Letni delovni načrt šole za šolsko leto
Transcription
Letni delovni načrt šole za šolsko leto
Gimnazija Brežice Trg izgnancev 14 8250 Brežice L E T N I D E LOVN I NAC RT G I M NAZ I JE BR E Z I CE Z A S OLSKO L E TO 2 0 1 1 /2 0 1 2 " Z O D G O VO R N I M D E LO M I N P R I JA Z N I M O D N O S O M D O V I S O K I H R E Z U LTATO V I N U S P E Š N I H T E R Z A D O VO L J N I H L J U D I ." Brežice, 15. kimavec 2011 Gimnazija Brežice Trg izgnancev 14 8250 Brežice Ravnatelj: Uroš Škof Pomočnica ravnatelja: Zlata Hribernik Svetovalna delavka: mag. Gordana Rostohar Poslovna sekretarka: Cirila Klarić Tajnik ŠMK: Sandi Rašović Telefonske številke Pomočnica ravnatelja: Tajništvo: Svetovalna služba: Tajnik šolske maturitetne komisije: Knjižnica: Računovodstvo: Kabinet angleškega jezika: Kabinet biologije: Kabinet geografije in ekonomije: Kabinet fizike: Kabinet francoskega in nemškega jezika Kabinet informatike in glasbene vzgoje: Kabinet kemije: Kabinet matematike in umetnostne vzgoje: Kabinet slovenščine: Kabinet športne vzgoje: Kabinet zgodovine, psihologije, sociologije in filozofije: Zbornica: Fax: (07) 4992-375 E-mail: [email protected] Spletna stran: http://www.gimnazija-brezice.si Davčna št.: 42615011 Podračun pri UJP Krško: 01100-6030692472 2 4992-373 4992-350 4992-364 031 390 807 4992-360 4992-354 4992-369 4992-365 4992-362 4992-372 4992-370 4992-356 4992-366 4992-363 4992-367 4992-371 4992-368 4992-361 1. UVOD Letni delovni načrt šole (LDN1) je temeljni izvedbeni dokument, s katerim vsako šolsko leto določimo obseg, vsebine in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela na šoli. Dejavnost šole in naloge na področjih, ki so ključna za uspešno delovanje šole za tekoče šolsko leto določa 48. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja2. Izhodišča za letni delovni načrt smo na osnovi analize dela oblikovali na strokovnih aktivih in pedagoških konferencah v juniju in avgustu 2011. Predlog letnega delovnega načrta obravnava učiteljski zbor na uvodni konferenci in svet staršev; obravnava in sprejme ga svet šole konec septembra oziroma najpozneje v začetku oktobra 2011. Vodstvo šole, vodje aktivov in drugi strokovni delavci šole so dolžni spremljati in vrednotiti načrtovano delo. Na predlog učiteljskega zbora, sveta šole in na predlog vodstva se lahko letni delovni načrt med šolskim letom dopolni oziroma spremeni. K letnem delovnem načrtu sodijo naslednji programi programi dela strokovnih aktivov (vodje aktivov), program svetovalnega dela, program dela knjižnice (knjižničarka), program stalnega strokovnega izpopolnjevanja in program obveznih izbirnih vsebin. Temeljni cilji letnega delovnega načrta šole − − − − − − − − − Kvalitetno izvajanje pouka v programu splošna in ekonomska gimnazija, kvalitetno ter učinkovito učenje in poučevanje. Temeljita priprava dijakov na maturo ter doseganje dobrih učnih rezultatov. Zasledovanje visokih standardov znanja in kakovosti. Aktivno sodelovanje učiteljev oz. programskega učiteljskega zbora pri posodabljanju programov. Posodobitev materialnih in drugih učnih pogojev. Zagotovitev ustreznih strokovnih kadrov. Informatizacija učilnic in knjižnice. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju. Aktivna vključitev učiteljev v programe stalnega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Zagotavljanje dobre organizacije dela. 1 Zakon o gimnazijah, 35. člen: Izobraževalno delo v gimnaziji se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti: – obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku, – načrt vpisa, – razporeditev dijakov v oddelke in skupine, – roke za opravljanje izpitov, – strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, – sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter druge naloge. Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta. 2 Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi. 3 − − − − − Izvajanje izbirnih predmetov in vsebin v dogovoru z dijaki, učitelji, starši ter v skladu z možnostmi šole. Vzpodbujanje dijakov k sodelovanju in ustvarjanju na kulturnem, športnem, socialnem, humanitarnem, raziskovalnem področju in drugje; usposabljanje dijakov za samostojno in odgovorno delo. Vzpodbujanje timskega dela učiteljev in razvijanje dobre komunikacije vseh sodelujočih v učno-vzgojnem procesu. Zagotavljanje stalnega in dobrega sodelovanja s starši in okoljem. Zagotavljanje spodbudne učne klime in razvijanje dobrih in kulturnih medsebojnih odnosov. Podzakonski akti in predpisi, ki urejajo področje delovanja gimnazije in so upoštevani pri pravi letnega delovnega načrta šole: 1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/03, 77/04, 100/07, 67/08, 62/2010) 2. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) 3. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) 4. Odredba o izobraževalnih programih za gimnazije (Uradni list RS, št. 54/98) 5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 74/02, 72/07, 89/08) 6. Navodilo o hranjenju maturitetne izpitne dokumentacije (Uradni list RS, št. 3/97) 7. Pravilnik o splošni maturi (Uradni list RS, št. 29/08) 8. Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 7/08) 9. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 6/06, 38/07) 10. Odredba o obrazcu maturitetnega spričevala (Uradni list RS, št. 63/03) 11. Pravilnik o obrazcu potrdila o opravljenem izpitu iz maturitetnega predmeta (Uradni list RS, št. 63/03) 12. Pravilnik o izobraževalnem programu Maturitetni tečaj (Uradni list RS, št. 79/03) 13. Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 96/99, 108/99) 14. Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 78/07) 15. Pravilnik o vpisu v srednje šole (Uradni list RS, št. 12/06) 4 2. PREDSTAVITEV ŠOLE Gimnazija Brežice je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnih programov. V šolskem letu 2011/2012 izvajamo naslednje vzgojno-izobraževalne programe: program gimnazija v 13 oddelkih, program evropskih oddelkov v 3 oddelkih in program ekonomske gimnazije v 4 oddelkih. Skupaj je na šoli 581 dijakov v 20 oddelkih. Organigram Gimnazija Brežice Ravnatelj Pomočnica ravnatelja Pedagoško strokovni sektor Strokovni aktivi Svetovalna služba Gospodarsko – upravni sektor Knjižničar Tajništvo Računovodstvo Tehnična služba 2.2. ORGANI ŠOLE 2.1 SVET ŠOLE Svet šole 3je najvišji upravni organ šole. Sestava sveta šole: 3 predstavniki ustanovitelja, od tega imenuje dva Vlada RS, enega pa Občina Brežice: Ina Nina Čebular, Jasmina Molan, mag. Stanka Preskar, 5 predstavnikov delavcev šole: Alojz Konec – predsednik sveta šole, Sandi Rašovič – namestnik predsednika, Bernard Ivšič, Boštjan Špiler, mag. Nina Harapin, 3 predstavniki staršev dijakov: Darko Bukovinski, Vesna Bogovič, Tomo Jurman in 2 predstavnika dijakov: Urška Poljšak in Lovro Voglar. Izmed svojih članov svet šole izbere predsednika sveta šole, ki vodi in koordinira delo sveta šole. 2.2 RAVNATELJ Uroš Škof, prof. 2.3 POMOČNICA RAVNATELJA Zlata Hribernik, prof. 3 Sestavo sveta šole opredeljuje 46. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Svet šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov. 5 2.4 UČITELJSKI ZBOR IME IN PRIIMEK Judita Marolt Marjana Milekić Bernardka Ravnikar Mira Urek* Barbara Valentinčič Barlič Gregor Kopinč Mirjana Marković Andrej Podlogar Barbara Špiler*** Tea Habinc Bernard Ivšić Zvone Marolt ** Jana Krmpotič Karmen Matko Marija Plut Romana Robek Cerjak Mateja Raušl Renata Gavranić Zlata Hribernik Simona Mihaela Tusun Zdenka Vižintin Mirna Malus Pavel Šet Nada Mandić Mateja Strnad Zorec Uroš Škof Boštjan Špiler Ema Maček Katica Bevc Flajnik Savina Rožman mag. Jožica Škulj mag. Nina Harapin Petra Marinko*** mag. Gregor Horžen Irena Papac. Gregor Avsec Zdenka Senica Grubič Boris Kuzmin Sandi Rašović Elica Tomše Alojz Konec Dejan Jerončič mag. Gordana Rostohar Iris Karalić Danijela Peterkovič Edita Zorko * Zaposlena na EtrŠ Brežice. PREDMET slovenščina, slov. književnost in prevodi slovenščina slovenščina, družbene vloge slovenščine slovenščina matematika matematika matematika matematika matematika informatika fizika fizika angleški jezik angleški jezik angleški jezik angleški jezik, kultura in civilizacija angleški in nemški jezik nemški jezik nemški jezik nemški jezik francoski jezik in nemški jezik biologija in študij okolja biologija kemija in študij okolja kemija in študij okolja geografija in ekonomska geografija geografija in evropske študije geografija in knjižnica zgodovina zgodovina zgodovina in filozofija sociologija in slovenščina psihologija podjetništvo, informatika in PIN ekonomija in podjetništvo športna vzgoja športna vzgoja športna vzgoja športna vzgoja športna vzgoja likovna umetnost glasba svetovalna delavka laborantka pri biologiji in vzdrževalka učne tehnologije laborantka pri fiziki in kemiji knjižničarka ** Zaposlen v OŠ Brežice. *** Nadomeščanje v času porodniške. 6 2.5 VODJE STROKOVNIH AKTIVOV PREDMETNA SKUPINA Slovenščina, LUM, GLA Matematika in fizika Tuji jeziki – (ANG, NEM, FRA) Biologija, kemija, študij okolja Družboslovje (GEO, ZGO, SOC, PSI) Ekonomija, podjetništvo, informatika, poslovna informatika Športna vzgoja VODJA Marjana Milekić, prof. Bernard Ivšić, prof. Marija Plut, prof. Nada Mandić, prof. Jožica Škulj, prof. Irena Papac, univ.dipl.oec. Elica Tomše, prof. 2.6 DRUGI DELAVCI ŠOLE Poslovna sekretarka: Cirila Klarić Računovodkinja: Nada Gramc Hišnik: Milan Majkić Vzdrževalec učne tehnologije: Goran Žarić Delavka v fotokopirnici: Jožica Kleindinst Snažilke: Marija Vokalič, Jožica Heimbring, Dušanka Germovšek, Vesna Cirnski, Anica Pangrčič in Mihaela Lapuh 2. 7 RAZREDNIKI IN RAZREDNIČARKE TER MATIČNE UČILNICE 1. letnik 2. letnik 1. a Bernardka Ravnikar SLO1 2. a Romana Robek Cerjak 1. b Mateja Strnad Zorec KEM2 2. b Elica Tomše 1. c Tea Habinc ZGO 2. c Boris Kuzmin 1. d Gregor Avsec JEZ2 2. d Zdenka Senica Grubič 1. e Irena Papac EKO 2. e Marjana Milekić 3. letnik 4. letnik 3. a Marija Plut MAT2 4. a Jana Krmpotič 3. b Boštjan Špiler ZEM 4. b Mirna Malus 3. c Andrej Podlogar MAT3 4. c Pavel Šet 3. d Mateja Raušl JEZ3 4. d Zlata Hribernik 3. e Sandi Rašović FIZ2 4. e Gregor Kopinč JEZ1 FIZ1 GLA LIK SLO2 JEZ4 BIO2 BIO1 DRU MAT1 2.8 PROJEKTNE SKUPINE Šolski razvojni tim za posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula Koordinator: Judita Marolt. Koncept dela z nadarjenimi dijaki Koordinator projektnega tima: mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka Člani projektne skupine: Zlata Hribernik, prof., Mateja Strnad Zorec, prof. mag. Nina Harapin, Zdenka Grubič Senica, prof., Alojz Konec, akad., Tea Habinc. 2.9 KOMISIJE Upravni odbor šolskega sklada Lidija Kocjan-predsednica, Elica Tomše, mag. Gregor Horžen. Pritožbena komisija Jerončič Dejan, predsednik, Nada Mandić, članica, Anica Hribar, zunanja članica. Skupino za prehrano, ki bo spremljala kvaliteto hrane na šoli. Članici in član komisije so: mag. Gregor Horžen, koordinator šolske prehrane, Mirna Malus, prof., predstavnica učiteljev in Patricija Žokalj, predstavnica dijakov. 7 3. CILJI ŠOLE Dolgoročni cilji šole (do leta 2014) 1. Splošni dolgoročni cilji šole PRIČAKOVANI CILJI Posodobitev gimnazijskega - uvajanje posodobljenih UN programa, didaktične - projektno učno delo po vertikali posodobitve gimnazijskega - sodelovalno učenje programa (šolski razvojni timi) - timsko poučevanje - medpredmetne povezave - evalvacija posodobitev Razvoj in uporaba IKT tehnologije - individualno delo dijakov z IKT pri pouku (prenosniki za dijake) Širjenje jezikovnih zmožnosti - sodelovanje z naravnimi govorci Delo z nadarjenimi - prepoznavanje nadarjenih na vseh področjih - povečanje števila izbirnih vsebin s cilji, zastavljenimi na višjih taksonomskih nivojih. ČASOVNI OKVIR od 2008 do 2013 od 2010/11 do 2014 (po predmetnih področjih) za vsako šolsko leto od 2011 do 2013 od 2008 do 2013 2. Usmerjanje sodelovanja vseh sodelavcev k skupnim ciljem (sodelovalna kultura) PRIČAKOVANI CILJI ČASOVNI OKVIR Razvijanje in dopolnjevanje - na področju Obveznih izbirnih vsebin Stalna naloga dodatne ponudbe šole - v sodelovanju z drugimi institucijami in zunanjimi sodelavci - mednarodne povezave Izboljšanje razredne klime - razvoj socialnih veščin dijakovStalna naloga medsebojna učna pomoč- večja povezanost in podpora znotraj oddelkov Ugotavljanje potreb okolja in - vzpostaviti sistem zbiranja pobud po segmentih in/ali spremljanje stopnje zadovoljstva staršev, dijakov in drugih celovito vsakih 5 let (2011/2012) 3. Ustvarjanje pogojev za strokovni in profesionalni razvoj sodelavcev PRIČAKOVANI CILJI Spodbujanje sodelovalne kulture - oblikovanje razvojno-projektnih (k skupnim ciljem) timov za posamezne razvojne cilje - izmenjave izkušenj in dobrih praks Povezovanje načrtovanja in - osebni razvojni načrti (letni razgovori izvajanja z vizijo šole z zaposlenimi) - posodobitveni načrti aktivov Podpora in usmerjanje pri razvoja - zagotavljanje možnosti za kompetenc zaposlenih Izobraževanje - izmenjave dobrih praks (zunanji) - programi za osebnostno rast 8 ČASOVNI OKVIR letno/večletno 20 razgovorov letno letno stalna skrb, vsakoletni programi aktivov 4. Sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem ter njeno uspešno promocijo PRIČAKOVANI CILJI ČASOVNI OKVIR Dopolnitev informatizacije zavoda - vzpostavitev e-pošte z vsemi starši in za vsako šolsko leto dijaki Podpora učinkovitemu starševstvu - predavanja in delavnice za vsako šolsko leto in medgeneracijsko sodelovanje - dopolnitve z aktualnimi vsebinami - prostovoljstvo Učinkovita promocija šole - prireditve, publikacije šole, spletna stalna naloga stran, sodelovanje z OŠ, mediji … 5. Razvoj šole Načrt vpisa šol. l. 2011/2012 Programske dopolnitve šole Sodelovanje z drugimi izobraževalnimi in gospodarskimi subjekti PRIČAKOVANI CILJI - 4 oddelki gimnazije in 1 oddelek ekonomske gimnazije - pridobiti športni oddelek - sodelovanje v konzorcijih gimnazij in strokovnih gimnazij ČASOVNI OKVIR od 2012 dalje od 2008 do 2014 6. Izboljševanje prostorskih pogojev in opreme za pouk Obnova in dozidava šole (dogovor z Ministrstvom za šolstvo in šport RS) Posodabljanje in dopolnitve strojne računalniške opreme Posodabljanje učil PRIČAKOVANI CILJI - prostor za pouk (boljši urniki) - prostori za druge dejavnosti dijakov ČASOVNI OKVIR od 2010 do 2013 - sodelovanje na razpisih rač. oprema - samostojne nabave - večja nazornost in učinkovitost pouka vsakoletno vsakoletno Kratkoročni prednostni cilji in izvedbene naloge v letu 2011–124 Kratkoročni prednostni cilji zavoda v letu 2011/2012 Izvedbene naloge v letu 2011/12 Pričakovani rezultati v letu 2011/2012 1. Sodobne strategije učenja in poučevanja Nadaljevanje z - srečanja ŠRT, Več aktivnosti didaktičnimi - načrtovanje in posodobitvami medpredmetnega ustvarjalnosti gimnazije. dela in timskega dijakov pri poučevanja pouku. - razširitev uporabe drugih sodobnih oblik dela (načrti aktivov) 4 Kazalniki (in izvedbene naloge) Število: - medpredmetnih povezav, - obseg projektnega dela, - druge metode (sodelovalno učenje, debata …) Na predlog učiteljskega zbora, sveta šole in na predlog vodstva se lahko letni delovni načrt med šolskim letom dopolni oziroma spremeni. . 9 2. Usmerjanje sodelovanja vseh sodelavcev k skupnim ciljem (sodelovalna kultura) Dopolnitev ponudbe - izdelava Večja Povečan obseg ponudbe dodatnih dejavnosti kataloga, vključenost in zunanji sodelavci za šole (OIV). - pridobitev dijakov. gledališko dejavnost. zunanjih sodelavcev 3. Ustvarjanje pogojev za strokovni in profesionalni razvoj sodelavcev Izobraževanja. Načrt Nadaljnje Število izmenjav dobrih izobraževanja v izboljšave. praks in število udeležbe. skladu s cilji šole. 4. Sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem ter njeno uspešno promocijo Dopolnitev Vzpostavitev in Izboljšanje Število stikov informatizacije objava e-naslovov komunikacije zavoda. za vse zaposlene. in informiranosti. Podpora Organizacija Večja Število udeležencev učinkovitemu delavnic za starše kompetentnost starševstvu. november 2010. staršev. Promocija šole. Program in Zadržati in Število vpisanih v šol letu izvedba promocije. nekoliko 2011-12 povečati obseg vpisa. 5. Razvoj šole Sodelovanje s socialnimi partnerji. Programske dopolnitve. Organiziranje srečanja z zainteresiranimi partnerji. Oblikovanje skupine in oblikovanje načrta. Razširitev povezav. Izražen interes (število partnerjev). Ugotovitev potreb okolja in elaborat. - ugotovljeni rezultati, - elaborat. 6. Izboljševanje prostorskih pogojev in opreme za pouk (učila, IKT ...) Posodabljanje in Oprema učilnic, - nova oprema dopolnitve strojne nabava osebnih za multimedijo, računalniške računalnikov. - uporaba inter. opreme. tabel. Posodabljanje učil. Sprotne nabave. Ustrezna - delež opremljenost realiziranih potreb. 10 4. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI Gimnazija z evropskim oddelkom Ekonomska gimnazija Gimnazija Brežice izobražuje po programih splošne gimnazije z evropskim oddelkom in ekonomske gimnazije. Naloge gimnazijskega programa so naslednje (Zakon o gimnazijah, Ur. l. RS št. 1/2007): - posredovati znanje na mednarodno primerljivi ravni za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, - razvijati samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje, - vzpodbujati zavest o integriteti posameznika, - razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njene kulture, - vzgajati za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi, - razvijati in ohranjati lastno kulturno tradicijo, in seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami, - razvijati pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične družbe, - vzbujati zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje, - razvijati zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana, - razvijati nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje, - pripraviti na izbiro poklica. Evropski oddelek je gimnazijski program, katerega cilji se ujemajo z bistvenimi smernicami projekta POSODOBITEV GIMNAZIJE, ki se z obnovo učnih načrtov začne za prve letnike uvajati v letošnjem šolskem letu. - Posebna cilja programa ekonomske gimnazije sta: poleg temeljnega znanja pridobivanje ekonomsko-poslovnega znanja, spodbujanje timskega dela in pridobivanje menedžerskih spretnosti. 4.1 NAČRT VPISA Obseg vpisa, ki ga je potrdilo Ministrstvo za šolstvo in šport, je v šolskem letu 2011/12 enak kot v preteklem šolskem letu. Za šolsko leto 2011/12 smo razpisali štiri oddelke gimnazije, en oddelek ekonomske gimnazije in en oddelek maturitetnega tečaja. Maturitetni tečaj v šolskem letu 2011/2012 ne bomo izvajali zaradi premajhnega števila vpisanih dijakov. 11 Struktura vpisanih dijakov v šolskem letu 2011/12 5 Število dijakov m ž 28 29 28 28 113 26 26 139 26 33 28 30 117 22 22 139 30 31 29 31 121 27 27 148 30 33 32 33 128 27 27 155 479 102 581 581 13 11 13 12 49 7 7 56 6 12 12 11 41 9 9 50 13 12 12 12 49 11 11 60 8 12 8 11 39 2 2 41 178 29 207 207 15 18 15 16 64 19 19 83 20 21 16 19 76 13 13 89 17 19 17 19 72 16 16 88 22 21 24 22 89 25 25 114 301 73 374 374 Razred 1.a 1.b 1.c 1.d G 1 skupaj 1.e EG 1 skupaj Prvi skupaj 2.a 2.b 2.c 2.d G 2 skupaj 2.e EG 2 skupaj Drugi skupaj 3.a 3.b 3.c 3.d G 3 skupaj 3.e EG 3 skupaj Tretji skupaj 4.a 4.b 4.c 4.d G 4 skupaj 4.e EG 4 skupaj Četrti skupaj G skupaj EG skupaj Vsota G in EG Vsota vseh 5 Stanje: 30. september 2011 12 4.2. IZVEDBENI PREDMETNIK GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LETO 2011/12 Letnik (število ur na teden) Predmet Obvezni štiriletni predmeti Slovenščina SLO Matematika MAT Angleški jezik ANG Drugi tuji jezik (NEM, FRA) Tretji tuji jezik (NEM, FRA)* Zgodovina ZGO Športna vzgoja ŠVZ Obvezni predmeti Glasba GLA Likovna umetnost LUM Geografija GEO Biologija BIO Kemija KEM Fizika FIZ Psihologija PSI Sociologija SOC Filozofija FIL Informatika INF Študij okolja Ure za izbirne predmete (OIV) Obvezne izbirne vsebine - ur/leto SKUPAJ URE/teden SKUPAJ URE/leto Število tednov pouka Število tednov OIV SKUPNO ŠTEVILO TEDNOV IZOBRAŽEVANJA 1. 2. 3. 4. Dejansko število ur/leto Standard Ur/leto 4 4 3 3 4 4 3 3 4+1* 4 3 3 4 4+1* 3+1* 3+3* 560+35* 560+35* 420+35* 420+105* 560 560 420 420 560 560 420 420 2* 2* 210* 280 420 280 2* 2 3 1,5 1,5 2 3 2 3 2+2* 3 280 +70* 420 - 2 2 2 2 2 0+3* 0+3* 0+3* 0+4* 0+6* 0+6* 2 - 52+18** 52+18** 210 + 105* 210 +105* 210 +105* 210 + 140* 70 + 210* 70 + 210* 70 70+70* 1* 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2* - 3* 2* 3* 8-12* 490-630 90 90 90 30 300 32 1210 32 1210 32 1210 35 35 35 29-33 10451185 35 1 - 3 38 3 3 38 38 36 52+18** 52+18** 210 315 315 350 70 70 70 70 Maturitetni standard Ur/leto 280 280 280 280 280 280 280 280 4675-4815 140 10 150 Opombe: * ure po izbiri šole in interesu dijakov, oziroma ure za izbirni maturitetni predmet. ** ure iz fonda obveznih izbirnih vsebin. 4.2.1 IZVEDBENI PREDMETNIK EVROPSKEGA ODDELKA Obvezni predmeti 2. letnik 4 ure/teden Slovenščina Matematika 3 ure/teden Angleščina Francoščina Športna vzgoja 2 uri/teden Zgodovina Geografija Biologija Kemija Fizika 13 Izbirni del 4 ure: 3 ure ANS 1 ura DVS (družbene vloge slovenščine) 3. letnik 4 ure/teden Slovenščina Matematika 4. letnik 4 ure/teden Slovenščina Matematika Sociologija 2 uri/teden Zgodovina Geografija Biologija Kemija Fizika Psihologija 2 uri/teden Zgodovina Filozofija 3 ure/teden Angleščina Francoščina Športna vzgoja 3 ure/teden Angleščina Francoščina Športna vzgoja 4 ure: 3 ure KIC (angleščina – kultura in civilizacija) 1 ura evropske študije Izbirni maturitetni predmeti (isto kot ostali oddelki gimnazije) 2-5 ur: 1ura: Slov. književnost in prevodi 1 ura slovenščina (priprave za maturo) 4.2.2. IZVEDBENI PREDMETNIK NERAZPOREJENIH UR V GIMNAZIJI V ŠOLSKEM LETU 2011/12 PRVI LETNIKI Predmetnik je enoten za vse, izbira je možna pri drugem tujem jeziku. Kot drugi tuji jezik dijaki izbirajo med francoščino in nemščino. V šolskem letu 2011/12 se je večina dijakov odločila za nemščino, 17 dijakov je izbralo francoščino. Dijaki so pri pouku nemščine razdeljeni v skupine, tako da so združeni dijaki, ki so se v osnovni šoli 3 leta učili nemščino. Dijaki evropskega oddelka imajo dodatno uro angleščine, pri kateri se delijo v dve skupini. Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku ODDELEK 1.A ŠTEVILO UČENCEV 28 ŠTEVILO FANTOV 13 ŠTEVILO DEKLET 15 1.B 29 11 1.C 28 1.D PONAVLJALCEV FRJ 16 NJ NAD 0 1 TD 12 18 0 24 5 13 15 0 0 28 28 12 16 0 0 28 G SKUPAJ 1.E LIK 113 49 64 16 24 73 27 7 20 1 1 25 EG SKUPAJ VSI SKUPAJ 27 7 20 1 1 25 140 56 84 17 25 98 14 NJ DRUGI LETNIKI (3 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE (LUM) in IZBIRA DIJAKOV: NEM, FRA, INF (ne velja za evropski oddelek). Vsi dijaki imajo po 1 uro likovne umetnosti (izbira šole), posamezniki pa so razdeljeni v skupine, glede na izraženi interes. Dijaki po končanem prvem letniku lahko izbirajo med dvema sklopoma: tretji tuji jezik (3 ure) ali informatika (2 uri). Dijaki, ki izberejo informatiko, nadaljujejo v tretjem letniku s študijem okolja. Pouk tretjega tujega jezika se v obsegu 3 ur nadaljuje v 2. in 3. letniku. Pri oblikovanju skupin se upoštevajo določila Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov. Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku Oddelek Število učencev Število fantov FRJ NJ nad NJ 2. A EO 30 4 12 8 10 2. B 2. C 2. D G SKUPAJ 2. E LIK EG SKUPAJ 32 31 31 124 24 24 12 13 11 40 10 10 13 0 0 25 6 6 5 8 10 31 2 2 14 22 22 68 16 16 TRETJI LETNIKI (3 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE in IZBIRA DIJAKOV: Vsi dijaki imajo po 1 dodatno uro slovenščine (izbira šole), posamezniki pa so razdeljeni v skupine, po sklopih, (tretji tuji jezik ali študij okolja ), ki so jih izbrali po prvem letniku. Delitev dijakov pri drugem tujem jeziku Oddelek FRJ NEM nadaljevalna NEM 3. A 5 14 13 3. B 18 5 9 3. C 31 3. D G SKUPAJ 33 23 50 55 3. E LIK 2 9 18 EG SKUPAJ 2 9 18 VSI SKUPAJ 25 59 73 15 ČETRTI LETNIKI (8-12 NERAZPOREJENIH UR) Dijaki zaključnih letnikov imajo dodatno uro angleškega jezika (razen EO) in matematike, oddelek EO ima dodatno uro slovenščine. Vsak posameznik izbere po dva izbirna maturitetna predmeta v različnem obsegu ur s predpisanimi obveznostmi. Dijaki se pripravljajo na maturo pri matematiki in angleščini v dveh nivojih. Višji nivo so izbrali posamezni dijaki iz vseh oddelkov. Skupine pri drugem tujem jeziku v četrtem letniku 2011/12 Oddelek 4. A EO 4. B 4. C 4. D 4. E Združevanje v skupine 4. ABE 4E 4. AB 4. C 4. D VSI SKUPAJ FRJ 9 8 0 0 5 NEM – nad. 15 4 33 0 5 NEM 3 21 0 33 22 FRA 22 NEM - nad. 24 NEM 22 24 33 22 57 16 33 79 4.3 IZVEDBENI PREDMETNIK EKONOMSKE GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LETO 2011/12 Letnik (število ur na teden) Predmet 1. 2. 3. 4. Dejansko število ur/leto Standard ur/leto Maturitetni standard ur/leto 4 4 3 3 4 4 3 3 4 4+1* 3 3 4 4 3 3 560 560 420 420 560 560 420 420 560 560 420 420 2 3 2 3 3 3 4+2* 3 385+70* 420 385 420 280 2 2 2 2 0+3* 210+105* 210 70 280 2 2 2 0+3* 2 2 2 2 3 - 0 0 0 0+6* 4 - 210 35 175 175 70 70 315 140 105 210-420 300 280 3 3 210+105* 35* 175 175 70 70+210* Obvezni štiriletni predmeti Slovenščina SLO Matematika MAT Angleški jezik ANG Drugi tuji jezik NEM, FRA Ekonomija EKN Športna vzgoja ŠVZ Obvezni predmeti Zgodovina ZGO Likovna umetnost LUM ali Glasbena vzgoja GLA Geografija GEO Ekonomska geografija* Biologija Kemija 1* BIO KEM Psihologija PSI Sociologija SOC Podjetništvo POD Informatika INF 2 2 2 Poslovna informatika PIN* Ure za izbirne predmete Obvezne izbirne vsebine ur/leto SKUPAJ URE/teden - - 90 90 33 33 SKUPAJ URE/leto 1245 1245 Število tednov pouka 35 35 Število tednov OIV SKUPNO ŠTEVILO TEDNOV IZOBRAŽEVANJA 3 38 3 38 3* 2-4 90 4-8* 30 3133 1175 1245 35 3 38 2933 1045 1185 35 1 36 105* 210-420 4710-4920 * izbirni predmeti, oziroma maturitetni izbirni predmeti 17 47104920 140 10 150 280 280 280 280 4.3.1 IZVEDBENI PREDMETNIK NERAZPOREJENIH UR V EKONOMSKI GIMNAZIJI V ŠOLSKEM LETU 2011/12 PRVI LETNIKI Predmetnik dopušča izbiro pri drugem tujem jeziku, glasbi in likovni umetnost ter izbiro med kemijo, biologijo in fiziko. Predmetnik je prilagojen interesu dijakov. Drugi tuji jezik je nemščina in francoščina (1. E kombiniran oddelek nemščine in francoščine), pri naravoslovju so dijaki večinsko izbrali kemijo in biologijo ter likovno umetnost. DRUGI LETNIKI Predmetnik je enoten za vse dijake in ne dopušča izbire. TRETJI LETNIKI (3-4 NERAZPOREJENE URE - PONUDBA ŠOLE in IZBIRA DIJAKOV) Predmetnik je določen na osnovi interesov dijakov, ki lahko izbirajo med obvezno ponudbo izbirnih predmetov. Eno uro lahko razporedi šola. Dijaki bodo imeli dodatno uro matematike. Obvezni izbirni predmeti so: ekonomska geografija, ekonomska zgodovina, poslovna informatika s sklopi: poslovne komunikacije, ekonomsko poslovne informacije finančne informacije in poslovne predstavitve. Skupini za šolsko leto 2011/12: 1 ura ekonomska geografija in 2 uri poslovna informatika (poslovne komunikacije in poslovne predstavitve). ČETRTI LETNIKI (4-8 NERAZPOREJENIH UR) Vsak dijak izbere po dva izbirna maturitetna predmeta v različnem obsegu ur. Pri izbirnih predmetih imajo dijaki ekonomske gimnazije možnost priprave na maturo tudi pri izbirnih predmetih, ki jih ponuja program gimnazije, če opravijo vse obveznosti, ki jih ta program predpisuje. Izbirni maturitetni predmeti ekonomske gimnazije: zgodovina, ekonomija, geografija, sociologija in psihologija. Višja raven pri maturi.Dijakom bomo omogočili priprave na maturo na višji ravni zahtevnosti pri angleščini in matematiki, tako da se bodo priključili dijakom splošne gimnazije. 4.4 PROGRAM OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN ZA GIMNAZIJO IN EKONOMSKO GIMNAZIJO Obvezne izbirne vsebine (OIV) so dejavnosti, ki jih morajo dijaki opraviti izven rednega pouka. Obvezne izbirne vsebine zato ne smejo biti niti predmeti niti nadomestilo za pouk niti s strogim učnim načrtom omejene dejavnosti. Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo skupaj 300 ur, in sicer v prvem, drugem in tretjem letniku po 90 ur, v četrtem letniku pa 30 ur. Obvezne izbirne vsebine se delijo na: - vsebine, obvezne za vse dijake naše gimnazije in - vsebine po dijakovi prosti izbiri. Vsebine, ki so obvezne za vse dijake na šoli, organiziramo po posameznih letnikih ves čas tekočega šolskega leta ali pa na posamezne dneve, namenjene obveznim izbirnim vsebinam. Tudi letos dijaki prostovoljno izbirajo med 18 vsebinami proste izbire iz kataloga6. Minimalno število ur oz. vsebin proste izbire, ki jih morajo opraviti, je določeno za vsak program in letnik posebej, lahko pa izberete tudi več ur: − 1. letnik gimnazije ima 28 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 38 ur; − 2. letnik gimnazije ima 57 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 37 ur; − 3. letnik gimnazije ima 42 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 32 ur; − 4. letnik gimnazije ima 12 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 12 ur. Če se dijaki v okviru obveznega dela OIV ne udeležijo športnega ali kulturnega dne, morajo ta dan nadomestiti z ustrezno aktivnostjo, ki je tudi časovno enako opredeljena kot predpisana. V nasprotnem primeru niso opravili OIV za letnik. Obvezni del 1. letnik gimnazije Kulturno umetniške vsebine z likovnega področja Kulturno umetniške vsebine z glasbenega področja Kulturno umetniške vsebine Športni dan Knjižnično – informacijska dejavnost Zdravstvena vzgoja Poslovno komuniciranje Dejavnosti s projektnim delom 1. letnik ekonomske gimnazije 18 18 7 4 15 Obvezni del: 62 ur Prosta izbira: 28 ur 2. letnik gimnazije Kulturno umetniške vsebine Vzgoja za družino, mir in nenasilje Športni dan Knjižnično – informacijska dejavnost Poslovno komuniciranje Dejavnosti s projektnim delom 6 15 7 5 Obvezni del: 33 ur Prosta izbira: 57 ur 3. letnik gimnazije Kulturno umetniške vsebine Državljanska kultura 6 15 6 6 7 4 15 10 10 Obvezni del: 52 Prosta izbira: 38 2. letnik ekonomske gimnazije 6 15 7 5 10 10 Obvezni del: 53 Prosta izbira: 37 3. letnik ekonomske gimnazije 6 15 Katalog Obveznih izbirnih vsebin je objavljen na spletni strani šole, http://www.gimnazijabrezice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=86:katalog-oiv&catid=43:katalog-oiv&Itemid=100007 19 Športni dan Knjižnično – informacijska dejavnost Poslovno komuniciranje Dejavnosti s projektnim delom 14 3 Obvezni del: 38 ur Prosta izbira: 52 ur 4. letnik gimnazije Kulturno umetniške vsebine Športni dan Knjižnično – informacijska dejavnost 9 7 2 Obvezni del: 18 ur Prosta izbira: 12 ur 14 3 10 10 Obvezni del: 58 Prosta izbira: 32 4. letnik ekonomske gimnazije 9 7 2 Obvezni del: 18 Prosta izbira: 12 Šola prizna dijaku za opravljeno prosto izbiro tudi naslednje dejavnosti, ki se jih dijak organizirano udeležuje izven šole: − glasbena šola, − športni ali plesni trening, − aktivnosti v pevskem ali drugem kulturno-umetniškem društvu, − karitativna dejavnost, − vodniško delo v taborniški ali skavtski organizaciji. Do konca septembra 2011 se bodo dijaki prijavili k posamezni aktivnosti. Podroben opis aktivnosti z metodami dela in pričakovanimi dosežki je naveden v katalogu OIV, ki ga razredniki predstavijo na razrednih urah. Izvajale se bodo tiste aktivnosti za katere bo dovolj prijav (minimalno 12). 5. ORGANIZACIJA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA Vzgojno izobraževalno delo izhaja iz vzgojno-izobraževalnih programov in zajema učno obveznost po predmetniku, razredništvo in drugo strokovno delo. Pri načrtovanju se upoštevajo 35 tednov pedagoške obveznosti in trije tedni za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Preostali del časa izpolnjujejo priprave na pouk in drugo vzgojno izobraževalno delo, opredeljeno z letnim načrtom dela in hišnim redom šole, in sicer do izpolnitve posameznih tedenskih in letnih obveznosti (spremstvo dijakov, dežuranje, priprave na tekmovanja, sodelovanje s starši, pogovorne ure za dijake, pedagoške konference, strokovni aktivi, stalno strokovno izpopolnjevanje, prireditve, urejanje učilnic in kabinetov in drugo). Popoldanske obveznosti (pedagoške konference, govorilne ure za starše, roditeljski sestanki) potekajo praviloma ob četrtkih. V primeru odsotnosti profesorjev (bolniški dopust, strokovno izpopolnjevanje, izredni dopust) je vsak strokovni delavec dolžan prevzeti potrebno nadomeščanje. Učitelju, ki opravlja naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša in sicer: - v prvih in zaključnih letnik 1 uro, - v ostalih letnikih 0,5 ure. 20 5.1 ZASEDBA UČITELJEV PO ODDELKIH ZA ŠOLSKO LETO 2010/11 Ime in priimek učitelja / razredništvo/ Savina Rožman Predm eti Katica Bevc Flajnik ZGO Jožica Škulj ZGO FIL Boštjan Špiler 3. B GEO Ema Maček Uroš Škof Polona Masnec (Petra Marinko) ZGO EŠ GEO EGE GEO PSI Oddelki Št. ur 18 18 UR 18 18 UR 4 8 5 ur delo referentke na konzorciju gimnazij od 1.9.2011 17 UR 1. A 2, 1. B 2, 2. A 2, 3. A 2, 3. B 2, 3. C 2, IP-1 3, IP-2 3, 3. A 2 1. C 2, 1. D 2, 1. E 2 2. B 2, 2. C 2, 2. D 2, 2. E 2, 3. D 2, 3. E 2 3. E 1 IP-3 3 2. A, 2. B, 2. C, 2. D, 2. E,IP-1 6, IP-2 6 18 IP=2x12= (24 ur) 0,68 ure vaje 20,68 URE 2 18 4 1. B 2, 1. C 2, 1. D 2 2. D 2 8 Bernard Ivšič FIZ 1. A 2, 2. A 2, 2. B 2, 2. C 2,3. A 2, 3. B 2, 3. C 2, 3. D 2, IP4 20 Tea Habinc 1. C INF 20 Dejan Jerončič GLA 1. A 2, 1. B 3, 1. C 3, 1. D 3, 2. B 3, 2. C 3, 2. D 3, 1. A 2, 1. B 2, 1. C 2, 1. D 2, Gregor Horžen POD PIN B INF 3. E 3 3. E 3 1. A 1, 1. E 3, 2. E 3, 13 Irena Papac 1. E EKN 1. E 2,2. E 2, 3. E 3,4. E 4, IP 2 2. E 2, 4. E 4 19 1. A2, 1. B 2, 1. C 2, 1. D 2, 1. E 2,2. B 1, 2. C 1, 2. D 1 1. E 4, 1. A 4, 3. A 4, 4. B 5, 4. C 5 ,Vn 1 2. B 4, 2. C 4, 2. E 4,3. D 4,4. D 5, 13 1. C 4, 2. A 4, 3. C 4, 3. E 5, 4. A 5, 1. D 4, 1. B 4, 2. D 4, 3. B 4, 4. E 4,Vn 1 LUM Barbara Špiler (Barbara Barlič) Mirjana Marković MAT Andrej Podlogar 3. C Gregor Kopinč 4. E MAT MAT MAT 8 21 18 UR IP = 12 ur=0,34 ure vaje 21 FIZ Alojz Konec Skupaj število ur 1. A 2, 1. C 2, 1. E 2, 2 A 2, 2. C 2, 3. A 2, 3. B 2, 4. A 2, IP 2 1. B 2, 1. D 2, 2. D 2, 2. E 2, 3. C 2, 3. D 2, 4. B 2, 4. C 2, 4. D 2, 2. B 2, 3. E 2, 4. A 2, 4. B 2, 4. C 2, 4. D 2 Anton Marolt POD Ostalo delo, dopolnjevanja 4,34 URE 21 UR Zaposlen na OŠ Brežice Vaje:4x10ur=40ur=1,1428 ure Vaje: 8x10ur=80ur =2,28 ure IP= 20ur = 0,57 ure Skupaj: 100 ur=2,86 ure 9,1428 URE 22,86 URE 20 UR Pri nas PO, SR, ČE Koordinator OIV: 1,5 ure Organizator šolske prehrane: 3 ure pouka 8 UR 17,5 UR 19 UR Pri nas v PO, SR, ČE 13 UR 23 23 UR 21 21 UR 22 22 UR 21 21 UR Pavel Šet 4. C BIO 1. B 2, 1. C 2, 1. D 2, 2. B 2, 2. C 2, 2. D 2, 3. B 2, 3. D 2,IP3 Mirna Malus 4. B BIO 1. A 2, 1. E 3, 2. A 2, 2. E 2, 3. A 2, 3. C 2, IP 3 3. B 2 ŠO Nada Mandić KEM ŠO Mateja Strnad Zorec 1. B KEM ŠO 19 Vaje:3x17ur=51 ur, 5x10ur=50 ur, IP=13 ur Skupaj: 114 ure=3,257 ure 22,257 UR 18 Vaje:1x17=34 ur, 1X20=20 ur, 4x10=40 ur, IP=13 ur, Skupaj: 107 ur=3,057 ure 21,057 UR 1. A 2, 1. C 2, 1. D 2, 1. E 3, 2. D 2, 2. E 3, 3. D 2, IP3 3. D 2 18 Vaje: 7x10ur = 70ur = 2 uri 22 UR 1. B 2, 2. A 2, 2. B 2, 2. C 2, 3. A 2, 3. B 2, 3. C 2 , IP3 3. C 2 17 Vaje: 7x10ur=70 ur, IP=20 ur Skupaj= 90 ur = 2,57 ure 21,57 UR 2 2 Bernardka Ravnikar 1. A Marjana Milekić 2. E SLO 1. A 4, 2. D 4,3. A 4, 3. E 4,4. D 4, 20 20 UR SLO 1. B 4, 2. C 4, 2. E 4,3. B 5,4. B 4, 21 21 UR Judita Marolt SLO 1. E 4, 2. A 4, 3. C 5, 4. A 5, 4. A 1, 2. A 1, 2. B 4, 3. A 2, 3. B 2, 3. C 2, 3. D 2, 3. E 2,IP 6 20 20 UR 4 16 20 UR Nina Harapin SKP DVS SLO SOC Mira Urek SLO 1. C 4, 1. D 4,3. D 5, 4. C 4, 4. E 4, 21 21 UR Romana Cerjak 2. A ANG 16 20 UR KIC 1. A 3, 1. C 3, 1. D 3, 2. A 3, 4. E 3, Vn-1 3. A 4 ANG NEM 2. E 3,4. A 3, Vn-1 1. AB-n 3 10 Jana Krmpotič 4. A 4 6 ur NEM v OŠ Artiče, 0,7 ure delo referentke na 17,032 URE konzorciju strokovnih gimnazij Marija Plut 2. A Karmen Matko ANG Mateja Raušl 3. D ANG Zlata Hribernik 4. D ANG NEM NEM 1. E 3, 2. A 6, 3. A 3, 3. B 3 1. C 3, 2. B 3, 2. C 3, 3. C 3, 3. E 3,4. D 4,Vn-1 15 20 20 UR 2. D 3, 3. D 3,4. B 4, 4. C 4 3. D-o 3, 3. AB 3, 2. AB-n 3, 4. ABE-n 3, 4. D-n 3, 14 20 UR 6 9 3 ure** koordinator EO 10 ur pomočnica ravnatelja 18 UR 19 UR Simona Tusun NEM 1. AB-o 3, 2. C-o 3, 2. E – o 3, 3. D – o 3, 4. C- n 3, 4. E-o 3, 21 21 UR Renata Gavranič NEM 22 22 UR Zdenka Vižintin FRA 15 18 UR NEM 1. C-o 3, 1. E-o 3,3. ABE–n 3, 3. C-n 3,4. AB-o 3 ,IP 4 1. ABE 3, 2. ABE 3, 3. ABE 3,3. CD 3 – 3. tuj jezik,4. ABE 3, 1. D-o 3 ŠVZ 1.d d 19 Gregor Avsec 1. D 2.b f 3ure 3ure 3 22 19 Zdenka Grubič Senica 2. D ŠVZ Boris Kuzmin 2. C ŠVZ Sandi Rašović 3. E Elica Tomše 2. B Danica Peterkovič 2.e d 1ura 3.ab f 3ure 3.d f 3ure 3.e d 3ure 4.e d ½ 3ure 1.a d 3ure 1.b d 3ure 2.a d 3ure 2.d d 3ure 3.a d 3ure 4.a d 3ure 4.d d 2uri 1.ae f 3ure 1.c f 3ure 2ac f 3ure 2de f 1ura 3b d 3ure 3c d 3ure 4b d 3ure 4d d 1ura 1.bd f 3ure 2.de f 2uri 3.ce f 3ure 4.ab f 3ure 4.cd f 3ure 1.e d 3ure 2.b d 3ure 2.c d 3ure 2.e d 2uri 3.d d 3ure 4.c d 3ure 4.e d 3ure Ure za laborante: Skupaj ure BIO, FIZ, KEM: 3960 40% je 1584 45,25 ped. ur/teden 20 20 20 20 14 5 ur matura 20 19 20 30 (100%) 1050UR 15,25 (50%) 533,7 URE Iris Karalić 5.2. ŠOLSKI KOLEDAR Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Organizirano izobraževalno delo za dijake traja največ 38 tednov v šolskem letu. Na podlagi 14. člena Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 78/07 in 45/10), bomo v šolskem letu 2011/2012 izvajali pouk po naslednjem razporedu: 1. Začetek in konec pouka Začetek Zaključek pouka za oddelke 1., 2., 3. pouka letnika 1. sep. 21. junij 2012: ZAKLJUČEK 2. ocenjevalnega obdobja 2011 22. junij 2012:RAZDELITEV SPRIČEVAL 2. Ocenjevalni obdobji za 1., 2. in 3. letnik Ocenjevalno obdobje Od 1. ocenjevalno obdobje 1. sep. 2011 23 Zaključek pouka za oddelke 4. letnika 25. maj 2012: ZAKLJUČEK 2. ocenjevalnega obdobja 28. maj 2012: RAZDELITEV SPRIČEVAL do 13. jan. 2012 2. ocenjevalno obdobje 16. jan. 2012 21. junij 2012 Ocenjevalni obdobji za 4. letnik Ocenjevalno obdobje Od 1. ocenjevalno obdobje 1. sep. 2011 2. ocenjevalno obdobje 16. jan. 2012 do 13. jan. 2012 25. maj 2012 3. Roditeljski sestanki (ob 17. uri) 1. roditeljski sestanek 15. sep. 2011 2. roditeljski sestanek 2. feb. 2012 3. roditeljski sestanek 12. apr. 2012 10. maj 2012 za 1., 2., 3. in 4. letnik za 1., 2., 3. in 4. letnik za 4. letnik za 1., 2., 3. letnik 4. Govorilne ure (GU) Dopoldanske individualne govorilne ure izvajajo strokovni delavci po urniku, ki je objavljen na dijaški oglasni deski in na spletni strani šole. Popoldanske govorilne ure 1. popoldanska GU 11. okt. 2011 ob 17. uri v matični učilnici 2. popoldanska GU 10. nov. 2011 ob 17. uri v matični učilnici 3. popoldanska GU 8. dec. 2011 ob 17. uri v matični učilnici 4. popoldanska GU 5. jan. 2012 ob 17. uri v matični učilnici 5. popoldanska GU 8. mar. 2012 ob 17. uri v matični učilnici 6. popoldanska GU ob 17. uri v matični učilnici 12. apr. 2012 (1., 2., in 3. letnik) 5. Počitnice in prosti dnevi Dan Datum Obrazložitev petek 14. okt. 2011 Dan šole ponedeljek 31. okt. 2011 DAN REFORMACIJE torek 1. nov. 2011 DAN SPOMINA NA MRTVE sreda - petek 2.nov. – 4.nov. 2011 JESENSKE POČITNICE nedelja 25. dec. 2011 BOŽIČ ponedeljek 26. dec. 2011 DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI torek–petek 27.dec.–30.dec. 2011 NOVOLETNE POČITNICE nedelja, ponedeljek 1., 2. jan. 2012 NOVO LETO sreda 8. feb. 2012 PREŠERNOV DAN ponedeljek–petek 20.–24. feb. 2012 ZIMSKE POČITNICE ponedeljek 9. apr. 2012 VELIKONOČNI PONEDELJEK petek 27. apr. 2012 DAN UPORA PROTI OKUPATORJU ponedeljek 30. apr. 2012 PRVOMAJSKE POČITNICE torek, sreda 1., 2. maj 2012 PRAZNIK DELA ponedeljek 25. junij 2012 DAN DRŽAVNOSTI torek - petek 26. junij –31. avg. POLETNE POČITNICE 2012 6. Informativni dan 10. 02. 2012 in 11. 02. 2012 7. Maturantski ples 17. 3. 2012 - 4. a, 4. b, 4. e in 24. 3. 2012 - 4. c, 4. d 24 8. Izpitni roki Izboljševanje ocen za dijake zaključnega letnika: 29. 05. 2012. Začetek spomladanskega izpitnega roka: 28. 06. 2012 Začetek jesenskega izpitnega roka: 16. 08. 2012 9. Šolska dneva določena v skladu s Pravilnikom o šolskem koledarju v srednjih šolah7 8. oktober 2011 in 11. februar 2012. 5. MATURA Matura je izpit za dokončanje srednje šole in nadaljevanje študija na univerzi. Z maturo preverjamo uresničevanje ciljev srednješolskega izobraževanja in ugotavljamo raven doseženega znanja. Lahko rečemo, da je matura končni in nadaljevalni izpit, ki ureja prehod med srednjo šolo in univerzo, tako kot je uveljavljeno v šolstvu mnogih evropskih držav. Z njo naj bi razvijali delovne navade in izboljševali vstopno znanje ter usposobljenost kandidatov za univerzitetni študij. Splošna matura je državni izpit. S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programom maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Kandidat lahko izbere tudi šesti maturitetni predmet, ki ga izbere iz izbirnega dela . Okviren koledar splošne mature (SM) ponedeljek sobota ponedeljek sobota ponedeljek 7. maj 2012 2. junij 2012 16. julij 2012 25. avg. 2012 17. sept. 2012 SM, slovenščina – esej ZAČETEK SM v spomladanskem izpitnem roku SEZNANITEV kandidatov z uspehom pri SM ZAČETEK SM v jesenskem izpitnem roku SEZNANITEV kandidatov z uspehom pri SM 6. DEJAVNOSTI ŠOLE Nosilci projektnih in drugih dejavnosti na šoli Dejavnost Evropski oddelki Obvezne izbirne vsebine (OIV) Koordinator za prehrano Delo z nadarjenimi dijaki Naravoslovni tabor Prostovoljno socialno delo mladih Koordinatorica dela z nadarjenimi Projekt Unesco Koordinator/organizator Marija Plut mag. Gregor Horžen Zlata Hribernik Pavel Šet mag. Gordana Rostohar Zdenka Senica Grubič 7 Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah. 15. člen: Šola lahko v letnem delovnem načrtu določi, da se dva dneva pouka v šolskem letu izvedeta v drugem terminu, kot ju za pouk določa šolski koledar, ne more pa ju izvesti na dan, ko pouk že poteka. Dneva ne smeta biti določena v istem tednu, razmik med njima pa mora biti najmanj teden dni. 25 Raziskovalno delo Kulturne prireditve KUD Franjo Stiplovšek Odgovorna urednica GIB Projekt Evropski rokovnik Mednarodno sodelovanje s Francijo Lycée Alfred de Vigny, Loches Mednarodno sodelovanje z Italijo Il Liceo Classico, Gimnasio di Pietradefusi, Dentecane Mednarodno sodelovanje s Srbijo Prva gimnazija Kragujevac Projekt »Sodelovanje s Kozjanskim parkom« Evrošola Mentorstvo dijaškega parlamenta Vodenje šolske kronike Oblikovanje in urejanje spletnih strani Mirna Malus Marjana Milekić Alojz Konec Judita Marolt Irena Papac Zdenka Vižintin Boštjan Špiler Romana Robek Cerjak Nataša Šekoranja Špiler Boštjan Špiler Gregor Kopinč Edita Zorko mag. Gregor Horžen, Judita Marolt Aktivnosti s katerimi dopolnjujemo izobraževalne programe, omogočajo tako učiteljem kot dijakom, spoznavanje novih oblik dela, zadovoljujejo njihove interese ter povezujejo teoretična znanja s strokovnimi in praktičnimi znanji. Evropski oddelek V okviru evropskih oddelkov bodo dijaki drugega letnika izvedli mednarodno izmenjavo z eno od naših partnerskih šol. Predvidena je izmenjava z gimnazijo iz Kragujevca v Republiki Srbiji. Koordinatorica dela v evropskih oddelkih je Marija Plut. V sodelovanje pa so vključeni vsi učitelji, ki poučujejo v evropskih oddelkih. Za tretji letnik evropskega oddelka načrtujemo v mesecu ogled Evropskega parlamenta v Bruslju. O šolskem razvojnem timu ŠRT je začel delovati v šolskem letu 2007/2008. Sodeluje pri posodabljanju gimnazije, skupaj z ravnateljem načrtuje, usmerja, vodi, spremlja, vrednoti/evalvira razvojne aktivnosti na šoli. Analiza stanja V šolskem letu 2010/2011 smo zgledno opravili naloge, ki smo si jih zastavili v posodobitvenem načrtu. Z delavnicami za poglobitev nekaterih vsebin s področja IKT, s predstavitvijo portala SIO, z izobraževanji v zvezi z uporabo i-table ter predavanjem o varni rabi interneta smo naredili pomemben korak na področju digitalne pismenosti. Sodelavci so na učiteljskih konferencah predstavili številne projekte, ki so potekali na šoli (Oh, OH življenje, Medpredmetna ekskurzija v Frankfurt, TV-oglasi, Comenius, VIZdelo z nadarjenimi, Projekt učenje učenja), z izvedbo kratkih jezikovnih delavnic za učiteljski zbor pa smo skrbeli za materinščino. Ugotovili smo, da se je število medpredmetnih povezav povečalo in se je vanje vključila večina učiteljev. Člani ŠRT smo vse leto skrbeli za prenos informacij z različnih izobraževanj učiteljskemu zboru na pedagoških konferencah. S pomočjo ankete smo pridobili mnenje učiteljskega zbora o poteku posodobitvenih aktivnosti na šoli in zbrali predloge o izvajanju razvojnih dejavnosti v naslednjem šolskem letu. Na ta način je sleherni posameznik dobil priložnost izraziti mnenje o delu ŠRT in vplivati na oblikovanje posodobitvenega načrta. Načrt dela v šolskem letu 2011/2012 26 Pri načrtovanju dela za šolsko leto 2011/2012 sta naši izhodišči naslednji: kakšen bo prispevek vsakega posameznega pedagoškega delavca k posodobitvenim aktivnostim na šoli in kaj bodo z njimi pridobili dijaki. Naše naloge V 4. letniku bomo poučevali po prenovljenih učnih načrtih. Izpopolnili in nadgradili bomo uspele primere KP in TP . S pilotnim projektom Ljubezen je večna (Književna dela kot povezovalni element pri več predmetih) bomo nadaljevali v vseh oddelkih 3. letnika. Z medpredmetno povezavo ekonomije in matematike bomo sodelovali v razvojnem projektu Konzorcija strokovnih gimnazij. V EO-oddelkih bomo izvajali vse z učnimi načrti predvidene razvojne aktivnosti. Posodobitvene dejavnosti na šoli bomo načrtovali z vidika kompetenčnega pristopa, pri čemer bodo v ospredju: sporazumevanje v maternem jeziku, razvijanje kritičnega mišljenja, digitalne pismenosti in učenja učenja. Še naprej bomo spodbujali VIZ-delo z nadarjenimi dijaki. Učitelji bodo posredovali priprave in ostalo gradivo, nastalo pri sodobnih učnih pristopih, vodjem aktivov, ti pa bodo s člani predmetnega aktiva izbrali primere dobre prakse, ki jih bomo posredovali konzorcijema kot priloge ob obveznih vsebinskih poročilih. Na šoli bomo organizirali izobraževanje za člane učiteljskega zbora na temo razvijanja kritičnega mišljenja. Povabili bomo dr. Tanjo Rupnik Vec. Pedagoški delavci se bomo udeleževali izobraževanj v okviru svoje stroke. Člani ŠRT in vodje posameznih PT se bomo izpopolnjevali na seminarjih in posvetih, ki jih bodo organizirali ZRSŠ in konzorcija, ter z novostmi seznanjali učiteljski zbor. Na šoli bomo nadaljevali z internim izobraževanjem na pedagoških konferencah, kjer bodo pedagoški delavci predstavljali primere dobre prakse, in s kratkimi jezikovnimi delavnicami, na katerih se bomo posvetili težavam pri rabi materinščine. Nadarjeni dijaki v srednjem izobraževanju Temeljne usmeritve za delo v šolskem letu 2011/2012: - Prepoznavanje nadarjenih na vseh področjih. - Identificiranje nadarjenih dijakov. - Usposabljanje učiteljev za delo z nadarjenimi s poudarkom na diferenciranju in prilagajanju dela nadarjenim dijakom na vseh predmetnih področjih. - Povečanje števila izbirnih vsebin s cilji, zastavljenimi na višjih taksonomskih nivojih. - Priprava individualiziranih programov za nadarjene. - Priprava vikend tabora za nadarjene v mesecu oktobru. - Večje neposredno vključevanje nadarjenih dijakov v organizacijo VIZ dela zanje. Comenius V tem šolskem letu bomo sodelovali v projektu Comenius. Naslovna tema projekta je Družbena integracija in enake možnosti. V projektu sodelujejo poleg naše šole še naslednje šole: Ripley St. Thomas iz Velike Britanije, Wilhelm Hauff Realschule Bad Rappenau iz Nemčije in Instituto superiore A. Einstein Loretto iz Italije. Unesco Smo člani mednarodne mreže Unesco šol ter smo s tem vključeni v aktivnosti mreže Unesco šol. To so aktivnosti v zvezi z odnosi med mladino in starši, učitelji ter prijatelji s poudarkom na razumevanju in upoštevanju drugačnosti. Razvijati želimo odnos do temeljnih vrednot današnjega sveta (ljubezen, pravičnost, spoštovanje, medsebojno razumevanje, itn.) in poudariti našo vlogo v okolju v katerem živimo. Skozi šolsko leto se bomo vključevali v različne projekte, ki bodo razpisani na internetnih straneh UNESCO ASP.NET. Nadaljevali bomo sodelovanje z Osnovno šolo Maksa Pleteršnika Pišece (območni center Unescovih šol). Obeleževali bomo tudi mednarodne dneve. Izvajali 27 bomo tudi solidarnostne in prostovoljne aktivnosti in s tem razvijali in utrjevali zavezništvo med mladimi. Koordinatorica projekta je Zdenka Senica Grubič. Med pomembne projekte štejemo Brežiško akademijo gimnazijcev (BAG), ki je kulturna prireditev v kateri sodelujejo številni dijaki. Letošnjo prireditev bodo pripravili dijaki v okviru dijaške skupnosti šole pod mentorstvom profesorjev. Dijaki prav tako tekmujejo v okviru predmetov v tekmovanjih iz znanj in pri tujih jezikih še v bralnih značkah. Številne projekte izvajamo interno na šoli, predvsem v okviru interesnih dejavnosti, kar je razvidno iz internega kataloga Obveznih izbirnih vsebin. Na šoli deluje Kulturno umetniško društvo Franjo Stiplovšek in Šolsko športno društvo Gimnazije Brežice z lastnim programom dela, toda v okviru dejavnosti šole. 5.2. SODELOVANJE Z OKOLJEM Šola sodeluje s partnerji na lokalni in državni ravni: - s šolami zaradi izmenjave kadrov (Srednja trgovsko in ekonomska šola Brežice ter z Osnovnimi šolami Brežice, Pišece in Artiče), - z aktivom ravnateljev in pomočnikov srednjih šol Posavja, - povezovanjem z Unesco šolami, - svetovanjem osnovnim šolam ob vpisu v našo šolo, - spoznavni dnevi novincev na osnovnih šolah v krajih, od koder prihajajo prvošolci, - povezovanje šol z evropskimi oddelki, - sodelovanje z glasbenima šolama Brežice in Krško. - sodelovanje z Občino Brežice ter ostalimi občinami v Posavju: - Posavskim muzejem Brežice (obiski muzeja, pedagoške delavnice) - Mladinskima centroma Brežice in Krško (delavnice za dijake, sodelovanje pri izvedbi OIV, poklicno in drugo svetovanje, kulturne prireditve in dejavnosti mladih), - Zavodom za zaposlovanje RS Slovenije (poklicno svetovanje, Zoisovi štipendisti, kadrovske zadeve) - Rdečim križem RS, Območna enota Brežice (krvodajalske akcije, izvajanje tečajev prve pomoči), - Skladom za ljubiteljsko kulturo Brežice (vključevanje v razpisane programe na področju kulture (gledališka dejavnost, likovne razstave, plesna skupina, BAG)), - Športno zvezo Brežice (izobraževane učiteljev ŠVZ, šolska športna tekmovanja) - verskimi skupnostmi. K sodelovanju bomo skušali pritegniti čim več podjetij. Poleg sodelovanja na področju raziskovalnih nalog, bomo skušali pridobiti donatorska sredstva za šolski sklad. Na državni ravni bomo nadaljevali sodelovanje z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije ter se vključevali v njihove projekte. Glavne aktivnosti bodo povezane z delom evropskega oddelka in uvajanjem sprememb ob posodobitvi gimnazijskega programa. Z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije bomo sodelovali pri izpolnjevanju nalog osnovne dejavnosti ter si prizadevali za čim hitrejšo realizacijo planov na področju investicij in investicijskega vzdrževanja. Sodelovali bomo tudi s kulturnimi in drugimi ustanovami v Ljubljani (Drama, Mestno gledališče, Cankarjev dom, Opera, Narodna galerija, NUK) društvi (ZOTK, 28 Prirodoslovno društvo Slovenije, Slovensko kemijsko društvo, Agencija za radioaktivne odpadke, Društvo matematikov in fizikov RS, Zveza geografskih društev Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, idr.), različnimi založbami (Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba, Rokus, Mladinska knjiga) in drugimi (Francoski inštitut, British Council). S fakultetami in drugimi visokošolskimi zavodi sodelujemo pri zagotavljanju pedagoške prakse študentov, in vključevanju naših učiteljev v programe strokovnega spopolnjevanja. Pomembno je sodelovanje s Centrom šolskih in obšolskih dejavnost Slovenije (CŠOD), ki nam omogoča izvedbo šole v naravi. Sodelovanje s starši: - seje sveta staršev, - roditeljski sestanki, - govorilne ure, - predavanja za starše, - vključevanje staršev v šolske projekte. Sodelovanje z mediji Sodelovali bomo predvsem z lokalnimi mediji občasno pa tudi z mediji na državni ravni, katerim bomo posredovali rezultate našega dela in aktualnih dogodkov ter objavljali prispevke dijakov. Za vse javne izjave o šoli je pooblaščen ravnatelj. Sindikat vzgoje in izobraževanja - spremljanje sprememb in novosti na področju delovno-pravnih zadev, - sodelovanje pri napredovanju delavcev, - solidarnostne pomoči, - strokovne ekskurzije članov SVIZ. 5.3 SKUPNOST DIJAKOV (DIJAŠKA SKUPNOST) Dijaki gimnazije lahko organizirajo skupnost dijakov. Skupnost deluje na ravni šole in v oddelkih. Skupnost dijakov vodi odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih skupnosti. Način dela skupnosti in njenih organov določajo pravila skupnosti. Skupnost dijakov organizira obšolsko življenje in delo in obravnava vprašanja, povezana z vzgojno-izobraževalnim delom in upravljanjem, ter daje organom šole svoje predloge. Za tekoče leto so izvolili predsednika Anže Kumpa in dopolnili članstvo parlamenta z novinci. Ravnatelj je v skladu s 11. členom Pravilnika o šolskem redu imenoval Gregorja Kopinča za mentorja dijaške skupnosti. Potrebna sredstva za delo parlamenta v skladu z določili Šolskih pravil za srednje šole, zagotavlja šola iz sredstev šolskega sklada. Dijaki se sestajajo na svojih sestankih in sodelujejo pri oblikovanju posameznih elementov letnega delovnega načrta šole in načrtujejo posamezne aktivnosti: - sodelujejo pri oblikovanju predloga za nadstandardni program šole, - aktivno sodelujejo v programih Unesca (projektni dnevi), - pripravljajo program novoletne prireditve (izbor kneza in kneginje šole), - organizirajo zaključno prireditev ob koncu pouka (predaja ključa), - pripravljajo program za šolski radio, - sodelujejo pri urejanju šole, - organizirajo dobrodelne akcije, - sodelujejo z Mladinskima centroma iz Brežic in Krškega, študentskimi klubi iz Posavja in dijaško sekcijo ter z Dijaškim parlamentom Slovenije, - sodelujejo z vodstvom šole pri posredovanju pobud in pripomb v zvezi s pravicami dijakov. 29 5. 4 ZDRAVSTVENO VARSTVO DIJAKOV Z Zdravstvenim domom Brežice načrtujemo v šolskem letu 2011/12 obvezni preventivni zdravstveni program: - sistematski zdravstveni pregled dijakov v 1. in 3. letniku, - zobozdravstveni pregled dijakov v 3.letniku. Razpored zdravniških pregledov bo znan kasneje. O podrobnejšem razporedu poslovna sekretarka šole obvešča razrednike preko oglasne deske v zbornici. Pozornost bomo namenjali zdravemu načinu življenja (preventivne vsebine) in aktivnemu preživljanju prostega časa. Vsem dijakom smo posredovali ponudbe nezgodnega zavarovanja zavarovalnic. Odločitev o zavarovanju je prostovoljna. 5. 5 ŠOLSKA MALICA Šolska prehrana v skladu z Zakonom o šolski prehrana pomeni organizirano dijakov v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem. Na šoli šolska prehrana obsega malico. V začetku oktobra bomo pridobili pogoje za toplo malico, ki jo bomo dijakom ponudili v začetku meseca novembra 2011. Pri organizaciji šolske prehrane smo upoštevali smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Smernice sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in vsebujejo: – cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano ter – strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, in jih pripravi javni zdravstveni zavod, ki ga pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje. Prav bomo v okviru obveznih izbirnih vsebin (zdravstvena vzgoja) opredelili vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bomo vzpodbujali zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja. S pravili šolske prehrane smo opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določili čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. Za potrebe izvajanja Zakona o šolski prehrani smo sklenili za to šolsko leto pogodbo s podjetjem Marvnin Eng d. o. o. 5. 6 UČNA POMOČ DIJAKOM Namenjena je predvsem dijakom, ki imajo pri posameznih predmetih težave. Izvaja se v obliki govorilnih ur s posameznimi dijaki ali manjšimi skupinami v dogovoru z učitelji posameznih predmetnih področij. 5. 7 INFORMATIVNI DNEVI Organizirani bodo v dnevih, ki jih je predvidel rokovnik Ministrstva za šolstvo in šport RS. Organizacijo prireditve ob informativnem dnevu vodi Marjana Milekić, prof. Letos bomo tudi organizirali Dan odprtih vrat v mesecu decembru 2011. 5. 8 BREŽIŠKA AKADEMIJA GIMNAZIJCEV Tudi v letošnjem šolskem letu bomo izvedli Brežiško akademijo gimnazijcev – BAG. Glede na pretekla leta smo predlagali, da dijaki pripravijo predlog akademije, ki bi jo izvedli spomladi leta 2012. Koordinatorica je prireditve je mag. Nina Harapin. 5. 9. KNJIŽNICA Člani šolske knjižnice so vsi dijaki Gimnazije Brežice. Knjige si izposojajo brezplačno do zaključka pouka, revije in časopise pa lahko berejo samo v knjižnici. Na šoli imamo 30 organiziran učbeniški sklad; šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo učbenikov. Teme knjižnične vzgoje: UDK, katalogi, citiranje, priročniki, viri informacij, vrste knjižnic, samostojno iskanje informacij, ogled NUK-a in Knjižnice Brežice, obisk knjižnega sejma. Knjižnica se s svojo dejavnostjo in gradivom vključuje v vzgojnoizobraževalno delo šole. Za dijake je odprta od ponedeljka do petka 8.00 do 14.00. V njej je zaposlena knjižničarka Edita Zorko. 6. PROGRAM DELA STROKOVNIH AKTIVOV 6. 1 Področje pedagoškega vodenja ravnatelja šole - načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela: priprava Letnega delovnega načrta šole ( julij, avgust 2011), priprave in koordiniranje izdelave tematskih priprav, letnih priprav in načrtov dela aktivov (julij , avgust 2011), - priprava načrta izobraževanja strokovnih delavcev (september 2011), - priprava programa mednarodnega sodelovanja (avgust 2011) - spremljanje vzgojno izobraževalnega dela: NAČRT SPREMLJAVE POUKA V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 se bo izvajal na podlagi 9. alineje 49. člena ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, hospitacije: - Razvojno naravnane hospitacije (ugotavljanje realnega stanja in svetovanje strokovnim delavcem za izboljšanje dela - ugotavljanju njegovih »možnih« in »šibkih« področij in oblikovanju samopodobe in hospitacije pri pripravnikih), - Nadzor nad delom strokovnih delavcev (v tem primeru je v ospredju hospitacij odgovornost za vzgojno izobraževalno delo in rezultate), - Presoja kakovosti poučevanja (ugotovitve lahko ravnatelju neposredno služijo pri vodenju in usmerjanju vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora ter ocenjevanju dela učitelja), - Uvajanje posodobljenih učnih načrtov in spremljava dela v evropskih oddelkih. Hospitacije izvajajo ravnatelj, mentorji pripravnikom, pomočnica ravnatelja in svetovalna delavka. Pri pripravnikih vsaj eno od petih hospitacij opravi tudi slovenist. Prav tako bodo izvajane hospitacije študentov na pedagoški praksi in učiteljev posameznih predmetnih področij glede na potek izobraževalnega dela, po ugotovljenih pomanjkljivostih pri posameznem učitelju ali primerih dobre prakse. Terminski plan hospitacij bo usklajen z urnikom, praviloma pa bodo potekale od 1. 10. 2011 do 15. 6. 2012. Plan hospitacij za študente naredimo po prejetih vlogah s posameznih visokošolskih zavodov. Največ sodelujemo s Pedagoško fakulteto Maribor in Filozofsko fakulteto iz Ljubljane. 6.2 Delo učiteljskega zbora Učiteljski zbor deluje v obliki konferenc, kjer potekata razprava in odločanje o že pripravljenih rešitvah, ki nastajajo v aktivih in komisijah, ki jih sestavljajo izbrani učitelji. Učiteljski zbor odloča o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti in jih določa ZOFVI. - Posebej bomo v tem šolskem letu posvetili pozornost dela na naslednjih področjih: analiza dela posameznih aktivov ob konferenčnih obdobjih: ob konferenčnih obdobjih bodo sestanki z aktivi. Osnovni poudarek bo pregled realizacije letnih priprav, analiza pisnega preverjanja znanja, analiza oblik in metod, načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela (tematske priprave, letne priprave) in izvajanje spremenjenih internih pravil preverjanja in ocenjevanja. 31 - ob konferenčnih obdobjih bodo redni sestanki s Skupnostjo dijakov, kjer bo opravljena analiza dela, dobra podlaga za spremljanje dela so tudi poročila razrednih sestankov ob konferenčnih obdobjih, spremljanje izvajanja projektov evropskega oddelka, Analitično delo bo potekalo ob sodelovanju šolske svetovalne službe. Osnovna področja analiz so naslednja: - analiza šolskega uspeha in rezultatov vpisanih novincev, - analiza rezultatov mature, - analiziranje učnega uspeha ob konferenčnem obdobju in koncu pouka, - analiziranje uspeha po posameznih aktivih, - analiziranje izvedbe predmetnika, - analiziranje izostajanja, - analiza sodelovanja z okoljem. 6.3 Delo razrednikov Delo razrednikov poteka v obliki: - razrednih ur (vsaj enkrat na 14 dni ena pedagoška ura). Na razrednih urah poteka sprotno reševanje razredne problematike (izostajanje, ocenjevanje, vzgojna problematika), - razrednik ob sodelovanju dijakov in svetovalne službe pripravi teme, ki obravnavajo aktualne probleme. - roditeljskih sestankov (dva skupna roditeljska sestanka letno – septembra in maja), - govorilnih ur (popoldanske ob četrtkih – 5-krat letno, enkrat tedensko v dopoldanskem času). V šolskem letu bo poseben poudarek namenjen izostajanju dijakov na osnovi spremljanja izostankov dijakov ob posameznih konferenčnih obdobjih in celem šolskem letu. Dobra osnova za pripravo ustreznih ukrepov bo analiza izostankov vseh razredov v prejšnjem šolskem letu. Posebna pozornost bo namenjena analizi mature v tretjih in četrtih letnikih. 6.4 Program dela strokovnih aktivov Strokovni aktivi morajo na svojih rednih in po potrebi izrednih sestankih: - obravnavati problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, - usklajevati merila za ocenjevanje in izdelati analizo ocenjevanja, - dajati učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, - obravnavati pripombe staršev in dijakov ter opravljati druge strokovne naloge v skladu z zakonom, določene z letnim delovnim načrtom in sklepi ravnatelja. Program dela strokovnih aktivov je priloga letnega delovnega načrta šole. 32 7. PROSTORSKI IN DRUGI MATERIALNI POGOJI NAČRT INVESTICIJSKEGA IN TEKOČEGA VZDRŽEVANJA TER NABAVE OPREME Planirana obnova gimnazije se je pričela v začetku septembra 2010. Do začetka tega šolskega leta je izvajalec del dal v uporabo prizidek s telovadnico in opravil najnujnejša vzdrževalna dela v vmesnem starem novem delu. Pričetek zadnje faze je predviden v jesenskih ali zgodnjih spomladanskih mesecih leta 2012. Naročnik in financer je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, projekte vodi podjetje EVB d.o.o. iz Maribora, projektant je Savaprojekt d.d. iz Krškega, izvajalec del pa Begrad d.d. iz Novega mesta. Zaradi načrtovane investicije v letu 2011 in 2012 nismo upravičeni do sredstev za investicijsko vzdrževanje, zato v obnovo in vzdrževanje prostorov ne bomo vlagali, razen sredstev za tekoče vzdrževanje, ki je nujno za nemoteno in varno delo. Za izvajanje pouka bomo najeli učilnice v Prosvetnem domu Brežice in v Knjižnici Brežice ter v Ekonomski srednji šoli Brežice. Za šolsko leto 2011/12 načrtujemo nakup računalniške opreme - dopolnjevanje opreme v kabinetih in učilnicah. 8. FINANČNA IZVEDLJIVOST NAČRTA Financiranje zagotavlja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije po pogodbi o zagotavljanju proračunskih sredstev za izvajanje javne službe po modelu financiranja MoFAS8. Znesek je fiksen in se določi glede na število dijakov. V masi prihodkov so zajeti stroški dela učiteljev in drugih delavcev šole, ki predstavljajo največji delež (cca. 80%), stroški ogrevanja, komunalni stroški, elektrika, material za pouk, pisarniški material, stroški mature, izvajanje obveznih izbirnih vsebin, učbeniški sklad, izobraževanje delavcev v skladu z letnim delovnim načrtom, redno vzdrževanje in nabava opreme, uresničevanje zakonskih predpisov (iz varstva pri delu, požarnega varstva, zdravstvenega varstva, pravic iz kolektivne pogodbe in drugih). Model financiranja temelji na številu dijakov, ki so osnova za izračun finančnih sredstev, nam trenutno številčno stanje dijakov, zagotavlja zadosten priliv sredstev za osnovno dejavnost. Za realizacijo letnega delovnega načrta, ki je po vsebini veliko bogatejši, kot so šolski standardi pa si bo šola morala pridobivati še dodatne sredstva iz naslednjih virov: sofinanciranje projektov (razpisi ESS in Ministrstva za šolstvo, mednarodni projekti), šolski sklad in druga namenska donatorska in sponzorska sredstva ter drugi viri. Trenutno število dijakov v šoli omogoča finančno in vsebinsko izvedbo programa – letnega delovnega načrta šole. 8 Novi sistem naj bi spodbujal inovativnost in težnje k (še bolj) učinkoviti, uspešni, razvojno usmerjeni organizaciji izobraževanja ter posredno tudi smotrnejši porabi proračunskih sredstev (v šolah) v ta namen. Šolam naj bi omogočal večjo strokovno in finančno avtonomijo, s tem pa tudi večjo odgovornost za rezultate izobraževanja, jih spodbujal k iskanju takih organizacijskih in izvedbenih rešitev, ki bodo izboljšale tako kakovost, kot tudi notranjo ekonomičnost, jim omogočal hitrejše reagiranje na potrebe trga dela in potrebe okolja, kot tudi večjo zmožnost prilagajanja na zahteve udeležencev in sprejemanje novih iniciativ v izobraževanju ipd. Pričakovane prednosti novega načina so v upravljalnem in organizacijskem smislu odprava prevelikega normativizma in administriranja s strani države (npr. administrativna poenostavitev v načinu dodeljevanja javnih sredstev šolam; kandidiranje šol za ta sredstva pod enakimi pogoji…), enakopravnejša zastopanost socialnih partnerjev v upravljanju šol in s tem večji vpliv delodajalcev in lokalnega/regionalnega okolja, večja moč in tako odgovornost šol za razpolaganje z viri ter s tem povezana fleksibilnost, avtonomnost pri izvedbi izobraževalnih programov, oblikovanju oddelkov in skupin ipd. ob nekaterih jasno definiranih mejah (npr. minimalni izobraževalni standard, kakovost, varnost, socialno-psihološki razvoj...). 33 Šola si prizadeva pridobivati sredstva tudi na trgu in sicer z opravljanjem storitev kot so fotokopiranje, z oddajanjem prostorov v najem, s trženjem lastnih programov (vadba otrok) in prostovoljnim delom učiteljev mentorjev. Dodatni pomembni vir je šolski sklad v katerega prispevajo denarne prispevke starši dijakov in drugi donatorji. Plan porabe sredstev šolskega sklada predlaga ravnatelj na osnovi predlogov strokovnih aktivov in potrditvi na seji učiteljskega zbora. Predlagani prispevek za letošnje šolsko leto je 40 evrov na dijaka, ki ga je potrdil učiteljski zbor na uvodni konferenci 31.8.2011 in svet staršev na seji 10. 10. 2011. VSEBINSKI PREDLOG PORABE SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA za šolsko leto 2011/12 Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Vsebina Posodobitev učil (učila za predmete po predlogih strokovnih aktivov) Tekmovanja iz znanj in druga šolska tekmovanja, raziskovalne naloge (materialni stroški:potni stroški dijakov, tonerji, papir za tiskanje, diskete, CD/DVD, fotokopiranje, izdelava fotografij) Šolski časopis GIB (Oblikovanje gradiva, priprava gradiva, tisk. Projekti mednarodnih izmenjav in drugi projekti (sofinanciranje). Unesco Sodelovanje na Unesco taborih in drugih srečanjih po programu Unesco šol Nadarjeni dijaki Aktivnosti skupnosti dijakov Povračilo stroškov dijakom za sodelovanje na sejah Dijaškega parlamenta, materialni stroški organiziranih aktivnosti v interesu šole (projektni dnevi na temo svetovnih dni). Knjige, revije, nabava slovarjev, enciklopedij in drugih gradiv, ki niso predpisana z učnimi načrti, naročnina za revije (Življenje in Gea, Moj mali svet, Svet in ljudje ter sedem tujih revij) in časopise (Ekipa,Dnevnik, Delo, Auto Bild, Finance, National Geographic). Pomoč socialno ogroženim dijakom Na osnovi utemeljenega predloga razrednika ali drugega učitelja ter mnenja svetovalne službe, se lahko določi višina in vrsta finančne pomoči. Ostalo (v skladu s cilji LDN, predlogi dijakov, staršev, maturantski plesi). Predvideni prihodki: 20.000 EUR, od tega prispevki staršev v višini 14.000 EUR Sponzorska in donatorska sredstva in druga sredstva: 6.000 EUR. Porabo sredstev bomo prilagajali višini zbranih sredstev. 34 9. ZAKLJUČEK IN SKLEP Dinamika nastajanja Letnega delovnega načrta šole V juniju in avgustu so potekali sestanki strokovnih aktivov, ki so predlagali plan strokovnega izobraževanja strokovnih delavcev, vključevanje v projekte, predlog nabav in izboljšanje materialnih pogojev za delo. Na uvodni konferenci 31.9.2011 smo potrdili obvezne elemente Letnega delovnega načrta šole. Letni delovni načrt šole je strateški in operativno izvedbeni dokument šole v šolskem letu 2011/2012. Predlog je obravnavala Skupnost dijakov, dne 10.10.2011. Predlog je obravnaval Svet staršev, dne 10.10.2011. Predloga je obravnaval in sprejel Svet šole, dne 11.10.201. Podpis ravnatelja: UROŠ ŠKOF _______________________ Datum: 15.9.2011 Podpis predsednika sveta šole: ALOJZ KONEC _______________________ Datum: 35