retorika

R
RETO IKA
9. razred
32 ur letno
Izvajalka: Klavdija Šipuš, prof. soc. in zgod.
Da bi retoriko uporabljali kar vsak dan?
“Skoraj nemogoče! Toda, če vemo, da je retorika povezana z govorjenjem, in če se
spomnimo, koliko in kaj govorimo vsak dan, nam mora biti jasno, da je ta, na prvi
pogled tuja stvar pomemben del našega življenja. Z njo vstanemo in si izborimo
prostor v kopalnici, retorika nam pomaga pri tem, kaj bomo oblekli in zajtrkovali, v šoli
nam lahko pribori tudi odlično oceno ... Je to vse? Kje pa! Tudi na trening gremo z njo
in v kino s svojo simpatijo, “kriva” je tudi za pospravljanje sobe in hišni pripor. Retorika
je pravzaprav povsod okoli nas, je del nas in kroji naše življenje bolj, kot si mislimo ali
včasih želimo.”
Igor Ž. Žagar (ur.), Retorika: uvod v govorniško veščino, Ljubljana: i2, 2007, str. 7.
R
etorika je disciplina, ki v različnih oblikah in
v različnem obsegu spremlja tako rekoč celotno človeško zgodovino. Namen in cilj retorike
je analiza ter pravilnejše in natančnejše oblikovanje argumentov in prepričevalnih tehnik na
vseh področjih človekovega življenja: od vsakodnevnih, na videz trivialnih razgovorov, preko
medijev in vzgojno-izobraževalnega sistema (če
naj navedemo le dve področji), pa tja do diskurza znanosti.
P
oučevanje retorike v devetem razredu devetletke ni samo sebi namen, temveč naj bi
učence in učenke naučilo predvsem samostojnega, koherentnega in kritičnega
oblikovanja ter izražanja stališč pri drugih predmetih, v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor
tudi na vseh (drugih) področjih družbenega in
zasebnega življenja.
Igor Ž. Žagar (ur.), Učni načrt: Retorika: uvod v
govorniško veščino, Ljubljana: MŠZŠ in ZRSŠ, 2004.
“V eni stvari imamo največjo prednost pred živalmi, da se namreč pogovarjamo med seboj in da z govorjenjem lahko izražamo svoje misli. Kdo ne bi te sposobnosti po pravici občudoval in mislil, da se je treba
kar najbolj truditi, da bi se v tej edini stvari, v kateri ljudje najbolj prekašamo živali, odlikovali tudi pred
ljudmi samimi? In da pridemo do tega, kar je najpomembnejše, katera druga sila je imela dovolj moči, da
bodisi zbere skupaj razkropljene ljudi, bodisi jih privede od divjega in surovega načina življenja k sedanjii človeški in državljanski omiki, bodisi že ustanovljenim državam izoblikuje zakone, sodišča in pravice?”
Ciceron, O govorniku.
Kaj je retorika?
Retorika
Zakaj se je koristno
učiti retorike?
Retorika
je spretnost, veščina
je veščina uspešnega
oz. tehnika.
(govornega) prepričevanja
in argumentiranja.
Družbena odvisnost uspešnega prepričevanja:
odvisnost od govornega položaja, ciljnega
občinstva, veljavnega vrednostnega sistema.
Retorika
pomaga prepričati in
razumeti v najrazličnejših
situacijah.
Razumeti
,
zakaj je o isti stvari
(Učni
načrt, str. govoriti
6)
mogoče
prepričljivo
na različne (celo nasprotne)
načine.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Etika dialoga
Znanost je tisto, kar vemo, filozofija pa tisto, česar
ne vemo.
”
,
—Bertrand Arthur William Russell
ki vodijo pogovor (maksime kvalitete, kvantitete,
Kaj je tvoj namen v filozofiji? Pokazati muhi pot iz
- pomembnosti,
Filozofsko raziskovanje
načina). etičnih,
mušje steklenice.
socialnih, spoznavnih in ontoloških
—Ludwig Wittgenstein
Nenapisana pravila/maksime
problemov,
- razvijanje avtonomnega, kritičnega, Mislim, torej sem. (Cogito ergo sum.)
”
—Rene
Descartes
lahko
sega
tudi
onkraj
dobesednega
(kaj
so
refleksivnega mišljenja,
“Spoznaj samega sebe” - Sokrat
in implikacije).
- predpostavke
razvijanje domišljije
in kreativnosti,
“Homo mensura est” (človek je merilo - vsega -) - razvijanje kulture dialoga (izražanje in
Protagoras
zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje,
“Cogito, ergo sum” (mislim, torej sem) - Descartes
upoštevanje
stališč
drugih
…),
ni le nevtralno
sredstvo
prepričevanja
in “Misli brez zorov so prazne, zori brez misli so slepi”
- argumentiranja,
razvijanje miselnih
spretnosti
- Kant
temveč
prepričuje in argumentira
“Cilj opravičuje sredstva” - Machiavelli
(oblikovanje
tudi sam. mnenj, analiziranje,
sintetiziranje, primerjanje, klasificiranje,
“Kadar ste z žensko vedno imejte pri sebi bič”* postavljanje vprašanj, iskanje hipotez,
Nietzche
izpeljevanje, odkrivanje predpostavk in
“Nikoli se ne predajte obžalovanju, temveč si taelementi
posledic, reševanje problemov).
koj recite: ‘Obžalovati bi pomenilo le dodati k prvi
Povedano
Jezik
Kaj je argumentacija?
Kateri so osnovni
argumentativnega
postopka (kaj
neumnosti še drugo.’”*
- Nietzche
dejstvo,
trditev,
utemeljitev).
“Če razumete svoj um,je
razumete
vse.”
- Nagarjuna
Filozofski problemi, prevedeni v otroški
jezik, vzpodbujajo radovednost;
* - le pribljižni citati
enakopravno sodelovanje v raziskovalni
argumenti
morajo biti resnični, sprejemljivi, med seboj povezani in
skupini otrok krepi Dobri
pozitivno
samopodobo
zadostni za sklep, za katerega
na osnovi lastnega prispevka k pouku in
argumentirajo.
omogoča, da učenci na pozitiven način
doživljajo sebe in druge. Cilji predmeta
Kaj so in kakšna je vloga skupnih mest ali
izhodiščna
prispevajo
k
razvijanju
strpnosti,
točka argumentacije, ki jo delita tako govorec kot nagovorjeni);
humanosti in zavedanja človekovih
pravic.
Dobri in slabi argumenti
topoi
Razlika med silogizmom in
entimemom
(retorični silogizem).
S spoznavanjem sestavnih delov retorične tehnike
lahko oblikujemo prepričljive govore
1. Iskanje (INVENTIO) - kaj bomo rekli
S postavljanjem pravih vprašanj (kdo, kaj, kje, s čigavo pomočjo, kako, zakaj,
kdaj) lahko najdmeno argumente o sleherni stvari\temi.
“Notranji” (vezani na prepričevalno-argumentativni postopek) in “zunanji”
argumenti (neodvisni od prepričevalno argumentativnega postopka).
2. Razvrstitev (DISPOSITIO) tistega, kar smo našli
Le s pravilnim razvrščanjem sestavnih delov govora (uvod, pripoved, digresija, utemeljitev,
epilog) dosežemo prepričevalne učinke.
3. Ubeseditev (ELOCUTIO) - najdene argumente/
dokaze situaciji primerno ubesedimo
Dober retorik lahko z različnimi ubeseditvami iste vsebine (istih argumentov)
pri poslušalcih doseže različne učinke.
Osnovne tehnike različnih ubeseditev: dodajanje, odvzemanje, nadomeščanje,
premeščanje.
4. Pomnjenje (MEMORIA) kako si govor zapomnimo
Spomin je zelo pomemben za dober nastop in učinkovito prepričevanje; mnemonične tehnike, ki so jih govorniki uporabljali nekoč in sodobne pomnilne tehnike (mind-mapping).
5. Udejanjenje (ACTIO) kako govor podamo oziroma ga odigramo
Za učinkovito prepričevanje sta zelo pomembna nastop in
neverbalna govorica\govorica telesa.
Geste in mimika lahko podkrepijo ali oslabijo povedano.
Pomemen je poudarek, intonacija, tempo, ritem, višina in jakost glasu
za uspešno oz.neuspešno prepričevanje.
Za uspešno prepričevanje so pomembni značaji
(govorca) in strasti (poslušalcev)
Osnovni elementi komunikacijske situacije (govorec, sogovorec, sporočilo, okoliščine):
(na videz) enako sporočilo ima lahko v različnih okoliščinah različne
učinke (in pomen);
(na videz) enako sporočilo ima lahko, v (na videz) enakih okoliščinah, na različne govorce
različne učinke (različen pomen);
za uspešno prepričevanje so zelo pomembne značajske poteze, ki jih govornik kaže
občinstvu in čustva
(strasti), ki jih govornik vzbuja med občinstvom.