januar 2015, št. 182

Januar 2015 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA
182
Nova visoko kakovostna hrana za vašega psa ali mucka
Neuničljive igrače za pse z garancijo
 041 320 813
www.qlzoo.si
O!
NOV Izdelava energetskih izkaznic!
nepremičninsko posredovanje, projektiranje, geodetske storitve, pravne stroritve
Oranžna jeklenka samo 20,50 €
Jeklenke drugih barv so 1€ dražje.
POPUSTI do 25%
•PVC in ALU okna in vrata
• Zimski vrtovi
• Panoramske stene
Popust velja do 28. 2. 2015
DOBAVA V 15 DNEH.
www.mke.si
[email protected]
.
e
at edi no)
m
te im a j vi
S om a n oto o!
n st g vaj
po pu na šte
ku po iji ( ne se
% ac e
10 avr sti s
t
u
es op
0
vr P
04
l.:
te
Bogat izbor mehiške hrane
+ testenine, pizze, solate, …
Vsak dan sveže malice
pon.-pet. 10.00 - 22.00
sob.,ned., prazniki 12.00 - 22.00
8
88
Mehiška restavracija, Karantanska 8, 1230 Domžale
3
88
www.gorjan.com
[email protected]
Tomaž Horvat, s.p., Gora 13,
1218 Komenda, 01 / 83 43 666
Nudimo vam pizze, zrezke,
solate, sladice, jedi z žara
(čevapčiči, pleskavice,
leskovački
roštilj …)
www.mexicana.si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27
T: 01/540 85 20 M: 041/627 068
Oglasi
LINIJA ZA OBLIKOVANJE TELESA
Ste nezadovoljni z odzivnostjo in strokovnostjo
vašega računovodje? Prevečkrat ostanete brez
pravočasnih in strokovnih odgovorov?
PROMO KODA:
za vas imamo rešitev:
DIET LINE
Podjetje za računovodske, finančne in davčne storitve
Frana Albrehta ul. 4, 1241 Kamnik
[email protected], 040 70 40 56
• Strokovnjakizlicencami:preizkušeniračunovodja,preizkušeni
davčnisvetovalec,preizkušeninotranjirevizor
• Zavarovanastrokovnaodgovornost
• Razpoložljivosttudivpopoldanskemčasu
PhD Lean Degree • Phd Diet Whey
PhD Diet Whey Bar
Specializirani tudi za
•
•
•
•
•
•
•
Izkoristite 15% popust na izbrane
izdelke za oblikovanje telesa
v spletni trgovini BODIFIT!
Svetovanjepriustanavljanjupodjetij,društevins.p.-jev
Pripravazakonskopotrebnihpravilnikov,sklepovterpogodb
Izvedbostatusnopravnihpreoblikovanj(pripojitve,oddelitve,...)
Izdelavakonsolidiranihračunovodskihizkazovinporočil
Pripravopodjetjanarevizijskiindavčnipregled
Sodelovanjezrevizorjiininšpektorjipridavčnipregledih
Individualnaizobraževanja
*Akcija velja za izbrane izdelke (PhD Lean Degree, Phd Diet Whey 1kg in
PhD Diet Whey Bar 12x75g) do 28.2.2015. Akcija velja samo v spletni
trgovini Bodifit. Popust je možno uveljavljati z uporabo navedene promo
kode na spletni strani Bodifit trgovine.
www.bodifit-trgovina.com
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Novi Dacia Duster
Resen terenec ni za bežne avanture.
S klimo že za 12.500 €
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia s klimo
Dacia. Zanesljiv
partner GRZS.
e od 9.800 EUR
e od 7.790 EUR
e od 12.200 EUR
e od 10.050 EUR**
www.dacia.si
Zanesljiva. Ne glede na vse.
*Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem.
Prepričajte se v najbližjem salonu
Dacia.
www.dacia.
si Zanesljiva. Ne glede na vse.
*7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Dacia Financiranjem ter velja do 30.11.2014.
MALGAJ,www.imetrgovca.com
D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.
Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto, Tel: 0123AVTOHIŠA
456 7890,
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od
xx.
do00yy.,
od xx. do yy/zaprto.
servis:
01/20
570.nedelja
E-mail: [email protected]
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
Dacia DUSTER: poRaba pRi mEšanEm ciklU: 4,8 - 9,0 l/100 km. EmiSijE co 2 : 123 – 185 g/km.
Emisijska stopnja Euro5b+. Emisje nox: 0,0107 - 0,1626 g / km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00084g / km. število delcev (x10 11): 0,76 - 2,3400. ogljikov dioksid (co 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm 10 in pm 2,5 ter dušikovih oksidov.
Kamniške novice
2
Januar 2015
Alkohol
Praznični mesec december zaznamuje veliko stvari
– obvezna dobra volja (ta me
najbolj ubija) in veselo vzdušje, obisk dobrih mož, zabave
in srečanja. In še ena, skoraj
obvezna – alkohol. Sploh pri
moških se zdi, da ni decembrske kave brez alkohola. Lahko bi rekli, da to postane kar
decembrska rekreacija. Ne
bodite jezni, moški, ne zamerite mi, raje preberite sosednje
besedilo – boste videli, da imam prav. 
Seveda ženske nismo dosti boljše in tudi meni se kdaj
pa kdaj zalomi, kljub temu, da nisem ravno ljubiteljica in
zagovornica alkohola. Tako je bilo tudi decembra. Ko smo
se z družino lepega decembrskega dopoldneva vračali iz
Ljubljane, smo se na poti ustavili na kosilu. Ker smo na hrano čakali kar nekaj časa, sem na prazen želodec spila dva
deci vinčka. O, ja … luštno je bilo. Starejši sin je moje nenavadno dobro razpoloženje komentiral z besedami: »Mami,
ti se pa danes veliko več smejiš kot po navadi.« Bi se bilo
treba zamisliti, kajne?!
Vsakdanje skrbi so izpuhtele, bilo mi je vseeno. In za trenutek sem razumela vseh tistih od 150 do 250 tisoč slovenskih alkoholikov. Ta najbolj zlorabljena legalna droga pač
predstavlja lep pobeg od realnosti. A samo za trenutek, kajti realnost je udarila nazaj! Po (ne)okrepčilnem popoldanskem spanju z mlajšim sinom sem bila kot povožena kura.
Glavobol, suha usta, slabo počutje. Brez veze, ni vredno.
Tako moje mnenje glede (prekomernega) pitja alkohola
ostaja nespremenjeno. Ali ni škoda polovico življenja preživeti, ne da bi sploh vedel, da živiš? Zdi se mi, da je življenje
pač prekratko za take pobege. Pa še eno samo naj bi bilo.
Zato ga raje užijem z veliko žlico čustev in še z eno ogromno
skrbi kot pa brezskrbno in sproščeno … a tudi pozabljeno!
Datumi so se ob koncu minulega leta res držali skupaj.
Hud tempo, še posebej, če
vsak dan naletiš na znanca,
prijatelja, sorodnika, ki najde
vzrok in tebe za sopivca.
Tako se je na primer nič hudega sluteč popoldanski družinski obisk, na katerem naj bi
se samo otroci malo zaigrali, končal okrog pol enajstih
zvečer. Seveda je šlo zgolj in
samo za uvajanje otrok v silvestrov večer, da ne bi bil prevelik šok ostati pokonci do polnoči. Ob tem se je zgodilo nekaj kolateralne škode, merljive v
dveh steklenicah šampanjca, skoraj dvomestni številki steklenic piva in buteljki dobrega vina. Avta tisti večer nisem
več prižigal, je raje počakal na novozapadli sneg, ki se je
tisto noč vsul z neba. Kot nalašč, da sem doma naslednje
jutro z veliko glavo lahko odkidal sneg tudi na delu dvorišča,
kjer bi sicer avto stal, če bi bilo vse normalno. Kako prikladno, vedno je neka situacija dober razlog (beri opravičilo)
za kaj drugega, še posebej, če je vmes alkohol ...
Pa še ena izkušnja minulih praznikov. Nalagam tako
prtljago v avto za ponovoletni družinski vikend v toplicah.
Za konec odnesem še pločevinke piva, ki na poti do avta
padejo z viška na tla. Dve izbruhneta kot dva gejzira. Čisto
stuširan, primerno aromatiziran, predvsem pa jezen kot ris,
lovim še pločevinki po dvorišču, seveda se ena zapelje še
pod avto ... Končno ju ukrotim, vržem v smeti, šmrk, polovim
še ostale in jih nežno položim v avto. Ko se zvečer s prijateljema dobim v avli hotela, se jih lotimo. Tako, bolj na izi. A
ker smo trije, ravno tisti dve žrtvovani manjkata za popoln
večer ...
Še dobro, da po decembru pride januar, a kaj, ko se tudi
v januarju najdejo ''heroji'', ki imajo ali zapoznelo novoletno
zabavo ali pa rojstnodnevno žurko. In kako naj se v takšnih
situacijah kleni moški odreče alkoholu? Priznam, težko ...
Kako to razložiti? Še težje. Zato vsaj realni ponovoletni zaobljubi: pijan nikoli za volan ter zmernost. Teh zaobljub se
bom držal (vsaj) celo leto, dam besedo.
Mateja Štrajhar
Matej Primožič
23.1.
20.2.
20.3.
17.4.
15.5.
12.6.
3.7.
28.8.
18.9.
23.10.
e: [email protected], t: 01 839 64 00
20.11.
18.12.
Kamniške novice
Na naslovnici: Plesni spektakel Pš Šinšin (Foto: Klemen Brumec)
KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si
Naslednja številka izide 20. februarja 2015
Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleksandra
Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96
400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo
brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij
ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek
na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
Januar 2015
3
Kamniške novice
Na kratko
Razpoka do baroka
Kamnik • V torek, 13. januarja, je v Galeriji Miha Maleša potekala
projekcija celovečernega filma o restavriranju baročnih slik „Razpoka do baroka“ avtorja Matevža Sterleta.
Foto: domzalec.si
ni bila podarjena, temveč so si jo priborili. V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, Moški pevski zbor Radomlje, Silva Kosec in recitatorke Zlatka Levstek, Tina in Janka Jerman.
Ultrablues: Kako so se trije kompanjoni
lotili ultramaratona
Kamnik • V torek, 13. januarja, je v Matični knjižnici Kamnik potekala predstavitev knjige Ultrablues: Kako so se trije kompanjoni lotili
ultramaratona.
Knjiga govori, kako so se trije pisci in tekači Samo Rugelj, Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač lotili 100-kilometrskega ultramaratona v puščavah in gorah južnega Utaha. Svojo izkušnjo pa so nato, na podlagi zapiskov, ki so nastajali med potjo, strnili v še zdaleč ne le tekaško, temveč
tudi v potopisno, avtobiografsko, iskreno in neposredno delo.
Matevž Sterle, akademski restavrator, ki deluje na področju konserviranja – restavriranja premične in nepremične kulturne dediščine, se je
tokrat obiskovalcem predstavil z dokumentarnim filmom „Razpoka do
baroka – Nastajanje in ohranjanje baročnih slik na platnu“, nagrajenim s
Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Kljub mladosti ima Matevž za seboj že dolgo kilometrino likovnega ustvarjanja, ki sega na različna likovno-kreativna področja
ter predstavlja razkrivanje njegove subtilne percepcije prostora in časa.
Je senzibilen avtor, ki se ga dotakne in ustvarjalno angažira marsikatero
stanje, situacija ali dogodek. Poleg restavratorstva, veliko časa namenja
tudi slikarstvu, videu in novomedijski umetnosti.
»Obstoj materialne substance je podvržen minljivosti in staranje je
proces, ki ga ne moremo ustaviti,« je dejstvo, ki se ga je avtor lotil prikazati skozi dokumentarni film, medij, preko katerega se lahko dinamiko
in celoten proces restavriranja prikaže nazorneje kot zgolj skozi statično
fotografijo. Za uspešno opravljen poseg konserviranja in restavriranja je
namreč nujen strokoven pristop in natančno poznavanje tehnologije starih mojstrov. Restavrator mora s pomočjo različnih tehnologij in postopkov najprej zbrati in izdelati obsežno dokumentacijo o življenju umetnine,
pri čemer si pomaga z mikro in makro fotografijo ter številnimi ostalimi
tehnikami sorodnih ved, vse od rentgena do mikrobioloških raziskav substance. Šele po natančni analizi obstoječe umetnine se lahko loti postopka restavriranja, s katerim se tako kar najbolj približa tehniki, tehnologiji
in materialom originala. Nadvse nazoren in poučen dokumentarec vodi
gledalca skozi celoten postopek dela, pred konservatorskim postopkom,
med njim in po njem ter tako s svojo zasnovo razumljivo predstavi in približa restavratorstvo ne le strokovni, pač pa tudi širši, laični publiki.
Po končani projekciji je Matevž številnim obiskovalcem pokazal tudi
primere pozlate lesenih predmetov, skupaj z akademsko restavratorko
Teo Kregar pa sta bila na voljo tudi za vsa vprašanja, nasvete in odgovore,
saj so obiskovalci s seboj lahko prinesli stare predmete in slike ter vprašali
restavratorja za nasvet. Zagotovo nadvse poučen večer, ki z dobro obiskanostjo sporoča, da bi bilo dogodkov, kjer se strokovno delo na interaktiven način prikaže in približa širši javnosti, lahko več.
Z avtorji se je v dvorani Matične knjižnice Kamnik pogovarjala Irena
Cerar. Skozi nadvse zabaven in sproščen pogovor so obiskovalci lahko
spoznali pisce in njihovo pot od ideje o knjigi do njene realizacije. Samo,
Žiga in Boštjan so namreč tri popolnoma različne osebe, s tremi različnimi življenjskimi zgodbami in brez skupne zgodovine. Sama (publicista),
Boštjana (kriznega poročevalca) in Žigo (mladinskega pisatelja) je na neki
točki v življenju združila ljubezen do pisane besede in teka, ki se je oblikovala v idejo o „moškem pobegu“ in iskanju svoje kredibilnosti v puščavah
Utaha. Na 100-kilometrskem ultramaratonu so tekači spoznavali sebe in
drug drugega, nastalo pa je na trenutke kar srhljivo iskreno in neposredno delo Ultrablues. Nenavaden projekt, ki so se ga lotili trije nenavadni
kompanjoni, najlepše opišejo kar uvodne besede založnika nove tekaške
knjige: »Trije možje. Trije pisci. Trije tekači. Trije obsedenci. Trije bralci.
Trije značaji. Malo skupne zgodovine, a zajeten kupček skupnih točk. In
ena, osem mesecev dolga skupna dogodivščina, ki jih je iz zagrizenih individualistov skušala spremeniti v kompanjone in ekipo ... Ultrablues je
potovanje od ultramaratonske ideje do njenega uresničenja. Je potovanje
po tekaški in življenjski premici, ki se le na končnem cilju – pa še to samo
za trenutek – spremeni v daljico.«
Ultrablues je tako potovanje po skoraj neskončnem številu tekaških in
življenjskih destinacij. Zagotovo knjiga vredna branja, saj že zaradi nenavadne ideje, resnično zanimivih in drugačnih osebnosti ter s svojim pripovednim stilom daleč presega zgolj tekaško knjigo.
Nataša Košnjek
Spominska slovesnost tragedije na Rudniku pri Radomljah
Rudnik pri Radomljah • Sedemdeset let je že od zmage nad nacističnim režimom in ravno v zadnjem letu morije se je zgodila tragedija,
ko je 6. januarja 1945 zaradi izdaje življenje izgubilo več kot trideset
borcev Narodno osvobodilnega boja. To se je zgodilo na Rudniku pri
Radomljah, kjer je domžalsko Združenje borcev za vrednote NOB organiziralo spominsko slovesnost.
Predsednica združenja, Marija Majhenič, in župan občine Domžale, Toni
Dragar, sta poudarila nesmisel druge svetovne vojne in dejstvo, da se še
premalokrat spomnimo krute usode naših prednikov, ki jim osvoboditev
Kamniške novice
Nataša Košnjek
4
Januar 2015
Na kratko
O sodarstvu v Trzinu
Trzin • V avli Centra Ivana Hribarja je bilo odprtje razstave fotografij
in orodja za izdelavo sodov, ki je nastala pod okriljem Turističnega
društva Moravče.
Sodarstvo, prastara obrtna dejavnost, ni bila razvita le v vinorodnih
okoliših, ampak tudi drugod, pravzaprav v manjšem obsegu povsod, ker
je bila potreba po lesenih posodah za vsakdanjo rabo in transport tekočin
vedno prisotna. »Razstava je nastala po naključju. Lansko leto smo imeli
v Moravčah kmečki praznik, ki ga pripravlja Društvo podeželske mladine
Moravče. Naše društvo za ta dogodek vsako leto pripravi razstavo. Tokrat
smo k sodelovanju povabili vse zbiratelje, med katerimi je bil z orodjem
za izdelavo sodov tudi Peter Svetlin, čigar last so razstavljeni eksponati.
Iz tega se je razvila pričujočo razstava, s katero smo že sodelovali v Knjižnici Moravče, sedaj bo do začetka februarja na ogled v Trzinu, nato pa se
seli v domžalski Medgeneracijski center Bistrica,« sta o razstavi povedali
predsednica TD Moravče Danica Jančar in članica društva Milena Opresnik.
Joži Valenčak, predsednica TD Kanja Trzin, je ob tem poudarila, da s TD
Moravče veliko sodelujejo, večkrat gostujejo pri njih in obratno.
sko obeležje mora biti postavljeno letos med 15. majem in 15. junijem,
tako da bo ob 70-letnici pobojev pripravljeno,« nam je o poteku izvedbe
povedal Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, ki
je tudi investitor omenjenega projekta, skupaj z Občino, ki pomaga pri
prostorskih zadevah, načrtih ipd., ter društvom iz Črne gore. Razstavo si v
občinski stavbi lahko ogledate do konca marca.
Trzinski PingPong kreativni center
Trzin • Da bo center PingPong Trzin zares kreativni je nakazalo že
odprtje v prostorih Mladinskega centra v Centru Ivana Hribarja.
Zbiratelj Peter Svetlin poleg razstavljenih eksponatov zbira še celo
vrsto drugih stvari – orožje, čelade, fotoaparate, žeblje, kmečko orodje
– poleg tega pa je tudi velik ljubitelj starodobnikov in član Društva starodobnih vozil Kamnik, ki vsako pomlad pripravi mednarodno revijo starodobnikov v Kamniku. O razstavnih eksponatih, povezanih s sodarstvom,
pravi, da so bili zbrani v dveh mesecih, saj jih je nekdo zavrgel: »Boli me
srce, ko vidim, da se naša zgodovina meče v smeti.« Poleg razstavljenih
eksponatov lahko na razstavi vidimo tudi fotografije orodja za izdelavo
sodov, ki jih je prispevala Moravčanka Anka Sodec, sicer tudi članica Likovnega društva Mengeš. V kratkem, a simpatičnem kulturnem programu je
nastopil Žiga Svetlin, vnuk zbiratelja Svetlina.
Center je bil ustanovljen lansko leto v partnerstvu lokalne kreativne
skupnosti, Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA
LUR) v okviru projekta Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE) in
Občine Trzin, ki se je ves čas aktivno vključevala v nastajanje novega centra, katerega zgodba se je začela razvijati že pod taktirko nekdanjega župana Antona Peršaka. Kreativni center PingPong deluje po metodi sodela
oz. coworkinga, poleg uporabe prostora se kreativnim posameznikom
ponujajo možnosti formalnega in neformalnega sodelovanja in povezovanja. Center deluje ob petkih med 9. in 17. uro, vanj pa vabijo kreativne
posameznike iz Trzina in okolice.
Odprtje je bilo delovno, saj smo lahko prisluhnili Luku Piškoriču iz
iniciative Slovenia Crowdfunding, ki je predstavil množično financiranje
kot enega od pomembnih načinov pridobivanja zagonskih finančnih sredstev. Skladno z imenom pa smo videli tudi namiznoteniško „predstavo“
nekdanjih reprezentantk Špele Burger Žebaljec in Martine Pohar.
Razstava idejnih rešitev spominskega
obeležja na Kopiščih v Kamniški Bistrici
Kamnik • Že lansko leto je Društvo Demos na Kamniškem dalo pobudo za ureditev spominskega parka, še posebej zaradi letošnje
70-letnice tragičnih dejanj, tj. povojnih pobojev v Kamniški Bistrici.
V sredo, 14. januarja, so v občinski stavbi odprli razstavo vseh prispelih idejnih rešitev na javnem in odprtem natečaju, ki ga je v ta
namen organizirala Občina Kamnik.
Na Občini so prejeli 14 rešitev, 5-članska komisija, ki jo je imenoval
župan, je kot najustreznejšo izbrala idejo avtorske skupine Krog d.o.o.
iz Ljubljane, v kateri so sodelovali Andrej Mlakar, Tatjana Mahovič in Mohor Kordež. Arhitekt Janez Lajovic je na odprtju na kratko predstavil vse
prispele rešitve in zmagovalno idejo. »Ko smo pregledovali prispele rešitve, so bile tiste, ki so bile bolj kvalitetne, tudi zelo abstraktne. Takšen
je tudi zmagovalni koncept. Izbrana rešitev je zaradi najbolj zadržanega
odnosa do prostora po mnenju komisije najboljša, saj se zaradi mehkih
naravnih linij krajinske ureditve zelo dobro zliva z naravnim okoljem. Gre
za predlog, ki optimalno združuje vse razpisne zahteve, izrazito upošteva
obstoječi gozdni rob, izraža spoštljivost do grobišč in zelo dobro umešča
osrednje obeležje z oltarjem,« pravi Lajovic. Ker je sodelujoče društvo iz
Črne gore zahtevalo streho, ki pa je zmagovalni koncept ni predvideval, se
je iskanje rešitve malce oddaljilo. »Skupno rešitev, ki bo ustrezala vsem,
bomo našli v tednu po odprtju razstave. Le-to bo nato potrdila komisija.
Arhitekturni biro, ki je zmagovalec natečaja, bo pripravil dokončen projekt in predračun. Nato načrtujemo razpis za izvajalce. Skratka, spomin-
Januar 2015
Brezplačno predavanje o vzgoji in šolanju psov
Kamnik • Kinološko društvo Kamnik vabi vse lastnike psov na brezplačno predavanje o šolanju psov, ki bo v soboto, 14. februarja v
Kamniku.
Pravilna vzgoja psa postaja vse bolj pomembna, a še večji pomen ima
vzgoja in izobraževanje vodnikov. V KD Kamnik se zavedajo svojega pravega poslanstva, ki tiči predvsem v vzgoji ljudi, saj se le tako lahko uspešno
pride do cilja. Še posebej vabijo na predavanje tiste, ki se šele odločate za
nakup mladička, in vse, ki psa že imate. Vstopnine ni. Prijave sprejemajo
na [email protected] do torka 10. februarja. Vse informacije najdete
na njihovi spletni strani www.kdkamnik.si ali pokličite 041 724 881 (Urška). Obvezna je predhodna prijava vseh udeležencev. 5
Kamniške novice
Na kratko
no novoletna prireditev mažoretk Twirling mažoretnega kluba Komenda
s kreacijo Anite Omerzu in prvič s skupnim nastopom s člani Godbe Komenda. Bil je to tudi spodbuden nastop bodoče nove prepoznavnosti Komende na prihodnjih prireditvah. Sicer pa se je skupno nastopanje pravzaprav začelo s programskimi zametki ob odprtjih zadnjih nekaj sejmov
Konjeniškega kluba, ki bo letos obeležil 60 let obstoja in delovanja ter 20
let organizacije sejmov v Komendi.
Zadnja, tradicionalna decembrska prireditev v občini Komenda pa je
bila blagoslovitev konj 26. decembra na Štefanovo na Križu pri Komendi.
To je bila že 23. prireditev po vrsti, na kateri se je 35 konjenikov v povorki
sprehodilo skozi vas do cerkve, kjer so po blagoslovitvi prejeli tradicionalno priznanje lončarskega mojstra Franca Kremžarja, postregli pa so jim
tudi s toplo pijačo in dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje.
Nadaljevanje decembra v letošnji januar
Komenda • Dogajanja zadnji mesec v minulem letu v občini Komenda so se vrstila podobno kot prejšnja leta; morda le z manjšimi odtenki malo drugače. Praznična dogajanja pa so se nadaljevala tudi
v januarju.
Večino meseca sta pravzaprav obeleževala prva dva decembrska dobra moža – Miklavž in Božiček. Tretji, dedek Mraz, pa je imel obiske bolj
po domovih. Tudi tokrat je decembrska vesela dogajanja začel Miklavž,
ki je prišel pred cerkve po ustaljenem urniku v Suhadole, Moste, na Križ
in potem pred glavno, farno cerkev v Komendi. Za tradicijo so poskrbeli
fantje Skupine aktivnih Klančanov in komendski gasilci. Bilo je tako kot
vsako leto na predvečer Miklavževega godovanja in obdarovanja. Skupaj
z angeli, ko ni manjkalo tudi hudobcev-parkeljnov, je Miklavž povprašal
najmlajše po pridnosti med letom in staršem dal tako podporo. Seveda
se Miklavž potem tudi z darovi ni izneveril, druga, obdarovana stran, pa
morda; če bi jih skupaj prešteli v vseh štirih krajih v občini, jih je bilo najbrž
več kot prejšnje leto.
Praznik prvega decembrskega moža dobrotnika, god sv. Miklavža, je
z velikim koncertom v živo 6. decembra, po zaslugi Sreča Korbarja in ansambla Gašperji, obeležil že 12. tradicionalni koncert Gašperjev Miklavž
v Športni dvorani v Komendi. Bogat program ansamblov s humoristom
Vinkom Šimekom, dobra organizacija, nič manj bogat srečelov komendskih gasilcev pa se nekako ni razživel v želenem in morda za marsikoga
pričakovanem večeru.
Decembra 2013 je Društvo podeželskih žena Kamnik-Komenda pripravilo razstavo kruha v Lončarjevem muzeju na Podborštu, letos pa so članice na Koželjevi domačiji na Gori pripravile decembra razstavo jabolk in
jedi iz jabolk. Zanimiva razstava je bila lepo nadaljevanje prve in predvsem
lepo vsebinsko etno spogledovanje z domačnostjo v današnji globalizirani tržnosti.
Tradicijo običajev s prireditvami je potem 19. decembra spet nadaljevalo Turistično društvo Komenda. Na Koželjevi domačiji so z uvodnim
pevskim programom najmlajših, ki jih je razveselil z obiskom tudi Božiček,
odprli zanimivo in lepo razstavo jaslic.
Vsem, ki so v nedeljo, 21. decembra, prišli popoldne v Športno dvorano
v Komendi, pa bo nedvomno ostala v lepem prazničnem spominu božič-
Bila pa je 23. udeležba lastnikov konj oziroma konjenikov nekoliko
skromnejša od prejšnjih, ker je bila v Ljubljani ta dan prvič praznična kasaška dirka z blagoslovitvijo konj, ki so se je udeležili tudi člani Konjeniškega kluba Komenda. Ta klub je namreč med vsemi konjeniškimi klubi že po
tradiciji drugi najboljši klub v Sloveniji, kar je potrdil na tekmovanju tudi
tokrat ob koncu leta na Štefanovo v Ljubljani.
Med pomembnejšimi prednovoletnimi srečanji pa je bil tudi tradicionalni sprejem pri županu. V občini Komenda je prek šestdeset društev in
klubov. Novi župan Slavko Poglajen je vsem na tradicionalnem decembrskem srečanju zaželel uspešno delo in srečno novo leto.
So se pa prednovoletne oziroma praznične prireditve nadaljevale tudi
v prvih dneh tega leta. Tako so po lanski zanimivi in lepi razstavi jaslic na
Koželjevi domačiji le-te krasile tudi jaslice v župnijski cerkvi v Komendi, ko
je bil v cerkvi že tretjič tudi Božični koncert Mešanega pevskega zbora iz
Mengša in tokrat tudi Okteta Zven iz Črnuč. Že drugič zapored pa so lepe
jaslice s prazničnim programom na prostem in velikim obiskom ob odprtju pripravili v Žejah pri Komendi ob podpori Tesarstva Štebe. Domačije pa
so po novem letu obiskovali tudi koledniki.
Domači praznik, običajno kmalu po novem letu oziroma v prvem zimskem mesecu, pa so tudi tako imenovane koline. Prikaz teh opravil in z
njimi povezanih običajev Turistično društvo Komenda pripravlja že kar nekaj let. Tako je bilo tudi sredi januarja (16. 1.) ves dan na Koželjevi domačiji
na Gori, ko so si ta opravila ogledali tudi številni učenci in starejši. In kjer
so koline, so tudi ocvirki, klobase … In tudi teh ob obisku za pokušino ni
manjkalo.
Praznični sprehod skozi prireditve do izida januarskih Kamniških novic
pa ne bi bil popoln, če ne bi tokrat samo omenili še dveh poznanih in lepih tradicionalnih prireditev. Prva je Skupaj se imamo fletno v organizaciji
društev upokojencev Komenda, Cerklje in Bukovica-Šinkov Turn, druga pa
Novoletni koncert Ustanove Petra Pavla Glavarja z Evo Černe, pianistom
Miranom Juvanom, violinistom Nejcem Avbljem, Mešanim pevski zborom
DU Komenda in Mladinskim pevskim zborom Osnovne šole Komenda-Moste, ki je bil minulo soboto, 17. januarja, zvečer. Ker si obe zaslužita nekaj
več besed, o njima v prihodnjih Kamniških novicah.
Andrej Žalar
Kamniške novice
6
Januar 2015
Na kratko
dopoldanskih urah in ob zaključku delovnega dne), medtem ko ponoči, konec tedna in ob dela prostih dneh prometa praktično ni.
Godba Domžale s prazničnim koncertom
sklenila 130-letnico
Matjaž Erčulj
Domžale • Najstarejše domžalsko društvo je v minulem letu dopolnilo svojih okroglih 130 let, izvedlo veliko število projektov in zaključilo jubilej s tradicionalnim prazničnim koncertom.
Spomnimo samo na nekaj glavnih dogodkov: razstava v Slamnikarskem muzeju, snemanje nove zgoščenke, posnete kar v godbenem domu,
jubilejni časopis, slavnostna akademija, koncert in povorka ter prenovljene uniforme. Po praznovanju so članice in člani pljunili v roke ter se
pripravili na jesensko tekmovanje v Ormožu v zabavnem programu ter
osvojili zlato plaketo s pohvalo in končno drugo mesto. Leto so zaključili s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom v Hali komunalnega
centra Domžale. Letos je bil solist večera violinist Janez Podlesek, ki je
z vrhunsko odigranimi skladbami dokazal, da je netipična kombinacija
violine in pihalnega orkestra zelo skladna. Sam program koncerta je bil
zastavljen in izveden zelo ambiciozno, tako kot se za orkester, ki sodi v
najvišjo umetniško skupino slovenskih pihalnih orkestrov, tudi spodobi.
Skratka, bili smo priča lepemu prazničnemu koncertu, ki je tudi z vokalno
obarvanimi dodatki navdušil polno Halo godbenih navdušencev. Tako je
Godba Domžale na lep način zaključila eno najbolj aktivnih in napornih
let v svoji dolgi zgodovini.
KGT Papež gostoval v Podokničarjevi oddaji
Foto: FotoStudio Majhenič
Kamnik • 6. januarja so v Gostišču pri Planinskem orlu snemali oddajo TV Golica Veselje s Podokničarjem, ki jo vodi znani kamniški
voditelj Franc Pestotnik-Podokničar in v kateri je poleg Štajerskih 7
gostoval tudi KGT Papež.
»Trenutno oddaja Veselje s Podokničarjem nastaja v gostilni Pri planinskem orlu, zato sem se odločil, da vsakič povabim društvo iz Kamnika ali
širše okolice. Za KGT Papež sem se odločil, ker so z organizacijo različnih
gorskih tekov dosegli vrhunske dosežke, prav tako pa se tudi njihovi tekmovalci na Grintovcu in drugih tekmah uvrščajo v sam svetovni vrh. V ta
izjemen projekt je vpeta celotna družina Papež, zato si zasluži tako pozornost,« je svoje povabilo gorskim tekačem razložil Franc Pestotnik-Podokničar. S sodelovanjem v oddaji so bili zelo zadovoljni tudi v KGT Papež.
»Oddaja je razvedrilna in hkrati poučna. Vse je potekalo brez težav, zelo na
nivoju, sproščeno in pristno. Mislim, da so gledalci izvedeli veliko novega
tako o ansamblu kot o klubu,« je za Kamniške novice povedala Mira Papež.
Dokler oddaja nastaja v Gostišču Pri planinskem orlu, je vedno kamniški pridih. Tako je v torek, 13. januarja, Podokničar gostil legendarni
Ansambel bratov Poljanšek, obiskovalci so bili harmonikarji Društva ljubiteljev harmonike iz Godiča; v torek, 20. januarja, pa so bile gostje Vesele
Štajerke, družbo so jim delali gasilci in gasilke iz PGD Kamniška Bistrica.
Pestro dogajanje v Trzinu
Igrarije v Menačnkovi domačiji
Trzin • Mila zima v decembru je omogočila, da so v Trzinu končali
cesto, ki služi kot nov uvoz v Obrtno industrijsko cono Trzin.
V decembru, ko nas obiskujejo dobri možje, je tudi v Trzinu veliko prijetnih prireditev. Poleg Miklavža s tržnicami, ki ga je organiziralo TD Trzin, je
Društvo Prijateljev mladine Trzin organiziralo predstavo Veseli december
in Božiček, skupaj s šolo pa dobrodelni koncert. KUD Franc Kotar je pripravilo tečaj oblikovanja zvoka, premiero lutkovne predstave Smisu smisla, z
mjuziklom Pepelka nastopalo doma in v bližnji okolici. Občina je organizirala prednovoletna srečanja za starejše občane, prednovoletno zabavo
za občane s skupino D‘Plagiators in proslavo ob dnevu samostojnosti in
enotnosti, na kateri so nastopile domače recitatorke in mešani pevski
zbor Be Jazzi. Občinski svet Občine Trzin je začel z vsebinskimi vprašanji
in se lotil proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je v prvi obravnavi ocenil
kot primernega za nadaljnjo obravnavo.
Ob vsem tem pa je konec leta 2014 Občini Trzin s pomočjo izvajalca del
KPL d. d. iz Ljubljane uspelo v promet predati urejen podaljšek lokalne ceste
Špruha, ki se priključuje na Štajersko cesto na Dobravah pri Črnučah. Lokalna cesta je bila urejena v dolžini 250 m in se nadaljuje še 150 m v sosednji
MO Ljubljana, kjer se zaključi na semaforiziranem križišču štiripasovnice.
Glede na karakteristike ceste gre za maloprometno cesto, ki pa ima funkcijo razbremenitve križišča za vstop v OIC Trzin. Cesta, na kateri je omogočen dvosmerni promet (skupna širina obeh prometnih pasov z bankinama
je 5 m), je rezervirana za osebna vozila, hitrost pa je omejena na 40 km/h.
Urejeno je bilo odvodnjavanje padavinske vode ter postavljena cestna razsvetljava in dograjen hodnik za pešce. Kolesarski promet je speljan po cesti.
Največja obremenitev ceste je predvidena v prometnih konicah (v zgodnjih
Januar 2015
Domžale • Lanski likovni natečaj Zgodba mojega mesta je dobil epilog z razstavo nagrajenke Doris Natalije Križman.
Naravna in prisrčna Doris Natalija je prav zares umetniška duša. Različni stili del, predstavljeni na razstavi to dokazujejo, njena glasbena ustvarjalnost pa vse skupaj še podkrepi. Doris je namreč kar sama popestrila
odprtje razstave s skupino In Between, v kateri je glavna pevka. Akustična
izvedba dveh avtorskih skladb nam je sicer dala nekaj pokušine njihovega
repertoarja, a je mlada zasedba izredno zanimiva, tako da bi si želeli še
kakšno njihovo pesem. Predstavitev mlade ustvarjalke in njenih raznovrstnih del je podala Katarina Rus Krušelj, samo razstavo pa si je ogledalo
veliko število mladih, kar ni običajno – zato je toliko bolj spodbudno, da
daje Menačnkova domačija priložnost tudi mladim.
7
Kamniške novice
Na kratko
Razstava bodočih restavratorjev
Pozor, AKCIJA!
Plačaš 2,
dobiš 3!
Akcija velja za naročila hrane z dostavo.
839 27 44, 051 898 150
Domžale • V domžalskem likovnem razstavišču smo bili na odprtju
razstave študentov restavratorstva ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
www.picerijanapoli.com
Vaš pogum
nam daje krila
Ford je ponosni partner naših orlov.
Zato smo pripravili omejeno serijo vozil Eagle, ki jo odlikujejo
ogrevani sedeži in ogrevano vetrobransko steklo. Počutite se
zmagovalno prav tako kot naši orli in izbirajte med nagrajenimi
vozili Fiesta, B-MAX, C-MAX in Kuga.
FORD FIESTA
FORD B-MAX
FORD C-MAX
FORD KUGA
ŽE OD
ŽE OD
ŽE OD
ŽE OD
9.990 €
12.920 €
14.765 €
Namen razstave je nazoren prikaz programa, predvsem pa produkta
končanega študija – kot je omenil Jurij Smole, akademski kipar, ki je vodil
pogovor in samo odprtje. Zanimiv pogovor, še bolj zanimivi izdelki ali, bolje rečeno, študije primerov in postopkov restavriranja ter konserviranja
so marsikateremu obiskovalcu razširili obzorja zahtevnosti in specifičnosti restavratorskega poklica. Hkrati so profesorji akademije opozorili tudi
na nestrokovno delo nekaterih samooklicanih restavratorjev, ki s svojim
pristopom umetninam in predmetom škodijo. Naj omenimo še “med vrsticami“ nakazane nemogoče prostorske razmere, v katerih je Akademija
zelo (pre)dolgo časa. Kakorkoli, razstavo zelo priporočamo.
19.980 €
Smučarski skakalec Jernej Damjan
Uradna poraba goriva: 3,3-7,7 l/100 km. Uradne specifične emisije CO2: 85179 g/km. Emisijska stopnja: Euro 5b, uradne emisije NOx: 0,0132-0,1770 g/km,
specifične emisije trdih delcev: 0,0003-0,0006 g/km, število delcev:
0,008892-3,25 x 1011. Slike so simbolične. Cene ne vključujejo stroškov
transporta.
Go Further
Od plesa do novih spominov
-15%
na barvanje
MATRIX
w w w. l a s e k . s i
Slamnikarska cesta 1c, Domžale
Diabetikom nudimo
brezplačen pregled
stopal v letu 2015!
Prijazno vabljeni.
Popust velja od 21. 1. do 25. 2. 2015.
Frizerski salon
Kamnik • Praznično vzdušje je 20. decembra v Kamniku popestrila
Zimska produkcija Plesnega kluba Šinšin. Dogodek, na katerem so
se predstavili vsi plesalci kluba, od najmlajših malih kalčkov do odraslih plesalcev, je potekal v Domu kulture Kamnik.
Z dvema zaporednima predstavama so dvorano napolnili do zadnjega
kotička in navdušili občinstvo, saj so se predstavili v vseh plesnih stilih,
ki jih v klubu poučujejo: jazz balet, show dance, modern, break dance, hip
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
01/72 45 106
031/353 347
Foto: Klemen Brumec
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Kamniške novice
8
Januar 2015
Na kratko
hop, street dance ter otroški plesi. Plesni klub daje velik poudarek tudi
izobraževanju, kar trenerjem omogoča širjenje znanja in spodbujanje kreativnega izražanja. Uspešen prenos znanja se tako kaže pri plesalcih, ki s
svojimi nastopi navdahnejo občinstvo z veseljem in pristnostjo. Ko jih gledalec opazuje, začuti zgodbo. Glasba, kostumi, svetlobni efekti, rekviziti
in dinamika skupine ustvarjajo nepozabno doživetje. Teče že peto leto, odkar Pk Šinšin s svojim ustvarjalnim delovanjem
poživlja umetniško in plesno dogajanje v Kamniku. S podporo in sodelovanjem Doma kulture Kamnik lahko širijo motivacijo in ljubezen do plesa tudi med ostale ljudi, kar jim je v veliko zadovoljstvo. Vizija kluba je
namreč spodbujati nenehno željo po izražanju skozi ples in povezanost.
Ravno zaradi tega s svojimi plesnimi nastopi dosegajo zelo dobre rezultate na tekmovanjih tako doma kot v tujini. Polni zagona v novem letu že
vadijo plesne točke, ki vam jih bodo ob koncu šolskega leta predstavili na
poletni produkciji.
VABLJENI
na okusne jedi
v prijeten ambient.
839 27 44, 051 898 150
www.picerijanapoli.com
Ajda Špacapan
Mag. Rok Špruk,
veterinar za male živali
Dobrodelni projekt Ustvarimo trenutek
gibanja
Domžale, Kamnik • Društvo Bodifit daje velik pomen ozaveščanju
gibanja in pomembnosti redne rekreacije ter zdravega načina življenja. Zakaj? Ker gibanje napolni z energijo in sprosti. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo videti življenje z omejenim gibanjem? Ali celo brez
gibanja? Kakšen je občutek, ko te ne ubogajo niti roke niti noge?
“Ker nam je zelo mar za ljudi, ki si ne morejo privoščiti tako preprostega, pa zanje vendarle nedosegljivega razkošja – gibanja, smo se odločili slediti vzGIBu in ustvariti veličastno dobrodelno akcijo. Z dobrodelno
akcijo Ustvarimo trenutek gibanja in donatorstvom želimo pomagati
gibalno omejenim osebam,“ pravijo v društvu Bodifit. Zato v fitnes centru Bodifit Domžale (Breznikova 17, 1230 Domžale, 040 800 364) in fitnes
centru Bodifit Kamnik (Usnjarska 8, 1241 Kamnik, 031 439 439) ter pri partnerjih poteka akcija zbiranja donacij za varovance Medobčinskega društva Sožitje - Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter
Društva Sožitje Kamnik. Za radodarnost in čut za dobrodelnost se vsakomur zahvalijo z Bodifit zapestnico, ki s svojimi barvami simbolizira življenje otrok, ki so jim sredstva namenjena. Z zbranimi sredstvi bodo namreč
tem pogumnim in vztrajnim ljudem omogočene nujno potrebne terapije
za gibanje.
15% POPUST
(kot prispevek
na sterilizacijo in kastracijo muck
ev in zmanjšanju
rojst
nih
žele
neza
u
k preprečevanj
števila potepuških muck).
Trajanje akcije: od 23. 1. do 28. 2. 2015
Veterina Kamnik d.o.o.
Perovo 20
1241 Kamnik
Telefon: 01/830 95 77
www.veterina-kamnik.si
[email protected]
Zmagovalka šova Top4 prevzela
novi Suzuki swift
V salonu Avto Aktiv v Trzinu nas je obiskala zmagovalka šova Top4 s
Tjašo Kokalj, gospodična Lejla Bratič, ki je prevzela novi Suzuki swift.
Ključe Suzuki swifta je zmagovalki predala direktorica podjetja Avto
Aktiv, gospa Beata Niewada. Lejla se bo v naslednjem letu vozila s Suzuki
swiftom naše avtohiše, Avto Aktiva iz Trzina, in nas bo obeščala, kje vse
sta z novim avtom bila. Veliko srečnih prevoženih kilometrov želimo zmagovalki Lejli, ki je sedaj postala tudi del naše avtohiše. Naše vodilo je, da
“Ljudje naredimo razliko“, zato verjamemo, da se bo tudi Lejla s svojim
Suzuki swiftom na cesti razlikovala od ostalih.
Podjetje AMC Slovenija podelilo
bogate nagrade
V prejšnji številki Kamniških novic je bila objavljena nagradna igra
podjetja AMC Slovenija. Na njihov naslov je prispelo kar lepo število
pravilnih odgovorov, med katerimi so izžrebali tri nagrajence, in sicer
žar ponev Arondo 24 cm je prejel Franc Skok iz Mengša, lonec Sautes
20 cm 2,1l je prejela Stanka Pirc Faflek iz Kamnika, Quick cut sekljalnik pa Suzana Ogrinc iz Mengša. Vsem trem iskrene čestitke
www.avto-aktiv.si
Januar 2015
Urnik:
pon–pet: 7:00–11:00
sob: 7:00–11:00
9
Kamniške novice
Naš pogovor
Njihov cilj je (p)ostati klub svetovnega
in olimpijskega prvaka
Dragica Sušnik
tovnem vrhu oziroma v A reprezentanci je Matjaž Pungertar. Pungertar je v
svetovnem pokalu debitiral leta 2011 v Willingenu, kjer je zasedel 45. mesto.
Anže Lanišek je tudi mladinski olimpijski prvak, na prvi mladinski olimpijadi
je zmagal leta 2012. Konec marca 2014 je na državnem prvenstvu v nordijski
kombinaciji v Planici s 149 metri postavil rekord na Bloudkovi velikanki. Zmagal je na dveh tekmah celinskega pokala. V klubu zato malo v šali še bolj pa
zares pravimo, da smo si zadali biti klub svetovnega in olimpijskega prvaka,
mladinskega sicer, a tudi to je zelo dobro.
So poleg omenjenih v klubu še drugi, ki veliko obetajo?
Smučarsko skakalni klub (SSK) Mengeš je eden od dveh slovenskih
klubov, ki se lahko pohvali s svetovnim prvakom v smučarskih skokih. Rok Benkovič je v Oberstdorfu leta 2005 postal svetovni prvak na
srednji napravi. Takrat 19-letni mladenič je ob koncu sezone v Planici postavil še rekord kluba in takratni državni rekord z 226 metri. V
Mengšu, kjer je tradicija skokov že zelo dolga, s polno paro delajo z
mladimi upi, ki bi utegnili poseči v sam svetovni vrh.
SSK Mengeš je bil ustanovljen leta 1996, organiziran je 19 let, prihodnje leto
pa bo praznoval okrogli jubilej. Od leta 2007 je predsednik kluba Matija
Šarc, trener smučarsko skakalnega kluba pa je Aleš Selak.
S klubom sem osem let, imeli smo povprečno 20 tekmovalcev, kar je neka
srednja velikost med slovenskimi klubi. Po uspehu Benkoviča je bilo v nekem obdobju tudi po 30 tekmovalcev, kasneje se je njihovo število nekoliko
zmanjšalo, tako da smo določene aktivnosti peljali predvsem v smer, kako
pridobiti nove člane na dnevih odprtih vrat, na predstavitvah po šolah itd.,
vendar nismo bili prav uspešni. Lani pa je stvar kar nekako na novo zaživela.
Imamo nekaj velikih, ki sem jih že omenil, moj sin Leon je uspešen v nordijski
kombinaciji, od 15. leta imamo čisto vrzel, od 15. navzdol pa je zelo živahno.
Od sedem- in osemletnikov imamo nekaj ‘živcev’, ki bodo sigurno nekam prišli, če bodo vztrajali in bodo posegli po rezultatih. Slednji so neka potrditev,
čeprav je naš moto, da imamo bazo otrok in mladostnikov, ki se radi zabavajo, so prijatelji med seboj, vsekakor pa se vedno izluščijo določeni, ki dosežejo
rezultate. Ne stremimo po tem, da bi jih forsirali, bistvena je njihova lastna
želja po skakanju. Kdor pride med prvih 30 v svetovnem pokalu, je gotovo že
zelo dober. Če pride med 15-terico, je vrhunski, stopničke pa so rezervirane za
šampione, za take, ki pravimo, da jim je kar nekako usojeno postati najboljši.
Pri mlajši generaciji opažate, da se spet ‘nekaj več’ dogaja.
Je tudi skakanje šport, ki je podvržen trendom in v neki fazi
postane bolj priljubljen?
Gospod Šarc, v kakšni ‘kondiciji’ ste prevzeli klub SKK
Mengeš?
Ko sem začel, je bil klub v še kar dobri kondiciji, a problem je bil rahel zaton,
ker prejšnji predsednik kar nekaj časa ni mogel najti svojega naslednika, zato
je delo malo popustilo, medtem ko se je trenerski del normalno delal naprej.
V tistem času se je zgodilo, da sta začela skakati še moja sinova in sem si
rekel: zakaj bi otroke vozil drugam, če pa je baza postavljena v Mengšu, zna
se delati in dajmo delati naprej. Tako sem pristal na vodenje kluba. Ker je
težko angažirati ljudi, levji delež peljem jaz kot predsednik, v tehničnem delu
pa za vse skrbi trener Selak, ki je s klubom že skoraj od začetka. Skrbi za same
treninge, za opremo, vse to je na naših plečih. Članov je sedaj okoli 100, poleg
tekmovalcev so zraven promotorji, starši, vsi, ki so zavzeti. V praksi se vidi, da
je to klub staršev, da sama baza ni prav velika. Zmeraj so dobrodošli vsi, vsak,
ki navija, finančni del pa nosijo starši, sponzorji in občina.
Kdo so sponzorji, kje jih najdete?
Ni jih lahko dobiti, dosti pa je okoliških obrtnikov in podjetnikov, ki so zvesti, stalno dajejo. Poskušamo dobiti več sredstev, a je kar težko priti do denarja. Večje, kot je podjetje, bolj strateško se odločajo, kam ga dati. Iskanje
sponzorjev vzame kar nekaj časa, poleg tega imam seveda še službo, od
nečesa se mora živeti. Verjetno bi se dalo še več dobiti, a če ni vzajemne
simpatije ali nimaš navezave oz. poznanstva, ne pomaga nič, četudi prideš
z odličnimi rezultati. V občini je k sreči precej posluha za mlade skakalce,
Občina Mengeš nam stoji ob strani, naš klub je dosti znan in priljubljen.
Kateri so mejniki kluba?
Klub je imel par mejnikov, prvi je že sama ustanovitev kluba, drugi je bila nesreča pred leti, ko je klub na prepoznavnosti prav zaradi tragičnega dogodka
še pridobil, po devetih letih smo imeli svetovnega prvaka Roka Benkoviča,
kar je bilo zelo pozitivno. Rezultatska nihanja so, opažajo se občasne generacijske ‘luknje’, ko nam zmanjka včasih kakšen letnik tekmovalcev. V sve-
Kamniške novice
10
Januar 2015
Na kratko
Zagotovo je tako. A želimo si, da mladi pridejo skakat predvsem zaradi lastnega interesa, ker je to zelo specifičen šport. Ambicije staršev poskušamo
dušiti, sploh pri skokih, prezgodnje ambicije imajo namreč negativen učinek pri skokih in tega se poskušamo izogibati. So leta, ko so skoki bolj ali
manj popularni, imamo pa v Sloveniji na tem področju močno tradicijo, če
ne drugje, se to vidi v Planici. To vidimo tudi, ko vsako leto naredimo klubski
koledar in ga nosimo po različnih krajih občine, ljudje večinoma natančno
vedo, kdaj so tekme in ta šport je zelo priljubljen ter zasidran med njimi.
Pravi božič s Cantemusom
Kamnik • Težko je najti bolj primeren termin za božični koncert, kot
to že tradicionalno stori Mešani pevski zbor Cantemus.
Kje so po vašem mnenju vzroki za tako veliko priljubljenost
smučarskih skokov med Slovenci?
Čeprav je Norveška zibelka nordijskih športov, so nam sami Norvežani priznali, da imamo glede poletov Slovenci primat. Če razmišljam globlje, smo
Slovenci radi malce ‘odpuljeni’, poglejte samo, koliko Slovencev se najde v
adrenalinskih športih. Najbrž je vzrok tudi naš individualizem, povsod ‘tiščimo’, se dokazujemo, smo tekmovalni, mogoče tudi zaradi zgodovinskih
vzrokov, saj se je moral posameznik v tem prostoru precej boriti za preživetje, veliko je bilo tranzicije in ‘prepiha’.
Kje in kako potekajo treningi vaših članov?
Naša baza ima ob ponedeljkih srečanja v telovadnici OŠ Mengeš, kjer se zberejo vse generacije skakalcev skupaj, s čimer želimo predvsem zagotoviti, da se
med sabo vsi poznajo, sicer pa so naše skakalnice v Mengšu, tam poskušamo
speljati maksimalno število treningov, sicer pa še povsod drugod po Sloveniji.
Prostor iščemo tam, kjer se dobro razumemo in sodelujemo, načeloma pa treniramo povsod, kjer so pogoji za to. Starejši tekmovalci mladinci od 16. leta naprej, ki pridejo v reprezentanco ali so kandidati, veliko trenirajo z reprezentanco
samo, ampak baza jim je še vedno naš klub in klubski trener, kamor se vračajo
in trenirajo z našim trenerjem, ki jih pozna od malih nog. Ve tudi, kako psihološko koga ‘pobožati’ ali trdo prijeti. Ko si v reprezentanci, se s skakalcem bolj
malo ukvarjajo, gre predvsem za ‘premetavanje kovčkov’ in potovanja, kdor ni
dovolj individualno naravnan in samoiniciativen, se lahko kmalu ‘izgubi’. Radi
se vračajo v domači klub tudi zato, ker jih zna trener ‘postaviti’.
Foto: osebni arhiv M. Šarc in arhiv kluba SSK Mengeš
Foto: Katja Jeras
Število poslušalcev, ki so 25. decembra do zadnjega kotička napolnili
kamniško frančiškansko cerkev, je bilo temu primerno, Cantemus pa je izvedel koncert kot v starih dobrih časih. Mogočen, v cerkev usmerjen zvok,
podkrepljen z orglami se je v prvem delu vil s kora. V drugem delu je zbor
stopil pred oltar in z lepim, uravnoteženim petjem pod vodstvom zborovodkinje Mateje Kališnik navdušil poslušalce. Dovršen glasbeni dogodek
je lepo dopolnil mnogo drugih božično novoletnih dogodkov, morda smo
na koncertu samem pogrešali le programske liste, da bi še lažje spremljali
izvajano vokalno glasbo. oglas-186-126-v2.indd 2
5.11.2014 10:43:53
Januar 2015
11
Kamniške novice
www.miranbrodar-sp.si
Govori se
DIMNIKI
Naše podjetje vam nudi brezplačne oglede in svetovanje.
Vgrajujemo tuljave iz najkvalitetnejših kislinsko odpornih
materialov s certifikatom (1.4404.)
- Povrtavanje in sanacija opečnatih dimnikov z vstavitvijo Inox tuljav,
- montaža troslojnih dimnikov ob fasadi,
- izdelava dimniških priključkov po meri,
- izdelava Inox krovnih plošč in dimniških pokrovov po meri,
- vgradnja kaminov,
- druga zaključna dela v gradbeništvu,
- 10 letna garancija na opravljeno delo.
Podjetje za dimniško tehniko ter storitve, Miran Brodar s.p.
Klavčičeva 11, 1241 Kamnik, Slovenija
GSM: 041492169, T: (01) 831 51 82
E: [email protected]
Info: [email protected]
Tel.: 040 461 747
Glavi trg 3
Center Kamnika
PON
19:00
TNZ
20:00
JOGA
21:00
TOR
PLESNA
TERAPIJA
SRE
TNZ
ČET
2. januar: smiseln
ali ne?
N. Košnjek, M. Primožič
Kar nekaj dni je že za nami, odkar smo se morali privaditi, da je pri
zapisovanju datuma štirinajstico zamenjala petnajstica … leto je naokoli. Seveda pa ni novega leta brez slovesa od starega in vsaj brez
tistih malih novoletnih obljub in zaobljub, novih začetkov, novega
poglavja, zaključkov, resolucij in stremenja k še boljšemu jutri. Tudi
v našem uredništvu smo se vprašali, kako Kamniške novice še bolj
približati vam, našim bralcem, in se odločili, da vam podarimo kar
vaš glas, vaše neposredno in iskreno mnenje. Tako smo ustvarili
novo rubriko, v kateri boste imeli možnost izraziti svoje mnenje o
raznih aktualnih tematikah in pomembnih vprašanjih vašega kraja.
Tokrat smo pokukali na ulice in preverili, kako je, ko se je treba po novoletnih praznikih ponovno vrniti nazaj na delo. Zanimalo nas je, kakšna
je vaša “novoletna“ volja in energija 2. januarja, ko začnemo z delovnim
letom, in sicer dan prej, kot smo bili dolgo vajeni. Ste se na to privadili,
sploh občutite kakšno razliko, smo s tem kaj pridobili ali pa celo izgubili?
Dejan, Kamnik
Ukinitev dela prostega dne se mi ne zdi smiselna. Država in delodajalci s tem zagotovo ne
prihranijo veliko, zaslužijo pa še toliko manj,
poleg tega pa smo še vedno navajeni na drugi
dan počitka. Tudi če nas primerjam z drugimi
državami, se mi ukinitev ne zdi smiselna, saj
imamo že tako manj praznikov v primerjavi z
ostalimi.
PET
PILATES TNZ MIX
ZUMBA
JOGA
ZUMBA
TNZ
STEP
TNZ
TNZ
STEP
Manca (24: Za mene osebno nima bistvenega pomena, da 2. januar ni več dela prost dan,
saj sem v prejšnih letih delala kot natakarica,
kjer prazniki običajno ne pomenijo dela prostih
dni. Trenutno pa sem tudi samozaposlena in
si tako sama določam proste in delovne dni,
zato če pride delo na praznik, si samo zato še
ne vzamem prosto, saj je od tega odvisno moje
preživetje.
Migamo na Glavnem trgu 3 v centru Kamnika.
Mateja (23): Zame ukinitev prostega dneva ne pomeni nič drastičnega. Delam preko
študentskega servisa in sem vesela vsake priložnosti za delo, četudi je čez praznike. Skoraj
zagotovo pa se bo mnenje spremenilo, ko bom
redno zaposlena .
1. OBISK katerekoli vadbe je BREZPLAČEN.
POPUST NA OŽJE DRUŽINSKE ČLANE.
Sani (22), Domžale
Če se mora delati, naj se dela; če pa produktivnost zaradi tega ne bo večja, je pa brez zveze.
Verjamem pa, da bi bili ljudje raje prosti, zato bi
se zavzel bolj za to varianto.
Ana (33), Mengeš
Produktivnost v podjetjih zaradi tega ne bo
nič večja. Večje firme imajo tako ali tako tudi
kolektivni dopust. Tisti, ki nimajo kolektivnega,
pa večinoma dopust vzamejo. Tako da bi bilo
popolnoma vseeno, če bi bil 2. januar še vedno
dela prost dan, konec koncev jih nimamo veliko.
Kovinarska 32
1241 Kamnik
T 01 83 10 860
[email protected]
www.cubus.si
projektiranje - energetske prenove - termografija - energetske izkaznice
Kamniške novice
12
Januar 2015
Izobraževanje
Učne težave niso nujno
posledica neznanja
Mateja Štrajhar
Kreativna urica »Na hladno zimsko noč« v Mengšu (Foto: Anja Pirc)
Vstop otroka v šolo prinaša v družino veliko sprememb, vprašanj pa tudi pomislekov,
tako pri otroku kot njegovih starših. Že zelo
zgodaj se lahko pojavijo težave in starejši
kot je otrok, večje so, več jih je, še posebej,
če se ne ukvarjamo z njimi. Starši smo pogosto v zagati, kaj narediti, kadar v šoli in
učiteljih ne najdemo pravih sogovornikov
in se skupaj z otrokom vrtimo v začaranem
krogu.
Kako prekiniti le-tega, povezati otroke, starše in učitelje oz. šole, osmisliti učenje oz. otrokom pokazati smisel učenja, ko ga ne vidijo …
vse to so cilji mojih sogovornic, vsaka je izkušena strokovnjakinja na svojem področju, združene pa so v Centru za učenje, izobraževanje in
vzgojo Paidea, ki od lanskega decembra deluje
v Mengšu na Trdinovem trgu 14 (stavba pred
cerkvijo). »Program v našem centru zajema
otroke, od predšolskih v vrtcu do srednješolcev, njihove starše, vzgojitelje in učitelje,« pravi
Nataša Spreitzer Jamnik, profesorica razrednega pouka. Poleg nje v centru delujeta še Regina
Bokan, profesorica pedagogike, in Bogdana
Oblak, diplomirana anglistka in pedagoginja.
Vse izhajajo iz vsakodnevnih izkušenj kot učiteljice in kot starši. Pristopajo celostno do človeka v njegovem odnosnem, čustvenem in miselnem razvoju. »V Paidea centru spodbujamo
in razvijamo okolje, ki temelji na medsebojnem
zaupanju in odprtosti. V takšnem okolju imamo
možnost učiti se izražati svoje občutke, ki nastajajo v povezavi z neko učno vsebino oz. predmetom ter se pogovarjati o doživljanju šole,
izobraževanja in učenja. Skupaj osmišljamo
pomen vaj za opravljanje nalog, se učimo novih učnih metod, pridobivamo zaupanje vase, v
svoje sposobnosti na poti do znanja. Spodbujamo kreativnost, empatičnost in delovanje za
skupnost,« pravijo v Paideji. Nataša Spreitzer
Jamnik dodaja: »Velikokrat imajo otroci slabe
ocene, a težava ni le neznanje, ampak npr. nesprejetost med vrstniki, težave doma, nerazvite
učne strategije, odnos do učenja in šole itd. O
tem se je treba pogovarjati. Šele, ko se težavo
ubesedi in se jo vključi v proces učenja, se lahko
začnemo ukvarjati z učno snovjo. Hkrati učimo
tudi starše, kako naj se z otrokom učijo, kako
naj mu pomagajo, svetujejo in ga nadzorujejo.
Otroku želimo dati veselje in voljo do učenja,
mu povedati, kje bo potreboval to znanje, torej,
učenje osmislimo, mu damo kontekst, ki ga v
šoli pogosto ne dobijo.«
Za najmlajše imajo v centru Paidea kreativne
urice. »Sreča je, če znaš deliti. To želimo naučiti
naše otroke. Na kreativni urici otroci ustvarjajo
posamezno, a njihovi posamezni izdelki sestavljajo skupinski izdelek. Prav tako ena skupina
otrok ustvarja za naslednjo skupino, prva podari svoje izdelke drugi, torej se učijo podeljevanja
in delovanja za skupnost. Otroci se sicer težko
ločijo od svojih izdelkov, težko jih podarijo, a ko
vidijo, da gre za skupno dobro oz. skupnost, se
to le zgodi. Na tak način počasi presegajo individualizem. Na koncu te skupinske izdelke podarimo lokalnim javnim ustanovam oz. institucijam, ki to želijo,« pa kreativne urice predstavi
Regina Bokan.
Tako v centru za učenje, izobraževanje in
vzgojo Paidea nudijo učno-svetovalne ure angleškega in nemškega jezika, izobraževanja za
šole, vrtce in starše (priprava otrok na začetek
V hiši sreče na Jesenicah (Foto: Bogdana Oblak)
Januar 2015
13
Kamniške novice
šolanja, razvijanje učnih spretnosti – za starše
otrok prve triade OŠ, razvijanje učnih navad in
tehnik učenja – za starše otrok druge in tretje
triade OŠ, učne delavnice staršev in otrok: učenje iz pisnih virov, spomin in učenje ter načrtovanje učenja) ter kreativne urice. »Želimo biti
odziv na težave, ki jih zaznavamo na področju
učenja v povezavi s kreativnostjo. Zato se na
nas lahko obrnejo vsi, ki imajo kakršnokoli
vprašanje v zvezi z učenjem in šolo ter s tem
povezanimi odnosi,« zaključujeta Bokanova in
Spreitzer Jamnikova.
Če se že moramo učiti – in moramo se, tako
otroci kot starši (odrasli) – zakaj se ne bi učili
radi? Lažje je, če se lahko o teh izkušnjah pogovarjaš in se učiš, kako skupaj iskati poti. Tovrstno znanje in izkušnje so dobrodošle takoj, ko
se srečamo z učnim procesom in dobro je, da
imamo starši pa tudi otroci nekoga, na katerega se lahko obrnemo, ko potrebujemo pomoč.
Sobota, 24. januar, od 10. do 11.30 ure:
Poštevkanka: Za otroke, ki si lažje zapomnijo, kar vidijo, bodo delali pripomočke za učenje poštevanke. Z le-temi bodo obdarili tudi
bližnje šole. Delavnica je primerna za vse, ki
se učijo poštevanke, in tiste, ki jim pri tem
pomagajo. Vstopnina: brezplačno.
Vsako soboto med 9. in 12. uro (po predhodni prijavi): Učno-svetovalne ure angleščine in nemščine: Razlaga in učenje slovničnih
struktur, učenje branja, razumevanja in prevajanja angleških besedil, besedotvorje in
konverzacija, učenje oblikovanja in pisanja
esejev, pomoč pri maturi ali izpitu iz angleščine. Cena učne ure (60 min) je 15 evrov.
Vsako soboto od 9. do 11. ure (po predhodni najavi): Učne delavnice staršev in otrok:
učenje iz pisnih virov, spomin in učenje ter
načrtovanje učenja. Ko so otroci srečajo z
veliko količino pisnih virov, postane zelo
pomembno, kako se organizirajo in berejo,
kako si snov izpisujejo, podčrtujejo in zapomnijo. Cena ene delavnice je 30 evrov.
Intervju
Eva Černe: Vedno sem vedela,
da hočem peti
M. Primožič, M. Štrajhar
Grem postopoma. Imam cilje
za čez 10 let, a povem jih nikoli,
sem malo vraževerna. Vsako vlogo,
ki jo sprejmem, bom naštudirala
100-odstotno, potem bomo pa videli.
Pri klasičnem petju je pomembno, kako
poješ, kako igraš in kako se odrežeš.
Od tega je odvisno, kakšna
bo pot naprej. Vsaka vloga je
čisto nekaj drugega.
je odličen harmonikar, on je bil takrat še čisto majhen, sedaj pa je vrhunski
glasbenik, in tudi z njim se še vedno super razumemo. Torej imam iz tistega
obdobja še vedno prijatelje, zato se mi zdi, da je bila to zelo dobra osnova.
Vsi, ki smo takrat nastopali na tem koncertu, se še vedno ukvarjamo z glasbo.
Leta 2006 ste bili zmagovalka Bitke talentov v oddaji Maria
Galuniča Spet doma, s čimer ste si zagotovili udeležbo na
Emi 2007. Stari ste bili 16 let. Kako ste se počutili, glede na
to, da ste bili zelo mladi? So vas zaradi vaše mladosti jemali
kaj manj resno?
Foto: Andraž Gregorič
Verjemi v čudeže smehljaja,v mehko dlan, ki te razvaja, dvigne te na
krila, vse ti da … so verzi iz Evine prve večje uspešnice Čudeži smehljaja, ki jo še dandanes mnogokrat slišimo na radijskih postajah. Od takrat je minilo že skoraj desetletje, Eva pa je še vedno glasbena zvezda
naše pop scene, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot klasična pevka.
Eva, kljub mladosti je za vami že nekaj let glasbene kariere.
Ste si kot majhna deklica želeli takšne poti?
Niti ne. Vedno sem samo vedela, da hočem peti. Nikoli si nisem želela,
kot sedaj večina najstnic, da bi bila znana … ne, želela sem peti. Spodbudo
sem dobila v otroškem pevskem zboru Glasbene šole Domžale, imenovali
smo se Domžalčki. Ko sem začela peti, mi je dala Jožica Vidic, ki je še vedno
zborovodkinja tega zbora, veliko priložnosti, da sem pela solo. Takrat sem
našla to željo, to strast.
Vaša družina je, lahko rečemo, glasbena družina?
Ja, deda je violinist, oče je kitarist, sestra je profesorica glasbe in mami
je organistka.
Je to vplivalo na vašo odločitev, pot?
Nedvomno je vplivalo, saj sem imela veliko stika z glasbo. Oče je igral v
več ansamblih, naj izpostavim ansambel Marela, in sem ga vedno hodila poslušat. Poleg tega mi je pri dvanajstih letih omogočil, da sem posnela svojo
prvo samostojno zgoščenko. Takrat sem imela tudi svoj prvi koncert, ki sta ga
seveda organizirala mami in oči. Bilo je super. Na tem koncertu pri dvanajstih
sta z mano nastopila Neža Drobnič in njen brat Bine Drobnič, ki sta iz Ihana.
Še vedno smo prijatelji in še vedno kdaj skupaj nastopamo. Pa Nejc Grm, ki
Kamniške novice
Se spomnim … ko me je Mario spraševal, kaj si želiš, če bi zmagala. Vedno
sem rekla – veliko nastopov. In res sem si tega želela, nisem želela zmagati,
ampak sem želela samo peti in veliko nastopati. Moram pa reči, ja, bila sem
mlada in sem morala hitro odrasti, to je res. Od 16. leta dalje sem se sama
dogovarjala za nastope, bila sem sama svoj manager in vedno je bilo vse
urejeno. Je pa res, da sem bila prikrajšana za zabave, ampak mi ni žal. Vedno
so me tudi jemali resno. Starša pa sta me spremljala in vozila na nastope.
Kaj pa šola?
Tretji letnik je bil kar težak. Nisem bila veliko prisotna pri pouku, saj sem
imela večinoma vsaj štiri nastope na teden. Malo se je zataknilo, ampak
sem vse opravila v roku.
Kje ste se takrat učili vokalne tehnike?
Pri Ireni Vidic v Glasbeni šoli Grosuplje sem naredila 4 letnike, pred Bitko
talentov sem hodila k njej.
Kako je sploh prišlo do sodelovanja v Bitki talentov? Ste se
sami prijavili?
Da, sama sem se prijavila.
Na tej prvi Emi ste potem s pesmijo Čudeži smehljaja
zasedli celo drugo mesto, velik uspeh, kajne?
Že na Bitki talentov nisem pričakovala zmage, tako dobro uvrstitev na
Emi še manj, sploh zaradi konkurence uveljavljenih slovenskih pevcev in
pevk. Tisti dan nisem bila žalostna, ker nisem zmagala, bila sem vesela,
da sem se lahko sploh predstavila. Naslednji dan pa je malo bolelo zaradi
nehvaležnega drugega mesta. Takrat je zmagala Alenka Gotar.
Včasih se zdi, da imate za sabo že ogromno uspehov na
slovenski popevkarski sceni, pa kljub temu ne dobite pozornosti oz. potrditve, ki si jo zaslužite. Kako vi gledate na to?
Meni se ne zdi, da je tako. Novinarji me največkrat kontaktirajo sami, kar
mi je všeč. Ko sem del pomembnega projekta, mislim, da dobim potrditev.
Imam same lepe izkušnje z mediji. Prav tako pa sem v tem tednu dobila
14
Januar 2015
Intervju
novega sponzorja, in sicer avtohišo Škodo Škerjanec iz Domžal, ki me je
podprla s sponzorskim avtomobilom Škoda fabia. Zelo sem jim hvaležna.
Mogoče se bom sedaj večkrat pojavila v medijih še na nek drug način.
potem bomo pa videli. Pri klasičnem petju je pomembno, kako poješ, kako
igraš in kako se odrežeš. Od tega je odvisno, kakšna bo pot naprej. Vsaka
vloga je čisto nekaj drugega.
Imate trenutno v načrtu kakšen samostojen projekt na
popularni sceni?
Je kakšna vloga, ki je vaša velika želja?
Ja. Rada bi pela Julijo v operi Romeo in Julija.
Pripravljam nove pesmi. Predvsem pa se bom koncentrirala na to, da
bom imela čim več koncertov. Da me lahko ljudje slišijo in spoznajo v živo.
Prav tako pa sem del projekta, ki ga vodi Žiga Pirnat (avtor zmagovalne
skladbe slovenske popevke 2014), kar pa naj za enkrat ostane še skrivnost.
Svoje znanje in pot do uspeha posredujete tudi naprej, učite
na Glasbeni šoli Domžale. Se v vlogi pedagoginje dobro
počutite?
V lanskem letu ste kot gostja nastopili z Godbo Domžale na
njihovem slavnostnem koncertu ob 130-letnici in sodelovali
na njihovi jubilejni zgoščenki. Kaj vam pomeni sodelovanje z domačimi glasbeniki – tudi vi ste Domžalčanka,
natančneje iz Zgornjih Jarš?
S svojim partnerjem sta v lanskem letu odprla tudi glasbeni
center. Ga lahko predstavite?
Ogromno mi pomeni. Sploh ta prijateljstva, ki ostanejo od malih nog.
Veliko mi pomeni, da smo povezani kot občani, da delujemo pozitivno, si
pomagamo med sabo. Z godbeniki mi je super nastopati, saj imamo zelo
dobro energijo na odru, najbrž tudi zato, ker se vsi poznamo. Na sploh rada
živim v Domžalah, ker si občani pomagamo tako osebno kot poslovno.
Že nekaj let vas vidimo tudi v domači predstavi na Studencu. Uživate na odrskih deskah?
Gre za druge vrste nastop, saj igraš vlogo. Prva igra je bila Dama iz Maxima, kjer sem igrala glavno vlogo Pužo Frou-Frou. To je bil velik izziv in na
začetku nisem vedela, če bom zmogla, sploh zato ker je vloga tako drugačna
od mene osebno, poleg tega še nikoli nisem igrala. Ampak ko sem se vživela,
je bilo super. Lani smo igrali Veselico v dolini tihi, kjer sem igrala Saro Baloh,
ki mi je bila bolj na kožo pisana. Imam pa za sabo že več vlog: v študentski
produkciji, kjer so sodelovale tri akademije, igralska, likovna in glasbena,
smo uprizorili opero Orfej, kjer sem se predstavila v vlogi Evridike. Lani sem
nastopala v operi La Cecchina, pela sem vlogo Sandrine, v Rusalki v mariborski operi pa je bil zares pravi debi, pela sem vlogo Prve vile. Prav tako sem v
mariborski operi sodelovala v predstavi Čarobna piščal, trenutno pa intenzivno pripravljam vlogo Frasquite v operi Carmen v Ljubljani.
Niso ravno otroci, so že kar odrasle osebe in mi je zelo fino delati z njimi.
Dobro se razumemo, upoštevajo me. Zdi se mi, da jim je zelo všeč, da delamo
vse tudi scensko, ne učimo se samo tehnike, ampak vsak nastop tudi izdelamo.
Poleg glasbenega učenja nudimo fizioterapijo za glasbenike. Nihče se
namreč ne ukvarja s tem. Orkestraši sedijo v orkestru 8 ur na dan, v prisilni drži, kar pusti posledice. Na fizioterapijo ali masažo, ki ju izvaja Irena
Dokl, pa lahko pridejo tudi neglasbeniki. Poleg tega nudimo učenje kitare,
moj oče Rado Černe uči klasično ali pa električno kitaro; moja sestra Ana
Černe-Gregorič ima glasbene urice za otroke, Nejc Avbelj uči violino, Zoran
Bičanin violončelo, jaz pa petje.
V prostem času ste športnica, rada jahate, konji so vaša
ljubezen. Še vedno trenirate?
Konja še imam, vendar žal sama nimam časa jahati.
Kaj še drugega radi počnete v prostem času?
Berem. To rada počnem. Zvečer, vsaj malo, preden grem spat ali pa včasih čez dan. Rada imam kriminalke.
Imate v avtu raje tišino ali si zavrtite kakšen komad?
Večinoma imam raje tišino, sicer pa poslušam Radio Slovenija 1 pa
Ognjišče in Val 202. V avtu nimam zgoščenk.
Imaš kakšnega glasbenega vzornika?
Vas bolj veseli tovrstno nastopanje, kot je opera, gledališče,
ali samostojni projekti?
V operi je res zelo zahtevno, ker je veliko pomembnih dejavnikov: orkester, dirigent, tuj jezik, režija. Vzame mi veliko časa, zato ne morem imeti
toliko ostalih nastopov. Trenutno prednost dajem operi, saj tam najhitreje
napredujem. Je pa vsak projekt drugačen. Na vsaki predstavi se drugače
počutiš, vedno je druga publika, vsakič je nekaj posebnega.
Zelo mi je všeč Beyonce; za njo bi lahko rekla, da je moja vzornica, čeprav mi zadnje skladbe niso zelo všeč. Bolj mi je pri srcu njeno začetno
ustvarjanje.
Kako pomembno je občinstvo pri takih nastopih?
Zelo. Na začetku, ko sem začela nastopati, nisem imela toliko kontakta
s publiko, sedaj pa sem se kar navadila, da jih pogledam. Včasih je težje,
včasih lažje. Odvisno je, kakšni ljudje so v občinstvu: lahko ti veliko dajo,
lahko pa malo.
Pred kratkim sva s Klemenom Torkarjem naredila predstavo Sneguljčica,
tj. opera za otroke. Decembra sva imela 11 predstav. Otroci so zelo svojevrstno občinstvo. Pred prvo predstavo me je bilo zelo strah. A potem sem imela
večinoma zelo pozitivne izkušnje z njimi, kadar jim je zelo všeč, znajo lepo
pokazati. Od teh enajstih mi je ena najbolj ostala v spominu: ko sva imela
predstavo za otroke s posebnimi potrebami in v kadru, ko Sneguljčica umre,
so me začeli rukati, saj so mislili, da sem zares umrla. Zelo ganljivo doživetje.
Ste kdaj pozabili besedilo med igro, npr. na Studencu?
Zdaj se bom pohvalila. Imeli smo 16 predstav. Nikoli se nisem zmotila.
Imate toliko različnih projektov, se zdi, kot da ste nekoliko
perfekcionistka, zelo zahtevna, predvsem do sebe.
Perfekcionistka po mojem nisem, zelo zahtevna pa sem.
Sicer ste diplomirali na ljubljanski akademiji za glasbo.
Kakšne so vaše ambicije na tem področju?
Grem postopoma. Imam cilje za čez 10 let, a povem jih nikoli, sem malo
vraževerna. Vsako vlogo, ki jo sprejmem, bom naštudirala 100-odstotno,
Januar 2015
15
V vlogi Sandrine iz opere La Cecchina
Kamniške novice
Mihčev kotiček
NEMČIJA
Je največja država v Evropi, z največ prebivalci. Nemci obožujejo klobase, saj jih poznajo
več kot 1000 vrst. H klobasam radi postrežejo krompir in kislo zelje, vse skupaj pa poplaknejo s pivom, ki ga naravnost obožujejo.
Celo tako zelo, da 23. aprila praznujejo dan
nemškega piva. Nemci so poznani tudi po
Scwarzwaldski češnjevi torti, ki je, čisto po
naključju, tudi moja najljubša. Vsi zagotovo
poznate brata Grimm po njunih pravljicah
Pepelka, Rdeča kapica, Obuti maček, Sneguljčica. Ja, uganili ste … tudi onadva sta se
rodila v Nemčiji. Nemci so poznani po dobrih avtomobilih, saj se pri njih izdelujejo
Audi, BMW, Mercedes Benz, Volkswagen in
Porsche. Nemčija je dežela pravil in zelo se
spoštuje točnost. Nikakor ni sprejemljivo,
da zamujaš. Povsod veljajo pravila lepega
vedenja in spoštljivosti, zato ti priporočam,
da se v Nemčiji res lepo obnašaš, če se hočeš
imeti fino.
Ker je Nemčija ogromna država, ne zmanjka idej za izlete. Bombastičen je Legoland,
pa Europa Park z vrtiljaki in hitrimi vlakci,
Galaxi Park, Tropical Island z neskončnimi
vodnimi tobogani … perfekten je živalski vrt
Hellabrun v Münchnu, kjer imajo celo severne medvede, in Potsdamski vrtovi v Berlinu,
ki so jih za seboj pustili pruski vladarji. Največji vtis pa je name naredila zapuščina Ludvika II. Bavarskega, ki so ga imenovali tudi
pravljični kralj. Za seboj je pustil čudovite
gradove, ki so posejani po celotnem območju Bavarske. Ko smo z avtobusom potovali
po Nemčiji, sem imel polna ušesa klasične
glasbe in še zdaj mi odzvanjajo Bach, Beethoven in Wagner ter njihove zimzelene melodije.
Aleksandra Košir
NAGRADNO VPRAŠANJE
GLAVNO MESTO KATERE DRŽAVE JE BERLIN?
Za odgovor premeči črke Č I M J E N A!
NEMČIJA
Odgovor napiši na nagradni kupon skupaj s svojimi podatki. Pošlji nam ga najkasneje
do 13. februarja 2015 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s pripisom »Nagradno vprašanje«.
Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 16. februarja 2015 izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli 10-urni začetni ali nadaljevalni tečaj plavanja in 2-krat
klubsko majico. Potrdilo o nagradi bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagrade podeljuje Vaterpolsko društvo Kamnik.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
Izžrebani reševalci, ki prejmejo kapo in majico:
1.
2.
3.
Raj Martin Bohte, 1241 Kamnik
Pia Svetina, 1230 Domžale
Helena Juvan, 1230 Domžale
Vaterpolsko društvo Kamnik vpisuje v spomladanske programe:
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Tečaji plavanja
Odgovor:
začetni in nadaljevalni za otroke od 3,5 let dalje
Ime in priimek:
Šola vaterpola
Naslov:
za otroke od 8 let dalje
Začetek: 9. marec 2015
E-mail:
Info: 070 816 797 (Dare), [email protected]
Podpis:
www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si
Kamniške novice
16
Januar 2015
Križanka
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57A
1225 LUKOVICA
• popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
• nealergene in trdnejše proteze z boljšim
prilagajanjem po sistemu Ivobase
• Straumann implantati
• brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522
ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515
MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com
EMAIL: [email protected]
Ime in priimek
Naslov
Podpis
Rešitev decembrske nagradne križanke: Vesele praznike, vaš Avto Aktiv.
Nagradni razpis slikovne križanke
1. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 50 evrov
2. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 30 evrov
3. nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 20 evrov
Nagrade podeljuje B Dent, d.o.o., Krašnja 57 A, 1225 Lukovica. Potrdila o nagradah bomo
izžrebancem poslali po pošti.
Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 20. februarja 2015.
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do petka, 13. februarja 2015, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova
25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.
Januar 2015
17
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1. nagrada: vikend vožnja z vozilom Suzuki: Anka Papa, 1236 Trzin
2. nagrada: dežnik in majica Avto Aktiv: Aleksander Štupica, 1219 Laze
v Tuhinju
3. nagrada: majica Avto Aktiv: Anelija Habjan, 1233 Dob
Nagrade podeljuje Avto Aktiv Intermercatus d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Trzin.
Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti
objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.
Kamniške novice
Pogovor
Peter Ribič: Občutki so nepopisni
Peter Ribič je Kamničan, predavatelj hortikulture, ki je decembra že šestič potoval v
Vatikan. Skupaj s sodelavko, dr. Sabino Šegulo, z Biotehniškega centra Naklo vsako leto
krasita baziliko sv. Petra – prva leta le za velikonočne praznike, leta 2013 pa je prišlo vabilo za sodelovanje pri božični krasitvi. Kako
poteka krasitev in kakšni so občutki, smo se
pogovarjali s Petrom.
S sodelavko sta šla decembra že
drugo leto zapored v Vatikan, kjer sta
okrasila baziliko sv. Petra za božične
slovesnosti. Začelo se je leta 2011, ko
sta sodelovala pri velikonočni krasitvi.
Gre za veliko čast, a tudi odgovornost.
Kako je sploh prišlo do sodelovanja?
Ob zadnjem božiču je bila to za naju v skupnem že
šesta krasitev v Vatikanu. Začelo se je leta 2011,
kot ste omenili, kjer sva ob sodelovanju ter povabilu Veleposlaništva RS pri Svetem sedežu pričela
s krasitvami za veliko noč. Ker sva takrat dobro
opravila svoje delo in naredila zelo dober vtis, so
se potem sodelovanja nadaljevala vsa naslednja
leta. V letu 2013 sva tako prejela tudi vabilo za
sodelovanje pri božični krasitvi.
Definitivno gre za veliko čast pa tudi odgovornost, saj tam predstavljava ne samo svoje delo
in Biotehniški center Naklo, od koder prihajava,
pač pa tudi Slovenijo. Tako je za naju to veliko
strokovno priznanje, hkrati pa priznanje tudi za
institucijo, od koder prihajava.
Je sedaj, ko je na čelu RKC papež
Frančišek kakšna razlika?
Od kar je na položaju novi papež, se je v zadnjih letih
spremenilo kar nekaj stvari. Naj pričnem pri protokolu. Dejstvo je, da sedaj za obzidjem živita kar dva
papeža, nekdanji papež Ratzinger ter sedanji papež
Frančišek. Varnostni ukrepi so se zato še poostrili,
tako da se sedaj izredno težko prosto gibava, posebno takrat, ko peš odhajava iz vatikanske vrtnarije.
Prva leta sva si na ta način lahko ogledala celotne
vrtove, ki so v parkovnem smislu prav gotovo presežek prve vrste, sedaj to ni več mogoče. Papež emeritus (oziroma zaslužni papež Ratzinger) namreč biva
v samostanu znotraj vatikanskih vrtov, zato je varnost še toliko bolj poostrena ter gibanje omejeno.
Naj poudarim, da se je v zadnjih letih prav zaradi
nazorov sedanjega papeža razkošje tudi pri cvetju nekoliko zmanjšalo. Na ta način moramo z
manj cvetja narediti enako kompozicijo kot prva
leta. A to za naju ni prav nobena omejitev, pač
pa izziv. Dejstvo je, da se moramo v cvetličarstvu
mnogokrat znajti in to nama za enkrat ne dela
problemov.
Kako se počutiš, ko veš, da s svojim
delom in znanjem pripomoreš pri tako
velikem in pomembnem »dogodku«,
kot je polnočnica v baziliki sv. Petra v
Vatikanu?
Občutni so nepopisni, saj majhen delež pri vsej
slovesnosti skupaj prispevava tudi Slovenca in to
je prav gotovo priznanje nama ter šoli, ki naju na
to pot tudi pošlje. Midva sva namreč v tistem času
tam službeno in naj povem, da ne gre za nikakršno
dodatno plačilo, pač pa edino možnost sodelovanja pri takem, lahko bi rekli svetovnem projektu.
Poleg polnočnice imava ob božiču čast okrasiti
tudi papeževo ložo, kjer na božični dan papež tradicionalno podeli blagoslov mestu in svetu oziroma “Urbi et orbi“. Temu pa v floristiki prav gotovo
lahko rečemo jagodni izbor.
Kako poteka sama krasitev, koliko časa
traja, kako poteka dan, ko krasite?
Sama izdelava celotne kompozicije navadno poteka tri dni. To za naju pomeni, da sva na poti pet dni
(dva dni vožnje ter tri dni dela v vrtnariji). Celotna
okrasitev obsega izdelavo dekoracije za Berninijeve stebre ter oltarni del. Vse skupaj je to okrog
80 m dekoracije, ki jo je treba v vrtnariji izdelati
po delih (oltar spredaj, ob strani, kripta, pod kripto …), in nato zadnji dan, pred samo slovesnostjo,
prepeljati v baziliko in jo na licu mesta sestaviti po
delih. Gre za kar zahteven logistični proces, saj ta
razdalja pomeni približno dober kilometer. Verjetno veste, da je bazilika odprta za javnost ves čas
in da so, še posebno ob večjih praznikih, v Vatikanu
trume obiskovalcev in turistov s celega sveta. 24.
decembra ob dveh popoldan baziliko zaprejo in
takrat pridemo na vrsto mi, da celotno dekoracijo
postavimo skupaj in na samem mestu popravimo
detajle, skratka zaključimo svoje delo, da dobi popoln videz. V tistih urah nas je v baziliki morda dvajset in s kolegico imava edinstveno priložnost, da si
jo lahko po zaključenem delu v miru pogledava. To
je prav gotovo privilegij, ki ni dan vsakomur.
Koliko je vseh sodelujočih v krašenju?
Je poleg vaju še kakšen tujec?
Celotna vatikanska vrtnarija ima zaposlenih okrog
25 vrtnarjev, ki so zadolženi za oskrbo parkovnih
Kamniške novice
18
Januar 2015
Mateja Štrajhar
površin ter okrasnih rastlin, ki rastejo znotraj Vatikana, poleg njih pa še okrog trideset v parku ob gradu
Castel Gandolfo, kjer je papeževa poletna rezidenca.
Torej imajo to področje stroke zelo lepo pokrito in
mu dajejo tudi veljavo. V tem času, ko sva v Vatikanu
prisotna midva, jih poleg naju dela morda le okrog
deset, saj so takrat prazniki, ki so za zaposlene dela
prosti dnevi. Tako sva za cvetlični del zadolžena midva, poleg naju še italijanska cvetličarka Danijela, ki
je prvič prišla pred dvema letoma. Nekaj vrtnarjev
nam pri celotnem delu pomaga, asistira, določen
del naredijo oni, medtem ko glavne cvetlične zadeve naredimo mi trije. Od tujcev sva tako za božič
prisotna le midva, medtem ko so za velikonočno
dekoracijo trga zadolženi Nizozemci. To je zadnjih
25 let že tradicionalno darilo Nizozemske Vatikanu.
Naj omenim še to, da je z dekoracijami trga za božič
in veliko noč pričel papež Janez Pavel II, kjer božično
jelko na trgu vsako leto daruje druga država (leta
1996 je tako v zahvalo za papežev obisk v Sloveniji
trg okrasila Slovenija), medtem ko so za veliko noč
vedno glavni prav Nizozemci, ki s svojo barvitostjo
opozorijo na prihajajočo pomlad.
Kako pride do ideje za okrasitev? Se
morata držati smernic, navodil Vatikana?
Samo zasnovo in nabavo ter izbor cvetja vsako
leto pripravijo v vatikanski vrtnariji. Naj povem,
da je večina že dorečenega, saj je prostor omejen,
posode za aranžmaje so vsako leto iste. Kar lahko
dodava midva kot svoj podpis v tem delu, je sama
tehnika izdelave ter postavitev cvetja v aranžmaju. Vendar pa, kot sem že omenil, osnova je dana,
midva pa lahko potem izživljava svojo kreacijo
znotraj teh omejitev.
Nekoliko bolj se morda lahko pokaževa pri izdelavi dekoracije za kakšne druge prostore, za
katere nas prosijo dodatno, kot npr. pri izdelavi
aranžmajev za kapelo v Apostolski palači, Domu
Svete Marte, kjer prebiva papež, papeško kapelo,
osrednjo ložo na pročelju bazilike sv. Petra idr.
Se vama je mogoče v vseh teh letih
zgodila kakšna nerodnost?
Za enkrat ne. Dejstvo je, da je država Vatikan urejena in dorečena institucija, kjer so do največje
možne mere urejene tudi zadeve okrog krasitve.
Glede na to, da se najin obisk vsako leto prične
administrativno urejati že dva do tri mesecev
pred najinim prihodom, potem skorajda ne more
iti nič narobe.
Oglasi
Rodex Radomlje najboljši koncesionar 2014
VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE V BIOTEHNIŠKI
CENTER NAKLO kjer vaše znanje nadgrajujemo.
Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, tudi letos tradicionalno podelilo
priznanja najboljšim koncesionarjem. Priznanja odsevajo prizadevanja za čim boljše storitve za kupce in stranke Peugeot in
obsegajo štiri kategorije: koncesionar leta na področju finančnih
storitev, na področju servisiranja vozil, na področju prodaje vozil
in najboljši koncesionar.
Za najboljšega koncesionarja leta 2014 je plaketo prejelo podjetje
Rodex iz Radomelj.
»Na prejeto priznanje sem zelo ponosen, saj potrjuje naše dobro delo
na vse področjih. Seveda je to zasluga celotne ekipe kolektiva Rodex,
ki se dnevno trudi za zadovoljstvo naših strank. Istočasno pa je prejeto
priznanje tudi obveza, da se v prihodnje še bolj potrudimo in upravičimo zaupanje naših zvestih strank ter potrdimo prejeti naziv najboljšega
koncesionarja leta,« pravi direktor podjetja Rodex d.o.o., Aleš Rode.
To je dan, ko se boste družili z dijaki, mentorji, študenti in
predavatelji, si ogledali šolo, se seznanili z vsemi dodatnimi
aktivnostmi. Vam bo preostal zgolj en odločilen korak, korak
do znanja in ustvarjalne prihodnosti.
Srednja šola:
STROKOVNA GIMNAZIJA
POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
(NOVO – program mesar)
petek, 13. 2. 2015, ob 9. in ob 15. uri
ter sobota, 14. 2. 2015, ob 9. uri
Višja strokovna šola:
petek, 13. 2. 2015, ob 17. in sobota, 14. 2. 2015, ob 11. uri.
Izobraževanje odraslih:
petek, 13. 2. 2015, ob 9. in ob 15. uri
ter sobota, 14. 2. 2015, ob 9.uri
OBIŠČITE CENTER PRILOŽNOSTI IN ZNANJA.
www.bc-naklo.si
Aleš Rode, direktor podjetja Rodex d.o.o. (levo) in Jožko Tomšič,
generalni direktor Peugeot Slovenija d.o.o.
IMATA VSE, KAR POTREBUJETE.
PEUGEOT 5008 ACTIVE 1,6 HDI ZA 19.570
EUR.*
www.peugeot.si
PEUGEOT 3008 ACTIVE 1,6 HDI 19.750
EUR.*
KOVINSKA BARVA • AVTOMATSKA DVOPODROČNA KLIMATSKA NAPRAVA • PARKIRNI SENZORJI ZADAJ • SAMODEJNI BRISALNIKI ZA DEŽ • POTOVALNI RAČUNALNIK IN SISTEM
ZA PROSTOROČNO TELEFONIRANJE Z USB PRIKLJUČKOM
* Ponudba velja za model 5008 Active 1,6 HDi 84 kW in 3008 1,6 HDi 84 kW s kovinsko barvo in zadnjimi parkirnimi senzorji, ob nakupu z modrim bonusom Peugeot Financiranje (1.000 €) in z že vključenim
popustom staro za novo (1.000 EUR) do 30. 4. 2015. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 (1,6 HDi 85 kW s kovinsko barvo in zadnjimi parkirnimi senzorji) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV, vključenim bonusom Peugeot Financiranje in ob menjavi staro za novo je 19.750 EUR; mesečni obrok je 213 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 12. 12. 2014 znaša 7,9 % in
se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %; financirana vrednost 13.825 EUR; skupni znesek za plačilo 23.291 EUR; stranka v primeru Peugeot
Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega
prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,1 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 108 - 172 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5 in
EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0290–0,1645g/km. Emisije trdnih delcev 0,00002–0,00209
g/km. Število delcev: 0,01–0,42. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT 5008 & 3008
RODEX
d.o.o., d.o.o.,
Rova, Rovska
cesta6,2,2310
1235Sl.
Radomlje,
01 805
729 53
92 80
00
AVTO GOLEC
Žolgarjeva
Bistrica, tel. 02
KONCESIONAR LETA 2014
RODEX.indd 1
1/16/15 9:47 AM
Januar 2015
19
Kamniške novice
Pogovorza
Ženska
z ministrico
volanom
Nova Opel corsa
– veliko za majhen avtomobil
Ko je nek model na trgu že 32 let in ko po osmih letih ponudijo prenovljeno različico, so pričakovanja kajpak velika. V mislih imam prav Opel corso, ki sem jo za tri dni dobila na test in jo v
zimskem vremenu, pomešanem z občasnim dežjem, tudi preizkusila v vseh možnih razmerah.
Nova corsa prihaja v letu 2015 na trg v tri- in petvratni različici, moja je imela 5 vrat. Avto je že
na pogled zelo ‘ženski’, čeprav ga bodo prav gotovo brez zadrege vozili tudi moški. Prijetna
zunanjost in precej nadgrajena ter zelo uglajena notranjost ga poleg možnosti izbire med več
modelskimi različicami in motorji ter ob spremljavi nadvse razumne cene uvrščata med tiste,
ki bodo slovenski trg mahoma osvojili.
Mala zmagovalka
Veliko pove tudi dejstvo, da je Opel corsa zmagala na mednarodnem izboru Autobest 2015. Na
vzporednem testu finalistov je za seboj pustila
hyundai i20, škodo fabio in citroëna C4 cactus. Corsa uteleša Volkswagnovo načelo, da želi biti povsod najmanj prav dober. Težko bi dejali, da je corsa v
vseh kategorijah odlična, je pa zanesljivo zelo prijeten in zanesljiv avto, v katerem sem se dobro počutila. Ugajale so mi krajše mere, ki avtu omogočajo,
da postane mestni ‘malček’, nadvse premišljen in
uglajen videz, ki je brez trohice cenenosti, všečni
materiali v kabini, možnosti dodatne opreme, nadvse odziven motor, odlične vozne lastnosti in dinamika, kratek obračalni krog, parkiranje brez težav
in še kaj. Včasih so dejali, da se za malo denarja dobi
malo muzike, a glede na ceno se pri novi corsi dobi
zelo veliko, tudi pri opremi (nadvse priporočam, da
na spletu ali pri katerem od zastopnikov za Opel
poiščete posebno akcijsko ponudbo OH!).
Notranjost je prijetna, nevsiljiva, v slogu oplov
pač. Vrhnji del armaturne plošče je iz kakovostne,
mehke gume, oblika zračnikov spominja na tisto
iz citroëna C3. Sta velika, opazna, ‘fensi’. Volan
ponuja odličen občutek nadzora in pri eni od možnosti opreme se ga da tudi ogrevati, prav tako pa
v eni od različic opreme ponujajo tudi ogrevana
prednja sedeža. Stikala so tip-top, torej odzivna,
mehka, brez zatikanj in na dotik zelo prijetna.
Corsa je šla še korak naprej z vmesnikom,
združenim z zaslonom, občutljivim na dotik, ki
omogoča radio, tehnologijo bluetooth, navigacijo in še kaj. Vozniku je lahko v pomoč cel kup
tehnologij, od opozarjanja na razdaljo pri parkiranju, zvočnih opozoril pri prekratki razdalji do
drugega avta, vgrajene kamere za nadzor zunanjosti in še česa. Ker sem vozila v času padavin,
naj omenim še en plus, namreč sorazmerno zelo
dobro stabilnost vozila pri večji hitrosti po mokrem cestišču, polnem luž.
Posebnost: mestni način
Poraba pri corsi ni najnižja, sploh ob dinamični
vožnji, enolitrski trivaljnik s 115 konji (85 kilovatov) bo povprečno pri 60 km/h požiral 7,2 litra
bencina na sto kilometrov. Nadvse je všečna posebna funkcija City mode, ki omogoča v mestu racionalnejšo porabo goriva. Mestni način omogoča
lažje manevriranje v mestu, električni servovolan
z upoštevanjem hitrosti odpravi napor, zagotovi
natančnost in prihrani gorivo. S pritiskom na City
Mode nam avto ‘pomaga’ pri parkiranju ali počasnem manevriranju skozi mestno gnečo.
Nadvse všečni so tudi žarometi, bi-ksenonski
Plusi:
• zelo zadovoljiva in uglajena notranjost
• odlična zvočna izoliranost
• kompaktne mere
• všečno oblikovanje
• odlična odzivnost oziroma elastičnost motorja
• parkiranje
Minusi:
• še vedno nekoliko majhen prtljažnik
• dokaj neekonomična poraba pri večjih vrtljajih
Za posojeno vozilo se zahvaljujemo podjetju:
Avtotehna Vis in KOSEC d.o.o.
Kamniške novice
20
Januar 2015
Dragica Sušnik
omogočajo zelo dobro vidljivost ponoči, vgrajena
je tudi osvetlitev odcepov. Oplove značilne dnevne
LED luči poskrbijo za večjo opaznost. Tako sprednji
del karoserije kot celotna bočna dinamika in prikupen zadek dajejo corsi takojšnjo prepoznavnost.
Prostorna kljub majhnosti
Corsa je ohranila nekatere elemente iz preteklosti, slogovno v nekaterih delih posnema druge
Oplove modele (denimo adam, astra in insignia),
a kljub tej ‘zloženki’ je končni vtis nadvse spodbuden. Avto je kompakten, kljub majhnim meram v
notranjosti zelo prostoren, dinamičen značaj oblike pa je poskrbel, da je nova corsa tudi po 32 letih
na trgu videti mlada in živahna.Kaj me je še prijetno
presenetilo? V avto se vstopa in iz njega izstopa z
izjemno lahkoto, na zadnji klopi je več prostora, kot
bi dejali na prvi pogled, mlade družine bo razveselil
sistem isofix za pritrjevanje otroških sedežev, ljubiteljice nakupov pa sorazmerno globok prtljažnik.
Osebno me je najbolj navdušilo popolno zvočno
tesnjenje v kabini, ko sem stala zunaj avta, pa praktično komaj slišen motor. Že standardna oprema
nove corse ponuja veliko, vključno z zelo dobrim
radijem in kakovostnim ozvočenjem, gumbi so
nameščeni pregledno, inteligentno in so nadvse
prikupni ter nekoliko drugačni.
Uglajena in dinamična
Tudi maska hladilnika je spuščena nekoliko
nižje in je vgrajena v sprednji odbijač, kar daje avtu
malce agresivnejši in bolj dinamičen videz. Pohvaliti je treba tudi športne bočne linije nove corse in
športna platišča. Po dolžini je nova corsa od svoje
zadnje modelske predhodnice daljša samo za 3
mm, tudi prtljažnik ni kaj dosti povečan. Vendar
pa je v kabini nekako več prostora, ta je tudi stilsko zelo napredna in uglajena. Sem omenila, da
je ogledalce tudi na voznikovi strani na senčniku?
Tudi to je zgovorno dejstvo, da je opel z novo corso mislil na ženske voznice. Poleg tega corsa kot
opcijo kupcem ponuja tudi ambientalno osvetlitev kabine in panoramsko streho, sistem za samodejno parkiranje, senzorje itd. Veliko sprememb
je tudi pod pokrovom, kjer najdemo tricilindrski
enolitrski ECOTEC turbo-bencinski motor z direktnim vbrizgavanjem goriva, kupci pa bodo lahko
izbirali med različicama z 90 in 115 konjskih moči.
Na vrhu ponudbe je 1,4-litrski motor s turbo polnjenjem s 100 konjskih moči. Na voljo sta ročni in
avtomatski šeststopenjski menjalnik.
Aktualno
Razmišljanje o prihodnosti: pomoč pri izbire šole
Na GSŠRM Kamnik poskušamo šolske programe dopolnjevati z dodatnimi vsebinami s področja kulture in umetnosti, znanosti in raziskovanja, športa, medsebojnega razumevanja in zdravega načina življenja. Vseskozi se trudimo, da naši dijaki niso le dobro pripravljeni
na nadaljnji študij ali delo, temveč se tudi z našo pomočjo razvijajo
v celovite in dobre osebnosti. V šoli se srečujemo z znanji in praktičnim delom najrazličnejših področij in odločili smo se, da nekaj praktičnega znanja podelimo tudi z bralci Kamniških novic.
Ker se spomladi osnovnošolci odločajo za izbiro srednje šole, srednješolci pa za vpis na fakultete, preberite, kako o prihodnosti razmišljata
naša svetovalna delavca, Darinka Vrhovec in Pavel Škoberne:
Izbira nadaljevanja šolanja je ena najpomembnejših odločitev v življenju
in je v veliki meri povezana s spoznavanjem samega sebe. Pri odločanju moramo prisluhniti sebi, spoznati in upoštevati svoje sposobnosti (koliko zmorem, sem vztrajen, samostojen, kako premagujem ovire), interese in želje na
eni strani, na drugi pa zunanje možnosti, ki jih zaznavamo. Pomembno vlogo
imajo "prave" informacije. Spoznavanje sebe, svojih prednosti, interesov, hotenj, doživljanje izkušenj ob konkretnih dejavnostih, zamišljanje sebe v različnih prihodnjih situacijah, ozaveščanje vrednot in prepričanj, ki nas vodijo v
življenju, je pomembno pri odločanju med različnimi bolj ali manj privlačnimi
možnostmi. Več informacij nam omogoča razumnejše odločanje, hkrati pa
prepreči podleganje trenutnim modnim muham ali slepo sledenje množici.
Odgovornost vsakega posameznika je, da po najboljših močeh poskrbi
za svojo izobrazbo, si pridobi ustrezna znanja in veščine za svoj poklic in
zaposlitev. Otroci opazujejo svet in ga dojemajo tudi skozi razmišljanja o
poklicih, pri čemer pa potrebujejo pomoč odraslih, da si širijo obzorja o
sebi, o svojih močnih področjih in o svojem doživljanju stvari ter vse to
povežejo s poklici. Odgovornost staršev je, da otrokom omogočijo pogoje
za šolanje, jim privzgojijo delovne vrednote in realen odnos do samega
sebe ter svojih želja. Sem sodi tudi zavedanje, da se je za uspeh v življenju
treba potruditi in da nič na svetu ne pride samo od sebe.
Starši
• Z otrokom sodelujte pri odločitvi, kam naj gre po končani osnovni šoli,
vendar se ne odločite namesto njega.
• Poiščite informacije o različnih srednjih šolah in trgu dela. Peljite otroka na ogled Kariernega središča Zavoda RS za zaposlovanje, kjer vam
lahko ponudijo dodatne informacije glede izobraževanja.
• Pri izbiranju srednje šole se posvetujte s svetovalci, saj vam lahko ponudijo dodatne informacije glede vpisa.
• Čeprav šole izvajajo iste programe, se med seboj razlikujejo po kakovosti izobraževanja. Izkoristite informativne dneve in dneve odprtih vrat
za obisk čim večjega števila različnih šol. Dogovorite se za morebitne
enodnevne obiske pouka, kjer lahko otrok začuti utrip določene šole in
se pogovori z dijaki ter profesorji.
• Pri izbiri šole bodite pozorni, katere dodatne dejavnosti ponuja.
• Pri izbiri šole bodite pozorni na prometno povezanost in možnost šolske prehrane. Tudi bližina šole je pomemben dejavnik pri odločanju.
• Preverite, ali izbrana šola ponuja izvajanje petega predmeta na maturi.
• Z otrokom se pogovarjajte o svojem poklicu in delu. Povejte, kaj delate,
kako ste se šolali za svoj poklic, opišite prednosti in slabosti.
• Pokažite mu svoje delovno mesto in mu omogočite, da vas spremlja ob delu.
• Otroku omogočite obisk različnih podjetij in delovnih okolij, da bolje
spozna različne poklice.
• Otroku omogočite, da pridobiva delovne izkušnje. Naj opravlja raznovrstna domača dela, ki jih zmore.
• Sprašujte ga, kaj ga pri nekem delu zanima, kaj si želi delati, česa ne
mara početi.
• Ne presojajte poklicev po plači, družbenem priznanju ali trenutni zaposljivosti.
• Z otrokom se pogovarjajte o veščinah in kompetencah, potrebnih za
različne poklice.
• Bodite pazljivi na to, da v otroku spodbujate njegove interese in talente, in ne vaših.
Učenci
• Različni programi vodijo do različnih poklicev. Vprašaj se, ali ti takšna
karierna pot odgovarja.
• Programi imajo različne vpisne pogoje. Preveri, ali jim zadostuješ.
• Razmišljaj o nadaljevanju šolanja po končani SŠ. Ali se vidiš na fakulteti?
• Preberi predmetnik programa. Se ti zdijo predmeti zanimivi?
• Šole ponujajo tudi prehode med različnimi programi. Tako lahko spremeniš svoj program tudi med samim šolanjem.
Gimnazija ali kaj drugega?
Število učencev, ki se odločajo za nadaljnje šolanje na gimnaziji, je zelo
veliko in presega delež učencev, ki si želijo poglabljati splošno znanje ter
razgledanost z relativno jasno vizijo glede študija. Vpis v gimnazijske programe večkrat komentirajo z besedami "za vsak primer" ali pa "ker ne vem,
kaj želim v življenju početi". Del te negotovosti in iskanja je razvojno razumljiv, vendar so odstotki vpisa v gimnazijo postali previsoki, med iskalci
zaposlitve pa so pogosto gimnazijski maturanti. Potrebno je resnično izhajati iz posameznika in njegovih potencialov, pri poklicnem svetovanju
pa dobro pregledati in spoznati poklicne ter strokovne programe, ki lahko
učencu pogosto nudijo bolj zanesljivo poklicno prihodnost kot gimnazijski "za vsak primer".
Prijazno vabljeni na informativni dan v petek, 13. 2. 2015 (ob
9.00 in 15.00 uri), ali v soboto, 14. 2. 2015, ob 9.00 uri!
Več o šoli na: www.gssrm.si ali na šolskem FB profilu.
Januar 2015
21
Kamniške novice
Mlado mnenje
Bog ne daj, da bi »crknu« televizor …
»Težko smo ravnodušni do podatkov, ki kažejo dramatičen upad gledanosti »resnih« televizijskih programov. Ključni posledici močno
povečanega števila televizijskih kanalov sta premik občinstva k »lahkotnejšim« televizijskim vsebinam ter vrnitev k stopnji pismenosti
in angažiranosti občinstva iz obdobja pred pojavom množičnih medijev.« (Rudin, Richard. 2011. Broadcasting in the 21st Century)
Prehod iz resnih novic k lahkotnejšim je danes zagotovo opazen, zato
se z Rudinovo trditvijo strinjam. Javna televizija je morda videti dolgočasna, ker novice predstavi bolj resno kot komercialke, ki primarno zabavajo
in praviloma že od začetka obstoja stremijo k razvedrilu pred oziroma skupaj z informiranjem. Bitka za gledanost se bije na celotnem televizijskem,
da ne rečem medijskem prostoru, zato pogosto pomen tega, kako nekaj
povedati v dnevnoinformativnih televizijskih oddajah več kot očitno prevladuje nad tem, kaj povedati. V hitrem tempu življenja si želimo vedeti
OGLEDE.
KRADE P
Nova ŠKODA Fabia z vpadljivim dizajnom.
SPC ŠKERJANEC d.o.o., Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO 2: 3,4-4,8 l/100 km in 88-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična
emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0538x10 11 g/km, trdi delci: 0,00-0,00023 g/km, število delcev: 0,02-7,50.
Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k
čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.
Gabrijela Vrbnjak
čim več; novice, obdelane poglobljeno, pa nam vzamejo preveč časa. S
tem smo na poti k nekritičnosti zaradi pristajanja na to, da verjamemo
vsemu, kar vidimo in slišimo na televiziji pa tudi drugod.
Trend gre v smer tabloidizacije novic, značilnih bolj za komercialne televizije, vendar se javne ne izključujejo. Predstavljenih je več dogodkovnih novic,
manj pa problemskih. Prednostno bolj gledano je izpostaviti akcijo pred razmišljanjem, sam dogodek kot tak pred opisom problema, vzroka za dogodek.
Prevladuje predstavljanje individualnih dogodkov, ločenih od razumevanja
sistema, ki da gledalcu širši pogled in omogoči lažje razumevanje. Tipičen prikaz je tip zgodbe o žrtvi, ki se je znašla v nemogočih okoliščinah, ki radikalno
posežejo v njeno vsakodnevno življenje. To so individuumi, ki so jih država, sodržavljani ali sistem kot tak pustili na cedilu. Izpostavljena je »človeška zgodba« in predstavljena tako, da čustveno vključi gledalca, pritegne pozornost
in vzbuja sočutje. Na komercialnih televizijah večkrat poudarijo stisko malega človeka in s tem kažejo na prepad med državo in državljani, ki živijo sicer
po statistiki v eni izmed najbolj egalitarnih državah glede na dohodek. Sam
urednik komercialne televizije nam je študentom dejal, da prispevki s parlamenta niso gledani, na splošno politika kot taka pri gledalcih ni priljubljena,
zato jih novinarji delajo čim manj ali na gledalcem »všečen« način. Zakaj pa
ni všečno? Ker gledalci politike ne potrebujejo? Mogoče je razlog v politični
krizi in potrebnem globljem premisleku o stanju v državi. Tega premisleka
komercialke ne potrebujejo, saj naredijo, preden sploh lahko postane všečno;
tvegajo, vendar morajo profitirati, če želijo ustvariti dobiček. Naredijo nekaj,
ker gledalec to »potrebuje«. Kako vedo, da to potrebuje? Ker to večina gleda.
Ali gleda zato, ker točno to kot tako (uporabna vrednost novic) potrebuje?
Retorično vprašanje ali zgolj možnost za kritični premislek.
Idealno se zdi, da bi novinarji postregli samo s takimi novicami, ki bi zgolj
informirale. Novic danes ne pišejo nujno novinarji. Zato niso nič slabše, boljše
pa tudi ne. Če želimo razumeti, kar gledamo in beremo, se je treba osredotočiti na tisto, česar ni v zgodbah, prikazanih na televiziji, saj so nam skozi
le-to že vnaprej podane neke interpretacije in namigi, kaj si naj o prikazanem
mislimo.
PASHA, gostilna in pizzeria
VOLČJI POTOK
V bližini Arboretuma – bivši Šraj
• Sprejemamo rezervacije do 75 oseb
(skupno sedišč notri 120)
• Velik letni vrt (150 sedišč)
• Razvažamo: Radomlje, Kamnik (Duplica,
Bakovnik), Vir, Domžale center, Mengeš
• Razvažamo pon.-sob. 10.00-21.30; ned. 11.30-19.30
• Razvažamo malice, kosila, a la cart, pizze
• Minimalno naročilo 7 eur
(možnost plačila s kartico)
Dostava na dom: 059 035 834!
20 vrst malic
Aktualno ponudbo si oglejte na
www.gostilna-pasha.si
-10%
Malice 9.00-15.00, 4,5-5,5 eur
Kosila 8,5-12 eur
Delovni čas: pon.-sob. 9.00-22.00
ned. in prazniki 9.00-20.00
Na vse jedi
do 28. 2.!
Kamniške novice
Gostilna, picerija in kavarna Pasha
22
Januar 2015
Oglasi
KAM-BUS d.o.o. – SKUPINA ALPETOUR
Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik
Storitve opravimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
V družbi KAM-BUS poleg registriranih linijskih prevozov
nudimo tudi občasne prevoze. Imamo sodobne avtobuse,
ki zagotavljajo varno in udobno vožnjo. Izbirate lahko med
20, 27, 35 in 52 do 56 sedežnimi avtobusi.
Dodatne informacije lahko dobite na www.kam-bus.
si ali [email protected], lahko pa nas pokličete na
telefonsko številko 01/83 09 400
V svojih servisnih delavnicah, pa po predhodnem naročilu,
opravljamo tudi vulkanizerske storitve za osebna vozila,
kombije in avtobuse.
www.kam-bus.si
Happy End 2015
Ski, Fun & xDrive
Veleslalomska tekma
z bogatimi nagradami,
za smučarje in deskarje!
19. - 22. marec 2015
Doživite veseli zaključek letošnje zime
na enem najboljših smučišč Avstrije:
Ski Circus Saalbach z 200 km odličnih prog!
Pohitite!
Število prijav je omejeno.
xDeskajte
Brezplačni
z Žanom Koširjem,
nosilcem dveh olimpijskih odličij!
testi smuci !
v
v
Après-skižzur
s koncertom
in drugo zabavo!
od
169 €
na osebo
• 3 dni smučanja,
• 3 nočitve,
• vsa zabava vključena!
Preizkusite X6, X5, X4, X3, X1
Izkoristite 2 dni adrenalinskih testov xDrive
v spremstvu inštruktorjev!
Oglejte si atraktivne demo vožnje in norčije
rally xDrive voznikov!
Info in prijave na:
01 600 80 80
[email protected]
www.skifun.si
HappyEnd_186x126mm-RH.indd 1
9.1.2015 7:32:36
Januar 2015
23
Kamniške novice
Tematska priloga: Ogrevanje
S čim in kako se ogrevamo to zimo?
Čeprav je letošnja zima precej mila, pa temperature zunaj še vedno
niso tako visoke, da bi lahko pozabili na ogrevanje. Če ne prej, ste
grelna telesa vašega doma pognali pred nekaj tedni, ko nas je prvič
obiskal sneg, temperature pa so se spustile pod nič stopinj Celzija. V letošnjem letu je na področju ogrevanja že prišlo tudi do nove
uredbe.
Načini ogrevanja so zelo različni, kako močno moramo ogrevati naše
domove, je odvisno tudi od ostalih dejavnikov – kako veliko je naše stanovanje ali hiša in, seveda, kakšna je izolacija. Čeprav rezultati kažejo, da
domovi sodobne gradnje, usmerjeni v pasivne in celo nič energijske trende kažejo zelo nizke potrebe po dodatnem ogrevanju, pa je večina domov
še vedno grajena v slogu, ki zahteva ogrevanje.
Seveda se je ob vsem tem treba vprašati, kakšen način ogrevanja bo
pravi za naš dom in posledično katerih energentov se bomo posluževali.
Če je bil trend ogrevanja pred stoletji na drva, si moramo priznati, da se
danes ti trendi vračajo. Vse več ljudi se ponovno odloča za kurjenje lesa, le
da je to danes v različnih oblikah, od klasičnega kurjenja drv pa do preoblikovanih lesnih ostankov v brikete in pelete.
Izbira prave vrste lesa je zelo pomembna
Zavedati se moramo, da čeprav je Slovenija z gozdovi bogata država,
to ne pomeni, da je lesa neomejeno. Preverili smo, kakšna je po podatkih
Zavoda za gozdove Slovenije dejanska pogozdenost in potencial poseka
lesa v Kamniku in Domžalah. Površino Občine Kamnik pokriva 65 % gozda. Največji možen posek je bil v zadnjih desetih letih 38 tisoč kubičnih
metrov na leto, realizacija pa je bila manjša, le dobrih 18 tisoč kubičnih
metrov. Delež stanovanj, ki so se ogrevala z lesom znaša 29 %. V Občini
Domžale je pokritost z gozdnimi površinami 35-odstotna, največji možen
posek dobrih 10.500 kubičnih metrov na leto, realizacija pa slabih 5 tisoč.
Z lesom se ogreva približno 18 % prebivalstva.
Če želimo ugotoviti, kako učinkovito bo naše kurjenje z lesom kot
energentom (ob predpostavki, da imamo učinkovite naprave), je zagotovo
dobro poznati kurilnost lesa. To je količina toplote, ki nastaja ob popolnem izgorevanju enote goriva, dejansko tisto, kar nas najbolj zanima –
kako zelo nas bo ogrelo »poleno«. Na kurilno vrednost lesa je več vplivov,
tako zdravstveno stanje lesa (trohneč les ima manjšo gostoto in posledično nižjo kurilno vrednost), gostota lesa, kemična zgradba, vsebnost vode
in pa ne nazadnje tudi vrsta drevesa, iz katerega pridobivamo energent.
Strokovnjaki priporočajo, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki
imajo večjo gostoto in posledično višjo kurilno vrednost, saj les izgoreva počasneje. Priporočljivo je, da les za kurjavo posekamo v času, ko je
vsebnost vode najnižja, to je pozno jeseni ali pozimi. Še najugodnejša sta
december in januar. Vlažnost konkretno vpliva na kurilno vrednost lesa,
zato je prav, da se držimo priporočenega časa za sušenje lesa, ki pa je odvisen od vrste drevesa. Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je
približno eno leto, iz jelše, lipe, breze približno leto in pol, iz bukve, gabra,
sadnega drevja približno dve leti, hrasta pa dve do tri leta. »Drva, razen
nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih sušenja, posušijo tudi v obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se v tem primeru vlažnost drv
pred kurjenjem preveri z merilnikom vlage. Primeren delež vlage je med
8 in 17 %, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 %, vlažnost drv nad 20
% je previsoka,« pa pravijo strokovnjaki Ministrstva za okolje in prostor.
Velja omeniti, da vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %.
Čeprav smo že ugotovili, da je pomembna kvaliteta lesa, pa velja tudi
opozorilo, da je zelo pomembno, da v domači kamin ne vržemo prav vsega, kar »diši po lesu«. Tako je prepovedano kuriti prebarvan les, kot je
stavbno pohištvo, pohištvo in izdelke iz iverke, tudi lesnih embalaž (zaboji
za sadje) se ne sme kuriti, prav tako ne papirja, embalaže pijač in hrane ter
drugih gorljivih materialov. Vse to namreč povečuje vsebnost toksičnih
snovi v našem domu, kar je nevarno za naše zdravje.
Pri vseh ogrevalnih napravah je nujno, da redno skrbimo za njihovo
pregledovanje in čiščenje. Pri kurjenju lesa v kaminih je zelo pomembno,
da redno skrbimo za njihovo osnovno čiščenje po vsaki uporabi. Ko prenehamo s kurjenjem in ko pogori v celoti naloženo gorivo, je primerno, da
zapremo dovod zgorevalnega zraka, s čimer preprečimo ohlajevanje kurilne naprave, prav tako pa ob koncu kurjenja s tem zmanjšamo ohlajanje
PRODAJA LESNIH PELETOV
- visokokakovostni peleti
- 100% hrastov les
- visoka kalorična vrednost
- ostanek pepela cca. 0,50%
- brez dodatkov in veziv
Pakirani so v 15 kg vreče.
Na 1 paleti je 66 vreč (990 kg).
AKCIJA
Burgerus d.o.o., Glavarjeva cesta 43, 1218 Komenda E-mail: [email protected], www.pelegor.com
Kamniške novice
Mateja Kegel Kozlevčar
24
Januar 2015
%
031 345 418
TEST PELETOV
O prvovrstni kvaliteti naših
peletov se prepričajte sami!
BREZPLAČNA DOSTAVA
do 10 vreč po ceni
3,66 EUR/vrečo z DDV!
(244 EUR / tono)
Tematska priloga: Ogrevanje
bivalnih prostorov. Prav tako je dobro, da po koncu kurjenja odstranimo
pepel iz kurišča.
Pomembno je, kakšen kamin bomo izbrali
Še pomnite, kako smo nekoč radi posedali na velikih pečeh, s katerimi
so naši stari starši pa tudi starši ogrevali domove? Ponekod so takšne peči
realnost še danes, vse več pa je tistih, ki se »vračajo h koreninam« in zadnje
čase razmišljajo ter se odločajo za nakup kamina. A kako izbrati pravega?
Najpogostejši dejavnik odločanja je cena, tista, ki je dosegljiva našemu
žepu. Vendar pa je prav, da se pozanimamo tudi o drugih karakteristikah,
predvsem pa, da bo ustrezen za naš dom. Prvo odločitev je treba sprejeti
že, ko razmišljate, ali bi imeli vgradni ali samostoječi kamin. Zagotovo so
vgradni tisti, ki pričarajo najbolj prijetno domače vzdušje, a imajo tudi slabosti, predvsem to, da jih je potrebno načrtovati že pred gradnjo, so dražji,
prav tako pa so zahtevnejši za vzdrževanje. Pri samostoječih kaminih je
prednost ta, da prostor ogrevajo z vseh strani, montaža je preprosta, vzdrževanje lažje, a imajo tudi slabosti. Zagotovo je največja pomanjkljivost
dejstvo, da je toplotna akumulacija manjša kot pri vgradnih kaminih.
Ko se odločamo za nakup kamina, je dobro pomisliti tudi, ali se želimo ogrevati na drva in brikete ali pelete. Prednosti ogrevanja na drva in
brikete so, da za delovanje ne potrebujemo električne energije. Si predstavljate, da ostanete sredi zime brez električne energije in posledično tudi
brez ogrevanja? Pri kaminu na drva se vam to pač ne bo zgodilo. Prednost
pa imajo tudi kamini na pelete, ki za delovanje potrebujejo elektriko. Sodobnejši kamini na pelete imajo možnost časovnega vklopa, prav tako
jih lahko pustite prižgane, ko greste od doma, saj s pomočjo zalogovnika
avtomatično dovajajo energent na kurišče. Dokaj nerodno je, če pustite
prižgan kamin na drva in se čez čas vrnete domov, vmes pa nihče ni nalagal polen. Kamin je medtem ugasnil. Najbrž bo najboljša odločitev kombinacija obeh kaminov, kar je danes seveda že mogoče. Nikar pa ne pozabite
tudi na velikost kamina, ki naj bo prilagojena dejanskemu prostoru. Saj
veste, tako kot ni prijetno, če je hladno, pa ni prijetno niti, ko je prevroče.
Januar 2015
25
Kamniške novice
Tematska priloga: Ogrevanje
in jo pretvarjajo v uporabno toploto, s katero ogrevamo prostore, pa tudi
segrevamo sanitarno vodo. Za ogrevanje stanovanjskih objektov najpogosteje ljudje uporabljajo toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto podtalnice
ali toploto sonca shranjeno v zemlji.
Kurilno olje kot energent
Ogrevanje s toplotnimi črpalkami
Še vedno je med nami veliko ljudi, ki se ogrevajo na kurilno olje. Čeprav
cene niso primerljive cenam kurjenja lesa, pa sistemi, ki so v domovih že več
let ljudem predstavljajo način, s katerim imajo možnost ogreti svoj dom.
Zelo pomembno je, da so tudi pri nabavi kurilnega olja zahtevni in se odločajo za tisto kurilno olje, kjer je kakovost preverjena. Tako si bo na primer
uporabnik kurilnega olja, ki si želi kvaliteto, izbral ekstra lahko kurilno olje,
ki lahko tudi z manjšo porabo zagotovi visoko učinkovitost ogrevalnih sistemov. Ne le, da bo prihranil denar, če se bo odločil za kurilno olje boljše
kakovosti in predvsem učinkovitosti, bo nekaj dobrega naredil tudi za okolje, saj to pomeni manj porabljenega energenta. Pomembno je torej, da se
zavedamo, da moramo tudi pri kurilnem olju zahtevati, da je naš energent
Toplotne črpalke kot toplotni vir izkoriščajo toploto sonca, ki je shranjena v zemlji, energijo vode – podtalnice in površinske vode ali zunanjega zraka. Da uspešno kljubujejo vremenskim razmeram tudi pri zelo nizkih temperaturah, so učinkovito zavarovane z ustreznimi mehanizmi za
varovanje celotnega sistema. Sicer pa ogrevanje s toplotno črpalko danes
predstavlja energetsko učinkovit, predvsem pa okolju prijazen način ogrevanja. V resnici so toplotne črpalke naprave, ki črpajo toploto iz okolice
Naročite kurilno
olje na dom!
Pri plačilu z gotovino nudimo
BREZPLAČNO DOSTAVO
(od 1000 l naprej)!
Trgovina – kurilnice in kopalnice
Radio cesta 1a, 1230 Domžale, Slovenija
t 01/72 44 258, g 041/62 87 05
e [email protected], w www.badex.si
[email protected]
Izdelujemo in opremljamo vrtine za različne
namene in sicer za ogrevanje stanovanjskih hiš ali
poslovnih objektov, za pitno vodo, za namakalni
sistem, za nadzor podtalnice.
Vrtalni stroj, opremljen s posebnim preventorjem,
nam omogoča zaprto odvajanje navrtanega
materiala v oddaljeni zabojnik, zato vrtanje poteka
brez prašenja in brizganja vode v neposredni
okolici, kar nam omogoča tudi vrtanje ob že
dokončanih objektih. Za delo na željeni lokaciji
pridobimo potrebna dovoljenja.
m: 031 850 830
e: [email protected]
www.geosan.si
Kamniške novice
26
Januar 2015
Tematska priloga: Ogrevanje
z večjim izkoristkom, optimalnejšo rabo, da omogoča čim daljšo življenjsko
dobo naše kurilne naprave in da je okoljski odtis čim nižji.
Spremembe na področju malih in velikih
kurilnih naprav
Je pa v začetku januarja letošnjega leta Vlada Republike Slovenije sprejela novo uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v
zraku iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki se seveda dotika tudi končnih
uporabnikov. S tem določajo nove mejne vrednosti emisij snovi v zraku za
kurjenje rastlinskih odpadkov v malih in srednje velikih kurilnih napravah,
kar je bilo do letos urejeno le v predpisi. »Uredba bo omogočala kurjenje
neonesnaženih lesnih in biomasnih ostankov iz proizvodnje pohištva ter
proizvodnje živil in pijač. Omogočena bo energetska raba neonesnaženih
lesnih ostankov pri manjših podjetnikih (tj. mizarjih), ki so do sedaj imeli težave z dokazovanjem statusa lastnih lesnih ostankov kot stranskega
proizvoda in so posledično potrebovali okoljevarstveno dovoljenje,« so
zapisali in ob tem dodali, da so s to uredbo zaščiteni tudi potrošniki, ki so
po letu 2012 kupili malo kurilno napravo slabše kakovosti.
Da je prihajalo do previsokih emisij dušikovih oksidov, so ugotovile
dimnikarske službe, ki so temu primerno obvestile Ministrstvo za okolje
in prostor. »Potrošniki so takšne male kurilne naprave lahko nemoteno
kupili, ker nadzor trga v Sloveniji v tem segmentu ni bil zakonsko določen.
Zato se začasno zvišujejo mejne vrednost za male kurilne naprave z nazivno toplotno močjo manjšo ali enako 400 kW, ki uporabljajo plinsko olje ali
plinasto gorivo. Dimnikarske službe bodo takšne naprave lahko vpisale v
svoje evidence. Da bi se takim situacijam izognili v prihodnje, se z uredbo
uvaja nadzor trga malih kurilnih naprav na plinsko olje in plinasto gorivo,«
še dodajajo na ministrstvu.
Če razmišljate, da bi se odločili za nakup nove kurilne naprave, ki bo
optimalneje zadovoljevala potrebe po ogrevanju v vašem domu in hkrati
vnesla v vaše denarnice nekaj varčevalnih ukrepov, pa ne pozabite, da se s
pravimi, okolju prijaznimi napravami lahko potegujete tudi za subvencijo.
Če boste izbrali učinkovito napravo, ki bo okolju prijazna, bodo subvencije na voljo pri Eko skladu tudi v letu 2015. Višina spodbud za ogrevalne
naprave znaša 25 % vrednosti naprave. Kdaj in kakšne bodo te subvencije,
bo znano v naslednjih tednih. Že danes pa lahko preverite, kakšne so bile
v lanskem letu, saj se na tem področju ne pričakuje večjih sprememb.
Kako se v povprečju ogrevamo Slovenci?
Omeniti velja, da so po zadnjih celoletnih podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije med energenti najbolj priljubljena lesna goriva – uporablja jih kar 41 % vseh gospodinjstev. Med lesna goriva so šteli
polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete. Drugi največkrat uporabljen energent za ogrevanje je bila električna energija, ki jo je za ta namen
uporabilo 24 % vseh gospodinjstev. Ekstra lahko kurilno olje je uporabilo
13 % gospodinjstev za ogrevanje, zemeljski plin 10 % in daljinsko toploto
7 %. Vsi ostali energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih, pravijo na
Statističnem uradu. Glede na prejšnja leta smo Slovenci na tem področju
ustvarili prihranke, saj smo porabili manj energentov. Se je pa povečala
raba obnovljivih virov energije (lesna goriva, sončna in termalna energija)
ter električna energija, medtem ko se je poraba ekstra lahkega kurilneve
bit
o
d
i
pr E!«
st NCIJ
v no
E
oz BV
»M SU
ja
dnja in proda
Lastna proizvo
Dejstvo je, da se pozimi vse preveč pregrevamo. Temperatura v stanovanju nikakor ni treba, da je 24°C. To ni dobro za naše telo, ki ob odhodu od
doma, ko so zunaj precej nižje temperature, doživlja svojevrsten šok. Dejstvo je, da vsakokrat, ko temperaturo v stanovanju znižamo za eno stopinjo,
ustvarimo nižje stroške za do kar 7 %! Pogumni smo lahko pri nižanju temperature tudi v času, ko nas ni doma prav tako ko spimo. Najprimernejša
temperatura, ki lahko zagotovi kvaliteten spanec, naj bi bila 18°C. Čez dan
je sobna temperatura ob normalnem dnevnem gibanju v domu 20 °C, to
pa pomeni, da nas ne bo niti zeblo niti se ne bomo potili. Le v kopalnici je
dobro pa tudi prijetneje, če so temperature nekoliko višje – okrog 23-24 °C.
Na temperaturo vplivamo tudi z zračenjem. Še posebej pozimi, v času
ogrevalne sezone, bodimo pri zračenju učinkoviti, nikakor pa ne pretiravajmo
z njim. Strokovnjaki priporočajo, da naj bo zračenje kontrolirano, najpogosteje pa to izvajamo z odpiranjem oken. Tukaj res lahko izberemo zračenje prostora s pripiranjem oken, ki običajno traja dlje (približno 30 minut), če želimo
doseči enak učinek izmenjave zraka kot s popolnim odpiranjem. Vendar pa je,
še posebej v zimskih časih, tak način zelo neučinkovit, saj s tem omogočamo
tudi dolgotrajnejše izgubljanje toplote. Zato je bolj primerno, da se odločimo
za intenzivnejše zračenje, ki pa naj traja le od pet do največ deset minut s popolnim odpiranjem okna na stežaj. To lahko naredimo tudi le dvakrat dnevno
in zadostuje za »zamenjavo celotne količine zraka« v našem prostoru.
Z učinkovitim ogrevanjem tudi nad plesen!
Ogrevanje pa ni pomembno le za to, da nam ni hladno, pač pa je ključno
tudi, če ne želimo, da v našem domu pride do vdora plesni. Se sprašujete, zakaj pred desetletji niso imeli takšnih težav s plesnijo, kot jih imamo danes?
Razlogov je več, od sodobne gradnje, drugačnih materialov, ki jih danes uporabljamo ob gradnji, včasih je imel vsak prostor kamin ali peč, počasi izginjajo
dimniki, ki jih je zamenjalo centralno ogrevanje, domovi so včasih bolj dihali
kot danes, zaradi slabšega tesnjenja, kar je v kombinaciji z dimnikom poskrbelo za naravno prezračevanje, saj je umazan zrak izstopal skozi dimnik, skozi
okna pa je prihajal svež zrak. Vse to in še več je vplivalo, da je bila vsebnost
vlage v stanovanju bistveno nižja, kot je danes. Če pomislimo še na to, da danes veliko več peremo, se kopamo, kuhamo na plin, se ogrevamo … seveda na
vsebnost vlage vplivajo bivalne navade v gospodinjstvih, ki bi morale biti čim
bolj naravne. Plesen nastaja, ko je vlaga v prostoru višja od 80 %. Vlažnost pa
znižujemo z ustrezno temperaturo in seveda pravilnim zračenjem.
Foto: Mateja Kegel Kozlevčar
Kmetijska zadruga z.o.o. Domžale
Zelo kvalitetni smrekovi peleti, Obiščite nas v naših
kakovostni razred A-2, nizka
prodajalnah:
vlaga, malo pepela, po zelo
• Zgornje Jarše
ugodni ceni – vreča (15 kg)
t 01/ 722 64 46
Pri gotovinskem nakupu cele
palete (70 vreč) vam odobrimo
4 %, pri nakupu in plačilu
s kartico pa 2 % popusta!
Pri gotovinskem nakupu
nad 50 € 2 % popusta!
Hranilniki ogre
valne vode
• Lukovica
t 01/ 723 66 50
• Ježica
t 01/ 561 48 00
• Dol
t 01/ 563 93 50
• Vrtičkar Domžale
t 01/ 721 31 62
velika izbira izdelkov • konkurenčne cene •
strokovno svetovanje • tradicija
www.vrecek-peci.com
Januar 2015
Optimalna temperatura našega doma
samo 4,10 €!
kotlov
na pelete / na sekance / na trda goriva
Trstenik 15, 4204 Golnik
m: 041 734 018
e: [email protected]
ga olja zmanjšala za skoraj 18 %. Kot zanimivost velja omeniti, da se je
najbolj povečala uporaba toplotnih črpalk, in sicer za kar 26 %, čeprav je
končni delež te energije znašal le 1,6 %. Smo pa največ energije porabili za
ogrevanje prostorov – 61 %, čeprav je bilo to za 2 % manj kot leto poprej.
27
Kamniške novice
Šport
KOŠARKA
Calcitovke obstale v polfinalu
Povratek Helios Sunsev
Nekaj zaporednih porazov v Ligi Telemach je Helios Sunse oddaljilo od
začrtanih ciljev. Zato se je klubsko vodstvo odločilo, da skuša izboljšati
potek sezone s spremembami tako na igralskem, kot tudi na trenerskem
področju. Potem ko je že pred novim letom vrste Domžalčanov okrepil izvrstni branilec Jan Močnik, je novinec v ekipi Sunsev tudi Jure Pelko. Glavna sprememba pa se je zgodila na trenerskem položaju. Glavnega trenerja
Gregorja Hafnarja je zamenjal eden najboljših slovenskih trenerjev Gašper
Okorn. Vseeno so Domžalčani v prvih treh krogih leta 2015 trikrat izgubili,
in sicer proti Portorožu, Šenčurju in Tajfunu. Tako so zdrsnili še mesto nižje in so trenutno na devetem mestu.
Prav tako so v edinem letošnjem krogu izgubile Domžalčanke, ki so
še naprej brez zmage v prvi ligi. Bolje gre ekipi Vzajemci Lastovke v drugi ligi. Kljub porazu v derbiju proti Podčetrtku in zmago proti Celju si še
naprej delijo prvo mesto. V tretji ligi so igralci Calcit Basketballa izgubili
doma proti Pingvinom in v gosteh premagali Posavje Krško. Trenutno so
na osmem mestu.
Foto: Tine Forštnarič
ODBOJKA
Letošnje leto se ni začelo najbolj obetavno za kamniške odbojkarice. Po tem, ko so po dobri igri izpadle iz evropskih pokalov, so hladen
tuš doživele tudi v slovenskem pokalu, kjer so branile lanski naslov. Že v
polfinalu jih je namreč po hudem boju premagala ekipa Luke Koper, ki je
morala nato priznati premoč Mariborčankam. Kamničanke se za razliko
od moških še ne bodo pridružile tekmovanju v modri skupini, zato pa se
bodo v polfinalu Interlige merile z ekipo Celovca, ki so jo letos že dvakrat
premagale. Tudi drugoligašice so leto začele s porazom proti ekipi Ankarana in so trenutno devete, še naprej pa so brez poraza v tretji ligi prvi
fantje, ki so tokrat premagali Kočevje.
NOGOMET
NK Roltek Dob ima novega glavnega trenerja
Na vroč trenerski stolček aktualnih prvakov 2. SNL se je še pred
pripravami usedel nov glavni trener Primož Jelen z Vranskega. Člansko ekipo NK Roltek Dob je Dušan Smolnikar «prepustil» v odlični kondiciji in brez poškodovanih igralcev. Dušan Smolnikar še naprej ostaja v trenerski vlogi, in sicer nadaljuje delo v mladinski ekipi
U19 NK Roltek Dob. Kot pomočnik trenerja ostaja Miro Smolnikar.
KEGLJANJE
Kamniški kegljači uspešni med posamezniki
Premor med ligaškimi tekmovanji kegljači izkoristijo za tekmovanja v
posameznih kategorijah in tudi tokrat so imeli Kamničani precej uspeha.
Državna prvaka v sprintu sta postala Gašper Burkeljca in Irena Koprivec.
Uspeh Gašperja so dopolnili še Damjan Hafnar s petim mestom ter Peter
Jantol in Franci Grubar z osmim in devetim mestom. Marko Oman in Klemen Mahkovic sta državni naslov osvojila v Tandem mixu. Uspešno tekmujejo Kamničani in Kamničanke tudi v mlajših kategorijah. V ligaškem tekmovanju so Kamničani v prvih dveh krogih tega leta izgubili proti Triglavu s 7:1
in Konstruktorju s 5:3, dekleta pa proti Triglavu s 6:2, za razliko od fantov pa
so premagala Konstruktor s 5,5:2,5. Oboji zasedajo četrto mesto.
STRELJANJE
Dve strelski tekmovanji v Trzinu
NAMIZNI TENIS
Mengeš novo leto začel s tremi porazi
Namiznoteniški klub Mengeš je drugi del tekmovanja v prvi slovenski
namiznoteniški ligi začel s tremi porazi. Boljši od njih so bili igralci Maribora s 5:0, prva ekipa Keme, prav tako s 5:0, in prva ekipa Krke s 5:2. Mengeš trenutno zaseda sedmo mesto na lestvici.
Končana namiznoteniška Kamniška liga
Po šestih tednih in 250 odigranih dvobojih je posamezna namiznoteniška občinska liga za leto 2014 zaključena. Med 31. igralkami in igralci je na
koncu zmagal Milan Močnik, ki je v finalu premagal do takrat neporaženega
Boštjana Skoka. Tretje mesto sta si priborila Tomaž Kranjec in Dragan Jokić.
Foto: NTK Kamnik
Kamniške novice
Strelsko društvo Trzin, ki letos praznuje 60-letnico obstoja, je na začetku novega leta že 19. zapored organiziralo veliko mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Prvi dan za Pokal Trzina in drugi dan
Skirco Borisa Paternosta. V dveh tekmovalnih dnevih se je pomerilo 400
najboljših strelcev iz 9. držav, Slovenije, Mehike, Armenije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in El Salvadorja. V prvem tekmovalnem dnevu, tekmi za Pokal Trzina, velja izpostaviti 2 nova finalna
državna rekorda. Pri članih s puško je nov finalni državni rekord dosegel
Željko Moičevič, član SD Grosuplje, pri mladincih pa Jan Nagy iz Črenševcev. Odlične rezultate so zabeležili tudi strelci iz Trzina in Kamnika. Pri članicah s pištolo, kjer je z naskokom zmagala Mehičanka Alejandra Zavala,
je strelka iz Trzina, Urška Borc, zasedla 7. mesto. Na drugem tekmovalnem
dnevu, na 19. Skirci Borisa Paternosta, je presenetila Hrvatica Snježana
Pejčić z izjemnim rezultatom, ter poskrbela za neuradni finalni svetovni
28
Januar 2015
Šport
rekord. Med člani s pištolo je v hudi konkurenci najboljših slovenskih in
tujih strelcev Rožle Repič iz Kamnika pristal na odličnem 7. mestu.
CIKLOKROS
Iztok Kuret najboljši v ciklokrosu
Za Iztoka Kureta, člana kamniškega kolesarskega kluba KD Alpe, se je
sezona iztekla nad pričakovanji. Po odličnih nastopih na prvih tekmah je
formo le še stopnjeval, v nedeljo, 11. januarja, pa nadvlado v svoji kategoriji potrdil na zadnji tekmi v Petanjcih v Prekmurju, ki je hkrati štela za naslove državnih prvakov. Poleg pokalne zmage je Iztok osvojil tudi naslov
državnega prvaka v kategoriji nad 40 let.
Naslovoma državnega prvaka in pokalnega zmagovalca je Iztok dodal še
piko na i z nastopom na amaterskem svetovnem prvenstvu v ciklokrosu, ki
ga je v začetku januarja gostil švicarski Gossau. Zanj krstno svetovno prvenstvo pa je kljub težavam takoj po startu končal na zelo dobrem 15. mestu.
PLES
Patricija Crnkovič svetovna prvakinja v jazzu
V Mikolajkiju na Poljskem se je v decembru zaključilo Svetovno prvenstvo v jazz baletu, modernu in baletu. Prvenstva se je udeležilo 1835 plesalcev iz 24 držav. Slovenska reprezentanca je štela več kot 100 članov.
Slovenske barve je zastopala tudi Kamničanka Patricija Crnkovič, članica Društva Kazina, ki je domov prišla kar s tremi zlatimi medaljami in eno
srebrno ter tako čudovito zaključila letošnjo sezono, ko je dve zlati medalji osvojila tudi na Svetovnem prvenstvu prvenstva v show plesih v Pragi.
SMUČARSKI SKOKI
Najboljša sezona Matjaža Pungertarja
Letošnja sezona je prav gotovo najboljša v karieri kamniškega skakalca
Matjaža Pungertarja, ki se letos skoraj vedno v svetovnem pokalu uvrsti med
dobitnike točk. Še posebej uspešen je bil decembra, ko je v Rusiji osvojil šesto
in sedmo mesto, ki ga je osvojil tudi v Engelbergu. Leto 2015 je začel s 37. mestom v Garmisch Partenkirchnu ter nadaljeval z 19. mestom v Innsbrucku in 17.
mestom v Bischofshofnu. V avstrijskem Tauplitzu je zopet osvojil 37. mesto,
vtis pa popravil na Poljski turneji, ko je osvojil 19. in 17. mesto. Domžalčan Anže
Lanišek je v začetku sezone prav tako pridno zbiral točke, najvišje je bil 21. prav
na začetku v Kligenthalu. Nato je konec decembra padel, ni več dosegal dobrih
rezultatov, zato ga je trener umaknil iz svetovnega pokala v celinski pokal.
BIATLON
Teja Gregorin uspešna v Ruhpoldingu
Teja Gregorin v letošnji sezoni še išče vrhunsko tekaško formo, vseeno
pa z dobrim streljanjem še vedno posega po lepih uvrstitvah. Na prvih tekmah v novem letu v Oberhofu je zasedla 34. mesto v sprintu in 23. mesto v
tekmi s skupinskim startom. Na tem prizorišču je Andreja Mali zasedla 72.
mesto v sprintu. Klemen Bauer je bil v sprintu odličen 15. V Ruhpoldingu
pa je bila Teja v sprintu in tekmi s skupinskim štartom 12, Malijeva v sprintu 51., Klemen pa 58. Odlično je slednji nastopil v slovenski štafeti, ki je na
koncu osvojila sedmo mesto.
Cico1
OdpELjITE SvOj REnaULT In OdKRIjTE
2015 RaZLOGOv Za vESELjE.
5 LET jamSTva* | BREZpLaČnO vZdRŽEvanjE *
BREZpLaČnO OBvEZnO In KaSKO ZavaROvanjE*
ZImSKE pnEvmaTIKE*
IZKORISTITE dOdaTnO OpREmO In STORITvE v vREdnOSTI vSaj 2015 EUR.
* 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno vzdrževanje velja 5 let ali 100 000 km,
karkoli se zgodi prej. Brezplačno obvezno in kasko zavarovanje velja za obdobje enega leta. ponudba velja ob nakupu z Renault Financiranjem. več o ponudbi na www.renault.si.
Poraba Pri mešanem ciklu 3,5 - 6,8 l/100 km. emisije co2 90 - 155 g/km.
emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev Pm10 in Pm2,5, ter dušikovih oksidov.
DEALER
dEaLER adRESS
dEaLER adRESS
Januar 2015
29
Kamniške novice
slika je simbolna. renault nissan slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 ljubljana.
www.renault.si
Mali oglasi
Brezplačni mali oglasi!
Male oglase lahko pošljete s
priloženim kuponom v kuverti
na naslov:
IR image d. o. o., Kamniške
novice, Medvedova 25, 1241
Kamnik, na kuverto pa napišite
še »Mali oglasi«.
Za resničnost in vsebino
objavljenih malih oglasov in
sporočil odgovarja izključno
naročnik. Uredništvo si pridržuje
pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov,
prav tako si pridržujemo pravico
krajšanja malih oglasov. Oglasov
po telefonu ne sprejemamo,
niti ne posredujemo naslovov
oglaševalcev!
Pišite čitljivo in razumljivo!
Pri objavi bomo upoštevali le
oglase do 10 besed.
Oglase za naslednjo številko
Kamniških novic sprejemamo
do petka, 13. februarja 2015,
in bodo objavljeni v reviji, ki bo
izšla 20. februarja 2015.
Malih oglasov po elektronski
pošti iz objektivnih in zakonskih
razlogov ne sprejemamo več.
Posebno obvestilo: storitvenih
malih oglasov ne objavljamo
več!
PRODAM
• Masažni stol ugodno. 040 707 726
• Okenska krila Jelovica s termopan s
steklom 3 kosi (130x71), 1 kos (112x109).
Cena 9 evrov za kos. 031 411 285
• Peugeot 206cc, l. 2002, 170.000 km,
tehnični 09/15. 041 907 778
• Savno za aparat Dyva 2000, cena 100
evrov. 031 206 373
• Čevljarski šivalni stroj, cena 30 evrov. 01
724 13 15
• Masažno mizo. 041 668 919
• Umetniške slike slovenskih slikarjev. 031
668 919
• Profesionalni sušilec prostorov Dantherm Omega Air Cdt 35 (pol cene). 031
371 671
• Manjšo peč do 80m2 na kurilno olje, malo
rabljena, in novo vrtno garnituro hrast.
041 374 842
• Odlično ohranjeno steklokeramično
ploščo vel: 75x51cm, staro 6 let, cena 60
evrov. 031 292 795, 01 839 70 49
• Oblazinjeno posteljo 140x200 zelo malo
rabljeno. Ostalo po dogovoru. 01 721 30
04, 040 877 112
• Posteljo za deklico, 190x90, in drsalke
rabljene, skoraj nove, št. od 33 do 35, 30
evrov. 041 313 960
• Cevi za dimnik ø120, metrske, pocinkana
pločevina, nove. Cena za kos: 5 evrov. 031
221 927
• Hladilno omaro Gorenje 250l, rabljeno, a
odlično deluje. Prodam za 40 evrov. 031
246 996
• Nov CD/DVD predvajalnik. 070 892 195
• Satroni stimulator, star pol leta, 200
evrov. 031 294 853
• Imam več fotoaparatov, kamer, diaprojektor. Info zvečer. 040 480 988
• Otroški voziček Baby-plus (košarica in
športni del), rdeče barve. Rabljen eno
leto. 100 evrov. 051 216 492
• Avtosedeža Concord in Bervi prodam po
40 evrov. Lepo ohranjeno. 041 352 187
• Gorilec za kurilno olje in črpalko Grundfos. Dobro ohranjeno. 01 7237 353, 070
274 938
• Nove lesene sani, mere 85/36/25 z
vlečnim trakom. 041 907 778
• Sobno kolo Buffalo, 60 evrov. 031 517 851
• VHS kamero za 100 evrov. 031 726 324
• Opremljeno počitniško prikolico v avtokampu v Fiesi. 031 449 560
• Opremljeno počitniško prikolico, postavljeno v avtokampu Pineta (Savudrija).
041 984 143
• Hladilnik Gorenje, pomivalni stroj
Zanussi, odlično ohranjeno. Oboje skupaj
150 evrov ali po dogovoru. 08 381 17 90,
051 431 441
• Voziček Abc dizajn v kompletu, košara,
lupinica črno-bele barve. Oblačila za
dojenčka 56-74, hodale, cena po dogovoru. 041 982 728
KUPIM
• Kupim rokavni šivalni stroj Adler 69. 01
724 13 15
• Star mizarski ponk, skrinje, mize, omare
in druge stare predmete kupim. 031
878 351
• Kupim razne stare predmete, odlikovanja,
značke, bajonete, razglednice, kovance,
knjige, slike, kipce in podobno. 051 740
430
• Kupim 1m2 belih ploščic starejša proizvodnja 15x15cm. 070 588 175
• Kupim frizersko havbo. 041 875 378
• Avto kupim. 031 264 290
• Avto vozen, po možnosti prvi lastnik, cena
do 1500 evrov. 068 192 587
• Po simbolični ceni odkupujem Rog Pony
kolesa in Tomosove starejše motorje v
okvari ali slabše ohranjene za dele. 031
221 927
NEPREMIČNINE
• Od zemljišča v središču Kamnika je
na voljo samo še ena parcela v izmeri
603 m2, na izjemni lokaciji, 5 min hoje
do zdravstvenega doma, lekarne, šol,
vrtca, trgovskega centra, avtobusne
in železniške postaje, centra mesta,
rekreativnih površin. 041 751 266
• Oddam stanovanje v visokem pritličju,
s pokrito teraso, z atrijem in dvema
parkirnima mestoma, 5 min iz Kamnika.
041 751 266
• Kočo na Veliki planini, popolnoma obnovljeno, prodam. 040 554 000
• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040
554 000
• Kupimo dvojček, lahko tudi v gradnji z
vsaj 300 m2 zemljišča. 051 654 620
• Kupim kmetijsko zemljišče 2. kat. za
čebelnjak, 300-500m2, dostop, sončna
lega v občini Domžale ali Kamnik. 041
653 107
• Oddam garažni boks na Ljubljanski c. 4B,
Kamnik. 041 830 024
• Kamnik – prodam garsonjero 32m2 + klet
in balkon. 031 263 097
• Oddam garažo v najem na Medvedovi ob
železniški progi na Grabnu. 041 231 022
• V Kamniku na Zikovi oddam opremljeno
enosobno stanovanje. 041 926 460
• V Gorenjah nad Blagovico prodam hišo,
304m2, podaljšana 4. gr. faza, l. 2005,
1543m2 zemljišča, vpisana v zemlj. knjigo,
lep razgled na dolino. Cena po dogovoru.
Izkaz po projektu. 041 442 303
• Takoj oddam opremljeno stanovanje v
Radomljah (do enega leta). Je v pritličju
hiše, ima svoje parkirišče, svoj vhod,
teraso, vrt, nahaja se na mirni lokaciji –
230 evrov. 031 350 702
• V Mengšu oddam opremljeno dveinpol
sobno stanovanje paru – vseljivo takoj.
031 758 126
• Oddam stanovanje v starejši hiši v Trzinu.
Cena po dogovoru. 051 639 271
• Oddam garažo na Kranjski cesti v Kamniku. 051 864 459
• Prodam 1-sobno stanovanje, 47m2, ˝Pod
Skalco˝- oskrbovana stanovanja, Kamnik.
041 510 616
• Okolica Kamnika, prodam ali menjam
za stanovanje parcelo 2000m2, zazidljivo
800m2. 041 711 871
• Prodam parcelo, zazidljivo, 700m2, Gozd
nad Kamnikom, lepa lega v sami naravi,
ZK in dostop urejeno. Cena 37.990 evrov.
Prosim kličite po 16. uri. 041 642 249
• Sobo s kopalnico, lasten vhod, oddamo
mirnemu fantu ali dvema. 041 293 893
• Prodam zazidljivo parcelo na Križu pri Komendi, 522m2, ravna, sončna. 041 335 188
• Domžale (Krumperška ul.) prodam
zazidljivo parcelo 400m2, pravilne oblike,
brez bremen. 031 598 620
• Prodam ali oddam stanovanje v Kamniku
(Metuljček), 89m2. 051 355 586
• Kmetijsko zemljišče večje dimenzije za
zasaditev sadovnjaka in vrtičkanje. 041
275 725
• Kupimo: Kamnik, okolica, družinsko
hišo, velikosti cca. 200m2, parcela 600800m2, grajeno po 1970, lahko potrebne
temeljite prenove. 041 603 447
• Na relaciji Kamnik-Stahovica oddam
kozolec za reklamne oglase. 070 861 725
• V centru Kamnika prodam hišo, staro,
na izredni lokaciji. Možna menjava za
3-sobno stanovanje. 031 452 507
• Prodam enosobno stanovanje 34m2, 7.
nadstropje, center Domžal, vpisano v ZK,
cena po dogovoru. 041 884 160
• Zamenjam 2-sobno stanovanje v Kamniku, Zikova ul., l. 1981, 49m2, za apartma
od Zadra do Šibenika. 00385 1 335 71 55
• Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku,
Zikova ul., l. 1981, 49m2. 00385 1 335
71 55
• Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku,
61m2, 3/4 nadstropje, l. 2007, 2 garažna
prostora, 95.000 evrov. Tel: 040 278 271
• Oddam apartma na Makarski rivieri, tik
ob morju. 00385 196 59 85
PODARIM
• Podarim avtosedež za otroka od 1 do 4
let. 031 847 799
• Podarim dobro ohranjeno sedežno garnituro z zelenim žametom. 041 599 534
• Podarim krznen plašč št. 46 (umetno
krzno), bež barve, popolnoma nov, nikoli
nošen. 01 8312 772
• Ljubiteljem živali podarim 4 mesece staro
dolgodlako mucko (mešanka perzijke),
primerna za v stanovanje. Tel: 030 672
833
• Podarim tri majhne mucke stare 4 mesece. Lepi, zdravi in igrivi. 070 574 112
OSTALO
• Podarite odvečne knjige, priročnike.
Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem
in ohranim. 030 996 225
• Prosim podarite invalidu hladilnik. 040
348 326
• Prosim, če mi kdo lahko podari rabljen
štedilnik na drva s pečico. 041 956 366
• Iščem šiviljsko mojstrico, ki bi predelala
iz starih oblačil nova. 041 387 887 (Kamnik)
• Prosim, če mi kdo lahko podari avto in
vlak na daljinsko upravljanje, plišaste
igrače (sovo, ježa, žabo, Linota medvedka), otroško čelado za kolo, rabljeno
starejšo diatonično harmoniko. 051
236 302
• Star sem 45 let in bi rad spoznal dekle,
staro od 30 do 45 let za resno zvezo. 070
824 633
• Vdovec star 80 let, visok 180 cm, iščem
vdovo ali samsko za prijateljevanje ali
resno zvezo. Vabim gospe za družbo,
sprehode, toplice, ples. Šifra: Resno 01
721 17 55
KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)
Ime in priimek:
Območno združenje Rdečega križa Kamnik in
Zavod za transfuzijsko medicino Republike Slovenije
vas vabita na
Naslov: Telefon:
Status:
(prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo, ...)
krvodajalsko akcijo
v Domu kulture Kamnik (Fužine 10) 10 in 11. februar 2015
med 7. in 13. uro
Vsebina: VABLJENI!
S seboj prinesite veljaven oseben dokument s fotografijo!
TUDI VAŠA KRI LAHKO REŠUJE LJUDI
Kamniške novice
30
Januar 2015
SUZUKI /
Swift 1.2 Comfort 5 vrat 9,999€ Swift Sport 1.6
15,400€
2014, 0 km, klimatska naprava, abs, esp, el.
pomik stekel, električno nastavljjva obledala,
servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3
2014, 0 km, avtomatska klimatska naprava,
bluetooth povezava, ksenonski žarometi,
športni sedeži, 17'' alu platišča
C30 1.6D Momentum
S60 D2 R-Design
9,500€
Klemen, GSM: 051 609 013
SX4 1.6 4x4 NAVI
16,570€ Jimny 1.3 AC 4x4
2014, 0 km, avtomatska klimatska naprava,
navigacija, bluetooth povezava, el. zapiranje
ogledal, 16« alu platišča, el. pomik stekel
VOLVO /
BMW /
21,990€
2010, 150.721 km, alu platišča, avtomatska
klimatska naprava, parkirni sezorji, xenon
žarometi, tempomat
520d
22,890€
2010, 86.444 km, alu platišča, avtomatska
klimatska naprava, parkirni sezorji, xenon
žarometi, tempoma, usnjeno oblazinjenje
2011, 215.000 km, avtomatska klima, ESP, alu.
platišča, meglenke, servo volan, 1. lastnik,
servisna knjižica
EOM
0%
Opel Zafira Enjoy 1.8
8,490€
2014, 0 km, klimatska naprava, abs, el. pomik
stekel, el. nastavljjva ogledala, servo volan, 2 x
airbag, radio cd usb mp3, kovinska barva
2014, 0 km, Parkirni senzorji, avtomatska
klimatska naprava, Bluetooth povezava, USB,
senzor za dež, tempomat, ksenonski žarometi
27,900€ XC60 2.4D AWD
15,990€
2008, 186.767 km, bluetooth, tempomat,
dvojna automatska klima, potovalni računalnik, vlečna kljuka, 18 alu
XC90 2.4D AWD A
7,900€
2004, 200.230 km, 1. lastnik, servisna knjiga
potrjena, slovensko poreklo, komplet zimskih
in letnih pnevmatik na alu
Rok, GSM: 051 212 969
520d touring a/T
24,490€
2011, 147.420 km, alu platišča, avtomatska
klimatska naprava, parkirni sezorji, xenon
žarometi, tempomat, avtomatski menjalnik
RABLJENA VOZILA /
VWTouran1.6tdiComfortline 9,899€
S-CROSS 1.6 4X4 Elegance 19,500€
Tilen, GSM: 051 687 064
17,500€ V60 D4 A Summum
2011, 131.310 km, navigacija, high perfor2013, 15.219 km, ksenon žarometa, parkirni
2009, 137.199 km, navigacija, keyless vstop,
parkirni senzorji, high performance audio, USB, mance audio, USB, bluetooth, parkirni senzorji, senzorji spredaj in zadaj, el. voznikov sedež,
tempomat, 18 alu
bluetooth, digitalni števci
bluetooth, tempomat
520d
16,260€
Audi A3 1.6 TDI
318d touring
12,990€ X3 2.0d xdrive
2009, 151.420 km, navigacijski sistem, alu
platišča, avtomatska klimatska naprava,
tempomat
17,990€
2009, 138.265 km, alu platišča, avtomatska
klimatska naprava, parkirni sezorji, strešni
nosilci
Robert, GSM: 051 371 251
13,890€
Citroen DS5 2.0 Hdi So Chic 19,500€
VW Caddy 1.6 TDI
10,890€
2010, 58.700 km, avtomatska klima, ABS,
2012, 159.292 km, avt. klima, ABS, 4 x air-bag, 2012, 112.900 km, avt. klima, ABS, 4 x air-bag, 2012, 78.346 km, avtomatska klima, ESP, 4 x
4 x air-bag, nastavljiv sedež po višini, daljinsko DCZ, navigacija, ESP, meglenke, 1. lastnik,
DCZ, navigacija, ESP, meglenke, 1. lastnik,
air bag, servo volan, 1 lastnik, servisna knjižica,
centralno zaklepanje, ESP, meglenke, 1. lastnik, servisna knjiga
servisna knjiga
DCZ, el. pomična stekla
servisna knjiga, 7 sedežev
sEstavljanka
5.300 €*
2014
5.300 €*
2015
kaskO
gratis*
5.300 €*
2016
* Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera
0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje
proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej.
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,2-5,9 l/100km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0064-0,1616 g/km, trdi delci: 0,00017-0,00027 g/km, število delcev:
0,01-0,05 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih
osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko
brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si.
080
88 83
www.suzuki.si
Brezplačni info
Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00
www.avto-aktiv.si
Vabljeni na
va
informativna dne
13. in 14. 2. 2015