Katalog besedilnih vrst
Transcription
Katalog besedilnih vrst
Katalog besedilnih vrst Ta katalog besedilnih vrst temelji na obsežni študiji, ki sta jo pripravila Herbert Staud in Wolfgang Taubinger, člana delovne skupine za nemščino pri pisnem zrelostnem in diplomskem izpitu »SRDP Deutsch«. Določa, katere besedilne vrste pridejo v doglednem času v poštev za delovne naloge pisnega zrelostnega in diplomskega izpita v učnem jeziku. Te besedilne vrste se opišejo in definirajo s kompetenčno usmerjenega vidika. Tako je mogoče s pozitivnim učinkom uporabljati ta katalog besedilnih vrst ne samo za pripravo zrelostnega in diplomskega izpita, temveč tudi za razvoj pisnih kompetenc učenk in učencev v celoti. Uvodna pripomba: Besedilne vrste in kompetenca Poleg izraza besedilna vrsta se najdejo v literaturi tudi pojmi način besedila, tip besedila, besedilni vzorec, besedilna oblika. Vsak teh pojmov opozarja na specifične posebnosti v okviru kategorizacij besedil in pri rabi teh kategorizacij. V nadaljevanju se uporablja izraz, ki se je v lingvistični strokovni literaturi najširše uveljavil, namreč besedilna vrsta (prim. Becker-Mrotzek & Böttcher, 2009, str. 17). Besedilnovrstna kompetenca je bistvena potrebna zmožnost za uspešno receptivno in produktivno ukvarjanje z besedili. Sámo vedenje o takih »uveljavljenih postopkih za upravljanje s ponavljajočimi se sporazumevalnimi položaji« (prav tam, str. 18) pa ne zadostuje v zadostni meri kot pogoj za uspelo pisno dejanje. Pisna kompetenca namreč pomeni »zmožnost, pragmatično znanje, vsebinsko (globalno in za področje specifično) znanje, znanje o besedilnih strukturah in jezikovno znanje v procesu pisanja tako uporabljati, da ustreza proizvod zahtevam (samostojno ali od drugega določene) funkcije pisanja« (Fix, 2006, str. 85). Kategoriziranje in karakteriziranje besedilnih vrst je zato tako težavno, ker ni neoporečne „baze za tipologiziranje“ (Brinker, 2010, str. 121): »Na eni strani gre za klasificiranje besedil na podlagi značilnosti oz. kombinacij značilnosti, na drugi strani pa za klasificiranje besedil po njihovi funkciji« (Kliewer & Pohl, 2006, str. 759). Povrhu tega doživljajo poleg standardiziranih (npr. obrazec) ali vsaj zelo formaliziranih besedil (življenjepis, zapisnik sklepov ...) druga besedila zaradi določenih vsebin, situacije pisanja, usmerjenosti na naslovnika in drugih komunikacijskih dejavnikov različna izoblikovanja. Zato je pomembno, da znanja o besedilnih vrstah v pouku pisanja ne razumemo kot taksativno naštevanje značilnosti kakega besedila, ki jih morajo učenke in učenci glede na nalogo pisanja točko za točko obdelati, temveč kot vodenje h kompetenci, kajti samo ob produktivnem ukvarjanju z besedilnimi vrstami morejo pišoči ustreči specifičnim zahtevam pisanja. Še druga utemeljitev govori za to: V vsakdanji komunikaciji se pojavljajo besedila redko kot čiste besedilne vrste, temveč so glede svoje funkcije nastavljene bolj kot mešanica: V razpravi je seveda mogoče najti tudi odsek v pripovednem slogu, ki bolje podpira kako tezo. Opis za prodajo namenjenega stroja vsebuje apelativna sporočila. Katalog besedilnih vrst 2 Tukaj objavljeni katalog besedilnih vrst se ravna načeloma po Bühlerjevem organon modelu in upošteva tako navade šolskega pouka pisanja kakor tudi zahteve delno centralnega zrelostnega in diplomskega izpita. Izhodišče za sestavo so razmišljanja, katere kompetence pisanja kandidatk in kandidatov naj so preverjene v širokem smislu (torej preko orientacije na naslovnika, tekstualnosti, sloga in primernosti normi), in sicer v receptivnem in produktivnem ukvarjanju s pragmatičnimi in estetskimi besedili. Nadalje je treba razlikovati med (bolj) kratkimi in (bolj) dolgimi besedilnimi vrstami, da omogočamo kandidatkam in kandidatom produkcijo več besedilnih vrst (in s tem dokazilo večjega števila kompetenc). Opravljena delitev besedilnih vrst v pretežno tako imenovane »šolske« in »pragmatične« ni neproblematična, kajti v izpitnih situacijah obstaja pragmatični delež tudi pragmatskih besedil samo v tem, da je treba obvladati izpitno situacijo. Nasprotno pa zahtevajo »šolske« besedilne vrste pomembne jezikovne funkcije/jezikovna dejanja, ki so v pragmatiki študija in poklicnega življenja izredno odločilne. Besedilne vrste se obravnavajo vedno pred ozadjem širokega razumevanja kompetence pisanja. Poleg značilnosti, ki uvrstijo vsakokratno besedilno vrsto v kak tip, se opozori na pisna – z njo povezana – dejanja in se naštejejo za njo potrebne kompetence. 3 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (1) Analiza/razčlemba besedila definicija opis umetnostnega ali neumetnostnega besedila (to lahko vsebuje tudi nelinearni besedilni del) po predhodni analizi predvsem jezikovnih in oblikovnih, pa tudi vsebinskih vidikov centralna pisna dejanja informirati, prikazovati, argumentirati bistveni operatorji poimenovati / navesti (1.1), opisati (1.2), obnoviti (1.3), povzeti (1.4); raziskati / ugotoviti (2.1), razložiti / pojasniti (2.5), povezati med seboj (2.6); oceniti (3.2), ovrednotiti (3.3), pregledati / preveriti (3.7) ocenjevalna merila • • • • • • • • povzetek osnovnih informacij izhodiščnega besedila oz. besedilne predloge, ki ga oz. jo je treba analizirati, v enem ali dveh uvodnih stavkih pravilna vsebinska navezava na izhodiščno besedilo analiza oblikovnih, skladenjskih, pomenskih in vsebinskih sestavin besedila oz. opis njegovih posebnosti težišče: razčlemba besedila / brez interpretacije besedila odkrivanje morebitnega besedilnega namena (predvsem pri stvarnih besedilih) členitev: izhodiščni podatki – stvarno logičen glavni del – povzetek izraz: stvaren, pojmovno povzemajoč, informativno predstavljajoč uporaba strokovnega izrazja obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste interpretacija besedila 4 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (2) Interpretacija besedila definicija interpretacija umetnostnega ali neumetnostnega besedila (slednje lahko vsebuje tudi nelinearni besedilni del) po raziskavi opaznih besedilnih značilnosti; oblikovanje utemeljenih ocen, ki vodijo k čim obsežnejšemu razumevanju besedila centralna pisna dejanja informirati, prikazovati, argumentirati bistveni operatorji poimenovati / navesti (1.1), opisati (1.2), obnoviti (1.3), povzeti (1.4); raziskati / ugotoviti (2.1), analizirati / razčleniti (2.2), uvrstiti (2.3), primerjati (2.4), razložiti / pojasniti (2.5); interpretirati (3.1), utemeljiti (3.5), pregledati / preveriti (3.7) ocenjevalna merila • • • • • • • • • • • • • • uvod: povzetek osnovnih informacij besedila, ki ga je treba interpretirati dojemljiv prikaz razvoja teme izhodiščnega besedila (potrebna) oblikovna analiza (npr. pripovedna perspektiva, vsevedni/personalni pripovedovalec …) (potrebna) jezikovna analiza preverjanje (dane) interpretacijske domneve podpiranje interpretacijske domneve ali kritično ukvarjanje z njo preko vsebin, ki jih je treba obnoviti, in rezultatov analize spoznavanje simbolne vsebine (predvsem pri književnih besedilih) sobesedilnost, medbesedilnost (kolikor to zahteva delovna naloga) povezava oblikovne in jezikovne analize z interpretacijsko domnevo učinek oz. morebitni namen besedila členitev: za branje prijetno razmerje med razlago posameznih vidikov in povezavo s celotnim besedilom izraz: samostojno, od besedila ločeno besedišče uporaba strokovnih izrazov pravilno neposredno in posredno navajanje delov besedila (citiranje) obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste analiza/razčlemba besedila 5 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (3) Povzetek definicija skrajšanje in zgostitev besedilne predloge z namenom obnovitve strukture dejanja/miselne strukture besedila osnovna funkcija pisanja naravnanost na stvar pomembna ocenjevalna merila (= ravni kakovosti besedila) • • • • • • • obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste précis, abstract osnovne informacije o besedilu v uvodnem stavku popolnost bistvenih misli predloge pravilna obnova predloge in njene miselne strukture uporaba izhodiščnemu besedilu ustreznega členitvenega načela izraz: stvaren, pojmovno povzemajoč, informativno predstavljajoč uporaba samostojnih formulacij ustrezna povezovalna jezikovna sredstva izboljšajo koherentnost besedila 6 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (4) Odprto pismo definicija javni (objavljeni) poziv konkretnim naslovnikom, da zavzamejo stališče oz. kaj (nič ne) ukrenejo. Pri tem obdelana tematika je v tistem trenutku v javnem (objavljenem) mnenju zelo v ospredju. osnovna funkcija pisanja • • pomembna ocenjevalna merila (= ravni kakovosti besedila) • • • • • • • • • naravnanost na bralko/bralca (apelirati/pozvati, prepričati) je v središču naravnanost na stvar (informirati, prikazati, raziskati, ovrednotiti, kritizirati) pravilna obnova/pravilni prikazi predstavljene tematike dojemljivost predstavitve teme razumevanje/prepoznavanje lastnega stališča (ugovor ali okrepitev) podpiranje lastnega stališča z argumenti, dokazi za besedilno vrsto specifična členitev izraz: obširnost/obseg besedišča; glagoli, ki izražajo mnenje, členki, ki niansirajo mnenje skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem povezovalna sredstva; stava stavčnih členov/poudarjeni besedni red … raba retoričnih sredstev – preveč retoričnih sredstev (sredstva ponazarjanja; slike, metafore, primere, stilne figure, vprašanje, ponavljanje itd.) zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino: redundanca obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste pismo bralke/bralca, blog, javni govor 7 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (5) Pismo bralke/bralca definicija oblika javnega izražanja mnenja bralke/bralca (tiskanega) medija v pisni obliki o mnenju ali prikazu, objavljenem v kakem članku ali pismu bralke/bralca v tem mediju osnovna funkcija pisanja • • osnovna ocenjevalna merila (= ravni kakovosti besedila) • • • • • • naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati, prepričati) naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati, ovrednotiti, presoditi, kritizirati) pravilna obnova/pravilen prikaz predstavljene tematike (včasih odpade!) dojemljivost prikaza teme razumevanje/prepoznavanje lastnega stališča (ugovor ali okrepitev) podpiranje lastnega stališča z argumenti, dokazi za besedilno vrsto specifična členitev: navezava, del z argumenti, poziv/ocena ... izraz/skladnja: naravnava na naslovnika ( pregnantnost, interes, kratkost, kompaktnost, zgostitev …) obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste odprto pismo, blog, posting 8 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (6) Priporočilo definicija ovrednotenje stvarnega vprašanja/analiza besedil, ki mu sledijo sklepi in utemeljena ocena osnovna funkcija pisanja • • naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati, prepričati) naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati, ovrednotiti, presoditi, kritizirati) pomembna ocenjevalna merila (= ravni kvalitete besedila) • • • • • • • • • • • • • • • obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste stališče razumevanje delovne naloge stvarna pravilnost relevantnost argumentov trdnost argumentov kvaliteta primerov/besedilnih primerov brez nasprotovanj rdeča nit pravilna obnova predloge/predlog primerna členitev sorazmernost jezik, ki ustreza položaju in naslovniku jasnost, razumljivost izbranega besedišča variiranje izrazja/obseg besedišča vodenje bralke/bralca uvod/konec služita namenu 9 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (7) Komentar definicija subjektivno, ocenjujoče besedilo, v katerem avtorica/avtor izraža osebno mnenje o temi, ki je ali splošno znana ali bila obravnavana v kakem mediju/časopisnem poročilu osnovna funkcija pisanja • • pomembna ocenjevalna merila (= ravni kvalitete besedila) • • • • • • • • • • • naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati, ovrednotiti, presoditi, kritizirati) naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati, prepričati) (pravilen) prikaz tematike (prikaz izhodiščnega besedila/izhodiščnih besedil) v jezikovno zgoščeni obliki jasen prikaz lastnega mnenja relevantnost in trdnost argumentov upoštevanje protiargumentov samostojno nadaljevanje misli primerna členitev: vstop – del argumentiranja – sklepanje; sorazmernost argumente je po eni strani mogoče jasno razločevati, po drugi strani pa so med seboj povezani obširnost/obseg besedišča; glagoli izražanja mnenja, členki, ki niansirajo mnenje, vezniki skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem s sredstvi povezovanja; stava stavčnih členov/poudarjen besedni red … raba retoričnih sredstev – preveč retoričnih sredstev (sredstva ponazarjanja; slike, metafore, primere, stilne figure, vprašanje, ponavljanje itd.) zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino: skoraj brez redundance; na naslovnika naravnano razmerje med nedvoumnostjo in sovsebnostjo obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, preveč besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste pismo bralke/bralca, uvodnik, glosa, kolumna 10 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (8) Razprava / razpravljalni esej definicija »Razprava je pisno ukvarjanje s kako tezo« (Fritzsche, 1994, str. 114), ki si jo ogledujemo z različnih vidikov in jo obravnavamo z argumenti. Pri tem mora biti miselna povezava spoznavna. Avtor/ica obnavlja miselno povezavo ali pa jo vzpostavlja. Posamezne dele besedila je treba organizirati in med seboj povezati bolj zavestno kot npr. pri pripovednih besedilih, ki dajejo fantaziji bralke/bralca več prostora. osnovna funkcija pisanja • • ocenjevalna merila (= ravni kvalitete besedila) • • • • • • • • • naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati, ovrednotiti, presoditi, kritizirati) naravnanost na bralko/bralca (argumentirati, apelirati/pozvati, prepričati) (pravilen) prikaz tematike (prikaz izhodiščnega besedila/izhodiščnih besedil) relevantnost in trdnost argumentov upoštevanje protiargumentov samostojno nadaljevanje misli primerna členitev: vstop – argumentacijski del – sklep/povzetek; sorazmernost argumente je po eni strani mogoče jasno razločevati, po drugi strani pa so med seboj povezani obširnost/obseg besedišča; glagoli izražanja mnenja, členki, ki niansirajo mnenje, vezniki skladnja: raznolikost, vodenje bralke/bralca: predvsem s sredstvi povezovanja zgostitev: razmerje med jezikovnimi sredstvi in vsebino: redundanca obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste komentar, pismo bralke/bralca, odprto pismo 11 Katalog besedilnih vrst besedilna vrsta (9) Govor definicija • • načrtovano govorno sporočilo več ljudem členjeni govorni manuskript/tiskana verzija govora osnovna funkcija pisanja • naravnanost na stvar (informirati, prikazati povezave, raziskati, ovrednotiti, presoditi, kritizirati) naravnanost na naslovnico/naslovnika (argumentirati, apelirati/pozvati, prepričati) • ocenjevalna merila (= ravni kvalitete besedila) • • • • • obseg upoštevanje zahtevanega števila besed, premalo besed problematično primeri za sorodne besedilne vrste priložnostni govor, slavnostni govor stvarna pravilnost relevantnost/trdnost argumentov naravnanost na naslovnika primernost členitve jezik, ki ustreza naslovniku in položaju, retorične figure predvsem v nagovarjanju publike 12 Katalog besedilnih vrst Uporabljena literatura Abraham, U. & Kepser, M. (2005). Literaturdidaktik Deutsch. Eine Einführung. Berlin: Schmidt. Abraham, U., Beisbart, O., Koß, G. et al. (izd.) (2007). Praxis des Deutschunterrichts. Arbeitsfelder, Tätigkeiten, Methoden. 5. naklada. Donauwörth: Auer. Becker-Mrotzek, M. & Böttcher, I. (2009). Schreibkompetenz entwickeln und beurteilen. Praxishandbuch für die Sekundarstufe I und II. 4. naklada. Berlin: Cornelsen Scriptor. Bekes, P., Dahmen, M. & Fehr, W. (2006). DEUTSCH S II. Kompetenzen – Themen – Training. Braunschweig: Schroedel. Beste, G., Bremerich-Vos, A., Kämper-van den Boogaart, M. et al. (izd.) (2006). Wissensspeicher Deutsch. 2. naklada. Berlin: Cornelsen. Brinker, K. (2010). Linguistische Textanalyse. Eine Einführung in Grundbegriffe und Methoden. 7. naklada. Berlin: Schmidt. Bruck, P. A. (izd.) (1991). Die Mozart Krone. Zur Empörung eines Boulevardblattes und der medialen Konstruktion eines Kulturkampfes. Wien: Österreichischer Kunst- und Kulturverlag. Bruck, P. A. & Stocker, G. (1996). Die ganz normale Vielfältigkeit des Lesens. Zur Rezeption von Boulevardzeitungen. Münster: Lit. Bucher, H.-J. (1986). Pressekommunikation. Grundstrukturen einer öffentlichen Form der Kommunikation aus linguistischer Sicht. Tübingen: Niemeyer. Kap. 5: Leserbriefkommunikation. Der Leserbrief als rhetorische Praxis (brez letnice). Na spletni tuebingen.de/uni/nas/projekte/lehrbuch/redepran/leserbrief.HTM [23.09.2011]. strani http://www.uni- Fix, M. (2006). Texte schreiben. Schreibprozesse im Deutschunterricht. Paderborn: Schöningh. Freie und Hansestadt Hamburg, Behörde für Bildung und Sport (izd.) (2003). Schriftliche Abiturprüfung Deutsch. Hinweise und Beispiele zu den zentralen schriftlichen Prüfungsaufgaben. Hamburg. Na spletni strani http://epub.sub.uni-hamburg.de/epub/volltexte/2008/896/pdf/abitur_deutschpropertysource1.pdf [08.11.2011]. Fritzsche, J. (1994). Zur Didaktik und Methodik des Deutschunterrichts. Band 2: Schriftliches Arbeiten. Stuttgart: Klett. Kliewer, H.-J. & Pohl, I. (izd.) (2006). Lexikon Deutschdidaktik. Band 2: M–Z. Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren. Kommentierender Leserbrief. Merkmale und Formen (brez letnice). Na spletni strani http://www.teachsam.de/deutsch/d_schreibf/schr_schule/eroert/ero_leserbr_merkm0.htm [23.09.2011]. Märthesheimer, M. (2004). Thema: Leserbriefe. Na spletni strani http://www.phil-fak.uniduesseldorf.de/germ1//kovo/2004_ss/materialien/wengeler/hs-tp-leserbriefe.pdf [23.09.2011]. Matthiessen, W. (2003). Umgang mit Texten in der Sekundarstufe II. In Kämper-van den Boogaart, M. (izd.). Deutsch-Didaktik. Leitfaden für die Sekundarstufe I und II. Berlin: Cornelsen Scriptor. Paefgen, E. K. (2006). Einführung in die Literaturdidaktik. 2. naklada. Stuttgart: Metzler. Katalog besedilnih vrst 13 Pürer, H. (izd.) (1996). Praktischer Journalismus in Zeitung, Radio und Fernsehen. 4. naklada. Salzburg: Kuratorium für Journalistenausbildung. Spinner, K. H. (1989). Textanalyse im Unterricht. In Praxis Deutsch 98. Str. 19–23. Steinig, W. & Huneke, H.-W. (2004). Sprachdidaktik Deutsch. Eine Einführung. 2. naklada. Berlin: Schmidt. Vogt, R. (1984). Probleme der Analyse subkultureller Sprachpraxis – Am Beispiel eines Leserbriefs aus der „Tageszeitung“. In Krenn, H., Niemeyer, J. & Eberhardt, U. (izd.). Sprache und Gesellschaft. Akten des 18. Linguistischen Kolloquiums Linz 1983. Band 2. Tübingen: Niemeyer. Str. 105–117.