pretrška bovha - Osnovna šola AT Linharta Radovljica

Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica
Kranjska c. 27
4240 Radovljica
PROJEKTNA TURISTIČNA NALOGA
Avtorji:
Mentorice:
Julija Amon, 8. B
Žan Cenček, 8. B
Valentin Dowhyj, 8. B
Katja Erznožnik, 8. B
Aiden Jurij Franko, 8. B
Lea Holc, 8. B
Anja Justin, 8. B
Gašper Konc, 8. B
Aljaž Medič, 8. B
Evelyn Pogačar Prešeren, 8. B
Kaja Rupar, 8. B
Irena Filipič
Metka Pristov
Alja Štendler
Radovljica, januar 2015
29. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA – ZGODBE TURIZMA
0
KAZALO
ZAHVALA....................................................................................................................................3
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE .......................................................................................... 4
ABSTRACT AND KEY WORDS ..................................................................................... ...........5
1 UVOD ......................................................................................................................................... 6
2 NAŠ TURISTIČNI PROIZVOD ...............................................................................................7
2. 1 ZBIRANJE IDEJ....................................................................................................................7
2. 1. 1 PREDTRG..........................................................................................................................7
2. 1. 2 BOVHA..............................................................................................................................9
2. 1. 3 HIŠNA IMENA................................................................................................................10
2. 1. 4 PANJSKE KONČNICE....................................................................................................11
2. 1. 5 MED.................................................................................................................................12
2. 1. 6 ANTON JANŠA...............................................................................................................14
2. 1. 7 PUSTNI KARNEVAL.....................................................................................................15
2. 2 IME PRETRŠKA BOVHA.................................................................................................16
2. 3 VABILO IN OGLAŠEVANJE DELAVNIC, PUSTNEGA SPREVODA TER
DRAMATIZACIJE.....................................................................................................................24
2. 3. 1 DELAVNICE....................................................................................................................24
2. 3. 1. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV................................................................24
2. 3. 2 PUSTNI SPREVOD.........................................................................................................25
2. 3. 2. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV................................................................25
2. 3. 3 DRAMATIZACIJA PRETRŠKE BOVHE......................................................................26
2. 3. 3. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV................................................................26
3. ZAKLJUČEK..........................................................................................................................27
4. VIRI IN LITERATURA..........................................................................................................28
5. PRILOGA................................................................................................................................29
5. 1 PRIPRAVE NA TURISTIČNO TRŽNICO.........................................................................29
1
AVTORJI
AIDEN
JURIJ
FRANKO
KATJA
ERZNOŽNIK
AMON
JULIJA
LEA HOLC
ŽAN
CENČEK
ANJA
JUSTIN
VALENTIN
DOWHYJ
KAJA
RUPAR
ALJAŽ
MEDIČ
GAŠPER
KONC
EVELYN
POGAČAR
PREŠEREN
Mentorice: Irena Filipič; profesorica španščine in zgodovine
Metka Pristov; profesorica geografije in zgodovine
Alja Štendler; profesorica angleščine
2
ZAHVALA
Za pomoč pri načrtovanju ustvarjalnih delavnic se zahvaljujemo gospe Tadeji Peternel.
Gospe Alenki Bole Vrabec se zahvaljujemo za ideje pri dramatizaciji besedila oziroma pesmi PRETRŠKA
BOVHA.
Gospe Tjaši Jazbec se zahvaljujemo za pomoč pri dramatizaciji naše zgodbe.
Gospe Nadji Jere se zahvaljujemo za pomoč pri zbiranju gradiva o pustnem sprevodu v Radovljici.
Zahvalili bi se profesorici angleščine Alji Štendler, ki je prevedla povzetek v angleški jezik.
Na koncu se želimo zahvaliti še našim mentoricam profesorici Ireni Filipič, profesorici Metki Pristov in
profesorici Alji Štendler za vodstvo in pomoč pri izdelavi naloge.
3
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
OSNOVNA ŠOLA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA
Kranjska cesta 27, 4240 RADOVLJICA
Tel.: 04/533-75-02
Fax.: 04/533-75-55
E-pošta: [email protected]
Naslov turistične naloge: PRETRŠKA BOVHA
Avtorji:
Julija Amon, 8. B
Žan Cenček, 8. B
Valentin Dowhyj, 8. B
Katja Erznožnik, 8. B
Aiden Jurij Franko, 8. B
Lea Holc, 8. B
Anja Justin, 8. B
Gašper Konc, 8. B
Aljaž Medič, 8. B
Evelyn Pogačar Prešeren, 8. B
Kaja Rupar, 8. B
Mentorice Irena Filipič, profesorica španščine in zgodovine
Metka Pristov, profesorica geografije in zgodovine
Alja Štendler, profesorica angleščine
POVZETEK
Pr' Katež, Pr' Oparnk, Pr' Cestar, Pr' Benč ... Ta in še mnoga druga imena so se pojavila pri raziskovanju starih
hišnih imen v Predtrgu. Skozi pogovore z ljudmi smo spoznavali zanimive zgod(b)e in nezgode posameznih
domačij in njihovih prebivalcev. Ta raziskovalna naloga nam je bila izhodišče za našo turistično nalogo. Med
gradivom za raziskovanje starih hišnih imen smo naleteli tudi na pesem (oziroma zgodbo) o Pretrški bovhi, ki
skozi šaljivo vsebino prikazuje življenje in predvsem prebivalce v nekdanji Radovljici oziroma Predtrgu.
Izvori starih hišnih imen domačij se vse bolj izgubljajo v pozabo, zato smo predstavili nekaj najbolj zanimivih
zgodb, ki se pojavljajo v pesmi. Predstavljene pa so tudi vse verzije pesmi, ki so zapisane po ustnem izročilu.
Radovljica leži v krajih, ki so poznani po čebelarstvu in od koder izvira tudi začetnik modernega čebelarstva in
eden najboljših poznavalcev čebel, Anton Janša. Tako se nismo mogli izogniti tudi kratkemu opisu očeta
slovenskega čebelarstva in medu ter medenim izdelkom.
Mesto pa je znano tudi po edinstvenem pustnem karnevalu, v katerem se v sprevodu predstavljajo prizori s
panjskih končnic. In v to se vključi tudi naša zgodba. Kot enega od prizorov na pustnem karnevalu bi vključili
kratko dramatizacijo Pretrške bovhe. Da pa bi dogodek videlo čim večje število naših vrstnikov, bi pesem
uprizorili tudi v okviru novoletnih delavnic, ki se vsako leto odvijajo na šoli v prednovoletnem času. Izdelavo
panjskih končnic v različnih tehnikah bi izvedli na ustvarjalnih delavnicah.
Oglaševanje vseh prireditev bo potekalo preko plakatov, izobešenih na šoli, šolske spletne strani ter na
Turističnem društvu Radovljica.
KLJUČNE BESEDE: Predtrg, Pretrška bovha, hišna imena, panjske končnice, med, Anton Janša, pustni
karneval, delavnice, dramatizacija
4
ABSTRACT AND KEY WORDS
ANTON TOMAŽ LINHART PRIMARY SCHOOL RADOVLJICA
Kranjska cesta 27, 4240 RADOVLJICA
Tel.: 04/533-75-02
Fax.: 04/533-75-55
E-mail: [email protected]
Tourist assignment title: PRETRŠKA BOVHA
The authors:
Julija Amon, 8. B
Žan Cenček, 8. B
Valentin Dowhyj, 8. B
Katja Erznožnik, 8. B
Aiden Jurij Franko, 8. B
Lea Holc, 8. B
Anja Justin, 8. B
Gašper Konc, 8. B
Aljaž Medič, 8. B
Evelyn Pogačar Prešeren, 8. B
Kaja Rupar, 8. B
The mentors Irena Filipič, teacher of Spanish and History
Metka Pristov, teacher of Geography and History
Alja Štendler, teacher of English
ABSTRACT
At Katež, at Oparnk, at Cestar, at Benč … We came across these and many other names when we were doing a
reasearch about old houshold names in Predtrg. Talking to people offered a great opportunities of learning
about interesting stories of different households. This research project was a starting point of our tourist project
work. Among the material that we gathered during researcing the old household names we came across a poem
(or rather a story) about A Flea from Predtrg, telling about life and mostly about people in the old Radovljica,
also known as Predtrg, through a funny contents.
The origin of old household names is nowadays almost forgotten therefore we presented some of the most
interesting stories of homesteads from the poem. We also included different versions of the poem that was
written according to oral tradition.
Radovljica is part of the local area known by the beekeeping. The area is also the home of the pioneer of
modern apiculture and one of the best authorities on bees, Anton Janša. We could not miss to add a short
description of the father of Slovene beekeeping as well as a part about honey and honey products.
The town is also known by the unique Shrovetide carnival in which scenes from beehive panels are presented.
Our story fits in here perfectly. As one of the scenes in the carnival we would include a short dramatisation of A
Flea from Predtrg. We would include this poem in the schools' New Year's workshops so that many of our
peers could see it themselves.Creative workshops would be an ideal opportunity to make beehive panels in
various techniques.
We will advertise all the activities through posters in school, through school web site and Tourist Society
Radovljica.
KEY WORDS: Predtrg, A Flea from Predtrg, household names, beehive panels, honey, Anton Janša, carnival,
workshops, dramatisation
5
1 UVOD
Luka in Valentina sta Radovljičana. Živita v Predtrgu. To je najstarejši srednjeveški del Radovljice. Sta tudi
lovca na zgodbe. Take nenavadne, zabavne. Luka in Valentina sta namreč zelo radoživa, vesela najstnika, ki
zelo verjameta reku, da je smeh pol zdravja.
In, glej, no, glej, ravno v Predtrgu je nastala zabavna zgodba v verzih o Pretrški bovhi.
Luka in Valentina Pretrško bovho poznata. In ker jima je Gašper, član turističnega krožka, pri odbojki povedal,
kakšna je tema letošnjega festivala »Turizmu pomaga lastna glava«, sta mu jo predstavila.
Gašper je zgodbo o Pretrški bovhi predstavil ostalim članom.
In zakaj smo se potem vsi člani turističnega krožka odločili, da predstavimo ravno to zgodbo?
PRVIČ: Zato, ker je zabavna, večina zlasti mladih Radovljičanov pa je sploh ne pozna.
DRUGIČ: V pesmi je omenjenih tudi mnogo starih hišnih imen in domačinov Predtrga, kar jo pravzaprav lahko
uvršča med pesmi zgodovinskega pomena.
Zanimivo je, da je zadnji dve leti na naši osnovni šoli potekalo sodelovanje z Razvojno agencijo Zgornje
Gorenjske, ko so učenci z mentoricama go. Ireno Filipič in go. Aljo Štendler iskali prav stara hišna imena
Radovljice z okolico.
TRETJIČ: Zato, ker je Pretrška bovha tudi eden izmed znanih motivov radovljiških panjskih končnic in jo člani
turističnega krožka želimo v sodelovanju s Turističnim društvom Radovljica prikazati kot enega izmed prizorov
na pustnem sprevodu po mestu.
Zato, ker je prizor zabaven in avtohton. Čisto radovljiški.
6
2 NAŠ TURISTIČNI PROIZVOD
2.1 ZBIRANJE IDEJ
V okviru letošnje teme ZGODBE TURIZMA smo poizkušali poiskati temo, ki bi pripovedovala lokalno
zgodbo, zraven pa bi bila izobraževalne in zabavne narave.
Osnovni namen je bil, da naše učence seznanimo z nečem, kar je v bližini, pa tega sploh ne poznajo.
Seveda pa ima naloga tudi širši namen, predstaviti produkt tudi širši javnosti.
Naključje ali ne, ko smo začeli iskati našo zgodbo, smo na naši šoli ravno zaključili projekt Stara hišna imena –
"Kako se pa pri vas reče? " (RAGOR), v katerem so nekateri učenci naleteli na pesem oziroma zgodbo o
Pretrški bovhi.
Zgodba je zabavna, malo da ne zgodovinska, med mladimi pa žal nepoznana. To so glavni argumenti za našo
izbiro Pretrške bovhe kot teme letošnje raziskovalne naloge.
Uvod v zgodbo najprej predstavi kraj dogajanja zgodbe.
2. 1. 1 PREDTRG
Radovljica ima zelo pestro zgodovinsko preteklost. V pisnih virih se prvič omenja med letoma 1050 in okoli
1065, trg pa je postala pred letom 1333. Konec 15. stoletja je pridobila mestne pravice. Radovljica se je v 12.
stoletju nahajala na območju današnjega Predtrga, v 13. stoletju pa so sedež prafare iz Rodin prenesli v
Radovljico. Ortenburžani so poleg cerkve sv. Petra zgradili še svojo graščino. Okoli graščine in cerkve je
nastalo utrjeno tržno naselje. To je postopoma prevzelo ime nekdanje naselbine, nekdanja naselbina pa je zaradi
svoje lega dobila ime Predtrg.
1
SLIKA 1: Tloris starega mesta Radovljica
V 12. stoletju je bila na prostoru današnjega Predtrga vasica Radovljica.
2
3
SLIKA 2: Pečat mesta Radovljica
SLIKA 3: Mestno jedro Radovljica
1
http://www2.arnes.si/~oskratl1s/radzg.htm
http://www2.arnes.si/~oskratl1s/radzg.htm
3
http://www2.arnes.si/~oskratl1s/radzg.htm
2
7
Ob začetku 14. stoletja je Radovljica dobila tržne pravice. Postala je pomembno središče ortenburške posesti na
Gorenjskem, skozi Radovljico pa so vodile številne gospodarske in trgovske poti.
Trg je prerasel v mesto do leta 1510, ko se Radovljica v virih neizpodbitno označuje kot mesto. Mestni grb
predstavlja
moža,
ki
v
desnici
drži
kolo,
v
levici
pa
maketo
mesta.
4
SLIKA 4: Mestni grb
V srednjem veku je bila Radovljica edino mesto v Deželi in na Zgornjem Gorenjskem.
Radovljiško gospostvo je prehajalo v najem raznim plemiškim družinam. Po vseh vzponih in padcih je leta
1868 Radovljica postala upravno središče zgornjega dela Gorenjske. Nov zagon za gospodarski razvoj sta
pomenila tudi gorenjska železnica in nova cesta proti Lescam. Radovljica je vodilno gospodarsko vlogo
ohranila do obdobja po prvi svetovni vojni, ko so to vlogo prevzele gospodarsko razvitejše Jesenice.
Kljub temu, da je izgubila svojo gospodarsko vlogo, je Radovljica še do danes ostala kulturno in upravno
središče.
5
SLIKA 5: Predtrg
4
https://www.google.si/search?q=radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=wtO_VI7eKYTpUo
GKgdgN&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=_&imgrc=gSe-4qvnQXLUUM%253A%3BxQiK517HWXmOM%3Bhttps%253A%252F%252Fgis.iobcina.si%252Fgisapp%252Fimages%252FGRBI%252FRadovljicagrb.gif%3B
http%253A%252F%252Fgis.iobcina.si%252Fgisapp%252Flogin.aspx%253Fa%253DRadovljica%3B217%3B216
5
https://www.google.si/search?q=predtrg+radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=DtW_VLKV
OsP4UvvWgrAH&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=_&imgrc=jTDQ8ZBbKGlnM%253A%3Bb1QWxdiHZv3G6M%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252FPICTURES%252Fgorenjska%252Fra
dovljica_z_okolico%252Fradovljica%252Fpredtrg%252FDSC_9023_predtrg_big.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252Fslo
venija%252Fpredtrg%252Fslo%3B1057%3B702
8
6
SLIKA 6: Predtrg
2. 1. 2 BOVHA
Značilnosti ljudske ustvarjalnosti so prikazane v znanih ljudskih pesmih. Ena takih je pesem o suhi "šmentani
muhi" ali bolhi, ki so jo zaklali in po določenem ritualu vse "junake" posmehljivo obdarovali s kolinami.
Predmet posmeha so največkrat razni rokodelci in prebivalci določenih krajev. Prebivalci kake soseske so se
radi pošalili na svoj račun, še raje pa so dražili svoje sosede, s katerimi so bili ponavadi večno na bojni nogi. Na
ta ljudski motiv so torej oprte tudi štiri variante pesmi o Pretrški bovhi, ki se šaljivo in zabavljivo obrača na
prebivalce Predtrga, ta je bil namreč nekoč samostojna občina. Avtor pesmi je Funčov Matevž, po domače,
sicer pa Matevž s kapo, kakor se ga je po njegovi značilni kapi prijel "pesniški psevdonim". Pesem je
podnaslovil z Radovljiško himno, kar si lahko vsakdo po svoje razlaga. Ta himna je ovekovečila mnoge
Predtržane z njihovimi domačimi hišnimi imeni. Nekateri so prišli na vrsto zaradi rime, druge pa je zadel v živo
zaradi takih ali drugačnih lastnosti. Gre za satirično pesem, ki spremeni zajedalca v zverino in vrže iz tira vse
prebivalce Predtrga. Matevž s kapo je znal vsakodnevne težave spremeniti v humorne situacije, v takšen svet pa
smo danes zmožni vstopiti samo še otroci, kar nam pa odrasli, tako pravijo, lahko zavidajo. 7
SLIKA 7: Bovha
6
https://www.google.si/search?q=predtrg+radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=DtW_VLKV
OsP4UvvWgrAH&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=jT-DQ8ZBbKGlnM%3A%3B1ogd25hZGhdIHM%3BjTDQ8ZBbKGlnM%3A&imgrc=jTDQ8ZBbKGlnM%253A%3Bb1QWxdiHZv3G6M%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252FPICTURES%252Fgorenjska%252Fra
dovljica_z_okolico%252Fradovljica%252Fpredtrg%252FDSC_9023_predtrg_big.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252Fslo
venija%252Fpredtrg%252Fslo%3B1057%3B702
7
POVZETO PO: Radovljiško izročilo; nekaj »radolških« za pokušino
9
2. 1. 3 HIŠNA IMENA
Hišna imena označujejo domačije in pripadajoče posesti ter predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. Ta
"domača" imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se na domačijah
obdržala kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov. Danes z opuščanjem kmetij in zamiranjem kmečkega
načina življenja v vaseh hišna imena izginjajo iz vsakdanjega govora, mnoga imena poznajo le še starejši.8
Osebna imena in iz njih tvorjena hišna imena se zunaj svojega avtohtonega prostora uporabljajo redko.
Hišna imena so del naše kulturne dediščine.V njih se ohranja domače narečje in njegove krajevne govorne
posebnosti.
Primer poimenovanja po starih hišnih imenih;
SLIKA 8:
1900
SLIKA 9: Stara hišna imena v Radovljici
8
http://www.hisnaimena.si/o_imenih/
10
Pr' Malevs - Malevsova hiša, ok.
2. 1. 4 PANJSKE KONČNICE
Poslikane panjske končnice so del slovenske kulturne dediščine, ki jo pozna skoraj vsak Slovenec. Pojavijo se v
sredini 18.stoletja kot eno od poglavij ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od in za pripadnike nižjih
družbenih plasti. Razcvet so doživele v obdobju med letoma 1820 in 1880 ter zamrle v začetku 20. stoletja.
Poslikani panji so bili v splošni rabi ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja na ozemlju od južne Koroške,
severozahodne slovenske Štajerske, osrednje in severne Kranjske do dela Goriškege. Izven tega ozemlja jih je
živahna kranjska trgovina z živimi čebelami zanesla v evropske in celo druge dežele.
Zbirka poslikanih panjskih končnic Slovenskega etnografskega muzeja je po številu predmetov in njihovi
reprezentativnosti unikatna in jo lahko primerjamo le še z zbirko Čebelarskega muzeja v Radovljici. Posebnost
slikarstva na panjskih končnicah je tudi ta, da se na panjskih končnicah pojavljajo številni prizori iz
vsakdanjega življenja (http://www.etno-muzej.si/sl/panjske-koncnice).
.
9
SLIKA 10: Panjske končnice
9
https://www.google.si/search?q=panjske+kon%C4%8Dnice&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=gdi_
VILWD8K2UZCAhNAB&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_&imgrc=Llp4acLaoRLMM%253A%3BEFm_QGlnRW2CEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcom
mons%252F8%252F80%252FJansevCebelnjak1.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.snipview.com%252Fq%252FAnton%25252
0Jan%2525C5%2525A1a%3B1867%3B1266
11
2. 1. 5 MED
Méd je sladka in židka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja, je glavni
čebelji produkt in je hrana, poživilo ter zdravilo. Vrst medu je veliko - več kot 20 tisoč. Pri nas so med bolj
znanimi gozdni, cvetlični, kostanjev, akacijev, žajbljev ... Med so uporabljali že v preteklosti in sodi med ena
najstarejših človeških živil.
Sestava je odvisna od cvetlic, na katerih so cvetni prah nabirale čebele. Med ima gostoto okrog 1500 kg/m³ (1,5
kg/l), kar pomeni, da je od vode gostejši za okrog 50 %.
Vrste medu - glede na pašo čebel, ločimo različne vrste medu:
 akacijev med
 cvetlični med
 smrekov med
 hojev med
 gozdni med
 žajbljev med
 med oljne repice
 regratov med
 lipov med
 kostanjev med…
SLIKA 11: MED
10
Akacijev med
SLIKA 12: Akacijev med
Je svetlo rumen. Ima nežen sadežen vonj po akacijevem cvetju in nežno aromo po vanilijevih bombonih in po
sladkem sirupu. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi
lažji sladkorni bolniki. Uporablja se kot sladilo in namaz ter za urejanje prebave, pri želodčnih in črevesnih
težavah, zgagi in prehladih.
Cvetlični med
SLIKA 13: Cvetlični med
Je rumene do rjave barve, odvisno od rastline in dodatka mane, tudi vonj in okus sta odvisna od njegovega
izvora. Uporablja se kot sladilo, namaz in kot naravno zdravilo proti alergijam, krepi žile in srce ter pomaga pri
izčrpanosti organizma.
Smrekov med
Je temno rjave barve z rdečim odsevom, z vonjem po mentolu in sladu ter sladkim okusom, ki spominja na
zelišča. Uporablja se kot sladilo, namaz, priporočajo pa ga pri slabokrvnosti, kašlju in bronhitisu.
Hojev med
Je temno rjave barve z zelenim odsevom. Ima srednje intenziven vonj po smoli in žganju, okusa pa je sladkega,
po mentolu in sladu. Uporablja se pri slabokrvnosti, boleznih dihal (pri bronhitisu, vnetju sapnika), prehladu,
gripi in slabem zadahu. Ta vrsta medu menda pri ljudeh z alergijo na med sproži najmanjšo reakcijo.
10
http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Med#/image/Slika:Runny_hunny.jpg
12
Žajbljev med
Je zlatorumene barve z močnim vonjem in aromatičnega okusa s sledom grenčine. Vsebuje majhne količine
eteričnega olja, zato bi naj deloval kot blago razkužilo in olajševal izkašljevanje. Uporablja se pri prehladu,
kašlju, bronhitisu in za boljše spanje.
Gozdni med
SLIKA 14: Gozdni med
Je svetlo do temno rjave barve, lahko z rdečim ali zelenkastim odtenkom. Ima precej intenziven vonj, različen
glede na vrsto mane. Okus je sladek, prijeten in različen glede na vrsto mane. Uporablja se kot sladilo, namaz in
pri vnetju dihalnih poti, pri zmanjšani odpornosti organizma ter živčni napetosti.
Lipov med
Je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Uporablja se pri prehladih,
povišani telesni temperaturi, glavobolu, izgubi apetita in kašlju. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne
bolnike.
Kostanjev med
SLIKA 15: Kostanjev med
Je v več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom, močnega in ostrega vonja po kostanjevem
cvetju ter intenzivnega okusa, ki pusti obstojno grenkobo po zeliščih. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga
lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Uporablja se v prehrani in pri
slabokrvnosti, utrujenosti ter nezadostni prehrani.
Zdravilni učinki medu
 protimikrobna učinkovitost
 prehransko dopolnilo
 pomirjevalni učinki
 pri raznih pljučnih boleznih
 učinki na prebavila
 antioksidativno delovanje
 v kozmetične namene
Med se je v preteklosti dostikrat uporabljal tudi kot zdravilo za plešavost, kontracepcijsko sredstvo. Pogostokrat
se je med mešal z raznimi zdravilnimi rastlinami ali žitaricami iz določenega geografskega področja, s čimer bi
se pomnožilo njegovo delovanje kot zdravilo
13
2. 1. 6 ANTON JANŠA
Rodil se je v Breznici pri Žirovnici. Leta 1769 se je začel intenzivno ukvarjati s čebelarstvom, saj so ga čebele
in vse, kar je bilo z njimi povezano, zanimale že od majhnih nog. Doma so namreč imeli nad sto panjev, pred
katerimi so se zbirali sosedje in se pogovarjali o čebelarjenju in kmetovanju. Leto kasneje je Janša opravil izpite
in postal najprej čebelar pri Nižjeavstrijski kmetijski družbi, kasneje pa učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na
Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija. Čebelaril je na cesaričinem vrtu Augarten in potoval po ostalih
avstrijskih deželah, kjer je predstavljal svoje odkritje, povezano s prevažanjem čebel na ajdovo pašo.
Zaslovel s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo zelo natančno poznavanje čebel. V nemškem
jeziku je napisal dve pomembni knjigi: Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Cesarica Marija
Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih
knjigah.
Janšev čebelnjak v Breznici.
Kot čebelar je poznan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok.
Ker je bil tudi izjemen slikar, je panjske končnice, to so stranice nekdanjih čebeljih panjev ali kranjišč, tudi
poslikaval s kranjskimi motivi. Na končnicah so oziroma prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi
barvami, ki prikazujejo človeške slabosti, posvetni motivi ter slike, ki smešijo določene poklice. V začetku 20.
stoletja je s spremembo načina čebelarjenja poslikovanje večinoma izginilo, vendar pa se je mnogo končnic
ohranilo in so trenutno na ogled po različnih muzejih in zasebnih zbirkah. Slikanje na sprednje stranice panjev
je posebno značilno za slovenski alpski prostor. Janša je ovrgel zmotno prepričanje, da so troti vodonosci,
sklepal, da matico oplodijo v zraku in da je čebele koristno voziti na pašo. Iznašel je tudi matičnjak in
populariziral Scopolijeva odkritja o čebelah.
Slovenski čebelarji so njegov čebelnjak ohranili, leta 1884 pa mu je čebelarsko in sadjerejsko društvo na
njegovo rojstno hišo postavilo spominsko ploščo. Po njem nosi ime čebelarski muzej v Radovljici in čebelarska
plemenilna postaja na koncu doline Završnice.
11
SLIKA 16: Anton Janša
11
http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=244
14
2. 1. 7 PUSTNI KARNEVAL
V KNJIGAH Maske slovenjskih pokrajin in Praznično leto Slovencev Nika Kureta preberemo, da je bil v
Radovljici pustni sprevod organiziran že leta 1933. V nadaljevanju piše, da sta na čelu sprevoda jahala dva
fanta v napoleonskih uniformah, sledil jima je voz z muzikanti in voz otrok. Na vozu je bil zaboj, na katerem je
bil pritrjen preprost vrtiljak. Na njem sta plesala slamnato dekle in slamnat fant, vrtel pa ju je v zaboju skrit
fant. Sledila je stara kočija z našemljenima ženinom in nevesto. Sprevod je šel skozi vse mesto do Lesc. Ko se
je vrnil v Radovljico, so izročili slamnatega fanta nevesti, slamnato dekle pa ženinu, saj se jima je nameravana
poroka »podrla«.12
Radovljiški pustni karneval je organiziran od l. 1996. Sprevod vsako leto vodi pustni župan, v povorki
sodelujejo mažoretke, leška godba na pihala in skupinske maske. Med temi so posebne maske, ki prikazujejo
prizore s panjskih končnic in folklornega izročila (Predtržanov, prebivalcev dela Radovljice). V sprevodu so
vsako leto prizori iz lovčevega pogreba, brušenja babjega jezika, iz lokalne zakladnice zgodb pa izvira kopanje
predtrškega zaklada oz. šaca.
Kljub temu, da je bila prireditev vedno uspešna in dobro obiskana, pa nekako ni bila »naša – Radovljiška.
Zgodovinar mag. Jure Sinobad se je domislil, da bi naša posebnost lahko bile žive panjske končnice. Ideja je
bila z veseljem sprejeta in leta 1999 so oživele tri končnice: LOVČEV POGREB, ŽAGANJE BABE in
BRUŠENJE BABJEGA JEZIKA. Seveda smo tudi pot sprevoda podaljšali – od trgovine Merkur po
Cankarjevi, Prešernovi, Kajuhovi, Gorenjski cesti, skozi Linhartov trg, po Trubarjevi, skozi grajski park do
hotela Grajski dvor.
Leta 2000 smo tem prizorom dodali še prizore BOJ ZA MOŠKE HLAČE in VOŽNJO oz. NOŠNJO PIJANIH
MOŽ IZ GOSTILNE. Dodali pa smo tudi domačo legendo KAKO SO PREDTRŽANI ZAKLAD (ŠAC)
KOPALI«. Novost leta 2001 je bila BABJI MLIN – hudiči mečejo stare babe v mlin, ven pa pridejo mlade.
Tudi ostale končnice so bile prisotne. Sprevodu se je pridružila tudi GOSENICA, ki je žrla puhle glave.
Leta 2002 je bilo že 8 prizorov iz panjskih končnic, novost pa je bila ZGODBA O PREVARANEM MOŽU oz.
ZAKONSKA NEZVESTOBA.13
Na poti do trga se sprevodu pridružijo še druge maske, otroci, družine in odrasli. Na Linhartovem trgu gredo
skozi » špalir« in tam jih pozdravi pustni župan, maskirani otroci pa dobijo krofe.
14
SLIKA 17: Pustni sprevod Radovljica
12
Sestavila: Nadja Jere, TD Radovljica, V Radovljici, 25. 1. 2003
Sestavila: Nadja Jere, TD Radovljica, V Radovljici, 25. 1. 2003
14
http://www.radovljica.si/povezava.aspx?pid=5749 (13. 12. 2014)
13
15
2. 2 IME PRETRŠKA BOVHA
SLIKA 18: Panjska končnica – Pretrška bovha
16
In tukaj je naša zgodba o Pretrški bovhi.
(1)
Prišli so prišli vsi Pretržanci,
lovili so suho bolho po klanci.
Holadri - holadro, ena suha bovha kumerna.
Pripodila je bovha Malevsovga Franceta,
gori po Bekah skril se je Benča.
Oparnkov Janez s taveliko zvoni,
ko vid, da se Muhovc še bovhe boji.
Prletu pred Jurgelna je šuštar Debeljak,
ko bovho zagleda, se skrije v svinjak.
Sandrov Matija na pragu stoji,
približa se bovha - pa v hlače nardi.
Legatovi Jaka po vasi dol priskaka,
v salon se je zapru, da je bovhi ušu.
Moti pa z gverom za njo prileti,
petkrat ustreli - zadev jo pa ni.
Od Marka dol so vsi priletel,
da bi bovho suho ujel.
Katež je reku : "Vi ste zanč,
vsi že lovite to zlodjevo mš".
Katrinek pa prav: "Jaz stavo nardim kdor jo ujame, dobi en cekin."
Sandrova Marjana pa bovho pogana,
pred Žilham se j'upre, pa naprej več ne gre.
Legatov Janez je bolho ujev,
bovha ga je ujedla,"preklet" je zaklev.
Prišel je prišel,
Benčovi Miha,
ta je pogledal, če bovha še diha.
Tripot in z vasi Muhov pomenila sta se,
kaj s to zverino pričeti daje .
Kok in Galetovc pa prav'ta tako:
"Zaklali jo bomo in snedla se bo."
Šandra in Rašča firbec je gnov,
kdo bo to suho bovho zaklov.
Pretrški župan je po Oparnka poslov,
da je to suho bovho zaklov.
Ankršt in Marka - ta dva staj o držala,
koma j sta jo udržala, tako je becala.
Pritekla, pritekla rdeča je kri,
Zapisala Angela Mulej,(roj. okr. 1920), 1984.
Galešnek jo meša, Tomažovc lovi.
Prišla je prišla ta stara Matuhla,
17
pa jim jo speče, pa jim jo skuha
Kofčarjev Janez konja napreže,
hitro se pelje po Barbčana v Lesce.
On se je peljal prestrašen za njim,
vprašal je prej, če je bolha že hin.
Repešovi Francelj - faliran komi,
je bil povabljen na bovšje kosti.
Prišel je tud' en kamenšk berač,
en kos mu j' pomolu s Pretrga Kovač.
Matuh se je hvalu, da velik je predal,
samo jesha in popra imu je premav.
Predtržan so bovho pojedel in mene bovhe,
zato sem spesmaril to pesem od nje.
Holadrija holadra,
ena suha bovha kumerna.
Matevž s kapo.
18
Kot rečeno že v začetku naloge, pa so zgodbe o Pretrški bovhi kar štiri, vsaka po svoje povzema življenje
Pretržanov in njihovega vsakdana.
(2)
Holadri, holadra, ena suha bovha kumerna!
Prišli so prišli vsi Pretržanci,
lovili so suho bovho po klanci.
Pripodila je bovha Malevsa Franceta,
gori po bekah skril sej e Benča.
Oparnkov Janez s ta velkmo zvoni,
ko vid, da se Muhovc še bovhe boji.
Prletu pred Jurgelna je šuštar Debeljak,
ko bovho zagleda, se skrije v svinak.
Sandrov Matija na pragu stoji,
približa se bovha - pa v hvače nardi.
Legatovi Jaka po vas dol priskaka,
v salon sej zapru, da je bovhi ušu.
Moti z gverom za njo prileti,
petkrat ustreli - zadev jo pa ni.
Od Hiršmana dol so vsi prletel,
da bi bovho suho ujel.
Katež je reku : "Vi ste zanč,
vsi že lovite to zlodjovo mš".
Katrinek pa prav: "Jaz stavo nardim kdor jo ujame, dobi en cekin."
Sandrova Marjana pa bovho pogana,
pred Žilham se j'upre, pa naprej več ne gre.
Legatov Janez je bolho ujev,
bovha gaj e ujedva,"preklet" je zaklev.
Prišel je prišel, Benčovi Miha,
ta je pogledal, če bovha še diha.
Tripot in Muhovc pomeniva sta se,
kaj s to zverino pričeti da je.
Kok in Galetovc pa prav'ta tako:
"Zakvali jo bomo in snedva se bo."
Sandra in Rašča firbec je gnov,
kdo bo to suho bovho zaklov.
Ankršt in Marka - ta dva sta jo država,
komej sta zdržova, tako je becava.
Pritekla, pritekla rdeča je kri,
Galešnek jo meša, Tomažovc lovi.
Prišla je prišla ta stara Matuhla,
pov jo je spekva, pov jo jim skuha.
Kofčarjovi Janez konja napreže,
hitro se pelje po Barkčana v Lesce.
On sej e peljal prestrašen za njim,
19
in najprej uprašov če je bovha res hin.
Repešovi Francelj - faliran komi,
je biv povabljen na bovšje kosti.
Prišev je tud en kamenšk berač,
en kos mu joj pomolu Pretrški Kovač.
Rjavka plesavka, še Bundra za njo,
Sandra b' rada pa prostora ni bvo.
Matuh se je hvalu, da velik je predal,
samo jesha in popra imu je premav.
Predtržan so bovho pojedel, mene pa bovhe,
zato sem spesnu to pesem od nje.
Holadri, holadra,
ena suha bovha kumrna.
Matevž s kapo (Funčov Matevž)
20
(3)
Prišli so prišli vsi Prctržanci,
in so lovili bolho po klanci.
Glejte tam, glejte, Tevža Franceta,
gori po Beki, kako jo opleta.
Oparnikov Janez s ta vePkim zvoni,
ker ve, da se Muhovc še bolhe boji.
Še Katež je pravil, tako nam je djal:
z nabasano puško sem bolhe se bal.
Še Pužmanov Joža, čeprav Pretržan,
je zbežal pred bolho, nihče ne ve, kam.
Kako ga iskala je Jerca povsod,
ker zanj se je bala in božjih nezgod.
Priteče pred Jurgla čevljar Debeljak,
ko bolho zagleda, se skrije v svinjak.
Hrvat z mesarico pa bil je na valit,
ko bolho zagleda, že stopi abtaht.
Muhovčov Janez na pragu stoji,
ko bolho zagleda, se v hlače nardi.
Legatovi Jaka čez trg prikrevlja,
se v strahu pred bolho v gostilno poda.
Naenkrat še Motel za njo prileti,
pet strelov iz puške, zadel jo pa ni.
Od Hiršmana doli so vsi pribežali,
ker vsakdo je mislil, da bolho b'jo ugnali.
Zdaj Katež je rekel: vsi ste zanič,
to bolho lovite, saj vendar ni ptič.
Katrinek pa pravi, jaz stavo nardim,
kdor prvi jo ujame, dobil bo cekin.
Legatovi Janez je bolho res ujel,
a ta gaj e ujedla,"preklet" je zaklev.
Rjavčova Marjana to bolho pogana,
pred Žilhom se ji upre, naprej več ne gre.
Zakliče še bliže: vsi skup na pomoč,
pred Muhovcem vpije: spodite jo proč.
In druga dekleta so kar venomer
majale z glavami: poglejte jo zver.
Tripot in Muhovc premišljala sta,
kako naj se spravi zverina s sveta.
Kok in Galetovc sta rekla tako:
zaklali jo bomo, pojedla se bo.
Skrbelo je Sandra in Rašča zelo,
kdo lotil se bolhe zaklati jo bo.
21
Nato sem s Prcdtrga je prišel tak glas,
Oparnik naj bolho zakolje za špas.
Držal jo je Ankeršt in Marka za vrat,
zdaj s c'pinom jo sune v trebuh in vrat.
Pritekla, pritekla rdeča je kri,
Galešenk jo meša, Tomažovc lovi.
Je prišel pogledat tud' Benčov Mihač,
če bolha še diha in kakih je krač.
Prišel je zraven Bovhanov Andrač,
pa jim je povedal, da to je bolhač.
Zdaj zraven še pride Legatovi Joža,
prav naglo ogleda, če dobra bo koža.
Sklenili za kožo so dobro kupčijo,
Bavantov'mu fantu naj hlače nar'dijo.
Nato se začela je slavna gostija,
najeli Matevža, ki lepo zavija.
Se zbralo je ljudstva na trgu tol'ko,
da hitro začeli plesati so polko.
Rjavka plesavka, pa Bundra za njo,
še Sandra bi rada, prostora ni b'lo.
Klobčarjev Janez kobilo napreže,
povabit' k Bovhčanom tja v Lesce jo ureže.
Majčovi Janez doma je sedel
vabilo na bolho je tudi prejel.
Še Kok se je hvalil, da velik' je prodal,
sam' popra in jesha imel je premal.
Pretržani bolho so jedli, bolhe pa mene,
zato pa sem zložil to pesem od nje.
Funčov Matevž
22
(4)
Prišli so prišli trije Pretržani,
da bi to suho bolho zaklali.
Kok in Galetovc sta rekla tako,
zaklala se bo in pojedla se bo.
Sandrova Marjana, ta bolho poganja,
Pred Žilham seji upre, naprej pa več ne gre.
Legatov Janez s tavelkim zvoni,
ko bolho zagleda v hlače nardi.
Uder Debeljak zapru bolho v svinjak,
bovha je bacniva moj ves svinjak razbila.
Ankršt pa Marka ta dva sta jo držala,
tak je becava, da sta jo komaj obdržava.
Prišu je prišu tudi en berač
en kos moj pomolu s Pretrga Kovač.
Še Tevž se je pohvalu kulk je prodav,
jesha in popra, vsega je bilo premav.
Funčov Matevž (Funčova bera)
23
2. 3 VABILO IN OGLAŠEVANJE DELAVNIC, PUSTNEGA SPREVODA TER DRAMATIZACIJE
2. 3. 1 DELAVNICE
Izdelali smo vabila za ustvarjalne delavnice ter jih razdeli vrstnikom – sošolcem in prijateljem. V šoli smo za
promocijo izobesili plakate.
Vabila za delavnice bi poslali tudi na Turistično društvo.
KJE:
KJE:
OŠ A.T. LINHARTA
RADOVLJICA
KDAJ:
KDAJ:
maj 2015
ZAKAJ:
ZAKAJ: spoznati novo tehniko
CENA
poslikave panjskih končnic
CENA: 2 eura
2. 3. 1. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV
ZAKAJ SE UDELEŽITI USTVARJALNIH DELAVNIC – IZDELAVA PANJSKIH KONČNIC
Da spoznaš nove prijatelje in se naučiš tehnike poslikave panjskih končnic.
TRAJANJE DELAVNIC
2 uri
KDAJ
maj 2015
KJE
Oš Antona Tomaža Linharta Radovljica, Kranjska c. 27, 4200 Radovljica (v pomoč ti je google map:
https://www.google.si/maps/place/Kranjska+cesta+27,+4240+Radovljica/@46.3466507,14.1753493,17z/data!3
m1!4b1!4m2!3m1!1s0x477a966b3275eb19:0x4bf190b6be75fa3e)
UDELEŽENCI
Starost od 10-15 let
24
2. 3. 2 PUSTNI SPREVOD
Prav tako smo za ogled pustnega sprevoda izdelali vabila, ki smo jih izobesili na šoli in na sprevod povabili
preko spletne strani šole.
KDAJ: pustna sobota
KJE: po ulicah Radovljice
KAJ: ogled Pretrške bovhe na pustnem sprevodu po Radovljici
2. 3. 2. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV
ZAKAJ SE UDELEŽITI PUSTNEGA SPREVODA
Da spoznaš Pretrško bovho, ki s svojo šaljivostjo privabi smeh na obraz ter se družiš s prijatelji in se poveseliš
na pustno soboto.
TRAJANJE
čas pustnega karnevala
KDAJ
pustna sobota
KJE
ulice Radovljice
UDELEŽENCI
vsi naključni obiskovalci
25
2. 3. 3 DRAMATIZACIJA PRETRŠKE BOVHE
Ker pa na naši šoli deluje tudi gledališki klub, smo se odločili, da našo Pretrško bovho tudi uprizorimo.
Dogodek je potekal v okviru novoletnih delavnic na naši šoli. Uprizoritve Pretrške bovhe pa bi lahko uvrščali
na dnevih pred pustom, v dnevih pred novim letom ....
Vabilo je bilo izdelano v okviru vabila novoletnih delavnic kot ena izmed točk na prireditvi.
GLEDALIŠKI
KLUB OŠ ATL
PREDSTAVLJA:
PRETRŠKA
BOVHA
KAJ: prireditev
KDAJ: čas novoletnih
delavnic
KJE: avla šole
(OŠ A. T. LINHARTA
RADOVLJICA)
2. 3. 3. 1 NAČRT DOGODKA IN PREDSTAVITEV
ZAKAJ SE UDELEŽITI OGLEDA DRAMATIZACIJE PRETRŠKE BOVHE
Da spoznaš Pretrško bovho še v drugačni luči ter zgodovino Radovljice in vsakdan njenih prebivalcev.
TRAJANJE
1 ura
KDAJ
čas novoletnih delavnic
KJE
OŠ A.T. Linharta Radovljica
UDELEŽENCI
vsi učenci predmetne stopnje
26
3. ZAKLJUČEK
Namen naše turistične naloge je bil najti zgodbo. Radovljiško, avtentično.
In našli smo jo. Zgodbo o radovljiški Pretrški bovhi. Zabavno, poučno, malodane zgodovinsko in zlasti med
mladimi skoraj nepoznano.
In to zgodbo smo vključili v turistično ponudbo našega kraja. Menimo, da nam je to tudi uspelo:
Pretrška bovha kot eden izmed prizorov na pustnem sprevodu po Radovljici, poslikava panjskih končnic kot
spominka iz našega kraja z motivom Pretrške bovhe ter odrska predstavitev te zgodbe.
Domenili smo se tudi, da bomo zgodbo o bovhi uprizorili na določenih občinskih prireditvah v sodelovanju s
TIC-em in TD Radovljica.
Nas-člane turističnega krožka je »bovha« že pri pisanju turistične naloge mnogokrat spravila v smeh. Ta smeh
in dobro voljo pa želimo prenesti oziroma deliti tudi z drugimi.
Upamo, da nam bo tudi to v kar največji meri uspelo.
27
4. VIRI IN LITERATURA
http://kraji.eu/slovenija/predtrg/slo (11. 11. 2014)
http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Med (16. 1. 2015)
http://www.hisnaimena.si/o_imenih/ (3. 1. 2015)
http://www.radovljica.si/povezava.aspx?pid=5749 (13. 12. 2014)
http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=244 (20. 12. 2014)
https://www.google.si/search?q=panjske+kon%C4%8Dnice&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm
=isch&sa=X&ei=gdi_VILWD8K2UZCAhNAB&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_&imgrc=Llp4acLaoRLMM%253A%3BEFm_QGlnRW2CEM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252F
wikipedia%252Fcommons%252F8%252F80%252FJansevCebelnjak1.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.s
nipview.com%252Fq%252FAnton%252520Jan%2525C5%2525A1a%3B1867%3B1266 (20. 12. 2014)
https://www.google.si/search?q=predtrg+radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&s
a=X&ei=V9O3VK23Jor6UK22hNgE&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=_&imgrc=jTDQ8ZBbKGlnM%253A%3Bb1QWxdiHZv3G6M%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252FPICTURES%2
52Fgorenjska%252Fradovljica_z_okolico%252Fradovljica%252Fpredtrg%252FDSC_9023_predtrg_big.jpg%3
Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252Fslovenija%252Fpredtrg%252Fslo%3B1057%3B702 (18. 12. 2014)
https://www.google.si/search?q=predtrg+radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&s
a=X&ei=V9O3VK23Jor6UK22hNgE&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=_&imgrc=1ogd25hZGhdIHM%253A%3
Bb1QWxdiHZv3G6M%3Bhttp%253A%252F%252Fkraji.eu%252FPICTURES%252Fgorenjska%252Fradovlji
ca_z_okolico%252Fradovljica%252Fpredtrg%252FDSC_9028_predtrg_katrinek_glazar_fajfar_big.jpg%3Bhtt
p%253A%252F%252Fkraji.eu%252Fslovenija%252Fpredtrg%252Fslo%3B1057%3B702 (18. 12. 2014)
https://www.google.si/search?q=radovljica&espv=2&biw=1920&bih=989&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei
=wtO_VI7eKYTpUoGKgdgN&ved=0CAcQ_AUoAg#imgdii=_&imgrc=gSe-4qvnQXLUUM%253A%3BxQiK517HWXmOM%3Bhttps%253A%252F%252Fgis.iobcina.si%252Fgisapp%252Fimages%252FGRBI%252F
Radovljicagrb.gif%3Bhttp%253A%252F%252Fgis.iobcina.si%252Fgisapp%252Flogin.aspx%253Fa%253DRa
dovljica%3B217%3B216 (22. 12. 2014)
Med in medeni kruhki v ljudskem izročilu/zbrala Dušica Kunaver - Ljubljana 1999 - (zbirka pod lipo zeleno)
Nadja Jere, TD Radovljica
28
5. PRILOGA
5. 1 PRIPRAVE NA TURISTIČNO TRŽNICO
Na turistični tržnici bo sodelovalo 9 učenk in učencev.
Na predvidenem prostoru bodo potekale ustvarjalne delavnice izdelave panjskih končnic v različnih tehnikah,
predstavili se bomo z dramatizacijo Pretrške bovhe, za obiskovalce pa bomo pripravili promocijski material
našega turističnega proizvoda.
29