PDF dokument - Občina Šenčur

Transcription

PDF dokument - Občina Šenčur
Jurij je priloga časopisa Gorenjski glas
Odgovorna urednica: Marija Volčjak
Časopis izhaja občasno
Občino
Šenčur
so vodili
trije
župani
www.gorenjskiglas.si
Delajo v
korist
skupnosti
Na slovesnosti ob
letošnjem občinskem
prazniku bodo podelili
občinska priznanja.
stran 4 in 5
stran 6
jurij
Časopis občine Šenčur,
17. aprila 2015,
številka 1
Občina Šenčur praznuje
Dela se končujejo
v treh vaseh
Triindvajsetega aprila, na dan sv. Jurija, občina Šenčur praznuje občinski praznik. Letošnji je še posebej
pomemben, saj občina zaznamuje tudi dvajsetletnico svojega obstoja. Prireditve se začenjajo že danes.
Gradbena dela na projektu Gorki, ki potekajo na
severnem delu občine Šenčur, se končujejo v
treh vaseh, junija bo končan tudi primarni kanal
za Olševek.
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – S preoblikovanjem
lokalne samouprave so leta
1994 nastale nove občine,
med njimi tudi občina Šen­
čur, ki je bila prej del velike
kranjske občine. Takoj
nasled njo pomlad, aprila
1995, je prvič praznovala ob­
činski praznik. Letošnje pra­
znovanje je torej že dvajseto
po vrsti in v Šenčurju bodo
zato s prireditvami in osred­
njo slovesnostjo dali prazni­
ku še posebno težo. Dvajset
je tudi prireditev, ki se zače­
njajo že danes, ko bo s celo­
večernim plesnim nastopom
ob peti obletnici praznovalo
Folklorno društvo Šenčur.
Danes pa bo slovesno tudi na
Lužah. V tej vasi so namreč
že povsem končana dela pri
urejanju kanalizacije iz
evropsko podprtega projekta
Gorki, vas pa je dobila tudi
vso preostalo infrastrukturo.
Projekt Gorki, ki poteka v
severnih naseljih občine
Šenčur, predstavlja največjo
naložbo v občini. Gradnja se
je začela že predlani, do
letošnjega poletja morajo
biti dela končana. V občini
so veseli, da so lahko že do
občinskega praznika novo
pridobitev v prvi od štirih
vasi predali namenu.
Dvajseto leto delovanja obči­
ne pa se v Šenčurju začenja
še ena pomembna gradnja.
Na cesti Kranj–Šenčur bodo
pri vhodu v industrijsko
cono zgradili krožišče. Nanj
težko čakajo občani, uporab­
niki te državne ceste, pred­
vsem pa podjetniki v indus­
trijski coni, ki velja za eno
najboljših v državi in
zagotavlja okoli tisoč delov­
nih mest. Izvajalec del je iz­
bran, to bo Gorenjska grad­
bena družba, z deli pa na­
meravajo začeti kar najhitre­
je, saj bi radi do poletja kro­
žišče že končali.
Prireditve ob prazniku se
bodo od danes naprej vrsti­
le kar deset dni. Med njimi
so različna športna tekmo­
vanja, ki jih bo 27. aprila
zaokrožila tradicionalna ko­
lesarska dirka za Veliko na­
grado Šenčurja, šestnajsta
po vrsti. Pripravljajo zdrav­
stveno predavanje, dva po­
hoda, tradicionalno konjsko
Jurjevo parado. Praznova­
nje bo zaznamovalo več
kulturnih dogodkov: kon­
cert, otroška predstava, od­
prtje razstave v šenčurskem
muzeju, pogovorno sreča­
nje z medgeneracijsko bral­
no skupino, predstavili
bodo tudi knjigo Šenčur in
Šenčurjani okoli leta 1960.
Krona praznovanja bo pri­
hodnji petek slavnostna
akademija občine Šenčur s
kulturnim programom in
podelitvijo nagrad letoš­
njim občinskim nagrajen­
cem, pol ure pred njenim
začetkom pa bo koncert Pi­
halnega orkestra Šenčur.
PODJETNIŠTVO
KULTURA
ŠPORT
ZADNJA
Povezani na sejmu
Berlin gosti slovensko
keramiko
Najboljši skakalec
prve lige
V Jančku so najmlajši
prostovoljci v državi
V Berlinu sta na ogled dve
slovenski razstavi: umetni­
ških del, nastalih na Medna­
rodnem simpoziju umetni­
ške keramike V­oglje, in slo­
venske sodobne keramike.
To je Smiljan Pavić, 35­letni
košarkar Šenčurja Gorenjske
gradbene družbe, ekipe, ki v
ligi Telemach igra za uvrsti­
tev od 7. do 12. mesta.
stran 9
stran 13
Ob Dnevu za spremembe je
Visoko obiskal predsednik
države Borut Pahor in se
družil s starejšimi in naj­
mlajšimi prostovoljci. Naj­
mlajši v državi so otroci iz
vrtca Janček.
stran 7
Šenčur – V projektu Odvaja­
nje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda v porečju
Zgornje Save in na območju
Kranjskega in Sorškega polja
– 2. sklop sodelujejo Mestna
občina Kranj ter Občini Na­
klo in Šenčur, gre pa za grad­
njo celovitega sistema odva­
janja in čiščenja odpadnih
voda na tem območju. V ob­
čini Šenčur drugi sklop tako
imenovanega projekta Gorki
(gorenjska komunalna infra­
struktura) zajema severna
naselja. Sočasno poteka tudi
gradnja sekundarnih kana­
lov v naseljih, ki je sofinanci­
rana iz strukturnih skladov.
Kot je na zadnji seji občinske­
ga sveta poročal Aleš Puhar,
se dela na obeh projektih
končujejo. Na Lužah so že
končana in bo ob občinskem
prazniku že odprtje novih pri­
dobitev. V Hotemažah je tre­
ba položiti še fini asfalt na
sekundarnih kanalih, med­
tem ko so na Visokem, ki ve­
lja za prometno najbolj obre­
menjeno območje, tik pred
koncem gradnje. "Ta mesec
bodo dela končana tudi na Vi­
sokem," zagotavlja Aleš Pu­
har in dodaja: "Začeli smo
tudi z gradnjo primarnega
kanala na Olševku in pričaku­
jemo, da bodo dela tam kon­
čana do 30. junija."
42. stran
Na tem delu državne ceste bodo po šestih letih prizadevanj in še več letih pričakovanj
letos naposled zgradili krožišče. / Foto: Tina Dokl
stran 16
V projektu Gorki je na vrsti vas Olševek. / Foto: Tina Dokl
Ob dvajsetem
občinskem prazniku,
23. aprilu,
čestitamo vsem občankam
in občanom.
www.sencur.si
Vsi za enega, eden za vse, je
bil moto šenčurskih razstav­
ljavcev v Komendi. Podjetni­
ki in kmetje so začutili po­
trebo po povezovanju in
druženju.
Danica Zavrl Žlebir
Župan Ciril Kozjek,
občinski svet in občinska uprava
2
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Občinske novice
Plošča z imeni županov
V prvem nadstropju občinske stavbe v Šenčurju
imajo odslej marmorno ploščo z občinskim grbom
in imeni županov, ki so doslej vodili občino.
Danica Zavrl Žlebir
Resda občina Šenčur nima
tako dolge zgodovine kot
večja soseda in so jo v dvajsetih letih, odkar je samostojna, vodili šele trije župani,
vendar se nadejajo, da se bo
v prihodnosti na plošči zvrstilo še veliko imen. Doslej so
na njej zapisani Franc Kern,
izdelal pa jo je domači kamnosek Jure Luskovec, ki jo je
občini tudi podaril. Izdelana
je iz marmorja, makedonskega sivca, na vrhu je grb
šenčurskega zavetnika svetega Jurija, na plošči pa so
ročno vklesana imena treh
dosedanjih županov.
Foto: Tina Dokl
Šenčur – Po zgledu Mestne
občine Kranj, ki ima v preddverju županstva nameščeno
tablo z imeni vseh dosedanjih županov, so si takšno ploščo omislili tudi v Šenčurju.
ki je bil župan od leta 1994
do 2002, Miro Kozelj, ki je
občino vodil od 2002 do
2014, in Ciril Kozjek, ki je
štiriletni županski mandat
začel lani jeseni.
Tabla je nameščena v prvem
nadstropju občinske stavbe,
Dela se končujejo
v treh vaseh
31. stran
Projekt bomo pravočasno
končali, zatrjuje tudi župan
Ciril Kozjek, prepričan, da
bo kanalizacija z vso dodatno infrastrukturo velika pridobitev za občane severnega
dela občine. Položenih je
več kot osem kilometrov
kanalov, investicija v projektu Gorki pa je vredna 1,3
milijona evrov in jo sofinancirajo skladi Evropske unije.
Nekaj težav imajo sicer z
vsakokratnim črpanjem
evropskega denarja pri državi, a jih to ne skrbi pretirano. Junija bo šenčurski del
investicije končan, občani
pa bodo poleg kanalizacije
pridobili še posodobljen
vodovod, urejene ceste, pločnike, javno razsvetljavo,
položena bosta tudi optični
kabel in plinovodno omrežje. Ko bodo dela končana,
se bodo lahko začela gospodinjstva na območju Luž,
Hotemaž, Olševka in dela
Visokega priključevati na
kanalizacijo.
jurij
www.SENCUR.SI
IZdajatelj
Gorenjski glas, d. o. o., Kranj,
Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj
OdgOVOrna urednIca
Marija Volčjak
urednIca
Danica Zavrl Žlebir
nOVInarjI
Maja Bertoncelj, Igor Kavčič, Samo Lesjak,
Mateja Rant, Simon Šubic, Danica Zavrl Žlebir
Defibrilator v vsako vas
Z dvema novima defibrilatorjema, ki so ju namestili ob vhoda gasilskih domov v Voklem in Vogljah,
se v občini Šenčur bližajo cilju: defibrilator v vsako vas v občini.
Danica Zavrl Žlebir
Voklo, Voglje – V Sloveniji
zaradi srčnega zastoja vsak
dan umre pet ljudi. Z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja lahko možnost njihovega preživetja
potrojimo. Pri oživljanju
ljudi s srčnim zastojem si
pomagamo z aparatom za
oživljanje, polavtomatskim
defibrilatorjem. V občini
Šenčur so jih na pobudo
Janeza Roglja začeli nameščati leta 2013, prvega v
gasilskem domu v Šenčurju, nato pa so jih dobili tudi
na Miljah, Visokem, Lužah,
v Srednji vasi, Prebačevem
in Trbojah, minuli konec
tedna pa še v Voklem in
Vogljah. Enega ima tudi
podjetje Tinex, potrebovali
bi ga tudi v industrijski
coni, v dvorani v Šenčurju
ter v Hotemažah in Olševku, da bi aparat za oživljanje imeli na razpolago v vsaki vasi občine, je povedal
Janez Rogelj, predsednik
Krajevne organizacije RK
Visoko - Milje - Luže.
V Vogljah so defibrilator
namestili v nedeljo, v
V Voklem so prikazali uporabo polavtomatskega defibrilatorja. / Foto: Primož Pičulin
Voklem pa minuli petek.
"Predstavitve delovanja in
uporabe polavtomatskega
defibrilatorja se je v Voklem
udeležilo precejšnje število
ljudi. Krajevni odbor Rdečega križa Voklo se želi ob tej
priložnosti zahvaliti gasilskemu društvu in vsem vaš-
čanom, ki so prispevali za
nakup," je dejal Otmar Rahne iz krajevnega odbora RK,
tudi v imenu njegove predsednice Urške Kozjek.
Zapišimo še lokacije defibrilatorjev v občini Šenčur:
Šenčur (veža gasilskega
doma), Srednja vas (okno
gasilskega doma), Luže
(okno gasilskega doma),
Visoko (ob vhodu v dvorano
kulturnega doma), Milje
(avtobusna postaja), Prebačevo (elektro omarica pred
gasilskim domom), Trboje,
Voklo in Voglje (pri vhodih
v gasilske domove).
Drsališče morda na balinišču
Pobude in vprašanja svetnikov z zadnje seje občinskega sveta
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – Sašo Gašperlin je
vprašal, zakaj ni pločnika na
cesti Luže–Visoko, pogreša
pa tudi ogledalo na Miljah
pri izvozu iz Vog pri Kavčiču. Aleš Puhar odgovarja, da
je bil projekt gradnje ceste
Luže–Visoko javno predstavljen, beseda je bila tudi z
lastniki, koliko zemlje je
kdo pripravljen odstopiti.
Glede na pripravljenost lastnikov je sedaj to različno
urejeno. Trenutno v projektu ni predviden pločnik,
nista pa v prihodnje izključena kolesarska povezava in
pločnik. Za ogledalo pri
Kavčiču pa potrebujejo
soglasje države, ker gre za
izvoz na državno cesto.
Enak odgovor je prejel Bran-
ko Zorman, poslanec državnega zbora, na svoje vprašanje o pločniku v naselju
Voge. Prenesel je tudi pobudo občanke, da bi Šenčur
pozimi dobil drsališče. Občina pridobiva ponudbe, možnost obstaja na balinišču v
športnem parku.
Simona Kuharja zanima, ali
obstajajo možnosti za izvedbo tržnih dni v Šenčurju, bo
Srednja vas dobila optično
povezavo in ali lahko občani
na bankomatih plačujejo tudi
položnice. Odgovor na slednje vprašanje je pritrdilen,
tudi na pobudo o tržnici, ki bi
bila v središču Šenčurja lahko
enkrat mesečno, občina namreč razpolaga z 20 stojnicami
za take namene. Tržnica je
vključena tudi v strategijo
turističnega razvoja občine.
Zaradi težav pri gradnji cest
pa je Srednja vas žal ostala
brez optične povezave in
možnosti za plinovodno
omrežje. Z obema lastnikoma te infrastrukture se bodo
še srečali in se pogovorili o
možnosti vgradnje. Ob tem
vprašanju je bila tudi beseda
o pokritosti z omrežjem
Wi-Fi v občini, za kar imajo v
proračunu namenjenih 8000
evrov. Naj poskrbijo zgolj za
pokritost občinske stavbe ali
celotnega območja, da bi bila
ta povezava javno dostopna,
pa še razmišljajo. Svetniki se
bolj nagibajo k prvi možnosti.
V središču Šenčurja so težave s parkiranjem, zato Aleš
Perič Močnik predlaga, naj v
centru namestijo tablo, da je
mogoče parkiranje na zgolj
pet minut hoda oddaljenem
parkirnem mestu pri pokopališču. Po besedah župana
Cirila Kozjeka to ne rešuje
težave, o parkiranju se bo
treba temeljiteje pogovoriti.
Mirjana Čemažar je ponovila vprašanje, ki ga je postavila že na prejšnji seji: kdaj
lahko pričakujejo gradnjo
čistilne naprave v Trbojah.
Dobila je enak odgovor kot
takrat: projektna dokumentacija je pripravljena, čakajo
pa na občinski prostorski
načrt, da bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje. V
južnem delu občine bodo ob
tem pogoju lahko začeli graditi leta 2016. Vanja Umnik
pa je povedala, da starejše
občane zanima, ali bodo še
kdaj postavljene klopce ob
poti na pokopališče, in dobila pritrdilen odgovor.
FOtOgraFIja
Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Primož Pičulin,
Matic Zorman
OglasnO trŽenje
Janez Čimžar
Jurij, št. 1/letnik I je priloga časopisa Gorenjski glas, št. 31, ki je izšel 17. aprila 2015.
Jurij je priložen Gorenjskemu glasu in brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v občini Šenčur, izšel je v nakladi 20.000
izvodov. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno
lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000
Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas:
ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je
poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno),
TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,70 EUR,
redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji
9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega
obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.
Obisk upokojencev iz Medvod
Orientacijski tek in tabor
Šenčur – Skupina članov Društva upokojencev Medvode je v
začetku aprila obiskala Šenčur, da spozna naš kraj in izve tudi
kaj o krompirju. Gostje iz sosednje občine so lepo sprejeli v
Društvu upokojencev in Turističnem društvu Šenčur. Predsednik DU Šenčur Ciril Sitar jim je predstavil občino Šenčur in
delo društva, predstavnik TD Šenčur in lokalni turistični vodnik Franci Erzin pa je povedal nekaj o zgodovini, nastanku
Šenčurja in njegovih znamenitostih, o spomeniku krompirju
in Mariji Tereziji ter o krompirju samem. Gostje so se iz Šenčurja zadovoljni poslovili in nas povabili na obisk v Medvode.
Šenčur – Mladinska komisija pri gasilski zvezi Kokra se že
pripravlja na orientacijski tek, ki bo maja. "Poseben poudarek pa bomo dali drugemu gasilskemu mladinskemu taboru. Šestdeset otrok iz občine Šenčur in Jezersko bomo popeljali na štiridnevni gasilski tabor na Roglo. Odhod bo v petek, 24. aprila. Mentorji in spremljevalci se že dva meseca
pripravljajo na izvedbo tabora, tako da pričakujemo pravo
gasilsko športno druženje in seveda upamo na čim več
novih prijateljskih stikov ter novih vpisov otrok," pravi predsednik mladinske komisije Franci Draksler.
OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR
tehnIčnI urednIk
Grega Flajnik
3
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Župan
Krožišče bodo
zgradili sami
Ob občinskem prazniku in dvajsetletnici občine Šenčur končujejo zahteven
projekt urejanja infrastrukture na severnem delu občine in začenjajo
gradnjo krožišča v poslovno cono. O teh in drugih temah je tekla beseda z
županom Cirilom Kozjekom.
Danica Zavrl Žlebir
OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR
Po dolgih letih boste letos
začeli graditi krožišče v obrtno cono. Kdaj se bo gradnja
začela?
"V teh dneh smo odprli ponudbe z razpisa za izbiro
izvajalca. Prispela je ena
sama, ponudba Gorenjske
gradbene družbe. Pogodba
je že podpisana in pričakujem, da bo krožišče končano do junija letos, vsaj tako
upamo glede na okoliščine.
Cesta bo namreč v obratovanju pod posebnimi pogoji, država bo dala dovoljenje
za zaporo. Naj povem, da
smo zadovoljni, da so država in podjetniki v coni prisluhnili mojim močnim argumentom, da je krožišče
res potrebno. Ni pa šlo brez
napora, saj smo se večkrat
pogajali na direkciji na ce-
ste. Vrednost gradbene pogodbe je 228 tisoč evrov
brez DDV."
To investicijo bodo deloma
pokrili podjetniki v poslovni
coni. Kakšni bodo komunalni prispevki?
"Sprejet je ustrezen odlok,
na podlagi katerega bomo
prispevek obračunali, v delu
cone pa gre za končni poračun obveznosti iz tega naslova. Na to smo čakali dobrih
šest let in prav je, da s podjetniki vzpostavimo pravo komunalno urejeno cono."
Kako poteka trenutno največja investicija, gradnja komunalne infrastrukture v
okviru evropsko sofinanciranega projekta Gorki?
"Projekt moramo končati do
konca junija in ga trenutno
zelo uspešno zaključujemo
v naseljih Luže, Visoko in
Hotemaže. Ker smo v skupnem projektu z Mestno občino Kranj in Občino Naklo,
pa nas skrbi, ali bosta imela
ostala dva partnerja vse narejeno, predvsem pri čistilni
napravi. S strani občine
Šenčur ni nobenih zapletov
s projektom, končali ga
bomo pravočasno. Naši občani bodo z novo infrastrukturo poleg kanalizacije dodatno pridobili, saj ob tem
investiramo tudi v pločnike,
prenovo cestišč, ureditev odvodnjavanja, javne razsvetljave, pozvali smo tudi vse
druge operaterje, da položijo svoje kanale, denimo optični kabel in plinovodno
omrežje. Mislim, da je to
velika pridobitev za severni
del občine. Položenih je
8300 m kanalov, investicija
pa znaša 1,3 milijona evrov,
Župan Ciril Kozjek / Foto: Tina Dokl
v kar ni vključena dodatna
infrastruktura, zgolj kanalizacija in obnova cest, kjer ta
poteka."
Kdaj bo tudi južni del občine prišel do tovrstne infrastrukture, kdaj bo zgrajena
čistilna naprava Trboje?
"Letos na južnem delu občine še ne bomo gradili. Najbolj nestrpno pričakujemo,
da čim prej dobimo občinski
prostorski načrt (OPN), potem bomo lahko pridobili
tudi gradbeno dovoljenje.
Vsa druga projektna dokumentacija za celotni južni
del občine je pripravljena in
v letu 2016 bomo lahko pričeli z gradnjo v tem delu občine. Kje se bomo naložbe
najprej lotili, bo najprej na
vrsti čistilna naprava ali pa
gradnja v naseljih, bo odvisno od proračuna 2016. Računamo pa, da bomo lahko
za del tega območja kandidirali skupaj z MO Kranj, kajti
predvideno je, da bi bilo na
čistilno napravo priključeno
tudi naselje Hrastje. Tako bi
lahko skupaj s Kranjem kandidirali na sredstva, ki bodo
na razpolago v finančni perspektivi EU 2014–2020."
Šenčurju, kako pa bo z
gradnjo vrtca Janček na Visokem?
"Kljub našim obljubam, da
bomo zgradili vrtec Janček,
tega trenutno ni mogoče izpolniti, ker nimamo zemljišč. Še vedno namreč čakamo odločbo o parcelaciji
zemljišč, brez tega pa zemljišča ne moremo kupiti.
Ob obnovi kulturnega doma
na Visokem vrtec dobil nova
igrala, ki so zelo potrebna za
normalno delovanje vrtca z
dvema oddelkoma. Ta vrtec
je zelo dober, vzgojiteljice se
zelo trudijo in otroci ga radi
obiskujejo, vreden je vseh
pohval."
Občina Šenčur je po podatkih ministrstva za finance
brez vsakega dolga. Ali kako
zadolževanje morda načrtujete v prihodnje?
"Doslej smo imeli en kratkoročni kredit in ga takoj
odplačali. Sicer pa Občina
Šenčur doslej ni bila zadolžena in tudi za leti 2015 in
2016 ne načrtujemo nobenega kredita, če bo situacija
ugodna kot doslej. Glede na
prihodnje investicije bi se
sicer lahko tudi zadolžili, saj
je denimo potreben odkup
zadružnega dela kulturnega
doma v Šenčurju in obnova
medgeneracijskega centra,
ki ga želimo zgraditi na tem
mestu, v tem primeru bo
potreben morda tudi kredit.
Vesel sem, da sta prejšnja
župana, moja predhodnika,
poslovala pozitivno in brez
dolga, in tako prvi drugemu
kot drugi meni prenesla pozitivno stanje. 1,2 milijona
evrov je bil prenos iz preteklega leta in tako lahko normalno poslujemo."
Kaj bi občanom sporočili ob
bližnjem prazniku?
"Ob letošnjem občinskem
prazniku bomo proslavili
tudi dvajsetletnico delovanja
občine Šenčur. Ob tej priložnosti pripravljamo številne
dogodke, ki se začenjajo že
danes, osrednji pa bo slavnostna akademija, kjer bo
program pretežno namenjen prehojeni poti v minulih dvajsetih letih. Pripravlja
jo KUD Valentin Kokalj Visoko, vsi sodelujoči pa bodo
pripomogli, da bo program
svečan, kot se za take priložnosti spodobi. Podelili
bomo občinska priznanja,
letos jih bo pet. Občanke in
občane vabim na prireditve
in jim skupaj z občinsko
upravo in občinskim svetom
čestitam ob tej praznični
priložnosti."
Staro šolo v Trbojah bodo kmalu podrli, na tem mestu pa bo v prihodnje zrasla
poslovno-stanovanjska stavba. / Foto: Tina Dokl
V prihodnje načrtujete obnovo osnovne šole in vrtca v
Na Visokem končujejo gradnjo infrastrukture. / Foto: Tina Dokl
Vlagajo tudi v vaške domove, na sliki gasilsko-kulturni dom v Vogljah. / Foto: Tina Dokl
4
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Občinski praznik
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – Pred občinskim
praznikom bo izšla knjiga
Šenčur in Šenčurjani okoli
leta 1960. Urednika dr.
Jožeta Hudalesa smo o njej
spraševali prejšnji teden, ko
jo je ravno oddajal v tisk.
Povedal je, da gre za nadaljevanje knjige Šenčur in
Šenčurjani v prvi polovici
20. stoletja, ki je izšla leta
2013 in sloni na etnoloških
raziskavah ameriškega
antropologa Joela Halperna
iz leta 1961/62. Slovenski
študentje etnologije in sociologije so takrat za ameriškega profesorja opravili
pogovore z ljudmi, ki so se
spominjali življenja v teh
krajih v preteklosti.
Dva študenta, ki sta delala za
ameriškega antropologa, pa
sta pri domačinih zbrala tudi
podatke, ki se nanašajo na
življenje v Šenčurju v 60-ih
letih prejšnjega stoletja in na
tem temelji druga knjiga.
Kot je povedal urednik Jože
Hudales, je 80 intervjuvancev odgovarjalo na prav toliko vprašanj, iz dobljenih
spoznanj so strukturirali
poglavja po posameznih
sklopih, ki kažejo sliko, kakšno je bilo takratno življenje
Šenčurjanov. "Ves kraj je
imel takrat en avto, en hladilnik in en pralni stroj, pri vsaki hiši pa je bilo kolo ali celo
dve," pove Hudales. Anketarji so sogovornikom med drugim zastavili tudi vprašanje:
kaj bi naredili, če bi zadeli
milijon. Ena od vprašanih je
na to odgovorila, da bi kupila
žično ograjo za okoli vrta,
navede Jože Hudales le eno
od zanimivosti, vključenih v
novo knjigo. Poleg intervjujev s Šenčurjani so bili tudi
eseji učencev takratnega 7.
razreda. "Slovensko gradivo
se je žal izgubilo, pri profesorju Halpernu je bil dosegljiv material v angleščini, ki
sem ga znova prevedel v slovenščino in tako dobil tudi
pričevanja učencev."
Knjigo Šenčur in Šenčurjani
okoli leta 1960, ki je izšla v
petstotih izvodih na nekaj
več kot dvesto straneh, bodo
predstavili v sredo, 22. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov Šenčur. Jože Hudales
pa že razmišlja o tretji knjigi, rad pa bi izdal tudi monografijo in si želi, da bi nekaj
gradiva izšlo tudi v Ameriki.
Skrb za zdravje, temelj
sodobne družbe
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – Med dogodki ob
praznovanju občinskega
praznika bo v ponedeljek,
20. aprila, ob 19. uri v Domu
krajanov Šenčur predavanje
z naslovom Skrb za zdravje
– temelj sodobne družbe
akad. prof. dr. Metke Zorc,
dr. med., članice Evropske
akademije za medicino. Prirejata ga Društvo na srcu
operiranih in Društvo za
zdravje naroda.
"Prof. dr. Zorčeva je ena
vodilnih kardiologinj v svetu, na področju kardiologije
se je izkazala z novimi
metodami zdravljenja, pod
njenim vodstvom medicinski center Medicor dosega
izjemne rezultate pri operacijah na srcu v Evropi. Zato
vabim občane, da se udeležijo predavanja te v svetu
zelo iskane strokovnjakinje," na predavanje vabi Jože
Ocvirk, predsednik Društva
za zdravje naroda in podpredsednik Društva na srcu
operiranih. Tudi sam je
namreč zadovoljen pacient
dr. Zorčeve. Društvo, ki mu
predseduje, se ukvarja z
vsemi bolniki, ne le srčnimi, cilj pa je prizadevanje
za boljši zdravstveni sistem.
Po predavanju bodo imeli
udeleženci možnost postavljati vprašanja, vpisovali pa
bodo tudi nove člane v društvo. Ker je predavanje brezplačno, članstvo v Društvu
za zdravje naroda pa brez
članarine, Jože Ocvirk vabi
občane, naj pridejo v čim
večjem številu.
Občino Šenčur so
vodili trije župani
V dveh desetletjih so občino Šenčur vodili trije župani: Franc Kern v dveh mandatih od 1994 do 2002,
Miro Kozelj tri mandate od 2002 do 2014 in sedanji Ciril Kozjek, ki je svoj mandat nastopil oktobra lani.
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – Pred občinskim
praznikom smo se srečali z
vsemi tremi hkrati in ob
dvajsetletnici delovanja
občine Šenčur prejšnja
župana povprašali o tem,
katere dosežke svojih mandatov ocenjujeta kot najpomembnejše, sedanjega pa,
kakšno dediščino je prejel
od svojih predhodnikov in
kako vidi pot naprej. Trojica
se tudi sicer pogosto srečuje
in si izmenjuje izkušnje, ki
veliko pomenijo pri vodenju
občine.
Oral je ledino
Franc Kern je bil tisti, ki je
ob nastanku občine leta
1994 oral ledino, saj je bilo
treba najprej vzpostaviti
delovanje občine in njene
uprave, da je lahko predstavljala učinkovit servis za
občane. Na začetku so gostovali v prostorih krajevne
skupnosti, nato pa poskrbeli
za adaptacijo stavbe, v kateri
je še danes sedež občine.
Zraven so uredili tudi zdravstveno ambulanto, lekarno,
krajevni urad in celo frizerski salon. Prvih naložb pa se
Franc Kern spominja takole:
"Po dvajsetih letih obljub
smo zgradili vrtec za 120
otrok. Država je hotela, da
naredimo montažnega za
60 otrok, a ker smo ga
morali financirati sami, smo
dejali, da bo takšen, kot ga v
občini potrebujemo. Poleg
vrtca smo v stavbi dali prostor tudi glasbeni šoli, ki je
prej v Šenčurju ni bilo, ter
dvema zobnima ambulantama, za otroke in odrasle.
Zelo vesel sem bil, ko smo
dobili zeleno luč za gradnjo
obrtne cone, ki je ena najboljših odločitev za gospodars-
tvo občine in s tem njena
dodana vrednot. Bili smo
prvi na Gorenjskem in ob
obisku takratnega ministra
smo slišali, da imamo v coni
zemljišča do leta 2030, pa se
niti leto 2000 takrat še ni
pisalo. Začeli smo tudi gradnjo kanalizacije in iskali
rešitev, kam bi jo speljali.
Prvi kranjski župan nam ni
dovolil, da bi se šenčurske
fekalije stekale na kranjsko
čistilno napravo, medtem ko
sem z drugim županom
Mohorjem Bogatajem uspel
doseči dogovor o tem. Kot
uspeh si štejem tudi dogovor z DARS-om, ki si je lastil
šest hektarjev zemljišč na
območju občine Šenčur, in
sicer na območju pri cestnem priključku Kranj-vzhod
na avtocesto. Na tem mestu
je danes Baumax. Kot nadomestilo za to zemljišče so
nam takrat naredili cesto
Šenčur–Velesovo."
Posebno vesel je bil, ko je na
svoj rojstni dan lahko odprl
novo zgrajeno športno dvorano. Šenčur je potreboval
tak objekt, tako za športno
vzgojo v šoli kot tudi za
športna društva na območju
občine. Zadovoljen je tudi z
uspešno regulacijo potoka
Olševnica. Dolga leta je
predstavljal velik problem s
poplavami, po regulaciji pa
ni bilo nikakršnih težav več,
naselji Luže in Srednja vas
sta od tedaj varni. Narejeno
je bilo tudi manjše jezerce,
dragoceno ob sušnih obdobjih ali za primer večjih požarov. Uredili so tudi okolico z
igriščem, sprehajališčem in
opazovalnico ptic, ki ima še
poseben čar, ker skozi njeno
streho raste lipa. Franc Kern
se spominja tudi sistematičnega asfaltiranja vseh makadamskih cest v občini. "V
Franc Kern / Foto: Tina Dokl
Trbojah, ki so bolj na obrobju občine, kar niso verjeli,
da jim bomo uredili cesto,
in ko smo obljubo izpolnili,
sem si pri ljudeh pridobil
veliko zaupanje kot župan,
ki drži besedo," pripoveduje
Franc Kern. Spominja se
tudi, kako so se v Šenčurju,
ko je bi ta še pod veliko
kranjsko občino, potegovali
za gradnjo bencinske črpalke in pri tem uspeli. V
občinski lasti je ohranil tudi
Blagnetovo hišo.
Povezovalno delovanje
Pravi, da je na začetku prvega mandata od kranjske
občine "podedoval" 90
črnih gradenj, do konca
mandatov pa so uspeli na
tem področju narediti res.
"Prav tako smo stoodstotno
uresničili vse programe,
predvidene v proračunih,
morda še kakšnega več.
Poslovali smo gospodarno,
kot župan sem bil tudi neizprosen do izvajalcev, da so
vse naredili, kot je treba,
kvalitetno in brez zamud,"
pove župan, ki je veliko dal
na sodelovanje s krajevnimi
skupnostmi, čeprav so te
Šenčurska glasbena srečanja
Šenčur – V domu krajanov v Šenčurju je bil letos prvi koncert Šenčurska glasbena srečanja, ki ima namen ponovno
glasbeno oživeti šenčurski oder. Pred leti so se tu že odvijali številni koncerti narodno-zabavne, zabavne in rok glasbe
s pevci Marjano Deržaj, Majdo Sepe, Evo Sršen, Sonjo
Gaberšček, Ninom Robičem, Eldo Viler, Bracom Korenom,
Janijem Kovačičem, Marjanom Smodetom in drugimi. Na
tem odru so se začeli prvi pevski koraki velike dame slovenske zabavne glasbe Helene Blagne. Z njo so šenčurski organizatorji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja krenili na
pot s karavano pevcev amaterjev Glas Jeseni. Namen zdajšnjih organizatorjev je Šenčur ponovno pripeljati v center
glasbenih dogajanj v Sloveniji, kar je že nekoč bil, in to s
koncerti narodno-zabavne, zabavne in klasične glasbe, morda tudi s kakšnim festivalom. Prvi koncert je bil narodno-zabavno obarvan z ansambli Dor Ma Cajt, Skrivnost in Marcela In ter s humorjem humorista Marjana Nagliča.
Naselja v občini Šenčur po investicijah v komunalno infrastrukturo dobivajo še lepšo
podobo. / Foto: Tina Dokl
izgubile status pravne osebe, a tam so najbolje poznali probleme v posameznih
delih občine. Uvedel je tudi
vsakoletna srečanja učiteljev in duhovnikov, kar se je
obdržalo. Imel je posluh za
kulturno dediščino, tudi
cerkveno. "Bil sem vedno
zagovornik vseh občanov,
znal sem povezati vse dejavnike, tako občinski svet in
upravo kot krajane, dragoceno je bilo tudi sodelovanje z drugimi gorenjskimi
župani. Strankarsko se
nisem opredeljeval in
upam, da Občina Šenčur še
naprej deluje brez strankarskih prerekanj s ciljem delati dobro za vse občane,"
meni Franc Kern, ki je nasledniku predal občino brez
dolgov, finančno trdno in
brez nerešenih sporov.
Vsi delamo v korist
občanov
Miro Kozelj je bil na čelu
občine tri mandate in dvanajst let mu je minilo, kot bi
tlesknil s prsti. Sedaj v občini deluje kot član občinskega sveta, izvoljen je bil tudi v
državni svet. Tudi v obdobju
njegovega županovanja je
bilo v občini veliko narejenega, čeprav se je nemara
manj poznalo kot v prvih
letih oranja ledine. Kozelj je
zadovoljen, da so reševali
tako drobne, a za občane
prav tako pomembne stvari,
kot se lotevali tudi večjih
projektov. In našteva najpomembnejše med njimi: "V
Šenčurju smo začeli z eno
ambulanto, sedaj sta dve,
delata dve zdravnici, pridobljena je fizioterapevtska
ambulanta. Obnovljena je
bila matična šola v Šenčurju, ki smo jo obnavljali z
mislijo, da bo še potrebna
obnove, in res jo bo v kratkem treba spet povečati.
Vrtec je bil dvakrat povečan,
enkrat dvignjen za eno etažo, drugič je bila tretjina
dozidana: danes je v centralnem vrtcu 292 otrok, skupaj
OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR
Šenčur in Šenčurjani
okoli leta 1960
5
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Občinski praznik
s podružnicami pa 330. Po­
slovna cona se je (tudi ob
podpori občine) razvijala
naprej in lahko se pohvali­
mo, da je ena najbolje delu­
jočih v Sloveniji, ne le na
Gorenjskem. Naj omenim
primer dobrega sodelovanja
z investitorji: zaradi aktivne­
ga sodelovanja občine je
gradbeni objekt Baumaxa v
manj kot mesecu pridobil
gradbeno dovoljenje, kar je
uspeh, saj se celo pridobiva­
nje manj zahtevnih gradbe­
da delamo za občino, da ne
politiziramo v slabem pome­
nu besede, pač pa smo se
zavedali, da smo tam zato, da
nekaj dobrega naredimo za
občino. Tak pristop prinese
dober rezultat in prepričan
sem, da je tudi zato naša
občina uspešna," nadaljuje
Kozelj. Ob primopredaji
županstva nasledniku ni bilo
niti malo kredita, saj so dos­
lej vselej ravnali gospodarno.
"Investicija Gorki je bila
uspešno izposlovana, na jav­
prispevala, da je naša občina
prepoznavna in lepa. To je
nekaj, na kar je lahko vsak
župan ponosen, zlasti če je
bilo vse zgrajeno z malo
sredstvi, pridobljenimi od
države, ta pa so vsako leto
samo še manjša. Dediščina
mojih dveh predhodnikov je
dobra in trdna, glede na
stroške v majhnih občinskih
upravah (v naši je zaposle­
nih osem ljudi) je to nujno
in racionalizacija poteka še
naprej."
dila pri obnovi vrtca in šole,
sedaj pa se ponovno srečuje­
mo s stisko v obeh instituci­
jah, zato bomo letos dokon­
čali podstrešje pri OŠ Šen­
čur, kjer predvidevamo
dodatne učilnice za učence.
Prvi vrtec je že star, zato bo
potrebna obnova strehe, kar
nameravamo storiti letos.
Obnoviti želimo Blagnečo
hišo, za kar nam prej ni
uspelo pridobiti evropskih
sredstev. Trudimo se naprej
in ne nameravamo obupati,
OBČINA ŠENČUR PRAZNUJE
23. APRILA, NA PRAZNIK SV. JURIJA,
20. OBČINSKI PRAZNIK
V okviru praznovanja občinskega praznika se bodo
zvrstile naslednje prireditve:
PETEK, 17. APRILA
-
Ob 17. uri odprtje ceste in predaja komunalne infrastrukture pri Gasilskem domu na Lužah
-
Ob 19.30 Folklorno društvo Šenčur ob peti obletnici delovanja organizira celovečerni nastop plesalcev Folklornega
društva Šenčur z naslovom ''V ritmu smo se ujeli'' v Domu
krajanov Šenčur.
SOBOTA, 18. APRILA
-
Od 8. do 12. ure Osnovna šola Šenčur vabi na prireditev
''Dan športa in zdravja vseh generacij – Olševek 2015'', ki
bo na Podružnični šoli Olševek.
-
Ob 10. uri KUD Visoko vabi na otroško predstavo ''Labodke'',
ki bo v Domu krajanov Visoko.
-
Ob 10. uri Športno društvo Visoko organizira balinarski turnir
v Športnem parku Rapa.
-
Od 13. ure dalje Nogometni klub Šenčur organizira nogometni turnir veteranov v Športnem parku Šenčur (balon).
NEDELJA, 19. APRILA
OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR
Naselja v občini zaživela
v novi podobi
V Kozeljevem mandatu
(2011) je občina Šenčur spre­
jela občinski prostorski
načrt. Veliko občin v Sloveni­
ji ga še vedno nima, pri šen­
čurskem pa so v teku že spre­
membe. Začeli so se tudi
veliki projekti gradnje infras­
trukture. Ob tem Miro Kozelj
omenja gradnjo v Vogljah
kot prvi primer, ko so se
odločili, da bodo ob gradnji
kanalizacije obnovili tudi
ceste, meteorno kanalizacijo,
javno razsvetljavo, asfaltirali
vse ulice in zgradili še vse,
kar je možno. Uspelo jim je
zgraditi optično omrežje, žal
pa niso uspeli dobiti koncesi­
onarja, ki bi bil pripravljen
zgraditi plinovodno omrežje.
Voglje plina nimajo, kar pa
ne velja za severni del občine
(Visoko, Hotemaže, Olševek
in Luže), kjer se od 2013 gra­
di kanalizacija in se letos
končuje. Po zaslugi odločit­
ve, kakršno so sprejeli že v
Vogljah, bodo imeli občani
na razpolago ves sodobni
standard. "Lahko rečem, da
smo vsi zadovoljni, na čelu z
občani, da nam je to uspelo.
Gradnja na severnem delu
občine je financirana s sred­
stvi EU in podprta z domači­
mi sredstvi, kar je še posebej
pomembno, ker se bodo pri
izračunavanju komunalnega
prispevka upoštevala tudi ta
vlaganja in bo tako prispevek
manjši in prijaznejši do upo­
rabnikov vse infrastrukture,"
dodaja Miro Kozelj. Povsod,
kjer se gradi, bodo naselja
tako rekoč popolnoma pre­
novljena, kar bo po Kozelje­
vem mnenju spodbuda tudi
za prebivalce, da bodo kaj
naredili za svoj kraj.
"Vesel sem, da nam je pri
delu občine in občinskih
organov uspelo obdržati
načelo mojega predhodnika,
Od 8.30 dalje Namiznoteniški klub Šenčur organizira
3. Odprto prvenstvo Šenčurja v namiznem tenisu za rekreativce in veterane v Kulturno športni dvorani Voklo.
-
Od 12. ure dalje Klub mladih Šenčur organizira že 8. tradicionalni nogometni turnir « JUR-CUP», ki bo potekal v Športnem
parku Šenčur (balon – umetna trava).
Ciril Kozjek / Foto: Tina Dokl
Miro Kozelj / Foto: Tina Dokl
nih dovoljenj vleče mesece
in mesece. Tudi to je poka­
zatelj dobrega dela občine."
-
nih razpisih pa dosežene
tako ugodne cene, da bi jo
lahko izpeljali kar sami.
Napačno je prepričanje, da
manjše občine niso ekono­
mične. Nasprotno, v maj­
hnih in dobro delujočih obči­
nah je še posebej pomem­
bno, da se zna delati z denar­
jem, večja je tudi kontrola,
saj se nekaj tisoč evrov moč­
no pozna, zato je treba
pametno obračati denar.
Dokaz, da smo dobro poslo­
vali, je ocena računskega
sodišča, da imamo najbolj
ekonomično občinsko upra­
vo v Sloveniji glede na število
zaposlenih in na število pre­
bivalcev v občini, poleg tega
pa smo izpolnili tudi vse
zadane naloge." Kozelju ni
žal, da ni še četrtič kandidiral
za župana, saj vidi, da je novi
župan z novo energijo zagra­
bil za delo.
Trdna dediščina dveh
predhodnikov
"Hvala obema predhodniko­
ma, najprej prvemu županu
Francu Kernu, očetu občine
Šenčur, in njegovemu nas­
ledniku Miru Kozelju, ki sta
v svojih mandatih veliko pri­
spevala, da naši občani živi­
jo bolje in lepše. Sam bom
to dediščino skušal nadalje­
vati, saj menim, da je bila
tlakovana lepa pot in jo je
treba negovati. Občino sta
predala v dobri kondiciji,
finančni in po obnovitvenih
in investicijskih delih. Mene
kot zdajšnjega župana pa
tudi še nekaj čaka. V čast mi
je, da sem tri mandate delal
s prejšnjim županom
Mirom Kozeljem kot podžu­
pan. Veliko sva sodelovala
na številnih področjih, kar
mi je olajšalo začetek župan­
skega mandata, saj sem lah­
ko takoj pričel z delom," pa
poudarja aktualni župan
Ciril Kozjek, čigar mandat
se je začel po lokalnih volit­
vah oktobra lani. "Osnovna
infrastruktura, ki jo gradi­
mo od leta 1994 naprej, je
Pot naprej
Njegovo delo se je z nasto­
pom županskega mandata
za naslednja štiri leta začelo
s pripravo proračuna za leto
2015, ki so ga sprejeli do
novega leta. V prejšnjem
mandatu začete investicije
bodo dokončali in začeli
nekatere nove. Nova je izve­
dba krožišča v obrtno cono,
s čimer se je ukvarjal že
prejšnji župan, že prvi pa je
opozarjal, da je obrtna cona
brez krožišča nekakšna mot­
nja. Kljub velikim naporom
prejšnjih dveh tako naloga
uspeva šele tretjemu župa­
nu. Nadaljevali bodo s pro­
jektom Gorki, gradnjo kana­
lizacije v severnem delu
občine, kar mora biti konča­
no do junija letos, in začeti
se morajo priključevanja na
kanalizacijo gospodinjstev
na Lužah, Olševku, v Hote­
mažah in delu Visokega.
Začenjajo tudi s spremem­
bami občinskega prostor­
skega načrta: ena od dopol­
nitev se nanaša na čistilno
napravo v Trbojah, kjer že
imajo zemljišče, v prihodnje
pa želijo nanjo priključiti še
naselja na južnem delu
občine: Voklo, Voglje, Pre­
bačevo, Žerjavka, Trboje. In
kakšne načrte še imajo v pri­
hodnje? Ciril Kozjek navaja:
"Že predhodnika sta se tru­
skušali bomo dobiti kak pre­
ostanek sredstev EU, ki so v
tej finančni perspektivi še
na razpolago. Blagnečo hišo
bi namenili turizmu, proto­
kolarnim namenom in delu
društev. Opravili smo tudi
vse potrebne razpise iz pro­
računa (šport, kultura, gos­
podarstvo). Ponosen sem na
uspešno izvedbo skupnega
nastopa podjetnikov iz Šen­
čurja na sejmu v Komendi,
kjer smo imeli svoj šotor. Bil
je zelo dobro obiskan, potezo
odbora za kmetijstvo in
odbora za gospodarstvo, ki
sta izpeljala to odmevno
sejemsko prireditev, pa šte­
jem za zelo uspešno. Šport­
no dvorano smo prenesli v
upravljanje s šole na Občino
Šenčur, saj bo tako lažje nje­
no vzdrževanje. Dvorana je
že iz leta 2002 in bo potreb­
na obnove. Tudi šola je bila
dober gospodar, dvorana pa
ji ves čas dobro služi za špor­
tno vzgojo, šenčurskim špor­
tnikom, ki v njej trenirajo v
popoldanskem času, pa tudi
nudi dobre pogoje. V lasti
imamo nekatere domove,
tako smo v kulturnem domu
na Visokem vlagali v obnovo
centralne kurjave in notran­
josti, sedaj pride na vrsto še
nova fasada z izolacijo.
Obnavljamo tudi gasil­
sko­kulturni dom v Vogljah."
PONEDELJEK, 20. APRILA
-
Ob 19. uri Društvo za zdravje naroda in Društvo na srcu operiranih organizira predavanje z naslovom ''Skrb za zdravje –
temelj sodobne družbe''. Predavala bo članica Evropske
akademije za medicino, akad. prof. dr. Metka Zorc,
dr. med. Po predavanju bo organizirana okrogla miza, kjer bo
občinstvo lahko postavljalo vprašanja.
TOREK, 21. APRILA
-
ob 19. uri otvoritev razstave skulptur in unikatnih izdelkov
Jožeta Koželja z naslovom ''Mal' ČEZ LES'' v Muzeju občine
Šenčur
SREDA, 22. APRILA
-
Ob 19. uri bo predstavitev knjige z naslovom ''Šenčur in
Šenčurjani okrog leta 1960'' v Domu krajanov Šenčur.
ČETRTEK, 23. APRILA
-
Ob 16.30 Turistično društvo Šenčur organizira Jurjev pohod.
Zbor bo v centru Šenčurja.
-
Ob 19. uri bo v knjižnici Osnovne šole Šenčur bralno-pogovorno srečanje ob knjigi ČUDO pisateljice R. J. Palacio –
praznovanje svetovnega dneva knjige in noči knjige 2015
z medgeneracijsko bralno skupino iz Šenčurja, prevajalcem
knjige in gosti.
PETEK, 24. APRILA
-
Od 19. ure do 19.25 bo koncert Pihalnega orkestra Občine
Šenčur pred vhodom v Dom krajanov v Šenčurju.
-
OB 19.30 BO SLAVNOSTNA AKADEMIJA S PODELITVIJO
OBČINSKIH PRIZNANJ IN OSREDNJO GLASBENO GOSTJO
ALENKO GODEC V DOMU KRAJANOV V ŠENČURJU.
SOBOTA, 25. APRILA
-
Od 8. ure dalje Balinarska sekcija Šenčur organizira Jurjev
turnir v balinanju na balinišču v Športnem parku Šenčur.
-
Ob 9. uri Košarkarski klub Šenčur organizira tradicionalni
Jurjev turnir selekcije U11 v Športni dvorani Šenčur.
-
Od 10. ure dalje Lokostrelski klub Šenčur TARK organizira
Lokostrelski turnir za otroke in mladino, ki bo potekal na
zunanjem strelišču kluba (pri Zbirnem centru Šenčur).
-
Ob 14. uri Športno društvo Visoko in Krajevna skupnost
Visoko - Milje organizirata tradicionalni pohod na Štefanjo
goro. Zbor bo pred Domom krajanov Visoko.
NEDELJA, 26. APRILA
-
Ob 10. uri Konjeniški klub Šenčur organizira že tradicionalno
konjsko Jurjevo parado. Konjeniki se zberejo na parkirišču pri
Športni dvorani Šenčur in krenejo po ulicah Šenčurja do prireditvenega prostora na parkirišču ob pokopališču, kjer bo tudi
žegnanje konj in družabno srečanje. Pri paradi bo sodeloval
tudi Pihalni orkester Občine Šenčur.
PONEDELJEK, 27. APRILA
-
Blagneča hiša, za katero želijo pridobiti evropska sredstva,
je eden od izzivov sedanjega mandata. / Foto: Tina Dokl
Ob 15. uri Kolesarsko društvo Šenčur organizira že
17. kolesarsko dirko za ''Veliko nagrado Šenčurja'', ki bo
potekala po ulicah Šenčurja. Start dirke bo pred okrepčevalnico ''Alo-Alo'' v centru Šenčurja.
VLJUDNO VABLJENI!
6
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Občinski praznik
Delajo v korist skupnosti
Na slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku bodo z zlato, srebrno in bronastima plaketama nagradili štiri posameznike, podelili pa tudi spominsko
priznanje občine Šenčur.
Šenčur – Število občinskih
nagrajencev je letos majhno, podelili bodo samo pet
nagrad. Letošnji dobitnik
zlate plakete je Janez Sušnik, srebrne Bojan Udovič,
bronastih Iztok Pelko in
Janez Vrtačnik, spominskega priznanja pa pripravnice
PGD Trboje.
Janez Sušnik / Foto: Tina Dokl
Odpiral vrata za
pomembne projekte
Janeza Sušnika je za zlato
plaketo občine predlagala
Krajevna skupnost Šenčur
Srednja vas, ker so prepričani, da je aktivno sodeloval
pri številnih občinskih projektih in s tem veliko prispeval k razvoju teh krajev. Ko
je bil predsednik državnega
sveta, je poskrbel, da so
povišali indeks razvojne
ogroženosti za Gorenjsko, s
čimer je regija lažje prišla
do državnega sofinanciranja. Na tej pomembni državni
funkciji je uspel prepričati
Družbo RS za ceste, da je
zgradila prvo šenčursko krožišče na cesti Kranj–Kamnik
proti Voklemu. "Prizadeval
sem si tudi za gradnjo ceste
Hotemaže–Britof, kar pa še
vedno ni uspelo. Želel sem
tudi, da bi bila obnovljena
Blagnetova hiša, ta naloga še
vedno čaka sedanje občinsko vodstvo. Ljubljančane
sem pred leti tudi uspel prepričati za postavitev spomenika Mariji Tereziji," Janez
Sušnik omenja le nekatere
naloge, pri katerih je pomagal kot pomemben državni
funkcionar odpirati vrata za
projekte občine Šenčur.
Sicer pa bil pred štirimi
desetletji ustanovitelj turističnega društva, aktiven pri
gradnji društvenega doma,
danes je v upravnem odboru
Gorenjske turistične zveze.
Vodil je šenčursko društvo
upokojencev, bil pobudnik
ustanovitve folklornega
društva, pri katerem je z
ženo nekaj časa tudi plesal.
V čast Mariji Tereziji v Šenčurju ni le spomenik, pač pa
so potekali tudi krompirjevi
dnevi z veliko krompirjevo
povorko, ki je bila prav tako
njegovo delo. Poleg tega je
bil tudi gasilec, višji gasilski
častnik, aktiven pri SK Triglav Kranj, predsednik
Pokrajinske zveze upokojencev za Gorenjsko in član
upravnega odbora Zveze
društev upokojencev Slovenije. Tri mandate je bil tudi
občinski svetnik in se tudi v
tej vlogi prizadeval za
jih je bolj redkih besed. Srebrna plaketa po njegovem
mnenju ni namenjena samo
njemu. "To je priznanje
skupini ljudi, ki smo organizirali petnajst kolesarskih
dirk po ulicah Šenčurja in
uspeli nanje pripeljati mednarodno udeležbo. Dirka je
leta 2013 štela tudi za točke
UCI, evropskega pokala.
Šenčurska dirka ima velik
Bojan Udovič / Foto: Tina Dokl
pomembne občinske projekte, med drugim tudi za
krožno križišče v poslovno
cono, ki se začenja uresničevati prav letos.
Janez Sušnik, ki je že pred
desetletji dobil srebrno priznanje občine Kranj, ko je bil
Šenčur še del takratne velike
kranjske občine, pravi, da je
zlato občinsko priznanje
velika čast. Toda če bi za
predlog vedel prej, bi ga
odklonil, češ da sproža tudi
zavist in govorice, zaradi
katerih je potem prizadeta
njegova družina.
Priznanje je ekipno
Tako pravi letošnji dobitnik
srebrne plakete občine Šenčur Bojan Udovič s Prebačevega. Nagrajujejo ga za njegovo organizacijsko delo v
Kolesarskem društvu Šenčur, v katerem je sodeloval
od leta 1983 do 2013, štiri
leta je bil tudi njegov predsednik, še prej pa je bil član
Športnega društva Jakob
Štucin (od leta 1977 do
1998). Predlagatelji najbolj
cenijo njegovo delo pri organizaciji kolesarskih dirk za
veliko nagrado Šenčurja z
največjo mednarodno udeležbo v Sloveniji.
Srednja generacija se Bojana Udoviča spominja kot
aktivnega kolesarja, ki je bil
v tedanji Jugoslaviji državni
prvak, ima bronasto medaljo z mediteranskih iger, leta
1980 je sodeloval tudi na
olimpijskih igrah v Moskvi
in dosegel osmo mesto.
Občina Šenčur ima kar štiri
kolesarje, olimpijce, poleg
njega so to še Ropret, Cuderman in Žirovnik. Toda o
svoji aktivni športni preteklosti in pridobljenih odlič-
ugled. Je zelo odmevna, vselej se je odlikovala po dobri
organizaciji. Ko je štela za
evropski pokal, smo imeli
toliko prijav, da smo jih
morali celo odklanjati," je
dejal Bojan Udovič. Z organizacijo dirk se ne ukvarja
več. "To smo sedaj prepustili mlajšim," pravi srebrni
nagrajenec.
Z gasilstvom
od mladih nog
77-letni Janez Vrtačnik je
letošnji dobitnik bronaste
plakete občine. Z gasilstvom
se je začel ukvarjati kot mladenič v rodnih Vodicah in z
njim ostal povezan vse do
danes. To je bil tudi njegov
poklic, ki ga je opravljal na
letališču Brnik, kjer se je
leta 1995 upokojil. Ob gasilski službi mu ni bilo prav
nič odveč biti še prostovoljni
gasilec. Že leta 1962 se je
usposobil za podčastnika v
Medvodah, kasneje v Kranju
znanje nadgradil in postal
gasilski častnik. Svoje znanje je že v Vodicah prenašal
na mlade in bil njihov mentor v okviru občinske mladinske zveze v Ljubljani.
Gasilcem v Vogljah se je pridružil leta 1963, ko si je v tej
vasi ustvaril družino. Dva
mandata je bil poveljnik
gasilcev in en mandat tajnik, ves čas se je tudi izobraževal in usposabljal ter si
pridobil naziv višjega gasilskega častnika druge stopnje. Še danes se kot predstavnik PGD Voglje rad udeležuje prireditev.
Tudi sicer je bil aktivno
povezan z domačim krajem.
Sodeloval je v vaških delovnih akcijah, pri gradnji
doma vaščanov, tri desetlet-
ja je kot cerkveni ključar
sodeloval pri večkratnih
obnovah cerkve, njeni elektrifikaciji, nakupu zvonov.
Poleg tega je tudi štirintridesetkrat daroval kri. Kaj ga je
motiviralo, da je za skupnost
prispeval na toliko različnih
področjih? "Bil sem mlad, z
veseljem sem delal in rad
sem bil v družbi,"preprosto
pojasni letošnji bronasti
vic, Matjaž Bakovnik, Drago
Vrtač in jaz smo gonilna
sila, ki z minimalnimi vlaganji in veliko prostovoljnega
dela skrbimo za vzdrževanje
športnega parka Rapa. Sodimo še v generacijo, ki je
vajena prostovoljnega dela.
Tudi jaz bi lahko dejal, da je
občinska bronasta plaketa
namenjena vsej skupini,"
pove Iztok Pelko. Tretji
Iztok Pelko / Foto: Tina Dokl
Janez Vrtačnik / Foto: Tina Dokl
nagrajenec. "Visokega priznanja sem zelo vesel, nisem
pa ga pričakoval. Zanj se
lepo zahvaljujem, občini pa
pri njenem delu želim veliko uspehov."
Generacija, vajena
prostovoljnega dela
Drugi dobitnik bronastega
priznanja pa je Iztok Pelko z
Visokega, ki je tri desetletja
aktiven v športu. V domačem kraju je začel kot folklorist, potem se je usmeril v
športno dejavnosti in 15 let
je aktivno igral nogomet pri
NK Visoko in NK Šenčur,
nato je bil dve desetletji trener mladinske in članske
ekipe. Dvajset let je tudi v
upravnem odboru športnega društva, kjer se aktivno
vključuje v vse investicije v
tamkajšnjem športnem parku. "Predsednik Boris Sajo-
sedaj gasilske pripravnice
(16 do 18 let). Na raznih
gasilskih tekmovanjih v
okviru Gasilske zveze Kokra
so dosegale odlične rezultate, lani so se uvrstile tudi na
državno tekmovanje in v
težki konkurenci 26 ekip iz
vse države pometle s konkurenti. Osvojile so naslov
državnih prvakinj v orientaciji v kategoriji pripravnic.
mandat je tudi član sveta
krajevne skupnosti, pri
čemer meni: "Tam lahko
dajemo predloge in skušamo prispevati k razvoju svojega kraja. Kolikšen vpliv
imamo pri tem, pa je v največji meri odvisno od razpoložljivega denarja." Pelko
poudari tudi dobro sodelovanje z gasilci.
Mlade gasilke državne
prvakinje
Ekipa gasilskih pripravnic
PGD Trboje z dvema mentoricama pa letos prejme
spominsko priznanje občine Šenčur. To so Sara Lakić,
Urška Nikoletti, Eva Oselj,
Petra Kralj in Barbara Oselj.
Sara, Urška in Eva so v
gasilske vrste PGD Trboje
prišle pred osmimi leti kot
pionirke, napredovale v
mladinsko kategorijo in so
Vsa leta jih vodita mentorici
Petra in Barbara, ki že 25 let
uspešno delata v vrstah
PGD Trboje, zadnjih osem
let kot mentorici gasilske
mladine. O uspešnosti njunega dela pričajo številne
uvrstitve gasilskih ekip na
regijska tekmovanja in trikratna uvrstitev na državna
tekmovanja. "V šestdesetletni zgodovini delovanja
Gasilske zveze Kokra se je
prvič zgodilo, da so državne
prvakinje postale gasilke iz
društva v občini Šenčur, ki
je včlanjeno v GZ Kokra, ki
ima svoj sedež v Šenčurju.
S tem dosežkom na državnem tekmovanju se je ugled
občine Šenčur in GZ Kokra
povečal in želja vseh je, da
bi se takšni uspehi še kdaj
ponovili," želijo v KS Trboje
Žerjavka, ki so predlagatelji
tega priznanja.
OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 11, ŠENČUR
Danica Zavrl Žlebir
Pripravnice PGD Trboje z mentoricama
7
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Podjetništvo
Povezani na sejmu
Vsi za enega, eden za vse, je bil moto šenčurskih razstavljavcev v Komendi. Podjetniki in kmetje so
začutili potrebo po povezovanju in druženju.
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – Na nedavnem spomladanskem sejmu v Komendi so se prvič z enotnim
nastopom predstavili podjetniki in kmetje iz občine
Šenčur. Znano je, da so
Šenčurjani in okoličani zelo
marljivi in delavni ljudje, to
so s svojimi pestrimi in ličnimi izdelki ter storitvami
tudi pokazali. V posebnem
prireditvenem šotoru je razstavljalo 49 podjetnikov in
devet kmetij, k promociji pa
sta pripomogli tudi dve društvi, turistično in Godlarji.
Zamisel o skupnem nastopu se je porodila Franciju
Podjedu z Olševka, ki se
ukvarja s kmetijstvom in
predelavo mleka, sicer pa je
član občinskega odbora za
kmetijstvo. Skupaj s predsednico odbora za kmetijstvo
Vido Tičar Rebolj in Boja-
nom Jurančičem, ki vodi občinski odbor za gospodarstvo, so idejo predstavili županu, nato so zadeve stekle
in že januarja so rezervirali
šotor za marčevski sejemski
nastop.
Pod skupnim šotorom
"To je bil prvi enotni nastop
podjetnikov iz občine. Predstavili smo se pod šotorom,
kjer smo postavili z enakimi
tablami označene stojnice.
Nekaj stojnic je bilo iz domače občine, nekaj so nam jih
brezplačno odstopili v sosednji občini Preddvor. Ekipa z
Olševka, ki je predstavljala
organizacijsko jedro dogodka, je poskrbela tudi za brezplačno ozvočenje, prav tako
brezplačno so nam na zadnjo
stran šotora predvajali promocijsko predstavitev dejavnosti vseh razstavljavcev, ki si
jo še vedno lahko ogledate na
Pod skupnim šotorom
spletni strani Občine Šenčur
ali pa si do nje pomagate s
priloženo QR-kodo. 49 podjetnikom in devetim kmetijam
sta se v razstavnem šotoru
pridružili tudi dve društvi:
Turistično društvo Šenčur, ki
je delilo pražen krompir, in
Godlarji, ki so delili godlo," je
o prvem uspešnem nastopu
šenčurskih podjetnikov povedal Franci Podjed.
Občina Šenčur je skupni nastop na komendskem sejmu
financirala z 10 tisoč evri, s
čimer so pokrili materialne
stroške, delo organizatorjev
pa je bilo povsem brezplačno. Franci Podjed je po sejmu zadovoljen, najprej ker je
dobro uspela skupna predstavitev, in ker so bili dobri
tudi odzivi. Na elektronske
naslove organizatorjev je prispelo več pohval, kar jim daje
spodbudo za naprej. "Upam,
da bomo s tem nadaljevali,
tako s predstavitvami na drugih sejmih kot tudi sicer s
povezovanjem podjetnikov,"
dodaja Podjed. „Naš skupen
cilj je čim bolj prispevati k
razvoju gospodarstva v občini, da bi se panoge kar najbolj enakomerno razvijale in
da bi gospodarstvo čim bolj
cvetelo. Samo od sebe ne gre,
treba se je truditi, iskati nove
priložnosti, si izmenjevati in
širiti ideje ... Ob skupnem
nastopu smo dognali, da
smo se ob tej priložnosti spoznali med seboj, naš namen
pa je medsebojna pomoč in
sodelovanje."
Korak naprej
Občinski svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo Bojan Jurančič pa izkušnjo komendskega sejma
ocenjuje takole: "Skupna
predstavitev podjetnikov iz
občine Šenčur na sejmu
kaže, da se da z malo denarja ustvariti pozitivno vzdušje pri krepitvi podjetniškega
duha in izkoristiti tisto, kar
v občini že imamo. Podjetniki na sejmu so se spoznali med seboj, povezali in si
izmenjali ideje, kar lahko
koristi vsem. Ob tej priložnosti so se predstavili širši
okolici. Zlasti je sejem dal
priložnost manjšim in mlajšim podjetjem, ki se doslej
še niso imeli možnosti širše
predstaviti. Kakšen je učinek za posel, je težko reči,
saj gre za delo na dolgi rok."
V odboru si želijo stopiti še
korak dlje. Bojan Jurančič:
"Povabili bi učence osnovne
šole, ki so pred odločitvijo za
KROV­STVO
TE­SAR­STVO
KLE­PAR­STVO
Po­ob­laš­če­ni­smo­za­na­sled­nje­vr­ste­kri­tin:­
TRI­MO­TREB­NJE,­BRA­MAC,­TON­DACH,­SA­LO­NIT,­RAV­NE­STRE­HE­-­
SAR­NA­FIL,­TE­GO­LA,­OKNA­VE­LUX,­DEC­RA,­GE­RARD­
Franšizna skupina
Računovodske in knjigovodske storitve
Poslovno in davčno svetovanje
Mlakarjeva ulica 76, 4208 Šenčur
Tel.: 04/279 10 00, faks: 04/279 10 30, www.sconto.si
poklicno kariero, da se nam
pridružijo in pomagajo pri
dogodkih, s čimer bodo pobliže spoznali podjetništvo.
S šolo v Šenčurju se o tem
dogovarjamo za prihodnje
šolsko leto, medtem ko smo
od podjetnikov in kmetov že
pridobili soglasja, da so pripravljeni odpreti vrata učen-
Povezava na predstavitev
dejavnosti razstavljavcev
občine Šenčur na
komendskem
pomladanskem sejmu
cem. Ti bi lahko o obiskih v
podjetjih posneli pogovore,
napisali članke in reportaže.
Povabili bi tudi starše in ta
izkušnja bi zagotovo pripomogla, da bi se mladi v prihodnje z manj strahu in bolj
odločno odločali za uporabne poklice in podjetništvo.
Delati želimo po formuli 1 +
1 = 3, kar pomeni, da iz tega
tudi za prihodnost dobimo
nekaj več. Če bi nam to uspelo v občini, bi bil to lahko lep
zgled tudi za državno raven."
Pomlad v Občini Šenčur je
čutiti tudi v prihajajoči pomladi. Vidimo jo lahko v
vrtu, na drevju in na grmičkih. Čutimo jo lahko v zraku
in v svojih namenih po dobrem in naprednem. Nobene moči ni, ki bi lahko ustavila zagon, delavnost in
vztrajnost naših klenih ljudi,
dodajajo organizatorji.
Avto-moto društvo
Šenčur
Stranska pot 1, 4208 Šenčur
Telefon: 04 25 16 420, Faks: 04 25 16 421
E-pošta: [email protected]
Spletna stran: www.amd-sencur.si
Uradne ure: torek in četrtek od 16. do 18. ure
041 856 237
www.socialni-servis-mojca.si
Kaj vam nudi članstvo AMZS oz. AMD Šenčur?
Mojca Jazbec, s. p.
pomoč na cestah v Sloveniji in poteh v tujini
denarno pomoč
Motorevijo
pravne nasvete
popust pri Telekomu za paket Top-Trio
tehnično svetovanje
AMZS račun in kredit pri Sberbank banki
PRODAJA BUKOVIH
IN MEŠANIH DRV
ŠE NISTE NAŠ ČLAN? VČLANITE SE!
Več o članstvu in dejavnosti društva oz. AMZS si lahko
preberete na naši spletni strani www.amd-sencur.si ali
na naslovu www.amzs.si
ŽAGANJE DRV NA VAŠEM DOMU
DEBELJAK
031 511 038
Martin Debeljak s. p., srednja vas 15, šenčur
Poslovna cona A 55, 4208 Šenčur
Tel.: 04/25 15 900,
Faks: 04/25 15 901
E-pošta: [email protected]
Gsm: 041/614 105
Župan Ciril Kozjek in pobudnik skupnega nastopa
Franci Podjed
Spoštovane članice in člani, občanke in občani!
Ob prazniku Občine Šenčur vam želimo prijetno
praznovanje. Prejemnikom priznanj pa iskrene čestitke
v imenu Avto moto društva Šenčur.
8
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Šola
Opazovali sončev mrk
V Osnovni šoli Šenčur poskušajo učence
navdušiti za naravoslovno tehnične poklice.
Mateja Rant
Šenčur – V okviru dejavnosti,
s katerimi poskušajo učencem približati naravoslovje,
so 20. marca za vse učence
centralne šole in vrtčevske
otroke organizirali opazovanje delnega sončevega mrka.
"Poskrbeli smo za varno opazovanje. Na šolskem dvorišču
smo postavili teleskop in sliko projicirali na zaslon," je
pojasnila učiteljica matematike in fizike Andreja Jagodic.
Tokrat smo bili v Sloveniji
priča zgolj delnemu sončevemu mrku, popolnega so ta
dan lahko opazovali le na Ferskih otokih. Pri nas bo to
ponovno mogoče šele leta
2081, je razložila Andreja
Jagodic.
Njihovi učenci šolo uspešno
zastopajo tudi na raznih tekmovanjih s področja naravoslovja. Konec marca se je
deset učencev udeležilo področnega tekmovanja iz fizike, v začetku aprila pa je tri-
deset njihovih učencev iz 7.,
8., in 9. razreda sodelovalo
na področnem tekmovanju
iz matematike. Ta čas pa se
pripravljajo na področno tekmovanje iz robotike, v kategoriji RoboCup Junior Rescue Line. Dvakrat so bili že
državni prvaki, nastopili pa
so tudi na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. "Z
robotiko se ukvarjamo že
šesto leto. Robotke sestavljamo s sestavljanko Lego
Mindstorm NXT in EV3.
Zadnja štiri leta imamo tudi
izbirni predmet Robotika v
tehniki," je pojasnila Špela
Jenko, učiteljica matematike
in tehnike, ki v šenčurski šoli
vodi robotiko. Obenem se
pripravljajo še za področno
tekmovanje iz konstruktorstva in tehnologije obdelav,
kjer bodo tekmovali v kategoriji 3D modeliranje s SketchUp-om. "V tej kategoriji
smo imeli tri leta nazaj državnega podprvaka," se je še
pohvalila Špela Jenko.
Učencem Osnovne šole Šenčur so omogočili varno
opazovanje sončevega mrka.
Izkupiček v šolski sklad
Simon Šubic
Foto: KUD Visoko
Visoko – Dramska sekcija
KUD Valentin Kokalj Visoko
je sredi januarja v domačem
kulturnem domu še zadnjič
uprizorila gledališko predstavo Črna komedija, za katero
so na lanskem Festivalu
gorenjskih komedijantov na
Dobu pri Domžalah prejeli
tudi glavno nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo
(Sandra Rajgelj). Izkupiček
predstave je šel v dobrodelne
namene, tokrat za šolski
sklad OŠ Šenčur. »Žal je bil
obisk slabši od pričakovane-
ga, vseeno pa smo zbrali 570
evrov, ki jih bodo na šoli znali koristno porabiti,« je povedala predsednica društva Staša Pavlič.
Ravnateljica šole Majda Vehovec se je KUD-u Valentina
Kokalja zahvalila za humanitarno gesto. Šolski sklad so
ustanovili leta 2008, sredstva
pa pridobivajo iz prispevkov
staršev, učencev, občanov,
donacij in drugih virov.
Namenjajo jih za pomoč socialno šibkim učencem, za
dejavnosti in nadstandardno
opremo, ki se ne financirajo
iz javnih sredstev ipd.
Prek druženja
spoznavajo jezik
V prostorih Osnovne šole Šenčur se vsak ponedeljek srečujejo prostovoljci z učenci in starši albanske
narodnosti ter jim prek druženja pomagajo spoznavati slovenski jezik, obenem pa tako skrbijo za
njihovo lažje vključevanje v družbo.
Mateja Rant
Šenčur – Druženje učencev
in njihovih staršev s starejšimi prostovoljci poteka v okviru projekta Slovenske filantropije Sadeži družbe, ki so se
mu v vrtcu Visoko pridružili
že lani. Tako so se po besedah
mentorice v projektu Andreje
Mali v okviru letošnjega Dneva za spremembe odločili, da
bodo nadaljevali s temi dejavnostmi. Tokrat so se odločili
za pomoč pri usvajanju slovenskega jezika albansko
govorečim otrokom. Ob tem
skozi aktivnosti, kot so sprehodi, druženja ob knjigah ali
samo klepet, poskušajo delovati povezovalno.
"To ni običajno učenje jezika,
saj smisel ni v tem, da bi delali namesto učiteljev. Bistvo je
v izmenjavi, saj s tem tudi mi
veliko pridobimo," je poudarila Andreja Mali in oddala,
da predvsem želijo, da bi se ti
otroci in njihovi starši počutili
sprejete. Za to vsak teden skrbi skupina prostovoljcev, ki se
z njimi srečuje v prostorih
šenčurske osnovne šole. Med
njimi je tudi Staša Pavlič, ki je
navdušena nad zavzetostjo
otrok in staršev, da bi se naučili govoriti slovensko. "Besede jim gredo hitro v ušesa,
zelo si zapomnijo. Opazi se,
da se želijo učiti," je pojasnila
in dodala, da se je za prostovoljno delo z njimi odločila,
ker jim je želela pomagati pri
vključevanju v našo družbo.
"Zlasti mamice so zelo navdušene, saj so večinoma
doma in nimajo toliko stikov
z drugimi kot moški in otroci,
ki zato bolje obvladajo slovenski jezik." Slovenščino jim
pomagajo spoznavati prek
slik v knjigah in raznih prospektih, ki jih na dom pošiljajo
veliki trgovski centri. "Včasih
pa kaj tudi kar narišemo," se
posmeje Staša Pavlič.
V Osnovni šoli Šenčur in njenih podružnicah je po besedah psihologinje Mateje
Potočnik Poljanšek ta čas
okrog štirideset albansko
govorečih otrok. Mnogi od
njih se vključijo v slovensko
šolo, čeprav ne znajo niti
besedice slovensko. Deset ur
učenja jezika, ki jim ga omo-
Prek druženja poskušajo prostovoljci z Visokega albansko
govorečim otrokom približati slovenščino.
goči pristojno ministrstvo, je
po njenem odločno premalo,
zato je tovrstno druženje s
starejšimi, ob katerem spoznavajo slovenske besede, še
kako dobrodošlo. Poleg starejših prostovoljcev z veseljem priskočijo na pomoč tudi
učenci, ki govorijo tako albansko kot slovensko. "V Slovenijo sem prišla pred desetimi
leti, ko sem bila stara eno leto,
zato že tekoče govorim slovensko," nam je zaupala petošolka Rina Nezaj, ki se je s
slovenščino prvič zares srečala šele v šoli. Zdaj z veseljem
pomaga prevajati Albioni
Bytyči, ki je v Slovenijo prišla
šele pred tremi meseci. "Učenje jih gre kar dobro," jo je
pohvalila Rina Nezaj, čeprav
je Albiona Bytyči potožila, da
je slovenščina zelo težka.
Zapisali prek sto decimalk
Na Osnovni šoli Šenčur so v sredini marca pripravili šolsko tekmovanje v poznavanju števila "pi",
na katerem so se učenci pomerili, kdo se bo na pamet naučil največ decimalk tega iracionalnega
števila z neskončnim številom decimalk.
Mateja Rant
Šenčur – Pobuda za organizacijo tekmovanja je prišla s
strani učencev samih, je
pojasnila učiteljica matematike in fizike Andreja Jagodic. "V šoli smo se učili o
ploščini in obsegu kroga.
Razmerje med obsegom in
premerom kroga je vedno
enako številu pi. To iracionalno število ima neskončno decimalk. Ko sem učencem pripovedovala o tem, da
v Ljubljani na fakulteti za
matematiko in v svetu obstaja tekmovanje v pomnjenju
števila pi,so sami predlagali, da bi to izvedli tudi pri
nas." Tekmovanje se je odvijalo 18. marca, štiri dni po
14. marcu, ki velja za dan
števila pi.
Za priprave na tekmovanje,
torej učenje decimalk števila
pi na pamet, so imeli učenci
na voljo le slab teden. "Sprva se jih je na tekmovanje
prijavilo precej več, a na
koncu jih je ostalo osem," je
dejala Andreja Jagodic. Tekmovali so samo učenci
osmih razredov in en učenec iz sedmega razreda.
Zmagala je učenka Neža
Didovič, ki je pravilno zapisala kar 133 decimalk. Drugo
mesto je zasedla Ema Krumpestar s 108 pravilno zapisanimi decimalkami. Poleg
sladke nagrade, ki so je bili
deležni prav vsi tekmovalci,
sta si prislužili tudi petico
pri matematiki. Ob tem je
Andreja Jagodic kot zanimivost navedla, da svetovni
rekord znaša deset tisoč pravilno zapisanih decimalk.
Učenje decimalk števila pi je
za zmagovalko Nežo Didovič predstavljalo prav poseben izziv, nam je zaupala.
"Zanimivo mi je bilo, ker
nisem srečala še nikogar, ki
bi znal toliko decimalk na
pamet. Sama sem že prej
poznala 16 decimalk, zato se
mi je to zdela izvrstna priložnost, da se naučim še kakšne." Pri učenju je uporabljala poseben sistem, da si je
lažje zapomnila. "Učila sem
se jih tako kot telefonske
številke, v kompletu po pet
števil." Očitno se ta sistem
Zmagovalki tekmovanja v poznavanju števila pi Neža
Didovič (desno) in Ema Krumpestar
obnese, saj je na koncu pravilno zapisala kar 133 decimalk. Učiti se je začela že v
šoli tisti dan, ko je izvedela
za tekmovanje, in sicer skupaj s prijateljico. "Doma
sem potem decimalke števila pi poiskala na spletu in
ves čas ponavljala." Priznala
je, da se jih je sprva mislila
naučiti "zgolj" okrog osemdeset, a ko je v šoli izvedela,
da jih toliko že znajo tudi
nekateri drugi, je z učenjem
nadaljevala. "Okrog dvajset
sem se jih naučila še na dan
tekmovanja," je priznala. Od
takrat se sicer novih decimalk ni učila, a teh 133 še
vedno hrani v spominu. "Če
bo prihodnje leto spet tekmovanje, bom samo nadaljevala od tu naprej," se je še
nasmejala.
9
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Kultura
Sprava z visoškega odra
V zadnjih letih so v KUD Valentin Kokalj Visoko zelo uspešno ponovno oživili gledališko
dejavnost. Vsako leto pripravijo novo odmevno predstavo. Letošnja uspešnica je vsekakor
komedija Silvestrska sprava, ki jo je podpisal eden najboljših slovenskih komediografov
Tone Partljič, režirala pa Nataša Gros.
Visoko – Po petnajstletnem
premoru so v sezoni 2010/11
na Visokem znova zagnali
gledališki oder in že s prvo
igro, komedijo Vstajenje Jožefa Švejka navdušili. Sledili
sta dve v naslovu s prostorom
vezani predstavi, namreč
Soba in Skupno stanovanje,
lani pa so se lotili Črne komedije. Ob tem so vsako sezono
na različnih festivalih prejemali igralske nagrade, Frenk
Kranjec je na dveh festivalih
prejel nagradi prvega komedijanta, v pretekli sezoni pa je
na 17. festivalu gorenjskih komedijantov nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo
prejela Sandra Rajgelj. Ko se
Frenku in Sandri pridruži še
Boštjan Omerza in odrska
ekipa z režiserko Natašo
Gros, smo že v vrtincu Silvestrske sprave. Gre za komedijo, ki so jo visoški gledališčniki pripravili za letošnjo sezono in je po premieri v začetku
februarja doživela še kar nekaj ponovitev in kot je slišati
glas, publika predstavo povsod navdušeno pozdravlja.
Komedija je seveda priljubljen gledališki žanr, tokrat
zagotovo tudi tematika predstave, tu pa ne smemo poza-
biti omenjene trojice igralcev.
Besedilo za Silvestrsko spravo
je Tone Partljič zapisal pred
petnajstimi leti, na ljubiteljskih odrih pa je kar priljubljeno. V predstavi gre za našo že
skoraj prislovično nezmožnost sprave o vsem, kar se je
na naših tleh dogajalo v in po
vojni pred sedemdeset in več
leti. Besedilo je tipično Partljičevo, preprosto, jasno in
družbeno kritično, predvsem
pa z obilico humorja.
Frenk (igra ga Frenk Kranjec) iz Avstralije, kamor je
po vojni emigriral in tam pognal nove korenine, pride v
domovino k nečakinji praznovat novo leto. Sorodnica
mora z možem nujno v
Trento in strica pusti samega
doma. V upanju, da bo praznoval v krogu svoje družine,
se iz doma upokojencev prikaže tudi Jože (Boštjan
Omerza), ki pa doma namesto svojega sina in snahe sreča možaka podobnih let, ki je
prišel iz Avstralije. Začetno
negodovanje nad današnjo
mladino in zadovoljstvo, da
bosta vsaj onadva lahko praznovala skupaj, pa skalijo
spomini na mladost in vojna
leta. Sicer sta mnenja, da sta
se oba borila na ¹ pravi strani“, a kaj, ko je eden pel Hej
Ne, sprava res ni enostavna stvar. Nasprotno pa prav
lahkotno svoje like skozi predstavo vodijo Frank Kranjec,
Boštjan Omerza in Sandra Rajgelj. / Foto: Aleksander Gašperlin
brigade, drugi pa Regiment
po cesti gre. Na sceno stopita
Frenk domobranec in Jože
partizan. Silvestrovanje v
dvoje preide v fazo, ko se po
slovensko začnemo deliti na
naše in vaše, dobre in slabe,
prav in narobe ... Zrela moža
spet eden na drugega gledata
¹ skozi puškino cev“. A ni tako
hudo, saj Partljič boj vojnih
nasprotnikov spretno zapakira v kup komičnih situacij, v
katerih sta oba izkušena igralca suverena in prepričljiva.
Ne manjka smeha. K njuni
spravi pripomore zgodba hi-
Igor Kavčič
Šenčur – Izidor Gašperlin,
ki zadnjih sedem let deluje
kot partnerski in družinski
terapevt, velja za enega od
najbolj priznanih fotografov
pri nas, čeprav se, kot sam
pravi, s fotografijo resneje
ukvarja od leta 2008. Leto
kasneje se je pridružil Fotografskemu društvu Janez
Puhar Kranj in s svojimi
deli začel sodelovati na različnih domačih in tujih fotografskih natečajih in salonih. V manj kot dveh letih je
v dvajsetih državah dobil sedemdeset nagrad za dvaintrideset fotografij, večinoma
pod pokroviteljstvom FIAP.
Ponaša se z naslovom Excellence FIAP, v okviru FZS pa
ima naziv kandidata za mojstra fotografije.
stave Pogledi je dovolj zgovoren in jasen, ob spremljanju ¹ pogledov“ s fotografij
pa opazovalca hkrati spodbuja tudi h globljemu razmisleku. Razstava Pogledi
samodejno sproži množico
spominov, občutij in asociacij, ob razstavi razmišlja fotografska kolegica, mojstrica fotografije Andreja Peklaj. Otroški pogledi, žalostni, radovedni, prestrašeni,
odkriti, prikriti, pogledi od
zunaj, vase obrnjeni pogledi
... Izidor je poglede, ki jih je
za razstavo pripravil na fotografijah v črno-beli tehniki,
iskal na svojih potovanjih v
daljne dežele, kot so Etiopija, Filipini, Oman, Turčija,
Kambodža ... V razstavljenih
pogledih lahko prebiramo
zgodbe človeških življenj,
hkrati pa se lahko navdušuje-
Sodeloval je na več društvenih razstavah v Sloveniji in
tujini, doslej pa se je predstavil tudi na petnajstih samostojnih razstavah. Največ
razstavljenih in nagrajenih
fotografij je s področja popotniške, pokrajinske in naravne fotografije. V zadnjem
času se izraziteje usmerja h
konceptualni, razpoloženjski in poulični fotografiji.
V prvem pomladnem mesecu se je s svojimi fotografijami predstavil v domačem
Šenčurju, kjer je bil rojen in
je preživel prvih petindvajset let. Naslov njegove raz-
mo nad vrhunsko tehnično
dovršenimi fotografijami. Ali
kot je zapisala Peklajeva: "Izidorja odlikuje izbira najboljšega zornega kota, tako pri
fotografiranju kot v vsakdanjem življenju, saj je pomembno, kam in kako se (v
sebi) postavimo in iz kakšnega (notranjega) položaja najbolje, najučinkoviteje delujemo." Dragi Šenčurjani, ki ste
zamudili tokratno fotografsko razstavo v domačem muzeju, si vendarle oglejte Gašperlinove fotografije, ko bo
ponovno razstavljal kje v
vaši bližini. Priporočamo.
šne pomočnice Marije (Sandra Rajgelj), ki pripravi silvestrsko večerjo in jima občasno prihajala delat družbo. V
uro in četrt dolgi predstavi se
lahko dodobra nasmejemo tistemu, kar se dogaja na odru,
pravzaprav pa kar samim sebi
in lastni nezmožnosti spraviti
se s preteklostjo. Pod režijo se
je prvič podpisala Nataša
Gros, ki je dobro opravila svoje delo. Kdo se v dvorani smeje bolj belemu in kdo bolj
rdečemu, bomo pustili ob
strani. Vsaj do naslednje
¹ sprave“.
Berlin gosti slovensko keramiko
Od začetka februarja sta v Berlinu na ogled dve slovenski razstavi: umetniških del, nastalih
na Mednarodnem simpoziju umetniške keramike V-oglje, in slovenske sodobne keramike.
Igor Kavčič
Šenčur – V prostorih uglednega berlinskega muzeja keramike sta na ogled dve razstavi
keramike s poreklom iz Slovenije. Slednji sta rezultat sodelovanja Keramik Museuma v
Berlinu in Zavoda V-oglje iz
Šenčurja je, seveda ob pomoči
slovenskega veleposlaništva v
Berlinu in veleposlanice Marte Kos Marko. Na razstavi Slovenska sodobna keramika, ki
bo na ogled še do 1. junija, se s
svojimi deli predstavljajo: Ifigenija Simonović, Ivan Skubin, Marjeta Baša, Lidija Zdešar, Saphana Gandharb, Niko
Zupan, Majda Jager Schlosser, Marja Prelovšek, Anamarija Nuša Mulej, Ivana Petan,
Urška Aljančič, Kristina Rutar, Sanda Kürbus Zore in
Barba Štembergar Zupan. Na
drugi, še obsežnejši razstavi
pa so predstavljena dela, ki so
nastala na vsakoletnem simpoziju V-oglje, ki v Vogljah
poteka od leta 2006 naprej.
Vse do 10. avgusta bodo na
ogled dela kar sedeminštiridesetih avtorjev, triinštiridesetih
keramikov in štirih fotografov
V tem tednu se je v Muzeju občine Šenčur
iztekla fotografska razstava Izidorja Gašperlina
z naslovom Pogledi.
Foto: Izidor Gašperlin
Igor Kavčič
Popotnikovi Pogledi
Razstavljal bo Jože Koželj
Odprtja obeh razstav v Berlinu se je udeležilo kar nekaj slovenskih avtorjev, v sredini
pa poleg Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana tudi slovenska veleposlanica v Nemčiji
Marta Kos Marko. / Foto: Zavod V-oglje
iz enaindvajsetih držav, ki so v
preteklih letih sodelovali na
simpoziju V-oglje.
Številne goste v do zadnjega
kotička napolnjenem razstavnem prostoru je nagovoril direktor Keramik Museuma
Berlin Heinz J. Theis, v imenu
Slovenije pa je spregovorila veleposlanica Marta Kos Marko.
Ob tem je Zavod V-oglje ter
tudi razstavljena dela predsta-
vila direktorica Keramik Museum Westerwald ga. Monika
Gass. Slovenske umetnike je
predstavil Niko Zupan. ¹ Obe
razstavi sta najava desetletnice delovanja simpozija umetniške keramike v Šenčurju.
Številni ljubitelji umetnosti iz
vsega sveta, ki vsako leto obiskujejo svetovljanski Berlin,
bodo tako imeli možnost spoznati tudi del naše kulture,“ je
povedal Niko Zupan in poudaril, da so razstavljena dela
zelo raznolika in v Keramik
Museum Berlin je to prva razstava z zgolj sodobno keramiko, na kar so v Zavodu še posebej ponosni. Zavod V-oglje
je ob tej priložnosti izdal tudi
dva kataloga, na odprtju razstave pa so gostom postregli s
slovenskimi kulinaričnimi dobrotami.
Šenčur – V šenčurskem muzeju bo razstavljal Jože Koželj iz
Voklega. Razstavo njegovih kiparskih izdelkov, skled, stolov
in drugih lesenih izdelkov, ki nastajajo v njegovi delavnici,
bodo odprli v torek, 21. aprila, ob 19. uri. "Doslej še nisem
veliko razstavljal, kljub temu bo to že moja tretja samostojna razstava," je pred odprtjem povedal Jože Koželj. "Vsak
od razstavljenih predmetov ima svojo zgodbo. Poleg skulptur in drugih lesenih predmetov pa so del zgodbe tudi aforizmi, ki jih ustvarjam in jih bom v muzeju polepil po tleh,
da bodo dopolnili celotno sliko." Umetnik z lesom ustvarja
v svoji firmi, poetično imenovani Objemi drevo, razstavo v
muzeju pa je domiselno poimenoval Mal' čez les.
Silvestrska sprava 2000
Visoko – KUD Valentin Kokalj Visoko je za člane Društva
upokojencev Šenčur v petek, 10. aprila, uprizoril gledališko
predstavo, komedijo Toneta Partljiča Silvestrska sprava
2000. Dvorana v Domu krajanov na Visokem je bila nabito
polna in upokojenci so se ob odlični gledališki odigrani
predstavi tudi od srca nasmejali.
10
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Društva
V ritmu smo se ujeli
V družbi Berte Golob
Pri Šuštarju v Hotemažah je 20. marca potekal
prijeten literarni večer s pisateljico, pesnico,
knjižničarko, lektorico in profesorico Berto Golob. Vabilo: Ustanavljamo novo folklorno skupino v Šenčurju. Prijazno vabljeni vsi, ki se radi zavrtite
v ljudskem ritmu, pa tudi vsi, ki bi se radi naučili in spoznali stare ljudske običaje. Vodil jo bo
Aleksander Sašo Zupan. In završalo je, posebno med ženskami. Da vedno in povsod primanjkuje
moških, ni treba posebej poudarjati.
Samo Lesjak
Marjeta Jurgele,
Marjanca Rebernik
V ritmu so se ujeli ...
in osebnih razlogov je nekaj
plesalcev prenehalo, prihajali
so novi; trenutno se je število
ustavilo pri 30. V folklorno
dejavnost so se člani vključili
že v zrelih letih, saj je njiho­
va povprečna starost 62 let.
Za to žrtvujejo veliko svojega
prostega časa. Na vaje dva­
janca Rebernik. Prvič so nas­
topili februarja 2010 na sreča­
nju folklornih skupin v Pre­
dosljah kar v oblačilih današ­
njega časa. V novi kostumski
podobi pa so se predstavili v
Šenčurju aprila 2012. Med
začetne plese so uvrstili razli­
čice plesa v parih, štajeriša, s
Folklorno društvo Šenčur o peti obletnici
delovanja prireja celovečerni nastop z naslovom
V ritmu smo se ujeli, ki bo v petek, 17. aprila, ob
19.30 v Domu krajanov Šenčur.
krat tedensko in z odgovor­
nostjo tudi na vse nastope
prihajajo iz šenčurske občine,
pa tudi iz okolice Tržiča, Lju­
bljane in Kranja. Predsednica
folklornega društva je Mar­
šenčursko šego fantovskega
petja sredi vasi. Sledila je pri­
redba spleta plesov Po Šen­
čurju gor in dol. S harmoni­
ko jih je spremljal Blaž
Pipan. Naučili so se tudi,
kako so nekdaj po vaseh na
Gorenjskem plesali nojkato­
liš. Pri plesu zingentajč so
med posameznimi kiticami
poljubnih pesmi plesali raz­
lične oblike valčka. Ker še
niso poznali harmonike, so
spremljali plesalce godci na
opreklju, violini, klarinetu
in basu. Odrsko plesno pri­
redbo je oblikoval Aleksan­
der Sašo Zupan, glasbeno
Damjana Praprotnik in pev­
sko Simona Kralj. Pri
gorenjskih delovnih plesih
(H: »ta potrkan ples, žakle
šivajo, kovtre šivajo, pa tudi
šaljivi »ples z metlo«), je pri
petju pomagala Nevenka
Vidmar. S svojim motom
Vse za ples, druženje, vesel­
je, za razdajanje pozitivne
energije se dotaknejo gledal­
cev in jih navdušijo.
V družbi z Berto Golob
STORITVE Z GRADBENO IN
KMETIJSKO MEHANIZACIJO
www.g-k.si
Gregor Kordež s.p., Luže 17, 4212 Visoko
Šenčur – Torek, 1. september
2009, večer prijav in razgovor
z vodjem. Marta Pipan zapisu­
je imena prijavljencev. Vmes
Aleksandrov glas: "O, ali boste
tudi vi zaplesali z nami? Ja,
vidite, takole se v življenju vse
obrne, prej ste učili vi mene,
sedaj bom pa še jaz vas." Tako
se je začelo.
Šenčurjani se radi primerjajo
z obdobjem razsvetljenstva in
Marije Terezije. Zaradi vsega
tega se je strokovni vodja novo
ustanovljenega Folklornega
društva Šenčur odločil, da bi
ohranjali starejše plese in obi­
čaje. V sodelovanju s folklorni­
mi strokovnjaki, dr. Bojanom
Knificem, Tadejo Pance in
mag. Tito Porenta je izbral
celostno podobo plesalcev:
oblačila, obuvala in pokrivala
iz začetka 19. stoletja, plese pa
iz raznih krajev po Gorenj­
skem. S tem je prvi poizkusil
nekaj novega za razliko od
drugih skupin podobnega sta­
rostnega obdobja, ki so že
delovale v okolici Šenčurja. V
razmeroma kratkem času jim
je vse to uspelo s finančno
podporo Občine Šenčur, Jav­
nega sklada za kulturno dejav­
nost, donatorjev, ki jih je v
prvih dveh letih delovanja
društva veliko pridobil prvi
predsednik društva Janez Suš­
nik, in seveda z lastnimi sred­
stvi članov.
Na začetku je društvo štelo 26
članov. Zaradi zdravstvenih
Hotemaže – V zadnjem ob­
dobju na obnovljeni domači­
ji, za katero lepo skrbi njen
lastnik Milan Krišelj, člani kul­
turno­umetniškega druš­
tva Valentin Kokalj Visoko pri­
pravljajo tudi literarne večere,
na katere poleg ljubiteljev
žlahtne slovenske besede
povabijo tudi gosta z bogatega
kulturno­ustvarjalnega polja.
Po Francetu Piberniku ter
Cirilu Zlobcu je vse z obiskom
tokrat razveselila pisateljica
Berta Golob.
Vsestranska književna ustvar­
jalka in nekdanja profesorica
še danes ostaja v spominu nje­
nih učenk in učencev kot sim­
bol dobrega, zanimivega in
pravičnega učitelja. V © hiši© je
pisateljico toplo sprejelo okoli
štirideset ljubiteljev kulture,
med njimi tudi župan Ciril
Kozjek. Uvodoma so Vesna
Čulig, Sonja Zupančič, Alek­
sander Gašperlin, Brina, Tin­
kara in Milan Krišelj predsta­
vili življenjsko in poklicno pot
profesorice Berte Golob, ki je
začela kot profesorica v Pred­
dvoru, nadaljevala kot vodja
Pionirske knjižnice v Kranju,
nato bila lektorica na RTV
Ljubljana in nazadnje pedago­
ška svetovalka v Kranju, vse­
mu temu je dodala še 23 let
prostovoljnega poučevanja
verouka, sicer pa še vedno piše
in ustvarja. Nastopajoči so dej­
stva več kot šest desetletij traja­
jočega avtoričinega izjemno
plodnega in raznovrstnega
ustvarjanja dopolnili z inter­
pretacijami odlomkov njenih
del, Ajda Krišelj pa je z zaigra­
nimi štirimi skladbami na
harfi vsem zbranim poklonila
pravi koncert. »Po tako boga­
tem literarnem © popotovanju©
smo vsi polni najtoplejših
čustev in celo ganjeni, a sreč­
ni, zato naši dragi gostji želi­
mo predvsem dobrega zdravja
in da bi še dolgo ostala zvesta
© papirnatim letalom© ,« je ob
koncu dejala Danijela Bakov­
nik, ki je izbrala pripovedne
odlomke in pesmi ter ob njih
napisala tudi vezno besedilo.
Berta Golob pa je zbranim
zaželela vse dobro, ob tem pa
posebej poudarila prijateljstvo
in ljubezen v družinah.
Ponovno v ponudbi:
čiščenje gozdov po sečnji, izdelava, odkup in prodaja lesnih sekancev
Pasji salon Bela
Lucija Mali, s. p., Potoče 1a, 4205 Preddvor
Ponujamo vam:
razčesavanje striženje trimanje
kopanje nego oči, ušes in krempljev
celotno nego
Delovni čas po dogovoru. Naročanje na: 041/692 770
Matjaž Tičar, s. p.
GSM: 041 338 038
www.geodetske-storitve.com
- ustvarjamo rešitve za zahtevne
ELEKTROINŠTALACIJE,
IZSUŠEVANJE,
MONTAŽA KOTLOVNIC NA KLJUČ,
SERVIS IN ŠIROKA PONUDBA REZERVNIH DELOV
11
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Društva
Spet bo Jurjeva parada
Danica Zavrl Žlebir
Konjeniški klub Šenčur deluje uradno od leta 2008,
neuradno pa že nekaj dlje,
pove predsednik šenčurskih
konjenikov Miro Peternel.
"Registriranih je 35 članov in
še kakih deset podpornih članov. Vsi na različne načine
delujejo v klubu, ki razpolaga s približno sedemdesetimi konji različnih pasem.
Konjeniški klub vsa ta leta ob
občinskem prazniku organizira Jurjevo parado, na kateri
se zbere od 70 do 100 konj.
V oktobru organiziramo
konjske dirke dvovpreg, pararelno jahanje, jahanje med
ovirami, ki je po informacijah tekmovalcev eno najbolj-
Šenčurski konjeniki
ših v Sloveniji, tudi obisk je
zelo dober. Naši člani se udeležujejo tekmovanj po celi
Sloveniji in zasedajo dobra
mesta. Udeležujemo se tudi
raznih konjenic, ki jih orga-
nizirajo društva. Ob tej priložnosti vas obveščam, da je
možen ogled konj, jahanje
za otroke in starejše, vožnja s
kočijami in drugimi vozovi
ob različnih priložnostih in
praznovanjih. Pokličite nas,
da se dogovorimo za prijetno
druženje s to plemenito živaljo," povabi Miro Peternel.
Jurjeva parada bo tudi letos.
Konjeniki se bodo zbrali v
nedeljo, 26. aprila, ob 10.
uri na parkirišču pri športni
dvorani Šenčur in krenili po
ulicah Šenčurja do prireditvenega prostora na parkirišču ob pokopališču, kjer bo
žegnanje konj, zatem pa še
družabno srečanje. V paradi
sodeluje tudi Pihalni orkester Šenčur.
Ob materinskem dnevu
Samo Lesjak
Šenčur – V nedeljo, 22.
marca, je v dvorani Doma
krajanov v Šenčurju potekal
koncert ob materinskem
dnevu Rad bi povedal svetu.
Polno dvorano so s pesmijo
in plesom navdušili številni
nastopajoči, CeOPZ Vesela
srca župnije Šenčur z zborovodkinjo Katjo Križnar s
pesmimi Ko rožice cvetijo,
Rad bi povedal svetu, Materi
in Mamica, očka, CeMePZ
Vse za Jur´ja župnije Šenčur pa s pesmima Mati
moja, venec pletem in Kje
so tiste stezice. Skupina
Želvice iz Vrtca pri OŠ Šen-
Otroci so navdušili vse zbrane, predvsem pa svoje
mamice. / Foto: Primož Pičulin
DISKONTNA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE, d. o. o. Šenčur
SLO - 4208 Šenčur, Kranjska c. 1, tel.: 04/25 11 259
faks: 04/25 15 541, GSM: 041/ 331 881
Anton Magdič s.p.
čur pod mentorstvom vzgojiteljic Vide Gerkman in
Mateje Sitar je zapela ljudsko Žabe svatbo so imele ter
pesmi Kavica, Nekoga moraš imeti rad in To je moj
očka, Želvice pa so izvedle
tudi plesno improvizacijo
Pomladno prebujanje. Otroška folklorna skupina Vrtavke z mentorico Dragico
Markun je poskrbela za dve
odrski postavitvi, Na travniku in Na kmetiji, pri katerih
sta sodelovala harmonikar
Samo Debeljak in violinistka Eva Markun. Program
sta brezhibno povezovali
Monika Rozman in Katarina Sekne.
4208 Šenčur
Delavska 18
Tel.: 251-52-00
Privat: 250-64-74
Gradbena mehanizacija
Vilko Konc, s. p.
TOPLOTNEČRPALKETALISMAN
voda - voda, zemlja - voda, zrak - voda
PLOD SLOVENSKEGA
ZNANJA
- najnovejša tehnologija
- dolga življenska doba
- različni modeli in moči
- izkoristite subvencijo eko sklada
- znatni prihranki pri ogrevanju - tudi
pri radiatorskem
- visokotemperaturna izvedba - izhodna
temperatura do 65°C
- visoka učinkovitost tudi pri nizkih
temperatirah (do -25°C)
- ogrevanje individualnih hiš, poslovnih
objektov
- možnost montaže na ključ v vaš nov
ali obstoječi ogrevalni sistem (tudi v
primeru radiatorskega ogrevanja)
- izdelujemo tudi toplotne črpalke moči
do 100 in več kW
PRAVI ČAS ZA VLAGANJE V VAŠO PRIHODNOST!
T
as
d pri v
e
l
g
o
no
ite za
Poklič , ter brezplač je.
doma o svetovan
vn
stroko
računovodske storitve, d. o. o. Velesovska 49, 4208 Šenčur
Vi­so­ko­5,­4212­Vi­so­ko
Te­le­fon:­(04)­253-10-54
GSM:­041­652-654
tel.: 04 251 91 50
faks: 04 251 91 51
gsm: 041 364 880
e-pošta: [email protected]
T
vzdrževanje javne razsvetljave
 semaforizacija križišč
 izdelava svetlobnih prometnih znakov
TALISMAN
Milje 44, 4212 Visoko,
www.vigred-elektro.si
Talisman d.o.o., Bobovek 31, 4000 Kranj , GSM: + 386 41 664 991,
tel.: +386 4 253 53 40 e-mail: [email protected], www.talisman.si

TECHNOLOGY
12
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Čisto je lepo
Spremljamo kakovost pitne vode
Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene
za prehrano ljudi v občini Šenčur za leto 2014
V občini Šenčur upravljamo vodovodni
sistem Kranj. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki
je ustrezne kakovosti, kar pomeni, da
ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih
snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo
nevarnost za zdravje ljudi.
Zelo pomembno za zdravje je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi. Ti imajo
lahko akutne posledice za zdravje. Onesnaženost pitne vode z mikroorganizmi
označujejo mikrobiološki parametri, zato
se ti parametri prednostno spremljajo.
Ali je pitna voda mikrobiološko ustrezna
ali ne, ocenjujemo glede na vrednosti in
v povezavi z ostalimi parametri. Pri določanju ustreznosti pitne vode smo upoštevali parametre in mejne vrednosti parametrov iz Pravilnika o pitni vodi.
Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih
v omrežju. Na odvzetih vzorcih se v laboratoriju opravijo preskušanja na izbrane
parametre.
Vodovodni sistem Kranj
Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo približno 61.077 prebivalcev.
V sistem smo v letu 2014 distribuirali 5.475.332 m3 pitne vode, od tega
718.555 m3 v občino Šenčur. V občini
se iz sistema oskrbuje 8.413 prebivalcev
v naseljih Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo
in Žerjavka.
Dodatno se iz vodovodnega sistema
Kranj oskrbujejo tudi naselja v Mestni
občini Kranj ter občinah Naklo in Preddvor.
Naselja v občini Šenčur se oskrbujejo s
pitno vodo iz virov Čemšenik (zajetja in
vrtine) in Bašelj (zajetja in vrtine), vrtine
Gorenja Sava in Olševek, zajetja Nova
vas in virov pod Krvavcem (vrtine in zajetja). Vrtina Šenčur se uporablja kot rezervni vodni vir.
Pitna voda iz virov Čemšenik se dezinficira z natrijevim hipokloritom v sledovih,
viri pod Krvavcem pa s plinskim klorom.
Voda iz virov Bašelj in zajetja Nova vas se
dezinficira s presvetljevanjem z UV-žarki.
Voda iz vrtin Gorenja Sava, Olševek in
KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ
zlivanje odpadnih kemikalij v kanalizacijo
in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. V okolici objektov za
zajem pitne vode je prepovedan vnos
nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanje travinja. Pomembno je tudi, kako
pogosto in na kakšen način greznice
praznimo. Greznične gošče so zelo
koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge okolju
nevarne snovi.
Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi
ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje pili svežo vodo, vodo iz pipe.
Obveščanje v času motene
oskrbe s pitno vodo
Šenčur se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje.
V letu 2014 je bilo iz zgoraj naštetih naselij za mikrobiološka preskušanja odvzetih
štiriinšestdeset vzorcev pitne vode, za
fizikalno-kemijska preskušanja pa osem.
Laboratorijska preskušanja so pokazala,
da so bili, glede na obseg opravljenih
preskušanj, vsi odvzeti vzorci ustrezni.
Laboratorijska preskušanja, opravljena v letu 2014, so pokazala, da
pitna voda ni ogrožala zdravja ljudi.
Tudi v prihodnje bomo zagotavljali
ustrezen nadzor nad kakovostjo
pitne vode iz rednih in rezervnih
vodnih virov ter iz omrežja vodovodnega sistema. Trudili se bomo, da
boste lahko še naprej uporabljali
zdravstveno ustrezno pitno vodo.
Soodgovorni za ohranjanje
kakovosti vode
Kakovost pitne vode se poleg notranjega
nadzora spremlja tudi v okviru državnega
monitoringa. Zagotavlja ga Ministrstvo za
zdravje, nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Za ohranjanje čiste pitne vode smo
seveda soodgovorni tudi uporabniki
sami.
Poskrbeti moramo za redno vzdrževanje
hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so
vgrajene med priključkom na sistem za
oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe
pitne vode. Upoštevajmo naslednja priporočila:
- Redno čistimo mrežice na pipah (približno enkrat na 14 dni). Čiščenje pomeni
spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
- Vodo uporabljajmo na vseh pipah v
stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na
pipi pred prvo uporabo tega dne stočimo nekaj vode (voda naj teče dve minuti
oziroma do ustalitve temperature vode).
Enako naredimo, ko pridemo iz službe,
predvsem pa, ko se vrnemo po daljši
odsotnosti.
- Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja,
izvajajmo tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
- Evidentirajmo slepe rokave in jih odstranimo. Do takrat je treba enkrat na teden
spirati vodo iz slepih rokavov.
Na onesnaženje vode vpliva tudi uporaba
kemikalij, zato bodimo previdni in zmanjšajmo uporabo kemikalij. Namesto agresivnih čistil in ostalih snovi se odločimo za
okolju prijazne izdelke. S tem bomo zmanjšali tudi onesnaženost odpadnih voda.
Na kakovost pitne vode vpliva tudi ravnanje z odpadki. Divja odlagališča so velik
potencialni onesnaževalec podtalnice,
Včasih je zaradi okvar oziroma posegov
na javnem vodovodnem omrežju in objektih (kot so redno in izredno vzdrževanje,
obnove, prevezave na omrežju, prekuhavanje vode) oskrba s pitno vodo
motena. V primeru večjih okvar obvestimo Center za obveščanje, Občino in
radijske postaje. Obvestilo objavimo tudi
na naši spletni strani. Dodatno imamo
vzpostavljeno tudi osebno obveščanje z
SMS-sporočili in/ali sporočilih po elektronski pošti.
Če na osebno obveščanje še niste prijavljeni, to lahko storite po elektronski
pošti na naslov info@komunala-kranj.
si, prek obrazca na spletni strani www.
komunala-kranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja. Lahko nam tudi
pišete na naslov Komunala Kranj, d. o.
o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj.
Poseben poziv k obvezni prijavi
velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtci, zdravstvene ustanove, gostinski lokali …).
O načinih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika o pitni
vodi vas podrobneje seznanimo vsako
leto z obvestilom na hrbtni strani naših
položnic.
Čisto je lepo.
13
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Šport
Najboljši skakalec prve lige
To je Smiljan Pavić, 35-letni košarkar Šenčurja Gorenjske gradbene družbe, ekipe, ki v ligi Telemach igra za uvrstitev od 7. do 12. mesta. "Na posamične
lovorike si ponosen, najbolj pomemben pa je ekipni uspeh," se zaveda Pavić, ki je s tremi ekipami osvojil že osem naslovov državnega članskega prvaka.
Košarkar, ki prihaja iz Velenja, med največje uspehe kariere šteje tudi naslov evropskega prvaka z ekipo do 20 let. Takrat je v finalni tekmi v zadnji
sekundi zadel za zmago.
Maja Bertoncelj
Košarkarje Šenčurja Gorenjske gradbene družbe
naslednja tekma čaka v soboto, 18. aprila, ko se
bodo v gosteh pomerili s Portorožem. Doma jih
lahko spodbujate 22. aprila. Tekma s Helios
Sunsi se bo v ŠD Šenčur začela ob 20. uri. 25.
aprila bodo gostovali v Šoštanju, 29. aprila pa se
bodo doma pomerili še s Hopsi Polzelo.
Šenčur – Košarkarji Šenčurja Gorenjske gradbene družbe v prvi ligi Telemach igrajo za obstanek. Le malo jim
je zmanjkalo, da bi jim po
prvem delu uspel preboj v
ligo za prvaka, kjer je šest
ekip. Prvi igralec ekipe je
pričakovano izkušeni 210
cm visoki Smiljan Pavić,
najboljši skakalec lige in
tudi najboljši strelec ekipe.
V pogovoru je povedal več o
njegovi dosedanji košarkarski poti, ki se je začela v domačem Velenju, pa tudi o
načrtih za naprej.
Najprej se ustaviva pri vaši
dosedanji košarkarski karieri. Kateri so bili najpomembnejši trenutki?
"Najpomembnejši trenutek
je bil, ko smo na Ohridu z
ekipo do 20 let postali evropski prvaki. V zadnji sekundi
sem dal koš za zmago. Sem
tudi osemkratni članski državni prvak s tremi različnimi klubi in mislim, da sem
trenutno igralec v ligi z največ
državnimi naslovi. Bil sem
tudi član članske reprezentance, a na kakšnem večjem
tekmovanju nisem igral."
Za katere klube ste igrali?
"Iz rodnega kraja me je košarkarska pot pri petnajstih
letih vodila v Maribor. Tam
so bili dobri trenerji in košarkarji, med drugim Sani Bečirovič in Boštjan Nachbar.
slim, da smo na dobri poti.
Malo nam je zmanjkalo celo
do lige za prvaka. Moji osebni cilji so seveda povezani z
ekipo. Pogodbo s Šenčurjem sem podpisal pri 34 letih, najbolj pomembno je,
da imam motivacijo in željo
za igranje košarke."
Smiljan Pavić (številka 13) je v Šenčur prišel pred letošnjo sezono. Poleg tega, da je
najboljši skakalec lige Telemach, je tudi najboljši strelec ekipe. / Foto: Tina Dokl
sezon. Pred letošnjo sezono
sem prestopil v Šenčur."
Kadetska in mladinska leta
sem igral v Mariboru. Potem
sem šel v Slovan, v Laško, k
Olimpiji, v Vojvodino, se po
eni sezoni vrnil v Helios
Domžale, šel znova za eno
leto v tujino, v Grčijo in Latvijo, ter se vrnil v Novo mesto,
kjer sem za Krko igral šest
Kako je prišlo do te odločitve?
"Zelo hitro smo se dogovorili. Pri Krki mi je potekla pogodba. Poklical me je Roman Horvat, s katerim sva
UGODNE SERVISNE STORITVE
▲
SERVISNI PREGLEDI
PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL
PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL
KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE
(POGODBENIKI ZAVAROVALNICE TRIGLAV)
MENJAVA PNEVMATIK
Pravna posvetovalnica
in mediacija
Avtocenter Vrtač d.o.o., Visoko 77 a, Visoko
UROŠ PUHAR, s. p.
Velesovska c. 39
4208 Šenčur
Telefon: 04/2515 580,
04/2515 581
gsm: 041/774 310
Pooblaščeni smo za
naslednje vrste kritin:
Tondach, Creaton,
Bramac, Esal,
Gerard, Tegola
Nina Ana Jäger, s. p.
Nina Ana Jäger, s.p., Šorlijeva 29, Kranj
LL.M., mag. prav. in mediatorka
Koroška cesta 19
4000 Kranj
Tel. 051 305 998
E-pošta: [email protected]
Igra "bazira" na vas, na centru.
"Kar je smiselno. Sem igralec z največ izkušnjami in
največ kvalitete. Realno gledano je tako. Pripravljen bi
bil odigrati tudi kakšno drugo vlogo, a tako je. Menim,
da se nismo slabo odločili.
Če bi imeli malce več sreče,
bi bili v ligi za prvaka. Na
Kako bi opisali ekipo?
"Treba je vedeti, da je to polprofesionalna ekipa. Večina
igralcev ima zjutraj delo in
trenirajo zvečer. Je pa vse
bolj sproščeno, vzdušje je
dobro. Fantje so super. Nisem vedel, kam prihajam, in
ni mi žal, da sem se tako odločil."
Kako naprej? Ostajate v Šenčurju?
"Imam pogodbo za dve leti z
možnostjo podaljšanja. Seveda je to vezano na obstanek v ligi. Če nam uspe, v
kar ne dvomim, ostajam v
Šenčurju."
Na Gorenjsko ste se preselili
z družino. Kako vam je všeč?
"Živimo v Šenčurju. Tudi to
je bila za nas velika sprememba. Smo se pa hitro navadili. Narava je lepa in uživamo tukaj."
POGREBNIK, d. o. o.
Pogrebne storitve,
Dvorje 13, 4207 Cerklje
Tel.: 04/25-21-424,
GSM: 041 624 685 ali
070 443 902
[email protected] ali
[email protected]
Pogrebno podjetje Pogrebnik, d. o. o. obvešča,
da lahko svoje storitve opravlja tudi v krajih
Šenčur, Cerklje, Šenturška Gora, Sp. Brnik,
Lahovče, Komenda, Stranje, Selo pri Kamniku, Šmartno v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Gozd
nad Kamnikom, Preddvor, Kokra, Jezersko,
Trboje, Olševek, Trstenik, Goriče, Kokrica in
Predoslje.
AVTOCENTER VRTAČ d.o.o., VISOKO 77 A, VISOKO
▲
AVTOCENTER VRTAČ d.o.o., VISOKO 77 A, VISOKO
▲ ▲ ▲ ▲
SERVISNI PREGLEDI
PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL
PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL
KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE
(POGODBENIKI ZAVAROVALNICE TRIGLAV)
MENJAVA PNEVMATIK
▲ ▲ ▲ ▲
Tel.: 04 27 59 100
e-pošta: [email protected]
S kakšnimi cilji ste prišli v
Šenčur?
"Klubski cilj je bil obstanek
v ligi brez večjih težav. Mi-
Dejavnost:
 tesarstvo
 krovstvo
 kleparstvo
 SERVIS IN POPRAVILA KLIMATSKIH NAPRAV 25% popust pri polnjenju klimatske naprave
 PREMONTAŽA PNEVMATIK (po naročilu, brez čakalnih vrst)
 KLEPARSKA IN LIČARSKA POPRAVILA (pogodbeniki zavarovalnic)
 SERVISNI PREGLEDI
 PREVZEM ODSLUŽENIH VOZIL
Tel.: 04 27 59 100
e-pošta: [email protected]
se poznala že od prej. Povabil me je na pogovor. Bili so
najbolj korektni in najbolj
konkretni."
Ste prvi skakalec lige. Vam
to veliko pomeni?
"Je lepo. Individualne, statistične lovorike pridejo prav,
če je ob tem prisoten tudi
ekipni uspeh. Če bi Šenčur
izpadel v drugo ligo, jaz pa
bi bil prvi skakalec, ne bi bil
zadovoljen. Najprej so ekipni cilji, kar je več od tega, je
dobrodošlo. Ponosen sem
na to."
koncu sezone pa bomo dokončno videli, če je bila taktika uspešna ali ne. Moj namen je, da to vlogo opravičim z dobrimi igrami in pomagam ekipi."
Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo vam v
pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto.
031 / 652 608 http: //www.g-k.si
14
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Šport
Lokostrelci imajo
svetovnega prvaka
Že sedemnajsti kriterij
Šenčurja
Staš Modic, član Lokostrelskega kluba Šenčur TARK, je bil najboljši na svetovnem dvoranskem
prvenstvu v kategoriji JMFU.
Maja Bertoncelj
Šenčur – Iz vrst Lokostrelskega kluba Šenčur TARK,
ki je eden najboljših lokostrelskih klubov v državi, prihaja svetovni prvak. To je
Staš Modic, ki je svetovni
prvak postal v kategoriji
JMFU (Junior men freestyle
unlimited).
To mu je uspelo na IFAA
svetovnem dvoranskem
prvenstvu, ki je od 19. do
21. marca potekalo v Parnu
v Estoniji. Nastopil je s sestavljenim lokom. Prvi in
zadnji dan so tekmovalci
streljali standardni seriji na
dvajset jardov (18,288 m),
drugi dan pa se je streljala
še nikoli izvedena »Flint«
serija. Staš je v obeh standardnih serijah ustrelil
vseh možnih 300 krogov,
Kolesarska dirka v Šenčur vsako leto privabi veliko
tekmovalcev in tudi gledalcev. / Foto: Matic Zorman
Maja Bertoncelj
Šenčur – Kolesarsko društvo
Šenčur bo letos že sedemnajstič organizator kolesarske dirke za Veliko nagrado
Šenčurja. Potekala bo v
ponedeljek, 27. aprila.
Gre za športni dogodek, ki
je zelo priljubljen tako med
tekmovalci kot tudi med gledalci. Slednji imajo kaj videti, saj dirka poteka v samem
centru Šenčurja, na 1,3 km
dolgem krogu (po ulicah
Šenčurja: Pipanova–Beleharjeva–Stružnikova–Vele-
sovska). Zmagovalec pa ni
tisti, ki prvi prečka ciljno
črto, temveč tisti, ki med
dirko zbere največ točk.
Tudi letos bodo nastopili kolesarji v kategorijah mlajši mladinci, starejši mladinci, člani
pod 23 let in kolesarji kategorije elite. Prvi bodo ob 15. uri
pred kava barom Alo - Alo
startali mlajši mladinci, ki jih
čaka 21 krogov (27,3 km), starejši mladinci jih bodo prevozili 30 (39 km), kolesarji pod
23 let in elite pa 50 (65 km). V
času tekmovanja bo na trasi
popolna zapora ceste.
GORKI
Staš Modic (v sredini) je v Estoniji osvojil naslov
svetovnega prvaka v svoji kategoriji. /Foto: arhiv kluba
konkurenco in osvojil naziv
absolutnega državnega prvaka. Je tekmovalec svetovnega formata, prvo ime našega
kluba," je uspehov vesel tudi
Sašo Rode, predsednik
Lokostrelskega kluba Šenčur TARK.
Projekt Gorki v občini
Šenčur v zadnji fazi
Dela na kanalih so povsem zaključena na Visokem, kjer trenutno poteka asfaltiranje, ki bo dokončano še ta mesec, vse pa je pripravljeno tudi za delovanje
črpališča na Visokem in v Hotemažah.
Sočasno s primarnimi gradimo tudi sekundarne kanale in ostalo komunalno
infrastrukturo, zato veliko časa vzame usklajevanje vseh del, da so kar najmanj
moteča.
V tem času smo opravili tudi tehnični pregled I. faze, ugotovljene manjše nepravilnosti pa bodo odpravljene še v tem tednu. Za Srednjo vas–Luže, naselje Luže
in kanal Luže–Olševek bo v kratkem pridobljeno uporabno dovoljenje, prebivalci
tega območja pa boste aprila prejeli obvestila o nameri za izdajo odločbe za
priklop na kanalizacijsko omrežje s podatki, ki jih bo Občina upoštevala pri
izračunu komunalnega prispevka. Na poslano boste prebivalci imeli možnost
ugovora. V mesecu maju boste prejeli odločbe, po prejemu teh in pridobitvi soglasja s strani Komunale Kranj (upravljalec) pa se boste lahko začeli priklapljati
na kanalizacijsko omrežje.
Ob naših pogovorih z občani ugotavljamo, da ste veseli novih pridobitev, na
katere ste čakali kar nekaj časa, povsem pa razumemo tudi, da ste zaradi
dolgotrajnosti in velikega obsega gradnje že malce naveličani nenehnih obvozov
in zaprtij cest. Zato bi se vam znova radi zahvalili za razumevanje in sodelovanje
pri tem projektu, ki je velik tudi za nas, ki se z njim ukvarjamo profesionalno.
Tudi zaradi vaše dobre volje in strpnosti nam ga bo uspelo brez večjih težav
pripeljati do konca.
Naročnik: Frontal, d . o. o.
FRONTAL. D.O.O., CVETKOVA ULICA 2, MURSKA SOBOTA
Kot zagotovo že veste, v Občini Šenčur že dobro leto izvajamo projekt Odvajanje
in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju
Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop, katerega namen je zgraditi povezovalni
kanal, ki bo komunalne odpadne vode z Olševka, Luž, Hotemaž in Visokega
odvajal na Centralno čistilno napravo Kranj.
V naši občini dela brez večjih zapletov ves čas potekajo v skladu z zastavljenimi načrti, zaradi letošnje mile zime pa smo veliko dela lahko opravili tudi v
mesecih, v katerih to običajno ni mogoče. Tako smo do danes uspeli zaključiti že
okrog 90 odstotkov vseh del. Trenutno dela potekajo še na primarnem kanalu
K5 na Olševku in če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov, bodo
zaključena do meseca junija letos.
drugi dan pa 278 krogov od
280 možnih. S končnim
rezultatom 878 krogov od
880 možnih je postal svetovni prvak. Skupaj z očetom in trenerjem Alešem
Modicem sta se veselila
velikega uspeha. Sicer pa je
Staš na svetovnem prvenstvu le še nadaljeval odlično
streljanje z evropskega dvoranskega prvenstva, ki je od
24. do 28. februarja potekalo v Kopru. Tam je postal
ekipni mladinski evropski
prvak.
V klubu so na 16-letnega
tekmovalca, ki se v Šenčur
na treninge vozi iz Kranja,
zelo ponosni. "Je izredno
perspektiven športnik, kar
potrjuje tudi podatek, da je
na letošnjem državnem dvoranskem prvenstvu v Kočevju premagal vso člansko
Na Visokem čakamo samo še na zaključna dela.
Dela v Lužah so zaključena.
Operacijo delno financira Republika Slovenija
clanekGorki10a.indd 3
Gradnja kanala K2 na Olševku.
Na Visokem in v Hotemažah trasa poteka tudi ob regionalni cesti.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda. Prispevek Skupnosti znaša 85,00 % javnih upravičenih stroškov.
Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov.
14/04/15 08:42
15
Jurij, petek, 17. aprila 2015
Zanimivosti
Prostovoljec že petdeset let
sko
j
a
rvom Joštu
p
.
1
4
na
e
j
n
a
maj
sreč april - 1.
Jože Knific s Prebačevega že polnih petdeset let aktivno pomaga pri delu krajevne organizacije
Rdečega križa. Za dolgoletno prostovoljno delo je že prejel zlato priznanje Rdečega križa Slovenije.
koj so me zadolžili za pobiranje članarine pri članih s
Prebačevega in to delo z veseljem opravljam še sedaj.
V začetnih letih sem bil tudi
krvodajalec, kri sem daroval
35-krat, nato pa sem moral
zaradi zdravstvenih razlogov s krvodajalstvom prekiniti. Še vedno pa redno sodelujem pri organizaciji in
izvedbi vsakoletnih krvodajalskih akcij. Med pobiranjem članarine tudi vsakič
pri članih pobaram, če je
kdo pripravljen darovati kri.
Pri tem vse bolj opažam, da
mlade to humano poslan-
Kmetovalci in
varnost v prometu
Pomlad je čas, ko se delo na
kmetiji razširi tudi na polja,
zlasti v krajih, kjer je obdelovalnih površin več. Mednje
sodi tudi šenčurska občina z
več kot osem tisoč prebivalci,
med katerimi je mnogo kmetovalcev z obdelovalnimi površinami, ki pa na več krajih
potekajo ob javnih cestah. Ob
misli na pomlad in poljska
dela je zato pomembno razmišljati ne samo o pridelku,
ampak tudi o varnosti v prometu, s čimer je povezano
tudi kmetijstvo.
Ob obdelovalnih površinah so
namreč ceste pogosto onesnažene, preglednost v križiščih
pa slaba. Zato naj pojasnimo,
da kmetovalci obdelovalne površine po zakonu o cestah lahko orjejo en (ob oranju vzporedno s cesto) oz. štiri metre
(ob oranju v pravokotni smeri
glede na cesto) od cestnega
sveta. Cestni svet je širok do
dveh metrov. Na cesto de pa z
stvo ne zanima več tako kot
pretekle generacije, zanj se
navadno odločajo samo še
tisti, katerih starši so krvodajalci, povsem na novo pa
le še redki," je razložil. Na
Prebačevem je sicer približno trideset krvodajalcev, ki
vsaj občasno darujejo kri,
prav toliko krvodajalcev s
celotnega območja RK Hrastje - Prebačevo pa se je
udeležilo njihove zadnje krvodajalske akcije na Jesenicah. "Udeležba je bila letos
morda nekoliko bolj skromna, saj je krvodajalska akcija potekala na pustni to-
vozili ne smejo nanašati zemlja, blato ali drug materiali,
ki bi lahko onesnažil cesto.
Prav tako se ne sme vlačiti
hlodov, vej ali skal in tudi plugov, bran ali drugega kmetijskega orodja. Tudi tovor mora
biti vedno pravilno naložen in
zavarovan, zagotovljena mora
biti še tehnična brezhibnost
vozila, ki ne sme biti preobremenjeno.
Vse to bistveno prispeva k
varnosti v prometu in znižuje
tveganje za nastanek nesreče.
Spoštovanje predpisov je zato
eno od jamstev, da promet
poteka varno in brez večjih
nevšečnosti. Naj še navedem,
da se z globo 1000 evrov kaznuje za prekršek posameznika, ki ravna v nasprotju z
izpostavljenimi obveznostmi
v prometu.
rek, krvodajalske vrste pa je
dodatno razredčila še viroza. Sicer pa se imamo na
krvodajalskih akcijah zelo
lepo, saj vsako popestrimo
tudi z zanimivim izletom,"
ob tem pove Pučkova, ki pohvali tudi vsakoletno organizacijo terenske krvodajalske akcije v Šenčurju. "Udeležijo se je radi predvsem
vsi tisti, ki si za darovanje
krvi ne morejo več vzeti ves
dan časa," pravi.
V krajevni organizaciji vsako leto poberejo približno
560 članarin, od tega okoli
225 na Prebačevem. Poleg
krvodajalske akcije vsako
leto organizirajo tudi srečanje starejših vaščanov od 75
let, ki na Prebačevem poteka
v gasilskem domu. "Veseli
nas, da naša srečanja vedno
obišče in z zbranimi na kratko pokramlja tudi aktualni
šenčurski župan, tudi na zadnjem je bil prisoten novi
župan Ciril Kozjek. Tudi sicer smo zelo hvaležni Občini Šenčur za vso njeno pomoč pri našem delovanju,"
je dejala Pučkova in dodala,
da ob večjih humanitarnih
nesrečah v državi ali za potrebe skladišča Rdečega križa v Kranju radi izvedejo
zbiranje prostovoljne pomoči med vaščani, otrokom iz
socialno ogroženih družin
pa financirajo tudi letovanje
na morju.
Prižig kresa
petek, 1. maj, 10.30
Pihalni orkester Mestne občine Kranj
Uvodni pozdrav predsednice Sveta gorenjskih sindikatov, Nežke
Bozovičar in župana Mestne občine Kranj, Boštjana Trilarja
Ansambel Veseli Begunjčani
Boštjan Meglič - Peška
Čarovnik Grega
Svet Gorenjskih sindikatov, Slovenski trg 3, Kranj
Prebačevec Jože Knific še vedno z veseljem opravlja
prostovoljno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa.
Modri kotiček
Boštjan Perko, policist
četrtek, 30. april, 20.00
Narisani,
Simon Šubic
Prebačevo – V krajevni organizaciji Rdečega križa
Hrastje - Prebačevo so zelo
ponosni na svojega člana
Jožeta Knifica s Prebačevega, ki je kljub svojim 73 letom še vedno zelo aktiven
prostovoljec, vsakič pripravljen poprijeti za delo, za
kar je doslej prejel srebrno
in zlato priznanje Rdečega
križa Slovenije. "Čeprav je
pri Rdečem križu že polnih
50 let, ga imamo zelo radi
in ga še ne spustimo v 'penzion'. Nanj se zlahka zanesemo, pa tudi vaščani ga že
tako dobro poznajo, da bi
bil njegov odhod precejšen
udarec za našo organizacijo, ki že od vsega začetka, to
je od leta 1960, deluje v vaseh Hrastje in Prebačevo,"
ga zelo ceni tudi predsednica krajevnega odbora Tatjana Pučko. Jože je tudi dolgoletni član Prostovoljnega
gasilskega društva Prebačevo - Hrastje, letos pa poteka
tudi trideseto leto, odkar je
postal mežnar pri vaški cerkvi Povišanja svetega križa.
Jože se je v krajevno organizacijo Rdečega križa kot
22-letni fant včlanil leta
1964, kmalu po vrnitvi iz
vojske. "Stric Franc Knific
je bil tedaj predsednik krajevnega odbora in me je povabil, naj se včlanim. Že ta-
30.
ZAPORE CEST
30. aprila od 16.00 do 02.00 ure in 1.maja bo od 6.00 do
16.00 ure popolnoma zaprta cesta Javornik - Sv.Jošt.
Obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila rediteljev
SGS_1maj_sindikalni_casopis_A4_plakat_2015_GG.indd 1
8.4.2015 12:32:36
Gasilska mladina tekmovala v kvizu
Šenčur – Gasilska zveza Kokra je februarja izvedla tekmovanje gasilske mladine v kvizu na Jezerskem. Pri pionirjih je
med 21 ekipami 1. mesto osvojila ekipa VOKLO 1 (Žiga, Naja,
Manca), 2. mesto TRBOJE 2 (Neja, Žiga, Tina), 3. mesto pa
VOKLO 3 (Jaka, Miha, Gal). Med 19 mladinskimi ekipami je
1. mesto osvojila ekipa TRBOJE 2 (Hana, Benjamin, Gal), 2.
mesto SR. VAS 3 (Tanja, Pia, Nuš) in 3. mesto SR. VAS 2
(Maja, Ema, Jan). Med štirimi ekipami pripravnikov je 1. mesto osvojila ekipa TRBOJE (Urška, Eva, Katja), 2. mesto VOKLO (Karmen, Katja, Katarina), 3. mesto PREDDVOR (Špela,
Žiga, Lovro), 4. mesto VOGLJE. Na regijskem tekmovanju v
Cerkljah je iz GZ Kokra sodelovalo 7 ekip. Med 21 pionirskimi
ekipami je Voklo 2 doseglo 20. mesto, Voklo 1 19. mesto, Trboje 9. mesto. Med mladinci (sodelovalo je 21 ekip) sta se
uvrstili Srednja vas na 17. in Trboje na 14. mesto, med pripravniki (17 ekip) pa Voklo na 15. in Trboje na 8. mesto.
Izkoristite popust in izberite super okna.
Popust velja na vsa PVC okna in na vsa senčila od 20. 3. 2015 do 30. 4. 2015
SLIKOPLESKARSTVO
Računovodski servis, davčno in poslovno svetovanje
Belska cesta 15, 4205 Preddvor
E: [email protected], I: www.vencelj.si, T: 04/2559-500
»Vodimo vas varno mimo davčnih čeri.«
JURIJ GORJUP s. p.
IN IZDELAVA DEMIT FASAD
Milje 15a, 4212 Visoko, tel., faks: 04/253-12-98,
GSM: 041/770-847, e-pošta: [email protected]
16
Jurij, petek, 17. aprila 2015
jurij
Pihalci z Novozelandci
V Jančku so najmlajši
prostovoljci v državi
Ob Dnevu za spremembe, ki so ga Dom starejših občanov Preddvor, KUD Visoko in vrtec Janček
pripravili na Visokem, je prostovoljce več generacij obiskal predsednik države Borut Pahor. Da se je
udeležil ravno tega prostovoljskega dogodka, ki jih po vsej Sloveniji spodbuja Slovenska filantropija,
je odtehtalo dejstvo, da so otroci iz vrtca Janček na Visokem najmlajši prostovoljci v državi.
Danica Zavrl Žlebir
Pihalni orkester Šenčur na koncertu, kjer je gostil
glasbenike z Nove Zelandije. / Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Šenčur – V kulturnem
domu v Šenčurju je bil pred
kratkim zanimiv koncert
domačega orkestra in gos­
tov, big band zasedbe z
Nove Zelandije.
Glasbenike s te celine so v
Šenčurju gostili že tretjič,
tokrat je bila to big bandov­
ska zasedba dijakov iz St.
Peter's Collegea iz Auclan­
da. Glasbena dejavnost je na
tej celini zelo razvita, sekci­
jo, ki prihaja v Evropo, pa
vodi dirigent, pedagog in
glasbeni direktor Antun Pol­
janich. Za tokratno gostova­
nje so sestavili skupino
Europa Trip Band. Sestavlja
jo 16 glasbenikov, ki pod
taktirko mladega dirigenta,
učitelja in jazz kitarista Pa­
tricka Dwyerja izvajajo kom­
binacijo popularne glasbe,
džez variacije, tradicionalno
glasbo maorskega ljudstva
ter znane pesmi držav, ki jih
obiščejo. Gostje so nastopili
skupaj s Pihalnim orkes­
trom Šenčur.
Pihalni orkester Šenčur pa
bo sodeloval tudi na letoš­
njem občinskem praznova­
nju. V petek, 24. aprila, bo
od 19. ure naprej koncert
pihalcev pred vhodom v
Dom krajanov Šenčur, kjer
se bo pol ure kasneje začela
slavnostna akademija s kul­
turnim programom. Pihalni
orkester pa bo spremljal
tudi tradicionalno konjsko
Jurjevo parado 26. aprila.
Nato bodo glasbeniki zajeli
sapo za skorajšnjo prvomaj­
sko budnico.
Visoko – Vsaj tako je ob obi­
sku zatrdil predsednik drža­
ve Borut Pahor, pritegnilo pa
ga je tudi medgeneracijsko
sodelovanje. Na prireditvi so
se namreč predstavili tako
otroci iz vrtca Janček kot čla­
nice skupine starejših z ime­
nom Koprive, najstarejšo
generacijo pa so predstavljali
stanovalci sedmih sloven­
skih domov upokojencev na
srečanju Žoga bendov.
Ideja o Žoga bendu je nasta­
la v Domu starejših občanov
Preddvor. Stanovalci z lese­
nimi kuhalnicami udarjajo
po velikih terapevtskih
žogah in iz njih izvabljajo
ritmične zvoke, kar je dober
trening njihovih motorič­
nih, kognitivnih in percep­
tivnih spretnosti ob glasbi.
"Prvič smo z Žoga bendom
nastopili ob odprtju prenov­
ljenega doma, nato pa je
zadeva prerasla in se razširi­
la tudi na druge domove sta­
rostnikov po Sloveniji. Prip­
ravili smo delavnice, ki se
jih je udeležilo 39 terapevtov
iz 20 slovenskih domov. Po
delavnicah smo se zavezali,
da bomo organizirali sreča­
nje Žoga bendov in današ­
nje srečanje sedmih sloven­
skih domov je izpolnitev te
obljube," je povedala fiziote­
rapevtka Katja Logar iz
Doma starejših občanov
Preddvor, ena od pobudnic
te zanimive glasbene terapi­
je. Ob njej na srečanju niso
uživali le starejši, pač pa so
se bobnanju pridružili tudi
otroci vrtca Janček, vzgojite­
ljice in zaposlene v domovih
starejših.
Srečanje je tako izzvenelo v
medgeneracijskem družen­
ju. Da so otroci iz vrtca Jan­
ček res najmlajši prostovolj­
ci v državi, kot je dejal pred­
sednik Pahor, dokazuje zas­
tava Slovenske filantropije.
"Vrtec že dve leti sodeluje z
njimi, v okviru projekta dru­
ženja s starejšimi Sadeži
družbe smo prijavili več pro­
stovoljskih dogodkov. Med
drugim sodelujemo s skupi­
no starejših Koprive v
našem kraju," je povedala
vzgojiteljica Andreja Mali.
Osemindvajseti marec je bil Dan za spremembe.
Z njim želi Slovenska filantropija spodbuditi k
solidarnosti in medgeneracijskemu
povezovanju. V projekt Sadeži družbe so
vključeni tudi otroci iz vrtca na Visokem.
Vrtec na Visokem sicer sodi
k centralnemu vrtcu pri
Osnovni šoli Šenčur.
Druženje najmlajših
in starejših
Predsednik se je ob obisku
najprej posvetil najmlajšim,
se pozanimal o njihovih
dejavnostih, potem pa ga je
v imenu Kopriv pozdravila
Olga Kepic. Predsednica
krajevne skupnosti Visoko
Staša Pavlič mu je podarila
košaro domačih izdelkov z
Visokega, cajna pa je bila
delo Jožeta Štefeta z Bele.
Pozdravil ga je tudi župan
občine Šenčur Ciril Kozjek.
Slednji je na prireditvi pred­
stavil občino in povedal, da
na več področjih poteka
medgeneracijsko sodelova­
nje. Navzoče je pozdravila
tudi Andreja Valant, direk­
torica Doma starejših obča­
nov Preddvor, ponosna na
zgodbo Žoga bend, ki je
navdušila toliko domov po
Sloveniji. Predsednik Pahor,
ki se je Dneva za spremem­
be udeležil drugič (prvič je
bil v Idriji), je izrazil zado­
voljstvo nad tem, da je v Slo­
veniji vedno več prostovolj­
stva. "Postaja sestavni del
slovenskega življenja in to
mentaliteto je treba spodbu­
jati in negovati. V Sloveniji
smo vedno premagali črne
čase, če smo delali skupaj.
Prav je tudi, da vsak od nas
naredi kaj za druge in da to
predstavlja pomembno vre­
dnoto," je poudaril Borut
Pahor ob Dnevu za spre­
membe na Visokem.
Izdelali strategijo
turističnega razvoja
Šenčur – Marca so na zboru
članov Turističnega društva
Šenčur za novo predsednico
izvolili Damjano Pečnik.
Nova predsednica, ki se
poklicno ukvarja z varovan­
jem kulturne dediščine, je
povedala, da je društvo pre­
vzela v dobri kondiciji, zato
se bo pod njenim vodstvom
nadaljevala vrsta že uveljav­
ljenih dejavnosti: pohodniš­
tvo, izletniška dejavnost,
Jurjevi muzikanti, sodelova­
nje pri prireditvah, ki jih pri­
reja Občina Šenčur ... Ena
takih je bila predstavitev
podjetnikov iz občine na
spomladanskem sejmu v
Komendi, kjer je turistično
društvo delilo pražen krom­
pir.
"Prirejali bomo čajanke z
zanimivimi gosti in na zani­
mivih lokacijah, tako je bilo
naše zadnje srečanje v gra­
du Strmol, naslednje bo na
Brdu," pove Pečnikova, ki se
je poklicno med drugim
ukvarjala tudi s prenovo gra­
dov in je sedaj zaposlena na
Zavodu za varstvo kulturne
dediščine. Dodaja, da bodo
sodelovali pri povorki staro­
dobnikov 24. maja, tradicio­
nalno bodo ob različnih pri­
ložnostih kuhali godlo in
sedanjim dejavnostim doda­
li še kako novo. Pred krat­
kim so izdelali tudi osnutek
strategije turističnega razvo­
ja, ki je sedaj v obravnavi pri
pristojnem odboru občin­
skega sveta. Aktivni bodo
pri projektih oživitve Blag­
netove hiše, radi bi oživeli
praznik krompirja in spet
spodbudili delo mladih, kaj­
ti turistični podmladek je
žal zamrl. Med običajnimi
nalogami pa ostaja tudi
sodelovanje z drugimi turis­
tičnimi društvi na Gorenj­
skem.
Vrtnarska delavnica
Šenčur – Društvo upokojencev Šenčur je letošnjo pomlad
pripravilo dve vrtnarski delavnici v trgovskem centru Baumax v Šenčurju. Vrtnarski delavnici pod pokroviteljstvom
Baumaxa so organizirali že lani in vedno so dobro obiskane.
Dober dan, gospe Koprive, ob vsakokratnem srečanju
pozdravijo otroci iz vrtca Janček. Tokrat je gospe Koprive
pozdravil tudi predsednik države. / Foto: primož Pičulin
Vi ste najmlajši prostovoljci v državi, je v prijaznem
pomenku z otroki v vrtcu Janček zatrdil predsednik Borut
Pahor. / Foto: Primož Pičulin
Foto: Primož Pičulin
Danica Zavrl Žlebir
Eden od Žoga bendov, ki so se udeležili Dneva za
spremembe na Visokem, ki je ob koncu marca potekal na
pobudo Slovenske filantropije z namenom spodbujanja
prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja.
Borut Pahor z otroki, njihovo vzgojiteljico, ravnateljico
šenčurske šole Majdo Vehovec, županom občine Šenčur
Cirilom Kozjekom in direktorico Doma starejših občanov
Preddvor Andrejo Valant (od leve) / Foto: Primož Pičulin