2 tiskarska gradacija - Univerza v Ljubljani

Transcription

Univerza v Ljubljani
Grafične in interaktivne komunikacije
Izdelala: Zala Gumzej
Mentorica: doc. dr. Tadeja Muck
Mentorica pri eksperimentalnem delu: dr. Helena Gabrijelčič
Leto 2006 / 2007
KAZALO
1
2
3
4
5
6
7
UVOD ......................................................................................................................................3
TISKARSKA GRADACIJA – OPIS IN RAZLAGA POJAVA ....................................4
2.1
KAJ JE GRADACIJSKA KRIVULJA? ........................................................................4
2.2
UPORABA PROGRAMSKE OPREME PRI DOLOČANJU TISKARSKE
GRADACIJE................................................................................................................................5
2.3
GRADACIJA RAZLIČNIH PROCESNIH BARV ......................................................6
RASTRSKA PIKA ................................................................................................................7
3.1
OBLIKA RASTRSKIH PIK...........................................................................................7
3.2
SPREMINJANJE RASTRSKE PIKE............................................................................8
3.3
PRIRAST RASTRSKE PIKE ........................................................................................8
3.4
RASTRSKA TONSKA VREDNOST ...........................................................................8
3.4.1
NAVIDEZNA RASTRSKA TONSKA VREDNOST .........................................8
3.4.2
GEOMETRIJSKA RASTRSKA TONSKA VREDNOST ..................................9
3.5
POJAV SVETLOBNE PASTI .....................................................................................10
KONTROLNE METODE TISKA................................................................................... 11
4.1
OSNOVE DENZITOMETRIJE IN REFLEKSIJSKA DENZITOMETRIJA...........11
4.1.1
KONTROLNI KLIN.............................................................................................11
4.2
OPTIČNA GOSTOTA IN DENZITOMETRIJA........................................................12
4.2.1
REFLEKSIJSKA DENZITOMETRIJA..............................................................12
4.2.2
REFLEKSIJSKI DENZITOMETER ...................................................................13
4.2.3
STATUSI DENZITOMETRA .............................................................................14
4.2.4
POLARIZACIJKSI FILTRI.................................................................................15
4.2.5
ODNOS SVETLOBE Z RAZLIČNIMI VRSTAMI PAPIRNATE POVRŠINE
15
4.2.6
OSNOVNA PRAVILA ZA MERJENJE Z REFLEKSIJSKIM
DENZITOMETROM ............................................................................................................15
4.2.7
TEHNIČNI PODATKI NEKATERIH REFLEKSIJSKIH DENZITOMETROV
16
4.2.8
OMEJITVE DENZITOMETRIJE .......................................................................17
VSEBINA EKSPERIMENTALNEGA DELA - TISKARSKA GRADACIJA ....... 18
5.1
RAZLAGA EKSPERIMENTALNEGA DELA .........................................................18
ZAKLJUČEK ..................................................................................................................... 26
LITERATURNI VIRI........................................................................................................ 27
2
Leto 2006 / 2007
1 UVOD
Naslov moje seminarske naloge je Tiskarska gradacija. Ta naslov se mi je zdel zelo privlačen
in ravno zaradi tega sem ga izbrala za seminarsko. S pomočjo vaj, predavanj in praktičnega
dela sem spoznala ta pojav . To je pojav, ki se ga analizira pri tiskanju. Tiskanje poteka skozi
tri faze, in sicer tisk na film, ploščo in odtis in med postopkom tiskanja prihaja do odklonov
od vrednosti, ki jih pričakujemo. In krivulja tiskarske gradacije nam ponazarja ravno to.
V seminarski bom razložila pojav tiskarske gradacije in z njim povezane dejavnike – npr.
prirast rastrske pike. Na koncu pa bom dodala še rezultate meritve, ki sem jih izvedla na faksu
s pomočjo naprave za merjenje rastrske tonske vrednosti, s pomočjo katere izdelamo rastrsko
krivuljo.
3
Leto 2006 / 2007
2 TISKARSKA GRADACIJA – OPIS IN RAZLAGA POJAVA
2.1 KAJ JE GRADACIJSKA KRIVULJA?
Gradacijska krivulja je grafična predstavitev prirastka rastrske tonske vrednosti. To prikazuje
spodnja slika. Dobimo jo za različne procesne barve s primerjavo rastrskih tonskih vrednosti
na filmu in odtisu.
Slika 1: Prirast rastrske tonske vrednosti
Med navzemanjem barvila na papirju se odnos papir/barvilo spreminja, tako kot prikazuje
poenostavitev gradacijske krivulje na spodnji sliki. Odnos rastrske tonske vrednosti na filmu
in papirju iz linearnega v nelinearni odnos.
(%) FF (AF) na filmu
(%) FD (AD) na odtisu
Z (%) = FD(%) – FF(%)
Slika 2: Karakteristična krivulja tiska in prirast pike – dot gain
4
Leto 2006 / 2007
Na poti od originala do končnega odtisa so številni prehodi med različnimi nosilci. Najprej iz
originala na film, iz filma na tiskarsko ploščo in nato še s tiskarske plošče na papir. Cilj tiska
pa je kontrolirati korake procesa, zagotoviti ponovljivost tiska. To izvedemo s pomočjo
karakteristične krivulje tiska – s krivuljami tiskarske gradacije.
Slika 3: Goldbergov diagram
Goldbergov diagram prikazuje reprodukcijski sistem karakterističnih krivulj za prenos D iz
originala na tiskovni material s spreminjanjem tonske vrednosti filma in tiskarske plošče.
POMEMBNO!
Tiskarsko gradacijo lahko uporabljamo le, če je v danih razmerah (tiskovni material, tiskarska
barva, tiskarski stroj…) standardizirana. Standardizirana tiskarska gradacija omogoča
upravljanje tiska po CMYK rastrskih tonih, kar je najbolj učinkovita metoda vodenja.
2.2 UPORABA PROGRAMSKE OPREME PRI DOLOČANJU
TISKARSKE GRADACIJE
Programska oprema, ki jo lahko uporabljamo pri tiskarski gradaciji je Excel ali pa Adobe
Photoshop. V teh dveh programih lahko oblikujemo grafe, se pravi naredimo krivulje
tiskarske gradacije.
5
Leto 2006 / 2007
2.3 GRADACIJA RAZLIČNIH PROCESNIH BARV
120
100
80
Ac %)
Am %)
60
Ar %)
Acr %)
40
20
0
0%
10%
20 %
3 0%
40 %
5 0%
60 %
70%
80 %
9 0%
1 00 %
Graf 1: Gradacije različnih procesnih barv
Gradacijska krivulja prikazuje, kako se med navzemanjem barvila na papirju spreminja odnos
papir/barvilo. Iz te slike, je razvidno, da najbolj odstopa črna barva, in sicer zaradi tega, ker je
najbolj napeta krivulja – ima najvišjo gradacijo, najbolj gosta in temna. Pri črni barvi
standardi dovoljujejo največjo gradacijo. Ostale krivulje pa se med seboj zelo malo
razlikujejo.
Razlike med krivuljami po Murray – Daviesu ter Yule – Nielsonu se razlikujejo ravno za
korekcijski faktor n.
6
Leto 2006 / 2007
3 RASTRSKA PIKA
Slika 4: Zmanjšanje rastrske pike
Kritični faktor pri procesu barvne reprodukcije poltonskih slik je sprememba premera rastrske
pike. Med in po procesu tiskanja je potrebno spremljati vse vplive, ki lahko povzročajo
spremembo rastrskih pik.
Med procesom tiskanja lahko najenostavneje kontroliramo procentni delež pokritosti
posameznih polj z rastrskimi pikami na ustreznem merilnem mestu testnega klina vzdolž
potiskanega papirja. Procentni delež pokritosti posameznih polj določamo s pomočjo
denzitometra, pri čemer primerjamo vrednosti pokritosti na polnih in rastrskih poljih.
Primerjava obeh meritev nam poda rastrsko tonsko vrednost.
Pike se med seboj razlikujejo po barvi, gostoti, velikosti, obliki, tonu in razporeditvi
(sistematičnosti).
3.1 OBLIKA RASTRSKIH PIK
Poznamo različne oblike rastrskih pik. Pogosto se srečamo z:
-
okroglo (round dot)
kvadratno (square dot)
verižno (chain dot)
eliptično (elliptical dot)
Iskanje najbolj idealne oblike – da dosežemo:
- minimalni dot gain
- čim večjo kakovost tiska
7
Leto 2006 / 2007
3.2 SPREMINJANJE RASTRSKE PIKE
Slika 5: Spreminjanje
rastrske pike
3.3 PRIRAST RASTRSKE PIKE
Povečanje velikosti rastrske pike od digitalnega zapisa, preko plošče na papir imenujemo dot
gain. Prirast rastrske pike je posledica pogojev tiska, lastnosti črnila, papirja, njunih
medsebojnih interakcij.
3.4 RASTRSKA TONSKA VREDNOST
Rastrska tonska vrednost se označuje s črko A (dot area, RTV). Je merska funkcija
denzitometa in se podaja v %. Rastrske tonske vrednosti lahko izračunamo s pomočjo dveh
enačb in sicer Murray – Daviesove ter Yule – Nielsonove enačbe.
3.4.1 NAVIDEZNA RASTRSKA TONSKA VREDNOST
Navidezno rastrsko tonsko vrednost izračunamo z Murray – Daviesovo enačbo, ki upošteva
naše optično dojemanje količine barvila na papirju.
A – rastrska tonska vrednost – RTV (%)
Da – optična gostota rastrskega polja
Ds – optična gostota polnega polja
(ničlanje na bel papir)
8
Leto 2006 / 2007
3.4.2 GEOMETRIJSKA RASTRSKA TONSKA VREDNOST
Yule – Nielsonova enačba podaja geometrijsko oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost.
A – rastrska tonska vrednost – RTV (%)
Da – optična gostota rastrskega polja
Ds – optična gostota polnega polja
n – Yule – Nielsonov korekcijski koeficient
Yule – Nielsonov korekcijski koeficient n določimo za različne tiskovne in druge materiale.
Njegova vrednost je odvisna od razprševanja svetlobe v materialu oz. od učinka optičnih
pasti. Koeficient v enačbi izniči vpliv optičnih učinkov, ki jih skupaj povzročata rastrski ton
in tiskovni substrat. Preglednica podaja vrednosti n za različne materiale.
Vrsta papirja
Vrednost n
Premazani papir
1,65
Nepremazani papir 2,70
Ofset plošče
1,20
Tabela 1: Vrednosti korekcijskega koeficienta n za različne materiale
Običajno se za izračun rastrske tonske vrednosti uporablja Murray – Daviesovo enačbo.
Uporaba Yule – Nielsonove enačbe pa se priporoča v primeru, ko je potrebno vedeti podatek
o dejanskem deležu pokrite površine rastrskega polja s tiskarsko barvo.
9
Leto 2006 / 2007
3.5 POJAV SVETLOBNE PASTI
Papir je bolj ali manj prosojen, zato se svetloba ne odbija le na površini, ampak tudi v
notranjosti papirja. Svetlobo, ki v papir prodre med rastrskimi pikami, po odboju od delcev
papirja rastrska pika dodatno absorbira na spodnji strani nanosa. Nekaj svetlobe se tako izgubi
v papirju. Ker je pri tem refleksija svetlobe od površine papirja manjša, dobimo podatek, da je
na papirju več barvnega nanosa (večja optična gostota). Nastane optično povečanje rastrskih
pik on rastrski ton zgleda temnejši. Pojav, ki je prikazan na sliki, imenujemo svetlobne pasti.
Slika 6: Pojav svetlobne pasti
Svetlobna past je večja ko:
- papir svetlobo bolj razpršuje
- je večja gostota rastra
10
Leto 2006 / 2007
4 KONTROLNE METODE TISKA
Proces tiska je potrebno kontrolirati zaradi mnogih spreminjajočih se parametrov (parametri
in nastavitve na tiskarskem stroju, lastnosti tiskarske barve, klimatski pogoji, spremembe in
lastnosti tiskovne forme in tiskovnega materiala, interakcija med tiskarsko barvo in tiskovni
materialom).
Standardizirane metode, ki omogočajo kontrolo procesa tiskanja in končnega rezultata so:
o Denzitometrija
o Kolorimetrija (barvna metrika)
o Slikovna analiza
o Izdelava poskusnih odtisov
4.1 OSNOVE DENZITOMETRIJE IN REFLEKSIJSKA
DENZITOMETRIJA
4.1.1 KONTROLNI KLIN
Proces tiskanja spremljamo na merilnih klinih oz. kontrolnih klinih, ki se tiskajo na robovih
tiskarskega papirja oz. pole. Oblika in vsebina tiskarskega klina je odvisna od potreb v
tiskarni ter potreb naročnika. Iz barvnih površin na klinih se določajo osnovne lastnosti
tiskarskega nanosa, ki pripomorejo k kontroliranemu spremljanju procesa tiskanja (optična
gostota, barvne vrednosti, rastrska tonska vrednost).
Slika 7: Kontrolni klini
11
Leto 2006 / 2007
4.2 OPTIČNA GOSTOTA IN DENZITOMETRIJA
Optična gostota je lastnost snovi, da ne prepušča in/ali ne odbija svetlobe. Pomeni sposobnost
snovi, da del vpadle svetlobe absorbira. Koliko vpadle svetlobe bo absorbirano je odvisno od
vrste in od debeline nanosa oz. sloja tiskarske barve. Temnejša kot je snov, večja je njena
optična gostota. Optično gostoto lahko merimo v odbiti (refleksija) ali v prepuščeni
(transmisija) svetlobi.
Denzitometrija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem obnašanja snovi v interakciji s svetlobo.
Veda vključuje merilne postopke in računske enačbe za določanje kakovosti tiska in njegove
skladnosti s standardom. Osnovna merska funkcija denzitometrije je optična gostota, izpeljane
oz. iz optične gostote izračunane vrednosti pa so: rastrska tonska vrednost, zamik barvitosti,
posivitev, itd. Denzitometrijo ločimo na refleksijsko, ki obravnava od površine odbite
svetlobo, ter transmisijsko, ki obravnava skozi površino prepuščeno svetlobo.
Optično gostoto v osnovi merimo z denzitometrom, ki je lahko opremljen tudi s programsko
opremo za preračun osnovne denzitometrične vrednosti v izpeljane.
4.2.1 REFLEKSIJSKA DENZITOMETRIJA
Refleksijska denzitometrija določa delež svetlobe, ki jo površina snovi odbija oz. reflektira v
primerjavi z odbojem na standardnem ali delovnem etanolu. Ker so barve za štiribarvni tisk
po svojem videzu normirane, lahko s pomočjo odbite svetlobe posredno ocenimo debelino
nanosa barve in obarvanost. Iz deleža odbite svetlobe – refleksija R (%) izračunamo optično
gostoto tiskarske barve po spodnji enačbi:
DR = log(1/R) = - logR
Rezultat – DR je refleksijska optična gostota. Podana je v logaritmični (nelinearni) vrednosti in
je brez enote. Optična gostota je definirana samo na osnovi razlike jakosti barvnega dražljaja
med vpadlo in reflektirano svetlobo z vzorca, zato z njo posredno merimo samo svetlost
vzorca, ne pa tudi drugih barvnih dimenzij (barvni ton, nasičenost).
12
Leto 2006 / 2007
V primeru, da želimo izmeriti optično gostoto obarvanega vzorca, npr. C, M, Y, moramo
uporabiti barvni filter komplementarne barve, tako kot prikazuje preglednica.
Slika 8: Odnos barva tiska/barva filtra pri merjenju optične gostote
Zaradi uporabe filtrov komplementarne barve postane vzorec »črn« oz. »siv«, izmerjena
vrednost pa v obliki optične gostote podaja količino, debelino sloja tiskarske barve. Namesto
izraza optična gostota se v praksi uporabljata tudi izraza počrnitev ( v črno – beli in
reprodukcijski fotografiji) in obarvanje (v tisku). Izraza vrednost obarvanja ali obarvanje ne
smemo zamenjevati z barvnimi vrednostmi (npr. X, Y, Z ali L*, a*, b*).
Pri merjenju refleksijske optične gostote ločimo absolutni in relativni rezultat.
• Absolutna refleksijska optična gostota: denzitometer je ničlan na beli standard
• Relativna refleksijska optična gostota: denzitometer je naičlan na papir
Relativno optično gostoto dobimo, če od absolutne optične gostote barvnega vzorca
odštejemo absolutno optično gostoto papirja.
4.2.2 REFLEKSIJSKI DENZITOMETER
Na spodnji sliki je prikazan refleksijski denzitometer in shema merjenja optične gostote iz
odboja svetlobe. Refleksijski denzitometer je sestavljen iz svetlobnega vira (wolvframova
žarnica, svetloba A, 2856 K, D50), optičnega sistema, barvnih filtrov, zaslonke za omejitev
merskega polja, tipala za pretvarjanje barvnih dražljajev v električne signale (Ga As dioda),
nelinearnega logaritemskega ojačevalca signalov in zaslona za prikaz rezultatov merjenja.
Merske geometrije denzitometrov v tisku so: 0°/45° in 45°/0°. Denzitometri z dodatnimi
merskimi funkcijami imajo mikroračunalnike, ki iz izmerjenih vrednosti optičnih gostot
izračunajo zahtevane vrednosti. Glede na nabor uporabljenih filtrov zamerjenje barvnih
vzorcev ločimo različne statuse denzitometrov. Statusi in merske geometrije so definirani s
standardi.
13
Leto 2006 / 2007
Slika 9: Refleksijski denzitometer in shema merjenja optične gostote
4.2.3 STATUSI DENZITOMETRA
Pri refleksijski denzitometrih se najpogosteje uporabljata:
• Status T (predvsem v ZDA) z barvnimi filtri Kodak Wratten modri W47, zeleni W61
in rdeči W25.
• Status E (definiran z DIN standardom 16536-2, uporablja se predvsem v Evropi) z
barvnimi filtri Kodak modri W47B, zeleni W61 in rdeči W29.
Pri merjenju z denzitometri različnih statusov dobimo različne vrednosti optične gostote. Pri
statusu E so dobljene vrednosti optične gostote približno enake za vse barve.
14
Leto 2006 / 2007
4.2.4 POLARIZACIJKSI FILTRI
Refleksijski denzitometer (predvsem status E) so lahko opremljeni tudi s polarizacijskimi
izkjluči vpliv sijaj sveže odtisnjene (mokre) tiskarske barve. Izmerjena optična gostota mokrih
odtisov je približno enaka optični gostoti suhih odtisov (> 60 min), vendar je vedno večja od
vrednosti optične gostote, izmerjene brez polarizacijskega filtra. Delovanje polarizacijskih
filtrov prikazuje spodnja slika.
Slika 10: Delovanje polarizacijskih filtrov
4.2.5 ODNOS SVETLOBE Z RAZLIČNIMI VRSTAMI PAPIRNATE
POVRŠINE
Del svetlobe iz svetlobnega vira prehaja v barvni nanos in se od njega odbije nazaj proti smeri
svetlobnega vira. Ta svetloba nato doseže foto-detektor ter vpliva na rezultate (foto-detektor
določi prevelik delež odbite svetlobe). Interakcija površinske svetlobe s potiskano površino je
večja v primeru motnih papirjev, saj se tu svetloba bolj difuzno odbija v vse smeri in pri tem
večinoma doseže tudi foto-receptor. Sijajne površne imajo bolj usmerjen odboj, ko katerega je
enak vpadnemu. Merilno mesto denzitometra tako sprejme manj odbite svetlobe in posledično
določi netočno – večjo vrednost optične gostote. Vloga polarizacijskih filtrov je merjenje
refleksijske svetlobe, ki prihaja skozi tiskarsko barvo in izločanje površinskih pojavov, ki
vplivajo na rezultate optične gostote.
4.2.6 OSNOVNA PRAVILA ZA MERJENJE Z REFLEKSIJSKIM
DENZITOMETROM
Medsebojno primerljive so samo meritve usmerjenih denzitometrov istega statusa, enako
ničlanih, z enako podlago pod vzorcem in z ali brez polarizacijskih filtrov. Zaželeno je,da je
uporabljen enak tip denzitometrov.
Osnovna nastavitev – kalibracija. Kalibracija pomeni usmerjanje instrumenta glede na
vrednosti standarda, ki so določene na priloženi standardni merski tablici oz. kalibracijski
tabeli. Vsak aparat ima notranji (z njim dobavljeni) uravnalni standard, s katerim uravnavamo
belo točko in barvno točko za vsako barvo. To je nastavitev proizvajalca, ki jo moramo
preverjati. Umerjanje in linearizacija se opravi v pooblaščenem servisu.
15
Leto 2006 / 2007
Ničlanje. Pri določanju absolutne refleksijske optične gostote ničlamo na absolutno motno,
belo površino. Pri relativni refleksijski optični gostoti ničlamo na belino papirja za tisk
naklade, da obarvanost ne vpliva na merski rezultat.
Merilna podlaga. Ker papir ni popolnoma neprosojen, ampak bolj ali manj transparenten,
podlaga vpliva na rezultat merjenja. Enostransko potiskana pola naj bo merjena vedno na beli
podlagi (najmanj trije listi papirja iz naklade, pri nižji gramaturi ali manjši opaciteti je lahko
tudi več papirjev). Obojestransko potiskana pola naj bo merjena na črni podlagi (črna podlaga
ni standardizirana, v praksi pa se uporablja črn karton).
Merjenje samo prosojnih barv. Merilni aparati reagirajo samo na različne remisije različno
debelih slojev barve. To je možno samo pri prosojnih barvah, kajti samo te z večanjem nanosa
barve absorbirajo več svetlobe.
4.2.7 TEHNIČNI PODATKI NEKATERIH REFLEKSIJSKIH
DENZITOMETROV
Pri podajanju meritev optične gostote moramo vedno podati tudi osnovne lastnosti oz.
karakteristike merilnega instrumenta.
GRETAG-MACBETH D19C
Lastnosti
Vrednosti
Merska geometrija
0°/45°
Svetlobni vir
Žarnica, ~2856K, D50
Barvni filter
Set 47B, din 16536, Status E
Mersko območje
0,00 D – 2,50 D
Natančnost, ponovljivost
±0,01 D ±1 % A (rastrska tonska vrednost)
Merska zaslonka
d = 3,6 mm
Polarizacijski filter
2x linearni
Tabela 2: Tehnični podatki denzitometra Gretag-Macbeth D19C
TRANSMISIJSKI DENZITOMETER TD904
merska
geometrija:
svetlobni vir:
barvni filtri:
mersko
območje:
natančnost:
ponovljivost:
merska
zaslonka:
polarizacijski
filter:
merske
funkcije:
D/10
2856K (A)
Status T
0, 00 D - 4, 00A
±0, 02 D
±0, 01 D
1, 2, 3 mm - po
izbiri
nima
optična gostota
rastrska tonska
vrednost (A)
difuzni vhodni svetlobni tok/izhodni 10º
/
/
povečano do D = 5, 0 za črno barvo pri merski zaslonki 3,0
mm, manjši natančnosti in ponovljivosti
/
/
/
/
Absolutna: denzitometer ničlan brez vzorca
Relativna: denzitometer ničlan na prozornem papirju
/
Tabela 3: Tehnični podatki transmisijskega denzitometra TD904
16
Leto 2006 / 2007
Slika 11: Primera denzitometrov
4.2.8 OMEJITVE DENZITOMETRIJE
-
-
rezultat nam podaja meritev debeline filma črnila, ne pa optičnega izgleda barve
enaka D ne pomeni nujno enakega optičnega vtisa
v kolikor e barva sestavljena iz več kot štirih procesnih barv, merjenje dodatnih barv
postane problematično ( ni ustreznih filtrov, izmerjena D je prenizka, meritve prirastka A
so lahko napačne)
uporaba denzitometrov je kritična pri kontroli sivega ravnovesja. Rezultat meritev s tremi
barvnimi filtri ni enak vrednosti, če merimo vsako posamezno barvo (posledica
neidealnih barv).
17
Leto 2006 / 2007
5 VSEBINA EKSPERIMENTALNEGA DELA - TISKARSKA
GRADACIJA
1. Primerjava Murray – Daviesove in Yule – Nielsonove enačbe:
- vpliv korekcijskega koeficienta na rastrsko tonsko vrednost
2. Primerjava gradacije na različnih substratih:
- beli premazani in nepremazani papir
3. Gradacija v odvisnosti od količine tiskarske barve:
- odtisi z malo in veliko količin barvila
4. Gradacija na filmu:
- Murray – Daviesova enačba, transmisijska denzitometrija
5. Gradacija na plošči:
- Yule – Nielsonova enačba, korekcijski koeficient
5.1 RAZLAGA EKSPERIMENTALNEGA DELA
Gradacijska krivulja je grafična predstavitev spremembe rastrske tonske vrednosti.
Gradacijska krivulja
Grafična predstavitev prirastka
premazani in nepremazani papir
prirastek
120
30
100
25
20
priča ko v a na vre dno s t
pre ma z a n pa pir
60
nepr ema z an pa pir
dA (% )
Ac ( %)
80
40
dA premazani papir
dA nep remazani papir
15
10
20
5
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
0
100
0
Afilma (%)
10
20
30
40 50 60
A fi lm a (% )
70
80
90
100
Prirastek rastrske tonske vrednosti se razlikuje od materiala do materiala, od količine nanosa
barve, od korekcijskega koeficienta… Za primere, ki so našteti zgoraj sem se hotela tudi sama
prepričati o tem, kakšna so odstopanja od pričakovanega rezultata. Dela sem se lotila tako, da
sem v roke vzela denzitometer Gretag-Macbeth D19C in z njegovo pomočjo izmerila rastrske
tonske vrednosti cian. Pred vsako meritvijo sem morala najprej denzitometer ničlati na bel
papir (Measure paper white), nato sem izmerila vrednost na polnem polju (solid - D). Ko sem
zmerila te dve vrednosti sem lahko začela meriti vrednosti na sivinskih poljih (halftone – A).
Po opravljenih meritvah sem za vsako nalogo posebej naredila še graf. Na y – os sem nanesla
vrednosti, ki sem jih izmerila, na x- os pa vrednosti od 0% do 100%.
18
Leto 2006 / 2007
Slika 12: Poltonska - rastrska polja, 60 linij/cm
(rastrska tonska vrednost, oblika rastrskih pik)
1. Primerjava Murray – Daviesove in Yule – Nielsonove enačbe:
- vpliv korekcijskega koeficienta na rastrsko tonsko vrednost
Pri predavanju in na vajah smo se naučili, da Yule – Nielsonova enačba podaja geometrijsko
oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost, Murray – Daviesova pa navidezno rastrsko tonsko
vrednost, ki upošteva naše optično dojemanje količine barvila na papirju. Zaradi tega, ker
Yule – Nielson uporablja korekcijski koeficient, se njegove vrednosti ne ujemajo z našim
videnjem. Zato v praksi največkrat uporabljamo Murray – Daviesovo enačbo.
Meritve pri prvi vaji so pokazale, da se gradacijski krivulji dobljeni po Murray – Daviesovi
enačbi in Yule – Nielsonovi enačbi med seboj razlikujeta ravno za korekcijski koeficient, ki
ga v svoji enačbi uporablja Yule – Nielson. Ta korekcijski koeficient ima vrednost n
(premazan bel papir) = 1,65.
POTEK DELA
Najprej sem denzitometer ničlala na bel premazan papir. Nato sem izmerila vrednost na
polnem polju (solid D) in sem dobila optično gostoto za cian. Ta vrednost je bila 1,47. Po
opravljeni prvi meritvi pa sem izmerila še ostale vrednosti sivinskih polj od 0% pa do 100%.
Ko sem opravila vse meritve za to nalogo, sem izdelala še graf.
19
Leto 2006 / 2007
RAZLAGA GRAFA
Iz grafa je razvidno, da je prirast rastrske tonske vrednosti po Murray – Daviesovi enačbi
(rdeča krivulja) nekoliko višji kot po Yule – Nielsonovi enačbi (rumena krivulja). Ta razlika
se pojavi ravno zaradi korekcijskega koeficienta (n = 1,65). Obe vrednosti pa odstopata od
idealne vrednosti (modra krivulja).
Murray - Davies in Yule - Nielson
120
Acian (%)
100
80
Af
Ac MD
Ac YN
60
40
20
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Afilm (%)
Graf 2: Vpliv korekcijskega koeficienta na rastrsko tonsko vrednost
2. Primerjava gradacije na različnih substratih:
- beli premazani in nepremazani papir
Formula za prirastek rastrske tonske vrednosti
∆A(%) = Ao − Af
VRSTA PAPIRJA
premazani papir
nepremazani papir
VREDNOSTI n
1,65
2,7
Tabela 4: Vrednosti n pri različnih substratih
Iz te tabele je vidno, da so vrednosti n različne, pri različnih vrstah papirja. Nepremazan papir
ima dosti večjo vrednost korekcijskega koeficienta kot pa premazan. Pri drugi nalogi sem
ravno tako uporabila denzitometer in isto barvilo kot pri prvi.
20
Leto 2006 / 2007
POTEK DELA
Denzitomer sem ničlala na bel papir. Nato sem izmerila vrednost na polnem polju in tako
dobila optično gostoto za cian (Dc = 1.46). Začela sem z meritvami na premazanem papirju in
nato še na nepremazanem. Podatke sem vnesla v Excel, kjer sem naredila dva grafa. Na
prvem grafu sem prikazala gradacijsko krivuljo premazanega, nepremazanega papirja in
pričakovano vrednost, na drugem grafu pa prirastek na premazanem in nepremazanem
papirju.
RAZLAGA GRAFA
Iz grafa je razvidno, da obe merjeni vrednosti odstopata od pričakovane vrednosti na filmu.
Razvidno je, da so vrednosti pri nepremazanem papirju nekoliko višje kot pa pri premazanem
papirju, kar je posledica tega, da nepremazan papir dosti bolj vpija barvo kot premazan.
Prirast rastrske pike je pri nepremazanem papirju večji ravno zaradi tega, ker bolj vpija
tiskarsko barvo.
premazani in nepremazani papir
120
100
Ac (%)
80
pričakovana vrednost
premazan papir
nepremazan papir
60
40
20
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Afilma (%)
Graf 3: Gradacija na različnih substratih
21
Leto 2006 / 2007
RAZLAGA GRAFA
Tukaj moram najprej povedati, da sem morala preden sem naredila graf najprej izračunati
prirastek po zgornji formuli za prirastek rastrske tonske vrednosti.
Pri tem grafu opazimo, da je prirastek rastrske pike pri premazanem papirju dosti nižji kot pa
pri nepremazanem papirju. Največje odstopanje se pojavi pri 50%. Spremembe nastopijo
zaradi procesa tiskanja. Tukaj lahko tudi potrdimo, da je prirastek rastrske tonske vrednosti
odvisen od absorpcijskih lastnosti papirja, kajti nepremazan papir dosti bolj vpija barvo kot pa
premazan papir.
prirastek
30
25
dA (%)
20
dA premazani papir
dA nepremazani papir
15
10
5
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Afilma (%)
Graf 4: Prirastek na premazanem in nepremazane papirju
Slika 13: Primer idealnega prirastka
22
Leto 2006 / 2007
3. Gradacija v odvisnosti od količine tiskarske barve:
- odtisi z malo in veliko količin barvila
Gradacija je odvisna tudi od količine tiskarske barve. Lahko imamo primer, kjer je preveč
tiskarske barve, kjer je je premalo in primer kjer je je ravno zadosti. Zelo pomembno je, da
imamo pravo količino nanešene tiskarske barve, da dobimo čim bolj popoln odtis in s tem ko
opravimo meritve, čim lepšo gradacijsko krivuljo, ki je približana pričakovani.
POTEK DELA
Denzitometer sem ponovno ničlala na bel papir. Izmerila rastrsko tonsko vrednost na polnem
polju – dobila sem različne vrednosti optične gostote za vsak nanos posebej (predstavljeno v
tabeli). Iz dobljenih vrednosti sem ponovno naredila graf.
KOLIČINA
BARVILA
premalo barvila
optimalno barvila
preveč barvila
VREDNOST OPTIČNE GOSTOTE
Dc
0, 61
1, 63
2, 57
Tabela 5: vrednosti optičnih gostot pri različnih nanosih barve
RAZLAGA GRAFA
Iz grafa je razvidno, da se gradacijske krivulje zelo razlikujejo. Najbližje idealni krivulji je
rdeča krivulja, ki optimalno količino barvila. Kadar pa mi nanesemo premalo barvila se
gradacijska krivulja spusti pod nivo pričakovane krivulje, kar je pričakovano, ker je barve
premalo in površina papirja ni dosti pokrita. Kadar pa imamo preveliko količino barvila pa je
krivulja zelo v porastu in se močno dvigne nad pričakovano obliko krivulje. Ker je nanos
prevelik se rastrske pike večajo in raster se zapira prej kot bi bilo potrebno. Iz teh podatkov je
razvidno, da mora biti nanos tiskarske barve rasno pravšnji, da se čim bolj približamo
pričakovanim vrednostim.
količina tiskarske barve
120
Aodtisa (%)
100
80
premalo ba rvila
optimalno ba rvila
preve č barvila
60
40
20
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Afilma (%)
Graf 5: Gradacijska krivulja v odvisnosti nanosa barve
23
Leto 2006 / 2007
4. Gradacija na filmu:
- Murray – Daviesova enačba, transmisijska denzitometrija
Pri četrti vaji sem merila s pomočjo transmisijskega denzitometra TD904. Ta denzitometer
sem uporabila zato, ker sem merila vrednosti na filmu. Vrednosti, ki sem jih vnesla v graf so
izračunane po Murray – Daviesu.
POTEK DELA
Najprej sem ponovno ničlala denzitometer, izmerila vrednost na prosojnem/transparentnem
polju. Transmisijski denzitometer pa sem ničlala na prosojnem delu filma. Ko sem dobila vse
rezultate, sem ponovno izdelala graf.
5. Gradacija na plošči:
- Yule – Nielsonova enačba, korekcijski koeficient
Pri peti vaji pa sem ponovno merila z denzitometrom.
POTEK DELA
Ponovno sem ničlala denzitometer in nato izmerila vrednost na polnem polju. Optična gostota
je bila Dc = 1,39. Ko sem dobila vse vrednosti, sem izdelala še zadnji graf – četrta in peta
gradacijska krivulja sta na istem grafu.
Četrto in peto točko bom obravnavala kar skupaj, zato ker tako lažje vidimo bistvo iz grafa.
Pomembno je omeniti, da najprej tiskamo na film, potem na ploščo in na koncu naredimo še
odtis.
RAZLAGA GRAFA
Iz tega grafa je razvidno, da je gradacijska krivulja pri film enaka pričakovanim vrednostim.
Medtem ko je gradacijska krivulja plošče pod nivojem pričakovane krivulje. Odtis na plošči je
pod nivojem zaradi podkopiranja. Kar pomeni, da svetloba prihaja do plošče tudi od strani
rastrske pike na filmu in je zgornja (FILM) pika večja od spodnje (PLOŠČA). Zgoraj je film
in spodaj je plošča, na plošči so manjše rastrske pike.
Slika 14: Zmanjšanje pike zaradi podkopiranja
24
Leto 2006 / 2007
plošča in film
120
Aodtisa(%)
100
80
Afilma (%)
Aplošče (%)
60
40
20
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Afilma (%) in Aplošče(%)
Graf 6: Gradacija na plošči in na odtisu
25
Leto 2006 / 2007
6 ZAKLJUČEK
Gradacijska krivulja nam pokaže odstopanja od želenih vrednosti, do katerih pride med
tiskom. Skozi seminarsko nalogo sem spoznala vsa ta odstopanja in dobila sem odgovore na
zastavljena vprašanja (eksperimentalni del).
Vse moje domneve in vprašanja so bila uspešno rešena. Dobila sem rezultate, ki so mi potrdili
vse moje domneve in me pripeljali do novih spoznanj.
26
Leto 2006 / 2007
7 LITERATURNI IN SLIKOVNI VIRI
PISNI VIRI
- http://images.google.si/images?hl=sl&q=PRIRAST%20RASTRSKE%20PIKE&ie=U
TF-8&oe=UTF-8&sa=N&tab=wi
- Kipphan K., Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 str.
- Snov iz predavanj in vaj
SLIKOVNI VIRI
- Kipphan K., Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 str.
- Slike iz vaj
27

2 tiskarska gradacija - Univerza v Ljubljani

Transcription

Similar documents

Lep pozdrav, doc.dr. Roman Gumzej

4. razred Svetlana MAKAROVIČ: Kam pa kam, kosovirja Polonca

SEZNAM KNJIG ZA DOMAČE BRANJE 6. RAZRED Bevk, F

Domače branje 6. do 9. razred

PRILJUBLJEN, PAMETEN IN ODGOVOREN Modri

Pisna in ustna komunikacija

Marec 2014 - KUD KC MF

1 UVOD..........................................................

Priporočilni seznam.pdf

Slikovna analiza