Priporočena računalnikška konfiguracija za delo s Pro

Transcription

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEER WILDFIRE, CREO
ELEMENTS/PRO IN CREO 1.0
Uvod ........................................................................................................................................................ 1
Konfiguracija 1: modeliranje kosov in manjših sestavov (do ~100 manjših kosov*) .................................. 2
Konfiguracija 2: modeliranje kosov in delo z večjimi sestavi (do ~10000 kosov*) ..................................... 2
Konfiguracija 3: modeliranje kosov in delo z zelo velikimi sestavi ( >10000 kosov) .................................. 2
Konfiguracija 4: računalnik za CNC programiranje (velja le za NCGCam)** ............................................. 2
Alternativna konfiguracija 1 ...................................................................................................................... 3
Alternativna konfiguracija 4 (velja le za NCGCam) ................................................................................... 3
Prenosniki (notebook) .............................................................................................................................. 3
Procesor (CPU) ....................................................................................................................................... 4
Pomnilnik (RAM) ...................................................................................................................................... 4
Matična plošča (motherboard).................................................................................................................. 6
Grafična kartica ........................................................................................................................................ 6
Trdi disk ................................................................................................................................................... 7
Napajalnik ................................................................................................................................................ 8
Ohišje ...................................................................................................................................................... 8
Operacijski sistem .................................................................................................................................... 9
Dodatek 1: Kako izkoristiti 4GB pomnilnika v Windows XP 32-bit? ........................................................ 10
Dodatek 2: Dodatne informacije na internetu ......................................................................................... 10
Dodatek 3: Primerjave hitrosti delovanja Pro Engineer-ja v Windows XP, Vista in Windows 7 ............... 11
Zgodovina dokumenta ........................................................................................................................... 11
Uvod
Dokument je nastal kot pripomoček vam, našim strankam, da se lažje odločite, kakšen računalnik kupiti
za delo s Pro/Engineerjem in drugimi PTC-jevimi programi. Vprašanja glede računalniške konfiguracije
so bila na tehnični pomoči pogosta, zato smo se odločili, da naredimo poseben dokument, ki obravnava
to tematiko.
Dokument je razdeljen na več poglavij. Na začetku dokumenta so štiri priporočene hardverske
konfiguracije za Pro/Engineer, tako za namizne računalnike kot tudi za prenosnike. To poglavje je na
začetku, ker vas to običajno najbolj zanima.
Kogar zanima več, bo v nadaljevanju našel podrobno razlago posameznih komponent računalnika in
njihov vpliv na delovanje Pro/Engineerja.
Na koncu je dodano še nekaj koristnih informacij glede pomnilnika in hitrosti Pro/Engineerja na različnih
operacijskih sistemih.
PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.8 (24.8.2011)
1
PRIMER: ŠTIRI PRIPOROČENE KONFIGURACIJE
Konfiguracija 1: modeliranje kosov in manjših sestavov (do ~100 manjših kosov*)
Procesor:
Pomnilnik:
Matična plošča:
Grafična kartica:
Trdi disk:
Napajalnik:
Ohišje:
Sistem:
Monitor
Intel Core i5-2400 3.1GHz LGA1155
4GB (2x2GB), DDR3, PC3-10600
Sistemski nabor Intel Z68 npr. GIGABYTE Z68X-UD5-B3, ASUS P8Z68-V Pro
nVidia Quadro 600
SATA 32MB cache, 7200, 1TB, npr. Seagate Barracuda 7200.12, WD Caviar Black
400W, npr. Enermax ELT Liberty 400W, Seasonic S12II 430W
Antec ThreeHundred, CoolerMaster CM690, itd.
Windows 7 Professional 64-bit
22", 1680 x 1050 točk
Konfiguracija 2: modeliranje kosov in delo z večjimi sestavi (do ~10000 kosov*)
Procesor:
Pomnilnik:
Matična plošča:
Grafična kartica:
Trdi disk:
Napajalnik:
Ohišje:
Sistem:
Monitor
Intel Core i7-2600 3.4GHz LGA1155
8GB (2x4GB), DDR3, PC3-10600
Sistemski nabor Intel P55, npr. GIGABYTE Z68X-UD7-B3, ASUS P8Z68 Deluxe
nVidia Quadro 2000* ali Quadro 4000*
Western Digital Velociraptor 150 GB ali 300GB
600W, npr. Corsair HX 620W, Seasonic M12 600W
Antec P183, CoolerMaster Stacker STC-T01, itd.
24", 1920x1200
Konfiguracija 3: modeliranje kosov in delo z zelo velikimi sestavi ( >10000 kosov)
Procesor:
Pomnilnik:
Matična plošča:
Grafična kartica:
Trdi disk:
Napajalnik:
Ohišje:
Sistem:
Monitor
Intel Core i7 990X 3.46GHz LGA1366
12GB (3x4GB), DDR3, PC3-14400
Sistemski nabor Intel X58, npr. Gigabyte GA-EX58-UD5, Asus P6T Deluxe
nVidia Quadro 4000 ali Quadro 5000
Western Digital Velociraptor 150 GB ali 300GB ali SSD Intel 510 250GB
700W, npr. Corsair HX 750
24" ali več, 1920x1200 ali več
Konfiguracija 4: računalnik za CNC programiranje (velja le za NCGCam)**
Procesor:
Pomnilnik:
Matična plošča:
Grafična kartica:
Trdi disk:
Napajalnik:
Ohišje:
Sistem:
Monitor
Intel Core i7 980 3.33GHz LGA1366 (6-jedrni)
12GB (3x4GB), DDR3, PC3-14400
Sistemski nabor Intel X58, npr. Gigabyte GA-EX58-UD5, Asus P6T Deluxe
nVidia Quadro 2000
Western Digital Velociraptor 300GB
700W, npr. Corsair HX 750
24", 1920x1200
* … velikost sestava je zelo odvisna od velikosti kosov in njihove kompleksnosti. Če konstruirate večje
sestave z velikimi in/ali kompleksnimi kosi, potem izberite močnejšo grafično kartico
** … velja le za program NCGCam, Pro/Engineer za CNC izračune ne uporablja več jeder, zato zanj glej
konfiguracije 1, 2 ali 3
2
Alternativa gornjim konfiguracijam so pripravljene delovne postaje, npr:
Alternativna konfiguracija 1
Delovna postaja HP Z210 ali Z400, delovna postaja Dell Precision T3500
Delovna postaja HP Z600, delovna postaja Dell Precision T5500
Delovna postaja HP Z800, delovna postaja Dell Precision T7500
Alternativna konfiguracija 4 (velja le za NCGCam)
Delovna postaja HP Z400 z šestjedrnim CPU, HP Z600 ali HP Z800 z dvema štiri ali šestjedrnima CPU,
delovna postaja Dell Precision T5500 ali T7500 s šestjedrnim CPU
Prenosniki (notebook)
Prenosniki so običajno že vnaprej konfigurirani, zato lahko hardverske komponente izbiramo le omejeno.
Splošne smernice so: dovolj zmogljiv procesor (npr. Core2Duo T 7500), vsaj 2 GB pomnilnika ali več,
grafična kartica nVidia Quadro FX Mobile ali ATI Mobility FireGL. Za lažje delo priporočam velikost
zaslona 17".
Nekaj prenosnikov, primernih za delo s Pro/Engineerjem:
 HP Compaq 8740w Mobile Workstation (17" zaslon)
 HP Compaq 8540w Mobile Workstation (15" zaslon)
 Dell Precision M6600 Mobile Workstation (17" zaslon)
 Dell Precision M4600 Mobile Workstation (15" zaslon)
 Fujitsu-Siemens Celsius H Mobile Workstation (15" zaslon)
 Lenovo Thinkpad W520 (15" zaslon)
3
Procesor (CPU)
Priporočeno: Intel Core i5 ali Core i7, npr. Core i5 2400, Core i7-2600 ali Core i7-980
Alternativa: AMD Phenom II, npr. AMD Phenom II X4 980
Razlaga:
Intel je pred kratkim izdal novo serijo procesorjev Core i5 in i7, ki uporabljajo novo podnožje LGA1155.
Ta serija dopolnjuje serijo Core i7 na podnožju LGA 1366. Hitrejši izmed procesorjev so označeni kot
Core i7 (i7-2600), čeprav uporabljajo podnožje LGA1155 in so osnovani na jedru Sandy Bridge.
Procesorji LGA1155 so bolj namenjeni splošni (mainstream) uporabi v nasprotju z procesorji LGA1366,
ki so označeni kot visoko zmogljivi (high-end). Glavna razlika med njimi je v poenostavitvi arhitekture
(dvokanalni pomnilniški krmilnik proti trokanalnem, krmilnik PCI-Express pa je integriran v LGA1155
CPU in ne podpira vodila QPI), kar pa v praksi ne prinese kake bistvene razlike v hitrosti. Procesorji
LGA1366 torej podpirajo trokanalni pomnilniški krmilnik, zato so običajne količine pomnilnika 3, 6 ali
12GB. Procesorji LGA1155 pa imajo dvokanalni pomnilniški krmilnik in so običajne količine pomnilnika 2,
4 ali 8GB. Vsi podpirajo le pomnilnik DDR3. Vsi procesorji Core i7 so 4-jedrni, vsako jedro pa podpira
tudi večnitnost (Hyperthreading), zato so v okolju Windows vidni kot 8-jedrni, čeprav to v resnici ne drži.
Procesorji Core i5 so tudi 4-jedrni, večnitnosti pa ne podpirajo.
Procesorji LGA1155 imajo zanimivo lastnost, ki jih naredi zelo primerne za uporabo s Pro/Engineerjem in
sicer Turbo način (to sicer podpirajo tudi procesorji LGA1366, vednar v manjši meri). Turbo način
pomeni, da če niso vsa jedra v uporabi, se frekvenca delovanja samodejno poveča. Tako recimo
procesor Core i5-2400 (3.1GHz), če je obremenjeno le eno jedro, deluje s frekvenco 3,4GHz, kar je 10%
več. Core i7-2600 pri obremenitvi enega jedra deluje kar z 3,8GHz, Core i7-980 pa z 3,6GHz. Tako
»navijanje« je samodejno in seveda vgrajeno v samo konstrukcijo procesorja, zato ne gre za »hekersko«
navijanje, s katerim ob nepravilnem postopku pogosto zmanjšamo stabilnost delovanja in močno
povišane temperature. Gre za izjemno koristno lastnost, ki omogoča optimalen izkoristek tako eno kot
tudi večnithih aplikacij. Običajno je potrebno Turbo način vklopiti v BIOS-u matične plošče.
Pro/Engineer je še vedno večinoma enonitna aplikacija, vendar pri določenih operacijah že zna izkoristiti
več niti. V prihodnosti pročakujemo, da se bo izkoristek večih jeder precej povečal, zato je nova
generacija procesorjev Core i5 in i7 dobra naložba tudi za prihodnost, ker se procesor sam prilagaja
aplikaciji. Enonitne tako izvaja hitreje z enim jedrom, večnitne pa z vsemi jedri hkrati.
Intel Xeon so v osnovi procesorji, namenjeni strežnikom, vendar se dobro obnesejo tudi v delovnih
postajah. V Pro/Engineer-ju kake posebne pohitritve glede na
procesorje Core ne prinesejo.
Pri izdelavi programov za CNC obdelavo zna več jeder
učinkovito izkostiti program NCGCam (bivši Toolmaker), zato je
izdelava CNC programov s NCGCam-om na večjedrnih
procesorjih bistveno hitrejša. V Audaxu imamo v ta namen
računalnik, ki uporablja štirijedrni procesor Intel Core2Quad
Q6600. Pohitritve so do trikratne v primerjavi z enojedrnim
procesorjem. Štirikratnih pohitritev ne dosežemo zato, ker se
nekaterih procesov ne da razdeliti med vsa jedra. Vsekakor pa
so za NCGCam prava izbira novi procesorji Core i7, saj zaradi
tehnologije Hyperthreading dosežemo dodatne pohitritve
izračunavanja glede na običajne štirijedrnike. Še večje pohitritve
pa dosežemo z novimi Intlovimi šestjederniki, kot je npr. i7 980
ali i7 990X Extreme.
Slika 1: Procesor Intel Core i7
Pomnilnik (RAM)
Priporočeno:
za 32-bit Windows XP/2003/Vista/7: 2GB, maksimalno 4GB (pri XP s stikalom /3GB)
za 64-bit Windows XP/2003/Vista/7: 4GB ali 6GB, za delo z velikimi sestavi 8GB ali 12GB
Razlaga:
Pomnilnik je poleg procesorja in grafične kartice lahko glavni razlog za počasno delo z Pro/Engineerjem. Sistemi Windows poleg fizičnega pomnilnika uporabljajo tudi t.i. virtualni pomnilnik. Slednji je kar
velika datoteka na disku (swap file), ki služi kot pomoč fizičnemu pomnilniku, ko je le-ta polno zaseden.
Ko začne operacijski sistem vsebino fizičnega pomnilnika prepisovati v virtualni, torej na disk, se hitrost
4
dela silno upočasni (delo z diskom je lahko tudi 100x počasnejše, kot delo z fizičnim pomnilnikom). Če
se nam to pogosto dogaja, je smiselno razmisliti o razširitvi pomnilnika. Pri tem pa hitro naletimo na meje
običajnega 32-bitnega operacijskega sistema Windows XP/2003/Vista. »Bitnost«, torej npr. 32-bitni
sistem v praksi pomeni, koliko pomnilnika lahko sistem uporabi (na samo hitrost delovanja »bitnost« ne
vpliva prav veliko). Za 32-bitne sisteme je ta meja pri 4GB, v praksi pa se izkaže, da lahko 32-bitni
sistem za aplikacije uporabi le 2GB pomnilnika, preostaneh pa uporabi jedro operacijskega sistema
(kernel). Pri tem naletimo tudi na drugo omejitev, tokrat osnovnih plošč (motherboard), da nam od 4GB
pomnilnika običajno prepoznajo le 3.5GB, pogosto še manj. Ostalo se porabi za naslovni prostor
grafične in razširitvenih kartic na vodilu PCI-Express. Tako imajo v najboljšem primeru Windowsi na voljo
3-3.5 GB pomilnika ob instaliranih 4GB. Kot rečeno, nekaj porabi jedro, ostalo je na voljo za aplikacije.
To razmerje lahko spremenimo z stikalom /3GB v datoteki boot.ini, s katerim damo aplikacijam na voljo
do 3GB pomnilnika na račun pomnilnika za jedro (za več informacij glej Dodatek 1).
Mejo pomnilnika pri 2 oz. 3GB lahko pri delu z velikimi sestavi v Pro/Engineer-ju hitro presežemo. Če
Pro/Engineer-ju zmanjka pomnilnika, se sesuje, pri tem pa običajno v datoteko std.out izpiše sporočilo,
da je zmanjkalo pomnilnika. Za ugotavljanje težav s pomnilnikom je smiselno spremljati njegovo porabo
v Task Managerju/Upravljalnik opravil, ki kaže sprotno porabo pomnilnika (Slika 2). Pomembni sta opciji
Commit Charge-Peak, ki kaže največjo porabo pomnilnika in Physical Memory-Total, ki kaže količino
fizičnega pomnilnika. Če poraba preseže količino fizičnega, je prišlo do prelaganja vsebine na disk (to se
dejansko zgodi že malo prej) in precejšnje upočasnitve delovanja sistema in Pro/Engineer-ja, ko pa se
poraba približa 2GB, pa kmalu sledi sesutje Pro/Engineer-ja (pri uporabi stikala /3GB se to zgodi malo
kasneje, običajno pri porabi 2.2-2.6 GB, odvisno od računalnika).
Če imamo torej težave z pomanjkanjem pomnilnika, je edina rešitev prehod na 64-bitne Windows
XP/2003/Vista/Windows7. Tu je zgornja omejitev količine pomnilnika bolj teoretične narave, kajti na voljo
imamo lahko kar 16 exabytov (16 milijard GB), od tega Windows XP 64-bit trenutno podpira do 128GB
pomilnika. Te količine še zlepa ne bomo presegli, tako da bo nekaj časa mir . 64-bitni Windows-i
prepoznajo ves pomnilnik, ki ga imamo, skupaj z virtualnim. Seveda pa moramo na tak sistem naložiti
tudi 64-bitni Pro/Engineer, ki zna ves pomnilnik tudi izkoristiti (32-bitni Pro/Engineer zna izkoristiti največ
4GB pomnilnika, a kot smo videli, mu ga toliko 32-bitni Windows-i ne znajo dodeliti). 64-bitni
Pro/Engineer je na voljo brezplačno za vse
stranke z aktivnih vzdrževanjem. Delo z njim je
popolnoma enako delu z 32-bitnim, vse datoteke
so popolnoma izmenljive. Praktično uporabnik ne
opazi, da dela z 64-bitnim Pro/Engineer-jem,
razen seveda tega, da mu ne zmanjka pomnilnika.
Normalno deluje tudi licenčni strežnik FlexNet.
Je pa potrebno poudariti, da prehod na 64-bitne
WindowsXP/Windows7 ne prinese nobene
prednosti, če nam pomnilnika ne zmanjkuje.
Hitrost dela v Pro/Engineerju ni prav nič večja.
Prav tako nima smisla namestitev 64-bitnega
sistema na računalnike z manj kot 4 GB
pomnilnika. Če imate za vaše delo s
Pro/Engineerjem 2GB pomnilnika dovolj, potem
ostanite na 32-bitnem sistemu. Nekateri 32-bitni
programi imajo lahko težave, če jih poganjamo na
64-bitnem sistemu, prav tako še ni podprta vsa
strojna oprema (problem so gonilniki za starejše
naprave, ker na 64-bitnih Windowsih ne moremo
uporabiti 32-bitne gonilnike).
Slika 2: Poraba pomnilnika v Windows XP
5
Matična plošča (motherboard)
Priporočeno: sistemski nabor Intel Z68, ali X58, Intel 5000X za procesorje Xeon
Alternativa: nVidia nForce 780a ali AMD 790GX za Phenom II (podnožje AM2+/AM3)
Razlaga:
Osnova vsake matične plošče je sistemski nabor. Sistemski nabor izberemo glede na izbrani procesor.
Za procesorje Core i5 in i7 je so najprimernejši Intlovi sistemski nabori, za procesorje LGA1155 (Core i52400, i5-2500, i7-2600) je trenutno optimalna izbira matična plošča z naborom Z68, za procesorje
LGA1366 (Core i7-960, i7-980) pa nabor X58. Pri ploščah za podnožje 1155 pazimo, da kupimo
sistemski nabor revizijo B3, ker so imele prve revizije težave z vodilom SATA.
Pri matični plošči pazimo še na število razširitvenih mest PCI Express, ki jih potrebujemo (bodimo
pozorni na oznako SLI (za nVidia) ali Crossfire (za ATI grafične kartice), to pomeni, da lahko v računalnik
vstavimo dve grafični kartici, ki potem obdelujeta sliko paralelno, zmogljivost se tako poveča skoraj za
2x, več o tem v poglavju Grafična kartica), število razširitvenih mest za pomnilnik (vsaj štiri, to omogoča
velikost pomnilnika do 8GB) in dober hladilni sistem sistemskega nabora. Sistemski nabori od nVidie so
bili včasih zelo cenjeni, zadnje izvedenke pa za Intlovimi nabori zaostajajo, nekaj po hitrosti, predvsem
pa po zanesljivosti. Znane so težave z diskovnim krmilnikom in s tem povezane izgube podatkov.
Slika 3: Matična plošča Gigabyte GA-EX58-UD5 za Intel Core i7 (LGA 1366)
Grafična kartica
Priporočeno: nVidia Quadro, npr. Quadro 600, Quadro 2000, Quadro 4000 ...
Alternativa: ATI FireGL, npr. FireGL V5600, V7600, ...
Razlaga:
Najprej razjasnimo razliko med grafičnimi karticamo za igranje igric in običajno delo ter grafičnimi
karticami za CAD/CAM in ostale profesionalne aplikacije. V prvo skupino, torej med kartice za igre,
spadajo kartice nVidia GeForce in ATI Radeon. Nemenjene so običajnemu delu, gledanju filmov in
igranju iger in so za ta namen tudi optimirane. V drugo skupino, torej med kartice za profesionalne
aplikacije, spadajo kartice nVidia Quadro FX in ATI FireGL. Slednje (kartice druge skupine) so dražje,
vendar ni razlika le v ceni. Te kartice so optimirane za delovanje CAD (in drugih podobnih) programov in
podpirajo naprednje fukcionalnosti, kot so veliko število hkrati odprtih pospešenih OpenGL oken,
mehčanje wireframe robov, hardverske luči itd. Poleg tega so tudi certificirane pri proizvajalcih
programske opreme, ki na ta način potrdijo združljivost kartice z njihovo programsko opremo.
Najbolje se za delo s Pro/Engineer-jem obnesejo kartice nVidia Quadro. Z njimi imamo tudi največ
izkušenj. Za modeliranje običajnih kosov in izdelavo manjših sestavom običajno zadostuje že najcenejša
izmed kartic Quadro, 600. Za izdelavo bolj kompleksnih kosov in srednje velikih sestavov, tja do 1000
kosov običajno zadostuje kartica Quadro 2000 (seveda odvisno od velikosti posameznih kosov). Za
večje sestave pa priporočam eno izmed močnejših kartic, recimo Quadro 4000 ali Quadro 5000.
ATI FireGL so certificirane za delo z Pro/Engineer-jem, vendar so pri nas precej redke in zato nimamo
dovolj izkušenj, kako se obnesejo.
6
Pro/Engineer načelno deluje tudi s karticami GeForce, vendar je delovanje slabše, ni podpore
proizvajalcev kartice in programske opreme v primeru težav, glavna omejitev pa je ponavadi število
hkrati odprtih oken z modeli ali sestavi. Pri karticah GeForce je to 3-4, pri Quadro pa je omejitev le v
količini pomnilnika (z 128 MB pomnilnika okoli 15 oken).
Kartic ATI Radeon ne priporočamo za delo s
Pro/Engineer-jem, predvsem zaradi slabih izkušenj z
njimi v preteklosti. Sicer za njih veljajo enake omejitve
kot za kartice GeForce.
Nekatere osnovne plošče podpirajo več hitrih PCI
Express vodil, v katere lahko vstavimo dve ali več
grafičnih kartic, ki potem pri izrisu zaslona delujejo
paralelno. NVidia to povezavo imenuje SLI, ATI pa
Crossfire. Žal smo pri povezavi SLI, ki je primerna za
kartice Quadro, omejeni na nVidiine nabore (chipset), ki
niso optimalni. Intlovi nabori, ki jih tudi priporočam, žal
podpirajo ATI-jevo povezavo Crossfire, ATI-jeve kartice
FireGL pa zaostajajo za karticami Quadro. Nekatere
nove matične plošče pa podpirajo tako SLI kot tudi
Slika 4: Grafična kartica nVidia
Crossfire, kar je v tem primeru optimalna rešitev..
Quadro FX 4800
Še nekaj besed o monitorjih. Načelno je za
Pro/Engineer primeren vsak monitor, ki podpira
ločljivost vsaj 1280x1024 točk. Manj ni priporočljivo. Trenutno je primerna izbira LCD monitor velikosti
22" in ločljivostjo 1680x1050 točk (wide screen), precej pa so se pocenili tudi 24" monitorji z ločljivostjo
1920x1200 točk, ki so prav tako zelo primerni za delo s Pro/Engineerjem. Na voljo so tudi 27" in 30"
monitorji, s katerimi je delo seveda še udobnejše, vendar so cene še vedno precej visoke.
Trdi disk
Priporočeno: za hitro delo s Pro/Engineer-jem priporočamo najhitrejši trdi disk na vodilu SATA, to je
Western Digital Velociraptor 150GB ali 300GB ali disk SSD, recimo Intel 320 ali 510, OCZ Vertex3
Alternativa: Katerikoli trdi disk na vodilu SATA z 7200 obrati/min, npr. Seagate, Western Digital, Hitachi,
Samsung, ...
Razlaga:
Trdi disk na delo s Pro/Engineer-jem ne vpliva toliko, kot prej omenjene komponente. Načelno zadostuje
poljubni trdi disk, vendar priporočamo vodilo SATA. Trdi disk vpliva le na hitrost zagona Pro/Engineer-ja
in potem na hitrost shranjevanja. Precejšna razlika pa nastane, če računalniku zmanjka fizičnega
pomnilnika (RAM). Takrat operacijski sistem kot pomnilnik začne uporabljati trdi disk, hitrost dela se
precej zmanjša, nanjo pa precej vpliva tudi hitrost diska. Seveda v tem primeru predlagam raje
nadgradnjo količine pomnilnika in ne nakup hitrejšega diska . Za najhitrejše delo s Pro/Enginer-jem so
na voljo SATA diski, ki se vrtijo z 10000 obr/min, to so diski WD Velociraptor in pa seveda diski SSD,
recimo nova Intlova serija X25-M druge generacije, sicer običajno zadostujejo navadni SATA diski z
hitrostjo vrtenja 7200 obr/min. Priporočam pa nakup diskov, ki imajo 16 MB predpomnilnika (cache). Na
voljo so še hitrejši diski SAS (SCSI), ki se vrtijo z 15000 obr/min, vendar so namenjeni za
večuporabniško delo v strežnikih in v enouporabniškem okolju ne prinesejo bistvenih pohitritev delovanja
glede na diske Velociraptor, so pa še precej dražji.
Diski Velociraptor so formata 2.5", torej enakega formata, kot diski za prenosnike, vendar v posebnem
hladilnem ohišju, ki zasede širino običajnega 3.5" diska. Vibracije pri diskih Velociraptor niso
problematične, zato so diski precej tihi.
Za večjo varnost večina novih sistemskih naborov podpira delovanje dveh ali več diskov v konfiguraciji
RAID, torej v t.i. »fault tolerant« konfiguraciji, ki je odporna na napake, kot je odpoved diska. Za delovne
postaje je najbolj uporabna konfiguracija RAID1, to je zrcaljenje diskov. Potrebujemo dva (najbolje
enaka) diska, ki jih namestimo kot polje RAID1. V operacijskem sistemu oba diska vidimo kot en disk.
Tudi velikost polja je enaka velikosti enega diska. Vse zapisovanje na disk se vrši na oba diska hkrati,
vsebina obeh diskov je enaka in se zrcali v realnem času. Če en disk odpove, sistem normalno deluje
naprej z drugega diska, medtem pa imamo čas, da pokvarjeni disk nadomestimo z novim. Ko to storimo,
se vsebina samodejno prezrcali na nov disk. Hitrost pisanja na polje RAID1 je praktično enaka hitrosti
enega diska, branje pa je običajno hitrejše.
7
Vse bolj postajajo dostopni tudi diski SSD (Solid State Disk), kjer dejansko ne gre več za mehansko, pač
pa elektronsko napravo, v kateri so pomnilniški čipi, podobno kot v prenosnih USB pomnilnikih (USB
ključki). Kljub veliki hitrosti (predvsem naključnega dostopa) so cenovno še vedno precej neugodni glede
na prostornino, vendar so to v prihodnosti zagotovo spremenilo. Prihodnost je pa zagotovo na strani
SSD.
Slika 5: Trdi disk WD Velociraptor in SSD disk Intel X25-M
Napajalnik
Priporočeno: kvalitetni napajalnik s vsaj 400W, npr. Seasonic, Cooler Master, Corsair, Enermax, Tagan,
Levicom, ...
Razlaga:
Napajalnik je najmanj poznana, vendar bistvena komponenta
za stabilno delovanje računalnika. Sodobne komponente, npr.
procesor in grafična kartica, zahtevajo stabilno napetostno
linijo, ki jo lahko zagotovijo le kvalitetni in dobro hlajeni
napajalniki. Mnogo »sesutij« Pro/Engineer-ja ali drugih
zahtevnih programov pogosto povzročijo slabi napajaniki, ki
pod obremenitvijo niso več sposobni zagotavljati stabilne
napetosti. Pri tem običajno preklinjamo program, pogosto pa je
vzrok slaba strojna oprema.
Torej, moje priporočilo je, da pri izbiri napajalnika ne
»šparamo«.
Slika 6: Odličen napajalnik Corsair HX 520
Ohišje
Priporočeno: dobro prezračeno ohišje z aktivnih hlajenjem trdih diskov, npr. Antec Threehundred, Antec
P183, Cooler Master Stacker, itd.
Razlaga:
Sodobne komponente, predvsem procesor in grafična kartice, oddajajo precej toplote, ki jo je potrebno
čim hitreje odvesti iz ohišja. Za to ponavadi skrbijo ventilatorju na prednji in zadnji strani ohišja. Ker so
ventilatorji večjih premerov bolj učinkoviti, svetujem izbiro ohišja, kjer za pretok skrbijo (vsaj) 120mm
ventilatorji, ki so poleg 80mm in 92mm standarni v svetu PC računalnikov. Optimalno ohišje ima na
prednji strani vsaj en 120mm ventilator, ki vpihuje zunanji zrak v ohišje. Najbolje je, da so takoj za njim
trdi diski, ki so na ta način aktivno hlajeni, hkrati pa k proizvedeni toploti v ohišju prispevajo minimalno.
Tudi na zadnji strani naj za izpihovanje toplega zraka iz ohišja skrbi vsaj en 120mm ventilator, pomaga
pa mu tudi ventilator v napajalniku. Boljša ohišja imajo izhodni ventilator tudi na zgornji stranici ohišja.
8
Priporočam tudi, da ima reža, skozi katero ventilator spredaj vleče v ohišje svež zrak, protiprašni filter.
Prah, ki se nabere v notranjosti, lahko povzroči pregrevanje hladilnikov procesorja in grafične kartice, ker
se nabere na režah hladilnih reber in blokira zračni tok skozi njih. To ima za posledico pregrevanje in
nestabilno delovanje celega sistema. Protiprašni filter redno čistimo, pogostost je odvisna od prašnosti
delovnega okolja, ker skozi debelo zaprašen filter ventilator ne bo potegnil kaj dosti zraka in smo spet na
istem.
Dobro ohišje vpliva tudi na glasnost sistema. Z ohišjem, ki podpira 120mm ventilatorje in vzmetenje trdih
diskov, lahko dosežemo nižjo glasnost sistema in s tem prijetnejšo uporabo.
Slika 7: Eno najboljših ohišij, Antec P182
Operacijski sistem
Priporočeno: Microsoft Windows 7 Professional ali Utimate, Microsoft Windows 7 Professional ali
Utimate 64-bit
Alternativa: Sun Solaris 10
Razlaga: Trenutno lahko pri nas kupimo nov računalnik PC le z dvema operacijskima sistemoma.
Večina proizvajalcev ponuja Microsoft Windows, nekateri pa tudi Linux. Trenutno je še vedno najhitrejši
operacijski sistem za PC računalnike Windows XP in Windows XP x64 (64-bitna različica Windows XP),
z izdajo Servisnega popravka 1 (SP1) pa je postala primerljivo hitra tudi Windows Vista (Dodatek3).
Windows XP ni več v prosti prodaji, pač pa ga lahko kupimo le še z določenimi računalniki velikih
proizvajalcev, kot so HP ali Dell.
Z izzidom težko pričakovanega sistem Windows 7 gre Windows Vista v pozabo in Windows 7 je
zagotovo sedaj prva izbira pri nakupu računalnika. Pro/Engineer na Windows 7 deluje dobro in po hitrosti
večinoma primerljivo z Windows XP. Na Windows 7 je certificiran Pro/Engineer Wildfire 4 M120 ali več in
Wildfire 5 M010 ali več.
Operacijski sistem Solaris deluje na računalnikih proizvajalca Sun. Gre za zelo hiter in stabilen sistem, ki
pa je v naših krajih večinoma nepoznan.
Tomaž Jeras, Audax d.o.o.
V Ljubljani, 24.8.2011
9
Dodatek 1: Kako izkoristiti 4GB pomnilnika v Windows XP 32-bit?
Pozor, sledeči postopek spreminja pomembno datoteko, ki je nujno potrebna za zagon operacijskega
sistema Windows. Postopka se lotite le, če imate z konfiguriranjem sistema Windows dovolj izkušenj. V
nasprotnem primeru prosite kakega računalniškega strokovnjaka, da stori za vas. Nepravilno
spreminjanje datoteke boot.ini lahko povzroči, da se operacijski sistem ne naloži več!
Kot sem poudaril že v poglavju Pomnilnik, se vseh 4 GB pomnilnika v 32-bitnih Windows XP ne da
izkoristiti. Del pomnilnika porabi grafična in druge PCI in PCI Express kartice kot naslovni prostor. V
najboljšem primeru Windowsi prepoznajo okrog 3,5 GB pomnilnika, pogosto pa še manj. Operacijski
sistem razdeli pomnilnik tako, da je 2GB na voljo za uporabniške programe, preostanek pa za operacijski
sistem (predvsem za jedro-kernel). To razmerje lahko sprememenimo tako, da več rezerviramo za
uporabniške programe in pustimo manj za jedro. To lahko v določenih primerih vodi k manjši stabilnosti
sistema. vendar so moje izkušnje pozitivne in se težave redko pojavijo. Za izkoristek tako pridobljenega
pomninlnika morajo biti programi pravilno prevedeni (IMAGE_FILE_LARGE_ADDRESS_AWARE bit).
Pro/Engineer Wildfire 2 in Wildfire 3 sta pravilno prevedena in znata izkoristiti razširjeni pomnilnik.
Razdelitev pomnilnika izvedemo tako, da popravimo datoteko boot.ini, ki se nahaja na korenskem (root)
imeniku zagonskega (boot) diska, običajno je to disk C: (datoteka boot.ini ima vklopljene atribute
ReadOnly in Hidden, prvi preprečuje popravljanje vsebine, drugi pa datoteko skrije; oba atributa moramo
najprej odstraniti sicer datoteke ne bo mogoče popravljati). Najbolje je, da si naredimo dvojno zagonsko
konfiguracijo, eno z in eno brez razširitve uporabniškega pomnilnika. Konfiguraciji tudi različno
poimenujno, da jih bomo pri zagonu lahko ločili po imenu. Tako imamo možnost zagona v nerazširjenem
načinu, če naletimo na težave.
Razširjeni način vklopimo tako, da v na koncu zagonske vrstice datoteke boot.ini dodamo stikalo /3GB.
Najbolje je, da obstoječo zagonsko vrstico kopiramo v novo vrstico in tej novi vrstici dodamo to stikalo.
Na ta način omogočimo uporabniškim programom, da lahko uporabijo do 3GB pomnilnika, ostalo pa
porabi jedro. Pri tem je priporočeno, da dodamo še stikalo USERVA=2900, ki malo poveča pomnilnik,
namenjen jedru in na ta način poveča stabilnost sistema.
Po popravljanju datoteki spet vklopite atribute ReadOnly in Hidden in ponovno zaženite sistem. Na
začetku se sedaj pojavita dve zagonski konfiguraciji. Izberemo razširjeni način. Po uspešnem zagonu
naložimo Pro/Engineer in preverimo, da vse deluje pravilno. Če je vse v redu, si razširjeno konfiguracijo
nastavimo kot privzeto.
Spodaj je primer datoteke boot.ini, ki ji je dodana razširjena konfiguracija pomnilnika. Pozor, to je
datoteka, ki naj služi le za primer in ni primerna za neposredno uporabo. Datoteko boot.ini naredi
operacijski sistem pri namestitvi in je odvisna od hardverske konfiguracije sistema. Zato spodnji primer
NI PRIMEREN za neposrednjo uporabo (Copy-Paste).
********* primer datoteke boot.ini z dodano razširjeno konfiguracijo pomnilnika **********
[boot loader]
timeout=5
default=multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS
[operating systems]
multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS="Windows XP Pro" /fastdetect /NoExecute=OptIn
multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS=" Windows XP Pro 3GB" /fastdetect /NoExecute=OptIn /3GB /USERVA=2900
******************************************************************************************
Dodatek 2: Dodatne informacije na internetu

Testiranje hitrosti Pro/Engineer-ja Ocus Benchmark 5:
32-bitna verzija: http://www.proesite.com/cgi-bin/ocusb5.cgi
64-bitna verzija: http://www.proesite.com/cgi-bin/ocusb5.cgi?64bit=1

Dokumenti na Microsoft KB glede razširjenega pomnilnika na 32-bitnih Windows XP:
http://support.microsoft.com/kb/297812/en-us
http://support.microsoft.com/kb/317526/
10
Dodatek 3: Primerjave hitrosti delovanja Pro Engineer-ja v Windows XP, Vista in Windows 7
Tabela primerjave hitrosti delovanja Pro Enginner-ja WF4 v Windows XP SP2, Vista SP2 in Windows 7
Zgodovina dokumenta
 12. 11. 2007: Prva verzija
 24. 4. 2008: Spremenjene priporočene konfiguracije zaradi novih 45nm procesorjev Intel
 27. 7. 2008: Novosti glede Windows Vista in Pro Engineer, dodana primerjava hitrosti Pro
Engineer-ja na Windows XP in Windows Vista, dodano priporočilo za disk WD Velociraptor
 6.10.2008: Upoštevane novosti na področju strojne opreme
 13.3.2009: Upoštevane novosti na področju strojne opreme (Core i7, X58, nVidia)
 29.12.2009: Upoštevane novosti na področju strojne opreme (Core i5, P55, nVidia, SSD) in
operacijskih sistemov (Windows 7)
 7.1.2010: dodan uvod in spremenjena struktura dokumenta, dodan hitrostni test
 13.9.2010: Upoštevane novosti na področju strojne opreme
11


16.12.2010: Upoštevane novosti na področju strojne opreme, dodana CNC konfiguracija
24.8.2011: Upoštevane novosti na področju strojne opreme
12

Priporočena računalnikška konfiguracija za delo s Pro

Transcription

Similar documents

PSG Consumer 1C14 Notebook Datasheet

Tablični računalnik HP Pro Tablet 408 G1

Mobilne enote Carinske uprave varno uporabljajo tablicne

Prenosni računalnik HP 250 G3

Cenik storitev: MANJ ZAHTEVNE SISTEMSKE STORITVE

Prenosni računalnik G1 HP EliteBook 740

VORTICE centrifugalni ventilatorji Vort Quadro nadometni

AMIS SIOL T2 Tušmobil Telemach Total TV

Ustvarjanje aplikacij za Windows Phone - ERK 2014

Proggy II - Svet elektronike

Clustered DataONTAP