Zreče so maja 2008 v Bruslju pridobili organizacijo zimske univerzijade leta 2013, ki bo potekala od 23. 1. do 2. 2. 2013. 46
3.3.2.2 Športna igrišča na Pohorju Mariborsko Pohorje V sklopu Draš centra, v Radvanju pod Pohorjem, je športna dvorana, ki omogoča rekreacijo na dveh igriščih za nogomet na umetni travi, štirih igriščih za badminton in dveh za odbojko. Zreško Pohorje Rogla razpolaga z veliko športno dvorano, ki se nahaja v sklopu hotela Planja. Na voljo so igrišča za igranje košarke, rokometa, malega nogometa, odbojke, tenisa in badmintona. Ponudbo dopolnjuje mala dvorana za borilne veščine, namizni tenis, squash, dve plezalni steni ter sodobno opremljen fitnes. V sklopu športne dvorane je tudi športna trgovina, kjer je široka izbira športne opreme in oblačil ter obutve. V neposredni bližini je tudi nogometni stadion s tekaško stezo ter nogometno igrišče z umentno travo. 3.3.2.3 Poti za rekreacijo in doživljanje Pohorja Pohodništvo, pohodniške, učne in tematske poti Pohodništvo je na Pohorju zelo razvito, tako samostojno kot organizirano. Večina aktivnosti poteka po označenih ali vsaj shojenih poteh in stezicah, mnogi pohodniki pa zaidejo s poti in hodijo po gozdu predvsem med nabiranjem gob, borovnic, malin, kostanjev in drugih gozdnih sadežev. Pohodnih poti, ki so razpredene po Pohorju, najbrž ni moč prešteti niti določiti natančne dolžine81. Mnoge od njih vzdržujejo in čistijo številna planinska društva, ki jih je na in okoli Pohorja res veliko število. Te poti so dobro označene (markirane). Mnoge poti uberejo pohodniki sami, kljub temu, da turistični centri omenjajo široko ponudbo pohodnih poti na svojih spletnih straneh, in to od označenih in interpretiranih gozdnih učnih poti do večurnih trekingov čez drn in strn. Center Rogla na svojih spletnih straneh ponuja osem različno dolgih in težavnih pohodnih poti82, vključno z opisom reliefa pohodne ture in naravnih značilnosti ter znamenitosti, ki jih najdemo na poti. Opise poti na Pohorje in po Pohorju najdemo tudi na spletnih straneh vseh občin na in okoli Pohorja, tako da je izbira res velika. Na Rogli pa tudi drugje ponujajo sprehode po izobraževalnih in tematskih poti, na katerih se je moč tudi veliko naučiti ali doživeti kulinarične užitke. Kolesarjenje in kolesarske poti V Vodniku po Pohorju (Radovanovič in sod. 2010) lahko preberemo, da je na Pohorju 21 kolesarskih poti, ki omogočajo kolesarjenje različno sposobnim kolesarjem. V tabeli 11 so predstavljene kolesarske poti čez, ob in na štirih subobmočjih Pohorja. 81
Na spletni strani maribor‐pohorje.si so predstavljene: pot po Bistriškem vintgarju, Ruška planinska pot, Pešpot Ruše‐Areh, Pešpot Ruše‐Pečke, Pohod na Lovrenška jezera, Po poteh partizanov, Od pohorske džungle preko slapa do črnega bisera, Pot čez Pohorje, Z Bolfenka po grebenu do botaničnega vrta, Po Pohorski poti.
82
Iz propagandnega materiala Term Zreče so na J delu Pohorja razvidne pešpoti na Pohorju, in sicer na Rogli (izhodišče pri hotelu Planja – krožne poti): (i) Razgledni stolp (2,1 km), (ii) Pesek (7 km), (iii) Lovrenška jezera (16 km), (iv) Ribniška koča (20 km), (v) Črno jezero (33,7 km), (vi) Skomarje (20 km), (vii) Velika Mislinja (8 km), (viii) Škratova pot (4,2 km), (ix) Rogla – Terme Zreče (26 km), ter v Zrečah (izhodišče pri Hotelu Dobrava): (i) Brinjeva gora (5,6 km), (ii) Zlati grič 86 km), (iii) Turistična kmetija Ančka (3,6 km), (iv) V Črešnovo (7,7km, krožna pot), (v) Golek – grad Luschberg (14 km), (vi) Ribnik Stranice – Stolpnik – Terme Zreče – Slovenske Konjice (10, 5 km), (vii) Terme Zreče – Rogla (26 km, krožna pot). 47
V sklopu projekta “Rekreacija v naravi – pohodništvo in kolesarjenje brez meja” z akronimom Hiking & Biking so bili izdelani “Kriteriji kakovosti za turistične produkte projektne regije – Avstrijska Štajerska, Koroška, Podravje in Pomurje”, ki specializirano obravnavajo pohodništvo, kolesarjenje in nordijski fitnes ter “Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih poti”, ki omenja kulturne etnološke poti, poti na temo narave ter športno‐rekreativne poti, ki so namenjene specifičnim ciljnim skupinam. Med njimi so omenjene tudi poti na Pohorju, in sicer: 24 tematskih poti, 1 romarska pot – Sv. Areh na Pohorju, 3 naravoslovne gozdne učne poti – Rozkina gozdna učna pot, Gozdna učna pot Uršankovo ter Kapelvald. Tabela 11: Kolesarske poti na Pohorju Subobmočje Čez Pohorje vodijo Na S delu Pohorja Na V delu Pohorja Na Z delu Pohorja Na J delu Ob Pohorju Trasa kolesarske poti Areh – slap Šumik – Osankarica – Lukanja – Koča na pesku – Lovrenc na Pohorju – Ruše – spodnja postaja pohorske Vzpenjače (10 ur) Pohorska kolesarska transverzala, PT (Bolfenk – Stolp – vlečnica Videc – Dom na Glažuti – Cojzerica – Šumik – Klopnbi vrh – Koča na Pesku – Rogla – ribnik Jezerce – Koča na Pesku – Grmovškov dom na Kopah – (Ribniška koča – Črni vrh) – kmetija Kopnik – koča Planinc – Koča pod Kremžarjevim vrhom in obratno, 75 km) Hudi Kot OKP 5‐1: Ribnica na Pohorju – Pesnik – Ribnica na Pohorju (24,5 km) Palirjevo, Palirjevo OKP 5‐4: Ribnica iz smeri Podvelka – kmetija Petrun – kmetija Zapešnik – Josipdol – Gornji Josipdol – Petelinovka – Palirjevo – kmetija Gosak – Ribnica (13 km) Slivnica, Slivnica OKP 5‐3: Ribnica – Josipdol – Ribnica (9 km) Granitna KP: Slovenska Bistrica – Oplotnica – Kebelj – Osankarica – Trije Kralji – Tinje – Slovenska Bistrica (51 km); KP iz Maribora na Pohorje: dve med gorskimi kolesarji najbolj priljubljeni poti iz doline do hotela Bellevue. Kolesarski izlet na Areh: od razglednega stolpa – vlečnici Videc in Partizanka – hotel Areh (4 ure). KP Rahtel: Slovenj Gradec – Rahtelov vrh – Pameče – Slovenj Gradec (8 km). Zreško Pohorje: (i) Šumik (63 km, krožna), kolesarska pot 21 (Koča na Pesku – pragozd Šumik – Dom na Osankarici – Črno jezero – Pesek – Rogla), (ii) Planina na Pohorju (37,8 km, krožna), kolesarska pot 24 (Terme Zreče – Brinjeva gora – gostišče Zimrajh – Gorenje nad Zrečami – Planina – Padeški Vrh – Rogla), (iii) Skomarje (27,5 km, krožna), kolesarska pot 22 (Rogla – Skomarje – Resnik – Jurgovo – Rogla), (iv) Gorenje (24,7 km), (v) Loška gora (35,4 km), (vi) Križevec, kolesarska pot 26 (do bifeja Mlin po skupni trasi s 25 – Golek – Stranice – Križevec – Zreče), (vii) Resnik, kolesarska pot 23 (Rogla – Resnik ‐ Rogla, (viii) Stranice – Stenica (27 km), kolesarska pot 28 (Zreče – Križevec – Stranice – Bukovje – Zanggerjevi ribniki – Stenica – Terme Zreče), (ix) Žička kartuzija, (x) Terme Zreče – Rogla (17 km) kolesarska pot 25 (Zreška Dobrava – Bukova gora – cerkev sv. Vida – Skomarje – pot po kolesarskih trasah 22 in 23 proti Rogli). Jantarska kolesarska pot: po Hočah, Račah in Slovenski Bistrici KP: od Vuhreda do Lovrenca (20 km) Kolesarski maraton okrog Pohorja, ki je posvečen junaškemu padlemu Pohorskemu bataljonu in omogoča preizkušnjo na 30, 50, 70 ali 150 kilometrih Jahalne poti Na Mariborskem in Zreškem Pohorju so označene jahalne poti. Dva ponudnika omogočata vodeno jahanje in izposojo jahalne opreme na Mariborskem Pohorju, kar je omogočeno tudi na Rogli. Vinske ceste Meranovo in Nadvojvoda Janez – simbola imenitne vinsko‐turistične ceste, ki se vije po sončnih obronkih Pohorja med Rušami in Slovenskimi Konjicami in vas popelje v osrčje Limbuško‐pekrskih goric na svoji severni strani ter vse do Dravinjskih goric na južni. Za te lege so še posebej značilne sorte renski in laški rizling, sauvignon, traminec, rumeni muškat in silvanec. Na cesti ponujajo ob domačih jedeh odlična vina številne gostilne, izletniške in turistične kmetije z nastanitvijo in vinotoči. 48
Lov na Pohorju Lov na gamsa je posebnost državnega Lovišča s posebnim namenom Pohorje, ki je razdeljeno na šest revirjev (tabela 12), v katerih je lov omejen na srnjad, jelenjad, gamsa in divjega prašiča. Tabela 12: Lovnih revirjev na Pohorju Revir Smolnik – SV del Pohorja ob Lobnici Močnik – JV del Pohorja Rakovec Komisija Hudi kot Klopni vrh Posebnost V jesenskem času kraljuje kralj pohorskih gozdov, jelen. Lov na srnjaka in jelena v krajini, kjer se tesno prepletajo travniki, pašniki in gozd. Možnost lova na vse vrste divjadi ter z razgledom na bližnjo in daljno okolico. Skrivnostni obširni gozdovi ponujajo lovcu pri lovu na gamsa stik s prvobitno divjino. Lov na gamsa v obširnih smrekovih gozdovih popestri srečanje z ruševcem in divjim petelinom. Revir vsakega lovca navduši s številnimi vrstami divjadi in ohranjenim okoljem. Razmeroma lahek dostop do gamsovih revirjev omogoča, da lahko pri nas lovijo to vrsto divjadi tudi starejši lovci, oziroma lovci z manj solidno telesno kondicijo. Priporočeni čas za pričetek lova na gamsa je 1. 8., na jelenjad 15. 8. in na srnjad 1. 5. Lovski gostje lahko prenočujejo v lovskih kočah v naravnem okolju 3.3.2.4 Adrenalinske aktivnosti na Pohorju Na Pohorju se je moč preizkustiti tudi v adrenalinskih aktivnostih. Na V Pohorju omogoča največ aktivnosti Mariborsko Pohorje. Tukaj so na razpolago: Adrenalinski park Pohorje (orjaška gugalnica, adrenalinsko sankališče, višinski poligon, adrenalinski trampoline in PaintBall); Bike park Pohorje (omogoča vragolije na kolesih v dolžini 4 kilometrov iz Bellevue‐ja, preko Trikotne jase do spodnje postaje Pohorske vzpenjače na zemeljskih in lesenih ovorah); Fun park Bolfenk (snow tubing, trampoline, snežni go‐kart, Monster Rollerji in XXL nogomet za otroke); nočno sankanje ali vožnja s pležuhi na sankališču Stolp ter na vznožju Pohorja Pustolovski park Betnava (55 različnih telovadnih elementov, šest poti različnih zahtevnostnih stopenj plezanja po drevesih, drogovih, brveh ter dve leteči poti na višini od enega do osem metrov). Na J delu Pohorja sta na razpolago Adrenalinsko zimsko‐letno sankališče Zlodejevo na Rogli (1360 m.n.v. dolga proga sankališča) ter Fun park Rogla (kilometer in pol dolga proga za deskanje in smučanje prostega sloga). Ugotavljamo, da je na Pohorju več kot 20 kolesarskih poti, več kot 30 pohodniških poti, več kot 10 jahalnih poti in veliko tematskih poti (6 gozdnih učnih in številne druge), 6 adrenalinskih parkov, vinska cesta, mnoge naravne vrednote in 6 lovnih revirjev, ki omogočajo doživljanje narave v vseh letnih časih. 3.3.4 Analiza kapacitet za poslovna srečanja na Pohorju Na Pohorju obstajajo zelo dobre možnosti za poslovna srečanja in manjše kongrese, tudi team buildinge. 49
Mariborsko Pohorje Terme Maribor, največje turistično podjetje v Mariboru, imajo dva hotela s kapacitetami za poslovna srečanja, ki gravitirata na Pohorje. Ob vznožju Pohorja je v Hotelu Habakuk eden najboljših kongresnih centrov v Sloveniji, ki lahko v šestih dvoranah gosti do 830 gostov. Hotel Bellevue na Pohorju ponuja dve seminarski dvorani (do 100 gostov) na višini nad 1.000 m.n.v. Ob izteku snežnega stadiona ponuja kapacitete za poslovne dogodke tudi hotel Arena (dve seminarski sobi in montažni prireditveni prostor, do 800 gostov), na Pohorju pa hotel Bolfenk (pet manjših seminarskih sob, do 80 gostov), ki sta v lasti Športnega centra Pohorje. V neposredni bližini je tudi Draš center, kjer lahko sprejmejo do 150 gostov v poslovnem centru. Za manjša srečanja ponujajo kapacitete tudi drugi manjši nastanitveni obrati na Pohorju in v vznožju (hotel Veter v Rušah) ter Dvorec Betnava. Skupaj lahko v neposredni bližini sprejmejo do 2000 poslovnih gostov (odvisno od zahtevnosti dogodka), mnogo možnosti za poslovna srečanja pa obstaja tudi v mestu (hotel Piramida, hotel Tabor idr.). Zreško Pohorje Unitur se s centroma Rogla in Terme Zreče, že več let uvršča med ponudnike poslovno konferenčnega turizma. Obe lokaciji sta v mirnem in sproščujočem okolju, ki organizatorju zagotavljata, da so gostje osredotočeni na dogajanje, ki je pripravljeno, ob tem pa ponujata bogato in vabljivo dodatno ponudbo. Na Rogli je na razpolago večja dvorana (250 gostov) in 7 manjših sejnih sob, ki sprejmejo med 50 in 12 gosti (skupaj 360 gostov), tako da lahko gostijo več poslovnih dogodkov do skupno 600 gostov. V Termah Zreče je na razpolago velika dvorana (250 do 300 gostov) in šest seminarskih sob (180 gostov). Gostijo lahko več manjših poslovnih skupin, torej največ do 480 gostov. Ob tem obstaja še vrsta manjših ponudnikov s kapacitetami za poslovna srečanja (npr. Hotel Smogavc). Skupaj je na Zreškem Pohorju kapaciteta za okrog 1.000 poslovnih gostov. Kope V hotelu Luka sta na razpolago 2 konferenčni sobi z vso potrebno avdio‐video opremo, kjer se lahko sreča do 60 oseb. Ribnica na Pohorju V apartmajski hiši Ribnica je na razpolago sejna soba do 80 oseb. Ugotavljamo, da lahko na Mariborskem Pohorju odvisno od zahtevnosti dogodka poslovni centri v neposredni bližini sprejmejo do 2000 poslovnih gostov. Na Zreškem Pohorju omogočajo kapacitete okrog 1000 poslovnih gostov na Rogli in v Zrečah. Na Kopah lahko sestankuje do 60 gostov in v Ribnici do 80 gostov. Skupaj je na Pohorju zagotovljenih več kot 3000 kapacitet za poslovna srečanja. 3.3.5 Analiza kapacitet za razvajanje in sproščanje na Pohorju Na Pohorju obstajata dva večja (Terme Zreče in Hotel Habakuk) in več manjših velneških centrov. Na V delu Pohorja ponujajo storitve velnesa na Mariborskem Pohorju, in sicer v Gorskem velnes centru Bolfenk (Hočko Pohorje), Velnes centru Bellevue (Mariborsko Pohorje), v hotelu Habakuk (Maribor), Centru Draš ter Športnem parku Ruše (Ruše). Razvajanje v vodi omogoča tudi Letno kopališče, Javni zavod za šport Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica). Kmalu bo tovrstna ponudba tudi na Treh kraljih. Na J delu Pohorja je razvajanje možno v Termah Zreče, na Rogli in na Turistični kmetiji Urška 50
(Stranice). Na S delu Pohorja svoje storitve ponujata Wellness Glazer (Radlje ob Dravi) in Domačija Sitar (Ribnica na Pohorju). Na Z delu Pohorja ponuja velneške storitve Lukov dom na Kopah. Ugotavljamo, da je velneška ponudba na Pohorju sicer zagotovljena, vendar v okrnjeni obliki. Ponuja se predvsem savne in masaže, na S in J delu Pohorja tudi aktivnosti v vodi in druge oblike rekreacije (vodeni pohodi, kolesarske ture), šibko je pokrita velneška kulinarika, kakor tudi duhovni in duševni velnes. Medicinski velnes je uveljavljen le na J delu Pohorja, ponuja pa ga družba Terme Maribor tudi v Medicinsko termalnem centru Fontana. 4 ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA POHORJU Analiza povpraševanja na Pohorju se nanaša na povpraševanje v treh subobmočjih Pohorja – S in V del (Ribniško‐Mariborsko‐Slovenjebistriško Pohorje) (Priloga IIIa), J (Zreško Pohorje) (Priloga IIIb) in Z (Slovenjegraško Pohorje) del Pohorja (IIIc) v obdobju med leti 2008, 2009 in 2010. Na Pohorju opravijo turisti povprečno okrog 500.000 prenočitev letno, kar pomeni, da dosegamo na letni osnovi le 23,2 % zasedenost kapacitet83. Iz tabele 13 je razvidno, da število nočitev zadnja tri leta pada. Tabela 13: Nočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010 Nočitve/ povprečna doba bivanja S in V del J del Z del Skupaj 2008 2009 186.664 / 2,8 dni 181.236 / 2,8 dni 288.812 / 3,8 dni 263.432 / 3,9 dni 54.566 / 3,0 dni 44.690 / 3,2 dni SG / 3,5 dni Mislinja 530.042 nočitev 489.358 nočitev 2010 (januar‐avgust) 146.292 / 2,7 dni 204.852 / 3,7 dni 55.107 / 3,0 dni 406.251 nočitev Najdaljša doba bivanja gostov in najboljša zasedenost je na Zreškem Pohorju, kjer se dobro navezuje Gorski center Rogla s Termami Zreče (3,9 dni leta 2009), kamor gostje prihajajo na daljše počitnice. V letu 2010 so v primerjavi z letom 2009 gostje ostali na počitnicah krajši čas v vseh treh subobmočjih. Največji obisk in s tem tudi največja zasedenost namestitvenih kapacitet na Pohorju je zabeležena v treh zimskih mesecih (december, januar, februar), ko beležijo okrog 90 % zasedenost kapacitet, manj v štirih poletnih mesecih (junij ‐ september) (okrog 40 %84). Povprečno najdlje se domači gostje zadržijo na V delu Pohorja v mesecu juliju (4 dni). Spomladi in jeseni je zasedenost zelo nizka, zato je tudi letna zasedenost na Pohorju med 20 in 35 % in turisti povprečno bivajo 2,8 do 3,2 dni. Na J delu Pohorja so v letu 2009 prevladovali domači gosti (77 %), ki so tudi sicer močno zastopani, na V delu Pohorja so bili domači gosti v manjšini (35 %). Mednarodni gosti so po narodnosti Hrvati, Nemci, Italijani, Madžari in Avstrijci. Intenzivne marketinške aktivnosti Športnega centra Pohorje in 83
Cca 5.900 ležišč krat 365 dni v letu = 2,153.500 možnih nočitev v letu.
Razen v Termah Zreče (90 % zasedenost) in zato beleži destinacija Rogla‐Pohorje letno zasedenost okrog 70 % (Rogla 35 %).
84
51
Term Maribor na Srbskem, Bosanskem, Madžarskem ter Izraelskem trgu, pripeljejo vsako sezono več tovrstnih turistov. Povprečna dnevna potrošnja hotelskega gosta je 80 EUR na V, 70 EUR na J in 60 EUR na Z delu Pohorja. V letu 2009 je bilo izvedenih cca 700.000 prevozov z žičniškimi napravami, in sicer 80 % v treh zimskih mesecih. Povprečen obiskovalec smučar je potrošil cca 40 EUR / dan v času smučarske sezone. V drugih letnih časih je potrošnja izletnikov precej nižja. Obstoječa turistična ponudba je zanimiva predvsem za tri ciljne skupine turistov – družine, šolske skupine in športne klube, ki se med seboj razlikujejo po pričakovanjih, potrebah in navadah. Na J in V delu Pohorja so pogoste priprave uveljavljenih športnih reprezentanc in športni turizem (tekmovanja) postaja vedno pomembnejša tržna niša. Ugotavljamo, da obstoječa turistična ponudba in informacije o njej, ne vsebujejo dovolj dopadljivih in prepoznavnih zelenih storitev, ki bi prepričale o koristih npr. za zdrav način življenja, dobro fizično in psihično počutje, izboljšanje videza, spoznavanje skrivnosti narave, učenje, psihično sprostitev idr. Na vseh subbmočjih Pohorja primanjkuje znanja o marketinških aktivnostih na področju prepoznavanja, informiranja in komuniciranja s specifičnimi ciljnimi skupinami gostov ter oblikovanja zelenih turističnih programov za specifične nišne skupine turistov85. Obstaja prepričanje, da je potrebno ciljne trge natančno proučiti in oblikovati ponudbo v zeleni destinaciji po meri potencialnih gostov z višjo stopnjo lokalno dodane vrednosti in s specialnimi marketinškimi aktivnostmi pritegniti v območje eko turiste, ki spoštujejo naravo, kulturno dediščino in način življenja domačinov. 5 ANALIZA MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI NA POHORJU Skupnih marketinških aktivnosti za celovito Pohorje ni zaslediti, saj tudi ni celovite strategije razvoja turizma na Pohorju. Tri večje občine (Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica in Maribor) so oblikovale (marketinške) strategije razvoja turizma za obdobje 2005‐2010 in načrtujejo njihovo dopolnitev za naslednje obdobje, manjše občine so strateške korake na področju turizma zapisale v razvojne dokumente občin – skladno s tem se tudi izvajajo marketinške aktivnosti. 5.1 Skupni projekti marketinških aktivnosti na Pohorju Prve skupne marketinške aktivnosti za turistično ponudbo Pohorja segajo v leto 2004, ko je bil potrjen projekt E – turistična destinacija (25 občin), vendar se je v naslednjih letih implementiral le na enem izmed treh predvidenih subobmočij, in sicer na območju Pohorje‐Maribor. Slovenska turistična organizacija (STO) v svoje marketinške aktivnosti (oglaševanje na spletni strani slovenija.info; 85
Izpostaviti je potrebno mlajše seniorje (60+), ki potujejo na počitnice v paru ali z vnuki. Imajo veliko časa, znanja in izkušenj ter preudarno namenjajo prihranke za zdravje, razvajanje in sproščanje, doživljanje narave in rekreacije v neokrnjenem okolju. Zanimivi so tudi segmenti manjših skupin žensk (razvajanje in sproščanje v naravi) ter moških (rekreacija in sproščanje v naravi) in družin z otroki, kjer je potrebno poskrbeti za potrebe in pričakovanja vsakega od družinskih članov.
52
izdajanje promocijskih brošur ter zastopanje subdestinacij na turističnih borzah in sejmih idr.) vključuje tudi turistično ponudbo Pohorja. Obstajajo tudi številni projekti s specializirano vsebino kot npr. Hiking & Biking, ki vključujejo turistično ponudbo na kolesarskih poteh in še mnogi drugi. 5.1.1 E – turistična destinacija V letu 2005 je Zavod za turizem Maribor izvedel projekt E – turistična destinacija86, s katerim so želeli povezati 25 občin in njihove turistične ponudnike v treh podobmočjih: TO Pohorje ‐ Maribor87, TO Pohorje – Koroška88 in TO Pohorje – Rogla89, vzpostaviti Zaokroženo Turistično območje Pohorje in razviti enotno trženje TO Pohorje z zaledjem z najsodobnejšimi marketinškimi orodji. S tem bi: (i) pospešili elektronsko poslovanje v prekomejni regiji Slovenija – Avstrija; (ii) povezali turistične ponudnike v celovito TO Pohorje; (iii) vzpostavili ustrezno organizacijsko strukturo TO, ki bi omogočila usklajeno in kontinuirano trženje TO pod enotno blagovno znamko tudi po končanem projektu; (iv) razvili prodajno usmerjen spletni portal TO Pohorje, ki bi vključeval tudi rezervacijski sistem, namenjen na eni strani turističnim ponudnikom in na drugi strani posameznikom, turističnim agencijam in medijem tako v Sloveniji kot v tujini; (v) uporabnikom omogočili celovito ponudbo informacij in nakup izbrane turistične storitve ali paketa; (vi) vzpostavili najsodobnejše tržno‐
komunikacijske kanale in orodja za učinkovito predstavitev in trženje spletnega portala ter ponudbe TO Pohorje. Med poglavitne aktivnosti so zapisali: (i) spodbujanje turističnih ponudnikov k medsebojnemu sodelovanju, (ii) povezovanje posamičnih turističnih storitev v pakete in oblikovanje zaokroženega TO Pohorje; (iii) priprava celostne grafične podobe TO, komunikacijske strategije in načrta za uporabo različnih komunikacijskih orodij in medijev (spletni portal, e‐novice, upravljanje s podatkovnimi bazami in spletnimi iskalci, tiskane brošure za turiste in turistične agencije, seminarji za turistične ponudnike, novinarske konference, info točke idr.) (iv) priprava fotografskih in video predstavitvenih materialov ter interaktivnega zemljevida; (v) zagotavljanje ustrezne opreme in usposabljanje predstavnikov rezervacijsko‐informacijskih centrov na področju sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. S tem so želeli povečati učinkovitost in konkurenčnost poslovanja, doseči večjo prepoznavnost in želeno percepcijo podobe TO, hkrati pa pripomoči k rasti turističnega prometa tako posameznih ponudnikov in krajev kot TO Pohorje kot celote. Žal se projekt na Koroškem in na Rogli ni razvil po pričakovanjih. Danes lahko na spletnem portalu Maribor‐Pohorje pridobimo informacije o ponudbi na vzhodnem celu Pohorja, prav tako je omogočeno rezerviranje storitev pri določenih ponudnikih. Žal še vedno ni zaslediti aktivnosti receptivne turistične agencije – ni oblikovanih in predstavljenih celovitih turističnih produktov za specifične ciljne skupine turistov. 86
Projekt je trajal od februarja 2004 do maja 2005 in bil vreden 333.350 EUR. 73 % celotne vrednosti projekta (243.346 EUR) so dotacije iz programa PHARE čezmejnega sodelovanja Slovenija‐Avstrija 2002.
87
Občine: Duplek, Hoče‐Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače‐Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše in Šentilj in šest od trinajstih občin gravitira na Pohorje.
88
Dravograd, Mislinja, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica in sedem od osmih gravitira na Pohorje.
89
Občine Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in tri od štirih gravitirajo na Pohorje. 53
V letu 2010 ni zaslediti načrtovanih marketinških aktivnosti za celovito Pohorje, ki bi izhajale iz lokalnega oziroma regionalnega okolja. 5.1.2 Pohorje in Slovenska turistična organizacija Na spletni strani Slovenske turistične organizacije (slovenija.info) so predstavljene nastanitvene kapacitete na Pohorju po vrsti nastanitvenega obrata (apartmaji, penzioni, planinski domovi in koče, gostišča, turistične kmetije z nastanitvijo) ter nastanitveni obrati, ki so pridobili znak specializirane pohodniške in kolesarske nastanitve na Pohorju. Predstavljene so tudi kmetije, domačije in gostilne, biseri narave, gorsko kolesarjenje ter prevoz z gondolo na Mariborsko Pohorje. S klikom na spletno stran destinacije Maribor Pohorje je možen ogled vseh ponudnikov na vzhodnem delu Pohorja. V brošuri Pohodništvo v Sloveniji, ki jo je izdala STO, so za Pohorje kot specializirana pohodnikom prijazna nastanitev predstavljeni: (i) za Mariborsko Pohorje hoteli Arena, Videc, Bolfenk in Bellevue, (ii) za Zreško Pohorje hotela Rogla in hotel Dobrava v Termah Zreče, (iii) za Slovenjegraško Pohorje pa Ekohotel kmetija Koroš. Vsi ponudniki predstavljajo tri‐, pet‐ ali sedemdnevne pakete, ki vključujejo predstavljene pohodne poti in nosijo znak specializacije kolesarjem prijazen hotel. V brošuri Kolesarjenje v Sloveniji je predstavljena ponudba treh‐ do petdnevnih paketov za kolesarje, in sicer: (i) za Mariborsko Pohorje v Hotelu Bellevue, (ii) za Zreško Pohorje v Hotelu Planja Rogla, Hotelu Smogavc ter Vilah Terme Zreče v Zrečah. Turistične in izletniške kmetije so predstavljene v brošuri Prijazno podeželje, ki jo je izdala STO. Slovenjegraško Pohorje zastopa pet turističnih kmetij z nastanitvijo (Lešnik, Turičnik, Rotovnik‐
Plesnik, Klevž ter Domačija Stojan); Ribniško Pohorje turistična kmetija z natanitvijo Miklavc; Zreško Pohorje šest turističnih kmetij z nastanitvijo (Urška, Arbajter‐Kotnik, Ločnikar, Medved, Pačnik in Ramšak); Framsko Pohorje turistična kmetija z nastanitvijo Štern – pri Kovačniku in Mariborsko Pohorje turistična bio kmetija z nastanitvijo Pohorka. Gre za štirinajst turističnih kmetij, ki so kategorizirane s tremi oziroma štirimi jabolki in zagotavljajo najvišjo kakovost storitev. V brošuri STO Kampi v Sloveniji je predstavljen edini kamp na Pohorju, Kamp Pohorje, ki leži ob vznožju Mariborskega Pohorja. V brošuri STO Doživljaj zimske idile so med drugimi smučišči predstavljena tudi smučišča Mariborsko Pohorje, Rogla, Kope, Trije Kralji in Ribniško Pohorje, ki jih je v zimskem času moč zaslediti tudi na spletni strani STO slovenia.info. 5.1.3 Drugi projekti marketinških aktivnosti na Pohorju V sklopu projekta “Rekreacija v naravi – pohodništvo in kolesarjenje brez meja” z akronimom Hiking & Biking so bili izdelani Kriteriji kakovosti za turistične produkte projektne regije – Avstrijska Štajerska, Koroška, Podravje in Pomurje, ki specializirano obravnavajo pohodništvo, kolesarjenje in nordijski fitnes ter “Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih poti”, ki omenja kulturne 54
etnološke poti, poti na temo narave ter športno‐rekreativne poti, ki so namenjene specifičnim ciljnim skupinam turistov90. V Vodiču po Dravski dolini Od Viča do Ormoža (MRA) so ob kolesarski poti predstavljene naravne znamenitosti in kulturna dediščina ter gostinsko‐turistična ponudba občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Maribor. Na drugi strani Izletniške karte Pohorje (Geodetski zavod Slovenije) so opisi informiranja, zanimivosti, nastanitev in gostinske ponudbe na Zreškem Pohorju (Zreče, Rogla), Slovenjebistriškem Pohorju (Slovenska Bistrica, RTS Trije kralji, Oplotnica, Zgornja Polskava, Fram), Hočkem in Slivniškem Pohorju (Slivnica pri Mariboru, Spodnje Hoče, Hočko in Slivniško Pohorje), Mariborskem Pohorju (Zgornje Radvanje, Bolfenk), Ruškem Pohorju (Ruše, Areh), Lovrenškem in Ribniškem Pohorju ( Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Vuzenica) Slovenjegraškem Pohorju (Slovenj Gradec, Mislinja, GTC Kope), v Dravski dolini in na Kozjaku (Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi, Brezno, Selnica ob Dravi, Kamnica, Zgornja Kungota) ter Paškem Kozjaku in Velenju (Vitanje, Velenje). 5.2 Projekti marketinških aktivnosti po subobmočjih Pohorja V nadaljevanju navajamo primere marketinških aktivnosti po subobmočjih Pohorja. 5.2.1 Marketinške aktivnosti S in V dela Pohorja Celovitih marketinških aktivnosti za S del Pohorja ni zaslediti. Zavod za turizem Maribor je v letu 2005 pridobil sredstva in izvedel projekt E‐destinacija, na osnovi katerega je bil vzpostavljen spletni portal Maribor Pohorje (www.maribor‐pohorje.si), kjer so predstavljene informacije o turistični ponudbi v občinah Ribnica na Pohorju91, Ruše, Maribor, Hoče‐
Slivnica, Rače‐Fram, Slovenska Bistrica in Oplotnica. Danes najdemo na spletni strani Maribor Pohorje s sloganom “Obarvaj svoj dan!” predstavljenih šest osnovnih konceptov turistične ponudbe v Mariboru in na Pohorju ter odlične informacije in klike na posamezne turistične in s turizmom povezane ponudnike Maribora in drugih manjših krajev v okolici in V dela Pohorja (Ruško, Mariborsko, Hočko, Slivniško, Framsko, Bistriško Pohorje, Šmartno na Pohorju, Oplotnica, Ruše). Oblikovan je mestni vodnik po Mariboru (tudi spletni dostop), turistična karta Maribora in okolice (predstavljeni poglavitni turistični ponudniki) ter skupne brošure, ki predstavljajo turistične ponudnike v destinaciji Maribor Pohorje. Brošura Maribor Pohorje, Svet doživetij predstavlja 90
Za Pohorje je menjenih 24 obstoječih tematskih poti, 1 romarska pot – Sv. Areh na Pohorju, 3 naravoslovne gozdne učne poti – Rozkina gozdna učna pot, Gozdna učna pot Uršankovo ter Kapelvald na Pohorju).
91
Ribnica na Pohorju ima dolgoletno tradicijo manjšega smučarkega centra na S delu Pohorja. V zadnjih letih se je ob smučišču Ribniško Pohorje razvilo tudi smučišče v vasi Ribnica na Pohorju. Že nekaj let pa trajajo prizadevanja za povezavo teh dveh smučišč s sedežnico, s čimer bi se približali tudi povezavi Ribniškega Pohorja s Kopami. Občina sama se ne ukvarja s projekti marketinških aktivnosti temveč je to nalogo prenesla na ponudnike, med drugim na podjetje RIKOM d.o.o., ki upravlja s smučarskimi napravami in je lastnik namestitvenih kapacitet.
55
ponudbo hotelov Habakuk, Arena, Bellevue, Bolfenk, Videc, Tisa, Aparthotel Pohorje, Garni hotel Milena, Martin, Veter in mladinski hotel Vetrnica iz Ruš ter apartmajev Bolfenk, Martin in Videc, ter hotelov v Mariboru Uni hotel, hotel Bau ter Tabor. V brošuri Štajerska in Steiermark 3 + 3 vinske ceste Na poti nadvojvode Janeza od Stainza do Maribora je predstavljena tudi Podpohorska vinsko‐turistična cesta ter 18 izletniških in 10 turističnih kmetij z nastanitvijo (devet iz Zreškega Pohorja in ena iz Framskega Pohorja), 5 vinotočev, 33 vinogradništev in 2 vinski kleti (Zlati grič in Bistrica). Zavod za turizem skrbi za informiranje (spletna stran, tipska sporočila za novinarje, novinarske konference, študijske ture idr.), predstavljanje turistične ponudbe Mariborskega Pohorja na sejmih, borzah, različnih delavnicah in dogodkih ter za povezovanje turističnih ponudnikov ter rezerviranje storitev skladno z Vizijo in strateškimi usmeritvami razvoja turizma – turistično mesto Maribor 2002‐ 92
. V sodelovanju z 22 občinami93 in interesnimi skupinami gospodarskih subjektov, javnih institucij, združenj in društev iz področja turizma na območju načrtovane destinacije, je Zavod za turizem Maribor leta 2009 naročil izdelavo Strategije razvoja turizma turističnega območja Štajerske od 2010 do 2020, ki je nastala v okviru dogovora Zgornjepodravskih občin, da skupaj oblikujejo mednarodno konkurenčno in prepoznavno turistično območje in v ta namen tesno povežejo lokalne skupnosti in gospodarske turistične subjekte. Skupaj z akterji bi naj: (i) oblikovali skupno vizijo in strategijo trajnostnega razvoja turizma, (ii) pripravili regionalni program trajnostnega razvoja turizma s prednostnimi projekti, (iii) predlagali prioritetne integralne turistične proizvode, ki bodo določali identiteto turistične destinacije in (iv) spodbudili aktivnosti za oblikovanje, razvoj in upravljanje trženjske znamke turizma Štajerske. Poleg tega naj ta dokument nakaže (v) možnosti nove organiziranosti za upravljanje s turizmom v destinaciji ter (vi) izpostavi učinkovite modele partnerstev, ki bodo v prihodnosti ključna oblika združevanja in organiziranosti v turizmu. Strategija (november 2010) ponuja ključne ugotovitve turističnega povpraševanja in ponudbe na območju, ki vključuje 7 občin Pohorja (Lovrenc na Pohorju94, Ruše95, Maribor, Hoče‐Slivnica96, Rače‐
92
Aktivnosti ZZT Maribor je moč razbrati iz letnega poročila za leto 2009 na spletnem naslovu: www.maribor‐
pohorje.si/files/letno_porocilo_2009_zt.pdf.
93
Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče‐Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Mestne občine Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače‐Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta trojica, Šentilj.
94
Lovrenc na Pohorju je bil v obdobju med vojnama znano klimatsko okrevališče na višini 500 m.n.v. (leta 1872 je bil penzion Buttner proglašen za evropsko klimatsko zdravilišče – gosti visoki oficirji kraljeve vojske). Danes je med kulturno‐
zgodovinskimi znamenitostmi nujno izpostaviti projekt Lovrenc muzej na prostem, katerega temelj predstavlja Ladejenkova hiša iz 15. stol. v naselju Puša (najstarejša lesena hiša na Sloevnskem), ki je zavarovana z odlokom kot etnološki spomenik, pa tudi več kot 200 let staro Farško pajštvo (sušilnico za sadje in lan), Pernatovo žago in Pernatovo kovačijo. Med turističnimi znamenitostmi gre izpostaviti Lovrenška jezera, kolesarske pori, Jezernikove dneve, Čebelarski dom ter številne cerkvene objekte (župnijska cerkev sv. Lovrenca iz 12. stol.). Turistično društvo deluje kot podaljšana roka občine in je sprožilo projekt Lovrenc muzej na prostem. Marketinških aktivnosti še ni zaznati; v sklopu diplomske naloge na Ekonomsko‐
poslovni fakulteti v Mariboru (www.old.epf.uni‐mb.si/ediplome/pdfs/javornik‐joze.pdf) pa so nastale smernice za pripravo strategie razvoja turizma in marketinških aktivnosti za Lovrenc na Pohorju. 95
Občina Ruše je v zadnjih desetih letih izjemno aktivna na področju zavarovanja Vzhodnega dela Pohorja kot naravnega parka (projekt KAPO). Na območju ni oblikovane marketinške strategije turizma, temveč je v sklopu Razvojne strategije občine opredeljen tudi razvoj turizma. 56
Fram, Slovenska Bistrica in Oplotnica). Glede na dejstvo, da le 12 občin od 22 ponuja nastanitvene kapacitete, ki so zelo koncentrirane (94,4 % vseh ležišč v destinaciji) na 4 občine (Maribor, Hoče‐
Slivnica, Sl. Bistrica in Ruše), katere so zastopane tudi na Pohorju, so podatki o nočitvah iz Strategije precej ekvivalentni podatkom za subobmočje S in V del Pohorja, manjka le Ribnica na Pohorju. 5.2.2 Marketinške aktivnosti J dela Pohorja Na J, Zreškem Pohorju, za celovito predstavitev in trženje skrbi Lokalna turistična organizacija ‐ LTO Rogla‐Zreče, ki je bila ustanovljena leta 1999 kot gospodarsko interesno združenje za pospeševanje turizma – povezovanje ponudnikov turističnih storitev, javnega sektorja, turističnih društev (58) ter drugih s turizmom povezanih akterjev. Leta 2005 je začela poslovati TD Rogla‐Pohorje, ki stremi k promociji mehkega turizma s celovito turistično ponudbo v destinaciji ‐ štirih občinah: Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Oplotnica. Leta 2005 je bila oblikovana Marketinška študija razvoja turizma na turistični destinaciji Rogla. V Strategiji razvoja občine Zreče za obdobje 2009‐2013 je opredeljen tudi razvoj turizma. V letu 2009 so začeli pospešeno delati na promociji turističnih ponudnikov destinacije Rogla – Pohorje na sejmih in raznih predstavitvah doma in v tujini. V letu 2010 so se udeležili cca 15 sejmov, predstavitev in workshop, kjer so predstavljali ponudnike ali jim ponudili možnost, da se teh udeležijo tudi sami. V septembru so izdali katalog 53 ponudnikov oziroma približno 740 enot (apartmaji, sobe na turističnih kmetijah in hotelske sobe) oziroma 1.700 ležišč. Od leta 2009 so kontaktna oseba oz. posrednik za opravljanje rezervacij za celotno destinacijo. V letu 2009 jim je uspelo skoordinirati okrog 500 nočitev pri zasebnih ponudnikih nočitvenih kapacitet v območju. Posebej seveda marketinške aktivnosti izvaja podjetje Unitur za Terme Zreče in Roglo. Večkrat marketinške aktivnosti (predvsem oglaševanje) izvajajo skupaj s Termami Zreče in Roglo, ki se tržijo pod znamko UNITUR. UNITUR in nekateri manjši turistični ponudniki sami izvajajo marketinške aktivnosti (internet in oglaševanje v publikacijah). 5.2.3 Marketinške aktivnosti Z dela Pohorja Strategija razvoja turizma v mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2005‐2009, ki je bila s sklepom občinskega sveta podaljšana do konca leta 2010, vključuje zametke marketinške strategije. Javni zavod za turizem in šport SPOTUR Slovenj Gradec je bil ustanovljen konec leta 2009 z namenom strokovnega vodenja in koordiniranja turizma in športa v občini Slovenj Gradec ter za oblikovanje in 96
Na spletni strani občine Hoče‐Slivnica (www.hoce‐slivnica.si/) je s klikom na naslov turizem in gospodarstvo možno spoznati aktivnosti na področju turistične dejavnosti. Predstavljeni so projekt KAPO (skupni projekt 5 občin vzhodnega Pohorja ‐ model upravljanja zavarovanih območih Kamenjak Pohorje – KAPO); Kotnikova pešpot (12 km, 3 ure, informacijske table); objava, da ima občina 2 lokalna turistična vodnika ter predstavitev Vodnika po občini Hoče‐Slivnica v slovenskem in angleškem jeziku (uvodni pozdrav, o občini, šport, narava, kulturne znamenitosti, gostilne in okrepčevalnice, vinotoči in izletniške kmetije, penzioni in planinski domovi in koče). O strategiji razvoja turizma ni zaslediti informacij. 57
realiziranje kvalitetnih in pestrih programov po posameznih področjih, za njihovo povezovanje in trženje domačinom in turistom ter za nudenje kvalitetne strokovne pomoči ponudnikom na področju turizma in športa. Med cilje delovanja so zapisali: (i) organiziran, stalen in profesionalen pristop k razvoju novih prodajnih turističnih programov (izleti, vikend programi, počitnice), (ii) agencijska dejavnost, (iii) povezanost vseh turističnih ponudnikov v občini v skupno ponudbo za trg, (iv) promocija in trženje skupne turistične ponudbe na domačih in tujih trgih, (v) ustvarjanje prihodka iz naslova trženja turistične ponudbe, (v) zagotavljanje strateškega razvoja turizma, (vi) oovezovanje javnih in podjetniških interesov ter storitev, (vii) razvoj novih turističnih produktov, (viii) spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju občine ustanoviteljice, (ix) organizacija in trženje zabavnih prireditev ter (x) grafično oblikovanje in urejanje spletne podobe. Trenutno oblikujejo Strategijo razvoja turizma 2011‐2015, ki bo vključila tudi trženje skupne turistične ponudbe. V Slovenj Gradcu deluje TIC oziroma turistična pisarna, ki posreduje različne informacije in ponuja brezplačne publikacije (zloženke in brošure) ter knjige o turističnih zanimivostih mesta in okolice. Na TIC‐u vodijo lokalno vodniško službo (Odlok iz leta 2005), turistično dejavnost pa širi tudi 5 turističnih in 9 kulturnih društev. Na območju Z dela Pohorja – Koroška je bil oblikovan katalog Aktivne počitnice in oddih ‐ BOOM počitnice na Koroškem (katalog vključuje več turističnih ponudnikov s področja Koroške in predstavitve občin) v nakladi 22.000 izvodov v katerem je bilo vključeno tudi podjetje VABO d.o.o. 5.4 Projekti marketinških aktivnosti podjetij, nosilcev turistične ponudbe Pohorja V nadaljevanju navajamo primere marketinških aktivnosti posameznih turističnih podjetij, nosilcev turistične ponudbe Pohorja. 5.4.1 Projekti marketinških aktivnosti podjetij S in V dela Pohorja Na Ribniškem Pohorju je največje podjetje RIKOM d.o.o., ki predstavlja ob številnih produktih za podporo gostinske, zasneževalne in žičniške dejavnosti, upravljanju žičniške naprave na smučišču pri Ribniški koči, tudi svoje nastanitvene kapacitetete ‐ apartmajsko naselje in Stritarjevo domačijo v Ribnici na Pohorju ter apartmaje na Črnem vrhu na spletni strani (www.rikom.si) in trži v sklopu turističnega podjetja Športni center Pohorje d.o.o. (www.pohorje.org/mariborsko‐pohorje‐poleti/). Športni center Pohorje d.o.o. na svoji spletni strani (www.pohorje.org/) predstavlja in trži nastanitvene kapacitete v hotelih in apartmajih Mariborskega‐ Hočkega‐Slivniškega Pohorja, Kop in Ribiškega Pohorja. Posebej so opredeljena tematska področja Poslovni turizem, Wellness, Pohorje Adrenalin, Pohorje Relax, Nogometni kamp, Bike green, Energijska pot. Na prvi strani je predstavljenih več privlačnih paketov v Aktualni ponudbi (krompirjeve počitnice, vesela jesen za družine na Bolfenku idr.) ter glede na poletni čas povezave na višinski poligon, tobogan na zračnicah, mladinski turizem, vremenske razmere, poletno sankališče, vadbišče za golf ter cenik in obratovanje Pohorske vzpenjače.Prijaviti se je možno na e‐novice, vabijo pa tudi na Facebook. Ob tem so številne povezave na druge ponudnike (SK Branik, Dogodki v Mariboru idr.). 58
S katalogom Pohorje Maribor predstavlja Športni center Pohorje ponudbo svojih nastanitvenih kapacitet v apartmajskih naseljih Martin in Bolfenk, hotelih Arena, Bolfenk, Videc, Areh in v Penzionu Martin. Predstavljena je tudi tematska ponudba kapacitet seminarskega centra, kulinaričnih dobrot, gorskega wellnessa Bolfenk ter motivacijska druženja na Pohorju, nogometni kamp Arena ter kolesarjenje na Pohorju. Terme Maribor d.d. predstavljajo v svoji brošuri tudi ponudbo hotelov Habakuk in Bellevue ter številne tematske pakete v navezi z drugimi kapacitetami največjega turističnega podjetja v Mariboru. Rekreacijsko turistični center Jakec na Treh kraljih trži svoje storitve na spletni strani (www.jakec‐
sp.si). Predstavljena je ponudba za šole v naravi ter zimske pakete za smučanje v sezoni 2010/2011. 5.4.2 Projekti marketinških aktivnosti podjetij J dela Pohorja Unior d.d. – Program Turizem se trži pod znamko UNITUR. Na spletni strani (www.unitur.eu) je predstavljena ponudba na Rogli, v Termah Zreče in na Krvavcu, ki naslavlja družine ‐ družinski oddih, športnike ‐ šport in naravo, ljudi, ki si želijo sprostitve in dobrega počutja ‐ zdravje in dobro počutje, poslovneže ‐ poslovni turizem in vrhunske športnike – vrhunski šport v petih jezikih. Svojim stalnim gostom pošiljajo e‐obvestila, če se nanje prijavijo. Vabijo, da pokomentirate zadovoljstvo z njihovo ponudbo na Facebook‐u in YouTube‐u. Predstavljena je e‐revija Uniturjev nasmeh s katero vas seznanjajo z novostmi in aktualnostmi v centrih na Rogli in v Termah Zreče, priložene pa so tudi različne ugodnosti, ki jih je moč natisniti in koristiti. Vabijo vas, da obiščete Kolesarsko pohodniški center, saj iz Rogle potekajo tri kolesarske in devet pohodnih poti. Obstaja pa tudi UNITUR‐jev spletni rezervacijski sistem. 5.4.3 Projekti marketinških aktivnosti podjetij Z dela Pohorja Na Z delu Pohorja je največji turistični ponudnik turistično podjetje Vabo d.o.o. (ustanovljeno leta 1996, od leta 2003 ponuja storitve Hotela Slovenj Gradec, od leta 2006 Kope), ki na spletni strani (www.vabo.si/) predstavlja namestitvene kapacitete v treh hotelih in dveh planinskih domovih ter smučišče Kope, pa tudi ponudbo za skupine, ponudbo restavracije Paradiso ter celovito gostinsko ponudbo podjetja. Spletna stran omogoča rezervacijo številnih Boom paketov na Kopah. Za oglaševanje lastne ponudbe uporabljajo številne druge medije, kot npr. radio, TV, svetovni splet. 6 ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA POHORJA Na območju Pohorja so bili s predstavniki turistične dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva ovrednoteni indikatorji trajnosti razvoja ekoloških, ekonomskih in socialno kulturnih ciljev v turizmu, kmetijstvu in gozdarstvu. S tem smo proučili mnenje respondentov o pomenu in vplivih trajnostnega razvoja turizma, kmetijstva in gozdarstva na Pohorje. Ocenjevali so indikatorje trajnosti: (i) ekoloških ciljev; (ii) ekonomskih ciljev ter (iii) socialnih in kulturnih ciljev turizma, kmetijstva in gozdarstva na Pohorju ter jih opredelili kot zelo pomembne (++), pomembne (+), niti pomembne niti nepomembne (0), 59
nepomembne (‐) in zelo nepomembne (‐‐). Pri obdelavi podatkov smo izračunali povprečne vrednosti97 in prišli do ugotovitev, ki so predstavljene v nadaljevanju. 6.1 Analiza trajnostnega razvoja turizma na Pohorju Na delavnicah98 in po elektronski pošti smo s predstavniki turistične dejavnosti ovrednotili indikatorje trajnosti razvoja v turizmu in tako proučili mnenje respondentov o pomenu in vplivih trajnostnega razvoja turizma na Pohorju. Vprašalnik z indikatorji je izpolnilo: 9 predstavnikov vabljenih organizacij na delavnici za S in del Pohorja99, 14 predstavnikov vabljenih organizacij na delavnici za Z del Pohorja100 ter 6 predstavnikov podjetja VABO in občine Slovenj Gradec za Z del Pohorja101. 6.1.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja turizma na Pohorju Med indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja turizma na Pohorju (63 indikatorjev) so ugotovitve prikazane posebej za AI ‐ splošne indikatorje trajnosti turizma, AII ‐ za infrastrukturo, AIII ‐ za energijo, AIV ‐ za vodo in odpadke ter AV ‐ za turistično ponudbo. AI Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – splošno na Pohorju Respondenti so ocenili stanje trajnosti turizma na Pohorju s pomočjo 23 indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – splošno. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja – indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu ‐ splošno na Pohorju, ki so predstavljene v Prilogi IV/1a. Kot zelo pomembni za Pohorje so bili ocenjeni indikatorji: (i) A16 ‐ koristnost ohranja naravnih območij za turizem; (ii) A1 ‐ vpliv razvoja v turizmu na Pohorje; (iii) A45 ‐ ekološki pomen rekreacijske 97
Za izračunavanje povprečnih vrednosti rezultatov smo ocenjevalno lestvico opremili s ponderji in sicer: ++ je 2, + je 1, 0 je 0, ‐ je ‐1, ‐‐ je ‐2. Najprej smo sešteli vse istovrstne odgovore in jih pomnožili s ponderjem (npr. A1 je 17 odgovorov pod ++, kar pomeni 17 x 2 = 34 in 2 odgovora pod +, kar pomeni 2 x 1 = 2), nato smo sešteli vse ponderirane rezultate in dobili seštevek 36, ki smo ga delili z vsemi možnimi odgovori (19 udeleženih) in dobili rezultat, ki predstavlja povprečno vrednost vseh odgovor, in sicer 1,89. 98
Delavnica s predstavniki turistične dejavnosti na severnem in vzhodnem delu (SV) Pohorja, 6. 7. 2010, hotel Bolfenk, Hočko Pohorje in delavnica s predstavniki turistične dejavnosti na zahodnem in južnem delu (ZJ) Pohorja, 8. 7. 2010, hotel Dobrava, Zreče in spletno izpolnjevanje vprašalnika za Slovenjegraško Pohorje, 22. 7. 2010. 99
Predstavnica občine Ruše in Hotela Veter iz Ruš, predstavnica Zavoda za turizem Maribor, predstavnika Športnega centra Pohorje; predstavnik Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, predstavnik Rekreacijsko turističnega centra Jakec, predstavnica podjetja Kraft & Werk, predstavnik ZRSVN in predstavnica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Med respondenti je bilo pet moških (56 %) in štiri ženske (44 %). Pet je starih med 41 do 55 let (56 %) in štirje med 25 do 40 let (44 %). Trije respondenti imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo (33 %), štirje univerzitetno izobrazbo (45 %) in dva podiplomsko izobrazbo (22 %).
100
Župan občine Zreče, svetovalec za okolje in prostor občine Zreče, trije predstavniki turističnih društev, štirje predstavniki LTO/TIC‐ev, predstavnik turistične kmetije, predstavnici Kmetijsko‐gozdarskega zavoda Slovenije (Združenje turističnih kmetij Slovenije), direktor UNITUR (Terme Zreče in Rogla). Med respondenti je bilo osem žensk (57 %) in šest moških (43 %). Sedem respondentov je starih 23 do 45 let (50 %), pet 46 do 60 let (36 %) in dva več kot 61 let (14 %). Trije respondenti imajo srednjo šolo (22 %), osem respondentov ima dokončano višjo ali visoko strokovno šolo (57 %), dva imata univerzitetno izobrazbo (14 %) in en podiplomsko izobrazbo (7 %).
101
Vodja gostinstva, vodja hotela, receptor in dva natakarja ter turistična informatorka. Med respondenti je bilo pet žensk in en moški. Vsi so stari med 25 in 43 let in vsi razen ene respondentke (višja ali visoka strokovna šola) imajo srednješolsko izobrazbo.
60
funkcije za turizem. Kot indikatorji z najnižjimi ocenami pomembnosti so se uvrstil indikatorji: (i) A5 ‐ zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (dobavitelji); (ii) A4 ‐ zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (gosti); (iii) A2‐ zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (lokalno prebivalstvo). Nobeden indikator se ni uvrstil v kategorije niti pomemben niti nepomemben ter nepomemben in zelo nepomemben. Ugotavljamo, da so respondenti pri ocenjevanju indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu ‐ splošno na Pohorju podobno ocenili zelo pomembne indikatorje trajnosti, saj so se indikatorji A16, A1 in A45 pri vseh treh skupinah respondentov (S in V, J in Z del Pohorja) uvrstili med prve tri zelo pomembne indikatorje. Prepričljivo se strinjajo, da je najpomembnejša korist turizma prav ohranjanje naravnih območij in da razvoj v turizmu ugodno vpliva na Pohorje. Indikatorje, ki so se uvrstili v kategorijo pomembno, so respondenti zelo različno ocenjevali. V skupnem izračunu so se na zadnja tri mesta uvrstili indikatorji A5, A4 in A2. Na SV ter na J delu Pohorja so prepričani, da se ljudje premalo zavedajo pomena trajnostnega razvoja turizma na okolje. Na Z delu Pohorja so izpostavili premalo osveščanja gostov o vplivu trajnostne rabe na okolje ter vključevanja zelene lokalne dobaviteljske verige v turizmu. Na SV delu Pohorja so izpostavili, da ekološki pomen lovstva za turizem na Pohorju ni niti pomemben niti nepomemben kar pomeni, da še niso prepoznali potrebe po povezovanju z lovci in predstavljanju živali obiskovalcem. AII Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – infrastruktura na Pohorju Respondenti so ocenili stanje trajnosti turizma na Pohorju s pomočjo 8 indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu ‐ infrastruktura. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnostni ekoloških ciljev v turizmu ‐ infrastruktura na Pohorju, ki so predstavljene v Prilogi IV/1b. Kot zelo pomembni za Pohorje so bili ocenjeni naslednji indikatorji: (i) A12 ‐ vpliv urejenosti splošne infrastrukture na turizem; (ii) A14 ‐ vpliv turistične infrastrukture – smučišč in turističnih objektov na okolje; (iii) A18 ‐ pomen izbire parcel za gradnjo turističnih objektov na okolje. Kot indikatorji z najnižjimi vrednostmi v kategoriji zelo pomembno so se uvrstili indikatorji: (i) A21 ‐ vpliv trajnostne opreme turističnih objektov ‐ obstojnost materialov in barv in zahteva po pogostosti čiščenja na okolje; (ii) A19 ‐ vpliv trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje ‐ okolju primerna arhitektura, naravni materiali, barve idr.; (iii) A20 ‐ vpliv trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje ‐ bio‐
klimatska arhitektura, nizek energijski odtis, dobra izolacija stavb in oken, idr. V kategorijo pomembno ni bilo uvrstitev na SV ter J delu Pohorja, na Z delu Pohorja pa sta se uvrstila indikatorja: (i) A19 ‐ vpliv trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje in (ii) A21 ‐ vpliv trajnostne opreme turističnih objektov ‐ obstojnost materialov in barv in zahtevo po pogostosti čiščenja na okolje. Pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se noben indikator ni uvrstil v kategorije niti pomembno niti nepomembno, nepomembno in zelo nepomembno. Ugotavljamo, da so respondenti pri ocenjevanju indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev v turizmu – infrastruktura na Pohorju podobno ocenili zelo pomembne indikatorje trajnosti, saj so se indikatorji A12, A14 in A18 pri vseh treh skupinah respondentov (S in V, J in Z del Pohorja) uvrstili med prve tri zelo pomembne indikatorje. Prepričljivo se strinjajo, da imajo zelo velik vpliv na turizem urejenost 61
splošne ter turistične infrastrukture. Prav tako so prepoznali kot zelo pomembno za okolje izbiro parcel za gradnjo turističnih objektov. Pri ocenjevanju najnižjih ocenjenih vrednosti v kategoriji zelo pomembno se niso tako močno strinjali. Vendarle so se v skupnem izračunu na zadnja tri mesta uvrstili indikatorji A21, A19 in A20. V skupni ocenitvi povprečne vrednosti se nobeden indikator ni uvrstil v kategorijo pomemben, čeprav so na Z delu Pohorja ocenili z oceno 0,83 indikatorja A19 in A21. Iz česar lahko sklepamo, da so prepoznali, da se premalo pomena posveča vplivu trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje in vplivu trajnostne opreme turističnih objektov ‐ obstojnost materialov in barv in zahteva po pogostosti čiščenja na okolje. AIII Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – energija na Pohorju Respondenti so ocenili stanje trajnosti turizma na Pohorju s pomočjo 9 indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – energija. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev v turizmu ‐ energija na Pohorju, ki so predstavljene v Prilogi IV/1c. Kot zelo pomemben za Pohorje je bil z zelo nizko povprečno vrednostjo ocenjen indikator: A30 ‐ pomen varčevanja z energijo pri izvajanju turističnih storitev v območju ‐ varčni sistemi, ugašanje luči, računalnik na stand by ipd. Kot indikatorja z najnižjima ocenama pomembnosti sta se uvrstila indikatorja: (i) A24 ‐ vpliv ohlajanja in segrevanja proizvodnih in prodajnih prostorov na okolje ter (ii) A22 ‐ splošna trajnost rabe energije v območju. Pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se noben indikator ni uvrstil v kategorije niti pomembno niti nepomembno, nepomembno in zelo nepomembno. Ugotavljamo, da so respondenti zelo nizko ocenjevali indikatorje trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – energija na Pohorju, saj se na SV delu Pohorja noben indikator ni uvrstil v kategorijo zelo pomemben. Najvišje povprečne vrednosti so odčitane na J in najnižje na Z delu Pohorja. Tako je pri skupni ocenitvi edini kot zelo pomemben ocenjen indikator A30 ‐ pomen varčevanja z energijo pri izvajanju turističnih storitev v območju in kot pomembna indikatorja: (i) A25 ‐ vpliv segrevanja in ohlajanja hotelskih prostorov na okolje in (ii) A28 ‐ pomen nadzorovane osvetlitve v turističnih objektih v območju. Respondenti se prepričljivo strinjajo, da energiji posvečajo premalo pozornosti oziroma, da vrsta pridobivanja in način koriščenja energije ne vplivata pomembno na okolje. Pri ocenjevanju najnižjih ocenjenih vrednosti v kategoriji pomembno so se respondenti popolnoma strinjali, saj so bile skupne najnižje povprečne vrednosti indikatorjev: (i) A24 ‐ vpliv ohlajanja in segrevanja proizvodnih in prodajnih prostorov na okolje in (ii) A22 ‐ splošna trajnost rabe energije v območju tudi med zadnjimi tremi v vsakem podobmočju Pohorja. Na Z delu Pohorja sta se z enako najnižjo povprečno vrednostjo (0,33) pridružila še indikatorja: (iii) A27 – pomen nadzorovane osvetlitve v hotelskih sobah ter (iv) A28 – pomen nadzorovane osvetlitve v turističnih objektih v območju. 62
AIV Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – voda, odpadki na Pohorju Respondenti so ocenili stanje trajnosti turizma na Pohorju s pomočjo 9 indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – voda, odpadki. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – voda, odpadki na Pohorju, ki so predstavljeni Prilogi IV/1d. Kot zelo pomemben za Pohorje je bil ocenjen indikator: A39 ‐ vpliv uporabe okolju prijaznih čistil na okolje. Kot indikatorja z najnižjima ocenama pomembnosti sta se uvrstila indikatorja: (i) A38 ‐ vpliv potrošnje papirja in kartuš za tiskalnik v administraciji na okolje ter (ii) A35 ‐ vpliv nabave / potrošnje artiklov sobnega standarda na okolje. Nobeden indikator se ni uvrstil v kategorije niti pomemben niti nepomemben ter nepomemben in zelo nepomemben. Ugotavljamo, da so respondenti S in V dela Pohorja nižje ocenjevali indikatorje trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – voda, odpadki na Pohorju kot v drugih dveh podobmočjih Pohorja. Najvišje povprečne vrednosti smo odčitali na J delu Pohorja. Tako sta pri skupni ocenitvi edina kot zelo pomembna ocenjena indikatorja: (i) A39 ‐ vpliv uporabe okolju prijaznih čistil na okolje ter (ii) A37 ‐ vpliv ločevanja odpadkov in vodenje evidenc o odpadkih na okolje. Pri ocenjevanju najnižjih ocenjenih vrednosti v kategoriji pomembno so se popolnoma strinjali na S in V ter J podobmočjih Pohorja z indikatorjema: (i) A38 ‐ vpliv potrošnje papirja in kartuš za tiskalnik v administraciji na okolje ter (ii) A35 ‐ vpliv nabave / potrošnje artiklov sobnega standarda na okolje, ki sta tudi v skupnem seštevku zabeležila najnižje vrednosti in s tem najmanjši pomen za respondente. Na Z delu Pohorja so najnižje povprečne vrednosti zabeležili indikatorji: (i) A32 ‐ pomen potrošnje vode za turistične namene v območju, (ii) A33 ‐ pomen potrošnje vode pri pomivalnih, pralnih in drugih strojih v turistični dejavnosti v območju, (iii) A34 ‐ vpliv ogrevanja vode v turistični dejavnosti na okolje ter (iv) A36 ‐ vpliv reduciranja odpadkov na okolje, kar pomeni, da so tem aktivnostim namenili doslej najmanjši pomen oziroma se jim zdijo najmanj pomembne za trajnostni razvoj območja. AV Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – turistična ponudba na Pohorju Respondenti so ocenili stanje trajnosti turizma na Pohorju s pomočjo 14 indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – turistična ponudba. Na osnovi ugotovitev za posamezno podobmočje Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev razvoja v turizmu – turistična ponudba na Pohorju, ki so predstavljene v Prilogi IV/1e. Kot zelo pomembni za Pohorje so bili ocenjeni naslednji indikatorji: (i) A50 ‐ vpliv zelene infrastrukture za mobilnost na okolje, (ii) A53 ‐ pomen zelene naravnanosti turistične ponudbe – zeleni programi in paketi v območju ter (iii) A51 ‐ pomen ponudbe zelene orientacije v naravi. Kot indikatorji z najnižjimi ocenami pomembnosti so se uvrstili indikatorji: (i) A59 ‐ pomen ponudbe medicinskega velnesa v območju; (ii) A58 ‐ pomen ponudbe delavnic za duševne aktivnosti v območju; (iii) A57 ‐ pomen ponudbe programov za nego telesa in obraza v območju. Pozitivno 63
ocenjujemo dejstvo, da se noben indikator ni uvrstil v kategorije niti pomembno niti nepomembno, nepomembno in zelo nepomembno. Ugotavljamo, da so respondenti Z dela Pohorja višje oziroma nižje ocenjevali indikatorje trajnosti ekoloških ciljev v turizmu – turistična ponudba na Pohorju kot v drugih dveh podobmočjih Pohorja. Skupne povprečne vrednosti kažejo kot zelo pomembne indikatorje: (i) A50 ‐ vpliv zelene infrastrukture za mobilnost na okolje, (ii) A53 ‐ pomen zelene naravnanosti turistične ponudbe – zeleni programi in paketi v območju in (iii) A51 ‐ pomen ponudbe zelene orientacije v naravi. Najnižje ocenjene vrednosti v kategoriji pomembno so respondenti Z dela Pohorja prisodili indikatorjem: (i) A58 ‐ pomen ponudbe delavnic za duševne aktivnosti v območju, (ii) A55 ‐ pomen ponudbe sprostitvenih programov v območju in (iii) A57 ‐ pomen ponudbe programov za nego telesa in obraza v območju ter podali edino negativno ocenjeno vrednost ‐ nepomembno za indikator A59 ‐ pomen ponudbe medicinskega velnesa v območju. Indikatorji A59, A58 in A57 so v skupnem seštevku zabeležili najnižje povprečne vrednosti. Medicinski velnes se ponuja le na J delu Pohorja, povsod pa bi lahko več pozornosti namenili ponudbi sprostitvenih programov, delavnic za duševne aktivnosti in programov za nego telesa in obraza. 6.1.2 Ekonomska trajnost razvoja turizma na Pohorju V nadaljevanju so prikazane ugotovitve za indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev razvoja turizma na Pohorje s pomočjo 31. indikatorjev ekonomske trajnosti. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnosti ekonomskih ciljev razvoja v turizmu na Pohorje, ki so predstavljene v Prilogi IV/2. Kot zelo pomembni za Pohorje so bili ocenjeni naslednji indikatorji: (i) B24 ‐ ekonomski vpliv turizma na rekreacijo, (ii) B1 ‐ lokalna zaposljivost v turizmu, (iii) B23 ‐ ekonomski vpliv turizma na izobraževanje. Kot indikatorji z najnižjimi ocenami pomembnosti so se uvrstili indikatorji: (i) B27 ‐ ekonomski vpliv turizma na lovstvo in obratno, (ii) B10 ‐ pomen razpoložljivih finančnih sredstev na gradnjo stavb v turizmu, (iii) B12 ‐ ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije. Pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se noben indikator ni uvrstil v kategorije niti pomembno niti nepomembno, nepomembno in zelo nepomembno. Ugotavljamo, da so respondenti zelo različno ocenjevali indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v turizmu na Pohorju. Skupne povprečne vrednosti kažejo kot zelo pomembne indikatorje B24 ‐ ekonomski vpliv turizma na rekreacijo, B1 ‐ lokalna zaposljivost v turizmu in B23 ‐ ekonomski vpliv turizma na izobraževanje. Najnižje ocenjene vrednosti v kategoriji pomembno so rispondenti Pohorja prisodili indikatorjem: (i) B27 ‐ ekonomski vpliv turizma na lovstvo in obratno, (ii) B10 ‐ pomen razpoložljivih finančnih sredstev na gradnjo stavb v turizmu in (iii) B12 – ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije, iz česar lahko razberemo, da lov ni pridobitna dejavnost na Pohorju, da primanjkuje finančnih sredstev za vlaganja v okolju prijazno turistično gradnjo ter da ne posvečajo veliko pozornosti rabi okolju prijazne energije. 64
6.1.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja turizma na Pohorju V nadaljevanju so prikazane ugotovitve za indikatorje trajnosti socialnih in kulturnih ciljev razvoja turizma na Pohorje, ocenjene s pomočjo 21. indikatorjev socialne in kulturne trajnosti. Na osnovi ugotovitev za posamezni del Pohorja so bile oblikovane skupne povprečne vrednosti ocenjenega stanja indikatorjev trajnosti socialnih in kulturnih ciljev razvoja v turizmu na Pohorju, ki so predstavljene v Prilogi IV/3. Kot zelo pomembni za Pohorje so bili ocenjeni naslednji indikatorji: (i) C1 ‐ vpliv turizma na kakovost okolja in naravne dediščine, (ii) C4 ‐ vpliv turizma na kakovost življenja lokalnih prebivalcev, (iii) C3 ‐ pomen kakovosti lokalnih turističnih storitev in zmogljivosti v območju. Kot indikatorji z najnižjimi ocenami pomembnosti so se uvrstili indikatorji: (i) C16 ‐ pomen usposabljanja gostov za trajnostno naravnanost, (ii) C20 ‐ pomen lokalnega političnega nadzora nad turistično dejavnostjo, (iii) C13 ‐ pomen ciljnega komuniciranja – zelene ciljne skupine gostov – specializacija po segmentih. Nobeden indikator se ni uvrstil v kategorije niti pomemben niti nepomemben ter nepomemben in zelo nepomemben. Ugotavljamo, da so respondenti različno ocenjevali indikatorje trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v turizmu na Pohorju. Skupne povprečne vrednosti kažejo kot zelo pomembne indikatorje C1 ‐ vpliv turizma na kakovost okolja in naravne dediščine, C4 ‐ vpliv turizma na kakovost življenja lokalnih prebivalcev in C3 ‐ pomen kakovosti lokalnih turističnih storitev in zmogljivosti v območju. Najnižje ocenjene vrednosti v kategoriji pomembno so rispondenti Pohorj prisodili indikatorjem C16 ‐ pomen usposabljanja gostov za trajnostno naravnanost, C20 ‐ pomen lokalnega političnega nadzora nad turistično dejavnostjo in C13 – pomen ciljnega komuniciranja, iz česar lahko razberemo, da se premalo pozornosti namenja usposabljanju gostov za trajnostno naravnanost, da ni učinkovitega lokalnega nadzora in da zaposleni v območju nimajo veščin za ciljno komuniciranje – specializirano trženje zelene ponudbe. 6.2 Analiza trajnostnega razvoja kmetijstva na Pohorju V sklopu izdelave študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na Pohorju smo na delavnici s kmetijci ovrednotili indikatorje trajnostnega razvoja v kmetijstvu in tako proučili njihovo mnenje o pomenu in vplivih trajnostnega razvoja kmetijstva na Pohorje. Vprašalnik z indikatorji je izpolnilo 12 predstavnikov vabljenih organizacij102. 102
Med 12 udeleženci delavnice je bilo 6 predstavnikov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru (50 %), 4 predstavniki ZRSVN (34 %), predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije (8 %) in predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor (8 %). Respondenti so bili enakomerno zastopani po spolu (50 % žensk in 50 % moških). Največ je bilo starih med 26 in 35 let (7 respondentov oziroma 58 %), dva sta bila stara do 25 let (17 %) in trije med 36 in 50 let (25 %). Med njimi sta bila dva študenta (17 %), ostali so imeli univerzitetno (5 respondentov, 42 %) oziroma podiplomsko izobrazbo (5 respondentov, 42 %).
65
6.2.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja kmetijstva na Pohorju Ocena vrednosti indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev v kmetijstvu na Pohorju je bila podana s pomočjo vrednotenja 23. indikatorjev in povprečne vrednosti so prikazane v Prilogi IV/4. Med zelo pomembne indikatorje trajnosti ekoloških ciljev v kmetijstvu na Pohorju so se uvrstili: (i) A3 ‐ vpliv kmetijstva na genetsko pestrost, (ii) A6 ‐ koristi ohranjanja tradicionalne kmetijske krajine in poselitve, (iii) A4 ‐ kmetijska krajina kot javno dobro, (iv) A7 ‐ pomen trajnostne rabe kmetijskih površin, (v) A1 ‐ vpliv kmetijstva na pestrost ekosistemov, (vi) A5 ‐ vpliv poseljenosti podeželja na krajino in (vii) A23 ‐ korist trajnostnega kmetijstva na okolje (splošno). Med niti pomembne niti nepomembne so se uvrstili indikatorji: (i) A12 ‐ trend intenzifikacije kmetijske rabe, (ii) A22 ‐ vpliv turizma na kmetijske površine, (iii) A21 ‐ vpliv rekreacije za kmetijske površine. Med nepomembne se je uvrstil indikator: A20 ‐ vpliv infrastrukture ‐ smučišč in turističnih objektov na kmetijsko dejavnost, ki je dosegel najnižjo povprečno vrednost med indikatorji. Ugotavljamo, da se respondenti zelo zavedajo koristi ekološke trajnostni kmetijstva in kmetijskega prostora na genetsko pestrost, pestrost ekosistemov, ohranjanje krajine, poseljenost podeželja ter koristi trajnostnega kmetijstva na okolje Pohorja. 6.2.2 Ekonomska trajnost razvoja kmetijstva na Pohorje Ugotovitve ocenitev indikatorjev trajnosti ekonomskih ciljev v kmetijstvu na Pohorju temeljijo na 19. ocenjenih indikatorjih in so predstavljene v Prilogi IV/5. Nobeden indikator trajnosti ekonomskih ciljev v kmetijstvu na Pohorju se ni uvrstil v kategoriji zelo pomemben in zelo nepomemben. Med pomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v kmetijstvu na Pohorju so se uvrstili indikatorji: (i) B9 ‐ ekonomski pomen dopolnilnih dejavnosti, (ii) B11 ‐ ekonomski potencial pridobivanja energije iz obnovljivih virov na kmetiji. Kot niti pomembne niti nepomembne so respondenti ocenili naslednje indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev kmetijstva na Pohorju: (i) B1 ‐ dobiček iz kmetijske dejavnosti, (ii) B3 ‐ zaposlenost lokalnega prebivalstva in (iii) B18 ‐ financiranje investicij v kmetijstvo. Med nepomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili indikatorji: (i) B12 ‐ ekonomski pomen ribogojstva in predelave sladkovodnih rib na kmetiji, (ii) B15 ‐ konkurenčnost kmetijstva drugim ekonomskim dejavnostim na območju, (iii) B17 ‐ ekonomski pomen lovstva na kmetijskih površinah. Ugotavljamo, da so za ekonomsko učinkovitost pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer turizem na kmetiji, gostinska dejavnost ter pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetiji, saj sama kmetijska dejavnost ni dobičkonosna. Problem je tudi z zaposljivostjo v kmetijstvu in s financiranjem investicij v kmetijstvo ter s podeljevanjem subvencij za spodbujanje kmetijske pridelave. 6.2.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja kmetijstva na Pohorju Ugotovitve ocenitev indikatorjev trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v kmetijstvu na Pohorju temeljijo na 12. indikatorjih in so so predstavljene v Prilogi IV/6. 66
Nobeden indikator trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v kmetijstvu na Pohorju se ni uvrstil v kategorije niti pomemben niti nepomemben, nepomemben in zelo nepomemben. Med zelo pomembne indikatorje trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v kmetijstvu na Pohorju so se uvrstili indikatorji: (i) C3 ‐ pomen naslednika za ohranjanje kmetijstva, (ii) C6 ‐ pomen urejenega kmetijskega prostora za turizem, (iii) C7 ‐ pomen ekosistemskih uslug kmetijskega prostora za kakovost življenja na območju in (iv) C12 ‐ splošna korist socialne trajnosti kmetijskega prostora. Ugotavljamo, da se še veliko premalo zavedamo socialnega in kulturnega pomena kmetijstva in kmetijskega prostora. Obstaja bojazen izgube kmetijske krajine, saj mladi nimajo interesa nadaljevati tradicijo kmetijske dejavnosti, ker lahko v drugih dejavnostih dosežejo višjo kakovost življenja. 6.3 Analiza trajnostnega razvoja gozdarstva na Pohorju V sklopu izdelave študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na Pohorju smo na delavnici z gozdarji ovrednotili indikatorje trajnosti razvoja ekoloških, ekonomskih in socialno kulturnih ciljev v gozdarstvu in tako proučili mnenje respondentov o pomenu in vplivih trajnostnega razvoja gozdarstva na Pohorju. Vprašalnik z indikatorji je izpolnilo 19 predstavnikov vabljenih organizacij103. 6.3.1 Okoljska / ekološka trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju Ugotovitve indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju temeljijo na 20. Indikatorjih in ugotovitve so prikazane v Prilogi IV/7. Med zelo pomembne indikatorje trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili: (i) A1 ‐ vpliv gozda na okolje, (ii) A7 ‐ pomen trajnostne rabe obnovljivih gozdnih virov ‐ lesnoproizvodna funkcija, (iii) A18 ‐ pomen »nesprejemljivega, nedopustnega« prometa na gozdni prostor, (iv) A4 ‐ pomen gozdnega prostora za ohranjanje čistosti podtalnice in sposobnosti zadrževanja vode v tleh ter (v) A5 ‐ koristi gozdnega prostora za biodiverziteto. Med pomembne indikatorje trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili indikatorji: (i) A12 ‐ vpliv infrastrukturnih vodov na gozdni ekosistem, (ii) A11 ‐ vpliv infrastrukture ‐ stanovanjskih zgradb na gozdni ekosistem, (iii) A15 ‐ pomen poučne (izobraževalne) funkcije na gozdni prostor ter (iv) A10 ‐ pomen vpliva odlagališč odpadkov v gozdnem prostoru na gozd kot ekosistem. Nobeden izmed indikatorjev trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju se ni uvrstil kot niti pomemben niti nepomemben oziroma nepomemben oziroma zelo nepomemben. Ugotavljamo, da se respondenti zelo zavedajo koristi trajnostni gozda in gozdnega prostora v obravnavanem območju na okolje (A1), ohranjanja čistosti podtalnice in zadrževanja vode v tleh (A4) ter trajnostne rabe obnovljivih gozdnih virov – lesnoproizvodne funkcije (A7). Zelo jih skrbi »nesprejemljiv« promet na gozdni prostor (A18), zavedajo pa se tudi vpliva infrastrukturnih vodov 103
Med 19 udeleženci je bilo 12 predstavnikov iz treh ZGS ‐ Maribor, Slovenj Gradec in Celje (63 %), 5 iz ZRSVN (27 %), 1 iz Lovske zveze Maribor (5 %) in 1 iz gospodarsko interesnega združenja (5 %). Med njimi so prevladovali moški (84 %), stari med 30 in 50 let (84 %), z univerzitetno in podiplomsko izobrazbo (90 %), ki poznajo razmere v gozdarstvu na Pohorju.
67
(A12) in stanovanjskih zgradb (A11) ter odlagališč (A10) na gozdni ekosistem. Pomembno je, da so bili vsi indikatorji ocenjeni s kategorijama pomembno in zelo pomembno. 6.3.2 Ekonomska trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju Ugotovitve indikatorjev trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju temeljijo na 15. Indikatorjih in so prikazane v Prilogi IV/8. Nobeden indikator trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju se ni uvrstil v kategoriji zelo pomemben in zelo nepomemben. Med pomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili: (i) B1 ‐ pomen zasebnih finančnih koristi iz gozdnega prostora, (ii) B5 ‐ pomen gospodarjenja z gozdovi s spravilom lesa s traktorjem in sekačem ter (iii) B2 ‐ pomen javnih finančnih koristi iz gozdnega prostora. Kot niti pomembna niti nepomembna so ocenili naslednja indikatorja trajnosti ekonomskih ciljev gozdarstva na Pohorju: (i) B9 ‐ pomen gozdarstva za ekonomsko učinkovitost v lokalnem okolju in (ii) B7 ‐ pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz gozda. Med nepomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju se je uvrstil indikator: B11 ‐ ekonomski pomen poučne (izobraževalne) funkcije v gozdnem prostoru. Gozdarstva in lesarstva na Pohorju se ne smatra za ekonomsko učinkoviti dejavnosti (B1, B2) in poslovni priložnosti (B4), saj so koristi iz gozdnega prostora ocenjene precej slabo tako za lastnike in zakupnike zemljišč kot koncesionarje, nizko pa je ocenjen tudi pomen zaposljivosti lokalnega prebivalstva v gozdarstvu in lesnoproizvodni funkciji (B3). Zaskrbljujoče je dejstvo, da gozdarji izobraževalne funkcije v gozdnem prostoru ne smatrajo kot pomembne pridobitne dejavnosti (B11), kar velja tudi za rekreacijsko funkcijo (B12) in lovstvo (B14), ki so bile ocenjene kot nepomembne (negativne). Respondenti tudi menijo, da gozdarstvo ni konkurenčno v primerjavi z drugimi ekonomskimi dejavnostmi v območju (B10). 6.3.3 Socialna in kulturna trajnost razvoja gozdarstva na Pohorju Ugotovitve ocenitev indikatorjev trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v gozdarstvu na Pohorju temeljijo na 13. indikatorjih in so predstavljene v Prilogi IV/9. Nobeden indikator trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v gozdarstvu na Pohorju se ni uvrstil v kategorijo zelo pomemben, pa tudi ne v kategorijo niti pomemben niti nepomemben in ne v kategorijo zelo nepomemben. Med pomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili: (i) C1‐ pomen gozdnega prostora za zasebne uporabnike – lastnike zemljišč ter (ii) C2 ‐ pomen gozdnega prostora za vse uporabnike – obiskovalce. Med manj pomembne indikatorje trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju so se uvrstili indikatorji: (i) C5 ‐ pomen kakovosti gozdnega prostora za izobraževanje in doživljanje narave, (ii) C10 ‐ pomen ohranjanja kulturne dediščine v gozdnem prostoru, (iii) C11 ‐ pomen skrbi in usmerjanja interesov lokalnih skupnosti za koriščenje gozdnega prostora ter (iv) C9 ‐ pomen ohranjanja gozdne krajine za doživljanje gozdnega prostora (0,26; 10 + in 9 ‐). Ugotavljamo, da se še veliko premalo zavedamo socialnega in kulturnega pomena gozdnega prostora kar velja tako za lastnike zemljišč (C1), za obiskovalce (C3) in lokalne prebivalce (C2). Zaskrbljujoče je 68
dejstvo, da je najnižjo povprečno oceno pomembnosti dobil pomen ohranjanja gozdne krajine za doživljanje gozdnega prostora (C9). Kot manj pomembne pa se smatrajo tudi pomen kakovosti gozdnega prostora za izobraževanje in doživljanje narave – gozdne učne poti in tabori (C5), pomen ohranjanja kulturne dediščine v gozdnem prostoru (C10) ter skrb in usmerjanje interesov lokalnih skupnosti za koriščenje gozdnega prostora (C11). 6.4 Skupne ugotovitve trajnosti razvoja na Pohorju V tabeli 14 so predstavljene skupne ugotovitve trajnosti razvoja na Pohorju. Ugotovitve izvedene raziskave so dobro izhodišče za oblikovanje nabora indikatorjev, ki bi jih bilo smiselno v naslednjih letih spremljati na Pohorju. Tabela 14: Trajnostni razvoj turizma kmetijstva in gozdarstva na Pohorju v letu 2010 Trajnost razvoja turizma na Pohorju Trajnost razvoja kmetij‐
stva na Pohorju Trajnost razvoja gozdar‐
stva na Pohorju Ekološka trajnost Obstaja velika korist ekološke trajnostni razvoja turizma na Pohorje. Žal trenutne razmere in kadrovska zasedba ne omogočata večjih vlaganj v okolje, bolj prijazno infrastrukturo in razvijanje zelenih programov, za večjo privlačnost na turističnem trgu. Trajnostni razvoj kmetijstva ugodno vpliva na ohranjanje Pohorja. Največji pomen ima ekološka trajnost kmetijstva in kmetijskega prostora na genetsko pestrost, pestrost ekosistemov, ohranjanje krajine, poseljenost podeželja ter koristi trajnostnega kmetijstva na okolje Pohorja. Trajnostni razvoj gozdarstva ugodno vpliva na ohranjanje Pohorja, še predvsem na ohranjanje biodiverzitete in čistosti podtalnice ter trajnostne rabe obnovljivih gozdnih virov – lesnoproizvodne funkcije. Ekonomska trajnost Obstaja velika korist ekonomskih ciljev trajnosti turizma na Pohorje, vendar trenutna gospodarska kriza in ne pripravljenost vložiti več na začetku in dosegati boljše rezultate na dolgi rok, ne omogočata načrtovanja in implementiranja bolj okolju prijaznih aktivnosti. Socialna in kulturna trajnost Obstaja korist socialnih in kulturnih ciljev trajnosti turizma na Pohorje, vendar v območju ni dovolj znanja in spretnosti, pa tudi volje, za bolj zeleno vedenje in spodbujanje zelenih aktivnosti. Kmetijska dejavnost na Pohorju ni izrazito dobičkonosna. Izpostavlja se ekonomski pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, še predvsem v turizmu in gostinski dejavnosti ter pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Problem predstavljata financiranje investicij v kmetijstvo ter podeljevanje subvencij za spodbujanje kmetijske pridelave. Premalo se zavedamo socialnega in kulturnega pomena kmetijstva in kmetijskega prostora. Več pozornosti posvetiti ohranjanju vsebin ruralnega prostora in urejenega kmetijskega prostora za razvoj turizma. Obstaja bojazen izgube kmetijske krajine, saj mladi nimajo interesa nadaljevati tradicije kmetijske dejavnosti. Premalo se zavedamo socialnega in kulturnega pomena ohranjanja gozdnega prostora, saj izobraževanju in doživljanju narave ter kulturne dediščine v gozdnem prostoru posvečamo premalo pozornosti. Gozdarstvo in lesarstvo nista ekonomsko učinkoviti poslovni priložnosti na Pohorju. 7 SWOT ANALIZA POHORJA SWOT analiza je analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj. V bistvu gre za metodo, ki le strukturira to, kar sicer sami že intuitivno počnemo – preverjamo, kje smo dobri, slabi, kaj lahko naredimo in kaj nam grozi. V nadaljevanju je predstavljena SWOT analiza Pohorja z vidika turistične dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva. 69
7.1 SWOT analiza razvoja turizma na Pohorju SWOT analiza je bila izvedena ločeno za S in V del Pohorja, ko je pri analiziranju sodelovalo 11 predstavnikov turističnega gospodarstva104 ter za Z in J del Pohorja, ko je sodelovalo 19 predstavnikov turističnega gospodarstva105. V nadaljevanju so predstavljene prednosti in pomanjkljivosti notranjega okolja Pohorja ter priložnosti in grožnje oziroma nevarnosti, ki pretijo Pohorju iz zunanjega okolja. 7.1.1 Prednosti razvoja turizma na Pohorju Prednosti (priloga V/1a) se nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego določenega cilja na Pohorju. Gre za področja v turistični dejavnosti, kjer se počutimo močne, smo boljši od konkurence in predstavljajo pomembno strateško prednost Pohorja. Iz teh funkcij lahko izhajajo na drugi strani tudi slabosti. V rangiranju rezultatov106 prednosti turizma na Pohorju lahko kot poglavitne dejavnike izpostavimo: (i) naravne danosti (10 točk), (ii) ohranjenost narave (10 točk), (iii) obstoječe kolesarske in pohodniške poti (9 točk), (iv) sezona skozi vse leto (8 točk), (v) bogata sakralna in druga dediščina (7), (vi) dobra lokacija in odlična prometna dostopnost (6 točk), (vii) ljudje ‐ volja, želja, hoteti (6),(viii) naravno bogastvo – les in kamen (5), (ix) dobra obstoječa turistična infrastruktura (5), (xi) bližina mest in krajev (4 točke), (xii) divjina – pragozd (3 točke). 7.1.2 Slabosti razvoja turizma na Pohorju Slabosti (priloga V/1b) oziroma pomanjkljivosti predstavljajo šibkosti turistične dejavnosti na Pohorju, oziroma področja turistične dejavnosti na Pohorju, kjer bi se morali izboljšati ter področja, kjer smo resnično ranljivi. V rangiranju rezultatov pomanjkljivosti turizma na Pohorju lahko kot poglavitne slabosti izpostavimo: (i) nezadostno povezovanje med ponudniki (20 točk), (ii) ni celovitih produktov, razpršenost ponudbe brez učinkovitih povezav – ni sinergičnega delovanja (15 točk), (iii) slaba implementacija zapisanih strateških dokumentov (strategije, programi v turistični dejavnosti) (14 točk), (iv) ni organizacije za 104
6. julija 2010 je bila na Bolfenku v hotelu Bolfenk izvedena delavnica – Trajnostni razvoj turizma na S in V delu Pohorja, ki so se je udeležili: predstavnica občine Ruš in hotela Veter iz Ruš, predstavnica Zavoda za turizem Maribor, predstavnika Športnega centra Pohorje za kapacitete na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, predstavnik Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, predstavnik Rekreacijsko turističnega centra Trije kralji, trije predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, predstavnica podjetja Kraft & Werk, predstavnica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.
105
8. julija 2010 je bila v Zrečah, v hotelu Dobrava izvedena delavnica – Trajnostni razvoj turizma na Z in J delu Pohorja, ki so se je udeležili: župan občine Zreče, svetovalec za okolje in prostor občine Zreče, trije predstavniki turističnih društev, štirje predstavniki LTO/TIC‐ev, predstavnik turistične kmetije, predstavnici Kmetijsko‐gozdarskega zavoda Slovenije (Združenje turističnih kmetij Slovenije), direktor UNITUR (Terme Zreče in Rogla), vodja hotela Dobrava, predstavnica Razvojne agencije Kozjansko, predstavnik občine Mislinja in občine Vitanje, dva predstavnika lokalnih turističnih vodnikov.
106
Rangiranje je bilo izvedeno na obeh delavnicah (Na Bolfenku in v Zrečah) s predstavniki turističnega gospodarstva. Predstavljeni rezultati so seštevek obeh rangiranj in prikazujejo stanje na Pohorju. Velja za vse štiri področja prikazane SWOT analize.
70
menedžment celovitega Pohorja in ni celovitega trženja (9 točk), (v) ni celovite razvojne strategije in vizije razvoja turistične dejavnosti (8 točk), (vi) slaba usposobljenost kadra za turistično dejavnost (7 točk), (vii) razdrobljenost interesov v turistični dejavnosti (5 točk), (viii) ni celovite celostne podobe Pohorja kot celote (3 točke), (ix) ni ponudbe za specializirane ciljne skupine gostov (3 točke), (x) nizka osveščenost za trajnostno ravnanje lokalnih rezidentov in turistov (3 točke), (xi) ni povezanosti med malimi in velikimi ponudniki (1 točka). 7.1.3 Priložnosti razvoja turizma na Pohorju Priložnosti (priloga V/1c) so tisti del analize, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar pozitivno vplivajo na naše delovanje ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti (npr. tržni trendi ‐ eko, bio, naravno, moderno) in lahko vplivajo na turistično dejavnost na Pohorju. Nanašajo se predvsem na politične, ekonomske, socialne, okoljske, demografske, tehnološke, vladne, zakonske in konkurenčne trende. Seveda so vse to lahko tudi nevarnosti. Priložnosti nam omogočajo, da še hitreje izkoristimo svoje prednosti in delujejo kot vzvod. V rangiranju rezultatov priložnosti turizma na Pohorju lahko kot poglavitne priložnosti izpostavimo: (i) zeleno je moderno, trend aktivnega preživljanja počitnic in sprostitev v naravi (20 točk), (ii) razvoj eko / bio turizma, eko / bio prehrane, možnost pridobivanja eko znaka, uporabe naravnih materialov v gradnji turističnih objektov, vključevanje tradicionalni dejavnosti v turistično ponudbo (15 točk), (iii) možnost prijav na sredstva javnih razpisov (13), (iv) medregionalno povezovanje Pohorja in Pohorja z dolino (12 točk),(v) ustanovitev RDO in Incoming agencije za celovito območje – upravljanje in trženje območja (9 točk), (vi) povezovanje lokalnih skupnosti za večjo promocijo območja (5 točk), (vii) obnova obstoječih objektov z inovativno vsebino za manjše skupine turistov – individualizem (5 točk), (viii) interes za športni turizem (klubi) ‐ velika promocija območja (2 točki), (ix) Natura 2000 (2 točki), (x) Regijski park Pohorje (2 točki). 7.1.4 Nevarnosti razvoja turizma na Pohorju Nevarnosti (priloga V/1d) so najbolj pereča zadeva v analizi turistične dejavnosti Pohorja, ki jih predstavljajo potencialni negativni vplivi, na katere enostavno nimamo vpliva. Izjemno pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če se določena nevarnost na Pohorju uresniči. V rangiranju rezultatov nevarnosti turizma na PO Pohorje lahko kot poglavitne nevarnosti izpostavimo: (i) recesija, pešanje kupne moči (17 točk), (ii) togost državnih uradnih struktur ‐ predolgi in zapleteni birokratski postopki (16 točk), (iii) medsektorska neusklajenost na državni in lokalni ravni (9 točk), (iv) politična razdrobljenost in različnost interesov na lokalni in regionalni ravni (8), (v) slabo delovanje resorjev na državni ravni (6 točk), (vi) podnebni vplivi – klima, naravne katastrofe, ujme (6 točk), (vii) nedoločene prioritete razvoja v območju (5 točk), (viii) onesnaženo, onesnaževanje in uničevanje okolja (5 točk), (ix) izguba krajinske podobe zaradi masovnega turizma (4 točke), (x) nesodelovanje lokalnih ponudnikov (3 točke), (xi) premalo namenskih sredstev za razvoj turizma na podeželju (2 točki), (xii) neprepoznavnost Pohorja (2 točki). 71
7.1.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja turizma na Pohorju Iz SWOT analize lahko razberemo, da imamo na Pohorju: dobro ohranjene naravne danosti (gozdovi, divjina, biotska raznovrstnost, barja, ugodna klima, dostopnost do narave in njenih sadežev, bogati vodni viri in lesna masa ter kvaliteten kamen); bogato kulturno dediščino (bogata sakralna ter vojna in dediščina kmečkega človeka, gozdarja, steklarja idr.); primerno prehrambeno in nastanitveno turistično infrastrukturo; razvejano mrežo pohodnih, kolesarskih in učnih poti ter kakovostne kapacitete za rekreacijo in šport v zimskem in letnem času; dobro lokacijo in prometno dostopnost ter bližino mest in krajev od koder lahko pritegnemo obiskovalce. Predvsem pa ljudi, lastnike turističnih in s turizmom povezanih organizacij in njihove zaposlene, ki želijo in hočejo gostiti obiskovalce na in v vznožju Pohorja. Dobro izhodišče so tudi prepoznavni blagovni znamki Destinacija Pohorje – Rogla ter Mariborsko Pohorje, ki omogočata sezono skozi vse leto ter Kope in Ribniško Pohorje, ki se z izgradnjo novih kapacitet naglo vzpenjata. Pomanjkljivosti predstavljajo nezadostno povezovanje in komuniciranje med ponudniki ter razpršenost ponudbe brez učinkovitih sinergičnih povezav, kar je naloga podjetja za menedžment turistične destinacije (incoming agencija), ki ga v območju žal ni. Slabo se implementirajo zapisani strateški dokumenti v turistični dejavnosti in manjkata celovita strategija trajnostnega razvoja Pohorja ter celovitega trženja zelene ponudbe107, ki bi spodbudili mreženje ponudnikov (zelene dobaviteljske verige), kakovostno izvajanje turističnih storitev (usposabljanje in certificiranje), oblikovanje specializirane zelene ponudbe ter osveščanje za trajnostno ravnanje lokalnih rezidentov in turistov. Ni prepoznavne kulinarične ponudbe, neurejene in nepovezane so planinske koče, kmetije so samozadostne in eko / bio ponudbe je občutno premalo. Slaba je kakovost prometne mreže in turistične signalizacije, ni zagotovljenega javnega prevoza, ni conacije za primerne aktivnosti v območju in ni interpretacije narave, ni naravovarstvenega nadzora in reda v območju (divja odlagališča). Pravne podlage ne omogočajo razvoja, interes za malo podjetništvo v turizmu je zelo šibek in mladi se ne vključujejo v turistično dejavnost. Z oblikovanjem strateških dokumentov (povezovanje lokalnih skupnosti, medregionalno povezovanje, možnosti prijav na razpise za izboljšanje splošne in turistične infrastrukture Pohorja) ter z ustanovitvijo RDO kot incoming agencije za upravljanje (načrtovanje aktivnosti, spodbujanje povezovanja, skupnega nastopanja in oblikovanja dobaviteljskih verig, implementacijo aktivnosti ter monitoring in evalviranje) in trženje celovitega Pohorja bi lahko zadovoljili potrebe in pričakovanja trendovskega preživljanja počitnic in sprostitve v naravi in z eko / bio turističnimi storitvami ter pridobivanjem eko znaka (uporaba naravnih materialov v gradnji turističnih objektov, okolju prijazne energije, lokalno pridelane hrane ipd.) za turistično namestitev in prehrano, pritegnili zahtevne mednarodne turiste, ki vedo, kaj pričakujejo in so pripravljeni za doživljanje neokrnjene narave plačati več. Nišni turizem kot npr. športni turizem – gostiteljstvo prepoznanih mednarodnih športnih klubov izven glavne sezone, prinaša ob finančnih sredstvih tudi prepoznavnost območja, saj se o 107
Spletni portal in tržna znamka »Maribor – Pohorje, Obarvaj svoj dan!« sicer obstaja od leta 2005, vendar zgolj informativne narave, nikoli pa ni zaživela na področju oblikovanja in trženja celovite ponudbe Pohorja.
72
športnih favoritih piše in govori v vseh svetovnih medijih. Velik doprinos bi imelo tudi formalno zavarovanje območja in učinkovito coniranje iz naravovarstvenega, infrastrukturnega in doživljajskega vidika, ki bi zadovoljilo večino interesov v območju (npr. poligon za motorizirane vožnje v naravi). S celovito in povezano ponudbo območja bi lažje prenesli gospodarsko recesijo in skupno nastopali nasproti nacionalnim, regionalnim in lokalnim interesom politične razdrobljenosti in pritisnili na vladne sektorje za boljše medsektorsko sodelovanje. Z urejanjem okolja in vzpostavitvijo reda in varnosti v območju (naravovarstvena služba) bi preprečili onesnaževanje okolja in pritegnili obisk v vseh letnih časih in tako razbremenili zimske mesece in se izognili posledicam klimatskih sprememb (zelene zime). Načrtovana, usmerjena in dobro ciljno tržena zelena ponudba prinese v območje turistični obisk in z njim finančna sredstva, pa tudi usposobljen kader in posledično interes po vlaganju lokalnega prebivalstva in obujanju tradicionalnih dejavnosti v okolju. Tako bi vzdrževali krajinsko podobo, preprečili masovni turizem in uspeli pozicionirati Pohorje na turističnem zemljevidu kot čisto, neokrnjeno in aktivno zeleno destinacijo, ki je lahko konkurenčna na trgu najbolj zaželenih tovrstnih turističnih destinacij. 7.2 SWOT analiza razvoja kmetijstva na Pohorju SWOT analiza razvoja kmetijstva na Pohorju je bila izvedena z 12 predstavniki organizacij na področju kmetijske dejavnosti108. V naslednjih podpoglavjih predstavljamo prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje razvoja kmetijstva na Pohorju (priloga V/2). 7.2.1 Prednosti razvoja kmetijstva na Pohorju Udeleženci delavnice so izpostavili številne prednosti razvoja kmetijstva na Pohorju. Nanašajo se na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego določenega cilja in predstavljajo pomembno strateško prednost za kmetijstvo. V rangiranju rezultatov, ki so ga opravili udeleženi na delavnici lahko kot prednosti v kmetijstvu na Pohorje izpostavimo: (i) les kot vir dohodka (8 točk), (ii) genetsko diverziteto rastlin (sadovnjaki) (6 točk), (iii) razvoj kulinarike vezane na območje (4 točke), (iv) tradicijo (2 točki), (v) gozdne sadeže in zelišča, kot vir dohodka (1 točka). 7.2.2 Slabosti razvoja kmetijstva na Pohorju Slabosti oziroma pomanjkljivosti predstavljajo naše šibkosti na področju kmetijstva na Pohorju, področja, kjer bi se morali izboljšati ter področja, kjer smo resnično ranljivi. V rangiranju slabosti, ki so ga opravili udeleženi na delavnici lahko kot pomanjkljivosti v kmetijstvu na Pohorju izpostavimo: (i) slabo trženje izdelkov (7 točk), (ii) slabo povezanost akterjev – slabo sodelovanje (6 točk), (iii) nizko izobrazbo v dejavnosti (5 točk), (iv) veliko ročnega dela / manjša možnost uporabe mehanizacije (3 točke), (v) praznjenje podeželja (2 točki). 108
Sodelovalo je 12 strokovnjakov s področja kmetijstva, in sicer: 6 predstavnikov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, 4 predstavniki ZRSVN, predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije in predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 73
7.2.3 Priložnosti razvoja kmetijstva na Pohorju Priložnosti so tisti del analize kmetijske dejavnosti na Pohorju, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar lahko pozitivno doprinesejo našemu delovanju ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti. V rangiranju priložnosti, ki so ga opravili udeleženi predstavniki kmetijstva na delavnici lahko kot priložnosti v kmetijstvu na PO Pohorje izpostavimo: (i) sinergijo s turizmom (7 točk), (ii) obnovljive viri energije (6 točk), (iii) moderno bio / eko / natur (5 točk), (iv) uvedbo zaščitenih proizvodov (uvajanje blagovnih znamk) – višja cena (5 točk), (v) razvoj dopolnilnih dejavnosti (3 točke). 7.2.4 Nevarnosti razvoja kmetijstva na Pohorju Nevarnosti so najbolj pereča zadeva v analizi kmetijske dejavnosti na Pohorju, saj pomenijo potencialne negativne vplive, na katere enostavno ne moremo vplivati. V rangiranju nevarnosti, ki so ga opravili udeleženi na delavnici, lahko kot nevarnosti kmetijstva na Pohorju izpostavimo: (i) slab »image« kmetijstva (7 točk), (ii) ni dodane vrednosti (les, meso idr.) (6 točk), (iii) nadaljnje opuščanje kmetijske pridelave (5 točk), (iv) zapuščanje kmetij (3 točke), (v) slaba cestna infrastruktura (2 točki), (iv) slaba komunikacijska infrastruktura (2 točki). 7.2.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja kmetijstva na Pohorju Končna strategija je seveda, da gradimo na prednostih, odpravimo pomanjkljivosti, izkoristimo priložnosti ter se izognemo nevarnostim v kmetijstvu na Pohorju. Med najbolj pomembne prednosti v kmetijstvu na Pohorju zagotovo spadajo ugoden, razgiban relief in širni gozdovi, ki omogočajo lastnikom zaslužek s kvalitetno lesno zalogo, gozdnimi sadeži, zelišči idr. Izpostaviti je potrebno dobro organiziranost in tradicijo gozdarstva in lovstva na Pohorju ter ohranjenost specifičnih biotopov in prisotnost številnih rastlinskih in živalskih vrst. Bogata genetska diverziteta rastlin, še predvsem sadnega drevja v pohorskih sadovnjakih, je posebnost, ki jo velja ohraniti, kakor tudi tradicijo kulinarike in drugih obrti in spretnosti ter predvsem običajev kmečkega prebivalstva, pa tudi steklarjev in kamnosekov, ki so tipično pohorski. Velik je tudi potencial vodnih virov, ki pomembno vplivajo na kmetijsko pridelavo v dolini in omogočajo življenje v bližnjih večjih urbanih centrih, kjer obstaja povpraševanje po dobrinah s Pohorja. Žal se kažejo slabo povezovanje in sodelovanje med akterji na področju kmetijstva; slabo trženje neprepoznavnih izdelkov s Pohorja kar najverjetneje izhaja iz majhnega deleža čistih kmetij, višinske razlike in razpršenosti kmetij, nadmorske višine (borni kmetijski pridelki) ter premalo usmerjene proizvodnje in kvalitetnih izdelkov (z eko znamko), premalo inovativnih dopolnilnih dejavnostih na kmetiji idr.; skratka nizka podjetniška iniciativa in inovativnost v kmetijski dejavnosti. Problem so tudi nizka izobrazbena raven v kmetijski dejavnosti ter visoka starost kmetov, veliko ročnega dela, saj je zaradi strmih predelov možnost uporabe mehanizacije majhna. Največjo nevarnost predstavlja praznjenje podeželja, ki za seboj prinaša neobdelane kmetijske površine (zaraščanje), spremembe v rastju in živalstvu, spremembo krajinske slike ter neobstoječo avtohtono ponudbo, ki je lahko izjemno privlačna kot dopolnilna turistična dejavnost. 74
Glede na to, da kmetijska dejavnost ni posebej dobičkonosna se kaže priložnost v specializaciji kmetijstva (gojenje jagodičevja, divjačine, kuhanje žganja – borovničevec, marmelade s Pohorja, predelava mesnin ipd.), s ponujanjem t.i. pridelkov in izdelkov z oznako bio / eko / natur (košare ali zabojčki dobrot s Pohorja), za katere narašča povpraševanje v vseh razvitih turističnih destinacijah ter v uvajanju zaščitenih pridelkov in proizvodov – uvajanje blagovnih znamk, ki pritegnejo, zagotavljajo večjo kakovost in višjo ceno ter v sinergiji z dopolnilnimi dejavnostmi kot npr. s turizmom, omogočajo oblikovanje učinkovitih zelenih prodajnih oziroma dobaviteljskih verig (spletna komunikacija in prodaja) ter kakovostno življenje na kmetijah. Z možnostjo sofinanciranja pridelave se lahko izboljša vizualna podoba kmetijske krajine in s prodajo kakovostnih pridelkov z veliko lokalne dodane vrednosti pritegne obiskovalce pohodnih in kolesarskih poti. Priložnost zagotavljajo tudi obnovljivi viri energije, ki jih je moč uporabiti na kmetiji in pridelati tudi za prodajo. Tako bi se lahko izognili nevarnostim v kmetijstvu, sploh slabemu »imidžu« kmetijske dejavnosti in dosegli večjo dodano vrednost za meso in druge pridelke in izdelke iz kmetije s prepoznano blagovno znamko. Z večjimi vlaganji v podeželje (splošno, še posebej v prometno in komunikacijsko ter turistično infrastrukturo) ter sinergičnim povezovanjem v dobaviteljske verige bi se znižali stroški pridelave kar bi pripeljalo do privlačnejšega življenja na podeželju in manjšega opuščanja kmetij ter kmetijske pridelave in s tem spreminjanja identitete prostora. 7.3 SWOT analiza razvoja gozdarstva na Pohorju V nadaljevanju predstavljamo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in grožnje oziroma nevarnosti razvoja gozdarstva na Pohorju. SWOT analiza je bila izvedena s sodelovanjem 19 strokovnjakov s področja gozdarstva109 na Pohorju (priloga V/3). 7.3.1 Prednosti razvoja gozdarstva na Pohorju Prednosti se nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego določenega cilja v gozdarstvu na Pohorju. Del našega delovanja, kjer se počutimo močne, smo boljši od konkurence in predstavljajo našo pomembno strateško prednost. Iz teh funkcij lahko izhajajo na drugi strani tudi slabosti. V rangiranju prednosti gozdarstva na Pohorju, ki so ga opravili udeleženi predstavniki gozdarstva na delavnici lahko izpostavimo: (i) potencial gozdnih fondov (lesna zaloga, kvaliteta lesne zaloge, tržna vrednost) (31 točk), (ii) dobra organiziranost gozdarstva in lovstva in dobra (dolga) tradicija (22 točk), (iii) zaokroženost območja (14 točk), (iv) velik delež državnih gozdov (10 točk), (v) uvajanje novih tehnologij (9 točk). 7.3.2 Slabosti razvoja gozdarstva na Pohorju 109
12 strokovnjakov iz treh ZGS ‐ Maribor, Slovenj Gradec in Celje, 5 iz ZRSVN, en iz Lovske zveze Maribor in en iz gospodarsko interesnega združenja. 75
Slabosti oziroma pomanjkljivosti predstavljajo šibkosti razvoja gozdarstva na Pohorju. Izpostavljajo področja na katerih bi se morali izboljšati in, kjer smo resnično ranljivi. V rangiranju slabosti gozdarstva na Pohorju, ki so ga opravili udeleženi predstavniki gozdarstva na delavnici lahko izpostavimo: (i) za javnost preveč odprta gozdna infrastruktura (25 točk), (ii) spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava (22 točk), (iii) zaraščanje travišč (20 točk), (iv) nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov (8 točk), (v) porušeno razmerje razvojnih faz (6 točk). 7.3.3 Priložnosti razvoja gozdarstva na Pohorju Priložnosti so tisti del SWOT analize razvoja gozdarstva na Pohorju, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar pozitivno delujejo na gozdarstvo ali elemente, ki bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti. V rangiranju priložnosti gozdarstva na Pohorju, ki so ga opravili udeleženi predstavniki gozdarstva na delavnici lahko izpostavimo: (i) razvoj turizma (20 točk), (ii) moda zelenega (20 točk), (iii) medsektorsko sodelovanje (17 točk), (iv) identiteta pohorskega lesa (14 točk), (v) moda športa in rekreacije v naravnem okolju (10 točk), (vi) razvoj inovativnih proizvodov (9 točk). 7.3.4 Nevarnosti razvoja gozdarstva na Pohorju Nevarnosti so najbolj pereča zadeva v analizi razvoja gozdarstva na Pohorju, saj predstavljajo potencialne negativne vplive, na katere enostavno ne moremo vplivati. V rangiranju nevarnosti gozdarstva na Pohorju, ki so ga opravili udeleženi predstavniki gozdarstva na delavnici lahko izpostavimo naslednje slabosti: (i) množični turizem (41 točk), (ii) prevlada interesnih skupin (15 točk), (iii) »mega projekti« (13 točk), (iv) nepovezanost sektorjev (13 točk), (v) petelinjenje oblastnikov (5 točk), (vi) urbanizacija in arhitektura (5 točk). 7.3.5 Ugotovitve SWOT analize razvoja gozdarstva na Pohorju Z ugotovitvami opravljene SWOT analize želimo graditi na prednostih, odpraviti pomanjkljivosti, izkoristiti priložnosti ter se izogniti nevarnostim razvoja gozdarstva na Pohorju. Med prednosti Pohorja prištevamo potencial gozdnih fondov s količino in kakovostjo lesne zaloge, ki ima tudi svojo tržno vrednost. Zaokroženost območja in dobra odprtost gozdov, velika gozdna posest in navezanost lastnikov na gozd, dobra organiziranost gozdarstva in lovstva (državno lovišče) ter dolga tradicija teh dveh dejavnosti na Pohorju so razlogi za sistematično vključevanje gozdarstva in lovstva v celovito ponudbo Pohorja. Kakovost gozdov je večja tudi zaradi velikega deleža državnih gozdov, kjer zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije že desetletja sistematično upravljajo z gozdovi in pri tem uvajajo nove tehnologije s čimer vzdržujejo specifičnost biotopov in prisotnost številnih vrst. Pohorski gozdovi pa omogočajo neprecenljiv vodni vir za kmetijstvo in poselitev v dolini. Bojazen predstavljajo za javnost preveč odprta gozdna infrastruktura in premajhen nadzor nad gibanjem v gozdu; spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava, kot posledica stoletnega 76
sekanja dreves ter zaraščanje travišč zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti na Pohorju; majhen delež odmrle biomase ter omejitve naravovarstva pri gospodarjenju z gozdovi. Nevarnost predstavljata nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov ter porušeno razmerje razvojnih faz. Priložnost gozdarstvu predstavlja razvoj okolju prijaznega turizma in moda zelenega ‐ športa in rekreacije v naravnem okolju ter razvoj inovativnih turističnih proizvodov, ki skozi rekreativne in učne poti omogočajo rekreacijo, igro in odkrivanje npr. s fotoaparatom (fotolov) in tako pomagajo doživeti gozd v vsej njegovi veličini. Pohorje je že bilo prepoznavno po klimatskem zdravljenju, kar bi kazalo ponovno obuditi. Za vse to pa je nujno medsektorsko povezovanje, uvajanje sistema subvencij in sofinanciranja ter oblikovanja raziskovalnih in razvojnih projektov in uvajanje naravovarstvenega nadzora (coniranje in režimi), da bo vzpostavljena prepoznavna identiteta pohorskega lesa. Z vključevanjem različnih deležnikov v oblikovanje celovite strategije trajnostnega razvoja Pohorja se je moč izogniti množičnemu turizmu in prevladi posamičnih interesnih skupin, petelinjenju oblastnikov, vzpostavljanju »mega« projektov, nepovezanosti sektorjev ter neprimerni urbanizaciji in arhitekturi na Pohorju. Z zavarovanjem območja in vzpostavitvijo nadzora tudi zunanjih služb, se je možno izogniti tudi prekomernemu nabiralništvu, divjemu lovu, nevarnosti pomnožitve konfliktnih vrst živali oziroma izginjanju vrst, pojavu invazivnih vrst, nenačrtnemu krmljenju divjadi, pojavu žičnih ograj ter izkoriščanju mineralnih surovin. S privlačnostjo gozdarske in kmetijske dejavnosti (tudi sredstva EU) pa lahko pride do podmladka lastnikov v gozdarstvu. 7.3.6 Končni SWOT Ugotovitve izvedenih delavnic za izdelavo sektorskih SWOT analiz v juniju in juliju 2010 s predstavniki turizma, kmetijstva in gozdarstva, ki s svojimi dejavnostmi gravitirajo na Pohorje, smo potrdili z zaključno delavnico za izdelavo analize SWOT. Deležniki so v delovnih skupinah dopolnili skupno SWOT analizo, ki je nastala kot skup sektorskih analiz in na novo oblikovali nabor prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki so jih rangirali po pomembnosti (Tabela 15). Tabela 15: Ugotovitve zaključne delavnice za izdelavo analize SWOT (14. 10. 2010, H Arena, Maribor) PREDNOSTI Katere so razvojne prednosti, ki jih ima Pohorje? 1. Naravne danosti in naravno bogastvo (voda, les in kamen) 16 t 2. Bogata (sakralna in druga) kulturna dediščina, tehnična dediščina, domača obrt 16 t 3. Ohranjenost narave; divjina – pragozdni ostanki; živa in neživa narava; neokrnjenost s strani gospodarske infrastrukture 14 t 4. Klima Pohorja (čist zrak), klimatska zdravilišča 10 t 5. Pogoji za naravni park (ustavitev velikega kapitala, mega projektov) 9t 6. Nezahtevnost terena (družinski turizem), primerno za vse – starejše in mlade; primernost terena za aktivnosti 8 t PRILOŽNOSTI Kateri zunanji dejavniki so priložnost za razvoj Pohorja? 1. Moderno bio/eko/natur – Razvoj eko/bio oz. zelenega turizma (eko/bio prehrana, eko znak, trend aktivnega preživljanja počitnic in sprostitev v naravi idr.); razvoj novih produktov – eko turizem za podaljšanje sezone 22 SLABOSTI Katere so notranje slabosti, ki omejujejo razvoj Pohorja? 1. Nezadostno povezovanje in sodelovanje med (turističnimi) ponudniki, ni celovite razvojne strategije in vizije razvoja turistične dejavnosti 18 t 2. Ni celovite celostne podobe Pohorja, ni celovitih produktov (razpršenost ponudbe) 14 t 3. Slabo povezovanje vseh sektorjev (turizem‐kmetijstvo, turizem‐gozdarstvo, gozdarstvo‐kmetijstvo) 11 t 4. Praznenje podeželja 7 t 5. Lokalno prebivalstvo premalo vključeno v odločanje 6 T NEVARNOSTI Kateri zunanji dejavniki so nevarnost za razvoj Pohorja? 1. Medsektorska neusklajenost (in nepovezanost) na lokalni in državni ravni ter slabo delovanje resorjev na državni ravni (togost, predolgi birokratski postopki); priložnosti, ki jih ponuja Pohorje, so v nevarnosti zaradi nepovezanosti in 77
t 2. Uvedba zaščitenih proizvodov (uvajanje blagovnih znamk) ‐ višja cena 10 t 3. Vključevanje lokalnih prebivalcev v razvoj Pohorja, predvsem pri proizvodnji hrane 9 t 4. Medregionalno povezovanje Pohorja ter povezovanje lokalnih skupnosti za večjo promocijo območja 9 t 5. (splošno) Staranje prebivalstva (kot turistov) – razširitev njim prilagojene turistične ponudbe 7 t neusklajenosti institucij in projektov, ki na območju že potekajo ali pa še bodo; gre za promocije (vertikalno STO, LTO, lokalne skupnosti), izgradnjo infrastrukture (različna ministrstva, komunikacija z lokalnimi skupnostmi); zaradi nekomunikacije se izgublja razvojni moment, predvsem pa sredstva, ki so namenjena za projekte 21 t 2. Množični turizem in »mega« projekti – izguba krajinske podobe zaradi masovnega turizma; barbarske vožnje v naravnem insonaravnem okolju; vzporedne neorganizirane dejavnosti 8motokros, motorne sani…), ki jih prinaša razvoj turističnih centrov 21 t 3. Nadaljnje opuščanje kmetijske pridelave in zapuščanje kmetij 18 t 4. Nedoločene prioritete razvoja v območju 9 t 5. Turizem prinaša dodatne stvari, ki pa niso organizirane in prinašajo več škode – ni nadzora 5 t 8 KLJUČNE UGOTOVITVE ANALITIČNEGA DELA DOKUMENTA Pohorje je edino magmatsko metamorfno gorovje v Sloveniji in temu primerne so tudi ekološke značilnosti, izoblikovanost reliefa, vodovje ter seveda krajinske značilnosti območja. Med ljudmi s Pohorja je bilo od nekdaj močno čutiti prepletanje kulturnega, družbenega in naravnega okolja. V 19. stoletju so začeli izkoriščati prvovrsten les pohorskih gozdov, speljali drče ter postavili po dolinah številne žage, jase pa posuli z oglarskimi kopami in v glažutah izdelovali pohorsko steklo. V preteklosti so obstajale na Pohorju številne gospodarske dejavnosti in domače obrti, ki so v obdobju industrializacije popolnoma izumrle. O njih lahko beremo v povestih, legendah in mitih s Pohorja, ki opozarjajo na življenje revnih pastirjev, hlapcev, drvarjev in kmetov, ki so močno verjeli v bajeslovna bitja in nam zapustili ideje za mnoge zanimive tematske zgodbe. Na območju Pogorja / Pohorja živijo številne endeme živalske in rastlinske vrste ter ekosistemi, ki jih je nujno zaščititi in obvarovati pred propadanjem, obenem pa predstaviti javnosti, ki jih želi občudovati, ohraniti in razumeti njihov obstoj za znanost in naslednje rodove. Med številnimi primerki kulturne dediščine ne gre spregledati sakralnih in zgodovinskih spomenikov, planinskih koč ter gospodarskih objektov, ki spominjajo na raznolike obrtne in druge dejavnosti na Pohorju. Še vedno je možno spremljati nekatere prireditve, ki kažejo na močne verske korenine domačinov Razvoj turizma na Pohorju sega v 19. stoletje, ko se pojavijo prve furmanske, drvarske in romarske gostilne. V začetku 20. stoletja se je razvilo planinarjenje in s tem tudi planinske koče in domovi. V 60. letih 20. stoletja se pojavi smučanje na Pohorju in leta 1964 se odvija že prvi pokal za Zlato lisico. Ob koncu 20. stoletja upravlja s smučišči na Z, S in V delu Pohorja ŠC Pohorje in njegova hčerinska podjetja, na J delu pa Unior ‐ Program Turizem. V posameznih subobmočjih Pohorja se je razvila delna turistična ponudba (nastanitveni in prehrambeni obrati, športni centri, velnes in spa centri itd.), obstaja mreža urejenih kolesarskih in pohodniških poti, vendar pa so številne planinske koče in domovi prazni, kulturni in naravni spomeniki pa potrebni obnove. Kapacitete so zadovoljivo zasedene le 3 mesece v letu. Ugotavljamo, da ponudniki tržijo lastne turistične programe, niso pa dovolj motivirani za oblikovanje celovitih integralnih turističnih proizvodov, ki bi zajeli ponudnike celotnega območja. Splošna in 78
turistična infrastruktura na Pohorju sta potrebni obnove. Območje je poseljeno brez celovito urejene infrastrukture in raba prostora je neusklajena in neustrezna. Trdimo lahko, da naravna in kulturna dediščina propadata. Turistični ponudniki pa sami finančno in zakonito ne zmorejo urediti infrastrukture, tematskih poti ter signalizacije zanje. Narava je kljub nekaterim negativnim posledicam civilizacijskega razvoja tako ohranjena, da bi s primernim načrtovanjem razvoja in celovitim sistemom varstva narave, lahko tudi v prihodnje ohranili naravne in kulturne vrednote v območju. Podnebne spremembe opozarjajo na dejstvo, da se snežna meja viša in da so vlaganja v smučarske naprave na nadmorski višini pod 1.500 m.n.v. nesmiselne. Smiselno pa bi bilo zavarovati naravo in kulturno krajino ter razviti zeleno parkovno infrastrukturo in zelene marketinške aktivnosti ter omogočiti zelena doživetja izbranim ciljnim skupinam obiskovalcev. Namen razglasitve Pohorja za naravni park je predvsem ohranitev značilne krajine z izjemnimi vrednotami narave in kulturne dediščine ter naravnega ravnovesja ob zagotavljanju pogojev razvoja in življenja prebivalstva ter uživanja vrednot vsem obiskovalcem območja. Za oblikovanje vizije Pohorskega naravnega parka je nujno: (i) določiti meje zavarovanega območja, (ii) določiti subobmočja z različnimi režimi varovanja (coniranje), za naravovarstveno, infrastrukturno in doživljajsko coniranje, da se preprečujejo negativni vplivi na okolje, (iii) opredeliti varstvene režime s smernicami za poseganje v prostor, ki bodo omogočale usklajevanje razvojnih in varovalnih interesov. Za celovito in zaokroženo turistično ponudbo v Naravnem parku Pohorje je nujno povezati lastnike zemljišč, upravljavce naravne in kulturne dediščine, gospodarske subjekte, upravne organe, znanstvene, raziskovalne in izobraževalne institucije ter zainteresirano javnost. Skupne naloge v Mrežo povezanih deležnih skupin v Naravnem parku Pohorje morajo biti usmerjene v skrb za: (i) varovanje in upravljanje zavarovanega območja (Naravnega parka Pohorje), (ii) načrtovanje in nadzor aktivnosti (v Naravnem parku Pohorje), (iii) naravno in kulturno dediščino (Naravnega parka Pohorje), (iv) povezovanje turističnih in komplementarnih ponudnikov v območju in v širši okolici (Naravnega parka Pohorje), (v) povezovanje istovrstnih ponudnikov v interesne skupine (Naravnega parka Pohorje), (vi) urejanje turistične in splošne infrastrukture (Naravnega parka Pohorje), (vii) segmentiranje ciljnih trgov in ciljno pozicioniranje z oblikovanjem tržne znamke, (viii) oblikovanje prepoznavnih turističnih konceptov in produktnih tržnih kombinacij ter vrednostnih verig dobaviteljev zanje, (ix) izvajanje nabora P‐jev trženjskega spleta in še posebej inovativnega spletnega predstavljanja turistične ponudbe (Naravnega parka Pohorje), (x) informiranje vseh možnih javnosti (Naravnega parka Pohorje) in (xi) investicije in inovacije v območju (Naravnega parka Pohorje) itd. Vse te aktivnosti bi lahko medsebojno povezani ponudniki in druge zainteresirane javnosti, izvajali v obliki neke vrste mreže (Naravnega parka Pohorje), vendar pa mora pobuda za ustanovitev parka vzkliti med povezanimi deležniki. 79
Na Pohorje gravitira 16 občin in njihovi župani bi se morali povezati in skupaj ustanoviti neprofitno institucijo ‐ javni zavod (v nadaljevanju Zavod, javno/privatno partnerstvo) za upravljanje območja (Naravnega parka Pohorje), ki bi povezal ponudnike, predstavljal in tržil ciljno oblikovane celovite turistične proizvode in lahko črpal sredstva za uresničitev Projektnega predloga tudi iz sredstev skladov EU. Pričujoča raziskava turistične in s turizmom povezanih dejavnosti je potrdila, da je napočil čas za sistematično načrtovanje, razvoj in implementacijo: (i) strategije povezovanja, vključevanja in komuniciranja različnih deležnikov za zeleno vizijo Pohorja (interesne skupine) in upoštevanja njihovih pričakovanj in potreb, (i) celovite turistične infra‐ in superstrukture, (iii) celovite zelene turistične in s turizmom povezane ponudbe, (iv) zelenih marketinških orodij za okolju prijazne marketinške aktivnosti za celotno Pohorje ter (vi) celovitega monitoringa in evalvacije aktivnosti za skupno nastopanje na turističnem trgu, kar bi v območje pritegnilo želene ciljne skupine osveščenih obiskovalcev ter spodbudilo obstoječe in nove turistične in s turizmom povezane ponudnike k oblikovanju celovite ponudbe zelenega Pohorja. Izhodiščni elementi za oblikovanje vizije zelenega Pohorja morajo temeljiti na ugotovitvah zaključne delavnice (oktober 2010) na kateri je bila z različnimi deležniki oblikovana vizija »…Pohorje leta 2030…«. Elemente vizije posameznih delovnih skupin lahko strnemo v naslednjih besedah: Naravni park Pohorje je leta 2030 prepoznana zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Ta znamka zagotavlja: (i) oazo miru in neokrnjene narave (ohranjeno krajino Pohorja, ki je zatočišče ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam in ljudem, ki jih želijo doživeti – vzpostavljen red in kodeks vedenja), (ii) zelene aktivnosti (mehke oblike rekreacije in učenje o naravi v naravi) in ekološko naravnan turizem v in ob naravnem parku, (iii) avtohtono kulinarično ponudbo, (iv) zeleno trženje ciljanih doživljajskih produktov, (v) usklajeno conacijo dejavnosti in infrastrukture ter sonaravno grajene turistične objekte in infrastrukturo, (vi) trajnostne oblike mobilnosti, (vii) trajnostno in sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri (R+R+R), (viii) cenjenje lokalnega / domačega / avtohtonega in ponos na lastne korenine kar vpliva na ohranitev in spoštovanje narave in kulturne dediščine ter (ix) kakovost življenja lokalnega prebivalstva. 80
81
VIRI -
-
-
-
-
ARSO ‐ Register naravnih vrednot RS. [Online]. Dosegljivo na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_URED2354.html [18. 10. 2010]. Duh, Tjaša in Natalija, Jakopiček in Tjaša Sužnik. (2006). Živali, ki živijo na Pohorju. [Online]. Dosegljivo na: http://www.3gim.si/dogodki/2009/cdis/Projektne_2006/projektna_Jakopicek_zivali.pdf [28. 11. 2010]. Hiking & Biking. [Online]. Dosegljivo na: http://web.rra‐
mura.com/page.aspx?top=5&sub=91&title=Hiking%20&%20Biking [8. 10. 2010]. Hotel Smogavc. [Online]. Dosegljivo na: http://www.smogavc.com/ [1. 11. 2010]. Javni zavod SPOTUR. [Online]. Dosegljivo na: http://www.spotur.si/ [8. 10. 2010]. Karta Pohorje. [Online]. Dosegljivo na: http://www.ars‐cartae.com/ [13. 11. 2010]. Kos Durjava, Matej. Meje koncesijske pogodbe na Mariborskem Pohorju. [Online]. Dostopno na: http://www.mountainwilderness.si/sl/delovanje‐drustva/publikacije/publikacije‐v‐letu‐2004/matej‐
kos‐durjava‐meje‐koncesijske‐pogodbe‐na‐mariborskem‐pohorju [8. 8. 2010]. Kos Durjava, Matej. (2005). Socialno življenje na Pohorju v 19. in 20. stoletju. [Online]. Dosegljivo na: http://dk.fdv.uni‐lj.si/delamag/mag_Kos‐Durjava‐Matej.PDF [8. 8. 2010]. LAS Mislinjske in Dravske doline. [Online]. Dosegljivo na: http://www.lasmdd.si/ [8. 11. 2010]. LAS “Zadruga LAS dobro za nas” Slovenska Bistrica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.ric‐
sb.si/?id=209 [8. 11. 2010]. Lešnik Štuhec, Tanja. Poročilo o opravljenih SWOT analizah na področjih gozdarstva, kmetijstva in turizma na Pohorju. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/141010_SWOT_TLS_JGk_2125.pdf [8. 11. 2010]. LTO Rogla‐Zreče. Dosegljivo na: http://www.rogla‐pohorje.si [18. 9. 2010]. MRA. [Online]. Dosegljivo na: http://www.mra.si/ [4. 10. 2010]. Ministrstvo za kulturo ‐ Register kulturne dediščine RS. [Online]. Dosegljivo na: http://giskds.situla.org/giskd/ [8. 9. 2010]. NATREG EU. [Online]. Dosegljivo na: http://www.natreg.eu/ [25. 11. 2010]. NATREG SI ‐ Procesni načrt priprave osnutka Načrt upravljanja projektnega območja Pohorje. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_Procesni_nacrt_izdelave_nacrta_upr_2086.pdf [18. 11. 2010]. Občina Dravograd. [Online]. Dosegljivo na: http://www.dravograd.si/obcina/ [18. 11. 2010]. Občina Hoče‐Slivnica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.hoce‐slivnica.si/ [18. 11. 2010]. Občina Lovrenc na Pohorju. [Online]. Dosegljivo na: http://www.lovrenc.si/ [18. 11. 2010]. Občina Maribor. [Online]. Dosegljivo na: http://www.maribor.si/ [18. 11. 2010]. Občina Mislinja. [Online]. Dosegljivo na: http://www.mislinja.si/obcina/ [18. 11. 2010]. Občina Oplotnica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.oplotnica.si/podrocje.aspx [18. 11. 2010]. Občina Podvelka. [Online]. Dosegljivo na: http://www.podvelka.si/ [18. 11. 2010]. Občina Rače‐Fram. [Online]. Dosegljivo na: http://www.race‐fram.si/podrocje.aspx [18. 11. 2010]. Občina Radlje ob Dravi. [Online]. Dosegljivo na: http://www.obcina‐radlje.si/ [18. 11. 2010]. Občina Ribnica na Pohorju. [Online]. Dosegljivo: http://www.ribnicanapohorju.si/ [18. 11. 2010]. Občina Ruše. [Online]. Dosegljivo na: http://www.ruse.si/ [18. 11. 2010]. Občina Slovenj Gradec. [Online]. Dosegljivo na: http://www.slovenj‐gradec.si/ [18. 11. 2010]. Občina Slovenska Bistrica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.slovenska‐bistrica.si/podrocje.aspx [18. 11. 2010]. Občina Vitanje. [Online]. Dosegljivo na: http://www.vitanje.si/ [18. 11. 2010]. Občina Vuzenica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.vuzenica.si/ [18. 11. 2010]. 82
-
-
-
-
-
-
Občina Zreče. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrece.si/si/ [18. 11. 2010]. Park Pohorje. [Online]. Dosegljivo na: http://www.park‐pohorje.si/ [4. 9. 2010]. Planinska zveza Slovenije. [Online]. Dosegljivo na: http://www.pzs.si/ [8. 11. 2010]. RA Celje ‐ Savinjska regijo. [Online]. Dosegljivo na: http://www.rra‐celje.si/ [8. 11. 2010]. RA Kozjansko. [Online]. Dosegljivo na: http://www.ra‐kozjansko.si/ [8. 11. 2010]. RIC Slovenska Bistrica. [Online]. Dosegljivo na: http://www.ric‐sb.si/ [8. 11. 2010]. RRA Koroška. [Online]. Dosegljivo na: http://www.rra‐koroska.si/ [18. 11. 2010]. RTC Trije kralji. [Online]. Dosegljivo na: http://www.jakec‐sp.si/ [5. 9. 2010]. Stanje kmetijstva na pilotnem območju Pohorje (junij 2010). [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_kmetijstvo_zbirno_porocilo_2025.pdf [18. 11. 2010]. Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje (maj 2010). [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_gozdarstvo_zbirno_porocilo_2023.pdf [18. 11. 2010]. Statistnični urad RS. [Online]. Dosegljivo na: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/ [8. 9. 2010]. Strokovne podlage – Turistična ponudba Pohorja. Maribor, junij 1999. Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka. ZUM, Maribor, januar 1998. Športni center Pohorje. [Online]. Dosegljvo na: http://www.pohorje.org/mariborsko‐pohorje‐pozimi/ [9. 11. 2010]. Terme Maribor d.d.. [Online]. Dosegljivo na: http://www.termemb.si/ [9. 11. 2010]. Unior d.d. [Online]. Dosegljivo na: http://www.unior.si/ [10. 11. 2010]. Unitur. [Online]. Dosegljivo na: http://www.unitur.eu/ [10. 11. 2010]. Vabo d.o.o. [Online]. Dosegljivo na: http://www.vabo.si/Zavod za turizem Maribor. [Online]. Dosegljivo na: http: http://www.maribor‐pohorje.si/izleti‐dogodki‐zanimivosti.aspx [8. 11. 2010]. Zakon o ohranjanju narave ‐ ZON‐UPB2, Ur.l. RS, št. 96/2.004. Zavod RS za varstvo narave. Delavnica: Razvojne priložnosti Vzhodnega Pohorja. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=666 [20. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Delavnica: Razvojne priložnosti Južnega Pohorja. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=669 [20. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Delavnica: Razvojne priložnosti Zahodnega Pohorja. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=674 [8. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Poročilo: Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na pilotnem območju Pohorje – Predstavitev strokovne študije in SWOT analiza. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_gozdarstvo_zbirno_porocilo_2023.pdf [12. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Poročilo: Stanje kmetijstva na pilotnem območju Pohorje – Predstavitev strokovne študije in SWOT analiza. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2010/NATREG_kmetijstvo_zbirno_porocilo_2025.pdf [12. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Poročilo: Stanje turizma na pilotnem območju Pohorje – Predstavitev posnetka stanja SWOT analize in ocenitve indikatorjev trajnostnega razvoja turizma. [Online]. Dosegljivo na: http://www.cilj3.mop.gov.si/uploads/file/428_sl_natreg_turizem_zbirno_porocilo.pdf?PHPSESSID=76
01e1e5e5dbeca3cc4aaf01f6630a1b [14. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. [Online]. Skupna SWOT analiza in vizija Pohorja. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=738 [18. 11. 2010]. Zavod RS za varstvo narave. Sodelovanje javnosti pri pNU. [Online]. Dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=725 [18. 11. 2010]. 83
Združenje turističnih kmetij. [Online]. Dosegljivo na: http://www.kmetijskizavod‐celje.si/zdruzenje‐
turisticnih‐kmetij‐slovenije [8. 11. 2010]. Intervjuji: - Cehtl, Irena, Občina Oplotnica. (2. 7. 2010). - Gerič, Bojan. Športni center Pohorje. (1. 7. 2010). - Juhart, Božo. RTC Jakec. (30. 6. 2010). - Korošec, Vojko. LTO Rogla‐Zreče. (2. 7. 2010). - Kotnik, Primož. Vabo d.o.o. (po telefonu 30. 6. 2010). - Pintar, Damjan. UNIOR d.d. Program Turizem. (2. 7. 2010). - Pipan, Neva. Hotel Veter in Hostel Vetrnica, Ruše. (po telefonu 2. 7. 2010). - Podvršnik, Boris. Župan Občine Zreče. (2. 7. 2010). - Pristovnik, Tomaž. Direktor RIC Slovenska Bistrica. (30. 6. 2010). - Retuznik, Breda. RA Kozjansko. (po telefonu 2. 7. 2010). - Slokan, Majdica. Zavod za turizem Maribor. (1. 7. 2010). - Tilen Klugler, SPOTUR. (po telefonu 5. 7. 2010). Kontakti za statistične podatke: - Karo, Bernarda. Zavod za turizem Maribor. - Waldhuber, Tadeja. LTO Rogla‐Zreče. - Lužnik, Andreja. Vabo d.o.o., Kope. - Lah, Marija. Občina Slovenj Gradec. - Sovicki, Mojca. Občina Ruše. - Kosi, Tanja. Občina Rače‐Fram. - Oberlajt, Metka, Občina Hoče‐Slivnica. - Jakob, Dušan. Lovrenc na Pohorju. - Pečovnik Urh, Slavica. Podvelka. - Gačnik, Judita. Radlje ob Dravi. - Puhr, Nataša. Ribnica na Pohorju. - Posilovič, Štefan. Občina Zreče. - Košir, Lucija. RIC Slovenska Bistrica. - Holobar, Romana. Občina Vitanje. - Robnik, Viktor, Občina Mislinja. - Cigola, Marija. Občina Dravograd. - Verdnik, Sašo. Občina Vuzenica. -
84
KAZALO PRILOG 1 2 3 4 5 6 7 8 Priloga Ia: Pohorska noša Priloga Ib: Pohorska govorica Priloga Ic: Jurij Vodovnik Priloga Id: Tomažičeve zgodbe in legende s Pohorja Priloga Ie: Drugi pisci o Pohorju Priloga If: Ljudsko stavbarstvo na Pohorju ‐ znanja Priloga Ig: Gospodarske dejavnosti na Pohorju nekoč ‐ znanja Priloga Ih: Kulinarika in vino 83 84 85 86 88 89 90 92 1 2 3 Priloga IIa: Nastanitvene kapacitete S in V dela Pohorja Priloga IIb: Nastanitvene kapacitete J dela Pohorja Priloga IIc: Nastanitvene kapacitete Z dela Pohorja 1 2 3 Priloga IIIa: Analiza turističnega povpraševanja na S in V delu Pohorja Priloga IIIb: Analiza turističnega povpraševanja na J delu Pohorja Priloga IIIc: Analiza turističnega povpraševanja na Z delu Pohorja 99 101 102 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Priloga IV/1a: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – splošni110 Priloga IV/1b: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – infrastruktura Priloga IV/1c: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – energija Priloga IV/1d: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – voda, odpadki Priloga IV/1e: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – turistična ponudba Priloga IV/2: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v turizmu na Pohorju Priloga IV/3: Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v turizmu na Pohorju Priloga IV/4: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v kmetijstvu na Pohorju Priloga IV/5: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v kmetijstvu na Pohorju Priloga IV/6: Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v kmetijstvu na Pohorju Priloga IV/7: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju Priloga IV/8: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju Priloga IV/9: Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v gozdarstvu na Pohorju 103 104 105 106 107 108 110 111 112 113 114 115 116 1 2 3 4 5 6 Priloga V/1a: Prednosti razvoja turizma na Pohorju Priloga V/1b: Slabosti razvoja turizma na Pohorju Priloga V/1c: Priložnosti razvoja turizma na Pohorju Priloga V/1d: Nevarnosti razvoja turizma na Pohorju Priloga V/2: SWOT analiza razvoja kmetijstva na Pohorju Priloga V/3: SWOT analiza razvoj gozdarstva na Pohorju 93 96 98 117 118 119 120 121 122 110
Prvi stolpec predstavlja zaporedne številke indikatorjev, v drugem stolpcu so podani opisi indikatorjev, v tretjem stolpcu so predstavljene povprečne vrednosti, ki so rezultat odgovorov respondentov iz SV dela Pohorja, v četrtem stolpcu respondentov iz južnega dela Pohorja, v petem iz zahodnega dela Pohorja in v šestem skupne povprečne vrednosti za Pohorje.
85
Priloga Ia Pohorska noša Pohorska noša je premična dediščina ‐ oblačila Pohorska noša se je ponekod na Pohorju močno ohranila. Narejena je bila predvsem iz doma pridelanih materialov. Iz ovčje voljne so tkali sivo domače sukno ali loden. Iz lanu oziroma navadne preje so izdelovali grobo platno, imenovano hodnik, pa tudi boljše tanko platno, ki so ga uporabljali za ženske obleke in lepše srajce. Okorna raševinasta obleka je bila narejena iz hodnika in ovčje volne. Usnje goveda so uporabljali za čevlje in škornje, najobičajnejša obutev pa so bile cokle, ki so postale sinonim za Pohorce in njihove vasi »Coklpurge«. Pohorska kmečka noša iz začetka 19. Stoletja močno spominja na koroško nošo. Ženska obleka je bila narejena iz boljšega blaga in ohlapnega kroja. Glavo in spodnji del obraza je pokrivala velika, bela in s čipkami okrašena ruta – peča, na katero so poveznile še velik črn klobuk. Krila so bila dolga in so segala do okornih in prav nič lepih čevljev. Spodnjice so segale do meč, noge pa so obuvale v rdeče ali bele volnene nogavice, pri premožnejših so bile narejene tudi iz sukanca. Čez život so nosile temne jopice, ki jih je čez prsi krasila vrsta svetlih kovinskih gumbov. Moški so nosili kratke, sive rjave ali svetlo modre suknjiče z velikimi stranskimi žepi, narejene iz doma stkanega lodna. Telovniki (lajbiči) so bili iz rdečega ali nebesno modrega sukna, spredaj so jih krasili številni svetleči kovinski gumbi. Hlače so bile narejene iz lodna ali iz ovčjega in kozjega usnja, segale so nekoliko pod koleno, kjer so jih zapenjali z gumbi, sponko, tudi s trakovi. Hlače so bile črne ali rumene, v pasu precej širokega kroja, da so jih pod telovnikom pripenjali na naramnice. Nosili so volnene nogavice, sive ali modre barve. Premožnejši so si privoščili škornje in čevlje, ostali so nosili mestve (punčohe) in cokle. Glavo so pokrivali s črnim polstenim klobukom širokih okroglih krajcev. Lase so nosili spredaj kratko pristrižene, zadaj pa daljše. Plemiška moda dolgih las se je na kmetih ohranila vsaj do prve četrtine 19. stoletja. 86
Priloga Ib Pohorska govorica Živa dediščina – ustno izročilo in ljudsko slovstvo ‐ narečja Območje Pohorja lahko prištevamo govorno v dve narečni skupini. V Koroško narečno skupino sodi tako imenovano Severnopohorsko (zahodno od Ruš do Vuzenice) – Remšniško narečje (nad Dravo, po Kozjaku do Svetega Duha na Ostrem vrhu), ki velja za prehodno med Koroško in Štajersko narečno skupino. Na tem področju je e zelo širok, dolgi a pa se izgovarja kot o. Ohranjeni so zelo široki odrazi za nosnike. Značilno je t.i. štekanje, ko se kazalnim zaimkom doda št‐. Pojavlja se protetični h (v izglasju: oves>hovs ‐ hous). V Štajersko narečno skupino sodita Južnopohorsko narečje in Kozjaški govor, ki ju delimo na tri podnarečja: severni pohorski govor (od Smodnika na Pohorju do Ruš in do Hoč; ima samo dva dvoglasnika ei un ou; ohranjeni so tudi kratki naglašeni samoglasniki), vzhodni pohorski govor v okolici Maribora, v Hočah, do Šmartnega na Pohorju; značilno zanj je, da so samoglasniki samo dolgi; e > ei, o > ou, e > ie, o >uo) in južni pohorski govor (Slovenska Bistrica, Oplotnica, Zreče, značilno je, da se diftongirajo i > ei, u > ou; e > ei, ai; o > ou; e> čisti i; o >uo, u; pozna pa tudi sekundarno nazalizacijo). (Radovanovič et al. 2010) 87
Priloga Ic Jurij Vodovnik (1791 – 1858) Pohorski pevec, zabavnjak, ljudski pesnik in glasbenik iz Skomarja na J delu Pohorja je bil sodobnik Prešerna. Tisto kar pomeni Prešeren v umetnem pesništvu, predstavlja Vodovnik med ljudskimi slavci. Vodovnikove pete pesmi so zanimivo dopolnilo podobe nekega že precej odmaknjenega časa in zaokrožajo sliko slovenskega človeka prejšnjega stoletja. S svojim delom nam približa Pohorje v pesmih in glasbi in poudari pomen ljudskega izročila. Pesmi, ki jih je skomarski pevec iz svojega koša trosil po Pohorju in kar se jih je živih ohranilo med ljudmi, opevajo predvsem tisto človeško plat življenja, ki se zrcali v vsem petem izročilu: izbrisano podobo človeka in njegovega prostora, njegovega vsakdana, nejgovih zgod in nezgod, njegovih radosti in razočaranj, napak, slabosti in vrlin. O njih je znal Vodovnik zares doživeto in duhovito zapeti. In čeprav je v njih večkrat marsina in marsikoga tudi neprizanesljivo ošvrknil, je svojo pripoved po pravilu toplo, šegavo in duhovito zaokrožil. Skomarski potujoči pevec je bil pravzaprav novičar, nekakšen potujoči, peti canopi, zabavnik. In čeprav je Vodovnik pel tudi do dvajset kitic in več, jih danes v izročilu najdemo precej manj. Zadržale pa so tisto, kar je v njih najpomembnejše. A če časnik z irido izgubi vrednost, Vodovnikove pesmi, nabite z veliko izpovedno močjo, ljubeznijo in optimizmom, presegajo čas nastanka. Večne so in žive, še danes, 150 let po njegovi smrti. Pretesno zanje pa je celo prostrano Pohorje, saj jih najdemo raztresene takorekoč po vsej Sloveniji in povsod, kjer živjo Slovenci. Danes se po Pohorju pojejo Vodovnikove pesmi v domačem narečju. Vedno večglasno in ob spremljavi harmonike, saj se je Vodovnik kot del godčevskega repertoarja redno pojavljal in pel na ohcetih, zabavah ali veselicah, ob priložnostih torej, kamor so vabili godce. Cvetko (2001). Jaz sem Vodovnik Juri, Cela moja žlahta So kratke hlače meli, kmetijski jopič dolg. v Skomru sem doma. že mene ne pozna. Ponižno so živeli, V raztrgani kočuri, Je kakor stara plahta, od svojih mladih nog. štir oukne gor ima. povsod raztrgana. Živel so oni na tem svet, Veselje moje preč je, preč, Še nimam strehe nad glavo, pa moram iti za vodo. sedeminosedemdeset let. ne morem si pomata več. Prijatle pa povsod imam, Potem so v dolgo večnost šli, S težavami sem ves obdan, kjer jih obiskat znam. kam bomo enkrat vsi. žalujem noč in dan. Že golo glavco nosim, Zdaj pesmi kompleniram, Helena Cesarica po svetu grem okol. na svoje stare dni. So moji mamca bli. Vse sorte pesmi trosim, Jih noč in dan študiram, Kak božja je pravica, ne zmanjka jih nikol. nikol jih dosti ni. so v dolgo večnost šli. Poznajo me sromačeka, Veliko sem jih že ven dau, Odkar zapustili so ta svet Je že pet’ndvajset let. mi radi dajo vinčeka. po daljnem svetu jih razdjau. So podučili me lepo, Se z vincom malo poživim, Najrajše pa po Skomarskih, kak služiti Bogu. zapojem vsem ljudem. saj mislim, da ni greh. Ko leto blo je šteto Že marsikdo me vpraša, Pri svetemu Lambretu Entavžentsedemsto odkod se jaz učim. Sem takrat mežnar biu. in jena’ndevedeseto No, kje je tista kasa, V desetem letu je mojo rojstvo blo. kjer pesmi ven dobim. sem se tkalčarsko učiu. V dehtečih letih skoz bolan, Jaz imam pa en star nuca koš, Sem platno delau in ga tkau, zaslužen gnar za vince dau. kakor še današnji dan. ni vreden za en šajnast groš. Takrat je men prav dobro blo, Pa zadovoljno vse trpim, V tem starem košu mam jaz vse Te pesmi zložene. ne bo mi več tako. da le na svet živim. Te rajni moji očka Ko trideset in osem So bili cimerman. Let že biu sem star, So stavli hiše, koče, sem mogu vdovo vzeti, skomarskim farmanam. peljat jo pred oltar. Tud farufe in žage res Močovnik so me poročiu In so mi tudi naročiu: Popravlali so mline vmes. “To staro ženo imaš ljubit, So bili pintar in kolar, nikol jo zapustit.” povrhu še coklar. 88
Priloga Id Tomažičeve zgodbe in legende s Pohorja Prozna literarna dela Jožeta Tomažiča111 so edina njegova dela, ki so doživela knjižne izdaje. Med leti 1942 in 1944 je izdal devet knjig112, vse je ilustriral Jože Beránek, v knjigi Pohorske legende (1990b) pa so ob Beránekovih ilustracijah tudi ilustracije Marije Kozložnik. Prozna dela Jožeta Tomažiča obsegajo štiri književne vrste ‐ mite, povedke, legende in pravljice. Tomažič je poznan predvsem kot pripovednik rodnega Pohorja, saj je v svoja prozna dela vpletal Pohorje kot književni prostor, Pohorce pa opisoval večinoma kot pridne, poštene in delovne. Zanimivost njegovega pravljičnega in mitskega sveta je predvsem v povezovanju monoteističnega krščanstva in politeističnih verovanj. Pri povsakdanjanju Biblije, Jezusovega in Marijinega življenja ter izsekov iz življenja drugih svetnikov namreč Tomažič združuje mitološka bitja z liki iz legend. Nič nenavadnega ni, da npr. pohorska vila postane otrokova botra in svojega varovanca odnese h krstu. Avtor je, tako znajo povedati še starejši prebivalci Pohorja, hodil po domačijah in poslušal izvrstne pripovedovalce na Malem Tinju, Rakovcu, Modriču, Keblju in drugod. Tomažičeve zgodbe na Pohorju še živijo in to, da jih je znal avtor ohraniti za zanamce, je največja vrednost njegovega dela. Pisateljeva sestra, Gabrijela Tomažič, je v spremni besedi k ponatisu knjige Pohorske pravljice (1990a) zapisala: »Idilično Tinje je s svojo razgibano pokrajino od Visol, Turiške in Jurišne vasi, Urha, Repa, starodavnega Keblja do Modrica in Malega Tinja močno vplivalo na mladega Tomažiča. Tu je živelo vse polno pravljičnih in bajeslovnih zgodb, ki so močno pritegovale vedoželjnega mladeniča. /.../V tem času se je začel živo zanimati za ljudsko blago in aktivno pisateljevati« (Tomažič, 1990a, str. 206). V Tomažičevi prozi so opazne poteze prostorjenja, saj avtor pogosto zelo natančno locira svojo zgodbo tako, da je književni prostor poimenovan kar z realnim zemljepisnim imenom. Večkrat omeni Hoče, Radvanje (Poštelo), Lovrenc na Pohorju, Areh, Ruše, Slovensko Bistrico, Kebelj, Slivnico in druge kraje, pri katerih njihovih vedut ne spreminja, saj so iz opisov jasno prepoznavne. Zelo pogosto se kot književni prostor pojavljajo tudi reka Drava in nekatera jezera (npr. Črno jezero, Lovrenška jezera). Kadar pripoved umesti v nenaseljeno pohorsko pokrajino, to opisuje z barvnim slikanjem (najpogosteje se pojavlja zeleno Pohorje), barvni odtenki se pojavljajo v opisih pohorskih gozdov, pašnikov, njiv, vod, jezer, vremenskih spremenljivosti. Prostrani gozdovi so tihi, zaradi odsotnosti ljudi se sliši le šelest listavcev, redko tudi oglašanje divjih živali in mitičnih bitij (s hrupom sta povezana dva mitična lika, in sicer škopnik in divji lovec). Realni prostori so pri Tomažiču povezani najprej z ljudmi in njihovim načinom življenja, v realni prostor, čeprav najpogosteje bolj odmaknjen od strnjenih naselij, pa Tomažič umešča tudi mitološka (jezernik prebiva v jezeru, vodovnik v gorskih potokih in reki Dravi, vile na neobljudenih pohorskih jasah ...) in legendna bitja (različni svetniki in mučenci obiščejo Pohorje, npr. Jezus in sveti Peter, devica Marija, sveta Uršula). Tomažič izpostavlja križpotje kot posebno mesto, ki človeku lahko prinese kaj dobrega, če sreča pozitivna bajčna bitja, ali pa kaj slabega, to velja predvsem za srečanje s hudičem, ta na križiščih še posebej rad čaka na naivne ljudi. Prikazu realnega prostora mnogokrat sledi tudi ilustrator Beränek. Tako na primer v knjigi Pohorske bajke (1990c) najdemo celo vrsto ilustracij, ki so v bistvu krajinske risbe in predstavljajo zaselke na obrobju Pohorja, gozdne poti z obcestnimi znamenji ali pa hribovske postojanke, turistične koče. Glede na velikost so to risbe formata, ki je manjši od polovice strani. Izjema v tem sklopu je risba, ki prikazuje ranče, privezane na obrežje Drave. Nenavaden pogled iz ptičje perspektive na priveze na Lentu v Mariboru zaključujejo znamenite mariborske Benetke in studenška cerkev v ozadju. Pohorske legende so prvič izšle leta 1944 kot 84. zvezek Slovenčeve knjižnice. Pri Tomažiču je opazovanje realističnih prvin prav posebej zanimivo. Precej natančno so opisane gospodarske razmere, kjer prevladujejo opisi oglarjenja, gozdarstva, dela na polju in hrane (npr. črni kruh postane simbol revščine, beli pomeni bogastvo; obroki bajtarjev so večinoma brez mesa). Po bivalni kulturi Tomažič celo poimenuje književne like, in sicer kočarji, bajtarji, graščaki. Pri Pohorcih je prisotno zgolj trdo delo, delajo že 111
Podrobnejši življenjepis Jožeta Tomažiča je objavil Stanislav Gradišnik v monografiji o avtorju (2006, 9‐21). Pohorske pravljice, izdala in založila Slovenčeva knjižnica, 1942; Pastirčkova nebesa, izdala in založila Ljudska knjigarna, 1943; Drvarka Marija, samozaložba, 1943; Pohorske bajke, izdala in založila Slovenčeva knjižnica, 1943; Dravska roža, samozaložba, 1943; Oglarjev sin, samozaložba, 1944; Pohorske legende, izdala in založila Slovenčeva knjižnica, 1944; Botra vila, samozaložba, 1944; Čarovničina hči ‐ Mrtvo srce, samozaložba, 1944. Vse knjige so med leti 1990 in 1994 pri Mohorjevi družbi v Celju izšle tudi kot ponatisi originalnih izdaj.
112
89
otroci (pastirji in pastiričke), časa za zabavo ni, le včasih si otroci na paši krajšajo čas s pripovedovanjem bajk, povedk in pravljic. Učijo se z delom, silno so navezani na naravo, njihov bodoči poklic jim je skorajda vrojen: to, kar so njihovi starši, bodo postali tudi sami. Nasprotno od revežev je pri bogatem sloju Tomažičevih likov opaziti veliko nečimrnost, neprijaznost, trdo‐srčnost, zaradi katere so na koncu tudi kaznovani/pogubljeni. Tomažičevi mitološki literarni liki v najširšem pomenu sodijo k bajeslovnim bitjem narave. Mitološki liki imajo običajno dvojno naravo (so hkrati pozitivni in negativni), pri Tomažiču te dvojnosti pogosto ni opaziti, tipičen primer so npr. vile, ki so izključno pozitivno opisane. Res je, da vile ljudi nenehno preizkušajo, ne marajo radovednosti, grdega govorjenja, skopuštva, neprijaznosti in vzvišenosti, vendar ljudi s takimi lastnostmi ne kaznujejo, temveč se odselijo iz krajev, kjer jih ljudje ne spoštujejo dovolj. Zanimiv je tudi bajčni lik povodnega moža, pri Tomažiču ima dve podvarianti, in sicer vodovnika in jezernika, tudi ta je namreč pri Tomažiču bolj ali manj pozitivno bitje. Precej pozitivno bajčno bitje je tudi velikan hostnik. Po izgledu so vodovnik, jezernik in hostnik podobni, imajo zelene lase, zelene brade, zeleno telo, le da sta prva dva luskinasta in mokra, četudi stopita na zemljo, njune oči pa so podobne ribjim, hostnik pa je pokrit z lišaji, je gospodar gozdov. Zanimiv je tudi lik divjega lovca ‐ ta je zakleta duša mrtvega lovca, ki je ustrelil v božje znamenje ali kako drugače prizadel Boga, in je izrazito negativen lik, ki dela na Pohorju neurja in meče strele. Antipod dobrega, in torej še za spoznanje slabši od divjega lovca (čeprav ga včasih mitologija in Tomažič enačita), je hudič, ki se pojavlja še pod sinonimi vrag, zelenec, zlodej. Tomažič ga pogosto opiše kot vsega črnega, z gorečimi očmi in dolgim rdečim jezikom. K ljudem rad pride, če ga ti pokličejo, da jim da denar v zameno za njihovo dušo. Naivneževa duša je po navadi rešena (nesrečnik se spokori ali nekdo drug zanj opravi dobra dela ali Marija prosi Boga za usmiljenje), pohlepnež pa se spreobrne v dobrega človeka. Med bajčnimi bitji Tomažič nekajkrat omenja še škopnika, ta na goreči slami preletava nebo, njegov ogenj pa je nevaren, ker lahko zažge gozd in dom. Tomažič je napisal nekaj legend o zidanju cerkva, tukaj je književni prostor natanko znan, ker gre za realne cerkve oz. kapelice: svete Uršule na Uršlji gori, svetega Bolfenka na Pohorju, svetega Lovrenca na Arehu ... Beränek pa je sveto Uršulo upodobil, ko preko debla prečka potok Lobnico, v katero se preko slapov spušča črn jezerski potok. Uršulo prepoznamo po narisani avreoli, spremljata pa jo dve gozdni vili. Tudi to ilustracijo lahko gledamo kot krajinsko veduto, ki so ji dodane človeške figure, in s tem opisuje enega od dogodkov zgodbe. Tomažič je napisal tudi štiri legende, ki govorijo o obisku Kristusa in svetega Petra na Pohorju: v eni Jezus ustvari hrano za uboga starčka, v treh pa novo rastlino, in sicer oves, bob in gobe. Največ legend je namenjenih devici Mariji (poljčanski, ogrski, mariborski ...). Zanimivo je, da se kar v nekaj Tomažičevih zgodbah pojavljajo svetniki, ki nimajo zgolj pozitivnih lastnosti, temveč kažejo tudi svojo temnejšo plat, na primer nečimrnost, neučakanost ipd. Po kakovosti izstopajo predvsem Tomažičeva kratkoprozna besedila, najzanimivejši so pohorski mitološki liki, med daljšo prozo pa vsekakor delo Dravska roža (1993b). Avtor kljub pretežno mitičnim in pravljičnim osnovam svojega upovedovanja prikaže trdo življenje drvarjev, pastirjev, oglarjev in splavarjev, torej njihov način življenja, vsakodnevne borbe za preživetje, njihova čutenja in verovanja. Pohorce prikaže kot bogaboječe in (večinoma) poštene, trdosrčnost in pohlep nameni le bogatejšemu sloju prebivalstva. Splet krščanstva in poganstva se spaja v neločljivo celoto, kajti pri Tomažiču je lahko vila krstna botra otroku, sveta Uršula je jezernikova prva soseda ipd. Pomembna lastnost Tomažičevih del je tudi žanr‐ski sinkretizem, kar pomeni, da je avtor spajal različne žanre in njihove značilnosti (npr. bajke, povedke, pravljice) v njemu lastno celoto. Tomažič je Jožetu Beräneku »našel slikarja, ki se je poglobil v romantične in verske predstave pohorskega ljudstva ter z risbo izpopolnil in obogatil besedo pripovednika« (Brilej, 1943, str. 101). Mnoge ilustracije sledijo zgodbi in jo skozi kakovostno likovno podobo dopolnjujejo. Krajinske vedute, ki se v Beränekovih ilustracijah pojavljajo kot samostojne risbe ali pa kot kulisa za figuralne kompozicije, nam skozi risbo ohranjajo veren zapis pohorskih zaselkov, koč in mest v njegovi okolici in s tem preraščajo samo ilustrativnost ter ilustracijam dajejo dodatno etnografsko noto. »Vinjetne risbe, ki krasijo Tomažičeva kratkoprozna besedila, marsikje prerastejo vlogo krasilnih podob in predstavljajo kompleksen risarsko‐oblikovalski organizem, ki kakovostno vizualizira besedilo. Ilustracije, ki ilustrirajo posamezne zgodbe, pa z uglajenim likovnim okusom in ubranim čutom za dekorativnost zgodbe nadgrajujejo« (Duh, 2006, str. 255). 90
Priloga Ie Drugi pisci o Pohorju Knjiga Carla Hiltla, ki je opisal Pohorje v socialno‐družbenem kontekstu 18. in 19 stoletja in katere naslov nas morda »pripelje« do imena Pohorje. Da je Pohorje gorovje, kjer srečujemo ogromno potočkov, izvirov (pitne) vode in občasno hudournikov, nam postane jasno ob prvem obisku. Mirko Šoštarič naslednje pravi, da so pred približno štirinajstimi stoletji naši predniki, prihajali iz Panonske nižine, že od Blatnega jezera sem so zagledali pogorje in ga poimenovali, še preden so prišli do njega, z edinstvenim splošnim nazivom v slovenski toponimiki – preprosto s Pohorjem. Prav tako zasledimo v zgodovinskih dokumentih iz leta 1230 »supania Pocher«, kar nedvoumno kaže prvotni pomen toponima Pohorje. Kajti nemški Bachern je novejši in izraz je netočna je razlaga nemških avtorjev, da je ta prvoten in da je izveden iz številnih pohorskih potokov – Bach –ern. Angelos Baš ‐ Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju Etnološka raziskava Angelosa Baša o koncu 19. stoletja na Pohorju. Opiše tudi gospodarski razvoj Pohorja in pomembnost proizvodnje lesa, razvoja glažut in gozdarstva na Pohorju. Opiše tudi lastniške odnose tega časa. Franc Mišič ‐ V čaru in žaru šumovitega Pohorja; knjiga Franca Mišiča iz leta 1934. "Obvezno" čtivo za vse, ki bi želeli temeljitejši vpogled v novejšo socialno in kulturno zgodovino Pohorja. Tomažič Jože ‐ nam s Pohorskimi pravljicami približa nezavedno, iracionalno stran Pohorja, za katero je potrebno predvsem osebno izkustvo. Jasno pokaže, da vsako družbeno‐kulturno okolje »nosi s seboj« tudi legende in mite, ki se skozi pravljične oblike kažejo v človekovi zavesti in vsakdanjem življenju. O bajkah in povestih na Pohorju še piše Brinar Josip. Zlata Vokač ‐ O prepletanju družbenega življenja na Pohorju in iracionalnega piše tudi Zlata Vokač. V njenih zgodbah imajo bajeslovna bitja, kot tudi nezavedni človekovi principi, močan pomen. Etnološke raziskave Pohorja in literarna dela, ki nastajajo o/na njem, kažejo na močno prepletanje kulturnega, družbenega in naravnega okolja. Kot tako bi se naj Pohorje tudi obravnavalo in dokazovalo vključevanje tega območja v trajnostni razvoj v okviru slovenskega in svetovnega trajnostnega razvoja, kjer se enakovredno prepletajo socialni, kulturni in gospodarski vplivi in dogodki. 91
Priloga If Ljudsko stavbarstvo na Pohorju ‐ znanja Na Koroškem sta v gradbeništvu prevladovala les in kamen. Za gradnjo se je najpogosteje uporabljal smrekov les, jelka in macesen, kot kamen pa apnenec ali lehnjak. Obdelava lesa in kamna je bila ročna, ne preveč natančna in stavbe so prav zato imele prijetnejši videz. Značilna hiša na Koroškem je pritlična stavba z vežo ter ločenimi bivalnimi, kuhinjskimi in shrambnimi prostori. Navadno je pokrita z dvokapno zmerno strmo streho s čopom, krita s skodlami ali z deskami. Glede na to, da so doma pridelali skoraj vse, kar so potrebovali za življenje je domačijo sestavljajo več eno. Poleg glavne hiše je imela kmetija še hišo za preužitkarje, glavni hlev, hlev za ovce in svinje, kaščo in mlin. Osrednja, po navadi pritlična hiša je imela v bivalnem delu osrednjo vežo, ki se je končala s črno kuhinjo. Imela je večji bivalni prostor s pečjo, spalnico (štiblcom) in shrambo (špajzo), povezano s črno kuhinjo. V bližini velike hiše je po navadi stala mala hiša, namenjena preužitkarjem, ki je bila podobna veliki. Dvoriščna fasada male hiše je bila pogosto obdelana z lepim lesenim balkonom z izžganimi deskami in umetelno obdelanimi balkonskimi stebrički. Na višjih delih Pohorja, kjer so predvsem samotne kmetije, so bila poslopja v glavnem lesena. Bilo je veliko stanovanjskih hiš dimničnega tipa – v istem prostoru sta bila ognjišče in peč za peko kruha in vse življenje je bilo osredotočeno na ta prostor. Ponekod po Pohorju razlikujemo med »novo« in staro »hišo«; za staro se šteje prvotni dimnični prostor, novo hišo pa so dogradili kasneje, rabila pa je za zakonsko spalnico ali spalnico za dekle in domača odraščajoča dekleta. Podstrešje je bilo praviloma enojno, nepregrajeno in dokaj prostorno. Za kritino so uporabili smrekove kalnice ali žagane dedščice, na južnem Pohorju so pogosto kot kritino uporabljali tudi slamo. Navadno so imela ostrešja po dva čopa. Kmečka hiša na severnem Pohorju ima navadno pet prostorov, in sicer vežo (lopo), hišo kot glavni bivalni prostor, štibel, hišco ali novo hišo in kuhinjo, ki je bila prvotno črna, pozneje, predvsem po drugi svetovni vojni, pa predelana in posodobljena z opremo vred. Notranja ureditev je na čelni strani praviloma narekovala tri manjša okna, na podolžni strani pa štiri, dve iz hiše in dve iz hišce. Zatrep je lesen, v njem so izrezljane podstrešne line različnih oblik. Pred vežnimi vhodnimi vrati je ponekod gank, na katerega vodijo stopnice (štenge). Ograje gankov so lesene z različnimi izrezljanimi ornamenti. Preužitkarske in najemniške (ofrske) hiše so preprostejše, pogosto dvoprostorne in podkletene v celoti ali deloma. Precej je tako imenovanih vrhhlevnih hiš, v katerih je bivalni prostor nad gospodarskim. Podobno je pri viničarskih hišah na južnem Pohorju, v Halozah in Slovenskih goricah. Hiše gozdnih delavcev so bile praviloma lesene in dokaj lepo urejene. Postavili so jih delodajalci, lastniki večjih gozdov, za svoje delavce. Po zunanjem videzu, prostornosti in notranji opremi so presegale hiše kmečkih najemnikov, ponekod pa celo hiše manjših kmetov. Nepogrešljiv element kmetije na Koroškem so »kašče«, suhe kmečke shrambe, v katerih so v lesenih skrinjah shranjevali žito in druge pridelke. Lesena dvocelična nadstropna stavba ima zidano klet in medetažno stopnico. Čopasta streha je pokrita s skodlami. Značilni stavbni člen nadstropnih kašč so leseni pokriti hodniki (ganki) na čelnih straneh, tako da je bil olajšan dostop v pritlično celico pri podzidanih kaščah. Ti slikovito členijo fasado, zlasti če so stranske stopnice izrezljane. Zidane hiše so imeli v glavnem bogatejši ljudje. Vpliv trške in mestne arhitekture se je postopoma uveljavljal. Zidane hiše so se pojavljale sorazmerno hitro predvsem v dolinskem delu pohorskega Podravja. Zlasti večji kmetje, lastniki žag in lesni trgovci so po navadi imeli gostilno ali trgovino. 92
Priloga Ig Gospodarske dejavnosti na Pohorju nekoč ‐ znanja Gozdarstvo Nekoč je bilo Pohorje prava zakladnica prvovrstnega lesa. Spravljanje lesa po drčah, žage ob pohorskih potokih in trgovina z lesom so zelo cvetele… Kmetijstvo Kmetijstvo je skozi stoletja slonelo na pridelavi kmetijskih pridelkov za lastno uporabo na kmetijah, in sicer predvsem krompirja, boba (fižola), zelja in repe, koruze pa tudi vrst žit (ajda), ki uspevajo na višjih legah. Pomembni pa so bili tudi t.i. gozdni sadeži (npr. gobe, kostanj, zelišča). Ta živila so krojila jedilnik pohorskega človeka. Živinoreja (svinje) je omogočala pridelavo izvrstnih pohorskih suhomesnih izdelkov (pohorska bunka in tunka – z mastjo ali zaseko zalito meso iz lesene kible), pa tudi mleka in sira (krave, drobnica), vendar je bilo meso redko na mizi navadnega človeka. Danes vse več kmečkih družin v svoji temeljni dejavnosti, kmetijstvu, ne najde dovolj zaslužka za vsako dnevno preživetje. Težavnost kmetij povzročajo nadmorska višina, nezanesljivost kmetijskih trgov, nizka cena kmetijskih izdelkov ter sedaj še gospodarska kriza. Vse to so vzroki, da se marsikatera družina odloči za sekundarno dejavnost – turizem. Možnost, da bi jim prinesla dodatni zaslužek in zagotovila boljši življenjski standard in socialno varnost družine. Da se kmetje odločajo za turizem, pravzaprav ni nenavadno, saj jim omogoča, da poleg svojega dela prodajo še lastne pridelke, izkoristijo svojo iznajdljivost in spretnost, na razpolago pa so tudi naravni pogoji in razpoložljivi prostori kmetije. Splavarstvo Drava je bila že v rimskih časih pomembna prometnica. Posebno težo ji je dajalo mesto Poetovio, ki je bilo rimski vojaški sedež in je imelo svojo rečno floto. Najstarejše pričevanje o splavarjenju na Dravi je listina viteza Otta Velikovškega iz leta 1280, s katero pri velikovškem mostu na Dravi omogoča pobiranje mitnine za prevoz praznih sodov. Listina omenja, da so prazne sode vozili na splavih, jih v Mariboru napolnili z vinom in polne z vozovi pripeljali na Koroško. V urbarju samostana Svetega Pavla iz leta 1289 je zapisano, da so podložniki prevažali les na Štajersko. Šlo je za les, ki ga je samostan potreboval za svoje vinograde na Štajerskem. Urbar od Svetega Lovrenca na Pohorju iz leta 1371 sporoča, da so se prebivalci ukvarjali s prevozom različnih vrst lesa, poseben pomen so imeli koli za vinograde. V srednjem veku je izpričan že razmeroma razvit rečni lesni transport na Dravi. V prvi polovici 16. stol. se je močno razmahnila trgovina med Beljakom in Ptujem. Večji del blaga, predvsem vino, železne izdelke in tekstil, so prevažali s splavi in šajkami (trdno grajena plovila dolga okrog 20 m in širine do šest m), ki jih je upravljalo šest splavarjev. Naložena z lesom (40‐60 m³ desk) ali drugim blagom pa je plula od Vuzenice do Vojvodine. V 16. stol. so štajerski deželni stanovi določili Vuzenico za gradbeno in vojno pristanišče šajk; slovela je kot kraj, kjer izdelujejo znana in kakovostna plovila. Leta 1541 so v Vuzenici izdelali 40 šajk za prevoz živeža cesarski vojski na Ogrskem. Splavarstvo je na Dravi doseglo popoln razcvet v 19. stol. Splav je bil transportno sredstvo in hkrati tovor. Pošiljka je prišla do cilja brez stroškov, ki so sicer obremenjevali druge oblike tovorjenja. Izdelovanje šajke je bilo zahtevnejše, zamudnejše, dražje, na njej pa so poleg lesa prevažali še sadje, čreslovino (tanin ‐ strojilo za kože) in iz Labota na Koroškem tudi kremenčev pesek za pohorske glažute; tovorila je do 60 m³ lesa (žagan les, deske, letve, morale). Splav je iz prometa izrinil šajko, ker so novi načini vezave splavov omogočili hitrejše nakladanje in prevoz večjih količin lesa. Najmanjši splav je lahko prepeljal 80 m³ tesanega lesa, največji pa tudi 130. Tehnološka spodbuda za prehod na splave je bil na začetku 20. stol. močan razvoj lesne trgovine v pohorskih in kobanskih gozdovih. Šlo je zlasti za les kot gradbeni material, trgovina z njim pa se je okrepila po letu 1918, ko je nastala nova država in se je lesno tržišče za pohorske in kobanske gozdarje razširilo na Hrvaško in v Srbijo. Na začetku 20. stol. so s trgovci s Kranjskega v dravsko dolino prišli tudi italijanski gozdarji in splavarji, ki so začeli vezati splave na svoj način, tako da so dravski splavarji potlej vozili splave, ki so jih imenovali talijanček. Dravski splav je imel obliko trapeza, dolg je bil okoli 32 m, širok spredaj 6 in zadaj 5 m. Italijani so širino sprednjega dela še povečali, zadnjega pa zmanjšali. Spredaj in zadaj je imel splav po troje vesel (lemežev) kar pomeni, da je z njim upravljala šesterica splavarjev. Na začetku 20. stol. je bilo v Dravski dolini več kot 500 splavarjev, ki so sestavljali splave v 60 pristaniščih (lentštatih) od Libelič do Maribora. Vuzenici je bogato pohorsko gozdno zaledje omogočalo razvoj žagarstva in trgovine z lesom. Tu so gradili splave in šajke ter les prodajali do Osijeka, Novega Sada in Beograda. Vuhred se 93
že od 15. stol. omenja kot pomembno izhodišče za splavarstvo na Dravi. Tu so poleg splavov izdelovali tudi plitve štirioglate ladje oziroma šajke. Do druge svetovne vojne je bil kraj eden glavnih tržnih središč za trgovino s pohorskih lesom. Ožbalt je bil pred drugo svetovno vojno pomembno pristanišče za splave in sedež splavarske zadruge. Dravograd je bil sedež pomembne trgovine z lesom in soljo. Verni splavarji so se priporočali Svetemu Miklavžu, ki je bil njihov zavetnik. Na čaščenje tega svetnika med splavarji pričajo cerkve ob Dravi, katerih patron je sveti Miklavž: Vuzenica, grajska kapelica pri Fali, kapelica pri svetem Lovrencu na Pohorju. Danes na bogato dediščino splavarjenja v dravski dolini spominjajo vsakoletne prireditve v Ožbaltu in na mariborskem Lentu. Po izgradnji Koroške železnice leta 1863 je promet po Dravi počasi zamiral, dokler ga ni omogočila izgradnja verige hidroelektrarn v dolini reke Drave. Zadnji splavi so pluli po reki skozi falski prepust decembra leta 1941. Po drugi svetovni vojni je splavarstvo zamrlo po celi dravski dolini. Glažutarstvo Leta 1677 je bila v zaledju Pohorja, v samostanu Žiče, omenjena prva steklarna na slovenskem Štajerskem. Steklo, ki so ga izdelovali v pohorskih glažutah, je bilo do 19. stol. namenjeno le domači rabi, v drugi polovici 19. stol. pa je postalo eden glavnih izvoznih predmetov. Zaradi izrabe lesa in kremena so pohorske steklarne pogosto menjavale svoja mesta. Od 17. stol. do leta 1909, ko je prenehala obratovati zadnja glažuta v Josipdolu, je na Pohorju obratovalo 17 glažut. Najpomembnejše so bile Vivatova glažuta v Rušah, glažuta pod Arehom, v Lovrencu na Pohorju in Josipdolska glažuta. Steklarne, ki so s svojimi izdelki izpodrivale leseno, glinasto in kovinsko posodo, so se na Pohorju razvijale pod vplivom čeških mojstrov. Pohorsko steklo je oblikovano v preprostih in čistih steklarskih tehnikah. V času industrializacije steklarstva v Evropi so na Pohorju vztrajali pri uporabi kvalitetnejšega stekla in ročnem delu, ki daje izdelkom umetnoobrtni značaj. Fužinarstvo Pravi razvoj je Mislinja doživela v času razcveta fužin. Izdelki, izdelani v mislinjski železarni, niso bili znani le na Štajerskem, temveč tudi v krajih severne Italije in celo v Ameriki. Leta 1754 je mislinjsko železarno kupil Michelangelo Zois, kasneje jo je podedoval njegov sin baron Žiga Zois. Sredi 19. stol. pa so fužine zašle v težave. Leta 1900 je mislinjsko posest kupil veleposestnik Arthur Perger in jo preusmeril v lesno industrijo. Zgradil je tovarno lepenke, sodarno, žage in za potrebe svojih obratov tudi elektrarno. Leta 1902 je v zgradil 9,4 km dolgo ozkotirno železnico v Mislinjski jarek. Bila je edina tovrstna gozdna železnica v Srednji Srednji Evropi. Elektrificirali so jo leta 1914, leta 1956 pa jo je nadomestila gozdna cesta. Coklarstvo Coklarstvo je hišno rokodelsko izdelovanje lesenih cokel, domnevno najstarejše vrste obuval. Povezano je s samouškim znanjem in z dejavnostjo posameznikov – coklarjev. Najdlje se je ohranilo na Gorenjskem, Koroškem, Pohorju in Kobanskem. Cokle so v zimskem času na Pohorju izdelovali moški, ki so tudi popravljali leseno orodje in pletli koše. Čez leseno, izdolbeno stopalo so v novejšem času razpeli svinjsko usnje, prvotne cokle pa so bile povsem lesene. Vas Skomarje je zibelka coklarske obrti na Pohorju. 94
PRILOGA Ih Kulinarika in vino Jedilnik avtohtonih pohorskih domačih dobrot je bil sestavljen iz krompirja, zelja, repe, ajdovih ali koruznih žgancev in bogato zabeljen z ocvirki. K temu še danes sodi kruh iz domače krušne peči in obločen krožnik tipičnih pohorskih suhomesnih izdelkov. Tipične so v dimnicah dimljene pohorske bunke in »tunka« ‐ z mastjo ali zaseko zalito meso iz lesene kible. Pohorske jedi so bile skromne in pripravljene z eno ali dvema vrstama zelenjave, največkrat brez mesa, vendar okusne. Enolončnice so se »cmarile« na odprtem ognju ali v črni kuhinji tudi po ves dan, da je bila jed vedno topla in pripravljena za utrujene in lačne gozdarske delavce. Pohorski pisker (tudi lonec odvisno od geografske lege) je jed, v kateri je moč poljubno kombinirati sestavine. Lahko ga pripravimo iz ene ali več vrst mesa, pa tudi brez njega ter iz vsaj enega živila iz vrst žitaric ter stročnic. Danes se na pohorskih planjavah nadzorovano pase govedo in pridelujejo biološko pridelani mesni (mlado goveje meso – Pohorje beef) in mlečni izdelki (siri, sveže in kislo mleko). Med sladicami je zelo cenjena pohorska omleta, med napitki pa pohorska kava. Pohorski gozdovi so polni gozdnih sadežev, travniki pa dom številnih zdravilnih zelišč. Obstaja dolga tradicija nabiranja in sušenja zelišč in jagodičevja za odlične napitke, ki poživljajo in pomirjajo ter čaje, ki blažijo zdravstvene težave. Na višinskih domačijah pridelujejo jabolčnik in kuhajo žganja iz domačega sadja. Izjemno priljubljeno je borovničevo žganje, ki ga obožujejo vse generacije. Nižinska gričevnata pobočja so pokrita z vinogradi, kjer uspevajo trte iz katerih pridelujejo odlična vina znanih vinskih sort renskega in laškega rizlinga, sauvignona in chardonnaya. Številne pohorske kmetije odprtih vrat in vinotoče povezuje Podpohorska vinska cesta. Za dolgoletno tradicijo kakovostnega vinogradništva in vinarstva in odlična vina se je potrebno zahvaliti Nadvojvodi Janezu. Z zasaditvijo novih sort iz Porenja leta 1823 se je na Slovenskem Štajerskem začelo moderno vinogradništvo. Renski rizling, traminec, rulandec, modri burgundec so vplivali tudi na življenje ljudi. Povečala se je proizvodnja, prodaja na daljše razdalje, uveljavila se je nova kultura pitja vina in vinogradništvo je postalo donosna gospodarska panoga. Njegov razmah je bil še večji z največjim Janezovim dosežkom – Južno železnico, ki je povezala Dunaj s Trstom (1838 do 1857). Tradicionalne pohorske domače jedi in pijače ponujajo danes pohorske domačije – kmetije odprtih vrat, ki jih je največ na južnem in zahodnem delu Pohorja, pripravljajo pa jih tudi v mnogih gostilnah in planinskih kočah na Pohorju. 95
Priloga IIa NAMESTITVENE KAPACITETE S IN V DELA POHORJA V grafu 5 so predstavljene naastanitvene kapacitete S in V dela Pohorja, ki predstavljajo 56 % oziroma 3323 enot vseh nastanitvenih kapacitet na Pohorju. Graf 1: Nastanitvene kapacitete na S in V delu Pohorja
Največ nastanitvenih enot je v hotelih (1242, 37 %) in apartmajih (1163, 35 %), sledijo kapacitete v planinskih kočah in domovih (409, 12%), penzionih in gostiščih (392, 12 %), prenočiščih (66, 2 %), najmanj jih je na turističnih kmetijah (51, manj kot 2 %). Mariborsko Pohorje Hočko, Slivniško, Mariborsko in Ruško Pohorje predstavljajo prvi večji center, ki smo ga skupaj poimenovali Mariborsko Pohorje (Graf 2). Na tem območju je največ nastanitvenih kapacitet v hotelih, apartmajskih hišah in planinskih domovih / kočah. Graf 2: Nastanitvene kapacitete na Mariborskem Pohorju
96
Iz tabele 1 je razvidno, da je na Mariborskem Pohorju (občine Ruše, Hoče‐Slivnica in Mestna občine Maribor) 45 % (1.197 ležišč) vseh nastanitvenih kapacitet v hotelih petih, štirih, treh in dveh zvezdic, ki so locirani na in ob vznožju Mariborskega, Hočkega in Ruškega Pohorja. Tabela 1: Hoteli na Mariborskem Pohorju Maribor Hoče Ruše H***** Habakuk (227 ležišč) 227 H**** Arena (118) Bellevue (126) Draš (46) Skupaj (290) Bolfenk (50) 340 H*** GH Milena (37) HG Merano (29) Bajt (51) Bau (110) Skupaj (227) Videc (114) Tisa (77) Skupaj (191) Veter (74) MH Vetrnica (56) Skupaj (130) 548 H** Areh (82) Skupaj 744 241 Skupaj 82 212 1.197 Na Mariborskem koncu je okrog 62 % vseh hotelskih nastanitvenih kapacitet (744) in več kot 76 % teh kapacitet je v hotelih s petimi in štirimi zvezdicami kar pomeni zelo visoko kakovost turističnih storitev. Na Hočkem Pohorju je en hotel s štirimi in trije s tremi zvezdicami, ki skupaj ponujajo 241 ležišč (20 % vseh kapacitet na MB Pohorju). V Rušah sta hotel in mladinski hotel s tremi zvezdicami ter hotel Areh, ki je kategoriziran z dvema zvezdicama – edini na Mariborskem Pohorju (6,8 % kapacitet). Sledijo kapacitete v apartmajih, ki predstavljajo 36 % (958 ležišč) vseh nastanitvenih kapacitet. Največje turistično podjetje Športni center Pohorje upravlja številne turistične kapacitete in Pohorsko vzpenjačo, trži pa tudi manjše ponudnike v območju. Močno se povezuje z Ribniškim Pohorjem, kjer preko podjetja RIKOM d.o.o. upravlja smučišče in nastanitvene kapacitete, pa tudi s Kopami, kjer upravlja smučišče podjetje Kope d.o.o. Od večjih turističnih podjetij so lastnik hotelskih kapacitet na Pohorju tudi Terme Maribor d. d. – Hotel Bellevue (štiri zvezdice) ter Hotel Habakuk (pet zvezdic) pod Pohorjem. Slovenjebistriško Pohorje Trije kralji na Bistriškem Pohorju so manjši center z osrednjim ponudnikom Rekreacijsko turističnim centrom – RTC Jakec, ki upravlja s penzionom Jakec in smučiščem. Pravkar potekajo gradbena dela za hotel s tremi zvezdicami. Graf 3 prikazuje, da je največ kapacitet v planinskih kočah / domovih (42 %) in najmanj v hotelih (13 %) in še tiste so ob vznožju Pohorja. Kapaciete v penzionih in gostiščih predstavljajo 39 % vseh namestitvenih kapacitet na Slovenjebistriškem Pohorju. Ni kapacitet na turističnih kmetijah in v prenočiščih. 97
Graf 3: Nastanitvene kapacitete na Slovenjebistriškem Pohorju
Ribniško in Lovrenško Pohorje Ribniško Pohorje je v letu 2009 pridobilo nove nastanitvene kapacitete v apartmajih in se razvilo v tretji manjši smučarski center na Pohorju, ki ponuja kapacitete v planinskem domu, na turističnih kmetijah in apartmajskih hišah. S smučiščem upravlja podjetje RIKOM. Graf 4 prikazuje, da je največ nastanitvenih kapacitet v apartmajih (59 %), sledijo kapacitete v planinskih domovih / kočah (40 %) in na turističnih kmetijah (5,1 %). Ni kapacitet v hotelih in penzionih ter gostiščih. Graf 4: Nastanitvene kapacitete na Ribniškem in Lovrenškem Pohorju
Največji lastnik nastanitvenih kapacitet je podjetje RIKOM d.o.o., ki ponuja kapacitete v apartmajskih hišah in na turistični kmetiji. 98
Priloga IIb NASTANITVENE KAPACITETE J DELA POHORJA J ali Zreško Pohorje povezuje kapacitete termalnega kompleksa v Zrečah, rekreacijskega centra in naravnega klimatskega zdravilišča Rogla ter številne manjše ponudnike (skupaj 7 hotelov, 10 gostišč in gostiln), predvsem turistične kmetije (11) in ponudnike apartmajskih nastanitev (50), ki jih predstavlja in trži LTO Rogla – Pohorje (Vitanjsko Pohorje nima nastanitvenih kapacitet). Največje podjetje UNIOR d. d. ‐ Program turizem se trži pod znamko UNITUR in upravlja nastanitvene kapacitete termalnega kompleksa v Zrečah (hotel in apartmajske hiše) ter rekreacijskega centra in naravnega klimatskega zdravilišča Rogla (hoteli, apartmajske hiše in planinski domov / koče), upravlja pa tudi s smučiščem in drugimi rekreacijskimi kapacitetami na Rogli. Na tem koncu je že dolga leta tradicija kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Južni del Pohorja razpolaga s 30 % vseh nastanitvenih kapacitet na Pohorju. Največ kapacitet (51 %) je v apartmajih, kar predstavlja 41 % vseh kapacitet v apartmajih na Pohorju (graf 1). Sledijo nastanitvene kapacitete v hotelih treh in štirih zvezdic (558 ležišč), kar pomeni 25 % vseh hotelskih kapacitet na celotnem Pohorju. Najvišji, glede na ostala podobmočja, je delež nastanitvenih kapacitet na turističnih kmetijah (128 ležišč), in sicer kar 47 % na celotnem Pohorju. V penzionih / gostiščih je 6 % kapacitet oziroma 98 ležišč. Planinske koče / domovi razpolagajo s 75 ležišči (4 %). Nastanitvenih kapacitet ni zaslediti v prenočiščih. Graf 1: Nastanitvene kapacitete na J delu Pohorja
Podrobneje so kapacitete na Zreškem Pohorju predstavljene v tabeli 1. 99
Tabela 1: Nastanitvene kapacitete na Zreškem Pohorju (november 2010)113 Ponudniki nastanitvenih kapacitet UNIOR d.d. – Program Turizem KTC Rogla: Hotel Planja**** Hotel Rogla*** Hotel Brinje*** Terme Zreče: Hotel Dobrava 2000**** Hotel Dobrava*** Hotel Medico Vile Terme Zreče**** Bungalovi Rogla*** Drugo Apartmaji Jurgovo*** Mladinsko prenočišče Jelka Koča na Pesku Skupaj APP drugih ponudnikov Število osnovnih ležišč 572 351 233 1.156 159 Drugi hoteli: Hotel Smogavc***/**** Garni hotel Zvon*** Hotel pod Roglo*** Gostišče s prenočišči Gostišče Smogavc*** (170 + 50 sedežev) Skupaj Turistične kmetije: Turistična kmetija Arbajter '''' Turistična kmetija Arzenšek ''' Turistična kmetija Gričnik '''' Turistična kmetija Kovše – Kočnik ''' Turistična kmetija Ločnikar '''' Turistična kmetija Medved '' Turistična kmetija in apartmaji Pačnik ''' Turistična kmetija Ramšak ''' Turistična kmetija Urška '''' Skupaj TK Domovi SKUPAJ OSNOVNIH LEŽIŠČ 64 37 42 9 28 180 12 13 9 20 10 11 24 15 14 125 75 1.695 113
Od tega je 16 ležišč uradno registriranih v Občini Oplotnica in 47 ležišč v občini Slovenska Bistrica; niso zajete čisto vse namestitvene kapacitete (npr. bungalovi različnih podjetij na Rogli). 100
Priloga IIc NASTANITVENE KAPACITE Z DELA POHORJA Nastanitvene kapacitete Z dela Pohorja (Mislinjsko in Slovenjegraško Pohorje ter kapacitete v občinah Dravograd in Vuzenica) so najbolj zastopane na območju Kop. Na Kopah je največje turistično podjetje VABO d.o.o., ki razpolaga z nastanitvenimi kapacitetami v hotelih, apartmajskih hišah in planinskih domovih. Na obronkih Slovenjegraškega Pohorja je tudi nekaj manjših ponudnikov, predvsem kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter apartmajev. Na Z delu Pohorja je 14 % (816 ležišč) vseh nastanitvenih kapacitet na Pohorju (graf 1). Največ je hotelskih nastanitvenih kapacitet, in sicer 445 oziroma 20 % vseh hotelskih kapacitet na Pohorju. Sledijo kapacitete v planinskih kočah / domovih (163 ležišč, 20 %), ki jih je kar 25 % od vseh na celotnem Pohorju. 14 % predstavljajo kapacitete v apartmajskih hišah (116 ležišč), 11 % pa na kmetijah (92 ležišč). Ni zaslediti nastanitvenih kapacitet v prenočiščih ter penzionih / gostiščih. Graf 1: Nastanitvene kapacitete na Z delu Pohorja
101
Priloga IIIa ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA S IN V DELU POHORJA Na Zavodu za turizem Maribor spremljajo prihode gostov in nočitve za občine Maribor, Hoče‐Slivnica, Slovenska Bistrica, Ruše, Fram, Lovrenc na Pohorju, Miklavž, Kungota, Pesnica in Šentilj. Glede na to, da odpade 99,8 % nočitev in enak delež prihodov na občine, ki gravitirajo na Pohorje smo v Tabeli 1 zajeli celotne predstavljene številke. Tabela 1: Obisk in nočitve na zgoraj omenjenem območju v obdobju od leta 2008 do 2010 2008 Prihodi gostov Nočitve 2009 117.235 301.071 2010 (januar‐avgust) 111.172 273.713 81.009 214.755 V letu 2009 je bilo v omenjenem območju 66 % mednarodnih in 34 % domačih gostov. 61 % turističnih nočitev so opravili mednarodni gosti, ki so se v destinaciji zadržali 2,3 dni in 39 % domači gosti, ki so ostali 2,8 dni. Povprečno so turisti ostali v destinaciji 2,6 dni. V prvih osmih mesecih leta 2010 je destinacijo obiskalo 81.009 gostov (25.137 – 31 % domačih in 55.872 – 69 % mednarodnih), ki so opravili 214.755 nočitev (74.672 – 35 % domačih in 140.083 – 65 % mednarodnih). Število gostov in nočitev se je povečalo v mesecih marec, april in maj v občinah Maribor (indeks 2009/2010 102,80) in Hoče‐Slivnica (indeks 2009/2010 114,20). Med mednarodnimi gosti je potrebno izpostaviti naslednje skupine turistov: Hrvati 16 %, Nemci 11%, Italijani 8 %, Madžari 7 % in Avstrijci 7 %. V razgovoru s predstavniki Zavoda za turizem Maribor in ŠC Pohorje se ocenjuje, da je bilo v letih 2008 in 2009 63 % prihodov in 62 % nočitev opravljenih v nastanitvenih kapacitetah na oziroma ob vznožju Pohorja. Tako lahko ocenimo, da je bilo na S in V delu Pohorja v letu 2008 73.858 turistov, ki so ustvarili 186.664 nočitev in v letu 2009 70.038 turistov, ki so opravili 169.702 nočitev. V letu 2009 je bilo 5,2 % manj gostov in 9,1 % manj nočitev kot v letu 2008. Po podatkih ŠC Pohorje se gostje zadržujejo na Pohorju povprečno 3,7 dni v sezoni. Po podatkih ŠC Pohorje (nakup vozovnice za gondolo in smučarske vozovnice) je bilo v letu 2009 na Pohorju 74.000 dnevnih obiskovalcev. Na ŠC Pohorje so ocenili povprečno dnevno porabo stacionarnih gostov na 80 euro in dnevnih obiskovalcev 40 euro. Na SV delu Pohorja sta dve izraziti sezoni, in sicer: (i) zima (december, januar, februar), ko beležijo 27 % vseh prihodov in 36 % vseh nočitev in povprečno dobo bivanja v mesecih januar in februar 3,6 dni in (ii) poletje (od maja do septembra), ko beležijo 38 % vseh prihodov in 30 % vseh nočitev, povprečna doba bivanja domačih gostov v mesecu juliju pa znaša rekordne 4 dni. V mesecih marec in april ter oktober in novembre so še vedno nizko zasedeni. K S in V delu Pohorja pa prištevamo tudi Ribnico na Pohorju, kjer na občini trenutno še ne spremljajo obiska in nočitev. Po ocenjenih podatkih ŠC Pohorje in podjetja RIKOM pa lahko povzamemo naslednje podatke: (i) povprečna zasedenost nastanitvenih kapacitet (158 ležišč v apartmajih in 84 v planinskih kočah / domovih, skupaj 242 ležišč) je 20 %, (ii) povprečen čas bivanja gostov v sezoni je 3,7 dni, (iii) povprečna cena najema v apartmajih na osebo znaša 22 EUR na nočitev pozimi, ko beležijo visoko sezono in 15 EUR poleti; v planinskih kočah / domovih znaša polni penzion na osebo 28 EUR. Ocena obiska na S in V delu Pohorja je predstavljena v tabeli 2. Tabela 2: Obisk in nočitve za S in V delu Pohorja 2008114 2009 Prihodi gostov 73.858 70.038 114
2010 (januar‐avgust) Ni podatka za Ribnico na Pohorju.
102
Komentar Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Nočitve 186.664 181.236 146.292 Nove kapacitete V ŠC Pohorje so prepoznali tri večje ciljne skupine turistov na Pohorju, in sicer pozimi in poleti prevladujejo družine, ki pridejo na zimske počitnice ‐ smučanje in poleti na rekreacijo ter doživljanje narave. Poleti so močna ciljna skupina športni klubi, ki pridejo na športne priprave – nogomet, šah. Tretja ciljna skupina so gostje, ki izberejo kulinarični produkt po poteh Nadvojvode Janeza, za mesec dni pa hotel Bolfenk zakupijo Izraelci. V hotelu Arena je veliko poslovnih gostov. Hotel Habakuk ima prav tako poslovne goste v obdobju izven glavnih sezon, pozimi in poleti pa družine na počitnicah, veliko tudi parov, ki koristijo storitve velneškega centra. 103
Priloga IIIb ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA J DELU POHORJA Na LTO Zreče spremljajo obisk (okrog 500.000 letno – 50 % stacionarnih, od tega 250.000 smučarjev) in nočitve turistov za občine Zreče, Oplotnica in delno za Slovensko Bistrico in Slovenske Konjice (Tabela). 85 % vseh nočitev in 77 % vseh gostov je v letu 2009 prenočilo v kapacitetah podjetja UNIOR d.d. – Program turizem. Tabela: Nočitve v nastanitvenih kapacitetah Zreškega Pohorja 2008 Prihodi gostov Nočitve 2009 75.047 288.812 66.923 263.432 2010 Komentar (jan‐avgust) Upad 204.852 Upad Razvidno je, da število gostov in nočitev iz leta v letu upada. V letu 2009 so beležili naslednje številke: (i) 66.926 turističnih prihodov, 25 % mednarodnih gostov in 75 % domačih gostov; (ii) 263.432115 turističnih nočitev, 25 % mednarodnih gostov in 75 % domačih gostov, (iii) mednarodni gosti: Hrvati, Nemci, Avstrijci, Italijani, Madžari, (iv) okrog 400.000 dnevnih obiskovalcev (upad za 100.000 glede na leto 2008, v letu 2010 se pričakuje rast za 50.000) in (v) povprečna dnevna poraba stacionarnega gosta 80 EUR in dnevnega obiskovalca 40 EUR Tudi na Zreškem Pohorju sta dve izraziti sezoni, in sicer: (i) zima (december, januar, februar), ko beležijo 50 % prihodov in 50 % nočitev ter (ii) ostali meseci leta (marec do november), ko beležijo drugih 50 % prihodov in 50 % nočitev. Povprečna doba bivanja stacionarnih gostov je 3,7 dni in 50 % gostov prihaja zaradi smučanja, 50 % je zdraviliških in velneških gostov. Povprečna zasedenost nastanitvenih kapacitet podjetja UNIOR d.d. Program Turizem, ki se trži pod znamko UNITUR znaša 85 %, in sicer 95 % zasedenost kapacitet v Zrečah in 35 % zasedenost kapacitet na Rogli. V hotelih 3* in 4* je 64 % vseh namestitvenih kapacitet. Cena pol penziona v štirizvezdičnih hotelih v dvoposteljni sobi na osebo znaša 70 EUR na nočitev v visoki sezoni in 55 EUR v nizki sezoni. Najpogostejši obiskovalci območja so osebe v svojem najbolj aktivnem starostnem obdobju ‐ med 30. in 40. letom starosti ter osebe v starosti nad 60 let. Gre za zaposlene in samozaposlene osebe, upokojence ter študente in dijake, kar pomeni, da je obstoječa ponudba zanimiva za skupine srednjega plačilnega razreda. Največja skupina obiskovalcev prihaja na turistično območje z družino oziroma s partnerji, kar je glede na starostno strukturo gostov tudi pričakovati. Druga skupina se druži s prijatelji ali s poslovnimi gosti. Več kot 50 % gostov se v območje vrača, kar pomeni, da so s turistično ponudbo poprečno zadovoljni. Prihajajo predvsem zaradi: (i) preživljanja počitnic in obiska sorodnikov in prijateljev, (ii) športa in rekreacije, (iii) izobraževanja in poslov ter (iv) postanka v tranzitu. Namen obiska je pretežno povezan z oddihom in manj s koristmi, ki jih lahko nudi prosti čas. Odločujoči motivi za odločitev za preživetje počitnic v območju so: (i) naravne lepote; (ii) mir, počitek, (iii) zdravstvene storitve, (iv) cene, (v) rekreacija. Ugotavljamo, da je še veliko možnosti, da se zagotovi prevladujoč motiv po uživanju naravnih lepot, miru in počitku v naravi. 115
Za primerjavo – v letu 1996 so zabeležili 170.208 nočitev.
104
Priloga IIIc ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA NA Z DELU POHORJA Turistični obisk predstavljamo posebej za Kope, kjer ima največ nastanitvenih kapacitet podjetje VABO d.o.o (občine Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi) ter za občine Dravograd, Vuzenica in Podvelka. Kope Povprečna zasedenost kapacitet v hotelih, penzionih / gostiščih, apartmajih, turističnih kmetijah in planinskih kočah / domovih na Glovenjegraškem Pohorju je okrog 20 %. Po podatkih podjetja VABO so gostje v letu 2009 ustvarili 44.690 nočitev (8 % manj kot leta 2008, Tabela ), in sicer 66 % v hotelskih namestitvah, 18 % v apartmajih in 15 % v planinskih kočah / domovih. Tabela: Nočitve v kapacitetah turističnega podjetja VABO 2008 2009 2010116 (jan‐jun)
Nočitve 54.566 44.690 55.107
(nove kapacitete) Cena pol penziona v hotelu z dvema zvezdicama v dvoposteljni sobi na osebo znaša 42 EUR, v hotelu s tremi zvezdicami pa 59 EUR; cena najema APP je okrog 20 EUR na osebo na nočitev. Po podatkih občine Slovenj Gradec je v letu 2009 5.125 gostov obiskalo njihovo občino, ki so ustvarili 16.525 nočitev. Po podatkih občine Mislinja je njihovo občino v letu 2009 obiskalo 9.097 gostov, ki so opravili 32.569 nočitev. Skupaj je bilo na območju občin Slovenj Gradec in Mislinja, ki sta udeleženi na območju športnega centra Kope 49.094 nočitev. Povprečno so GOSTI bivali v območju 3,2 dni. 91 % vseh nočitev odpade na podjetje VABO d.o.o. Med ciljnimi skupinami gostov je potrebno izpostaviti družine, športnike, šolske skupine in individualne goste. Vsakaskupina je specifica in zahteva posebno proučitev in sistematico oblikovanje ponudbe in njeno trženje. Občine Dravograd, Vuzenica, Podvelka V občini Dravograd je v hotelu 85 nastanitvenih kapacitet, mesto pa je v letu 2009 obiskalo 176 turistov, ki so opravili 651 nočitev. Povprečno so bivali 3,7 dni. V Vuzenici je 25 nastanitvenih kapacitet v planinski koči / domu, Podvelka pa nima nastanitvenih kapacitet. Skupaj razpolagajo s 110 nastanitvenimi kapacitetami, ki so zasedene povprečno 14,6 %. Cena polpenziona v hotelu s tremi zvezdicami znaša na osebo od 59 do 42 EUR. 116
Nove kapacitete – Hotel Luka.
105
Priloga IV/1a Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – splošni117 A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A1 vpliv razvoja v turizmu na Pohorje (kakovost zraka, urejenosti okolja, gradnje, infrastrukture idr.) zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (lokalno prebivalstvo) zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (zaposleni) zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (gosti) zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje (dobavitelji – ostali sektorji) vpliv turizma na ohranjenost čistosti podtalnice (odpadne vode, kanalizacija idr.) vpliv turizma na ohranjenost biodiverzitete (rastline, živali, ekosistemi) vpliv turizma na ohranjanje kulturne krajine (planje ipd.) vpliv turizma na ohranjenost kulturne dediščine (premične in nepremične ter žive) vpliv turizma na ohranjenost kulture stavbarstva (stavbe, hlevi, kašče, koče idr.) vpliv turizma za ohranjenost gozdov in kmetijskih površin (izbor primernih parcel za gradnjo idr.) koristnost ohranja naravnih območij za turizem (barij, planj, gozdov ipd.) splošno trajnostno rabo lokalnih virov (voda, les, kamen, zemlja idr.) pomen osveščanja zaposlenih o vplivu trajnostne rabe na okolje (o lokalnih okoljskih danostih – o kakovosti in potrošnji vode; klimi; ukrepih na področju varovanja okolja v hotelu; načinih varčevanja z energijo in vodo; varčnih žarnicah, izklapljanju luči in nadzirani porabi energije s sobno kartico; načinih ločevanja odpadkov; načinih javnega transporta idr.) osveščanje gostov o vplivu trajnostne rabe na okolje (kot v A40) pomen vključevanja zelene dobaviteljske verige v turizmu na okolje (kakovost in regionalnost – prednost oz. le kot strošek) pomen spodbujanja naravi prijaznega načina kmetovanja (nabava živil pri lokalnih pridelovalcih, proizvajalcih in bio, eko kmetijah – manj gnojil, škropiv) ekološki pomen izobraževalne funkcije za turizem (okoljska vzgoja otrok, mladine, obiskovalcev in lokalnega prebivalstva) A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A16 A17 A40 A41 A42 A43 A44 PV118 SV119 1,56 PV J120 1,79 PV Z121 1,50 PV 1,62 0,67 0,79 0,83 0,76 0,22 0,67 0,33 1,29 1,07 0,86 1,00 0,50 1,00 0,84 0,75 0,73 0,89 1,71 1,00 1,20 1,00 1,00 1,33 1,43 1,57 1,43 0,83 1,00 1,00 1,09 1,19 1,25 1,00 1,29 1,17 1,15 1,11 1,21 1,67 1,33 1,56 1,11 1,33 1,57 1,57 1,50 1,83 1,00 1,17 1,65 1,23 1,33 0,78 0,67 1,07 1,14 0,67 0,67 0,84 0,83 0,89 1,21 1,00 1,03 0,78 1,21 1,33 1,11 A45 ekološki pomen rekreacijske funkcije za turizem (pohodništvo, nordijska hoja, jahanje, kolesarjenje, plezanje idr.) 1,78 1,21 1,67 1,55 A46 ekološki pomen lovstva za turizem v območju (hranjenje živali, prisotnost živali idr.) 0,00 1,07 1,00 0,69 A47 ekološki pomen gozdarstva za turizem v območju (zdravi gozdovi, urejene gozdne poti in signalizacija idr.) 0,89 1,36 1,67 1,31 A48 ekološki pomen kmetijstva za turizem v območju (urejene kmetijske površine, hrana iz eko kmetij, delavnice na kmetijah ipd.) 0,89 1,29 1,00 1,06 A63 splošno korist ekološke trajnosti v območju 1,44 1,29 0,83 1,19 117
Prvi stolpec predstavlja zaporedne številke indikatorjev, v drugem stolpcu so podani opisi indikatorjev, v tretjem stolpcu so predstavljene povprečne vrednosti, ki so rezultat odgovorov respondentov iz SV dela Pohorja, v četrtem stolpcu respondentov iz južnega dela Pohorja, v petem iz zahodnega dela Pohorja in v šestem skupne povprečne vrednosti za Pohorje.
118
PV – povprečna vrednost.
119
SV – severni in vzhodni del Pohorja.
120
J – južni del Pohorja.
121
Z – zahodni del Pohorja
106
Priloga IV/1b Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – infrastruktura A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A12 vpliv urejenosti splošne infrastrukture na turizem (vodovod, ceste, elektrika, internet, kanalizacija idr.) vpliv infrastrukturnih vodov za turizem na okolje (elektrovod, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije idr. ) vpliv turistične infrastrukture – smučišč in turističnih objektov na okolje (vodna zajetja, vodni zadrževalniki, zgradbe, žičnice, sistem zasneževanja, pomožni objekti) vpliv cest, gozdnih prometnic in drugih poti za namene turizma na okolje (gozdne ceste, gozdne vlake idr.) pomen izbire parcel za gradnjo turističnih objektov na okolje (primerna tla, osončenost, ne kazi krajinske slike, ne predstavlja rizika za naravne vire idr.) vpliv trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje (okolju primerna arhitektura, naravni materiali, barve idr.) vpliv trajnostne gradnje turističnih objektov na okolje (bio‐klimatska arhitektura, nizek energijski odtis, dobra izolacija stavb in oken, idr.) A13 A14 A15 A18 A19 A20 A21 vpliv trajnostne opreme turističnih objektov ‐ obstojnost materialov in barv in zahtevo po pogostosti čiščenja na okolje (uporaba kemičnih čistil. sredstev, naravi obremenilnih barv in materialov) 107
PV SV 1,67 PV J 1,71 PV Z 1,67 PV 1,22 1,64 1,17 1,34 1,56 1,79 1,50 1,62 1,33 1,36 1,33 1,34 1,67 1,71 1,33 1,57 1,22 1,50 0,83 1,18 1,67 1,07 1,00 1,25 1,00 1,50 0,83 1,11 1,68 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/1c Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – energija A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A22 splošno trajnost rabe energije v območju (elektrika iz obnovljivih virov: biomasa, sončna energija, voda‐elektrarne, geo energija ‐ vrtine, vetrnice, črpalke ipd.) splošen vpliv ogrevanja turističnih objektov na okolje (okolju prijazna energija – energija iz tradicionalnih goriv) vpliv ohlajanja in segrevanja proizvodnih in prodajnih prostorov na okolje (toplotne črpalke v navezi s hladilniki komorami in skrinjami, šankomati ipd.) vpliv segrevanja in ohlajanja hotelskih prostorov na okolje (izklapljanje gretja in varčevanje s sistemom elektronskega vključevanja klima naprav v sobah) pomen nadzorovanega ogrevanja v hotelskih sobah v območju (nadziranje porabe s sobno kartico) pomen nadzorovane osvetlitve v hotelskih sobah v območju (uporaba varčnih žarnic, nadziranje porabe s sobno kartico) pomen nadzorovane osvetlitve v turističnih objektih v območju (varčne žarnice, izklapljanje luči , časovna stikala idr.) A23 A24 A25 A26 A27 A28 PV SV 0,33 PV J 0,86 PV Z 0,33 PV 0,44 1,14 0,83 0,80 0,44 0,71 0,33 0,49 0,89 1,00 0,83 0,91 0,56 0,93 0,67 0,72 0,67 1,21 0,33 0,74 0,89 1,50 0,33 0,91 0,51 A29 pomen nadzorovane osvetlitve v hotelskih sobah v območju (osveščanje gostov o uporabi varčnih žarnic in nadzirani porabi s sobno kartico) 0,44 1,07 0,50 0,67 A30 pomen varčevanja z energijo pri izvajanju turističnih storitev v območju (varčni sistemi, ugašanje luči, računalnik na stand by ipd.) 0,78 1,36 1,17 1,10 108
Priloga IV/1d Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – voda, odpadki A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A31 pomen pridobivanja vode iz vodnih virov v območju (lastni studenci, izviri, uporaba deževnice in reciklirane vode idr.) pomen potrošnje vode za turistične namene v območju (reguliran pretok vode iz pip in tušev, varčevanje z vodo v kopalnicah in straniščih ‐ splakovanje kotličkov, čiščenje oz. filtriranje porabljene vode, uporaba deževnice in recikliranje ‐ ponovna uporaba vode idr.) pomen potrošnje vode pri pomivalnih, pralnih in drugih strojih v turistični dejavnosti v območju (uporaba varčevalnih pralnih in pomivalnih strojev, straniščnih izplakovalnikov idr.) vpliv ogrevanja vode v turistični dejavnosti na okolje (okolju prijazna energija: solarna energija, biomasa idr. ‐ klasično ogrevanje) vpliv nabave/potrošnje artiklov sobnega standarda na okolje (nabava sobnih standardov v rinfuzi za doziranje tekočega mila, šamponov idr.) vpliv reduciranja odpadkov na okolje (izogibanje enkratno uporabljivih materialov , nabava pijač v rinfuzi za avtomate; neporcionirana živila za zajtrk in druge obroke – neporcionirano pakiranje ipd.) vpliv ločevanja odpadkov in vodenje evidenc o odpadkih na okolje (papir, steklo, plastika oz. plastenke, organski odpadki, pločevinke, odpadna olja, baterije idr.) vpliv potrošnje papirja in kartuš za tiskalnik v administraciji na okolje (obojestransko tiskanje, okolju prijazne kartuše ipd.) A32 A33 A34 A35 A36 A37 A38 A39 vpliv uporabe okolju prijaznih čistil na okolje (nabava eko čistil in pralnih sredstev, usposabljanje zaposlenih za pravilno doziranje detergentov in čistil) 109
PV SV 0,78 PV J 1,14 PV Z 0,83 PV 1,00 1,36 0,50 0,95 0,89 1,29 0,50 0,89 0,67 1,29 0,50 0,82 0,67 0,79 0,83 0,76 0,78 1,14 0,50 0,81 1,00 1,57 0,83 1,13 0,33 0,86 0,67 0,62 1,00 1,43 1,50 1,31 0,92 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/1e A A49 A50 A51 A52 A53 A54 Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v turizmu na Pohorju – turistična ponudba Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva PV PV PV SV J Z pomen ponudbe rekvizitov za okolju prijazno mobilnost v območju 1,33 1,14 1,33 (kolesa, palice za nordijsko hojo in druga oprema, vozila na električni pogon idr.) vpliv zelene infrastrukture za mobilnost na okolje (sprehajalne, zdravilne, pohodniške, kolesarske, tekaške poti idr.) pomen ponudbe zelene orientacije v naravi (prometna signalizacija; turistična signalizacija; vodniki, mape, brošure; GPS naprave) pomen organiziranosti zelenih aktivnosti v naravi (pohodništvo, doživljanje narave, orientacija v naravi ipd.) pomen zelene naravnanosti turistične ponudbe – zeleni programi in paketi v območju (celoviti produkti: lokalna hrana, zelene aktivnosti, zelena namestitev, zelene informacije, energijski napitki, shrambe za kolesa, smuči ipd.) pomen ponudbe lokalnih jedi in pijač iz lokalno pridelanih živil v območju (količina regijsko pridelane hrane , regijske specialitete) PV 1,27 1,44 1,21 1,83 1,49 1,44 1,36 1,17 1,32 1,44 1,21 1,17 1,27 1,56 1,29 1,50 1,45 1,44 1,07 1,00 1,17 A55 pomen ponudbe sprostitvenih programov v območju (joga v naravi, sprehod po zdravilni poti, meditacija idr. – teptanje poti, trave) 1,11 0,79 0,33 0,74 A56 pomen ponudbe rekreativnih programov v območju (nordijska hoja, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jahanje idr. – teptanje poti, trave ipd.) pomen ponudbe programov za nego telesa in obraza v območju (materiali za nego iz okolja ‐ programi za njega, njo ter otroke) 1,44 1,29 1,00 1,24 0,78 0,71 0,33 0,61 pomen ponudbe delavnic za duševne aktivnosti v območju (delavnice zdravega načina življenja, zdrava kuhinja, naberimo zelišča in začimbe ipd. – obremenitev za okolje) pomen ponudbe medicinskega velnesa v območju (popoškodbena rehabilitacija, antistresni programi, menedžerski programi ipd.) 0,78 0,71 0,17 0,55 0,33 1,14 ‐0,33 0,38 pomen zelenega informiranja in komuniciranja v območju (info točke/centri, naravovarstveni nadzorniki, muzeji na prostem, tematske in učne poti, vodeni ogledi – okolju prijazna gradnja, primeren izbor lokacij) pomen povezovanja zelenih ponudnikov – skupni turistični produkti regije (obstoj DMC, TIC, RRA idr. in njihovo vedenje v okolju) 0,89 1,14 0,83 0,95 1,33 0,86 0,50 0,90 pomen ponudbe zelenih prireditev v območju (pohodi, druženja ipd. – teptanje poti in trave, odpadki idr.) 0,67 0,79 0,50 0,65 A57 A58 A59 A60 A61 A62 110
Priloga IV/2 Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v turizmu na Pohorju B Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva PV SV 1,44 PV J 1,43 PV Z 1,00 PV B1 lokalno zaposljivost v turizmu (delež zaposlenih v turizmu) B2 lokalne poslovne priložnosti v turizmu (delež samozaposlenih v turizmu, podjetništvo) pomen zagotavljanja dodatnega prihodka za zaposlene izven turizma (vodniki, popoldanski kmetje, rokodelci idr.) pomen doseganja boljše kakovosti življenja zaradi turizma (višji standard) pomen raznolikosti lokalne ekonomije kot vira prihodka (turizem, kmetijstvo idr.) odvisnost lokalne ekonomije od turizma (delež turizma v prihodku lokalne ekonomije) 1,00 1,21 0,83 1,01 0,89 1,07 1,00 0,99 0,77 1,29 0,83 0,96 1,00 1,07 0,67 0,91 0,89 0,93 0,83 0,88 B7 ekonomsko konkurenčnost turizma v primerjavi z drugimi dejavnostmi (gozdarstvo, kmetijstvo idr.) 0,67 1,00 0,83 0,83 B8 sinergični učinek turizma z ostalimi ekonomskimi sektorji v območju 0,78 1,29 0,33 0,80 B9 ekonomski pomen ohranjenosti tradicionalnih oblik proizvodnje kot turistične zanimivosti v območju (žaga, steklarna, kamnolom, kovačija, kopišče) pomen razpoložljivih finančnih sredstev na gradnjo stavb v turizmu (delež sonaravne gradnje) 1,00 1,29 1,17 1,15 0,33 1,14 0,50 0,66 B11 pomen razpoložljivih finančnih sredstev pri izbiri okolju prijazne opreme in materialov v turističnih objektih (vključevanje naravnih materialov) 0,44 1,36 0,67 0,82 B12 ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije (uporaba sonaravne energije) 0,67 1,00 0,67 0,78 B13 ekonomski pomen rabe varčnih strojev in naprav (uporaba okolju prijaznih naprav) 0,89 1,07 0,50 0,82 B14 ekonomski pomen potrošnje vode v turizmu (vključevanje varčnih sistemov) 0,89 1,43 1,17 1,16 B15 ekonomski pomen nabave / potrošnje artiklov sobnega standarda (vključevanje rinfuze, recikliranega papirja idr.) 1,22 1,14 1,00 1,12 B16 ekonomski pomen reduciranja odpadkov (materiali za večkratno uporabo, naravni materiali, ekonomična raba idr.) 1,00 1,57 0,50 1,02 B17 ekonomski pomen ločevanja odpadkov in vodenja evidenc o odpadkih (ločeno odlaganje odpadkov, odpadnih olj in okolju nevarnih odpadkov) 1,11 1,71 0,67 1,16 B18 ekonomski pomen rabe okolju prijaznih čistil (uporaba eko čistil, pravilno doziranje, pravilna uporaba čistil idr.) 1,11 1,50 0,83 1,15 B19 ekonomski pomen osveščanja zaposlenih za trajnostno rabo (seznanjanje in usposabljanje) 0,89 1,57 0,83 1,10 B20 ekonomski pomen osveščanja gostov za trajnostno rabo (dober zgled, seznanjanje, usposabljanje idr.) 0,89 1,29 0,83 1,00 B21 ekonomski pomen vzpostavljene verige zelenih dobaviteljev (nadzorovana nabava pri eko kmetih, eko dobaviteljih idr.) 0,89 1,36 0,50 0,92 B22 ekonomski nadzor lokalne skupnosti nad turističnim razvojem (pozitiven odziv, prilivanje sredstev v lokalno skupnost iz turizma) 1,22 1,21 0,83 1,09 B23 ekonomski vpliv turizma na izobraževanje (usposabljanje zaposlenih, sodelovanje s šolami ipd.) 1,00 1,43 1,33 1,25 B24 ekonomski vpliv turizma na rekreacijo (vzpostavljanje infrastrukture za rekreacijo: poti, igrišča idr.) 1,11 1,57 1,83 1,50 B25 B26 B27 B28 ekonomski vpliv turizma na gozdarstvo in obratno ekonomski vpliv turizma na kmetijstvo in obratno ekonomski vpliv turizma na lovstvo in obratno ekonomski pomen zelene infrastrukture za mobilnost (urejene prometnice, okolju prijazna vozila ipd.) 0,33 0,44 0,00 0,78 1,29 1,29 0,93 1,29 1,33 1,00 0,83 0,50 0,98 0,91 0,59 0,86 B3 B4 B5 B6 B10 111
1,29 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
B29 ekonomski pomen organiziranja zelenih aktivnosti v naravi (delež v prihodku od turizma) 0,89 1,00 0,50 0,80 B30 ekonomski pomen zelene turistične ponudbe – zeleni programi in paketi (delež v prihodku od turizma) 0,89 1,14 0,50 0,84 B31 splošno korist ekonomske trajnosti turizma 1,00 1,21 1,00 1,07 112
Priloga IV/3 Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v turizmu na Pohorju C Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva C1 vpliv turizma na kakovost okolja in naravne dediščine (dobro počutje v okolju) pomen ponosa in spoštovanja narave in kulturne dediščine za uspešnost turizma (lokalno prebivalstvo) pomen kakovosti lokalnih turističnih storitev in zmogljivosti v območju (ponos na kakovost ponudbe v regiji) vpliv turizma na kakovost življenja lokalnih prebivalcev (sprehajalne poti in druga turistična infrastruktura, velnes, rekreacija, gostinska ponudba ipd.) pomen informiranja in usposabljanja lokalnega prebivalstva za trajnostno naravnanost (srečanja, delavnice, čistilne akcije ipd.) pomen informiranja in izobraževanja otrok in mladine o varstvu narave in trajnostnem razvoju (tabori, delavnice, vodene ture, razstave ipd.) C2 C3 C4 C5 C6 PV SV 1,56 PV J 1,43 PV Z 1,67 PV 0,56 1,21 1,67 1,15 0,89 1,29 1,50 1,23 0,89 1,43 1,67 1,33 0,89 1,29 1,33 1,17 1,22 1,21 0,83 1,09 1,55 C7 pomen ohranjanja tradicionalnih obrti in rokodelstva zaradi turizma (vzgoja mladih za deficitarne poklice idr.) 0,89 1,29 1,00 1,06 C8 pomen ohranjanja kulturne dediščine za turizem (vzgajanje ponosa na zgodovino naroda, izobraževanje) pomen komuniciranja turističnih ponudnikov v območju (zastopanje skupne ideje – rdeče niti v turizmu) 1,00 1,43 1,17 1,20 1,00 1,21 1,33 1,18 pomen komuniciranja turističnih ponudnikov z lokalnim prebivalstvom v območju (mreženje za boljše odnose – sodelovanje rezidentov v turistični ponudbi) pomen povezovanja ponudnikov v območju – lokalne dobaviteljske verige (mreženje za sinergične učinke) 1,22 1,07 0,83 1,04 0,89 1,07 1,00 0,99 C12 pomen prepoznavanja ciljnih skupin gostov za zelene produkte – segmentacija trga (kolesarji, pohodniki, željni svežega zraka idr.) 1,22 1,21 0,67 1,03 C13 pomen ciljnega komuniciranja – zelene ciljne skupine gostov – specializacija po segmentih (kje, kdaj, s kom, kako, koliko sredstev idr.) 1,00 1,00 0,67 0,89 C14 pomen oblikovanja zelenih produktov za prepoznane ciljne skupine gostov (ciljni marketing in specializiran marketinški splet) 1,22 1,00 1,00 1,07 C15 pomen informiranja gostov o trajnostni naravnanosti območja (v vsaki gostinski hiši in sobi za goste predstavitev ekološke naravnanosti podjetja; ponudba lokalne dediščine, okolju prijaznih vozil, zelenih programov in prireditev, idr.) pomen usposabljanja gostov za trajnostno naravnanost (delavnice, predstavitev primerov dobrih praks) 0,78 1,29 0,83 0,97 0,33 1,00 1,00 0,78 C17 pomen informiranja turistov o možnostih obiska drugih turističnih ponudnikov (gostinska podjetja, vodniki, delavnice) 1,00 1,21 0,83 1,01 C18 pomen ponujanja ponudbe drugih ponudnikov v območju (skupni programi, prireditve ipd.) 0,78 1,21 1,17 1,05 C19 pomen ponujanja izobraževalnih programov v turizmu – vodenje po učnih in tematskih poteh 1,22 1,21 1,17 1,20 C20 C21 pomen lokalnega političnega nadzora nad turistično dejavnostjo splošno korist socialne trajnosti v turizmu 0,56 1,00 0,93 1,14 1,00 1,33 0,83 1,16 C9 C10 C11 C16 113
Priloga IV/4 Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v kmetijstvu na Pohorju A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A1 vpliv kmetijstva na pestrost ekosistemov A2 A3 A4 A5 A6 A7 vpliv kmetijstva na vrstno pestrost (živali in rastlin) vpliv kmetijstva na genetsko pestrost (genetsko pestrost kmetijskih rastlin) kmetijsko krajino kot javno dobro poseljenost podeželja na krajino koristi ohranjanja tradicionalne kmetijske krajine in poselitve pomen trajnostne rabe kmetijskih površin (sonaravna pridelava, ekološko kmetovanje, KOP okrepi idr.) potencial pridobivanja energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva vpliv gnojenja na kakovost vodnih virov (pitne vode, vode za namakanje) vpliv zemljiških agrarnih operacij na krajino vpliv zaraščanja / opuščanja kmetijskih površin na kmetijstvo trend intenzifikacije kmetijske rabe 1,42 1,67 1,67 1,50 1,67 1,58 0,67 A14 tradicionalni način gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči (kolobarjenje s praho, načini gnojenja) vpliv intenzivnega kmetovanja na ohranjenost okolja (na obravnavanem območju) A15 vpliv ekstenzivnega kmetovanja na ohranjenost okolja (na obravnavanem območju) 1,00 A16 pomen tradicionalnega načina pri‐ in predelave kmetijskih pridelkov na ohranjanje okolja (med in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev) pomen tradicionalnega načina dopolnilnih dejavnosti na kmetiji na ohranjenost okolja (oglarstvo, peka v kmečki peči,izdelki iz lesa, zbirke, kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč) pomen izobraževanja povezanega s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji na ohranjenost okolja (okoljska vzgoja otrok, mladine, obiskovalcev in lokalnega prebivalstva) vpliv infrastrukturnih vodov na kmetijsko dejavnost (elektrovod, plinovod, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije idr.) 1,17 vpliv infrastrukture – smučišč in turističnih objektov na kmetijsko dejavnost (vodna zajetja, vodni zadrževalniki, zgradbe, žičnice, sistem zasneževanja, pomožni objekti idr.) vpliv rekreacije za kmetijske površine (pohodništva, nordijske hoje, teka, jahanja, kolesarjenja ipd.) ‐0,33 A22 vpliv turizma na kmetijske površine (smučanje, tek na smučeh, pikniki idr.) 0 A23 korist trajnostnega kmetijstva na okolje (splošno) 1,50 A8 A9 A10 A11 A12 A13 A17 A18 A19 A20 A21 114
Povprečna vrednost 1,58 1,08 0,33 0,58 1,25 0 0,42 1,00 1,17 1,08 0,08 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/5 Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v kmetijstvu na Pohorju B Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva Povprečna vrednost B1 B2 dobiček iz kmetijske dejavnosti (kmetije) pomen kmetijske dejavnosti za državo (finančno) 0,00 0,33 B3 B4 B5 B6 zaposlenost lokalnega prebivalstva (zaposleni v kmetijstvu) lokalne poslovne priložnosti v kmetijstvu (predelava in trženje kmetijskih pridelkov) pomen zagotavljanja prehranske varnosti na lokalnem nivoju pomen trajnega povečevanja konkurenčne sposobnosti kmetijstva 0,17 0,67 0,83 0,92 B7 pomen pridobivanja sredstev iz strukturnih skladov za spodbujanje kmetijske pridelave (ukrepi RP) ekonomski pomen ohranjanja tradicionalnega načina pri‐ in predelave (kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov) ekonomski pomen dopolnilnih dejavnosti (prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij, turizem na kmetiji, gostinska dejavnost, negostinska dejavnost idr.) ekonomski pomen ohranjanja tradicionalnih obrti (oglarstvo, krovstvo s slamo, skodlami ali skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, idr. ) ekonomski potencial pridobivanja energije iz obnovljivih virov na kmetiji (bioplinarne, fotovoltajka) ekonomski pomen ribogojstva in predelave sladkovodnih rib na kmetiji (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz kmetijstva) 0,92 B8 B9 B10 B11 B12 B13 B18 sinergični učinek kmetijstva na druge ekonomske sektorje (na turizem, na gozdarstvo, na industrijo, lokalno skupnost idr.) pomen kmetijstva za ekonomsko učinkovitost v lokalnem okolju (delež prihodka iz naslova kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) konkurenčnost kmetijstva drugim ekonomskim dejavnostim na območju (turizmu, industriji idr.) ekonomski pomen kmetijske izobrazbe za posameznika ekonomski pomen lovstva na kmetijskih površinah (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz kmetijstva) financiranje investicij v kmetijstvo B19 pomen ekonomske trajnosti na kmetijstvo B14 B15 B16 B17 0,92 1,25 0,67 1,17 ‐0,58 0,25 0,25 ‐0,33 0,83 ‐0,17 0,17 1,00 115
Priloga IV/6 Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v kmetijstvu na Pohorju C Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva C1 C2 pomen kmetijske pridelave za lokalne potrošnike (prebivalci) pomen kmetijske pridelave za potrošnike (širše) C3 C4 pomen naslednika za ohranjanje kmetijstva pomen sonaravnega kmetijskega prostora za rekreacijo (kolesarske poti, sprehajalne in tekaške poti) pomen urejenega kmetijskega prostora za izobraževanje (učne poti, interpretacijske poti) pomen izobraževanja povezanega s kmetijsko, z gozdarsko in z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (okoljska vzgoja otrok, mladine, obiskovalcev in lokalnega prebivalstva) pomen urejenega kmetijskega prostora za turizem (krajinska slika, zdravo okolje) pomen ekosistemskih uslug kmetijskega prostora za kakovost življenja na območju (svež zrak, pitna voda, zdrava prst idr.) pomen ohranjanja kmetijske krajine za doživljanje kmetijskega prostora (tradicionalni načini sušenja sena: ostrvi, seniki, kozolci, mejice, posamično sadno drevje idr.) 1,75 1,0 pomen ohranjanja kulturne dediščine v kmetijskem prostoru (sakralni spomeniki, obeležja, ostaline proizvodne dejavnosti idr.) skrb in usmerjanje interesov lokalnih skupnosti za koriščenje kmetijskega prostora – politični nadzor 1,25 C5 C6 C7 C8 C9 C10 C11 C12 C13 zainteresiranost nevladnih organizacij za ohranitev vsebin ruralnega prostora (društva kmečkih žena, tradicionalna košnja, spravilo žita, sadjarstvo, čebelarstvo, sušilnice sadja idr.) splošno korist socialne trajnosti kmetijskega prostora 116
Povprečna vrednost 1,00 0,25 1,25 1,50 1,67 1,58 1,17 0,33 1,08 1,58 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/7 Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v gozdarstvu na Pohorju A Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva A1 vpliv gozda na okolje (proizvodnja kisika, ponor ogljikovega dioksida, voda, klima idr.) A2 zavedanje o trenutnem pomenu gozda kot dobrine (zrak, voda, izobraževanje, rekreacija, doživljanje narave, rastline in živali, les, kurjava, idr.) 1,16 A3 koristi ohranjanja gozdnega prostora za varovanje gozdnih zemljišč in sestojev (varovalna funkcija – odpornost tal na erozijo; preprečevanje zemeljskih in snežnih plazov, usadov in valjenja kamenja; v ranljivih ekoloških razmerah) 1,32 A4 pomen gozdnega prostora za ohranjanje čistosti podtalnice in sposobnosti zadrževanja vode v tleh (hidrološka funkcija – stoječe in tekoče vode, uravnavanje vodnega odtoka, naravni filter padavin, idr.) koristi gozdnega prostora za biodiverziteto (biotopska funkcija – gozd življenjski prostor redkih ali ogroženih rastlin in živali idr.) koristi gozdnega prostora za ohranjanje kmetijskih površin (klimatska funkcija – varovanje pred vetrom ali pozebo in lokalno izboljšanje podnebnih razmer v območjih naselij) 1,74 pomen trajnostne rabe obnovljivih gozdnih virov ‐ lesnoproizvodna funkcija (pridobivanje lesnih sortimentov) izkoriščanje lesne biomase iz gozda ‐ za sekance, pelete (vpliv na kakovost gozdnih tal, biotska pestrost idr.) 1,79 A9 pomen trajnostne rabe drugih gozdnih dobrin ‐ funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin (nelesne gozdne dobrine, npr. gozdni sadeži idr.) 0,58 A10 pomen vpliva odlagališč odpadkov v gozdnem prostoru na gozd kot ekosistem (številčnost odlagališč, komunalnih odpadkov, gradbenega materiala idr.) 0,37 A11 vpliv infrastrukture – stanovanjskih zgradb na gozdni ekosistem 0,32 A12 vpliv infrastrukturnih vodov na gozdni ekosistem (elektrovod, plinovod, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije idr. ) vpliv infrastrukture smučišč in turističnih objektov na gozdni ekosistem (vodna zajetja, vodni zadrževalniki, zgradbe, žičnice, sistem zasneževanja, pomožni objekti idr.) vpliv gozdnih prometnic na gozdni ekosistem (gozdne ceste, gozdne vlake idr.) pomen poučne (izobraževalne) funkcije na gozdni prostor (okoljska vzgoja otrok, mladine, obiskovalcev in lokalnega prebivalstva) 0,11 pomen rekreacijske funkcije na gozdni prostor (pohodništvo, nordijska hoja, jahanje, kolesarjenje, plezanje ipd.) pomen turistične funkcije na gozdni prostor (smučanje, tek na smučeh, pikniki idr.) pomen »nesprejemljivega, nedopustnega« prometa na gozdni prostor (vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju idr.) 0,89 pomen lovstva na gozdni prostor (lovnogospodarska funkcija – izboljšanje prehranskih razmer za lovno divjad oziroma za gojitev divjadi) splošno korist ekološke trajnosti gozdnega prostora (ekološke funkcije gozdnega prostora: varovanje gozdnih zemljišč, hidrološka funkcija, biotopska funkcija, klimatska funkcija) 0,68 A5 A6 A7 A8 A13 A14 A15 A16 A17 A18 A19 A20 117
Povprečna vrednost 1,89 1,63 0,89 0,47 1,42 0,84 0,32 1,00 1,79 1,42 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/8 Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v gozdarstvu na Pohorju B Opis indikatorja za ocenitev pomena oziroma vpliva B1 pomen zasebnih finančnih koristi iz gozdnega prostora (lesnoproizvodna funkcija: kmetje – lastniki in zakupniki gozdnih zemljišč) B2 B5 pomen javnih finančnih koristi iz gozdnega prostora (lesnoproizvodna funkcija: koncesionarji) pomen zaposlenosti lokalnega prebivalstva (zaposleni v gozdarstvu) pomen lokalnih poslovnih priložnosti v gozdarstvu in lesarstvu (kmetije, mala ali srednje velika podjetja na območju, ki se ukvarjajo s predelavo in obdelavo lesa) pomen gospodarjenja z gozdovi s spravilom lesa s traktorjem in sekačem 1,00 B6 pomen gospodarjenja z gozdovi s strojno sečnjo ‐0,21 B7 pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz gozda (pridobivanje in predelava drugih gozdnih dobrin) vpliv gozdarstva na druge ekonomske sektorje v območju pomen gozdarstva za ekonomsko učinkovitost v lokalnem okolju (delež prihodka iz gozdarstva) konkurenčnost gozdarstva v primerjavi z drugimi ekonomskimi dejavnostmi v območju (kmetijstvu, turizmu, industriji idr.) 0,10 B3 B4 B8 B9 B10 B11 B12 B13 B14 B15 Povprečna vrednost 1,31 0,84 0,37 0,63 ‐0,16 0,00 ‐0,32 ekonomski pomen poučne (izobraževalne) funkcije v gozdnem prostoru (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz gozdnega prostora) ekonomski pomen rekreacijske funkcije v gozdnem prostoru (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz gozdnega prostora) ‐1,05 ekonomski pomen turistične funkcije v gozdnem prostoru (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz gozdnega prostora) ekonomski pomen lovstva v gozdnem prostoru (pomen prihodka glede na celotni prihodek iz gozdnega prostora) pomen splošne koristi ekonomske trajnosti gozdnega prostora (proizvodna funkcija gozda: lesno proizvodna, lovno gospodarska funkcija) 0,26 118
‐0,37 ‐0,26 0,58 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloga IV/9 Indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev v gozdarstvu na Pohorju C Opis indikatorja za ocenitev pomembnosti pomena oziroma velikosti vpliva C1 C2 pomen gozdnega prostora za zasebne uporabnike (lastniki zemljišč) pomen gozdnega prostora za lokalne uporabnike (lokalni prebivalci) Povprečna vrednost 1,31 1,05 C3 C4 pomen gozdnega prostora za vse uporabnike (obiskovalci) pomen kakovosti ‐ vsebin gozdnega prostora za rekreacijo (lokalni prebivalci, obiskovalci) 1,10 0,42 C5 pomen kakovosti gozdnega prostora za izobraževanje in doživljanje narave – gozdne učne poti, tabori (lokalni prebivalci, obiskovalci) 0,31 C6 pomen kakovosti gozdnega prostora za izvajanje turistične dejavnosti (lokalni prebivalci, obiskovalci) pomen ekosistemskih uslug gozdnega prostora za kakovost življenja na območju (lokalni prebivalci, obiskovalci) pomen tradicije gozdarske dejavnosti (pridobivanje drugih gozdnih dobrin, prosto gibanje ipd.) pomen ohranjanja gozdne krajine za doživljanje gozdnega prostora (krajinska slika nekoč, danes, jutri) 0,42 C7 C8 C9 C10 0,42 0,95 0,26 pomen ohranjanja kulturne dediščine v gozdnem prostoru (sakralni spomeniki, obeležja, ostaline – gospodarjenja z gozdom: kopišča, drče idr.) pomen skrbi in usmerjanja interesov lokalnih skupnosti za koriščenje gozdnega prostora (zanimanje lokalnih skupnosti) 0,31 C12 pomen zainteresiranosti nevladnih organizacij za ohranitev vsebin gozdnega prostora (zeleni, skavti, taborniki, lovske družine idr.) 0,53 C13 splošno korist socialne trajnosti gozdnega prostora (doživljanja, rekreacije in okoljske vzgoje) 0,58 C11 119
0,31 Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti (v okviru projekta NATREG, WP 5.3), november 2010, mag. Tanja Lešnik Štuhec
PRILOGA V/1a Prednosti razvoja turizma na Pohorju V SWOT analizi so bile izpostavljene prednosti turistične dejavnosti, ki jih predstavljamo v Tabeli 2 ločeno za SV del Pohorja ter ZJ del Pohorja. Pri tem je potrebno poudariti, da se prednosti nanašajo predvsem na Mariborsko Pohorje, ko obravnavamo SV del PO Pohorje in na Zreško Pohorje, ko obravnavamo ZJ del PO Pohorje. Prednosti turizma na Pohorju SV del Pohorja JZ del Pohorja 1. Naravne danosti: 1. Naravne danosti: naravne vrednote in njihova naravno bogastvo – les in kamen prepoznavnost ugodna klima divjina – pragozd in zagotovljena intimnost bogastvo vodnih virov in termalna voda v naravi 2. Ohranjenost tradicionalne kulturne krajine in biotska raznovrstnost bogata sakralna in druga dediščina ugodna klima 3. Ljudje ‐ volja, želja, hoteti dostopnost do narave in sadežev 4. Turistična infrastruktura na Zreškem Pohorju: kakovostne namestitvene kapacitet 2. Kulturna identiteta Pohorja in kakovostne kapacitete gostinske ponudbe zavezanost k tradiciji kakovostne kapacitete za rekreacijo in šport 3. Turistična infrastruktura na Mb Pohorju: obstoječe kolesarske, pohodniške in tematske poti obstoječe kolesarske in pohodniške poti urejene učne poti dobra obstoječa splošna infrastruktura – Rogla – zimska turistična infrastruktura Zreče kakovostne nastanitvene kapacitete 5. Prepoznavna turistična blagovna znamka – planinske koče / domovi Destinacija Pohorje – Rogla, ki omogoča sezono razpršeno lastništvo infrastrukture skozi vse leto: 4. Raznolika in specifična dobra lokacija enogastronomska ponudba kakovostne storitve 5. Odlična prometna dostopnost na možnosti za športne aktivnosti Mariborsko Pohorje, gondola ter bližina relativno pestra in edinstvena hrana mest in krajev vinska turistična cesta 6. Značilna in prepoznavna identiteta tradicija turizma na kmetijah Pohorja številna aktivna društva in prireditve 7. Lokalni entuziasti 120
PRILOGA V/1b
Slabosti razvoja turizma na Pohorju V SWOT analizi so bile izpostavljene slabosti, ki jih predstavljamo v Tabeli 3 ločeno za SV del Pohorja ter ZJ del Pohorja. Pri tem je potrebno poudariti, da se slabosti nanašajo predvsem na turistico dejavnost na Mariborskem Pohorju, ko obravnavamo SV del Pohorja in na Zreško Pohorje, ko obravnavamo ZJ del Pohorja. Pomanjkljivosti turizma na Pohorju SV del Pohorja 1. Ni organizacije za menedžment TD Pohorje: ni celovite razvojne strategije ni celovite celostne podobe o Pohorja kot celote ni celovitih turističnih proizvodov ni celovitega trženja ni povezanosti med turističnimi ponudniki ni ponudbe za specializirane ciljne skupine gostov 2. Ni TIC‐ev ali so premalo aktivni 3. Sprejeti strateški dokumenti se slabo implementirajo 4. Ni usposobljenih kadrov na področju turizma 5. Ni povezanosti med malimi in velikimi ponudniki 6. Samozadostnost kmetij 7. Neurejena turistična in obvestilna Signalizacija 8. Ni podpore lokalnim entuziazmom 9. Pravne (zakonske) podlage ne omogočajo razvoja 10. Ni lokalne dobaviteljske verige 11. Slaba kakovost prometne mreže 12. Ni prepoznavne kulinarične ponudbe 13. Spletne strani ponudnikov niso enotne 14. Neurejenost in nepovezanost planinskih koč (lastništvo) 15. Ni zagotovljen javni prevoz med ponudniki 16. Divja odlagališča JZ del Pohorja 1. Premalo – nezadostno povezovanje 2. Slaba medsebojna komunikacija 3. Razpršenost ponudbe brez učinkovitih povezav – ni sinergičnega delovanja 4. Ni enotne blagovne znamke 5. Ni celovitih turističnih proizvodov 6. Zapisane strategije ne implementirane 7. Razdrobljenost interesov v turistični dejavnosti ‐ ni celovite vizije razvoja 8. Slaba usposobljenost za turistično dejavnost 9. Nizka ozaveščenost za trajnostno ravnanje lokalnih rezidentov in turistov 10. Pomanjkanje interesa za malo podjetništvo v turizmu 11. Premalo ekoloških kmetij 12. Ni interpretacije narave 13. Ni conacije dejavnosti (npr. za okolju neprijazne športne aktivnosti) 14. Slaba – zastarela infrastruktura kot podpora turizmu 122
15. »Hladne postelje« ‐ kapacitete vikendov 16. Neenotnost označb 17. Ni naravovarstvenega nadzora 18. Pomanjkljiva oskrba z lokalnimi produkti in promocija le‐teh 19. Mladi se ne vključujejo v turistično dejavnost 20. Premalo poudarjene regionalne jedi 122
Sekundarni domovi – podjetja prodala APP individualnim lastnikom, ki jih ne tržijo (cca 500 postelj na Zreškem Pohorju zasedenih le dva meseca v letu).
121
PRILOGA V/1c
Priložnosti razvoja turizma na Pohorju
V SWOT analizi so bile izpostavljene priložnosti razvoja turizma, ki jih predstavljamo v Tabeli 4 ločeno za severni in vzhodni del Pohorja (SV del Pohorja) ter zahodni in južni del Pohorja (ZJ del Pohorja). Pri tem je potrebno poudariti, da se priložnosti nanašajo predvsem na Mariborsko Pohorje, ko obravnavamo SV del Pohorja in na Zreško Pohorje, ko obravnavamo ZJ del Pohorja. SV del Pohorja 1. Povezati ponudnike in ustanoviti RDO kot incoming agencijo za celovito Pohorje – upravljanje in trženje območja 2. Možnost prijav na sredstva javnih razpisov 3. Razvoj eko / bio turizma 4. Interes za športni turizem (klubi) – velika promocija območja 5. Natura 2000 6. Regijski park Pohorje 7. Povezati PO Pohorje s poddestinacijami (zaledje – kraji in mesta v dolini) 8. Oblikovati komunikacijsko strategijo za Pohorje 9. Regionalna razdelitev Slovenije 10. Moderno je biti aktiven v naravi 11. Spletna stran Maribor – Pohorje 12. Veliko razvitih parcialnih zgodb Priložnosti turizma na Pohorju JZ del Pohorja 1. Trend aktivnega preživljanja počitnic in sprostitev v naravi, zeleno je moderno, trend eko / bio prehrane 2. Medregionalno povezovanje 3. Povezovanje lokalnih skupnosti za večjo promocijo območja 4. Obnova obstoječih objektov z inovativno vsebino za manjše skupine turistov – individualizem 5. Možnost prijav na sredstva javnih razpisov 6. Možnost uporabe naravnih materialov v gradnji turističnih objektov 7. Vključevanje ponudnikov tradicionalnih dejavnosti v turistično ponudbo v območju 8. Sredstva in politika podpore izkoriščanja obnovljivih virov energije (voda, les, sonce idr.) 9. Možnost pridobitve eko znaka 10. Prenos informacij in idej župana občine Zreče v lokalno okolje 11. Možnost prenosa dobrih praks od zunaj v lokalno okolje 12. Pozicija, lega območja (Slo, EU) 13. Trend razvoja svetovnega turizma 14. Velik interes za zdraviliško ponudbo 15. Velik interes za športne prireditve 122
PRILOGA V/1d Nevarnosti razvoja turizma na Pohorju V SWOT analizi so bile izpostavljene nevarnosti razvoja turizma, ki jih predstavljamo v Tabeli 5 ločeno za SV del Pohorja ter ZJ del Pohorja. Pri tem je potrebno poudariti, da se nevarnosti nanašajo predvsem na Mariborsko Pohorje, ko obravnavamo SV del Pohorja in na Zreško Pohorje, ko obravnavamo ZJ del Pohorja. SV del Pohorja 1. Medsektorska neusklajenost 2. Nedoločene priotitete razvoja v območju 3. Gospodarska kriza 4. Različnost interesov na lokalni in regionalni ravni 5. Politična razdrobljenost 6. Prevlada lokalnih interesov 7. Togost državnih uradnih struktur – dolgi in zapleteni postopki in neusklajena sektorska ureditev 8. Klimatske spremembe 9. Ni namenskih sredstev za naravo 10. Natura 2000 Nevarnosti turizma na Pohorju JZ del Pohorja 1. Predolgi birokratski postopki – neživljenjska zakonodaja 2. Recesija, pešanje kupne moči 3. Slabo delovanje resorjev na državni ravni 4. Podnebni vplivi – klima, naravne katastrofe, ujme 5. Onesnaženo in onesnaževanje, uničevanje okolja 6. Izguba krajinske podobe zaradi masovnega turizma 7. Nesodelovanje lokalnih ponudnikov 8. Nemiri v državi in v svetu 9. Neprepoznavnost območja 10. Premalo namenskih sredstev za razvoj turizma na podeželju 11. Konkurenca podobnih turističnih območij 12. Pritiski za spremembe namembnosti zemljišč (pozidava) 13. Napovedan ukrep MŠŠ – samo en, enoten teden zimskih počitnic v slovenskih OŠ in SŠ – sezonskost 14. Socialna nestrpnost zaradi množičnega turizma – lokalno prebivalstvo neprijazno do turistične dejavnosti 15. Epidemije, bolezni kot npr. ptičja gripa, nore krave 123
PRILOGA V/2 SWOT analiza razvoja kmetijstva na Pohorju SWOT analiza – prednosti 1. Naravne danosti: višinska razlika zadostna količina vode osončene (južne) lege les kot vir dohodka genetska diverziteta rastlin (sadovnjaki) gozdni sadeži in zelišča, kot vir dohodka ugodna klima / pufer cona 2. Razvoj kulinarike vezane na območje 3. Socio‐ekonomski razlogi: ohranjeni celki tradicija navezanost na zemljo (dohodek) pohorje beef – tržna znamka, potencial 4. Žage 5. Prodaja izdelkov 6. Pokritost kmetijsko svetovalne službe 7. Obstajajo finančni mehanizmi SWOT analiza – slabosti 1. Višinska razlika 2. Navezanost na zemljo (dohodek) 3. Premajhen delež čistih kmetij 4. Premalo (eko) kvalitetnih izdelkov 5. Premalo dopolnilnih dejavnosti 6. Visoka nadmorska višina 7. Nizka izobrazba 8. (Visoka) starost kmetov 9. Navezanost na zemljo – prenos lastništva 10. Veliko ročnega dela / manjša možnost uporabe mehanizacije 11. Neučinkovit sistem subvencij 12. Slaba povezanost akterjev – slabo sodelovanje 13. Ni usmerjene proizvodnje 14. Slabo trženje izdelkov 15. Praznjenje podeželja SWOT analiza – priložnosti 1. Možnost trženja 2. Sinergija s turizmom 3. Prodajne verige 4. Moderno bio / eko / natur 5. Možnost sofinanciranja pridelave 6. Internet‐promocija‐oglaševanje 7. Izboljšanje vizualne podobe 8. Razvoj dopolnilnih dejavnosti 9. Ugodni pogoji za kmetovanje 10. Uvedba zaščitenih proizvodov (Uvajanje blagovnih znamk) – višja cena 11. Pohodne / kolesarske idr. poti – navezava na kmetije 12. Obnovljivi viri energije SWOT analiza – nevarnosti 1. Slaba cestna infrastruktura 2. Slabe / različne označbe 3. Slaba komunikacijska infrastruktura 4. Nadaljnje opuščanje kmetijske pridelave 5. Zapuščanje kmetij 6. Prekomerni turizem (smučišča / kemikalije za utrjevanje snega) 7. Davki / davčna politika 8. Recesija – slabša kupna moč 9. Slab »image« kmetijstva 10. Naravne nesreče 11. Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč 12. Izguba identitete prostora 13. Ni dodane vrednosti (les, meso,…) 14. Visoki stroški 124
PRILOGA V/3 SWOT analiza razvoj gozdarstva na Pohorju SWOT analiza – prednosti 1. Zaokroženost območja 2. Potencial gozdnih fondov (lesna zaloga, kvaliteta lesne zaloge, tržna vrednost) 3. Dobra odprtost gozdov 4. Dobra organiziranost gozdarstva in lovstva ter dobra (dolga) tradicija 5. Velik delež državnih gozdov 6. Velika gozdna posest in navezanost lastnikov na gozd 7. Potencial vodnih virov 8. Državno lovišče 9. Uvajanje novih tehnologij 10. Ohranjenost specifičnih biotopov in prisotnost številnih vrst 11. Bližina urbanih centrov 12. Identiteta (prepoznavnost) območja 13. Velika poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij 14. Razpoložljivost podatkov o gozdu in divjadi 15. Ohranjenost in uravnoteženost populacij parklarjev 16. Majhna pozidanost 17. Ugoden, razgiban relief SWOT analiza – slabosti 1. Spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava 2. Nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov 3. Majhen delež odmrle biomase 4. Zaraščanje travišč 5. Porušeno razmerje razvojnih faz 6. Za javnost preveč odprta gozdna Infrastruktura 7. Premajhen nadzor 8. Omejitve naravovarstva pri gospodarjenju z gozdovi 9. Neprimerno (in nanačrtovano) uvajanje novih tehnologij 10. Škode po divjadi 11. Veliko notranjih ureditvenih meja 12. Slaba promocija gozdarstva ‐ trženje SWOT analiza – slabosti 1. Razvoj turizma 2. Razvoj inovativnih proizvodov 3. Moda »zelenega« 4. Sistem subvencij in sofinanciranja 5. Identiteta pohorskega lesa (in mesa) 6. Organizacija trga 7. Moda športa in rekreacije v naravnem okolju 8. Ponudba projektov (raziskovalni in razvojni) 9. Vzpostavljene gozdne učne poti (in njihovo trženje) 10. Medsektorsko sodelovanje 11. Potrebe po klimatskem zdravljenju 12. Začetek uvajanja nadzora 13. Moda »fotolova« SWOT analiza – slabosti 1. Množični turizem 2. Prevlada interesnih skupin 3. Urbanizacija in arhitektura 4. Prekomerno nabiralništvo 5. Nepovezanost sektorjev 6. Pomanjkanje nadzora zunanjih služb (tudi prometa) 7. Staranje populacije 8. Klimatske spremembe 9. Divji lov 10. Zavarovanje območja z zakonom 1. Petelinjenje oblastnikov 2. Pojav žičnih ograj 3. Nevarnost pomnožitve konfliktnih vrst živali 4. Pomanjkanje EU sredstev – II. steber PRP 5. »Mega« projekti v naravnem okolju in njihovo povezovanje 6. Pojav invazivnih vrst 7. Izkoriščanje mineralnih surovin 8. Nenačrtovano krmljenje divjadi 9. Izginjanje vrst 125
126

VIZIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZELENE PONUDBE

Transcription

Similar documents

NATREG - KAKO UPRAVLJATI (ZA)VAROVANA OBMOČJA

Okrogla miza 2014 SPOZNAVAJMO GEOLOŠKO

Jubilejni bilten 2013

po prireditvah - Mariborska knjižnica

ZADEVA: Športni center Pohorje d.o.o.

JURIJA VODOVNIKA (1791

ZAPISNIK 9. seje Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem

ra-kozjansko.si - Las od Pohorja do Bohorja

zgodovina gasilske pihalne godbe pgd lovrenc na pohorju